Hladnikia 10: 41-43 (1998) 
55 
41. Rubia tinctorum L. 
Prva potrditev (nesamoniklega) pojavljanja v Sloveniji v 20. stoletju. 
First confirmation of (synanthropic) occurrence in Slovenia in the 20,h century. 
0447/3 Slovenija, Istra: Piran, in incultis herbosis prope templum Sancti Georgii. 15 m s. m. 
Solo flyscheo. 28. 6. 1995. Leg. et det. T. Wraber, LJU 127608. 
Barvilni brošč je verjetno samonikel v vzhodnem Sredozemlju, a so ga zelo razširili 
zaradi rabe, po kateri so iz njegovih korenin pripravljali rdeče barvilo. To naravno barvilo so 
pozneje povsem izrinila sintetska barvila, kot posledica broščevega gojenja pa so ostala dru-
gotna nahajališča, na katerih seje rastlina, npr. v Južni in Srednji Evropi, naturalizirala. 
Podatki o gojenju barvilnega brošča na Slovenskem so skromni (VALENČIČ 1970: 259-
260,263), s čimer se ujema vednost o njegovem pojavljanju v slovenski flori. Edino konkretno 
nahajališče na ozemlju Slovenije je prispeval POSPICHAL (1899: 711), ki barvilni brošč navaja 
»v živih mejah pri Gabrovici blizu Ospa«. Drugih podatkov o pojavljanju v Sloveniji ni, a tudi 
navedek iz Gabrovice utegne imeti samo še zgodovinsko vrednost. Edino zanesljivo nahaja-
lišče, potrjeno tudi v letu 1997, je v Piranu, kjer barvilni brošč raste zahodno od cerkve sv. 
Jurija, med raznimi zelišči, ki so se naselila okrog žične ograje ob poti, ki se nad prepadnim 
odlomom proti morju spušča od cerkve na Prešernovo nabrežje. Barvno sliko barvilnega bro-
šča s tega nahajališča je objavil T. WRABER (1997:379). 
Literatura: 
POSPICHAL, E., 1899: Flora des Oesterreichischen Küstenlandes 2(2). 
VALENČIČ, V., 1970: Kulturne rastline. V P. BLAZNIK & al. (uredn.): Gospodarska in družbena zgodovina 
Slovencev. Zgodovina agrarnih panog 1: Agrarno gospodarstvo, 251-272. 
WRABER, T., 1997: Latinska imena v naravoslovju (17). Seznam rodovnih imen (Radiola - Scirpus). Proteus 
59: 378-381. 
Tone WRABER 
42. Telekia speciosa (Schreber) Baumg. 
Nova nahajališča v Sloveniji. 
New localities in Slovenia. 
9553/3 (UTM VM64) Slovenija, Gorenjska: Zgornje Jezersko, ob potoku. 890 m n. m. 5. 8. 
1995. Leg & det. N. PRAPROTNIK (LJM). 
9553/4 (UTM VM74) Slovenija, Karavanke: Olševa, ob cesti. 1100 m n. m. 28. 7. 1994. Leg. 
& det. N. PRAPROTNIK (LJM). 
9554/2 (UTM VM84) Slovenija, Koroška: dolina Meže v bližini odcepa ceste za Toplo, ob 
potoku. 700 m n. m. 29. 7. 1994. Leg. & det. N. PRAPROTNIK & N. JOGAN (LJM). 
9651/1 (UTM VM33) Slovenija, Gorenjska: Rodine, ob cesti. 550 m n. m. 2. 8. 1994. Leg. & 
det. N. PRAPROTNIK (LJM). 
RawäsaasWÄKäT i. ^ • 

56 
Notulae ad floram Sloveniae 
9652/2 (UTM VM53) Slovenija, Gorenjska, dolina Reke pod Storžičem, ob cesti. 800 m n. m. 
5. 8.1995. Leg. & det. N. PRAPROTNIK (LJM). 
9652/4 (UTM VM63) Slovenija, Gorenjska: Spodnja Kokra, ob potoku. 500 m n. m. 
5. 8. 1995.Leg. & det. N. PRAPROTNIK (LJM). 
9655/1 (UTMVM83) Slovenija, Štajerska: Ljubenske Rastke, ob cesti. 600 m n. m. 
28. 7. 1994. Leg. & det. N. PRAPROTNIK (LJM). 
9752/3 (UTM VM42) Slovenija, Gorenjska: Kranj, ob železnici. 350 m n. m. 12. 9. 1996. 
Leg. & det. N. PRAPROTNIK (LJM). 
9753/4 (UTM VM62) Slovenija, Gorenjska, pri Kamniku: Kočiše, ob cesti. 400 m n. m. 
23. 8. 1996. Leg. & det. N. PRAPROTNIK (LJM). 
9753/4 (UTM VM62) Slovenija, Gorenjska, Kamnik: Mali grad, 400 m n. m. 31. 10. 1995. 
Leg. & det. N. PRAPROTNIK (LJM). 
9951/4 (UTM VL49) Slovenija, Vrhnika: pri Močilniku, ob cesti. 300 m n. m. 31. 7. 1996. 
Prvi podatek o uspevanju vrste Telekia speciosa na ozemlju Slovenije navaja FLEI-
SCHMANN (1843: 45) za Dolenjsko med Krupo in Črnomljem. V zadnjih stotih letih se je 
vedenje o razširjenosti ognjice povečevalo (MARCHESETTI, 1896-97: 280; POSPICHAL, 
1898: 851; PAULIN, 1905: 336-337; HAYEK, 1913: 512; MAYER, 1951: 65-66; PETKOV-
ŠEK, 1952: 32-33; ZIRNICH ap. COHRS, 1953-54: 130, 131; T. WRABER, 1960: 35; 1964: 
101; MELZER, 1965: 181-182; PREKORŠEK, STRGAR in M. WRABER in T. WRABER, 
1967: 115; HEGI, 1979: 204-205. 
V herbariju LJU so naslednje pole z avtohtonih nahajališč: A. PAULIN (FEC, Kuželj -
Kolpa), R. JUSTIN (dolina Padeža pri Suhorju), R. JUSTIN (ob potoku Klivmk blizu Harij), 
R. JUSTIN (dolina Brsnice pri vasi Odolina blizu Materije), E. MAYER (Snežnik), A. BUD-
fi.^^sMsmfrMs'f^»!-i 

Hladnikia 10: 41-43 (1998) 
57 
NAR (Snežnik), A. PODOBNIK (ob Kolpi pri vasi Damelj), E. MAYER (Grda Draga -
Snežnik), M. WRABER (GRČARICE). 
V herbariju LJU so naslednje pole s subspontanih nahajališč: R. JUSTIN (pod Šmarno 
goro), A. MARTINČIČ (Trnovski gozd, Lokve), E. MAYER (Savica), M. WRABER (Golo-
bar), T. WRABER (Savica). 
Vrsta Telekia speciosa je avtohtona v južnih in vzhodnih Karpatih, na Balkanskem polo-
toku, v Mali Aziji in na Kavkazu. Na zahod sega do Slovenije, kjer je avtohtona v dinarskem, 
preddinarskem in submediteranskem območju, v alpskem in predalpskem območju pa je sub-
spontana. Na območje Savice so semena verjetno zanesli v času 1. svetovne vojne Avstrijci s 
senom (WRABER, 1960, 1964), podobno se je verjetno zgodilo tudi v Trnovskem gozdu 
(WRABER, 1964, MIKULETIČ, 1969) in na Golobarju (WRABER, 1967). Imeli so vojaška 
skladišča, seno za konje so vozili s Hrvaške in Madžarske in prav verjetno je, da so tako k nam 
prišla semena ognjice. Drugje so jo verjetno sadili kot okrasno rastlino in se je razširila iz 
vrtov. 
Literatura: 
COHRS, A., 1953-54: Beiträge zur Flora des nordadriatischen Küstenlandes. Fedd. Rep. spec. nov. 
56/1-2: 130-131. 
FLEISCHMANN, A., 1843: Ubersicht der Flora Krain's. Annalen der k. k. Landwirthschaft-Gesellschaft 
in Krain 6: 45. 
HAYEK, A., 1911-14: Flora von Steiermark. 2(1): 512. 
HEGI, G., 1979: Illustrierte Flora von Mitteleuropa. Compositae. 6/3, 2. Izdaja. Str. 204-205. 
MARCHESETTI, C., 1896-97: Flora di Trieste e de'suoi dintorni. Str.280. 
MAYER, E., 1951: Kritični prispevki k flori slovenskega ozemlja. Razprave 1. SAZU. Razr. prir. in med. 
vede. Str. 65-66. 
MELZER, H., 1965: Neues und Kritisches zur Flora von Kärnten. Carinthia 2. 155 (75): 172-189. 
MIKULETIČ, V., 1969: Opazujmo naravo! Planinski vestnik 69:512-513. 
PAULIN, A., 1905: Schedae ad Floram exsiccatam Carniolicam IV. Centuria VII. et VIII. Str. 336-337. 
PETKOVŠEK, V., 1952: Nekatere nove ali redke vrste rastlin na Slovenskem. Biološki vestnik 1: 32-33. 
POSPICHAL, E., 1898: Flora des Oesterreichischen Küstenlandes. Str. 851. 
WRABER, T., 1960: Prispevki k poznavanju slovenske flore. Biološki vestnik 7: 35. 
WRABER, T, 1964: Floristične novosti iz Julijskih Alp. Biološki vestnik 12: 101. 
WRABER, T., 1967 : Floristika v Sloveniji v letu 1967. Biološki vestnik 15: 115 
Nada PRAPROTNIK