Št. 14 (2277) • Leto XLIV • Novo mesto • četrtek, 8. aprila 1993 • Cena: 85 SIT Hm: mmn u fVSTf faPfi M 1*1! ■"'frsr Im •MMMMnMMM rm ■HM tu mrmram* UBITIH be IiTtjlRTtf -T - n tl cB rT^TI.TTUTg 2* BEnBflfiMHgn GEA COLLEGE SE PREDSTAVI NOVO MESTO - V lorck jc bila v prostorih LB Dolenjske banke Novo mesto predstavitev Podjetniško izobraževalnega centra GEA CO-LLEGE, ki velja za osrednjo slovensko institucijo za pospeševanje podjetništva in podjetniškega usposabljanja. Predstavljeni so bili programi izobraževanja za podjetnike začetnike in tiste, ki srt že uspeli, za zaposlene v velikih podjetjih in državni upravi ter za dijake in študente. “ČEŠNJEV VRT’V KRŠKEM KRŠKO - V soboto, 10. aprila, ob 19. uri bo v Kulturnem domu v Krškem gostovalo Slovensko stalno gledališče iz Trsta z dramo Antona Pavloviča Čehova Češnjev vrt. Gledališko delo, ki ga jc režiral Boris Kobal, je bilo uvrščeno v redni abonmajski program namesto predvidene Glorije. Predstava bo tudi za izven. Raziskovalno-razvojno delo ima prednost Minister dr. Rado Bohinc obiskal Krko NOVO MESTO — Tovarna zdravil Krka ima 620 prijavljenih patentov, od tega 350 mednarodno sprejetih. Za raziskave in razvoj daje 5,6 odstotka vsega svojega zaslužka. Raziskave, za katere uporablja svoje in v največji možni meri tudi zunanje raziskovalne zmogljivosti, so seveda aplikativne, naravnane produktivno Že takrat, ko je bila Krka zaradi skupnega jugoslovanskega trga bolj kot danes zanimiva za tuje licenčne partneije in je dobivala lažje v izdelavo v tujini razvita zdravila, so bile potrebne lastne raziskave. Sedaj bo to še potrebnejše. »Naša strategija je, da bomo sami naredili, kar lahko,« je dejal Krkin direktor mag. Miloš Kovačič med petkovim obiskom dr. Rada Bohinca, slovenskega ministra za znanost in tehnologijo, s sodelavci v novomeški tovarni zdravil. Dr. Bohinc je dejal, da povsod poudarja, da znanost ni potrošnja. Krka mu bo služila za podkrepitev te trditve v prizadevanjih, da bi se država do tega področja obnašala manj mačehovsko, kot se sedaj. Delež za znanost se v letošnjem proračunu namreč zmanjšuje; Krkaši so pohvalili podjetniško naravnanost ministrstva za znanost, vsi skupaj pa so bili prepričani, da mora biti bolj produktivno in podjetniško naravnano vse slovensko razvojno raziskovalno delo. Precej je bilo govora tudi o kadrih. Ministrstvo trenutno financira projekt usposabljanja 900 mladih raziskovalcev, za katere pa sploh ni gotovo, ali bodo dobili zaposlitev, čeprav bi še kakšen strokovnjak tudi Krki prišel prav. Včasih je bila pri tem na račun Leka ter raznih inštitutov na slabšem že samo zato, ker ni v Ljubljani. Z. L.-D. Ribniški Riko na robu stečaja Generalni direktor Rika Mirko Jančigaj je pod pritiskom delavcev odstopil — Delavci zahtevajo pregled poslovanja in kazenski pregon vodilnih RIBNICA — Nekaj sto Rikovim delavcem, ki so na čakanju, so se na zboru minulo sredo pridružili tudi delavci, ki delajo, in tisti, ki so bili še do nedavnega v Riku zaposleni. Skoraj tisočglava množica je od vodstva podjetja zahtevala izplačilo nadomestil plač za december, januar in februar za delavce, ki so na čakanju, februarskih plač za tiste, ki delajo, ter odgovore na vprašanja o načinih reševanja tehnoloških presežkov, odpravnin in o nadaljni usodi podjetja. Generalni direktor Rika Mirko Jančigaj je soočen z velikim nezaupanjem delavcev v njegovo vodenje in način reševanja podjetja ter z zahtevami po njegovem odstopu s položaja generalnega direktorja, to tudi storil. Dušan Bajde iz občinskega sindikata svobodnih sindikatov Slovenije je ob tem dejal, da Jančigaja odstop ne razrešuje odgovornosti za opravljeno delo. Delavci so namreč zahtevali, da se opravi temeljit pregled poslovanja podjetja od leta 1985 naprej ter uvede kazenski pregon za vse tiste vodilne, za katere delavci sumijo, da so sklepali za Riko škodljive posle. Predsednica upravnega odbora podjetja Mirjam Trdan je dejala, da bodo SDK naročili, da opravi zahtevano revizijo poslovanja, vendar delavcev to ni v celoti zadovoljilo. Menili so, da bi to morala opraviti posebna komisija, imenovana od občine. Trdanova, kije delavcem povedala, daje knjižna vrednost Rika zaradi izgube zmanjšana od 2,5 milijarde tolarjev na 1,7 milijarde tolarjev, je dejala, da Riku omogoča poslovanje le moratorij nad stečaji. Kljub temu in kljub dejstvu, daje dela vedno manj, je Trdanova zatrdila, da upravni PROTESTLUKOVIH DELA VCEV — Rikovi delavci so se v sredo dopoldan zbrali pred stavbo, v kateri je zasedala ribniška skupščina. Poslanci, ki so prekinili zasedanje, delavcem niso odgovorili na vprašanje, kaj so zanje in za njihove družine, med katerimi nekatere nimajo več niti za hrano, storili od lanskega septembra, ko so jih dela vci prvič zaprosili za pomoč. Za vnaprej pa so jim obljubiti, da jim bodo pomagali pri iskanju vodstva, ki pa »naj ga ne bi,« kot je dejal župan Franc Mihelič, kije delavcem obljubil, da se bo zavzel, da bo opravljena revizija pošlo vanjo, »obremenjevali z razčiščevanjem za nazaj.« (Foto: M. L-S.) GOSTILI BODO TURISTIČNE KROŽKE ŠMARJETA — V osnovni šoli Šmaijeta se učenci in učitelji mrzlično pripravljajo na 7. festival turističnih krožkov slovenskih osnovnih šol, ki bo v tem kraju 21. in 22. aprila pod naslovom »Turizmu pomaga lastna glava«. V goste seje prijavilo že 12 turističnih podmladkov osnovnih šol iz Kranja, Postojne, Topolščice, Šentjuija pri Celju, Polzele, Murske Sobote, Blok, Nove Gorice, Ljubljane, Kočevja, Slovenske Bistrice in gostiteljev iz Šmarjete. Ekipe so na šolo poslale svoje turistične naloge z naslovom »Gremo na izlet«, ki jih bo po razstavi ocenila posebna komisija. V dveh dneh bivanja bodo mladi turistični delavci s svojimi mentorji spoznali lepote Šmarjete in okolice. Stečaj ni ustavil vseh papirnih strojev Vidma Branko Ogorevc, stečajni upravitelj, sestavlja ekipo in program -1.100 ljudi bo dobilo delo KRŠKO - Delavcem krške tovarne celuloze in papirja se jc v ponedeljek na zboru na tovarniškem dvorišču predstavil Branko Ogorevc, ki jc 1. aprila s sklepom sodišča postal stečajni upravitelj Vidma. Ogorevc, pomočnik direktorja sevniške Lisce, bo v naslednjih dneh sestavil svojo strokovno ekipo in program, pričakuje pa, da bo lahko opravil primopredajne posle z Rolfom Normanom, ki od uvedbe stečaja ni več direktor Vidma. Vsem 1.400 zaposlenim v Vidmu Vsi so jih zapustili KRŠKO - Potem ko so slovenski bankirji in drugi izurjeni strokovnjaki za posamezna področja z različnimi preračuni in na druge načine ugotovili, da je Videm Krško (podobno pa tudi Riko Ribnica) v velikih težavah, se vsi menijo samo še o milijonih mark, ki jih temu ali onemu predstavlja tovarna. O ljudeh, ki bodo šli za vedno, za daljše ali krajše obdobje na cesto, je še najmanj besed Komunisti, ki so desetletja prisegali na človeka z velikim Č, so sc nekam potuhnili in ne rečejo ničesar o proletariatu; socialdemokratov ni na spregled niti v njihovem socialnem niti demokratskem bistvu; demokrati, kolikor so usode revežev kdaj šle v njihovo politično zamisel, so nezaznavni; liberalni demokrati se s temi rečmi ne ukvarjajo razen nekateri njihovi posamezniki; krščanski demokrati sicer mislijo na človeka, a brezposelni delavci v tovrstno trdrešitev in tolažlx> verjamejo vedno manj. Vidtnove delavce, pa ne le nje, so tako zapustili vsi politiki. To mogoče res ne drži popolnoma, toda glede na veliko število izbrancev, ki so pred volitvami z nešteto besedami obljubljali med in mleko, se ob uri stečaja zdi, da so krški celulozam in papimičarji zdaj sami in pozabljeni. Karitas, Rdeči križ, borza dela in kar je še takih ustanov, s paketom in podporo revnemu ljudstvu ne morejo opraviti vsega, če kdo v vzvišeni slovenski politični srenji računa na njihovo odrešujoče poslanstvo. M. LUZAR I jc z dnem stečaja prenehalo delovno razmerje, vendar naj bi jih 1.100 spet dobilo delo v novih podjetjih, ki nastajajo na temelju Vidma. Katera bodo ta podjetja, jc znano samo približno. Sklad za razvoj jc že ustanovil podjetje Videm papir in bo za delovanje tega zagotovil 27 • Kljub temu da so za Videm uvedli L aprila stečaj, obratujeta v tovarni tretji in četrti papirni stroj normalno. Proizvajata zadostne količine papirja, tako da ne Ihi motena oskrba časopisnih hiš. V Krškem zagotavljajo, da pri dobavah papirja tudi drugi kupci ne bodo zaznali stečaja. Podjetje Videni papir ima na zalogi surovine za nemoteno obratovanje, so sporočili iz Krškega. milijonov mark kredita. Medtem ko torej nadaljevanje papirne proizvodnje podpira država, glede celuloznega obrata šele proučujejo ponudbo možnega najemnika. L. M. DO SOBOTE ŠE SEJEM SVOBODA BIVANJA LJUBLJANA — Potem ko se je na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču uspešno zaključil prvi del sejma Alpc-Adria z naslovom Svoboda gibanja, je v ponedelje minister Davorin Kračun odprl njegovo nadaljevanje — sejem Svoboda bivanja. Na njem bo vse do sobote 318 razstavljalcev iz 16 držav predstavljalo vse kar lajša in popestri bivanje doma in na delovnem mestu: drobna električna orodja in hobi programe, gradbene materiale, opremo in-terieijev, belo tehniko in avdio-video tehniko. OLIVER btscolrha kosou Ijram dornjr tfrlfpoljr petek, 9. 4. OLIVER DRAGOJEVIC in FARAONI OLIVER HALO - AL0 PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS V prihodnjih dneh bo precej sončno in toplo vreme, le v nedeljo se bo prehodno poslabšalo. odbor ne bo predlagal stečaja Rika, saj bi, če bi do njega prišlo v prihodnjih dveh mesecih, to pomenilo, da delavci ne bi dobili odpravnin, za katere si vodstvo prizadeva, da bi jim bile izplačane na podlagi hipoteke. Dejala je še, da se bodo o novih usmeritvah in možnostih rešitve Rika dogovarjali tako z delavci kot upniki ter da bo najtežje zagotoviti ustrezen vodilni in sposoben strokovni kader, predvsem s področja trženja, ki ga Riko nima zaradi avtokratskega načina vodenja nekdanjega direktorja Rika, Stanislava Škrabca. Po končanem razgovoru z vodstvom Rika so se delavci napotili pred stavbo TVD Partizan v Ribnici, kjer je ravno • Predsednik ribniškega izvršnega sveta Janez Henigman je delavcem, ki so na čakanju, povedal, daje razlog za to, da z ministrstva za delo niso prejeli obljubljenega denarja za izplačilo nadomestil plač, v nenamenski porabi denarja, ki ga je ministrstvo nakazalo Riku že decembra lani za ohranjanje produktivnih delovnih mest in reševanje presežnih delavcev. Riko je tedaj dobil denar na podlagi Jančigajevega programa, po katerem naj bi v letošnjem letu zaposlili 700 ljudi, vendar do danes niso opredelili niti tehnoloških presežkov. Na ministrstvu so se zato odločili, da bodo v Riko poslali posebno skupino strokovnjakov, ki bodo pregledali stanje in preverili, za kaj je bilo porabljeno okoli 114 milijonov tolarjev, ki sojih Riku že dali, ugotoviti pa bodo skušali tudi možnosti za rešitev Rika. tedaj zasedala občinska skupščina. Od poslancev so zahtevali ne le moralno, ampak tudi konkretno pomoč, predvsem pri iskanju novega vodstva, kar so jim poslanci tudi obljubili. M. LESKOVŠEK-SVETE ZABUKOVLJANI ZMAGALI NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU KRANJ — Srednješolci Cvetka Kunšek, Bojan Kobal in Helena Špec iz Društva kmečke mladine Zabukovje so na 2. državnem tekmovanju Mladi in kmetijstvo, ki je bilo konec tedna v okviru sejma gozdarstva in kmetijstva v Kranju, nadvse uspešno zastopali posavske barve. Na kvizu najboljših ekip iz vseh slovenskih regij so po besedah mentorice Slavice Sušterič iz sevniške Kmetijske svetovalne službe Zabukovljani šele po dodatnih vprašanjih premagali Dolenjce (zastopali sojih Stražanil). Tretje in četrto mesto so si razdelili Celjani in Po-murci, lanski zmagovalci Gorenjci pa peto do osmo mesto z ekipami Koroške, Podravja in Primorske. Zabukovljani so dobili vsak po 10.000 tolaijev denarne in lepe praktične nagrade. 3. državno tekmovanje mladih v poznavanju kmetijstva bo tako prihodnje leto v Sevnici. VZTRAJAJO PRI ZELENEM VLAKU ČRNOMELJ - Potem ko jc črnomaljski izvršni svet protestiral zaradi predvidene ukinitve zelenega vlaka, ki vozi do Metlike, jih jc obiskal predstavnik Slovenskih železnic, vendar sc občinska vlada ni dala prepričati. Ne le da vztraja pri zelenem vlaku, ampak predlaga tudi uvedbo pospešenega vlaka v popoldanskih urah. Ukinitev nekaterih kosovnih in vagon-skili pošiljk pa jc po mnenju Črnomaljcev kratkovidno ravnanje Slovenskih železnic. Tudi v Metliki sS ne strinjajo, da bi bila njihova železniška postaja zaprta za tovorni promet. V////////////// Danes r\ 1 olenjskem listu na 11. strani: rv /] • Vojna v snegu, k sreči le igra - na 24. strani: Tl /jr <č)\ • Prerivamo se ob praznem koritu Ml J 9 'V//////////////, (Wi netočne praznile! SP KAKO NASTANE PISANICA - Belokranjski muzej v Metliki jc pod mentorstvom Mihaele Cmič pred velikonočnimi prazniki pripravil tečaj pisanja belokranjskih pisanic. Odziv je bil presenetljivo velik, zlasti med mladimi Metličankami, kar pomeni, da ta lepa ljudska obrt gotovo še ne bo izumrla. V Belokranjskem muzeju, ki slovi po tem, da ima poleg Slovenskega etnografskega muzeja največjo zbirko pisanic v Sloveniji, med katerimi so nekatere stare že več kot sto let, pa lahko kmalu pričakujejo dopolnitev zbirke. (Foto: M.B.-J.) Kupnina naj ostane v podjetjih! Pobuda dolenjskega sveta ZSSS za spremembo zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij — Delavci naj dobijo najmanj toliko kot država NOVO MESTO — Na zadnji seji sveta območne organizacije ZSSS za Dolenjsko so med drugim sprejeli pobudo za spremembo zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. To pobudo so posredovali predsedstvu ZSSS, ki jo je sprejelo in vodi nadaljnje aktivnosti v zvezi s tem. Dolenjska pobuda se nanaša na spremembo tistih določb zakona, ki določajo, da kupnina v primeru notranjega odkupa podjetja (če delavci kupijo delnice s popustom) ali če podjetje ponudi delnice komu drugemu, ostane podjetju. Po sedanjem zakonu gre namreč ta kupnina republiškemu razvojnemu skladu. Poleg tega predlagajo, naj se delavcem razdeli najmanj toliko družbene lastnine, kolikor naj bije do- bila država oziroma skladi, se pravi 40 odst., in ne samo 20, kot določa zakon. Dolenjski svet je dal to pobudo zato, ker menijo, da v okviru sedanjega zakona ne delavci ne drugi kupci ne bodo zainteresirani za nakup dela družbene lastnine pod takimi pogoji. Zunanji kupci zato ne, ker kupnina ne gre podjetju, v katerega so pripravljeni vlagati. Ce gre kupnina skladu, bo interes kupcev., da ceno družbenega kapitala čim Preživetje na račun tujine Pionir na boljšem kot večina slovenskega gradbeništva — Že ohranitev doseženega bo uspeh_ NOVO MESTO — Lansko leto je bilo za številna slovenska podjetja usodno, za vsa pa zelo težavno. GIP Pionir Novo mesto ni izjema, čeprav drži, da ni padel tako globoko kot večina slovenskega gradbeništva. Zaradi izgube jugoslovanskega trga in nadaljnjega zmanjševanja investicijske porabe na domačem trgu se je cel sistem Pionirja še bolj preusmeril na tuje trge in tako uspel uresničiti zastavljene naloge. Pionir je lani z 2.500 zaposlenimi ustvaril 11,6 milijarde tolarjev dohodka, od tega odpade na devet delniških družb 37 odstotkov, za letos pa načrtuje 16,8 milijarde tolarjev oz. 223 milijonov mark zaslužka. Od cele vrste problemov, s katerimi so se lani srečevali pri poslovanju, v. Pionirju izpostavljajo nelikvidnost. Prisotna je bila že prejšnja leta, lani pa seje ta problem le še zaostril. Reševanje tekočih finančnih težav jemlje mnogo časa, ki bi ga vodstvo sicer moralo posvetiti razvojnim in tehnološkim nalogam. Kljub velikim denarnim težavam pa jim je uspelo v preteklem letu dvigniti plače na republiško povprečje, medtem ko so decembrske plače — v povprečju so znašale 39.537 tolarjev — celo presegle tako panožno kot republiško povprečje. Koliko je k temu prispevalo izplačevanje dela plače v obliki (manj obdavčenega in s prispevki manj obremenjenega) regresa, pa pri Pionirju ne omenjajo. V letu 1993 nameravajo v GIP Pionir uveljaviti filozofijo mednarodnega podjetja, vključno z uveljavljanjem kakovosti po ISO standardih. Med planske cilje so zapisali tako osvajanje novih tržišč kot razvijanje ponudbe celovitih storitev v gradbeništvu. Cilje naj bi dosegli s sedanjim številom zaposlenih, plače naj bi obdržali vsaj na sedanji ravni. Eden glavnih ciljev je tudi izboljšanje finančnega stanja, kar naj bi med drugim dosegli z nadaljevanjem odprodaje »neproduktivnih« objektov. Kolje bilo že omenjeno, naj bi GIP Pionir letos naredil za 223 milijonov mark, od tega gradbeni del za 152, delniške družbe pa skupaj za 71 milijonov mark. Gre za slabe 3 odstotke večjo realizacijo od lanske. Z. L.-D. bolj znižajo, če pa bi kupnina ostala v podjetju, bi bil ta interes vsekakor manjši, so prepričani na sindikatu. Poleg tega naj bi država predpisala, da morajo tuji kupci obvezno del dobička investirati v Sloveniji. Gotovo bi se delavci lažje odločali za notranji odkup, če bi vedeli, da bo kupnina ostala v podjetju, in to za sanacijo in razvoj, ne za delitev, saj bi to zagotavljalo njihovo večjo socialno varnost. Prenos kupnine dela družbenega premoženja na sklad za razvoj pomeni po mnenju sindikata nezaupanje v lastninski model, državi pa že vnaprej priznava sposobnost dobrega gospodarja. To pobudo sveta območne organizacije ZŠSS za Dolenjsko je, kot rečeno, predsedstvo teh sindikatov sprejelo. Sedaj bodo skušali doseči, da bi o njej razpravljal državni zbor, hkrati pa preverjajo možnosti za izpeljavo zakonodajnega referenduma. Če zberejo 40.000 podpisov, mora državni zbor razpisati referendum o spremembi zakona. A. B. • Če bo šlo tako naprej, nam bo zavladala mafija. (Toplak) Jelko Kacin bo delal v Adrii V Adrii preveč delavcev in premalo strokovnjakov — Razrešili direktoija mirenskega Toma NOVO MESTO — V novomeški Adrii Caravan imajo na eni strani težave zaradi odvečnih delavcev, na drugi pa jim primanjkuje ustreznih strokovnjakov, saj je v zadnjih letih Adrio zapustilo veliko teh. Zato si novo vodstvo prizadeva podjetje tudi kadrovsko okrepiti. Prve korake so že naredili. Tako bo Jelko Kacin, nekdanji minister za informiranje, aprila prevzel marketing za osvajanje novih tržišč in novih programov, kar je pomemben strateški cilj in pogoj za uspešno sanacijo Adrie Caravan. Anton Horvat, dosedanji predsednik črnomaljskega izvršnega sveta, bo sredi aprila postal v. d. direktoija črnomaljskega Lesa. Jože Kastelec pa je zadolžen za dejavnosti za ustanovitev invalidskega podjetja, s čemer bodo reševali zaposlovanje invalidov in delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo. Nova vodstvena ekipa Adrie se pri sanaciji podjetja srečuje tudi s težavami znotraj sistema. Tako pravijo, da se »soočajo s težko nalogo osveščanja nekaterih delov, ki so svoje ekonomsko osamosvajanje razumeli v nepravem pomenu«. Zato je upravni odbor mirenskega Toma, enega od Adriinih podjetij, ob podpori upravnega odbora Adrie Caravan na seji 2. aprila sprejel Ombudsman pred goro krivic Jih bo res zmogel? LJUBLJANA - Slovenci se zadnje čase Evropi in svetu radi (po)nvalimo, da živimo v demokratični, pravni državi. Nejevernim Tomažem kot dokaz ponujamo v branje ustavo RS, a če ne zaleže, še zakon o denacionalizaciji in zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij. Slovenija naj bi dobila t.i. varuha človekovih pravic. Gre za ustanovo, kakršne doslej nismo imeli, je pa zanjo že rezerviran prostor v novi slovenski ustavi. Doslej so podobne naloge ali vlogo kot bodoči varuh, toda z ožjim delokrogom in pooblastili, opravljali Svet za varstvo človekovih pravic in svoboščin, družbeni pravobranilci samoupravljanja ter komisije za vloge in pritožbe, po novem pa naj bi vse te organe nadomestil en sam človek (ali pa ustanova, kdo ve?) In kakšno moč, vpliv, pristojnosti naj bi imel ta ‘‘nadčlovek'’, da bi delo zmogel? Poglejmo! To ustanovo poznajo v drugih državah pod imenom ombudsman. Izvira iz Švedske, kjer so jo ustanovili že leta 1809. Izraz ombudsman pomeni “pooblaščeni zastopnik”. Po drugi svetovni vojni so to ustanovo uvedli v večini zahodnih držav pa tudi drugod po svetu. Ustanovitev ombudsmana spodbuja tudi Svet Evrope. V sleherni državi naj bi bilo za delovanje “pravega'’ ombudsmana značilno, da je povezan s parlamentarno demokracijo, da so njegove storitve neposredno dostopne državljanom, ki se želijo pritožiti zaradi kršenja človekovih pravic, da ima trdno zakonsko in pravno podlago, da je povsem neodvisen od uprave, da morajo naslovniki njegove ugotovitve upoštevati in nanje odgovoriti ter da noben državni organ ne sme biti izvzet iz njegovih pristojnosti. Njegova glavna naloga je preiskovati in odpravljati ltrivice, prizadejane pritožniku, druga pa izboljševati delo državne uprave, s čimer naj preprečuje nadaljnje krivice in ponavljanje napak. Ali nismo nekatere izmed teh pristojnosti že prebrali v opisu del in nalog že doslej pristojnih za odpravo krivic, ki se gode ljudem? Kaj nimajo podobnih nalog tudi sedanja sodišča združenega dela, družbeni pravobranilci samoupravljanja, pa jih nikakor ne zmorejo? Zato, ker zaradi krivic, ki jih doživljamo, nikjer na svetu ni na tako majhno število delavcev, kolikor jih je v Sloveniji, toliko sporov. Pri nas je že vsak deseti delavec udeležen v sporu. Tako je tudi zato, ker kar v 30 do 40 odstotkih sporov delavci iščejo sodno pomoč samo zato, ker ne zaupajo “svojim” podjetjem. Pri odpustih pa tako nimajo kaj izgubiti. Tako so samo lani sodišča združenega dela v Sloveniji vpisala 12.543 novih zadev, ostalo pa jim je tudi 6.988 zadev iz preteklih let. V zadnjih letih se je število sodnikov močno zmanjšalo, tako da dela ne morejo več obvladati. Ob koncu lanskega leta so imeli še skoraj 12.000 zadev nerešenih. Vsak sodnik ima na svoji delovni mizi približno 700 do 800 spisov. Za štiri leta dela! VINKO BLATNIK sklep o razrešitvi direktoija Toma Janeza Dulca. Po informacijah iz Adrie Caravan naj bi bili razlogi za tako odločitev kršitev zakonskih določil, statuta, prekoračitev pooblastil, ogrožanje interesov lastnika in posredno Toma, povzročanje gospodarske škode. V Adrii trdijo, da je zaradi nedobavljenih pozicij iz Toma na višku prodajne sezone V skladišču okoli 600 prikolic. »S tem je -Janez Dule neposredno ogrozil uspeh • ODGOVOR DOSEDANJEGA DIREKTORJA TOMA - Dosedanji direktor Toma, Janez Dule, pravi, da je resnica o Tomu drugačna, kot jo je prikazalo vodstvo Adrie Caravan. Tom je lani posloval brez izgube in investiral za 1,5 milijona nemških mark brez zadolževanja, kljub temu da je Adria Caravan zelo neredno plačevala in so ji ves čas pomagali s prelaganjem plačil, z minimalno obrestno mero. Tomove terjatve do Adrie znašajo 1,6 milijona mark; za tretjino terjatev so pristali na obročno mesečno odplačevanje do konca leta, zahtevajo pa plačilo za 30 milijonov tolarjev že zapadlih obveznosti in 40 milijonov tolarjev obveznosti, ki bodo zapadle v kratkem. Ker tega bremena v Tomu niso več prenesli, so v zadnjih tednih zmanjšali dobavo Adrii. To je Adria Caravan kot ustanoviteljica podjetja izkoristila in na hitro odstavila direktorja. Direktor Janez Dule še dodaja, da so v Tomu delali tudi takrat, ko je matična tovarna stala, da bi tudi sedaj radi dobavljali Adrii, vendar za plačilo. Glede poslovnih rezultatov pa direktor pravi, da niso podjetje, ki bi nujno potrebovalo sanacijske ukrepe države, in se bojijo posledic ponovnega večinskega administrativnega upravljanja. sanacije celotnega sistema Adrie Caravan in delovna mesta večine zaposlenih,« trdi vodstvo Adrie Caravan. Do imenovanja direktorja Toma bo vršilec dolžnosti Bogomir Bizjan, oden od dosedanjih delavcev s posebnimi pooblastili, njegov pomočnik pa bo dosedanji finančni direktor Novolesa Jože Baškovič. A. B. Preprečujmo nasilje in brezbrižnost! Poziv Svetovne zdravstvene organizacije ob dnevu zdravja, 7. aprilu Zaradi telesnih poškodb, ki se zgodijo v industriji in drugih dejavnostih, vsakdanjem življenju in nasilju, umre vsako leto na svetu tri in pol milijona ljudi, vsaj še stokrat več pa je poškodovanih. Veliko med njimi je mladih, ki so šele na začetku svojega življenja. Stroški za medicinsko oskrbo in izguba delovne storilnosti presega 500 milijard dolarjev. Svetovni dan zdravja 7. april naj bi prispeval k osveščanju javnosti in zmanjšal katastrofalni vpliv, ki ga imajo nesreče na človeški rod. Generalni sekretar Svetovne zdravstvene organizacije zato ob letošnjem dnevu zdravja poudarja potrebo po Varnosti v današnji družbi. Izhodišče je široko sprejeta predpostavka, da je mogoče tveganja, povezana s katastrofami, nesrečami in nasiljem, znatno zmanjšati, varnost pa mora biti sestavni del politike in prizadevanj v sleherni človeški skupnosti. PRVI FINANČNI SEJEM LJUBLJANA - V veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma so v torek odprli prvi slovenski finančni sejem Kapital 93. Sodeluje več kot 50 bank, zavarovalnic, borznih hiš in podjetij za trgovanje z nepremičninami ter svetovanje, odprt pa bo do vključno jutri, 9. aprila. Vključuje tudi vrsto strokovnih posvetovanj s področja financ. IZOBRAŽEVANJE SINDIKALNIH ZAUPNIKOV SEMIČ - Območna organizacija svobodnih sindikatov Bele krajine je včeraj pripravila v Semiču izobraževalni seminar svojih sindikalnih zaupnikov. Beseda je tekla o zakonu o plačah, zakonu o reprezentativnosti sindikatov, zakonu o privatizaciji podjetij ter o delu svobodnih sindikatov. ODPRLI PEKARNO KOČEVJE — Zasebno pekarno Hram s trgovino sta 2. aprila odprla na Rudniku (Trdnjava 1) Aleš Jerše in Jurc Bradeško. Zmogljivost pekarne, ki je najsodobneje opremljena, je 250 kg kruha na uro. Poraba kruha v Kočevju znaša okoli 2 toni na dan. To je druga pekarna v Kočevju. Doslej je bila tu le pekarna podjetja Žito iz Ljubljane. Njena zmogljivost je okoli 24 ton kruha in peciva na dan in bi zadoščala ne le za občini Kočevje in Ribnica, ampak še za širšo okolico. Konkurenca s kruhom in pecivom v kočevski občini je vedno večja. Sem prodajajo svoje proizvode namreč tudi peki iz Ribnice, Sodražice in Dobrepolj. Do nedavnega pa so v Kočevju in Kolpski dolini prodajali še kruh iz Delnic. Bodo imeli koga obuvati? V čevljarskem podjetju Planina močno občutijo krizo v gospodarstvu — Dolgo čakanje na plačilo ČRNOMELJ — V čevljarskem podjetju Planina so zadnja leta naredili po 8.000 parov zaščitnih čevljev za industrijo, gradbeništvo in rudarstvo. Od tega so jih kar 80 odst. prodali Slovenskim železnicam, ostalo pa različnim podjetjem, zlasti črnomaljskim. Toda krizo v industriji in gradbeništvu močno občutijo tudi v Planini. »Smo servis gospodarstva, in ko bo znova zadihalo, bo tudi za nas dela dovolj. Če pa se bo kriza nadaljevala, ne bomo imeli koga obuvati,« pravi direktor Dušan Jankovič. Zato so sedaj v Planini srečni že, da lahko sploh preživijo. Nekdanji stalni kupci namreč ne morejo več zagotovo reči, koliko parov bodo lahko še kupili v prihodnje, novi se odločajo za enkratna naročila Na trgu se pojavlja tudi obutev iz ostalih delov nekdanje Jugoslavije. ki je (»ceni, a marsikdaj dvomljive kakovosti. Vse to ter moratorij Slovenskih železnic na vse nabave je delavce Planine prisililo, da so z manjšimi prekinitvami ostali doma ves januar in del februaija, saj preprosto ni bilo prodaje. Toda še takrat, ko svoje izdelke sicer lahko prodajo, imajo težave s plačili, saj jim jih marsikdaj uspie izteijati šele po treh mesecih, čeprav je rok plačila 30 dni. Vse to se pozna tudi pri plačah 16 zaposlenih, saj sredi marca še niso dobili januarskih prejemkov. Zato so se odločili, da bodo poslej delali le še za tiste, ki jim bodo zagotovili plačilo. Ne splača se jim namreč najemati posojila za nemoteno proizvodnjo. Ta sedaj sicer teče, a se po Jankovičevih besedah, kljub podpisanim pogodbam s kupci nenehno boje, da se bo zdaj zdaj ustavila. Prav zaradi tega iščejo nove kupce, ki so se jim pripravljeni prilagoditi. Vendar bodo & vedno lahko izdelovali le zaščitne čevlje, saj za modne čevlje niso opremljeni. V Planini še vedno prevladuje ročno delo, kije boljše od strojnega, a jim na trgu tega ne priznajo dovolj. M. BEZEK-JAKŠE naša anketa Bi volili še enkrat enako? Sloveniji je uspela osamosvojitev in mednarodno priznanje, uspeva ji postopno vključevanje v mednarodne politične, finančne in druge organizacije in ustanove. Kljub temu pa ji ravno ne cvetejo rožice. Brezposelnih je že preko 120 tisoč, pričakovati pa je, da se bo to število s stečaji še precej povečalo. Novih delovnih mest je zelo malo. Proizvodnja se zmanjšuje. V takem bo državni proračun požrl polovico družbenega bruto proizvoda, čeprav je predlagan mnogo manjši, kot je bil prvi seštevek potreb, želja in tudi požrešnosti. Kmetje so nezadovoljni s kmetijsko politiko, saj dokazujejo, da ves čas delajo v svojo škodo. Za največji delavski revolt pa že mesece skrbi Koržetov sklad za razvoj, ki ni čarovnik s polno vrečo denaija, ampak bolj stečajni upravitelj. Nekateri oblastniki trdijo, da za revolt skrbijo tudi novinarji, ki da preveč napihujejo velike poslanske plače in zamrznitev delavskih. Oboje so ljudje celo pred TV kamerami pospremili z ne ravno prijaznimi besedami na račun decembra izvoljenih. Kljub temu barometer priljubljenosti, ki ga vsak mesec naredijo v Delovi agenciji Stik, kaže, da so Slovenci kar stanovitni v svoji (ne)naklonjenosti politikom in oblastnikom. Marsikdo kljub razočaranju niti volil sedaj ne bi drugače, kot je decembra. Razlaga, zakaj tako, ni nikomur v čast; tudi če bi volili druge, ne bi bilo nič drugače. DUŠANKA BOŽIČ, lastnica papirnice v Brežicah: »Prepričana sem, daje pred volitvami večina ljudi vedela, da velikih sprememb ne bo. Kljub temu so, tako tudi jaz, nekje v sebi vendarle upali, da bo bolje. Če bi bile kmalu spet volitve, bi zato obkrožala drugače. Že zaradi tega, ker so zamenjave pri vrhu vedno dobrodošle. Res pa je, da tudi z novimi ljudmi ne bi bilo veliko bolje, saj v kratkem času težko kaj spremenijo.« MARTIN PEKOU, prodajalec v Novo-tehni v Trebnjem: »Če bi bile sedaj spet volitve, bi zelo verjetno volil drugače, kot sem decembra. Zakaj? Zaradi potez sedanje vlade, zaradi katerih delavec in kmet vse težje shajata. Sicer pa ne veijamem, da bi se kaj dosti spremenilo, tudi če bi volili drugače. Tisti, ki pred volitvami delijo obljube, potem nanje pozabijo.« VINKO ZALETEL, kmet iz Gržeče vasi pri Krškem: »Pred volitvami so politiki obljubili vse, sedaj pa je-vse slabše. Ni dela, hrana, material, vse se draži, plače pa gredo navzdol. Zmeraj slabše je tudi za kmeta. Tudi ko nekaj proda, denarja za to ne dobi takoj. Nekako bomo vseeno preživeli. Volil bi iste, kot sem jih. Najbrž je vseeno, koga voliš. Tako ali tako na izvoljene nimamo vpliva in delajo po svoje.« -*4S* PETRA GUŠTIN, gradbena tehnica iz Metlike: »Ne bi šla več na volitve, zato, ker stranke, ki so toliko obljubljale, niso naredile ničesar. Če bi kaj naredile samo pri zaposlovanju — tudi sama sem brezposelna — bi bilo nezaposlenih manj, ne pa čedalje več. Nasploh v naši politiki in politikih ne vidim nič dobrega. Namesto da bi reševali pomembna državna vprašanja, izgubljajo čas s stvarmi, ki so vsaj za večino državljanov nepomembne.« JANJA KAMBIČ, kmetovalka iz Velikega Nerajca: »Zagotovo ne bi še enkrat volila tistih, ki sem jih decembra. Razočarana sem nad njimi, a tudi nad drugimi, kijih nisem volila. Pred volitvami so nam obljubljali malo Švico, sedaj pa je vse drugače. Če bi bile volitve to nedeljo, pravzaprav ne vem, koga bi volila. Če sploh bi koga! Predvsem mislim, da bi moral vsak kandidat prej pokazati, kaj ve in zmore, in se šele jx>-tem dal voliti.« MAJDA MURN, poslovodkinja prodajalne sevniške Jutranjke na Radni: »Za predsednika države bi gotovo volila istega, kot na zadnjih volitvah, nisem pa prepričana, da bi tudi iste poslance oz. stranko. Zdi se mi, da se ti vse preveč ukvarjajo sami s sabo in z begunci, premalo pa z našo mladino, med katero je vse več brezposelnih. Med njimi je tudi moja starejša hči, kije lani končala komercialno šolo, skrbi pa me tudi, kaj bo z mlajšo hčerko po končani ekonomski šoli.« FRANCE GRUBAR, fizioterapevt iz Šentjerneja: »S sedanjo vlado sem zadovoljen, saj dokaj uspešno izvaja gospodarsko in družbeno reformo. Za nekatere so ukrepi boleči, vendar drugače ne gre; da je vedno več nezaposlenih, ni kriva sedanja vlada, temveč prejšnja, kije imela za cilj polno zaposlenost. Ni pa mi všeč, da sedanja vlada dopušča, da nekatera podjetja propadejo zato, da jih lahko kupijo direktorji in tujci.« SUZANA VESEL, strugarka iz Ribnice: »Pred volitvami sem spremljala nastope strankarskih predstavnikov in se na podlagi dobljenih vtisov odločila, koga bom volila. Sedaj bi volila enako, če ne bi bilo predvolilne predstavitve programov in kandidatov. Za politiko se ravno ne zanimam, mimogrede pa slišim, da so izvoljeni storili že veliko, še vedno pa mnogo premalo. Četudi bi bili namesto njih drugi, ne bi bilo dosti drugače.« DARKO STRNAD, kontrolor v ribniškem Riku iz Kočevja: »Če bi bile danes volitve, ne bi volil istih ljudi. Od tistega, kar so obljubljali pred volitvami, niso storili skoraj nič. Mislim na to, kar se dogaja v gospodarstvu, za politiko pa se ne zanimam. Morali bi delati drugače in tudi lahko bi. Nekateri bi menda potrebovali leto ali dve, vendar ne na račun ljudi! Koga bi sedaj volil, je odvisno od jx>nudbc, čeprav je vprašanje, ali gre komu sploh še kaj verjeti.« 2 DOLENJSKI UST t. 14 (2277) 8. aprila 1993 Skoraj pol mleka ostalo doma Po zapori italijanske in avstrijske meje za naše mleko so mlekarne omejile odkup — V Trebnjem ostalo 10.639 litrov neprevzetega mleka — Kam naenkrat z mlekom? TREBNJE — Kmetje že tako nezadovoljni z vladno politiko do kmetijstva, so pretekli teden doživeli dodaten šok. Po zapori italijanske in avstrijske meje za izvoz slovenskega mleka so mlekarne začele omejevati odkup mleka. Z omejevanjem odkupnih količin so Ljubljanske mlekarne v trebanjski občini začele že pri pobiranju večernega mleka 29. marca. Tega večera mlekarne niso prevzele 10.639 litrov mleka od skupaj 24.620 I. kar je 43,2 odstotkov. Ljubljanske mlekarne so se odločile, govedorejo. Že tako nizkim odkupnim da se bodo presežkov znebili s tem, da bodo kvaliteto oddanega mleka poostrili, čeprav novi, veliko ostrejši pravilnik o kvaliteti mleka še ni sprejet. Direktor trebanjske kmetijske zadruge Drago Kotar nam je povedal, daje takšen ukrep bil dodaten udarec za trebanjske kmete, ki sc v glavnem bavijoz cenam se je pridružila še prepoved odkupa mleka. V trebanjski občini so 1981 leta oddali 5,370.000 litrov mleka, lani pa 9,470.000 litrov. »Veliko ljudi živi samo od mleka ali pa jim je mleko glavni vir za preživljanje,« pravi direktor. Na ta ukrep je zadruga takoj poslala NOVOST - SADJARSKI KROŽKI SEVNICA - Da bi zapolnili vrzel, ki obstaja na področju izobraževanja in svetovanja za potrebe doslej zapostavljenega vrtičkarskega sadjarstva, je zasebno podjetje Siviš iz Sevnice pripravljeno organizirati posebne krožke, ki bi združevali približno 20 za izobraževanje zainteresiranih ljudi. Za začetek bi na Dolenjskem ustanovili dva taka krožka, enega v Novem mestu in enega v Šentjerneju, po potrebi pa tudi več. Prijave zbirajo na Srednji kmetijski šoli Grm (tel. 28-063). učinkov, ampak bodo trgovci mirno še naprej uvažali poceni in v drugih državah krepko subvencionirane kmetijske pridelke in bogateli brez dela, medtem ko bo slovensko kmetijstvo še naprej propadalo. Kakšen je odnos vlade do kmetijstva, po mnenju udeležencev novomeške razprave veliko pove ta primerjava. Če bi vse subvencije, ki so v proračunu namenjene za kmetijstvo, dali samo za mleko, bi to znašalo komaj 2 tolarja pri litru mleka. A. BARTELJ Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Ta tržni ponedeljek je vrtnarija Heferle z Grma ponujala bršljinke po 120 tolarjev, sadike nageljnov so veljale 100, vodenke 100, pelargonije 150, šopek (30) sadik solate 100, čebulček 250, kozarček boba 50, semenski koren 400 (liter), regrat 100, lonček smetane (veliki) 400, suhe slive 250, prekajeni sir 600, ocvirki 400, krhlji 200, radič 100, krompir kifeljčar 100, med 350, česen 400 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi je solata stala 190, hruške 93, zelena 139, pomaranče 55, cvetača 271, repa in kislo zelje 100, banane 120, kivi 133, jabolka 70, limone 99, orehi 900, čebula 55, por 197 tolaijev. Pri Deladiniju so pričeli prodajati sadje z novo elektronsko tehtnico, na kateri kupec lahko odčita ceno, težo in znesek za kupljeno sadje. V ponedeljek so pomaranče stale 90, jabolka 70, banane 100, paprika 100, paradižnik 280, kumare 280, solata 150, fižol 160, rozine 300, kivi 100, dinje 280, por 200, česen 480, šampinjoni 250, mlada čebula 300, ananas 200 in radič 250 tolaijev. Bodo mleko zlivali stran? Če ne bo vlada spremenila svoje kmetijske politike, bo kmetijstvo kot panoga propadlo NOVO MESTO — Na novomeški razpravi o aktualnih problemih v kmetijstvu - bila je v petek, 2. aprila - ki sta jo pripravili podružnici Zadružne zveze in Slovenske kmečke zveze, je bil govor predvsem o problemih v zvezi z odkupom mleka. Ravno tiste dni seje zaradi prepovedi izvoza mleka v Avstrijo in Italijo z odkupom zelo zapletlo, vendar na srečo le za nekaj dni, kajti vlada je zagotovila potreben denar za odkup vsega mleka po sedaj veljavnem pravilniku. Novi, ki ga nameravajo sprejeti, pa bo precej strožji. Poznavalcem je jasno, da je ta intervencija vlade začasna ne in da se bo slej ko prej spet resno zastavilo vprašanje odkupa. Predstavniki Ljubljanskih mlekarn so jasno in glasno povedali, da je njihova usmeritev čim boljša kakovost mleka, to pa bodo lahko dosegli le s strožjim pravilnikom. »Ni res, da kmetje ne morejo nič narediti pri tem,« zatrjujejo mlekarji. »Pred štirimi, petimi leti smo dobivali mleko, kije imelo po 20 milijonov mikroorganizmov v mililitru, sedaj smo ponekod že prišli na milijon, pogovarjamo pa se o sto tisočih. Sedanji pravilnik dovoljuje 3 milijone mikroorganizmov v mililitru mleka. Samo za en dan smo ustavili odkup mleka, ki je to mejo presegalo, in že naslednji dan je bilo vse oddano mleko v Sloveniji v teh mejah.« Le visoko kakovostno mleko bodo mlekarne lahko izvažale. Kmetje pa se sprašujejo, če smo pri nas že takoo bogati, da lahko mleko zlivamo stran. Se bolj kot mlekarnam kmetje zamerijo vladi zaradi njene, kot pravijo, pogubne kmetijske politike. Odkupna cena pri mesu in mleku pokriva mjnj kot 65 odst. proizvodnih stroškov, zato sedaj predlagani prelevmani za uvoz ne bodo imeli nobenih BREŽICE — Na sobotni sejem so prodajalci pripeljali 235 do tri mesece starih in 23 starejših prašičev. Prvih so prodali 192 po 300 do 320 tolaijev, drugih pa 16 po 170 do 200 tolaijev kilogram žive teže. PREDAVANJE O OKRASNIH RASTLINAH GROSUPIJE - V petek, 16. aprila, ob 19. uri bo v družbenem domu v Grosupljem o spomladanskem sajenju, negi in vzgoji ter zaščiti okrasnih rastlin predaval priznani strokovnjak in znanec radijskih valov inž. Slavko Zgonce. Vstop brezplačen. Kmetijski nasveti Lešnikar kroji letino Lastniku lešnikovega grma ali dveh je pač vseeno, kako kaže z razmnoževanjem lešnikarja, povzročitelja črvivosti plodov, 'scm drugače pa je z lastnikom večjeg; je uspeh pridelovanja dobesedno od' P' ga nasada ali celo plantaže. Iviscn od razširjenosti tega P T škodljivca, komaj 7 mm velikega sivorjavega hroščka z zelo dolgim, navzdol upognjenim rilom. Rilo poudarjamo zato, ker omogoča samici lešnikarja, da z njim prevrta lupino lešnika in v luknjico položi jajčece. To se dogaja v juniju, ko lešnikova lupina za vrtalne sposobnosti lešnikarjeve samice še ni pretrda. To je tudi čas, ko je mogoče še pretrgati razmnoževalno verigo škodljivca in s tem obvarovati plodove. Če sc to ne zgodi, sc v lešniku začne razvijati ličinka, pridno objeda jedrce, raste in se krepi. Ravno prav, da zmore jeseni prevrtati tedaj že trdo lešnikovo lupino, zapustiti varno prebivališče in se spustiti na zemljo, kjer sc zarije pedenj globoko in kot buba preživi zimo ter sc spomladi prelevi v novega hrošča. Nekdaj so strokovnjaki sadjarjem priporočali, naj lešnikove grmiče naprašijo ali poškropijo s preparati zdaj že napol pozabljenega DDT-ja, ki ga ni več dovoljeno uporabljati. Zato si raje oglejmo škropilni načrt, ki ga priporoča strokovna služba za zaščito rastlin Tovarne kemičnih izdelkov Pinus iz Rač in ki je osnovan na sodobnih in zakonsko dovoljenih kemičnih pripravkih. Škropilni načrt priporoča v marcu ali aprilu uporabo folidol olja, podobno kot za druge sadne vrste. V začetku maja je priporočljivo škropiti proti leskovi brstni pršici in leskovi plesni s folimatom ali karatnanom WP (1,5 dl, 10 dkg na 100 I vode), pa tudi prvič proti lešnikarju in listnim ušem. V ta namen priporočajo !ebaycid (2 dl na 100 litrov vode), mesurol WP 50, gusathion, folithin in actellic. Škropljenje je treba ponoviti še sredi maja in ob koncu maja, ko je potrebno k škropivu zoper lešnikarja, uši in gosenice primešati še pripravke zoper monilijo (enovit, captan, delan, antracol, dithanc) in leskovo plesen (bayleton, karathane). V juniju je potrebno škropljenje ponoviti vsakih 10 do 14 dni. Vse to delo in stroške lahko poplača le bogato rodni nasad. Inž. M. L. Lubadar: čas učinkovitega boja se izteka Grožnja s kaznimi -Pustimo pasti pri miru Gozdarji že nekaj časa bijejo plat zvona zaradi lubadarja, ki sc je po lanski stoletni suši in izjemno bogati semenitvi smreke tako nevarno razmnožil, da ogroža dve tretjini vseh slovenskih gozdov. Opozarjajo na nujna “higienska” dela v gozdovih in druge zaščitne ukrepe, ki edino lahko preprečijo grozečo katastrofo. Posebna uredba, ki jo je v ta namen sprejela republiška vlada med ukrepi za preprečevanje širjenja in zatiranja podlubnikov v letu 1993 pod grožnjo kazni (najmanj 5().(XX) tolarjev za pravno osebo in 5.000 tolarjev za posameznike), določa, da morajo biti najpozneje do konca marca iz gozda odstranjeni t.i. slučajni pripadki iglavcev, seveda z izjemo lovnih in kontrolnih dreves, najpozneje do 15. aprila pa morajo biti vsi iglavci iz zimske sečnje obeljeni oz. predelani. Čas sc torej že izteka, zlasti še, ker je toplo spomladansko vreme, ko sc dnevne temperature povzpnejo nad 15° C, že prebudilo velikega ter malega smrekovega lubadarja iz zimskega spanja in sta začela rojiti. Nekaj uspeha obetajo tudi lovne pasti, ki jih gozdarji nastavljajo predvsem na robovih gozdov. Opremljene so s posebnimi snovni - feromoni, ki privabljajo in polovijo kar precej lubadarjev. Opozarjajo nas, naj te pasti pustimo pri miru, da bo njihov lovni uspeh kar največji. POBIRANJE VZORCEV VINA BELA KRAJINA - Društvo vinogradnikov Bele krajine obvešča vinogradnike, ki želijo oddati vino za razstavo belokranjskih vin, da se prijavijo do 15. aprila. V črnomaljski podružnici lxxlo zbirali prijave Matija Abscc (tel. 52-566), Janko Banovec (51-851), Polde Mušič (57-356) in Jože Vcrder-ber (52-664). V metliški podružnici se prijavite komisiji za pobiranje vzorcev v svojem kraju, v semiški pa Ireni Plut (56-198). Embalažo za pobiranje vzorcev bodo podružnice dobile v metliški Vinski kleti v petek, 16. aprila, do 14. ure. Vzorec bodo komisije pobirale v soboto in nedeljo,’ 17. in 18. aprila. Vinogradnik mora imeti najmanj 200 litrov vina, katerega yzorec bo dal v oceno, participacija pa bo 41 K) tolarjev za vzorec. Na odzivniku tel. št. 58-151 lahko vinogradniki dobijo sporočila o boleznih in škodljivcih na vinski trti ter nasvete za ukrepe, ki jih je pripravila kmetijska svetovalna siužba. Ljubljanskim mlekarnam pismo, v katerem zahteva, da naj mlekarna upošteva njihove individualne analize in od kmetov, ki imajo kvalitetno mleko, to mleko tudi prevzame, ne glede na njihovo oceno, ki velja za celotno zbiralnico, saj so v zadrugi proizvajalce, ki imajo nekvalitetno mleko, že izločili. Zahte- • ČRNOMELJ — V črnomaljski kmetijski zadrugi priznavajo, da je v zadnjih dveh tednih v marcu prihajalo do velikih zmešnjav pri odkupu mleka, zato bi se radi opravičili vsem kmetom, ki sojih, čeprav ne po svoji krivdi, tako rekoč vodili za nos. Iz Zadružne zveze Slovenije in Ljubljanskih mlekarn so namreč vsaj dvakrat na dan prihajale različne informacije in navodila glede odkupa mleka. V črnomaljski občini so morali zmanjšati odkup mleka za 30 odst., sicer bi Ljubljanske mlekarne, tako so zagrozile, pustile mleko v vseh 55 zbiralnicah, kolikor jih je v občini. V kmetijski zadrugi opozarjajo, da vsi tisti, v katerih mleku bo nad 1,4 milijona mikroorganizmov v enem mililitru ali po reduktaznem testu ne bo vzdržalo manj kot tri ure in pol, v prihodnje ne bodo smeli oddajati mleka. Zato v zadrugi svetujejo, da se vsi, ki imajo težave s kakovostjo mleka, obrnejo po nasvet na kmetijsko svetovalno službo, kmetijsko zadrugo ali veterinarsko službo. vali so tudi, da naj mlekarna pravočasno pismeno obvesti, koliko mleka predvidoma ne bo preVzela, da bi lahko naredili razpored in problem presežkov poskušali rešiti doma. V petek so bili predstavniki trebanjske kmetijske zadruge v Ljubljanskih mlekarnah, vendar so predstavniki mlekarn vstrajali pri svojih zahtevah. V soboto so odjemalci povedali, da mleko zopet pobirajo po starem pravilniku, ki dovoljuje do 3 milijone mikroorganizmov na mililiter mleka. J. DORN1Ž • Enostavno se moramo sprijazniti s tem, tla v kmetijstvu vseh stroškov ni mogoče priznati. (Kračun) •Jebali nas bodo, pa če si odrežemo jajca ali ne. (Izjava Franca Potočnika, poslanca SLS, v državnem zboru) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Pred saditvijo Upoštevajmo višino in dolgoročnost naložbe Ali sc dovolj in pravočasno poglabljamo v možne posledice našega načrta obnove vinograda? Možne so velike razlike v količini pridelka, njegpvi kakovosti in trajnosti nasada. Ze razlika 1 % sladkorja pomeni v celotni življenjski dobi vinograda (pri pridelku 8.000 kg/ha) 600.000 tolaijev več ali manj dohodka ob enakih stroških. Če nasad namesto 25 let rodi 30 let, pomeni to 600.000 tolarjev na hektar prihranka, če pa namesto 30 let vinograd lahko .uporabljamo samo 25 let, znaša izguba 500.000 tolarjev na hektar. Zato si zastavimo vrsto vprašanj: — Ali imamo primerno pripravljena tla za sajenje? — So sadike dedno dobrih (ustnosti in kakovostno neoporečne? — Kako sadiki omogočiti dober začetni razvoj in ne prevelike bujnosti? — Kako gojiti sadiko do rodnosti in koliko obremenjevati trs v prvih letih, da ne pride do izmenične rodnosti? — Kaj še vpliva na kakovost pridelka in doseganje daljše življenjske dobe vinograda? Temeljit premislek, kako naprej, je namreč še kako nujen. Želim, da je vaši kritični presoji izpostavljeno tudi moje pisanje, in prosim, da sporočite svoja mnenja in izkušnje, ki bi bili vsem v korist. Vračam se k zastavljenim vprašanjem. Padel je očitek, da s počivanjem tal preveč izgubljamo. To kaže, da ne ugotavljate izgub, ki sem jih uvodoma naštel. Po poseku vinograda je nujno tlom vrniti humus, apno in druga manjkajoča hranila, izboljšati mikrobiološko aktivnost, da preprečimo škodljivi vpliv koreninskih izločkov in herbicidov, predvsem pa možnost prenosa nevarnih bolezni. Tega ni možno doseči med rastjo vinograda. Ob rigolanju moramo zagotoviti dobro, enakomerno mešanje zemlje, če ni po globini enakomerno preskrbljena s hranili. Pri tem je potrebno zagotoviti preskrbo s humusom v globljih in apna v zgornjih plasteh tal. Če smo v zadnjih 15 letih gnojili redno po navodilih z NPK gnojili, je zaloge dovolj. Izboljšanje vsebnosti humusa v globljih plasteh dosežemo s setvijo me-liorativnih rastlin (ogrščice, lupine, na revnih apnenih tleh pa lucerne) v obdobju počivanja tal. Na tleh, enakomerno in v globino dobro založenih s humusom, se bodo korenine močno razvejile in rastle v globino, trs bo redno in enakomerno rodil in dosti lažje prenašal sušo. Posebno letos, ko je cepljenk dovolj, moramo saditi samo popolnoma neoporečne. Pred sajenjem je potrebno cepljenke razkuževati s 3-odst. pepelinom (močljivo žveplo) in namakati 24 ur v vodi. Če so tla suha, je nujno zalivanje. V sadilno jamo ne dajemo mineralnih gnojil. Najbolje je kompost pomešati s 3 do 5 deli zemlje in to zmes dati na korenine. V težkih tleh mora biti jama široka, v lahkih in odcednih pa globlja. Paziti moramo, da zaradi sesedanja tal pod cepljenko (cca 20%) cepljeno mesto ne pride pregloboko. Po sajenju je potrebno takoj zrahljati tla med vrstami in zasejati s travno-deteljnimi mešanicami ali pustiti samoozelenitev in redno kositi. Delež detelj v mešanici je odvisen od količine dušika v tleh: dušika ne sme biti več kot 15%, v primeru pomanjkanja pa 35%. Na revnih kislih tleh je za obstojnost detelj potrebno apniti z apneno moko. Z vzdrževanjem primerne kislosti tal bomo trti omogočili zadovoljivo in usklajeno prehrano iz naravnih virov hranil, kar pomeni dobro odpornost trte zoper bolezni. Inž. JOŽE MALJEVIČ POPRAVEK — V prejšnji številki je bila pri pripravku nrssorunu napisana napačna koncentracija. Pravilno je 0,05-odstotna! Zreja telet z mlečnim nadomestkom Nadaljevanje prispevka iz prejšnje številke DL — V svetu so mlečni nadomestki bistveno cenejši od mleka in lahko upamo, da bo nekoč tudi pri nas tako Zaradi »mlečne« vojne je lak način zreje telet v tem trenutku manj zanimiv. V normalnih razmerah pa povzroča tele dodatno delo in porabo tržnega proizvoda na kmetiji, ki je usmerjena v pridelavo mleka. Tele mora pujno piti materino mleko le prvi teden. Že v drugem tednu starosti ga lahko začnemo napajati z ustreznim mlečnim nadomestkom. Napoj običajno pripravimo s toplo vodo, v kateri raztopimo suh mlečni nadomestek. Sestav mlečnih nadomestkov je lahko zelo različen, vsi pa morajo vsebovati mleko v prahu in druge mlečne sestavine, najkvalitetnejše sojine in ribje moke, emulgirane maščobe, vitamine, rudninske snovi, encime. V Sloveniji je znan proizvajalec Planika iz Kobarida, izdelek pa se imenuje mlekovit. V dolenjskih trgovinah so se pojavili mlečni nadomestki iz uvoza z imeni IN-K1 E, IN-mast 1, novilac K, mogoče tudi drugi. Navodilo za pripravo napoja daje proizvajalec nadomestka, običajno pa ga pripravimo tako, da 1 kg prahu razredčimo v 91 tople vode (37°CI). Napoj mora imeti 35 do 37°C, ko ga dajemo teletu. Pri napajanju telet je poleg temperature napoja pomembna čistoča posode in pogostnost napajanja. Sodoben način napajanja je voden računalniško, v manjših rejah pa si naredimo načrt napajanja, po katerem dobivajo teleta v drugem tednu starosti 6 do 7 litrov napoja vsaj v treh obrokih. Med tretjim in dvanajstim tednom naj popijejo 8 litrov napoja v najmanj dveh obrokih pri intenzivni reji. Že od drugega tedna starosti naj do- ZA DRAGE INSTRUMENTE Za nabavo dragih medicinskih instrumentov v Splošni bolnišnici Novo mesto so prispevali: vinogradniki iz Cerovcev pri Smolcnji vasi 4.500 tolarjev namesto venca na grob pokojnega Marina Pavlina z Mestnih njiv; Vida Jakovljevič in Ljudmila Jerman 5.000 tolarjev namesto cvetja na grob pokojnega Škerlja Helija iz Novega mesta. Za prispevke sc najlepše zahvaljujemo! bijo'teleta tudi kvalitetno seno, pitno vodo in ustrezno močno krmo. Močna krma naj bo kvaliteten starter za teleta; kupimo jo ali pripravimo doma. Če je na kmetiji dovolj žit (vsaj koruze), je najbolje manjkajoče snovi kupiti v obliki dopolnilne mešanice, kije namenjena pripravi starterja za teleta. Takšna je npr. dopolnilna mešanica TL-D; navodilo za pripravo krmila je na deklaraciji, potrebno je le, daje vse skupaj dobro pomešano. Ob odstavitvi, ki naj bo postopna, bi morala teleta pojesti najmanj 1,5 kg močne krme na dan. Pri napajanju z omejenimi količinami nadomestka (do 61 dnevno) je prirast sicer manjši (600 g), vendar se tako teleta razmeroma hitro navadijo na rastlinsko krmo in že v tretjem mesecu starosti bistveno izboljšajo prirast. V svetu uporabljajo veliko mlečnih nadomestkov; ker imajo tako natančen pregled nad porabo napoja, lažje je vključiti v obrok močno krmo, prehodi med različnimi obroki so postopni, stresi in možnosti za pojav bolezni ob odstavitvi pa so minimalne. Inž. SILVA BEVC gospodinjski kotiček Ribe ne le v postu (2) | HF1FM MRZUKAR Nobeno živilo ni tako hitro kuhano ali pečeno kot riba, zato se moramo med obdelavo večkrat prepričati s preskusom. Posebno so občutljive nemastne ribe. Tik preden je riba dovolj pečena ali kuhana, se meso na najdcbclcjšcm koncu Še drži kosti in na sredini je še vidna plast prosojnega mesa. Pri pravilno kuhani ribi so oči motne, meso pa listnato. Predolgo kuhano meso je suho, in pri dotiku z vilicami razpade. Kako pripravimo veliko ribo za serviranje? Ce hočemo kuhano ali poširano ribo servirati mrzlo, jo pustimo, da se ohladi v vodi in ohrani sočnost. Ribe, ki jih serviramo vroče, takoj razkosamo. Kožo zarežemo ob glavi in ob repu ter jo previdno odstranimo. Temni in mastni del mesa izpod kože ostrgamo in odstranimo vse kosti vzdolž hrbta. Nato ribo položimo na pladenj s pomočjo papirja ali alufolije, v čemer sc je pekla ali kuhala. Ob glavi in repu polkrožno zarežemo in ribo razdelimo na dva fileja. Hrbtenico ob glavi previdno prerežemo in odstranimo. Fileje preložimo nazaj na spodnjo plast mesa in spet dobimo obliko ribe. Če želimo servirati praženo ribo, moramo koščke hrustljavo zapeči, notranjost pa mora biti sočna. S prepočasnim praženjem nam meso razpade. Najbolje je, da ga povaljamo v moki z dodatkom popra in soli. Ribjemu mesu lahko izboljšamo strukturo, če ga za nekaj ur namočimo v mleko in pred obdelavo osušimo. Za pečenje in praženje rib uporabljamo rastlinska olja, kuhano maslo in včasih tudi svinjsko mast. Pri dodajanju maščobe bodimo zmerni. Pečene in pražene ribe ponudimo prelite z lastnim sokom in koščkom limone. Nežnim ribam, kot so postrvi, izboljšamo okus z narezanimi praženimi mandlji, z rezinami slanine, z dodatki peteršilja in česna. Priloga pa naj bo sestavljena iz kuhanega krompirja, dušene zelenjave, kot so grah, bučke, kumare in korenje. Zaradi boljšega okusa ribo pred pečenjem mariniramo. Marinada s kislimi dodatki limoninega soka in vina zmehča meso tune in morskega psa. Za nežne vrste rib pa uporabljamo le olje in zelišča. 5] I IZ NtkŠIH OBČIN nm lMilit IZ NkŠIH OBČIN V Cevljaiji ob up zaradi upnikov? LB Dolenjska banka, največji upnik novomeške Tovarne obutve, se ogreva za stečaj __ tega podjetja, čeprav zanj brez starih bremen vidijo prihodnost NOVO MESTO — Še pred dvema letoma je bila novomeška Tovarna obutve soliden 300-f lanski kolektiv z ambicioznimi načrti za prihodnost. Nov zaščitni čevelj, narejen po novi tehnologiji brizganja podplatov neposredno na čevelj, naj bi ji omogočil tudi prodor na razvite zahodne trge in dal perspektivo. Obrnilo seje drugače. Danes je Tovarna obutve, ki ima še nekaj nad 200 zaposlenih, bližje stečaju kot čemurkoli drugemu. Za to, da je Tovarna obutve Novo mesto skoraj povsem na tleh, je več razlogov. Bilanco bremeni neplačana velika terjatev do Rusije. Tovarna je izgubila jugoslovanski trg in trg nekdanje Sovjetske zveze, kamor so prodajali večino programa zaščitne obutve. Obseg donosnejšega lastnega proizvodnega programa seje tako zmanjšal od 49 na vsega 31 odstotkov v lanskem letu. Hudo breme je odplačevanje kredita za stroj za brizganje podplatov, ki ne daje zaslužka. Za povrh so zaradi slabe kakovosti izgubili tudi program Adidas, ki je polovično zapolnjeval proizvodne kapacitete. Pred dobrim letom je Tovarna obutve dobila novega direktorja, ki naj bi zaustavil propadanje in na osnovi sanacijskega programa ter normalnega sprotnega poslovanja dosegel razumen dogovor z upniki, med katerimi je s 60 odstotki terjatev največji LB Dolenjska banka Novo mesto. Od tega praktično • Tudi v občinskem vodstvu vlada prepričanje, da bi na tak način omogočili Tovarni obutve uspešno sanacijo in nadaljnje poslovanje ter seveda ohranitev delovnih mest, zato program podpirajo. Kaj se bo zares zgodilo s Tovarno obutve, pa se še ne ve. Sklepni dogovor z upniki namreč ni bil dosežen. Ovira je največji upnik, LB Dolenjska banka, ki ne pristaja na spremembo terjatev, sicer zavarovanih s hipoteko, v lastninski delež, ampak se ogreva za stečaj podjetja. še ni narejeno nič. Tovarna obutve je tudi lansko leto zaključila z izgubo, kije je sedaj že za dobrih sto milijonov tolarjev. Sicer je podjetje že v letu 1991 pričelo izvajati nov proizvodni program, za katerega pa lani še ni bil zagotovljen trg in s tem stalna proizvodnja. Tako je bila lani produktivnost manjša, za dobro desetino pa seje zmanjšalo tudi šte- PLINI V STREŠNIKU DOBRUŠKA VAS — IGM Strešnik iz Dobruške vasi pri Škocjanu je pred časom odprl prodajalno plinov. Na voljo so plini acetilen, argon, ogljikov dioksid, dušik, kisik in nekaj mešanic plinov. Poleg teh prodajajo tudi plin za gospodinjstvo, in to v večjih in manjših jeklenkah. • Vsak človek, katerega ne zadenejo, je za Srbe zgrešen človek. (Torbarina) vilo zaposlenih, kar vse je vplivalo na manjšo rast prihodkov. Izpad je podjetje nadomeščalo z lohn posli, ki pa niso tako donosni kot lastna proizvodnja. Razveseljivo je sicer, da je bila poslovna podbilanca lani kljub vsem težavam in kljub neustrezni strukturi proizvodnje pozitivna. Toda podjetju močno manjka kapitala, zato sc mora dodatno zadolževati, kar je ob visokih obrestih samomorilsko početje. V Tovarni obutve so že lani izdelali sanacijski program, ki temelji na povečanju deleža lastne proizvodnje v primerjavi z lohn posli ter na znižanju stroškov poslovanja. V programu je bila nakazana tudi možnost finančne utrditve podjetja. V ta namen naj bi bilo podjetje deležno delnega odpisa dolgov, deloma pa naj bi dolgove spremenili v delniški kapital in kratkoročne v dolgoročne. V trajni vložek bi morali spremeniti vsaj kredite, s katerimi se financira oprema za novi program. Z. LINDIČ-DRAGAŠ Občinski denar za razvoj Proračun bo z 58,5 milijona SIT sofinanciral programe komunalnega urejanja naselij — Prijava do 23. aprila NOVO MESTO — Novomeška občinska vladaje prejšnji teden odobrila razpis za pridobitev sredstev za programe komunalnega urejanja v krajevnih skupnostih v letošnjem letu. Razdelili bodo 58,5 milijona tolarjev. Krajevne skupnosti, ki bi rade prišle do tega denarja, morajo oddati prijave z vso potrebno dokumentacijo do 23. aprila. Vsota, kije zagotovljena v ta namen v letošnjem občinskem proračunu, je za 40 odstotkov večja od lanske, medtem koje celoten proračun večji od lanskega za 27 odstotkov. Seveda niti tako povečana sredstva za programe komunalnega urejanja še zdaleč ne zadoščajo za vse potrebe, ki jih imajo v krajevnih skupnostih. Od 58,5 milijona tolaijev bo šel naj- _ večji del, 30 milijonov tolarjev, za sofi- ’ nanciranje izgradnje komunalnih naprav. Gre za sredstva sklada stavbnih zemljišč, ki jih bodo deležna naselja, v katerih je predpisano plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Za sofinanciranje izboljšav lokalnih cest je namenjenih 18 milijonov tolarjev, 4,5 milijona za komunalne objekte v vseh krajevnih skupnostih, 6 milijonov pa za urejanje pokopališč. Prednost bodo imeli programi urejanja manj razvitih krajevnih skupnosti in demografsko ogroženih območij, ekološki programi in programi razvoja krajevnih središč v občini. V mestnih krajevnih skupnostih bo sklad stavbnih zemljišč na primer podprl le izgradnjo objektov, ki bodo pomenili izenačevanje komunalnega standarda na območju mesta. Pomembna bo seveda tudi zavzetost krajevne skupnosti za urejanje in sanacijo ekoloških problemov. Proračunska sredstva naj bi znašala le 30 odstotkov vseh sredstev investicij. Ostalo bo treba zagotoviti iz drugih prihodkov krajevne skupnosti. Najpomembnejši bo kot ponavadi kar prispevek krajanov, tako samoprispevek kot še kakšen dodaten prispevek in tudi Tradicija žlahtnega okusa _________Stari sodi ob modemih cisternah NOVO MESTO — Od trte do točilne mize je dolga pot. Kako dolga, dobro ve Jožica Zalar, lastnica gostilne »Na hribu« na Škrjančah, ki se je pred leti odločila obnoviti družinski vinograd na Knežiji nad Karteljevim. Trte, ki so dolga leta dajale vino domači gostilni, so bile ostarele, obdelovanje otežkočeno. Nov nasad trt v terasah zdaj omogoča strojno obdelavo, izbrane vrste pa pridelavo namiznega belega vina, cvička in dolenjskega rdečega vina. »Obnove vinograda sem se lotila pred dvanajstimi leti, trajala pa je kar pet do šest let. Če k temu prištejemo še nekaj pozeb in slabih letin, dobimo šele pravo sliko tveganosti in stroškov celotne naložbe,« pravi Jožica Zalar, ki je tako pridobila 1 ha modernega vinograda s približno 5 tisoč trtami. Sproti s trtami je rasla kot vinogradnik in kletar tudi sama. V obojem seje zdaj že dobro izurila in pred nekaj leti so z vinskih degustacij pričele prihajati prve medalje in priznanja. Za vse tri sorte. »Gostilna z dobrim domačim vinom je velika prednost, pri nas pa je to tudi že stoletna tradicija, kije nisem hotela prekiniti,« pravi Jožica, «vendar so danes časi drugačni. Samo v gostilni je moč prodati le manjši del letne proizvodnje, ostalo je treba spraviti v promet kakor človek ve in zna. Zanimivo je, daje Jožica Zalar najmanj zanimanja prav za cviček, kljub temu da je zelo kakovosten. Zares je že čas, da pride do njegove ponovne uveljavitve. Razmišljam tudi o kmečkem turizmu, v katerega bi vključila tako gostilno kot zidanico. A to so zaenkrat le še načrti.« Kot zanimivost Jožica pove, da vino hrani v starih sodih m v modernih cisternah. Radovedna je bila, če je med tako hranjenimi vini kaj razlike, pa je poslala na degustacijo primerek enega in drugega. Vino, hranjeno v tradicionalnih sodih, je vedno dobilo malenkost višjo oceno kot tisto iz cisterne. Tradicija ima torej le žlahtnejši okus. TJ. prostovoljno delo. Krajevne skupnosti morajo, kot rečeno, vloge za pridobitev proračunskega sofinancerskega deleža oddati do 23. aprila občinskemu sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora. Predlog razdelitve bo posebna projektna skupina potem izdelala do sredine maja, denar pa bo možno uporabljati postopno v letu 1993, glede na razpoložljiva sredstva proračuna. Za vse ga naenkrat ne bo. Nova bencinska črpalka v Novem mestu Ob Belokranjski cesti jo bo postavila firma OMV-Istra NOVO MESTO — Prodorna koprska firma OMV-Istra bi rada imela svoje bencinske črpalke v vseh slovenskih mestih in ob veh pomembnejših cestah. Tako namerava postaviti eno ali več svojih bencinskih črpalk tudi v Novem mestu. Novomeški izvršni svet pa v okviru razvojnega programa občine podpira razvoj in konkurenco tudi na tem področju oskrbe. Vendar je potrebno za to seveda prej še marsikaj narediti, predvsem izdelati in sprejeti ustrezno prostorsko dokumentacijo in prostor opremiti z infrastrukturo. O tem sta novomeški izvršni svet in OMV-Istra že v začetku tega leta podpisala tako imenovano pismo o nameri. Iz njega izhaja, da želi OMV-Istra ob Belokranjski cesti v Novem mestu letos zgraditi bencinsko črpalko s spremljajočimi dejavnostmi. Za to se je OMV-Istra obvezala deponirati pri Dolenjski banki 200 milijonov tolarjev in kupiti za milijon mark obveznic občine Novo mesto. Izvršni svet pa naj bi takoj začel pripravljati prostorske dokumente za lokacijo te črpalke. NOVO MESTO — Med ljudmi je razširjeno mnenje — občasno ga še podkrepijo podatki o dokaj majhnem številu zaposlenih, posebno v'zasebnih podjetjih — da zasebniki, tako obrtniki kot podjetniki, v veliki meri zaposlujejo na črno. To pomeni zaposlovanje brez ustrezne dokumentacije ter prikrajše-vanje delavcev za pravice, ki jim gredo iz dela, države pa za prispevke in davke. Inšpektor za delo pa je lani v novomeški občini dejansko ugotovil le sedem primerov črnega zaposlovanja. Na črno zaposlene delavce je našel pri petih obrtnikih in v dveh zasebnih podjetjih. Podjetje Intel servis je po njegovih ugotovitvah v agustu zaposlovalo tri begunke iz BiH, kar je v nasprotju z ženevsko konvencijo. Ne da bi sklenilo pogodbo o zaposlitvi, je zaposlovalo delavko podjetje Santos-tours. Na črno zaposlene delavce je imelo tudi pet obrtnikov: Frančiška Mežnar v modnem krojaštvu, Borut Potočar in Alojz . »Id itupar v gostilni. Dragman v okrepčevalnici ter Leopold Vrhovski in Ana Stupar v gostilni. NA KRIŠKO GORO IN TOLSTI VRH NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto vabi 17. aprila na enodnevni izlet na Kriško goro in Tolsti vrh. Odhod z novomeške avtobusne postaje bo ob 6. uri, cena izleta 700 tolarjev. Prijave na tel. 21-446. Da je bilo tako malo ugotovljenih primerov črnega zaposlovanja, ki bo dobilo epilog pri sodniku za prekrške, naj bi bila kriva prevelika obremenitev inšpektorja. Že nekaj mesecev je na tem delovnem mestu za inšpekcijsko nadzorstvo v štirih dolenjskih in belokranjskih občinah namreč zaposlen le en inšpektor. Delovno mesto za še enega je bilo razpisano, vendar Uprava inšpekcijskih služb ni mogla dobiti nikogar. Inšpekcija za delo jemlje nadzor nad nedovoljenim zaposlovanjem kot prednostno nalogo, vendar samo en inšpektor delu preprosto ni kos. Poleg tega mora namreč sodelovati še pri vseh pregledih obrtne komisije in komisije za registracijo podjetij, pri pregledih iz varstva pri delu in delovnih razmerij, na skrbi pa ima tudi nadzor nad smučišči in vlečnicami. Lani je inšpekcija za delo v štirih dolenjskih in belokranjskih občinah opravila kar blizu tisoč inšpekcijskih pregledov in komisijskih ogledov. V takih razmerah se bodo govorice o velikem zaposlovanju na črno verjetno še širile. Medtem ko v omenjenih sedmih primerih ni bilo ugotovljeno, da bi bili delavci prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in celo prejemali nadomestilo, je slišati, da je tudi takih nekaj. Z njimi zaposlovalci še bolj profitirajo, saj jim plačujejo le razliko med dcnaijem od zavoda in srednje žalostno plačo. Da so delavci lepo tiho, da vsaj lahko delajo, kar je v današnjih razmerah velike brezposelnosti že za mnoge nedosegljivo razkošje, je kajpada tudi jasno. Z. L.-D. UREJEN ODVOZ ODPADKOV NOVO MESTO - Pred kratkim sc je v novomeški občini končala akcija odvoza kosovnih odpakov, ki jo dvakrat na leto, spomladi in jeseni, organizira novomeška Komunala. Kosovne odpadke odvažajo od tam, od koder je tudi sicer organiziran reden odvoz gospodinjskih odpadkov. Ob tem pa lahko ljutlje kosovne in druge odpadke stalno pripeljejo na komunalno deponijo v Leskovcu pri Brusnicah, in to tudi popoldan ter ob sobotah, nedeljah in praznikih, saj so tam pred vhodom vedno pripravljeni ustrezni kontejnerji. Delo — nedosegljivo razkošje Inšpektor za delo je lani v novomeški občini potrdil le ______sedem primerov zaposlovanja na črno ZAKAJ JE VODA DRAGA NOVO MESTO - Oskrba z vodo na območju novomeške Komunale, sc pravi v novomeški občini, je precej draga stvar. Zato je ta komunalna dejavnost vseskozi v izgubi in jo “podpirajo” druge komunalne dejavnosti. Ker sc sem in tja sliši tudi očitek, da je pri oskrbi z vodo v okviru Komunale preveč zaposlenih in da to dviguje ceno vode oziroma povzroča dodatne stroške, so pri Komunali postregli s temi podatki: v razvitih evropskih državah je v povprečju zaposlen pri sektotju oskrbe z vodo en delavec na 86.000 kubikov prodane vode; v Sloveniji pride en delavec na 87.000 kubikov, pri novomeški Komunali pa že na blizu 250.000 kubikov prodane vode. Torej zaposleni ne povzročajo nepotrebnih stroškov, pač pa pri nas vodo draži razdrobljenost, draga gradnja, iskanje novih virov, veliko črpališč, drago prečrpavanje itd. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 10. aprila, bodo odprte naslednje prodajalne živil: •Novo mesto: od 7. do 19. ure: M-KZ Krka, Dom, Bršljin od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna # od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Sentpetru •Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba •Dolenjske Toplice: od 7, do 17. ure: Mercator-KZ-Krka, Samopostrežba •Žužemberk: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market •Straža: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba V nedeljo, 11. aprila, bodo odprte naslednje prodajalne živil: •Novo mesto: od 8. do 11. ure: M-KZ Krka, Prodajalna, Glavni trg 4 od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Sentpetru Šola za strokovne sodelavce Krke Tovarna zdravil Krka na posebnih seminarjih seznanja svoje strokovne sodelavce v tujini z vsem, kar morajo vedeti za uspešno promocijo Krkinih izdelkov OTOČEC — Novomeška tovarna zdravil Krka je lani poleti prvič organizirala enotedensko izobraževanje za svoje strokovne sodelavce, ki opravljajo promocijsko dejavnost v tujih državah, ki so najpomembnejša tržišča za njene izdelke. Prejšnji teden so bili na podobnem seminarju na Otočcu Krkini strokovni sodelavci iz Madžarske, Češke, Poljske, Rusije, Belorusije, Ukrajine, Romunije, Bolgarije in Gane. Krka za letos načrtuje, da bo izvozila za 147 milijonov dolarjev izdelkov, kar je tri četrtine predvidene prodaje zdravil, veterinarskih izdelkov in izdelkov iz programa zelenih zdravil. Izvaža v 57 držav po vsem svetu, njeni največji kupci pa so Poljska, Ruska federacija, Češka, Madžarska, Hrvaška in ZDA. Gre za tradicionalna Krkina tržišča, na katerih je prisotna že dvajset let in več. Pridobljen položaj, znanje in izkušnje namerava Krka izrabiti za povečanje prodaje na teh trgih, na katerih pa so se razmere posebno v zadnjih dveh letih temeljito spremenile. Zahteve pri registraciji zdravil, ki je pogoj za prodajo v vsaki državi, so se približale normam EGS, strogo centralizirane in adminis- trativno razdeljevane nabave zdravil pa je zamenjala prodaja množici veledro-gerij in lekarn, obveščanje zdravnikov in farmacevtov ter promocija zdravil. Kako zelo je slednja pomembna, pove podatek, da zahodne farmacevtske firme namenjajo zanjo 15 do 25 odstotkov dohodka, medtem ko ga za raziskave in razvoj izdvajajo 10 do 15 odstotkov. Krka za promocijo daje nekaj manj, stavi pa na strokovne sodelavce. To so v glavnem domačini v posamezni državi, vse pa v Krki že pred začetkom dela dodatno izobrazijo po merilih Evropske skupnosti. Skupina, kije bila na seminarju pretekli teden, je poslušala pre- davanja o medicinski promociji, pomenu in vlogi strokovnega sodelavca, o oblikah komercialne dejavnosti v državah srednje in vzhodne Evrope, seznanila pa se je tudi z novimi Krkinimi zdravili in izdelki iz programa zelenih zdravil. Sestavni del izobraževanja je tudi spoznavanje Slovenije. Krkini strokovni sodelavci ob promociji Krkinih preparatov namreč vedno predstavijo tudi Slovenijo, državo, iz katere je Krka in za katero marsikje v svetu niti dobro ne vedo in jo zamenjujejo s »Slovekijo« (Slovaško) ali Slavonijo. Ob lastništvu ali solastništvu devetih podjetij v tujini in ob 12 predstavništvih od Londona do Vladivostoka, v katerih dela 65 krkašev (Slovencev in domačinov), ima Krka v tujini trenutno 28 strokovnih sodelavcev, do konca leta pa jih namerava usposobiti še 10. V Krki pravijo, da so strokovni sodelavci res najdražji, vendar tudi najučinkovitejši način za promocijo izdelkov. Z. L.-D. [Novomeška kronika] DOHODNINA - Prejšnji teden je potekel že rok za oddajo napovedi za odmero dohodnine za leto 1992, nekateri pa imajo še probleme s staro dohodnino, za leto 1991. Nekateri revozovci na primer. Na plačilnih listah imajo črno na belem, da so že novembra plačali odmerjeno dohodnino. Nedavno pa so jih z novo položnico še enkrat terjali, naj doplačajo dohodnino. Kje se je doplačilo dohodnine izgubilo, bodo gotovo odkrili. DOHODNINA II - Nekateri pa imajo probleme že z novo dohodnino, za leto 1992. Delavec, ki je nekaj mesecev garal za znanega novomeškega podjetnika, je zaman terjal tudi plačilo. Da je stvar še hujša, podjetnež ni plačal niti prispevkov in uredil drugih stvari, tako da se prisilni dobrodclncž niti ni mogel prijaviti na borzi dela kot brezposeln. Ko si je ravno malo ohladil jezo in našel celo novo delo, je mladi mož doživel nov šok. Podjetnež mu je lepo redoljubno poslal obvestilo o zaslužku, potrebno za prijavo dohodnine. Tako je vsaj videl, koliko denarja bi moral dobiti, pa ga ni. Zdaj manjka samo še to, da bodo mlademu možu za zastonjsko delo odmerili dohodnino oz. ga “prijeli”, zakaj tega in tega zaslužka ni prijavil. ŽUPAN - Novi novomeški župan Franci Koncilija je svoje novo delo vzel smrtno resno. Za danes je povabil novinarje na srečanje, na katerem je napovedal na kratko predstaviti svoje delo v funkciji župana. Doslej pa se je kljub kratkemu času županovanja že precej razgledal po mestu in občini, da bi, kot je sam rekel, spoznal vsako poro družbenega življenja in utrip mesta, da bi bil lahko dober župan v naslednjih letih. Zgleda, da je biti novomeški župan zelo lepo in prijetno. Marjan Dvornik se je težko poslovil od te funkcije, Koncilija pa takoj govori o nekaj letih, čeprav je bilo v novomeškem parlamentu govora le o županu za nekaj mesecev. SLOVENŠČINA - Nobena skrivnost ni več, da inž. Janez Bulc ni več direktor Novoterma, ki ga je Krka lani 80-odstotno in po vseh zagotovilih zelo dobro prodala nemškemu partnerju. Najprej je bil na enomesečnem dopustu, z aprilom pa se je od Novoterma in Krke dokončno poslovil. O razlogih lahko le ugibamo, saj so vsi želo molčeči. Nakazuje pa se še ena razsežnost risotnosti nemškega podjetništva v oveni meslu. Odpoved naj bi inž. Bulc še dobil v slovenščini, vabilo na poslovilno slavje, ki so mu ga priredili, pa že v nemščini. Učitelji tujih jezikov si v Novem mestu že sedaj lahko mariejo roke! Pr Ni gospa ie tudi v Novem mestu rekla, Ena gospa u nekaterim tudi toži po starih časih. Titov kip na galerijskem vrtu je ozaljšan s šopkom svežih rožic. V času od 15. do 21. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Katarina Gorcnčič iz Velikega Lipovca - Dejana, Zvonka Turk iz Vavtc vasi - Aleša, Marta Urbič iz Dol. Nemške vasi - Nino, Marija Boič iz. Gor. Stare vasi - Klavdijo, Marjeta Hrovat iz Gor. Kadulj -Gregorja, Milena Strniša iz Jezera - Tadeja, Helena Fcrdcrbcr s Krasinca - Natalijo, Mojca Konaj-zler iz Zavratca - Anjo, Zdenka Kralj iz Vel. Ncrajca - Jožeta, Marica Dchlič iz Stankovccv -Marina, Polonca Žagar iz Biške vasi - Erika, Terezija Gorenc iz Šentruperta - Tanjo, Mojca Groblar z Omote - Matejo, Jolanda Luzar iz Gabrja - Iris, Anica Banovec s Kala - Mitja, Jelka Baganič iz Črnomlja - Ivana, Slavka Kabur iz Metlike -Denisa, Janika Umek s Senovega -Roka, Marija Banovec iz Doblič -Ano, Frančiška Murn iz Vel. Orehka - Moniko, Suada Grčar iz Kamnja - Kajo, Darinka Radovič iz Scčjcga sela - deklico. Iz Novega inesta: Kata Stojčcvič iz Hladnikove 2 - Borisa in Danijelo, Ncna Gojkovič s Partizanske 14 - Denisa, Urška Gliha iz Šukljctove 11 - Špelo, Zcliha Adrovič z Drskc 46 - Eniso, Darja Hrovat iz Kettejevega drevoreda 43 - Žigata, Ema Miklič iz Ccgclnicc 42 - Roka, Janja Rupnik z Mestnih njih 9 - dečka, Ksenija Radovič-V/indischcr iz Kolodvorske 2 -dečka, Justi Bohte, Pot na Gorjance 26 - Mitja. Čestitamo! Črnomaljski drobir MLEKO - V Beli krajini je slišati pripombe, zakaj jezni kmetje delijo mleko in jabolka le v Ljubljani, ne pa tudi drugod po Sloveniji. “Smo v Beli krajini bolj bogati od tistih v slovenski prestolnici?” sc sprašujejo nekateri v Beli krajini, ki morajo v prodajalnah drago plačevati mleko, ki je tudi od belokranjskih krav, a ga pripeljejo v embalaži iz Ljubljane. Je že tako, da Bela krajina ni bila nikoli dežela, kjer bi se cedila med in mleko. LETALIŠČE - Lep dokaz, da med strankami ne gre le za zdrahe in razprtije, ampak lahko tudi vzorno sodelujejo, je porajajoče sc belokranjsko turistično-športno letališče pri Prilozju. Člani Aerokluba Bela krajina so na njem opravili že obilo prostovoljnih delovnih ur, njihova glavna usmerjevalca pa sta bila predsednik in podpredsednik kluba. Prvi je predsednik črnomaljskih krščanskih demokratov Franc Stariha, drugi član metliške Stranke demokratične prenove, Jože Matekovič. STRANKA - Slovenska nacionalna stranka je očitno na vse slovenske občinske izvršne svete naslovila prošnjo, naj ji v občini zagotovijo prostore. Na izvršnih svetih pa sedaj ugibajo - vsaj v Beli krajini je tako - za katero SNS gre, Jelinčičevo ali ono drugo. Takšna obrazložitev bi bila za SNS očitno prevelik napor, ko pa so pošiljali pismo v Črnomelj, se niso niti toliko potrudili, da bi pravilno prepisali prošnjo. Tako med drugim piše: “Ker SNS v Ptuju še nima svojega prostora, prosimo, da ji v Črnomlju najdete primerno pisarno.” Brez komentarja. Sprehod po Metliki ČLANI METLIŠKE FOLKLORNE SKUPINE IVAN NAVRATIL so pridrveli v Trebnje, da bi pokazali prebivalcem najmlajšega slovenskega mesta, kaj znajo in zmorejo. Pridružili so se jim tudi najvišji predstavniki mesta Metlike, v trebanjskem kulturnem domu pa je sedelo največ dvajset ljudi. Verjetno bi bil obisk veliko večji, če bi Trebanjce prej obvestili, da bodo pripeljali Metličani s seboj domače žganje, potice in pogače. Kar trije povezovalci programa so imeli redko priložnost pozdraviti vsakega gledalca posebej, a tega niso storili, kar je vsekakor osiromašilo sicer odlično pripravljeni folklorni nastop. Duhovito vezno besedilo je napisal Matjaž Rus. Nastalo je na podlagi še neizdane knjige Metličani, ki jo je spravil vkup profesor Zvonko Rus, Matja-žev oče LANI JE PRIPRAVILA LJUDSKA KNJIŽNICA vrsto literarnih večerov, razstav, koncertov, plesno-glas-benih prireditev, kvizov, gledaliških in lutkovnih predstav, ki sijih je ogledalo 2519 obiskovalcev. Največ gledalcev je bilo na predstavi Oh, te princese Lutkovnega gledališča iz I jubljanc, saj seje zbralo v kulturni dvorani kar 420 gledalcev. Najmanj ljudi pa sije ogledalo kviz Kolumb in doba odkritij, zasedenih je bilo le trideset stolov. Martinovanje na grajskem dvorišču je bilo gotovo najodmevnejše. PRIPOMBA M. S. V RUBRIKI HALO, tukaj bralec Dolenjca! na račun predsednice Rdečega križa Metlika je naredila veliko zgage. Predsednica A. P. seje odločila prenehati z delom, ki ga je opravljala vrsto let z odgovornostjo, prepričanjem in uspešno. Plačila, kijih je prejemala, so bila domala vedno v obliki nehvaležnosti, podtikanj in žalitev. ( Trebanjske iveri j PROMETNE ZVEZE - Najmlajše slovensko mesto Trebnje, ki jc na prti med Novim mestom in Ljubljano in pijeta mimo njega magistralna cesta Ljubljana - Zagreb ter železnica proti Novemu mestu, ima kljub temu, predvsem ob sobotah, nedeljah in praznikih, slabe prometne zveze z Novim mestom. Človek bi mislil, da jc to neverjetno, saj pelje iz Ljubljane proti Novemu mestu veliko avtobusov, vendar v Trebnje zavije le malokateri. Prav tako je zelo zredčen tudi železniški potniški promet z Novim mestom, medtem ko gre med tednom pogosto vlak za Novo mesto. SOSEDJE - Nedavno omejevanje odkupa mleka Ljubljanskih mlekarn je kmete v trebanjski občini še dodatno prizadelo. Mnogim jc to edini ali glavni vir zaslužka. Mlekarna se je znebila odvečnega mleka, s tem da je prevzemala le najkvalitetnejše mleko. Te ukrepe jc pzdravilo tudi ministrstvo za kmetijstvo, češ če bomo z našim mlekom hoteli priti na evropska tržišča, bo moralo biti tudi boljše. Trebanjci, ki so bili nedolgo tega na obisku v pobrateni občini Guastalla v Italiji, kjer so si med drugim ogledali sirarno parmezana, pa pravijo, da so se na lastne oči prepričali, da jc njihova higiena pri mleku in siru daleč za našo. Lepi, če prednjačimo pred sosedi, vendar bo za nas bolje, če se bomo zgledovali po boljših! ifl IZ NtkŠIH OBČIN illi it IZ NKŠIH OBČIN E Zaposlujejo predvsem zasebniki Razmere v gospodarstvu vse slabše — Povprečno število zaposlenih se zmanjšuje ____________Plače zaostajajo za regijskim in republiškim povprečjem ČRNOMELJ — Če bi o črnomaljskem poslovanju v preteklem letu presojal optimist, bi menil, da mujc šlo glede na deleže, ki jih je imel v dolenjski regiji, kar dobro. Če bi ocenjeval pesimist, bi pripomnil, da Črnomaljcem ni šlo tako dobro, pač pa je šlo ostalim še slabše. Res pa je, da so v gospodarstvu razmere vse slabše, obseg prizvodnje pada, število brezposelnih narašča. Čeprav seje črnomaljski delež izgube na Dolenjskem lani močno zmanjšal v primerjavi z letom prej, je s primanjkljajem poslovalo kar 38 gospodarskih podjetij, od tega 13 družbenih. V družbenih dejavnostih pa je imelo izgubo 11 podjetij, med njimi tri zasebna ter vse šole v občini razen šole s prilagojenim programom ter srednje šole. V Črnom- lju opozarjajo, da so nekatera njihova podjetja veliki izvozniki, toda zaradi neustreznega tečaja tolarja so bili celotni prihodek, bruto dobiček in akumulacija manjši, kot bi bili sicer. Precej zaostajajo tudi črnomaljske bruto plače: za regijskim povprečjem za 14 ter za republiškim za 18 odst. Konec preteklega leta je bilo na Za- Kmetje vse bolj neučakani V Semiču okrogla miza predstavnikov belokranjskih strank o razmerah v kmetijstvu — Podpora SLS SEMIČ — Predstavniki Slovenske ljudske stranke v Beli krajini so želeli še enkrat potrdilo, ali jih druge stranke podpirajo pri njihovih v javnosti že dovolj znanih zahtevah do vlade. Zato so pretekli teden sklicali v Semiču okroglo mizo, ki so se je udeležili predstavniki skoraj vseh strank v Beli krajini. Mnogi govorniki so se žal zadovoljili le z naštevanjem tega, kakšne so bile razmere v kmetijstvu nekdaj in kakšne so danes, medtem ko so jim šli načrti za prihodnost težje z jezika. Nekateri od prisotnih pa so zahtevali prav to. Na realna tla jih je postavil direktor črnomaljske kmetijske zadruge, zatrjujoč, da ■ bodo čez. nekaj let poceni kmetijski pridelki iz vzhodne Evrope preplavili našo celino. Zato se bodo v Beli krajini morali preusmeriti v sadjarstvo, jagodičevje, zelenjadarstvo, kjer je sicer veliko roč- Pomoč nudijo vsakemu, ki jo potrebuje Leto in pol trebanjske Karitas Koliko lepega pa tudi težkega se zgodi v življenju slehernemu človeku. Marsikdaj človek potrebuje le nekoga, ki mu bo prisluhnil, ga potolažil in mu po svojih močeh pomagal. V današnjih časih, ko jc vse več ljudi brez služb, ko so zaradi gospodarske krize dohodki majhni, je pomoči potrebnih še več. Trebanjska Karitas, ki jojc pred letom in pol ustanovil župnik Janez. Celar, je nastala z željo, da pomaga vsakemu, ki se oglasi pri njih tako v duhovni, duševni, zdravstveni ali materialni stiski. »Dolgo časa smo delali v prostorih župnišča, sedaj imamo svoj prostor za občinsko stavbo, ki nam ga je odstopila občina, kamor lahko pride vsakdo, ki rabi pomoč, ob torkih od IL do 12. ure in četrtkih od 16. do 17. ure,« razlaga Ana Nahtigal, ki je v trebanjski Karitas že od začetka njenega delovanja in je v desetčlanskem odboru. Njihovo prvo delo je bila priprava prostorov za zbirni begunski center na Čav težu. Poskrbeli so za zbiranje oblačil, igrač, higienskih pripomočkov in hrane. Z oblačili, hrano in igračami so pomagali tudi zbirnemu centru v Črnomlju. »Sedaj nudimo pomoč predvsem družinam, ki so pod svojo streho sprejele begunce, trudimo pa sc prisluhniti tudi našim ljudem, ki pomoč potrebujejo,« pravi Ana Nahtigal. Nekaterim so že plačali položnice za stanovanje, elektriko, nakup šolskih knjig ali so jim npr. pomagali z oblačili. Pri nudenju tovrstne pomoči sodelujejo s trebanjskim centrom za socialno delo. »Spomnili smo se tudi starejših in osamljenih, obiskali smo jih na domu ali v domu starejših občanov,« pravi Nahtigalova in dodaja, da si želijo k njihovem delu pritegniti mlade in upokojence. »Svojo pomoč pa bi radi nudili tudi najmlajšim, ki se znajdejo v najrazličnejših težavah,« še dodaja. V upravnem odboru imajo kar nekaj strokovnjakov iz različnih področij, ki bi lahko priskočili na pomoč. V tem letu in pol so že marsikaj naredili, vendar se zavedajo, da brez darovalcev, ki so jim prinesli vse od obleke do hrane, vsega tega ne bi mogli storiti. J. D. nega dela. A le s temi pridelki bodo lahko konkurenčni. Utopija je, da bo s kravo ali dvema na kmetiji moč preživeti, saj naša država še ne bo kmalu tako bogata, da bi takšno proizvodnjo lahko vzdrževala. Večkrat je bilo slišati zahteve po strategiji razvoja kmetijstva, ki da je še ni, da pa bi jo za Belo krajino lahko napisali, Če bi na primer zadruga in Belsad povedala, koliko grozdja, sadja in zelenjave sta pripravljena odkupiti. Vendar je podpredsednik metliške KZ ugovarjal, da je kaj takšnega napovedovati za nekaj let naprej loterija. Precej različnih mnenj je bilo tudi na račun odkupa mleka v zadnjih tednih. Po dolgi in včasih precej vroči razpravi so razpravljala na koncu le prišli do zaključka, da SKD in SLS, ki sta bili na okrogli mizi najmočneje zastopani, postavljata vladi enake zahteve, le da krščanski demokrati zahtevajo njihovo uresničitev v treh mesecih, v Slovenski ljudski stranki pa takoj. M. BEZEK-JAKŠE vodu za zaposlovanje prijavljenih 791 ljudi ali za 197 več kot leto prej. Več kot polovica jih ima prvo ali četrto stopnjo izobrazbe. Toda čeprav seje povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur lani za skoraj 8 odst. zmanjšalo, seje v zasebnih podjetjih kar za 130 odst. povečalo. Pomeni, da so zaživela nekatera podjetja, ki v preteklih letih niso imela zaposlenih. Dokaz za to je tudi precej več oddanih zaključnih računov, kot jih je bilo v preteklem letu. Vendar pri tem ne gre za velike vsote, saj je veliko majhnih podjetij ali takšnih, ki so s poslovanjem šele začela. Prav večje zaposlovanje v malem gospodarstvu jc eden prvih rezultatov pospeševanja podjetništva v črnomaljski občini. Lani so iz občinskih obveznic namenili podjetnikom za 24 milijonov tolarjev posojil, začeli z urejanjem poslovne cone Majer, pričakujejo pa tudi republiško pomoč. Ustanovili so Agencijo za razvoj, ki naj bi bila predvsem v pomoč malemu gospodarstvu, a ni zaživela po pričakovanj'11- M. BEZEK-JAKŠE KDAJ KONEC UDIRANJA? —Na Cesti padlih borcev v Črnomlju imajo zadnjih nekaj let precej težav s potjo. Nedavno se je, potem ko je pod asfaltom nastala velika luknja, cesta že tretjič udrla, in sicer le pod težo pešca Čeprav je moč opaziti, da se pogreza velik del ceste in celo zemlja na sosednjem vrtu, so s Komunale prebivalcem obljubili, da bodo zasuli le luknjo in cesto zakrpali, ker za večje posege ni denarja 1% vztrajne je dela dovolj 18 pomožnih šivilj končalo tečaj — Novost ČRNOMELJ - Z razdelitvijo potrdil o izobrazbi so pretekli petek v tukajšnjem Zavodu za izobraževanje in kulturo (Ziku) zaključili s trimesečnim izobraževanjem 18 brezposelnih za pomožne šivilje. Denar za program je zagotovil Zavod za zaposlovanje iz. Novega mesta, za šivilje pa so se odločili zaradi velikih potreb po tem poklicu po vsej Dolenjski. Čelo samo v Beli Krajini potrebujejo več šivilj, kot se jih je tokrat usposobilo. Vendar jim je Jože Wolf z Zavoda za zaposlovanje svetoval, da se morajo, če zares želijo delati, sedaj predvsem same potruditi. Zavod je namreč omogočil izobraževanje, ne bo pa mogel od delodajalca do delodajalca iskati prostih mest. Ob tem je opozoril, da je potrebno, da jih delodajalci v resnici vzamejo v delovno razmerje, ne pa, da bodo pri njih le delale. Proti zaposlovanju na črno bodo namreč ostro ukrepali. Zasebnica Pavla Mikložič, ki ima obilo izkušenj z zaposlovanjem preko Zavoda za zaposlovanje, je dodala, da morajo kandidatke na svojih novih delovnih mestih pokazati predvsem delovne navade, odgovornost do dela in vztrajnost. Novost omenjenega izobraževalnega programa jc bila v tem, da je vzporedno s praktičnim delom za industrijskimi stroji, ki sojih dali v najem belokranjski zasebniki in podjetja, potekal tudi program za življenjsko uspešnost. Takšno izobraževanje so imeli doslej v Sloveniji le v Kopru in v Črnomlju. V letošnjem letu namerava ministrstvo za šolstvo pripraviti vsaj en tečaj za življenjsko uspešnost v vsaki občini. M.B.-J. POŠKODOVAN SPOMENIK NA GRIČKU ČRNOMELJ - Člani krajevnega združenja borcev NOV Črnomelj že več let opozarjajo na popravilo zgornje ploščadi spomenika na Gričku, toda zaman. Sedaj so se začele poškodbe kazati tudi na osrednjem reliefu, zato je združenje naslovilo na izvršni svet poziv, naj poskrbi za takojšnje popravilo, da ne bo škoda še večja. Hkrati borci pristavljajo, da bi morali obnoviti tudi smerokaze k spomeniku. Izvršni svet je sklenil, da bo za delo določil ustrezne službe, denar pa bodo zagotovili iz proračuna. FOLKLORA NA VELIKONOČNI PONEDELJEK METLIKA - Člani tukajšnje folklorne skupine "Ivan Navratil” vabijo na velikonočni ponedeljek, torej 12. aprila, ob 15. uri na metliški “plač”, kjer bodo “zavirali kolo”. Peli in plesali bodo metliška obredja tako, kot je bilo na vuzemski ponedeljek pri Metličanih v navadi veliko let, nazadnje pa leta 1947. Lani so folkloristi po 45 letih znova obudili dolgoletno tradicijo in, kot vse kaže, nameravajo z njo nadaljevati. Zato vabijo Metličane, da sc jim pri "zaviranju kola” pridružijo. Če bo slabo vreme, bo prireditev v kulturnem domu. NADALJUJEJO Z AGROMELIORACIJAMI METLIKA - V metliški občini so v preteklem letu uspešno uresničili program urejanja kmetijskih zemljišč od Trnovca proti Jugoiju. ga Zakaj bi trpeli zaradi ponosa? Tako se sprašuje predstojnik župnijske Karitas Metlika Albin Žnidarič, ki spoznava, _______da marsikdo zaradi svojega dostojanstva ne poišče pomoči Ijišč od Trnovca Projekt agromelioracije, ki poimenovali “Metlika 2”, sedaj zaključujejo. Čaka jih le še nekaj del na jugorskem področju. Začeli pa so tudi že z urejanjem zemljišč v okviru projekta “Metlika 3”, in sicer južno od ceste Metlika - Krvavčji Vrh proti Dobravicam, Krivoglavicam in Geršičem. V pripravi so tudi projekti za ureditev zemljišč v KS Gradac in delno Podzemelj. "Metlika 3” obsega ureditev 500 ha zemljišč, zaključena naj bi bila prihodnje leto, s tem pa bo agromelioracijsko urejena celotna metliška občina. METLIKA — Župnijska Karitas Metlika je bila ustanovljena pred poldrugim letom, ko so pričeli prihajati v Slovenijo begunci. Tem je tudi prvim pomagala, kmalu pa seje pomoč razširila na vse socialno ogrožene občane. Danes je delo metliške Karitas že dobro utečeno, čeprav vseh začetnih težav še ni prebrodila. Vsem pomoči potrebnim odpre vrata vsak četrtek med 15. in 17. uro, vendar je s prostorom v župnišču sedaj precej na tesnem. V Karitas upajo, da bodo prostorske težave rešili, ko bodo dobili večji prostor v župnišču. Takrat bodo lahko imeli vso pomoč na enem mestu. Predstojnik metliške Karitas, ki šteje 18 članov, je župnik Albin Žnidarič. V skoraj vsaki vasi v metliški župniji imajo vsaj enega člana, ki pomaga ljudem v stiski. Pri tem ne gre le za materialno h ~ - t' AL Albin Žnidarič pomoč, temveč zlasti za obiske osamljenih, ki jim marsikdaj več kot hrana in oblačila pomenita topla beseda in razumevanje njihovih problemov. Nanje v Karitas ne pozabijo tudi ob praznikih. »Samo za veliko noč smo jim poslali več kot 400 čestitk, obiskujemo jih tudi z darili, seveda pa naj sedaj vesele velikonočne praznike v imenu Karitas voščim tudi tistim, ki jim sicer naša pomoč še ni potrebna,« pravi predstojnik Žnidarič. Čeprav Karitas sodeluje z Rdečim križem, socialno službo, zdravstvenim domom in domom počitka ter upošteva mnenja župnikov v metliški, suhorski in podzemeljski župniji, se člani dobro zavedajo, da gotovo še kje kdo potrebuje pomoč, a jim še ni uspelo priti do njega. »Marsikdo se zato morda počuti izpuščenega, odrinjenega, toda vsaj z naše strani zagotovo nenamerno. Zato tiste, ki so socialno ogroženi, a naša pomoč še ni prišla do njih, prosimo, da se sami obrnejo na Karitas ali na župnike. Res je, da nekaterim njihov ponos ne da, da bi prišli po pomoč. Ko zanje zvemo, jim jo sami ponudimo, vendar je nesmiselno, da bi trpeli zarad j svojega dostojanstva,« pravi župnik Žnidarič. Izkušnje, ki so sijih v poldrugem letu nabrali v metliški Karitas, so namreč pokazale, da število socialno ogroženih narašča. Nekateri bi potrebovali tudi denarno pomoč, a morajo takšne žal razočarati, saj v Karitas denarja nimajo, z izjemo prispevkov, kijih namenijo dobri ljudje. A ti komaj zadostujejo za stroške delovanja humanitarne organizacije. »Če ne bi bilo teh dobrih ljudi ter pomoči škofijske Karitas Ljubljana in župnijskih Karitas Črnomelj in Sežana, bi težko pomagali pomoči potrebnim. Zalo smo vsem tem še toliko bolj hvaležni,« pove predstojnik Žnidarič. Zal pa člani Karitas ugotavljajo, daje plačilo za njihovo delo marsikdaj nehvaležnost ljudi, ki ne dojamejo, da gre v njihovi organizaciji za prostovoljno delo iz ljubezni. M. BEZEK-JAKŠE SEKANJE PIRHOV V TREBNJEM TREBNJE - Stari ljudski običaji ponovno oživljajo. Tako bo na velikonočno nedeljo popoldan na terasi Gostišča Hribar - Motel Trebnje tekmovanje v sekanju pirhov in pomaranč. Vsak udeleženec bo prejel pirh ali pomarančo. Najboljše med mladinci in člani pa v čakajo lepe praktične nagrade. Še posebej so vabljene tekmovalke. • Zdaj sem republiški poslanec in eden od stolih najbolj osovraženih ljudi na-Slovenskem. (J. Zlobec) Črni oblaki prišli nad Trebnje? V Trebnjem se pritožujejo nad republiško delitvijo denarja — Kako peljati že začrta-ne projekte naprej? — Gospodarstvo peša, vse manj je kadrovskih štipendij TREBNJE — Zadnja leta, še posebej pa letos, v trebanjski občini opažajo, da se vse več denarja steka na republiko, vse manj pa ga potem pride nazaj v občino. Podobne občine, kot je Trebnje, sodijo med manj razvita območja, poleg tega pa v njihov proračun pride manj denarja na prebivalca kot v mestnih bolj razvitih občinah. V Trebnjem so se v zadnjih letih lotili več razvojnih projektov, ki pa bodo morali zaradi pomanjkanja denaija obmirovati. Tudi v trebanjskem gospodarstvu ne kaže nič dobrega. Trebanjci so poslali že kar nekaj pisem na republiko, v katerih so predlagali, naj porabo na prebivalca izenačijo z drugimi občinami. Če bi republika to naredila, bi se v trebanjski proračun steklo še dodatnih 40 milijonov tolarjev. »Samo v lanskem letu smo pripravili preko 50 projektov in jih poslali na natečaj za demografsko ogrožene. Odobrenih jih je bilo le nekaj, tako da smo skoraj več zapravili za izdelavo projektov, kot pa smo potem dobili nazaj denarja,« pravi predsednik trebanjskega IS Jože Rebolj. Za naprej pa kaže, da bo še slabše, saj ne bo denarja niti za izdelavo projektov, da o 70 - odstotnem deležu, ki ga mora zagotavljati občina, niti ne govorimo. Predsednik pravi, da imajo v upravi mlado ekipo, ki se spozna na stvari, vendar kaj, ko je vse delo pogojeno zopet z denarjem! Do sedaj so trebanjska podjetja še kar plavala in se otepala izgub, zadnji podatki pa kažejo, da se stanje slabša. V občini imajo že 641 brezposelnih, ob koncu šolskega leta pa se bo pridružila še nova generacija mladih. »Skrbi dej- Jože Rebolj stvo, da podjetja razpisujejo vse manj kadrovskih štipendij,« pravi Rebolj. Do sedaj je veliko ljudi, ki so ostali brez službe, posrkalo podeželje, vendar so tudi v kmetijstvu razmere vse hujše. Od kmetijstva pa živi v občini dobršen del ljudi. V občini vsako leto namenijo nekaj denarja tudi za subvencijo v kmetijstvu, čeprav se zavedajo, da tega denarja še zdaleč ni dovolj. Vsako leto so namenjali nekaj denarja tudi za razvoj • Lani so po nekajletni investiciji naredili zgradili vodovod Temenica, ki daje 8.500 prebivalcem kvalitetno globinsko pitno vodo. Svojevrsten problem je tudi 52 vodovodov v občini, ki nimajo strokovnega upravr Ijalca. »Lani smo asfaltirali za 20 odst. manj cest kot leta poprej, letos pa kaže še slabše. Prejšnja leta so krajevne skupnosti veliko denaija zbrale s samoprispevki, danes se zanj ljudje ne odločajo več, čeprav bi le tako še lahko razvijali svoj kraj,« je dodal Rebolj. obrti in podejtništva. Tudi letos bodo razpisali kredit za vspodbujanje razvoja zasebništva in obrti. j doRNIŽ m lil IZ NKŠIH OBČIN ižiiU IZ NKŠIH OBČIN Ui Ribničani ostajajo brez proračuna Poslanci so o proračunu glasovali dvakrat, obakrat pa so zbrali premalo število glasov za njegov sprejem — Za obrt so zahtevali več denarja RIBNICA — V sredo dopoldan so v Ribnici zasedali vsi trije zbori ribniške občinske skupščine. Osrednja točka dnevnega reda je bila obravnava osnutka občinskega proračuna za letošnje leto. Seja je bila zaradi protestnega shoda Rikovih delavcev pred zgradbo doma TVD Partizan, v kateri je skupščina zasedala, prekinjena, v nadaljevanju prekinjene seje in razprave o proračunu pa poslanci kljub dvakratnemu glasovanju proračuna za letošnje leto niso sprejeli. Po dveh urah skupščinskega zaseda- ralno podpro in jim pomagajo pri iskanja in torej tik pred tem, prednoje prišlo nju sposobnih ljudi. do nenačrtovane prekinitve seje, so se poslanci dotaknili šele druge točke dnevnega reda in s tem obravnave osnutka občinskega proračuna. To je bila posledica dejstva, da so mimo predvidenega dnevnega reda prisluhnili Jožetu Riglerju, kije poslance v imenu Rikovih delavcev pozval, naj jih mo- Predsednik izvršnega sveta Janez Henigman je v obrazložitvi osnutka občinskega proračuna povedal, naj bi ta letos znašal približno 348 milijonov tolarjev. Od tega so skoraj 250 milijonov razdelili za tekoče obveznosti in le približno 100 milijonov za investicijske obveznosti, ki pa bodo odvisne od de- Prednost naj bi imeli živi Predlog, da bi 2 milijona tolarjev, namenjenih za kostnico v Hrovači, dali raje v podjetništvo RIBNICA — Člani ribniškega izvršnega sveta so minuli torek precej časa posvetili osnutku občinskega proračuna za letošnje leto, čeprav so poslanci osnutek proračuna prejeli že na skupščinskem zasedanju v prvi polovici marca. Ob obravnavi gradiva za sejo skupščine, kije bila prihodnjega dne, so člani izvršnega sveta na že predloženi osnu-tek nanizali vrsto pripomb. Čeprav naj bi člani ribniškega izvršnega sveta dan pred skupščinskim zasedanjem obravnavali le prispele pripombe na osnutek proračuna, ki je bil poslancem že predložen, seje izkazalo, da imajo na osnutek vrsto pripomb tudi sami člani izvršnega sveta. Njihova Boljša cesta za Požarče in Ovseno? Bo občina pomagala? POŽARČE »Le 11 gospodinjstev gradi cesto Podboršt Požarče Ovseno v dolžini 2300 metrov. Krajevna skupnost Šentjanž nam je odobrila nalaganje okrog 2000 m3 peska in 60 m cevi za od-vodnjavanje. K sreči ima naš. vaščan Jože Susterič kamnolom, pa bomo še nekaj ceneje prišli skozi. 1400 m vaške ceste od Podboršta do križišča za Požarče in Ovseno naj bi razširili in pripravili do asfalta najpozneje do srede aprila, odcepa pa bomo zaenkrat le utrdili. Izvajalec zemeljskih del je Franc Povše ml. iz Boštanja, Franc Povše st. pa nadzorni, in zaenkrat smo zadovoljni s sodelovanjem,« pravi 28-letni predsednik vaškega gradbenega odbora Požarče Ivan Kuselj. Vaščani se že vesele, da bo poslej slaba, ozka vaška cesta z velikmi klanci bolj varna. 300 metrov ceste Ivan Kuselj so morali širiti z razstreljevanjem, da so prišli do 4 m utrjenega cestišča z bankinami vred. Kdaj bodo dobili na ta makadam 3 metrov široko asfaltno prevleko, še sami ne vedo zanesljivo. Kajti kljub temu da so doslej prispevali po 1500 mark v tolarski protivrednosti (lastniki vikendov pa po 500 DEM), opravili pa so že tudi okrog 800 udarniških in več kot 200 strojnih, traktorskih ur, vaščani vedo, da brez. pomoči sevniške občine ne bo šlo. Upajo, da jih ne bodo prezrli, saj gre za značilno demografsko ogroženo območje, kjer žive zvečine polkmetje. Mladi bi radi ostali doma. Zaposleni so pretežno v krmeljski Metalni in Lisci, saj jim bolj kamnita prst ne daje dovolj kruha. Če je suša, jim kmetovanje na tako skopi zemlji močno zmanjša pridelke. Ob lanski suši so bili kar 14 dni brez vode! Sicer pa za vaški vodovod pobirajo vodarino, saj imajo po gospodinjstvih nameščene vodomere oz. števce. Vodarino porabijo za vzdrževanje vodovoda in za cesto. P. P. osnovna pripomba je bila, da bi morali imeti pri razdeljevanju proračunskega denarja prednost živi pred mrtvimi in sedanjost pred preteklostjo. Janez Mihelič je denimo menil, da bi bilo bolje, če bi dali 2 milijona tolarjev, kolikor je namenjeno za postavitev kostnice na pokopališču v Hrovači, kakšnemu podjetniku, ki bi lahko na ta račun zaposlil nove delavce, v spomin umrlim pa bi lahko morda na svoj proizvodni objekt vgradil spominsko ploščo. Mihelič je menil, da je tako šolstvu kot obrti namenjeno premalo denarja. Tega mnenja sta bila tudi Pavle Hočevar, ki je povedal, da hočejo obrtniki vsaj 10 milijonov tolarjev, in Tone Tanko, ki je predlagal, da se denar za sakralne objekte in kostnico združi in zmanjša od 3,5 na 1,5 milijona tolarjev. Peter Levstek je povedal, da je od skupno blizu 348 milijonov tolarjev, kolikor naj bi letos znašal proračun, samo 240 milijonov izvirnih prihodkov občine; to je torej tisti obseg porabe, na katerega lahko računajo. Kljub tehtnim pripombam in konkretnim predlogom je predsednik izvršnega sveta Janez Mihelič zaključil razpravo o proračunu z obrazložitvijo, da bodo pripombe zabeležili, da pa je za spremembo osnutka proračuna prepozno. M. I..-S. narja, ki jim ga bo uspelo pridobiti na najrazličnejših republiških natečajih. Poslanci so menili, daje predvsem obrti namenjeno premalo denarja, zato je Alojz Knafelj v imenu obrtnikov predlagal, naj bi ga odvzeli kmetijstvu, čemur je odločno nasprotoval Janez Rus iz pospeševalne službe, sakralnim objektom in kostnici, manj denarja pa naj bi se namenilo tudi za urejanje zelenic in okolja. Rešitev, ki ne prizadene nikogar, je ponudil predstavnik izvršnega sveta Peter Levstek. Predlagal je, da se da obrti 5 namesto 3 milijone tolarjev, s tem da se povečajo planirani prihodki proračuna. Poslanci so na predlog izvršnega sveta glasovali takoj o predlogu proračuna, vendar tudi po dvakratnem glasovanju proračuna niso sprejeli. Po prvem glasovanju zaradi nenatančno oblikovanega vprašanja poslanci pravzaprav • Še predtem pa so skupščinsko zasedanje izkoristili za podelitev priznanj sedmim najzaslužnejšim za organiziranje maneverske strukture narodne zaščite v ribniški občini. Priznanja so prejeli: ribniški župan Franc Mihelič. Anton Joras, Branko Košmrl, Rudolf Rus, Filip Samsa, Dušan Levstik in Janez. Bambič, izročil pa jim jih je načelnik manevrske strukture narodne zaščite v Ribnici, Peter Levstek. niso vedeli, za kaj so glasovali. K ugodnejšemu izzidu drugega glasovanja pa ni pripomogelo niti vmesno glasovanje o predlogu SKD, da se stranki Gibanje za občo demokracijo denar ne dodeli. Predloga SKD poslanci niso podprli. M. LESKOVŠEK-SVETE KDO JE ZAZGAL RIBIŠKO BARAKO? SEVNICA 28. marca med 21.30 in 21.45 je zagorela ribiška baraka RD Sevnica, kije stala na obrežju Mirne pri Boš-tanju. Baraka je bila namenjena čuvajem v času nadzora drstenja rib, ko so slednje praviloma lahek plen krivolovcev. Prav s slednjim spoznanjem je požig barake bržkone v vzročni zvezi. Ribiči so vsaj ob 25.000 tolarjev. Malo jih gre na gimnazijo 950 učencev osnovnih šol bo nadaljevalo šolo — Gneča v Brežicah, prostor v Krškem in Sevnici SEVNICA — Posavske srednje šole omogočajo zgolj teoretično vpis le dvema tretjinama posavske generacije, dejansko pa se vanje vpiše še manj učencev. Tako je letos prijavljenih v srednje šole v Posavju samo 478 posavskih osmošolcev, 189 učencev se namerava šolati v srednjih šolah novomeške • Ponudba izobraževalnih programov v Posavju je dokaj skromna, zlasti za dekleta z nižjimi sposobnostmi in težnjami, saj lahko izbirajo le med dvema poklicnima usmeritvama, tekstilom in trgovino. Tudi za fante ni dosti boljše, ugotavlja vodja poklicnega usmerjanja pri sevniški enoti republiškega zavoda za zaposlovanje, Andrej Mihelin, saj je zanimanje za kovinarstvo majhno. Tako je zadnja leta občutno manjši vpis v krško srednjo šolo, večje pa je zanimanje za gimnazijo in ekonomijo. V Posavju beležijo v primerjavi z drugimi okolji izredno majhen odstotek razpisa za gimnazijo — le 13 odstotkov generacije, v drugih regijah pa 15 do 30 odstotkov. Do 15. aprila je še možen prenos prijave na šolo, kjer imajo učenci večje možnosti vpisa. regije, 125 v ljubljanski, 115 v celjski, 29 v mariborski in 14 učencev v kranjski regiji. Od 950 učencev se jih je največ (58 odst.) odločilo za štiriletne programe, tretjina je je prijavila v triletne, ostali pa v dveletne in v petletni program trgovske akademije. Pri dveletnih poklicih se je največ učencev odločilo za obdelovalca kovin, pri triletnih pa krepko vodijo prodajalci (73) pred šiviljami (32). Pri štiriletnih programih prednjači za- • Naša družba se je v marsičem vrnila za 150 let nazaj. {Čelik) • Zdaj je _ policist proletarec brez pravic. (Čelik) • Kar zadeva jezik, smo dopustili, da smo prišli v stanje anglosaške kolonije. (Gradišnik) nimanje za gimnazijo (zanjo seje odločila skoraj petina vseh prijavljenih oz. 183), sledi ekonomski tehnik (118) itd. V Srednji šoli Brežice je v treh programih kar za dva oddelka več prijav od razpisanih zmogljivosti, zato je pričakovati omejitve vpisa, če ne bo razpisan vsaj en dodatni oddelek, najverjetneje za poklic prodajalca. V Srednji šoli Krško je razen v dveletnem programu obdelovalca kovin še precej prostih mest, podobno pa velja tudi za srednjo tekstilno šolo Sevnica. Skupno je v Posavju razpisanih 22 oddelkov oz. približno 650 mest, prijav pa je 535. P. P. Je IS sklenil škodljivo pogodbo? Direktor dokazuje eno, izvršnik nasprotno KOČEVJE - Direktor kočevskega Elektra Vincenc Janša je na skupščinskem zasedanju minuli torek kočevski izvršni svet obtožil, da je za elektrifikacijo obrtne cone Predgrad sklenil škodljivo pogodbo. V dokaz za to je navajal poročilo SDK o nedavno opravljeni kontroli nekaterih postavk v občinskem proračunu. Janša je dejal, da poročilo SDK dokazuje, da ni bilo vse tako, kot bi moralo biti. že s tem, daje podjetje Majerle, d.o.o., izstavilo obračun za dela, opravljena do konca preteklega leta, šele 23.februarja letos na zahtevo SDK. Izrazil je prepričanje, da obračuna ne bi bilo, če ga ne bi zahtevala SDK in že predtem občinska skupščina. Dejal je tudi, da je šele iz poročila SDK izvedel, da mora Elektro Kočevje dati izvršnemu svetu ob zaključku del izjavo, daje bilo delo, ki gaje Majerle moral opravljati po načrtu, ki gaje izdelal Elektro, opravljeno v skladu s projektom. . »Elektro je javno podjetje in mu 3,5 milijona tolarjev, kolikor je bila ponudba Elektra za elektrifikacijo obrtne cone, ne pomeni veliko,« je dejal Janša in dodal, da pa ga boli, ker je Majerle dela opravljal dražje, kot bi jih Elektro. Zatrdil je namreč, da dela še niso v celoti opravljena, če bi bila, pa bi celoten račun znašal 3,8 milijona tolarjev. Janša je še dejal, daje izvršni svet utemeljeval odločitev za izbiro podjetja Majerle s tem, da bo gradbena dela na nizkonapetostnem omrežju naredil 10-krat ceneje kot Elektro, da pa se sedaj ugotavlja, da jih je naredil kar za 21-krat dražje, kot bi jih Elektro. Predsednik izvršnega sveta Alojz Petek je na vse to odgovoril le, da Majerle ni bil sposoben vsega sfi-nancirati sam ter da bo izvršni svet dobil 2,1 milijon tolarjev, kolikor jih je dal za elektrifikacijo, po izgradnji hale nazaj. M. L.-S. NESKLEPČNA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE SEVNICA 25. skupna seja vseh zborov sevniške občinske skupščine je bila nesklepčna. Sklepčen je bil le zbor krajevnih skupnosti z 8 poslanci, medtem ko je v družbenopolitičnem zboru in zboru združenega dela sedelo le po 7 poslancev, torej po eden premalo za kvorum. Ker so zasedanja sevniške občinske skupščine praviloma sklepčna in se poslanci k sreči zaenkrat še ne soočajo s podobnimi blokadami kot v nekaterih drugih skupščinah, so nekateri poslanci, zlasti Miro Gačnik, podpredsednik SKD, ostro kritizirali odsotnost svojih kolegov, posebej še Branka Busarja, poslanca SDP v DPZ, ki je bil le na 6 izmed 16 zasedanj. Sprememba statuta Občinski statut se lahko spremeni brez javne razprave KOČEVJE Na skupni seji vseh treh zborov kočevske občinske skupščine so poslanci podprli predlog kočevskega župana dr.Mihaela Petroviča, da se uvede postopek za spremembo občinskega statuta v tistih členih, ki se nanašajo na način ugotavljanja sklepčnosti, sklicevanje skupnih zasedanj in glasovanje o nezaupnici. Istočasno so tudi sprejeli osnutek sprememb in dopolnitev statuta. Osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine Kočevje prinaša tako imenovano konstruktivno nezaupnico izvršnemu svetu, ugotavljanje sklepčnosti glede na skupno število vseh delegatov in odločanje na skupnih sejah o vseh vprašanjih, ki so iz pristojnosti občinske skupščine, razen o tistih, o katerih odločajo zbori samostojno. Ker na sam osnutek ni bilo vsebinskih pripomb, so poslanci glasovali o tem, da bi osnutek prekvalificirali v predlog, vendar zbor združenega dela lega ni sprejel. Pomisleki, ki so jih ob tem imeli poslanci, so se nanašali na sam postopek za uvedbo sprememb, češ da ni v skladu z ustavo. Sekretarka občinske skupščine Slavka Janša je pojasnila, daje mnenje občinske statutarno-pravne komisije glede tega jasno: ker se statut spreminja zaradi spremembe v zakonodaji in so predvidene spremembe v skladu s slovensko ustavo, jih skupščina lahko sprejme brez javne razprave. M. L.-S. TEČAJ ZA VARILCE Sevniška območna enota republiškega zavoda za zaposlovanje je pripravila 80-urni tečaj za varilce. Prijavilo se je 15 brezposelnih mladih Posavcev. Ko je Društvo za varilno tehniko Krško, ki je, v sodelovanju z Vidmom v njegovih prostorih, z njegovimi stroji in materiali poskrbelo za strokovno izvedbo, pričelo s tečajem, se je le en prijavljenec premislil. Večina tečajnikov je prišla iz brežiške občine, v glavnem pa so vsi imeli poklicno šolo. Kot je povedal predsednik omenjenega društva, kije v Posavju usposobilo že 350 delavcev, inž. Stane Zorko, so med 60-urnim praktičnim delom tečajniki obvladali osnove MIG-MAG (polavtomatskega varjenja), REO (ročnega električnega obločnega varjenja), T1G (ročnega varjenja) in plamenskega varjenja ter na koncu dobili ustrezno spričevalo. ODLAGALIŠČE HLODOVINE V GRAMOZNICO? BOŠTANJ - Sevniški sekretariat za varstvo okolja jc že izdal nalog Žagi Boštanj (last Hohkravta in Škrajnarja), Kmečki zadrugi Vigred in sevniškemu Mekatorju, naj do 23. marca odstranijo les z deponije ob Mirni, kjer ogroža varnost vozil in pešcev. Če so omenjeni zainteresirani za ureditev deponije v boštanjski gramoznici, lahko to sporočijo sekretariatu. Ta je na pobudo poslanca Alojza Zalaščka tudi začel postopek, da bi na lokalni cesti pred mostom čez Savo v Boštanju prepovedali parkiranje, parkirišče za osebne avtomobile pa uredili na desnem bregu Save ob mostu. Bodo Boštanjčani še “plavali”? Podjetniki v oblini coni in krajani Dolenjega Boštanja se bojijo, da predvideno zavarovanje pred visokimi vodami Save in Mirne ne bi bilo prepozno BOŠTANJ - “6. decembra lani nam je mnpjknlo le 10 cm, da bi spet žplavali'. Bojazen je ne le med nami, ki delamo in živimo v obrtni coni v Boštanju, da bi se lahko ponovila katastrofa, če ne bo za zavarovanje pred visokimi vodami še letos kaj narejenega,” je opozoril Drago Krošelj, podjetnik, član sevniškega izvršnega sveta in dolgoletni funkcionar boštanjske krajevne skupnosti, ob javni obravnavi pripravljenih listin, ki jih je naročila sevniška vlada. O varovanju boštanjske obrtne cone in naselja ob Mirni v Dolenjem Boštanju pred visokimi vodami Save in Mirne jc strokovne podlage za lokacijsko dokumentacijo za obrežni zid na desnem bregu Save in obrežni nasip na levem bregu Mirne pripravil Vodnogospodarski inštitut iz Ljubljane. Vodja naloge, dipl. inž. Viktor Pirc (obdelala jo je mag. Sonja Šiško-Novak) je Boštanjčanom povedal, da so pri vseh predvidenih ukrepih upoštevali 100-letno vsiko vodo Save oz. zabeležen nivo visoke vode ob katastrofalnih poplavah v novembru 1990. Na pritoku Mirne pa so upoštevali 20-letnc visoke vode ob, nastopu 100-letne visoke vode Save, saj je znano, da na poplavljanje Mirne veliko vpliva zajezitev ob izlivu, ko Sava potisne Mirno nazaj in prestopi bregove. Na desnem bregu Save bodo za pol metra nad gladino Save iz leta 1990 povišali brežino med dolenjsko železnico oz. progo Sevnica -Trebnje in izlivom Mirne, to je v dolžini 265 metrov, z obrežnim zidom. Na brežini ga bodo zastrli z na novo posajenim rastjem, ponekod, kjer bo zid zelo visok, ga bodo na vodni strani tudi zasipali. Mirno so na njenem izlivu žc regulirali, nerešena pa je ostal odvodnja na levem in desnem bregu, ki jc tudi pod vplivom visokih voda Save. Predvidena gradnja industrijske cone na tem območju pa zahteva ustrezno tehnično rešitev. V omenjenem eleboratu strokovnjaki predlagajo ureditev območja na levem bregu Mirne, upoštevana pa jc tudi trasa projektirane zasavske ceste. Za zavarovanje levega brega Mirne pred poplavami jc predvidena od ceste Zidani Most - Krško gradnja 268 m dolgega zemeljskega nasipa in še 93 m obrežnega zidu. Desni • Z lastniki vseh stalno ali začasno zasedenih zasebnih parcel bo potreben razumen dogovor glede odškodnine, da ne bi zaradi teh nesporazumov zastala naložba, vredna okrog 27 milijonov tolarjev. V tem znesku niso upoštevani ti odškodninski stroški. Sevniški sekretar za okolje in prostor inž. Jože Kolar je povedal, da so to naložbo še nekako “spravili” v osnutek republiškega proračuna, zdaj pa je v sprejetem proračunu za nasip določena le še tretjina predvidene vsote. breg Mirne naj bi zavarovali pred visokimi vodami pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za levoobrežni nasip, vsekakor pa ne bodo potrebni večji posegi v prostor. P. P. Drobne iz Kočevja) ŠKODA - Poslanci kočevske občinske skupščine so na zadnjem zasedanju sprejeli osnutek pravilnika o dodeljevanju službenih stanovanj v občini Kočevje. Ko bo sprejet tudi pravilnik, kar sc bo morda zgodilo žc na prihodnjem skupščinskem zasedanju, bo to omogočilo, da bodo lahko oddali tudi stanovanja na Trgu zbora odposlancev, ki so žc skoraj dve leti prazna. Stanovanja so tedaj veljala za daleč najboljša v vsej kočevski občini in na prvi pogled so morda to tudi bila, vendar so tisti, ki so sc v nekatera od teh stanovanj že takrat vselili, temu oporekali. Na lastni koži so občutili posledice dejstva, da so jih gradili v zimskem času. Za preostala prazna stanovanja pa velja, da so bila dve leti prazna in da zanje ni nihče primerno skrbel. NAJSLABŠI UČENCI? - Občinski poslanec Anton Prelesnik zatrjuje, da na srednji medicinski šoli v Ljubljani pravijo, da najslabši učenci na njihovi šoli prihajajo iz kočevskih šol. Po njegovem mnenju bi se morali novoimenovani ravnatelji nad tem zamisliti. Šolniki temu ne oporekajo v celoti, menijo pa, da vse vendarle ni tako slabo. V dokaz za to navajajo rezultate različnih tekmovanj, na katerih kočevski šolarji dosegajo lepe rezultate. Ribniški zobotrebci) STANOVANJA - V ribniški občini je trenutno okoli 3» prosilcev za dodelitev stanovanj, ki so v lasti ribniške občine. Ker so med njimi tudi takšni, ki bi radi svoje stanovanje zamenjali za večje ali manjše, na ribniški občini računajo, da bodo lahko kljub izredno majhnemu številu prostih stanovanj rešili vsaj nekaj stanovanjskih problemov. Ribniški izvršni svet, ki odloča o dodeljevanju občinskih stanovanj, bi seveda lahko imel še lažje delo in bi lahko ugodno rešil še več prošenj za dodelitev stanovanj, če bi mu bila na voljo tudi nekdanja vojaška stanovanja, ki jih jc v ribniški občini še vedno nekaj praznih. ODPIS DAVČNEGA DOLGA -Na ribniški upravi za javne prihodke so v letu 1992 prejeli okoli 8.000 napovedi za odmero dohodnine. V skladu s 107.členom Zakona o dohodnini jc 34 zavezancev zaprosilo za odpis davčnega dolga. Po pregledu celotnega premoženja vseh prosilcev, so bili na upravi mnenja, da bi dolg lahko odpisali petim zavezancem, in sicer dvema v celoti in trem delno. Glede na popis celotnega premičnega in nepremičnega premoženja, ki so ga prosilci za odpis davčnega dolga morali predložiti, so na upravi za javne prihodke v Ribnici ugotavljali, da ostali prosilci razpolagajo s premoženjem, ki presega v okvir socialne ogroženosti. Višina doplačil dohodnine jc bila pri večini prosilcev za odpis dolga med 2 in 3 tisoč tolarji. Sevniški paberki) POSLANCI - Predsednica mešanega pevskega zbora Lisce Anica Dcrnač jc na prireditvi Slovenski kljukcc 93 v Sevnici dokazala, da ima nabrušen jezik kot le malokdo. Za Kljukčcv dosje jc Ančka, kot ji pravijo prijatelji, prispevala dokaz, da ima predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek umetno plešo. Ančki ob podelitvi nagrade za najboljšo sevniško laž še celo Tof, ki jc mimogrede do solz nasmejal občinstvo s pantomimo o slovenski televiziji, ni bil najbolj kos. Dcrnačcva jc komentirala, da se ji ne zdi prav, da so številni prišli do slovenskega državljanstva za borih 600 tolarjev, zdaj pa žc cepljenje psa stanc 1500 tolarjev. Ančka jc vprašala, če niso bili poslanci, ki so sprejeli tako liberalno zakonodajo o tujcih, preveč leni, da jih ni več veselilo, da bi sami “pridelali” več novih Slovencev, pa sojih, po liniji najmanjšega odpora pač, začeli kar poceni uvažati. Jc za antidumpinški postopek že prepozno? MIHA - Direktor sevniškega centra za socialno delo Franci Kos je odgovoril na dopis sevniške vlade, da tudi v centru zaznavajo probleme z občani, ki iz različnih vzrokov ne poskrbijo dovolj sami zase in s svojini obnašanjem motijo okolico. To so mlajši upokojenci, nezaposlene oz. težje zaposljive osebe, med njimi tudi zelo mladi ljudje, nesposobni za vsakršno pridobitno delo. Med temi je tudi sevniški posebnež Miha, ki pa jc zelo kratek čas zdržal v domu upokojencev oz. na lmpoljci. Kos meni, da ne hi smeli razmišljati, da bi “moteče” občane vsevprek nameščali v domove, ampak borno morali s temi posebneži tudi živeti. Zastran Miha pa so na centru prepričani, da ne bi bil takšen, če mu ne bi “dostojni občani” dajali za pijačo, ko jc že “pod gasom”, ga mazali z brivsko peno, mu dajali goreče petarde v zep, itd. ( Krške novice ) OBVEZNOSTI - Na izrednem zasedanju krške skupščine, kjer so pred časom tuhtali najboljše načrte z.a rešitev tovarne Videm, sc je zbralo veliko imenitnih ljudi, ki solijo pamet celi Sloveniji. Nekaj učenih oseb je tudi manjkalo. Tako v Krško tisto soboto ni prišel Damir Cibic, ki o Vidmovi usodi očitno veliko ve, saj zmeraj nekaj pripoveduje, kaj sc bo zgodilo s tovarno. Cibic iz Ljubljane ni prišel zaradi vnaprej dogovorjenih družinskih obveznosti. Mogoče je moral psa peljati na sprehod. Kajti nedopustno bi bilo, da bi štirinožca tiščalo v mehurju, medtem ko se v nekem Krškem ljudje pomenkujejo o propadu 1,400-članskcga kolektiva. PASJI DREK - Na Senovem in v okolici so zaskrbljeni, kajti domačini ne vedo, pri čem so, potem ko jim je senovški ž.upnik bleknil tako čudno. Dejal je bil namreč, da senovški župljani ne bodo vredni niti pasjega dreka, če ne bodo šli na jožefovo poslušat postnega govora brestaniškega kaplana. OVADBE - Ker je Videm propadel, so ovadili tožilstvu Franca Čarga - direktorja. Neuradno sc govori, da so ovadili sodišču tudi Rolfa Normana - direktorja, Miloša Medveda in Silva Gorenca - direktorja. Obvestilo o ovadbi sc zdi krški javnosti nenavadno. Z zanimanjem ga je menila prebral tudi Ion Paccpa. POUČNO - Prometni inšpektor Kregar iz Ljubljane je v Krškem zanikal trditve, da cestarji nič ne naredijo, potem ko sc ta ali ona cesta dodobra ali popolnoma uniči. Kategorično je zatrdil, da postavijo znake, ki opozarjajo na poškodbe na cesti, in zelo omejijo hitrost. Inšpektor je to rekel z nasmehom. Še dobro, da sc je šalil, drugače bi ga domačini za kazen nagnali vozit po cesti med Brestanico in Senovim. To bi bila najhujša kazen z.a njegovo zadnjico in “pctico”, saj takih stresov verjetno še nista občutili. ( Novo v Brežicah) POSAVJE - Posavje je zelo enotno v prizadevanjih in željah, da bi še naprej ostalo regija. Precej več razhajanj je o tem, kje naj bo središče regije. Možnosti so samo tri, saj Posavje k sreči premore le tri mesta. Posavci so sc slovenskim izseljencem ter diplomatskim in poslovnim predstavnikom po svetu hoteli predstaviti kar najbolje, pa so zato malo povečali regijo. Ko so pisali o tem, kaj vse je nanizano v predstavitvi regije v spomladanski številki revije Slovenija, se jim je zareklo, da so na njenih straneh opisi najpomembnejših mest: Sevnice, Krškega in Brežic. Bralcem nekje daleč v tujini bo seveda jasno, da je ostalih, manj pomembnih mest v Posavju, toliko, da se jih niti ne splača naštevati. SPREM LIAVA - Ob letnem koncertu okteta Kranjci iz Krške vasi so zapeli tudi člani Ljubljanskega okteta. Pesem je zadonela iz osmih grl, da je poslušalcem kar srce zastalo. In ko sc je pevcem pridružila še spremljava, sc ni dalo več zdržati. Nekaj kitic pozneje je šefu čateškega motela vendarle potegnilo, da je spremljava zgrešila ritem in poleg tega še dur. Skočil je v kuhinjo in dokončno uredil stvari. Kuharice so nemudoma prenehale cvreti slastne zrezke, rezine krompirja in kdove kaj še. Ljubljanski oktet je odpel in zrezki so sc ohladili, NI GA VEČ - Brežičani sc spet pritožujejo čez republiko, ki brez zadržkov uzakonja centralizacijo, sc požvižga na enakomerni regionalni razvoj in pozablja na demografsko ogrožene občine. Na včerajšnji tiskovni konferenci so želeli opozoriti na pomanjkljivosti in predstaviti svoje predloge za pravičnejšo razporeditev proračunskih sredstev. Očitno sc ne morejo sprijazniti s tem, da so socializem lastnoročno že pokopali. V času od 20. do 31. marca so v brežiški porodnišnici rodile: Sonja Horvatič s Senovega — Jerneja, Marija Ko-merički iz Loč —- Natašo, Julka Komljenovič iz. Leskovca Matejo, Mojca Petan s Sel - Tadeja, Helena Golja z Razteza — Sandija, Renata Gregorina z Brezovice — Igorja, Zdravka Dučanovič iz Brežic — Alena, Nevenka Mižigoj iz Krškega — Matjaža, Jelka Novšajc iz Dol. Boštanja — Melito, Natalija Žibert s Senovega — Nasta-sijo, Bojana Pešec iz Brežic — Lano, Slavica Giibič iz Brežic — Samanto, Kristina Jazbec iz Trnovca —- Tomaža, Terezija Povh z Obrežjega — Alenko, Petra Jazbar iz Sevnice — dečka Matica, Vesna Babič iz Leskovca Anjo, Milena Župane iz Stranja - Danijela. čestitamo! IZ NKŠIH OBČIN iffiiM IZ NKŠIH OBČIN Nad kam lom se dviga prah Državljanske pobude ob premalo dejavni državi SMEDNIK - Prebivalci Smodnika pri Raki so pred nedavnim zakopali neke cevi. S tem so si nakopali nemalo očitkov, med drugimi tudi očitanje, da so preko cevi speljali meni nič tebi nič vaško kanalizacijo v bližnji potoček Lončarico. Polaganje cevi so si ogledali tudi inšpektorji, vendar so to storili po tistem, ko so domačini zadevo že zakopali in zazidali v tla. Tako je uradno osebje iz inšpektorata lahko samo zapisalo v beležnico, da predstavlja omenjena smedov-ska zadeva črno gradnjo. Taka nič kaj pohvalna pripomba seveda ne bo vrnila stvari nazaj, tako kot položenih cevi tudi ne bo izkopa! občutek inšpektorjev, da so Sme-dovci v.«’ skupaj malce potegnili za nos. Z gradnjo domnevne kanalizacije naj bi bili Smedovci prelisičili bližnjo in daljno okolico na ta način, da so najprej izkopali melioracijski jarek - ki ga pač smejo - in počakali na obisk inšpekcije, po odhodu "nič hudega sluteče” uradne osebe pa hitro izkopali še dodaten jarek in vanj položili cevi. Smedovci odločno zatrjujejo, da omenjene sporne cevi niso kanalizacija, češ da imajo prebivalci v vasi greznice in da je cevovod za odtok fekalij zato povsem nepotreben. Pravijo, da v cevi niso spustili še ničesar in da bo v njih meteorna voda. S kanalom se ukvarjajo še nekateri drugi ljudje, ki sme-dovskim zagotovilom prav malo verjamejo. Dvomljivci, ki pa morda le niso samo nejeverni Tomaži, se sklicujejo na smedovske zaupne vire in ti prikazujejo sporno gradbeno akcijo v drugačni luči. Pri tem, ko naj bi razkrinkali prave smedovske naklepe, ljudje navajajo, da bodo omenjene cevi zbirale poleg vsega dntgega tudi presežek vode iz greznic v Smed-niku. Tako se govori, da naj bi po ceveh teklo marsikaj iz stanovanjskih hiš, garaž, frizerskega salona in še česa. Kaj je resnica, razlaga ali ugiba vsaka stran po svoje. Toda nekaj je skupnega vsem tem pojasnilom, in sicer, da Smednik, kot tudi Gmajna, Ravno in še prenekateri kraj, sodi med vasi z neurejeno kanalizacijo. Hkrati to pomeni, da manjka uraden papir o (ne)dovoljenih gradnjah in sploh o razvoju podeželja. Uradniki v napol marmornatem občinskem središču ali še višje so kljub malo kilometrom očitno tako daleč od Smednikov in Gmajn, da jim sploh še ni uspelo narediti razvojnih načrtov. Zato se državljani v danih razmerah sami organizirajo in hitro opravijo nujna dela, saj jih na srečo tovrstna operativnost in iznajdljivost že leta branita pred precejšnjo državno brezbrižnostjo in pogoltnostjo po dmgi strani. Mogoče je resnica o uradnikih celo drugačna. Morda pisarniške moči pomislijo na te reči in molče pristajajo na način, kakršnega so izbrali domačini v Smedniku. Govori se namreč, da so za smedovsko delovno akcijo vedeli celo v krških visokih vladnih krogih. M. LUZAR L Smetijo Senovčani in nihče drug Odpadki v senovškem potoku - Kosovni odpadki in nesnaga, ki nejverjetneje priteče iz stranišč - Kaj je možno početi ob nezdravem potoku? SENOVO - Po doslej zbranih podatkih ni znano, kdo je odvrgel peč, dele pohištva in druge podobne predmete v Belski potok na Senovem. Dejstvo je, da je senovški potok ob cesti proti Koprivnici bogato založen z lahko opaznimi odpadki in nesnago, o kateri je moč samo sklepati na podlagi nekaterih vidnih kanalizacijskih cevi. “Prikrita” nesnaga v omenjenem svoje klice naprej. Ljudje, ne tisti z potoku, za katero pa sklepajo, da predstavlja v glavnem straniščne odplake, je v lanskem sušnem poletju povzročala izjemno močan smrad. V potočno strugo sc je’za več centimetrov na debelo natekla v največji meri iz dela mestne kanalizacije, ki vse do danes deluje tako, da straniščno tekočino in usedline odvaja redno ali občasno mimo vseh cedil in podobnih filtrov neposredno v potok. Nesnaga je spričo ugotovljenega smradu neprijetna. Po mnenju nekaterih bi lahko greznična umazanija povzročila celo kaj hujšega. Znano je, da so v Posavju še vedno prisotna obolenja, kot je ikravost mesa, katere izvor je lahko okužen človeški iztrebek. Ali je izključeno, da bi kje na Senovem obstajal tak vir okužbe? Če tak vir obstaja, je imel že doslej vse možnosti, da preko vode v potoku posreduje odtoki naravnost v potok, ne tisti, ki mečejo v strugo peči, vzmetnice in embalažo, bržčas o tem ne razmišljajo. Ob takih dejstvih je v nekem smislu močno vprašljiva prodajalna kruha, ki bo verjetno nastala iz sedanje gradnje na bregu nezdravega senov- škega potoka. Če bo ktlo povezal stvari na ta način in bo potok postal v tem primeru odločilna ovira lokalu, ne bo kriv ne on in ne inšpekcijski organ iz Krškega. Škatjc in platno v zvezi s čistočo tega senovšega potoka imajo v rokah Senovčani sami, zlasti tisti v zgornjem toku. Res pa je, da bi sc kaj lahko reklo tudi o tistih, ki že leta mižijo, da ne bi videli, koliko fekalij in koliko kilogramov plastike, starega železa in čudnih spojin sc znajde v tem potoku sredi nlcsta M. LUZAR ČESTITKA Vsem občanom občine Krško želim veselo praznovanje velikonočnih praznikov. Predsednik Skupščine občine Krško Danilo Siter ČEMU POTEM VOZNI RED? Že peto leto študiram v Ljubljani, kamor je treba priti na tak ali drugačen način. Študentje vedno težimo k najcenejšemu prevozu. Tako sem se v nedeljo, 28. marca, hotela odpeljati z avtobusom, ki po voznem redu odhaja iz Kostanjevice ob 17.40. Na postaji sem se znašla ob 17.32, a kljub temu prepozno. Ali torej za šoferje avtobusa velja vozni red le v večjih krajih? Mislim, da bi si urnik vožnje in točno uro, zlasti glede na ceno vozovnice, lahko privoščili v vsakem avtobusu. Dogodek meje pogrel zato, ker seje podobno zgodilo že večkrat. To je bil moj zadnji nedeljski avtobus za Ljubljano, kjer sem morala biti nujno v ponedeljek zjutraj. Mislim, da se lahko pohvali firma Brebus, ki vozi na tej relaciji. JELKA REPAR Osemdeset cest in še več V Krškem o (posavskih) prometnicah - Marjan Dvornik, sekretar prometnega ministrstva, obljubil malo KRŠKO - Čeprav so v krški občini nekatere ceste komaj prevozne in čeravno drugim še marsikaj manjka do popolnosti, bodo morale počakati, da pridejo na vrsto. V državi je namreč zelo veliko slabih cest, obstajajo številne zahteve za cestno gradnjo, toda za te namene je v proračunu premalo denarja. To je na nedavni problemski konferenci o obnovi regionalnega cestnega omrežja v krški občini povedal Marjan Dvornik, sekretar v ministrstvu za promet in zveze. Nespodbudna informacija prvega tajnika Umkovega ministrstva pomeni za prebivalstvo občine več slabih stvari hkrati. Kostanjevica v kratkem še ne bo dobila toliko pričakovane in večkrat obljubljene obvoznice, kajti trenutno bi v Sloveniji radi gradili poleg kostanjeviške še 79 obvoznic, a je denarja samo za eno. Cesta med Čatežem in Kostanjevico, zlasti na odseku pri Križaju, bo spričo pičlega cestarskega proračuna tudi še v prihodnje imela globoke kolesnice in številne udarne jame. Med Brestanico in Senovim se bodo državljani tudi še letos vozili po izjemno slabi cesti, kar sicer sproža vprašanje o tem, zakaj v resnici ta cesta še ni obnovljena, ko pa je znano, da je denar za rekonstrukcijo že bil na voljo. Enako kot doslej bo še v naslednjih mesecih zožena regionalna cesta pri Senovem, ki jo je pred časom odtrgal plaz in je zdaj na tistem delu predpisno ograjena. To se le nekatere največkrat omenjene podrobnosti glede krških cest. Ministrski sekretarje izrazil precejšnjo naklonjenost do Posavja in veliko razumevanja, vendar česa določnega o cestah ni obljubil. Izjema je magistralka Ljubljana-Obrežje. O njej je dejal, da jo bodo do naslednjega leta verjetno prcplastili povsod, kjer je to najbolj nujno. Da se je sekretar diplomatsko ognil natančnejšim napovedim glede posavskih cest, je razumljivo. Državni finančniki so namreč obljubili prometnemu ministrstvu skoraj za polovico manj denarja za ceste, kot bi ga potrebovalo. L. M. Nekega dne se je povesil strop V OS Globoko se bo 18 učencev do poletja stiskalo v kabinetu - Takrat bo treba prenoviti strope v stari šoli, ker so trami povsem prepereli POD PARKETOM JE VSE TRHLO - Ko so razkopali povešeni del učilnice, so ugotovili, da bo treba nemudoma zamenjati strope v stari šoli. Ravnateljica Statika Prcskar (na sliki) upa, da bodo dela opravili med poletnimi počitnicami. Do takrat bo učilnica zaklenjena, zbornica pod njo pa dobro podprta. (Foto: B. D.-G.) • Na svetu ni države, ki bi najprej dovolila 30.000 črnih gradenj, nato pa te objekte porušita. (Peršak) GLOBOKO - Nekega jutra je hišnik globoške osnovne šole kot ponavadi stopil iz razreda v razred. Bil je pošteno presenečen, saj je ugotovil, da so se v učilnici v prvem nadstropju tla povesila za dobro ped. Istočasno je s stropa zbornice, ki se nahaja pod njo, odpadel omet. Tisto,.kar se je pokazalo poti njim, ni bilo nič kaj vzpodbudno. l’od novimi ometi in tlaki so namreč povsem prepereli trami, ki so svojemu namenu začeli služiti že davnega leta 1910. 18 učencev so takoj umaknili in jih stisnili v kabinet ter obvestili občino in projektante. Učilnica je zdaj zaklenjena, zbornica podprta z lesenimi podporniki, a kako naprej? “Najprej moramo v novem delu šole urediti dve podstrešni učilnici. Če bo nerazumevanje za naše težave in če se bo našel tudi denar, bomo med poletnimi počitnicami zamenjali strope v starem delu šole. V prostore naše šole naj bi preselili tudi otroški vrtec, ki je zdaj čez cesto, v večnamenskem domu,” pravi ravnateljica Stanka Prcskar. Sosednji večnamenski dom, ki že leta služi kot zasilna telovadnica za šolo, sedaj s pomočjo samoprispevka prenavljajo, da bi v njem uredili novo telefonsko centralo, mesnico z bifejem, sejno sobo, prostor za gasilec in krajevno skupnost. Šola Kje bodo stanovali povprečneži? Stanovanja samo za občinske reveže in za uslužbence dejavnosti, ki jih je ustanovila občina - Stanovanjski denar posojajo za druge namene BREŽICE - Stanovanjski zakon obeta nekaj novih možnosti za pridobitev stanovanja. Podrobno naj bi jih določil nacionalni stanovanjski program, vendar doslej še ni niti njegovega osnutka. Močno kasnijo tudi podzakonski akti, na podlagi katerih bi občine morale izvajati stanovanjsko politiko. Doslej sta sprejeta le dva: o najemninah v neprofitnih stanovanjih in o uveljavljanju pravice do socialnega stanovanja. prošenj. Vsak dan trkajo na vrata mladi ljudje in iščejo informacije o najemu stanovanj vseh kategorij in V brežiški občini naj bi letos za pridobitev socialnih stanovanj namenili 21 milijonov tolarjev. V sekretariatu za urejanje prostora in varstvo okolja ocenjujejo, da bi morali zagotoviti vsaj 25 stanovanj za socialne upravičence. Pri tem ni nujno, da so to nova stanovanja, ampak bi za te namene uporabili izpraznjena starejša stanovanja, medtem ko bi nova namenili za profitna stanovanja. Čeprav v izvršnem svetu še vedno prevladuje mnenje, da je gradnja stanovanj trenutno predraga, je v oddelku, kjer se ukvaijajo s stanovanjsko problematiko, v zadnjih dveh letih obtičalo okrog 100 nerešenih o stanovanjskih posojilih. Med redke, ki bodo imeli pravico do socialnega stanovanja, sc bodo uvrstili le tisti, ki so glede na premoženjske in socialnozdravstvene razmere v najslabšem položaju. Za vse ostale mlade družine, ki si tudi s povsem povprečnimi dohodki ne morejo same rešiti stanovanjskega problema, stanovanj še nekaj časa ne bo. Malo bolje kaže zaposlenim v upravnih organih, strokovnih službah in v vseh dejavnostih, katerih ustanovitelj je občina Brežice. Ti namreč lahko kandidirajo za službena stano- vanja. Vsako leto bi v občini potrebovali 3 do 5 takih stanovanj. Pridobili naj bi jih z nakupom novih • Občine so po zakonu dolžne sredstva od prodaje stanovanj nameniti za naloge na stanovanjskem področju ter zagotavljati ohranjanje njihove realne vrednosti. V Brežicah seje lansko leto z ustrezno revalorizacijo v stanovanjskem skladu nabralo 70 milijonov tolarjev. Pri oblikovanju zaključnega računa so jih namenili za interni kredit, sc pravi, da so jih začasno posodili sami sebi za dmge namene. Kako, kdaj in koliko teh sredstev se ho vrnilo v stanovanjski sklad, je še veliko vprašaje. ali pa z izpraznitvijo novejših stanovanj, ki so predraga za socialne upravičence. B.D.-G. ima izdelane projekte za novo telovadnico in se že dogovarja tudi zn odkup zemljišča ob šoli. Pri tem ima vso podporo krajevne skupnosti in občine, vendar pa je od države odvisno, ali bo priložila polovico sredstev in s tem omogočila izgradnji’- . OŠ Globoko sc je znašla v prostorski stiski, ki jo toliko lažje rešuje, ker je jeseni popolnila vsa učiteljska delovna mesta s strokovnimi ljudmi. “Kolektiv je pester, a tudi zelo homogen in pripravljen za sodelovanje. Smo za prijetno šolo, vendar z določeno mero strogosti in discipline, ki lahko pripomoreta k znanju. Na šoli je 150 učencev. Naši učenci dosegajo dobre rezultate v srednjih šolah in so uspešni v interesnih dejavnostih. Zato ne razumem ljudi, ki svoje otroke tlačijo v oddelke s 36 učenci, čeprav imajo na voljo avtobusne prevoze tudi v našo smer,” pravi Preskarjeva ob ugotovitvi, da tudi zadnja reorganizacija šolskih okolišev zaradi predsodkov ni uspela. Novo telovadnico bi nujno potrebovali tudi za večje prireditve. Sredi marca so priredili tekmovanje plesnih parov, da bi pokazali, kaj so sc naučili v minulih treh mesecih, ko so prav vsi učenci te šole redno obiskovali plesne vaje. Gledalci so sc kar tri ure gnetli ob stenah majhne telovadnice. Skupaj s Pišečani in Bizcljanci so ponosni na festival otroških pevcev, katerega finalni del je bil pred kratkim v brežiškem kulturnem domu. Obe predstavi sta bili že nekaj dni pred festivalom razprodani. Otroci ob takih dejavnostih začutijo, da so tudi oni pomembni, čeprav so iz podeželskih šol. B. DUŠIČ-GORNIK • Nihče ni tako bogat, da ne bi potreboval svojih sosedov. (Madžarski pregovor) SEMAFORJI V KRŠKEM KRŠKO - Potem ko sc že dlje časa pogovarjajo o nujni semaforizaciji nekaterih krških središč, naj bi po nekaterih napovedih vprašanje o tovrstni prometni ureditvi zastavili tudi na seji krške skupščine. Odgovor na napovedano delegatsko vprašanje naj bi obvestil krško javnost o tem, ali so nekatera krška podjetja pripravljena preskrbeti semaforje in tako z blagom plačati nekatere občinske oziroma mestne dajatve. PREGLED LASTNINJENJA KRŠKO - Veliko "krških podjetij je v zadnjih letih prešlo pod večje firme, ki imajo sedež zunaj krške občine. Odliv kapitala, ki ga spremlja tudi beg možganov, je močno ogrozil krško gospodarstvo in krška vlada je nad tem zaskrbljena. V občini so predlagali za več podjetij revizijo lastninjenja, ker bi si radi prišli na jasno, ali je prenos kapitala iz Krškega v Novo mesto, Ljubljano in drugam potekal v vseh primerih zakonito. V BREŽICAH BOLNIKI NISO LE ŠTEVILKE V času med 18. in 30. marca 1993 sem bil operiran in nato negovan v brežiški bolnišnici. Mojc izkušnje so v precejšnjim nasprotjem z vsebino članka, ki je bil objavljen 18. * marca 1993 v Dolenjskem listu. Lepo so me sprejeli in obravnavali. Zdravnik dr. Blažcvič, ki je s svojo ekipo izvršil poseg, je bil čudovit, delo vsega oddelčnega osebja ter ostalih zdravnikov, medicinskih sester in strežnic pa na zavidljivi ravni. Zaradi topline in ustrežljivosti smo sc pacienti počutili kot ljudje, člani te družine, in ne le številke. Dr. Blažcviču se v svojem in v imenu vseh pacientov, ki jih je operiral v navedenem obdobju, zahvaljujem za prisrčno topel odnos in za njegov tmd. Prisrčna zahvala tudi vsem oddelčnim zdravnikom, sestram in strežnemu osebju z željo, da bi tak odnos postal tradicija. Na koncu naj rečem še to. Lepo je živeti v okolju, kjer je človek človeku človek in ne volk, kot nam je pred več kot petdesetimi leti dejal profesor latinščine. ANTON HRIBERNIK, Brežice Novinarji Dolenjskega lista komentirajo Bodo Posavci obranili obmejna oporišča? Posavski sadjarji so kar užaljeni, ker sc vse slovensko kmetijstvo vrti okrog živinoreje in pridelave mleka. Čeprav ima večina izmed njih tudi sama doma kakšno glavo živine, so prepričani, da mlekarji mnogo preveč tarnajo. Mnogim izmed njih je namreč država pomagala zgraditi hleve, kupiti plemensko živino in poskrbeti za prodajo. “Kdo pa pomaga nam?” sc vprašujejo. V teh dneh sadjarji spet sadijo nove sorte sadja in gradijo še sodobnejše nasade z mnogo večjim pridelkom. Toda, kam bodo prodali rezultate svojega dela in kdo bo za to poskrbel? Doslej so sadje oddajali zadrugi, ki jim je plačala, kakor je pač zmogla, hotela ali znala. Čeprav imajo i> regiji mnogo premajhne zmogljivosti hladilnic, si brežiška zadruga obeta, da bo prodala polovico (49 odst.) svoje hladilnice Primorcem, da bi odplačala svoje dolgove. Zanimanje je menda precejšnje, kar samo še potrjuje, da bi bila izguba hladilnice hud udarec za brežiško sadjarstvo. Ne gre samo za izgubo prepotrebnega prostora v hladilnici, ki ga je zadruga s težko muko in tudi z denarjem kmetov zgradila. V igri je še nekaj ravno tako pomembnega - ni namreč izključeno, da si bo zadruga s tako prodajo sama zasadila nož v’ hrlrct. Sebi in posavskim kmetom bo pred vrata pripeljala konkurenco, s katero se bo morala boriti za domači in za sosednji hrvaški trg. Primorci že vedo, zakaj želijo priti do “oporišča ” ob slovensko-hrvaški meji. Vsaj zaradi tega bi se brežiški kmetje morali zganiti, če se že zaradi razprodaje svojega imetja ne. Verjetno ni daleč čas, ko sc bodo tudi sadjarji prisiljeni še bolj povezovali, tudi v morebitni novi sadjarski zadrugi. Takrat bodo močno potrebovali brežiško hladilnico in še marsikaj dmgcga. Ideja o posavski veletržnici za avkcijsko prodajo sadja in zelenjave je ena izmed prvih, ki poskušajo rešiti prodajo posavskega sadja. Posavski kmetje namreč centralni veletržnici v Ljubljani ali Mariboru ne zaupajo preveč, saj vedo, kaj vse .ve danes prodaja v Rudniku. Pobuda o veletržnici v tem delu Slovenije bi postala še posebej zanimiva, če bi zares zaživelo cerkljansko civilno letališče, ki bi prostor tesneje povezalo s svetom. 11. DUŠIČ-GORNIK Bo kaj kanilo iz Marshallovega plana? Si lahko Slovenci r prihodnjih letih v resnici obetamo, da bomo za “ozdravitev" vsaj najhujših ran v našem, vse bolj onesnaženem okolju dobili denar ne le od mednarodnih bančnih in drugih ustanov? Po zagotovilih slovenskega ministrstva za okolje in prostor naj bi sc to zgodilo, in sicer naj bi denarci prikapljali tudi iz t.i. Marshallovega jnana. Zahodnoevropske države naj bi v okviru tega plana vzhodnoevropskim državam pomagale i’ naslednjih letih z okrog 24 milijardami dolarjev za nabavo opreme in sodobne tehnologije. Poceni posojila bi države odplačevale z vlaganjem v ekološke sklade v posameznih državah, s pomočjo katerih naj bi zagotovili denar za bodoče načrte in konkretne poteze pri varstvu okolja. Ali je možno računati, da bi, denimo, s tem denarjem urejali tudi varno in trajno odlagališče radioaktivnih odpadkov iz krške nuklearke, kaj šele stroškov dekomisi-je nukelarke, ni znano niti verjetno. Morda kdo poteče: saj je vendar tod bolj in zgolj v ospredju pripravljenost, politična volja ljudi, da sprejmejo nek tak objekt v svojem okolju in proštom! Toda ob ustrezni ponudbi bi morda za kaj takega celo omehčali sosede čez Sotlo, ki zaenkrat dobivajo iz Krškega le elektriko, a bi si lahko z njimi bratsko razdelili tudi radioaktivne odpadke. Krčanom in Posavcem je tako že zdavnaj jasno, da bo nuklearka kot spomenik vstopu r “atomsko dobri" ostal v tem prostoru. Ilivati pa imajo prej ko slej še manj denarja za take naložbe. Čeprav bi bilo prvo vprašanje zdaj dosti bolj pereče kakor časovno bolj oddaljeno zapitje JE Krško, bi verjetno kazalo razmisliti, kolikšna je tovrstna pripravljenost, zlasti naših severnih sosedov Avstrijcev, tudi v praksi, ko je treba odvezati mošnjiček za zanje zelo motečo stvar za južno mejo. Kaže, da gre tokrat bolj zares, saj Avstrijci ne samo politično podpirajo Marshallov plan, temveč ga je Bank Austria v sodelovanju z ministrstvom za okolje celo pripravila. 'Taka informacija je kar spodbudna popotnica za drugi slovenski sejem EKO 93, Ekologija -komunala, ki poteka v Celju od 6. do 9. aprila. Na njem 75 razstav-Ijalcev (6 iz tujine) nazorno prikazuje ravnanje z odpadki, urejanje voda, onesnaževanje in čiščenje zraka, onesnaženost s hrupom, onesnaževanje tal in gozdov, nadalje posebna vozila za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, čiščenje javnih pomiri, urejanje javnih poti in zelenin površin itd. Pripravili so vrsto strokovnih prireditev in posvetov o kakovosti proizvodnje in okolja, javen dialog skupin, ki niso v parlamentu, in ekipe ministra Mihe Jazbinška pa se nekaj svežih prijemov. PAVEL PERC Smetarske zdrahe V črnomaljski občini imajo vedno težave s smetmi. Človek bi rekel, da jim je to že nekako prešlo v kri in je del njihove folklore. Enkrat je smeti preveč, drugič premalo, tretjič jih ne odvažajo, ker jih nimajo kam, potem ljudje odvozov ne plačujejo in se znajdejo zaradi smeti na sodišču. In še bi lahko naštevali. Torej smeti v številnih različicah in na toliko raznovrstnih načinov, da komu, ki vse to opazuje v strani, že zmanjkuje domišljije. A Črnomaljcem je - vsaj kar se smetarskih zdrah tiče - očitno še ne bo tako kmalu. Pred nedavnim je precej vroče kn'i med prebivalci nekaterih vasi povzročila razširitev komunalne dejavnosti, kakor bi .ve reklo uradno. Po domače bi se to reklo, da so črnomaljski komunalci na novo začeli odvažati smeti iz precej krajev v občini. V teh vaseh se skoraj pri vsaki hiši ukvarjajo tudi s kmetijstvom, to na je bil argument za zatrjevanje, da kmečka gospodinjstva skoraj nimajo odpadkov, ki bi jih metali v smetarske kante, zato odvoza tako rekoč ne potrebujejo in ga tudi plačevali ne bodo. Korak, za kakršnega se je odločila Komunala, se jim je zdel kot prisila. Toda tisti, ki jim odvažajo smeti že leta, vedo, da je prav v ekologiji prisila potrebna, saj so ljudje še premalo zreli in ekološko osveščeni. Drži sicer, da je na vasi manj odpadkov kot v mestu, koliko manj, pa je očitno iz črnili odlagališč, ki jih je v črnomaljski občini več kot sto. Nekatera med njimi so že nekajkrat očistili, a kljub temu tam znova in znova pristanejo smeti. Navada je pač železna srajca. V nekaterih vaseh, tudi v takšnih, katerih okolica z ekološkega pogleda ni ravno za vzor, že vnaprej odvračajo odvoz odpadkov in grozijo celo s cestnimi zaporami češ mi smo gradili ceste in ne bomo dovolili, da bi jih s cestarskim avtomobilom imiče\’ali. Tcxla drugje, kjer je odvoz smeti že utečen, je skoraj ljudska vstaja, če smetarjev ni ob napovedanem dnevu. Ob tem pa ne gre prezreti, da so tako v tistih krajih, z izjemo Črnomlja, kjer odvažajo smeti že leta, kot v tistih, kjer so s tem pričeli letošnjo pomlad, številna kmečka gospodinjstva. Velik nesmisel pa bi bil, kot je bilo nekje slišati predlog, da bi občinski izvršni svet ugotavljal, koliko (nlpadkov se zbere v kmečkih gospodinjstvih. Ne le zato, ker je tovrstnih gospodinjstev v občini kar 2.200, ampak tudi zategadelj, ker ima črnomaljska vlada v časih, ki so vse prej kot rožnati, tudi kakšno lx>lj /romembno nalogo. Vsaj morala bi jo imeti. J oda ob vseh dilemah, kdaj in od kod voziti smeti, za kakšno ceno ter kdo pri tem potegne krajšo, krajani ali Komunala, gotovo ne gre prezreti, da sedaj stroški odvoza odpadkov sploh ne pokrivajo enostavne reprodukcije. Pomeni, da imajo komunalci s tern, ko vozijo smeti iz več krajev, tudi večjo izgubo. Na račun slovenske vladne politike in ekologije. MIRJAM BEZEK-JAKŠE • KRIVICE NEPOPRA V!JENE? - Za popravo medvojnih krivic ni pravne podlage. Nova država, ki lahko odškodninsko odgovarja, obstaja od 15. maja 1945. Slovenija je bila med vojno razkosana med tri tuje države in za škodo v tistem času pravno odgovarjajo te države. (Državni sekretar za pravosodje Jože Tratnik v intervjuju za Slovenca) Mfifi&JLIES Oblast ukrepa proti uspešnim M'^unjc urzuvc' na lit //(tun kot ponavadi prizadelo pr uspešnejša podjetja, ki bi, sloviti rezultat dovoljeval L Marca je slovenska oblast po daljšem prerekanju, med katerim so si, kjer so le mogli, izplačevali zasluženo in nezasluženo, zamrznila plače in omejila višino sredstev, namenjenih za izplačilo regresa, v podjetjih z družbeno lastnino. Doslej je izplačevanje plač uravnavala kolektivna pogodba. Ponovno administrativno poseganje države na to področje bo r>redvsem bi jim po-iftat dovoljeval izplačilo primernih plač. Novomeška tovarna zdravi! Krka je po vseh kazalcih eno najboljših slovenskih podjetij. 7. normalnim funkcioniranjem vseli funkcij podjetja, s hitrim prilagajanjem spremembam, z minimalnim zadolževanjem, posebno za drag denar, in ne nazadnje s primemo skrbjo za motiviranost delavcev, v kar seveda sodijo tudi plače (ne prenizke, a tudi previsoke rte), se je uspešno izognila tudi vsem čerem, ki so se z izgubo jugoslovanskega trga le še namnožile pred slovenskim gospodarstvom. Da je dobra, je bilo Krki posredno priznano tudi s priznanjem “menedžer leta", ki ga je lani prejel njen generalni direktor mag. Miloš Kovačič. Da si lahko dober, med najboljšimi, pa mora biti v.ve na svojem mestu, .v plačami vred. V novomeški Krki ugotavljajo, da jih bo zakon prizadel Plan prodaje za leto 1993 kaže bistveno povečan obseg dela in pričakujejo tudi ugodne poslovne rezultate. Zaradi sprejetega zakona pa vsaj začasno ne bodo mogli povečevati vrednosti točke in stimulacije, da bi zaposlene ustrezno motivirali. Prav tako v času veljavnosti zakona ne bcxlo mogli izpeljati načrtovanih sprememb na področju nagrajevanja. Plačo za marec bodo morali zaradi zakonske zamrznitve znižati približno za dvajset odstotkov. Ker bo to znižanje plač kot vedno najbolj prizadelo delavce z najnižjimi plačami, sc je vodstvo podjetja odločilo, da bodo v naslednjih mesecih skupaj s plačo izplačevali še de! regresa, S tisoč tolarjev mesečno, dokler ne bodo dosegli dovoljene mase. Podjetij, kot je Krka - družbena lastnina jim ni ovira za dobro poslovanje, a tudi samopostrežba za grabljenje ne - v Sloveniji ni pretirano veliko. Prav Krka pa je dober primer, kako je administrativno urejanje določenih stvari lahko krivično in tudi škodljivo. Dokazov, da z zadnjo zamrznitvijo plač, ki se je je vlada oprijela skoraj kot zadnje rešilne bilke za slovensko gospodarstvo, ne bo nič drugače, je že sedaj več. Ne le da so prizadeti dobri, ki delajo normalno, dajejo “cesarju, kar je cesarjevega" in ne kradejo (družbenega premoženja) - premlevanje zamrznitve je spodbudilo tudi nezaslužena izplačila, ki jih sicer morda ne bi bilo. Slovenija potrebuje in si tudi zasluži trdnejšo gospodarsko politiko. V nasprotnem sc ji s takimi gasilskimi akcijami namesto počasnega izboljševanja obeta te še hujša kriza. ZDENKA LINDIČ-DRAGAŠ Vrtna 19, Črnomelj, tel./fa* (068) 51-396 Akcijska prodaja vrhunskih SAT sistemov Novi modeli: ECHOSTAR SR 700,185 kanalov, 750 DEM ECHOSTAR SR 70, 100 kanalov, 650 DEM PACE PSR 900, 200 kanalov, 2 vhoda, 770 DEM PACE PSR 800,120 kanalov, 720 DEM • po naročilu vrtljivi sistem za več satelitov • možnost gledanja HTV; TVB in ASTRA z eno anteno • posebne ugodnosti za monterje • obročno odplačevanje Delovanje sistemov lahko vidite in preizkusite v naši trgovini na »tržnici« v Črnomlju. Cene so z montažo naših strokovnjakov in garancijo 12 mesecev! KS “Ivan Omerza” Livold - VAŠKI ODBOR objavlja, da je od 1.3.1993 uradno odprta mrliška vežica pri pokopališču v Livoldu. ^Vsi normativi začnejo veljati 15 dni po objavi.___________ OBVESTILO M — Kmetijska zadruga Trebnje obvešča vse svoje člane, da bo letni občni zbor v petek, 16. aprila 1993 s pričetkom ob 18. uri v domu kulture v Trebnjem. Vljudno vabljeni! Upravni odbor Dogodki v sliki in besedi OBRTNA ZBORNICA PODELILA 32 PRIZNANJ OBRTNIKOM — Ob koncu prejšnjega tedna je biI na Otočcu tradicionalni obrtniški ples, ki so ga združiti s podelitvijo jubilejnih priznanj novomeškim obrtnikom, hkrati pa so prosta vili tudi 10-letnico izhajanja Našega glasila, ki uspešno seznanja z dogajanji v lej organizaciji blizu 1.300 obrtnikov. Srebrne plakete Obrtne zbornice Novo mesto so za petiindvajset let dela prejeli- Albert Jordan in Jože Cesar iz Novega mesta, Stane Goršin iz Verduna pri Stopičah ter Martin Bele z Otočca. Na sliki: s svečane podelitve priznanj na Otočcu. (Besedilo in slika: Slavko GRADBENIKI KLJUBUJEJO KRIZI — Prejšnji teden je bi11' Gornji Radgoni sedmi mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov, najpomembnejši r tem delu Evrope. Na njem se je tokrat predstavilo 298 razstavljal-cev iz 13 držav. Med 215 slovenskimi razstavljalci je bil kot vedno doslej tudi GIP Pionir Novo mesto (na sliki). Predstavil je več svojih proizvodnih programov in izdelkov: osnovno (gradbeno) dejavnost ter posebej projekt rastoče bio hiše; pečnice in polmontažne peči iz programa Keramika; harmonika in preklopna vrata, sestavljiv program Dan in program Franci programa Lesnih izdelkov; kiosk Piki programa MKI; opažni sistem ALU, valjar, mini bager, fil-trirno napravo, gladilec betona, vibrirno letev in merilne instrumente iz programa MKO. Sejem, ki ga je spremljala cela vrsta strokovnih posvetovanj, je bil ena od priložnosti za pridobivanje del, s katerimi sicer tudi slovenskim gradbenikom v gospodarski krizi in investicijski suši vsaj doma bolj slabo kaže. VINO IN KRUH PO BELOKRANJSKO - V belokranjskem muzejskem društvu se vsako leto vsaj enkrat potrudijo, da presenetijo svoje člane. Pretekli konec tedna so tako v Ganglovem razstavišču pripravili predavanje o vinu in kruhu na belokranjski mizi. Kruh in druge dobrote iz belokranjskih pečic so priravile članice društva. O tem, kakšno vino iz metliške Vinske kleti morajo ob dobrotah postreči in na kakšen način, pa je svetoval sommelier ali vinski svetovalec Niko Veselič iz novomeškega gostinskega šolskega centra. (Foto: M.B.-J.) ! mm BRUCOVANJE 93 — Restavracija hotela Kandija je bila v petek zvečer skoraj premajhna za vse mlade, ki so prišli na letošnje brucovanje Kluba novomeških študentov. Več kot 150 brucov in študentov je ob primerni glasbi pričakalo Zeleno bratovščino, stare bajte, ki so imeli čast sprejeti v svoje vrste zbrano bru-cad. Številnih nalog in vprašanj bruci zaradi svoje neizkušenosti seveda niso znali pravilno rešiti, zalo so bili na veselje starejšega avditorija preventivno kaznovani z različnimi varnostnimi ukrepi. Priznati moramo, da so bruci kazni pogumno prenesli. Prijeten spored so zaokrožili s plesom starih in novopečenih študentov, ki je trajal vse do zgodnjih jutranjih ur. — Vsem, ki so kakorkoli pripomogli za dober uspeh tradicionalnega bruco vanja, prisrčna ha vla! (M. K.) ANSAMBEL »KORENINE« — Brez dvoma se v imenu ansambla »Korenine« skriva več simbolov. Eden teh je harmonikar in vodja ansambla Tone Hrovat, kije pričel igrati pri K vintetu Hro vat y Birčni vasi nekako pred štiridesetimi leti, drugi je glasba, narodna in zabavna — za umirjeno vzdušje, tretji pa člani ansambla: hčerka Mojca poje, sin Vili igra na bas kitaro, drugi sin Rok pa pridno vadi harmoniko in pomaga pri ansamblu, da bo kmalu sposoben nadaljevati očetovo pot Pn ansamblu, ki vsako soboto zvečer igra za ples v gostilni »Na hribu« na Škrjančah, poje še Natalija Pavlič (desno), klaviature pa igra Miran Zorko. (Foto: T. Jakše) 8 DOLENJSKI UST £ t. 14(2277) 8. aprila 1993 Semičani so ostali praznih rok? Denarja, ki so se ga za razvoj demografsko ogroženih nadejali v semiški in adlešiški šoli, očitno ne bo - Kako dokončati obnovo podružnične šole? ČRNOMELJ - V črnomaljski občini jc kar nekaj osnovnih šol, ki bi jih morali dogradili ali adaptirati. Najbolj v nebo vpijoči pa so problemi podružnične šole v Adlešičih ter semiške šole. Prvo sicer že adaptirajo, medtem ko druga že precej časa čaka na novo telovadnico z učilnicami. Toda kot kaže v zadnjem času, je vse manj možnosti, da bi delo v Adlešičih dokončali v dogovorjenem času, še manj pa, da bi ga v Semiču sploh pričeli. o podpiranju razvoja demografsko ogroženih. Vprašanje pa je, ali bo kaj podobnega veljalo tudi v prihodnje, saj v mestih in na bolj razvitih območjih takšnemu zakonu niso naklonjeni. M. BEZEK-JAKŠE kultura in izobra- ževanje ZAPELI SO KRANJCI _ V petek pod večer je oktet “Kranjci" pripravil letni koncert v prostorih molela na Čatežu. K sodelovanju in k prijateljskemu srečanju so povabili Ljubljanski oktet, ki je sicer maloštevilne -......... .... ........ Strokovno ga vodj Vinko Žerjav _________ sicer pa v oktetu prepevajo še: Andrej Turšič iz Župeče vasi, Stane Barbič iz Gazic, Jože Prah in Marjan Tomše iz Krške vasi, Vlado Gramc iz Krškega ter Stefan in Franc Urbanč iz Račje vasi. (Foto: B. D.-G.) 500 I .HT TJ" KOI.I Cii Al NI GA A IVapitljA V NOVEM MESTU Znamki v čast 500-letnice kapitlja Izšli bosta v petek NOVO MESTO - V petek, 9. aprila, bo ob 11. uri v kapiteljski dvorani predstavitev dveh znamk, ki jih je v čast 500-lctnice Ko-legiatncga kapitlja v Novem mestu izdala PIT Slovenije. Vrednost znamk bo 7 in 44 tolarjev. Na znamki za 7 tolarjev bo Tintorettov Miklavž, na znamki za 44 tolarjev pa kapiteljski grb. Oblikovalec znamk je Zvone Pelko, ki je hkrati tudi avtor celostne podobe praznovanja obletnice. Za filateliste bo gotovo zanimivo, da bo istega dne od sedme ure na novomeški pošti tudi priložnostni žig, ki bo ob 10.30 prenesen na predstavitveni prostor, po prireditvi pa bo spet vrnjen na pošto. V kapiteljski dvorani novomeški filatelisti pripravljajo tudi dve razstavi. Na eni bo moč videti znamke, pri katerih nastajanju je sodeloval novomeški rojak Božidar Jakac, na drugi pa stare razglednice Novega mesta. NASTOP OTROŠKE GLEDALIŠKE IGRALNICE NOVO MESTO - V sredo, 14. aprila, ob 16.30 bo v Domu kulture premiera otroške igrice Borisa A. Novaka “Mala in velika luna”. Z igrico se bo novomeški publiki prvič predstavil dvanajstčlanski ansambel otroške gledališke igralnice, ki jo pod okriljem ZKO vodi Staša Vovk. Nabavo kustumov in postavitev scene jc omogočila zavarovalnica Tilia, glasbene efekte pa studio Luca. ZADNJI NASTOP PRED TEKMOVANJEM KRŠKO - V sredo, 7. aprila, ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Krškem še zadnja preizkušnja učencev Glcsbene šole Krško, izbranih za finalne nastope na državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije, ki bo v Ljubljani in Velenju od 16. do 23. aprila. Na sredinem javnem nastopu bo gostoval tudi trio Mag iz Ljubljane (klavir, klarinet, violon-ccllo), učenci pa bodo nastopali v klavirskem paru, harmoniki, klarinetu in saksofonu. Prireditev je za “izven”. NAS ROJAK KRALJ POLKE TORONTO - Waltcr Ostanek, rojen v Kanadi, sin slovenskih staršev, je bil že pred petnajstimi leti zaradi velikega števila prodanih plošč neuradno proglašen za kanadskega kralja polke, letos pa je tudi uradno prejel Grammy, priznanje, ki ga v Ameriki podeljujejo za vrhunske uspehe na področju glasbe. Ostanka, ki sedaj živi na Niagara Falls, pri nas še najbolj poznamo po uspešnici “Žena naj bo doma”. Iz Črnomlja so na lanski republiški natečaj za sofinanciranje dograditev osnovnih šol na demografsko ogroženih območjih poslali elaborata za semiško in adlešiško šolo. Na natečaj je prispela 101 vloga iz 35 občin, in sicer za 5,677 milijard tolarjev. Iz republiškega proračuna so lani razdelili borili 33 milijonov tolarjev šolam v Črcnšovcih, Fokov-cih in Lenartu ter zanje rezervirali skoraj ves razpoložljivi denar tudi za ict9Šnjc leto. Črnomaljci so v Ljubljani slišali celo očitek, da semiška šola ne more dobiti denarja za demografsko ogrožene, saj Semič ni ogrožen. Vprašanje pa je, koliko so zalegli protesti, češ da se v Semiču šolajo tudi otroci iz vasi, ki so premajhne, da bi bile v njih lahko šole. Čeprav občinski izvršni svet še ni vrgel puške v koruzo in si na republiki še vedno Belokranjsko muzejsko društvo o svojem delu -Travnikar novi predsednik METLIKA - Belokranjsko muzejsko društvo, ki šteje 209 članov, med njimi tudi dva častna, prof. Jožeta Dulaija in prof. Janka Jarca, je pretekli teden na prograntsko-volilnem občnem zboru pregledalo delo v minulem letu. V črnomaljski podružnici so pričeli pripravljati video kaseto, v metliški pa etnološko topografijo občine, ki naj bi izšla kmalu. Sicer pa so člani naredili veliko na prvi pogled drobnih, toda pomembnih opravil. A vse z velikim navdušenjem in pičlim denarjem. Društvo je kot prvo tovrstnih društev v državi prejelo tudi Valvasorjevo priznanje, ki ga za dosežke v muzealstvu podeljuje skupnost muzejev Slovenije. V letošnjem letu pa bodo med drugim v sodelovanju z ostalimi nadaljevali s turistiaio predstavitvijo Bele krajine, obnavljali sjromin-ske plošče znamenitih osebnosti po Beli krajini, pripravili predavanje, izlet ter pomagali prt izbiri razpoznavnega znaka Bele krajine. Na občnem zboru so izvolili tudi novo vodstvo in organe društva. Predsednik jc postal Milan Travnikar, sekretar skupščine občine Metlika. prizadeva, da bi dobil denar za obe naložbi, so, resnici na ljubo povedano, možnosti skromne. Ker je denar za letos tako rekoč že razdeljen, so jim na ministrstvu za šolstvo dali jasno vedeti, da ni možnosti, da bi v tem letu dobili kakšen tolar za adaptacijo adlešiško šole, medtem ko semiške šole sploh ne štejejo med tiste na demografsko ogroženem območju. Utopična jia jc misel, da bi naložbi lahko končali samo z občinskim denarjem. Za 2.188 kv. metrov prizidka k semiški šoli bi namreč potrebovali 2.290.000 DEM, a za adaptacijo v Alešičih še okrog 50 milijonov tolarjev. Toda za slednjo je v letošnjem občinskem proračunu zagotovljenih le 10 milijonov tolarjev, drugih virov pa ni. Majhno jc tudi upanje, da bi iz naslova demografsko ogroženih lahko v črnomaljski občini kaj iztržili prihodnje leto. Letos se namreč izteče zakon • Kar zadeva krizo slovenskega jezika: “Kranjca "je treba v njegovi lenobi in samovšečnosti "s kolom po glavi”. (Kmecl) • Kriza jezika je kriza identitete. (J. Pogačnik) V TRETJE GRE RADO - Toni Gašperič se je na literarnem večeru v gostilni Badovinac na Jugorju spet pojavil v ženski družbi in očitno mu je bila kar všeč, kljub lastni izjavi, da je moški šovinist in mu ženska ustvarjalost ni posebej pri srcu. Po Mileni Stojkovič in Mariji Nemanič, ki obe pišeta avtobiografsko prozo, je tokrat na petkovem večernem gostilniškem kramljanju gostil kar dve: pesnico Marjanco Kočevar, ki sicer živi v Novem mestu, a misli, ustvarja in hrepeni po belokranjsko, saj je Metličanka po rodu in prepričanju, ter kantavtorico Stanko Macur, ki je s svojim petjem prijetno popestrila večer. (Foto: T. Jakše) Založba je pravi kulturni biotop Dolenjsko založništvo ima pomembno vlogo v kulturnem življenju pokrajine - Tudi vrsta oblikovalcev in ilustratorjev sodeluje pri rojstvu knjig NOVO MESTO - Razstava “Likovni jezik Dolenjske založbe”, ki je bila februarja postavljena v prostorih SDK, je opozorila na to, da je izdajanje knjig umetnost, ki ni rezervirana le za avtorje besedila in tiskarje, ampak so vanjo aktivno vključeni še drugi soustvarjalci, predvsem oblikovalci in ilustratorji. Delo teh se pri ljubiteljih knjig odraža le v bo|j ali manj prijetnem občutku, ko knjigo primejo v roke in jo odpro, a je nepogrešljivo in pomeni za marsikoga pomeben vir vsakdanjega kruha. Kako je s tem, smo se pogovarjali z avtorjem razstave, likovnikom Jankom Oračem, ki je po osnovni izobrazbi grafik, pri delu v tiskarni in s svojim likovnim ustvarjanjem pa se je srečal tudi z ostalimi platmi dela s knjigo. • Zdaj ste svobodni umetnik. Kako si pravzaprav predstavljate svojo bodočnost v kulturnem okolju, kakršno je novomeško? Odločitev za svoboden poklic je posledica dolgoletne želje. Delati, kar te veseli je užitek kljub težkim trenutkom. Za to sem se odločil po spletu različnih okoliščin. Osnovni pogoj je zaupanje vase, da verjameš m greš naprej. Mojc delo sega tudi na področje grafičnega oblikovanja, kamor so vključene tudi likovne zasnove za knjige in brošure. To jc širši, bolj gibljiv prostor, saj bi bilo preživetje samo od prodanih slik verjetno katastrofa. V četrtek smo jih spet videli skupaj. Predstavili so faksimile pesniške zbirke, ki jc izšla pred štiridesetimi leti; Kajetana Koviča, Cirila Zlobca, Janeza Menarta in Toneta Pavčka: Pesmi štirih. V tem vrstnem redu so sc tudi predstavili številni novomeški publiki, ki jih jc prišla poslušat v modro dvorano novomeškega hotela Metropol. Kajetan Kovič, nekoliko zamaknjen, razglabljajoč, Ciril Zlobec, romantično navdahnjen, zaljubljen, Janez Menart, prodoren, kritičen, Tone Pavček, mehak, dolenjsko oglat. Tako nekako so začeli, tako nekako so ostali sami sebi, svojemi delu in življenju zvesti vseh štirideset let. Štiri desetletja - kratka doba Pesem štirih desetletij človeški zgodovini, precej v življenju človeka. Precej tudi v življenju slovenskega naroda, kajti v času, odkar je izšla ta pesniška zbirka, se je zgodilo zanj marsikaj prelomnega. Prelomna je bila že pojava zbirke, ki je prinesla v tedanji čas kolektivizma človeka posameznika, iščočega sposobnega in hotečega izražati lastna čustva, notranja doživetja, razmišljanja in kritična presojanja: človeka individualista. Ta drža je še kako pomebna, kajti po tem vzom je držo individualista v tistih času obdržal tudi slovenski narod, ki bi mu marsikdo v tedanji državni skupnosti privoščil (in mu jo verjetno tudi namenil) drugačno usodo. In brez tega ne bi bilo slovenske državnosti, ki ni prišla, kot bi padel komet z neba, ampak se je rojevala po drobcih, dokler ni dozorela in bila požeta, ko je zanjo napočil čas. Brez tega bi danes verjetno tudi drugače razmišljali o slovenskem jeziku, ki je v tem času doživel prenckateri napad, ruijbolj premišljen in zahrbten v projektu o skupnih jedrih, ki pa je bil kmalu razkrinkan in obelodanjen v pravi luči prav z močnim angažiranjem ljudi iz te četverice. Hodili so svoja pota, a so vsak po svoje služili stvarem, ki so jih združile v zbirki Pesmi štirih: pesniškim muzam, slovenskemu jeziku in lastnemu prepričanju. Usoda jim je namenila, da so skozi desetletja postali nosilni stebri slovenske kulture in slovenske inteligence. Usoda je hotela, da so se v najbolj kritičnih trenutkih, ko je k temu klical čas, tudi politično angažirali. Tudi to je bila logična posledica pokončne drže, ki so jo že na začetku zavzeli in jo potem vseskozi nosili. Umaknili so sc iz politike, ko so bili cilji doseženi. Slovenci imamo pmvzapmv srečo, da jih imamo. Da so tako različni in še vedno tako vitalni. Da še vedno snujejo in ustvarjajo, pač njihovim temperamentom podobno: eni vzneseno in entptivno, drugi poglobljeno in premišljeno. In tla je v njih še vedno toliko iskre, da so vedno pripravljeni na nove spopade, kajti tudi ti jih gotovo še čakajo. Namreč “živemu človeku se vse primeri", pravi pregovor, mi pa smo se v četrtek lahko prepričali, da so še kako živi, tako kot ljudje in kot ustvarjalci. In da jih imajo ljudje radi To so jim na četrtkovem literarnem večeru, ko so podali prerez svojega ustvarjalnega obdobja, Novomeščani spontano pokazali tudi z aplavzi. T. JAKŠE Kajetan Kovič Ciril Zlobec Janez Menart Tone Pavček • Za vas, ki ste po osnovnem poklicu grafik, mora biti to pri delu s knjižno opremo vsekakor prednost. Vsi, ki sc ukvarjamo s tem, bi morali čimbolj poznati proces nastajanja knjig v tiskarni, imeti pred sabo celoten postopek in si tako že na začetku predstavljati, kaj bo na koncu prišlo ven. Na to se spoznam, s tem sem delal. Pri Dolenjski založbi sem likovni oblikovalec knjižne zbirke Na krilih domišljujc, hkrati pa nastopam v eni od knjig kot ilustrator. Oblikovalec mora imeti idejo o knjigi tako jasno, da v domišljiji vidi knjigo, kakršna bo izšla, že takrat, ko razen avtoija in še nekaterih nihče ne ve, da bo knjiga sploh izšla. V tem je čar in mikavnost. Oblikovanje m ilustriranjc knjige sta tako zanimivi področji tudi zato, ker se srečujemo z različnimi in mnogoterimi izzivi. o Kakšna je povezava med avtorjem knjige in med oblikovalcem, ilustratorjem? Mislim, tla mora biti povezava dobra. I -ihko povem, da sedaj delam na knjigi Franca Rcžuna z naslovom Na mejah z neznanim, kjer je sodelovanje zelo dobro. Seveda pa to ni vedno možno. Vsekakor je treba dobro poznati vsebino rokopisa, o njej razmišljati, sc poglobiti vanjo in dojeti njeno bistvo. Ce do tega pride, je občutek čudovit. Pri tej, zadnji knjigi pa se jc zgodilo, da so moje stvari nastajale, ko za Rcžuna sploh vedel nisem, on pa zame ne. Trčila sta dva svetova, ki sta sc v knjigi po mojem mnenju fantastično ujela. Če bi se zavestno pripravljal na ilustracijo njegovega teksta, ga verjetno ne bi mogel tako zadete Torej so pristopi lahko tudi drugačni, a bolj kot izjema. Pravilo je, da je treba tekst prej dobro poznati, tudi če hočeš oblikovati le naslovnico. Različno pa je, kako komu uspe. Oblikovalci imamo različne prijeme in okuse in v tem je tudi čar. Tako so knjige različne in zanimive. • Pa ima tako deio perspektivo ali je za vedno obsojeno le na obrobje, na ugoden ali neugoden veter, ki bo vel v kulturi? Perspektiva seveda jc, čeprav je knjiga stvar, ki jo ljudje v zadnjem času kupujejo vedno manj. Vendar, ko govorimo o slovenstvu, o svojem narodu, brez knjige ne bo šlo. Kajti le kultura bo preživela ta čas, vse drugo bo odplavljeno. To dokazuje tudi zgodovina. V tem smislu vidim perspektivo za knjigo. Založba pa je pomemben dejavnik tudi za kraj, kot jc Novo mesto. Mesto potrebuje založbo, da bo podpirala domače avtorje in da bo pripeljala sent avtorje od drugje. Založba je kot nekakšen kulturni biotop, okoli katerega sc rojeva kulturna klima. Novo mesto pa ima na tem področju že bogato tradicijo, o kateri Novomeščani sami premalo vedo. • Sc pravi, da bi razvejena založniška dejavnost pripomogla k ugodnemu ustvarjanju tudi siceršnje kulturne klime? Vsekakor. To se vidi že po tem, kako je sicer mirni dolenjski tolmun razgibala revija Rast. Na razstavi smo predstavili samo nekaj ljudi in profilov, ki sodelujejo z založbo: Jova Grobovška, Jožeta Kumra, Darjo Malarič, Lucijana Reščiča, Petra Simiča in mene, se jih pa že sedaj na tak ali drugačen način in bolj ah manj redno z zunanjo podobo knjige ukvarja veliko več, kar jc vsekakor spodbudno. T. JAKŠE SLIKAR PR! DELU - Janko Orač, grafik, oblikovalec, ilustrator in slikar pri delu v svojem ateljeju. (Foto: T. Jakše) POTA IN STlf/ UKRADEL DENARNICO Z DOKUMENTI — 31. marca je nekdo čaril po pisarni trebanjskega zdravstvenega doma. Iz ženske torbice je ukradel denarnico z dokumenti ter nekaj gotovine in lastnico B. D. iz Šentruperta prikrajšal za 5.000 tolarjev. KAMEN ZALUČAL V OKNO — V nedeljo, 4. aprila, okoli 3. ure ponoči je neznanec zalučal kamen v okno kafe bara Rio v Metliki. Šipa, velika 140 krat 115 cm, seje razletela, za novo bo moral M. P. iz Bereče vasi odšteti kakih deset tisočakov. ODNESEL LUČI IN TABLICE — V času med 25. in 3 L marcem je nekdo splezal v ograjeni prostor Dolenjkine trgovine v Žužemberku in z avtomobilske prikolice ukradel luči in tablico. Trgovci so ob 5 tisočakov. KDO JE ODPELJAL MOTORNO KOLO? — Neznan storilec je na 1. aprila dan izpred gostilne Vovko na Ratežu odpeljal odklenjeno motorno kolo, ki ga je Direktorji in boni pred sodnike Kopica kazenskih ovadb zoper odgovorne osebe, ki so omogočile izplačilo dela plač v obliki vrednostnih bonov — Država ob več deset milijonov tolaijev NOVO MESTO — Slabi finančni položaj številnih podjetij in z njim porajajoče se likvidnostne težave so v prenekateri delovni organizaciji postavili pod vprašaj redno izplačilo mesečnih osebnih dohodkov delavcem. Da bi bil volk vsaj delno sit in koza približno cela, so se po številnih firmah odločili za salomonsko rešitev: del osebnih dohodkov so delavcem pričeli izplačevati v obliki vrednostnih bonov. Takšno početje je prišlo na ušesa kriminalistom novomeške UNZ, ki so s tem senanili Službo družbenega knjigovodstva. Razlog je enostaven: z izplačilom v bonih so se podjetja ne le rešila nezadovoljstva delavcev in morebitnih štrajkov, pač pa tudi zakonsko predpisanih davkov in prispevkov, prav tako od teh zneskov niso bila nakazana sredstva v pokojninski sklad. Novomeška podružnica SDK je opravila temeljito kontrolo nad tovrstnim početjem in o svojih ugotovitvah obvestila upravo za notranje zadeve. Nadaljnja preiskava kriminalistov je privedla do nekaterih kazenskih ovadb. Tako naj bi se bil F. B., odgovorna oseba novomeškega krovnega podjetja, odločil, da predlaga izplačilo delavcem v višini 28 odstotkov bruto osebnega dohodka v obliki vrednostnih bonov za čas od januaija 1992 naprej. S takšnim predlogom je F. B. seznanil kolegij odgovornih oseb v podjetjih hčerah, kije navzlic nekaterim pomislekom ponujeno rešitev — čeprav je bila v očitnem nasprotju z veljavno zakonodajo — potrdil. Ob tem je bilo ugotovljeno še nekaj: resda je krovno podjetje ustanovitelj vseh omenjenih družb z omejeno odgovornostjo, vendar so te družbe samostojni pravni objekti, ustanovljeni v skladu z Zakonom o podjetjih, na čelu katerih so osebe osebe, ki so odgovorne za zakonitost dela podjetja s pravico zadržanja kakšnega sklepa, če ta, seveda, krši zakonodajo. Sklepa o izplačilu dela osebnih dohodkov v obliki vrednostnih bonov nihče ni zadržal, temu primerna je bila reakcija kriminalistov. Tako je F. B. utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja zlorabe pooblastil, saj naj bi bil kot odgovorna oseba krovnega novomeškega podjetja omogočil v času med januarjem in septembrom 1992 obračun in izplačilo 28 odstotkov bruto osebnega dohodka zaposlenih delavcev v obliki bonov, s čimer seje izognil plačilu zakonsko predpisanih prispevkov in davkov in tako državo oškodoval za preko 8 milijonov tolarjev. Približno enak je besednjak v kazenskih ovadbah zoper četverico odgovornih oseb v hčerah krovnega podjetja. Tako je osumljen zlorabe pooblastil tudi B. F., ki naj bi z že pojasnjenim izplačilom plač v obliki vrednostnih bonov oškodoval družbo za 1,900.000 tolarjev, J. C. naj bi državo prikrajšal za 7 milijonov tolaijev, J. K. pa kar za 14,500.000 SIT. Zadnji na tem spisku je A. K., kije prav tako utemeljeno osumljen zlorabe pooblastil, saj naj bi kot odgovorna oseba z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi podjetju v času med januarjem in septembrom 1992 omogočil obračun in izplačilo 28 odstotkov bruto osebnega dohodka zaposlenih delavcev v obliki vrednostnih bonov in se tako izognil plačilu prispevkov in davkov v višini 4 milijone tolarjev. Na novomeški UNZ pravijo, da ne gre le za vzorčen spisek kazenskih ovadb, pač pa za odločno akcijo, katere cilj je takšnemu početju pristriči peruti, ne oziraje se na ime in ugled firme. B BUDJA Pregnali maskirana ropaija Razburljivo jutro v hiši Pavličevih na Senovem — Prijeti neznanec ni povezan z ropom SENOVO — Pavličeva družina si bo jutranje ure letošnjega 30. marca gotovo zapomnila za vse življenje. Med 5.45 in 7. uro sta namreč skozi nezaklenjena vhodna vrata stanovanjske hiše Pavličevih na Senovem stopila maskirana in oborožena neznanca. Meni nič tebi nič sta stopila v prvo spalnico, jo temeljito pregledala ter iz nje odnesla več tujih deviz in tolarjev. Maskirana neznanca sta zatem stopila v kuhinjo,, kjer je na kavču spal 44-letni Ivan S., od tam pa v drugo spalnico, kjer sta ležala 73-letni Dominik Pavlič in njegova žena. Predrzneža sta j u zbudila, Dominik je urno pograbil berglo ob postelji in pričel mahati proti vlomilcema, ki sta jo po kratkem prerivanju popihala skozi vrata v jutro. A le za kratek čas, vrnila sta se že čez pet minut. Tokrat pa naletela na zaklenjena vhodna vrata. Vlomila sta jih, v hiši pa sta ju pričakala Dominik in Ivan. Prišlo je do pretepa, v katerem sta neznanca potegnila krajšo, in ni jima preostalo drugega, kot da znova pobegneta. Da bi se še vrnila, jima potlej ni več padlo na pamet. O dogajanju v hiši Pavličevih so bili obveščeni tudi posavski policisti, ki so urno zastavili akcijo iskanja maskiranih neznancev. Blokirali so vse območje in čez kratek čas jim je v roke padel 26-letni Ibrahim P., državljan ZRJ, začasno bivajoč na Senovem. O njegovem prijetju so pisali tam pustil neprevidni J. B. iz Velikih Brusnic. Neprevidnost ga je stala kar kakšnih 50 tisočakov. Izigral poslovni dogovor S. M. naj bi prodal vso količino smrekovih letev, ki jo je imel v konsignacijski prodaji, zaslužek pa spravil v žep NOVO MESTO — Kazenska ovadba nadvse zanimive vsebine je te dni romala na naslov novomeškega javnega tožilca. S. M., odgovorna oseba v novomeškem mešanem podjetju, je utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic, saj naj bi v obdobju med marcem in oktobrom 1992 z namenom, da svoji firmi protipravno pridobi znatno premoženjsko korist, nezakonito prodal 23 kubičnih metrov smrekovih letev. Po ugotovitvah opravljene preiskave so se meseca marca lani predstavniki zasebnega podjetja iz Ljubljane ter novomeške mešane firme dogovorili o konsignacijski prodaji smrekovih letev. Sporazum je bil običajen za take vrste posle: novomeška firma seje obvezala, da bo vsako količino prodanih letev takoj odjavila z zaloge in ljubljanskemu podjetju plačilo posredovalo v predpisa- nem roku. Tako so Ljubljančani že koncem lanskega marca novomeškemu mešanemu podjetju dobavili 23 kubičnih metrov smrekovih letev, da zanje ne bodo prejeli niti stotina plačila, se jim takrat še sanjalo ni. Prvih devet kubikov letev; so Novomeščani prodali že v aprilu, Ljubljančani so jim za naročeni in dobavljeni material izstavili račun, ki pa ni bil nikoli plačan. Novomeško mešano podjetje je kasneje prodalo še vso ostalo količino dobavljenih letev, vendar zasebne ljubljanske firme o tem sploh ni obvestilo, kaj šele robo plačalo. Tako naj bi S. M. med drugim lanskega oktobra s prodajo desetih kubičnih metrov letev poravnal dolg lastnega podjetja. Eno z drugim: S. M. naj bi s prodajo smrekovih letev prišel do protipravne premoženjske koristi v znesku 335.500,00 tolarjev. B. B. Cene rabljenih avtomobilov i/nči/rv m.. • <• « .. ... KRŠKO — Na avtosejmu so se v nedeljo, 4.aprila, cene za rabljene: tomobile gibale takole: letnik zastava 750 82-84 yugo 45 83-91 zastava 101/128 84-90 florida 1.4 89 R4 81-91 lada 1300/1500 87-89 jeta TD 1.6 87 kadett 1.5 D 90 golf D 84-90 toyota celica 1.6 90 950 do 1300 DEM 1400 do 5200 DEM 1900 do 4900 DEM 7500 DEM 2300 do 6900 DEM 3300 do 5500 DEM 14000 DEM 18000 DEM 6000 do 16000 DEM 27000 DEM MAKO d.o.o., Bratov Cerjakov 42, tel. 0608/61-145, faks 0608/62-405 Ugodna ponudba kmetijskih strojev in rezervnih delov BCS 622 benzin — petrolej 312.700,00 SIT BCS 622 benzin 322.717,00 SIT BCS 622 diesel 390.190,00 SIT BCS 602 benzin 174.730,00 SIT BCS 603 benzin 192.780,00 SIT BCS KOSA 127 cm 2.118,00 SIT BCS DUPLEX 206.482,00 SIT Nahrbtna bakrena škropilnica 16 I 7.126,00 SIT Nahrbtna kosilnica — Kavvasaki BK 35.988,00 SIT Visokotlačni razpršilec vode 130 barov 32.188,00 SIT Motor za Gorenje Muta, Labin progres ALN 33053.000,00 SIT Nahrbtna škropilnica — Turbina 90 48,414,00 SIT Cene so brez davka Na zalogi imamo vse rezervne dele in zagotovljen servis. Nudimo vam tudi obročno plačilo. POPRAVEK Pri objavi javne dražbe, ki jo je prejšnji četrtek objavilo Temeljno sodišče v Novem mestu, enota v Novem mestu, na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 30.3.1993 pod opr.št. 8/90 v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom ISKRA, tovarna uporov in opreme, po., Šentjernej, je prišlo pri točki A./ll. (OPREMA) do napake: pravilno se glasi, daje izklicna cena pod točko A 38.500.000,00 SIT. Za samomor je zmanjkalo poguma Dragico Kordiš so našli mrtvo v njenem stanovanju šele po petih dneh — Njen prija-tej Brane P. je osumljen, da jo je zadavil RIBNICA — Smrt 31-letne Dragice Kordiš, ki sojo ribniški policisti našli v torek, 30.marca mrtvo v njenem stanovanju na Opekarski 45 v Ribnici, je med ribniškim prebivalstvom vzbudila veliko zanimanja. Po štirih letih je bil to v Ribnici prvi takšen dogodek, kije dal slutiti, da gre za stoijeno kaznivo dejanje umora, čeprav bo seveda natančen vzrok Dragičine smrti lahko pokazala šele obdukcija. V najrazličnejših zgodbicah, ki so se zaradi tega, ker je bilo ugotovljeno, daje bila Dragica veijetno zadavljena, spletle okoli tega med ribniškim prebivalstvom, pa je bil točen pravzaprav le podatek, daje Dragica umrla že v petek, 26.marca. Preko vikenda Dragice, ki je bila doma iz Šalke vasi pri Kočevju, in njenega prijatelja, 45-letnega Braneta P. iz Velikih Poljan, s katerim je nekaj časa živela v zunajzakonski skupnosti, ni nihče resno pogrešal. Brane je bil nazadnje zaposlen kot skladiščnik pri Merca-toiju, Dragica pa v ribniškem Itpp-ju, kjer so se njeni sodelavci v začetku prejšnjega tedna začeli spraševati, kaj je z Dragico, da ni prišla v službo. Na to, da ju že od petka ni nihče videl, so postali pozorni tudi sosedje. Ko so zato v torek zjutraj pogledali skozi okno v Dragičino stanovanje, so na tleh opazili rdeče madeže. Ker sta se Dragica in Brane, ki sta, kot pravijo okoliški sosedje, tudi rada pogledala v kozarček, že prej večkrat sprla in tudi stepla, so ob pogledu na madeže pomislili na najhujše in o tem takoj obvestili policijo. Na pozive policistov se v stanovanju ni nihče odzval, zato je kriminalistični tehnik stanovanje odklenil. V njem so našli Dragico — po ločitvi je živela v Ribnici, njena dva otroka pa sta ostala pri bivšem možu v Loškem Potoku — na postelji mrtvo. Ugotovljeno je bilo, daje že več dni mrtva in daje bila verjetno zadavljena. Krvavi madeži po stanovanju so pričali, da seje usodnega dne, v stanovanju moralo odigrati še kaj več. Ker Braneta, ki so ga tako kot Dragico policisti poznali, ni bilo nikjer, so preiskovalci takoj posumili vanj in ga VLOM V GARAŽO VRHPEČ Na L aprila dan je bilo vlomljeno v garažo nedograjene stanovanjske hiše na Vrhpeči, last I. S. Izginili so električni ročni vrtalnik, električni kotni brusilni stroj ter električni stroj za obla-nje lesa. Plen je med brati vreden vsaj 100.000 tolarjev. VNOVČEVALA PONAREJENE BANKOVCE KRŠKO — Uslužbenci urada kriminalistične službe krške UNZ so 29. marca priprli 48-letno Lenšo J., državljanko Makedonije. Lenša je osumljena razpečevanja ponarejenih bankovcev, saj je tistega dne skušala v Sevnici spraviti v promet šest ponarejenih bankovcev za 200 nemških mark. Lenša J. je v Posavje pripotovala z zajetnim kupom deviz, pri sebi je namreč imela kar 40.000 DEM za plačilo blaga. V POTOKU NAŠLI MRTVEGA NOVO MESTO — 3. aprila okoli 10.25 so v potoku Težka voda našli utopljenega 64-letnega Marjana Kas-trevca iz Novega mesta. Na truplu ni bilo najdenih znakov nasilja. začeli iskati. Izsledili so ga še istega dne okoli pol štirih popoldan na Prapročah pri Ortneku, kamor seje zatekel v neko prazno hišo. Brane se umora ni spom- V OVINKU NA LEVO STRAN SOBENJA VAS — V nedeljo, 4. aprila, okoli 20. ure je prišlo na cesti med So-benjo vasjo in Cerino v brežiški občini do hujše prometne nezgode. 22-letni Franc Stopar iz Boršta seje peljal z osebnim avtomobilom proti Čerini in med vožnjo v levem in nepreglednem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem je takrat pripeljal nasproti osebni avtomobil, za krmilom katerega je sedel 26-letni Anton Semenič iz Sobenje vasi. Prišlo je do trčenja, pri katerem se je hudo poškodoval voznik Stopar, laže ranjen je bil Semenič - oba so prepeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico — le sled poškodbe pa je dobil Stoparjev 21-letni sopotnik Tine Vodopivec iz Gržeče vasi. Škode na zviti pločevini je bilo za 200.000 tolarjev. Vlomilca brez kuharskega znanja Med številnimi vlomi sta J. K. in M. K. uničevala tudi posodo BREZOVICA — Brata 17-letni J. K. in pet let starejši M. K., doma iz Brezovice pri Šmarjeških Toplicah, sta dolenjskim policistom in kriminalistom pobelila nekaj las. Mladeniča sta med drugim osumljena večjega šjevila kaznivih dejanj na območju Šmar-jete. Tako naj bi si privoščila devet vlomov v vikende in priročna skladišča, ukradla naj bi dve kolesi, ob tem pa zagrešila še kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Fanta sta kradla predvsem hrano in pijačo, ne oziraje se na to pa sta z dejanji povzročala veliko materialno škodo. V ilustracijo navedimo le primer vloma v vikend, kjer sta s svojo objestnostjo oškodovala lastnika kar za 250.000 tolarjev. Ne le da sta popolnoma uničila pohištvo, ampak sta v slogu kuharskih vajencev med pripravo obrokov hrane docela uničila vso posodo. Možje postave so izračunali, da sta z naštetimi dvanajstimi kaznivimi dejanji povzročila za 401.000 tolarjev škode. nil, in ko so mu povedali, daje Dragica mrtva, je kazalo, kot da tega ne more verjeti, in je pri tem jokal. Povedal je, da jo je v petek zjutraj res davil, da pa je mislil ali bolje rečeno upal, daje še živa. Zakaj jo je davil, ni povedal, zelo verjetno pa je, daje to storil iz ljubosumja. Branetov opis ravnanja potem, ko je Dragica omahnila in je mislil, da je v nezavesti, je pojasnil tudi izvor krvavih madežev v stanovanju pokojne. Brane je povedal, da sije potem, ko seje zavedel, kaj je storil, prerezal žile na obeh rokah. Hotel sije vzeti življenje, vendar ni imel dovolj poguma, zato je zaustavil krvavitev in odšel iz stanovanja. Dejal je, da si je kasneje hotel še nekajkrat vzeti življenje tako, da se je poskusil obesiti, a mu je za odločilni korak vedno zmanjkalo poguma. S kazensko ovadbo so Braneta P. delavci UKS KNZ Ljubljana še istega dne izročili preiskovalnemu sodniku. M. LESKOVŠEK-SVETE TAT V DNEVNI SOBI BIŠKA VAS — 2. aprila dopoldne je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo A. K. v Biški vasi. Nepridiprav je očitno vedel, kje in kaj iskati. Iz dnevne sobe je odnesel 24.600 tolarjev. NOČNI OBISK TATU ČRNOMELJ — V noči na 2. april je stanovanjsko hišo A. Š. v Črnomlju obiskal neznan tat, ki je s police v dnevni sobi odnesel radio Sonny in komplet treh kaset. A. Š. je oškodovan za 30.000 tolaijev. ----r w~- j*. 77 T* ^ ^ tudi dnevniki in Ibrahima omenjali kot osumljenca za uvodoma opisano dejanje. Sedaj je že očitno, da Ibrahim P. z ropom v hiši Pavličevih nima nobenega opravka, zato pa je osumljen vloma v stanovanjsko hišo Ernesta B. na Dovškem, ki naj bi ga zagrešil tistega 30. marca ob 6.50. Iz hiše je odnesel avtomatsko puško z dvema okvirjema, v katerih je bilo 60 nabojev, in malokalibrsko pištolo z dvema okvirjema po pet nabojev. Krški policisti so plen našli pri Ibrahimu ob prijetju. Tik pred zaključkom redakcije pa so nam iz UNZ Krško sporočili, da so tudi neznancema — bojda gre za dva mlajša moška, ki naj bi oropala Pavličeve — že na sledi. B. B. IZ KLETI UKRADEL MOTORNO ŽAGO BIZELJSKO — Neznan storilec je v noči na 4. april vlomil v klet stanovanjskega bloka in iz njega odnesel motorno žago Husquarna. 36-letni lastnik Božo Ž. je tako ob 40.000 tolarjev. KDO JE REZAL TELEFONSKE ŽICE? ČRNOMELJ — V noči na 2. april je nekdo pri nadvozu železniške proge med Črnomljem in Gradcem z lesenih drogov v dolžini kakih 200 metrov porezal šest bakrenih telefonskih žic. Novomeški poštarji so zaradi te objestnosti oškodovani za 120.000 tolaijev. PO DOLENJSKI DEŽELI • V trgovino s čevlji, » Vaš stil« imeno vano, je ondan stopil 3 7-letni J. K. iz Novega mesta. Vljudno je ponudil roko trgo vki, rekoč, da se je z lastnico trgovine dogovoril, da lahko vzame štiri pere čevljev, račun pa da bo poravnal naslednji dan. Galanten nastop je bil dovolj prepričljiv, manj galantnosti je J. K. pokazal v nadaljevanju. Pretekel je že mesec dni, o denarju pa ne duha ne sluha. V» Vašem stilu« bodo poslej dokaj zanesljivo spremenili stil poslovanja • Podobne vrste goljufijo si je minule dniprivoščil 29-letni M. L. iz Podgore. 27. marca je stopil v metliško trgovino Kotra, do blagajne zvlekel zaboj vina, vzel še škatlo cigaret, namesto plačila pa trgovki pojasnil, da bo račun poravnal naslednji dan. Ni ga bilo ne v ponedeljek ne kdaj kasneje. Ob zaboju vina je na take malenkosti pač zlahka pozabil • J. K. iz Lešnice se je spravljal k priljubljenemu spomladanskemu opravilu — sajenju sadnega drevja. Kupil je petnajst sadik in jih zasilno zasul z zemljo, pa ga je kopanja 80 cm globokih lukenj s premerom enega metra rešil neznanec, ki je presodil, da bi tovrstno sadno drevje veliko bolje uspevalo v njegovem vrtu. V katerem, skušajo razvozlati tako J. K. kot policisti r-~~' "*"■ — | ■>’***f y at- {■■Kllrrtftnrl. ČIGA VI SO A VTORADIl? —- Novomeški policisti so lani in v začetku letošnjega leta obravna vali več vlomo v v osebne a vtomobile, iz katerih so storilci odnašali a vto-radiokasetofone. Nekaj storilcev se je znašlo za rešetkami, pri njih pa je bil najden tudi vlomilski plen. Del tega so možje posta ve vrnili oškodo vancem, nekaj a vtoradio v pa še čaka na lastnike. Ce bi kdo od teh na posnetku prepoznal svoj radio, naj se oglasi na novomeški policijski postaji OTROK SE JE S KOLESOM ZAPELJAL PRED AVTO — V ponedeljek, 5. aprila, okoli 15.40 seje 44-letni Rajko Rajer z Vinjega Vrha peljal z osebnim avtomobilom Jugo 45 AX po cesti od Bele Cerkve proti Šmarješkim Toplicam. Še v Boli cerkvi je izza hiše s številko 14 s kolovozne poti na glavno cesto zapeljal s kolesom 5-lctni Jure Gregorčič. Rajer je sicer zaviral, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Fanta je zadel in zbil po tleh. Huje po- škodovanega Jureta so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. VLOM V TRGOVINO GAVRILOVIČ KRŠKO — Še nezan nepridiprav je med 27. in 29. marcem vlomil v Gavrilo-vičevo trgovino v Krškem. Razbil je izložbeno steklo in skozi nastalo odprtino zvlekel v noč kraški pršut ter nekaj sladkarij in cigaret. poveljujočih. Taktična vaja napada z letalsko m topniško podporo se je pričela. Enote poročnika Boruta Angelija počasi prodirajo proti grebenu strateško pomebnega Toplega vrha. “Vaja je pomembna tako za vojake, ki bodo po končanih terenskih vajah opravili še streljanje z borbeno municijo, kot tudi za naše častnike, da se urijo v poveljevanju in delu v enoti. Tukaj na taborjenju živijo skupaj s fanti in delijo z njimi dobro m slabo. Pokanja morda ni slišati toliko kot na vajah nekdanje vojske, saj moramo varčevati z municijo, ki je draga, pa tudi zato, ker poskušamo razmere čimbolj približati resnični bitki, kjer pa je strelivo življenjsko pomembno. Namesto tega izboljšujemo taktiko in koncentracijo, kar je bolj učinkovito,” pravi major Teropšič. Gle^pm fante, kako se plazijo v snegu za skalovjem in grmičevjem, kako se mečejo iz zaklona v zaklon, kako prihuljeno klečijo v grmovju in vidim, da so se naučili tisto, kar mi je pravkar povedal njihov poveljnik: taktika in izurjenost sta pomebnejši od brezglavega streljanja in praznega junačenja. Ko odhajam, je na pobočju še slišati kratke rafale in prasketanje pušk. Kdaj pa kdaj zadoni eksplozija mine. Za grmovjem leži skupinica vojakov za Iansirnim kompletom za vodene protioklepne rakete. Čeprav na nastavku ni rakete, so se fantje vživeli v bitko: “Vidini ga. Zdaj je moj. Pritisni!” In namišljena raketa je že uničila sovražni položaj nekje na hribu V zavetju starih jablan stoji ambulantno vozilo. Medicinska sestra Nevenka Verbič je že pričela obvezovati prve “ranjence”. Odpeljem se v dolino in pustim fante pri njihovi igri, v katero so sc tako vživeli. Zvečer si bodo ob kaminu v šotoru sušili obleko in si pripovedovali dogodivščine dneva. Veseli so lahko, da je njihova vaja le igra, a hkrati tudi, da so pripravljeni, če bi se, bog ne daj, kdaj spremenila v kruto resničnost. . TONE JAKŠE Medtem ko gre njihovim vrstnikom iz nekdanjih jugoslovanskih republik na življenje in smrt, so vojaške vaje slovenskih vojakov k sreči le igra, a vendarle igra z vednostjo, da nas bo le dobra pripravljenost obvarovala strahot, ki jih lahko vsak dan spremljamo na televiziji Olivno zeleni vojaški puch ne čuti strmine, ko se mimo napol zaraščenih košenic, ostankov zapuščenih vasi in skozi temne gozdove dvigujemo proti Gačam. Za krmilom sedi stotnik prve stopnje Miro Gutman, pomočnik poveljnika za motiviranje in informiranje pri pokrajinskem štabu v Novem mestu, poleg njega pa major Mitja Teropšič, poveljnik novomeške vojašnice. Da smo se pravzaprav že kar precej dvignili bolj kot glas motorja Opozarja pokrajina okoli nas. Ko smo pri Črmošnjicah zavili z glavne ceste, so nas kmalu pozdravile prve tanke lise snega, po nekaj kilometrih vožnje pa je okoli nas že vse belo in brazda ob cesti, ki jo je odrinil snežni plug, postaja vse višja. Če me spremljevalci ne bi posebej opozarjali, bi mislil, da se vozimo po popolnoma zapuščeni pokrajini. A v snegu so sledi človeških stopinj, in ko pozorneje pogledaš, vidiš postave v belih kamuflažnih uniformah. "To so izvidniške patrulje,” pravi major Teropšič. Kmalu srečamo tudi predhodnico in večjo pehotno enoto, ki s hitrimi koraki napreduje v našo smer. Ko po ozki snežni strugi pridemo z njimi vštric, sc vojaki urejeno umikajo v sneg, ki ga mora biti tukaj v gozdu že kar blizu pol metra, in nas spustijo mimo. “Vojaki gredo iz taborišča na borbene položaje. Med pohodom urijo veščine, katerim mora biti kos enota na pohodu: odkrivanje in uničevanje zased, izvidništvo in zavarovanje. Čez kake pol ure bodo na dogovorjenem mestu, mi pa si tačas oglejmo taborišče,” pravi major Teropšič in puch spet zagrize v snežne kolesnice. Še malo, in znajdemo se na prostrani košcnici. “Vse, kar vidite, so vojaki pred nekaj dnevi pripeljali s sabo in postavili taborišče,” pripoveduje major Teropšič. Snega je precej m kolesa vojaških tovornjakov so vanj zaorala globoke jarke, da komaj preskakujemo iz enega v drugega. Sonce se blešči na globoko zasneženi košenici in kar težko si je tukaj predstavljati, da je nekaj kilometrov niže vlada že prava pomlad. Nekaj bivalnih šotorov se kot ogromne gosenice razteza po ravnici in iz dimnikov, ki štrlijo iz njih, sc veselo kadi. Poleg je še nekaj manjših šotorov. V enem je tudi kuhinja, malo naprej je nad improviziranimi mizami in klopmi razpeto platno. To je jedilnica. Vojaki, ki bodo sredi aprila kot tretja generacija slovenske vojske v novomeški vojašnici dokončali sorazmerno kratko, a intenzivno vojaško usposabljanje, so si tu postavili skromno domovanje. V njem bodo nekaj dni spoznavali opravljanje vojaških nalog in bivanje na terenu v zimskih razmerah. Vreme jim je pravzaprav naklonjeno. Podnevi sončno, a hladno, ponoči pa jasno, mesečnato. Le mraz ponoči ostro pritisne in v tistem šotoru, kjer so zaspanci pozabili nalagati na ogenj, je lahko kar hladno. Pred šotori vidimo tnalo in nekaj vojakov, ki cepijo polena. Očitno se nameravajo za naslednjo noč dobro pripraviti. Za trenutek vstopimo v šotor. Od kamina veje prijetna toplota. Ležišča so na tleh, tesno drugo ob drugem. Udobje fes ni hotelsko, a za prenočitev v naravi primerno. Tla so pregrnjcna s plastjo smrekovih vej, na to je razprostrta slama, na slami pa ležijo še izolacijski podložki za spalne vreče. Vonj po senu je v šotoru močan in ležišča so nekoliko špar-tanska, a kmečki fantje, ki so svoj čas prenočevali na skednjih in senikih, bi bili tega kar veseli. Taborišče moramo hitro zapustiti, kajti ne bi radi zamudili predstave, ki se pripravlja. Vrnemo se v podnožje Toplega vrha. Kolone vojakov ni opaziti več. Pobočje z grmičevjem poraslega Toplega vrha je kot bi bilo izumrlo. Sile, pripravljene za napad, so razporejene. Sile braniteljev tudi. Tišina postaja mučna. Tišina pred spopadom. Potem se oglasi zvok letalskega motorja in trenutek zatem se izza drevesnih krošenj pojavi letalo. Naglo zavije in izgine za obrobkom. Brnenje preneha, toda nenadoma se letalo spet pojavi. Zdaj napada. Slišati je eksplozije bomb. Manever sc nekajkrat ponovi. Tišino, ki nastane, ko letalo opravi svoj posel, presekajo streli. Najprej kratki rafali iz mitraljezov, nato tudi drugega pehotnega orožja. Vmes je slišati klice Medicinska sestra Nevenka Verbič v svoji ambulanti sicer nima pravili ranjencev, zato je vzdušje lahko sproščeno, a obveza, ki jo je dobil vojak, je vseeno prava in strokovno narejena. spomladansko hujšanje 0 0 0 0 9 DS S pomladjo prihaja čas shujševanja, z njim pa priložnost za lahek zaslužek, po katerem hlepi veliko podjetnih rok Sedanja slovenska zakonodaja potrošnika ne ščiti dovolj in lahkovernost kupuje vse mogoče v želji po hitrem hujšanju brez naporov. Trpita denarnica in zdravje. Pomlad, dnevi so vse toplejši, prišel je čas, ko bomo pospravili v omare težka in okorna zimska oblačila. Prav v tem času marsikatera ženska ugotovi, da si je čez zimo nakopala kar nekaj odvečnih kilogramčkov, ki jih je pod zimsko garderobo še lahko skrila. Kaj sedaj? Pri tem ji'ni ni treba kaj dosti razmišljati, saj so se na njene težave že prej pomislili spretni oglaševalci, ki spretno ponujajo rešitve v skorajda vsaki reviji in časopisu. Proizvajalci oz. oglaševalci raznih shujševalnih napitkov, tablet, hlačk in pasov dobro poznajo psihologijo ljudi, ki imajo težave z odvečno telesno težo. Skorajda vsi zagotavljajo, da so njihovi preparati zelo učinkoviti, da lahko že v najkrajšem času shujšate od 5 do 18 kilogramov mesečno, kajti dobro vedo, da ljudje s tovrstnimi problemi želijo shujšati v najkrajšem času. Mnogi oglasi tudi zagotavljajo, da bo vsakdo, ki se bo odločil za njihove preparate, shujšal brez lakote, torej brez muk. Dober zaslužek s hitrim hujšanjem Na slovenskem trgu je v zadnjem času, ko se v vseh stvareh podajamo na tržna pota, tudi teh preparatov vse več, kajti z njimi se da dobro služiti. Koliko ljudi s pomočjo teh preparatov shujša in je zaradi tega srečnejših, se ne ve. Koliko si s tem ljudje škodijo zdravju, se tudi ne ve, prav gotovo pa takšen hiter način hujšanja ob goltanju tablet za telo, ki je navajeno sprejemati raznoiiKo nrano, m najboljši. Slovenski trg je postal zanimiv tudi za tuje ponudnike najrazličnejšega blaga, odprlo se je namreč še eno, do sedaj nepokrito tržišče in še več, tržišče, ki lačno hlasta po vsem, kar diši po Zahodu. Poleg tega smo pri nas še vedno brez vrste zakonov, ki bi delali red na tržišču, in seveda tudi brez takih, ki bi varovali potrošnike. Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin pravi, da je tudi poplava preparatov za hujšanje znamenje neurejenega trga. Nikjer nobeden stvari ne testira, preverja ali prepoveduje, in kadar kaj ni izrecno prepovedano, je s tem dovoljeno. Npr.: Angleži so testirali različne videokasete z aerobiko in fitnes vajami; ugotovili so, da nekatere, kljub temu da propagirajo zdravo telovadbo in iz nje izhajajoče vitko telo, lahko povzročijo pri ljudeh poškodbe, saj niso prilagojene kondiciji in sposobnosti ljudi, ki se do tedaj niso ukvarjali s telovadbo. Zanimiva je bila ugotovitev, da ima tudi program Jane Fonda določene pasti, ki se jih je treba izogibati. Sem sodi zelo širok sklop problemov, od t.i. bio prehrane do celotnega odnosa do kvalitete življenja. V Zvezi potrošnikov bodo v prihodnosti oblikovali skupine strokovnjakov, ki se bodo ukvarjale tudi s to problematiko in tako, kot je navada v drugih razvitih državah, bodo ljudi seznanjali z njihovimi neodvisnimi testi. “Pa še nečesa se bomo morali kot potrošniki navaditi, da bomo za povzročeno škodo zahtevali tudi odškodnino. Pri nas se namreč še vedno uveljavlja samo tista najbolj direktna škoda,” pravi Kutinova. Vendar za to se mora spremeniti v ljudeh miselnost, to pa zahteva čas. Bio val Ideal vitkosti muči bolj ali manj zaobljene ljudi tega planeta že več kot petdeset let. Zadnja leta je postalo modno, tudi za doseganje in ohranjanje vitkosti, nekakšno vračanje k naravi. Naenkrat je vse, kar je zdravo, zdravilno, naravno oziroma bio. Naenkrat se pojavlja ekstremna bio prehrana, povsem drugačna hrana od vsakdanje. Pojavljajo se pripomočki za hujšanje na bio osnovah. Naenkrat pa je tudi kozmetika' vsa polna naravnih sestavin. Nekateri proizvajalci namreč menijo, da že nekaj kapljic naravnega eteričnega olja spremeni sintetično kremo v naravni izdelek. Mr. ph. Breda Drenek - Sotošek je v neki razpravi o naravnih kremah dejala: “Pri nas pa žalost kupcev in na veselje proizvajalcev še ni zakona, ki bi to urejal. Tako je v prodaji lahko “naravni” izdelek, ki vsebuje le 1 odst. naravne učinkovine. V Švici je oznaka bio dovoljena samo za izdelke, ki vsebujejo več kot 90 odst. dokazljivih naravnih sestavin ” Na vse to bi lahko zaključili, da je npr. pri kozmetičnih preparatih pomembno predvsem to, koliko znanja stoji za kozmetičnim izdelkom. V ozadju so psihološke težave Ni vse, kar je naravno, najboljše in tudi v naravi so pasti, ki jih je potrebno poznati. Predvsem pa je za vzdrževanje telesne teže potrebna uravnotežena prehrana in red. Ker pa reda v današnji prehrani v glavnem ni, je tistih, ki bi se radi znebili odvečnih kilogramov, veliko. Posel proizvajalcev shujševalnih preparatov pa cveti. Dr. Gabrijela Humar, specialistka za šolsko medicino, ima za sabo že veliko izkušenj, tudi * z mladimi dekleti, ki na hitro shujšalo oz. si to želijo. Vendarle pravi, da na to ne vpliva le modni trend suhljatih lepotic iz modnih revij in glasbene scene, ampak se za tem ponavadi skrivajo tudi problemi povsem psihološke narave, npr.: deklice se na ta način upirajo, da bi odrasle. “Kako se lotiti problema? Starši lahko naredijo pri tem največ, s svojim zgledom otroka podzavestno učimo prehranjevalnih navad in nasploh vsega, kar v življenju počnemo; otroci so naše ogledalo,” pravi dr. Humarjeva. In če poskrbimo, da ima naš otrok vsako jutro zajtrlc - če smo zaposleni mu ga pripravimo zvečer - je to že zelo veliko. Vsak otrok bi moral imeti v šoli malico in potem kosilo, če ne doma skupaj s starši, pa v šoli. “Ljudje bi morali jesti vsaj petkrat na dan, in če s hrano pri takih obrokih ne bi pretiravali, tudi problemov s preveliko težo ne bi imeli”, pravi dr. Humarjeva. Pri tem pa poudarja, da bi se reda in načina priprave hrane morali mlade ljudi naučiti. Za izobraževanje nam ne bi smelo bili žal denarja. Zdravstvena vzgoja bi morala biti bolj prisotna in cenjena tudi v šolah, predvsem pa bi morali starši vsaj ob sobotah ali nedeljah pripraviti hrano drugače kot čez teden, jo tudi privlačno servirati, kajti kje naj se otrok nauči kulture prehranjevanja, če ne doma. V časopisih in revijah je dandanes že zelo veliko nasvetov, kako bi bilo dobro prilagoditi prehrano našemu vsakdanjemu življenju. Kajti življenje ljudi se je v tem stoletju zelo spremenilo, predvsem za svoje delo porabimo manj kalorij, medtem ko je hrane v obilju. Toda ti nasveti, kot je dejala pred kratkim v Trebnjem na otvoritvi razstave domače obrti Helena Mrzlikar, ne bodo nič spremenili, če ljudje tudi v praksi ne bodo tega poskušali udejaniti. Ker pa je navada železna srajca, ki jo je le težko odvreči, je tudi najlažje skuhati to, kar že znamo. Mnogi se sprememb branijo, ker menijo, da je hrana z več zelenjave in manj mesa, maščob neokusna. Čeprav tisti, ki so morali čez noč močno spremeniti svojo dotedanjo prehrano zaradi bolezni, vedo povedati, da ne bi mogli več na staro močno hrano, ker so se navadili na nov jedilnik. Pa še počutijo se boljše. Torej: navada je res železna srajca, vendar z dobro voljo se jo da sleči. Mogoče premislek o tem ne bo odveč vsaj v tem tednu, ko je za nami svetovni dan zdravja. Letos je opozarjal na nasilje in brezbrižnost, pa verjetno ne le do drugih, ampak tudi do samega sebe. JOŽICA DORNIŽ priloga dolenjskega lista 1 1 trda pisava življenja V drobni in na prvi pogled skromni hijižici z naslovom Osemnajst nageljnov bralec ne bi pričakoval nič posebnega in pretresljivega. Življenjsko zgodbo pač, kakršnih je nešteto. In najbrž bi tako tudi zares bilo, če je ne bi napisala Metličanka Milena Stojkovič, ki jo mnogi domačini bolje poznajo kot Hudorovčevo Mileno. Romkinjo torej. Stojkovičeva se ne sramuje svojega porekla, se jia je, odkar se je zavedala svoje 'biti, poskušala iztrgati iz tradicionalnega romskega življenja. Težave na poti, ki so ji jo obilno posuli s trnjem tako njeni bližnji kot “civilizirani” someščani, je brez sprenevedanja, ovinkarjenja ali hinavščine opisalala v tej drobni, a zanimivi knjižici. Ne zanimivi le zato, ker je to prvi knjižni izdelek katerega koli belokranjskega Roma, ampak zlasti zategadelj, ker gre za pripoved o življenju, ki je tukaj, med nami, na našem pragu, a ga ne poznamo. Zato, ker ga nočemo videti. Milena nam odpira oči, čeprav ne pomiluje Romov. Nasprotno, do njih je neizprosna, zlasti do tistih, ki se niti za kanček ne potrudijo, da bi bilo njihovo življenje boljše ali vsaj znosnejše. Rdečo nit vseh osemnajstih zgodb o prvih osemnajstih letih njenega življenja bi lahko strnili v treh stavkih, ki jih je zapisala o spoznanjih v svojih rosnih letih: “Grozno umazane obraze sem po našem mestu srečevala vse večkrat. Spoznala sem. da živi več vrst ciganov. Spoznala sem tudi, da nihče ne more spremeniti človeka, če se človek sam ni pripravljen spremeniti.” Toda koliko volje in potrpežljivosti je pri teiff potrebovala Milena in koliko ponižanj je doživela, ne bi izvedeli nikoli, če se ne bi opogumila in sedla za pisalni stroj. “Vsakič, ko se mi je zgodilo kaj hudega, sem rekla sama pri sebi, da imam že toliko snovi, da bi lahko napisala celo knjigo. Tako sem pred leti res napisala nekaj strani svojega življenjepisa, a kmalu vse skupaj pustila ob strani. Potem pa je precej spontano začelo vreti iz mene. Zgodbe so si sledile kot po tekočem traku. S tem pa je naraščala tudi želja, da bi moja knjiga zares zagledala luč sveta in to čim prej. Ne le zato, da bi ljudje bolje spoznali romsko življenje, pa četudi v družini, kakršna je bila naša, ki je veljala za urejeno, apak predvsem zato, ker sem si želela vedno postati nekaj posebnega. Pač nekdo, o katerem ne bodo ljudje govorili: žPoglej jo, ciganico!’, ampak, da bodo lahko rekli: žVidiš, to pa je uspelo narediti ciganskemu otroku.’ Pri 37 letih mi je to vendarle uspelo,” pravi Stojkovičeva. Prodne muke Osemnajstih nageljnov so bile težke in dolge. Pred dvema letoma je Milena Stojkovič naše korenine Pri Kamanju onkraj Kolpe so jih ustaši zajeli. Trije slovenski obveščevalci so bili. Pri neki učiteljici v vasi naj bi dobili podatke o tem, kako močne so sovražne enote okoli Karlovca in kako so razporejene. Pa učiteljice ni bilo več. Dan poprej so jo zaklali ustaši. Zdravnik, na katerega naj bi se obrnili, če bi bilo kaj narobe, je tudi pobegnil. Nekaj časa so še ostali v Kamanju, potem pa so se obrnili nazaj. Niso vedeli, da so jim ustaši že na sledi. Padli so jim v past. “Zdaj je pa konec,” je pomislil Adlešič, ko so jim ustaši pobrali opasače in nahrbtnike. “Kaj, tudi ti sj pri banditih?” je vpil ustaški oficir na Žvaba, Metličana, ki ga je ustaš dobro poznal, saj sta osem let hodila skupaj v gimnazijo. Žvabu je jezik dobro tekel in je lagal, kakor je vedel in znal. Ustaši so se potem vendarle odločili, da jih ne bodo takoj ustrelili. Zakaj le, če jih lahko prej še izkoristijo za tovorno živino in jih potem kje v bližini Karlovca še vedno potolčejo. Obložili so jih z nahrbtniki in mumcijo in kolona je odšla po dolgi prašni cesti.' Jože Adlešič je vedel za okrutnosti, ki so jih počeli ustaši, in edino, kar je lahko upal, je bilo, da mu bo naklonjena hitra, smrt. Ko je koračil za svojima sotrpinoma, Švabom iz Metlike in Mušičem iz Gradca, je še enkrat preletel življenje, ki naj bi se zdaj tako žalostno Končalo. Kaj dosti lepega sc ni mogel spomniti. Rodil se je na hrvaški strani Kolpe, v Žubrovcih. Starša sta bila oba Slovenca. Oče je bil iz Tribuč in si je kot mlinar na Kolpi služil kruh. Ko je bilo Jožku osem mesecev, se je družina preselila v Brdarce pri Dragatušu, kjer je oče kupil nekakšen grad s jrosestvom. A očeta sc Jože ne spominja, 1908. leta je namreč odšel v Ameriko. Jožku še leto ni bilo takrat. Mati je s tremi otroki oslala sama na posestvu. Res, da je oče iz Amerike poslal kdaj pa kdaj kaj denarja, a brez njega ni bilo lahko odraščati. Iz Amerike se ni nikoli vrnil. Jože je medtem odrasel*odslužil vojsko in se že tam srečal z idejami, ki takratni oblasti niso bile najbolj po volji. Ko je prišel domov, se je oženil. Z oblastjo pa je prišel še bolj navzkriž, ko sc je udeležil “dragatuške bunc” ob volitvah leta 1935. Takrat so orožniki streljali v razjarjeno množico, ki je zahtevala spustitev zaprtih somišljenikov, in enega od udeležencev ubili. Jože je od občinskega tajnika zvedel, da namerava oblast tudi njega prijeti, pa se je pravočasno umaknil v Nemčijo. Medtem je kolesje svetovne zgodovine mlelo po svoje in Evropo je zajela vojna. V Nemčiji je postalo prevroče, zato jo je Jože kar brez papirjev popihal proti domu. Pot je bila polna avantur, a nekako je no ovinkih preko Avstrije le prišel do Ljuoljanc, od koder je s pomočjo znancev prečkal novo mejo med nemško in italijansko okupacijsko cono in prišel domov. Ne za dolgo. Poleti dvainštiridesetega so vas obkolili Italijani. Jože je odvezal konja in poskušal, pretvarjajoč se, da ga pelje na pašo, pobegniti iz vasi, a mu ni uspelo. Skupaj z večjim številom moških iz bližnje in daljne okolice so ga odpeljali na Rab. Tam je okusil precej trpljenja, predvsem pa lakoto. Sama kost in koža sta ga še bila, ko je razpadla Italija. Pot pa ga ni vodila naravnost domov. Komaj so se interniranci toliko opomogli, da so lahko hodili, že so si oprtali puške in prisegli partizanski borbi. S 15. brigado se je udeležil nekaj akcij v Sloveniji in na Hrvaškem, potem pa opravil v Semiču tečaj in postal obveščevalec. Zdaj je bil v ustaškrh rokah. V daljavi je bilo že slutiti Karlovec. Kolona se je ustavila. Ustaši so ukazali Adlešiču in Mušiču, naj odložita prtljago in stopita z njimi v gozdič. Konec. “Kako pa ste se potem izvlekli?” sprašujem sončnega nedeljskega dopoldneva nekako devetinštirideset let pozneje Jožetav Adlešiča na njegovem domu v Dragatušu. “Žvab naju je rešil,” pripoveduje Jože. “Ce gresta onadva, grem tudi jaz,” je rekel ustaškemu poveljniku. Ta je nekaj časa omahoval, potem se pa le odločil, da vse tri odpeljejo naprej. “V Karlovcu so nas tepli kot živino,” se spominja Jože, “a sčasoma so nas čez dan le izpustili ven, da smo, dobro zastraženi, opravljali razna dela. Tako nas je po dveh mesecih, ko so postali že manj nezaupljivi, neki ustaš s čolnom peljal preko Kolpe delat na dnigo stran. Ko se je čoln dotaknil brega, smo poskakali ven in jo ucvrli v hrib. Pokalo je za nami. Krogle so klatile zrele češnje z dreves, a jih ni bilo časa pobirati. Bili smo svobodni. Pozneje so nas prijeli hrvaški partizani in nas predali našim.” Jože se je vrnil na svojo postojanko v Mozelj. Tja je tik pred koncem vojne prejel vest, da mora hitro domov. Pohitel je in že v Starem trgu srečal voz, na katerem je ležal njegov starejši sin Mirko. Štirinajstletni fantič se je na paši igral s signalno pištolo in se ponesrečil. Strel mu je raztrgal trebuh. “Tata, nikarte jokati, meni ni nič,” je fantič tolažil očeta, ko je ta s solzami v očeh spremljal voz v partizansko bolnišnico v Srbskih Moravicah. Tam so zdravniki zmajali z glavami. Deček je po dveh dneh umrl. Sovražnikove kolone so se umikale, pomlad je cvetela v deželi, vse se je radostilo zmage, novega življenja, Jože pa je dočakal konec vojne ves strt. Dobil je vojno, a izgubil sina. TONE JAKŠE Jože Adlešič iz Dragatušu začela hoditi s šopom rokopisov po Novem mestu, toda tistega, ki bi bil pripravljen zgodbe izdati, ni našla. “Da ni denarja, sem slišala. Namignjeno mi je bilo celo, naj bi knjigo napisala v romskem jeziku. Toda kako, ko ne znam niti besedice? Končno pa sem našla ljudi, ki so mi bili pripravljeni pomagati. Tako Šcvcrin Šali, ki je bil nad zgodbami navdušen in je rekel, da so odlične, kot tudi someščan Toni Gašperič. Najbolj prijetno pa sem bila presenečena, ko so bili na občinski skupščini v Metliki moj knjižni prvenec takoj pripravljeni založiti. Vsem tem in sploh vsem, Tki so pomagali, da je knjiga izšla, sem iz srca hvaležna in sc jim zahvaljujem,” pripoveduje Milena. Mnogi, ki so knjigo prebrali, ji ob srečanju priznajo, da je morala zbrati obilo poguma, da si je v okolju, v katerem živi danes in iz katerega je izšla, upala brez dlake na jeziku zapisati tako kruto m pretresljive? a hkrati resnično pripoved. Prav resnica pa očitno marsikoga boli, saj so jo že pred izdajo spremljale grožnje. “Ko sem pred časom objavila v Dolenjskem listu eno od zgodb, so mi starši začeli groziti. Ko je izšla knjiga, so iskali vse, ki so zapisani, da so pomagali pri izdaji dela, celo pokojnega Severina Šalija. Toda k meni ni prišel nihče. Hudo mi je, da imajo drugi težave zaradi moje knjige. Ker pa scin prepričana, da starši sami knjige niso prebrali, bi bilo prav, da bi to storili počasi in s premislekom, pa bodo potem vsebino dojeli drugače kot v prvi ihti,” sc ne da Stojkovičeva. Čeprav se Milenina zgodba v knjigi konča pred skoraj dvema desetletjema, ko je kot prva metliška Romkinja končala tekstilno šolo v Beti in se končno in za vselej poslovila od romskega življenja, pa marsikomu še vedno ne pride na misel, da bi z nje zbrisal pečat “ciganica”. Zaradi tega je v vseh teh letih občutila na svoji koži nešteto krivic, ki jih je kot tenkočutna ženska marsikdaj tudi oprostila, a pozabila nikoli. Prav zato že nastaja druga knjiga o njenem življenju, za katero ima tudi že naslov. “Kljub nudim grožnjam zaradi prve knjige moram nadaljevati s pisanjem. Ljudje morajo izvedeti, pa naj se zgodi z mano karkoli,” pravi odločno Stojkovičeva. MIRJAM BEZEK-JAKŠE na delo v tuje gozdove Bm gameB ajjafflja Težko delo gozdnih delavcev iz Loškega potoka, ki so si služili kruh z delom v hrvaških gozdovih, je spremljalo prijateljstvo in nedeljski počitek ob kozarčku vina. Tradicija se na svoj način ohranja tudi danes. V visokih hribovskih vaseh je bilo življenje od nekdaj težko. Da bi preživeli, so si ljudje pomagali, kakor so pač vedeli in znali. Oprijeli so se tistega, kar jim je bilo najbližje in najbolj domače. V Loškem potoku je bil to gozd. S priložnostnimi deli v domačih gozdovih in obdelavo lesa na domu so se ljudje, ki jim skopa kraška zemlja ni omogočala preživetja, izurili do te mere, da so postali znani kot dobri gozdni delavci tudi drugod. Cenjeni so bili zlasti pri sosednjih Hrvatih, delali pa so tudi po drugih tujih gozdovih, največ v Franciji. Tradicija odhajanja revnih kmečkih in kajžarskih fantov in mož na delo v tuje gozdove se je prenašala z očetov na sinove in sc je nadaljevala tudi potem, ko z gozdnimi deli prisluženi denar, vsaj za nekatere, ni bil več nujen za samo preživetje. Dodaten denar je namreč prišel prav vsem, tudi kmečkim sinovom, saj nihče ni bil tako bogat, da bi se zaslužku lahko mirne duše odpovedal.”Običaj je bil, da smo vsako jesen odhajali delat v hrvaške gozdove. Radi smo šli, tako kot so pred nami odhajali že naši očetje, dedje in pradedje. Ostajali smo dva do tri mesece, in čeprav je bilo delo težko in naporno, je bilo pravzaprav tudi lep,” se tistih časov spominja 84-lctni Franc Benčina, po domače Johanov, iz Konca vasi pri Kočevju. Kot 15-letni mladenič iz Travnika je šel prvič z eno izmed izbranih “kompanij" devetih mož na trimesečno delo na tuje. Takšne skupine oziroma kompanijc, kot so jim rekli, so izbirali trgovci, za katere so delali, zato niso bile sestavljene vedno iz istih mož. Benčina je bil med njimi vsa leta, razen tisto leto, ki ga je preživel v Franciji, do leta 1939. Sprva je bil kuhar, tako kot vsi, ki so komaj začeli, čeprav se je z delom v gozdu in z lesom srečeval že od malih nog, saj so bili njegovi domači tesarji. “Ko smo prišli tja, kjer naj bi sekali, smo bili prepuščeni sami sebi. Za vse smo morali skrbeti sami in vse sami narediti. Tako smo si najprej postavili barako in naredili pograde, ki smo jih postlali z lesko in slamo ter prekrili z dekami oziroma tistim, kar je pač kdo imel s seboj,” pravi Benčina. V skupini je bilo vedno 8 ali 9 ljudi, ki so delali od jutra, ko sc je naredil dan, do večera. Okoli pol osme ure zjutraj so zajtrkovali, ob 12.uri so imeli kosilo in okoli 7 ure zvečer večerjo. Zajtrk in večerja sta bila vedno enaka - koruzni žganci, Špeh in ocvirki, za kosilo pa so imeli bodisi štruklje ali enolončnico s fižolom. Več njihov jedilnik, tudi če so bili zdoma vso zimo, ni prenesel, vendar je bila kljub enoličnosti to dovolj “močna” hrana za težko fizično delo. “Vse smo delali ročno. Za žaganje smo uprabljali žage dolge 2,60 metra, za klcstc-nje in obdelavo podrtega drevesa pa sekire Franc Benčina plcnkačc. Nekatera drevesa so bila debela tudi meter in več in takšno drevo je žagalo 6 ljudi istočasno,” sc spominja Benčina, ki pravi, da je skupinsko delo zahtevalo, da so sc delavci med seboj dobro razumeli, saj sc ne spominja, da bi sc kdaj sprli. Za to niti ni bilo časa, takoj po večerji so razen ob sobotah zvečer legli k počitku. Ker ob nedeljah niso delali, so včasih ob sobotah zvečer odšli tudi na kakšen ples, če je bil kje v bližini. Benčina sc rad spominja, da so bili hrvaškim dekletom všeč. Dobrodošli so bili tudi pri okoliških kmetih, kamor so zahajali ob nedeljah na kozarček ali dva domačega vina. Po napornem delu sc jim je to še toliko bolj prileglo. “Čeprav je bilo naše življenje težko in smo trdo delali, smo radi hodili. Delali smo po gozdovih širom Hrvaške, nazadnje leta 1939 v Carcvdaru v Slavoniji. Od takratne kompanijc, v kateri smo bili France Lavrič-Lovričcv, France Vesel, Franc Kordiš, ki je bil vodja ali kosatar, kot smo mu rekli, Janez Benčina, Vinko Vesel, Ivan Pezmcc, Alojz Košmrl in jaz, razen mene ni nikogar več, ki bi lahko o tem kaj povedal,” pravi Franc Benčina-Johanov. Druga svetovna vojna je spremenila vse, tudi življenje ljudi v Loškem potoku, vendar sc njihova stoletna tradicija gozdnih delavcev na svojevrsten način ohranja tudi danes. Na tuje že pol stoletja ne hodijo več, delajo pa v Inlcsovcm obratu v Loškem potoku pa tudi v lastnih gozdovih. MOJCA LESKOVŠEK-SVETE 1 [ 2 priloga dolenjskega lista •' /"''--'.c I: M.LES1 NAGRADA V RUMANJO VAS IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 12. nagradne križanke izbral MARIJO GAČNIK iz Rumanje vasi in MARJETO ZAMAN iz Novega mesta. Gačnikovi je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Zamanova pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 19. aprila na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 14. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 12. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 12. nagradne križanke sc, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: BIH, LESI-CA, SAMOROKEC, TRIKOLORA, MELITA, HUMANITARN, A RS, ARHA, TAKT, IZO-PREN, RAC, KUPA, TEK, ASIROLOG, IGO, SEJALNIK, ANAS, ANASTAZA, ŠOTA. prgišče misli Literature in slik ni potrebno razumeti, dovolj jih je občutiti za razliko od nekaterih drugih Področij- m. PAVIČ Življenje je brezobzirno, to je ena njegovih bistvenih lastnosti. ,, M. KMLCL Zavest človekovega dostojanstva je več kakor vse znanje, če je sebično. p MOHAR Vsako ponižanje in tlačenje kulture je zanesljivo približevanje neumnosti in nasilju. M. MAHNIČ Le iz dela izvira blagor človeka kakor tudi naroda, države ali vse družbe. P. MOHAR NAGRADNA KRIŽANKA 14 J KEM. SIMBOL ZA FLOUR GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC ZASPANKA VRSTA VINSKE TRTE NASLOV MUSLIMAN- SKEGA VLADARJA AVTOR: JOŽE UDIR ONEILL EUGENE MODRILO HLOD KRADLJI- VEC > KAR KDO OPRTAV NOSI HOKEJIST ZUPANČIČ l ~ Ff AMER. REŽISER (VZHODNO OD RAJA) < < Al •S S Pi s l PRALJUDJE po HAKLU ŽENSKI GLAS KONICA j KKI ' / / IP-' BJ RUS.SKLADATELJ (JOSIP) JOSIP IPAVEC SAMEC PRI KOKOŠIH OHLAP- NOST > MORSKA ŽIVAL ST JUD. VLADAR DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI .UST IZDELOVALEC KISA VRSTA AGAVE (VLAKNA) USTVARJEN VTIS O ŠPORTNIK JAPONSKO VELEME- STO VODNI SESALEC OČE GRŠKO SVETIŠČE POLET PESTNER VRTILNA KOLIČINA V ATOM. FIZIKI PREMO- ŽENJE SKAND. LETALSKA DRUŽBA POKLON EDEN AMER. KUKAVICA VRSTA KLOBASE SVETI JEZIK IND. BUDISTOV TELEVIZIJA ŽENSKO IME RADIOAK- TIVEN KEM. ELEMENT FR. FILOZOF POZITIVIST (ERNEST) RAVNO ZEMELJ- PODROČJE sodni mlini stojijo ®®0mB s0®(10n)dfi m© 6®S® BsasmB Nedavna televizijska oddaja ameriške hiše ITN, ki so jo povzele vse velike svetovne televizijske mreže, je razgrnila še eno skrito umazanijo balkanske vojne - poboj bolnikov vukovarske bolnišnice. Grozljivi prizori izkopavanja kosti ter delov bolniških oblačil so obšli svet in dvignili temperaturo javnega ogorčenja. Strokovnjaki za sodno medicino dokazujejo, da je šlo v tem primem za vojni zločin. Ve sc tudi, kdo so bili storilci, veliko vprašanje pa je, ali bodo kdaj stali pred sodiščem in prejeli zasluženo kazen. Poboj bolnikov vukovarske bolnišnice pravzaprav ni bil prava skrivnost. Vedelo sc je zanj, le pravih dokazov ni bilo zbranih. Ko so jugoslovanske sile po več mesecih strahotnih bojev zavzele Vukovar, so prehitele predstavnike mcdnanxlncga Rdečega križa in vdrle v tamkajšnjo bolnišnico. Iz nje so odpeljali nekaj sto moških, O katerih potem vse do danes kljub vsem poizvedovanjem ni bilo nobenega glasu. Vedelo sc je tudi, da je izginilo še kakih dva tisoč Vukovarčanov, zvečine hrvaškega rodu. Vendar pa ni bilo mogoče zanesljivo reči, kaj sc je s temi ljudmi zgodilo. Njihovi svojci upajo, da so ostali živi in da jih imajo Srbi kje v ujetništvu, poznavalci balkanskih razmer pa se ne slepijo, utemeljeno sumijo, da so jih četniki pobili in skrivoma zakopali v več množičnih grobiščih. Za 200 do 300 žrtev sc ve, da so končale trpljenje zunaj Vukovarja na kraju, ki mu pravijo Ovčara. Tu so jih četniki po pretepanju postrelili in zakopali v množičen grob. Pred dvema mesecema so izvedenci za sodno medicino izkopali del grobišča in zbrali dokaze o zločinu. V načrtu je, da bodo grobišče še natančneje preiskali in identificirali vse žrtve, enako pa bodo poskušali tudi na drugih krajih, kjer naj bi še bila množična grobišča. Dokazi so že in še bodo zbrani. Ustanovljeno je tudi mednarodno sodišče za vojne zločine, kjer bi s pomočjo teh dokazov lahko obtožili znane vojne zločinec. Toda ali jih bo res kdaj doletela zaslužena kazen? Odgovor je prej ne kot da. Svetovna skupnost je namreč v tem pogledu hudo nemočna, kar dokazujejo tudi nekateri drugi primeri. Poglejmo si, kako je z dokazanimi vojnimi zločini v El Salvadorju. Posebna komisija Združenih narodov je v tej srednjeameriški državi po osmih mesecih dela pripravila 800 strani dolgo poročijo o grozodejstvih, storjenih med državljansko vojno, in v njem poimensko navedla tudi zanje odgovorne vojne zločince. Pred dvema tednoma je, kot piše Ncwswcck, obtožila tudi nekaj visokih častnikov, vključno z obrambnim ministrom Renejem Pončem, da so krivi hudih zločinov, od poboja več sto kmetov v El Mazotcju do hladnokrvnega pomora šestih jezuitov. Videti je, da je pravni mlin stekel in da bodo storilci kaznovani. A to je le videz. Salvatorci ne verjamejo, da bo kdaj kaj iz tega. Vlada dela vse, da bi zabrisala umazano preteklost. Obrambni minister je nekaj dni pred objavo študije ponudil svoj odstop, vendar ga predsednik Alfrcdo Cristiani ni sprejel, pač pa je predsednik že spregovoril o potrebi po splošni amnestiji in pozval Sal-vatorcc, naj obrnejo hrbet “žalostnim stranem naše zgodovine”, sc pravi 12-lctni državljanski vojni, ki je terjala 75.000 življenj. Poskusi, da bi vse lepo zakopali in zakrili, kot da sc ni nič zgodilo, so očitni. Poznavalci razmer v El Salvadorju menijo, da bi morala zdaj svetovna javnost pritisniti na salvadorsko vlado, da spelje sodne postopke, sicer bo opravljeno delo zaman. Čemu poročila, čemu zbiranje dokazov in odkrivanje umazanih resnic, če pa jc mogoče pravico žejno prepeljati prek vode, sc sprašujejo skeptiki. Salvadorski pravni strokovnjak Francisco Lima opozarja, da bo vrednost takih prizadevanj doma in v svetu izgubila vso veljavo, če ne bodo našli načina, kako sodno preganjati in kaznovati storilce. Ponavlja se zgodba iz Argentine, kjer je le malokaterega zločinca, vpletenega v krvave posle politične represije, doletela kazen. Ponavlja se zgodba iz Čila, Kambodže in kdo ve še katera žalostna zgodba o nekaznovanih zločinih. Kljub temu pa vse le ni tako brezupno. Tudi če zločincev ne kaznujejo, jc odkrivanje zamolčanih in prikrivanih umazanih resnic pomembno za javnost, meni argentinski borec za človekove pravice Juan Mcndcz, saj ima resnica očiščevalne' učinke na družbo in krepi demokracijo. Pri tem ne misli le na splošno vedenje o grozljivostih in zločinih, pač pa na preverjene in dokazane resnice. Ko sc bo krvava vojna na Balkanu končala - nekoč sc zanesljivo bo - sc bo pokazalo, ali bo tudi tu pravica izigrana. MILAN MARKELJ zdravnikov kotiček mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda MnrkcDnnaD Alkohol jc prva droga, s katero sc sreča mlad človek, in hkrati droga, po kateri najpogosteje posega. Čemur navadno rečemo pitje v družbi ali pa priložnostni kozarček, je nedolžen požirek, ki si ga privošči na milijone ljudi. Zmerno pitje piva, vina ali žganih pijač navadno ne škoduje zdravju. Lahko pa sc skoraj neopazno sprevrže v škodljivo zlorabo alkohola. Nikoli ne smemo pozabiti, da je alkohol mamilo! Vsako mamilo, če ga uživamo čezmerno ali v neustreznem trenutku, postane škodljivo. Učinek alkohola Poglavitni učinek alkohola in eden od osnovnih razlogov za to, da večina ljudi pije zmerno, jc postopno otopevanje reakcij v možganih in živcih. Od enega ali dveh kozarcev pijače se človek umiri ali sprosti. Celo v majhnih količinah alkohol ne spodbuja, kakor misli mnogo ljudi. Kljub temu včasih prijetno razprši zadržke in to lahko včasih pripelje do ustvarjalnih dejanj, ki jih sicer ne bi bilo. Občasno lahko alkohol navda nekatere ljudi z občutkom, da so nenavadno budni in duhoviti - če se že v resnici ne pokažejo takšne. Alkohol širi žile (jc vazodilatator). Naval krvi v kožo iz razširjenih žil lahko ustvari občutek, kot da se toplota širi po ohlajenem telesu. Vrh tega je alkohol diuretik: povzroči večje izločanje vode iz telesa (mokrenje je pogostejše in obilnejše). Obilno pitje naglo zmanjša količino sladkorja v krvi. To lahko pripelje v nekaj urah po popivanju do hipoglikemije. Pivec sc počuti slabo, v glavi sc mu vrti, zmeden jc in nenavadno lačen. Če se vam to primeri, spijte kaj sladkega ali vzemite tableto glukoze! Pijača tudi rada poveča spolno poželenje, hkrati pa zmanjšuje pri moškem možnost erekcije, najbrž zato, ker otopi živce, ki uravnavajo erekcijo. Čeprav vsebujejo alkoholne pijače dosti kalorij v obliki ogljikovih hidratov, nimajo druge hranilne vrednosti. Vino Vino so vedno obravnavali kot hrano, poživilo in je še danes del različnih religioznih in ritualnih ceremonialov in pomemben element v socialnem življenju. Vsak izmed nas lahko najde pravilen odnos do vina oziroma svoje lastno ravnovesje med bogato ponudbo vina in varovanjem pred njegovo zlorabo. Vedeti moramo namreč, da človek, ko popije prvi kozarec vina, preneha biti abstinent. Le zdrav način življenja človeka obdrži v okolju zmernih oziroma kulturnih pivcev celo življenje, lahko pa se tudi konča v krogu nepopravljivih alkoholikov. Če pijemo vino kulturno, v zmerni količini in samo ob hrani, je vpliv alkohola na organizem minimalen, skoraj neopazen oziroma ima za človekovo počutje razmeroma ugodne vplive. Prav zaradi majhne količine alkohola v vinu in velike gastronomske vrednosti vina ima ta pijača posebno mesto v naši vsakdanji prehrani. Velika prednost nekaterih naših vin je prav nizka stopnja alkohola in prijetna kislost, ki daje vinu še poseben gastronomski pomen. Vino, ne pa močna alkoholna pijača, je izvrstno sredstvo za vzbujanje teka in prebave, seveda, če imamo vino radi. Alkoholne pijače so vedno imeli za močne stimulanse želodčnega soka. Dokazali so, da že enoodstotna alkoholna pijača lahko okvari del celične površine v želodcu. Po podatkih strokovnjakov pijače z 8 % alkohola ali manj še ugodno vplivajo na sekrecijo želodca in tek in vidneje še ne poškodujejo želodčne sluznice. Zelo zanimivi so tudi podatki, ki so študirali vpliv alkoholnih pijač na izločanje želodčnega soka. Ugotovili so, da tako belo kot rdeče vino, ne pa žgane pijače, močno povečata izločanje želodčnega soka in tako pospešujeta tek. Vzroka za ta pojav niso pripisali alkoholu v vinu, temveč le določenim sestavinam v njem. (Se nadaljuje) f------------- praktični kriz l____________l Modro je modno Letos jc kot protiutež vsem pisanim odtenkom spet posebno modna modra barva, in sicer temna, zamolkla, ki daje poseben lesk modrim očem in tako svetlim kot temnejšim lasem. Posebej jc primerna za slovesnejše priložnosti, na primer za maturantske večere oziroma za vse, kar ni siva vsakdanjost, ampak ima za nas poseben čar. Da ta modrina ne bo preveč enolična, jo bonjo seveda kombinirale z bluzami, blazerji, ruticami, nakitom, čevlji in torbicami kontrastnih barv, bele, rumene, rdeče, srebrnkasto sive. Čisto po letošnjih predpisih Niste v dolgem, ozkem modrem krilu z visokim razporkom in v dolgem jopiču ali v dolgem temnomodrem krilu, ki ga že poudarja širok bel ali srebrnkasto siv pulover. Povejmo še, da modro-bclc pike še niso za v pokoj, zelo priljubljene pa so letos spet tudi modro-bclc (in druge) črte. A Vodni madeži Čeprav jc voda ena od sredstev za odstranjevanje madežev, pa so nam marsikdaj v nadlogo prav vodni madeži. Vodnih madežev na pohištvu sc znebite, če jih zdrgnete s petrolejem, s sveže pleskanih okenskih polic in okvirjev pa, če jih zdrgnete s soljo in oljem. Madeže od vode na lakiranih predmetih odstranite s petrolejem, s parketa, ki ni polakiran, pa z drgnjenjem z bencinom, lanenim oljem ali rumenim voskom. S poliranega pohištva jih odstranite tako, da jih zdrgnete z vrečico soli, potopljeno v olje. Vodne madeže na svili ali volnenem blagu prelikajte na narobni strani čez le rahlo vlažno krpo, s tafta jih zradirajte z radirko, klobuk, ki ga jc zmočil dež, pa pred sušenjem zdrgnite z alkoholom. Orehov kolač Za testo potrebujemo: 20 dag masla, 30 dag sladkorne moke, 4 - 5 jajc, I ščepec soli, 15 dag zmletih orehov, 38 dag moke, 1 zavitek pecilnega praška, po želji 10 dag čokolade, 1/8 do 1/4 I mleka. Nadev: poljubna marmelada. Glazura: 20 dag sladkorne moke, sok 1 limone, malo tople vode, nekaj orehovih polovic za krašcnjc. Maslo penasto umešamo, postopoma in izmenično dodajamo sladkor in jajca. Stepeni masi primešamo sol, zmlete orehe in z mok{> zmešan pecilni prašek. Po želji dodamo še na drobne koščke zdrobljeno čokolado. Pečemo v pomaščenem in pomokanem obročastem modelu pri srednji vročini. Ohlajen kolač enkrat prerežemo, ga namažemo z marmelado, sestavimo in tudi po vrhu namažemo z marmelado. Polijemo z belo glazuro. Dobro zmešamo presejan sladkor, limonov sok in nekoliko tople vode. Okrasimo z orehovimi polovicami. Kaki Če imate v vrtu prostor še za kakšno sadno drevo, pa ne veste, za katero bi sc odločili, poskusite s kakijem. Za sajenje v nasadih jc primeren le za Primorsko, saj zori pozno, v prvih dneh novembra, zato lahko drugje jesenska pozeba uniči pridelek. Vendar posamezne sadike sadijo tudi drugod po Sloveniji. V Beli krajini jc kar nekaj precej starih dreves, ki obilno rodijo. Seveda se morate pri sajenju izogibati pozebnih leg. Sicer pa rastlina za tla ni zahtevna, vendar sc gnojenje in namakanje izplačata, ker jc pridelek obilnejši in boljši. Zlasti v hudi suši drevo odvrže veliko plodov, če ga izdatno nc zalivate. Ob tem morate vedeti, da korenine segajo tudi nekaj metrov od debla. Plodovi nekaterih vrst kakija so ob pobiranju trpki in jih morate pred uživanjem umediti, drugi pa so užitni takoj. Manj trenja Trenje jc ena poglavitnih ovir pri delovanju avtomobilskih motorjev. Sodobna tehnika ga poskuša premagati na različne načine. Kot uspešen dodatek za motorje sc jc izkazal Slick 50, ki so ga preizkusili že v številnih tujih inštitutih in potrdili njegove ugodne učinke. To jc poli-ctctraforctilcnska tekočina, ki na kovinskih delih, s katerimi pride v stik, naredi en do dva mikrona debelo prevleko. Ta prevleka zmanjšuje trenje pri delovanju motorja, hkrati pa bolje tesni in zmanjšuje porabo goriva. Slick 50 zmanjšuje tudi obrabo delov, ki so z njim prevlečeni, in zmanjšuje količino dušikovih oksidov v izpušnih plinih. Učinkovanje prevleke iz tega preparata jc zelo dolgotrajno, zato jc dovolj, da predpisano količino dodamo motorju le enkrat. priloga dolenjskega lista FOTO: I. POČKAR Sl JJ “BOGA” NE DAJO - Razpela so bila po kmečkih hišah zelo pogosta. Skoraj bi ne našli hiše, za katero ni vsaj izpričan spomin na hišno razpelo. Praviloma so bila lesena in poslikana z oljno barvo, pred desetletji in še danes pa jih potujoči “restavratorji” prebarvajo na srebrno. S tem žal prekrijejo obstoječe barve in jasnost oblik. V največji meri so bili njihovi izdelovalci vaški rezbarji. Navadno je bilo razpelo postavljeno v bogkovem kotu na trikotni polički s prtičkom v glavnem bivalnem prostoru, v hiši. Odnos do hišnega razpela je bil zelo spoštljiv. Veljalo je za svet predmet in ga v nobenem primeru niso zavrgli. V povojnem obdobju, ko se je razmahnilo trgovanje s starinami, ga tudi prodali ne bi. Močna čustvena navezanost in vera, da pri hiši ne bo več sreče, če bi oddali “boga”, je ljudi vodila v prepričanje, da ga morajo obdržati doma. “Bog” naj le ostane, zavrnejo vsiljivca, ki jim ga hoče odnesti, pa celo če je to poslednji predmet v hiši. Razpelo na sliki je iz Orešja na Bizeljskem. (Pripravila Ivanka Počkar, kustos-etnolog) Dolenjski značaj je, da stori človek na enkrat kaj prav nepričakovanega, neumnega, včasi tudi kaj pametnega in plemenitega, kakor pride... Poštenega bogatina čisla ne ker je pošten, ampak ker mu lahko kaj da, posodi etc. Brez tega še bogme nepotrebnega in nepraktičnega velikodušja dolenjsko spoštovanje kmali ugasne. Vse rad potrja - Bogatinom in gospodi Dolenec vse rad potrja, vsaki neumni besedi njihovi smejal se bo kot izvrstni šali - dobrikal sc na vse kriplje - in če bo dobil kaj zastonj bo jih hvalil... Če pa začne kdo kep ugovarjati in govoriti da so pa ti ljudje gosposki vse eno vsi hudičevi in ni jim nič zaupati, bo Dolenec tudi precej pritrdil in povedal zoper dobrotnika vse, kar ve o njem slabega. Okoličani Novega mesta niso le naj bolj neomikani, ampak tudi naj revneji - čim dalje od mesta tem bolj je kmet premožen. Vzrok: zapravljanje v mestih o tržnih dneh in sicer. Mojca: Dan se že nagiba v večer; odhajam tja, kamor me pot vodi vsak dan ob tem času, na pokopališče. Se prej na domačem vrtu utrgam šopek marjetic. Petra in jaz sva že od malih nog delali skupaj potičke v pesku. Kasneje, ko sva skupaj sedeli v šoli, sva popoldan šivali oblekice za punčke. Na koncu osmega razreda sta se najini poti čez teden ločili. Petra je odšla v Ljubljano, na turistično šolo, jaz sem se na novomeško ekonomsko šolo vozila od doma, vendar sva se obvezno vsak drugi dan poklicali po telefonu. Prišle so počitnice po prvem letniku, čas, ko sva že dolgo nazaj vse načrtovali, kako bova preživeli vroče poletne dni? 24. avgusta je Petra odšla s starši na morje. Bilo je že navsezgodaj zjutraj in še pred odhodom mi je prišla povedat, da je sanjala o Maretu, ki gaje tako ljubila. Njene besede: "Cao, zdaj moram iti! Uživaj, zvečer te pokličem, ” so za vedno ostale njene zadnje. Okrog poldneva je namreč našo vas pretresla žalostna novica, da so se Novakovi na Krasu prevrnili v prepad. Za vedno utihnilo pet življenj. Poleg Petre in staršev sta v brezno smrti šli še obe Petrini sestrici. Lice so mi zalile solze. Sele ko so Petro položili v zemljo, sem se zavedela, da je slovo dokončno. Bilo mi je, kot da je z njo umrl del mene, saj sem izgubila res dobro prijatljico. Mineva leto, odkar Petre ni več, in ne glede na vreme se vsak dan odpravim k njej. Vsak dan ji nesem šopek rož, ki jih je tako ljubila. Povem ji vse, kar se je dogodilo, in srečna sem, ker me ona posluša in mi prikimava. Zame Petra živi in bo živela. Ko sc vrnem domov, je že trden mrak. Nihče me ne vpraša, kje sem bila, saj vsi vedo, da sem šla na klepet k Petri. Z njo sem veliko izgubila, a ne volje do življenja, kajti zavedam se, da moram sedaj živeti zase in zanjo. Če že Petra sama ni mogla spoznati lepote mladosti in žičljenja, bom to zanjo jaz. Polona Gorjanc: sdiflma DSmfeessm Bila je punčka iz revnega predmestja. Drobna kolena so ji pozimi in poleti gledala izpod krilca. Matere skorajda ni poznala, kadar je prišla domov, je v pijanosti jeznov bentila nad njo. Že s petimi leti se je naučila prosjačiti. Drobna ročica je željno stiskala umazane novčiče. Tako iz leta v leto le skrb za lačni žalodček. Edina ljubezen, ki se je prebudila v njenem surovo vzgojenem srcu, so bili žvenketajoči kovanci. Bila je majhna, a je vedela, da je od teh kovinskih stvareh odvisno, kaj in kje bo jedla. S trinajstimi leti je pustila za seboj domače predmestje in odšla kot ljubko dekle v svet. Življenje je bilo težko in nekega zimskega večera je naveličano sedla v sneg poleg bogate hiše. Globok spanec jo je vlekel v prijetno belino. Prebudila se je pri prijaznih ljudeh. Bila jim je všeč in popeljali so jo na oder. Postala je slavna plesalka. Ljudje so jo ljubili, a ona je ljubila le denar. Ni se menila za siromaštvo in nesrečo ostalih. Najraje je posedala zase in štela denar. Postajala je vse bolj in bolj zaprta vase in je bila srečna le še v družbi denarja. Potem so se začele nesreče. Nekajkrat je omahnila na odru. Občinstvo je bilo prestrašeno, ona pa se je le smehljala. Ponoči jo je tlačila mora: prihajali so ljudje in grebli po njenem denaiju. In kričala je. Odpeljali so jo dmgam. K ljudem z bolnimi dušami. Privezovali so jo, da ni tavala po hodnikih. Tu je ni nihče obiskoval. Bila je osamljena vse do konca, ko je pozabljena ugasnila. Ko so jo pokopavali, je pogreb od daleč opazovala majhna deklica. V ročici je trdno držala kovanec... BRfiZDfi Nfl VODI Knjigi esejev Knjižna zbirka Brevir, ki jo za zahtevnejše bralec izdaja založnik Mihelač, je bogatejša za dve novi knjigi, in sicer sta pred kratkim izšli knjigi esejev Jožeta Udoviča in Toma Virka, ______________________ Eseje pred petimi letu umrlega pesnika in prevajalca Jožeta Udoviča je izbral in uredil Janez Gradišnik pod skupnim naslovom BRAZDA NA VODI, Knjigo je pripravljal več let, vanjo pa je vključil pomembnejše Udovičcve eseje, knjižna poročila in študije, ki so izšle kot spremne besede k njegovim prevodom sodobnih pesnikov in pisateljev ali pa so bile natisnjene v revijah, prebrane na radiu in televiziji. Gre skratka za zapise, doslej raztresene vsepovsod in tako težje dostopne, zdaj pa zbrane v eni knjigi in bralcu dostopnejše. Knjigo je vsebinsko razdeljena na pet sklopov: v prvem so trije eseji o poeziji, ki so redkost v Udovičcvcm delu, saj o sebi in svojih pogledih na poezijo Udovič ni rad govoril, nato sledijo zapisi o sporu na dogmatični levici, nato pa eseji o posameznih pesnikih in pisateljih od Pasternaka, Čelana, Pcrsa do Kafke, Laxnessa, Jimencza, Lorcc, Nerude in Mistrala. O nekaterih ustvarjalcih je Udovič večkrat pisal, saj je ob novih natisih prevodov spremni esej znova napisal. Njegovi uvodi so toliko pomembnejši, ker je z njimi predstavljal slovenskemu bralstvu pri nas manj znane, a v svetu močno uveljavljene pesnike in pisatelje. Tomo Virk je pri svojem pisanju, zbranem v knjigi KRATKA ZGODOVINA VEČNOSTI, izhajal iz ugotovitve Henrija Brcssona, da so vsi veliki filozofi in pisatelji napisali cele knjige, da bi izrekli eno samo občutje, eno samo osnovno besedo, in sc skušal iz te predpostavke približati velikim duhovnim opusom s področja literature in filozofije. Ugotavlja, da je opus vsakega velikega duhovnega človeka zaznamovan s temeljim razcepom, ki ga poznamo pod oznako eros-tanatos. Tako ljubezen kot smrt pa sta povezana z vprašanjem nesmrtnosti in večnosti: ljubezen kot njen obet in upanje, da prek nje dosežemo in zaživimo večnost, smrt pa kot tisto, kar nam grobo pokaže, da večnosti v telesnosti ni mogoče doseči. Ta večni problem, ki je obsedal vsakega velikega duha, avtor obdeluje tako v svojih bolj interpretativnih esejih o delih velikih piscev in mislecev (Dostojevski, Pascal, Eliadc, Hribar), zbranih v prvem delu Mmi# nsEftor1 /.IAGANIRAJ knjige, kot v bolj osebnoizpovednih esejih v drugem delu knjige. MILAN MARKELJ Zlagani raj V Sigi, knjižni zbirki Dolenjske založbe, je ob koncu marca izšla pesniška zbirka Vlada Garantinija ZLAGANI RAJ. Avtorje doma iz okolice Zagorja ob Savi in je po poklicu učitelj. Vseskozi tudi pesnikuje in je pesmi do zdaj objavljal na radiu in v raznih publikacijah. Zlagani raj je njegov knjižni prvenec. Izid so podprli meceni iz litijske in zagorske občine. V zbirki je 50 pesmi, razvrščenih v tri razdelke: Spomin, Z roba mojega mesta in Zlagani raj. Naslovi razdelkov so bolj ali manj tudi naslovi tematskih sklopov oziroma glavnih motivov, ki jih obravnava zbirka. Najprej je tu seveda ljubezen do ženske, ki je v spominu zapisana kot trpko spoznanje (“stojiva/ vsak na svojem/ bregu samote”). Sledijo pesmi “z roba mesta”, lirična in z nostalgijo prepojena občutja. Po zakonu življenja se staro umika novemu in odhajanje ni brez bolečine. Mesto se je grozljivo postaralo, še rodni dom ni več, kar je bil nekoč. “Dom postane z leti/ hladen”, pravi pesnik, vse novo v njem postane tuje, domačnost mu ohranjajo le stare podobe, ki jih spomin obeša na stene. Srečanje z domom je trenutek za premislek o sebi: kdo si, kaj si. Za soočenje s seboj. Pa ugotoviš, da nisi nič dosegel, nič ustvaril, da nisi dobil tiste sreče, po katero so te poslali v svet. Da si samo nekakšen pesnik, ki se vrača domov le pit vino in jest hrustljav kruh pa sanjarit in sc do sitega naužit vonjev rož in oblakov, da bi potem v mestu lahko napisal kakšno pesem o tem. In ker nič drugega ne znaš, kot samo to, ker si tako rekoč popolnoma nepraktičen in neuporaben za tiste, h katerim sc vračaš, boš zanje in tudi sicer samo naiven otrok, do konca odvisen od drugih. To pa zagotovo ni tisto, kar bi moral postati, pa nisi, to ni tista prava človeška sreča, ki so ti jo vsi zaželeli, ko si odšel v svet. Takšno življenje je zlagan raj, ugotavlja pesnik. Za spremembe je komaj še kaj časa, a višje od temelja najbrž ne bi prišel. S tem spoznanjem sc nekako zaključuje Garantinijcva zbirka. Z vsebino pesmi sc lepo zlivajo akvareli Zlatka Rudolfa. IVAN ZORAN UlljjaMum V Lanski julij mi lx> ostal v spominu vse življenje, saj sem ga preživela v Parizu. Pariz ni samo glavno mesto Francije, je središče svetovne kulture in zato za turiste eno izmed najlepših in najzanimivejših mest na svetu. Tu ti res ne more hiti dolgčas, saj je znamenitosti, ki si jih “moraš" ogledati, kar preveč. Naj naštejem samo nekatere: Eifflov stolp, muzej Louvre, Slavolok zmage, cerkev Notre-Dame, bazilika Sacre Coeur, Panteon. Kdo ne želi vse te lepote in zanimivosti videti na lastne oči? Za Pariz sem se navdušila v gimnaziji, ko sem se tri leta učila francoščino. Francoski jezik mi je zelo všeč, deluje mi umetniško in skrivnostno. Je t’aime zveni čisto drugače kot ljubim te. Mislila sem si: “Ko bom v službi in bom imela svoj denar, si bom privoščila Pariz in preizkusila svoje znanje francoščine.” To pa se mi je zgodilo že kar zdaj, ko sem še uboga študentka. Prijatelj Andrej mi je pomagal, da sem na eni izmed znanih pariških šol - L’institut catholique de Pariš - dobila štipendijo za enomesečni tečaj francoščine. Tako je zame stvar postala resna, saj v Pariz prav gotovo ne bi šla, če ne bi dobila štipendije. Morala sem plačati le vpisnino in vožnjo, stanovanje pa je bilo zastonj, torej res več kot ugodno. In tako je Pariz za en mesec postal moj dom. ’ Na pot Polna pričakovanj sem 2. julija lani ob 6. uri in 20 minut stopila na vlak, ki me je popeljal v Pariz. Vedela sem, da je pred mano dolga in naporna pot, dolga več kot 20 ur, zato sem se nanjo pripravila: bila sem spočita, naspana in obložena s sendviči, sokovi ter polna nas- vetov, kako naj se na vlaku pazim tatov in nepridipravov, v Parizu pa “nevarnih” Francozov. v Potovanje se je začelo: Slovenija - Italija -Švica - Francija-. Na vlaku sem vsa zagnana začela ponavljati francoske glagole in ugotovila, da sem veliko pozabila. Torej je zdaj čas, da začnem znova. Kmalu sem dobila družbo. K meni je sedla starejša gospa, s katero sem potem potovala do Milana. Zelo simpatična, zgovorna in vesela, da je našla nekoga, ki jo posluša. Tako sem v nekaj urah izvedela za njeno življenjsko zgodbo, za vse podrobnosti o njenih dveh možeh in hčerkah. Ura je bila ena ponoči, ko sem v kupeju ostala čisto sama, utrujena, vendar preveč prestrašena, da bi si upala zaspati. V roki sem trdno držala kovček (ker je bilo toliko potnikov, je bila res nevarnost, da mi ga kdo sune) in vztrajno gledala skozi okno. Kmalu smo bili v Švici. Vstopita sta dva moža v uniformi, ki sta hotela videti vozovnico in potni list. Mirne duše sem jima pokazala, kar sem imela. Tedaj pa me začne eden od njiju spraševati, kje imam vizum. Debelo gledam in ne razumem, zakaj komplicira, ko pa imam vizum. Zahteval je švicarski vizum, jaz pa sem imela le francoskega. Nihče mi ni povedal, da Švica zahteva vizo, sama se pa tudi nisem dovolj pozanimala. Mož ni bil preveč prijazen. Rekel je le: “Če imaš denar, ga lahko kupiš, če ne, na prvi postaji dol!” Nisem mogla verjeti, ampak ni mi prostalo drugega. Dala sem mu 200 frankov in se potem lahko peljala naprej proti “svojemu” Parizu. Preden je mož odšel, je še na hitrico zamomljal, da naj nikar ne pozabim v Lausanni prestopiti na drug vlak, če res hočem v Pariz. Čisto me je zmedel, najprej z vizumom, potem pa še z Lausanno. Na železniški postaji v Ljubljani so mi namreč rekli, da moram prestopiti v Ženevi. Kaj zdaj? Postajala sem nervozna, nikogar ni bilo, da bi ga vprašala. Ko se je vlak v Lausanni ustavil, sem videla, da ni nihče izstopil, zato sem mirne duše obsedela na vlaku in si mislila: “Gotovo gre še kdo v Pariz, in ker nihče ne gre dol, potem je že v redu...” Malce sem se sprehodila po hodniku, odprla okno in tedaj zagledala skupinico ljudi. Govorili so hrvaško in - čudno - se pogovarjali, kdaj odhaja vlak za Pariz. Takoj jih “napadem”, če gredo v Pariz in ali je treba res prestopiti. Pritrdili so mi. Hitro sem stekla v kupe, zagrabila prtljago in že sem bila spodaj - zadnjo minuto, kajti moj dosedanji vlak je takoj zatem odpeljal. Z novimi znanci sem uro in pol čakala na vlak za Pariz. Trije so bili Hrvatje, eden iz Bosne, vsi pa zelo prijazni. Zaupali smo si dogodivščine s potovanj (tudi oni niso imeli švicarskega vizuma in so ga morali kupiti). Povedali so mi, da carinik ni bil pravičen, saj nekaterim potnikom ni dal možnosti, da bi vizoum kupili na vlaku, ampak so morali na prvi postaji z vlaka. Torej sem imela res srečo. Ob pol osmih zjutraj je vlak končno pripeljal. Nadaljevali smo pot v “obljubljeno” deželo Francijo. Seveda spet ne brez težav. Danes vsega tega najbrž ni več, tistikrat pa je bila Slovenija še povsem neznana nova država. Ko smo prispeli na mejo, sta bila potni list in vizum v redu, zataknilo pa se je pri vozni karti. Imeti bi morala rezervacijo za hitri vlak (TGV), ki je seveda nisem imela, niso pa je imeli tudi moji "južni bratje". Mislila sem, da zadošča nakup vozne karte Ljubljana - Pariz in da bom brez problemov prispela v Pariz. Pa ni bilo tako. Poskušala sem pojasniti uslužbenki, daje karta v celoti plačana, vendar brez uspeha. Uslužbenka mi je napisala račun za 150 frankov in povedala, da če ne bomo plačali zdaj, bomo morali pa kasneje, ko bomo dobili račun po pošti, plačati precej več in z visokimi obrestmi. Torej plačamo in si mislimo: “Cest la vie.” Ko smo že pozabili na ta pripetljaj, nova težava. Na neki postaji je vstopila skupina moških, ki so imeli rezervacije za naše sedeže. Ker se nismo hoteli prepirati, smo vstali in vso pot do Pariza stali. Bili smo brez besed. Težav še ni bilo konec. V Pariz smo prišli z uro in pol zamude. Z Vidmarjevimi, slovenskimi prijatelji, pri katerih naj bi stanovala, sem bila dogovorjena, da me počakajo ob 10.30, ob prihodu v Pariz pa je bilo že pozno popoldan. Seveda Vidmarjevih ni bilo več na postaji. Poklicala sem jih in so me prišli še enkrat iskat. Šele potem sem se oddahnila in od zadovoljstva, da sem končno v Parizu, pozabila na vse te nesrečen pripetljaje. 1 4 priloga dolenjskega lista •:■:• :•:•: •:•:• s; s; .v. 1 1 s § S I 1 s: I 5:= 1 nogomet odbojka I. LIGA, 22. KOLO: GORICA-STUDIO D 0:1 (0:1) Strelec: Oblak v 36. minuti STUDIO D: Mohor 7, Kobe 5 (Jur-5ič /), Kramar 7, Kosič 7, Prelogar 6, Milanovič 8, Rozman 8, Primc 7, Gliha 5 (Kostrevc 6), Oblak 6, Mesojedec 9. LESTVICA: 1. SCT Olimpija 30, 2. Maribor Branik 29, 3. AM Cosmos Ljubljana 29, 4. Mura 28, 5. Živila Naklo 27,6. Kompas Holidays 25,7. Studio D 25, 8. Koper 23, 9. Rudar (V) 22 itd. V naslednjem kolu igrajo: Studio D-Potrošnik, Kompas Holidays-Maribor Branik, SCT Olimpija-Gorica, Publi-kum-AM Cosmos Ljubljana, Živila Naklo-Mavrica itd. II. LIGA, 19. KOLO: ERA ŠMART-NO-AVTOBUM 3:2 (2:0) Strelca za Avtobum: Perica v 55. in Merdanovič v 67. minuti. AVTOBUM: Magič, Potočnik (Murn), Muhvič, Majerle, Perica, Bošnjak, Rajši, Merdanovič, Struna, Rautar, Komočar. LESTVICA: 1. Istragas Jadran 30,2. Primorje 29,3. Oria Rudar 26,4. Avtobum 25, 5. Jelen Triglav 24 itd. V naslednjem kolu igrajo: Avtobum- .V. .v. .v. •Iv v.; Iv. vi: •Iv M*, •v. iW ;.v. i v.;. vM lil. DOL, moški, zahod, 18. KO- ŽILO: MOKRONOG-BOHINJ 3:0 (6, »j: 8.7)______ . _ .. . ... § v.; I*M •Iv v.* Prekinjena črna ligaška serija Dragocena zmaga Studia D v Gorici — V nedeljo ob 16.30 proti Potrošniku — Ri meni kartoni — Usoden spodrsljaj Avtobuma? _ II. DOL, moški, 20. KOLO: PIONIR II-MISLINJA JEKLOTEHNA 3:2 (4, 10,-10,-14, 9) LESTVICA: 1. Ljutomer 36,10. Mislinja 10, 11. Pionir II 8, 12. Celje 2. V naslednjem kolu igra Pionir II v gosteh z Olimpijo II. II. DOL, ženske, 20. KOLO: BRA-SLOVČE-PIONIR 2:3 LESTVICA: I. Mislinja Steel 38, 2. Pionir 34, 3. Alpin Triglav 30 itd. Novomeščanke igrajo v soboto doma s Cimosom II. Črna ligaška serija je naposled prekinjena. Nogometaši Studia D so v petem prvenstvenem kolu drugega dela prvoligaškega prvenstva zabeležili prvo spomladansko zmago in tako obdržali stik z vrhom lestvice. Bolj kot zmaga ohrabruje tudi forma nekaterih igralcev, v prvi vrsti Milanoviča, Rozmana, Kosiča, igralec tekme pa je bil v nedeljo v Gorici Bogdan Mesojedec. Polne tribune goriškega stadiona so v nedeljo pozdravile zaslužen uspeh novomeške enajsterice, kije s to zmago - upajmo vsaj - naposled krenila na jesenska kurenci, mu manjka še veliko, predvsem pa hitrosti in borbenosti. Prav ta je bila v LESTVICA: I. Pan Kovinar 34, 6. Mokronog 16 itd. III. DOL, ženske, zahod, 14. KO-LO: BLED II-LIK TILIA II 3:2 (9, -7, 9,-1,13) s; LESTVICA: 1. Plamen 26,7. LIK Ti- lia II 10, 8. Piran 6. namizni tenis L DNTL, 14., zadnje KOLO: TAM G. V.-NOVOTEHNA 6:1 Plohl-Horvat 2:0, Revisz-Kralj 2:0, Tancer-Hribar 1:2, Plohl, Revisz-Horvat, Hribar 2:0, Plohl-Kralj 2:0, Revisz-Hribar 2:0, Tancer-Horvat 2:0. MELAMIN-POTROŠNIK 1:6 Murn-Benkovič 0:2; Špelič—Unger 0:2; Lesar-Oeri 0:2; Murn, Lesar-Unger, Kus 0:2; Murn-Unger 1:2; Špelič-Kus 2:0, Lesar-Benkovič 0:2. KONČNA LESTVICA: 1. Arcont »: 26, 2. Kovina 26, 3. TAM 20,4. Po- .& KersniC l, Kralj 1, Bejtovič, Kondžič trošnik 16, 5. Ilirija 10,6. Novotehna W %8 D Vinčič 4, Jovičič. 8, 7. Melamin 4, 8. Merkur 2. JŽ z 2:1. SET Vevče, Primorje-Ilirija, Istragas Jadran-Era Šmartno itd. rokomet I. DRL, ženske, končnica, POLFINALE: KRIM ELECTA-OPREMA 26:20(13:9) OPREMA: Jesenko, M. Dragičevič 6, Lindič, Vuk, L. Dragičevič, N. .V. .V. .V. vi; & •M* \v S! .v. •Iv v.* ••v :•:•! '.V. '.V. šš ...V :::::: M pota. Izkupiček po petih kolih je enak jesenskemu, le da je jeseni novomeški voz po tekmi z Gorico krenil navzgor. Bo tudi spomladi tako? Goričani si v devetdesetih minutah tekme niso priigrali niti ene same resnejše priložnosti za dosego zadetka, Novomeščani sojih zapravili še tri: prvo Prelogar, katerega strel je domači vratar Zupan odbil v vratnico, drugo Oblak in tretjo Gliha. Slednji je bil ob Kobetu najslabši moč novomeške vrste, do forme, s katero je minulo pomlad kot za šalo tresel nasprotnikove mreže v drugoligaški kon- ZMAGA V PRVI RUNDI KRANJ — Pred dnevi je bila v Kranju boksarska revija, na kateri so nastopili tudi novomeški tekmovalci. Zlasti se je izkazal mladi Borut Juršič, ki je že v prvi rundi dotolkel svojega nasprotnika, tako da je moral sodnik prekiniti neenakopraven boj. Naslednja revija bo 25. aprila v Celju, kjer pričakujejo Novomeščani, ki jih vodi trener Canič, nove uspehe. 'M .••V PREPRIČLJIVI ZMAGI HRASTA NOVO MESTO — V 9. kolu državne squash lige so igralci novomeškega Hrasta SPET ČOLNI NA KOLPI OSILNICA V treh tednih se bo na Kolpi zvrstilo več mednarodnih veslaških tekmovanj. Najprej, že v soboto, 10. aprila, bo odprto prvenstvo v spustu za kajake in kanuje na divjih vodah. Start bo ob 11. uri pri Osilnici, cilj pa v 5,8 km oddaljenem Grintovcu. Naslednjo soboto, 17. aprila, bo ob II. uri začetek odprtega prvenstva Hrvatskc v slalomu na divjih vodah. Tekmovanje bo na kajakaški progi v Starih malnih. Istega dne bo prav lam tudi start raftinga. Cilj bo v okoli 20 km oddaljeni Vasi (pod šolo). Start bo skupinski. Težavnostna stopnja proge je 2 do 4. 1. maja pa bo spet ob enajsti uri spust na progi Osilnica—Grintovec, in sicer za kajakaše in kanuiste. Nato bo še kajakaško-rekreativni maraton Kolpa 93 od Osilnice do Fare (20 km). Organizatorji tekem so Kajakaška zveza Slovenije, Kulturno-športno društvo Tone Ožbolt Osilnica, Turistično športno društvo Kostel in kanu klub Riverfree iz. Zagreba. Predsednik organizacijskega odbora je dr. Stanko Nikolič, vodja tekmovanja inž. Rade Kovačevič, sodnik pa Željko Stoj-savljevič. J. P. Novomeška zmaga v Avstriji Boštjan Mervar dobil kolesarsko dirko za Veliko nagrado Gleisdorfa — Ugnal celo profesionalce — Zmagoslavje pionirjev v Gorici_ NOVO MESTO — Boljšega uvoda v letošnjo dolgo in naporno kolesarsko sezono si v KD Krka ne bi mogli želeti. Boštjan Mervarje minuli vikend zmagal na eni največjih spomladanskih dirk v Avstriji, preizkušnji za Veliko nagrado Gleisdorfa, na kateri je nastopilo kar 195 tekmovalcev, med njimi vsi najboljši avstrijski amaterji in profesionalci. NATAŠA BOKAL JE POZABLJENA — Zdaj, ko je naša najboljša alpska smučarka Nataša Bokal zaradi težke poškodbe zunaj bele cirkuške arene, je kar nekam pozabljena. Tako smo lahko ugotovili pred dnevi, ko sojo v Šmarjeških Toplicah obiskali prvaki slovenskih demokratov, na čelu z Igorjem Bavčarjem, kar pa je bila svetla izjema. Na sliki: direktor Zdravilišča Šmarješke Toplice. Matevž Aš, je goste Igorja Eavčarja, Jelka Kacina, Danico Simčič in Toneta Peršaka seznanil z razvojnimi načrti zdravilišča, hkrati pa tudi z uspešnim zdravljenjem naše smučarke. (Besedilo in slika: Slavko Dokl) Boštjan je med drugimi ugnal tudi Paula Poppa, enega boljših šprinterjev med profesionalci, in Dietmarja Hauerja. Sicer pa je bil eden junakov dirke Gorazd Štan-gelj, kije po 161 prevoženih kilometrih pobegnil glavnini in narekoval hud tempo. Zasledovalci so ga s skupnimi močmi ujeli šele šest kilometrov pred ciljem, to pa je bila priložnost za ostale krkaše, predvsem sprinterje. Boštjan Mervar je dokazal, da je vrhunski sprinter, kot strela se je pognal iz množice štiridesetih tekmovalcev in s prednostjo desetih metrov prvi prevozil ciljno črto. Od ostalih Novomeš-čanov seje izkazal še Milan Eržen, kije zasedel sedmo mesto. Drugi del članske eki- pe Krke je v soboto nastopil na dirki v italijanskem Col San Martinu; vodja ekipe Miran Štih nam je sporočil, da sta se zlasti Glivar in Ravbar dobro kosala s konkurenco. Starejši mladinci so ta vikend tekmovali na Reki, kjer je bil med 70 tekmovalci na 120 kilometrov dolgi progi Filip četrti, Murn 7. in Kastelic 9.; mlajši mladinci pa so nastopili v italijanskem Logneru. Proga je bila dolga 65 kilometrov; kot tretji je na cilj pripeljal Dreganc, Macele pa je bil peti. Edina domača dirka, na kateri so minuli vikend nastopili krkaši, je bila tekma v Gorici za nagrado Mebla. Dirka je minila v zmagoslavju novomeških kolesarjev: med pionirji A je na 22 kilometrov dolgi progi zmagal Peter Ribič pred Pedišičem in Šoštaričem (vsi Krka), med pionirji B, ki so morali prevoziti 11 kilometrov, pa je zmagal Zrimšek pred Logarjem in Drobničem (vsi Krka). ZMAGA SOP NOVOLINE IJUBIJANA Mlajši mladinci SD SOP Novoline iz Leskovca pri Krškem so državni prvaki v streljanju s serijsko zračno puško. Ta uspeh so si pristreljali na sobotnem državnem prvenstvu v Ljubljani, njihovo zmagoslavje pa je dopolnil še Boštjan Arh z osvojitvijo srebrne medalje v posamični konkurenci. E. SEČEN nedeljo največja odlika radijcev. Rozman, Milanovič, Primc in Mesojedec so kot za šalo razbijali jalove napade gostiteljev, z dobro igro sc jim je pridružil še Kosič, v drugem polčasu pa je tudi Kramar dokazal, da še zna igrati nogomet. Navzlic zmagi trener Gugolj po tekmi ni bil posebej veder, razlog za to so bili rumeni kartoni. Po dva imajo Prelogar, Oblak in Primc, pred vrati pa je tekma z okrepljenim Potrošnikom, ki še ni izgubil vseh upov za obstanek v ligi. Le zmaga bi potrdila goriški dosežek in tega se v klubu dobro zavedajo. Na srečo je rezervna klop dovolj močna, v ekipo se vračata Juršič in Pavlin, svojo priložnost čaka mladi Zami-da, tu so še Kostrevc, Martinovič, Vrhovec, Bracovič. Čas je torej tudi za prvo spomladansko zmago in prvi spomladanski zadetek pred zvestimi domačimi gledalci. Tekma se bo pričela ob 16.30. Hud spodrsljaj v boju za eno prvih dveh mest, ki v prihodnji sezoni vodita v I. ligo, pa so si v nedeljo privoščili Kočevci. V Šmartnem so ostali praznih rok in težko, da jim bo še uspelo nadoknaditi zaostanek petih oziroma štirih točk. Še zlasti, ker Primorje in Istragas Jadran igrata dobro, brez nihanj in spodrsljajev. Škoda, kajti Kočevci so v pripravljalnem obdobju pokazali odlično formo, znova pa seje potrdilo staro pravilo, kako so prvenstveni obračuni nekaj povsem drugega od prijateljskih tekem. B. B. IGOR KOGOJ DVANAJSTI NOVO MESTO — Andrej Švent nam je tik pred zaključkom redakcije posredoval razveseljivo vest, da se je novomeški triatlonec Igor Kogoj na drugi letošnji tekmi za svetovni pokal v Ironman triatlonu v Avstraliji uvrstil na odlično 12. mesto. Kogoj je za zmagovalcem zaostal približno 40 minut, ta dosežek pa ga je že uvrstil na svetovno prvenstvo, ki bo 30. oktobra na Havajih. NOVOLES DRUGI ZAGRADEC — Na uvodnem tekmovanju državnega prvenstva v raftingu na Krkj od Zagradca do Drašče vasi je nastopilo kar 23 ekip Slovenije, Avstrije in Nemčije. Zmagal je Bober Ljubljana pred Novolesom Straža in Rojalom Ljubljana, lanskim zmagovalcem v skupnem seštevku. Žužemberk je bil osmi, najboljša tuja ekipa pa je bila Haag iz Nemčije. Prvoligaških bojev za zelenimi mizami je konec Novotehna šesta, Melamin pa sedmi KOČEVJE, NOVO MESTO — V soboto se je končalo drugo državno namiznoteniško prvenstvo. Z velikim presenečenjem seveda, kajti naslov najboljšega v Sloveniji seje po dolgih letih preselil iz Ljubljane, prvaki so postali igralci radgonskega Arconta. Novomeška Novotehna je prvenstvo končala na šestem mestu, več od ekipe brez Smrekarja ni bilo moč pričakovati. Bojazni pred izpadom iz lige pravzaprav ni bilo, kočevski Melamin in kranjski Merkur sta bila pač preslaba nasprotnika za solidno novomeško vrsto na čelu s Hribarjem. Prav Kočevci so v drugem delu prvenstva naredili nemogoče: zbrali so štiri točke, premagali Merkur in Novotehno ter obstali v ligi. Tako slednjo Kranjčani zapuščajo, na njihovo mesto pa prihaja ekipa Vesne iz Žaloga. TENIŠKE NOVICE Do sobote, 10. aprila, zbirajo v TK Novo mesto prijave za dveletno teniško šolo, ki se bo pričela ta mesec na igriščih v Por-tovaldu. Prijave zbira sekretar kluba Marko Rems na telefonskih številkah 21-712 (dopoldne) in 28-236 (popoldne). Sestanek s starši in otroki bo 15. aprila, vsi prijavljeni bodo o tem pravočasno obveščeni. • Teniška igrišča v Portovaldu bodo te dni odprla vrata številnim ljubiteljem tega športa. Letno članarino in igralnino v tolarski protivrednosti 120 DEM (odrasli) in 100 DEM (mladina) bo moč ob ponedeljkih, sredah in petkih med 16. in 18. uro poravnati na igriščih, vsakodnevno pa v Dolenjkini prodajalni športne opreme na Kidričevem trgu. Slovo Opreme od finala Tudi v drugi polfinalni tekmi je Oprema izgubila proti . Krimu Electi — Ljubljanski finale Rokometašicam Opreme podvig ni uspel. Tudi v drugi" polfinalni tekme končnice prvoligaškega prvenstva proti Krimu Electi so ostali praznih rok. Bolj ali Velik klub v majhnem mestu V KD Krka čakajo na prvo člansko medaljo s svetovnih prvenstev ali olimpijskih iger — Jože Peterlin o ciljih in kandidaturi za mladinsko SP_ NOVO MESTO — Nekdo je pred dnevi posrečeno izjavil, daje KD Krka velik klub v majhnem mestu. Res so kolesarji v vseh pogledih za vzor ostalim športnim okoljem: z organiziranostjo kluba so kos domala vsem težavam, ki jih prednje postavljajo čas in razmere, v katerih živimo; delajo strokovno in načrtno, kar potrjujejo rezultati; skrbijo za lasten kader in mislijo na jutri. Ni jim dovolj lanskih štirinajstih naslovov državnih prvakov, niso jim dovolj lani osvojene točke svetovnega pokala, zadovoljni bodo šele, ko bodo imeli v žepu prvo člansko medaljo s svetovnega prvenstva ali olimpijskih iger. Jože Peterlin je ob Marjanu Zupancu in Jožetu Majesu že dolga leta eden stebrov kluba, sprva kot človek, kije skrbel zgolj za denarno pokritje ambicioznih načrtov, danes pa v vlogi predsednika KD Krka, kluba, pod čigar okriljem dela in tekmuje okoli sto ljudi, 70 med njimi je tekmovalcev. »Lanska bera je bila imenitna, za letošnjo pričakujemo, da bo še boljša. Priprave so bile dolge, temeljite in strokovne, temu primerni so naši cilji. Člansko vrsto čakajo številni nastopi v tujini, omenim naj le dirko po Spodnji Saški v Nemčiji med 13. in 22. aprilom, Milk Race v Angliji, dirke v Luksemburgu, Franciji, Italiji, Portugalski, Bolgariji, Norveški, Avstraliji, Švici, Češki, Slovaški, Nizozemski. Kot zanimivost naj dodam, da se bomo po dolgih letih znova pojavili na največji amaterski dirki Tour d' Avenir in še bi lahko našteval. Tu so seveda še vse pomembne domače preizkušnje, državna prvenstva itd. Ne dosti manj naporen je plan nasto- pov starejših mladincev, kijih čaka 20 dirk doma, 40 v tujini, ob teh pa še šest etapnih dirk. Mlajši mladinci bodo na startu štiridesetih dirk v Sloveniji, Italiji in Avstriji, pionirji pa bodo startali dvajsetkrat. Osrednja pozornost bo seveda veljala članskemu svetovnemu prvenstvu na Norveškem, kjer so med kandidati za dres z državnim grbom Papež, Štangelj, Fink; Ravbar, Mervar in Glivar, ter merjenju najboljših mladincev sveta v Avstraliji, kjer so med kandidati za nastop tudi Murn, Filip, Gašperin in Kastelic. Ni skrivnost, da od članskega nastopa na svetovnem prvenstvu pričakujemo uvrstitev med prvo dvajseterico, reprezentanca pa naj bi se uvrstila med prvih šest ekip. Seveda slednje ni odvisno le od Krke.« KD Krka pa se žl*nekaj let spogleduje tudi z organizacijo svetovnega prvenstva mladincev. Jože Peterlin, ki je tudi slovenski delegat v Evropski kolesarski zvezi UEC, pravi tako: »Danes smo tako daleč, da lahko z ve- L Jože Peterlin: »Avgusta naj bi i’ Oslu predali uradno kandidaturo za organizacijo mladinskega svetovnega prvenstva leta 1996 « liko verjetnostjo upamo, da bomo na kongresu svetovne kolesarske zveze UCI, ki bo v času svetovnega prvenstva avgusta v Oslu, uradno predali kandidaturo za organizacijo svetovnega prvenstva mladincev leta 1996. Dolenjska podpira ta projekt, čeprav nam do realizacije manjka še precej. V prvi vrsti velodrom, ki naj bi po zadnjih dogovarjanjih zrasel v Portovaldu. Šlo naj bi za večnamenski objekt, ki bi hkrati ponudil možnost povezave s sosednjimi državami v obliki organiziranja nekakšne lige dirkališč-nih tekmovanj. Naslednji večji problem bo nastanitev udeležencev; organizacija prvenstva bi bila nemara lepa priložnost, da Novo mesto naposled dobi dostojen hotel, da drugih koristi takšnega dogodka — v mislih imam predvsem promocijo mlade države — ne naštevam posebej.« Da so lahko v Krki kos takšnemu zalogaju, so pokazali tudi letos, ko so v svoje roke vzeli organizacijo prve dirke po Sloveniji, naslednice dirke Alpe-Adria. Dirko so uspešno predstavili na zadnjem kongresu evropske zveze v Milanu, kjer je bila deležna številnih pohval. Rezultat slednjih je bila odločitev o njeni uvrstitvi v višjo kategorijo tekem svetovnega pokala. Maja se tako ljubiteljem kolesarstva na Dolenjskem obeta res vrhunska prireditev. Ni kar tja v en dan na skupščini K D Krka prejšnji teden izjavil Franc Hvasti, direktor slovenskih kolesarskih reprezentanc: »KD Krka je prevzela vodilno vlogo v slovenskem kolesarstvu, tako tekmovalno kot organizacijsko.« B. BUDJA DVOJNO OLIMPIJSKO SREBRO — Nevenko Ravnohrib je sprejel predsednik Franci Koncilija. Na sliki levo: mentorica in trenerka Alenka Podkrižnik. (Foto: Janez Pavlin) Nevenki olimpijska medalja Nevenka Ravnohrib je na olimpiadi prizadetih osvojila dve srebrni medalji NOVO MESTO — Devetnajstletna Nevenka Ravnohrib, doma s Sel pri Rate-ž.u, je že od rojstva lažje prizadeta in dela v Delavnici pod posebnimi pogoji v Šmihelu. Njen konjiček je smučanje in letos seje uvrstila v slovensko smučarsko reprezentanco, kije prvič zastopala barve Slovenije na olimpiadi prizadetih v avstrijskem Schaladmingu 24. in 25. marca. Bila je uspešna in Sloveniji med 1572 udeleženci iz 63 držav sveta prismučala dve srebrni medalji v slalomu oz. veleslalomu. USPEŠEN NASTOP LUZARJA BLED Kar 114 šahistov, med njimi trije velemojstri in osem med narodnih mojstrov, je nastopilo na mednarodnem turnirju na Bledu, ki seje končal v nedeljo. Novomeške barve je branil Emil Luzar, ki se je po devetih kolih s 6 točkami uvrstil na zelo dobro 13. mesto in prejel nagrado za najboljšega igralca brez mednarodnega ratinga. Tudi po zaslugi mlade Novomeščanke se je Slovenija pridružila mednarodni organizaciji »Special olympies«. Za uspeh ji je s telegramom čestital tudi predsednik Milan Kučan, v tem tednu pa bo vseh 12 slovenskih udeležencev olimpiade sprejel predsednik olimpijskega komiteja v Ljubljani. Slovenska reprezentanca je bila na svojem prvem nastopu želu uspešna, saj je osvojila kar 18 medalj (5 zlatih, 11 srebrnih in 2 bronasti). »To je le del terapije za prizadete, ki jim pomaga, da lažje najdejo stik z normalno družbo,« pravi mentorica in Nevenkina trenerka Alenka Podkrižnik, kije imela s pripravami na pot veliko dela. Na sprejemu pri predsedniku občine Franciju Konciliji seje zahvalila vsem, ki so pomagali, da so se njene in Nevenkine želje uresničile. Zahvala velja zavarovalnici Tilia, Izvršnemu svetu občine Novo mesto, Dolenjskemu listu, Mercatoiju, podjetju Gorjanci, Obrtni zbornici, Novotehni, Ergu Dvor in nekaterim drugim. J. PAVLIN manj pričakovani finale bo tako Belinka Olimpija-Krim Electa. Svojo priložnost so Kočevke zapravile v prvi tekmi na domačem parketu, ko bi lahko z nekaj več odločnosti in sreče izsilile še tretjo tekmo. Tako pa je bil sobotni i^bračun v dvorani na Galjevici bolj ali manj formalnost. Gostiteljice niso dovolile presenečenja, vodile so že s 24:12, na koncu pa so Kočevke visok poraz, le neko-likanj ublažile. Resnici na ljubo moramo povedati, da je tak razplet tudi pravičen, Ljubljančanke so pač boljša ekipa. Kočevska Oprema je veliko dosegla že z uvrstitvijo med štiri najboljše ekipe v Sloveniji. Cilj letošnje sezone je tako izpolnjen, škoda le spodrsljaja v pokalnem tekmovanju, kajti tudi tam se je Kočevkam nasmihala uvrstitev celo v finale in s tem ponovitev lanskega podviga. BREŽIČANI V II. SKL BREŽICE — Košarkarji brežiškega Converla so tudi v drugem srečanju za vstop v II. slovensko ligo premagali KK Jesenice, tokrat s 76:60, in tako dosegli zastavljeni cilj - igranje v drugi državni ligi. MEDALJE ZA NOVOMEŠKE KARATEISTE LJUBLJANA — Minulo nedeljo je bilo v Ljubljani prvo državno prvenstvo v mehkejši obliki full contacta, na katerem je nastopilo tudi novomeško zastopstvo pod vodstvom trenerja Šemsa Šehiča. Damir Ivandič, Gašper Cajner, Borut Ro-lih, Tomaž Naranče, Sebastjan Lazar, Iztok Plevnik, Goran Jakše, Borut Bratož in Aleš Suhorepec so med 72 tekmovalci pokazali veliko znanja in borbenosti. Zlasti velja to za Lazarja, kije v svoji kategoriji zmagal, Bratož in Plevnik sta bila druga, Jakše pa tretji. S KEGLJAŠKIH STEZ Milena Veber, članica trebanjskega Mercatorja, je ponovila lanski uspeh in zmagala na posameznem prvenstvu Dolenjske. Končni vrstni red: Veber 808 podrtih kegljev, Zupančič 781, Flisar 775, Pust 754, Veble 715, Jeraj 685 itd. Vebrova in Zupančičeva bosta tako nastopili na II. državnem prvenstvu, ki bo 17. in 18. aprila. Štiri kegljalke trebanjskega Mercatorja bodo jutri nastopile na XI. turnirju za Pokal jame v Postojni, kjer bo kegljalo 76 tekmovalk iz dvanajstih slovenskih klubov. (ng) PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Zdravila za bolnišnice na Hrvaškem Prošnja za pomoč Ob nedavnem obisku delegacije Izvršnega odbora Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije pri borčevskih in Veteranskih organizacijah Republike Hrvaške so nas obvestili o velikem številu ranjenih na Hrvaškem ter zlasti iz, Bosne in Hercegovine, ki se zdravijo v hrvaških bolnišnicah. Življenja ljudi v teh deželah so težko prizadeta zaradi njihove nenehne izpostavljenosti agresivni vojni izčrpavanja, katere žrtev je predvsem civilno prebivalstvo, zlasti žene in otroci. V bolnišnicah na Hrvaškem je veliko pomanjkanje zdravil in sanitetnega materiala. Zato je Združenje hrvaških vojnih veteranov zaprosilo vse borčevske in veteranske organizacije v svetu za nujno humanitarno pomoč. Zaprosili so nas, da bi Zveza združenj borcev Slovenije s tem seznanila svoje članstvo in slovensko javnost, ter nam izročili seznam zdravil, ki jih najbolj primanjkuje. Izvršni odbor Zveze združenj borcev Slovenije je sklenil, da v vrstah lastne organizacije kakor tudi v širši slovenski javnosti organizira humanitarno akcijo zbiranja pomoči za nakup zdravil, ki jih bomo poslali hrvaškim bolnišnicam. Pozivamo vse, ki so pripravljeni podpreti to našo humanitarno akcijo, da nakažejo svoj prispevek na žiro račun 50100-678-45473 z oznako “zdravila za hrvaške bolnice”. ZZB NOB Slovenije Veliko gnilega v zadrugi in HKS Odgovor na članek s tem naslovom, objavljen v Dolenjskem listu 14. januarja, ter na članek z naslovom Ekipa rešuje, zadruga razpada (DL 1. aprila) V pvem članku, kije bil objavljen v Dolenjskem listu, z zgovornim naslovom Veliko gnilega v zadrugi in HKS, novinarka ga. Dušič-Gornik navaja oceno g. Antona Zevnika o moji primernosti in strokovnosti glede mojega imenovanja za vršilca dolžnosti direktorja Kmečke zadruge Brežice. Ko se moje ime zopet pojavi v časopisu 1.4.1993 v članku »Ekipa rešuje, zadruga razpada« pa avtorica članka navaja, da se je potrdila teza g. Antona Zevnika iz prejšnjega članka. Glede strokovnosti ocene g. Zevnika sem mnenja, da o njej ni potrebno dajati posebnih izjav. V nobenem od obeh člankov pa ni omenjeno, daje bila zadruga ob mojem imenovanju za v.d. direktorja v zelo slabem finančnem položaju. Po slabih treh mesecih (13.3.1993) meje isti Upravni odbor, ki meje imenoval, tudi razrešil funkcije v.d. direktorja zadruge. Na mesto v.d. direktorja je Upravni odbor na isti seji imenoval g. Romana Baškovča, ki pa do tega dne ni bil upokojen. Do svoje razrešitve sem se trudil voditi zadrugo tako, da je bilo njeno poslovanje normalno. Po moji razrešitvi pa je zadrugin žiro račun blokiran. Članek »Ekipa rešuje, zadruga razpada« nikjer ne govori o tem, da je reševalna ekipa sestavljena iz istih ljudi, ki so sedeli v organih upravljanja zadruge zadnji dve leti in so zadrugo z direktorjem g. Romanom Baškovčem tudi pripeljali do stanja, v katerem je danes. Nihče se ne zamisli nad strokovnostjo ali primernostjo vodje reševalne ekipe g. Pribožiča, kije bil zadnji dve leti predsednik Nadzornega odbora zadruge, ali nad strokovnostjo direktorja g. Romana Baškovča ali g. Gramca, podpredsednika Upravnega odbora zadruge. V obeh člankih se omenja tudi HKS V babičini skrinji! Uspel etnografski projekt šmihelskih petošolcev NOVO MESTO - V sredo, 31. marca, so učenci petih razredov šmihclske osnovne šole dokončali projekt, imenovan “Pokukajmo v babičino skrinjo”, in iz zbranega gradiva za javnost pripravili zanimivo razstavo. Navzoči so imeli kaj videti, saj so se učenci naše dediščine, take, ki jim je še dosegljiva na domačih podstrešjih in shrambah ter v raznih zapiskih, temeljito lotili. Na stenah in mizah v šolske telovadnici je bilo tako kaj videti. Na stenah so viseli plakati, popisani z ljudskimi pregovori, starimi slovenskimi imeni za mesece, ter številni spisi na temo razstave, mize pa so bile obložene z najrazličnejšimi starimi predmeti: likalpiki, petrolejkami, karbidovkami, mlinčki, z žico zvezanimi lončenimi posodami, starim Najstarejši še pridno dela Jože Južnič iz Slavskega Laza je te dni praznoval 90 let — Obrezal trto — Lovec in ribič Jože Južnič iz Slavskega Laza je 22. februarja praznoval 90-letnico rojstva. Sam je pred nekaj dnevi spet napravil drva in obrezal trto pri hiši ter opravil še mnoga druga dela. Rojen je bil leta 1903 v Slavskem Lazu, kjer živi še danes. Za časa stare Jugoslavije je odšel na delo v francoske premogovnike. Tam sije zaradi prepiha prehladil ušesa, zato nekoliko slabše sliši. Med drugo svetovno vojno je bil v internaciji, nato pa v partizanih, kjer je bil ranjen. Po vojni je bil zaposlen pri Upravi gojitvenih lovišč Slovenije. Največ, kar 36, je uplenil divjih prašičev; najtežji je imel kar 200 kg. Največ dela pa je imel s tistim, ki mu je hudo ranjen pobegnil na Hrvaško in so mu ga pomagali iskati hrvaški lovci. Ta, katerega trofejo ima, je tehtal 135 kg. Posebno zaslužen je Jože Južnič, s katerim sva se pogovaijala prav na njegov god, 19. marca, za razvoj ri-bogojstva v Sloveniji. On je tisti, ki je postavil na noge slovenski zavod za ribištvo. Prej so namreč odlavlja-li ribe za razplod z mrežo, prav Jože Južnič pa je kljub pimislekom takratnih ribogojcev, uvedel odlav-ljanje plemenic z agregatom. Pri Slavskem Lazu je uredil tudi vališče za ribe, kjer je vzgajal sulce in lipane. Pove, daje smukal samico sulca, kije bila težka 18 kg, pod njegovim vodstvom pa je neki ribič iz Ljubljane uplenil 15 kg težkega sulca in to je bil tudi najtežji uplenjeni sulec LOVEC IN TROFEJA — Na fotografiji sta 90-letni Jože Južnič in njegova trofeja divji prašič. Južnič je dobitnik več lovskih, ribiških in partizanskih odlikovanj. na območju Kolpe, kjer je bil on ribiški čuvaj in vodič. Jože Južnič ve še več zanimivih zgodb o svojem srečanju z medvedi pa o lovu lisic itd. Ve tudi, zakaj se reče njihovi vasi Slavski Laz, zakaj se imenuje slap pri Tišenpolju Nežica, kako je dobila ime bližnja Kobilja jama itd. Vendar o tem kdaj kasneje. J. PRIMC in se govori o v.d. vodji HKS, nikoli pa ni bilo zapisano njeno ime, omenjena je samo kot »njegova žena«. V.d. vodja HKS, Nataša Tičar, sem bila imenovana na to funkcijo decembra 1992 na seji Upravnega odbora HKS. V članku z dne 1.4.1993 se omenja AFERA, ki sem si jo privoščila po razrešitvi mojega moža Bojana Tičarja, nakar so razrešili še mene. K moji razrešitvi ali aferi, kot je napisano v članku, je potrebno povedati še nekaj podrobnosti. Kmečka zadruga pod vodstvom direktorja g. Baškovča ni poravnala tekočih obveznosti do HKS v letu 1992. Zato je bilo ogroženo poslovanje HKS-a, ob tem pa tudi ostale soustanoviteljice niso hotele poravnavati tekočih obveznosti zaradi za- ZAHVALA NOVOMEŠKIH ŠTUDENTOV Klub novomeških študentov se zahvaljuje Krki, tovarni zdravil LB — Temeljni dolenjski banki ter zavarovalnici Tilia, ki so s svojimi prispevki omogočili uspešno izvedbo letošnjega brucovanja novomeških študentov. Zahvaljujemo sc tudi g. Miru Škufci, direktorju Gostinstva Novo mesto, in upravi Mladinskega kulturnega centra za njun prispevek, s katerim smo lahko pripravili prijetno letošnje brucovanje. MARKO KRALJ predsednik KNŠ druge. Ko g. Baškovč ni bil direktorje zadruga poravnala vse obveznosti za leto 1992, po njegovi vrnitvi pa je zadruga zopet prenehala poravnavati obveznosti do HKS. Takšnemu poslovanju sem se uprla in zavarovala poslovanje HKS-a z vnovčitvijo akceptnega naloga, katerega je izdala zadruga za zavarovanje kreditov, ki jih ima pri HKS. Zaradi moje nepopustljivosti glede zavarovanja poslovanja HKS-a sta mi g. Roman Baškovč in g. Vojko Šušterič 18.3.1993 vročila sklep, s katerim se razrešujem funkcije v.d. vodje HKS in se mi prepoveduje vstop v prostore HKS in prostore zadruge. Sklep z razrešitvijo mi je bil vročen brez predhodnega sestanka Upravnega odbora HKS-a, o (ne)zakonitosti navedenega sklepa pa bo svoje povedalo, sodišče. V enem izmed člankov se tudi navaja, da se denar preliva od podjetij soustanoviteljic k zadrugi in kmetom, kar pa ne drži. Resje, da imajo ravno kmetje največ denarja naloženega v HKS-u in se lahko preliva denar le od kmetov v podjetja. S tem odgovorom oziroma pojasnilom predvsem na zadnji članek, objavljen pod naslovom »Ekipa rešuje, zadruga razpada«, sva si dovolila osvetliti stvari v zvezi s Kmečko zadrugo Brežice in HKS ter priimkom Tičar iz drugega zornega kota, s tem pa ne dvomiva o dobronamernosti pisanja novinarke, gospe Dušič-Gornik. NATAŠA TIČAR, dipl.oec. BOJAN TIČAR, ing. Mirna gora naj ostane mirna gora Prvoaprilska šala: teniško igrišče na vrhu? V zadnjem Dolenjskem listu (1.4.1993) meje ob sicer spodbudni novici o obnovi planinskega doma na Mirni gori zbodel pripis o nameri planinskega društva, ki naj bi načrtovalo ureditev tenis igrišča na najvišjem belokranjskem vrhu. Upam, daje to le prvoaprilska potegavščina tako imenovanih vitezov razvoja, saj drugače te smele (1?) ideje ni mogoče razumeti. Mirna gora, 1048 metrov visoki vrh roškega pogorja, je ena najbolj obiskanih planinskih, pohodniških in izletniških točk na Dolenjskem. Vpeta je v razvejeno mrežo planinske Trdinove poti, pred časom pa je dostop na vrh popestrila tudi gozdna učna pot Planina- Mirna gora. Razgledi z vrha razglednega stolpa, preurejenega zvonika nekdanje cerkve, so enkratni. V okolici je izjemna narava, ki jo prežema preteklost, povezana s Kočevarji in z bogastvom ljudskega izročila. Presenetljivo, če že ne neverjetno, je, da prav planinci razmišljajo o ureditvi tenis igrišč na katerikoli planinski točki. Tovrstne ureditve predstavljajo v zadnjem času popularno obliko zadovoljevanja potreb po športni in rekreativni dejavnosti v urbanih okoljih, kjer seje kot kuga razlezla v primernih ali pa neprimernih lokacijah. Zato upam, da bodo vsaj planinci po tehtnem premisleku doumeli, da na tak »posvečen« košček sveta, kot je Mirna gora, tenis igrišča ne sodijo. Mirna gora naj ostane »mirna« gora; ohraniti mora čimbolj naravno podobo in lepoto, ki je že tako ogrožena s številnimi obiski predvsem motoriziranih »planincev« in nedeljskih piknikarjev, saj ti pogosto nimajo pravega odnosa do narave. ANDREJ HUDOKLIN orodjem, knjigami, učbeniki, molitveniki, spominskimi knjigarni in drugim. Manjkalo ni niti pirhov ter potic in pogač, narejenih po babičinih receptih. Vse jc bilo lepo opremljeno s podatki o poreklu predmeta in o njegovi starosti. Zbiranje “bogastva iz babičine skrinje” je poskus pri mladini izostriti posluh za kulturno dediščino in za spoštovanje vrednot, ki so oblikovale našo. narodno identiteto. Zbrani predmeti in pisni izdelki dokazujejo, da jc bil ta cilj dosežen. Projekt so učenci delali štiri mesece, idejo zanj so dali učitelji slovenskega jezika, v njem pa jc poleg učencev sodelovalo tudi pet učiteljev in knjižničarka, mentorici pa sta bili Fanika Primc in Anica Burgar. R. ŠKOF Volitev ne priznamo za veljavne Pod plaščem demokratičnosti so bile volitve v organe KS Trebnje izvedene na nede-____ mokratičen način, ki je močno spominjal na stare komunistične čase Potek volitev v skupščino KS Treb-nje je potekal, kot smo slutili, na nedemokratičen način. Spominjal je na komunistične čase. Tudi ljudje, ki so pripravljali volitve, so uporabili znanje in prakso iz preteklosti, čeprav sedaj pripadajo strankam, katerim naj ne bi bila beseda demokracija »španska vas«. Kot smo omenili v našem zadnjem pismu, naša stranka in tudi ne krajani KS Trebnje niso imeli nobenega vpliva na določitev pravil o volitvah, na sestavo volilnega odbora KS ter na določitev volilnih odborov na voliščih. Predvidena ni bila nobena kontrola. Brez tega pa ne moremo trditi, da so bile omenjene volitve demokratične. Dejstvo je, da primanjkuje veljavne zakonodaje, vendar to ne opravičuje sestavljavcev pravilnikov, da so si izmislili nestrokovna in nedemokratična pravila o volitvah. Celo členi v pravilniku so si bili v nasprotju. Iz nam neznanih razlogov so bila spremenjena volilna območja, tako da ni bilo doseženo približno enako število volilcev v volilnih območjih. Čudna je bila tudi zahteva, da moramo tam, kjer smo volili dva kandidata, obkrožiti dejansko tudi dva kandidata. Zaman smo čakali na volilne razglase o kandidatih; morali bi namreč biti obešeni na javnih mestih vsaj 7 dni pred volitvami. Ljudje so negodovali in niso vedeli, ali volitve sploh bodo in kdo so kandidati. Namen skupine ljudi (lobija) je očitno bil, da pride na volitve čim manj ljudi ter da bi bilo malo razprave o kandidatih med ljudmi. To se je očitno posrečilo. Druga nesramnost pa je bila, da na volilnem listku niso bili navedeni predlagatelji kandidatov. Dobili smo odgovor, da so to želele stranke. Naše stranke o tem ni nihče vprašal. PROŠNJA NOVINARJEM Vljudno Vas prosimo, da ste pri navajanju strankarske pripadnosti poslancev, zlasti poslancev Samostojne poslanske skupine (Marjana Staniča, Saša Lapa, Braneta Eržena, Irene Oman in Marjana Poljška), pazljivejši, saj ste doslej pri njihovem navajanju običajno nepravilno uporabljali ime stranke. Omenjeni poslanci so samovoljno izstopili iz poslanske skupine, kasneje pa so bili izključeni tudi iz Slovenske nacionalne stranke; torej niso več člani Poslanske skupine SNS niti člani stranke. So le člani Samostojne poslanske skupine. Vodja: ZMAGO JELINČIČ Prepričani pa smo, daje bila to nakana dveh strank, ki v tem trenutku postavljata po svoji volji kandidate v razne občinske organe. Bilo jih je strah, da bi volilcem javno predstavili svoje kandidate. S tem so bili volilci zavedeni. Zaradi vseh omenjenih postopkov ne moremo priznati teh volitev za veljavne. Cilj nekaterih je bil dosežen s tem, da so bili izvoljeni ali določeni v skupščino KS. Tako bodo lahko pod plaščem demokratičnosti odločali naprej. Vemo, da se pripravlja referendum za nov samoprispevek. To je bil verjetno tudi eden izmed razlogov, da so bile izvede- ne te volitve na tako brezobziren način in brez upoštevanja želja krajanov. Verjetno mislijo, da smo krajani KS Trebnje nevedni ljudje. Vendar si bodo te volitve zpomnili, Tudi samoprispevek bo uspel, če bodo krajani zaupali v organe KS. Menimo pa, da so si to zaupanje organi KS že na začetku zapravili. Naša stranka bo storila vse, da ugotovi zakonitost teh volitev, in bo o nepravilnostih v postopku in o poteku volitev obvestila pristojne sodne in upravne organe. Obvestili pa bomo o tem tudi Državni zbor Republike Slovenije. OO SKD TREBNJE Ceste naj gradijo po načrtu Nezadovoljni z odgovorom na delegatsko vprašanje Vaški odbor Koprivnika in občinski poslanec Franc Štalcer nismo zadovoljni z odgovorom SO Kočevje, Oddelka za gospodarstvo, na zastavljeno delegatsko vprašanje. Iz vprašanja je razvidno, da predlagamo, naj se v sodelovanju s KS, posameznimi podjetji, vaškimi skupnostmi in drugimi organizacijami izdela za celotno občino dolgoročni načrt modernizacije in rekonstrukcije cest, ki bi bil obvezujoč za vse. Menimo namreč, da seje do sedaj gradilo in moderniziralo ceste brez vsakega načrta oziroma kot so želele posamezne sredine in posamezniki. Menimo tudi, da ni nobene zakonske ovire, da se tak načrt, ki naj bi ga potrdila občinska skupščina, ne bi sprejel. Če bi pristojni prav prebrali zastavljeno vprašanje, ne bi dali tako posplošenega odgovora, da bi se morali pogovoriti o prioriteti reševanja. Če bi dovolj skrbno in strokovno pripravili oceno stanja cest z ocenitvijo demografske ogroženosti in možnosti nadaljnjega gospodarskega razvoja, kot predlagamo, se o modernizaciji in rekonstrukciji cest ne bi bilo težko dogovoriti. Vemo, da je za tekoče vzdrževanje ceste Kočevje—Koprivnik zadolženo cestno podjetje Novo mesto-sektor Kočevje, zanima pa nas, kateri občinski, ali republiški organ nadzira, ali se cesta res vzdržuje. Še vedno ne vemo, ali v letošnjem občinskem proračunu bo denar za popravilo ceste skozi Koprivnik. Predlagamo, da občinski upravni organi pripravijo osnutek modernizacije cest na območju občine do 15.maja 1993 in okviren načrt razvoja naselij Onek, Mačkovec, Sljiro Brezje, Rajhcnau in Koprivnik do konca aprila. Ko bo to pripravljeno, nam sporočite, kdaj ste se pripravljeni sestati s prebivalci omenjenih vasi. Vaški odbor Koprivnik in poslanec FRANC ŠTALCER Potoške vesti • Kakih 100 ha pretežno gozdnih površin, ki so bile nekoč skupni pašniki, posamezni ncrazmejcni deli pa vknjiženi na posamezne krajane, spet burijo duhove. Ti pašniki so bili po zadnji vojni nacionalizirani, in so, ker sc jc paša živine opuščala, postali gozdovi, s katerimi je gospodarijo ali še vedno gospodari GG in po katerih je spet roko stegnila država. Krajani pa si s takimi krivičnimi prenesenimi pravicami ne strinjajo. Res je težko ugotovititi velikost in lokacijo posameznih deležev, še težje jc ugotavljanje dedičev, zato prevladuje mnenje, naj gozdovi in podobne površine ostanejo v lasti vaških skupnosti. • Konec leta 1992 jc kraj imel 1655 stalnih prebivalcev ali 0,5 odst. več kot leto poprej. Rahlo povečanje gre verjetno na račun priseljenih oseb, saj sc jc v preteklem letu po podatkih Matičnega urada rodilo le 29 otrok, prav toliko občanov pa jc umrlo. • Zadnji občinski samoprispevek sc bo junija iztekel. Kar nekaj se jc s tako zbranim denarjem postorilo, glavni namen, telefonija, pa ni uresničen; zlasti velja to za krajevno skupnost Loški Potok. O obljubljenih nekaj sto telefonskih priključkov ni ne duha ne sluha. Več je bilo narejenega v občinskem središču glede telefonije, kar posredno vpliva na boljše povezave v celotni občini, razočarani pa so naročniki, ki že desetletje čakajo na telefonski priključek. Pri KS Loški potok premišljujejo o novem samoprispevku, ki pa naj bi bil izključno lokalnega značaja. • Čeprav društvene dejavnosti vse bolj usihajo, je treba za športno društvo reči kar nekaj spodbudnih besed. Zlasti gre novemu vodstvu pohvala, da so zaživele tudi dejavnosti, ki so bile do nedavnega nekako v senci malega nogometa. To velja predvsem za košarkarje, ki že dolgo pridno trenirajo. Da so dosegli primerno kvaliteto, priča tudi odigrana tekma s košarkarji območne ZS Triglav Ljubljana. A. KOŠMERL SKLAD ZA DRAGE MEDICINSKE PREDMETE NOVO MESTO - V sklad za drage medicinske instrumente pri OORK so prispevali: nečakinji Nežka Jordan in Anica Obranovič pokojne Marije Kotar za nego in lajšanje bolečin v Splošni bolnišnici Novo mesto 5.000 tolarjev; družina Kastelic iz Novega mesta namesto cvetja za pokojnega Franca Gorenca s Ceste herojev 5.000 tolarjev; sosedje iz Cegelnice pri Novem mestu namesto venca za pokojno Vido Zupančič 6.500 tolarjev; Somrakovi sorodniki namesto venca za Ano Somrak 5,000 tolarjev; Ana Počrvina z družino iz Muhaberja pri Novem mestu namesto cvetja na grob pokojne Anice Somrak 7.000 tolarjev; sosedje iz Paderšiče-ve ulice v Novem mestu ostanek od cvetja za pokojno Anico Somrak 4.100 tolarjev. Vsem darovalcem iskrena hvala! POPRAVEK V 12. številki našega lista je v rubriki »Halo, tukaj je bralec Dolenjca!« v odgovoru o dolgi čakalni dobi pri zobozdravniku v trebanjskem zdravstvenem domu prišlo do neljube napake, kjer smo konkretnega zobozdravnika opredelili za najboljšega. Namen članka pa ni bil rangiranje delavcev. Uredništvo Otroci prišli domov lačni Petdnevno taborjenje otrok iz VVZ Krško na Logu pod Mangartom ni bilo takšno, kot so ga predstavili staršem K pisanju meje vzpodbudil članek o postojnski šoli v naravi. Takih šol in vrtcev je pri nas še veliko. Da pa na tem področju ni prave konkurence, priča’ dejstvo, da svoje otroke prepuščamo nepedagoškim prijemom in še manj pedagoškim pedagogom. V Krškem že več let VVZ organizira taborjenje na Logu pod Mangartom. Starši smo bili na sestanku zavedeni, saj so nam predstavili program petdnevnega taborenja kot tečaj smučanja pod vodstvom smučarskega vaditelja na umetnem snegu - to je bilo vključeno v ceno taborjenja. Tudi pri prehrani ni bilo tako, kot so nam obljubili, otroci so bili lačni, hrana jc bila neustrezna. Trdim, daje bilo nad tem premalo kontrole in rečem samo hvala bogu, da so se nam vrnili celi, zdravi še zdaleč ne. Naj omenim tudi komfort, ki so ga bili deležni nekateri otroci: tudi po trije so spali na dveh posteljah! Oskrbnina za pet dni je znašala 140 nemških mark brez računa. Ker pa seje na dan odhoda tako mudilo, je vzgojiteljica denar zaokrožila, tako je nastala razlika 330 tolarjev njim v dobro!? Da pa je to letovanje prišlo ceneje, kot sicer, je VVZ poprosil tudi krška podjetja in vožnja z avtobusom je bila zastonj. Ni dvoma, da se je nekdo pošteno okoristil. Dragi naši pedagogi, ali se zavedate, kako smo zbrali denar za to? Vsi sorodniki smo pomagali, da naš otrok ni imel ne svoje postelje ne ustrezne prehrane, da o snegu ne govorimo. Zadnji dan so dobili le zajtrk, domov pa so prispeli ob 5. uri popoldan. Kje so meje, kje je etika? Rada bi bila kritična, ne kritizerska, zato sprejmite to razmišljanje za ravnanje v bodoče. Poskus, da bi se pogovorili, je na znanih primerih naletel na gluha ušesa. V vrtcih se premalo zavedajo, da so tam zaradi naših otrok - dobrih, boljših, samostojnih, nesamostojnih. T. K. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCE Odprto pismo ob urejevanju ulic Ne delajmo enakih političnih napak, kot jih gradivo za osnutek odloka očita nekdanji oblasti! — Še je čas, da o vsem trezno premislimo in upoštevamo mnenja TELEVIZIJSKI SPORED NOVO MESTO — Projektni skupini za ureditev ulic v Novem mestu sem konec marca poslal vrsto pripomb k osnutku odloka, ki je izšel v letošnji 1. št. glasila ODLOČAJMO. V njih je tudi več mnenj znancev in prijateljev, ki mislijo približno tako, a se niso javno oglasili. Zato jih objavljam v skupnem pismu in dajem v presojo še novomeški javnosti V Novem mestu živim 47 let in sem v tem času dodobra spoznal miselnost prebivalcev kraja; njihova narodnostna zavest v marsičem daleč presega podobna občutja občanov nekaterih drugih krajev. Svoje udeležbe v vrstah OF slovenskega naroda Novomeščani nikoli niso zatajili. Uspešen boj proti fašizmu je veliki večini med njimi tudi danes zasluženo v ponos. Živimo V gospodarsko zaostrenem času, ko je veliko ljudi brez dela. Marsikdo ga bo še izgubil, življenjska raven občanov zaradi različnih vzrokov usiha tudi v našem mestu. V tako kritičnih razmerah posega občinska skupščina po izredno korenitih spremembah v preimenovanju ulic. Tudi to je po mojem mnenja eden izmed vzrokov, da ljudje ne gledajo z naklonjenostjo na tako velike napovedane spremembe. Neustrezna vijolična dvorana Sklicatelji javnih razprav, ki so krajane kar 11 krajevnih skupnosti vabili v »Vijolično dvorano« na Novem trgu, niso imeli srečne roke. Za ljudi iz Bršfji-na, Šmihela, Rcgrčc vasi, Grma, Gotne vasi, M. Slatnika itd. je pot do te »Vijolične dvorane« zelo dolga — kljub zanimivosti napovedane javne obravnave! Kaj pa, če je bil namen, da ljudje na taka srečanja ne bi prišli v večjem številu, in so zato bili zbori sklicani, milo rečeno, zelo »nerodno« in proti krajevnim običajem — se pravi ne tam, kjer se ljudje v posameznih KS sestajajo že desetletja?! Projektna skupina predlaga, da se ukinejo imena sedanjih 12 ulic oz. cest ali trgov, poimenovanih po nekdanjih borcih oz. enotah NOV. Pritrditi je treba merilom PS, da je treba zaradi zgodovinskega vidika v največji meri ohraniti uveljavljena ter med ljudmi priljubljena imena, nekaterim ulicam pa vrniti prejšnje ime, če je še danes živo med ljudmi. Čeprav naj bi se po predlogih PS izognili poimenovanjem po politikih in takih dogodkih, pa je le treba reči, da so se nekatera izmed imen ulic, ki so predlagane za opustitev, ljudem v desetletjih priljubila in jih ne motijo. Nekaj primerov: Odpihnjena Partizanska cesta... — Partizanska cesta naj bi bila zdaj ukinjena oz. priključena h Kandijski cesti (predlog je dal občan Franci Bačar, ki živi na Dolžu, kot sem zvedel na OO ZB v N. mestu). Bodoča soseska Kandi-ja bi po tem predlogu dobila še Kandij-sko cesto, kar ustvarja nepotrebno zmedo. — Kurirska pot je po predlogu osnutka črtana »z levo roko«. — Ulica Majde Šilc naj bi izginila in postala Jakčeva ulica. Krajani sedanje KS Majde Šilc so proti takemu predlogu: to so povedali na sestanku in nato še na letni konferenci tamk. KZ ZB. Seveda je prav, da se mesto oddolži DRUŠTVO VINOGRADNIKOV O SVOJEM DELU SEMIČ - Na občnem zboru Društva vinogradnikov Bele krajine, ki je bilo konec marca v Semiču, so pregledali uspešno delo v preteklem letu ter sprejeli bogat program za letos. Med pomembnejšimi sklepi, ki so jih sprejeli, je bil tudi, aa morajo biti vzorci vina, ki jih bodo dali vinogradniki v ocenjevanje za razstavo belokranjskih vin, vzeti komisijsko, v sodu pa morajo imeti vinogradniki najmanj 200 litrov vina. Tisti, ki jim bo prva degustacijska komisija izločila vzorec, se bodo lahko pritožili. Na Vinski vigredi, ki bo v Metliki od 21. do 23. maja, bo imelo društvo slavnostno sejo, na kateri bodo podelili vinogradnikom medalje za nagrajena vina, trem članom pa priznanja za prizadevno delo. Sklenili so tudi, da bo črnomaljska podružnica SLS pripravila skupaj z društvom okroglo mizo o problemih v vinogradništvu. • Posmrtnega življenja ni. Telefoniral sem na oni svet, nihče ni dvignil slušalke. (Petan) • Ameriška televizija ima eno samo sporočilo: da je poraba tista zlata cesta, ki vodi c raj. (Postman) • Američani so narod televizijskih gledalcev. (Postman) mojstru B. Jakcu in mu dodeli ustrezno ugledno ulico, želje krajanov v KS oz. Ulici M. Šilc pa je vendarle tudi treba upoštevati. — Spremembi za Kristanovo in Jerebovo ulico: imeni njunih nosilcev (z zamenjavo uglednih pok. občanov B. Komelja in dr. 1. Smrečnika) naj bi »izginili« iz zavesti občanov, čeprav je delež obeh pokojnih zaslužnih prvoborcev proti fašizmu že sestavni del naše nedavne zgodovine! Tu lahko govorimo o kupčiji »ime za ime«, o politični zamenjavi torej oz. o želji, da se spomin na pomembna nosilca upora v našem mestu zabriše in pozabi. — Če je bil pred več kot 100 leti Josip Rosina odvetnik in narodni buditelj, menda samo zato še nima moralnih in zgodovinskih pogojev, da bi moral zamenjati znano partizanko Milko Šobar, katere ime je zaradi njenega dela v NOB znano in spoštovano. Prav nič nimam proti nekdanjemu narodnemu buditelju J. Rosini, toda ime M. Šobar zadnja desetletja živi med krajani. Novi trg naj ima še »Novi most«! Zato predlagam projektni skupini: 1. ponovno naj dobro pretrese predloge občanov in zborov ZB, ki so bili v zadnjih tednih. Z njimi naj seznani tudi delegate občinske skupščine hkrati s popravki in dopolnili osnutka odloka o preimenovanju ulic. 2. Predlagam, da se ime »Šmihelski most« ne upelje, saj nima nobene neposredne zveze s Šmihelom, razen tega pa ne vodi le v Šmihel, temveč tudi v druge smeri, ki se na desnem bregu Krke takoj za mostom razcepijo! Imamo pa v neposredni bližini mostu »Novi trg« in ljudje že tri leta (od gradnje naprej) uporabljajo za ta most ime »Novi most«. — Mimogrede še tole: v »Utemeljitvi naloge in problematiki« (OD- ČATEŽANI IMAJO TO LETO VELIKE NAČRTE ČATEŽ OB SAVI V nedeljo je skupščina KS Čatež razpravljala o delu v preteklem letu, sprejela zaključni račun in ugotovila, da je bilo delo KS uspešno, čeprav je ostalo nekaj nerešenih zadev še za tekoče leto. Med najpomembnejše naloge so uvrstili vodovodno omrežje, ki naj bi ga prevzelo v upravljanje podjetje KOP. Pereča je tudi izgradnja telefonskega omrežja, saj v najbolj oddaljenih vaseh še ni telefonske napeljave, čeprav so krajani že prispevali po 1000 mark za izgradnjo centrale v Brežicah. Zaradi varnosti otrok naj bi še letos začeli graditi pločnik ob Topliški cesti, poleg tega pa zgradili še avtobusna postajališča in dokončno uredili pokopališče. Ker je njihov kraj turistično pomemben, so napovedali boj javnim odlagališčem smeti. F. Z. v Se: Resnica o podpori po Jelinčičevo Odmev na pismo predsednika OO SNS Jožeta Turka G. Turk je v odgovoru na moje pismo v zadnji številki Dolenjskega lista nanizal nekaj vprašanj, na katera mu moram odgovoriti. Podatek o številu podpisov v podporo Jelinčiču sem dobil iz DL (Novomeška kronika, če me spomin ne vara) in pa ustno od nekaterih članov OO Novo mesto, ki so bili na tem sestanku. Podobno velja za OO Črnomelj, le daje bil članek objavljen v časopisu Slovenec. Kje pa ste, g. Turk, dobili podatek, da OO Gradac ne obstaja? Morda iz Zmagovih »zaupnih« virov ali pa je že dosegel izbris vseh OO, ki ga ne podpirajo, kar me končno niti ne bi presenečalo (ob poznavanju njegovih sposobnosti)? Da sem se v prvem pismu bralcev podpisal kot predsednik OO, bo nedvomno držalo. Upošteval in ubogal sem navodila. Vendar ste, g. Turk, iz ednine naredili množino. Glede na dejstvo, da imate dobrega učitelja, me tudi to ne preseneča. Močno pa me zanima, zakaj je Vaš kolega in znanec, poslanec v državnem zboru, g. Kužnik (s katerim menda dobro sodelujeta), v Črnomlju na prej omenjenem sestanku tako urno pokazal pete. Š takšnim dejanjem je samo dokazal da si ne zasluži poslanskega dodatka za delo z volilci, pavšala 30.000 tolarjev. Za to vsoto mora marsikateri Dolenjec delati tudi dva meseca! Pa pustimo to, saj se tu ne da nič popraviti, vsaj zaenkrat. Končno pa, kot pravi g. Jelinčič, bo že čas pokazal, kdo ima prav. Čas in volilci na naslednjih volitvah! SILVESTER JAKŠA LOČAJMO, str. 12) je F pri točki 9 sama zapisala: »Podobno je z Ljubljansko cesto, katere začetek se prestavi k novemu mostu...« Mar ni to samo dokaz več, da seje tako ime že »prijelo«? Kdo po 600 letih leze v zadnjico nemškemu fevdalcu? 3. Užaljen in močno sem prizadet zaradi predloga PS, da bi se bodoča povezovalna cesta med Ločenskim mostom in Bučno vasjo imenovala »Rudolfova cesta«. &omu je po 628 letih, odkar je Rudolf IV. Habsburški ustanovil Novo mesto (saj ga je moral zaradi svojega prodiranja proti morju in utrditvi svoje hišne moči ter posesti med Donavo in morskimi obalami!), spet potrebno lesti v zadnjico nekdanjih tujih gospodarjev naše zemlje? Čemu in komu se hočemo s takim predlogom prikupiti, čigav sploh je ta predlog? Mar ni v PS dovolj uglednih strokovnjakov, ki pa vendarle dopuščajo tak nečasten, hlapčevsko ponižen in za naš narodni ponos skrajno žaljiv predlog? Ali ne bi našli za to bodočo povezovalno cesto kakšnega lepega domačega izvirnega imena (npr. Bučenska cesta, Hmeljniška cesta, Podtrškogorska cesta. Vinogradniška cesta, Cvičkova cesta itd.)? Je mar to značilnost novih »ideoloških pozicij« sedanje oblasti, ki v obrazložitvah odloka na več krajih govori o nekdanjih »ideoloških prijemih« pri preimenovanju ulic in trgov v mestu? 4. Pri dajanju predlogov za preimenovanja nastopajo nova imena. Predlagam, da imena nekaterih ulic ostanejo ohranjena po mnenju krajanov z njihovih zborov, ker so se uveljavila in med ljudmi udomačila. Hkrati menim, da bi bilo treba imeti stalen spisek novopred-laganih imen zaslužnih mož za poimenovanja novih ulic. Sedanje dobre ideje je treba hraniti v stalni evidenci, najbolje pri Dolenjskem muzeju. Ne delajte enakih političnih napak, kot jih gradivo zavosnutek odloka očita nekdanji oblasti! Še je čas, da se o vsem zares trezno premisli in upoštevajo mnenja ter predlogi krajanov. Nič ne bomo izgubili, če tej pomembni nalogi odmerimo potreben čas. Zdaj gaje bilo kljub vsem prizadevanjem Projektne skupine, izvršnega sveta in občinske skupščine vendarle premalo. To ni očitek nikomur, temveč ocena položaja; kakršnokoli nepotrebno hitenje bi nas lahko mimogrede zapeljalo do slabih sklepov. Teh si Novo mesto s svojimi ljudmi vred prav gotovo ne zasluži. TONE GOŠNIK Oliver v Vrhpolju V diskoteki Kosov hram bo gostoval že drugič VRHPOIJE — Boris Kranjc, lastnik tukajšnje diskoteke, po poklicu gradbinec, se je za gostinstvo odločil pred osmimi leti predvsem zato, da bi se gostilna njegovega pradeda ohranila še dandanašnji. Uspelo mu je še več. Iz vaške gostilne je zrasla moderna diskoteka, ki jo je lansko leto prenovil in poskrbel za parkirne prostore, letos pa namerava poleg diskoteke oživiti še restavracijo z dobro kuhinjo in razširiti parkirišče. »Nastopi glasbenih skupin in znanih glasbenikov, kot je Oliver Dragojevič, ki se bo v naši diskoteki ta petek predstavil že drugič, so postali tradicija in tako mladi kot tudi starejše generacije so se na žive glasbene večere zelo hitro navadili,« pravi Boris. Kot je za Dolenjski list povedal tudi pevec Oliver Dragojevič, sta ambient v Vrhpolju in publika tista, zaradi česar rad prihaja pod Gorjance. In Slovenci, znani kot dobri pevci, znajo sprejeti pesmi, pisane za srce in dušo. Veseli ga tudi, da seje slovenska popevka Tih deževen dan En X banda uvrstila v finale evrovizijske popevke in bi, pisana za ušesa evropske publike, morala uspeti. ČETRTEK, 8. IV SLOVENIJA 1 10.05 - 23.05 TELETEKST 10.20 VIDEO STRANI 10.30 ZGODBE IZ ŠK01JKE 11.20 TEDENSKI IZBOR IGNALO, danski film 13.00 POROČILA 15.15 FILMSKO POPOLDNE JEZUS IZ NAZARETA, ponovitev TV nadalj., 2/4 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV 18,(K) REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.50 16 ČRK, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 ISKANJE SALOME, švicarska nadalj., 3/6 21.25 TEDNIK 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 POSLOVNA BORZA SLOVENIJA 2 9.45 - 0.15 Teletekst 10.00 Video strani - 10.10 Tedenski _ izbor: Turizem; Sanjska potovanja (5/12); 10.45 Športna sreda - 13.00 Poročila -13.05 Video strani -15.30 Akcenl - 17.20 Svet poroča (ponovitev) - 18.00 Vidcošpon • 18.45 Že veste? - 19.17 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Umetniški večer: Niko Grafenauer; Antologija slovenske poezije - 21.20 llommage a Gallus - 22.30 Sova: Jezus iz Nazareta (TV nadalj, 3/4) PETEK, 9. IV SLOVENIJA 1 10.05 - 0.15 TELETEKST 10.20 VIDEO STRANI 10.30 TEDENSKI IZBOR NAJLEPŠE PRAVLJICE SVETA, 2/9 VIDEOŠPON UMETNIŠKI VEČER 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 13.15 VIDEO STRANI 14.20 FILMSKO POPOLDNE 14.20 JEZUS IZ NAZARETA, ponovitev TV nadalj, 3/4 15.55 VRNITEV NA OTOK ZAKLADOV, angl. nadalj, 10/10 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.110 DNEVNIK I - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM 17.15 HUCKI.EBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, angl. nadalj, 5/26 17.41) OSCAR JUNIOR 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.50 16 ČRK, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 VELIKI PETEK PRI EVANGELIČANIH, reportaža 20.35 RUŠEVEC, ponovitev dok. oddaje 21.10 KRIŽEV POT V KOLOSFJU, prenos iz Rima 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.05 INTERVJU SLOVENIJA 2 10.40 - 0,30 Teletekst 10.55 Video strani - 11.05 Tedenski izbor: Že veste?; 11.40 Gospodarska oddaja: Madc in Slovcnia; 12.05 Iskanje Salome (švicarska nadalj, 3/6) -13.00 Poročila ■ 16.40 Osmi dan (ponovitev) - 17.30 Alpc-Donava-Jadran - 18.00 Tok tok (kontaktna oddaja za mladostnike) • 18.50 Znanje za znanje: Učite se z nami - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport • 20.05 Studio City - 22.10 Glasbeni utrinek - 22,35 Sova: Jezus iz Nazareta (zadnji del TV nadalj.) SOBOTA, 10. IV SLOVENIJA 1 10.45 - 1.20 TELETEKST 11.00 VIDEO STRANI 11.10 TEDENSKI IZBOR: 11.10 RADOVEDNI TAČEK 11.20 TUDI TO JE AMERIKA, L oddaja 3. aprila seje zgodil glasbeni dogodek leta za Slovenijo. Naša država se bo 15, maja prvič kot samostojna predstavila na evrovizijskem festivalu. 1 X band seje s skladbo Tih deževen dan zavihtel na prvo mesto. Ker je bila zmaga vendarle v rokah žirije, sem za našo glasbeno za-sliševalno mizo povabila slovenskega člana žirije Mojmirja Sepeta. Pravi, da je težko biti v taki žiriji, vendar »kuhinje«, kar se rado očita, ni bilo. Če bi lahko podelil točke naši skladbi, bi jo uvrstil na drugo ali tretje mesto. Leta 1966je kot avtor tudi sam sodeloval na evrovizijskem festivalu v Luksemburgu; njegovo skladbo Brez besed je zapela Berta Ambrož in se uvrstila na 6. mesto. 11.50 OSCAR JUNIOR 12.15 TOK TOK 13.00 POROČILA 13.115 LEDNIK, ponovitev 15.00 FILMSKO POPOLDNE 15.00 JEZUS 17. NAZARETA, ponovitev zadnjega dela 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 SVET ODKRITIJ, amer. poljudnoznan. serija, 2/11 18.00 REGIONALNI PROGRAMI ■ LJUBLJANA 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.12 ŽREBANJE 3 x 3 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 UTRIP 20.30 ONA + ON 21.35 TVOJO SMRT OZNANJAMO,, posebna velikonočna oddaja 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 SOBOTNA NOČ: NOČNI VIDEOMEH SLOVENIJA 2 9.35 - 0.40 Teletekst 9.50 Video strani - 10.00 Tedenski izbor: Jakce in čarobna lučka (26/26); Pet prijateljev (2/13); Klub klobuk; Zgodbe iz. školjke - 13.00 Poročila - 13.05 Veliki koreografi - 14.20 Video strani -16.20 Športna sobota -19.00 Moja knjiga o džungli (26/27) - 19.22 TV nocoj -19,30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Blaznost (angl. dok. serija, 3/5) - 21.05 Homo turislicus - 21.35 Poglej in zadeni -22.40 Sova: Alo, alo (angl. naniz, 6/18); 23.05 Maigret (angl. naniz, 1/6) NEDELJA, 11. IV SLOVENIJA 1 9.00 VIDEO STRANI 9.10 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV, ponovitev 9.55 VELIKONOČNA MAŠA IZ KAPITELJSKE CERKVE V NOVEM MESTU, prenos 11.15 TVOJO SMRT OZNANJAMO, ponovitev posebne velikonočne oddaje 11.55 URBI ET ORBI - PAPEŽEVA VELIKONOČNA POSLANICA, prenos iz Rima 1230 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: OPREKEU 13.00 POROČILA 13.35 ONA + ON 1535 FILMSKO POPOLDNE 15.35 ALO, ALO, ponovitev angl. naniz, 6/18 16.00 VELIKA PRIČAKOVANJA, angl. nadalj, 4/6 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 MAIGRET, ponovitev L epizode angl. naniz 19.05 RISANKA 19.17 LOTO 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ZRCALO TEDNA 20.25 PODARIM - DOBIM 20.55 NA KONJU V NARAVO, potopisna reportaža 21.25 GALAIIAD Z EVERESTA, angl. dok. serija, 3/3 2155 DNEVNIK 3, VREME 22.20 ŠPORTNI PREGLED SLOVENIJA 2 8.40 - 1.20 Teletekst Opomba: 14.50 F-l; 16.50 nogomet Olimpique:Glasgow 8.55 Video strani - 9.05 Tedenski izbor: Poglej in zadeni; Vrnitev na otok zakladov (angl. nadalj, 1/10); Alpc-Donava-Jadran - 11.25 VDV (angl. animirani film) - 13.00 Poročila - 14.50 Športna nedelja - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport,- 20.05 Sedemodstotna raztopina (amer. film) - Maks Strmčnik: Pasijon po evangelistu Maleju (za oktet, mešani zbor in orgle) - 22.53 TV jutri - 22.55 Sova: Hal Roach predstavlja: Ameriška burleska, 5/29; Maigret (angl. naniz, 2/6); Jute City (angl. nadalj, 1/3) PONEDELJEK, 12. IV SLOVENIJA 1 9.30 - 0.15 TELETEKST 9.45 VIDEO STRANI 955 TEDENSKI IZBOR O Mojmirju Šepetu kroži tudi tale glasbena anekdota. Precej znana slovenskaTvop skupina je imela samostojen koncert, na katerem je bil tudi Sepe. Sredi koncerta seje obrnil k sosedu in zašepetal: »Zunaj mora pa močno deževati.« »Zakaj misliš, da dežuje?« »Zato, ker noče nihče oditi!« V tokratni oddaji nas bo obiskal tudi muzikantarski strokovnjak, ki bo sporegovoril prijateljem glasbe. Njegova sporočila bodo kratka in jedrnata. Glasbeni horoskop bo govoril o vodnarjih, med katere sodi kopica umetnikov: Rifle, Polde Bibič, Boris Cavazza, Mozart, Yoko Ono, Janis Joplin... Na slišanje v soboto! Simona H20 10.30 FORUM 10.45 'IV MERNIK 111)0 KAM NAJ NESEM CVETJE 12.0(1 PODARIM DOBIM 12.30 VIDEOMEH 13.00 POROČILA 13.05 BLAZNOST, ponovitev angl. dok. serije, 14.15 FILMSKO POPOLDNE 14.15 PONOVITEV AMER. BURLESKE, 5/29 14.35 MAIGRET, ponovitev angl. naniz, 2/6 15.30 GENERAL, amer. film 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK PET PRIJATELJEV, angl. naniz, 9/13 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 1850 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 SEDMA STEZA 20.30 MAGIJA + MODA 21.25 SVET NA ZASLONU 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 GOSPODARSKA ODDAJA 10000 OBRATOV 23.10 PORTRET HARFISTA ANDREASA VOL-LENWE!DERJA SLOVENIJA 2 11.10 - 0.05 Teletekst 11.25 Video strani - 11.35 Tedenski izbor: Znanje za znanje: Učite se z nami; Slovenska ljudska glasbila in godci; 12.30 Športni pregled - 13.00 Poročila -15.30 Intervju (ponovitev) -16.30 Utrip, Zrcalo tedna (ponovitve) ■ 17.00 Slovenci v zamejstvu - 17.30 Dober dan, Koroška - 18.00 Orion - 18.50 4x4 - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Po sledeh napredka - - 20.35 Znanost (15. oddaja) - 21.00 Čarostrelec v Berlinu (nemška drama) - 2225 Sova: Najstrašnejši umor (angl. naniz, 6/6); Maigret (angl. naniz, 3/6) TOREK, 13. IV SLOVENIJA I 9.10 - 22.55 TELETEKST 9.25 VIDEO STRANI 9.35 TEDENSKI IZBOR 9.35 NAJLEPŠE PRAVLJICE SVETA, 10.00 ORION 10.45 HOMO TURISTICUS 11.15 SVET ODKRITIJ, amer. poljudnoznan. serija, 2/11 12.05 PO SLEDEH NAPREDKA 12.35 ZNANOST, 15. del 13.00 POROČILA 13.05 SVET NA ZASLONU, ponovitev 15.20 FILMSKO POPOLDNE: 15.20 NAJSTRAŠNEJŠI UMOR, ponovitev angl. naniz, 6/6 1550 MAIGRET, ponovitev angl. naniz, 3/6 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM TUDI TO JE AMERIKA, 2. oddaja OSCAR JUNIOR 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.50 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.50 GLASBA, SIIOVV IN CIRKUS: NEVERJETNE ZGODBE, 10. oddaja 21.45 KRONIKA, kanadska dok. oddaja, 1/12 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 POSLOVNA BORZA 22.55 OMIZJE SLOVENIJA 2 9.35 - 1.00 Teletekst 950 Video strani - 10.00 Tedenski izbor: 4x4; Sedma steza; Čarostrelec v Berlinu (nemška drama); Magija + Moda 13.00 Poročila - 13.05 Video strani - 16.00 Sobotna noč (ponovitev) -18.00 Gradovi na Slovenskem (1/13) - 18.45 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Mozart (TV nadalj, 2/3) - 20.55 Osmi dan - 21.45 Novosti založb - 2155 Svet poroča - 22.30 Sova: Maigret (angl. naniz, 4/6); Ciklus filmov M. Klopčiča: Žgodba, ki je ni (slov. film, ČB) SREDA, 14. IV SLOVENIJA 1 9.30 - 22.45 TELETEKST 9.45 VIDEO STRANI 955 TEDENSKI IZBOR 955 NAJLEPŠE PRAVUICE SVETA, 4/9 10.20 GRADOVI NA SLOVENSKEM, 1/13 11.05 MOZART, TV nadalj, 2/3 12.00 NOVOSTI ZALOŽB 12.10 OSMI DAN 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 13.15 GA1A1IAD Z EVERESTA, ponovitev angl. dok. serije, 3/3 14.25 FILMSKO POPOLDNE: MAIGRET, ponovitev angl. naniz, 4/6 ZGODBA, KI JE NI, slov. film 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 KLUB KLOBUK 1850 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA POD LEDENIKOM, islandski film 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 OČI KRI TIKE 9.55 DESETNICA, predstava Lutkovnega gledališča GtAsm Je tlVLMBM rila 1993 DOLENJSKI UST 17 OKVIRJI OKVIRJI OKVIRJI OKVIRJI UVOŽENI MATERIALI KUPON 10% popusta za okvirjanje VELIKA RAZPRODAJA AKUSTIKE od 8. 4. do 14. 4. 93 — SAT ANTENE z mont. — VIDEORECORDERJI — AVTORADIJI že od ----------3CI — AVTOZVOČNIKI — VIDEO KASETE (1 kom) — TELEFON z vrvico, URA, RADIO, DALJ. TELEFON samo IMAMO GARANCIJSKI SERVIS V SLOVENIJI ZA FIRMO MAJDIČ AVSTRIJA RTV SERVIS in trgovina 499 DEM — 10 kom 539 DEM — 3 kom 239 DEM — 4 kom 79 DEM — 4 kom 12 DEM-20 kom 239 DEM — 3 kom ROŽIC POD TRŠKO GORO 45 Novo mesto (068)21-229 Garancijski servis v Sloveniji za firmo Majdič HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA AGRARIE BREŽICE razpisuje delovno mesto za nedoločen čas VODJE HRANILNO-KREDITNE SLUŽBE Razpisni pogoji: — višja izobrazba ekonomske ali pravne smeri z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj — srednja izobrazba ekonomske ali pravne smeri z najmanj 6 leti delovnih izkušenj. Kandidati lahko oddajo svoje prijave do vključno 14.4.1993 na sedežu Hranilno-kreditne službe, Pod obzidjem 39, Brežice. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku razpisnega roka. Podjetje DARJA - DIA D.O.O., PROIZVODNJA, UVOZ-IZVOZ išče potnike za prodajo tekstilnih artiklov na debelo na šentjurskem področju, novomeškem in zasavskem. Vse informacije lahko dobite po tel. 0608/79-677 oz. 0608/70-560 (popoldan) ali na naslov DIA d.o.o., Koprivnica 1,68282 KOPRIVNICA. Trgovsko podjetje CENTER Ljubljana Poslovalnica Novo mesto Bršljin 2 objavlja prosta dela in naloge prodajalca — pripravnika (gradbenega materiala) za določen čas s končano (poklicno) šolo za prodajalce (IV. stopnja). Pisne ponudbe pošljite na naslov: Trg. podjetje CENTER Ljubljana, poslovalnica Novo mesto, Br* OBVESTILO KMETOVALCEM Skupščina občine Novo mesto je na seji konec marca 1993 obravnavala in sprejela proračun občine Novo mesto za leto 1993, v katerem so zagotovljena finančna sredstva za intervencije v kmetijstvu v višini 38 milijonov SIT. Finančna sredstva so namenjena kmetovalcem v obliki regresov pri nakupu mineralnih gnojil, kakovostnih semen (koruza, krompir, pšenica, ječmen, grah, travno-deteljne mešanice), regresa za nakup plemenske živine (goveje plemenice, pl. svinje in merjasci ter drobnica), regresa za vhlevljanje telet in regresa za trsne cepljenke in sadne sadike. Vse informacije glede koriščenja občinskih interventnih sredstev dobite pri kmetijskih svetovalcih v Žužemberku, Straži, Mirni Peči, Grabnu pri Novem mestu, Škocjanu in Šentjerneju ter Sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo občine Novo mesto. Sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo STINGRAD d.o.o. STROJNIŠTVO, INŠTALACIJE, GRADBENIŠTVO Novo mesto, Runkova 2 Išče: 1. KV zidarje 2. KV tesarje 3. Gradbene delavce Pogoji: — 2 leti delovnih izkušenj — državljan RS — znanje slovenskega jezika Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Pisne prijave morajo kandidati poslati v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh. Svet Vzgojnovarstvenega zavoda Oton Zupančič, Črnomelj razpisuje dela in naloge 1. RAVNATELJA Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje splošne z zakonom določene pogoje in posebne pogoje, ki so: — da je vzgojitelj predšolskih otrok, učitelj, pedagog ali specialni pedagog, — da ima opravljen strokovni izpit, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v vzgojnovarstvenem zavodu, od tega najmanj 2 leti s predšolskimi otroki, — da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in ciljev zavoda, kar dokazuje s svojim delom, — da je pri svojem pedagoškem delu dosegal delovne rezultate,iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge pedagoškega vodje zavoda. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Svet VVZ Oton Župančič Kidričeva 18 b 68340 Črnomelj Rok za zasedbo delovnega mesta je 1. 9.1993. Trgovina DULE, Smolenja vas, teL (068) 26-483 in trgovina ROSA, Vavta vas, teL (068) 84-830 želita vsem svojim strankam vesele velikonočne praznike, ob nakupu nad 5.000 SIT darilo — majica z napisom. Se priporočamo! REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE METLIKA SKUPŠČINA OBČINE ČRNOMELJ Komisija za izbiro razpoznavnega znaka Bele krajine objavlja izid natečaja za izdelavo razpoznavnega znaka Bele krajine Skupščini občin Metlika in Črnomelj sta v Dolenjskem listu št. 5 z dne 4.2.1993 objavili javni anonimni natečaj za izdelavo razpoznavnega znaka Bele krajine. Komisija v sestavi: Dr. Stane Bernik, dipl. um. zg., Ljubljana, predsednik Andreja Brancelj, prof. um. zg., Metlika, članica Ksenija Khalil, Črnomelj, članica Mag. Janez Kramarič, dipl. iur., član Jože Mihelčič Metlika, član Boris Mužar, Črnomelj, član Zvonko Rus, prof. geogr., Metlika, član je na seji dne 30.3.1993 ugotovila, daje do razpisnega roka na natečaj prispelo 26 predlogov. Po pregledu prispelih predlogov je komisija sprejela naslednje SKLEPE: 1. Komisija ugotavlja, da natečaj ni dal pričakovanih rezultatov, zato prve nagrade ne bo podelila, 2. Komisija se je odločila odkupiti dva prispela predloga — elaborata, ki sta se po rezultatu oziroma idejni rešitvi najbolj približala razpisani zastavljeni nalogi. Enakovredna odkupa znašata vsak po 250 DEM v tolarski protivrednosti Ljubljanske banke Dolenjske banke na dan plačila. To sta deli pod šifro »BELA 21« avtorja Boruta Dvornika, Stari trg 34,68230 Mokronog,in pod šifro »DUMA« avtorja Ernesta Peklarja, Ulica Milke Šobar 2 b, 68000 Novo mesto. 3. Komisija je predlagala obema razpisnikoma natečaja, da natečaj ponovita s sodelovanjem Društva 'oblikovalcev Slovenije. 4. Komisija poziva avtorje predlogov pod šiframi FANNY 4-1-21-16-23-10-4-ALEN PISANICA 1993 KIER POKA , PIKA POČ RISBA NI KONJ 2333 JAMES BOND 007 „ . .. ... ASSURNA SIRPAL Komisija za izbiro da ji sporočijo svoje naslove. razpoznavne^^znaka cd-vta-hit POSEBNA PONUDBA OSEBNIH AVTOMOBILOV OPEL ASTRA 1.4i, GL, 5 vrat VW GOLF 1.9 TD CL, 5 vrat FORD FIESTA 1.1 i, 3 vrata FORD FIESTA 1.3i, 5 vrat FORD ESCORT 1.6i — 16V, 5V 25.600 DEM 31.000 DEM 17.400 DEM 18.900 DEM 24.700 DEM RABLJENI AVTOMOBILI VW GOLF GTD, LET. 91, siv metal. R 21 1.4 TL, LET. 91, siva metal. OPEL KADETT 1,4S, LET. 91, bel R 4 LET. 89, rjave barve 21.000 DEM 19.000 DEM 17.500 DEM 5.000 DEM Možnost odkupa rabljenih vozil, kredit in leasing. Dobava takoj. AVTO-HIT d.o.o., Stranska vas 1, 68000 Novo mesto tel./fax 068/43-502 Mobitel: 0609613881 ________________________________________________ »AGROCVET« Cikava 50, Grosuplje tel./fax. (061) 773-310 Cenjenim kupcem nudimo: — beli pesek za grobove — korita in lončke za sajenje rož — specialne zemlje (substrate) za sajenje in presajanje rož — specialna gnojila za vrtnice, jagode, rododendrome in trate — okrasno keramiko, celofane in okrasne trakove — plin za gospodinjstvo Delovni čas: vsak dan, razen nedelje, od 7. do 19. ure. Mercator KZ »KRKA« PE KRMILA Bršljin 16 Novo mesto tel. (068) 21-463 fax. (068) 21-891 PROGRAM KRMNIH MEŠANIC V mešalnici močne krme pripravljamo vse vrste krmnih mešanic za prašiče, govedo, perutnino po lastnem programu in po želji kupca. Za dopolnjevanje obrokov pripravljamo koncentrate, iz katerih lahko sestavite popolno krmno mešanico s svojimi žiti ali dopolnite osnovni obrok! Na voljo so vam: beljakovinsko-vitaminsko-mineralne mešanice: TL-D — za teleta do 16 tednov starosti, GD-32 — za krave molznice in mlado pitano govedo, GD-32D — za mlado pitano govedo, GD-D — za goveje pitance nad 200 kg teže, BEK-D — za prašiče v pitanju in plemenske svinje, BEK-M — za prašiče v pitanju z lastnimi sojinimi tropinami, BRO-D — za piščance od drugega tedna starosti in jarkice, NS-D — za kokoši nesnice. vitaminsko-mineralni mešanici: VIMIN-K — za krave molznice, VIMIN-GP — za govedo v pitanju. Vse mešanice lahko zmešate z mletimi žiti v mešalcih za krmila, manjše količine v mešalcih za beton, čas mešanja ne sme biti krajši od sedem minut! Navodila o pripravi mešanice so na vsaki deklaraciji. Vsako sredo med 7. in 11. uro vam strokovnjak v tovarni svetuje sestavo obroka! Želimo vam uspešno rejo! ____________ aGraracveue prazvoonja in TrocMna carež po Čatež, Topliška 34, Brežice razpisuje: odprodajo dela starega voznega parka, in sicer: r 1. Renault Trafic T1200 D — povišan, leto izdelave 1987, NM 125-068 2. Renault Trafic T1200 D —povišan, leto izdelave 1986 NM 113-167 3. Renault Trafic T1200 D — povišan, leto izdelave 1987, NM 124-003 4- RenaultTrafic T1200 D — povišan, leto izdelave 1986, NM Vsa vozila z vsemi podatki so na ogled od dneva objave dalje na dvorišču podjetja. Zainteresirani kupci naj v roku 10 dni po objavi dostavijo pisne ponudbe za odkup vozil. Vozila bodo prodana interesentom, ki bodo ponudili najboljše pogoje glede cene in roka plačila. Informacije: (0608) 61-702. •tl V4vt 5^ mmiSkkiA L iii ml III ' £ ^ 111 L- ||j ua t. 14(2277) 8. aprila 1993 —mm MBffl—a—a Prva obletnica najuspešnejšega regijskega avtosejma — avtosejem KRŠKO — vsako nedeljo od 8. do 14. ure. JELOVICA Šk.Loka, Kidričeva 58, tel.064/631-241, fax/632-261 BTM OKNA RTNE GARNITURE IN OPl Usmii* GOTOV« Vamnudi ega Popusta V ČASU SEJMA ........... nMKpogodbe in naročita sklenjena v času * p i 11 MURSKA SOBOTA Cankarjeva25,tel.:069/22-921 . M DISKONT UNIVERZAL KRIŽEVCI ./ ■■■Hi ■■■■■ mm «s"'5, •*sss£**~ daiamo Novem mestu Pr°rjstne površine J red 37, Novo mesto trgovsko podietie NOVO MESTO d.o.o.- _______________VČERAJ NA TELEVIZIJI, < Ljubljanska 27- OOOOO Novo maslo DANES PRI VAS DOMA ^ trgovina elvod • elektroinstalacijski material • bela tehnika • drobni gospodinjski aparati p i!jj; I U.fiti.l' akustika • rezervni deli za pralne stroje in štedilnike NOŽI Z LASERSKO OSTRINO KOMPLET VSEBUJE 11 NOŽEV IN 3 DODATKE OBLIKE NOŽEV: • LASERSKA OSTRINA • BREZ BRUŠENJA • GIBLJIVOST REZILA • TRDNOST UGODNE CENE - PESTRA IZBIRA UGODNO! CENA: 5.490,00 SIT • svetila SIJAJ HRASTNIK — 15% popust Se priporočamo! tel./fax. (068) 26-071 Z o < o z o < o z o < o z o < o VAKO d.o.o., Kolodvorska 56, 68340 ČRNOMELJ Tel: 068/52-073, 52-555, 53-173 Fax: 068/52-073, 53-173 SSK S" “ "aza'°9i naslednie *- — komercialni hladilnik 745 I steklena vrata 148.800 SIT — zamrzovalna skrinja 310 I 38 000 SIT — zamrzovalna skrinja 260 I 33^50 SIT — vitrina DVS 2 m 173.088 SIT Cene so veleprodajne, fco. Črnomelj. ČRNOMELJ, ČOPOVA 8 tel. (068) 51-059 4^3** - RENT-a CAR: R5, VW PASSAT CL, C-25 furgon PRODAJA AVTOMOBILOV, PRENOS LASTNIŠTVA terme Čatež d. d. top/iška cesta 35. 68250 brežice objavljajo prosta delovna mesta TREH MASERJEV pogoji: — IV. ali V. stopnja ustrezne šolske smeri — zdravstveni tehnik ali fizioterapevt — opravljen maserski izpit — delo je za določen čas, za dobo 12 mesecev — poskusno delo 60 dni Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: TERME ČATEŽ, d.d., Čatež ob Savi, Topliška c. 35, 68250 Brežice MODNO ŠIVILJSTVO t Slavica Cindrič Kajuhova 4 68340 Črnomelj tel. 068/51-933 Danes naročeno jutri narejeno! RENAULT Servisno prodajni center Alojz Vrtin Črnomelj, Kočevje 24 tel. in fax: 068/51-638 VI NAM — Ml VAM POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Oklešen Leopold K Roku 77 Novo mesto tel. (068) 26-193 delovni čas: non stop • prevozi pokojnikov — tudi iz tujine prodaja pogrebnega materiala ureditev pokojnikov — tudi na domu urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki kompletne storitve pri pogrebih storitve v zvezi z upepelitvijo posredovanje vencev in cvetja izredno konkurenčne cene brezplačen prevoz do 20 km 10% popust ob takojšnjem plačilu možnost plačila na 3 čeke ali 3 obroke NOVOTEHN A Izjemna priložnost za nakup avtomobilov: AVTOMOBILI CIMOS CITROEN: popust za omejeno število vozil MOVn MFQTD V zalogi: FIAT — Panda 4x4, UNO nu»umLOIU,1s 3V UN01.1 s 5V, UN01,7 DS, LANCIA DEDRA1.8 ie LANCIA THEMA 2.0 16 V LE ŠKODA FAVORIT 135 LX in GLX, FORMAN in PICK-UP LADA SAMARA 1300 in 1500, LADA NIVA HYUNDAI: LANTRA 1.6 GLS116V, PONI HATCHBACK 1.5 GLSi Novo mesto (068) 28-066, Trebnje (068) 44-025, Metlika (068) 58-197, Krško (0608) 32-500. PVC ohišja za nagrobne sveče Čez 20 vrst ohišij za sveče vam nudi Kovinoplastika Lokar, Lokve 21/a, Črnomelj, tel. (068) Večje količine dostavljamo brezplačno. REPLAY BLUEJEANS Generalni zastopnik za Slovenijo išče ekskluzivnega zastopnika (prodajalna butik) za Novo mesto Gornji trg 4, Ljubljana tel.: (061) 222-586 DOLENJSKI LIST t. 14(2277)8. aprila 1993 Pripravljamo dokumente za carinjenje in opravljamo (mednarodne) prevoze. Strokovno in hitro! MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT Partizanska 10, 61310 Ribnica, SLOVENIJA tel. (061) 860-659, fax (061) 860-659 CLR5T DOMUS — CENTER ZA ZAŠČITO POTROŠNIKOV, d.o.o. Za predstavitev našega novega programa na področju celotne Slovenije vabimo k sodelovanju: 1. VODJE ZASTOPNIŠKIH SKUPIN 2. ZASTOPNIKE Iščemo komunikativne ljudi z vsaj srednješolsko izobrazbo ter sposobnostjo organiziranja prodaje. Vašo prijavo pričakujemo v 8 dneh na paslov: DOMUS, Slovenska 17, LJUBLJANA, z oznako CZP MERCATOR STANDARD d.o.o. Glavni trg 3 68000 NOVO MESTO RAZPISUJE apje ponudb za oddajo v najem trgovskega lokala iČNA v Prečni 8 zbir; PREi Trgovina je prenovljena, sodobno opremljena. Objekt oddamo z vso pripadajočo opremo. Pogoji: — opravljanje enake dejavnosti — prevzem vseh stroškov — vključitev v poslovanje z najemodajalcem — uporaba kolektivne znamke Mercator Trgovski lokal oddajamo za 10 let; medsebojna razmerja bosta stranki uredili s pogodbo. Ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na naslov: MERCATOR STANDARD d.o.o., Glavni trg 3, 68000 Novo mesto. Interesenti dobijo podrobnejše informacije v zvezi z razpisom po telefonu 26-035 pri g. Hribarju ali 21 -418 pri g. Hočevarju. *•••'• •••••*• !•::.... »*.! • • • ••# •>••••• • • •••##• .... Miklošičeva 24, Ljubljana, tel./fax: 061/131-043 Najbolj pogosta težava v današnjem času POVIŠAN KRVNI TLAK Ali ga lahko držimo na vajetih7 Z digitalnim merilnikom krvnega tlaka in srčnega utripa OMRON® je to preprosto CENA 9980 SIT | • Preprosto in hitro merjenje. • Merilnik je lahek, priročen in lep na pogled. • Namenjen je za dom. uporabo. • Jamstvo 1 leto. • Zagotovljen servis. it: GALA ZA VAS Gala Metlika,Kidričevo naselje DOBRI RAZLOGI ZA NAKUP — širok asortiman — možnost osvežitve v prenovljenem bifeju — menjalnica — velik parkirni prostor — odprto tudi ob sobotah in nedeljah ODLIČNI PLAČILNI POGOJI — 5% popust za upokojence — možnost plačila na 2 ali več čekov — možnost plačila s karticami ACTIVA EUROCARD, VISA, TIMA, KM, A; Hmezad L * • Prijazno vas vabimo k obisku! •tttv.v. !*•••• »• • • • sr v:::;. • • Mif • • • •< Salonit Anhovo vam do konca meseca aprila nudi po zelo ugodnih cenah gradbene materiale Baumit □ toplotnoizolacijske omete □ notranje omete □ sanacijske omete □ plemenite omete in barve Za podrobnejše informacije pokličite Salonit Anhovo,tel. (065) 51-030 in (065) 27-480. ■® SALON IT ANHOVO Iščete nov poslovni prostor v Metliki? Na odlični lokaciji v novem trgovsko-poslovncm centru v Metliki prodamo ali oddamo v najem popolnoma nove poslovne prostore. Primerni so za trgovsko in vse vrste storitvenih dejavnosti. Izbirate lahko različne velikosti, poleg tega pa poslovne prostore lahko tudi prilagodimo vašim potrebam. Najmanjša enota je 40m2. Nudimo ugodne prodajne cene - od 800 do 1400 DEM/m2 in zelo ugodne kreditne pogoje! Rok izročitve: julij 1993. Ogled prostorov predvidoma vsak petek po predhodnem dogovoru. Za informacije in ogled prostorov se oglasite na: SKB - Nepremičnine & Lcasing d.o.o Slovenska 54, 61000 Ljubljana telefon: 061/313-468, 301-632 telefaks: 061/121-202 SKB-nepr e m i č nin e & leasing d.o.o u G O D N O flflET biAtenti - sistemi nove generacije tel.: (063) 701-225 f;ix: (063) 701-033: strojna oprema, programska oprema, grafika, multimedija, računalniške mreJe, komunikacije, svetovanje m TIP RAČUNALNIKA j . RAM ,40 MB , 85 MB 120 MB 170 MB 240 MB 425 MB 386 SX 25 : 1 MB 97200 105240 115920 122400 149400 386DX 33164 KB 2 MB 113880 119880 131880 138000 165360 239760 386DX 401128 KB 2 MB 116880 122880 134880 141000 168360 242760 486DX 331256 KB 4 MB 189600 200400 205200 232800 307080 486DX2 501256 KB 4 MB 208800 220200 225000 252600 326280 486DX2 66/256 KB 4 MB 235200 246000 250800 267840 351600 /aTa AvJAv DISKETE DS/DD DS/H D BASF EXTRA 3.5“ 144 227 BASF EXTRA 5.25" 90 138 Cene so v tolarjih! OSNOVNA KONFIGURACIJA osnovna ploiia, delovni spomin *** MB RAM, AT BUS kontroler, 2 x ser. In 1 x par. Izhod, disketni pogon 1.2 MB, trdi disk OUANTUM (CONNER), VGA gr. kartica TRIDENT 512 KB, VGA MONO monitor 14" PHILIPS. ohli|e mini tower z LED dlaplayem, tipkovnica CHICHONY a SLO znaki F3! □ JELOVICA Šk.Loka, Kidričeva 58, tel.064/631-241, fax/632-261 HIŠE. VRATA. OKNA. SENČILA. VRTNE GARNITURE IN OPUŠČENI PROGRAMI UUBUftUSUl VAM nudimo v času sejma mmmm Iti velja is pogodbe in naroClla, sklenjena v (asu sejma na vseh naSih prodajnih mestih NOVO MESTO Ob potoku 5, 068/22-772, METLIKA Vinogradniška41,068/58-716. KRŠKO CKŽ 21,0608/21-236 V SPOMIN Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med rami, klero vmes povedal — pa me tišči steptan nad mano grob, da s čelom bulam ob la nizki strop. (O. Župančič) Po kratki in zahrbtni bolezni naju je v 59. letu starosti zapustil naš dobri ati MIRKO ARH Rožančeva 16, Krško V boleči praznini sva hvaležni vsem, ki ste z nama sočustvovali, darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujeva duhovnikoma za lepo opravljen obred, govornikom g. Bučarju, g. Colariču in g. Vodopivcu, pevcem, godbi in sodelavcem podjetja Videm. Iz srca hvala! Njegovi ZAHVALA V 81. letuje umrla dobra žena, mama, stara mama in setra GABRIJELA PEČARIČ rojena Marin Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Posebna hvala sosedom in vaščanom, Antonu Vraničarju za poslovilne besede pred domačo hišo, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevkam za zapete pesmi ter vsem, ki ste pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Janez, sin Zvonko z družino, sestre Tončka, Štefka in Suzana rs ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama, teta in botra ALOJZIJA ZORAN iz Herinje vasi 27 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za podarjene vence, cvetje, sveče ter denarno pomoč. Hvala tudi zdravstvenemu osebju dermatološkega oddelka in interni bolnišnici Novo mesto za vso skrb in nego, delovnim organizacijam Dolenjka Novo mesto, OŠ Šentjernej, Tovarni zdravil Krka za podarjene vence in pomoč. Zahvaljujemo se tudi Marjanu Peru in Ivanu Novaku za poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen obred ter vsem, kijte pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi V TEM TEDNU VAS ZANIMA TE0ENSKIK0LEDAR -K,N0 -službo lSCE -službo D0BI - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji - PRODAM - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 8. aprila — Valter Petek, 9. aprila — Bernarda Sobota, 10. aprila — Alenka Nedelja, 11. aprila — velika noč Ponedeljek, 12. aprila — vel. ponedeljek Torek, 13. aprila — Ida Sreda, 14. aprila — Valerij LUNINE MENE 13. aprila ob 21.39 — zadnji krajec kino BREŽICE: 8. in 9~(ob 20. uri) ter 10. in 11.4. (ob 18. in 20. uri) ameriška akcijska komedija Napihnjenci. 14.4. (ob 20. uri) ameriška drama Neoproščeno. ČRNOMELJ: 9. (ob 18. uri) in 12.4. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Levjesrčni. Od 9. do 11.4. (ob 20. uri) ameriška drama Neoproščeno. KRŠKO: 9. in 11.4. (ob 18. uri) ameriški ljubezenski film Telesni stražar. 12.4. (ob 17. in 19. uri) ameriška komedija Napihnjenci. METLIKA: 9. in 11.4. (ob 20. uri) ameriški psihološki film Bele peščine. NOVO MESTO: Od 8. do 12.4. (ob 18. in 20. uri) ameriška črna komedija Krvava Marie. kmetijski stroji KMETOVALO! AGROIZBIRA KRANJ, trgovina Slavko Prosen, nudi ugodno akumulatorje Vesna in Topla vseh vrst Primer: 12 V 97 Ah - 7.300 SIT, 12 V 150 Ah - 15.900 SIT, traktorske gume Barum, Pirelli, rezervne dele za traktorje IMT, Ursus, Tomo Vinkovič, Zetor, Univerzal, Štore, Deutz. Pokličite nas na * (064)324-802! 1072 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO za seno Kruger 20 m3 prodam. ® (0608)75-199. 1387 SAMONAKLADALKO 20 m3 prodam. Struna, Potov Vrh 1 b. 1391 KOSILNICO BCS in mlatilnico s popolnim čiščenjem prodam. Anton Ku-kenberger, Gor. Ponikve 20, Trebnje. 1402 TRAKTORSKO FREZO Leon, širine 145, in dvobrazdni plug Batuje za torno vinkoviča prodam. ® (068)52-472. 1403 URSUS 360 prodam. ® 85-734. 1405 MOTOKULTIVATOR Labinprogres (Goldoni), 8 KS diesel, s frezo in mulčar-jem, ter škropilnic 2001 za motokultivator Muta - Kosor prodam. Ogled: Turk, Brod 25, Podbočje. 1411 TRAKTOR URSUS C 355,4200 ur, prodam. Blažič, Ždinja vas 1, Novo mesto. 1417 ROVOKOPAČ SKIP BN 80 in traktor IMT 560 z originalno vgrajenim vitlom Ingland, 5 ton, prodam. Vinko Rud-man, ® (068)85-799. 1426 TRAKTOR Tomo Vinkovič 730 prodam. ® 85-163. 1429 MOTORNO nahrbtno kosilnico Stihi prodam. ® (0608)60-202. 1440 Trgovina KLAS d.o.o. Biska vas 1, Mirna Peč tel. (068) 78-098 v sodelovanju z llll"l tehnostroj MODERNA OPREMA - LJUTOMER d.d. traktorskih kiper prikolic ETK 453 6,50 X16 (4) — 249,133.50 ETK 453 8,25 X15 VZM - 237,006.00 ETK 453 8,25 X15 VZM - 221,846,60 kombajn za izkop krompirja -12.500 DEM žitni kombajn FAR širina 2,8 m s kabino 36.400 DEM Popusti za gotovinsko plačilo, ugodni kreditni pogoji! Za kombajne velja cena z znižano carinsko stopnjo. Cene veljajo do razprodaje zalog. ROTACIJSKO KOSILNICO, rabljeno dve leti, prodam. ® 21-764, po 16. uri. 1452 TRAKTOR ZETOR 4911 in rezervne dele za Zetor prodam. ® (061)770-162. 1453 ZETOR 5011, 700 ur, kombajn Fahr M 600 in traktorski viličar prodam. ® 78-086. 1455 TRAKTORJA ZETOR 5211, 3000 ur, in Ursus C 335, 2000 ur, prodam. Udovč, Črmošnjice 55, Stopiče. 1457 KMETOVALCI, POZOR! Še lahko kupite traktorje SAME, URSUS, UNI-VERZAL, LINDNER, DEUTZ, TOMO VINKOVIČ po konkurenčnih cenah ter rabljene traktorje raznih tipov takoj ali po naročilu ter priključek zanj na kredit do 5 let pri Agroavtu Kranj, Gorcnjesavska 17, pri železniški postaji. Za informacije kličite na ® (064)221-192, od 8. do 16. ure, sobote od 8. do 12. ure. 1482 kupim KAMNIT PORTAL, primeren za kmečko hišo kupim. ® (068)78-222, zvečer. 1446 motorna vozila JUGO 45 E, letnik 1987, ugodno prodam. ® 47-071. 1385 JUGO 45, rdeč, letnik 1990, in 126 P, letnik 1988, prodam. ® 78-284, po 15. uri. 1386 R 4, letnik 1990 prodam. ® 20-529. 1390 Ljubljanska 27, NOVO MESTO (Javna skladišča) — prodaja vozil Fiat, VW, Renault — gotovinski odkupi rabljenih vozil — posredniška prodaja po vaši ceni — staro za novo, staro za staro Ponudba meseca: VW POLO 18.700 DEM GOLF 1,4 C L/5 vrat 26.000 DEM GOLF 1,9, TD/3, vrata 30.000 DEM 'Vozila so na zalogi, cene so do registracije! Delovni čas: od 8. do 17. ure. Tel. (068)26-010. GOLF JXB, 12/89, malo vožen, odlično ohranjen, prodam. ® (0608)82-574. 1392 Z 128, letnik 1987, registrirano do marca 1994, ugodno prodam. ® 21-932, Maja. 1395 Z 128, letnik 1987, prodam. Pire, Zg. Mladetiče 13 a, Tržišče. 1398 R 4, letnik 1989, registriran do 6/93, prodam. ® 28-555. 1399 R 4 GTL, letnik 1984, prodam. ® 76-444. 1400 Z 750, letnik 1985, prodam. Krevs, Vel. Bučna 15, Novo mesto. 1401 GOLF D, letnik 1986, bel, veliko dodatne opreme prodam. ® 22-573. 1406 JUGO 45, letnik 1989, 30.000 km, prodam. ® 43-718. 1407 R 5 CAMPUS, letnik 12/89, bele barve, prodam. ® (068)24-790. 1412 GOLF D, letnik 1982, registriran do 3/93, prodam. Škrlec, Mala Cikava 12, Novo mesto. 1413 JETTO CL DIESEL, letnik 9/89, prevoženih 72.000 km, prodam ali menjam za cenejše vozilo.® 65-391. 1415 JUGO.45, letnik 10/89, registriran do oktobra, prodam. ® 65-271, Medic. 1416 R 5 campus, letnik 1989, garažiran, prvi lastnik. ® 22-104. NISSAN SUNNY 1.6 SLX, letnik 1990, črne barve, prevoženih 57.000 km, prodam za 15.500 DEM. ® 41-035. 1427 JUGO 45 AX, prva registracija 1988, registriran za celo leto, prodam. ® (068)85-168. 1434 R 5 CAMPUS, letnik 11/90, petero vrat, rdeče barve, 35.000 km, dobro ohranjen, prodam. ® (068)28-439. 1435 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Jožica Dorniž, Breda Dušlč-Gornlk, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Undič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 85 tolarjev; naročnina za 2. trimesečje 1.050 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, dmštva ipd. 2.100 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.000 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.700 tolarjev. Mali oglas do deset besed 950 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 95 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731■128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; telefax 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska ^^ravlca, Ljubljana. ^ PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL POSEBNA PONUDBA — CLIO RL 1,2 energy MOTOR, KATALIZATOR, 3 V, CENA do reg. 17.820 DEM — VELIKA IZBIRA RABUENIH VOZIL — KREDITI Dol. Kamence 25a Novo mesto tel./fax: 068/23-902 Del. čas od 8. — 12. in od 13. — 17 ure. Z 101, letnik 1977, in 7 tednov stare prašičke za nadaljno rejo prodam. ® 73-443. 1436 GOLF JX D, svetlo rdeč, letnik 1988 ugodno prodam. ® (068)42-412. 1442 JUGO 55, letnik 1990, prodam. ® 43-636. 1444 R 4 GTL, letnik 6/89, rdeč, ohranjen, 42.000 km, prodam. Ragovska 17, Novo mesto.' 1447 JUGO FLORIDO 1.4, letnik 1990, registrirano do 1 /94, in prikolico za osebni avto prodam. ® 27-214. 1454 PRODAM GOLF, 1.81, reg. celo leto (4400 DEM). ® 068/28-915 LADO RIVO1300, letnik 1990, prodam. ® 24-547, zvečer. 1459 JUGO 55, rdeč, letnik 1991, 12.000 km, prodam. Ogled v soboto cel dan. Mate Čorak, Slavka Grama 80, Novo mesto. 1461 TRABANT karavan, letnik 1987, prevoženih 49.000 km, registriran do 21.8.93, prodam za 1.150 DEM. ® 21-789. 1464 Z 128, letnik 1986, prodam. ® 65-014, po 19. uri. 1468 GOLF D, letnik 1986, registriran do 4/94, prodam. ® (0608)33-267. 1472 JUGO 45, star 4 leta, krem barve, dobro ohranjen, prodam. ® 26-981. 1474 GOLF D, letnik 1986 prodam. ® (068) 76-286. 1477 GOLF JX D, letnik 87/88, rdeč, petero vrat, lepo ohranjen, prodam. ® (0608)79-509. 1478 APN 6, star eno leto, prodam. ® (068)26-150. 1485 obvestila NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije (kličite od 17. do 22. ure) vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578, Zdenka Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ® (068)49-567, Martina Zelič, Loka 9 pri Zidanem Mostu, ® (0601)84-124. 385 ZTNO Gmajna 6, Raka tel. (0608)75-086 vam v svoji trgovini na Raki nudi po ugodnih cenah: umetna gnojila: NPK 15x15x15 1.099 SIT urea 898 SIT izjemno ugodno: semenska koruza PIONER 456 SIT kg BC 318 300 SIT kg škropiva primextra 980 SIT radazin 805 SIT gradbeni material apno vreča 297 SIT cement M 450 451 SIT armaturne mreže 9,5/6,3.390 SIT armaturne mreže za tlake 933 SIT bramac kom. 73 SIT betonski blok 25 kom. 60,77 SIT d.o.o' TELSAT, D.O.O., CPB 13, Brestanica. UGODNO! Na zalogi več sistemov stereo satelitskih anten. ® (0608)70-465, od 9. do 16. ure. 916 Desiree C. kom. Staneta 6 Novo mesto * spodnje perilo * kopalke * nogavice Ekskluzivna prodaja, konkurenčne cene! HORTING NOVO MESTO svetuje, oskrbuje in vzdržuje vrtove in zelenice. ® 24-433. 1150 PURANI BELI IN GRAHASTI, težke pasme, stari 5 tednov, za nadaljnjo rejo PRVA DOBAVA 25. aprila DRUGA DOBAVA 13. junija Zbiramo naročila po tel.: 061 /783-022 068/ 45-622 068/ 57-105 ROLETE, ŽALUZIJE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah.®(068)44-662. 1214 Kosilnice BCS 622 končna cena samo 4.700 DEM. Ruski in beloruski traktorji. Možnost kredita in dostave na dom. Smo najcenejši! Trgohit d.o.o., Podol-nica '28, 61345 Horjul, tel. (0609) 611-123. ŠE ZADNJE v tej sezoni so v prodaji - '• ’ ...............rice.V mar- 1393 Montiramo SATELITSKE SPREJEMNE SISTEME že za 485 DEM. Posebna ponudba skupinskih sistemov za bloke in večstanovanjske hiše. MOST d.o.o., Servisni center, Šentjernej (v prostorih ISKRE) tel: 42-068 ENOMESEČNE BELE PIŠČANCE ter 7- tedenske jarkice bomo prodajali 17.4. in 10.5. Sprejemamo naročila. Kuhelj, Šmaije 9, Šentjernej, ® 42-524. 1408 PROLES d.o.o. Prodajamo hrastov parket, cena 880 SIT/m2. Odkupujemo hrastovo hlodovino, s (068) 27-653 (zvečer). Z OMETI BAUMIT boste zadovoljni. STYRIAN d.o.o. LENART, tel.: (062) 724-123 PMC TRGOVINE Nedanovski Robert PMC TRGOVINA Škocjan 47 (nasproti mesarstva Bobič) UGODNA PRODAJA: — kmetijskega repromateriala, — artikli za gozdarstvo, vinogradništvo, — barve, laki, — potrošni material za: avtomobile, kmetijsko in gradbeno mehanizacijo, — inštalacijski material, — gradbeni material ter še mnogo drugega... ODPRTO OD 7. — 17. ure PMC TRGOVINE Nedanovski Robert PMC TRGOVINA V. Brusnice 13 (1. nadst. center stara šola) UGODNA PRODAJA: — kmetijskega repromateriala, — artikli za gozdarstvo, vinogradništvo, — barve, laki, — potrošni material: avtomobile, kmetijsko in gradbeno mehanizacijo, — inštalacijski material, — domača zdravila, — tekstil, kozmetika ter mnogo drugega ODPRTO OD 7.— 17. ure PMC TRGOVINE Nedanovski Robert Trg gorjanskega b. 2 68310 Šentjernej tel. (068) 41-199 — komerciala — trgovina na debelo tel. (068) 41-199 fax.: (068) 42-064 preklici LUDVIK BRULC, Grič 2, Trebnje, prepovedujem parkiranje in vožnjo po parceli št. 852 ob Temenici v Benečiji, KO Trebnje. Vse kršitelje bom sodno preganjal. 1409 MARA POČRVINA, Zagreb, se zaradi prevare nasledstva odrekam svoje sestre Kristine Bele - Počrvina iz Gor. Štraže in njene hčerke Marjance Lepšina iz Brežic. 1424 posest 14 A VINOGRADA, (4 ha je travnika) v Okrogu nad Šentrupertom, in mešalec Maraton prodam. Ivan Vavtar, ® (068)40-358. 1376 STARO ZIDANICO v Doblički Gori pri Črnomlju, (6.000 m2 zemlje, sadovnjak, travnik), dovozna pot, prodam za protivrednost 16.000 DEM. ® (061) 556-414. 1381 V CEROVCU nad Stransko vasjo prodam parcelo, 23 a, majhen vinograd in nedokončano brunarico z elektriko. ® 28-488. 1383 ZIDANICO, vinograd in sadovnjak na Radoviči pri Metliki, v skupni površini 6000 m2, dostopna pot je asfaltirana, prodam ali zamenjam za parcelo v hrvaški Istri. Cena 16.000 DEM.® (041)714-185. 1384 LEKAN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 POSREDUJEMO pri nakupu in prodaji nepremičnin, ocenjujemo, svetujemo Prodamo: — novejšo vrstno hišo v Novem mestu, v račun vzamemo manjše stanovanje v Ljubljani — hiše v Smolenji vasi, Novem mestu, Otočcu, Gumberku, Črnomlju in na Dvoru — garsonjere v Novem mestu in Ljubljani — pekarijo s prodajalno kruha v obratovanju ter stanovanje v Novem mestu — trgovino z mešanim blagom v Novem mestu — poslovne prostore na Glavnem trgu v Novem mestu — gostinski lokal z opremo in stanovanjem v Straži — dvosobno stanovanje zamenjamo za večje v Novem mestu Tel. (068) 22-282 od 8. do 19. ure ZAHVALA Mnogo prezgodaj, v 55. letu starosti, nas je zapustil naš ljubljeni JOŽE KAPUŠIN — DADI gostilničar s Krasinca Življenje si celo zidal in garal, vse za hišo in družino dal Zakaj si, Dadi toliko hitel zakaj vsaj malo nisi posedel? Srce zares je veliko bilo, a škoda eno le samo; zakaj src nisi več imel da bi še mah poživel? Srce tvoje je bilo za vse, tdalo drugih ni a tebe je Zakaj, ugibamo sedaj mi vsi sedaj, ko tebe več med nami ni Zakaj, zakaj... brat Ivan Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem in vsem vam, ki ste ga imeli radi in ste v najtežjih trenutkih bili z nami, nam stisnili roko, izrazili sožalje ali kako drugače sočustvovali. Hvala vsem, ki ste v tako velikem številu Dadija pospremili na njegovi zadnji poti, okrasili njegov grobek in na njem prižgali svečke. Posebej hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevkam cerkvenega zbora za lepo izpete pesmi in govorniku gospodu Pezdircu za ganljive besede slovesa. Se enkrat vsem in vsakomur iskrena hvala! Neutolažljivi: soproga Martina, sinova Branko z Božico in Roman z Anico, posebej vnučki Denis, Sandra, Romana in Ninika, mama, Tama, bratje, sestre, Andreja, Marica in vsi njegovi Izdelujemo vse vrste vzidljivih štedjlnikov iz nerjaveče pločevine — po želji stranke. Tel. (068) 49-259, Danijel Hočevar, ključavničarstvo in izdelovanje štedilnikov, Puščava 2,68230 Mokronog 20 A vinograda z zidanico na Selih nad Šentrupertom prodam. ‘S 40-088. 1388 V NOVEM MESTU prodamo starej- šo hišo na parceli 760 m2, z možnostjo še ene dodatne lokacije. ® 21 -145. 1394 17 A vinograda z asfaltom do zazidljive parcele na Malkovcu prodani. Enkratna priložnost! Andrej Stušek, Kaplja vas 14, Tržišče. 1396 LEPO DOMAČIJO nad Trebelnim prodam. Prodam tudi seno in stebre za kozolce. ® 45-448, 45-564. 1397 VIKEND - ZIDANICO, sadovnjak in vinograd na Trški gori prodam. ® (068)43-830. 1419 HIŠO pri Krškem prodam. Možna takojšnja vselitev. ® (0608)34-983. 1420 HIŠO nad Kostanjevico z 10 a zemlje ob asfaltu, novejšo, primerno za takojšnjo vselitev, prodam. ® (061) 559-923. 1425 NA TRŠKI GORI nad Krškim prodam 200 a zemlje in brunarico. ® (0608)32-483. 1433 HIŠO na parceli 37 a, Dobrava 2 pri Škocjanu, prodam. ® (063)37-831, popoldne. 1439 V SEVNICI prodam starejšo hišo s te- lefonom in kabelsko televizijo. Cena 45.000 DEM. ® (0608)81-686. 1445 PARCELO, 2 km iz Metlike v smeri Grabrovec, cca 25 a, primerno za ljubiteljsko kmetovanje, prodam. ® 57-299, zvečer. 1465 V NOVEM MESTU prodam novo hišo. V račun vzamen stanovanje. ® (068)23-915. 1467 V BLIŽINI KRŠKEGA prodam hišo s 4.7 ha zemlje. ® (062)221-614, po 20. uri. 1470 8 HA veliko posestvo, največ gozda, na Bizeljskem, ob asfaltirani cesti, prodam. Informacije: Antonija Vegelj, Brežice, Čemelčeva 4. 1471 V SREDIŠČU LESKOVCA pri Kr- škem, nasproti cerkve, prodam staro hišo in parcelo 820 m2 po zelo ugodni ceni, primerno za obrtno dejavnost ali lokal. Informacije dobite v cvetličarni Žabkar, Leskovec. 1473 STAREJŠO HIŠO z vrtom v Novem mestu prodam. ® 24-100. 1475 VIKEND, dograjen do 3. gradbene faze, z elektriko in vodo ter 24 a zemljišča zelo ugodno prodam. Lokacija Šmaver (relacija Mirna Peč - Trebnje). ® (068) 23-548, v večernih urah. 1476 STANOVANJSKO HIŠO z gostinskim lokalom v okolici Novega mesta prodam. ® (068)23-022. 1481 prodam SIVO TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Jože Hrovat, Pristava 22, Novo mesto, dopoldne. 1374 JEDILNI KROMPIR, krompir za seme, kolerabo in pšenico prodam. Viljem Kerin, Senuše 6, Leskovec, a. (0608)33-343. 1375 TOMOSOV elektroagregat, 2 KVV, prodam, o 23-553, ob delavnikih od 16. do 19. ure. 1377 DNEVNO SOBO, kose pohištva in otroški voziček prodam, a. (068) 21-832. 1378 OSTREŠJA oz. grušte po naročilu prodajamo. ® (068)42-482. 1410 DOBRO OHRANJEN zapravljivček prodam, a (068)60-018. 1414 OHRANJENO SPALNICO (6 kom), nove jogije z blazino, dve pernici (tuhni) in otroško posteljo prodam za 2.900 DEM. Vovk, Valantičevo 17, Novo mesto, ® 23-174, zvečer. 1421 KRAVO, visoko brejo, prodam. Mirko Verbič, K Roku 72, Novo mesto. 1422 SPALNICO prodam ali menjam za drva. Rozman, Kristanova 1. 1428 KROMPIR za seme dezire in kondor prodam, a (064)632-861. 1431 KRAVO za zakol prodam. ® 43-877. 1441 STROJE V OBRATOVANJU za izdelavo bombažnih nogavic zelo ugodno prodam. Možnost prodaje artikla v Italijo. Plačilo na obroke ali po dogovoru « (066)76-370 ali (066)71 -004. 1443 KRAVO s prvim teletom in brejo telico prodam. ® (068)76-528. 1448 200 L črnega vina ugodno prodam, ;o (068)56-032. 1450 20 M2 lamelnega hrastovega parketa in rabljeno kolo poni prodam, e 73-273. 1451 PRAŠIČA za zakol prodam, s 85-656. 1460 KROMPIR ZA SEME dezire in saski prodam. ® (064)310-096. 1469 150 L domače slivovke prodam. ® 85-701. 1479 STROJ ZA KRIVLJENJE PLOČEVINE, »abkant« prešo Jelšingard, letnik 1986, prodam. ® (0608)21-367, (0608)21-463. 1480 razno V CENTRU Novega mesta ugodno prodamo lepe pisarne. Silan, Ljubljana, * (061)374-472. 1389 INŠTRUKCIJE in pripravo na izpite za osnovno šolo nudimo! ® 23-616. 1437 SAT ANTENE že za 490 DEM. PA-CE 800 samo 665 DEM, montaža brezplačna obročno odplačevanje. ® 47-623. INŠTRUIRAM matematiko, liziko in gradbene strokovne predmete. ® 068/ 25-034 (Robi) Dragi mami TINCI PETERLIN iz Družinske vasi 62 želijo ob njenem lepem jubileju vse najboljše in da bi bila še naprej zdrava ter vedno dobre volje njeni otroci: Zvone, Cita in Janez z družinami. ZAHVALA Mama, utihnil tvoj je mili glas, obstalo zlato je srce, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 75. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta ANA SKOL z Blata 3 pri Trebnjem Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem ter znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in pokojno v takp velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala dr. Žnidaršiču za lajšanje bolečin v bolezni, g. kaplanu za opravljen obred ter upokojenskemu pevskemu zboru za zapete žalostinke. Hvala tudi govornikoma Rajku Zaletelu in Rezki Majer. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni službo dobi DEKLE za strežbo v bistroju honorarno zaposlim. c (068)87-490. 1379 KUHARICO KV, najraje pripravnico, in dekle za peko pizz redno ali honorarno zaposlim. Vloge pošljite do petka, 9.4., na naslov: Gostilna Pavlin, Mačkovec 31, Novo mesto, ali po ® 22-308. 1404 VELETRGOVINSKA ORGANIZACIJA export - inport iz Novega mesta išče inženirja agronomije ali živilske tehnologije z znanjem enega tujega jezika. Sprejmemo tudi začetnika. Informacije na o 20-406, 21-406 ali pismene ponudbe na naslov: Dol. Kamence 90, Novo mesto, za razpis. 1418 AKVIZITERJE za prodajo kvalitetnih tekstilnih izdelkov uveljavljenega podjetja honorarno zaposlimo, a (068)25-084. 1423 ZIDARJA IN PK DELAVCE honorarno zaposlim. ® 27-652, popoldne. 1432 DEKLE ali fanta za strežbo v novood-prtem lokalu, zaželjena praksa, zaposlim. Kandidati naj se javijo na o 85-623 ali 85-650. 1449 ČE ŽELITE dober zaslužek s prodajo tekstilnih izdelkov na terenu, pokličite! Možna tudi redna zaposlitev. Kličite v četrtek in petek po 15. uri na ® 23-977. 1458 DEKLETA za delo v butiku in bistroju zaposlim. ® 23-878. 1462 POTNIKE za prodajo tekstila po Sloveniji iščemo. Provizija 30 %. ® 45-214. 1463 PERSPEKTIVNO PODJETJE nudi možnost pogodbene ali redne zaposlitve. ® (061)881-453. 1466 AKVIZITERJE za prodajo tekstila na terenu iščemo. Provizija 30 %. Informacije na ® (068)25-113, interna 11 ali 21-990. Zaposlimo izkušenega prodajalca strojev za obdelavo lesa — novih in rabljenih — za območje Dolenjske. ® (067) 51-304. INŠTRUKTORJA za matematiko in slovenski jezik za OŠ nujno potrebujem. Tel. (068) 22-643. stanovanja V NOVEM MESTU najamem garso- njero. * (068)26-374, od ponedeljka do četrtka zvečer. 1380 DVOSOBNO STANOVANJE, 59 m2, v Krškem prodam.(0608)32-703. 1382 OPREMLJENO DVOSOBNO STANOVANJE v centru Novega mesta oddam najboljšemu ponudniku. Šifra: »CENTER« 1430 ENOSOBNO STANOVANJE na Cesti herojev prodam. ® 25-216. 1456 V NOVEM MESTU najemem garso- njero. ;•» (068)26-374, od ponedeljka do četrtka zvečer. 1483 PRODAMO dvosobno stanovanje (52 m2, centralna kurjava, balkon) na Mirni pri Trebnjem. ® 068/23-065. HALO - AL0 PIZZA! ® (068) 24-415 . ZARADI VAS ZAHVALA V 34. letu starosti nas je nenadoma tragično zapustil naš ljubljeni oči, brat in prijatelj STEFAN LOGAR iz Zajčjega Polja pri Kočevju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom Zajčjega Polja in Črnega Potoka, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje, nam vsestransko pomagali v težkih trenutkih ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala govornikoma Alojzu Maroltu in Jožetu Kovaču za ganljive besede, pevcem iz Kočevja za zapete žalostinke in Marjanu Novaku za Tišino, zaigrano v zadnji pozdrav. Žalujoči: Majda s sinčkom Markom, sestra Milica in brata Franci in Ciril z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Nihče ne ve, kako boli, ko tebe, dragi oče, več v našem domu ni Če pridna roka koga bi rešila, tebe, dragi oče, ne bi črna zemlja krila. Nenadoma nas je zapustil, star komaj 49 let, dragi mož, oče, dedi, brat, svak in stric RUDI BELE iz Šmaija 19 pri Šentjerneju Globoko pretreseni se z bolečino v srcu zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, sodelavcem m znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in denarno pomoč, ter za tako številno spremstvo pokojnega na njegovi zadnji poti. Lepa hvala g. kaplanu za opravljen obred, govornikoma, godbi in oktetu za pesmi in besede slovesa. Posebna zahvala kolektivu Iskra, Konjeniškemu klubu Šentjernej, Revozu O—III, Borisu K ranču in delavcem Kosovega hrama. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 92. letu nas je tiho zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta ANA ZUPAN Malenška vas 15, Mirna Peč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za pomoč, izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter župniku za opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA V 68. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stric, dedek in pradedek ANTON SLAK z Dobrave 24 pri Škocjanu Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom.posebno družinam Mojstrovič, Selak in Sivec,ter gospodu kaplanu za opravljen obred in gasilcem za spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto. Vsi njegovi ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama URŠULA GRUBIČ iz Šmaija pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, Domu starejših občanov Novo mesto, Iskri HIPOT Šentjernej in Keko Žužemberk za podarjeno cvetje in izraze sožalja. Zahvaljujemo se tudi šentjernejskemu oktetu za zapete pesmi in gospodu kaplanu za opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA V 65. letu starosti nas je zapustila sestra, teta in svakinja MARIJA JAKŠA z Drske 55 Ob boleči izgubi drage sestre se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, njenim sosedom, sodelavkam in kolektivu Splošne bolnice Novo mesto za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala gospodu kaplanu za poslovilni obred, pevkam za lepe žalostinke in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Nežki Jaklič za nego v času bolezni. Žalujoči: vsi njeni Ni te na vrtu več, ne med gredicami, ZAHVALA ni te na polju več, ne med meglicami, ne več v šumotu voda niti vej, ni te nikjer več, kjer bila si prej. (O. Župančič) Kdo pojde na Gospodovo goro? Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu. V cvetu mladosti je odšla od nas hčerka in sestra MARIJA SELAK roj. 1973 z Dobrave pri Škocjanu Iskrena hvala vsem, ki ste se od naše ljube Marije prišli poslovit, ji darovali cvetje, maše in sveče, nam izrekli sožalje in nam ob težki izgubi pomagali. Posebno se zahvaljujemo sosedom Gradišarjevim, Straškovim, Prašnikarjevim in Krnčevim. Hvala tudi njenim sošolcem. Kmetijski šoli in Idi Bregar za ganljivo slovo ob grobu. Zahvala g. župniku za lep obred in Šentjernejskemu oktetu za zapete pesmi. Vsi njeni ZAHVALA Nihče ne ve, kako boli, ko tebe, dragi ate, več na našem domu ni Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt le vzeta je prerano, a v srcih naših boš ostal V 64. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric VINKO FRANKO Razdrto 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, denarno pomoč, sveče in sv. maše ter pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebna zahvala članom LD Šentjernej za lepo opravljen pogreb ter Tinci Kuhelj in Tonetu Jordanu za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu. Iskrena zahvala tudi PTT podjetju Novo mesto, kolektivom Vzorčne delavnice TPV Novo mesto, P n Šentjernej, Družbeni prehrani Revoz, LD Orehovica, Društvu upokojencev Šentjernej in vsem ostalim. Žalujoči: žena Pepca, sin Slavko in hčerka Anica z družinama, brat Jože z družino ter ostalo sorodstvo DOLENJSKI LIST 23 portret tega tedna Mira Dobovšek Že v boštanjski osnovni šoli je učiteljica likovnega pouka Dragica Volčanjšek opazila nadarjenost svoje učenke Mire Dobovšek, zato je bilo nadaljevanje šolanja na ljubljanski srednji oblikovalni šoli povsem logično nadgrajevanje drobcev dotakrat-nega znanja iz sveta črt, likov in barv. Ker po končani šoli za oblikovanje leta 1968 Mira v Sevnici ni dobila dela, je za pet let pristala na Gorenjskem. V blejskih Vezeninah je predvsem risala vzorce za vezenje. Naposled se jije le nasmehnila sreča, da se je lahko zaposlila doma, v sevniški Lisci, kjer se je uveljavila kot modna kreatorka. Z nedavno zlato Jano, ki so jo Miri Dobo všek podelili za kolekcijo Melani melanž na ljubljanskem sejmu mode, pa je le še potrdila sloves modnih oblikovalk Lisce. »Perilo ni več, kot je bilo nekoč, le za podnevi, ampak za ves dan, od jutra do jutra. Posebno Nemci so strašno racionalni,« pravi Mira. S tem opredeli tudi uporabnost in praktičnost na nagrajenega spodnjega perila. Siva barva je praktična za pod jeans, ki rad pušča barvo in se to na belem perilu takoj pozna. Sicer pa sta v setu dve vrsti nedrčka, tudi nedrček z oporo, body, body z rokavi, slip hlačke, »vroče« hlačke, pajkice in bustije. O poslovnih potezah nerada govori, ker so za to mnogo bolj poklicani drugi. Omeniti pa velja, da se za športno perilo navdušujejo mlada dekleta in tudi gospe srednjih let. Mira zatrjuje, da ni pričakovala takega priznanja, posebej še, ker je lani zlato Jano dobila kolegica Češnjevarjeva, tudi iz Lisce. Po tej izkušnji meni, da ni več tiste »kuhinje«, o kateri se na tem in podobnih sejmih šušlja, češ da se bolj ali manj že vnaprej ve, komu bodo tokrat podelili nagrade za kreacije izdelkov. Dobovško vi ne bi mogel nihče očitati, da hlini skromnost. Navkljub svoji za žensko nadpovprečno visoki postavi deluje presenetljivo krhko in nežno. Bodisi tedaj, koz zanosompripoveduje o modnih muhah in načrtih za letom 1994, kjer prevladuje ekologija pri uporabi barvnih odtenkov in materialov, še bolj pa seveda takrat, ko za hip dovoli, da pokukamo v njen intimni svet Doma ima mucke in kužke, ki se lepo razumejo, veliko časa ji vzame tudi vrl in 10 arov sadovnjaka. Za druge konjičke ne preostane dosti časa. Le še kakšen časopis vzame v roke, knjiga na nočni omarici pa ji že po nekaj prebranih straneh nemalokrat nadomesti uspavalno tableto. Rada ima pospravljeno hišo, noče pa biti suženj stanovanja. Kol dobra poznavalka živali meni, da domače živali pomirjajoče delujejo na razburjenega ali utrujenega člo veka. Ne le ob primerjavi krvavih dogodkov c BiH se po njenem pokaže, da je človek dosti slabši od živali Dobovškova pri ljudeh ne prenese zlasti lakomnosti in grabežljivosti Svojo duševno sprostitev najde ob svojih hišnih prijateljih in delu v sadovnjaku, o katerem so se lahko štirje Dobovškovi otroci veliko naučili od svojega pokojnega očeta, priznanega posavskega sadjarja. Mira z veseljem obdeluje zemljo zaradi zadovoljstva in ravnovesja. PA VEL PERC Prvoaprilski potegavščini sta razkriti Veliko odgovorov NOVO MESTO - Kar v 304 dopisih sle poskušali uganiti, za katerima člankoma v zadnjem “Dolenjcu” sc skriva prvoaprilska šala. Velika večina je našla oba prispevka, nekaj samo enega, kar je tudi dovolj, nekaj pa jih je močno zgrešilo. Tudi tako je prav, vsaj vidimo, kako časopis berete in kako razmišljate. Precej so jo mahnili mimo tisti, ki so zapisali, da se skriva šala v Trdinovih zapiskih, vendar je bil potres, kakor ga je opisoval ta poznavalec Dolenjske, v Mokronogu kar pravi, seveda pa se je zgodil pred mnogimi leti. Ix>v za tovornjakom je bil tudi čisto zaresen, kot tudi sneg na Gačah, kar lahko potrdijo vojaki. Nejeverni Tomaži so še zapisali, da je prvoaprilska šala novica o obnovitvi zlatega oltarja v Straži, da si je kdo zares upal v temi napasti • Izmed odgovorov je žreb izbral Vinka Puclja iz Stranj pri Škocjanu, ki bo prejel 5.000 tolarjev. Hvala za sodelovaje! policista, da bodo kmalu poroke na brežiškem gradu, da so v Krki našli utopljenko, da so v Novem mestu pričeli izdelovati avtomobil Clio, da je bilo v Kandiji brucovanje, dti bomo prišli do delovnih mest z državno pomočjo ter da je prvoaprilska šala celo reportaža “Če bo kaj hudega, pojdite v omare”, kar žal ni res. Nekateri so menili, da je prvoaprilska šala to, da sta šali dve, drugi pa, da je šala naša vremenska napoved. Pravilno so uganili tisti, ki so so napisali, da sta prvoaprilski potegavščini prispevka “Revozovo lakirnico bodo porušili” (čeprav bi bili vsi Novomeščani za to, da se to uresniči, je pripisal nekdo) na 2. strani in “Za Dolenjce bodo nove olajšave” na 10. strani. MEDNARODNI NOGOMET V BREŽICAH BREŽICE — Danes, 8. aprila, bo v Brežicah mednarodno nogometno srečanje pionirskih in kadetskih reprezentanc Slovenije in Hrvaške. Pionirska tekma bo ob 15.00, kadetska pa ob 16.30. »Halo, tukaj je bralec »Dolenjca« Ljubeznivi stari in neprijazni mladi — Postrv sjžire krompirjem — Kaj je v jajcih? — V senovški temi napadajo ženske — V Žužemberku je le gostiln dovolj___________ Četrtkovo dežurstvo pri telefonu seje začelo s pohvalo in grajo v isti sapi. Prva se je oglasila upokojenka Jožica iz Ljubljane, ki se že več let vozi z vlakom v Ponikve, kjer ima njen brat počitniško hišico. »Pri hoji si pomagam z berglami. Včasih je bila na železniški postaji v Ponikvah zelo prijazna, ljubezniva in ustrežljiva starejša gospa. Tudi drugi potniki, s katerimi sem se pogovarjala na vlaku, sojo vsi po vrsti hvalili. Letos pa je ni več, najbrž je šla v pokoj. Zamenjal jo je mlad fant, ki pa je, žal, njeno pravo nasprotje: neustrežljiv, neljubezniv, tako da ne grem več rada v Ponikve. Tudi drugi potniki se pritožujejo nad njim«. Rojakinja iz Švice seje potožila^ da so njeni hčerki, kije pred kratkim v Švici naredila vozniški izpit, v rubriko nacionalnost napisali najprej Jugoslavija, ko pa jih je njen inštruktor opozoril, da te države ni več, so za Slovenijo namesto SLO vpisali nekakšno svojo oznako - SI. »Pedantni Švicarji bi pa že lahko vedeli, kakšna je mednarodna oznaka za našo državo, kajne?« Potem pa je ženska, ki že več let hodi v Čateške To- KLIC V SILI NOVO MESTO — Ta četrtek vas bo med 19. in 21. uro pri telefonu 23-304 čakala pedagoginja Marija Jaklič. Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Verno, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisati, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068)23-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. plice, zdvomila nad optimističnimi napovedmi tega zdravilišča. »Še veliko jim manjka pri ponudbi in odnosu do gostov, da bodo pritegnili in obdržali zahtevne tuje goste. Če primerjam s prejšnjimi leti, seje stanje na tem področju letos močno poslabšalo.« Še posebej se je pritožila nad enolično hrano. »Kar naprej smo jedli postrv s pire krompirjem, ko sem pa za zajtrk naročila mehko kuhano jajce, ga nisem dobila, ampak so se mi za kosilo opravičili, da so pozabili. Tudi cene so zasoljene. Ko sem dobila obiske, sem šla v bife po liter vina in zanj plačala 1.600 tolarjev. Toliko me v Švici ne bi stalo izvrstno vino.« Bralec Bohorč iz Brestanice pa je našel lepo besedo za zavarovalnico Ti-lio. Imel je prometno nesrečo in že drugi dan, ko je prinesel račun, so mu v Krškem izplačali denar. Potem pa so se oglasile smejoče se ženske iz Zdravilišča Šmarješke Toplice, kjer so na zdravljenju. »Smejemo se tistemu poslancu, kije rekel, da ne bo nič drugače, tudi če si jajca odreže. Pa si mislimo, mogoče pa to sploh ne bi bila nobena škoda, mogoče ima pa meglo notri. Najprej naj on in drugi poslanci pokažejo, kaj so naredili! Zakaj fabrike propadajo, zakaj so mladi brez dela? Kaj je treba pogrevati stare stvari in prepire, zakaj je treba zemljo, ki sojo po vojni vzeli bogatinom, sedaj vračati? Poslancem je pa samo do tega, da so se zrinili h koritu. In kaj bo ta država z nami, starimi in mladimi, brez dela? Andrej iz Novega mesta je opozoril, da policisti na Prešernovem trgu pogo- OLIVER fciscotrka kosnu Ijram Horni/ Urtipoljr petek, 9. 4. OLIVER sto pišejo listke zaradi napačnega parkiranja, vendar je opazil, da na nekaterih avtih - zmeraj istih! - ni nikoli listka. Zlasti mu je v oko padel audi 100 s kranjsko registracijo. Durdica s Senovega je ogorčena, ker se »samo lažejo, da jih ni sram!«, da je v Senovem že javna razsvetljava. »Pri nas na Novi koloniji in na Cesti Kozjanskega odreda je že ni, mi smo še v temi in zato je tu zmeraj več tatvin in napadov na ženske!« Krajanka iz Regrče vasi pravi, da ni potrebno spreminjati imen ulic. »Naša ulica, Runkova, še ni dolgo, kar je dobila ime, sedaj naj bi ga pa že spreminjali! Intozateh 10,14 številk. Saj je vseeno, kaj piše na tabli, važno je, da nas poštar najde in da vemo, kam domov.« Možak iz Rosalnic, bivši kooperant KZ Metlika, pravi, da sicer pošteni in za kmeta zagreti predsednik upravnega odbora zadruge Jože Klepec ne bo prišel na sled sedanji vodstveni strukturi zadruge, ki daje, po njegovem, zase odlično poskrbela, za kmeta ji je pa bolj malo mar. »Tako slabo se na kmeta ni še nikoli gledalo in mi ni nič žal, da nisem več član zadruge.« Ivan iz Straže je imel kar precej povedati. Po njegovem bi morali časopisi več pisati o novomeški Iskri Tenel oziroma o več kot 200 delavcih te tovarne, ki so kot tehnološki presežek pol leta na čakanju, potem pa bodo na zavodu za zaposlovanje. Zanima ga, kdo je tako pameten, da postavlja znake za obvoz na nesmiselna mesta. Kot primer je opisal znak za obvoz za kamione čez Prečno v Irči vasi, kije na tako nemogočem mestu, daje naredil samo zmedo. Za konec pa še Andreja iz Žužemberka, kije mladostno razočarana, ker v njenem kraju ni prostora za mladino in tudi s kulturo so bolj na psu, saj nimajo niti kina. »Če bodo lahko obnavljali staro cerkev, bi tudi mladi lahko dobili svoj prostor. Ljudje se pritožujejo nad neolikano mladino.^ Ni čudno, da so mladi taki, saj je v Žužemberku le gostiln dovolj!« A. BARTELJ HALO - AL0 PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS Prerivamo se ob praznem koritu Slovenski kljukec 93 dr. Cirilu Ribičiču za predvolilno geslo SDP — Ribičič: »Prašiči se drenjajo okoli polnega korita, ljudje pa tudi okoli praznega!« ;____________ SEVNICA — Slovenski kljukec 93, natečaj, ki sta ga za najboljšo slovensko laž razpisali ZKO Sevnica in Trebnje, je letos dal okrog 700 šal. Večina je bila spet otroških, navadnih je bilo le za vzorec, zopet pa so dobile domovinsko pravico politične laži. Kljukec leta je za predvolilno parolo Združene liste »100.000 delovnih mest« postal dr. Ciril Ribičič. Posebno nagrado Nedeljskega dnevnika je dobil Mariborčan Vladimir Šega, kije svoj predlog za omenjeno parolo tudi najbolj izvirno dokumentiral; na predvolilni listič Združene liste je namreč le dopisal svoj naslov. Predvolilno parolo Demokratov »Razlikuje očitna« je Jože Končič iz Radgone dopolnil le z dodatkom: »Samo primerjaj svojo plačo s poslansko!« V ožjem izboru pa seje znašla tudi predvolilna zvijača LDS »Ne levo, ne desno — na bolje! Milan Peternelj iz Škofje Loke sije parolo razložil takole: Najprej so se obrnili k Združeni listi, se pravi na levo, zatem močno h krščanskim demokratom, se pravi na desno, in na koncu so nam zamrznili plače, kar pomeni menda na bolje!« Dirigent Komornega zbora Trebnje bo eno leto zastonj prejemal Dolenjski list za laž, ki sojo proglasili za najboljšo na področju, ki ga pokriva Dolenjski list. Mimogrede: gre za daljši pogovor med kulturnikoma iz Sevnice in Trebnjega oz. že omenjenim zborom in mešanim pevskim zborom Lisce iz Sevnice, ki sta skupinsko lagala, Liščin zbor pa je z izvirnim nastopom popestril tokratno prireditev. »Še nekaj me zanima. Povej mi, lepo te prosim, kako, da se tale prireditev letos odvija v Sevnici? — To pa zato, ker se je naš trebanjski rojak, zunanji minister Lojze Peterle, odločil, da bo iz naše vsestransko razvite Dolenjske izvažal kulturo.« Najbolj »lažniva« je mirenska osnovna šola, saj so njeni učenci, ki jih je organizirala Duška Peček, poslali kar nekaj čez 500 otroških šal in so si za to prislužili sokove domače tovarne Dane. Učenci osnovne šole Blanca so dobili nagrado podjetja Smerko; literarna delavnica mokronoške osnovne šole pod vodstvom mentorice Anice Zidar pa si je zaslužila kolekcijo pisanic iz sevniške galerije krasilne umetnosti. To velja tudi za učence osnovne šole Artiče. Cokle sevniške Kopitarne je dobila učenka 4. razreda OŠ Mirna Karmen Jakuš, za najboljšo otroško laž pa si je poleg te nagrade prislužil še kosilo za vso družino v gostilni Javornik na Rakovniku 5-letni Aljoša iz sevniškega vrtca. Nagrado Chemcolorja za najboljšo navadno lažje dobil Jože Praprotnik iz Medvod. Za najboljšo sevniško laž sije SREČA DOLENJSKE TOPLICE — V soboto so na plesu v restavraciji Rog opravili žrebanje kuponov akcije »Nedeljska kosila v restavraciji Rog. Vsi obiskovalci, ki so katerokoli nedeljo v mesecu marcu prišli na kosilo v restavracijo, so prejeli poseben kupon, s katerim so imeli nato še priložnost prejeti lepo nagrado. Tokrat je bila sreča posebej naklonjena družini Jakše iz Bršljina v Novem mestu. Jožefa je namreč zadela kosilo za dve osebi v restavraciji Rog v Dol. Toplicah, Jernej pa vikend paket za eno osebo v tem dolenjskem zdravilišču. OPRAVIČILO Po telefonu nas je poklicala vzgojiteljica Meri Stipanič in se odločno ogradila od besed, ki naj bi jih v rubriki »Halo, tukaj je bralec Dolenjca!« izrekla na račun metliške predsednice RK Ane Pezdirc. Dodala je, da človek, kije tako grdo zlozrabil njeno ime, potrebuje psihiatrično oskrbo. Stipaničevi in Pez-dirčevi se Dolenjski list, ki ni dovolj preveril avtentičnost telefonskega klica, iskreno opravičuje, četudi gre za podlo potezo — drugih. STOP PRAZNUJE IN PODELJUJE VIKTORJE IN LIMONE Revija Stop slavi letos petindvajsetletnico izhajanja. V slovenskem novinarstvu takšne obletnice niso ravno pogoste. V Stopu se veselijo časa, ki prihaja, zato razmišljajo še o boljšem, lepšem, vsebinsko bogatejšem Stopu, ki bo vse to, kar je bil doslej, ob tem pa še veliko več. Letos so vsebinsko dopolnili in razvili tudi tradicionalno Stopovo akcijo -izbiranje in podelitev Viktorjev in limon, ki se vse bolj spreminjajo v svojevrstne slovenske oskarje popularnosti. V vsebinskem smislu so nagradi viktor in limona nagrajence izbirajo bralci revije - razširili še na zabavno glasbo. Novost pa so tudi Viktorji, kijih bo kot strokovne nagrade podeljuje uredništvo revije Štop. Slovesna podelitev slovenskih Oskarjev popularnosti - Viktorjev in limon bo danes ob 20. uri v plesnem klubu Life v Domžalah. Odprl jo bo generalni sponzor Adria Avto -Fiat. prilagala nagrado Anica Dernač, ki ji je sednik vlade, dr. Janez Drnovšek, direktor sevniškega gostinskega podjet- umetno plešo. Ve se, zakaj: visoko čelo ja Kristijan Janc izročil povabilo za iz- je znak inteligence. Dernačeva je to datno kosilo za 4 osebe v hotelu Ajdo- komentirala, da bi dr. Drnovšku pri na- vec. Dernačeva je iz virov, ki se ravni pleši kljub vsemu stali lasje po-napajajo v spalnicah naših voditeljev, konci, glede na to, kar se pač dogaja, dobila zanesljive dokaze, da ima pred- P. PERC KIJUKEC LETA — Organizatorje, predvsem vodjo projekta Kljukec Staneta Pečka, kot gaje predstavil šefMoped showa Tone Fornezzi - Tofje presenetil s svojim obiskom dr. Ciril Ribičič, bivši predsednik SDP. Ribičič (na posnetku ob podelitvi Kljukca leta 93) je soglašal, da bi lahko 100.000 novih delovnih mest zagotovili morebiti le, če bi na volitvah dobili 100 odstotkov, in ne 16 odstotkov gloso v. (Foto: P. P.) naj je na 3.000 SIT ZA PRA VILEN ODGOVOR — Za uganko prejšnjega tedna smo slikali cerkev vnebovzetja Matere božje na Zaplazu pri Čatežu, ki so jo nekateri bralci zamenjali za cerkev v Šmarjeti, ena od bralk pa celo s kapiteljsko cerkvijo. Med dopisnicami s pravilnimi odgovori smo izžrebali tisto, ki jo je poslala Darja Peterle, Drečji Vrh 20, p. Mokronog, poštar pa ji bo nagrado prinesel domov. Povabilo k nagradni igri velja še naprej, kupon z izpolnjenimi podatki prilepite na dopisnico in pošljite na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, Novo mesto. Za žrebanje bodo prišli v poštev vsi, ki bodo odgovore poslali do torka, 13. aprila. sliki? Kaj je na sliki? Moj naslov:.... Kupone pošljite na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, 68000 Novo mesto ■paim travne glasb ikega lista H®1 llJMfd 1 JV vi __M Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega j jj lista dodelil nagrado MARJANI KOVAČ iz Ljubljane. Nagrajenki česti-l f tamob Lestvica je ta teden takšna: i 1 (2) Ob rojstnem dnevu - ANS. HENČEK j 2 (1) V parku - ANS. VESNA 3 (7) Tiha sreča - ANS. NAGELJ 4 (3) V gostilni - ANS. VINKA CVRLETA 5 (5) Iščem 'te - ZASAVCI : 6 (4) Slovenija naj bo jutri lepša - ANS. LOJZETA SLAKA i 7 (6) Slovenski vojak - ANS. MIRO KLINC j 8 (10) Veter je napisal pravljico - ANS. TONIJA VERDERBERJA ? j 9 (8) Pri nas je glasba doma HMELJARSKI INSTR. KVINTET j 10 (-) Moja domovina - IGOR IN ZLATI ZVOKI Z 2 3 Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto MEL RACING SHOP IMPOET-EXPORT-SERVIS LJUBLJANSKA 27 68000 NOVO MESTO tel.: 068/22-337, 22-713 fax. 068/22-713 RAZPRODAJA MOTOCIKLOV, ČELAD IN BELE TEHNIKE! na zalogi rabljeni in novi motorji HONDA IN SUZUKI vrhunske čelade ARAI vseh dimenzij motoristični škornji ALPINESTARS bela tehnika iz AVTOTEHNE, BOSCH, BLAUPUNKT zabavna tehnika YAMAHA in SONY olja CASTROL in VALVOLINE na zalogi skuterji HONDA 50, primerno darilo za birmo, rojstni dan, maturo... KOLIČINA OMEJENA! VABLJENI!