Izhaja vsak četrtek. {Cena: Letno Din 32*—, fiolletno Din 16'—, četrt-ctno Din 8'—, inozemstvo Din 64- - LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5 Telefon internrban 113 Cena inseratom: cela stran Din 1400'—, pol strani Din 700 -, četrt strani Din 350 —. Mali oglasi bc seda Din 1*-, stalnim popust Slovenci na Koroškem — Nemci v naši državi. V Celju izhajajoči nemški list »Cillier Zeitung« je nekaj več kakor tri leta po koroškem plebiscitu objavil članek o šolah med koroškimi Slovenci, ki ga je posnel po novo-sadskem listu »Deutsches Volks-fclatt« in ki v njem o teh šolah med drugim sodi tako-le: »V dvojezičnem delu Koroške obstoja 85 dvojezičnih (nemško-slovenskih) šol, v katerih se vrši pretežni del pouka, predvsem ,v branju, izključno v slovenskem jeziku; še le v višjih razredih se po-jučuje tudi nemški.« Nemškim listom v naši državi očividno ugaja način, kako postopajo Nemci na Ko-jroškem s Slovenci v uradih, osobito £e v šolah, in oni ta način poveličujejo ter ga stavljajo naši državi za fcgled. Nemški poslanec Maierhofer jje lansko leto na zborovanju v Veli-Skovcu na Koroškem naravnost izjavil: »Dajte nemškim manjšinam Sste pravice, ki jih imajo Slovenci pri nas, pa je rešeno manjšinsko ¡vprašanje.« Nemški poslanci v Avstriji in nemški listi v naši državi torej sami proglašajo načelo, da naj jbo postopanje Nemcev s Slovenci na ¡Koroškem merilo za rešitev manjšinskega vprašanja v obče ter za postopanje napram Nemcem v naši drŽavi posebej. Nemci na Koroškem in nemški li-Bti pri nas se niti ne zavedajo, kako islabo uslugo delajo našim Nemcem, ako oznanjajo način postopanja s koroškimi Slovenci kot vzor za rešitev manjšinskega vprašanja. Poglejmo si nekoliko pobližje, kako so ¡Nemci rešili vprašanje slovenskih Šol na Koroškem. Slovenci na Koroškem nimajo ni ene slovenske šole. Koroški Slovenci nimajo danes niti ene slovenske šole več. Narodni šoli v Št. Jakobu in Št. Rupertu pri Velikovcu sta zaprti. »Slovensko šolsko društvo v Celovcu« je na temelju čl. 67 senžermenske mirovne pogodbe, ki daje Slovencem pravico Ustanavljati in vzdrževati zasebne šole, zahtevalo^ da se ti dve šoli v Št. Jakobu in St. Rupertu zopet otvo rita. To zahtevo je šolsko društvo večkrat ponovilo, a še do danes leži nerešena v predalih deželnega šolskega sveta v Celovcu, omenjeni šoli pa sta ostali zanrti. Ali ni to vzgle- den način reševanja manjšinskega vprašanja? Ali imajo spričo tega nemški poslanci pravico, da se pritožujejo o tem, da se v naši državi ovira ustanovitev in vzdrževanje zasebnih nemških šol?I Otroci slovenskih staršev na Koroškem so prisiljeni, da hodijo ali v samonemške šole ali pa v takozvane dvojezične šole. O samonemških šolah in o samonemški, to je nemško-nacionalni vzgoji v njih ni treba izgubiti besede. Ako smatrajo naši Nemci, da je pravilno, ako slovenski otroci obiskujejo samonemške šole, se ne morejo pritoževati, ako bi se nemški otroci pri nas pošiljali v slovanske šole. Vendar se to ne dogaja, marveč je povsod, kjer je zadostno število šoloobveznih nemških otrok, poskrbljeno za nemško osnovno šolo ali vsaj za posebne nemške razrede na drž. ljudskih šolah. Dvojezične šole so prave ponemče- valnice. Izpregovoriti pa je treba podrobnejše o takozvanih dvojezičnih šolah na Koroškem, ki so našle odobravanje nemških listov in nemških manjšinskih politikov v naši državi. Te šole so bile na Koroškem osnovane z zakonom leta 1866. Bile so prave ponemčevalnice. Da je ponem-čevanje na Koroškem v zadnjih 50 letih tako napredovalo, je uspeh teh šol. Da so Nemci dobili plebiscit 10. oktobra 1920, je sad ponemčevalnih šol. Bivši koroški šolski nadzornik Gobane je izjavil svojim somišljenikom: »Nič ne skrbite za ponemče-vanje Slovencev na Koroškem, vse to bo oskrbela utrakvistična (dvojezična) šola.« Slovenščina v teh šclr" Ustroj teh dvojezičnih šol je namreč popolnoma nemški! V teh šolah ni slovenskih knjig, kvečjemu stari abecednik, ki pa je tudi do dveh tret jin nemški, in slovenski katekizem, ako ni na šoli nemški duhovnik, kar se zadnji čas večkrat dogaja. O kakem slovenskem spisju ni niti govora. V teh šolah se podučuje slovensko in nemško samo 4—6 mescev v prvem letu, dokler se otrok, ki prej niti besedice nemški ne zna, nauči nekai nemških besed. Ako je krajevni šolski svet v nem. škutarskih rokah, mora se slovenščina popolnoma umakniti iz šole. Tako je n. pr. krajevni šolski svet v Bistrici v Rožu imel 14. novembra t. 1. sejo, na kateri je nadučitelj Križ man stavil predlog, naj se slovenski jezik popolnoma izrine iz šole, in sicer že iz prvega razreda. Slovenski zastopnik je vprašal, kako mislijo potem male otroke učiti, ki nobene nemške besede ne razumejo. Gosp. nadučitelj je odgovoril, da bo vsak predmet otrokom pokazal z roko. Nadučiteljev predlog je bil sprejet, ker so za njega tudi glasovali socialni demokratje. Učiteljstvo na Koroškem. Slovenskih učiteljev sedaj na Ko roškem ni, ker niso dobili službe, e-dina dva, ki so jih po večletnem obotavljanju sprejeli, Aichholzerja ii Hercela, pa so poslali na Zgornjt Koroško. Kar jih je rojenih Sloven cev, so poturice, so nemšlcutarji, ki se svojega maternega jezika sramujejo ter smatrajo slovenski pismeni jezik za nekaj tujega, za »kranjskega«, govorijo pa s slovenskimi otroci v prvih mesecih koroški dijalekt (koroški »vindiš«, kakor ga imenujejo). V drugem šolskem letu se z o-troci govori skoro izključno nemško, samo kakšna beseda se jim raz-tolmači na slovensko. V 2. in 3. razredu so nastavljeni za učitelje sami trdi Nemci, ki ne umejo niti besedice slovenski, ali pa taki slovenski odpadniki, ki samo za silo razumejo kakšno slovensko narečje, o slovenskem pismenem jeziku pa nimajo nobenega pojma. Velja načelo, da u-čitelju 2. razreda na dvojezični šoli ni treba znati slovensko, še manj pa učitelju v 3. ali 4. razredu. Petje, računanje, pisanje in čltanje. Vse petje je na takih šolah od začetka do konca nemško. Koroški Nemci dobro vedo, da gre pesem do srca, da bi torej slovenska pesem 1-mela preglobok vpliv na slovensko deco ter bi tako mogla biti ovira pri delu za ponemčevanje slovenske mladine. Poleg tega je na dvojezičnih šolah računstvo od prvega po-četka nemško. Slovenski otroci se v teh šolah niti šteti ne naučijo slovenski, naštevanko se učijo samo po nemško. Te šole se torej po krivici imenujejo dvojezične, ker so v resnici nemške. Slovenščina se samo trni tako dolgo, kakor dolgo je po- trebno, da se otrok nemščino nauči. Ni namen teh šol, da bi se slovenski otroci naučili slovenščine, marveč da se naučijo nemško. Ni se čuditi, da otroci, ki pridejo iz takih Sol, ne znajo slovenski ne brati ne pisati. Vse slovenske zahteve bob v steno. Po plebiscitu je več krajnih šolskih svetov napravilo vloge na koroški deželni Šolski svet ter zahtevalo, da se mora pri pouku v šoli slovenščina bolj upoštevati. Tudi starši Šoloobveznih otrok so napravili takšne vloge. Toda brez uspeha. Tako )e n. pr. krajni šolski svet v Malo-Jčah (občina Bekštajn pri Beljaku) pahteval 1. 1924, da se vpelje slovenščina kot učni predmet vsaj tri ure na teden kot obvezen predmet za vse Slovenske otroke, in sicer pri dopol- anskem pouku. Šolska oblast pa je Velikodušno dovolila, da se sme pouk slovenščine vršiti na teden 2 uri po popoldanskem pouku, ko so otroci že utrujeni in komaj čakajo, da bi šli domov. Toda tudi to ne obvezno za vse slovenske otroke, marveč samo za one, katerih starši za to posebej prosijo. Dejansko torej takšnih posebnih ur za pouk v sloven-i&ini na celem Koroškem ni, ker so pemogoče. Namen šole je, da se o-troci naučijo nemško: to mnenje vodi šolske oblasti in od njih nastavljeno učiteljstvo, ki je ali nemške narodnosti ali pa je nemškutarsko. t)uh, ki prešinja vso vzgojo, je strogo nemškonacionalen. Ubijati v slovenski mladini narodno zavest, vce-pati ji sovraštvo proti lastnemu na-parodu: to je naloga teh takozvanih dvojezičnih šol na Koroškem. Resen itiemento za Nemce v naši državi. Ali so nemški manjšinski politiki In nemški poslanci v naši državi zadovoljni s tem, da bo šola za Nemce v naši državi ustrojena in urejena po vzoru takozvanih dvojezičnih šol na Koroškem? Hvalisanje teh šol po nemških časnikih v naši državi in izjave nemških poslancev v Avstriji — besede poslanca Maierhoferja smo zgoraj navedli — nam dajejo pravo, da smemo stanje slovenske manjšine na Koroškem smatrati za merilo, po kojem naj se merijo pravice, ki pripadejo Nemcem v naši državi. Ako pa bi se to merilo v resnici uprabilo ter bi se nemški otroci v osnovnih šolah v naši državi vzgo-jevall tako, kakor se vzgojujejo slovenski otroci v koroških šolah, bodisi samonemSkih bodisi takozvanih dvojezičnih, koliko vika in krika bi bilo v nemškem Izraelul Že sedaj so nemSki poslanci in nemški manj-' Sinski politiki naše države po nemških listih v inozemstvu zagnali velik hrup o krivicah, ki se baje godi- io pri nas Nemcem v šoli. V Nem-iji s.e je začela organizirana agitacija proti naži državi radi tega, ker se pravice nemške manjšine pri nas baje prezirajo ter se Nemcem baje ne dajo niti tiste pravice, ki jim gre- do po mednarodnih pogodbah. Namen je agitacije je prozoren: na našo državo naj bi se izvršil pritisk od zunaj, da bi se Nemcem dovolile tak šne pravice, ki se morajo z ozirom na stanje koroških Slovencev imenovati privilegiji (predpravice). — ZGOvori »Radecki pa na konj sedi, pa sab-ljico v rokah drži«, tako je prišel naš šaljivec k razgovoru naših starih znancev. »No, kaj pa je, da tako poješ«, ga je vprašal župan. »Kaj? Ali ne veste, da je sedaj v Zagrebu — general za velikega župana?« »Bom pa jaz povedal, zakaj se je to zgodilo«, je povzel besedo gospodar. »Še nismo pozabili, ko je Radič zahteval svoj čas, da naj bo celo ministrski predsednik — general. Ni še dolgo tega, komaj nekaj tednov, ko so to zahtevo v Zagrebu spet ponavljali, ker se hočejo na ta način iznebiti našega dr. Korošca, Seveda se jim to ne bo tako gladko posrečilo, ker ima sedaj dr. Korošec velik vpliv v Beogradu, pa če je v vladi ali ne. Da je torej do tega prišlo, ni kriv dr. Korošec, pa ne SLS, krivi so sami, ki so na dan 1. decembra celo vojsko začeli prav po pobalip-sko zmerjati. Kakor se kdo obnaša, tako se pač z njim tudi ravna. To še naj izkušajo tudi Hrvati, bolje rečeno le Zagrebčani, ker narod sam pri tem ni prizadet ne na krivdi in ne pri upravi. Mi smo bili in smo vedno zoper umešavanje vojske v politiko. Toda radičevski najeti kričači v Zagrebu, katerim pomagajo plačani komunisti, so potegnili vojsko v politiko, ker so jo začeli izzivati in napadati. To so hoteli, to so tudi dosegli, pa naj sedaj vpijejo kakor hočejo, sami naj jedo juho, pa tako toplo, kakor -so si jo skuhali.« »Ali je to za trajno?« je vprašal občinski tajnik in je že mislil, da bo V NAŠI DRŽATI. Posledico zagrebških demonstracij. Na narodni praznik dne 1. decembra so v Zagrebu prav lahkomiselno demonstrirali. Toda to pot ne več zoper vlado, ne zoper Beograd in Srbe, ampak zoper državo. Opazilo se je, da so sodelovali komunisti in Madžari, ki so namenoma povzročili nastop zoper armado. Dokler se ni vedelo, da voditelja opozicije Maček in Pribičevič stojita za temi kričači, se na to na dosti dalo. Ko pa sta drugi dan objavila svoje izjave, je bilo treba računati s tem, da so voditelji hrvaškega naroda ravno tako lahko miselni kot študenti ali pa hudobni kot komunisti ali Madžari. Vlada je Nemški poslanci in nemški manjšinski politiki pa naj ne pozabijo, da so naše oči stalilo obrnjene na koroške Slovence. Njihovo stanje v narodnem oziru je in ostane merilo za izpolnjenje zahtev Nemcev v naši državi. za naprej moral vedno v pozoru stati, kadar bo na glavarstvu. »Za trajno ni nobena stvar na svetu, najmanj pa seveda takle odlok, kakor je ta, da je namestnik velikega župana v Zagrebu — general. Gotovo je, da tebi ne bo treba stati v pozoru, prav pa je, da kričači v Zagrebu enkrat stopijo v pozor in da dobijo, kar jim grel Kdo pa bo vedno poslušal njihovo otročje čvekanje, ki ni vredno resnega politika.« »Pa sta Maček in Pribičevič s temi čenčači v zvezi?« »Seveda sta! Na videz se lepa delata, pa se bo že izkazalo, kdo jih je najel in plačal, ker naroda samega ni bilo pri tistih neumnostih, le neuka mladina, študenti in ženske.« »Jaz bi pa Mačku dal vetra in Pri-bičeviču malo tiste ječe, v katero je on svojčas vtaknil Radiča,«, tako je modroval šaljivec. »Imaš prav«, ie dejal gospoda!-, »to tudi res zasluzita. Takrat ni bilo nič hudega, ko ni bil kak general namestnik velikega župana v Zagre bu, ampak je tajnik Pribičevičeve stranke bil pravzaprav veliki župan. Če je tedaj ,bilo vse to v redu, mora danes biti to še bolj, ker je bolj potrebno kot tedaj.« »Jaz se pa nič ne bojim teh Hrvatov«, je dejal šaljivec. »Oni vse hitro pozabijo, ko so pozabili, kako jih je Pribičevič svoj čas batinal, danes je pa njihov največji prijatelj. Prijateljstvo Zagreba najbrže na ta način pridobiš, da nad njimi batino vrtiš, kakor ie to delal Pribičevič, največji prijatelj Hrvatov.« »Ti imaš pa zloben jezik«, ga je za vrnil župan. »Naj bo, glavno je, da je res in to je«, je zaključil šaljivec tokratni raz govor. sedaj posebno še na zahtevo najvišjih krogov morala takoj poseči v-mes. Za velikega župana v Zagrebu je bil imenovan polkovnik Maksi-movič, za poveljnika savske divizije pa Tomič. Seveda je ta odločen nastop vlade presenetil Zagreb. To, da sedaj razni hrvaški politiki izjavljajo, da tega ne priznajo, kaže še posebej njihovo neresnost. liavidovič v ognju. Ko je Davido-vič izvedel, da je njegov pristaš Zre-lec, dosedanji zagrebški veliki župan vpokojen in je na njegovo mesto prišel polkovnik Maksimovič, Je bil seveda slabe volje, kar je tudi pokazal. Opozicija pozna njegovo slabost ln jo je hotela takoj Izrabiti. Kakor vse, se je tudi to opoziciji ponesrečilo. Šolski zakon se nadalje razpravlja. Kakšen zakonski osnutek so nam pripravile prejšnje vlade, se šele zdaj najbolje vidi, ko se Je ta osnutek potegnil iz zaprašenih o-mar. Ta stari predlog je med drugim nalagal šolskim občinam, da morajo oskrbeti učiteljstvu brezplačno stanovanje, kurjavo in razsvetljavo. Poleg tega velike parcele zem-¡Ije za šolske vrtove itd.To bi seveda teilno obremenilo naše občine. Seveda so naši zastopniki odločno nasto-ili zoper to prikrito namero demo-ratskih predlogov in so tudi uspeli. Res sreča, da se ta zakon izpre-minja, predeluje in pripravlja za na rodno skupščino,ko je SLS v vladi I Celi srbski in hrvaški okraji, srbska pravoslavna in muslimanska Cerkev se obrača na naš Jugoslovanski klub, da vstraja na delu za pravičen In dober šolski zakon. * V DRUGIH DRŽAVAH. V Avstriji to volili predsednika. Ker je Avstrija republika, imajo tam mesto kralja predsednika. In tega volijo za vsaka tri leta. Pretekli teden so bile volitve. Tam so do sedaj vse ostale stranke sodelovale zoper socijaliste. Tik pred volitvijo novega predsednika pa so velenemci ot-vorili boj zoper krščansko ljudsko stranko v Avstriji. Kot vzrok so navajali to, da je Seipel govoril za katoliško vseučilišče, da sploh hoče ta stranka v Avstriji biti preveč katoliška itd. Nič ni bilo mogoče naprej reči, kdo bo Izvoljen. Zmagal je Mi-idas, kandidat krščanske ljudske stranke. Na Češkem hočejo novega mola za zunanjo politiko. Dosedanji minister za zunanje zadeve dr. Beneš Jim več ne ugaja, dasi je žel razmeroma lepe uspehe za Češko-Slovaško. — Pri volitvah v okrajne in pokrajinske zastope so na Češkem protivla-dine stranke dobile večino. Za takoj ne ali za pozneje bo to imelo še velike posledice. Bomba — političen Miklavžev dar Je v navadi na Poljskem, vsaj letos. Bombo sa namreč poslali iz organizacije Ukrajincev v neko uredništvo poljskega iista. So na Poljskem tudi zelo napete politične razmere. Angleški kralj je nad teden dni bil v umirajočem stanju. Sedaj se mu je zboljšalo. Vendar so vkljub temu postavili sosvet, ki ga nadomestuje v kraljevskih poslih. Na Angleškem Ima kralj sicer zelo vidno predstavi-teljsko čast, pa zelo omejeno državniško oblast. Rumunija ima denar, dobila ga je od Nemčije pod razmeroma trdimi pogoji. Za vladino stranko je to zelo ugodilo, ker je mogla zadovoljiti mnoge, ki so bili nevoljni nad državo zaradi zaostalih dolgov. To se bo poznalo tudi pri volitvah, ki se te dni vršijo. Tiranska Italija! Z vsako številko Številko »Slovenskega Gospodarja« moramo skoraj poročati o novem nasilju Italije proti Slovencem. Fašizem se je sedaj zagnal v posamezne voditelje in jih začel odvaiati v suženjtsvo. Pretekli teden je prišel na vrsto dr. Kralj, ravnatelj katoliške tiskarne. Kaj je zakrivil? Na grobu nekega župnika je govoril, da je bil dober in blag mož. Pa po tri- ¿S^mMEMlJO Gospod le blizu. Druga adventna nsdelja nam Je pokazala, kje je pomoč za našo slabost, da je to — Kristu,. Tretja adventna nedelja nam oznanja še večje veselje. Pravi: »Veselite se, Gospod Je blizu.« Da, tako blizu nam je Kristusov nauk, vsako nedeljo ga lahko slišimo, toliko imamo prilik, da ga lahko čitamo, tako blizu nam je Kristusova milost, z vsako resno molitvijo n. pr. jo lahko dobimo, tako blizu nam je on sam v zakramentu presv. Rešnjega Telesa, da pomaga naši revščini. Kako po pravici lahko govori zato Cerkev: »Veselite se, Gospod je blizu.« Pa, ali čutiš ti kaj veselja nad to Kristusovo bližino? Morda ostaneš pri vseh teh besedah čisto mrzel in neobčutljiv. Ali veš zakaj? Velikokrat radi tega, ker ti manjka one ponižne odkritosrčnosti, ki jo pospešuje evangelij tretje advent-ne nedelje pri sv. Janezu Krstniku. Kako odkritosrčno on pove, da ni Elija, da ni prerok, kako odkrito on pove, za koga smatra sebe. Kako natančen račun je pač moral imeti ta mož o samem sebi! A mil Kako redko in kako težko ai priznamo resnico o samem sebi! Kako sami sebi slepi smo z raznimi namišljenimi do brinami, o katerih mislimo, da Jih imamo. Kako smo podobni onim poslušalcem sv. Janeza Krstnika, ki so ga sicer šli poslušat, pa le iz radovednosti in da bi ga presojali, a so si zraven mislili: »Nas njegova beseda ne zadeva, nam ni treba pokore, saj smo otroci Abrahamovi.« Da, da, kolikokrat se tudi mi zadovoljimo z dobrim imenom, ki ga imamo pri ljudeh, z ugledom, ki ga kdo ima v občini, v društvih. Imamo se radi tega za ljudi, ki jim ni treba Čisto nič, imamo sa celo za vodilne kristjane in se tako velikokrat zgodi, da oni, ki se imajo za najboljše kristjane, mislijo, da oni Kristusa nič ne potrebujejo. A če bi mi enkrat z moško odkritosrčnostjo in ponižnostjo pogledali v svoje duše, Če bi pogledali vse misli, ki živijo v njej in nas napolnujejo in ki so večkrat tako sebične, sovražne, ošabne, nečimerne, nespametne, če bi pregledali namene, ki jih imamo vsaj pri onih svojih delih, ki jih imenujemo dobra, če bi pregledali duha, s katerim o-pravljamo svoje molitve, obiskujemo službo božjo, če bi pregledali, kako je v nas z raznimi čednostmi, z zmernostjo, s ponižnostjo,, s krot-kostjo, s potrpežljivostjo, če bi se vprašali, kako izpolnujemo svoje velike stanovske dolžnosti, če se vprašate, kako je življenje v zakonu, kako vzgajate svoje otroke, ah, kaj vse kratni preiskavi se nI mogla dokazati kaka krivda. In sedaj so ga ven dar odgnalL Hoče se jim katoliške tiskarne, da niti molitvenika ne b več v slovenskem jeziku! bi opazili, kako bi videli, kako še tudi mi, vsak zase, potrebujemo Odre-šenika, kako bi se morali veseliti, ko nam advent oznanjuje: »Gospod Je blizu.« »Veselite se, Gospod Je blizu«, tako kliče Cerkev, a ti se morebiti celo boj iS in izogiblješ bližine Kristusove, ki hoče biti tvoj pomočnik. Zakaj? Veš dobro: če hočeš začeti pravo življenje s Kristusom, bi moral storiti velik, odločilen korak v svojem življenju. A tega koraka nočeš storiti, nočeš vstati z vso resnostjo, si kakor človek, ki ga zjutraj kličejo, a se zvaflt na drugo stran in spi dalje. Zato ti je seveda neumljivo, kako da bi ti bilo v veselje, če je Gos* pod blizu*»Če hočeš doživeti in občutiti srečo Kristusove bližine, stori, kar je storil sv. Frančišek Ališkil Imel je grozen stud in strah pred gobavci, ki jih je bilo v njegovem Času in v njegovem kraju zelo veliko. Če je le od daleč opazil kakega takega bolnika, se mu je ognil, koliko* se mu je le mogel. Tudi v času, v katerem se je Frančišek že spreminjal Iz lahkomišljenega, veseljaškega lan ta v človeka, ki hoče živeti čisto po Kristusu, je še čutil ta strah in grozo. čutil pa je v sebi tudi glas, ki mu je govoril, da naj bo usmiljen s temi reveži, naj bo z njimi dober in prijazen. Nekega dne zopet sreča na cesti gobavca. Zopet ga popade nepopisen strah, že misli s konjem, na katerem je jezdil, zdirjati mimo njega, a naenkrat se je opogumil, zadržal je konja, stopil je raz njega, dal je gobavcu bogato miloščino in je prijazno govoril z njim. In začutil je v svojem srcu neizmerno srečo in od tega trenutka je šlo njegovo življenje kvišku, kvišku do svetnika. Ko bi si upal napraviti tak odločilen korak v življenju tudi ti, bi gotovo tudi čutil, kako sreča je, biti Gospodu tako blizu po svojem življenju! * Katoliška mladina. Za nami J« prelepi praznik Brezmadežne, ob katerem se je na tisoče naše slovenske mladine navduševalo za lepo, pošteno, svetlo življenje. Da niste v tem svojem stremljenju osamljeni, temveč da imate po vsem svetu veliko somišljenikov, naj vam dokažejo sle deči podatki: V Braziliji, v Južni Ameriki, so pred kratkim priredili kongres katoliške mladine. Kako velika je bila udeležba, kaže posebno to, da je v slovesnem sprevodu, ki je zaključil ta kongres, korakalo 20 tisoč mladih ljudi. Posebno so se o-pazili mladi gojenci raznih vojaS-kih zavodov in pa dijaki pravniške visoke šole v Rio de Janeiro, ki so si izvolili za geslo svojega življenja in delovanja besede velikega Pija X.t Vse obnoviti v Kristusu! V dekliikiK • odsekih se je posebno priporočal boj zoper nespametno in nespodobno modo, zoper slabo berilo in se je priporočalo društvo krščanskih učiteljic. — Na Poljskem je slavila mladina dne 18. novembra praznik svojega velikega rojaka sv. Stanislava Jtostka. Obhajalo je ta dan 1997 katoliških mladinskih društev, ki štejejo 68.000 članov v starosti od 14 do £5 let. Vseh skupaj je na Poljskem $609 katoliških mladinskih društev | 130.444 člani. — Na Grškem je od ® milijonov prebivalcev približno 10 tisoč katoličanov. Od leta 1927 ob-itoja tudi tukaj »Zveza katoliške mladine«, ki ima 15 odsekov in približno 1000 članov. Njihovo geslo je: Poročila SLS. Vsem krajevnim organizacijam SLS I Občni zbori krajevnih*- organizacij SLS za leto 1929 so določeni in naj se vršijo v nedeljo, dne 16. dec. 1928, oziroma, če ta dan nikakor ni mogoče, vsaj v nedeljo, dne 23. dec.' 1928. Natančnejša navodila so v o-krožnicah, poslanih vsem krajevnim organizacijam SLS. — Tajništvo SLS v Mariboru. Občni zbor krajevne organizacije F>LS v Ormožu se vrši v nedeljo, dne 23. decembra 1928, po rani sv. maši (okrog pol devetih) v mali dvorani Društvenega doma. Shod SLS pri Sv. Tomažu pri Ormožu. V nedeljo, 16. decembra, po rani sv. maši bo pri nas shod SLS. Govori narodni poslanec g. Bedja-nič in oblastni poslanci okraja. Shodi SLS za Maribor desni breg. V Sv. Lovrencu na Pohorju se je vršil dne 9. t. m. dobro obiskan shod. Poročali so: gospod narodni poslanec F a 1 e ž, gospod oblastni poslanec Kores in okrajni tajnik. Na koncu sestanka je bila sprejeta soglasno resolucija: »Voditelju g. dr. Korošcu in Jugoslov. klubu se izreče neoma-jano zaupanje in zahvala.« — V nedeljo, dne 16. t. m., po rani sv. maši, se vrši shod SLS v Framu v gostilni Pečovnik in na nedeljo, dne 23. dec., po rani sv. maši shod SLS v Spodnji Poljskavi v posojilnici. Na obeh shodih govorijo gospod narodni poslanec F a 1 e ž in drugi. Krajevne organizacije naj vabijo pristaše na polno številno udeležbo! Shod SLS pri Sv. Jederti nad Laškim. Dne 2. dec. je bil tu političen shod. Udeležili so se ga zaupniki in drugi. Oblastni poslanec g. Deželak je razložil proračun ljubljanske oblasti za prihodnje leto in navedel še alasti postavke, ki bodo v prid kmetu in delavcu v laškem okraju. Za llm je govoril g. dr. Godnič »kot \dnji gerent laškega okrajnega za-opa«. Z novim letom bo namreč o-^ajni zastop preustrojen v tri od-Uke. Navedel je številke iz prora-Ina okrajnega zastopa za prospeh tnetijstva zlasti z napravo gnojnič aih jam in vodovodov ter z dvigom živinoreje, a skrb tudi za brezposelne, za zdravstveno izboljšanje v ce-flm okraiu. Navzoči so soglasno o- Za Kristusa Kralja! — Kaj ko bi vam še pokazal vaše somišljenike na Francoskem, v Severni Ameriki, v Nemčiji! Kako mora napolniti srce vsakega fanta in dekleta veseli ponos ob misli, da spada k tej veliki družini poštene, čiste mladine! Nagrobni spomenik za papeža Benedikt XV. Pretekle dni so odkrili ob navzočnosti papeža Pija Xi. nagrobni spomenik njegovega prednika Benedikta XV. Spomenik ne kaže Benedikta XV. v njegovih slovesnih vi-šjeduhovniških oblačilih, kakor se to vidi na spomenikih dosedanjih papežev, temveč v njegovi navadni papeški obleki, zatopljenega v molitev za mir razburkanemu svetu. dobrili ter pohvalili delo oblastnega poslanca in okrajnega gerenta. Izrekli so tudi zaupnico voditelju slovenskega ljudstva in naše države v težkih časih, dr. Korošcu. Krajevna organizacija SLS v Ne-govi ima v nedeljo, dne 23. decembra po rani sv. maši v Vitmajerjevi hiši svoj občni zbor. Somišljeniki po vabljeni! Viničarski v&sinik. Strokovni sestanek viničarjev pri Sv. Bolfenku pri Središču. Dne 8. t. m. po rani sv. maši se je vršil strokovni sestanek viničarjev v prostorih kmetske posojilnice. Udeležba je bila za tukajšnje razmere nad pričakovanje velika. Strokovni tajnik tov. Peter Rozman je v stvarnem poročilu pojasnil, kako se pravilno tolmačijo določila viničarskega reda, koliko dobrin sploh isti viničar-jem nudi in koliko vztrajnosti, pred vsem pa še stanovske zavednosti bode še nam treba, če hočemo uveljaviti viničarski red v praktičnost in v upoštevanje tam, kjer se pojavlja neumesten odpor še danes. Poročal je o velikem pomenu samopomoči, katera je zopet ravno za viničarje e-dina odrešilna vejica, pred vsem zato, ker še viničarji niso zavarovani v nobenem oziru. Navzoči so vzeli poročilo s polnim razumevanjem na znanje in so se po skoraj dveurnem vsestranskem razgovoru razšli na' svoje domove. Sestanek viničarjev pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Po rani sv. maši se je dne 9. t. m. v polni društveni dvorani naših viničarjev vršil redni sestanek tukajšnje viničarske organizacije. Predsednik tov. Peter Rozman je poročal p vsestranskem pomenu naše strokovne organizacije. Velika udeležba, prepričevalno navdušenje in zadovoljstvo vseh navzočih jamči, da še nas ne bo tako kmalu konec, kakor si to srčno žele nekateri, ki njim je beganje viničarjev, klevetanje naše organizacije, viničarskega reda in sploh vsega, kar je količkaj v zvezi z samim viničar-skim imenom, njih glavno in vsakdanje opravilo, Živeli vsi zavedni in organizirani viničarji! Zborovanje viničarjev v Slamnja- i ku pri Liutomeru. Za našo skuoino I tukaj se je dne 9. t. m. vršil sestanek v Slamnjaku. Na dnevnem redu je bila razprava, viničarski red in pravilnik podpornega sklada. Poročal je strokovni tajnik tov. Rozman. V velikem številu zbranim viničarjem je pojasnil, kako se pravilno pojmujejo določbe viničarskega reda- pred vsem one, o katerih gotovi nepoklicani in hujskaški elementi tolmačijo svojim in drugim viničarjem ravno nasprotno, kakor določa viničarski red. S posebnim zadovoljstvom so člani vzeli na znanje načrt preureditve podpornega sklada tako, da bodo v prihodnje vsi družinski u-dje, tudi najmanjši otrok, deležni podpor onih družin, ki so pri nas včlanjene. Vsem udeležencem proslave deset letnice dne i *d»cembra 1928 v Mariboru, vsem društvom in posameznikom, ki so kakorkoli pripomogli, da se je desetletnica narodnega osvobo-jenja obhajala tako svečano in mo* gočno, izreka iskreno zahvalo z naj« prisrčnejšim pozdravom: Pripravljlani odbor. Smrt našega moža. V Noršincih1 pri Ljutomeru je preminul dne 19. t. m. obče spoštovani posestnik Pet. Brunčič, star 80 let. Ko je šel v pon-deljek kakor že navadno k maši. se je spoteknil na nekem kupu pri kolodvoru. Najbrže se je pri tem tako močno pobil, da mu je to povzročilo smrt. Svojemu • zvestemu prijatelju in pevskemu tovarišu Jelenu je hi? tro sledil. Kakor Jelen, tako je bil tudi rajni Peter zanesljiv čitalniški pevec. Bil je tudi zanesljiv naš pristaš in zvesti naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Naj mu bo žemljica lahka! Samomor upokojenega železničarja. Iz neznanega vzroka se je obesil v svojem stanovanju v Smetanovi u-lici v Mariboru upokojeni železničar I. Salaba. Pogreb se je vršil v nedeljo popoldne na mestnem pokopališču na Pobrežju.' Dva opasna tička v rokah pravice. Mariborski policiji se je posrečilo a-retirati bivšega finančnega stražnika v Veliki Kikindi Savo Todorovi-ča, katerega zasleduje okrožno sodišče v Veliki Kikindi radi poneverbe. Isti dan je prijela mariborska policija nekega Izidorja Levi iz Zagreba. Levi je ogoljufal par mariborskih trgovcev za 10.000 Din in v Ljubljani si je privoščil goljufijo za 250 tisoč Din. Zadnje vijolice. Višji živinozdrav-nik in obl. poslanec g. Pirnat nam je podaril dne 11. decembra šopek cvetočih vijolic. Vijolice je natrgal dne 9. decembra na grobu svoje svakinje, ki je umrla leta 1896 in počiva na starem mariborskem pokopališču »SLOVENEC« POVSOD V vse kraje v naši državi in širom sveta i az~ peljejo vsako jutro vlaki in avtomobili v dvajset tisoč izvodih nn5 dnevnik. Ali si tudi ti med tistimi, ki sSa do ie? Če še nisi, sporoči nam takoj po dopisnici svoje ime In toien naslov. »SLOVENEC« LJUBLJANA Požlgalcl po Prlekiji na delu. Dne 8. decembra je izbruhnil požar v Vid mu pri Ahečovih v župniji Sv. Jurij ob Ščavnici. S slamo krito gospodarsko poslopje je bilo takoj v objemu plamenov. Vročina od močno V0" rečega poslopja je popalila tudi hišno streho, katero je branilo šest gasilnih društev. Dne 6. decembra je začelo goreti pri Vogrincu. Ogenj se Se pojavil ob 6. uri zjutraj, ko so bili judje pri zornicah v cerkvi. Zgorel je listnjak in streha na gospodarskem poslopju. Živino so rešili še pravočasno. Čisto očividno je, da gre pri požarih v Vidmu za peklensko hudobno požigalčevo roko. Treba se samo spomniti za eden mesec nazaj, ko je nastal med gostijo pri Kapunovih ogenj, ki je popolnoma lUpepelil vsa gospodarska poslopja. Slo je že tedaj od ust do ust, da ge hoče maščevati nad Videmčani hudobna roka. Po požaru pri Ahečovih so našli listek, katerega imajo v rokah orožniki in na kojem je bilo Srerokovano, da bo gorelo še pri eni iši. Ze 6. decembra se je uresničila napoved pri Vogrinčevih. Orožništ-vo je pridno na delu, da bi izsledilo hudobo v človeški podobi in jo izročilo na obračun roki pravice. Požari pri Veliki Nedelji. Tekom treh tednov je tukaj pogorelo kar trem posestnikom: Magdaleni Trop, posestnici na Lešnici, Krabonji Tre-zi, posestnici istotam in Mihu Rito-nju pri Veliki Nedelji. Posebno je pri zadeta posestnica Krabonja, ki ji je Zgorelo vse in si je rešila le golo življenje. Sumi se, da zažiga zlobna roka. Ni skoraj večera, da ne bi žarelo nebo od ognja. Morale bi se napraviti patrulje po vaseh. Tisti fantje, ki radi ponočujejo, naj bi, namesto da bi hodili ponoči dekleta dražit, raj ši pogledali, kaki ljudje hodijo ponoči okoli in da če pride kaka nesreča, da hitro ljudi zbudijo. Tatvina kolesa. Od Sv. Miklavža pri Ormožu poročajo: V noči od nedelje na pondeljek je neznanec udri v klet kovača Zadravca in mu je odpeljal kolo znamke »Styria«. O tatvini je bilo takoj zjutraj obveščeno orožništvo v Ormožu, ki je začelo s preiskavo. Otvoritev drž. pletarska šoic v Ptuju in vpisovanje v I. letnik. Vpisovanje se bode vršilo do 15. t. m. v pisarni upravitelja v Ptuju, Na skritem št. 1. Sprejemajo se redni in izredni učenci, a) Redni učenci bodo morali stalno obiskovati drž. pletarsko šolo. Pouk je praktičen in teoretičen ter traja tri leta. Šolske potrebščine za pouk bodo dobivali učenci brezplačno na zavodu. Po dovršeni triletni učni dobi sprejmejo učenci odpustnico, ki velja v smislu zakonitih določb kot pomočniško spričevalo, b) Kot izredni učenci pa se sprejmejo tudi odrasle osebe, ki že izvršujejo pletarstvo in žele v zavodu izpopolniti svojo naobrazbo v tej stroki in oni, ki se žele izučiti v pletenju raznih pletarskih izdelkov, ki pride- v kmetijstvu v pošte v. Za te učence je teoretičen pouk neobvezen. Redni učenci naj pridejo k vpisovanju v spremstvu sta-rišev, oziroma njih namestnikov in naj prinesejo s seboj: rojstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo in nravstveno spričevalo. Redni in izredni učenci še bodo morali sami vzdrževati. Učence, ki bodo sprejeti, bode obvestilo upraviteljstvo o pričet-ku pouka. Smrtna nesreča. V gozdu pri Bo-štajnu se je pripetila 1. decembra ta-le nesreča: V strmem gozdu so pripravljali delavci drva in hlode. V soboto popoldne je vrgla napeta bukova veja sekiro na levo stran senca in smrtno poškodovala 231et-nega Mr Cesar iz Zabukovja. Zdravnik je smrtno rano zasilno obvezal in naročil prevoz v bolnico. Težko ranjeni je umrl med prevozom, zapeljali so ga v boštajnsko mrtvašnico in pokopali dne 4. t. m. Rajni je bil doma iz Zabukovja pri Sevnici in žalujejo za njim: starši, sorodniki in znanci Ne pučeajte otrok samih! V župniji Bizeljsko se je zgodil radi brezbrižnosti ta-le slučaj: Zakonska Veršeč iz Spodnje Sušice sta šla na sejem, otroke pa pustila doma. Popoldne je 131etni Anton Veršeč blizu hiše na njivi zakuril ogenj. lOletni Miha Veršeč je nesel vžigalice v hišo, brat Anton pa je šel po dračje. Pri ognju je ostala 41etna Mimika Veršeč sama. Stopila je preblizu ognja, goreti je začela obleka in takoj je bila vsa v plamenu. Neka soseda je sicer z vodo pogasila obleko, vendar je deklica v groznih bolečinah radi opeklin umrla. Težka nesreča. Posestnik iz Harij v občini Marija Gradec pri Laškem Anton Oblak je dne 5. decembra težko ponesrečil. Bil je zaposlen pri podiranju bukovja v gozdu. Izpodse-kano drevo je nenadoma padlo, se zvalilo preko nog zgoraj imenovanega in mu popolnoma zmečkalo levo nogo. Težko poškodovanega posestnika so prepeljali v celjsko bolnico. Škoda zadaje potresne nesreče ▼ Južni Ameriki. Zadnjič smo poročali o grozni potresni nesreči, ki je zadela južnoameriško državo Čile. Po uradnih izjavah Čilske vlade je zahteval potres 250 mrtvih in 600 ranjenih. Mesti Talca in Constitución sta popolnoma razdejani, močno pa so trpela mesta Chillan, San Fernando in Curoco. Vlada je takoj, ko je doznala za obseg nesreče, poslala v prizadete kraje bolniško oso-bje in vojaštvo. Pri tem so poleg železnice pomagale zlasti ladje. Mate« rijalna škoda je po dosedanjih ugotovitvah cenjena na 150 milijonov pezov. Od te svote odpade 50 milijonov samo na mesto Constitución. Zopet enega rablja zadela kap. — Madžarskega rablja Karola Golda je zadela v 69. letu svoje starosti kap. V službi rablja je bil od leta 1888 na- 48232353235348235353235348484823 2353489053534823532348484823484848 prej. Obesil je 130 ljudi in od teh 32 na leto in tri osebe približno na 1 mesec. Divjega prašiča, težkega 90 kg, sta «bila dne 25. m. m. popoldne Franc In Anton ŠeSko na posestvu Alojza Vrečko v Žegarju pri Prevorju. Res lzvanredno redek lovski plen za ta kraji POTRDILO. Podpisana Anastazija Blatnik potrjujem, la mi j« gospod Poljfiak mojo roko popol- ioma ozdravil, na kateri sem bolehala 8 it. Iskala sem pomoči pri raznih «dravni-fcih in tudi v celjski bolnici pri gospodu »rimariju dr. fitelnfelzarju, ali bilo Je vse £aman, bolezen se je širila in roka je bila ^edno slabša in bolečine vedno hujše. Gos-od Poljšak me Je v teku osmih tednov po-alnoma ozdravil, brez vsakih posledic, in roka za vsako delo popolnoma sposobna, idi vsa okolioa, ki me je poznala kot bol-Wco, se čudi mojemu ozdravljenju. Pri jtteni Je zdravilo čudežno učinkovalo, kftte- J9ga sem sprejela od gospoda Poljšaka, ta-o da se počutim telesno dosti krepkejšo, > kakem zastrupi j enju ni niti govora, ka-trdijo zdravniki. O resničnosti mojega potrdila sem pripravljena pokazati se vsakemu zdravniku, kateri ne bi verjel moje Idravljenje. Sv. Jurij ob Taboru, 14. 9. 1928. Anastazija Blatnik. Podpisano županstvo potrjuje, da je spi-iala in podpisala Anastazija Blatnik »Potr-»flo« na drugi strani lastnoročno pred podpisanima: Jupanstvo Sv. Jurij ob Taboru, 22. 10. 1928. Rokovnjači izpod Tatre so še v Mariboru. Lahko pridejo tudi k vam, da vam skrajšajo dolge zim-ske večere. PiSite po nje! »Rokov- gjači in druge povesti« stanejo broš. In 16.—, vez. Din 18.— 28 in se naročajo v Tiskarni sv. Cirila. Za rože papir najbolje kupite v Clrilovi tiskarni v Mariboru. Razglednice za Božič in Novo leto kupite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Preč.župnim uradom! Spovedni listki. Ker je letos Velika noč prav zgodaj, zato uljudno prosimo preč. žup-ne urade, da pravočasno naroče listke za velikonočno spoved. Ako namreč iste skupaj tiskamo, se tisk znat no poceni. Poleg tega pa zamudniki sebi in nam napravijo neprilike. Zato uljudno prosimo skorajšnjega naročila! Cerkvene sveče. Kakor je Tiskarna sv. Cirila že ob vestila preč. župne urade, bo imela od novega leta dalje na zalogi prvovrstne voščene sveče. Nekateri žup-ni uradi so že definitivno naročili sveče, drugi le naznanili naročilo. Ker je sedaj čas, da sveče definitivno naročimo v tovarni, zato uljudno prosimo, da se nam po naročilnici sporoči, koliko, kako velikih in katere vrste sveč naj se dopošlje. Pri tej priliki si dovolimo opozoriti na sledeče: Sveče, ki jih bo imela na zalogi Tiskarna sv. Cirila, so por borzi puncirane, torej pod "kontrolo, dočim ponujajo nekateri kot prvovrstne sveče take, ki ne dosegajo naših lila. Ako katera cerkev ne more naročiti Ia, naj si naroči Ha ali lila. Cene svečam so ostale neiz-premenjene in to po posebnem prizadevanju Tiskarne sv. Cirila, če tudi so se surovine podražile za 10 do 20%. Prosimo torej ponovno za obvezna naročila! Kar zadeva prispevka za novo bogoslovje, ostanemo v svoji besedi, kar naj preč. župni uradi tudi blagovolijo upoštevati! Tiskarna sv. Cirila. Remšnik. Bralno društvo je v jesenski sezoni dobro delovalo. Začetkom oktobra je imelo občni zbor. Govoril je g. Ovčar, nato je bila igra, ki je izpadla v čast našim dekletom. Ko smo se notranje prenovili v misijonu, smo si zahoteli zunanjega in notranjega razvedrila. Gospod dr. Je-hart je imel dvakrat skioptična predavanja, zadnjo nedeljo novembra dopoldne, popoldne pa o radiju. Nato je sledila sloves na otvoritev radija, ki prav imenitno deluje. Društvo si je nabavilo radio, katerega plačujejo člani krožka. Tako bo združeno prijetno s koristnim. Ljubljanska oddajna postaja se dobro čuje, le zvečer med 6. in 7. uro največ moti neko brzojavljenje. Sv. Benedikt v Slov. gor. V teku letošnjega poslovnega leta je imel Orel 13 poučnih sstankov s 13 predavanji o socialni ekonomiji. Priredili smo 5 predstžv in 1 akademijo. Na prav lep način pa se je proslavila desetletnica ujedinjenja v nedeljo, dne 2. decembra, z lepo uspelo prireditvijo v Društvenem domu. — V četrtek, dne 20. decembra, pa se bo otvoril III. rekrutni tečaj. Upamo, da se bo odzvalo zopet lepo število vojaških novincev, da se pripravijo Družinska prati ka za leto 1929. J« izšla in se dobiva po vseh knjigarnah in trgovinah po celi Sloveniji v izredno lepi*opremi in z zelo bogato vsebino. Cena komadu Din 5.— brez poštnine. Zahtevajte povsod le to edino našo „Družinsko pFatlho". na vojaško službo. Prihodnje leto pa bomo obhajali desetletnico odseka. Velika Nedelja. Da našo novo društveno dvorano in novi oder prav pridno uporab« ljamo, je dokaz, da smo do sedaj v zelo ne^ posredno kratkem času priredili kar dv^j prireditvi. Prva, kakor smo že poročali j® bila igra »Revček Andrejček«. Sedaj i<$ pa priredili Miklavžev večer in igro »Lju« bežen Marijinega otroka«. Sv. Miklavž pt( ni obdaroval samo naših nedolžnih otroči« čev, temveč tudi odrastle. Jiekateri so do« bili res prav lepe darove, drugi pa šibo. kakor si je pač kdo zaslužil po sodbi sveti Miklavža. Sv. Jurij ob ŠčavnicL Praznik Brezma« dežne so vse naše katoližke organizacije slovsno praznovale. Zopet smo jasno videli' ogromen razloček med našimi in nasprot« nimi društvi, ki vodijo mladino rajši v go« stilno itd., kakor v cerkev. In vendar se še najdejo starši, ki naravnost branijo svoji mladini v naša krščanska društva! Središče. Ljudski oder v Središču vpri« zori dne 26. decembra, to je na Štefanovo, ob 7. uri zvečer, krasno zgodovinsko igro »Dekle z biseri« v šestih dejanjih. Nastopa' 26 oseb. Vstopnina: sedeži 1. vrste 8 Din, 2. vrste 6 Din, stojišča i Din. Predprodaja vstopnic pri g. Rudolfu Lukačiču v Sredi* šču. Kdor si želi lep in prijeten užitek ta večer, ta naj poseti to predstavo. Sv. Frančišek v Savinjski dolini. Lepo svoto so nam naklonili za novi Društveni dom že razni blagi dobrotniki, kojih imena' bomo o svojem času obajvili. Naša želja je pa, da bi našli ti še mnogo posnemovalcev I Tudi mnogi posestniki so pokazali pri graditvi veliko požrtvovalnost, posebno z brezplačnimi vožnjami. Zal, da tega ne more-* mo reči o vseh. Naj bi se zganili še tudi vsi tisti, ki dosedaj niso še skoro nič pri* spevali. Naj ne bo nobenega res zavednega Ksaverjanca, ki bi si pri pogledu na obširno stavbo Društvenega doma mogel reči: Jaz pa nisem nič prispeval zraven. Zato naj vsakdo po svojih močeh pomaga, zave--dajoč se, da brez žrtve ni uspeha. V slogi in skupnosti je moč! Sv. Križ na Slatini. Ne vem, če je bilo že na kateri prireditvi toliko žalosti in ve« selja kot pri proslavi Brezmadežne. Igral« ke »Spokornice« so se tako uživele v svoje uloge, da so se v resnici solzile pri pretresljivih ločitvah. Kar zaiskrile so se oči naši mladini, ko je zvedela med prireditvijo od društvenega odbornika, da se kma« lH uresničijo želje vseh društvenih delav« cev po razširitvi doma. Posojilnica prispe« va 10.000 Din, gospod nadžupnik 2000 Din, enako svoto darujeta domača gospoda kaplana. Morda se najde še kakšen blagi pri--jatelj križevske mladine, ki ji pokloni pri« meren novoletni dar v ta namen. Take razveseljive novice kar elektrizirajo staro, irt kaj šele mlado kri. Zato se ni čuditi, da se galerija ni mogla pomiriti in je dajala du« ška svojemu veselju celo pri najganljivej« ših prizorih igre. Kostrivnica. Tukajšnje Prosvetno društ« vo in Orel prirdita dne 1. prosinca, to je na: novega leta dan ob treh popoldne pri gosp* Ogrizeku velik srečolov. Ker je čisti dobi« ček namenjen za zgradbo Društvenega do--ma, vabimo vse prijatelje od blizu in daleS na to prireditev! »drnii Lriž pri Hrastovcu« v posebni knjigi! Nad vse zanimiva povest, ki je izhajala v »Slov. Gospodarju«, je sedaj isila v posebni knjigi. Navo« čite si jo za razvedrilo ob dolgih zim skih večerih. Knjiga stane broš. Din 18.—, s poštnino Din 20.—, vez. Din 28.—, s poštnino Din 30.—, in se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. 9053235323532348234823480001000102234800000011100101020101010001000201000100010002532301020102020002230000 OPIKL Liceliče. Kakor smo že objavili^ se je moralo žrebanje na dobitke efektne loterije prostovoljnega gasilnega društva v Libeli-Žah radi tehničnih ovir in drugih zaprek preložiti na dan 7. aprila 1929, ko se bode končnoveljavno vršilo. Tozadevna objava je dospela v časopise nekoliko zakasnelo, vsled česar so imeli imejitelji srečk za ur-gence nepotrebnih stroškov. Prosimo, naj nam zakasnelosti ne zamerijo ter pogreško oprostijo. Opažati je, da so nekateri prejemniki prav pridno in vestno zadostili našim svoječasnim pozivom. Ostalo pa je tudi razposlano precejšnje število srečk, ko-jih prejemniki niso srečk niti vrnili niti do-sedaj nakazali zanje odpadajočih zneskov. V skladu z zadnjič izdanim pozivom moramo smatrati dotične srečke, ker niso bile vrnjene, za razprodane ter prosimo naj-nujneje, da se nam činipreje nakaže zanje odgovarjajoči denar. Le v neoviranem poslovanju in zlasti pa le ob pritoku potrebnih sredstev bode odboru mogoče izvršiti potrebne predpriprave za brezhibno izpeljavo žrebanja. Ob tej priliki se nam zdi umestno, ponovno apelirati na vso slovensko javnost, da pripomore z nakupom zelo cenih srečk (po 10 Din) tukajšnjemu gasilnemu društvu k položaju, v katerem bode moglo vršiti stavljeno si naloto ob skrajni severni meji. Dobitki so lepi in v razmerju s številom srečk mnogoštevilni. V pomoči do bližnjega na meji najdete lahko lastno srečo in korist! — Odbor efektne ¡oterije prostovoljnega gasilnega društva v Libe-ličah. Ev. Križ nad Mariborom. Desetletnico u-Je linjenja je tudi naš obmejni Sv. Križ posebno slovesno proslavil. Na predvečer so Eažareli po naših lepih gričkih in hribih številni kresovi in se oglašali številni streli možnarjev. Posebno lepo in veselo je bilo pa pri kresu na prijaznem Tojzlnovem hribu, kjer je dala mnogobrojna množica fa-ranov duška celi proslavi s prepevanjem narodnih pesmi in rajanjem okoli kresa. Ob tej priliki bodi izrečena prisrčna zahvala gostoljubni Tojzlnovi hiši. V nedeljo, 2. decembra, pa se je vršila slavnostna akademija na društvenem odru s sodelovanjem šolske mladine in članov bralnega 'društva. Vršile so se razne deklamacije, petje In prelepa domovinska igra »Ave Pa-tria« s pestro živo sliko. Pobirali so se prostovoljni prispevki za Slovensko Stražo. Vsem tukajšnjim kulturnim delavcem najlepša zahvala za vneto sodelovanje pri proslavi! Sv, Lovrenc v Slov. gor. Pokopali smo pr »tekli pondeljek, dne 3. t m., moža v 70. letu svoje starosti. Bil je blag mož, katerega bomo težko pogrešali, ki je vsakemu rad pomagal, sovraštva pa niti »poznal ni. Z eno roko je preživljal svojo revno dru-tino, do zadnjega opravljal vsa kmetiška 'dela ter raznovrstne obrti. Bil je zidar, pe-'čar. mizar in v sili tudi kolar in sodar. Zanimivo je, da je naredil rakve 407 mrličem In zadnjo sta njemu naredila njegova sina. Tudi je zanimivo, da je bil mlat.ee z eno roko nepretrgoma 45 let pri enem gospodarju. Na njegovem posestvu, poleg njegovega stanovanja je stala večstoletna velika lipa. Pod lipo je stalo zidano staro zgodovinsko znamenje, katero je pred 30 leti prenovil z dobrimi sosedi v kapelo Brezni .i rl—• —I* I" m* Psi G) iss-c « P*? §■3 B > " E C 35 H? 45 Ä« .gJQ. »—T f c ¿5 S s Vsakdo najde nekaj! Koliko bi muke, časa in jeze prihranili, kadar bi znali, kako malo denarja je potrebno, da si nabavite dosti tega, kar Vam vsaki dan neštetokrat donaša koristi in veselje. Vsaki dan nastanejo Novi čudežni izumi vsakovrstnih predmetov za dnevno uporabo. Treba, da samo ^enkrat prelistate veliki ilustrovani sijajni cenik svetovne otpremne tvrdke H. Sutiner, Ljubljana - štBff. 99 Z - Čudili se bodete, koliko je stvari, katere potrebujete tudi Vi, pa jih še ne poznate. Povrh tega Vam nudi ta cenik velikansko izbiro oblačilnih, hišnih tert oaletnih predmetov, kakor tudi potrebščin za vsako priliko. Genih dobite brezplačno ako še danes pošljete Vaš točni naslov na tvrdko H. Suttner. Sm Velika izbira modnega žameta □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□oca Jetikol ozdravi tudi pozimi strokovnjak (strokovn knjige!) dr. Pečnik, pljuJni zavod (Privat Ljimgenheilanstal) Sečo-vo, žel. postaja Rogaška Slatina. Najboljše in najvarnejše naložite svoj denar pri Posojilnici v Gornji Radgoni. Obrestna mera za navadne vloge 6%» za vezane po dogovoru. Nalagajte svoj odvišen denar pri domačem zavodu se dobi že od 22 Din naprej samo pri I. TRPINU Maribor, Glavni trg 17 Pletene veste BHm^BBOBBBI iz lepe in trpežne volne za ženske 75 Din, za moške 95 Din, 85 cm dolge jopice 135 D, veste rožaste s svilo 100 Din, bluze za zve-zati 55 Din, debeli in topli leibi 60 Din, kakor vse druge pletenine kupite najceneje v pletarni M. Vezjak, Maribor, Vetrinj-ska ulica 17. 1025 Ovčjo volno cunje, staro železo, baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti in krojaške odpadke kupim in plačam najboljše. A. Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. Iščem stalne nabiralce in nakupo-valce. 2 566 Zahvala. Podpisani se tem potom zahvaljujem neprecenljivemu društvu „Ljudska samopomoč" v Mariboru za znatno podporo, katera se mi je izplačala takoj po smrti moje .matere Terezije Ledinek v polni izmeri. Radi tega je moja dolžnost, da priporočam to društvo vsakomur, ki še ni član te človekoljubne inštitu-cije, v takojšnji pristop. 1508 Orehovavas, dne 6. decembra 1928. Herman Ledinek. Kože divjačine zajčje, lisičje, kunine, dihurjeve itd. kakor tudi vse vrste surovih kož kupujem po najvišjih cenah Makso Tandler Zagreb, Boškovičeva ulica 40. Brzojavi: Tauria Zagreb. Telefon 38-89. JASLICE po Din 3, 5, 5.50, 6.70, 8- 17, 18, 21, 30, 35, 45, 81, iz papirja, zelo okusno izdelane I Velike lesene, nmetniško rez barsko delo, po 2940 in 4000 Din dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Kdor le more, naj si osebno ogleda našo zalogo v Mariboru in bo videl, da tako poceni in lepih jaslic ne dobi nikjer drugod. Zobozdravnica D= Štefana Žunkovič ordinira dnevno od 9. do 12. in od 2. do 5. ure v hiši g. Rumeža v Slov. Bistrici. 1507 tam. To priliko je hotel sedaj porabiti župnik Morenus. Pernhard se je razveselil župnikovega sklepa, krepko mu je stisnil roko in zopet previdno odšel. — Oskrbnik graščinskih vinogradov v Zavrhu Ivan Trupaher je prevzel vodstvo nahujskanih ljudi. V smislu dogovora naj bi čakala Ivan Vol-ter ter Caharija Nürnberger pri potoku Bobov-nica. To sta tudi storila, vzela sta seboj še Kaš-perja Mere, ki je bil pek v Šent Lenartu in je bil drugače pristaš luterancev. Imel je jezo na župnika, ker ni trpel, da bi on imel pri sebi nečimurno žensko, ki je v resnici morala oditi v drug kraj, kar je dosegel župnik s pomočjo trškega sodnika. Točno, kakor je bilo dogovorjeno, so prišli iz grada za napad določeni ljudje. Da bi tem lažje uresničili grožnje, imeli so seboj sekire, vile, cepce, Trupaher je nosil puško. Pri bobovniškem mostu so se jim pridružili že prej imenovani Šentlenarčani. »Zdaj ti pokažem, ti črna kavka,« zakriči Mere, vihti močno gorjačo, »boš ti preganjal mojo Nežo, le čakaj, ti že pokažem s to palico, kako širok je tvoj hrbet, da se boš spominjal še dolgo časa.« Voller ga je moral miriti, ker je bil preveč glasen, da se nameravan napad ne izjalovi. Bilo je že mračno, ko so dospeli prav tiho in neopaženo v neposredno bližino. Trupaher je postavil nekaj mož spodaj pri hlevu in na dvorišču, odkoder se pride po stopnjicah v notranje prostore župnišča, z drugimi pa je šel skoz odprtino zida, ki se nahaja nasproti glavnemu vhodu cerkve ter dalje, dokler se niso pritihotapili do vhoda v poslopje. Zdajci obstojijo, Trupaher stopi naprej ter hoče odpreti vrata, a glej — zaklenjena so. Poskuša še enkrat, dvakrat, vrata se ne odprejo. Hitro veli Vollerju, da pogleda spodaj, če niso tam dveri odklenjene. Voller se kmalu vrne ter sporoči, da tudi tam ne morejo v župnišče. Ravno-tako so vsa okna zaprta. »Župnik mora biti v župnišču,« zadere se Ka-špar Mere, »pobijmo mu vrata, kaj bomo čakali, da nam odpre.« Rekši izmakne Mihaelu Pavelec, ki je prišel iz Partinja, sekiro in udari po vratih, ki niso bile posebno trdne, da je bila kmalu napravljena odprtina. Dvignili so dveri iz tečajev, vdrli v vežo, preiskali vse sobe. vsaki prostor — župnišče je Zakaj kupite V Celju manulaktnnio blago ----— najceneje edino pri Franc Dobouičnih, Celje, Gosposka IS Ker ima veliko tovarniško skladišče vsakovrstnega blaga. Ker ima trgovino v lastni hiši in ne plačuje najemnine. Ker ima veliki promet, vsled tega sveže blago. Ker ima lastno tovarno odej (koltrov). Ker ima lastno izdelovanje različnega perila. Ker ima poštene mere, dobro blago in nizke cene. Ker ima zamisel »mali zaslužek, a veliki promet«. » 901 Vsakomur se izplača, da obišče pa Se tudi od daleč strogo solidno in pošteno trgovino Franc Dobouičnih, Celje, Bosposha 15 Za trgovce poseben oddelek na debelo. 1B02 I IB vseh vrst za privatnike in gostilničarje, fino politirani, solidno izdelani po najnižji konkurenčni ceni. Resni kupci zahtevajte cenik za stole in čistilnike. Sprejmejo se za stole in čistilne stroje stalni krajevni zastopniki proti visoki proviziji. ]. M. PUCKO 1 drug, specialna delavnica čistilnih strojev in tovarniška zaloga stolov Budina-Piu}. 1492 PERJE nravo češko, licenčno fiiščeno, mešano Din 48.—, boljše Din 74.—, fino belo Din 110.—, najfinejše belo Din 360.—, puh sivi Din 130.—, žima Din 34.—, ________________55.—, 100.—, cvilh ¡a žimnice Din 30.—, 46.—, 58___ platno za prtiče Din 30.—. 38.—, 51.—, gotove žimnice Din 390.—, pernice Din 460 — 670.—, zglavniki Din 138.—, klot odeje Din 200.—, 290—, 370.—, flanel odeje Din 47.—, 97.—, zastori madras Din 78__, 89.—, 102.—, posteljne garniture Din 290-, 420-, preproge m Din 22.50, 36-, 4S-, ...ii'ri nmu p » litini HoSr • vu i : ' v't. .jiv r » R. STERMECKI, CELJE, štev. 24 Slov. i'ri ur-dp. celih hoteiuv,zavodov in bolnicse stavijo proračuni po izjemnih conah. Naročila čez 500 Din pošt.prosta. Cenik z več 1000 slikami zas onj. Najfinejša banatska moka» lepe rozine ^ kg & Din 5.—, 6.—, 7»— fige, rožiče, vajnperle sveže žgana kava H kg & Din 12.—, 13.—, 14.—, 15.—, 18.— lep riž 1 kg h Din 5.—, 6.—, 7.—, 8.— potem fine bonbone, čokolado, rum, cognac, likere vseh vrst itd. Vedno sveže blago solidne cene, priporoča ]0SIP HEIS trgovec, MARIBOR, Aleksandrova c. Z9 Zahvala. Ob priliki prerane smrti našega nepozabnega sina, oz. brata, gospoda Antona Novak duhovnega svetnika, dekana in mestnega župnika v Gornjemgradu se iskreno zahvalimo vsem, ki so mu v težkih urah s tola-žilnimi obiski lajšali njegovo neizmerno bol. Iskrena zahvala preč. gospodom duhovnikom, posebej še preč. gosp. kanoniku R. Janežič za vodstvo pogreba, gospodu župniku A. Požarju za krasen govor, gospodu profesorju A. Piršu, gospodu župniku P. Grilu in gospodom župnikom sosedne Kranjske, ki so tako daleč prihiteli spremit našega ljubljenega Antona k večnemu počitku. Končno se zahvaljujemo vsem znancem in sorodnikom, vsem darovalcem cvetja, pevcem za krasne žalostinke, ognjegascem fn vsem, ki so spremljali rajnega na zadnji poti. Bog plačaj! 1491 Žalujoči oče, brat in sestra. bilo prazno, župnik Morenus je pravočasno zbežal. Divja jeza je zgrabila napadalce, posebno Kašperja Merca. Razsajal je po župnišču ter stri, kar mu je prišlo pod roke, nazadnje jo je udaril * klet, kjer je bil še sod vina. Tam so se zbrali ter si hladili jezo pri dobri kapljici iz Strme gore, dokler niso bili vsi vinjeni. Kar je ostalo vina v sodu, so ga razlili po tleh, župnišče pa pustili odprto ter odšli proti Hrastovcu. Seve se je kmalu razneslo po trgu, da je župnik pobegnil in so hrastovški hlapci ropali. Drugo jutro so našli v cestnem jarku peka Merca, še .Vinjenega; trški sodnik Pernhard ga je dal odvesti v rotovške zapore, kjer je premišljeval tri flni o dobroti župnikovega vina in si docela ohladil razgreto glavo. — Pa tudi usoda Kolomana Šefa in njegovih pri-ptašev se je morala izpolniti. Odkar je bila kapelica v Radehovi postavljena in se je zvedelo tudi dalje okrog za čudeže, naraščala je vedno bolj ■ekta skakačev tako v Šent Lenartu, kjer je bil glavni sedež, kakor tudi pri Sv. Benediktu in v Ruperčah. Dogodili ao se zopet daljni čudeži, kakor so vedeli povedati Šef in njegovi najbolj vneti pristaši. Iz Šent Ilja je prišel Gregor Kovač, ki je bil popolnoma slep. Zaobljubil se je k božjemu grobu in glej, naenkrat je spregledal. Urban Rotman, podložnik mariborske gospo-ščine, je tudi prišel nekaterikrat ob mladih sobotah gledat, kaj počenjajo skakači, ni pa hotel vsega verjeti, kar je pravil Koloman Šef, ampak je celo zabavljal; toda glej, naenkrat mu opeša vid. Vsi skakači so rekli, da je to očividna kazen božja; Rotman se izpočetka nič ni zmenil, a ker le ni bilo boljše, je začel premišljevati. Šel je k Šefu, ki mu je svetoval, naj dela pokoro ter se zaobljubi k božjemu grobu, in res, ko je prišel po osmih dneh, da bi daroval celega junca, je mahoma zopet videl. Tako je bila skakaška sekta že zelo razširjena in nabralo se je mnogo darov, da bi se mogla zidati večja cerkev. A prišlo je drugače. V tistem času so nastopile reformacijske ali verske komisije. Bila je to vladna naprava, ki je imela dosledno izvesti načelo, da ima tisti, ki je v deželi vladar, uravnati tudi verske zadeve. Te komisije so bile sestavljene iz nekaterih zastop- 9 G ft i g 5 o * §1 d! N o « m» s-c RS ^ S ^^ * Ï1* « S..E ftoaa 211« S Mi « •f* o O CA I-S s Najvarneje In naingodnef« s« nalaga denar pri pupllarnem zavodu ki obstoja že 64 let mm MESTNA ILNICfl v Celju, Krekov trg (v lastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v Ame- Za hranil, vloge jamči poleg premoženja hranilnice rlkl, denarju nedoletnib, ki Sa vlagajo sodišča ter nalož-am cerkvenega in občins« feega denarja posveča posebno pažnjo. Š2 mesto Celje llllllli!!!ll!!llll!ll!!!lllllllill Hranilnica daje posojila aa zemljišča po najnižji obrestni meri. — Vse prošnje rešuje brezplačno. 4 z vsem premoženjem in vso davčno močjo. IWülUliilUUlilllllllll mMsmmmmmwmmmmm&mmmmmmmmzsmt Velika izbira najnižje cene / 1460 J-%i znano dobri in solidni postrežbi nabavite osa-koorstnega zimskega modnega, „mana faktur ne ga in suknenega blaga, o modno-manufakfttrni trgovini lULi & KUHAR prej MAR L = Aleksandrova 9 MARIBOR Prešernova 2 FRAN STRUPI, Celje Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene ln porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna steklarska dela. — Najsolldnejše cene ln točna postrežba. m Na drobno ln na debelo. Na drobno in na debelo. Na drobno! 6ZItfUä debelol JS» w Ic v P tu! - H priporoča svojo bogato zalogo potrebščin za jesen in zimo in sicer: razne kotle, brzoparilnike, lito-, železno, pločevinasto postekleno in pocinkano po« sodo, štedilnike, peči, plužno blago, podkove, vsake vrste žreblje za obutalo, nagrobne križe, stroja za meso in slanino rezati, siamorezne kose, sekire in žage vsake vrste ter sploh vse v železnino spadajoče predmete. Zastopstvo Lutz-ovih peči za šole, urade, gostilne itd. 80fl Postrežba točna! Znižane cene T Pohištvo — Preproge! posteljnina, vložki, medrad, zastari, posteljne odsje, pohišfsena tkanino i. t. d., najboljše in nalcens e pri| MM PHEIB, ffifiRXHOB, Bosposha ul. ZO | Brezplačni ceniki. i«o BRzplsini ceniki. J 'man* säk-IE ' nikov cerkve, ki so imeli poučevati ljudstvo o prepornih točkah med katoliške in protestantov-sko vero in pooblaščencev nadvojvoda, ki so v njegovem imenu okrenili vse potrebno glede na sestavljanje občinskih zborov s katoličani, zapri-Beganje meščanov, izgon neposlušnih podložni-kov. Reformacijske komisije so prehodile vse tri hotranje avstrijske dežele, izganjale predikante, nastavljale mesto njih katoliške duhovnike, voditelje luteranov zaprle ali izgnale, protestantov-ike tempelje podrle ali razstrelile, krivoverske knjige zaplenile ali sežgale. Po Štajerskem ln Koroškem je ^odil Martin Brenner, ki so ga imenovali — bič luteranov. Pismo admontskega opata Ivana kakor tudi graščakinje Herberstein imenovanemu škofu ni ostalo brez posledic. Kakor hitro je končal Martin Brenner roje delo po Zgornje™ Štajerskem, se je podal na Spodnje Štajersko. Spremljali so ga trije vladni svetniki in tajnik Volbenk Kaltenhauser. Obrnil se je najprej proti Radgoni, glavni luteranski trdnjavi, kjer je bil od 17. decembra 1599 do 5. Januarja 1600. Bil je neprijazen zimski dan, ko so odrinili okoli opoldne peš iz Radgone, kakor poroča nrošt Jakob Rosolene iz Ptuja. Medpotoma je začelo hudo snežiti, tako, da so komaj došli že pozno zvečer v Šent. Lenart. Vsi utrujeni sp se podali takoj k počitku. Novica, da je dospel škof Brenner v trg, se je seve takoj raznesla od hiše do hiše. Nekateri so se je razveselili, drugi so bili zopet preplašeni. Katarina Nürnberger je bila tisti večer vsa izven sebe. »Sedaj imaš priliko,« pravi svojemu možu, »da poveš vse škofu, da zabrani našemu luteran-skemu župniku vrnitev v naš trg; prav je, da jo je popihal tja v Šent Jurij, še od tam ga naj preženejo, in tudi tistim skakačem naj škof pokaže svojo moč, da ne bodo uganjali več svojih neumnosti in imeli ljudi za norce.« Na vse zgodaj je vstal Nürnberger, da se javi komisiji. Škof Martin Brenner, mož velike odločnosti in resnosti je ljubeznivo sprejel Caharija Nürn-bergerja, ki je nodal poročilo o župniku Morenu-su ter o skakaškem gibanju. kitajte „Sloo. (gospodarja" J ji!"';"1««!!.,., miniiiiiiiuii;;;:! Svetovnoznano fosfornokislo klajno apno katero se Je uporabljalo 1.1001 do 1914 v naših krajih Mlo pohvalno v vsakem gospodarstvu, priporočamo danes ta neprecenljiv preparat ponovno v nakup in uporabo, katerega bi se naj opetovano s uspehom posluževali vsi naši ekonomi in kmetovalci. FosfbrnoMslo klajno apno ima tri dobre lastnosti: 1. V prvi vTsti sluti posebno pri svinjah proti rdečici. 1 Je prvorazredno krmilno sredstvo, ki vpliva na rast pri reji konj. goved, teličkov. svinj in drobnice, posebno pri prašičkih. J. Pridobljen gnoj J« «natno boljši, ker pridobi 100% na fosiornem zadrtaju tal se je izkazal Že nekdaj kot zelo uporaben. Pri vprežni živini, katera je po zimi izpostavljena mrazu in mokroti, Je klajno apno posebno pri konjih zelo dobro sredstvo proti prehlajenju in proti drugim boleznim. Pri prvem obroku se da na dan in glavo polno jedilno žlico iosfornokislega kiajnega apna, na narahlo namočeni krmi. Pozneje preko dneva navadno hrano. 1290 Dobi se v zalogi moke I. MESTNEGA MLINA V CELJU z najboljšimi in najbolj poznanimi mlinskimi Izdelki. Maks Gmeinski, Celje, Slomškov trg 1 (pri farni cerkvi) iiiiii ¡m HažBti si brez nemarnosti rešiti pratfna, revmatizma trganja v križu in išiasa ? ? ? Revmatizem je strašna, daleč razširjena bolezen, ki ne prizanese ne ubogemu in ne bogatemu, ona išče svoje trtve v kočah in palačah. Velikostranske so oblike, v katerih se kale to trpljenje in večina so bolezni, ki se jih čisto drugače imenuje, nič drugega kakor revmatizem, Bolest v udih in sklepih, otekli udi, skrivljene roke in noge, trganje in bodenje v raznih delih telesa, celo slabost oči so večkrat posledice revmatizma in protina. 1496 Tako raznovrstna, kakor je slika,ki jo nudi t« bolezen, tako rasao-trstna so tudi mogoča in nemo- ra zdravila, medikamenti, ma-itd, ki se trpečim ljudem ponujajo. Največ teh sredstev niso v stanu ozdraviti, ampak prinesejo samo za kratek čas olajšavo. Kar Vam mi priporočamo, je neškodljivo zdravljenje s pitjem studenč-nice, ki Je mnogim trpečim že pomagale. Naše zdravljenje je izvrstno in hitro učinkuje tudi pri zastarelem koničnem stanja. Da si pridobimo še veS pristašev. nno se odločili, da vsakemu, ki nam piše, zastonj našo zanimivo, zelo poduči l i vo fazpravo o tem zdravljenju. Kdor Ima bolečine, kdor se hoče na hiter način natančno in brez nevar nosti rešiti svojega trpljenja, naj piše še danes! It «. flugusi flarzirc, Bsrlin-Biiinsrsdori, Hnuhuhnt?. s. n.» Priporočam svoje lastne izdelke, kakori kotlje za žganje in za vodo ter perilo, posodo za kuhanje, cevi vseh vrst za tovarne, različne aparate. Izvršujem tudi točno in solidno vsa v mojo stroko spadajoča dela po brezkonkurenčnih cenah. — Vse vrste novejših sistemov Alia. 1420 ■ ■■«■■»■agfitaiia^&aani Volneno, belo in pisano platno, §§ hlačevino, kambrike, delene, sraj- 3 m, nogavice, kravate, dežnike itd. g kupite najceneje pri tvrdki fllojz Dpof enih, cbijb 1 W samo Glavni trBSlt. 9 samo Vsakovrstni ostanki za polovično ceno. 557 mm M LUNA EfcsportM hiša Maribor Aleksandrova 18 Dobroznana, najboljša in najcenejša tvrdka za nakup galanterije, pletenine, kratkega blaga ter igrač otročje nogavice od Din 8.— naprej, danske nogavice od Din 7.— naprej, moške nogavice (sokni) od Din 6.— naprej, ovijalne jopice od Din 50.— naprej, moške jopice z rokavi od Din 85.— naprej, ženske jopice od Din 70.—• naprej, otroške jopice od Din 50.— naprej, jopice za deklice od Din 60.— naprej. Lastni izdelki. 1444 Posebna razstava otročjih igrač ter božičnih okraskov. Kot zabranilno sredstvo je Thürpil pri driski telet in svinj od občudovanja vrednega uspeha. Dobrota Thürpila je neuporečna. Ne manjka pri nas v nobeni hiši. O. H. Landwirt in Ö. Thürpil se dobi pri živinozdravnikih in lekarnarjih. Zahtevajte pristen Thürpil in odklonite nadomestilo. Edini izdelovatelj: CL. LAGEMAN, CHEM. FABRIK, AACHEN. Zaloga: , L YK O S ' Mr. K.Vonk, Zagreb, Jurjevska ulica 8. Po reklamnih cenah prodaja tvrdka F.K6nig,Celje igrače, blago iz usnja in galanterijo. Velika izbira gramofonov in plošč Tudi Tudi iudi morate Vaše potrebščine v oble« kah, perilu, platnu pri meni kriti bodete kakor vse moje stranke za^ dovoljni in stranka ostali dobite pri meni najboljše blago pa, najnižji ceni in si s tem prihraJ nite denar si lahko pri veliki Izbiri Izvolita po svojem okusn ste zavarovani pred izkoriščeva-, njem, ker so pri meni stalne cen» Franc Kolerič trgovina Apače VOZNI RED železniških in avtomobilskih zvez Slovenije, veljaven od 7. oktobra 1928, se dobi v obeh prodajalnah tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Cena Din 2.—. Denar naložite najboljše in najvarnejše pri Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru Ulica lO.otitobpa r. z. z n. z. Obrestnje hranilne vloge brez odpovedi po O °/o na trimesečne odpovedi po ZilDROZHflGOSFODMBilHHilti.ll. Podružnica Maribor V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. — Izvršuje vse bančne posle najku-lantneje. — Najvišje obrestovanje vlog na vknjižbo In v tekočem računa. Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije 00 CENIK Veliki llustrovani dobite zastonj! Zahtevajte ga od Skladišča Meittei in Mlerola Tovarna glasbil, gramofonov in harmonik /?. LORGER Maribor it, 106 Violine od Din 95 -. Rodne harmonike od Din 85'-. Tamburice od Din 98.-. Gramofoni od 345'- dalje. 1886 msm v Slov. Gospodarju ima največji uspeli ................1 ' s BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBHBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBH Najvarnejše in najboljše naložite denar pri Ljudski posojilnici v regisirovani zadrugi z neomejeno zavezo v lastni hiši, Cankarjeva ulica št. 4 poleg davkarije ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiniiniiiiiiiiiK Stanje hranilnih vlog nad 80,000.000 Din. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. '«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiior Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 tlanov-posestnlkov s vsem svojim premoženjem. Vsled tega jamstva so hranilne vloge pri tem zavoda najbolj varno naložene. rfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIlllllllllllllHlliniS. Kme tiski posestniki —> Ljudska posojilnica )• Vaš zavod. Poslužujte M ga! NniiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiHiHiiiiHiuiiiiiHiiinin^ IH»SB12BBBBBBflBBBflBB& Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v v Mariboru. —* Uredniki Januš Goleo, novinar y Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«. Dredstavnik: Jan ni Golea. novinar M Mariboru«