pod katerikoli krinko fašizem nastopa, v katerikoli obliki se pojavlja, po katerikoli poti se polašča oblasti: fašizem - je pobesneli šovinizem in so ropske vojne fašizem - Je brezmejna reakcija in kontrarevolucija' fašizem - Je najstrašnejša ofenziva kapitala proti'delovnemu stvu. ljudstvu fašizem ljudstva. Je najhujši sovražnik delavskega razreda in delovnega ___ __GEORGE DIMITROV. NAPREJ TEDNIK SLOVENSKIH PROTI-FAŠISTlCNIH DELAVCEV Št. - No. 92 — PITTSBURGH, PA. _ 29. DECEMBRA 1938 LETO - YEAR III. Španija potrebuje hitre pomori Republikanci so odbili veliko “božično” ofenzivo italijanskih čet. Velika fašistična ofenziva fašistov, ki jo vodijo italijan¬ ski generali, se je po hudih bo¬ jih razbila na junaški obrambi republikanske španske arma¬ de, ki kljub svemu pomanjka¬ nju v živilih in orožju drži svoje utrjene postojanke pred velikansko tehnično premočjo. Od tega, kako bo završila sedanja ofenziva zavisi v mno¬ gem končna odločitev o bodo¬ čnosti Španije in v marsičem tudi ves razvoj napetega polo¬ žaja v Evropi. 11. januarja pride v Rim Chamberlain, ki pri svoji najboljši volji ne mo¬ re iti preko sklepa angleške¬ ga parlamenta, da je treba najprej odstraniti iz Španije italijansko vojsko, potem šele, da se lahko govori o kaki na- daljni italijonsko-angleški po¬ godbi. Iz tega razloga bi rad Mussolini na vsak način in za vsako ceno dosegel pred 11. januarjem kake velike vojaške uspehe, ki bi mu omogočile o- bljubiti odpoklic italijanske vojske iz Španije. Danes se šele vidi, kako da- lekosežen je bil sklep republi¬ kanske vlade, ki je odpustila iz svoje armade mednarodne brigade. Na republikanski strani danes ni nobenega ino- zemca več, vso fašistično silo pri Franku pa tvorijo tujci, I- talijani in Nemci. Odpuščanje junaških pro¬ stovoljcev je silno vplivalo tu¬ di po onem delu Španije, ki ga imajo v rokah fašisti. Očigled- no je postalo tudi oficirjem v Frankovi armadi, da je bila laž, da se borijo proti tujcem na republikanski strani, tem¬ več da je naravnost obratno: da se republikanci borijo pro¬ ti tujcem, katerim Franko slu¬ ži. Revolte in upori, sporazu¬ mevanje s republikanci preko strelskih jarkov, vse to raz¬ kraja Frankovo armado, ki bi brez Italijanov in Nemcev ne pomenila nobene sile več. Pri dobrem vojaškem in po¬ litičnem stanju pa tareta re¬ publikansko Španijo mraz in pomanjkanje živil. Storiti je treba vse, da se omogoči izvoz živil in kuriva iz demokratič¬ nih dežel v Španijo, da se uki¬ ne embargo, da bo republikan¬ ska Španija čimprej očiščena italijanskih osvajalcev. Apel ZA SKUPNO KAMPANJO SLOVENCEV, SRBOV IN HRVATOV ZA “NAPREJ” ČITATELJEM “NAPREJA”, “SLOBODNE REČI” IN RADNIČKEGA SLOVENCEM, SRBOM IN HRVATOM! GLASNIKA”, Dragi čitatelji Napreja”, Slobodne Reči” in ‘Radničkega Glasnika”: Uredništvo “Napreja”, “Slo- ziranega gibanja, niti še ni iz¬ hodne Reči” in “Radničkega razitega in močnega lista, ka- Glasnika”, so po vsestranski teri bi mogel močnejše pokre- VLADA “MOČ NE ROKE” V JUGOSLAVIJI Dr. Korošec noče nositi odgovornosti za nadaljno —— — polkiko Stoj^dinoviča _ .. _ raspravi najnovejših dogodkov v svetu in položaja, v katerem se nahaja Naprej, prišli do so¬ glasnega zaključka, da je nuj¬ no potrebno, da čitatelji “Na¬ preja”, “Slobodne Reči” in “Radničkega Glasnika”, ali še točneje, da Slovenci, Srbi in Hrvati organizirajo skupno veliko kampanjo za pojačanje in razširjenje “Napreja”, slo¬ venskega protifašističnega li¬ sta, ki je slovenskemu narodu v Ameriki ravno tako potre¬ ben, kakor je Srbom “Slobod- na Reč” ali Hrvatom “Radni- čki Glasnik”. Skupna kampanja Sloven¬ cev, Srbov in Hrvatov za “Na¬ prej” prične 15. januarja in se konča koncem meseca mar¬ ca. Cilj te kampanje je: 1.) Za “Naprej” dobiti niti idejo sloge in enotnosti med Slovenci, da jih uspešno zbere v Vseslovanski kongres in v demokratično fronto a- meriškega naroda. Iz tega izhaja potreba, da se pojača “Naprej”, oni slo¬ venski list v tej deželi, kateri najdoslednejše zastopa pro¬ gram in akcije demokratične fronte. S druge strani, Hitlerjeva in Mussolinijeva vojna agresija neposredno ogroža neodvisnost in sam obstanek Jugoslavije, a stem samostojnost in neodvis¬ nost slovenskega, srbskega in hrvatskega naroda. Veliko na¬ rodno gibanje demokratičnih sil v Jugoslaviji ima za cilj, da zruši Stojadinovičev režim, kateri je v službi Hitlerja in Združenih Državah in Kanadi. Končno, jačanje demokrati¬ čnega gibanja in enotnosti med Slovenci, pomeni istočas¬ no jačanje srbskega in hrvat¬ skega demokratičnega giba¬ nja, saj so interesi naših treh narodov nerazdvojno poveza¬ ni v Ameriki in v Jugoslaviji. Imajoč vse to v vidu, je dol¬ žnost Srbov in Hrvatov, da bratom Slovencem pomagajo pri izgradnji njihovega demo¬ kratičnega lista in njihovega demokratičnega gibanja. Po¬ magajoč eden drugemu mi raz¬ vijamo medsebojno poveza¬ nost, da bi pomnožili naše skupne sile proti skupnemu sovražniku. Zato smo se sporazumeli in odločili, da začnemo z veliko skupno kampanjo za “Na¬ prej”. Zato prihajamo pred či- tatelje “Napreja”, “Slobodne Mussolinija. Narodi v Jugosla- ; Reči” in “Radničkega Glasni¬ ka”, pred slovenske, srbske in 500 novih naročnikov in ob- vi ji zahtevajo vpostavitev de- noviti vse zaostale naročni- | mokratične vlade, katero bi ne; j ljudstvo svobodno volilo, da se 2.) Zbrati $1,000 v tiskov- I takp vpostavi in dalje razvije Po volitvah, katerih rezultati se v nebenoin slučaju ne morejo smatrati tu zaupnico vladi, je Stojudinovič re¬ organiziral svojo vlado in napovedal wke velike reforme. Kako bodo te reforme si lahko pred¬ stavljamo po novih možeh, ki so priš¬ li v vlado in po onih. ki so izpadli iz vlade. I)r. Korošec, kateremu se ne more očitati pomanjkanje servilnosti ■mprani Belgradu, za Stojadinovifa ni več dovolj zanesljiv in odločen. Na "jelovo mesto je bil postavljen šef Mgradske policije Ačimovič, ki je tojkrutejši in najbrezobzirticjši trl- B _°t med policijskimi šefi v Jugosla- tiji. Tega krvnika, ki ima na vesti "fštete slučaje umorov političnih jet- "Uiov Ačimoviča, ki je moril in poži- fcl Po Macedoniji, kjer vlada mir ka- tor na pokopališču, je postavil Stoja- foiovič za notranjega ministra, da bo to macedonskcm primeru pomiril še uporno Hrvaško, kjer je Stojudinovič doživel najstrahovitejši poraz pri vo¬ litvah. Korošec je znan kot človek, ki ima zelo dober nos, ki pravočasno zavoha ogenj na ladji, ki je zapisana poto¬ pu. Tak je bil Korošec že v Avstriji in tak je ostal vseh dvajset let obstan¬ ka Jugoslavije. Ce je dal slovo ali če je bil odslovljen, v vsakem slučaju je to za Stojadinovičev režim najslabši predznak. Ljudstvu v deželaii Jugoslavije pre¬ ti od reorganizirane StojavBnovičeve vlade najhujše; odkrita nasilna dik¬ tatura, odkrita predaja pred Hitler¬ jem in Mussolinijem. Upajmo, da bo¬ do demokratične sile, ki so pri volit¬ vah demonstrirale svojo volilno moč mogle svoj vpliv pravočasno zastavi¬ ti in preprečiti črne naklepe reorga¬ nizirane Stojadinovičeve vlade. KONFERENCA V UMI - UDAREC PROTI FAŠISTOM Konferenca v Limi, katere se so u- kležili predstavniki vseh južno in f^nje ameriških držav, je sprejela I * 2 sto raznih rezohicij za ekonomsko ' n Političko zližanje med ameriškimi kvarni. Sprejete reolucije obsojajo reševa- spornih vprašanj z vojnimi sred- ‘‘H-obsojajo agresijo, gaženje medna- dogovorov, zatiranje manjšin Plemensko mrfnjo, ter se Izjavlja- 2 f princip kolektivnega nastopanja agresorjem na ameriške države. “Poricija. od Nemčije gospodarsko odvisnih držav, kakor so to Argenti- nija in Brazilija, na katero so v Ber¬ linu in Rimu mnogo računali, je pred končanjem konference pristala, ko so dobile zagotovilo, da ne bodo trpele nobene gospodarske škode, če se pri¬ ključijo proti fašistom naperjenim re- zohirijant. Sklepi v Limi, so pridobili ameriške države na Jugu za politiko Roosevel¬ ta, ki se vedno odločnejše postavlja na čelo velike mednarodne akcije proti osvajalnim načrtom Hitlerja in Mus¬ solinija. ni sklad “Napreja’ demokracijo in narodno ena- 3.) V vsaki večji sloven- j kopravnost, da se na ta način a ki: - naselbin i , . prganiziratfrlgoJača sku?n; odp_. :• fašistični agresiji od zunaj. skupino “PRIJATELJEV NAPREJA”, obstoječo od Slovencev, Srbov in Hrvatov, ki bo stalno delovala na ši¬ rjenju in pojačanju “Napre¬ ja” in njegovih ciljev. * * * Usodni mednarodni dogod¬ ki, posebno munbenska konspi¬ racija nalagajo Združenim Državam zgodovinsko odgo- Demokratski prvaki v Ju¬ goslaviji so že podpisali spo¬ razum v tem smislu, na teme¬ lju katerega so skupno sode¬ lovali v prošlih volitvah kate¬ re je, po izjavi dra. Mačeka, potvorila Stojadinovičeva vla¬ da. Skoraj vsi Hrvati in večina Srbov in Slovencev je glasova- hrvatske organizacije, pred slovenski, srbski in hrvatski demokratski narod s tem ape¬ lom, da s združenimi močmi podvzamemo potrebne mere za najpopolnejši uspeh naše skupne kampanje. V to svrho predlagamo sle¬ deče: 1. Da se čimprej, v vseh ve¬ čjih slovenskih, srbskih in hr¬ vaških naselbinah obdrži sku¬ pna konferenca Slovencev, Sr¬ bov in Hrvatov, kjer naj se iz¬ dela lokalni načrt za kampa¬ njo. Mi izrecno predlagamo, lo za ta ljudski sporazum, pro- vornost, da 'prevzamejo v~od- ‘i Stojadinovičevi vladi, za de- d« tak konference obdržijo stvo v borbi proti fašistični , mokracijo, za enakopravnost | ▼ New Yorku, Pittsburghu, vojni agresiji in barbarstvu, narodov in proti munhenski Clevelandu, Detroitu, Chicagi, za ohranjenje svetovnega mi- konspiraciji. Rezultati volitev ™ A _”* uk _ CC ™ J K . a “^. lty * T / ru, demokracije in človeške j v prilog narodnega sporazuma civilizacije. Predsednik Roose- in velika tatvina glasov, s po- 10 urni delavni čas je UVEDEN U NEMČIJI ^ Nemčiji, kjer je nad milijon in Budi na prisilnem in brezplačnem . v takozvanem “Arbeitsdlenstu”. kni Cr ’ 1>0<1 izgovorom, (la prlmnnj- * delavcev, z navadnim dekretom ' l5al delovni čas na deset ur im C l ' Za podaljšani delovnik pa delnv- bo do prejemali nobenega povišn- Nač, ki ostanejo neizpremeiijene. ^ Mehiki ni verske perseku- Cl je, pravi nadškof IlljJ ^1 Luis 1»1. JT1C1I LlllCiip J,, • •Mehike, je izjavil pred ame- M. Martinez. pri- Poslanikom, ki ga je obiskal, ^ Mehiki verske persekucije. ■ [L PPblikanska vlada je prišla veliki špijonaži fašistov v **• 200 oseb pride pred voj- todižfe. FRANCIJA NE BO KAPITU¬ LIRALA PRED MUSSO¬ LINIJEM Da se zavaruje pred vsakim eventu- elnim presenečenjem s strani Italije, ki si hoče z vojnimi grožnjami prilas¬ titi lepe kose francoskega ozemlja im francosko-italijanski meji in v Afri¬ ki. je francoska vlada ukrenila vse potrebno za krepko zavrnitev vsake¬ ga kršenja mej francoskega teritorija. Daladijer gre na uraden obisk v o- groženi Tunis, ol> kateri priliki bo cjemoinjtrirana velika sila francoske mornarice in letalstva in še enkrat podčrtana 'odločnost Francije braniti z vsemi sredstvi svojo posest. _Federalna vlada proučuje mož¬ nost financiranja ameriškega izvo¬ za na Kitajsko v vrednosti $50,- 000 . 000 . velt se vedno izraža v prilog take politike. On brezdvoma izraža mišljenje in želje veli¬ ke večine ameriškega naroda, na prvem mestu delavcev, far- merjev in srednjih slojev. Toda v Ameriki obstojajo in rastejo tudi reakcijonarne si¬ le, katere delujejo na vso moč, da si osvojijo vlado Združenih Držav in da potem sodelujejo s fašističnimi diktatorji pri od¬ pravi demokracije in pri uva¬ janju fašizma. Ameriški demokratski narod naglo zbira svoje sile v rasto¬ čo demokratično fronto, da po¬ razi reakcijo in da postavi Združene Države v položaj, da dejansko prevzamejo vod¬ stvo v borbi za svetovni mir in demokracijo. V borbi demo¬ kratičnega ameriškega naroda sodelujejo vse narodne skupi¬ ne — ki so sestavni del ameri¬ škega naroda — kar je izraže¬ no tudi v velikem gibanju Slo¬ vanov, kateri se, po uspešnem kongresu v Pitsburghu, pri¬ pravlja za sklicanje velikega Vseslovanskega kongresa, v katerem bi imele sodelovati vse slovenske organizacije v Združenih Državah in v Ka¬ nadi. .. .Med Srbi in Hrvati že ob¬ stojajo gibanje, ki so v stanju zbrati ves srbski in hrvatsk. demokratski narod v ta kon¬ gres. Med Slovenci obstojajo velike potencijonalne demo¬ kratične sile, ali ni še organi- močjo katere je Stojadinovič ostal na vladi, bodo brez dvo¬ ma poostrili stanje v Jugosla¬ viji, kar se že pojavlja v tako¬ zvanem reorganiziran ju vlade. Demokratičnim silam bo nuj¬ na podpora od izseljencev. Med tukajšnjimi Srbi, a po¬ sebno med Hrvati, obstoji ma¬ sovno gibanje za podpiranje demokratičnega sporazuma narodov v Jugoslaviji. Med Slovenci takega pokreta še ni. Izvzemši “Napreja” ni sloven¬ skega lista, kateri bi deloval v tem pravcu. Ali za to posto- je ogromne potencijalne sile slovenskega naroda v Ameriki, katere so za podpiranje demo¬ kratičnega narodnega gibanja v Jugoslaviji. Dalje, med Slovenci, med katerimi še vedno prevladuje¬ jo medsebojne borbe na ozki strankarski in skupinski pod¬ lagi, obstoja velika nujnost za širok demokratski list, ki ni povezan s skupinskimi ali pri¬ vatnimi interesi, kateri bi bil na razpolago vsemu slovenske¬ mu demokratičnemu narodu, brez razlike na strankarsko, versko in drugo pripadnost in ki bi se boril za enotnost de¬ mokratičnih Slovencev in slo¬ venskih organizacij, da skup¬ no s ameriškim demokratičnim narodom stopajo s združenimi silami proti reakciji, fašizmu in vojni, za demokraciju, mir in svobodo in za splošni napre¬ dek slovenskega naroda v konference bodo posetili pred¬ stavniki iz urada “Napreja”, “Slobodne Reči” in “Radničke¬ ga Glasnika”. Poleg izdelanja načrta za kampanjo, predlagamo, da se na teh konferencah organizi¬ ra v večjih naselbinah skupi¬ na “Prijateljev Napreja”,, se- stoječa od Slovencev, Srbov in Hrvatov, katera bo vodila delo v kampanji in v bodoče delala na širjenju in jačanju “Napre¬ ja”. Slične mere je treba podvze- ti v vsakem manjšem mestu, kjer živi kaj Slovencev, Srbov in Hrvatov. 2. Zadnja nedelja v febru¬ arju — 26. februarja — in za¬ dnja nedelja v marcu — 26 marca — naj bodo izrecno po¬ svečene agitaciji za “Naprej To naj bosta DVA SPECIJAL- NA DNEVA, na katera bodo vsi aktivni čitatelji “Napreja”, “Slobodne Reči” in “Radničke¬ ga Glasnika” šli na skupno a- gitacijo za dobivanje novih naročnikov za “Naprej”. 3. V gori imenovanimi večjih mestih, a po mogočnosti tudi v manjših mestih, naj Slovenci, Srbi in Hrvati obdržijo veliko skupno zabavo, katere čist pre¬ bitek bo namenjen za pomoč “Napreju”. Te zabave naj bo¬ do organizirane s sodelovanjem slovenskih, srbskih in hrvaških pevskih in dramatičnih in tam- buraških zborov in pojedinih talentih. 4. Slovenci, Srbi in Hrvati naj v vsakem mestu zberejo i- -— — -- — * nun » Protestirajte proti fašističnim agresorjem in ne feu pujte nemškega, italijanskega in japonskega blaga. Zahtevajte ukinitev embarga napram republikanski Španiji! Pred zasedanjem kongresa ■■ '" ■ ■■■ ■ — CIO in Delavska Nestrankarska Liga se borijo za Wagnerjev j jakon, za WPA dela in za izboljšanje socijalnega reda. Die- sovo poročilo in zahteve za nadaljevanje delavske preiskave Zasedanje kongresa prične v torek dne 3. januarja. Mo¬ nopolisti bodo zahtevali od kongresa, da potrdi njihov pro¬ gram, ki zasleduje poraz or¬ ganiziranega delavstva, pred¬ vsem amendiranje Wagnerje- vega zakona. Toda delavstvo bo odgovo¬ rilo kakor se spodbbi. CIO, Delavska Nestrankarska Liga in ostale progresivne skupine branijo svoje pravice, ki so za- popadene v Wagnerjem zako¬ nu. Poleg tega delavstvo še zahteva, da morajo družbe tudi res izvajati vse točke te¬ ga zakona. William Green od AFL se sicer ogreva za amen¬ diranje, toda ni neverjetno, da bi ga članstvo AFL podpiralo. Drugo važno vprašanje pred kongresom pa se tiče nadalje¬ vanje WPA del, katera bi i- mela biti ustavljena 7. februar¬ ja, če ne bo kongres dovolil nadaljne vsote. CIO načelnik Lewis je izjavil, da bo zahte¬ val nadaljno milijardo dolar¬ jev, kar bi zadostovalo, za te¬ koče leto. če pa kongres ne o- dobri te vsote, pomeni, da bo 3,200,000 delavcev, ki oskrb- ljujejo 10 milijonov duš, osta¬ lo brez zaslužka. CIO je uver- jen, da bo kongres vzel to stvar v pretres in jo rešil v za¬ dovoljstvo prizadetih in urgi- ra svoje članstvo, da to tudi sporoči svojim kongresmanom. Organizirano delavstvo bo predložilo kongresu še nasled¬ nji program: 1. Vladno prepo¬ ved vporabljanja Narodne gar¬ de v delavskih sporih; 2. Fede¬ ralno proti-linčarsko legislaci- jo; 3. Kongresijonalno študijo tehnološke brezposelnosti; 4. Razširjenje in zvišanje socijal- ne zaščite za stare in brezpo¬ selne, katero priporoča tudi Odbor za socijalne zadeve; 5. Zvezni zdravstveni program; 6. Zvišanje izdatkov za Fede- ral Housing (zidanje stano¬ vanjskih hiš) ; 7. Zadostno po¬ moč za izobrazbo; 8. Zvezni umetniški program; 9. Razšir¬ jenje obstoječe pomoči brez¬ poselni mladini. Reakcija v kongresu se bo (Nadaljevanje na 2. strani) NACISTI PRIPRAVLJAJO OSVAJANJE JUGOSLAVIJE že pred Munchenom je bila v Ju- I goslaviji na delu nacistična propa- .janda. Po Munsheriu pa se je ta pro¬ paganda tako povečala, da se vidi že na vseh koncih in krajih. Nova trgov¬ ska pogodba, katero je vsilil belgraj- ski vladi berlinski gospodarski mini¬ ster Funk om svojem obisku, je za Nemčijo silno ugodna, za Jugoslavijo pa porazna. Iz Jugoslavije bodo Nem¬ ci izvozili vse velike presežke živil, rudo, živino, sadje, ki ga Nemčija ni¬ ma, Jugoslavija pa za te življensko važne produkte ne bo dobila plačano v denarju, temveč v materijalu, iz¬ delanem v nemških tvornicah, z do¬ bavljanjem inženirjev, ki bodo gra¬ dili ceste, kanale itd. Ker Jugoslavi¬ ja zgubi možnost izbiranja, ker si je Nemčija zagotovila brezkonkurenčno pozicijo v .Jugoslaviji, bodo morali v Jugoslaviji sprejemati nemške pro¬ dukte po cenah in pod pogoji, ki jih bo diktiral Berlin in to tudi v slu¬ čaju, če bi angleške, amerikanske a- li francoske tvornice nudile boljše in cenejše blago. Nemci tobak, jajca in razne druge produkte, ki jih preje¬ majo iz Jugqslavije, prodajajo An¬ gliji in drugim državam za dober denar in dobivajo za jugoslovanske produkte dolarje in funte, a Jugo¬ slavija je morala podpisati trgovsko pogodbo, da je zadovoljna s plači¬ lom v nemškem materijalu . . . Cementne tovarne v Jugoslaviji so začele (Mati s polno paro. Cement gre na nei .sko-franeusko mejo, kjer se gradi.: •♦••dbe. .. Sodišča tudi niso več svobodna. Mariborsko sodišče, ki je znano po krutih obsodbah napram demokratič¬ no usmerjenem ljudstvu, sodišče ki obsoja na dolgoletne, zaporne kazni Slovencev, ki so raznašali necenzu¬ rirane volilne letake opozicije, je ptujske naciste, ki so z javnih po¬ slopij strgali državno zastavo in raz¬ obesili klukasti križ, skoraj opro¬ stilo. Nacisti so dobili samo po tri mesece zapora. Sodniki so dobili u- kaz, da najmilejše postopajo na¬ pram tem nacistom, da se ne bi v Berlinu čutili užaljene. Posledica ta¬ kega slabotnega postopanja pa je bila, da so se po tej razsodbi zgodile še hujše stvari. V Vojvodini, v Franzfeldu in v Franztalu, so naci¬ sti vdrli v županske urade, kjer so strgali s sten kraljeve slike in raz¬ obesili po zidih Hitlerjeve podobe. Močni žandarmerijski oddelki so morali intervenirati pri vpostavi re¬ da v teh vojvodinskih krajih. V volilni kampanji so nemški in italijanski listi z vso silo podpirali Stojadinovičev režim in njegovo vla¬ dno listo. Nemške manjšine in tako tudi italijanske po Dalmaciji, so do¬ bile ukaz iz Rima in Berlina, da po¬ magajo Stojadinoviču, ker vodi fa- (Nadaljevanje na 2. strani) Oljna dnrba podpisala zaprto delavnico V Shidler. Okaliomi jo bila podpi- sna prva pogodba, ki priznava zapr¬ to delavnico v lej državi. Družba je obljubila, da bo takisto storila z svo¬ jimi uslužbenci v Kansasu, če bodo mogli dokazati, da reprezentirnjo r, 1 '/, delavcev. Ne kupujte Old Gold cigaret Lokal r>5 tobačnih delavcev Je te d n C poslala apel na vse delavstvo, da boj¬ kotira izdelke P. Lorilliird Co..' ker nočp podpisati pogodbo z unijo. Tvrd¬ ka izdeluje poleg cigaret Se te izdelke: Briggs. Union Leader, Ripple, Beeeli- niit. ltagpipe, Havana Blossoms. Mar¬ ici In Rock Ford. mena in naslove čimveč aktiv¬ nih Slovencev, katera naj čim¬ prej pošljejo upravi “Napre¬ ja”, katera bo nekaj številk “Napreja” poslala na ogled, da se novi Slovenci spoznajo z “Naprejem”, da se jih za ča¬ sa kampanje dobi za naročni¬ ke. “Prijatelji Napreja” in o- stali aktivni poedinci naj na¬ ročijo nekaj izvodov “Napre¬ ja” vsaki teden za agitacijske svrhe. To je treba storiti po¬ sebno za časa imenovanih a- gitacijskih nedelj — 26. feb¬ ruarja in 26. marca. 5. Vsak čitatelj “Napreja”, “Slobodne Reči” in “Radnič¬ kega Glasnika”, kateri dobi 4 nove naročnike za “Naprej”, dobi brezplačno obnovo svoje naročnine za “Naprej”, “Slo- bodno Reč” ali “Radnički Gla¬ snik” za celo leto. Še enkrat apeliramo na vse čitatelje “Napreja”, Slobodne Reči” in “Radničkega Glasni¬ ka”, da se vsi skupno najres¬ nejše zavzamejo za uspešno izvajanje te kampanje. Bratski pozdrav vsem, ZA “NAPREJ”: Geo. Witkovich, Matt Spoler, ZA “RADNIČKI GLASNIK”: Franjo Borič, Leo Fisher, S. M. Loyen. ZA “SLOBODNO REČ”: Stevan Dedijer, Jovan Radoman. “NAPREJ” STRANE , v ~ / fRAN 2 1 NAPREJ Slovenlan Weekly Anti-fascist Labor Paper in U. S. and Canada, Published Weekly by “NAPREJ” Publishing Company. 19 IG East Street, N. S. Pittsburgh, Pa. P. O. Box 1866, C. P. O. Entered as second-class matter, Sept. 17, 1936, at Post Office at Pittsburgh, Pa., Act of March 3, 1879. naprej tednik slovenskih proti-fašističnih delavcev v Ameriki in Kanadi. — IZHAJA V SREDO — Naročnina za celo leto $2.50; za 9 mesecev $2.00; za 7 mesecev $1.50; za G mesecev $1.35 in za 3 mesece $075. Dopisi in oglasi morajo biti v uradu najpozneje v ponedeljek zjutraj. Dopisov brez podpisa ne vpoštevamo. Vse pošiljatve naslovite na: “NAPREJ”, 1916 EAST ST., N. S. PITTSBURGH, PA. Phone: FAirfax 1442 OB KONCU LETA 1938 V letu, ki ga zaključujemo je svet in z njimi tudi Ameri¬ ka preživela toliko kritičnih dni in pretresujočih dogodkov, da jih posamezno ni mogoče objeti v okvirju kratkega članka. Po¬ skusimo torej s bežno bilanco. Ohranitev in utrditev miru smo si želeli ob rojstvu letoš¬ njega leta. Doživeli pa smo to, da je svet zagazil že globoko, v sicer nenapovedano, a dejansko že besnečo vojno, da pokajo topovi ob Gibraltarju in Madridu in pri Kantonu in drugje. Do¬ živeli smo, da si stojijo armade nasproti v Evropi, Aziji in zad¬ nje dni tudi že v afriških kolonijah. Tempo in obseg splošnega oboroževanja in vojnih provokacij, tempo drčanja v splošno svetovno vojno je večji, kot je bil kedaj v človeški zgodovini. Zmago svobode in demokracije nad fašizmom smo si že¬ leli pred letom dni. Dočakali pa smo to, da so v srcu Evrope mogli storiti silo bratski čehoslovaški, da je bila pregažena in podjarmljena Avstrija in da so male državice v srednji in ju¬ govzhodni Evropi bile potisnjene v vlogo kolonijalnih domini- jonov nemškega in italijanskega imperijalizma. Svoboda člo¬ veka, svoboda narodov, samostojnost in neodvisnost malih dr¬ žav je bila gažene in teptana, hujše in brezobzirnejše, kakor kedaj poprej. Dela in zaslužka, več kruha,.sigurnejši obstanek in lepše izglede za bodočnost, nam leto od katerega se poslavljamo tu¬ di ni prineslo. Vkljub nekam olajšani gospodarski konjunkturi, se brezposelnost ni zmanjšala in izgledi za bližajoče se novo leto v tem pogledu niso svetlejši. Temna je slika leta, ki se umika pred rojstvom 1939. A vendar gremo v Novo leto z vedrejšim licem in s trdnim pre¬ pričanjem, da se zločinske fašistične sanje o zasužnjenju vse¬ ga sveta nikoli ne bodo izpolnile. Prepričani smo, da se bliža potres, ki bo sesul z krivico, nasiljem in zatiranjem zgrajeno barbarsko leglo fašistične trozveze, ki zastruplja in okužuje cuabziranOiiHov ečJf.p. družbo. Naše neomajeno prepričanje v bližajočo se zmago velikih idealov slobodnega človeka in civilizacije, nam seveda ne da¬ jejo Chamberlaini, Daladijeri, Stojadinoviči, niti ameriški Diesovci, katerih srca bijejo po taktu mednarodne reakcije. Naša trdna vera v zmago pravico nad silo, v zmago svobode nad suženstvom, temelji na razgibanem ljudskem pokretu, na onih silah v vseh deželah sveta, katerih vest in sila ne bo dopustila ponavljanja Munehenske izdaje in kapitulacije. Ljudstvo in demokratične države so v preteklem letu drago plačale prido¬ bitev velikega nauka, da je po fašističnih agresorjih treba u- dariti z vso energijo in v združenih vrstah. Rusija je v bojih pri Hasan jezeru udarila po napadalcih in ima sedaj mir, Franci¬ ja in Anglija, ki so žrtvovale čehoslovaško, pa se nahajajo da¬ nes v mnogo večji stiski, kot so bile pred Munchensko kapitu¬ lacijo. Španija in Kitajska, ki so bile dve leti prepuščeni samim sebi v svojih velikih bojih za svobodo in neodvisnost, začenjajo dobivati politično in materijalno podporo tudi s strani iztrez- njenih vlad v demokratičnih državah, ki jim bo pomagala do zmage nad agresorji. Demokratične sile v posameznih deželah se bolj in bolj sporazumevajo za skupno in enotno nastopanje. Med demokra¬ tičnimi državami raste zbližanje, ki bo dovedlo do enotne fronte proti agresorjem. Enotni in združeni pa postanejo de¬ mokratični elementi v svetu tako močni in premočni, da bodo zamogli samo z gospodarskim in političnim izoliranjem, brez vojnih sredstev, držati na uzdi agresorje. Izolirane in bojkoti¬ rane od kulturnega sveta, pa čaka fašistične diktatorje sodba in obsodba lastnega ljudstva, ki bo sebi in nam vsem odprlo pot v neoviran pohod v srečnejše dni. Prorokovanje in ugibanje prepuščajmo drugim. Recimo le eno, najpotrebnejše, najnujnejše voščilo za 1939: Storimo vse, da se z slogo in enotnostjo čimprej razširi in utrdi med nami Slovenci in v vsej Ameriki močna enotna demokratična fronta, da nas ne bodo nadvladali domači reakcijonarji, da bomo v stanju v zvezi z ostalimi demokratičnimi deželami in narodi, doprinesti pri uničenju fašistične kuge iz zemeljske oble oni veliki del, kakor ga svet pričakuje od dežele, ki je pod Roose¬ veltom postala poleg Sovjetske Zveze najmočnejša opora sve¬ tovnega miru, svobode in demokracije. Pred zasedanjem kongresa (Nadaljevanje s 1. strani) najbolj posluževala kongres- mana Diesa in njegovega pre¬ iskovalnega odseka. Dies bo moral dati svoja priporočila, ki bodo seveda v velikem kon- fliknu z Zahtevami delavstva in novega deala. Na podlagi njegovega priporočila bo Dies zahteval nadaljno apropriaci- jo za svoj Komite, za nadaljne napade na delavstvo in njego¬ ve organizacije, pod krinko, za natančno preiskavo fašizma in komunizma. Dies je dosedaj porabil ves denar samo za lov na delavstvo in rdečkarje, fa¬ šistov se ne dotakne, ker je te¬ sno povezan sam z njimi. CIO in Delavska nestrankar¬ ska Liga bosta predložila kon¬ kreten načrt tudi vsem držav¬ nim legislaturam. Ta program bo v skladu z kongresijonalnim programom. Ta program vse¬ buje 13 točk, ki se glasijo: 1. Proti-injukcijski zakon; 2. Prepoved evikcij delavcev na stavki; 3. Regulacijo in kon trolo nad imenovanjem po¬ možnih šerifov; 4. Regulacijo privatnih detektivskih agencij; # ČETRTEK, 29. DEC. BORBA PROTI RAKU V ZSSR Pismo iz Moskve Pred 43 leti je iznašel Konrad Roentgen X-žarke, ki so dobili po¬ zneje svoje ime po njihovim iznajdi¬ telju. Tri leta pozneje sta zakonca Curie odkrila radium. Te dve iz¬ najdbe so odprle pot medicini, da se je mogla resneje začeti posvečati velevažni nalogi, pobijanju raka, ki je huda šiba za človeštvo. Koncem septembra t. 1. se je po svetu vrši¬ la teden dni trajajoča mednarodna kampanja za uničevanje raka. Med¬ tem, ko se je po kapitalističnem sve¬ tu vršila ta kampanja v ozkem ok¬ virju medicinskih strokovnjakov, (v Ameriki res nismo skoraj nič slišali o njej. Op. ured.) smo v ZSSR imeli pravcato mobilizacijo ljudstva za boj proti raku. Predavanja, brošure, časopisi, radiopostaje, kino, vse mo¬ žnosti so bile stavljene v pogon, da se zdravim dopove, kako se morajo ravnati, da bolezni ne dobijo in da se obolelim objasni kaj morajo storiti, da pravočasno preprečijo razširja¬ nje bolezni in da čimprej popolnoma ozdravijo. V fašistični Nemčiji število obolenj in smrtnih slučajev radi raka nara¬ šča iz leta v leto. Hrana in življen- ski pogoji današnje Nemčije, kjer so topovi važnejši kot maslo, stvar- jajo plodovito tlo, kjer se z lahko¬ to pojavlja rak. S preganjanjem znanstvenikov in zdravnikov židov¬ skega porekla, ki so slučajno ravno v boju proti raku predvodili, pa si fašisti zapirajo tudi možnost uspeš¬ nega zdravljenja in uničevanja raka. Protekcija, ki jo uživajo v fašistični Nemčiji razni mazači, ki z vodo ali kislim mlekom in drugimi sličnimi "naravnimi” zdravili zdravijo vse bolezni od tuberkuloze do raka, ozna¬ čujejo propad Nemčije v temni sred¬ njeveški barbarizem. Medicina je danes v stanju z ront- genovimi žarki in z radium ožare- Vanjem preprečiti razširjanje raka v človeškem telesu. Blagoslova tega medicinskega napredka pa v kapita- lističkih državah ne uživajo vsi od raka. oboleli, temveč samo tanka plast bogatih, ki si morejo plačati razmeroma visoke stroške tega e- dino uspešnega in edino sigurnega zdravljenja. Za zaščito ljudskega zdravja nimamo sredstev v kapitalis¬ tičnem svetu, moderno zdravljenje je baje predrago, a dražja sredstva za najmodernejše pobijanje ljudi so vedno na razpolago. V carski Rusiji sta bila samo dva specijalina instituta za študiranje in uničevanje raka. Po revoluciji se je tudi v tem oziru položaj predruga¬ čil. Leningradski roentgenoloski in¬ stitut je danes eden najboljših na svetu in ima podružnice, klinike, pa- vilijone po vsej širni ZSSR. Roent- genološko in radium zdravljenje je v ZSSR popolnoma brezplačno, ka¬ kor je brezplačno vsako drugo zdra¬ vljenje. Pred revolucijo so klinike i- mele kakih 200 roentgenaparatov starejšega tipa, do danes pa so sov¬ jetske tovarne izdelale nad 3000 no¬ vih aparatov, zraven tega pa je v vporabi še nekaj sto aparatov kup¬ ljenih v Ameriki, Angliji, Nemčiji v študijske in praktične svrhe. ZSSR se je osamosvojila tudi od importa radiuma, katerega izdelujemo sedaj doma za vso lastno vporabo, ki ni majhna. Rezultati niso izostali. Med¬ tem ko v kapitalističnih deželah u~ mira okroglo 150 od 1000 obolelih na raku, znaša pri nas umrljivost izpod 100 na 1000 in ta odstotek se bo zniževal, čim bodo ljudje pravo¬ časno začeli zdravilno postopanje. Seveda nas skrb za zdravje sov¬ jetskih ljudi veliko stane, toda pri nas velja princip, da za ljudsko zdra¬ vje ni nič predrago. Za zdravstvo izdajajo državne, okrožne in mestne ustanove 31.4 milijard rubljev letno. To je veliko ali še vedno premalo in bomo popravili čim uspemo. Medicina pa je ugotovila še eno, kar se pri nas striktno upošteva. Ni najpametnejše zdraviti ljudi šele kadar obolijo. Boljše je ukreniti vse, da ljudje sploh ne zbolijo. Kakor pri tuberkulozi so tudi pri raku živ- Ijenske prilike one, ki ustvarjajo po¬ goje za začetek in za širjenje bolezni. Temu vprašanju posvečamo veliko pažnjo. Sedemurni deloven čas, vsak šesti dan popolen odmor, plačan do¬ pust, plačani stroški za sanatorije in zdravilišča, posebne dietne Jcuhinje za želodečno bolane v vseh obratih, gradnja primernih stanovanj, vse to vpliva na zdravstvo splošno in na u- ničevanje raka še posebej. Moderni teden v kampanji za u- ničevanje raka je bil v ZSSR velik korak naprej k popolnemu uničenju te strašne bolezni, velik korak na¬ prej za zdravo in srečno sovjetsko ljudstvo. F. K. MLADINA IN ORGANIZIRA- RANO DELAVSTVO Večkrat se slišijo pritožbe s strani mladine proti delavskim akcijam, češ, .da mladina ne more dobiti de¬ la radi unijskih pogodb s stranmi delavci. Mladina se pritožuje, da jim bos vedno meče v oči, da bi jih vzel na delo, če bi smel, kar pa je daleč od resnice. Če mladina ne dobi dela, tega ni krivo delavstvo in njegove organi¬ zacije, temveč baš narobe. Vsi se še spominjamo, da je bila ravno mladi¬ na važen faktor, ko je CIO pričel or¬ ganizirati masne industrije. Mladi¬ na je bila najbolj militantna in je največ pripomogla k temu, da ima delavstvo v masnih industrijah vsaj nekaj, da se lahko bori proti intimi- daciji in priganjanju. Mladina ne more dobiti dela radi tega, ker ga ni. Seveda jo bosi vedno podžigajo pro¬ ti unijam, pričakujoč pomoči od mla¬ dine. Novi deal se prav dobro zaveda, da mora storiti nekaj tudi za mladi¬ no, da ne bo vedno postopala po vo¬ galih brezposelna. Zato vzdržuje CCC kempe in za višješolce se dobi mala podpora od vlade, da lahko nada¬ ljujejo študije, kar pa seveda ne zadostuje. Mladino je treba podučiti, da mora pritiskati na vlado za ve¬ čje podpore in da se znižajo delovne ure tako, da bo dovolj dela za vse. Mladina bi morala vedeti, da se baš organizirano delavstvo bori za nji¬ hove pravice in podpore in če mla¬ dina hoče ,da se ji bo boljše godilo, se bo morala pripraviti tudi za po¬ litično borbo, da bo nastopala sku¬ paj z organiziranim delavstvom. Drugače ne kaže in drugega izhoda ni. Nacisti pripravljajo osvaja¬ nja v Jugoslaviji (Nadaljevanje s 1. strani) šizmu prijazno zunanjo politiko. Nemci in italijanski imperijalisti, ki ne skrivajo svojih namenov za pod¬ jarmljenje Jugoslavije, hočejo imeti na vladi v Belgradu ljudi, ki prepre¬ čujejo vsak odpor proti fašističnemu prodiranju. Delavske zbornice je vzela vlada iz rok zastopnikov strokovnih orga¬ nizacij in jih dala vladnim organi- Beležke o tem in onein Frank Kerže, katerega tedensko ko¬ lono s pridom prebirajo čitatelji •‘Gla¬ sa Naroda”, se jc 22. decembra ozrl ,,o poti, ki smo jo hodili ameriški Slo¬ venci v 1938. Prav gotovo so sloven¬ ski listi najbojše merilo za razvoj m za stanje slovenskega javnega življe¬ nja v Ameriki. Naš tisk je ogledalo, kj nam pokaže kake hibe in prednosti imamo. Na podlagi stanja naših slo¬ venskih listov prihaja Kerže do res¬ ničnosti odgovarjajočega zakljčka, da se listi, ki so navezani samo na na¬ ročnino, ki nimajo za seboj močnih fondov kake podporne organizacije in ki nimajo lastne tiskarne, hitro bliža¬ jo meji, za katero ni več življenja. Ivcržeta skrbi, če bodo čez leto dni še vsi današnji listi pri življenju in tudi ta skrb ni neupravičena. - O našem "Napreju” pravi Kerže to¬ le: •'Najbolj napadan list je bil pitt- burški ‘Naprej’, ki akoravno piše zii vse, pa mu ljudje kur — kaj bi, re¬ kel : ali ne verjamejo ali pa ne za¬ upajo. Včasih si>ne morem kaj, da bi se mi ne smilil. Tako lepo pripo¬ ročilo _ recimo kaj od Prosvete a- li Proletarca, pa pride teden okoli. Odgovor: pregledali smo jetra in kosti iu pronašli: čof, čof, čof. Veste pa ni slabo urejevan list. Včasih so vsaj posamezne številke naravnost vzorne v tem, da prineso na pičlih štirih straneh toliko gradi¬ va in pregleda, kot ga človek ne na¬ jde, recimo v angleških listih na petdesetih straneh.” zacije in kulture, na katere fašistično barbarstvo. . .Vsak za sebe, ali vsi proti VShi bomo daleč prišli. Razcepijo ka vsakega posebej in vse sl«,* Od/S J ž $ vic« go"* P i mna bodočnost. Brez svol )0( | e ’ pravic in brez kruha se l) Oni0 ’ H če z združenimi silami ne zakr« predovanje reakcije in fa,y Z j3 p ,. sil v Ameriki. Iz tega spoznanj?^ S« ne iz kakih prevejanih načrtov ' -’ i3 še in agitira “Naprej” tako, T* Kerže po pravici pravi, da je 1- rola : “Z vsemi naprej”. "anes ^ taki časi, da honio šli vsi ‘Sj prej, ali pa bomo vsi skupaj JLV .j&#n hude čase. Kar bo zadelo ■•••- • ene, pij 3 delo vse, katoličane nič manj u * jsj P bcdomisehie, soeijaliste nič - ^ vs komuniste. To se je pokazalo v y čiji, v Avstriji, to se kaže na (J* O bodočem razvoju naših slovens¬ kih listov, ki niso glasila Jednot in Zvez sodi F. Kerže takole: iiij povsod, kjer se niso pranji stit> 1 združili v protifašističen blok, R njih, niso hoteli prostovoljno in jJJ* joiitr no sami združiti za obrambo derJ^ rije in napredka, so katoličanj^J? ! m oral listi komunisti svobodomiselni j,j $e & nes prisilno združeni v koncem . .tor P škili taboriščih po Nemčiji, po ji, a na Češkem tudi že gradij 0 k st! čilnice za nesložen demokratifa,j Ah rod. ji j P f rsi Iz tega razloga se z vsemi rj&J ce in žljivimi silami trudimo v “Xs»J yeaš dokazovati in prepričevati, da jjTpijske na in neobhodno potrebna .sloja a"' |o čla notnost, da morajo prenehati mi bojni prepiri radi strankarskih ali OL P' s# pdst r ‘‘ silili razlik, ki so na sebi rate jelov; in v mirnih časih neškodljivi, ^ danes koristijo samo onim, t,;, smatrajo i katoličani i sv ODKOD PREGANJANJE ŽIDOV? Danes je spet zelo moderno in takorekoč vsakdanji pojav, da preganjajo Žide na vse mo¬ goče načine. Ta val protižidov- skih pogromov se širi na vse strani in v vsaki deželi najde odmeva, če že ne pri večini pa vsaj pri enem delu prebival¬ stva. Ponavadi se za antisemi¬ tizem (protižidovstvo) navdu¬ šujejo fašistične in reakcionar¬ ne stranke, mnogokrat pa na¬ sedajo tudi nepoučeni ljudski sloji. Pod kakšnim izgovorom pre¬ ganjajo pripadnike židovske¬ ga naroda? Danes pridigajo, da zato, ker so Židje pripadniki druge rase ali, ker so nasprot¬ niki dotične nacije itd. Toda na to priprosti človek ne gre. Zato je bil in ostane naj enot¬ nejši in najpopularnejši vzrok za protižidovske pogrome tr¬ ditev, da so Židje pijavke ljud¬ stva, da so oni krivi vsega gor¬ ja. Zato je treba židovski rod iztrebiti ali pa vsaj pregnati iz dežele. Ko Židov ne bi bilo, bi bilo vse drugače na svetu in ko teh pijavk več ne bo, bo lju¬ dem spet boljše. Alije res tako? človek mo¬ ra biti res zelo naiven, da ver¬ jame takim pripovednikom. No in res so vneti poborniki antisemitizma ponavadi naj- primitivnejši in najbolj surovi ljudje. Židov je na svetu okoli 16 milijonov. Ker so kot pregnan¬ ci iz lastne dežele bili brez prave domovine, je razumlji¬ vo, da to niso bili zaostali po¬ ljedelci, temveč so živeli v me¬ stih in se posvetili mestnim po¬ klicem, predvsem trgovstvu. Marsikje pa so se stalno nase¬ lili in se še danes pečajo s po¬ ljedelstvom. Danes pa je v ve¬ likih mestih Avstrije, Poljske, Združenih držav velik procent židovskega prebivalstva med proletariatom. Imamo torej ravno tako kot pri drugih na¬ rodih Žide — finančne mag¬ nate in Žide 1 — proletarce, ži- (Nadaljevanje na 4. strani) Protest ustavil odpust artistov na WPA 5. Prepoved oddajanja kon- traktov družbam, ki nimajo kolektivnega predstavništva med delavci; 6. Regulacijo in protekcijo izplačanja mezd; 7. Protekcijo civilnih svobod- ščin; 8. Vstanovitev birojev za civilne svobodščine; 9. Držav¬ ni zakon za ure in mezde po modelu Zveznega akta; 10. Prepoved rabe Narodne garde v delavskih sporih; 11. Držav¬ ni Housing akt; 12. Razširje¬ nje brezposelnega kompesacij- skega akta; 13. Odpravo zati- ralne legislacije, kot so konspi¬ racija in kriminalni sindikali¬ zem akt. Kongresno zasedanje bo va¬ žno. Rezali nam bodo naš kruh in našo svobodo. V Ne\v Yorku so imeli načrt, (la se odpusti 1,500 artistov, ki so zaposleni lin AVTA delili. Ko je delavstvo izve¬ delo za načrt, je takoj dvignilo močan protest, li kateremu so se pridružili artisti iz CK) in A EL, ki so šli narav¬ nost v AVasliington pred pomožnega direktorja AVilliamsa, ki je potem pre¬ klical odpust. zacijam, ki igrajo približno enako vlogo, kot v Ameriki kompanijske unije. Za ta čin je \dada dobila po- ,.(.solino .pobv;&Ul iz-JApr lina nav- dušen tudi nad tem, da Jugoslavija ne pusti v domovino tistih svojih državljanov, ki so se borili kot pro¬ stovoljci v vrstah mednarodnih bri¬ gad v Španiji. Korošec že davno ni več zadovo¬ ljen s politiko vlade, v kateri sedi tretje leto. Dogaja se vedno češče, da cenzura pleni tudi “Slovenca”, ki je list dr. Korošca. Ker je Korošec napravil nekaj poskusov protestirati proti preganjanju zidov in katoli¬ čanov v Nemčiji, je postal sumljiva oseba in prav lahko se mu zgodi, da bo vržen iz vlade in da se bo spet znajdel v kakem jetništvu, kakor ga je doživel 1934 in še prej. Kako daleč je belgrajska vlada v fašističnih vodah se vidi iz tiska, ki zagovarja italijanske aspiracije na Tunis, Corsico in ki poveličuje Hi¬ tlerjeve namene proti Poljski, Rusiji in drugim slovanskim državam, v katerih živijo Ukrajinci. Da fašisti pripravljajo podjarmlje¬ nje Jugoslavije je očigledno, zato je tem hujše, da Stojadinovičev režim postopa tako, da pripravlja teren nemški in italijanski invaziji, ki bo pomandrala Slovence, Hrvate in Sr¬ be, če se ne pripravijo za boj, če si ne najdejo zvestih zaveznikov in po¬ močnikov za bližajoče se težke dni našega naroda. "NJIVA” ŠTEV. 6 Zmaga avine unije v Toledo, Ohio Dela\'ski odbor je odločil na pod¬ lagi volitev v tovarni Auto Light Co., da mora UAW postati pred¬ stavnica delavcev. UAtV je dobila pri volitvah 2479 glasov, proti pa jc bilo le 218 glasov. Pri tej tvrdki se je leta 1934 vršila krvava stavka, ker ni družba hotela priznati unije. Fašistična propaganda in filmi Ker se ameriško ljudstvo ne pusti ujeti fašistični propagandi na drugi način, bodo poskusili s kazanjem fa¬ šističnih filmov. Toda že pri zgod¬ njem poskusu so Mehikanci takoj obrnili ne samo hrbet temveč sploh preprečili kazanje filma “Scipio Africanus” v Mextoo City. Fašisti se hudo jezijo nad kazanjen proti¬ fašističnih filmov “Blockade” “Spa- nish Earth”, itd. Mesečnik “Njiva”, katerega izdaja D. K. D. “Ljudski oder” v Buenos Airesu, ima v noveinberskem zvezku sledečo vsebino: “Listom gre slabo, kar se da sla¬ bo. Če je moj račun pravilen, pojde v bližnji bodočnosti tako: tisti list, ki bo najbolj na levi, bo dobil naj¬ več podpore od ljudi ene vrste. Iu tisti, ki so najbolj na desno, boao zopet najbolj trdni, ker imajo ognji¬ šče, zavetišče. Z drugimi besedami: list kakor je ‘Naprej’ bo na boljšem, pod pogojem, da preneha ustrezati vsem in da pokaže določno svojo barvo in svojo smer. Zakaj pod ges¬ lom; z vsemi naprej — ne pojde. Na j drugi strani so katoliški listi, ki i-.j mojo svoje zatočišče tam. koder se | bodo posamezni udje našega naroda zbirali še clolko potem ko n, bo ue čujga ne Vidika o nas, to je v fari in cerkvi. ni i socijalisti i komunisti n nasprotnike. Kes je, da v vrstah ki docela spremenjenega položaji svetu in v Ameriki Je ne raruKj, mikroskopi iščejo v čem obstoji ti “Naprejcvega” delovanja. Res jt • najbolj kunštni preiskovalci ptfcjj Nit Vsem tistim, ki šo nekje m, i s jde dokaj trdo. Pa naj s. odažij tem, da zares dobro ne poj do pač benemu.” Keržetov gotovo doU»misleči na¬ svet, da bi naj naš “Naprej” prenehal z dosedanjim geslom: "Z vsemi na¬ prej”, ter da naj bi se določno vpregel v voz ene strankarske smeri, smo sli¬ šali že od strani nekaterih najboljših prijateljev našega lista, ki so tudi mi¬ šljenja da bi v tem slučaju list imel več podpore in sodelovanja s strani pristašev dotične, konkretno rečeno, komunistične stranke, če bi šlo samo za list in njegov obstanek, bi se mo¬ rali s takimi predlogi resnejše pečati. Naloga pa, ki je našemu listu zadana v smernicah sprejetih na ustanovni konferenci tednika, je mnogo Širša in težavnejša, kot bi bila, če bi hoteli vršiti delo, ki ga imajo glasila te ali one stranke. Goriški : Drugi red — novi red. Par besed. A Mozetič: Spomini. Radio v Kuriji. M. Simčič: Bajga. Brazda: Mejnik. Književnost. Kino. Drobtine “Njiva” stane za USA na leto Sl Naroča se pri: Ferdinand Cotič eallo Zamudio No. 23S0, Buenos Aires getina. V POSNEMANJE LEMA Y.\, ILL. Dolgo sem čakal "a zastopnika lista, ki bi me opo¬ zoril na poravnanje iztekle naroč¬ nine. Ker ga od nikoder ni in ker ne želim (la hi ustavili list, prila¬ gam $5. — kar vračunajte za po¬ ravnanje naročnine za nazaj in za elo 1939. Kar je več naj bo v pod¬ poro listu. Anton Hotko. 1 KOŠNJA: Ker v mnogih krajih nimamo zastopnikov, ki bi obisko¬ vali naročnike, prosimo vas vse, ki poteklo naročnino, pošljite sami’ od aebe po pošti, potom banke ali kar v pismu, katerega dobro in pravil¬ no naslovite. Ljudje, naučeni v dolgih desetlet- njili, da mora biti list ali farski ali pa protifarški, da mora hiti socijalis- tičen ali protisocialističen, komunis¬ tičen ali protikomunističen, ljudje na¬ vajeni, da so mora list opredeljevati po vprašanjih programa socialistov, komunistov, katoličanov in sličnih sve- toviio-nazornih ali strankarskih grup, ros danes še težko razumejo, res še ne verjamejo iu res še no zaupajo v iskrenost “Napejeve’1 popagande, ki temelji na spoznanju da moremo sa¬ mo složno in združeno ohraniti, kar smo si priborili. do zaključka, da jc vse pisari slogo manever, in sicer zato, ib pod to krinko služilo kom stranki. Naš odnošaj napram nistern je res drugačen, kot ga drugi naši listi, ki z fallirom nom zastopajo stališče, da je iu pod; amil ja joči fašizem nsnh pa je miroljubni komunizeni varen. “Naprej” pa ni na Ci strani in smatra komuniste ra sko marksistično stranko, krtih Ameriki kakor v Španiji ali os iajscin iu vsepovod drugod, 1 v njem času nesebično in ([sledno ■pridobil ve demokracije pred 1 no povodnjo. Sicer pa danes in Važnejše strankarsko pri kakor ni odločilno, če si svobodomiselnem, demokrat ali kanec. Vsi poznamo v Ameriki demokratske stranke, ki so reakcijonarji in odkriti fašisti, ■noterji, n. pr. Dies je vedno i mokratične stranke kot Rooscvd' vemo, da se najde med ljudi, ki so zelo progresivni merilo demokratičnejši od Hague na primer. Veliko jo iiov, ne samo med delavci ,1»* di med vodilno duhovščino, ki#j stanek svobodne misli, ki jo samo v demokraciji, več štorij lajo, kot svobodomiselne^, ki * pa jo reakcije. Tako gre dane. lev, ne več po strankah in ~ skupinah, temveč po novi za ali proti fašizmu, za ali mokraciji, za demokratično a' akeijonarno fronto. panijs »daj goniš »bo tora-' ggt« Po n npnš (lij® rini bi i m Boj jfic rliji erah Ki san Ul lit l. Saj st ian lat l)a, “Naprej" piše za v* j” razpolago vsem, toda samo vso«* \ desetletjih kultivirana medseboj¬ na imžnja in prepir med grupami slo¬ venskih delavcev v Ameriki je povz¬ ročil tako atmosfero, da je ljudem tež¬ ko verjeti in zaupati nam, ki pravimo: svobodomiselnim delavcem ne preti ne¬ varnost od katoliških delavcev, soci- jalistcm ne preti nevarnost od komu¬ nistov, delavcu ne preti nevarnost od delavca, pač pa vsem, katoliškim, svo¬ bodomiselnim, sjoeijalističmm, komu¬ nističnim, neopredeljenim delavcem iu pristašem svobode in napredka preti nevarnost od reakcije, od fašizma. “Naprej” ne zastopa mišljenja, da naj katerikoli grupa ali smer opusti •svoje nazore in ideale in da naj se ys, pokreti zlijejo v neko neprineipi- jehio kašašto godljo. Daleč od tega. A sak naj širi i„ razvija svoje nazore, vsak naj dela za svoje ideale po svojih najboljših močeh i„ silah, toda pri a sem tem pa ne pozabljati na eno, iu o je, kar razlikuje današnji čas od incjsiuli časov pred leti: vse naše pri- (IcbitAe ,vsi naši katoliški, socijalis- tu ' ni ’ -svobodomiselni, komunistični in napredni ideali bodo doživeli straho¬ vit udarec, če ne združimo svojih sil za obrambo svobode, za obrambo mi¬ tu iu demokracije, za obrambo eivili- ki so za demokracijo, ki s° do, človečanstvo, za niir V tein duhu bo "Naprej' n 3 ® 1 ' bobnal vsem živim do kateri 1 njegov glas. Kdor še dane 3 . razumeti, bo razumel - voj dogodkov šc očevidneČ* | j, da je edino ta pot, ki n as a s vseh prepadov na levi m ' 1 ' Ije iz kritičnega položaja dni. * 4 = * Resnica peče in žge i» Resnica boli in še kako ° k . boli pa resnica samo tiste, jatelji neresnice in h' J 13 , grade in zidajo svoje org 3 '„ ea je, n. pr., da je Kusija w zala svojo trgovino z H* je, da so začeli zapira« konzulate v Rusiji in ,rl1 ker nimajo nobenega t,e,a ‘ da je Rusija znižala z Japonsko za 99% i" 13 ^ trgovskih in ribarskih P 08 . 0 ^ sko, ki iztekajo. Resnica J ’ pirajo japonski konzula« ruski na Japonskem, |te f da J e Ne«' 1 (inig* rti' delati. Resnica je, 86% znižala uvoz iz napravila še nobena Resnica jc torej, da so in kmetje najbolj iz*'« 1 ni bojkot fašističnega to, kar smo pisali v 'j„ r taka resnica nič ne l"‘ (1 . uf on" B boli. "Razkačeni” P« s0 (lili in šo naprej Rusija “niti malo” zlllZ I kili zvez s fašisti- ČETRTEK, 29. DEC. 1938. IZ KONEMAUŠKE DOLINE 0 UNIJAH “NAPREJ” STRAN * fol- johnstown. Pa. — Po konemauški dolini tja do Tire Hilla, se veliko govori o unijah, če bi se veliko go¬ vorilo v prilog unijam, bi bil človek vesel. Tako pa smo žalostni, ker se govori proti unijam. Kompanije se veselijo, ko jim ovaduhi nosijo no¬ vice o kritiziranju unij in iz uradov kompanij dobivajo unijam sovražne vesti novega kuriva. Razmere so slabe, življenje je tež¬ ko, silno težko. Ljudje pa mislijo, u- nija je kriva, da nam ni boljše. U- nija je taka, kakoršno smo zgradili. Unija ni noben copernik, ki bi mo¬ gel iz nič kaj narediti. Unija je to¬ liko močna, kolikor moči ji damo s svojim sodelovanjem in če tega sode- -lovanja ni dovolj, če ga manjka, u- nija brez podpore članstva ne more kaj prida doseči. V unijah res tudi ni vse tako, kakor bi moralo biti. Razne stvari bi bilo treba popraViti, odstraniti, tudi unife je treba oči¬ stiti razne nesnage, ki se zbira okoli njih, če niso pod stalno in strogo kontrolo članstva. Če se nam unija iz tega ali onega razloga ne dopade, moramo hoditi na seje, boriti se, da se slabo nadomesti z dobrim, nika¬ kor pa ne zametovati unijo in pasiv¬ no dopuščati, da stvari, s katerim se ne strinjamo gredo svojo pot naprej. Ali se spominjate, kako so tisti, ki jih nazivamo komunisti, izsledili v raznih lokalih kompanijške špijo- ne in energično nastopili proti njim? V časopisju se je razkrinkalo kompa- nijske agente, v letakih se je pozva¬ lo člane, da očistijo svojo unijo kom- panijskih slug itd. Napadani so bili tedaj komunisti radi tega svojega delovanja, ki ga danes vsi priznava¬ jo za dobrega. Napadani so bili ko¬ munisti tudi od socijalistov, ker so se borili proti kompanijskim agen¬ tom. A ko se je stvar očigledno do¬ kazala, So ostali obsojeni oni, ki so dolžili komuniste. Več članov je za¬ pustilo radi tega socijalističen klub. Po mojem niso storili prav oni, ki zapuščajo socijalistične klube, kakor ne štorijo prav oni, ki se odtujijo li¬ nijam, če jim ni kaj po volji. Kakor V Unijah, tako je treba tudi v klu¬ bih nastopati za čiščenje krive in napačne politike. Bojevati se proti struji in večini je neprijetna in težka zadeva. Koli¬ kokrat sem bil vržen iz unij, ko so v njih gospodarili kom Jani jski a- genti. Godila se mi je krivica, pa ni¬ sem obupal, njti prestal zastopati milšjenje, ki ga smatram za pravo. Začeli smo graditi z združenimi mo¬ čmi močno unijo, večkrat je bilo treba kaj očistiti v njej, toda mnogo nam je koristila in pomagala, brez nje bi bili danes mnogo na slabšem, kot smo. Če kmet ne čisti polja, mu plevel zaduši žito. Če bi ruski kmetje in delavci ne čistili svojo deželo od raz¬ nega trockističnega in drugega ple¬ vela, bi jim zrastli razni generali Franki in slična golazen. Sovražniki unij so proti čiščenju istih, a sov¬ ražniki sovjetske države so proti či¬ ščenju v Rusiji. Tako sodim s svojim delavskim mišljenjem in veseli me, da vedno več ljudi tudi tako misli. Največja nesreča za nas delavce je, da je med nami toliko takih, ki so zgubili vso vero in zaupanje v sebe in v moč delavstva. Naloga ča¬ sopisja in organizacij bi bila, da ljudem pokazujejo in dokažejo, da je združeno delavstvo v zvezi s kme¬ ti in s srednjimi sloji v resnici ne¬ premagljiva sila, kakor to odgovar¬ ja resničnosti. Pa kaj vidimo? V mnogih naših časopisih čitamo, ka¬ ko smo slabi, da ne moremo nič na¬ praviti, da je najboljše počakati, da vidimo kako se obrne, da je najbolj¬ še biti nevtralen itd. Ko sem nagovarjal nekega našega delavca, da naj vstopi v unijo, mi je rekel takole: “Veš, če bodo vsi drugi pristopili, bom tudi jaz. Sedaj pa raje počakam, da se bo videlo, kaj bo s celo rečjo. Če bi nastale kake zmešnjave, bom čisto brez skrbi pred kompanijo, ki ve za vsakega, ki je član. Unija mi ne bo škodila če ni¬ sem njen član, kompanija mi pa lah¬ ko škodi, če se zapišem.” Takega mišljenja ljudi najdemo na vsakem koraku. V srcu niso kom- panijski podrepniki, delajo pa tako, da škodijo sebi in drugim, delajo ta¬ ko, da koristijo kompanijam. Niso ne mrzli, ne vroči, So kakor pljunek. Taki, ki niso niti na delavski strani niti ha kompanijski, ki niso niti na¬ predni niti reakcijonarni, taki ki ni¬ so nič in pa vse, taki so ona velika coklja, ki zadržuje naš napredek. Več izobrazbe, več delavske izobraz¬ be je treba. Več razumevanja za or¬ ganizacije, več razumevanja zh de¬ lavske dolžnosti moramo vliti lju¬ dem, pa bO kmalu boljše tudi v ko¬ nemauški dolini. Jos. Planton. IMELI SMO ZABAVO V KORISTEN APREJ A” Windsor, Ont. — Naj malo povemo o naši zabavi za “Na¬ prej'’, ki je bila 17. decembra. Uspeh iste ni tak, da bi se lah¬ ko kaj prida pohvalili, nimamo pa razloga biti preveč nezado¬ voljni. Pred božičnimi prazni¬ ki res ni pripraven čas za ta¬ ke prireditve ali od tistih, ki Se tako radi ponašajo s svojo radikalno progresivnostjo smo upali na večji odziv. No, pa je danes marsikje tako, da ljudje niso taki, kot se radi predstav¬ ljajo, da postopanje nekaterih "e odgovarja njihovim bese¬ dam. To pišem na naslov ne¬ katerih prijateljev preko vode. Eni res delajo in se žrtvuje¬ jo, drugi pa stojijo ob strani in najdejo tisoč izgovorov za svojo neaktivnost, veliki pa so v praznih polemikah in v do¬ ječih besedah, za katerimi nič »e tiči . . . Manj govorjenja, Pa več dela, pa bodo naše or¬ ganizacije boljše stale in tudi "aš “Napi-ej” se bo hitrejše razvijal, ter vsi, kot celota bo- m ° krenili naprej. Tem lepše se zahvaljujemo 0n im, ki so pripomogli k uspe- fc« veselice, ki je dala $13.00 j^tega za podporo našemu Napreju”. Hoteli smo doseči )' e p> pa smo se za enkrat zmo- No pa saj to ni bilo zad- Jfc, bo še dovolj prilike v bo- d°čih mesecih velike kampa- ki prične kakor se sliši po N °Vem letu. J. Mikelich. Policija gen. Franka je aretira- VeC usmiljenih sester, ker so prepi- in širile radio goovr La 1’assio- v ' lr ' e ' ene izmed najslavnejših ženskih ‘ieljev junaške obrambe republi- Španije. , 7" Al| gic§ki institut za presojo jav- to Ka »nenja objavlja številke, iz ka- sledi, da jo popularnost Chamber- Po Munehenu v stalnem opada- Vatikanski Zapori, ki navadno C- gostov, so dobili sedaj prebi- oIili ’ knjigovodja vatikan- 2 knjižnic, ki je ustanovo osleparil " aa COO.OOI) lir. SMRTNA NESREČA DVEH ZAVEDNIH DELAVCEV Timmins, Ont. — V torek 13. decembra se je v rudniku Pamour Mine s South Porcu- pine zgodila težka nesreča, pri kateri sta zgubila svoje življenje dva naša rojaka in naročnika “Napreja” Ivan Ga- šparac in John Balkovec Raz¬ drobilo jih je tako, da od obeh ni ostalo več kot 15 funtov. Kdo je kriv za nesrečo, sedaj ko pišem, še ni povsem pojas¬ njeno. Oba sta bila naročnika “Na- preja”. Gašparac je bil eden izmed najboljših v delavskem gibanju. Bil je aktiven član vseh delavskih organizacij, na nobeni seji, na nobeni priredi¬ tvi, na nobeni nabiralni poli, Gašparca ni manjkalo. Njegov pogreb je bil 16. decembra pri veliki udeležbi rojakov. — Naj mu bo lahka kanadska zemlja, v kateri sedaj počiva. Slava mu! Ponesrečeni Balkovec iz Be¬ le krajine ima menda v Pitts¬ burghu neke sorodnike. M. Smrke. —Potovanje Edena v Ameriko ni bilo tako privatno, kot je zatrjeval. Bivši zunanji minister, ki bo zase¬ del zopet to mesto, ko bo Chamber¬ lain doigral, se je v Washingtonu imel priliko na licu mesta informi¬ rati na kakem stališču stoji ame¬ riška vlada v velikih mednarodnih vprašanjih. Te informacije so take, da bo Eeden mogel se bolj s pov- darkom nadaljevati boj proti kapi¬ tulantski politiki Chamberlaina. —VVestern Union je povrnila br- zojav. poslan iz New Yorka na na¬ slov dr. Mačeka, s pripombo, da je cenzura zabranila njegovo vročen j e. — Sami sebi so položili okoli vra¬ ta vrv čehoslovaški poslanci, ko so glasovali in opolnomočili predsed¬ nika republike, da brez njihovega odobrenja predpiše novo ustavo re¬ publike. Proti temu sklepu je gla¬ sovalo samo 16 komunistov, vsi li¬ stali poslanci so glasovali za uvaja¬ nje diktature, med njimi tudi so- cijalisti. — ©ehoslovaškn ambasada v \Vash- ingtonu je dobila ukaz. da mora iz vseh svojih uradnih prostorov odstra¬ niti slike ustanoviteljev republike, Jlasurvka in Beneša. Dopisi iz slovenskih naselbin v Ameriki KAJ JE POTREBNO, DA KAMPANJA ZA “NAPREJ” DOBRO USPE? Predlogi s. Miketicha Windsor, Ont. — Vidim, da bomo šli v veliko kampanjo za razširjanje in za utrditev našega lista. Jaz se popolnoma Strinjam. Takih, ki se strinjajo je menda veliko. Ni pa dovolj samo strinjati se, pač pa je za tako važno akcijo treba tudi delati. Ves trud pa ne prinese večjih rezultatov in zaželjene- ga uspeha, če bomo delovali individualno in ne organizirano. Kampanjo je treba dobro organizirati v vsaki naselbini, zato pa je treba: 1. ) Zbrati prijatelje “Napreja” v vsaki naselbini in spo¬ razumno z najakitvnejšimi narediti načrt za Kampanjo v kra¬ ju. Tako bo vsak vedel kaj ima za delati in vsi bodo vlekli na eno stran, ne pa vsak na svojo. Izkušnje kažejo da je rezultat nesložnega dela kumaren in zato je prvi predpogoj za uspešno kampanjo organiziranje složnega delovanja po skupnem pla¬ nu. če bomo tako delali bomo na koncu kampanje zrli na ve¬ like rezultate. 2. ) V naše ljudi je treba vliti malo ognja in navdušenja, zainteresirati je treba njihov ponos in njihovo zavednost. Na¬ pravimo pri bodoči kampanji tekmovanje med naselbinami in mogoče tudi med posamezniki. N. pr. naš mali Windsor bo kmalu imel napravljen načrt za kampanjo in bo poklical naše sosede iz velikega Detroita, da se merijo z nami. Pri vlečenju vrvi na zabavah in piknikih je mnogo špasa in zakaj ne bi enkrat vlekli kampanjsko vrv, da bi se na delu in na rezultatih dela pokazalo, kje so boljši in sposobnejši agitatorji in borci za delavsko stvar? Naš mali a žilavi Timmins bi lahko poščegetal velike Clevelandčane, Kirkland Lake naj bi pozval Chicago, a Brooklynčani naj bi podregali zaspane Pittsburžane. Kanad¬ čani smo navajeni takih tekmovanj. Na udobnost in ljubi mir naučenim TJ. S-arjem pa moja sugestija najbrže ne bo preveč dišala. Pa danes, ko se križem kražem napovedujejo vojne in ko padajo žrtve na veliko, bi ne bilo nič preveč, če se še mi spustimo v rokoborbo ali vojno, če napovemo tekmovanje med- seboj, za boljši uspeh kampanje. Navadno veliki začnejo z vojno proti malim, a v tem slučaju bi mi mali izzvali velike. Nas je sicer malo Slovencev v Kanadi, toda mislimo, da smo fantje od fare, da smo junaki. Zato imamo korajžo in šnajd klicati na korajžo naše velike Detroitčane i Clevelandčane, ki se morda niti oglasiti ne bodo upali na moj predlog in ki se bodo morda kar naprej udali. Take kampanjske tekme naj bi se vršile tudi med posa¬ meznimi manjšimi kraji in v posameznih krajih med enem in drugim prijateljem lista. Kakor vidim iz “Napreja” so Tim- minsčani zelo živi in Clevelandčani, katerih je kakih dvesto¬ krat več kot Timmirrsčanov ne bodo imeli lahkega stališča, če začnejo boj s premočjo 200 : 1. 3. ) Pa ne odlašajte na jutri in na toplo vreme. Takoj za¬ vihajte rokave vi odborniki po posameznih krajih in vi drugi prijatelji lista, pogovorite se kako in kaj bodete gibali v pri¬ hodnji kampanji, ki je pred nami. V težkih in resnih časih živimo. Za naš obstanek in za našo bodočnost vadljajo pri zelenih mizah. Zgodovina nam je naložila nalogo, da kot delavci izpeljemo svet iz današnjega krivičnega in barbarskega časa v lepše in srečnejše dni. To bo¬ mo storili, če bomo imeli jasne poglede na svet in na naše dol¬ žnosti. Pri tem nam med slovenskimi listi najbolj pomaga naš “Naprej” in zato vsi in povsod na delo za razširjanje in utrdi¬ tev tega prekoristnega lista. Radoveden sem, če bom dobil iz USA kak odgovor na mo¬ je predloge in od kod in kdo so junaki dejanj, ki si upajo sto¬ piti v tekmovanje, ki si upajo svoje besede pokriti z odgovar¬ jajočim delovanjem. Ne zamerite mi preveč in ostanite pozdravljeni širem USA. J. Miketich- CLEVELANDSKE NOVICE Cleveland, Ohio. V naši svo¬ bodni deželi, kjer pravijo da obstoja za vse svoboda govora, tiska itd. so clevelandski cen¬ zorji prepovedali predvajanje filma “Profesor Mamlock”, ki prikazuje preganjanje Židov in delavcev v Hitlerjevi Nem¬ čiji. Kakih 40 novinarjev, pro¬ fesorjev, delavskih voditeljev, advokatov itd., ki so si ogleda¬ li film v privatni predstavi, so pisali v Columbus protestno pismo proti cenzuriranju tega umetniško in vzgojno dobrega sovjetskega filma. Volitve za povečanje elek¬ trarne so dobro izpadle. Elek¬ trična kompanija je poražena in z njo je poražena velika bančna gospoda, ki je pravi lastnik elektrarne. Delovno ljudstvo, CIO-ADF, progresiv- ci, so zmagali. V par tednih pričnejo z delom, ki bo dalo zaslužka delavcem in indirek¬ tno mnogim drugim. Ko bo po¬ večanje dovršeno, bomo pa i- meli cenejšo luč in to je tudi nekaj. Clevelandski člani ILD so na delu, da zberejo s pomočjo naprednih slojev med Cleve¬ landčani $25,000, s katerim se bo pomagalo političnim jet¬ nikom in njihovim družinam. ILD, ki ima svoj urad na 1237 Payne Ave. sprejema knjige, tobak, pisalne potrebščine in druga darila, ki bodo poslana političnim jetnikom, Tom Mooney-ju, McNamara, Bil'1- ingsu in drugim. ILD pomaga tudi beguncem, ki so morali bežati iz Nemčije, Avstrije, iz Sudetov. Koliko stvari imate po stanovanjih, ki vam ne ko¬ ristijo, ki bi pa mrpravile veli¬ ko veselja žrtvam delavske borbe. Izberite najboljše in predajte jih ILD v res dober namen. O divorsih in drugih sličnih zanimivostih pa nič ne vem. Za te stvari vprašajte pri klo- basarjih. T. J. S. ROJAK GEORGE LIPOVŠEK ŠE VEDNO V BOLNICI Pittsburgh, Pa. — O Božiču sem drugič obiskal našega za¬ stopnika G. Lipovšeka iz Lib- rary, ki se nahaja v Mercy Ilospital v Pittsburghu. Bil je hudo poškodovan 17. novem¬ bra. Nad kolenom mu je bila zlomljena noga. Pri prvem o- bisku so ga zelo mučile bole¬ čine, sedaj mu gre že na bolje. Pravi, da ga rojaki pridno o- biskujejo, posebno je hvaležen obiskovalcem iz Library, Co- verdale in Pittsburgha, ki ga ne pozabijo, čudno se mu zdi le, da še ni bilo nikogar iz Moon Runa. Noga mu visi na¬ peta v zraku, a Lipovšek juna¬ ško zatira bolečine in se vese¬ lo razgovarja. še šali se, kot da je bolniška postelja čisto postranska stvar. Lipovšek je od mladih nog navajen na vse težave delavskega življenja in je eden najaktivnejših v dru¬ štvih in v delavskih organiza¬ cijah. Vsi mu želimo čimprej- šno okrevanje. V isti bolnišnici se nahaja tudi rojak Anton Počervina iz Bridgeville, Pa. Operiran je bil na “Rupture”. Operacija se je posrečila in v kakih de¬ setih dneh bo mogel že odpo¬ tovati domov. M. Spoler. PITSBURŠKA KRONIKA Sedaj, ko smo si izmenjali božična darila in si nakopali nepotrebne dolgove, se bo pri¬ čelo tuhtanje, koje bomo vzeli denar, da plačamo račune. Vsak se je izkazal velikoduš¬ nega. Slišal pa sem, da so mno¬ gi razočarani. Jaz ne. * * * Zadnjič se je nekdo v “A. S.” obregnil na kolekto na sho¬ du s. Zajca in je javkal za ti¬ stih borih $16.00, katere smo prispevali za kritje Stroškov in pomoč Prosvetni Matici. Dopisnika je pač lahko spoz¬ nati, čeprav se poslužuje “A. S.” le kot “poročevalec”. Lah¬ ko rečem, da dotični “poroče¬ valec” ni bil nikoli na nobe¬ nem delavskem shodu, kajti če bi bil, se ne bi tako blamiral z vprašanjem ,kam je šel de¬ nar? Rajši bi sam povedal Slovencem, kam on meče težko zaslužen denar. Mož kar v te¬ mi išče blagajnike in namigu¬ je, da je blagajno spravil naš Jure, katerega ni bilo niti zra¬ ven. Druge sodi po sebi. če mu je toliko za naš denar, zakaj ni poskusil razbiti tudi ta shod z pomočjo policije kot je za¬ man poskušal že enkrat prej. * * * V Pittsburghu je bilo tik pred Božičem izvršenih precej Prvo srečanje IOE aoEaoc oi U S 0 n 01 čarnoglavova freta (mala kmetija. Fretati se pravi tudi žuliti, zato frata -žulj) je ena izmed tistih tisočerih gospo¬ darstev na Slovenskem, ki svo¬ jim gospodarjem pravijo: “Deri me ti, če ne, bom pa jaz tebe!” To se pravi: Trgaj in delaj neprestano, potem se že mor¬ da dokoplješ do blagostanja; nekega dne lahko zamenjaš to freto z lepo dobičkanosno kme¬ tijo, kjer boš nosil roke na hrb¬ tu; če pa popustiš, če se na¬ pravljaš, kakor bi hodil lačen na gnojišče, potem boš zdrk¬ nil s frete in se znašel na ce¬ sti! .... Taka freta je prevelika za bajto, da bi se domače delo la¬ hko mimogrede opravilo, ve¬ čino leta pa bi potem domači storili na dninah, v tovarni, ali v gozdu. In spet mnogo preku- ževa, (premajhna, preneznat- na) da bi se doma pridelalo dovolj živeža, da bi se druži¬ na mogla oblačiti, kot se spo¬ dobi, da bi bilo za davke, za novico in druge fretarske po¬ trebe. — Na takih fretah je vse leto opravka zadosti in ta- aocaoc Prežihov Voranc ==IOI I0E30E 301 1 I n IO krat je delo zmeraj najnujnej¬ še, kadar bi se v soseski dalo na dninah še kaj zaslužiti. Ka¬ dar pa delo doma malo pre- monkne, (prekine) tedaj ga tudi v soseski ni. Zato je fratarski rod kot na viseči drsalici, s katere bo zdrknil ob najmanjši nepre¬ vidnosti; spodnji konec drči v proletarsko negotovost, gornji konec pa, ki vodi k cilju bla¬ gostanja, se da doseči le po neumornem, napornem pleza¬ nju .... Zato se fretarski rodovi gra¬ bijo za to svojo zemljo, grabi¬ jo in grabijo .... čeravno te ze¬ mlje fretarske ne ljubijo .... temveč se je boje, kot človek trohnelega mrliča, po katerem pleza iz jame, da se reši na sonce .... čarnoglavi so se krčevito grabili za svojo freto, za te suhe njivice, ki so bile kot kr¬ tine razgrebljene po strmini, za to vresovje se je pulil rod za rodom, da ne bi zdrknil s frete, ne da bi to krtino mogel zamenjati za' domačijo, kjer bi si oddahnil. Sedanji čarnoglav se je, ka¬ kor njegovi predniki, grabil za grudo, ki ga je rodila. Ni pil, ni hodil na semnje brez potre¬ be in ljudje so rekli: “Ta se pa zna izkopati”. Ime), je svoj časnik in se je bolj zanimal za napredno go¬ spodarstvo kakor se je takemu fx-etarju morda spodobilo. Le to so mu mogli prigovar¬ jati tisti, ki so v soseski kaj veljali. Ali čarnoglav se za to ni brigal; hodil je v cerkev vsako nedeljo, hodil po svoj časnik v farovž in se vračal zmeraj ob istem času natanč¬ no ob istem času domov, leta in leta. Kadar ni točno ob e- hajstih primigal izza lesovja, se je moralo zgoditi nekaj iz- vanrednega in čarnoglavina je bila takrat koj vznemirjena. Pravtako je bila vznemirje¬ na neke jesenske nedelje, ko ga ob navadnem času ni bilo na spregled, čarnoglavka je bila več na pragu kot pri og¬ njišču in je strmela tja za les. Celo uro pozneje kot pa po navadi se je vrnil čarnoglav s slovesnim, skoraj veličastnim obrazom, da je ženi takoj za¬ mrlo vprašanje na ustnicah. In mož je izsul pred osuplo dru¬ žino : “Mati, kupil sem mlatilni¬ co! Tepan mi jo je prodal, ker je dobil novo, moderno mlatilnico, tako, da sama stre¬ sa in veje. Tepan je plačal li- Icof, mene ta zamuda ni nič stala.” Ta novica je presunila vso čarnoglavovo život; kajti mla¬ tilnica je bila njihov sen, njih skrivna, prešerna želja, pode¬ dovana že od prejšnjega rodu čarnoglavi so bili še izmed o- nih redkih fratačev v vsej o- kolici, ki še niso imeli mlatil¬ nice in so še mlatili s cepci. Pri njih so pokali cepci še po stiarem običaju dolgo v noč in zgodaj zjutraj, dan na dan, dan na dan. Dokler še ni bilo otrok, sta čarnoglaVa sama gonila cepec, ko pa se je zli¬ zal najstarejši Francuh, mu je oče že z dvanajstim letom u- rezal gabrovo grčo. V soseski je pomenil cepec zaostalost, siromaštvo, manj¬ vrednost. Zato je ta novica povzročila pri otrocih noro ve¬ selje. čarnoglavina je drhtela: “Mlatilnica, mlatilnica .... ” Tisti dan, ko je čarnoglav pripeljal stroj, je bil pri hiši praznik otrok. Pogled na mla¬ tilnico, ki je čepela privezana na garah kot pošast, sicer ni bil vabljiv; stvar je bila zapra¬ šena, črnikasta, neprijazna, le¬ dena in tuja, nič toplega, do¬ mačega ni bilo na njej. Dvoje mogočnih koles z gonilkami ji je bilo ob bokih, eno kolo zob¬ často, črnikasto, železno hrb- malih ropov. Večinoma so bili prizadeti le revni ljudje. Mno¬ go malopridnežev je policija prijela, kar priča samo eno stvar, da so bili roparji neis- kušeni mladi tatovi, katere so\ k zločinu gnali glad, pomanj¬ kanje in prazniki. Najbol sem se pa čudil onemu Slovanu, ki je ukradel božično dreves¬ ce. Takoj sem dejal, ta je pa čuden revež. In res, mož je priznal pred policijo, da je ma¬ lo preveč pogledal v kozarec tisti večer, če bi vladna poli¬ cija tako skrbno lovila velike tatove na Wall Streetu, bi bilo resničnega kriminalstva kma¬ lu konec. Došen, poglavar hrvaških fašistov v Ameriki in urednik fašističnega lista, javlja, da je odstopil iz uredništva in taj¬ ništva “Domobrana.” Pravi, da njegova organinizaeija ne dolguje nikomur niti centa. Saj nimajo tudi nobenega kredita nikjer, izvzemši px-i Mussolini¬ ju in Hitlerju, katera pa imata dovolj denarja za fašističr propagando. S tem, da je f; šist Došen odstopil, se lahl razume marsikaj. Večkrat f je že zgodilo, da je gospod: privezal svojega najzvestejš ga psa na verigo. — Došen . bil največji sovražnik Slovel cev, ker se mu niso dali uje v fašistično mrežo. * * * Mestni koncil je odglasoval proti zvišanju davkov za leto 1939. Sklenili so štediti. Takoj na prvem sestanku so zavrgli prošnjo zdravstvenega urada, da si nabavi nekaj seruma pro¬ ti pljučnici. S tem so udarjeni najrevnejši sloji, ki nimajo 'li¬ ti za kruh, še manj pa za trebna zdravila. Mnogi las ki hiš so protestirali proti _.: šanju a mnogi so bili za zviša¬ nje, ker so hoteli spet naviti cene stanarini. Iz Harrisburga nam poro¬ čajo “veselo” novico, da bo le- gislatura najprej vzela v pre¬ tres zakon za reguliranje kaz¬ ni. Welfare department je iz¬ delal takozvano “standardno parolo” za vse kaznjence in za uprave kaznilnic. To se bo zgo¬ dilo baje radi tega, ker je u- prava neke kaznilnice v Phila- delphiji pustila speči nekaj kriminalcev. Torej bodo kaz¬ novani spet kaznjenci namesto uprave jetnišnic. A. H. tišče naboklo, zadaj pa tem¬ no črelo, prepleteno s strašnim železnim zobovjem. Debela, zasušena plast prahu iz Tepa- novega gumna, kjer je mlatil¬ nica mlatila že 20 let, je po¬ krivalo to črno, odurno pošast. čanioglavova žvot se je ne¬ zaupljivo plazila okrog nje, ali vsa odurnost ni mogla po¬ tlačiti veselja, ki je kipelo iz mladih src ob občutku, da so zdaj čarnoglavi prenehali bi¬ ti zadnji v soseski, da bo zdaj s pomočjo tega stroja življenje laažje in boljše .... Z globoko spoštljivostjo so začeli otroci s podrobnejšo preiskavo tega čudesa. Fran¬ cuh in Andruh sta zavrtela kolesi in mlatilnica je grčavo zarigala, da so žvoti drevene¬ le žile. Proč od stroja! še prehitro se ga boste nažrli,” jih je po¬ dil čarnoglav. Da bi pa ne izgubil veselja nad novo pridobitvijo, je hi¬ tro zaokrenil in jim napravil pridigo o nevarnostih, ki jih je ta stroj ves poln kljub vsej svoji koristnosti; naslikal jim je grozodejstva tega železne¬ ga žrela, ki žre prste in cele roke in iz zdravih ljudi de¬ la amažnike in berače. Pri teh zgodbah je čarno- glave oblivala zona groze, v (Nadaljevanje na 4. strani) ' 1 ČETRTEK, 29. DEC. l9 STRAN 4 ‘NAPREJ” TISKOVNI IN PROPAGANDNI FOND $14.99 IV. IZKAZ: Cleveland. Ohio: Zbral in poslal Frank Ludvig S3.00; prispevki: A. B. C. $1.00, Tilly in John Beniger $1.00, A. R-> javljajo podrobne volilne rezultat razvidno med drugim tudi to. * pnsnine/.nili maeedonskih okrajih* z.icijonalni kandidati niso dobili« I«) eden sam glas. če se ve. da jel vlaganje kandidatnih list potret« sto podpisov volilcev, potem je« razumeti, da ni bilo niti en*S*J taša opozicije, ki bi hotel glase* kandidata, koteremu.je s svojih pisom in s rizikom, ki je v ji s tem zvezan pomagal do tore. Najlepše je še to da P°” rudnih podatkih niti kandidati 1 niso glasovali za sebe. . ■ ■“* Macedonija. je dala Stojadinot* sto pičlo večino s katero * čeprav vsak otrok v Jugoslaviji so v Macedoniji Imeli dogntodji lilne rezultate že par tedno 1» lirvaini. THREE STAR BOTTLING WORKS Edini slovenski izdelovalci raznovrstnih mehkih pijač v Allegheny okraju. — Razpečevalci vseh vrst piva. 506 W. RAILROAD AVE. — Phone: Oakmont 305 — VERONA, PA. »•♦♦♦♦< >»♦♦♦• - Rožanc Qardens SANDWICHES WINES, LIQUORS, BEERS Bishop, Pa. Tel.: Canonsburg, 1081-R-12 PRVO SREČANJE (Nadaljevanje s 3. strani) širokem krogu so od daleč zi¬ jali na stroj, pravo navdušenje se je začelo boriti s pritajenim nezaupanjem. Čarnoglavka je nekako ta- lovna opazovala strojno po¬ šast; ni se je dotaknila in ko je odšla z dvorišča, je rekla: “Zdaj se je tudi na naše gumno naselila ljudska mar- tra .... ” Že prvi večer je čarnoglav pripravil mlačvo na stroj; pri¬ trdil ga je k podu, pripravil mizo, nadrešil kup ovsa iz pe- tra, ki je bil čisto pohleven, ki bi ga pa trije mlatiči morali s cepci obdelovati tri ure, če bi ga hoteli izmlatiti. čarnoglavka je prinesla pi- skerček žegnane vode in s ho- jevo vejico poškropila mlatil¬ nico ter vse navzoče, čarno- glavi so se pokrižali, kot bi se odpravljali na negotovo, težko pot. Nato so se postavili na od¬ rejena jim mesta: oče čarno- glav je golorok stopil k zobča¬ stemu kolesu, čarnoglavka k žrelu pinje, štirinajtletni tudi goloroki Francuh k drugemu kolesu, enajsletni Andruh z vilami pred mlatilnico, a se¬ demletna Micoga je stopila k mizi-nakladavnici, na katero še brade ni mogla položiti. Ta¬ ko pripravljeni za spopad s strojem so vsi za hip nepremič¬ no obstali ter si šli po sapo. Potem je mati rekla: “Bog in ta sveti križ!” Po teh besedah, ki so se gla¬ sile kot vojna napoved so se vsem skrčile žile in zažele pe¬ sti ; gonilca čarnoglav in Fran¬ cuh sta se zagnala v kruke, stroj je zarigal ter stekel; pr¬ vi snop je završel skozi žrelo, se izkozlal pred Andruhom in seme je brizgnilo po gumnu. Mlatilnica je bila v pogonu. Žrelo je goltalo, hropelo in pljuvalo, gumno se je treslo, po ušesih je šklepetalo, po no¬ gah gomazelo, po rokah je škrtalo. čarnoglav je vedel, kaj po¬ menijo ročne mlatilnice, ker je hodil včasih pomagat sose¬ dom, ali vedel je tudi, da mora zbrati vse moči, da bo moral goniti skoraj sam, ker je Fran¬ cuh, njegov pomagač, še slab in še ni utrjen. Zato se je kr¬ čevito oprijel kruke. Njegova čokata postava se je zgrbila, njegov obraz je zalivala kri. Njegove žile so nabrknile, po¬ časi ga je začelo greti, začel ga je oblivati znoj .... Francuh, njegov pomočnik pri drugi kruki, se je zgrabil z mlatilnico s pogumnom neiz¬ kušenega, preobjestnega lah- koverneža. Toda kmalu ga je kruka poučila, kakšnega trde¬ ga mačka ima v rokah, že po nekaj krogih so začele pesti po¬ puščati, prsi so sp mu prena¬ polnile s sapo, da jo je moral odvajati s široko odprtimi u- sti. Videl je, da se mora bolj poprijeti, zato se je razkoračil in se z težino svojega mladega telesa naslanjal na kruko, ker je bilo to manj naporno. Železni maček je hropel in bljuval. Mati čarnoglavka je previdno mašila v njegovo žre¬ lo, redčila snopovje v enako¬ merne tenke plasti, da stroj ne bi šel pretrdo. Včasih pa je žrelo požrlo predebelo zalogo, se hotelo zagoltati, kolesje je vidoma začelo teči počasneje. Kadar se je to zgodilo, sta čar- noglavu in Francuhu narasla hrbta, oči so jima stopile iz ]am, morala sta vleči z zve¬ rinsko močjo, da se maček ni zagamžal. (zamašil). ^noglav je prevpil stroj: Pazi-i-i, nismo črna živina-a!” (Dajlje prihodnjič) —CehoslovnSka je izgnala tjino svoje zemlje in ST# ^u vnlstvji. sred 4.922.414 so prišli pod Nemčijo. Mudi* Poljsko je 1,167.660 Čehov i» kov. — Fred volitvami je vlada* (lu naznanila, da bo amnestijo. Sedaj so izpustih rov jetnike, ki so bili ol,f0J , razžaljen ja časti potom tii«. istsSl' so večinoma režimski P rl1 Pčeni so razni tihotapci, ki li a n.Id amnestiranimi D ' ^ političnega jetnika izmed o 'iraš¬ ki jili držijo v Glavni«' delovali za demokratizm'! 0 vije. _ ' • Sl De lij, k 1 če kdo reče. da je ruskih življenskih prilik ^ ž.i>, kol je v Ameriki, bom« ■ ker to je resnica ali vsaj P° niče. Druga polovica ta. iki so se življenske !*>"" ^ ji tekom zadnjih deset tako popravile, kot so ** od 1810 do 1910. v sode» - i tih. če bomo v Ameriki « stu cepetajoči, če bomo ' ‘ j je v depresijo, nas bodo - J ki so premagali problem ^ sti in problem kriz. v "j,,*)!, 1 setih letih dohiteli in ^ / to napovedujejo. S° v J0 ^ . j r/ privoščimo njihov velik" (lek. Ne bi pa videli rad'. ^ prihitijo. Raje bi videl'- ^ t Ameriki na vseh poljih * dovati vsaj približno ,a 0 je č predujejo v Rusiji. Če na _ ^ tf' dohitijo ,naj se to zgodi " ^ njem standardu, temveč na go višjem. Tam se v _ len ’ dijo, trudimo se še n>‘ r t„ ii”* še, sigumejše in m ' r " eJ delovnega človeka.