1=5. FEBRUAR 196-1 GLASILO DELAVSKEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE Izdaja Cinkarna, metalurško- kemdčna industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 23. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkamar«, Cinkarna, Celje. Tel. 215 in 218. Naklada 2300 izvodov. Tisk in klišeji CP »Celjski tisk« Celje. Iz razprave na letni konferenci ZK STEFAN VESELKO: Ali so člani OO na svojih sestankih obravnavali delo sindikalnih podružnic Pogosto je bilo slišati razne pripombe in kritike na račun naših sindikalnih podružnic. Očitali so jim nedelavnost, ikritizi-rali nezainteresiranost nekaterih predsednikov ter podružnic za delo svojih sindikalnih (pododborov in podobno. Pripomniti moram, da so take in podobne kritike (prihajale s strani (komunistov. Ti komunisti so kritizirali sindikalni pododbor, katerega elani so saimi. Popolnoma se stmi-tiju.m z mnenjem teli tovarišev, istočasno se mi poraja vprašanje, kakšni so ti komunisti osnovne organizacije, ki je dopustila da sindikalni pododbor v njeni ekonomski enoti slabo dela. Ali so komunisti na sestanku osnovne organizacije obravnavali delo tega sindikalnega pododbora in kaj so ukrenili, da bi sindikalni pododbor bolje delal. Žalostna je ugotovitev, da so skoraj vsi predsedniki pododborov elani ZK, tisti. ki sedaj najbolj kritizirajo delo pododborov, so pa elane pododborov izvolili. Tz tega lahko sklepamo dvoje: 1 Vsaka OO v ekonomski enoti ali obratu, kjer je prišlo do take nedelavnosti, ni zainteresirana iza delo sindikalnega pododboru, čeprav njeni člani kritizirajo to nedelavnost. S tako kritiko ?hi verjetno radi odrinili pozornost od svoje pasivnosti. 2. Že na lanski konferenci ZK smo razpravljali o nekaterih naših članih, ki se le toliko časa politično udejstvujejo dokler ne dosežejo svoje cilje (stanovanje ipd.), nato ise ipa uprejo vsakemu delu v katerikoli (politični organizaciji. V nekem obratu se je zgodilo, da niti osnovna organizacija. niti sindikalna podružnica nista sklicalli masovnega sestanka, na katerem Ibi razpravljali o 42-urnom tedniku. Sestanek je sklical obratovodja, ki je prvi čutil potrebo, da bi se pogovorili o tako 'pomembnem aktu. Talka pasivnost meče slabo luč na sindikalno ‘podružnico, še bolj pa na osnovno organizacijo. Naša politika kadrovanju se mi pogosto zdi neperspektivna, saj se zgodi, da včasih pošiljamo v politične šole ljudi, ki nimajo smisla ali pa volje za politično delo. Pred neka j meseci je nek tovariš dokončal politično šolo. Pričakovali smo, da bo znanje, ki si ga je pridobit, koristno uporabil pri delu v naših družbeno političnih organizacijah. Toda zgodito se je nasprotno. Posvetit se je sicer strokovnemu dletu, kar je popolnoma pravilno in popolnoma zanemaril politično udejstvovanje. Po vrnitvi bi se vsekakor moral takoj vključiti v politično delo. Za njegovo pasivnost pa je delno kriv tudi tovarniški komite, ,k'i se ni mnogo zanimal zanj, skratka pustit ga je ibrez kakršnekoli zadolžitve. Naša naloga je, da ljudi temeljito pretehtamo, preden j iti pošljemo v šolo. po vrnitvi pa jih moramo pravilno pritegniti k delu. Delo mladinske organizacije v preteklem lotu skoraj ni bilo opazno. Naše osnovne organizacije so pred kratkim razpravljale o delu mladinskih aktivov. Želel ibi ponovno opozoriti, da si moramo vsi komunisti pni zadevati in pomagali tovarniškemu komiteju mladine, če hočemo, da delavnost mladine v organizaciji znova zaživi. Ne sme se namreč ponoviti tako porazna slika kakor je bila letos na mladinskih konferencah v obratih. OSKAR SCHMIDT: Sestav delavskega sveta ni najboljii Po izvolitvi je bil DS EE metalurgije 7 mesecev prepuščen samemu sebi. S pomočjo OO ZK in sindikalne podružnice je delo zaživelo. Opaziti je, da sestav delavskega sveta ni najboljši, suj polovica članov zaradi premajhne razgledanosti ni sposobna poseči v razpravo. Iz zapisnikov zasledimo, da v razpravah sodelujejo vedno isti tovariši. V prihodnje bi morali kandidate za delavski svet pred izvolitvijo izobraziti, le na ta način bodo sposobni bolj aktivno sodelovati v organih upravljanja. Tajništvo organov upravljanja pa bi moralo bolj študijsko pripraviti material za seje DS. ING. JOŽICA FARČNIK: V prihodnje večja aktivnost članov ZK v organih upravljanja Pri ocenjevanju delil in odgovornosti organizacije ZK v podjetju moramo pregledati, kako se kaži: rlel/o ZK v razni,h organih družbenega življenja, tako v samoupravljanju, kot v ostaliih družbeno političnih organizacijah i,n pri lem kako li organi izpolnjujejo svojo vlogo. Delo komunistov se mora izraziti v 'najširši aktivnosti vsega članstva. široki sistem samoupravljanja v našem kolektivu, ki je šele v razvoju, je treba vedno izpopolnjevati. CDS in obratni delavski 6veti se ukvarjajo z vso nroble-matilko podjetja, tki je zelo raz-lična in zahteva precej znanja in razgledanosti. Člani samoupravnih organov na sejali zelo oogo-sto ■diskutirajo o stvareh, ki nimajo bistvenega pomena za gospodarjenje podjetja, medtem pa so mnogi pomembni sklepi sprejeli brez diskusije. Vzroke za tako stanje lahko delno pripiše- mo premajhni poučenosti članov samoupravnih organov, v večji meri pa nezainteresiranosti. Nekateri člani menijo ,da je sodelovali j c v samoupravnih organih izguba čaisa, ali pa se izogibajo delu v samoupravnih organih. Po njihovem mnenju so ti organi zgolj formalno telo, ki ne more odločati o politiki podjetja, ampak jo morajo sprejeti. Colo pri strokovnem kadru se pojavlja malomaren odnos do samoupravnih organov. Z delom vseh članov samoupravnih organov ne moremo biti zadovoljni. Mnogi se neredno udeležujejo sej, če pa pridejo, vztrajno molčijo, ali samo kimajo. Zaradi takih pojavov nekateri organi družbenega življenja ne kažejo dovolj aktivnosti pri svojem dolu, čeprav je prej njihovih članih iz vrst ZK. Naloga komunistov ni le to, da so prisotni na sejali. Nekateri ne čutijo niti te dolžnosti, ampak so s svojim odnosom pokazali, da ne sodijo več v vrste ZK. Člani ZK ne izstopajo pred nečlani, niti po udeležbi na sestankih, niti v aktivnosti pri razpravah. Nehote se vsiljuje vprašanje 'kako more član ŽK delovati kot politični delavec mecl člani kolektiva, če sploh ni seznanjen s problemi. Ker je informiranje strukturni del samoupravljanja je nedejavnost posledica nerazvite uniformiranosti. Ne smemo misliti, da so vsi člani samoupravnih organov nedelavni. Posamezni člani delavskih svetov so s svojimi razpravami unn.ogo pripomogli k sprejemanju različnih odločitev in sklepov. Tudi člani upravnega odbora so pokazati mnogo aktivnosti pri udeležbi in s sodelovanjem na sejah. Delo članov ZK je treba ocenjevati po tem, kako delujejo neposredno med člani kolektiva. Komunisti morajo skupaj z vsemi delovnimi ljudmi razvijati sistem samoupravljanja in nositi odgovornost za krepitev nepo-predne demokracije. Le na ta način bo vloga ZK naraščata. VIKTOR SKALE: Vloga Ljudske tehnike v družbenem življenju Naloga Ljudske tehnike je, da vzgaja mlade kadre, ki prihajajo v Cinkarno in jim vzbuja smisel in zanimanje za napredek celotnega kolektiva. Nekateri očitajo članom LT, češ da težijo za zaslužkarstvom. Iz toga lahko sklepamo, da ti ljudje zlohotno klevetajo delo LT in nočejo vedeti, da ima delo Ljudske tehnike velik .pomen tudi za Cinkarno. Vsa opozorila in kritike, ki lahko pozitivno vplivajo na delo I,T, so zaželjene in dobrodošle. (Nadaljevanje na 2. strani) Osmi marec Že od teta 1910 praznujemo osmi marec kot praznik delovne žene, tiste delovne žene,kise zavestno bojuje za svojo enakopravnost in za enakopravnost vseh delovnih ljudi. Mnogo je bilo hudega in grenkega v preteklosti in tudi mnogo prizadevanj, da bi se ženske osvobodile in si pridobile pravice, da se nam za isto delo daje enako plačilo kot moškim tor, da se nam dovoli opravljanje vsakega poklica. Imele smo samo dvoje na izbiro: ali se s tem sprijazniti in se pustiti prepojiti s suženjsko miselnostjo, ali pa se upreti in zahtevati tudi zase pravice — človeka. Ko so lota 1941 zagrmeli prvi streli, smo zaslutile, da je prišel tisti čais, ki bo zahteval mnogo naporov, enakopravnih naporov. naporov naših žena med narodnoosvobodilnim bojem, naporov, ki so z neizprosno doslednostjo zgodovinske nujnosti osvoboditi ne samo naše narode tujega zatiranja, ne samo naše delavstvo kapitalističnega izkoriščanja, ampak tudi nas ženske, stoletnega in tisočletnega jarma razredne družbe. Težko je navesti število žena, ki so padle, v partizanskih odredih, bile mučene in odvedene v 'taborišča ali padle kot tul.ke. Tov. Tito je dejal, da so ženske v narodnoosvo- Vrednost točke januar 1961 2 > I. Ekonomska enota metalurgija: -3 «'o lil 1. Predpražama in žveplena kislina ... 100.00 2. Aglomeracija 112 28 3. Skupne službe (1. in 2.) 106,72 4. Topilnica surovega cinka 100,00 5. Topilnica finega cinka 100,00 6. Cinkovo belilo 100,00 7. Keramika 10G,00 8. Skupne službe celotne topilnice . 100,00 9. Povprečje ek. enote metalurgije .... 102 29 10. Kem.-metalurški analit. aboratorij .. 102,53 H. Ekonomska enota predelovalni obrati: 1. Valjarna cinkove pločevine .. 111,23 2. Cinkografija 9$,99 3. Oblikovalnica cinkove pločevine . . 106,65 4. Skupne službe predelovalnih obratov 108,99 Ul. Ekonomska enota anorganska kemija: 1. Kromov galun 102,70 2. Na-hidrosulfid in metali t 100 00 3. Na-sulfid 100,00 4. Litopon, Ba-sulfid in cinksulfat .... 100 00 5. Svinčeni oksidi 100,00 6. Superfosfat 118,62 7. Ultramarin 100,00 8. Modra galica 100,00 9. Kemični obrat III. — Mozirje 100,00 10. Skupne službe litopon, modra galica 100,00 11. Skupne službe obratov Na-rude ... 100,00 12. Skupne službe obratov pigmenti - so 100,08 13. Skupne službe Cr-galun. Na sulfid. ultramarin 100.36 14. Skupne službe Na-sulfid, hidrosulfid 100,00 15. Novi litopon 100,08 IV. Ekonomska enota organska kemija z vsemi službami 120,00 V. Ekonomska enota vzdrževalni obrati 1. Mehanična delavnica 107.51 2. Gradbeni oddelek 102,88 3. Elektro oddelek 103,92 4. Energetski in merilni oddelek 106,11 5. Oddelek za pripravo dela 110,19 6. Skupne službe vzdrževalnih obratov 105,73 7. Plinarna 105,00 VI. Predračunske enote — administrativne in druge službe 103,48 1. Družbena prehrana 104,23 VII. Celotno podjetje 104,65 - praznik borbenih žena bodilni vojni po svojem heroiz-mu, po svoji vztrajnosti bile in so na prvem mestu in v prvih vrstah. Osmi marec ni samo materinski dan, ni samo praznik solidarnosti žena vsega sveta, ampak praznik naprednih sil vsega sveta, ki se bori za mobilizacijo delovnih ljudi ne glede na narodnost in spol za socialistične družbene odnose. Ko danes v svetu nekatera socialistična gibanja pristajajo na kompromis med socialističnim idealom res dosledne in polne osvolmditve žena, iin mod domačim suženjstvom, stopa naša družba pod vodstvom ZKJ in SZDL kljub višem, včasih ogromnim težavam, .po edini pravilni poiti stalnega vključevanja žensk v delitev družbenega dela in organizira potrebne ustanove, ki omogočijo ženski, da se čuti vedno enakovredna proizvajalka. Še posebno očitno pa se je spremenit tudi položaj žene v pravici do izobrazbe, lastnega ■poklica in javnih služb. Danes jo vidimo kako se uveljavlja v vseli poklicih, sodeluje na vseh področjih družbenega življenja in vedno vidneje zavzema tudi najvažnejša mesta v državnilh in mednarodnih predstavništvih. Samo, če se ozremo v najožjem ■krogu našega dela, to je v našem ■podjetju, vidimo, da so ženske na vidnih položajih družbenega upravljanja in pomembnih delovnih mestih v proizvodnji. Osmi marec je simbol delovne žene, ki je bil priznan na pobudo Klare Zetkin. Želimo mnogo uspehov lin vseh področjih našega dela posebno mnogo uspehov pri izgradnji našega podjetja. Aktiv žena — Cinkarne TK ZMS v preteklem mesecu Tovarniški komite je v mesecu januarju sklical dve seji, na katerih je obravnaval realizacijo programa za I. tromesečje in sprejel program za II. tromesečje. Razpravljal je tudi o razpisu tekmovanja med obratnimi aktivi za dvig produktivnosti dela in o vrsti tekočih nalog. Udeležba na sejali je bila zadovoljiva, saj sta neopravičeno manjkala le KRANJC Ljubo in GREGORIČ Ludvik. V. S. 2 Iz razprave na letni konferenci ZK (Nadaljevanje s 1. strani) Naša želja :e, 'da se delavnost društva še nadalje izpopolnjuje. Le na ta način bo la/lilko kos vsem nalogam, tki so predenj postavljene, kar bo koristilo celotnemu kolektivu, kakor tudi vsem članom društva Ljudske tehnike. VILI SKRT: Komunisti morajo delati v mladinski organizaciji Daines še ne moremo govoriti o delu samem, vendar menim, da bomo lahko is kadri, ki smo jih uspeli pritegniti k delu, z večjo aktivnostjo mladincev — članov ZK in ob podpori članov ZK naredili mnogo več. kot je ibilo storjeno v preteklem obdobju. Glavna ovira pri našem delu je pasivnost mladine do dela v svoji organizaciji, lahko bi rekli celo do ostalih dogodkov v podjetju. V preteklem letu nam je uspelo pritegniti določeno število mladih v naše vrste. Z decentralizacijo našega dela in ustanovitvijo aktivov v ekonomskih enotah smo izboljšati pogoje za udejstvovanje v svojih ekonomskih enotah. Kljub vsemu prizadevanju nam ni uspelo pritegniti večjega števila mladine k delu v naši organizaciji. Analiza letne konference obratov nam kaže porazno sliko: od 531 mladincev in mladink je sodelovalo na letnih konferencah le 47 mladincev ali 14,3%. Za takšno'stanje v organizaciji nismo krivi le mi mladinci, temveč vsi elani ZK. kakor ostale organizacije v našem kolektivu in vodilni kader. Tovarniški komite ZK in lO SP sta nami pomagala pri našem delu. za kar smo jim hvaležni. Člani ZK pa v svojem krogu — na delovnem mestu, niso odigrali tiste vloge, ki bi jo morali. Vsem je lahko za vzgled tov. Mirni Ostouhova, ki v svojem okolju pripravlja mlade za delo v organizaciji. Taki bi morali biti vsi člani ZK. Prav tako bi vodilni kadri morali posvečati več pozornosti družbeno politični dejavnosti. Vsak mojster, inženir, obrato-vodja ali tehnik in vsak komunist bi moral skrbeti za politično vzgojo mladine. Tudi udejstvovanje mladih komunistov mi zadovoljivo. Od skupno 21 članov jih aktivno deluje le 7, trije .pa delujejo v drugih organizacijah. Naloga mladih komunistov je, da pregledajo dejavnost mladincev — članov ZK, tiste, ki ne spadajo v naše vrste ipa morajo brezpogojno izločiti. Od naših komunistov moramo zahtevati, da bodo aktivno delali v naši organizaciji — drugim bi morali biti za vzgled. Za uspešnejše delovanje mladinske organizacije bomo morali spremeniti obliko in metode dela, kajti sedanji ne ustrezajo stanju, kakršno je v naši organizaciji. Naše delo v prihodnjosti naj bi temeljilo na interesnih skupinah — mladi enakega interesnega področja hi predstavljali svojo skupino. Poleg tega moramo skrbeti za dvig splošne izobrazbe mladih, k -temu bi še nadalje prispevale delovne oblike Šole za življenje, razni seminarji, mesečni zunanje politični pregled in oblika »Vi vprašujete — mi odgovarjamo«. ING. DRAGO ČEH: V prihodnjem letu je nujno prizadevanje celotnega kolektiva Če primerjamo olxiobje zadnjih dveh let, bomo ugotovili nu-elednje: Prod dvorni leti je poročilo Tovarniškega komiteja govorilo o napredku podjetja, o dobrih notranjih odnosih, o dobrem delovanju družbeno političnih organizacij itd., toda bilo je nasprotno — v podjetju je bila zakoreninjena velika famili-jamost, nekateri tovariši »o 'ime- li glavno besedo v organih upravljanja, partijski in sindikalni organizaciji, rezultati podjetju pa so bil porazni. Zaradi naraščanja stroškov je podjetje skoraj prišlo proti likvidacijo. Današnje poročilo TK se v celoti razlikuje od prejšnjih. Opaziti je, da se komunisti ne bojimo govoriti o negativnih pojavih, o problemih, ki jih še nismo rešili, ampak jih bomo šele v prihodnje. V preteklih dveh letih je kolektiv dosegel velike uspehe, saj je proizvodnjo povečal za 60 %, povečani so skladi podjetja in osebni dohodki, izboljšano je delo samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij v podjetju itd. Z doseženimi rezultati v letošnjem letu pa ne smemo biti zadovoljni, kajti v letu 1964 'bo situacija bistveno težja kot je bila v letu 1963, saj težimo za nadaljnjim povečanjem proizvodnje za 14%, toda zaradi nujnega dotoka delavcev planiramo povečanje osebnih dohodkov in -storilnosti le za 2%. DelaviSki svet in upravni odbor sta prišla do ugotovitve, da s takimi rezultati ne moremo iti v leto 1964, ampak nujno -moramo ustvariti dodatni del dohodka, da bomo lahko povečali osebni dohodek za 15 % (8 % za povečanje realnih osebnih -dohodkov in 7 % za zvišanje življenjskih stroškov). Glavna naloga vseh komunistov v proizvodnji je prizadevanje za ustvaritev -tega dodatnega dela dohodka. Analize so pokazale, da bi se to dalo doseči ob prizadevanju celotnega kolektiva. Ugotovljeno je, da gredo v -topilnici v izguibo velike količine cinka. Kljub težkemu in napornemu delu bi lahko povečali izkoristek vsaj za 1 %. Čeprav je v predelovalnih obratih plaa zelo visok, bi z bolišo organizaci jo dela lahko naredili mnogo več — boljši izplen, saj je bila v -decembru proizvodnja rekordna. To na-ni dokazuje, ka-j se -da doseči z vsestranskim prizadevanjem celotnega kolektiva, če iga vodijo komunisti. Predelovalni obrati -bod-o morali v prihodnjem letu pričeti z novimi proizvodi: valjanje -svinčene pločevine, izdelava proizvodov iz pocinkane pločevine, še nadalje izdelovanje čašic itd. Če bo kolektiv valjarne delal tako kot v deeombru -i-n s skorajšnjo montažo nekaterih strojnih elementov, bo možno doseči večji dohodek od planiranega. V kemičnih Obratih je z osvojitvijo novih izdelkov predvideno veliko povečanje proizvodnje v letu 1964. Nadalje si moramo prizadevati za zmanjšanje proizvodu j ih -stroškov. Z materialom ne ravnum-o tako, kot hi morali. Še vedno vidimo raztresene proizvode in surovine. Doseči moramo, da bo vsakdo skrbno ravnal z napravami in štedil z materialom. Tudi izkoriščanje delovnegu časa bomo morali izboljšati, še vedno se dogaja, da mnogi predčasno zapuščajo delovno mesto. Te pojave moramo nujno odpru-viti in -stremeti za tem. da delovni čas čimbolj izkoristimo. Poleg naštetih ukrepov je v prihodnjem lotu pred -nam-i izredno težak iprohlem — prehod na 42-urni delovni teden. Tega problema -se večina članov kolektiva — tudi komunisti — nc zavodu. O -tein ni težko razpravljati, vprašanje pa je, ali lx»mo lahko povečali osebni dohodek za 15 % i-n istočasno realizirali proizvodnji plan. S prehodom na Okrajšan delovnik 'bomo morali povečati število zaposlenih (za 12%) in osebni dohodek. 'Po pa-ni mogoče. Če bomo hoteli skrajšati delovni čas vsaj n n 45 ur, si bomo morali vsestransko prizadevati za nvopolno izkoriščan je delovnega časa, zu čuvanje strojnih naprav in za osvojitev novih proizvodov. Zln-st-i tisti, iki so zaposleni v obratnih delavnicah i-n pisarnah, mnogo govorijo o skrajšanem delovnem času. Ti se mo- rajo zavedati, da ta prehod za obrate ni -tako enostaven kakor za pisarne in -tega. da ho treba povečati proizvodnjo -in čisit-i dohodek. kur bo terjalo od celotnega kolektiva in predvsem o-d vseh komunistov izrednih naporov in prizadevanj. Tisti, ki menijo, da bomo s tako organizacijo, kot je sedaj, lahko prešli na 42-urni delovnik, sc zelo motijo. Le s takim načinom delu, kot ga je pokazala val jarna v decembru, ibi kolektiv valjarne lahko pričel z 42-iir-n-i'h delavnikom in ob enem izpolnil vse naved-cme pogoje. Na današnji konferenci se je veliko govorilo o delu članov ZK v našem podjetju. Med nami so člani, ki sploh ne spadajo v vrste ZK. S takimi ljudmi je treba razčistiti, kajti bolje je, da imamo manjše število dobrih članov 7.K. kot -pa veliko število -pasivnih i-n nekvalitetnih. Na drugi Strahi je med nami mnogo tovarišev, ki so pri delu izredno prizadevni In zelo cenjeni med sodelavci, niiso pa včlanjeni v ZK. Take člane kolektiva moramo sprejet-i v ZK. V zadnjem času smo komunisti preveč začeli govoriti o naših pravicah, začeli pa smo pozabljati na dolžnosti. Naša naloga je v prvi vrsti delo in graditev družbe -prihodnjosti. Tisti tovariši, -ki menijo, da bo Zveza -komunistov nekoč odmrla, se motijo. Zavedati se -moramo, da gradimo enak družbeni red kot Sovjetska zveza in druge socialistične države. Čeprav je naša pot nekako drugačna, je cilj isti. Tega se morajo zavedati, tudi naši strokovnjaki, -sicer bo temu ali onemu treba povedati, da ne zadostuje pojem, ki jih zahteva določeni položaj. Ne smemo dovoliti, da bi nam kdo rušil cilje, ki smo jih že dosegli. Zato bo naša politika v prihodnjosti še bolj trdna i-n neizprosna. Menim, da je tov. Skrt pravilno occ-nil delo mladinske organizacije, -ni ipa omenil nediscipline mladih. Temu je treba posvetiti mnogo več pozornosti. V podjetju je 331 mladincev, toda Je redk-i so aktivni. V samoupravnih organih in drugih-družbeno političnih organizacijah jih dolnje zelo malo. Nezainteresiranost mladi-ne za politično delo je velika. Tega so v pretežni meri krivi tudi komunisti, ki so prav-talko nealk-tivni, saj se nevedno udeležujejo sestankov. Stremljenje za zaslužkom je v kolektivu močno razširjeno. Tudi ta pojav delno zmanjšuje udeležbo na sestankih. Vsi — tudi komunisti — imamo pravico do zv-išanja življenjskega standarda, vendar moramo biti tildi idealisti in sc nc smemo v preveliki meri podrediti zaslužkarstvu. Naša organizacija ZK se v pretekli debi lahko pohvali z rezultati kljub temu, da bo treba v prihodnjem letu odpraviti še mnogo pomanjkljivosti. Sekretar okrajnega komiteja ZKS ing. ANDREJ MARINC: V organizaciji ZK moramo doseči idejno enakost Želel hi (poudariti to, da je bila v referutu in diskusiji zupopude-nana bogatil un-ali/.u delu TK in skoraj ni več kaj pripomniti. Delovni uspehi, ki s-tc jih dosegli v letu 1963 iso izredno pomembni in hvalevredni. To dokazuje, da se podjetje in delovni kolektiv v veliki -meri vključujeta v izredno dinamiko -našega go-.s|>odarstvu. Dej-stvo, da ste povečali celotni dohodek iza 53,9 % in zadovoljiv finančni rezultat, povečana produktivnost ter izkoriščanje notranjih rezerv, kaže, da je bilo prizadevanje celotnega kolektiva veliko. Vse rezultate pa vse-kalkoT presega vključitev v medinurod.no -delitev dela, saj ste dosegli najvišjo stopnjo industrijskega izvoza v Sloveniji. Ta orientacija na mednarodno delitev dela je prispevala k osnov- nim uspehom, ki ste jih dosegli. Spopadli vste se s -pogoji in konkurenti na zunanjih tržiščih, kar je velik uspeli. Pomembnejša od -teli rezultatov pa je notranja konsolidacija. Z njo je postala Cinkarna vendarle zrel kolektiv, ki ima jasno začrtano perspektivo. Pri nekateri li gospodarskih organizacijah z neizdelano in nejasno perspektivo -subjektivne sile me odigravajo tiste vloge, ki bi jo morale. V vašem časopisu »Cimlkarnar« sem zasledil, da i|x>svečate veliko pozornost skrbi za delovnega človeka in za rast -standarda delavcev. To je zelo pozitiven premik v delovni organizaciji. Ta sikr 1) nam mora biti vedno načelno in osnovno merilo pri ocenjevanju uspehov in -prizadevanj. Vsa osnovna gledišču v zvezi z delom samoupravnih organov, sindikalne in mladinske organizacije so zdrava i-n lalhfco veliko prispevajo k nadaljnji uspešni rasti. Ne samo pri vas. ampak na splošno smo -po vojni v Zvezi komunistov doživeli kvalitetni razvoj. Danes prihajamo v neko novo obdobje Zveze kamuiiiisitov. Taki -posegi, ki so bili v povojnem času nujni za utrditev tega, kar nam je prinesla revolucija, sedaj niso več potrebni. Z decentralizacijo družbenega življenje so se menjale tudi oiblikc družbenega življenja. Tov. Tito je dejal, da stvar socializma v Jugoslaviji ni samo stvar komunistov, am-pak vseli delovnih ljudi, -zato moramo komunisti oblike im metode prilagoditi naši stopnji družbenega razvoja. Eden izmed sklopov konference naj bi bil, da morajo komunisti stremeti za tem. da se program ZK, ki je -določen na konferenci, realizira preko ustreznih političnih institucij — organi samoupravljanja, sindikalne in mladinske organizacije itd. Na naših partijskih forumih moramo razpravljati o vseh vsebinskih problemih (o problemih osebnega dohodka, zaščiti na delovnem mestu, produktivnosti dela itd.). V-se t-o moramo uresničevati v praksi, sicer bo naša de-utoik rac i j a d ek 1 a r a t i vm a. V organizaciji ZK moramo doseči idejno enotnost v principiel-nih vsebinskih vprašanjih, ki obstojajo v vsaki delovni onraniza-ciji. Če pa v prulkisi -na DS, sindikatu itd. nekdo predlaga boljšo ali ustreznejšo -rešitev, moramo komunisti to sugestijo podpreti pri organih samoupravljanja in vodstvih družbeno političnih organizacijah. Na današnji konferenci -ste nekatere probleme obravnavali kritično. kur je edino pravilno. Vsakdo, ki sprejme kritiko osebno. se ne zaveda, da je kritika v ZK le dobronamerna. S -kritiko želimo doseči, da bodo skupna prizadevanja boljša in uspešnejša kot -so bila v preteklosti. Naše delo je treba orijemtirati na najbolj bistvena družbeno politična dogajanju, 'ki nastajajo v podjetju. Pri tem pa sistem, ki ga gradimo poraja določena protislovja — že sam sistem delitve OD poraja protislovja. Ta protislovju je trebu zavestno reševati v vsakdanji praksi preko organizacije 7.K. Či-mlbolj se bomo približali idealnemu, toliko večje bo zadovoljstvo v delovni o-rgu-n izaci ji. V zvezi s kadri se v ,mnogih delovnih organizacijah pojavlja vrsta -slabosti. Menim, da je treba tuko kadrovsko politiko, bllu je podana v |x>ročilu, vsestransko ixxlpreti. Dejstvo, da bo Cinkarna v prihodnjih letih investirala velike vsote za novogradnje, opozarja na to, da morajo te investicije spremljati ustrezni kadri. Lsicer bodo investicijo slabo naložene. Pomena kadrov, kali rovsike ipol-ilike in odnosov do teli kadrov v delovni organizaciji se je treba resno zavedati. V današnjem referatu in diskusiji je bilo veliko govoru o odnosih tistih kadrov, ki niso včlanjeni v org. ZK. Od teh ne moremo absolutno odstopati, ker bi delali krivico kadrom, -ki niso v naših vrstah, pač pa odgovorno delajo na delovnih mestih. V tem oziru se kažejo določena napačna pojmovanja v nekaterih organizacijah, katere jepotrebno razčistiti ipreko sindikalne in partijske organizacije. Pri samoupravljanju in upravljanju preko raznih institucij je treba doseči neko -mero, do kod laliko gremo. Ne smemo se spuščati v drobno demokracijo v naših samoupravnih organih, ker se potem navadno ne ve, kdo je zA kuj odgovoren in se izgovarjamo na družbeno politične organizacije i-n samoupravne organe. Menim, da je za vse komuniste v podjetju in vodstvo :poleg dosedanjih uspehov zelo -pomembno vprašanje, kako gojiti notranje družbene odnose. Za nas, ki živimo v socialistični državi je važno to. da gojimo demokratične socialistične družbene odnose, ki upoštevajo človeka na njegovem delovnem mestu. Ob razpravi o statutih delovnih organizacij, morate gledati na to, kako boste v-slk 1 a d i 1 i notranje odnose. Predvsem mi komunisti moramo paziti na odnos do človeka. Če se borno mi oddaljevali od ljudi, ne bomo odigrali tiste vloge, ki jo postavlja pred nas zgodovinska faza razvoja. Dohodek v letošnjem letu Družbeni plan predvideva, da se bo v letu 1964 celotni dohodek povečal za 18 % v primerjavi z doseženim celotnim dohodkom v letu 1963. Dohodek podjetja bi se povečal za 17.5 %. Čisti dohodek, ki ostane podjetju in se deli na sklad za osebne dohodke in sklade podjetja (poslovni, rezervni in sklad skupne porabe), bi se pa povečal za 22 % v primerjavi z letom 1965. Povprečni osebni dohodek, ki je v lelu 1963 znašal eca 41.000 din, ki se pa po planu povečal na povprečno 42.000 din ali za 2,4 %. Povečanje planiranega povprečnega osebnega dohodka je mogoče doseči le z prekoračenjem planiranega dohodka in povečanjem produktivnosti dela. Za to povečanje obstojajo še realne možnosti, seveda ob sodelovanju vseli sil v podjetju. Na primer: V topilnici je potrebno izboljšati izkoristek vsaj za t %, v predelovalnih obratih še povečati proizvodnjo pločevine, čašic itd. Na materialnih stroških pa se mora v 1964 prihraniti vsaj 100,000.000 din. Če nam bo uspelo v tem letu povečati planirani dohodek za cca. 400,000.000 di-. narjev, bi se osebni dohodek ▼ tem letu {»večal za 15 % v primerjavi s povprečnim osebnim dohodkom v letu 1963. CDS SPREJEL PROIZVODNI PLAN ZA LETO 1964 Centralni delavski svet je že v mesecu decembru 1965 obravnaval ter sprejel plan proizvodnje in družbeni plan zn leto 1964. Družbeni plan za 1. 1964 pred. videva {»večanje fizičnega obsega proizvodnje zn 14 % v primerjavi z doseženo proizvodnjo v letu 1963. Po ekonomskih enotah predvideva plan. naslednjo povečanje proizvodnje, v primerjavi z. letom 1963: Ekonomska enota »Metalurgija« za 6,8%; ekonomska enola »Predelovalni obrati« zn 1,4%; ekonomska enota »Anorganska kemija« za 22,5%; ekonomska enota »Organsku kemija« za 51.7%. Mladina obrata kemija I je razpravljala o proizvodnji Delovanje mladinskega aktiva napreduje Dne 14. 1. 1964 je m! ud in siki aOetiiv ekonomske ('.note kemija I sklical proizvodno konferenco. Poleg' mladih proizvajalcev (17) so se konference udeležili obra-tovedja ing. Raz nož n ik, Rastislav Catar, mojstra Jože Ljubič in Franc Dečko ter (predsednik TK ZMS tov. Vili Skrt. Z ozirom na naloge celotnega kolektiva, kakor ititej organizacije ZM, je (bila na pobudo TK ZMS ■sklicana ta proizvodna konferenca, na kateri so obravnavali naloge miladi h proizvajalcev pri povečanju produktivnosti dela in izpolnjevanju plana v letu 1964. Sestanek je vodil predsednik obratnega aktiva ZMS, tov. Dorde Pam-zalovič. V uvodu je poudaril potrebo po večjem angažiranju mladih proizvajal cev in celotue organizacije mladih pri reševanju proizvodnih problemov. Prav talko je podal kratko analizo dela mladih v proizvodnji v preteklem letu. Prdvsem je nakazal posledice, .ki nastanejo zaradi nediscipline nekaterih mladincev, kar meče slabo luč na vse mlade proizvajalce. Tovariš ing. Raznožnik je seznanil mladince e proizvodnimi uspehi v preteklem letu, povedal je tudi kakšne oo naše naloge v letošnjem letu. Grajal je nekatere mladince, ki imajo malomaren odnos do dela in poudaril potrebo po večji zainteresiranosti mladih do dela v proizvodnji. V diskusiji je bilo poudarjeno, da »e mladinci v proizvodnji ne udejstvujejo tako kot bi morali; .bili bi naj za vzgled ostalim. Pogosto moral sikrbati za lastno strokovno izobraževanje, s čimer bo izboljšana kvaliteta dela. 3. Novodošli.m mladincem moramo .nuditi 'pomoč, da se či-m-prej privadijo delu in se seznanijo z delom v obratu. 4. Boriti se moramo za zdrave tovariške odnose med mladinci v obratu, kakor tudi med ostalimi člani kolektiva. 5. Vsak mesec .bomo sklicali proizvodni sestanek mladine, kjer bi obravnavali konkretna vprašanja o proizvodnji ter analizirali dosežene proizvodne uspehe preteklegu meseca. Ustanovili SMO KLUB MLADIH PROIZVAJALCEV Dne 27. 12. 1963 je bil, na pobudo TK ZMS, ustanovljen klub mladih proizvajalcev. Ustanovnega zbora KMP se je udeležilo 37 mlajdi.nik in mladincev, 'kar .pa je z ozirom na število mladih v podjetju še znatno prema- lo. Ustanovni zbor KMP je otvoril predsednik TK ZMS, tov. SKRT, in poudaril namen ustanovitve KMP. Po razpravi o osnutku programa dela KMP, je bil izvoljen 5-članski UO kluba katerega sestavljajo: 1. GRIVIC Štefan, predsednik — .mehanična delavnica OOB; 2. Žafran Erika, sekretar — mezdin i oddel ek; 3. ČATER Rastislav. vodja II. int. skup. — kemija I; 4. DOMA Franc, vodja I. int. sikup. — transportni oddelek; 5. VODENIK Franc, vodja III. int. skup. PIK. Formirane so bile tudi interesne dejavnosti KMP: L sodelovanje članov KMP pri proizvodnih vprašanjih; II. sodelovanje pri upravljanju .podjetja; III. izobraževanje mladih proizvajalcev. Žal se Ustanovnega zbora KMP ni udeležil nihče od članov samoupravnih organov .mladincev, kar je graje vredno. Tudi udeležba mladega strokovnega 'kadra je bila zelo minimalna. Menimo, da bi ravno ti ,s svojim znanjem mnogo pripomogli k uspešnemu delu kluba. Program dela do 1. 1. 1964, katerega smo sprejeli na seji TK ZMS dne 19. 10. 1963, lahko rečemo, da smo po objektivnih možnostih v celoti izvršili. Tako smo na področju idejno-vzgojnega in političnega dela organizirali predavanje o aktualnih zunanjepolitičnih dogodkih, katerega je obiskalo ca. 30 mla-mincev. Predavanje je bilo tudi za člane ZKS. Prav tako smo tudi pripravili program seminarja, katerega nameravamo organizirati za vodstva mladinskih aktivov. Predavanja »Tov. TITO v »latinskoameriških državah«, ni bilo zaradi tega, ker nismo dobili predavatelja. Seminarja za vodstva obratnih mladinskih aktivov nismo priredili zaradi tega, ker nam ni uspelo organizirati letnih mladinskih konferenc v vseh aktivih. Na športnem področju smo, v počastitev 29. novembra, organizirali tekmovanje za mladinskega prvaka Cinkarne v šahu in streljanju. Prvi trije plasirani so prejeli knjižne nagrade. Udele- Program dela ZMS za prvo četrtletje IDEJNO VZGOJNO IN POLITIČNO DELO: — organizirati predavanje »Vtisi s potovanja po ZDA«. Predaval bo ing. Zalar. — izvesti redni zunanjepolitični pregled; — organizirati »Šolo za življenje« in »Tribuno mladih«; — prirediti seminar za vodstva obratnih aktivov. KLUB MLADIH UPRAVLJAVCEV: — zaživeti delo interesnih skupin; — pripraviti kandidate za volitve v samoupravne organe; — organizirati proizvodne konference v vseh obratnih aktivih; — razpisati tekmovanje med obratnimi aktivi za dvig produktivnosti dela; — organizirati seminar za kandidate članov DS in UO. DRUŽABNO ŽIVLJENJE: — prirediti mladinsko pustno maškerado; — pripraviti oddajo »Pokaži kaj znaš»; — organizirati tekmovanje med obratnimi ekipami po temi »Spoznajmo svoje obrate«; — skupno s komisijo za del. akcije organizirati brigadirski večer ŠPORTNO DELO: — organizirati medobratna tekmovanja v šahu in streljanju in tekmovanja z ostalimi aktivi v gospodarskih organizacijah. ORGANIZACIJSKO KADROVSKO DELO: — urediti kadrovsko evidenco; — kadrovsko in organizacijsko utrditi organizacijo; — organizirati mladinske sestanke v obratih, kjer še niso bili; — urediti evidenco o aktivnosti štipendistov; — ustanoviti aktiv v Samskem doma. žili smo se tudi streLskega občinskega tekmovanja med mladinskimi aktivi, kjer smo zasedli IV. mesto. Nogometnega srečanja med pripadniki JLA in mladinskim aktivom ni bilo zaradi tega, ker niso prišli pripadniki JLA, šahovski dvoboj je odpadel zaradi nevednosti članov naše ekipe. Na področju družabnega življenja smo v decembru organizirali zabavni večer, katerega se je udeležilo veliko število mladincev in inanj mladink. Mladinke so sodelovale pri pripravah za proslavo 29. novembra z recitacijami, vendar je bilo njihovo sodelovanje v programu odpovedano s strani organizator-ja. Skupina mladink in mladincev je sodelovala pri programu ob prihodu Dedka Mraza. Klub mladih upravljaleev smo ustanovili decembra. Ustanovnega zbora se je udeležilo 37 mladink in mladincev,, na katerem so bile ustanovljene, tudi interesne skupine in izvoljena vodstva. Kljub temu. da naš program ni bil zelo obširen, temveč sestavljen na realnih osnovah in, čeprav je realiziran le v 80% lahko rečemo, da se delo organizacije ZMS v podjetju zboljšuje. Če bo v prihodnje tako, ali še bolje, bomo na prihodnji konferenci govorili več o uspehih našega dela. Mladina pripravila družabni večer Tovarniški komite ZMS je 26.12. 1963, organiziral družabni večer za mladino našega kolektiva, katerega namen je bil, da se mladi med seboj seznanijo in pozabavajo. Družabni večer je uspel, saj je večina prisotnih izrazila željo, po tovrstnih prireditvah. Žalostna ipa je ugotovitev, da se je .kljub vabilom udeležilo družabnega večera zelo malo mladink. Kaj je temu vzrok, ugotavljamo že vrsto let, a žal še danes ne vemo. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦v« Skušamo storiti kar zmoremo S KAKŠNIMI TEŽAVAMI SE BORI NAŠ TRANSPORTNI ODDELEK Transportna služba je ena izmed pomembnih vej proizvodnega procesa. Ne moremo si zamisliti dobro in smotrno organizirane proizvodnje, ne da bi istočasno dobro in smotrno organizirali transportno slnžbo. Vendar se pri še tako dobro organiziranem transportu, kakor tudi v proizvodnji pojavijo razni problemi in pomanjkljivosti. Problemi s katerimi se srečujemo v našem transportu so predvsem: premajhna in nezadostna prevozna sredstva, sunkovita in istočasna dobava večjih količin antracita, fosforitov in, v zimskem času, makovega koncentrata, neurejeni skladiščni prostori; predvsem v kemiji I itd. Problemi, s katerimi se srečujemo vsako zimo pri razbijanju zmrznjenih cinkovih koncentratov in ostalih surovin, nam vsa leta v zimskem času delajo precejšnje preglavice. Vagoni z. zmrznjenim koncentratom so prispeli v mesecu decembru 1963 in januarju 1964. Koncentrat je bil tako zmrznjen, da so 4 ljudje v 8 urah le s težavo izpraznili en vagon. Največji problem pri razbijanju zmrznjenih koncentratov je v tein, da so koncentrati tako pri-mrznjenii na dno in stranice vagona, dn jih le s težavo odstra- nimo. Da bi delo bolj pospešili in olajšali, smo uporabili za razbijanje železne zagozde in kladiva od 15—16kg, vendar s takim načinom dela je učinek zelo minimalen. Kljub vsem nuiporoin ter prizadevanju, da bi učinek dela bil čim večji, nismo v polni meri uspeli. Storili smo vse kar se je storiti dalo, da bi čim prej izpraznili vagone ter, da bi zadr-žavanje vagonov bilo čim krajše. Ker pa je razkladalni čas 6 ut in te ure pri takšnem delu hitro minejo, (bomo morali del naših dohodkov odšteti za nepravočasno iztovarjene vagone. Da bi preprečili priimrzovanje koncentratov na dino in stranice, smo 6. 1. 1964 obložili vagone z tankim polivinilom. Pokazalo se je da pri pošiljki 10 vagonov niti na enem niso koncentrati primrz-nili. Ros ie, da v tem času ni bilo tako hudega mraza, u,parno pa, da bo s takšnim oblaganjem vagonov omogočeno hitrejše razkladanje in lažje razbijanje zmrznjenih koncentratov. Pri razkladanju antracita moramo omeniti, da žerjav s katerim razkladamo antracit, mora najprej zadovoljiti potrebe topilnice pri donašanju sarže. Še večje zadrževanje je nastalo, odkar je odpravljeno ročno prevažanje topilniških in generatorskih ogorkov ker mora žerjav dnevno naložiti preko 120 ton ogorkov. Ker istočasno ne more razkladati antracita, razkladalni čas teče in ni mogoče preprečiti prekomerno zadrževanje vagonov. Za vsaki vagon, ki ni v šestih urah iztovorjen zaračunava železnica zamudnino. Topilniške in generatorske ogorke hi morali v času razkladanja antracita, odvažati ročno ali na kak drug način. Še daljše zadržavanje vagonov nastane ko se dnevna odprema antracita zadrži na poti in tako naslednjega dne prispe na naše tire pošiljka od dveh dni skupaj, istočasno pa prispe redna dnevna 'količina premoga od 18 do 25 vagonov. Naši industrijski tiri so prepolni, premikanje na njih je otežkočeno ali celo nemogoče — torej, prekomerno zadrževanje vagonov je neizbežno. Iz tega je razvidno, da so naše tirne in razkladalne kapacitete za današnje potrebe zelo pičle. Pri razkladanju fosforitov je značilno, da bo prej ali slej potrebno zamenjati samokolnico in lopato s strojem za razkladanje. Pri sedanjem načinu razkladanja moramo omeniti, da je pri vseh večjih pošiljkah dnevna količina večja od naših razkladal nih zmožnosti. Šc večje zlo pa je, ker vagoni ne prispejo tako, kakor so odpremi jeni, tem več se na poti zbirajo in tako zbrani prispejo na železniško postajo. Ni redek rimer, da se le del naše pošilj-c lahko dostavi na naš tir umetnih gnojil, ostale vagone pa de- ponira železnica v Čretu. Večje prekomerno zadrževanje vagonov povzročajo tovori, ki pridejo z ladjami iz čezmorskih držav. V letu 1963 smo sprejeli skupaj 21.653 vagonov raznih si-rovin in ostalega reprodukcijskega materiala ali dnevno 60 vagonov. Za razkladanje vagonov ima trans-potrtni oddelek na razpolago tri žerjave. Žerjavi razkladajo predvsem premog, antracit in cinikove koncentrate. Ostale surovine razkladamo ročno. Pri razkladanju je bilo v preteklem letu poviprečno zaposlenih 33 delavcev. V preteklem lotu smo imeli štiri tovorne in dva poltovorna avtomobila, tri traktorje, tri viličarje, tri akumulatorske vozičke in nakladalec za razsuti material. Z avtomobili -smo prevozili 74.963 km, ter prepeljali 24.329 ton raznih sirovin in ostalega odpadnega materiala. S traktorji smo prepeljali 38.983 ton raznih sirovin in odpadnega materiala. Viličarji so razporejeni takole: prvi za odvažanje produkcije iz topilnice, drugi odnaša topilniške ogorke, tretji pa je že izrabljen in se -nahaja na popravilu. S prevozom imamo precejšnje težave, ker nam primanjkuje prevoznih sredstev, da bi -lahko zadovoljili našim potrebam. Bolj lansko in bolj smotrno bi lah-o urejali prevoz, če bi -obrati zahtevali prevoz en dan prej. Na ta način ibi bila prevozna sredstva bolj izkoriščena, oredvsem poltovorni avtomobili. Vsi prevozi so označeni pod »nujno«, tako, da je res -težko odločiti, -kaj je bol j nujno, bolj potrebno in koristno. Glede na nadaljnjo rekonstrukcijo in novogradnjo ter zaradi vedno večjih -potreb po prevozih, (vse surovine -in ostali material dovažam-o od naših tirov v -kemijo I z avtomobili in traktorji), ni redek primer, da mora mo najeti prevoze za -dovažanje surovin, sicer bi trpela proizvodnja. Ker -so stroški popravil izrabljenih vozil zelo visoki, bi bilo bolj koristno zamenjati stara vozila z novimi, potrebovali pa bi tudi nekaj novih vozil. Hitra in dinamična organizacija -dela lahko bistveno vpliva -na zmanjšanje proizvodnih stroškov. Če pogledamo obilen obseg dela v transportu nam kaže, da bi bilo potrebno izvršiti reorganizacijo v transportu. Z današnjo organizacijsko obliko in s takšnim načinom dela >se ne moremo zadovoljiti več. Naše delo bi moralo opravljati pot ljudi in sicer šef transporta, referent za interni in avtomobilski promet, referent za železniški promet in referent za investicije ter administrativna moč. Tudi o pisarniških prostorih transportnega oddelka je treba spregovoriti, saj so tako majhni, da je normalen potek dela skoraj nemogoč — dnevno nas obišče pet do petnajst strank. Ariomehanična delavnica hi morala biti v sestavi transportnega oddelka. Tako organizacijsko urejen tra/nspont -bi -bil kos današnjim nalogam in potrebam ter bi bil organizacijsko sposoben hitro in nemoteno reševati Nov način obračunavanja sindikalne članarine OBRATNA AMBULANTA V PRETEKLEM LETU Pravilnik o finančnem ipo4o-vanju sindikalnih organizacij, ki so ga sprejeli na XI. plenumu Centralnega sveta ZSJ dne 3. julija 1963, je začeli veljati s 1. januarjem 1964 in med drugim določa prehod k novemu sistemu plačevanja in obračunavanja sindikalne članarine, razveljavljenje dosedanjih znamkic in zamenjavo članskih izkaznic. Članarina je redni dohodek sindikalnih organizacij, plačujejo jo njeni člani: — ki so v stalnem ali začasnem delovnem razmerju; — ki se šolajo, študirajo, ali se strokovno izpopolnjujejo, če v tem času prejemajo štipendijo, ali nadomestilo za osebni dohodek. ali plačo. Članarina znaša 0,6 % (po razpredelnici, ki jo objavljamo) od; — skupnega mesečnega čistega osebnega dohodka ali plače, ki obsega osnovno in položajno plačo (v nadaljnjem besedilu; osebni dohodek); — skupnega mesečnega zneska nadomestila za osebni dohodek, ki ga član prejema med l>olez-nijo; — skupnega mesečnega zneska štipendije ali nadomestila z a osebni dohodek, ki ga član prejema, dokler se šola, ali študira, ali se strokovno izpopolnjuje. Pri izračunavanju članarine je čisti osebni dohodek zaokrožen na stotice, zneski članarine pa na desetice. V osnovo za Obračun članarine niso upoštevane: — novoletne nagrade; — honorarji za zunanje sodelovanje; — nadomestila za ločeno življenje, in druga nadomestila, ki jih izplačujejo na podlagi obstoječih predpisov. Članarino v znesku 10 dinarjev, ne glede na znesek nagrade ali osebnega dohodka, plačujejo učenci v gospodarstvu in člani na brezplačnem dopustu, 'daljšem kot 30 dni. za ves čas, dokler traja dopust. Članarino ne plačujejo člani: — ki so začasno brez zaposlitve; — ki služijo vojaški rok; - ki se šolajo, ali študirajo, ali se strokovno izpopolnjujejo, če v tem času ne prejemajo štipendije, ali nadomestila namesto osebnega dohodka. Člani bodo plačevali članarino enkrat mesečno in sicer pri obračunu vsak ega 15. v mesecu za pretekli mesec, preko plačiLnega seznama blagajne delovne organizacije. Delovna organizacija ob dvigu denarja za izplačilo osebnih dohodkov predloži banki dva naloga za vplačilo 'im sicer znesek 55 % vplačane članarine na žiro račun Izvršnega odbora sindikalnih podružnic Cijnlkarne dn 65% na žiro račun Občinskega sindikalnega sveta. Po novem sistemu plačevanja sindikalne članarine prenehajo veljati dosedanje sindikalne znamkice, namesto teli se v novo člansko izkaznico, kot potrdilo o vplačani članarini, vpiše ob koncu leta znesek med letom vplačane članarine. Ta vpis 'bo potrjen z žigom in ipadpisom v pisarni IO sindikalnih podružnic . Dosedanje izkaznice je treba zamenjati z novimi. Vsak zaposleni član prejme novo člansko izkaznico že v prvi polovici letošnjega lata. V inovo izkaznico je treba vpisati znesek diosedaj vplačane sindikalne članarine zu vsa leta nazaj. Ker sc vodi evidenca o plačani članarini v pisarni 10 sindikalnih podružnic po evidenčnem kartonu. Imuno znesek dosedaj vplačane člani-rinc v Cinkarni vnesli v novo izkaznico, vendur ne (posedujemo podatkov o plačani članarini pri drugih delodajalcih Vsi člani, ki posedujejo člansko izkaznico in v njej vnesene podatke o vplačani članarini iz prejšnje članske izkaznice ali o plačani članarini (nalepljene znamkice) pri drugih delodajalcih (izven Cinkarne) naj takoj oddajo članske izkaznice pri predsedniku svoje sindikalne podružnice. Ob izročitvi nove izkaznice prejmejo člani tudi dosedanjo izkaznico. RAZPREDELNICA SINDIKALNE ČLANARINE po procentu od 0,60 % (na osnovo zaokroženih osebnih dohodkov in članarine) e ?I|I lili 10.000 do 10.800 10.900 do 12.500 12.600 do 14.100 14.200 do 15.800. 15.900 do 17.500 17.600 do 19.100 19.200 do 20.800 20.900 do 22.500 22.600 do 24.100 24.200. do 25.800 25.900 do 27.500 27.600 do 29.100 29.200 do 50.800 30.900 do 32.500 32.600 do 54.100 34.200 do 35.800 35.900 do 37.500 37.600 do 39.100 39.200 do 40.800 40.900 do 42.500 42.600 do 44.100 44.200 do 45.800 45.900 do 47.500 47.600 do 49.100 49.200 do 50.800 50.900 do 52.500 52.600 do 54.100 54.200 do 55.800 55.900 do 57.500 57.600 do 59.100 59.200 do 60.800 60.900 do 62.500 62.600 do 64.100 64.200 do 65.800 65.900 do 67.500 67.600 do 69.100 69.200 do 70.800 70.900 do 72.500 72.600 do 74.100 74.200 do 75.800 75.900 do 77.500 77.600 do 79.100 79.200 do 80.800 80.900 do 82.500 82.600 do 84.100 84.200 do 85.800 85.900 do 87.500 87.600 do 89.100 89.200 do 90.800 90.900 do 92.500 92.600 do 94.100 94.200 do 95.800 95.900 do 97.500 97.600 do 99.100 V splošni ambulanti se je v 1. 1963 zdravilo 17.070 ljudi, ki so iskali zdravniško pomoč ali nasvet. Od 17.070 pregledanih je bilo 15.219 članov kolektiva Cinkarne, 1851 pa svojcev in upokojencev in nekaterih zunanjih pacientov. V preteklem letu smo imeli 303 delovne dni; to pomeni, da je bilo dnevno 56 pacientov odnosno 9 pacientov na eno uro ordi- nacije. Vsak cinkarnar je povprečno bil na pregledu osem krat. K tej dejavnosti splošne ambulante moramo prišteti 12.754 opravljenih zdravstvenih storitev (prevezi, injekcije, laboratorijske preiskave, rentgenski pregledi itd.)). Razdrobljeno na delovne dni pomeni dodatno 42 storitev dnevno, ali 7 storitev na uro. Mladi proizvajalci, tekmujte za povečanje produktivnosti Ji! 60 70 80 90 100 110 120 130 140 150 160 170 180 190 200 210 220 230 240 250 260 270 280 290 300 310 320 330 340 330 360 370 380 390 400 410 420 430 440 450 460 470 480 490 500 510 520 530 540 550 560 570 580 590 Pred celotno organizacijo zveze mladine v podjetju se postavlja vprašanje, kako dvigniti produktivnost dela mladih in se aktivneje vključiti v proces proizvodnje. Na letni konferenci ZMS smo o tem tudi razpravljali. Da ne bi ostali samo pri besedah, je TK ZMS skupno z UO KMU (klub mladih upravljavcev) sklenil, razpisati tekmovanje med obratnimi aktivi ZMS v podjetju o dvigu produktivnosti dela. Tekmovanje ima namen aktivizirati vse. mlade proizvajalce skupno z ostalimi faktorji v kolektivu s končnim ciljem, doseči čim večje proizvodne rezultate. Ta akcija ne sme biti kampanjska, temveč stalna delovna naloga. Tekmovanje bo zajemalo: — prizadevanje mladih pri realizaciji mesečnih planov, — boljše izkoriščanje proizvajalnih sredstev in materiala, — zmanjšanje števila neopravičenih izostankov in bolniških dopustov, — odpraviti zamujanje na delo in predčasno zapuščanje delovnega mesta, — upoštevanje HTV predpisov. — skrb za proizvajalna sredstva, čuvanje surovin in materiala. — skrb za red in snago obrata, — delovno disciplino, — odnos do tovarišev in pred-predpostavl jenih, ter vse ostale oblike, katere vplivajo na povečanje produktivnosti dela. Komisija, ki bo ocenjevala delo obratnih aktivov ZMS na teni področju, bo sestavljena s člani obratovodstev in člani TK ZMS in UO KMP. Najboljšemu aktivu bo podeljena zastavica in nagrada. Prav tako pa bo nagrajenih nekoliko mladih proizvajalcev. Ker je skrb za proizvodnjo in prizadevanje mladih pri delu. naša osnovna naloga, pričakujemo od vseh mladih proizvajalcev, da se zavedajo te svoje naloge in se borimo za večjo produktivnost dela. Tekmovanje bo trajalo od 1. februarja do 51. decembra 1964. Vzporedno s splošno, kurativno dejavnostjo so potekali razni preventivni pregledi in posegi: 3.448 storitev v službi prve pomoči, 930 pregledov za sprejem v službo, 201 sistematski pregledi; seštevek zadnjih dveh daje dnevno nadaljnih 3,6 večjih pregledov. Zberimo skupaj, kaj odpade na delovno ekipo zdravnik — medicinska sestra zdravstveni administrator v enem delovnem dnevu preteklega leta: 56 splošnih pregledov 42 raznih storitev 3,6 preventivnih pregledov. Je to mnogo ali malo? ()l>stoja normativ, in ta je 36 pacientov dnevno na eno zdravstveno ekipo, seveda s pripadajočimi storitvami. Da pa lahko takole »tolčeš normo«, je treba stalno delati preko redne službe, hiteti, hiteti... in to ni dobro! Ni dobro za bolnika, ni pa seveda tudi dobro za delovno ekipo ambulante, ki se izčrpava ter postane mogoče kdaj površna, ker je razumljivo, ne pa vedno opravičljivo, ko gre odnose — namreč za iskanje za najdelikatnejše medčloveške zdravstvene pomoči. Kako si lahko razlagamo takšno obremenitev? Število zaposlenih v Cinkarni se je v letu 1963 povečalo od januarja do decembra za ca. 289 ljudi. Za sprejem v službo je bilo pregledanih 930 ljudi. To pomeni, da jih 64t »manjka« — prišli so in odšli... Takšna fluktuacija vleče neminovno za seboj tudi še obilico ostalega dela. ne samo ob sprejemu v službo: taki prehodni (Nadaljevanje na 6. strani) ALI JE USPELO CEPLJENJE PROTI GRIPI Za osebne dohodke do 10.000 in preko 99.100 din, ki ni navedeno v tabeli se članarina obračunava 0,60 % od neto osebnega dohodka po odgovarjajočem zaokroževanju v smislu čl. 3 Pravilnika o finančnem poslovanju. BRALCE PROSIMO. DA ČLANEK PREBEREJO IN ODGOVORIJO SAMI. Poleg raznih ukrepov, ki jih je naredilo naše podjetje za izboljšanje zdravstvenega stanja delavcev in za zmanjšanje bolniškega staleža, je tudi preventivno cepljenje proti gripi, ki smo ga Izvedli v letu 1962, mnogo prispevalo, da se je lansko leto občutno zmanjšal Indniški stalež. Res je, da lani ni bilo epidemije gripe, le v tem slučaju bi se šele prav izkazala vrednost preventivnega cepljenja. Število obolenj za gripo pa je bilo lani občutno manjše kot vsa druga leta, ko tudi ni bilo epidemije. Po tem sklepamo, da je cepljenje proti gripi uspešno. Ta uspeli in veliko zanimanje, ki so ga pokazali člani kolektiva liri cepljenju leta 1962, sta dala pobudo, da je podjetje zopet pristopilo k preventivnemu cepljenju vseh zaposlenih. Zdravstvena ekipa Obratne ambulante je cepila v treh presledkih po 14 dni, v dneh 7. do 9. novembra, 21. do 25. novembra in od 7. do 10. decembra. Za zamudnike je bilo organizirano še do- Uspešna konferenca v predelovalnih obratih Dne 25. I. 1964 je vodstvo oib-ruitnagu aktivu organiziralo 1. proizvodno 'konferenco mladine v predelovalnih obratih. Konference sc je ipoleg mladink in mladincev, udeležilo 'tudi sekretar OO ZKS. tov. Jovanovič, predsednik TK ZMS Vili Sik rt in predsednik komisije za lidcjiao vzgojno del« tov. Rajko VODO-ŠEK. Konferenco je otvoril in vodil predsednik aktivu Štefan OllNEC. Po uvodnih besedah predsednika in izvolitvi vodstva aktiva so udeležencu diskuitiruHj o delu obratnega aktiva, vlogi mladih v proizvodnji, o (pripravah nu volitve v samoupravne organe, sodelovanj n miku!ih ipri sprejemanju statuta ipodjetja j,n vrsti drugih vprašanj s področja dela organizacije ZMS. Novo izvoljeni obratni aktiv sestavljajo; t. JOSIPOVIt . predsednik: 2. ŠTOR Jožica, sekretar; • 5. MILGINOVIČ. blagajnik. Pozdraviti in pohvaliti je potreba pomoč im razumevanje obratovodsl vu pri (sklicevanj n proizvodne konference, posebno pa še sekretarju OO /K lov. JO- % ANOVICA. dat no cepljenje od 19. do 20. decembra. Za zamudnike iz topilnice smo organizirali še vmesno cepljenje dne 27. novembra. Časovni in krajevni razpored cepljenja smo v največji meri prilagodili potrebam posameznih obratov tako, da je bila res vsakemu delavcu dana možnost, da opravi svojo obveznost brez večje izgube časa. Po vsakem cepljenju smo dostavljali obratovod-stvoin imenske sezname vseh, ki niso redno prihajali na cepljenje, da bi tudi obratovodstva z osebno agitacijo vzpodbujala zamudnike k izvršitvi njihove dolžnosti. Uspeh cepljenja je bil naslednji: trikrat cepljenih je bilo 56,2% dvakrat cepljenih je bilo 21,7 % enkrat cepljenih je bilo 9,7 % necepljenih je ostalo 12,4% Ker le trikratno cepljenje zagotavlja imuniteto proti obolenju za gripo, lahko rečemo, da je uspeh cepljenja 56,2 %, uspeh po posameznih obratih pa je naslednji: % Plinarna 93 Plažama in PIK 57 Kemija 1 36 Kemija II 68 Kemija III 34 Umetna gnojila 76 Novi litopon 68 Keramika 65 Skladišča 67 Valjarna 77 Gradbeni oddelek 63 Transportni oddelek 47 Topilnica 49 Pomožni oddelek 52 Energetika 66 Mehunična delavnica 51 Priprava dela 74 Merilni oddelek 160 Elektrodelavnicn 65 Laboratorij 9( Razvojni inštitut 63 Kopalnice 57 Družbena prehrana 88 Tajništvo 27 Šoferji osebnih avtomobilov Investicijski sektor Kadrovski sektor Finančni sektor Komercialni sektor 83 70 64 67 Nekateri vprašujejo, čemu nismo nadaljevali s cepljenjem toliko časa, da bi zajeli vse zamudnike. Po pojasnilu obratnega zdravnika bi bilo nadaljnje cepljenje nekoristno, ker presledek med dvema cepljenjema ne sme biti večji kot 14 dni. Po ugotovitvah Obratne ambulante je ob koncu decembra večina delavcev bolehala zaradi nahoda, potog tega bi bilo ob slabi udeležbi negos|K)darsko trošiti drago cepivo, ki mora biti uničeno, če je pripravljeno za cepljenje, a ostane neizkoriščeno. Za uspeli akcije je podjetje izvršilo vse možne ukrepe. Ekipa je cepljenje opravila v 75 urali ter porabila 4.178 doz cepiva v skupni vrednosti 950.520 din. Skoraj nerazumljiv je brezbrižen odnos posameznikov do lastnega zdravja in do skupnih interesov delovnega kolektiva. Kakšen odnos naj zavzame delovni kolektiv do delavca, ki se ni cepil, v primeru, da bo zbolel za gripo in izostal z dela zaradi bolniškega staleža? Menim, da bi bilo primerno, da zavzamejo organi upravljunja stališče, da so preventivna cepljenja kakor tudi vse druge preventivne akcije v jiodjetju obvezne za vsakega posameznika. Vsakdo, ki se ne udeleži take akcije, ovira njen preventivni uspeh, zato naj nosi materialno in disciplinsko odgovornost za posledice, ki bi nastale zaradi tega. Akcijo cepljenja je / vsem razumevanjem podprla Skupščina zavoda za socialno zavarovan je Celje, ki je prispevala polovico stl-oškov zn cepljenje. Kaj smo v preteklem letu ukrenili za varnost pri delu I GIMUHESttt V P06JETJU MM^ŠT 197T MtSEC l 3 9 5 6 ? S * 4 0 4 l l 3 5 b t 3 9 40 11 41 35- 30 25- 20 15- to 5 / / ) \ ( \ % t / y / \ V / / / k \ \ ; M. V \ \ / \ \ N / / > ' 1 f \ \ / / / \ \ / / Uganda: -- . štev.ntsr. v podjetju ------------ števncsr. v meta!urqiji Stev.nesr. v kemiji —— itev.nev. v reiij.obratih Leto 1963 je nviimiilo v znamenju hitrega tempa dela in splošnega razvoja podjetja, tki se z mnogimi rekonstrukcijami in z izgradnjo novih ohratov vedno bolj širi. Mnogi metalurški obrati so po rekonstrukciji, iki jih je v nekaterih primerih le delno mehanizirala, občutno povečali, če ne podvojili proizvodnjo. Povpraševanje po vsoh vrstah novih proizvodov so nas prisilili, da smo morali opravljati dela, povezana z rekonstrukcijo obrata ob nezmanjšani proizvodnji. Naše prizadevanje ni bilo zaman. Zanima nas ikaj smo napravili in ikaiko amo napredovali na področju var-nosrti pri delu. Uspeh preventivnega preprečevanja nesreč ne moremo meriti samo z enim merilom, to je znižanje števila nesreč na 100 zaposlenih. Smisel preventive je tudi v tem, da pada tudi resnost poškodb. Zato moramo v primerjavi s preteklimi leti v glavnem primerjati rezmltate dveh kriterijev, to je števila nesreč na 100 zaposlenih in števila izgubljenih dni na 1 zaposlenega. Da dobimo realno sliko o gibanju nesreč, ne zadostuje primerjavi z enim letom. V spodaj navedenem izvlečku iz naše evidence, ki prikazuje, rezultate našega prizadevanja za zmanjšanje števila nesreč, lahko ugotovimo, da so rezultati kljub raznim objektivnim težavam pri delu za preprečevanje nesreč vsako leto ugodnejši. Iz leta v leto viden padec nesreč in izgubljenih dni je dokaz sistematskega dela na tem področju. Primerjava statističnih podatkov Leto: 1. Število zaposlenih 2. Število nesireč pri delu 3. Število izgubljenih dni 4. Število .poškodovanih na 100 zaposlenih 5. Število izgubljenih dni na .poškodovan ega 6. število izgubljenih dni na zaposlenega 7. Število nesreč na poti 8. število izgubljenih dni 9. Število nesreč izven dela 10. Število izgubljenih dni 11. Število profesionalnih obolenj 12. Število izgubljenih dni Iz navedene tabele je razvidno zmanjšanje števila nesreč ▼ vseh glavnih kriterijih. Če vzamemo rezultate glavnih Število poškodb pri delu število izgubljeni dni število poškodb na .poti Število izgubljeni dni Doseženi uspehi pri preventivnem preprečevanju nesreč nas obvezujejo k še intenzivnejšem delu na polju varnosti dela. Primerjava rezultatov za celo Če pogledamo na diagram št. 1, vidimo, da sta v letu 1962 metalurgija im kemija močno vplivali na nihamja števila nesreč v drugi polovici leta ter na padajočo tendenco v zadnjih 2 mesecih. Nihanje števila nesreč je bilo zelo razgibano v prvi .polovica leta 1962 pri režijskih obratih in celo leto pri kemiji. V letu 1963 pa se je od aprila število nesreč ponovno povečalo ter je iz diagrama razvidno, da je to bilo približno enako pri metalurgiji, kemiji in režijskih od leta 1959 1959 1960 1961 1962 1963 1.380 1.422 1.638 1.720 1.821 353 345 338 287 287 5.714 5.215 5.663 4.836 4.172 25,6 24,3 20,1 16,8 15,8 16,2 15,2 16,8 16,9 14,5 4.13 3,67 3,37 2,81 2,29 87 50 58 59 37 1.476 1.112 1.397 1.133 568 233 190 291 367 244 3.080 3.363 4.720 4.773 5.439 _ 8 4 6 13 — 385 160 337 241 kriterijev iz leta 1959 pod indeksom 100, nam pokažejo doseženi rezultati v letu 1963 naslednje: na 100 zaposlenih: 61,7 na zaposlenegaš 55,5 na 100 zaposlenih: 32,2 na zaposlenega: 29,2 leto nam nikdar ne pokaže situacijo med letom. Sliko o nihanju števila nesreč v posameznih mesecih nam najprimerneje prikaže diagram št. 1. obratih. Močno nihanje števila nesreč .pogreša ustaljeno tendenco im konca leta 1962. Ker je naša naloga, da se lotimo napaik in jih odkrivamo, moramo v prvi vrsti poiskati povzročitelja nihanja in pri teh .poiskati vzroke. Ekonomski enoti metalurgija in predelovalni obrati imata v primerjavi s preteklim letom za 3,5 % slabše rezultate. Kljub neznatnemu padcu števila nesreč v zadnjih 2 mesecih je situacija zasikrbljajoča, ker krivulja .kaže uaraščujočo tendenco. Iz diagrama št. 2 je razvidno nihanje števila nesreč v ekonomski enoti metalurgije in predelovalnih obratih po posameznih mesecih od leta 1962. Te dve ekonomski enoti predstavljata po številu zaposlenih 39,6 % vseh zaposlenih ter imata zaradi slabšega faktorja varnosti (zastarelost obratov, fizično naporno delo) 50.5 % vseh poškodb. Tamjša krivulja prikazuje nihanje poškodb skupno v obratu tonilViica in valjarna. Ze prvi pogled na diagram mas opozori, da sta oba obrata pni številu nesreč in nihanju prednjačila. Zanimivo je to. da je pri obeli razvidno naraščanje števila nesreč proti .koncu leta z izjemo novem- bra in decembra. V topilnici narašča število nesreč od maja do oktobra, potem pa je zaznamovam padec. V valjarni pa narašča od avgusta, V .novembru in decembru niha sicer pod maksimum, nikakor pa to me moremo smatrati kot padec. Kakšnji so vzroki naraščanja nesreč v topilnici? V topilnici so se zaradi rekonstrukcije delno poslabšali delovni pogoji. Kljulb normalni proizvodnji na 10 starih pečeh se je pričelo z gradnjo tranisportne- nega traku za šaržo, ki so ga gradili nad pečmi. Število nesreč na 10 zaposlenih je za cca 23 % višje. Ker so pripravljali za obratovanje dve novi peči je bilo potrebno povečati zahtevo novih kadrov za topilnico. Tako je dobila topilnica od junija do de- cembra 133 movih delavcev (od 10 do 32 mesečno), iki jih je morala seznaniti z novim delovnim mestom in jih postopoma prilagajati na težje delovne pogoje. Ker je od navedenih novih delavcev zdržalo v topilnici samo 15,8%, mami mora biti jasno, da je že prekomerna fluktuacija imela .zelo neugoden vpliv na število nesreč. Na podlagi naše evidence .smo ugotovili, da je bilo od skupnega števila nesreč od maja do decembra (58) poškodovanih 37 novincev, to je 63,7%. Poleg tega je bilo od avgusta do decembra, to je v časm ko so pričeli s produkcijo na dveh pečeh, 5 poškodb, ki so bile v po- KDO JE KRIV? Petnajsletni vajenec elektro delavnice tov. Seničar Milan je na dan svoje nezgode pomagal visokokvalificiranemu električar ju tov. Pečniku pri montaži razdelilne plošče za obrat svinčen oksid. Ker so rabili za vezavo 1 cm široke trakove iz pocinkane pločevine, je tovariš Pečnik poslal vajenca v kleparsko delavnico, naj nareže potrebne trakove z ročnimi škarjami, je bil z delom ničar. ki je že večkrat rezal z ročnimi škarjami je bil z delom na njih seznanjen. Ponesrečenec se ni ravnal po navodilu ter je samovoljno pričel rezati pločevino na strojnih Škarjah, katerih mehanizma in delovanja ni poznal. Kljub opozorilu kleparja Ag-reša Franca, naj pazi na prste je zaradi nediscipliniranosti in neprevidnosti dobil prste pod rezilo ter se lahko zahvali samo naključju, da ni prišel ob roko. Kam pelje samovolja posameznikov!? vezavi z mehnmiizaci io .novih peči. V 4 slučajih je bila vzrok nesreče neprevidnost in .pomanjkanje izkušenj pri delu z novimi napravami, v enem slučaju pa neupoštevanje varnostnih predpisov! transportni trak). Analiza nesreč v topilnici nam je v grobem odkrila glavne vzroke na- raščanja nesreč v II. polletju. V letu 1964 kljub nadaljevanju rekonstrukcije ni potrebno, da število nesreč narašča. Boljša organizacija dela na podlagi izkušenj s prvimi2 pečmi nam lahko pomaga preprečiti številne nesreče, ki smo jih do sedaj šteli za neizbežne. V valjarni je število nesreč, v .primerjavi/ s preteklim leto.no, naraslo cca 20 %. Vzrok .porasta nesTeč je v veliki meri rekonstrukcija valjarne in hiter tempo dela. Vpliv hitrega tempa dela na zvišanje števila nesreč je najboljše videti pri končni progi, kjer se je število nesreč dvignilo za ca. 85 %. Kakšna je situacija v anorganski in organski kemiji? V anorganski in organski kemiji imamo za 5 % boljše rezultate od leta 1962. To nam prikazuje diagram št. 3. Diagram št. 3 Umirjeno nihanje števila nesreč od julija 1962 do maja 1963 se je v nadaljnjih mesecih močno raznihalo ter ima naraščajočo tendenco. Kaj pa je temu vzrok? Takoj na začetku ugotavljamo, da sta samo dva obrata od vseh kemičnih obratov povzročila poslabšanje situacije. Gre za obrat soli in umetnih gnojil. Celotni rezultat v obratu umetnih gnojil, kliub naraščanju števila nesreč v II. polletju, nn tako slab, saj je za nekaj % ugodnejši od .preteklega leta. Potrebno je poostriti varnostno disciplino. Zastarele naprave, transport in neustrezni delovni prostori za naraščajoče proizvodne .potrebe so bili pogoj za dviganje nesreč v obratu soli. Potrebno je izboljšati organizacijo dela in varnostno disciplino. Diagram št. 4 nam prikazuje nihanie nesreč v ekonomski enoti vzdrževalnih obratov. (Nadaljevanje na 6. strani) 61 im NESUCVLE. KEMIJA Uin 1962 <963 3. Legenda: i ev. ne&r. v ek.enoti Štev nesr. v obratih soli in umet. gnojil I; DELANO M* VARNO P* 9? VARNOST PRI DELU V PRETEKLEM LETU P k V decembru je bilo: 50 poškodb pri delu s 485 fiz-gubi) enimi dnevi iin 1 poškodba na poti s 25 izgubljenimi dnevi. Skuoai 51 -poškodb s 508 .izgubljenimi dnevi. Pri delu so se poškodovali: V pražarni: ARZENŠEK Viktor, star 52 led. Pri popravilu parnega ventila v kotlarni je brizgnila vroča voda ter ga opekla po obrazu in prsih. V topilnici: JANKOVIČ Radomir, star 25 let. Pri razkladanju cinikovega rahu v vedrih, mu je padel porov od vedra na roko ter mu jo poškodoval. PARMAKARSK1 Slavko, star 19 lot. Pri odstranjevanju ipred-ležev -mu je cink iz predleža opekel roko. NUHANOVIČ Sulejman, star 26 let. Pri -nameščanju predleža se mu je cink zlil ma roko. KUMPERGER Mihael, star 50 let. Pri vlivanju cinka v modele ni opazil, da je model vlažen. Ko je vrglo cink iz modela se je obrnil tako, da mu je cink od strani pod ščitnikom opekel obraz in deloma oči. V valjarni: PEJIČ Radivoj, istar 24 let. Pri šaržiranju cinka v rafinerijsko peč ni opazil komad ledu na bloku. Led je povzročil brizganje cinka. Dobil je opekline na nogi nad stopalom. BREGAR Pavie, star 26 lot. Pri valjanju pločevine ga je le-ta z robom vrezala v nogo nad kolenom. KORNIČ Marjan, star 58 lot. 'Pri rezanju pločevine se je zasikali! v palec z desko, ki služi za merilo. ČOBATIČ Vojin. star 24 let. Pri rezamju pločevine se je prijel zn gibljivi del Škarij. Ko je sodelavec sprožil škarje, mu je Stisnilo prst. STOJANOV Ivan. star 19 let Pri transportu odrezkov se je hotel izogniti na poti stoječim delavcem. Ker se je voziček nagnil se je ponesrečenec udaril v koleno. V anorganski kemiji: BELČIČ Julij, star 56 let. Ko je transportiral cinikov glen v pražarno so se v njega z drugim vozičkom zaleteli delavci iz pra-žarne. Poškodoval si je nogo. KORENJAK Viktor, star 55 let Pri polnjenju rezervoarja z lu-žino mu je oz slabo tesmenega zasunn brizgnila lužina v oko. PAPIČ Pero, star 25 let. Ko je odpiral ventil od rezervoarja lu-žine. mu je roka zdrsnila v podstavek za lužino ter si jo je ope-kel. GALIČ Stjepan. star 41 let. Pri odpiranju sušilnega bobna, kateri je bil napolnjen z vrelo vodo, je zaradi neprevidnosti in nediscipliniranosti pri uporabi osebnih zaščitnih sredstev ponesrečencu aoeklo nogo. HRUSTIČ Mehmed. star 27 let. Ker pri drobljenju Na-sulfida ni uporabljal zaščitnih očal mu je drobec le-tega padel v oko. šAJNOVIČ Nedeljko, star 25 let. Pri jemanju loncev iz gomile mu je eden padel iz rok ter ga udaril v prša. KRACANOVIČ Branislav, star 51 lot. Pri razmeščanju sodov je dobil prst med sode ter si ga poškodoval. PEJKIČ Nikola, star 26 let. Ko je sodelavcu pomagal pri ravnanju traverze mu je streslo roko. Ker je čutil tudi pozneje bolečine jc poiskal zdravniško po- (Nadaljevanjc s 5. strani) Kljub temu, da so celotni rezultati ekonomske enote in obeh navedenih obratov nekoliko boljši od rezultatov v preteklem letu, je ipdirebn-o omeniti, da niti v tej ekonomski enoti ni s preteklim Totom za 6% ugodnejše rezultate. V tej skupini je bilo ca 82% vseh nesreč iz transportnega oddelka in skladišč. Kljub naraščajoči mehanizaciji izgloda, da transportni od- RAK1TNIČAR Blaž, star 50 let. Pri pakanju superfosfata je padel ter si poškodoval nogo. TERŽAN Albert, star 25 let. Ko je šel iz garderobe na delovno mesto mu je na stopnicah spodrsnilo. Nalomil si je rebro. V energetiki: BARTULIČ Blaž, sitar 28 let. Pri ravnanju čistilca rešetk se je le-ta nenadoma zamaknil 'ter mu izvinil prst. V elektrodelavnici: SENIČAR Milan, star 16 let. Ker je samovoljno rezal na strojnih Škarjah, mehanizem pa ni poznal, mu je rezilo '[»škodovalo prst. V mehanični delavnici: KRAŠEK Alojz, star 21 let. Pri spuščanju dimnika ga je jeklena vrv udarila po dlani. CVRLE Konrad, star 19 let. Pri montaži črpalke v obratu litopon mu je stisnilo prst V mizarski delavnici: CIGLER Alojz, star 25 let Ko je na stroju žagal smrekove morale, je stopi! čez kup razžaganega lesa ter si izvinil nogo. V gradbenem oddelku: NJAGNJEVIČ Jovan, star 17 lot. Pri razbijanju betona ga je sodelavec notkote udaril po prstu. JOVANOVIČ Vlastimir, star 55 let. Pri nakladanju opeke si je ranil prst. V transportnem oddelku: TOMIČ Mirko, star 50 let. Ko je odstranjeval konstrukcijo iz valjarne z ročnim dvigalom, ga je ročica udarila po prstih leve roke. MARINKOVIČ Ljubomir, star 25 let. Pri trans po rti ran ju valjev s pomočjo desk, je dobil nogo pod desko, po kateri se je valjal vali ter ®i jo poškodoval. V pomožnem oddelku: JAKOPIČ Katica, stara 17 let. Ker si je hotela skrajšati pot po prepovedanem prehodu, je stopila v,jašek z razredčeno žvepleno kislino ter sc opekla po nogi. POŠKODBE NA POTI MUŠKATEVC Ivan, star 42 let. Ko je čakul na avtobusni postaji, je pripeljal mimo tovorna avtomobil in zadel ponesrečenca v desno ramo ter mu jo poškodoval. 4 GjMNif NESKC V EI.VZD^VALNlHOmTm iUl' 6Y _______tš<57 __________15^3_______ MESEC 1 2 3456769 10 BUT 2 5 6 5 <ž 7 8 9 to B <2 15 ■ ■ 10-- Le^anda : _4fev.n«r. vek. enoti —Štamr.v mrh on. in alaktro delav. videti padajoče tendence nesreč. V mehanični delavnici je število nesreč možno znižati že zaradi tega, ker gre za kvalificirane in visokokvalificirane delavce, ki morajo o varnosti pri delu gotovo nekaj vedeti. Kljub težavam, ki jih Arna mehanična delavnica pri svojem delu po Obratih, ui potrebno, da pride do številnejših poškodb. Več nesreč se je pripetilo ne samo zaradi neprevidnosti, prej bi lahko govorili o malomarnosti samih poškodovancev . Isto velja za elektrodelavuico. Zaradi nediscipline ali neupoštevanja varnostnih predpisov je prišlo do dveh poškodb, zaradi malomarnosti in nestrokovnega ravnanja kvalificiranih delavcev pa zopet do dveh. Gibanje nesreč v skupini uprava in ostali oddelki je razvidno iz diagrama št. 5. Diagram št. 5 Skupina uprava in ostali oddelki je dosegla v primerjavi delek ne more biti kos še večjim zahtevam posameznih obratov in izgradnji novih investicij. Tudi v sikadiščih je prišlo po nepotrebnem do 2 poškodb zaradi tega, ker še nimamo mehanizirano nakladanje. Interesantno je, da je prišlo pri nakladanju z viličarjem kljub mehanizaciji do poškodbe zaradi slabe organizacije dela med vozačem viličarja in ponesrečencem. To pomeni, da moramo pri mehanizaciji skrbeti za dobro organizacijo dela, drugače ne l»mo znižali števila nesreč. Še bolj moramo zainteresirati nadzorno osebje za varnost pri delu. Na podlagi grobih analiz vidimo nevarnost možnega naraščanja števila nesreč Zavedati se moramo, da je v naših močeh to, ali nam število nesreč narašča ali pada. Imamo še čas Jn na izkušnjah prejšnjih let smo se marsikaj naučili. Zainteresirajmo se vsi na preventivno preprečevanje nesreč, dokler ni prepozno. Preveč je, da bi to skrb vrgli na rame onega ali treh ljudi. K uspešnemu rezultatu je potrebno, da vsak malo prispeva. Neuspeh na polju preprečevanja nesreč bi lahko osramotil naše delo ,po vprašanju skrbi za človeka. Boljše je malo prej opozarjati na nevarnost kot pa pozneje priznati poraz, zaradi nepripravljenosti. Paziti moramo na novince, ki naim v takšni meri dvigajo število nesreč. Izobraževanje gasilcev in ostalih članov kolektiva Člani gasilskega društva so opravili izpit za izprašane gasilce. Po predpisih v gasilski organizaciji mora vsak član gasilskega društva opraviti izpit za izprašanega gasilca, brez izpita nc more biti član društva, niti uspešno delati v gasilskih vrstah. Vsem tovarišem, ki so opravili izpit, čestitamo in želimo, da bi s svojim znanjem koristili požarnemu varstvu našega podjetja. Brez strokovne vzgoje si danes ne moremo zamišljati normalni razvoj našega gasilstva, niti celotne požarnovarnostne službe. Izobraževanje mora napredovati ravno tako, kakor pri proizvodnem procesu, v vseh panogah proizvodnje. Kakor hitro napreduje izpopolnjevanje tehničnih dosežkov tako hitro moramo tudi mi gasilci napredovati vzporedno s sodobno tehniko, da ji bomo kos, če pride do nesreče. Zavedati se moramo vsi, da sodobna tehnika ne odklanja nesreč, ravno nasprotno, dokler bo elektrika glavna gonilna sila v sodobni tehniki in dokler se bo uporabljal ogenj kot sredstvo za proizvodnjo, tako dolgo bo tudi požarna nevarnost trajala. Do nedavnega smo trdili, da je voda glavno gasilno sredstvo. Že nekaj let poznamo sodobna ga- silna sredstva — to so ročni gasilni aaprati na vodo, na peno, na prah, na CO* in na tetraklor. Poleg tega lahko gasimo tudi s peskom ali sodo. Vse te aparate, imamo tudi v našem podjetja. Nameščeni so v vsakem obratu, da se lahko posameznik, ki uporabi, loti gašenja začetnih požarov. Seveda pri vsem tem pa mora naš član kolektiva vedeti s kakšnim aparatom bo gasil. Posameznik mora dobro vedeti kaj gori, da bo uporabil ustrezni ročni gasilni aparat V ta namen apelira požarnovarnostna služba na vodstva obratov, da organizirajo, predvsem v zimskem času, kratke tečaje za svoje delavec, na katerih bi se seznanili s preventivnimi ukrepi in uporabo ročnih aparatov. Ne smemo misliti, da je gašenje požarov monopol gasilcev. (Nadaljevanje na 7. strani) Obratna ambulanta v preteklem letu Urejeno okolje prijetno deluje na razpoloženje delov, človeka. (Nadaljevuujc s 4. strani) delavci so po navadi manj odporni, nevajeni dela, češče se [»škodujejo itd., [»gosteje so zato v bolniškem stalcžu, nazadnje pa znpuste tovarno: za njimi ostane le nekaj neefektivnih dni in kopica administrativno-stati-stičnih podatkov, s katerimi si ne moreš dosti pomagati. Nadaljnji razlog te frekvent-nosti jc v ne/.ndostni zasedbi zdravstvenih delavcev v ambulanti; obstoja zopet nek drug normativ, kjer je rečeno, da naj bi v obratni ambulanti ena delovna ekipa zdravnik — medicinska sestra — zdravstveni administrator imela v oskrbi 800 članov kolektiva (nc pa 1.940, kot je trenutno to pri nas). Ljudje, ki so te norme postavljali, so mal vedeli, da jc potrebno za 800 članov nekega kolektiva toliko raznovrstnega, splošnozdravstve-negn, preventivnega, socialnega, zdravstveno administrativnega in ne vem kakšnegu dela še, da ta številka odgovarja 2500 zavarovancem v neki ambulanti splošnega tipa' (npr. v zdravstvenem domu). Potrebna bi bila v naši ambulanti še ena »garnitura« — delovna ekipa, da bi delo bilo zadovoljivo na vse strani. In zakaj jc ni? Ker kljub razpisu ne dobimo zdravnika. Stanje postaja vedno bolj pereče in vprašati se je treba, kaj bo, če bo število zaposlenih v podjetju v bodoče še tako naraščalo. (Se nadaljuje) Upravičenost zavarovancev in svojcev do protetičnih del Velika večina zaposlenih si ni prej -moramo obvezno odstraniti kakšnimi pogoji ima pravico na prototična dela, to je fiktivna -alli mostovna in snem na ali prot etična. Prodno 'bi razložili te pojme, moramo razložiti vrstni red dela pri posameznem pači jen tu. Najprej moramo ob v oazo odstraniti vse razpadajoče Ikiorenine in tiste zobe. za katere se rentgensko ugotovi, tla imajo koreninska žarišča talko imenovane pariapicaile granulome. Šele po odstranitvi Kdo ima pravico na prototična dela? Konzervativna dela: ex-tralkeijo in plombiranje opravim vsakomur takoj, ko nastopi delovno razmerje, prototična dela pa šele po devet mesečnem 'neprekinjenem stažu (službi) alii pa po dvanajstih mesecih -staža v zadnjih dveh letih. Pri svojcih pa morajo njihovi redniki ali možje imeti dvanajst mesecev neprekinjenega staža (službe). Dokler niso izpolnjeni ti pogoji, je vsaka beseda odveč, ker bi pri Ce je proteza dobro napravljena, prav taiko služi svojemu namenu ,s to prednostjo, da jo je možno očistiti, medtem ko se nam pri mostičkih redino nabira hrana, ki oh slaihi bigijeni razpade za členi in povzroča neprijeten zadah iz list. Vse je odvisno od higiene ustne votline in malo dobre volje pacienta. Kdor se bo ravnal po teh navodilih, ne bo nikoli prišel navzkriž z zobozdravstvenimi delavci in bo ohranil -svoj grizni aparat do pozne starosti v pravilni funkciji in s teni koristil predvsem samemu sebi in z ozirom na dobro pregrizeno hrano dolgo ohranil prijetno zdravstveno počutje. Vse naše delo v zobni ambulanti je skoraj izključno preventivnega značaja., zato je potrebno, da se ga pridržujete vsi, ki nam zaupate. V: Že v lanskem letu se je govorilo, da bodo prevzela podjetja od komunalnega zavoda izračunavanje in izplačevanje nadomestila plače zaradi nižjih osebnih dohodkov invalidom III. im II. kategorije invalidnosti. Kot invalida III. kategorije invalidnosti me zanima kdaj bodo podjetja prevzela to dolo in kakšen bo nov način izračuna viišne nadomestila? O: Izračunavanje in izplačevanje nadomestila plače zaradi nižje plače invalidom lil. in II. ka- HimiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Izobraževanje gasilcev in ostalih članov kolektiva iegorije invalidnosti je komunalni zavod v Celju predvideval prenesti na podjetja že v začetku lanskega leta. Vendar je ita zadeva šele v letošnjem letu dozorela v toliko, da bosta lahko to delo prevzeli, za začetek, dve podjetji in to Železarna Štore in Cinkarna po -svojem oddelku za socialno zavarovanje. Glede samega načina izračuna, med dosedanjim iin novim načinom, bo precej razlike. Za dosedanji način odmere višine nadomestila plače invalidom sta služili kot osnova tarifni postavki določeni za delovno mesto na katerem je invalid delal pred nastankom invalklndsti im delovnega mesta na katetem dela sedaj kot invalid. Nadalje, dejansko opravljene redne ure in doseženi skupni osebni dohodek v preteklem letu. (Podobni prikaz načina obračuna je bil objavljen v lanskoletni novembrski številki Ciinkarnarja). Na podlagi naštetih osnov, ki so bile vzete iz preteklega leta, izračuna ve višine nadomestila je invalid prejemal v posameznem mesecu tekočega leta. ne glede na gibanje osebnih dohodkov v tem letu. Z uvedbo vrednotenja delovnih -mest š točkami, katerih vrednost se vsaki mesec spreminja, se je dosedanji način izračuna nadomestila moral spremeniti v celoti im se prilagoditi točkovne-, mu sistemu. Invalidom III. kategorije invalidnosti se bo od 1. 1. 1964 dalje osnova za nadomestilo plače zaradi nižjih osebnih dohodkov izračunala tako, da se bo vzela aritmetična sredina vsakomesečno ugotovljene denarne vrednosti Točk mu obeli idelovnih mesti h in se pomnožila z razliko med analitično določenimi točkami obeh delovnih mest. \ vsakem tekočem .mesecu, se bo izvršil izračun osnove za pretekli mesec. Primer računa osnove. N N je pred nastankom invalidnosti delal na delovnem mestu, ki je po tarifnem pravilniku ocenjeno s 540. .točkami — na 208 ur to je na uro 1,64 točke. Sedaj dela kot invalid v drugi obračunski enoti na delovnem mestu, ki je ocenjeno s 240 točkami, na uro z I. 15 točk. Razlika .med številom urnih točk je 0,49 točk. V preteklem mesecu je ta invalid opravil 216 ur. Vrednost točke na prejšnjem delovnem mestu je 110 din, a na sedanjem delovnem mestu je 102 din. Povprečna vrednost točke je 106 din. Ce sedaj vzamemo razliko števila točk, med delovnima mestoma, ki znaša 0,49 točke in to pomnožimo z 216 ur dobimo 105,84 točk kot raZlli-ko, ki jo pomnožimo s povprečno vrednostjo točk obeh delovnih mest t. j. 106 din dobimo znesek II. 219 din, ki se izplača navedenemu invalidu kot nadomestilo plače zaradi nižjih osebnih dohodkov za pretekli mesec. Invalidom II. kategorije invalidnosti se bo nadomestilo izračunalo tako, da se kot polni osebni dohodek vzame zmnožek analitično določenih točk za to delovno mesto, ter vsakomesečne denarne vrednosti točke v tisti ekonomski enoti oziroma obračunski enoti in od tega zmnožka odšteje osebni dohodek, ki ga je delovni invalid dejansko dosegel v določenem urnem delovnem času. Voziček z opremo za gašenje požarov. Kakšna bo produktivnost dela v letu 1964 V zvezi s povečanjem finančnega obsega proizvodnje za 14 %, se bo povečalo tudi število zaposlenih za 12%. Zaradi omenjenega povečanja števila zaposlenih, se bo produktivnost dela povišala samo za 2 %. Relativno zelo velik porast produktivnosti dela je bil dosežen v letu 1963. V primerjavi z letom 1962 je bil pre- sežen za 18 %. Takšnih skokov, kakršen je bil v letu 1965, ni mogoče ponavljati iz leta v leto brez velikih investicij v nove proizvodne objekte, ali (mi. da se z manjšimi investicijami mehanizirajo obstoječa primitivna sredstva. S tem se zmanjša število zaposlenih in izboljšajo pogoji dela. (Nadaljevanje is 6. strani) Vsi moramo biti usposobljeni, da lahko v kali zatremo začetni požar in tako preprečimo ogromno materialno škodo, ki bi prizadela celotni kolektiv. Budni moramo biti na vsakem koraku, to se pravi, na vsakem delovnem mestu moramo posvečati vso pozornost, da ne pride do nesreče. Če opazimo požar, moramo takoj poklicati gasilsko službo, ki bo pričela gasiti požar s specialnim orodjem. Preventiva nas uči, kako je treba ukrepati, da ne nastane požar. Potrebno je, da vsi vemo, kaj lahko povzroči požar na delovnem mestu, da to pravočasno lahko preprečimo in se na ta način izognemo mogoče katastrofalni nesreči. Ponovno poudarjamo, če pride do požara, moramo storiti vse, da preprečimo nesrečo, ker je to samo korist nas vseh članov kolektiva. Že nekaj časa pred 28. novembrom so vsi člani našega kolektiva nestrpno pričakovali ta dan kajti, vedeli so, da bo takrat napočil svečan trenutek — začel bo obratovati novi obrat litopona. Poleg izrednih delovnih uspehov v treh ekonomskih enotah, pomeni pričetek obratovanja tega obrata novo delovno zmago našega kolektiva. Naloga dežurnega gasilca ni lahka, ko sprejme sporočilo o požaru. mora ukreniti vse potrebno, da se ogenj ne bi razširil. Delo naših zobotelinikov terja vestnost in natančnost. vseh teh zob in korenin ter odstranitvi zobnega kamna, napravimo korak dalje, to je, da plombiramo vse one zobe, ki so okvarjeni. ozdravimo vse eventualno boleče zobe in jih zapolnimo z zalivkami (plombami). Šele sedaj nastopi moment, k-o se lahko pogovarjamo o nadomestitvi manjkajočih zob. Kdor samovoljno odreče omenjeni vrstni red sena-cije ustne votline, ni upravičen na nobeno protetično delo, ker nam zavod ne povrne stroškov, če ugotovi, da usta niso sanirana, protetično delo pa je napravljeno. V tem primeru mora terapevt sam ali pa ambulanta nositi vse stroške dela 'in porabl jenega materiala. kršenju tega pravila moral nositi stroške zopet sam terapevt ali pa ambulanta. Ti predpisi veljajo po vsej državi. Ko je zadoščeno vsem tein pravilom in predpisom, pristopimo k načrtu protetičnega dela. Tudii tu so točna pravila, kdaj kdo dobi fiktivno protetično delo (most) in kdaj se mora narediti proteza, bodisi v zgornji ali spodnji čeljusti. O tem bomo spregovorili pozneje, liodisi v nadaljevanju, ki bo objavljeno v glaisilu, ali pa na predavanju vsem zainteresiranim. Naša tehnika, nudi lahko vsa komplicirana dola bodisi snemna ali mostovno protetiiko. Popolnoma napačno jc mnenje, da je mostiček boljše delo od proteze. Ustanovitev novih delovnih mest IN POVIŠANJE TOČK NAJNIŽJE OCENJENIM DELOVNIM MESTOM Centralni delavski svet je na predlog upravnega odbora na svoji seji decembra 1965 ustanovil 12 delovnih mest, ukinil je pa 3 delovna mesta. Ustanovljena so naslednja nova delovana mesta: Obratni ključavničar in električar VK ocenjeno s 380 točkami. Upravnik samskih domov SU ocenjujejo s 380 točkami. Kurjač parnega kotla — ročno kurjenje K, ocenjeno s 350 točkami. II. pražilec in pripravljalne pulpe K. ocenjeno s 310 točkami. Zidar VK, ocenjeno s 500 točkami. Šivilja v pralnici RK. ocenjeno s 240 točkami. II. pražilec NB peči PK, ocenjeno is 270 točkami. Vzdrževalec kanalov RK. ocenjeno s 250 točkami. Delavec v valjarni NK. ocenjeno s 240 točkami. Odvoz in drobljenje modre galice PK. ocenjeno s 240 točkami. “ v naše JEJ glasilo! Inženir vzdrževalnih obratov VU, ocenjeno s 560 točkami. Vozač surovin v keramiki NK, ocenjeno s 250 točkami. Odpravljena so naslednja delovna mesta: 1. Livar v valjarni; 2. Valjač; 3. Pomožni in težaški delavci (samo v valjarni). Povišano je število točk najnižje ocenjenim delovnim mestom. POSOJILO ENERGOKOMBINATU VELENJE IN LUKI KOPER Na podlagi odloka* skupščine Socialistične republike Slovenije Uradni list LRS, št. 5/62 morajo vsa podjetja odvajati od ustvarjenega poslovnega sklada in i:z sklada skupne porabe 5 % v obvezni rezervni sklad, s katerim razpolaga Izvršni svet SRS. Naš centralni delavski svet je sprejel priporočilo, du ise ta 5% obvezna republiška rezerva deblokira in izroči kot posojilo, oziroma. da sc s tem denarjem finansira izgradnjo Encrgokombi-nata Velenje in gradnjo 'luke v K oj) ru. Nuše podjetje bo do koncu leta 1963 izdvojilo na poseben račun obvezne rezerve ca. 28.000.000 dinarjev. NOVA KOMEDIJA V SLOVENSKEM LJUDSKEM GLEDALIŠČU CELJE REZERVIST iste, vse se ponavlja, le vojskovodje so drugi, ljudje pa, ki padajo, so vedno isti mali ljudje. Glavni junak Rivemalove komedije je prav ta mali človek Amede, ki po čudnem naključju preživi kar vse tri vojne. Konkretno gre vselej za Francijo in Nemčijo, za obkoljeni Pariz ati Berlin. Avtor je nekako 'takole razložil svojo komedijo: Rezervist je smešna zgodba, na videz nesmiselna, v resnici pa je zelo preprosta, ker je to večna zgodba o nedolžnežu, ki ga zelo dosledno in prebrisano izrabljajo za nesmiselne (vojaške) namene. Pod šaljivostjo, ki jo igra daje, se skriva vsa tragična resničnost vojne. Če se bo občinstvo od srca smejalo Amedeje-vim nezgodam, bomo že napol zmagali proti napihnjenim bedakom (vojnohujskajočim generalom in politikom), če pa bosta v razrušenem mestu Amede in njegovo dekle Roza zaustavila smeh. da bi se istovetila z njima mladina vsega sveta, mladina, iki bi hotela živeti in se ljubiti, potem bomo zmagali s celo igro. Podrobno razlagati to komedijo, bi biilo težavno, ker je polna vsemogočih domislic (ne samo pisateljevih, režiser jih je dodal še celo konico) in namigov na De Gaulovo in Adenauerjevo politiko bratenja med Francozi in Nemci. Komedijo si je treba ogledati. Na oder jo je postavil režiser Miran Herzog. Nastopajo vsi igravci, in sicer tako, da razen nekaj izjem igrajo po več vlog hkrati. To je pisateljeva zamisel in prispeva k ideji »Rezervista«, da so navsezadnje tudi ljudi e vedno taisti, tisti, ki pripravljajo vojne in tisti, ki so njihove žrtve. Sceno je ponovno napravil Celjan, akademski slikar Avgust Lavrenčič. Kostumi so delo Ljubljančanke Alenke Bartlove, glasba pa je originalno delo francoskega skladatelja Henrija Bettija. J. Z. Nagraditev najboljših v podjetju Na predlog Upravnega odboru je centralni delavski svet na svoji seji decembra 1963 odobril znesek din 4,605.500 za nagraditev najboljših delavcev v ekonomskih enotah in upravi. Nagrajeni so bili tisti delavci, ki so največ prispevali, da so bile planske naloge za leto 1963 tako uspešno izvršene ter da so se v zvezi s tem tudi noši osebni dohodki zvišali na povprečje 40.000 do 41.000 din. Nagrajence je kolektiv izbral iz svoje srede na masovnih sestankih, ki so jih sklicali sindikalni odbori po obratih. Skupno je bilo nagrajenih 244 delavcev. Od tega: V topilnici 35 delavcev. V kemiii I 24 delavcev. V kemiji II 18 delavcev. V kemiji III 3 delavci. V superfosfatu 4 delavci. V mehanični delavnici 15 delavcev. V gradbenem oddelku 8 delavcev. V clektrodelavnici 4 delavci. V energetiki in merilni odd. 6 delavcev. V predelovalnih obratih (valjarna) 42 delavcev. V PIK-u in aglomeraciji 17 delavcev. V skladišču, transportu, pom. odd. 20 delavcev. V upravi z vsemi sektorji in glavnimi inženirji 50 delavcev. Prometni znak: »Kdo bo plačal odškodnino, če bi se poereznil v globino?« — Tovornjak: »Ne skrbi za odškodnino, DOZ bo plačal zavarovalninol« Kot 'tretjo letošnjo uprizoritev za odrasle ima Slovensko ljudsko gledališče Celje na programu komedijo. To je izredno duhovito delo francoskega pisatelja Alexandra Rivemala 'Rezervist«. Že sam naslov daje slutiti.. idejo dola, ki ima namen z včasih že kar ostrim posmokom razgaliti vse tiste, ki rožljajo danes z orožjem im se ne zavedajo, v kakšen nesmisel ženejo človeštvo. Vojna je za Rivemala največji absurd, bedarija, saj se je da se za njim skriva obilica živ-ljenskega h umor ja. Ta humor nikakor ni poceni in ne streže plehkemu, zgolj komičnih situacij polnemu dogajanju. Če se je pisatelj .ponekod poslužil bu.rka-kih elementov, je storil to s prefinjenim občutkom in skladno z v zgodovini, naj je bila še tako poveličevana, vselej klavrno končala. Rivemale to imenitno pokaže na primeru treh vojn: francosko-pruske 1870. leta, potem I. svetovne in II. svetovne vojne. V vseh treh vojnah so položaj, razmere, skoraj na las Povišanje štipendij Štipendije, ki so jih naši štipendisti doslej prejemali so bile, z ozirom na cene, precej nizke. Vsled tega je Centralni delavski svet na predlog Upravnega odbora štipendije nekoliko zvišal. Do sedaj so štipendisti, ki študirajo na visokih in višjih šolah prejemali naslednje zneske. V I. letniku 9.000 din. V II. letniku 10.000 din. V III. letniku 11.009 din. V IV. letniku 12.000 din. Štipendisti na srednjih šolali pa: I. in II. letnik 9.000 din. III. in IV. letnik 10.000 din. Od t. I. 1964 pa naši štipendisti prejemajo: Na visokih in višjih šolah: I. letnik 12. din; II. letnik 13.000 din; III. letnik 15.000 din; IV. letnik 16.000 din. Na srednjih šolah pa: I. letnik 10.000 din; II. letnik 12.000 din; III. letnik 13.000 din; IV. in V. letnik 14.000 din. Poleg tega je CDS sprejel še naslednje določilo glede podeljevanja štipendij. Študentom in dijakom, našim štipendistom, za katere kadrovska komisija ugotovi, da nimajo drugih dohodkov razen štipendije, lahko Upravni odbor podjetja. na predlog kadrovske komisije, dodeli posojilo do 5.000 din mesečno s tein, da to posojilo štipendist prične vračati, čim se zaposli v podjetju. S tein ukrepom je kolektiv precej izboljšal gmotno stanje naših štipendistov, prepričani smol, da se bodo tudi učni uspehi naših štipendistov izboljšali. Priznanje upokojencem Vsak delovni človek prej ali slej učaka tisti najtežji trenutek v življenju, ko mora zapustiti svoje delo in dolgoletne sodelavce. Nekaterim iztečejo službena leta za starostno upokojitev, drugi, teh je v našem kolektivu sko-ro polovica, pa {»ostanejo zaradi težkih pogojev dela prezgodaj onesposobljeni za vsako delo in nas zapuščajo zaradi invalidske upokojitve. Podjetje in sindikalna organizacija skušata na razne načine izkazali svojini nekdanjim sodelavcem priznanje in želio, da bi se še nadalje počutili kot naši delovni tovariši, kot člani našega delovnega kolektiva. Znano je, da imajo upokojenci prost vstoo v tovarno, kadar koli žele obiskati svoje delovno mesto in tako spremljati del in nanredek sotovarišev. Zaradi tega tudi redno prejemajo naš tovarniški časopis. Enako kot vsi člani delovnega kolektiva, lahko koristijo ugodnosti letovanja v počitniških domovih. Na razpolago so jim zdravstvene usluge naše zdravstvene ambulante ter pravna in vsakršna druga pomoč, ki jo lahko nudijo različne službe kadrovskega sektorja in pravna služba podjetja. V najtežjih primerih kadar upokojenca doleti nenadna in nepričakovana gmotna stiska, rešuje njegov problem tudi komisija sindikalne organizacije za socialna vprašanja. Vsako leto omogoči sindikalna organizacija upokojencem tudi nekaj brezplačnih voženj s tovarniškim avtobusom. Še posebno so dobrodošli pri vsakem našem kolektivnem izletu in praznovanju. Po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov izplača podjetje vsakemu upokojencu ob zadnjem obračunu tako imenovano upo- Koštomaj Ivan, Brečko Ivan, Go-leš Avgust, Kotnik Peter, Rebev-šek Viktor, Pangerl Jernej, Art-viga Jakob, Zalokur Avgust, Knez Ivan, Sotelšek Jože, Lampret Anton, Verdnik Maks. Enemu od upokojencev se je pridružila tudi boljša polovica. Možeku je treba stati ob strani, da se ne bi kaj pripetilo! Za to priliko je zdravilišče Dobrna pripravilo res svečano okolje v zdraviliškem salonu ter poskrbelo, da je potekala postrežba brezhibno, kakor to upokojenci res zaslužijo. Pred večerjo je glavni direktor v tovariškem krogu pozdravil upokojence, poudaril pomembnost prizadevanj vsakega posameznika pri skupnih uspehih delovnegu kolektiva, dosedanje rezultate podjetja in njegov perspektivni razvoj, skrb socialistične družbe in posebno Zveze komunistov za izboljšanje osebnega standardu delovnih ljudi, medsebojno pogojenost delovnih uspehov in višine pokojnin. Prikazal je razne probleme podjetja in še {»osebno težave pri pridobivaniu novih zavestnih sodelavcev. Povabil je upokoience da se po svojih močeh še vključilo v proizvodnjo, kjer bodo posebno v novih obratih potrebni izkušeni in vestni delavci. Če bi pa kdo želel na svoje staro delovno mesto in čuti, da je za isto delo še pri močeh, mu bo podjetje tudi to omogočilo. Zahvalil se je vsem za dolgoletno delo in sodelovanje ter jim želel ob novem letu mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva. Po večerji se je razvilo prisrčno kramljanje in mnenja o izboljšavah v proizvodnji in organizaciji dela ter pokazali na razne težave, ki jih z nekoliko dobre volje ne bi bilo težko od- Ves večer je vladalo prisrčno vzdušje. kojensko nagrado v višini enomesečnega osebnega dohodka. Te nagrade je po starem običaju izročal upokojencem glavni direktor osebno vsak mesec. Letos pa smo po vzoru nekaterih naprednih kolektivov opustili prakso rednih mesečnih sprejemov ali poslovitev. Med delovnim časom je namreč čas pičlo odmerjen. Upokojenci in zastopniki podjetja pa bi se radi ob slovesu pogovorili o marsičem, česar se v naglici pač ne more. Tako slovo ne sme izveneti kot gola formalnost, saj je njegova vsebina v tovariškem sestanku, prijetnem obujanju spominov, podajanju raznih predlogov in mnenj k prorlemu podjetju in v priznanju, ki ga upokojencem izreče najvišji predstavnik podjetju. Da bi bilo slovo od upokojencev čim prisrčnejše in nemoteno ter da bi potekalo v širšem krogu in na svečanejši način, je gluvni direktor povabil v četrtek, dne 26. decembra ob 18. uri vse tovariše, ki so bili upokojeni v letu 1963 in v decembru letu 1962 na večerjo v restavracijo zdravilišča Dobrna. 1’revoz je podjetje opravilo z lastnim avtobusom. Zal so od vabljenih 19 upokojencev prišli le ti tovariši: praviti. Prijetne urice v krogu naših delovnih veteranov so hitro potekle. Ni še bila ura 22, ko se je že ustavljal avtobus na vseh najbližjih postujah na poti domov. Vsem povabljencem, ki se zaradi bolezni uli drugih zadržkov, niso mogli udeležiti svečanosti v Dobrni, kar nam je iskreno žul, naj ta sestavek služi v skromno nadomestilo. NAGRADE NAJBOLJŠIM MLADINCEM Upravni odbor podjetja je ob prazniku dneva JLA, na predlog Oddelka za narodno obrambo občine Celje in našega kadrovskega .sektorja, nagradil dva komandirja, člana našega kolektiva in dva najboljša mladincu, udeleženca predvojaške vzgoje, ki sta zaposlena v našem podjetju. Najboljšim mladincema, Ivanu Jelenu in Emilu Sarinim, ie upravni odbor podelil praktičnu darila v skupnem znesku 13.000 din. Komandirjema: Francu Grabni in Slobodanu Stojkoviču pa je UO podelil denarno nagrado, vsakemu po 8.000 din. Pozabljeni ali prezrti? ZAKAJ KEGLJAŠKA SEKCIJA NI VEČ TAKO AKTIVNA KOT JE BILA NEKDAJ ? V počastitev dneva Republike, f»o terenske organizacije Gaber-je organizirale športna tekmovanja. Poleg drugih športnih panog so tekmovali tudi kegljači. V tej panogi so se pomerili kegljači Cinkarne, Kovinotehne, Emajlirane in Tovarne tehtnic. V vsaki ekipi je tekmovalo deset mož v borbenih igrah; dva nastopa po šest setov. Tekmovanje je bilo na kegljišču Ingrada. Vladalo je zelo prijetno vzdušje. Končni vrstni red ekip je bil naslednji: 1. Kovinotehna 571 518 689 2. Emajlirana 562 511 675 "v Cinkarna 262 552 620 4. Tovarna telmic 268 550 598 Našo ekipo so zastopali: Skale Viktor, Slokar Rudi, Jančič Joža, Goljat Tone in Stamen-'kovič Rade, vsi iz topilnice, Majerič Maks. valjarna, Veranič Ivan, PIK, Šmon Polde, glavni laboratorij, Macuh Karl, HTV referent metalurgije in Hrastnik Joža iz pomožnega oddelka. Omenili bi še naslednje: naša kegljaška sekcija je bila ustanovljena leta 1955 in je lansko leto proslavljala 10. obletnico obstoja. V tem času je imela precejšnje število nastopov, povprečno 26—28 na leto ter si je priborila precej zmag. Poleg uspehov se je srečavala tudi s teža vaiui, predvsem pri-sestavi ekipe. ker člani delajo v treh izmenah, po drugi strani pa pri plačevanju najemnine za uporabo kegljišča. Trenirali so dvakrat ledeniško na dveh stezah po tri ure. Najemnina je znašala letno 80 do 90 tisoč dinarjev. Sindikalna podružnica nam je skraja dodeljevala dotacije, 150 tisoč dinarjev, nato pa vsako leto manj. Zadnjo dotacijo je sekcija dobila leta 1962 — 50 tisoč dinarjev. Za leto 1965 ji pa ni bilo nič odobreno, čeravno je bil dostavljen proračun. Posamezniki niso imeli razumevanja za to panogo Športa in so pri raizdel je vanju dotacij »pozabili« na našo sekcijo. Ker ismo bili brez sredstev, se je naša sekcija vključila v ŽKK Celje — kot samostojna sekcija. Sekcija nastopa za ŽNK Celje, po potrebi ;t»a tud' zn naš kolektiv pod imenom »Cinkarna«. Zanimivo je naslednje: v Celju obstoja precej sindikalnih kegljaških sekcij, ki pa so iz manjših podjetij. V teh podjetjih obstojajo še druge športne -sekcije. Kegljaške -sekcije ,pa kljub temu dobivajo večje dotacije, kot jih je naša. Nekatera podjetja so celo svojim sekcijam financirala izgradnjo dvostoznih (kegljišč. V teh podjetjih i-inajo razumevanje za to panogo š|M>rta, ker vidijo, da se starejši člani lahko podelu razvedrijo razen v nekaterih drugih športnih panogah tudi pri kegljanju. S tem ni rečeno, da v tej panogi ne morejo sodelovati mlajši delavci, če Imajo zato interes. V našem kolektivu toga nismo zmožni, tako saj trenutno kaže. Zato mora naša kegljaška sekcija v celoti živeti na račun ZKK Celje. Zaradi tega zadnje čase vidno opuda ugled naše sekcije. Člani vseli sekcij v Celju sc čudijo in sprašujejo, kuko je mogoče, da naša sekcija mi več tujco dauisuile v Vaš listi alktivna, kot je bila nekoč. V Cinkarni je precej kegljačev, vendar s tako »pomočjo« ni mogoče, da bi sekcija uspešno delovalu in žela takšne uspehe, kakor nekoč, ko je bila med najboljšimi v Celju. Poglejmo isamo tole, Cinkarna ima kegljače, ki nastopajo v republiškem in državnem merilu. To iso šmon, Jančič, Veranič in Smukoviič in kegljači, bi nastopajo v conski ligi za ŽKK Celje. So pa še taki, ki nastopajo samo talk ra t, kadar sekcija tekmuje za kolektiv, vendar tudi ti niso slabši od ostalih. Sekcija bi laliiko z ekipo kvalitetnih kegljačev dosegla vidne uspehe, če bi bilo več razumevanja za to panogo športu. V prihodnje namerava sekcija ponovno zaživeti. V letu 1964 bo organizirala več tekmovanj v Celju in izven. Zaradi tega je nujno, da pri tem sodelujejo vsi kegljači Cinkarne. Naša žel ja pa je, da '»e v naše vrste vključijo tudi mladinci, ki imajo interes in voljo za kegljanje. Vise informacije dobijo pri tov. Veramiču na PiK-u ali pri tov. Šmonu v glavnem laboratoriju. Ker sekcija proslavlja 10. obletnico obstoja, se ob tej priliki zahvaljujemo vsem kegljačem za njihovo dosedanje požrtvovalno sodelovanje in upamo, da bodo tudi v prihodnje tako ponosno zastopali naš kolektiv na raznih tekmovanjih ter se borili za čim večje uspehe v kegljanju. Največ zahvale in priznanja pa predsedniku sekcije. Predvsem pa tov. Viktorju Skalotu, ker za časa njegovega predsedovanja je sekcija dosegla največ uspehov in precejšen napredek v kegljanju. ftl ■ V Dne 21. januarja je bil zaključen kvalifikacijski turnir za dosego četrte kategorije. Tekmovanja za prvenstvo Cinkarne se je udeležilo 15 igralcev. Zmagal je Lazič, ki je dosegel H in pol točke od 12 možnih, drugi je ing. Brglez, 9 in pol, tretji Ramšak 9, četrti Zorko 8 in pol, peti Čeh 7 in pol, šesto in sedmo mesto delita Markočevič in Pohole s 6 in pol točke, sledijo: Stankovič, Motoh, Veber, Krašovec, Oblak in Bajramovič, Prvih sedem plasiranih igralcev si je priborilo četrto kategorijo. V torek, dne 28. januarja je pričel turnir četrtokategornikov oziroma polfinale prvenstva Cinkarne, na katerem sodeluje^ t2 igralcev, ki so se pri žrebu številk uvrstili takole v turnirsko tabelo: 1. Čeh, 2. Jančič, 3. Zorko, 4. Pohole, 5. ing. Marjanovič, 6. Ramšak, 7. Persolia, 8. Markočevič, 9. Počivalšek. 10. ing. Brglez, 11. Šmid, 12. Lazič. Prvi štirje igralci s tega turnirja si bodo priborili tretjo kategorijo. Vsekakor bodo tudi hude borbe za ostala mesta. Vi bodo omogočala vstop v finalni turnir za prvenstvo Cinkarne. Direktni vstop v finalni turnir imajo vsi igralci L, II. in III. kategorije ter lanskoletni zmagovalec prvenstva Cinkarne. Že sedaj opozarjamo vse udeležence turnirja četrtokategornikov, da l>o tekmovanje zaradi pričetka finalnega prvenstva nepreklicno zaključeno dne 28. februarja. NOVI GORJANCI V kolikor naj bi naš tovarniški list ne bil le informator in pobudnik koristne dejavnosti v delovnem kolektivu, ampak tudi kronist, je prav, da ohrani zanamcem poročilo o gorjanski prisegi ali krstu. Nihče ne ve, kdaj se je ta eksluzivnost udomačila med našimi planinci. Verjetno je splošno razširjena v planinskih vrstah kot priljubljena družabna igra. Lotevamo se je priložnostno ob skupinskih izletih v planine, redno pa ob kolektivnih zaključkih planinske sezone. Ko smo leta 196« po sestopu s Škrlatice, v Aljaževem domu krščevali dva nadobudna planinca, je nek star planinski gad nekje z gorenjskega kota ves vzhičen spraševal, kako da prav mi iz dolinskih krajev ohranjamo to staro in lepo gorjansko tradicijo, ki je že dolga leta ni zasledil. Lansko leto je že kar med občnim zborom v Planinskem domu na gori Oljki izbral naš tradicionalni »gorjanski starešina« vse, ki so se prvič povzpeli nad 2000 metrov in jih določil za »zelene novince«. V naglici, ali pa preveliki vneini, je pozabil na tovarišico Olgo. Krivico bo treba popraviti ob prvi priložnosti. Ob pičli svečavi je starešinaprobo naredili, da bo vsak zelen bral: »Gorjanski statuti so zakonita in stoletna navada od slavnih gorskih vodnikov izvirajoča in podedovana pravila, katerim se vsi stari gorjanci, zeleni novinci ino megleni dolinci pokoriti morajo, kjer koli in vsekdar, če se v večjem številu v veseli družbi k gorjanskemu krstu ino veseli krokariji zberejo. V naši gorjanski družbi vlada v prvi vrsti potreben red in mir ino spoštovanje vašega gorjanskega starešine — to sem jaz. Kateri kra-valizirati misli naj se ven pobere! Gorjanskih statutov si ni izmislil kdor si bod. Oni izvirajo iz naših srčnih potreb (pogladil se je po trebuhu), ki so že naše slavne prednike — gorske vodnike (pri tein se je odkril) — napotile, da so se po naravnem nagonu plazili po hribih ino gorah, se veselili svežega zraka ino honorarja ino peli ino pili, če so kaj piti imeli. Gorjanski statuti družbenega in zadružnega življenja starih gorjancev, so odraz našega veselega značaja ino temperamenta. Statutu se morajo s spoštovanjem uklanjati vsi stari gorjanci, zeleni novinci ino megleni, krvavozeleni ino smrdljivi dolinci vsekdar, če jih čast doleti, da se v naši spoštovani družbi znajdejo. Ali vam je vse jasno?« novinec dokazal, da je za gorjan-janca res sposoben in slavne gorjanske prisege vreden.« Pričeli so težko pričakovani preizkusi kot jedro vse ceremonije. Včasih se pač radi zabavamo ob tuji stiski. Posledice niso bile prehude — voda v čevljih, mokre hlače, obremenjen želodec in slične neprijetnosti, ki se pač pripetijo slehernemu planincu če je v gorah nepreviden. Starešina je nekako pomiril razigrano družbo in nagovoril novince: »V prisotnosti tu zbranih visoko hvaljenih starih gorjancev vas vprašam: Ali hočete postati in do smrti ostati dobri tovariši in gorjanci. Če hočete, položite desnico na to gorjačo in prisezite: »Da, hočem«. Potem je vsakega po vrsti udaril z gorjačo po čelu, s štrikom no hrbtu in s škarpetom po podplatih in govoril: »Sprejmem te v gorjanski stan v imenu cepina, v imenu štrika in v imenu škarpeta gorjanskega«. S svečanim glasom je še bral iz črnih bukev: »Da bi stare navade in običaje obvarovali sino mi po svoji volji učenci slavnih gorjancev ino gorskih vodnikov v totem času ino v totem trenutku v imenu slavnih gorjanskih rekvizitov ■— cepina ino štrike in škarpeta — krst po- O gorjanskem krstu kroži toliko razburljivih govoric, da se zeleni novinci nikakor niso mogli razživeti na družabnem večeru, dokler niso ugasnile luči in so se pojavili izvrševalci ceremonije: gorjanski starešina v popolni planinski opremi in 2 stara gorjanca — nosača rekvizitov črne bukve, gorjača, majolika in sveče. Prihod je najavil star gorjanec s pozivom: »Stari gorjanci, zeleni novinci in megleni dolinci«! Prišel je čas, storili bomo našo stoletno gorjansko pravico in dolžnost. Prihaja gorjanski starešina«. Ropotanje in mrmranje navzočih (menda je obvezno) je pomiril starešina z gromovitim »sileneio«. V splošni tišini je odprl bukve. Vsi pogledi pa so bili bolj uprti v veliko s prtičem pokrito škatljo, ki jo je nosil drugi pomočnik. Ta skrivnost se je letos pojavila prvič in je bila radovednost opravičena. ■ | ■ Obenem šaliovska sekcija vabi vse tiste igralce našega kolektiva, ki še nimajo četrte kategorije, bi si pa želeli isto priboriti, da bo ponovno organiziran kvalifikacijski turnir za dosego četrte kategorije. Seveda se k temu tekmovanju mora prijaviti najmanj 12 igralcev. Prijave oddajte pri tehničnem vodji sekcije tov. Šnajderu (mojster v cinkovem belilu) najkasneje do 28. februarja. Novinci in novinke so si že pravočasno oskrbeli take botre, ki so lahko prisegli gorjanskemu starešini, da so novinci izpolnili cenzus, t. j. 2000 metrov višine. Nato je starešina izpraševal vsakega novinca o najvažnejših podatkih: »Kako ti je ime, kakšnega si spola, koliko si staro, kaj lahko o sebi dobrega poveš, kakšne slabe navade imaš, kdaj in kje si se splazilo nad 2000 metrov.« Odgovore je spremljal s šaljivimi pripombami in narekoval pomočniku: »Piši! Vali, pravi da je ženska, se laže da je stara 18 let, kdor ji verjame naj ji le verjame. Od dobrih navad ne ve povedati drugega kot to, du misli da je čedna. Grdih navad ne upa povedati. Za prisego je zrela. Boter! Kakšno' ime si zbral temu onemu.« »Temu onemu naj bo gorjansko ime Slapa« je izjavil boter Ečo. Podobno je potekala ceremonija pri vseh petih novincih. V prilogi k zapisniku o občnem zboru je zapisano: Seznam krščenih novincev: Vali — Slapa, boter Ečo: Zdravko — Filip Jakob, boter Nada: Kurt — Runkel, boter Stanko; Vilma — Kluka, boter Franjo: Viktor — Crnuh, boter Silva. Ko je starešina izpraševal, je spet bral iz črnih bukev: »Vsak navaden meglen doline lahko verjame ali pa ne verjame. Mi stari gorjanci pa ne verjamemo nič, če prej ne probamo. Zato bomo sedaj po starih običajih TOPLI OBROK delili totim zelenim novincem, da bodo poslej ino na vse večne čase kot naši časti vredni gorjanski tovariši ino tovarišice pripozna-ni. Potlej pa bomo to prisego splaknili z velikim požirkom. Mi pričakujemo od vas sedaj in na vse večne čase, da boste kot dobri tovariši in ljudje, vse sile zavestnim gorjanskim dolžnostim in odgovornostim posvetili in da boste vedno tako in edino le tako ravnali, kot se spodobi naši lepi gorjanski ideji, plemenitemu človeškemu ravnanju in 10. gorjanskim zapovedim. Vse prisotne prosim, da krščeni-ke v svojo gorjansko sredo sprejmete kot popolne in enakovredne gorjance, da jih pripoznate in da jim za bodoče vsako pomoč, za katero vas bodo prosili v gorjanskem imenu, nudite. Tako vam pomagaj cepin ino štrik ino slavni gorjanski stari škarpet. Sedaj pa žejo vgasite kar po po vrst, to našim gorjancem naj bo slavni krst. Štempelj — plus — ultra!« K zaključku pa je starešina novincem nudil prvo gorjansko l>omoč, ko jih je kot novo pečene gorjance pozval, da se zavarujejo pred presenečenji v gorah rekoč: »Dano vam bo videti himalajsko opico.« Drugemu za drugim je drugi pomočnik pazljivo odgrnil prtiček s škatlje. Krohot novincev, oziroma novo pečenih gorjancev je privabil še marsi- katerega zvedavega starega gor- janca ali gorjanko, da si je ogledala himalajsko opico, (v ogledalu na dnu škatlje). Pa brez zamere. Ta gorjanski krst sem opisal delno po spominu nekaj pa tudi po statutih iz črne bukve. Če se je vrinila tu in tam kakšna po-splošitev in če je nekoliko pokvarjeno zaporedje, naj mi udeleženci oprostijo. Opisovanje preiskav sem moral opustiti iz preventivnih razlogov zaradi tistih, lai jih še čaka gorjanski krst. Ceremonial preizkusov čuvajo gorjanci v večji ali manjši tajnosti. Če 1m> članek prispeval k temu, da ohranimo ta lep star običaj l>o njegov namen dosežen. OBELISK 'yyyyyy' | 11! lilij i! ■ : . 1» lili ■ III m J 1 : yy-x♦ Rebusa