Poitnlna plačana v gotovini. VSEBINA: Objkoncu leta. — Vinko Bitenc: Bajtarjeva hči. — Ivan Albreht: Bolečina. — Griša Koritnik: November. — Albin Podjavoršek: Resnica o pijanstvu. — Ksaver Meško: Kmet v jeseni. — Ivo Grahor : Otroci v božični noči. — Jože Lavrič: Spomini iz ujetništva. — Kotiček za dekleta. — Organizacija. Uganke. — Listnica uredništva. * Celoletna naročnina za „Grudo“ znaša Din 30'— Za dijake in vojake Din 20'— V podrobni prodaji posamezna številka Din 3'— Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 13.440. * Uredništvo in uprava: Ljubljana, Pražakova 8/1. * Urej’uje: France Gerželj, Kolodvorska ulica 7 Telefon 32-59 * NOVEMBER \ DECEMBER 11. \ 12. 1932 IX. LEGAT Špecerija, delikatese, zajtrkovalnica „Expres kava" mm mm ■ ■ bb dnevno sveža Miklošičeva C 28* 'b“* LJUBLJANA T. EGER jj modna trgovina se priporoča Sv. Petra 2. LJUBLJANA 1 F. ERJAVEC v TRGOVINA USNJA j Stalna zaloga tu in inozemskega usnja po najugodnejših cenah Zaloga kopit, vseh čevljarskih potrebščin, prvovrstna turistovska mast. Spec. izdelovanje gornjih delov. Ljubljana, Stari trg 11. J. REICH LJUBLJANA I barva, plisira in kemično čisti obleke, klo- . buke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ov- | ratnikc, zapestnico itd I Pero, suši, monga.lika v 24 urah Gostilna „Pri slepem Ianezu“ se priporoča Na cesti Ljubljana-Št. Vid Redna tramvajska zveza Anton Železnik izdelovatelj harmonik VRHNIKA Nudi harmonike po najnižjih cenah ter popravlja in uglašuje vsa v to stroko spadajoča dela. Sveže meso Goveje, telečje, prešičje in razni mesni izdelki Janko Zevnik Ljubljana, Dunajska 41 Kupuje vse vrste ^živino in preSiče. Šivalne stroje kolesa - motorje p opr avlj a točno io solidno po nizki ceni, mehanična delavnica ABRAHAM KARL ViČ, Ljubljana Cesta na Dobravo štev. 4. V vseh automobilskih vprašanjih (pri nabavi, prodaji, prijavi automobilov za učenje v autovožnji.) se obrnite na PIPENBACHER & TRNKOCZY DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. 1. (Pri „Figovcu“ na dvorišču) Za naš naj se kupujejo naii domači proizvodi: praiek ca pecivo, vanilin - sladkor^ — - rumenilo ia puding praiki znamke »ADRIA« Najboljši v materijalu in lepih opremah so edino Adler in Gritzner Šivalni stroji in kolesa za dom in obrt, pletilni švicarski stroj Dubied Ugodni plaCilnl pogoji — pouk brezplačen samo pri Josip Peteline. Ljubljana MR BANOVI C PLANINKA „P LANINKA” ZDRAVILNI ČAJ prenavlja, čisti in osvežuje kri, izboljša slabo prebavo, slabotno delovanje čreves, napihovanje, obolenje mokračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. Vzpodbuja apetit in izborno učinkuje pri arteriosklerozi. Zahtevajte v lekarnah samo pravi jjIPla.ninlca*4 zdravilni Čaj, ki se ne prodaja odprto, temveč samo v plombiranih paketih po Din 20'— z napisom proizvajalca: LEKARNA MR. LEO BAHOVEC HSSK« Zakaj bi hodili v mesto ko dobite v novootvorjeni drogeriji HAFNER (Sp. Šiška) Celovška cesta št. 44 vsa zdravilna zelišča, redilna sredstva za dojenčke in živino, strupe za podgane, lisice in druge živali, fini špirit, preparate za uničevanje mrčesa in sploh vse, kar potrebujete iz drogerije. Pri nas se poiutlte kot doma, postrežemo Vas uslužno, s svežim blagom In ceneje I iastave, trakove in ves pripadajoči pribor izdeluje in dobavlja Zavod za umetno vezenje I. NEŠKUDLA, Ljublj ana Pražakova ulica 8 (vogel Miklošičeve ceste) Pri preprosti in najbogatejši izdelavi najboljša kakovost in brezhibna izvedba. Najnižje cene, najugodnejši pogoji. Popravila" in prenovitve zastav in trakov se izvršijo strokovnjaško, trpežno in po najnižjih cenah. Izvolite zahtevati ponudbe in vzorce. Tvrdka IGN. ŽARGI „Pri nizki ceni“ Ljubljana, Sv. Petrač 11 priporoča bogato zalogo raznega modnega blaga, vseh vrst perila, rokavic, nogavic, sraic, kravat. Damska konfekcija. Potrebščine za krojače in šivilje. Na debelo in drobno. j£=^i c^==^i R. WILLMANN STROJNO PODJETJE Ljubljana, SlomSkova 3 Telefon 2055 Izdeluje različne vrste strojev za lesno industrijo, transmi-sijske naprave, tovorna dvigala vseh vrst, rebraste cevi iz kovanega železa ■Z0BI1I ATM 'MsrBEfCJoZn UUBLJflnfL Go? pomMa 4 ■tel. 3 2 96 A ordinHod katero je živela ves čas tudi sebe. In je bila ta podoba tako živa in mehka, kakoršna je samo takrat, ko si Človek zbere v spomin vse svoje življenje, ki je navadno bridko in težko. Nikoli prej ni tako lepo. Tudi Gradarici se je storilo milo pri srcu in zajokala bi bila najrajše na glas iz vsega srca. A glas ni prišel iz njenega grla, ki je bilo bolno in nekoliko oteklo. Gradarica je imela golšo in zmerom se ji je zdela nekakšen znak nje same. Opazila jo je tudi pri eni hčeri. Franca je bila njena tretja. Tudi ona je bila nocoj v cerkvi. Odšla je gotovo že s prvimi sosedami in otroci. Nobeden njenih ni več otrok. Odrasli so. Najstarejši sin se je to leto oženil. Dolgo let se je učil mizarstva, potem služil v mestu. Med vso vojno ga ni bilo. Samo enkrat je bil prišel domov na dopust za nekoliko dni, za štirinajst dni ali en teden. Popolnoma se jim je odtujil. Tudi po vojni se je nastanil v mestu, potem pa je moral priti domov in se je oglasil za gospodarstvo. Gradar je umrl. Že davno ni bilo v hiši očeta. V hiši so se navadili živeti brez moškega. Ludve je bil čevljar. Mladi fant! Sedel je v svoji kamrici in je prepeval. S svojim šibkim glasom je Gradarico spominjal nje same, kakršna je še bila kot dekle, šibka in nežna. Vso vojno pa se je čutila krepko in tako hudo ji je bilo, ko je spoznala, da bo Ludve umrl. On ni bil samo doma in ni kakor vsi postal vojak. Na njem so zdravniki spoznali sušico, ki ga pobere morda še preden mine dolga in strašna vojna. Strašna vojna je uničila ljudi, tako v mali brkinski hiši ko v palačah. In zaznamovala je vse ljudi. Možje so šli. Nesrečen je bil, kdor je odšel, nesrečen, kdor je ostal. Le redki so bili tisti, ki so mogli še v najlepših moških letih ostati doma, ko je cesar vse zdrave može poklical. In ti so bili znani slabi ljudje in nič vredni ter so hodili od hiše do hiše, da bi povsod še povečali zlo, koder je bilo treba. Gradarici se je v tej vojni zastudil svet. Njen mož je bil potrjen na vojno. Podžupan in občinski mož je bil in si vendar ni znal nikoli pomagati; zaradi svojega mirnega glasu in poštenja je bil zmerom samo bajtar in bajtar. Njegovo posestvo se je bilo že razprostrlo, razširilo od hiše na vse strani, deset pridnih parov rok mu je obdelovalo zemljo, desetero otrok je pripravljal ta dom za potovanje po širnem svetu, nekaterih že davno ni več. med njimi in vse je on vodil s svojo skrbno roko, ko da jih ne vodi po širnem svetu, marveč samo prestavlja roko po lesu iz katerega je enako mirno in zvesto izdeloval rakve ih zibeli. Ni si mogla misliti, da počiva njen mož zdaj ob cerkvi, koder je sama še ta hip hodila, ne da bi bila količkaj nanj pomislila. Pa vendar si nocoj ni očitala tega. Bilo ji je, ko da bi ona njega prosila in ni treba, da bi se ji smilila njegova duša, ki je odšla s tega sveta mirna in lepa, še preden se je v ljudi preselila doba zla, ki je dotlej vršala na frontah. Gradarica je plavala čez padajočo pot skozi temo brez občutka da pada, brez občutja strahu in tesnobe. Pojoča toplbta južne noči se ji je zdela v vetru kot mehka in dobra roka, ki jo naj nese v neskončnost s seboj, dokler ne bo padla nekje za večno nad njo brezmejna noč in jo preselila v pozabo. Le vsako toliko jo je spreletal skozi vse kosti čuden mraz. Vsa pozor« nost se ji je vrgla v oči, ki so se naenkrat odprle in ne mogle razločiti ni* česar. Okrog srca jo je zgrabila neznosna tesnoba. Čutila se je osamljeno, plavajočo brez cilja in upa iz te praznine, ki ni bila več samo dolina, domača dolina z njenim domom, ampak ogromna kad, iz katere se je valila v dalji šumeča pesem nemirne vode. V takem tesnobnem občutju se je začutila že globoko v farni vasi, a še vedno visoko v hribu. Spoznala je ulico in ovinek, kjer stoji sestrina hiša. Zavila je še malo ob zidu, potem pa kakor vjeta med vaške stene prešla ropajočo cesto, si očistila čevlje v snegu in stopila k hiši. Ali gre ob tej uri k sestri? Čudno ji je bilo, a moči ni imela, da bi se še vrnila in šla tako tik ob hiši, kjer živi še nekdo in ji nudi zatočišče. Svet je bil tu ozek in iztesan. Kot ogromne stene so stale hiše, vse mehke in tople, prihajajoče k njej iz tišine in brez vprašanja. Pa opogumila se je in stopila vseeno naprej, potrkala na duri molčeče hiše, pripravljena, da bi odgovarjala, ko bi jo vprašali kaj, čeprav ne bi več ničesar mislila. Sestra še ni bila šla spat. Na ognjišču je še gorel ogenj in vrgel na ulico pramenko, ko je vsa začudena pogledala, kdo je in sestri odprla. In govorili so o stvareh, ki so se v vseh časih godile na sveti večer. Ljudje so šli k polnočnici, odhajali so in prihajali na vse mogoče načine. Velik sneg je bil ali pa je deževalo ko sredi vlažne jeseni. Včasih so se planjave od slabotnega solnca ogrele in so pognale trobentice, južni veter je vel vso noč, da je bilo ljudem čudno prijetno, kakor da je na svetu vse zlo minilo in da prihaja raj. Takšen je božič. Gradarica je šla po kuhinji naprej in obstala šele ob ognju. Spoznala je vse ljudi dobre sorodnike, ozrla v njih obraze, poslušala kaj govore, sama pa ni razumela ne rekla ničesar. Ali pa je mogoče sestri odgovorila kaj, česar ni mislila in za kar niti ni treba misliti. Pogovorili so se in potem je ona spet sama odšla. V veži je pomislila, da si ni izposodila svetiljke, za kar je bila prav za prav prišla. Na pragu se ji je noga za hip sama ustavila, ona pa ni mogla misliti več zakaj. Poslavljala se je že kakor da je doma in da ni temne noči vmes, med sestro in med njo in med njenim domom. Odšla je naprej brez tiste moči, ki si jo je bila nezavedno obetala od obiska pri sestri. Pa to je ni moglo motiti. Stopala je odtlej že brez misli, ki so ždele za njo od nekod iz .vsakega vaškega kota, ko da so si vse natanko podobne; sestrine, njene, kogarkoli. Čutila je celo, kako so ji vse te skrbi in misli o njih nadležne in da bi morala spet brez upora živeti v sredi njih, kakor je nekoč živela, tisti čas, ko je Gradar umrl in se tako umaknil vojni tik predeti bi se bil moral prijaviti za nastop službe kot črnovojnik. Ali pa Ludve, ki bi bil morda vsak hip lahko zaslutil, da bo umrl, ko si najbolj zaželi še življenja. On je. toliko vedel. Tudi to je gotovo vedel, da pride nekoč dan, ko bo spala v hiši nevesta in bosta gospodarila ona in najstarši njegov brat, vsi otroci pa bodo morali sami oditi po svetu, bivati v hišah tiijih ljudi in misliti samo o življenju. Ozrla se je na dolino in čez vodo do nasprotnega brega, kjer so njene oči zaman poskušale najti sev iz domače hiše. Postajala je zaradi tega spet plaha in tuja si je bila, skoraj tako, da bi se vprašala, česa tod išče. Globoko, prav kakor v srcu pa se ji je oglašalo nekakšno prazno in poslednje upanje, a vendar še upanje. „Ne, nel Le izgubljeni so.“ Izgubljeni je njej pomenilo, ko da so otroci le malo zbegani zaradi hišne spremembe. Zdaj se ji je šele razjasnilo, da je ves čas iskala otroke, si jih želela in pričakovala moči od njih. Ne pomoči, samo moči od njih. In to, da so vsi šli sami domov od polnočnice, da je ni nihče počakal nikjer, ne na razpotju, niti pri sestri, niti pri malem mostu, to ji je z vso jasnostjo postalo hudo, ko da se je tudi njim nocoj, to noč nekaj zgodilo. »Le izgubljeni so,“ je mrmrala predse. »Dorasli si niso še in nimajo doma." „Saj spe", se je potolažila. »Nikjer ni več soja v oknicah." Res, vsa dolina je bila popolnoma temna. „Samo spe. Prižgali si niso svetiljke, da bi pri svetlobi čakali matere. Ne upajo se. Samo mislijo vsi na njo in pričakujejo, ali se ni že vrnila od polnočnice. Včasih jim je kljub vsemu bilo lepo otrokom na vsak sveti dan in sveti večer. In so prepevali po polnoči še v postelji, se pogovorili z njo. Marsikaj je še zanje bilo, česar dotlej niso nikoli videli. Ko je oče umrl so na sveti večer pozno nekako umolknili in se drug drugega vprašali zanj. Bila mu je skoraj zavidna takšne otroške ljubezni. Ko je šla, stopajoča predse, in se kdaj pa kdaj začutila v nevarnosti, je nehote vsakikrat spet oprezno zadržala korake, dokler se ji ni zdelo, da je nevarnost minila. Kmalu ji je bilo teh malih nezgod že preveč. Zbrala se je in ni sklenila dodati še malo poguma. Čudila se je, da se ji pot toli neznansko vleče. Saj je dobro poznala ves kraj, vsak predmet na bregu. Enako blizu se ji je zdel v temi kakor ob belem dnevu. Na tej strani je do mostu še ozka Ročica. Leva ograja v bregu se konča z majhnim zidcem. Pot se razhaja ob znamenju. Pred njo je zašumela voda. Šumenje je postalo naenkrat polno in močno. Obstala je, da sama ni razumela, zakaj se je tu ustavila. Človek se včasi ustavi tudi v najbolj znanem kraju, ko da nečesa išče. A vprašanje, ki je ostalo nenadno pred njo, se ji je zdelo prazno. Ničesar ni razločila iz teme. Domačo hišo je že skril hrib. Davno jo je že zastmila sosedova. Niti čez dan bi do tja ne videla. Stala je tako trenutek, zelo, zelo kratek hip, toliko da ji je komaj šinila skozi možgane ta misel. Za seboj je že spet začutila vlažno pobočje rahlo zasneženih njiv, ki so skozi tenki sneg vonjale po čisti zemlji, in nekje tu nad njo je stal do teh dni, leta in leta je tu stal lesen, s strešico izdelan križ in ob njegovem lesu je na vsak sveti večer visela majhna hlevska laterna, faralič, ki je svetil v noč. En krak pramena je visel takrat na razpotju in tam, kjer je pojemal, se je po mostu razgrinjala že zmerom polnejša in večja svetloba od svetiljke. Padala je iz line. Krčma onkraj mostu in ceste je imela visoko v zidu prvega nadstropja izsekano lino s starodavnim križem. Na sveti večer, ko so bila vsa okna vseh vasi in te dolge hiše razsvetljena, je v tej lini svetila največja luč, da se je videla že daleč tam od cerkve. In še dolgo potem, ko so že vse male lučke pogasniie, je ta še svetila in čakala belega dne. Prav nasproti nje, na tej strani reke pa je stal tisti križ, znamenje božje martre, ki ga zdaj ni.“ Gradarici se je zdelo, da je tudi lina ugasnila. Ni se pa mogla razmisliti prav o njej. Dotlej ju je še ločevala vrsta visokih topolov. Natanko je še pravkar razločila dve razsvetljeni okni nad krčmo. Torej še ni bilo tako pozno. Voda je zašumela. Gradarica je začutila, da je stopila na rob. V naslednjem trenutku je padala in zadela s čelom ob skalo. Začutila je, kako se ji je glava pogreznila v vodo in v enem trenutku se je zavedla, da čuje še lastni krik, ki je izveneval nad vodo. Odmev se je odbil pod oboki visokega mosta. Obležala je nekaj časa brez zavesti. Potapljala se je zmerom bolj v vodo. Potem se je s poslednjo močjo potegnila iz globokih valov na skalo in udarjajoča z roko po skali je razpoznala kraj. Padla je bila ob najvišjem zidu. Ni še pomislila na rane, iz katerih je lila kri. Po vrsti so se pojavile bolečine. Zdelo se ji je, da jo moči zapuščajo in premagal jo je* neizmeren strah, da je otroci, ko bodo prišli in jo iskali, že več ne najdejo. Obupno se je oprijela velikih skal, ko da so ji poslednja rešitev. Mimo nje je šumela voda zmerom bolj daleč in daleč v brezbrežno temno noč in zmerom bolj in bolj se je sama pogrezala v nezavest. Tisti čas so planili iz hiše gori v nasprotnem pobočju otroci z laternami v rokah. Silna bojazen in silen strah sta se jih polastila, ko so zaman čakali matere. Franca je slonela pri oknu, druga sestra je bila že odšla spat, Tine se je nastanil v skednju na seno, kjer so mu dali ležišče za te božične počitnice. Franc je spal s sestrama v kamri. V sobi sta stanovala brat gospodar in njegova žena. Spala pa je to noč morda nekoliko samo gospodinja. Tudi gospodar se je nemirno prevračal v postelji, kakor človek, ki se ga oprijemajo težke, neznane slutnje. Minila je že druga ura čez polnoči. Frane in Tonca sta planila iz dremavice. »Kaj je?!" Franca pri okencu se je prestrašila njunega krika. Pa vendar se je že tisti trenutek zbrala in odgovorila: „Matere ni.“ Nato so planili vsi trije k vratom, vsak, kakor je bil. Hoteli so priti vsi hkrati in čimprej ven, ven. V sobi jim je postalo tesno. ‘ Njihov pogovor, kriki in ropot so prebudili v sosednji sobi brata in svakinjo. Začul se je bratov glas, v začetku besno zadirčen, a takoj zajet in vdušen. Potem je tudi on vstal. Začul se je ženin glas, ki je vprašala: »Kaj jih še ni?“ „Ne vem," je odvrnil, v prsih pa mu je postalo naenkrat slabo. Odpreti je hotel okno in je že stopil k njemu, pa s sunkom zletel proti izhodu. V kratkem trenutku, ko je skozi okno pogledal v neprobojno noč, ga je obšla velika groza, da matere vendar še ni. »Tako pozno čez polnoči." »Morebiti so šli k teti," je kriknila žena za njim. Obstal je napol oblečen pred hišo. V temi je razločil tri postave, ki so švignile od skednja po poti v dolino. »Tine 1“ »Tine je menda že šel. Vzel je laterno." »Naj gre eden okoli!" jih je poučil. To sta bili sestri in z njima Frane. Ko gredo materi nasproti, je najboljše, da se razdelijo. Pot iz fare je nevarna. Strma je in ledena. Druga pot gre okoli. Toda okoli ni nič boljše kakor po bližnjici. V dveh, treh trenutkih je imel v glavi že pol načrta, kod bi bilo dobro iti, da mater gotovo srečajo. Z načrtom pa se še ni pomiril. »Ne vem, kaj mi je nocoj," je dejal ženi, ko je šel spet v sobi k postelji. »Stopi še til" je rekla ona in nemir se ji je poznal v glasu. »Z njive boš videl cesto v bregu. — Mogoče jih kdo s svetiljko spremlja," je pristavila, da bi ga pomirila. On je vstal. Oblačil si je stare hlače in čevlje. Skozi duri je pihnila noč. * Tine je bil res že odšel. Vzel je iz hleva laterno in planil, zmeden, kakor je bil. Pot v dolino je bila kratka. Upal je, da bo mater že na tej poti srečal. A ni srečal nikogar. Zdaj se mu je šele zbudilo občutje gotovosti, da se je materi nekaj pripetilo. Hitel je naprej. Za hip je postal na mostu. Noč je bila popolnoma tiha. Skozi noč in odprto dolino je šumela voda. Valovje pod mostom je pobobnevalo. To bobnenje je Tineta pognalo naprej. Z vsemi silami mladega dečka je zastavljal noge, da bi bil čimprej v nasprotnem bregu in prehitel mater po bližnjici, preden bi mu utegnila kreniti po cesti okoli. A obenem ni prav nič verjel, da bi jo srečal. Postavil si je bil cilj s svojo željo, da bi bila mati vsaj še v vasi pri teti. In je šel, kar so ga noge nesle. Tekel je že po bližnjici, ki je bila vsa zledenela, in se ni prav nič bal, da v ledu spodrsne ali si zlomi nogo. Dosegel je vrh. Obstal je in se razgledoval, poslušal. »Ni jih.“ Presekal je pot v krogu. Tu bi jo videl. Matere ni bilo nikjer. Obšla ga je še močneje zla slutnja. Čez pol minute je potrkal na tetina vrata. Vrgel se je na duri, da bi jih bolj začutil. Nehote je zavečal: Ojeji Nikogar ni čul v hiši. Vsi so že spali. Potem je zaslišal stopinje. „Kdo si!“ »Matere iščem 1“ *Ti si, Tine?" *Ni jih domov." . r Tine je jokal. Teta ga je vlekla za roko. Z vso silo se ji je iztrgal. Laterna je zabingljala in se mu zadela ob noge. Žarki so padli po snegu in blatu. Tine se je vrnil po poti navzdol, odkoder je prišel Materina sestra je buljila oči za njim. Potem je tudi ona kriknila: „Tine!“ Kriknila je njegovo ime in on jo je še slišal. Mislila pa sta oba njegovo mater. Izginil je s svetiljko med hišami. Poslušala je za njim, dokler niso njegovi ropotajoči koraki zašli s poti na polje in utihnili. Tine je sam iskal mater. Brez načrta in brez sleherne misli je drvel nizdol. Objela ga je neizmerna tema. Zobe je stisni]. Trepetal je po vsem telesu. Lastni trepet se mu je zdel kakor orožje proti tej neizmerqi, negibni noči in temi. Na uho mu je bobnelo šumenje. Prišel je iz bližnjice spet na dolinsko pot in drvel proti reki. Končno j« bil pri mostu. Cesta je šla med okrajki. Svetiljka je obsvetila hrbtišči širokega zidu. Sivi kamen je zrl v Tineta mrko in srepo, do tja je od žive meje pa prav do zidu zijala temna odprtina, koder so padali žarki na reko. Reke ni videl. Poznal je ta kraj še popolnoma dobro. Leta in leta je hodil tod v šolo in iz šole. Vendar se je sredi noči tega kraja prestrašil. Začutil se je globoko v dnu doline in se nekako bal, stopiti še globlje. Rečna struga se mu je videla bolj črna, groznejša od pekla. Misli pa so delovale bolj in bolj. Ali se ni bil v klancu na povratku nečesa domislil ? Ko se je nanagloma ozrl po dolini, je pogrešil nekje močne luči, tiste, ki je gorevala vsak božični večer v hišnem zidu pri krčmarju Razpotniku. Takrat se je spomnil, da tudi znamenja takraj mostu ni več, da je povsod pa prav povsod popolna tema. Mati se je v tej temi lahko kje spodtalcnila in padla raz pot. Zdaj, ko je stal nad reko, se mu je kakor blisk odkrila najhujša resnica, da je mati najbrže padla ob mostu. Šla je v temi in na tem ovinku proti mostu je stopila na rob . . . Prešinila sta ga prepričanje in groza, da je tako. Nato ni nič več premišljal. Ni imel časa, da bi šel še iskat ljudi. Spustil se je čez prvo skalo na desni in zdrčal po bregu. Sneg ob robu mu je onemogočil pot. Svetloba je šla okrog vode. Ogledal si je prostor ob zidu. Na zasneženem travniku se je poznala samo sveža drča, koder se je bil pravkar spustil do vode. Tod je padel s ceste morda le še kakšen kamen. Tine je kljub nevarnosti, da zdrsne s sneženo streho v vodo, počasi zlezel prav pod kraj mostu. Tudi tu ni mogel opaziti nikakšnih znakov nezgode. Voda je bila ob tem bregu plitva in čeprav je drla močneje nego navadno, vendar ne bi mogla odnesti človeka. Zgodilo se je torej še hujše: mati je padla na levi strani mostu, kjer je zid še višji, voda že pri kraju globoka in močno deroča, breg sam pa so o'gromne in ostre skale. Ako je mati padla tja, se je gotovo ubila. Tine je planil pokonci. Pograbit ga je neizmeren srd proti samemu sebi. V prvem trenutku, si ni mogel dovolj zaostriti očitka, da po nepotrebnem izgublja čas, ker je šel raziskovat desno stran mostu in ne leve, koder bi bil moral slutiti nesrečo. Bog ve, koliko časa je že izgubili Minuto, dve minuti. Moj bog. V grozi, da ga čaka najgroznejša resnica, se je zavihtel po bregu in planil s skoki navzgor. V tistem hipu je zaslišal daleč znad bližnjice klicanje. Bil je glas prestrašene sestre. »Tine! Tine!" Klici so se razprezali čez vso dolino v gluho noč. V bližnjici se je pokazala svetiljka in nihala počasi na levo in desno navzdol. Vsak večji nihaj pa so spremljali silni obupni klici. Zdaj je že razločil dvoje glasov. Spoznal je obe svoji sestri, ki sta njega iskali. Ali sta upali, da je on našel mater? Nova groza se mu je zasekala v srce. Spoznal je, da se mora oglasiti. Pa držal ga je že tak strah pred to molčečo nočjo, da ni mogel iz grla iztisniti vzklika. Šele z vso močjo se mu je posrečilo zaklicati in se je odzval z grkajočim glasom. „Franca! Fran-ca! Tu sem!“ Oni dve sta odkliknili. »Fran-ca 1“ je odjeknilo v gorah in žlebih. Njunih besed ni razločil. Samo zdelo se mu je, da vprašujeta, in je dopolnil: „Tu sem! Pri mostu!" Zdaj se ni nič več ustavil. Planil je do zidu, se brez strahu sklonil naprej ip razsvetlil ves zid nad vodo. Do vode svetloba ni segla. Z novim, še tesnejšim občutkom je dirjal ob živi ograji okrog male rebrice. Tu, pri mostu ni bilo mogoče priti k vodi. Visoka stena je bila navpična. Dosegel je plot, ga prevrnil v skoku in zdrsel navzdol. Spodtaknil Se je ob nevidni jablani ali čem in se prekucnil naprej na obraz. Po glavi se je pobil. Velika svetiljka mu je odletela iz roke in odskočila v sneg. Tik nad vodo je treščila v skale. Tine se je kmalu oprijel nečesa in se pobral. Nič se mu ni zgodilo. Ko pa ni nikjer videl svetiljke, je bil hipoma ves obupan. Bil je na cilju. Tu nekje, mogoče niti deset -korakov pod njim, se je ponesrečila mati. On pa ne more nikamor. Ne vidi niti za ped. Najgostejša noč se je strnila nad reko. Stal je nekaj trenutkov tako brez moči. Voda je šumela mimo. Prav pod seboj je čutil prehod v veliko globočino: valovi so se tu odbijali in ustavljali. To je moglo biti torej kakih deset metrov od mostu. v Pričel se je plaziti po kamenju proti desni. Kmalu je bil vrhu velikih skal. Segale so v vodo in so postajale vedno bolj redke. Preveč se je pri* bližal vodi. Krenil je še ob vodi navzgor. Voda je žuborela v globokem tolmunu, kakor v vrtincu. Sopel je težko. Prav z vsakim pregibom je čutil, da se bliža odločilnemu mestu. Končno je bil tu. Tema se je zgrnila nanj, ko da leži že pod visoko navpično steno. Skale so bile dolge in ostre, mokre. Voda je brizgala daleč po njih in pršila Tinetu v čelo. Tu je bil konec. Tu nekje leži mati. S pritajenim dihom je ležal nekaj časa na skalah. Z glavo pri tleh je poslušal, ali se ne zadeva voda kje ob kaj mehkega. Sam ni razumel, odkod mu je prišla nenadoma ta misel. Toda misel, da je v bližini svoje matere ga ni zapustila. To je bilo poslednje upanje. Vseokrog je bila neprodirna tema. Slišal pa je samo pesem oglušujoče vode. Oglušujoče vode so mu pele mučno pesem nezmagljive groze, ki se človeka polašča, ko izgubi iz oči in vseh Čutov ves ostali svet. Pod njim je samo pesem vode in nad njim večna tema, plašč smrti. Plašč smrti je večno trajajoči trenutek, ko človek ničesar ne čuti ko samo še pritisk, dotik kamna in lastne teže. Zavest pa prehaja v drug svet enakomerno tekoče vode. Tine je planil s skale ter sopeč stal ob slonečem zidu, ki je legel nanj in na temo. Klici iz daljave so se bližali. Mešali so se in se spreminjali: »Tine! Frane! Janez!" \ „Mama! Mama!" ‘Tine je stal ob zidu napol okamenel, komaj je še mogel dihati od velike groze, da nima moči, se kakorkoli premakniti. > Reka je mimo pela svojo pesem. Tine je bil prepričan, da je mati mrtva. V naslednjem trenutku se mu je spet vrnil ves mir. Zlezel je po vseh štirih čez skalo, ki je štrlela pred njim, prav do vode. Nič. Začutil je drugo skalo. Z roko se mu je zazdelo, da prehaja v plitvine. Če bi padla na skalo bi se gotovo ubila. Že se je olajšan oddahnil, pa v istem hipu je zadel z roko ob mehko obleko. Obšel je z dlanjo moker rob materine rame. Kdo jo je dvignil na breg? Ležala je na pol nad vodo, z glavo viseča čez vodno stran skale, ko da bi pijoča omahnila. Stopil je v vodo. Legel je čez kamen podolg ob materi, se držal z roko za skalnati rob, prisluhnil tesno na prsih in poskušal z drugo roko mater vzdigniti. Bila je težka in mrzla. Sklanjal se je nekaj časa kakor s tiho prpšnjo nad njo. Ko jo je obupno objemal, že sam brez moči, je prišel njegov obraz pod njenega, njene prsi na njegove in takrat je začutil po svojem vratu toplo kri. Kri je bila materina. V obupu, da je vse, kar je toliko groznih ur slutil, resnica, je začutil silno bolest, ki mu je bila kot nekaj neznanega, zbrana iz vseh njegovih moči in vsega njegovega življenja. Ta bolečina je zdaj legla nanj in on je z vso silo objemal telo svoje matere, jo poskušal premakniti nase, in se tešil z njeno težo. Čutil je sam s seboj onemoglo usmiljenje. Potem se je prvič odtrgal obupu, pričel spet misliti, grknil, klical je na pomoč in je menil, da že sliši blizu glasove, vzklike prihajajočih. Kriknil je z vsem glasom nad vodo, da bi jo prevpil in se vzdignil nad njeno šumenje. To šumenje, se mu je zdelo, da se ovija krog matere in jo drži na sebi. A je res kdo klical, ali čul njegove klice? Zgrabil ga je nov strah, da se je doslej motil in da ni nikjer daleč okrog nikogar, ki bi mu mogel pomoči. Nov klic! Ni se motil. Pod desnim mostovim obokom se je sredi vode pokazala svetiljka. Bila pa je videti neizmerno daleč. Obenem je razločil daleč z obeh pobočij doline nove vzklike. Zdaj enega tu, potem tam. To so bili vzkliki obupa in groze. „Mama!“ „Mama!“ „Tine!“ „Tu so! Tuu soo!“ Obupni glasovi otrok so v noči iskali matere. Ob teh klicih so Tinetove moči že popuščale. Srce se mu je trgalo v bijočem občutju bolesti in groze. Klical je in mu je bilo obenem, ko da nima nič več glasu. Bil je z nogo ob skalo: # Svetiljka sredi vode se je odmikala. Skočil je kvišku. Segel po kamenju. Izmed skal je iztrgal drobce okrušene skale in jih lučal brezumno v vodo. Ko je za hip prenehal, je znova zaklical. Takrat je opazil svetiljko prav nad seboj. Svetila mu je na glavo. Nad njim so se iz noči križali kriki. Pred njim se je izpod oboka mostu približala nevidna postava počasi nesoč svetiljko, ki je obsevala polagoma skalo za skalo, rob za robom in se ustavila s svetlobo na materi. Tinetu se je zdelo, da ne razloči krika, ki se je ubil z odmevom. Pod mostom je trepetala luč, ki je zakrivala brate in sestre. Videli so vse, on pa njih ni videl. Zabredli so vsi hkrati v vodo in se vrgli s poljubi na premočeno, okrvavljeno in razkosano materino obleko, da nehote je planil proti njim in jih prestrezal kakor zdivjane in pošastim podobne ujede, ki so zbesnele nad \ » truplom. Nad šumenjem vode, ki je tulila z njihovim glasom, se je razlegal krčevit jok. Bilo je ko da drgetajo vijoča usta enega samega neutolažljivo jokajočega otroka, ki se je zgrudil nad grobom. Tudi Tine je jokal. Prišli so vsi otroci iskat svojo mater. Nihče izmed njih ni več mislil nase. Tine je bratoma iztrgal iz rok svetiljki in ju postavil na višja mesta. Delal je, da mu je že po prsih lil pot in sta se roki pričenjali tresti od vsega napora. Nič več ni razločil koliko časa je minilo, preden se jim je posrečilo dvigniti in odnesti mrtvo mater. Nad njimi se je že razgrnil dan; mogoče je mesec odsinel iz oblakov. V šumenju vode pa je še odpevala trgajoča, presunjajoča tožba. Sestre so jokale. Begale so z brega na cesto in se niso dale nosačima odpoditi. Objemale in poljubljale so materi obraz, krvave roke in usta. Počasi so nesli skozi temo noči svojo mater, ki je bila neizmerno težka in brez vse teže obenem. Nesli so jo mrtvo na svojih rokah, ko da jo nesejo v svojih srcih. In po svojih toplih, okrvavljenih rokah so vedeli, da so mater pričeli iskat, ko je umirala, mogoče čuteča njihovo bližino in poslušajoča neutolažljivo tožbo svojih otrok, ki jih ni več mogla k sebi poklicati. •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••G#* Jože Lavrič: Spomini iz ujetništva Najprej se je oglasil Pucelj in povedal, kako je prilomastil nepovabljen v kuhinjo neke hiše, prepodil gospodinjo in sunil velik kos svinjske pečenke ter pol hleba kruha. Pokazal je tudi raztrgane hlače, ki mu jih je na begu raztrgal pes. Mali Tavčar se je jezil na Nemce, ki so ga vrgli iz polnega skladišča čevljev in obleke. Ajstru in njegovim se je godilo precej slabo. Podili so jih italjanski vojaki in civilisti toliko časa, da so jim dali poduhati svinca. Potem se je igra sprevrgla, začeli so bežati Italjani, da se je kar kadilo za njimi... Tako in podobno so tekli pogovori, ko nam naenkrat pade v oči jezdec na cesti, na severnem pobočju hriba. V lahkem galopu jo je rezal iz mesta v našo vas. Vsi smo vstali in strmeli v ono smer. Tavčar je imel daljnogled, ki ga je hitro izvlekel iz nahrbtnika. .Italjan je, enega izmed alpinskih polkov", je kratkp odgovoril. ,0, presneti polentar, kako brezskrbno jo kolovrati proti nam", se je jezil Pretnar. „0, le počakaj malo“ in že je napel karabinko. Komaj smo mu ubranili, da ni streljal. .Takoj vsi na cesto". Prvega Italjana moramo sprejeti miroljubno, je ukazoval Ajster. V jeklenih čeladah, s pripravljenimi puškami smo odhiteli na cesto. Vstavili smo se na ostrem ovinku za grmom tako, da nas Italjan ni mogel zapaziti preje, nego par metrov pred nami. Puclja smo določili, da nagovori Italjana in ga pooblastili za mirovna pogajanja. Začuli smo klopot konjskih kopit. Pucelj je postajal nervozen. Brez prestanka je popravljal zdaj puško, zdaj čelado, zdaj opasač in nemirno je stegoval vrat v ono smer, odkoder je imel priti Italjan. Nazadnje mu je roka ušla na čutaro in komaj je napravil par krepkih požirkov, že se je pojavil pričakovani jezdec v italjanski uniformi. Pucelj se je ozrl po nas, kakor bi se hotel prepričati, če smo še tu in če je za hrbtom dovolj varen. Nato je odločno stopil naprej in začel vpiti: „Gospod Italjan, javljam, da nas je devet Slovencev in en Bosanec. Imamo vsega dovolj. Imamo vina, cigarete, ruma, konzerve in polente. V vasi pa lepa dekleta. Gospod Italjan, vojske je konec, Avstrija kaput — eviva Jugoslavija!" Da podkrepimo ta Pucljev narodni govor smo vsi zakričali: .Avstrija kaput, živela Jugoslavija/ Očividno prestrašeni Italjan ni odgovoril niti besede. Trenutek je obstal bled in v strahu. Roka mu je menda nehote ušla in vojaško je pozdravil. Potem pa hitro obrnil konja in zdirjal po cesti nazaj. .Glej ga strahopetca italijanskega, kako ti jo ubira", se je zadrl Pucelj. Govoril sem mu o samih dobrih rečeh, o polenti, o cigaretah, o vinu in še ljubice bi mu dobil — pa ti vrag strahopetni ne počaka, da bi se pogovorili, kakor gre, kadar se sklepa mir med sovražniki.* Stopili smo izza ovinka in sledili z očmi italijanskemu jezdecu. Prejšnja nervoznost se je udušila v grohotu. ,Do danes nisem razumel, kako je mogla bežati vsa italijanska vojska, kadar smo lačni Janezi in Bosanci in Dalmatinci komaj malo zaropotali," je nadaljeval Pucelj. Zdaj pa vidim. Nič mu nisem hotel, še grdo ga nisem pogledal in ubral jo je, da se bo užgal. Čudno, da sploh kdo pozna itali- janskega vojaka tudi od spredaj. Mar ne fantje? Vsak je nekaj dostavil v pokrepitev sodbe o italjanskem junaštvu. Nazadnje nam je razodel Tavčar, ki se je spoznal na čine italjanske vojske, da je bila ta junaška prikazen italjanski podporočnik — alpin. „Pa nikar ne žalujmo preveč za izgubljencem, najbrže ne bo dolgo, ko se zopet vidimo, seveda v večji družbi. Italjan je šel po pomoč in se bo vrnil, o tem ni dvoma.” „Kar pripravimo se. Stvar je jasna. — „Austrija kaput" pa naša svoboda tudi „kaput“ fantje," nas je dražil Tavčar. Njegove besede so začele učinkovati. Pregnale so našo objestnost in brezskrbnost. Vrnili smo se na naš vrt. Pogledali smo vsak za svojimi stvarmi in jih spravili v hišo. Bili smo pripravljeni za odhod. Toda kam? Nihče ni znal svetovati. Hodili smo po vrtu z enega konca na drugega, modrovali, ugibali in kadili, kadili kar naprej. To je bil občutek v pasti. Kje ven? Kje je izhod? Oči so iskale in tipale. Naenkrat pokaže Tavčar z roko strmino na železniškem nasipu. Evo ga, fantje, vedel sem, da nas ne bo pozabil. Poiskal si je tovarišev, jim izročil naše pozdrave in mirovne pogoje in sedaj gredo navdušeni, da nas povabijo s seboj na pomaranče in limone. Kaj sedaj? Na strmini od železniške proge smo res spoznali čete italjanskih vojakov z našim jezdecem na čelu. »Pripravimo se, po nas gredo”, je odločil resno Ajster. .Pa smo sanjali o Ljubljani, o Jugoslaviji, o miru, o dekletih, o svojih doma, o sosedih in tovariših, ki se vračajo." Kje smo sedaj? Konec sanj! Pred nami je vstalo ujetništvo, poznano iz pripovedovanj: teptanje človeka v psa, nečloveški napori, bolezni, pomanjkanje, trpljenje, obup! „Daj ruma, Pucelj, nalij vina in prižgi cigarete, da preženem tesnobo, ki me duši v prsih” — je zahteval Tavčar. Pucelj, že malo okajen, mu je napolnil čutaro z rumom in ni pozabil dostaviti: .Na, žalost salamenska". Prav treba se ti je bati teh Italjanov. Potegnimo pošteno ruma, fantje, potem pa pihalnike v roke. Še imamo priliko, da zopet malo podirkamo z Italjani. Par ročnih granat in šlo bo zopet proti Rimu 1“ ... Že prav, le lepo spravi svojo korajžo za drugič, če resno želiš prinesti celo kožo na domače solnce. To pest Italjanov res lahko zapodimo, toda prišli bodo drugi in končno: če smo se hoteli biti naprej, bi ostali lahko v jarkih. Konec vojske, konec klanja, smo rekli. To vedo tudi Italjani in so veseli, da smo se naveličali gnjaviti jih po jarkih, jih večno poditi v beg in sramoto. Ni nas premagala italjanska vojska. Sami smo vrgli orožje in zrušili fronto. Italjani to dobro vedo. Zato bodo z nami dobri. Premišljevati ne moremo mnogo: Zatvarače (Verschlusse) zmečimo v vodnjak in pripravimo nahrbtnike. Kar bo, bo.* „Uh, naj me pišejo Italjani. Kedaj bomo doma? Zakaj sedaj v ujetništvo, ko smo razbili Austrijo. Če je vojske konec, gremo domov in ne v ujetništvo," se je začel razvnemati Tavčar. Taki in podobni so bili razgovori ob vodnjaku, v katerega smo metali zatvarače... Nerabne so postale naše puške in s tem smo bili dejansko že razoroženi. Godrnjaje smo se sprijaznili z usodo. Drug za drugim smo se počasi vračali v sobo in si dali opravka pri svojih nahrbtnikih, ko se naenkrat pojavijo pri oknih postave in bajoneti. Vrata so se odprla in zazijale so na nas italjanske puške. Tiho smo obsedeli, oči so izpraševale in otipavale resne, a nekoliko negotove obraze Italjanov ... Molk je prekinil podporočnik, naš znani jezdec. Pozval nas je, da odložimo puške na določeno mesto. Ubogali smo. Tudi zaloge ročnih granat in ostalo municijo, ki je bila v kotu sobe, smo izročili. Tako se je izvršila naša razorožitev in naše zajetje ... Naprtili smo si prepolne nahrbtnike in stopili na cesto. .V vrsto po štiri in štiri, s čelom proti mestu," je bilo ukazano. „Avanti", je zaklical podporočnik na konju. In stopili smo. Proti mestu. V ujetništvo ... (Konec I. dela, II. del v prih. letniku). M8l&iflg Kotiček Metka: Kuhinja Domači zajec v papriki. Nareži zajca na kose in osoli. Na masti zarumeni drobno zrezano čebulo, prideni papriko, košček limonove lupine in zajca ter duši, da se porumeni. Potresi z moko, zarumeni, prilij juhe ali kropa, nekoliko smetane in duši še nekaj časa. Krpice s svinjino. Naredi male krpice in jih skuhaj. Precedi in stresi v skledo. Nareži kuhano prekajeno svinjino na male kocke, raztepi 3—4 jajca, dodaj krpicam in vse dobro premešaj. Namaži ponev z mastjo, potresi s kruhovimi drobtinami in stresi vanj krpice. Deni v pečico in lepo speci. Korenjeva omaka. Olupi, operi korenje in zribaj kakor repo in skuhaj. Naredi prežganje, prideni korenju, zalij z juho ali s kropom in osoli. Vse naj prevre in se zagosti. Daj kot prikuho k mesu na mizo. Drobno pecivo. (Ceneno pecivo. pripravno za Miklavža in za okras božičnega drevca.) Zmešaj 1V2 kg presejane moke bele z l/2 kg presejanega sladkorja. Naredi v sredi jamico ubij vanjo 3 jajca in pridaj V4 kg' zmehčanega (ne stopljenega) masla. Zdrobi 3 dkg jelenove soli in jo raztopi v ‘/2 1 mlačnem mleku. Prilij to moki. Za dišavo dodaj limonovo lupinico. Zdaj vse lepo skupaj zgneti v gladko testo in potem pusti, da počije. Tudi lahko čez noč. Potem si odreži en kos testa in ga razvaljaj za nožev rob debelo. Reži poljubne oblike, polagaj na pločevino (je ni treba nič namazat) in speci. To pecivo hraniš lahko dolgo. Gospodinjstvo Družinska soba ali hiša. Prostor, kamor se vrača družina utrujena od dela, lačna, včasih premočena, čemerna in sitna, naj bo snažen, pri-kupljiv, da se v njem odpočije, v miru nasiti in se počuti povsem zadovoljno. Snaga krasi najrevnejšo bajto. Poleg snage daje prijazno lice „hiši“ še mnogo solnčne svetlobe in sveži zrak. „Hiša“ naj bo preprosta in opreme le toliko, v kolikor je nujno potrebno in tudi v preprostem kmetskem slogu. (Klop ob zidu in peči, javorova miza, skrinja, nizka omara — predalnik, omarica v zidu, men-terga in morebitni šivalni stroj.) Stene naj bodo lepo pobeljene in okrašene z živimi slikami in fotografijami. Tudi ura in koledar naj ne manjkata v družinski sobi. Pospravljanje naj se vrši: 1. dnevno: Pometanje, zračenje s prepihom. — 2. tedensko: Ometanje pajčevine, brisanje prahu, ribanje. 3. mesečno: Umivanje oken, ribanje. Pred prazniki beljenje. Ob nedeljah in praznikih okrasimo mizo z belim vezenim prtom in šopkom cvetic. Naša spalnica. Čudno se vam bo zdelo, da govorim o spalnici — pa na kmetih, ko je itak tako pičlo prostorov. Toda zdi se mi, da je ravno pri nas na kmetih zelo važno, ^da si po celodnevnem, trudapolnem delu odpočije naš duh in naše telo v snažnem prostoru. V zaduhlem, neprezračenem, temnem kotu se ne bodo umirili naši utrujeni živci. Kje in kako naj nabira telo nove sile in moči za prihodnji dan, če ga med spanjem obkroža nesnaga, smrad in slične neprijetnosti? Poiščimo si torej v hiši prostor in si ga uredimo samo za spalnico. Prav prikladna je soba v nadzidku nastropja zlasti še, če so okna obrnjena proti vzhodu. Kako si pa uredimo spalnico? Spalnico opremimo le z najpotrebnejšim pohištvom, ki naj bo gladko in priprosto, da ne bo imel prah v raznolikih okraskih svoj brlog. Postelje, omarice, omara za obleko, umivalnik, malo večje stensko ogle* dalo, polica za čevlje, obešalo za vsakdanje obleke — ti kosi, zadostujejo za opremo spalnice. Ce imaš morda še prostor za malo mizico in stol, a ni neobhodno potrebno. Ne imej v spalnici dosti cvetic in podob, ker na slednjih se nabira le prah. Najvažnejše je v spalnici postelja. Postavimo jo ob notranji suhi steni. Lesena je toplejša, železna bolj higijenična. V posteljo pridejo spodaj deske, nato mreža ali vzmetnica. Cez mrežo pride en koc, potem pa žimnica. Žimnice napolnimo z različno snovjo: z žimo, morsko travo,, volno, slamo, s plevami in drugim. Žimnice v toplem letnem času večkrat temeljito stepemo, prezračimo in solpčimo, da se uničijo vsi morebitni bacili. Zlasti če imamo v žimnici morsko travo jo moramo večkrat solnčiti, ker ima kolikor toliko v sebi sol in vpija vlago. Blazine naj bodo žimnate, ne pernate; bolj zdrave so, ker ne vpijajo toliko potu. Perilo naj bo preprosto, najboljše so domače platnene rjuhe. Odeja naj bo lahka, topla in čista. Spalnico zračimo ves dan. Zjutraj razgrnemo tudi posteljnino, da se dobro prezrači. Pred pometanjem obrišemo tla z vlažno cunjo, da se preveč ne praši, ali pa metlo večkrat operi. Zbriši vsak dan prah. Tedensko ometemo pajčevino, temeljito pometemo in obrišemo prah. Ribamo po potrebi in v jutranjih urah, da se do večera posuši. Okna čistimo mesečno, poleti pogosteje. Navadi se, da stopaš v spalnico vedno v copatah, nikdar in nikoli pa ne v blatnih čevljih. Tudi peč naj bo v spalnici, kurjena naj bo pa le za bolnika, za dojenčke ali stare ljudi. Praktični nasveti Kako odpravim madeže iz obleke. Madeže od masti odpravimo pri temnem blagu sledeče: Namoči v bencin belo krpo in položi pod madež. Vrh madeža položi pivnik in potegni čez z mlačnim železom. Za prav fino blago (svilo) pa kupi beneško milo (v drogeriji) in z njim izperi madež. Madež od oljnate barve odpravimo takole: Naredi tekočino- iz V8 1 terpentina in Vs 1 salmijaka, v njej namoči krpico in drgni po madežu. Izperi potem še v mlačni vodi in milu. (Madež seveda ne sme biti prestar.) Madež od sveče. Namoči madež v špiritu. Daj blago med dva pivnika in potegni čez z gorkim likalnikom. Iz „Zveze“. Vsem prizadetim društvom. Svoječasno smo v tem delu »Grude* obvestili vsa naša društva in posamezne tovariše in tovarišice, da bomo vse stvari, ki se tičejo naših organizacij in njih poslovanja članov in članic naših društev, Zvezinega delovanja itd. objavljali pod zaglav-jem organizacija. S tem si hočemo prihraniti čas z dopisovanjem, predvsem takšnih stvari, ki se tičejo največkrat vseh naših društev. Večina naših društev je to akcijo naše „Zveze“ prav razumela in se točno drži danih navodil, kar nas prav veseli. Nekaj društev se pa še dosedaj ni odzvalo našim navodilom in prošnjam, kar ni v korist „Zvezeu, še manj pa v korist društva samega. Še enkrat opozarjamo: kadar ima društvo sejo, „Grudo“ na mizo in preglejte še enkrat ali ste opravili svojo nalogo. Prečitajte še en- krat sporočilo »Zveze".in se vprašajte, smo ali nismo. Ce ste, je prav, ako pa ne, popravite napako takoj! Ker smo mladi, moramo biti tudi disciplinirani in kot taki držati na red, ki je podlaga napredka. Brezpotrebno dopisovanje. V zadnjem času, ko se je tudi delovanje naših društev poživelo in so se pričele oživljati društvene sobe, naslavljajo nekatera društva na »Zvezo* dopise, ki se tičejo zadev, o katerih smo že razpravljali in jih pojasnjevali v »Grudi". Vsem tistim svetujemo naj prečitajo še enkrat sporočila v »Grudi" kjer bodo našli marsikaj. Le kar tam ne najdete, zahtevajte pojasnila od »Zveze". S tem prihranite sebi čas in stroške, kakor tudi naši »Zvezi". Dekliški tečaj. Že lansko leto bi se moral vršiti tečaj za dekleta, ki je pa radi tehničnih ovir bil preložen na letošnje leto. Ta tečaj se bo vršil predvidoma 3. do 10. januarja 1933. Udeleženke bodo imele prosto hrano in stanovanje, potne stroške pa bodo morale nositi same oziroma društva, katerim pripadajo. Vsa tovariška društva bodo sprejela tozadevne okrožnice z učnim načrtom, čim bo ta gotov. Omenjeni tečaj je velike važnosti za naša dekleta in naj o možnosti udeležbe že sedaj premišljajo. Kino - predstave. Že v zadnji številki »Gruda" smo javili našim društvom, da kino - radio odsek naše »Zveze" pridno pripravlja vse, kar je potrebno za kino - predstave po naših društvih. Ker pa mora imeti kino* radio odsek naše .Zveze" točno evidenco, katera društva želijo imeti predstave zato jih prosimo, da nam v najkrajšem času sporočijo, če in kdaj bi jih želela imeti, da lahko napravimo točen razpored naše kulturne kino turneje. Naj še dodamo, da se bodo predstave lahko vršile tudi tam, kjer še nimajo elektrike, ker smo si nabavili zato potrebne akumulatorje. Okrog 8. jan. 1933 je začetek fantovskega tečaja v Eberhardu pri Bratislavi. Za Zvezo sta rezervirani dve štipendijski mesti. Udeleženec tečaja plača vozno karto in stroške pri nabavi potnega lista, kar znaša skupno okrog 700 dinarjev. Tečaj traja 40 dni. — Ponovno opozarjamo vsa društva, da nam takoj sporoče imena reflektantov. Za naše fante je tečaj velike važnosti. Pridobi si novih izkušenj v organiziranju in na gospodarskem polju. Že lansko leto se je zgodilo, da je samo eden izkoristil to ugodno priliko, kar je pač zelo žalostno. Letos tega nikakor ne smemo dopustiti. Društva naj najkasneje do 20. dec. sporoče imena reflektantov za ta tečaj. Pri pregledu knjig smo ugotovili, da nekaj naših društev že precej časa dolguje plačilo znakov in legitimacij. Prosimo vsa v plačilu zaostala društva (posebno dolgove starejšega datuma), da nam dolžne zneske poravnajo. Do zneska 100 dinarjev lahko društvo poravna dolg v znamkah. Ona društva, ki se ne bodo ravnala po tem opominu, bomo v prihodnji številki Grude imensko pozvali, da poravnajo dolžne zneske 1 Po redu in disciplini se izreka sodba! Zveza objavlja od časa do časa posamezne stvari za svoja društva v Kmetskem listu pod »Mladina". Opozarjamo vsa društva, da v vsaki številki lista pregledajo to rubriko. Ko društva izbirajo gledališke igre za vprizoritev naj se prej obrnejo za nasvet na Zvezo. V pismu naj sporočijo, koliko oseb (ženskih, moških), mora imeti igra in kakega značaja mora biti (drama, veseloigra, burka itd.) Zveza Vam bo potem predložila par iger, od katerih si eno izberete. Mnogo je društev, ki še do danes ni naročilo legitimacij in znakov za svoje članstvo. Legitimacije, ki so zelo lično opremljene, stanejo 3'— dinarje za komad, znaki 5'— dinarjev. Vsakemu članu pripadata znak in legitimacija. sploh. Zakaj, vprav s to pomočjo je bilo šele mogoče dati „Grudi" tisto vsebino in podobo, ki jo je napravljala lepo, prikupno kmetsko-prosvetno revijo. V prihodnjem letu, ko bo„ Gruda“ izhajala že deseto leto, pa nam je še bolj poskrbeti za vsebino in podobo „Grude“. Jubilejna številka, ki izide 20. dec. t. 1. kot prva št. desetega leta, nam bo za bodoče dni kažipot. Ker se bliža zimska delovna sezona je potrebno, da si vsa društva sestavijo zimske delovne programe in jih pošljejo Zvezi, oziroma zahtevajo od Zveze pojasnila radi delovnega načrta. Listnica uredništva Vsem cenj. sotrudnikom se ob koncu leta najiskrenejše zahvaljujem za njih prispevke, ali kakršnokoli pomoč D. Vargazon: Križanka „Jaslice“. • * "•* *** J i, Navpično; 1. Oblika pomož-nika: biti. 2. Stročnica. 3. Pripadnik ljudstva, ki je prebivalo na zapadnem delu balkanskega polotoka pred prihodom Slovanov, 4. Kavni dodatek. 5. Vzklik. 6. Mesto Marijinega rojstva. 8. Dodatek, ki da jedi prijeten okus. 12. Vrsta živine. 13. Hrib pri Beogradu. 15. Ljudska mera. 19. Komu je prinesel Jezus mir? Vodoravo: 1. Jezusova postelj-ca. 6. Nikalnica. 7. Prerok. 8. Pritrdil-nica. 9. Ostanek po kajenju. 10. Predlog. 11. Lisa. 14. Močvirska rastlina. 16. Del rudnika. 17. Naplačilo. 18. Moško krstno ime. 20. Stoletje. 21. Iglasto drevo. 22. Otroški naziv za očeta. 23. Prvi človek. 2. Zlogovnica. Sestavi iz naslednjih 19 zlogov: br — bron — cet — davs — e — e — e — he — ja — ka — le — li — mla — nje — pež — te — tič — vo — zav 8 besed: 1, Krpanov nasprotnik. 2. Izakov sin. 3. Spomin nedolžnih otročičev. 4. Sladek kruh. 5 Prerok. 6. Mesto v Sveti deželi. 7. Vzklik. 8. Delavec po žetvi, katerih začetne in končne črke od zgoraj navzdol dajo kraj in čas Jezusovega rojstva. 3. Dopolnjevalka. — pek — bor — puh — bes — car — sen — žar — voz — rek — žir Nadomesti črtice z zlogi: al — cu —če — iz — la — ne — no — od — ov — po, da dobiš besede, katerih začetne črke dajo od zgoraj navzdol naziv za božično mašo. A. Turnšek: 4. Magičen vogel: 12 8 4 J 1. žensko ime, 2. žensko ime, 3. egiptovski bog, 4. samoglasnik. Rešitev ugank iz 10. štev. 1. Križanka: Vodoravno 1. Bri, stol, 8. tolar, 10. do, 12. noj, 13. k. r. 14. ave, 16. nov, 17. konjenica, 18. aga, 19. lev, 20. la, 21. Kir, 23. ne, 24. Ma-jar, 26. Taraboš; navpično 2. rt, 3. ion, 4. Slovenija, 5. taj, 6. ar, 7. Adokale, 9. Krvavec, 11. ovoga. 13. Kocen, 15. ena, 16. Nil. 21. kar, 22. Rab, 24. ma, 25.ro. 2. Kvadrati krava, baron, Domen, kosec, kanon. Od 1.—II. Kamen. 3. Posetnica: Naročnik »Grude". Uganke iz 10. it. je rešilo mnogo naših naročnikov in naročnic; žreb je določil nagrade naslednjim: Alojz Podgoršek, Vojsko 12., Evelina Vidmar, Ljubljana, Sokolsko dr., Ruše. Tudi v tej št. „ Grude" razpisujemo za pravilno rešitev vsake uganke po eno nagrado v obliki lepe knjige. Rešitve je poslati najkasneje do 10. dec. Pravo presenečenje pa pripravlja naš ugankarski kotiček vsem reševalcem ugank v prvi štev. 10. letnika „Grude“, ki izide kot jubilejna številka v znatno povečanem obsegu, odlični opremi in veliki nakladi. V tej jubilejni številki bo odličen tudi naš ugankarski kotiček, ki bo ob tej priliki prinesel jubilejno križanko. Za pravilno rešitev te križanke bodo razpisane zelo lepe in lične nagrade. Pravico do nagrad pa bodo imeli le naročniki „Grude“. Zato naj nihče ne opusti prilike in sreče, ki se mu ponuja 1 Vsem našim dosedanjim zvestim ugankarjem želimo vesele božične praznike. 20. dec., torej pred Božičem, pa že tudi izide naša jubilejna številka, s katero bomo še prav posebno razveselili naše ugankarje za Božič. Zvezino tajništvo se sedaj nahaja v Tavčarjevi ulici 3, pritličje levo. Vse dopise za Zvezo je pošiljati na novi naslov. Znatno cenejše, zato vsakomur dostopno! 3UGCRUTZ ClRuŽSA Z O Z Beljaka ul. 4. Tal. 2352. ODRI ZKFID ROŽMARIN« 1 ^^IIIIIIII!llllllilllllllllllllllllllll!llll!lllll]lll!l[illlII!llll!lltlflllilllllllillll1lll!lt!!1l!!lllll!lil1l!lllflill!lllilllliillffi igrajte Vladimir Pfeifer-jevo vojno dramo Naročite jo v Učiteljski knjigarni v Ljubljani za Din 15'— IGRA NAŠIH KRAJEV, NAŠIH LJUDI *jajnine zlato naših hranil k POZOR! Fantje in dekleta Pri nakupu Vaših potrebščin se Vam priporoča domače podjetje Janko Cesnik Lingarjeva ul. L J U fo 1J SL n SL Stritarjeva ul. Za fante: Q Za dekleta: Velika izbira črnega in modnega kamgarna, še-viota za obleke. Črno, sivo in modno sukno za zimske sukne in sukniče. Loden za obleke in pelerine. Velika izbira novosti za obleke in kostume. Modno blago, pliš, žamet za plašče. Perilni modni, žamet, porhet za obleke. Največja izbira volnenih in želinastih rut. Cene zanesljive. Občeznana poštenost podjetja in poslovanja. Ročna izdelovalnica čevljev IVAN ZAJC, Žiri naznanja cenj. občinstvu, da prodaja tvrdka ČADEŽ & KOMP družba z o. zavezo v Ljubljani Miklošičeva c. (palača „Grafike“) njegove čevljarske izdelke za dame, gospode in otroke. — Vabimo, da si ogledate brezobvezno turistovske, lovske, smučarske in štrapacne čevlje, nadalje Škornje (specielno za gg. oficirje, uniforme in šport) fiJc-škornje, gamaše itd. Naročila se sprejemajo tudi po meri. Zajcovl č.vlji io bodisi glede najbolj* kvalitete, kakor tudi niških cen brez konkurence I f Zobni atelje - dentist it en c Jhudvig se je preselil iz Kongresnega trga št. 8 v Škofjo ulico št. 12/1 v hiši kavarne Tabor. IOrd. od 8.—12. ure dopoldne I in od 2.—6. ure popoldne. J Atelje Sušnik obleke po meri za gospode Miklošičeva 14/1. Izvrstna kuhinji! Najboljša izbrana Tina! Cene zmerne! SLAMIČ, LJUBLJANA Gosposvetska cesta 6. Mr. R. SUŠNIK LEKARNA PRI ZLATEM JELENU Ljubljana, Marijin trg Ustanovljena pred 1. 1619. Telefon št. 2115 Polt. hran. rač 10.522 Zaloga naj novejiih tu in inozemskih zdravilnih špecijalitet.— Po- štna naročila se izvršujejo tožno. Umetno trgovsko vrtnarstvo ČEH LJUBLJANA vii. Gasilska cesta štev, 14. priporoča poročne in nagrobne vence s trakovi in napisom, cvetlice lončnice in vrtnice, ter razne šopke za vse prilike Postrežba točna. Cene solidne. IR. ŠIFRER iiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiniiiiniiiHi knjigoveznica Ljubljana Vogova ulica štov. 6. se priporoča za vezavo vsakovrstnih knjig in revij Točna izdelava. Solidno delo. Štampilje, plombe, emajlirane napisne tablice, etikete, društvene znake itd. dobavlja najsolidneje tvrdka Teodor Rabič, Ljubljana Miklošičeva cesta št. 15. najSdidiufk KUiARNAITDEU nUBLlANADALMATINOVAll Novo otvorjena Brezalkoholna restavracija Pri Jugoslovanu vsakovrstne brezalkoholne pijače in vedno gorka in mrzla jedila. Solidna postrežba. Se priporoča Ivan Marija Kanje Ljubljana, Št.Peterski most. Polakova hiša. VI ZAHTEVATE MODERNE POSLOVNE TISKOVINE KER SE ZAVEDATE DA JE LEPA TISKOVINA ZRCALO PODJETJA TO VAM IZVRŠI PO ZMERNIH CENAH TISKARNA »GRAFI KA“ LJUBLJANA, RESLJEVA C. 4 TELEFON 25-57 FBAHC ROGEL Ljubljana Dunajska c. 36 se priporoča za sploš-šno kleparstvo, inštalacije strelovodov, izdelovanje kovinastih krst in vložkov. m hočete biti oblečeni kupujte si blago v Ljubljani Prod Škofijo 3, Liogarjeva ulica 3 R. MIKLAUC ,Pr1 Škofu11 splošno kljnčavDičarstfo Ljubljana Celovika cesta 50 izdeluje vsa stavbena dela, okovice, vezalke ter vsa v to stroko spadajoča dela Pri znani domači tvrdki Ivan Jaks in sin Ljubljana, na Gosposvetski cesti 2 kupite najugodneje najboljšfe šivalne in pisalne stroje, kolesa Popravila izvršimo v lastni. delavnici. — Ceniki zastonj in franko Daje se tudi na obroke in na hran. knjižice Mnoga županstva, zadruge, privatna podjetja itd. že več kot 10 let.pišejo na naše stroje brez motenj. Tudi Vi s e pr ep ri 6 a j te o n j i ho vi h prednostih. Novi model 7 ima 92 znakov, izmenljivi valj in voz različne širine ter mnogo drugih odlik, da ga lahko priporočamo kot najbolj šega na svetu. Na Vašo željo Vam pošlje natančnejše podatke glavni z a s topnik A. specijalist za pisarniško stroje Ljubljana Marijin trg Telefon 3 4 5 6 Slavko Levičnik laboratorij za padala in industrijsko izdelovanje padal, ter automatska sedišča za padala C e 1 j e, Jugoslavija. Glasilo Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani. — Izdaja konzorcij »Grude* v Ljubljani. Urejuje France Gerželj Kolodvorska ulica 7. — Tiska tiskarna Slatnar, družba z o. z. v Kamniku (Vodnik in Knez). Dobro kupite nogavice, kravate, srajce, nahrbtnike, naramnice, dežnike, palice, čipke, svilnate trakove, gumbe, nože, škarje, voščeno platno (Wachstuch), potrebščine za šivilje« krojače, čevljarje, tapetnike itd. le pri tvrdki JOSIP PETELINC, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika (ob vodi). Nizke cene! Nizke cene! Najuspešnejše sredstvo za rejo domače' živine je brezdvomno » Mastin « Vsa nadaljna pojasnila daje brezplačno LEKARNA TRNK0CZY, Ljubljana 91 lifflifflilllillllllllllllll DRUŽBA Z O. Z. KAMNIK •Čekovni račun štev. 10.560 * Moderno urejeno grafično podjetje. Ustanov. I. 1900 Izvršuje vsa tiskarska dela hitro, Mino in po konku renčnlh cenah. Specijalna dela: trobarvne razgledni* ce in prvovrstni tisk knjig >1« Nujna naročila izvrši takoj lllli Proračuni poštnoobratno I * mmmmn Specijalna mehanična delavnica EMIL KLOBČAVER Ljubljana, Sv. Petra cesta 47 Izvršuje vsa popravila točno in solidno. Nizke cene pri vseh strojih, posebno pa pri šivalnih, pletilnih in vseh drugih specijalnih strojih vseh sistemov na električni pogon. Delo garantirano! .. TISKARNA KIPI lEllJEFI ORNAMENTI CERKVENA IN STAVBNA DEIA UMETNI KAMEN OKVIRI ITD. MAVZOLEJI GROBNICE NAGROBNI lAVNI SPOMENIKI OGRAJICE VAZE ITD. UKIESAVANIE IN ZLaTENJE NAPISOV PORCELANSKE S l I K E SVE Tl L| K E POPRAVE ITD. FRANJO KUNOVAR KAMNOSEŠKO KIPARSKO PODJETJE POKOPALIŠČE SV KRIŽ U B L J A N A Denar naložite najbolje in najvarnejše pri domačem zavodu KMETSKI V LJUBLJANI reso TAVČARJEVA (SODNA) UL.I. Telefon št. 2847. — Rač. pošt. hran. št. 14.257. — Brzojavi: ,.Kmetski dom" Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 5’/, pri ttomesečni odpovedi po 7®'o brez odbitka davka na rente. Stanje vlogi Din 35,000.000 -. Rezervni zaklad t nad Din 900.000'-. Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. Posojila daje na poroštvo, na vknjižbo in na zastavo premičnin in vrednostnih papirjev in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Blagajniike ure: Ob delavnikih od 8. —12.1', in od 3. - 4 l/|> le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8. — 12 */s ure.