Jutru Ja izdaja 181. mito. v umni. i sr«, ne zLnnn uio. Ceu 4 vinarje. Letnik XUII. Jutranja izdala ¥ LfnMlaai: vse leto...............K 12*— pol leta................, 6*— četrt leta...............„ 3 — na mesec................, 1*10 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, (v pritličja levo), telefon št 34. Izhaja vsak dan zjutraj. izna številka 4 vinarja. Inserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni inserciji po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Jatranja Izdala po pošti xa Avatro-Ogrsko: vse leto...............K 18*— pol leta................, 9 — četrt leta...............„ 450 na mesec............... „1*60 Za inozemstvo celo leto.........„ 28*— Upravništvo: Knaflova ulica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85. Najnovejše vestL — Brzojavna in telefonska poročila »Slov. Narodu", Hrvaška delegacija v ogrskem državnem zboru za rekrutni kontigent in indemniteto. Zagreb, 20. julija. Hrvaška delegacija v Budimpešti je imela pred odhodom ministrskega predsednika grofa Khuen-Hedervarvja včeraj še sejo. v kateri je sklenila, da je pripravljena odstopiti od svojega stališča v zadevi indemnitete in rekrut-nega kontingenta. Glede tega sklepa izda posebno spomenico, ki se bo glasila, da je hrvaška delegacija pripravljena votirati ogrski vladi indemniteto in rekrutni kontigent, toda pod pogojem, da se rešijo v smislu dogovora med vlado in hrvaško-srb-sko koalicijo vprašanja, kakor tudi službena pragmatika * železniških uradnikov res v hrvaškem smislu. Adresna debata a ogrskem državnem zboru. Budimpešta, 20. julija. Zanimiv dogodek v veliki puščobi adresne debate v ogrskem državnem zboru je nastop katoliškega poslanca župnika Riehterja, ki v svojem govoru nastopa zlasti proti koruptivni politiki ogrske ljudske stranke. Govornik navaja v svojem govoru med drugim to-le: Ljudska stranka ni prava katoliška stranka, marveč stranka korumpiranih ljudi. Njen poslanec Szmreczanv n. pr. je bil še prav pred kratkem strasten liberalec in zvest pristaš grofa Tisze. Znan je njrgov izrek: »Z grofom Štefanom Tiszo živini, z grofom Štefanom Tiszo umrjem! Ni bilo treba ne smrti, ne kake druge nesreče in po dobrih treh mesecih po tem izreku se je že vrgel v naročje ljudske stranke. Govornik se peča nato z nečuvenim postopanjem in terorizmom, ki ga je izvrševala ljudska stranka pri zadnjih volitvah v njegovem volilnem okraju. Tako je nek madžarski župnik v svojem volilnem okraju se za volilno agitacijo poslužil sledečega sredstva: Njemu se je baje prikazal predsednik liberalne stranke in sicer se mu je prikazal z razbeljenim križem na prsih. Toda na križu ni visel Izveličar, marveč pravi pravcati zlodej. V posameznih volilnih okrajih so župniki še pred volitvami prirejali prave orgije, na katerih se je pijančevalo do nezavesti. Posamezni župniki so vabili še pred volitvami v župnišca volilce in z njimi neprenehoma popivali, tako da so se kmetje sedaj popolnoma odvadili dela in pohajkujejo ter pijancu je jo naprej. Nato se peča govornik z osebami posameznih kandidatov ljudske stranke ter s svojimi navedbami dokaže, da med njimi ni niti enega, ki bi bil iz prepričanja katoliških nazorov, nasprotno so vsi ti poslanci postali prvoboritelji katoliške ljudske stranke na Ogrskem iz same do-bičkarije. Nek član ljudske stranke v parlamentu je po govornikovih navedbah agitiral pri kmetih tudi s tem argumentom, da hočejo liberalci, da ima vsak liberalec dve ženi, česar neposredna posledica bi bila, da bi si moral tudi vsak kmet držati po dve ženi. O njem, ki je katoliški govornik, so razstrošali ti ljudje vesti, da je protestant, kar je še slabše kot sam zlodej in predbacivali so mu tudi renegatstvo. Govornik konča z \zklikom: Vsak drug v zbornici je bolj krščansko - katoliški kakor pa zastopniki krščansko - katoliško ljudske stranke v ogrskem parlamentu. Bosanski sabor. Sarajevo, 20. julija. V današnji seji sabora je vlada predložila zakonsko predlogo glede odkupa kmetov. Ta zakon določa, da se ima izvršiti odkup na podlagi prostovoljnega dogovora med lastnikom posestva in kmetom. Obligatorični odkup kmetov se je vsled te vladne zakonske predloge opustil. Trgovska pogodba med Avstrijo in Srbijo. Belgrad, 20. julija. Ker se je poklicalo srbskega finančnega ministra iz nekega srbskega zdravilišča v Belgrad in ker so avstrijski delegati odpotovali v Budimpešto, spravlja del srbskega časopisja te dve okolnosti v zvezo s težkočami, ki so se vnovič pojavile pri pogajanjih radi sklenitve pogodbe. »Politika« poroča, da je bil včerajšni ministrski svet zelo buren, nasproti pa se v vladnih krogih pričakuje in tudi izraža upanje, da se pogajanja še v tem tednu dokončajo uspešno. Srbija in jnbilej črnogorskega kneza. Belgrad, 20. julija. Po informacijah na kompetentnem mestu se kralj Peter vendarle osebno udeleži jubilejskih slavnosti na Cetinju ob priliki petdesetletnice vladanja kneza Nikole. Spremljal pa ga bo samo minister zunanjih del dr. Milan Mi-lovanović in večja vojaška suita, Belgrad, 20. julija. Večina izmed belgradskih listov priobčuje oklic na narod, v katerem se ga pozivlje, naj se pod nobenim pogojem ne udeleži jubilejske slavnosti na Cetinju. General Stoljetov in bolgarski prestolonaslednik. Sofija, 20. julija. General Stoljetov, ki je v rusko-turski vojni poveljeval četi bolgarskih prostovoljcev, je zaprosil avdijenco pri bolgarskem prestolonasledniku Borisu, in sicer še predno je odpotoval iz Rusije v Sofijo. Cim je bil o tej prošnji obveščen kralj Ferdinand, je takoj odredil, da more kraljevič Boris zapustiti Sofijo. Na prošnjo generala Stoljetova pa je kraljevska pisarna odgovorila, da se njegovi želji ne more ugoditi, ker je prestolonaslednik odpotoval. Opozicijonalni listi izrabljajo ta incident in napadajo vehementno kralja Ferdinanda. Napad klerikalcev na udeležence Ciril - Metodove slavnosti v Žalen. Žalec, 20. julija. Žalski kaplan Schreiner je priredil minulo nedeljo v Vrbjn pri Žalcu, kot konkurenčno slavnost veliki Ciril-Met. ljud. veselici v Žalcu gledališcno predstavo, in sicer pri Nidorferju, po domače Gor- ju pu. Ko se je ponoči vračal kmet Korent iz Vrbja z žalske veselice domov, so ga ustavili pri njegovi hiši trije mlečnozobi klerikalni mladeniči in so ga začeli prijemati, zakaj je šel v Žalec na liberalno veselico in ne raje v Vrbje na krščansko? Korent je odgovoril, da lahko gre, kamor sam hoče in kamor ga veseli, nakar so mu začeli klerikalni fantje groziti tako, da je moral zbežati k svojemu gospodarskemu poslopju si iskat kakega orožja za silobran. Medtem pa je prišel iz Žalca po isti poti čevljar Cokan iz Vrbja. Tudi tega so se lotili nahujskani fantalini; toda zavrnil jih je, kakor so zaslužili. Toda ti trije cestni tolovaji so dobili pomoč iz bližnjega hmeljišča, kjer so bili skriti njihovi tovariši — in sedaj so skupno napadli Cokana. Eden mu je zasadil nož globoko v levo stran prsi, v neposredno bližino srca, drugi so ga ranili po rami, rokah in licu. Cokan je smrtno nevarno ranjen; bil je včeraj spovedan. Razburjenje po naprednem Žalcu in okolici je nepopisno. Zlasti se obrača ljudska nevolja proti kaplanu Schreinerju, kateri se je preselil sem iz Dobrne, kjer je bilo za njegovega kaplanovanja vse polno pobojev in pretepov, katere so po večini izvršili klerikalni kmečki fantje. Orožniki že preiskujejo celo zadevo, ki bode imela še dalekosežne posledice. Organizacija slovenskih obrtnikov na Spod. Štajerskem. Celje, 19. julija. Narodna obrtnika, ključavničar Rebek v Celju in stavitelj mlinov Cretnik v Št. Jurju ob Juž. železnici, marljivo nadaljujeta z organizatoričnim delom za slovensko obrtniško organizacijo na Sp. Štajerskem. Minulo nedeljo sta se vršila lepo obiskana obrtniška shoda v Mozirju in Gornjem gradu. Prvi cilj tega delovanja je ustanovitev zveze slovenskih obrtnih zadrug na Spodnjem Štajerskem. Vstaja v Albaniji. Solun, 20. julija. Turška vojska je imela pri Bici ljuto bitko z vstaši iz Ljume. Arnavti so se morali umakniti in so imeli velike izgube. Istočasno je vojska imela krvavi boj na dveh mestih v Gilanskem okraju. Tudi tukaj so se morali uporniki umakniti. Turška vojska pa je vjela 8 albanskih kolovodij. V boju je padel brat albanskega vodje Ademe Kabaše. Skoplje, 20. julija. Vojska se je napotila iz Plemetine v Mihalič na Kosovem polju. Z namenom, da ujame arnavtskega prvaka Bejo, kateremu je že preje razrušila utrjeno stanovanje. Pri tej priliki se je vnel v Mihaliću ljut boj, ki je trajal več kakor 4 ure. Beja je utekel, pač pa so vojaki ujeli 4 albanske četovodje. Skoplje, 20. julija. Vest vašega lista, da je duša albanske vstaje Isa Baljetinac utekel v Crno goro, se potrjuje. Utekel pa je tudi eden izmed najodličnejših arnavtskih kolovodij Idris Sefer. Govori se, da je utekel v Srbijo, drugi pa zopet zatrjujejo, da je skrit v arnavtskih katoliških vaseh v tetalskem okraju. Solun, 20. julija. Kakor jđ znano, pobira vojska orožje po vsi Albaniji in Macedoniji in sicer z največjo strogostjo. Zato je vzbudilo splošno začudenje, da vojska ni potrebovala orožja med katoliškimi arnavtskimi plemeni Merturi in Nika v Maleziji. Domneva se, da se je to zgodilo na direktno intervencijo avstro - ogrskega ministrstva zunanjih del. Kako Šefket-paša razorožuje Albance. Solun, 20. julija. Šefket-paša, ki je spočetka vodil osebno razoroževal-no akcijo, je odredil, da se je na javni cesti preteplo s palicali več Arnav-tov, med temi tudi ljudi iz boljših slojev; vzrok temu je, da so hoteli utajiti orožje. Pretepavanje s palicami je pripomoglo Turkom do zaželje-nega uspeha. V dibriški okolici so turške čete razdrle 26 gospodarskih poslopij. Tovarna pognana v zrak. Monakovo, 20. julija. Iz Frie-drichshofena poročajo, da je eksplodirala tamošnja tovarna Zeppelinove družbe za pripravljanje vodikovega plina. Cela tovarna je zletela v zrak in je popolnoma razdejana. Mnogo delavcev je težko ranjenih, eden od njih smrtnonevarno. Grško časopisje proti Francoski. Atene, 20. julija. Tukajšni listi zelo napadajo francoskega poslanika Deville, ki se je baje žaljivo izrazil o Grški in grškemu časopisju. Časopisje predbaciva Francoski, da je pri kretskem vprašanju postopala kramarsko in da se je radi borih 16 Mo-hamedancev v kretski narodni skupščini in radi svojih kramarskih teženj spozabila tako daleč, da sedaj s svojim nerazumljivim postopanjem pri kretskem vprašanju razburja ves svet. Spor med Špansko in Vatikanom. Rim, 20. julija. V papeških krogih se odločno zatrjuje, da se je Vatikan za trdno odloČil radi znanega spora pretrgati s Špansko vse diplo-matične vezi. Zarota reakcijonarjev na Turškem. Carigrad, 20. julija. List »Tanin« objavlja podrobnosti o razkriti re-akcijonarni zaroti in o uspehih, ki jih je dosegla dosedaj tozadevna preiskava. Glavni vodja tega zarotnega . gibanja je bil Šerif-paša, ki pa jo je še pravočasno odkuril v Pariz. Pro-vzročitelj in Šerif-paše najzvestejši sozarotnik pa je bil častnik Mustafa Natif, ki je bil pod prejšnim sultanom general telesne garde. Lepe razmere na Turškem. Carigrad, 20. julija. Včeraj je bi- * lo aretiranih v mornarskem arsenalu več delavcev, katerim so prišli na sled, da so odnašali za reakcijonarje iz arsenala orožje in uniforme. tam . Sic volo, sic jubeo. Kadar se je pri nas že pomiril kak prepir v napredni stranki, tedaj prav rad prieaplja »Učiteljski Tovariš« in za njim tržaška »Edinost«, pa ul i vata olje na ognjišče, da bi zopet vzplamtelo, kar je bilo že skoraj ugasnilo. Tako tudi sedaj radi prepira med »starimi« in »mladimi -< pri volitvah v odl>or Ciril in Metodove družbe. Prav kakor da so »stari« in »mladi« otročici za šolsko klopjo, kriči »Učiteljski Tovariš« nad njimi: Mir! »Edinost« pa se ve, vse to podpiše! A notranji pomen te postane kaše je: stari nimajo pri družbi ničesar iskati. In zakaj ne! Zategadelj ne, ker hočeta to imeti »Učiteljski Tovariš« in tržaška »Edinost«. Pa S3 i odeta tudi ta dva prepričala, da dandanes, ko hočejo klerikalci v svoji »Straži« skovati si mogočno politično organizacijo, ne bo mogoče, da bi se v Ciril Metodovi družbi kuhala samo sladka repa, in še ta le za re-tektorij učiteljskih sester. Neka i kompromisov bo gospoda že morala dopustiti, ker je pri tako kompliciranem organizmu kot je naša družba, 3>ač samo ob sebi umljivo! »Mir« je največkrat podoben stagnaciji, katera je pa vselej škodljiva! Gesla: »sic volo, sic jubeo« pa v naši družbi ne bode izvajal niti »Učiteljski Tovariš«, niti tržaška »Edinost«. Tudi mi ga ne bomo mogli izvajati! Ce se ne motimo, bo že v tem pogledu potreben prvi kompromis! —r. Zdravstveno stanje županovo. Iz dejstva, da gospod župan Ivan Hribar ni odpotoval z deputacijo mestnega občinskega sveta, ki je bila poslana v Krakov na grune-waldske slavnosti, se je v javnosti splošno sklepalo, da je gosp. župan nanovo nevarno obolel. To domnevanje je brez podlage. V prijetnem položaju smo namreč konstatirati, da se gosp. župan prav dobro počuti in da biva na odpočitku v svojem letnem bivališču v Cerkljah. Da ni šel z deputacijo v Krakov, je krivo to, da se je neposredno pred odhodom deputacije nalahko prehladil in mu je vsled tega zdravnik odsvetoval dolgo in mučno potovanje. Prehlaje-nje je v par dneh brez vsakih posledic ponehalo. Spomenik septeniberskim žrtvam. Na pritisk škofa Antona Bona-venture Jegliča in deželne vlade se bodo trupla Ivana Adamiča in Eudolfa Lundra izkopala in prenesla v nove grobove tik ob grobnici, ki jo je kupil gospod župan H r i -b a r. Združeni narodni odbor je storil vse, da bi škof dovolil postaviti spomenik na grobu, kjer sedaj poči- LISTEK. Zaljubljeni kapucin. Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. (Dalje.) Previdno je Rovetta pristopil k Angelikovi mizi. Bal se je, da bi ga Angelik ne spoznal. Toda ta je bil že popolnoma pozabil, kaj je vse doživel prejšnjo noč in ni slutil, da je spoštljivo bližajočega se tujca že enkrat v ravno tem lokalu pošteno, da, prav kapucinsko oštel. »Dovolite, gospod baron . . .« Angelik je pogledal na desno in na levo stran svojega sedeža, in ko se je prepričal, da sedi čisto sam pri mizi, je začuden vprašal: »S katerim baronom pa govorite?« »Saj ste vendar vi gospod baron Koleraba,« je menil Rovetta. »Jazi« je strmel Angelik. »O koleraba sem že, prava kapucinska koleraba, ali baron — nikar ne zamerite — še nisem utegnil postati, ker sem šele pred nekaj dnevi iz kapucinske kute zlezel.« Spoznanje, da je Angelik že precej vinjen in da ga sploh ne pozna, je dalo Rovetti pogum, da je prisedel k mizi in prepričan je bil, da bo brez posebnih težav izvedel vse, kar želi izvedeti. vata žrtvi. Ves trud je bil zaman. Škof je zahteval, naj se pokojnika izkopljeta ter preneseta v nov grob ob zidu, ker samo tamkaj dovoli, da se postavi spomenik. Dasi dokazuje malo pietete, da se nedolžnim žrtvama ne privošči miru in pokoja niti v grobu, vendar se je odbor moral udati škofovi zahtevi, ker je izvršitev spomenika že oddal. Na spomeniku je odbor predlagal napis: »Izdihnila 20./IX. 1908«. Tudi ta nedolžni napis ni bil škofu po volji. Zahteval je kategorično ta-le napis: »Umrla 20. septembra 1908«. Končno so se zedinili za napis: »Izdihnila 20. sept. 1908.« Brez komentarja! Odlikovani Slovenci. Iz Belgrada nam pišejo: Dejstvo, da so med vsemi Slovani Slovenci razmeroma največ žrtvo-vaji za žrtve povodenjske katastrofe v Srbiji, se tu splošno priznava in tudi po zaslugi ocenjuje. Najbolj je presenetilo darilo v znesku 3000 K, ki ga je gospa dr. Tavčarjeva v imenu odbora za nesrečne žrtve po po-vodnji v Šumadiji vročila belgrad-skemu županu Kosti Glaviniću. V znak priznanja za bratsko sočutje, ki so ga pokazali Slovenci vzpričo nesreče, ki je zadela srbski narod, namerava baje vlada nasvetovati kralju, da odlikuje tiste Slovence, ki so si pridobili največ zaslug z nabiranjem prispevkov in s prireditvijo koncerta za poplavljence. Govori se, da bo v prvi vrsti odlikovana gospa dr. Tavčarjeva, kot predsednica odbora za srbske poplavljence. Odlikovana pa bosta tudi dr. Ant. Švigelj, kot predsednik »Ljubljanskega Zvona« in gospa Iva pl. Foedranspergo-va. Čim izide kraljev ukaz, prinese odlikovanja v Ljubljano eden izmed članov odbora za sprejem Slovencev, in sicer ali profesor Rista Odavič ali pa Darko Ribnikar, urednik »Politike«. Ljubljanska deputacija na grune-\valdskih slavnostih. Snoči se je vrnila v Ljubljano deputacija, ki jo je poslal mestni občinski svet v Krakov, da se udeleži grune\valdskih slavnosti. Vtiski, ki jih je prinesla sabo iz Krakova niso najboljši. Slovenci so bili zapostavljeni na vsi črti, toda nič boljše se ni godilo odposlanstvom Prage in Zagreba. Dasi so bila mesta Praga, Zagreb in Ljubljana oficijalno vabljena na slavnosti, vender se je z odposlanci teli mest postopalo tako hladim in tako naravnost prezirljivo, da se jim je nehote moralo vsiliti domnevanje, da se jih smatra kot nadležne goste. Najprvo je deputacije osupnil že skrajno hladen sprejem. Na kolodvor je prišel samo župan dr. Leo. Brez vsakega pozdrava je izročil od- »Vi se izvolite šaliti, gospod,« je rekel prijazno. »Kdo naj verjame, da ste vi kdaj nosili kapucinsko kuto. Na vas ni prav nič kapucinskega.« »Pa sem vendar kuto nosil in se precej časa,« je melanholično izjavil Angelik. »Ampak žal mi je za vsako uro, ki sem jo v kloštru prebil. O, kako sem bil takrat neumen!« »A kako ste vendar prišli v samostan?« je poizvedoval Rovetta. »Skozi zakristijo! Kot dijak sem namreč hodil h kapucinom na hrano in ker se v šoli nisem nič učil, delati pa tudi nisem hotel, sem šel v zakristijo in sem se ponudil za kapucina. Mislil sem, da bom v kloštru prijetno živel, v božjem strahu pečenko otepaval in sladko vince srkal. Pa sem se moral vedno za kazen postiti, ravno takrat, kadar so imeli pečenko in purmana. In kako so še sicer ravnali z menoj! Strašno! Še danes se mi poznajo rane. Ce hočete, vam jih pokažem!« In Angelik je vstal s svojega sedeža in dasi se je le jako teško na nogah vzdrževal, se je vendar začel pripravljati, da bi Rovetti pokazal rane, ki mu jih je prizadejala palica patra Špinače. Rovetta mu je komaj dopovedal, da nič ne dvomi o resničnosti njegovih besed in le s težavo ga je pripravil do tega, da se je zopet vsedel. Rovetta bi bil sicer rad izvedel, zakaj so v kloštru tako hndo ravnali I»oslancem kuverte z vstopnicami k raznim prireditvam, nadalje • pa se ni niti on, niti kdo drugi brigal zanje. Dejstvo, da so gostom preskrbeli še vrhu tega skrajno slaba stanovanja, je deputacije moralo utrjevati v prepričanju, da se jih ne uvažuje za posebno dobro došle. Praška in ljubljanska deputacija sta položili vence na spomenik pesnika Mickiewicza. To se je izvršilo brez vsake najmanjše ovacije. Pri odkritju spomenika kralju Jagiellu so Cehi in Slovenci hoteli položiti ob vznožje spomeniko-vo srebrne vence s primernimi govori. Na to se jim je oficijalno sporočilo, da naj pri tej priliki vencev ne polože, ker ni na programu nobenih govorov, razen poljskih, vršiti pa se mora vse po programu. Slovenci in Cehi so se uklonili. Ko so prišli k odkritju spomenika, se zanje ni zmenil živ krst. Ko so se pa pojavili Madžari, so jih Poljaki pozdravili z navdušenimi ovac i jami. Da je ta incident moral slovanske deputacije boleti, pač ni treba poudarjati. Naravnost užaljeni pa so bili odposlanci, ko je na to smel govoriti, pozdravljen z viharnimi eljen-klici, Madžar Nagv, dočim slovanskim odposlancem pri odkritju niso dovolili govoriti, češ da bi to bilo proti programu. Za slo-\anske deputacije se vobče ni nihče brigal. V njihovo bližino sploh ni prišel nobeden izmed gospodov od komiteja. Odposlanci mesta Prage, Zagreba in Ljubljane so morali kakor zapuščene ovce tavati okrog, da, niti toliko se ni storilo zanje, da bi se jim preskrbelo pošteno restavracijo, kjer bi mogli obedovati. V četrtek zvečer je bila slavnostna predstava v gledališču. Hrvatom in Slovencem se je dala na razpolago loža, v kateri je bilo prostora jedva za 3 osebe. Semkaj v ložo je prišel član komiteja, ki je deputacijam naznanil, da bodo odposlanci — »smeli« govoriti na ravtu. Par trenotkov kasneje pa se je vrnil isti gospod z vestjo, da se na ravtu sploh ne bo govorilo. Obenem je prinesel vabila . na 1 »anket »Streljskega društva« ter pripomnil, da se bodo na tem banketu vršile napitnice. Iz vsega tega postopanja so Hrvatje in Slovenci raz-videli, da se jih hoče hote ali nehote bagatelizirati. Zato so sklenili, da poneso srebrne vence, ki so jih mislili položiti na Jagiellov spomenik, na magistrat in da na to takoj odpotujejo. Ta svoj sklep so sporočili na ravtu županu dr. Leo. Ko so v petek prišli na magistrat, jih je pričakoval župan dr. Leo z obema podžupanoma. Pri tej priliki je imel župan navdušen govor, ki so mu je poznalo, da ima namen, Slovence in Hrvate potolažiti in pomiriti. Dr. Leo je govoril o slovanski vzajemnosti, zatrjeval, da se pride oficijalno zahvalit v z Angel ikom, a kadar je začel Angelik o kapucinih govoriti, ni mogel nehati. Videč, da ima v Rovetti zvestega poslušalca, mu je začel na dolgo in na široko pripovedovati klošter-ske historije, resnične in izmišljene, samo o svojem početju ni ničesar povedal. Rovetta dolgo časa ni mogel priti do besede. Končno se mu je pa vendar posrečilo, zasukati pogovor tako, kakor je želel. »Kaj pa zdaj počenjate?« je vprašal Angelika. »Ali ste si že izbrali kak poklic, ali poiskali kako službo? Kakor se mi zdi, nimate skrbeti samo zase!« Angelika je to vprašanje spomnilo na realne potrebe življenja in ga opozorilo, da bi mu morda ta prijazni dostojanstveni gospod pomagal do dobrega kruha. »Nič nimam, ne poklica ne službe,« je zavzdihnil in naredil skrajno žalosten obraz. »In tudi denarja nimam nič. 0, vi ne veste, kako je človeku hudo, ki nič nima in nič ne zna. če veste za kako dobro službo, pomagajte mi, da jo dobim, vse svoje življenje bi vam bil hvaležen in molil bom za vas cele noči.« Rovetta je zadovoljen kimal z glavo. S človekom, ki nič ni in nič nima, se da govoriti, si je mislil in sočutno je rekel: »Poskusil bom storiti za vas, kar mi bo mogoče, samo potrpeti bodete morali nekaj časa. Službe se ne stre- Zagreb in Ljubljano, ter končno povabil deputacijo na slavnostno sejo mestnega občinskega sveta na čast Paderewskemu. Temu vabilu so se odzvali Hrvati in Slovenci, ne pa Cehi, ki sploh niso bili vabljeni. Cehi so seveda na to takoj obrnili hrbet Krakovu. Na slavnostni seji, ki je bila, kar je treba brez pridržka priznati, nadvse sijajna, je dr. Leo v posebnem govoru pozdravil Slovence in Hrvate ter jih tudi predstavil Pa-derewskemu. Ko je bila seja končana, jih je povabil k sebi na dine v nedeljo. Ko sta deputaciji že odhajali iz dvorane, so jim prinesli vabila na sokolsko slavnost, ki se je vršila ob 4. popoldne. Temu vabilu se niso odzvali niti Slovenci niti Hrvatje. Slovenska deputacija je odpotovala iz Krakova v soboto ob 3. popoldne, hrvaška pa v nedeljo zjut-laj. Kako malo pozornosti so posvečali Poljaki slovanskim gostom, dokazuje to, da poljski listi niti zabeležili niso, da so v Krakov prispele deputacije mest Prage, Zagreba in Ljubljane. Edino »Nowa Reforma« je prinesla kratko beležko, a še to vsled intervencije. Vse to je naravno odposlance moralo žaliti in boleti, tembolj, ker so morali opaziti, da se pač na višji migljaj — strogo izogib-!je dati slavnostim slovanski značaj. Kar pa je slovanske goste najbolj di-sgustiralo, je bilo to, da se je njih dosledno zapostavljalo in preziralo, Madžarom pa so se prirejale navdušene ovacije. Pripominjamo, da se ni klerikalni državnozborski delegaciji, obstoječi iz poslancev Žitnika, Fona in dr. Benkoviča, prav nič bolje godilo, kakor deputacijam iz Prage, Zagreba in Ljubljane. Bolgari se zanimajo za Slovence. V zadnjem času so se jeli na Bolgarskem živahno zanimati za nas Slovence, ki so nas preje poznali, jedva po imenu. Da so to zanimanje deloma povzročili razni kongresi, ki so se vršili v Sofiji in katerih so se udeležili tudi Slovenci, o tem ni dvoma. Glavna zasluga v tem oziru pa gre bolgarskim književnikom in časnikarjem, ki v zadnjem času izredno mnogo pišejo o Slovencih, poudarjajoč zlasti veliko sorodnost bolgarskega in slovenskega jezika. Da ima to zanimanje za Slovence tudi praktične posledice, smo pokazali že zadnjič, ko smo poročali o nameravanem izletu bolgarskih trgovcev in obrtnikov na Slovensko. Drug slučaj beležimo danes. Trgovska zbornica v Sofiji je nam poslala celoletno naročnino na naš list, češ, da hoče dati bolgarskim trgovcem možnost, da se iz slovanskega lista pouče o političnih in gospodarskih razmerah na Slovenskem. To je del praktične slovanske vzajemnosti! sajo iz rokava. Nekaj denarja bodete pa že imeli za ta čas.« »Kje ga bom vzel?« je hinavsko vzdihoval Angelik. »Ko sem prišel na svet — bog daj moji materi vse dobro—nisem imel ne enega vinarja v žepu in pri kapucinih ga tudi nisem nikoli videl. Revež sem, revež in bi kako dobro službo prav rad prevzel.« »Zanesite se name,« je dejal Rovetta slovesno. »Imam odlične prijatelje in izvrstne zveze in pomagal vam bom toliko raje,- ker vem, da imate ljubeznivo sestro. Videl sem jo včeraj in ugajala mi je zelo.« »O, že verjamem, da vam je ugajala,« je zarenčal Angelik. »Vam bi ugajala in še marsikomu. Ali svetujem vam, da se nič preveč za njo ne ozirate. Danes, ko sem govoril s cesarskim gospodom na policiji, mi ni treba več skrivati, da to ni moja sestra, marveč moja nevesta. Zapomnite si to, častiti gospod; moja nevesta je, ki je ne dam za vse službe, kar jih imata francoski in avstrijski cesar in še turški sultan povrh.« Angelik je bil postal jako neza-upen proti Rovetti. Meril ga je z grdimi pogledi in govoril je tako glasno in izzivajoče, da je vsa dvorana gledala nanj. Toda vitez Rovetta di Kadona se ga ni nič več bal. Spoznal je, da ima opraviti z nedolžnim pijančkom in ni mu bilo teško, ga po- .... ° ■* miriti. Iz sodne dvorane. Okrajno sodišče ljubljansko. Smola. Janez Suhadolc na Dobrovi je imel pa včeraj pred okrajnim sodiščem res smolo. — Dne 21. pretečenega meseca si je bil položil svoj klobuk na Dobrovi na nek voz; ko se pa vrne, je bil klobuk z nožem ves razrezan. Suhadolčeva žalost je bila velika; klobuk sicer ni bil več veliko vreden, ali dolgoletnega spremljevalca svojega se je Suhadolc že tako navadil, da je resnično žaloval za njim. Drugi dan si je seveda vzel drug klobuk, spet ga je nekam položil, in spet mu ga je hudobna roka razrezala. Suhadolcu je pa to bilo res preveč: naznanil je vso stvar orožnikom in kot storilca označil Janeza Šerjaka iz Dobrove. Ta je tajil, da bi bil klobuka razrezal, prič tudi ni bilo za to nobenih, in tako je sodnik Šerjaka oprostil. »Saj mi ni za klobuke, ampak za menero,« je Suhadolc je končal prvo poglavje svoje včerajšnje smole in začelo se je drugo poglavje. »Suhadolc, zdaj ste pa vi zatoženi. Ali ste bili že kdaj kaznovani?« — »Enkrat zaradi ene babe; ravbar mi je rekla, permejduš, pa sem jo fest usekal.« — »Vi ste pa zdaj zatoženi, da ste na vrtu zažgali seno, in ker je veter pihal, bi se bila lahko vnela hiša.« — »Samo eno peščico sena sem prižgal.« — Poklicane priče potrdijo, da je Suhadolc zažgal na svojem vrtu pretekli mesec kopico sena, in ker je pihal precej hud veter, je bila nevarnost, da se vname blizu stoječa s slamo pokrita hiša. Sodnik je zato Suhadolca obsodil na 10 K globe ali pa na *24 ur zapora. — > Permejduš, nič ne bom plačal, pa tudi sedet ne grem; naj gre pa stvar naprej,« je izjavil Suhadolc. — Priznati se mora, da je imel včeraj Suhadolc res veliko smolo: za klobuka ne bo dobil nobene odškodnine, pa še obsojen je bil. To je vsekako preveč za en dan. Razne stvari. * Grozen čin očeta. K poročilu o groznem činu poštnega sluge Mol-narja moramo še dodali. Molnar je živel s svojo ženo v najsrečnejšem zakonu. Čin je izvršil na ta način, da je proti 4. zjutraj poslal svojo ženo k nekemu svojemu tovarišu z naročilom, da naj ta sporoči njegovemu šefu, da ne more za danes opraviti svoje službe. To se ženi ni zdelo nič čudnega, ker je Molnar že dva dni bolan ležal v postelji. Komaj se je žena oddaljila, je Molnar najprvo svojemu dva meseca staremu dečku in potem svoji osemletni hčerki z britvijo pre-rezal vrat. Kakor so policijski zdravniki konstatirali, se otroci niso niti zbudili. Po tem krvavem činu te je Molnar vlegel med mrtva otroka ter si z britvijo prerezal vratne žile, potem si britev zasadil v srce. Ces par minut se je vrnila žena, ki je pri pogledu zblaznela, da so jo morali odpeljati v blaznico. Ponoči so Molnar-ja, ki bo morda ozdravel, policijsko zaslišali. * Tifus v Budimpešti. Tifus se v Budimpešti grozovito razširja. V soboto je zbolelo 26, v nedeljo 13 oseb in sicer zaradi uživanja sadja in pokvarjenega mleka. Ker primanjkuje ledu, se epidemija še bolj razširja. Sanitetna oblastva vrše strogo kontrolo pri prodajanju živil. * Poskušeni samomor zapuščene neveste. Pred nekaj dnevi se je v dunajskem mestnem parku ustrelil 261etni, v Badnu uslužbeni vrtnarski pomočnik Jožef Felbermaier zaradi srčne napake. Njegova nevesta, Mici Bezeder je bila vsled tega tako žalostna, da je rekla, da se umori. Niso jo pustili samo. Včeraj ponoči se ji je posrečilo v stanovanju Fel-bermaierjevih staršev, prerezati si žile pod kolenom ter izpiti steklenico bronkalija. Našli so jo nezavestno. Upajo, da jo rešijo. * Umor in samomor. V Caslavi se je vojak 12. domobranskega peš-polka Jelen zaljubil v hčer prote-stantovskega mežnarja. Oče ni trpel tega razmerja ter je vojaku prepovedal, še nadalje se shajati z njegovo hčerjo. Vsled tega se je vojaku vzbudila grozna misel. V nedeljo opoldne je prišel k mežnarju. Po kratk m razgovoru je Jelen potegnil revolver ter park rat ustrelil na mežnarja in njegovo hčer. Mežnar se je, zadet v prsa in trebuh, takoj mrtev zgrudil, dočim je hči zbežala. Medtem si je Jelen pognal kroglo v glavo ter obležal mrtev. * Žalostna rodbinska drama. Iz Pariza poročajo: V Vervieresu je umorila neka žena svojo 161etno hčer in potem sama sebe. Ko je mož ne-srečnice prišel domov ter videl trupla svoje žene in hčere, so mu le težko ubranili, da si ni končal življenja. * Odstavljeni maroški sultan v Evropi. Bivši maroški sultan Abdul Azis se je pripeljal dne 11. t. m. iz Egipta v Marzilijo. Pozdravil ga je francoski konzul v Caseblanci in mu je razkazal marziljske znamenitosti. Zvečer je obiskal bivši sultan šantan. Iz Marzilije se je sultan odpeljal v Maroko. * Železniška nesreča. V Ameriki so hoteli uvesti enotirno železnico, sistem Tunis. In prvi vlak te železnice, ki naj veže Baixford in Litis-land, je skočil že s tira. Pri tem je bilo petnajst oseb ranjenih, med temi več težko. »Ne razburjajte se, gospod,« mu je rekel. »Jaz sem oženjen in nimam glede vaše neveste prav nobenih namenov. Napravila je name dober utisk, to je vse. Prosim vas, da ji sporočite moje pozdrave in ji rečete, da ji želim vse najbolje.« »Tako, tako, vi ste oženjeni.« Angelik je bil pomirjen. »No, in mladi tudi niste več in grdi ste tudi. Pa hodiva zopet prijatelja. Vaših pozdravov pa svoji nevesti ne morem sporočiti. Še sam ne vem, kje da je. Že ves dan jo iščem, pa je ne morem najti. Samih skrbi se mi je začelo mešati.« »Ne bo tako hudo. Malo je gotovo tudi vino že vplivalo na vas.« »Ali mislite, da sem pijan?« se je razljutil Angelik. »Jaz sploh nisem nikoli pijan! Ljubi gospod, jaz sem ga dvanajst let pri kapucinih pil in kaj prenesem. Zapomnite si to.« Rovetta je z izbranimi besedami hitel dopovedovati Angeliku, da o njegovi popolni treznosti nič ne dvomi, niti o njegovih pivskih zmožnostih, češ, da je že mnogo slišal, da je pri kapucinih izvrstna šola za spoznavanje vinske kapljice, potem pa je zopet pogovor zasukal na Adel-gundo. »Nič ne vem, kje da je,« je tarnal Angelik. »Ce je le niso odpeljali. Tako čedna je in tako jo imam rad. Še umrl bi, če bi je več ne bilo nazaj, ali bi se pa na klošterska vrata obesil.« Žalostno je Angelik povesil glavo. Njegov pogled je padel pri tem na polni kozarec in ker polnih kozarcev ni mogel trpeti, ga je hitro izpraznil. Rovetta pa mu ga je novic natočil iz same hvaležnosti, da mu je povedal vse. kar je hotel izvedeti od njega in točil mu je toliko časa, da Angelik ni mogel več govoriti in je samo še butal z glavo ob mizo in bolestno ječal ali pa klical »Špelica, Špel i ca!« Tedaj je Rovetta svojega novega prijatelja brez slovesa zapustil in je odšel s starim Italijanom, ki je bil z izidom Rovettove intervencije jako zadovoljen. »Bene, bene,« je govoril stari grof. »Ste ga naredila molto bene. Ga bomo poslala ta kapucino iz Lu-biana — ma kako?« »Tega niti treba ni,« je dejal Rovetta. »Najbolje bo, da prepustite vse meni — jaz vam jamčim, da naredim tega kapucina vsaj za nekaj časa neškodljivega. Seveda — nekaj bo to veljalo.« Stari Italijan je takoj odrinil bankovec za sto frankov in prepustil Rovetti, da spravi vse v red. In Rovetta je še tisto noč poslal na policijo brezimno ovadbo, da sedi v »Peklu« pijan kapucin, ki zabavlja na cesarja in na francoske oblastnije in ko se je Angelik iz svojega pijanske- * ga spanja prebudil, je strahoma zapazil, da je v zaporu. # (Dalje prfhodajie.) * Zadolženi magnat Posestva kneza Maksa Egona Thurn-Taksške-ga, ki je dedni član ogrske zbornice, pridejo v najkrajšem času na javno dražbo. Knez ima poldrag milijon kron dolgov. * Skupni samomor dveh starih prijateljev. V Mako na Ogrskem sta sklenila dva posestnika Pavel Kovač in Emerik Juhas zaradi neozdravljive bolezni skupno umreti. Napolnila sta dve vreči s kamni, obesila si jih okoli vrata ter skočila, v vodnjak na Juhasovim dvorišču. Kovač je 70, Juhas 68 let star. Oba sta zapustila veliko premoženje. * Žrtve požara. Iz Bombava poročajo, da je požar upepelil veliko stanovanjsko kasarno. Pri tem je zgorelo sedem oseb, trije so se pa zadušili. * Kneza aretirali. V Berolinu so v neki vinarni aretirali 30 let starega Marchese Pandolfi Principe Comte d' Auro. Knez se je seznanil z bogatimi dekleti ter jim obljubo-val, da jih napravi za kneginje. Ne-umnice so mu verjele ter so mu dale večje svote denarja, katere je knez zapravil po nočnih lokalih. Končno ga je vendar ena ovadila. Imel je tudi prepovedana razmerja z moškimi. Aretirani je iz neke stare italijanske knežje rodbine in se je delj časa potikal tudi po Avstriji, kjer je zapustil veliko dolgov. * Samomor s pomočjo elektrike. Gostilničar Ivan Zimmer v Lincu, ki je živel s svojo ženo v prijateljstvu, je splezal na železni drog, na katerem je pritrjena žica električne centrale Stever-Durchbruch, ter se je s tem umoril, da se je dotaknil te žice. * Mož umoril ženo. Med trgovcem Antonom Fenterjem iz Lašvic in njegovo ženo, ki se tožita zaradi ločitve zakona, je prišlo do prepira. Žena je zapustila lokal. Mož je hitel za njo ter jo je na cesti z revolverjem ustrelil. Mlada žena je bila takoj mrtva. Na to se je hotel Fenter ustreliti, se pa ni zadel. * Političen umor. Iz Habane poročajo, da je konservativni župan Molen ustrelil Rodrigueza, sorodnika predsednika Kube. Umor se je zgodil vsled političnih prepirov. Prebivalstvo je zelo razburjeno. * Velika cena za zrakoplovce. Newyorški »World« razpisuje ceno 120.000 mark za tistega zrakoplovca, ki bo v času od 15. avgusta t. 1. pa do 1. januarja 1911 preletel v 100 urah iz New Yorka v St. Louis, to je zračna črta 1500 km. Edini pogoj je, da se tri dni poprej naznani. * Čoln se potopil v Vzhodni Aziji. Na reki Mekong se je potopil čoln. Pri tem so utonili general de Bevlle, vojaški zdravnik Ruffiandis, sanitetni šef v laoškem okrožju, in trije mornarji. * Golorok propovednik in goloroki poslušalci. Kakor znano, je v Ameriki silna vročina. Tako je vroče, da padajo ljudje po tleh, kakor muhe, in da vsled silne vročine mro na razgretem tlaku. Zato skuša vsakdo, da se ubrani vročine na kakoršen si že bodi način. Tudi pastor kongre-gacijske cerkve v Waterbury v državi Connecticut, je čutil, da bi mu lahko postala vročina nevarna. Ko je prišel v eni minulih nedelj ves zasopljen na prižnico, je pričel svoj govor sledeče: »Ljubi moji bratje in sestre! Strahovito vročino imamo. Tisti, ki želite, da svojo pridigo srečno in v vašo zadovoljnost dokončam, prosim, da dvignete roko.« Seveda so takoj vsi verniki dvignili svoje roke. Nato je slekel pastor svoj suknjič in telovnik, stegnil roki ter začel zbranemu občinstvu razlagati božjo besedo. Ker je bilo pa tudi vernikom vroče in so hoteli udobno poslušati svojega golorokega pastorja, so tudi sami sledili njegovemu zgledu. Slekli so suknjiče in telovnike ter v sami srajci prisostvovali cerkveni ceremoniji. * Nove vrste dvoboj, pri katerem sploh ni nobenega orožja, sta upeljala dva madžarska gentlemana v Aradu. Zadnjič sta se bila nekaj skregala in drugi dan se je pojavil v inseratnem delu ondotnega lokalnega lista sledeči poziv: »Gospod! Gent-lemanu vaše vrste se ne pošiljajo se-kundanti. Imejte se torej za oklofu- tanega s temi vrsticami. Dajem vam cbnem eno od desne strani in eno od leve. Zahvalite boga, da ne jemljem tudi palice, da bi vas pretepel.« Nasprotnik je takoj odgovoril v časopisu: »Imenitni nasprotnik! Hvala lepa, da ste mi'dali — četudi le pismeno — v celem le dve zaušnici in da me niste pretepli. Dovolite mi, da vam v odgovor na vaše insulte pošljem šest krogljic iz samokresa v vašo cenjeno bučo. V trenotku,ko boste to brali, se smatrajte za mrliča. S srčnim pozdravom vašemu truplu . . .« — Izplačalo bi se to novo vrsto dvoboja posnemati. * Stara sanskritova drama. Berlinski učenjak v sanskritu prof. Lu-der je raztolmačil star sanskritski rokopis. Rokopis obsega dramo, ki je okoli petsto let starejša od znane Ka-lidasove »Sakuntale«. Za kratek čas. • Žena: Kaj si že zopet pijani Strašno! Jaz bi le rada vedela, kak užitek je, se vsak večer opijaniti. Mož: Tega ne povem — drugače bi bila še ti vsak večer pijana. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras to Pustoslemšek. Žitne cene v Budimpešti. Dne 19. julija 1910. Termin. Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 9 40 Rž za oktober 1910 . . . za 50 kg 7 08 Koruza za juli 1910 ... za 50 kg 5 71 Oves za oktober 1910 . . za 50 kg 712 Efektiv. 5 vin. višje. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani*. Uradni knrzi dunajske borze Naložbeni papirji. 4°/0 majeva renta .... 4'2°/0 srebrna renta .... 4° o avstr. kronska renta . . 4°/0 ogr. „ . . 4°/0 kranjsko deželno posojilo 4°/0 k. o. češke dež. banke . Srečke. Srečke iz 1. 1860 % . . . 99 •» 99 1864..... „ tiske...... „ zemeljske I. izdaje »» rt 11* 9t • „ ogrske hipotečne . . „ dun. komunalne . . „ avstr. kreditne . . . ljubljanske .... „ avstr. rdeč. križa . . t» P8m »» »» • • „ bazilika..... „ turške...... Delnica. Ljubljanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe . . Južne železnice..... Državne železnice .... Alpine-Montan..... Češke sladkorne družbe . . Živnostenske banke. . . . Cekini Marke Franki Lire . Rublji. Valute. 19. julija 1910. Denarni Blagovni 93-95 94-15 97*65 97-85 9385 94-05 92*05 92 25 9650 — 9425 9525 474 — 484-— 325 — 331 — 308-50 32050 297 25 30325 277-25 28325 248-50 254 50 531-— 541-— 526'— 536- 8075 8675 6450 68-50 38*40 4240 32 40 258*25 259-25 44625 447-25 671-- 672 — 547 — 548'— 108-50 109-50 741-25 742-25 744-50 745 50 232-50 234 — 261-— 26250 11-36 11-38 117-45 117-65 95*35 95-45 94-75 94.95 253 — 25375 ti ga mora imeti nabitega vsak gostilničar, vsak vinski trgovec in vsak vino-.•. .\ gradnik .-. .\ H »cer zapade sfraoi kazni /. .\ se dobiva v .\ i t L'uM'aml Prešernova alka št 7 H 70 m x pUti 80 rti i (v pisarni, zavarovalnem, denarnem zavodu (s kavcijo) portlrja, iklaim- nika itd. lite pisarniški pomočnik, slovenščine in nemščine popolnoma ve£č. Vstop takoj. — Ponudbe pod MF. \fmu na upravništvo »Slov. Naroda«. 45 pritaji ii ptfljsi pi ptitRi PeVslji Iv. Bonač v Ljubljani. Cen fHM 5 2073 Ustanovljena lota 1U2. 23 posojilnica ljubljanske okolice registrovana uirifi s aeoai«i*ao imn v lastnem zadružnem doma v LJubljani u niajskt cesti št. IS je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K •1,116.121-11 upravnega premoženja................K 20.77S.S10-M obrestuje hranilne vloge po 41j20|0 brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad...............K 20,000.000 Posojuje na zemljišča po Sl/4% z 1l,'\, na amortizacijo ali pa pa 51 i brez amortizacije! na menice po Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsak dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov. Telefon st. 185. Poštne hranilnice racu st. 828.405. 3^C 3^C 3^C U^C 3^C 3^C 3^C 3^C U^C 3^C 3^C 3^C 3^C 3^C X 8 Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 Han zastosm Jfm ta' ijnke zavarovalnice. Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno vsakovrstna posojila in kredite X kakor: trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. X X X X X X X •j Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. KW n^_* •arf "^n* ^nm* "^n* "^n* ^nn* *^n^ ^na* "^n" *^n" "ani" mm9mf am9ma> maWmm m]m9Mm) aMwd? mm9mm u^^w *r"» m^*\ o^ti a^ni e^t. m^*T* m^*\ w^^m m^^L m^^m m^^m b^t. m^*\ m^^u i^m\ m^^m Jnovsko- ? 44 zadruga z omefenim jamstvo Bnhi instori: talopa ulica s. /. nasproti glavne posle Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga PO 41/,0/«; rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — Ravnotam menjalnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Eskomptira trgovske menice. — Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno ali pismeno v zadružni pisarni. 10 Uradne are vsak dan dopoldne od 9. do 12 od 3. do 5. x x X LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubljahi. [ Delniška glavnica: I Stritarjeva UlJCa ŠteV. 2. I Rezervni zaklad: j| K 5,000.000* — 1 m—s----■-----1—— '- -- *-»--" »— m. ~* .i... i K