Ptuj, petek, 10. oktobra 2008
letnik LXI • št. 80

TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod
•	centralna kurjava •plinske Instalacije •kopalniška oprema
•	keramične ploščice
Politika
Ormož • Šteje samo, ali si notri ali pa nisi!"
O Stran 5
Po naših občinah
Ptuj • Ko je
potrebno zamenjati vinjeto
O Stran 7
Po naših občinah Dornava • Je
Dornava res prepolna droge?
O Stran 8
i0s odgovorni urednik:
Jože Šmigoc ■ ^ cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski TEB
Slovenija • Ob svetovnem dnevu pošte
V	Ptuju so praznovali delovno
V	spomin na dan, ko je bila pred 134 leti ustanovljena Svetovna poštna zveza (Universal Postal Union), 9. oktobra tudi pri nas praznujemo svetovni dan pošte, saj je med 191 državami v Svetovni poštni zvezi tudi Slovenija.
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Javna obravnava prometne študije
Cez dvajset let prstan okoli mesta
Javna obravnava prometne študije Ptuja, ki predstavlja strokovno podlago za predlagane prometne rešitve v prihodnosti, je bila 1. oktobra vsaj po številu udeležencev uspešnejša od dveh letošnjih javnih obravnav: javne obravnave o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena v MO Ptuj, ki je bila februarja letos, se je namreč udeležil le en občan, javne obravnave občinskega programa varstva okolja v juliju pa le en mestni svetnik - član odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo MO Ptuj.
Osrednje Slovenske gorice
Kjer klopotci pojejo zaman
Po katastrofalnem avgustovskem neurju, ki je zlasti na področju Slovenskih goric uničilo skorajda vse kmetijske kulture, kmetje še vedno čakajo - na pomoč. Po oceni komisije je na omenjenem območju 150 hektarjev vinogradov in približno 50 hektarjev sadovnjakov, kjer je škoda dosegla 100 odstotkov. V najslabšem položaju pa so vinogradniki.
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
in
hiSa
M DARIL ▼ ^ • • • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
www.tednik.si
Ob letošnjem svetovnem dnevu pošte so v Pošti Slovenije izdali priložnostni poštni žig, ki je bil 9. oktobra v uporabi na pošti v Čopovi ulici v Ljubljani ter na Slomškovem trgu v Mariboru. Slovenski poštarji pa so se posvetili tudi najmlajšim, ki odraščajo pod vplivom novih tehnologij.
Da bi se tudi otroci zavedali pomena pošte v vsakodnevnem življenju, predvsem pa, da bi spoznali poštno dejavnost od blizu, so jim včeraj v Mariboru podarili ogled otroške predstave pod naslovom »Ko bom velik, bom ...« in otroci so si z zanimanjem ogledali prigode poštarja Pavlija.
Ptujski poštarji pa so praznovali predvsem delovno. Kljub hitremu vzponu elektronskih medijev ima okoli 60 zaposlenih v ptujski poštni enoti največ dela ob jutrih, ko je poleg obilice pisemskih pošiljk vsak dan potrebno dostaviti povprečno tudi nekajsto paketov in še veliko drugih pošiljk
-OM
Tokrat je bilo v zvezi s prometno študijo predlaganih nekaj scenarijev -od »narediti nič« do »narediti vse«.
Nova prometna študija Ptuja predstavlja strokovno podlago za vse nadaljnje posege v prometno infrastrukturno omrežje Ptuja. Razdeljena je na štiri glavna poglavja, mirujoči promet, peš in kolesarski promet in tekoči motorni promet, ki tudi zavzema največji del same študije, s
prikazom vpliva predlaganih rešitev na bodoče prometno dogajanje na Ptuju in v okolici. Prometni model zajema vse pomembne prometnice, vključno z zalednim območjem, hkrati pa upošteva tudi predviden nacionalni program navezave avtocestnega programa na lokalno prometno omrežje. Študija je živi dokument in nakazuje nekatere konkretne rešitve za mesto.
O Stran 4
Foto: Črtomir Goznik
Skozi prometno študijo Ptuja je vodil mag. Matej Dobovišek
Kljub obljubam o pomoči se namreč vse do danes še ni zgodilo nič, povrhu pa prav najbolj prizadeti med njimi nimajo možnosti niti do določenih manjših olajšav, kot je recimo odloženo ali obročno odplačevanje davčnih obveznosti.
Zgodbe vseh tistih sloven-skogoriških vinogradnikov, ki jim je (bilo) vinogradništvo in prodaja grozdja edini ali najpomembnejši vir dohodka za celotno družino, so skoraj enake: letos trgatve ni
bilo, tudi drugo leto je vprašljiva. Izplačana zavarovalnina je nižja od pričakovane in ne pokriva nastale škode; za klavzulo zavarovalnic o 20-odstotnem odbitku izplačila zavarovalnine zaradi tega, ker ni bilo stroškov s trgatvijo, so vsi po vrsti izvedeli šele sedaj - pač klasična napaka vseh ljudi, ki si ne preberejo natančno tistega drobnega tiska, ponavadi kar na nekaj straneh, agenti pa načeloma tega ne povedo.
O Stran 3
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
oddajamo že
45 let
Ptuj • Dom upokojencev ob tednu starejših
Živahno na dnevu odprtih vrat
V Domu upokojencev Ptuj in enoti v Muretincih so ob 1. oktobru, mednarodnem dnevu starejših, pripravili dan odprtih vrat ter nanj povabili svojce, prijatelje in znance oskrbovancev in tudi druge. Po prisrčnem kulturnem programu in prikazu filma o domskem življenju so jih popeljali še na ogled lepo urejenih domskih prostorov in čudovitega parka.
Kot je na osrednji prireditvi, ki so jo pripravili v četrtek, 2. oktobra, v domski jedilnici v Ptuju, povedala direktorica ustanove mag. Kristina Dokl, so vrata doma upokojencev odprta za obiskovalce vsak dan, vendar so želeli ob dnevu starejših dodati svoj, poseben poudarek, zato so pripravili še dan odprtih vrat. In to jim je uspelo, saj so se osrednje prireditve v domski jedilnici poleg župana MO Ptuj dr. Štefana
Čelana in podžupana občine Podlehnik Iva Bana udeležili tudi mladi prostovoljci iz OŠ Olge Meglič v Ptuju in drugi Ptujčani.
Kot je dejala Doklova, je v minulem letu 2007 v Sloveniji delovalo 69 domov za starejše, med njimi pa na območju upravne enote Ptuj tudi Dom upokojencev Ptuj, ki deluje na dveh lokacijah - v Ptuju in v Muretincih. Dnevno je v povprečju v domovih upokojen-
Uvodnik
V ptujskem turizmu se dogaja
Čeprav se turistično leto 2008 še ni izteklo, bodo plodovi za ptujski turizem zagotovo nadvse bogati. Po enem letu od odprtja prvega hotela v Termah Ptuj so se začele stvari obračati v smeri, ki sijih je to okolje želelo nekaj desetletij, od takrat dalje, ko so se Terme odprle in ko se Ptuj ni mogel odločiti, ali bo gradil hotel v Termah ali v mestu. Najlažje je biti general po izgubljeni bitki, to še posebej velja za Ptuj, ki je v preteklosti izgubil mnogo na papirju že dobljenih bitk, ker ni zmogel pike na i. Zdaj, ko seje odprlo, čeprav je bilo vmes izgubljenih že nekaj desetletij, pa v nobenem primeru ne sme izgubiti. Upati je, da je to spoznanje prevzelo tudi podporno okolje, da se bodo tudi druge dejavnosti pričele razvijati tako, da bo turist iz tega prostora odšel zadovoljen. Hotel Primus vse bolj postaja eminentno stičišče številnih kongresnikov. Svoj drugi dom je v njem našla slovenska plavalna reprezentanca (prva slovenska plavalna olimpijka Sara Isakovič je njegovo zgodbo ponesla onstran luže), pa tudi najboljši slovenski nogometaši, da o dubajskem princu, ki ponovno napoveduje obisk Ptuja, niti ne govorimo. Stroke z različnih področjih pa je bilo že toliko, da je težko najti nekoga, ki v tem letu vsaj enkrat ni zašel na Ptuj. Slovenski radiologi, ki te dni gostijo številne vrhunske predavatelje s celega sveta, so na primer na svoj termin čakali vse od odprtja hotela. Staro mestno jedro jih je navdušilo, prav tako druga ponudba, čeprav tiste drobne stvari, ki delajo kvaliteto v turizmu, mestu še manjkajo. Navdušujejo tudi rimske zgodbe, še posebej rimska večerja, s katero Ptujčani konkurirajo za nagrado Slovenske turistične organizacije - sejalec - kije nagrada za najbolj inova-tivno turistično ponudbo. Hotel pa ne živi samo s svojo turistično zgodbo, živi tudi z zgodbo povezovalca Ptuja in njegovih prebivalcev, ki se tudi vse bolj identificirajo z njegovo ponudbo, zlasti še kulturno. Prijetno je slišati, da bo hotel imel tudi svojo lastno stand up komedijo. Zapufanpika sn, kot je njen naslov, pa kljub kriznim časom obeta. Vsaka kriza je namreč v prvi vrsti izziv, tudi v turizmu.
Majda Goznik
Foto: M. Ozmec
Ob koncu je zadonela združena pesem pevskega zbora domskih stanovalcev Orfej in pevskega zbora zaposlenih sodelavk Lumin.
cev bivalo 13.856 stanovalcev, med njimi tudi 470 v domu v Ptuju, kar pomeni 3,4 odstotke vseh domskih stanovalcev v Sloveniji.
Če upoštevamo število starejših od 65 let - teh je bilo lani v Sloveniji 319.630, na območju Upravne enote Ptuj pa 10.427 -, ugotovimo, da je bilo v Sloveniji v domovih 4,3 odstotka starejših, medtem ko je na območju upravne enote Ptuj ta odstotek nekoliko boljši, saj je bilo v domovih 4,5 odstotka oseb, starejših od 65 let. Ob tem je Doklova poudarila, da
Sedem (ne)pomembnih dni
Borut Pahor
(SD), najverjetnejši mandatar za sestavo nove slovenske vlade, bo te dni potreboval kar nekaj "dobrih živcev". Zdaj bo moral dejansko pokazati (in dokazati) vse tisto, kar ga je doslej na splošno deklariralo kot politika sporazumevanja, medsebojnega razumevanja in skupnega sodelovanja. Seveda je na svojevrstni preizkušnji tudi socialna demokracija, ki doslej kot edina od večjih (in posebej izpostavljenih) strank še ni imela priložnosti, da bi se preizkusila kot nosilka vladajoče koalicije.
Morda je ta čas bolj kot pred volitvami in neposredno po njih pomembno tisto, kar je Pahor zadnji čas kar nekajkrat omenjal: ali so socialni demokrati zmagali (predvsem) s svojim programom ali (predvsem) proti Janši in njegovi vladajoči združbi. Od jasnejšega prepoznavanja tega bo namreč v marsičem odvisno tudi dogovarjanje s potencialnimi koalicijskimi partnerji in pripravljanje dokončne koalicijske pogodbe. Ali še bolj natančno: to v precejšnji meri določa, kakšno naj bo (kakšno je lahko) koalicijsko dogovarjanje in sklepanje posameznih kompromisov.
Pahor je že nekaj časa v središču pozornosti in tudi v središču različnih pritiskov. Za zdaj se v glavnem ni zme-del zaradi bolj ali manj zlobnih, a tudi dobrohotnih pripomb v zvezi z njegovo
Foto: M. Ozmec
Mag. Kristina Dokl, direktorica Doma upokojencev Ptuj, je poudarila, da so domska vrata odprta vsak dan za vse obiskovalce.
Foto: M. Ozmec
Stanovalke in stanovalce doma upokojencev je ob dnevu starejših nagovoril tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan.
bo z dograditvijo enote doma upokojencev v Kidričevem, ki bo pričela redno delovati v novembru, ta odstotek še višji, saj bo znašal 5 kar je zapisano tudi v usmeritvah nacionalnega programa socialnega varstva Slovenije.
Najpogostejši razlog za prihod stanovalcev v dom je predvsem slabo zdravstveno stanje, sicer pa so v ptujskem domu stanovalci iz 32 občin, od tega jih je iz mestne občine Ptuj 42 odstotkov, 45 odstotkov jih je iz območja upravne enote Ptuj, preostalih l4 odstotkov pa iz
drugih slovenskih občin.
Ob dnevu starejših sta stanovalke in stanovalce doma upokojencev Ptuj nagovorila tudi župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan in podžupan občine Podlehnik Ivo Ban ter jim zaželela predvsem veliko zdravja in prijetno bivanje v domu. S prisrčnim kulturnim sporedom pa so se zbranim stanovalcem, zaposlenim in gostom v domski jedilnici predstavili prostovoljec harmonikar Edi Klasinc s skupino domskih ljudskih pevk in pevcev, svoje doživljanje domskega življenja je predstavila stanovalka Ljudmila Planinc, kot gostji sta nastopili mladi flavtistki Doroteja Erhatič in Neža Muhič, nekaj ljudskih je zapela pevska skupina Orfej, ki jo sestavljajo stanovalci doma, ob koncu pa se jim je pridružil še ženski pevski zbor Lumin, v katerem pojo zaposlene sodelavke doma.
Sicer pa si vsi zaposleni v domu upokojencev, tako v Ptuju kot v enoti v Muretincih, skupaj z blizu 500 vsemi oskrbovanci, predvsem tistimi, ki
so tega še zmožni, prizadevajo, da bi bilo življenje čim bolj prijetno in dejavno. Zato redno organizirajo tudi razne domske dejavnosti, kjer si stanovalci krajšajo čas in vsak po svoje lepšajo jesen svojega življenja.
Zanimiva in pestra je starostna struktura stanovalcev doma upokojencev Ptuj, saj je bil v lanskem letu najmlajši stanovalec star 40 let, najmlajša stanovalka 35 let, najstarejša stanovalka je imela 106 let, najstarejši moški pa 96 let. Kar 54 odstotkov stanovalcev je starih več kot 80 let, povprečna starost je pri ženskah 81 let, pri moških pa 73 let, povprečna starost vseh stanovalcev doma je 79 let, med vsemi stanovalci pa je največ, kar 73 odstotkov, žensk in le 27 odstotkov moških.
Ob tem, da so javnost želeli opozoriti na položaj starejših v današnji družbi, so oskrbovanci doma upokojencev izrazili potrebo po večjem sodelovanju med mlado in starejšo generacijo.
M. Ozmec
(ne)ustreznostjo za funkcijo predsednika vlade, ki niso prihajale samo s strani "nasprotnikov", ampak tudi iz vrst nekaterih, ki so sicer naklonjeni socialni demokraciji.
Vse bolj očitno postaja, da bo iskanje Pahorjeve "različnosti", ki naj bi ga ločevala od njegovih drugih strankarskih in političnih tovarišev, kot boljšega in bolj sprejemljivega od njih, dolgotrajnejša taktika nekaterih opozicijskih struktur. Tako je že moč slišati razmeroma naklonjene izjave o Pahorju, ki pa jih spremljajo pripombe, da žal Pahor ni tisti, ki bo odločilno vlekel vladajoče niti. Kar naprej se namiguje na nekakšna skrivnostna "ozadja", katerih ujetnik in žrtev naj bi bil tudi Pahor. Janez Janša je tako zadnjič celo izjavil, da lahko Pahor računa na sodelovanje in pomoč njegovih slovenskih demokratov tudi takrat, ko te pomoči ne bo imel v lastnih vrstah. Vsekakor ni slabo, ker ima Pahor (vsaj za zdaj) nekaj načelnih zaobljub najpomembnejših opozicijskih politikov, da želijo biti konstruktivna opozicija in da bodo podprli vse tisto, kar bo morebitna Pa-horjeva vlada ponudila kot rešitve, ki bodo v splošno nacionalno korist. Se bo Pahor znal odzvati na vse to, bo znal pokazati, kaj so pri posameznih političnih partnerjih (zgolj) besede in kaj dejanja, se bo znal upreti skušnjavi po všečnosti vsem, ki je na predsedniški poziciji skoraj nemogoča?
Vsekakor bo eno izmed pomembnih vprašanj, v kolikšni meri bo uspelo
Pahorju zagotoviti homogenost vlade, se pravi tudi vseh koalicijskih partnerjev in presegati občutek (ki je spremljal tudi nekatere druge vlade), da ministri bolj kot v splošnem interesu delujejo v interesu strank in posameznih političnih opcij, tudi tedaj, ko to škodi splošnemu družbenemu ozračju in splošnim koristim.
Vse kaže, da bo Borut Pahor postal šesti predsednik vlade v samostojni Sloveniji. Pred njim so premiersko funkcijo že opravljali Lojze Peterle (Slovenski krščanski demokrati), Janez Drnovšek (Liberalna demokracija), Andrej Bajuk (Nova Slovenija), Tone Rop (Liberalna demokracija Slovenije) in Janez Janša (Slovenski demokrati).
Največje presenečenje je bil zagotovo dotlej razmeroma neznani Lojze Peterle, ki je na prvih slovenskih parlamentarnih volitvah s svojo stranko dosegel v glavnem nepričakovano zmago. Čeprav so imeli v Demosu, ki je združeval demokratične opozicijske stranke različnih političnih barv, v zvezi s premierskim mestom različne kombinacije, Peterle ni niti za hip dopustil možnosti, da to mesto ne bi pripadlo njemu in njegovi stranki - kot največji zmagovalki na volitvah. Čeprav se je Peterle "proslavil" z lastnoročnim snemanjem Titovih slik iz različnih prostorov vlade, je verjetno eden izmed najzaslužnejših za razmeroma normalen prehod iz enega v drug sistem, brez kakšnih posebnih medsebojnih preganjanj in lustracij. Sicer pa se je Peterle ob osamosvojitvenih aktivnostih in ob osamosvojitveni vojni znašel nekako v senci Milana Kučana, Igorja Bavčarja in Janeza Janše. Verjetno tudi ni naključje, da je Janez Janša kmalu po osamosvojitveni vojni predlagal, da naj bi Peterleta na mestu predsedni-
ka vlade zamenjal Igor Bavčar. Zaradi razpok znotraj Demosa Peterle ni končal svojega mandata. Zamenjal ga je Janez Drnovšek, ki je uvedel v sodobni slovenski politični prostor povsem nov slog vladarja. Navidezno odmaknjen od mnogih vsakdanjih prepirov (in zlasti ideoloških obračunov) si je zgradil pozicijo nekakšnega arbitra, ki posega v politiko skrajno pragmatično, brez kakšnega posebnega hrupa, vendar preudarno in tedaj, ko drugi v glavnem odpovedo. To mu je nekako omogočilo samozavestno izjavo v parlamentu, da brez njega tako rekoč ne gre in, da se bodo brez njega (politiki) med seboj "požrli".
Čeprav je s svojo pripombo mislil nasploh na slovenske politične razmere, se je že čez nekaj let to na najbolj drastičen način pokazalo ob volilnem porazu in razpadu LDS ... Vsekakor je Drnovšek (poleg Kučana) ves čas svojega predsednikovanja trmasto trasiral slovensko pot v Evropsko unijo in vztrajal na njej.
Nekajmesečna vladavina Andreja Bajuka je bila med drugim povezana z velikimi in nervoznimi kadrovskimi zamenjavami na različnih vodilnih mestih. Bajukove nepremišljene poteze so pravzaprav olajšale epohalno zmago Drnovškovih liberalnih demokratov - LDS. Anton Rop (LDS), ki je na mestu predsednika vlade še med mandatom zamenjal Drnovška, je s svojimi napetostmi in sproti z Drnovškom v bistvu sprožil razkroj velike LDS. Janez Janša (SDS) je bil, še zlasti zadnji čas pred letošnjimi volitvami, trdno prepričan, da bo velik zmagovalec in da bo z lahkoto ponovil svoj štiriletni mandat. Zato je njegovo razočaranje še večje. Kaj čaka Pahorja?
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Osrednje Slovenske gorice • Vinogradniki čakajo
Kjer klopotci pojejo zaman
Po katastrofalnem avgustovskem neurju, ki je zlasti na področju Slovenskih goric uničilo skorajda vse kmetijske kulture, kmetje še vedno čakajo - na pomoč. Po oceni komisije je na omenjenem območju 150 hektarjev vinogradov in približno 50 hektarjev sadovnjakov, kjer je škoda dosegla 100 odstotkov. V najslabšem položaju pa so vinogradniki.
Danica Cestnik: »Vinograde imamo v najemu, pridelka ni in ga še nekaj časa ne bo, najemnine so nezmanjšane, kljub obljubam nimamo nobenih olajšav in pomoči. Ne vem, kako bomo preživeli ...<
Andrej Polanec: »Ce ne bo nobene pomoči, bodo Slovenske gorice kmalu izgledale kot zapuščena in zarasla ptujska Panorama. Vinogradniki sami obnove ne bomo zmogli.«
Foto: SM
Foto: SM
Kljub obljubam o pomoči se namreč vse do danes še ni zgodilo nič, povrhu pa prav najbolj prizadeti med njimi nimajo možnosti niti do določenih manjših olajšav, kot je recimo odloženo ali obročno odplačevanje davčnih obveznosti.
Zgodbe vseh tistih sloven-skogoriških vinogradnikov, ki jim je (bilo) vinogradništvo in prodaja grozdja edini ali najpomembnejši vir dohodka za celotno družino, so skoraj enake: letos trgatve ni bilo, tudi drugo leto je vprašljiva. Izplačana zavarovalnina je nižja od pričakovane in ne pokriva nastale škode; za klavzulo zavarovalnic o 20-odstotnem odbitku izplačila zavarovalnine zaradi tega, ker ni bilo stroškov s trgatvijo, so vsi po vrsti izvedeli šele sedaj - pač klasična napaka vseh ljudi, ki si ne preberejo natančno tistega drobnega tiska, ponavadi kar na nekaj straneh, agenti pa načeloma tega ne povedo.
Kakorkoli že, podoba stolče-nih vinogradov dobra dva meseca po neurju ni drugačna, kot je bila sredi avgusta. Nekaj malega, tu in tam, je videti nekoliko bolj urejeno, večina velikih nasadov trte pa čaka.
Velika težava in zavora v lastništvu zemljišč
Čakajo tudi vinogradniki, ki se obnove očitno (še) ne lotevajo. Razlogov za to je več, vsi pa izhajajo iz pomanjkanja denarja. Popolnoma na novo zasaditi in urediti več hektarjev vinogradov je strošek, ki ga zmore le zelo redko kdo. Res je sicer, da je že odprt razpis za sofinanciranje obnove vinogradov, na katerega se lahko prijavijo prav vsi zainteresirani vinogradniki v državi, vendar so deleži državnega sofinanciranja za potrebno novo ureditev vinogradov precej nizki. Še zdaleč pa to ni edini vzrok, zakaj se veliki vinogradniki ne odločajo za prijavo;
kot pravita Danica Cestnik in Andrej Polanec, je večja težava, vsaj trenutno, v lastništvu zemljišč. Večinoma imajo namreč največji pridelovalci grozdja zemljišča z vinogradi v najemu, vsaj v večjem deležu; bodisi od sklada kmetijskih zemljišč, bodisi od cerkve oz. minoritskega reda. Dodatna težava je še v tem, da tako minoriti red kot sklad nimajo povsod ločenega imetja, ampak so solastniki zemljišč. In k temu se lepi še problematika starih vinogradov; marsikje je trta dosegla in presegla starost 30 ali 35 let, kar pomeni, da je svoje »odrodila« in jo je potrebno zasaditi na novo. Toda kako - brez garancije, kaj bo v prihodnje hotel lastnik zemljišč?!
Na vprašanje, kako bodo živeli, kaj razmišljajo ali načrtujejo, so odgovori nekaj najbolj prizadetih vinogradnikov skoraj enaki; letos še nekako, saj bo nekaj pomagala zavarovalnina, nekaj še preostalo obročno odplačilo lanske letine grozdja iz Ptujske kleti: »Drugače pa letos ne moremo nič, nobene obnove se ne bomo lotevali, ker imamo praktično ves vinograd v najemu in ni smiselno vlagati v obnovo, dokler ne bodo jasna lastniška
razmerja, tudi namere lastnikov zemljišč. Bo pa zelo hudo za našo družino, ker smo bili popolnoma odvisni od vinogradništva, to je bil naš edini vir dohodka. Za pomoč države pa imamo bolj malo upanja,« pravi Cestnikova.
Slovenske gorice kot zarasla ptujska Panorama?!
Podobnega mnenja je tudi Andrej Polanec, ki ima delček lastnega vinograda, 13 hektarjev pa v najemu: »Uničen ni samo letošnji pridelek, ampak tudi večina trsov. Če bo hitra in mrzla zima, kot se napoveduje, bo še tisto, kar bi se morda obraslo, uničila zmrzal. Kaj bo, je težko oceniti, niti stroka tega ne ve. Več odgovorov bo dala pomladna rez. V naših vinogradih letos ni bilo trgatve, drugo leto bomo videli, če bo kaj. Z izplačilom zavarovalnine se ve, kako je, če je škoda praktično 100-odstotna - tega z zavarovalniškimi zneski ni mogoče pokriti, ob teh odbitkih pa sploh ne. Dejstvo je, da so starejši vinogradi nujno potrebni obnove, ker se samo vzdrževanje po tej uničujoči ujmi ne splača več. Žal poseb-
nega razpisa za te namene ni. Kje dobiti dodatna sredstva, pa ne vem. Hitro po neurju je bilo sicer slišati veliko obljub s strani ministrstva, da bodo našli oblike pomoči, ampak od tega, razen besed, ni danes nič.« Polanec ob tem dodaja, da razni izgovori ministrstva, zakaj vinogradi niso bili zavarovani še s protitočno mrežo v primeru avgustovske ujme, ne držijo: »Takšne toče, kot je klestila pri nas, te mreže ne zadržijo. Jasen dokaz za to so nekateri naši vrtnarji, ki jim je tovrstne mreže popolnoma raztrgalo. Biti pa mora jasno, da tako temeljite in celovite obnove vinogradov, kot je zdaj potrebna, sami vinogradniki ne zmoremo in ne bomo zmogli. Če ne bo nobene pomoči s strani države, potem bodo vinogradi v Slovenskih goricah v kratkem izgledali tako kot danes izgleda zaraščena ptujska Panorama.«
V podobnem položaju je tudi vinogradnik in sadjar Milan Breg z Vurberka, ki mu je skupaj s partnerko stolklo 8 hektarjev vinogradov in okoli 6 hektarjev sadovnjakov z jabolki in hruškami. Od letine, tako sadne kot grozdne, ni ostalo nič: »Nekaj hudo po-tolčenega sadja bi sicer lahko pobrali za industrijsko predelavo, vendar je odkupna cena takega sadja nekajkrat nižja od stroškov pobiranja in odbiranja, zato se ne splača. Težko
bo, ker tudi naslednje leto, glede na velikost poškodb ne moremo pričakovati normalne letine; po napovedih bo največ do 30-odstotna glede na prejšnja leta, če sploh.« Tudi Breg je imel pridelke zavarovane; lani je za premijo odštel več kot 7000 evrov, letošnje izplačilo pa bo po njegovih besedah komaj pokrilo stroške repromateriala. Glede na to, da je država objavila razpis za sofinanciranje sadovnjakov, poškodovanih po neurju, Breg razmišlja, da bi se prijavil, saj so zlasti jablane tako hudo poškodovane, da na njih najverjetneje ne bo več pridelka v naslednjih letih.
Nerazumljivo: zakaj ni protitočne obrambe?!
Prizadeti vinogradniki in ostali kmetje nikakor ne razumejo, zakaj se država tako zelo otepa protitočne letalske obrambe, ki jo uspešno izrabljata obe sosedi, tako Avstrija kot Hrvaška. Pri pobudi, da naj se vendarle takšna obramba čimprej vzpostavi nazaj, jih podpira tudi ptujska svetovalna služba. Andrej Re-bernišek pravi, da tako katastrofalna ujma, kot smo ji bili priča letos in ki jih vremenski strokovnjaki napovedujejo še vnaprej, povzroči veliko več škode kot znaša strošek proti-
točne obrambe. Sicer se bodo v svetovalni službi še naprej pogajali s kmetijskim ministrstvom in ostalimi pristojnimi institucijami v smeri rešitve oz. pomoči prizadetim kmetovalcem in vinogradnikom: »Sestanki so že dogovorjeni, poskušali bomo doseči 75-od-stotno sofinanciranje obnove vinogradov za območja prizadeta po hudi toči, kar evropska zakonodaja dovoljuje. Želimo tudi, da se oblikujejo in realizirajo sanacijski programi za prizadete kmete, vsaj za kmetije, ki se res preživljajo samo s kmetijstvom oz. vinogradništvom ali jim je to osrednji del dohodka.« Sicer pa Rebernišek potrjuje besede vinogradnikov, da tudi kot strokovnjak ne ve napovedati, kaj bo in kako rešiti trto: »Zgodilo se je, kar smo napovedali takoj po ujmi: nasadi so zdaj v drugi vegetaciji, mladike so dolge tudi do pol metra, dejansko trta čuti prebujanje narave, je pa tu čas pred zimo. Zato je velika nevarnost pozeb, zlasti pri sortah rumeni muškat in različnih pinotih, kjer bo potrebno z določenimi treti-ranji prisiliti trto k predčasni zaključitvi vegetacije. Lahko še sledi popolna pozeba, kar je še huje za trto, saj to pomeni, da bo uničena tista malenkost, ki je zaenkrat ostala od trte.«
Vinogradniki med Scilo in Karibdo
Kako se bodo reševali najbolj prizadeti vinogradniki, bo tako pokazalo naslednje leto. Dejstvo pa je, da jih ob veliki škodi pesti še vprašanje lastništva zemljišč; tudi za morebiti (maloverjetno) ponujene odkupe namreč priznavajo, da nimajo denarja, prav tako pa ne zaupajo niti dolgoročnim najemnim pogodbam s skladom kmetijskih zemljišč, saj državna politika v smeri vzpostavitve pokrajin predvideva, da naj bi skladova zemljišča prešla v roke in v upravljanje občin, torej županov in občinskih svetov, ki bodo nato lahko po svoje odločali o bodoči namembnosti danes še kmetijskih parcel. Ob (izdatnejši) državni pomoči bi se jih gotovo več odločilo za obnove nasadov; k nadaljevanju dejavnosti jih navsezadnje zavezuje tudi vključenost v kmetijsko-okolj-ske programe, katerih zahteve in kriterije morajo upoštevati še vsaj naslednja tri leta, sicer bodo prisiljeni vračati doslej prejete subvencije, čakala pa bi jih še kazen. Položaj teh vinogradnikov je tako res nezavidljiv; kako bodo uspeli, če sploh, skrmariti med Scilo in Karibdo težav in zahtev, bo pokazal čas. Ne gleda na to pa bodo morali, kot so povedali sami, vso obdobje plačevati nezmanjšane najemnine za najeta zemljišča ...
Milan Breg: »Uničeno je popolnoma vse sadje in grozdje. Z izplačano zavarovalnino sem komaj pokril stroške reprodukcijskega materiala.«
Ptuj • Javna obravnava prometne študije
Čez dvajset let prstan okoli mesta
Javna obravnava prometne študije Ptuja, ki predstavlja strokovno podlago za predlagane prometne rešitve v prihodnosti, je bila 1. oktobra vsaj po številu udeležencev uspešnejša od dveh letošnjih javnih obravnav: javne obravnave o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena v MO Ptuj, ki je bila februarja letos, se je namreč udeležil le en občan, javne obravnave občinskega programa varstva okolja v juliju pa le en mestni svetnik - član odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo MO Ptuj. Tokrat je bilo v zvezi s prometno študijo predlaganih nekaj scenarijev - od »narediti nič« do »narediti vse«.
Če so si za obravnavo vzeli čas mestni svetniki, ob njih so bili navzoči tudi nekateri strokovni delavci MO Ptuj, bi si ga lahko tudi občani (meščani), ki sicer dnevno negodujejo nad prometno ureditvijo mesta. Tudi knjiga pripomb in idej, ki je spremljala javno razgrnitev dokumenta, potekala je od 18. do 29. septembra, je ostala prazna. Izdelava študije z recenzijo je MO Ptuj stala okrog 35 tisoč evrov.
Nova prometna študija Ptuja predstavlja strokovno podlago za vse nadaljnje posege v prometno infrastrukturno omrežje Ptuja. Razdeljena je na štiri glavna poglavja, mirujoči promet, peš in kolesarski promet in tekoči motorni promet, ki tudi zavzema največji del same študije, s prikazom vpliva predlaganih rešitev na bodoče prometno dogajanje na Ptuju in v okolici. Prometni model zajema vse pomembne prometnice, vključno z zalednim območjem, hkrati pa upošteva tudi predviden nacionalni program navezave avtocestnega programa na lokalno prometno omrežje. Študija je živi dokument in nakazuje nekatere konkretne rešitve za mesto
Mag. Matej Dobovišek, odgovorni vodja naloge, ki je vodil skozi prometno študijo, je povedal, da se v samem Ptuju združijo glavna cesta in tri regionalne ceste, glavni prometni tok se vije od Ormoža proti Mariboru oziroma Pragerskemu, prometno najbolj obremenjena pa je Mariborska cesta. V združitvi omenjenih cest pa je tudi iskati glavnega krivca za tako gost promet na Ptuju, ki se ga mesto lahko dolgoročno reši le z novo celovito obvoznico. Slednja pa na severozahodni strani za zaključek potrebuje nov, še tretji prometni most čez Dravo, med Vičavo in Orešjem, o katerem se je nekoč že govorilo, vendar malo bliže mestu, ter še kratek predor pod njim. Realnost naj bi bil po novi prometni študiji že čez dve desetletji.
V mestu vsaj tri nove parkirne hiše
Mesto Ptuj je zaparkirano z osebnimi vozili vsak delov-nik, izkoriščene so vse parkirne zmogljivosti, parkira se po pločnikih, peš conah oziroma povsod, kjer se najde mesto. Parkirno stisko rešuje
divje parkirišče na območju nekdanjih vojaških skladišč ob Potrčevi cesti, brez tega parkirišča bi bila ta slika še veliko bolj kritična.
Edina rešitev je izgradnja treh parkirnih hiš na območju mesta, in sicer na Zadružnem trgu, ob novi pošti pri minoritskem samostanu in ob Potrčevi cesti, kjer je sedaj divje parkirišče. Od teh parkirišč do središča mesta je mogoče priti v desetih minutah.
Dodatna garažna hiša pa se bo morala zgraditi na območju stanovanjskega naselja Štuki oziroma Šolskega centra, saj se na tem območju predvideva izgradnja novih 1500 stanovanj. Stanje na področju kolesarskega prometa je zelo slabo, kolesarskih stez in signalizacije je zelo malo. Kolesarske steze so med seboj nepovezane, večinoma so bile zgrajene v sklopu novogradenj. S kolesarskimi stezami bi morali povezati cel Ptuj oziroma z nekaterimi ključnimi območji, kot so Terme, center mesta in trgovski centri, kolesarska mreža pa bi se morala navezati tudi širše, s spodnjepodravsko kolesarsko mrežo, za katero je načrt že izdelan, da mesto Ptuj dobi funkcionalno zaključeno kolesarsko omrežje. Potrebno pa bo urediti tudi spremljajočo kolesarsko infrastrukturo, od pokritih kolesarnic naprej.
Peš cona se mora
v. mm m
razširiti
Pri peš prometu pripravljavci študije predlagajo izboljšave na področju spre-
Foto: Črtomir Goznik
Javne obravnave prometne študije Ptuja se je ob strokovnih delavcih občinske uprave udeležilo tudi nekaj mestnih svetnikov, en predsednik četrtne skupnosti, predstavnikov drugih javnosti je bilo za vzorec, manjkali so tudi meščani.
mljajoče infrastrukture, da je v mestu več klopi, da je urejena oskrba z vodo, da se bolj poudarijo prehodi za pešce (odčitovalnik časa na semaforjih), da ljudje vedo, koliko je zelene, da pri rdeči luči ne skačejo čez cesto. Peš cona pa bi se morala razširiti predvsem na območje Prešernove ulice, ki ni zasnovana za sodobno odvijanje prometa. V prvi fazi bi na Prešernovi ulici najprej omejili promet (večje parkirne tarife), v nekem doglednem času pa bi oblikovali širšo peš cono, ki si jo najstarejše mesto tudi zasluži. V peš coni so poseben problem skuterji, ki danes z velikimi hitrostmi prečkajo samo peš cono, s tem pa ogrožajo vse, ki se tam znajdejo. Signalizacijo, ki prepo-
vedujejo promet z motornimi kolesi, bi kazalo okrepiti.
Glavnina prometne študije je namenjena tekočemu motornemu prometu. Izdelan je prometni model. Za bodoči prometni scenarij je bilo nujno analizirati bodoče cestno omrežje, hitra cesta Ptuj-Ormož in avtocesta Slivnica-Gruškovje, pomemben dejavnik pa so tudi predvideni zazidalni načrti, ki seveda vplivajo na promet, saj vsaka novogradnja povzroča nek dodaten promet. Večino prometa na Ptuju je ciljno-izvornega, kar pomeni, da ima začetek in konec potovanja na širšem območju Ptuja. Tranzita je zelo malo. Veljalo je prepričanje, da največ problemov povzroča sam tranzit, ki sicer je, vendar so
Foto: Črtomir Goznik
Prometni model Ptuja tvori zaključen prstan ptujskih obvoznic, ki so v tem trenutku videti sicer zelo nerealne ...
s pomočjo sledenja ugotovili, da ima večinski del težkega tovornega prometa začetek in konec na širšem območju samega Ptuja (oskrba trgovin, oskrba industrije, znotraj mesta ima sedež tudi nekaj prevoznih podjetij). Zanimivi so podatki za Puhov most, ki ga po meritvah iz letošnjega leta dnevno prevozi 8611 vozil dnevno. Občina Ptuj je izrazito delavna občina, število delovnih mest je glede na število prebivalcev zelo visoko. Podobno velja za prodajne površine, po podatkih za leto 2005 je Ptuj na tretjem mestu v Sloveniji, na tisoč prebivalcev ima kar 1765 m2 trgovskih površin. Pred njim sta samo Murska Sobota in Celje. Podatki za 2008 bi bili še višji, saj se je medtem odprla tudi Qlandia in več drugih trgovskih objektov. Za potrebe prometnega modeliranja se je območje Ptuja razdelilo na prometne cone. Prometno najbolj obremenjen del je območje Mariborske ceste v smeri mimo starega mostu in naprej po Ormoški cesti.
Promet čez Puhov most bo porasel
V bodoče bo najbolj porasel promet čez Puhov most zaradi bližine hitre ceste in zaradi novih zazidalnih načrtov. Predvideva se nov podvoz pod železniškimi tiri (povezava Ciril-Metodovega drevoreda z Rogozniško in Puhovo ulico), zgraditi bo potrebno dodatno omrežje v smislu razbremenitve Mariborske ulice. Zgraditi bo potrebno novo povezavo regionalne
ceste v smeri iz Lenarta proti Dornavi, ki jo bo potrebno speljati do Ormoške ceste. Načrtovana je tudi dodatna povezava do Puhovega mostu, prav tako bo potrebno zgraditi tretji cestni most na severni strani Ptuja, bodoči prometni model Ptuja pa tvori zaključen prstan ptujskih obvoznic, ki so v tem trenutku videti sicer zelo nerealne, opozarja Dobovišek, vendar so izvedljive. Dolgoročno se predvideva pozidava danes še nezazidanih območij, zato bo vse to takrat veliko bolj realno, še pravi odgovorni vodja prometne študije Ptuja mag. Matej Dobovišek. Umestitev novih prometnih tokov je zelo problematična z naravnega, zgodovinskega in drugih razlogov, tega se snovalci študije zelo zavedajo. Nov nadvoz je predviden na območju zdajšnje policijske postaje, navezal naj bi se na cesto proti Dornavi. Načrtuje se tudi razbremenitev krožišča pri Kroni. Študija se ukvarja tudi s prometno povezavo Term, ki je v tem trenutku slabo rešena in kjer se v bodoče predvideva izgradnja petih hotelov in tudi novega stadiona, rešitev naj bi prinesla izgradnja cestne deteljice ob mostu na desnem bregu Drave. V vseh prometnih scenarijih pa stari ptujski most ohranja svojo prometno obremenitev, razlog je njegova lokacija. Načrtovana je gradnja še nekaj krožišč, tudi največje semaforizirano križišče na Ptuju pri podvozu naj bi preuredili v krožišče, s tem pa poskrbeli za večjo varnost udeležencev v prometu.
Pri snovanju novih prometnih tokov bo potrebno imeti predvsem v mislih vizijo mesta in celotne občine, da bo območje prijazno alternativnim oblikam prometa, ki ima urejen mirujoč promet, da parkirana vozila ne kazijo mesta.
Nekateri so pričakovali več rešitev za staro mestno jedro, anketa, ki so jo izvedli pripravljavci študije, pa je pokazala, da je za zaprtje mesta 49 odstotkov Ptujčanov, proti pa 51 odstotkov, kar se pripravljavcem študije še ni zgodilo v nobenem okolju. Vedno ima ena ideja več zagovornikov kot druga. Dr. Tomaž Tollazzi (Fakulteta za gradbeništvo Univerze Maribor), tudi recenzent študije, je povedal, da je staro mestno jedro tako lepo, da bi ga zaprl od začetka do konca.
Ormož • Po volitvah - poslanec Vili Trofenik
Šteje samo, ali si notri ali pa nisi!
Vili Trofenik je ponovno uspel s svojo kandidaturo za poslanca državnega zbora in ob tej priložnosti smo mu zastavili nekaj vprašanj.
Kako ocenjujete svoj rezultat na volitvah v luči rezultatov vaši protikandidatov?
V. Trofenik: Merilo je, ali prideš v državni zbor ali ne. Številka je velikokrat zavajajoča. Zame je to uspeh, zlasti ker sem kandidiral na listi stranke, ki obstaja šele nekaj mesecev.
V Ormožu se nam pogosto zdi, da je glede na pregreto politično ozračje med vami in Alojzom Sokom pomembno le to, kdo bo koga.
V. Trofenik: To se vam morda tako zdi. Jaz tega zasebno ne jemljem tako. Razmerje med mano in Alojzom Sokom je umetno ustvarjeno. On je svojo kandidaturo opravičeval s tem, da mora v Ljubljani pred mano braniti občino Ormož. To je nekaj iracionalnega.
Torej boste gospoda Soka pogrešali v državnem zboru?
V. Trofenik: Ne bom rekel, da ga bom pogrešal, niti ne bom užival, da koga ne bo. Sedaj se je lepo pokazalo, zakaj je bila N.Si takrat ustanovljena. Zato, da pride druga stranka na oblast, in sedaj je N.Si žrtev. Pred osmimi leti, ko sem šel drugič na volitve, mi je nek znani Ormožan po volitvah rekel: »Joj, fino, zdaj imamo dva poslanca.« Objektivna analiza pa pokaže, da
od tega nismo imeli nič.
Torej se strinjate, da od dveh poslanskih mest Ormož ni imel dobička?
V. Trofenik: Da, vendar to je širši problem. Zaradi prevelikega uspeha se pojavi slovenska zavist. Najprej se pojavi znotraj poslanske skupine, v kateri si, potem med strankami in še na kvazi regionalnem nivoju. In prav to se je dogajalo.
Ste zadovoljni s tem, kar ste iztržili v teh letih?
V. Trofenik: Ja, ker sem dobil vse razen ceste. Ve se, da sem se potegoval za gimnazijo, dom ostarelih, obvoznico in hitro cesto. V drugem mandatu se je temu pridružila še ideja o namakalnem sistemu. Za vse to so bile podpisane pogodbe. Kandidiral sem s pogodbo z vodstvom SLS. Kaj je uspelo, se vidi in tudi zadnja pripravljenost iti na volitve je pogojena s tem.
Bomo dobili ministra za lokalno samoupravo?
Kakor koli že, sedaj ste spet na oblasti. V Ormožu smo ministrico že imeli, ministra še čakamo ...
V. Trofenik: Teh ambicij nimam, potešil sem jih 1996, ko je dejansko prišlo povabilo za ministra za šolstvo.
Kaj potrebuje naše okolje in kaj lahko kot poslanec naredite za njegov razvoj?
V. Trofenik: Kvaliteten go-
Viliju Trofeniku je ponovno uspelo, postal je poslanec v Državnem zboru RS.
spodarski razvoj, ki se meri s številom delovnih mest.
Lahko vi k temu kaj pripomorete?
V. Trofenik: Upam, da bo šlo, ne morem pa obljubiti, ker je to od marsičesa odvisno.
Kaj je problem našega okolja, zakaj se nič ne razvije, oziroma toliko propade?
V. Trofenik: Znanje, inteligenca, podjetnost, premalo ambicioznosti. Včasih sem se šalil, da je kriv zrak ali voda. Treba je ustvariti pogoje in pripeljati investitorje. Industrijska cona je komunalno
opremljena, res pa je, da je čistilna naprava polna in jo bo treba urediti. Pred leti so ljudje želeli trgovske centre. Za njihovo gradnjo se je zemlja drago prodala. Za trgovino to še gre, zlasti za multinaci-onalke, ne pa za proizvodno dejavnost. Nismo pa več v socializmu, da bomo nekoga razlastili.
Poskrbeti je treba za tehnološki razvojni center, ker drugače ne bo nič nastajalo. Zaustaviti je treba demonta-že javnih institucij in služb, ki so se začele, in si izboriti nazaj tisti status, ki Ormožu gre in ga mora razvijati. Re-
gionalni center ne bo nikoli, subregionalni pa je lahko.
V kakšni regiji?
V. Trofenik: V logični regiji, ki je edina sprejemljiva. Mariborska ali podravska, še bolje bi bilo skupaj s Po-murjem. Verjetno bo potrebno 8 regij, ni pa nujno in ni potrebno, da bi regije sploh bile. Regije so potrebne in smiselne, če so ustrezno velike in s pravim konceptom, po katerem zagotavljajo temeljni cilj, da lahko izvajate naloge javnega značaja učinkoviteje od državnega nivoja in nekatere, ki jih imajo sedaj občine. Če pa temu cilju ne
strežejo, je bolje, da jih ni v taki mali Sloveniji. Dokaz, da regij ni treba, je Irska, ki je dosegla izjemen uspeh brez regij. Pri nas so želeli urediti oblast tako, kot je nekdo želel vladati in ne kot učinkovit instrument, zato je ideja regij tudi propadla.
Bodo male občine ostale na račun Ljubljane brez denarja?
V. Trofenik: Mi ne bomo podprli, da bi Ljubljana morala dobiti 60 milijonov za nazaj. Vsaka občina mora dobiti toliko, da bo lahko kvalitetno opravljala svojo vlogo. Nekatere male imajo preveč in neracionalno trošijo in, kar je najhuje,n - ta denar dobijo. Mestnim občinam se je vzelo dobrih 6 %, podeželskim se je dodalo 3,9 %, takim, kot je ormoška, kjer je center upravne enote, pa se je dodalo 2,7 %. Po neki formuli pa še nekateri dobijo izravnavo in si v prvem letu delovanja občine kupijo luksuzne pisarne, profesionalizirajo župane, ki nimajo več dela, kot so ga imeli nekoč tajniki krajevnih skupnosti. Tudi pri nas bo šlo v smeri, kot je to v Evropi, v smeri zmanjševanja števila občin. Bavarska je v zadnjih 15 letih prišla s 15.000 na nekaj nad 4000 občin. Zakonodaja pa pri nas omogoča v vsaki vasi svojo občino.
Viki Klemenčič Ivanuša
Voličina • Pogovor s poslancem Marjanom Bezjakom
Pogovarjati se moramo z argumenti
Marjan Bezjak je bil za poslanca s 33,76 odstotka glasov izvoljen na listi SDS v 7. volilnem okraju v 8. volilni enoti. Prihaja iz Voličine in je lastnik in direktor podjetja Fa Maik, ki se je v 16 letih svojega delovanja razvilo v sodobno mednarodno logistično podjetje in ima svoje podružnice na Dunaju in v Beogradu. Uspešno deluje na celotnem tržišču Evrope in zaposluje 70 sodelavcev in 300 kooperantov. Od leta 1998 se vsako leto uvršča med najhitreje rastoča podjetja v Sloveniji.
Kako ocenjujete letošnjo volilno kampanjo?
»Kampanje preko televizije nisem veliko spremljal, kolikor so mi povedali, je bila zelo kruta. Na lokalnem nivoju je bilo tudi precej stvari, ki mi niso bile všeč. Podirali so na primer jumbo plakate. Motilo me je tudi, da je imela stranka SD v volilnem štabu ljudi, ki so bili pred tremi meseci preganjani zaradi prekupčevanja z drogo - takšni po mojem prepričanju ne sodijo sem.«
Kaj bi bilo treba storiti na področju podjetništva?
»Razvoj podjetništva mora iti naprej in moramo ga pripeljati v Slovenske gorice. V Lenartu moramo čimprej ustvariti industrijsko cono, ki bo prijazna za nove investitorje, ki bi želeli tukaj živeti in ustvarjati. V vseh ostalih občinah - Benedikt, Sveti Jurij, Sveta Trojica, Sveta Ana in Cerkvenjak - je treba narediti
obrtne cone, v njih pa manjše obrtne delavnice, ki bodo ustvarjalen in prijazen kapital za občine.«
V program ste zapisali, da si boste kot poslanec prizadevali za boljše in lepše življenje državljanov. Kako boste to storili?
»Prizadeval si bom za razvoj podjetništva in bom povečal črpanje sredstev za razvoj Slovenskih goric iz državnega in evropskega proračuna. Povečal bom vlogo Lenarta pri razvoju Slovenskih goric na osnovi povezovanja znanosti in gospodarstva ter pri izrabi vseh prednosti, ki jih imajo Slovenske gorice, tako da bomo skupaj s sosednjimi občinami v bodoči pokrajinski organiziranosti močnejši in bomo lažje nastopali pri uveljavljanju interesov na področju gospodarstva in na vseh za občane pomembnih vprašanjih. Program sicer temelji na gospodarsko-pod-jetniškem razvoju, a je hkrati
celovit. Pokriva vsa področja od turizma, preko kmetijstva, varovanja okolja in urejene komunalne dejavnosti, sodobne informacijske tehnologije, varnega in učinkovitega prometa, zagotavljanja in varovanja pitne vode, vse do kakovostne predšolske vzgoje, šolstva, vseživljenjskega izobraževanja in športa, kulture, zdravstva ter posebne pozornosti do vprašanj mladine in starejših občanov.«
Pravite, da vaš program temelji na gospodarsko-podjetniškem razvoju in ravno to so vam nekateri očitali. Kaj so ob razvoju podjetništva vaše prioritete?
»Moje načelo je govoriti in imeti rešitve. In to rešitve, ki so dolgoročnega značaja in bodo pomenile za celotno Slovenijo, tudi za Slovenske gorice, velik doprinos novega kapitala in novih delovnih mest. Najprej je treba Slovenske gorice povezati. Potem
se mi zdi zelo pomembno pripeljati internet in na vsako kmetijo računalnik ter ljudi usposobiti, da bodo lahko tudi v tem delu Slovenije ustvarjali in delali preko spleta. Naslednja stvar, ki si jo Lenart kot center Osrednjih Slovenskih goric zasluži, je vsaj ena srednja šola, če že ne gimnazija.«
Mislite, da vam bo uspelo uresničiti zastavljen program?
»Verjamem, da sem toliko sposoben, in trudil se bom, da ne bom razočaral volivk in volivcev. Stvari se morajo dogajati pred parlamentom, v parlamentu se o njih samo glasuje in takrat je prepozno. Pogovarjali se bomo, da bomo prišli s pravimi idejami, kajti govoriti in ne imeti rešitev je neplodno delo. To je moje načelo, ki ga bom uveljavljal.«
Zmago Šalamun
Foto: vki
-oto: arniv
Ormož • Predstavili drugi rebalans proračuna občine
Namakalnega sistema še ne bo
Da bi predstavili drugi rebalans proračuna, ki ga nameravajo sprejeti ta teden, in zaključno oceno ormoškega poletja, je župan občine Ormož Alojz Sok sklical tiskovno konferenco. Pri predstavitvi podatkov sta mu pomagala mag. Karmen Štumberger in vodja občinskih financ Mirko Šerod.
Foto: vki
Drugi rebalans proračuna je predstavil župan Alojz Sok ob pomoči Mirka Šeroda, mag. Karmen Štumberger pa je predstavila rezultate 11. Ormoškega poletja.
Drugi rebalans občinskega proračuna je potreben predvsem zaradi namakalnega sistema, ki ne bo šel v izvedbo v letošnjem letu, kot je bilo načrtovano. Postopki se vlečejo, šele pred kratkim je bil namreč objavljen pravilnik. Kot je povedal župan, je vseskozi potekalo veliko usklajevanj in pogovorov, saj je bilo odprto vprašanje, kdo naj bi plačal davek pri okrog 2 milijona evrov vredni investiciji - ali kmetje ali lokalna skupnost. Odločili so se, da bo breme prevzela občina, ker bi se v nasprotnem primeru lahko zgodilo, da do investicije ne bi prišlo.
Drugi razlog za rebalans pa je negotovost, ali bodo uspeli pridobiti sredstva iz schengenskega vira za cesto v Slenčavesi. Gre za 2,6 kilometra dolgo cesto, za katero je občini uspelo pridobili čez 300.000 evrov, ki bodo realizirani v treh letih, glavnina 2008. in 2009., majhen del pa tudi 2010. Na cesti se že izvajajo zemeljska dela, prevleka pa bo na vrsti spomladi. To sta bila dva glavna razloga za rebalans proračuna, ki pa so jima dodali še več manjših postavk, če je bila že priložnost ...
Srečen občan osrečil občino s 165.000 evri
Nepričakovano je občina prejela večji znesek, pravo finančno injekcijo, iz naslova iger na srečo, kar 165.000 evrov. V rebalansu so prestrukturirali tudi prodajo občinskega premoženja. Občina je dobila namreč več objektov v zameno za plačevanje namestitve v domu za ostarele, a jih zaradi nezanimanja niso uspeli prodati. Prodana bo približno tretjina načrtovanega, tako da se pričakovana sredstva zmanjšujejo za približno 100.000 evrov. So pa uspeli realizirati vse načrtovane prodaje parcel pri vinski kleti, kjer naj bi se pričela gradnja podjetja Gradis iz Ptuja.
Referendum za muzej je stal približno polovico manj od načrtovanega, zato je ostalo v proračunu dodatnih 19.000 evrov. Ugodneje od načrtovanega se je iztekel tudi nakup prizidka k telovadnici pri Veliki Nedelji, v proračun so dobili vrnjenih 29.000 evrov. Od podjetja Wienerberger so prejeli dotacijo v višini 40.000 evrov, za katero so se dogovorili ob nakupu grajske pristave. Niso pa dobili 80.000 evrov, ki jih je spraznila z občinskega ra-
čuna Agencija za železniški promet zaradi neplačanih obveznosti iz leta 2003. Župan je poudaril, da je vprašljivo to, da so naredili izvršbo le nekaterim občinam, drugim pa ne. Za okrog 80.000 evrov letno bo tudi manj prispevkov za stavbno zemljišče, saj je TSO v zapiranju. Manj denarja bo tudi iz naslova okolj-skih dajatev, ker je bila sprejeta nova uredba, po kateri se polovica sredstev zadržuje na državnem nivoju in se bodo občinam vračala po projektih.
Alojz Sok je povedal, da ima občina tudi več prihodka od obresti, kar naj bi bil pokazatelj, da občina dobro gospodari. Zmanjšujejo se sredstva za zavarovanje brezposelnih v občini in za subvencioniranje stanarin. To pa po županovem mnenju menda kaže, da revščina v tej državi ni tako velika, kot se jo skuša prikazati.
Ormoški zimski bazen kot šentviški predor
Na aprilskih zborih občanov je župan prisluhnil željam občanov in ugotovil, da so največji problem še vedno ceste, kljub temu da je bilo v zadnjih dveh letih veliko narejenega. Velika težava so predvsem makadamski klanci. V rebalans so na novo uvrstili tri cestne odseke- v Malem Brebrovniku, Žerovincih in Osluševcih. Pristopilo se bo k izdelavi projektne dokumentacije za kanalizacijski sistem v Osluševcih, Trgovi-šču, Cvetkovcih, da bi v naslednjih letih rešili problem na celotnem vodovarstvenem območju. Zagotavlja se denar za popravilo doma kultu-
re, kjer zateka streha. Nekaj denarja bo šlo tudi za novi plačni sistem, kjer se je za največje breme izkazal vrtec, saj morajo za posvečanje plač in materialnih stroškov do konca leta zagotoviti skoraj 60.000 evrov. Vrtec pa se bo kmalu podražil tudi za uporabnike. Povečujejo (22 %) se tudi materialni stroški po šolah, kar je ob povečanju cen energentov razumljivo. Povečali so se tudi stroški prevoza otrok v šolo (20 %). Sanirati bo treba tudi notranji bazen v gimnaziji, ki je bil menda grajen podobno kot šentviški predor, zato na nekaterih mestih odpada omet, je povedal župan.
Občina je dobila 10.000 evrov pomoči po toči, ki so jo razdelili med 12 prosilcev. Vsem, ki so imeli škodo nad 100 evrov, so jo izplačali v ocenjenem znesku, ostanek pa je šel KS Podgorci za vzdrževanje njihovih lokalnih cest.
Študenti kot gradbeniki
Župan Sok je opozoril na težko situacijo v domu za ostarele, kjer se menda zaradi dviga plač zaposlenih, odpiranja domov v neposredni bližini in ker se odplačuje kredit evropske razvojne banke, lahko hitro zgodi, da bodo vse tri občine pokrivale kakšne rdeče številke. »Redno spremljamo finančne tokove; če bo dom 100 % zaseden, težave ne bodo prevelike, očitno bi bilo potrebno opraviti kakšen dvig cene, a jih regulira vlada.«
Ker se ta čas obnavlja tudi občinska avla, nas je zanimalo, kdo opravlja dela. Župan je povedal, da pripravljalna dela opravlja občinski hi-
šnik, ki je pripravil podlago za estrih, keramiko pa bo polagal zasebnik. Župan je poudaril, da želijo delo izvesti kar najceneje, kar pomeni racionaliziranje na vseh področjih. Kar lahko naredi hišnik, naredi sam, včasih pa si pri teh delih pomaga s študentskim delom. »To so pač taka priložnostna dela, ko je treba skopati kubik zemlje. Študentje so tudi sami prekrili prostore stare komunale, kjer imajo ormoški študenti klubske prostore in je MCO. Občina jim je dala opeko, s pomočjo hišnika so celo zgradbo prelatali, naredili obrobe, tudi pločevinaste obrobe, in streho prekrili, kar bi sicer stalo precej več.«
Na vprašanje, kdo sedaj daje garancijo za opravljeno delo, smo dobili odgovor, da je šlo za vzdrževalna dela, ne pa za investicijo, ter da pri nedavni toči nikomur nobena garancija ni nič pomagala.
Mag. Karmen Štumberger je na koncu poročala o 11. Ormoškem poletju, ki je letos preraslo v festival, v katerem se je v času med 14. junijem in 22. avgustom zvrstilo 25 prireditev. Program z različnih kulturnih področij si je ogledalo okrog 2000 obiskovalcev. Prireditve so stale 48.900 evrov, 32.700 evrov je namenila občina, odzvali pa so se tudi pokrovitelji (12.600). MCO je na razpisu Urada RS za mladino pridobil nad 4000 evrov, všteti pa niso tudi prispevki medijskih pokroviteljev v znesku 17.117 evrov. Prihodek iz prodanih vstopnic je 3565 evrov. Dobro so bile obiskane prireditve za otroke in večji koncerti znanih izvajalcev, ki jih v Ormožu sicer ni, in nastopi domačih izvajalcev.
Viki Klemenčič Ivanuša
Od tod in tam
Videm • Mladi za dedke in babice
Foto: arhiv šole
Petek, 3. oktobra, je v Vidmu pri Ptuju združil dve
generaciji. V dvorani Občine Videm je ob dnevu starejših potekalo že tradicionalno medgeneracijsko druženje med učenci OŠ in starejšimi. V današnjem hitrem tempu življenja, kot je dejala v nagovoru ravnateljica Helena Šegula, so dedki in babice nepogrešljiv člen vsake družine. Za svojo ljubezen in pomoč pri vzgoji vnukov si zaslužijo največ. Učenci so na začetku vsem prisotnim razdelili darilca, ki so jih izdelale njihove spretne ročice. Sledil je kulturni program. Pripravili so ga malčki, ki so letošnji september prvič sedli v šolske klopi. Pogum so jim dajali drugošolčki. Malčki so navdušili vse prisotne. Nastopali so sproščeno, veselo in po mnenju vseh več kot odlično. Na koncu je sledila še kratka sladka pogostitev, ki so jo v organizaciji šolskih pedagoginj in občine pripravila dekleta iz osmih razredov. Pokazale so se tudi kot zelo dobre gostiteljice.
Anica Topolovec
Ptuj • Nov projekt OŠ dr. Ljudevita Pivka
Foto: arhiv šole
Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka je v šolskem letu 2008/09 že četrto leto vključena v nacionalni projekt Ekošola kot način življenja, ki vzpodbuja odgovorno ravnanje do okolja in narave, navaja pa tudi na skrb za lastno zdravje in sočloveka. Letos bo glavni projekt potekal na temo Živali in mi. Na to temo bodo izvedli veliko aktivnosti, prva je okrasitev šolskega parka z živalskimi skulpturami iz poljščin in jesenskih plodov. Aktivni bodo tudi na področju pravilnega ravnanja z odpadki: zbirali bodo izrabljene kartuše, tonerje, plastenke in pločevinke. Organizirali bodo zbiralno akcijo papirja, ločevali odpadke, izdelovali ekovoščilnice, brali in dramatizirali ekopravljice, izvedli ekodan s čebelarjem in o svojih dejavnostih obveščali javnost s članki v časopisu in na spletnih straneh Ekošole.
Helena Petek Hari
Ljutomer • 50 let OŠ Cvetka Golarja
Foto: NS
Osnovna šola s prilagojenim programom Cvetka Golarja je bila ustanovljena 17. septembra leta 1957 kot pomožni oddelek Osnovne šole Ivana Cankarja Ljutomer, že naslednje leto pa je šola pridobila status samostojnosti. Šolsko poslopje na lokaciji v ulici Cvetka Golarja v Ljutomeru je bilo zgrajeno ob koncu leta 1978, učni proces v njem pa seje pričel 5. februarja 1979. Od leta 2000je zaradi zmanjšanega števila oddelkov šola postala podružnica OŠ Ivana Cankarja Ljutomer. Danes jo v petih oddelkih obiskuje 22 otrok iz občin Ljutomer, Križevci, Raz-križje, Veržej in Sveti Jurij ob Ščavnici. Šolsko zgradbo si delijo s srednješolci, ocenjuje pa se, da imajo dobre pogoje za kakovostno izvajanje zastavljenih programov. Ob visokem jubileju, 50-letnem delovanju šole, je bil izdan zbornik z zapisom najpomembnejših dogodkov iz polstoletne zgodovine izobraževalnih aktivnosti v OŠ Cvetka Golarja. V kulturnem programu so ob slovesnosti sodelovali vsi učenci, ki obiskujejo šolo s prilagojenim programom.
NŠ
Ptuj • Ko je potrebno zamenjati vinjeto
Težave ali preslaba obveščenost?
V začetku tedna nas je obiskal Štefan Kac iz Volkmerjeve ulice na Ptuju in nas ves nezadovoljen seznanil s tem, kar je doživel, ko je želel zamenjati vinjeto, ker je v avgustovskem neurju s točo tudi njemu uničilo vetrobransko steklo. Namesto nadomestne vinjete so mu namreč iz DARS nakazali le 26,5 evra.
Foto: M. Ozmec
Štefan Kac z Darsovim dopisom, v katerem ga obveščajo, da mu bodo namesto vinjete nakazali le 26,5 evra, ter z računom od nakupa nadomestne vinjete z zneskom 35 evrov.

VL0°A " KORAZMeRNEo/^nr^
«»^•««SS*0"11 VINJETE	A>
Podatki o pros/fcu;
™	UDerabnlJKicenttf, M«, HDOlMOi,,
iNetiovTSHB^_
PodalkJ o vozilu:
iM>il«ino vajclto, u inosJediio vojlkp
I '"■vHMJKaMeviiifB.--1 -g I - r	l h	--7—-
itevlJm nlunm	q? ..---______
o Polhodovan d*i7»r.„+j L-'_A?A OŠ	-
HcvUk* ra!una	]----
----. datum rafui)»:_
»iekim računa-------
. In ornaienfm datumom 17<
■ — «lil« VOZI
a mm™ »w,„ič
u fatnavt^eijralžio --1
LMjjmaflf	-—■1
«opj/i rafurra za rame I —»in/»»,	""
sssssssc=
■ —'«MftupnaoDi tucfl DARS.	™ . O«or
fiSSsS^Sssa--»----.-«-—

Foto: M. Ozmec
Kopija obrazca, ki so nam jo poslali iz DARS, na katerem je vidno, da gre za vlogo Štefana Kaca za povračilo sorazmernega dela vrednosti vinjete.
Svoje težave v zvezi z vinjeto nam je Štefan Kac takole opisal: »Vinjeto sem kupil 12. julija na bencinskem servisu v Hajdošah in jo še isti dan nalepil na vetrobransko steklo svojega avtomobila. Ko mi je neurje s točo 15. avgusta potolklo cel avtomobil in nalomilo tudi vetrobransko steklo, sem ob njegovi zamenjavi v skladu z navodili mojega zavarovalnega agenta nalepko odlepil in jo skupaj s kopijo računa ter s kuponom in serijsko številko poslal na Direkcijo za državne ceste (DARS) ter jih zaprosil za zamenjavo vinjete.
Krepko pa sem bil presenečen, ko sem prejšnji teden prejel njihov dopis, v katerem me seznanjajo, da so prejeli mojo vlogo za vračilo sorazmernega dela vrednosti vinjete. Nadalje pojasnjujejo, da je iz priloženega računa razvidno, da je nadomestno vinjeto kupil 27. avgusta 2008, zato mi bodo nakazali sorazmerni del vrednosti poškodovane vinjete v znesku 26,3 evra na moj transakcij-ski račun pri Novi KBM. Vrnili so mi tudi originalni račun in kupon vinjete, z lepimi pozdravi pa se je pod dopis podpisal David Vatovec iz cestninskega uporabniškega centra.
Nikakor se ne morem strinjati, da so mi namesto nadomestne vinjete, ki bi veljala do istega datuma, kot prva, poškodovana, vrnili le denar. Če mi že niso želeli izdati druge vinjete, menim, da bi
Cena cepljenja znaša 12 evrov, za kronične bolnike, ki so starejši od 65 let in mlajši od 18 let, je cena 7 evrov. Cepljenje proti pnevmokoki pljučnici pa znaša 24 evrov, starejšim ljudem in osebam s kroničnimi obolenji ga priporočajo sočasno s cepljenjem proti gripi.
Sicer pa je cepljenje proti gripi najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje obolevnosti in zapletov zaradi gripe. Priporočajo ga vsem zdravim osebam, ki niso alergične na
mi morali izplačati celoten znesek 35 evrov, kolikor sem plačal zanjo, da si lahko sam kupim novo vinjeto. Tako ravnanje DARS se mi zdi neprimerno, saj po nepotrebnem otežuje stanje vsem, ki smo utrpeli škodo po neurju.«
Zahtevamo lahko vinjeto ali delež plačila
Da bi slišali še drugo plat zvona, smo o tej zadevi povprašali tudi na DARS. Od Romane Duša iz službe za komuniciranje smo želeli izvedeti, na osnovi česa so Štefanu Kacu namesto nado-
cepivo, še posebej starejšim osebam in kroničnim bolnikom, predvsem pa osebam z obolenji srca in ožilja, kroničnimi obolenji dihal in presnove, vključno s sladkorno boleznijo, ter tudi vsem z oslabelim imunskim sistemom. Širjenje bolezni v kolektivu je mogoče preprečiti s cepljenjem zaposlenih, šolarjev in študentov. Skladno z medicinsko doktrino se cepljenje proti gripi vse bolj uveljavlja tudi med delovno aktivno populacijo. V ZDA in nekaterih državah Zahodne Evrope
mestne vinjete poslali le 26,5 evra.
»Pri povračilu kupnine za nadomestno polletno vinje-to se uporabnikom povrne sorazmerni delež vrednosti vinjete, in sicer za čas do izteka veljavnosti nadomeščene oziroma uničene vinjete. Na primer: če je nekdo kupil vinjeto 1. 7. 2008, je ta veljavna do 31. 12. 2008. Če je bila kupljena nova, nadomestna vinjeta, ki začne veljati 1. 10, bo le-ta veljala za naslednjih 6 mesecev, se pravi do 31. 3. 2009. To je tudi razlog, da se pri polletni vinjeti lahko vrača le sorazmerni delež vrednosti vinjete oziroma
se proti gripi cepi že skoraj polovica vseh zaposlenih. Proti gripi je mogoče cepiti tudi otroke in dojenčke od šestega meseca starosti dalje. Kot so povedali v Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor, je cepivo sestavljeno iz prečiščenih površinskih antigenov virusov, ki so pridobljeni na oplojenih kokošjih jajcih. Gre za mrtvo cepivo, ki ne more povzročiti bolezni niti v blagi obliki, zelo redko pa se po cepljenju pojavijo tudi stranski učinki v obliki povišane telesne temperature, slabega
njen še neizkoriščen del. V nasprotnem primeru bi ob povrnitvi celotne kupnine za polletno vinjeto to pomenilo, da uporabnik ob plačilu 35 EUR za polletno vinjeto dejansko uporablja le-to 9 mesecev. Pri letni vinjeti, ki bo imela točno določen rok trajanja (1. 12. predhodnega leta do 31. 1. naslednjega leta - skupaj 14 mesecev) se bo vračala celotna kupnina vinjete.«
Kakšen pa je postopek, če nekdo želi, da mu izdajo nadomestno vinjeto z veljavo do datuma, kot je veljala prejšnja - poškodovana?
počutja, medtem ko oteklina, rdečina in bolečina na mestu vboda izginejo v dveh dneh.
Cepivo proti gripi vsako leto vsebuje tri različne tipe inaktiviranega virusa, za katere se pričakuje, da bodo krožili v prihajajoči sezoni, tudi zato se je potrebno proti gripi cepiti vsako leto znova. Tudi letošnje cepljenje se bo izvedlo le z eno dozo cepiva. S cepljenjem proti gripi se je mogoče delno zavarovati tudi pred ptičjo gripo.
MG
»Vsak cestninski zavezanec, ki je kupil vinjeto, ima pravico do izdaje nadomestne vi-njete ali pa do povračila deleža vrednosti (sorazmerni del pri polletnih vinjetah), če so za to izpolnjeni določeni pogoji. Na Darsovi spletni strani (www.dars.si) se za vsak primer nahaja obrazložitev ter ustrezna vloga, iz katere je razvidno, ali cestninski zavezanec zahteva nadomestno vinjeto ali povrnitev sorazmernega deleža vrednosti vinjete. Če zavezanec nima dostopa do spleta, lahko vlogo po predhodnem naročilu na brezplačni številki (080 15 03 - napisana na vsaki vinjeti) pošljemo po pošti ali faksu. K vsaki vlogi je na podlagi uredbe potrebno priložiti točno določeno dokumentacijo. Tako je k vlogi za izdajo nadomestne vinjete potrebno priložiti odstranjeno vinjeto (lahko na koščku vetrobranskega stekla), iz katere mora biti razvidna njena veljavnost; če ni, je potrebno priložiti tudi račun o nakupu. V primeru zamenjave vetrobranskega stekla pa je potrebno priložiti fotokopijo računa delavnice, v kateri je bila zamenjava opravljena.«
Kakšen pa je postopek, če želi občan, da mu namesto vinjete zaradi zamenjave vetrobranskega stekla vrnejo denar?
»Postopek je za take primere podrobneje obrazložen na naši spletni strani, zato predlagam vsem, ki želijo vedeti kaj več o tem, da si ga
podrobneje preberejo, če pa kljub temu še kaj ne bo jasno, pa lahko pokličejo na naš cestninski uporabniški center, kjer bodo lahko dobili odgovore tudi na druga vprašanja, ki so povezana z vinjetami.«
Na osnovi kakšnega izračuna pa ste Štefanu Kacu nakazali le 26,5 evra in ne celih 35 evrov, kolikor stane nova vinjeta ter na osnovi česa izračunavajo nižjo vrednost?
»Gospod Štefan Kac je poslal vlogo za povračilo (sorazmernega dela) vrednosti vinjete (razvidno iz priložene vloge), ki ji je tudi priložil vsa potrebna dokazila ter še izrecno dopisal, da se mu denar nakaže na njegov transak-cijski račun. Izplačilo v višini 26,5 EUR je bilo uporabniku nakazano zaradi uporabe vi-njete preračunano datumsko med nakupom prve (z zamenjavo vetrobranskega stekla odstranjene) 12. julija ter nadomestne vinjete, ki jo je kupil 27. avgusta.«
Zanima nas tudi, koliko zahtevkov za zamenjavo vinjet zaradi poškodovanih vetrobranskih stekel ste do sedaj že prejeli in koliko zahtevkov za vračilo denarja?
»Do današnjega dne smo v Cestninsko uporabniškem centru izdali približno 4500 nadomestnih vinjet ter obravnavali več kot 1000 vlog za povračilo vrednosti (sorazmerni del pri polletnih) vi-njete.«
M. Ozmec
Slovenija, Ptuj • Cepljenje proti gripi
Priporočajo ga zdravim osebam in kroničnim bolnikom
Tudi v ptujskem oddelku Centra za epidemiologijo Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor bodo 13. oktobra pričeli cepljenje proti gripi. Izvajali ga bodo vsak dan med 8. in 13. uro, v torek pa do 17. ure. V kratkem bodo cepljenje pričeli tudi v ambulantah ZD Ptuj in v zasebnih ambulantah.
Dornava • Z zadnje seje občinskega sveta
Dornava prepolna droge?!
Dornavski svetniki so se konec septembra po poletnih počitnicah ponovno zbrali na redni seji, tokrat 16. v sedanji sestavi. Seja je sicer trajala dobre štiri ure in pol, in lahko bi se reklo, da se je ves čas »pomalem tresla gora, rodila pa se je le miš ...«
Začelo se je s poročilom o varnosti in prometnih nesrečah na območju občine.
Ker predstavnika policije na sejo ni bilo, so si svetniki pač poročilo pregledali sami in ob podatkih ugotavljali, da so precej drugačni oz. celo prirejeni glede na dejansko stanje. Tako je bilo slišati, da policistov, razen ko gre za kakšno mejenje hitrosti, v občini sploh ni, zato pa se je prav bohotno razrasel kriminal, predvsem na področju razpečevanja in uživanja drog. S tem so se strinjali kar vsi po vrsti. »Prejšnji teden sem šel z otrokom v vozičku skozi center občine in našel iglo pred vaškim domom. Nehajmo si že zatiskati oči in glasno priznajmo, da je droga kar lepo doma v naši Dornavi,« je povedal mladi svetnik De-vid Kozar, ki je še predlagal, da naj občina nabavi teste za ugotavljanje uživanja oz. prisotnosti droge. Pritrdil mu je tudi Janko Horvat, ki je poročilo pristojne policijske postaje označil kot hudo nepopolno: »Ne vem, zakaj lepo ne napišejo, da so izvedli tudi racijo med uživalci droge, jih nekaj odpeljali v krajši pripor ali na zaslišanje, nekaj, zlasti mladoletnih, pa so izpustili iz avta že pri Gajkah! Z drogo se pri nas pečajo vsi po vrsti, od mladoletnih do polnoletnih in starejših! In povem vam, da osebno vem za marsikoga, pa četudi bi vam zdaj naštel nekaj priimkov, ne bi verjeli, da je to možno! Naše ulice so že bele od prahu!«
Slišati je bilo še precej podobnih mnenj, potem pa se je pozornost svetnikov preusmerila v poročilo komisije, ki je določila kriterije za dodelitev državne pomoči.
Pomoč v višini 400 evrov
Kot je povedal predsednik te komisije Franc Kukovec, so se na podlagi končanega ocenjevanja po programu Ajda odločili, da občanom, ki so imeli škodo, nižjo od 500 evrov, ta pomoč ne pripada, vsi ostali, s škodo nad 500 evrov, pa bodo prejeli odločbe s pomočjo v višini 400 evrov, vendar bodo morali za dejansko nakazilo predložiti račun za nakup materiala ali za celotno obnovo ostrešja oziroma vsaj predračun. Brez enega ali drugega dokumenta občani kljub odločitvi komisije ne bodo prejeli pomoči. Upravičencev za prejetje pomoči v višini 400 evrov je v Dornavi 275. Kukovec je nato še opozoril, da je prejeta pomoč zelo nizka in naj občinsko vodstvo na vsak način poskuša najti še kakšno možnost za pridobitev dodatnih sredstev. Jožef Hojnik pa je povedal, da so nekateri občani Dornave že prejeli tudi pomoč s strani RK, Karitasa in CSD. Potem je sledilo še ponovno poročilo komisije za oceno škode, ki je pokazalo, da je bila prva ocenitev škode na objektih zelo točna, člani pa so ponovili ocenjevanje škode na kmetijskih zemljiščih zaradi ponovne ujme. Po oceni komisije je tako sedanja škoda, po vseh neurjih, še za povprečno 20 odstotkov višja na vseh kulturah, kot je bila po avgustovski toči.
V nadaljevanju je župan Rajko Janžekovič še povedal, da je kanalizacija praktično zaključena, da se lahko na sistem že priključijo vsi občani, nato pa je sledil še
Dornavski svetniki so imeli na minuli seji največ povedati okoli droge, ki da jo je v Dornavi najti že za vsakim vogalom, precej prahu pa je dvignilo tudi vprašanje Janez Laha, komu so namenjena (sicer hudo dotrajana) občinska stanovanja v starem občinskem bloku.
pregled porabe občinskega denarja v polletju. Kakšnih izjemnih odstopanj od predvidene porabe ali prihodkov ni bilo, svetniki pa so kar lep čas porabili za debato, ali se splača kaj prihraniti pri javni razsvetljavi na računa tega, da bi svetilke ugašali med polnočjo in peto uro zjutraj. Ker se nikakor niso mogli zediniti, so se dogovorili, da naj o tem najprej odločijo v posameznih vaških odborih. Soglasno pa so potrdili sklep, da se grobnina za letos in drugo
leto ne dviguje, pač pa ostaja na cifri 25 evrov.
Za koga so občinska
stanovanja v starem bloku?!
V finalnem delu seje so svetniki kot vedno dobili še možnost, da povedo, »kje jih čevelj žuli«. Najprej je prišel do besede Miroslav Slodnjak, ki je povedal, da ima čez glavo tega, da se na občinskem
Ljutomer • Pestro na seji občinskega sveta
Marija Gjerkeš Dugonik (spet) odstopila
Na ponedeljkovi seji sveta občine Ljutomer je bil sprejet odstop članice Marija Gjerkeš Dugonik (DeSUS).
Dugonikova je 26. septembra podala pisno odstopno izjavo, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
Franc Jurša bo odslej neprofesionalni župan občine Ljutomer.
članov občinskega sveta pa je posredovala ugotovitveni sklep, da so nastali razlogi za prenehanje njenega mandata.
Konkretni razlogi za njen odstop niso znani, zatrjuje pa, da odločitev ni povezana z morebitnim sporom znotraj stranke, še manj z županom. Zanimivo, da je Gjerkeš Du-gonikova iz občinskega sveta izstopila tudi pred koncem prejšnjega mandata.
In kdo bo nadomestni član občinskega sveta ? Neuradno naj bi izpraznjeno mesto zasedel Jože Klemenčič, predsednik ljutomerskega odbora DeSUS. »Njeno odločitev bomo spoštovali, v upanju, da bo tudi v prihodnje uspešno opravljala funkcijo podpredsednice DeSUS,« je odstop Gjerkeš Dugonikove komen-
tiral Klemenčič. Odločitev občinske volilne komisije, ki naj bi potrdila njegov mandat, bo znana do seje ljutomerskega občinskega sveta v novembru.
Ker je bil župan občine Ljutomer Franc Jurša izvoljen za poslanca državnega zbora, bo prekinil redno delovno razmerje z občino Ljutomer in bo funkcijo župana v prihodnje opravljal neprofesionalno. Na tokratni seji je bilo pričakovati županov predlog o novem podžupanu, kar pa se ni zgodilo. Franc Jurša je svetnikom dal zagotovilo, da bo ime podžupana znano zelo kmalu, hkrati je napovedal tudi nekatere kadrovske spremembe v občinski upravi.
Niko Soštarič
svetu kar naprej ukvarjajo s kakšnimi aferami, posebej še s šolskimi, in da so čisto pozabili na razvoj gospodarstva in kmetijstva v občini. Zanimalo ga je, zakaj ni nobenih premikov glede obrtne cone, kje se je ustavilo in če v kratkem ne bodo nič naredili, bosta obe sosednji občini (Markovci in Gorišnica, op. a.) s svojimi hitro rastočimi obrtnimi conami segli na samo mejo dor-navske občine. Župan Janže-kovič je na to odgovoril, da kaj več od tega, da so obrtno cono predvideli v prostorskem planu, ki ga mora zdaj potrditi še država, zaenkrat ne morejo narediti. Šele ko bo prostorski plan sprejet na državnem nivoju, bodo lahko delali naprej.
Za bolj razgiban konec seje pa je spet poskrbel svetnik Janez Lah: »Kaj je zdaj s tem starim občinskim blokom pri cerkvi? Se bo rušil ali ne? In kaj je v ozadju tega, da je bilo stanovanje v tem bloku dano v najem našemu občanu, sicer zasebniku, nikakor pa ga ni mogla dobiti v najem mama z dvema otrokoma?!« Župan je na Lahovo vprašanje povedal, da se bo najprej zgradil novi blok pri lipi, na lokaciji sedanje stare šole, šele potem se bo naredil projekt za rušenje omenjenega bloka, ki je sicer po njegovih besedah v tako slabem stanju, da se stanovanj v njem ne splača obnavljati: »Stanovanj v tem bloku ne bomo prodajali, ker to ni smiselno; v kratkem času se bo izselil še eden izmed stano-
valcev in tako bo v tem bloku samo še en stanovalec. Res pa je, da je občina oddala eno stanovanje podjetniku Zveru za namestitev nekaj njegovih delavcev, pač samo za čas do rušenja tega bloka, s čimer je najemnik seznanjen.« Laha je kljub temu zanimalo, zakaj podjetnik lahko dobi v najem stanovanje, »navaden« občan oz. občanka v stiski pa ne, na kar je Janžekovič odgovarjal, da ravno zato, ker se bodo nameščeni delavci izselili takoj, ko bo napovedano rušenje, družine pa ne more izseliti kar tako. Lah je vseeno vztrajal pri tem, da se mu to nikakor ne zdi korektno, župan pa mu je odvrnil, da navsezadnje niti ni bilo nobenega prosilca za stanovanje, ki bi se oglasil na občini, čemur pa je Lah ostro nasprotoval, da to ni res. Besedna bitka se je vlekla še nekaj časa, s Horvatovim medklicem, da če bi lahko, bi tako ta blok pri cerkvi krat-komalo »spustil v zrak« takoj, ne šele potem, ko bo zgrajena vila Pri lipi, kar je sprožilo salve odobravajočega smeha med prisotnimi. Lah pa je ob koncu še pripomnil, da bi za oddajo občinskih stanovanj moral biti objavljen razpis ter zahteval vpogled v najemno pogodbo med občino in zasebnikom, kar mu je bilo tudi omogočeno. Kot je povedal, je pogodba sklenjena za nedoločen čas, zato se mu obnašanje občinskega vodstva v primeru oddaje tega stanovanja še vedno ne zdi korektno.
SM
Foto: SM
Foto: NS
Ptuj • Srečanje pedagoških delavcev v vzgoji in izobraževanju
Nagradili učitelje in vzgojitelje
5. oktober, ki sta ga Izobraževalna internacionala in UNESCO razglasila za svetovni dan učiteljev, so na Ptuju kot že šest let zapored obeležili s podelitvijo priznanj in plaket strokovnim delavcem za deset oziroma 30 let dela v vzgoji in izobraževanju.
Letos so Društvo ravnateljev ptujskega območja, sindikat SviZ in ZSSS podelili dve plaketi, ki sta ju za požrtvovalno delo v vzgoji in izobraževanju prejeli ravnateljica Osnovne šole Dornava Marta Tuš in vzgojiteljica Vrtca Ptuj Daniela Hotko. »Vsekakor gre za priznanja, ki si jih zaslužijo. V današnjem času ni lahko opravljati tega poklica. Vse, kar si želimo, je pedagoški mir. Toliko sprememb v zadnjih letih ne koristi niko-
mur. To ne pomeni, da želimo spati na lovorikah. Prav je, da so spremembe, a te bi morale biti razumnejše,« je ob podelitvi priznanj in plaket poudaril Rajko Jurgec, predsednik Društva ravnateljev ptujskega območja.
Na letošnjem srečanju pedagoških delavcev, ki je potekalo v ponedeljek, v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, so Žgečeva priznanja za deset let dela v vzgoji in izobraževanju podelili 33 pedagoškim
Rajko Jurgec, predsednik Društva ravnateljev ptujskega območja
Dobitnici plaket: Marta Tuš (levo) in Daniela Hotko.
delavcem. Prejeli so jih: Helena Rogina, Boža Zupanič, Gordana Jovič, Danica Blažič, Danica Kovačec, Gabriela Brlek, Marjana Šterbal, Danica Tili, Aninia Kodrič, Majda Kramberger Belšak, Anica Trnovšek, Sonja Šterbal, Vera Korže, Edita Kmetec, Miran Petek, Romana Pukšič, Mateja Draškovič, Dušan Koren, Miroslava Anderlič, Hilda Be-drač, Sonja Lenarčič, Ankica Logar, Miroslava Vršec, Ma-
rija Petrovič, Jožica Jurgec, Dragica Lončarič, Ivanka Vi-dovič, Jasna Hrženjak, Jolanda Lončarič, Boža Kravina, Marija Petek, Zdenka Golub in Nadja Požek.
S podelitvijo omenjenih priznanj in plaket je vsaj delno izpolnjen namen, ki ga je imel UNESCO ob določitvi svetovnega dneva učiteljev, in sicer, da se učitelje nagradi za njihovo delo na področju vzgoje in izobraževanja.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Družba Garex, dobitnica priznanja Celjskega sejma
Izziv poiskali v digitalnem oglaševanju
Ptujskih obrtnikov in podjetnikov v zadnjih letih ni bilo med prejemniki priznanj na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. To pa še ne pomeni, da se ne ponašajo s kvalitetnimi izdelki in storitvami. Srebrno zvezdo Celjskega sejma pa si je letos prislužilo mlado ptujsko podjetje Garex, d. o. o.
V družbi Celjski sejem so se letos odločili, da ne bodo več ocenjevali izdelkov, temveč bodo poslej nagrajevali predvsem kvalitetne sejemske nastope posameznih razstavljavcev. Za urejenost razstavnega prostora, način predstavitve, celostno podobo in vpetost izdelka ali predstavitve v sejemsko predstavitev, so podelili dve zlati, tri srebrne in pet bronastih zvezd Celjskega sejma.
Kot je povedal Aleš Luci,
direktor Garexa, gre za mlado ptujsko podjetje, ki je svoj izziv poiskalo v kompletni ponudbi digitalnega oglaševanja, ki je v Sloveniji šele začelo svoj pohod, v svetu pa je že dolgo poznano. Garex se z njim ukvarja tri leta, v letošnjem letu pa se je začel na nek način njegov razvoj. Na predstavitev v Celju so se dobro pripravili, ničesar niso prepustili naključju. »Na celjski sejem smo šli, da se slovenski javnosti predstavimo
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Luci, mlad podjetnik, ki se poslov loteva temeljito in predvsem realno.
v najboljši luči,« je povedal Aleš Luci.
Priznanje jih je sicer presenetilo, čeprav so bili prepričani v to, da so se za predstavitev maksimalno pripravili. Z odzivi z mednarodnega obrtnega sejma so zelo zadovoljni, v teku je že nekaj projektov, ki se bodo odvili v naslednjem letu. Že v letu 2009 se nameravajo predstaviti tudi v Amsterdamu in Londonu. Podjetje za svoje kupce pripravlja rešitve, ne prodaja opreme in programov, pri svojih dobaviteljih iz EU pa ni samo kupec, temveč tudi razvojnik. Doslej so izvedli nekaj večjih projektov, eden je tudi Pošta Slovenije, za katero so postavili preko 250 prikazovalnikov po celi Sloveniji. Ukvarjajo pa se tudi z upravljanjem tega omrežja. Trenutno ima Garex enajst redno zaposlenih in tri zunanje sodelavce. Ob koncu lanskega leta so bili še trije oziroma štirje, v zadnjem letu se jim je trg zelo odprl, zato so morali zaposliti nove sodelavce. Že v kratkem pa se jim bodo pridružili novi.
Del njihovega tima je tudi podjetje, ki se ukvarja s psihologijo ljudi, da bi informacija, ki jo pripravljajo, dosegla namen. Ob slovenskem trgu se jim odpirajo tudi trgi nekdanje Jugoslavije. Tako so že pripravili pilotski projekt za hrvaško turistično zvezo v Vodicah, izdelali pa so tudi že projekt na šengenski meji s Hrvaško, v Srbiji bodo sodelovali v projektu avtobusnih postajališč.
Cena digitalnega oglaševanje je odvisna od tega, kaj želi podjetje z njim doseči. V Garexu za posameznega naročnika pripravijo optimalno rešitev, od njega pa je odvisno, kaj bo izbral glede na svoja pričakovanja. V vsakem primeru pa je za naročnika digitalnega oglaševanja tovrstno oglaševanje cenejše od klasičnega, prednost pa je tudi v tem, da je v zelo kratkem času, v petih minutah, na območju cele Slovenije mogoče spremeniti del mar-ketinške akcije kot odgovor na konkurenčno ponudbo.
MG
Foto: DB
Foto: DB
Od tod in tam
Ptuj • Otroški zbor Musica vabi
Foto: PV
V Kulturno-umetniškem društvu Musica, ki na Ptuju deluje tretje leto, v letošnjem oktobru ustanavljajo otroški pevski zbor. Zborovsko petje želijo namreč otrokom približati tudi izven šolskih zidov in jim ga prikazati kot dober način preživljanja prostega časa, ki lahko kasneje preraste tudi v način življenja. V otroškem pevskem zboru Musica bodo ob začetnem učenju preprostejše otroške zborovske literature namenjali poseben poudarek predvsem vokalni tehniki, kjer se bo vsak otrok seznanil s pravilnim pevskim dihanjem ter z nastavkom za petje, pri čemer se mu bodo sočasno razvijale sposobnosti vokalne interpretacije glasbe in večglasnega petja. V pevske vrste vabljeni otroci, stari od 6 do 10 let, ki se radi potepate po svetu glasbe, pojete in si želite spoznati nove pevske prijatelje. Prvo srečanje bo že to soboto, 11. oktobra, ob 10. uri, v prostorih Narodnega doma na Ptuju.
PV
Lenart • Ob 500. obletnici rojstva Trubarja
Foto: ZS
V petek, 3. oktobra, je v Domu kulture v Lenartu potekala prireditev v počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja. Slavnostna govornica je bila mag. Fanika Krajnc Vrečko, vodja Teološke knjižnice Maribor. Ob tej priložnosti so si obiskovalci ogledali tudi gledališko predstavo Pet velikih, v kateri je bilo predstavljenih pet osebnosti, ki so zaznamovale zgodovino Slovencev (Primož Trubar, Anton Martin Slomšek, France Prešeren, Ivan Cankar in Rudolf Maister Vojanov). Predstavo so uprizorili člani društva Trg Sevnica, scenarij in režija: Marija in Sinjo Jezer-nik.
Zmago Šalamun
Ljutomer • Kramljanje s Tonetom Pavčkom
Foto: NS
Ljutomerska dvorana glasbene šole je bila minuli torek zvečer pretesna, da bi sprejela vse obiskovalce, ki so si želeli neposrednega stika s slovenskim pesnikom, esejistom, prevajalcem ... Tonetom Pavčkom. S prijateljem velikih in malih ter večnim otrokom se je ob njegovi 80-letnici pogovarjala profesorica slovenskega jezika na ljutomerski gimnaziji Cilka Jakelj. Prijetno kramljanje je zašlo na mnoga delovna področja, skozi katera je v svojem življenjskem ciklusu potoval še vedno izjemno vitalen in prepričljiv sogovornik. Razglabljanju o vinu se seveda v vinorodni Prlekiji ni mogel izogniti. Med njegove izvirne »cvetke« sodi tudi ugotovitev, da obožuje tukajšnje vinograde, z istočasnim obžalovanjem, da v njih ni zanj najbolj priljubljene vinske trte refoška.
NŠ
Polenšak • Zbor krajanov
Ideja o polenškem vrtcu še vedno tli
Zakaj pravzaprav je bil potreben zbor krajanov na Polenšaku v občini Dornava, bi bilo po slišanem v dokaj polni dvorani gasilskega doma težko reči. Verjetno bi bila še najbližje vsemu ugotovitev, da se je med krajani tega območja širilo nezadovoljstvo, predvsem pa veliko vprašanj in pripomb na nekatere naložbe, čeprav na samem soočenju zbranih z županom Rajkom Janežkovičem hudo vroče krvi sploh ni bilo.
Foto: SM
Na zboru krajanov na Polenšaku ni bilo čutiti kakšne posebne konfliktne situacije; krajani so kritizirali predvsem vzdrževanje cest in obcestnih površin, nekaj krepkih je padlo tudi okoli ureditve ceste Vodul-Polenšak, sicer pa je bilo precej besed namenjenih tudi (neobstoječemu) oddelku vrtca.
Uvodno besedo srečanja je imel župan, ki je na kratko predstavil vse izvedene ali še tekoče naložbe na območju, ki ga pokriva VO Polenšak. Tako je izpostavil preplasti-tev del ceste skozi center Polenšaka z ureditvijo več parkirišč, temeljito sanacijo vseh šolskih sanitarij, skupno izgradnjo ceste Vodul-Polen-šak s sosednjo občino Juršin-ci, ki se zaključuje, ter napovedal začetek izgradnje novega vaško-gasilskega doma, za kar je občina na razpisu prejela preko 100.000 evrov sredstev: »Vrednost izgradnje doma je ocenjena na približno 300.000 evrov, vendar bo ta cifra veljala samo, če bomo tudi sami poprijeli za delo. Če pa bomo izgradnjo predali kakšnemu podjetju, potem lahko ta projekt stane tudi 800.000 evrov in gotovo ne bo hitro zaključen. Ker je slišati precej dvomov in vprašanj, zakaj se gradnja še ni začela, vam povem, da je prišlo do manjše konstrukcijske spremembe pri načrtovanju temeljev, kar je pa zdaj že rešeno!« Janžekovič je nato povedal še, da govorice o tem, kako se v Polenšak sploh ne vlaga oziroma se vlaga premalo denarja, nikakor ne držijo: »Ravno nasprotno! V Polenšak smo v zadnjem letu vložili več investicijskega denarja kot kjerkoli drugje v občini! Skupno je bilo vloženih kar 469.060 evrov, v
tej cifri pa niso všteti redno vzdrževanje infrastrukture in stroški razsvetljave.«
Po predstavljenih številkah in projektih so dobili besedo zbrani. Najprej jih je zanimalo, kdaj bodo občani dobili denarno pomoč po neurju; slednja naj bi po besedah župana začela prihajati z odločbami že ta teden. Potem so govorili o anteni za GSM-omrežje, ki naj bi se postavila ob cerkvi, če bo seveda pridobljeno dovoljenje cerkve oz. župnika in Zavoda za spomeniško varstvo. Za tem se je vsipal koš vprašanj in negodovanj okoli slabega odvodnjavanja cest, neredne košnje trave ob cestah, zama-šenih kanalet in jarkov ipd., kar je na koncu rezultiralo v vprašanju, zakaj ima občina sploh režijski obrat. Župan je sicer nekaj časa pojasnjeval, da vse naenkrat ne gre, da je prišlo tudi do okvare enega izmed strojev, na koncu pa je na medklice nekaterih, da imajo režijski obrat očitno samo za režanje oz. za leža-nje, pač resignirano skomignil z rameni, da potem pač res samo za ležanje ...
Nekje sredi debate o cestnih problemih, ki so vedno in povsod, po vseh občinah popolnoma enaki, ne glede na to, ali ima občina režijski obrat ali ne, je vzniknilo vprašanje polenškega vrtca. Postavil ga je Vladimir Masten, ki je pred časom v imenu kraja-
nov poslal tudi pismo predsedniku države Danilu Turku s prošnjo, da naj posreduje na kakršenkoli način, da se vrtec na Polenšaku uredi: »Veste, župan, da je najbolj kritičen problem na Polenšaku prav oddelek vrtca, ki ga ni! Ali ste sploh odgovorili uradu predsednika, ki vam je poslal odgovor na naš dopis?!« Župan je vprašanje z očitkom očitno pričakoval, saj je imel s seboj
tako Mastenov dopis kot dopis predsednikovega urada, kar je oboje tudi prebral, nato pa povedal, da predsednikovemu uradu niso poslali nobenega odgovora, da v prostorih OŠ glede na mnenje in kriterije šolskega ministrstva ni možno urediti vrteškega oddelka, da bi gradnja novega zahtevala ogromna sredstva in tudi gradbeno parcelo, da pa je razmišljal
o postavitvi t. i. mobilnega vrtca, ki bi občino stal med 120.000 do 150.000 evrov: »Sicer pa osebno nisem nikoli obljubljal vrtca, rekel pa sem, da bomo preučili vse možnosti za ureditev oddelka. In če mislite, kot govorite javno, da je možno oddelek vrtca urediti za 20.000 evrov, vam jih z veseljem nakažem, pa ga uredite! Sicer pa obstaja možnost, da je vrtec zasebni,
z največjim veseljem bomo podelili koncesijo in tudi nakazali kakšnih 3000 evrov za prvo opremo oz. ureditev prostorov!« S tem tema vrtca ni bila končana; zanj se je potegnila tudi gospa Masten Toplak, ki je povedala, da z izgubo otrok na daljši rok umira tudi kraj, pa naj kdo reče kar hoče. Janžekovič temu ni nasprotoval, povedal je le, da občina lahko poskrbi le za materialne pogoje, da se zato ukvarja s postopno obnovo OŠ in bo vanjo še vlagala, da je v prostorskem planu predvidenih 10 (občinskih) zazidalnih parcel; ali se bo kraj razvijal in živel, pa je odvisno od miselnosti ljudi in njihovega prepričanja, ne pa samo od materialnih pogojev.
Razprava se je potem vrnila »na ceste«; slišati je bilo nekaj kritik čez izvedbo ceste Vodul-Polenšak, ki da na vseh odsekih ni ravno dobro izvedena ipd.
Kakorkoli že; neprizadetemu poslušalcu govornega večera na Polenšaku bi se ob vsej debati v dvorani še najbolj zdelo, da je šlo predvsem za to, da občani svojemu županu pač direktno, iz oči v oči povejo in potožijo ter skritizirajo določene zadeve, ki jim grenijo vsakdan - morebitni duh prevratništva pa je očitno ostal pred vrati dvorane, če je sploh obstajal ...
SM
Dornava • Odprli dve ambulanti
S svojim zobozdravnikom in zdravnico
Minuli petek pozno popoldne so pred občinsko stavbo v središču Dornave s krajšo slovesnostjo odprli dve ambulanti; zdravstveno in zobozdravstveno, v katerih ta teden že sprejemata paciente zdravnica splošne medicine Nina Mileustič in zobozdravnik Zoran Ribič.
Ob otvoritvi ambulant je bilo tako iz ust župana Rajka Janžekoviča kot iz ust obeh zdravnikov, Nine Mileustič in Zorana Ribiča, slišati nekaj grenkih na račun poskusov preprečitve koncesionarske dejavnosti obeh zdravnikov.
Prvi korak k možnosti odprtja dveh ambulant je bil storjen že z izgradnjo nove občinske stavbe, kjer so bili v pritličju poleg pošte predvideni tudi prostori za omenjene dejavnosti.
Dve leti nazaj pa je bila dana tudi javna pobuda oz. razpis za podelitev koncesije za obe dejavnosti. »V tem času smo doživeli nemalo nagajanj, čeprav se sprašujem, zakaj je bilo to potrebno,« je v kratkem uvodnem nagovoru najprej povedal župan Raj-ko Janžekovič in nadaljeval: »Prav ničesar, kar nam ne pripada, nismo zahtevali in tudi natolcevanja, da je podelitev koncesije korak k rušenju javne zdravstvene mreže, so brez podlage. Kako naj bi mi zrušili javni zavod Zdravstveni dom Ptuj?!« Janžekovič je
sicer pozdravil tudi vse navzoče na otvoritvi, nato pa besedo predal obema prisotnima zdravnikoma.
Nina Mileustič je bila kratka; povedala je, da je naletela na res velike težave, ko je postalo javnosti znano, da želi delati kot koncesionarka v občini Dornava in da s tehnično opremo ambulante ni bilo niti odstotek toliko težav kot z odhodom s prejšnjega delovnega mesta. Podobnega mnenja je bil tudi zobozdravnik Zoran Ribič: »Prvi pogovor z županom Janžekovičem na temo nastopa službe v občini Dornava sem imel že pred letom dni in moram reči, da je bil moj občutek zelo dober. Velike težave zame so se začele po aprilu letos, ko je bilo v medijih objavljeno moje ime kot ime kandidata, ki bo s podeljeno koncesijo opravljal
zobozdravstvene usluge v občini Dornava. Zadeve so bile dolgo časa zelo »na nitki«, bil sem pod velikim pritiskom; tako sem z veliko pomočjo arhitekta Branka Kraševca ambulanto opremil šele v zadnjih desetih dnevih, ko ni bilo več dvoma, da bom res lahko služboval tukaj.«
Župan Janžekovič je obema zdravnikoma kot znak dobrodošlice in dobrega počutja na novem delovnem mestu podaril cvetje in knjigo, za kulturni utrinek ob dolgo pričakovanem odprtju domačih ambulant pa so zapeli pevci dornavskega okteta. Slovesnost se je seveda zaključila z rezanjem traku, nato pa so si vsi navzoči v spremstvu obeh zdravnikov ter župana ogledali popolnoma novi, sodobno opremljeni ambulanti.
Foto: SM
Podravje • S seje območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Ptuj
Veliko nejasnega in skritega
Člani sveta ptujske enote KGZS in vabljeni predstavniki zbornice ter predsedniki ostalih izpostav odborov so na seji konec prejšnjega tedna osrednjo pozornost namenili posledicam avgustovskega neurja in (besednemu) reševanju problematike najbolj prizadetih kmetov.
Foto: SM
Člani sveta OE KGZS Ptuj in vabljeni gostje so na seji govorili o marsičem in sprejeli tudi precej sklepov; ali se bo kaj od povedanega in sklenjenega tudi uresničilo, je veliko vprašanje.
Kaj posebno novega ni bilo slišati; direktor KGZ Ptuj Slavko Janžekovič je na kratko predstavil osnutek program dela za naslednje leto, v okviru katerega se je obdržala tudi želja po ureditvi avkcijske dvorane, namenjene prodaji živine, pa tudi drugim dejavnostim. Vsi prisotni so sicer že dolgo znano idejo podpirali (čeprav je prireja živine v našem območju precej upadla), da pa jim avkcijska dvorana nikakor ni prednostna naloga, pa je bilo jasno vidno po tem, ko je predstavnik zbornice Miran Naglič zelo jasno povedal, da se za to pripravljajo tudi v Komendi in se bo treba uskladiti na državnem nivoju. Po tem debate o dvorani ni bilo več.
Nekaj kritike je nato letelo vsepovprek; od tega, da se za kmete na prvem vodovarstve-nem območju ni rešilo še nič in da bodo v začetku naslednjega leta postavljeni pred golo dejstvo prepovedi uporabe vseh škropiv, nihče pa jim doslej ni dal niti možnosti, da bi zamenjali svoja zemljišča s skladovimi na območjih zunaj vodovarstvenih pasov ali morebiti prodali zemljo, kritične besede so letele še na vedno bolj potrjeno dejstvo, da je kmetijstvo pri nas podcenjeno, da se bodo počasi zazidala najboljša kmetijska zemljišča in zakaj kmetijsko ministrstvo nima nobene odločujoče besede pri prostorskem načrtovanju itd.
Podatki so dovolj zgovorni, da je opozorilo zavoda potrebno vzeti resno in se sečnje lotiti nadvse previdno. Delo v gozdu, zlasti ko gre za posek, je eno najbolj nevarnih, česar se marsikdo ne zaveda.
»Posebej še opozorilo velja za dela z motorno žago in ostalimi orodji, ki imajo rezila, za ročno spravilo in ročno nakladanje lesa, spravilo lesa s traktorji ter vožnjo lesa po gozdnih vlakah in poteh. V letošnjem letu smo soočeni še z dodatno nevarnostjo v gozdovih, ki so jih poškodovale ujme, kajti tam so nevarnosti še veliko večje. To pomeni, da morajo biti tisti, ki delajo v takih razmerah, še posebej previdni. Izkušnje in natančnejše analize nezgod so pokazale, da se jih večina pripeti zaradi podcenjevanja nevarnosti pri gozdnem delu, neuporabe osebne varnostne opreme za delo, nepo-
Interventne pomoči države za kmete (kot kaže) ne bo
Nato je prišla na vrsto tematika pomoči prizadetim kmetom po neurju, v okviru katere je Peter Pribožič predstavil nevarnosti občinske oz. državne pomoči, ki lahko kmetom onemogočijo prijavo na državne razpise za sofinanciranje obnove kmetij in sadovnjakov, ter pojasnil, kako se je mogoče temu izogniti.
Predsednik sveta OE KGZS Milan Unuk ni bil prepričan, da lahko zgolj ustrezno napisana odločba o pomoči reši izključujoč člen razpisa, zato je predlagal Nagliču, naj zbornica posreduje pri kmetijskem ministrstvu z zahtevo, da se državna interventna pomoč ne upošteva kot izločevalni faktor pri prijavi na razpise. Kritika je nato doletela še izplačevanje zavarovalnin, hkrati pa je bilo še povedano, da se bodo v KGZS uprli morebitnemu zvišanju premij v naslednjem letu.
Glede izredne pomoči prizadetim kmetom po neurju pa je očitno vedno manj upanja. Kot je povedal Miran Naglič, namreč vlada zahteva zavarovanje pridelkov, njena pomoč pa bo, kot kaže, omejena le na polovično sofinanciranje zavarovalnih premij ter pri razpisih, ki so že ali še bodo objavljeni. Interventnega zakona za nakazilo finančne pomoči kmetom ne bo. Obstaja pa še možnost drugih vrst olajšav, za katere se bo zbornica zavze-
znavanja tehnik dela, zastarelih ali slabo vzdrževanih delovnih naprav (motorna žaga, traktor) in slabe psihofizične pripravljenosti tistih, ki dela izvajajo (starost),« opozarja vodja oddelka za gozdno tehniko v ZGS Jurij Beguš ter dodaja: »Dela naj se torej lotijo le tisti, ki so za take razmere usposobljeni in primerno opremljeni. Brezhibna oprema, orodje za delo in dodatna oprema so nujno potrebni za varnejše in učinkovitejše delo. Dela naj se opravljajo v lepem vremenu in v ugodnih vremenskih razmerah. Pri delu je obvezna uporaba osebne varovalne opreme - zaščitna čelada, zaščitne rokavice, ustrezna obutev, zaščitne hlače ter dobro viden delovni jopič. Del nikoli ne izvajajte sami, paziti pa je potrebno tudi na primerno varnostno razdaljo. Sečnja in spravilo lesa naj potekata usklajeno. Kjer je
mala; po predlogu Pribožiča naj bi se tako najbolj prizadetim kmetom čimprej izplačala akontacija subvencij, za kar so v ptujski svetovalni službi poslali predlog že avgusta, takoj po neurju, nadalje pa naj bi bili upravičeni do nekaterih davčnih olajšav in višje stopnje sofinanciranja za obnove trajnih nasadov.
Ob tej točki se seveda ni dalo izogniti še debati o protitočni obrambi, kjer je bilo povedano vse, kar je že bilo tisočkrat slišano: zakaj je Slovenija nima, čeprav jo sosednje države imajo, da stroški take obrambe ne
le mogoče, uporabljajte traktor z vitlom ali vsaj žični nateg in škripec. Že vnaprej razmislite, kako boste ukrepali v primeru nesreče. Pri sebi imejte torbico za prvo pomoč in mobilni telefon.«
Natančna navodila o tem, kako čimbolj varno opraviti potrebna dela v gozdu, so na voljo v posebni zloženki, ki jo delijo revirni gozdarji oz. jo lahko zahtevate od njih, ki vam bodo pomagali tudi z individualnimi nasveti, sicer pa je dostopna tudi na spletni strani www.zgs. gov.si.
Sicer pa Jurij Beguš še priporoča, da naj vsak posameznik najprej razčisti sam s seboj, ali je za težko in nevarno delo v gozdu res dovolj usposobljen, ali pa bi bilo vseeno bolje, da to opravijo izkušeni strokovnjaki: »Sezname izvajalcev lahko lastniki gozdov dobijo na območnih enotah Za-
dosegajo škode, ki jo lahko povzroči eno samo hudo neurje. Naglič kot predstavnik državne zbornice je ob znanih dejstvih le dodal, da vlada doslej pač na to uho sploh ni hotela slišati in da je edina možnost, da se zakon o protitočni obrambi, bodisi z raketami bodisi z letali, sploh upošteva, javna razprava v državnem zboru.
Za koga je bil namenjen denar za sladkorno peso?!
Sicer pa je bilo v drugem
delu dolge seje slišati tudi kritiko na že izvedeni razpis za sladkorno peso. Da je bilo s tem razpisom nekaj hudo narobe, ni skrival nihče; razpravo pa je sprožil Unuk z besedami, kako je mogoče, da je bil razpis objavljen v petek popoldne, zaprt pa že takoj v ponedeljek oz. torek, kar je marsikateremu kmetu z območja, ki ga pokriva ptujska svetovalna služba, onemogočilo prijavo za dodelitev sredstev.
Prva kritika je padla na ptujske svetovalce, ki da se niso dovolj dobro organizirali oz. niso bili dovolj hitro obveščeni o
objavi razpisa. Na to se je takoj odzval Pribožič s pojasnilom, da se je njihova služba odzvala takoj, da so svetovalci razpis dodobra pregledali, ampak so prve vloge začele prihajati že v petek popoldne, dobro uro po javni objavi razpisa, kar je več kot očitno dejstvo, da so bili nekateri z razpisom seznanjeni že prej!
»Odziv naše svetovalne službe je bil zato takojšen in zelo oster, vendar pa tega, da so informacije o razpisu in pogojih pricurljale do nekaterih že prej, pač ne moremo dokazati! In zato tudi ne moremo razveljaviti razpisa, smo pa dosegli podaljšanje oz. ponovno odprtje razpisa, saj bi bil sicer dokončno zaprt že v ponedeljek,« je povedal Pribožič.
Unuka tak odgovor ni čisto pomiril, dal je vedeti, da so bili kmetje resnično zrevolti-rani zaradi dogajanja in da ni problem kmetov, kdaj in kako strokovne službe (lahko) pridejo do informacij. V razpravi, ki se je ob tem razvila med udeleženci seje, so se strinjali, da je bil razpis izpeljan nepravično, da ni dvoma, da so nekateri imeli informacije veliko prej in so bili z vlogami že pripravljeni nanj, posledica tega pa bo, da bodo večino denarja »odpeljali« prekmurski kmetje, medtem ko bodo podravski postrgali drobtinice oz. celo ne bodo dobili nič, ker so bile njihove vloge bojda nepopolne. Vsaj tako naj bi govorile neuradne informacije, sicer pa bodo odločbe kmetje začeli dobivati ta teden.
SM
voda za gozdove Slovenije. Pri tem priporočamo, da se lastniki med sabo povežejo in poiščejo izvajalce združeni, še posebej pomembno pa je, da si pridobijo ponudbe več izvajalcev ter na podlagi njih izberejo najugodnejšega.«
V Sloveniji je v zadnjih desetih letih pri delu v gozdu umrlo skoraj 100 ljudi!
SM
Podravje • Za varno delo v gozdu
Letos že osem mrtvih pri spravilu lesa
Po podatkih, ki jih je posredoval Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), se je samo v zadnjih dveh tednih pri sečnji in spravilu lesa zgodilo pet nesreč, ena oseba je pri tem izgubila življenje. Statistika letošnjega leta pa je še bolj črna; pravi namreč, da je pri delu v zasebnih gozdovih umrlo že osem ljudi, najmanj 24 pa je bilo hudo poškodovanih.
Pri sečnji lesa je letos umrlo že osem ljudi.
Foto: SM
Ptuj • Od letos zastonj dijaška prehrana
Ne samo ljubezen, tudi
znanje gre skozi želodec
Čeprav je dolgo pričakovan in prepotreben zakon o subvencioniranju dijaške prehrane s prvim septembrom končno zaživel in osrečil dijake ter prizanesel denarnicam njihovih staršev, pomanjkljivosti pri izvedbi ne manjka. Precej je šol, ki nimajo urejenih ustreznih prostorov, nekaj jih še vedno nima zagotovljenega toplega obroka. Težave se pojavljajo pri izbiri ponudnikov malic in nekontrolirani delitvi hrane. Preverili smo, kakšna je situacija na ptujskih srednjih šolah.
Dijaki so s prehrano v Šolskem centru in Gimnaziji Ptuj večinoma zadovoljni.
Čeprav je bil Zakon o subvencioniranju dijaške prehrane v Sloveniji zelo dobrodošel, je šolam pustil preveč manevrskega prostora, zaradi česar se pri njegovi izvedbi pojavljajo precejšnje težave. Največ skrbi povzročata organizacijski vidik in prostorska stiska, vprašljiva pa je na nekaterih šolah tudi kvaliteta ponujenih malic.
Gimnazijci (zaenkrat) na boljšem
Medtem ko imajo dijaki ptujske Gimnazije možnost prehranjevanja v novi, sodobno opremljeni jedilnici, se na Šolskem centru Ptuj soočajo s prostorsko stisko. Jedilnica, ki jo imajo trenutno na razpolago, je veliko premajhna za 1848 dijakov. Gre za prostor, ki je bil prej namenjen prehranjevanju šolskih uslužbencev. Ustreznejši in večji prostor se dijakom, ki obiskujejo katero izmed šol v Šolskem centru Ptuj, obeta že letos, saj nameravajo del avle preurediti in tako zagotoviti večjo in primernejšo jedilnico.
»Upam, da nam bo uspelo novo jedilnico urediti do konca tega leta, takrat pa naj bi bila končana tudi tista na Vičavi,« je pojasnil direktor
Šolskega centra Ptuj Branko Kumer. S tem bo poskrbljeno za vse ptujske dijake, ki bodo v šolskih okrepčevalnicah jedli v dveh odmorih.
Edini ponudnik šolskih malic zaenkrat ostaja Perutnina Ptuj. »Pogovarjali smo se tudi z Danico Starkl, ravnateljico Dijaškega doma, ki je prav tako dal ponudbo. Upam, da nam bo uspelo narediti elektronske kartice in terminal tudi v Dijaškem domu, kar bi omogočalo dijakom večjo izbiro. Možnosti so še odprte, moramo še samo najti rešitev, kako stvari najbolje urediti,« je še pojasnil Kumer, ki dodaja, da so tako dijaki kot tudi zaposleni na Šolskem centru Ptuj s ponudbo malic, ki jih pripravlja Perutnina Ptuj, zelo zadovoljni.
»Zgodil se je sicer odklon, ko so bile na jedilniku ribe, jota in podobne stvari, a opažam, da se dijaki vedno lažje navajajo tudi na zdravo hrano. Pri spreminjanju prehranjevalnih navad bomo delali skupaj s starši,« je pojasnil direktor Šolskega centra Ptuj.
Predsednik DOS opozarja na težave
Čeprav so dijaki z novim zakonom več kot zadovoljni, pa se v nekaterih slovenskih šolah pojavlja kopica težav. »Z dijaki smo v stikih, o zakonu smo na široko razpravljali na
zadnji seji parlamenta Dijaške organizacije Slovenije. Situacija po šolah se zelo razlikuje, nekje imajo vzorno, elektronsko podprto razdeljevanje hrane, ta pa je raznolika, na nekaterih šolah pa še vedno ponujajo le hladne obroke. Še vedno je nekaj šol, kjer ni nikakršne prehrane.
Opozoril bi rad na neusklajenost javnega prevoza s podaljšanim poukom, na neprimerno izbran čas prehrane, saj na nekaterih šolah prejmejo obrok komaj v zgodnjih popoldanskih urah, prav tako so nekateri prostori neprimerni, niso jedilnice, ter na neskladnost obrokov s smernicami Inštituta za varovanje zdravja,« je pojasnil Andrej Čuš, predsednik DOS.
Malice, ki jih ponuja Perutnina Ptuj v prostorih Šolskega centra in Gimnazije, se po trditvah Kumra v celoti pripravljajo v skladu s smernicami Inštituta za varovanje zdravja, redno pa zahtevajo tudi izpise o izvoru surovin in času priprave hrane.
Boni ali nekontrolirana delitev hrane?
Največ pomislekov pri izvedbi Zakona o subvencioniranju dijaške prehrane se je pojavilo v zvezi z načinom delitve hrane. Tudi na Ptuju zaenkrat sistema oziroma
kontrole, ki bi zagotavljala delitev, po kateri bi vsakemu dijaku pripadal natanko en obrok, nimamo.
»Septembra smo šli na sistem zaupanja in težav pri tem nismo imeli. S ponudnikom smo dogovorjeni, da mora biti število malic skladno s številom dijakov. Menim pa, da bo elektronsko podprt sistem urejen že novembra,« je pojasnil Kumer. Sicer pa bo elektronski način odprl več možnosti tudi za širitev ponudbe.
Predsednik Dijaške organizacije Slovenije Andrej Čuš je prepričan, da bo na tem področju treba tudi na Ptuju kaj storiti. »Glede na dejstvo, da zakon v prehodnem obdobju omogoča veliko različnih rešitev, ki so tudi slabše, bi po našem mnenju veljalo za takšne šole premisliti tudi o tej rešitvi, da bi lahko dijaki v lokalnem okolju sami izbrali enega od ponudnikov,« je prepričan Čuš.
Sicer pa lahko trenutno ptujski dijaki izbirajo med dvema toplima in dvema hladnima obrokoma. Razmišljanja pa že gredo v smeri širitve ponudbe, v katero bi vključili tudi nekaj nadstan-dardnih obrokov, pri čemer bodo ceno, ki bo presegala vrednost 2,46 evra - toliko znaša subvencija - doplačali dijaki.
Dženana Bečirovič
Tednikova knjigarnica
Ob dnevu duševnega zdravja
Pred petnajstimi leti je Svetovna zdravstvena organizacije razglasila 10. oktober za dan duševnega zdravja in napovedi pravijo, da bodo duševne bolezni drugi vodilni vzrok obolevnosti do leta 2020. Hkrati je negativni stres, ta zlovešči sopotnik sodobne kapitalistične ekonomije in brezkompromisnega hlastanja za vsakršnim dobičkom ter brezosebnega doseganja ciljev mimobežnih vladalcev, drugi najbolj pogosti vzrok odsotnosti z dela. A otroci so duševno najbolj občutljiva bitja! Mednarodna raziskava izpred dveh let pravi, da kar 17 odstotkov otrok in mladostnikov vsak dan, ali večkrat na teden, ne more spati, 14 odstotkov jih je vsak dan, ali večkrat na teden, nervoznih, 13 odstotkov otrok in mladostnikov je vsak dan, ali večkrat na teden, razdražljivih. V Slovenji, na primer, 20 tisoč ljudi pesti shizofrenija ... Kakšna vrednota je duševno zdravje, ali bolje, kakšen blagor je psihično zadovoljivo ravnotežje in koliko truda, strokovnega znanja in prijateljskega razumevanja, družinske opore, je potrebnih za doseganje le-tega, vedo (vemo) le tisti, ki so (smo) skusili posteljo z mrežo naokoli. Toda, kot je te dni ponavljal častitljivi jubilant, akademik, pesnik Tone Pavček: (zapisano prosto po spominu) življenje ima temne in svetle strani; brez temin tudi svetlosti ni. A le skozi temačne strani življenje kleše in bodri boljše ljudi.
Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara (Ljubljanska ul. 2, Maribor, tel. 33 00 44, spletni naslov: www. ozara.org; e-pošta: info@ozara.org) izdaja slikanice, ki pomagajo razumeti in živeti z ljudmi, ki jih pesti duševna motnja ali bolezen. Takšni sta slikanici Očka ni nikdar utrujen (Anne Wyckmans. Ilustracije Anne-Mie De Leener. Prevod Irena Hrast,2006) in Očka s perutmi (Stefan Boonen. Ilustracije Greet Bosschaert. Prevod Irena Hrast. Predgovor Majda Mramor, 2007). Obe slikanici sta likovno in besedilno izvrstni ter neprecenljive vrednosti za ozave-ščanje in razumevanje, saj premoščata prepad med mnogimi starši z duševno motnjo in njihovimi družinski člani. Kot pravi prof.dr. Rok Tavčar, specialist psihiater, dejansko obstaja velika vrzel v znanju o duševnih motnjah že pri odraslih, kaj šele pri otrocih. A medtem ko je odraslim na voljo gora knjig s to tematiko, pa v Sloveniji vse do izdaje navedenih slikanic, ni bilo knjige o duševnih motnjah za mlade in najmlajše bralce.
V slikanici Očka ni nikdar utrujen (slikanica je namenjena otrokom od četrtega leta dalje) je dogajanje postavljeno v zajčjo družino. Otročička z imenom Kepica sredi noči zbudi nenavaden hrup. Oj, sredi trde teme njegov očka neumorno divja s kosilnico sem ter tja po trati. Kepica si natoči svež korenčkov sok iz hladilnika in med srkanjem prežene skrbi, toda očka privihra v kuhinjo in zahteva, da mu Kepica pomaga. Očka je poln energije in tako zahteva tudi od Kepice, ki ni pripravljena sredi noči, ko je čas za počitek in spanje, pomagati viharnemu, grozečemu očku. Kaj se očka šali, pomišlja, a kmalu uvidi, da z očkom tokrat ni šale .
Očka s perutmi (slikanica je namenjena otrokom od šestega leta dalje) začenja tako:
Moj očka ima svojo skrivnost in svojo hiško na drevesu. Skrivnost varuje v leseni skrinji, v hiški na drevesu pa varuje sebe. Moj očka je visok in še kar suh. S špičastimi rameni, koščenimi rokami in velikimi dlanmi. Ima sivozelene oči, ki se iz dneva v dan spreminjajo, enkrat so bolščeče frnikole, drugič živčno zožene proge. Kar živčen postanem od tega. Tudi mama. Moja sestrica Lesa pa ne. Misli, da je vse skupaj le igrica. Da je očka enostavno prismuknjen oči. To drži, a le deloma. Očka je prismuknjen, a ne na ta način....
Sicer pa, kot pravi pripoved v slikanici Mali medved išče srečo (Waltraud Egitz. Ilustrirala Lucia Scuder. Prevedla Barbara Trokar. Olševek: Narava, 2007), je imel medved vse, kar je potreboval: udobno votlino, v kateri je ponoči spal, polno shrambo in lonec medu. Kljub temu ni bil srečen. »Moraš se zares potruditi, da boš našel srečo,« je rekla sova.
Pa pridite kaj k nam, v knjižnico, na obisk!
Liljana Klemenčič
Foto: DB
Ptuj • Izobraževanje in zaposlovanje
Bazar priložnosti za vsakogar
Ptujski Šolski center (ŠC) in Zavod za zaposlovanje sta skupaj z 28 partnerji pretekli teden organizirala prvi skupni enodnevni Bazar priložnosti. Ta sicer spada v kategorijo zaposlitvenih sejmov, ki pa so ga letos nadgradili še s tržnico poklicev. Zanimiv projekt je združil obiskovalce različnih generacij in interesov.
Tokratni ptujski Bazar priložnosti je bil že po postavitvi drugačen od klasičnih tržnic poklicev in zaposlitvenih sejmov. Mize z nadstreški, pod katerimi so svoje delo demonstrirali različni partnerji, ki so sodelovali v omenjenem projektu, so pridale občutek pravega tradicionalnega bazarja. Čeprav omenjena prireditev smiselno spada v kategorijo zaposlitvenih sejmov, je njegova nadgradnja s tržnico poklicev pomembno dopolnila njegov namen. Poudarek je ostal na zaposlovanju in izobraževanju odraslih, zato se je predstavitvam šol pridružila kopica organizacij in zavodov s tega področja, med drugim tudi Ljudski univerzi Ptuj in Ormož, Revivis Ptuj in Aktivna politika zaposlovanja. Glavna organizatorja ŠC Ptuj in Zavod za zaposlovanje, območna enota Ptuj, sta k sodelovanju privabila 28 partnerjev. Med njimi tudi kar nekaj podjetij, kot so Intera, Gradis Ptuj, Talum in Perutnina Ptuj. »Lani je zaposlitveni sejem potekal le dan pred tržnico poklicev. Po vsebini sta sicer videti različna projekta, če pa pogledaš širše, vidiš, da gre za zelo podobne stvari. Ravno zato smo želeli to združiti,« je pojasnil Branko Kumer, direktor Šolskega centra Ptuj.
Bazarji na Ptuju imajo zgodovino
V sklopu Bazarja priložnosti
Ekonomska šola je predstavljala svoje učno podjetje.
so se odvijala tudi predavanja na teme, kot so: kako spoznati sebe, napisati življenjepis in vlogo za službo, predstavitve in predavanja strokovnjakov s podjetij, predstavitev trga delovne sile v Sloveniji in podobno.
Zraven podjetij in različnih zavodov pa so se predstavljale tudi šole. Predstavitvam vseh ptujskih srednjih šol so se pridružile še nekatere okoliške, prireditve pa so se udeležili tudi osnovnošolci. Za mladino so poskrbeli z animacijskimi delavnicami, na katerih so lahko naredili različne izdelke in jih odnesli s seboj.
Prva mini tržnica je bila izvedena pred osmimi leti v OŠ Stročja vas. Namenjena je bila učencem osmih razredov in njihovim staršem, k njeni izvedbi pa je precej pripomogla pobuda svetovalne delavke Mateje Leskovar.
Kasneje so tržnice postale vsakdanja praksa sodelovanja osnovnih, srednjih in višjih šol ter fakultet in podjetij pri predstavljanju. Najbolj priljubljene so v severovzhodni Sloveniji, vedno bolj pa se jih poslužujejo tudi ostale srednje šole in celo fakultete. »Gre za prireditev, kjer z relativno majhnimi stroški in v kratkem času zbereš
Že postavitev letošnjega bazarja kaže na vsebinske spremembe.
zainteresirane in jim ponudiš informacije, ki jim lahko koristijo. Sama ideja tržnice je stara stoletja, novost je le v tem, da smo med prvimi v Sloveniji to prireditev uvedli v šolstvo. Namenjene so mladostnikom in odraslim,« je pojasnil Franc Vrbančič, učitelj na Poklicni in tehniški elektro šoli, ki je lani skupaj z Natašo Vidovič, svetovalno delavko na elektro in računalniški šoli, pripravil projekt Tržnica naravoslovja in tehnike. Šlo je za eno največjih in najbolj opaznih tržnic na našem področju, letos pa so jo nadgradili in združili v enovit projekt Bazar priložnosti. »S tržnico naravoslovja in tehnike smo pokazali, da so takšne prireditve zrele za prenos v širši slovenski prostor. Da smo prvotno idejo res dodobra na-študirali in dorekli, potrjuje tudi Festival ustvarjalnosti in inovativnost pri učenju, kjer so isto idejo docela izvedli po našem časovnem, vsebinskem in izvedbenem načrtu,« še dodaja Vrbančič.
Sicer pa se bo razvoj tržnic oziroma bazarjev nadaljeval tudi v prihodnje. Že čez mesec dni bo pod vodstvom elektro in računalniške šole izvedena mednarodna konferenca, na kateri se bodo v obliki spletne tržnice predstavljali celemu svetu.
Dženana Becirovic
Branko Kumer, direktor Šolskega centra Ptuj
Foto: db Projekt je nastal kot plod sodelovanja SC Ptuj in Zavoda za zaposlovanje Ptuj; na fotografiji direktorica Vlasta Stojak.
Samo M. Strelec • Dvomim ...
Mesta. Priložnosti.
Letošnjo jesen in zimo sem si nakopal preveč dela. De-finitivno. A sem to ugotovil šele, ko sva z Matijo nabirala kostanje, ki pa jih ne bova takoj spekla, pač pa bova morala počakati, da bo ati doma in bo zakuril ogenj. Tako se prevažam vsak dan na relaciji Ptuj-Ljubljana. Takoj ko končam, grem v Trst. Nato v Virovitico. Nikoli še nisem bil tam. Rene pravi, da je teater o.k, le mesto je mogoče malček dolgočasno ... Kaj pomeni mogoče? In razmišljam o delu, službi, poklicnih izzivih, priložnostih in krajih, kjer me bodo v prihodnje plačevali. Ljubljana: na ulici srečam hčerko dobrega prijatelja. Še včeraj sem jo gledal, kako je kot ljubka balerina, otrok, poplesavala na ptujskem gledališkem odru. Danes jo srečam, zdaj gre na faks, v ponedeljek seji začnejo predavanja. Zdela se mi je nekako osamljena na pločniku polnem ljudi. Tukaj bo spoznavala nove ljudi, se učila, doživljala študentsko življenje . Ljubljana je mesto, kjer služim denar. Ljudje na ulicah brzijo in mi služijo kot parada kostumov: advokati, biznismeni, politiki, džankiji, šolarji, čefurji . mi nudijo vpogled v sodobne trende oblačenja. Ko končam vaje, gas pa domov, na hrib. Trst - vem: čakajo me veleslalomi med s pločevino zabasanimi ulicami in krucifialno vprašanje: kje naj parkiram?! Če bo gledališče res priskrbelo parking, kakor obljublja, bo to več vredno kot nekaj evrov pri honorarju. V Trstu bo treba ostajati. Čakajo me sprehodi po pomolu St. Carlo, blizu je Devin, Rilke... Mesto je spretno »spumpa-lo« evropska sredstva in »porihtalo« stari del mesta. Vzorno. Oditi bo treba na Kras do Gojca in poslušati tišino republike Škofi. Tam se mi zmeraj zdi, daje tod konec sveta. Še nobena luč se ne vidi. Posedanje po osmicah, kjer si ljudje še pogledajo v oči, še prej pa na krožnik, domač sir in pršut, panceta, teran. Priložnost za srečanje. Z mirom. Za utišanje hrupa ulic in avtocest. Naslednja postaja Virovi-tica. Prihodnji teden se zapeljem tja. Da preučim pot. Da dogovorim igralsko zasedbo, termine, da pogledam oder. Pojma nimam, kam grem. Ko so me vprašali, ali sem raje v hotelu ali v sobi, je bil odgovor: bistvena je povezava - internet. Moja dva bom naučil uporabljati MSN in se bomo lahko »pogovarjali prek računalnika«. Virovitica - mesto priložnosti? Kdo ve. Delam komad, ki me zanima. To je ključno. Interes. Čakajo me torej kilometri. V knjižnici mi pokažejo zvočne knjige, ki si jih bom očitno sposodil kar vse po vrsti. Dnevno sem v avtu vsaj 3 ure. Zgubljen čas. Popolnoma zgubljen. Začel sem se učiti angleške fraze s CD-ja. A glasba v ozadju nabija v takšnem tehno ritmu, da mi po nekaj kilometrih srce še hitreje razbija. Najraje bi v CD-pogon vtaknil kakšno fino glasbo za sproščanje. Kaj meditativnega. Toda to bi znalo biti smrtno nevarno. Mislim, meditirati v avtu, med vožnjo. Torej naj bodo za začetek Pavček, Maurerjeva, Gregorčič, Pesmi štirih. In potem naprej. Sprašujem prijatelje, ali vejo, če obstaja »mašina«, ki bi mi med vožnjo brala Dostojevskega. Poučijo me, da ameriški profesorji svoja predavanja objavijo tudi v zvočni obliki. Te zvočne posnetke nato potegneš z neta in ni ti treba na predavanja. To bi bilo nekaj! Če kaj takega naredimo pri nas, bodo učilnice prazne! Ali pa ne: in se bomo morali predavatelji v razredu še bolj potruditi, da bomo dali nekaj, kar bodo dobili izključno tisti, ki bodo prisotni na predavanju?! Kaj je to, tisto »nekaj«? Samo to je pravzaprav truda vreden izziv. Če jim govorim iz knjig, ki jih lahko preberejo sami, se mi zdi to »adijo pamet«. Dobesedno. Razmišljam o Ptuju. Ne znam domisliti tega do konca, a občutek imam, da je vse, česar v tem mestu ni, svojevrstna priložnost. Priložnost z druge strani. Mesto, kjer lahko parkiram pred »kafičem«, v katerega grem na čaj. Mesto, kjer parkiram pred fotografom, ki mi bo izdelal fotografije. Mesto, ki ga prehodim v 15 minutah od enega do drugega ogleda vrednega konca. In mesto, kjer ta kratek sprehod lahko traja ure in ure. Samo prave ljudi je treba srečati. Ker tu ljudje še ne hitijo in ne gledajo v tla. Ker je tu na fasadah še dovolj starega kamenja, ki ga čas še ni zlizal, in še premalo pustega bleščečega stekla in aluminija. Ja, v bleščavi inoxa, stekla, trespe in aluminija lahko zagledaš samo kvečjemu samega sebe v tem hipu. V starih kamnih pa lahko uzreš vse nas v stoletjih minulih dni. Zgodbe ti pripovedujejo rimske dojilje, srednjeveška obrtniška znamenja, meščanski napisi na tablah in spomenikih. To mesto je napito z domačnostjo. Po njem diši. Dobesedno. Ravnokar iz kleti. Ko je bil zadnjič Polde Bibič na Ptuju, smo šli mimo pekarne, vrata so bila odprta in človek si je zaželel pol kile domačega rženega kruha. Ker da ga tam, pri sebi, ne dobi. Srečen sem, ker lahko delam, kar mi je všeč, ter spoznavam tuje kraje in ljudi. Veliko tega, kar imajo drugje, in česar na Ptuju ni, vse bolj in bolj doživljam kot prednost. Priložnost. So mesta in so priložnosti. In je Ptuj. Rahlo zaspan. A zato tudi še kako mamljiv in omamen. Amen.
Foto: DB
Foto: DB
Mitja Krempl • Turčija
Kjer vzhod sreča zahod
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Lukenj oziroma jam je res veliko, zato je potrebna velika mera zbranosti, da je zaradi navduševanja nad mestom ne skupite zaradi padca v prostor za shranjevanje živil ali kar v stanovanje. Ker ni nič zavarovano, je potrebno z enim očesom vseskozi paziti na svoje korake, pomanjkanje nadzora nad muzejem pa omogoča nevestnim obiskovalcev tudi onesnaževanje muzeja v smislu odlaganja smeti v jame ali morebitno uporabo le-teh kot priročna stranišča. Vzpon se je sprva zdel enostaven, saj sva napak domnevala, da se mesto konča z utrdbo, ki bdi nad ostanki starega mostu čez reko, vendar pa se z njo šele začne. Ko sva začela hoditi vse više in više po hribu, so se pred nama odpirala nova in nova bivališča. Šele na vrhu hriba sva lahko v celoti dojela velikost starega mesta, odprl se nama je tudi neverjeten pogled na reko Tigris. Najverjetneje tudi prebivalci svojim umrlim svojcem niso želeli odvzeti tega čudovitega pogleda, zato so le-ti pokopani na vrhu hriba.
Zvečer, ko je sonce zašlo in je pripeka počasi začela popuščati, sva se spustila na obrežje Tigrisa, kjer sva se podobno kot prebivalci mesta prepustila šumu reke in skodelici turškega čaja. Zjutraj sva pot nadaljevala proti mestu Mardin, ki leži v bližini turške meje s Sirijo. Sušna pokrajina in visoke temperature so naju spremljale na poti, zgolj namakalnim sistemom pa gre zahvala, da sva sredi junija lahko občudovala tudi neskončna polja povsem dozorele pšenice.
Mardin - živahno mesto z burno zgodovino
Mardin je mesto, ki leži vzdolž hriba in ima burno zgodovino. Sirijski kristjani so prvi naselili to področje v 5. stoletju našega štetja, vendar so bili kmalu okupirani s strani Arabcev. Petstoletni okupaciji Arabcev so sledili turški, kurdski, mongolski in perzijski vladarji, dokler ni mesto leta 1517 osvojil otomanski sultan Selim. Mozaik različnih kultur, ki so oblikovale zgodovino mesta, je za seboj pustil veliko ostankov, vendar pa se je mesto odprlo turizmu šele v zadnjih letih, saj je bilo eno izmed žarišč problemov med Kurdsko nacionalno stranko (PKK) ter turško vojsko v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja. Grad na vrhu hriba turška vojska še danes uporablja kot opazovalno točko.
V mestu se nisva zadrževala dolgo, naredila sva kratek sprehod, nekaj več najine pozornosti je pritegnila le tržnica. Promet skozi mesto je pravi kaos, parkiranje v njem pa še večji. Prvič sem doživel, da sem po parkiranju avta oddal svoje ključe možaku na parkirišču, katerega delo je bilo omogočiti vsem tistim, ki sem jih zapar-kiral, možnost izvoza s parki-
Foto: Mitja Krempl
Želve so znotraj vulkana Nemrut našle svoj naravni habitat
rišča. Seveda je to pomenilo, da je možakar imel ključe kar od vseh avtomobilov in jih je prekladal sem in tja, dokler se ciljni avto ni uspel prebiti nazaj na cesto.
Sva pa zato obiskala samostan Deyrul Zafaran, ki leži 6 km proč od mesta. Samostan je bil nekoč sedež sirijskih or-todoksov, danes pa v glavnem služi kot turistična znamenitost, čeprav predstavlja tudi dom maloštevilnim ortodo-ksnim menihom, ki živijo v samostanu in vodijo cerkvene obrede v aramejščini, originalnem Kristusovem jeziku.
Metropoličnost Mardina še najbolj spretno izkoriščajo ponudniki prenočišč, ki imajo ene najbolj zasoljenih cen prenočevanja v JV Turčiji. Seveda tudi nama ni dišalo dejstvo, da bova morala seči globlje v denarnico kot sicer, zato sva se odločila, da bova poiskala nastanitev v okolici Mardina. Že doma sem ob prebiranju vodnika Lonely Planet našel odlično priporočilo za nastanitev v Savurju, mestecu, ki je 40 km oddaljeno od mesta Mardin in odpravila sva se na pot. Pot naju je vodila po turškem podeželju in bilo je nemalo idiličnih prizorov ljudi, ki še vedno opravljajo kmečka opravila ročno - žanjejo pšenico, okopavajo zemljo.
Savur - v družbi prijaznih ljudi
Savur je majhno, zaspano mestece, kjer vsak pozna vsakega in kjer lahko resnično
stopite v stik z domačini. Nama se je priložnost ponudila že ob iskanju prenočišča, saj zaradi pomanjkanja označb le-tega nisva mogla najti. Domačini, ki so ravno sedeli na ulici ter pili čaj, so nama najprej ponudili čaj, nato pa med čajanko poklicali v najino prenočišče, naj naju nekdo od domačih pride iskat. Po prihodu v prenočišče naju je nato sprejela še nasmejana turška družina in mesto se nama je v trenutku prikupilo.
Naslednji dan sva imela namen povzpeti se na bližnjo goro in narediti nekaj panoramskih posnetkov mesta. Pot naju je vodila mimo vrtov in najinemu pozdravu vrtičkar-jev je sledilo povabilo na čaj. Seveda ga nisva zavrnila. Eno-urno kramljanje v senci je bilo za nami, a čaja od nikoder. No, kmalu pa so razgrnili odejo, prinesli žlice, razdelili kruh in zelenjavo in postavili na sredo veliko skledo kuhanega riža z mesom. Kakšno presenečenje - želeli so z nama deliti nedeljsko kosilo! Izkušnja je bila izredno prijetna in potrdila se je stara resnica, da manj kot ljudje imajo, več bi delili s tabo.
Gora Nemrut -sončni vzhod, ki ga pomnite za vedno
Težko se je bilo posloviti od prijaznih prebivalcev Savurja, a na potovalnem zemljevidu naju je čakal še simbol JV Turčije - ogromni kamniti kipi na vrhu 2.150 m visoke gore Nemrut (to ni vulkan Nemrut,
Hasankeyf, mestece ob reki Tigris, ki mu zaradi gradnje jezu grozi morebitni potop.
Foto: Mitja Krempl
v kraterju katerega najdemo jezera). Kipe na vrhu gore je dal postaviti Antiochus I in predstavljajo njega samega v družbi največjih bogov z Zeusom na čelu. Identična vzhodna in zahodna stran, ki jo je Antiochus I postavil na gori, predstavljata njegovo vizijo o združenem kraljestvu, na sredi med obema stranema pa je ukazal narediti umeten 50 m visok hrib iz se-kanega kamenja, pod katerimi naj bi se nahajala tudi njegova grobnica, a raziskovalcem zaenkrat še ni uspelo najti vhoda vanjo.
Niso pa spektakularni zgolj kipi, tudi sama gora in okolica sta neverjetni. Vzpon nanjo je prava pustolovščina, saj na gori izredno močno piha. Najprimernejši trenutek za doživeti goro Nemrut in zapuščino kralja Antiochusa na njej je sončni vzhod, čeprav to pomeni, da je potrebno iz postelje ob pol štirih zjutraj. Za omenjen podvig sva se odločila tudi sama. Z vrha gore so se odprli spektakularni pogledi na okoliške hribe, obzorje je bilo zaradi dvigajočega se sonca oranžno in končno je tudi sonce pogledalo izza hribov in vrglo prve žarke na kipe ter množico blaznežev, ki smo čakali na ta trenutek v jutranjem mrazu. Neponovljivo!
Jugovzhodna Turčija ima svoj specifičen obraz, saj se na tem področju meša turška, kurdska in arabska kultura. Kljub svojim različnostim pa so si kulture skupne v gostoljubnosti, ki je tako značilna za muslimanski svet. Pred odhodom na potovanje sem menil, da bo morda težko navezati stik z ljudmi, saj sem »zahodnjak« in je to že
zadostna etiketa, da me ljudje ne bodo sprejeli medse. Tako pa sem doživel ravno nasprotno - prijazne, odprte ljudi. Kar nehal sem šteti, koliko ponudb za čaj sem dobil in koliko prijaznih besed so mi ponudili. Na žalost nam mediji servirajo večinoma negativne novice, zaradi česar so naše predstave o ljudeh v tem delu sveta popolnoma napačne. Resnica je na srečo povsem drugačna, a v to se mora prepričati vsak sam - najlažje tako, da obišče te kraje in se odpre ljudem, ki v sebi skrivajo še vedno nekaj pristnega, kar v našem razvitem svetu že krepko primanjkuje. Pustite
se presenetiti.
Nasveti: Viza za slovenske državljane je potrebna. Pridobite jo ob vstopu v državo in stane 15 evrov.
Za transport je najbolje uporabiti avtobusni prevoz, saj so le-ti na zelo visokem nivoju. Avto najemite zgolj, če imate malo časa ali si želite ogledati kraje, kamor avtobusi ne vozijo, saj je najem avtomobila drag, prav tako je zelo drago tudi gorivo. V jugovzhodni Turčiji turistkam ni potrebno zakrivati las ali obraza, tudi same domačinke se zelo različno opredeljujejo do zakrivanja.
Mitja Krempl
Foto: Mitja Krempl
V jugovzhodni Turčiji domačini prevažajo tovor in sebe še zmeraj z mulo, okolica mesta Mardin.
Foto: Mitja Krempl
Na nedeljskem kosilu pri gostoljubnih Arabcih, Savur.
Foto: Mitja Krempl
Pokrajina v jugovzhodni Turčiji je brez namakanja popolnoma sušna, okolica mesta Mardin.
Priprava pravega turškega čaja, Savur.
Foto: Mitja Krempl
Urml
Kako se ogrevati najceneje
sezono
Glede na trenutne cene energentov za ogrevanje je najcenejše ogrevanje z biomaso in toplotnimi črpalkami, najdražje pa z utekočinjenim naftnim plinom. Energija v prvotni obliki goriva (kurilno olje, plin, biomasa) na »pragu«, pred kotlom, je končna energija. Cen končne energije, preračunane na enoto kWh, še ne moremo primerjati med seboj. Primerjava je možne šele, ko upoštevamo, kolika je koristna energija, ta pa je odvisna od izkoristka ogrevalne naprave
in tudi ogrevalnega sistema. Letni povprečni izkoristek ogrevalne naprave lahko v znatni meri vpliva na ceno in strošek porabljene energije, kar je razvidno iz tabele, kjer so podane cene koristne energije. Pri toplotni črpalki je učinkovitost izražena z letnim grelnim številom.
Pomembna cena energenta in učinkovitost naprave
Za posamezne energente in razmerja med njimi ugotovi-
mo, da z visoko ceno najbolj izstopa utekočinjen naftni plin. Trenutno se je najceneje ogrevati z biomaso in toplotno črpalko, sledita zemeljski plin in kurilno olje.
Vidik ekonomičnosti
Če pogledamo z vidika ekonomičnosti, se lahko s sodobnimi kotli na lesno bi-omaso primerjajo le toplotne črpalke.
Cena kosovnega lesa je odvisna od ponudbe lokalnih dobaviteljev. Če les uporabimo v
Energent	Prodajna cena EUR/enota	Kurilna vrednost kWh/enota	Končna energija EUR/kWh	Letni Izkor. %	Koristna energija EUR/kWh
Kurilno olje - NT kotel	0,81 EUR/l	10 kWh/l	0,081	0,85	0,095
Zemeljski plin - NT kotel	0,56 EUR/m3	9,5 kWh/m3	0,059	0,90	0,065
Utek.naftni plin	0,74 EUR/l	6,95 kWh/l	0,087	0,85	0,12
Zemeljski plin - kondenzacijski kotel	0,56 EUR/m3	9,5 kWh/m3	0,059	0,98	0,060
Biomasa - peleti	0,25 EUR/kg	5 kWh/kg	0,05	0,85	0,058
Biomasa - polena	52 EUR/pm3	1724 kWh/pm3	0,030	0,80	0,037
Biomasa - sekanci	15 EUR/nm3	651 kWh/nm3	0,023	0,85	0,027
Topl. črpalka 100 % - monov.obratovanje	0,085 EUR/kWh			Let. gr.št. 3, 5	0,035
sobnem kotlu na biomaso in z dobrim letnim izkoristkom, znaša cena pridobljene toplote za kilovatno uro pri uporabi sekancev približno 0,027 EUR in pri peletih približno 0,0587 EUR. Kombinirani starejši in tehnološko zastareli kotli na drva in kurilno olje obratujejo z letnimi ogrevalnimi izkoristki med 50 in 60 odstotkov.
Kaj moramo upoštevati pri izbiri ogrevalnega sistema
Pri izbiri ogrevalnega sistema moramo upoštevati več dejavnikov, ne le letnih stroškov za gorivo in vrednost investicije. Potrebno je oceniti tudi strošek servisiranja, letno porabo elektrike za delovanje sistema, amortizacijo sistema in še druge vidike. Čeprav so učinkoviti sistemi z vidika investicije dražji od manj učinkovitih, se vložek v sodoben sistem ogrevanja povrne v nekaj letih.
Uporaba kombiniranih kotlov
Foto: M. Ozmec
Čeprav gre za cenovno velik vložek, so na daljši rok cenovno najugodnejše toplotne črpalke.
(les + kurilno olje) je vezana predvsem na primestna področja, kjer kurijo lastna drva, lesne in celo druge odpadke. Poraba kurilnega olja je običajno vezana le na del kurilne sezone, zato neke ekonom-
ske primerjave z drugimi sistemi ogrevanja niso smiselne. Starejše vrste kombiniranih kotlov so sporne tudi zaradi prekomernega onesnaževanja okolja.
Bojan Grobovšek
m
KO KOT s P
plin - ogrevanje - vodovod ■ prezračevanje - klima
Kokot Boštjan s.p., Moškanjci 45a, 2272 Gorišnica Tel.: 02 743 02 26, Faks: 02 743 02 27, Gsm: 041 676 822, e-mail: kokotbsp@siol.net
PONUDBA SVETOVANJ, STORITEV, SERVISIRANJA IN MOŽNOSTI UGODNEGA KREDITIRANJA: VODOVODNIH IN PLINSKIH INSTALACIJ, CENTRALNEGA OGREVANJA, INSTALACIJ KLIMA NAPRAV IN PREZRAČEVANJA
mit
ALEŠ HORVAT s.p. - MIT MONTAŽA OGREVALNIH, VODOVODNIH, KLIMA IN PLINOVODNIH NAPRAV,
INSTALIRANJE VODOVODNIH OGREVALNIH NAPELJAV IN NAPRAV
Montaža vodovodnih in solarnih naprav
BEZJAK ZVONKO s.p. Borovci 14a, 2281 Markovci
ODLOČITEV JE VASA,
KER JE DENAR VAŠ,
MI VAM PONUJAMO TEHNIČNO
IN VARČNO REŠITEV
DELITVE STROŠKOV OGREVANJA!
Nudimo Vam:
Pravično razdelitev stroškov ogrevanja;
Visoko usposobljeno osebje;
Svetovanje na področju delitve stroškov;
Delilnike stroškov ogrevanja Švicarskega proizvajalca Metr°x;
Uporabniku prijazen in enostaven sistem.
Info : Tel. (02)787 51 11; energetika@komunala-ptuj.si; www.komunala-ptuj.si.
Vedno večji pomen obnovljivih virov energije
V	Krempljevi ulici 1 na Ptuju ima sedež Lokalna energetska agencija Spodnje Podravje. Direktor je dr. Janez Petek. Uradno je pričela delovati 1. septembra letos, ustanovili pa so jo septembra lani. V tem času so uredili vse potrebne papirje za njeno delovanje, sofinanciranje s strani Evropske komisije in tudi začeli pridobivati sredstva preko razpisov. Trenutno izvajajo nekatere promocijske dejavnosti. Ena takih je bilo tudi srečanje na temo Biomasa in drugi obnovljivi viri energije za Ptuj in Spodnje Podravje, ki je 1. oktobra potekalo na Ptuju.
V	kratkem bodo izvedli tudi
črpalke in podobno. Občina je tista, ki naj bi dajala zgled na tem področju. V Evropi so ugotovili, da lokalne skupnosti zaostajajo na tem področju. Industrija je preko tržnih mehanizmov na področju zmanjšanja oziroma učinkovite uporabe energije že precej naredila, lokalne skupnosti pa ne. V tem sektorju so zelo daleč v Skandinaviji, Avstriji, Zahodni Evropi. EU je podprla ustanavljanje lokalnih oziroma regionalnih energetskih agentur, ki jih v prvih treh letih delovanja sofinancira do 50 odstotkov. Župani so tisti poklicani, ki naj bi tudi na področju rabe energije pričeli z določenimi aktivnostmi, da bi se poraba
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Janez Petek, direktor Lokalne energetske agencije Spodnje Podravje
delavnico za zavode, osnovne šole in vrtce z območja Spodnjega Podravja, kjer jim bodo posredovali kar največ informacij o učinkoviti rabi energije, tudi zato, da bi direktorji teh zavodov spoznali, da niso odgovorni samo za direktorovanje, ampak tudi za področje vzdrževanja in energije. Načrtujejo pa tudi delavnico za hišnike. LEA Spodnje Podravje je ustanovljena s pomočjo EU, v okviru programa inteligentne energije (Intelligent Energy Europe). Namenjena je izvajanju energetskih projektov lokalnih skupnosti na ravni občin Spodnjega Podravja, predvsem pa za promovira-nje energetske učinkovitosti tako v javnih zgradbah kot v zasebnem sektorju, izvajanju energetskih pregledov, izvajanju projektov in promovira-nje obnovljivih virov energije, kot so sončna energija, lesna in druga biomasa, toplotne
energentov zmanjšala, da bi se stroški energije znižali. Na področju rabe energije smo v tem trenutku zelo potratni. »Zelo, to je razvidno tudi iz nekaterih energetskih pregledov, ki jih trenutno izvajamo v šolah na Ptuju in okolici ter osmih lokalnih energetskih konceptov, ki jih pripravljamo za občine,« je povedal direktor Lokalne energetske agencije Spodnje Podravje. Ptuj je takšen koncept že pripravil, že zaradi same zakonodaje, koliko bo uresničljiv, je najbolj odvisno od občin samih, ne pa od agencij.
Energija in energenti se dražijo, izginjajo pa tudi obnovljivi in neobnovljivi viri energije, poti nazaj ni. Čez deset, petnajst let bo pričelo nafte primanjkovati, ostala bo verjetno še v uporabi v kemični energiji, za pogon in ogrevanje pa je verjetno več ne bo, pravi dr. Janez Petek. Zato se
bo potrebno usmeriti v uporabo obnovljivih virov energije in nasploh v zmanjšanje uporabe energije. Države, ki bodo čim bolj neodvisne od zunanjih dobav neobnovljivih virov energije, bodo lahko kolikor toliko samozadostne v energetski oskrbi. Če želimo to doseči, je potrebno pričeti te mehanizme vpeljevati že sedaj. Uporaba biomase in drugih obnovljivih virov energije omogoča tudi varno oskrbo z energijo.
LEA Spodnje Podravje ima in bo imela pomembno vlogo pri spreminjanju miselnosti ljudi glede uporabe energije oziroma pri dvigovanju energetske zavesti. »Dokler imajo ljudje denar, jih bo težko prepričati, da bodo olje zamenjali z energetsko učinkovito energijo,« pravi direktor Petek. S prihodom krize pa se bodo ljudje na to hitro privadili. Tako smo že spet priče uporabi lesne biomase pri ogrevanju. Preko EU oziro-
ma njenih direktiv so lokalne skupnosti zavezane tudi k izdelavi lokalnih energetskih konceptov vsakih deset let, ki naj bi jih zanje pripravljale lokalne energetske agenture. To je neke vrste načrt, kako bo občina načrtovala svojo energetsko politiko v naslednjih desetih letih. Glede na nevaren vpliv podnebnih sprememb v prihodnjih desetih do petnajstih letih bo potrebno korenito spremeniti oskrbo z energijo.
Pomemben korak v zagotavljanju trajnostne energetske politike v Evropi je strateški energetski pregled Evropske komisije. Tako naj bi do leta 2020 zagotovili dvajset odstotkov energije iz obnovljivih virov, skupaj z 10-odstotnim povečanjem pogonskih goriv iz biomase, 20-odstotnim povečanjem učinkovite rabe energije in 30-odstotnim zmanjšanjem izpustov toplo-grednih plinov.
MG
LONČENE PECI NA TRDA GORIVA SO NAJCENEJŠI NAČIN OGREVANJA
Živimo v obdobju, ko spoznavamo, da so energetski viri omejeni, energenti pa čedalje dražji in seveda težje dostopni večini ljudi.
V nastopajočih hladnih dneh moramo bivalne prostore ogreti na primerno temperaturo. Kako ustreči tej potrebi? Kakšen način ogrevanja uporabiti? Ali bomo zmogli z družinskimi prihodki pokriti stroške ogrevanja?
Eden od najcenejših načinov ogrevanja je vsekakor ogrevanje s pečmi na trda goriva oziroma les (drva). In ko smo se odločili za ogrevanja na ta način, dvakrat premislimo o izboru vrste peči. Na tržišču najdemo izredno široko paleto izvedb peči na trda goriva, vendar jih poenostavljeno lahko razvrstimo v 2 skupini, in sicer:
1.	PEČI Z AKUMULACIJSKO SPOSOBNOSTJO:
Med peči z akumulacijsko sposobnostjo vštevamo predvsem lončene peči, krušne peči, klasične štedilnike, toplozrač-
ne peči.....skratka peči, ki so izdelane iz materialov, kateri imajo sposobnost akumulacije toplote. To so: pečnice, lončeni
zidaki, šamotne opeke,.. Te peči imajo značilnost, da dolgotrajno oddajajo toploto tudi po prenehanju kurjenja (12 ur in več, odvisno od izvedbe).
2.	PEČI BREZ AKUMULACIJSKE SPOSOBNOSTI
Med peči brez akumulacijske sposobnosti pa se uvrščajo vse izvedbe iz železa, jeklene pločevine.....skratka iz materialov,
ki se sicer hitro segrevajo in tudi izredno hitro ohladijo.
Pomembne lastnosti lončenih peči:
Lončene peči porabijo izredno malo drv, povprečno od 4 do 5 m3 na eno kurilno sezono. Seveda je to odvisno od velikosti peči in tipa izvedbe (lahka, srednje težka, težka). Praviloma imajo oblogo iz keramičnih pečnic in oddajajo toploto preko zunanjih površin. Toplotno moč izražamo v KW/m2 obodne površine. Lončene peči oddajo cca. 0,7 do 1,2 KW/m2 toplote, kar je odvisno od tipa izvedbe in uporabljenega materiala za zunanje površine. Za celodnevno ogrevanje jih praviloma naložimo dvakrat dnevno (enkrat za 12 ur). Njihova uporaba dodatno ne obremenjuje okolja, saj vrača v naravo samo tisto, kar je iz nje vzela (CO2), torej ne vpliva na ravnovesje, kot je to slučaj pri kurilnemu olju, zemeljskemu plinu,... Oblikujemo jih v nešteto oblik. Barvno, oblikovno in tehnično jih prilagodimo vsakemu prostoru in okusu posameznika. V primerni tehnični izvedbi lahko ogrevajo več prostorov. Kurišča se lahko izvedejo izven prostora, ki ga ogrevamo (hodnik, stopnišče, klet,.). Z malo domišljije jim lahko dodamo ogrevano klop, sedišče, ležišče, vgradimo pekač ali pa modificiramo kurišče, da lahko pripravimo kakšno domačo dobroto. Mogoče nas na začetku odločanja o nakupu lončene peči odvrača cena, ki je nekoliko višja od peči brez akumulacijske sposobnosti, vendar je potrebno vedeti, da se nam začetno višja investicija zelo hitro povrne skozi manjšo porabo goriva. Celotna investicija pa se izplača že v 3 do 5 letih, tako da je nabava lončene peči vsekakor ekonomsko smotrna naložba. Tehnične in oblikovne rešitve vam pomagajo rešiti oblikovalci PEČI KERAMIKA, d.o.o. iz Novega mesta.
Proizvodnja keramičih pečnic d.o.o. Novo mesto Podbevškova 18, 8000 Novo mesto
Tel.: 07 39 35 750, Faks: 07 39 35 768 e-mail: peci-keramika@siol.net, peci-prod@siol.net www.peci-keramika.si
petek • 10. oktobra 2008	Pred kurilno sezono	štajerski1TEDNIK
Koncesija pomeni tudi veliko odgovornost
Foto: M. Ozmec
Naloga dimnikarjev je zelo pomembna, in čeprav opravljajo svojo dejavnost skozi vse leto, imajo največ dela prav v teh dneh, ob pričetku kurilne sezone.
Za opravljanje gospodarske javne službe dimnikarske dejavnosti na območju mestne občine Ptuj je Ministrstvo za okolje in prostor podelilo koncesijo Dimnikar-stvu Kamin iz Maribora; o aktualnih vprašanjih s tega področja smo se pogovarjali z direktorjem Dušanom Zor-manom, najprej pa nas je zanimalo, kaj vse so po tej koncesiji dolžni opravljati. »Družba Dimnikarstvo Kamin je bila ustanovljena leta 1991 kot družba z omejeno odgovornostjo. Specializirani smo za izvajanje obvezne, gospodarske, javne službe, ki opravlja dimnikarsko službo na podlagi pridobljenih državnih koncesij že na delu mestne občine Maribor, v občini Du-plek in mestni občini Ptuj.«
Koliko pa vas je zaposlenih?
»Trenutno imamo zaposlenih 13 dimnikarjev s poklicno izobrazbo in številnimi pridobljenimi dodatnimi znanji skozi dodatna izobraževanja doma in v tujini za izvajanje dimnikarskih storitev in opravljanje
Ko razmišljamo o načinu ogrevanja stanovanja oziroma stanovanjske hiše, se moramo zavedati, da najverjetneje sprejemamo dolgoročno odločitev. Zato je prav, da tudi na strošek ogrevanja gledamo z dolgoročne perspektive. Poleg tega je pomembno, da kot strošek ogrevanja razumemo celoten strošek in ne le ceno vhodnega energenta. To pomeni, da moramo pri preračunavanju poleg stroška energenta upoštevati tudi višino potrebne naložbe v ogrevalni sistem ter stroške vzdrževanja sistema. Upoštevajoč vse te dejavnike je trenutna slika primerjave stroškov ogrevanja povprečne enostanovanjske hiše na Ptuju naslednja: (Graf 1) V prikazanem grafu so zajeti celotni stroški ogrevanja, torej strošek energenta, naložba v kurilno napravo, stroški obratovanja in vzdrževanja
meritev dimne emisije, poleg tega pa skrbijo, da so na vseh napravah opravljene storitve dimnikarske službe v rokih in način, kot jih predpisujejo zakonski predpisi. Dimnikarsko javno službo izvajamo na malih kurilnih napravah na trdo, tekoče in plinasto gorivo. Cilji izvajanja dimnikarske službe so izvajanje meritev, pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom.«
Kaj zagotavljate uporabnikom kot koncesionar?
»Kot koncesionar za izvajanje dimnikarskih storitev zagotavljamo izvajanje dimnikarske službe na celotnem območju, in sicer vsem uporabnikom dimnikarskih storitev v predpisanem obsegu in rokih, kot jih predpisuje zakonodajalec. Naročilo uporabnika izvedemo že v istem dnevu, pri nujnih primerih pa se angažiramo takoj, praviloma v eni uri.«
ter vse dajatve, ki so povezane s posameznim energen-tom, vključno z davkom na dodano vrednost. Za urbana naselja, kjer je prisoten bodisi sistem daljinskega ogrevanja bodisi plinovod, je to zagotovo najustreznejši in najbolj udoben ter cenovno konkurenčen način ogrevanja. V ruralnih naseljih predstavlja najcenejšo možnost ogrevanj e s poleni, pri čemer je potrebno upoštevati nekoliko manjše udobje, saj je potrebno gorivo pripraviti ter nato tudi redno skrbeti za polnjenje peči. Na splošno velja, da so kurilne naprave na lesno biomaso, predvsem tiste na sekance in pelete, cenovno precej bolj zahtevna naložba kot na primer kurilne naprave na ek-stra lahko kurilno olje. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da bodo tekoči stroški ogrevanja z lesno biomaso kar nekaj-
Foto: M. Ozmec
Štefan Zorman, direktor di-mnikarstva Kamin Maribor: "Koncesija za opravljanje dimnikarske dejavnosti pomeni tudi veliko odgovornost nas, izvajalcev."
Kakšne so vaše storitve, kaj vse pravzaprav opravljate?
»Skladno s 5. členom uredbe o dimnikarski službi so dimnikarske storitve: pregledovanje malih kurilnih naprav in z njimi povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav, čiščenje malih kurilnih naprav in z njimi povezanih dimnih vodov, zračnikov
krat nižji od tekočih stroškov ogrevanja z ekstra lahkim kurilnim oljem. Če primerjamo ceno energentov iz meseca septembra, ugotovimo, da megavatna ura, pridobljena iz lesnih sekancev, stane okrog 23 EUR, medtem ko ta v primeru ekstra lahkega kurilnega olja stane kar 80 EUR. V ceni so v obeh primerih zajete vse dajatve, povezane s posameznim energentom. Med kurilnimi napravami na lesno biomaso so cenovno najvišje rangirane tiste za ogrevanje s peleti, vendar pa te nudijo popolnoma enako udobje kot na primer ogrevanje z ekstra lahkim kurilnim oljem, zato so te primerne tudi za bolj urbana območja. Trenutnim razmeram na trgu so hitro odgovorili tudi ponudniki peči na lesne pelete. Zaradi visoke začetne naložbe si namreč marsikdo ne more zamisliti nakupa te naprave. Zato se
in pomožnih naprav, odstranjevanje katranskih oblog in izvedba protikorozijske zaščite, pregledovanje in čiščenje zračnikov, izvajanje meritev obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak iz malih kurilnih naprav in informiranje uporabnikov storitev javne službe o energetski učinkovitosti malih kurilnih naprav ter posredovanje podatkov o malih kurilnih napravah za vpis v evidenco kurilnih naprav in o opravljenih storitvah konce-dentu.«
Ali ste glede na število zaposlenih svojo nalogo sposobni opravljati, kot je določeno v zakonu?
»Lahko vam zatrdimo, da opravljamo našo službo po vseh standardih, kvalitetno in z dobršno mero občutka za uporabnika. Prilagajamo se potrebam uporabnika in mu skušamo svetovati na celotnem področju dimnikarstva, požarne varnosti, varstva zraka in energetske učinkovitosti.«
Kdo, kateri organ določa
je tudi na slovenskem trgu že pojavila cenovno dostopnejša ponudba, v okviru katere je možno mesečno plačevanje stroškov ogrevanja brez začetne naložbe. Trenutno je, gledano v celoti, najdražje ogrevanje z utekočinjenim naftnim plinom. Podobno razmerje med energenti je pričakovati tudi v prihodnje, pri čemer bodo goriva, ki izhajajo iz nafte, podvržena vedno večjim cenovnim nihanjem. V prihodnjem mesecu ali dveh je pričakovati tudi dvig cene zemeljskega plina. Cenovni model zemeljskega plina je namreč postavljen tako, da cene le-tega s polletnim zamikom sledijo ceni ekstra lahkega kurilnega olja. Cene nafte bodo v prihodnje podvržene vedno večjim špekulacijam in s tem tudi cenovnim nihanjem, čemur bodo zagotovo sledile tudi cene vseh naftnih derivatov. Dolgoročno je vsekakor pričakovati tudi povišanje cene vseh oblik lesne biomase, vendar je gibanje teh cen odvisno predvsem od gibanja ponudbe in povpraševanja (gre torej za bolj predvidljive dejavnike), medtem ko na ceno nafte vplivajo številni nepredvidljivi dejavniki, zato so pri slednji možna tudi nagla in velika cenovna nihanja. Nenazadnje je pri odločitvi o načinu ogrevanja smiselno upoštevati tudi okolje. Slovenija si je v zvezi s tem zadala resne cilje, za izpolnitev katerih se moramo angažirati prav vsi. Ne glede na to pa je dejstvo, da ob visokih cenah fosilnih goriv ogrevanje z uporabo obnovljivih virov energije postaja vedno bolj konkurenčno.
mag. Mojca Golc, direktorica Eco Consulting, d. o. o.
cene za opravljanje določenih dimnikarskih storitev in kakšne so vaše cene v primerjavi z drugimi izvajalci izven skupine osmih družbenikov Dimnikarstva Maribor?
»Storitve dimnikarske službe se zaračunavajo na podlagi tarife dimnikarskih storitev, ki jih določa vlada. Tarifa je enotna za vse storitve dimnikarske službe na celotnem območju države in med izvajalci ne more biti razlik.«
Kakšne so pravice in dolžnosti občanov, oziroma uporabnikov vaših storitev in kaj lahko od vas, koncesi-onarjev, zahtevajo? »Uporabniki storitev dimnikarske službe imajo, kot je zapisano v zakonu, pravico do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja; pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev in pravico do zagotovljenih cen storitev. Uporabnik storitev dimnikarske službe ima od koncesionarja pravico zahtevati in pridobiti vse storitve dimnikarske službe, ki so določene z zakonsko uredbo, kopije vseh dokumentov, ki so izdani v zvezi z izvajanjem storitev dimnikarske službe na njegovi napravi, cenik opravljanja storitev dimnikarske službe, izpis iz evidence kurilnih naprav za svojo kurilno napravo, letni program izvajanja storitev dimnikarske službe na svoji napravi in račun za opravljene storitve s specifikacijo opravljenih in obračunanih storitev.«
V	kakšnem primeru se lahko občani zoper vaše delo pritožijo?
»Uporabniki storitev dimnikarske službe se lahko v zvezi z izvajanjem dimnikarske službe pritožijo koncesionarju, če menijo, da je bila storitev dimnikarske službe opravljena v nasprotju z zakonsko uredbo. Ta med drugim določa tudi, da mora koncesionar namero opravljanja storitev dimnikarske službe najaviti uporabniku storitev dimnikarske službe vsaj 7 dni pred začetkom opravljanja dela.
V	najavi opravljanja storitev dimnikarske službe mora navesti čas svojega prihoda. Koncesionar mora najaviti opravljanje storitev dimnikarske službe pisno, z obvestilom, objavljenim v skupnih prostorih uporabnikov stavbe ali na krajevno običajen način z objavo v medijih, oglasnih deskah občine ali krajevne skupnosti ali, če se tako do-
govori z uporabnikom storitev dimnikarske službe, tudi ustno z neposrednim sporočilom.
Uporabnik storitev dimnikarske službe ima pravico, da v dogovoru s koncesionarjem prestavi najavljeni čas opravljanja storitev dimnikarske službe, vendar za največ štirinajst dni in ne več kot dvakrat. Če pa uporabnik storitev dimnikarske službe najavljenega časa opravljanja storitev dimnikarske službe ne odpove in ga v dogovoru s konce-sionarjem ne prestavi, ali če koncesionarju ne omogoči opravljanje storitev, mora plačati nastale stroške zaradi prihoda oziroma prevoza ter porabljenega časa v skladu s ceno iz tarife opravljanja storitev dimnikarske službe, razen če zaradi daljše odsotnosti koncesionarju upravičeno ni mogel odpovedati najavljenega časa opravljanja storitev dimnikarske službe.«
Dolžnosti pa imajo tudi občani, oziroma uporabniki?
»Seveda, uporabnik storitev dimnikarske službe ima v zvezi z opravljanjem storitev dimnikarske službe več obveznosti. Omogočiti mora neovirano in varno opravljanje storitev dimnikarske službe, koncesionarju mora na najavljen termin pripraviti neoviran in prost dostop do kurilne naprave, dimnih vodov, pomožnih naprav ali zračnikov in dovoliti vpogled v načrte teh naprav, omogočiti mora vstop v prostore, v katerih so naprave iz prejšnje alineje ali skozi katere potekajo, oziroma v katerih se opravljajo storitve dimnikarske službe ter omogočiti vpogled v načrte zgradbe, v kateri so nameščene te naprave ali skozi katere potekajo, in - zagotoviti ravnanje z odpadki razen nevarnih, ki nastanejo pri izvajanju dimnikarske službe, v skladu s predpisi.
Vedeti pa je treba tudi to: če uporabnik storitev dimnikarske službe koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev dimnikarske službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav ali mu ne omogoči vpogleda v načrte teh naprav, je koncesionar o tem dolžan obvestiti inšpekcijo, pristojno za varstvo okolja. Inšpektor pa lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev dimnikarske službe, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev dimnikarske službe!«
M. Ozmec
DALJINSKO
UNP
SEKANCI
POLENA
ELKO
0 23 40 60 80 100 120 140 160 180 200 Strošek ogrevanja (EUR/MWh)
Graf 1: Celoten strošek ogrevanja povprečne enodružinske hiše, Ptuj, september 2008
Po kakšni ceni se bomo ogrevali v kurilni sezoni 2008/2009?
Ukrepi za zmanjšanje stroškov ogrevanja
Eden od pogojev za prijetno bivanje v naših domovih je brezhibno obratovanje kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav v zimskem času. Če bivamo v svojih hišah in imamo instalirane individualne ogrevalne sisteme, moramo za njih skrbeti sami. Za stanovanja, kjer je ogrevanje urejeno daljinsko ali iz skupne kotlovnice, opravila na teh sistemih opravljajo vzdrževalci primarnega sistema. Za sekundarni del ogrevalnega sistema, ki je nameščen v stanovanjih, pa morajo lastniki ali uporabniki poskrbeti sami.
S spremljanjem večletne porabe goriva v posameznih kurilnih sezonah lahko s primerjavo porabe goriva ugotovimo nenormalna odstopanja, ki nam pokažejo, da je z našim ogrevalnim sistemom nekaj narobe. Najbolje je, da letno porabo goriva primerjamo s sosedi in znanci, ki imajo podobno hišo ali stanovanje.
Ukrepi za zmanjšanje porabe energije
Velika poraba goriva je lahko posledica pomanjkljive toplotne zaščite hiše ali neprimernih bivalnih navad. Vzrok za povečano porabo goriva je lahko tudi zastarel ogrevalni sistem brez primerne regulacije ogrevanja. Porabo energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode lahko ob upoštevanju nekaterih napotkov bistveno zmanjšamo. Pravila so sledeča: Če ogrevalni sistem dopušča, je zamenjava starega kotla z novim NT (nizko temperaturnim) ali kondenzacij-skim kotlom najučinkovitejša rešitev za zmanjšanje stroškov. Porabo energije lahko na ta način zmanjšamo za 30 do 40 % glede na stari kotel. Stari kotel bi morali zamenjati z novim vsaj po 15 letih uporabe, saj se finančni vložek, zaradi manjše porabe goriva, povrne v kratkem času.
Zmanjšanje temperature v prostoru za vsako 1 °C pomeni zmanjšanje stroškov za ogrevanje za 6 %. Temperatura v prostoru naj ne bi bila višja od 20 °C oziroma maksimalno 22 °C. Ponoči je smiselno znižati temperaturo za 5 °C.
Pri novejših ogrevalni sistemih je možna regulacija v odvisnosti od stanja v prostoru (na primer dnevni sobi, spalnici), v katerem se nahaja ustrezen regulacijski modul. Če imamo na zunanjem zidu ali v prostoru vgrajena temperaturna tipala, lahko z avtomatsko regulacijo natančno uravnavamo želeno temperaturo v prostoru. Posebno po-
zornost je potrebno posvetiti tudi pravilni nastavitvi ventilov, da zagotovimo ustrezen pretok ogrevnega medija (hidravlično uravnovešenje pretoka ogrevne vode). Ogrevala morajo toploto v prostor oddajati neovirano, zato okoli njih ne sme biti ovir, ki preprečujejo kroženje zraka.
Rolete in zavese morajo biti v nočnem času spuščene.
V	prostorih, ki jih ne ogrevamo, morajo biti cevi centra l-nega ogrevanja izolirane. Temperatura sanitarne vode naj ne bo višja od 60 °C.
V	ogrevalnem sistemu - instalacijah za ogrevanje - ne sme biti zraka, ki poslabša oddajanje toplote. Bistveno zmanjšanje porabe energije lahko dosežemo s pravilnim prezračevanjem. Kratkotrajno intenzivno prezračevanje pomeni bistveno manj izgub kot delno odprta okna. Pri prezračevanju se prostor ne sme preveč ohladiti, da ne bi prišlo do nevarnosti nastanka plesni. Uporaba električnih grelnikov (zračnih »kaloriferjev«) predstavlja dodatno veliko porabo energije.
Potrebna vzdrževalna dela na ogrevalnem sistemu
Ogrevalni sistem je sestavljen iz več naprav, ki jih je potrebno redno vzdrževati. Če imamo vgrajen lokalni ogrevalni sistem na trdo gorivo, je vzdrževanje enostavnejše, kot če imamo vgrajene zahtevne ogrevalne naprave na olje ali plin. Pred začetkom kurilne sezone je potrebno pregledati in po potrebi servisirati sledeče naprave v primarnemu in sekundarnemu ogrevalnemu sistemu:
- deponijo za trdo gorivo, rezervoar za kurilno olje, rezer-
voar za tekoči naftni plin,
-	kurilne naprave (peči, kotle) skupaj z dimovodnimi napravami (dimovod, dimnik) in ostalo opremo (regulatorje temperature, varnostne naprave, črpalke, ekspanzijsko posodo),
-atmosferski gorilnik za plin z regulacijskim sistemom za dovod plina,
-	ventilatorski gorilnik na olje ali plin z dovodom goriva,
-	naprave za prezračevanje kotlovnice.
Pregled in servisiranje sekundarnega ogrevalnega sistema zajema pregled ogrevala (radiatorji, konvektorji, talno ogrevanje), pregled cevnega sistema z armaturami
(ventili pred ogrevali, pregled zapornih elementov, dušilnih ventilov) ter pregled lokalne regulacijske naprave (regulatorje s temperaturnimi senzorji, motorne pogone).
Dela, ki jih lahko opravimo sami
Enostavna opravila, ki jih lahko opravimo na ogrevalnem sistemu sami, so:
-	zabeležimo količino goriva pred začetkom kurjenja,
-	pospravimo ves gorlj iv material in ostalo navlako, ki smo jo v letnem času »začasno« deponirali v kurilnici ter uredimo varen dostop do vseh naprav ogrevalnega sistema (predvsem kurilnih in
Roman Zemljarič s.p. Dornava 59 2252 Dornava
PE Rajšpova ulica 1 2250 Ptuj
TEL.: 059 03 03 05 FAX : 059 03 03 04 GSM : 031 851 324 info@zerox.si www.zerox.si
ogrevanje s toplotno črpalko
prezračevanje z rekuperacijo
talno in stensko ogrevanje
elektro instalacije in meritve
dimovodnih),
-	preverimo, če ob prezračevalnih napravah ni razne navlake, ki bi ovirala dovod in odvod zraka v prostor s kurilno napravo,
-	preverimo zalogo goriva in jo po potrebi dokupimo,
-	preverimo morebitno nete-snost rezervoarja za kurilno olje in dovodnih cevi do gorilnika,
-	preverimo zamašenost filtra za olje pred gorilnikom,
-	preverimo tlak vode v kotlu in jo po potrebi dodamo, -preverimo obratovanje ob-
točne črpalke, in če ne dela, ročno z izvijačem zavrtimo rotor motorja,
-	preverimo stanje vseh zapornih armatur kurilne naprave,
-	odzračimo ogrevalni sistem, če smo morali sistem z vodo dopolniti (odzračevanje je potrebno ponoviti, ko vodo se-grejemo na 80 do 85 °C, da iz nje odstranimo kisik),
-	če imamo kurilno napravo na trdo gorivo, preverimo regulator vleka, preverimo tesnost kurilne naprave in po potrebi zamenjamo tesnila na zapiralnih elementih ali tesnilni kit na drugih delih peči (kaminih, lončenih pečeh), zamenjamo dotrajane dele kurilne naprave (rešetka, vratca, dimniški priključek, rešetke prezračevalnih naprav),
-	pripravimo posode za pepel in saje, če imamo kurilne naprave na trdo gorivo,
-	če je potrebno, antikorozij-sko zaščitimo vse površine ogrevalnega sistema, ki so podvržene koroziji,
-	toplotno izoliramo neizolira-ne cevi,
-	pred kurilno sezono pregledamo tesnost kurilne naprave, dimnika in sekundarnega ogrevalnega sistema (stanje dimovodnih naprav glede na nove predpise enkrat letno preverja pooblaščena dimnikarska organizacija). Zahtevnejša dela na kurilnih napravah prepustimo pooblaščenemu strokovnjaku, ki ima ustrezno znanje, opremo ter uporablja originalne rezervne dele. To je predvsem potrebno zaradi morebitnih posledic ter s tem povezane odgovornosti v primeru nestrokovno opravljenega dela.
Bojan Grobovšek
GOZDNO GOSPODARSTVO MARIBOR, d.d. Tyrseva ulica 15, 2000 MARIBOR
GOZDNI OBRAT PTUJ Rogozniška cesta 12, 2250 Ptuj Tel.: (02) 79 80-400
Prodaja:
-	bukova drva
-	drva ostalih trdih listavcev
-	odkupuje in prodaja obli les
-	na željo lastnikov gozdov izvaja storitve tudi v njihovih gozdovih
ALUterm d.o.o.
Svetovanje in izvedba pri gradnji ogrevalnih sistemov
Toplotne črpalke in izkoriščanje drugih alternativnih virov ogrevanja Izvedba z različnimi renomiranimi proizvajalci
ALUterm d.o.o., Rajšpova ulica 18, 2250 PTUJ aluterm.doo@siol.net, telefon 02 749 10 80
DIMNIKARSTVO ZAVRŠNIK d.n.o. Ptuj
Anželova 24,2250 PTUJ
TEL: 02/ 746 70 01, FAX: 02/ 746 70 00, GSM: 041/ 630 243
STROJNO INSTALATERSTVO
VODOVOD - OGREVANJE -
- ADAPTACIJE KOPALNIC
Q©
Zdenko
GASENBURGER s.p.
Slovenja vas 62, 2250 Ptuj
Tel.: 02 788 54 33, fax: 02 788 54 34, GSM: 041 676 341 email: zdenko.gasenburger@siol.net, www.gasenburger-sp.si
Sebastien Majhen s.p.. Zgornja Hajdina 12b, Hajdina
Telefon: 781 54 41, fax: 781 54 41
Gsm: 041 620 205
e-mail: sebastien.majhen@volja.net
MONTAŽA, SERVIS TOPLOTNE TEHNIKE
GORILNIKI OLJNI IN PLINSKI - NASTAVITVE IN MONTAŽA
*	čiščenje kurilnih in dimovodnih naprav
*	meritve parametrov dimne emisije
*	pregledovanje kurilnih in dimovodnih naprav
*	čiščenje in pregledovanje prezračevalnih naprav
Rokomet
Letos brez nastopa v končnici
Stran 20
Franc Ivančič
Več kot pol stoletja v atletiki
Stran 20
Kristijan Koren
»Koren, odpelji do konca«
Stran 21 Mali nogomet
Ligaši iz MNZ Ptuj uspešni tudi v drugo
Stran 21
s:
Nogomet
Michel Platini danes (v petek) na Ptuju
Strani 22
Rokomet
Celjani močan test na začetku
Strani 22
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga
»
Rezervisti«, izkažite se!
Skoraj vsi slovenski nogometni prvoligaši so trenutno na "počitku", saj bomo ta konec tedna stiskali pesti za slovensko izbrano vrsto. To pa ne velja za ekipi Laboda Drave in Primorja, ki bosta v nedeljo ob 15. uri v Ajdovščini odigrali prestavljeno tekmo 8. kroga, ki je bila 13. septembra odpovedana zaradi premočne burje.
Med ljubitelji nogometa na Štajerskem pa še kako odmeva sobotna tekma med Labodom Dravo in Mariborom, ki sta jo ekipi odigrali pred več kot 2500 navijači na ptujskem Mestnem stadionu. Glede na končni rezultat 0:4 je bila to povsem "enosmerna" tekma, v kateri naj bi vijoličasti popolnoma prevladovali. A se s tem zagotovo ne bodo strinjali vsi tisti, ki so v živo ali na posnetku videli, kaj je na tej tekmi počel glavni sodnik Matej Jug iz Tolmina. Prvo v nizu velikih napak je storil pri rezultatu 0:0 v 24. minuti, ko ni dosodil klasične enajstmetrovke po prekršku Aleša Mejača nad Borutom Semlerjem. Ptujčani so, resnici na ljubo, v prvem polčasu tudi sami zgrešili dve t. i. 100 % priložnosti, oziroma je Marko Pridigar odlično posredoval. Če bi vsaj eno zadeli ... A pustimo ugibanja, saj so točke že vknjižene, kapetan Maribora Zoran Pav-lovič pa je pametno ugotovil, da je zmagala pač tista ekipa, ki je dosegla 4 zadetke. Pri tem je pozabil na drugo veliko napako Juga, ki je v 74. minuti povsem brez potrebe izključil Denisa Haliloviča, zaradi protesta pa
Foto: Črtomir Goznik
Marcos Tavares (Maribor) in Siniša Andelkovič (Labod Drava, modri dres) med sobotno tekmo.
še kapetana Seada Ziliča. Zanimivo je, da so do podobnih ugotovitev prišli tudi mariborski novinarji, ki so sojenje Juga ocenili kot "tekmam nedoraslega".
Ptujčani so tako zdrknili z 2. mesta v tekmovanju za fair play, za kazen pa bodo v izredno pomembnem obračunu v Ajdovščini igrali brez dveh članov prve enajsterice, Haliloviča in Ziliča. Za trenerja Druloviča pa to ne bi smel biti (pre)velik problem, saj je imel v soboto na klopi za rezervne igralce ob vratarju Germiču še Horvata, Dakoviča, Kelenca, Grbca, Prejaca in Jankovi-
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Zaostala tekma 8. kroga: nedelja, 12. 10., ob 15. uri: Primorje						Labod
Drava.						
1. MARIBOR	12	7	4	1	29:18	25
2. NAFTA	12	7	2	3	14:11	23
3. DOMŽALE	12	5	4	3	18:13	19
4. MIK CM CELJE	12	4	5	3	15:12	17
5. LABOD DRAVA	11	5	1	5	14:16	16
6. RUDAR VELENJE	12	4	3	5	16:15	15
7. INTERBLOCK	12	4	3	5	17:17	15
8. HIT GORICA	12	4	1	7	16:23	13
9. PRIMORJE	11	2	4	5	16:19	10
10. LUKA KOPER	12	2	3	7	11:22	9
ča. Pogrešali smo še vsaj Bošnjaka, ki je bil pred začetkom in na začetku sezone najboljši igralec svoje ekipe, po izključitvi v 2. krogu pa si ni uspel več izboriti mesta v začetni enajsterici. Nekaj časa tudi ni treniral, v zadnjih dneh pred tekmo z Mariborom pa se je spet priključil treningom. Prav ta situacija, v kateri je trenutno Labod Drava, odpira precejšnje možnosti za preboj v ospredje "rezervistom", ki bodo po dveh zaporednih porazih in dveh izključitvah zagotovo dobili priložnost. Kdor jo bo pozitivno izkoristil, si zagotovo lahko obeta daljše vztrajanje med prvokategorniki, saj je trener Drulovič podobno ravnal tudi na začetku prvenstva, po prvi osvojeni točki v 3. krogu.
Ekipa Primorja je v dosedanjih petih tekmah na domačem igrišču dvakrat zmagala (Koper, Rudar), dvakrat igrala neodločeno (Interblock, Domžale), v zadnji tekmi pa je izgubila z Nafto. Trenerju Pavlu Pinniju ravno ne "cvetijo roži-
ce", saj je njegova ekipa doslej zbrala 10 točk, kar jo ob tekmi manj uvršča na 9. mesto. V nedeljo ne bo mogel računati na Mateja Mlakarja, ki ne sme igrati zaradi štirih rumenih kartonov. Najboljši strelec ekipe je Selimi (5 zadetkov), ki je zadel tudi na zadnji tekmi.
Druga »žrtev« med trenerji
Po hitri odpovedi Draganu Skočišu (po 3. krogu), trenerju Interblocka, je po 12. krogu brez službe ostal še Vlado Badžim, trener Kopra. V lanski sezoni je s precej boljšo ekipo osvojil celo 2. mesto, letos pa očitno ni mogel nadomestiti odhodov štirih nosilcev igre: Jukana, Mejača, Volaša in Pluta. Pogrešal je predvsem napadalni dvojec, saj je njegova ekipa v tem prvenstvu zadela le 11-krat, kar je manj kot en gol na tekmo. Nadomestil ga je dosedanji mladinski trener Ne-džad Okčič.
JM
Najboljši strelci: 8 zadetkov: Dario Zahora (Interblock), Edin Junuzovič (Rudar Velenje); 6 zadetkov: Etien Velikonja (HIT Gorica), Marcos Morales Tavares (Maribor); 5 zadetkov: Nedzbedin Selimi (Primorje), Dalibor Volaš (Maribor), Jože Benko (Domžale); 4 zadetki: Marko Drevenšek (Labod Drava), Mitja Zatkovič (Domžale), Zoran Pavlovič (Maribor); 3 zadetki: Ogu John (Labod Drava), Andraž Kirm (Domžale), Dragan Jelič (Maribor), Damjan Trifko-vic, Alem Mujakovic (Rudar Velenje), Darijo Biščan (MIK CM Celje), Nebojša Kovačevic (HIT Gorica).
Visoka kazen za Ziliča
Disciplinski sodnik prve slovenske nogometne lige Jernej Klarič je po 12. krogu prvenstva izrekel kazni prekrškarjem. Zaradi nešportnega vedenja več igralcev bo v denarnico segla uprava ptujske Labod Drave, ki bo v blagajno NZS nakazala 420 evrov. Domžale in Celje bosta morala plačati po 300 evrov, oba zaradi grobih iger svojih igralcev.
Igralec Labod Drave Denis Halilovic zaradi grobe igre ne bo smel igrati na eni tekmi, njegov soigralec Sead Zilic pa bo počival kar štiri kroge prvenstva, saj je »grobo žalil sodnike in nešportno zapustil igrišče«. Celjan Martin Šarič bo počival eno tekmo, nogometaš Lendave Blaž Brezovački pa tri, saj je namenoma pohodil na tleh ležečega nasprotnega igralca iz Primorja. Je ustna žalitev res vredna 4, namrena povzročitev poškodbe pa 3 tekme prepovedi igranja?
Nogomet • Matjaž Kek
»Tekmece spoštujemo, a se jih ne bojimo«
Matjaž Kek, 47-letni selektor slovenske reprezentance, je največje uspehe na trenerski poti doživljal na klopi Maribora, v sedanji vlogi pa je že drugo leto.
Ptuj in Kidričevo ste že tretjič izbrali za svojo pripravljalno bazo. Ste zadovoljni s tem, kar vam tukaj nudijo?
M. Kek: »Tukaj smo našli tisto, kar iščemo: ugodne hotelske nastanitve, odlična igrišča za trening, zato ne vidim razlogov, da bi karkoli menjavali. Vsak v Sloveniji ve, da so v Kidričevem odlični pogoji za nogometno delo, zato se lahko obojim le zahvalim za trud, ki ga vlagajo zato, da bi nam ponudili najboljše pogoje. Moram pa povedati, da smo bili doslej z reprezentanco vsepovsod lepo sprejeti.«
Novinarji in slovenska javnost so okrog reprezentance ustvarili pravo malo evforijo. Kako jo brzdati v slačilnici?
M. Kek: »Fantje imajo pozitiven karakter, tudi voljni moment je na najvišjem možnem nivoju, s pozitivnima rezultatoma so si načrpali tudi dovolj hrabrosti in prepotrebne samozavesti, zato velikih težav v tej evforiji ne vidim. Obenem vedno poudarjam, da je potrebno ostati realen, tako v ocenjevanju svojih sposobnosti in seveda tudi tekmečevih. Mene zanima stalen napredek, da reprezentanca raste iz akcije v akcijo. Prišel bo tudi kak slabši rezultat, ampak sem na to pripravljen, saj je v športu vedno tako. Morate pa priznati, da smo ustvarili dobro reprezentanco, ki lahko ob določenih korekcijah, seveda v pozitivni smeri, vztraja kar nekaj časa na visokem nivoju.«
Reprezentanci ste tokrat priklju-
«
čili Radosavljeviča in Mejača.
M. Kek: »To so narekovale dane razmere s kartoni in poškodbami na določenih igralnih mestih. Poškodba Žlogarja je bila vzrok, da vpokličem Radosavljeviča, ki je v najboljših nogometnih letih, s svojimi izkušnjami pa zagotovo lahko pomaga tej ekipi. Zaradi možnost izpada katerega igralca zaradi rumenih kartonov na različnih igralnih mestih pa sem potreboval še igralca z univerzalnimi možnostmi. Mejač je v dresu Maribora dokazal, da se lahko znajde na več igralnih mestih, igra v vodilni ekipi lige, zato je postal član ekipe. Upam, da smo s tema dvema igralcema našli tiste rešitve, ki smo jih iskali.«
Kako ocenjujete ekipo Irske?
M. Kek: »Dobivam občutek, da so v slovenski javnosti podcenjeni: so 32. reprezentanca sveta (Slovenija je 73., op. p), igrajo pravi otoški nogomet. Njihova moč je v agresivnosti, bojevitosti - takšen,kot je karakter Ircev. Nimajo velikih zvezdnikov, zato je kolektiv njihovo najmočnejše orožje. Če nekdo igra pri Glasgow Rangersih, Fulhamu, Southhampto-nu, potem so to dobri igralci; sam se dobro zavedam, da nas čaka v soboto izredno težka naloga.«
Če s takšnimi superlativi govorite o Ircih, kaj potem reči za Čehe?
M. Kek: »Niso to superlativi, to je objektivno stanje. Vse to so karakteristike te ekipe, jo spoštujemo, a v nobenem primeru to ne pomeni, da se jih bojimo, še posebej v Ljudskem vrtu. Zaenkrat pa naj pozornost ostane na Ircih, o Čehih bomo lahko govorili po soboti. To je naš dolg do navijačev po vsej Sloveniji, ki so tem fantom v zadnjih tekmah veliko pomagali.«
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Kek, selektor slovenske nogometne reprezentance
Kidričani v nedeljo z Muro 05
V 2. SNL so igralci odigrali prvo tretjino prvenstva, vrstni red pa se tudi po 9. odigranem krogu ni spremenil - Aluminij (20) vodi pred ljubljansko Olimpijo (17). Vodilni Kidričani bodo v nedeljo gostovali v Murski Soboti, kjer domača Mura 05 doslej ni bila posebej uspešna, saj je dosegla le eno zmago. Zanimivo bo predvsem spremljati, kako se bo najslabša obramba (Mura je prejela 19 zadetkov) postavila po robu najbolj učinkovitemu napadu (Aluminij je doslej dosegel 23 zadetkov). Je to nova dobitna kombinacija za Kidričane? (JM)
Rokomet • Pokal Slovenije (ž), četrtfinale
Letos brez nastopa v končnici
Mercator Tenzor Ptuj - Celeia Žalec 27:30 (15:18)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Pikl, Mateša 1, Majcen 2, Korotaj, Pra-potnik 9, Ciora 4, Frešer 8, Ozmec, Bolcar, Erhatič, Brumen 2, Šerugam Raškovič 1, Levstik, Gregorec. Trener: Nikola Bistrovič
SEDEMMETROVKE: Mercator Ten-zor Ptuj -, Celeia Žalec 3(3)
Ptujskim rokometašicam se letos ni uspelo uvrstiti v končnico slovenskega ženskega rokometnega pokala. Priložnost so zamudile v sredo, ko so na Ptuju izgubile proti ekipi iz Žalca, za katero nastopata dve nekdanji ptujski rokometaši-ci: Sanja Potočnjak in Martina Strmšek (obe sta dosegli 4 gole).
Rokometašice Celeia Žalec so v prvem polčasu ves čas vodile, največ s tremi zadetki
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske rokometašice so v četrfinalu Pokala Slovenije naletele na previsoko oviro. Na sliki je Patri-cija Korotaj, ki tokrat ni dosegla zadetka.
Rezultati četrtfinalnih srečanj: Jadran Hrpelje Kozina -Olimpija 16:52, Krka - Zagorje Istrabenz Gorenje 37:30. Burja Škofije - Krim Mercator 18:46, Mercator Tenzor Ptuj - Celeia Žalec 27:30.
razlike, domačinke so se jim samo enkrat približale na 13:14. V drugem polčasu se je to ponovilo, v 44. minuti so namreč Ptujčanke zaostanek ponovno zmanjšale na minimum (22:23), gostje pa so nato ponovno pobegnile. Dobili smo občutek,
da bi lahko z malo boljšo igro v obrambi domačinke to tekmo dobile. Morda bi zasuk prinesel zadetek v 57. minuti pri rezultatu 26:28, vendar so tudi ta napad varovanje trenerja Bistroviča zapravile.
V soboto na Ptuj prihaja vo-
deča Olimpija, ki je do sedaj praktično vse svoje nasprotnice zmlela in je v vlogi velikega favorita. Ptujčanke bi jim lahko dobro parirale le ob pogoju, da bistveno zmanjšajo število napak v igri.
Danilo Klajnšek
Atletika • Franc Ivančič, dolgoletni atletski trener
Več kot pol stoletja v atletiki
Franca Ivančiča, atletskega trenerja s štiridesetletnim stažem, smo zmotili ravno v času, ko je pripravljal načrte treningov za atlete, ki jih trenira. Oktober je v atletiki »mrtev čas«, saj se konča poletna atletska sezona, atleti pa počivajo pred napornim pripravljalnim ciklusom, ki se začne praviloma konec meseca. Pravega počitka pa ni za trenerja, ki mora skrbno pripraviti načrt vadbe za vsakega atleta posebej, saj v atletiki, če želiš dosegati vrhunske rezultate, nič ne sme biti prepuščeno naključju.
Sedaj upokojeni inženir kmetijstva se je najprej atletiki predal kot tekmovalec, ko je leta 1956 začel trenirati pri Želez-ničarskem športnem društvu v Mariboru. Zelo natančno se spomni svojega prvega tekmovanja: 15. oktobra 1956 je na 800 metrov tekel 2 minuti in 12 sekund. V naslednjih letih je kot mladinec tekel na srednjih progah, v takratni Jugoslaviji je bil na primer drugi na 3000 metrov in tretji na 1500 metrov. V času študija je dal atletiko na stranski tir, znova pa se ji je začel posvečati v drugi polovici šestdesetih, ko je njegov trener postal znani atletski delavec Milan Lorenci. Njegovi osebni rekordi iz tistega časa, doseženi na peščeni podlagi oziroma lešu, kot se mu pravi v atletskem žargonu, pričajo, da je bil kvaliteten atlet. Kilometrsko razdaljo je pretekel v točno dveh minutah in pol, 3000 metrov v času 8 minut in 38 sekund, 5000-metrsko pa je zmogel v 15 minutah in 12 sekundah. Svoje največje rezultate je dosegel v maratonu, kjer je leta 1968 v Celju tekel slovenski državni rekord, ki je takrat znašal 2 uri in 33 minut.
Še v času svoje aktivne kari-
Franc Ivančič
ere je leta 1962 opravil tečaj za atletskega trenerja pri Atletski zvezi Jugoslavije. Leta 1973 se je Ivančič preselil na Ptuj, leto za tem, pa se je po prigovarjanju Milana Cimermana, nekdanjega ravnatelja, športnega pedagoga in dolgoletnega atletskega delavca, priključil atletskemu klubu kot trener, v začetku devetdesetih pa je bil tudi njegov predsednik. V svoji 34-letni trenerski karieri je treniral, kot pove, natančno 43 atletov. Mnogi med njimi so posegli po najvišjih mestih na državnih prvenstvih različnih kategorij, najuspešnejši med njimi pa je bil olimpijec Mirko Vindiš.
Kakšen je položaj atletike na Ptuju, glede na to, da je ptujskemu športu dala edina dva olimpijca in para-olimpijko?
Franc Ivančič: »Lahko bi rekel, da je njen položaj sorazmerno dober. Nikoli ni bila favorizirana s strani lokalne politike, kot smo najprej videli na primeru borilnih športov, sedaj pa še na primeru kolektivnih športov, najbolj pa seveda nogometa. Ob tem bi povedal, da se je sodelovanje z nogometnim klubom, s
katerim si delimo stadion, v zadnjih letih vendarle izboljšalo. Prišli so nekateri novi ljudje, ki zadeve peljejo bolj profesionalno. Splošno znano je, da v atletiki vlada izjemna konkurenca v svetovnem merilu, tudi v Sloveniji v nekaterih disciplinah, pa je to treba očitno neprestano ponavljati.«
Predstavljam si, da je zaradi permisivne vzgoje otrok s strani staršev in šole vedno težje najti talente za naporen trening srednjih prog?
Franc Ivančič: »Zelo se pozna, da tudi na podeželju začenja prevladovati mestni način življenja. Predvsem iz podeželja, največ pa iz Haloz, so v atletski klub prihajali talentirani
V trenerski karieri ste trenirali veliko atletov. Imate z njimi še kakšne stike?
Franc Ivančič: »Najbolj me veseli, kot sedaj ugotavljam, da so vsi uspeli v življenju in da jih ima večina univerzitetno izobrazbo. Vedno sem zagovarjal stališče, da je šola pomembnejša od športa in da je mogoče oboje uspešno združevati.«
tekači. Tega sedaj praktično ni več. Težko si predstavljam, da se bo pojavil takšen talent, kot je bil Mirko Vindiš, in bo hkrati pripravljen ogromno trenirati. Recept za uspeh na srednjih in dolgih progah je jasen - veliko treninga, trpljenja in volje. V sedemdesetih in osemdesetih letih, ko je bilo sodelovanje s športnimi pedagogi boljše, kot je sedaj, je bilo veliko talentov, a je bila infrastruktura slaba. Danes je situacija pravzaprav obrnjena.«
Prihodnost teka na srednjih in dolgih progah na Ptuju in v Sloveniji ni preveč obetavna.
Franc Ivančič: »Večja je kriza pri fantih kot pri dekletih. Črne napovedi naj ponazorim s primerom iz prakse. Že od vsega začetka spremljam šolska tekmovanja v krosih in nikoli do sedaj se ni zgodilo, da bi že v kateri od mlajših kategorij zmagal deček z zajetnim maščevjem na telesu. Sicer pa je, globalno gledano, Evropa že davno zgubila boj za primat v tekaških disciplinah z Afričani, posebej Kenijci in Etiopijci.«
Kljub dolgoletnemu in amaterskemu delu, kar je treba še posebej podčrtati, vam v atletiki načrtov za prihodnost ne manjka?
Franc Ivančič: »V naslednji sezoni bom treniral skupino osmih atletov. Med njimi najbolj izstopata mladinca Laura Pajtler in Mitja Horvat, ki jima bo treba nameniti še posebno pozornost. Njun trening bo usmerjen k normi za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu, ki bo naslednje leto v Novem Sadu. Za oba lahko rečem, da imata realne možnosti, da tam nastopita, če le ne bo poškodb.«
Uroš Esih
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Lahka« tekma v Velenju
»
Rokometaši Jeruzalema so se sprijaznili z osvojeno točko proti Preventu. Čeprav »le točka«, je ta za vinarje izjemno velika in pomembna. V 5. krogu Ormožane čaka gostovanje v Velenju pri Gorenju. Slednji so precej spremenili igralski kader in tudi še iščejo pravo formo: »Nikakor nam ne uspe odigrati dveh dobrih polčasov. Padcev v igri je preveč in še sreča, da nam je bila do sedaj sreča naklonjena, da smo zbrali zmage proti Merkurju, Rudarju in zdaj že bivšem prvoligašu Kozini Hrpeljam. Sam s svojo igro v velenjskem dresu še nisem zadovoljen, z igranjem proti bivšemu klubu ne čutim nervoze, želim pa si dobro predstavo obeh ekip in zmago Gorenja,« nam je pred tekmo z Jeruzalemom povedal Ormo-žan v velenjskem dresu Marko Bezjak. Slednji je zaenkrat v senci Harmandica, ki je trenutno najnevarnejši rokometaš velenjskih os. Odlično se je na parket po hudi poškodbi prsta vrnil Čupic, ki bo zagotovo velika nevarnost za ormoška vratarja. Slednja, Gregor Čudič in Belec, sta v soboto prvič v tej sezoni razočarala s svojo
predstavo, saj sta zbrala pičlih 8 obramb. Ob slabih vratarjih vinarji nimajo niti najmanjših možnosti za presenečenje v Velenju. Zmaga ali točka Jeruzalema v Rdeči dvorani bi bila več kot senzacija, ampak: »Če se nam ponudi vsaj najmanjša priložnost za osvojitev kakšne točke, jo bomo izkoristili. Razmišljamo samo o svoji igri, ki jo moramo v nadaljevanju sezone nadgraditi za boljšo prihodnost in točkovni izkupiček,« je pred petkovim gostovanjem pri Gorenju dejal Bojan Čudič, ki je zadnjo tekmo proti Korošcem končal z izjemnim strelskim učinkom 10/10.
V taboru Jeruzalema pravijo, da bo tekma v Velenju ena lažjih v sezoni. Gorenje je favorit in mora zmagati, Jeruzalem je sproščen in s tem zelo nevaren. Če so Škofjeločani sredi Velenja lahko držali Gorenje v neubranljivem položaju, jih lahko tudi rokometaši trenerja Saše Prapotnika. A le ob pogumu in ob fanatični borbenosti, ki jo pri jeruzalemčkih letos še pogrešamo. Tekma v petek se prične ob 19. uri.
Uroš Krstič
Foto: Stanko Kozel
Bojan Čudič in soigralci se bodo danes, v petek, merili z Gorenjem.
Piše: Uroš Krstič
Smo Slovenci sploh še rokometno konkurenčni?
To je vprašanje, ki se vedno bolj postavlja slovenskim ljubiteljem rokometa. Reprezentanca ni konkurenčna, saj je ne bo na SP januarja 2009 na Hrvaškem. Rokometna zveza Slovenije je mirno prebolela izpad proti Slovaški in ponudila novo priložnost selektorju Miru Požunu. Celje in Cimos sta Ligo prvakov pričela porazno. Pivovarji brez najmanjše možnosti za zmago proti francoskemu Chamberyu, ki ne spada v vrh klubskega rokometa. Pustimo francosko reprezentanco, ki je poglavje zase in ki jo sestavljajo večinoma igralci, ki nastopajo v tujini. Cimos je na Bonifiki dobil klofuto s strani Cehovskih medvedov, ki jo sestavljajo ruski reprezentantje. A moramo se zavedati, da Rusi v zadnjem desetletju na reprezentančnem nivoju niso dosegli omembe vrednega rezultata. Torej smo hitro dobili odgovor, da Slovenci več nismo rokometno konkurenčni - ne v reprezentančnem in ne v klubskem tekmovanju.
Žal je vse to posledica pomanjkanja denarja in še prej slabega dela z mladim kadrom. Celje, pred leti velikan svetovnega klubskega rokometa, raje vlaga v veterane (Bedekovič, Lapajne), namesto da bi se posvetili delu z mladimi in s svojim kadrom konkurirali Evropi. Ivezic, Tiselj, Tominec in podobni trenerji želijo v svojih vrstah le že »narejene« roko-metaše in sploh ne posvečajo pozornosti mladim, čeprav imajo kopico kvalitetnih mladih rokometašev. Najdite enega mladega rokometaša, ki je v zadnjih letih sploh dobil priložnost pri Ivezicih, Tisljih, Tomincih ... Ni ga! Celo v malem Ormožu se lahko pohvalijo, da so iz mladega rokometaša naredili odličnega igralca, ki je danes nosilec igre v madžarskem prvaku MKB-ju, bivšem Fotexu iz Veszprema. Gre za Davida Koražijo, ki pa je le rezerva na seznamu selektorja Požuna. Pred njim sta Jure Dobelšek (?) in Luka Žvižej. Koražija ni dovolj dober za Celje, je pa za Madžare, ki so trenutno za razred boljši od Celjanov. V upravi pivovar-jev so izgubili kompas in kupujejo »falš« robo, ki je v sredo v domačem prvenstvu doživela sramoto v Slovenj Gradcu: poraz z devetimi goli, z le 20 doseženimi goli!
Na nič boljši poti niso niti Koprčani, ki tudi kupujejo vse, kar jim pride pod roko. Pozabljajo pa na odličen domači kader, ki v vseh kategorijah slovenskih državnih prvenstev za mlade osvaja najvišja mesta. Upam, da se motim ter da slovenski rokomet ni v takšni krizi, kot sam menim. Še vedno srčno navijam za prijatelje iz Celja in Kopra in mogoče me zaradi tega še toliko bolj bolijo njihovi porazi. Še ena zanimiva stvar: v letošnjem državnem prvenstvu le prvo mesto vodi v Ligo prvakov in zanimivo bo videti, kdo bo na vrhu zamenjal Celjane, ki po mojem mnenju z obstoječim igralskim kadrom nimajo možnosti za osvojitev prvega mesta.
Foto: UE
Športne novičke
Motokros • Končano državno prvenstvo
Na zadnji dirki za državno prvenstvo v motokrosu, ki je v nedeljo potekala v Orehovi vasi, sta nastopila tudi Peter in Kristjan Tadič iz Majšperka (razred MK 125 ccm). Peter (na sliki) je na tej dirki skupno osvojil četrto mesto; v prvi vožnji je bil tretji, v drugi pa peti, Kristjan pa je bil peti; v prvi vožnji osmi, v drugi pa šesti.
Naslov državnega prvaka je v tej kategoriji osvojil Jernej Irt (AMD Sitar racing team), ki je na šestih dirkah zbral 285 točk, Peter Tadič (MTD Racing team Majšperk) je bil šesti (161 točk), čeprav ni vozil na vseh dirkah. Deseti je bil Borut Bele (Tajfun šport), ki zaradi poškodbe tokrat ni nastopil
(114 točk), enajsti pa Kristjan Tadič (104), ki letos ni nastopil na dveh dirkah za državno prvenstvo, kar se nedvomno pozna v skupnem seštevku točk. Devetnajsti je bil še en tekmovalec MTD racing teama iz Majšperka Tadej Robin (36).
Rokomet • Starejši dečki B: Drava -Velika Nedelja 38:19 (21:10)
Domačini so rezultat v svojo korist obrnili dokaj hitro. Pri rezultatu 12:7 so z delnim izidom 5:0 odločili tekmo. Trenerja sta opravila številne menjave, rezultat pa se je do konca tekme gibal na 20 golov razlike. Igralci Drave so bili od nasprotnikov hitrejši predvsem v protinapadih in so na tak način dosegali »lahke« gole.
DRAVA: Valentin Zupanič (11 obramb), Blaž Kuhar 4, Luka Reisman 1, Aljaž Mori 1, Mario Kenda 4, Marko Žuran 2, Martin Vrbančič 7, Nejc Korošec 4, Davorin Levanič 10, Filip Je-renec, Rok Šalamun 5, Luka Haložan (4 obrambe). Trenerja Milan Baklan in Ladislav Sabo.
DK
Bowling m Podjetniška liga
Ekipni rekord za Masko
Najbolj negotova je še naprej situacija v skupini C, kjer se vsaj štiri ekipe še potegujejo za najvišja mesta. Tesni izidi so bili tudi v dvobojih v skupini B, kjer je ekipi Bowling centra Ptuj proti favorizirani ekipi Intere uspelo iztržiti neodločen rezultat. V skupini A je ekipa Tamesa tudi tokrat osvojila maksimalno število točk, odličen ekipni rezultat pa je dosegla četvorka Maska Caffe (2823 - najboljši dosežek te sezone), kar pa je bilo dovolj le za minimalno zmago proti DaMoSSu. Med posamezniki sta blestela dva člana Maska Caffeja, Aleš Korošec in Dušan Lozinšek, med njiju pa se je vrinil le Robert Šegula, ki je obenem prevzel vodstvo v skupni razvrstitvi posameznikov.
Rezultati 4. kroga:
Skupina A: Tames - MO Ptuj 8:0, Maska Caffe - DaMoSS 5:3, Modmed - Garant zavarovanje 5:3. Prosta je bila ekipa MP Ptuj.
1.	TAMES	64 29 168,9
2.	MASKA Caffe	64 18 162,3
3.	DaMoSS	64 15 148,9
4.	MP Ptuj, d. o. o. 44 10 124,2
5.	GARANT Zavarovanje 48 9 123,8
6.	MODMED	48 8 126,2
7.	MO Ptuj	48 7 149,4
Skupina B: Intera - Bowling center Ptuj 4:4, Talum - Radio-Tednik Ptuj 5:3, Avtoprevozništvo Novak - Ilkos candles 5:3. Prosta je bila ekipa Gravitas.
Najboljši posamezniki 4. kroga: 1. Aleš Korošec (Maska Caffe) 787, 2. Robert Šegula (Tames) 747, 3. Dušan Lozinšek (Maska Caffe) 737, 4. Sebastjan Kotnik (Inplan) 720, 5. Gregor Miložič (BC Ptuj) 709, 6. Marko Šamperl (Hip-hop) 697, 7. Tomi Držaj (db Transport) 696, 8. Matej Rifelj (Intera) 693, 9. Danica Šegula (Tames) 690, 10. Silvester Strauss (DaMoSS) 680.
1. INTERA	64	21	158,8
2. TALUM	64	21	156,7
3. RADIO-TEDNIK Ptuj	64	14	152,3
4. GRAVITAS, d. o. o.	48	11	127,1
5. AVTOPREVOZ. NOVAK	40	11	146,4
6. BOWLING CENTER Ptuj	48	9	148,8
7. ILKOS CANDLES	48	9	136,3
Skupina C: VGP Drava - SAR avtomatizacija 4:4, Inplan - db Transport 6:2, Hip-hop - PSS Ptuj 6:2. Prosta je bila ekipa Projekta ing.
1.	SAR AVTOMATIZACIJA 64 19 159,6
2.	INPLAN	64 19 155,2
3.	VGP DRAVA	64 17 156,7
4.	HIP-HOP	48 15 149,7
5.	PSS PTUJ, d. o. o. 48 12 145,3
6.	db TRANSPORT 48 10 156,7
7.	PROJEKTA Ing,	48 4 129,0 Kolone: št. odigranih iger, točke, povprečje podrtih kegljev
JM
Mali nogomet • 2. SFL - vzhod
Rezultati 2. kroga: FSK Kebelj - Maribor Branik 3:1 (1:0), KMN Slovenske gorice - Duplek TBS team24 6:5 (1:2), Teleing Marinci - KMN Tomaž 3:7 (1:3), Cerkvenjak g. Anton - Nazarje 3:4 (1:2), Bioterme M. Nedelja - Ptuj Aba Saš 1:3 (1:1).
FSK Kebelj - FC Branik Maribor 3:1 (1:0) Strelci: 1:0 Klinc (17), 2:0 Klinc (23), 3:0 Videčnik (25); 3:1 (Ramadani).
Bioterme Mala Nedelja - Ptuj ABA Roletarstvo Saš bar 1:3 (1:1) Strelci: 1:0 Piberčnik (8); 1:1 (9) Miklašič, 1:2 Belšak (32), Čuček (40).
Teleing Marinci - KMN Tomaž 3:7 (1:3)
Strelci: 1:0 Kralj (8), 1:1 Plohl (12), 1:2 Jurčec (15), 1:3 Cvetko (17), 1:4 Kolbl (26), 2:4 Kralj (26), 2:5 Cvetko (29), 2:6 Kovačec (34), 2:7 Jurčec (37), 3:7 Kralj (39).
1. SFL • Benedikt premočan za Sevnico
Rezultati 3. kroga: Puntar Casino Safir - Svea 5:1 (3:0), KMN Gorica - KMN Dobovec 5:1 (1:1), Kix Ajdovščina - KMN Živex 4:3 (1:1), KMN Benedikt - KMN Sevnica 6:2 (2:2), Tomi Press Bronx - KMN Oplast Kobarid 3:3 (1:0)
Strelci: 1:0 Klemenčič (6), 1:1 Drobne (8), 1:2 pešec (9), 2:2 Pukšič (18), 3:2 (Ploj), 4:2 (Šnofl), 5:2 Klemenčič (39), 6:2 Kurnik (avtogol).
Peter Golob
Kolesarstvo • Kristijan Koren, KK Perutnina Ptuj
»
Koren, odpelji do konca!
«
Kristijan Koren je letos šele prvo sezono kolesaril v dresu ptujske Perutnine. Mlad, komaj 21-letni Primorec, je največje uspehe dosegal z mlado člansko reprezentanco, a je tudi v klubskem dresu nanizal nekaj odličnih rezultatov. Tretja »fronta« je tudi zanj nekaj povsem novega, saj se je šele pred kratkim zaposlil v športni enoti slovenske vojske. V prvem nastopu na svetovnem vojaškem prvenstvu je v nedeljo v Novem mestu oblekel mavričasto majico, ki pa jo bo smel eno leto nositi zgolj na vojaških dirkah.
»Šele tri mesece sem zaposlen v športni enoti slovenske vojske, zato sem bil za tekmovanje zelo motiviran. Na startu je bilo osemdeset kolesarjev iz dvanajstih moštev. Nemci so imeli zelo močno ekipo, ki jo dobro poznam, saj smo se letos redno srečevali na dirkah. Tu so bili še Slovaki, Čehi in mnoge druge reprezentance. Res pa je, da smo bili tudi mi sami pravi fantje, zato bi bilo res škoda, če nam pred domačo publiko ne bi uspelo zmagati. Vso dirko smo imeli pod kontrolo. Meni je ob koncu ostalo še precej moči, zato sem pet kilometrov pred ciljem pobegnil, kasneje pa se mi je pridružil še Bole, s katerim sva skupaj odpeljala do konca,« je zadnjo dirko sezone opisal Koren.
Za vami je zelo uspešna sezona tako v klubskem kot tudi reprezentančnem dresu. Kateri uspeh vam največ pomeni?
K. Koren: »Vesel sem, da mi je celotno sezono uspelo voziti konstantno. Ni bilo padcev v formi, za pomembne dirke pa sem se še posebej pripravil. Nastopil sem okrog 60-krat. Žal mi je, da sem nekatere dirke s klubom moral izpustiti, ampak tako smo se pred sezono dogovorili. Zagotovo je velik uspeh 3. mesto na Giro delle Reggio-ni v Italiji, pa zmaga na La Cote Picarde ter šesto in deseto mesto na evropskem in sedmo na svetovnem prvenstvu. V klubskem dresu pa mi veliko pome-
Kristijan Koren
Foto: Marjan Kelner
nita zmagi že na prvi dirki sezone, na Kubi, pa drugo mesto na Jadranski magistrali, tretje septembra na Nizozemskem, pa še bi se dalo naštevati. Nobenega rezultata ne bi rad preveč izpostavljal, mislim, da ima vsak svojo težo, svojo zgodbo, za vsakega se je bilo potrebno zelo potruditi.«
Nedolgo nazaj ste nastopili na svetovnem prvenstvu v italijanskem Varese-ju, od koder ste se vrnili s polovičnim izkupičkom. V kronometru ste odlično nastopili in dosegli sedmo mesto, na cestni dirki pa ste precej zaostali za najboljšimi.
K. Koren: »Kronometer sem res odpeljal vrhunsko. Želel sem si uvrstitve med deseterico, po tihem pa sem pričakoval malo več. Ne glede na to, da so bili zaostanki zelo majhni, da nisem veliko zaostal za odlič-jem, sem zelo zadovoljen. Cestna dirka je bila povsem druga
Planinski kotiček
8. tradicionalni pohod po stoperški planinski poti
Planinsko društvo Donačka gora iz Stoperc prireja v soboto, 11. 10. 2008, že 8. tradicionalni pohod po stoperški planinski poti, ki se ga bomo udeležili tudi ptujski planinci. Zbor udeležencev bo ob 7. uri pred Železniško postajo Ptuj, od koder se bomo z osebnimi avtomobili odpeljali v Stoperce. Start pohoda bo med 7.00 in 8.30 pred gostiščem Litož v Stopercah. Tam bo možno kupiti dnevnik pohoda in vodnik po stoperški planinski poti ter odtisniti 1. kontrolni žig pohoda. Na poti bo 6 kontrolnih žigov.
Pot je markirana in za ta pohod posebej označena s smernimi tablami. Poteka od gostišča Litož v Stopercah do Sv. Ane, gostišča Zelena dolina, Ložnega, Donačke gore, Kupčinjega vrha do Winettuja. Hoje je približno 7 ur.
Vodnik, markacije in prijazne besede domačinov nas bodo vodili po poti, ki v jesenskem času nudi vse tisto, kar nam mnogi likovni in besedni umetniki ponujajo pod naslovom »Neujemljive podobe jeseni«. Res se ne dajo ujeti na papir, dajo pa se občutiti, doživeti in shraniti v spomin za tiste trenutke, ko potrebuješ lep spomin.
Po približno treh urah hoje bo na »Hribru« možno obnoviti porabljeno energijo z joto in domačo klobaso, prav tako se bo možno okrepčati z domačo kapljico ali s čim močnejšim. Pot nas bo vse okrepljene z novo energijo vodila naprej na Donačko goro (Rudijev dom), s katere bo možno po naši varianti (4.30 ure) sestopiti do Čermožiš (avti) in se odpeljati na KT 5 (Kupčinji vrh), kjer bo poskrbljeno za okrepčilo (kostanji) in nato v dolino Winettu, kjer bo ob 17. uri zaključek pohoda, ali pa z Donačke gore nadaljevati peš skozi Završe na Kupčinji vrh (KT 5) in čez Jelovice v dolino Winettu.
Potrebna je planinska oprema za lažjo pot. Cena izleta po dogovoru z vozniki, hrana in pijača iz nahrbtnika, prigrizki tudi ob poti in na cilju (okusne postrvi!). Izlet organizira in vodi Tone Purg. Vabljeni!
Kakšna je primerjava med dirkami v kategoriji do 23 let ter tekmovanji, kjer ste branili barve kluba?
K. Koren: »Dirke v dresu Perutnine so bolj zahtevne kot v kategoriji mlajših članov. Po eni strani imamo to srečo, da velikokrat nastopamo na težkih tekmovanjih z odličnimi klubi in posamezniki, kar je meni osebno prišlo prav, ko sem nastopal za reprezentanco. Tam sem potem startal z eno prestavo višje in je bilo precej lažje slediti najboljšim. Na Tour de l'Avenir, kjer so bile etape dolge tudi več kot 200 kilometrov, bi težko posegel visoko, če ne bi nastopal na težkih dirkah. Za takšne nastope se ne da pripraviti zgolj s treningi, potrebno je dirkati, to je najboljši trening. Moji reprezentančnim kolegom je to malo manjkalo, kar se je tudi poznalo pri rezultatih. Druga plat te medalje pa je, da na težkih dirkah precej težje dosežeš vrhunski rezultat. Mesta med prvo deseterico včasih za koga nič ne pomenijo, vendar je v konkurenci Pro tour moštev to izjemen rezultat. Mi jih velikokrat tudi premagamo.«
zgodba. Prvo polovico proge sem pazil, da ne bi potrošil preveč energije, kar mi je šlo res dobro od rok. Na koncu sem preveč taktiziral. Če se ozrem nazaj, vem, da bi moral poskušati napadati, a sem takrat imel občutek, da me bo potem na koncu zmanjkalo. Ko sem videl, kako veliko razliko je uspelo prikolesariti ubežnikom, mi je morala povsem padla. Poti nazaj ni bilo več.«
Od kategorije do 23 let ste se s tem nastopom poslovili. So ostale kakšne neizpolnjene želje?
K. Koren: »V bistvu sem dosegal velike uspehe, zato ne morem reči, da mi je česa žal. Kar je bilo, se ne da spremeniti. To, da sem bil pred dvema letoma v kronometru že zelo blizu medalje, pa nato nesrečno padel in vse izgubil, pa ne bom nikoli pozabil. Mislim, da to nikomur ne bi šlo iz glave.«
V letošnjem letu ste bili praktično edini, na katere-
ga je selektor Martin Hva-stija lahko računal. Je to za vas predstavljalo dodaten pritisk?
K. Koren: »Pričakovanja selektorja in javnosti absolutno predstavljajo breme. Če bi bil na primer ob meni Gašper Švab, ki je odličen kolesar, a je bil žal večino sezone poškodovan, bi se to breme razpolovilo. Tako pa sem moral veliko dela opraviti sam, sprva pokriti moje glavne konkurente in še koga zraven. Če je moštvo sestavljeno iz samih odličnih kolesarjev, ni toliko taktiziranja, saj veš, da če tebi spodleti, če ti na primer v pobegu zmanjka energije, še vedno ostane nekdo spočit, ki bo kasneje odgovoren za rezultat celotnega moštva.«
V	klubu so vam glede reprezentančnih nastopov dali proste roke, saj ste nastopili praktično na vseh dirkah pokala narodov.
K. Koren: »To je bila tudi moja želja, saj sem letos zadnje leto nastopal v tej kategoriji. Izpustil sem zgolj dirko na Portugalskem, v Kanado pa nismo potovali. Na splošno sem s statusom v klubu zelo zadovoljen. Že na prvi dirki so mi zaupali, čeprav sem bil še novinec. Spomnim se, da sem se na Jadranski magistrali znašel v dobrem položaju in Srečko Glivar je rekel: 'Koren odpelji do konca!' Bil sem kar malo presenečen, da celotno moštvo diha v tem kolektivnem duhu. Postavili so mi kar visoke zahteve in vesel sem, da sem upravičil zaupanje vodstva kluba. Pred začetkom sezone sem želel le zmagati na kakšni dirki, potem pa sem že na Kubi to presegel.
V	svetu do 23 let ste bili eden od vodilnih svetovnih kolesarjev. Ste dobili na mizo kakšno ponudbo iz tujine?
K. Koren: »Do mene osebno ni prišla nobena informacija. V bistvu me niti ne zanima prestop v tuje moštvo, ki je na istem nivoju kot Perutnina. Tudi drugi priznavajo, da je tukaj vse zelo profesionalno organizirano. Moram povedati, da ni stvari, ki bi me motila. Na Ptuju bom zagotovo še vsaj naslednje leto.«
Kaj za vas pomeni prestop v kategorijo Elite?
K. Koren: »Po mojem mnenju se kaj dosti ne bo spremenilo. Reprezentančna tekmovanja bom postavil na stran in se skoncentriral zgolj na klubske nastope. A se ne bojim, že letos mi je uspelo nekajkrat odlično odpeljati dirke. Mislim, da bo začetek sezone precej podoben lanskemu, vendar bo na vse drugo še potrebno počakati.«
Kako dolgo bo trajal počitek?
K. Koren: »Sezono smo z vojaškim prvenstvom nepreklicno zaključili. V nedeljo bom v Medvodah le še prevzel zlato kolo, nagrado za najboljšega slovenskega kolesarja v kategoriji do 23 let. Med sezono je bilo počitka zgolj za vzorec, zdaj pa bom malo lenaril. Če bo res lepo vreme, bom sedel na gorsko kolo ali pa šel malo teč, na sezono 2009 pa se bom pričel pripravljati v sredini novembra.«
Uroš Gramc
Rokomet • MRK Drava
Močan test na začetku
Minulo soboto so tekmovanje pričeli tudi rokometaši v treh skupinah 2. slovenske moške rokometne lige. Roko-metaši ptujske Drave so bili v prvem krogu prosti, sedaj pa jih v soboto čaka prvo domače srečanje z ekipo Zlatoroga Celja, ki je ena najmočnejših ekip v drugoligaški konkurenci. Pred pričetkom priprav so bili v ptujskem rokometnem kolektivu zelo aktivni in so precej okrepili igralski kader. V matični klub so se tako vrnili Aleš Belšak, Matjaž Pisar in Tomaž Valenko, pomembno okrepitev pa bo za Dravo predstavljal tudi organizator igre Dejan Ivančič. Prišel pa je tudi izkušeni trener Ivan Hrupič.
»Priprave smo pričeli šestega avgusta ter pridno vadili in odigravali prijateljske tekme. Imeli smo nekaj težav s poškodbami, vendar je sedaj to že za nami. Med fanti je že malo ču-
titi nestrpnost v pričakovanju prvenstvenih srečanj. V soboto bomo igrali proti dobri ekipi iz Celja in ne glede na njihovo moč bomo zaigrali na zmago, saj je naš cilj po napredovanju jasen,« je pred srečanjem dejal trener RK Drava Ivan Hru-pič.
Ptujčani bodo imeli na razpolago veliko igralcev, ki so kombinacija izkušenih in mladih. Veliko so vadili igro v obrambi, ki je zelo pomemben element rokometne igre, saj iz nje izhaja vse drugo. Poleg rokometašev je veliko naredila tudi uprava kluba, tako da je ponovno čutiti optimizem v ptujskem moškem rokometu. Tudi cilji so jasni: napredovanje v višji rang tekmovanja. Prvi pozitivni korak so dravaši naredili že po zmagi v pokalnem tekmovanju, sedaj morajo prebiti led še v prvenstvu.
Danilo Klajnšek
10. SLOVAN	9	3	2	4	10:7	11
11. RUDAR (V)	8	3	2	3	13:13	11
12. POLI DRAVA	8	2	3	3	10:9	9
13. KRKA	9	2	3	4	9:16	9
14. TRIGLAV	9	1	2	6	9:28	5
15. DRAVOGRAD	8	0	3	5	9:19	3
16. BILJE -PRIM.	9	0	1	8	5:28	1
1. ALUMINIJ	8	6	1	1	26:13	19
2. DOMŽALE	8	6	1	1	17:8	19
3. INTERBLOCK	8	5	3	0	18:6	18
4. MURA 05	8	5	1	2	19:11	16
5. HIT GORICA	8	5	1	2	14:8	16
6. TRIGLAV	9	4	2	3	21:14	14
7. MARIBOR	7	4	2	1	13:8	14
8. MIK CM CELJE	9	4	1	4	18:14	13
9.SLOVAN	9	4	0	5	12:15	12
10. SIMER ŠAMP.	8	3	2	3	17:15	11
11. LUKA KOPER	8	2	4	2	15:13	10
12. POLI DRAVA	8	2	1	5	8:15	7
13. DRAVOGRAD	8	1	3	4	7:13	6
14. BILJE - PRIM.	9	1	1	7	11:23	4
15. KRKA	9	0	3	6	8:26	3
16. RUDAR (V)	8	0	2	6	4:26	2
Nogomet • 1. SML, 1. SKL
Aluminij se je zavihtel na vrh
1. SML
REZULTATI 9. KROGA: Aluminij
-	Bilje Primorje 8:2, NŠ Poli Drava
-	Dravograd 2:0, Triglav - Maribor 2:1, Luka Koper - HIT Gorica 0:2, Interblock - Simer šampion 1:1, Krka -Slovan 0:1, Mura 05 - Rudar Velenje 4:0, MIK CM Celje - Domžale 2:0.	ALUMINIJ - BILJE PRIMORJE 6:1
(2:1)
STRELCI: 1:0 Medved (15), 1:1 Urbančič (16), 2:1 Petek (29), 3:1 Perger (45), 4:1 Pučko (48), 5:1 Sitar (64), 6:1 Žurej (67)
NŠ POLI DRAVA - DRAVOGRAD 3:3 (1:1)
STRELCI: 0:1 Pešl (21), 1:1 Ljubeč (26. z 11 m), 1:2 Jezeršek (72), 1:3 Jezeršek (76), 2:3 Kocuvan (78), 3:3 Matjašič (79)
LIGA - U-14
REZULTATI 9. KROGA: Aluminij - Brežice 2:0, Nafta - NŠ Poli Drava 1:5, Ljutomer - Simer šampion 0:6, Železničar - Dravograd 1:3, MIK CM Celje - Rudar Velenje 2:0, Nissan Ferk Jarenina - Mura 05 0:5, Radgona - Tehnostroj Veržej 0:9, AHA EMMI Bistrica - Maribor 0:8.
1.	DRAVOGRAD 9	8	0 1
2.	MURA 05 9	7	2 0
3.	MIK CM CELJE 9	6	2 1
4.	MARIBOR 9	6	12
5.	SIMER ŠAMP. 9	6	0 3
6.	NŠ POLI DRAVA 9	6	0 3
7.	RUDAR VELENJE 9	5	2 2
8.	ŽELEZNIČAR 9	5	13
9.	TEHNO. VERŽEJ 9	5	1 3
10.	ALUMINIJ 9 4 1 4
11.	BREŽICE 9 4 0 5
12.	NAFTA 9 3 1 5
13.	A. Eč BISTRICA 9 1 0 8
14.	F. JARENINA 9 0 1 8
15.	LJUTOMER 9 0 0 9
16.	RADGONA 9 0 0 9 ALUMINIJ - BREŽICE 2:0 (2:0) STRELCA: 1:0 Podbrežnik (4), 2:0
Vindiš (32)
NAFTA - NŠ POLI DRAVA 1:5 (1:2)
STRELCI: 0:1 Krajnc (25), 1:1 Zagorec (34), 1:2 Krajnc (35), 1:3 Krajnc (47), 1:4 Krajnc (61), 1:5 Abraham (71)
Danilo Klajnšek
ALUMINIJ - BILJE PRIMORJE 8:2
(2:0)
Strelci: 1:0 Rešek (24), 2:0 Milec (39), 3:0 Milec (55), 4:0 Milec (60), 5:0 Draškovič (66), 6:0 Kravanja (70. avtogol), 6:1 Ivanovič (73), 7:1 Hajšek (75), 8:1 Črnčič (80), 8:2 Ber-ginc (82)
NŠ POLI DRAVA - DRAVOGRAD 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Vidovič (3), 2:0 Fru-men (50. z 11 m)
1. SKL
REZULTATI 9. KROGA: Aluminij
-	Bilje Primorje 6:1, NŠ Poli Drava
-	Dravograd 3:3, Triglav - Maribor 0:4, Mura 05 - Rudar Velenje 3:0, Interblock - Simer šampion 1:2, Krka - Slovan 0:0, MIK CM Celje
- Domžale 0:3, Luka Koper -					HIT
Gorica 0:1.					
1. DOMŽALE 8	6	1	1	16:8	19
2. MARIBOR 7	6	0	1	13:3	18
3. SIMER ŠA,PION 8	5	1	2	15:6	16
4. HIT GORICA 8	5	1	2	12:6	16
5. MURA 05 8	4	3	1	13:7	15
6. MIK CM CELJE 9	5	0	4	14:9	15
7. ALUMINIJ 8	4	3	1	14:8	14
8. INTERBLOCK 8	3	3	2	15:13	12
9. LUKA KOPER 8	3	2	3	13:10	11
24:7	24
32:7	23
22:5	20
39:8	19
36:14	18
27:12	18
25:10	17
40:10	16
23:10	16
10:9	13
14:27	12
23:20	10
9:49	3
8:28	1
3:38	0
0:81	0
Opravičilo
V torkovo številko Štajerskega tednika sta se nam prikradli dve napaki: na strani 13 na sliki ni bil Kristijan Koren, ampak Matej Stare, na strani 15 pa ni bila fotografija Timoteja Petka, ampak Sergeja Krajnca. Za napaki se opravičujemo!	Uredništvo
Strelstvo • First liga
Domačini prevladovali
S potekom uradnega prestopnega roka, ki se je zaključil 5. oktobra, so se že začela odvijati strelska tekmovanja. Ker večjih uradnih premikov ni bilo, so se znotraj mednarodne First lige, ki ne spada pod okrilje Strelske zveze Slovenije, znova odvila neformalna dogovarjanja, kdo bo streljal za kateri klub v novi sezoni 2008/ 2009. Velike "neformalne okrepitve", zgolj za mednarodno First ligo, je dočakalo SD Jože Kerenčič iz Miklavža pri Ormožu, za katero bosta v letošnji sezoni nastopala domačina, ki svoje strelsko znanje unovčujeta izven svojega matičnega kluba, in sicer večkratni posamični skupni zmagovalec First lige Aleksander Ciglarič, ki nastopa za ekipo ŠSK Coal Petišovci, in Alojz Trstenjak, ki si že desetletje »služi« strelski kruh v celjskem klubu, pred tem pa je zelo uspešno nastopal za ptujsko ekipo.
Prvi krog mednarodne First lige se je tokrat odvil v organizaciji SD Jur-šinci, ki je zelo uspešno izvedlo otvoritveno tekmo sezone, na kateri se je pomerilo kar 50 posameznikov in 15 ekip. V kulisi domačega strelišča sta nastop z odliko opravila prav domača strelca Ludvik Pšajd in Simon Simonič ml., ki sta s 573 in 572 krogi osvojila 1. in 3. mesto ter tako jasno pokazala, kaj pomeni prednost domačega strelišča. Med njiju se je na 2. mesto vrinil Aleksander Ci-glarič s 572 krogi, vendar boljšo za-
dnjo serijo od Simona. Za najboljšo trojico sta se z majhnim zaostankom uvrstila kidričevski strelec Boštjan Simonič, ki je dosegel 570 krogov, in lanskoletna skupna zmagovalka, Ptujčanka Majda Raušl s 569 krogi. Serijo odličnih slovenskih nastopov je s 6. mestom zaokrožil še Simon Simonič st. s 566 krogi. Najnevarnejši tuji strelec pa je po pričakovanju znova Madžar Nemeth Ferenc, ki je s 565 krogi osvojil 7. mesto in drži stik z najboljšimi.
V ekipnem seštevku je z veliko prednostjo 20 krogov slavila favorizirana domača ekipa SD Juršinci I s 1696 krogi, ki v enaki postavi kot lansko leto znova obeta največ za potrditev naslova lanskoletnega ekipnega prvaka. Zasledovalci so bili precej izenačeni: 2. mesto je presenetljivo osvojila ekipa SD Jože Kerenčič (1676 ), s krogom prednosti pred ekipo SD Kidričevo. 4. mesto je zasedla madžarska ekipa PLE Zalaegerszeg A (1674) pred peto-uvrščeno ekipo SD Turnišče (1664), šestouvrščeno ekipo Alzasa iz Ča-kovca (1659) in sedmimi Ptujčani, ki so tokrat zaostali za pričakovanji (1657). Naslednji krog zelo zanimive mednarodne First lige, kjer se srečujejo strelci iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije, bo z 2. krogom potekal že ta konec tedna v organizaciji SD Varstroj Lendava.
Simeon Gonc
Foto: Simeon Gönc
Aleksander Ciglarič, Boštjan Simonič in Majda Raušl so zraven prepričljivih domačinov Simona Simoniča in Ludvika Pšajda pokazali odlično pripravljenost že takoj na začetku sezone in slavili kar peterno slovensko zmago.
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj - četrtfinale Zavrč trd oreh za Aluminij
Rezultati - mladinci: AHA EMMI Bistrica - Zavrč 3:2, Ormož - Aluminij 0:12, Stojnci Gorišnica - Hajdoše 4:1, NŠ Poli Drava - Slovenja vas 7:0.
Rezultati - člani: Zavrč - Aluminij 4:6 (2:2) po streljanju enajstmetrovk, Videm - Hajdina 2:1, Središče - Stojnci 0:10, AHA EMMI Bistrica - LKW Jack Gerečja vas 1:4 (0:0) po streljanju enajstmetrovk.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Kegljanje
2. SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - MOŠKI
4. KROG: Lent - Drava (sobota ob 17.00)
2. SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - ŽENSKE
2. KROG: Litija 2001 - Drava (sobota ob 14.00)
Mali nogomet
2. FUTSAL LIGA - VZHOD
PARI 3. KROGA - PETEK ob 19.00: Maribor Branik - Slovenske gorice; PETEK ob 19.30: KMN Tomaž - GA Cerkvenjak; PETEK ob 20.00: Nazarje - Bio Terme Mala Nedelja; PETEK ob 20:30: Ptuj ABA Saš
-	FSK Kebelj (v športni dvorani Center); PETEK ob 20.45: KMN Duplek
-	Teleing Marinci.
Kasaštvo
V nedeljo zadnja dirka sezone v Ljutomeru
V nedeljo bodo na ljutomerskem hipodromu zadnje dirke v letošnji kasaški sezoni. V sedmih točkah sporeda bo nastopilo 52 konjev iz vseh slovenskih klubov. Dveletniki bodo tekmovali na 1600 metrov, 3- do 14-letniki pa na 2100 metrov dolgi stezi. Pričetek dirk bo ob 14. uri.
DK, NŠ
Michel Platini danes (v petek) na Ptuju!
V času od 10. do 15. oktobra se bo v Lendavi, Murski Soboti in na Ptuju igral kvalifikacijski turnir reprezentanc do 19 leta starosti za evropsko prvenstvo.
Dve izmed tekem bosta odigrani na mestnem stadionu na Ptuju.
Petek, 10. 10., ob 13.00 uri: NORVEŠKA - SLOVENIJA;
nedelja, 12. 10., ob 15.00 uri: ARMENIJA - NORVEŠKA.
Posebej pomembna tekma bo v petek, 10. 10., ko bo na mestnem stadionu na Ptuju nastopila reprezentanca Slovenije v obračunu z reprezentanco Norveške. Tekmo si bo v živo ogledal tudi predsednik UEFE Michel Platini s svojimi sodelavci, kar je še en razlog več za obisk tekme.
Vstop na tekmo je prost.
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
ZAOSTALA TEKMA 8. KROGA: nedelja, 12. 10., ob 15.00: Primorje
-	Labod Drava.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 10. KROGA - NEDELJA ob 15.00: Mura 05 - Aluminij, Zagorje
-	Bonifika, Šentjur - Triglav Gorenjska, Bela krajina - Olimpija, Livar
-	Krško.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Mons Claudius - Koroška Dravograd, Kovinar Štore - Dravinja Kostroj, Malečnik - Tehnostroj Veržej: NEDELJA ob 15.00: Šmartno - Stojnci, Odranci - Trgovine Jager, Čarda
-	Paloma, Simer šampion - Črenšovci.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Podvinci - Holermuos Ormož, Bukovci - GIC Gradnje Rogaška, Zreče - LKW Jack Gerečja vas, Tehno-tim Pesnica - Pohorje, Šoštanj - Peca, Partizan Fram - Peca, Brežice
-	Jarenina Šentilj.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.30: Središče - Cirkulane, Oplotnica
-	Dornava, Boč - Apače, Rogoznica - Videm; NEDELJA ob 16.00: Gorišnica - Pauman Pragersko, Hajdina - Videm.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.30: Zavrč - Leskovec, Spodnja Pol-skava - Makole, Markovci - Tržec, Zgornja Polskava - Slovenja vas; NEDELJA ob 10.30: Hajdoše - Grajena, Lovrenc - Podlehnik.
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VZHODNA SKUPINA: PARI 8. KROGA - PETEK ob 16.30: Markovci
-	Ormož, Videm - Dornava, Grajena - Leskovec, Gorišnica - Bukovci. ZAHODNA SKUPINA: PARI 7. KROGA - PETEK ob 16.30: Pragersko -
Podlehnik, Apače - Lovrenc, Polskava - Zgornja Polskava, Boč - Prepolje.
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 6. KROGA - NEDELJA ob 11.00: Pomurje - Krka; NEDELJA ob 15.00: Slovenj Gradec - Ptuj, Dornava - Rudar Škale, Maribor - Senožeti.
LIGA U-14 VZHOD
10. KROG: NŠ Poli Drava - Železničar (sobota ob 10.00), Simer šampion - Aluminij (sobota ob 15.30)
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 5. KROGA - PETEK ob 19.00: Gorenje - Jeruzalem Ormož; SOBOTA ob 18.00: Krka - Rudar EVJ Trbovlje; SOBOTA ob 20.00: Ribnica Riko hiše - Merkur. Srečanji Slovan - Cimos Koper in Prevent - Celje Pivovarna Laško sta bili odigrani v sredo.
1.	A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 5. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Olimpija (sobota ob 19.00 v športni dvorani Center na Ptuju), Sava Kranj - Velenje, Zagorje Istrabenz Gorenje - Brežice, Celeia Žalec - Evro Casino Kočevje, Škofja Loka KSI - Piran vrtovi Istre, Celjske mesnine - Krka.
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 4. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Grča Kočevje (sobota ob 19.30 v športni dvorani Gorišnica), Sviš Pekarne Grosuplje - Mitol Sežana, Istrabenz plini Izola - Klima Petek Maribor, Grosuplje - Radeče
-	MIK Celje, Ajdovščina - Krško, Alples Železniki - Šmartno 99.
2. SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 2. KROGA: Drava - Zlatorog Celje (sobota ob 17.00 v športni dvorani Center na Ptuju), Velika Nedelja - Pomurje (sobota ob 19.00 v športni dvorani pri Veliki Nedelji).
Odbojka
1. DRŽAVNA MOŠKA ODBOJKARSKA LIGA
PARI 1. KROGA: Calcit Kamnik - Astec Triglav, MTB Maribor - Krka, Galex MIR - Ekipa Marchiol, SIP Šempeter - Knauf Insulation.
1. DRŽAVNA ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA
PARI 1. KROGA: Calcit Kamnik - Aliansa, Sloving Vital - MZG Grosuplje, Luka Koper - Benedikt. Srečanje AC Prstec Ptuj - TPV Novo mesto bo odigrano v sredo, 15. oktobra, ob 19.00 v gimnazijski telovadnici na Ptuju).
Danilo Klajnšek
Ptuj • Trubarjev jesenski Živ-žav
Na sončku se je igralo 250 razposajenih otrok
Že tradicionalni 14. jesenski Živ-žav, ki je bil letos posvečen 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja, je letos na dvorišče ptujskega gradu privabil okrog 250 otrok.
Organizatorji letošnjega jesenskega druženja - Društvo prijateljev mladine Ptuj, Center interesnih dejavnosti Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj - so očitno mislili na vse, med drugim tudi na vreme, ki je bilo v nedeljo kot nalašč za takšne prireditve.
»V sklopu leta, ki ga obeležuje 500. obletnica rojstva pisca prve slovenske knjige, smo tudi pripravili tematski jesenski Živ-žav. Da bi bilo vzdušje čim bolj pristno, smo k sodelovanju povabili plebejske plesalce Cesarsko-kraljevega Ptuja ter grajska zabavljača brata Malek z Nelejem, otroci pa so si ogledali tudi interaktivno lutkovno igrico, pri kateri so, povišani v viteze, lahko sodelovali kar sami. Tudi vse delavnice, ki so jih s pomočjo prostovoljcev Gimnazije Ptuj vodili člani DPM, CID in pedagoško osebje
ptujskega muzeja, so bile tematsko povezane - ustvariti je bilo mogoče preprost tiskarski stroj, se uriti v le-popisju, vse skupaj zvezati v lasten 'abecednik', opremljen s knjižnimi kazali, in vanj pisati z gosjimi peresi, izdelovali pa so se tudi družinski grbi, ki so krasili knjižice in viteške ščite. Slednji so pri otrocih poželi tudi največje zanimanje. Med drugim smo omogočili, da se publiki predstavi mlada violinistka, članica mariborskih Festinic,« je povedala vodja projekta Vojka Havlas.
Z namenom, da bi najmlajšim obiskovalcem - teh je bilo okrog 250 - omogočili čim lepše in za jesenski čas čim toplejše vreme, primerno za igranje na prostem, se je prireditev pričela ob 14. uri, uro prej kot običajno. Kot vsako leto so poskrbeli tudi za zdrave priboljške - vroče pečene kostanje in jabolka.
Dženana Bečirovič
Letošnji jesenski Ziv-žav je bil posvečen 500. obletnici Trubarjevega rojstva.
Potovanje po poteh kolonizacije in mogočnih afriških kraljestev • Gana, Togo in Burkina Faso (16.)
Dori
Za razliko od juga države, kjer se nahajajo posamezni religiozni katoliški bazeni, je severni del povsem muslimanski in temu primerna je tudi mentaliteta ljudi, ki temelji na skrajni prijaznosti. Posledično je ob vseh zanimivostih in prijetnem pogovoru vožnja minila precej hitro, hkrati pa sva dobila tudi povabilo za obisk družine tega prijetnega gospoda, na kar sva seveda tudi z velikim veseljem pristala. Po dobrih štirih urah vožnje smo prispeli v Dori, ki premore le eno asfaltirano cesto, vse druge povezave pa so še vedno peščene narave. Vendarle pa se nama je pogled najprej ustavil na avtomobilu znamke Mercedes, sicer že kar v letih, a kljub vsemu. Še večje presenečenje je sledilo, ko sva izvedela, da je pravzaprav najin »vodič« župan tega mesteca in hkrati poosebljena ikona postopne modernizacije severnega dela države. Dokaj ponosno sva se usedla v »limuzino« ki naju je popeljal v skromen, a toliko bolj pristen hotel za popotnike, ki ga je mimogrede leta 1986 zgradil Tomas Sankara v okviru svojega programa razvoja turizma. Preden smo se poslovili, smo še enkrat potrdili naše srečanje v večernih urah. Navdušenje nad najino neizmerno srečo pa se je kmalu sprevrglo v veliko negotovost, saj so naju obkrožili zaposleni v ho-
teá

telu, češ da gre za zelo pokvarjenega človeka in da se mu je bolje izmikati. Kljub številnim prigovarjanjem rahlo neprisebnih mladeničev in mladenk sva se odločila obiskati županovo hišo in spoznati njegovo družino. Nekoliko na trnih sva se ob dogovorjeni uri odpravila pred hotel, kjer naju je že čakal mercedes in voznik. Po nekajminutni vožnji smo prispeli do tradicionalne sahelske hiške, kjer naju je pričakala številna druščina, na čelu z županom seveda. V skladu z islamsko tradicijo je gost kralj in temu primerno so se najini gostitelji tudi vedli, kar je v nama vzbudilo nekaj nelagodja. Sledilo je seveda spoznavanje izredno številčne družine, rokovanje, objemanje ipd. Po celotnem spoznavnem obredu smo se odpravili v hiško, kjer sva bila postrežena s tradicionalno afriško hrano, pri čemer smo seveda uporabljali roke kot sredstva zajemanja hrane iz skupne sklede. V ozadju nas je spremljala tradicionalna afriška glasba, ki nas je napolnila z izredno spokojnostjo in mirom. Po končanem obedovanju sva morala najprej čestitati materi županji za izvrstno pripravljeno hrano, čeprav hrana ni bila plod njenega dela, ampak dela njene služkinje. Sledil je sprehod na dvorišče celotnega hišnega kompleksa, v katerem živi še 15 drugih ljudi, kjer smo se predali užitkom pravega islamskega čaja. Čeprav gre za izredno močan čaj, ki je postrežen s pretiranimi količinami sladkorja, je seveda zavrnitev žalitev zanje. Vsemu skupaj pa je dajalo še poseben pečat izredno zvezdnato nebo, tradicionalne noše najinih gostiteljev ter v ozadju islam-
ska molitev, ki se je vila iz zvočnikov bližnje mošeje. Popoln večer z izredno prijaznimi ljudmi.
Naslednje jutro sva najprej obiskala katoliško cerkev, ki se kljub 99 % muslimanskega prebivalstva nahaja v mestu, saj naj bi le-tam deloval slovenski duhovnik, kar pa seveda ni bilo res. Prav tako pa sva bila podvržena izredno neprijaznemu in povsem nekatoliškemu vedenju nizozemskega duhovnika, ki nama je namenil le dobrih 40 sekund »dragocenega« časa. Dokaj nejevoljna sva se vrnila v hotel, kjer naju je ponovno pričakal mercedes in župan z velikim nasmehom. Tisti dan sva si kot kakšna izredno pomembna delegacija ogledala vse izobraževalne ustanove v mestu, spoznala sva prav vse mestne veljake, od direktorja poklicne šole, kjer se po zaslugi župana izobražujejo brezdomni mladostniki, pa vse do guvernerja severnega področja Burkine Faso. Mimogrede smo se še zapeljali do osnovne šole, kjer smo obiskali razred njegovega sina. Okrog poldneva se nam je pridružil še županov bratranec Sori, ki naju je popoldan istega dne popeljal na tržnico. Ker je šlo za dokaj malo tržnico in ob dejstvu, da sva naslednji dan hitela v Gorom Gorom, ki je ena izmed največjih tradicionalnih tržnic v Zahodni Afriki, smo se z najinim novim gostiteljem, saj nas je župan zaradi »občinske« seje moral zapustiti, raje odpravili v lokalni bar. Po nekaj pijačah sva ugotovila, zakaj sva bila podvržena tako neprijetnim besedam o županu. Namreč, v mestu Bani še danes obstaja skupinica gorečih privržencev Tomasa

Številni spomeniki spominjajo na socialistično preteklost, ki je bila pravzaprav obdobje razcveta države.
Sankare, med njimi tudi zaposleni v najinem hotelu, ki preprosto ne prenesejo nove politične ureditve, pa čeprav se nekateri posamezniki trudijo ustvarjati boljše življenjske pogoje. Saj ne, da jih ne razumem, pa vendarle je potrebno iti naprej z življenjem in s skupnimi močmi ustvariti boljši jutri, ki ga Dori nedvomno potrebuje.
Nenazadnje je Dori eno izmed redkih mest v Burkini Faso, ki ga vodi civilist in ne vojska ali policija, in k temu bi morala stremeti celotna država. Po drugi strani pa ima Bani bistveno nižji proračun kot nekatera južna »vojaška« mesta, pa vendar vidiš bistveno manj revščine na peščenih ulicah.
Nadaljevanje prihodnjič
Pogled na nadobudne šolarje v Doriju, kjer v ozadju lahko vidimo tudi osrednjo osnovno šolo.
Ulica Ouagadouga, kjer seveda v veliki prometni gneči prevladujejo motoristi.
Foto: arhiv
Foto: UZ
Foto: UZ
Kuharski nasveti
Hruške
Včasih, ko je bilo sadje še razkošje, so bile jabolka in hruške edino, kar se je dalo brez težav shraniti in so se hruške uporabile kot sveže živilo ali so jih posušili. Sušeni krhlju hrušk so še danes ena izmed najbolj cenjenih vrst sušenega sadja. Danes poznamo neštete sorte hrušk, med katerimi so se nekatere razvile po naključju, nekatere pa so posledica trdega dela in gojenja. Mnoge sorte hrušk so že zelo stare, saj spoznanja o njih segajo tudi v 18. in 19. stoletje.
Pri uporabi v kulinariki delimo hruške namensko, in sicer za namizno rabo, te hruške običajno lepo dišijo in so surove sladke, in gospodarske ali kuhinjske sorte, te so bogate s kislinami in primerne za toplotno obdelavo in konzerviranje. Vendar pri hruškah to delitev veliko težje opravimo, saj je večina hrušk primernih tako za toplotno obdelavo kot namizno sadje. Večina hrušk je doma v Evropi. Med novimi sortami pa poznamo tudi sorte, ki so križanci med evropskimi in kitajskimi sortami in so znane po tem, da so odpornejše proti boleznim. Mnoge finej-še sorte hrušk imenujemo tudi maslene, te so kulinarično najbolj cenjene. So še posebej sočne, imajo mehko meso in tanko lupino, ki se z zorenjem spreminja.
Zrelo hruško pogosto po-
nudimo s skuto ali siri, ki zorijo s plemenitimi plesnimi, na plošči ali krožniku kot hladno predjed, lahko so kot sestavina sadnih solat, sadnih kup in drugih slaščic, pri katerih ni potrebna toplotna obdelava. Hruške pogosto tudi poširamo oziroma kratek čas kuhamo. Pred pošira-njem jim odstranimo lupino in pečke ter jih vrežemo na polovico, odvisno od velikosti hrušk. Pri poširanju jim lahko okus izboljšamo tako, da vodo sladkamo, dodamo manjšo vaniljevo palčko, nekaj kapljic vina ali jih poši-ramo v sladkornem sirupu z vinom. Vdolbinica, ki je nastala po tem, ko smo odstranili peščičje, je primerna za nadevanje. Pri sladkih jedeh nadevamo hruško s sladkimi nadevi, z rozinami, mletimi oreh in podobnimi nadevi, pred serviranjem jih oblije-mo še z medom ali vinskim sirupom.
Kuhane ali dušene hruške, ki so narezane na krhlje, prelite s surovim maslom, so odlična priloga k pečeni raci in divjačini. Pogosto dodamo krhlje hrušk tudi pri pečenju domače perutnine. Hruške so tudi zaradi hranilne vrednosti cenjeno sadje, saj vsebujejo le nekaj več ogljikovih hidratov, vitamine in mineralne snovi, od mineralnih
Tačke in repki
Mali komaj skoteni mucki so do 10. dneva starosti še slepi, saj imajo veke zlepljene med sabo.
Mucki, katerih mame niso
snovi v nekoliko večji meri zasledimo natrij. Pri rezanju hrušk pazimo na to, da dobimo enako velike in debele rezine ali kolobarje hrušk. Hruške lahko tudi pečemo; narezane na krhlje premažemo z mešanico masla in tatarskega sira, jih damo na aluminijasto folijo in spečemo. Pečemo jih lahko v pečici ali na žaru. Preden jih ponudimo, jih potre-semo z lešniki ali orehi.
Hruške pogosto pripravimo tudi kot tople porcijske sladice. Takrat jih olupimo, jim odstranimo peške, pre-režemo na polovico in kuhamo v sladkornem sirupu, ki ga odišavimo z vaniljo in limonin sokom. Da se hruške dobro prepojijo s sladkorjem in dišavami, jih v sirupu tudi ohladimo, vendar skrajšamo čas kuhanja. Tako kuhane in ohlajene lahko ponudimo na številne načine - z gosto vaniljevo kremo, tako da kuhane hruške na krožniku prelijemo s kremo in dodatno okrasimo s smetano, lahko v vdolbinico damo sladoled in hruške skupaj s sladoledom prelijemo z vročo čokolado. Vdolbinica hruške pa je primerna tudi za nadevanje z
jabolčno čežano, poljubno marmelado, mletimi orehi in kostanjevim nadevom. Če hruške ponudimo z omenjenimi nadevi, zraven ponudimo tekočo vaniljevo kremo ali tolčeno sladko smetano.
Kuhane in odišavljene hruške pa so tudi pogosta sestavina zdrobovih kipnikov, narastkov in pudingov. Še posebej okusno kombinacijo dobimo, če pšenični zdrob skuhamo v slanem mleku, kuhanemu dodamo sladkor, premešamo, dodamo liste namočene želatine in delno ohladimo. Nato dodamo tol-čeno smetano in na kocke narezane kuhane in ohlajene hruške. Hruške lahko tudi grobo ali fino sesekljamo, tako da se med zdrob porazdelijo čim bolj enakomerno. Zmes napolnimo v skodelice za čaj ali druge primerne stor-žaste modelčke in pustimo, da se masa strdi. Nato strjen zdrob s hruškami preložimo na krožnik, prelijemo z vročo čokolado, okrasimo s tolčeno sladko smetano ter po vrhu potresemo še s praženimi lešniki.
Vlado Pignar
Mačji mladički in slepota
Pogosto vprašanje, ki nam ga zastavljate, je, kako to, da ima toliko mladih muckov bolne, gnojne oči, kar se ponavlja iz legla v leglo. Marsikateri mucek popolnoma oslepi, oči so grozne na pogled, izsušene, roženice praktično ni, veke so zlepljene in mucek s praskanjem po glavici nakazuje, da ga oči bolijo.
bile cepljene proti kužnim boleznim, so dovzetni za okužbe z najrazličnejšimi virusi. Prav tako se dogaja z mladički oslabelih in kahek-
Foto: E. Senear
tičnih mater. Taki mladički pogosto dobijo izcedek iz nosu in nehajo jesti pri materi. Zaradi tega hitro oslabijo in tako dobijo virusi še večjo uničujočo moč.
Mucke je treba čim prej odpeljati k veterinarju. Infekcija se seli iz nosu v ustno votlino in pljuča, kar pogosto povzroči smrt mladička. Eden najbolj pogostih virusov, ki prizadenejo male mucke, je herpes virus. Ta virus povzroča obolenje zgornjega prebavnega trakta imenovano rinotraheitis. Virus pogosto okuži tudi oči in povzroči močno vnetje roženice. Še posebej nevarno je tako vnetje pri mladičkih, ki imajo oči še zaprte. Infekcija očesa povzroči septični konjuktivitis, gnojno vnetje, katerega posledice so oslepitev živali, saj virus uniči in razkroji roženi-co. Če pride do takega vnetja pri še slepih mladičkih, jim je potrebno oči razpreti, čeprav še niso spregledali, in obilno spirati s fiziološko raztopino ali blagim kamiličnim čajem. Na to moramo oči obilno namazati z antibiotičnim mazilom. Mucke je treba zaščititi z antibiotikom tudi sistemsko, saj se drugače septično
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
vnetje lahko razširi v grlo in pljuča. Nujno potrebno je tudi skrbeti za zadostno prehranjenost mladih muc. Pogosto je edina možnost, da jih redno napajamo po steklenički. Uporabimo mleko v prahu za mačje mladičke, ki ga pripravimo po navodilu proizvajalca. Mucke je treba napajati vsaj na vsake 3 do 4 ure. Kot lahko vidimo, je to zahtevno opravilo, ki zahteva celega človeka brez ostalih obveznosti in dosti volje in ljubezni do nebogljenih malih kosmatih kepic.
K preventivi pred herpes virusom najbolj pripomore cepljenje živali proti kužnim boleznim. Doječe muce tako prenašajo protitelesa z mlekom in na tak način zaščitijo mladička.
Z rednim cepljenjem muc proti kužnim boleznim, s sterilizacijo muc, s katero bomo preprečili nezaželene mladičke in ustrezno pripravo gnezda za breje muce in seveda pravilno prehrano bomo preprečili večino nevarnih viroz, ki ogrožajo komaj skotene muce.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Jesen v vrtu
Z veseljem se je sredi jeseni ozreti po lepaku s podobo plodu rdečega jabolka ter napisanim geslom »Oktober je dober«. Opominja ne lep in prijeten letni čas - jesen, ko zelena narava in vrtno rastje prične ob vse krajših dnevih, še ujeto v odseve jesenskega sonca, zaključevati vegetacijo, nuditi še poslednje plodove vrtnarjevega leta, s poznim jesenskim cvetjem ter barvito mavrično podobo jesenskega listja pa se odpravlja k zimskemu počitku.
V	SADNEM VRTU je oktobra pri vseh sadnih vrstah čas zorenja ter olesenitve mladik letošnjega prirastka. Z zorenjem listja se v brste odlagajo še poslednji asimilati, po odpadanju listja pa se bodo drevnine odpravile k zimskemu počitku. V obdobju, ko se sadno drevje pripravlja na zimsko mirovanje, pri drevesih ne opravljamo nobenih neposrednih opravil, kot so sajenje, presajanje, rezi, dohranjevanje ali druga nega. Iz sadonosnika v tem obdobju še pospravljamo ostanke in neuporabno sadje.
Drevesa, ki še ne kažejo znakov zorenja listja, rast poganjkov pa ne pojenjuje, niti drugih znamenj, da se pripravljajo na zimsko mirovanje, so v stanju podaljšane vegetacije, ki se zna zavleči pozno v jesen oziroma zimo. Kasnitvi vegetacije, ki ima lahko za drevo usodne posledice, namenimo posebno pozornost, ugotovimo vzroke za to, da se ne bi ponovile napake in motnje pri sadjarjenju v prihodnje. Vegetacija se v jeseni podaljša zaradi večjih vremenskih sprememb, v največji meri pa na to vplivajo nepravočasna ali napačna opravila pri negi in varstvu sadnega drevja med vegetacijo. Pretirana uporaba dušičnih gnojil ter v poznem poletju podaljša vegetacijo, listje v jeseni ne dozori in ne odpade, takšna drevesa so občutljivejša na lom vej pod težo snega, v ostrejši zimi pa zagotovo pozebejo. Na podaljšanje vegetacije v jeseni lahko vplivajo napačno izvedena letna rez, nega, obdelava in varstvo. Poškodovano drevje po toči se ob ugodnih vremenskih razmerah v jeseni hoče obnoviti in zaceliti rane z brstenjem, listanjem ter novo rastjo poganjkov, prebujajo se tudi cvetni brsti, pojav se bo nadaljeval do padca temperatur izpod zmrzišča. Od zime je odvisno, kako bodo takšna drevesa prezimila, tedaj bo tudi mogoče ukrepati.
V	jagodnjaku odstranimo poškodovano listje ter pritlike iz jagodnih grmov, da se listna pegavost, plesen ali druge bolezni iz odmrlih listov ne bi širile v zdrave jagodne ro-zete. Cvete v jagodnih grmih, ki se pojavijo v oktobru, odstranimo.
V	malinjaku pri tleh porežemo izrojene in suhe rozge, iz nasada odstraimo ter zažgemo. V sredino odmrle rozge za-bubu malinova muha, ki tod prezimi.
Ko bo listje iz sadnih krošenj odpadlo, ga pograbimo in kompostiramo, da ga veter po vrtu ne raznaša. Neokuženo listje pa sadnemu škrlupu, lahko uporabimo za zatiranje zelenjadnih gredic ter varstvo raznih okrasnih trajnic pred zimsko pozebo.
V	OKRASNEM VRTU nadaljujemo s pripravami ter umikanjem občutljivejših lončnic na pozebo po jesenskem slanah. Z ovijanjem ter drugimi načini varovanja pred zimsko pozebo na prostem rastočih okrasnih rastlin še sredi jeseni ne opravljamo, se pa na ta opravila pripravimo, da jih bomo lahko opravili tik pred začetkom zime. Za varstvo rastlin pred pozebo so uporabni naravni materiali: šota, kompost, slama, listje, koruznica in podobni, ki omogočajo zračnost varovanim rastlinam.
V	ZELENJAVNEM VRTU nadaljujemo pospravilo vrtnin, sajenje vrtnin trajnic ter pripravo zemlje na zimo. Pridelke pospravljamo v zaporedju, kot ti dozorevajo ob ugodnem vremenu ter stanju tal. Po zamočeni zemlji ne teptamo, jamice in jarke po izkopu rastlin pa poravnamo, da ne bodo zatekale ter v njih nastajale mlake. Dokler je še zemlja dovolj topla za rast korenin, je čas za jesensko presajanje iz semena ali korenik pridelanih sadik zelenjavnih trajnic: drobnjaka, rabarbare, špargljev in hrena.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledor: 10. oktobra - i 6. oktobra
10-petek	11-sobota &	12-nedelja	13-ponedeljek
14-torek	13-sreda	16-četrtek é	
Foto: OM
Potrebna je ekipa
Danes ne moremo storiti ničesar brez pomoči drugih ljudi. Tudi ko filmske zvezde dobijo nagrado, nikoli ne pridejo na oder, pogledajo na publiko, se nasmehnejo in rečejo: »Hvala vam. Sem precej dober, ker sem vse to naredil sam.« Namesto tega jih je treba skorajda spoditi dol z odra, ko se zahvaljujejo stotinam ljudem, ki so jim pomagali na njihovi poti. Vsak ima ekipo. Tudi samotni jezdec jo je imel!
V nepremičninskem poslu si ne morete privoščiti biti brez ekipe. V bistvu je sam doseči svoj cilj - nemogoče, ne glede na to, kakšen cilj imate. Ljudje, ki vam bodo pomagali, so edini cenjeni vir, ki ga imate.
Zakaj imeti ekipo?
Najemanje ekipe strokovnjakov ni zastonj in ni poceni. To sta dva največja razloga, zakaj veliko neizkušenih investitorjev naredi začetniško napako. Skoraj vse se trudijo narediti sami. Seveda lahko prihranijo nekaj denarja na kratek rok, a skoraj vedno ga izgubijo na dolgi rok. Brez strokovnjakov v ekipi se posli iščejo, vrednotijo in sklepajo dlje in tukaj je vključena vrednost vašega časa in izguba dobrih priložnosti. Ljudje, ki vse delajo sami, spregledajo podrobnosti, ki jih strokovnjaki vidijo v trenutku, kot so pomanjkljive pogodbe, očitne napake v konstrukciji in stotine drugih stvari.
Ekipa strokovnjakov na vaši strani pomeni, da boste imeli manj presenečenj, ko ste na tvegani poti kupovanja in upravljanja nepremičnine. Presenečenja v povezavi z investiranjem v nepremičnine se ponavadi ne izkažejo za dobra.
Primer v resničnem svetu
Investitor iz Budimpešte, ki se je odločil poslovati sam, nas je poklical takoj po tem, ko je kupil nepremičnino s 100 enotami. Prosil nas je, naj mu jo pomagamo upravljati. Ključna beseda je »po«. Nepremičnina se nahaja v Bukarešti in za njo ni imel absolutno nobenega načrta. Nikoli ni stopil v nobeno izmed enot; nikoli ni poklical nikogar, ki bi mu povedal, kakšni so stanovalci. Nikoli ni preveril, v kakšni soseščini se nahaja nepremičnina. Ko smo se pogovarjali, je bilo očitno, da ni nič raziskoval v zvezi z nepremičnino; kupil jo je brez ogleda. Nepremičnina je bila v slabem stanju in polna kriminalcev, članov tolp. Še policija v zgradbo ni vstopala brez okrepitev.
Lenoba tega investitorja ga je stala ogromno denarja. Zdaj se čudim zakaj, ampak prevzeli smo pogodbo za upravljanje te nepremičnine in cena je bila precej visoka, glede na to, da smo morali spraviti nepremičnino nazaj v »formo«. Najeli smo vse po vrsti, zunanje podjetnike in odvetnike. Poslali smo opomnike o razlastitvi, kar je skorajda izpraznilo zgradbo, da bi se znebili drhali. To je pomenilo, da je lastnik izgubljal ogromno denarja zaradi zmanjšanega dobička in stroškov najema. To je bila zmešnjava, ki nam je vzela dobro polovico leta. Če bi si ta mož vzel čas pred nakupom, da bi vzpostavil mrežo ljudi, bi ga odvrnili od nakupa ali pa bi mu predstavili vse težave, da bi lahko naredil načrt za obnovitev zgradbe.
To je samo en primer med tisočimi. Poanta tukaj je preprosto to, da pameten investitor plača na začetku in potegne dobiček na koncu. Zgradite si svojo ekipo. Prihranili boste denar in pripravljeni boste na vse, kar vas lahko doleti na poti.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Zakaj?
Vprašanje: Zanima me, odgovor iz SPIZA, za moža, ali bo pozitiven ali ne (povzetek iz daljšega pisma)?
Odgovor: Spoštovana bralka, prepričan sem, da se zavedate, da imate v sebi skrito moč in energijo. Omenjeno ste podedovali po svoji babici po materini strani. Vsekakor vam ni enostavno in prav gotovo se vam poraja veliko vprašanj, zakaj se vam dogajajo stvari. Odgovori na to niso enostavni in včasih človek preprosto ne ve, mora pa zaupati v moč pozitivnih misli. Ko boste ugotovili, da je življenje igra, vam bo mnogo lažje. Okoli vas je veliko ljudi, ki bi vam lahko pomagali. Resnica je ta, da ima vsaka pomoč svoje meje in sami ste odgovorni za to, da jih določite. Vera vam podarja moč in pokaže pot, tisto svetlo točko ali lučko, ki nedvomno sveti v vas. Na SPIZU se boste morali še boriti in dokazovati določena potrdila. Nedvomno je, da vaš mož potrebuje pomoč in da je logično, da jo bo dobil. Seveda vas pri tem čaka trnova pot in ne bo vam najlažje. Toda ne smete se pustiti in morate imeti upanje
in tako vam bo vse uspelo. Vaši otroci so vaša sreča in skozi njih odgovorite, kaj je smisel življenja. Verjemite v to, da bodo v vaše življenje še posijali svetli žarki upanja in da se bodo stvari postopoma uredile. Zanimivo je, da ste se z mnogimi zadevami iz preteklosti soočili in jih tudi v popolnosti sprejeli. Ne smete pa se preveč ujeti v nek začarani krog in vse svoje življenje posvetiti samo možu in otrokom. Morate razmisliti tudi o tem, kaj vas veseli, osrečuje in radosti. Kajti le če boste med drugim delali na sebi, se poslušali in poskrbeli za to, da duhovno in osebno napredujete, boste z leti postali mnogo bolj močni in nadarjeni za pomoč. Ljudje v življenju vas ne smejo izkoriščati in pri tem se ravnajte po svoji intuiciji. Nakazano je, da imate v sebi tudi močno voljo. Usoda vam
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
je podarila tudi možnost izbire. Zrno modrosti se lesketa kot valovi v mesečini strasti. Ni vedno pomlad in ni vedno prijetno toplo, toda krog večne usode se vrti in tako imate vedno možnost, da najdete svojo pot. Morate pa imeti upanje, in če se boste odločali po notranji modrosti, se ne boste nikoli zmotili. Čez eno leto vas čaka pomembna prelomnica in od tedaj dalje na mnoge stvari pogledate iz drugega zornega kota. Želim vam mnogo notranje moči in volje. Če boste kdaj v stiski, pa še pišite. Srečno!
Šifra: Prlečka
Vprašanje: Zanima me, ali se bom v življenju še kdaj vezala oz. spoznala sebi primernega prija-
telja? Zaradi razočaranj v preteklosti sem precej zadržana, a želim si najti sorodno dušo. Hvala vam za odgovor.
Odgovor: Iz trenutka, ko ste si zastavili vprašanje, je moč sklepati, da ste zelo razdvojeni in da vas je strah. Po eni strani si močno želite ob sebi nekega moškega in po drugi svobodo.
Vendarle tako naprej ne bo šlo, soočiti se morate s tistim, kar vas resnično veseli in osrečuje. Najti morate v sebi moč, da se odločite, kaj si želite in kaj pričakujete. Dejstvo je, da princa ne belem konju ne bo, kajti ti živijo samo v pravljicah. Resnica je nenazadnje ta, da tudi vi niste princesa, ampak ženska, ki si je v življenju nabrala veliko izkušenj. To je modrost, ki se je ne da naučiti, ampak se jo pridobi z leti in je bogat zaklad. Draga bralka, svetujem vam naslednje, da naredite v življenju neko bilanco in se na podlagi tega odločite, kaj vam je všeč in kaj ne. Planeti so mnenja, da boste morali na tisto pravo idealno ljubezen še nekoliko počakati. Toda že naslednjo pomlad se vam bo nasmehnila sreča. Preteklost je nekaj, kar vam mora biti bogati prerok prihodnosti. Odločitev, ali bo pravi partner res prišel, ali pa ne, je odvisna od vas. Kajti še nekaj
je jasno nakazano, da delate energetski zid in blokado ter tako sami podaljšujete čas. Pomembno je tudi to, da v lastnem razmišljanju stopite korak naprej in se osvobodite tistega, kar vas moti in jemlje mir. Imate pa v življenju tudi srečo in pogledati morate na vse iz tiste svetle točke. Tako vam ne bo dolgčas. Za ljubezen ni nikoli prepozno in vedno lahko najdete nek smisel in energijo. Točke usode se bodo vrtele v vašo korist. Vzemite v roke škarje in platno in tako kreirajte stvari po notranjem navdihu. Lepo se imejte in veliko se smejte!
Smerokaz: če imate tudi vi kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se morate, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda boste sami tisti, ki se odločite. Pismu nepozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Svetovanje za vas, za vse nas
Metoda Sedona
Vaš ključ do trajne sreče, uspeha, miru in čustvenega dobrega počutja!
Metoda Sedona je edinstvena, preprosta, mogočna in lahko učljiva tehnika, ki pokaže, kako odkrijete vašo naravno sposobnost, da opustite vsako boleče ali neželeno čustvo v trenutku. Hitro postane ključ, ki odklene življenje polno lahkotnosti, večjega uspeha, sreče in vsesplošnega dobrega počutja ter radosti.
Kaj je metoda Sedona?
Metoda Sedona je sestavljena iz niza vprašanj, ki si jih postavljate in ki vodijo vaše zavedanje do tega, kar čutite v trenutku in vas nežno popeljejo do izkušnje opuščanja. Ta tehnika je že pomagala tisočem ljudem, da se povežejo s to naravno zmožnostjo, da na mestu opustijo vsako neudobno ali neželeno čustvo ali občutek. Kar naredi metodo Sedona tako mogočno orodje, ki deluje za vsakogar, je to, da ga lahko uporabite kadarkoli in kjerkoli, da izboljšate vsako področje svojega življenja.
Prednosti metode Sedona
Ali je res mogoče preobraziti vaše življenje in izkusiti dramatične prednosti s tako preprostim postopkom? Da! Prednosti, ki jih poročajo ljudje, ki uporabljajo metodo Sedona, so izredne in obse-
žne. Z uporabo metode Sedo-na lahko izkusite:
-	dramatične spremembe v samopodobi in zaupanju vase, kar bo izboljšalo vašo kariero, izgradilo večje bogastvo in izobilje, izboljšalo vaše odnose in zanetilo nove romance, in še in še;
-	notranji mir in tišino, ki izpolnjuje vaše dneve z radostjo in srečo;
-	svobodo od dolgotrajnih izzivov, kot so strahovi, depresija, stres, jeza in podobno;
-	končan boj in dokončno premaganje impulzivnih in zasvojevalnih vedenj, kot so kajenje, pitje, prenajedanje;
-	dramatično pospešitev vaše mentalne, čustvene in duhovne rasti, ki vam da rezultate, za katere so mnogi porabili celo življenje iskanja v knjigah in programih samopomoči.
To je le nekaj od prednosti, ki so jih ljudje izkusili. Metoda Sedona bo prinesla jasne in vznemirljive spremembe v vaše življenje. Je preprosta in učinkovita, in vsakdo jo lahko uporabi.
Skrivnost izza Skrivnosti
Če spremljate področje samopomoči, ste gotovo že slišali za Skrivnost (The Secret) oziroma zakon privlačnosti. Kar nam pravi ta zakon o našem življenju, je, da so misli, ki jih mislimo, čustva, ki jih čutimo, besede, ki jih izrečemo, in dejanja, ki jih naredimo, sestavljeni iz energije, ki
privlači sebi podobno. Torej negativne energije privlačijo negativne energije in pozitivne energije privlačijo pozitivne energije.
Torej, če želimo izkušati pozitivna izkustva, moramo vzdrževati pozitivne misli. Sliši se skrajno preprosto, pa vendar nas večina ne zna nadzirati svojih misli, svojega počutja in vedenja, ne glede, kako marljivo poskušamo.
Metoda Sedona nas nauči ravno to. Kako tudi takrat, ko smo najnižje, najbolj depresivni, najbolj žalostni, najbolj obupani, ko naših misli, ne moremo spremeniti v pozitivne, če se še tako močno trudimo. Tudi v takšnih najtežjih situacijah lahko s to preprosto tehniko zelo hitro in preprosto opustimo to težko energijo in naše misli in počutje se samodejno povrnejo v naše izvirno stanje sreče, miru in radosti.
Metoda Sedona je tisti praktični del, ki nam pokaže, kako dejansko preobraziti svoje misli in počutje in kako lahko deluje zakon privlačnosti v našo korist.
Od kod metoda Sedona prihaja?
Metodo Sedona je razvil fizik in inženir Lester Leven-son na osnovi lastnih spoznaj in dveh desetletjih dela s posamezniki in skupinami. Leta 1952 je po svoji drugi srčni kapi in nizom drugih zdravstvenih težav, ko so mu zdravniki napovedali le še
nekaj tednov življenja, odkril, da lahko opusti vsako neželeno čustvo oziroma občutek. Po treh mesecih intenzivnega opuščanja je v celoti ozdravel in dosegel stanje popolnega notranjega miru, radosti in sreče, v katerem je živel nadaljnjih 40 let in ki ga nikoli ni zapustilo. Danes metodo Sedona poučuje Hale Dwoskin, ki je bil najtesnejši učenec Lesterja Levensona in je tudi avtor knjige Metoda Sedona.
Vabilo na mini delavnico
V soboto, 18. 10. 2008, bo ob 15. uri na Ptuju v Društvu Feniks, Mariborska c. 15, kratka dvourna delavnica o metodi Sedona. V prvi uri bo
predstavitveno predavanje, na katerem boste zvedeli, kaj metoda Sedona je, od kod prihaja in kako nam lahko pomaga v vsakdanjem življenju. Naučili se boste osnovne tehnike, ki nam pomagajo, da opustimo oziroma odvržemo vsako neprijetno ali neželeno čustvo oziroma občutek.
V drugem bolj praktičnem delu bomo raziskovali, kako lahko opuščanje uporabimo v različnih življenjskih situacijah.
Delavnico bo vodil Milan Slunečko, ki se šola o metodi Sedona neposredno pri gospodu Haleju Dwoskinu v ZDA.
VLJUDNO VABLJENI
Milena De Viktory,
ruštvo Feniks, prijave: 051 413 354
Duševno zdravje
Stare zamere
Tone je pred leti zapustil domači kraj in svoje najdražje. Sporekli so se, ker si je za življenjsko sopotnico izbral deset let starejšo ženo s tremi otroki. Starša sta ostarela, želita si, da bi se vrnil, čeprav več kot deset let niso imeli stikov. Bratje in sestre živijo drugje in starše redko obiskujejo. Rad bi se vrnil, tudi žena je za to, starih zamer pa ne more pozabiti.
Tonetova odločitev ni bila z ničemer v nasprotju, saj je verjetno izhajala iz ljubezni do partnerke in predvsem iz tega, da se z njo razume in dopolnjuje. Njegova družina pa sprejema le norme, ki ne presegajo običajnega in pričakovanega, v ozadju je tudi nestrpnost do drugačnega.
Tone seveda ne more pozabiti, kakšen odnos so imeli do njega njegovi starši, bratje, sestre, saj je z bolečino zapustil svoj domači kraj, toda tudi do svojih staršev čuti ljubezen in spoštovanje in želi pomagati. Tone bo lažje storil prvi korak in po razmisleku svojim staršem oprostil to, kar je bilo, se vrnil in jima olajšal in olepšal stare dni. Če bo sledil temu mojemu mnenju, bo sebi dokazal, da živi polno življenje, vredno spoštovanja, saj spoštuje, ne glede na vse, tudi soljudi, predvsem pa svoje starše!
mag. Bojan Šinko
Slo POP novice
Flamiejev novi single As se že kdaj vprašuje s plošče Vse, kar vidm, ki je izšla pred poletjem. Skladbo spremlja tudi videospot, ki si ga že lahko ogledate tudi na televiziji.
■k-k-k
Besedilo skladbe je seveda plod Flamiejevega peresa, za produkcijo in glasbo pa je poskrbel Tamir Gostiša - Mistik. Na spremljevalnih vokalih v refrenu gostujeta Cazzafura ter Mistik.
■k-k-k
Še malo pa bomo dočakali novo kolekcijo čevljev Nine Ose-nar, ki slovi tudi po tem, da se bori za pravice živali. Prav zato njeni čevlji ne bodo usnjeni. Izbirali bomo lahko med najrazličnejšimi modeli, Nina pa poudarja, da so narejeni iz izjemno kvalitetnih materialov, ki so za nogo vsaj tako blagodejni kot usnje, da o blagodejnem vplivu na dušo sploh ne govorimo.
Razvpita slovenska pevka Urša Čepin ima nov hit, s katerim je že razburkala naše glasbeno nebo. Naslov je Ej, ej.
-k-k-k
Skupina Casanova, ki je na festivalu Pesem poletja 2008 pobrala kar tri nagrade, je očitno doživela 'brodolom'. Seveda govorimo o novi skladbi, ki bo kmalu zagledala luč sveta. Skupina Casanova v studiu TOM z avtorjem glasbe in besedila Sebastianom in aranžerjem terproducentom Zvonetom Tomacem že snema svoj novi, že tretji singel, ki ga bodo predstavili že ta mesec.
-k-k-k
Rebeka Dremelj znova sodeluje z avtorjema, ki sta v njeni ekipi že nekaj časa. Za glasbo nove skladbe Nepremagljiva je poskrbelJosip Miani - Pipi (Karma), besedilo, ki v resnici opisuje Rebeko, pa je spisal Amon. Rebeka se je odločila za isto ekipo, ki je že pripravila njeni uspešnici Vrag naj vzame in Takih več ni. Pesem Nepremagljiva je hkrati napoved novega albuma, ki naj bi na prodajne police prišel v začetku letošnjega novembra.
-k-k-k
Murat&Jose, ena najuspešnejših domačih raperjev, sta pred kratkim izdala nov album. Težko pričakovani naslednik prvenca V Besedi Je Moč, album z naslovom Tuki Not, je izšel 5. septembra 2008 in se v prvem tednu prodaje zavihtel na šesto mesto uradne lestvice najbolje prodajanih plošč v Sloveniji. Album sta zelo uspešno napovedala tudi prva dva singla, nostal-gični Nazaj z Janezom Bončino Benčem in še vedno aktualni Postan Ti Sam.
-k-k-k
Boštjan Dirnbek je začel samostojno glasbeno pot pod okriljem priznanega Hrvaškega pevca Alena Nižetiča. V njunem sodelovanju je nastala skladba Još te uvjek volim, ki je uspešna tako na Hrvaškem kot tudi doma v Sloveniji. Za pesem je Boštjan naredil besedilo tudi v slovenščini, ki so ga poslušalci odlično sprejeli!
Pripravila: MZ
& E T; r DJ" 1 O
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. CARPE DIEM: KO SI Ml VZELA SRCE 9lAŠllSESEK IN DOTIK 8. ANŽEJ DEŽAN: ' ŠOPEK MAKA
7. ADISMOLAR:=BREZ DLAKE NA JEZIKU
V
6. DOMEN KUMER, PETRA PECOVNIK: KAMASUTRA 5. VLADO KRESLIN, SEVERA GJURIN: ABEL IN KAJN 4. PETER JANUŠ: DALEC OD OČI 3. VOYAGE: ČAS 2. ANIKA HORVAT: DANES JUTRI VČERAJ 1. STEREOTIPI: POKAŽI MI JO MAL
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasbeni kotiček
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Delovna jesen Anje Rupel
Nedeljska oddaja Zvezde pojejo se po poletnem predahu vrača na male zaslone, in sicer bo prva oddaja 3. serije na sporedu to nedeljo ob 19.55 na 1. programu TV Slovenija.
V preteklih dveh serijah se je na odru predstavilo šestintrideset pevskih duetov, ki so dokazovali in navduševali s svojim nastopom in pevskim ter plesnim talentom; v prvi seriji sta gledalce najbolj prepričala Jure Sešek in Nuška Drašček, v drugi pa Robert Friškovec in Nina Pu-šlar. V prihodnjih desetih oddajah se bo torej novih osemnajst pevskih duetov predstavilo s svojimi aranžmaji in plesnimi točkami ter se tako potegovalo za nastop v superfinalni oddaji Zvezde pojejo s preostalima dvema zmagovalcema obeh serij. Prvo trojico pevskih parov, ki bo spet oživila Studio 1 TV Slovenija s pesmijo in plesom, pa sestavljajo Tanja Žagar in Matevž Ogorelec (modni oblikovalec, plesalec in plesni učitelj), Miran Rudan in Veronika Žajde-la (radijska in televizijska voditeljica) ter Aleš Vovk - Raay in Katja Fašink (vizažistka, stilist-ka, avtorica in glavna urednica modnega portala Lepota in stil, radijska in televizijska voditeljica). Tanja Žagar in Miran Rudan bosta poleg Turbo Angels nasto-
Diskografija Anje Rupel
s skupino Videosex
Videosex 84
Lacrimae Christi
Svet je zopet mlad (mini LP)
Ljubi in sovraži
samostojno
Odpri oči
Življenje je kot igra Moje sanje Ne ustavi me nihče Kolekcija Vse
pila tudi s samostojno glasbeno točko kot glasbena gosta oddaje. Skozi oddaje tretje serije vas bo še vedno vodil uigran vodi-teljski tandem, Anja Rupel in Peter Poles.
Anja Rupel pa se sočasno s pripravami na novo oddajo sooča s še enim izzivom. Njena nova skladba Ne prva ne edina najavlja njen novi album, za katerega je pripravljenih že devet pesmi, med njimi tudi duet s Hari Mata Hari. Z možem Alešem Klinarjem nameravata posneti še dve skladbi, album pa
Filmski kotiček
Dirka smrti
Jensen Arnes, bivši dirkač, je zaposlen v propadajoči tovarni v propadajočem svetu. S trdim delom preživlja ženo in otroka, a se kmalu znajde v škripcih, ko tovarna dokončno propade. Za nameček v stanovanje vdrejo vlomilci, ki ubijejo njegovo ženo. Za umor je obtožen ravno Jensen, ki konča v zaporu. Kmalu ga premestijo v Terminal, najbolj strogo varovan zapor, v katerem pa občasno priredijo smrtonosne dirke z oboroženimi avtomobili. Zmagovalec je zadnji preživeli in kdor zmaga petkrat, lahko odide na svobodo. Jensen kot bivši avtomobilski dirkač se seveda ne more upreti hudičevi ponudbi, da stopi v čevlje in masko enega bivših dirkačev, ki je zmagal že štirikrat. Če mu uspe zmagati samo enkrat, bo prost. Toda uprava zapora seveda nima namena komurkoli podariti svobodo, zato Jensena na dirki čakajo številna neprijetna presenečenja ...
Paul Anderson je tipični predstavnik računalniške ge-
Death Race
Igrajo: Jason Statham, lan McShane, Joan Allen, Natalie Martinez Režija: Paul W. S. Anderson Scenarij: Paul W. S. Anderson po zgodbi Rogerja Cormana Žanr: akcijski film Dolžina: 105 minut Leto: 2008 Država: ZDA
naj bi izšel po novem letu. Anja slovi po življenjskih besedilih , s katerimi se ni težko poistovetiti (pesem Odšla bom še to noč je himna mnogih žensk) in tudi tokrat je tako.
Seveda bo za novo skladbo Ne prva ne edina posnela tudi video, čeprav razmere slovenski glasbi niso naklonjene. Anja, ki je nekoč vodila tudi glasbeno oddajo na Pop TV, v kateri so predstavljali videospote, ne more skriti razočaranja nad slo-
venskimi elektronskimi mediji, saj skoraj vse radijske postaje predvajajo enako tujo glasbo po nemškem modelu, za slovensko pa nimajo razumevanja. »Tudi na televiziji skorajda ni več glasbenih oddaj,« ugotavlja, »tako da glasbenik težko vloži veliko sredstev v spot, ki ga ne predvajajo skoraj nikjer.« Kljub temu 42-letna pevka in voditeljica vztraja v glasbenih vodah; zaradi ljubezni do glasbe, seveda.
MZ
neracije. Pred ducatom let je s filmom Mortal Kombat postavil nova merila, standarde in mejnike filmov posnetih po računalniških igrah. Predvsem se je držal mantre, da je dizajn vse, takoj za njim pa odlična glasbena podlaga. Vsebina ni pomembna oz. jo mora biti le za vzorec, toliko da se junaki na platnu ne mlatijo za prazen nič. Osebnosti razvoj junakov je obstajal, videti pa je, da bi se še tisto malo drame, kar je film premore, najraje znebil, saj je le ovira do serije odlično kore-ografiranih in glasbeno podloženih prizorov, ki so paša tako za oči kot uho.
S tem konceptom je snemal vse svoje filme, ki so večinoma temeljili na računalniških igrah. Event Horizon, Resident Evil, Aliens vs. Predator itd. Kritiki so jih z užitkom trgali na kosce, kljub temu da so mu priznavali izjemno tehnično sposobnost, zaradi katere se zdi, da je snemanje tovrstnih filmov nekaj najlažjega na svetu. Občinstvo se na te kritike ni oziralo in čeprav njegovi filmi niso velikanske
uspešnice, so dovolj poceni in hkrati dovolj uspešni, da jih lahko snema tako dolgo, da ime Paul W. S. Anderson danes že pomeni nekakšen le njemu lasten žanr.
Film Death Race sicer ni posnet po računalniški igri, a je videti točno tako, čeprav je v resnici predelava Cor-manovega klasičnega film Death Race 2000. Videti je kot film, po katerem morajo računalniško igro šele narediti. Vsebina je znova izjemno premočrtna in dovolj fanta-zijsko-otročje udarna, da bo zelo močno zaigrala na strune vseh desetletnikov s pretirano domišljijo. Akcija, akcija in akcija od začetka do konca,
CID vabi!
ki (uspešno) prodaja prikrito idejo, da je smrt spolno doživetje, kar bo tudi skrajna vizija resničnostne televizije v prihodnosti. Ljubitelji apokaliptične akcije in dirkaških filmov z dih jemajočimi akrobacijami bodo vsekakor prišli na svoj račun, a kljub temu film ne pusti trajnega vtisa. Gre za nepretenciozen film in ostalino poceni akcijad iz sedemdesetih, nekakšen retro-film, kakršnega sta hotela posneti Tarantino in Rodriguez s svojim Grindhouse, razlika je le ta, da filma Death Race ni bilo potrebno umetno starati, da bi dobili enak občutek.
Matej Frece
Predavanje
Petek, 10. oktobra, ob 19. uri: potopisno predavanje: Zahodna Afrika. Uroš Žajdela je študent magistrskega študija etničnih odnosov, ki je prepotoval velik del Zahodne Afrike. Na popotovanju se je srečal s čudovito pokrajino, ki ga je navdušila z brezmejno lepoto, in z bolj ali manj prijaznimi domačini, ki so del tega nemirnega sveta, v katerem se srečujeta stari in novi način življenja. Predstavil nam bo animistična verovanja, običaje, tradicionalno glasbo in svoje dogodivščine.
Petek, 17. oktobra, ob 19. uri: odprtje razstave: Punk in novi val v Sloveniji Skupnostno delo
Nedelja, 12. oktobra, ob 10. uri: odprtje otroškega igrišča v Mestnem parku pri Dravi. Neformalno učenje
Vpisujemo še v naslednje tečaje in delavnice v novem šolskem letu: tečaj bas kitare - mentor Herman Gajser tečaj igranja na afriške djembe - mentor Boris Magdalenc literarna skupina - mentorica Kristina Kočan novinarska skupina - mentorica Polona Ambrožič elektro delavnica - mentor Daniel Krapša tečaj žongliranja - mentorji so žonglerji iz društva Povod tečaj znakovnega jezika gluhih- mentorica Marija Koser, tol-mačka znakovnega jezika tečaj španskega jezika - mentorica Mojca Petrovič likovne cidarije - mentorica Aleksandra Vidovič CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je od 1. junija odprt od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure.
GRUČASTO NASELJE OB REKI SORI
RESNICA (ZASTAR.)
BRANKO TAMŠE
AMERIŠKI INTERNETNI PONUDNIK
ZIMBABVEJSKI POLITIK (JOSHUA)
KOKOŠJI GLAS
OTOK V
ALEUTIH
LOJZE ABRAHAM
TRAVNIK OB VODI
MOČAN LESEN DROG (KRAS)
VZVIŠENA LIRSKA PESEM
SAMOGLASNIK
EDEN OD STRAŠEV, OČE
SL. SLIKAR (ALBERT)
ALFI NIPIČ
PETJE (STAR.)
ŠAHIST PIRC
JAP. POP SKUPINA
SMUČARKA (ANDREJA)
RIMSKO BAJESLOVNO PODZEMLJE
NAVADA, OBIČAJ
MOŠKI ENOSPOLNI CVET
LEV MENAŠE
DREVO NA JAVI
TROJNER
INNSBRUCK (STARO IME)
STOMATOLOG (ALOJZIJ)
PREBIVALEC NEKDANJEGA ELAMA
PTUJSKI PEVEC ŠANSONOV PUŽ
KOMAD JANA PLESTENJAKA
DOLGA D
IMAMOVO PODROČJE
STAR TIP CITROENA
ALBANSKA TISKOVNA AGENCIJA
Ugankarski slovarček: AVATANAK = otok v vzhodnem delu Aleutov; DELRON = ime južnoafriškega nogometaša Buckleya; INOMOST = staro ime za Innsbruck (po naše); LAREINE = japonska pop skupina v letih 1994 - 2006; RAZAMALA = drevo na otoku Javi, iz družine nepozabnikov; STAMINAT = moški enospolni cvet; TABENER = francoski kolesar (Raymond); VOSTOKOV = ruski jezikoslovec (Aleksander, 1781 - 1864).
■eûieiAi 'ois '^sueieAV 'i!we|3 '>po
'slepo^ 'e|ewezej '^s 'oujo>in 'ejjueuj 'eie ,_|0V 'isowoui '|«|oa 'vi '19 'leujweis Tod 'euns! 'ejs '9U!9je~| 'sosisoo 'wes 'uoj|9q 'eqoissAZ '>huao|9} '13 'A3'sqeey 'jem 'zijds :ouAejopoA :a>|uezu>| 3) Astjssy
Zanimivosti
Ženske ob plodnih dnevih govorijo z višjim glasom
Los Angeles, 7. oktobra (STA)
- Ob plodnih dnevih ženske govorijo z višjim glasom kot običajno, so pokazali rezultati raziskave, ki so jo na kalifornijski univerzi UCLA izvedli na 69 študentkah in sodelavkah. Višji glas po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ponavadi velja za bolj privlačnega.
Še posebej jasna je bila sprememba glasu v dveh dnevih pred ovulacijo, ki sta po navedbah raziskovalcev najplodnejša dneva mesečnega ciklusa.
Različne raziskave so doslej pokazale, da so ženske med plodnimi dnevi najprivlačnejše. Tako naj bi poleg višjega glasu med ovulacijo pridobile tudi nekoliko svetlejšo polt, nekateri deli telesa, kot so prsi, ušesa in prsti,
pa naj bi postali bolj simetrični, še navaja dpa.
Da se tako moškim kot ženskam ženski glas v njihovih plodnih dnevih zdi nekako lepši, je pred tem pokazala že raziskava znanstvenikov na državni univerzi v zvezni državi New York, ob čemer pa za to niso poznali vzroka. Zadnjo v vrsti raziskav raziskovalci tako vidijo kot dokaz za to, da višino glasu spremeni prav ovulacija.
Poslovno uspešni hitreje tečejo maraton
Frankfurt, 7. oktobra (STA) -
Kdor je v svojem poklicu uspešen, se tudi pri teku maratona bolje odreže, je pokazala raziskava, ki so jo pred maratonom, ki bo 26. oktobra potekal v Frankfurtu, med prijavljenimi izvedli njegovi organizatorji, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Anketa, v katero je bilo vključenih 3906 maratoncev, je razkrila soodvisnost medposlovno kariero in osebnim najboljšim časom klasične maratonske razdalje 42.195 kilometrov. Udeleženci, ki na leto zaslužijo več kot 500.000 evrov, so se namreč izkazali z najboljšimi časi. Povprečna razlika v najboljših časih med tistimi z najnižjimi in tistimi z največjimi zaslužki pa znaša okoli 16 minut.
Med vprašanimi je poleg tega 35 odstotkov zaposlenih na vodilnih položajih, medtem ko nezaposleni predstavljajo le 0,7-odstotni delež tekačev na dolge proge, še poroča dpa.
Izrael z novo javno podobo
Tel Aviv, 7. oktobra (STA) - Izrael je najel britansko podjetje , ki se ukvarja z odnosi z javnostmi, da bi za državo izdelal novo podobo, ki jo
natopredstavili svetovnemu trgu. Kot je za izraelski dnevnik Haaretzpovedal vodja projekta, naj bi bila namreč doslej edina "blagovna znamka" Izraela bližnjevzhodni konflikt.
"Celo tiste, ki priznavajo, da ima Izrael prav, država ne privlači, saj jo vidijo kot vir slabih novic. Zaključek je, da je za Izrael bolj pomembno, da je privlačen kot pa, da ima prav," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva Ido Aharoni, ki je zadolžen za projekt.
Kot je v ponedeljek še poročal Haaretz, je ustanoviteljica britanskega podjetja Acanchi, Fiona Gilmore, minuli teden že potovala po Izraelu. To naj bi ji pomagalo pri izdelavi nove podobe države, ki naj prekinila z arabsko-izraelskim konfliktom in se osredotočila na znanstvene in kulturne dosežke Izraela. Podjetje je podobne projekte že izpeljalo v Libanonu in na Severnem Irskem.
RADIOPTUJ
89,8 °98,2 ° 104,3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) SOBOTA, 11. oktober:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje). NEDELJA, 12. oktoberer: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljud-
skimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val). PONEDELJEK, 13. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40
Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val). TOREK, 14. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj).
SREDA, 15. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Ju-kič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). ČETRTEK, 16. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00
Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). PETEK, 17. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje -anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Blizu vam bodo skrita znanja. Soočite se s tistim, kar vam je bilo v preteklosti ovira in naredite določeno analizo prihodnosti. Nekdo vam bo poklonil knjigo z ezoteričnimi nauki in skozi to zrklo boste dojeli sebe v drugi luči. Na delovnem mestu bodite ambiciozni.
Sn BIK
Imeli boste veliko obveznosti in spoznavali boste ljudi, ki vas bodo osrečevali. Najbolj pomembna in nenazadnje tudi izstopajoča bo ljubezen. Vaša čustva bodo romantična in polna strasti. Odločite se in naredite sintezo, kajti tako boste ugotovili, kaj vam je blizu.
DVOJČKA
Življenje vam bo v osnovi namenilo nekaj prijetnosti. Tako uvidite pozitivnosti in naredite določene premike naprej. Še vedno bodo daleč v ospredju delo in delovne obveznosti. Toda prav nič ne bo izstopala ljubezen, kajti čas je ugoden, da jo izpo-veste. Srečen dan: ponedeljek.
RAK
Doživeli boste kreativen preobrat. Zazdelo se vam bo, da ste kot v pravljici in počasi po majhnih korakih boste tudi napredovali. Odločno boste šli naprej po zastavljeni poti in se odločili, kaj vam je blizu. Umetniške dejavnosti vas bodo vabile in osrečile.
LEV
■Jj Pričakovati je priložnosti, ki bodo v celoti vezane na dom. Vsekakor bo obdobje primerno za določeno prenovo in spremembe. Slednje naj bodo postopoma, počasi se daleč pride. Služba vam bo zgolj rutina, ustvarjalne urice boste imeli doma. Obiskal vas bo prijatelj iz mladosti.
DEVICA
Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč. Obdobje cvetočih financ je preteklost, toda dobra naložba bo obrodila sadove. Poglobili se boste v svet pisane besede, radi boste brali in se izobraževali. Svoje znanje na svoj način oplemenitite. V ljubezni bo napredek postopoma.
TEHTNICA
Preteklost vam bo močan vir navdiha. Vsekakor morate narediti določeno analizo In se odločiti, kdo potrebuje vašo pomoč. Odgovorno se lotite zastavljenih nalog in preteklost je pač neizbrisno znamenje. Finančno bo nekoliko bolj vihravo obdobje, sreča v ljubezni.
ŠKORPIJON
Pred vami je teden, ko boste dokazali svojo moč in znanje. Školjka modrosti se bo v vašem primeru odprla in pokazala, kaj skriva v sebi. Zelo prijetne in zvedave energije vas bodo pričakovale v ljubezni. Za samske bo veljajo, da bo na delu Amorjeva puščica.
STRELEC
Čeprav boste želeli hiteti in se vam bo navidezno mudilo, bo življenje tisto, ki vas bo umirilo. Naravna terapija sproščanja je, da se odpravite v naravo in opazujete barve narave. Teden je namenjen počitku, odpravite se lahko v savno ali na masažo. Pogovori bodo magična rešitev.
KOZOROG
Odprle se vam bodo številne ugodne priložnosti. Rešitve, ki vam bodo v pomoč, boste preprosto stresali iz rokava. Ugodnosti vas čakajo v neki večji skupini ljudi in najti morate notranjo moč, da lahko napredujete. Ljubezenska sreča je namenjena januarskim Kozorogom.
VODNAR
Končno boste zadihali s polnimi pljuči in prihaja paleta ugodnosti. Čas je namenjen temu, da naredite določeno prenovo, ki je vezana v pogledu službe. Zdi se, da prihaja vaših sedem minut in morate jih izkoristiti v popolnem sijaju. Zvezde sreče vas bodo obdajale v ljubezni.
RIBI
Morje strasti bo valovilo in pričakovati je pomembne premike na bolje. Okrepila sevam bosta Intuicija in notranje dojemanje. Uskladili boste principe energije in zaupali v lastno srečo. Spoznali boste, da morate na določene stvari pogledati z drugega zornega kota.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
KOMAD, DEL
Haloze, Podravje • LAS za Haloze in Podravje izbrali projekte
V Halozah velik, v Podravju manjši interes
Nedavno so lokalne agencijske skupine (LAS), ki so bile v Sloveniji ustanovljene v okviru Programa razvoja podeželja, končno dočakale sklep o višini sofinanciranja razvojnih projektov iz naslova Leader program za letošnje leto. Trenutno sicer v naši državi deluje 14 tovrstnih LAS, pričakuje pa se, da ji bo skupno aktiviranih 31.
Dodeljena sredstva Lokalnim agencijskim skupinam so, vsaj na našem območju, precej nizka v primerjavi z vrednostmi prijavljenih razvojnih projektov. Odločilni kriterij za dodelitev sredstev, ki so namenjena sofinanciranju projektov, je očitno število oz. gostota prebivalstva na določenem območju, sicer pa se upošteva še geografska velikost ozemlja ter deloma (celo) indeks ogroženosti. Zakaj tako čudna postavitev kriterijev, ne zna pojasniti nihče od posameznih akterjev, žalostno pa je, da po takem sistemu spet največ denarja dobivajo tista območja, ki so bolj razvita, čeprav naj bi bil ta denar namenjen razvoju (manj razvitega) podeželja. Tako je, recimo, LAS iz okolice slovenskega glavnega mesta prejel trikrat toliko denarja za razvojne projekte kakor LAS Haloze. Z načinom financiranja po sistemu, kjer indeks ogroženosti prinaša le 10 odstotkov sofinancerskih sredstev, seveda v LAS Haloze niso zadovoljni, saj bodo, če se bo ta sistem obdržal, morali spremeniti določene cilje, ki so si jih zastavili do leta 2013. S tako nizkim sofinanciranjem namreč niti približno ne morejo realizirati nekaterih večjih (zastavljenih) projektov oz. ciljev v naslednjih štirih letih.
Za LAS Haloze 71.175 evrov
Kakorkoli že, v LAS Haloze so bili s prijavo uspešni; dosežke pa so predstavili na ponedeljkovi novinarski konferenci. Najprej sta Sonja Golc v imenu upravljavca LAS (PRJ Halo) in Darinka Ratajc kot predsednica organa odločanja predstavili namen, cilje, strategijo in sestavo ter status LAS Haloze, nato pa je Ratajčeva povedala, da so bili nad odzivom iz okolja prijetno presenečeni: »Čeprav je bil rok za
Kako bodo denar iz naslova Leader programa razdelili med izbrane projekte, sta pojasnili Sonja Golc v imenu upravljavca LAS, in Darinka Ratajc kot predsednica organa odločanja LAS. Sicer pa je bilo skupno mnenje obeh, da je dodeljenega denarja za vse projekte veliko veliko premalo in da bi bilo potrebno spremeniti kriterije dodeljevanja denarja, ki zdaj temeljijo na gostoti oz. številu prebivalcev, namesto na indeksu ogroženosti.
Kako bodo razdelili denar med projekte v podravskem območju LAS, kjer je slednji oblikovan kot društvo z naslovom Bogastvo podeželja ob Dravi in Slovenskih goricah, je povedala strokovna sodelavka Mojca Metličar.
prijavo izjemno kratek, trajal je le nekaj dni, smo prejeli kar 24 popolnih vlog, od katerih je nato eden izmed nosilcev projektne vloge sam odstopil, skupna vrednost vseh 23 prijavljenih projektov pa je znašala 190.000 evrov. To je glede na odobrena sredstva trikrat premalo, saj smo z odločbo prejeli za letošnje leto le 71.175 evrov. Moram pa povedati, da so projektne vloge prišle iz prav vseh občin v Halozah, iz nekaterih občin celo več vlog, nosilci pa so bili različni; bodisi društva, občine ali podjetja. Na seji konec septembra smo v skladu z metodologijo izbora izbrali projekte za sofinanciranje v letošnjem letu in teh projektov je devet; sofinancirani pa bodo z različnim odstotkom.« Jernej Golc je nato podrobneje predstavil analizo vseh prijavljenih projektih vlog, iz katere je razvidno, da so največ projektov prijavila društva (10), nekaj manj pa občine (8), sicer pa je bilo daleč največ vlog (kar 9) poslanih iz občine Cirkulane, ki ji sledita občini Videm in Podlehnik (vsaka s po štirimi
vlogami). Daleč najvišjo ocenjeno finančno vrednost so skupno dosegli štirje projekti iz Podlehnika (slabih 140.000 evrov).
In katere projekte bo sofinancirala LAS Haloze?
100 % financiranja bosta deležna dva manjša projekta (razen DDV, ki ni upravičen strošek), to pa sta projekta Marti-novanje v Halozah, katerega nosilec je Halo Edil Ing LPC Haloze, ter projekt Vzpostavitev centra za vaščane, ki ga je pripravila občina Videm, gre pa za ureditev Petrove domačije v Šturmovcih. Prvi projekt bo financiran z 9.000, drugi pa z dobrimi 2.000 evri. Najvišjo vsoto sofinanciranja bo prejel projekt Etnološka dediščina Haloz, ki ga je prijavilo podjetje Albin Promotion, d. o. o.; za ureditev zbirke v prostorih TVI naj bi prejelo 19.000 evrov sofinanciranja, kar predstavlja približno 40 % ocenjene vrednosti projekta (ta znaša dobrih 58.000 evrov). 14.800
evrov sofinancerskega deleža bo deležen videmski projekt Multipoint spletna rešitev za izboljšanje informiranosti prebivalstva občine, kar pomeni skoraj 100 % pokrivanje stroškov projekta, ki je ocenjen na 15.000 evrov. Z 80 % odstotki ali s sedem tisoč evri bo sofinanciran 10.500 evrov vreden projekt podlehniškega turističnega društva z naslovom Šege in navade v Halozah, nadalje bo dobrih 1.500 evrov ali približno 40 % vrednosti projekta, ocenjenega na slabih 4.000 evrov, za 19. ocenjevanje vin na Ptuju prejelo Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze, občina Žetale bo za ureditev spominskega obeležja na pokopališču deležna slabih 12.000 evrov, kar predstavlja približno 40 % vrednosti tega projekta, ocenjenega na nekaj manj kot 64.000 evrov, občina Zavrč bo za opremo dvorane prejela 5200 evrov, kar pomeni slabih 50 % vrednosti prijave, ki je ocenjena na slabih 12.000 evrov, občini Go-rišnica pa bo pripadlo 1000 evrov sofinanciranja (8 %) za projekt izdelave promocijskega materiala za Dominkovo domačijo, ki naj bi bil sicer vreden 14.700 evrov.
Cifre in izbor projektov sicer še niso dokončni, saj bo zadnjo besedo reklo pristojno ministrstvo po pregledu nabora projektov in sofinancerskih deležev, vendar pa bistvenih sprememb ni pričakovati. Izbrani projekti se morajo izvesti najkasneje v enem letu, lahko pa tudi že tečejo, saj je datum fakture za nazaj omejen z avgustom letos.
V Podravje in Slovenske gorice 79.778 evrov
V podravski LAS, ki je bila ustanovljena lani novembra, organizirana pa je kot društvo z imenom Bogastvo podeželja ob Dravi in Slovenskih goricah, vodi ga Vladimir Korošec, tako velikega nabora projektov kot v Halozah sploh niso imeli. Po odločbi oz. sklepu so iz naslova Leader prejeli za sofinanciranje projektov 79.778 evrov, na javni poziv pa je vsega skupaj prišlo le sedem vlog v skupni ocenjeni vrednosti 268.266 evrov. Izločanja projektnih vlog tako ni bilo, predvideno sofinanciranje pa je prav tako različno. »Nosilec projekta S kolesi ob Dravi in po Sloven-
skih goricah je kar naš LAS oz. društvo, projekt je ocenjen na 106.000 evrov, višina sofinanciranja pa naj bi znašala okoli 30.000 evrov. Drugi projekt je prijavila občina Destrnik in ga poimenovala Od trte do vina nekoč in danes. Projekt pokriva pet občin, ocenjen je na dobrih 65.500 evrov, delež našega sofinanciranja pa naj bi znašal 25.000 evrov. Občin Markovci se je prijavila s projektom ureditve vaških središč, ki je ocenjen na vrednost 36.000 evrov, naš sofinancer-ski delež pa znaša 6.000 evrov. Mestna občina Ptuj je prijavila projekt postavitev napisnih tabel v PMČ Grajena, vrednost tega projekta je 24.400 evrov, delež našega sofinanciranja pa znaša 8.100 evrov. ŠC Ptuj je prijavil projekt priprave po-grinjkov in aranžmajev, ki ima vrednost 12.840 evrov, delež sofinanciranja z naše strani pa naj bi bil 3.600 evrov. LEA (lokalna energetska agentu-ra) se je prijavila s projektom študije izrabe obnovljivih virov energije, ki je ocenjena na dobrih 12.000 evrov, delež sofinanciranja pa naj bi bil polovičen, torej 5.600 evrov. 5.000 evrov sofinancesrkega deleža pa smo namenili projektu ŠC Ptuj, biotehniške šole, z naslovom Biotehnika me veseli, ki je sicer ocenjen na slabih 11.000 evrov,« je o projektih in njihovem sofinanciranju iz Leader programa povedala strokovna sodelavka v društvu Mojca Me-tličar ter ob tem še dodala, da so nosilci projektov seznanjeni z dejstvom, da morajo vsaj polovico ali več potrebnega denarja zagotavljati iz drugih virov in ne iz programa Leader. Zakaj je bil odziv v primerjavi s Halozami tako nizek, pa ni vedela pojasniti, menila pa je, da je na to gotovo vplivalo katastrofalno avgustovsko neurje, katerega posledice bodo občine in posamezniki sanirali še precej časa.
SM
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________.
NAROČI LNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta: _
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj do». Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
HIŠA DARIL
• • •
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 €
v fediDARIL prejmeta:
v
Janko Skledar,	
Kočice 69, 2287 Zetale	
Ivanka Šilak,	
Nova vas 24,2281 Markovci	
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
Foto: SM
SM
Mali oglasi
STORITVE
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279 187, Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
VSE IZ INOXA: cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, okovje, ograje po načrtu, dobite v trgovini Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26.
Z BIOENERGIJO, radistezijo s svetlobo in angeli do vrhunskega počutja in zdravja. Za tiste, ki hočejo nekaj več. Pogled v prihodnost. Nahajali se bomo v Gorišnici 54 a v Baru LESAR v soboto, 11. 10. 2008, od 11. ure dalje. Vrelec sreče, d. n. o., (Marjeta Levanič) Krimska 10, Ljubljana. Naročite se na tel. 041 335 493.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Ploj Janez, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi). PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
PRODAM mošt mešano (sauvignon, laški rizling, šipon). Trgatev bo 18. oktobra. Cena po dogovoru. Telefon 031 733 157 (po 16. uri).
PRODAM bukova drva - cepljena polena, dolžine 33 cm, za štedilnik. Cena za 3 m3 je 210 evra, z dostavo na dom. Telefon 041 620 853.
V	NAJEM vzamem njive. Tel. 041 315 392.
NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, pred nesnostjo. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
UGODNO PRODAM kotel za žganje-kuho, 100 l, avtoprikolico, 700 kg, A-test, škropilnico za traktor 120 l, alfa inox 120 l, šivalni stroj Višnja. Telefon 051 452 995.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91, možna dostava.
PRODAM drobilec za mletje klasja in zrnja na traktorski pogon, elekt. enofazni stroj za silažo - enofazni, mikser za peso, brez elektro motorja. Tel. 719 24 48.
UGODNO prodam krmni krompir in za ozimnico, rdečega in belega. Tel. 031 256 094.
KUPIM traktor IMT, Urosos, Zetor in vso kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 679 937.
PRODAM odojke. Tel. 051 340 520.
TRAKTOR Fergusaon Maser 58 KM, starejši, registriran, v odličnem stanju, ugodno prodam, tel. 041 245 054.
PRODAJAMO grozdje, mošt ter vino. Tel. 041 398 979.
ODKUPUJEMO suhe bučnice. Tel. 740 8 2 22.
PRODAM traktorsko brano z drobilnikom grud. Telefon 031 733 157 (po 16. uri).
PRODAM dva prašiča, 130 in 160 kg. Tel. 051 337 676.
PRODAM brejo kravo. Tel. 070 842 716.
PRODAM bikce in teličke, stare od enega do štirih tednov, kupim svežo koruzo v zrnju, kupim ali najamem večjo njivo v Podlehniku ali Žetalah. Tel 031 406 235.
JABOLKA ZA OZIMNICO po 20 centrov za kilogram v Trnovski vasi, lastno obiranje. Tel. 041 285 422.
PRODAM dva vinska soda 150 in 200 l. Tel. 787 73 11.
PRODAM odojke, Stojncih. Tel. 766 68 31.
V	NJEM vzamem njive na območju Ptuja in Hajdine. Tel. 041 521 863.
PRODAMO odojke, Stojnci 130. Tel. 766 90 01.
PRODAM koruzo v Vitomarcih. Tel. 031 383 356.
KORUZO v storžih prodam, možnost dostave. Tel. 031 458 702.
PRODAM grozdje zeleni silvanec in šipon ter koruzo z njive. Tel. 041 280 477.
DOM-STANOVANJE
ODDAM enosobno stanovanje v centru mesta. Tel. 041 272 807, po 14. uri.
NEPREMIČNINE
NA LEPI razgledni legi v Zamušanih prodam vinograd, možnost vikenda. Cena 5300 €. Tel. 041 245 054.
PRODAM starejšo zidanico, vinograd in nekaj zemlje v okolici Podlehnika. Tel. 051 220 012, zvečer.
DELO
RAZNO
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
TV
fsiSwMjpi iîfflofpgfflife ItailsTjmiö
SPORED ODDAJ
PETEK 10.10.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 11.10.
8.00 Oddaja Občine Markovci 9.00 Oddaje iz preteklosti - Markovci 10.30 Sedmo platno 11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 12.00 VIDE0 TOP 10 odd. 13.00 SUPER HITI odd. 14.00 SIP lestvica -odd. 17.00 Oddaje iz preteklosti - Markovci 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja Občine Markovci
NEDELJA 12.10.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Oddaja Občine Hajdina 10.00 Oddaje Iz preteklosti - Dornava 11.00 Oddaja Občine Videm 13.00 Oddaja Občine Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja Občine Destrnik 18.15 Oddaje iz preteklosti - Dornava
PONEDELJEK 13.10.
8.00 Oddaja Občine Videm 9.15 Oddaje iz preteklosti - Markovci 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Oddaja Občine Videm 20.00 Oddaja Občine Markovci
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajcnova 1, Ptuj {ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 1 0
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odpjafija
Prireditvenik
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMER0 UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
fllMiliüMJiHiWIlfiP
C 02/2280110
Razlagova 24, Maribor
TAKOJ ZAPOSLIM več gradbenih delavcev za 8-urni delovni čas. Gradbeništvo Alojz Bezjak, s. p., Mala vas 34, Gorišnica, tel. 041 669 323.
IŠČEMO POMOČ iz okolice Ptujske Gore pri čiščenju apartmajev ter za urejanje okolice. Nadia Elhefian Galun, s. p., Stogovci 42, 2323 Ptujska Gora. Telefon 041 547 116.
ZAPOSLIMO frizerko-frizerja z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj. Frizerstvo Brigita, s. p., Osojnikova cesta 3, Ptuj, telefon 776 45 61.
#
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
KREDITI
-	za vse zaposlene in upokojence
-	tudi za prihodke nižje od 400 EUR -obremenitev prihodka tudi do 50 %
- poplačila manj ugodnih starih kreditov
-	brezplačno finančno svetovanje
SVETOVANJE na 051 804 324
WOVATtVA Utwu Pnpsfei* i £ PtAaj Jiu !fl» 2250 PTUJ
PRODAM novo masivno mizo in dve klopi, sadike limone in mandarine. Telefon 041 419 433.
PRODAM ladijski pod debelin 12, 16 in 20 mm, bruna ter ostali gradbeni les, možna dostava. Tel. 041 331 831.
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
UGODNO prodamo les za ostrešje, deske, opaže, letve ter bruno z dostavo. Tel. 041 642 055.
SITUIRAN MOŠKI, star 50 let, išče žensko, lahko je tudi mamica, za trajno zvezo. Naslov in telefonska na uredništvu.
PRODAM nemške ovčarje, stare 8 tednov. Tel. 041 962 590.
PRODAM late, deske, ladijski pod bruna in drva. Telefon 041 833 781.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU NOTRANJA SLIKOPLESKARSKA DELA MONTAŽA KNAUF, ARMSTRONG
Miran Puc s.p. Zagorje 20 258 Sveti Tomaž
GSM 041 332 616 / 'miiena.munda@siol.net
RADIOPTUJ
«a
www.radio-ptuj.si
Petek, 10. oktober
10.00
13.00
19.00
19.30
20.00
20.00
Ptuj, na grajskem dvorišču, Trgatev 2008, na grajskem dvorišču in v mestnem vinogradu na Ptuju
Ormož, dvorišče Doma starejših občanov, 7. tradicionalna prireditev Pozdrav jeseni
Ptuj, CID, potopisno predavanje Zahodna Afrika, predaval bo Uroš Žajdela, ki je prepotoval velik del Zahodne Afrike Maribor, SNG, balet, premiera Madame Butterfly, VelDvo, za abonma Opera in balet premiera in izven Ptuj, Slavnostna dvorana ptujskega gradu, koncertni cikel Arsa-na 2008/09, 1. koncert All Capone Štrajh trio z gosti Maribor, Narodni dom, humanitarni koncert, Ko je nebo previsoko in zemlja pretrda, koncert organizira Rotary klub Maribor Grad za mlade iz Srebrenice
Ptuj, gostišče Lužnik, na ogled je razstava del Antona Šomna člana likovne sekcije DU Ptuj in likovne sekcije dr. Štefke Cobelj Ptuj, razstavlja oljne slike na platno, krajine in cvetje, razstava je na ogled do konca meseca oktobra
Ptuj, CID, razstava društva Humanitas iz Ljubljane pod naslovom Kdo je naredil majico? Pot od bombaža do tekstila Ptuj, CID, vpisi v naslednje tečaje in delavnice v novem šolskem letu, tečaj kitare, tečaj bas kitare, tečaj bobnanja, tečaj igranja na afriške djembe, igranje v glasbenih skupinah, literarna skupina, tečaj orientalskega plesa - začetna in nadaljevalna skupina
Sobota, 11. oktober
10.00 Draženci, pri ribniku, ribiško tekmovanje v dvojicah s plovcem
ob 10. prazniku občine Hajdina, organizira Ribiško društvo žejne ribice Draženci
10.00 Ptuj, Narodni dom, KUD Musica Ptuj vabi pevke in pevce, stare od 6 do 10 let, da se pridružijo novo nastalemu Otroškemu zboru Musica, otroci se bodo skozi igro in gibanje spoznavali z ritmi in melodijami otroških zborovskih pesmi 18.00 Sveta Trojica, dvorana, srečanje gasilskih pevskih zborov iz vse Slovenije
19.00 Videm, cerkev Sv. Janža v Vidmu pri Ptuju, koncert zborovske glasbe Komornega zbora Musica pod naslovom If Ye Love me, pod vodstvom Roberta Feguša 20.00 Maribor, Narodni dom, Jamski človek, VelDvo, za izven
Nedelja, 12. oktober
10.00
14.00
Juršinci, Društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci
vabi na 16. prireditev Zahvala jeseni
Ljutomer, hipodrom, letošnja zadnja kasaška dirka
Ponedeljek, 13. oktober
19.30
Maribor, SNG, balet, Madame Butterfly, VelDvo, za abonma opera in balet in izven
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: 19. Pikin
festival v Velenju, veliko zabave in smeha za najmlajše.
Kino Ptuj
Petek, 10. oktober, ob 19.00 in 21.10 Mamma mia! - romantični muzikal. Sobota, 11. in nedelja, 12. oktober, ob 17.00 Wall-e (sinhronizirano v
slovenščino) - animirani zaf. pustolovščina. Ob 19.00 in 21.10 Mamma mia! - romantični muzikal.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
Štajerski
TEDNIK
DO ČKTRTKA ZJUTRAJ DO 8. URI DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 8. UR
www.toyota.si
Toyota Yaris s klimo že za 10.400 evrov.
Velikimali Toyota Yaris lahko zardeva le od pohval. Prvo si zasluži za privlačen videz. Drugo za neverjetno prostorno notranjost. Ne smemo pa pozabiti tudi na izjemno varnost in dovršeno tehnologijo. Preverite komplimente v najbližjem salonu Toyota,
www.ah-furman.si
kjer vas čaka ugodna finančna ponudba - Pol plačate zdaj, pol po vaši izbiri. Brez obresti. Pošlji SMS s ključno besedo TOYOTA na 3131 in zapelji se na testno vožnjo.
TODAY TOMORROW TOYOTA
AH Furman
Rogaška c. 13, Ptuj, tel.: 02 788 54 77
KMETIJSTVO
PRODAM zemljišče na hribu, primerno za vikend, sadovnjak in majhen vinograd ter nekaj gozda. Telefon 051 453 089.
PODARIM psičko, nemško ovčarko, je sterilizirana, zelo prikupna, primerna za sprehode. Telefon 031 222 569.
KUPIM traktor in kiper prikolico za manjšo kmetijo. Tel. 041 358 960.
Želite postati poklicni vojak ali pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske?
Želite prostovoljno služiti vojaški rok v vojašnicah v Novem mestu ali Bohinjski Beli od 17. novembra 2008 do 6. marca 2009? Ste dijak ali študent in vas zanima poklicno delo v Slovenski vojski ali pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske? Vabimo vas, da postanete štipendist
Ministrstva za obrambo.
Informacije dobite v Izpostavi za obrambo Ptuj, pisarnah v Lenartu in Ormožu, ter brezplačni telefonski številki: 08013 22.
SLOVENSKA VOJSKA V službi domovine.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO
^sjz^ Avte
so PMckLavž C. o.
ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.mikiavz@emaii.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA c	OPR.	BARVA
AUDI TT 1.8 COUPE	2002	15.300,-	AVT.KLIMA	BELA
BMW 525 D	2005	24.400,-	AVT.KLIMA	KOV. SIVA
DAEWOO CHAIRMAN E 32 A	1999	3.300,	AVT.KLIMA	ČRNA
CHEVROLET TACUMA 1.616V SX	2005	7.350,-	KLIMA	K.SIV0-M0DRA
HYUNDAI SANTA FE 2.2CRDI4WD	2006	23.980,	AVT.KLIMA	KOV. ČRNA
MINI ONE 1.6	2003	9.550,	AVT.KLIMA	KOV. MODRA
OPEL VECTRA 2.0 DT116 V KARAV.	2001	5.980,	AVT.KLIMA	MODRA
RENAULT TWING01.2	2003	5.150,	KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT ESPACE 2.2 DCI	2005	13.300,-	AVT.KLIMA	KOV. ZLATA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI	2005	8.790,	AVT.KLIMA	MODRA
ROVEFt STREETWISE 20 D	2005	8.300,	KLIMA	KOV. SREBRNA
ŠKODA OCT. 1.9 TDIUMUZ.ELEGAN.	2004	9.500,-	AVT.KLIMA	KOV. SIVA
VW GOLF 1.9 TDI PLUS	2005	13.200,	KLIMA	KOV. ČRNA
VW POL01.9 SDI KARAVAN	2001	4.600,-	KLIMA	SREBRNA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2004	11.480,	AVT.KLIMA	KOV. SREBRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
ODKUPUJEMO OD TOČE POŠKODOVANA VOZILA, ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE!
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK CENA«, OPREMA BARVA
AUDI AG 1.8T 19	98 5.900,-	AVT.KUMA	BELA
BMW SERIJA 7:740 IL 20	01 11.790,-	KUPLJEN V SLO	KOV. T. MODRA
CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD 20	03 10.990,-	KUMA	SIVA
CITRDEN C31.4 HDI EXLUSIVE 20	06 9.900,-	AVT.KUMA	KOV. CRNA
CITROEN XANT1A 2.016VISX 19	08 2.490,	KUMA	KOV. T. ZELENA
MERC. COUPE CL 500 BENCIN+LPG PLIN 20	00 19.990,-	AVT.KUMA	KOV. D. RDEČA
FORD FOCUS 1.8 TDCI 20	03 7.490,	KUMA	SIVA
OPEL ASTRA KARAVAN 2.0 20	01 5.890,-	KUMA	BELA
RENAULT MEGANE SCENIC 1.6 19	99 3.590,-	TONIR. STEKLA	KOV. T. SIVA
SEAT ALTEA 1.91 20	06 14.990,-	AVT.KUMA	SIVA
SKODA FADIA 1.2 20	05 6.990,-	KUMA	KOV. SREBRNA
VW PASSAT 1.9 TDI 20	01 8.590,-	KUMA	KOV. T. MODRA
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI COMF. 20	06 15.990,-	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
VW POL01.2 20	08 5.900,-	KARAMBOURAN CRNA	
ojan Arnuš, s.p. i vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik		Cenü.	Oprema	Barva
RENAULT TWING01,2	2003	5.300,00	PRVA REG. 2004	KOV. M. SIVA
RENAULT ESPACE 2,2 DCI PRIVILEGE	2005	12.790,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
TOYOTA SEDAN COROLLA 1,4 WT-I TERRA	2002	8.300,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
ŠKODA OCTAVIA 1,9 TDI ELEG.	2002	7.120,00	PRVI LAST.	BELA
CITROEN C8 2,2 HDI SX	2005	12.350,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
AUDI A41,9 TDI LIMUZINA	2004	14.800,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE SCENIC 1,616V RXE	2000	5.400,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
TOYOTA RAV 4 2,0 D-4D	2002	13.590,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
VOLKSWAGEN POL01,416V	2005	8.360,00	KLIMA	KOV. RDEČA
OPEL VECTHA 2,0 DTI KOMBI	2001	5.400,00	KLIMA	BELA
TOYOTA COROLLA 1,6 WÏ1	2003	9.290,00	PRVA REG. 2004	KOV. SREBRNA
RENAULT LIMUZINA LAGUNA 1,816V RXE	1999	3.490,00	SERV. KNJIGA	KOV. ZLATA
AUDI KARAV. A4 2,5 TDI AVT. TIPTR0NIC	1999	7.120,00	SERV. KNJIGA	KOV. T. MODRA
AUDI A41,6	1998	4.890,00	AVT. KLIMA	KOV. ZELENA
PEUGEOT 1061,01	2000	3.140,00	AIR BAG	KOV. SREBRNA
RENAULT VEL SATIS 2,2 DCI EXR	2003	10.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
MERCEDES C COUPE 200 EVOLUTION	2001	11.990,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CITROEN C5 BREAK SX 2,0 HDI	2006	12.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
PEUGEOT PARTNER1,616V	2003	7.890,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1,416V CLUB	1998	2.900,00	SERV0 VOLAN	KOV. SREBRNA
OPEL LIMUZINA 1,416V CLUB	2000	2.900,00	SERV0 VOLAN	KOV. B. RDEČA
OPEL ASTRA 1,7 DTI KOMBI	2000	4.740,00	KLIMA	RDEČA
FORD ESC0RT1,616V	1998	1.790,00	KLIMA	BELA
FORD M0NDE01,8 LIMUZ.	1999	1.590,00	KLIMA	KOV. ZELENA
Na zalogi tudi vozila poškodovana od toče po ugodnih cenah
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
OSOJNIKOVA 9, PTUJ WWW.ZS-ISKRICA.SI 041 255 653 031 222 131
•ZAOTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŽE
JUER0Í H Zfl/EC ERMAI^ dJ
tr
IMA VAŠ OTROK UČNE TEŽAVE? JE NEMIREN, HIPERAKTIVEN? STE ZASKRBLJENI ZARADI OTROKOVIH TEŽAV? VABLJENI V ISKRICO, ZASEBNO SVETOVALNICO ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE.
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Letnik Cena Oprema Barva
Znamka
PEUGEOT 2061.4 RENAULT LAGUNA 1.6 VOLKSWAGEN POLO 1.2 TWINGOU AUDIA3 VW POLO 1.2 PEUGEOT 3071.61 VW PASSAT 1.9 TDILIMOZINA VW PASSAT 1.9 TDIKARAVAN RENAULT SCENIC 1,5 DCI VW GOLF 1.9TDI MERCEDES-BENZ C200CDI AUDIA4KARAVAN RENAULT LAGUNA 1,9 DQ PEUGEOT 3071.6 HDI RENAULT TRAFIC 1.9 DCI FORDC-MAX AUDI A41.9 TDI CITROEN XSARA PICASO 1,6 VW PASSAT 1.9 TDI 4X4 RENAULT ESPACE 2.2 DCI AUDI A3 2,0 TDI RENAULT LAGUNA 1.9 DCI RENAULT MEGAN SCENIC 1.9 DCI VW PASSAT 1.9 V0LKSWAG1 AUDI A3 2,0, AUDI A4 BMW 320D
VOLKSWAGEN POLO 1.2
2003 2001 2002 2000 2000 2002 2001 2001
2004
2005 2002
2001 11.000 9.300 6.800
AVT.KUMA5VMT
KLIMA
KLIMA
KUMA5VRAT
KUMA5VRAT
KLIMA 5 VRAT
KLIMA
AVT.KLIMA
AVT.KLIMA
KLIMA
KLIMA
KLIMA
AVT.KUMA5VIIAT KLIMA
KLIMA, 9 SEDEŽEV
KLIMA,
AVT.KLIMA
KLIMA
KLIMA
KLIMA
AVT.KLIMA
KLIMA
KLIMA
KUMA5VRAT KLIMA
KLIMA ALU PLATIŠČA
AVT.KLIMA
KLIMA
KLIMA5VRAT
KOV, MODRA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. RUMENA KOV, MODRA KOV. SREBRNA KOV, ZELENA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV.ČRNA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA KOV,ČRNA KOV. SIVA BELA BELA
KOV. SREBRNA RDEČA KOV, MODRA KOV. SREBRNA KOV. SIVA KOV.ČRNA KOV, SIVA KOV. ČRNA KOV, SIVA KOV. ČRNA KOV.ČRNA KOV. ČRNA KOV, RDEČA RDEČA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
Šiviljstvo
mm
Irena Brezar s.p.
Panonska ul. 5,2250 Ptuj, tel. št.: 02/ 771 86 40 ali GSM: 031 623 061
KRAJŠANJE HLAČ IN OSTALE KONFEKCIJE, OŽANJE, MENJAVA ZADRG, ŠIVAMO ZA NOSEČNICE IN MOČNEJŠE POSTAVE ŠIVANJE ZAVES, PRTOV IN DRUGE ŠIVIUSKE STORITVE.
SEL MONT d.o.o., Sp. Hajdina 26,2250 Ptuj tel./faks: 788 55 70, GSM: 040141 262
prodaja vozil prodaja avtoplaščev rent a car uvoz vozil
TIP VOZILA	LETNIK	CENAeur	BARVA
AUDI A31.9 TDI	2002	7.900,00	KOV. ČRNA
AUDI A8 3,7 QUATTR0 Fl STEPTRONIC	2003	21.800,00	KOV. SIVA
AUDI CABRIOLET 1.8 TDUATTRO	2004	21.400,00	KOV. T. MODRA
MERCEDES RAZ. A160 CDI	2006	13.990,00	KOV. ČRNA
MERCEDES RAZ.E 220 CDIAUT. NÄVI.	2004	15.200,00	KOV. ČRNA
RENAULTTWINGO 1,2	1999	1.050,00	SV. MODRA
SEAT ALHAMBRA 1,9 TDI REFERENCE	2005	14.490,00	KOV. SREBRNA
SKODA OCTAVIA COMB11.9 TDI	2003	7.490,00	MODRA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI EDITION	2005	10.900,00	KOV. T. MODRA
VW SHARAN 1.9 TDI	1998	5.000,00	DELA
BMW 525 D	2005	21.900,00	SIVO SREBRNA
MITSUBISHI PAJERO 3,2 Di	2005	25.000,00	SRERRNA
CITROEN BERLINGO FURGON 2.0 HDI	2003	4.300,00	BELA
PODARIMO VINJETO LEASING, KREDIT BREZ POLOGA!!!
CENTER RABLJENIH VOZIL
Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj, tel.: 02/ 788 13 81 www. avto h isa-hva I ec. si
Opel. Nove ideje, boljS avtomobili.
KOMISIJSKI ODKUP RABLJENIH VOZIL
NA ZALOGI VOZILA POŠKODOVANA OD TOČE S 40 % POPUSTOM
Nudimo 50% popusta na osnovno in kasko zavarovanje ob nakupu vozila pri nas.
UGODNI PLAČILNI IN KREDITNI POGOJI
(že z osebno izkaznico brez pologa).
petovfefavto
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
AUDI A4 AVANT 2.0 TDI	2006	16.500,	170.689	CRNA
CITRDEN PICASS01.6 HDI EXCLUSIVE	2006	11.600,	130.574	GRAFIT
RE CÜD 1.5 DCI AUTH. CONF.	2665	6.300,	154.491	MODRA
RE GRAND SCENIC 1.5 DCI/1D5 EXPRESS.	2666	11.400,	110.907	KOV. MODRA
RE LAGUNA 2.2 DCI INFTIALE KARAVAN	2663	9.000,	84.000	ZLATA
RE MEGANE GRAND 1.5 DCI/100AUT. PACK	2666	9.600,	148.511	GRAFIT
RE MEGANE GRAND 1.9 DCI SPORTWAY	2665	9.900,	111.223	SRERRNA
RE MEGANE SEDANE 1.9 DCI PRIVIL LUX.	2663	8.300,	151.150	SRERRNA
RE SCENIC 1.5 DCI EXPRESSION	2666	9.990,	90.121	MODRA
PEUGEOT 206 SW 1.4 HDI SX	2064	7.200,	140.300	R.RDEČA
PEUGEOT 307 SW 1.G HDI SX	2665	8.990,	98.386	SRERRNA
VOLVO V50 2.0 D KARAVAN MOMENTUM	2665	12.501,	169.688	SRERRNA
VW GOLF V 1.9 TDI/105 CDNF. UNE	2666	13.500,	85.932	ČRNA
VW JETTA 1.9 TDI CONF. UNE.	2666	14.800,	100.201	ČRNA
MOŽNOST NAROČILA VSEH RABLJENIH VOZIL!
Kje so dnevi, ko skupaj smo sedeli?
Kje sta dobrota in ljubezen tvoja, ki si nam ju dal.
SPOMIN
11. oktobra mineva eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, tast in brat
Alojz Cestnik
DRAŽENCI 19
Hvala vsem, ki prižgete svečko in postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
C" ^ t
Oh, kak hiša strašno prazna, odkar vas oče v njej več ni. Prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
Franca Gašpariča
IZ TRNOVSKEGA VRHA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili ustna in pisna sožalja.
Hvala g. Zvonku za molitev in besede slovesa, g. župniku Jožetu Rajnarju za opravljeno sv. mašo ter cerkvenim pevcem. Iskrena hvala dr. Tomažu Schaubachu, patronažni sestri Martini ter Andreji Krajnc, viš. med. sestri, univ. dipl. org. Hvala vodstvu in sodelavkam Tekstila Lenart.
Še enkrat hvala vsem za pomoč, tolažbo in besede sočutja v njegovi bolezni.
Z žalostjo v srcu vsi, ki smo vas imeli radi
S VINSKI IN HIPOTEKARNII
ran
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.a.o, Zagrebška 20, Maribor
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Liljana Kekec, dr.dent.med. na Tratah, Ptuj
revija za
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
• prilogo 1
V oktobrski izdaji revije za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko med ostalim preberete o trgatvi v letošnjem letu, kletarjenju letnika 2008, vinski sorti modra frankinja, škodljivcih jablan in hrušk, v prilogi Vrtnine pa o skladiščenju čebule.
Revija Sad - 19 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si
BAS, d. o. o. Lovrenc na Dr. polju 83 2324 Lovrenc na Dr. polju www.bas.si
ČISTILKA, DELILKA MALIC,
vabimo k zaposlitvi, s šestmesečno poskusno dobo, z možnostjo redne zaposlitve. Pisne prijave pošljite na naš naslov. Tel. 02 7619500.
ourur****
KUPUJTE DIREKTNO brez trgovske marže
zaščitne obleke kombinezoni zaščitni čevlji
rokavice zimske bunde telovniki jakne SOFT SHELL
• storitve ., d.o.o.,
PE PTUJ, Zabovci 85,2281 Markovci, tel.: 02/788 88 12
Življenje celo si garala, za dom in svoje bližnje vse bi dala. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
V 49. letu starosti nas je po hudi in kratki bolezni zapustila naša draga žena, mama, tašča in babica
Marija Rep
roj. Kukovec
IZ ROTMANA 52
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli ustno sožalje. Hvala g. Zvonku za molitev in ganljive besede slovesa, g. župniku za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, cerkvenim pevcem, g. zastavonoši, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir.
Zahvaljujemo se tudi internemu oddelku, kolektivu Valilnice Markovci in kolektivu Adecca. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Zvonko, sin Zvonko, hčerka Lidija z Urošem in vnuk Domen
Ko zvonovi zapojo, mene več nazaj ne bo. K mojemu grobu pristopite, večno lučko mi prižgite.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu smo se za vedno poslovili od našega dragega brata, strica, botra in svaka
Marjana Krajnca
IZ TURNIŠKE 28, PTUJ
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje.
Hvala tudi g. župniku, pevcem, godbeniku in podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve.
Žalujoči: brat Jože z družino, brat Edi z družino, sestra Kristina z Mariom in Vanesso ter sestra Metka
z Olivio
S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam nemočen si ostal.
OSMRTNICA
Žalostni sporočamo, da nas je v 59. letu nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, opa in brat
Andrej Hvalec
IZ ZGORNJEGA LESKOVCA 11 B, STANUJOČ V NEMČIJI
Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 10. oktobra 2008, ob 14. uri na pokopališču v Zgornjem Leskovcu.
Žalujoči: žena Ana, hčerki Kristina in Renata z družinama ter ostali sorodniki
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, hčerke, sestre in tete
Gizele Kaučič
IZ ULICE ANICE KAUČEVIČ 11, PTUJ
1943 - 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrazili ustno ali pisno sožalje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Tvoji najdražji
Let minilo je deset In čas beži, hiti Da s tabo vredno živeti In tebe imeti Je spominov nasulo A grenkobe nalilo.
SPOMIN Rozalija Simonič
IZ ŠERONOVE 16 V BUDINI 8. 10. 1998 - 8. 10. 2008
Z lepimi spomini,
njeni najdražji
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Katarine Šijanec
1928 - 2008
IZ ZAGORCEV 78
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za sv. maše ter nam izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste ji v času težke bolezni stali ob strani, še posebej za vso pomoč obema sinovoma Branku in Slavku, snahi Marti ter vnukinjam in vnukoma.
Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve, zastavonoši, govorniku g. Zvonku za molitev in besede slovesa ter pevcem za odpete žalostinke.
Hvala tudi kolektivu ginekološko-porodnega oddelka ptujske bolnišnice in Zavodu Dornava.
Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali in stali ob strani, še enkrat ISKRENA HVALA.
Tvoji najdražji
Tvoj dih je zastal, spomin nate v naših srcih bo vedno ostal ...
ZAHVALA
ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, tasta in brata
Janka Ferčca
IZ SEDLAŠKA 48
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, za darovane svete maše ter tople besede in izrečeno sožalje.
Iskrena hvala sosedom Podgoršek, Drevenšek, Merc, Horvat, Hliš, Vaupotič in Marčinko.
Zahvala tudi g. župniku, govorniku g. Žeraku za besede slovesa, pevcem Feguš, g. Zagoranskemu in pogrebnemu podjetju Mir.
Hvala kolektivu Marche gostinstva.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat prisrčna in iskrena hvala.
Njegovi najdražji
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Skozi vse življenje boriti si se znal, a v tihi noči utrujen od bolezni za vedno si zaspal. Trud in delo tvojih pridnih rok v spomin na tebe bosta ostala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Leopolda Predikaka
IZ ŽUPEČJE VASI 21 16. 8. 1941 t 9. 9. 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, darove za cerkev in kapelo, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje.
Hvala gospodu župniku za opravljen obred, gospe Hedviki za poslovilne besede in cerkvenim pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: vsi njegovi
OGREVANJE, VODOVOD, PLIN
Ptuj • Slovenska nogometna reprezentanca v Primusu
V Ljudskem vrtu je vse mogoče
Smo na uvodu druge slovenske nogometne pravljice? To je vprašanje, ki si ga te dni pogosto postavlja veliko stalnih in občasnih športnih spremljevalcev.
K temu sta jih napeljala uspeha naše reprezentance v uvodu kvalifikacij za SP (to bo leta 2010 v Južnoafriški republiki) proti Poljski (remi v gosteh) in Slovaški (zmaga doma). Zanimanje za reprezentanco se je nekajkrat povečalo, tako da ima sekretar Nogometne zveze Slovenije veliko dela z organizacijo terminov za vse medijske hiše, ki želijo s katerim od nogometašev ali trenerjev opraviti intervju. Da zanimanje prerašča v evforijo, potrjuje tudi interes za vstopnice za sobotno, tretjo kvalifikacijsko tekmo, ko se bodo Slovenci v mariborskem Ljudskem vrtu pomerili s Severnimi Irci - karte so bile razprodane že pred tremi tedni!
Slovenska nogometna reprezentanca je na Štajerskem našla pravo bazo za nastanitev (Ptuj), treninge (Kidričevo) in igranje tekem (Maribor). Naši najboljši nogometaši so že tretjič gostje hotela Primus, kjer smo jih v sredo obiskali. Pogovarjali smo se z Zlatanom Ljubijankičem, Valterjem Bir-so in Mitjem Morcem ter selektorjem Matjažem Kekom (pogovor z njim objavljamo na športnih straneh.
»Sposobni smo doseči dober rezultat«
Zlatan Ljubijankič, ki bo
decembra dopolnil 25 let, je trenutno član belgijskega Genta, kamor je prestopil iz Domžal.
Kako se počutite na Ptuju in v Kidričevem?
Z. Ljubijankič: »Vse je super: od hotela do igrišč, tako da smo zelo zadovoljni. Vsi se zelo trudijo, da bi nam omogočili čim boljše pogoje za delo.«
Reprezentanca je po uspešnem začetku kvalifikacij pravi hit.
Z. Ljubijankič: »Gledalci so začutili, da smo sposobni enakovrednega kosanja tudi z močnejšimi nasprotniki, tako da nas maksimalno podpira-
jo. Za nas je to samo dodatna spodbuda, da tudi proti Ircem pokažemo vse svoje sposobnosti. V takšnem vzdušju je še posebej velika čast igrati za reprezentanco.«
Kakšno pa je vzdušje med samimi nogometaši?
Z. Ljubijankič: »Nismo evfo-rični, čeprav določen pritisk seveda obstaja - zame je to pozitiven pritisk. V prejšnjih ciklusih smo velikokrat čutili negativnega, kar je bilo veliko slabše. Če bomo znali zadržati takšen trend, smo sposobni doseči dober rezultat.«
»Dosegel svoj maksimum«
22-letni Valter Birsa je
pred dvema letoma naredil odmeven prestop iz Gorice v eno od petih najmočnejših lig na svetu, v Francijo, kjer je član Sochauxa.
V zadnji prvenstveni tekmi ste dosegli gol za svoje moštvo. S kakšnimi občutki ste prišli v Slovenijo?
V. Birsa: »Z zelo dobrimi, predvsem zaradi tega, ker sezone nismo začeli najbolje. Tudi moja minutaža na igrišču je bila skromna, zato je še toliko bolj pomembno, da te minute maksimalno izkoristim in pomagam svoji ekipi do uspeha.«
Ali selektor Kek umirja evforijo okrog reprezentance?
V. Birsa: »Mislim, da mu tega niti ni potrebno, saj se zavedamo, da smo do tega prišli s trdim delom. Skupaj smo držali tudi takrat, ko nam je bilo težko, zato štejem to kot plačilo za naš vložen trud v preteklih sezonah.«
Okostje reprezentance je že nekaj časa enako.
V. Birsa: »Po odhodu zlate generacije so se v članski ekipi pojavili igralci iz uspešne mladinske ekipe. Normalno je, da so se tako vezi še poglobile, kar seveda tudi pripomore k dobrim rezultatom.«
Precej mladi, z 21-leti, ste odšli v Francijo. Lahko sedaj ocenite, da je bil to pravi čas?
Napoved vremena za Slovenijo
Foto: Črtomir Goznik
Valter Birsa, igralec francoskega Sochauxa
Foto: Črtomir Goznik
Mitja Morec, igralec bolgarskega CSKA Sofija
Foto: Črtomir Goznik
Zlatan Ljubijankič, igralec belgijskega Genta
nekaj pripomb na branilsko vrsto, v kateri igraš.
M. Morec: »Vse tekme res niso bile na visoki ravni, a se na treningih maksimalno trudimo, da odpravimo napake, ki so se nam pojavljale. Mogoče se v nekaterih primerih tudi preveč izpostavlja, da je krivec le obramba, saj moramo v fazi branjenja sodelovati vsi igralci, kar pa nam ne uspeva vedno. Prav tako se vidi, da nam gre iz tekme v tekmo bolje, za napredek pa je še vedno dovolj možnosti.«
Kako se pripravljate na tekmo z Irci, ki gojijo pravi otoški nogomet, z visokimi podajami in močnimi dvoboji?
M. Morec: »Osnovni pogoj za dober rezultat je, da se moramo dobro boriti z njihovimi visokimi napadalci in jim odvzeti čim več odbitih žog, pri čemer morajo pomagati zvezni igralci. Če nam bo to uspelo, potem lahko poskušamo s podajami po tleh, kjer smo zagotovo močnejši kot Irci.«
Zelo pomemben člen ekipe je vratar Samir Handanovič, ki je odličen vratar.
M. Morec: »To je velika prednost te reprezentance, saj takšen vratar vliva veliko mero zaupanja. Sedaj je v najboljši formi v dosedanji karieri, tako da je veliko lažje celotni reprezentanci.«
Takoj po obračunu z Irci vas čaka tekma s Čehi, ki so ena najmočnejših reprezentanc v Evropi.
M. Morec: »Zaenkrat smo še bolj osredotočeni na Irce, vendar nekje v podzavesti že tli misel na Čehe. So zelo močna ekipa, ki ji bomo že v nedeljo posvetili vso pozornost.«
Jože Mohorič
Danes bo delno jasno, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Občasno bo nekaj več oblačnosti predvsem v vzhodni polovici Slovenije. Tu in tam bo možna tudi kakšna krajevna ploha. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 12, najvišje dnevne od 16 do 22 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo povečini sončno. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost.
V. Birsa: »V Sloveniji sem v nogometnem smislu dosegel svoj maksimum; mislim, da tukaj velikega napredka več ne bi mogel narediti. Prav zaradi tega menim, da sem takrat z odhodom v Francijo naredil pravo potezo, kjer sedaj nadgrajujem svoje znanje.«
Kakšna je ekipa Sochauxa?
V. Birsa: »Mislim, da imamo kar dobro ekipo, čeprav rezultati tega ne kažejo. Na nekaterih tekmah nismo imeli niti sreče, nekatere stvari se nam enostavno ne sestavijo v pravo celoto. Če bo do tega prišlo, se lahko na lestvici precej dvignemo. Na žalost je sedaj naše izhodišče precej slabo, zato bomo morali vložiti veliko truda za napredovanje.«
»S podajami po tleh smo močnejši«
Prekmurec, 25-letni Mitja Morec, je leta 2002 iz Mure prestopil v graški Sturm, kjer je igral pet let. Prejšnje leto je preživel v Izraelu, kjer je igral za ekipo Maccabi Herzliya, pred to sezono pa je prestopil v bolgarski CSKA Sofija.
Imaš precej izkušenj z igranjem v tujini, saj si pet let igral v Avstriji, sedaj pa si član
CSKA Sofija. Kako bi primerjal te lige z našo?
M. Morec: »Lige so primerljive med sabo, le stadioni in vlaganja v nogomet so tam na precej višjem nivoju.«
V zadnjem času je bilo kar
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/4800141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
TRGOVINA, PROIZVODNJA. STORITVE, UVOZ In IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija
Trgovina tehnično blago (Puhova 15) Tel.: 02 78 79 630 Faks: 02 78 79 615 Trgovina črna In barvasta metalurgija (Volkmerjeva 32a) Tel.: 02 74 81 038
lnfb@tehcenter.sl www.tehcenter.si

TRGOVINA
•	Črna in barvna metalurgija
•	Varilni material in varilna tehnika
•	Električno orodje
•	Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje
•	Rezilno orodje
•	Merilno orodje
•	Stroji in naprave
•	Vijačni material in okovje
•	Barve in laki
•	Ležaji
•	Verige in bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala
Črna kronika
Neprevidno na prednostno cesto
Izven naselja Lancova vas, v križišču lokalne in glavne ceste, se je 2. oktobra ob 17.25 zgodila prometna nesreča, v kateri je bil 40-letni voznik osebnega avta Kia pride huje telesno poškodovan. Ta je vozil po lokalni cesti Suha veja-Lancova vas. Ko je z vozilom pripeljal po lokalni cesti do križišča z glavno cesto, je zapeljal na glavno cesto in želel prečkati vozišče, tedaj pa je z njegove desne strani pripeljal 62-letni voznik osebnega avta Hyundai. Ta je kljub umikanju trčil v desni bok kie. Po trčenju je voznik hyundaia zapeljal izven vozišča, voznik kie pa je bočno drsel še okoli 8 metrov po vozišču, kjer je tudi obstal.
Trčila v peško
Tretjega oktobra ob 19.20 se je na Ptuju zgodila prometna nesreča, v kateri se je peška huje telesno poškodovala. 22-letna voznica osebnega avtomobila, doma iz okolice Gorišnice, se je vozila po glavni cesti iz smeri Spuhlje proti Minoritskemu trgu. Ko se je peljala po Ormoški cesti na Ptuju, je cesto prečkala 68-letna Ptujčanka. Voznica avtomobila jo je zadela s prednjim delom vozila. Po trčenju je peška padla po vozišču. Z reševalnim vozilom je bila odpeljana v Splošno bolnišnico Ptuj, kjer so ugotovili, da se je huje telesno poškodovala.
Trčil v peško s samokolnico
V	Šalovcih se je 4. oktobra ob 10.40 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba huje telesno poškodovala. 24-letni voznik osebnega avtomobila, doma iz okolice Ormoža, je vozil po lokalni cesti iz smeri Krčevine proti Vitanu. Ko je v naselju Šalovci pripeljal mimo stanovanjske hiše, je z dovozne poti cesto prečkala 55-letna domačinka, ki je pred seboj potiskala samokolnico. Voznik je kljub zaviranju trčil v samokolnico, peška pa je zaradi trka padla po vozišču in tam obležala. Z reševalnim vozilom je bila odpeljana v Splošno bolnišnico Ptuj.
V temi zadela pešca
Na Zgornji Ložnici se je 7. oktobra ob 19.15 zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl 46-letni domačin, pešec. 23-letna voznica osebnega avta Seat je vozila po regionalni cesti iz smeri Slovenske Bistrice proti Oplotnici. Na neosvetljenem delu je tedaj vozišče izven prehoda za pešce prečkal 46-letni pešec. Voznica ga zadela in je padel po vozišču. Zaradi poškodb je pešec na kraju umrl.
Vlomi, tatvine, zasegi
Neznani storilec je 2. oktobra skozi okno v pritličju vlomil v stanovanjsko hišo v Kajuhovi ulici v Slovenski Bistrici, odtujil pa je prenosni računalnik in več kosov garderobe. Lastnika je oškodoval za 3000 evrov.
Policisti iz Slovenske Bistrice so 2. oktobra 33-letnemu domačinu zasegli osebni avto VW passat, ki je bil ukraden na Poljskem.
Policisti na mejnem prehodu Gruškovje so 8. oktobra 24-letne-mu hrvaškemu državljanu zasegli osebni avto VW passat, saj so ugotovili, da je bilo vozilo leta 2006 ukradeno v Sloveniji.
V	Gaju nad Mariborom je neznanec 8. oktobra v dopoldanskem času vlomil v dve stanovanjski hiši. Iz ene je odtujil za okoli 3500 evrov zlatnine in denarja in iz druge za okoli 3000 evrov denarja in zlatnine.