41 Ocene Henrik Neubauer Baleti slovenskih skladateljev. Od Možic ˇka do baletnega Fausta Ljubljana: Samozaložba. 2018, 147 str., 29,00 € Franc Križnar franc.kriznar@siol.net »Ob letošnji 100. obletnici ustanovitve prvega slovenskega ba- letnega ansambla – baletnim skladateljem, ki so se posvetili baletni umetnosti in so družno s slovenskimi in včasih tujimi koreografi ustvarili naše, slovenske baletne predstave.« To je moto nove knjige našega prof. dr. Henrika Neubauerja, ki je prav ob visokem jubileju slovenskega baleta ponovno presene- til z novo (baletno) monografijo in seveda spet v samozaložbi. Paradoks je tudi to, da so 33. Slovenski glasbeni dnevi v okviru Ljubljana Festivala (12.–19. aprila 2018) z naslovom Vloga na- cionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju: ob 100. obletni- ci otvoritve Opere Narodnega gledališča v Ljubljani obšli tako to Neubauerjevo izdajo kot njeno promocijo (12. apr. 2018), ki je sovpadla prav z njihovim začetkom. Tako kot je njen nade- budni avtor izdal knjigo v samozaložbi, jo je v lastni režiji tudi predstavil v Orfejem salonu Opere in baleta SNG v Ljubljani; zunaj vseh formalnih vpetosti v sicer vsenacionalni projekt. Zagotovo pa je bolj kot vsenacionalni projekt pomembna še ena Neubauerjeva monografija, ki natančno popisuje stoletni razvoj slovenskega institucionalnega baleta. Njegov začetek v ustvarjalnem pogledu predstavlja pantomima v enem dejanju Možiček slovenskega skladatelja Josipa Ipavca (1873–1921) iz leta 1900, za katerega je avtor Ipavec sam prispeval tudi sce- narij, konec pa Faust – Das Ballett (baletni Faust), ki je nastal leta 2017 na glasbo Milka Lazarja (roj. 1965), baletni suiti za orkester v dveh dejanjih in po scenariju Edvarda Cluga (po 1. 42 Henrik Neubauer Baleti slovenskih skladateljev. Od Možic ˇka do baletnega Fausta vimi baleti (110–111), seznamom baletnih naslovov glede na letnico nastanka z vpisanim podatkom o prvi izvedbi in avtorju (112), abecednim seznamom piscev scenarijev (113–114), pa s poglavji o slovenskih baletih na nosilcih zvoka (115), skladbah slovenskih skladateljev, ki prvotno niso bile namenjene bale- tni izvedbi (116–118), virih (119–120), z vodnikom po baletih slovenskih skladateljev (121–146) in s poglavjem o poklicu ba- letnega plesalca, ki je ponatis iz Neubauerjeve knjižice Razmi- šljanje o položaju baletne umetnosti v svetu in pri nas (2002, O baletu in poklicu baletnega plesalca, str. 6–8; 147). Ni kaj, av- tor H. Neubauer je sistematik v pravem pomenu znanstvene drže in ne le umetniške. Njegov tovrstni credo daleč presega marsikaterega muzikološkega raziskovalca in znanstvenika, če ne že kar nekaj njihovih generacij. Taki, tako uspešni v kvali- tativnem obsegu, so bili morda pred njim ali celo vzporedno z njim le še D. Cvetko, P . Kuret in E. Škulj; vsak od njih seveda na svojem področju. Neubauer sam pa ima zdaj pokrita skoraj vsa glasbeno-gledališka področja, ki se jim posveča v umetniš- kem, pedagoškem in znanstvenem segmentu: opera, opereta, balet in še kaj. To je 37. samostojna, monografska knjiga (slo- venskega) baletnega plesalca in koreografa, umetniškega vodje in direktorja, zdravnika in znanstvenika, režiserja in pedagoga upokojenca prof. dr. Henrika Neubauerja (roj. 1929); sledijo pa še ponatisi treh del, enot. Še eno oblikovno in vsebinsko bogato Neubauerjevo monogra- fijo sta vsebinsko pregledala in napisala (objavljeni) recenziji Lidija Sotlar in Lovrenc Arnič, lektorja sta bila Katarina Feko- nja in Matej Škorjak, angleški povzetek je lektoriral Timotej Neubauer, oblikovanje pa je prispevala Mateja Omerzel. Knjigo je v nakladi 250 izvodov natisnila Tiskarna Ciccero. Naslovnico knjige krasi scenski osnutek (tempera) T oša Primožiča, ki je bil obenem tudi scenograf Savinovega baleta Čajna punčka (1929) v Baletu SNG Ljubljana (1959); koreograf je bil takrat prav H. Neubauer. Neubauerjevo podobo pa na zadnji platnici krasi olje Rudija Španzla (2009). delu istoimenske tragedije Johanna Wolfganga von Goetheja). Vmes se zvrstijo baleti in (izvirne) slovenske skladbe za balet slovenskih skladateljev Rista Savina (Friderika Širce), Slavka Osterca, Antona Balatke, Blaža Arniča, Lucijana Marije Šker- janca, Janka Gregorca (do 1941), med letoma 1950 in 1990 pa sledijo še glasbena dela (slovenskih) skladateljev; to so Kruno Cipci, Zvonimir Ciglič, Mihovil Logar, Vilko Ukmar, Darijan Božič, Bojan Adamič, Marjan Kozina, Vladimir Lovec, Anton Lavrin, Božidar Kantušer, Ivan Šček, Danilo Švara, Janez Gre- gorc, Pavel Mihelčič, Pavel Šivic, Ivo Petrić, Urban Koder, Ra- dovan Gobec, Jure Robežnik, Dane Škerl, Aleksandre Lajovic, Anton Lajovic, Igor Štuhec, Alojz Srebotnjak, Jani Golob, Peter Šavli in Lado Jakša. In še skladatelji oz. avtorji slovenskih ba- letov od zadnjega desetletja 20. stol. dalje: Larisa Vrhunc, Rok Golob, Peter Penko, Drago Ivanuša, Silence (Boris Benko & Primož Hladnik), Milko Lazar, Borut Kržišnik in Sašo Kalan. Poleg teh znanih (slovenskih) avtorjev oz. skladateljev glasbe za balete pa obstaja še slovenski balet brez glasbe z naslovom Plesalec v sponah, ki sta ga (1956) koreografirala Pia in Pino Mlakar, in balet na konkretno glasbo. To je predstava z naslo- vom E = mc 2 na konkretno in elektronsko glasbo (Iko Otrin, Maribor, 1962 itd.). Knjigo je avtor (H. Neubauer) opremil še s kazalom (5), uvo- dom (7–9) in poglavji o začetkih baletne umetnosti (11–12), plesnih začetkih na slovenskem odru, prvih baletnih predsta- vah pri nas in ustanovitvi baletnega ansambla v Ljubljani (13), baletnih uprizoritvah v novo zgrajenem Deželnem gledališču v Ljubljani (15), prvem slovenskem baletu – Možičku (J. Ipa- vec; 17–26); sledi pet razdelkov po različnih epohah sloven- ske glasbeno-baletne ustvarjalnosti (27–107), ki je pravzaprav temeljno poglavje omenjene monografije. V njem beremo in gledamo vse tisto, kar je skupaj z glasbo in plesom nastalo na Slovenskem v minulih sto letih. Avtor H. Neubauer je ta del opremil s številnimi citati, opombami (254!) in slikami (129), povzetkom (108), abecednim seznamom skladateljev z njiho-