¿JaLaiMlrU
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
35. KNJIGA 1984
LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
35/1984
THE YEARBOOK OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 35/1984
V7
Ma ¿J. wlru
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
35. KNJIGA 1984
THE YEARBOOK OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 35/1984
LJUBLJANA 1985
SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 24. JANUARJA 1985
Naslov — Addresa SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI ROM LJUBLJANA / Novi trg 3 / p. p. 3Î3 l tel. (OSI) Î31 021
I
ORGANIZACIJA SAZU
SKUPŠČINA SAZU
Predsednik _ Janez Milčinski, redni flan
Podpredsednik	Robert Blinc,	redni	član
Podpredsednik	Bratko Kreft,	redni	član
Glawni íajnifc	Jože Gori čar,	redni	član
ČASTNI CLAN
Josip Vidmar
REDNI ČLANI (56)_
Anton Bajec, Janez Batis, Oton Berit opec, France Bezlaj, Robert Blinc, Bogdan Breceij, Srečko Brodar, Miroslav Brzin, Drago tin Cvetko, Bojan Cop, Davorin Dolar, Janez Fettich, Alojzij Finžgar, Jože Goričar, Peter Gosar, Bogo Grafenauer, Stanko Grafenguer, Dušan Hadzi, Sveto za r Ilešič, Anton Ingolič, Božidar Jakac, Janko Jurančič, Zdenko Kalin, Viktor Korošec, Janko Kos, Stane Krašovec, Bra t ko Kreft, Gorazd Kušelj, Rudi Kyovsky, Janez Logar, Valentin Logar, Boris Majer, Ernest Mayer, France Mihelič, Janez Milčinski, Lev Milčinski, Dušan Moravec, Franc Novak, Vladimir Pavšič, Janez Peklenik, Anton Peterlin, Ivan Potrč, Stojan Pretnar, Ivan Rakovec. Primož Ramovš, Edvard Ravnikar, Gabrijel Stupica, Lujo Šuklje, Miha Tiller, Anton Trstenjak, Ivan Vi da v, Josip Vidmar, Sergij Vilfan, Lojze Vodovnik, Fran Zwitter, Andrej O. Zupančič.
dopisni Člani (22)________
Aleksander Bajt, France Bernik, Jože Bole, Emil i j an Ccvc, Stojan Cigoj, Matija Drovenik, Ivan Gams, Ferdo Gestrin, Ludvik Gyergyek, Uroš Krek, Filip Kumbatovič, Janez Mat j asi č, Janez Menart, Boris Merhar, Milan Mihelič, Zdrav k o Mlinar, Boris Paternu, Mario Pie-ničar, Janez Stanonik, Jože Udovič, Anton Vratuša, Franc Zadravec.
Pri delu skupščine S AZU lahko sodelujejo tudi zunanji dopisni Want (56): Mihailo Apostolski, Krešimir Balenovič, Friedrich-Karl Bei er, Alojz Benac, Nikolaj A. BoriseviČ, Vladislav Brajkovič, Johann Cilenšek, Edhem Camo, Avgust Gern igo j, Vasa tubrilovic, Aleksandar Despič, Milan D im i trije vič, Jovan Djordjevič, Branislav Djurdjev, Boris Dru-jan, Kurt von Fischer, Aldo Franchini, Ivo Frangeš, Mil o van Gavazzi, Leon Geräkovic, Drago Grdeniö, Irena Grickat-Radulovič, Erwin L. Hahn. Milka Ivič, Pavle Ivic, Roman Kenk, Vanda Kochansky-Devidč, Blaže Koneski, Josef Kratochvll, Emmanuel Laroche, Janko Lavrin,
Desanka Maksimovic, Esad Mekuli, Mihailo Mihailovič, Joseph Milič-Emili, Andre Mbhorovičid, Zoran Mušič, Vladimir Negovski, Dimitr Panteleev, Branko Pavičevič, Bogdan Povh, Vladimir Prelog, Stanoj-lo Rajičič, Al £ red Rammelmeyer, Chmtamani N. E. Rao, Peter Safar, Harald S ae ver ud, Pavle Savič, Jakov Sirotkovič, Petar Sievanovič, Ivo Supičič, Jänos Szentägothal, Jarosl&v Sidak, Alan John Percival Taylor, Mat isla v Volkov in Dimitrij V učeno v.
Pri delu skupščine S AZU sodelujejo še delegati."
predstavnik delovne skupnosti S AZU (Bojan Plavc), predstavnik delovne skupnosti ZRC SAZU (Mitja Zupančič) in predstavnik OO ZK (AlaS Erjavec).
Delovna skupnost S A ZU je štela 31. decembra 1934 53 delavcev.
Svet delovne skupnosti S AZU u letu 1984:
Sonja Bah, Marija Brezigar Kovic, Majda i'ister, Drago Samec, Cveta S t spanci i, Anamarija Val an t ič in Branko Vol kar.
Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata delovne skupnosti S AZU v
letu 1984:
Fatima Bök, Majda Capuder, Marija Javoršek, Nada Kovač, Marija Kozlevčar, Darja S er bel j in Mojca Puntar-Brzin.
Člani nadzornega odbora:
Carmen Narobe, Nada Kovač in Tatjana Brejc.
ORGANIZACIJA SAZU
IN NJENE DELOVNE SKUPNOSTI*
A. PREDSEDSTVO	
Predsednik	Janez Milčinski
Podpredsed nika	Eobert Blinc
	Bratko Kreft
Glatmi tajnik	Jože Gori čar
Tajnik I. razreda (zgodovinske in družbene vede)	
in načelnik oddelka za družbene vede	Alojzij Finžgar
Načelnik oddelka za zgodovinske vede	Drago ti n Cvetko
Tajnik 11. razreda (filotoške in literarne vede)	Dušan Moravec
Tajnik IIT. razreda	
(matematične, fizikalne in tehnične vede)	Dušan Hadži,
Tajnik 7V. razreda (naravoslovne vede)	Stanko Grafenauer
Tajnik V. razreda (umetnosti)	Zdenko Kalin
Tajnik VI. razreda (medicinske vede)	Franc Novak
Člani plenuma Sveta akademij znanosti in. umetnosti SFRJ: Janez Milčinski, Jože Goričar, Anton Ingolič.
Sedež Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ je bil leta 1984 v Titogradu, predsedoval mu je akademik Branislav Soškič.
■ Organizacija ZEC SAZU — glej airiji 153.
B POSEBNE ENOTE S AZU
INSTITUT ZA PRAVA STAREGA ORIENT A
Vodi ga akademik prof. dr, Viktor Korošec,
Znanstveni svet: akademik dr. Viktor Korošec in dr. Gorazd Kušei ter prof. dr. Jože Kastelic.
INSTITUT ZA IZSELJENSTVO
Vodi ga dopisni član prof. dr, Janez Stanonik,
Zitansiueni svet: akademik dr. Fran Zwitter (predsednik), Vida Tom Si C, dr. Jože Vilfan, Jože Hartman, Matjaž Jani ar, Tomo Martelanc, prof. dr. Mirko Jurak, prof. dr. Vladimir Klemenčič, prof. dr. Helga Glu-šič, mag. Jerneja Petri ö, Em a Umek in Anna Praček-Krasna (člani).
Do kumen i alisfka /Mila Senk.
KABINET JOSIPA VIDMARJA
Vodi ga akademik Josip Vidmar.
Sirokouna delavka: Marija Javoršek.
SVET ZA PREUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA
Vodi ga upokojeni znanstveni svetnik dr. Avguštin Lah.
ODBOR ZA ENERGETIKO
Vodi ga akademik dr, Janez Feklcnik
C. DELOVNA SKUPNOST SAZU______
Vodjo delovne skupnosti; Bojan Plavc, dipl. oec.
1.	Oddelek za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in pomožnih del
Vodi ga Bojan Plavc.
2.	Finančnoračunovodski oddelek Vodi ga Silvana Adžie.
3.	Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela Vodi jo a kad, prof. dr. Miroslav Brzin.
4.	Biblioteka
Vodi jo akad. Primož Ramovg.
SKUPŠČINA SAZU
PREDSEDSTVO
POSEBNE ENOTE SAZU
INSTITUT
za phava starega orienta
institut za izseljlinstvo
KABINET
josipa vidmarja
svet za preučevanje in varstvo okolja
odbor za energetiko
RAZREDI
L razred
za zgodovinske in družbene vede Oddeiefc za družbene Bede Oddelek za zgodovinske vede
Et, razred
za filološke in literarne vede
III.	razred
za matematične, fizikalne in tehnične vede
IV.	razred
za naravoslovne vede
V. razred
za umetnosti
VI. razred
ia medicinske vede
DELOVNA SKUPNOST
Oddelek za opravljanje strokovnih,
administrativnih, tehničnih in pomožnih del
Tajništvo kabineta predsednika
Tajništvo predsedstva
Tajništvo razredov
Referat ta tttJc
FotolÈïkdratorlJ
Finančnoračunovodaki oddelek
Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela
Biblioteka
Preglednica organizacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti
II
ČLANI
Častni Član
Josip Vidmar
član Predsedstva SR Slovenije; za častnega člana izvoljen 25. marca 1976, hkrati redni član.
Glej Letopis str. IS, M^ll iji 119—120.
redni in dopisni člani
I. RAZRED______Za zgodovinske in družbene uede
Redni člani
Dragotiri Cvetko
rojen 19. septembra 1911, dr. phi.1., upokojeni redni profesor za zgodovino slovenske in novejše svetovne glasbe na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1967, redni od 5. februarja 1970. Načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU, vodja umetnostne sekcije Terminološke komisije ZRC SAZU.
Predsednik znanstvenega sveta Muzikološkega in Umetnostnozgo-dovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU; predsednik ekspertne skupine za humanistične vede, urednik za glasbo Enciklopedije Slovenije in Enciklopedije Jugoslavije; član International Musico-logical Society, American Musicologie al Society in Gesellschaft fur Musikforschung; podpredsednik znanstvenega sveta International Institute for Comparative Music Studies and Documentation; predsednik jugoslovanske sekcije International Repertory of Music Literature. Leta 1984 je zasnoval monografijo o A. Lajovcu. Opravil je raziskovalno delo v miinehenskih arhivih. Julija je predaval na simpoziju FF (Značilnosti iti dosežki slovenske reformacije) in v Seminarju slovenskega jezika, književnosti in kulture (J. Gallus v evropskem prostoru), Oktobra je aktivno sodeloval na simpoziju JAZU o F. Ks. Kuhaču (vodja sekcije). Urednik MAMS.
Glej Letopis 34, Bar, 15 in 107.
Alojzij Finžgar
rojen 30. decembra 1902, dr, j ur., upokojeni redni profesor za civilno pravo in rodbinsko pravo na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, zaslužni profesor. Dopisni član od 20. marca 1975, redni član od 23, marca 1978. Tajnik I. razreda in načelnik oddelka za družbene vede v I. razredu.
Na posvetovanju Stanje m razvoj družbenih znanosti na Slovenskem, ki sta ga priredila SAZU in Raziskovalni inštitut Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo 29. in 30, marca 1984, je sodeloval v razpravi. Sodeloval je pri sestavi osnutka Republiškega komiteja 2a zdravstveno in socialno varstvo SRS za zakon o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa v zdravstvene namene. Pripravlja natis dela o osebnostnih pravicah.
Glej 'Letopis i J, str. iS—lfllu 108.
Jože Goričar
rojen 20. januarja 1907, dr. j ur., upokojeni redni prof, za sociologijo na Pravni fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani. Dopisni čian od 7. februarja ID59, redni od 25. marca 1976; glavni tajnik SAZU. Na srečanju sociologov o socioloških vprašanjih kvalitete življenja, ki ga je priredilo slovensko društvo, je imel referat Možnosti višje kvalitete življenja. Od 19. do 23. marca 1934 je vodil delegacijo Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ na obisku pri Avstrijski aka-deliji znanosti na Dunaju. Od 29. do 30. marca se je aktivno udeležil posvetovanja o stanju in razvoju družbenih znanosti na Slovenskem, ki sta ga organizirala SAZU in Raziskovalni inštitut FSPN.
V	zimskem semestru 1984/85 predava na specialističnem študiju na Pravni fakulteti O socioloških vidikih uresničevanja samoupravljanja. Založniško podjetje RAD mu je izročilo listino s priznanjem za dolgoletno sodelovanje.
Glej Letopis Si. J4, SLr. 16 in 109.
Bogo Graf ena uer
rojen 16. marca 1916, dr, phil., upokojeni redni profesor za zgodovino Slovencev na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani {22, junija 1934 imenovan za zaslužnega profesorja), dopisni član od 7, februarja 1968, redni član od 13. marca 1972.
V	letu 1984 je posvečal veliko časa vprašanjem zgodovine koroških Slovencev. Pri SAZU je vodil delo Komisije za načrt pravil slovenskega pravopisa, poleg tega je opravljal nalogo odgovornega urednika Arheološkega vestnika. Je predsednik Slovenske matice in Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, pri Slovenski matici tudi odgovorni urednik vseh njenih publikacij. V zvezi z arhivskimi pogajanji z Avstrijo je sodeloval na pogajanjih na Dunaju (7.-9. maja) in dvakrat v Celovcu (4. aprila in 6.-7. decembra) ter na več sestankih v Ljubljani. Kot vodja (in redaktor) skupine za srednji vek ter avtor več prispevkov je sodeloval v jugoslovanski komisiji za pripravo nove UNESCO-ve Zgodovine človeštva, prav tako v skupini zgodovinarjev pri pripravi jugoslovanske izdaje Timesovega Zgodovinskega atlasa (pri dodatnih zemljevidih iz jugoslovanske zgodovine tudi kot avtor več zemljevidov in spremnih besedil). Z referati je sodeloval pri SAZU na simpoziju o družbenih vedah (Pomen zgodovinske metode za družbene znan ost i), na Filozofski fakulteti pri mednarodnih simpozijih Nemci na Slovenskem (Strukturne podlage za državni prelom 3918. leta na Štajerskem) in Obdobje reformacije v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi (Poglavitne, komponente slouensJce zgodovine v 16. sioieiju in njihova povezanost), v Slovenski matici ob njeni 120-letnici (15. marca, gl. bibliografijo), 18. maja v Zemonu pri Vipavi na simpoziju Matija Vertovec (Obča zgodovina u deiifi Matije Vertovca), 23. maja v Stični na simpoziju Meništvo na Slovenskem (gl. bibliografijo), 28, junija v Celovcu na pedagoškem
tečaju za slovenske učitelje in profesorje na Koroškem (Temeljne komponente slovenske zgodovine v srednjem veku), 28. septembra na XXII. zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Brežicah pri okrogli mizi o reformaciji pri Slovencih in 28. decembra na 16. koroških kulturnih dneh (Analiza Jarnikovega teksta Pripombe o germanizaciji KoroSke),
Glej Letopis J4f str. iS m 110.
Viktor Korošec
rojen 7. decembra 1899 v Ljubljani, dr. j ur., upokojeni redni profesor Pravne fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, redni član SAZU od 2. oktobra 1956; zaslužni profesor od 27. novembra 1930. V letu 1983 je nadaljeval s preučevanjem asirološke, zlasti hetitolo-ške literature. Od 30. septembra do 12. novembra 1984 je v knjižnici Orientalističnega inštituta na Dunaju evidentiral novejšo asirološko literaturo.
Spremljal je natisk rokopisa in izid knjige o Pop od bi med Soppiiu-liiimom in Sunaišurom iz Kizzuvatne (KBO I, 5J in o Pogodbi med Narflm-Smom in neznanim elamskim vladarjem (MDB, XI, 2—II J, Ljubljana 1983. Knjiga obsega XII + BO strani. Izšla je kot XIV. zvezek Razprav razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU.
Glej Letopis 34, str. 16 in 11!.
Stane Krašovec
rojen 14. julija 1905, dipl. ing. oec., upokojeni redni profesor Ekonomske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 25. marca 1970, redni član od 24. aprila 1981,
Znova je bil izvoljen za predsednika Zveze društev za varstvo okolja Slovenije za mandatno dobo 1965—1086, deloval je kot njen delegat v Jugoslovanski zvezi za varstvo in izboljšanje človekovega okolja. Ostal je član Sveta republike S RS.
Se vedno je predsednik medakademijskega odbora za preučevanje vprašanj mešanih gospodinjstev. Bil je imenovan za člana medakademijskega odbora za varstvo človekovega okolja.
G1HJ Letopis 34, str. 17 m lia—113.
Gorazd Kušej
rojen 17. decembra 1907, dr. j ur,, upokojeni redni profesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Redni član od 17. oktobra 1958.
Glej Letopis 34. atx. 17.
Rudi Kyovsky
rojen 17. avgusta 1908, dr. j ur., upokojeni redni profesor na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 25. marca 1970, redni član od 24. aprila 1981.
Gl-ej Detrapia 34, str. 17.
Boris Majer
rojen 15. februarja 1919, dr. phil., redni profesor za sodobno filozofijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, predsednik znanstvenega sveta Inštituta za marksistične študije ZRC SAZU. Dopisni član od 20. marca 1975, redni član od 24, aprila 1981.
(Slej Letopis 34, sir. 17—18 jn 113.
2 — Letopis
17
Stojan Pretnar
rojen 23, januarja 1909, dr. j ur., upokojeni redni profesor za gospodarsko pravo na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni ¿lan od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Predsednik Sveta ZRC SAZU; delegat SAZU v odboru podpisnikov družbenega dogovora o znastvenem, tehničnem, prosvetnem in kulturnem sodelovanju s tujino 21. decembra 1982; član ožje delovne skupine za izdelavo strategije tehničnega razvoja Slovenije do leta 2000; leta 1984 je bil izvoljen za predsednika novoustanovljenega Društva ¡¿a industrijsko lastnino.
Obdelal je 26 gesel za 2, izdajo Pravne enciklopedije v založbi Savreme ne administracije iz Beograda in 6 gesel za prvo izdajo Enciklopedije Slovenije v založbi Mladinske knjige iz Ljubljane, 17, in 18. septembra je sodeloval v Ženevi na rednem letnem posvetovanju Mednarodnega združenja za pospeševanje izobraževanja in raziskovanja intelektualne lastnine. Glej Letopis H, str. 10—10 in 117.
Anton Tratenjak
rojen 8. januarja 1906, dr. phil., dr. theol., upokojeni redni profesor Teološke fakultete v Ljubljani. Dopisni član od 29. marca 1979, redni član od junija 1983.
Leta 1984 se je intenzivno ukvarjal s sestavo okvirne psihološke antropologije, katere predmet je človek kot bitje prihodnosti. Poleg tega imel predavanja: na Convegno deli 'Isti tu to per gli In contri culturali Mitteleuropei — Psicoanalisi e cultura in Logik des Unbe-toussten (celodnevnemu zborovanju je tudi predsedoval); v Tin j ah na Koroškem — Človek, ustvarjalno bitje (2.januarja); v SAZU ob mednarodnem simpoziju o znanosti in veri — Wissen und Glauben ztoei erkenntnistheoretische Ebenen (10. maja); v SAZU v okviru simpozija o stanju in razvoju družboslovnih znanosti pri nas — Stanje in razvoj psihologije na Slovenskem (25. marca); v društvu za varstvo narave O ekoíoáki psihologiji (4. aprila); v Tinjah — O človekovi podobi (7.junija); na Visoki tehniški Soli v Mariboru v okviru mednarodnega simpozija O barvi in barvni metriki — Pet poglavij iz psihologije barv (18. oktobra); na simpoziju Društva ekonomistov Ljubljana na Bledu — K psihologiji gospodarskih potreb, napetosti in odločanja (10. novembra); v Radiu Kfjln (Deutsche Welle) — Podoba človeka (1. januar); v Radiovisión Vemezia Sugli in contri mitteleuropei (17. novembra); v RTV Ljubljana — Pet poglavij o barvah (6., 13., 20., 27. januarja in 3, februarja); v oddaji Slovenski znanstveniki pred mikrofonom — Moja znanstvena pot (27- januarja in 13. avgusta); O e ko ¡oš ki psi hplogi ji (15. maja); Odkod zanimanje za ustvarjalnost (2, novembra); sodeloval je v SAZU na tiskovni konferenci ob izidu knjige O teorijah zaznav (21, marca); v uredništvu revije Gospodarski vestni k je sodeloval na tiskovni konferenci ob izidu Ekološke psihologije (16, maja).
Imenovan je bil za Accademico d'o nore Akademije di studi d i scienze natural! e psicobiofisiche v Várese ju (Italija); postal je član komiteja The Management Professionals Association v Madrasu (Tndiia); dobil je The International Biographical Roll of Honor (American Biographical Instituted in zlato plaketo Društva jugoslovanskih psihologov ob njegovi 30-letniri.
Glej Letopis 34. str, 19 in 11$.
Sergij Vilfan
rojen 5. aprila 1919, dr, j ur., redni profesor na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni Slan od 23, marca 1976, redni član od 6. junija 1933,
Dokončal je nekaj poglavij za novo Pravno zgodovino Stovencev, vodil je priprave za izdajo ljubljanskih trgovskih knjig iz 16. stol., zbiral podatke za historično metrologijo, 17. in 18. septembra je v Wolfenbiittlu zbral opisno gradivo za izdajo Ptujskega statuta, januarja in septembra je dopolnjeval na Dunaju gradivo o virih in literaturi civilnega prava ter sodeloval na mednarodnih in domačih znanstvenih sestankih s predavanji:
Die Reformen im Straf recht und Strafvollzug in der Habsbwrger-monarchte — Geistige Grundlagen, Reformversuche und deren Träger; simpozij Der Mensch als soziales Wesen, ki ga je priredil Lüneburger Arbeitskreis für Kulturbeziehungen in Mittel- und Osteurupa, Lüneburg. iL—IS. septembra 1984. Uvodno slavnostno predavanje Wirtschaftsgeschichte und Rechfsgeschichie, die Grazer Leistung; 25. nemški pravnozgodovinski dnevi, Gradec, 23.—26, septembra 1984. Pravni položaj kranjskih deželnih stanov in njegov vpliv na reformacijo; simpozij Družbeni in kulturni pomen slovenske reformacije, ki sta ga priredila SAZU in ZRC SAZU, Ljubljana, 24. oktobra 1984. Posebnost denarnih sistemov na Slovenskem do IS, stol.; simpozij Denar in bančništvo v Sloveniji, ki sta ga priredila Narodna banka Slovenije in Zgodovinsko društvo Ljubljana.
Sodeloval je pri mednarodnem projektu European Science F un dation Comparative studies on governments and non-dominant ethnie qro-ups in Europe, 1850—1940. 27. in 28. januarja se je v Parizu udeležil seje začasnega organizacijskega odbora ter 2. in 3, aprila plenarnega sestanka sodelavcev v Strasburgu, Postavljen je bil za koordinatorja III. skupine — jezikovno pravo. Za nekatere druge skupine je posredoval pri pritegnitvi jugoslovanskih avtorjev. Jugoslovanski med-akademijski odbor se ustanavlja.
Kot predsednik Mednarodne komisije za zgodovino mest je organiziral in vodil sestanek te komisije v Dublinu (Irska) od 13. do 21. junija 19B4, Pripravljal je sodelovanje te komisije na Mednarodnem kongresu za zgodovinske vede leta 1935.
Za kongres Société Jean Bo din, ki je bil v Bruslju (tema: Običajno pravo) in se ga ni udeležil, je poslal nekaj podatkov o Jugoslaviji romunskemu glavnemu referentu za jugovzhodno Evropo. Na svojem delovnem mestu je poleg pedagoških obveznosti sodeloval kot predsednik Studijske komisije pri pripravi novega vzgojnoizobra-ževalnega programa Pravne fakultete.
Od R. februarja 19B4 je častni član Arhivskega društva Slovenije,
Glej Letopis 31, sir. l» In 320.
Fran Zwitter
rojen 24, oktobra 1905, dr. phil., upokojeni redni zaslužni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958; zunanji dopisni član JAZU in SANU. Predsednik znanstvenega sveta Zgodovinskega inštituta Milka Kosa in Inštituta za izseljenstvo. Kot zastopnik SAZU in Zgodovinskega inštituta Milka Kosa je član Jugoslovanskega komiteja za historične vede in Jugoslovanskega komiteja za zgodovino druge svetovne vojne. Clan mednarodne komisije za zgodovino predstavniških in parlamentarnih ustanov. Podpredsednik Slovenske matice.
Celo leto je delal v Komisiji za izvedbo Arhivskega sporazuma z Avstrijo iz leta 1923, bil je predsednik slovenskih ekspertov in jugoslovanski predsednik delovne skupine Štajerski deželni arhiv; udeležil se je zasedanja te skupine na Dunaju od 7. do 9. maja 1984. Sodeloval je kot avtor in koordinator pri delu za jugoslovanske prispevke pri drugi izdaji publikacije Zgodovina človeštva, Razvoj kulture in znanosti, ki se pripravlja v Parizu pod pokroviteljstvom UNE-SKA. 22. marca 1934 je imel v dvorani Skupščine SRS predavanje Ob 40-letnici partizanskega Znanstvenega Inštituta. Glej Letopis Si, str. ao in iss.
Dopisni Elanl	__
Aleksander Bajt
rojen 27. februarja 1921, dr. oec., redni profesor politične ekonomije na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, predstojnik Ekonomskega instituta Pravne fakultete v Ljubljani. Dopisni i lan od 24. aprila 1931.
Član Komisije ZIS za izvedbo programa ekonomske stabilizacije, urednik mesečnikov EIPF PriuredTia kretanja Jugoslavije in Gospodarska gibanja, predsednik ekspertne in strokovne komisije RSS za družbene vede.
Glej L« topiš str. 21 in 105.
Emilij an Cevc
rojen 5, septembra 1920, dr. sc. s področja umetnostne zgodovine, znanstveni svetnik in upravnik Umetnostno zgodovinskega inštituta Franceta S teleta ZRC SAZU. Dopisni član SAZU od 24. aprila 1931. 9. maja 1984 je dobil na Dunaju Herderjevo nagrado za življenjsko delo,
Glej Letopis 3*, Str. 21. Stojan C igo j
rojen 27. junija 1920, dr. jur., redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 6. junija 1983,
Z referatom je sodeloval na posvetovanju Stanje in razvoj družbenih znanosti na Slovenskem o razvoju civilnopravnih znanosti, ki ga je priredila SAZU, Aprila je predaval v Parizu s področja mednarodnega avtorskega prava (o teoriji iura quaesita). Maja je imel uvodni referat O tendencah razvoja v primerjalnem pravu na posvetovanju v Trstu o mednarodnem zasebnem pravu v državah Srednje in Vzhodne Evrope). Septembra je predaval v To runu na Poljskem o razvoju prava obligacijskih razmerij v Jugoslaviji. Decembra je predaval v zagrebškem Institutu za medunarodno pravo i medunarodne odnose o sporih v zvezi s kontraktno odgovornostjo in causo. Na Univerzi je redno predaval obligacijsko pravo, mednarodno zasebno pravo, transportno pravo in predavanja za študente Republiškega sekretariata za notranje zadeve: obligacijsko pravo, mednarodno zasebno pravo. Na seminarju o zavarovanju oktobra 1984 je imel uvodni referat o razvojnih poteh transportnega zavarovanja in zavarovanja odgovornosti. Referat je razmnožen. Na fakulteti je opravljal delo v zvezi z magistrskim in doktorskim študijem.
Glej Letopis 34. str. si In Ur.
Ferdo Gestrin
rojen 8. oktobra 1916, dr. zgodovinskih znanosti, upokojeni redni profesor za občo zgodovino fevdalizma na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član SAZU od 6. junija 1933. Leta 1934 je kot vodja skupine za pripravo novega zvezka Gospodarske in družbene zgodovine Slovencev — Zgodovina prometa na Slovenskem razširil krog sodelavcev in usmerjal preučevanje na neraziskana področja. Delo je prešlo organizacijske priprave, zato so v obravnavo oddana že prva besedila, V okviru medakademijskega načrta o zgodovini vojnih krajin v jugoslovanskih deželah je uspešno končana pripravljalna faza. Člana slovenske komisije (Umek, Simo-niti) sta pripravila za naše ozemlje pregled virov in literature ter imela referate o teh vprašanjih na posvetovanju v Beogradu. Težišče dela se je prevesilo v pripravo referatov za zborovanje o vojnih krajinah do sklenitve miru v Sremskih Karlovcih (1699), ki bo jeseni 19B5 v Beogradu. Sodeloval je pri pripravi jugoslovanskih prispevkov za drugo izdajo Zgodovine človeštva pod pokroviteljstvom UNE-SCA (besedilo o reformaciji). S souredniki je pripravil za tisk in uredil gradivo z zborovanja o zgodovini Ljubljane (Zgodovina Ljubljane, Ljubljana 1984, str. 596}. Udeležil se je več mednarodnih in domačih kongresov. Od 7. do junija je sodeloval na mednarodnem simpoziju, ki sta ga priredila SANU in La Fondazione Giorgio Cini di Ve-nezia v Beogradu; predsedoval je eni izmed sej in imel predavanje o italijanskih vplivih na oblike gospodarskega razvoja v Sloveniji. Od 23. do 26. junija je bil na 5. mednarodnem kongresu o povezavah obeh jadranskih obal v Italiji (Vasto, Ortona, Chieti, Termoli} in predaval O kulturnih povezavah med slovenskimi deželami in Italijo do 18. stoletja. Od 1L do 16. septembra se je udeležil 5, svetovnega halkanološkega kongresa v organizaciji SANU v Beogradu; predsedoval je seji ene izmed sekcij in predaval o migracijah Slovanov v Italijo. 28, septembra je sodeloval v Krškem na 22. zborovanju slovenskih zgodovinarjev; vodil je okroglo mizo o reformaciji na Slovenskem in podal pregled poglavitnih stališč o reformaciji v slovenski historiografiji. 22. oktobra je sodeloval pri okrogli mizi Orien-talističnega društva Slovenije, ki se je je udeležil tudi profesor Qiu Shusen iz Nankinga, in govoril o razmerah v mongolski Aziji in sredozemski Evropi v 13. in 14. stoletju. Imel je tudi več predavanj v Ljubljani in zunaj nje. V Mariboru (12. aprila) in Ljubljani (17. aprila) je imel v okviru predavanj Slovenske Matice predavanje o migracijah Slovanov v Italijo skozi stoletja. V seriji predavanj Isto-rijskega instituta SANU je 19. aprila predaval o zgodnjem kapitalizmu na Slovenskem. V Marksističnem centru MK ZKS je 21. maja predaval o razvoju krščanstva v srednjem veku do reformacije. Na 20. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani je 3. julija predaval o družbenem ozadju kulturnih gibanj na Slovenskem v 16. stoletju. Na povabilo oddelka za zgodovino F F v Zagrebu je imel 4. decembra predavanje o neagrarni dejavnosti podložnikov na Slovenskem v 16. stoletju in njenem vplivu na razvoj gospodarskih in družbenih odnosov.
Glej Letopis 31, atr, 21—aa, 6S—68 in 109.
Zdravko Mlinar
rojen 30. januarja 1933, dr, družbenopolitičnih znanosti, redni profesor za sociologijo lokalnih skupnosti na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Dopisni član od 24. aprila 1081.
Leta 1984 je nadaljeval s pedagoškim in raziskovalnim delom na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Predaval je predmet Sociologija lokalnih skupnosti v okviru dodiplomskega Študija ter predmet Teorija in praksa razvoja jugoslovanske družbe v podiplomskem študiju. Sociologijo lokalnih skupnosti je predaval tudi na oddelku za krajinsko planiranje Biotehniške fakultete, na oddelku za arhitekturo F AGG pa predmet Temelji sociologije. Predaval je tudi na podiplomskem Študiju Arhitektonske fakultete v Beogradu in v okviru interdisciplinarnega podiplomskega študija prostorskega in Urbanističnega planiranja na FAGG v Ljubljani. Njegova raziskovalna dejavnost v Raziskovalnem inštitutu FSPN se je osredotočala na raziskovalno nalogo Usmerjanje družbenega razvoja in 'mobilizacija razvojnih potencialov- Poleg tega je empirično in teoretično preučeval problematiko razvoja družbenih znanosti v Sloveniji (prvi del je predstavil na posvetovanju Stanje in razvoj družbenih znanosti na Slovenskem). V tem letu je dokončal raziskavo (s skupino sodelavcev) Sociološke osnove dolgoročnega predvidevanja in planiranja razvoja občine Velenje. Pripravil je tudi obsežnejše delo Protislovja družbenega razvoja, ki ga je predložil v objavo založbi Delavska enotnost v Ljubljani,
Sodeloval je na naslednjih znanstvenih posvetovanjih; Prpturječja i razvojni problemi savremenog jugoslavenskog društva, Sveučilište u Zagrebu, Filozofski fakultet, Odsjek za sociolog i ju, 24. in 25. februarja 1984, z referatom Mobilizacijska uloga razvojne teorije; Stanje in razvoj družbenih znanosti na Slovenskem, S AZU in RI FSPN, Ljubljana, 29. in 30. marec 1984, 2 referatom Spozrcatini proces iti raz-uojna protislovja družbenih znanosti v SR Sloveniji; International Research Cooperation: Local Economy and Planning, mednarodni sestanek raziskovalcev, FSPN, Ljubljana, 12. do 15. aprila 1934, z referatom Protislovja družbenega planiranja v krizni siitMtciji; Urbanizem in samoupravljanje, seminar, CD PI — FSPN; soorganizator in uvodni referat: Sociološke razsežnosti (de)humanizacije mesta in vloga urbanističnega planiranja, 15, junija 1984; Posvetovanje na temo Sociological Problems of Zero Growth; sodeloval z referatom Zero Growth and Development Theory; hkrati s sestankom Research Council, International Sociological Association, na katerem je sodeloval kot delegat, Schloss Eich holz, Wesseling pri Kölnu, 25. do 29, junija 19B4; UN Research Colloquium on the Impact of Large Scale Economic Change upon the Local Planning Process, School of Advanced Urban Studies, Bristol University, Bristol, 3. do B, julija 1934. kjer je sodeloval v razpravi; razprava za okroglo mizo na temo Razvoj in kriza jugoslovenskog društva u sociološko j perspekiiui (ob knjigi S. Bolčiča), prireditelj — redakcija revije Kulturni radnik, Zagreb, 19. novembra 1984; prebral je svoj pisni prispevek. Je član uredniških odborov: Teorija in praksa, Ljubljana; Sociologija sel a, Zagreb; sveta revije International Journal od Sociology, White Plains; Sociology and Social Policy (U.K.) idr.; koordinator sekcije za sociologijo družbenega razvoja Jugoslovanskega sociološkega združenja; član medakademijskega odbora za industrializacijo stanovanjske izgradnje (s sedežem v SANU v Beogradu); član pripravljalnega odbora posvetovanja o razvoju družbenih znanosti, S AZU in FSPN. Sodeluje pri pripravah Slovenske enciklopedije. Mladinska knjiga v Ljubljani; predsednik komisije za magistrski in doktorski 6 tudi j, predstojnik Centra za raziskovanje lokalnih skupnosti in delovnih organizacij; predstojnik seminarja za socialno politiko in socialni razvoj; član kolegija dekana in direktorja Raziskovalnega inštituta;
delegat v odboru za vprašanja znanstvenoraziskovalnega dela Univerze Edvard Kardelj; član komisije za podiplomski Študij Univerze E.Kardelja; predsednik pri Research Committee for Urban and Regional Development in Research Committee for Social Ecology — International Sociology Association; Clan Komisije predsedstva C K ZK5 za idejno in teoretično delo na področju družbenoekonomskih odnosov; član sekcije za znanost in filozofijo pri Marksističnem centru CK ZKJ; Član sveta Inštituta za marksistične Študije ZRC SAZU; predsednik sveta revije Zirovski občasnik v Zireh. Glej Letopis 34] str. 2.1—23 3TI 115,
Anton Vratuša
rojen 21, februarja 1915, dr. phil., častni doktor Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Redni profesor na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in na Fakulteti za politične vede Univerze v Beogradu. Dopisni član SAZU od 23. marca 1978.
Tudi leta 1934 se je znanstveno, pedagoško in družbenopolitično udejstvoval predvsem na treh področjih; samoupravljanje in politični sistem, mednarodni odnosi in delovanje Mednarodnega centra za podjetja v družbeni lasti v državah v razvoju, ki deluje v Ljubljani od leta 1974 kot skupna ustanova teh držav, ukvarja pa se z raziskovalnim, izobraževalnim, svetovalnim in dokumentacijskim delom,
Na FSPN je nadaljeval pedagoško delo kot redni profesor in koordinator za predmet Teorija in praksa samoupravljanja v Jugoslaviji (IV. letnik).
Raziskovalno delo je opravljal pretežno v Mednarodnem centru. Sodeloval je predvsem pri stalnih načrtih Samoupravljanje in participacija v DVR. Vloga žensk v državah v razvoju. Vloga družbenega sektorja v DVR in drugih. Njegova stalna naloga je bilo izpopolnjevanje in pospeševanje Programa dela Mednarodnega centra. Ob desetletnici delovanja Mednarodnega centra je napisal analitično študijo Desei le i 1CPE; ta razprava je bila tudi podlaga za pripravo Programa dela Mednarodnega centra v letih 1985 in 1986. Se vedno je sodeloval pri republiško-pokrajinskem raziskovalnem programu Podjetje v družbeni lasti v deželah v razvoju, ki vsebuje približno deset raziskovalnih načrtov in pomeni posebno obliko sodelovanja jugoslovanskih raziskovalcev z Mednarodnim centrom. Vodil je jugoslovanski raziskovalni načrt Teorija tu praksa razvoja samoupravnega prava, pri katerem sodeluje približno 30 znanstvenikov in družbenih delavcev iz Jugoslavije. Prva izmed treh predvidenih knjig tega načrta bo izšla leta 1985. Vodil je priprave za mednarodno izdajo publikacije Enciklopedija samoupravljanja.
Na povabilo predsednika parlamenta Zimbabveja je napisal za seminar o parlamentarnih sistemih Afrike analitično študijo o razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja v Jugoslaviji (Development of a system of direct socialist democracy, experience of Yugoslavia). Kot glavni in odgovorni urednik je nadaljeval priprave za izdajo Zbrana dela Edvarda Kardelja. Prvi dve knjigi zbirke sta pripravljeni za tisk.
Na povabilo generalnega sekretarja OZN Pereza de Cuellarja je vodil septembra 1984 Sedmi sestanek strokovnjakov za pripravo Poročila OZN o razvoju in pospeševanju javne uprave v DVR. Analiza je bila predložena 39. zasedanju Generalne skupščine OZN, Ravno tako je na povabilo generalnega sekretarja OZN sodeloval v skupini
znanstvenikov za oceno mednarodnega študijskega načrta o regionalnem in med regionalnem sodelovanju po svetu. Kot član Upravnega sveta Inštituta OZN za raziskovanje in izobraževanje (UN IT AR) je sodeloval pri izdelavi njegovega Programa dela za leti 1985 Ln 1986, Rezultate svojega raziskovalnega in družbenopolitičnega dela je objavljal v časopisih Arhiv za družbene in pravne nauke (Beograd), Teorija in praksa (Ljubljana), Naši razgledi (Ljubljana), Politična misao (Zagreb), Mednarodna politika (Beograd), v publikacijah Mednarodnega centra in v dnevnem tisku. Predmet teh prispevkov je sodobna jugoslovanska in svetovna družbenopolitična problematika, naša zunanja politika in Program dela Mednarodnega centra. V okviru SAZU končuje študijo Vloga družbenih svetov v političnem sistemu ■socialtsiičjiecjii samoupravljanja.
Kot predsednik odbora Zveznega zbora za zunanjo politiko je vodil delegacijo Skupščine SFRJ na Malti; v Boliviji (aprila) in v Venezueli (septembra) se je pogovarjal s predstavniki tamkajšnjih parlamentov. Kot predstavnik Mednarodnega centra je sodeloval na zasedanju Eko-nomskosodalnega sveta OZN v Ženevi (julija) in na medvladni konferenci za koordinacijo in spremljanje izvajanja Programa iz Caracas a Skupine 77 o ekonomskem sodelovanju med DVE (septembra) v Cartageni (Kolumbija).
Po izteku enoletnega mandata predsednika Odbora za zunanjo politiko Zveznega zbora Skupščine SFRJ (maja) je bil delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine S RS in Zveznem zboru Skupščine SFRJ. Vodi delovno skupino obeh zborov te skupščine za pripravo dokumenta o ekonomskih odnosih s tujino. Sodeluje v delovni skupini za pripravo Resolucije o znanosti, Zveznem družbenem svetu za mednarodne odnose in Zveznem družbenem svetu za vprašanja družbene ureditve.
Decembra 1983 je btl izvoljen za člana Mednarodne akademije družbenega razvoja (International Social Prospects Academy), Ta ustanova deluje v Ženevi, svoje članstvo pa izbira iz vrst mednarodno znanih osebnosti.
Glej Letopis ser. 23—H !n 121.
Zunanji dopisi)! flan i
Mihailo Apostolski
rojen 8, novembra 1906, zgodovinar in vojaški teoretik. Dopisni član od 10, marca 1977,
Glej Letopis sS, str- £3—K.
Friederich-Karl Beier
rojen leta 1926, dr, j ur., redni profesor na pravni fakulteti v Miinch-nu in direktor Inštituta Max a Plancka za industrijsko lastnino in avtorsko pravo, Dopisni član od 6. junija 1933.
Glej Letopis 34, ser, fifl—69.
Alojz Benac
rojen 20. oktobra 1914, dr. arheol., redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Dopisni član od 23, marca 1978.
«lej Letopis 20, six. 62—61,
Vladislav Br a j kovic
rojen 24. januarja 1905, dr. j ur., upokojeni redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo na Pravni fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 4. aprila 1981.
Glej Letopis 31, str. iS—37.
Vasa Cubrilovie
rojen 14. januarja 1897, dr, zgodovinskih ved, upokojeni redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku na fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Olej Letopis S2; str. 34—9S.
Jovan Djordjevic
rojen 10. marca 1908, dr. j ur,, redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu, Dopisni član od 17, oktobra 1958.
Glej Letopis S, str, te—46,
Branislav Djurdjev
rojen 4. avgusta 1908, dr, phil., upokojeni redni profesor za zgodovino turškega obdobja in metodologije zgodovine na Filozofski fakulteti univerze v Sarajevu. Dopisni član od 7. februarja 1969. Glej Letopis so, str. 31—38.
Kurt von Fischer
rojen 25. aprila 1913. dr. phil, profesor za muzikologijo in direktor muzikološkega seminarja na univerzi v Ziirichu. Dopisni član od 29. marca 1979.
Glej LelopJs 30, str. 63—eS, Leon Gerškovič
rojen 2. februarja 1910, dr. jur., redni profesor političnih znanosti. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Član Sveta federacije.
Glej Letopis S, str. 43—50.
Emmanuel Laroche
rojen 11. julija 1914, dr. se,, upokojeni profesor za splošno lingvistiko in primerjalno slovnico na univerzi v Strasbourgu in direktor Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu, Dopisni član od 29. marca 1979.
Glej Lebopis Str, 6fl-i2,
Branko Favičevič
rojen 2. marca 1922, dr. jur. Dopisni član od 10. marca 1977.
Glej Letopis sa, str. 56—58.
Jakov Sirotkovič
rojen 7. oktobra 1922, dr. sc. oec., redni profesor za ekonomijo na univerzi v Zagrebu. Dopisni dan od 29. marca 1979, Prejel je nagrado AVNOJ za leto 1982. Glej Letopis 30, »tr. G6—68.
Ivo SupiSič
rojen 18. julija 1928, dr. muzikologije, predstojnik Zavoda za muziko-loške raziskave JAZU. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Glej Letopis 3X str. 100—101.
Jaroslav Sidak
rojen 4. januarja 1903, dr. zgodovinskih ved, upokojeni redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 4. aprila 1981, oicj ix.tf>pis aa, atr, los—104,
Alan John Percival Taylor
rojen 25. marca 1906, profesor za zgodovino na univerzi v Oxfordu. Dopisni član od 6. junija 1983.
GjeJ Letopis 34, str. tj S—10.
II. RAZ K EP________Za filološke in literarne vede
Redni člani
Anton Bajec
rojen 6. januarja 1897, dr. phil,, upokojeni profesor za slovenski jezik na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 13, marca 1972, redni od 23. marca 1978.
Glej Letopis 34. atr, s«.
Oton Berkopec
rojen 6. decembra 1906, upokojeni vodja Bibliografije s lavi k v Češkem tisku pri Akademiji znanosti (CSAV) v Pragi, Dopisni Član SAZU od 5. februarja 1971, redni član od 24. aprila 1981.
Glej Letopis 34, str. 2d.
France Bezlaj
rojen 19. septembra 1910, dr. sc., upokojeni redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, predsednik Komisije za historične slovarje slovenskega jezika SAZU in zunanji znanstveni sodelavec Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU.
Glej Letopis 34. str. M.
Bojan Cop
rojen 23. maja 1923, dr. phil., redni profesor za primerjalno indoev-ropsko jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Dopisni član od 13. marca 1972; redni član od 25. marca 1978.
Sestavljal je učbenik za primerjalno jezikoslovje indoevropskih jezikov, doslej obsega 125 celostranskih (format A 3) preglednic in orisov s spremnimi razlagami za modernizacijo pouka na II. in III. stopnji FF (razmnoženo v fotokopirni tehniki).
Izdelal je brušuro ind ourai tscfi za Handbuch der Ori en ta list i k, Erste Abteilung: Der nahe und der mittlere Osten. 25 strani, ki je v tisku pri založbi Brili, Leiden 1984.
Glej Urtopis 34, etr. 3fi.
Janko Jurančlč
rojen 18. decembra 1902, doktor filoloških znanosti, upokojeni redni
profesor za srbski in hrvaški jezik ter za starejšo hrvaško in srbsko
literaturo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kar deli a v L i ubijam. Dopisni član SAZU od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981.
Glej Letopis M, 3H- 2®—Zl.
Janko Kos
rojen 9. marca 1931, doktor literarnozgodovinskih ved, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6, junija 1983.
Leta 1984 je bil redni profesor na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete. Hkrati je bil predstojnik tega oddelka,
2. februarja je bil imenovan za predsednika Znanstvenega sveta Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Od februarja naprej je bil delegat SAZU v delovni skupini za usklajevanje skupnih programskih jeder z učnimi načrti za osnovno šolo v SR Sloveniji (pri Zavodu SR Slovenije za šolstvo). 24. julija je bil imenovan za člana Strokovnega sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje; v tem svetu je bil izvoljen za predsednika komisije za učbenike. Novembra je bil član komisije pri predsedstvu SAZU, ki naj bi izdelala stališča v zvezi z usmerjenim srednjim izobraževanjem in visokošolsko reformo.
Bil je predsednik izvršilnega odbora Društva za primerjalno književnost SRS. Kot prejšnja leta je bil tudi v tem član uredniških odborov pri revijah Primerjalna književnost, Slavistična rent jo in Sodobnost, V okviru del Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU je bil glavni urednik Literarnega leksikona in tudi njegov sodelavec- Hkrati je bil nosilec raziskovalne naloge Metode sodobne literarne vede in njihova slovenska aplikacija, prijavljene pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete v Ljubljani. 8. novembra je prejel nagrado Zeljezare Sisak za knjigo Moderna misel in stoti ensica književnost.
Na posvetu o novem visokošolskem programu študija za primerjalno književnost in literarno teorijo je imel 19. januarja v Društvu za primerjalno književnost SRS uvodno besedo. V Slavističnem društvu je imel 15. februarja na marihorskt Pedagoški akademiji predavanje Problemi sodobne literarne teorije. 21. februarja je imel na posvetovanju Marksističnega centra CK ZKS uvodni referat o knjigi Možnosti nove estetike dr. Vojana Rusa. V Društvu za primerjalno književnost SRS je imel 14. marca predavanje Literarna teorija v visokem in srednjem šolstvu, na simpoziju o družbeni in kulturni podobi slovenske reformacije (SAZU in ZRC SAZU, 24. oktobra) pa referat Slovenska protestantska književnost v primerjalnotipološki perspektivi.
Glej Letopis 34, atr. 27 In lil.
Janez Logar
rojen 3. februarja 1908, upokojeni višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Dopisni član od 23. marca 1976, redni član od 6. junija 1933.
Leta 1934 je zaključil raziskovanje in objavljanje Jurčičevega časnikarskega dela in njegove celotne korespondence. Enajsta knjiga Jurčičevega Zbranega dela, ki je bila v glavnem pripravljena leta 1933, je bila natisnjena in je izšla sredi leta 1984. Prinesla je 58 Jurčičevih političnih člankov iz let 1871—1881, 94 njegovih pisem in v dodatku
dva nanovo odkrita odlomka iz dveh Jurčičevih leposlovnih del (Hišica na Strmini, 5. poglavje; Prve ljubezni I—IV). Knjigi so dodani Pregledi za vseh enajst knjig Jurčičevega Zbranega dela. Sestavil jih je prof. Jože Munda.
Izšla je tudi 13. knjiga Bibliografije rasprava i članaka pri Jug osla-venskem leksikografskem zavodu Miroslav Krleža v Zagrebu. Prinesla je bibliografsko gradivo 3 področja glasbe in sicer najprej nepodpisane članke neznanih avtorjev, zatem pa podpisane članke avtorjev od A—R. Knjiga prinaša bibliografsko gradivo s področja glasbe iz vsega jugoslovanskega časopisja, zato vsebuje tudi slovensko gradivo. Janez Logar je član uredništva te bibliografije. Kot zastopnik II. razreda SAZU se je udeleževal sej odbora Slovenskega biografskega leksikona. Bil je član sveta Znanstveno raziskovalnega centra SAZU in član sveta Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede.
Junija 1934 je bil na seji II. razreda določen za urednika Razprav razreda za filološke in literarne vede št, XI, ki naj bi izšle leta 1936.
Glej L-StOiiS 34, str. SJ—IB.
Valentin Logar
rojen 11. februarja 1916, dr. phil., upokojeni redni profesor za zgodovino in dialektologijo slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član SAZU od 13, marca 1972, redni od 24. aprila 1961.
Leta 1934 je sodeloval na zasedanju Mednarodne komisije OLA v Zagrebu od 5. do 10. novembra 1984 in bil mentor pri vrsti diplomskih in magistrskih nalog iz slovenske dialektologije na univerzi v Ljubljani, Trstu in Vidmu, Sodeloval je pri Slovarju slovenskih krajevnih imen, ki ga bo izdala Cankarjeva založba, in pripravil novo mrežo krajev za SLA (skupaj z dr, Jakobom Riglerjem). Na simpoziju o historični dialektologiji, ki ga je pripravil Odbor za dialektolo-logijo Razreda za filologijo JAZU marca 1984, je imel referat Slovenski dialekti — temeljni uir za rekonstrukcijo razvoja slovenskega jezika. Na Univerzi v Vidmu (Udine) je aprila 1934 dvakrat predaval o dialektologiji slovenskega jezika (Siouensfca narečja v JtatijiJ. Na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani je imel julija 1984 cikel 5 predavanj o zgodovini in dialektologiji slovenskega jezika.
Za profesorje slovenščine je trikrat predaval o novi dialektološki karti slovenskega jezika (Sežana, Maribor, Ljubljana). Na F F v Ljubljani je honorarno predaval študentom — slavistom zgodovino in dialektologijo slovenskega jezika — 3 ure tedensko.
Funkcije: predsednik PS za jezikoslovne raziskave, član uredniškega odbora OLA in član delovne skupine OLA, predsednik znanstvenega sveta IS J ZRC SAZU in glavnega uredniškega odbora SSKJ itd,
Glej Letopis S4, str. 2B in 113.
Dušan Moravec
rojen 4. oktobra 1920, upokojeni ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja. Dopisni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1931; tajnik II. razreda od 6. februarja 1934.
Leta 1984 je pisal in dokončal monografijo o dramskem umetniku Ignaciju Borštniku za Cankarjevo založbo v Ljubljani. Pripravil je tudi več prispevkov za revije in zbornike v Beogradu, Zagrebu in Novem Sadu. Z referatoma je sodeloval na simpoziju o Josipu Voš-njaku v Šoštanju in na 12. plenumu kulturnih delavcev OF v Do-
lenjskih Toplicah. Napisal je dve seriji (35) člankov za prvi knjigi nove Enciklopedije Slovenije in sodeloval v njenem uredniškem odboru. Deloval je tudi v več svetih, komisijah in uredniških odborih SAZU in zunaj nje.
Glej Letopli 31, str. 28 in 115—ilfl.
Josip Vidmar
rojen 14. oktobra 1095, dr. h. c., redni Slan SAZU od 6. decembra 1949, predsednik SAZU od 7. oktobra 1952 do 25. marca 1916, častni član SAZU od 6. marca 1976.
Dne 7. januarja 1984 je imel J. Vidmar intervju z Jelko Kušar. 2. februarja je vodil s članom Predsedstva ZKJ Mitjo Ribičičem pogovor o Dolomitski izjavi v slovenski sekciji Pen kluba Jugoslavije.
7.	februarja je imel Ivo Graul z akademikom Vidmarjem intervju ob 40-let niči Slovenskega denarnega zavoda. Istega dne se je udeležil sprejema v čast nagrajencev ob slovenskem kulturnem prazniku.
8.	februarja je bila po Radiu Ljubljana II na sporedu oddaja Odsevi Prešernovih stihov o skladateljih, ki so uglasbili Prešernove stihe. 20. februarja je bilo zasedanje zborov skupščine SR Slovenije ob ■obletnici SNOS, ki se ga je J. Vidmar udeležil kot njen prvi predsednik. Po slavnostnem zasedanju se je udeležil tudi tovariškega srečanja v Klubu delegatov. 22. februarja se je udeležil seje II. razreda SAZU, 28. februarja je v Tržiču sprejel pesnika dr. Andreja Ran ta in se 7. njim pogovarjal o poeziji. 7. marca so na seji Mestne konference SZDL sklenili, da bodo J.Vidmarju podelili za njegove zasluge častno občanstvo mesta Ljubljane, 8. marca se je udeležil seje uredništva Enciklopedije Jugoslavije. 14. marca se je udeležil seje II. razreda SAZU. 15. marca je sodeloval na občnem zboru Slovenske matice. 16. marca se je pogovarjal z Janezom Vipotnikom o Leksi-kografskem zavodu ter njegovi znanstveni in finančni usodi. 23. marca se je udeležil žalne seje ob smrti akademika Mi leta Klopčiča v SAZU. 29. marca se je udeležil v Društvu slovenskih pisateljev žalne seje za pokojnim pesnikom Klopčičcm.
5.	aprila je imel intervju z Andrejem Ar kom o svojih vtisih in spo* minih na napad na Jugoslavijo 3. aprila 1941, ki je bil na sporedu
6.	aprila. 12. aprila je bila v okviru prireditev Ljubljana v Celovcu v celovškem hotelu Moser tiskovna konferenca ob izidu Vidmarje ve knjige Slovensko pismo. Poleg avtorja in slovenskih časnikarjev se je je udeležilo veliko avstrijskih časnikarjev. 19. aprila je imel intervju s članom Centre national des recherches scientifiques Evge-nom Bavčarjem o vprašanjih slovenstva in slovenske kulture za francosko radijsko oddajo France Culture. 25. aprila se je na predsedstvu SR Slovenije udeležil slavnostne seje v počastitev 40-letnice Partizanskega pevskega zbora. 8. maja je postal častni občan mesta Ljubljane, Istega dne je bila po Glasu Ljubljane oddaja o Vidmarje-vem kulturnem in političnem delovanju. 9. maja se je udeležil začetka simpozija Znanost in religija v SAZU. 11, maja se je v Francoskem kulturnem centru udeležil sprejema ob obletnici njegovega direktorja Noël a Favrelièra. 25. maja je odpotoval na festival Sterjjino pozor je v Novi Sad in se ga udeleževal do sklepne skupščine 1. junija-
7.	junija je v SAZU vodil tiskovno konferenco ob izidu novih monografij zbirke Znameniti Slovenei, ki jo ureja pri Partizanski knjigi v Ljubljani. 8, junija se je udeležil slovesnosti ob podelitvi nagrad Otona Zupančiča v Mestnem svetu skupščine mesta Ljubljane 13. junija je nadaljeval z intervjujem s članom CNRS iz Pariza v Stru-njanu.
6. julija je predaval na Filozofski fakulteti Univerze E.Kardelja v Ljubljani o slovenskem narodnem vprašanju. 12. julija se je udeležil tiskovne konference založbe Drava v Celovcu Ln Založništva tržaškega tiska ob izidu nemških prevodov nekaterih klasičnih slovenskih besedil, 24. avgusta je imel s Sandijem Golnikom pogovor o knjigi Slouerasfco pismo za Studio 2, ki je bil na sporedu RTV Ljubljana 3, septembra. 29. avgusta je s sodelavcem CNRS Evgenom Bavčarjem nadaljeval pogovor o slovenski kulturi. 6. septembra je imel v Kanalu uvodni govor na spominski prireditvi Kogojevi dnevi. B, septembra je imel za Radio Ljubljana intervju z Desanko Maksimovič. 19. septembra je imel z Evgenom Bavčarjem intervju za dunajski radio o pomenu Dunaja v življenju in delu slovenskih intelektualcev pred 1. svetovno vojno in po njej. Od 14. do 16. septembra se je udeležil simpozija Rodoljub je danes v Ivangradu, v Črni gori. 2. oktobra je sodeloval v oddaji Lektira RTV Titograd ob 70-letnici življenja in 50-letnici delovanja akademika Laliča. 4, oktobra je imel intervju na RTV Ljubljana o narodnoosvobodilnem boju, ki bo del slavnostne oddaje ob 40-letnici osvoboditve. 12. oktobra se je udeležil slovesnega začetka jubilejne sezone Stalnega slovenskega gledališča in razstave 40 sezon s svojim gledališčem v Kulturnem domu v Trstu, 20. oktobra se je udeležil začetka Borštnikovega srečanja v Mariboru, kjer je odprl razstavo 40 let partizanskega gledališča in govoril o pomembnosti gledališča med NOB. 13. novembra se je udeležil skupščine SAZU z odločno kritiko delovanja njenega predsedstva. 15. novembra se je udeležil začetka knjižnega sejma v Ljubljani. 13. in 18. novembra se je udeležil 12. plenuma kulturnih delavcev O F v Dolenjskih Toplicah, kjer je kot predsednik plenuma predlagal reorganizacijo kulturnega snovanja in poudaril predvsem enotnost slovenskega kulturnega prostora. 18. novembra se je udeležil tiskovne konference Partizanske knjige v Cankarjevem domu kot urednik zbirke Polemika. 20. novembra je na seji C K ZKS pod vodstvom akademika Borisa Majerja razpravljal o kulturnih vprašanjih slovenske sodobnosti. 24, novembra se je v Gorici udeležil simpozija Glasba in revolucija. Od 28, do 30. novembra je bil na Dunaju, kjer se je udeležil tiskovne konference ob izidu nemških prevodov slovenskih knjig (Kosmač, Prežih, Zorman, J. Vidmar itd.). Zaradi udeležbe B. Kreiskega je bila tiskovna konferenca politično in kulturno zelo pomembna za Slovence v Avstriji. 28. decembra je imel sestanek s predsednico Skupščine mesta Ljubljana Tino To ml je o reorganizaciji slovenskih kulturnih možnosti v Avstriji.
Glej Letopis 3), str. 2fl—31 in llfl—
Dopisni £lani
France Bernik
rojen 13. maja 1927, dr. slavističnih znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, naslovni redni profesor za zgodovino slovenske književnosti. Dopisni član od 6, junija 1983.
V Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede je vodil raziskavo Tematika NOB v slovenski umetniški prozi in sam sodeloval v interpretaciji naše pripovedne proze z vojno tematiko. Zunaj inštituta je zaključil in za tisk pripravil Šesto knjigo Kersnikovega Zbranega dela z znanstveno kritičnim aparatom, izbor slovenske poezije na temo Trsta s spremnim esejem in Slodnjakove razprave o Pre-
šernu. Kot glavni urednik je sodeloval pri štirih novih knjigah iz zbirke Zbrana dela sïowensfcîh pesnifcou in pisatelj eu. Na povabilo Filološke fakultete univerze v Beogradu je 24, marca predaval o Kocbekovi novel isti ki, kot gnst-profesor pa v letnem semestru na univerzi v Celovcu (I. Pregled slovenske književnosti 19, stoletja ; 2. Sodobna slovenska pripovedna proza z vojno tematiko; 3. Uvod v interpretacijo pripovednih del v luči novejše narativistike). V zvezi s svojim znanstvenoraziskovalnim delom je obiskal Miinchen in Budimpešto (Inštitut za literarno znanost pri Madžarski akademiji znanosti).
tHej Letopis 34, sir, 31 In 10i.
Filip Kalan-Kumbatovič
rojen 25. marca 1910, dipl, inž, arh.t gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, upokojeni redni profesor Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze Edvarda Kardelja in zaslužni profesor iste univerze, nosilec zlate značke Boršnikovcga srečanja in zlate značke Stenj evega pozorja. Dopisni član od 24, aprila 1&81. Med 7. in 22. marcem 1984 se je udeležil kot podpredsednik Mednarodnega inštituta za gledališke raziskave (Istituto teatrale per la ricerca tea t rale) v Benetkah vseh sej d i rek torij a in volitev v skupščini Inštituta za novo mandatno dobo 1934—1980; izmed ustanoviteljev je bil spet izvoljen v direktorij. Sodeloval je tudi na simpoziju m XX, mednarodnem kurzu gledališke zgodovine (Origines et aspects du théâtre aux années vingt) in v pripravah na kongres Univerzitetne komisije FIRT, predviden za september 1984 v Rimu. Med 4. in 8. majem je sodeloval na 17. mednarodnem srečanju pisateljev PEN na Bledu (tema : L'année d'Orwell 1934 — The year of Orwell 1984). Junija je izšla druga in razširjena izdaja priročnika Geschichie des Theaters, Daten un d Dokumente 1470—1890 (avtor Herbert Frenzel) s prispevki o slovenskem in jugoslovanskem gledališču (gl. Letopis SAZU 1933, str. 31); podatki segajo od Škofjeloškega pasijona do Čitalniških prireditev s podrobno opisanimi ilustracijami (str. 224 do 225, 325, 465—467). Med 30. avgustom in 2. septembrom se je udeležil XIX, študijskih dnevov Draga 84, Opčine pri Trstu. Med 20. in 30. septembrom je sodeloval kot stalni član Eksekutive Mednarodne zveze za gledališke raziskave (FIRT), član Univerzitetne komisije FIRT in član direktorija beneškega inštituta vseh sej teh organov in interveniral pri dokončni redakciji novega statuta beneškega inštituta, ki ohranja s temi intervencijskimi dodatki mednarodno naravo. Na simpoziju s splošno témo Teatro Oriente (Occidente, ki ga je priredila Univerzitetna komisija FIRT na rimski univerzi, je ime! predavanje v 6. sekciji o slovenskih uprizoritvah Klabunda (Adieu les jours heureux, Hommage à Klabund). Med IS. in 24. oktobrom je sodeloval na 19. Borštnikovem srečanju v Mariboru s prispevki v zborniku in z uvodnim govorom na razstavi 40 let partizanskega gledališča ter na partizanskem mitingu v Tinju pod Pohorjem. Med 16. in 7. novembrom je sodeloval v akcijskem odboru pri 12. plen umu kulturnih delavcev OF v Dolenjskih Toplicah, kjer je vodil popoldanski del.
Glej Letopis il, str, 31—3Î in 113.
Boris Merhar
rojen 1, maja 1907, upokojeni profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, upokojeni višji predavatelj za zgodovino slovenskega slovstva do moderne na Filozofski
fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 25, marca 1976.
Ql(y Letopis 34, str, 52.
Boris Paternu
rojen 5. junija 1920, dr. sc., redni profesor za slovensko književnost ti a Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja. Dopisni član od 29. marca 1979.
Leta 1984 je nadaljeval z raziskovanjem tipologije slovenske književnosti. Za mednarodno posvetovanje Conference on 400 years of South Slavic Protestant Reformation (1584—1984) na univerzi v Chi-cagu marca 1984 je pripravil referat Protestant Reformation and Con-stitwiion of S! au ene Literature (25 strani), ki je bil sprejet v program, vendar so bila sredstva za potovanje v zadnjem hipu iz Beograda odpovedana, tako da je o referatu poročal prof. Henry Cooper. Junija 1984 je z referatom Pro i es tem t ¡2 e m in konstituiranje siouensfce književnosti sodeloval na mednarodnem simpoziju, ki ga je priredila Filozofska fakulteta v Ljubljani. Kot gost Vojvodinske akademije znanosti in umetnosti je predaval maja 1934 v ciklusu Coiioqwia litte-raria, in sicer o poetiki Prešernovega Krsta pri Savici s komparativnega vidika. Na 12. zasedanju Plenuma kulturnih delavcev OF v Dolenjskih Toplicah novembra istega leta je poročal o dosežkih dolgoročnega skupinskega raziskovalnega dela Siouensfco raarodnoosuobo-diirto pesništvo 1941—1945 in o načrtu knjižne izdaje. Kot gost je imel v poletnem semestru 1984 trimesečni tečaj predavanj iz slovenske književnosti na univerzi v Trstu, nekajdnevni tečaj predavanj na univerzi v Vidmu, teden dni predavanj na podiplomskem študiju zagrebškega vseučilišča v Dubrovniku in teden dni na podiplomskem tečaju novosadske univerze, dve predavanji na TV Skopje. Nove funkcije: delegat Izvršnega sveta SR S v gledališkem svetu SNTG Ljubljana; s strani Strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje S RS pooblaščen za izdelavo osnutka Temeljnih smotrov in vsebin pouka književnosti v srednji šoli (v zvezi z odklonjenimi «-jedri za pouk jezika in književnosti^) idr. Glej Letopis 34, str, 32 ln 116.
Janez Stanonik
rojen 2. januarja 1922, dr. sc., redni profesor za angleško in ameriško književnost na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 24. aprila 1981,
Poleg rednega pedagoškega dela je imel zunaj fakultete naslednja predavanja: 29. marca 1984 na Oddelku za an g lis ti ko Filozofske fakultete v Zagrebu — Strukture Man Thomovega romana Škrlatna pismo; 2. aprila na Ljudski univerzi v Novi Gorici in 1. junija na Ljudski univerzi v Mariboru predavanje Slovenska književnost v ZDA. Od 15. do 18. aprila se je udeležil kongresa združenja Fachverband Moderne Fremdsprachen v Passau v ZR Nemčiji, kjer je imel predavanje ilrtjjltsitkcf tj Jugoslaviji. Za SBL je napisal prispevek Juan Z or man, za Enciklopedijo Slovenije pa Anton Cižnam, Ivan Dolenc, Anglistika v Sloveniji, Skandinavistika v Sloveniji. Od 26. septembra 1984 do 26. junija 1985 je znanstveno raziskoval ameriško književnost na univerzah v Berkeleyu in Harvardu (Ful-brightova štipendija).
Bil je predstojnik Oddelka za germanske jezike in književnost Filozofske fakultete (do 1, septembra 1934), upravnik Inštituta za izseljen-
stvo SAZU, član upravnega odbora Slovenske izseljenska matice in urednik revije Acta neophilologica.
Glej LotopLn 34, str. 33 in U7.
Franc Zadravec
rojen 27. septembra 1927, dr. sc., redni profesor za slovensko literarno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 29. marca 1979.
Raziskoval je predvsem poezijo Srečka Kosovela in nekatera poglavja iz tematike Marksistična misel in slovensko literatura (1900—1940). Z referati je sodeloval na mednarodnem znanstvenem simpoziju 36. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi (Ljubljana, 27.—-29. junija), na 12. plenumu kulturnih delavcev OF (Dolenjske Top~ lice, 16.—17. novembra), na simpoziju o Srečku Kosovelu (Ljubljana, 4. oktobra), na znanstvenem srečanju Socialistička m isa o i književnost u Bosni i Hercegovini izmedu dva rata* (Sarajevo, 6.—7, decembra 1984). Prejel je Kidričevo nagrado.
Olej Letopis 34, ser. 33 In 121—123, Zunanji dopisni člani
Ivo Frangeš
rojen 15. aprila 1920, dr. literarnih znanosti, redni profesor Filozofske fakultete v Zagrebu. Dopisni član od 6. junija 1983,
Glej Letopis 34. str. 73—76. Milovan Gavazzi
rojen 18. marca 1895, dr. phil,, upokojeni redni profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu, Dopisni član od 25, marca 1976.
Glej Letopis 21. sir. 74—75.
Irena Grickat-Radulovič
rojena leta 1922, dr, filoloških znanosti, znanstvena svetnica v Inštitutu za jezik SANU- Dopisna članica od 6. junija 1983. Odej Letos is H Str. 7J.
Milka Ivič
rojena 11. decembra 1923, dr. filoloških znanosti, redna profesorica za srbski in hrva&ki jezik na Filozofski fakulteti v Novem Sadu. Dopisna članica od 6, junija 1983. Glej Letopis 30, Str, 75—17.
Pavle Ivič
rojen 1. decembra 1924, dr.se., upokojeni redni profesor za srbskohr-vaški jezik na univerzi v Beogradu, Dopisni član od 29. marca 1979,
Glej Letopis, 34, sir. 36 in 109.
Blaže Koneski
rojen 19, decembra 1921, redni profesor za makedonski jezik na Filozofski fakulteti univerze v Skopju. Dopisni član od 7. februarja 1968.
Glej Letopis 19. str, 37—38. 3 — Letopis	33
Janko Lavrin
rojen 10. februarja 100V, upokojeni redni profesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v Nottinghamu in Magister Artium jate univerze. Dopisni član od 2. oktobra 1956.
Glej Letopis J, sir. 39—<2,
Alfred Rammelmayer
rojen 31. decembra 1909, dr. filozofije, upokojeni redni profesor za slovansko filologijo na univerzi v Frankfurtu. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Glej Letopis 32. str. 113—124.
Dimitrij Vučenov
rojen 30. oktobra 1911, dr. sc., literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Beogradu. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Glej Letopis 32, str. 125—120.
III. RAZRED_Za matematične, fizikalne in. tehnične vede
ltedni tla ni
Robert Blinc
rojen 31. oktobra 1933, doktor fizikalnih znanosti, redni profesor Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani; dopisni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976. Tajnik HI. razreda do 2. oktobra 1980, podpredsednik od 2. oktobra 1980 dalje.
S sodelavci je v okviru Inštituta Jožef Stefan in VTO Fizika FNT raziskoval fiziko neurejenih ali delno urejenih kristalov: inkomenzu-rabilnih feroelektrikov, feroelektrlkov vrste red-nered in feroelektričnih tekočih kristalov. Odkrita jo bila nova metoda za določevanje energijske vrzeli v spektru fazonskih elementarnih ekscitacij s pomočjo jedrske spin-mrežne relaksacije in izdelana nova teorija oblike jedrskih magnetnih resonančnih spektrov v inkomenzurabilnih sistemih ob upoštevanju nelokalnih efektov. Imel je vabljeno uvodno predavanje na XXII. mednarodnem kongresu AMPERE v Ziirichu, pre^ dava! je tudi na mednarodni letni šoli Non-Linear Phenomena in Solids v Varni (Bolgarija) in na simpoziju Soliton Creation and Detection in Condensed Matter v Los Alamos National Laboratoriju (ZDA). Predaval je tudi na univerzah v Kentu in Salt Lake Cityju, (ZDA), na univerzi v Pis i (Italija) ter v Mednarodnem centru za teorijsko fiziko v Trstu. Je član Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, član Sveta za znanost pri RK SZDL ter član Sekcije za znanost, izobraževanje in tehnično kulturo pri Zvezni konferenci SZDL. Je podpredsednik mednarodnega združenja AMPERE in član komisije za strukturo in dinamiko kondenzirane materije mednarodne unije za čisto in uporabno fiziko (TUP A P); član saške akademije znanosti; član The New York Academy of Sciences; član širših uredniških odborov mednarodnih strokovnih revij Ferroelec-trics. Ferroelectrics Letters, Phase Transitions, Chemical Physics, PHYSIC A (Section B), Bulletin of Magnetic Resonance, Molecular
Crystals and Liquid Crystals in uredniških odborov domačih revij Fizika, Obzornik za matematiko in fiziko, Raziskovalec. GlçJ LetopLs 34, str. ÎS--ÎÎ in 106— lil,
Davorin Dolar
rojen 1, februarja 1921, doktor kemijskih znanosti, redni profesor za fizikalno kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977.
Leta 1934 je raziskoval: 1. vpliv enostavnih elektrolitov na termo di-namsko aktivnost slabo topnega polielektrolita v mešanih topilih, 2. osm ozne koeficiente pol i elektrolitov v mešanih topilih, 3. necou-lombske interakcije v raztopinah poli elektrolitov. Postal je član sveta VTOZD kemija in kemijska tehnologija; imenovan je bil za člana Strokovnega sveta SE Slovenije za vzgojo in izobraževanje kot delegat SAZU.
Glej Letopis 34, str. In 107—11».
Peter Gosar
rojen 15. oktobra 1923, doktor fizikalnih znanosti, .redni profesor za fiziko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969, redni član od 27. marca 1976.
Leta 1934 je nadaljeval z raziskavami lastnosti korelacijskih funkcij za gostoto tokovnih izvirov v amorfnih prevodnikih in začel študij temperaturne odvisnosti elektronskega tuneliranja v organskih polprevodnikih, Kot član organizacijskega odbora je sodeloval pri organizaciji D. jugoslovanskega simpozija O fiziki kon d en žira ne materije V Portorožu (septembra 1934).
Glej Letopis str. 36 In W9.
Dušan Hadži
rojen 26. avgusta 1921, dr. kemijskih znanosti, dr. phii. h. c., redni profesor za strukturno kemijo, svetnik KPO tovarne Lek, raziskovalni svetnik in vodja raziskovalne enote za strukturno kemijo v Kemijskem inštitutu Boris Kidrič. Dopisni član od 7, februarja 1967, redni član od 21. marca 1979.
Raziskoval je; 1. dinamiko in nihajno spektroskopijo kristalov z močnimi vodikovimi vezmi, 2, karakterizacijo farmak of ornih vzorcev adrenergic i h in dopaminergic i h učinkovin z metodami molekularne mehanike in kvantne kemije, 3. uporabo miniračunalnikov v kemiji in razvoj računalniških informacijskih sistemov.
Udeležil se je 8. mednarodnega biofizi kal nega kongresa (Bristol, 29. julija do 4. avgusta) s posterjem (soavtorji J.Kidrič, M. Grad, S. Za-gorc in D. Hadži) : 'H in I3C NMR študij interakcij fosfolipidov z derivati ergolena; 5, evropska simpozija o QSAR v biologiji in medicini (Bad Segeberg, 19.—24. septembra) s predavanjem Konformacijska entropija kïonidinu sorodnih fenitiminoimidazolidinov kot faktor afi-nitete za alfa cd r energične receptor je, in 3. mednarodne konference o vlogi vode in ionov v bioloških sistemih (Bukarest, 1.—6. oktobra) s predavanjem Ab-initio računi za modelno vezavo biogenih oniinoii na receptorje. Hipoteza o mehanizmu aktivacije receptorjev. Bil je tudi član znanstvenega odbora konference. Na mednarodni letni šoli biofizike Supramolekularnt sistemi (Kupari, 16.—29. septembra) je imel tri predavanja : Bistueno o uodifcozn vezi, Vloga vodikovih vezi v bioloških sistemih, in Keceptorji — kaj je znanega in ïraj želimo
vedeti a njih. 5. decembra je imel v SANU predavanje Molekularno prepoznavanje v bi otočki Ji strukturah in mehanizmih. Je predsednik Slovenskega kemijskega društva, predsednik evropske skupine QSAR, član predsedstva Društva slovenskih biofi2ikov, predsednik znanstvenega sveta Kemijskega inštituta Boris Kidrič, predsednik programskega sveta za kemijo in član Sveta za znanost pri RK S ZD L. Je član širših uredniških odborov Spectrochjmica Acta, Journal oí Molecular Structure, Chemical Physics Letters in Spectroscopy Letters,
Glej Letopis 3i, str. 3S—35 in ill,
Janez Peklenik
Rojen U. junija 1926, dr. ing, hábil., redni profesor za tehnično ki-bernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo na Fakulteti za strojništvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979, Leta 1984 je raziskoval nekatere probleme proizvodne kibemetike in sicer površine kot vmesnike v inženirskih sistemih, fiziko obdelovalnih procesov z naključnimi komponentami, integracijo delovnih procesov—konstrukcije, tehnološkega planiranja in fleksibilne izdelave s posebnim ozirom na dosežke računalniške tehnologije in metode umetne inteligence.
Je odgovorni urednik CIRP-Proceedings on Manufacturing Systems, Paris, so urednik SME Journal of Manufacturing Systems, Dearborn/ Mich., član uredniških odborov Robotics and Computer Integrated Manufacturing, New York, Precision Engineering, Anglija, CIRP-Annals, Paris, Int. Journal of Advanced Manufacturing Processes, New York.
Je član republiškega komiteja za družbeno planiranje IS in častni profesor Nankingškega aeronavtičnega inštituta. Kot predsednik mednarodnega CIRP-seminarja o obdelovalnih sistemih je aktivno sodeloval na 16. seminarju v Tokyu kot predsednik seminarja in s prispevkom An Integrated Approach to CAD/CAPPJCAM and Group Technology by Pattern Recognition, P roc, str, 75—37, ter kot predsednik sekcije na 5. mednarodni konferenci (TCPE) o proizvodni znanosti v Tokiu. Kot vabljen referent je sodeloval na SME-Interaatio-nal Grinding Conference, Lake Geneva, Wise, s prispevkom Ground Surfaces of Abrasive Products in na Inter. Conf. on Manufacturing Science and Technology of the Future s prispevkom The Concept of the Surface Interface in Engineering Systems (z I, ¿un), MIT, Cambridge, ZDA, Skupnost jugoslovanskih raziskovalnih institucij s področja proizvodnega strojništva ga je odlikovala s plaketo profesor Stan kovica. Tudi od združenja ameriških proizvodnih inženirjev je prejel SME-plaketo za dosežka na področju brušenja.
Glej LetOiis 34, str, 37—38 in 11«.
Anton Peterlin
rojen 25. septembra 1908, dr. se, nat. (Berlin 1938), dr. sc, nat. h. c. (Mainz 1979). pomočnik načelnika polimernega oddelka v National Bureau dí Standards, Washington, D. C. (ZDA, upokojen 1. avgusta 1984), gostujoči profesor na Case Western University, Cleveland, Ohio (ZDA). Dopisni član od 21. decembra 1946, redni od 6. decembra 1949. Od leta 1979 dopismi član Akademije znanosti na Dunaju (Avstrija), Clan New York Academy of Science in Washington Academy of Sciences, Clan uredniških odborov mednarodnih znanstve-
nih časopisov: Colloid Polymer Sci. v Ulmu (Zah. Nemčija}, J. Mater, Sci. v Londonu (Anglija), J. Polym. Sci., Poly m. Phy. Ed., v New Yorku (ZDA), Makromol, Chem. v Mainzu (Zah, Nemčija) in Polymer v Londonu (Anglija). — Na Bledu je imel 15. aprila uvodno predavanju Kristalizarija m orientacija polimerov, ki ga je ponovil 24, aprila v Zagrebu v JAZU, Na polimernem kongresu v Melbourne^ (Avstralija) je imel 24. maja začetno predavanje o osnovni temi kongresa, to je o elastičnem modulu, trdnosti in izboljšavi, ki jo dosežemo s primesmi k polimernim materialom, in uvodno predavanje The Drawing of Semierystaiiiile Poly mer s, 26, maja pa splošno predavanje Transport Properties of Elastically and, Plastically Deformed Polymers. Uvodnemu podobno predavanje je imel že 15. maja na univerzah v Brisbaneu in 17. maja v Sydneyu (Avstralija). V Bonnu je prejel 25. junija Humboldtovo nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljujejo le starejšim ameriškim znanstvenikom in jim omogoča daijše oi vanje in deio v Z an. Nemčiji. 2d. junija je nastopil z izpraševalcem B. Stihom na javnem večernem pogovoru v hotelu Sion (Ljubljana) o znanosti in trio veš ni usodi. V lviamzu se je uKvarjal z malo-kotnim sipanjem nevtronov na mešanicah devteriranih in protonira-nih kristaliziran i h polimerov, ki je danes v središču zanimanja. Poleg tega je imel 1, oktobra predavanje Properties of Highly Drawn Polymers v Inštitutu za tehnologijo in reologijo polimerov v Arco Felice pri Neaplju (Italija).
Glej Letopis 31. str. 33—39 ifl 117.
Lujo Suklje
rojen 21, septembra 1010, dr. tehničnih znanosti, zaslužni profesor Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969, redni član od 29. marca 197M.
S sodelavci je pri Katedri za mehaniko tal FAGG Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani raziskoval projektne kriterije in metode napovedi za nasipe na meftfciii tiefi. Za nelinearne normalno konsolidi-rane Zemljine slojevitih tal z majhnim ali ničnim začetnim viskoznim strukturnim uporom je bil uspešno verificiran računalniški program za hkratno rešitev difuzijske in ravnovesnih enačb pri ravninskih problemih. Za viskozne zemljine, prekonsolidirane z dolgotrajnejšo predhodno sekundarno konsolidacijo ali z minulo geološko obtežbo, je bila zasnovana pot k ustrezni rešitvi. Z vgraditvijo ozke vrste posebnih kontaktnih elementov v mrežo končnih elementov je bil preučen vpliv tangencialnih premikov na kontaktih različnih medijev. Raziskan je bil tudi vpliv armiranja površja tal pod nasipi na njihovo stabilnost.
Glej Letopis 35. str. 30.
Miha Tišler
rojen IS, septembra 1S26, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za organsko kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977.
Leta 13H4 je s sodelavci raziskoval kemijo organskih spojin na področju heterociklični h spojin in analogov binaftila. Raziskave analo-gov naravnih derivatov pi rimi din a so pokazale malo znano reaktivnost pirimidinskega obroča ob prisotnosti nukleofilov, ko pride do odpiranja obroča na položaju 2. Sintetizirani modelni sistemi iz vrst azolopiridopirimidov so pokazali, da se pirimidinski del zelo lahko
odpre pri reakciji z reaktivnimi metilenskimi spojinami, kar je omogočilo nove sintezne poti. Izdelane so bile tudi nove metode za pridobivanje pirimidinov iz ena m i no est rov ali amidov prek ustreznih nenasičenih N,N-dimetil a mi din o v. Heteroarilsubstituirane tiosečnine so rabile kot sintpni pri sintezah tiazolov in benzo analogov in nekaterih piridopinmidinov. V vrsti binaftilov so potekale sinteze v smeri gradnje funkeionaliziranih naftalenov in raziskave novih možnosti povezave teb v bin af tile. S plenarnim predavanjem Strategijo sinteze i njena primena na neke organske spojeve se je udeležil sestanka kemikov in tehnologov Kosova v Prištini, poleg tega je sodeloval še na teh simpozijih in kongresih: Pattern Group Transposition in Heterocyclic Synthesis, konferenca o stereokemiji na Biirgenstocku (Švica); referati s sodelavci: Some new .Aspects of Pyrimidine Ring -Reactivity in Tricyclic Pyrimidines, I UP A C 14th International Symposium on the Chemistry of Natural Products, Poznan (Poljska); Some new Transformations of Heterocyclic Thiourea Derivatives, Symposium on the Organic Chemistry of Sulphur, Lindau (ZR Nemčija); New Synthetic Approaches for some Azoloazines and Pyrimidines, Xth European Colloquium on Heterocyclic Chemistry, Kaiserslautem (ZR Nemčija) In 3, jugoslovanski simpozij o organski kemiji (13 referatov a sodelavci), Ljubljana. Predaval je na univerzah v Banjaluki, Miin-chnu in Regensburgu, na univerzi v Trstu je imel dvomesečni ciklus predavanj na podiplomskem študiju in v Ljubljani predavanje Organske spojine kot sredstva za komuniciranje živih bitij na seminarju za profesorje srednjih Sol, Glej TJitopls 34, Blr. 3S—4I} in 118.
Ivan Vidav
rojen 17. januarja 1918, dr, phil., redni profesor za matematiko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 17, oktobra 1958, redni član od 21, decembra 1962.
Csej utopiš 34, Str. 4B.
Lojze Vodovnik
rojen 6. septembra 1933, dr. sc., redni profesor za biokibernetiko in dinamiko sistemov na Fakulteti za elektrotehniko Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 10. marca 1977, redni Član od 6. junija 1933.
S sodelavci na Fakulteti za elektrotehniko in Zavoda za rehabilitacijo invalidov je nadaljeval raziskave o terapevtskih učinkih električnih tokov na spastidnost in denervirane mišice. Ukvarjal se je s problemom optimizacije stimulacij ski h parametrov in začetni rezultati kažejo, da obstajajo optimalni parametri le individualno za vsakega bolnika. Predlagal je tudi hipotezo o mehanizmu terapevtskih učinkov, ki temelji na predpostavki, da povzroča stimulacija izločanje endogenih snovi. Posredni dokaz so podobni časovni poteki učinkov stimulacije in farma k okin etične krivulje delovanja spa zmo liti kov. Ker načrtuje raziskavo o vplivu elek tre akupunkture na spastičnost, so bile najprej opravljene meritve impedance na akupunktur ni h točkah in v njihovi bližini. V nasprotju z ugotovitvami nekaterih drugih avtorjev nI bilo mogoče dokazati nobenih ponovljivih impedančnih sprememb v točkah, ki hi naj bile akupunkturne.
Na Brunei University v Uxbridgeu (London) je imel marca predavanje Functional and therapeutic electrical stimulation for extremities.
Istega meseca je predaval tudi na Southampton Medical School o Functional electrical stimulation — .facts and expectations in na Southampton University, Dept. of Electrical Engineering o Therapeutic potential of electrical stimulation j or motor disorders. Oktobra je imel vabljeno predavanje na simpoziju o biokibernetiki v Skopju z naslovom fiasuojne smeri funkcionalne in terapevtske stimulacije nevromuskulamih sistemov„ V 2ačetku novembra je imel vabljeno predavanje s podobnim naslovom na Fourth Int. Conf. on Biomedical Physics and Engineering v Sofiji. Ob tej priložnosti je predaval na bolgarski akademiji znanosti (oddelek za biomehaniko) o Some control problems in FES, na medicinski akademiji pa je imel predavanje Implantable and surface technologies of electrical stimulation. Na vabilo druStva fiziatrov Bolgarije je imel predavanje Some achievements in therapeutic and functional stimulation. Sodeloval je kot član komisije pri dveh doktorskih disertacijah, na Brunei University Ux-bridge (London) in na Politehniki v Varšavi.
Je član uredniškega odbora revije Medical and Biological Engineering & Computing in predsednik Odbora za koordinacijo področij skupnega programa pri RSS.
Glej Letopis Ji, str. 4D In ISO- m.
Dopisni člani
Ludvik Gyergyek
rojen 2. septembra 1922, dr. se. appl. (Bruxelles, Belgija, 1957), dr. h. c. (Budapest, Madžarska, 1982) redni profesor za sisteme, avtomatiko in kibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 24. aprila 1931.
Leta 19B4 nadaljeval raziskovanje računalniške obdelave in analize signalov, predvsem elektrokardiogramov, raziskovanja razpoznavanja oblik in optimalnega načrtovanja in vodenja sistemov. Z referatom Nonparametric Classification of QRS Complexes in Multilead Exercise Electrocardiography (soavtorja: Z Bjelogrlič in F. J age r) se je udeležil International 84 Athena Conference on Modeling & Simulation, Atene, 4.-6. julija.
Z referatom Per/ormanee Analysis of Control Algorithms for Sensor based Object Recognition (soavtor S. Prešern) se je udeležil mednarodne konference DIG IT ECU' 84, Petras, Maja je strokovno obiskal Fakulteto za elektrotehniko Tehniške univerze v Budimpešti in Centralni raziskovalni inštitutu za fiziko (KFKI) Madžarske akademije znanosti v Budimpešti. Na obeh mestih se je strokovno pogovarjal o delu in izkušnjah pri reševanju nekaterih vprašanj s področja avtomatike in kibernetike.
Za delo Naprave za povezavo operatorja z računalniškim sistemom za uodenje proces ou v reainem času je prejel % drugimi sodelavci nagrado za izume in tehnične izboljšave Sklada Borisa Kidriča v Ljubljani.
Je član Sveta Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani in do konca te mandatne dobe tudi član sveta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Je delegat SAZU v svetu Inštituta Milan Vidmar, v svetu Inštituta za turbinske stroje in svetu Inštituta za elektrotehniko in vakuumsko tehniko (vsi v Ljubljani). Je član komisije za stike s tujino Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani.
Glej Letopis 34, sir. 40—11 ln str, lit.
Zunanji dopisni člani
K reši m i v Balenovič
rojen leta 1014. dr. sc., redni profesor za organsko kemijo in biokemijo pri inštitutu za kemijo univerze v Zagrebu. Dopisni član od 25. m area 1976.
Glej Letopis 27, stf- B4— 36.
Nikolaj A, Borisevič
rojen leta 1923, dr. fizikalno-matematičnih znanosti, član A Z BSSR in dopisni član AZ ZSSR. Dopisni član od 24. aprila 1981.
G.L-j Letopis 32. str. 130—13L.
Al eksandar Despid
rojen leta 1927, dr. fizikalne kemije, redni profesor fizikalne kemije na tehnološki fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 25. marca 1976,
Glej Letopis 17, str. al— 8fl.
Drago Grdenie
rojen leta 1919, dr. organske kemije, redni profesor za anorgansko kemijo na univerzi v Zagrebu, predsednik Jugoslovanskega centra za kristalografijo JAZU. Dopisni član od 25. marca 1976.
Glej Letopis 17. str. 89—30.
Erwin L, Hahn
rojen 9. junija 1921, dr. sc., redni profesor fizike na University of California, Berkeley. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Glej Letopis 32, str. 132^133.
Mihailo Lj. Mihailovič
rojen 22. januarja 1924, dr. kem., redni profesor organske kemije na naravoslovno-matematični fakulteti v Beogradu, Dopisni član od 25, marca 1976. Glej Letopis 11, str, 31—32.
Bogdan Povh
rojen 20. avgusta 1932, dr. fizike, redni profesor fizike na univerzi v Heidelbergu, redni član in direktor Inštituta Maxa Plancka za jedrsko fiziko. Dopisni član od 10. marca 1977.
Glej Letopis 23, str, Ti—77.
Vladimir Prelog
rojen 23. julija 19116, dr. sc., upokojeni predstojnik laboratorija za organsko kemijo na ETH v Ziirichu. Dopisni član od 29. marca 1979. Glej Letopis 3D, str. 87—BB.
Chintamani Nagesa Ramachandra Rao
rojen leta 1934, dr. znanosti na univerzi v Mysoru in na univerzi v Pordue (ZDA), predstojnik oddelka za strukturno kemijo in kemijo trdne snovi na Indian Institute of Science. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Glej Letopis 32, str, 131—136. Pavle Savič
rojen 10. januarja 1909, fizikalni kemik, upokojeni redni profesor za fizikalno kemijo rs a naravoslovno-matemutični fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 13. marca 1972.
Glej Letopis 2-J. str. 53—bi.
IV. RAZRED
Za naravoslovne vede
Redni člani
Srečko Brodar
rojen 6. maja 1893, dr. phil., upokojeni redni profesor za kvartaroto-gijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni Član od 6. decembra 1949, redni od 22. junija 1953.
Glej Letopis 34. str. 13.
Stanko Grafenauer
rojen 13. maja 1922, dipl. ing. rudarstva, doktor geoloških znanosti, upokojeni redni profesor za kristalografijo, mineralogijo in petrolo-gijo na Fakulteii za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 17. aprila 1973, redni član od 24. aprila 1931, tajnik IV. razreda za naravoslovne vede SAZU. Leta 1984 je raziskoval triadne magmatske kamnine in na podlagi 25-letnega raziskovanja izdelal sklepno poročilo. Ugotovil je, da so magmatske triadne pred o mine nastajale z delnim taljenjem, pri čemer so nastajali prvi liparitj, ki so jim sledili pozneje andeziti in bazalti. S hipotezo delnega taljenja v skladu s tektoniko plošč lahko pojasnimo izredno pestrost in razlike med posameznimi kamninami celo na majhni površini. Poročilo podaja tudi Celotno podobo razporeditve posameznih Vrst triadnih predornin na Slovenskem. Se vedno je ostalo nerešeno vprašanje, odkod so nastale nekatere kamnine, ki so izredno bogate S kalijem ali z natrijem. V tisku ima obširno razpravo Triadne Tnagmatske kamnine v vzhodni Sloveniji v Geologiji 26 (1933) in Triadne predornine na Dolenjskem v RMZ (1984). Napisal je učbenik Mineralne surovine za srednjo stopnjo usmerjenega izobraževanja geološke in rudarske usmeritve. Knjiga je tik pred izidom. Se naprej raziskuje zbrane vzorce mineralov z različnih področij Slovenije in pripravlja knjigo Mineralni pojavi na Sloveniji em, Organiziral je predavanje akademika Ni kola Pantiča iz SANU v SAZU s predavanjem O klimatskih spremeinboh v geološki preteklosti in o vzrokih teh sprememb v januarju 1984.
Glej Letopis 34. str, 43.
Sveto zar Ilešič
rojen 8. junija 1907, dr. phil., upokojeni redni zaslužni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1967, redni od 5. februarja 1970,
Glej Letopis 34. str. 43 lil 111.
Ernest Mayer
rojen 10. novembra 1920, dr. phil., znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Dopisni član od 21. marca 1974, redni član od 6. junija IU83.
Leta 1984 je nadaljeval z raziskavami endemizma in polimorfizma v vaskularni flori Jugoslavije in sosednjega obrobja Balkanskega polotoka. Na več manjših ekskurzijah po Sloveniji in Istri ter na treh večjih ekskurzijah po Dalmaciji, Hercegovini, Črni gori in Makedoniji je preučeval in nabiral razne polimorfne agregate iz genusov Aristolochia, Geranium, Cerastium, Silene, Dianthus, Melampyrum, Centaurea, Serratula itd. za ustrezno morfološko, horološko in takso-nomsko obdelavo. Oktobra je imel dve predavanji o nekaterih re-
zultatih dosedanjega, dela v Botaničnem inštitutu Aristotelove univerza v Solunu, novembra pa je bil na krajšem študijskem potovanju v Avstriji (Dunaj, Celovec).
Glej Lesopia 34, «ir. «H! lil 113—114,
Tvan Rakovec
rojen Iß. septembra 1899, dr. phil, upokojeni redni profesor za geologijo in paleontologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 31. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949.
Med pomembnejše družbene dejavnosti v letu 1934 spada članstvo v uredniškem odboru Slovenskega biografskega leksikona. Po Stiri-mesečnem zdravljenju istega leta je nadaljeval prekinjeno delo. Posvetil se je biografijam geologov, paleontologov in strokovnjakov nekaterih sorodnih področij, ki so delovali pretežno v 19. stoletju, ko so prehajala ljubiteljska prizadevanja v znanstvene roke. Dokončno je obdelal za II. izdajo Slovenskega biografskega leksikona 22 biografij naslednjih avtorjev: Abel Othenio, Ampferer Otto, Bittner Alexander, Brückner Eduard, Diener Carl, D reger Julius, Ettingshausen Constantin, Fuchs Theodor, Gavazzi Artur, Germovšek Cveto-slav, Hauer Franz, Hecke! Johann Jakob, Heritsch Franz, Hilber Vinzenz, Hochstetter Ferdinand, Hoernes Rudolf, Jäger Robert, Kner Rudolf, Kossmat Franz, Kühn Othmar, Morlot Adolphe Charles in Suess Eduard.
Glej Letopiü 34, 5 LT. 44. Dopisni člani
Jože Bole
rojen 17. junija 1929, dr. bioloških znanosti, znanstveni svetnik Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU in njegov upravnik. Dopisni član od 10. marca 1977.
Leta 1984 je nadaljeval taksonomske, zoogeografske in zo oceno tske raziskave mehkužcev alpskega in predalpskega sveta Slovenije. Terenske raziskave je usmeril v Savinjsko dolino, na Kočevsko in v Slovensko Pri mor je. Za zoocenotske raziskave je izbral 6 poskusnih ploskev na Dobrovljah in Mozirski planini. Tod je zbiral mehkužce in jemal vzorce tal za podrobno analizo. Za zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Nova Gorica je preučil favno mehkužcev na predvidenem območju bodoče vodne akumulacije Klivnik pri Ilirski Bistrici. Posebno pozornost je posvetil raziskavam podzemeljskih in izvirskih mehkužcev v predalpskem območju in na osamljenem krasu. Našel je tri nove vrste in veliko podatkov o novih nahajališčih podzemeljskih in izvirskih vrst. Laboratorijsko delo je obsegalo anatomske raziskave novo odkritih vrst, sortiranje materiala in uvrščanje v zbirke. Je urednik Razprav IV. razreda SAZU, tajnik Medakademij-skega odbora za floro in favno Jugoslavije in sodeluje pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika.
Glej Letopis 34, str, 44.
Matija D ro ven i k
rojen 14. februarja 1927, dr. tehniških znanosti, redni profesor za nahajališča mineralnih surovin, za nahajališča mineralnih surovin SFRJ ter mikroskopijo rud in premogov na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 23. marca 1978.
Leta 1984 je nadaljeval z rudnemikroskopskimi in geokemlčnimi raziskavami svinčevo-cinkovega rudišča Tup)a. Raziskave kažejo bolj zapleten diagenetski in epigenetski razvoj rude, kot se je dosedaj razlagalo, kar velja zlasti za oba glavna rudna minerala, sfalerit in ga Ioni t. Izotopska sestava žvepla je zelo heterogena, kar dokazuje, da so nastali rudni minerali v diagenezi. Galenit je izjemno čist, saj vsebuje le nepomemhne sledi zanj sicer v magmatogenih rudiščih značilnih prvin. Preučeval je tudi sestavo in nastanek anhidritnih rudnih žii v bakrovem rudišču Bor. Te žile vsebujejo izmed rudnih mineralov predvsem eovellin, enargit, pirit, d igen it in born i t. Vsekakor gre za ascend en tne, vendar najbrž najmlajše tvorbe v borskem rudišču. Na povabilo je imel na Freie Universität v Berlinu predavanje Some geochemical characteristics of lead-zinc deposits o j Slivenia, Yugoslavia. Na sklepni konferenci projekta IGCP-UNESCO, ki jo je pripravila v Leobnu avstrijska akademija znanosti je imel predavanje Igneous- tectonic euolution and origin of Bur end Veliki Krivelj copper deposits, Yugoslavia, Na univerzi v C lau st h a In pa je imel predavanje Die Bergwirtschaft Und die Lagerstätten Jiitjosiaujteiiji-Pomembnejša družbena dejavnost: predstojnik Inštituta za geologijo pri VTOZD Montanistika, član sveta ZRC SAZU, član sveta VTOZD Montanistika, član jugoslovanske komisije IGCP-UNESCO, član uredniškega odbora revije Geologija, svetnik Society for Geology Applied to Mineral Deposits.
Glej LutapLs 34, str. 45 to lfla.
Ivan Gams
rojen 5. julija 1923, dr. geografije, redni profesor za fizi&no geografijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 23. marca 1978.
Leta 1984 je preučeval klimatsko in ekološko višinsko pasovi tost Slovenije. Raziskoval je regionalizacijo Jugovzhodne Slovenije ter geo-morfološko in po kraj ins ko ekološko sestavo srednje ¿irške doline. Za objavo je pripravil rezultate meritev korozije na 59 postajah po svetu v okviru mednarodne komisije za kraško denudacijo ISU. Pripravil je program Studijske komisije (mednarodne geografske zveze) za človekov poseg v kras, ki jo vodi od avgusta 1984. Sou redil je peto Število Geographica Iugoslavica. Vodil je izdelavo koncepta nove geografske monografije Slovenije, ki bo ena glavnih nalog slovenskih geografskih ustanov v prihodnjih letih, in izdelavo geslovnikov za slovensko geografsko terminologijo. Sodeloval je pri izdelavi zvezne legende za geomorfološko kartiranje 1 : 100,000 v okviru zvezne teme, Na posvetu o standardizaciji geografskih imen v jezikih narodov in narodnosti SFRJ v Sarajevu je 8. marca predaval o prizadevanjih za ureditev geografskih imen v GDS. O dosežkih raziskovanja krasa v Sloveniji in o pokrajinskoekološki sestavi Slovenije je predaval 1, marca v univerzitetnem geografskem inštitutu in 2. marca v Avstrijskem geografskem društvu na Dunaju. O istih temah je predaval. 19. novembra v geografskem odseku PMF in v Geografskem društvu Hrvatske v Zagrebu. Na mednarodnem simpoziju Komisije za gorsko geoekologijo pri Mednarodni geografski zvezi je 18. avgusta v Švici predaval o pokrajinskoekoloških preučevanjih na Pohorskem po-dravju, Na 25. mednarodnem kongresu geografov je 29. avgusta na zasedanju Ekološki pogoji kot osnova in omejitev razvoja v gorah predaval o višinski conalnosti v Sloveniji in njeni klimatski pogojenosti. Na tem zasedaniu je bil tudi poročevalec in je vodil jugoslovansko delegacijo na istem kongresu.
V RSS je predsednik PS za geografsko tfkulje in član ekspertne skupine za humanistične vede. Predsednik znanstvenega sveta Geografskega instituta AM ZRC SAZU.
Glej Lowpis 34, str, 13 in 1Q3—103-.
Janez Matjašič
rojen 14. maja 1921, dr. naravoslovnih ved, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Dopisni član od 21. marca 1974.
Glej Letopis str, 15—16.
Mario Pleni čar
rojen 5, avgusta 1924, doktor geoloških znanosti, redni profesor za fizikalno geologijo, biostratigrafijo in geološko kartiranje na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 24, aprila 1981.
Leta 1984 je raziskoval biostratigrafske razmere na kredni karbonatni platformi severozahodnih Dinaridov. Preučeval je rudistno cenomanijsko favno V okolici Poloma pri Kočevju, z geologi Inštituta za geologijo in paleontologijo tržaške univerze senonijsko favno na profilu pri Dolenji vasi blizu Senožeč in turonijsko favno pri vasi Poljane (Marcottini) blizu Doberdobskega jezera. Posebno zanimiva je fosilna favna na Kočevskem, v kateri so številni primerki rodu le hthyosarcoli t es. Poleg tega je sodeloval z zbiranjem podatkov o potencialnih območjih z nahajališči nafte in plina v Sloveniji in Jugo-viji pri elaboratu Raziskava možnosti razvoja energetike SR Slovenije do ieta 2ÍJUU, ki ga izdeluje Elektro inštitut Milan Vidmar. Nadaljeval je z delom pri geološkem izrazoslovju in izdelavi Kataloga fosilov Slovenije, Od 12, do 17. septembra 1984 je z Zavodom za mednarodno znanstveno in tehnično sodelovanje SR Slovenije preučeval s prof. R, Pavlovcem kredne in paleogenske sklade v Grčiji, V okviru medakademijskega sodelovanja med SAZU in Bolgarsko akademijo znanosti pa od 8. do 14. oktobra 1984 tudi s prof. R, Pavlovcem podobne sklade v Bolgariji.
Od a. do 6, oktobra 1984 se je udeležil v Mostarju Simpozija o problemih zgornjega eocena in oligocena v Jugoslaviji ter imel referat Oli-gocenske bazalne usedline u Si ou eni ji (skupaj z mag. F. Cimermanom), Od 17. do 20. oktobra 1934 je sodeloval na 9. kongresu speleologov Jugoslavije v Kar lovcu z referatom GeoIožJta zgradba in kraški pojavi (skupaj z dr. R. Pavlovcem). 23. in 24. novembra 1384 se je udeležil konference in okrogle mize o vprašanjih dinarske karbonatne platforme, ki sta bili v Tržiču (Monfalcone) in Trstu z referatoma Naj pomembnejše rudistne Mostróme t? Sloveniji in Malacofaune du Crétacé supérieur di Marcottini-Poljane (skupaj z dr, M, L. Zucchi-Stoifa). Sodeluje z Geološkim zavodom v Ljubljani in IN A Nafto Lendava pri izdelavi načrta za raziskovanje nafte in zemeljskega plina v Sloveniji v obdobju 1986—1990.
Med pomembnejše družbene dejavnosti spadajo naslednje funkcije! predsednik znanstvenega sveta Inštituta za paleontologijo ZRC SAZU, član znanstvenega sveta Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. urednik (za Slovenijo) Bulletin scientifique, član uredniškega odbora revije Geologija, član znanstvene redakcije revije Atti del Museo, Geolog ico e Paleontológico di Monfalcone, urednik Razprav 4. razreda za paleontologijo, član Znanstvenega sveta za nafto JAZU, član terminološke komisije SAZU, predsednik Slovenskega geološkega društva, član več programskih svetov pri RSS in SAZU, sodeloval je pri
Slovarju slovenskega knjižnega jezika, je član recenzentske komisije za osnovno geološko karto SFRJ, član uredniškega odbora pri Enciklopediji Jugoslavije in član uredniškega odbora Geološkega zbornika. ki ga izdaja odsek za geologijo FNT univerze v Ljubljani.
Glej Letopis 34, str. « ln 117,
Zunanji dopisni člani
Roman Kenk
rojen 25. novembra 1698, dr, naravoslovnih ved, upokojeni redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne knjižnice v Washingtonu v oddelku za zoologijo nevretenčarjev. Dopisni član od 6. junija 1983-
Clej LetOBla 34, str. 34—85.
Vanda Kochansky-Devidé
rojena 10. aprila 1915, dr. naravoslovnih ved. redni profesor na nara-vcslovno-matematični fakulteti univerze v Zagrebu, Dopisna članica od 20. marca 1975.
Glej Letopis M, s It. 62—65
Josef Kratochvi)
rojen 6. januarja 1909, dr. naravoslovja in doktor biologije, upokojeni profesor zoologije, konzultant — vodilni znanstveni delavec inštituta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 5. februarja 1970.
Glej Leacpis 21, str. 7Ç—77.
Petar Stevanovic
rojen 3. junija 1914, dr. geoloških in mineraloških znanosti, redni profesor na rudarsko-geološki fakulteti v Beogradu, Dopisni član od 20, marca 1975.
Glej Letopis Z6, str. 66—efl.
V. RAZRED_ _ ___ _ _Za umetnosti
It cd ni člani
Anton Ingolič
rojen 5. januarja 1907, pisatelj, upokojeni gimnazijski profesor. Dopisni član SAZU od 25. marca 1970, redni član od 24. aprila 1981. Bil je tajnik V. razreda od 18. marca 1977 do 19. maja 1981, član Sveta jugoslovanskih akademij od 17. decembra 1980, častni član Slavističnega društva Slovenije, častni član Slovenske izseljenske matice, častni občan občine Slovenska Bistrica, član založniškega sveta Slovenske matice. Nagrajen je bil s Prešernovo nagrado (1949 in 1978) in z nagrado AVNOJ (1983). Leta 1984 je med drugim napisal tri daljše novele, pripravil za tisk roman Podobe njenega življenja (delovni naslov Pečar jeva JSla) in imel literarne nastope na 26 osnovnih in drugih šolah v Sloveniji.
Glej Letopis 34, str. 47 ln lil.
Božidar Jakac
rojen IS. julija 1899, upokojeni redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Dne 27. oktobra 1984 je bila slovesno odprta galerija Jakčev dom kot darilo umetnika Novemu mestu z 817 eksponati, ki so nastali od leta 1910 do danes (risbe, akvareli, pasteli, olja).
Glej Letopis 31, str. 4B.
Zdenko Kalin
rojen 11. aprila 1911, akademski kipar, upokojeni redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, Dopisni član od 5. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik V. razreda.
Glej Letopis 31, Str, M in lil, Bratko Kreft
rojen 11, februarja 1905 v Mariboru, dr. phil., dr. h. c. mariborske in kijevske univerze Tarasa Sevčenka, bivši redni (honorarni) profesor za novejšo rusko književnost (od Puškina do Solohova) na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. V zimskem semestru 1961—62 gost-profesor na Goethejevi univerzi v Erankfurtu ob Maj ni. Od 1930—62 član SNG v Ljubljani (režiser v Operi in Drami, od 1946—1955 dramaturg v Drami SNG v Ljubljani Dramatik, pripovednik, esejist in pisec različnih razprav s področja dramaturgi je, teatrologije in sla vi stike), upokojen leta 1962 kot gledališki umetnik po stopnji I A. Redni član od 22. decembra 1961, upravnik Inštituta za slovenski jezik od 1963—1984, podpredsednik SAZU tretje mandatne dobe, dopisni član JAZU in MANU, Matice srbske, podpredsednik Mednarodnega slavističnega komiteja, predsednik skupščine Borštnikovega srečanja itd. Dobitnik treh Prešernovih nagrad (zadnja, 1975 za življenjsko delo), nagrada AVNOJ 1975. priznanje Sterijinega pozor j a za teatrološko življenjsko delo z zlato značko in plaketo, red dela z rdečo zastavo, red zaslug za narod z zlato zvezdo, častni član Slavističnega društva Slovenije in Srbije, častni občan mesta Gornja Radgona, bronasta in zlata plaketa Maribora itd.
Glej Ledopis M, str. 46 ln 113.
France Mihelič
rojen 27. aprila 1907, upokojeni redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. februarja 1933. Leta 1984 je imel več razstav (olja, risbe in grafike za Prešernov dan v Celovcu; grafike v Sežani; pastele v galeriji Labirint v Ljubljani in odprtje stalne zbirke slik, pastelov, risb in grafik na Ptuju). Udeležil se je nekaterih mednarodnih razstav.
Glej Letopis 34, str, 48.
Vladimir Pavšič — Matej Bor
rojen 14. aprila 1913, književnik. Redni član od 6. februarja 1965. Objavil je pesniško zbirko Podofcnice tižirci (Založba Obzorja, Maribor, 239 str.), knjigo Jonlco in druge novele (Partizanska knjiga, Ljubljana, 210 str.), epigrame v Književnih listih dnevnika Delo in v reviji Borec študijo iz leta 1942 Na pragu noue slovenske literature.
Glej Letopis 34, str. 4 S.
Ivan Potrč
rojen 1. januarja 1813, pisatelj. Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.
Glej Letopis 31, ser. 49. Primož Ramovš
rojen 20. marca 1921, skladatelj. Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Upravnik Biblioteke SAZU.
Krstno izvedbo so doživele naslednje njegove skladbe: Koncert za orgle in orkester (Ljubljana), Dialog za klavir In orkester (Halle), Koncert za dva klavirja in orkester (Ljubljana), Noktumo za štiri flavte (Ljubljana), Tri srca za violino, rog in klavir (Radenci), Za harmoniko (Ljubljana), Solo da trombone (Ljubljana), Quad rap ¡um za orgle štiriročno (Ljubljana), Nihil obstat za klavir (Beograd.) Koncertno izvedbo so med drugim doživele skladbe: Musiques /unè-bres (Zagreb), Sin/onieita (Ljubljana), Nokturno za štiri flavte (Ljubljana), Pihalni trio (Zagreb), Sest miniatur za pihalni trio (Zagreb), Sonatina za klarinet in klavir (Ljubljana), Preludij in fuga za orgle (Ljubljana), Sarfcazmi (Ljubljana, Erevan, Leninakan, Baku, Sevastopol j, Avstrija, Nemčija, Sarajevo), Za harmoniko (Opatija). Postal je redni član — sodelavec Slovenske matice. Imenovan je bil za člana odbora Prešernovega sklada. Glej Letopis 34, str. « Ul 117,
Edvard Ravnikar
rojen 4. decembra 1907, ing. ar h., upokojeni redni profesor za urbanizem in javne zgradbe na F AG G Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Redni član od 29. marca 1979.
Glej Letopis 34, atr. Iti.
Gabrijel Stupica
Rojen 21. marca 1913, akad. slikar, upokojeni redni profesor Akademije za likovno umetnost Univerze Edvarda Kardelja. Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Leta 1984 je sodeloval pri mednarodni grafični mapi Art and sport z barvno grafiko Victory.
Od 7. do 27. marca 1984 je razstavljal slike in g vaše v galeriji La galleria del Naviglio v Milanu.
GlCJ LttmPIS 31, B«. 49,
Dopisni flani
Uroš Krek
rojen 21. maja 1922, skladatelj, upokojeni redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Dopisni član od 29. marca 1979.
Novo napisane skladbe v letu 1984: Koncert za violončelo in orkester, Domov bom za moški zbor (besedilo Matej Bor) Poletna pesem za meSani zbor (bes. Asta Malavašič), Mlini življenja za mešani 2bor (bes.
Tea Ro vaek-Witzemann), Sonata za vioiončelo in klavir.
Glej Letopis 31. str. 50.
Janez Menart
rojen 29. septembra 1929, književnik. Dopisni član od 6. junija 1983. V Književnih listih časnika Delo je urejal tedensko rubriko Izbrana pesem. Sam ah v družbi drugih književnikov je sodeloval z recitacijami in pogovori na literarnih večerih: v Studijski knjižnici v Ajdov-
ščini, marca (v dvoje); v osnovni šoli na Bledu, 23. maja (sam); v lendavski knjižnici, 15. junija (v skupini); v galeriji v Murski Sobota, 15, junija (v skupini); v bivši gimnaziji v Kranju, 14. novembra {sam); v Narodni banki Slovenije, ob Prešernovem dnevu, 6. februarja (sam); ob 30-letnici zbirke Pesmi štirih v NUK, decembra 1983 (v skupini),
Vse leto je redno sodeloval v komisiji SAZU za pripravo novega pravopisa (praviloma vsak torek od 16.—19. ure) in po potrebi kot svetovalec za filmski jezik pri Inštitutu za gl o v, jezik pri SAZU. Je član upravnega odbora Društva slovenskih pisateljev, član založniškega sveta založbe Obzorja v Mariboru, član uredniškega sveta Književnih listov, Delo,
Glej Letapis 34, str. JO in 114.
Milan Mi belič
rojen 20. julija 1925, arhitekt, projektant v arhitektnem biroju AB v Ljubljani. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Glej Letopis 34, str. 51.
Jože Ud o vi č
rojen 17. oktobra 1912, pesnik in prevajalec. Dopisni član od 24-aprila 1931.
Glej LeJopls 31, sir. 11,
Zunanji do d i sni člani
Johann Cilenšek
rojen 4. decembra 1913, skladatelj, profesor na Franz Liszt-Hoch-schule fur Musik v Weimarju. Dopisni član od 7. februarja 1967.
□ iej Letopis 18, str, @i—63,
Avgust Čem igo j
rojen 24. avgusta 189B, akademski slikar in grafik. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Glej Letopis 32, str. 150—152
Desanka Maksimovič
rojena 16. maja 1898, književni ca. Dopisna članica od 7. februarja 1969.
Glej Letopis 20, str. 57.
Andre Mohorovičič
rojen 12. julija 1913, dr. ar h., ing. arh. in umetnostni zgodovinar, redni profesor za arhitekturo na univerzi v Zagrebu, Dopisni član od 6, junija 1983.
Glej Letopis 34, ste. 94— 95.
Zoran Musič
rojen 12, februarja 1909, slikar. Dopisni član od 24, aprila 1981.
Glej Letopis 32, str. 153—155.
Dimitr Pant.eleev
rojen 26. novembra 1901, pesnik in prevajalec, član Zveze bolgarskih književnikov. Dopisni član od 24. aprila 19B1.
Gifij Letopis 32, Str. 156—157,
Stanojlo Rajičič
rojen 16. decembra 19 ID, skladatelj, redni profesor na glasbeni akademiji v Beogradu. Dopisni član od 20. marca 1975.
Glej Letopis 26, str. 70—72.
Harald Saeverud
rojen 17. aprila 1097, komponist in dirigent. Dopisni član od 25.
marca 1976.
Glej Letopis 27, str. lifi— infl.
VL RAZRED_____ _Za medicinske vede
Redni fluni
Janez Batis
rojen 15. marca 1919, dr. veterinarskih znanosti s področja mikrobiologije, i mu no logi je in kužnih bolezni, redni profesor Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in parazitologijo VTOZD za veterinarstvo iste fakultete. Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Leta 1934 se je ukvarjal s pedagoškim, raziskovalnim in strokovnim delom na področju mikrobiologije, kužnih bolezni in epizootiologije. Raziskovalno delo je opravljal v laboratorijih Inštituta za mikrobiologijo in parazitologijo VTOZD za veterinarstvo. Bil je koordinator raziskav pri usmerjenem raziskovalnem programu Epizootiologija in veterinarska dejavnost v javnem zdravstvu in higieni živil ter nosilec raziskovalne naloge Preučevanje mastitisa pri kravah, povzročenega z »drugimi« sireptofcoicij sodeloval je tudi pri dveh drugih raziskovalnih nalogah. Udeležil se je III. jugoslovanskega simpozija o zatiranju mastitisa v Opatiji z referatom Masfifis — problemi i rješavanje, sestanka strokovne skupine Arbeitsguppe der Alpenliinder für Mastitisbekämpfung v Poreču z referatom Ma&Üttäbekämpfung in Jugoslawien in XV. spominskega sestanka prof. Janeza Plečnika v Ljubljani z referatom Zgodovina slovenske veterinarske terminologije. Na IV. jugoslovansko-italijanski sestanek o kužnih boleznih na Plitvicah je poslal referat Sir. agalactiae in humans and cows from rural regions in, Slovenia (soavtorji: Ivanka Brglez, Zlata Stropnik in R, Ščuka), na IX. posvetovanje o diagnostiki, profilaksi in terapiji v Primož ten u pa referat Specializovane laboratorije i dijagnostika u pla-navima razvoja stočarstva do 2000 godine (soavtorji: T. Dujin, A. Ne-vjestič. C, Paukovič, D- Palič, C, Pejkovski, V. Srebočan), Bil je predsednik ekspertne skupine za raziskovalno delo na področju biotehniških ved, predsednik Terminološke komisiie Inštituta za slovenski jezik v Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU in član veterinarske ter medicinske sekcije TK, predsednik medakademijskega odbora za raziskovalni načrt Preučevanje infekcij s Str, agalactiae pri ljudeh in ftualifr ter glavni in odgovorni urednik Zbornika BF-Veterinarstvo. Sodeloval je na sejah predsedstva MK SZDL kot član predsedstva, na seiah upravnega odbora Slovenske matice kot član odbora. Na Univerzi je bil član odbora za Prešernove nagrade študentom, na VTOZD za veterinarstvo in pri Raziskovalni skupnosti Slovenije pa je sodeloval v več odborih in komisijah. Pri Zvezi veterinarjev in veterinarskih tehnikov Jugoslavije je bil predsednik zvezne sekcije za
i — Leta pli	49
mastitis in pri Znanstvenem društvu za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije član izvršilnega odbora, Zveza društev veterinarjev in vet. tehnikov Slovenije ga je leta 1984 izvolila za častnega člana.
Glej Letopis str. Sï-53 In Iffi-106.
Bogdan E recel j
rojen 6. maja 1906, dr. med., upokojeni redni in zaslužni profesor za ortopedi jo na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani, Redni član od 6. decembra 1949. Častni član Société Internationale de Chirurgie Orthopédique et de Traumatologie od 4. novembra 1983. Študij električne stimulacije in njenih učinkov pri skoliozi se je nadaljeval v sodelovanju Ortopedske klinike z Inštitutom za klinično nevrofiziologijo UKC v Ljubljani. Električna stimulacija je dosegla stopnjo, ko jo lahko zanesljivo uporabljamo v terapevtske namene. Primerjava rezultatov zdravljenja idiopatske skolioze z električno stimulacijo, z milvaukeejskim steznikom in s kombinirano uporabo obeh je pokazala, da je s kombinirano metodo uspelo doseči izboljšanje dosedanjega zdravljenja. Nadaljnje mikroelektromiografske raziskave so hkrati s študijem refleksov pokazale asimetrij-o v EMG aktivnosti paraspinalnih mišic, kot verjetnega sprožilnega momenta rotacije vretencev. Elektrostimulacija z implanti je v stadiju poskusov na živalih. Nosilec raziskav je prof. dr. Jože Trontelj, sodelavca sta doc. dr. Fed or Peča k in doc. dr. Milan Gregorič. Glej i^Lopis il, str. Rt in 1OT.
Miroslav Brzin
rojen 13. aprila 1923, dr. sc., redni profesor na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in sodelavec Inštituta za patološko fiziologijo. Upravnik Oddelka za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela SAZU. Dopisni član od 2. marca 1974, redni od 29, marca 1979.
Prejel je Kidričevo nagrado s področja medicine in biologije. Udeležil se je mednarodnega simpozija Molecular basis of nerve activity v Berlinu (Da hi em, ZRN, 3.—11. oktobra, Correlation of assumed functions of acetylcholinesterase with its cellular and subcellular distribution) in Združenih kongresov molekularne biologije, his tok e-mtje, citokemije in elektronske mikroskopije latinskoameriških držav v Maracaibu (Venezuela, 2.—3. december) s predavanjema Functional implication of the localization, activity and molecular forms of cha-linesterases in Critical evolution of thiocholine procedures as commonly applied to ultrastructural localization of cholinesterase activity.
Glej Letopis >4, sir. lit 107.
Janez Fettich
rojen 9. oktobra 1921, dr.se., dr. med., redni profesor derm a to verier o-logije in predstojnik katedre za dermatovenerologijo na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, direktor TO Univerzitetne derm atol oške klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Dopisni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979.
Leta 1984 je opravljal redno pedagoško delo za študente dodiplom-skega odseka Medicinske fakultete. Sodeloval je tudi pri podiplomskem Študiju (javno zdravstvo, medicina prometa in športa, zaščita mater in otrok), magistrskem in specialističnem študiju. Dermatovenerologijo je predaval tudi na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani.
Ukvarjal se je z epidemiologijo spolnih bolezni in napisal obširno poročilo Razširjenost spolnih bolezni v Sloveniji za Zavod za zdravstveno varstvo S RS. Vključen je v raziskovalne načrte matične ustanove (reaginski in treponemski testi pri sifilisu, diagnostika medi-kamentoznih eksantemov, zdravljenje z retinoidi). Na XI. strokovnem seminarju za zdravnike splošne medicine na Bledu {13.—14. aprila 1934) je imel predavanji Ztfačela lokalnega zdravljenja kožnih bolezni in Epidemološki pristop k zdravljenju spolnih bolezni. Sodeloval je na II. dermatoterapevtskih dnevih v Splitu (4.-5. maja 1984) z referatom Današnje mogučnosti lijeienja psori-jaze i poremečaja keratinizaeije, Udeležil se je simpozija o retinoidi h v Ženevi (20.—23. septembra 1984). Na sestanku derma tovenerološke sekcije S ZD v Atomskih Toplicah (26,—27. oktobra 1934) je predaval o Edukaciji v dermatologiji. Sodeloval je tudi na spominskem sestanku profesorja Janeza Plečnika v Ljubljani (5,—7, decembra 1984) s prispevkom Katedra za dermatovenerologijo in slovenska strokovna beseda.
Na strokovno-organizacijskem področju je delal v številnih komisijah Univerzitetnega kliničnega centra in Medicinske fakultete, je predsednik republiškega strokovnega kolegija za dermatovenerologijo in član republiške strokovne komisije za etična vprašanja. Uredil je posebno številko Acta dermatovenerologica lugoslavica, je član uredniškega odbora Zdravstvenega vestnika. Sodeluje v uredniškem odboru Enciklopedije Slovenije in pri sestavljanju gesel za Medicinski terminološki slovar. Glej Letopis Si, str, 53—S* in lofl.
Janez Milčinski
rojen 3. maja 1913, dr. jur., dr. med., častni doktor Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, zaslužni profesor (1983). Do dopolnjenega 70. leta je bil redni profesor in predstojnik inštituta za sodno medicino na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 23. decembra 1951, redni član od 5. februarja 1970. Od 25. marca 1976 predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ponovno izvoljen za 4 leta na skupščini SAZU 24. junija 1980 in na skupščini 13. novembra 1984.
Pedagoško delo na Pravni in Medicinski fakulteti v rednem študiju je opravljal do konca poletnega semestra 1983/1984, Poleg tega je predaval še na raznih podiplomskih tečajih, v zdravniškem društvu, v sindikatu zdravstvenih delavcev, v Zdravstvenem centru Velenje, v Univerzitetnem kliničnem centru in na Zavodu SRS za transfuzijo krvi.
Do konca leta 1984 je predsedoval strokovni komisiji za etična vprašanja, ki je pristojna za oceno raziskovalnih načrtov, ki vključujejo biomedicinska raziskovanja na ljudeh kjerkoli v Sloveniji. Predsedoval je organizacijskemu odboru mednarodnega meddiscipli-narnega kolokvija Znanost in vera v SAZU, v Ljubljani od 10.—12. maja 1984.
Je predsednik Programskega sveta skupnega raziskovalnega programa SAZU in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Naravna in kulturna dediščina siovenskega naroda. Od leta 1981 je član odbora Svetovnega združenja za medicinsko pravo in podpredsednik Jugoslovanskega centra za medicinsko etiko in kvaliteto življenja. Kot član delegacije Srbske akademije znanosti in umetnosti se je udeležil potovanja delegacije v Grčijo z obiskom ministrstva za Severno Grčijo, Grškega združenja za slavistične Študije in Patrističnega in-
štituta v Solunu, meniške republike na polotoku Atos, srbskega samostana Hilandar in drugih kulturnih znamenitosti na tem polotoku. Češkoslovaško zdravniško združenje Pukrinye ga je razglasilo za častnega člana. Dobitnik nagrade mesta Tuzle. Nadnacionalno društvo Ordre de Saint Fort un at mu je podelilo diplomo in plaketo Recherche de la qualité, postal je tudi član tega združenja z redom chevalier.
Glej Letopis 34, str. 55—55.
Lev Milčinski
rojen 23. junija 1916, dr. med., dr. sc., upokojeni redni profesor psihiatrije na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 29. marca 1979, redni član od 6, junija 1983, Kot svetovalec je v pogodbenem razmerju z Univerzitetno psihiatrično kliniko v Ljubljani. Predava na podiplomskih tečajih iz psihiatrije, toksikologije in socialne medicine ter za stažiste v Inštitutu za sodno medioino v Ljubljani o temah Zloraba drog in Samomor. Kot vabljeni predavatelj je nastopil tudi na VÏI. kongresu psihiatrov Jugoslavije (Budva), seminarju za pilote Inex-Adria Aviopromet in na XV. spominskem sestanku prof. Janeza Plečnika. O odvisnosti od drog je imel intervju v Radiu Ljubljana. Redno opravlja tudi naslednje družbene funkcije: predsednik strokovne komisije za alkoholizem in toksikomanije pri Republiškem komiteju za zdravstvo in socialno varstvo ter Član zvezne komisije za mamila; je tožilec Slovenskega zdravniškega društva, član uredniškega odbora Zdravstvenega vestntka, član znanstvenega sosveta Kuratorija mednarodnih nevropsiMatrični h simpozijev v Puli. Sodeluje s prispevki v Medicinski enciklopediji {Zagreb) in v Enciklopediji Slovenije. Je nosilec raziskovalne naloge Primerjana treh vzorcev obravnavanja oseb s samomor lin im poskusom.
Glej Letopu 34, str, 55—m Hi 97—89.
Franc Novak
rojen 2. junija 1908, dr. medicinskih ved, častni doktor univerze v Torinu, upokojeni redni In zaslužni prnfesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Dopisni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. Leta 1984 je nadaljeval dopolnjevanje srbohrvaškega prevoda svoje knjige, ki je izšla v italijanščini pod naslovom Techniche chi-mrgiche ginecologiche.
Glej Letopis 34, str. 56 In 116.
Andrej O. Zupančič
rojen 27. januarja 1916, dr. med., upokojeni redni profesor za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Dopisni član od 3. julija 1964, redni Član od 5. februarja 1970.
Leta 1984 je posnel 1300 metrov filma o živalstvu na Slovenskem,
Glej Letopy 34, str. ss. Zunanji dopisni člani
Edhem Ca m o
rojen 30. decembra 1909, dr. vet., redni profesor za zoohigieno na veterinarski fakulteti v Sarajevu. Dopisni član od 13. marca 1972.
Glej Letopis 23, str. 62—£4.
Milan Dimitrijevič
rojen 27. januarja 1931, dr. medicinskih znanosti, redni profesor za nevrofiziologijo na Baylor College of Medicine v Houstonu, Texas. Dopisni član od 24. aprila 1981,
Glej Letopis 32, Str. ise—15D. Boris Drujan
rojen 27. junija 1928, dr. organske kemije in farmakologije. predstojnik laboratorija za nevr o kemijo 1V1C v Caracasu, Venezuela. Dopisni član od 10. marca 1977.
Glej Letouis 2B. str, 93—1M.
Al d o Franchini
rojen leta 1910, dr, medicinskih ved, do upokojitve leta 1930 predstojnik InStituta za sodno medicino v Genovi. Dopisni član od 29. marca 1979.
Glej Letopis 30, str. 105—105.
Esad Mekuli
rojen 17, decembra 1916, dr» veterine, pesnik in prevajalec. Nekdanji predsednik Akademije znanosti in umetnosti Kosova. Dopisni član od 29. marca 1979.
Glej Letopis 3d, str. ml—lOa.
Joseph Milič-Emili
rojen 25. julija 1931, dr. medicinskih ved, redni profesor za fiziologijo in eksperimentalno medicino na McGillovi univerzi v Montreal«. Dopisni član od 6. junija 1983.
GJeJ LiJtopLs Si, str. 99—100.
Vladimir Aleksandrovič Negovski
rojen 19. marca 1909, dr. medicinskih ved, profesor za reanimatolo-gijo v laboratoriju za splošno reanimatologijo Akademije za medicinske znanosti ZSSR, Dopisni član od 6. junija 1983.
Glej Letopis 31, str. IDI—101.
Peter Safar
rojen 12. aprila 1924, dr. medicinskih ved, profesor za reanimatolo-gijo in direktor raziskovalnega centra za reanimacijo pri univerzitetnem zdravstvenem centru v Pitt3burghu (ZDA). Dopisni član od 6. junija 1983.
Glej Letopis Si, str, 103—104,
J ¿nos Szentagothai
rojen 31. oktobra 1912, dr. medicinskih znanosti, redni profesor za anatomijo v anatomskem inštitutu v Budimpešta, Dopisni član od 24. aprila 1981. Glej Letopis 32. str, liO-lfil.
Mstislav Vasiljevič Volkov
rojen leta 1923, doktor ortopedi je in redni profesor, direktor Centralnega inštituta za travmatologijo in ortopedi j o N. N. Pri o rova v Moskvi; glavni travmatolog ZSSB. Dopisni član od 7.februarja 1968.
Glej LctoPls is, sir. 40.
BIBLIOGRAFIJA
NEKATERIH ČLANOV AKADEMIJE ZA LETO 1984*
■ Člani SAZU iajrko navedejo v tem poglavju sprotno letno bibliografijo svcjiTi tnanstvtmo-stKiiion/nih sil umetniAlUh ild.
Aleksander Bajt
Mehanizmi inflacije ti Jugoslaviji. Sa Vremeni problemi ekonomske stabilizacije, Savet ANU, Titograd 1.903, str. 445—4G0.
-Redlne komate« i kursne razlike. Socijalizam, 27, 1934, str. (»7+—702.
V na rieonsiderazione dello siñluppo eeonomieo jugoslavo, Ri vista di Poütíca Económica, 74, 1ÍIS4, str, 231—259.
A jugoszláv gazda&ági novekedés fcarminc éve. Külgazdaság, 23, 1934, str. 21—37.
Pod ce ttjeni dinar in njegove »nesprejemljiveposledice. G G, št J 37, februar 1984, str. 5—15. Potcenjeni dinar 1 »neprihvatJjive" posledice potcenje-nos ti, PKJ, str. 137, februar 1984, str. 5—1 S.
Podcenjeni dinar. Direktor, 18, 1984, Št. 7, str. 14—29.
Sfafritiiacijsfcla politika med administriranjem in ekonomijo. GG, št. 139, april 1984, Str. 23—32; G G, it. 140, maj 1934, str. 33—50. Sta bili zacbna politika ismedu administriranja 1 ekonomije. PKJ, str. 139, april 1984, str 21—30, PKJ, št. 140, maj 1984, str. 21—43.
Korak bliže juhloj Americi. PKJ, št. 141, junij 1984, str. 5—10.
Trideset let gospodarske rasti (Problemi ličinko vitos ti in družbenih odnosov). GG, št 142, julij—avgust 19&4, str. 32—49, Trideset godina privrednog ras ta (Problemi efikasnostt in društvenih odnosa). PKJ, št, 142, julij— avgust 1983, str. 33—50.
RetoJni stroški kot usklajevalec distribucijske učinkovitosti z alokacijsko (Prispevek razpravi o zakonu o cenah). GG, št, 143, september 1984, str. 55— 84. liealnl troškovi kao izmiritelj distribucione efikasnosti sa alokacioncm (Prilog diskusiji o zakonu o cenama). PKJ, št. 143, september 1984, str. 54—B4.
/71/ldCtjika i« sistemi (ca odpravo tečajnih razlik fin »realnih obresti«). GG, Št. 144, oktober 1934, str. 29—44. Inflaciona i sistemska likvidacija kurs-nih razlika (i »realnih kamata«), PKJ, št. 144, oktober 1984, str. 29—44,
Inflacijska in sistemska odprava teiajnih razlik (in »realnih obresti«). Gospodarski vestnik, 35, 1984, št. 45, str. 19—25.
Ekonomija izmedu stabilizacije i administracije. Direktor, 16, 1934, št. 5, str. 10—12 In 21—20 (avtoriziran intervju).
Emisija mora prestati da s t vara do h oda Jc. Privredni pregled, 33, 1934, 22,—24. septembra, str. 4 (avtoriziran intervju).
Janez Bat is
Mikrobiologija Za veterinarje — Splošni del. VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete, Ljubljana 1984, 2S2 str. (soavtorica: Ivanka Brglez).
Maiiitis — prob temi i rtjetavanje. III. jugoslo venski simpozij o suzbijanju mas ti tisa — Zbornik referata, Opatija 1984, str. 33—40.
Maltitisbekämpfung in Jugoslawien. Sestanek strokovne skupine alpskih dežel za zatiranje mastitLsa (Arbeitsgruppe der Alpenländer für Mastitisbekämpfung), Poreč 1934, 5 str.
Sir. agalactia? in humans and coil's from rural regions in Siouenfa. IV. ju-gosl.-talijan, sastanak o zaraznim bolest ima, PI i tv ice 1934 — Zbornik kratkih sadržaja (soavtorji: Ivanka Brglez, Zlata Stropnik in R. Ščuka).
Specialist)« one laboratorije i tiijtagnoitifca U platiouima razvoja stočarstva do 2000 godi ni. IX, savjetovanje o diagnostic!, profllaksi l terapiji u savre-menoj stoiarskoj proizvodnji, Primoiten 1984, 16 str. (soavtorji: T. Dtijin, A. Nevjestič, Č, Paukovič, D. Palič, C. Pejkovski, V. SreboSan).
Zgodovina slovejake veterinarske terminologije. XV. jubilejni memorialni sestanek prof. Janeza Plečnika, Ljubljana 1984, Slovenska medicinska beseda, str. 455—461.
Franco Bernik
Ekspresionizem, in storenska pripovedna prosa. Obdobje ekspresionizma v slovenskem jeziku, književnosti In kuliuri. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1934, str. 107—116,
Mediteranska motivika v slovenski poeziji. Primorska srečanja B, št. 46/47, maj I »84, str. 124—127.
Trst v slovenski poeziji. Trst v slovenski poeziji. Založništvo tržaškega tiska, Trst 1084, str. 5—13.
Anton Stotin j gl; o Preiernu. Anton Slodnjak, France Prešeren, Slovenska matica 1984, str. 5—10.
Raziskave s področja literarnih znanosti v Znanstvenoraziskovalnem centru S A Zu. Wiener Sla wis ti scher Aimanach, Sonderband 13, Wien 1984. str. 265—271.
Anton S loci lijak. France Prešeren. Uredil, uvod in opombe napisal France Bern i k. Slovenska matica, Ljubljana 1084, 328 str.
Trst v slovenski poeziji, Izbral, uredil in uvodni ese) napisal France Bemik. Založništvo tržaškega tiska, Trst 1934, 142 str.
Janko Kersnik, Zbrano delo. Šesta knjiga. Besedilo pripravil in opomba napisal France Bernik. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1984, 594 str.
O & letni ca pesnika Sorškegz polja. Mohorjev koledar 1Ü65, Celje 1084, str. 141—143.
Kersnikom Zbrano delo — zaključeno. Knjižna panorama, Državna založba Slovenije 1/84, str. 12.
Alojz Gradnik u Zbraitift detfh. Alojz Gradnik, Zbrano delo. Prva knjiga. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1984, str. 243—245.
Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisatelja. Knjižna panorama, Državna založba Slovenije 2/84, str. 4—5.
Robert Bitne
Plane-Wave and Mutfisoliton Lattice Modulation Regimes in Incom-mensuraie Rh,ZnCli. R. BI in c, B. Loiar, F. Milia, and R. Kind. J. Phys. C: Solid State Phys. 17, 241—247 (1984).
So/i Modes and Proton Tunneling in PbHPOSyuaric Acid and KH-.PO^ Type Ferroelectrics. E. Blinc and V. H. Schmidt. Ferroelectrics Letters 1, 119— 129 (1034).
Deuteron Quadrupole Coup! ing in Squortc Acid. J. Seliger, V. Zag ar, R. Blinc, and A. Novak, Chem, Phys. Letters 104, 277—278 (1084).
Defect and Fluctuation Effects at the Incommensurate-Commensurate Phase Transition in Rb.,ZfiCtv p. PrelovSek and R. Blinc. J. Phys. C: Solid State Phys. 17, 577—5B8 (19B1).
Metasiabiß Chaotic State fliici the Solition Density in Incommensurate Rb2ZnCU-R. Blinc, P. Prelovšek, A, Levstik, and C- Filipič, Fhys, Rev. B Rapid Communications B29, 1508—1510 (1984). NMR ¡71 Incommensurate and Chaotic Systems: The Detection of Solitions. R Blinc. Bull, of Mag. Resonance B, 30—45 (1984); Proceedings of the 6th Meeting of the Int. Soc. of Magnetic Resonance, August 1933, Chicago, U.S.A.
JVAiR in Chaotic and »Spin** Glass State Fe-rroeiectries. R, Blinc. Ferroelentries 53, 63—90 (1984); Proceedings of EMF-5, Malaga, Spain, September
1983.
Floating of the Modulation Wave in Incommensurate RbiZnCI«. K. Blinc, F.
Milia, B. Topič, S, 2umer. Phys. Rev, B 29, 4173^1175 (1984). Motion of the Modulation Wave and the NMR line-Shape In Incommensurate Systems. M. Kogoj, S. 2umer, and R. Blinc. J. Phys. C: Solid State Phys. 17, 2415—2423 (1934). Microscopic Model for the Ferroelastic Transition in K Li SO,. B. Zekš, B. B.
Lavtenčič and R. Blinc. Phys. Stat. Solidi (b) 122, 399—404 (1984). Spin-Lattice Relaxation and 5eI/-Dif/iisjon Stwdy of the Protonic Superionic-Conductors CsHSeOr, and CsHSO/,. R, Blinc, J. DolinSek, G, Lahajnar, I. Zupan t ii, L. A. Shu valov, and A. I. Baronov, Phys. Slat. Solidi (b) 123, K 63—K UT (1904). Thermal XJnpinning of the Modulation Wane Near Ti In incommensurate HbjZnCl( Detected by xCl NQR. F. Milia, R. Blinc, and S. 2umer. Solid State Commun. 50, 1919—1021 (1964). Oxygen-17 NQR Study of the Phase Transition in Sqiiaric Acfd. J. Seliger,
V. Žagar, and R. Blinc, J. Mag, Res. 58, 359—309 (19B4). Anomalous Acid Proton Sel/-Diffusion in NfCH^JiSOt, — a Candidate for Proton Superionic Conductivity, R. Blinc, G. Lahajnar, r. Zupančič, and H. Arend. Solid State Commun. 51, 7S1—752 (1984). NMR Relaxation Study of the H-Bonded Glass Rb^JNHdxH.POi. J. Slak, R. Kind, R. Blinc, E. Courtens, and S. 2umer. Phys. Rev. B 30, 65— 92 (1984).
WMR in incommensurate Systems; Non-Loca! Effects. R. Blinc, J, Seliger, and S. 2umer. Proceedings of 22nd Congress AMPERE, Zürich, September
1984,	Editors K. A. Müller, R. Kind and J, Roos, p, Z3—24 (1984).
,7Rb Quadrtipole Coupling and Ph-ase Transitions in M ono clinic RbD-jPO.j. B, Topič and R. Blinc. Proceedings of 221"1 Congress AMPERE, Zürich, September 1984, Editors ft, A, Müller, R. Kind and J. RoSs, p. 5B—59 (1984). "¡V NMR Lineshape in Incommensurate (NlCH^ZnCU. J. Dolinšek, S. 2umer, and R. Biinc. Proceed my s of 22nt| Congress AMPERE, Zürich, September 1984, Editors K. A. Müller, R, Kind ajid J. RoOs, p. 64—65 (1984J. Theory of Nuclear Spin Relaxation Due to Order Director Fluctuations in the Smecttc A Phase of Liquid Crystals. M. Vilfan, and R, Blinc. Proceedings Of 22nd Congrees AMPERE, Zürich, September 1984, Editors K. A. Müller, R. Kind and J. Roos, p. 80—81 (1984). A room Temperature Ferroelectric Liquid Crystal, A. Levstik, B Zekž, C.
Filipič, R. Blinc, and 1. Levstik. Ferroelectrics 58, 33—36 (1994), Temperature Dependence of the Pitch of the Helix in a Chlral Ferroelectric Smectic Liquid Crystal. I. Muševič, B. ZekS, R. Blinc, L- Jansen, A. Seppen, and P. Wyder. Ferroelectrics 58, 71—77 (1984). ,;lC JVIVIR in Ferroelectric Smectic Liguid Crysiafs, M, Luzar, V. Äutar, J.
Seliger, and R. Blinc. Ferroelectrics 58, 115—132 (1984). Dielectric Properties of Deuter ated Ammonium Rocfcelle Salt. C. Filipič, R.
Blinc, and A. Levstik. Solid State Commun. 51, 609—810 (1984). ^Rb NMR in Monoclinic RbD2POi. B. Too ič, R- Blinc, and L. A. Shu valov.
Phys. Stat. Solidi (a) B5, 409—415 (19B4). "O NQR Study of the Pseuda-One-Dimensional Ferroelectric Phase Transition in CiffiPOi. J. Seliger, V. 2a g ar, and R. Blinc. J. Chem, Physics 61. 3242 (1964). ~
Jože Bole
G-leJ str. 261.
Miroslav Brzin
CfcoEinesíerases. Fundamental and Applied aspects. M. Brzin, E. A. Barnard, D. Sktft (Eds.), Walter de Gruyter, Berlin ^ Neis York 1934 (soutedniki.
Emtlijurt Cevc
Gotika lí SEoveniji i Hrvattkoj. Prosveta-Jugoslavija, Beograd 1984. 179 str. (soavtorja: Ka do van Ivančevič in Andela Horvat).
Slovenska lifcovna umetnost U NOB. Kultura i nauka U narod noosl obod i lač-kom ratu i revoluciji, Skopje 19fi4, str, 403—416.
Umetnostnozgodovinski pogled ra Valvasorjevo i zda jo Ovidijevih metamotfoz. Publij Ovidij Naso, Metamorfoae. Ljubljana 1934, str. 263—279.
Likovna umetnost v srednjeveški Ljubljani. Zgodovina Ljubljane. Prispevki za monografijo. Ljubljana 1984, str. 96—102-
Noca umetnostnozgodovin$ka odkritja v Crngrobu, Loški razgledi, 31, 19B4, str. 33—39.
feature v stišfcem vhodnem stolpu iz leta 1620. Zbornik občine Grosuplje, 13, 1Ü&4, str. 161—172.
Ivan Pregelj in likovna umetnost. Pregljev 2borrük. Ljubljana, 1984, str. 29—42.
Akademik Marjan Mušič. In memoriom. Nasi razgledi, 33, 1984. št. 2, str. 42—43.
Likovna enciklopedija Jugoslavije. 1. A.—J. Zagreb 1984. (Obdelal gesla; Al-manaft, Andrej iz Loke, Bezlaj Peter, Dolinar Stefan, Geigerfeld Hans Georg, Gornji grad, Gospa Sveta, Grahov ar Simon, Tadej Volbenk, Grilc Ludvik, Hren Tomaž, Jurko iz Loke.
Sto jan Cigoj
Mednarodno pravo ose trnih in premoženjskih razmerij. Prva knjiga. Splošni nauki. Ljubljana 1984, 353 str.
Komentar obligacijskih razmerij, veiiki komentar zakona o obligacijskih razmerjih. Prva in druga knjiga. Uradni list SRS, Ljubljana 1U34, 1315 str.
Mednarodne konvencije o pravu, ki ga je treba uporabiti Za družinska razmerja, Zbornik znanstvenih razprav. Pravna fakulteta Ljubljana, str. 10—55.
Teoretične in Zakonodajne utemeljitve za razmejitev mednarodne jurisdifccije. Pravnik, 1904, it, 1—2, str. 27—49; Pravnik, 1984, št. 11—12, str. 433—400,
Ali se mednarodne jurisdikcijske norme dopolnjujejo z normami o krajevni pristojnosti? Pravnik, 1983, str. 377—338.
Or£fani potrošniškega prava. Vestnik Inštituta za javno upravo, 1984, St. 1—2, str. S—20-
Pogodbena odškodninska odgovornost. Zbornik znanstvenih razprav, Pravna fakulteta, Ljubljana, 43, str. 57—69.
Kritika zakonodajne tehmfce na področju družbene lastnine. Združeno delo, 1984, str. 307—370,
i ¡ rinvio nel sistema Jupoiiavo di diritto internaztonale privato. Rivista di dlritto internationale privato e proctssuale, 4, 1983, str. 813—816.
The Regulation of Certain Special Torfs in Yugoslavia. Review of Socialist Law, 10, 1984, The Hague, str. 77—7B.
Dragotin Cvetko
Jaco bus Gallus, Partizanska knjiga (zbirka Znameniti Slovenci), Ljubljana 1984, str. 213.
Južni Sloveni u ¿síoriji evropske muzike. Noli t, Beograd 1B34, 340 str.
Die Stellung dar Musifc und der Musiker im stoivemschera Kaum zwischen der .Renaissance und dem Ende des Barock. Grazer musikwissenschaftliche Arbeiten, vol. 5, Graz 1983 (izšlo 1984J.
Gallus Jacobus. Dizionario UTET, vol, I, Bologna 19B4.
Lubiana. Dizionario Enciclopédico universale deüa Música e dei musicisti, vol. 3, Bologna 1984.
Jaco bus Gallus u europsfci glasbi. Zbornik XX. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana 1984,
L'opéra itaiiana nel Teatro Nobile di Lubiana. Annua rio musicale, vol. 37, Barcelona 1983 (izSlo 19B4).
Glasba v NOB na Slovenskem. Culture and science in the National Liberation War and the Revolution, Skopje 1904,
Matija D ro veni k
Mineral Deposits in Permiisn beds of Slouenia, YvgotlavltL International Union of Geological Sciences. Subcommission on Permian Stratigraphy. Newsletter 8, University oí Iowa, 1984, str. 5—fi.
Ali je bakrovo rudišče Bor res nastalo v zgornjekrednem riilfcanskem kompleksu? Rudarsko-metalurški zbornik, 30, 1984, ät. 2—3, str. 139—149.
Janez Fettlch
Donoinje mogučnosti ti ječenja psorijaze i pOremečaja keratinižacije. Acta Derm. lug. 11, 1934, str, 13—19 (soavtorja: S, Bunta in Z. PeriS),
Katedra za dermatovenerologijo in slovenska itrofcotna beseda. Medicinski razgledi, 23, supl. 0, 19ÍS1, str. 337—340 {soavtor M. Be tet to),
Alojzij Finžgar
Žalitev časti in širjenje neresničnih trditev o drugem (198. člen ZOR), Pravnik, 3», IS [J 4, ät 1—2, sLr. 3—10.
Novinarstvo i ftai sauremčtii frenutafc. Novinarstvo, Beograd, 20, 1984, it. 1— 2, str. 55—58.
Zakon o jemanju in presoje vanju deion človeškega telesa Pravna praksa, 2, 1984, ät, 9, str. 4—5.
Problem društvene svojine faM grane prava i nastavnog predmeta. Anali Prav nog fakulteta u Beogradu, 32, Beograd 1934, str. 571—573.
Ivan Gams
Balkan Peninsula. V: Geomorphology oí Europe, New York-Chichester-Bris-bane-Toronto-Singapore 1984, str. 374—393 (soavtorja: J. Demek in L Vapisarov).
Škocjanski kras kot vzorec kontaktnega krasa, Me<inaiodnj simpozij Zaščita Krasa ob 160-letnici turističnega razvoja Škocjanskih jam, Lipica. Sežana 1983, str. 22—26.
Wasianek Viienice v luí i geomorfoloikega razvoja Sežanskega Krasa. Sežanski Kras, Sešana-Lipica 1984, str, 7—12.
The delimination and ihe characteristics of the Alps in Sloi'etiia. Geographica lugos! a vi ca, 5, Ljubljana 1934, str. 7—14.
Regionalizacija nizke Jugovzhodne Slovenije. Dolenjska in Bela krajina 13. zborovanje slovenskih geografov, Ljubljana 1984, str. 7—25.
Geomorfološka in pokrajinsJio-efcoIoike razmere srednje Krške doline z zaledjem_ Dolenjska in Bela krajina, 13. zborovanje slovenskih geografov, Ljubljana 1984, str, 168—180,
V spomin prof. dr. Valterja Bohinca. Geografski vestnik, 55, 1984, str. 118— 119.
Lnndicha/tsokologiscfie Gliederung Sloweniens Klag«ifurter Geographische Schriften, z. 4, Institut f. Geographie der Unfversit&t f. BildungsWissenschaften, K lagen fürt 1983, str. 12—25.
Va!ter Bohinc in mentoriam. Naši razgledi, 33, St, 11 (773), 18. jun. 1984.
Poročila o strokovnih zborovanjih V: Raziskovalec 14, 1984, fit. 1—2, str. 12— 13; 14, okt,—nov. 1934, str. 421; Geografski vestnik, 55, 1934, str. 120—122; Delo-sobotna priloga, 17, marca 19B4, str. 22. Knjižna ocena. V: Geografski vestnik 55, 1904, str, 111—113.
Alpe in nnia geografija. Naši razgledi, 33, št. lê, 21Î. septembra 1984, str, 535—536.
Metodologija geografske razčlenitve ozemlja. Geografski vesmik, 55, 1934, str, 75—82
Ferdo Gcstrin
Marginalije k Valenčičevi razpravi o tovorništvu na Kranjskem. Zgodovinski
Časopis, 36, 1983, Jt 4, str. 347—354 (izšlo 1934). Celjani v slovenskem in srednjeevropskem prostoru. Okrogla miza. Zgodovinski časopis, 37, 1983, št. 1—2, str. 93—114 (izšlo 1934}. Migracije Sfouatiou v Italijo sfcozi stoletja. Glasnik Slovenske Matice, 8 1984, 5t, 1, str. 49—57.
Družbeno ozadje kulturnih gibanj v IG. stoletju, XX, seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Zbornik predavanj, Ljubljana 1D84, stT. 5—19, Italijanski vplivi na organizacijske oblike gospodarskega razvoj a v Sloveniji
do 16. stoletja, Kronika, 32, 19Ö4, fit. 1, str 10—15, O vzrokih reformacije na slovenskem vzhodu. Dialogi 198<I, hi. 1. str, sa—00, Ljubljana v 16. in 17. stoletju. Zgodovina Ljubljane 1934, str. 105—120, Spremna beseda, Zgodovina Ljubljane 1984, str. 5—3.
Spremna beseda. Viri za zgodovino Slovencev, T. knjiga. Ljubljana fSA.ZU) 1984, str, 7—3.
Dr. Pavle B^aznik, In memoriam Časopis za zgodovino in narodopisje, 55, n, v. 20, 1984, Št. 3,
Jože Gori čar
V stifcifi med sociološko znanostjo in srediiči odločanje je ie praznina. Teorija in praksa, Ljubljana 1984, št. 1—2, str, B2—85. O nekim dezinčeprafivnim pojavama u našem draštuu. Pregled, Sarajevo
1984, št. 2, str. 117—120, Moänostt viije kua!iteie življenja. Ptujsko srečanje sociologov 1984, str. 50— 80 Članek }e izšel tudi v Naših razgledih, 26. oktobra I9B4, str. 577—578. Veli F: razloček med saiconi in prakso (intervju), Delo, 19. november 1984 str, 28.
Kdo lahko razsoja: Kaj je in Kaj ni marksistično? Teorija in praksa, Ljubljana 1984, št. 10, str. 1026—1028.
Roso Grafenau«1
Urban Jomik, Andeutungen über Kärntens Germanisie rano — Pripombe o germanizaclji Koroške- Spremna Študija in opombe Bogo Grafenauer. Disertacije in razprave 8. Slovenski znanstveni Inštitut, Založba Drava, Celovec 1984, 155 str. Vprašanje sodobnega stanja, slovenskega zgodovinopisja kot znanosti in zgodovine v sistemu izobraževanja V Sloveniji, Zgodovinski časopis, 36, 1982 {izšlo 1984), str. 1B3—196, JVefcaj opomb k nc s tajanju m bibliografiji Dejanja. Zgodovinski časopis, 36,
1932 (izšlo 1984), str. 355—362. Lojze Ude {In memoriam). Zgodovinski časopis, 3B. 1902 {izšlo 19841, str. 383 —367.
Celjani v slovenskem in srednjeevropskem prostoru (okrogla miza, Celje, t, oktobra 1932). Zgodovinski časopis. 37, 1933 (izšlo 1984), str. 94—05, 109— 113.
Dr. J osi p Zontar (In memoriam). Zgodovinski časopis, 37, 198 3, (izšlo 19841, Str. 235—24 L
Komiki Sfonenci ti Avstriji včeraj in danes. Zgodovinski časopis, 37,
(izšlo 1934}, Str. 247—250. Položaj koroških Slovencev in njegovi zgodovinski temelji. Zgodovinski časopis,
37, 1983 {izšlo 1984), str. 307—338. Ob siod-uajsclietnici Slovenske matice. V; Bibliografija (SM) 1964—1983. Slovenska matica, Ljubljana 1084, str. 5—14, Pregljevi zgodovinski tolminski romani in zgodovinska resničnost. Pregljev
zbornik. Slovenska matica, Ljubljana 1984, str. 51—55. Spremila beieda zgodovinarja in odgovornega Urednika k PahorjeVemu romanu V Labirintu. V: Boris Pahor, V Labirintu. Slovenska matica, Ljubljana 1984, str, 627—637. KuEiurni pomen samostanov v slovenskem prostoru v srednjem veku. V: He-dovništvo na Slovenskem L Ljubljana 1984. str. II—Z3,
Paule Blatnik (in memoriam). Naši razgledi 33, št 15, 10. avgusta 1034.
Novo zgodovina KoroSfce v srednjem uefcu [Ocena knjige Claudia Fräs-Ehr-feld, Geschichte Kärntens, Bd. I; Das Mittelalter, 1084). Slovenski vest-rtik, Celovec, 17, 24. in 31. avgusta 1934.
Ali je problem svobode res le meščansko vprašanje? Kova revija, 1984, St. 30, str. 3527—2530.
O »afctiiaifiih vprašanjih s področja zgodovinopisja«. Borec, 36, 1384, str. 633 —636.
Ob osemdesetletnici Frana Zwittra, Koroški koledar 1965, Celovec 1934. str, 204—206.
Ludvik Gyergyck
Nonparamet ric Classification of QHS Complexes in Mu Iii lead Exercise Electrocardiography. International 84 Athens Conference on Modeling & Simulation, Vol. 4. Athens 1984 (soavtorja: Z. Bjeiogrlič in F. Jaser: v tisku).
Performance Analysis of Control Algorithms for Sensor based Object Recognition. V. P roc DIG I TECH' 84, str. 471—176, Patras (soavtor S. Prešern).
Effects of Voluntary Eye Saceades on Body Sway, Posture and Equilibrium. Karger, Basel 19B4 (soavtorja: B, Oblak in M. Gregorlč; v tisku).
in sintistiine metode. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana 1984, 554 str. (druga, dopolnjena izdaja učbenika).
Dušan Hadži
Correlation between affinity towards ¡¡-adrenergic receptors and electrostatic Potentials of p henyle thiamine derivatives. T. Solmajer. M. Hodošček, and D. Iladil, Quantitative Structure-Activity Relationship 3, pp 51—55 <1Ö84).
Conformation and molecular electrostatic potential Of ring fluorinated noradrenalines. D. Kocjan, M. Hodošfiek, T. Solmajer, D. Hadži, Eur. J. Med, C hem. — Chi m Ther. 19 [1), pp. 55—59 (1034).
An ab-initio m Ode i study of the medium effect on proton transfer in i Fie methylamine-formic acid complex. J, Koller, M. Hodošček, D. Hadii, J. Mol. Struct. (TheochemJ lOfi, pp. 301—307 [1984).
The molecüSar electrostatic potential as a determinant of receptor-drug recognition. D. H adit, M. Hodošček, D, Kocjan, T. Solmajer, and F. Avbeij, Croat. Chem, Acta, 57, pp. 1065—1074 (19a4).
Hydrogen Bonding-Theoreticjl a ti d Spectroscopic Aspects, v: Spectroscopy o( Bio Logical Molecules, Theory and Applications — Chemistry, Physics, Biology, and Medicine (C. Sandorfy, T. Theophanides, Eds,), NATO ASI Series CI,39, D. Heid el Fubl. Comp.. Dordrecht, 1984, pp. 39—60.
Hydrogen bond iB Biological Structure tend Mechanism, isto kot zgoraj, pp, 61—85,
Teoretični pristopi k interakcijam proteinov, Farmacevtski vestnik 35 (3), str. 203—209 (1984).
An ab-inition model study of the role of the medium on the mode Of attachment of biogenic amines to the receptor. A hypothesis about the receptor triggering mechanism, Proceedings 3™1 International Conference on Water and Ions in Biological Systems, Bucharest, 1084,
13C NMR study of methyldihydrolysergate interaction luith phosphatidylcholine vesicles. J, Kidrič, Z. Crnjak Orel, S. Zagorc, and D. Hadži, Vestn. Slov. Kein. Drus. 31 (1), Str. 45—55 (19S4).
Con/armationa! Studies of Ergopeptines in Solution by 'H NMR. J. Kidrič, M. Grad, D. Hadži, H. Sterk, Proceedings of XXII Congres AMPERE on Magnetic Resonance and Related Phenomena, Zurich, 1984, p. 335.
Anton Ingolid
Rokove zgodbice. Knjiga za otroke. Mladinska knjiga, Ljubljana 1983 (izšlo 1934), 72 Str.
ClOtJek, ne jezi sel Kratka proza. Mladinska knjiga, Ljubljana 1084, 244 str.
Grajska pravičnost. Neobjavljeni odlomek Iz romana Pradedje. Obzornik 1984. št. 1, str. 2—10.
Prebrisanca. Črtica za otroke. Ciciban 1983/84, št. 0 str, 4—5.
Dvoje srečanj. Črtica, Obzornik 1984, it. 7—8, str. 4B2—485.
Ponatisi:
Potopljena galeja. Mladinska povest. Mladinska knjiga, Ljubljana 1984, 224
str.
Ptiče k brez kljunčka. Knjiga za otroke. Mladinska knjiga, Ljubljana 1984,
120 str.
Tajno druitvo PGC, Mladinska povest za otroke. Mladinska knjiga, Ljubljana 1984, 144 str.
Prevodi:
Tajno dru&tvo PC C. Mladinska povest. Iz ruskega prevoda (Moskva 1980) v kitajščino prevedel in spremno besedo napisal Hen Rongrong. Sečuanska mladinska založba, Cheng tu 1984, 120 str. (Transkripcija naslova v latinici: Wo de !".uo wen — PGC mi mi xie hui de U shi (Moja zgodba — zgodovina tajnega druitva PGC).
Przerunna Uispmaczka (Pretrgana naveza). Roman, V poljščino prevedla H a lina Kalita, Iskry, Varšava IB B 4. 252 str.
Glumic» (Igralka), Oifcrfče (Odkritje). Črtici za otroke. V srbohrvaščino prevedla Mira Alečkovič. Zmaj, Beograd 1984, št. 4, str. 98—99.
Mata lukarica, Črtica za otroke. V antologiji jugoslovanske mladinske proze Dragutina Ognjanovica; Od sna do zvezd. 1.—II., Ljubljana 1984, str, 130—138 (V slovenščini in srbohrvaščini).
Ptiček brez kljunčka. Knjiga sa otroke. Osem zgodbic v albanščino prevedel Rifat Kukaj. Fatosi, Skopje 1983/04, št. 8—16.
Božidar Jakac
Razstave;
Avnojske poti, velika mapa s šestimi motivi v litograiiji. Ljubljana, Državna založba Slovenije, januar 1984.
Zbirka grafik iz Slovenije. Trst razstavišče Slovenske knjigarne, 1. marec 1964.
Partiixtnske bolnišnice leta 1943—44. Ljubljana, Galerija revolucije, 4. julij 1934,
Ljubljana v grafiki (H paste Iti. Ljubljana, Mala galerija, 4. julij 1934.
Pilate tis lična razstava, osnutki za znamke, SkoEja Loka, 22. september 1934.
Staina razstava 820 eksponatov. Novo mesto, Galerija Jaktev dom, odprta od 27. oktobra 1934 (eksponate, ustvarjene med leti 1910 in 1984, je avtor daroval svojemu rojstnemu mestu).
IV. in V- ofenziva, Stolac, 21. oktober 1984; Kardeljevo, 3. november 1984; Osijsk, 21. december 1934 (obiskalo jo je 40.000 obiskovalcev).
Viktor Korošec
Pogodba med Siipptluiiumam J. in S««aisurom iz Kizzuvatne (KBo L 5) In Pogodba med JVaram-Sinom m neznanim elamskim vladarjem (MDP, XI, 2—11), SAZU, Ljubljana 1983, str, X + »0.
Sitoin Jioiafc, Hitttie inventory texts (CTH 241—250). Zgodovinski Časopis 19B3, St. 37, str. 254—255 (knjižno poročilo).
Janko Kos
Problem objektivne kritike v današnji literarni situaciji. V: Vloga kritike v sodobni umetnosti, Deveti sklic Plenums kulturnih delavcev Osvobodilne fronte 1981. Velike LaSie 1981 (izšlo 1984), str. 27—33.
Scriltoti sloveni, a cura d i Arnaldo Bressan — Jan)co Kos (intervju). Uomini e lihri N. 97, Miiano, gennaio-febbraio 1084, sir. 17—18.
Joyceov roman o umeintfco-uf mladosti. V: James Joyce, Umetnikov mladostni portret, Ljubljana 1984r str. 243—259.
Etiopski pesniSfci rplim u Piianiaah. Jezik in slovstvo, 29, 1983—1984, It. 7, str. 237—242.
Franctukl vodvil in slovensko gledališče. Gledališki list Drame SNG, Ljubljana, sezona I9S3—1984, uprizoritev 5, Georges Feydeau — Barillonova poroka, str. ILO—115,
Primerja Eno fipoioifca pespekitBa (Prispevek z znastvenega posvetovanja S AZU
0	družbeni in kulturni podobi slovenske reformacije). Delo — Književni listi, 25. oktobra 1984, str. 7.
France Prešeren in razsvetljenstvo. Delo — Književni listi, S- februarja 1984, str, 13.
Ui;ropsffi vplivi v romano pis ju slovenske moderne Slavistična revija, 32, 19B4, št. 2, str. 75—92.
ElîTopski upiiut V dramatiki slovenske moderne. Primerjalna književnost, 7, 19B4, St. i, str. 1—12.
Prešeren in razsvetljenstvo. Sodobnost, 32, 1984, št. 2, str, 113—118.
Pripombe k slovenskemu kulturnemu razvoju 1945—J9S0 Vli, Iz zgodovine heideggerjamtva na Slovenskem. Sodobnost, 32, 1984, št. 5, str. 486—500.
Prešernov prijatelj jn sode!ni>ec. Sto petdeset let od CopOVe smrti. Prešernov koledar 1985 (izšlo 1984), str, 89—93.
Znanost in rero kot kulturni problem. Sodobnost, 32, 1064, št. 8—9, str. 728— 74] ; št. 10, str. 919—942; št. 12, str, 1095—1113
Stane Krašovoc
Od malttizjjanizma do Jinalizma. Stanovništvo, XVII—XIX, 1979—1981, Beograd, str. 9—19 (izšlo avgusta 1983).
Zadati subjektivnih faktora kvaliteta Éovekove okoline u socijalizmu. Covek
1	životna sredina, Beograd, 8, 1983, št. 6., november/december 1983, str. 16—19,
Naloge subjektivnih faktorjev kvalitete človekovega okolja v socializmu. Teorija in praksa, september 1984, Ljubljana, 21, št. 9, str. 878—885.
»Mešana gospodinjstva«, ljudje in narodno gospodarstvo. Naši razgledi, 20. aprila 1964, str. 243 in 235 (pogovor).
Adjustment of mountain agriculture. Invited contribution.
In Mixed Income Farming, D. Agostini and A. Muunder editors. Istituto di Estimo Rurale dell' Uni ver si [à d i Padova and Institute of Agricultural Economics, University of Oxford, 1984, str, 215—310.
Predgovor h knjigi J. Jeroviek, V. Per tû t, Vel j ko Rus, L, Soi an, J. Zupanovi Integracije v gospodarstvu, Delavska enotnost, Ljubljana 1981, str. 9—19.
Bralko Kreft
Različni govori na slaonosiift ob osemdesetletnici rojstva Srečka Kosovela v Ljubljani, Sežani. Novi Gorici, Idriji Ln Novem mestu.
Kosovel v iasu. Esej. Naši razgledi, Ljubljana, 14. december 1984., št. 33 (790), str. eao.
Vroš Krek
Pomembnejše koncertne izvedbe:
ftipsodični ples. Zagreb, Bled, — Idriart i estival.
Inventions ferales. Marburg (ZRN).
Pesmi za Moo, Dunaj.
Sur une mélodie. Beljak, Radovljica, Arandjelovac, Vrnjaika Banja, Beograd, Žalec.
Sonata za violino in kiatiir. Ljubljana.
Zlil journée d'un bouffon. Speyer (ZRN).
Prekmurska. Obvezna pesem za moške zbore na tekmovanju Naša pesem 84,
Maribor.
Scenske p las be ft Hiengovi drami Krvava ptico. ORF Studio, Dunaj (ponovitev).
Avtoportretni prikaz z pjasbenimi primeri. ZKOS, Ljubljana, Cankarjev dom 11. november 1984.
Filip Kalan-Kumbatovî£
Slovensko g/ediiHiie med osvobodi Enim bojem. V; Kultura i nauka u narodno-oslobodi laikom ratu i revoluciji- Sa vet Akademija nauka in umetnosti SFRJ, Skopje 1984, str. 647—657; Le théâtre Slovène pendant la guerre de liberation, Résumé, str. 657-
S!oii<?nsko pledûliiie meti osvobodilnim bojem. V: Kultura in znanost v narodnoosvobodilnem boju in revoluciji- Ponatis prispevkov slovenskih avtorjev na simpoziju v Strugi 1981. Plenum kulturnih delavcev OF, Ljubljana 1984, str. 647—657.
UrnmsfcB reiija ti slovenačkom teatru (Režija, u is tor i ji pozoriSta). V: Radoslav Lazid, Kultura režije, Beograd 1904, str. 131—138,
Dramska režija u siovcnačfcotn teatru. Razgovor s is torti a rem pozorišta Filipom Kalanom-KumOatoviOem (1910), PozoriSte, 26, maj-avgust 1984, št. 3—4, str. 207—212.
Dram ska režija ti slovenačkom teatru. Razgovor s teatrologom Filipom Kala-
nom -K umbato vi čem. Bagdala, Kruševac, 26, oktober 1984, Jt. 307, str. 7—9 (s sliko).
Jffnarij Bor št ni k. Gledališki list Borštnikovega srečanja '54, Maribor 1984, str. 18—19 [neozn.).
Beseda o gledališču. Gledališki list Borštnikovega srečanja "84. Maribor 1984, str, 57—61 (neozn.),
Lfifl zorenja. Sest poglavij iz monografije o Miri Danilovi. Gledališki list Borštnikovega srečanja '84, Maribor 1984, str. 102—110 (neozn.).
O medvojni evropeizaciji slovenske pledoiiSke kulture (Ob razstavi »40 let partizanskega gledališča* v mariborskem Rotovžu). Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja, 20, 1934. zvezek 43.
Adieu les jotirs heureux (Hommage à Klabund), CongreSso Intemazionale d el la Com miss i one Universitaria {Fédération Internationale pour la Recherche Théâtrale: Teatro Oriente/Occidente, Roma 1984, fotokopija, str. 8 (neozn.).
Addio giorni felici (Omaggia à Îfïabimd). Congre^so etc. Teatro Oriente/Occi-denSe, Roma 1984, fotokopija po tisku, prevedla iz franc, Valentina Aj-rnone Marsan, str. 6 (neozn.).
Janez Logar
Josip Jurčič. Zbrano delo. Enajsta knjiga. Politični članki 2, del Pisma. Dodatek, Uredil in opombe napisal Janez Logar. Ljubljana. Državna založba Slovenije 19fi4. 489 + (VT) str, (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev 140. knjiga.)
Bibliografija ras prava i članaka. Mu ¡sika. Siru k a VI. A — R, Jugoslavenski lek5ikograr$ki zavod Miroslav Krleža. Zagreb 1984, 644 str. Janez Logar je član uredništva Bibliografije rasprava ï Clanaka-
Valftntin Logar
SrednjeStajersko narečje. Zbornik med Bočem in Boh or jem 1934.
Slovenski dialekti — temeljni vir za rekonstrukcijo razvoja slovenskega jezika.
Jezik in slovstvo, 20, 1083/84, St. 8, str. 235—288.
Ernest M&yer
Beitrag zut Flora des Gebirges Biokovo, Acta Biokovlca (Makarska), 2, 1984, Str. 4Û3—411.
Verkahlung be j Achillea clavennae L. im iTtyriscfien Raum. Acta Botanica Croatica [Zagreb), 43. 1984, str. 73—73 (soavlor Z. Bjeléié),
Astragalus L. subg. Tragacantka Bunge in der Flora von Jugoslawien. Acta Botanica Croatica (Zagreb), 43, 1084, str. 307—314 (soavtor K. Micevski).
Jane* Menart
Izvirne pesmi:
Pridiga. VeÈernji list, Zagreb, 1, maj 1934 (v slOvenSČIni).
Pismo. Dnevnik, 14, maja 1934 (v Članku: Sola z umetnostjo v srcu).
Requiem., Elegija, napisana na uaškem. pokopališču. y; Pesmi dolenjske dežele, Novo mesto 1984.
Poetska, Menjave, Zvezdna not, Krik. V: Slovenska lirika 1930—30. Izbral, uredil in spremno besedo napisal Janko Kos, Mladinska knjiga, Ljubljana 1983,
Kmečka bialada. Prijatelj, 1084, Štev. 4.
Menjave. Izbor liriinih, epskih in satiričnih pesmi. Lipa, Koper 1984,
Prevedene pesmi:
Felix Arvers, Sonet po italijanskem vzorcu. Prešernov koledar 1035 (izšlo 1984).
Članki:
Na j udobnejša knjigarna. 1. del. Delo-Književni listi, 23 februarja 1984. 2. del. Prav tam, 1. marca 1084 (ob desetletnici književnega kluba Svet knjige).
Impromptu. V; Miran Sattler, Ljubljanski originali. Delavska enotnost, Ljubljana 19B4, str. 136—137 (o svojem odnosu do Ljubljane).
Pripombe in opombe. Delo-Književni listi, 5. aprila 1984 (polemika Z Oskarjem Davlčom o tako imenovanih «skupnih učnih jedrih«).
Radijske oddaje:
Alfred de Vigng, Fregata. Radio Ljubljana J. Predvajano 3. januarja 1984 od 17.05 do 17.50 (prva objava prevoda),
Razno:
5tirjiio let slovenske knjige Recital. Izvajan na jubilejni slovesnosti ob desetletnici knjižnega kluba Svet knjige. Cankarjev dom V Ljubljani, 22. marca 19U4 ob 11. uri (besedilo recitala).
Sreča pod mareio. Kabaret, Izvajalo Kulturno društvo Šmartno of Faid, 12. aprila 1984 (izvajalci so sami napravili izbor iz Menartove satirične in hurnorne poezije).
bom med visoke trave. Recitacij ski večer Marijana Benedičiča ob njegovi ustvarjalni 40-letnicL Cankarjev dom v Ljubljani, 10. maja 1984 (vmes nekaj Menartovlh pesmi).
Prevodi Menartovlh del v tuje jezike:
Ljubi kruhek. V turščino prevedel Necati Zekeriya. V: (prevod naslova) Antologija sodobne jugoslovanske poezije, Istambul 1933.
Uásnikúv sobotni večer. Prikaz avtorjevega dela In češki prevod pesmi: Pesnikov sobotni večer, Nespečnost, Jutranja pesem, Sara banda mrtvih ljubim ceu, Upor, Srečanje, Številka peí, Jezero, Krhko listje, Osmrtnica, Semafor i življenja, Pesem jesenske aleje. Prevedla. Helena Poläkovä, V reviji: Svétová literatura, Praha, St. 1, 1934.
Ljubi kruhek, Domovina, Otrok. Pregled. Gruiiaski prevodi teh pesmi v knjižici : (preveden naslov) Sodobni slovenski poeti, Tbilisi 1933.
Alegorija, Croquis. Pesnikovo jutro, Zgodnjepomladni pejsaž. V češčino prevedli Vilém Závada, Jar mi la Urbánková in Oton Berkopec. V: Nové hvezdy nad Triglavem, Praga 1933.
Kant onska pesem, Stara pesem, Mora. V hrvaškem prevodu Zvoni mir j a Goloba, v cirilici, v: Naučite pjesan, Smederevo 1984.
Uredniško delo:
Pesmi do!enjske dežele. Antologija. Izbor, ureditev, spremna beseda in Opombe Janez Menart. Dolenjski list, Novo mesto 1984, 415 str.
Anton A&kerc, Pesmi. Izbral, uredil in spremno besedo napisal Janez Menart. Cankarjeva založba, Ljubljana 1904, 274 str. (minlaturka).
Janez Miliinskl
Zdravnikove dolžnosti po določba/t zakonov o varnosti cestnega prometa. Promet IV — Seminar iz aktivnega zdravstvenega varstva v cestnem prometu, Ljubljana 1934, str. 72—7fi.
Lev Mlieinski
Zloraba drog in odvisnosti (*narkomanije«), V: Zdrav in bolan otrok (ur.Draga Cernelí), Založništvo Tržaškega tiska, Trst 19B3, 378—300,
e — letopis
05
Etika prostovoljnega dela. V: Prostovoljno delo na področju socialnih dejavnosti. Socialno delo 3. DDU Univerzum, Ljubljana, 1984, str. 63—73.
Konture sloutnnike paiftijatrljsfce mreže i uloga registru u njo j. P si hi j atrij a. Zbornik rado v a VII. kongresa psihijatara Jugoslavije, Izd. Udruženja psihijatara Jugoslavije, Buüva 1904, str. 36—40 (soavtorica Meta Kobai),
Slovenski psihiatrični jezik jtj njegove metamorfoze v tem stoletju. Medicinski razgledi, 23, 1964, Supl. 8, str, 289—298.
Vladimir Hi/dolin: litina o drogama. Jumena, Zagreb, 1982; Zdravstveni vestni k. 52, 1983, str. 6(10 (ocenaj.
Ljerka Tarnik-Mitreva, Ljubčo Osmandouski, Jordan Spaseusfei, Ljubiia fro-ii o t ni, Spase Makarovski, Ante Popov ski; Samoubistlava no SR Makedonija No vinska izdavačka organizacija Študentski Zbor, Skopje; Zdravstveni vestnik 52, 1983, str. 601 (ocena).
Viktor S. Franki: Psiholog v taborišču smrti. Mohorjeva družba, Celje, 1983; Zdravstveni vestnik 53, 1984, str. 186 (ocena).
Jurij Zalokar: O tesnobi našega časa. Anksioznost in anksiozna stanja. Mohorjeva druiba Celje, 1983; Zdravstveni vestnik, 53, 1984, str. 86 (ocena).
Od doktrin do prakse je dolga pot. Mladina 1984, št. II, str. 14—16 (pogovor).
O. Bach, H. Weise (ur.): Taschenbuch psychiatrischer Therapie. VEB Georg Ttiieme, Leipzig 1983, Zdravstveni vestnik. 53, 1984, str. 332 (ocena).
Samomor in SJouenci. a., dopolnjena izdaja, Cankarjeva založba, Ljubljana.
Psihiatrija. 2. popravljena izdaja S skupino soavtorjeV, DDU Universum, Ljubljana (oboje v tisku).
Zdrnvko mlinar
Dialektika spoznavanja in spreminjanja, Teorija in praksa 1934, št. 1—2.
Sociološke razsežnosti (dez)integracijskih proeesou. Teorija In praksa 1984, št. 3, tudi v sli: Socioloike dimenzije (dez)integraclonih procesa. Sociologija, Beograd 1984, Št 1—2,
Družbene znanosti na Slovenskem (Spoznavni procesi In razvojna protislovja). Teorija in praksa 1384, št. 10.
Sotiofoške razsežnosti regionalnega razvoja. V: Peter K lin ar in drugi., Vloga regij v razvoju slovenske družbe. Slovensko sociološko društvo, Ljubljana 1934.
Par t-tirne Farmers and tfieir Adjustments to Pturiaciivity. Sociologija, Beograd 1984, št. 1—2, in: Mednarodni seminar o kmetih-de lavcift. V; ID Informativni bilten Zavoda S RS za družbeno planiranje, Ljubljana 1884, St-6—-I.
Sitfamo tli prividno usnterauanje razvoja opčtina u Načrtu rezolucije o ostva-rivanju astaunog koncepta opstine. Komuna, Beograd 1984, št. 5, in: Skodfjiuosi normativnega idealizma, Delo, Ljubljana, 23. junija 19U4.
Sociologija razvoja i vloga subjektivnih snapa. Kulturni radnik 6, Zagreb 1984.
Sociologe osnove dolgoročnega predvidevanja in planiranja razvoja občine Velenje; pod tem a: Nekatera strateška vprašanja usmerjanja samoupravnega razvoja v občini Velenje. RI FSPN, Ljubljana 1934, 43 str.
Usmerjanje razvoja fn mobilizacija razvojnih potencialov). Rl FSPN, Ljubljana 1034, 157 str.
Dušan Mftravec
Značilnejši ociscui ekspresionizma na siouenskem giedaliikem odru, Zbornik Obdobja 5. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja, Ljubljana 1934, str. 555—567.
VladoSa Simčičeva (Portret igralke). Gledališki list Borštnikovega srečanja '84. Maribor 1984, str. 136—150.
In odkrita je bila — umetnica (V spomin Viki Podgorski). Delo-Sobotna priloga, 28, julija 1984.
Prve dramske režije Bratka Krefta. Fozori&te 1984 (Tuzla), str. 237—240.
Priznanje Cirilu Debel)cu. Pozorište 1984 (Tuzla) str. 240—247.
Naši znanstveniki pred mikrofonom (Pogovor o delu). Tretji program Radia Ljubljana, 8. oktobra 1984.
But it Paternu
Temelji poetike síouensfcega narodnoosvobodilnega pesniftua 1941 — 1945.
V: Kultura i nauka u narodnoosl obodi lačkom ra tu i revoluciji, Save t akademija nauka i umetnosti SFRJ, Skopje 198*1, str. 319—227-
Problemi ekspresionizma kot orientacijskega modela. V: Obdobje ekspresionizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Obdobja 5. UEK ■v Ljubljani, Znanstveni institut Filozofske fakultete, Ljubljana 1984, Str. 41—68.
Kersnikovo mesto v razvoju slovenskega romana■ Slavistična revija, 31, 1983, 6L 4, str. 391—411.
Kulturna dozorelost reformacijskega jezika. Delo-Književni listi, 28, junija 1984, str. 7.
Od Prešerna do Kranjca. V: Miško Kranjec, Enajsti sklic Plen uma kulturnih delavcev OF 1983, Radenci—Velika Polan a—Murska Sobota—Lendava— Ljutomer 19B3, str. 43—50.
Razpotja sodobne slovenske literarne kritike. V: Vloga kritike v sodobni umetnosti, Deveti sklic Flenuma kulturnih delavcev OF, Velike Laice 1931, str. 33—30.
Raziskave s področja literarnih znanosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V'. Protestantism us bei den Slowenen — Protestan tizem pri Slovencih, Wiener slawistischer Almanach, Sonderband 13, Wien 1984, str. 273—280.
Temeljni smotri in use bine pottka kíijlieunosíí v srednjem izobraževanju, S str. (elaborat za Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SIÍS, oddano marca 1984).
Janez Peki eni k
Assembly Automation, Proč. of the CIRP-Seminars on Manufacturing Systems, Vol. IS, (1984), fit 1, str. 3.
Report on IS** C1RP International Seminar on Manufacturing Systems. Journal of Manufacturing Systems, Vol.3 (1984), £t. 1, str. 86—93,
Congratulation from Yugoslavia to JO111 Anniversary of the Japan Society of Precision Engineering. Spec. Issue of the Journal of Free, Eng. Tokyo, Jan. 1984, VOL SO, St. 1, Str. 13.
KakSna reforma univerze I in ZÍ. Kaši razgledi, 14. in 28. dec. 1984.
Anton Peter lia
Moleciííar Weight Dependence of NMR Line Shapes in Lineal* and Branched Polyethylene in Melt, Bull. Magn, Resonance, 2, 342, 1980 (soavtorji: L Zupančič, G. Lahajnar, R. Blinc In D. H, Reneker).
Transport Properties as an Extremely Sensitive Indiaztor of the Status of the Amorphous Component in the Elasticaliy unci Plastically Deformed Semicrystalüne Polymer. V: Interrelations between Processing Structure and Properties of Polymeric Materials, izd. J. C. Seferis in P. S. Theo-Caris, Elsevier Set. Publ. B. V., Amsterdam ]9H4, str. H85—004.
Meofianical and Transport Properties of Drawn Isotactic Poly propylene, V: Interrelations between Processing Structure and Properties of Polymeric Materials, izd. J. C. Seferis in P. S. Theocaris, Elsevier Scl. Publ. B. V,, Amsterdam 1984, str. 713—727 {soavtorji; F. deCandla, A. Perullo in V. Vitoria).
¿Physical Modification of Properties of Semicrystalline Polymers, V: Industrial Materials, Science and Engineering, izd. L, E. Murr, M. Dekker, New TCork 1984, str. 145—197.
3)íte Influence of Strain Deformation on the Stability of Ethyl Acetate Vapor in Poly(vinylidene fLuoride), J. Folym, Sel-, Fclym. Phys, Ed., 22, str. 0.719—1735,, 1D84 (soavtorja: J. C. Phillips in P. F. Waters).
Marlfl Pleni čar
The íivinff eniiimarnent Of the Cretaceous fauna in the .Northwestern Dinarides. Bolle tti no d el la Sociela Paleontológica Italiana, 22, 1—2, Mod en a 18«, str. 49—51..
Facíalní razvoji nekJgterih mezozojskih in kenozojskih, kamnin Slovenije, Nafta, jj Zagreb J»104> str. 5—10 (soavtor: R. Paviovec).
O kredníh školjkah rudistífi no sneinišfci planoti. Bistriški zapisi, 2, Ilirska
Bistrica 19B4, str. 46—48. GeolO&ka zgradba i rt kroSki pojavi. Sažecl predavanja 9. kongresa speleologa Jugoslavije; Speleološko društvo Hrvatske, Karlovae, 17.—20. novembra 1984, str, 18 [soavtor: R. Pavlovec).
Stojan Pretnar
ÜflS pel (ende Patent- und Erfinderrecht in Jugoslawien. V: Beiträge und Materialien einer Tagung der Südosteuropa-Gesellschaft und des M a x-Planck -Instituts für ausländisches und internationales Patent-, Urheber- und Wettbewerbs recht, GRUR-Abhandlungen {Zugleich: Südosteuropa-Studien Heft 32), Verlag Chemie, Weinheim 1984, str. 43—57. Pretvarjanje znanja v vrednost — Pomen irt funkcije varstva intelektualnih dosežkov (teze In referat). V; Pretvarjanje dosežkov intelektualne ustvarjalnosti v vrednost, izd. Marksistični center, Mestni komite ZKS, Ljubljana 1984, str. 23—34. inovacijska kriza Jugoslavije. Teorija In praksa, Ljubljana 1984, št. 3, str. 309—320,
Ii ruolo e I a funcione de! brevetto nesli stati socialisti d'Europa. V; Rlvista di diritto industríale, Milano, Ottobre-diCembre 19S3, Str. 513—532,
Primož Ramovš
Crescendo za klarinet in klavir. Ljubljana. Državna založba Slovenije, 1984.
Skladbe za klarinet In kiavir, str. 18—20. Diminuendo za klarinet in klavir, Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1984.
Skladbe za klarinet in klavir, str- 21—23. Sest miniatur za pihalni trlo. Ljubljana. Društvo slovenskih skladateljev, 1984, (II) + 10 itr.
Borut Lopta/rtifc: Biti skladatelj. Pogovori s Primožem Ramovšem. Ljubljana.
Slovenska matica, 1984. 277 + (II) str. Witteuskt dneui za novo komorno glasbo. Ljubljana. Naši razgledi 33, 1984, št. 11.
Orffanofonia. Arhivski posnetek Slovenske filharmonije Ljubljana. Koncert za orgle in orkester. Arhivski posnetek Slovenske filharmonije Ljubljana.
Koncert za dva klavirja in orkester. Arhivski posnetek RTV Ljubljana. Pogovor za godalni kvartet. Arhivski posnetek RTV Ljubljana. Tri srca za violino, rog in klavir. Arhivski posnetek RTV Ljubljana. 5'a!o da trombone. Arhivski posnetek RTV ljubi j an a. ¡Víftil obstat. Arhivski posnetek Radia Novi Sad-
Ustvarjena umetniška dela: Concerto profano za orgle in orkester Srečanje za harmonikarskl orkester Stfri invencije za kvartet pozavn Tri sr<n za violino, rog in klavir Syrigma za kljunasto flavto .Solo cía trombone za. altovsko pozavno .Nihil obstat za klavir
Lujo Sttkljc
¡Vííhanifca taL Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, F AGG. Ljubljana
1984, XV+ 359 str. (tretja, prenovljena in dopolnjena izdaja). Geomeiiansfca raziskava nefttoferih problemov v rudarstvu. Akademija nauka 1 umjetnostl Bosne i Hercergovine, Radovi — LXXV, O del jen je tehniških nauka, knjiga 8: Zbornik radova povodom jubileja akademika Radoslava Jovanoviía, Sarajevo 1984, str. 263—272, Consolidation effect on bearing capacity of non linear viscous soils. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Acta Geo technics 80, 1984, str, 1—13 (soavtor M. Saje).
Miha Tišler
New Synthetic Approach for lsothiazolo (4,5-b) Pyrazincs bnd Isoxazolo-{5,4-b) Pyridines. Chemica Scripta, 23, 1984, str. 209—211 (soavtorji: P. Jurič, M. Kočevar, B. Stanovnik, B. Vertek). Unsaturated N, N-Dimethyl Am ¡dines as Syntftons for Pyrimidines. Vestni k Slovenskega kemijskega društva, 31, 1984, str. 223—243 (soavtorja: 0. Stropnik in B. Stanovalk). Some new Aspects of Pyrimidine RinfJ Reactivity in Tricyclic Pj/rimidinei. Proceeding of the IUPAC 14th International Symposium on the Chemistry of Natural Products, I, 1984, str. 3S4 (soavtorja: A. Petri £ in B. Stanovnik).
Pyridazines and Their Benio Derivatives. Comprehensive Heterocyclic Chemistry, Vo, 2, 1934, str. 1—56, Pergamon Press, Oxford (soavtor B. Sta-novnik).
Strategija sinteze i njena prim ena na neke orjjjnske ipojeue. The Bulletin of
the Chemists and Technologists of Kosova, 4, 1984, str. 33—9. Some New Transformations of Heterocyclic Thiourea Derivatives. Proceedings of the Eleventh International Symposium on the Organic Chemistry oi Sulphur. B. 3.34, 1934 (soavtorja: B. Stanovnik in Z. Kadunc). New Synthetic Approaches for Some Azoloazines and Pyrimidines. Proceedings of the Xth European Colloqium on Heterocyclic Chemistry, 1934. str. B6 (soavtorji: O. Bajt, P. Jurii, Z, Kadunc, M. Koievar, A- Petrii, S. Polanc, B. Stanovnik, C, Stropnik, B, Veriek), Syntheses of Some HeterOcycles from substituted Thioureas. Vestnik Slovenskega Kemijskega društva, 31, 1984, str. 23—43 (soavtorja: Z. Kadunc, B. Stanovnik).
3. jugoslovanski simpozij o organski kemiji. Povzetki referatov (uredil z B.
Stanovnikom}. Ljubljana 19B4, str. 1—391. 3. Jugoslovanski simpozij o organski kemiji. Plenarna predavanja. Vestnik Slovenskega društva 31, 1934, str. 1—164 (uredil z B. Stanovnikom).
Anton Tratenj ak
Knjige:
EicoioSfca psiftolopija, Problemi In perspektive. Gospodarski vestnik, Ljubljana 1934, 324 str.
Hoja zta človekom. Druga, popravljena izdaja. Mohorjeva družba, Celje 1984, 238 Str.
Človek samemu sebi. Druga izdaja. Mohorjeva družba, Celje 1934, 170 str. Članki;
Assimilazione siEenziosa, Presentazione h knjigi Susic-Sedmak, Assimilazione
silenziosa. Trieste 1984, str. 9—13. Človek ustvarjalno bftje. Celovški zvon 1934, št. 3, str. 23—27. Stanje psihologije v Sloveniji. Teorija in praksa, 2), 1984, St. 10 (v tfsku). Znanost in veta—dve spoznavnoteoretični ravni. Teorija in praksa 21, 1934, št. 1—8, str. 781—784.
Slomškova osebnost (Grafološko karakterološka osvetlitev). Slomškov simpozij v Rimu. SB A 1984, St. 20—39. Mnenje p si ho lopo o telefanomaniji. Veter, 24. julija 1984.
Ocene:
Hans Konrad Iselin, Zut Entstehung von C. G. Jungs Psycholojjischen Typen. Der Briefwechsel zwtschen C. G. Jung und HUns Schmid-Gaisan im Lichte ihrer Freundschaft. Aarau—i>anJc/urt a. M. —Salzburg, Vertag Sauerlander, 19S2. V: Schw. Zt. f. Psych., 43, 1984, H. 1—2, str. 160. Heinrich Imhof, ftilices Goti. S. M. ftitkes Gottesbiid a is Spiejjeluns dej Unberuussien. Heidelberg, Lothar Stiehm, 1983, V: Schw. Zt. f. Psych., 43, 1934, H. 1—2, Str. 160. J. Ramovš, Boj za življenje družine, Celje 1984. V; Družina, 25. februarja 1984.
Emma Jung Animus and -Animla. Psychologist h gesehe n, Feldbach A. Bon Z,
1983. V:" Schw, Zt. f. Psychol. 44, 1084 (v tisku).
C G. Jung, Grundfragen zur Praxis. Olten-Fretburg i, Bt. Walter, 1984". V: Schw. Zt. E. Ps. 44, 1984 (v tisku).
A, Jafß, Der Mythus vom Sinn im Werfe v C- G. Jung, Zürich. Daiman. 1933, V: Schw. Zt. f. Ps. 44, 1984 (v tisku).
Jože lidovlč
Prevod:
Jorge Luis Bori ei, Izmišljije, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1984, 15® str.
Izmišljijsko resnični Borges [esej objavljen v isti knjigi).
Josip Vidmar
Slovansko pismo. Trst, Založništvo tržaškega tiska St Drava, Celovec 1934, 212 str. (Slovenica 1).
Zwischen Verzicht und Behauptung, Slovensko pismo. Prevedel Franci Zwl-ter). Drava Verlag Klagenfurt & Editoriale Slampa Tr ies ti na 1984.
Cehov, Anton Pavlovič; Striiek Vanja. Drama v štirih dejanjih. Prevedel Josip Vidmar. Slovensko ljudsko gledališče Celje 1984/85 (Premiera 2T. IX, 1984).
Uredniško delo:
Zbirka Zna m eni ii S/ovenci, Partizanska knjiga, Ljubljana;
Drago i i ji Cuclto: Jakob Petelin Gallus. 1984.
Jože Javaršek: 14tj IVTotJ^, 1984,
Zbirka Polemika, Partizanska knjiga:
Jože Javoriek: Bliskavice. 1934.
Članki:
Srečko Kosovel. Iz prispevkov za novo Izdajo Obrazov, pričevanj o sodobnikih. Del o-Književni listi, 5. Januarja 1984, št. 2 str. 7.
Akademik Josip Vidmar ob 40-letnici DenarneGla zzuoda Storenije (Zapisal Ivo Graul). Bančni vestnik 33, 1984, št. 1—2 str. L
NaS kulturni prostor. Boriti se moramo z zavestjo in kulturo. Primorski dnevnik 40, 15. aprila 1984, št. 90 str. 1, 3.
Krleža če preživjeti. Osvobodilna tronta i Socialistični savez. (Intervju vodil Dejan Jovič). Polet. Zagreb, 11. maja 1984, str. 7.
O Kogoju in muiifcf. Primorska srečanja, Nova Gorica, 1Ö84, št. 50, Str, 209—270,
Izzivalno praznovanje (Odlomek iz knjige slouensko pismo). Veter, Maribor, 4. junija 19B4, str. 4.
Marko Ristič je bil markantna in močna osebnost. Delo, 13. julija 1984, str. 6.
Naša nova svetnika (Koga povzdigujejo, ko povzdigujejo Edvarda Kocbeka in Vitomila Zupana}. Delo-Knjiaevni listi, 6. septembra 1984, str. 7—8,
Boj na pravico biti S toženec. Pogovor Sandija Colnika z Josipom Vidmarjem ob knjigi Slovensko pismo. Dnevnik, 23. septembra 1934, št. 260, Str, 9—11.
Preprosti, naravni, spontani, odmerjeni (Dnevnikova anketa o etičnih temeljih in dilemah naše družbe: Ko govorimo o krizi morale, moramo vedeti, O krizi čigave morale govorimo !J Dnevnik, 27. oktobra 1984, str. 11.
O Bardu luoindusu (V: Bard lucundus, razstavni katalogi Ljubljana, Mala galerija, 2, oktobra — 4. novembra 1984, str. 1—2.
Dva rodoljubna (Specijalno za Intervju), intervju, Beograd, 1984, ät, 88, str. 13.
Tudi človek, ki veruje, more btfi komunist, Josip Vidmar za Dugo: o odnosu s Kardeljem, o komunizmu in marksizmu, o slabostih 5ZDL. S sliko. Teleks, Ljubljana, 1. novembra 1984, št. 44, str. 18—19.
Velike (de je sbunjuju Ijude (intervju Jovana Petri če v i ča z Josipom Vidmarjem). Duga, Beograd, 1. novembra 1984, št. 278, str. 10—13.
Udvard Kocbek. Iz dopolnjene izdaje Obrazov Josipa Vidmarja, ki bo izSla pri Državni založbi Slovenije, Delo-Knjiievni listi, 22. november 1984, Str. 8; 6. decembra, str. 8—9; 13. decembra, str. 8.
Sječsnja na Kocbeka (Odiomak). Danas, Zagreb, decembra 1934, št. 14S, str. 58.
UBodnta besedo. V: Vloga kritike v sodobni umetnosti, Deveti sklic Plenum a k lili umih delavcev Osvobodilne fronte 1901, Velike Laiče 19B1 {izâlo 1984), str. 7—8.
O Bardii lucundusu. V: Bard lucundus. Katalog. Klagenfu rt-Celovec, Aula Elovenica, 1984,
Serpij Vi I ran
Pojmovanje oblasti v izjavah kranjskih deželnih stanov « dobi reformacije, V: Zbornik znanstvenih razprav 43, 1963, str. IBD—176.
Les concertions du pouvoir déclarées p ar les Etats de Carniole à l'Epoque de ïo Rêformation. V: Assembles di Stati e istituiioni rappresentative nella storia del oensiero politico moderno (secoll XV—XX). Attl del Convegno internazionale tenuto a Perugia dal 16 al 18 settembre 1982, I, Riminl
1983,	str. 57—64.
Glose k zgodovini sredjeveëkega Celja. V: Kronika 32, 19B4, St. 1, str. 15—19.
Promet ni poîoiûj slovenskih deiel in preskrba zahodnih mest fod 14. do 17. stol). V: Zgodovinski časopis 37, 1983, it. 1—2, str. 5—ZO,
Erpliiïione statale degli Slovenj e Cr&ati. V: Set i mane d i studio del Centro italiano di studi su 11 alto medioevo XXX, G1I Slavi Occidentali e Merici ion ali nell alto Medioevo, Spoleto 15—21 aprile 1982, Spol et o 1983, str. 103—140, disk. 141—156,
rtijze VodOvnik
Pendulum iesiiTig of spasticity. J, of Biomedical Engineering, Vol 6, No 1, January 1984, str. 9—16 (soavtor T. Bajd).
Dynamics of spastic knee joint. Medical & Biol. Eng. & Computing, Vol 22, No I, January 1984, str. 63—69 (soavtorja: B. R. Bowman in T. Bajd).
Effects Of electrical stimulation on spina I spasticity. Sc. J. Rehab Med, 16,
1984.	str. 29—34 (soavtorja: B. R. Bowman in P. Huffordl.
Diminution of muscle fatigue in fiypnnsii, H"1 European Congress of Hypnosis
in Psychotherapy and Psychosomatic Medicine, May 22—27, 19S4, Abano Terme (Padova). (soavtorja: M. Fa.fntar, E, Roikar),
Resistive torque measurments of spastic anfcle joint muscles in hemiplegia. Proc. Second Int. Conf. on Rehab. Engineering, Ottawa, 17—22 June, 19B4, str. 516—511 (soavtorj i : S. Reber s ek, A. Stefan ovska in N- Gros),
Quantification of changes m passive resistance and pait induced by electrical spinal cord stimulation. Proc. Sec. Int. Conf. Rehab. Eng., Ottawa, June 1984, str. 547*—548 (soavtorjl: A. Stefanovska, J. Zidar, N. Gros, J. Kraj-nik, M. Gregorič in M. Kljajič).
Generation of complex movements by electrical stimulation. Artificial Organs, 0, No 3, Avgust 1984, Abstracts from the Efrst Vienna Intern. Workshop on Functional Electrostimulation, October 19—22, 1983. Vienna, str, 393 (soavtorja: A. Kralj in T, Bajd).
.Dynamic model of normal tond denerfJated muscle in man. Proc, of the 8"1 Int. Symp on ECHE, Dubrovnik, 1984, str. 147—158 {soavtorji: V. Valen-éiC, S, ReberSek, M. Stefaniii, A. Stefanovska, T. J el nikar in M. Ko-govSek),
Theraphy with electrical stimulation — A pftaTmacofcinetlc approach. Proc. 8"1 Int. Symp. ECHE, Dubrovnik, 1984, str. 127—136 (soavtor}I : T. Bajd, S, Reberiek in A. Stefanovska),
.Functional electrical stimulation of complete (¡enervated muscle tibialis anterior. Proc. European Soc. for artificial organs, Alpbach-Innsbruck, September 9—12, 1984, str. 38 (soavtorji: V. ValenfiiÈ, M. Štefani i i in T. Jelnlkar),
Some deveiopments in functional and therapeutic electrical stimulai ion of neuromuscular systems (povabljeno predavanje). Zbornik na trudovi, Simp, biokibernetika 84, Skopje 1—2. novembra 1984, str. 111- 3—III. 4. (ïo-avtorji: A, Stefanovska, S. Reberâek, R, Ačimovič in N. Gros).
Recent trends in junctional and therapeutical electrical stimulation of neuromuscular systems. Fourth int. conf. on biomedical physics and enginee-
ring with in ter nation a L participation, Sofia, Nov. 3—4, 1934, Abstracts, str. 90 (Soil V tor j1 : V. Valen čič, M. Stefančič in T. Jelnlkar).
Vpliu električne stimulacije n'a mišično moč tn hitrost konirakcije miiic. Telesna kultura, 32, 1984, str. 3—6 (soavtorja A. Stefanovska in J. Sturm).
Un od v digitalno tehniko. 3. spremenjena izdaja. Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana 1983, 326 str. (izšla 198-1, soavtor S. ReberSek).
Anton Vratuša
Meti iluzijami in stvarnostjo. Teorija in praksa, Ljubljana 1984, str. 128—132.
VI. za sedanje konferenVe ZN za trgovino in razvoj. Teorija in praksa, LJubljana 1934, št. 4, str. 448—466.
Kadrovi u samoupravljanju društvenim sredstvima. JAZU 1984, 8. str.
Od decentralizacije k samoupravnoj integraciji. Politička misao. Zagreb 1984, 10. str.
Društvena sušiina oslanjanjtt na sopsfvene snage. Institut za zemlje u razvoju, Zbornik Radova, Zagreb 1904, 7. str.
Položaj in uloga Saveznog veča u Skupitini SFRJ. Jugoslovenski centar za TPS, S ves he 13, str. 198—205.
Dvajset let politike neuvrščenost j. Neuvrščeni, Pomurska založba, Murska Sobota 1934, 9 Str,
Na raskršču. Med junar od na politika, Beograd 1934/882—3. str. 1—3.
V sleherni sodobni družbi je skušal nojti prvine socializma. Ob petletnici smrti Edvarda Kardelja (9 strani). Delo, Ljubljana, 9, februarja 1984.
SSRNJ u razvoju iocijalisfičkog samoupTüvuogf društva. JCTPS, Zbornik 1984, str. 673—bS2.
Po letih izkušenj k novim dejanjem (ob desetletnici Mednarodnega centra). Naši razgledi, Ljubljana, 33, št. 188, str. 625—6.
Ten Years of ICPE. Public Enterprise, Ljubljana, Not, 5, str, 3—15.
JCPE Continues as a Joint. Developing Crentoies institution, ECOSOC, Geneva, july 19B4, str, 8.
Pubüc Enterprise — Government Interrelationship, Focal points, ICPE, 1984, str. 7.
Genesis, Euolucton histórica de la Autogestion y la participación de ÏOS Tra-vajadores en la Perspectiva. Política Mundial, Mesa Redonda, La Paz (Bolivia), Št. 0—11, april 1984, str. 12.
Experiencias Jugoeslavas en autogestion. Fon dación Gonzalo Barios, Caracas Î984, str. 27.
Development of a Direct Socialist Democracy : Experience of Yugoslavia. Parliament of Zimbabve, Harare 1084, str. 34.
Franr Zadravec
Impresionizem in dramatika. Jezik in slovstvo 1983/84, str, 149—154.
Ekspresionizem in Pregljeva proza. Pregljev zbornik, Ljubljana 1934, str. 21—21.
Kontakti-nekontakti med slovenskim in srbskim simbolizmom. Slavistična revija 1084, str, 1—9.
Slov en skia ekspreiionistična literatura. Obdobja V, Ljubljana 1984, str. 9—30.
Cankarjeva in Pregljeva ocena slovenskega protestantisme. Delo-Književni listi, 31. maja, 7. junija 1984,
Srečko Kosouel o pesniku in umetni t v«. Jezik in slovstvo 1984/85, str. 65— 71.
Bahiins Auffassung vom Grotesken unci das Groteske bei Ivan Cankar. Roman und Gesellschaft, Str. 167—ni. Jena 1984.
l'ran Zwitter
Partizanski Znanstveni institut. Kultura i nauka ü na rod noosl obodi lačkom ra tu i revoluciji, Radovi sa naučnog skupa Struga, T.—9. oktobra 1981, Skopje 1084, str. 81—87.
Znanje v glavah, elaborati v nahrbtnikih. Naši razgledi, 25. maja 1084, str. 300, 291 (pogovor z uredništvom: naslov je dalo uredništvo).
UMRLI ČLANI
Ivo A udri £
rojen 10. oktobra 1882, umrl 13. marca 1975, književnik. Nobelov nagrajenec za književnost. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953.
Giej J.etopls 5, str. 133—134; 26, slt. 97—102. Milan Ca rtu i
rojen 10. novembra 1901, umrl 12. marca 1974, dr. prava, redni profesor pravne fakultete V Beogradu. Zunanji dopisni ilan Od 17. oktobra 1958.
Glej letopis S, str. 43—m; i J, str- BT—»3. Mirko Bcdjanič
rojen 29. junija 1904, umrl 15. februarja 1978, redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Dopisni ilan od 7. februarja 1968, redni član od 21, marca 1974» Tajnik razreda za medicinske vede od 20. marca 1075 do smrii. Glej Letopis 19, str. 3»; 25, str. E9— 53; 17, str. 125—ni.
Aleks&ndar belič
rojen a. avgusta 1870, umrl 26. februarja 1900, dr. phll., profesor za lingvisti ko na univerzi v Beogradu, predsednik Srpske akademije nauka i umetnosti. Zunanji dopisni ilan od 7. novembra 1947. Glej Letopis 11, str. 55—3J.
France Bevk
rojen 17, septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik. Redni ilan od 2. junija 1953, tajnik razreda za umetnosti od 20. oktobra 1060 do 26. novembra 1966.
Glej Letopis 5. str. 110— US; Si. str, H J—lil. Milan tiogdanovič
rojen 4. januarja 1893, umrl 28, februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu od 1946 do 1949, do 1982 upravnik Narodnega gledališča v Beograuu. Zunanji dopisni član cd 2- junija 1953. Glej Letopis I. 3tr. 139—136.
Marja EorSnik
rojena 24. januarja 1906. umrla 15, avgusta 1982. Redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dopisna članica od 10. marca 1977.
Glej Letopis 2B. str. 59-52; 31, 6tr.« in 1911 31, str, 35 ln ¡84; 33, str. B5—97.
Matija Bravniiar
rojen 21, februarja 1807, umrl novembra 1977, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in glasbenoteoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Dopisni Član od 13. marca 1972, redni član od 21. marca 1974.
Glej L «op i s 3, str. 60—1U ai, str. 77—73; 28, str. 117—lil. Anton Breznik
rojen 2G, junija J881, umrl 26, marca 1944, dr. phil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec. Dopisni član filozofsko-filološko-historičnega razreda od 16. maja 1940.
Giej Letopis 1, str. 157—160; 2, str. 61—74. Josip Broz-Tito
rojen 25. maja 1892, umrl 4. maja 1&80. Predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije,
Glej Letopis 9, sir. 7J—iS; 31. 3lr. 75—7S. VuSO ButOzan
rojen 5. decembra 1905, umrl 14. maja 1974, dr. vet., dr. h. c., redni profesor veterinarske fakultete v Sarajevu. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1967,
Glej l.Btopi3 13, str, 50—SI; 25. str, 103—104, Izidor Cankar
rojen 22, aprila 1B86, umrl 22. septembra 195S, dr. phil., redni profesor za zgodovino umetnosti na univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija
1953.
Glej I.etopis 5, str. £7-73; 8, sir. 61-77, Franc Cclcšnik
rojen 27. oktobra 1911, umrl 28. avgusta 1973, redni profesor za čeljustno kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Dopisni Član od 7. februarja 1963.
Glej Letopis 20, str. 49—50; 24, str, 37—91. Mirka Deanovič
rojen 13. maja 1890, umrl 16. junija 1984, dr. phil., upokojeni redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu. Dopisni član SAZU od 21. marca 1974, Glej Letopis 32, str. ; 35, str. 95.
Ilija Djurlflč
rojen 18. julija 1896, umrl 2. aprila 1905, dr. med,, redni profesor za fiziologijo na veterinarski fakulteti univerze v Beogradu. Zunanji dopisni £lan od 32. decembra 1961, predsednik Srpske akademije nauka 1 umetnosti v Beogradu. Glej Letopis 12, str. 40-12; 17, str. 50-52,
Metod Dulcoc
rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. j ur., redni profesor za kazensko pravo na univerzi v Ljubljani. Redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938, načelnik tega razreda od 28. januarja 1939 do smrti. Glej Letopis 1, str. 143—1S7,
Lojze Dolina!
rojen 19. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953, redni član od 7. februarja 1970. Glej Letopis 5, str. JS7—130; str. is—81 In l ll^lia.
Ejnar Dyfreve
rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1061, dr. h. c.F ing. h. c., arhitekt In arheolog v Ksbenhavnu. Zunanji dopisni ¿lan od 17. oktobra 1958.
Gl^J Letopis 9P str. -¡1—18; 13, sir. 61—85,
Franc Šaleški fin/Kar
rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Redni član od 7. oktobra 1938, od 23. januarja 1939 do 30. septembra 1949 načelnik razreda ZA Umetnost, Glej Letopis l, str. 23—25, 13. str. 13-45.
Makslm Gaspari
rojen 26. Januarja 1833, umrl 14. novembra 1980, slikar. Redni član od 13. marca 1972.
Glej Letopis 23, str, (5—61; si, str, 93—06. Veji bor Gligorlč
rojen 23, junija 1B99, umrl 3. oktobra 1077, književni kritik, Zunanji dopisni član od 7. februarja 1967. Glej Letopis ia. str. U; SB. atr. 113—na.
Pavel Goliti
rojen 16. aprila J 837, umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča. Redni Član Od Z. junija 1933.
Glej Letopis 5, str. llfi—120; str. 31—39. Anton Grad
rojen 23. marca 1907, umrl 27. marca 1983, Redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 10. marca 1977. Glej Letopis 28. str. 63-65; 34. str. 137—139.
Alojz Gradnik
rojen 3. avgusta 1382, umrl 14. julija 1067, dr, j ur., književnik. Redni
član od 21. decembra 1962.
Glej Letopis 13, Str. 33—3B; 18, Etr. 78—82.
Ivan Grafenauer
rojen 7. marca 1B80, umrl 20, decembra 1904, dr. p hi I., gimnazijski profesor. Dopisni član od 18, maja 1940, redni član od 31. decembra 1946, tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30, septembra 1940 do smrti,
Glej Letopis 1, str. 161—169; 15, str. 65—11, Milan Grošelj
rojen 19. septembra 1902, umrl 12. februarja 1970. Redni profesor za klasično filologijo na Filozofski iakultetl Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni Član od 17. oktobra 1958, redni od 10, marca 1977,
Glej Letopis 9, str. Ss—54; as, str. S«—Si; 30, str- 1S0-132 13 rani m ir GuŠic
rojen 6- aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr. med,, dr. phil,, redni profesor za otorinolaringologijo na medicinski fakulteti v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 3. junija 1064. Glej Letopis 15, str. 41—46; 26, str. 119—1.21.
Jovan Hadži
rojen 22, novembra 1384, umrl 11. decembra 1972, dr. phil., redni profesor za zoologijo na pri rodoslovno-matematični fakulteti univerze v Ljubljani, Redni član od 7. oktobra 193B. Glej Letopi3 1. str, 29—37; 23, str, 117—120.
Ljudmil Hauptman
rojen 5, februarja 1834, umrl 19. aprila 1968, dr, phil., 2lati doktorat univerze v Gradcu, redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na univerzi v Zagrebu, Zunanji dopisni član od 18. januarja 1940,
Glej Letopis 1, str. 166: lfl. str. 51—K. Krsto HegeduŠEč
rojen 28. novembra 1901, umrl 8. aprila 1075, akademski siikar-mojster. Zunanji dopisni flan od 30. marca 1075. Glej Letopis 26. str. 193—103.
Miodras I lir ovac
rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, redni profesor romani st i ko na filozofski fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni član od 17. aprila
1973.
Glej Letopis il. Str. fl—52 in &3-S5. Ribaril Jakopič
rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar. Redni član umetniškega razreda od 7. oktobra 1938.
Glej Letopis 1, str. 41—«; 2, str. 75—ttS. Matija Jama
rojen 4, januarja 1872, umrl 4. aprila 1947, akademski Slikar. Redni član
umetniškega razreda od 7. oktobra 1930. G1CJ Letopis 1, fitr. 17—49; 2. str. 9C—103.
Dimitrije Jovltic
rojen 14. oktobra 1889, umrl 15. februarja 1973, redni profesor za ortope-dijo in travmatologijo. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1967,
Glej Letopis iS, str. 55—58; 24, str. 69—72. Boris Kalin
rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar-moj s ter, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni Član od 2. junija 1953.
Glej Letopis 5, str. 121—I2i; 26. str, 108—113. Edvard Kardelj
rojen 27. januarja 1910, umrl 10. februarja i97f). Marksistični teoretik In revolucionar, soorganizator Komunistične partije Jugoslavije in Komunistične partije Slovenije. V najožjem vodstvu narodnoosvobodilne vojne in socialisti i ne revolucije. Med vodilnimi političnimi funkcionarji nove Jugoslavije. Avtor mnogih pomembnih znanstvenih del s področja marksističnega družboslovja, ki so prevedena v mnoge svetovne jezike. Tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Častni član SAZU od 6. decembra 1919.
Glej Letopis 5, str. 119—132; SO. str. 121—127, Dušan Kermavner
rojen 7. decembra 1903, umrl 11. junija 107 S, dr. j ur., znanstveni svetnik Narodne In univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Dopisni član od 5. februarja 1971.
Glej Letopis 22. str. 38—45; str. 115—118. Boris Ki dri i
rojen 10- aprila 1912, umri 11. aprila 1953; predsednik Gospodarskega sveta SFRJ, Redni član razreda za zgodovinske in družbene vede od 6. decembra 1949.
Glej Le»pl£ 3, str. 156—lil; t, sir. 1 Ji—167.
France Kidrič
rojen 23. marca 1800, umrl 11. aprila 1950, dr. pbil., redni profesor za starejše slovanske in slovensko literaturo na univerzi v Ljubljani, Viijl znanstveni svetnik akademije. Redni član filozofsko-filolosko-historičnega razreda od 7. oktobra 193B; od 28. junija 194t do t. julija 1942 načelnik tega razreda; od 2. oktobra 1945 do smrti predsednik akademije. £3]ej Letafiis 1, str. SI—BI; 2, £tr. 34-« in £57—256; 1, str. Bi—100.
Mil« Klopčič
rojen 16. novembra 1903, umrl 19. marca 1984, pesnik in prevajalec. Dopisni član od 23. marca 1978, redni član od B. junija 1983. Glej LatopLs 34, str. BO—87; S5, str. i7—il.
France Koblar
rojen 29. novembra 1889, umrl 11. januarja 1975, dr. phil., redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Redni član od 2. julija 1964, tajnik razreda za filološke in literarne vede od 22. januarja 1965 do smrti. Glej Letopis IS, str. 35—36; 2B, s«", 03—87,
Pranju Kogoj
rojen 13. oktobra 1894, umrl 30. septembra 1983. Redni profesor za der-matovenerologijo univerze v Zagrebu, Zunanji dopisni član od 29. marca 1953.
Glei Letopis i. str. iffll—102; 34, str. 1 IS—152.
Gojmir Anton Kos
rojen 24. januarja 1896, umrl 22, maja 1970, akademski slikar, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni Član od 6. decembra 1949.
Glej Letopis S, str. 214—215; si, sir, i[)S— ifll, Milko Kos
rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr. phil,, redrd profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od 1950 do 1972 glavni tajnik akademije, redni član od 7. oktobra 1938. Glej Letopis 1, str. 53—62; 2J, str. B5—95.
Ciril Kosmač
rojen 28. septembra 1910, umrl 28, januarja 19S0, književnik. Redni član od 22, decembra 1961.
Glej Letopis 12. str. S9—oi; 31, str. M—ti. Marko Kostrenčlč
rojen 21. marca 1884, umrl 19. maja 1976, redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ od 19. stoletja na pravni fakulteti v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 2, junija 1953. Glej Letopis T, str. 45—4B; 24, str, 77—81.
Alija Košir
rojen 6. aprila 1891, umrl 9, junija 1973, redni proiesor za histologijo in embriologfjo na medicinski fakulteti. Redni član od 24, junija 1955.
Glej Letopis t, atr. 45— 4«; ¡4, «T. 77—81. JflS Kozak
rojen 26. junija 1892, umrl 20. avgusta 1964, književnik. Redni član od
22. decembra 1961.
Glej Letopis II. str. H—BI; IS, str. 6i—6S.
Marijan Kozina
rojen 4. junija 1907, umrl 9. junija 1900, Izredni profesor na Akademiji
za glasbo v Ljubljani, Kedni član Od 2, junija 1953, Gle} Letopis i. Str, 123—1211 17. sli. 4 J—4i.
Venčeslav Koželj
rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta 1968, dr. techn., redni za teoretično elektrotehniko na univerzi v Ljubljani. Dopisni 2, junija 1953, redni član od 21. decembra 1962. dej letopis 9. str, 55—56; 13, str, 31; 1», str, <9—50.
Miško Kranjec
rojen 15, septembra 1908, umrl 8. junija 1983, književnik. Redni član Od 2, junija 1953,
Glej Letopis S, str. IzS—132; 34, str. 141—114. Ivo Krbek
rojen 23, avgusta 1890, umrl 15. januarja 1D66, dr. j ur,, redni profesor za upravna pravo na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 17. oktobra 1958.
Glej Lčbjpis S, str- 51—52; 17, str, —35. Gregor Krek
rojen 37. junija 1874, umrl 1. septembra 1942, dr. j ur., redni profesor rimskega in civilnega prava na univerzi v Ljubljani. Redni član pravnega razreda ud 7. oktobra 1938, prvi glavni tajnik akademije od 28. januarja 1939 do 11. julija 1942,
Glej Letopis 1, str. 201—23S,
Gustav Krklec
rojen 23. junija 1899, umrl 30. oktobra 1977, književnik. Zunanji dopisni
član od 7. februarja 1909.
Glej Leiopis 20, str. SS; 20, str. 123—120.
Miroslav Krleža
rojen 7. julija 1893, umrl 30. decembra 1981, književnik. Zunanji dopisni Član od 2. junija 1953.
Glej Letopis s, str. US—1*1; 12, str. 176—177. Anion Kuhclj
rojen 11, novembra 1902, umrl 31. julija 19B0. Redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja. Redni član od 6. decembra 1949, od 22, decembra 1961 podpredsednik akademije Glej Letopis 3, str. 183; 31, str. 73—BS.
Othmar Kil lin
rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr. phil., redni profesor za paleontologijo in paleobiologijo na univerzi na Dunaju. Zunanji dopisni član od i. februarja 1965. Glej Letopis iS, Str. 53—54; 20, str. is— BO,
Rado Kušej
rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr. jur., redni profesor za cerkveno pravo na uniaverzi v LJubljani. Redni član pravnega razreda Od 7. oktobra 1938.
Glej Letopis 1, str. 165—19D.
Anton Laja vi e
o j en 19. decembra 1878, umrl 23. avgusta 1900, komponist in muzikolog. Redni i lan od 16. maja 1940, tajnik razreda za umetnosti od 30, septembra 1949 do smrti.
Glej Letopis i, str, 62—78; 34-35.
profesor član od
Božidar Lavrič
rojen 10. novembra 1899, umrl 15, novembra 1961, dr. med., dr. h. C., redni profesor za kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani ln predstojnik kirurgične klinike. Redni član od 6. decembra 1949, od 21. marca 1950 do smrti podpredsednik akademije. Glej LetopLi 3, str. 101—202; 12, str. 72—80.
Feliks Lobe
rojen 14. oktobra 1694, umrl 9. maja 1970, dr. h, c. univerze v Ljubljani, redni profesor na Fakulteti za strojništvo univerze v Ljubljani. Redni član od s. decembra 1949.
Glej Letopis 3, str. IBS—13T; 21, Btr. 89-100.
Fran« Ksav. Lnkman
rojen 24. novembra 1680, umrl 12. junija 1958, dr. theol., dr, phi I., redni profesor za historično dogmatiko na teološki fakulteti v Ljubljani, Dopisni član od 16. maja 1940.
Glej Letopis 1, str. 16B; i, str. 70—81. 1'avel Lunačck
rojen 31. januarja 1909, umrl 2. aprila 1955, dr, med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo, predstojnik ginekološko-porodniške klinike medicinske fakultete univerze v Ljubljani. Redni član razreda za priro-doslovne in medicinske vede od 30. junija 1954,
Glej Letopis 6. str. fil—65; 7. str. 51—H. Anton Melik
rojen L januarja 1890, umrl 8. junija 1906, dr. phil., redni profesor za geografijo na univerzi v Ljubljani. Dopisni član od 16. maja 1940, redni fclan od 21, deccmbra 1946, tajnik razreda za prirodoslovne in medici Tiske vede od 8. oktobra 1955, upravnik Instituta za geografijo pri akademiji.
Glej Letopla 1, str. 170—171; 17, str. 37—46.
Vojcslav Mole
rojen 14, decembra 1306, umrl 5. decembra 1973, redni profesor za srednjeveško umetnost na Jagelonskl univerzi v Krakovu. Zunanji dopisni Član. od 22. decembra 1901. GJeJ Letopis 12, str. 29— 34; 24, str. 93—M,
Matija Murko
rojen 10. februarja 1801, Umrl 11. februarja 1952, dr. phil., redni profesor za slovansko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi- Zunanji dopisni član filOTOfsko-filološko-historičnega razreda od 10. maja 1940. Glej Letopis 1. str. 172—174; t, str, ibs—177.
Marjan Music;
rojen 16, novembra 1904, umrl 6. januarja 1984, arhitekt, upokojeni redni profesor Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970, redni član Od 29. marca 1979.
Glej Letopis S4, str. 4S; 3 J. str. 0J—Si.
Bajko Xah li Sil
rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca 1958, dr. phil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov in častni predstojnik Slovenskega inštituta na univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938, prvi predsednik akademije od 4. januarja 1939 do 27. junija 1942, načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra 1949. Glej Letopis 1, str. 71—7!; 9, str. 63—S7.
6 — Letcpia
81
Zdenek \cjtdly
rojen 10. februarja 1818, umrl 9. februarja 1962, profesor Karlove univerze v P rasi, predsednik Akademije znanosti CSSR. Zunanji dopisni član
od 7, novembra 1947.
Glej Letopis l. str, 23—S5Jr 13. str- 43—<6
Rii turi Neubaucr
rojen 7, decembra 1895, umrl 3. maja 1969, dr, med., redni profesor za fiziologijo na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani. Redni ilan od
22, decembra 1961
Glej Letopis 12. str. 33—iS; an, str, 74—7T.
Ka-zimicrz Nitscb
rojen 1. februarja 1874, umri 26. septembra 1958, profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu. Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947.
Giej Letutris s, Str. »5—111.
Jean tyougttyrol
rojen 14. februarja 1900, umrl 23, januarja 1975, asiriolog, profesor na Ecole pratique des Hautes Etudcs v Parizu, Zunanji dopisni član od 7. februaja 1968.
Blej Le-tupo li, str. 35—36; 26, str, 89—95. CJrga KDvak
rojen 2. aprila 1BB3, umrl 7. septembra 1970, dr. pilil., red nt profesor za zgodovino starega veka na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član
Od 22. decembra 1961.
Glej Le-lJ^u. li. sir. 35—37; aS, str. 1SS—1K.
Anton Ocvirk
rojen 23. marca 1907, umrl 6, januarja 1980, redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Redni član Od 3. junija 1064. Glej Litopia 15, fltr. 30—m; 31, str. g—si,
WaelavLr Olsiak
rojen 24. oktobra 1902, umrl 10. decembra 1980. Eden od treh rektorjev Mednarodnega centra zu mehanične znanosti v Vidmu {Ud i ne). Zunanji dopisni član od 29. marca 1979.
Glej Letopis 30, Str. «4—83; 31, str. 87—M. Alfonz Pavlin
rojen 14, septembra 1853, umrl L decembra 1942; gimnazijski profesor, strokovnjak za floristiko, fitogeografijo in botanično sistematiko. Dopisni ilan matematično-prirodoslovnega razreda od 10. maja 1940,
Glej Letopj i, str. 241—157.
Leoni d Sem enovit Persianinov
rojen 13. avgusta 1908, umrl 27. decembra 197B, Predstojnik I. moskovskega medicinskega inštituta za ginekologijo in porodništvo. Zunanji dopisni član.
Glej Lfiiopia Si, Str. Ha—146, Jože Plečnik
rojen 23. januarja 1872, umrl 7, januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na univerzi v Ljubljani. Redili član od 7, oktobra 193B.
Glej Letopis 1, str, Tli—Bfl; d, str. 61—CT.
Josip Pkmclj
rojen li. decembra 1873, umrl 22. maja 1967, dr. phil., častni doktor matematičnih in tehničnih znanosti, redni profesor za matematiko na univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938, načelnik matematično-
-prlrodoslovnega razreda oziroma razreda za matematične, prirodoslovne in tehnične vede od 1«. julija 1942 do 30. septembra 1949, Glej Letopis i, str 93—91: 19, str. 13—is.
Janko Polet
rojen 19. avgusta 1880, umrl 12. maja 1956, dr. j ur., rednf profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1038, načelnik pravnega razreda od 23- februarja 1942 do SO. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri akademiji. Glej Letopis 1. str, BT—101; S, str. 43—£9.
Fran Ramovš
rojen 14. septembra 1800, umrl lfl. septembra 1952, dr. phi],, redni profesor za fonetiko In zgodovino slovenskega jezika na univerzi v Ljubljani. Redni član filozofsko-filoloiko-historičnega razreda od 7. oktobra 19^8, načelnik tega razreda od 28. januarja 1039 do 31. januarja 1940, glavni tajnik akademije od 11, julija 1942 do 19 maja 1950; predsednik akademije od 19. maja 1950 do smrti; upravnik inStituta za slovenski jezik. Glej Lttopla 1. str. IDS—110; 5, str. 116^169.
Zoran Rant
rûjen 14. septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr. tehničnih znanosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v BraunSchweigU, Zunanji dopisni član od 3. julija 1964. Glej Letopis IS. sir, 17—tî; iS. str. BI—Si.
Ivan Kcgen
rojen 9- decembra 1868, umrl 27. julija 1949, dr. phil,, gimnazijski profesor, strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo. Dopisni član matematična-prirodoslovnega razreda od 16. maja 1040. Glej Letopis 1, str. 175—176; 2, str. 194—105.
Marjan Salo pek
rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1907, dr. phll., redni član od 7. februarja 1967,
Glej Lčtopia 18 r Str. 58—60 iti 93—46.
Maks Samec
rojen 27. junija 1081, urml L julija 1904, dr. phil., redni profesor za kemijo na univerzi v Ljubljani od 1010 do 1945, nato do 1959 Upravnik Kemičnega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1059 znanstveni svetovalec. Redni član od 0. decembra 1949, od 16 novembra 1002 do smrti tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede.
Glej Letopis 3, str. lîB—193; 15. str. 59—51.
Ferdinand Seidl
rojen 10, marca 1850, umrl 1. decembra 1942, realčni profesor strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologi j O in geologijo, Dopisni član matematično-prircidoslovnega razreda od 16. maja 1940. Glej Letopis i, str. mi—290.
Pctar Skok
rojen 1. marca 1081, umrl 3. februarja 19SO, dr. phil,, redni profesor za romansko filologljo na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953.
Glej Letopis 5. str. 89—91 ; B, etr. 71—B2. Anton Slodnjak
rojen 13. junija 1890, umrl 13. marca 1983, dr. phil., redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja V Ljubljani. Bedni član Od 7, februarja 1007,
Glej Letopis 13, str, 39—41: 31, str. 145—HS-
Anica Sodnik-Zupanc
rojena 21. marca 18D2, umrla 20. januarja 1078, slikarka, Dopisna i lani ca
od 25, marca I97fl.
Glej Letopis, 34, Str. 2S ta 115—115.
Anton So vre
rojen 4, decembra 1035, umrl 1. maja 1903, redni profesor za grški Jezik na univerzi v Ljubljani, Redni Član od 2. junija 1953. Giej Letopis 5, str. i6—flG: 14. Efcf, 36—36.
Si niša Stankovic
rojen 26. marca 1892, umrl 24. februarja 1074, dr, phil., redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu. Zunanji dopisni član od 2. junija
1953.
Glej Letopis 5, str. 153—104 : 23, str. B3—BI. Francc Štele
rojen 21. februarja 1883, umrl 10. avgusta 1972, dr. phll, redni profesor za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti univerze V Ljubljani. Redni Član od 16. maja 194D.
Glej Letopis 1. str. 113—113; 23, str. 103—lLfl,
1'avcl Stern
rojen 17. marca 1013, umrl 20, marca 197fi, redni profesor za farmakolo-fiijo na medicinski fakulteti v Sarajevu. Zunanji dopisni član od 21. marca 1974.
Glej Letopis 55, str. 74—76; ¡T, str. 131—134.
Lucijan Marija Skerjanc
rojen 17, decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, redni profesor na Akademiji za glasbo. Redni i lan od 6. decembra 1949. Glej Lijtopis 3, str. 216—220; 24, str. 37—79.
Milan Skcrlj
rojen 4. septembra 1375, umrl 0. decembra 1947, dr. jur.r redni profesor za trgovinsko, menično In čekovno pravo na univerzi v Ljubljani. Redni član pravnega razreda od 16. maja 1040. Glej Letopis 1, atr. 121—130; 2, str. L06—I2i.
Stanku Škeflj
rojen 7. februarja 1303, umrl 21. Julija 1975, dr. phil., redni profesor za romansko ftlologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. februarja Iii69.
Glej Letopis 20, str. 35—10; 5.6, str. 123—126, Janka Slebinger
rojen 19. oktobra IS76, umrl 5. februarja 10S1, dr. phil,, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubijani, slovenski bibliograf. Dopisni član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in fUologijo od 21. decembra 1046. Glej Letopis 2, str. 54— M: 4, str. 101—124.
Makso Snuderi
rojen 13. oktobra 1895, umrl 23. junija 1979. Redni profesor za ustavno pravo SFEJ na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Redni član od 2. oktobra 1956. Glej Letopis 9, str. 17—3S in 30. str. 133—137,
Andrija Šiampar
rojen 1. septembra 1388, umrl 26. junija 1953, dr, med., redni profesor za higieno in socialno medicino na univerzi v Zagrebu, predsednik Jugo-
sla venske akademije znanosti i umjetnosti, Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947.
Ris) Letopis J, str, 02—84. Alois Tavčar
rojen 2. marca 1895, umrl 2. marca 1979. Redni profesor za genetiko in žlahtnjenje rastlin na agronomski fakulteti univerze v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953. Glej Letopis S. str. 10S—lOfl; 30, str. 139—142.
Igor Tavčar
rojen 2. novembra 1839, umrl 27. decembra 1365, dr. med., redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti univerze v Ljubljani, Redni član od 6, decembra 1949, upravnik Inštituta za medicinske vede pri akademiji.
Glej Letopis 3. str. !(B—SQ4; lt, str, 63—65. Lucitsn Tesničre
rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1354, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na univerzi v Montpellferu. Zunanji dopisni Član razreda za filoloike in literarne vede od 2. junija 1953. Glej Letopis str. 92—84; 7, str. 56—63,
Ko sta Todorovlč
rojen 5. julija 1B87, umrl 19. septembra 1975, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni medicinske fakultete v Beogradu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953. Glej Letopis 5, str. i 07; ¡6, str. 127—130,
Serije j lvanovlfi Vavilov
rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951. Predsednik Akademije znanosti ZSSR v Moskvi. Zunanji dopisni član razreda za matematično--prirodosiovne, medicinske in tehnične vede od 7. novembra 1947.
Glej Letopis i, str. 31. Lado V av petič
rojen 20. junija 1902, umrl 38, marca 19B2. Redni profesor za javno Upravo in upravni postopek na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958.
Glej Letopis 3, afcr. 35—37; 31, str, 13; Ji, str. 47; 33. str. 91—S4. Milan Vidmar
rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, dr. h. c.,dr. techn, ing., redni profesor za elektrotehnika na univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940, načelnik mat.ematično-prirodoslovnega razreda od 10, oktobra 1940 do 16. junija 1942, predsednik akademije od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945, tajnik razreda sa matematične, fizikalne in tehnične vede od 30, septembra 1949 dalje; upravnik Inštituta za elektriško gospodarstvo od 1. junija 1948 do 1. maja 1959, konzultant tega inštituta od 1. maja 1959 dalje.
Glej Letopis 1, str. 130—142; 13, str. 47—60, Vale Vouk
rojen 21, februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. phil,, redni profesor za botaniko na vseučilišču v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 2, junija 1353,
Glej Letopto S, str. 104—10»! 13, str. 51—H.
Frank Wo] [man
rojen 5. maja 1888, umri 9. maja 1969, dr, phll., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1969, Glej LetopU ¡J, str, il Ju 81-112.
Maks Wraber
rojen 13. septembra 1905, umrl 14, maja 1972, doktor naravoslovja, znanstveni svetnik v Institutu za biologijo pri akademiji. Dopisni član od 7. februarja 1969.
Glej Letopis 20, str. 51—55; 23. »tr, m—101. Wilem Za vadil
rojen 22. maja 1905, umrl 30. novembra 1982, pesnik. Zunanji dopisni član
Od 29. marca 1979,
Glej Letopis Ji, str. 8T—9B; 13, str. SS—102.
Boris ZlhiTl
rojen 25. septembra 1910, umrl 11. februarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in za zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Dopisni član od 6. decembra 1949, redni Član od 17, oktobra 1958; podpredsednik akademije od 20, marca 1975 do smrti. Glej Leoopis i, atr. 164— ril; s, str. 38—40; 27, str. lli—154.
Oton Zupančič
rojen 23, januarja 1878, umrl 11. junija 1949, književnik, Redni član razreda za umetnost od 7. oktobra 1933, Glej Letopis 1. str. lil—153; 2, str. 225—256.
MILE KLOPCIC (1905—1984)
19. marca 1904 je umrl redni član razreda za umetnosti, pesnik in prevajalec Mile Klopčič, eden izmed poslednjih iz Kosovelovega literarnega rodu in socialno revolucionarnega realizma, ki se je začel pojavljati v slovenski književnosti v začetku dvajsetih let. Leta 1923 je izdal Tone Seliškar zbirko pesmi Trbovlje, ki je zbudila pozornost ne le v književnosti, marveč v javnosti sploh, Že ime njegove zbirke je bilo večstransko programatično, saj je rudarski kraj Trbovlje bil že več desetletij središče delavskega gibanja, ki je s Hrastnikom in Zagorjem že pod staro avstroogrsko monarhijo kljubovalo kapitalističnim lastnikom in veljalo poleg Jesenic z železarji za zgledno središče razredno Zavednega delavstva, hkrati pa za kraje ,ki so veljali za najbolj izkoriščane, njihovi delavci pa za glavni kader prebujajočega se slovenskega delavskega socialističnega gibanja.
Zato je povsem razumljivo, da je Ivan Cankar, ko je leta 1907 kandidiral na socialno demokrate ki listi za poslanca v dunajski državni zbor, prirejal sestanke in volilna zborovanja predvsem v delavskih revirjih. Tako je imel 7. aprila shod v Zagorju, ki je pesnika Mileta Klop-čiča navdihnil za marsikatero pesem v njegovi zbirki Preproste pesmi. Izšla je leta 1934 in na stilno nov način nadaljevala mladostno uporniško zbirko Plamteči okovi, ki je izšla leto dni po Seliškarjevih Trbovljah in štiri leta po Pesmih življenja i rana Albrechta. To so pesniške zbirke, v katerih so nekatere pesmi kot odziv oktobrski revoluciji in mednarodnemu revolucionarnemu gibanju med prvimi v pesniški obliki povzdignile uporniški glas zoper domače in mednarodne družbene razmere. Zaradi njegovega revolucionarnega prepričanja so Klop&ča zaprli in mu onemogočili nadaljnje šolanje. Pozneje je bil nekaj let dopisnik slovenskih socialističnih listov v ZDA, v zadnjih letih pred vojno pa tajnik Slovenske matice. V prvem letu vojne je bi'1 kot vojaški ujetnik nekaj časa v taborišču. Ko so ga izpustili, je živel v Ljubljani do leta 1943, ko je -odšel v partizane. Po vojni je bil nekaj časa ravnatelj Drame, nato pa do upokojitve znanstveni svetnik S AZU. Za dopisnega člana S AZU je bil izvoljen 23, marca 1978, za rednega člana pa 0, junija 1983.
Svojo pesniško zbirko Plamteči okovi (1934) je posvetil Klopci6 spominu Lenina, kar je v slovenski književnosti tiste dobe edinstven in drzen primer, saj je veljal takrat Lenin po vsem vladajočem svetu za najbolj osovraženega in obrekovanega voditelja oktobrske revolucije in mednarodnega revolucionarnega ljudskega gibanja, ki je srodi revolucije razširil Marxov in Engelsov poziv v Komunističnem, manifestu.' »Proletarci vseh dežel, združite Bel« v revolucionarni klic, ki je prav tako šel po vsem svetu; »Delavci in kmetje vseh dežel, združite sei«.
Prva leta po oktobrski revoluciji so bila čas revolucionarnega, političnega in pesniškega zanosa, ki ga je mogoče v tistih letih, ko smo še verovali v izbruh svetovne revolucije, najti v različnih književnostih sveta,
Nemški ekspresionistični pesnik Ludwig Rubin er (1881—1929) je izdal leta 19X9 antologijo revolucionarnih pesmi nekaterih nemških in fran-
coskih pesnikov To i> ¡trii i člaoeStvat v podnaslovu je zapisal Pesnit« e k sueto«ru resoluciji (»Dichtungen zur Wettrevolution-c). V literarno-gle-dališkem krožku smo jo skupaj s Kosovelom prebirali kot pesniški evangelij prihodnje, vse človeštvo odrešujoče svetovne revolucije. Pesnika Jovan Popov i č in Novak Simld sta leta 1929 izdala podobno antologijo takratne jugoslovanske revolucionarne lirike s sorodnim naslovom Knjiga tovarišev (^Knjiga drugova«). Oblast je knjigo zaplenila in vrsto sodelavcev zaprla. Tudi slovenske sodelavce so kot aretirance prepeljali v zapore v Kikindo. Med njimi je bil tudi Mile Klopčič, nalog za aretacijo pa je prišel v Ljubljano tudi za Srečka Kosovela, ki je bil že tri leta v grobu na Krasu.
Pri nas so bili naj radikalnejši Klopčičevi Plamteči okovi, ki so mladostna pesni Sk o-re vol ud on a m a manifestacija tega zanosa v besedi in vsebini. Seliškarjevo Trbovlje in Klopčičevi PZamteči okovi sta hkrati pesniška manifesta socialno-revolucaonarne avantgarde tistega časa. kateri se je kmalu pridružil tudi Srečko Kosovel. Literarni večer našega literarnodramskega krožka Ivan Cankar 23. februarja 1926 v kra-povskem Zagorju, na katerem je bral Kosovel svoj in naš manifest Umetnost in proletarec, je organiziral Mile Klopčič. Tudi zaradi tega ga je treba šteti za člana našega sorialno-revolucionarnega literarnega krožka.
Spregleduje se tudi, da sta predhodnika tega aocialno-revolucionar-nega realizma tudi roman Medvladje, ki ga je leta 1923 izdal Jože Pahor in v katerem nastopa v naši književnosti prvič slovenski bolj še vi k, in prva knjiga Preži ho vega Voranca-Lovra Kuharja Povesti, ki so izšle leta 1925.
Vsa ta pesniška in pripovedna dela zastopajo revolucionarni realistični avantgardizem, ki je bil nasprotje avantgardizma, ki ga je zastopal Anton Podbevšek s svojo zbirko Clouefc z bombami. Ta nima s so-cialno-revolucionarnim gibanjem nobene zveze, ker je novatorskd zgolj literarno in bolj ali manj le literarno formalistični avantgardizem, čeprav pomeni po svoje prelomnico v slovenski takratni književnosti. Podbevšek je hitro umolknil in je po svojem značilnem avantgardističnem izbruhu skušal najti pot v socialno revolucionarnost s svojim listom Rdeči pilot, ki je izšel le v dveh številkah. Tako se mu trajna priključitev k družbenemu gibanju v književnosti, če že ne k revolucionarnemu, ni posrečila. Po tem je Podbevšek kot pesnik utihnil za vselej, medtem ko se socialno kritični in revolucionarni realizem po raznih zastopnikih razvija in dobiva v tridesetih letih pet novih zastopnikov; pripovednike Miška Kranjca, Cirila Kosmača in Antona Ingoliča, pesnika in esejista Iva Brnčiča, sam pa sem isto smer poskušal uveljavljati v dramatiki.
Med Klopčičevimi Plamtečimi okovi (1924) in Preprostimi pesmimi (1932} je osem let, v katerih se revolucionarna zanesen ost njegovega prvega pesniškega obdobja razvije v mirno pesniško izpovedovanje in oblikovanje vsakdanjega, grozljivega dne in socialno-moralnih in političnih nasprotij. Svetovna revolucija se je odmaknila. Cas je terjal trezno in premišljeno borbenost in kritiko razmer. Kevolucionarna himničnost Plamtečiii' okovov se je v Preprostih pesmih prelila v skoraj vsakdanjo
besedo, ki ni nič manj, če ne celo bolj pesniška kakor v Plamtečih okovih, čeprav je preprostejša in na zunaj manj zanosna,
V	tistih prehodnih letih se je Klopčič seznanil po nemških (Ehren-steinovlch) prevodih s staro kitajsko liriko, v kateri ni odkril le veliko družbenih motivov, marveč tudi preprosto ljudsko pesniško izražanje. Zato jih je tudi nekaj prevedel, nameraval jih je prevesti za celo knjigo, pa ga je Gradnik prehitel s svojo Kitajsko liriko.
Čeprav ne moremo govoriti o kakšnem posebnem literarnem vplivu, ga je stara kitajska družbena lirika vsaj opozorila na pesniško in jezikovno preprostost, ki je dobila tudi v njegovih pesmih izviren, mirno lahko rečemo — klasičen umetniški izraz s sodobno družbeno obtožujoče in revolucionarno vsebino. Z njo 3i zagotavlja Klopčič trajno mesto v slovenski družbeni poeziji, Z njimi stoji zraven najboljših Kosovelovih družbenih pesmi, čeprav je Klopčičeva pesniška izraznost preprostejša, ljudskost v njih pa je enako globoka. Prav tako je globok tudi njihov humanistični protest in bridko občutje malomeščanskega, pustega vsakdanje praznega vzdušja v malem mestu.
V	partizanih je Klopčič med drugim napisal priljubljeno manifesta-tivno eno dejan ko Mati, ki je kljub sorodnosti z Brechtovo enakoimen-sko in motivno sorodno dramo izvirno Klopčičevo delo.
Kot pravi mojster se je Klopčič izpričal tudi kot prevajalec pesmi različnih tujih pesnikov {Puškina, Lermontova, Krylova, Heineja itd,). Prevajal je tudi različna dramatska dela, ki se odlikujejo po svojem d rama tsko-go vernem stilu (Nušiča, Krležo, Begoviča, Majakovskega, Gorkega itd.). Med najboljšimi njegovimi prevodnimi prepesnitvami, ki se kosajo z izvirnikom, so prevodi Puškina (tudi prevod njegovega epa Jevgenij Onjegin spada med nje), Lermontova, Krylova in Heineja. Svoje prevode Puškina in drugih je zbral v šestih knjigah Puškinovega izbranega dela, izbor svojih prevodov pesmi različnih pesnikov pa v knjigi Divji grm. Z vsem svojim književnim delom je Klopčič eden najznačilnejših in najboljših zastopnikov svojega rodu, s katerim se je trajno zapisal v zgodovino slovenske književnosti.
Brat k o Kreft
marjan mušic (1904—1981)
Na pragu leta 1984, v katerem naj bi obhajal osemdesetletni življenjski jubilej, je 6. januarja v Portorožu umrl arhitekt Marjan Mušič, redni član SAZU.
Rodil se je 16. novembra 1904 v Novem mestu, 2e kot šestošolec se je vključil v slovenski umetnostni utrip, ko je 1.1920 na razstavi slik sodeloval ob nastopu avantgardne umetniške skupine v Novem mestu; ta pomembni kulturni dogodek je L 1974 popisal v knjigi Novomeška pomlad. Leta 1929 je dozorel v risalnici prof. J. Plečnika v diplomiranega inženirja arhitekture. Nato mu je življenje nalagalo številne naloge in dolžnosti — praktično projektantske, organizacijske, pedagoške, znanstvenoraziskovalne, spomemškovarstvene. Reševal jih je po najboljših močeh, skladno s časom in z vsakokratno zmogljivostjo svoje stroke. V sebi je združeval veliko spoštovanje do dosežkov preteklosti in živo zavzetost za vse, kar se je spočenjalo novega v arhitekturi; poezija dolenjske domačije se je v njem družila z glasbeno nadarjenostjo, pretanjšana kultura se je sreča vala z veliko razgledanostjo, risarski talent je bil trden temelj njegovega poklica. Mušič se ni vrival med projektante monumentalnih zgradb, zastavil pa si je življenjski program, ki ga je kot arhitekt in kot zgodovinar arhitekture uresničil z analitičnim razumom, z estetsko občutljivim očesom in predvsem s srcem, zaverovanim v vrednote domačega in tujega izročila stavbne umetnosti. Znanstvena dognanja, teorija in praksa, se v njegovem delu skladno in spodbudno dopolnjujejo.
Predvojno službovanje pri Pokojninskem zavodu in mestnih gradbenih uradih v Ljubljani in Mariboru je Mušiča usmerilo v urbanistično problematiko ter v študij nekaterih pomembnih spomenikov, v katerih reševanje je posegel: kapiteljske cerkve v Novem mestu, mariborske stolnice, Stične, Ptujske gore itd. Po osvoboditvi ga je pritegnila obnova slovenske vasi, kateri je 1. 1947 posvetil tudi posebno knjigo, Leta 1946 se je pridružil profesorskemu zboru oddelka za arhitekturo Tehniške fakultete in prevzel predavanja o zgodovini arhitekture in urbanizma ter o oživitvi naselij. S svojo Šolsko metodo je ustvaril temelje za vrednotenje, raziskovanje in dokumentiranje naše arhitekture. Kot redni univerzitetni profesor je stopil leta 1976 v pokoj, ni pa prenehal s študijskim delom. Leta 1970 je bil izvoljen za dopisnega, 1.1979 pa za rednega člana SAZU; že L 1966 je postal dopisni član JAZU. Novo mesto mu je 1. 19/9 podelilo častno meščanstvo — saj je prav Novemu mestu naklonil mnogo svojega truda, ko je ustvarjalno reševal njegovo urbanistično podobo, ki so jo ranile bombe med vojno.
Povojni čas je Mušiču zastavil še posebne naloge pri ohranjanju in prezentaciji kulturnih spomenikov: ureditev kompleksa Ljubljanskih vrat v Novem mestu, obnovo celjske Stare grofije, Prešernove hiše v Kranju in Cankarjeve na Vrhniki itd. Bil je med prvimi slovenskimi arhitekti, ki se je študijsko načrtno lotil problematike ohranjanja in restavriranja naših starejših stavb, S trezno sodbo in nekajkrat tudi z modrim popravkom lastnih poprejšnjih tehničnih prijemov je pri nas uveljavil mednarodno sprejeta načela spomeniškega urbanizma in obnove arhiteKtur. To pozitivno prizadevanje je bilo rodovitno za Slovenijo in Jugoslavijo,
seglo je tudi čez državne meje in utrdilo Mušiču posebno veljavo kot enemu pionirjev spomeniške prakse, Izredno pomemben je bil Mušičev osnovni načrt za obnovo cerkve sv, Sofije v Ohridu (1950—51) in njene urbanistične okolice. Spomenik, nad katerim je bdel UNESCO, je bil po Mušičevih predlogih in ob pomoči beneškega arhitekta F. Forlatija rešen in utrjen, ne da bi bila prizadeta njegova spomeniška narava niti niso bile prizadete dragocene freske iz srede 11. stoletja.V letih 1960—61 je bil član Nacionalnega komiteja UNESCO za rešitev spomenikov Stare Nubije in Egipta.
Potovanja po Italiji in Franciji so Mušiču poglabljala teoretično in praktično stran spomeniškega varstva. Njegova načela so soodločala pri restavriranju Evfrazijeve bazilike v Poreču, pri predlogih za urejanje srednjeveških stavb v okolici Skadra, pri Peristilu splitske Dioklecijanove palače, pri obnovi gradu Otočec itd. Študije, ki jih je spodbudilo praktično delo in so bile raztresene po različnih revijah, je Mušič zbral 1.1963 v knjigi Arhitektura in čas, medtem ko je univerzitetna predavanja o Zgodovini arhitekture prelil V tri knjige z naslovom Velffci arhitekti (1965—1967), ki obsegajo čas od starega Egipta db Corbusiera in A al ta.
Za ljudsko arhitekturo je imel Mušič vedno odprto srce in oči. To dokazujejo tudi študije o vprašanjih Zgornje Savske doline in Bohinja, o lesu v slovenskem ljudskem stavbarstvu, še posebno pa esejistično zajeta monografija Arhitektura slouensfcefja kazalca (1970), v kateri je opisal pokrajinske tipe te izredne konstrukcije in podoživel njeno zlivanje z naravnim okoljem. Sklepal je, da gre za neke vrste p ra arhitekt uro, ki deluje s skoraj magično močjo in kaže ljudski ustvarjalni napor.
Med zadnjimi Mušičevimi objavami je bila monografija o arhitektu Plečniku v zbirki Znameniti Slovenci (1930), v kateri je določil svojemu akademskemu učitelju odlično mesto med pionirji moderne arhitekture. 2e prej se je oddolžil tudi nekaterim vidnejšim slovenskim arhitektom; Maksu Fabianiju, Ivanu Vurniku, Edu Ravnikarju in drugim.
Enako skrb kot umetninam svetovne slave in velikim umetnikom je Mušič posvečal tudi anonimnim, a z iskrenim, v življenju utemeljenim in zato s prepričljivim občutjem ustvarjenim stavbam in arhitekturnim celotam, v katerih je zaslutil genij kraja in ljudstva. Predvsem je ponavljal in učil, da pri spomeniškem varstvu ne gre samo za varovanje posameznih spomenikov, marveč tudi za celotna naselbinska področja, za njihova okolico in vraščenost v pokrajino,
Mušičevo življenjsko delo, ki ima znanstvenoraziskovalno in hkrati ustvarjalno naravo, je doživelo priznanje tudi s podelitvijo Prešernove nagrade leta 1972, s Trdinovo nagrado (1956} in s Cankarjevo nagrado (1970). Leta 1947 je bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem in 1. 1973 7. redom dela z rdečo zastavo.
Glej tudi: Letopis SAZU za leto 1970 (str. 82—36) in za leto 1979 {str. 90—91) ter zbornik Slovenska akademija znanosti in umetnosti — Ob štiri desetletnici 1973 (str. 211'—212).
Emilijan Cevc
mirko deanovic (1890—1984)
Dne IG. junija 1984 je umrl dr. Mirko Deanovič, upokojeni redni profesor za romansko filolngijo na univerzi v Zagrebu, redni član JAZU od i960, in zunanji dopisni član SAZU od 21. marca 1974. leta.
Pokojni znanstvenik se je rodil 13. maja 1390 v Dubrovniku, Študiral je romansko in slovansko filologijo na Dunaju in v Firenzi in bil p ramo vir an za doktorja filozofije na dunajski univerzi. Služboval je najprej kot srednješolski profesor italijanščine na gimnazijah v Dalmaciji, leta 1027 pa je postal docent za italijanski jezik in književnost na zagrebški univerzi, kjer je postal 1934. izredni in 1938. leta redni profesor,
Spočetka se je uveljavljal pretežno kot literarni zgodovinar in posebno skrb je posvečal pri tem odnosom med hrvatskimi pokrajinami, predvsem Dalmacijo in Italijo, Iz tega obdobja je treba omeniti vsaj njegovo najvažnejšo razpravo Odrazi talijanske akademije 'degli Arcadi' preko Jadrana {1934); v tem obsežnem delu je na 223 straneh popisal delovanje dubrovniške Akademije ispraznih in njenih več kakor Štiridesetih članov.
Poznejše Deanoviceve raziskave so bile pretežno jezikoslovne narave; prvi pomembnejši dosežek v tej smeri je članek Osserucctoni su île origini dei caïcfci lirigui.sticž (Opombe o izvorih jezikovnih kalkov). Sledilo je odkritje, da kažejo nekateri termini iz ribištva v neki vasi na francoski sredozemski obali na isti izvor kakor nekateri izrazi v Cavta-tu pri Dubrovniku. To je dalo Deanoviču spodbudo za nadaljnje raziskave terminologije s področja ribištva in v širšem smislu s področja pomorstva. Plod dolgoletnega iskanja in primerjanja je bila zasnova Sredozemskega lingvističnega atlasa, ki jo je podprl kongres romanistov v Firenzi (1956), na kongresu v Dubrovniku (1972) pa so lahko predstavili prve natisnjene karte tega svojevrstnega atlasa,
S posebno vnemo je raziskoval Deanovič istroromanščino, romanski idiom, ki se je razvil v južni Istri neposredno iz latinščine in ga govori še kakih 5000 domaöinov v Rovinju, Vodnjanu in še štirih krajih. Na posebnosti tega idioma, ki je nekakšen vmesni člen med staro dalmat-àâino, kj je izumrla, in furlanščino, je opozoril že 1952. leta v članku Remarques sur le système phonologique de ï'îstro-romoji, zatem pa je objavil poleg priročnika za učenje istroromanščdne še vrsto obsežnejših razprav o tem zanimivem narečju.
Deanovičev bližnji sodelavec dr. Stanko Skerlj je podrobneje opisal in ocenil značilnosti njegovega opusa v utemeljitvi, naj bi sprejela hrvaškega znanstvenika med svoje dopisne člane tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti; v tej svoji predstavitvi je posebej poudaril tudi odnos kandidata do slovenske znanosti in slovenskega naroda:
Zs v Antologiji savremene jugoslovenske lirike (1923) je dal dostojno mesto slovenskim pesnikom. Prav tako je že v omenjenem delu o akademijah na vzhodni obali Jadrana upošteval tudi Slovenijo in pozneje sodeloval s P. Skokom in F. Ramovšem pri indeksu družinskih imen v Istri (Indes: patronymique), ki je bil objavljen kot opora naših
1 -• Letopis
97
naoionalnifi zahtev ob mirovnih pogajanjih (1946). Največjo zaslugo za Slovence pa si je pridobil s Sredozemskim lingvističnim atlasom; prav njegova zasluga je, da smo Slovenci, potem ko smo opravili lingvistično terminološko raziskavo pri slovenskih ribičih v Sv. Križu pri Trstu, dobili svoje mesto v tej mon umen talni publikacji.
Omeniti je treba izredno pomembno Deanovičevo publikacijo Dubrovačkc prp.radbs Moličrovih komedija (JAZU, Razred za filologiju, Stari pisci hrvatski 36, I/II, Zagreb 1972), ki jo štejejo nekateri raziskovalci za temeljno delo hrvatske molieristike in celo za življenjsko delo Mirka Deanoviča (F. Kalan), zgledno ne le po tekstovnokritični analizi, ampak tudi po teatrolaSkozgodo vinski presoji kapitalno delo v evropski molieristiki, DGanovideva izdaja dubrovniškega Moliera obsega ponatis 23 lok al i zi ranih Moličrovih iger in 7 pero risb, uvodna razprava (str. 5— 39) pa obnavlja vse, kar vemo o tej temi, zlasti po raziskavah Toma Matica in Mirka Deanoviča.
Ill
POROČILO O DELU SAZU V LETU 1984
POROČILA RAZREDOV
RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE
Članstvo v razredu se leta 19B4 ni spremenilo.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je z Raziskovalnim inštitutom Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo priredila 29- in Î0. marca posvetovanje o temi Stanje in razvoj družbenih znanosti na Slovenskem. Na njem je bilo ugotovljeno, da bo treba pripraviti tudi podobno posvetovanje o stanju in razvoju zgodovinskih ved. Referati z diskusijo bodo objavljeni v posebni publikaciji-
Člani razreda so se z Teferatl udeležili simpozijev v JAZU in KANU, baîkanoiûikefia kongresa v Beogradu, delovnega sestanka umetnostnih zgodovinarjev o J. Aquili in ogleda njegovih del, sestanka slovenskih in avstrijskih zgodovinarjev na Otočcu.
Na pobudo predsedstva SAZU je razred razpravljal o sodelovanju Akademije pri spremljanju rezultatov znanstvenega dela in o njenem sodelovanju pri programiranju znanstvenega dela, razred pa je dal pobudo, naj se razpravlja o statusu in delu t. i. ekspertnih skupin, ki delujejo v znanstvenoraziskovalnem delu tudi zunaj Akademije.
Razred je razpravljal o n ai rtu resolucije zveznega sbora skupiilne SFRJ, o razvoju in pospeševanju znanosti v SFRJ, katere glavna naloga naj bi bila pripraviti ustrezne družbenoekonomske razmere za to, da bi iilarlost res postala produkcijska sila.
Razred je tudi razpravljal o elaboratu Analiza razvojnih možnosti SR Slovenije V obdobju 1986—1995/2000 in predlogu Smernic za dolgoročni plati SR Slovenije in sporočil predsedstvu SAZU svoje staližfe, zlasti pripombe ekonomistov.
Na predlog oddelka za družbene vede je razred podprl akcijo, o kateri je po roi al akad. Stane KraSovec, da naj bi Zvezni zavod za statistiko še naprej izdajal tiskana poročila kot svoje izdaje.
Razred je leta 1BB4 izdal naslednje publikacije: Razprave tazreâa Za zgodovinske in diužbene vede (XIV. zvezek z dvema razpravama akad. Viktorja Koroica), Arfcčoloifci ueittiik 56, 1983 in ArheoIoSki uestnik 35, 1984; Vestnik Instituta Za marksistične itudije 1383; Boris Ziherl, Zbrana de ils, II, knjiga, Viri za zgodovino Slovencev, Vil. knjiga; Darja Mihellč: Najstarejša piranifca notarska knjiga (1281—J 257/89.). V zbirki Monumenia ari is mwsicae Sloveniae
sta izšli dve deli: Somte a tre Amandusa fuonči&i In So bo le s músico Doflieia Dagklmerja. Deli sta bild predstavljeni na tiskovni konferenci, ki jo Je 27. septembra 1984 pripravil Muiikološki inštitut. Druga knjiga abra ni h del B. Ziherla je bila predstavljena na tiskovni konferenci, ki jo je pripravil Inštitut za marksistične študije 19, junija 1984. Na tiskovni konferenci, ki jo je pripravil 31. marca 1984 IV. razred, sta bllj predstavljeni tudi dve deli, ki sta i žili že leta 1983, t. j, monografija Potočka zifalka, ki je skupna publikacija I. in IV. razreda, In delo A. Trstenjaka Teorije zaznav.
V tisku so dela: S, Cigoja Nuklearno odškodninsko prauo in D. Mlhelli Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340 ter dve deli V zbirki Monumento Uriís mtisicae SloDeniae, Tri dela, eno s področja zgodovine in dvoje del s področja arheologije, pa so pripravljena za natis.
Razred je s pritrditvijo predsedstva SAZU načelno sprejel predlog Zgodovinskega instituta Milka Kosa za natis obširnejšega dela umrlega znanstvenega svetnika dr, Pavla Blaznika, ki zadeva topograOjo Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške.
Dne 14. februarja 19B4 je imel javno predavanje znanstveni sodelavec na inštitutu Maxa Plancka dr. J. Straus^ 14. maja 1984 pa zgodovinar univ. prof. dr. Georges Castellan iz Parila. 13. oktobra 1984 je imel javno predavanje prof. Pravne fakultete v Freiburgu dr. Mikller Freienfels, 12. decembra 1984 pa univ. prof. za urbanizem na FAGG dr. Boris Gaberščik.
Razred je razpravljal tudi o udeležbi predstavnikov SAZU v med akademij s ki h odborih, ki obravnavajo vprašanja s področja znanosti in spadajo v pristojnost razreda. Predlagal je, da se za predstavnika SAZU v med-akademijskemu odboru za ekonomske vede s sedežem pri SANU določi dopisni član dr, Aleksander Bajt; v medakademijski odbor za varstvo naravnega In življenjskega okolja s sedežem pri JAZU naj se pritegne kot predstavnik SAZU a kad. Stane Krašovec. Zgodovinski inštitut Mjlka Kosa je izdal tudi elaborat o vprašanju, ali naj se nadaljuje delo medakademljskega odbora za kolonizacijo jugoslovanskih pokrajin s sedežem pri JAZU. V elaboratu je opozoril, da enako delo opravlja tudi mednarodni odbor za izdelavo zgodo-vinsko-geografskega slovarja in Atlasa jugoslovanskih dežel v srednjem veku in 16. stol., ki ima sedež pri SANU.
Razred je sodeloval pri pripravah za volitve Članov ožjega predsedstva Akademije v novf mandatni dobi. Opravil je določene priprave za Volitve novih članov Akademije leta 1985.
Razred je imel leta 1&34 sedem sej. Na njih je volil znanstvene sodelavce in asistente inštitutov s področja razreda.
Nastopi članov razreda v organih Akademije, na raznih seminarjih, znanstvenih posvetovanjih, kongresih ter predavateljska in publicistična dejavnost so razvidni iz njihovih biografskih in bibliografskih podatkov.
Oddelek za zgodovinske vede
Delovanje rednih in dopisnih članov je bilo Individualno In delno inštl-tutsko, ko se je povezovalo z znanstvenimi področji oddelka za zgodovinske Vede. Člani oddelka SO sodelovali pa mnogih kongresih, simpozijih in podobnih znanstvenih srečanjih doma in na tujem, kjer so objavljali tudi svoje razprave, (Podrobnosti o tem so razvidne iz biografskih in bibliografskih podatkov posameznih članov,)
Do vgtevši novembra 1984 je imel oddelek več delovnih sej, na katerih so razpravljali o položaju v posameznih znanstvenih disciplinah, skrbi za nove znanstvene kadre, delu programskih svetov ustreznih URP in SAZU, o predvidenem raziskovalnem programu za srednjeročno (1986—1990) in dolgoročno obdobje (do leta 2000) ter drugih aktualnih vprašanjih, ki so zadevali
L razred ali celotno SAZU, Pri tem se je pokazala velika zavzetost, ki je presegla oddelek in SAZU ter se dotaknila slovenskih in jugoslovanskih vprašanj o razvojni politiki znanosti, Še posebej pa o naravni in kulturni dediščini slovenskega naroda. Posebna pozornost je bila posvečena predvidenim objavam publikacij in znanstvenih prireditev v letu 1985, npr. simpoziju Jacobus Gallus In njegov ¿as, ki sodi v Evropsko leto glasbe. Na posameznih sejah so člani izrazili tudi kritične poglede na zgodovinske publikacije, ki so izšle leta 1984. Na sejah oddelka za zgodovinske vede so se začeli tudi pogovori o možnih kandidatih za redno, dopisno in zunanje dopisno članstvo SAZU, kolikor sodi V pristojnost oddelka.
Oddelek za družbene vede
Ze v poročilu razreda je bilo omenjeno posvetovanje o temi Stanje in razvoj družbenih znanosti tía Slouensííem. Na njem so sodelovali člani oddelka z referati in v diskusiji, s posebnim referatom pa tudi zgodovinar akad. Bogo Grafenauer. Dopisni član Zdrav ko Mlinar, ki je imel glavni referat na omenjenem posvetovanju, bo 5e naprej spremljal obravnavano problematiko.
Oddelek je razpravljal tudi o skupnem delovnem programu, ki bi zajel vsaj nekaj znanstvenih disciplin, ki jih oddelek obsega.
Oddelek je sodeloval v razpravi, kako organizirati spremljanje ¡tnanosti v okviru Akademije in o delu ekspertnih skupin,
Razpravljal je tudi o volitvah novih članov v letu 1985.
Na 4. sejah oddelka In deloma tudi na sejah razreda so bile obravnavane tekoče zadeve, zlasti tudi glede tiska.
RAZRED ZA FILOLOSKE IN LITERARNE VEDE
Leta 1984 je imel 10 rednih, ti dopisnih in 10 zunanjih dopisnih članov; izmed teh je 1(5. junija 1034 umrl dr. Mirko Deanovič, redni član JAZU In zunanji dopisni član SAZU od 1974, o čemer poročamo še posebej. Med rednimi člani II. razreda je tudi častni član SAZU Josip Vidmar.
Razred je imel v tem letu 9 sej: 1B. januarja, 6. in 21. februarja, 14. marca, 19. aprila, 4. junija, 25. septembra, 23. oktobra in 1B. decembra. Januarja je dal dotakratni tajnik razreda J, Jurančič, ki mu je potekel mandat, svojo funkcijo na razpolago; na seji ti- februarja je bil na to mesto predlagan D. Moravec in izvoljen z 9 glasovi desetih navzočih članov.
Na sejah so člani razpravljali o tekočih vprašanjih in namenili pozornost publikacijam, posebej tistim, ki naj bi bile poudarjene v delovnem načrtu za leto 1985. Po nenadni smrti A. Slodnjaka Je njegovo nedo-koniano Izdajo Pisem Mali je Copa za zbirko Korespondence pomembnih Slovencev komentiral in pripravil za tisk J, Kos. Za isto zbirko je namenjena izdaja Pisem Primoža Trubarja v uredništvu dr. J. Rajhmana, ki bo pripravljena za tisk v začetku leta 1985, Poleg teh dveh publikacij, izmed katerih bo imela prva dva zvezka, naj bi pripravili po daljšem presledku nov (enajsti) zvezek Razprav II. razreda; uredništvo zbornika je prevzel J. Logar. Svoje prispevke je že obljubilo več članov ter drugih znanstvenih in strokovnih sodelavcev.
Med publikacijami, o katerih je razred večkrat razpravljal, je bila tudi Četrta knjiga Slovarja slo«enskega knjižnega jezika, ki ga pripravlja Inštitut za slovenski jezik, in predlagane izdaje Inštituta za slovensko narodopisje, ki je prav tako v delovni povezavi z razredom sta fllcloSke in literarne vede. Predmet pogovorov na zadnjih sejah je bil tudi natis Kastelic-Voren-tevegi Latinsko-si ovenskega slovarja v priredbi Jožeta Štabe j a in izdaja Trubarjevih del, vendar o tem še niso bili sprejeti dokončni sklepi.
Dne 30. oktobra je priredil razred z Inštitutom za slovensko narodopisje in z Driavno založbo Slovenije tiskovno konferenco in predstavitev knjige Toneta Cev ca. Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev i Ti oglarjev na Slo-venskern, 10. decembra pa z Inštitutom za slovensko literaturo in literarne vede predstavitev treh novih zvezkov Literarnega leksikona. Prav tako je razretj sodeloval pri organizaciji in poteku simpozija Družb ena in kultnrna podoba sloDenskepa protestantoma, ki je potekal V SAZU 24. in 25. oktobra 1304.
Člatii so razpravljali na sejah o tekočih in načelnih vprašanjih, med drugim o novem pravopisu, o razmerju med Slovensko akademijo znanosti in umetnosti ter njenim Znanstvenoraziskovalnim centrom, o pripravah na skupščino SAZU, o reelekcijah znanstvenih in strokovnih delavcev v vseh treh inštitutih, ki so v delovni povezavi z razredom, o predavanjih In obiskih gostov iz drugih republik in iz tujine, o zapuščini pok, članice Mar je Boršnik in o ureditvi študijske sobe v njenem zadnjem stanovanju, o bibliografiji, ki naj bi izšla ob petdesetletnici SAZU in naj bi upoštevala tudi umrle člane itd.; reševali so tekoče dopise in okrožnice, ki jih je razred prejemal, zavzemali so stališča in odgovarjali nanje.
Veliko časa je bilo namenjeno razčiščevanju Odnosov med posameznimi člani z različnimi pogledi, pogosto z nezadovoljivim uspehom. Nič manj zamudni in mučni niso bi Ji pogovori med pripravami za volitve predsednika, obeh podpredsednikov in glavnega tajnika, ker so bila mnenja v razredu deljena. Vse to je posredno vplivalo na delo razreda in pogosto zaviralo strokovne razprave.
Na zadnjih sejah je razred razmišljal tudi o novih rednih In dopisnih članih, ki naj bi jih sprejeli leta 1985. Menil je, da bi bilo treba upoštevati, koliko članov so posamezni razredi izgubili. V II. razredu bi bilo treba okrepiti filološko vejo, ker nekateri člani-filologi ne morejo več zaradi bolezni neposredno sodelovati pri delu razreda.
Redni in dopisni člani razreda so bili dejavni tudi zunaj Akademije Objavljali so svoja dela pri založbah, sodelovali na domačih in mednarodnih znanstvenih srečanjih, v revijah In zbornikih, predavali doma in na tujem, imeli stike s tujimi akademijami, Inštituti in znanstvenimi delavci.
Podrobnosti so razvidne iz sejnih zapisnikov v arhivu II. razreda,
RAZRED ZA MATEMATIČNE FIZIKALNE IN TEHNIČNE VEDE
Imel je 6 sej, na katerih je obravnaval tekoče zadeve s sej predsedstva in dajal predloge predsedstvu. Clatii so bili dejavni v ekspertnih komisijah za oceno raziskovalnega dela pri RSS in v komisijah za pripravo srednje in dolgoročnega načrta raziskovalnega dela RSS ter pri izdelavi ocene stanja raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji,
4. decembra je bil sestanek tajnikov razredov za n ara voslovno-ma tema-tične in tehnične vede pri SANU". Poleg tajnika IV, razreda akademika S- Gra-(enauerja so se sestanka udeležili podpredsednik R. Blinc ter akademika D. Hadži in J, Peklenik. Poglavitni temi sestanka sta bili srednjeročni plan raziskovalne dejavnosti (referat je podal D. HadžiJ in medakademijsko sodelovanje na področju naravoslovno-m a te matični h in tehničnih ved. Razpravljali so tudi o predlogu resolucije Sveta akademij. O tem razred še ni razpravljal pred sestankom, ker gradivo ni bilo dostavljeno, vendar so navzoči sprejeli stališče akademika Biinca, da mora biti resolucija bolj konkretna v zahtevah po povečanju združenih sredstev.
Pobuda za javne predstavitve problematike in dosežkov raziskav v okviru URP Molekularna biologija se je uresničila. Prvo predstavitev il3. decembra) sta imela akademik D. Hadži In dr. G. Lahajnar, po UaErtu naj bi tej sledilo Se 7 predstavitev.
Na pobudo tajnika razreda je bil sklican 12. decembra sestanek vseh interesentov m raziskave in razvoj na področju biotehnologije. Udeležilo se ga je 20 raziskovalcev, tudi iz industrije, predstavniki komiteja za znanosti in tehnologijo ter G Z. Izvoljena je bila delovna skupina, ki naj bi pod pred-sedšivom prof. Vita Turka izdelala dolgoročni načrt raziskav vlaganj v razvoj biotehnologije In sicer v skladu s perspektivnim razvojem proizvodnje.
Razred je tudi predlagal Slane svetov inštitutov, pri katerih je SAZU soustanoviteljica, razpravljal o predlogih za izmenjavo v okviru mednarodnih pogodb in o predlogih za znanstvene sestanke. Člani razreda so bili nosilci organizacije več mednarodnih in domačih znanstvenih sestankov, o čemer govorijo obširneje poročila teh članov.
V razredu delujeta odbora za molekularne vede (predsednik Hadži) in za energetiko (predsednik J. Peki eni k).
Raziskovalno delo so notranji člani opravljali v okviru kateder in inštitutov na fakultetah, samostojnih inštitutih in v Lekovem tozdu Raziskave in razvoj. Delo je potekalo na naslednjih področjih: funkcionalna analiza, teorijska fizika trdne snovi, fizika feroelektrikov in tekočih kristalov, fizika polimerov, molekulama spektroskopija in struktura molekul, teoretična far-makologija, molekularna biologija, termodlnamika in transportne lastnosti poiielektrolitov, sinteza, struktura in mehanizmi pretvorbe pri h etero cikličnih spojinah, geomehanika, teorija obdelovalnih sistemov, proizvodna in tehnična kibern etika, biokibernetika in električna stimulacija dener vi ranih miiic, teorija informacij in umetna inteligenca.
Na seji razreda 19. decembra je bil za tajnika razreda ponovno izvoljen akademik D. Hadži.
RAZRED ZA NARAVOSLOVNE VEDE
Leta 1984 je imel 5 rednih, 5 dopisnih In 4 zunanje dopisne člane, ki so Se sestali na sedmih sejah (21. februarja, 22. marca, D. maja, 5, junija, 20, septembra, 11. oktobra in 6. decembra).
21. februarja so člani razpravljali o predvidenih volitvah ožjega predsedstva SAZU; soglasno SO menili, da so dosedanji člani najbolj ustrezni in naj ostanejo še eno mandatno dobo. Obravnavali so tudi predlog o spremljanju razvoja in stanja znanosti v Sloveniji. Razredi naj bi izdelali poročila o stanju v znanosti vsako drugo ali treije leto, vendar ne po kaki določeni shemi, kakor je predlagal E, iPintar. Njegov predlog vodi v administriranje in sheme. Člani so obravnavali predlog Inštituta za paleontologijo, naj bi bil 25. letnik HnzpTav posvečen v letu 1984 8 5-letnici akademika Rakove a. Sklenili so, da je za to prepozno, pai pa bo imela številka XXV/l obširen uvod v obliki posvetila razreda, ki ga bo napisal njegov tajnik. Na seji so razpravljali, kako bi organizirali skupne sestanke posameznih strok in razredov Vseh jugoslovanskih akademij. Člani razreda so ponovno izvolili Marija Cucka za asistenta.
Na seji 22. marca so sklenili, da bodo predlagali predsedstvu SAZU izdajo posebnega zbornika v čast akademiku Rakov cu ob njegovi 85-letnici. Dogovorili so se o organizaciji in o vsebini zbornika. Kot zastopnika SAZU v organizacijskem odboru za pripravo posvetovanja Akademije znanosti in umetnosti BiH so zbrali člani dr, Boža Drovenika.
Na seji 9. maja so Izbral! v znanstveni svet Biološkega instituta Jo van a Hadžija dr. Iva Funcerja. Razpravljali so o tisku, o tehnični kvaliteti Geografskega zbornika in pregledali seznam sodelavcev za zbornik v čast akademiku Rakovcu.
5. junija so člani razreda Izvolili v pripravljalni odbor omenjenega zbornika akademika S. Grafenauerja in Ernesta M ayer j a, dopisna člana María Ple-ničarja in Ivana Gamsa ter znanstveno svetnico dr. Katico Drobne, Sprejeli so rokopis dr. Lojzeta Marinčka in dr. Mitje Zupančiča Carpinetum sübpanno-nicum os s, nova za 25, Številko Razprav. Za Acta carsologica XIII/1934 so sprejeli sedem rokopisov; dr. Petra Habiča Reliefne enote in sirukturnice matiCnegO. krasa, dr. Rada Gospod ari fa Jami let sed imen ti in speleogeneza Škocjanskih jam, mag. Janje Kogovšek VertifeaEno prenikonje vade v Škocjanskih jamah in Dimnicah; dr. Pel ra Habiča, dr. Rada Gospodari ča in mag, Janje Kogovšek Kraike in hidrogeološke značilnosti košanske doline ter njen prispevek k onesneženosti Notranjske Reke; dr, Rada Gospodariča in Jní, Joža Cara O geološki zgradbi fcrasa med Postojno, Planino in Cerknico, Franca SušteršiCa Preprost model preoblikovanja udornic ter Primoža Jakopina, Ivana Kenda, Alenke Kranjc in mag, Andreja Kranjca Zbiranje iti hranjenje podat kou z ra ču na lirikom. Člani so obravnavali Osnutek srednjeročnega in dolgoročnega načrta delo ZRC Narauna it) kulturna dediščina slouenakega naroda. Preučevali so tudi Analizo razvojnih možnosti SRS za obdobje J9S6—■
ter do leta 2QQ0 in Predlog smernic ter predlog dolgoročnega plana SRS. Člani so izbrali v tehnično uredništvo Acto oarsologica dr. Rada Gospodarja in dr, Petra Habiča.
Na seji 20. septembra so razpravljali o prostorskih težavah Instituta za paleontologijo in Biološkega inštituta Jo vana Hadžija. Kot zastopnika razreda V programu ODF pri European Science Foundation ?.a raziskave morskega dna in zgornjega dela zemeljske skorje so izbrali akademija Stanka Grafenauerja, Za predstavnika SAZU v svetu Inštituta za biologijo na univerzi E, Kardelja so člani izbrali dop. člana Jožeta Boleta. Za 25. številko Ra2prau je bil sprejet rokopis dr. Antona Ramovša in dr. Dragice Turniek Spodnje-fcornijifce grebenske tvorbe v severnih Julijskih Alpah.. Člani so soglasno izvolili dr, Božidarja Drovenika v naziv višjega znanstvenega sodelavca, dr. Iva Puncerja in dr. Lojzeta Marinčka v naziv znanstvenega svetnika. V znanstveni svet Biološkega inštituta Jo van a Hadžija so izbrali dr. Lojzeta Serclja. Člani razreda so sklenili, da bodo povabili dr. Vlada Cermaka s Češke akademije znanosti, naj bi predaval O teoretičnih in praktičnih aspe k ti h jjeotermaintft raziskav v drugem ali tretjem tednu februarja 1985.
Na seji 11. oktobra so razpravljali o tiskovnem načrtu za leto 1985 in o pravočasni oddaji elaboratov in rokopisov. Razred je obravnaval nekatere predloge za nove dopisne člane in za napredovanje dopisnih v redne Člane. Izbrane so bile komisije za izdelavo predlogov za predsedstvo SAZU.
Na seji 8. decembra so člani razpravljali o sestanku tajnikov naravo-slovno-matematiČnih razredov jugoslovanskih akademij 4, decembra v Beogradu. Razred je dal več pripomb k Hesoluciji o razvijanju In izboljšavi znanstvenoraziskovalne dejaunpsti t? SFRJ in dal dva predloga in sicer, da jo je treba skrajšati in konkretizirati ter da je treba izboljšati položaj znanstvenoraziskovalne dejavnosti s povečanjem sredstev zanjo, podpreti zlasti med akademijske programe in selekcionirati financiranje republiških programov, Razred je obravnaval osnutek Poilooftiko o izdajateljski dej-ivnosti in o honorarjih V tej dejavnosti pri SAZU in dal nanj več pripomb. Sprejeti so bili rokopisi za 24. številko Geografskega zbornika, in sicer mag. Karla Natka Suia v letu J9ÍJ u Slouentji, dr, Milana Sifrerja in mag. Milana Orožna Adamiča t/činkt viharja 9.—11, februarja IS84 v Slovenijif Geografija poplavnega območja na Ljubljanskem barju s prispevki M. Kol bežna Hidro-
grajske značilnosti pop lou na Ljubljanskem bar j ti, dr. F. Lov ren čaka Pe-dogeografske in vegetacijsko geografske značilnosti poplav poplavnega sveta ni LJubijansJcem barju, Milana Na tka Kmetiji ka izraba Barja in izrabil pogonskih moči prifofcou Ljubljanice na območju Ljubljanskega barja ter mag. Milana Orožna Adamiča Prebivalstvo, poseli! en in promet na Ljnb-Ijanskem. barju. Sprejeta sta bila rokopisa za Z5. številko Razprav; dr, Darinke Trpinove Aîyssiim monianum — kompleks u jugovzhodni Juposlnnlji in dr. Narcisa Mršiča Cenoiske raziskave deževnikov (Lumbricidae, Oligochaeia) gorskega sneta Zahodne Jugoslavije. Člani so razpravljali o organizacijski spremembi v Institutu za raziskovanje krasa. Načelno so se strinjali, da se Kraška muzejska Zbirka spremeni v Krasoslovni muzej kot posebna enota Inštituta 7.R raziskovanje krasa. Člani razreda so soglašali s predlogi komisij predsedstvu SAZU za Izvolitev nove dopisne članice dr. Dragice Turnškove in dosedanjega dopisnega člana Ivana Gamsa za rednega člana SAZU. Razpravljali so tudi o nekaterih drugih predlogih za članstvo.
Poteg tega je bilo več sej znanstvenih svetov; 2 seji Geografskega instituta Antona Melika, 1 seja Inštituta za raziskovanje krasa, 4 seje Biološkega inštituta Jovana Hadžija in 4 seje Inštituta za paleontologijo. Razred je organiziral s I. razredom tiskovno konferenco. Akademik Ni kola Fantič iz SANLJ je imel na SAZU predavanje O feiirnafsfeih spremembah v geolo&ki preteklosti in o vzrokih teh sprememb.
RAZRED ZA UMETNOSTI
Imel je 10 rednih, 4 dopisne in 8 zunanjih dopisnih članov. Leta 1E1B4 se je sestal na 3 sejah, kjer so člani obravnavali tekoče zadeve s sej predsedstva in dopise, ki jih je razred prejel od drugih ustanov.
V spomin preminulega člana akademika M i leta KlopCičla je priredil razstavo,
Člani so razpravljali tudi o nagrajevanju Prešernovega sklada in Prešernovi nagradi in podali več kritičnih pripomb. Med drugim ugotavljajo, da komisija za Prešernove nagrade premalo upošteva predloge SAZU.
RAZRED ZA MEDICINSKE VEDE
Razred za medicinske vede ima 8 rednih Članov in 10 zunanjih dopisnih članov.
Na devetih sejah (24, januarja, 16. februarja, ID. aprila, 23. maja, 10. julija, 1B. septembra, 8. oktobra, 6, novembra in 27- decembra) je razred razpravljal predvsem o problemih, ki zadevajo medicinsko in veterinarsko stroko. Na dnevnem redu so biie naslednje važnejše zadeve: stanje in vprašanja medicinskih raziskav, novi med akademijski odbori, znanstveni sestanek Zumberak-Gorjanci, predlog zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa v zdravstvene namene, poročilo o delu medakademijskega odbora za preučevanje infekcij S streptOkokom agalakcije pri ljudeh in živalih, priporočila V. znanstvenega med akademijskega sestanka medicinskih razredov In oddelkov jugoslovanskih akademij znanosti in umetnosti k temi Stanje in problemi medicinske zntmoslt u Jugoslaviji, teme za VI. znanstveni in 31. med-akademijski sestanek medicinskih razredov akademij SFRJ leta 198fi pri SANU, pripombe k Analizi razvojnih tnoínosíi SR SlOflenije u obdobju J986— 1995/2Q0Q, osnutek vzgojno izobraževalnih programov za poklica zdravnik in
zobni zdravnik, pogovor o predlogih za nove člane razreda, skupščina SAZU
in drugo.
Delo medakademijskega odbora za preučevanje infekcij s streptokokom agalakcije pri ljudeh in živalih, ki ga vodi Član razreda za medicinske vede SAZU, je intenzivno v Ljubljani in v nekaterih drugih sodelujočih akademijah.
Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ je na seji februarja 1984 na Brdu pri Kranju odobril ustanovitev med akademijskega koordinacijskega odbora za travmatoiogijo V izrednih razmerah. Delo tega odbora je bilo prav tako naloieno razredu za medicinske vede SAZU. Vse leto SO se vrstila pripravljalna posvetovanja in predavanja v Ljubljani in deloma v Beogradu.
Znanstveno in strokovno delo so člani razreda opravljali individualno v svojih ustanovah in v sodelovanju z njihovimi strokovnjaki. Podrobnejša poročila o tem delu so podana posebej, zato navajamo le Številčni pregled njihove dejavnosti: skupilo so objavili 29 znanstvenih in strokovnih del, v to Število je všteto souredništvo samostojne knjižne objave znanstvenega dela in 3-kratno avtorstvo v skupinski knjižni objavi.
V tujini je bilo objavljeno 9 in doma 20 slrokovnoznanstvenih del. En Član je posnel 1300 m filma o živalstvu na Slovenskem. Člani so imeli 4 predavanja z vabilom na mednarodnih In 14 predavanj na domačih konferencah. V tujih ali domačih raziskovalnih ustanovah ali univerzi so imeli 8 predavanj z vabilom. Po en član je organiziral in vodil eno mednarodno in eno domačo konferenco. V medrepubliških načrtih sodelujeta dva člana, trije pa pri skupinskih raziskavah ali elaboratih v Sloveniji,
Trije člani so opravljali pedagoško delo na Medicinski in eden na Biotehniški fakulteti, VTOZD veterinarstvo, Univerze E. Kardelja v Ljubljani, Člani razreda so sodelovali v raznih svetih, odborih, komisijah itd. Slovenije, Ljubljane, Medicinske in Biotehniške fakultete Univerze E. K u rdel j a, Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, Raziskovalne skupnosti Slovenije itd. Bili so uredniki ali člani uredniških odborov strokovnih časopisov, častni člani, predsedniki ali podpredsedniki strokovnih društev v domovini in v tujini, Dva člana sta predsednika po enega izmed dveh medakademijskih odborov, za katerih delo skrbi razred.
Poročilo o delu Inštituta za medicinske vede je podano posebej, kar veija tudi za delo medicinske In veterinarske sekcije Terminološke komisije SAZU in Med akademijskega odbora za preučevanje infekcij s streptokokom agalak-cije pri ljudeh in živalih.
AKADEMIJA IN NJENA DELOVNA SKUPNOST
SPLOŠNO
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je imela konec decembra 1964 enega častnega člana, 56 rednih, 22 dopisnih In 56 zunanjih dopisnih članov, skupaj 135.
S AZU je leta 1984 izgubila redna člana Marjana MuŠlča (6, januarja) in Mi leta Klopčiča {19. marca) ter zunanjega dopisnega člana Mirka Deanoviča (16. junija).
ENOTE
SAZU jma Inštitut za prava starega Orienta, Inštitut za izseljenstvo SAZU, Kabinet Josipa Vidmarja, Svet za preučevanje in varstvo okolja in medakademijske odbore za floro in favno, za molekularne vede, za vprašanje mešanih gospodinjstev in za preučevanje infekcije s streptokokom aga J akcije pri ljudeh in živalih,
V okviru delovne skupnosti SAZU delujejo: tajništvo kablncla predsednika, tajništvo predsedstva, tajništvo razredov, referat za tisk, fotolaboratorij, Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela, biblioteka in finančno-računovodski oddelek.
jubileji
Leta 1964 so praznovali:
85-Ietnico akademika Božidar Jakac In Ivan Rakovec; 75-letnico akademik Stoj an Pretnar in zunanji dopisni član Zoran Mušič in 60-letnico zunanji dopisni član Mihailo Mihailovlč.
NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE
Wograde
Nagrado AVNOJ je prejel akademik Ivan Potrč.
Kidričeuo nagrado sta prejela akademika Miroslav Brzin in Franc Za-dravec.
A'agrado Sfclacîa Borisa Kidriča sta skupaj s sodciavci prejela akademik Robert Blinc in dopisni flan Ludvik Gyergyek.
JVelemono -nagrado je prejel akademik Dušan Moravec.
Herderjevo nagrado je prejel dopisni Élan Emilij an Cevc.
Wn.grado mesta Ljubljane je prejel dopisni član Ferdo Gcstrin.
TJagitado Železarne Sisak je prejel akademik Janko Kos.
Priznanja
Akademik Janez Milfinski je prejel diplomo in plaketo Recherche de la qualité mednarodnega druStva Ordre de Saint Fortunat, bil sprejet za čin na tega združenja v stopnji chevalier in postal častni čton Češkoslovaškega združenja Furkinye.
Akademik Robert Blinc je dobil listine; zunanjega dopisnega člana akademije v Leipzigu.
Akademik Anion Trstenjak je bil Imenovan za Accadewiico d'onore Akademije di studi di scienze natural i e psicobiofisiche v Var eseju (Italija), postal ¿lan komiteja The Management professionals Association v Madrasu (Indija), dobil The International Rio^rsphicat Roll of Honor (American Biographical Institute) in zlato plaketo Druitva jugoslovanskih psihologov ob njeni 30-letnici.
Akademik Josip Vidmar je postal častni č!on Mesta Ljubljane.
Akademik Bogdan Brecelj je postal častni čian Svetovnega združenja ortopedskih kirurgov.
Akademik Janez Batis je postal častni čiaji Zveze društev veterinarjev in veterinarskih tehnikov.
Akademik Janez Peki en i k je d ob i i plaketo SME ~ združenja ameriških proizvodnih inženirjev,
l2U0liti)e
Ponovno so bili izvoljeni; akademik Janez Milčinski za predsednika, akademika Bratko Kreft in Robert Blinc za podpredsednika in akademik Jože Goričar za glavnega tajnika.
Akademik D. Hadžf je bil ponovno izvoljen za tajnika III. razreda SAZU,
Dopisni £ian Anton VratuSa je bil izvoljen za člana mednarodne akade-demije družbenega raavoja (International Social Prospects Academy) v Ženevi.
POMEMBNEJŠI DOGODKI
V ZVEZI Z ZlVIJENJEM IN DELOM SAZU
4, L se je predsednik udeležil slovesne podelitve nagrad Borisa Kraigherja v Skupščini SR Slovenije.
19, 1. se je predsednik Udeležil na povabilo podpredsednika Izvršnega sveta Dušana Sinjgoja in Komisije SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi novoletnega sprejema za predstavnike verskih skupnosti.
25. 1. se je predsednik udeležil v Izobraževalnem centru RSNZ predstavitve knjige Kriminjitstika Cirila Žerjava.
31. se je predsednik udeležil odprtja razstave IS. stoletje — burno obdobje slovenske prebuje, ki jo je organiziral NUK v Cankarjevem domu,
31. 1. se je predsednik udeležil razstave del Franceta Mi beliča v Francoskem kulturnem centru v Ljubljani.
1. 2. se je predsednik udeležil razstave Secesija na Slovenskem v razstavišču Arkade in imel pozdravno besedo na začetku jubilejnega 20. podiplomskega tečaja iz kirurgije za zdravnike splošne medicine V Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani.
2.	2. 20. redna seja predsedstva SAZU.
3.	2. se je predsednik dogovarjal a predsednikom SRS Viktorjem A Vb 1 jem
o bližnji seji Sveta jugoslovanskih akademij, 1. 2. se je predsednik udeležil odprtja obnovljene Vodnikove doma i i je v Šiški in osrednje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku V Cankarjevem domu,
i), 2, se je predsednik udeležil podelitve Prešernovih nagrad študentom Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, 9. 2. se je glavni tajnik udeležil tiskovne konference ob izidu knjige Josipa
Vidmarja MrtvoSJci pies v SAZU. 11, 2, je predsednik sprejel primati j a dr. Plešivičnika iz Slovenj grad ca na pogovor o prireditvi Medic™ za mir ¿9S5 in bil na simpoziju 0 življenju in delu treh slovenskih biologov: Pavla GroSlja, Gvidoma Sa-jovica in Borisa Zamika.
16.	2. so se predsednik, podpredsednika, glavni tajnik in upravni direktor
udeležili plenarne seje Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ na Brdu pri Kranju, sprejema v rezidenci Brdo (priredil ga je predsednik predsedstva SflS Viktor Avbelj) in obiska v Iskri (S predsednikom občinske skupščine Kranj, Ivanom Cvarom).
18,	2, je bil predsednik na sestanku Strokovnega centra za prvo medicinsko
pomoč in prevencijo nesreč; sestanek je bil v Rdečem križu Slovenije.
20.	2. se je predsednik udeležil odprtja razstave Forma t>iDfl 1361—JSS1 v Can-
karjevem domu v Ljubljani, odprtja razstave O Slovenskem protestanti zrnu v tujih jezikih v NUK in osrednje proslave 40-letnice SNOS V Skupščini SRS.
21.	2. se je predsednik udeležil odpiranja razstave slikarja Batemana iz Ka-
nade v Jakopičevem razstavišču.
22.	2. se je glavni tajnik udeležil seje odbora IS za politični sistem in druž-
bene dejavnosti.
23.	2. 2L redna seja predsedstva,
24.	2, se je predsednik pogovarjal z dr. Markom Vrhuncem, predsednikom
republiškega družbenega sveta za mednarodne odnose. 2i. 2. nadaljevanje 21. seje predsedstva in Skupščina SAZU.
28.	2. se je podpredsednik Kreft udeležil sestanka pripravljalnega odbora za
Kosovelovo proslavo v Portorožu.
29.	2. se je podpredsednik Kreft udeležil na SZDL priprave na Kosovelovo
proslavo.
1. 3, je predsednik Vodil Sejo programskega sveta SAZU Naravna In kulturna dediščina slovenskega naroda in se udeležil sprejema ob živ-Ijenskem jubileju zaslužnih zdravstvenih delavcev V vili Podrožnik,
1.	3, se je podpredsednik Kreft udeležil posvetovanja o učnih programih
slovenskega jezika v osnovnih in srednjih šolah.
2.	3. predsednik in podpredsednik Kreft sta bila na promociji druge knjige
iz zbirke Slovenski film, posvečene Francetu Stiglicu, v Cankarjevem domu,
S. 3 je predsednik vodil sestanek o sanaciji stavb SAZU s predstavniki
Kulturne skupnosti Slovenije in drugimi, 7. 3. Se je predsednik udeležil odpiranja razstave Darinke Pavletič-Lovenčak v Gorenjskem muzeju v Kranju, se udeležil kulturnega programa ob dnevu žena v Skupščini občine Kranj in odprtja razstave Janeza Boljke v salonu Ilirija.
7. 3. se je podpredsednik BHnc udeležil okrogle mize o znanosti v Beograd u. 15, 3. se je glavni tajnik udeležil izrednega in slavnostnega občnega zbora Slovenske matice ob 120-letnici njenega delovanja.
17,	3. se je podpredsednik Kreft udeležil proslave SO let Srečka Kosovela in
dmel slavnostni govor.
19,	3, se je predsednik udeležil slavnostnega odprtja 23. mednarodnega sejma
Alpe-Jadran na Gospodarskem razstavišču.
20.	3. se je predsednik udeležil predstavitve arheoloških raziskovanj v letu
1983, ki jo je organiziralo Slovensko arheološko društvo.
21.	3 tiskovna konferenca, ki sta jo organizirala I. in IV, razred SAZU.
22.	3. se je predsednik udeležil občnega zbora Prešernove družbe v Cankar-
jevem domu, bil na odprtju jubilejnih desetih podiplomskih dnevov Sodobna interna medicino v Univerzitetnem kliničnem centru in se udeležil slovesne podelitve 2agarjevih nagrad v Cankarjevem domu.
23,	3, je bila žalna sejna za pokojnim akademikom Miletom Klopčičem na
SAZU. Govoril je podpredsednik Kreft. 29.—30.3. se je glavni tajnik aktivno udeleill posvetovanja o stanja in razvoju družbenih znanosti na Slovenskem, ki Sta ga organizirala SAZU in Iti FSPN-
2. 4. je bil predsednik na odprtju razstave Družina Danilovih v Cankarjevem domu.
5- 4, Je bil predsednik pri odpiranju retrospektivne razstave Nikolaja Fir-
nata v likovnem razstavišču Rihard Jakopič. 9. 4. je bil predsednik na odprtju razstave Andreja Jemca v Francoskem kulturnem centru in se udeležil javne predstavitve filmov na temo Funkcionalna električna stimulacija v Cankarjevem domu.
10.	4. je podpredsednik Kreft zastopal SAZU na slovesnosti ob podelitvi
Kidričevih nagrad za študente Univerze v Mariboru,
11.	4, je predsednik pozdravil na proslavi ob 35-letnici ustanovitve Turbo-
tnštituta in bil na slovesni podelitvi Kidričevih nagrad v Skupščini SR Slovenije.
16.	4, razstava in memoriam Miletu Klopčiču v Prešernovi dvorani SAZU;
predsednik je bil na odprtju razstave Študentov Akademije za likovno umetnost v galeriji Krka,
17.	4. je bil predsednik na predstavitvi nove plošče in monografije Partizan-
skega pevskega zbora ter na odprtju razstave v Cankarjevem domu.
18.	4. je bil predsednik na slavnostni seji Univerzitetnega sveta ob 5-Ietnici
poimenovanja Univerze po Edvardu Kardelju v zbornični dvorani, 20. 4. jc bil predsednik na seji odbora za postavitev spomenika Josipu Brozu-Titu v Ljubljani.
23.	4. je predsednik izročil odlikovanja delavcem ZRC SAZU: dr. Mitji Zu-
pančiču, dr. Dragotinu Mezetu, dr. Cirilu Kržišniku, Zvonki Leder-Mancini, s katerimi jih je odlikovalo Predsedstvo SFRJ.
24.	4. je predsednik vodil skupno sejo programskega sveta usmerjenega razi-
skovalnega programa Naravna <n kulturna dediščina slovenskega naroda in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Znanstvenega inštituta ter se udeležil odprtja razstave ob 60-Ietnici Slovenskega etnografskega muzeja.
25.	4. je bil predsednik na koncertu Partizanskega pevskega zbora ob nje-
govi 40-letnici v Cankarjevem domu in na podelitvi zlatih znakov Zveze sindikatov v Skupščini SRS. 20. 4. je bil predsednik na slavnostni seji Republiške konference SZDL ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda v Skupščini SRS.
26.	4, se je podpredsednik Kreft udeležil odprtja razstave Franceta Miheliča
v Ptuju.
27.	4. se je podpredsednik Kreft udeležil letnega zbora podpisnikov družbe-
nega dogovora za Knežec v Rogaški Slatini.
28.	4. se je podpredsednik Kreft udeležil občinskega pravnika Maribora in
proslave osvoboditve,
7.	5. je predsednik čestital Francetu Popi tu ob izvolitvi za predsednika Pred-
sedstva SR Slovenije in se zahvalil dosedanjemu predsedniku Predsedstva SRS Viktorju Avblju za sodelovanje; 22, redna seja predsedstva SAZU.
8.	5. Je bil predsednik na slavnostnem zboru mesta Ljubljane, na katerem
so podelili naziv častnega občana mesta akademiku Josipu Vidmarju. 10. 5. je bil predsednik na proslavi ob 25-letnici Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana v Cankarjevem domu ter se udeležil prireditve v spomin na Vena Pilo na v Francoskem kulturnem centru v Ljubljani.
19.	5. je pozdravil začetek razstave Abecedniki s vsega sveta v Matični knjiž-
nici v Slovenski Bistrici. 22. 5. je bil predsednik na koncertu Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič v Cankarjevem domu.
5. 6. je bil predsednik na seji iniciativnega odbora za izgradnjo no Ve stavbe
muzeja ljudske revolucije v Sloveniji. 0. 6. 23, redna seja predsedstva SAZU.
7.	6. se je predsednik udeležil na povabilo predsednika Predsedstva SRS
Franceta Popita tovariškega srečanja ob 70-letnici Sergeja Karigherja in predstavitve knjig iz zbirke Znameniti Slovenci Jacobus Gallus in Lili Novy o dvorani SAZU.
8.	6. se udeležil podelitve Župančičevih nagrad na Mestni skupščini v Ljub-
ljani, Odprtja razstave ob 65-letnici Zavoda za Slepe in slavnostne akademije v Cankarjevem domu, 8. 6. je podpredsednik Kreft zastopal SAZU ob 80-1 etnici Srečka Kosovela, kjer je imel govor Kosouel Iti literarno dramatični krožek Ivan Cankar. 12. 6, je bil predsednik na slovesni podelitvi Vidmarjevih plaket v Elektro-inštitutu Ljubljana.
15, B, se je podpredsednik Kreft udeležil proslave 25-letnice Visoke tehniške šole v Mariboru.
27.—29,	6. Sta bila glavni tajnik in upravni direktor Bojan Plavc na seji predsedstva Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ v Sarajevu.
28.	6, se je podpresednik Kreft udeležil seje odbora Borštnikovega srečanja
v Mariboru.
12. 7. je predsednik s člani ožjega predsedstva sprejel akademika Božidarja Jakca in mu priredil manjšo slovesnost ob njegovi 85-letnici.
12.	7. se je podpredsednik Kreft udeležil tiskovne konference ob izidu knjige
Josipa Vidmarja Sîouensîco pismo v SAZU. 15. 7. je imel podpredsednik Kreft slavnostni govor ob 400-ietnlci slovenske pisane besede na Hraškenskem vrhu nad lîadenci. Zbor je tudi pozdravil v imenu SAZU ter orisal delo in pomen akademije Za slovenski narod in kulturo.
15. 7. Sta se predsednik in podpredsednik Kreft udeležila proslave ob 50-let-nici partijske konference v gradu Goričane.
25. 8. je predsednik prejel nagrado Recherche de qualité, ki mu jo je podelila mednarodna organizacija Ordre de St. Fortunat za pospeševanje kvalitete v znanosti, kulturi in umetnosti v vili Bled na Bledu.
5. 9, je bil predsednik na večerji, ki jo je za udeležence 24. seminarja UNESCO Kemijo in zdravje priredil predsednik Izvršnega sveta Dušan Sin igo j v vili Pod rožnik. 7. 9. je predsednik protokolarno obiskal predsednika Predsedstva SRS Franca
Popita.
13.	9. je bil predsednik na odprtju razstave Antona Karingerja v Narodni ga-
leriji.
14.	9- se jc predsednik pogovarjal s predsednikom Izvršnega sveta dr, Bori-
som Frleeom v SAZU.
17.	9. je predsednik z akad. Ivanom Potrčem obiskal Bevkovo domačijo v
Zakojci.
18.	9. je podpredsednik Kreft zastopal SAZU pri predstavitvi prvih dveh
knjig, ki jih je izdal Muzi kol oški inštitut ZRC SAZU in zastopal SAZU na proslavi Dan Univerze v Mart baru. 18. 9. je bil predsednik na Odprtju razstave Tito t) partizanskem tisku J 041— 1945 v Muzeju ljudske revolucije.
20.	9, je bil predsednik na odprtju jubilejne 15. razstave NARAVA—ZDRAV-
JE Si na Gospodarskem razstavišču,
21.	9. je bil predsednik na skupnem sestanku 3 predstavniki SR Hrvatske
v zvezi 5 projektom Zvmbenk-Gorjanci na O točni. 24. 9, se je predsednik udeležil odprtja razstave Italijanska žep na knjiga v NUK, ki sta jo pripravili NUK in Ambasada republike Italije.
s - Letopis
111
27.	i), je bil predsednik na seji Sveta za preventivo v cestnem prometu v
Klubu delegatov.
28.	0. je bil predsednik na XVI, občnem zboru Slovenske izseljenske matice
v prostorih Skupščine mesta Ljubljana.
4. 10. je bil podpredsednik Kreft na sej! predsedstva, Borštnikovega srečanja.
6. 10. se je podpredsednik Kreft udeležil slovesne seje skupščine časnika Dela ob 26-letnici izhajanja kot delegat SAZU,
10.10. je imel podpredsednik Kreft govor ob odprtju razstave ob 80-letnici rojstva Srečka Kosovela v spominski sobi Cirila Kosmača V Piranu.
11,10. se je podpredsednik Kreft udeležil seje programskega sveta Filozofske fakultete.
1(5.10. izredna seja predsedstva SAZU.
17.—19.10. sta bila glavni tajnik in upravni direktor Bojan Plavc na seji Sveta akademij znanosti in umetnosti Sfrj v Cetinju.
19.—30, 10. je bil podpredsednik Kreft na Borštnikovem srečanju v Mariboru.
20.10. je imel podpredsednik Kreft slavnostni govor ob Odprtju Kosovelove razstave v Idriji.
24.—25,10. je bilo znanstveno posvetovanje Družbena in kulturna podoba Slovenske reformacije, ki sta ga organizirala SAZU in ZRC SAZU.
25.10.	je bil podpredsednik Blinc na seji Sveta za znanost pri Zvezni konferenci SZDL v Beogradu -
12.11.	24. redna seja predsedstva SAZU.
13,	11. skupščina SAZU, Volitev predsednika, podpredsednikov in glavnega
tajnika.
14,	li. je bil predsednik na odprtju razstave plastik in risb Stojana Bati f a v
Moderni galeriji.
15.11. je predsednik sprejel delegacijo Univerze iz Prištine,
21, 11. je predsednik v imenu SAZU in v navzočnosti podpredsednikov in d op. Članov akad. Bernika in Moravca prevzel fotografsko reprodukcijo Bri-žinskih spomenikov od predstavnice ZAMTES Brede Cajhen,
22.11. je predsednik protokolarno Obiskal predsednika Skupščine SR Slovenije Vinka Hafnerja in bil na tovariskem srečanju partizanskih zdravnikov v Domu slovenskih zdravnikov.
23. i 1. je predsednik protokolarno obiskal predsednika Predsedstva CK ZKS ing. Andreja Marin ca in predsednika RK SZDL Slovenije Franca Šetinca ter bil na odprtju razstave del slikarjev dr. Danice Bem-Gala In dr. ing. F. Cegnarja v Muzeju ljudske revolucije.
26.11. je bil predsednik z novoizvoljenima podpredsednikoma na skupni seji vseh zborov Skupščine SR Slovenije, kjer so razglasili izvolitev na zadnji skupščini SAZU. Predsednik se je ¡ta izvolitev zahvalil s priložnostnim govorom.
27.11.	je bil predsednik na koncertu v Cankarjevem domu, ki ga je v okviru festivala Revolucija in glasba priredila Zveza kulturnih organizacij Slovenije.
3.12. je bil predsednik na slovesni podelitvi nagrad poverjenikom Prešernove družbe v Cankarjevem domu.
3- 12. je bil predsednik na XV. memorialnem sestanku prof. Janeza Plečnika na Medicinski fakulteti in na odprtju razstave Sodobno /insko slifcarstuo V Cankarjevem domu.
ti.—7.12. se je podpredsednik Kreft aktivno udeležil Simpozija o stovensici avantgardi na Filozofski fakulteti.
7.12. se je podpredsednik Blinc udeležil proslave ob 50-letnici Prirodoslovnega društva V Cankarjevem domu.
10.12.	se je podpredsednik Kreft udeleiil tiskovne konference ob izidu 3 knjig Literarnega leksikona.
11, 12. je bil predsednik na promociji 20. zbornika podiplomskega tečaja iz kirurgije, ki je bila v Holliday Innu.
13,12. se je predsednik udeležil odprtja razstave Janeza Boljke Živali v galeriji Ars.
1612- se je podpredsednik Blinc udeležil seje Sveta za znanost pri RK SZDL.
17, 12. Se je podpredsednik Kreft udeležil seje Borštnikovega srečanja v Mariboru,
18-12- je imel predsednik sestanek s Petrom Kuncem, predsednikom Skupščine liSS, dr. Iztokom Winkler jem, sekretarjem M K ZKS Ljubljana in podpredsednikom SAZU Robertom Blincem V zvezi s programom SAZU JVaravna in (cuiturna dediščina slovenskega naroda v novem srednjeročnem obdobju 1986—1990. 19.12. je bil predsednik na odprtju razstave likovnih del dr. Luja Tabo rja
V avli Kliničnega centra. 26. 12. L redna seja predsedstva SAZU; predsednik in pod pred sednik Kreft sta bila na proslavi 210-letnice NUK in ob tej priliki sta sprejela priznanje, ki ga je Narodna in univerzitetna knjižnica podelila SAZU za sodelovanje pri strokovnem razvoju NUK in slovenskega knjižničarstva. 20.12, je imel podpredsednik Kreft slavnostni govor na proslavi Srečka Kosovela v Novem mestu. 21. 12. je bil predsednik na seji predsedstva Sveta akademij SFRJ v Beogradu 25.12. je bil predsednik na sestanku pripravljalnega odbora posveta Zumbe-
rak-Gorjanci v SAZU, 27.12. je predsednik priredil novoletno srečanje za akademike in člane kolektiva SAZU in ZRC SAZU.
Po pooblastilu predsednika SAZU akad. prof. dr. J. Milčinskega ga je podpredsednik akad. prof, dr, B. Kreft zastopal v predsedstvu,
RAZSTAVA
14. 4, Odprtje razstave In memoria m Mile Ktopčič, ki sta jo pripravili SAZU in NUK,
TISKOVNE KONFERENCE
ZNANSTVENA POSVETOVANJA IN SIMPOZIJI
21- 3. tiskovna konferenca I, in 1 V. razreda ob izidu monografije Potočka zijalka.
Teorije eazvbv akademika Antona Trstenjaka,
Geografskega zbornika št- XXIII, 19H3,
Razprav IV. razreda XXIV/83,
Zbornika o naravnih nesrečah v Sloveniji 1983,
Krasoslovnega zbornika XI, 1983,
Catalogus faunae Jugoslavije it,
Vegetacijska karta, list Postojna, Ljubljana 1982,
27. 9. tiskovna konferenca Ob izidu I. in II. zvezka Motih menta ar tis m tisi ca e Slovenicae.
30. 10. tiskovna konferenca ob izidu knjige dr. Antona Cevca Ar hi tekt urno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem, 10.—12. 5. mednarodni simpoiij Znanost in vera, ki ga je organizirala SAZU
V sodelovanju s Sekretariatom za neverujoče v Vatikanu. 24.—2ä, 1Ü. znanstveno posvetovanje Družbena m Kulturna podoba siouenske re/ormacije, ki sta ga priredila SAZU in ZRC SAZU.
PREDAVANJA NA SAZU V LETU 1984
Akademik Nikola Fantič (Beograd), Kiinuitske promjene u kredi i keuozoiku u repionu tetisa, 11. 1. 1984.
Dr. Joseph Straus (München), Rimska konvencij« o zaščiti pravic reproduk-iiunih umetnikov in izvajalcev (1961) in stanje fe zaščite v EvtojJi 20 let pozneje, 14. 2, 1964.
Akademik Ivo Si aus (Zagreb), Lake atomske jezgre, razbijene simetrije i razvoj SVemira, 25. 4. 1984.
Prof. dr. Georges Castellan (Paris), Les facteurs religieux et identitete nationale düns les Balkans aux 19 et 20 siècle, 24. 5.1984.
Akademik A. Negovski (Moskva), The present-day problems o} reanimato-logy, 21. 6, 1984.
Tov. Bogdan Osolnik (Ljubljana), Aktualna vpraihnja boja za mir, 15. 10. 1984, Prof, dr. Wolfram Mülier-Freicnfels (Freiburg), Rfichisïiergïeieitende Be trac ft-tungen ZUT Tlich te beliehen Lebensgemeinschaft, 15,10.1984. Prof. dr. Boris Gaberščik (Ljubljana), Meito v stiski ali preporodu, 12, 12.1984. A kad. K. Aîexopoulos (AteneJ, Cnrc eartAquafces be predicted? II. 12. 19B4.
STIK J S TUJINO
6.	1. je predsednik vodil sestanek organizacijskega odbora simpozija Znanost
in vera.
25. 1. je predsednik sprejel ministra za etnična vprašanja, pravosodje; potrošniška vprašanja in cene Juine Avstralije C. J. Sumnerja. 8,-13, 1, se je podpredsednik Blinc udeležil na povabilo organizatorjev delovnega Srečanja Soiiton Creation and Detection in Condensed Matter, Los Alamos, KM., ZDA s predavanjem, 3. 2, je predsednik sprejel direktorja Ameriškega centra v Ljubljani Leonard a Williamsa.
7.	2. je bil podpredsednik Kreft na odprtju razstave akademika Franceta
Miheliča v Celovcu.
8.	2. je predsednik sprejel generalnega konzula Nemške demokratične re-
publike v Zagrebu dr. Giinterja Berga.
14.	2. je glavni tajnik sprejel dr. Joseph a Strausa, znanstvenega sodelavca
Inštituta Max Planck-
15.	2. se je podpredsednik Kreft udeležil in imel govor na proslavi ob začetku
delovanja Kulturnega društva Roiajanski dum v Reziji (Ravanco).
9.	3. predsednik je Sprejel direktorja Francoskega kulturnega centra v Ljub-
ljani No ela Favreliera.
19.—25,3.	je glavni tajnik vodil delegacijo Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ. ki je bila na obisku pri Avstrijski akademiji znanosti na Dunaju.
13. 4. je podpredsednik Blinc v Leipzigu, NDR, prejel diplomo zunanjega člana Saške akademije znanosti. Ob tej priložnosti je tudi predaval. 12. 4. se je glavni tajnik udeležil tiskovne konference ob izidu knjige Josipa Vidmarja £Iouensfco pismo v Celovcu.
20.	4. je bil predsednik na Večerji, ki jo je V čast predsednika tajske Vlade
Prema Tinsulanonda priredil predsednik Predsedstva SSS Viktor Avbelj na Brdu pri Kranju. 10.—12. je predsednik z mag. Poupardom odprl simpozij Znanost in Mera, ki ga je organizirala SAZU v sodelovanju s Sekretariatom za neverujoče V Vatikanu.
24. 5.—2.6. je predsednik z direktorjem Plavcem na povabilo Srbske akademije znanosti In umetnosti z njeno delegacijo obiskal Institut za slavistične študije, Patrističnl inštitut in ministrstvo za Severno Grčijo v Solunu ter zgodovinske kulturne spomenike na področju gore AthoS. 24. o. je glavni tajnik sprejel univerzitetnega prof. dr. Georgesa Castellana iz Pariza.
28,	5. sta podpredsednika Kreft in Blinc ter glavni tajnik sprejeli v SAZU
akademika Dionizija BiaSkoviča, virologa in dolgoletnega predsednika Slovaške akademije.
29.	5- Sta podpredsednik Blinc in glavni tajnik sprejela zunanjega dopisnega
člana SAZU Vlada Preloga. 5. 6, se je predsednik pogovarjal z bolgarskim ambasadorjem v Jugoslaviji g. Štefanom Stoj kov im, ki mu je predal osebno povabilo predsednika
Bolgarske akademije, naj jo obišče v času, ki ga bosta sporazumno določila.
8. 0. se je predsednik udeležil sprejema, ki ga je ob italijanskem narodnem prazniku priredil generalni konzul Italije V Zagrebu.
21. 8. Je predsednik zaradi bolezni sprejel doma rednega člana Akademije medicinskih znanosti SZ akad. V. A. Negovskega, zunanjega dopisnega člana SAZU.
21, tj. so podpredsednika Kreft in Blinc ter glavni tajnik sprejeli akademika V. A, Negovskega iz Moskve,
2, T. je podpredsednik Kreft v imenu SAZU pozdravil začetek mednarodnega Seminarja Slovenskega jezika, književnosti in kulture na Filozofski fakulteti.
B. 7. so podpredsednika Kreft in Blinc ter glavni tajnik sprejeli delegacijo Progresivnih Slovenk Amerike in Slovenske narodne podporne jed note iz ZDA v SAZU. Govor je imel podpredsednik Kreft.
27. 7.—27. H, je podpredsednik Blinc na povabilo tamkajšnje univerze predaval o soli tonih v inkomenzurabilnih sistemih v Department of Physics. University of Utah, Salt Lake City, Utah. ZDA.
20. 6. je predsednik sprejel prof. J. Kena M as on a z Univerze v Edinbourghu in z njim obiskal partizansko bolnišnico Zgornji Hrastnik na Kočevskem Rogu.
3.—9. 9. je podpredsednik Blinc na povabilo organizatorjev predaval na Jnter-national Conference on Charge Density Waves ¿rt Soiwis v Budimpešti, Madžarska.
6, 9. je predsednik z Aleksandrom S, Hohtovim, generalnim sekretarjem Akademije znanosti S Z in udeležencem 24, seminarja UNESCO Kemija in zdravje, obiskal Rog.
10.—15.9.	je podpredsednik Blinc na povabilo organizatorjev predaval na XXII. kongresu združenja AMPERE v Ziirlchu, Švica.
13. 9. je bil predsednik na kosilu ob obisku delegacije Sveta ministrov Beloruske ZSSR, ki ga je priredil predsednik Izvršnega sveta Dušan Si-nigoj v Izvršnem svetu Skupščine SRS.
24.—28,9. je podpredsednik Blinc na povabilo organizatorjev predaval na International School on Condensed Matter Physics Nonlinear Phenomena in Soitds v Varni, Bolgarija,
11.	10. so podpredsednika Kreft in Blinc ter glavni tajnik sprejeli delegacijo
zdravniškega društva ZSSR-
17.—19. 10. je podpredsednik Blinc predaval na XIX Congresso Nazionak Assoeiazione Italian a Chimica Fisica v Pisl, Italija, kamor so ga povabili organizatorji srečanja.
26.10. je bil glavni tajnik na sprejemu ob nacionalnem prazniku pri Avstrijskem generalnem konzulu.
29.10.	je glavni tajnik sprejel dr. Carlo Burri, atašeja za kulturo iz Italijanske ambasade v Beogradu,
26.11.	se je glavni tajnik udeležil sestanka Avstrijsko-jugoslovanske komisije zgodovinarjev,
27. 11. se Je podpredsednik Kreft udeležil proslave dneva republike in podelitve visokega jugoslovanskega državnega odlikovanja slovenskemu javnemu delavcu na Koroškem dr. Franci ju Zwittru v Jugoslovanskem konzulatu v Celovcu.
17.12.	je bil predsednik na sprejemu, ki ga je v čast novim odliko v ancem priredil italijanski generalni konzul v hotelu Lev.
II. 12. je predsednik sprejel člana grške Akademije znanosti in umetnosti prof. Alexopoulosa v SAZU in se udeležil njegovega predavanja prav tam.
SVET AKADEMIJ ZNANOSTI IN UMETNOSTI SFRJ
Svet je Imel leta 1984 dve plenarni seji 16, in 17. februarja na Brdu pri Kranju, 19. in 20. oktobra na Ce ti n Ju, dve seji predsedstva Sveta akademij in an ost i in umetnosti SFRJ 28. junija V Sarajevu in 21. decembra v Beogradu.
Na Brdu pri Kranju so člani Sveta poslušali dalj Je poročilo o delu, programu in organizaciji SAZU, ki ga je podal predsednik akademik Janez Mil-čina ki, Razpravljali so o analizi strukture Članstva in merilih za sprejem v članstvo akademije, ki jo je na podlagi podatkov iz Vseh akademij pripravil glavni tajnik Srbske akademije znanosti in umetnosti akademik Sima C Irko Vič. Na tej seji je Svet sprejel zaključni račun Sveta za leto 1983, program dela in finančni načrt za leto 1904. Sprejeli so Prauiinik o organizaciji in delu medakademijsUh odborov. Predsednik komisije za medakedemijsko sodelovanje je podal poročilo o delu komisije in predložil v potrditev formiranje štirih novih medakademijskih odborov in obračun dela redakcije Bulletin Scientifique. O delu komisije za mednarodno sodelovanje je poročal njen predsednik akademik Mlrčeta Djurovič.
Na Cetinju je informacijo o delu Črnogorske akademije znanosti In umetnosti podat predsednik akademije akademik Bran is lav Soškič. Na tej seji je predsednik Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine akademik Svetozar Zimonjič razložil, kako si zamišlja medakademijski informacijski sistem. Sedanje obveščanje o dosežkih na raznih področjih med akademijami ni urejeno. Sistem zbiranja in posredovanja podatkov o rezultatih dela, literaturi in podobno bi bilo koristno za vse akademije,
Komisija za mednarodno sodelovanje je predložila v potrditev program dela z akademijami ZSSR, Avstrije, Kube in Kitajske ter način sodelovanja z Evropsko znanstveno fondacijo. Sprejeto je bilo besedilo Poziva za tnir, ki ga je Ob Mednarodnem tednu miru in razorožitve poslal Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ javnim občilom in inozemskim akademijam, s katerimi sodelujemo.
Predsedstvo Sveta je na seji v Sarajevu razpravljalo o položaju ¡manosti v naši družbi in dalo prfpombe k programu razvoja sistema znanstvenih in tehnoloških informacij Jugoslavije do leta 1990, Predsedstvo je zavrnilo predlog Zvezne gospodarske zbornice, naj Svet pripravi študijo o merilih ïa stimulacijo razvoja znanosti In njene uporabe v tehnologiji v luči Družbenega dogovora o strategiji tehnološkega razvoja SFRJ, Predsedstvo Sveta je razpravljalo o problemih pri izpolnjevanju pogodb o mednarodnem sodelovanju in menjavi znanstvenih delavcev.
Na seji v Beogradu je predsedstvo razpravljalo o predlogu poročila o delu Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ v času, ko je bil Sedež Sveta V Titogradu, o predlogu programa dela Sveta v letu 19&5. Oba dokumenta bo potrdila plenarna seja Sveta 20, in 21. februarja 1985 v Novem Sadu. To je bila zadnja seja pod predsedstvom predsednika Črnogorske akademije znanosti in umetnosti, ker bo od 1. januarja 1&B5 sedež Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ pri Akademiji znanosti in umetnosti Kosava v Prištini.
IZMENJAVA RAZISKOVALCEV
PREK SVETA AKADEMIJ ZNANOSTI IN UMETNOSTI SFRJ
AVSTRIJA
Dr. Zoja Benkovsky je bila aprila 2 dni v SAZU.
Dr. Eua Obermayer je bila junija 1 teden v Inštitutu za slov. lit. in lit. vede ZRC SAZU in Goriškem muzeju.
Dr, Ekkehiard Schultze je bil 1 teden (avgus t/september) v Biol. inšt, J.
Hadžija ZRC SAZU. Dr. Jurkica Kidrič (KIBK) je bila junija 3 tedne na graški univerzi. Dr. fiados lat? Gospodar i¿ (ZRC SAZU) je bil 2 tedna (september/november) na graški univerzi.
Mag. Daroslav Do linar (ZRC SAZU j je bil septembra 1 teden v akademiji znanosti na Dunaju.
3 avstrijski raz:skt>víüeL so porabili :,2 tedna, 3 slovenski raziskovalci pa G ledne v.
BOLGARIJA ____________
D op. čton Mario Pleničar (SAZU) in dr. Rajko PcuTotec (FNT) sta bila oktobra l teden v Bolgarski akademiji v Soliji.
2 slovenska raziskovalca sta porabila 2 tedna.
KITAJSKA_______
Zhang Quanchang in Czan Cjuanjian Iz Kitajske akademije znanosti sta se septembra udeležila na stroške KIBK v Portorožu simpozija o zeolitlh (vsak po 15 dni).
Cjwi Houvenj in L j« Suczjuanj sta bila oktobra na dvodnevnem obisku pri
dr. Tomažu Kolenku na FNT. Cían Canfu in Cžan Haicjuan sta bila novembra 1 teden na 1JS.
fi kitajskih raUskovaloev Je pora&Un 6.5 tedna.
MADŽARSKA___
Prof. dr. Anton Sirca {Anatomski inštitut MF) je bil februarja izven rednih
tem na tridnevnem obisku v Anatomskem Inštitutu HAS. Dr. Tea Petrin (Ekonomska fakulteta) jc bila 2 tedna (marec/april) na Ekonomskem institutu HAS-Dr. luon Zelko je z nalogo Zgodovinskega inštituta A. Melika ZRC SAZU
delal 2 tedna v arhivih Budimpešte Dop. dlan dr. France Bernifc (ZRC SAZU) je bil oktobra 1 teden na obisku
v Inštitutu literatur HAS, Jo ¡lanía Groo-Kozak (SAZU) se je udeležila oktobra 4 dni sestanka predstavnikov akademij, ki sodelujejo s HAS, Milico Wovii (KIBK) je bil novembra 12 dni v Kemijskem inštitutu HAS. Dipl* ing. Marjan Vezjak in dipl. ing, France Miiielič sta bila decembra 4 dni v Inštitutu za fiziko HAS.
0 ríilsiovalcev lil 1 predstavni^ oddama ¡ta mednarodno sodelovanje S AZU bo porabili. It tednov in 5 dni.
Dr. LciseIo Bartosietoici je bil aprila 1 teden na obisku v Paleon to loškem inštitutu ZRC SAZU.
Dr. Perene Kolikii in Andras Vladar sta bila maja 1 teden v Inštitutu za elektroniko in vakuumsko tehniko.
D. Janos Ka\lo je bil maja 2 tedna na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Isivjn Mohos in Janos Sarkadi sta bila junija 1 teden na Elektro fakulteti v Ljubljani.
Juha Facsady je bila oktobra 1 teden na Ekonomski fakulteti v Ljubljani-Dr. /Iona Hunyadi in dr. Gbrgy Somogyi sta bila septembra 10 dni v IJS. Pr. Gyorgy Szakolczai je bil na sLroške Ekonomskega instituta Pravne fakultete septembra 1 teden v Ljubljani. Peter Pete je bil oktobra 1 teden na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Dr. Eva Pocs je bila oktobra 2 tedna v ZRC SAZU.
Skupina B raziskovalcev, umetnostnih zgodovinarjev H AS je bila v zvezi s konferenco o Johannesu Aquili 2 dni v bližini Murske Sobote.
20 madžarskih raziskovalcev Je porabilo 15 tednov in 5 dni.
______
Mag. Marko Terseglav (ZRC SAZU) je bil junija 10 dni v Akademiji znanosti UDR v Berlinu. Dr. Ladislav Plocer (zunanji sodelavec ZRC SAZU) je bil junija 10 dni v Geološkem inštitutu AZ NDR. Dt. Marko Karlovšek (Biokemični inštitut M F) je bil 1 teden (september/oktober) v AZ K DR v Berlinu. Dr. Hadovan Jiomei (Biokemični inštitut MF) je bil oktobra 1 teden v AZ NDR v Berlinu.
i Slovenski razlaHisjivalcl ao porabili 5 tednov.
POLJSKA_________
Dr. Wojciech Rodakieuncz je bil aprila 1 teden v Vodofiradbenem laboratoriju Vodnogospodarskega inštituta v Ljubljani. D i*. Aleksander Tamotoski je bil v istem laboratoriju septembra 5 dni in 9 dni na obisku v AZ BiH in SAJStU. 3 polj sija raziskovalca sta porabila S ledne.
ROMUNIJA______
Dr Katica Drobne in Spelo Gori&m sta bili septembra 0 dn[ v A Z Romunije v Bukarešti.
i Sloven&ki raziskovalki sta poranui 12 dnj.
SOVJETSKA ZVEZA_
Alizitde Mehti Ogly je bil januarja 3 dni v Paleontološkem inštitutu ZRC SAZU.
Dr. VEadisran Markin je bil junija 26 dni na stroike ljubljanske MF v TJS in
Inštitutu za biofiziko MF. Dr. Enimi Jtaiiffcouič je delala junija 10 dni V IZDG v LJubljani. Dr. Anatalij Fomkin se je septembra udeležil 1 teden simpozija O zeolitih. Dr, Serge j Kova lev je bil oktobra 1 teden v IJS,
Dr. Margarita KnSuba je bila novembra 2 tedna v PZE za etnologijo FF (na stroike RSS).
t sovjetskih raziskovalcev je porabdio & tednov Ju i dni.
Prof. dr. Slavko Kremenšefc (FF) je bil maja S tedne v AZ SSSR. Prof. dr. J. Mzrsel (FNT) je bil junija 2 dni v Inštitutu Bernadskega. Spela Gori&jn (ZRC SAZUJ je bila oktobra 1 teden na kongresu paleontologov v Leningradu.
Akad. Valentin Logar je bil decembra 2 tedna na zasedanju komisije OLA v Moskvi.
1 slovenski raziskovale] eo panMl 4 tednov in i dm. velika britanija
Dr. lan R. Bowler Iz Britanske akademije je bil marca 10 dni v ZRC S A ZU,
FF in obeh Pedagoških akademijah v Ljubljani In Mariboru, Dr. David Tiltey (The Royal Society) je bil 2 tedna v IJS (maj/junij). 2 an file 5 tía ca'is kovnica sla porabila 3 tedne In 3 dnL
Prof. dr. Marjan Kordai (MF) je bil v The Royal Society 3 tedne (junij/julij). Dr. Igor Vil jan (IJS) je marca k oni al svoje 6-mesečno bivanje v Angliji (iz kvote leta 1983).
1 slovenski raziskovalec je porabil 3 tedne.
ZDRUŽENE DRŽAVI. AMERIKE_
Akad. Janez PefcEenik je bil v JNTAS 3 tedne (avgust/september), Akad. Miroslav Brzin je bil novembra 2 tedna V MAS. 2 3loven3kn raziskovalca sta porabile. S tednov. 39 tujih raziskovalcev je porabilo p rib) iJ.no 40 tednov, 27 slovenskih raziskovalcev pa
pttDliino as teilnotf,
INSTITUT ZA PRAY A STAREGA ORIENTA
Inštitut je opravljal svoje delo skladno a svojim delovnim programom, ki mu nalaga preučevanje klinopisne, predvsem pravne literature. Ker osrednja akademijska knjižnica zaradi stabilizacijskih ukrepov zaenkrat ne more kupovati novih knjig, se je bati, da bomo močno zaostali na tem področju.
Predsedstvo SAZU je omogočilo, da si je predstojnik inštituta mogel od ,1(1, septembra do 12. oktobra 1984 na Dunaju ogledati najnovejšo klin o pisno literaturo, ki si jo je oskrbel dunajski Orientalist i čni inštitut.
Inštitut za prava starega Orienta je leta 1964 objavil kot XIV. zvezek razprav zgodovinskega in pravnega razreda primerjalno študijo o vprašanju, aH sta bili dve meddržavni pogodbi sklenjeni kot paritetni ali neparitetni (vazalni). Medtem ko je starejša izmed obeh, ki sta jo sklenila akadski vladar Na-rim-Sin in neimenovani elamski vladar, nedvomno paritetna, je 900 let poznejša, ki sta jo sklenila hetitskj kralj Suppiluliuma I. In njegov sosed Suna-Šsura iz Kizzuvatne, vsaj taka, kot nam je sedaj ohranjena, bila sklenjena kot neparitetna (vazalna) pogodba. Podrobna analiza besedila je pokazala, da je bila ta pogodba prvotno najbrž sklenjena kot paritetna, da pa je s poznejšimi dodatki postala neparitetna. S tem so pomisleki uglednih hetitologov (E. Forrer, F. Sehachermeyer in celo Ferdinand Sommer) dokončno zavrnjeni.
Predstojnik inštituta in njegov znanstveni delavec je akad. prof. dr, Viktor Korošec. Tekoče upravne posle pa 12 ur tedensko opravlja Alenka Bu-rfihna.
INSTITUT ZA IZSELJENSTVO
Inštitut za izseljenstvo je imel leta 1984 dve seji znanstvenega sveta II, aprila in 25. junija), na katerih so člani sveta razpravljali o delu Inštituta, o dosed a j zbranem in na novo pridobljenem gradivu, o vprašanju arhivov, o osnutku Pravilnika Inštituta ter o personalnih in finančnih zadevah. Vsebina razprave na četrti seji (25. junija) je bila osredotočena na predlog za ustanovitev samostojnega UKP »Slovensko izseljenstvo« ter na srednjeročni program raziskovalnega dela Inštituta v letih 198B—1930. V jeseni je bil Inštitutu dodeljen del finančnih sredstev za nastavitev dveh delavcev.
Inštitut je nadaljeval z zbiranjem gradiva o slovenskem izseljenstvu po svetu in z njegovim urejanjem. Pomembnejše nove pridobitve so: zapuščina Josephine Zakrajšek, glavne tajnice Progresivnih Slovenk Amerike, ki obsega dokumentarno gradivo o delu nekaterih naprednih ameriško slovenskih političnih in kulturnih organizacij; zbirka pomembnih dokumentov o kulturnem udejstvovanju Slovencev v Clevelandu, ki jo je podarila Antoinette Simčič iz Clevelanda, zgodovinsko gradivo in nekaj periodike je poslal Joseph Dra-sler iz D en ver ja v Coloradu; Mihael Kiizmič, anglikanski pastor iz Ljubljane je posredoval edicije in dokumente o prekmurskih Slovencih v Betlehemu, Pennsylvania; Anna P, Krasna, ameriško-slovenska kmiževnica, ki sedaj živi v Ajdovščini, je podarila Inštitutu knjigo Edward a Gobetza Slovenian Heritage I,, ki je izšla leta 1981 v ZDA, dalje več letnikov lista *GIas naroda-", ki ga je med drugim tudi sama urejala in izdajala v New Yorku ter več drugega pomembnega dokumentarnega gradiva; upokojena urednica *Rodne grude* I na Slokan je prispevala gradivo za monografijo Maric Prlslandove, ustanoviteljice Slovenske ženske zveze v Ameriki; prof. dr. France Adamič je podaril Inštitutu osem letnikov Zbornika občine Grosuplje, itd. Izrednega pomena je zapuščina pok. Jožeta Eajca, bibliotekarja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ki jo je podarila Inštitutu njegova vdova. V zapuščini je bogata korespondenca z uredniki in sodelavci slovenskih izseljenskih listov ter odborniki slovenskih društev. Doslej zbrano gradivo je bilo uvrščeno v 74 arhivskih škatel.
T nš' i tut je v tem obdobju pridobil tudi doktorsko disertacijo Branim i ra Ban ovita Iseljevanje iz Jugoslavije, Jugoslovanska emigracija na Novom Z e-landu, Ljubljana, 1SÍSJ, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Neki pokazatelji i obiliježja migracije u razdobju 190(1—Í971, 363 strani.
Da bi bilo mogoče uvesti osrednjo kartoteko vse K znanstvenikov, ki se raziskovalno ukvarjajo z vpiaSanji slovenskega izseljenstva, jim je inštitut za izseljcnstvo razposlal lormularje z obsežnim vprašalnikom.
Dne 26. januarja 1984 sta prišla v Inštitut na pogovor o nadaljnjem sodelovanju g, Cristopher J. Sumner, minister za etnična vprašanja in pravosodje Južne Avstralije ter njegov pomočnik g, M. Duigan.
V	času jubilejnih proslav Slovenske narodne podporne jednote iz Chicaga (BO-letnica) in Progresivnih Slovenk Amerike iz Clevelenda (50-1 étnica) sta predsedstvo SAZU in inštitut za izseljenstvo obiskali vodstvi obeh organizacij (6. julija). Ob tej priložnosti je Inštitut sodeloval s Slovensko izseljensko matico in delavci NUK pri organizaciji razstave v Narodni in univerzitetni knjižnici o dejavnosti obeh omenjenih organizacij, sam Inštitut pa je v dvorani SAZU pripravil razstavo znanstvenoraziskovalnega dela s področja slovenskega iiseljenslva; predstavljene so bile publikacije, ki so v zadnjih petih letih izšle na območju SR Slovenijo.
V	tem času sta bila na obisku v Sloveniji tudi zakonca Angeline in Adolph Klančnik iz G len view a, Illinois, ki sla v imenu svoje rodbine podarila pomembne dokumente in fotografsko gradivo.
Inštitut za izseljenstvo je leta 19S4 sodeloval pri pripravi in dokončni obdelavi geslovnika za področje l2seljenstva za Enciklopediji Slovenije in Jugoslavije, napisani so bili tudi že prvi prispevki. Inštitut je tudi v tem letu sodeloval z RTV Ljubljana pri pripravi TV nanizanke o slovenskem izscljen-stvu. Se posebej tesno je bilo sodelovanje s Slovensko izseljensko matico, z njeno dokumentacijo in uredništvom publikacij. Posredoval je informacije in gradivo posameznim raziskovalcem in drugim zainteresiranim. Preslikali smo približno 1200 strani arhivskega gradiva o Progresivnih Slovenkah Amerike in ga poslali omenjeni organizaciji ob njeni 50-letnici. Inštitut je tudi izpopolnjeval biografske podatke o izseljencih, evidentiral in naročal izdaje, ki izhajajo doma in po svetu ter obravnavajo slovensko izseljenstvo. Nadaljevali smo tudi z delom pri urejanju izseljenske periodike,
KABINET AKADEMIKA JOSIPA VIDMARJA
Kabinet je pomagal akademiku Josipu Vidmarju pri njegovem literarnem, uredniškem, znanstvenem in kulturnopolitičnem delu. Zbiral je literarne, kulturne In politične informacije^ ki jih je rabil akademik Vidmar pri svojem delu kot pisatelj, kritik in javni delavec, kot član Sveta federacije SFRJ, predsednik Plenuma kulturnih delavcev OF, predsednik Sveta enciklopedij In slovenskega dela Enciklopedije Jugoslavije, kot član sosveta Književnih listov Dela, urednik zbirk Znameniti Slovenci in Polemika pri Partizanski knjigi. V ta namen je bilo treba spremljati in izpisovati slovenski in jugoslovanski periodični tisk, slovenska literarna dela ter domače in tuje kulturne fn znanstvene publikacije. Prav tako je Kabinet skrbel za pripravo, občasno prevajanje, zbiranje in pretipkavanje izbranih akademikovih del za publiciranje, opravljal korekture, stike s tiskarnami, tehnično delo (korespondenco, usklajevanje akademikovega dela in stikov s časnikarji, založniki in javnostjo), kar je prej opravljal šef kabineta.
Kabinet pomaga akademiku Vidmarju pri urejanju zbirk Znameniti Slovenci (leta 1964 sta izšli monografiji: Jakob Petelin GkiEiMs akademika D fagoti na Cvetka in Lili Novy Jožeta Javorška. V tisku so: ivan Tavčar Frančka
Bohanca, Josip Stritar prof. dr, Jožeta Pogačnika in Josip Jurčič dr. Štefana Uarbariča} ter Polemtirij (izSie so BliskavU& Jožeta Javorška).
Kabinet sproti dopolnjuje bibliografijo, izpopolnjuje arhiv (biblioteko, fetri a teko in f o tO teko) r zbira odmeve na akademikovo literarno delo in javno delovanje ter dokumentacijo v zvezi z njim.
Leta 1984 je bilo, poleg priprave akademikovih knjig za tisk. glavno delo kabineta dopolnjevanje in urejanje bibliografije za tisk
SVET ZA PREUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA
Deluje kot posvetovalni organ pri Predsedstvu SAZU. Leta 1984 je v nespremenjeni sestavi nadaljeval z ocenjevanjem razmer v Sloveniji in sodeloval z drugimi organi in programi. Več nalog so opravili članf v okviru projekta OECD o varstvu človekovega okolja v Jugoslaviji in so sodelovali z eksperti OECD. V poglobljenih razpravah o pravnih in zdravstvenih vidikih urejanja odnosov v okolju so razprli problematiko in nove naloge, ki naj bi jih uresničevale razne organizacije. Člani sveta so aktivno sodelovali v svetu za človekovo okolje pri RK SZDL, v Skupnosti društev za varstvo okolja Slovenije, v znanstvenih in programskih svetih inštitutov In Raziskovalne skupnosti Slovenije ter pri razllčnih nalogah. Skupščini SAZU je bilo predloženo poročilo 0 tej problematiki s predlogi, ki na) bi pospešili urejanje nacionalnih in krajinskih parkov v Sloveniji, za podporo akciji za zaščito Tare v njeni naravni podobi in za izboljšanje reda pri odnosih različnih dejavnikov v okolju. Predsedstvo SAZU je glede na mnenja razredov obravnavalo metode in program dela sveta ter podprlo uresničevanje programa nalog, ki so povezane e obravnavanjem razvojnih načrtov in projekcij panog v Sloveniji.
M EDA K ADEM1J S KI ODBOR ZA FLORO IN FAVNO JUGOSLAVIJE
Nadaljeval je z delom za katalog flore Jugoslavije za skupino Po!ycar-picae, ki bo pripravljena Za tisk spomladi 1985. Rastlinski taksotiomi so imeli sestanek, na katerem so opravili glavno uredniško delo. Z a katalog favne Jugoslavije je bil izdelan spisek kopenskih izopodnih rakov, Delo bo oddano v tisk v prvi polovici prihodnjega leta.
KOORDINACIJSKI ODBOR ZA MOLEKULARNE VEDE
Odbor je imel eno sejo (19. aprila v Zagrebu, na Inštitutu Rudjer Boš kovic). Na tej seji je bilo dogovorjeno, da delo odbora obsega tudi področja molekularne biologije in biofizike, kolikor raziskave uporabljajo metode molekulske spektroskopije In kvantne kemije, Dogovorjeno je bilo tudi, da bodo člani odbora pripravili do prihodnje seje (13. februarja 1985 V Zagrebu) osnutke srednjeročnih planov raziskav, ki bodo koordinirani, Ob tej seji bo okrogla miza s predstavitvijo načrtov raziskav,
MED AKADEMIJSKI ODBOR
ZA PREUČEVANJE PROBLEMOV MEŠANIH GOSPODINJSTEV
Kot je bilo objavljeno v lanskem letopisu (34. knjiga), namerava odbor razširiti svojo dejavnost na tematiko varstva kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti. Vendar ne bj bilo smiselno začeti tega raziskovanja, dokler ne bo Zvezni zavod za statistiko objavil celotne obdelave popisa iz leta 1981.
M ED AKADEMIJSKI ODBOR ZA PREUČEVANJE INFEKCIJ S STREPTOKOKOM AGALAKCIJE PRI LJUDEH IN ŽIVALIH
Člani medakademijskega odbora In sodelavci pri raziskavi Preučevanje infekcij s Str. a&alactiae so se sestali v začetku letošnjega leta in analizirali dosedanje raziskave pri medakademijskem načrtu, pripravili in uskladili program raziskav za leto 1984. Sestanek je bil v Ljubljani, na SAZU. Raziskave opravljajo tri jugoslovanske akademije: Srpska akademija nauka i umetnosti (SANU), Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercergovine (ANU BiH) In Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), ki je nosilka medakademij skega projekta. Jugoslovanska akademija znanosti i umjetnosti (JAZU) se zaradi £ i nan i nega pomanjkanja ni vključila v raziskave, razen neka-ternih sodelavcev veterinarskega področja, ki delajo v Veterinarskem institutu v Zagrebu.
Predsednik odbora in sodelavka prof. Brglezova sta imela posvetovanje tudi v Sarajevu z veterinarskimi in medicinskimi raziskovalci o nadaljevanju raziskav v naslednjem srednjeročnem obdobju in o programu raziskav, predvsem na veterinarskem področju (preiskave vzorcev ovčjega mleka in mlečnih izdelkov).
Rezultati raziskav bo bili prikazani na IIL simpoziju o zatiranju m as ti tisa v Opatiji (pro£. Brglezova), na sestanku mednarodne strokovne skupine Arbeitsgruppe der Alpenlander ftir MastitisbekSmpfung (proi, Brglezova) ter na sestanku jugoslovanskih in italijanskih strokovnjakov za kužne bolezni na Piitvicah (prof. Brglezova, prof. Strop ni kova, p rot, Batis in vet. spec. Ščuka).
Sodelavka pri med akademij skem projektu prof. Brglezova je letos znova obiskala laboratorij za streptokoke v Central Public Health laboratory v Londonu zaradi preverjanja naših rezultatov.
Rezultati raziskav so zelo dobri, saj smo s serološko tipizacijo in s fago-tipizaeijo ugotovili že nekaj popolnoma identičnih humanih in bovinih sevov tega sLreptokoka. To je pomembno pri naših epidemioloških in epi zoo ti o loški h raziskavah infekcij s lem streptokokom. Zal je delo oteženo zaradi pomanjkanja linančnih sredstev, predvsem na nekaterih akademijah, ovira nas tudi pomanjkanje posebnih gojišč in uvoženih kemikalij.
ODDELEK ZA NAČRTOVANJE IN USKLAJEVANJE RAZISKOVALNEGA DELA
Referat Ima stalne naloge, ki jih opravlja vsako leto. Na področju mednarodnih stikov SAZU sodeluje oddelek s Svetom akademij znanosti in umetnosti SFRJ, zbira in usklajuje predloge raziskovalcev SAZU in drugih raziskovalnih organizacij Slovenije za pripravo progamov znanstvenega sodelovanja Sveta akademij in SAZU ter za sodelovanje s lujimi akademijami-
V okviru sklenjenih pogodb pripravlja oddelek bivanje in usklajuje strokovno dejavnost tujih znanstvenikov pri nas ter naših raziskovalcev v tujini.
Leta 1964 je bilo V Sloveniji 3£l tujih znanstvenikov (skupaj 40 tednov) in 21 slovenskih znanstvenikov v tujini (skupaj 3& tednov).
Oddelek tudi sodeluje pri zbiranju podatkov o stanju znanosti v SRS predvsem na podlagi gradiva in analiz RS5 ter registra raziskovalcev. Dopolnilno gradivo in analize je leta 19B4 pripravil Emil Milan Pintar, direktor Urbanističnega instituta SRS. Gradivo je na razpolago razredom SAZU in ekspertnim skupinam.
Predstojnik oddelka akad. prof. dr. Miroslav Brzin sodeluje tudi V Med-akademijskemu odboru Problemi znanosti v SFRJ, ki ima sedež v JAZU, Oddelek je organiziral 9 predavanj domačih in tujih predavateljev.
REFERAT RAZREDOV
Tajnica v referatu razredov Marija Brezlgar Kovič }e vodila celotno korespondenco in administracijo za 5 razredov 5AZU in oba oddelka L razreda — Oddelek za zgodovinske vede in Oddelek za družbene vede. Skrbela je za sklicevanje sej razredov, pisala zapisnike sej, skrbela za arhiv in opravljala vsa sprotna organizacijska dela v zvezi z razredi in gosti razreda za umetnosti iz Akademije umetnosti NDR.
Sodelovala je pri pripravi in organizaciji spominske razstave o življenju in delu pokojnega akademika Mi leta Klopčiča in pri sklicu tiskovnih konferenc ob izidu publikacij 1. 11. in IV. razreda [SI. marca, 27. septembra In 30. oktobra 1984J.
REFERAT ZA TISK
Leta 1994 je SAZU izdala;
j z knjižnega programa za leto 1932 sta izšla dva zvezka Razprav;
iz knjižnega programa za leto 1983 so izšli trije zborniki, pet monografij in dva zvezka Razprav, medtem ko so štirje zvezki Razprav še v tisku.
Knjižni program za leto 1984 je obsegal 36 naslovov, od katerih je bilo v tekočem letu pripravljeno za tisk deset rokopisov. Izšli so štirje zborniki In en zvezek Razprav. V tisku ali pred izidom so štiri monografije in en zbornik.
Vsebinski opis publikacij, vštevši tiste, ki so izSle v sodelovanju z drugimi založbami, je objavljen na str. 133 tega letopisa.
FOTOIJHJOBATORIJ SAZU
Fotolaboratorij opravlja naloge fotoslužbe za Predsedstvo SAZU in Znanstvenoraziskovalni center SAZU.
Storitve foiolaboratonija so vključene na vsa področja dela SAZU in prilagojene potrebam uporabnikov, te pa so: fotografsko dokumentiranje vseh pomembnih dogodkov in obiskov domačih in tujih delegacij, fotografska dokumentacija za vse raziskovalne smeri in izdelava fotografskega gradiva za opremo elaboratov, razprav, poročil in študijskih pripomočkov; priprava fotografskega gradiva za razstave, ki jih prireja SAZU, in druga fotografsko-tehnična opravila.
Za tako raznovrstno in večkrat močno zapleteno delo je bilo temeljito strokovno opravljenih 22 reportažnih snemanj, 5 eno in večdnevnih terenskih snemanj, Od tega eno v tujini.
Fotografska oprema razstav za- Predsedstvo SAZUf Inštitut za paleontologijo in inštitut za slovensko narodopisje.
ZAKLJUČNI RAČUN SAZU ZA LETO 1984
PRIHODKI	DIN
1.	RepubliSki proračun 2.	Raziskovalna skupnost Slovenije — INDOK 3.	Drugi prihodki: —	od prodaje knjig —	za investicijsko vzdrževanje zgradb —	ostali prihodki —	prenos iz leta i983 4.	prispevek ZRC SAZU za delo delovne skupnosti	51,583,041,00 12,477,028,85 301.355,25 1,260.000,00 303.626,20 73.110,44 4,747,30
SKUPAJ:	70,783.910,24
ODHODKI	DIN
1. Delovna skupnost: brutto osebni dohodki sklad skupne porabe а,	Materialni stroški 3,	Amortizacija 4,	Članske nagrade 5,	Tisk б.	Sredstva za posebne namene 7. Sredstva za investicijsko vzdrževanje	26,021.590,50 6f!6.475,00 9,234.737,51 433.638,00 16.781.149,80 13,188.141,50 1,810.138.00 1.701.805.95
SKUPAJ:	70.775.676,26
Presežek prihodka za prenos v le+u 198S	8.233,98
70,783.910,24
SANACIJA STAVB
Namensko prejela sredstva po Samoupravnem sporazumu o zagotavljanju sredstev za Sanacijo s Ca vb Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novi trg 3, 4 in 5 v Ljubljani:
PREJEM	DIN
Proračun SRS	2.000.000,00
Kulturna Skupnost Slovenije	4.000.000,00
Raziskovalna skupnost Slovenije	6,000.000,00
Ljubljanska kulturna skupnost	6,000.00 0.00
SKUPAJ:	13.00 0.0 00,00
PORABA	
Pogodba SCT	7.737.057,00
Dela po sklepu komisije za prostorski razvoj	6.090.00»,00
Se na žiro računu	4.212.943,00
SKUPAJ:	1B.0 00.000,00
BIBLIOTEKA SAZU
Biblioteka SAZU je leta 1984 izpolnila vse naloge. Obdelali smo vse prispele dokumente in tako mogli ustreči vsem željam na&lh uporabnikov. Siccr pa je ustaljenost dela, ki traja že nekaj let, značilna tudi za preteklo leto.
Selitev knjižnega fonda iz dosedanjih neprimernih skladišč v nove prostore ni povzročila večjih motenj in zaostankov pri rednem poslovanju.
Posebno aktivnost so nekateri bibliotečni delavci pokaiall s publlclranjem in z udeležbo na raznih strokovnih posvetovanjih. Delavka, ki se posveča računalništvu, se je udeležila računalniškega seminarja, ki ga je organizirala Narodna in univerzitetna knjižnica s sodelovanjem Britanskega sveta za kulturo. Flnancerja Biblioteke sta Republiški proračun in Raziskovalna skupnost Slovenije.
Akccsi ja
Prirastek knjižnega fonda je razviden iz Kislednje tabele:
	Zamena	Darilo	Nakup	Obvezni izvodi	Skupaj
knjige	5144	1599	1417	564	8724
rokopisi	—	—	—	—	—
mikrofilmi	-	—	—	—	—
geografske karte	1	—	i	„	2
fotografije in reprodukcije	_	73		_	78
plošče in kasete	—	—	5	—	5
skupaj	5145	1677	1423	564	aaoe
Pri akcesiji daril moramo posebej omeniti dragoceno zbirko starih knjig in prvo tiskov iz 16. do 19. stoletja s področja evropske literature in kulturne zgodovine. Knjige nam je daroval dopisni član dr, Janko Lavrin iz Londona. Drugo, zelo veliko darilo nam je poslal dr. dr, Rudolf Trofenik. Obsega celotno knjižno izdajo njegove založbe v Miinchnu. Večji knjižni dar nam je poslal tudi Geološko-paleontološki inštitut tržaške univerze.
S — LetopnB
129
Dublelni fond
Seznam dvojnic, ki so se nabrale med letom, smo objavili šestkrat Ln ga poslali v Izbiro 124 ustanovam {od tega 69 v inozemstvo). Zamenjali smo 1086 dvojnic.
Rokopisni oddelek
Rokopisno gradivo je v celoti obdelano. Prirastka v preteklem letu ni bilo. Izpisujemo pisma dopisnikov dr. Frana RamovSa za naslednjo publikacijo naših Objav.
Celotni knjižni iond
Ob koncu ¡etc 19&4 je imela Biblioteki! SAZU mueniariziraTtih:
knjig in letnikov revij	319 810
rokopisov	110
mikrofilmov	733
geografskih kart	3 384
fotografij ln reprodukcij	7 O00
gramofonskih plošč in kaset	233
skupaj	331 270
Katalogi
Lastna baza podatkov obstaja v obliki listkovnlh kartotek: matičnega in abeced no-imenskega kataloga, kataloga UD K, katalogov ekspedita zamene in prejema zamene. Ves knjižni fond je katalogiziran, klasificiran pa tisti, ki je prispel po letu 1951.
Zamenjava
Zamenjava akademijskih publikacij predstavlja naše naj obširnejše in najaktivnejše delovno področje. Ob koncu leta je bila zamenjalna mreža razširjena na 81 držav vsega sveta in je Obsegala 1527 naslovov (1265 v inozemstvu in 262 v SFRJ).
AfOUe zamenjalne stike smo navezali z naslednjimi vstanovhmi: SFRJ
Ljubi^aTia: Inštitut za sociologijo pri Univerzi Edvarda Kardelja,
Knjižnica Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, Zavod za ribištvo Noui Sad: Institut za i stori ju Filozolskog fakulteta Novo mesto: Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Rije tea; Zavod za povijesne l društvene znanosti JAZU Titog-rad: Arheološka zbirka SR Cme Gore Zagreb; Hrvatsko numizmatično druStvo
BRAZILIJA
Goi&nia; Biblioteca Central CIPER
Nicosia.' Cyprus Research Centre
CSSR
Frailo ; Nil prstke vo muzeum asíjskych, africkych a americkych kultur, Ustav pro theorii a dejiny umení CSAV
FRANCIJA
Orléans: Bureau de Recherches Géologiques et Minières Paris: Centre d'Études Celtiques,
Fédération Française de Spéléologie
ISLANDIJA
Reyfcjauííc: Hafrannsöknastofmmin ITALIJA
Padova: Isti tu tO d i S tO ría A ti tica Roma: lstituto Gramsd t _ MADŽARSKA
Nyíregyháza: J Asa And ras Múzeum NEMŠKA DEMOKRATIČNA REPUBLIKA
Berlin: Deutsche Staatsbibliothek ROMUNIJA
Cltíj: Biblioteca Central^ Uní vers itarä
Španija
Madrid: Departamento de Historia Antigua Zaragoza: Museo de Zaragoza
SV1CA
Lausanne: Bibliothèque Historique Vaudoise VENEZUELA
Maracífibo; Programa Arqueología de Rescate
zvezna republika nemčija_________
Frankfurt am Mitin: Seminar für Vor- und Frühgeschichte der Universität
Ekspedit
Razposlali smo akademijske publikacije, skupne publikacije naše akademije in Sveta akademij in tudi izdaje, ki jih je SAZU prejela kot dediščino nekaterih ustanov;
v zameno	12 453
v dar	2 573
v prodajo	939
obveznih Izvodov	J 242
bibliotečnih publikacij V dar	S 115
bibllotečnih publikacij kot obvezni izvod	537
skupaj	22 959
Izposojanje
Biblioteka je izposojala leta 1954 iz svojega knjižnega fonda 2787 uporabnikom. Ti so biblioteko obiskali 8985-krat {4575-krat za izposojo v čitalnici, 4410-krat za izposojo na dom).
.Število izposojenih zvezkov v preteklem letu je bito:
v čitalnici			16 511
na dom			9 ¡593
inštitutskim bibliotekam			7 051
medbibliotečna izposoja:	101	biblioteki v SFRJ	465
	29	bibliotekam v inozemstvu	74
skupaj			33 699
Publikacije
Da bi mogli javnost seznaniti s 3vojim delom in knjižnim fondom, zlasti z novostmi, izdajamo razne publikacije v ciklostilni tehniki- Naklada je 200 do 300 izvodov. Leta 1984 je Biblioteka vsak mesec izdala Seznam o akcesiji knjig Poleg tega je bil objavljen Letni seznam periodik. Kratko poročilo o delu v leti* 1983, šest Seznamov dvojnic in Seznam razpoložljivih publikacij SAZU. V Letopisu SAZU pa je Biblioteka objavila bibliografijo akademijskih publikacij za preteklo leto. Opravili smo tudi njihovo klasifikacijo po UD K
Objave M. Piibj&nčic:
Prejjied jugoslovanskih. ekonomskih revij. — Ekonomska revija {Ljubljana),
35, 1984, 1, 173—187. Pregled juposEovanikih ekonomskih revij. — Ekonomska revija {Ljubljana), S5, 1084, 2/3, 379—5B9.
Publikacije Slovenske akademije znatiosti in umetnosti v letu 3983, — Letopis
SAZU, 34 (1983), 1984, 191—195. Seznam razpoložljivih publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. November 1984. Biblioteka SAZU, 1984. (Urednica.)
P. Ramovš:
Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 1933. — Ljubljana, Biblioteka SAZU.
1904, 0 str. + III prll. Biblioteka SAZU, [Poročilo o delu v letu 1983.j — Letopis SAZU, 34 (1983), I9B4, 183—487.
Letni seznam periodik. Biblioteka SAZU, 1984. (Urednik.)
Seznam prejetih knjig. Biblioteka SAZU, januav-december 1984. (Urednik.)
IV
PUBLIKACIJE SAZU

PUBLIKACIJE
Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1934
SPLOŠNE IZDAJE
Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 34. knjiga. 1983. Ljub! ja na 1904, 326 + (I) str. 22 cm. 2200 i z.V.
Vestnik. Inštitut za marksistične študije. Letnik IV: 1933, Ljubljana 1984. 24 cm. 700 izv.
Steuilkn 1—2: 027 str.)
Karl Marx: Oí rti kritike politične ekonomije (Prvi osnutek) 1857—1858 — (konec poglavja o denarju, začetni del poglavja o kapitalu). (Prevedel in uredil Rado R i h a.) Str. 7—72.
Mladen Dolar: Hegel ali Spinoza? Ob MachereyeVi knjigi. Str. 73—90.
Rado R i h a: Marxova teorija denarja v O (rti h. Ob Backhaus ovem poskusu rekonstrukcije Marsove teorije vrednosti. 2. dei. Str. 01—115.
Pavle Zgaga: K Marxovi prvi kritiki Hegla. Str. 117—123.
Sinopsisi. Str, 125—127.
Boris Zihcrl: Zbrana dela. Druga knjiga. Ljubljana 1983. 328 str. 24 cm. 1000 Izv.
Sclencc and Faith. International and Interdisciplinary Colloquium. Ljubljana, Yugoslavia, May 10—12, 1984. Ljubljana, Slovene Academy of Sciences and Arts & Rome, Secretariat for Non Believers 1384. 275 str. 22 cm. 1000 izv.
Vsebitto:
Zdenko Roter, Franc Rodé: Präsentation. Str. 5.
Honorary committee. Str. 6—7.
Programme of the colloquium, Str. 8—10,
Janez Miičinski: The opening speech, Str. 13—15.
Paul Poupard: Allocution. Str. 17—18.
Franz König: Aussprache. Str. 19—20.
Dušan S i n i g O j: Wellcome address. Str. 21—22.
Anton Trs ten j a k: Wissen und Glauben — zwei erkenntnistheoretische Ebenen. (Eine kognitiv psychologische Analyse.) Str. 25'—28.
Juan Casanovas: Conflicts between faith and the new astronomy In the XVH® century. Reflexions on the Galileo question. Str. 29—47.
Zdenko Roter: Implications sociologiques entre la science et la religion, dans un pays socialiste, Str. 49—58,
Srd jan Vre an: Critical dimensions of science and faith. Str. 59—60,
Jean Ladriere: Science de la iol el foi dans la science. Str. 73—94.
Thomas L uckmann: Social structure and rellgion in modern industrial
Society. Str. 95—107. Marko Kerševan: Religionssoziologle, Religion, Theologie. Str. 109—122. DimiLrije Kalezpč: Grenzfragen zwischen der Theologie der Offenbarung und
den Wissenschaften über die Natur. Str. 123—135. Charles Fehrenbach: L'explosion initiale ou Big Dang et l'origine de
l univers. Sir. 139—147, Henri And ril lat: Cosmologie et origine de Tunivers. Str. 149—158, Peter Schuster: Fhysical basi s of evolution. Str. 159—166. Marie-Joseph Heuts: Biogenesisr a View from the outside, Str. 167—180. Georges Cottier: Morizons thiologiques de la stience. Str. 183—197, Tine Hribar: Das Subjekt der Wissenschaft und das Subjekt des Glaubens. Stf, 199—206.
Johann Baptist Metz: Theologie angesichts der späten Moderne. Str. 207 —215.
Veko s lav Grmič: Technische Kultur und Glaubenserfahrung, Str, 217—229 Andrej Kirn: Die Attribute Gottes und das Wissenschaftliche Denken. Str.
231—239-
Ivo Supek: Truth, freedom and moral responsibility. Str. 243—253. Georges J, Rine: Dogmes Calholiques et Science experimentale. Str. 254
—250.
Janez S trn ad: A physicians reflection on science and faith, Str, 259—261. Anton Stres: La structure specifique de l'acte de foi, Str. 263—2G5. Janez M i 1 C i n s k i: The concluding speech. Str, 269—276. Paul Poupard: Conclusion. Str. 271—272-
IZDAJE RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE Razprave XIV. Viktor Korošec: Pogodba med Suppiluliumom 1, in Su-naššurum iz Kizauvatne (KBo I, 5). Pogodba med Naräm-Sinom in neznanim elamskih vladarjem (MDP, XI, 2—11). Ljubljana 1933, [V kolo-£onu 198 4. j (XII) + 60 str. 24 cm. 600 iz v. Arheološki vestnlk XXXIV, 1983, Ljubljana 19B4. 467 + (I) str. 4- (7) pril. 24
cm. 1100 Iz V, Vsebino;
Jaro Sašel: Peter Petru (103D—1983). In memoriam. Str. 17—22, Anja Dular: Bibliografija Petra Petruja. Str. 23—47.
Biba Terian: Das Pohorje — ein vorgeschichtliches Erzrevier? Str. 51—84 Tone Knez: Denkmäler der Situlenkunst in Slowenien. Fundkatalog und Bibliographie. Str. ¡15—105, Vitko P a h i 6: Zakopna najdba iz Pekla pri Mariboru. Str. 106—128. Andrej ValiČ: Prazgodovinske grobne in naselbinske najdbe v Kranju, Zaščitna arheoloika izkopavanja okoli farne cerkve L. 1972. Str. 129—139 -f 1 pril.
Jana Horvat: Prazgodovinske naselbinske najdbe pri farni cerkvi v Kranju. Str. 140—218.
Janez Dular: Gomilno groblSče V Loki pri Črnomlju. Str. 219—244. Stanko Pahič: Die Erforschung der Römerstrassen in nordöstlichen Slowenien. Str. 241—267 + (3) pril. Boris Vlčič: Rimska Villa rustica iz Dolnjega Brezovega pri Sevnici. Str. m—Z91.
Mehtllda Urleb; Antično grobišče v Cerknici. Str. 298—346. Niko K ure t: Dve lutki iz Emone. Str. 347—352,
Iva Miki C ur k: Sledovi rimskega zemljemerstva na Dravskem polju? Str. 353—357.
Timotej K n i f i c: Nožič z zavoj koma s staroslovanskega grobišča Diese pri
Bodeščah. Str. 361—374. Andrej P1 eter s ki; Nožiči z zavojkoma V zgodnjem srednjem veku. Str. 375—395.
Vera Kolšek. Jaro Sašel: Zupančičev rokopis celejanskih spomenikov Iz leta 1812. Str. 399—407.
Peter Kos: Der Schätzt und norischer GroQsilbermünzen aus Bevke. Str. 411— 417 + 3 pril.
Dragan Božič; Kritisches zu der "Hebelstangentrense« von Sotin-Zmajevac (Slawonien) und dem »Kamplhorngriff« von Vin j i vrh bei Bela cerkev (Slowenien). Str. 421^130.
Slavko Ciglenečki: Cateški Grič— Linhartov -Neviodunum«? (Arheološko-topografska skica prazgodovinske in antične poselitve v Brežiških vratih.) Str. 431—441.
Knjižne ocene in poročila, Str, 445—4&8,
Arheološki ves (ni k XXXV. 1984. Ljubljana 1084. 377 + (II) str. ~f (8) pril. + (8) tab, 24 cm. 1100 izv.
Vsebina:
Herman Parzlnger; Die Stellung der UferrandSiedlungen bei Ljubljana im äneolithischen und frühbronzezeitlichen Kultursystem der mittleren Donauländer. Str. 13—15 + 2 pril.
Ivan Türk, Davorin Vuga; Zamedvedica pri PleŠivici. Novo eneolitsko naselje na Ljubljanskem barju. Str, 76—89.
Greta Hirschbäc k-M e r h a r: Prazgodovinski depo Debeli vrh nad Pred-gradom. Str. 90—109.
Biba Teržan: O jantarju z Debelega vrha nad Predgradom. Str. 110—118.
Tone Knez: Žarno grobišče v Novem mestu. Začasno poročilo o raziskovanju v letu 1982. Str. 119—133 + I pril,
Ivan Puš: Prazgodovinski Molnik. Str. 134—162.
Tatjana Tomazo - Ravnik: Antropološko poročilo z grobišča Molnik. Str. 163—165.
Milan S a g a d 1 n: Antiina stavba pri Bistrici pri Tržišču. Str. 169—184 42 pril.
Mira Strmčnik - Gulič: Najnovejši podatki iz Starega trga pri Slovenj Gradcu. Str. 105—224 + 2 pril.
Ivan Tušek: Rimska apnenica v Rabelčji vasi v Ptuju. Str. 225—232 + 1 pril.
Walter Lei t Oer: Römische Klcinfunde aus Siscia. Str. 233—259.
Irma Cremošnik; Poreklo rimske slikane keramike. Str. 260—274.
Timotej K ni i i c, Drago Svoijšak: Grobovi langobardskih vojščakov Iz Solkana {Nove Gorice). Str. 277—292.
Jaro Sašel, Branko Maruš i č: Štirideset rimskih napisov iz Istre. Str. 295 r—322 + 7 tab.
Peter Kos: Ein Schatzfund konstantinischer Folles aus Celje. Str. 325—336 + 1 tab.
Michael P.faul] S p ei del: The Road to Viminacium. Str. 339—341.
Vera Kolšek: Nekaj podatkov o zgodnjem krščanstvu V Cele ji. Str, 342—345
Iva M i kl - Cu r k: Bernarda Pere {1929—1983). Str. 349—350.
Davorin Vuga: Rainer Christlein (1940—1983). Str. 351—352.
Knjižne ocene in poročila. Str. 355—378.
Viri za zgodovino Slovencev. Knjiga sedma. Darja Mihelič: Najstarejša piranska notarska knjiga (1281-1287/89). V LJubljani 1984 256 Str. 24 cm. 600 izv.
Monumenta artls musioae Slo veni ac I. Amandus I v a nčič: Sonate a tre, (Spar-tiral, revidirat In uvod napisal Danilo P o k o r n. Generalni bas izdelal Pavel S i v i c.) Ljubljana 1983. [V kolofonu 1984,J XXI + 67 + (1> str. 29
cm, 800 Izv,
Monumenta artis musicae Sluvcniae IT. Daniel Lagkhner: Soboles mustea. (Spartiral, revidiral in uvod napisal Jože S i v e c.) Ljubljana 1933. [V kolofonu 19B4.] XX + 160 -f (I) str. 29 cm. 500 Izv,
Monumenta artis musicae Sloveniac III. Amandus Iva nčič: Simfonije za dve violini in bas. (Spartiral, revidiral in uvod napisal Danilo P o k o r n. Generalni bas Pavel Sivi c.) Ljubljana 1984, Xvi +47 + i1) str- 29 cm. 500 izv.
IZDAJE RAZREDA ZA FILOLOSKE in LITERARNE VEDE
Tradiliones lft—► 13, 1081—1983. Zbornik Instituta za slovensko narodopisje.
Ljubljana 1984. 300 -j- (IV) 3tr. + 1 pril. 24 cm. 1000 iz v. Vsebina:
Inja Smerdel: Soseska vasi Selce. Str, 5—34 + 1 pril. Angelos Baš: Polžji lov na Slovenskem. Str. 35—60.
Niko Kuret: Uki »starcev« med maskami jugovzhodne In srednje Evrope. Str. 61—T4.
Jurij F i k f a k: Drabosnjakov Pasijon: primerjava med dvema oblikama postavitve (1982—1983 in ca. 1900—1933}. Str. 75—84. Marija S ta no ni k; Otroška slovstvena folklora. Str. 85—94. Emili j an Cevc: Motivna izhodišča ljudske pesmi »Sveta kri sejana-". Str. 95—104.
Dušan Ludvik: Rezijanska mu j a — grdina. (Pojav in etimologija.) Str. 105 —112.
Helena Lož ar - Pod log ar: Poročila o svatbi pri Ziljanih od konca 18. stoletja do danes. Str. 113—144. Zmaga Kumct; Cafova zbirka slovenskih ljudskih pesmi. Str. 145—152. Angelos B a i: K slovenskemu imenju za etnologijo (1S4J—1857). Str. 153— 3 64.
Vilko Novak; Prezrti spis Vinka F. Kluna O Slovencih, Str. 165—172. Vilko Novak: Etnološko delo Stanka V urnika. Str. 173—190. Monika Kropej: Josip Sašel etnograf, Ob stoletnici rojstva. Str. 191—200. Marija S U non ik; O razmerju do slovstvene folklore med slovenskim narodnoosvobodilnim gibanjem 1941—1945. Str, 201—208. Bogo Grafenauer: Ali so mogoči »-pogledi« na katerokoli znanost brez
obravnavanja njene svojske metodologije? Str. 209—213. Emilijan Cevc; Nekaj glos ob drugi knjigi »Slovenskih ljudskih pesmi«. Str. 219—232.
Milko Matičetov: »Te dvi sti rozeanski«. Cafov zapis 1844. Str. 233— 262.
Jože Gregor i č: Sveta zdravnika Kozma in Damjan na Slovenskem, ii. Str. 245—262.
Roberto Dedenaro; tln manufatto popolare a Trieste. Str. 263—266. Milko Matičetov, Niko K. ure t: »-Kristusove« ali »božje igre« v Čedadu
1298 in 1304. Str. 267—268. Jaro Dolar: Starosvetna drobca iz Hotinje vasi pri Mariboru. Str. 269. Milko M atičetov: »Ti dilaš po kalvinsken«. Sled lz časov reformacije v rezi janski katehetični pesmi. Str. 269—271, Jože Gregoiit: Fran Levstik o Čarovnicah. Str, 271. Jaro Dolar: Počitnice v Zetalah poleti 1929. Str. 272—273. Jože Gregorič: O jaslicah v Kostelu. Str. 273—215.
Emilijan Cevc: Švicarska paralela konjeniški procesiji v Komendi. Str. 275 —276.
M.[iiovan] G a v a z z i: Robert Wlldhaber (1B02—1982). Str. 277—278. Knjižna poročila in ocene. Str. 279—299. Seznam sodelavcev tega zbornika. Str. 300,
Traditlones 13. J3&4. Zbornik Inštituta Za slovensko narodopisje. Ljubljana
1984. 240 -f- (IV) str, 24 cm. 1000 iz v. Vsebina;
Milko Matičetov: Po dvajsetih letih. Str, 5—6,
Valens Vodušek: Tridelni os mereč v slovenskih in drugih slovanskih ljudskih pesmih. Str. 7—34. Zmaga Kumer: Balada O rokovnjaču Matjonu. Str. 35—47. Milko M a 11 i e t o v: Pesmi o Marku (Knezu, Kraljeviču ...) na Slovenskem. Str. 49—58.
Mirko Ramovš: Vloga ljudskega plesa v življenju slovenskih izseljencev. Str. 59—62.
Anka Novak: Vaška skupnost v Ratečah. Str. 63—70. Angelos Baš: Moda. Str. 71—85.
Tone C ovc: Votivna podoba iz začetka 19 stoletja in njena pričevalnost za
Stavbno zgodovino. Str. 87—98. Majda Fister: Odprta vprašanja etnološke topografije na Koroškem, predvsem o Stavbarstvu. Str. 98—110. Tanja T o m a ž i i: Gospodinjski izdatki v meščanski družini. (Dnevnik Pavle
it. od 1916—1950.) Str. 111—126. Predavanje Stanka Vurnika o ljudski umetnosti. Iz zapuščine obj.[avil] Vilko Novak. Str. 127—135. [A. Vilko Novak: Nekaj misli in pojasnil za uvod. Str. 127—130. — D. Stanko Vurnik; Predavanje o ljudski umetnosti. Str. 130—135.J
Lenka Molek: O posebni stavbni zasnovi nekaterih starejših kmečkih stavb v gornjesavski dolini. Pojav stoipastega, iz stavbnega lesa izmaknjenega in posebno oblikovanega shrambnega dela stavbe v dveh nadstropjih. Str. 136—138.
Si Ivan a Palet ti: Samoobrambne besede, navade in verovanja v Reziji. Str, 139—143.
Tina V ž j t o v a: Smrt (AT 332). (Prev.[edel) Milko MaHČetov.) Str. 144—148.
Janez Dolenc: Tolminska pravljica o grbcu- Sir 149—151. Andrej Dular: Gradivo o belokranjskem vinogradništvu na prelomu stoletja. Str. 152—155.
Milko Mati če tov: Folklorne drobtine iz Svetja (Svetine) — 9. XI. 1947. Str. 156—158.
Slavko Jtremeniek: Za kakšne in za Čigave »neprijetne občutke« gre? Str. 159—162.
Alenka Si mi k i C: Pojasnila k začetkom dela terenskih ekip EM, Str. 163— 1(55.
Ni ko K ure t: Slovenski etnografski muzej in Inštitut za slovensko narodopisje- Str. 166.
Julijan Strajnar: Objavljanje ljudske glasbe v teoriji In praksi. Str. 167— 170,
Duian Ludvik, Milko Mati če t d v: O rezijanžčini v *Merianu«, Str. 171 —172,
Marija S t a n o n i k; O pripravah za izdajo slovenskih povedk. Str. 173—183. Naško Križnar: Festival dei Popoli spet s slovensko udeležbo. Str. 185—
iee,
Milko Matičetov: Tina Vajtova (1900—1984). Str. 187—190 Milko MatifetoV; Alojzij Bolhar (1899—1984). Str. 191—194. Aldo Madotto, Milko Mati četo v: Čudne navade za klicanje dežja, Str. 105—196.
Milko Mat I če t o v: Ju zda iausperska. (Ad Traditiones 5—fl, 103.) Str. 196— 199.
Duian Ludvik: »Dvojna obleka« V Zupančičevi Dumi. Str. 199—200. Viktor Smolej: Nesrečna nočna pot zaradi stave (Ad Traditiones 5—6, 329.) Str. 200—201.
Marta Koren: Pranje z govejim žolčem. Str. 201. Knjižna poročila in ocene. Str. 203—239. Sodelavci tega zbornika. Str. 240.
Gradivo za narodopisje Slovencev 2. Angelos B a J: Opisi kmefkega oblačilnega videza na Slovenskem v 1. polovici 19. stoletja. Ljubljana 1084. 167 + (I) str. 24 cm. iooo izv.
izd a je razreda za naravoslovne vede
Razprave XXIV. Ljubljana 1932. 24cm. 1000 izv.
Vsebina:
4.	Narcis M r š i d; Taksonomske, zoogeografske In cenotske raziskave dežev-
nikov (Lumbricidae, Oligochaeta) gorskega sveta Slovenije. Str. 159—250.
5.	Lojze M a r i n č e k, Livio Poldini, Mitja Zupančič: Ornithogalo py re-
naici — Carpinetum ass. nova in Slowenien und Friaul — Julisch Veneti en. Str. 259—328 + (IV) str. + 1 pril.
Raz[)rave XXV, Ljubljana 19B4. 24 cm. 1000 izv.
Vsebina:
Stanko Grafenauer: Akademik Ivan Rakovec 85-Iefcnlk. £tr. 1—IV.
1.	Katica Drobne: Perilocülina slovenica, B Form, from, the Paleocene Of
Majevica Mt. (Yugoslavia) and the New Family Fabulariidae, Str, 1—3Z + B Labi.
2.	Ljerka Markov id: Die Ruder alvegeta lion im d inarischen und vordin ari-
sch en Gebiet Sloweniens. Str. 63—132 + 14 tabel.
3.	Lojze M ar in tek, Mitja Zupančič: Carpinetum subpannonicum ass.
nova. Str. 133—160 + 1 tabela. Geografski zbornik XXlIi. 1983, Ljubljana 1984. 338 -f- (I) str. + 3 tabele -f
(6) kart. 24 cm. 1000 izv. Vsebina;
1.	Milan Sifrer: Nova dognanja o geomorfološkem razvoju Ljubljanskega
barja. Str- 5—55 + 1 karta.
2.	Karel H a t e k: Razvoj reliefa in izraba tal v Ložniškem gričevju- Str. 57—
97+3 tabele.
3.	Drago Meze: Hribovske kmetije med dolinama Kokre in Drage. Str. 99
—139 -f 3 karte.
4.	Ivan Gams: Hribovske kmetije Slovenjgraškega Pohorja. Str. 141—193.
5.	Milan Natek: Hribovske kmetije v vzhodnem delu Dobroveljske planota
Str. 201—271,
6.	Drago Meze: Poplavna področja na Blokah. Str, 273—301 -j- 2 karti.
7.	Milan Orožen Adamič, Marko K o 1 b e z e n: Neurja in poplave Poljan-
ske Sore v letu 1982. Str. 303—319. 8- Karel Na tek: Hudi nevihti s točo na celjskem območju in na Gorenjskem
29. junija 1982. Str. 321—333. Acta carsologica. — Krasasloi-ni zbornik XII. 1983, Ljubljana 19S4. 154 -J- (I)
str. + {7} pri). 24 cm. 1200 iz V. Vsebina:
1.	Peter Habič: Reliefne enote in strukturnice matičnega Krasa. Str. 5—26
+ 3 prii.
2.	Rado Gospod arič: Jamski sedimenti in speleogeneza Škocjanskih jam
Str. 27—43,
3.	Janja Kogovšek: Vertikalno prenikanje vode v Škocjanskih jymah in
Dimnicah, str, 49—65.
4.	Peter Habič, Rado Go spod arič, Janja Kogovšek; Kraške in hidro-
geo loške značilnosti Košanske doline ter njen prispevek k onesnaženosti Notranjske Reke. Str. 67—89.
5.	Jože Car, Rado Gospodari č: O geologiji krasa med Postojno, Planino
in Cerknico. Str. 91—106 + 2 pril.
6.	France SuŠterSič: Preprost model preoblikovanja udornic. Str. 107—
138 -f 2 pril.
7.	Primož Jakopin, Ivan K e n d a, Maja Kranjc, Andrej Kranjc: Kra-
sosiovna zbirka podatkov. Str. 139—154. Tolmač k vegetacijskim kartam I. Ivo P u n c e r: Kartiranje vegetacije in vegetacijska kartografija. Ljubljana 1984. 51 + (I) str. + 3 pril. -f l standard, 24 cm. 300 izv.
KOPRODUKCIJSKE IZDAJE
Literarni leksikon. Študije, Ljubljana, Državna založba Slovenije 1984. 20 cm. Zvezki:
23.	Denis Poniž: Konkretna poezija. 83 + (II) str.
24.	Marjeta Vasič: Eksistencializem in literatura, 169 + (II) str.
25.	Katarina Bogataj - GradiSnik: Sentimentalni roman- 179 + (II) str. Tone Cevc: Arhitekturno izrodilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem. Kulturnozgodovinski in etnološki oris. Ljubljana, 5AZU (ZRC SAZU, institut za slovensko narodopisje) fit Državna založba Slovenije 1984 313-I- (I) str. 25 cm.
SUMMARY
TUE PRESIDENCY
President: Janez Milfcinski______
Vice-President: Robert Blinc Vice-President: Bratko Kreft
Secretgry-Ceneral: Jose Gorlfcar__
The members of the Presidency are also the Secretaries of the Sections
SECTION ONE	Historical and Social Sciences
Secretary: Alojz Finžgar	
SECTION TWO	Phiidloflicai and Literary Sciences
Secretary: Dušan Moravec	
SECTION THREE	Mathematical, Physical and Technical Sciences
Secretary: Dušan Hadil	
SECTION FOUR	JVijtural Sciences
Secretary: Stanko Grafenauer	
SECTION FIVE	Arts
Secretary: Zdenko Kalin	
SECTION SIX	Medical Sciences
Secretary: Franc Novak
THE MEMBERS
OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS (On 31 December, 1984)
HONORARY MEMBER
Vidmar, Josip
SECTION OME__Historical and Social Sciences
Regular Members
Cvetko, Dragotin, Ph. D.f born in 1911, Professor of History of Slavonic and Modern World Music, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana,
Finzgar, Alojz, LL. D., born in 1902, Professor of Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Goriiar, Jofce, LL. D., born in 19(57, Professor of Sociology, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Grafenauer, Bo go, Ph. D., born in 1916, Professor of Slovene History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
KoroSec, Viktor, LL. D., born in 1039, Professor of Roman Law and of General History of Ancient State and Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
KraSovec, Stane, Eng. (Econ.), born in 1&05, Professor, Faculty of Economics, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Kuiej, Gorazd, LL. D., bom In 1907, Professor of the Theory of State and Law, and of Comparative Constitutional Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Kyovsky, Rudi, LL. D., born in 1906, Professor, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Majer, Boris, Ph, D,, born in 1919, Professor of Philosophy, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
PretnaT, Stojan, LL. D., born in 1900, Professor of Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
TrStenjak, Anton, Ph, D., bom in 1906, Professor of Psychology, Theological Faculty, retired, Ljubljana.
Vilfan, Sergij, LL, D,, born in 1910, Professor of Legal History, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana,
Zwitter, Fran, Ph D., born in 1905, Professor of General Modern History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Corresponding Mmlxn:
Bajt, Aleksander, Dr. oec., born in 1921., Professor of Economics, Law School, University of Ljubljana; Director, Economics Institute of the Law School, Ljubljana.
Cevc, Emilijan, Ph. D., bom in 1920. Scientific Consultant and Chairman at the Franc Stele Institute of Art History, Ljubljana.
Cigoj, S to j an, LL. D., born in 1320, Professor of Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana.
Gastrin, Ferdo, Ph, D., born in 1916, Protessor Of Mediaeval History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana,
Mlinar, Zdravko, Ph. D., born in 1933, Professor of Sociology of Local Communities at the Faculty for Sociology, Political Sciences and Journalism, Edvard Kardelj University of Ljubljana, Chairman of the Local Communities and Work Organizations Research Centre and also Chairman of the Social Work Seminar at the FSPJ, Ljubljana.
VratuSa Anton, Ph. D , born in 1915, Professor at the Faculty of Political Sciences in Belgrade and the Faculty for Sociology, Political Sciences and Journalism, University of Ljubljana; member of the Presidency of the Central Committee of the Communist Union of Slovenia.
Nonresident Cor responding Members
Apostolski, Mihallo, born in 1900, Historian and Military Theorist, President of the Macedonian Academy of Sciences and Arts, Skopje.
Beier, Fried rich-Karl, LL. D., born in 1926, Professor at the Law Faculty in Munich and Director 0( the Max-Planck-InsUtute for Industrial Ownership and Copyright Law.
Benac, AlojzlJ, Archaeology D. Sc., born in 1914, Professor for Prehistoric Archaeology, Faculty of Arts, Sarajevo, President of the Academy of Sciences and Arts of Bosnia and Herzegovina, Sarajevo.
Brajkovid, Vladislav, LL. D,, born in 1905, Professor of Naval and Transportation Law, Uni varsity of Zagreb, retired, Zagreb.
Cubrilovid, Vas a, Ph. D., born in 1B91, Professor of History of the Yugoslav Nations in Modern Times at the University of Belgrade, retired, Belgrade.
Djordjcvic, Jo-van, LL. D., born In 1908, Professor Of Political Sciences and Constitutional Law, Faculty of Law, University of Belgrade, Belgrade.
Djurdjev, Bran isla v, Ph. D,, born in 1908, ProfessoT of History of the Turkish Era and Historical Methodology, Faculty of Arts, University of Sarajevo, retired, Sarajevo,
von Fischer, Kurt, Ph. D., born in 1913, Professor of Musicology, University of Zürich, Zürich.
GerÈkovié, Leon. LL, D., born in 1910, Professor Ot Political Sciences, Belgrade,
Laroche, Emmannuel, Ph. D., born in 1914, Professor of Oriental Languages, Collège de France, Paris.
Paviievié, Branko, LL. D., bom in 1922, Professor ol History, University of Titograd, Titograd.
SirotkoviÉ, Jakov, ph. D-, Professor of Economics, University o£ Zagreb, President of the Yugoslav Academy of Sciences and Arts, Zagreb.
Supifii, Ivo, Ph. D., born in 1928, Professor of Musical History and Sociology at the Music Academy of Zagreb, Chairman of the Institute for Musicolo-gical Research at the Yugoslav Academy of Sciences and Arts in Zagreb, Zagreb.
Si dak, Jaroslav, Ph. D., bom in 1903, Professor of General Modern History at the Faculty of Philosophy In Zagreb, retired, Zagreb.
Taylor, Alan, John, Percival, Ph. D,, born in 1906, Professor of History at the University of Oxford.
SECTION TWO
Philological nnd Literary Sciences
Regular Members
Bajec, Anton, Ph. D., born in IB97, Professor of Slovene Language, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana,
Berkopec, Anton, Ph. D,, born in 1906, Senior Scientific Collaborator, The Slavonic Institute of the Czechoslovak Academy of Sciences, retired, Ljubljana.
Bezlaj, France, Fh. D., born in 1910, Professor of Comparative Slavonic Philology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
Cyp, Bojan, Ph, D., bom in 1923, Professor of Indo-European Comparative Linguistics, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
.Turaniic, Janko, Ph. D., born in 1902, Professor of Serbian and Croatian Languages and ol Old Croatian and Serbian Literatures. Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana,
KoS, Janko, Ph. D., born in 1931, Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Philosophical Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana.
Logar, Janez, Slavist, Bibliographer, born in 1908, Senior Scientific Collaborator of the National University Library, retired, Ljubljana.
Logar, Valentin, Ph. D,, born in 1916, Professor of the History and Dialectology of the Slovene language, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
Moravec, DuSan, born in 1920, Director of Theatre Museum, Ljubljana, retired, Ljubljana.
Vidmar, Josip, Dr, honoris causa, born in 1895, Literary Critic and Essayist, Ljubljana,
Corresponding Members
Rernik, France, Ph. D., born in 1027, Scientific Advisor at the Institute for Slavic Literatures and Literary Sciences, Centre of Scientific Research of the Slovene Academy of Sciences and Arts, Ljubljana,
Kumbatoviö, Filip Kalan, born in 1010, Professor of Theatre History at the Academy of Theatre, Radio, Film and Television in Ljubljana, retired, Ljubljana,
Merhar, Boris, bom in 1907, Professor of Slovene Literary History, Teachers' Training College, retired, Ljubljana.
Paternu, Boris, Ph. D., born in 1926, Professor of Slavic Literatures, Faculty of Arts, University of Edvard Kardelj, Ljubljana.
Stanonik, Janes, Ph. D., born in 1921, Professor of Germanic Languages and Literatures, Faculty of Philosophy, Edvard Kardelj University of Ljubljana, Ljubljana.
Zadravec, Franc, Ph. D,, born in 1925, Professor of Slavic Literatures, Faculty of Arts, University of Edvard Kardelj, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members
FrangeS, Ivo, Ph. D., bom in 1920, Professor of Literary Sciences, Faculty of Arts, Zagreb.
Gavazzl, Milovan, Ph- D , (Sinography), born In 1895, Professor of Ethnology, University of Zagreb, retired, Zagreb.
Grickat-Radulovic, Irena, Ph. D,, born in 1922, Scientific Advisor of Philology at the Institute for Languages, Academy of Sciences and Arts, Belgrade.
Ivli, Milka, born in 1923, Ph. D., Professor of Serbian and Croatian Languages, Faculty of Arts, No vi Sad.
Iviir Pavle, Ph, D., born in 1924, Professor of Slavic Languages, University of No vi Sad, retired, No vi Sad.
Koneski, Rlaäe, born in 1021, Professor of Macedonian Language, Faculty of Arts, University of Skopje, Skopje.
Lavrin, Janko, born in 1BB7, Professor of Modern Russian Literature, University of Nottingham, retired, London.
Rammeimayer, Alfred, Ph. D.p born in IS09, Professor of Slavisties at the University of Frankfurt, ratired, Frankfurt. Vuienov, Dimitrij, Ph. D., born in 1911, Professor of Yugoslav Literatures, Faculty of Philosophy, University of Belgrade, Blegrade,
SECTION THREE _ _Mathematical. Physical fand Technical Scien.ces
Reffülar Members
Blinc, Robert, D. Phys. Sc., born in 1933, Professor of Electromagnetic Field and Optic, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana,
Dolar, Davorin, D. Chem. Sc., Dipl. lng. Chem., born in 1921, Professor of Physical Chemistry, Faculty o( Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana,
Gosar, Peter, D. Phys. Sc., born in 1923, Professor of the Physics of Solids, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana,
Hadïj, Duian, D. Chem. Sc., born in 1921, Professor of the Chemistry ol Structures, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Peklenik, Janez, D. Eng., Dipl. Ing. Habil., born in 192Ê, Professor of Technical Cybernetics and Processing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, Ljubljana.
Peter lin, Anton, D. Sc., born in 190S, D. Sc. h. c. Ass. Chief, Polymer Science and Standards Dlv., National Bureau of Standards, Washington, D. C,, U. S. A.
Suklje, Lu jo, D. Eng. Dipl. lng. Civ; Eng., born in 1910, Professor of Soil Mechanics and of Basic Technical Mechanics, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Ti filer, Mi ha, D. Eng., Dipl. ing. Chem,, born In 1920, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana*
Vidav, Ivan, Ph. D., born in 191B, Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences üind Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Vodovnik, Lojze, D. Phys. Sc., born in 1933, Professor of BiocybernetiCS, University of Ljubljana, Ljubljana.
Corresponding Members
Gyergyek, Ludvik, Sc. D., born in 1922, Professor of Bonds, Systems and Information Theory and Static Methods at the Electrotechnics Faculty, Edvard Kardelj University of Ljubljana, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members
Balenovid, KreSemir, D. Sc, (Chemistry), born in 1914, Professor of Organic Chemistry and Biochemistry, Institute of Chemisty, University of Zagreb, Zagreb.
Borisevii, Nikolaj Aleksandrovif, Sc. D., born in 1923, Professor at the Lenin University of Minsk, President of the Academy of Sciences of Belorussia U. S.S.R., Minsk.
Despià, Aleksander, D. Sc. (Physical Chemistry), born in 1927, Professor of Physical Chemistry, Faculty of Technology, University of Belgrade, Belgrade.
Gladem6, Drago, D. Sc. (Chemistry), born in 191S, Director, Institute of Anorganic and Analytical Chemistry, University of Zagreb, Zagreb.
Hahn, Erwin, L. Sc, D,, born in 1921, Professor of Physics, University of California, Berkeley, CaJifornia.
MihailoviÉ, Mihailo, D. Sc. (Chemistry), bom in 1924, Professor, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Belgrade, Belgrade.
Povh, Bogdan, D- Phys. Sc., born in 1932, Professor of Physics, University of Heidelberg, Director of the Max-Planck-Institute for Nuclear Physics, Heidelberg.
10 — Le topi a
145
Prelog, Vladimir, D. Chem, Sc., born in 1906, Head of the Laboratory for Organic Chemistry ETH, retired, Ziirich.
Rao, Cbintamani, Nagesa, Ramachandra, Sc. D,, born in 1934, Professor at the Indian I ins tit Lite of Technology, Kanpur, mdia.
Savi6, Pa vie, Dr. honoris causa, bom in 1909, Professor of Physical Chemistry, faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Belgrade, retired, Belgrade.
SECTION FOUR_Natural Sciences
Regular Members
Brodar, 5re5kor Ph. D., Dr. honoris causa, born in 1993, Professor of the Prehistory of Man, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Grafenauer, Stanko, D. Geol. Sc., born in 1922, Professor of Mineralogy and Petrography, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
lle&C, S veto z ar, Ph, D, born in 1997, Profesor of Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Mayer, Ernest, Ph, D., born in 1920, Scientific Adviser, Jovan Hadii Institute ot Biology, The Slovene Academy of Sciences and Arts, Ljubljana.
Eakovec, Ivan, Ph. D., born in 1809, Professor o£ Geology and Palaeontology, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Corresponding Members
Bole, Joze, D. Biol. Sc., born in 1929, Scientific Adviser for the Jovan Hadzi Institute of Biology at the Slovene Academy of Sciences and Arts, Ljub-Ijana.
Drovenik, Matija, D. Geol. Sc., born in 1927, Professor of Ore Deposits and Ore and Coal Macroscopy in the Faculty Of Natural Sciences and Technology, University o£ Ljubljana, Ljubljana.
Gams, Ivan, D, Geography Sc, born in 1923, Profesor of Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
MatjasiË, Janez, D. Biol. Sc., born in 1921, Scientific Adviser, Jovan Hadii Institute of Biology, the Slovene Academy of Sciences and Arts, Ljubljana.
Pieniiar, Mario, Sc. D.. born in 1921, Professor of Geology, Biostratigraphy and Geological Map-Making at the Faculty of Natural Sciences and Technology, Edvard Kardelj University of Ljubljana, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members
Kenk, lioman, Dr. of Natural Sciences, born In 1890, Professor of Zoology and Collaborator for the Library of Congress in Washington, D. C., retired.
Kochansky-Dévidé, Van da, D. Nat. Sc., bom in 1915, regular member of the Yugoslav Academy of Sciences and Arts, Professor, Geological-Palaentolo-gical Institute, Zagreb.
Kratochvil, Josef, D, Nat. Sc., born in 1909, Professor of Entomology, Department of Agriculture in Brno, Brno.
Stevanovié, Petar, D. Nat. Sc., born in 1914, regular member of the Serbian Academy of Sciences and Arts, Professor, Faculty of Metallurgy and Geology, University of Belgrade, Belgrade.
SECTION FIVE_____Arts
Regular Members
Ingolifi, Anton, Writer, born in 1907, Ljubljana.
Jaltac, Boildar, born in 1899, Painter, Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana retired, Ljubljana.
Kalin, Zdenka, Sculptor, born in 1911, Professor, Academy of Fine Arts in Ljubljana, Ljubljana.
Kreft, Bratko, Ph. D, born in 1905, Professor of Modern Russian Literature, Faculty of Arts, Unlvesity of Ljubljana, retired, Ljubljana.
MiheliC, France, born in 190T, Painter, Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana,
PavSiC, Vladimir (Matej Bor), born in 1913, Poet, Writer, retired, Radovljica.
Po tri, Ivan, Writer, born in 1913, Ljubljana.
RamovS, Primož, Composer, born in 1921, Head of the Library of the Slovene Academy of Sciences and Arts, Ljubljana.
Ravnikar, Edvard, Dipl. Ing, Arch., born in 1907, Architect, Professor o£ Public Buildings, Projecting and Arranging Settlements, Faculty o£ Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University o£ Ljubljana, retired, Ljubljana.
Stupica, Gabrijel, Ac, Painter, born in 1913, Professor at the Academy of Fine Arts in Ljubljana, retired, Ljubljana.
Corresponding Members
Krek, Uroš, Composer, born in 1922, Professor of Composition and Theory, Academy ol Music, Ljubljana.
M en art, Janez, born in 1929, Writer, Ljubljana.
MiheliC, Milan, Architect, born in 1925, Director and Chief Project Coordinator at the Konstrukta firm for project planning, Ljubljana.
Udovič, Jože, Writer and Translator, born in 1912, Ljubljana,
Nonresident Corresponding Members
CilenSek, Johann, born in 1913, Composer, Professor, Franz List z Hochschule fur Musik, Weimar, Weimar.
Cemigoj, Avgust, born In 1898, Painter, Trieste.
Maksi mo vič. Desanka, born in IB ¡>3, Poetess, Belgrade.
Mohoroviilč, Andre, Dr. of Architectural Engineering, Professor of Architecture at the University of Zagreb.
MušiC, Zoran, Academic Painter, born In 1909, Paris, France.
Panteleev, Dimitr, Writer, born in 1901, Sofija.
Rajičič, Stanojlo, born in 1910, Professor, Academy of Music, Belgrade, Belgrade.
Saeverud, Harald, Composer, born in 1097, Norway.
SECTION SIX___Medical Sciences
Regular Members
Bat is, Janez, D. V. M-, born in 1919, Professor o£ the Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana.
Brecelj, Bogdan, M. D., bom in 1906, Professor of Orthopedics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Bi'zin, Miroslav, D. Sc., born in 1923, Professor of Biochemistry, Faculty of Medicine, Scientific Adviser at the Institute for Pathological Physiology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Fettich, Jane?,, D. Sc., M. D.t born in 1921, Professor of Dermatovenerology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana.
MiliCinski, Janez, M. D., LL. D., bom in 1913, Professor of Forensic Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana.
Miliinski, Lev, Psyhiatrist D. Sc., born in 1916, Professor at the Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Novak, Franc, D. Sc., M. D., born in 1908, Professor of Obstetrics and Gynaecology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
2upanii£, Andrej, M. D,, born in 1916, Proiessor of Pathological Physiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members
Ciimo, Edhem, D. V. M., born In 1909, Professor oi Zoohygiene, Faculty of Veterinary, University of Sarajevo, Sarajevo.
Dimitrijevii, Milan, M. D., born in 1931, Neuropsychiatrist, Professor of Neurophysiology at the Baylor College of Medicine, Houston, Texas, Chairman of the Department of Clinical Neurophysiology at the Texap Institute for Rehabilitation and Research, Houston, Texas.
Drujan, Boris, D. Chem. Sc., born in 1928, Director of the Laboratory of Neurochemistry I VIC in Caracas, Venezuela,
Franchini, Aldo, D. Sc. L. D., born in 1910, Head of the Forensic Medicine Institute, University of Genova, Gen ova.
Mekuit, Esad, D, V. M-, born In 1910, President of the Academy of Sciences and Arts of Kosovo, Priitina.
Milii-Emili, Joseph, born in 1931, Dr. of Medical Sciences, Professor of Physiology at McGill University, Montreal.
Negovski, Vladimir, born in 1909, D. of Medical Sciences, Professor of Reani-matology, Academy of Sciences, Moscow.
Safar, Peter, born in 1924, Dr. of Medical Sciences, Professor of Reanimato-logy, University Medical Centre of Beanimation, Pittsburgh, USA.
Szentagothai, J^nos, M. D.r born in 1912, Anatomist, President of the Hungarian Academy of Sciences in Budapest, Budapest.
Volkov, Mstislav Vasiljevii, D. of Orthopedics, born in 1923, Director, Central Institute of Traumatology and Orthopedics, Moscow.
REPORT ON THE ACTIVITIES
OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 1904
GENERAL
At the end of December, 1984, the Slovene Academy of Sciences and Arts had one honorary member, 56 regular, 22 corresponding and 56 external members, in total 134 members,
In the year 1984 SASA (the Slovene Academy of Sciences and Arts) lost its regular members Mile Klopili and Marjan MuSii and its external member Mirko DeanOvid.
D NITS
THE INSTITUTE FOR THE LAWS OF THE ANCIENT ORIENT Director; Viktor Korošec
THE INSTITUTE FOR THE SLOVENE EMIGRATION OF SASA Director; Janez Stanonik
THE CABINET OF JOSIP VIDMAR Head: Josip Vidmar
THE COUNCIL FOR THE ENVIRONMENTAL RESEARCH AND
PROTECTION
Head: Avguštin Lah
THE DEPARTMENT FOR PLANNING AND COORDINATING RESEARCH PROJECTS Director; Miroslav Brzin
THE LIBRARY Director; Primož Ramovš
THE DEPARTMENT FOR SPECIALIZED, ADMINISTRATIVE, TECHNICAL AND ANCILLARY AFFAIRS Community Managet: Bojan Pia ve
THE INTER-AC ADEMI COMMITTEES
The I titer-Academy Committee for the Study of Infection of Humans and Animals with Streptococcus agalactiiae
The Inter-Academy Flora and Fauna Committee Of Yugoslavia The Coordinating Committee for Molecular Sciences The Inter-Academy Committee for the Questinos o£ Mixed Households The Inter-Academy Coordinating Committee for the Traumathology In Extraordinary Conditions
The Inter-Academy Committee for Government and non-Dominant Ethnic Groups in Europe
the institute for the laws of the ancient orient
Academician Viktor Korosec studied coneiform characters legal literature and published it as the 14"1 volume ol the Dissertations edited by the SASA Section for Historical and Social Sciences.
the institute for the slovene emigration of sasa
The Institute continued gathering and arranging materials regarding the problem of the Slovene emigration all over the world.
The materials were obtained by Josephina ZakrajSek, Joie Bajc, Joseph Drasler, Anna P. Krasna, Ina Slokan etc. The Institute has also worked on the central register concerning the researchers dealing with the question of the Slovene emigration; it prepared the exhibition of the scientific and research work on this field, where It presented the books about emigration published in the last 9 years on the territory of SH of Slovenia. It also took part in the preparations for the terminology (for the section dealing with the question of emigration) for Encyclopaedia of Slovenia and Jugoslavia as well as for the TV serials about Slovene emigration.
the cabinet of josip vidmar
The Cabinet devoted itself to the literary, editorial, scientific, cultural and political work of the academician Josip Vidmar by gathering documentary materials and their arrangements, performing all the technical Works concerning his public activities and bis contacts with publishing and printing houses as well al the corrections of his works.
In 19S4 Josip Vidmar published a book SI ovens ko pismo (Slovene Letter) in Slovene and German language, one book is in print and two others prepared for print; he edited three books — two in the collection Znameniti Slovenci (Famous Slovenes) and one in the collection Polemika (Polemics). He also published 18 articles, gave numerous lectures, interviews and made other public appearances. One of the main Cabinet's tasks was the preparation of the academician's bibliographical materials for print.
the council for environmental research and protection at the sasa presidency
The members of the Council — as an advisory body of the SASA presidency-accomplished more tasks within the framework of the OECD project on the protection of human environment in Yugoslavia. They took an active part in Council for the Protection of Human Environment at the RK SZDL (Republic Conference of the Socialist Alliance of Working People), in the Association of Societies for Environmental Protection of Slovenia etc.
The report on this matter was presented to the SASA Assembly, At the same time it gave suggestions for the advancement of the Slovenian national and regional park's arrangements as well as for the river Tara protection,
THE INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR. THE STUDY OF INFECTION OF HUMANS AND ANIMALS WITH STREPTOCOCCUS AGALACTIA«
Four Yugoslav academies are working on this project: the Yugoslav Academy of Scicnces and Arts (JAZU); the Serbian Academy of Sciences and Arts (SANU); the Academy of Sciences and Arts of Bosnia and Herzegovina (ANU BiHJ and the Slovene Academy of Sciences and Arts (SAZU),
The results of the research were presented on the 3"" Symposium on the Control of Mastitis in Opatija, on the meeting of the International expert group Arbeitsgruppe der Alpenlander fur Mastitisbekampfung as well as on the meeting of the Yugoslav and Italian experts for contagious diseases on Plitvice.
The research results are promissing: by the means of the sereological typification and fagoty.pification some identical human and bovine strains of this streptococcus have been established,
THE INTER-ACADEMY FLORA AND FAUNA COMMITTEE OF YUGOSLAVIA
In I9S4 the Committee worked on the catalogue of the flora of Yugoslavia, which is planned to be printed in the first half of 1935.
THE COORDINATING COMMITTEE FOR MOLECULAR SCIENCES
In 1984 the Committee extended its activity to the field of molecular biology and biophysics.
THE INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR QUESTIONS OF MIXED HOUSEHOLDS
In 19 Si 5 the Committee is planning to expand its activity to the question of the rural land protection from the change of its purpose.
the library
The activities of the Library in 1384 continued with the same Intensity aï in former years. The Library also continues to confront the same problems, viz.: the shortage of personnel and the lack of space for storage although it has been considerably reduced owing to the new modernly cquiped store. In spite of these problems, its work program was realized. This Is due to the efficiency of the Library management and the highly professional capabilities and painstaking efforts of the Library staff.
The exchange of academic publications and duplicate siock represents the most significant and the most active sphere of the Library. This exchange is now regularly established with 1527 institutions throughout the world. Owing to this in 1984 our literary collection was raised by 5145 volumes. Taking into account donations (1677), purchases (1423) and obligatory editions (584), the increase in the Library collection was 8809 units.
At the end of the year, the Library collection comprised 331,270 units. This collection js recorded in various catalogues, both alphabetically according to authors, and systematically (UDC). The Library prepares monthly bulletins to in form those interested about its new acquisitions. It also provides pamphlets outlinig Library activities. The Library collection Is accessible to all, either in its reading-room or for home-use. In the reading-room various encyclopedic books and periodicals are freely available. In total, the Library has lent out 336999 works to 2787 readers, who have visited the Library 8H85 times.
The Library continues to be responsible for the dispatching of all Academy publications. At the end of the year the Library staff consisted of 20 employees, 15 of whom belong to the Library profession-
ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
I
ORGANIZACIJA
SVET ZNANSTVENORAZISKOVALNEGA CENTRA SAZU
Predsednik: akademik prof. dr. Stojan Pretnar. Namestnik: dr. Demetrij Brodar, dipl. ing.
Delegati delavcev ZRC SAZU: dr, France Bemik, dr, Demetrij Brodar, dr. Tone Cevc, dr. Rado G os po d ar ič, France Novak, mag, Milan Orožen Adamič, Neda Pagon-Brglez, dr. Alojz Ser cel j, Janez Sumrada«
Delegati SAZU; akademiki prof. dr. Miroslav Brzin, prof. dr. Jože Gori-čar, prof. dr. Sergij Vilfan, prof. dr. Stojan Pretnar, prof. dr, Lujo Suk-lje; dopisna člana prof, dr, Matija Drovenik, prof. Janez Logar.
Delegati samoupravnih organizacij:
Raziskovalne skupnosti Slovenije prof, dr. Vladimir Bračič; Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije dipl, ing, Erik Vrenko; Republiške konference SZDL Slovenije prof. dr. Mara Bes ter; Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani prof. dr. Andrej Martinčič; Univerze v Mariboru doc. dr. Bruno Hartman*
Občinske raziskovalne skupnosti Ljubljana Center prof, dr, France Adamič;
Občinske raziskovalne skupnosti Postojna dr. Edvard Rebula.
DIREKTOR
dr. Mitja Zupančič.
Pomočnica.* mag. Stane Granda, Majda Stanovnik-Blinc.
TAJNIŠTVO ZRC SAZU
CAavni pomočnik direktorja: Jože Pakiž Samostojna referentka: Magda Kregar, Tajnica: Božena Gabrijelčič,
Samostojni referent za gradbene zadeve: Tone Podboj.
Računovodska in nekatera splošna opravila za potrebe ZRC SAZU opravljajo delavci delovne skupnosti SAZU.
Kolegij:
dr. Jože Bole, dr, Emili j an Cevc, mag. Darko Dolinar, dr. Jonez Dular, mag. Stane Granda, dr. Peter Habič, dr. Franc Jakopin, Vojislav Likar, dr. Milko Matičetov, dr. Danilo Pokorn, dr. Milan Sifrer, dr. Dragica Turnšek.
Samo npr nuna dciauska feoritroia;
Janez Keber, Jože Munda {predsednik), mag, Andrej Seliš kar, Julijan Strajnar in delegata SAZU akademika prof, dr. Janez Batis in prof. dr. Rudi Kyovsky.
Disciplinska komisija:
dr. Marjan Dolgan, Sonja Horvat, Vlasta Pacheiner-Klander in Ivan Turk (predsednik).
Odbor za delovna razmerja:
dr, Katica Drobne, Maja Košmrij-Levačič, dr. Darja M i belič in mag. Andrej Pleterski (predsednik).
Odbor za razporejanje sredstev sklada skupne porabe: Jurij Fikfak, Polona Kostanjevec, mag. Andrej Kranjc (predsednik), Vojislav Likar in mag. Metka Pavčič.
■Siab za civilno zaščito :
Magda Kregar, Alenka Maček, mag. Karel Natek, dr. Damjan prelovšek (poveljnik) in Cvetan a Tavzes.
Komite za spioino ljudsko obrambo in družbeno samozaščito: dr. Dem etri j Brodar, dr. Marjan Dolgan, mag. Aleš Erjavec (predsednik), dr. Damjan Prelovšek, akademik prof. dr. Stojan Pretnar, dr. Ivo Puncer, dr. Mitja Zupančič.
Delegacija za zbore združenega dela:
Martin Ahlin, mag. Darko Dolinar, dr. Katica Drobne, dr. Božo Dr o ve-nik, dr. Rado Gospodarič, Vojislav Likar, mag. Metka Pavčič (predsednica), Janez Sum rada, mag. Marko Terseglav in Ivan Turk.
Posebna delegacija za zbor izvajalcev za raziskovalne SIS: dr. Angelos Baš, dr. Janez Dular, mag. Stane Granda, dr. Peter Habič, Maja Košmrij-Levačič (predsednica), dr. Zmaga Kumer, dr. Alojz Marin-ček, Jože Munda, mag. Milan Orožen Adamič, Neda Pagon-Brglez, Jože Pakiž, dr. Damjan Prelovšek, dr. Jakob Rigler, Majda Stanovnik-Blinc in dr. Dragica Tumšek,
Združena delegacija SIS za znanost, kulturo, zdravstveno varstvo in
sfcrbsiuo, stanovanj s ko gospodarstvo in zaposlovanje :
mag. Frančiška Benedik, Dragan Božič, mag. Franc Čimer man, Marij
Cuček, mag. Aleš Erjavec, Ivana Hafner, Milena Hajnšek-Holz, mag. Eva
Holz (predsednica), Polona Kostanj evec, Majda Merše, Vlasta Pacheiner-
Klander, Jurij Snoj, Julijan Strajnar, Angela Turnšek in Nastja Voj-
novič.
Izvršni odbor osnovne organizacije Zveze sindikatov: mag. Frančiška Benedik, Kata Cvetko, Andreja Dolenc-Vičič, dr. Marjan Dolgan (predsednik), dr. Božo Drovenik, Marjan Luzar, Božo Otorepec, Maruša Rupert, Sinja Zemljič-Golob,
X. INSTITUI ZA SLOVENSKI JEZIK
Znanstveni svet: akademiki dr. Janez Batis, dr. France Bezlaj, dr. Janka Jurančič (do 21. 2. 19B4), dr. Valentin Logar (predsednik), strokovna svetnica Milena Hajnšek-Holz, red. prof. dr. Martina Orožen, znanstveni svetnik S AZU dr. Jakob Rigler (od 21. 2. 1984), doc. dr. Alenka Sivic-Dular,
Upravnik: izred. prof, dr, Franc Jakopin, znanstveni svetnik SAZU. Pomočnico upravnika: strokovna svetnica Zvon k a Leder-Mancini. Tajnica: samostojna strokovna delavka Ivana Hafner.
a)	Lcksikoloska sekcija
Vodja; strokovna svetnica Milena Hajnäek-Holz. Znanstvena svetnika: dr, Franc Jakopin, dr. Jakob Rigler (delno angažirana).
Strokovne svetnice: Ivana Černelič, Milena Hajnšek-Holz, Zvonka Leder-Mancini, Marta Silvester.
V ¡3 ji strokovni sodelavci: Marjeta Humar, Borislava Košmrlj-Levačič, Jakob Müller, Ivanka Sir cel j, Cveta na Tavzes.
Strokovni sodelauci: Martin Ahlin, Ljudmila Bokal, Alenka Gložan-čev, Janez Keber, Polona Kostanjevec, Branka Lazar, Zvonka Praznik, Jerica Snoj, Nastja VojnoviČ. Samostojna strokovna delavka: Marija Dolenc. Samostojna tehnična delavka: Ana An žel.
Tehnične delavke: Alenka Koren, Irena Orel-Pogačnik, Nataša Sla-vinec.
Zunanja znanstvena sodelavca: akademika dr. Anton Bajec, dr. Valentin Logar.
Zunanja strokovna sodelavka: Marija Janežič.
b)	Dialektološka sekcija
Znanstveni svetnik: dr. Jakob Rigler (delno angažiran), Kaziš kovalna sodelavka: mag. Frančiška Benedik. ßaziskouiiina asistentka: Sonja Horvat.
Zunanji znanstveni sodelavec: akademik dr. Valentin Logar.
c)	Etimološko-onomastJČna sekcija
Raziskovalni asistent: mag. Marko Snoj. Stažistka raziskovalka: Metka Furlan.
Zunanji znanstveni sodelavec: akademik dr. France Bezlaj.
č) Komisija za historične slovarje
Znanstveni svetnik; dr, Franc Jakopin (delno angažiran). iRaziskovalna asistentka: Majda Merše. Strokovni swetnifc; France Novak. Strokovna sodelavka; Francka Premk.
Zunanji sodelavci; akademik dr. France Bezlaj (predsednik), izred. prof. dr. Jože Koruza, red. prof, dr. Vilko Novak, red. prof. dr. Martina Orožen, izred. prof. dr. Breda Fogorelec, prof. Stanislav Suha-dolnik.
d)	Terminološka komisija
Terminološko komisijo oz. njene sekcije sestavljajo zunanji sodelavci, razen Miloša Kibafa, Janje Žitnik in Marjete Kalin. Predsednik komisije: akademik dr. Janez Batis.
Strokovni svet: akademika dr. Janez Batis (predsednik), dr. Dragotin Cvetko, red. prof. dr. France Adamič, red. prof. dr. Ivanka Brglez, dr. Ciril Kržišnik, prof. Gabrijel Simčic, red. prof. dr. Bogomil Var-
gazon.
Strpicoimi delavki.' Janja Žitnik in Marjeta Kalin (od 17. 12. 1984). PRAVNA SEKCIJA
Vodja: dr. Ciril Kržišnik, Strok ovni svetnik: Miloš Rybaf.
Člani sekcije: akademiki dr. Alojz Finžgar, dr. Viktor Korošec, dr. Sergij Vilfan, red. prof. dr. Peter Kobe, red. prof. dr. Vladimir Murko, red. prof. dr. Stanko Peter in.
Jezikovna svetovalka: Zvonka Leder-Maneini.
TEHNIŠKA SEKCIJA
Vodja: red. prof. dr. France Adamič.
Člani sekcije: ing. Stane Bonač, ing. Venčeslav Funtek, ing, Marko Kmecl, red. prof. ing. Bojan Kraut, strokovna svetnica Joža Meze, hon. prof. ing. Franc Mlakar, red. prof. dr. Andrej Pavlin, izred. prof. dr. Jože Puhar, izred. prof. dr. Andrej Smalc, ing. Franc Spiler, red, prof. dr. Niko Torelli (od 6. G. 1984), red. prof. dr. Srdjan Turk, izred. prof, dr. Flori j an Vodopivec. Jezikovna svetovalka: Joža Meze.
MEDICINSKA SEKCIJA
Vodja: red. prof, dr. Bogomil Vargazon.
Člani sekcije; akademik dr. Janez Batis, red. prof. dr. Stanko Banič, asist. mag. Andrej Baraga, dr. Janko Držečnik, red. prof. dr. Miroslav Kališnik, doc. dr. Samo Modic, red. prof, dr. Hubert Pehani, dr. Eman Pertl, dr. Franjo Smerdu, red. prof. dr. Anton Sirca (od 1. 1. 1984), red prof. dr. Danilo Tavčar. Jezikovna svetovalka: Ivanka Sircelj.
VETERINARSKA SEKCIJA Vodja: red. prof. dr. Ivanka Brglez.
Ciani sekcije: akademik dr. Janez Batis, red. prof. dr. Janez Banič, red. prof. dr. Oskar Bbhm, red. prof. dr. Vlado Gregor o vid, dipl. vet. Marko Os red k ar, red. prof. dr. Leo Rigler, Zdenka Karlin. Jezi kotna suetouatca; Stanislav Suhadolnik, Cveta na Tavzes,
NARAVOSLOVNA SEKCIJA Vodja: prof. Gabrijel Simčič.
Člani sekcije: dop. član SAZU dr. Mario Plen i čar, izred. prof. dr. Matija Gogala, doc. dr. Bogdan Kiler, izred. prof. dr. Pavel Ličar, red. prof. dr. Viktor Petkovšek, mag. Pavla Ranzinger, red, prof. dr, Kazimir Tarna an, izred. prof. dr. Miran Vardjan, doc, dr. Tone Wraber. Jezikovni svetovalec: Stanislav Suhadolnik.
UMETNOSTNA SEKCIJA
Vodja: akademik dr. Dragotin Cvetko.
Člani sekcije: dopisni član SAZU dr. Emilijan Cevc, višja strokovna sodelavka Vera Baloh, znanstveni sodelavec dr. Tone Cevc. mag. Ivan Kle-menčič, prof. Vladimir Koch, znanstvena svetnica dr. Zmaga Kumer, dr, Henrik Neubauer, red. prof. dr. Jože Sivec, Dušan TomSe, mag, Sonja Zitko-Durjava.
Jezikovna sretoualka: Zvonka Leder-Mancini.
2. INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO
Znanstveni svet: Znanstvena svetnika S AZU dr. ing. Dem etri j Bro-dar (predsednik} in dr. France Leben, prof. dr, Stane Gabrovec, prof, dr. Franc Osole, višji raziskovalni sodelavec mag, Slavko Cigienečki, Upravnik: dr. Janez Dular, znanstveni sodelavec S AZU. Znanstveni sveini/ci; dr. ing. Demetrij Brodar, dr. France Leben, dr. Jaroslav SaSel.
Znanstveni sodelavec: dr. Janez Dular. Vil ji raziskovalni sodelavec; mag. Slavko Cigleneöki, Raziskovalni sodelavec: mag. Andrej Pleterski. Vil ji strokovni sodelavec: Ivan Türk. Sir okorni sodelavec; Dragan Božič. Strokovna asistentka: Andreja Dolenc-Vičič. Vil ja st ro kovna delavka: Barbara Ravnik-Toman (od 1, 9. 1984), Stažistka raziskovalka: Snežana Tecco-Hvala (od 1. 12. 1984), Strok ovna d.elauka. Dragica Knific-Lunder. Administrativa tajnica: Breda Pavčič-Justin.
3.	ZGODOVINSKI INSTITUT MILKA KOSA____
Znanstveni svet: akademiki dr. Fran Zwitter (predsednik), dr. Bogo Gralenauer, dr. Sergij Vilfan, dopisni član SAZU dr. Ferdo Gestrin, znanstveni svetnik SAZU v pokoju dr. Pa vi s Blazni k (do 13. 6. 1QB4), raziskovalni svetnik Božo Otorepee, dr, Darja Mihelič, znanstvena sodelavka SAZU.
Upravnik: mag. Stane Grand a, višji raziskovalni sodelavec. Znanstvena sodelavka: dr. Darja Mihelič. Raziskovalni svetnik; Božo Otorepec, Vižji razisfcoutlEni sodeiauec; mag, Stane Grand a. Raziskovalna sodelavca: mag. Eva Holz, mag. Vinko Rajsp, Asistent.- Janez Sumrada.
Zunanji sodeiavci: akdemiki prof. dr. Fran Zwitter, prof. dr. Bogo Grafenauer, prof. dr. Segij Vilfan, dopisni član SAZU prof. dr, Ferdo Gestrin, dr. Pavle Blazni k, znanstveni svetnik SAZU v pokoju (do 13, 6. 19 84), prof. dr. Jože Pirjevec, dr. J aro Sašel, prof, Em a Umek, ing. Tadej Brate, ing. Rudolf Ci mol i ni, prof, Majda Zontar. S an d i Sitar, prof. Olga Janša-Zorn, dr. Ivan Zelko.
4.	UMETNOSINOZGODOVINSKI INSTITUT FRANCETA STELEJA
Znanstveni suet; akademik prof, dr. Dragotin Cvetko (predsednik), univ. prof. dr. Sergej Vrišer, dr. Marijan Zadnikar in znanstveni sodelavec SAZU dr. Damjan Prelovšek,
Upraunifc; dopisni član SAZU dr, Emilij an Cevc, znanstveni svetnik SAZU.
Znanstveni sodelavec: dr. Damjan Preloväek. Raziskovalna asistentka: Ana Lavrič.
Vič ji strokovni sodelavki: Vera Baloh (do 30. 6, 1984) in Vida Urek, Samostojni strokovni delauec: Blaž Resman (od 1. 9. 1984). Stažist razisfcovniec; Borut Uršič (od 1. 6. 1984),
5.	MLZIKOLOSKI INSTITUT____
Znanstveni svet: akademika dr. Dragotin Cvetko (predsednik) in Primož Ramovš, prof. dr, Andrej Rijavee, prof. dr. Jože Sivec, raziskovalni asistent Jurij Snoj.
Upravnik: dr. Danilo Pokom, višji znanstveni sodelavec SAZU. Asistent: Jurij Snoj.
Zunanji sodelavci: dr. Mirko Cuderman, prof. dr. Jože Sivec, prof. Pavel Sivic, dr. Edo Skulj.
S. INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE
Znanstveni svet: akademiki prof, dr. Janko Kos (predsednik), Dušan Moravec in Janez Logar, dopisna člana SAZU prof. dr. France Bemik in prof. dr. Boris Paternu, strokovna svetnika Jože Munda in Majda Stan o vnik-Bline.
Upravnik: mag. Darko Dolinar, raziskovalni svetnik.
a)	Sckcija za slovensko literarno Zgodovino:
Znanstveni svetnik; prof, dr. Franc6 Bemik. Znanstveni sodelavec: dr. Marjan Dolgan.
b)	Sekcija za literarno teorijo:
Ra^isfcotJaini svetnik; mag. Darko Dolinar,
Strofcorm sueinict: Vlasta Pacheiner-Klander, Majda Stanovnik-Blinc. iWiskoralna asistentka: Jola Skulj.
c)	Sckcija za biografiko, bibliografijo in dokumentacijo:
Strokovna svetnika: Jože Munda, Nada Gspan-Prašelj. Razisfcoualni sodelavki: mag. Frančiška Buttolo, mag. Metka Pavčič,
č) Skupne službe inštituta:
Samostojna strokovna delavka: Angela Turnsek. Tajnica: Alenka Maček.
T. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE_______
Znanstveni svet: akademika prof. dr. Bogo Grafenauer in prof. dr. Sergij Vilfan, dopisni član SAZU Boris Merhar (predsednik), znanstvena svetnika SAZU dr. Valens Vodušek in prof. dr. Angelos Baš, raziskovalna svetnica mag, Helena Ložar-Podlogar in višji strokovni sodelavec Mirko Ramovš.
Upravnik: dr. Milko Matičetov, znanstveni svetnik SAZU, Pomočnik upravnika: višji strokovni sodelavec Mirko Ramovš. Znanstveni svetniki: prof. dr. Angelos Ba&, dr. Tone Cevc, dr. Zmaga Kumer, dr. Milko Mati četo v.
Raziskovalna svetnica: mag. Helena Ložar-Podlogar.
Višji strofcouni sodelavci: Nasko Križnar, Mirko Ramovš, Julijan
Strajnar.
Raziskovalni sodelavec: mag. Marko Terseglav.
Raziskovalni asistenti: Igor Cvetko, Jurij Fikfak, Marija Stanonik. Strokovna as¡5tentka: Sinja Zemljič-Golob. Samostojna tehnična delauJca: Marta Koren. Tajnica: Tatjana Nartnik.
S. INSTITUT ZA MARKSISTIČNE ŠTUDIJE____
Znanstveni svet: akademika prof. dr. Boris Majer (predsednik) in prof, dr. Rudi Kyovsky, dopisni član SAZU prof. dr. Zdravko Mlinar, prof. dr. Adolf Bibič, prof. dr. Božidar Debenjak, Ivan Križnar, raziskovalni sodelavec Radivoj Riha.
Upravnik: Vojislav Likar, raziskovalni asistent, Viáji raziskovalni sodelavec: mag. Altó Erjavec. Razis kovalni sodeíavec: Ra divo j Riha. Strokovna svetnico: Neda Pagon-Brglez. Razisfcouaíjii asistent; Vojislav Likar. Tajnica: Zvozdana Bizjak-Pitamic.
9. GEOGRAFSKI INSTITUT ANTONA M ELI K A	___
Znanstveni svet: akademika dr. S veto zar Ilešič in dr. Stanko Grafenauer, dopisni član SAZU prof, dr. Ivan Gams (predsednik), znanstveni svetniki SAZU dr. Peter H a bič, dr. Avguštin Lah in dr. Drago Meze, prof. dr. Darko Radinja, prof, dr. Igor Vrišer in strokovni svetnik Milan Natck.
Upravnik: dr. Milan Sifrer, znanstveni svetnik SAZU. Znanstvena svetnika: dr. Drago Mezo, dr. Milan Sifrer. Strofeoimi Svetnik: Milan Natek,
Viáji raziskovalni sodelavec: mag. Milan Orožen Adamič (tudi vodja
kartografskega oddelka in geofotolaboratorija).
Raziskovalni sodelavec: mag Karel Natek.
Stažist raziskovalec: Matej GabroVec (od 1, 6. 1984}.
Samostojna strokovna delavka: Marija Gorenšek.
Samostojna tehnična delavca: Maruša Rupert, Vladq Vi vod.
Višja tehnična delavka; Meta Ferjan.
10. INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA _ ___
Znanstveni svet: akademiki dr. Srečko Brodar, dr. Svétozar Hešič, dr. Ivan Rakovec, dopisni člani SAZU dr. Jože Bole (predsednik), prof. dr. Ivan Gams in prof. dr. Mario Pleničar, znanstveni svetnik SAZU dr. Rado Gospodarič.
UprarniJc: dr. Peter Habič, znanstveni svetnik SAZU. Znanstvena svetnika: dr. Rado Gospodarič, dr. Peter Habič. Strokovna su étnica: Mehtilda Urleb.
Vičja raziskovalna s ode larca: mag. Andrej Kranjc, mag. Janja Ko-govšek.
Raziskovalni sodelavec: France Sušteršič. Raziskovalni asistent: Andrej Mi heve. Samostojni strokovni delavec: Ivan Kenda. Višji strokovni delavki: Maja Kranjc, Božena Kafol. Strokovni delavec: Franc Matečkar. Samostojni tehnični delavec: Jurij Ha j na. Višja tehnična delavca: Leon Drame, Marjan Luzar. Jamska vodnika: Alojz Vadnjal, Samo Morel. Snažilka: Slavuljka Suša k.
H. INSTITUT ZA PALEONTOLOOGIJO_
Znanstveni svet: akademik dr. Ivan Rakovec. dopisni član SAZU prof, dr, Mario Pleničar (predsednik), dr. Jože Bole in dr. Janez Matjaži Č, znanstvena svetnica SAZU dr. Katica Drobne. Upravnica; dr. Dragica Turnšek, znanstvena svetnica SAZU Znanstveni svetnici: dr. Katica Drobne in Dragica Turnšek, Široko uní svetnik: mag, Franc Cimerman, Stažistka raziskovalka,* Spela Goričan,
ii *— Letopis
161
Samostojna tehnična delavka: Milcjka Huzjan. Tehnična delavka: Kata Cvetko.
12 BIOLOŠKI INSTITUT JOVANA HADŽIJA___
Znanstveni svet: akademik prof. dr. Ernest Mayer (predsednik), dopisni član SAZU prof. dr. Janez Matjašič, prof. dr. Kazimir Tarman, znanstvena svetnika SAZU dr. Alojz Ser cel j in dr. Ivo Puncer. Upraumfc; dopisni član SAZU dr. Jože Bole, znanstveni svetnik SAZU. Znanstveni svetniki: akademik prof. dr. Ernest Mayer, dopisni član SAZU dr, Jože Bole, dr. Jan Camelutti, dr. Lojze Marin ček, dr. Ivka Marija Munda, dr. Ivo Puncer, dr. Alojz Sercelj in dr. Mitja Zupančič. Višja znanstvena sodelavca: dr. Božidar Drovenik in dr. Darinka Trpin.
Znanstveni sodelavec: dr, Narcis Mršič. Hazisfcoualiii sodelavec: mag. Andrej Seliškar, -Razisfcoualna asistenta: Metka Culiberg in Marij Cuček. Vi&ji strokovni sodelavec: Milan Prešeren. Str okovni sodelavec: Vinko Žagar.
Samostojni strokovni delauec: Branko Vreč (od 15. 11. 1984). Samostojna teh,nična delavca: Inge Kalan in Peter Tonkli, Višja tehnična sodelavka: Olga Dežman-Jokič.
13. INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE_ _
Upravnik: akademik dr. Bogdan Brecelj.
Zunanji znanstveni sodelavci: prol. dr, Stanko Banič, primarij dr. Slavko Rakovec, prof, dr. Miroslav Kališnik.
II
POROČILO O DELU V LETU 1984
SAMOUPRAVNI IN UPRAVNI ORGANI
Delo samoupravnih in upravnih organov je potekalo v različnih oblikah: na referendumu, 2 zborih delovnih ljudi, 3 sejah sveta, 11 sejah ožjega sveta, 5 sejah odbora za delovna razmerja, 4 sejah odbora za razporejanje sredstev sklada skupne porabe, 3 sejah komisije za pravilnik o razporejanju dohodka in čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, 3 sejah delegacije izvajalcev RSS, 3 sejah delegacije izvajalcev PORS-lO, 43 sejah Združene delegacije SIS uporabnikov, 12 sejah delegacije za delegiranje V skupščine DPS; 7 sejah kolegija, 4 sejah komisije za tisk in 10 sejah komisije za prostorski razvoj.
Na 4. seji sveta {31. 1. 1934) je bil soglasno izvoljen za direktorja Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU s štiriletnim mandatnim obdobjem dotedanji vršilec dolžnosti direktorja dr. Mitja Zupančič, dipl. ing. Na naslednji seji sveta {6. 6. 1984) pa SO bili imenovani S štiriletnim mandatnim obdobjem za glavnega pomočnika direktorja Jože Pa ki ž ter za pomočnika direktorja Majda Stanovnlk-BUnc in mag. Stane Granda.
PomembnejSe samoupravne odločitve delovnih ljudi so bile sprejetje tabele vrednotenja del in nalog na ZRC SAZU z referendumom 12. 3, 1984, to je osnovnega dela Pravilnika o organizaciji In sistemizaciji del in nalog, ki je bil sprejet na zboru delovnih ljudi 12. 3. 1984 in je v veljavi od 20. 3. 1984. Svet ZRC SAZU v oiji sestavi pa je na 1B. seji (30. 7, 1934) sprejel Pravilnik o varstvu pri delu in Pravilnik o varstvu pred požarom, ki sta v veljavi od 7. t. 1984.
Obilico dela In večkratno usklajevanje številnih pripomb nam povzroča Izdelava Pravilnika o razporejanju dohodka In čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, za katerega je bilo Izdelano ie nekaj osnutkov. V zadnjem času smo uskladili In v največji možni meri upoštevali tvorne pripombe, tako da bo predelani osnutek pravilnika v prihodnjem letu ponovno v razpravi. Ko bo predlog sprejet, bo naša delovna organizacija imela vse potrebne samoupravne akte.
Na podlagi načrtov dela v posameznih inštitutih je bil izdelan predlog programa za leto 1985 ter srednjeročnega (1&86—1990) ln dolgoročnega (1986 do 289(1) muKidiSCiplinarnega in in'erdisciplinamega programa Naravna ln kulturna dediščina slovenskega naroda, ki ga je najprej uskladil kolegij, nato pa je o njem razpravljal programski svet pod predsedstvom akademika prof.
dr, Janeza Milčinskega, predsednika SAZU. Svet je osnutek srednjeročnega in dolgoročnega programa na 5. seji (0. 6, 1984) z nekaj popravki in dopolnitvami soglasno sprejel. Na 4. seji (31. 1. 1984) pa je bfl predložen in sprejet letni načrt kadrov.
Rezultati dela v letu 1934 v okviru programa Naravna tn kulturna dedi i na slovenskega naroda so bili javno predstavljeni na razstavi, ki je bila odprta od 1. 3, do 15, S. 1904. Posamezni važnejši rezultati v letu 1984 so bili predstavljeni na več tiskovnih konferencah ob izidu strokovnih in znanstvenih del in na nekaj razstavah, o čemer podrobneje govorijo poročila inštitutov.
Organizacija in program ZRC SAZU in programi posameznih inštitutov so bili predstavljeni tudi v priložnostnih člankih v tisku (Delo 14.4. in 14.11. 19B4, Ljubljanski dnevnik 13. 10., 10. 11., 20. II. in 15. 12. 1384, Primorski dnevnik 30. 10. in 1. II. 1904, Radio glas Ljubljane 27. 2. 1084, Val 202 23.2. 1934 - sodelovali so M. Zupančič, D. Turnšek, N. Križnar in D, Pokorn).
Finančno poslovanje prikazuje zaključni račun za leto 19E4:
ZAKLJUČNI RAČUN ZRC SAZU V LETU 1984
din
CELOTNI PRIHODEK	169,721.184,27
MATERIALNI STROŠKI	49,628.128,42
dohodek	130,193.555,85
OBVEZNOSTI TZ DOHODKA	14,650.50^,00
Cisti dohodek	105.537,055,85
Razporeditev čistega dohodka:	
Za osebne dohodke	91,136.222,00
Za SSP — stanovanjski del	3.422.902,50
Za SSP — za druge potrebe	4,000.000,00
Za rezervni sklad	2,403.871,00
Za poslovni sklad	4,574.000,35
OSNOVNA ORGANIZACIJA ZVEZE SINDIKATOV
Leta 1984 je OOZS ZRC SAZU sodelovala z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v samoupravnem življenju ZRC SAZU Spremljala je nastajanje posameznih aktov in spodbujala svoje člane, da so dejavno spremljali njihovo izpopolnjevanje. Ob občinskih volitvah je pripravila ustrezno kandidacijsko konfercnco. Delavci so dajali sidnikatu pobude za različne izboljšave, preureditve in podobno. Vseh ni bilo mogoče uresničiti. Sindikat se zaveda neustreznosti delovnih razmer v nekaterih inštitutih, vendar predvideva, da se bodo te izboljšale po popravilu stavb, ki poteka.
OOZS je nadaljevala z akcijami, ki so se začele Se v prejšnjih mandatnih obdobjih, a postajajo trajna sestavina sindikalne dejavnosti. Omeniti je treba skrb za dopustovanje delavcev v prikolicah. Zanj se zanimanje povečuje zaradi vedno večje draginje drugih oblik obmorskega dopusta. Pridobili smo še eno prikolico in tako omilili prostorsko stisko, čeprav ni bilo mogoče zaradi pomanjkanja denarja opremiti vseh prikolic tako, kot bi bilo zaželjeno. Organizirani so bili tudi zdravniški pregledi. Ker so Čedalje dražji, ni bi!» mogoče ustreči vsem interesentom, saj je bilo na voljo premalo denarja. Največ delavcev se jc odločilo za pregled v Ljubljani, ker prekaša po svoji temeljitosti zdraviliškega. Pregledano in obnovljeno Je bilo nezgodno zavarovanje delavcev na delovnem mestu, za kar so se posebej zavzemali inštituti, ki imajo terensko delo. Pripravili smo tradicionalno novoletno obdarovanje otrok naših delavcev. Ob 85, rojstnem dnevu dolgoletne delavke SAZU Frančiške Gobec, 12, decembra, smo ji hkrati s sindikatom delovne skupnosti SAZU čestitali in se jI ¡cahvalfll za njeno požrtvovalnost.
Kot doslej je sindikat omogočil oglede pomembnih umetnostnih razstav, izmed katerih }e treba omeniti zagrebško Kitajsko razstavo, in najbolj uspelih gledaliških predstav. Posebno odmevni sta bili dve množični prireditvi; smučarsko tekmovanje na Kaliču pri Postojni in Strokovna ekskurzija na Kočevsko.
4. 12, 11)84 smo na letnem čtanskem sestanku obravnavali gospodarjenje naše delovne organizacije in vprašanja v zvezi s svobodno menjavo dela
OOZS ZRC SAZU je uspešno sodelovala z OOZS delovne skupnosti SAZU.
NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA
Nagrada
JJerderjetio nagrado je prejel dr, Emilijan Cevc.
Odlikovanja
Red dela z zlatim vencem sta prejela dr. Drago Meze in dr. Mitja Zupančič.
Red zasluti za narod, s srebrno zvezdo je prejela Zvonka Leder-Mancinl.
Meda I j o zasluge za narod je prejel mag. Andrej Seliškar.
Priznanja
Priznanje Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo je za ustvarjalno in prizadevno delo ter dosežene uspehe pri razvoju splošne ljudske obrambe prejel Inštitut za raziskovanje Krasa.
Zlato značko Republiikega Štaba za etuilno zaščito v znak priznanja za dosežene uspehe pri delu na področju civilne zaščite sta prejela Ivan Kenda in mag. Milan Orožen Adamič.
Pobralo za delo v ljubljanskem aktivu Geografskega društva Slovenije je dobil mag. Karel Natek.
Sodelovanje % visokimi in višjimi šolami
Dr. Angelos B;i¡i — konzultacije i z predmeta Etnologija Slovencev za študenLe podiplomskega Študija etnologije na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dr. France Bernik — profesor-gost v poletnem semestru 1933/34 na univerzi v Celovcu.
Dr. Rado Gospodarit: Geologija kraških pojavov — predavanja za 3. semester geologije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dr. Peter Kabič: Speleologija — predavanja za 3, semester podiplomskega študija in Naravoslovna In druga problematika kraškega sveta — predavanja za I, in 2. semester podiplomskega študija geografije na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja V Ljubljani. Dr, Franc Jakopin — pogodbeni profesor za slovansko filologijo na Facoltá
di le Itere e filosofia V Trstu. Dr, Zmaga Kumer: Uvod v glasbeno narodopisje — predavanja za 3. letnik na PZE za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja V Ljubljani,
Dr, Darja Mihelič: Izbrana poglavja iz zgodovine srednjega veka na Slovenskem — predavanja za študente zgodovine na Filozofski fakulteti Unf-verze Edvarda Kardelja v Ljubljani. France Novak: Predavanji! O slovenskem jeziku na Višji upravni šoli v Ljubljani.
Božo Otorepec: Pomožne zgodovinske vede — predavanja za Študente zgodovine in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Neda Pagon-Brglez: Ciklus predavanj Sociologija kulturnih dejavnosti za študente 3. letnika sociologije na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Julijan strajnar: Uvod V glasbeno narodopisje — predavanja za študente na Akademiji z a glasbo v Ljubljani.
Mednarodno posvetovanje »Ljudsko glasbeno izroiilo in sodobnost«
Ob petdesetletnici ustanovitve Folklornega instituta je Inštitut za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega Centra SAZU priredil dvodnevno mednarodno posvetovanje o ljudskem glasbenem izročilu v sodobnosti. Posvetovanje Je bilo lfl. in 1?. oktobra 1984 V dvorani SAZU, udeležilo se ga je veliko domačih in tujih strokovnjakov ter zainteresiranega občinstva. Vodil ga je dolgoletni sodelavcc Folklornega inštituta akademik UroS Krek. Na sporedu so bili štirje referati: »Ljudsko glasbeno Izročilo v sodobnosti^ akademika Cvijetka Rihtmana iz Sarajeva, »Slovenska ljudska pesem in sodobnost« dr. Zmage Kumer, »Tradicionalne srpske narodne pesme — proces promena i Inovacija« mag. Radmile Petrovič iz Beograda in »Dlscografia friulana, música populare Societa dei consumi« prof. Gian Paola G rija i z Trsta.
Po referatih so je razvila živahna diskusija O vprašanju nadaljnjega obstoja ljudskega glasbenega Izročila, o pojavih revitalizacije in pobud, ki prihajajo zanjo iz vrst samih ljudskih pevcev. Udeleženci iz sosednih republik so poročali o svojih izkušnjah glede teb vprašanj.
Znanstveno posvetovanje »Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije-"
Kolegij Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU je sredi leta 1933 na pobudo InStituta za slovensko literaturo in literarne vede Sklenil, naj se pripravi posvetovanje, na katerem bi ob štiri stoletnici Izida Dalmatinove Biblije in Bohoričeve slovnice osvetlili problematiko slovenske reformacije z vidika humanističnih ved, ki so zastopane v programu »Naravna in kulturna dedi-
Sčina slovenskega naroda-". Glavno težo dela naj bi prevzeli raziskovalci ZRC SAZU in drugi sodelavci tega programa, tudi glede na to, ker je bilo napovedanih še več podobnih prireditev v Sloveniji in drugje. Predsedstvo SAZU je sprejelo to pobudo. Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center SAZU sta torej skupaj priredila posvetovanje, finančno pa ga Je podprla Kulturna skupnost Slovenije. Priprave in izvedbo Je vodil pripravljalni odbor, ki so ga sestavljali mag. Darko Dolinar (predsednik), dr. Marjan Dolgan (tajnik), dr. Franc Jakopin in dr. Danilo Pokor n.
Posvetovanje je potekalo 24. in 25. oktobra v prostorih SAZU v Ljubljani, Na njem je bilo prebranih 19 referatov, ki so jih prispevali: člana SAZU dr. Janko Kos in dr, Sergij Vilfan, zunanji sodelavci in gostje dr. Štefan Darbarič, dr. Alojz Jembrih, dr. Pavle Merku, dr. Jože Rajhman in dr. Marijan Smolik, ter raziskovalci ZRC SAZU dr. Marjan Dolgan, mag. Darko Do-linar, dr. Franc Jakopin, Janez Kcber, Majda Merše, France Novak, dr, Danilo Pokorn, dr, Francka Premk, mag. Vinko Rajšp, Marija Stanonik, Majda Stanovnik-Blinc in Janez Sum rada. Obravnavana so bila vprašanja Iz obče, družbene, kulturne, verske zgodovine, Jezikoslovja, literarne vede, etnologije in muzikologije; na žalost je zaradi bolezni tir, E, Cevca odpadel predvideni umet nos inozgod o vinski prispevek. Referati so odpirali različne vidike od dokumentarno grad i VS ki h do problemsko analitičnih in Sintetičnih, Ugotovljenih Je bilo več analogij fn stičnih točk v obravnavah Z različnih strokovnih področij; sorazmerno veliko pozornosti je bilo posvečene tudi poznejšim odmevom reformacije ln njihovemu pomenu v slovenski kulturni zgodovini. Prireditev je bila dobro obiskana. Udeležila se je Je v glavnem strokovna publika, ki je po vsaki tematsko sklenjeni skupini referatov začenjala razpravo in dopolnjevala obravnavano problematiko s kritičnimi pripombami in z novimi pogledi, Takoj po koncu posvetovanja so se začele priprave na izdajo zbornika referatov, ki bo predvidoma izšel pri SAZU v letu 1905.
INŠTITUT ZA SLOVENSKI JFiZlK
Delo Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU je usmerjeno v raziskovanje aktualnih vprašanj slovenskega jezika in na tej podlagi v pripravo in izdelavo temeljnih jezikoslovnih del. Ker gre za raziskave slovenskega jezika, ki so splošnega družbenega pomena, so le-te sestavni del usmerjenega raziskovalnega programa Raziskovanje slovenskega jezika in hkrati del m uiti disciplinarnega programa Naravna in kulturna dediičina slovenskega naroda. V okviru teh programov je delo na Inštitutu določeno s programskim sklopom Slovenski jezik v sinhroncm in diahronem razvoju in Terminološki slovarji. Delo temelji na sprejetih izhodiščih Slovenskega jezikoslovja, ki dolgoročno opredeljujejo smer razvoja in prednostne naloge. Znotraj programskega sklopa je Sest tematskih sklopov. Delo v okviru vsakega tematskega sklopa poteka v posameznih sekcijah InStituta Za slovenski jezik, in sicer: v Leksikološkl sekciji tematska sklopa Slovar slovenskega knjižnega jezika in Slovenski pravopis, v Etimološko-onomastifni sekciji Etimološki slovar slovenskega jezika, v Komisiji za historične slovarje Historični slovarji slovenskega jezika, v Dialek-tološki sekciji Dialektološki atlasi in v Terminološki komisiji tematski skop Terminološki slovarji.
Delo Inštituta je bilo v . letu 1904 javno predstavljeno, in sicer v okviru programskega sveta URP Raziskovanje slovenskega jezika, drugih slovanskih in ncslovanskih jezikov ter primerjalnih jezikoslovnih raziskav in v okviru multldisciplinarnega programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda. Prva predstavitev je bila opisna po tematskih sklopih, druga, namenjena širšemu krogu občanov, pa je imela obliko razstave, V okviru Kulturnih diagonal na RTV Ljubljana pa je bila oddaja o delu Inštituta in njegovih Sekcij.
Ifliiituisfco knjižnica: v okviru Inštituta dela tudi znanstvena knjižnica; V letu 198+ je bilo pridobljenih 422 enot. Knjižni fond je razdeljen na posamezne sekcije. Domače in tuje publikacije se nabavljajo z namenom, da se dopolni jezikoslovna literatura, da se pomnoži fond za ekscerpcijo in da se pomnožijo priročna splošnoslovarska in terminološka pomagala. Zaradi omejitve deviznih sredstev se je možnost nakupa tujih knjig in nekaterih periodik Občutno zmanjšala.
Leksikološka sekcija
LeksikoloŠka sekcija dela v okviru tematskega sklopa Slovar slovenskega knjižnega jezika. Delo je zasnovano v petih knjigah. V letu 1934 je bil oddan v tisk celotni tipkopis 4, knjige (Preo-S), v manjšem obsegu se je nadaljevala redakcija gesel za 5. knjigo Uredniki slovarja so redni znanstveni in strokovni delavci, s katerimi so sodelovali trije zunanji sodelavci in občasno, kot terminološki svetovalci, strokovnjaki posameznih strok,
V letu 19H4 je bilo zredigiranih BO dodatnih gesel za 4, knjigo in 500 gesel za 5. knjigo slovarja. Nadaljeval se je usklajevalo! pregled gesel {S, S) in dokončna priprava rokopisa. Vsebinsko usklajevalni pregled so opravljali izkušeni uredniki: I. Černelič, M, Hajnšek-Holz, M. Humar, J. Muller, I. Sircelj in kot zunanja sodelavka M, Janežlč; tehnično usklajevalni pregled sta opravljali M. Silvester in J. Snoj, B. Košmrlj-Levačič pa se je ukvarjala s terminološkimi vprašanji, ki so se pojavljala ob tem pregledu. P. Kostanjevec je vpisovala podatke o geselskih glavah iz Aifabetarija pravopisno-pravorečne komisije v tipkopis, pripravljen za tiskarno, tehnične in strokovne sodelavke pa so izdelovale čistopis tipkopisa za tiskarno. Sproti so potekale zahtevne tiskar niške korekture.
Uredniški odbor, ki ga sestavljajo akademika dr. V. Logar (predsednik) in dr. A. Bajec, dr. P, Jakopin, I, Černelič, M. Hajnšek-Hols, Z. Leder-Man-cini, J. Muller in dr. J, Kigler, je kritično pregledoval redigirana gesla črk S
in S, na sejah pa reševal sporna vprašanja redakcije, zlasti v zvezi z vsebinsko usklajevalnim pregledom. Na osnovi lis:kovnega gradiva Iz izpisov zadnjih dveh let je odbral za sprejem v 4, knjigo 65 dodatnih gesel. Člani odbora akad, dr. V. Logar, dr. F. Jakopin, M. Hajnšek-Holz, Z. Leder-Mančini in dr, J. Rigler so strnjeno brali ves stavljeni rokopis slovarja.
V omejenem obsegu se je nadaljevalo ekscer piran je. Pri izpisovanju tekoče knjižne produkcije, zlasti strokovne, je bilo obdelanih 21 knjižnih enot in v njih podčrtanih 4.661 besednih enot. S tem izpisovanjem je bilo pridobljenih 9,815 kartotečnih listkov. Pri posebnem ekscerpiranju je bilo obranih 10.006, od tega pri popolnem izpisu (Murko) 6.000, pri izpisovanju jezikoslovne literature 3.733, pri priložnostnem izpisovanju 139 in pri narečnem 34 lis'kov. V celoti smo pridobili 10,821 novih, z gesli opremljenih kartotečnih listkov. Vse gradivo je bilo alfabeti rano in uvrščeno v ustrezne kartoteke. Kartoteka za Slovar slovenskega knjižnega jezika ima zdaj 3,393.975 listkov. Redno so se dopolnjevale specialne redakcijske kartoteke (razlage, sinonimi).
Pregled vsega doslej zbranega leksikalnega gradiva
Karakteristika skupine ^latfi^osLi^	Stanje	30.11.1934
L Literatura 20. stol
a) poezija	142	122.007	
b) proza	2.973	726.584	849.491
11. Literatura 2. pol. 19. stol.			
a) poezija		22.84:7	
b) proza		423.124	445.771
III. Literatura 1750—1850			
a) poezija		55.412	
b) proza		180.122	235.534
IV. Stara literatura			
a) poezija		515	
b) proza		95.977	96.492
V. Ljudska literatura			
a) poezija		90,311	
bj proza		10,205	
c) dialektično gradivo	34	51,123	151.639
VI. Starejši slovarji		638.352	696.852
VII. Aloi?eiii slovarji	fi.OOO	508.592	508.592
Vlit Strokovno			
a) literatura	10.626	1,163.717	
b) terminologija	4fl	450.451	1,623.168
IX. Splošna zbirka		997.655	997.655
Skupaj:	19.821	5,607.194	5,607.194
Delo je oviralo splošno pomanjkanje prostora za kartotečno gradivo in registratorje s tipkopisi redakcij, ki je skladiščeno v različnih pros'orlh, med drugim tudi na hodniku, kjer je težko dostopno; v zadnjih mesecih pa je preselitev v druge (začasne) prostore — zaradi sanacije stavbe — redno delo zelo prizadela. To stanje bo tudi v prihodnjem letu redaktorsko delo za SSKJ resno oviralo.
Delavci Leksikološke sekcije so angažirani na raznovrstnih jezikovnih področjih: dr, F. Jakopin je predsednik knjižnega odbora in član upravnega odbora Slovenske matice, sopredsednik Lingvističnega krožka pri Filozofski fakul-
teti, ¡lan uredniškega odbora za jezikoslovje pri Enciklopediji Slovenije, ¿lan uredniškega odbora mednarodne revije za rusistiko Russian Linguistics, član odbora za UNESCO IS SRS in pogodbeni profesor za slovansko filologijo na Facolta di lettere e filosofia v Trstu. Kot jezikovni svetovalci oziroma sodelavci pri različnih terminologijah delajo: M. Humar pri papirniški, Z. Leder--Mancini pri pravni in umetnostni terminologiji, L Sircelj pri medicinski komisiji, C. Tavzes pri veterinarski. So tudi lektorji različnih revij, in sicer: L. Bokal pri Zdravstvenem obzorniku, M. Humar, B. Lazar in J. Snoj pri 5 uda rs ko-metalurškem zborniku, M. Hajnšek-Holz pri Biološkem vestni k u, J. Snoj pri Livarskem vestniku, X. Sircelj pri reviji Presek, C. Tavzes pri reviji Scopolia; M. Humar in J. Snoj pri zbranih delih F. S. Finžgarja za zbirko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev; M. Ahlin je član jezikovnega razsodišča sekcije Slovenščina v javnosti pri RK SZDL in član Komisije za obravnavo Načrta pravil za novi slovenski pravopis; I. Orel-Pogainik ureja gradivo in sklepe sej pravopisne komisije. L Černelič je članica sosveta časopisa Delo za jezikovna vprašanja. Z. Leder-Mancini sodeluje v okviru medrepubliškega projekta terminološkega informacijskega sistema za oblikovanje avtomatiziranega terminološkega centra pri Z IS v Beogradu.
Sodelavci LeksikoloŠke sekcije so dajali pismene in ustne odgovore na jezikovna vprašanja posameznikov ali organizacij. Kartotečno gradivo si je ogledalo in ga uporabljalo več domačih in tujih strokovnjakov ter študentov. Sodelavci so z referati sodelovali tudi na strokovnih zborovanjih (glej stT. 178),
Leksikološko sekcijo so obiskali slušatelji Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani in Pedagoške akademije v Mariboru ter učenci usmerjenega izobraževanja — smer prevajalstvo iz Bjeiine.
Delavci sekcije so aktivni v samoupravnih in družbenopolitičnih telesih: Z, Leder-Mancini je članica programskega sveta in sokoordinatorica URP Raziskovanje slovenskega jezika, drugih slovanskih in neslovanskih jezikov in primerjalne jezikovne raziskave, članica občinskega komiteja ZKS Ljubljana Center, predsednica Komiteja za LO in D S, jo delegatka v delegaciji KS Poljane in Članica Komisije za urejanje prostora in komunalne dejavnosti KS;
B.	Lazar je delegatka Inštituta za slovenski jezik v Slavističnem društvu Slovenije, podružnica Ljubljana; M. Ilajnšek-Holz je članica upravnega odbora Slavističnega društva Slovenije; B. Košrnrlj-Levačič je vodja posebne delegacije ZRC SAZU za zbor izvajalcev za raziskovalno SIS, članica odbora za delovna razmerja ZRC SAZU in članica Komisije za predloge odlikovanj delavcev pri ZRC SAZU; J. Keber je član samoupravne delavske kontrole ZRC SAZU; A. Anžel je predsednica odbora OO sindikata ZRC SAZU za urejanje počitniškega letovanja; M. Ahlin je član delegacije ■/■ a delegiranje v skupščino družbenopolitičnih skupnosti in delegat v delegaciji za področje prosvete in kulture pri občini Ljubljana Center, ki delegira delegate v Zbor združenega dela Skupščine SRS. Člani sekcije so delovni v več delegacijah samoupravnih interesnih skupnosti ZRC SAZU, in sicer: L Hafner v skupnosti za zaposlovanje, M. Hajnšek-Holz za kulturo, P. Kostanjevec za stanovanjsko gospodarstvo, N. Vojnovič za vzgojo in izobraževanje, v delegacijah krajevne skupnosti pa: N. Slavinec za kulturo KS Koroških partizanov, C, Tavzes za znanost KS Simon Jenko v Domžalah in N. Vojnovič za vzgojo in izobraževanje KS Nove Jarše. P. Kostanj evec je delegatka za konferenco delegatov zbora Ljubljanske banke, Stanovanjsko-komunalne banke Ljubljana in Članica odbora za razporejanje sklada skupne porabe ZRC SAZU. N. Slavi nec je Članica komisije za kulturo, šport in rekreacijo v KS in članica upravnega odbora KUD Stadion. Člani sveta staršev na nekaterih šolah pa so: A. Anžel, 1. Černelič, M, Hajšek-Holz, M. Humar, B. Košmrlj-Levačič, Z. Praznik fn N. Vojnovič. Med Člani narodne zaščite ZRC SAZU je P. Ko-stanjevec, med člani Civilne zaščite pa A. Anžel, M. Ahlin, L. Bokal, B. Lazar,
C.	Tavzes in v KS Hinko Smrekar I. Orel-Fogačnik in M. Dolenc.
V	delovni okvir Leksikološke sekcije sodi tudi tematski sklop Slovenski pravopis. V letošnjem letu je posebna komisija za obravnavo Načrta pravil za nov slovenski pravopis pri SAZtf in RKSZDL, imenovana 24. 4. 1982, ki ji predseduje akademik prof, dr. D. Grafenauer, nadaljevala z usklajevanjem pripomb, ki jih je dala javna razprava 0 Načrtu. Komisija je Imela 23 sej in je opravila več kot polovico dela.
Etirn o loš ko-ono masti čna sekcija
Delo EtimoloSko-onomastlfne sckcije poteka v okviru tematskega sklopa Etimološki slovar slovenskega jezika.
V	letu 19B4 so se nadaljevala intenzivna dela za 3. knjigo slovarja (P—Ž); do sedaj je zanjo zredigiranih približno 1.150 gesel, tj, okrog 23 avtorskih pol. Narejenih je tudi že precej dodatkov in dopolnil za 4. knjigo V mesecu juliju je bil končan prvi del izdelave Indeksa za 1. knjigo, ki je trenutno v fazi alfabetlranja. Za 3. knjigo so v delu redakcije črk P in R; nekatera gesla, zlasti tista z začetno črko P, so zelo zahtevna. V teku so še dopolnjevanja kartotek s citirano literaturo za posamezne lekseme, kartoteke slovenskih toponimov, priimkov in fitonimov z nanovo odkritimi podatki,
Pr} izdelavi slovarja Sta akademiku dr. F, Bezlaju pomagala dva sodelavca, ki sodelujeta pri nastajanju slovarja z zbiranjem in preverjanjem gradiva ter z lastnimi redakcijami. Stažistka M. Mu r lan se približuje zaključni fazi svojega magistrskega dela s področja primerjalnega jezikoslovja, raziskovalni asistent M. Snoj pa je v mesecu septembru zagovarjal magistrsko tezo.
Mag. M. Snoj je v začetku decembra na Institutu za srpskohrvatski jezik S AN D v Beogradu preverjal srb o hrvatsko gradivo za Etimološki slovar in se spoznaval z balkanološko literaturo.
Junija in julija letos je bila v sekciji na študijski praksi Jasna Vlajlč-- Popovi č z Instituta za srpskohrvatski jezik SANU v Beogradu, kjer začenjajo s pripravami za srbohrvatski etimološki slovar.
Komisija za historične slovarje slovenskega jezika
Delo Komisije za historične slovarje slovenskega jezika poteka v okviru tematskega sklopa Historični slovarji slovenskega jezika, ki je dolgoročno raziskovalno delo in obsega v skladu s predvidenim delovnim programom sistematično izpisovanje starejše literature. Skupaj z že Izpisanimi starejšimi slovenskimi rokopisnimi in natisnjenimi slovarji omogoča oblikovanje kartoteke, ki obsega doslej blizu tri milijone izpisov.
V	letu 1984 so se nadaljevala pripravljalna dela za slovar slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja ter redakcija slovarja stare knjižne prekmur-ščine. S popolnim in deloma primerjalnim izpisovanjem (izpisovanje obsega glosiranje listkov in pregled} je bilo narejenih 255,000 listkov iz desetih protestantskih del. Letos je bilo končano izpisovanje dveh del: J. Juričič, Postilia fdrugi del; 1578) in F. Trubar, Ta celi catehismus (1595), V celoti so bila izpisana naslednja dela: J, Jurifič, Postilla (tretji del; 1578), J, Tulščak, Ker-szanske lelpe molitve (1579); J, Dalmatin, Calehismus (1580); Karszanske lepe molitve (1584) in Ta kratki wlrtemberskl cateehismus (1585). Začeto je bilo izpisovanje petih del: J, Juričič, Postilla (prvi del; 1578); J. Dalmatin: Bi-blie ... pervi deli {1573) in Salomonove pripuvlsti (1580); P. Trubar, Hishna postilla (1595); J, ZnojiiŠek, Katechismus doetoria Martina Luthra (1595).
Delovni proces obsega poleg izpisovanja Se alfabet Iran je. nadaljnje urejanje gradiva in najpotrebnejše analize; dokončno Je bilo alfabetlranih 366.000 listkov, po prvi črki pa 450.000 listkov. Za Izpis Je bilo na podlagi matric izdelanih 350,000 kserokslranih listkov, K urejanju kartoteke, najprej za posamezne knjige, nato pa za adruieno kartoteko, štejemo ločevanje homoni-mov in slovnične oznake gesel ter vodilke in kazalke; težja mesta je treba
ob tem natančneje raziskati glede na domače in tuje vire, zlasti pa je potrebna primerjava z nemškimi, latinskimi in drugimi predlogami. Sledi izdelava alfabctarija, tj. popis besed, imen, tuje jezičnih citatov in znakov. Alfabeta ri j i kot dokumentacija služIjo za prvo orientacijo v gradivu, tj. katere besede ima posamezna knjiga,
Delo vodi komisija, ki ji predseduje akademik dr. F. Bezlaj, njeni člani pa so: dr. F. Jakopin, dr, J- Koruza, dr. V. Novak, dr, M. Orožen, dr, B. Po-gorelee, dr, J. Rigler, S. Suhadolnik, dr, A, Sivic-Dular tn F. Novak.
Na podlagi zbranega gradiva in literature so potekale priprave za slovarsko obdelavo gradiva, hkrati pa tudi analiziranje doslej zbranega gradiva. Rezultati takšnih analiz so bili tudi referati rednih sodelavcev Komisije za historične slovarje slovenskega jezika na strokovnih zborovanjih (glej str. 170).
Raziskovalna asistentka M. Merše je oddala magistrsko nalogo Pomenska in besedotvorna struktura glagola v jeziku Jurija Dalmatina, F. Novak pa je prevzel mesto pogodbenega učitelja slovenskega jezika na Višji upravni šoli v Ljubljani.
V	letu 1984 je dr. V. Novak nadaljeval z izdelavo slovarja Stare knjižne prekmurščine Zredigiral je 2.760 gesel za črki O in P,
Stabejev rokopis KasteleC-Vorenčevega slovarja S Slovenskim geselskim izhodiščem je bil v tem letu dopolnjen, opravljen pa je tudi redakcijski pregled za tisk. Za razmnožitev je pripravljen rokopis alfabetarija Prešernovega besedišča.
Dva delavca sekcije sta tudi družbeno angažirana. M, Merše je delegatka v združeni delegaciji Si S uporabnikov za področje otroškega varstva in članica samoupravne delavsko kontrole; F. Novak je član sveta ZRC SAZU, član koordinacijskega programskega sveta za program Filozofske fakultete Raziskovanje kuliurne ustvarjalnosti na Slovenskem in delegat Raziskovalne skupnosti Slovenije v Svetu za kulturo, sekcija slovenščina v javnosti pri predsedstvu Republiške konference SZDL.
□ ialckto loška sekcija
Dolgoročno zasnovano raziskovalno delo Dialekte loške sekcije poteka v okviru tematskega sklopa Dialektološki atlasi in obsega pripravo gradiva in izdelavo treh dialektološki h atlasov: Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA), Splošnoslovanskega lingvističnega atlasa (O L A) in Evropskega lingvističnega atlasa (ALE). Poudariti je treba, da sta OLA in ALE v sklopu mednarodnih raziskovalnih projektov.
V	letu 1984 je potekalo delo v okviru tematskega sklopa v skladu s predvidenim letnim delovnim programom. Doseženi so naslednji rezultati:
SloceTiski liftgtiističTii atlas (SLA): Dokončana sta mreža krajev in novo oštevilčenje ter napisana in natisnjena (nema) karta. Delo sta opravila znanstveni svetnik dr. J, Rigler in akademik dr. V. Logar. Na terenu je zunanji sodelavec F. Žagar zapisal govor Rudnika, ustrezno strokovno pa ga je pregledal dr. J, Rigler In dal zapisovalcu navodila za dopolnitve. Prepisani in delno opremljeni so zapisi Študentov in zunanjih sodelavcev 13 krajev: Eilpa, Boljunec, Delač, Gornja Bistrica, Horjul, Jarše, Kneža, KraSe, LuČIne, Obir, Opčine pri Trstu, Rudnik, Trebnje.
Večina kartotečnih listkov je opremljenih in pripravljenih za vlaganje, nekaj pa je že vloženih v kartoteko. V zvezi s pripravo gradiva za atlas je bilo potrebno pregledovati kartoteko in zapise v zvezkih ter kompletiratl kartoteko zapisanih govorov,
SptoinoelombuM HiiffuistiČTii otlas (OLA): Dopolnjena sta bila celotna spiska gradiva (indeksa) za vprašanji 853 železo in £209 venec. V delu je prepisovanje in prenašanje v drugačno transkribcijo gradivo iz Vidma ob
Sčavnici; to dela dr. J. Rigler). Zasedanja Redakcije, Komisije in delovne skupine OLA v Zagrebu sta se udeležila akademik dr. V. Logar in mag, F. Eenedik, zasedanja Komisije OLA v ožjem sestavu v Zagrebu pa akademik dr, V. Logar
Evropski ZmgiiističtH a t in s (ALF,): S. Horvat je formul ar jem ALE prilagodila etimološke članke docentke dr, A. Sivic-Dular in docentke dr. V. Cvetko. Za etimološko obdelavo je izbranih naslednjih 50 enot. Načrtovanega koordinacijskega sestanka Jugoslovanske komisije za ALE v Beogradu se bosta udeležili mag. F. Benedik in S. Horvat.
Slovar kosfelskepa pouora: V letošnjem letu je potekalo delo zelo intenzivno. S. Horvat Je skupaj z avtorjem slovarja J, Gregoričem obdelala gesla črk K (dodatno), N in O (okrog 230 strani), P pa je v obdelavi,
V Zagrebu je bilo 16, 3. na Jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti zborovanje o zgodovini dialektologije, ki sta se ga s predavanjem udeležila akad. dr. V. Logar in mag. F. Benedik; S. Horvat pa je imela referat na XV. jubilejnem memoriainem srečanju prof. Janeza Plečnika Slovenska medicinska beseda. Dr. J, Kigler je poleg navedenega dela za SLA in OLA v letu 1984 v glavnem delal za Slovar slovenskega knjižnega jezika pri pripravi pravopisne, pravorečne in oblikoslovne ter Intonacijske podobe gesel za 4. knjigo slovarja ter bral tiskarniške stolpce geselskih »glav-«. Angažiran je tudi na nekaterih drugih jezikovnih področjih: je član Komisije SAZU in SZDL za obravnavo Načrta pravil za novi slovenski pravopis, član uredniškega odbora Slavistične revije, član uredniškega odbora za jezikoslovje pri Enciklopediji Slovenije, član Komisije za OLA in Komisije za ALE pri Medakademlj-skem odboru za dialektološke atlase ter delegat posebne delegacije ZRC SAZU za zbor izvajalcev za raziskovalno SIS; mag. F. Benedik je opravljala delo tajnice v TO OO sindikata ZRC SAZU in je delegatka v združeni delegaciji SIS za področje zdravstvenega varstva; S. Horvat je članica disciplinske komisije ZRC SAZU.
Terminološka komisija
Dolgoročno zasnovano raziskovalno delo poteka v okviru tematskega sklopa Terminološki slovarji. Delo komisije je obsegalo pripravo gradiva oziroma obdelavo besedišča pravne, tehnlSke, medicinske, veterinarske, naravoslovne ln umetnostne stroke. Komisijo sestavlja Šest sekcij, ki so formirane večinoma iz fakultetnih učiteljev in akademikov ustreznih strok. Koordinator dela sekcij je akademik prof. dr, J, Batis, ki Je hkrati predsednik strokovnega sveta, vsako posamezno sekcijo pa vodi eden izmed članov sekcije. Redno zaposlenega raziskovalca ima le pravna sekcija, administrativna dela sekcij pa opravlja strokovna delavka.
Delo poteka po ustaljeni metodi, vendar rezultati ne morejo biti obsežni, ker so vsi člani komisij polno zaposleni na svojih delovnih mestih. V letu 1984 so doseženi rezultati v skladu s predvidenim letnim delovnim programom.
Pravna sekcija
Sekcija je glede na svoj letni program dela na devetih sejah komisijsko obravnavala končno redakcijo gesel črk Z (del) in 2 in pridržana gesla črk R (del). S, T, V, Z in Z, vse z upoštevanjem novega gradiva. Hkrati se je nadaljevala tehnična redakcija že obravnavanega gradiva, usklajevalni pregled gesel in pomensko identičnih zvez, ki se pojavljajo pri različnih geslih. Nadaljevalo se je ekserpiranje Uradnih listov SFRJ in SR Slovenije (opravlja ga zunanji Sodelavec A. Savinšok) in s tem ažurno dopolnjevanje gradiva Z gesli in njihovimi besednimi zvezami. Sekcij s ka kartoteka obsega zdaj 268,573 izpisanih listkov, Pripravljen je tudi elaborat gesel In obrazložitev novega
slovenskega prevoda Zakonika cerkvencga prava glede na dosedanja gesla kanonskega prava v osnutku slovarja, kar bo komisija obravnavala na svojih sejah.
Redno zaposleni sodelavec M. Rybar je bil član komisije za zgodovino pri centralni komisiji za klasifikacijo pri FlD (Federation intcrnational de documentation) s sedežem v Haagu in podpredsednik pri Mohorjevi družbi. Z referati pa je sodeloval na simpoziju RedovniStvo na Slovenskem in na letnem sestanku sodelavcev avstrijskega biografskega leksikona na Dunaju; udeležil se je tudi simpozija o zgodovini kartuzijanov v P1 eterj ah.
Tehniška sekcija
Sekcija je imela 20. sej. Na sejah SO člani reževali tekoča terminološka vprašanja z vseh tehniških področij, usklajevali neenotno rabo nekaterih tehniških terminov ter obravnavali vpraSanja V zvezi z nastajanjem nove nomenklature proizvodov in storitev, Razpravljali SO o ustreznosti tekočih JUS-ov. Nadaljevalo se je izpisovanje preostalih terminoloških tehniških JUS-ov za 1583 in tekočih letošnjih ter delo v zvezi s kartoteko za tretjo i Kdaj O Splošnega tehniškega slovarja, ki se bo sproti dopolnjevala. Člani so pregledovali in obravnavali vsebino in terminologijo novih JUS-ov, ki so v pripravi.
Komisija je skrbela tudi za koordinirano delo že obstoječih področnih tehniških terminoloških komisij in za organiziranje novih. Delo V zvezi S pripravo gradiva za papirniški slovar pa se je pospešilo.
Sekcija je začela tudi s pripravami za organiziranje 4. simpozija tehniške besede, ki bo v aprilu 1935.
Medicinska sekcija
Sekcija se je v celotni sestavi v letu 1984 sestala trikrat. Glavna tematika je bila usklajevanje pravopisnih načel pri obeh slovarjih, Medicinskem terminološkem slovarju in pri novi izdaji Cerničevoga Zdravstvenega besednjaka.
Uredniški odbor Medicinskega terminološkega slovarja se je sestajal enkrat tedensko; na sejah so bila obravnavana zlasti načelna vprašanja pri pisanju in urejanju razlag. Sest uredniških skupin, sestavljenih iz predstavnikov glavnih področij medicine, se je sestajalo enkrat tedensko. Glavno delo na teh sestankih je branje in komentiranje izdelkov avtorjev, članov uredniških skupin in avtorjev Istega področja. Tehnična dela so opravljale študentke medicine.
Na začetku leta je bil končan alfabetarij Medicinskega terminološkega slovarja, ki obsega približno 30.000 gesel, skupaj s prostimi in stalnimi zvezami pa 55.000 enot. Gesla so označena s šiframi predlagateljev gesel, avtorjev, ki bodo napisali razlage, morebitnih konzultantov ter usklajevalcev pri geslih s številnimi stalnimi in prostimi zvezami. Sodelavci so pripravljali tudi razlage gesel po črkah abecede; nekateri so pripravili že razlage do črke Z. Oddane razlage črke A so pregledali slovenist, klasični filolog in deloma tudi iekfliko-graf. Slednji se je v drugem polletju redno udeleževal Sej uredniškega odbora in pomagal pri leksikografski obdelavi gradiva črke A. Na osnovi teh pripomb in posvetovanj se popravljajo in dopolnjujejo navodila za pisanje razlag.
Člani Sekcije so pripravili tudi referate za XV. jubilejno spominsko srečanje prof. Janeza Plečnika Slovenska medicinska beseda.
Veterinarska sekcija
Delo sekcije je potekalo na rednih tedenskih sestankih članov; pri pripravi nekaterih razlag sodelujejo zunanji sodelavci — strokovnjaki za dolo-
čona področja. Priprave razlag, zbiranje novih gesel ter ekscerpiranje gesel opravljajo člani sami.
V	letu 1984 je komisija nadaljevala pripravo 2. zvezka Veterinarskega terminološkega slovarja; pripravljenih je okrog 2,000 gesel črk C, C, D, E in F z razlagami. Člani komisije so opravili zadnjo redakcijo razlag gesel črke F, delno pa črke G. Razlage teh gesel bodo pripravljene za pisanje čistopisa za tisk po ustreznem usklajeval nem pregledu. Izdelali pa so prve razlage za gesla z začetnicami L in M. Člani so vse leto ekscerpirali novejšo veterinarsko strokovno literaturo, zla.iti učbenike, skripta, priročnike in strokovno revijo Zbornik za veterinarstvo Biotehniške fakultete.
Dr. L. Rlgler je oddal tudi vse gradivo za Veterinarski anatomski slovar, ki bo vseboval anatomska gesla v slovenščini in latinščini. Končana je tudi zadnja redakcija, reccnzirani material pa avtor prepisuje in pripravlja čistopis za tisk. Slovar bo predvidoma izšel v začetku leta 1385.
Naravoslovna sekcija
V	letu 3 984 so Slani nadaljevali s pripravo alfabetarijev za posamezna področja naravoslovja, V pripravi je alfa beta ri j za splošno biologijo. Vefji del je vpisan v terminal računalnika. Prispevke so dali poleg članov sekcije še dopisni član SAZU dr. J. Bole, dr. J. Camelutti, dr. Z. Dolinar-Osol£, dr. N. Gogala, dr. L. Iste nič, dr. M. Pavli č, dr. N. Pipan, dr. F. Schauer, dr. D, Sket.
Nadaljuje se obdelava gradiva za botanični leksikon. Delo pripravlja G-Slmčič. Sestava alfabetarija za splošno geografijo se nadaljuje pod vodstvom dopisnega člana SAZU dr. t. Gamsa, obenem poteka redakcijsko delo, pri katerem sodelujejo: mag. M, Orožen Adamič za kartografijo, dr, J. Kuna-ver za glacialno geomorfologijo in za visokogorski kras, dr. L Gams za splošno geografijo, klimatografijo in geomorfologijo, mag. G, Flut za idejne smeri v geografiji, dr. V, Kokole za družbeno geografijo, dr. M, JerSič za geografijo turizma in prometa ter dr. F. Jjjvrenčak za matematično geografijo.
Prof. dr. Z, PetkOV&ek je pripravil 2,000 gesel s področja meteorologije in zainteresiral za tO delo tudi DruSLvo meteorologov Slovenije, ki predlaga naslednje sodelavce; dipl. Ing, M. Borka, prof. dr. A. Hočevarja, doc. dr. J. Rakovca in mag. J. Urbančiča,
Nadaljuje se delo za sestavo alfabetarija splošne geologije, ki ga pripravlja dopisni član SAZU dr. M. Pleničar; evidentiranih je 3.500 gesel. Prof. dr, J. Duhovnik je pripravil še 700 gesel s področja geofizike in geokemije, dr. R. Pavlovec in dr. M. Pleničar pa nadaljujeta z dodajanjem gesel iz zbornika Geologija.
Prof, dr. A. Vadnal je končal osemjezični slovar matematike; za natis morajo rokopis odobriti Društvo matematikov, fizikov in astronomov ter usLrezna razreda SAZU.
Umetnostna, sekcija
Delo sekcije je v letu 1984 potekalo v okviru Šestih skupin, ki zastopajo posamezna področja. Tudi delovni program sekcije je bil isti; obsegal je evidentiranje gradiva, nadaljevanje ekscerpiranja izbrane strokovne literature ter pregledovanje doslej zbranega gradiva v okviru ustreznih redakcijskih komisij. Da bi bili rezultati dela čim boljši, so se letos redakcijske komisije okrepile z novimi strokovnjaki.
V	skupini za likovno umetnost, vključno z ljudsko umetnostjo, in v glasbeni skupini, prav tako vključno z ljudsko glasbo, delajo predvsem redakcijske komisije. To delo je zaradi svojega značaja zamudno in strokovno zahtevno.
II — Letopis
177
V	skupini za film pospešeno delajo ekscerptorji, čeprav so imeli sprva nekaj težav. Cradivo pripravlja in zbira V. Kocft. Redakcijski komisiji se bo priključil A, Inkret,
Gledališka skupina je z nekaj ekscerptorji pridobila precej novega gradiva.
Pri baleini podsekciji je Se vedno zastoj; spomladi leta 1985 bo po opravljeni oceni doslej zbranega gradiva delo normalno steklo,
V	okviru finančnih sredstev so vse skupine pospešeno delovale, razen baletne. Člani sekcije so se redno sestajali in obravnavali različne aktualne probleme, Ob tem je treba poudariti, da je težko koordinirati delo skupin, ker nima sekcija ustreznega prostora, kjer bi se lahko zbirale redakcijske komisije in gradivo. Z nabavo tuje literature, zlasti ustreznih In nujno potrebnih priročnikov, so bile težave tudi v letošnjem letu. Člani si pomagajo z dosedanjimi izkušnjami in vse delo s strokovno pomočjo Z. Leder-Mancini poteka po sodobnih metodah.
Za vse naštete komisije, ki pripravljajo terminološke slovarje, velja, da sodelujejo pri pripravi razlag svojega področja za Slovar slovenskega knjižnega jezika.
Brez prostora za redakcijsko delo in za hranjenje ekscerpiranega listkov-nega gradiva ter priročnikov 5n potrebne literature pa so poleg umetnostne sekcije tudi veterinarska, medicinska in naravoslovna sekcija.
PREDAVANJA. REFEHATI, PRISPEVKI NA RTV Frančiška Bcnedik
O noi tanku Škofjeloškega govora. Predavanje na zborovanju O zgodovini dia-lektologije v Zagrebu, 16. 3. 1984,
Ljudmila Bokal
Zdravstveni obzornik in slovenska medicinska Seseda. Referat na XV. jubilejnem memorialnem sestanku profesorja Janeza Plečnika v Ljubljani, 7. 12. 1984.
Ivana Černelič
ATidicinika terminologija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Referat na XV. juhilejnem memorialnem sestanku profesorja Janeza Plečnika v Ljubljana, 6. 12. 19&4. Medldiufct termtnotoiki siouar. Poskusni snopič črke A. Referat na XV. jubilejnem memorialnem sestanku profesorja Janeza Plečnika v Ljubljani, 6. 12. 1984.
Sonja Horvat
Psihiatrija in njeno besed je. Referat na XV. jubilejnem memorialnem sestanku profesorja Janeza Plečnika v Ljubljani, 5. 12. 1984,
Franc Jakopin
Ustaljevanje slouenskih priimkov t? i6. stoletja. Referat na mednarodnem simpoziju 16. stoletje, v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi v Ljubljani, 29, 8. 1984. Osibna imena na Slovenskem ob prehoda c 16. stoletje. Predavanje na XX. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani, 10. 7. 1984. Vprašanja slovenskega imenoslovja. Predavanje za učitelje slovenščine v Trstu, 18. 9. 1984.
Adaptacija tujih imen v slovenskih besedilih 16. stoletja. Referat na znanstvenem posvetovanju Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije v Ljubljani, 34. 10. 1984. Slovenski prauopti — preteklost in sedanjost. Predavanje v Slovenskem klubu v Trstu, 20. 11. 1984.
Poskns jezikovne primerjave odlomkov iz s lova tiskih medicinskih besedil. Referat na XV. jubilejnem memorialnem sestanku profesorja Janeza Plečnika v Ljubljani, 7, 12. 19B4.
SJöfiinsJce isposojanke v slovenskem knjižnem jeziku. Predavanje na Filozofski fakulteti v Vidmu (Udine), 12, 12. 1085.
Janez Keber
Vzročni vezniki v Trubarjevih delih. Referat na znanstvenem posvetovanju Druibena In kulturna podoba slovenske reformacije v Ljubljani, 34. 10. 1984.
Slovenska osebna imena — razlage imen po koledarju od 2, februarja do Ji. januarja. Ciklus predavanj na Radio Ljubljana.
Zvonka Leder- Maneiiti
O nekaterih lingvističnih pogledih na terminološko problematiko. Referat na strokovnem sestanku Terminologija znanosti v Ljubljani, 29. 3, 1934.
Razmišljanje o jezikovnem oblikovanju Medicinskega izvedenstva Janeza MiE-činskega. Referat na XV. jubilejnem memorialnem sestanku profesorja Janeza Plečnika v Ljubljani, 6, 12. 19S4.
Majda Mrrše
Konkurenčna rajzmerja glagolov u Dalmatinovi Bibliji. Referat na med narodnem simpoziju 16. Stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi v Ljubljani, 28. 6. 1984.
Predponska glagolska ttwba iti njen Vpliv na skladenjsko okolje V jeziku Dalmatinove Biblije. Referat na znanstvenem posvetovanju Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije v Ljubljani, 26. 10. 1981.
Jakob Müller
Nekatere značilnosti sodobnega slovenskega anatomskega izrazja. Referat na XV, jubilejnem memorialnem sestanku profesorja Janeza Plečnika V Ljubljani, 6, 13. 1904.
Francc Novak
Razvojne tendence v besedišču slovensfcih protestantskih piscev. Referat na mednarodnem simpoziju 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi v Ljubljani, 29. 6. 1984.
Pomenske značilnosti besednega zaklada slovenskih protestantskih pisce«. Predavanje na XX, seminarju slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani, 11. 7. 1984,
Vprašanje pomenske skupine v besediifu pri slovensfcih protestantih. Referat na znanstvenem posvetovanju Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije v Ljubljani, 24. 10, 1984.
Jezik Koliherjevega rokopisa. Referat na XV, jubilejnem memorialnem sestanku profesorja Janeza Plečnika v Ljubljani, 5, 12, 1984,
Jezik umetnostne literature, 3 predavanja na Radio Ljubljana.
O jeziku naših reformatorjev. 3 predavanja na Radio Ljubljana,
Francka Premk
Primerjava med Trubarjevim in Dalmatinovim prehodom Davidovega psaitra t> odnosu do hebrejskega izvirnika, tatinske Vulgate in nemške Lutrove predloge. Referat na mednarodnem simpoziju 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi v Ljubljani, 28. 6. 19G4.
Leksikološka vprašanja u prevodih Davidovega psaltra pri protestantih. Referat na znanstvenem posvetovanju Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije v Ljubljani, 26. 10. 1934.
Miloš II j1 bar
Zgodovinika podoba kartuzije Jurkto&ter. Referat na simpoziju Redovniätvr na Slovenskem v Pleterjah, 24. 5. 1984.
Kartuzlja PJ eter je po obnoriiui do danes. Referat na simpoziju Redovništvo na Slovenskem v Pleterjah, 24. 5 1ÜB4.
Die Bedevtung der Mohorjeva družba (Hermagoras-Gesellschaft) i™ feuliurellen Leben der Sienuenen, Predavanje na Avstrijski akademiji znanosti ob letnem sestanku sodelavcev Avstrijskega biografskega leksikona na Dunaju, 30. 11. 1984.
Marko Snoj
Indoevropski zlogotvorni sonctn ti u bal toslouanš čini (primer r plina sem antike na fonetično itrukturo}. predavanje v Lingvističnem krožku Filozofske fakultete V Ljubljani, 22. 10. 1984.
Ivanka Siruelj
iMedicinski slovarji in slorarnikt. Referat na XV. jubilejnem memorialnern sestanku profesorja Janeza Plečnika v Ljubljani, 6. 12. 1984.
Stanje in »prasanja sodobne medicinske terminologije, Referat na XV, jubilejnem memorialnern sestanku profesorja Janeza Plečnika v Ljubljani, 6. 12. 1984,
Cvetana Tavzes
Veterinarski terminološki slovar. Referat na XV. jubilejnem memorialnern sestanku profesorja Janeza Plečnika v Ljubljani, 6, 12, 1984,
BIBLIOGRAFIJO RAZISKOVALCEV GLEJ STRAN 245.
INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO___________
Delo Inštituta je spremljal in usmerjal Znanstveni svet, v katerega je bil namesto dr, Jaroslava Saši a izvoljen dr. France Leben. Raziskovanja so potekala V okviru programa Arheološka raziskovanja in kot poseben sklop Slovenija od predzgodovine do zgodnjega srednjega veka v multidisciplinar-nem programu Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda,
Ker je upravnik inštituta dr. Janez Dular odšel na študijsko izpopolnjevanje v München, ga od 1. 10. 1904 nadomešča mag. S. Ciglenečki. Andrejo Dolenc-Viki Je 1 9. 1984 odšla na porodniški dopust, nadomešča ßarbara Ravni k- To man.
inštitut je v svoj program vključil tudi sklop nalog Posebne raziskovalne skupnosti za družbene dejavnosti. Izvajalci so bili zunanje muzejske in spomeniško varstvene ustanove s svojimi raziskovalci.
Arheološka topografija. V letošnjem letu so I. Türk, A. Pleterski in S, Ciglenečki nadaljevali sistematično topografsko delo v celjski regiji. V okviru prve (aze je bil raziskan prostor občine Laško (zahodno od Savinje), del celjske občine (Skofja vas — Strmec — Vojnik) in rekognoscirano nekaj najdišč na vzhodni strani Savinje (celjska občina). S sodelavci iz celjskega muzeja smo izvedli sondažno izkopavanje na najdišču Vipota, kjer je bil napravljen tudi geodetski posnetek terena. Najdbe drobnih predmetov in arhitekturo kažejo na močno postojanko iz časa preseljevanja ljudstev, ki je služila kot Zatočišče prebivalcev Celeje. Hekognoscirane so hlle tudi postojanke Borove in Tmovše, kjer pa je bilo mogoče ugotoviti le skromne ostanke prazgodovinske poselitve.
Sproti je potekalo pregledovanje novejše arheološke literature, ki obravnava slovenska najdišča. Podatki so bili vpisani in vstavljeni v register arheološke literature.
V tisk smo oddali prvi zvezek arheološke topografije (J. Dular, Arheološka topografija Slovenije, Topografsko področje Xt, Bela krajina).
Arheološka terminologija. Terminološka komisija (dr. M. Slabe — predsednik, dr. J. Dular, A, Dolenc, dr. A. Jeločnik, dr. T. Knific) je začela Z
delom 12. 1, 1964, ko je imela svojo prvo sejo, nato je imela še f> sestankov. Sodelovali so vsi člani, ki sedaj delujejo v 4 specializiranih skupinah, od katerih Se vsaka ukvarja z določeno skupino predmetov (nakit: dr. M. Slabe, mag. R. Teržan, T. Knez, mag. I. Sivec-RajteriČ, J. Horvat; orodje: A. Dolenc, D. Svoljšak, D Božič, mas. S Ciglenečki; orožje: dr, T. Knific, D, Božič, dr. B. SlapSak; keramika: dr, J, Dular, dr. 1, Curk, mag A. Pleterski), Na podlagi temeljitih pretresov in dogovorov je bil izdelan poskusni geslovnik. Iz tega so vodje skupin izbrali gesla za svoja področja. Tako so nastali 4 specializirani geslovniki, ki jih uporabljamo m predlogo pri delu v skupinah
Obdelana so tudi že vsa gesla za paleolitik. Poleg pripravljanja in organiziranja sestankov komisije je bilo potrebno spremljati podobna prizadevanja na drugih področjih (medicina, muzi kol ogi j a, umetnostna zgodovina). Pomembna je tudi povezava s Saveznlm arheološkim društvom Jugoslavije, ki je izrazilo željo po sodelovanju in posredovanju pridobljenih izkušenj na. tem področju. Tako je bil sklican sestanek, ki sta se ga udeležila tudi predsednik predsedstva SAD J in sodelavka Muzejskega dokumentacijskega centra iz Zagreba, s katero smo navezali delovne stike. Na tem sestanku so bile določene smcrnice za oblikovanje jugoslovanskega terminološkega slovarja,
Dokumentacija, arheološkega gradiva in arhivov. Arhivirali smo elaborate o izkopavanjih in poročila o sondiranjih za 1, 1933. Iz tujih arhivov smo prevzeli in arhivirali kopijo Pečnikove korespondence. Tekoče smo dopolnjevali kartoteko arheoloških najdišč Slovenije z izpiski nove literature in topografskimi zapisniki.
Dokončno je bilo urejeno gradivo Pečnikove korespondence: narejen je bil seznam najdi Si in pisma kronološko razvrščena.
CcTitrninc arheološka kartoteka. Za centralno arheološko kartoteko (CAK) smo obdelali del fonda klasičnih avtorjev v knjižnici Filozofske fakultete v Ljubljani.
Arheološki restnifo. Prvotno smo nameravali letos natisniti 34. letnik in pripraviti 35. letnik. Ker pa je bilo gradiva, pripravljenega za 34, letnik, toliko, da bi bil le-ta precej obsežen, in ker sredstev, ki smo jih imeli zanj na voljo, za tolikšen obseg ni bilo dovolj, smo se odločili, da precejšen del tega gradiva prenesemo v 35. letnik, za katerega pa je bilo zaradi njegovega manjšega obsega na voljo dovolj finančnih sredstev RSS, SAZU in ZftC SAZU, Ugotavljamo, da obseg Arheološkega vestnika od 32. letnika (1901) ¿talno upada (33 — 700 str., 33 — 553 Str., 34 — 4fi& Str, in 35 — 378 str,). Ker smo letos natisnili 34. (1983) in 35. (1984) letnik, smo odpravili zamudo, ki je pri izhajanju Arheološkega vestnika nastala v prejšnjih letih. 34. letnik smo posvetili pokojnemu dr, Petru Petruju in obsega poleg njegovega nekro-loga in bibliografije 17 člankov ter 8 knjižnih ocen in poročil, v 35, letniku pa je 17 člankov, 2 nekrologa ter 11 knjižnih ocen in poročil. Med sodelavci sta poleg domaČih in tujih arheologov, historikov in študentov arheologije tudi antropolog in etnolog. Za tisk smo že pripravili 3G. letnik (1985).
Palenlitska raziskovanja. Letošnje izkopavanje v jami Divje babe 1 nad Reko v dolini Idrijce je bilo osredotočeno na tri naloge. Na koncu skoraj 50 m dolge jame smo izkopali 2 m globoko sondo, ki je dala ogromno zelo dobro ohranjeni h medvedjih ostankov in nobenih kulturnih os ta lin. Osrednji čelni izkop 17, preteklih let smo podaljšali do 10, metra, s Čimer smo zajeli še zadnje arheološke najdbe v vhodnem delu jame, tako da izkopa, ki meri v tlorisu že 110 m1, verjetno ne bomo več podaljševali. V podaljšku čelnega izkopa smo raziskali zgornje, revne kulturne horizonte (A—D), ki so dali še 12 kreme novi h odbitkov in eno lepo ohranjeno kurišče. Na pobočju pred vhodom smo naredili več kot dvometrsko poglobitev, v kateri smo pri dnu plasti 17 naleteli na manj Se kurišče in prvo kreme novo orodje iz novood krite ga, doslej najstarejšega kulturnega horizonta (F), Spodbudno je, da se plasti v poglobitvi nadaljujejo v globino več kot 8 m pod sedanjim površjem.
Posebno pozornost smo letos posvetili kostnim ostankom jamskega medveda, ki sodijo med daleč najštevilnejše najdbe v Divjih babah. Pobrali in zabeležili smo vse, kar se je pobrati dalo. Po plasteh smo Izvedli poskusno sejanje in ugotovili propustnost drobnih delcev (mikroskopske drobce bomo obdelali na osnovi vzorcev plasti). Ker smo letos prvič Izkopavali po kvadratnih metrih (prej po metrskih profilih, sestavljenih iz več m1), Imamo zelo točen pregled vseh kostnih ostankov v tlorisu.
Letošnja izkopavanja, skromna po arheoloških najdbah, vendar v marsikaterem pogledu prelomna, je poleg RSS finančno omogočila tudi OES Idrija, ki je pokazala izredno zanimanje za rezultate našega dela.
Celotno gradivo letošnjih izkopavanj smo začasno obdelali v elaboratu za tekoče leto. Posebno pozornost smo posvetili masovnim ostankom jamskega medveda, ki Jih nameravamo detajlno tafonomsko obdelati.
Da bi čim bolj natančno ugotovili starost posameznih plasti, smo poslali v Kfiln 7 vzorcev oglja na radioaktivno datacijo. Gre za brezplačno uslugo, ker sicer ne bi zmogli stroškov okoil 500 DM za analizo enega vzorca.
V	sklopu sedimentoloSkih analiz smo od našega sodelavca dobili analizo fosfatov.
Ogledali smo Si naslednje jame* Spodmol nad Krnskim jezerom, jamo Pod Zjabcl v Vršniku (Soča), Urijo luknjo pri Podtaboru, jamo Viherle nad Spodnjo Eilpo, Jami Krasnica in Zidanica nad Slapom ob Idrijci, več jam in spodmolov v grabnu Koritnice nad Nomnjem in spodmol ob gozdni cesti Sp. Gorjuše—-Mokri log. Imeli smo tudi več strokovnih vodstev po naših pa-leolitskih najdiščih. Na Ljubljanskem barju smo obhodili nekatera nahajališča sileksov, na katerih dobimo, zaradi večletnega sistematičnega nabiranja, vedno manj najdb.
Tudi letos smo nadaljevali sondiranje v jami Divje babe II in po štirih letih več ali manj jalovega truda naš H dva kremenova odbitka, ki skupaj z drobcem oglja zanesljivo opredeljujeta tudi to jamo kot novo paleolitsko najdišče,
V	jami Vandloh nad Lazami pri Fredgradu smo izvedli samo dvodnevno sondiranje, zato razen skromnih prazgodovinskih najdb nimamo pozitivnih rezultatov.
Pri lanskem Izkopavanju v jami Mamuli pri Borovaku smo začeli nekoliko preveč desno In smo zadeli na steno jame. Zato smo letos premaknili Izkop bolj proti sredini jame. Začeli smo ga s pobočja proti jami v širini 4 metrov. Pod debelim humusom smo zadeli na pleistocenske plasti, ki pa so na robu Še nejasne in stratigrafije Se ni mogoče ugotoviti. Zdi se le, da se je pojavila temna proga, ki smo jo opazili ie lansko leto. Kulturnih najdb ni bilo, ampak le kosti jamskega medveda.
Sondirali smo tudi v jami pod Stegovnlkom. Vse plasti so bile sterilne.
Iz pripadajočih kosov smo študirali način dela na bivalnem prostoru Jame v Lozl. Za prikaz Ciganske jame je bila narisana velika večina orodja.
Za tekst v arheološkem priročniku smo zbrali vse podatke.
Raztskovanje neolitika in eneolitika. Nadaljevali smo tretja sistematična izkopavanja v Mali Triglavci na Divaškem krasu. Poglabljali smo blok kvadrantov 5, fi ln 7 od globine 2,50 m, kjer se začenjajo starejše prazgodovinske plasti. Domala en meter debela je neolitska plast, po tanjšem stratlgrafskem presledku pa ji do globine 4,30 m sledi kulturni brezkeramični sloj s številnimi ostanki predvsem cervldne favne, a z mikrolitsklmi odbitki in roženimi izdelki (dleta, šila). Pomembna najdba je Iz ploščate kosti izoblikovana she-matizlrana podoba ribe z nakazanimi podrobnostmi (rep, škrge, z vrtinami so označene oči In usta, na trebušnem delu so vidne retuše, površina je glajena na sij), Material je v obdelavi na Inštilutu za arheologijo, kjer Je shranjena tudi vsa dokumentacija.
Izkopavanja so 2nova. potrdila obstoj neolilske plasti z materialnimi kulturnimi osta linami jadranskega tipa in predneolitski brez keramični kulturni horizont, ki ga tipologija koščenega orodja uvrSča nekako v pozni mezolitik. Stratigralski profil je dopolnjen in dokumentiran, kaže pa, da se prič no tod prazgodovinske plasti poglabljati, oziroma da je proti jugovzhodnemu jamskemu krilu pleistocenska sedimentacija vedno nižje.
Skupaj s PZE za arheologijo Filozofske fakultete smo se lotili sistematičnih izkopavanj v Movernl vasi v Bell krajini na mestu, kjer smo leta 1979 na lokaciji Majnarič ugotovili ostanke starejše prazgodovinske naselbine. Ob stari sondi smo odprli 64 m2 površine in morali kopati 3,10 m globoko. V sedmih strat¡grafikih plasteh smo naleteli na dva naselbinska horizonta: iz poznega neolitika In Iz zgodnjega eneolitika tja do pojave badenske kulture. Materialne kulturne ostal i ne znači predvsem keramika s tipološkimi oblikami in omamen tiko; izstopa pa tudi dokaj tipičnega kamnit nega orodja (strgala, nožiči, svedri, puščice, sekire), medtem ko so živalski ostanki in koščeva orodja slabše ohranjeni zaradi kiselkaste zemlje. Horizontalna in vertikalna stratl-grafska dokumentacija in analize naselbinskih slojev pa bodo prikazali še druge podrobnosti o življenjski in ekonomski problematiki najdišča.
Studijsko smo obdelovali gradivo iz Velikega z jota, laboratorijsko iz Mo-verne vasi in paleontološko iz Male Triglavee.
V zvezi z znanstvenim raziskovanjem predneolitske materialne kulture na Slovenskem, neolitske dediščine jadransko-pri morskega območja, predalpske eneolitske kulture in njenimi vplivnimi območji smo sestavljali arheološko karto, še posebej kartoteko prazgodovinskih jamskih postojank. Hkrati smo dopolnjevali antropo-speleološko bibllogratijo Slovenije In sosednjih pokrajin.
Delo za arheološki priročnik Slovenije Je V obdobju neolitika in eneolitika v zaCetni fazi. zbrali smo predvsem gradivo O kulturno-civilizacijskih enotah. Ker pri tem sodelujejo vsi raziskovalci InStituta, bo delo teklo po usklajenem vsebinskem in časovnem programu.
Prazgodovinska raziskovanja. Letošnje sistematično raziskovanje brona-stodobne naselbine v Dolnjem Lak oš u je bilo po programu usmerjena v nadaljnji izkop notranjosti naselja. Ker so bila v letu 1983 zaključena dela na južni vzpetini Olorisa, je letos potekalo delo na severnem predelu naselja, kjer so bili s topografskim opazovanjem prav tako ugotovljeni razmeroma Številni ostanki materialne kulture. V celoti so bili odprti štirje kvadranti s Skupno površino 400 ma.
Izkop je pokazal, da je bila tudi na severnem, nekoliko dvignjenem predelu naselja skoncentrirana arhitektura, saj so bili v tleh odkriti številni obrisi kolov za stavbe, od katerih je imela ena zelo jasen pravokoten tloris. Najdbe (predvsem keramika in hišni lep), ki so prišle na dan ob izkopavanjih na severnem predelu naselja, se po oblikah ne razlikujejo od doslej najdenega gradiva. Naselje je bilo, kot kaže, v celoti poseljeno v istem času, saj za zdaj še ne moremo trditi, da SO med posameznimi področji obstajale morebitne kronološke razlike.
Vzporedno z delom na terenu je potekala tudi statistična obdelava gradiva in inventarizacija. V celoti je bilo tudi zrisano vse značilno gradivo, ki smo ga izkopali leta 1982.
Dela za temo »Poselitvena slika jugovzhodnih Alp v železni dobi« so tekla po nafrtu. Ovrednoteno je bilo gradivo meritev preteklega leta, narejeni opisi in izdelani načrti gradišč. Letošnja rekongnosciranja so bila usmerjena predvsem v najbolj južni predel Slovenije, kjer so bila dokončno obdelana vsa železno dob na najdišča Bele krajine. Za to področje je bila opravljena tudi analiza poselitvene strukture v železni dobi, ki je bila oddana v tisk.
Letošnje raziskave so pokazale, da so za preučevanje odnosov med heleni stično kulturo, razširjeno na jadranskih otokih, v črnogorskem primorju in
v Makedoniji, in 1 atensko kulturo v severnih predelih Jugoslavije poleg neposrednih vplivov posebno pomembne kulturne skupine kontaktne cone od skupine K raj čino vi či- Mahre viči preko liburnske do ] a potiske. Pri tem zavzema posebno pomembno mesto gomila s skupinsko grobnico iz Krajčinovlčev, Le-ta se po grobni konstrukciji (gomila s pokopi žensk, moških in otrok) in načinu pokopa (skeleten) vklaplja v tradicionalni ritus ilirskega etnosa, kar v smislu kulturne kontinuitete pomeni, da skupina Mah revi čl-Kraj činov iči preds'avlja nadaljevanje glasinaške kulturne skupine v mlajšo železno dobo, pri čemer se vplivi ¡atenske in hele ni stične kulture omejujejo na importirane In kopirane elemente materialne kulture (orožje, nakit, posodje).
Delo za arheološki priročnik Slovenije je bilo usmerjeno predvsem k zbiranju podatkov, ki so bili deloma že razporejeni po smiselnih celotah, kakršne bodo uporabljene tudi pri pisanju teksta. Hkrati smo pripravljali in oblikovali koncept celotne publikacije, in Sicer analogno drugim obdobjem.
vifl.tirna rojiš fcotJanja. Zaključili smo 3. zvezek epigrafskega gradiva za Jugoslavijo. Tekle so priprave za organizacijo dopolnilnega zvezka, ki bo predložil korekture, dopolnila, generalni indeks in zemljevid. Podan bo pregled vseh napisov, najdenih v Jugoslaviji, po Korpusu Inscript. Lat., Vol. III, to je od 1. 1900 do 1970.
Za Inscriptiones Latinae in Slovenia. je bilo soglasno z vodstvom muzeja v Joaneumu v Gradcu in na osnovi delovne kartoteke posneto S/A tam hranjenega in ii, Slovenije Izvirajočega epigrafskega gradiva. Fotografirala je C. Narobe. Dopolnjevali smo tudi osnovno kartoteko ter sproti preučevali novitete.
Dalje je teklo delo za temo »Grški in latinski literarni viri za vzhodno-alpski prostor-«, V ospredju je bil komentar in pregled virov za obdobje od prvih omemb lega področja do rimske zasedbe pod Avgustom. Latinski poeti (Ovidij, Horacij, Itd ) večkrat al ud i raj o na sodobno zgodovinsko dogajanje, npr. v Alpah in na Balkanu. Poskusili smo zbrati in komentirati taka mesta.
V okviru naloge »-Literarni viri za Slovane na Balkanu« smo Studijsko obdelovali predvsem obdobje Gregorija Velikega s ciljem, da bi bilo mogoče njegove podatke historično utemeljeno dokumentirati. Gregor i j spada med prve avtorje, ki omenjajo Slovane na Slovenskem in Hrvaškem. Te omembe skušamo vključiti in historična Interpretirati,
Za arheološki priročnik Slovenije (V diskusijsko-delovni obliki) smo zaključili uvodna poglavja, ki smo jih prevzeli v delo, in antično obdobje. V uvodnih poglavjih smo poskušali prikazati razvoj In organizacijo arheološke vede na Slovenskem,
Rasisfcovanje preseljevanja ljudstev, V akciji rekognosciranja poznoan-tičnih postojank v vzhodnih Alpah smo letos ugotovili še nekaj najdišč, ki jih najdbe uvrščajo v to obdobje. Tu je treba v prvi vrsti omeniti najdišče Vipoto pri Zagradu, na kateri smo opravili tudi orientacijske sonde ter tako določili časovno pripadnost in omejili obseg postojanke. Več terenskih ogledov jc bilo opravljeno tudi na najdiščih Štefanja gora, Monte di Bula, Zasavska gora, Jurišna vas. Sv, Lambert in potrjena pripadnost v obravnavano obdobje. Prav tako smo pri več točkah lahko ugotovili le arheološki značaj najdišča, nismo pa mogli potrditi domnevane datacije v poznoanttčni čas (Vranski hrib nad Jelovim, Gracarjev hrib in G rac pri Svibnem, Borovec in Ri len gozd), Zaščitili smo v letu 1S00 in 1901 izkopane objekte na Korinjskem hribu, Pri tem smo deloma odkrili tudi okolne površine izkopanih stolpov s pripadajočo kulturno plastjo in nekaterimi pomembnejšimi najdbami na več mestih. Posebej izstopa srebrna fibula jezdeca, ki ima poleg umetniških kvaUtet pomen tudi za ugotavljanje etnične pripadnosti posadke na vrhu hriba. Izdvajamo tudi bizantinsko fibulo, ki kaže poleg že prej odkopanih predmetov na veliko vlogo Bi2antlncev pri formiranju koncepta utrjene postojanke.
Vzporedno teče konzervacija in risanje predmetov, v celoti je izgoto vi jena terenska dokumentacija. Vse najdbe so inven ta rizi rane. Dokumentacijo hrani Inštitut za arheologijo.
Intenzivno smo pripravljali keramično gradivo, ki zavzema največji del Izkopanega materiala na Tinju, za objavo. Našli smo številne analogije — predvsem v avstrijskem prostoru — ki dobro datirajo tudi naše primerke predvsem v obdobje preseljevanja in slovanski čas.
Kompletirali smo tudi geodetski posnetek postojanke na Kučarju — vnesli smo poslednje arhitekturne detajle In po analogijah v alpskem in balkanskem prostoru dobro utemeljili funkcijo in tloris zasnove sakralnega centra.
Zbiranje podatkov in ustvarjanje kartoteke zgodnjekrščanske literature se je nadaljevalo po ustaljenem konceptu. Letos smo dopolnjevali predvsem dalmatinsko regijo, Srbijo in Makedonijo. Podatki SO pripravljeni za računalniško obdelavo.
Za arheološki priročnik Slovenije smo pripravili vse potrebno gradivo iti postavili zasnovo celotne strukture. Napisano je poglavje o pomembnejših najdiščih iz časa preseljevanja ljudstev v Sloveniji.
fiaros lov a nska raziskounnja. Letošnja izkopavanja staroslovanskih najdišč v Blejskem kotu so trajala Od 30, VIT, dO 2, IX. Vodili SO jih Andrej Pleterski (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU), Timotej Knific (Oddelek za arheologijo FF) in Milan Sagadin (Zavod za spomeniško varstvo Kranj). Potekala so na več krajih, Večina moči je bila usmerjena v raziskovanje obrambnih sistemov Pristavskega griča in poti staroslovanske naselbine na tem mestu, ki omogočajo ugotavljati njeno povezanost z okolico. Preostali čas in sredstva smo porabili za iskanje novih zgodnjesrednjeveSkih najdišč v Blejskem kotu.
V	Zaspeh smo na ledini Na bregu našli izvrstno ohranjene ostanke romanskega don j ona, poleg njega pa ruševine poznoantične hiše, — Pod žup-niščem smo skušali zajeti nekaj lončeninc, ki naj bi bila naplavljena z viSJe-ga prostora, ki pa je dnnes gosto pozidan. Poleg novoveške in srednjeveške lončeni ne smo našli odlomke staroslovanskega, antičnega in prazgodovinskega (7) posodja.
V	Sp. Gorjanah smo z jalovim poskusnim izkopom omejili severni rob tamkajšnjega staroslovanskega grobišča.
Tematska naloga '-Gospodarski in družbeni razvoj Blejskega kota v zgodnjem srednjem veku na podlagi retrogradne analize pisanih virov« je bila v letošnjem letu pripeljana do monografskega zaključka v rokopisni obliki. Prinaša nova temeljna spoznanja o slovenski zgodnjesrednjeveški zgodovini, deloma celo o srednjeveški.
Nadrobno smo razčlenili vsebinske zasnove pri arheološkem priročniku Slovenije za star oslo variš ko obdobje. Pri tem smo izdelali poseben geslovnik za načrtno obdelavo literature po sistemu luknjičaste kartoteke.
msiííuííícB knjižnica. V prvih II mesecih smo pridobili 066 novih knjižnih enot. Na dom smo izposodili 410, v čitalnico pa 659 enot. Skrbeli smo za vezavo (3ö enot), povečali zamenjave s tujimi strokovnimi publikacijami in odpravili nekatere vrzeli, Sodelavka Cvetka Puncer je presignirala vse separate.
Znanstveni sodelavec dr. Janez Dular je s L 10. 1034 kot Humboldtov štipendist odpotoval na 10-me seč no izpopolnjevanje v ZRN (Institut für Vor-und Frühgeschichte, provinz i al römische und vorderasiatische Archäologie München). Dr. France Leben je bil član Republiškega odbora gibanja »Znanost mladini«, dr, .T. Dular, mag. S. Cigienečkl in mag A. Pleterski pa ocenjevalci v strokovni komisiji.
Delo delavcev inštituta
Znanstveni svetnik dr, Mitja Brodar je nadaljeval sistematično raziskovanje paleoiitskega najdišča v Divjih babah v dolini Idrijce, Manjše posege je opravil v jami Mamuli, jami pod Stegovnikom iti na Vrbičevem hribcu na Barju. Za tisk je oddal razpravo Potočka Zijalka in Mokrišfco j ama, kjer primerja kulturne ostanite obeh jam in pride dO zanimivih rezultatov. Napisal je tudi razpravo o luknjah v kosteh, ki jih je zbral v preteklih desetletjih v naših paleolitskih postajah. V juniju je bil na krajšam obisku v ZR Nemčiji. V Tlibingenu je s prof, dr, Miiller-Beckom razpravljal o organizaciji akcije »ekologija pračloveka«, ki teče v okviru IN QUE. V Kolnu je pri predstojniku Inštituta za prazgodovino dr. W. Tauteju dosegel, da je Institutski laboratorij za C1 prevzel v analizo 7 vzorcev oglja in jih bo izvršil brezplačno, V Erlangenu se je s prof. G, Freundovo dogovoril, da bo prihodnje leto predaval na zasedanju Obermaiergesellschaft. V letu 1084 je bil predsednik znanstvenega sveta Inštituta za arheologijo, podpredsednik sveta ZRC in predsednik sveta ZRC v ožji sestavi. Bil je tudi predsednik programskega sveta za URP arheologija.
Znanstveni svetnik dr. France Leben vodi in usmerja raziskovanja starejše prazgodovine, predneolitika, neoeneolitika In zgodnje bronaste dobe. V okviru skupnega programa je nadaljeval s tretjimi sistematičnimi izkopavanji v jami Mala Triglavca na DivaŠkem krasu. Znanstveno in strokovno je skupaj S PZE za arheologijo usmerjal izkopavanja v Moverni vasi V Bell krajini, kjer Sta Odkrita dva naselbinska horizonta iz poznega neolitika in zgodnjega eneolitika. študijsko je obdeloval gradivo iz Velikega z j ota in z njim v zvezi problem t. i. eneolitske grebene keramike. Glavno delo je posvetil raziskovanju predalpske eneolitske kulture in njenimi vplivnimi območji in raziskovanju neolitsko dediščine jadransko-primorskega kulturnega kroga.
Izven programskega sklopa se je specialno ukvarjal s problematiko in arheološko karto prazgodovinskih jamskih postojank na jugovzhodnem alpskem prostoru in dopolnjevanjem antropo-speleološke bibliografije slovenskega ozemlja. Prevzel je nekaj znanstvenih konzultacij in obveznosti. Sodeluje pri Enciklopediji Slovenije, je urednik in član uredniških odborov znanstvenih in poljudno-znanstvenih publikacij Arheološki vestnik, Naše jame, Loški razgledi, Vodniki po loškem ozemlju.
Znanstveni svetnik dr. Jaros lav Sašel je študijsko delal na orisu historíala obrambe severne Italije v antiki, na taktično organizacijskem konceptu razvoja obrambne Službe za slovenski teritorij v antiki, na komentiranju nekaj težjih epigrafskih tekstov (tudi novih napisov iz Emone), Sodeloval je pri tretji knjigi Slovenske gospodarske in družbene zgodovine (Promet), pri Enciklopediji Slou en fje ter Enciklopediji Juposlauije (£, izdaja, kjer je reda k-lor za arheologijo). Imel je več konzultacij za domače in tuje mlade strokovnjake, dalje načrtovanih posvetov S kolegi, s katerimi je tudi sodeloval. Strokovno je usmerjal kanadskega doktaranta W. D. Ker ra, ki je na inštitutu oblikoval disertacijo o socio-ekonomiki balkanskih rimskih provinc. Pripravljal je organizacijo dopolnilnega zvezka epigralskega gradiva za Jugoslavijo. Dopolnjeval je osnovno kartoteko epigrafskih spomenikov ter sproti preučeval nova odkritja. Delo na temi »Topografija Emone« prehaja v zaključno fazo. Nalogo sestaviti bibliografijo prevodov iz antičnih literatur v slovenščino je zaradi obolelosti sodelavca začasno odložil. Delo na izpopolnjevanju centralnega kataloga arheoloških del in publikacij v Sloveniji je potekalo skladno s programom.
Od februarja do konca letnega semestra je bil Študijski gost s Štipendijo Katoliške univerze v Leuvenu, kjer se je posvečal predvsem proučevanju obdobja Gregorija Velikega, nekaterim epigrafskim vprašanjem ter posameznim problemom iz literarnih virov za Illyricum.
Znanstveni sodelavec dr. Janez Dular se je v letu 198-4 v glavnem ukvarjal s topografijo Bele krajine; monografijo je oddal v tisk in bo izšla kot X. zvezek Arheološke topografije Slouenije.
Septembra je vodil sistematična izkopavanja bron istodobne naselbine v Dolnjem Lakošu, ki potekajo že četrto leto. Ukvarjal se je tudi z meritvami in sondažami železnodobnib naselbin, in sicer predvsem na področju Boie krajine.
Do 30. fl. 1934 Je opravljal delo upravnika inštituta. Je tudi član več odborov, svetov in komisij (Komisija za prostorski razvoj SAZU in ZRC SAZU, Izvršni odbor Slovenskega arheološkega društva, Uredniški odbor Arheološkega vestnika, programski svet za arheologijo, odbor za mednarodno in medrepubliško sodelovanje pri RSS itd,).
Višji raziskovalni sodelavec mag. Slavko Ciglenečki je raziskoval obdobje pozne antike in preseljevanja ljudstev. Pri njegovem delu je močan poudarek na naselbinski strukturi obravnavanega obdobja in historični topografiji, V tem letu je vodil zaščito v prejšnjih letih izkopanih objektov na Korinjskem hribu. Pri tem je opravil nekaj manjših raziskav okolice obrambnih stolpov, kjer je našel izredno pomembne najdbe, ki dobro potrjujejo že prej nakazano datacijo in etnično opredelitev. V okviru osrednje teme — rekognosciranja poznoantlčnih postojank — je opravil številne terenske obhode na prostoru Slovenije, Hrvatske in Italije. Nadaljeval je utečeno sistematsko zbiranje gradiva (luknjičasta kartoteka) za sintetični pregled obravnavanega obdobja v Sloveniji ter širše na prostoru Vzhodnih Alp in Balkana, Del časa je porabil tudi za pisanje doktorske disertacije o višinskih utrdbah iz obravnavanega obdobja v vzhodnih Alpah. Za tisk je pripravil članek o poselitvi Notranjske v poznoantičnem obdobju In času preseljevanja ljudstev in o poteku alternativne rimske komunikacije Si3Cija-Akvileja čez ta prostor. Temu je dodal analizo drobnega gradiva s postojank Korinjskl hrib in Limberk, Sodeloval je tudi pri Enciklopediji Slovenije. V sklopu skupnega programa vodi delo za Arheološko topografijo Slovenije.
Bil je predsednik zgodnjesrednjeveške sekcije Slovenskega arheološkega društva ter predsednik delovne skupine za. pripravo pravilnika o varstvu pri delu in pred požarom na ZRC SAZU, Postal je član komisije za pripravo terminološkega slovarja. Od i, 10. 1964 nadomešča upravnika inštituta.
Raziskovalni sodelavec mag. Andrej Pleterski je kot eden od vodij sodeloval na izkopavanjih v Blejskem kotu od 30. VII. do 2, IX., v času od 20. X. do 23. X. pa je opravljal arheološko topografijo severno od Celja V inštitutu je zbrane podatke ustrezno obdelal v obliki elaboratov. Večino kabinetnega Časa je porabil za pisanje doktorske disertacije »Gospodarski temelji razvoja srednjeveške agrarne družbe v Blejskem kotu«, ki jo je v letošnjem letu tudi dokončal. Nemalo časa pa je vložil tudi v dopolnjevanje luknjičaste kartoteke literature o zgodnjesrednjeveški arheologiji.
Poleg tega je bil še nadalje strokovni svetovalec za področje arheologije pri Slouarjit slovenskega knjižnega jezika in mentor pri gibanju Znanost mladini. Bil je predsednik odbora za delovna razmerja In i lan občinskega odbora sindikata dejavnosti. Na novo je postal član odbora za samoupravno delavsko kontrolo pri Zvezi arheoloških društev Jugoslavije.
Višji strokovni sodelavec Ivan Turk je bil že peto leto zapored organizator in terenski vodja velikih paleolitskih Izkopavanj v jami Divje babe L Istočasno je izvršil tudi zaključno sondiranje v jami Divje babe II, ki se je izkazala za novo paleoiitsko postajo. Sondiral je Se v jami Vandloh nad La-zami pri Pred gradu in sodeloval pri sondiranju v jami pod vrhom Stegovni-ka na Jezerskem ter ponovnem sondiranju ob Vrbi če vem hrlbcu na Ljubljanskem barju. V sklopu paleolitske topografije Si }e ogledal B jam in spodmolov ter obhodil del najdišč sileksov na Ljubljanskem barju. Kot pretekla leta je tudi letos sodeloval pri arheološki topografiji celjske regije — prehodil in
pregledal je hribovite predele laške občine, Pri tem ni odkril nobenega novega najdišča. Tehnično je uredil SS- letnik Arheološkega vestnika in spremljal tisk 34. in H5. letnika, s čimer je skupaj z glavnim urednikom nadoknadil zamudo, ki jo je imel vestni k v tekočem letu, Obdeloval je favno paleolitskih izkopavanj In sondiranj v letu 19B3 s posebnim poudarkom na pripravi tafo-nomske Študije bogatega favn i stičnega gradiva iz Divjih bab I. Obdelal je Še favno večletnih f z kopa van j na Ajdnl nad Potoki in lanskoletnih izkopavanj na Pristavi pri Bledu. Pripravlja elaborat izkopavanj v jami Divje babe I za tekoče leto. Skupaj s strokovno sodelavko A. Dolenc je skrbel za inštitutsko dokumentacijo in arhiv.
Strokovni sodclavec Dragan Božič je vodil inštitutsko knjižnico. Izposojal je knjige, skrbel za evidenco in opravljal korespondenco, Slgniral in delno katalog i zirai je nove knjižne enote in sestavljal sezname akcesij. Skupaj z Ivanom Turkom je uredil 34. in 35. letnik Arheološkega vestnika in pripravil za tisk 36, letnik. Opravljal je korekture Arheološkega vestnika. Zbiral je gradivo za pregled latenske dobe na Slovenskem v Arheološkem priročniku, ki ga pripravlja Inštitut za arheologijo, in za predstavitev zahodne skupine keltske kulture v Jugoslaviji v petem zvezku sarajevske publikacije P™ ¡storijo Jugoslavije. Filozofska fakulteta v Ljubljani mu je oktobra potrdila temo za doktorsko disertacijo Mokronoška skupina latenske kulture.
Sodeluje pri mednarodni bibliografiji Kommentierte Bibliographie zur Archäologie der Kelten. Opravljal je strokovne preglede slovenskih prevodov arheoloških gesel za slovensko izdajo Enciklopedije Jugoslavije 11. Postal je član podskupin za orožje in orodje pri komisiji za slovensko arheološko terminologijo Inštituta in organizacijskega odbora za pripravo kolokvija o bronasti dobi v Sloveniji v 1.198(3.
Je Član združene delegacije SIS, komisije za tisk ZRC SAZU, sekretariata OO ZK ZRC SAZU in Izvršnega odbora Slovenskega arheološkega društva.
Višja strokovna delavka Andreja Dolenc-Vičič je do odhoda na porodniški dopust (septembra 1984} urejala tekočo dokumentacijo in uredila PečnikOVO korespondenco. Največji del časa jo posvečala arheološki terminologiji.
Strokovna delavka Dragica Rnific-Lunder je risala gradivo iz arheoloških najdišč in Oblikovno popravljala slikovno gradivo prispevkov za Arheološki vestnik.
Tajnica Breda Pavčič-Justin, ki sicer opravlja personalne, tajniške in ostale pisarniške posle, je bila skoraj tri četrtine leta odsotna zaradi porodniškega dopusta. V tem času jo je uspešno nadomeščala Cvetka Puncer.
Gostje inštitutu
InStilut je obiskalo več domačih strokovnjakov. Iz Hrvaške sta bila tu prof, dr. Zdenko Vinski in Vladimir Sokol, iz tujine pa prof. Elizabeth Rosen-baum-AlToldi, Toronto; dr. L. K ep pie, Glasgow; prof. F. Lotter, Kassel; prof, G, C. Susini, Bologna; prof. Angelo Donati, Bologna: dr. G. Winkler, Linz Donau; prof, J. Weilet-, Gradec; dipl. R Wed eni g, Gradec; dr, Gerhard Albrecht, Tübingen.
Si udijs ko potovanja, kongresi, simpoziji
Dr. M. Brodar je junija potoval v Nemčijo (Erlangen, Tübingen, Köln).
D. Božič si je septembra ogledal izkopavanja prazgodovinskega gradišča Klein G lein na avstrijskem Štajerskem, oktobra pa se je udeležil 12. kongre-ga Zveze arheoloških društev Jugoslavije v Novem Sadu in letnega zasedanja Avstrijske delovne skupnosti za prazgodovino in zgodnjo zgodovino v Celovcu.
S, Ciglenečki se je v oktobru udeležil skupščine Hrvatskega arheološkega društva v Dubrovniku in 12. kongresa Zveze arheoloških društev Jugoslavije v Novem Sadu.
Dr. J. Dular si je septembra ogledat izkopavanje prazgodovinskega gradišča Klein Glein na avstrijskem Štajerskem.
Dr. F, Leben se je v oktobru udeležil skupščine Hrvatskega arheološkega društva v Dubrovniku.
Dr, J. Sašel je oktobra aktivno sodeloval na 12. kongresu Zveue arheoloških društev Jugoslavije v Novem Sadu, V maju je opravil študijsko potovanje pO Nemčiji,
PREDAVANJA Jaroslav fiaSel
Sio renski prostor z vojaifcih uidifcou v rimski dobi. 12. kongres i veze arheoloških društev Jugoslavije, Novi Sad 8, 10. 1984.
Imel je tudi več predavanj na univerzah v Leuvenu, Gen tu, Heidelbergu. Rimsko-Germans kern muzeju v Kiilnu ter na Rensko-Westfalski akademiji znanosti v Diisseldorfu preteino na tematiko pozne antike, epi grafike, I lirika,
Ivan '1'urk
Arheološka izkopavanja v Divjih babah pri Sebreljah, Idrija 25. 9. 19Ö4, BIBLIOGRAFIJO RAZISKOVALCEV GLEJ STRAW 2J4.
ZGODOVINSKI INSTITUT MILKA KOSA
IS. junija J984 je delavce in sodelavce Inštituta pretresla vest, da je po kratki bolezni umrl dr. Pavle Blaznik, znanstveni svetnik SAZU v pokoju. Komaj poldrugo leto je minilo, ko je po skoraj šestih desetletjih službovanja odšel v pokoj, kar pa je bila le formalnost, saj je tako po človeški kot delovni plati ostal še naprej tesno povezan z inštitutom. Dokončno je oblikoval svoje dolgoletno delo Gradivo za historično topografijo Štajerske in juposio-vanskega dela Koroike in se ob njegovem izteku za vedno poslovil.
Pokojni dr. Pavle Blaznik se je rodil 28, junija 1EJ03 v Škofji Loki, Tam je obiskoval osnovno šolo, gimnazijo v Šentvidu, študiral zgodovino in geografijo na ljubljanski univerzi, kjer je 192B, leta diplomiral. Na univerzi je bil njegov profesor tudi dr, Ljudmil Ilauptmann, kar jo dolgoročno vplivalo na B lažni ko vo znanstveno usmeritev. Leta 1920 je doktoriral in se zaposlil na celjski gimnaziji. Leta 1941 se je umaknil pred Nemci v Ljubljano, odšel kasneje k družini v Dalmacijo, od tam pa leta 1944 v partizane, Po vojni se je vrnil v Celje, kjer je ostal do leta 1948. Nato je deloval dve leti kot član komisije za restitucijo kulturnih dobrin v Avstriji, do leta 1954 je bil zaposlen na ljubljanski ekonomski fakulteti kot znanstveni sodelavec za gospodarsko zgodovino, nato tri leta v Državnem arhivu Slovenije, od leta 1957 pa na Inštitutu za občo in narodno zgodovino pri SAZU, to je predhodniku današnjega Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU.
Dr. Pavle Blaznik je sodil v tisto vrsto ljudi, ki nikoli ne postavlja v ospredje svoje osebe, ampak je navzoča s svojim delom. Njegova obsežna bibliografija (glej Biografije in bibliografije znanstvenih in sfrofcounift sodelavcev Slovenske akademije znanosti in um-efnosti, Ljubljana, 197B; Loški razgledi 30, 1983> kaže vso veličino in obseg njegovega znanstvenega dela. To je bilo na eni strani usmerjeno v proučevanje zgodovine škofjeloškega gospostva, na drugi strani pa v temeljna vprašanja gospodarske, zlasti starejše agrarne zgodovine. Obe doslej izišli knjigi Gospodarske in družbene zgodovine Slovencev sta v veliki meri zasluga njegovega znanstvenega in organizacijskega talenta.
Poleg dela za res ti taci j o naših kulturnih dobrin v letih po končani vojni je nadvse pomembno tudi Blaznikovo delo pri pogajanjih in izvajanju arhivskega sporazuma z Avstrijo iz leta 1023. Vse do zadnjega je bil eden najpomembnejših in najbolj nepogrešljivih izvedencev» Tudi delo drugih ekspertov je bilo v veliki meri odvisno od gradiva, ki ga je pripravil naš pokojni sodelavec.
Dr. Pavle Blaznik je bil dolga leta edini znanstveni delavec na našem inštitutu. Ko pa se je ta začel polagoma širiti, je dr. Blaznik pogosto prevzemal tudi mentorstvo nad mlajšimi kolegi. Pri tem je bil izredno potrpežljiv, zlasti pa razumevajoč in poln zaupanja v mlajše moči. Vsak dan smo se lahko ponovno prepričali, da imamo v svoji sredi ne le velikega znanstvenika, ampak tudi velikega In dobrega človeka, ki nam je neprestano na razpolago, ki se nam stalno razdaja s svojim globokim znanjem in pristno človečnostjo. Takih, žal zelo redkih ljudi, nI mogoče nikoli pozabiti,
Pri nadaljnjem poteku reorganizacije SAZU oziroma organiziranja ZRC SAZU je V Skladu S samoupravnimi akti prišlo do sprememb V nazivih nekaterih delavcev inštituta, nekateri pa so napredovali v višji naziv. Tako je predsedstvo SAZU izvolilo dr. Darjo Mihelič 2. februarja 1984 V naziv znanstvene sodelavke, Božo Otorepec je bil preveden v naziv raziskovalnega svetnika 1. aprila 1934, istega dne je bil preveden mag. Vinko Rajšp v naziv raziskovalnega sodelavca, mag. Eva Holz je bila 22. marca 1984 izvoljena v raziskovalno sodelavko, mag. Stane Granda pa 13. junija v višjega raziskovalnega sodelavca. V postopku za izvolitev v naziv raziskovalnega sodelavca je asistent Janez Sumrada.
Publikacije
V seriji Viri za zgodovino Slovencev je kot sedma knjiga izšlo delo dr. Darje MihellČ Najstarejša, piranska notarska knjiga. Tisk se je izredno zavlekel zaradi večkratnih korektur. Ista avtorica ima v tisku tudi monografijo Neagrarno ifospodamno Pirana 1280—1340. Opravila Je prve korekture. Za tisk so pripravljene še tri publikacije: Noj starejši ljubljanski trgovski knjigi, avtorji so akad, Sergij Vilfan, Božo Otorepec in Vlado Valenčič, Statuti piranske komune od 13.—17. stoletja, avtorja sta pok, dr. Miroslav Pahor in Janez Sumrada in Gradivo za historično topografijo Štajerske in jugoslovanskega dela Koroike (do leta J 500) pok. dr. Pavleta Blaznika.
Edicija virov do ¡eta ISIS in bibliografija za zgodovino Slovencev
Izdaja najstarejše piranske notarske knjige je zahtevala zaradi izredno zahtevnega stavka v tem letu še trojne korekture. Zaradi tega je bilo potrebno delo na naslednji upočasniti. Dokončan je rokopis Statuti piranske komune od 13. do n. stoletja. Hkrati z začetkom postopka za izdajo tega dela iščemo dodatna sredstva za sofinanciranje, saj je tudi ta tekst izredno zahteven. Kot vse kaže, bo s pomočjo obalnih občin delo lahko IzSlo v tetu 1985.
Po nekaj desetletjih je slovenskim zgodovinarjem ponovno uspelo prodreti v arhiv knezov Auerspergov na Dunaju. Tam je shranjen v Hišnem, dvornem in državnem arhivu kot privatni depozit in Z njim razpolagajo njegovi lastniki. Pregled katalogov je pokazal, da je izredno pomemben ne samo za Starejšo, ampak tudi novejšo zgodovina. Seveda pa ostaja odprto vprašanje koriščenja tega arhiva, ker ima inštitut na razpolago zelo malo deviznih sredstev.
Nadaljevalo se je tudi evidentiranje virov za revolucionarno leto 1848/49. Ker je to delo vezano na devizne dnevnice, poteka upočasnjeno, V zvezi z delom za izdajo Costove korespondence je bilo ponovno pregledano tedanje časopisje. Bistveno se je premaknilo tudi delo na izdaji korespondence dr. Henrika Tume, K delu smo morali pritegniti vrsto zunanjih sodelavcev.
Retrospektivna historična bibliografija je urejena do take faze, da je zbrano gradivo mogoče uporabljati v prostorih inštituta, Tekoča historična bibliografija do leta 1977 je oddana v tisk, do leta 1981 je pripravljena za tisk, tekoče delo normalno poteka.
Historična topografija in kolonizacija slovenskega ozemlja
Historična topografija Slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1509 je pripravljena za tisk. Kot vse kaže, naj bi delo izšlo v dveh zvezkih v koprodukciji z založbo Obzorja v Mariboru, Za historično topografijo Primorske je pregledana vsa kartoteka Iz zapušične pok. akademika Milka Kosa, Tudi uspešno nadaljevanje te naloge Je v veliki meri odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev. Dopolnjevano je bilo tudi gradivo za historično topografijo Kranjske.
Gospodarska in dražb ena zgodovina Slovencev
Uspelo nam je angažirati še nekaj novih sodelavcev za zgodovino poŠte, žcleznic in letalskega prometa. Na Inštitutu pa poteka raziskovanje kopenskega prometa v srednjem veku in prvih stoletjih novega veka ter prilagajanje cestnega omrežja železniškemu v drugi polovici 19, stoletja na Kranjskem. Delo ob Costovi korespondenci je Sprožilo tudi raziskovanje »slovenskih« delniških družb. Pokazalo se je, da gre pri tem za skoraj popolnoma nepoznane stvari, ki pa so zelo usodno vplivale na naše gospodarske, socialne in politične razmere v drugi polovici 19. stoletja. Dokaj jasna je ie podoba Narodne tiskarne in Ljubljanske občne banke, veliko dela pa je v zvezi z Banko Slovenijo, ne nazadnje tudi zato, ker Je za prva leta njenega delovanja ohranjen dokaj obsežen arhiv.
Problemi slovenske politične zgodovine od konca iS. stoletja do leta 19IS
Za tisk je bila pripravljena razprava o nacionalni problematiki uradni-itva na Goriškem, v pripravi je podobna razprava za Kranjsko. Ker je raziskovanje političnega življenja tesno prepleteno z raziskavami gospodarskih vprašanj, bi lahko nekatere raziskave iz prejšnjega navedli tudi v tem poglavju. Napredovalo je tudi zbiranje podatkov O pisanju tujega časopisja o Slovencih v 19. stoletju.
Stanki
Delavci Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU so se v letu 1984 udeležili vrste simpozijev m tudi XXII. zborovanja slovenskih zgodovinarjev v Brežicah. V večini primerov je bila udeležba aktivna (glej str. 192). Pasivno so se udeležili simpozija o zgodovini redovniStva na Slovenskem, ki je bi! od 23. do 25. maja 1984 v Stični, Pleterjah in Kostanjevici, in drugega sestanka avstrijskih in jugoslovanskih zgodovinarjev, ki je bil od 26. do 28. novembra na Otočcu. Zaradi funkcij ali pa tudi drugih vzrokov so bili delavci instituta angažirani tudi v organizacijskem smislu. To velja zlasti za posvetovanje o zgodovini denarstva in bančništva na Slovenskem In drugo zasedanje avstrijskih in jugoslovanskih zgodovinarjev.
Pok. dr. Pavle Blazni k, Božo Otorepec in predsednik znanstvenega sveta akademik Fran Zwitter so bili tudi letos precej angažirani pri izvajanju arhivskega sporazuma z Avstrijo iz Jeta 1923.
Organizacija, uprema in btfciiofeka
Znanstveni svet Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU je imel v letu 1984 tri seje: 23. februarja, 4. junija in 3. julija. Ob smrti dr. Pavleta Blaznika je bila žalna seja v veliki dvorani SAZU, ki so se je udeležiti tudi drugi slovenski zgodovinarji ter prijatelji pokojnika.
V letu 1934 je biblioteka prejela 585 novih knjižnih enot. Notranjih obiskovalcev je bilo 98 in so si izposodili 322 knjig, zunanjih pa 232 in so si izposodili 293 knjig.
Posebno delo delavcev inštituta
Božo Otorepec je študentom zgodovinskega in umetnostnozgodovinskesa oddelka filozofske fakultete v Ljubljani predaval o pomožnih zgodovinskih vedah. Mnogim raziskovalcem je pomasal tudi s podatki iz centralne kartoteke srednjeveških listin. 2e 32. leto je Član uredniškega odbora Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino.
Dr. Darja Mihelič je v spomladanskem in jesenskem semestru letošnjega leta predavala študentom II. stopnje oddelka za zgodovino izbrana poglavja iz zgodovine srednjega veka rta Slovenskem. Je tudi predsednica Zgodovinskega društva Ljubljana,
Mat;. Vinko Rajšp je blagajnik Zgodovinskega društva Ljubljana. Mag. Stane Granda je čian uredniškega odbora Kronike. Janez Sumrada je član uredništva Notranjskih listov.
Delavci inštituta so aktivni tudi v različnih samoupravnih organih ZRC SAZU, njegovih družbenopolitičnih organizacijah in delegacijah za samoupravne interesne skupnosti.
PREDAVANJA, REFERATI Stane Granda
IVarodntt tiskarna, in dr. Josip Vošnjak. Simpozij o dr. Josipu Vošnjaku. Velenje, 11. 5. 1984.
Kmetijske razmere V Vipavski dolini tf prvi polovici 19. stoletja. Posvetovanje
o Matiji Vertovcu. Zemono prf Vipavi, 18. 5. 1984. Uveljavljanje domačega len pitni a v Šestdesetih in sedemdesetih letih 16. stoletja. XXII. zborovanje slovenskih zgodovinarjev. Brežice, 27. 9. 1984. Poskusi organiziranja slovenskega bančništva v sedemdesetih letih 19, stoletja, Posvetovanje o zgodovini denarstva In bančništva na Slovenskem, Ljubljana, 11. 12. 1934.
Eva llolz
Plačevanje ljubljanskih mestnih uradni kav v drugi polovici 19. stoletja.. Posvetovanje o zgodovini denarstva in bančništva na Slovenskem. Ljubljana, 11- 12. 1984.
Darja Mihelii
Obri in obrtna proizvodnja do nastanka cehov v obdobju fevdalizma na Slovenskem. XXII, zborovanje slovenskih zgodovinarjev. Brežice, 27. 9. 1984-Prispevek k osvetlitvi zaslužkov in cen v srednjeveškem Piranu. Posvetovanje o zgodovini denarstva in bančništva na Slovenskem. Ljubljana, 11. 12. 1984.
Božo Otorep«;
Jezersko pred 150. lefi. Jezersko, 8. 9, 1984. Vi n C ene Rajšp
Slovensko zgodovinopisje po letu 1918 o Nemcih na Siouensfcem. Simpozij
Nemci na Slovenskem. Ljubljana, 13. 4. 1084. Dosedanje raziskave prometa na Slovenskem, XXII. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Brežice, 21. 9. 1984. Družbeni nazor tlooentkih protestantov (koreferat pri okrogli mizi o reformaciji). XXII, zborovanje slovenskih zgodovinarjev. Brežice, 28 9. 1934, Družbeni nazor slovenskih protestantov (Trubarjev družbeni nazor v luči Cerkoune ordnunge). Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije, Ljubljana, 24, 10. 1984.
Síovensfci protestantízem, urnika tiskarna in cene. Posvetovali j s o zgodovini denarstva in bančništva na Slovenskem. Ljubljana, 11. 12. 1984.
.Tan cz Sum ra d a
K poznavanju gospodarskega stanja slovenskega kmeta na začetku reformacijske dobe. Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije. Ljubljana, 24. 10. 1084.
Zgodovina, etnologija t« preučevanje rsafc da njega življenja. (Koreferat), Posvetovanje Etnologija — zgodovina. Maribor 8. 11. 1984.
Gospodarjenje neke slovenske družine Jcoticc 10. stoletja in f začetku 20. stoletja. Posvetovanje o zgodovini denarstva in bančništva na Slovenskem. Ljubljana, I£. 12. 1984.
BTBl.rOCfTlAFl J O RAZISKOVALCEV GLEJ STRAN 548.
L! METNOSTNOZG ODO VINSKI INSTITUT FRANCETA STELETA_
Raziskovalni program Instituta — Temeljne raziskave slovenske umetnostne preteklosti — je del mu Iti disciplinarnega programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, zajema pa tista poglavja, ki so v u met nos t no-zgodovinski stroki najmanj obdelana ali potrebna revizije. Pri tem gre posebno mesto kritični izdaji Starejših virov za umetnostno zgodovino Slovenije in zbiranju dokumentacije, pri čemer moramo všteti med pozitivne rezultate tudi tiste liste specialnih kartotek, ki ne bodo nikoli public i rani, so pa temeljno dopolnilo in vodilo raziskovalnega dela inštituta in stroke na splošno.
Nosilec programa dr. Emilijan Cevc in sodelavci so bili zadolženi s posebnimi nalogami r dr. Emilijan Cevc z raziskavo umetnosti na Slovenskem okoli leta 1400 {^internacionalni slog okoli 1400«) in z njenimi lokalnimi variantami ; dr. Damjan Prelovšek z arhitekturo 19. stoletja in začetka 20. stoletja (pri tem S poudarkom na arh, Plečniku); Vera Bal oh z začetki slovenske knjižne ilustracije in karikature (razen tega tudi vodenje dokumentacije); Blaž Resman z raziskavo nekaterih razdelkov o naši arhitekturi 17. stoletja, med prvim s problemom Opornikov kot prostorsko oblikovnih elementov; stažist Borut UrŠič (pod mentorskim nadzorstvom; z rezbarstvom 17. stoletja na Primorskem; Ana Lavrič z zbiranjem in red igi ran jem virov za umetnostno zgodovino Slovenije; Vida Urek z vodstvom biblioteke. Pri dokumentacijskem delu so sodelovali vsi delavci inštituta,
Raziskava Umetnost okoli leta 1400 n« Slouensfcem ni potekala v celoti po 2amijljenem programu. Vzrok za to je bila nepredvidena težja operacija njenega nosilca in nato še prometna nesreča, ki jo je doživel na službeni poti na Madžarskem, Vendar so bile opravljene obsežne raziskave spomenikov poznega 14. stoletja v Prekmurju v okviru referata, S katerim je nosilec nameraval sodelovati na mednarodnem simpoziju O slikarju Johannesu Aquilu.
Nove poglede na problem tega mojstra so odprle predvsem pred nedavnim odkrite freske v avguštinski cerkvi v FurstenfeldU, zelo ostro pa se je postavilo vprašanje, če je bil Joharmes resnično tudi stavbenik, kot smo mislili doslej. Zato je bilo vzporedno načeto poglavje o arhitekturi poznega 14. stoletja (pred Ptujsko goro) in o kiparstvu tega časa na Slovenskem, — Za zorenje arhitekture od srede 14, stoletja dO Srede 15, stoletja so pomembne že lani začete raziskave v Crngrobu, ki so jih spremljala tudi manjša arheološka izkopavanja. Novi izsledki spreminjajo skoraj vse dosedanje teorije o stavbnem razvoju crngrobske cerkve, delno pa kličejo tudi po reviziji nekaterih tamkajšnjih fresk, Druga raziskovanja te naloge so zadevala izbrane arhitekture (mariborsko stolnico, celjsko Marijino kapelo Ipd.) ter primorske Oz. furlanske elemente v skulpturi prve polovice 15. Stoletja na Slovenskem. Poseben
li — Leiopia
193
poudarek je bil tudi na ugotavljanju mediteranskih stilizmov in beneških odmevov v slikarstvu in plastiki tega časa.
Arhitektura 19. stoletja in zgodnjega 20 stoletja na Slovenskem, Raziskave so zastavljene precej na Široko in dajejo, zlasti v sklopu z arhivskim delom, lepe rezultate. Da bi bilo pozneje mogoče nalogo časovno še razširiti, je nosilec raziskav obdelal nadrobneje tudi nekatera poglavja starejšega stavbarstva na Slovenskem. Pokazalo se je namreč, da arhitekture 19. stoletja ne moremo obravnavati kot samo v sebi zaključeno, ker segajo začetki njenih razvojnih komponent še v barok. — Končan je bil obsežen pregled o arhitektu Candidu Zullianiju in njegovem Času. Na temelju arhivskega študija v Italiji in Avstriji je nastal urbanistični pregled novega Trsta, katerega začetki segajo Še v čas habsburške absolutistične vladavine. V tekstu je nadrobneje opredeljen delež Slovencev pri zasnovi in gradnji tega vzornega trgovskega središča nekdanje monarhije. — Štipendija Raziskovalne skupnosti Slovenije je nosilcu raziskav omogočila štiritedenski obisk Prage in Dunaja, kjer je preučeval zveze med slovensko in češko arhitekturo v prvih decenijih našega stoletja in še zlasti Plečnikovo delo. Ves čas je naraščaia tudi dokumentacija o objektih in arhitektih preteklega stoletja na naših tleh.
Knjižna ilustracija in začetek slovenske karikature. Nosilka naloge je sodelovala pri razstavi Secesija na Slovenskem, za katero je dala na voljo več svojih izsledkov. Delo nadaljuje s pripravo razstave Ilustracij Maksima Gasparija, ki ho prihodnje leto v Narodni galeriji; v ta namen je sestavila tudi katalog, ki je izvleček mnogo bogatejšega bibliografskega kataloga, pripravljenega za natis. Z upokojitvijo v letošnjem poletju je nosilka raziskave v ožjem okviru instituta sicer končala, vendar z njim ne bo Izgubila stika in bo tudi svoje delo še nadaljevala.
Kritična redakcija iti komentiranje virov za zgodovino umetnosti Slovenije. Nadaljevalo se je že lani začeto prepisovanje Diskalceatske kronike, pregledani so bili cerkveni računi iz 17, in 18, stoletja za crngrobsko cerkev in samostanski inventarji za samostan Bistra in za škofjeloške klasire. Delo se je odvijalo predvsem v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani in v Arhivu Slovenije. V samostojno, s podatki bogato temo je prerasel študij dokumentov o predelavah ljubljanske stolnice v 19. stoletju. Nosilka naloge se od začetka oktobra izpopolnjuje na posebnem paleografskem tečaju v Rimu.
RazfikoDfltije zlatih oltarjev na Primorskem. Z nastavitvijo stažista V juniju se je zaielo delo na doslej malo pregledanem gradivu rezbarske in kiparske dejavnosti 17. stoletja na Primorskem. Nosilec naloge je doslej že dokaj izčrpno pregledal Goriška Brda, Vipavsko dolino, Soško dolino, Tržaški Kras, slovensko Istro, Beneško Slovenijo in tudi precejšen del Furlanije. Pri tem je evidentiral vrsto novih spomenikov, pregledal pa je tudi fotografsko gradivo regionalnih Zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici In v Piranu In v Museo civlco v Vidmu. Pregledal je tudi inštitutsko dokumentacijo in pri tem komparativno upošteval gradivo drugih slovenskih pokrajin vključno s Koroško.
Vmetnostnozgodovinski atlant. Naloga se do sedaj zaradi težav z zunanjimi sodelavci ni opazne je premaknila, z nastavitvijo novih moči pa smo dobili že zarodke (delovnih) kart za rezbar.stvo 17. stoletja in za izbrane arhitekturne tipe 17. stoletja; nadaljujemo 3 sestavljanjem kart za stilne skupine srednjeveškega kiparstva in slikarstva.
Cerkve IG. in 17. stoletja z notranjimi oporni ki. Naloga spada med izbrana poglavja o arhitekturi med pozno gotiko in zrelim barokom. Opravljena so bila že nekatera preddela, odbrani glavni spomeniki, terenske raziskave pa bodo odločneje stekle prihodnje leto. Pregledana je bila tudi že ustrezna domača in tuja literatura, vštevši topografije.
Umetnostna topografija občine Slovenj Gradec. Dokončane so bile nekatere inventarizacije gradiva, nadrobneje je bil obdelan širši okoliš Smartnega
pri Slovenj Gradcu, zbrana je bila in delno tudi že izpisana stareJSa literatura, zadevajoča zgodovino In spomenike Mislinjske doline. Zajeto je bilo tudi stare j äe arhivsko gradivo. V prihodnjem letu bomo z delom nadaljevali, saj so topografije eden prvih desideratov naše umetnostnozgodovlnske stroke.
Zbiranje dokumentacijskega gradiva za umetnostno zgodovino Slovenije. Naloga je trajna. Gre za temeljni fond podatkov, pri katerega zbiranju sodelujejo vsi člani inätitutske delovne skupnosti. Fotodokumentacija se je letos obogatila predvsem s posnetki zlatih oltarjev in deli arhitekta Plečnika. Nadaljevalo se je eksccrpiranje podatkov iz Laibacher Zeitung in iz Novic.
Knjižni fond je V letu 1984 narasel za 131 knjig in 246 kosov revij. Število porabnikov, zlasti Študentov umetnostne zgodovine iz prvih letnikov, je tako narasel, da smo morali ta naval zajeziti z utemeljitvijo, da je knjižnica specialna In namenjena predvsem za raziskovalno delo, ne pa študentom za prelistavanje reprodukcij pred izpiti. Za pripravo specialnih diplomskih nalog, zlasti pa magistrskih Ln doktorskih tem, pa je Seveda knjižnica na razpolago.
Institut je sodeloval z domaČimi In tujimi strokovnimi ustanovami — z zavodi za spomeniško varstvo, z muzeji In galerijami. Vera Bal oh je pripravila predlog in gradivo ter sestavila katalog za razstavo Gasparijevih ilustracij v Narodni galeriji, — Upravnik dr. Emil i jan Cevc je v maju med bivanjem na Dunaju ob podelitvi Herderjeve nagrade izrabil priložnost za študij umetnin v Kunsthistorisches Museum in literature v biblioteki Umetnostnozgodo-vinskega inštituta na Univerzi. Njegovo sodelovanje pri mednarodnem strokovnem srečanju (madžarskih, avstrijskih ¡n slovenskih umetnostnih zgodovinarjev v Velemeru, Prekmurju in Fürstenfeldu) o problemu slikarja Johannesa Aquí la je zavrla avtomobilska nesreča, vendar je srečanje, ki sta ga organizirala Umetnostnozgodovinski inštitut madžarske Akademfje znanosti in naš inštitut, doseglo svoj namen, rezultati pa bodo dopolnjeni tudi z referatom dr. Cevea — Dr. Damjan PrelovSek je na Dunaju spomladi predaval o arhitektu Jožetu Plečniku, v novembru pa je imel uvodni referat na mednarodnem srečanju arhitektov v Portorožu na temo kontinuitete v umetnosti na Slovenskem. — Staiist Borut UrSič je na 3rečanju slovenskih barok i s tov v Slovenski Bistrici predstavil kobariško rezbarsko delavnico mojstra Jerneja Vrtava in slikarja Luka Sarfa iz 17, stoletja.
Nagrada
Dr. Emili jan Cevc je 9- maja 1904 na Dunaju prejel Herder je vo nagrado za življenjsko delo.
Udeležba na sfrofcounih posvetovanjih seminarji/t
5.,6. 10.1984.	Peti pogovori o baročni umetnosti v Slovenski Bistrici.
(Borut UrSič).
15.10.—20.10.1984	Mednarodno strokovno srečanje o umetnosti Johannesa Aquila in njegovega časa v Velemeru na Madžarskem, v Fürstenfeldu v Avstriji in v Prekmurju, (Dr, Emili jan Cevc kot organizator).
23.11,—20.11.1964	Kontinuiteta v arhitekturi. Mednarodni seminar v Portorožu. (Dr. Damjan Prelovšek),
PREDAVANJA Damjan Prelovšek
Arhitekt Jože Plečnik, Dunaj, 29. 8, 1984,
Uvodni referat na mednarodnem Seminarju o kontinuiteti v arhitekturi. Portorož, 23. 11. 1934,
Borut Uršič
Kobariška rezbarska delavnica in slikar Luka Sarf- Peti pogovori o baročni umetnosti. Slovenska Bistrica, 5. 10. 1984.
BIE LIO GTtA FrJO RAZISKOVALCEV GLEJ STRAN 243.
muzikoloSki institut
Muzikološki inititut je v letu 1984 nadaljeval v okviru programskega sklopa Temeljne raziskave slovenske glasbene preteklosti raziskovanje starejših obdobij glasbene umetnosti na Slovenskem. Njegovo delo je v snanstve-nem pogledu usmerjal akademik dr. Dragotin Cvetko, predsednik znanstvenega sveta inštituta.
Zbiranje srednjeveških glasbenih rokopisov ali tako imenovane gregori-janike v Ljubljani je bilo sicer sklenjeno leta 1983 in del zbranega materiala je v preučevanju, vendar je bilo v letu 1984 najdenih v Zgodovinskem arhivu v Ljubljani še 9 glasbenih fragmentov iz srednjega veka. Celotno gradivo obsega tako natanko 300 enot. Med rokopisi je več kot dve tretjini takih, ki doslej niso bili znani. Kar zadeva evidentiranje in katalogiziranje glasbenih virov iz obdobij po srednjem veku, je bila v zvezi s pripravami za simpozij "Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije** posvečena pozornost slovenskim protestantskim glasbenim tiskom. Inštitut si je oskrbel posnetke nekaterih od njih in si prizadeval, da bi s fotokopijami izpopolnil celotno zbirko teh tiskov. V knjižnicah na Dunaju so bilo najdene nekatere doslej neznane kompozicije slovenskih avtorjev iz prve polovice 19. stoletja Tomaževca in Babnika, Med njimi je najvrednejši samospev skladatelja Mateja Babnika, o katerem je bil odkrit tudi nov biografski podatek, Poglavitna skrb pa je v okviru te dejavnosti inštituta veljala dvema obsežnima, v muzi-kološki literaturi še neobdelanima domačima glasbenima zbirkama. Prva od njiju je v frančiškanskem samostanu v Ljubljani, obsega 169 rokopisov s konca 1&. in iz 19, stoletja, druga pa je v opatijski cerkvi sv. Danijela v Celju in jo sestavlja 104 rokopisov in 74 tiskanih zvezkov iz 18. stoletja in prve polovice 19. stoletja. Obe zbirki sta bili urejeni, popisani in se zdaj katalogizirata po načelih RISM.
Transkripcija rnonumentalne zbirke motetov Jakoba Gallusa OPUS MU-SICUM, katere objava je največji srednjeročni projekt inštituta, se je nadaljevala s transkribiranjem druge knjige, ki obsega 70 skladb. Delo v zvezi s to knjigo se bo raztegnilo v prihodnje leto. Trans kri bi rani h pa je bilo tudi že nekaj motetov iz tretje in četrte knjige zbirke, in sicer tistih, ki so predvideni za snemanje za gramofonsko ploščo in za koncertno izvedbo ob mednarodnem znanstvenem sestanku o Gallusu, ki ga inštitut načrtuje za drugo polovico oktobra leta 19815.
Zaradi raznih tehničnih težav, pri katerih je inštitut brez moči, sta šele v letu 1984, toda z letnico 1983, izšla prva dva zvezka zbirke MONUMENTA ARTIS MUSICAE SLO VENI AE. Ta, dvonamensko zasnovana zbirka, namenjena tako za glasbeno preteklost zainteresiranemu raziskovalcu kot tudi današnjemu izvajalcu, izhaja kot edicija SAZU s podporo Kulturne skupnosti Slovenije. Uvodna zvezka, prvi od njiju s petimi triosonatarni skladatelja iz 18- stoletja Amandusa Ivančiča, drugi pa z zbirko motetov Soboies musico skladatelja z začetka 17. stoletja Daniela Lagkhnerja, sicer nista izšla istočasno, a Inštitut je predstavil oba hkrati na tiskovni konferenci 27. septembra 1984. Tretji in četrti zvezek zbirke, ki naj bi izšla v letu 1984, sta bila pripravljena, vendar bo, kot kaže, do konca leta izšel le prvi od njiju s simfonijami za dve violini in bas Amandusa Ivančiča. Četrti zvezek, v katerem bo
objavljena Missa vil lan a Janeza Krstnika Dolarja, je Se v notografiranju in bo iz tisttarne prišel predvidoma v februarju 1935.
Vse leto je teklo intenzivno delo v zvezi z oblikovanjem obsežne razprave o fragmentih srednjeveških koralnih rokopisov s poznogotsko notacijo v Ljubljani. Gradivo zanjo predstavlja nekaj manj kot polovica v Ljubljani najdenih fragmentov srednjeveških koralnih knjig, izbranih po paleograf-skem kriteriju. Tekst bo obsegal sedem poglavij na okrog 400 straneh, dok on-ian bo v prvih mesecih prihodnjega leta.
V zvezi s skladateljem Amandusom Ivan či čem in načrtovano razpravo o njem so v letu 1935 še potekale raziskave v biografski, bibliografski in delno tudi kompo2icijsko-analitični smeri. Po ve i letih brezuspešnih iskanj je bil naposled odkrit nov dokument o življenju tega avtorja, Najdba tudi nakazuje, kje bo Se treba iskati, da se morda le razjasni vprašanje skladateljevega rodu. Razprava o njem bo pripravljena za natis v letu 1985.
Izven letnega delovnega načrta, vendar pa v tesni povezavi z nalogami inštituta so bila opravljena dokaj obsežna pripravljalna dela za mednarodni simpozij JAKOB GALLUS IN NJEGOV CAS. ki naj bi bil ena najpomembnejših prireditev v naši državi v Evropskem letu glasbe 1985. Predvidoma bo od 23 do 25. oktobra prihodnjega leta pod okriljem SAZU. Inštitut je pridobil za sodelovanje na njem vrsto jugoslovanskih in tujih muzikologov iz Avstrije, Češkoslovaške, Nemčije, Anglije in Združenih držav Amerike, zagotovljena pa so mu tudi sredstva za realizacijo tega znanstvenega srečanja, natis zbornika z referati, ki bodo predstavljeni na njem, in dveh spremljajočih prireditev — koncerta Gallusovih del in ti j emu posvečene razstave.
Svojo biblioteko je inštitut v letu 1984 povečal za 130 zvezkov revij, C0 knjig in 5 gramofonskih plošč.
Delo posameznih sodelavcev
Danilo Pokorn je raziskovat življenje in skiadateljsko delo Amandusa Ivan tli a in v obeh območjih teh raziskav prispel do novih izsledkov. Za natis v zbirki Monumenta je redlgiral pO predlogah v Arhivu dunajskega društva prijateljev glasbe tri simfonije za dve violini in bas tega avtorja. V zvezi s svojim sodelovanjem na simpoziju Družbena in kulturna podoba sloveriske reformacije, pri katerem je bil član pripravljalnega odbora, se je podrobneje ukvarjal z glasbenimi izdajami slovenskih protestantov in vprašanjem njihovih sledi v poznejšem slovenskem glasbenem življenju. O tem je imel na simpoziju referat, Uredil in popisat je starejši glasbeni fond celjske opati j S ke cerkve in ga zdaj katalog izira. V zvezi z evidentiranjem glasbenih VlrOV je od 10, do 24. novembra 19B4 delal v raznih knjižnicah in arhivih na Dunaju. Kot upravnik je ob vsem tem skrbel za poslovanje inštituta. Napisal je Se vrsto strokovnih člankov za razne publikacije in delal kot urednik glasbene revije Zrmfe, kot urednik zbirke gramofonskih plošč RTV Ljubljana Ars miisica 5Iovemae, kot predsednik programskega odbora mednarodnega festivala komorne glasbe XX. stoletja v Radencih, kot namestnik predsednika skupščine kulturne skupnosti Ljubljana-Center in kot član strokovne delovne skupine za glasbeno in plesno dejavnost pri Kulturni skupnosti Slovenije.
Jurij Snoj je preučeval v Ljubljani zbrano gregorijaniko. Del dognanj je opisal v dveh razpravah, ki bosta prihodnje leto izšli v ljubljanski in zagrebški znanstveni periodiki. V prvi vrsti pa je bil zaposlen z oblikovanjem zelo zajetne razprave o ljubljanskih koralnih rokopisih s poznogotsko pisavo, ki Jo bo predvidoma končal v prvi četrtini prihodnjega leta. Popisal je še in zda) katalogizira glasbeno zbirko v frančiškanskem samostanu v Ljubljani. Na skrbi je imel inštitutsko biblioteko in delal tudi v združeni delegaciji za SIS ter kot član Odbora za delovna razmerja.
Zunanji sodelavci: dr. M, Cuderman je pripravil za natis IV. zvezek Mo-ntimcnin, v katerem tO objavljena Missa vil lana J. K. Dolarja, Prof dr, J. Sivec je delal kot član znanstvenega sveta inštituta In kot konzulent pri transkripciji Gallusovih mote tov. Prof. P. Sivic je sodeloval z izdelavo generalnega basa v triosimfonijah Amandusa Ivančiča, dr. E. škulj s transkribira-njem zbirke Jakoba Gallusa Opus musicum.
Gosti inštitutu
Od 8. do 10, maja 1984 je bil na obisku v inštitutu Jaroslav Bužga, češki muzikolog, sodelavec glasbene sekcije Inštituta za teorijo in zgodovino umetnosti v Pragi. 21. maja 1984 pa je Inštitut obiskal ameriški muzikolog Claude V. Palisca, profesor na Yale University. Oba sta se zanimala za delo inštituta in njegove načrte v bližnji prihodnosti.
REFERATI IN PREDAVANJA Danilo Pokom
Slovenska protestantska pesem in njen odmev v glasbeni literaturi. Posvetovanje Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije, Ljubljana, 25. 10. 1934,
BIBLIOGRAFIJO RAZISKOVALCEV GLEJ STHAN £50.
INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN_IJTERARNE VEDE
Inštitut je vključen v mul t ¡disciplinarni in interdisciplinarni raziskovalni program SAZU Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda in v usmerjeni program Raziskovanje slovenske književnosti, književne teorije in primerjalne književnosti v okviru skupnega programa Raziskovalne skupnosti Slovenije S programskim Sklopom, ki ima naslov Raziskane z literarnozgodo-Vinskih in teoretičnih področij. Predmet teh raziskav je slovenska literatura z različnih vidikov Od biografskega, bibliografskega in dokumentarnega do sintetičnega Iiteramozgodovinsk ega, primerjalnega in literarnoteoreličnega. V tem okviru se usmerjajo na posamezna ožja področja, katerih izbor določajo današnje stanje in razvojne potrebe literarne vede na eni ter specifične možnosti Skupinskega Inštitutskega dela na drugi Strani, Glede na to so združene v naslednje vsebinsko zaključene tematske sklope; Tematika NOB v slovenski umetniški prozi; Izdajanje gradiva s področja slovenske literature — starejših slovstvenih tekstov, rokopisov, korespondenc In literarnozgodovinskih del; Literarni leksikon — sklop temeljnih raziskav Iz literarne teorije; Slovenski biografski leksikon — sklop temeljnih blobibliografskih raziskav z dokumentacijo, Raziskave so dolgoročne oziroma večletne in zahtevajo angažiranje večjega števila zunanjih sodelavcev. Njihovi rezultati se objavljajo v ustrezni obliki, bodisi kot temeljna leksikalna dela, monografije in znanstveno kritične izdaje tekstov, bodisi kot razprave v strokovni periodiki, v katerih so sproti formulirana dognanja o posameznih problemih.
Dejavnost inštituta usmerja njegov znanstveni svet. Ta je na sejah dne 15. 5. in 28. 12. 1984 oh ravna val osnutek srednjeročnega in dolgoročnega načrta, opravljeno delo v tekočem letu fn načrt za leto 1935 ter sklepal o kadrovskih zadevah.
Delo je organizirano po fnštitutskih sekcijah, ki obravnavajo posamezne tematske sklope.
Sekcija ta slovensko literarno zgodovino
Raziskava Tematiko NOD v slovenski umetniški prozi se je nadaljevala z interpretatlvnim branjem kratke proze pisateljev, ki veljajo po literarno-zgodovinskih klasifikacijah za avtorje vojne spominske književnosti. Pri tem se je pokazala ožina takšne opredelitve, kajti večina teh besedil je literarna, maloštevilne dokumentarno-spominske prvine so podrejene literarno-f iktivnim. Zaradi teh dognanj je bilo treba ta deia enakovredno uvrstiti v raziskavo. Pritegnitev Hacetovih novel isti fn i h zbirk Partizanske slike {1951}, Gozdne S teze (1954) ter Ljubezen in orožje (1965) je bistveno dopolnila značilnosti pripovedništva s tematiko NOB, ker ga motivno in idejno razširja. Ta proces razčlenjuje Sintetični oris novel i stike z vojno tematiko, v katerem so najprej orisane začetne agitacijsko-pragmatične poteze, nato pa osvetljuje zlasti tiste novele, ki presegajo prvotni polliterarni pragmatični reportažni model. Poleg že omenjenih Hacetovih zbirk vsebujejo pomembne premike, ki so pogosto manj opazni zaradi količinske prevlade začetnega modela, posamezna besedila Bogomir j a Magajne, Cirila KosmaSa, Borisa Pahorja, Janeza Gradišnika, Ignaca Koprivca, Karla Grabeljška in še nekaterih. Za vse pa je tipično zapostavljanje oblikovalnega načela v prid uvajanju novih vojnih motivov. Kot mani-festativni poskus uveljavljenja psihološko in filozofsko poglobljene literarne u besedi t ve vojne tematike pa velja skupinska zbirka tn minila so leta (19541, ki je ostala brez kontinuitete. Kvalitativni vrh pomeni Šele novelistična zbirka Vladimirja Kralja Mož, ki je strige! z ušesi (1981), ki razkriva malo znani uničevalni sistem koncentracijskih taboriš i brez lažnih humanističnih olepševanj in z oblikovalno dognanostjo.
Za tisk je pripravljena študija Logotehnika partizanskega pripovecl-tuštua, ki obravnava vprašanja partizanske kulturne politike, za katero je značilno nasprotje med vojaškim utilitarizmom in avtonomijo umetnosti. Prav ta študija naj bi pomagala doumeti začetke vojne novelistike, ki so opisani v prej omenjenem orisu.
Dokončano je uvodno poglavje v raziskavo, ki pojasnjuje predmet raziskave in načela interpretacije. Razlaga pojmovanje vojnega pripovedništva in opredeljuje temeljno razmerje med zgodovino in umetnostjo v smislu evropske estetske tradicije. Pozornost je usmerjena tudi na časovni razvoj same tčme narodnoosvobodilnega boja, ki je bila za nekatere pisatelje živa in neposredna, za druge bolj ali manj posredna življenjska izkušnja. Uvod upošteva še druge zunaj literarne dejavnike, ki so vplivali na nastajanje in značaj vojne proze, zlasti izročilo narodnoosvobodilnega boja. ideologijo družbe in zgodovinopisno znanost, vendar brani prepričanje, da ostaja pripovedna umetnost tudi v tem kontekstu avtonomna in ustvarjalna dejavnost.
V sklopu Izdajanja gradiva s področja slovenske literature je urednik znan-stvenokritične izdaje Trubarjevih pisem dr, Jože Raj h man prepisal nemška pisma, jih kolači on i ral in prevedel v slovenščino. Dokončal je tudi opombe k pismom, ki jih poznamo zdaj 79, tj. 18 vef kot Elzejeva izdaja iz leta 1897. Študija o pomenu teh pisem in o njihovi zvezi s Trubarjevim versko reformatorskim in slovstvenim delom bo napisana do 1. marca 19C5.
Prizadevanje akademika pror. Slodnjaka za izdajo Čopovih pisem je letos nadaljeval akademik prof, Janko Kos. Napisal je znanstvenokritične opombe k spisom oz. njihovim prevodom v slovenščino in k Čopovemu gradivu za slovensko literarno zgodovino. Njegova uvodna študija pa širše in z novih vidikov osvetljuje Čopovo kritično, mentorsko in literarnozgodov in opisno delo.
Druge strokovne in družbene naloge sodelavcev sekcije:
Znanstveni svetnik prof. dr. France Bernik, dopisni član SAZU, je opravljal iste funkcije kot v letu 1363 (prim. Letopis SAZU 34 za 1 1983, str, 355). Kot gost-profesor je v poletnem semestru predaval na univerzi v Celovcu,
Asistent dr. Marjan Dolgan je bil 2. 2. 1084 izvoljen za znanstvenega sodelavca. Poleg funkcij, ki jih je opravljal v prejšnjem letu (prfm. Letopis SAZU 34 za 1. 1983, Str. 255—250), je bil tajnik pripravljalnega odbora posvetovanja o družbeni in kulturni podobi slovenske reformacije, član strokovne komisije za podeljevanje Prežernovih nagrad za književnost pri upravnem odboru Prešernovega sklada, član komisije društva za primerjalno književnost za učni načrt o pouku svetovne književnosti v srednji Soli in predsednik izvršilnega odbora osnovne organizacije sindikata.
Sckcija za literarno teorijo
Glavna naloga sekcije je pripravljanje In Izdajanje Literarnega leksikon«, ki bo postopoma obdelal temeljne probleme literarne teorije v vrsti vsebinsko zaokroženih, toda metodološko poenotenih študij, katerih vsaka formulira dognanja samostojnih raziskav o izbranem problemu.
V	skladu z dolgoročnim načrtom celote so poleti in jeseni 1984 izšli trije zvezki Literarnega leksikona: Denis Poniž, Konkretna poezija (LL 23); Marjeta Vasič, Eksistencializem in literatura (LL 24); Katarina Bogataj-Gradišnik, Sentimentalni roman (LL 25). Javnosti so bili predstavljeni z objavami odlomkov, opremljenih s spremnimi besedami avtorjev in članov uredniškega kolegija, v prilogi Dela Književni listi, poleg tega pa na tiskovni konferenci, ki je bila 10. 12, 1084 na SAZU. Tokrat so bila v Literarni leksikon vključena nekatera nova, dotlej še neobdelana področja in s tem na znanstven način obravnavana vprašanja, ki so v različnih zvezah aktualna za sodobno svetovno in slovensko književnost, kot npr. eksistencializem ali konkretna poezija. Ob sentimentalnem romanu pa se nadaljuje sistematična obravnava literarnih zvrsti in oblik s posebnim ozirom na njihovo vlogo in pomen v slovenski literaturi; pri tem je bila na novo osvetljena in marsikje bistveno dopolnjena primerjainozgodovinska in zvrst na problematika slovenske pripovedne proze v prejinjem stoletju,
V	letu 1984 je dr, Kajetan Gantar dokončal razpravo o antični poetiki. V zadnji fazi izdelave Sta študija dr, Primoža Simoni ti j a O antffnem romanu in študija Draga Bajta o ruskih avantgardnih smereh med simbolizmom fn socialnim realizmom; koncu se bližata razpravi o literarni kritiki (DragoSega) in o ekspresionizmu (Lado Kralj}, Poleg tega se pripravljajo nadaljnje S" udi je, mdr. O razsvetljenstvu, naturalizmu, futurizmu, poetični drami, ljudski pesmi, idr.
Za uresničevanje celotnega načrta že več let skrbi uredniški kolegij, ki opravlja vrsto si a I ni h nalog (prim. Letopis SAZU 34 za L 1953, Str, 350),
Vzporedno so tekla druga nujna Studijska, dokumentacijska In organizacijska dela. Večina dokumentarnega gradiva, zbranega ob pripravah za Literarni leksikon, je urejena in postavljena v kartoteki slovenskih literarno-teoretičnih terminov In v kartoteki tujih literarnih avtorjev v slovenskem periodičnem tisku. Obe sta dostopni sodelavcem Literarnega leksikona, raziskovalcem, študentom in drugim zainteresiranim uporabnikom.
Gradivo se je dopolnjevalo z izpiski iz srednješolskih i zvesti j, predvsem iz izdaj v nemščini; obdelava tega korpusa se bliža koncu. Poleg tega je v pripravi geslovnik pojmovne kartoteke.
Delavci sekcije so opravljali še naslednje raziskovalne in druge naloge;
Višji raziskovalni sodelavec mag. Darko Dolinar, ki je bil 7. 12, 19&4 izvoljen za raziskovalnega svetnika, je sodeloval pri redakcijskih in korektorsklh delih za Literarni leksikon, zlasti pri 23. in 24, zvezku, In raziskoval za potrebe te edicije vprašanja hermenevtike v literarni vedi. — Bil je predsednik pripravljalnega odbora posvetovanja o družbeni in kulturni podobi slovenske reformacije. — Napisal je nekaj gesel za Enciklopedijo Slovenije. — Poleg funkcij, ki jih je opravljal v prejšnjem letu (prim. Letopis SAZU 34 za 1.
1983, str. 257), je bil član tiskovne komisije SAZU, delovne skupine druitva za primerjalno književnost in slavističnega društva za pregled pouka književnosti v usmerjenem izobraževanju ter predsednik strokovne komisije za pregled osnutka Studijskega programa primerjalne književnosti pri PIS za pedagoško usmeritev.
Strokovna svetnica Vlasta Pacheiner-KIander je sodelovala pri korekturah 23.-25. zvezka Literarnega leksikona. Redigirala je gradivo za geslovnik kartoteke literarnoieoretičnih terminov, posredovala uporabnikom informacije iz kartoteke tujih literarnih avtorjev in iz obeh kartotek izbrata gradivo za 52 strani bibliografskih informacij, — Sodelovala je pri UR P »Raziskovanje izvenevropskih kultur« s programskim sklopom -Raziskovanje Ved kot književnosti-. — Opravljala Je iste strokovne in družbene funkcije kot v letu 198i (prim. Letopis SAZU 34 za 1, 1983, str, 357).
Strokovna svetnica Majda Stanovnik-BIinc je sodelovala pri redakcijskih in korektorskfh delih za Literarni leksikon, zlasti pri 25. zvezitu, in raziskovala teoretične vidike literarnega prevoda in prevajanja za to edicijo. — Na povabilo Pionirske knjižnice v Ljubljani je 11 aprila sodelovala v pogovoru s prevajalci, povezanem z razstavo prevodov tujih mladinskih knjig, — Od 28. do 30. septembra je bila na srečanju jugoslovanskih prevajalcev v Krškem, ki ga je ob 400-letniči Dalmatinovega prevoda Biblije priredilo Društvo slovenskih književnih prevajalcev. — Poleg funkcij, ki jih je opravljala V letu 1903 (prlm. Letopis SAZU 34 za 1. 1903, str. 257), je delala kot članica tiskovne komisije SAZU.
Raziskovalna asistentka Jola Skulj je zbirala in redigirala dokumentarno gradivo za kartoteko slovenskih literarnoteoretičnih terminov in kartoteko neslovenskih literarnih avtorjev iz nemško pisanih srednješolskih izvestij. — Nadaljevala je podiplomski študij na ljubljanski filozofski fakulteti in v tem okviru obdelala problematiko teoretskih izhodišč, relevantnih za modemi roman. — Je članica izvršilnega odbora Društva za primerjalno književnost SRS.
Sekcija za bi o grafi ko, bibliografijo in dokumentacija
Dolgoletna osnovna naloga sekcije je priprava 51oi?enskepa biografskega lefcsjicona. V tem letu je tekla druga faza dela za 14. zvezek. Po prvotni zasnovi naj bi obravnaval osebe z začetnimi črkami od V do W, vendar je bil med letom razširjen, tako da pridejo v ta zvezek še osebe z začetnima črkama Za. Ukrep je posledica odločitve, da mora zadnji zvezek objaviti tudi osebno kazalo za celotni leksikon, zato pa je treba nekaj gradiva iz 15. zvezka prenesti v 14. zvezek. Pridobili smo 67 novih člankov, od tega smo jih napisali člani uredništva 14; pripravili smo 74 člankov v čistopisu, za osebe iz začetka črke Z pa smo v glavnem že našli pisce. Za tako razširjeni zvezek, ki bo opisal okoli 390 oseb, je sedaj napisano blizu polovice predvidenega, tretjina pa je že uredniško red i gi rana.
Ob kolektivu delavcev sekcije deluje kot strokovno in družbeno telo uredniški odbor SBL, in sicer v enaki sestavi kot lansko leto (prim. Letopis SAZU 34 za 1, 1983, str. 2afl), Odbor je na SVOjl 7, seji obravnaval načelna in konkretna vprašanja 14. zvezka.
Ob tekočih redakcijskih delih sta bili opravljeni še dve večji nalogi. Za zahtevni članek o Valentinu Vodniku je Nada Gspan-Prašelj sestavila analitično bibliografijo Vodnikovih rokopisov in objav, literature o njem in arhivskega gradiva (s preslikavo važnejšega, a težje dostopnega). Storjen je bil prvi korak za bodočo obsežno evidenco Študentov s slovenskega ozemlja v tujini: prof. dr. Primož Simon I ti je prfpravil razvid nad našimi študenti na univerzi v Pad o vi v 15. in 16. stoletju.
Preostala dejavnost sekcije je tesno povezana s potrebami leksikona, Sistematično zbiramo življenjepis no in bibliografsko gradivo o osebah, ki sodijo v leksikon, bodisi v zadnja zvezka, bodisi v morebitno novo izdajo. Pregledujemo tekoči slovenski dnevni tisk in iz njega izbiramo ustrezne informacije ter jih arhiviramo. Pridobivamo novo primarno in Sekundarno relevantno literaturo, po možnosti izpopolnjujemo staro, pri čemer se je treba večkrat zateči k prešli kovan ju. Priročna zbirka enciklopedičnih, bibliografskih in biografskih del, šematizmOV, izvesti j, ad Tesarjem se dosledno dopolnjuje, kolikor le dopuščajo gmotne možnosti. Iz teh virov zajema uredništvo zlasti za svoje delo, a daje informacije tudi drugim, ki iščejo pomoči.
Družbena in strokovna dejavnost delavcev sekcije:
Strokovni svetnik Jože Munda je opravljal iste funkcije kot v prejšnjem letu (prim, Letopis SAZU 34 za L 1983, str, 258) in bil poleg tega tudi član tiskovne komisije SAZU.
Strokovna svetnica Nada Gspan-Pragelj je sourejala slovenski delež v ediciji Osterreiciiisches bioflrapftisches Lezikon IS 15—1350 (Dunaj) in v imenu Slovenskega biografskega leksikona imela strokovne pogovore z njeno urednico dr, Evo Obermaver-Marnach.
Raziskovalna sodelavka mas, Metka Pavi i č je opravljala iste funkcije kot lani (prim. Letopis SAZU 34 za 1. 19&3, Str, 35&). Zaradi priprave doktorske disertacije je bila v tem letu tri mesece na študijskem dopustu.
fnšiiiuisfca knjižnica in tajništvo
V letu 1984 se je knjižni fond povečal za 306 knjig in 447 zvezkov revij. Vse nove knjige smo katalogizirali, jih stvarno obdelali in uvrstili v listkovni signaturni katalog. Zaradi omejitve uvoza nismo smeli naročiti niti ene tuje strokovne knjige. Stanje tujih revij je ostalo nespremenjena
Od starejšega knjižnega fonda smo stvarno obdelali 97 knjig. Pri nadaljnji reviziji abecedno imenskega kataloga je bila pregledana črka R, Za vezavo smo pripravili 110 knjig in letnikov revij, Knjižnico je obiskalo 1211 uporabnikov, ki so si izposodili na dom ali ogledali v knjižnici skupaj 3310 knjig in revij.
Knjižnico je urejala samostojna strokovna delavka Angela Turnšek. Bila je članica združene delegacije delavcev ZRC SAZU ^a SIS za zdravstvo. Od 25. do 26. 10, se je udeležila strokovnega posvetovanja slovenskih knjižničarjev v Titovem Velenju,
Tajnica Alenka Maček je poleg rednih administrativnih del opravljala tudi tehnična in pomožna dela za vse tri sekcije inštituta: za interno uporabo sekcije za biografiko, bibliografijo in dokumentacijo je izdelala osebno kazalo k delu Ivana Krefta Spori in spopadi.
Zunanji sodelavci
Pri raziskovalnem delu initituta so z obsežnejšimi avtorskimi ali uredniškimi prispevki, objavljenimi ali pripravljenimi za objavo, sodelovali:
—	pri izdajanju gradiva s področja slovenske literature: dr. Janko Kos, dr, Jože Rajhman;
—	pri Literarnem leksikonu: Katarina Bogataj-Gradiš ni k, dr, Kajetan Gantar, dr. Janko Kos, dr. Denis Poniž, dr. Marjeta Vasič.
Poieg tega je pri Slovenskem biografskem leksikonu sodelovalo okrog 90 zunanjih sodelavcev — avtorjev in konzultantov,
študijski ohisfct in potovanja u tujino France Bcrnik
23.—28. 9, v Miinchnu; študij del s področja novejše narativistike. 15.—20. !0. v Budimpešti; v okviru medakademijske zamenjave Je obiskal Institut za literarno znanost pri Madžarski akademiji znanosti in lektorat za slovenski jezik na tamkajšnji univerzi.
Darko Dolinar
23.—io, 9. na Düna j ti; v okviru medakademijske zamenjave je študiral nove ji o strokovno literaturo s področja hermenevtike in literarno-znanstvene metodologije ter obiskal uredništvo Avstrijskega biografskega leksikona.
Majda Stanovnik - Bli n c
17.—24. fi, na Dunaju; študij novejše literature o teoriji literarnega prevoda.
Gos ti iz tujine
20,—28. 6. Dr. Eva Obermayer-Marnach, urednica edicije österreichische* biographisches Lexikon 191S—1950, ki jo izdaja Avstrijska akademija znanosti, Je obiskala uredništvo Slovenskega biografskega leksikona, se dogovarjala o sodelovanju med edicijama in imela več srečanj s slovenskimi sodelavci.
25.10.	Dr. Katarina Sturm-Schnabl, lektorica za slovensko književnost na
dunajski un i vera i, je obiskala inštitut in so seznanila z njegovim raziskovalnim delom ter s publikacijami.
PREDAVANJA, REFERATI,
UDELEŽBA NA DOMAČIH STROKOVNIH POSVETOVANJIH
France Hernik
Negativni junak V slovenačkoj literaturi $a ratnom tematikam (na primeru Kocbekove novele Črna orhideja). Predavanje na flloloSki fakulteti v Beogradu, 24. 4. 1984,
Marjan Dolgan
Literarno upodobite» reformacije pri Ivanu Preglju. Predavanje na XX. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture na ljubljanski filozofski fakulteti, 12. 7. 1984.
Literarne upodobit ne sEouenske reformacije. Referat na posvetovanju Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije na SAZU", 25. 10. 1984.
Darko Doltnar
Reformacija kot problem starejSe slovenske literarne zgodovine. Referat na posvetovanju Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije na S A ZU, 25. 10. 1984.
Metka Pavfič
Rezultati istraživanja menarhe u Ljubljani. Referat na 23. kongresu Antropološkega društva Jugoslavije na Cetinju, 4. 6. 19B4.
Majda Stan ovni k-lil i ne
Luthrov in Trubarjev pogled na prevod. Referat na posvetovanju Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije na S AZU, 25. 10. 1984.
Zgodnji Crünou preuod Kafke. Predavanje v Društvu za. primerjalno književnost SRS V Ljubljani, 19. 12. 1984.
BIBLIOGRAFIJO RAZISKOVALCEV GLEJ STRAN U1.
INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE
Izhodišče raziskovalnega programa Inštituta za slovensko narodopisje so raziskave slovenskega narodopisnega izročila: slovstva, Šeg in iger, glasbene in plesne kulture ter izbranih poglavij iz materialne kulture. V ta namen inštitut zbira gradivo na terenu ter iz tiskanih in pisanih virov, ga anaii-
žira in ugotavlja značilnosti izročila, upoštevajoč njegove nosilce in okoliščine, v katerem nastaja, ter objavlja gradivo in izsledke raziskav. Ob raziskovalnem delu sodelavci posredujejo gradivo in nasvete vsem, ki to potrebujejo za znanstveno, pedagoško, kulturno-prosvetno ali umetniško delo.
Sekcija za ljudsko slovstvo
Pravljičarka Tina vajtova, ki jO je M, MatičetOV nazadnje Obiskal 19. januarja 1084, je nepričakovano umrla februarja 1984. To je narekovalo pospešeno delo za objavo njenega pripovednega repertoarja. Doslej je bilo objavljenih 25 pripovedi: mimo rezijanskih izvirnikov ali knjižnih presaditev je nekaj izšlo tudi že V nemščini, italijanščini in francoščini, V avgustu je Matičetov na Solbici dobil na posodo kaseto z zadnjimi posnetki 6 Tininih besedil (posnela jih je njena hči januarja 19(54), izvedel pa je, da so jo posneli še nekateri drugi sovaščani, seveda ne iz znanstvenih razlogov, airmak za krat-kočasje in pa Iz nekakšne čustvene navezanosti na domače izročilo in govorico, Takih spontanih registracij so se lotili predvsem ljudje, ki živijo zdoma. Skušalo se bo te posnetke najti in jih presneti za inštitutski arhiv. Ker so prvi zvočni posnetki te pravljičarke stari že 18 let, se je v oktobru začelo sistematično presnemavanje vsega, kar je Tina Vajtova povedala od avgusta 19i!fi do januarja 1984. S tem bo odslej omogočeno varno trans kri bi ran je po kopijah, namesto po izvirnih posnetkih. V Reziji, kjer je Matičetov letos prebil (v treh obrokih) skupaj 18 dni, je zraven rednega razis'tavanja pripovedništva nekatere svoje preskus ene informatorje napeljeval k obujanju spominov ipd,, z drugimi reševal toponomastične rebuse iz starih listin, posebej pa se mu je naključno, da je bil priča (ne-zavednemu?) uhajanju iz tradicionalne struge na breg individualnega pesniškega snovanja in to vsaj deloma dokumentiral.
Iz arhiva Akademije znanosti ZSSFt v Leningradu je inštitut letos septembra končno le prejel mikrofilm pripovednega gradiva, ki ga jo bil iz Motni k a poslal J. Baudouin de Courtenayu pred več kot sto leti Gašper Križnik. V fotoiaboratoriju strojne fakultete v Ljubljani so izdelali 20T povečav v formatu A 4, po katerih bo mogoče rokopis pretipkati za nadaljnjo obdelavo.
Z a novo izdajo knjige Antona V, Maillyja Sagen aus Ptuju! and deti Julischen Alpen (Leipzig 1922), tokrat v italijanščini, je bil Matičetov napro-šen, da napiše predgovor in dodatke k opombam, ki naj bi kazale današnje stanje raziskovanj. Ker je dobra polovica Maillyjevega gradiva iz slovenskih krajev, prošnje seveda ni bilo moč odbiti. Ob primerjavi z izvirnikom pa je Matičetov odkril v italijanskem prevodu vrsto netočnosti, nepotrebnih krajšanj ipd., tako da je vrnil rokopis založniku za temeljito revizijo.
Težišče dela s pouedfciimi je bilo na nadaljnjem organiziranju pridobivanja gradiva s terena, njegovem dokumentiranju, vzdrževanju stikov z njegovimi nosilci in mentorstvom tistih, ki so pripravljeni zapisovati. Vendar v tej fazi delo nikakor ni omejeno samo na poved k e, ampak zajema enakovredno vse vrste prozne folklore in njene kratke oblike,
7. akcijami za pridobivanje slovstvene folklore, kolikor in kakrgna živi danes med ljudmi, si je M. Stanonik pridobila vrsto zunanjih sodelavcev. S pro&njo za nadaljnje gradivo ali Z zahvalo zanje je bilo odposlanih čez 120 dopisov, kar pomeni, da se je med nosilci in zapisovalci slovstvene folklore v Sloveniji in sekcijo za ljudsko slovstvo razvilo živahno sodelovanje in v nekaterih primerih tudi osebno k on takti ran je. Da bi ohranila živ stik s posredovalci Slovstvene folklore in pridobila tudi nove, je dala pobudo za zbiranje preko Kluba Nedeljskega. Na razpis se je odzvalo 34 bralcev, ki so skupaj nabrali 1270 pregovorov. Nekaj je splošno znanih, a veliko nemara še komaj iztrganih iz pozabe. Ne le z namenom, pridobiti nove sodelavce tudi med poslušalci radia, ampak tudi z željo po primernem vrednotenju prozne slovstvene folklore, se je M, Stanonik vključila v ustrezne oddaje RTV Ljubljana.
Iz gradiva, pridobljenega s terena v zadnjih dveh letih, je opravila že tudi prvo in drugo žanrsko in vrednostno selekcijo, z željo da bi se vsaj del tega gradiva v mi i o med ljudi. Predvideva ga objaviti kot dokaz, da slovstvena folklora še živi, vsaj v latentni obliki.
V skladu z izhodiščem, da raziskav ne zamejujejo državne meje, so stekle tudi priprave za zbiranje slovstvene folklore med Slovenci na Koroškem v Avstriji. Sklenjeno je bilo, da se glede na zadovoljive rezultate sodelovanja šol po Sloveniji zbirateljsko delo organizira s pomočjo dijakov celovške slovenske gimnazije.
Pri skrbi za gradivo je s terena prišlo v evidenco sekcije za ljudsko slovstvo In bilo že tudi pregledano izredno obsežno in snovno bogato folklori-stično in etnološko gradivo pesnika in kronista Vida Ambroži i a ter gradivo Karla Bezga in Toneta Kobaia.
Tudi pri izpisovanju so konkretni cilj povedke, vendar ekonomičnost dela in stroškov narekuje, da se hkrati izpisujejo tudi drufte vrste slovstvene folklore. Iz topografskih dnevnikov z oddelka za arheologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na Inštitutu za arheologijo pri ZEtC SAZU v Ljubljani je bilo v tej zvezi izpisano 385 enot. Na podlagi kataloga rokopisov, ki ga izdaja rokopisni oddelek NUK, je bil pripravljen tudi seznani za izpisovanje slov-stvenofolklornega gradiva iz tega fonda. Doslej je ekscerpiranih 439 enot.
Na zgodovina slovstvene folklore v razmerju do literature se nanaša referat Prelom med ustno in tiskano jezikovno komunikacijo — v očeh slovenskih protestantov, s katerim je M, Stanonik sodelovala na posvetovanju Bruž-bena in kulturna podoba slovenske reformacije. Drugi del raziskave, ki se v tej zvezi nanaša na čas slovenskega protestantizma, je pod naslovom Slovenski protestanti in vprašanje slovstvene folklore predložen v objavo Razpravam SAZU, ki jih izdaja njen IT. razred.
Z organizacijo, mentorstvom In tudi strokovno je M, Stanonik sodelovala pri projektu Slovensko NOB pesništvo 1941—1945. Pri magistrski nalogi Iz navedene problematike je oblikovala približno 1/3 4, poglavja (tj. pet razdelkov). V skladu z možnostmi je nadaljevala etnološko preučevanje žirovske kotline. Za enciklopedijo Slovenije je napisala pet člankov, In sicer za gesla M. Aiidreaš, Bajka, Basen, Govorni obrazci in Cipfcarstuo.
Sekcija za ljudske šeg« in I tri:
J. Fikfak je pripravil klasifikacijo kriterijev, ki bo uporabna za izpis in statistično analizo etnološko relevantnih podatkov, pomembnih za zgodovino raziskovanja šeg. Dalje je opravil analize gradiva zbiralcev (Kobe, Navratil, Zdešar, Trdina, Bile, Istinič, Vrtovec) z opisom njihove metodologije (strokovne oblikovanosti besedil) in njihovih pogledov na poglavitne probleme (narodnost, razmerje med družbenimi plastmi). Ugotovil je, da gre za različna gledanja, ki se napajajo ob raznih virih: mlljejskem, racionalistlčnem, tudi že romantičnem. Opis zbiralcev in interpretov sloni pretežno na deskripciji sočasnega stanja s posegi nazaj, PiSejO predvsem na osnovi lastnega opazovanja, medtem ko je uporabe drugih, pisanih in ustnih virov razmeroma manj. Vpliva marčne revolucije na zgradbo in vsebino opisa ni zasledil, pač pa je etnološko obarvanih besedil po marčnih dogodkih več. Na to je gotovo vplivata prav z revolucijo pogojena tiskovna svoboda,
Fikfak je končal raziskavo Drabosnjakovoga dela v uprizoritvah, besedilih in poročilih, Razprava je objavljena v izdaji Balkanološkega instituta SANU Folklorni teatar u balkanskim i podunavskim zemljama
Razprava H, Ložar-Podlogar o spreminjanju funkcije in semantike prvin ženitovanjskih šeg konca 19. in v začetku 20. stoletja v širši okolici Novega mesta, ki sodi V okvir raziskave o ženitovanjskih Šegah na Dolenjskem, je v zaključni fazi. Za to delo je bilo pregledanih še 100 ženitovanjskih pisem iz
leta 1860 (arhiv notarja dr. J. Zupana) in ženitovanjske pogodbe iz leta 1SRI, 1882, 1300 in 1935, Iz pogodb je bilo moč spoznati premoženjsko stanje enega ali obeh zaročencev, starost, čas poroke, posebna določila ob porokah vdovcev in vdov ali mladoletnih. Znanje O žcnitovanjskih Šegah je bilo dopolnjeno z bogatim gradivom, ki sta ga posredovala dva informatorja, še danes aktivna godca na svatbah.
Delo 2a razpravo o žepah Ob rojstvu na Dolenjskem je Se v zbiralni fazi, V mejah sredstev je potekalo zbiranje gradiva tudi v Ziljski dolini.
Podiogarjeva je za Enciklopedijo Slovenije obdelala geslo Botrinja, hkrati pa se Delovne šege in za Enciklopedijo JuoosEavije Pokopališča na Slovenskem.
N, Kuret je V letu 1934 pripravljal rokopis za 2. snopič 1. knjige Topografija Slovenske Štajerske pred marčno revolucijo. Po obsegu bo enak prvemu in bo zajci okrog 30 krajev. Da bi bilo topografsko gradivo čim bolj berljivo in pregledno, se izpisuje po geslih. Skupno 82 gesel zajema vse različne podatke za vsak kraj posebej. Pokazala se je potreba, da se spremeni naslov dela. Ker bo namreč izšla (historična) topografija Slovenske Štajerske dr, Pavla Blaznika, bi nastala v naslovu koli zija z gornjo Topografijo, ki obsega samo konec 1. polovice 19. stoletja. Novi naslov dela bi se glasil Slovenska Štajerska pred marčno revolucijo — po odgovorih na vpralalnice nadvojvode Janeza in Georga Gotha.
Tekoča dokumentacija letnih in de ¡ovnih šeg. Skupaj z Zavodom za i straži vanje folklora v Zagrebu (sodelavca dr. O. Supek-Zupan in mag. I. Loži ca) jc bilo dokumentirano (tonsko, foto in filmsko) pusto vanje v naseljih slovenske in hrvaške Istre (slovenska naselja: Javorje, Obrov, Podgrad, hrvaška: Mučiči, Rukavac, Kučeli, Bregi, Mune in Matulji). Narejena je skupna raziskava in zmontiran skupni film, Analiza je pokazala nekatere skupne značilnosti pustovanja na obeh straneh (izvor šege iz ovčarske tradicije, podobni liki in oprema), hkrati pa navzočnost urbanih elementov v šegi.
Na Koroškem, v vaseh Bistrica na Zilji in Gorjane, je bila dokumentirana telovska procesija. Ker se je pokazalo, da se potek te šege v obeh sosednjih vaseh precej razlikuje, je bila fotodokumentacija dopolnjena še z obiski pri informatorjih. Zanimivost te šege je tudi v trijezičnosti (slovensko, nemško in latinsko).
Fotografsko in filmsko (1 film) je bil dokumentiran Dan mrtvih v Hru-šici (Brkini).
Sekcija za glasbeno narodopisje
Prvotno je bilo določeno, da bodo v 4. knjigo korpusa "Slovenske Ejudske pesmi« uvrščene ljubezenske balade in }e bil izdelan tudi seznam, sodelavci pa so začeli zbirati in urejati gradivo. Ob tem se je pokazalo, da je taka razvrstitev zaradi nekaterih obsežnejših tipov vprašljiva, zato je uredniški odbor sklenil, da se ljubezenske balade odlože za 5. knjigo, medtem ko bo 4. knjiga vsebovala obsežno skupino družinskih balad. V pripravah za 4, knjigo je bil torej izdelan seznam omenjenih balad, evidentirane so bile VSe variante. 4. knjiga bo obsegala 71 tematskih sklopov s približno 650 variantami. Od tega je bilo v letu 1934 delno končanih 21 tematskih sklopov z okrog 200 zapisi, zlasti starejšimi, V zvezi z gradivom je M. Terseglav v dunajski nacionalni knjižnici pregledal celotno Miklošičevo zapuščino in pisma njegovih slovenskih dopisovalcev, Nekatera pisma je tudi prekopiral, Pregled zapuščine je pokazal, da bo pogrešano rokopisno gradivo ljudskih pesmi, ki ga je imel Miklošič, treba iskati drugje. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pa je pregledal rokopisno gradivo iz zapuščine M. Kastelca in M. Valjavca ter rokopisno zapuščino t. i m, ^penatov«.
M. Ramovš je nadaljeval pripravljanje gradiva za izdaje regionalnih zbirk Slovenskih ljudskih plesov. Delo je obsegalo evidentiranje gradiva, dopolnje-
vanje podatkov Z raziskavami na terenu in pregledom tiskanih in drugih virov, analizo gradiva glede na koreoloSko strukturo in študij primerjalnega gradiva. Ob tem jo bi i a izdelana krajša Študija o gorenjskih ljudskih plesih, ki bo V nekoliko dopolnjeni izdaji tudi uvod k regionalni zbirki ljudskih plesov Gorenjske, ti a omenjeno delo se je navezovala izdelava klasifikacije in katalogizacije ljudskih plesov z izpisovanjem na kartice, sproti je bilo urejeno tudi terensko gradivo z izdelavo čistopisov kinetogramov.
Rokopis za t. knjigo Slovenskih ljudskih pesmi Koroške, ki je prvi sad etnomuzikološke raziskave te pokrajine, je V celoti pripravljen za tisk, obsega pa pesmi Ziljske doline. Pogodba z založbama Drava in Tržaški tisk je že sklenjena. Čeprav je bilo delo večinoma opravljeno že v letu 1983, pa je bilo treba zbirko dopolniti z nekaterimi novimi, doslej neznanimi zapisi, opravljena so bila še dodatna snemanja, napraviti je bilo treba tudi nekaj redakcijskih korektur. V okviru raziskave Se je nadaljevalo terensko delo na Sel ah pod Košuto in V Podjuni ter transkribiranje posnetega gradiva,
Z monografsko študijo o Ejndsfci instrumentaÏTii glasbi Rezije je J. Strai -nar s terenskimi raziskavami v Ucji dopolnjeval doslej zbrano gradivo in ga transkrlbiral. Opravil je muzikološko analizo četrtine instrumentalnih melodij. Delo je zaradi improvizacij rezijansklh godcev, ki se odražajo v zgradbah melodij, izredno zahtevno in dolgotrajno.
Zbiranje gradiva na terenu je potekalo po načrtu in na posebna vabila ali opozorila s terena. Opravljenih je bilo 45 terenskih dni v krajih Zreče, Šenčur pri Kranju, Beži na, Mengeš, Skomarje, Gorenje nad Zrečami, Vrh na Rescvni (I. Cvetko), Precetinci, Vrh nad Sovodnjami (I. Cvetko in N. Križnari, Celje (I. Cvetko, Z. Kumer in M. Ramovš), Tin je (Z. Kumer in J. Strajnar), Paška vas, Sv. Danijel nad Trbonjami (Z. Kumer in M. Ramovš), Šmarje-Sap, Ribno pri Bledu, Obrež, Bohinj, Sentanel, Ukve, Sele pod Košuto, Beltinci, Dobi i če pri Črnomlju {M. Ramovš), Šentvid, P revo je, Krajno brdo (M. Ramovš in J, Strajnar), Gabrje (M. Ramovš in M. Terseglav), Šmarna gora, Ravan ca, Bistrica na Zilji, Zagori ca, Strmec pri Vojniku, Učja, C mg rob (J. Strajnar), Muljava, Krka (J. Strajnar in M Terseglav), Globoko pri Brežicah (M, Terseglav). Posnetih je bilo 679 pesmi, instrumentalnih melodij, plesnih zapisov ter mnogo narodopisnih podatkov o pesmih, petju, plesu, glasbilih, instrumentalni glasbi, godcih, šegah in navadah ter drugem.
Poleg sprotnega evidentiranja nabranega gradiva se je nadaljevalo v letu 1384 podrobno evidentiranje in numeriranje zvočnih posnetkov in je bflo doslej opravljeno za obdobje do konca 1979. To delo je sicer zamudno in natančno, vendar za preglednost gradiva in njegovo dostopnost temeljnega pomena.
Z. Kumer je pripravila za Komission fiir Volksdichtung pri SLE, F. (Société International d'Ethnography et Folklore) 13. zvezek Jahres bibliographie der Volksbattadenfonchatuj. Delo obsega naslove fn ekstrakte 173 strokovnih del, ki so s tega področja izšla po svetu leta 1983.
Delo sodelavcev pa ni bilo omejeno le na prej navedene raziskave, I. Cvetko je nadaljeval magistrsko nalogo o zvoku in ljudskih Segati. Z Kumer je pripravljala gradivo za izdajo Ljudske pesmi Zivčkove Katre in napisala krajše študije Ljudska glasbeno izročilo V Cmem grabnu, Po polju gre sam svet Bernard in Slovenska, (jvdsfcg g las h a nekdaj in danes, za Enciklopedijo Slovenije pa gesla Ivan Grajenauer, Etnomuzikologija, Harmonika, IzitiValuf-ca, Alpska posko6niea, Citre in Desetnijtuo. M. Terseglav je v knjižnici Etnografskega muzeja in Zavoda za istraiivanje folklora v Zagrebu Izpisoval novejšo strokovno literaturo o teoriji stroke, ker mnogo razprav in knjig s tega področja ni v ustreznih knjižnicah v Ljubljani, Po podrobnem pregledu literature je napravil izpiske in izdelal načrt študije O slovenski ljudski pesmi za Literarni leksikon. Napisal je tudi gesla Folfciora, Folfdortalifea in Folklo-rizem za Enciklopedijo Slovenije.
Sekcija za materialne kulturo
Terensko delo je bilo večji del povezano z raziskavami ljudske arhitekture in planin na Slovenskem. T. Cevc je zbiral gradivo v vaseh na Primorskem, Gorenjskem in Koroškem, medtem ko je zunanja sodelavka v raziskavi Inge Brezi ga r raziskovala na tolminskih planinah. Dokumentirane so bile kmečke hiše in naselja v Kokri, Drežnici, vasi Km, v Trenti, Gorjah, na Gorjušah, v Studorju, Zatolminu, Cadrgu, Zadlaz.u, Radovni, na Jezerskem, v Ziljski dolini, Podjuni in na Selah na Koroškem. Zunanja sodelavka je preučevala življenje in kulturo pastirjev na planinah Sleme, Med rje, PretovČ, Lapač, Kuhinja, Kašina, Leskove a, Slap, Zaslap, Božiča, Hurrt in Hlev i še.
Spoznanja s terenskih raziskav na Primorskem in Gorenjskem je T. Cevc strnil v krajših razpravah, v katerih je obdelal Stavbno zgodovinsko priče-valnost votivne podobe iz začetka 19. stoletja, značilnosti ljudskega stavbarstva na območju Triglavskega narodnega parka, še zlasti na Stičišču alpskega in sredozemskega sveta in posebnosti občasno obljudenih zijalk in pod ves 0 V v slovenskem alpskem svetu. Končana je tudi študija Verovanja o uodi.
T, Cevc je moral še v letu 19B4 skrbeti za natis knjige Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem, dela, ki je rezultat večletne raziskave o občasno obljudenih naseljih na Slovenskem. Opravil je tiskarske korekture in pripravil ustrezna kazala. Javna predstavitev knjige konec oktobra 1984 je opozorila na nekatere njene značilnosti In strokovna spoznanja, ki bogatijo vednost O načinu gradnje na Slovenskem, o stavbnih konstrukcijah, o izvirih in razvoju ljudskega stavbarstva pri nas ter o koreninah naše domače stavbne tradicije.
Občasna sodelovanja s slovenskimi narodopisci na južnem Koroškem v Avstriji so se leta 1384 še okrepila, V sodelovanju s kulturno prosvetnim društvom iz Bistrice na Zilji so potekale organizacijske priprave za postavitev razstave o arhitekturi Ziljske doline v Ljubljani prihodnje leto. S sodelavci iz Celovca in Tržiča so bile opravljene uspešne priprave za skupno raziskavo ljudskega stavbarstva v koroški vasi Sele. 2e začeta dela bodo nadaljevana v letih 1985—-1986.
A. Baš je dokončal in pripravil za tisk tipkopis knjige Opisi kmečkega oblačilnega videza na Slovenskem v 1. polovici 19. stoletja (412 tipkanih strani), Knjiga bo izšla v začetku 1985 kot 2. knjiga serije Gradivo za narodopisje Slovencev, Korekture zanjo so opravljene.
Na podlagi gradiva, objavljenega v omenjeni knjigi, in na podlagi drugih virov je pisal knjigo Oblačilna knifura na Slovenskem v 1. polovici 19. stoletja. Delo zanjo je v letu 1934 napredovalo tako daleč, da bo končano leta 1985. Potem ko je septembra 1984 sprejel jugoslovanski med akademijski odbor za etnologijo sklep, da izda v naslednjih letih delo Etnologija narodov tn narodnosti Jugoslavije, se je A. Baš kot urednik slovenskega dela v navedenem projektu lotil obsežnih priprav za delo na slovenskem deležu. Kajti v okviru projekta bosta obdelana tudi italijanska in madžarska manjšina v SFRJ, za to obdelavo pa je bilo treba organizirati in usmeriti ustrezne raziskovalce.
A vdio vizualni laboratorij
Prizadevanje AVL je bilo v letu 1984 usmerjeno v načrtovanje in nakup tehnične opreme AVL, iskanje finačnih virov za delovanje AVL in strokovno delo.
Pripravljena je bila tehnična dokumentacija za opremo, ki se bo kupovala in uvaiala v skladu s srednjeročnim načrtom opremljanja AVL z najnujnejšo video tehniko. Opravljeni so bili kontakti s proizvajalci iskane opre-dokumentacije AVL je sprejela v sofinanciranje Kulturna skupnost SRS za me, z uvozniki in političnimi forumi. Program urgentne znanstveno-filmske
leto 1985. Poslan je bil poziv za sponziranje AVL. Na prošnjo za pomoč sta se odzvali podjetji Inex-Adria s 100.000 din In Emona, ki je v imenu Hitachi-ja obljubilo Še letos podaritev tehnične opreme v vrednosti 15.000 DM.
V letu 1984 sta bila opravljena dva terenska ogleda za pripravo snemanja pusto vanj a v vasi Vrh v Italiji ter koledovanja na Florjanovo v vasi Prece-tlnei. £e vedno je v teku pregled arhiva T V Ljubljana z namenom poiskati v njem filmsko gradivo, ki zadeva delo ZRC in SAZU, ter filmskega gradiva akademika Andreja Zupančiča. Opravljeno pa je bilo p res nemo vanje filmskega gradiva o naravni in kulturni dediščini slovenske obale iz arhiva TV Ljubljana.
Izdelana je bila naslednja avdiovizualna dokumentacija:
a)	filmska:
—	Ustavljanje pusta. Snemanje in montaža dokumentarnega filma v koprodukeiji s T V Ljubljana in s sodelovanjem agencije Aipe-Adria iz Trsta. Barvni 16 mm film, 250 m.
—	Izdelovanje cvetnonedeljskih butaric v Dobu pri Stični. Nemi, 10 mm film.
—	Korinj, arheološko najdišče po končanem raziskovanju. Nemi, 8 mm film, nedokončan.
—	Maturantski sprevod v Ljubljani, po zadnji gimnazijski maturi. Nemi, B mm.
—	Divje babe, arheološka izkopavanja. Nemi, 16 mm, nedokončan,
—	Studor, kmečka hiša v prenovi. Sodelovanje z Zavodom za spomeniško varstvo iz Kranja, Akcija še nI zaključena.
—	Skofce, ogled in filmska dokumentacija turistično-folklorne prireditve. Nemi, 8 mm film.
—	Izola. Način življenja v Izoli in možnosti revitalizacije starega mestnega jedra. V sodelovanju s Pokrajinskim muzejem v Kopru in s Pomorskim muzejem S. M, iz Pirana, Zvočni, 8 mm.
b)	zvočna:
Zvočno snemanje otvoritve In splošne razprave na mednarodnem kolokviju Znanost in vera ter diskusije na posvetovanju Družhena In kulturna podoba slovenske reformacije,
Vodja AVL N, Križnar je organiziral s sodelovanjem Slovenskega etnološkega društva in Filozofske fakultete predavanje dr. Alllson in Mareka Ja-blonka iz ZDA ter organizacijsko in strokovno vodil Seminar za etnološki film, prav tako s sodelovanjem SED.
Knjiinica
Knjižni fond knjižnice Inštituta za slovensko narodopisje se je v letu 1984 povečal za 360 enot, to je 242 zvezkov revij In druge periodike ter IlS knjig. Publikacije je inštitut dobil večinoma z zamenjavo, precej manj z nakupom, nekaj pa so jih knjižnici odstopili inštitutov! sodelavci. Sltupno število knjig je zdaj B252. V čitalnico in na dom je bilo izposojenih 172 knjižnih enot, pri čemer niso vštete izposoje delavcev inštituta. Tudi letos SO knjižno gradivo dosti uporabljali novinarji RTV za pripravo nekaterih oddaj
Restavrlranlh in na novo zvezanih je bilo nekaj knjig v sklopu do inven-tarne Številke 40.000. Do omenjene signature so knjige tudi na novo urejene in obdelane. Pregledana je bila rokopisna zapuščina Borisa Orla, ugotovljeno je bilo, da so bili ti rokopisi že objavljeni.
Članstvo v uredniških in drvpih odborih ter Jcomtjijafi
A. Baš je urednik slovenskega dela Etno!opija narodou in narodnosti Jugoslavije, član programskega sveta Naravna in kulturna dediščina slov ^ske-
li — LetO-Pis
ga naroda, programskega sveta UH.P etnološka raziskovanja in član delegacije Human isti ka II pri 5RS-
T. Cevc je tehnični urednik zbornika Traditiones, član Sveta za varstvo okolja SAZU in Terminološke komisije (Umetnostne sekcije) SAZU.
Z, Komer je članica uredniškega odbora zbornika Traditiones, urednica Ja h res bi (j iioprapfite der Volksballadenforschung, podpredsednica mednarodne Studijske skupine za raziskavo balad, članica mednarodne žirije za ^Euiupa-Preis für Volkskunst* s sedežem v Hamburgu, članica red alt ti je v glasbeni podsekciji Terminološke komisije in članica programskega sveta urp Etnološka raziskovanja pri RSS.
M, Mat i Četo v je glavni in odgovorni urednik zbornika Traditiones, član uredniškega odbora Slovenskih ljudskih pesmi, član Odbora mednarodne sekcije za slovansko folkloristiko in zunanji član Deputat ione d i stori a patri a per jI Friuli,
M. Ramovš je predsednik Strokovnega odbora za folklorno dejavnost pri ZKO Slovenije in flan Strokovnega" odbora Medunarodne smotre folklora v Zagrebu.
J. Strajnar je član uredniškega odbora Siouensfcih ljudskih pesmi in član Strokovnega odbora za folklorno dejavnost pri ZKO Slovenije.
M. Terseglav je član uredniškega odbora Slovenskih ljudskih pesmi, glavni urednik Glasnika Slovenskega etnološkega društva in član uredniškega odbora časopisa Narodno st varal ai tvo-Folklor
Studijska potovanja v tujino
M. Terseglav je bil od 20. do 29. 6. v okviru medakademijske izmenjave na študijskem izpopolnjevanju v Sekciji za kulturno zgodovino in narodopisje pri Akademiji znanosti Nemške demokratične republike v Berlinu. Od 14, do
26.	5. je bil gost oddelka za slovansko filologijo in folkloristične katedre Ja-geionske univerze v Krokowu, kjer je za študente omenjenih kateder imel dve predavanji {glej str, 214), Od 11. do 16. 11. pa je v dunajski nacionalni knjižnici pregledoval Miklošičevo zapuščino in pisma njegovih slovenskih dopisovalcev. Ob tej priložnosti se je udeležil jubilejne proslave ob 80-letnici österreichisches Volkslied archiva, ki je bila v Zveznem ministrstvu za pouk in umetnost, kjer je pozdravil Arhiv in mu čestital v imenu Inštituta za slovensko narodopisje.
Obiski
27.	JU 17. 3.
4.4.
5.4. 6. 4. 11.4,
1Û,—24, 8,
lfi—17, 10, _____ __________________________ _______, .........
Haid z Dunaja, dr. Bali nt Sar osi iz Budimpešte, prof, G i an Paolo G ri iz Trsta, dr. "Walter Colle iz Vidna, akademik Cvijetko Riht-
Prof. Ljudmila Schmidt-Semrl iz Berna; študij gradiva O maskah. Prof. Karel Krajcar fz Somhotelja; razgovor o njegovi zbirki pravljic.
Prof. Liliana Spfnozzl-Monai iz Čedada; pogovor z dr, Matičeto-vim o beneško-slovensklh govorih, objavah folklore in gradivu Baudoina de Courtenaya v biblioteki Akademije znanosti ZSSR v Leningradu.
Založnik OsSola-Keindl iz Gorice; priprave na ii, izdajo Antona Maillyja Sflflen ous Frtaul und d en Julischen Alp en (1922). Prof, Gian Paolo Gri iz Trsta; strokovni pogovori z dr. Matifeto-vim in j. Strajnar jem.
Dr. Herta LaUsegger iz Celovca; informativni sestanek o seminarju za zbiralce ljudskega blaga na Koroškem.
Dr. Eva Csal0g-P6cs iz narodopisnega inštituta v Budimpešti; študij gradiva o ljudskem verovanju in čarovništvu.
° rr I Hr T.pnnrtlH T<T rtM'.. t"! >■ ii i >h i>i rr I"! r ^/l <--J ' t finrlinH^ lTnfnp-_
man in mag. Mira Fulanovič-Sosič iz Sarajeva, mag. Rad mi la Petrovič in Milica Matlč iz Beograda, dr. Dun j a Rihtman-Avguštin in dr. Jerko Bezlé iz Zagreba; obisk ob 50-letnici ustanovitve Folklornega inštituta.
Udeležba na znanstvenih posvetovanjih in kongresih
25.—20. 6. Studijski razgovori Festivala otroka v Sibeniku. — I. Cvetko z referatom (glej str. 212). 5.—15. 7. Mednarodni seminar o raziskovanju ljudskih glasbil v Kovačevi (CSSR) — J. Strajnar. 27. S.	Posvetovanje "-Zaton kraške arhitekture«, ki ga je priredil Zavod
SRS za varstvo spomeniške in kulturne dediščine v Sežani — M. Matičctov z diskusij ski m prispevkom. -30.9—1.10. Sestanek jugoslovanskih etnomuzikologov v Radovišu — I, Cvetko in J. Strajnar z re teratoma (glej str. 212—213). 2,—5.10, 31. kongres jugoslovanskih folk] or isto v v RadoviSu — L Cvetko,
J. Strajnar in M. Terseglav z referati {glej Str, 212—214). 5.—0. 10. Posvetovanje za zbiralce narodnega blaga na Koroškem v Tlnjah
— T. Cevc z referatom (glej str. 212), IG.—17.10, Mednarodno posvetovanje »-Ljudsko glasbeno izročilo in sodobnost« v Ljubljani — I, Cvetko, Z. Kumer z referatom (glej str. 212), N. Križnar, M, Ramovš, J, Strajnar in M, Terseglav, 24.—25.10, Posvetovanje »Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije« v Ljubljani — N. Križnar in M, Stanonlk z referatom (glej str. 212—213).
27,—28.10. Mednarodni znanstveni sestanek o glasbi sredozemskih dežel »Col-loqui di música mediterránea-, Sassari-Sardinija—J. Strajnar z referatom (glej str. 214), 8.—-9. It, 'Posvetovanje »Razmerje med etnologijo in zgodovino« v Mariboru.
T. Cevc, J. Fikfak, N. Križnar (vodstvo 3, sekcije). H, Lozar-Pod-losar, M, S tan on i k z referatom (glej str. 213), M, Terseglav z di-skusijskim prispevkom in vodstvom dela razprave ter S. Zemljič-Golob.
12,—13. 12. Posvetovanje »Zgodovinske vzporednice slovenske in hrvaške etnologije III- v Portorožu. T. Cevc, J. Fikfak s koreferatom in filmsko projekcijo, N. Križnar s filmsko projekcijo, M. Mati četo V in A. Podlogar.
14, 12,	Strokovno posvetovanje Festivala Kurirček »Ljudska glasba med
NOB* v Mariboru, I. Cvetko in J. Strajnar z referatoma (glej str. 212 in 214).
15.12,	Strokovno posvetovanje -Can t i e mu si che popol ari deli' Istria Ve-
neta« v Trstu, J. Strajnar z d i skusi jsk i m prispevkom.
Razstava »Ob 50. obletnici ustanovitve Folklornega inštituta-"
Sodelavci sekcije za glasbeno narodopisje so ob 50. obletnici ustanovitve Folklornega inštituta pripravili v Prešernovi dvorani SAZU razstavo, ki je predstavila začetek, razvoj, delo in rezultate inštituta, katerega naslednik je sedanja Sekcija, Odprtje razstave je bilo 16. 10, ob 11. uri ob številni udeležbi domače strokovne javnosti, gostov — predstavnikov sorodnih ustanov iz Jugoslavije In sosednjih dežel Avstrije, Italije in Madžarske ter drugih prijateljev Sekcije. Razstavo je odprl upravnik ISN dr, M. Matičetov, nekaj O delu f nit it uta je povedal njegov dolgoletni ravnatelj dr. V. Vodušek, s priložnostnimi nagovori pa so Sekciji čestitali predsednik Republiškega komiteja za kulturo pro£. dr. Matjaž Kmecl, podpredsednik SAZU akademik prof. dr. Bratko Kreft, direktor ZRC SAZU dr. Mitja Zupančič, dr. Balint Sarosi,
sodelavec Muzikološkega inštituta Madžarske akademije znanosti Iz Budimpešte, akademik prof, Cvijetko Rihtman, član Akademije znanosti in umetnosti BiH iz Sarajeva, mag. Radmila Petrovič, sodelavka Muzikološkega. inštituta Srbske akademije znanosti In umetnosti iz Beograda, ter dr. Jerko Bezlč, sodelavec iz Zavoda za ¿straživanje folklora iz Zagreba. Proslavo so s svojim nastopom popestrili pevci iz Dobrega polja in pevka Zofija Ofič-Kolarjeva iz Dobja pri Celju. Razstava je bila odmevna, ogledalo si jo je okrog 800 obiskovalcev, med njimi veliko šolske mladine, za katero so sodelavci ob vsakem obisku pripravili vodstvo s kratkim predavanjem o delu in rezultatih inštituta.
Ob proslavi obletnice je potekalo Še dvodnevno mednarodno posvetovanje o ljudskem glasbenem Izročilu v sodobnosti (glej str. 210—211).
PREDAVANJA, REFERATI, RTV ODDAJE, JAVNI NASTOPI Tone Cevc
C emu narodopisci preučujemo s torbe? Predavanje z diapozitivi za zbiralce
ljudskega blaga na seminarju v Tin j ah 6. 10. Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in ogiitrjei;. Predavanje z javno predstavitvijo knjige na SAZU, 30. 10. Igor Cvetko
Kaj in kako s tematiko NOB, je danes že sodobno in aktualno? Referat na
študijskem delu Festivala otroka £6. 0. v Sibeniku, Improvizirani ljudski instrumenti pri zvočnem opremljanju gledaliških del.
Predavanja na seminarju ZKOS, 9.—14, 7. Kaj je sploh ^objektivnega« v glasbeni transkripciji!1 Referat na sestanku
jugoslovanskih etnomuzikologov v Radovišu, 1. 10. Glasbena oprema v otroški folklorni skupini. Predavanji za mentorje folklornih skupin 13. 10, v Velenju in 15, 12. na Ravnah na Koroškem. O slovenski ljudski glasbi. Predavanje za pedagoge Glasbene šole Franca Stur-
ma iz Ljubljane, 29. 10. Spreminjanje v procesu ponarodevanja. Referat na študijskih razgovorih na
Festivalu Kurirček 14. 12. v Mariboru. Copmiee nekoč in danes. — Jaz sem Vodorntk Jurij. — Pismi Jurij o Voctoo-nika. Oddaje iz cikla "Slovenska zemlja v pesmi in besedi-« na RTV Ljubljana,
Fimfceija zvoka n slovenskih ljudskih šegah. Sinopsis za 6 T V oddaj, Naško Kri in ur
O sEouenskem etnološkem filma. Predavanje S filmskim programom za dijake
v Novi Gorici, 30, 3. Ljudska kultura zahodne Slonenije v etnoloških filmih. Predavanje In projekcija filmov na 2, Muzejskem večeru v Idriji, 9. 10. Ustavljanje pusta. Javna predstavitev filma s predavanjem, Vrh, 30. 10. Zmaga Kumer
Slouenska ljudska pesem in sodobnost. Referat na posvetovanju »Ljudsko
glasbeno izročilo in sodobnost«, Ljubljana, 16. 10. ¿¡intiensica ljudska pesem. Predavanje za učitelje glasbene šole Šiška-Bežigrad, 10 12.
Vloga slovenske ljudske pesmi v življenju. Predavanje za Učitelje slovenščine
na strokovnih šolah na Koroškem, Šentjakob v Rožu, 11, 12. Tam cZoi po Cmem grabnu. — Minulo je ie sedem let. — Ob SO-letnici u stanovitne Folklornega inštituta. — Oddaje iz cikla »Slovenska zemlja v pesmi in besedi-* na RTV Ljubljana. Milko Mati četo v
Uvodna beseda (po režijansko in italijansko) k recitacijam rezijanskih pesmi; prevod (v italijanščino) nagovora podpredsednika SAZU akademika dr.
Bratka Krefta ob začetku dela kulturnega krožka »Rozajanski Dum« na Ravanci v Reziji, IS. 1,
T Rčciani rt£l mondo. — Bruno Petri.5. Jlufort reslani. Editrice G rili o (Udine) 1984, Predstavitev zbirke. — Oboje na prireditvi kulturnega krožka »Ro-zajanski Dum«, na Ravanci v Reziji, 12, 8,
ChristjaiMfco Uzhilo — Dottrina Christiana. I Sacramentl In 24 predi che. Resia-Udine 1084. {Prvo izdajo tega rez. jezikovnega spomenika je oskrbel J. Baudouin de Courtenay leta 1013; V sedanji izdaji so opuščeni nemški komentarji, ampak dodan italijanski prevod, delo domačina, rajnega učitelja G. Clemente Tomažiča), Predavanje S predstavitvijo knjige pri župnijski skupnosti ^Koreda« na Ravanci, 13. 8,
Zaton kraške arhitekture. Diskusijski prispevek na posvetovanju V Sežani, 27, 9.
Brata Miiadinova. Ljudske pesmi t? slovenskem prevodu Štefana Koeiančiča, Ljubljana 1984. Spominski prispevek ob predstavitvi knjige v Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete v Ljubljani, B, 10,
Mirka Ramovš
O slovenskih ijudskift plesih. Predavanje na seminarju za zdomske učitelje, Maribor, 17. 4.
Uvodni govor ob začetku folklornega festivala v Beltincih, 5. 8.
O zgodovini folklorne dejavnosti na Slovenskem in v svetu Predavanje na seminarju za folklorne skupine Gorenlske, Bled, 26. 10.
Vloga in pomen folklorne .skupine. Predavanje na seminarju za folklorne skupine Gorenjske, Bled, 27. 10,
Problemi teko imenovanih izvirnih folklornih skupin. Predavanje na seminarju za vodje skupin, Ljubljana, 8. 12.
Slovenski ljudski p fes i. Predavanja (2 uri tedensko) na Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani.
Morfco skače po zeleno j trati. — Od Preti o j do Ga b rja. — Beltinski foifciorni festival. — Oddaje iz cikla »Slovenska zemlja v pesmi in besedi« na RTV Ljubljana.
Obisk pri godcih in plesalcih v Beltincih. Scenarij in besedilo za kaseto o beltlnski folklorni skupini,
Slovenski ljudski plesi — Dolenjska. Scenarij in besedilo za T V oddajo.
Marija Stanonik
Etnološko raziskovanje in folkloristična analiza spominskih knjig. Predavanje za študente etnologije v seminarju mag. J. Bogataja, 8. 2.
O slovstveni folklori t> domačem okolju. Predavanje na Literarni šoli v Kopru, 30. 6.
Prelom med ustno in tiskano jezikovno komunikacijo — v očeh slovenskih protestantov. Predavanje na posvetovanju Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije, 25. 10.
Motiv delavca in kmeta (z vidika stanovske in razredne zavesti) v slovenskem NOB pesništvu 1941—1945, Predavanje na posvetovanju ^Razmerje med etnologijo in zgodovino-» v Mariboru, 8. 11.
Slovenske pouedfce. Oddaja Iz cikla »Slovenska zemlja v pesmi in besedi* na RTV Ljubljana.
Ju 11 Jan S trajna?
Uvodna predstavitev razstave »Glas harmonike* v Dom ju/Trs t, 27. 4.
Problemi frunskribiranja. Referat na sestanku jugoslovanskih etnomuziko-logov v Radovlšu, l. 10.
Ljudska glasba in odrsJca predstavitev. Referat na 31. kongresu jugoslovanskih folkloristov v Radovišu, 3. 10,
LjudsM glasbila in instrumentalna glasba no Slovenskem in v Jnposlaniji. Referat na mednarodnem znanstvenem sestanku o glasbi sredozemskih dežel, Sassari-Sardinija, 20. 10.
Vloga ljudske glasbe med NOE, Referat na strokovnem posvetovanju na Festivalu Kurirček v Mariboru, 14. 12.
Večer o Tinjaft. — Pesem ob Zilji. — Oddaji \z cikla ^Slovenska zemlja v pesmi in besedi« na RTV Ljubljana.
Marko Tersegiav
Slovenska ljudska kulturo, — Korgtkovo delo za slovensko ljudsko pesem. Predavanji i a Študente oddelka za slovansko filologljo in folkloristične katedre Jagelonske univerze v Krakowu, 10-, 17. 5.
Problemi interdisciplinarnega raziikovanja ustnega stovstra, Referat na 3L kongresu jugoslovanskih folkloristov v RadoviSu, 3. 10.
BrBriooRAFtJO raziskovalcev Glej STRAN 252.
INSTITUT ZA MARKSISTIČNE ŠTUDIJE
Znanstvenoraziskovalno delo Inštituta za marksistične Študije je potekalo v okviru programskega sklopa Zgodovina in razvoj marksistične misli na Slovenskem, ki je del m uiti disciplinarnega programa »Naravna in kulturna de-di&čina slovenskega naroda« in URP Teorija samoupravnega socializma. Programski sklop tvorijo tri dolgoročno zasnovane raziskave: Zbrana dela Borisa Ziherla, Temeljna slovenska izdaja del Marxa In Engelsa ter Aktualna vprašanja teorije znanosti In marksizem. Pri raziskovalnem delu je poleg štirih rednih raziskovalcev sodelovalo tudi večje število zunanjih sodelavcev in kon-zultantov.
Zbrana dela Borisa Ziherla
V	letu 1984 je bilo zaključeno delo za izdajo tretje knjige Zbranih del, ki je v postopku odobritve za tisk. Opravljena so zelo obsežna pripravljalna dela za četrto knjigo — evidentiranje, zbiranje in atrlbuiranje člankov, esojev in drugih del ter prevajanje nekaterih besedil, ki so Izvirno izšla v srbohrvaščini ali v ruščini. Četrta knjiga Zbranih del Borisa Ziherla sledi uveljavljeni kronologiji doslednejših in enakim metodološkim načelom: obsega dela iz obdobja 1950—1955 in bo opremljena z ustreznim aparatom: tekstne variante glede na prvo objavo posameznega besedila, kronološki in bibliografski pregled vsebine knjige, opombe k posameznim bibliografskim enotam ter register Imen in imensko kazalo. Zaradi obilnega in raznolikega gradiva, ki ga je Boris Zihorl ustvaril v obravnavanem obdobju, bo četrti del Zbranih del izšel v dveh zvezkih. Za prvi zvezok so opravljene glavna pripravljalna dela in zbrani vsi članki in krajše enote; drugi zvezek, ki je V programu za leto 1985, pa vsebuje Integralni tekst prve verzije predavanj iz »Historičnega in dialektičnega materi al i tm a-« iz obdobja 19+9/50/51, Predvidoma bo četrta knjiga Zbranih del Borisa Ziherla pripravljena za tisk v 1. 198S, njen izid pa je mogoče pričakovati v 1. 1936. Dopolnjena je bila tudi Ziherlova bibliografija za obdobje 1950—55,
Temeljna slovenska izdaja del Marxa in Engelsa
V	let-u 1985 je raziskovalno delo v zvezi z zgodovino nastanka in učinkovanja Marsove kritike politične ekonomije zajelo predvsem besedilo Očrti kritike politične ekonomije, pri čemer so bile hkrati opravljene prve primerjalne analize tega besedila z besedilom ff kritiki politične ekonomije (1850) in S prvim poglavjem Kapitala. 7,
Osrednji raziskovalni problem je bilo vprašanje analize (vrednostne) forme pri Marxu, saj danes večina marksističnih interpretacij soglaša, da je v njej skrita znanstvenoteoretska specifičnost kritike politične ekonomije, hkrati pa dajejo med seboj izključujoče se odgovore, kako Je pravzaprav treba razumeti analizo forme. Raziskovalno delo je skušalo racionalno jedro sodobnih marksističnih kontrovers O analizi iorme izluščiti tako, da je soočilo dve na prvi pogled nasprotujoči si zastavitvi. Na eni strani t. i. "-heglovsko« interpretacijo kritike pol iti i ne ekonomije, ki se opira na Lukäcsevo branje Marxa, in na drugi strani althusserjansko kritiko heglovstva v marksizmu. Soočenje je potekalo ob vprašanju, zakaj tudi hcglovski marksizem, kljub temu, da mu je uspelo aktualizirati razsežnost dialektike v kritiki politične ekonomije, ni našel zadovoljivega odgovora na osnovno vprašanje analize forme — »zakaj privzema ta oblika tO formo« — in zakaj je pred tem vprašanjem odpovedal tudi althusserjanski marksizem, čeprav jo uspešno pokazal na protislovja tistih interpretacij, ki so hotele iz blagovne analize 1, poglavja Kapitala izpeljati analizo in kritiko vse p ravno-politične in idejne nadzidave. Raziskava je tudi pokazala, da je mogoče s pomočjo konceptualne aparature sodobne psihoanalize (Lacan) zarisati pot za premagovanje teoretskih zagat pri analizi vrednostne forme. Prav tako je pokazala, da zahteva določitev znanstvenoteoret-skega značaja marksistične kritike politične ekonomije kot svojo nujno nada-ijevanje in dopolnitev raziskovanje statusa materialistične teorije Ideologije, pri čemer je najbolj produktivno, če izhajamo iz sodobne kontroverse »teorije fetišizma« -- za katero je kritika Ideologije — vs, »materialistična teorija ideoloških družbenih razmerij« (Althusser, Lac: lau, Projekt-Ideologie-Theorie), ki izhaja iz tega, da ima ideologija materialno in avtonomno eksistenco, da eksistira v materialnih institucijah in njihovih praksah.
V okviru raziskovanja znanstvenoteoretskega statusa Marxove teorije je bila analizirana izpeljava naravoslovno-znanstvene forme mišljenja iz dialektike blagovne forme pri Alfredu Sohn-Rethlu. Z naslonitvijo na konceptualni aparat psihoanalitične teorije je bila izpostavljena osnovna subverzivnost Sohn-Rethlovega postopka: »realna abstrakcija«, ki deluje v menjalnem aktu, je pri Sohn-Rethlu razvita kot Nezavedno transcendentalnega subjekta, nosilca ,objektivnegar spoznanja narave. Raziskava je nato orisala osnovno nezadostnost Sohn-Rethlovega postopka, ki zaradi nekritične uporabe kategorije »ss-moniklosti« ne vidi, da že predrazredne družbe temeljijo na menjavi, namreč na menjavi žensk (kar je pomen prepovedi incesta); hrbtna stran iste pomanjkljivosti je Sohn-Rethlova nekritična zoperstavitev »logike rnenjave« in -Jogike produkcije«, kar ga pripelje do enostranskega poudarka na revolucionarnem potencialu taylorističnega »scientific management«: Sohn-Rethel sprevidi, da je prav »scientific management« realizacija abstraktno-naravo si ovne forme v sami produkciji.
Raziskovanje zgodovine nemškega socializma v štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bilo posvečeno analizi dela Loren za von Steina ¡-Der SociaUsmus und Communismus der heutigen Frankreichs. Ein Beitrag zur Zeltgeschichte«, ki ga je izdal Otto Wigand 1B42 v Leipzigu in ki posega v začetno, prvo obdobje konstituiranja socialistične ideologije na Nemškem. Prav omenjena knjiga je namreč »nemškemu omikanemu svetu« »odkrila« socializem in komunizem. Medtem ko se Je moralo nemško delavsko gibanje idejno in organizacijsko razvijati v eksilu, je Stein ovo delo želo izjemen uspeh. Avtor sam je lf!59 zapisal, da je »kmalu postalo obča last nemškega občinstva« ter »-nenavadno« vplivalo na »zgodovino notranjega razvoja nemškega življenja«. Med njegovimi bralci so bili A. Rüge, K. Grün, M. Hess, K. Marx, F, Engels, M. Bakunin, L. Feuerbach, F. J. Stahl, R, v. Mohl Jn drugi. Ključ za razumevanje svojega dela nam daje von Stein sam, »Zaman hi si zapirali oči pred tem, da se komunizem z vsakim dnem bolj približuje naši domovini, in naša sveta dolžnost je zatorej, da se pripravimo na boj, v katerem bo temelje drža-
ve In družbe morda huje ogrozil, kakor mogočni zunanji sovrag,-» je zapisal na koncu knjige. Za »pripravo na boj« velja oblikovanje »-znanosti o družbi*, ki bo znala odgovoriti na vprašanje, "kaj je potemtakem tisto socialno gibanje, katerega obstoj napovedujejo socialistično in komunistično rova rj en je in grožnje? Kaj je socialna revolucija? (...) Skratka, kaj je družba in v kakšnem razmerju je do države?« Ali: ^Znanost o družbi nas mora zato poučiti, kaj je proletariat, kaj hoče In kaj bo.-« Osrednja pozornost raziskave je bila posvečena logično-pojmovni konstrukciji formlrajoče se socialistične ideologije, prav tako pa njeni politični zainteresiranosti in socialnemu »ozadju-.
Teoretsko in terminološko raziskovanje geneze temeljnih pojmov Marxove kritike politične ekonomije je bilo osredotočeno na problemski sklop pojma vrednost. V raziskavi je bila z ekonomskega vidika obdelana zgodovinska geneza in teoretski pomen vloge uporabne vrednosti v Marxovi ekonomski teoriji, pri čemer je bil poudarek na tistih teoretikih, ki pomenijo neposredno teoretsko izhodišče Marxovi analizi.
Aiciiinlrui vprašanja teorije znanosti in marksizem
V	letu 1984 se je nadaljevalo raziskovanje odnosa med umetnostjo in Ideologijo ter epistemoločlkih problemov umetnosti in njenega odnosa do znanosti.
Prvo področje zajema preučevanje pojma in koncepta ideologije v marksistični in Siceršnji filozofski in družboslovni tradiciji ter nekaterih primerov izrazitega Spopada med politično ideologijo in umetnostjo, v sedanji fazi je Šlo predvsem za zbiranje empiričnega gradiva ter za nekatere relativno dodelane raziskave (interpretacije nekaterfh literarnih del v zgodovini marksistične teorije),
Drugo območje zajema epi stem ološke probleme umetnosti ter probleme realizma/irealizma oziroma abstraktne umetnosti.
V	letošnjem letu je bil poseben poudarek na raziskavi odnosa umetnosti in znanosti oziroma estetike kot znanosti in filozofije, namreč v njeni navezavi na siceršnje paradigme znanosti. V tej točki se je raziskovalno delo povezovalo s siceršnjimi raziskavami s področja zgodovine in filozofije znanosti, ki potekajo na Inštitutu.
Raziskovanje problemov epistemologije in marksistične teorije znanosti je bilo v letu 1984 posvečeno kritični analizi teoretskega statusa in možnosti materialistične epistemologije v delu P. Raymonda, Preučevali smo njegovo razvitje in nadaljnjo razdelavo nekaterih temeljnih tez Altbusserjeve opredelitve funkcijc in načina delovanja filozofije v njenem odnosu do znanosti. Zgodovinsko so se filozofski sistemi in filozofske teorije znanosti vzpostavljali na konstitutivnem prezrt ju ali negaciji dveh eptstemoloških postavk: 1) da so znanosti kot take samozadostne In 2) podvržene konkretnim družbeno zgodovinskim razmerjem. Negacija teh dveh postulatov je omogočala konstituiranje spoznavne teorije kot trdnega jedra vsakokratne filozofske teorije in ideološko vnašanje filozofskih vprašanj v problematiko znanstvenih teorij. Ob soočenju teh dveh osnovnih postulatov epistomologije, ki sta bila bolj ali manj eksplicitno navzoča že v Bachelardovi epistemološki kritiki filozofije znanosti, se v Raymondovi analizi jasno pokaže na eni strani nemožnost in protislovnost utemeljitve epistemologije kot samostojne teorije znanosti, na drugI Strani pa nujnost epistemologije kot specifične forme, ki jo privzame poseganje materialistične filozofije nasproti vdiranju ideoloških momentov v polje znanstvenega raziskovanja.
V	okvir raziskovanja epistemološke problematike sodobnih znanosti sodi tudi preučevanje del, v katerih znanstveniki sami reflektirajo svojo znanstveno dejavnost in njeno vpetost v družbeno dogajanje, Analizirani so bili ne-
kateri teksti francoskega fizika J. M. Lévy-Leblonda, v katerih kritično zastavlja vprašanje o kompleksni povezanosti in pogojenosti znanstvenoraziskovalnega dela z družbenopolitičnimi strukturami in o demitologizaciji znanosti ter njeni (dezjintegriranosti v sodobno kulturo.
Raziskovanje logi čno-lfngv isti čnih problemov formalizacije se je doslej ukvarjalo z vprašanjem formalizacije, kolikor se slednja pojavi pri sintaktičnih in semantičnih določitvah jezika kot sistema in kot sloga, v katerem se izoblikuje pomensko jedro ter njegova okolica. Ob tem je ostalo sorazmerno ob strani preučevanje bolj tradicionalnih filozofskih tem, katere so izrecno prisotne v sodobni formalizaciji. Ena, pravzaprav kar osrednja med njimi je ontologija, ki je povezana s problematiko danes obstoječih logik, Z drugo besedo, okvir logike, na katerega pristanemo, ima tudi ontološke posledice. To spoznanje, kateremu je mogoče potegniti vzporednice s tradicionalnimi filozofskimi smermi in tudi z marksizmom, ko ta govori o biti in postajanju, nas je vodilo pri sintetični obravnavi stavčne logike in logi i nega atomizma (Russell, Wittgenstein), pred i kalne logike, kvantifikacije in geneze reference (Quine) ter modalne predikatne logike in esencializma (Kripke, Putman),
Organizacija, biblioteka in druge dejaunosfi
Inštitut se v preteklem letu kadrovsko ni okrepil, omenimo lahko le izvolitev raziskovalnega sodelavca mag. Aleša Erjavca v naziv višjega raziskovalnega sodelavca, administratorka Zvezd a na Bizjak-Pitamic pa je bila na predlog inštituta imenovana za tajnico. Knjižnica je v letu 10Ü4 prejela 57 knjižnih enot in 89 enot periodike, sedemnajst obiskovalcev in štirje notranji sodelavci pa so Si izposodili 6U knjižnih enot. Opaziti je občuten in zaskrbljujoč upad dotoka tuje strokovne literature.
Neda P agon-Br gl ez je imela za PZE za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani ciklus predavanj iz sociologije kulture {»Sociologija kulturnih dejavnosti«) za III. letnik študentov. Je delegatka v svetu ZRC S AZU, članica komisije za učbenike STM pri Zavodu za šolstvo S RS, članica Sociološkega društva Slovenije in Slovenskega filozofskega društva.
AleS Erjavec je sekretar OO ZK ZRC S AZU in S A ZU, član Sveta za kulturo pri P RK SZDLr, član Sekcije ^a kulturo pri MC CK ZKS, Sekcije za idejna vprašanja kulture, informiranja in publicistike pri MC MK Z KS Ljubljana-Center, Je predsednik Društva za estetiko ter tajnik Sekcije za estetiko pri Slovenskem filozofskem druStvu, član sosveta Književnih listov Dela, izdajateljskega sveta in uredništva Nove revije ter član Sekcije filmskih kritikov in publicistov pri Društvu slovenskih filmskih delavcev,
Vojislav Likar je podpredsednik Slovenskega filozofskega društva in član Sekcije za znanost pri MC CK ZKS. Je član odbora za razporejanje sredstev sklada skupne porabe ZRC S AZU.
Radlvoj Riha je tajnik Društva za teoretsko psihoanalizo, urednik revije Problemi in zbirke Analecta pri DDU Un iver zum ter član Sekcije za publicistiko pri MC CK ZKS.
Studijski obiski in potovanja
Neda Pagon-Brglez je bila od 20. do 23. 6. 1984 na študijskem obisku na Univerzi in v Biblioteki v Udinah, in od 19. do 27. 10 1984 na Inštitutu Gramsci V Rimu ter na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Rimu pri prof. Umbertu Cerroniju. Radivoj Riha se je od 1. do 10. 10. 19B4 udeležil simpozija Subjekt und Ideologie, ki ga je organiziral Institut für Philosophie, Freie Universität Berlin in predavanj, ki jih je organiziral isti institut.
REFERATI, PREDAVANJA
Aleš Er j avec
T fie líitírpreíditon of Art Relating to Transformations m Phiîosophy — The Case o/ Franz Kafka. Referat na X, mednarodnem kongresu za estetiko, Montréal, 15,-19. 8, 1984.
t.'TOPtTiojf t nauku : načini postajanja i njihove medusobne veze. Referat na znanstvenem srečanju "-Umetnost i nauka — uzajamni odnosi- v organizaciji Estetičkog društva Srbije, Beograd 23.—24. 11. 1984.
Estetifca in ideologija — Ka/fta. Predavanje v Cankarjevem domu v Ljubljani 6. 2 1984 v okvfru ciklusa predavanj »Umetnost ob koncu tisočletja«, ki ga organizirata MC CK ZK S in CD.
Estetika — znanost, filozofija. Okrogla miza »Vprašanje razlage procesa oblikovanja znanstvenih teorij in konceptov v epîstemologiji in filozofiji znanosti-, Institut za marksistične Študije ZRC SAZU, Ljubljana 14, il, 19B4.
Diskusljski prispevek na razgovoru o estetiki, ki ga je 28. it, 1984 organiziralo Društvo za estetiko. (Objavljeno v zborniku Razgovor n estetiki. Društvo za estetiko in MCU, Ljubljana 1934, str. 49—54.)
D i skusi j ski prispevki v okviru ciklusa razprav na temo »1934«, ki ga je organiziral MC CK ZKS; Ljubljana 23. 4., 14. 5. in 28. 5. 1984,
KtíEíitra in njene zvrsti. Referat na znanstvenem sreianju »Ziherlovi dnevi 1984«, Skofja Loka 25,—20. 10. 1984.
Neda Pagon-Rrglez
Integracija in dezintegracija druibenih ved. Predavanje v 3. programu Radia Ljubljana 17. in 24. 1. 1984,
Miti m Utopiji, Predavanje v 3, programu Radia Ljubljana, 8. in 15. 5. 1934.
Razgovori o esfetifci. Diskusljski prispevek na posvetovanju Društva za estetiko in MCU, Ljubljana 28, 3, 1984,
Diskusijski prispevek na posvetovanju »Stanje in razvoj družbenih ved«, SAZU, 29. 3. 1984.
Poti V znanstvenost. Okrogla miza; Vprašanje razlage procesa oblikovanja znanstvenih teorij in konceptov v epîstemologiji in filozofiji znanosti. Inštitut za marksistične študije ZRC SAZU, 14. 11. 19B4,
Okrogla miza »Anti-utopija«, V organizaciji Študentskega kulturnega centra, Beograd 13. 13. 1984.
Perspektive kulturne politike. Predavanje za ZKO in RSS, Bled> 13. 4, 19B4.
Vojislav Likar
K vprašanju odnosa filozofije iti znniiosti îj epîstemologiji. Okrogla miza: Vprašanje razlage procesa oblikovanja znanstvenih teorij in konceptov v epistetnologiji in filozofiji znanosti, Inštitut za marksistične študije ZRC SAZU, Ljubljana 14. 11. 1934.
RadivoJ Riba
Das Subjekt der Wertformanalyse von Marx. Referat na mednarodnem simpoziju Subjekt und Ideologie, Berlin 1,—10. 10, 1984.
Diskusijski prispevek na okrogli mizf Vprašanje razlage procesa oblikovanja znanstvenih teorij in konceptov v epistemologlji in filozofiji znanosti. Inštitut za marksistične študije ZRC SAZU, Ljubljana 14. 11. 1984.
BIBLIOGRAFIJO RAZISKOVALCEV GLEJ STRAN 2S«-
GEOGRAFSKl INSTITUT ANTONA MELIKA
Raziskovalno delo našega inštituta v letu 1934 je potekalo v okviru programa SAZU »Naravna In kulturna dediščina slovenskega naroda«, in sicer v programskem sklopu Številka 11 z naslovom »Preučevanje geografskega
okolja Slovenije«. Program jc obsegal naslednje tematske sklope: Geografija poplavnih področij na Slovenskem, Redna letna merjenja in preučevanja Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, Geomorfološka karta Slovenije v merilu 1:500 000 in 1:100 000, Geografske značilnosti hribovskih kmetij na Slovenskem, Regionalizacija Slovenije in Preučevanje naravnih nesreč na Slovenskem,
a)	V okviru teme Geografija poplavnih področij na Slovenskem smo v tem letu v glavnem zaključili sedmo fazo preučevanj, ki obsega poplavni svet ob Radomlji in Račl (Milan Orožen Adamič), Leda vi (Darko Radinja) in v dolini Mirne na Dolenjskem (Milan Sifrer), Začeli pa smo tudi še z osmo fazo, ki zajema poplavni svet v Vipavski dolini (Darko Radinja), v dolini Notranjske Reko (And roj K ran j c) in ob Vogla jni (Milan Natek).
b)	Redna letna merjenja in preučevanja Triglavskega ledenika smo orga-vili 24. in 25. oktobra 1984, ledenik pod Skuto pa 22. In 23. oktobra (Dušan Košir). Zaradi obilnih snežnih padavin v redilni dobi 1983/84 ter hladnega poletja (1984) se je ohranilo na obeh ledenikih In po bližnjem skalnem površju veliko starega snega vse do konca talilne dobe, ki se je zaključila letos s sneženjem že 10. septembra (lani šele 6. oktobra).
c)	Nadaljevali smo tudi delo za geomorfoioško karto Slovenije v merilu 1:100 000 in LSOGOOO (Karel Natek in stačlst Matej G:ibrovec). Po odločitvi programskega sveta smo dali v letošnjem letu prednost pregledni geomorfo-loški karti Slovenije v merilu 10Q0, ki mora biti narejena dO konca leta 196 s.
d)	Pri preučevanju hribovskih kmetij na Slovenskem smo se V tekočem letu osredotočili na Idrijsko področje in na zgornje Pomežje ter zajeli tako v obravnavo kar okrog 050 kmetij (Drago Meze in Milan Natek).
e)	V okviru teme Regionalizacija Slovenije (Ivan Gams) smo v letu 1984 v redakcijskem odboru za geografsko monografijo Slovenije dosegli soglasje o nekaterih najpomebnejših osnovah tega dela ter o podrobni vsebinski zasnovi prve knjige, splošnega dela monografije.
f)	Močan poudarek smo dali pri našem delu tudi preučevanju naravnih nesreč na Slovenskem. Tako smo preučili posledice hude suše, ki je leta 19B3 zajela Slovenijo (Karel Natek).
Milan Sifrer in Milan Orožen Adamič sta osvetlila geografske značilnosti silovitega viharja, ki je med 9. in 11. februarjem 19U4 pustošil po Sloveniji. Prvič smo imeli priložnost, da smo si lahko takoj po nesreči s helikopterjem Republiškega štaba za civilno zaščito ogledali prizadeta področja.
Podobno smo obdelali tudi silovito neurje, ki je v noči med 10, in II. avgustom 19&4 divjalo nad srednjo M i rensko dolino in po vsem hribovitem svetu severovzhodno Od nje tja proti Sopoti ter povzročilo tudi ob sicer regulirani Mirni tako obsežne poplave, da podobnih tudi najstarejši domačini ne pomnijo (Milan Sifrer).
NaŠ stalni zunanji sodelavec Darko Radinja je V zahodnih Slovenskih goricah sistematično raziskal Čez 100 usadov, ki jih je Sprožil močan naliv v noči med 12, in 13, avgustom 1984. Izdelal je tudi že ustrezno poročilo o tej nesreči- Poročilo o silovitem viharju in sočasnih poplavah morja v Slovenskem prlmorju pa pripravlja naš zunanji sodelavec Jože Žumer.
Na željo Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij SRS je Milan Orožen Adamič opravil tudi raziskavo učinkov obnove Zgornjega Posočja po potresu na primeru krajevne skupnosti Ladra-Smast in izdelal ustrezen elaborat.
V želji po poglobitvi in razSiritvi naših spoznanj o naravnih nesrečah smo v tekočem letu nadaljevali sistematično zbiranje najrazličnejšega gradiva
o tovrstnih pojavih na Slovenskem (knjige, razprave, poročila, časopisi, karte, fotografije, itd.). Doslej zbrano gradivo smo pripravili tako, da ga bo mogoče v naslednjih letih hraniti In obdelovati na računalniku.
Matej Gabrovec, Karel Na tek, Milan Na tek, Milan Orožen Adamič in Milan Sifter so se v dneh od 12. do 14. oktobra udeležili 13. zborovanja Slovenskih geografov v Dolenjskih Toplicah. Za to zborovanje so pripravili referate z naslovi: Nekatere geografske značilnosti izrabe vodne sile v porečju Krke (Milan Na tek), Potresna ogroženost Dolenjske (Milan Orožen Adamič) in Poglavitne značilnosti geomorfološkega razvoja Dolenjske (Milan Sifrer). Milan Orožen Adamič pa je imel na tem zborovanju še predavanje o uporabi računalnikov pri pouku geografije. Vsi ti referati so bili objavljeni v kongresnem zborniku Dolenjska in Bela krajina.
Za to priložnost smo pripravili v Dolenjskih Toplicah tudi razstavo o naših raziskavah in dognanjih na Dolenjskem.
Decembra 1984 smo oddali v tiskarno rokopise za 24. knjigo Geografskega zbornika, ki bo obsegal 30 avtorskih pol, z razpravami: Geografija poplavnih področij na Ljubljanskem barju (Marko Kolbezen, Franc Lovrenčak, Milan Orožen Adamič in Milan Na tek), Posledice suše v Sloveniji v letu 1983 (Karel Natek), Učinki viharja 9, do 11; februarja 1934 v Sloveniji (Milan Sifrer in Milan Orožen Adamič).
V	kartografskem oddelku smo ob sodelovanju z geofotolaboratorijem In avtorji razprav izdelalf vrsto tematskih kart in drugih grafičnih prikazov za 24. številko Geografskega zbornika, S številnimi drugimi kartografskimi ponazoritvami smo dopolnili tekoie raziskovalno delo Inštituiskih delavcev in sodelavcev, Nekaj tematskih kart pa smo Izdelali tudi za potrebe drugih inštitutov ZRC SAZU Kartografsko zbirko smo dopolnili z novimi kartami v merilu 1:5 000 in 1:10 000 ter v drugih merilih, Oddelek je vodil Milan Orožen Adamič. Risali sta Maruša Rupert in Meta Ferjan.
V	geofotolaboratoriju je Vlado Vivo d izdelal vrsto reprodukcij topografskih kart in drugih risb v različnih merilih. Opravil je še vrsto drugih specializiranih opravil za potrebe raziskovalcev in kartografskega oddelka, s katerim še posebno tesno sodeluje. Gre namreč za sodelovanje, s katerim smo močno pospešili In pocenili Izdelavo številnih tematskih kart. Po potrebi pa je VIvod prevzemal tudi številna dela za druge inštitute ZRC SAZU in SAZU. Z nabavo novega sušilnega aparata smo izpopolnili opremo geofotolaboratorija.
Obsežno knjižnico in tajniško delo na inštitutu vodi Marija GorenŠek. Tajniški deiovodnik obsega 323 sprejetih in oddanih dopisov. Zaradi svoje aktivnosti je bila Marija GorenŠek v letu 1934 prevedna iz naziva višja strokovna delavka v naziv samostojna strokovna delavka.
Znanstveni svet inštituta, kf ga vodi Ivan Gams, dopisni član SAZU, se je sestal v tekočem letu dvakrat (26, marca in 12. novembra 1984). Uredniški odbor Geografskega zbornika (predsednik Svetozar Ilejlč, namestnik Ivan Gams in člani Drago Meze, Milan Orožen Adamič In Milan Sifrer) pa je imel v tem letu samo eno delovno sejo (2. oktobra 1&84).
Svetovno znani agrarni geograf dr, Ian Bowler, je bdi od 30. marca do 2. aprila 1984 gost našega inštituta. Po Ljubljanskem barju ga je spremljal Milan Orožen Adamič, v Savinjsko dolino poleg njega tudi še Drago Meze in Milan Natek, po Gorenjskem pa Karel Natek in Milan Natek. Izmenjava znanstvenih izkušenj in spoznanj na terenu je bila obojestransko nadvse zanimiva, Podobno lahko ugotavljamo tudi za obisk doc, dr, Haline Szulc z geografskega inštituta Poljske akademije znanosti v Varšavi dne 17. oktobra 1984 na našem inštitutu in ob ogledu Tuhinjske in Savinjske doline.
Veseli pa Smo tudi odlikovanj In priznanj, ki so jih prejeli naši raziskovalci! Tako je Drago Meze prejel za svoje uspešno z nans r veno- raz is koval no delo Red dela z zlatim vencem. Za dosežene uspehe na področju civilne za-
ščite je dobi L Ivan Gams Priznanje Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo za uspelo posvetovanje O ogroženosti slovenske zemlje zaradi naravnih nesreč, Milan Orožen Adamič za svojo prizadevnost na tem področju Zlato značko civilne zaščite, Karel Natek pa Pohvalo za delo v Ljubljanskem aktivu Geografskega društva Slovenije.
Naš zastopnik v svetu ZRC SAZU je Milan Orožen Adamič, v to OOS pa Maruša Rupert V odboru Znanstvene sekcije Geografskega društva Slovenije nas je zastopal M. Sifrer do novembra, odtlej dalje pa Karel Natek. Miian Šifrer je koordinator URP Preučevanje geografskega okolja Slovenije, Milan Natek pa namestnik upravnika,
Diplomirani geograf Matej Gabrovec, je nastopil službo stažista na Geografskem inštitutu Antona Melika dne 1, junija 1984. Začel je z delom za pregledno geomorfološko karto Slovenije 1:500 000. V okviru te naloge je zbral Vso razpoložljivo geomorfološko literaturo Slovenije, izdelal je karto reliefnih kategorij glede na vertikalno razčlenjenost, skupaj s Karlom Natkom pa dela tudi karto reliefnih oblik,
Septembra 1984 se je vpisal na podiplomski študij na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete na smeri za fizično geografijo, V okviru podiplomskega študija je obiskoval predavanja, seminarje ln vaje po učnem načrtu in začel pripravljati magistrsko nalogo z naslovom Vloga reliefa za geografsko podobo Pol h ograj s koga hribovja. Udeležil se je 13. zborovanja slovenskfh geografov v Dolenjskih Toplicah od 13. do 14. oktobra 1984, Spomladi je bil izvoljen v izvršni odbor Ljubljanskega geografskega društva. Kot poverjenik /a ekskurzije je sestavil program ekskuraij za leto 1985.
Drago Meze je nadaljeval raziskovanje hribovskih kmeUj po že ustaljeni metodi, zapisani v njegovih Osnovnih smernicah za preučevanje hribovskih kmetij na Slovenskem. Najprej je dokončal vse še manjkajoče izračune in analize zbranega gradiva o hribovskih kmetijah v Selški dolini, katerih raziskave je iačel v letu I OS 3, T;iko Je izračunal predvsem nagnjenost kme'ijskega zemljišča in to vnesel na delovno karto merila 1:50000, prikaz klasifikacije kmetij pa je dopolnil s pregledom o stanju dedičev na kmetijah in o perspektivnih ter potencialnih kmetijah za opustitev. Naredil je tudi še nekaj terenskih ogledov in imel tako do konca junija, po predloženem načrtu, v celoti zbrano in v zaključnih tabelah prikazano stanje vseh preučenih hribovskih kmetij v Selški dolini. V letu 1934 je anketiral 448 hribovskih kmetij v 36 naseljih na območju Idrijskih planot, Crnovrške planote z Godovičem in tistega dela Javornlka, ki spada pod idrijsko občino, S tem je zajel vse hribovske kmetije na preučevanem področju. Opravil je večji del terenskih raziskav in zbral ter obdelal podatke, ki so potrebni za sestavo standardnih tabel, ki omogočajo primerjavo med posameznimi preučenimi pokrajinami; manjkajo le podatki o količini letnega lesnega etata, ki jih zbirajo na Gozdnem gospodarstvu, v delu pa je priprava delovne karte nagnjenosti kmetijskega zemljišča. Do konca junija 1985, ko bo opravljenih še nekaj terenskih raziskav, bo gradivo v celoti obdelano, za elaborat pa bo pripravljeno skupaj s preučenimi hribovskimi kmetijami v Cerkljanskem hribovju, kar bo po prvotnem načrtu Izvršeno do konca junija 3 98fi, — Za tisk je pripravil študijo o hribovskfh kmetijah v Pol ho grajskem hribovju in bližnji okolici, ki jo namerava objaviti skupaj z že preučenim Škofjeloškim hribovjem in pri rod no-geografsko podobnim Cerkljanskim hribovjem. Kot glavni in tehnični urednik Geografskega vestnika je uredil 50. letnik, kot Član uredniškega odbora Geografskega zbornika pa, skupaj z Ivanom Gamsom, sodeluje pri ureditvi njegovega 24. letnika. Je član Znanstvenega sveta Geografskega inštituta Antona Melika ZRC Sazu, programskega sveta urp Preučevanje geografskega okolja Slovenije in širšega redakcijskega odbora za Geografsko monografijo Slovenije.
Karel Natek je sodeloval pri raziskovalnih temah "-Geomorfološka karta Slovenije« in »Naravne nesreče v Sloveniji*. V letu 1934 je steklo delo za geomorlološko karto Slovenije v merilu 1:500 000. Opravil je vrsto pripravljalnih del in vodil stažista Mateja Gabrovca pri izdelavi karte reliefnih kategorij v merilu 1:100 000. Sledilo jo izdelovanje karte reliefnih oblik v merilu 1:100 000 za pregledno geomorfološko karto, fn sicer za celotno Južno Slovenijo. Izdelal je štiri cele liste (Trst, Postojna, Kočevje, Novo mesto) in slovenske dele listov Rovlnj, Reka, Delnice, Ogulin. Sodeloval je tudi pri usklajevanju kart reliefnih kategorij s hrvatskimi kolegi. V začetku leta je s pomočjo letalskih posnetkov Izdelal karto reliefnih oblik v merilu 1 :25 000 za dele osrednjega Posavskega hribovja (lista Trbovlje in Laško) za geomorfotoško karto Slovenije v merilu 1:100 000 list Celje. V okviru teme »-Naravne nesreče v Sloveniji« jc preučeval sušo v letu 1983, Zbral je vse razpoložljive podatke o tej naravni nesreči in pripravil obsežno razpravo z naslovom Suša v ieiu 1983 i) Sloveniji, ki bo objavljena v 24, številki Geografskega zbornika. V njej ni obdelal samo posledic suše za različne gospodarske panoge, marveč je kot prvi podrobneje preučil tudi zakonitosti pojavljanja suš v Sloveniji. — 25. 1. 1984 se je udeležil sestanka delovne skupine za pregledno geomorfološko karto Jugoslavije v merilu 1:500 000 v Beogradu. Od 12. do 13, oktobra se je udeležil 13. zborovanja slovenskih geografov v Dolenjskih Toplicah. Aktivno je sodeloval v Izvršnem odboru ljubljanske podružnice Geografskega društva Slovenije, kjer je kot poverjenik za ekskurzije organiziral pet strokovnih ekskurzij. Strokovno je vodil ekskurzijo na Kopitnik (14. 4.}, na Liparskc otoke (od 27. 4. do 4. 5.) in od Litije do Čateža (27. 9.). Po reorganizaciji društva je postal podpredsednik Ljubljanskega geografskega društva in delegat Geografskega inštituta Antona Melika v Komisiji za znanstveno delo pri zvezi Geografskih društev Slovenije.
Milan Natek jc dopolnil z nekaterimi novejšimi podatki v lanskem letu zbrano gradivo o kmetijah na Motniškem. Za terensko preučitev samotnih kmetij v zgornjem Pomežju, ki vključuje sedem hribovskih naselij, je pregledal geografsko in sorodno literaturo in zbral osnovne podatke o podnebnih in kamninskih razmerah. Preučil Je nekdanjo In današnjo Izrabo vodnega pogona v zgornjem delu Krkjnega porečja (nad Otočcem). Na tem obsežnem in geografsko raznolikem območju je bilo pred prvo svetovno vojno 248 obratov, ki so jih poganjala različna vodna kolesa. Največ (184) }e bilo mlinov, 65 žag, 17 obratov pa je bilo namenjenih različnim drugim obrtnim ali kmečkim dejavnostim, V letu 1984 je redno ali samo občasno delalo le 35 obratov, in sicer 25 mlinov, fl Žag in 4 obrati z drugačno namembnostjo. Med svetovnima vojnama so opustili 25 % mlinov in iag, v prvem povojnem obdobju £4 %, po letu 1960 pa celo 3fi % vseh ugotovljenih obratov na vodni pogon. Ohranilo se je sorazmerno največ mlinov (15 %), a manj kot desetina žag, — Začel je preučevati poplavni svet ob Vogla jni, kjer so z regulacijami večino kmetijskega zemljišča in naselij zavarovali pred pogostejšimi poplavami. ~ Za objavo v 24. številki Geografskega zbornika je pripravil prikaz izrabe tal in vodnega pogona na Ljubljanskem barju ter v njegovem zaledju. — Za prva dva zvezka Enciklopedije SIODenije je prispeval 13 gesel, dva prispevka pa tudi za tretjo knjigo Enciklopedijo Jugoslavije. V Geografskem vestniku in dnevnem časopisju je Objavil 10 knjižnih poročil s področja geografije in sorodnih ved.
Z referatom se je udeležil 13. zborovanja slovenskih geografov na DOlenjskem, Je član uredniškega odbora Geografskega vestnika. Etnološke topografije slovenskega etničnega ozemlja — 20, stoletje in Sentjursko-šmarskega zbornika Med Hočem iti Bohorjem, ki je izšel letos. — Pri Geografskem društvu Slovenije predseduje komisiji za nagrade in priznanja, do novembra pa je bil tudi namestnik predsednika komisije za znanstvenoraziskovalno delo In član kadrovske komisije.
Milan Orožen Adamič je bil ob uvedbi novega pravilnika preveden iz raziskovalnega sodelavca v višjega raziskovalnega sodelavca. Vodil je kartografski oddelek In geofotolaboratorij. V okviru teme Geografija poplavnih področij na Slovenskem je nadaljeval raziskovanje poplavnega sveta ob Raci in Radomiji. Za 24. številko Geografskega zbornika je pripravil razpravo o prebivalstvu, poselitvi in prometu na Ljubljanskem barju ter skupaj z dr. Sifrer jem o učinku katastrofalnega vetra v februarju 1384 na Gorenjskem iti v Posočju. Z referatom Potresna ogroženost Dolenjske je sodeloval na 13, zborovanju slovenskih geografov v Dolenjskih Toplicah. Ob tej priliki je imel tudi predavanje o mikroračunalnikih. Udeležil se je mednarodnega posvetovanja o problemih zaščite Mediterana v Porto Torres (Sardinija), kjer je imel referat o problemih obale in podvodnega sveta slovenskega pri morja. Sodeloval je tudi pri pripravi Enciklopedije Slovenije,
Je član uredniškega odbora Geografskega zbornika in revije Naše okolje. Opravljal jo dolžnost predsednika delegacije zbora izvajalcev Humani stika 2, nato pa jo bil izvoljen za podpredsednika Posebne raziskovalne skupnosti za družbene dejavnosti [Pors 10). Je član koordinacijskega odbora za razvijanje in uveljavljanje socialistične solidarnosti pri predsedstvu SZDL in Sveta ZRC SAZU. V okviru Sveta je bil v komisiji za investicije ter opremo. Udeležil se je izobraževat nega tečaja iz računalništva na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani. — Kot predsednik Finančne komisije je član izvršnega odbora in predsedstva Zveze geografskih društev Slovenije.
Milan Sifrer je v letu 1984 nadaljeval in V glavnem zaključil preučevanje geografije poplavnega sveta v porečju Mirne na Dolenjskem. Zaradi izredno zanimivega položaja tega poplavnega področja v tektonski depresiji v južnem obrobju mlade narivne zgradbe Posavskega hribovja je poskušal kolikor mogoče podrobno osvetliti vlogo tektonike, klime ter ustreznega eksogenega dogajanja pri njihovem razvoju. Tako so ga poleg tektonike zanimali tudi sledovi globokega terciarnega preperevanja, ki sežejo v hribovitem obrobju poplavnega sveta ponekod še čez 40 m globoko Zaustavljal pa se je tudi pri kopastem ži vos kalnem površju pod to preperelinrj in pri ustreznem ekshumi-ranem reliefu v vsem Širokem hribovitem obodu poplavnega ravninskega sveta. Veliko časa je Sifrer posvetil tudi družbeno-geografskl problematiki poplavnega področje ob Mirni. Podrobno je preučil in skartiral izrabo ta) na območju poplav pa tudi številne obrate na vodni pogon (mline in žage)
V	vsem širokem porečju Mirne. Obsežne poplave, do katerih je prišlo ob Mirni in pritokih po silovitih nalivih v noči med 10. in H, avgustom 1984, pa hO pokazale, da so ta področja kljub obsežnim regulacijam še ves čas poplavna.
V	okviru preučevanja Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto je Milan Sifrer sproti analiziral podatke o vremenskih in snežnih razmerah pa tudi o plazovih in drugih pojavih, ki nam jih redno pošiljajo meteorološki opazovalci na Kredarici. Na osnovi tega gradiva in dognanj, ki so nam jih prinesla redna opazovanja obeh ledenikov v oktobru 1984, smo dobili precej zaključeno podobo o njunem življenju v ledeniškem letu 1983/84. — Sifrer je skupaj z Milanom Orožnom Adamičem proučil tudi geografske značilnosti in učinke viharja, ki je od B. do II. februarja 19G4 pustošil po Sloveniji in povzročil predvsem na Gorenjskem In v Posočju veliko gospodarsko škodo (za okrog 1,150.000 din). Z referatom se je udeležil 13. zborovanja slovenskih geografov na Dolenjskem. — Od 4. dO 12. septembra 1934 se Je na povabila prof. dr. Herberta Nagla z Dunaja udeležil glacialno-geomorfološke ekskurzije v Visoke Ture.
Milan Sifrer je upravnik Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, član uredniškega odbora Geografskega zbornika in Geografskega vest-nika ter koordinator usmerjenega raziskovalnega programa Preučevanje geografskega okolja Slovenije,
PREDAVANJA
Karel Na teli
Geografske značilnosti Livarskih otokov. Filozofska fakulteta, Ljubljana 1934.
Milan Na tek
Nekatere geografske značilnosti izrabe vodne sile u pore i J ti Krke. 13, zborovanje slovenskih geografov, 12.-14. oktober, Dolenjske Toplice 1984.
ni i lan Orožen Adamič
Uporaba hi&nih računalnikov pri pouku geografije v Solit h. 13. zborovanje slovenskih geografov, Dolenjske Toplice, 12.—14. oktobra 1984.
Slovenska o belo in podvodni svet. Predavanje ob ustanovitvi regionalnega geografskega društva Pri morje, Koper, 14. 12. 1984.
Podvodni svet slovenske obale. Predavanja na SAZU, LJubljana 1984,
Pro&Iems of nature proteetion of Slovene coasf. Cologulo Internationale dela protectione di natura. Predavanje v Porto Torres, Sardinija 1984.
Potresna ogroženost Dolenjske. 13. zborovanje slovenskih geografov, Dolenjske Toplice, 13.—H. oktobra 1984.
Milan šifrir
Poglavitne značilnosti geomorfotoškega razvoja Dolenjske s posebnim ozirom na poplavnih področjih. 13. zborovanje slovenskih geografov. Dolenjske Toplice, 12,—14. oktobra 1984.
BIBLIOGRAFIJO RAZISKOVALCEV GLEJ STRAN 257.
INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA
Po programskem sklopu "Temeljne raziskave krasa« smo preučevali Spe-leogeologijo in geografijo krasa, posebej v predelih, kjer se v družbenem in gospodarskem razvoju prepletajo številna nerešena teoretična in praktična vprašanja krasoslovne znanosti in gospodarstva, vprašanja izrabe in varovanja krasa, predvsem pri obravnavi kraških jam in voda. S temeljnimi spoznanji bomo obogatili znanje o krasu in ga uporabili pri raziskavah, ki so bile posebej naročene.
SpeleoloSke raziskave
Osnovno delo je zajemalo odkrivanje in raziskovanje ter dokumentacijo kratkih pojavov Slovenije. Posebne raziskave prenikanja vode v krasu, spe-leogeneze jam, morfološko-matematičnega modeliranja kraškega površja in liteloško-strukturne sestave zakraselih kamnin pa so bile omejene na Primorski in Notranjski kras. Nova spoznanja so bila delno že objavljena in predstavljena na strokovnih srečanjih doma in v tujini prek predavanj in ekskurzij ter programov mednarodnega sodelovanja z avstrijskimi, italijanskimi, grškimi in francoskimi strokovnjaki,
Na področju dokumentiranja kraških pojavov smo dopolnili kataster s 111 novimi enotami, poboljšali in na novo sestavili kataloge krasoslovne literature in specialnih bibliografij. Računalniško urejeni kataster prek lastnega terminala je omogočal učinkovit in hiter pregled nad osnovnimi podatki o kraških votlinah v Sloveniji, Tovrstna modernizacija katastra po sistemu IRTS je uporabljiva tudi za druge snovne In predmetna katastre, po programih pa je tudi originalna v Jugoslaviji in v svetu.
Pri preučevanju vertikalnega prenikanja padavin skozi pretrto vadozno cono v D i vaškem in Sežanskem krasu smo ugotovili višjo trdoto voda in s tem višjo stopnjo korozije kot na Notranjskem krasu, kjer je zakrasevanje
bolj izrazito zaradi obilnejših padavin in debelejšega vegetacijskega pokrova, Analize raznobarvnih oprhov na sigah in kapnikih so pokazale, da ponekod prenikle vode posredujejo v podzemlje več Mn, Fe in Al, kar vpliva na sestavo jamskih sig in drugil sedimentov. Na terenu smo izvedli številns hidrološke meritve, v laboratoriju pa fizikalne, kemične in biološke analize (nad 900) prenikle in ponorne vode. S tem smo med drugim spoznali stopnjo samočišče-nja prenikle vode v Pivki jami ter površinske in podzemeljske Pivke.
Speleogenetska preučevanja na Divaškem krasu so bila oprta na natančnejše speleogeodetske meritve in geološke raziskave D i vaške jame in Tr hI ovce ter laboratorijske preiskave najdenih sedimentov, V Divaški jami je ohranjena holocenska bela siga, pod njo pa so podorni grušči, rdečkaste sige v kopah, rdeča ilovica in plastnata siga ter končno pasovita alohtona ilovica kot najstarejša ugotovljena naplavina na skalnem jamskem dnu. Z relativno stratigraf-sko metodo in primerjanjem smo ugotovili, da je pasovita ilovica iz mindel-skega, rdeča ilovica pa iz riškega hI acta la, ko je bila Di vaška jama vodno aktivna. Ob upoštevanju morfoloških in speleoloških podatkov so aktivni rovi nastajali po naslednjem geokronoloikem zaporedju:
—	v holocenu — vodni rovi Škocjanskih jam in Kačne jame;
—	v wurmu — rovi visoke vode Škocjanskih jam in Kačne jame;
—	v srednjem pleistocenu — suhi rovi Škocjanskih jam in Kačne jame;
—	v spodnjem pleistocenu — rovi jame na Prevali I in Di vaške jame in
—	v pred pleistocenu — zasutje luknje v Sekelaku in Trhlovici,
Od mlajših k starejšim rovom je ohranjenih sedimentov vedno več; mlajši rovi so manj, starejši bolj zasuti in preoblikovani. Mlajši rovi imajo večji strmec, Saj so predplcistocenski skoraj ravni, spodnjepleistocenski so nagnjeni za 1,1 Srednj epi eis točen ski za 1,9 %, wiirmski Za 2,8 % ter današnji za 4%.
Strukturno-litološke razmere smo študirali na Postojnskem krasu na vzhodnem obrobju Pivške kotline in na Di vaškem krasu. S podrobnim kartiranjem površja in dostopnega podzemlja smo odkrili doslej nerazčlenjene litološke enote ter narivne strukture in prelomne deformacije. Bolj propustne cone so v NE-SW smeri, ki tudi usmerjajo podzemeljske tokove iz Pivške kotline in Javornikov na Planinsko polje. Dinarsko (NW-SE) usmerjeni prelomi so zaradi katakiastične sestave manj vodopropnstni.
V litološko in strukturno bolj enostavnem Divaškem krasu smo ugotovili hidrološko bolj prevodne prečne razpoke N-S smeri in manj prevodne vzdolžne razpoke E-W smeri. V tako razpokanih, poSožnO nagnjenih skladovnicah apnenca med NW-SE usmerjenimi prelomi se cik ca kasto pretaka podzemeljska Notranjska Reka v območju Škocjanskih jam in Kačne jame.
Geomorfološko-matematično modeliranje krasa je obsegalo meritve pobočij in obodov vrtač v Matarskem podolju in zahtevno izdelavo računalniškega software paketa za obdelavo. Odkrite so bile doslej nezapažene povezave med kamninsko sestavo in oblikami oziroma velikostjo vrtač. Ugotovljeno je, da nastajajo vrtače s sorazmerno hitrejšim zniževanjem površja na krajih točkaste oslabitve, na križišču vsaj dveh tektonskih linij. Vrtača se oblikuje Šele tedaj, ko je znižanje tako močno, da se v bokih nastale depresije uveljavijo pobočni procesi.
Izdelali smo več matematičnih programov za preučevanje kopastih vrhov na krasu. Podatke o vrhovih smo odčitali s topografskih kart 1.5 OOO, bolj podrobno pa obdelali le vrhove Javornikov, Tu se je dalo poleg morfologije ugotoviti tudi povite in strme prelomnice, ki so nanje vezane kope. Višinske razlike med kopami neposredno odražajo oblikovnost prelomnih ploskev v kamnini. Te pa niso ne ravne, ne navpične, lahko jih aproksimiramo z enodelnim hiperboloidom In izračunamo njihov približni potek. Sestavljen pro-
iS — LetODis
225
gramski paket omogoča rutinsko obdelavo vrtač Ln kop po enotni metodo-logi jI, od standardiziranega zbiranja terenskih podatkov do izpisa rezultatov.
Geografske raziskave krasa
Obsegale so preučevanje recentnih fluvialnih jamskih sedimentov v po-nemem sistemu Notranjske Reke in brkinskih ponikalnic ter Študij ogroženosti in možnosti varovanja matičnega Krasa ter preučevanje vertikalnega preni-kanja v dolomitu in bakterioloških značilnosti kraških vod.
Recentne fluvialne jamske sedimente smo načrtno zbirali na terenu in analizirali v laboratoriju. S fizikalno-kemičnimi metodami je bila merjena kalnost vodotokov, sestava drobnozrnatih in grobozrnatih sedimentov, njihova kislost, vsebnost karbonatov, organskega ogljika in fosfatov. Ugotovljena je granulacijsko in morfometrično različna sestava jamskih sedimentov v Kač ni jami, Škocjanskih jamah in Dimnicah. Analize nakazujejo hidrološke značilnosti in različno zaledje recentnih in nekdanjih ponikalnic. Podatki dopolnjujejo druge speleološke, morfološke in geološke izsledke o razvoju zakrasevanja na matičnem Krasu.
Pri preučevanju ogroženosti ln možnosti varovanja matičnega Krasa so bile preučene nekatere oblike degradacije površja, podzemlja in kraških voda. V kulturni pokrajini so vidne pomembne spremembe, ki nastajajo z umetnim pogozdovanjem in naravnim zaraščanjem ter s spreminjanjem zunanje podobe naselij. Z obnovo kmetijstva propada del prvotne melioracije in nastaja nova. Skrb za higieno kraške pokrajine ni dovolj učinkovita. Neurejeno odlaganje odpadkov ln odvajanje odplak ter občasne prometne katastrofe rušijo ekološko ravnotežje. Prizadevanja za izboljšanje ekoloških razmer ne dosegajo zastavljenih ciljev.
Dopolnilne raziskave prenikanja vode v dolomitu in bakteriološke analize opozarjajo na občutljivo kraško naravo tudi v manj prepustnih kamninah. Zavarovanju kraških vodnih virov bo potrebno nameniti več skrbi in sredstev, če naj bi bila od njih odvisna celotna vodna oskrba. Študij prenikanja vode v dolomitu smo izvedli v Turkov! jami. Jami pri Sv. Treh kraljih in v P red jami. Merili smo pretoke in temperature vode, določali pH in trdote ter značilne vzorce pregledali na vsebnost kloridov, nitratov ln o-fosfatov. Za bakteriološke preiskave smo zajeli nekatere kraške izvire, vodne curke v Pivki jami in ponikalnico Pivko.
Drugo raziskovalno delo je obsegalo raziskave po programu mednarodnega sodelovanja in po posebnih naročilih delovnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti.
Aktivno smo sodelovali pri izvedbi in Iz vred noten ju kombiniranega sledilnega poskusa na Peloponezu v Grčiji ter pri sklepni obdelavi rezultatov sle^ dilnesa poskusa na Peci, ki jo opravljamo skupaj z avstrijskimi kolegi. Hidro-geološko in hidrografsko smo raziskovali Pivško kotlino in povirje Idrijce ter ponorno območje spodnje Vipave. V Povhovi In Postojnski jami so bile opravljene zahtevne speleogeodetske meritve,
Pomembno raziskovalno in strokovno delo je bilo opravljeno prt Kraški muzejski zbirki, posebni delovni enoti inštituta. Zajemalo je registracijo in dokumentacijo muzealij ter p reparacij o keramičnega gradiva iz nekropole Trnovo in iz Cerknice. Vsebinski koncept bodočega Krasoslovnega muzeja je bil dopolnjen z elaboratoma »Kraško površje In njegova gospodarska Izraba v Sloveniji« in "-Zgodovinski pregled raziskovanja krasa doma in v svetu-. Opravljeni so bili številni razgovori za reorganizacijo zbirke in njeno razširitev v Krasoslovni muzej Slovenije.
Na gradišču Smihel smo izvedli zaščitna arheološka izkopavanja, v okolici Orehka pa topografijo in manjša sondiranja. Izvajali smo arheološki nadzor nad zaščitenimi tereni v postojnski In sosednjih občinah. Prek Slovenskega
etnografskega muzeja je bilo nadalje zbira no In obdelovano etnografsko gradivo s Pivškega. Organizirane SO bile tri izvirne razstave, v Pivko, Ilirsko Bistrico. Lipico, Sežano in Idrijo pa posredovane razstave Iz prejšnjih let. V okviru kulturnih In naravoslovnih dni usmerjenega izobraževanja smo predavali osnovnošolcem In srednješolcem ter jih vodili po razstavah. Razstave in zbirke v Postojni si je ogledalo okrog 10.0(10, Fredjamski grad nad TO.000, gostujoče razstave zunaj Postojne pa okrog 15.000 obiskovalcev.
Dr. Peter Habič, znanstveni Svetnik, je preučeval nekatere geografske probleme matičnega Krasa, zlasti degradacijo in ogroženost kraškega površja in podzemlja ter kraških voda. Nadaljeval je geomctfotoška in spcleološka raziskovanja ter ocenil vpliv mlade tektonike na oblikovanje reliefa v zahodni Sloveniji. Opredelil je reliefne enote in strukturnice matičnega Krasa in Košanske doline ter pregledal nekatere strukturne oblike v krasu Dolenjske in Bele krajine ter V visokem krasu na razvodju med Idrijco in Vipavo. Sodeloval je pri Sledenju kraških voda na Peloponezu in se v okviru zamenjave prek ZAMTES-a Seznanil z hidrogeološkimi raziskavami krasa v Srednji Grčiji, Ob vrnjenem ohisku je gostoma dr. N. Kakavasu in dr. T. Christodoulu predstavil značilnosti Notranjskega in Primorskega krasa. Sodeloval je pri urejanju 12. številke Acta carsologica ter opravljal dolžnosti upravnika inštituta. Bil je član občinskega komiteja za družbeno planiranje in gospodarski razvoj ter predsednik sveta za znanost pri OK SZDL Postojna, član sveta za varstvo okolja pri predsedstvu SAZU in podpredsednik Zveze geografskih društev Slovenije.
Dr. Rado Gospodarfč, znanstveni svetnik, je vodil speleogeološke raziskave skupnega programa In pri tem posebej študiral speleogenezo in litološko-struk-turne razmere DivaSkega krasa. O starosti udornlc in jamskih sedimentov je poročal na simpoziju o Liege-u in na kongresu v Karlovcu. Opravljal je dodatne naloge pri hidrogeoloških raziskavah Pivške kotline in matičnega Krasa. V okviru mednarodnega raziskovalnega projekta je aktivno sodeloval pri izvedbi in izvrednotenju kombiniranega sledilnega poskusa v Grčiji ter pri zadevnih sestankih strokovnega odbora v Atenah, Gradcu in Postojni. V okviru medakademijske zamenjave je skupaj z avstrijskimi kolegi v Gradcu delal pri redakciji sklepne publikacije o hidrogeologiji Pece in se udeležil strokovne ekskurzije po krasu južne Francije. Opravljal je redakcijska dela pri Acta carsologica ter pri publikaciji Ljudje in kraji ob Pivki, kjer je glavni urednik. Mod letom je opravljal posle pomočnika upravnika, delegatske dolžnosti v ZRC SAZU, RSS in ORS Postojna ter v ZK. Vodil je številne ekskurzije domačih in tujih gostov in občasno predaval o geologiji krasa na Univerzi v Ljubljani kot izredni profesor za fizično geologijo.
Mag. Janja Kogovšek, višja raziskovalna sodelavka, je opravljala terenske, kabinetne in laboratorijske naloge v skupnem programu. Vodila je raziskavo vertikalnega prenikanja padavin v apnencu in dolomitu po Sloveniji ter delo v laboratoriju, kjer sta skupaj z M. Luzarjem, višjim tehničnim delavcem, opravila prek 1000 analiz vodnih vzorcev. O rezultatih je predavala na Kongresu v Karlovcu, znanje pa izpopolnjevala v Moulisu (Francija) in v Gradcu,
Mag. Andrej K ran je, višji raziskovalni sodelavec, je na terenu fn V laboratoriju preučeval fluvialne jamske sodimente v ponomem sistemu Notranjske Reke in brkinskih ponikalnic ter drugod po krasu Slovenije. Sodeloval je pri skupnih raziskavah na terenu ter pri K M Z, mnogo dela pa je vložil v programe za računalniško obdelavo katastra kraških votlin in krasoslovne literature. Sodeloval je pri raziskavah Geografskega in Arheološkega inštituta ZRC SAZU ter pri mednarodnem programu v okviru UNESCO. Predaval je na geografskem zborovanju, na kongresu speleologov v Karlovcu ter jamskim vodnikom v Postojni. Vodil je tuje goste po krasu Jugoslavije in se udeležil
strokovne ekskurzije v Francijo, V ZPtC je vodil delovno skupino za razporejanje sredstev sklada skupne porabe,
France Sušteršič, raziskovalni sodelavec, je dopolnjeval podatke katastra kraških jam ter preučeval področje matematično-morfološkega modeliranja kraškega reliefa. Izdelal je računalniški software za vrtače in kope. Dosežene rešitve se vključujejo v sklepno Izdelavo doktorske disertacije Z naslovom »Uporabnost Fourierjeve analize v fizikalni geologiji-". Poleg adaptacije te analize na konkretne primere kraškega površja je izdelal tudi algoritem in program za Fourierjevo analizo pri neharmonskih sekvencah, kar pomembno razširi možnost uporabe te analize v geomatematiki. Na inštitutu je opravljal dolžnosti upravitelja obrambnega načrta, v ORS Logatec pa je bil član predsedstva.
Andrej Mihevc, raziskovalni asistent, je preučeval morfologijo In hidro-grafljo podzemeljskega sistema Kač ne jame ter sodeloval pri drugih speleo-loških raziskavah. Pol leta je bil v bolniškem staležu.
Mehtllda Urleb, strokovna svetnica, je poleg neposrednih nalog pri vodenju in izvajanju programa Kraške muzejske zbirke vodila zaščitna arheološka izkopavanja na prazgodovinski naselbini Smihel pod Nanosom ter nadaljevala arheološko raziskovanje Oreh k a in okolice, o Čemer je sestavila poročila in dokumentacijo, Strokovno je nadzorovala arheološke terene v občini Postojna, Cerknica in Logatec.
Ivan Kenda, samostojni strokovni delavec, je vodil dela pri katastru kraških pojavov Slovenije, posebej pa izvajal zahtevne speleogeodetske meritve in sestavljal načrte kraških jam pri skupnem programu ter pri posebnih naročilih v Povhovi jami ter Postojnskem jamskem sistemu. Sodeloval je pri drugih delih v stavbi inštituta, pri vzdrževanju opreme in razstavni dejavnosti, Udeležil se je kongresa speleologov v Karlovcu in predaval jamskim vodnikom v Postojni.
Maja K ran j c, višja strokovna delavka, je skrbela za knjižnico inštituta, katere fond je pridobi! 354 enot periodike in 101 knjig in separatov oziroma kopij. Urejala je izposojo s sodelavci inštituta (134 enot), z drugimi obiskovalci (152 enot) in bibliotekami (32 enot). Dopolnjevala je obstoječe kataloge in stvarne kartoteke, zbirata literaturo za posebne bibliografije in vnaiala bibliografske podatke v računalnik, kjer je trenutno zapisanih 1811 enot in 6078 referenc. Občasno je opravljala tajniške posle in prevajala za potrebe inšti-tutskih sodelavcev.
Bozena Kafol, višja strokovna delavka, je opravljala številne personalne, tajniške in administrativne naloge, vodila je Interno finančno in druge evidence. Zabeležila in odpremila je 1650 prispelih in oddanih dopisov. Sodelovala je pri speleogeodetskih meritvah na terenu in pri obdelavi podatkov.
Franc Malečkar, strokovni delavec, je od aprila, po vrnitvi iz .TLA, In do konca Septembra, ko je zaradi prometne nesreče moral v bolniški stalež, delal pri nalogah Kraške muzejske zbirke. Udeležil se je enomesečne jamarske odprave v Kolumbijo, po po vrat ku pa je obdelal raziskovalne dosežke, objavil potopis v nadaljevanjih in sestavil tekst za TV film in koledar. Kot član Jamarske zveze Slovenije je vodil njeno strokovno komisijo, kot podpredsednik JD Dimnice pa raziskoval Kraško podzemlje v Matarskem podolju.
Jurij Hajna, samostojni tehnični delavec, je opravljal konzervatorska, fotolaboratorljska, dokumentacijska in tehnična dela pri stalnih zbirkah in razstavah. Sodeloval je pri arheoloških izkopavanjih in pri raziskovanju kraških jam tudi v okviru jamarskega kluba »Luka Ceč* v Postojni.
Leon Drame, višji tehnični delavec, je opravljal teh nično-risarska dela za dokumentacijo, za objave In razstave, urejal je tudi arhiv načrtov in kart, Aktivno je sodeloval pri raziskovanju jam v okviru jamarskega kluba Rakek
Marjan Luzar, višji tehnični delavec, je sodeloval pri hidrokemičnih raziskavah, skrbel za opazovalne postaje v jamah, vzorčeval vodo in jo v labo-
ratoriju analiziral. Opravljal je Se druga tehnična dela, V okviru sindikata je skrbel za počitniške prikolice.
Samo Morel, jamski vodnik, je pomagal pri različnih speleogeodelskih meritvah in raziskavah ter skrbel za jamarsko opremo. Izpisoval Je osnovne podatke o kraških jamah za vnašanje v računalnik. V zvezi s tem je opravil tudi potrebni tečaj.
Alojz Vadnjal, jamski vodnik, je bil več mesecev v bolniškem staležu, sicer pa je opravljal kurirske naloge,
Slavujka SuSak, snažilka, je skrbela za čistočo delovnih prostorov.
Občasno so delali na Inštitutu Še K ari o Veber kot paznik muzejskih zbirk, Kristina čepek kot dok umen tali s tka ter Rozalija Vidmar kot snažilka.
Na Inštitutu so po nekaj tednov prakticirali študentje Jana Jerman, Milan Trobič, Jorg Prestor ter dijaki Mateja Bele, Tomaž Zorman, Tarnara Donev in Mateja Frančeškin.
Kongresi, 24. 3.— 9
26- 4,— 2 12.10,-14
29.10,—31
27.11.—	3 26, 5,-26
30.	5,— 4
8. 6,—10
31.	8,— 9 12.10,—14 17.10,-19
simpoziji, posvetovanja in ekspedicije
4. Ha z is kovalna ekspedicija na Peloponez, Grčija (P. Ha bič, R. Gospodarit, J, Kenda),
Posvetovanja redakcijske komisije za Peco ter znanstveno izpopolnjevanje prek medakademijske zamenjave (Graz) (R. Gospo dar ič, Janja Kogovšek).
5.
.10. .10, 12. e.
6,
. 10,
. 10.
Razstave 1. 2.—13. 4.-25.
12.
20. 23. 19, 8.
8.
4.— 8.
4,—	7,
5.—28, 0.—12.
6.—12. 8, 11,—20.11, 15. 11.—15.12.
Obisfti
23.1.—26.1 31. 1.—2.2.
2, jugoslovanska jamarska odprava v Kolumbijo (F, Malečkar). Mednarodni simpozij o uporabni speleologiji, Liège, Belgija (R, Gospodarič).
Zborovanje slovenskih jamarjev in raziskovalcev krasa, Lipica (P. Habič, A. Kranjc, A. Mihevc, L. Drame).
Ekskunsija po francoskem in mediteranskem krasu, Aix-en-Pro-venee (R. Gospodarič, A. Kranjc).
13. zborovanje slovenskih geografov, Dolenjske Toplice (P. Habič, A. Kranjc).
9. kongres speleologov Jugoslavije, Kari ovac (A. in M. Kranjc, P. Habič, J. Kogovšek, I, Kenda, A. Mihevc, R. Gospodarič),
Kraško podzemlje pri nas In v svetu; na Pivki, Raziskovalna dejavnost v občini Postojna 1. 1983, {ORS Postojna) ; sodeloval i-
Slikarska razstava Zorane Kristan; V Postojni. Kras in voda; v Ilirski Bistrici,
Turistična podoba Postojne; v GSC v Postojni ob Domladi-Kraško podzemlje pri nas in v svetu, v Lipici {Ob posvetu Jamarske zveze v Sloveniji).
Zgodovina raziskovanja vodnih jam v Sloveniji; v Sežani. Kras in voda; v Sežani.
Vetrn i k aH kako so želi, mlatili in čistili žito v vasi Selce na Pivškem; v Postojni.
Geologa dr. Emilios M, Dassiras in Labathakis Styllanos s Krete, Grčija.
9. 4.	Prof. dr. Ivan Gams 3 študenti geografije z univerze v Saar-
brück nu, Nemčija,
20.4.	Prof. dr. Ivan Gams s študenti geografije Filozofske fakultete
v Ljubljani.
20.4.	Prof. dr. Milu tin Lješevič z beograjskimi speleologl.
30. (j,—10,7. Stein-Erik Lauritzen in Cecil le Lund z univerze v Oslu, Norveška.
16.—17, fl. Prof, dr. Heinz A. LoWenstam, Division of Geological and Planetary Sciences, Institute of Technology, Pasadena, California, ZDA.
3. g.	Prof. dr. Laszlo Jakucs s študenti univerze v Szegedu, Ma-
džarska.
9.0.	Udeleženci mednarodnega podiplomskega tečaja »»Water Re-
sources Engineering«, ki je potekal v Beogradu.
10.—11. 9,	Prof. dr, Heinz Bergmann s sodelavca s Tehniške univerze v
Gradcu, Avstrija.
13. 9.	Prof. dr. Uuno Varjo s Študenti geografije z univerze v Oulu,
Finska.
20. 9.	Prof. Anoško Valerij Stanlslavovič s študenti geografije z Be-
loruske univerze v Minsku, SZ.
20. 9.—6. 10. Prof. dr. Jean Ni cod in ing. Jean Louis Guendon z inštituta za geografijo Univerze Aix-Marseiile, Aix-en-Provence, Francija.
2.—3.11. Jesensko zasedanje 5. SUWT s 25 udeleženci iz Avstrije, Grčije, Nemčije, Švice in Jugoslavije.
5.11—10,11. Hidrogeologa Nikola os Kaka vas in Thomas Christodolou Z Institute of Geology and Mineral Exploration, Atene, Grčija.
Sodelovanje z dragimi organizacijami
Akademie für Wissenschaften DDR, Berlin (pri paleomagnetnih raziskavah).
Institut für Géothermie und Hydrogeologie am Forschungszentrum, Graz (pri hldrogeoloikih raziskavah Pece in 5. SUWT).
Institute of Geology and Mineral Exploration, Atene (pri sledenju voda na Peloponezu in znanstveni zamenjavi).
Institut de Géographie, Université Alx-Marseille II, Alx-en-Provence (Francija).
Laboratoire souterrain, C.N.K.S., Ministère de la recherche et de la technologie, Moulis (Saint Girons), Francija,
Hidrometeorološki zavod SRS, Ljubljana (pri sledenju voda).
Geološki zavod Ljubljana (pri hidrogeološklh raziskavah).
Fizikalni inštitut »Jožef Stefan«, Ljubljana (pri raziskavah kraških voda in jamskega zraka).
Kemijski inštitut »Boris Kidrič«, Ljubljana (pri kemičnih raziskavah}.
Slovenski etnografski muzej Ljubljana (pri etnografskem gradivu Pivške kotline).
Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (na področju arheologije).
Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana.
Univerza E. Kardelja, FNT in FF (pri izobraževanju študentov).
Biološki inštitut Biotehniške fakultete (pri sledenju podzemeljskih voda).
Vodnogospodarski inštitut, Ljubljana (pri reševanju vodnogospodarskih problemov na krasu).
Zveza vodnih skupnosti Slovenije, Ljubljana (pri planiranju in financiranju raziskav).
Zavod za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje, Ljubljana (pri mednarodni zamenjavi).
Kulturna skupnost Slovenije (pri Kraški muzejski zbirki).
Narodni muzej Ljubljana (pri arheološkem področju).
Jamarska zveza Slovenije, Ljubljana (pri dopolnjevanju katastra kraških pojavov),
Računalniški center Univerze E, Kardelja v Ljubljani (pri računalniški obdelavi podatkov).
Razvojno projektivni center Idrija (pri geoloških In bidrogeoloških raziskavah krasa).
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica, Nova Gorica (pri varovanju naravnih spomenikov).
Ekonomski center Maribor, TO ZD Ravne na Koroškem (pri hidrogeoloških raziskavah Pece).
Vodnogospodarsko podjetje Soča, Nova Gorica (pri vodnih vfrih na krasu).
Rudarsko energetski kombinat E, Kardelja. TOZD Rudarsko gradbena dejavnost, Trbovlje (pri speleološkem delu v Povhovi jami).
Občinska raziskovalna skupnost Postojna (pri vodnogospodarskih In arheoloških nalogah).
Kulturna skupnost Postojna (pri Kraški muzejski zbirki),
THO Postojnska jama (pri Kraški muzejski zbirki in s pel eol oš ki h raziskavah v Postojnski jami),
PREDAVANJA
Rado Gospndarlč
Age Development of Collapse Doline s above tke Cave Systems, Mednarodni simpozij O uporabni speleologijl, Lf£ge, 1, 8.
Staroit sedi mentol? v jamah Dinarskega krasa Slovenije. 0. kongres speleolo-gov Jugoslavije, Kari ovac, l(i. 10,
O nastanku Postojnske jame. Tečaj za jamske vodnike, Postojna, 27. 2.
Peter Ha bič
Znamenitosti klasičnega krasa in možnosti za oblifcounnje sfcupnega naravnega pttrka. Tečaj za jamske vodnike, Postojna, 27. 2.
Kraški poj a rt v Rakovem Skocjanu. Klub mladih raziskovalcev, Postojna, 8. 5.
Valorizacija kraških votlin V občini Sežana, Zborovanje slovenskih jamarjev in raziskovalcev krasa, Lipica, 0. d.
Strufctimie oblike v krasu Dolenjske in Bele krajine. 13. zborovanje slovenskih geografov, Dolenjske Toplice, 13, 10.
Jamska nadstropja v NW delu Dinarskega krasa. 9. kongres speleologov Jugoslavije, K ari ovac, 17. IQ.
Ivan Kenda
Višinska izmera Kačne jame. 9. kongres speleologov Jugoslavije, Karlovac, 17. 10.
Janja Kogovšek
Vertikalno premikanje v matičnem krasu d primerjiiui s prenikanjem v Planinski in Postojnski jami, 9. kongres speleologov Jugoslavije, K ari ovac, 17. 10.
Andrej Kranjc
Alpski in arktični tras. Tečaj za jamske vodnike, Postojna, 27. 2.
O uporabi računalnika na IZRK. 13, zborovanje slovenskih geografov, Dolenjske Toplice, 13. 10.
Speleološki inventar Bele krajine. 9, kongres speleologov Jugoslavije, Karlo-vac, 18. 10.
Maja Kranjc
Pregled dosedanjih objavljenih prispevkov na jugoslovanskih speleolo&kih kongresih. 9, kongres speleologov Jugoslavije, Karlovac, 18. 10. Frače Malcckar
Tehnika istraživanja pečina ( jama. Beograd, 21. 3. Podzemlje kr&a. Beograd, 28, 3. Pečine i pečinarstvo- Pančevo, 29. 3, Karst features in SIoDenia, Bogota, 30, 5. Andrej Mihevc
Pome« Kačtte jame v podzemnem toku reke Reke. 9. kongres speleologov Jugoslavije, Karlovac, 17. 10.
bibliografijo raziskovalcev clej stran 25&.
INSTITUT ZA PALEONTOLOGIJO
Poročijo o skupnem programu
V	okviru interdisciplinarnega programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda in usmerjenega raziskovalnega programa PaleontoloSke in speleogeološke raziskave smo v Inštitutu za paleontologijo nadaljevali raziskave mezozojskih knidarljev, terciarnih velikih foraminifer, terciarnih in re-centnih malih foraminifer ter mezozojskih radiolarijev. Raziskave so obsegale zbiranje, prepariran je, determinacijo fosilov, njihovo taksonomljo, stra-tigrafsko razširjenost in paleoekoiogijo. Pripravili smo rezultate za tisk In predstavitve s predavanji in razstavami.
Fosilni fciiidariji
V	letu 1984 smo raziskali karnijske knidarije severnih Julijskih Alp. To področje spada v paleogeografskem smislu k Julijski karbonatni platformi. Na njej so uspevali številni manjši »patch« grebeni, iz katerih smo sistematično obdelali 13 vrst koral, 1 vrsto stromatopor, 3 vrste spongij, 5 vrst mikroproblematik in 3 vrste kodiacej, Polovica teh fosilov je prvič opisana iz slovenskih nahajališč. Dokazujejo spodnjekarnijsko starost skladov. Rezultati so oddani v tisk v Razpravah IV, razreda SAZU, 25. Soavtor je A, Ramovš, ki je raziskal teren in facialne tipe kamnin.
I z okolice Mežice so bili s sodelovanjem J. Kušeja in B. Ogorelca zbrani vzorci knldarijev, katerih paleontološke analize so pokazale rodove Myriophyl-lum, Margarosmilia, Tropidendron, sponglje Folimtcnfl, Vvanella in mikro-problematika Bacanelto, Ladinella in MorineUd, Dokazujejo spodnjekarnijsko starost. Raziskave bomo nadaljevali. Iz Perble pri Tolminu je opisana nova vrsta rodu Thamnotropis. Razprava je pripravljena za tisk.
Začeli smo s sistematično obdelavo že zbranih norijsko-retijskih fosilov iz Bohinja, Pokljuke in severnih Julijskih Alp. Posebno pozornost smo posvetili lateralnim robovom sept, zlasti penulam in menianam, ki so važni strukturni elementi pri sistemizaciji koral.
V	letu 1984 smo raziskali knidarijsko favno iz sedmih novih nahajališč na Zla ti boru. V večini nahajališč so najdeni norijsko-retijski knidariji in to Parat /i b eos rnilia sellae, Cyathocoema schajhautli, iieierasfridium conglobatum. V dveh najdiščih pa se pojavljajo fosili Volzeia s«binevis, Dgctiocoelia manon in Ladinelta pora i a, ki kažejo na karnijsko starost. Iz tega lahko sklepamo, da je na Zlati boru, podobno kot na Julijski karbornatni platformi, začela uspevati grebenska favna v karniju in se je razcvetela v najmlajšem triasu.
Izdelan je elaborat. Raziskave bomo nadaljevali.
Prof. Dienl iz Padove Je odkril na Sardiniji izredno bogata nahajališča jurskih koral in je že pred leti zaprosil naš inštitut za obdelavo. K.cr so tudi naši kraji bogati s podobno favno, je primerjava obeh koralnih grebenov pomembna za ugotavljanje paleogeografskih razmer v Med i teranu. Zato smo v letu 19J34 začeli s prepariran jem in obdelavo. Zbirka je iz osmih nahajališč in po preliminarni determinaciji obsega več kot 20 rodov koral, ki pripadajo raznim podredovom. Te raziskave bomo nadaljevali.
Velike in male foramiTii/ere
Večletne raziskave trematofornih miliolid iz družine Fafularlidae na področju Tetide. še posebno v Pirenejih in Dinaridih, so nam omogočile predstavitev 6 razvojnih nizov z rodovi: Idalinat Fabularia, Peritoculina, Psetido-lacazina, Lacazina in Adrafienttna. Rodovi s svojimi vrstami obsegajo vertikalno razširjenost od santonija v zgornji kredi do vrhnjega eoeena. S posameznimi vrstami, ki si sledijo s krajšimi ali večjimi presledki, je mogoče dokaj natančno določiti s trati graf ske nivoje. Posebno pozornost smo posvetili primerjalni analizi skeletnih elementov v hišici, inicialnemu polimorfizmu, razporeditvi kamer ter velikosti hišic generacije A in B. Med 34 vrstami, ki sestavljajo nize, je 2,1 vrst že opisanih, 9 Vrst pa ima zaenkrat Se odprto nomenklaturo. Raziskave bomo nadaljevali.
Na področju Dinaridov so karbonatne plasti na prehodu iz krede v terciar zaradi razkosan ost i takratnega reliefa zelo različne. Številni lokalni razvoji še niso dovolj raziskani in primerjani med seboj. Tam pa, kjer se sedim en -tacija skoraj neposredno nadaljuje iz krednega obdobja v terciarno, ostaja precej skupnih litološklh značilnosti, kakor tudi fosilnih skupin, v obeh obdobjih. Zato smo se odločili nadrobneje raziskati profil pri Senožečah za Dolenjo vasjo. V zgornjem delu vzorfevanega profila smo ugotovili štiri skupine, ki se pojavljajo izmenoma. To so alge dasikladaceje, drobne miliolide in val-vuline, nato korale, za njimi koralinaceje ter slednjič konične foraminifere, S preliminarnimi determinacijami smo ugotovili naslednjo združbo: algi Cy-mopolia cf. elongata, Eltanella elegans, korala Actinacis cognata, foraminifere Malina fcinjarica, Coskinolina (Coskinon) rajkae, Cri&robulimina carnioltca, Periloculina ulovenica, BroeckineUa arabica, Miscellanea miscella. DUcocgelina $eune$i, Alveolina (Glomalveolina) primaeva, CTibrogoesela sp., VatouEitra. Ep. ter številne drobne kvinkvelokuline in spiroline. Glede na ugotovljeno združbo moramo preiskane vzorce pripisati paleocenski starosti, vsaj od vzorca 3 navzgor. Prav vrhnji del plasti pa že sodi v biocono Z vrsto A, (G ) primaeva. Favna je v spodnjih vzorcih dokaj neznačilna, saj jo najdemo tako v paieo-censkih kot v krednih plasteh, aato je odločitev O starosti teh plasti še problematična.
Analize mikrofaclesa kažejo na plitvo morsko dno, občasno cono plimovanja, prostore v kanalskih in zatišnih predelih ter na delno izpostavljeno pri-grebensko področje. Raziskave potekajo skupaj z M. Pleničarjem, R. Pavlov-cem, B. Ogorelcem in ekipo paleontologov iz Geološko-paleontološkega inštituta Univerze v Trstu.
Iz posameznih izdan kov paleogenskih plasti v severni in severovzhodni Sloveniji smo izbirali Vrsto Spfiaeroeifpsina plobiila. Pripravljali smo prereze hišic za morfometrične analize in za sistematičen Opis te Vrste ali celo več vrst, Cilj študije je presoja biostratigrafskega pomena rodu v paleogenu in neogenu, tudi S pomočjo stabilnih izotopskih analiz, ki jih izvaja T. Do-lenec,
Za študij vrste Periioculiua dalmatina so izvedene dodatne terenske raziskave in izdelani orientirani prerezi. Raziskave bomo nadaljevali.
V letu 1984 smo jemali vzorce sedi men tov Z morskega dna na področju odprtega dela srednjega Jadrana, in sicer ob otokih Jabuka, S ve tac, Brusnik,
ter Stambedar in Dobri otok pred PakIenimi otoki, Nad termoklino je bilo pobranih 6 vzorcev, pod njo do globine 70 m pa še T vzorcev. Med foramini-fcratni prevladujejo miliolide nad aglutinacljami. Tudi rotaliaceje so redko zastopane, med njimi rodova Eijjhiditim in Ammonia. V plitvih conah se pojavlja več epifitnih oblik kot Planorbulina, CifHcictella in hitro lomljiva hišica rodu Nubecularin, Globlje morske oblike Pyrgo in Bifoculinella so redke. V najglobljem vzorcu pri Jabuki iz globine 70 m so prvič zunaj tipičnega nahajališča odkriti primerki vrste Quinqueloculina katicae, po čemer sklepamo na tipično srednje jadransko obliko. V vseh conah se nahaja bolj ali manj kroglasta hišica rodu SpJiaerogvpsitto., Sestava foraminiferne združbe in dobra Ohranjenost hišic ne kažeta vertikalnega transporta, Vzorce sta nabrala potapljača A, in M. Praprotnik. Raziskave se nadaljujejo.
Raziskave recentnih foraminifer in njihove ekologije nam s sorodnimi rečentnimi raziskavami drugih rastlinskih in živalskih skupin ter načinov rečentne sedimentacije pomagajo razumevati in razlagati geološke procese v preteklosti, V današnjem morju je mogoče na izbranih modelih raziskati različne ekološke faktorje, ki vplivajo na poselitev in populacijo foraminifer, Pri tem smo ugotovili, da so vrste močno odvisne od globine, temperature in kakovosti sedi m en ta. V fosilnem stanju pa nam ostanejo kot orodje za presojo okolja le vrste foraminifer, njih združba in sedi men t Zato je nadvse pomembna primerjava razširjenosti današnjih in fosilnih foraminifernih vrst, ki se spreminjajo v skiadu z ekološkimi razmerami in s tipom sedimenta. Ti podatki skupaj dajejo možnost za oceno paleobatimetričnih vrednosti in mikrofacialnih razmer.
Reccntno foraminiferno favno iz okolice otoka H vara smo primerjali s terciarnimi fosilnimi favnami iz prek trideset sedimentacijskih kotlin s področja Tctide in Paratetide. Ugotovili smo, da je od 175 vrst na Hvaru živelo v geološki preteklosti 70, to je 40%. Po sestavi favne pa smo najbolj sorodno zasledili v srednjem miocenu {kossoviji Romunije, dasiravno ti sedimenti pripadajo že področju Paratetidc.
Analiza 17 vrst, ki so skupne hvarski in kossovijski favni, kaže, da le 4 vrste nastopajo v langhijskem delu badenija, ostalih 13 vrst pa samo v kossovijskemu delu, Ta ugotovitev je važna zato, ker Dumitrica s sodelavci trdi, da je langhijska favna v karpatski regiji očitno mediteranskega izvora, medtem ko se razvoj kossovijske favne začne z invazijo indopacifične favne. Velika podobnost jadranske recentne favne s kossovijsko govori za to, da je tudi še tedaj morala obstajati zveza med Paratetido in Tetido.
Radiolariji
Za rad iol arij ske analize smo v letu 1984 vzorčevali v s red njetr lasnih in zgornjejurskih plasteh zahodne in severne Slovenije. Preiskali smo 34 vzorcev iz plasti zgorn j ean iz i jske do karnijske starosti. Radiolarije smo našli v plasteh apnenca z roženci in tufa na nahajališčih Vojskarska planota, Idrske Krnice in Bohinj. Na Vojskarski planoti smo s pomočjo OertUipoaffii.i ineaijuispinosits potrdili ladinijsko starost plasti. Pri Idrskih Krnicah in v Bohinju pa smo lahko starost plasti z radiolariji natančneje omejili. Najdena je bila vrsta FflicispohjjTis calcnneiim, značilna za fassan. Posebno razveseljivi pa so rezultati z nahajališča južno od Bohinjskega jezera, kjer nastopa več kot 50 radio-larijskih vrst.
Pregledani vzorci zgornjeanizijskega apnenca pri Idrskih Krnicah in la-dinijskega apnenca pri Zclinju so sterilni. Prav tako so sterilni vzorci v skrilavcih psevdozijske formacije na Celjskem gradu, partnaških skladov pri Mežici in amfiklinskih skladov pri Perbli in Jesen i ci na Tolminskem.
Iz plasti zgornjejurske do spodnjekredne starost) smo preiskali 12 vzorcev roženca v okolici Bohinja. Radiolarijska favna iz plasti rdečega in zelenega
roženca na Kobli je značilna za celotno obdobje malima. Razmeroma bogata združba je najdena v plasteh bi an cone apnenca pri Srednji vasi in v rdečem roiencti na Bitnjah. Združba kaže, da plasti obsegajo zgornji tithonij in Se del spodnje krede. Rezultati so potrdili prejšnje podatke o starosti, določeni s kaipionelami.
Pri raziskavah radiolarijev sodelujemo z Rudarsko geološko fakulteto iz Beograda. Preiskali smo vzorec roženca iz vrtine G-l pri Grocki v Srbiji, ki je bil vzet na globini 1378 m. Določili smo 15 vrat radiolarijev. S pomočjo radiolarijske združbe smo starost vzorca lahko omejili spodaj z oxford i jem in zgoraj z mejo valanginij-hauterivU, Poročilo }e oddano.
Terenske raziskave v zahodni Sloveniji je vodil S, Buser.
FosiEi Slovenije
Za katalog fosili Slovenije so raziskovalci inštituta izdelali 15 taksonov iz skupin Foraminifera in Hydrozoa.
Laboratorijsko delo
Za uspešno izvedbo programa smo v letu 1984 Izdelali 350 zbruskov kni-darijev, foraminifer in radiolarijev, 505 ob rušo v fosilnega gradiva, izpirkov fosilnih radiolarijev in foraminifer v frakcijah pod 63 prm, 63 jim do 2 mm in nad 2 mm in 14 izpirkov recentnih sedimentov iz srednjega Jadrana v istih frakcijah.
Terensko delo
V	letu 1984 so delavci inštituta opravili 192 terenskih dni.
Risarsko, knjižničarsko in administrativno delo
V	letu 1984 smo izdelali grafično dokumentacijo k razpravam raziskovalcev inštituta za tisk in arhiv, grafično dokumentacijo k predavanjem in posterje za razstave, ki jih je priredil Inštitut za paleontologijo.
Knjižničarsko delo je obsegalo sprotno vodenje kartoteke knjižnega fonda in izposojo. V letu 19B4 smo izposodili 231 zvezkov na dom in 135 zvezkov sodelavcem inštituta. Ustanovam v drugih republikah in v tujini smo pošiljali fotokopije člankov. Zaradi pomanjkanja prostora knjige že več let niso vložene in je izposoja skoraj že popolnoma onemogočena.
Administrativno delo je obsegalo vodenje delo vodnika došlih in odposlanih dopisov, sprotno korespondenco in izdelavo potrebnih poročil. Tajniški delovodnik obsega 358 Številk.
Delo posameznih delavcev inštituta
Dr. Dragica Turnšek je v skupnem programu nosilka raziskav o fosilnih knidarijlh, V letu 19S4 je bila predsednica programskega sveta za geologijo, članica ekspertne skupine za naravoslovne vede pri RSS, članica predsedstva Enote za raziskovanje surovin in tajnica Slovenskega geološkega društva. Izvoljena je bila v mednarodno skupina za izdelavo kriterijev za enotno kartoteko koral in spongij. Sodelovala je x geološkim inštitutom Univerze v Bochumu v ZRN i o Milton Keynes v Angliji in }e tamkajšnja asistentoma Ch. Errenstu in R. Wood pomagala pri determinacfji Jurskih koral In stromatopor za izdelavo doktorskih disertacij.
V	okviru medrepubliškega sodelovanja Je determinirala grebensko favno iz Ku lak o vi če v v BiH, Določila je 6 vrst stromatopor in 5 vrst tabulatnlh in rugoznih koral ter določila srednjedevonsko starost skladov.
Dr, Katica Drobne vodi v skupnem programu raziskave velikih foraminifer. Poleg tega je v letu 1985 sodelovala pri raziskavah foraminifer Jadra n-
skega morja. Bila je i lani ca Odbora za delovna razmerja ZRC SAZU, članica Programskega sveta Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, članica delegacije za Zbor združenega dela ZRC SAZU, članica Izdajateljskega sveta revije Proteus, članica izvršnega odbora Slovenskega geološkega društva, referentka za predavanja (organizirala in vodila 11 predavanj, od tega 2 posvetovanji skupaj z RSS>, koordinatorica za Slovenijo pri programu Štev, 174 pri IGCP. Sodelovala je z geološkimi inštituti Univerz v Baslu, Trstu In Erlangnu.
Mag. Franc Cimcrman je V skupnem programu nosilec raziskav malih fo-raminifer, Poleg tega je bil delegat RK SZDL v svetu Prirodoslovnega muzeja Slovenije (dO septembra 1964), član tiskovnega sveta revije Geologija, član disciplinskega razsodišča Slovenskega geološkega društva, član delegacije ZRC SAZU za samoupravne interesne skupnosti, član Komiteja za morsko geologijo in geofiziko C TEj M, član Komiteja za bentos CIESM, član komisije za pripravo navodil za Osnovno geološko karto — 2.
Spela Goričan pod mentorstvom dr, Katice Drobne raziskuje radi oi a rije v skupnem programu instituta. Hkrati je študentka 1. letnika 3. stopnje FNT K a ta Cvetko je opravljala laboratorijsko delo. Poleg tega je sodelovala pri terenskem delu, Je članica IO OOZS pri ZRC SAZU.
Milojka Huzjan je opravljala tehnično-risarsko, knjižničarsko in administrativno delo. Sodelovala je pri terenskih raziskavah in pri pripravah in izdelavi posterjev razstave inštituta, Hkrati je bila članica organizacijske komisije za postavitev razstave raziskovalnih dosežkov Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda in predsednica glavno popisne komisije o popisu premoženja, s katerim razpolaga ZRC SAZU.
Razsinre
Paleontološke raziskave, 3 posterji. Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda — raziskave v letu 1983. Ljubljana, februar 1934,
Stabilna izotopska sestava hišice Sphaerogypsina globula — fosilne in recent-ne v Jugoslaviji, Floridi in Akabskem zalivu. 6 posterjev,
Zgornjeeocenski in bazalni oligocenski skladi na zahodnem obrobju Panonskega bazena. 6 posterjev. Jugoslovanska konferenca IGCP, projekt 174, za mejo eocen-oligocen. Mostar, oktober 1934 (dr. K, Drobne).
Organizmi s podvodnih sten — vir sedimentov. 20 panojev, 29, kongres C.I.E.S.M., Luzern, oktober 19&4 (dr. K, Drobne).
Gostje inštituta
12, 1.—15, 1. prof. dr. Akif Alizade, Baku, SSSR; Ogledal si je naše fosilne Zbirke in minerale.
9. 4.—16. 4. Dr. LAszlo Bartosiewicz, Budimpešta, Madžarska; študij arheo-zoološkega materiala iz Mosta na Soči.
7, 6.-9. 6, Jolanta Kos, Krakow, Poljska; študij naše zbirke malih ben-tonskih foraminifer — primerjava s podobno na Poljskem.
21. 6.—23 0. Prof. dr. Erik Flügel in dr. D, Wurm, Erlangen, ZRN; Ogled paleocenskih preparatov mlkrofaciesa iz različnih nahajališč v Sloveniji.
15. 7,—5. 8. Rachel 1 Wood, Milton Keynes, Anglija; ogled hidrozojskih zbirk In delo na terenu za primerjalno študijo o fosilnih stromato-porah Tetide (doktorska disertacija),
25. 7.—3, B- Christoph Errenst, Bochum, ZRN; študij naše koralne zbirke in ogled jurskih koralnih grebenov — primerjava s podobno favno fz Španije (doktorska disertacija).
11. 6,—19. fl. Dr. S. E. Campbell in S. Golubič, Boston, ZDA; raziskava en dol Hov v foraminiferah iz sedimentov na Komatih.
1. 0.	Prof. dr, I lana Schaub, Basel, Svita; skupna obdelava numulit-
nega apnenca,
25, 9.—28, 9, in Prof. dr. Lukas Hottinger, Basel, Švica; študij mikrofavne in 23. 10.—25. 10. prevoz razstave na kongres C.I.E.S.M. V Luzcrn. 10. 10,	Akademik dr, Ondre Samuel, Bratislava, ČSSR; študij neogen-
skega mikmfaciesa in litološki odnos plasti v klasičnih lokal i -tetah na Gorenjskem. 27. 13.	Prof-dr. Mileva Sladlč-Trifunovič, Beograd; ogled zbirke veli-
kih foraminifer.
Po 2 dni v juliju in avgustu: ekipa geologov Iz Geološko-pale-ontološkega inštituta univerze v Trstu, Italija; skupna obdelava paleocenskih profilov. 7. 5 —21. 6. a dijakov Srednje naravoslovne šole, Ljubljana; delovna praksa, 9, 9-—21, 9. Nina Zupančič, študentka FNT, Ljubljana; delovna praksa,
Studijska potovanja
27. 1.—3, 3. Udeležba dr. K. Drobne na meduniverzitetnem intenzivnem tečaju «-M ikri fazi elle Untersuchungsmethoden und Fazies-Modelle v:,n Karbonatgesteinen« na Inštitutu za paleontologijo Univerze v Erlangnu, Zahodna Nemčija.
8 9,—IS. 9 Studijsko bivanje dr. K. Drobne in S. Goričan na Inštitutu za geologijo in geofiziko, Bukarešta, Romunija v zvezi š študijem paleocenskih velikih foraminifer in mczozojskih radiolarijev.
23. 9.—10. 9, Udeležba S- Goričan na sedimentološki ekskurziji po jurskih skladih jugozahodne ZRN, ki jo je organizirala Univerza iz Heidelberga, Zahodna Nemčija.
10. 10.—20. 10. Aktivna udeležba mag. F. Cimermana in dr. K, Drobne na 29. konferenci C.I.E.S.M. V Luzernu, Sv i Ca. Mag. F. Cimerman je sodeloval z referatom, dr. K, Drobile pa je pripravila razstavo, 20 posterjev.
13. 10.—20, 10. Aktivna udeležba S. Goričan na mednarodnem simpoziju o fosilnih radiolarijih, Eurorad IV, Leningrad, SSSR,
3, 10—B. 10. Aktivna udeležba mag, F. Cimermana in dr. K. Drobne na jugoslovanski konferenci IGCP, projekt 174, za mejo eocen-Oligo-cen v Mostarju.
23. 1),—25, 11. Udeležba dr. Katice Drobne na posvetovanju »Karbonatna platforma v zgornji kredi in paleocenu, s posebnim OZirom na ru-diste*, Trst, Italija.
PREDAVANJA, INTERVJU
Franc Cimerman
L'analyse statistique des Foraminifères atenaces et poreeïanes a l'ouest de î'fle de Hvar (Adriatique Moyen, Yougoslavie). 29. konferenca C.I.E.S.M., Luzern, oktober 1084,
Oligocenske bazalne usedline v Sloveniji. Jugoslovanska konferenca IGCP, projekt 174, Mostar, oktober 19B4 (soavtor M, Plen i čar),
Katica Drobne
Razvoj zgornjega «ocena iti oligocena t> Sîooeniji. Jugoslovanska konferenca IGCP, projekt 174, Mostar, oktober 19B4.
Spila Gorlčan
Some Tri iti si c stid Jurassic Radiolariani frorn Slovenija (Y«0Oi lavin). Eurorad IV, Leningrad, oktober 1934,
Dragica TurntStk
Pojjoror o paleotitoioifcifi raziskavah. Kaditi Glas Ljubljane, 27. 2. 1984.
BIBLIOGRAFIJO RAZISKOVALCEV GLEJ STRAN ZCd,
BIOLOŠKI INSTITUT JOVANA HADZlJA
Poročilo o skupnem programu
Raziskave so vključene v raziskovalni program SAZU Naravna in kulturna dcdiSČina slovenskega naroda, obenem pa je to tudi usmerjeni raziskovalni program Flor i Stične, Vegetacijske in favnistične raziskave skupnega programa Raziskovalne Skupnosti Slovenije. Raziskovalni program je razdeljen na 8 tematskih sklopov.
Tematski Sklop Polimoriizem in endemizem v flori Jugoslavije obsega preučevanje endemizma in polimorfizma vaskularne flore Jugoslavije in karti ran je flore za Atlas fiorae europaeae kot dopolnilni program. Ekskurzije so bile usmerjene v izbrane predele Dalmacije, dalmatinskega otočja, Hercegovine, Črne gore, vzhodne Bosne, zahodne Srbije in Makedonije. Posebna pozornost je bila posvečena taksonom Iz rodu Aristolochia, Alyssum, Cera-stium, Silene, Diatiiftus, Geranium, Melampyrum, Euphrasia, Centaurea, Crepis, Serratula, Fritiiiccria itd. Za mednarodni projekt Atlas fiorae europaeae je bilo delo usmerjeno na kartlranje družine Caryophylaceae S težiščem na polimorfnih rodovih Siiene s. lat. in Dttmiiius, Podatki so bili zbrani za vse ozemlje Jugoslavije.
Fiora Slovenije je tematski sklop, katerega cilj je preučevanje pontskih in panonskih geoelementov v flori Slovenije. Raziskave so zaielc zlasti suha travišča, vodne in močvirske biotope, Zabeleženih je bilo veliko novih nahajališč pontskih in nekaterih redkih rastlin subpanonskega območja.
Za tematska sklopa Fitocenološka raziskovanja Slovenije in Vegetacijska karta Jugoslavije je raziskovala geobotanična skupina, ki jo sestavljalo dr. L, Marinček, M. Prešeren, dr. I. Puncer, mag. A. SeliŠkar, B. Vreš, dr. M. Zupančič in V. Žagar. Poleg fitocenolofikih raziskav in kartiranja vegetacije Slovenije je geobotanična skupina podrobneje kartirala gozdno vegetacijo na Kočevskem in v Savinjski dolini za operativna načrtovanja gozdnih gospodarstev. Karti ran i h je bilo 6.009 ha površin na območjih gozdnih gospodarstev Kočevje In Nazarje.
K a rt i ran je za vegetacijsko karto Jugoslavije je zajelo dve fitogeografski območji: predalpsko in subpanonsko. Na listu Celje2 je kartlranje zajelo območje PaSkega Ko/jaka in del zahodnega Pohorja z Mislinjsko dolino. Na listih Murska Sobota 1 in 2 je bilo kart i ran o Goričko v Prekmurju, V merilu 1:50 000 je bilo karti ran o 454 km3 novih površin. Zabeleženih je bilo 40 vegetacijskih enot, od tega 6 traviščnih, J3 gozdnih in grmiščnih ter 7 stadijev.
Tematski sklop Paleovegetacijske raziskave je bil usmerjen v preučevanje razvojne Zgodovine kvartarne vegetacije s pomočjo pelodnih analiz, s preiskavami makroskopskih rastlinskih ostankov ter semen in plodov. V okviru mednarodnega projekta raziskav sedimentov Plitvifkih jezer so bile narejene pe-lodne analize 12 m debelega sedi m en ta z dna jezera Kozjek, Na Ljubljanskem barju so bile raziskave novih profilov 100 m globoke vrtine na južnem delu Barja. Pelodne analize so zajele tudi posamezne vzorce iz drugih krajev Slovenije, ti so večinoma pleistocenske starosti. Pomembna so bila vrtanja
na Pohorju na Lovrenškem Ln Ribniškem barju. Karpološke jn ksilotoniske analize so bile narejene za arheološke namene. Vzorci SO izvirali iz Ljubljanskega barja in Ajdovske jame pri Krškem.
Preučevanja za tematski sklop Zgodovina biologije na Slovenskem je obsegala delovanje A, P, Mattiolija na Slovenskem.
Sklop Favn 1st i čn i h raziskav je zajel taksonomijo, zoogeografijo, ekologijo In b i oc enologi j o nekaterih živalskih skupin. Te 50: Mollusca, Oligochaeta, Tar-digrada, Acarina, Aranea, Coleptera, Lopidoptera in nekatere manjše skupine žuželk. Malakološke raziskave so obsegale taksonomijo ln zoogeografljo nekaterih alpskih, podzemeljskih in izvirskih Vrst. Deževnike smo taksonomsko in cetonsko preučevali v Sloveniji V Alpah, v drugih republikah, v Bosni, Hercegovini in Crnl gori. Raziskave tard i gradov so bile usmerjene na Ljubljansko barje, Planinsko polje z okolico, Cerkniško jezero in dolino Kolpe, Ccnotske raziskave oribatid so bile Opravljene v širši okolici Mozirja, Podobno velja tudi za pajke, kjer je bilo preiskanih 6 cenoz na Dobrovljah in Mozirski planini. Cenotske raziskave hroščev SO bile na istih poskusnih ploskvah kot raziskave polžev, deževnikov, prŠic in pajkov, Favnistične raziskave pa SO zajele V Sloveniji alpski svet in posebej Še jame v Savinjski dolini. Primerjalne raziskave hroščev so bile usmerjene na gorstva Bosne. Raziskave metuljev so bile omejene zlasti na alpski svet in Slovensko Prlmorje,
Tematski sklop Ekologija morskih bentoških alg je obravnaval probleme iz ekologije morskih alg, ki so povezani z onesnaževanjem morja. To so vplivi težkih kovin na alge, poskusi, gojenja alg v različnih medijih in v različnih ekoloških razmerah, poskusi rekolonlzaclje na izpostavljenih ploščah.
Delo posameznik delauceu
Dr. E- Mayer je vodil in usmerjal raziskave s področja endemizma in poli-morfizma vaskularne flore Jugoslavije. Terenske raziskave je usmeril v Dalmacijo in na otoke, v Bosno in Hercegovino, Črno goro in zahodno Srbijo ter Makedonijo. Za Biokovo je objavil no Ve Vrste Drypteris pallida, Astragalus cnmiolictts in Cgathoselium tomentosum ter kritično obdeial nekaj vrst. Skupaj z 2e!jko Bjelčic Je opisal novi formi Achillea clavennae. S K. Micev-skim je prikazal taksonomske in horološke razmere v rodu As trupa: us. Posebno delo je posvetil kritični oceni dveh podvrst Iz rodov Lontcera in Viburnum. Za Atlas florae europaeae Je obdeloval polimorfne rodove Si te ne s. lat. in Dtafttftus-
Dr. Darinka Trpin Je dokončala raziskave na agregatu Alyssum monta-ntm v Jugozahodni Jugoslaviji in delo oddala v tisk. Na terenu je raziskovala v zahodni Srbiji in vzhodni Bosni. Nadaljevala je kartiranje za Atlas florae europaeae In to 10 rodov iz p od družine Sllenoldeae.
Dr. M. Zupančič je nadaljeval raziskave smrekovih gozdov Slovenije, predvsem v predalpskem in alpskem fitogeografskem območju in to na Koroškem in v Gornji Savinjski dolini. Pri teh raziskavah se mu Je pridružil dr. L. Marinček, ki je obravnaval območje zahodnega dela Pohorja, Z raziskavami smo dopolnjevali vedenje o sekundarnih smrekovih fitocenozah Calama-grostidi-Piceetum ZUPANClC 1983 (prov), Deschampsio-Piceetutro M, WRA-BER 1953, 1960 {n, nud.j, Aposeri-Piceetum ZUPANČIČ 1978 (mscr.) in Luzuto sylvalicae-Piceetum M. WRABER 1953, ki se pojavlja kot klimatogena in sekundarna asociacija. Poleg raziskav na slovenskem območju je dr, M. Zupančič razširil še raziskave smrekovih fitocenoz v Makedoniji (Sar planina, dolina Radike) in V Srbiji (Kopaonik) s tamkajšnjimi strokovnjaki. Na Notranjskem pa proučuje posebno geografsko Varianto submonlanskega bukovega gozda, Faijeititn itifimOntcmym prsidiiKtriciiJn var. geogr. Geranium nodosum ZUPANClC 1981 (mscr.). Poleg že lanskoletnih strokovnih in družbenih zadolžitev je bil dr. M. Zupančič izvoljen za predsednika redakcijskega odbora Ve-
getacijske karte Jugoslavije in za člana Gradbenega odbora za izgradnjo biološkega središča v Ljubljani.
Dr. L, Marinček je tudi letos vodil raziskave gorskih bukovih gozdov in gozdov belega gabra. Nadaljeval je raziskave acidofilnih gozdov belega gabra v okolici Ljubljane. Začel je preučevati poplavne gozdove belega gabra v Frek-murju. Zanimiva je najdba vikariantne združbe Ornithogalo pj/renaici-Car-pinetum ob reki Kolpi, ki je osnova za nadaljnje raziskave. Poleg omenjene združbe belega gabra v Kolpski dolini preučuje dr. L. Marinček zanimive, skoraj čiste je love gozdove v širšem območju gozdov belega gabra, Carpina-Abietetum MARINČEK et al. (prav.). Z dr. M. Zupančičem sta zaključila študije o submediteranskem gozdu belega gabra, Ornithojjalo pi/renaici-Carpt netim MARINČEK, POLDINI et ZUPANČIČ 1983 in o subpanonskem gozdu belega gabra, Carpinetum stibpaiinonicum MARINtEK et ZUPANČIČ 1984,
V	letošnjem letu je razširil raziskave o gorskih bukovih gozdovih 5e na sosednje hrvaško območje (Velebit, vse do Alana).
Dr, 1. Funcer je nadaljeval študij o jelovo-bukovih gozdovih tipa Abieti-Fagelum pra.ealpino-dinaricum, PUNCER 1979 (mscr.) in Ableti-Fagetum prae-punnoiiicum PUNCER 1982 (mscr.), Začel je preučevati predalpske jelovo-bukove gozdove, Abietl-Fagetum praealpinutn ROB1Č 1905 (mscr.) v Gornji Savinjski dolini, kjer do danes na tem območju še niso bili raziskani. Svoja raziskovanja o jelovo-bukovih gozdovih je dopolnil še s študijskim potovanjem po Srbiji na območje Kopaonika (Brzeče, Brzeška reka, Gvozdane itd.).
V	tem letu je tudi dokončal in podal dokončne rešitve za kartografsko interpretacijo vegetacijskih kart Slovenije in Jugoslavije. Z M. Prešernom sta opravila dve korekturi karte naravne potencialne vegetacije Jugoslavije in jo oddala v tisk.
V. Žagar je nadaljeval raziskave asociacije Querco-Ostryetum Ht. 1938 S. lat, v osrednji Sloveniji, na Notranjskem in Kočevskem. Posebno zanimivo je pojavljanje te združbe v Kolpski dolini s kraškim gabrom, Carpinus orientalis, ki predstavlja prehod med mediteranskimi iistopadnimi gozdovi Ostryo-Quercetum pub escentis TRINAJSTI C 1974 in kontinentalnimi termofilnlmi gozdovi Qu erco-Os inretujn.
Mag. A. Seliškar je proučeval travlšča v subpanonskem in predalpskem fitogeografskem območju: Cirsieiitm riuulare, Sanguisorbo-festncetosum ass. nova, Arrhenatheretum medioeuropaeum In Caricetum davallianae. V mon-tanskem in subpanonskem pasu Karavank, Kamniških Alp in Pohorja pa je nadaljeval proučevanje traviščnih združb: Arnico-Nardetum, Trisetum flave-scentia, Brtrmo-Pedicvlarieturrt j-alicl, Festiicetum calvae, Alchemilo poetum, Seslerio-Caricetum ftumilis In Seslerio-Caricetum semperuirentis, Zaključeno je bilo terensko delo pri opazovanju vegetacije ob Vonarskem in SUvniškem jezeru.
Dr, Ljerka Markovič je raziskovala ruderalno vegetacijo v predalpskem in alpskem svetu Slovenije, na območju Koroške in severnovzhodne Štajerske. Na teh območjih je uvrstila ruderalno vegetacijo v 9 asociacij.
M. Prešeren je skrbel za kartografska in druga tehnična dela za pripravo čistorisnih vegetacijskih kart ter strokovne priprave za obdelavo nabranega gradiva.
Mednarodna delovna skupina (L. Marinček, L. Poldini, K. Zukrigl, M. Zupančič) je nadaljevala preučevanje gorskih bukovih gozdov v alpskem svetu Slovenije, severovzhodne Italije in južne Avstrije.
Končana so raziskovanja o preddinarskih gozdovih bukve in velike mrtve koprive, Lomitim orvalae-Fagetum praedinaricum MARINČEK, PUNCER et ZUPANČIČ (1978) ass. nova.
Dr, A. Sercelj je vodil in usmerjal palinološke, karpološke in antrakotom-ske raziskave. Raziskave je usmeril na območja Plitvičkih jezer, L j ubij an-
sitega barja, Pohorja. Karpološke in ksilotomske razfskave kot pomoč pri arheoloških proučevanjih je usmeril na Ljubljansko barje in v Ajdovsko jamo pri Krškem.
Metka Culiberg je sodelovala pri vseh terenskih delih, laboratorijsko je obdelovala zbrano gradivo, sodelovala pri analizah vzorcev, jih statistično obdelovala in izdelovala pelodne diagrame.
Dr, V. Petkovšek je nadaljeval zbiranje gradiva za zgodovino biologije na Slovenskem, zlasti o delu A. P, Mattiollja V naSih krajih.
Dr, J. Bole je taksonomsko, zoogeografsko in cenološko raziskoval mehkužce v gorskem svetu Slovenije. V Savinjski dolini je preučeval podzemeljske in izv Irske vrste S posebnim ozirom na nove taks one, Cenotske raziskave je opravil na 6 poskusnih ploskvah na Dobrovi j ah in Mozirski planini.
Dr. J. Carnelutti je raziskoval metulje v Slovenskem Pri morju, predvsem v pozni pomladi in začetku poletja ter ponovno jeseni. V gorskem svetu pa je lovil na Mangartu, v Kamniških planinah in širši okolici Mozirja. Za publikacijo Fcuniiiica Europaeorum je zbral podatke in izrisal karte razširjenosti za prvi del. Izvoljen je bil za predsednika Jugoslovanskega entomolo-škega društva. Sodeloval je pri organizaciji entomoloških srečanj.
Dr. B. Drovenik je za cenotske raziskave hrošče v imel postavljenih po 20 pasti na 6 poskusnih ploskvah na Dobrovi j ah in Mozirski planini. Te je obnavljal mesečno v vegetacijskem obdobju, Favnistične raziskave je usmeril v Sloveniji v Savinjsko dolino ter posebno v jame, kjer je imel postavljene pasti v 5 jamah in jih redno obnavljal. Nadaljeval je raziskave hroščev na gorstvih Bosne, Hercegovine in zahodne Srbije. Sodeloval je pri organizaciji entomoloških srečanj,
Dr. N. Mršič je nadaljeval favnistične in cenotske razfskave deževnikov. V okviru favnistlčnih raziskav je preučil 35 vrst s posebnim ozirom na njihovo razširjenost, našel pa je 5 novih vrst za Slovenijo. Cenotske raziskave je usmeril na območje Savinjske doline ter na Prlsank in Mojstrovko v Julijskih Alpah ter obdelal 26 deževnlšklh cen oz, V okviru raziskav gorskega sveta Jugoslavije je preiskal 23 cenoz na gorstvih Bosne, Črne gore In zahodne Hrvatske.
M. Cuček je raziskoval ta rdi grade. Raziskave je usmeril na Ljubljansko barje. Cerkniško jezero. Planinsko polje, v Kolpsko dolino in druga mesta v Sloveniji. Vzorce je jemal ludi na ekstremnih nahajališčih, kot So vhodi V nekatere jame, kjer je našel 15 vrst. V laboratoriju je preučeval zlasti spremenljivost barve in njeno odvisnost od ekoloških razmer. Vsega skupaj je obravnaval 26 vrst.
P, Tonkll je samostojno in s sodelavci nabiral na terenu entomološki material, zlasti metulje. Sortiral je, prepariral in deloma determiniral in uvrščal v zbirke na terenu zbrani material. Skrbel je za vzdrževanje velikega dela inštitutske opreme. Veliko dela je vložil v organizacijo entomoloških srečanj,
Olga Deiman-Jokič je preparirala in sortirala malakološkl material. Naredila je pregled kopenskih polžev alpskega sveta Slovenije, ki obsega zlasti sistematsko in zoogeografsko opredelitev.
Dr. Ivka Munda je terenske raziskave usmerila na območje piranske Punte, kjer je preučevala biomaso, floristično sestavo in izvedla poskuse rekolo-nizacije. Laboratorijsko delo je obsegalo poskuse O vplivu kovin na bentoške alge. Drugi poskusi so obravnavali vpliv temperature na rast, preži velost In razmnoževanje alg, gojenih v različnih medijih. Določevala Je alge iz okolice Pirana, Rovinja in Atlantika, Pripravlja inventar aig rovinjskega območja.
Inge Kalan Je vodila Inštitutsko knjižnico in opravljala vsa administrativna dela.
19 — Letopis
241
Gostje instituta
Inštitut je obiskalo veliko domaČih In tujih znanstvenikov. Iz Jugoslavije
jih je hilo 29, iz tujine pa 1&, največ iz Avstrije in Italije.
Udeležba na kongrejih, znanstvenih sestankih in študijska potovanja
Jan Carnehitti se je udeležil seje predsedstva Jugoslovanskega entorno loškega društva v Beogradu, seje odbora za favno Durmitorja v Sarajevu, obiskal je ustanove za svilogojstvo v S. Vi tu v Furlaniji, udeležil se je skupščine predsedstva unije bioloških društev Jugoslavije v Sarajevu.
Jan Carne!utti in Božo Drovenik sta se udeležila zbora avstrijskih entomolo-gov na Dunaju.
Jan Carnelutti, Božo Drovenik in Peter Tonkli so organizirali In se udeležili mednarodnega srečanja entomologov sosednjih dežel na Soriški planini. Organizirali in udeležili so se srečanja entomologov treh dežel v LJubljani.
Božo Drovenik se je udeležil zbora bavarskih entomologov v Miinchnu, zbora hessenških entomologov v Frankfurtu In zbora češkoslovaških entomologov v Pragi,
Božo Drovenik, Peter Tonkli in Jože Bole so Se udeležili zbora koroških entomologov v Celovcu.
Lojze Mar in ček, Ernest Mayer, Ivo Puncer in Mitja Zupančič SO se udeležili mednarodnega sestanka in ekskurzije razširjenega predsedstva Vz hodno -alpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije v Bad Kleinkireh-heimu v Avstriji.
Lojze Marinček In Mitja Zupančič sta organizirala sestanek In ekskurzijo mednarodne delovne skupine za preučevanje gorskih bukovih gozdov Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije v dinarsko gorstvo Slovenije.
Ernest M ayer se je udeležil študijskega potovanja na Dunaj in v Celovec.
Ivka Munda se je udeležila kongresa C1EMS Pollution Workshop v LuzcrnU s tremi referati,
Ivo Puncer se je udeležil dveh sestankov na Vojno geografskem inštitutu v Sarajevu,
Ivo Puncer in Mitja Zupančič sta organizirala kolokvij redakcijskega odbora karte naravne potencialne vegetacije Jugoslavije v Portorožu.
Mitja Zupančič se je udeležil seje ožjega redakcijskega odbora karte naravne potencialne vegetacije Jugoslavije v Beogradu,
PREDAVANJA
Božo Drovenik
Rod Anophthalmus na obmejnem območju KoroSke in Slovenije. Zbor koroških entomologov V Celovcu.
Ernest M ayer
Problemi ofiolit&ke flore t) Osrednji in južni Jugoslaviji. Univerza v Solunu.
Floristični problemi jugoslovanskega jadranskega obrobja, Univerza v Solunu.
Tvka Munda
Učinki težkih kovin in njihovih kombinacij na rast Fucus ur si. Kongres CIEMS V Luzernu.
ObraŠčanje umetno demudiranih površin v različno poluiranih nahajališčih pri Rovinju. Kongres CIEMS v Luzernu.
Primer zonacije alg na nekaterih otokih rovinjskega arhipelaga. Kongres CIEMS v Luzernu.
Andrej Sel i škaf
Preučevanje vegetacije in njene odvisnosti od t a J, Seminar za učitelje osnovnih in srednjih šol v Ljubljani.
Mitja Zupančič
Varstvo narave v Jugoslaviji. Vzhodnoalpsko-dinarsko društvo za proučevanje
vegetacije. Bad Kleinkirchheim. BIBLlOGftAiLIO RAZISKOVALCEV GLEJ SlUAN 2Sl.
INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE
Člani in zunanji sodelavci inštituta SO kot doslej raziskovali na svojih delovnih mestih zunaj ZRC SAZU.
Z namenom, da bi spremljal in usmerjal razvoj medicinske znanosti, prireja inštitut diskusijske večere in pogovore za okroglo mizo, na katerih raziskovalci in povabljeni strokovnjaki medicinskih in sorodnih vej poročajo o svojih izkušnjah in rezultatih svojega dela.
Na povabilo Instituta je dne 17. aprila 1984 proi. dr. Alojz Kralj, redni profesor Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, predaval o temi »Lokomo-cija paraplegičnih bolnikov oh uporabi električne stimulacije-».
Dne 24. maja 1984 je na povabilo inštituta predaval prof. dr. Vinko Dolenc i Univerzitetne klinike za nevrokirurgijo o temi »Novosti v mikrokirur-škem zdravljenju tumorjev lobanjskega dna in rekonstruktivni posegi na možganskih žilah in živcih. Današnja resničnost, želje in načrti 2a Jutri«.
Dne 21. marca 19H4 je bil na inštitutu pripravljalni sestanek za razpravo »Problemi in možne rešitve na področju medicinskih raziskav v SR Sloveniji*, ki je potekala 28, marca 1984 V dvorani SAZU, Novi trg 3, Gradivo za razpravo o kritičnem finančnem položaju raziskovalnih možnosti v medicini je pripravil prof. Brzin v sodelovanju S prof. Adamičem, prof, AndoljskOVO in prof. Erjavcem,
BIBLIOGRAFIJA
RAZISKOVALCEV V INSTITUTIH ZA LETO 1984
INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK France Hrala.j
SEoueitsfco bektnifi se «igrati se«, Jezik in slovstvo 29, 1983/84, št. 4, Str. llfl do 110,
SEouertsfco plefnja »romarski čoin na Bledu«. Jezik za slovstvo 29, 1983/84, 51. S, str. 294.
Idndmjls. Bokal
Zdravstveni obzornik in slovenska medicinska beseda. Medicinski razgledi 23, 198i, supl. 8, str. 649—660 (soavtorica).
Ivana Černelič
Medicinska terminologija d Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Medicinski
razgledi 23, 1984, supl. a, str. 559—589, Medicinski terminofoiki slovar. Poskusni snopič črke A. Medicinski razgledi 23, 1984, supl. 8, str. 591—508 (soavtorica).
Metka F ur lan
Prasloimnsfco *p!esti »govoriti« ali hiš cen je Piomonimof. Jezik in slovstvo 29, 1983/84, št. 4. str. 120—123.
Sonja Horvat
Psihiatrija in njeno besed je. Medicinski razgledi 23, 1984, supl. 8, str. 183—190. (■rane Jakopin
Osebna i mena na Slovenskem ob prehodu v 16, sioleije. XX, seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj. Ljubljana 1084, str. 275—284.
Morje in imena. Obzornik Prešernove družbe, Ljubljana 1983 (izšlo 1984), št. 12, str. 895—897.
Posfciis jezifeotJfie primerjave odlomkov iz slovanskih medicinskih besedi!. Medicinski razgledi 23, 1984, supl, 8, str. 725—T32.
Zvouka Lcrter-Mancini
Razmišljanje o jezikovnem oblikovanju Medicinskega Kvedenstua Janeza Mii-čmsfcepa. Medicinski razgledi 23, 1984, supl. 8, str. 388—404,
Jakob Müller
Slovnica krajevnih imen grosupeljske občine. Zbornik občine Grosuplje 13, 1984, str. 133—131,
Nekatere značilnosti sodobnega i ¡okenskega anatomskega izrazja. Medicinski razgledi 33, 19&4, supl. 8, str. 309— 310.
France Novak
Sta Učne tipologija V Dalmatinovi Gmajn predguvori čez vso sveto Bibllo. Jezik in Slovstvo 29, 1983/84, št. 8, str. 183—187. Pomenske ¿načilnosti besednega zaklada slovenskih protestantskih, piscev. XX. seminar slovenskega jezika, literature Ln kulture. Zbornik predavanj. Ljubljana 1984, str. 285^304. Jezik Koiiherjevega rokopisa. Medicinski razgledi 23, 1984, supl. 8, str, 261—203
Francka P rem k
Historična leksifcogra/ija po svetu in doma. Ob itirisfoletniii akademije delta Crusca v Firencah. Naši razgledi 33, 20. S. 1984, St. 8, Str. 240—241.
Miloš Rybai
Nove tuje historične publikacije v osrednjih ljubljanskih knjižnicah v letu J98J. Zgodovinski časopis 3i, 1982 {ižilo 1984), št, 3, str, 207—291 (soavtor). Jože Mlinarič: Kartuzija Pleterje 1403—J595. Znamenje 14, 1984, št, 1, str. 94—90,
Zgodovinska podoba fcariuzije JurkloSter. Redovništvo na Slovenskem i. Ljubljana 1984, str. 149—161. Kartuzija Pleterje po obnovitvi do danes. RedovniŠtvo na Slovenskem 1. Ljubljana 1984. (Priloga, 10 str.). -Stovenski" grb v kraljevini SHS (Juposlavijij, Moborjev koledar 198S. Celje 1934, str, 47—50.
Marko Snoj
Problem i-jevske in u-jevske barve v refleksih zlogotvornih ionantou n, m. r, l t> baltoslotmnsfcth. jezikih. Ljubljana 1984, 155 str. (Magistrska naloga). Kaj se skriva v besedi volkodlak? Jezik in slovstvo 29, 1933/34, St. 4, str. 123—126.
Ivanka Sircelj
Medicinski slovarji in slon ar nikl, Medicinski razgledi 23, 1984, supl, B, str. 501—521,
Stanje in vprašanja sodobne medicinske terminologije, Medicinski razgledi 23, 1984, supl. 8, 281—38 S (soavtorfca).
Cvetan a Tavzcs
Veterinarski termlnoIoSJci slovar. Medicinski razgledi 23, 1984, supl, 0, str. 611— 614.
INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO Dragan BoziČ
Srebro i bron nt iz Curuga (Bačka). V: Keltoi, Kelti i njihovi suvrememici na
tlu Jugoslavije. Ljubljana 1934, str. 31—32, Naoružanje ratnika mladeg ieljeznog doba. V: Keltoi, Kelti i njihovi stiure-
menici na tla Jugoslavije. Ljubljana 1984, str. 77—82. Posule Kelta. V: čfeltoi, Kelti i njihovi suvremenlci na fitt Jugoslavije. Ljubljana 1984, str. 87—91. Literatura. V:Keltoi, Kelti i njihovi suvre menici na t Iti Jugoslavije, Ljubljana 1934, str. 93—103.
Jugoslawien. V: Kommentierte Bibliographie zur Archäologie der Kelten 3, 1979t8t>. Marburg 1084, str. 80—99,
Slovenska arheološka literatura 1983. Arheo 4, 1984, str. 42.
Kritisches zu der »Hebelstangentrense* t?on Sotin-Zmajevac (SEauionien) uttci dem »Kampfhorngriff« von Vi nji vrh bei Bela cerkev (SlowenienJ. Arheološki vestni k 34, 1983, Str. 421—430 (izšlo 19B4).
O storosfi konjeniškega 0roba št. 16 z ¡atenskega grobišča na beograjski Kara bitmi. V: Keltski voz. Keltski grobovi z vozom. Brežice 1934, str. 133— —139.
Ločica pri Vranskem, XVI, 37 2alec. Varstvo spomenikov 26, 1984, str, 202 —-203 {soavtor L Turki.
Slavko Cifclenečltl
Caieški grič — Linhartov «■Neviodunum-»? Arheološki vcstnik 34, 1983, str. 431—441 (izšlo 1084).
Utrdba Korinjsfci hrib v arheoloških obdobjih, Zbornik občine Grosuplje 13, 19-04, Str. 145—160.
Arheološka podoba. Svet med Bočem in Bohorjem, Šentjur pri Celju — Šmarje pri Jelšah 1984, str. 82—91.
Die Keramik des 4.—6. Jh. aus den Fundorten Gradec, Ti-nje und Korinjski hrib. Archaeologia Austriaca G8, 19&4.
Pristana Tiad Stično; Ve Hita Račna; Veliki Korinj; Dobrljevo; Rovišče. Varstvo spomenikov 28, 1984, Str. 268, 268—273, 273—277, 217 {soavtor I. Türk), 220 (soavtor I. Turki.
Ju ti pz Dular
Gomiino grobišče v Loki pri Črnomlju. Arheološki vestnik 34, 1083, str. 219— 244.
France Leben
Arcftäoiogiscfter Beitrag zum Schutz ron Skocjan und Umflelmng. Mednarodni simpozij Zaščita Krasa ob 160-letnici turističnega razvoja Škocjanskih jam. Sežana 1983, str. 71—76.
Arheološki prispevek k zaščiti Skocjana in okolice. Varstvo spomenikov 26, 1984, Str. 7—10.
K HrReoIoifcemii raziskovanju jam tut Sežanskem. Sežanski Kras, Sežana 1984, str. 24—29.
Andrej Pleterskl
Boriroj Postal, K časni stovanskitnu osidleni fifecBatfi-PahansIca. Arheološki
vestnik 35, 19B4, str, 372—374 (ocena).
Noliči z rauojlcoma v zgodnjem srednjem veku. Arheološki vestnik 34, 1981, str. 375—395,
Simpozij »Stiki srednjeevropskih Slovanov iti drugih ljudstev V 6. do JO. sto!.", IVauč VoüOfcany, 3. do 7. oiciober 19SJ in nekaj misli Ob ti jem. Arheo 4, 1984, str. 33—34.
Bled — Pristaja; Gorička pri Bledu,- Marija Dob je. Varstvo spomenikov 26, 1984, str, 277, 277—278 (soavtor T. Knific) 236.
Ja rasla v Sasel
Peter Petru (1930—1963). Arheološki vestnik 34, 1983, str. 17—22.
O Valuasorjeuetrt rimskem napisu iz Škofje Loke (VniuasOrS römische Inschrift von Škof ja Loka, CIL III 3501). Loški razgledi 30, 19B3, Str. 11—14.
Aquileia fra l'Tiaüa e l'Illirico. Riflessioni nel ciTlteilario nel MuseO Nationale, Antiehitä Altoadriatiche 23, 19&3, str. 17—29,
Senator: ed apartenenti ali'ordine senatorio provenienti delle province romana di Dada, Tracia, Mesia, Dalmazia e Pannonia. Epigrafia e ordine senatorio IT, 19B2, str. 553—581.
Circitor (Zu AEp I93S, 91, Ratiaria). Ratiarensia 2, 1984, str. 77—00,
Napisi v mozaičnih tleh emonske krstne kapele in cerkvenega portika (Inscriptions oni the mosaic floor m the baptismaï chapel and church portico in, Emona). V: Ljudmila Plesničar, Starofcrščanski center u Emoni, Ljubljana 1983, str, 52—59.
Galenova nauzočnost in delo na slovenskem prostoru (On GaEen's présence and itork in ihe area of Slovenia). Zdravstveni vestnik 53/10, 19S4, str-515—518.
Maria Giovanna Arrigoni Bertini, II problema dell'ascia sepolerale e le epi-grafi romane con l'asùia di Parma. Gnomon 1984, str. 280—281.
Sefiidii von Po ¡a. Eplgratia e ordine senatorio T, 1982, str. 481—484 (soavtor W. Eck).
LiboTtius Severus. Epigrafia e ordine senatorio I, 1982, str. 485—4B7 (soavtor B, Josifovska Dragojevič).
Zupančičev rokopis celejanskih spomenifeou iz leta IS13 fHandîcfirf/tîicFies Vcrzeichnis romtscher Antiken aus Celje nora 1812). Arheološki vestnik 34, 1933, Str. 399—407 (soavtor V. Kolšek),
Štirideset r¡mikih napisov iz Istre (Quarante inscriptions romaines et fragments d'Isirie}. ArheoloSkl vestnik 35, 1934, str. 295—322 (soavtor B. Ma-rušič).
Ivan Turk
Police, PodbreSenca; Vransko; Zgornje Corée, Lahov breg; Ločica pri Vranskem, Senčna; Dobrijevo. Pleš; Rovišče; Plešivica, Vrbičev hribec (poročilo o sondiranju}; Spodnja Biîpa, fîtlpa i V (sondiranje); Reka, Divje babe J—IL Varstvo spomenikov 26, 1964, str. 220, 264, 264—265, 202—203 (soavtor P. Božič), 217 (soavtor S. Ciglenečki), 220 {soavtor S. Ciglenečki), 189—191 {soavtor j a M. Culiberg, D. Vuga), 201—202 (soavtor j a J. Dirjec, G, Hirschback-Merhar), 191—103 (soavtor J. Dirjec).
Ezcauation in the Bticfio Kiro Care (Buïparia). Final Report. Arheološki vestnik 35, 1934, str. 355—361 (ocena).
Zamedvedica pri Plešivici. Novo eneolitsko naselje na Ljubljanskem barju. Arheološki vestnik 35, 1984, str. 76—89 {soavtor D. Vuga).
ZGODOVINSKI INSTITUT MILKA KOSA
Stane Granda
Osnovne družbenoekonomske značilnosti slovenskega gozdarstva w Časii med obema uojnama. Acta historico-oecOOOmlca lugoslaviae 10, 19B3, Str. 143— 152.
Ob življenjskem jubileju Janka J ar ca. Arhivi 6, 1983, str, 176,
Poskus organizacije slovenskega zavarovalništva V Ljubljani v drugi polovici 19. stoletja. V: Zgodovina Ljubljane. Prispevki za monografijo. Ljubljana 1964, str. 238—244.
Jože Gregorič, Pisma Petra Pavla Glavarja Jožetu Tomi ju 1761—17 Si. Zgodovinski časopis 37, 1983, Str. 146 (ocena).
Acta Ecclesiastica Sloveniae 5. Zgodovinski časopis 37, 193-3, str. 251—253 (ocena).
Marko VValirtisch, Slovensko bančništvo in posojil niši vo na Goriškem. Zgodovinski Časopis 37, 1993, str. 149—150 (ocena),
Levstikov zbornik. Zgodovinski časopis 3<5, 1982, str. 25S—259 (ocena).
Žarka Skrabl, Hranilntitfo na Dolenjskem in v Beli krajini, France SfttkI, Hreni Etni tli o v Skojj j Loki. Gradivo in razprave 5. Arhivi 6, 1983, str. 16G (ocena).
K va Holz
Kazalo oseb. V: I. Hribar, Moji spomini II. del, Ljubljana 1984, str, 663—677.
Gospodarski položaj mestnega urodriiSira ljubljanskega v drugi polovici 19. stoletja. V: Zgodovina Ljubljane. Prispevki za monografijo. Ljubljana 1984, str. 245—354.
Tuje historične publikacije v osrednjih ljubljanskih fcnjičnicah v letu 1981. Zgodovinski časopis 36, 1962, str. 267—291 {S soavtorjl).
Vloga gozdov v gospodarskem življenju naših narodov v preteklosti. Poročilo s simpozija v G lazu ti na Kočevskem 7.—9. 11, 1933. Zgodovinski časopis 37, 1983, str. 133—134.
Zgodovina « slikah J—iS. Zgodovinski časopis 36, 19B2, str. 380—382 {ocena).
Slovenci ob Soči med BTdi in Jadranom. Zgodovinski časopis 37, 1983, str, 343 (ocena).
Zorita Sfctabl, Hrimilništvo na Dolenjskem in v Beli krajini; France itukl, Hi*a«ilftištVo V Skofji Loki. Gradivo in razprave S. Kronika 32, 1384, Str. 80—81 (ocena).
Jasna Kogoj, UrŠulinke na Slovenskem — ob 200-letnici prihoda urjulink i> Škof jo Loko. Kronika 32, Str. 80—87 (ocena).
Darja Mihelič
Naj starejša piranska notarska knjiga (1281—1287/89!, Viri za zgodovino Slovencev 1. SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa Z H C SAZU, Ljubljana 1984, 250 str.
Prispevek k poznavanju poslovanja prodajaln v srednjeveškem Piranu. Slovensko morje in zaledje. Zbornik za humanistične, družboslovne in naravoslovne raziskave 6—7. Koper 1994, str, 09—79.
Drobtinica iz družabnega, življenja srednjeveškega Pirana. Kronika 32, 1984, Str. 7—10.
Bamberški gozdni red za Kanalsko dolino in Koroško iz 15X4. Acta historico-oeconomlca Iugoslaviae 10, 1983, sir, 51—58.
Poslovanje Zgodovinskega druživa Ljubljana od 11. marca 1982. Poročilo z občnega zbora 14. aprila 1933. Zgodovinski časopis 37, 1933, str. 130—131.
Janez S um rada
Podložnišfco prebivalstvo komornega gospostva Pazin « tridesetih letih J6. stoletja, Vjesnik historijskih arhiva u Hijecl l Pazinu XXVI, IÔ33, str. 81— 101.
Angleška popotnika u slovenskem alpskem svetu leta 182&. Planinski vestnik 84, 1984, Št, 7, Str. 291—290 + slika, št. 9, str. 394—398.
XXI, zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Celje od 29. septembra do 2. oktobra 19$2. Zgodovinski časopis 36, 1982, str. 248—249 (poročilo).
Délia Blotse. Giorgio Brischl, Annamaria Conti, Lucta Pillon, Michèle Za china. Le magistrature eitta&ine di Trieste nel secoîo XiV. Roma 1982. Kronika 32, 1984, str. 82—8.3 (ocena).
Répertoire d'étude balkaniques 1966—i97S, J. Sofija 198S. Zgodovinski časopis 37, 1983, str. 144—146 (ocena).
UMETNOSTNOZGODOV1NSKI INSTITUT FRANCETA STELETA Vera Baloh
Knjižna ilustracija. V: Seresija na Slovenskem. Ljubljana 1984, str. 58—63, Likovna enciklopedija Jugoslavije. 1. A—J. Zagreb 1984 (geslo: Didermajer).
Emilljan Ccvc
Gotika u Sloveniji i Hrvatskoj. Beograd, Prosveta-Jugoslavija, 1984, 179 str. (soavtorja Radovan Ivančevlč in Andela Horvat).
Slovenska Hitoma umetnost v NOB. V: Kultura i nauka U narodnooslobodi-¡cčkotn rafti 1 revoluciji, Skopje 1904, str. 409—416,
Vmetnostnozgodovinski pogled na Valvasorjevo izdajo Ovidijevih metamor-foz. V: Publij Ovidij Naso: MetamorfOze. Ljubljana 19B4, str. 263—279.
Likovna umetnost v srednjeveški Ljubljani, V: Zgodovina Ljubljane, Prispevki za monografijo. Ljubljana 1904, str, 96—102.
JVTova umelnostnozgoiiovtnska odkritja v Crngrobu. Loški razgledi 31, 19B4, str. 33—39,
Štukature u sfiSkem vhodnem stolpu iz leta 1620. Zbornik občine Grosuplje 13, 1984, str, 101—172.
/ram Pregelj in likovna umetnost. V: Preglje» zbornik. Ljubljana 1984, str, 29—42.
Akademik Marjan Muilč, lit m^moriam. Naši razgledi 33, 1904, St. 2, str, 42—
43,
Likovna enciklopedija Jugoslavije, 1, A—J. Zagreb 1985. {gesla: almanah, Andrej iz Loke, Bezlaj Peter, Dolinar Stefan, Geigerfeld Hans Georg, Gornji grad, Gospa Svefa. Craitovar Simon Tadej VoZbenfe, Grilc Ludvik, Hren Tomaž, Jurko iz LokeJ,
Damjan PrelovSek
ArchUeetura jaetennis. Josef Plečnik ¿pitčszete, Magyar ipltfimtivčszet. Budapest 1984, St. 3, Str. 50—55.
Ljubljanska arhitektura IS. stoletja. V: Zgodovina Ljubljane. Prispevki za monnprafija Ljubljana 19B4, str. 177—188,
Secestja in Slovenci. V: Secesija na Slovenskem. Ljubljana 1984, str, 17—22.
Likovna enciklopedija Jugoslavije. 1. A—J. Zagreb 1984, (gesla: iager Ivan, Fabiani Moa;, Goričane, Gruber Gabriel).
Vida Urek
Bibliografija sode lav cev Inštituta za zgodovino delavskega gibanja za leto I9S3, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 24, 1984, str. 223—230.
Bibliografija, Bilten Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva Ljubljana 1984, št. 7, 8, 9, str. 6—21 (soavtorica).
Borut Uril«
.Rezbar Jernej Vrtav in slikar Luka Sarf. Trinkov koledar 19B4, str.
Hezljanski oltarji 17. stoletja v Goriških brdih. V: Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v., XX, 1984, str. 41-64,
Kobariški rezbarji v Beneški Sloveniji. V: Trinkov koledar 1985, Gorica 1984, str, 58—71,
MUZIKOLOŠKI INSTITUT Danilo Pokom
Uvo^. Revizijsko poročilo. Rekonstrukcija triosonret v G, C, C, G in O dum. V: Amandus Ivančič; Sonate a tre, Monumenta artis musicae Sloveniae, I. Ljubljana, 1983, Str. X—XIV, 1—B7 (izSlo 1964). V vod. Revizijsko poročilo. ftekonsl rukci ja simfonij v G, A in B dum. V: Amandus Ivančič, Simfonija za dve violini in bas. Monumenta artis musicae Sloveniae, III, Ljubljana, 1984, str. IX—X, 1—47. Jugoslovanski muzlčki leksikon. Zagreb 1984, (gesli Amandua Ivančič, Muziko-
loiki inštitut ZRC SAZU. Komentarji h koncertom Simfonikov RTV Ljubljana 19. 1., 9. 2., 28, 4., 31. 5.,
14. 8., 19. 10., 23. 11. tn 21. 12, 1984, Komentarji za gramofonske ploSče Založbe plošč in kaset RTV Ljubljana (Jakob Gallus, Benjamin ipavec, Vilko Ukmar, Johannes Brahms).
Jurij Snoj
Fragmenti srednjeveških koralnih rokopisov v ljubljanski semcniikt knjižnici. Muzlkološki zbornik XIX, Ljubljana 1933, str. 5—16 (izšlo 1984),
INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEI>E
France Bemik
GLEJ STR. M.
Franca But to lu
Tine Hribar: Drama hrepenenja. Primerjalna književnost 1, 1934, ät. 1, str, 45—49 (ocena).
Marjan Dolgan
Kompozicija Pregljevih romanov. V: Pregljev zbornik. Ljubljana 1984, str, 57—62.
Literarna upodobit eu reformacije pri Ivanu Preglju. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture XX, Ljubljana 1934, str. 169—177.
Zdenko Skreb — Ante Stamač (ur.): Uuod u književnost. Primerjalna književnost 7, 1984, St. 1, Str, 33—55 (ocena).
Od pregledne zgodovine do skrivnostnega ëivljenja. V: Miäfeo Kranjec: Plenum kuitnrnih delauceu OF, 11. sklic, 1983, Radenci (itd.). Ljubljana 1984, str. 57—60.
Dodatek k bibliografiji za 1. 1981:
Povojna slovenska pripovedna proza. V: Jeiici i kjjjUetmoitf jugoslovetrsfcih naroda i narodnosti u XX. veku. Beograd 1981, str. 197—203 [Jugoslovenski seminar za strane slaviste, 32).
Darko Dolinar
O mestu prevoda v literaturi. Jezik In slovstvo 29, 1983/84, št. 4, str. 113—113.
Janko Kos: Očrt literarne teorije. Primerjalna književnost 7, 19B4, št. 1, str. 39—43 (ocena).
Beseda urednika. Delo - Književni listi, 20, 7, 1984, str. 10 (ob objavi odlomka iz Literarnega leksikona 23).
Literatura. Tretji, popravljeni natis, Ljubljana 1984 (Leksikoni Cankarjeve založbe). (Soavtor: prispeval okoli 400 literarnozgodovinskih in filoloäklh gesell.
Dr, France Kidrič. V: Med BoČem in Bohorjem, Šentjur pri Celju — Šmarje pri Jelšah 1984, str. 737—740.
Primerjalna književnost 7, 1934, št. 1, 2 (glavni in odgovorni urednik).
Nada Gspan-Prašelj
österreichisches biographisches Lexikon JSIï—J950, 4L zv., Dunaj 1984. Gesli: Alojzij Repi i, Alojzij ReS.
Jože Munda
Bibliografija Slovenske matice. 1964—1983. Ljubljana 1934, 145 str.
Hauptmann pri iws. V: Gerhari Hauptmann: Iz novel in dram. LJubljana 19B4, str. 460—402 (bibliografija),
Jensen pri nas. V: Johannes Vilhelm Jensen: Padec kralja. Ljubljana 198J fl984), str. 460 (bibliografija).
Kipiinp pri nas. V: Rudyard Kipling: Novele. Ljubljana 1984, str. 379—382 (bibliografija).
Miniaturna knjiga. The miniature boofc. Bibliografija mednarodne razstave. Ljubljana 1964, 590 str.
Pregledi. V: Josip Jurčič: Zbrano delo XI. Ljubljana 1084, Str. 433—489.
Saint-John Perse pri nas. V; Saint-John Perse: Izbrano delo. Ljubljana 1984,
str. 267—268 (bibliografija).
Seferis pri nas. Vl Giorgos Seferis: Izbrane pesmi. Ljubljana 1984, str. Z10 (bibliografija).
VI a sla Pachelner-Klander
Pojasnila k sanskrtskim izrazom. V: Rabircdranatft Tagore: Sadhana, pot k popolnosti. Ljubljana 1984 (Kondor, 210), str. 115—122. Tudi v; Rabindra-nath Tagore: Spevi. Sadhojia. Ljubljana 1934, str, 201—20Š,
Indija in Slovenci. Bibliografija. Gradivo do 1. 1945. Kulture Is tok a 1, 1984, št. 1—2, str. 122—130 (soavtorica),
Metka Pavčit
Some reflections on Atigustin Weisbach. Godiš en zbornik na Medicinskiot fakultet vo Skopje 29, I9B3, str. 153—154 (izšlo I9S4).
Majda S ta no vn ik-15 line
Beseda urednice. Delo - Književni list), 15, 9.19B4, star. 10 (ob objavi odlomka iz Literarnega leksikona 25),
Carrollov literarni nesmisel na Slovenskem, Otrok in knjiga 12, 1&B4, št. 19, str, 35—50.
Prispevki iz razprave ob referatih o mladinski prevodni književnosti. Otrok in knjiga 12, 1984, Št, 19, str, 51—52, 55, 59—pO, 70.
Slovene poeti on their vocation. Le H vre slovčne 22, 1984, št, 3, str. 51—SO.
Miscellanea: od pogovorov do polemik. V: Anton Ocvirk, Miscellanea. Ljubljana 19B4, str, 807—831,
Štefan Barbarič: Turgenjev tn siouenski realizem. Primerjalna književnost 7, 1984, št. 2, str. 5G—5B (ocena),
Coume, A Chinese Journal of Comparative Literature. Primerjalna književnost t, I9B4, Št. 2, str, 67—08 (poročilo)-
J tria Skulj
Janko Kos: Morkiizem in problemi literarnega vrednotenja. Primerjalna književnost 7, 19B4, št. 2, str. 50—55 (ocena).
INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE
Angclos Baš
Opisi kmečkega oblačilnega videza na Slouensfcem v prvi polovici 19. stoletja. Ljubljana 1984, 168 str. (Gradivo za narodopisje Slovencev, 2).
Fran j o Ba£, Stavbe in gospodarstvo na slovenskem podeželju. Izbrani etnološki spisi. Ljubljana, Slovenska matica, 1EHJ4, 384 str. Izbral, uredil in opombe napisal Angelos Baš.
Oblačilne značilnosti na Slovenskem v 16. stoletju. V: XX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 2.—14. julij 1934, Zbornik predavanj, Ljubljana 1984, str, 69—8fl.
Moda. Traditlones 13, 1984, str. 71—85.
Kaj je pravzaprav moda? Večer 19B4, 20, okt,, 27. okt,, 3. nov,, 10. nov., 17. nov., 24. nov., 1. dec., 1984.
Tone Cevc
Arhitekturno izročilo piistirjeu, drvarjev in oglarjev na Slovenskem. Kulturnozgodovinski in etnološki oris, Ljubljana, DZS 1984, 314 str., 410 ilustr.
Votivna podoba iz začetka 19. stoletja in njena pričevalnost za stavbno zgodovino, Traditiones 13, 1984, str. 87—98.
Arhitektura občasnih, naselij in varovanje njene d^dličms Varstvo spomeni-nikov 20, 1984, str. 57—65.
Slovensko ljudsko arhitekturno izročilo. Rodna gruda 1984, št. 12, str, I,
I, Sprajc, O razmerju med arheologija 4« etnologijo. Tradition es 13, 1934, str. £15 (ocena),
M- Makarovič, Strojna in Strojanei. Traditiones 13, 1984, str. 213—214 (ocena).
M. Pahor s sodelovanjem I. Hajnal, Po j am borni cesti. Traditiones 13, 1984, str. 211—213 (ocena).
ls«r Cvetko
Razmišljanje ofr izdaji nove Helidonove plošče "Koroška". Glasnik Slovenskega etnološkega društva 23, 1983, št. 3—4, str. 106—107.
Vrhovi ki pust in njegovo zvočna podoba. Glasbena mladina 7, 1903/1984, str. 13.
Diskusije v etnoTOiizikolOšfci sekciji na kongresu SUFJ v Ropaiki Slatini, Glasnik Slovenskega etnološkega društva 24, 1984, Str. 19—23.
Vesoče rej pod lipo, Ljubljanski oktet, Helidon, P 84. Spremno besedilo na ovitku plošče.
Ob 50-letnici ustanovitve Folklornega inštituta. Ljubljana 1984, Summary, 53—56 (prevod).
Jurij Fikfnfc
Elementi za branje Linhartove Županove Micke in Hichterjeve Die Feldmühle. Slavistična revija 1984, št. 1, str, 19—36
Dve Drabosnjakoui deli Izgubljeni sin in Pasión v besedilih, uprizoritvah in poročilih. Folklorni teatar u balkanskim i podunavsklm zemljama. SANU, BalkanoloŠki institut, knjiga 21, Beograd 1904, str. 191—195.
Iz etnološkega in folklorističnega dela Jakoba Volčiča, objavljenega V Afcívica h I85Í—1881, Etnološka tribina 6—7, Zagreb 1984, str, 07—105.
iVa poti k etnologiji. Traditiones 13, 1984, str. 212—213 (ocena).
Naš ko Križ tiar
Pustovanje v Drežntei. Moj mali svet 3, 1984, str. 49—50.
f. Počfcor, Sifvarji. Traditiones 13, 1984, str. 214—215 (ocena).
»Festival dei popoli« spet s slovensko udeležbo. Traditiones 13, 1984, str. 185—186,
Zmaga Kumer
Ob 50-letnici ustanovitve Folklornega inSfituin. Podatke zbrala in uredila Zmaga Kumer. Ljubljana 1984, 56 str,
Slovenska ljudska pesem na Koroškem. Koroški Slovenci v Avstriji včeraj in danes, Ljubljana I9i?4, str, 148—153,
Pol stoletja dela za slovensko ljudsko g las bo. Koledar Mohorjeve družbe &a 19S5, Celje 1984, str. 118—120,
P<7 polju gre sam svet Bernard. Koledar Mohorjeve družhe za 1085, Celje 1984, str. 83—85.
Balada o rokovnjaČu Matjonu, Traditiones 13, 1984, str. 35—47.
Ja h res bi bi io p rap h ie der Volksballadenforschung. Annual Bibliography of Folk Bailad Research, 13/1983 mit Nachträgen. Hrsg. von der S.I.E.F. — Kommission für Volksdichtung durch Zmaga Kumer in Zusammenarbeit mit Rolf Wilh. Brednich und Jürgen Dittmar. Ljubljana 1084, 56 str. (red,).
/Govor v spomin pro}, dr. Roberta Wildhaberja na komemoraciji v Baslu 19S3/. Gedenkfeier für Robert Wiidhaber, Verhandl. Naturf. Ges. Basel 94, Basel 1984, Str. 321—331.
J. Dragee, Glasbena folklora Prlekije, Pesmi. Jahrbuch für Volksliedforschung 20, Berlin 1984, str, 204—205 (ocena).
Leksikoni Cankarjeve založbe. Glasba. Druga, dopolnjena izdaja. Ljubljana 1984 (etnomuzikološka gesla).
Ni ko Kuret
Moške slovenskih pokrajin. Ljubljana, Cankarjeva založba, 19B4, 544 str., 148 slik, 19 zemljevidov. Engllsh summary.
Dve lutki iz Emone. Arheološki vestni k 3 S, 1984, str, 347—352,
Slo verts fci etnografski muzej in Inštitut za slovensko narodopisje. Traditiores 13, 1984, Str. 166.
Piani na pred poldrugim stoletjem. V: Med Bočem in Pohorjem (zbornik), Šentjur pri Celju — Šmarje pri Jelšah 1984, str. 132—135.
Iz ljudskega življenja. V: Med Bočem in Bohorjem (zbornik), Šentjur pri Celju — Šmarje pri Jelšah 1984, str. 140—159.
Ana Wambreehtsamer (1897—1933). V: Med Bočem in Bohorjem (zbornik). Šentjur pri Celju — Šmarje pri JelSah 1984, str. 745.
K. Horak, Das deutsche Volksschauspiel in Mittelungarn. Tradltiones 10^12, 19B4, str. 293 (ocena).
J.Lanz, Krippenkunst in Schlesien. Traditionen 10—12, 1904, str. 297 (ocena).
P. Kaufmann, Brauchtum in Ostedeich. Tradltiones 10—12, 1984, str. 298 (ocena),
RöIIin, A. Bru hin, »Die alti Reliefe- von Wollerau. Traditiones 13, 1984, str, 239 (ocena).
T. Cevc, Die bauliche Überlieferung der Hirten, Holzfäller und Kohlenbrenner in SÏOWetilen (Zusammenfassung). T. Cevc, Arhitekturno izročilo pastirje«, drvarjev in oglar j eu na Slovenskem. Ljubljana 1904, str. 255—304 (prevod}.
A, Rai, La nomenclature s loué n e pour la notion d'ethnologie. (Résumé). Traditiones 10—12, 1984, str, 164 (prevod).
Helena Loïar-Fodloffar
Utrinki iz slovenskih svatbenih Seg. Folklorist 7, 1984, št. 1, str. 6—8,
Volkskunde als akademische Disziplin. Studien zur Institutionenausbildung. Traditiones 13, I9B4, str. 230—239 (ocena).
Minderheiten und Regionalkultur. Traditiones 13, 1984, str. 237—233 (ocena).
D. Rešek, Šege in verovanja ob Muri in Rabi. Traditiones 13, 1984, str. 204 (ocena).
Milka Matlietov
»Poslušaj me no malo«. Rezijanska sveta pesem (iz 16_ stoletja?). Trinkov koledar za 1984, Gorica 1983, str, 123—134.
»Poslušaj me no malo«. Un vecchio canto resiano. Al l'ombra del Canin — Pod Tjanînowo Sinco, Prima vera 1984, str. 8.
Šestdeset let Slovenskega etnografskega muzeja. Delo, 5, 5. 1984, Str. 14,
Jozafat in Barlaam v Reziji. Trinkov koledar za 19B5. Gorlca-Cedad 1984, Str. 132—157,
Pesmi O Marku (Knezu, Kraljeviču ipd.) na Slovenskem. Traditiones 13, 1984, Str. 49—58.
Smrt (AT 332), [Prevod in spremna beseda k pravljici Tine Vajtove.] Traditiones 13, 1984, Str. 144—148,
Folklorne drobtine iz S vet ja (Svetine) pri Celju. Traditiones 13, 1984, str, 156— 15».
Čudne navade za klicanje dežja: 2, Z ognjem na vodi V Kotu. Traditiones 13, 19B4, Str. 195—19B.
»J uzda iauspersktt". Traditiones 13, 1984, str, 19B—199,
O rezijan&éini i> -Merianu«, Traditiones 13, 1984, str. ITI—172. (Soâvtor Dušan Ludvik).
Tina Vajtova (T900—198*). Traditiones 13, 1984, str, 167—190.
Alojzij Bolhar (1899—1984). Traditiones 13, 1984, str. 191—194.
Po dvajsetih le lih [od smrti I, Grafenauer ja], Traditiones 13, 1984, str, 5—6.
V. IVovcfc, Slovenske ljudske molitve. Ljubljana 1983. Traditiones 13, 19S4, Str. 219—223 (ocena).
D, Nanevski, Vf ¡ins ki konjič. Samovilskoto konjče. Traditiones 13, 1984, str. 2î3—335.
N1MI -nisi verum. All'ombra del Canin — Pod Tjanynowo Sinco. In verno 1394, N. 4, str. 6 {polemika).
Un grande me rito suo; il resinno ne i bollettino. All'ombra del Canin — Pod Tjanynovo Sinco. Inverno 10ÎÎ4, N. A, str, 4,
Prezrta objava devet ziljskih pesmi, z vtisi J. J. Sreznevskega ob reju pod Jipo, zbijanju soda ipd. Slavistična revija 32, 1984, št. 4, str. 337—355,
Mirko Ramovš
Vloga ljudskega piiïa u življenju izseljencev. Traditiones 13, 1934, str. 59—82.
Akademska jolklorna skupina France Marolt. V: Ob iO-ietnici usta no» itve Fo! k Iomega inštituta. Ljubljana 1984, str. 49—52.
Gorenjski ljudski plesi. Koledar tovarne Sava za 1985 {priloga v slov. in angl.), Kranj 1984.
Izraz »kolo« v slovenskem ljudskem tsročilu. Folklorist 7, 1984, št. 1, str. 2—3 — Rodna gruda 31, 1934, št. 8/9, str. 1.
Ljudski ples v ms merjenem izobraževanja, Folklorist 7, 1984, št. 2, str. 24—25.
Priprava folklorne skupine za nastop. Folklorist 1, 1984, št. 3, str. 35—3fl.
Ljudsko izroči ¿o tudi prihodnjim rodouom. Kulturni poročevalec 15,1984, št. 85, str. 7—8.
Srečanje folklornih skupin Gorenjske. Folklorist 7, 1&84, št. 3, str. 46—47,
Jubilej Tonike Maroltove. Kulturni poročevalec 15, 1984, št. 60, Str. 10.
O programski usmerjenosti /olklornih skupin V zadnjih letih. Kje se kaže napredek in kako je bil dosežen. Kulturni poročevalec 15, 1984, 51. 03, Str, 12,
Marija Stanontk
Matija Valjavec kot slovenski folklorist. Etnološka tribina 6—7, Zagreb 1981, str, 1Û7—115,
Slovstvena folklora v domačem okolju. Mentor 8, 1984, str. 35—42,
Otroška slovstvena folklora. Traditiones 10—12, 1384, str. 85—94.
O razmerju do slovstvene folklore med slovenskim narodnoosvobodilnim pihanjem. Traditiones 10—12, 1934, str. 201—208.
O pripravah za izdajo slovenjih. poi>edk. Traditiones 13, 1984, str. 173—183.
Poglavje iz slovenskega izseljenstva (vpraSalnica). Glasnik Slovenskega etnološkega druStva 24, 1934, 5t. 2, Str. 27—30.
O spominu Cirila in Metoda v NOB. Prešernov koledar za leto 1985, Ljubljana 1934, str. 64—38.
Sîouenske ljudske molitve. Jezik in slovstvo 29, 1933^84, št 4, str. 36—37 (ocena).
Makedonske folklorne pripovedi i? slovenščini. Jezik in slovstvo 29, 1933/84, št. 5, str. 17B—ISO (ocena).
Od zrna do zrna — pogača! Mentor 1934, št. 4, str. 36—37 (ocena nekaterih šolskih glasil).
Zapis (ob pesmih Evgena Cestnika). Borec 10, 1964, str. 615.
Raztrgane korenine? Rodna gruda 30, 1983, št. 12, str. 27.
Mavrični dan. Rodna gruda 31, 1984, št. 10, str. 29,
jProbec iz pesniitva osvobodilnega boja. Prešernov koledar za leto 1985, Ljubljana 1984, str. 36.
izbor slovenskega NOB pesništva 1941—JS4S. Prešernov koledar za leto 19S5, Ljubljana 1984, str. 37—38, 54, 145, 156, 174.
M. Bor, Na pragu nove slovenske literature (spremna beseda k eseju). Borec 10, 1984, Str. 479.
M. Boškocič-Stnlli, Singala-Mingala. Vsmene pripovijetfce. Traditiones 13, 1934, Str. 225—228 (ocena).
Julijan Slrajnar
Etnomuzikološka dejavnost na Slovenskem v letu ÏS8Î. Informativni bilten: Eirtomuzikologija o Jugoslaviji, Zagreb 1984, str. 42—51.
Nekaj o harmoniki in godcih. Folklorist 7, 1904, št. 2, str, 22—23.
Slovenska etnomuzikologíja v letih 1848—1941. Etnološka tribina 6—B, Zagreb 1984, str. 71—30.
Objavljanje ljudske glasbe v teoriji in praksi. Traditiones 13, 1904, str. 167 dO 170.
M. Ramovš, Plesat me pel ji. Plesno izročilo na Slovenskem. Traditiones 13, 1934, str. 200—208 (ocena).
Marko Tf-rseglav
i(refcl;evffl zbirka ljudskih pesmi ob prelomu Stoletja, Etnološka tribuna 6—7, Zagreb 1934, str. 117—125.
Zaščita kulturne dediščine. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 23, 1983, Št. 2, 1984, str. 47—49,
Some problemi of the first joint Congress of Yuposlav EthnOlofíisís and FoE-klorists. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 24, 1984, št, 1, str. 11—14.
Razmišljanja V veter. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 24, 1934, št, 1, str, 23—21
T. Cubelič, Na stazama narodnag stvarata&tva. Glasnik slovenskega etnološkega društva 23, 1983, št. 2, 1984, str. 51—52 (ocena).
A. Goljevšiek, Mit in slovenska ljudska pesem. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 23, 1983, št. 2, 1964, str. 54—55 (ocena).
M. Bošfcovič-SfuHi, Usmena književnost ne kad i da na s. Traditiones 13, 1984, str. 226—231 (ocena).
£>. ButurOVič, Moriči oá stvarnosti dO usmene predaje. Traditiones 13, 1984, str, 232—233 (ocena).
Valcns Vodušck
Tridelni osmerec v slovenskih in drugih slovanskih ljudskih pesmih. Traditiones 13, 1984, str. 7—34.
Sinja Zemljif-Golob
PreUhot V orane, Gosposvetsko polje. Traditiones 13, 19B4,, str, 216 (ocena),
Ivan Trinko, Beneška Slovenija; Itajdimo v Rezijo! Traditiones 13, 1984, str. 216—217 (ocena).
Francek Mukič — Marija Kožar, Slovensko Porabje. Traditiones 13, 1984, str, 217 (ocena).
Slovenci ob Soči, med Brdi in Jadranom. Traditiones 13, 19B4, str, 217—218 (ocena),
INSTITUT ZA MARKSISTIČNE ŠTUDIJE
Aleš Erjavec
Estetika in epistemolopija- Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1984. 194 str.
L'architecture et les abeilles. Journal of the Faculty of Letters, The University of Tokyo, Aesthetics, »Circuites aestheticae«, Faculty of Letters, The University of Tokyo, zv, 8, Tokyo 1983, str. 59—07.
Estetifca in marksizem Adolf a Sancheza Vdzqueza. Anthropos, 1983, št. 5—6, str. 237—250.
Kafka — ideologija in estetika. Nova revija 1984, št. 31—32, str. 3629—3647.
Stvarnost umetničkog dela. V zborniku: Stvarnost i* umetničkom delu, Estetič-ko društvo Srbije, Beograd 1984, str. 35—38,
Zgodovinska zavest in govorica. Časopis za kritiko znanosti, 1984, št. 73—74, str, 7(^—79.
Kultura in njene zvrsti. V zborniku t Emancipacija v jugoslovanski družbi — protislovja in problemi. Knjižnica FSPN, Ljubljana 1984, str. 269—274.
Temeljno delo, 2 ras Id iz tokov svojega časa (Ob slovenski izdaji Zgodovine marksizma, ki jO je napisal Predrag Vranicki), Delo —. Književni listi, 26, 1. 1984, str. 7.
Možna estetika in njene možnosti (DZS je izdata filozofsko delo dr. Vojana Rusa »Možnost nove estetike). Delo — Književni listi, 2, 2. 1084, str. S—9.
Filozofija ne-Celega. (Ob knjigi »Zbirka« dr. Matjaia Potrča, ki je izšla v Znamenjih založbe Obzorja). Delo - Književni listi, 20. 12, 1984.
Tako imenovana alternativna in etablirana kultura, Mladina, (priloga Prizma), 8. 12. 1984, str. 9.
Neda Pagon-Brglez
Akcijska vloga marksizma v narodnoosvobodilnem boju. V: Zbrana dela Borisa Ziherla It. (predgovor). Ljubljana 1983, str. H—20.
Umetnost 15 družbi. V: Sociologija II, (del učbenika). Ljubljana 1954, str. 72— 84.
Uporabna i« menjalna «rednost idej. Delo — Sobotna priloga, 2. <J. 1954,
JVekaj teoretskih pomislekov o fculiurnf politiki. Sodobnost 32, IS54, str. 426— 431.
Razsvetijenski koncept kulturne vzgoje ljudstva in razreda. V: 1954, Ljubljana 1984, str. 34—39.
Kritika totalitarne kulture u umetnosti. V: 1984. Ljubljana 1934, str. 96—39.
Protislovja koncepta in uresničevatija koncepta socialistične samoupravne kulturne politike. V: 1984. Ljubljana 1984, 181—185.
»Ozadje predmeta sociologije. Anthropos, 1983, št. 3—4, str. 357—363.
VpraSanja o integrimnosti misii in družbe. Anthropos, 1983, št. 5—6, str. 253— 260.
RaSivoi K) ha
Mariotia teorija denarja t? Očrtih. (Ob Backhausovem poskusu rekonstrukcije Marxove teorije vrednosti; 2, del). Vestnik Inštituta za marksisti i ne Študije 4, 1984, št. 1—2, str. SI—115.
GEOGRAFSKI INSTITUT ANTONA MELIKA
Draga ftleze
Hribovske kmetije med dolinama Kokre in Drage. Geografski zbornik 23, 1984, Str. 09—138.
Poplavna področja na Blokah. Geografski zbornik 23, 1984, str. 273—299.
Mountain farms in. Slouenia. Geographica Iugoslavlca 5, 1984, str. 47—55.
Die Bergbauernhöfe in Slowenien. Münchner Studien zur Sozial- und Wirtschaftsgeographie 27, 1984, str. 63—75.
Karel Na tok
Razuoj relie/a in izraba ta i 1? L,ožni$kem gričevju. Geografski zbornik 23, 1984, str, S T—95.
Wutii nevihti s točo na celjskem območju, Geografski zbornik 23, 1984, str. 321—337.
O problematiki suie v Siouenijt. Geografski vestnik 50, 1984, str. 83—8S,
Milan Natek
Tipi rasti prebiualsiua v SR Sloueniji t? desetletju 1971—19SJ. Geografski vestnik 56, 1934, str. 39—51.
Nekatere geografske značilnosti izrabe uodtie sile 1? porečju Krke. V: Dolenjska in Bela krajina. Ljubljana 1984, str. 129—145,
Sestavine rasti prebivalstva d ob dob j« 1961—1981. V: Med Bočem in Bohor-jem. Šentjur 1984, str. 187—194.
11 — Letopis
257
Geografske značilnosti Polzele in njenega zaledja. V: Polzela. Polzela 19B4, str. 38—60.
Milan Orožen Adamič
Neurja in poplave Poljanske Sore V letu 1982. Geografski zbornik 23, 1984, str. 303—Si 8,
Potresna ogroženost Dolenjske. V: Dolenjska in Bela krajina. Ljubljana 1984, str. 77—88,
Milan Sifr«*
Poglavitne značilnosti geomorfološkega razvoja Dolenjske i posebnim ozirom na poplavnih področjih. V: Dolenjska in. Bela krajina, Ljubljana 1984, str. 38—56.
The main results of the geomorphological research of the Slovene Alpine area. Geographies Iugoslavica 5, 1984, 25—30,
INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA
Rado GosiHjdarii
O greolopiji krasa med Postojno, P Janino in Cerknico, Acta carsologica 12, 19B3, str. 91—105 (soavtor J. Cart,
O starosti sipe v Škocjanskih jamah. Mednarodni simpozij -Zaščita Krasa ob lfiO-letnicf turističnega razvoja Škocjanskih jam«. Sežana 1983, str, 20—21,
Jamski sedimenti in- speleogeneza Škocjanskih jam. Acta carsologica 12, 1933, Str. 27—48.
Kraške in hidrogeološke značilnosti Koianske doline ter njen prispevek k onesnaženosti Notranjske Reke. Acta carsologica 12, 1983, str. 87—39 (so-avtorja P. Habič, J. Kogovšek),
Hidrogeologija kraškega območja Pece in mežiškega rudnika t) severnih Karavankah. Zbornik referata 8. jug. simpozija o hfdrogeologijl i inž. geologiji, Knjiga 1. Budva 19H4, str. 109—112.
Peter lEabič
Turistične poti iti organizacija obiska v Skocjantkih jamah. Mednarodni simpozij »Zaščita Krasa ob lf!0-letnici turističnega razvoja Škocjanskih jam4-. Sežana 1983, str. 105—110.
Reliefne enote in strukturnice matičnega Krasa. Acta carsologica 12, 1983, str. 2—26.
Novo vrednotenje tektonskega oblikovanja reliefa v zahodni Sloveniji. Geografski vestnik 56, 1984, str. 3—12.
Strukturne oblike v kras« Dolenjske in Bele krajine. V: Dolenjska in Bela krajina. Ljubljana 1934, str. 57—66.
Kraške in hidrološke značilnosti Kubanske doline in njen prispevek k onesnaženosti Notranjska Reke. Acta carsologica 12, 1983, str. 67—89 (soavtorja R. Gospodarič, J. Kogovšek).
Ivan Kenda
Ktajos lovna Zbirka podatkov, Acta carsologica 12, 1983, str, 139—151 (soavtorja P. Jakovin, M. in A, Kranjc).
Janja Kogovšek
Vertikalno preni kanje na območju Škocjanskih jam. Mednarodni simpozij »Zaščita Krasa ob iso-letnicl turističnega razvoja Škocjanskih Jam«. Sežana 1983, Str. 60—G4 (soavtor M. Luzar).
Vertikalno prenikanje v Škocjanskih jamah in Dimnicah, Acta carsologica 12. 1983, str. 49—65.
Kraške in hfdroloike značilnost t Koéawk« doline in njen prsipevek k onesnaženosti Notranjske Reke. Acta carsologica 12, 1963, str, 07—89 (soavtorja R. Gospodarit, p, Habič).
/Vndrej Kranjc
Kecentni fluvialni se dimen ti v Škocjanskih jamah. Mednarodni simpozij »Zaščita Krasa ob 160-letnici turističnega razvoja Škocjanskih jam«, Sežana
1983,	str. 27—31.
Informatisation d'un fichier de cavités — l'exemple de la Slovénie, Yougoslavie, Spelunca Mémoires (Sanary) 13, 1983, Str, 35—36 (soavtor P. Jakopin).
Speleološke značilnosti osrednje Dolenjske in fíele krajine. V; Dolenjska in Bela krajina. Ljubljana 19B4, str, 07—7{!.
Raziskovanje vodnih jam na Slovenskem — pregled oc¡ antike do danes. Kronika 32, 1984, it 1, Str, 35—43.
Razvoj jamarske tehnike. Življenje in tehnika, 35, 1984, ht. 2, str, 33—41; št, 3, str. 37—47; št, 4, str, 34—44,
J. V, ValDoSOr — prvi slovenski jamar in krasoslovecl Obzornik 2, 19 B4, str. 156—160.
Simpozij »Arktični in alpski kras«. Geografski vestni k 56, 1984, str. 122—123.
Ncrrveíka — poročilo o udeležbi na simpoziju Arktični i« alpski kras v Oslu od 1. do 15. S. 1983. Raziskovalec 13, 19B4, št, 12, str. 518.
Acta carsologica — K rasos lovni zbornik, 10 (1981). Geografski vestni k 56, 1984, Str. 100—102 (poročilo).
Krasosiovna zbirka podatkov. Acta carsologica 12, 10B3, str, 139—151 {soavtorji I. Kenda, P, Jakopin, M. Kranjc).
Krasologia. Geografski vestnik 56, 1984, str. 104—105 (poročilo).
S, E. Lauriizen, Aretic and Alpine Karst Sympozium. Geografski vestnik 5fi,
1984,	Str. 105—106 (poročilo),
J, L, Sol lid i K. Kristiansen: ííedmark fylke, Kvartaergeologie og geomorfo-logie. Geografski vestnik 56, 1984, Str. 113—114 (poročilo).
Victor CCHimartin.' Preizkušanje novih načinov osvetljevanja v turističnih jamah, Mednarodni simpozij »Zaščita Krasa ob 160-lctnici turističnega razvoja Škocjanskih jam«, Sežana 19B3, str. 89—90 (prevod).
Çhoppy-Legar, B..* Prispevek za simpozij «Zaščita Kraso Ob 160-letnici turističnega razvoja Škocjanskih jam". Mednarodni simpozij »ZaSčita krasa ob 160-letnici turističnega razvoja Škocjanskih jam*. Sežana 1983, Str. 32 (priredba in prevod),
In Memoriam Egnn Pretner (1896—1982). Mémoires de Biospéologle 10, 1983, Str, 7—9 (soavtorja T. ¡Novak, M, Kranjc),
Maja Kranjc
K rasos lovna zbirka podatkov. Acta carsologica 12, 1983, str. 139—151 (soavtorji I, Kenda, P. Jakopin, A. Kranjc).
In Memoriam Egon Pretner (1896—1982). Mémoires de Biospéologie 10, 1983, str. 7—9 (soavtorja T. Novak, A. Kranjc).
Franc Malečkar
V podzemlju ¿Idoraáa. Arena 19R4, št. 1232, str. 12—14; št. 1233, str. 32—33; št. 1234, str. 32—33; št. 1235, Str. 34—35; 5t. 1236, str. 34—35, št. 1237, str, 34—35; št. 1238, str. 34—35.
Povojna jamarska odkritja v Matarskem podolju. V: Sežanski kras. Sežana 1084, str. 30—37 (soavtor S. M orel).
Fenomeni cars i ci ne! flysch delta Savrinska brda (Istria-Jugoslavia). Atti IV Convcgno Speleologico Friull-Venezla Glulia (Pordenone). 1984. str. 307— 312.
Jama Gnojnica pri Velikih Munah. Bilten Jamarskega kluba Železniki 15, 1084, str. 26—29.
15 kratkih Člankov v rubriki Jamarske novice v i porini prilogi Dela, Andrej Mlhevc
Onesnaženje Kač ne jame. Mednarodni simpozij "Zaščita krasa ob 160-letnici turističnega razvoja Škocjanskih jam«. Sežana 1983, str. 57—59.
Samo Mu rej
Povojna jamarska Odkritja V Matarskem portolju. V; Sežanski kras. Sežana 1984, str. 30—37 (soavtor F, Malečkar).
France Sušteršič
Preprost model preoblikovanja udornic. Acta carsologica 13, 1983, str. 107—131. >1 eliti!da Urlcb
Antično grobišče v Cerknici. Arheološki vestnik 34, 1984, str. 290—317, 29 tab, Po arheoloških sledovih na Bistriškem, Bistriški zapisi 2, 1984, str. 35—43, 4 tab.
INSTITUT ZA PALEONTOLOGIJO
Franc Cimcrmart
Pfeurotomana carnioliea — kranjski polž, ali res? Proteus 47, 1904—1995, Str. 49—52.
Die vertikale Verbreitung der LituoEaceen «nd Miliolaceen (Foraminifera) an einem DnteruJasserkliff in der Adria (Ju g osla mien). FacieS 11, 1984, str. 157—172, tab, 1—2, si. i—3 (soavtorica K. Drobne).
Microbial A'ndoEiths: A Zf en t hie overprint in the Sedimentary record and pri-¡eobath^mefrie cross-reference iviih Foraminifera. Journal of Paleontology 59, 1984, str. 351—361 (soavtorji: S. Golubic, E. S. Campbell, B. Cameron, W. L. Balsam, K, Drobne and L. Dubois).
Kvartarni sediment vrtine V-3 v Koprskem zalivu. Slovensko morje in zaledje 7, 1984, str, 165—1B6 {soavtorji: B. Ogorelec, M. Mišič, J. Faganeli, A. Ser-celj, T. Dolenec in J, Pezdif).
Katica Drobne
Periloculina sloueniea, S form, from the Paleocene of Mt. Majevica (Yugoslavia) and the Family Fabulariidae. Razprave IV. razreda SAZU 25, 1984, str. 7—32, pl. 1—8.
Die vertikale Verbreitung der Lituolaceen und Miliolaceen {Foraminifera) an einem Unterwasserkliff in tier Adria (Jugoslawien), Facies 11, 19B4, str. 157—172, tab. 1—2, si. 1—3 (soavtor F. Cimerman).
Microbial Endoiiths; A Benthic overprint in the Sedimentary record and pa-leobathymetric cross-reference with Fora mini/era. Journal oi Paleontology 58, 1984, str. SSI—361 (soavtorji: S. Golubic, S. E. Campbell, B. Cameron, W, L, Balsam, F. Cimerman and L. Dubois).
Spela Goričan
Radiolariji v jurskem meljevcu med Perblo in Tolminskimi Rcimami. Geologija £6, 1983, str. 117—143.
Mrežerci — pomembni fosili pl objemo rs kih sedimentov■ Proteus 46, 1903—1994, str. 131—133,
Some TVmsiic and Jurassic Radiolnrians from Slovenia (Yugoslavia). Morfologija, ekologija f evolucija radioljariji. Akademija nauk SSSR, Zoologičeskiji institut, 1984, str. 149—150 (soavtorica T, Kolar-Jurkovšek).
Nekaj Zanimivosti iz fliSa v okolici ilirske Bistrice. Bistriški zapisi 3, 1904, str. 49—57 (soavtorji: R, Pavlovec, J. Pavšič in D, Skabeme).
Dragica TarnSek
The Role of Corals in Ladinian-Carnian Reef ComrnuTiifics of Slovenia, Yugoslavia. Palaeonthographlea Americana 10/54, 1984, str. 201—209 (soavtorja": S. Buser in B. Ogorelec),
Corals /rom Cerro de Cristo Rey, Dona Ana County, New Mexico find Chiftua-hua, Mexico. Palaeonthographíca Americana, 10/54, 1984, str. 475 (soavtorja: D. LeMone in H.W.Scott).
Kaj delajo naši peleontoEogi. Centimeter Zemlje skriva tisoč tet življenja. Ljubljanski dnevnik, 13. 10 1934 (intervju pripravila Meta Roglič),
BIOLOŠKI INSTITUT JO V AN A HAD ZIJA
Joie Eole
Mehkužci (IVIOlIusca: Gastropoda et Bivalvia). Fauna Durmitora 1. Pos, izd. CANU, 18, Od jelen je prir. nauka, 11, 1984, str. 363—394.
Jan Carneluttl
Rhopalocera (Insecto, Lepldoptera). Fauna Durmitora 1 Pos. izd. CANU, 13, Od jelen je prir. nauka, 11, 1934, str. 95—184 (soavtorji: R. Sijarič, Z. Lor-kovič, P. Jakšič).
Metka rulihcrg
Reka. Izkopavanje v jami Divje babe. Kratek pregled pelodne analize sedi-men tov za leta 1980—19S3. Varstvo spomenikov, 26, 1984, str, 193—194.
Kvartarne naslage otoka Suska i líaíke na oloku Krfcu i njihova geomorfo-loiko značenje u itcmačenju morfološke evolucije kvarnerskog prostora. Geografski glasnik, 45, 1983, str, 7—32 (SOavtorji A. Sorcelj in drugi),
Božidar Drovenik
Cicindelidae in Carabidae (Insecto, Coleóptera), Fauna Durmitora 1. Pos, Izd. CANU, 13, Od jelen je prir. nauka, 11, 1935, str. 105—227.
Lojze Marinčck
Visokogorsko acidofilno bukovje v Sloveniji. Radovi ANU BiH, 72, Odjelenje prir. i matem. nauka, 21, 1983, str. 405—414.
Klima topene bukove združbe v Sloveniji. Ekologija D, 10 (1), 1983, Str, 1—13.
OTnithogalo pyr en a i ci-Carp ine tu m ass. nova in Sloujenien und Friaul-Julisch Venetien, Razprave 4. razreda SAZU, 24 [5>, 1983, Str. 253—323 (soavtorja L. Poldini, M. Zupančič).
Ernest Mayer
GLEJ STR, 64
Narcis Mriič
Taksonomske, zoogeografske tn cenotske raziskave deževnikov (Lumbricidae, Oligochaeta) gorskega sveta Slovenije. Razprave 4. razreda SAZU, 24 (4), 1904, str. 159—256.
Research on fauna and associations of earthino«ns (Lumbricidae) in Durmitor, Črna gora (Montenegro). Biološki vestni k, 31 (2), 1984, str. 53—56.
Seasonal d|/namies of abundance, age structure and depth distribution of earthworms (Lumbricidae) in some associations in Sto venia. Biološki vestnik, 31 (2), 1984, str. 07—32.
Effect of edafic factors on distrobution of earthworms (Lumbricidae) in- certain associations in Slovenia. Ekologija, 13 (1), 1984, str. 43—54.
Deževniki in njihov pomen za. nastanek tal. Naša rodna zemlja, 2, Vegetacija in favna, 1984, str. 27—39.
Ivka Marija Mimda
Surtierif of the benthíc algal vegetation of the Reydarfjordur as a typical example of the East Icelandic vegetation pattern. Nova Hedwiga (Braunschweig) 37, 1984, str, 545—840. The benthic algal vegetation of the Snaefellsnes Peninusla, south-west Iceland. Proc. 11th International Seaweed Symposium, Qufngdao (China) 1934, str, 371—373.
Salinity dependent accumulation of Zn, Co and in Scytosiphon iomentarta (Lyngb.) Link, and Entomorpha intestinalis (L.) Link from the Adriatic Sea. Botanica Marina (Berlin & New York) 27, 1934, str. 371—376.
Ivo Punter
Kartiranje vegetacije in vegetacijska kartografija. Tolmač k vegetacijskim kartam 4. razreda SAZU 1, 1984, 52 str.
Andrej Seliškar
Preučevanje rastlinskih združb. Naša rodna zemlja, 2, 1984, str. 3—20. Vegetacija. Osnovna pedološka karta SFRJ. Pedološka karta Slovenije 1:50-090, Komentar k listu Murska Sobota. Ljubljana 1984, str. 10—11 (soavtor M. Zupančič).
Ala j z Sercclj
Pomen botaničnih raziskan na koliščih Ljubljanskega barja. Poročila o raziskavah paleolita, neolita In eneolita v Sloveniji, IX—X, 1981/83, str. 101— 105.
Kvartarni sediment vrtine V-3 v koprskem zalivu. Slovensko morje in zaledje. Zbornik Za humanistične, družboslovne in naravoslovne vede, 7, 1984, str, 165—186 (s soavtor j i). Kvartarne nas lope otoka Suska i Bašfce na otoku Krku i njihovo geomorfo loško značenje u tumačenju morfoloike evolucije kvamerskog prostora. Geografski glasnik, 45, 1983, str. 7—32 (soavtorj i Metka Culiberg in drugi).
Milja Zupantii
Vegetacijo.. Osnovna pedološka karta SFRJ. Pedološka karta Slovenije 1:50,000. Komentar k tžstn Mursko Sobota. Ljubljana 1984, str. 10—11 (soavtor Andrej Seliikar).
Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum ass. nova in Síowenien und Friaul-Julisch Venetian, Razprave 4. razreda SAZU, 24 (5), 1083, str, 253—328 (soavtorja L, Marinček, L, Poldini).
ANNUAL REPORT
of the slovene academy of sciences and arts research centre, 1984
The activités and results of the s as a and its Research Centre's research programme entitled »The Natural and Cultural Heritage of the Slovene Nation* are summarized in the reports of the Institutes below. In addition, two scientific meetings were organized, on »The Folk Music Tradition Today« (October 16th—17th), and on " The Social and Cultural Features of the Slovene Reformation« (October 24th—25th). Papers were contributed by the members of S AS A and of the Institutes, by scientists invited from various parts of Yugoslavia and from Tri est, Italy. Papers and oral notes delivered In discussion at the symposium On the Slovene Reformation are to be edited and published in 1985.
A general plan for the research programme up to the year 2,000, and a more detailed one for the period 1986—90 were drafted by the research teams, and consequently discussed, collated, improved upon and approved by the Centre's assembly of the heads of the Institutes, by the Council of the Research Centre, by the -Natural aid Cultural Heritage of the Stovene Nation* programme Council, by scientific councils of the Institutes and by several other supervising bodies.
On January 31", 1984, Dr. Mitja Zupan&ï was elected as a director of the s as a Research Centre by its Council; his mandate lasts for four years,
THE INSTITUTE OF SLOVENE LANGUAGE
The final revision and manuscript of the fourth Volume Of the Dictionary of the Slovene Literary Language (Preo-S) have been completed. After the final revision the typescript went into print. The taking of extracts from current literary and scientific works (especially from text-books) continued on a limited scale. The card index has been supplemented by an additional 19,820 card index slips with head-words, so that It now contains 3,893,975 slips.
Work on the third volume of the Etymological Dictionary of the Slovene Language (P—Z) and on the fourth volume (index, supplements) continued, Card indexes of toponyms and of plant and family names continued to be supplemented with newly discovered data.
Preparatory work on the Dictionary of Slovene Protestant Writers (10th century) continued. Extracts were taken from further texts and card index
slips provided with head-words. The card index contains about three million excerpts. For the Dictionary of the Old Frekmurje Literary Language 2,760 head-words for I lie letters O and P were prepared.
Work on the SLA (Slovene Linguistic Atlas), OLA (General Slavic Linguistic Atlas), ALE (European Linguistic Atlas) and the Dictionary of the Dialect o£ Kostel continued in accordance with the previously established programme and with the iinternallonal research projects for the OLA and ALE.
The commision discussing the draft of new rules for the Slovene orto-graphy (the commission was appointed on April 24th, 1982), continued revising comments arising from public debate.
The work of the Commission on Terminology and its departments comprised the preparation and editing of the legal, technical, natural science, medical and veterinary word-stock.
The Legal Terminology Department continued to take excerpts from legal sources. The total amount of excerpts now stands at 268,573. During its sessions it completed the dictionary articles for the letters R to 2,
The Technical Terminology Department continued taking extracts of terminological standards, reviewing new Yugoslav standards and preparing the third edition of the General Technical Dictionary.
The Natural Science Department continued to prepare the dictionaries of biological, botanical and geographical terms.
The Medical Terminology Department continued to prepare material for Six branches of the Dictionary of Medical Terminology and to arrange and coordinate the list of dictionary entries.
The Veterinary Terminology Department continued to prepare the second sample issue of the Dictionary of Veterinary Terminology and completed the final edition Of the Slovene-Latin and Latin-Slovene dictionary of veterinary anatomical terms.
The Art Department continued its work on five editing commissions which discussed terms from the fields of muslcoiogy, art history, ballet, film and theatre,
THE INSTITUTE OF ARCHAEOLOGY
The Institute, directed by the Scientific Council, continued with the realization Of the project ^Slovenia from Prehistoric Times to the Early Middle Ages-«. The Institute also incorporated other research projects conducted by external Institutions or individuals into its programme.
Paleolithic research included the continuation of systematic excavation in the Divje Babe cave, digging of test trenches and identification of cave sites.
Prehistoric research included excavation in the Mala Triglavca cave (neolithic, bronze and iron ages). The excavation of the Bronze Age settlement Of Oloris at Donji Lako£ is approaching completion. Several hill forts were measured.
From the period of classical antiquity a supplement to the publication Inscription's Latinae quae in lugoslavia repertae sunt was prepared. The epigraphic material kept in the Joanneum Museum at Graz was photographed. The ancient literary sources up to the time of Augustus were analysed-
Ariditional excavations at the late antique fortification on Korinjskl Hrlb and numerous reconnaissance surveys of the late antique hill fortifications In Slovenia, Croatia and Italy were carried out.
At Bled a settlement from the old Slavic period at Pristava was excavated.
Work continued also on the topography of Slovenia, Archaeological topography of Bela krajina is in print. The work On the developing of archaeological terminology was organized into various expert groups. The arhaoological
documentation was supplemented and the central archaeological card index for Slovenia was completed. The library received 9flfi new units, Volumes 34 and 55 of the journal Arheološki vestni k were issued. Volume 36 is in preparation for printing. Members of the institute participated at several scientific conferences at home and abroad.
THE MILKO KOS INSTITUTE OF HISTORY
Vol. 7 In the series Sources for the History of the Slovene People: Dar]a Mihelli's The Oldest Existing Notary's Public Ledger /or (he Toum of Piran was published. A monograph on Nonaflrarta« .Economy of the Town of Piran <1280—1340) by the same author was sent for printing. Three further books are ready to go to prfnt, namely Tim Oldest Existing Commercial Public Led-f?irs for the Town of Ljubljana by Sergij Vilfan, Božo Otorepec, an Vlado Valen-čič; The Statutes of the Piran Local Administration in	17th centuries
by Miroslav Pahor and Janez Sum rad a, and The Historical Topography of the Slovenian Styria and the Yugoslav part of Carinthia by Pavle Blaznik,
The research team on the History of Traffic, to be published in the next volume of the series of Slovene Economic and Social ifistory, was enlarged in 1984. A quantity of new data was discovered concerning the history of joint-Stock companies in Slovenia.
10 papers were contributed to various scientific conferences by the Staff of the Institute,
THE FRANCE STELE INSTITUTE OF ART HISTORY
The members of the Institute have continued investigating selected basic problems Of the earlier periods of Slovene art history in accordance with the previously established programme.
Research Into art cfrea 1406 continued wfth the investigation of the artistic monumuents of the late 14th century in Prekmurje, connected with the artist Johannes A qui I a, about whom an International scientific conference was organised. Research on selected architectural monuments of the period was carried out as well as research on influences from the Mediterranean and Furlanija on painting and sculpture of the 1" half of the I5tb century. Also interesting are the results of the examination of the architectural history of the church at Crngrob.
Research on ISt,b century architecture was extended to the Baroque period, from which many of its features are derived. The result of this is a monograph j cai study on the architect Can dido Zuliani, The study on Trlest urban planning was completed. Research programmes In Vienna and Prague explained some connections between Slovene and Czech architecture at the beginning of the 20th century.
Some results of the study of book Illustration and the beginnings of Slovene caricature were represented as part of the exhibition of Art Nouveau In Slovenia. An exhibition and a catalogue of Maksim Gaspari's illustrations are being prepared.
Continuing editorial work concerning the sources of Slovene art history included the critical transcription of the Discalceats* Chronicle and record sources from the 17th and 18"1 century for the church at Crngrob, the Bistra Monastery and the Monastery of the Order of the Poor Clares at Skofja Loka, as well as those from the 19lb century concerning Ljubljana Cathedral.
Research on churches with internal buttress-piers as part of an Investigation of Slovene architecture in the period between the Gothic and the Baroque was begun. Furthermore, research started on "golden altars" (i.e. the
17th century woodcarvings and sculpture) in Primorska with field studies and the examination of documentary files at the Institute and external Institutions being carricd out.
Study on separate themes has resulted also in the partial creation of maps, which will be the basis for the Art History Atlas of Slovenia, Documentary material for card indexes of Slovene artistic works and artists Is being collected continuously from field studies, the faking of extracts from older periodicals and the completion of photographic files.
THE INSTITUTE OF MUSlCOLOGf
Tile Institute continued Its research into early periods Of Slovene musicA total Of 333 manuscripts and 74 prints from the 18th and 19th centuries from the musical collections of the Franciscan Monastery in Ljubljana and St.Daniel's Church in Celje have been discovered and fully documented. The transcribing of Gallus's motet collection Opus musicum has continued. The first two volumes of the series Monument» artis musicae Slovenia? (A. Ivaniii, Sonafe a tre; D, Lagkhner, So botes mnsica) were published, whereas two other volumes of this series (A. IvaniiC, Symphonies for tu>o uioiins and boss; J, B. Dolar, Mfssa villanaj are to be printed. Treatises on medieval musical fragments with late gothic notation from Ljubljana and on the composer Amandus Ivaniif are being prepared. Finally, initial preparations for the international symposium on "Jacobus Gal I us and His Time", to be held in October next year as one of the main events in the European Year Of Music 1985 in Yugoslavia, have also begun.
THE INSTITUTE
OF SLOVENE LITERATURE AND LITERARY SCIENCES
Work on the Institute's programme " Investigations in the History and Theory of Literature" was continued by its three departments, with contributions by numerous external experts.
Department of Slovene Literary History
As part of research on the theme of the National Liberation War in Slovene fiction, a treatise on the relation of Miâko Kranjec's narratives to that theme was published, and a lecture given on the "negative hero'1, Illustrated by an example from Kocbek's fiction.
Within the Slovene Literature editoral programme, the letters of Primož Trubar and Matija Cop were collected, translated and annotated.
Department of Literary Theory
Editorial work on the Literary Lexicon continued. Three Volumes (Nos, 23—25) Were published: Denis Poniž, Concrete Poetry, Marjeta Vasic, Existentialism end Literature; Katarina Bogataj-G rad i sni k, The Sentimental Novel. A further three volumes are to be edited and printed. Supplementary documentation has been added to the card-indexes of Slovene literary terms and of foreign authors in Slovene periodicals.
Department of Biography, Bibliography and Documentation
Additional material for vol, 14 of the Slovene Biographical Lexicon was collected and edited. Research In libraries and archives continued and the collection of biographical and bibliographical documentation was supplemented.
THE INSTITUTE OP SLOVENE ETHNOORAPllY
Department of Folk Literature
M, Matiietov is proceeding with his work on the fairy-tales of Vajtova's repertoary. He is also carrying on with his field-research in Rezija. The collection of prose folk material has been increased (to 3,363 units), selected, documented and evaluated, M- Stanonik's research on the history of folk literature is continuing.
Department of Folk Costumes and Plays
In the research on the history of folk costumes an analysis of the collections and the methodology and scientific points of view of the seven collectors was completed. Final research on the changeability, functioning and semantics of customs was worked up; collecting of seasonal and Working customs is still In progress.
Department of Ethnomuslcology
Within the framework of the 4th volume of Slovenian Folk Songs which will include 11 themes with 650 variants, work on 200 songs was completed. Editorial work on the collections of Regional Slovene Dances and Slovene Polk Songs of Koroika, and a monograph on the Instrumental Music of Rezija continued. 679 songs from the ethnic territory of Slovenia were taped and other ethno (musico) logical material gathered and documented. For the 50th anniversary of the Folklore Institue, an exhibition, showing the development of the Institute and its work and achievements, along with an international conference on the theme "The Folk Music Tradition Today" were held.
Department of Material Culture
Three papers researching folk architecture in the Slovene mountains and in the villages ol Primorska, Gorenjska and KoroSka were written. Some additional corrections and clean-proofs were made of the recently pubisihed monograph The Slovene Folk Architecture Tradition of Shepherds, Woodcutters and Charcoat-Burners, Work on the project »Slovene Dress Culture in the First Half of the 19th Century* is proceeding. The book is to be edited in 1985.
Audio-Vtslual Laboratory
The endeavours of the newly founded laboratory were oriented towards purchasing technical equipment and securing additional financial resources for its successful running. In addition to these efforts Seven motion pictures were produced (three of them are still in progress).
In 1984, the staff of the Institute published 111 units, including 4 books, 24 dissertations, 81 papers and 2 edited collections. They participated at 13 domestic and international scientific meetings and conferences, and were active on various councils and commissions. In addition to their scientific activities, they mediate the material and give different advice on scientifical, pedagogical, cultural and artistical work to anyone who needs it.
THE INSTITUTE FOR MARXIST STUDIES
The programme of the Institute consists of three major long-term themes which form the research-programme »The History and Development of Marxist Thought in Slovenia«.
1. The second volume of The Collected Works of Boris Ziherl was published, It includes 2iherls texts from the period 1941—1945. The third volume (texts from 1945 to 1950) was prepared for publication.
2.	Research on the history of the origin and influence o£ Marx's critique of political economy was continued. In print is the Slovenian critical edition of Marx's Grufidmse and Marx's Contribution to the Critique of Political Economy was prepared for printing.
3.	The research focused on the following themes; eplstemological problems of realism and irrealism in the theory of art and aesthetics; the problématique of the theoretical status of (materialistic) epîstemology ; logico-lingulsti-cal problems of formalization.
THE ANTON MELIK INSTITUTE OF GEOGRAPHY
The study of »The Geographical Environment of Slovenia-« Includes several continuing themes. Within "The Geographical Investigation of the Flood Areas in Slovenia" the research on flood areas of the rivers Rača, Radomlja, Led a va and Mima in Dolenjska was largely concluded, and research on flood areas in the Vipava and Notranjska Heka valleys and at the river Voglajna started. Within the theme "The Investigation of Mountain Farms" (situated either above 6Û0 m or at lower altitudes if their cultivated areas are located on slopes steeper than 11.56) the Investigations of mountain farms In the Idrijsko and Motniško regions and Sel£ka Sora valley were concluded. The mountain farms in the Pomefcje regfon were studied. The regular annual observation of the Triglav (Julijske Alpe) and Skuta (KamniSko-Savinjske Alpe) glaciers recorded that, at the end of the melting period (1984), much more snow was preserved there than in 1983, For the federal project "The Geomorpbo-logical Map of Yugoslavia", mapping of the Geomorphologicai Map of Slovenia (Celje Sheet) on the scale of 1:100,000 was continued, and work on the Geomorphologicai Map of Slovenia on the scale of 1:500,000 was begun. Preparation for "The Geographical Monograph of Slovenia" was continued. Natural disasters Were also studied. The investigations included: the severe drought in Slovenia (1903), the wind-storm in Slovenia (February 9th— IIth, 19S4), the Very extensive flooding in the Mirna valley in Dolenjska (August 10th—12th, 1904), and the thunderstorm in the NW part of Slovenske gorice (on the night between 12"1 and 13th of August, 1984) and some others,
INSTITUTE FOR KARST RESEARCH
Speleological and geographical karst studies were directed towards the karst regions of Slovenia where several unsolved practical and theoretical questions of karstology arise. The investigations included the discoveries and documentation of karst phenomena. In the cave catastre 111 new objects were included. The basic data about 3,500 caves and 1,B11 units with 6,078 references to karstological literature were entered into the computer, A3 regards speleological investigations, the principles of the percolation of precipitations into the karst vadose zone in the Divača and Postojna karst Were studied, the speleogenesis of Škocjanske Jame, Kafna Jama and DivaSka Jama; the lltholo-gical structural setting of karst terrains above the cave systems of Pivka and Notranjska Reka were treated; and mathematical models Of the analyses of dolines and zones as well as other forms of karst relief were elaborated.
With regard to geographical karst studies, the recent fluvial sediments in Škocjanske Jame, Raina Jama, Labodnica and Dimnice were analysed and the forms of degradation of and threat to, as well as the possibilities for protection Of the karst surface, its underground areas and the waters of the classical karst were treated.
Museum activity included improvement of collections, arrangement of documentation and organisation of 9 exhibitions and 2 archaeological excavations
in particular soundings, Speleological and hydrogeological investigations for economic purposes included other regions in Slovenia, involving us in successful international cooperation in the border regions with Italy and Austria, as well as with France and in Peloponnesus In Greece. The Institute's staff published 36 papers, gave 20 lectures and participated at 3 meetings at home and abroad. The Institute was visited by several karstologists from different parts of Europe and America.
THE INSTITUTE OF PALEONTOLOGY
The paleontolog leal investigations in 1984 Included the Mcsozoic Cn i d ari a and Radiol ari a, the Tertiary and Recent Foraminifera.
Cnidaria: included Trlassie reef communities in the Northern Julian Alps, partly Mežica, Tolminsko and Zlati bor; Jurassic Corals of Sardinia.
Radiolaria: Mai mi an Radiolaria from the surroundings of Bohinj and Triassic Radiolaria from the Pseudosillian Formation and its equivalents were studied.
Foraminifera: Included Paleogene fossil associations of Northeastern Slovenia, the transitional Cretaceous-Tertiary carbonate succession at Senožeče, the study of structural elements and evolutionary trends at Fabularliadne In the Mediterranean. Recent Foraminifera from Hvar and from the Middle Adriatic islands were studied from the point of view of actuopalaeontology.
Fossil Catalogue: 15 species of Foraminifera, Hydrozoa and Anthozoa were prepared.
Bibliography: 11 papers were published, 7 were prepared for print, 3 reports and 1 M.Sc, thesis were written,
THE JO VAN HAD2I INSTITUTE OF BIOLOGY
The research programme for 1984 Included eight themes. The studies of polymorphism and en d em ism in the flora of Yugoslavia concerned taxono-mical and horological problems relating to certain polymorphic species and genera in Palmatia, Bosnia, Hercegovina, Montenegro, southwestern Serbia, and Macedonia, Investigations of flora of Slovenia included the study of pontic geoelements in Slovenia, Phytocenological investigations included the Study of different forests, dry, moist and wet grasslands and ruderal vegetation in all the phytogeograpblcal areas of Slovenia. The geobotanical group mapped out 455 square kilometres of new surfaces in Slovenia for the Vegetation Map of Yugoslavia. Pallnological investigations included the study of the vegetation in various segments of the quaternary and pliocene periods. Studies of the history of biology in Slovenia have clarified the activity of P. A. Mattloli in Slovenia.
Faunistic studies included investigations of the taxonomical, ecological, zoogeographicat and biocen o logical probiems of fauna, the objects of research being the groups Mollusca, Lumbiricidae, Tardigrada, Acarina, Araneae, Lepi-doptera, Coleoptera and some smaller groups of Insecta.
The study of marine benthic algae included investigations of the effect of polluted water, of the renewed settling of algae on denuded rocky surfaces, of the effect of heavy metals on algae and of the resistance of algae in the Northern Adriatic.
THE INSTITUTE OF MEDICAL SCIENCES
In order to follow up and suggest new activities in the medical sciences, three round table discussions with introductory lectures by medical and other experts reporting on their research and experiences were organized.
In March, a general discussion on "The Problems and possible solutions of medical reserach in Slovenia" followed an introductory report on the poor financial situation in medical research, given by Prof. Dr. Miroslav Brzin; the data presented was provided also by Prof. Dr. Stefan Adamic, Prof. Dr. Lidija AndoljSek and Prof. Dr Franc Erjavec, In April, Prof, Dr. Aloji Kralj lectured on "The Locomotion of paraplegic patients prompted by electrical stimulation". In May, Prof. Dr. Vinko Dolenc lectured on "New developments in microsurgical treatment of the skull-base tumors and reconstructive interventions in the brain vessels and nerves (present situation, hopes and plans for the future)".
VSEBINA
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI
I. Organizacija	5
Skupščina SAZU, častni član, redni član, dopisni člani	7
Organizacija SAZU in njene delovne skupnosti	9
Preglednica organizacije SAZU	11
II. Člani	13
Častni član	15
Redni, dopisni In zunanji člani	15
Razred za zgodovinske in družbene vede	15
Razred za f i Moške In literarne vede	26
Razred za matematične, fizikalne in tehnične vede	34
Razred za naravoslovne vede	41
Razred za umetnosti	45
Razred za medicinske vede	49
Bibliografija nekaterih članov SAZU za leto 1902	55
Umrli člani	73
Mile Klopčič (1995—19841	87
Marjan Mušič (1904—19841	93
Mirko Deanovič (1890—1984)	97
III. Poročilo «delu SAZU v letu 1984	99
Poročila razredov	101
Razred za zgodovinske in družbene vede	101
Razred za filološke in literarne vede	103
Razred za matematične, fizikalne in tehnične vede	104
Razred za naravoslovne vede	105
Razred za umetnosti	106
Razred za medicinske vede	107
Akademija in njena delovna skupnost	109
Splošno, enote, jubileji	109
Nagrade, odlikovanja, priznanja, Izvolitve	109
Pomembnejši dogodki v zvezi z življenjem SAZU	110
Razstave, tiskovne konference, predavanja	115
Stiki s tujino	116
Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ	os —'
Izmenjava raziskovalcev prek Sveta akademij	
znanosti in umetnosti SFRJ	119
Inštitut za prava starega Orients	122
Inštitut za izšel je nstvo	122
Kabinet Josipa Vidmarja	123
Svet za proučevanje in varstvo okolja	124
Medakademijski odbor za floro in favno Jugoslavije	124
Koordinacijski odbor za molekularne vede	124
Medakademijski odbor za proučevanje problemov	
mešanih gospodinjstev	124
Medakademijski odbor za proučevanje infekcij s str,	
agalakcije pri ljudeh ta živalih	125
Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela	123
Referat razredov	126
Referat za tisk	12«
Fotolabora torij	126
Zaključni račun za leto 1984	127
Biblioteka	129
IV. Publikacije SAZU	135
Summary (The Members of the SASA, Report on the Activities)	141
ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SAZU	
I. Organizacija	153
IT. Poročilo o delu v leto 1984	163
Samoupravni in upravni organi	165
Zaključni račun za leto 19B4	166
Osnovna organizacija zveze sindikatov	107
Nagrade, odlikovanja, priznanja	167
Sodelovanje z visokimi in višjimi šolami	168
Znanstvena posvetovanja	168
Inštitut za slovenski jezik	170
inštitut za arheologijo	180
Zgodovinski inštitut Milka Kosa	189
Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta	193
Muzikološki inštitut	196
Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede	198
Inštitut za slovensko narodopisje	203
Inštitut za marksistične študije	214
Geografski inštitut Antona Melika	213
Inštitut za raziskovanje krasa	224
Inštitut za paleontologijo	232
Biološki inštitut Jovana Hadžija	238
Inštitut za medicinske vede	243
Bibliografija raziskovalcev V Inštitutih m leto 1984	245
Annual report (Summary)	283
LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI, 35. KNJIGA, 1951 Natisnila Tiskarna LJubljana - Ljubljena 1333 — Naklada i200 Izvodov