lastin i| Jalje jj Inn Inner_ •■ in knofe,' posebno-poleg črne Jlej dobri Ptuju.] Enina za celo leto 2 K. tema Številka velja 6 vin. Betona se tudi na ■Im plačuje in se poslati vnaprej. oznanil je za eno M K, '/i strani % ft strani 16 K, jtrici 8 K, >/n strani i/„ strani 2 K, >/M Krili 1 K. it&ratnem oznanila bno znižana. <7#=0 Za oznanila (inscra(e) uredništvo in upravni- fitvo ni odgovorno. Uredništvo ia uprav-ništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju štev. 3. Stajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondcljka pred izdajo dotične številke vposlati. Ptui»; [lev, i irokj V Ptuju v nedeljo dne 14. oktobra 1906. YII. letnik !&v£;|Titezi žalostne postave. pnpe- eh močni »KI -J Občeznan je španski roman, ki popisuje Ijeije bojevitega dona Kišota. Velike čine je lieno I lili»»rSiti plemeniti don, veliki cilji so mn naroeiloi nI pred očmi, ali — prišel je le do boja liki na veter. Tega viteza žalostne postave PtujlE iptminjamo, ko nam je oceniti čudovite plo- ------—. t slovenske narodnjaške politike. Kajti tudi ''ozor W' Tl'ez' P"ci slabih kaplanov. z manjrf n J9, ako pomagam sosedu in ne sovražim '^eDe I KMjar; kajti prvi nauk kveličarjev je bil: s bici- jnbi Boga čez vse in stojega bližnjega Luft- iiebe;" kdor upošteva ta sveti nauk, kdor tdi ivoje življenje na tem temelju, mora doti blagostanje in mir; — vera je, ako se nujam po trudapolnem delu, da sem le ibtinica v nezmernem morjn, da vodi nekaj ! {jega mojo usodo; vera je, ako storim svojo Bnoitnapram družini in državi; vera je, kani obrača kmet svoje oko proti nebu in prosi, P bi mu Bog obvaroval plodove celoletnega To je krščanstvo! Kdor upošteva te le, hodil bode srečno pot... In za to čisto Ditvo smo se vedno potegavali; kdor more oporekati, naj stopi naprej! Ali odkrivali smo tndi vso zmedenost prte politike. Povedali smo, da koristi so-proti Nemcu sicer par posameznim pr-dohlarjem, ki si polnijo nenasitne žepe, i pa škoduje ljudstva. Kajti mali bIov. narod -jjtrebtje vsekakor podpore sosedov, ima le do- ava u in m no a, velja. r nlp, biček od te podpore in more živeti le s to podporo. Prvaki pitajo ljudi s sanjami, ki so bile lepe pred pol stoletjem, * ki pa nimajo danes več veljave. In njih nameni so tako prozorni! Tadi mi bi imeli raje s poštenimi nasprotniki opraviti; ali žal, da so prvaški politiki brez poštenja, da delujejo izključno zase. Oni so »voditelji", — da se jim upije »živio", da se jim poje slavospeve in da si polnijo žepe. Poglejte celjske, mariborske, ptujske prvake in priznati morate, da imamo prav. Mi pa smo prevzeli vodstvo z namenom, da izobrazimo ljudstvo toliko, da sploh ne bode več »voditeljev" potrebovalo. .. In zato nas sovražijo, zaničujejo, zatirajo. Zato so ustanovili celo vrsto listov proti nam. Zato so nstanovili najraznovrstnejše stranke proti nam. Ko bi bila naša stvar slaba, davno že bi morali poginiti ob tem pritisku; ali mi napredujemo, kajti naša stranka ne temelji v doktorskih pisarnah in kaplanskih sobicah, temveč v ljudstvu, med narodom! - Zdaj so O8tanov.il; v C siju zopet novo »stranko", katere vodja je mladi Spindler. Ki-šot se pojavlja zopet... in že ima sulico pripravljeno, da naskoči naprednjake ... ali zadel bode le planke... Ali menijo ti gospodje, da je dosti, ako izdelajo na papirju ,,program"? ako mečejo obljube med ljudi? ako se šopirijo nepoklicano in nezmožno kot »voditelji" ? .. . Ljudstvo je sito praznih obljub in papirnatih strank, ljudstvo se že smeje, kajti izpoznalo je tudi v novi stranki — prvaškega don Kišota! Politični pregled. Državni zbor se je pečal 2. t. z nnjnostnim predlogom glede zavarovanja proti nezgodam. Potem se je razpravljal zakon o lekarnah. De-želnobrambni minister je poročal o novih topovih. Artiljerija se bode pomnožila za 15 kanonskih in 14 hanbiških polkov. Novi troški bodo znašali 184 miljonov. Uresničila se bode torej po vzorca drugih držav deželnobrambna artiljerija. — 5. t. je »rešaval" naš Korošec „narod" s tem, da je interpeliral vlado radi nmirovljenja nekega profesorja. Potem je razpravljal zbor o nujnostnem predloga posl. Haueisa glede prepovedi živinskega uvoza iz balkanskih držav. Predlog je sprejet. Posl. Kittel zopet je predlagal znižanje davka na sladkor. Cena sladkorja narašča vedno vsled kartelov velikih fabrikantov. Znižanje davka bi odtegnilo državi 42 milj. Vendar pa je minister izjavil, da bode to znižanje svoj čas upeljal. Odsek za volilno reformo se je pečal 2. t. s klerikalnim predlogom plnralne volilne pravice. Po tem predloga bi imel vsakdo še drugi glas, ako bi bil 35. let star, oženjen in oče vsaj 1 otroka ter stanoval v samostojnem stanovanja. Ta neumestni predlog so podpirali le ljudje, ki se boje ljudstva. Predlog je bil odklonjen, kar znači zmago splošne in enake volilne pravice. 5. t. se je razpravljalo o predloga, naj se prisili vsakega volilca, da odda svoj glas. Tadi ta predlog je bil odklonjen; pač pa se je sklenilo, da lahko deželni zbori kaj tacega sklonijo. Avtomobilska pošta Maribor-Ptuj. Trgovsko ministrstvo namerava npeljati v krajih brez železnice poštni promet z avtomobili, kakor je to na B.ivankam. Za tako zvezo bi bila cesta Maribor—Karčevin—sv. Marjeta—sv. Lenart— sv. Trojica—3v. Bolfank—Ivanjce—Ptuj posebno dobra. Vslei tega je opozoril poslanec Wastian ministra na te kraje ter zahteval, naj bi se ta proga tam uresničila. Zaprta pota v hribovju zaradi lova so nekaj navadnega. To pa škoduje prometu tujcev. Vsled tega so vložili poslanec Dobernig in tovariši zahtevo na ministra, naj se to početje omeji. Delegacije pridno z zasedanjem 26. novembra. Dalegatje se ne bodo na novo izvolili, temveč veljajo še maja meseca voljeni poslanci. Zasedanje se vrši letos v Budimpešti. Kronika. Lovski zakou za Štajersko, ki ga je lani sklenil dež. zbor, je bil ravnokar od cesarja potrjen. — V železniškem odseku drž. zbornice se razpravlja podržavljenje cesarja Ferdinanda severne železnica in 03travsko-fridlanske železnice. — Železniški minister Derschatta in dunajski župan Lueger sta zbolela. — Agrarni zbor se je vršil pred kratkim v Gradca. Navzoči zastopniki štajerskega kmetijstva so napravili sledeče sklepe: 1. Državne meje naj se zapro proti vsakemu uvozu živine in mesa. 2. Glede razmerja z Ogersko naj se izdela trgovinsko pogodbo; eolninski dohodki naj bodo razmerni resničnim razmeram uvoza; avstro-ogrska banka naj se razdeli; ogrsko živino je na meji natanko preiskavati itd. 3. Zbor pozdravlja uresničenje agrarno-političnega, oddelka c. kr. staj. poljed. družbe itd. Krvava Rusija. Pravo sliko današnjih razmer na Ruskem kažejo te-le številke: Od 16. avg. do 1. sept. je bilo 95 veleposestev uničenih, 12 žetev in 540 majerij poŽganih, 4 veleposestniki ubiti, 15 kmetov ustreljenih, 159 pa ranjenih; orožnikov 8 ubitih, 6 ranjenih; policajev 10 ubitih, policijskih oficirjev 4 ubitih, komisarjev 2, orožniških oficirjev 2, vojakov 6, oficirjev 3, sodnikov 2, civilnih oseb okoli 500 ubitih; aretovanib je bilo 336; odkrilo se je 6 puntarskih tiskaren, našlo 25 bomb, 25 pušk, 85 samokresov, 4.325 patronov; obešenih je bilo 7 ustašev, na smrt obsojenih 17; oropani so bili 70 stanovanj (škoda 100.000 rublov) 42 prodajalen (375.000), 12 cerkev (80.000), 2 kloštra, 5 železniških blagajen, 8 okr. uradov; 36 drž. žganjaren (400.000); 4 vlakov, 16 pošt; med ropom je bilo 35 ubitih in 59 ujetih. In vse to tekom 14 dneh!! Cesarska vila v Car-skojem Selu je pogorela. Proti carju ao izdali uporniki oklic, v katerem obljnbnjejo morilcu carja 65.000 gold. Vlada pa stoji pred gospodarskim polomom. L. 1905 je imela Rusija po-manjklaja za 812 milj. Japonci zahtevajo zdaj troške za iuske jetnike, vojna uprava zahteva 16 milj. Za 1. 1906 izkazujejo računi deficita za 155 milj. Med ljudstvom pa Be širi lakota in milijoni ljadij nimajo živeža... Revolucija na Kubi je dala združenim državam Amerike priliko, prevzeti vlado. Vojni tajnik Taft se je proklamiral načelnikom provizorne vlade. Predsednik Roosevelt je odposlal 6000 vojakov na pomoč tajnika. Vojake potrebujejo zlasti za varstvo državne blagajne, ki poseda 20 milj. dolarjev. Zdaj se bode z vsemi močmi na tem delalo, da se združi Enba z amerikan-eko nnijo. ADgleži se pa baje jeze, k^r, se boje za. svoje trgovstvo. s> £..1( Dopisi. JD ,;• S Ščavnice. Obč. volitve, ki so bile zbog nepravilnega in nepoštenega vedenja prvaško-klerikalne drnhali že dvakrat ovržene, se zopet bližajo, laži in obrekovanja prvaskih klerikalcev že zopet cvete, zato hočemo ljudstva pokazati, kako, žalibog, bode, če ta druhal pride na krmilo. Mir in sloga, ki je dozdaj vladala pri nas, je Sla rakom žvižgat. In kdo je kriv? S ponosom tn trdimo, da mi naprednjaki ne, prvaški klerikalci so začeli z lažmi blatiti poštenjake po svojih časnikarskih cunjah in to je bil začetek razpora. In kaki so? Oglejmo si klerikalnega Stolca! Eukrat je Vračkijanec, drogi dan klerikalec, črez teden podrepnik — figamož od glave do pete. Roškar? (Vprašanje stavčevo: Ali je to tisti junak žalostne in kla-veme postave, ki toži Štajerca? Predrznosti res ima več kakor pameti, ali — ohladil se bo!) Noč je terana in tak o v je tudi Roškarjev značaj. No, bodoči obč. tajnik Cettl, a sedaj samo Cetl, boš mar potem tadi v koruzi grade tolkel ?Takih ia enakih je tu, žalibog, veliko in vse podpihaje benediško kaplanče — povsodni in blebetavi Gomilšek, povsod vtika svoj žegnani nos, na mesto da se doma za svoje ovce briga. In tako se naši prvaški klerikalci s samimi neumnostmi in lažmi pripravljajo na te volitve, mi naprednjaki se ne udeležimo volitve. Fihposovci bodo gotovo vpili po fibposu: Zmagali smo! Lahko, ker vam prostovoljno prepustimo, da v treh letih pokažete ljudstva svojo grozitanBko politično nezrelost in nesposobnost. Iz Slomov (Občinske zadeve). Novi kranjski pankrt je pred nekaj tedni opisoval volitve v Slomih in pri tem prav po klerikalno lagal in po prvaško psoval bivšega velezaslužnega slom-ekega žnpana — Visenjaka. V tej kranjski cuaji dopisnik čvekari o neki zmagi, ne omenja pa, kako so prvaški kričači pred volitvijo nadlegovali in strašili volilce, češ: Ca boste volili Visenjaka, bote mu morali plačati pokojnino, on b> dobil zaslužni zlat križec in občiaa bo morala plačati do osem tisoč gold, za novo cesto, ki se bo gradila skoz občino. Nadalje se je tudi hujskalo, da bodo občani baje morali plačati stolp na Polenšaku, ki je bil popravljen in zaradi katerega se Mezgovci že celih osem let rajši tožnjejo kakor da bi plačali, kar so dolžni. Njih zemljišče, seveda ne vse, ali nekaj vendar, spada pod polenško žapnijo. Ia kadar je treba pri cerkvi kakšnega popravka in prispevka, tedaj bi videli najrajši, da bi bilo njihovo zemljišče v župniji Sv. Marjete, kadar pa je tam treba kaj popravljati in plačati, pa bi imeli svoje zemljišče spet radi v polenški župniji. Taki so! Znati se pač mora! — Nadalje so ponujali volilcem mlatilni stroj na posodo brezplačno, enako tadi kotel za žgauje kuhati itd. Tudi z grožnjo so strašili volilo:, da se ne sme stopiti njihova živina na njihovo posestvo, da ne sme nihče voziti po njihovem zemljišča itd. Tako so pr.tiskali na volilen iu jih končao dobili za svoje nečedn« naklepe. Sredstva, ki so se jih posluževali Visenjakovi nasprotniki, so res podla in za poštenega ter značajhe-ga človeka nespodobna. Povdarjamo ta: večina volilcev ni volila po svojem prepričanju, temveč po komandi nasilnikov, ni volila po prosti volji, ampak po podrepniški volji. Viseajakovi nasprotniki so kar na vozeh pripeljali vse, kar leze in gre prvaškega ter ima pravico voliti in le tako z raznimi mahinacijami, s pritiskom in volilnim sleparstvom so klaverno zmagali proti Visenjaku. In kaj je pravzaprav zakrivil Visenjak, da ga toli strupeno črtijo ? Povemo vam, da čisto nič! Visenjak je naprednega mišljenja in to je po prvaško-klerikalnih nazorih strašen greh. Ali Visenjak pravi: Svoj jezik spoštuj, drugega ne zaničuj! In, ali ni tako prav in pošteno? V slomski občini ni niti enega nemčarja, kakor ta podivjana prvaška drahal laže v kranjskem pankrtu. Visenjak je vpeljal v občini slovenski pečat, uradoval je vedno slovenski in ni bil - 2 - sovražen nobeni narodnosti in nobenemu stana, pač pa vsakomur prijatelj hi dobrotnik. Deloval je skoz in skoz vzgledno, redno, pošteno in nesebično. Vsako škodo ali elementarno ujmo je naznanil pravočasno glavarstva, da so dobili oškodovanci odpisano in olajšano dačo; Mnogo, da največ Bi je prizadeval tadi za novo šolo na Polenšaku, da stoji na tako primernem kraja, da si ga nihče ne more želeti boljšega in sposobnejšega in zato smo mu hvaležni vsi. Dalje si je Visenjak prizadeval, da je šola, h kateri je morala občina Sloma prispevati 3813, že lansko leto plačana. Občina ima sedaj eamo 10°/0 občinskih doklad. Za ubožni zaklad je spravil tekom svojega žnpanovanja 395 K, občinskega denarja pa 548 skupaj, kar je tadi izročil novemu odbora, on pa je prevzel ob začetka svojega županovanja še dolg od prejšnjega župana. Kupil je tadi za občinsko korist čistilni stroj za zrnje, ki je stal 231 K. Rad je pomagal vsakomur in si mnogo prizadeval, da okraj dobi primerno okrajno cesto. Zato, ako ga Mezgovčani tako črtijo, naj je na drugi strani Visenjak prepričan, da ima v sosedstva veliko in veliko prijateljev, ki upoštevajo vse to, kar je dobrega storil za občino ter ga hvaležno spoštujejo, kakor si to zasluži. Novice. Justični škandali! Naši ptujski prvaki, — bog se jih usmili! — so pač največji reveži, kar jih roma po zeleni naši žemljici. Vse, vsi jih zatirajo, te aboge rešitelje in spasitelje naroda, te prepotrebne junake in mačenike, brez katerih bi ee spremenili Slovenci že davno v Calukafre ali Eikime . . . Ničesar, prav ničesar ne smejo storiti, ti visoki gospodje, katerih srca bijejo za visoko stvar prvaške politike . . . Komaj prične eden izmed teh prvaskih vitezov žaloitoe postave zahrbtno malo obrekovati, že ga primejo hudobni naprednjaki za ušesa; — komaj poskuša ptujski denuncijant malo ovaduha igrati, že zažvižgajo ptujski vrabci pesmico, ki začne z „Der gro3ste Schuft*1 in konča z besedo „ist der Dennnziant" ;" . niti' lagati, resnico pačiti, tujo čast krasti, nekaznovano na poštenjake pljuvati, ne smejo ti ubogi, zatirani prvaki v Ptuju ... In to je hudo, kajti pravi prvak živi lažje brez zraka kakor pa brez laži in ova-daštva! Zato se pač ne čudimo, da se zgodi v Ptuju toli „justičnih škandalov" in celo „ju-stičnih umorov." Kdor ne veruje, naj čita prvaške liste, posebno pa tisti „Slov. Narod", katerega urednik je baje po farovžih srsbrne žlice kradel. Tam stoji črno na belem, vsak teden enkrat, da se zgodi toli in toliko takih .škandalov" in „umorov" ptujske justice . . . Le par slučajev! Pred leti je nahujskala prvaška oderuška gospoda natakarico Mnstafo, naj toži „Stajerca" in druge liste, ki so pisali o neki nezgodi. Natakarica je bila tako neumna, da je res tožila, da je res vrgla svoje krvave krajcarje v žrelo prvaškim hujskačem, da si je res pustila pobrati denar iz žepa; toženi listi pa so bili oproščeni, ker beseda „g'spasi" (hec, Ija-bavni špas) ni žaljiva. Natakarica je imela prazne žepe, par sto kron je hotel „zaslažit" denan-cijant 'dr. Zguba, in — vse to je ,justični škandal" . . Dr. Brumen je psoval uradnike, porotnike in priče na nesramen način in bil zato v Ptuju, Mariboru, Celja, Trsta, Gradca in Daaaja obsojeu skupno na 450 K globe in 14 dni zapora — to je vsekakor „ justični umor" ... Neka prvaška, od farjev nahnjskaua deklina je trgala tujo lastnino iu bila obsojena, torej že spet ,justičniomor" ... In tako gre ta stvar naprej! Res, justici moramo očij odvezati! Brumen mora imeti prosto roko v laži, obrekovanju, ovaduštva 1 Bramea mora biti svoboden, kadar krade dragim čast! Ia kdor ga obsodi, stori Justični umor". Kajti postava, ječe, zapori, globe, to vse je za hudobne naprednjake; prvaki pa smejo vse storiti nekaznovano ... če dež ne pojde! 11 Zamorec se pere, — ali črn ostane i za-naprej . . . Dr. Bramen, prvoboritelj solnčnate prvaške ideje v Ptuju, nadhnjskač, zagrizen so-vrag napredka, — se jezi, peni, razburja, divja, — zakaj ? Ker smo ga imenovali sodnijsko označenega ovaduha . . . In v »Narodu" se pere! Malo jezuvitizma porablja kot milo. Ovaduh pravi namreč: Jaz bi že tožil tiste, ki me nujejo denoncijanta, ali mariborsko poroto ia Ornig v žepa ... No, zamorec in ovadiA, mi nismo tako neusmiljeni, da bi ti ne pom. gali. Izjavljamo: Pripravljeni smo, imenoni dr. Brumena, odvetnika v Ptu;u, , sodnijih označenega- denoncijanta v celjskih, graških, k najsk i h, tržaških listih; celo v „ Naroda' sit rimo to, ako nam dajo prostor. Ljubljansko io-roto menda nima Nemec v žepu. Torej :di Bramen, Vi ste sodnijsko označen ovaduh, -—- ali nas bodete tožili P Klofuta. Tako močno klofato okoli ušes ji dobil naš brumni dr. Brumen, da jo bode pot nil vse žive dni in da jo bode čutili z njic vsi štajerski prvaški možakarji. Podelil je Bn-mena to klofato — sam c. kr. justični mioiitn dr. Klein!! 1 V odgovora na neko prvaško into-pelacijo je dejal minister: „Zaradi psovauja nijskih oblastnij je bil dr. Bramen pred sodnijo v Trstu obsojeu na denarno 400 K odnosno 450 K in so bili vsi priiiiij proti tej razsodbi zavrženi. Obsodbe dr. Brumeu radi žaljenja uradne časti so pravomočne" ... Pred celo Avstrijo je torej ta ptujski ovate dobil od ministra zasluženo klofato. Minili« sam je povedal, da je Bramen obsojen bi 450 K globe, ker je psoval in kradel čast. h iz vsega srci čestitamo prvaški gospodi uajaovejši klofati. Dober tek! Iz Spodnje-Štajerskega. Naprej v zmagi... Zopet nam je por< o velevažat napredni zmagi. V Rogatca-Slannj so se vršile ob konca zadajega ia začetku meseca volitve v okrajni zastop. Zmagali so m] celi črti pristaši naše stranke. Izvoljeni so gg. knez Windischgratz, dr. Gotschsr, dr. Malli,' J. Stoinscheg, J. Sporn, F. Hrovat (od velepoj sestva); J. Bcezinschegg, M. Loschnig, L. Mig-litsch, L Pototschnik, F. Strafella, V. Zigroet« od (industrije in trgovstva), J. Enfalt, K, Fer-schnig, dr. Schuster, J. Simony, S. Spohn in K. Wretzl (od mest in trgov). Vsi so naprednjaki! Cast zavednim volilcem, ki gredo svojo pot m-prej brez ozira na lajanje prvaškega časopiej« Posnemajte to tadi v. dragih .okrajih, da aa predek zmaguje... > ■•■.- , „Štajerčevi" pristaši na delu. V Veliki Ni dalji m v Huma pri Ormoža so vložili našega lista prošnje za upeljavo nemškega po-| doka. Bravo, le naprej! Ptujski okrajni zastop. Prijatelj našega listu nam piše: Peljal sem se te dni po železnici in prišel slačajuo skupaj z nekim inženerjom, ki je rodom Slovenec. Govorila sva o novih napravah v ptujskem okraju inžener je bil naravnost navdušen od naprav: „Ta se vidi delo pametnih, odto mož, ki imajo zmožnost in voljo, povzdigi okraj. Iz srca želim, da bi ta zastop pri hodnjih volitvah zopet zmagal, kajti Slovei bodo imeli od tega le velikanski dobičok." inžener se je pohvalno izrazil o cestah in m vih in je sploh rz stališča strokovnjaka o delo zastopa. Ta gospod ni Nemec in ni ,Št jercijanec". Ali pošten je in zato prizna, da sedanji okrajni zastop v kratki dobi veliko redil. Zato naj prvaški klerikalci le naprej b skajo, ljudje izpoznavajo že sami, kaj koristi. Okrajni glavar ptujski Underrain je pi stavljen v graško namestništvo. Z njim odpo tuje iz Ptuja mož, ki zasluži hvalo vsacega štenega človeka. Bil je vzoren uradnik, ki srce in ljubezen za Ijndstvo. Umevno, da so vsled tega 03ebe napadale, ki niso vredne, da bi mu čevlje zavezale. Mi pa se poslavljamo od njega z izrazom spoštovanja in s hvalo za govo delo v prid ljudstva. V SV. Marku pri Ptuju živi neka prav rikalna družina.Hčerka je baje v „Marijinemdrni vuli. Pred kratkim sta pretepla hči in sin na neusmiljen način. No, „Fihpos", to so t1 sadovi! Iz Št. Vida pri Ptuju nam pišejo: Prelj naš prvaški kaplanče Šalamuu je prestavljen sv. Trojieo v Haloze. S tem smo rešeni vi nadlog in politike, s katero nas je preplovil junak klerikalne armade. Želimo mu obilo b: in naj Bog obvari, da bi se nikdar več k m ne vrnil.. . tiče ma! skr kol Ali dei BVC uči da šol uč nč vo kn te — s — ati ;ini sga na Dili Hi, po- 'g-ser er-K. d! laja. ,a- le-iši >0- ta ci m, o-jd 3h ih ;ti ■i-ci P- o- til a-je a- j-m B-0-0- la ;a la k1 e- 9-t- ta •ji )i v h ;a ie n 1 Okoliška šola v Ptuju stane prav lepe Bvo-:c« kmetskega denarja. Ali nadnčitelj se prav malo za svojo službo briga, temveč ima vse dinge Itktbi. Mož potrebuje bnjekačov. Zato vabi „so-iole" S telovadnim vajam na šolsko dvorišče. lili pri tem ima smolo. Nadtelovadec je pridno Htnar ..pumpal" in potem izginil s površnikom mojega tovariša... To je sitno! Zdaj mora nad-■Site^j drnzega iskati. Mi pa povemo čisto resno, ia to ne gre! S takim počenja njem se škoduje in podnkn, torej otrokom tistih, ki plačujejo učitelje. Ali je n. p. to pravilno, ako zaspi neki liitelj-sokol v šoli, ker prekroka noč? Izprego-torili bodemo resno besedo, ako ne bode tega kmalu konec. Klerikalna surovost. V PodviDcih so pretepli 4 prvaški fantalini Jakoba Toplaka in ga i nožmi razmesarili. To je plod prvaško klerikalne vzgoje v bralnem društva. Sv. Marko niže Ptuja. Tamošnji kaplan in — kobila. Far vam pobere vse, kar ni ravno i žebljem pribito: žito, vino, meBO, jajce, po-»eemo, ovčjo volno, klobase, piščance in bog-[ligavedi kaj še. Pred kratkem je slavni kaplan od 8v. Marka fehtal po fari slamo. Pri dekletih je fehtaril tudi za pašelne in tamosnje device jio me jih dale toliko, da je bil za klobukom in po suknji „obciran" kakor kak rekrut. Ali lej jo neBrečo! Ko se je pripeljal z vozom k nekemu kmetu, se je kobila malo ozrla in ko je zagledala tako našemljenega kaplana, itresla se je njena konjska natura, podrla plot ter jo ulila naravnost domov. Gotovo je bila tista kobila Stajercijanka! Razmere v celjski okolici postajajo vedno hujše. Pred leti je bila ta občina v nemški roki, »daj pa jo vladajo prvaki in položaj je naravnost grozen. Prebivalstvo je skrajno nezadovoljno, varstvo je zanemarjeno, pristojbine so visoke in Tendar se ne stori ničesar razven hujskanja prvaške vrste. Udomačile so se zopet razmere kakor v zadnjem okrajnem zastopu, katerega sta vodila prvaška doktorja Dečko in Sernec. Največji škandal pa je neznosno velika cerkvena pristojbina. In to le zato, ker je zidal gospod opat svojim kravam in svinjam — pa.lačo, ki je stala 16.000 kron. Ljudje pa morajo plačati! Občinske volitve v celjski okolici so končale tako, kakor je bilo to pričakovati. Naši somišljeniki se niso volitev udeležili in vsled tega so bili voljeni sami pristaši prvaškega klerika-lizma. Značilno pa je, da seje postopalo celo »daj protipostavno, ako ravno ni bilo nobene nevarnosti. Prvaki morajo pri volitvah slepariti, drngače niso zdravi! Volilna lista je bila izdelana na podlagi zastarele davčne liste: zakon pa zahteva, da bi se izdelala volilna lista z ozi-rom na davčne predpise letošnjega leta. Vsled tega so vse volitve nepostavne in nasprotniki prraškega regimenta so tudi pritožbo vložili. — To je eno! Drugič pa je zanimivo, da se je tako malo število volilcev udeležilo volitev. Sklepati se da iz tega, da se je pretežna večina volilcev naveličala političnega tlačanstva, v katerega jih je prisilila prvaška gospoda. Prazne besede o „nevarnosti", v kateri tiči baje ,mila majka domovina", ako se ne pusti odreti po prvaških farjih in advokatih, — ne vlečejo več. — To je drugo! In tretje moramo tudi naše somišljenike karati. Kajti ako bodemo vedno spali, zavzeli bodo nasprotniki trdnjavo za trdnjavo. Na celi črti zmagujemo v ptujskem okraju, v Halozah, v radgonskem, mariborskem okraju. Celjski okraj pa zaostaja za drugimi, ako ravno bi morali z malim trudom pomesti prvaške smeti iz okraja. Naši pristaši naj torej vpo-števajo te besede in naj bodo prihodnjič na straži! Prvaško lopovstvol Šele zadnjič smo poročali o klerikalki, ki je posestnika Schutza po krivem požiga obdolžila. Ali tako sramotno ova-duštvo je prvaški bandi že v navadi. Evo drug slučaj! Grostilničarko Karolino Kunstič v Teharjih sovražijo prvaki, ker je za našo stranko volila. Prvaki dr. Štor, Šušteršič in kaplan čemažar sojo na vse mogoče načine preganjali: Kunstič je imela nesrečo, da ji je dvakrat streha pogorela. Dan po drugem požaru je prišel dr. Štor v občinsko pisarno in zahteval, da se Kunsti-čovo ovadi radi požiga. Na temelju te ovadbe, ki jo je prvak dr. Štor izsilil, je bila nboga žena aretirana. Po večmesečnem preiskovalnem zaporu se je izkazalo, da je popolnoma nedolžna. Izpustili so jo, ali revica je Bedaj bera-čica. Ko je bila v zaporu, ni mogla svoje zadeve urediti in so ji vae prodali... In kdo je temu kriv? Prvaški advokat Štor s svojim lažnivim, grdim naznanilom. Gostilničarka je tožila ovadnha in je bil dr. Štor obsojen na 100 K globe ali 10 dni zapora. Obsoditi bi se moralo tega ovadnha na par mesecov in da povrne premoženje, katerega je izgubila uboga žena zaradi njega. Vsekakor pa vidimo, da ni klerikalcu nobeno siedstvo prepcdlo! Fej!!! Roš in Korošec, liberalec in klerikalec, mrzla voda in krop, — sta postala čez noč prijatelja in brata. Ob času zadnjih volitev so bili sicer Boš in njegovi fantalini tisti, ki so hoteli Rebeka za poslanca in ki so najbolj kričali čez farje. Takrat so tudi klerikalni listi dan za dnevom pisali proti Koša. Zdaj pa sta postala Roš in Korošec bratca. Pred kratkim sta sklicala javen shod v Trbovlje. Roš si namreč sam ne upa sklicati v svojem kraju shoda; Korošec, ki je dobil v Trbovljah tucat glasov, se tudi boji teh hudobnih knapov, ki nočejo trobiti v farški rog. In zato se je skril Roš za farško suknjo Koroščevo, Korošec pa se je skril v senci Rošovega trebuščeta. In sklicala sta „shod". Prišlo je 20 „ajmohtarjev" in precejšno število demokratov. Pod predsedstvom socialistov sta torej poročala Roš in Korošec. Crnbsuknjež je bil bolj prebrisan kot ponižni župan. Zadnji je govoril edino proti nemški šoli v Hrastniku. Socialist Sitar mu je porinil pod nos zadnjega ..Štajerca", ali o tem noče Roš nič slišati. Zmešnjava je bila tako velika, da se sploh ni vedelo, zakaj se glasuje. Knapi so imeli svoj „hec" s shodom. Ko bi bili mi na shodu, bi vprašali Korošca: kdo te pa kliče v Trbovlje, kdo te je \oliI v Trbovljah, koliko pa imaš pristašev v Trbovljah ? Ostani raje pri tistih nezavednih ovčicah, ki so ti oddali svoje glasove na komando kaplančkov! Knapi so stali za volilno pravico v boju, predno si ti iz črne šole izšel. In v vseh dvojih bojih so videli knapi, da je njih največji, zahrbtni sovražnik — kleri-kalizem. V štrajkih. ,ao,. bujskali duhovni raz prižnic proti knapqm in zato ostani doma, kapi an če Korošec, ker nikdo več se ne vsede na tvoje limanice... Župana Rosa pa bi na ves glas vprašali: Zakaj ne napraviš reda v svoji lastni občini? Zakaj ne privoščiš rudarju tisto borno plačo, ki jo prisluži s svojo krvjo? Zakaj pišeš zahrbtno pisma na dunajske jude? Zakaj pošiljaš sam svoje otroke v nemške šole? ... Dokler ne dobe knapi na ta vprašanja odgovora, toliko časa ne morejo zaupati ljndem, ki so bogve" na kakšen način bogati postali, ki nimajo nobenega političnega prepričanja in ki delajo le za svojo, nikdar polno bisago! Tako stoji stvar! Zupan Roš in kšeft. Očka Ferdo se pro-kleto dobro na kšeft razumejo... Svoje dni so bili Roso vi posli tako dobro plačani, da so se raje obešali; — ako plačuje očka Ferdo svoje posle tako slabo, da jim je smrt ljubša kot življenje, potem se vendar na kšeft razumejo... Očka Ferdo pa imajo tudi krčmo in da je bolje obiskana, ustanovili so ..podporno društvo", ki ima svoj sedež v tej krčmi; — očka se razumejo na kšeft... Očka Ferdo in tisti, ki so jim šli na lim, so imeli veliko smole v svoji pivovarni; knapi, očka Ferdo vas ljubijo iz vsega Brca, čeprav vas puste pretepavati od pijanih policajev; kaj, ko bi vi knapi Rošn svoje krvave krajcarje prinesli, da bi izdelaval z njimi svoje slabo laško pivo ? ... Pa poslušajte to-le povestico: Ljubljanski župan Hribar in Roš sta dobra prijatelja in delata kšeft v „kompaniji". Hribar je nakupil precej gozdov na Kumn; iz lesa je izdelaval „švelarje" za železnico; ali južna železnica je prebrisana in je izpoznala, da so ti „švelarji" figo vredni; zdaj leže na hrastniškem kolodvoru in polagoma bodo romali v peči srečnih Ljubljančanov; župan Roš si je baje pri tem kšeftu tudi prste osmodil.. . Oh, očka Ferdo imajo dosti razuma in še več prijateljstva do občinskega blagostanja in cel koš ljubezni do knapa. Občina je kupila od ojstrš-kega rudnika prejšno »graščino" ter jo spremenila v bolnico; očka Roš pa so takoj povišali stanarino rudarjem, ki so stanovali v poslopju poleg bolnice, tako da ao morali ti ubogi vragi zapBstiti stanovanja; županu Hribarju, ki je seveda velik berač, pa pusti očka Roš v istem poslopju prav po ceni hlev... Očka Roš ljubijo knapa; zato so tudi pisali na Dunaj, da imajo knapi previsoke plače. . . Tudi z drugimi kšefti po amerikanskem vzorcu se peča Ferdo! Zanimivo pa je, da mislijo očlia Roš tako-le: "Jaz sem župan in načelnik krajnega šolskega sveta; torej moram vsled te svoje časti svojim sinovom boljše službe preskrbiti; očetova skrb je sicer lepa, ali Rošek ni bil voljen zato, da bi si dobiček delal. In ravno tako izgleda stvar. 2. oktobra je imel namreč šolski svet tajno sejo in je sklenil, nastaviti provizorično Rošovega sinkota Mihčeta na hrastniški seli; fant je bil doslej definitivni učitelj v Dolu, ali zdaj pride k domači peči. Morda zato, da bodo očka Ferdo bolje pazili na Mihčeta, kajti fant skače rad po prepovedanih potih. .. Vsekakor se vidi iz vsega tega, da se razumejo očka Ferdo imenitno na kšeft in da pravzaprav niso poslanec rudarjev, temveč — poslanec svojega lastnega žepa! Nemška šola v Hrastniku. Boj proti nameravani ustanovitvi nemške šole v Hrastniku, katerega so pričeli očka Roš, njegovi ošabni pobje in drugi privrženci črne armade, zavzema vedno hujše oblike. Kakšen namen ima ta boj? Edino tistega, katerega je označil župan Roš v pismu na dunajske jude: knap naj bode neumen in neizobražen, kajti ako se izobrazi in nauči nemškega, potem se ne bode pustil več tako krvavo izkoriščati!... Zato, ker je Roš sam navajen, svoje posle tako plačevati, da se raje obešajo, zato tudi rudarjem nič ne privošči. Zakaj pa zahtevamo mi nemške šole? Ker se ne pustimo preslepiti od narodnjaških fraz in vemo ceniti pomen nemščine v življenju prele-tarca. V sedanjih šolah pa se ne nauči deca nemškega. Dokaz: Očka Roš sam, ki zna preklicano malo nemškega, čeprav je poslanec in župan in bogve kaj še vse. Nepotrebno pa je, dokazovati pomen nemščine. Kam se izseljujejo naši rudarji? V Vestfalsko, na Nemško! In Ro-šovi pobje naj naredijo najprvo slovenske besede rudniških predmetov, katere bodo knapi razumeli. Besede ,,šaht", „štolen", ,,abbana", „flec", ,,verbruch", „štikluft", „brenlaft", „ha-jer", „ferdrer", jzajbrovc", „štajger", itd. so vendar, nemške in vendar jih razume knap. Ko bi pa rekli namesto „zajbrovc" — čistilec, namesto ..vešarija" — perilnica itd., bi noben knap tega ne razumel. In vkljub temu, da govori knap že te besede, odkar se koplje v trboveljskem revirju premog, se zato še ni „po-nemčil" in še ni ,,"prodal" svoje „narodnosti" . . . Tako stoji stvar in iz ozirov na življenje bednega delavca zahtevamo nemško šolo! Roš in njegovi podrepniki pa so ravno zato proti nji! Tako je Roš najprvo hujskal s pismom pri dunajskih judih, tako zdaj odvrača posamezne od te zahteve. Ali pomagalo mu ne bode! Sicer pa vemo iz gotovega vira, da rabi Roš v osebnem občevanju sam skoraj izključno nemški jezik. Ako ne more Roš, ki ima polno malho, brez nemščine izhajati, izhajal bode revni rudar še težje brez nje! Za Rošom stoje tudi pazniška društva v Trbovljah in Hrastniku. Posebno huda nasprotnika sta D. Majcen in znani Leeb. No, Majcen je poBtal „narodnjak" šele potem, ko je delal „šole" pri socialistih. Leeb pa naj odstrani nemščino najprvo iz svojega „ajmohtar-skega" društva, ki ima nemško-slovenska pravila in potem naj se ponaša... Rudarji odločno zahtevajo, da se nikdo ne vtika v njih šolske razmere. O šoli bodo govorili stariši, ne pa mlečozobi študentje, kaplančki in begati ošab-neži, ki so že davno pozabili na svoj stan. Toliko torej je ura bila! Trboveljske drobtinice. Pijani, lažnivi, v zapor spadajoči bivši policaj, bivši žandar in sedanji slnga očke Rosa, nas še vedno ni tožil. Hermina nam je sicer pisala, da ona ne pusti Uršiča tožiti. Ali zdi se nam, da to ni res. Zdi se nem, da se Uršič ne upa tožiti!!! No, celo stvar dobi kmalu državno pravdništvo v roke in tudi v dež. zboru bode imel Rošek zagovarjati tega svojega dvornega pijanca in laž-nika. Bo: že šlo! — Ali je res, da so se gospod Leeb, kapo „ajmohta", peljali brez karte po železnici, pa da so jih prijeli za ušesa? To je še hujše kot takrat, ko je Leeb za „grabnom" vsake tri korake enkrat padel, ker so ga ob- ._ 4 — dajali rajni vinski dahovi. — Po Trbovljah agi-tira baje neki Zalokar z listom ..Mladoslovenec". To je menda tisti ljubljanski Zalokar, katerega so vrgli iz tobačne fibrike, ker je imel svoje dolge prste v taji lastnini. Križman, tat adre-bov, si zbira ravno ednake bratce. — Iz trboveljskega revirja odhajajo cele trume Ijndi v Ameriko in Nemčijo. Domovina je izsesana od prv&ško-klerikalnih odernhov, zato si morajo v tujini kruha iskati. — Zdaj so dovršili v Trbovljah velikanske električne naprave. Tekom leta dnij bode delala cela cementna tovarna samo z elektriko. Stroji za proizvajanje elektrike imajo 100 do 150 konjskih sil. Res, velikanski je napredek industrije in vendar je vse plod knapovskega in sploh ročnega dela. — Tadi delajo na novem vodovoda, ki bode pre-skrbel cel rudnik z vodo. Za Savo bodo postavili velikansko sesalko (pumpo), ki bode dvigala vodo do 500 m. visokega rezervoarja, od koder bode potem napeljana čez vso dolino. Žalibog pa, da ne moremo poročati, da bi dunajski judjf) snžnom črnega diamanta tudi življenje izboljšali. Kaplan in šesta božja zapoved. Kaplan Škvarc v Remšnikn naj nam pojasni, kako je to bilo, ko so njemu in dvema drugima klerikalnima fantalinama v klerikalni krčmi pri 01-bauerbajti tri znane Marijine device na fantovsko željo za 15 gold, hotele pokazati svoje telesne deviške skrivnosti? Stvar smrdi po pohotnosti! V Rogatcu so ljadje s svojim dehantom jako zadovoljni, ker je miroljuben človek, kateremu je politika deveta briga. Žal, da o rogaških kaplanih ne moremo tega reči. Medtem, ko zasluži žnpnik hvalo vsacega poštenega človeka, hajskajo kaplani in trosijo po prvaškem časopisju svoje laži. Toliko za danes. Vprašamo le g. debanta, zakaj trpi tako počenjanje kaplanov? Gospodarski poučni tečaji. Na Spodnjem Štajerskem se je v okrepljenje kmečkega stana osnovalo več podružnic c. kr. štajerske kmetske družbe in te podružnice prirejajo poučne tečaje, ki jih toplo vsakemu kmetu priporočamo. Udje in nendje se s toliko vnemo udeležujejo teh tečajev in kažejo za nje toliko zanimanja, da so se gospodje potovalni učitelji prav pohvalno izrekali o shodu vsakega dne. Ta eliši kmet razne koristne reči: kako neobhodno je potrebna ova kmečka samozavest in stanovsko združenje na podlagi krščanske medsebojne ljubezni. Koliko bi lahko dosegli, Če bi se začeli bolj učiti, misliti, med seboj se posvetovati, med seboj prijateljsko združeni potegovati se za svoje stanovske koristi. Pri takih poučnih tečajih izve dalje kmet, kako je treba povzdigaiti Živinorejo, koliko več dobička in najlepših dohodkov bi imeli od živine, če bi si jo hoteli izboljšati. K izboljšanja živine je pred vsem treba, da kmetje dobijo dobre plemenjake in plemenice, da imajo dobro krmo in snažne hleve ter da krmijo dobro in pravilno. Dalje se na takih shodih razlaga nastanek in razvijanje treh trsnih škodlivcev: uši, peronospore in nidija ter o pomočkih zoper nje: o amerikancn, o škropljenju in žvepljanju. Tadi to je treba vedeti vinogradnikom, kako se pravilno rigoli, ktere amerikanske podlage naj se pri nas jemljejo in s kterim naj se trs žlahti; kako je treba ravnati s trsom pri sajenju in kako se mu naj gnoji. Konečno se ni tak h poučnih shodih pojasnuje, kdaj se lehko dobi in kako se doseže brezobrestno posojilo in kdaj se komu odpišejo davki. Marsikateremu vinogradnika bi se res lahko olajšalo breme, ako bi si vedel pomagati v tem ozira, zato take shode prav priporočamo. Htozirski-sokol-puranček je neki prvak, ki se je tamkaj prikidal od Sv. Antona v Slov. Goricah in v svoji prvaški jezi napada naše na-prednjake, ali rad objema njih žene in dekleta. Torej, puranček, pazi, miruj, vemo vse o tebi! Konji so ostali v Dravi. Pred tednom seje peljal neki kmet črez Dravo pri brodišču v Zgornjem Dapleku. Voda je zdaj plitva, brod ne more torej prek, kmet je torej gnal konje z vozom v vodo, malo je bil baje trčen, pognal z bičem konje in — nesreča ni nikdar agnana. Voz se je preobrnil, konja ae nista mogla rešiti iz vode ter sta se v nji zadušila, kmet je bil vesel, da je svojo ženo rešil živo, ki je bila tudi v nevarnosti, da utone. Konja sta več dni 03tala v Dravi — tamošnji konjederec je baje ravnokar na vakancib. Prijet ženomorilec. Kakor smo poročali, je Anton Bedrač z lopato ubil svojo ženo. Dolgo ga niso mogli prijeti, potikal se je po gozdih. Šele 28. p. m. so ga prijeli ter odvlekli v zapor v Ptuja, ali tam je še isto noč vsled prestane lakote umrl. V gozda se je baje preživljal tudi 8 strupenimi gobami. Posvetni pravici ae je umaknil, na božji pravici pa je že. 0i)8Sil se je v Tezenu pri Maribora krčmar Florijan Bek. Z ženo ae je vedno kregal in to mu je najbrže zagrenilo veselje do življenja. Da mu ni zadnja ura tako grenka, izpil je še poprej precej veliko flašo žganja. Zverinski Sin. Franc Cojhter, 21 letni vini-čarski sin iz Hoč, je prišel pijan domov in je svojo mater hudo pretepel. V Mariboru je ta zverina dobila 3 mesece strogega zapora. Z roko v mlatilnem stroju. Jožefu Hrena, 41 letnemu kočarju na Padeškem vrha, v fari Sv. Kunigunda na Pohorju, jo mlatilni stroj zmučkal roko, v bolnišnici v Celju so jo morali siromaku odrezati. Stekli psi. V Celja in ekolici se je klatilo več eteklih psov, ki so tadi obgrizli več ljudi. Obgriznjene so poslali na Danaj, kje se bodo lečili v Pastearovem zdravilišča in tam se skoro vsakdo zdaj izleči, če je bil napaden od steklega psa. — Tudi v Ptuja je pohajal stekel pes, ki pa ni napravil nesreče, ker ga je nad-etražnik Franz preje ubil. Mrtvega novorojenega otroka, kake 3—4 mesce starega, so našli v železniškem vozu na postaji Zidanmost. Otrok je bil zadavljen. Kro-karsko mater zasledujejo. Sam S8 je SOdil Pred celjskimi porotniki je bil zaradi nenravnosti na eno leto težke ječe obsojen ključavničar Garšina iz Šoštanja, ali v ječi se je kmalu potem obesil. Sladko vin c a piti to ms veseli... tako si je mislil hlapec M ha Kakec v Sodincu pri Vel. Nedelji ter odpiral s ponarejenim ključem vinsko klet svojega gospodarja Irgoliča. Ker pa mu samemu ni dišalo, vabil je na dobro voljo še druge tudi ženske in vsi so hvalili žlahtno Irgoličevo kapljico. Ali z vrčem so hodili dotle po vino, dokler jih ni zasačila roka postave. Pred mariborskim sodiščem je dobil „kučigazda" Kakec 6 mesecev, dragih 14 pa od 1—G tednov težkega zapora. Požar. Neka hudobna roka je v Sv. Urbana blizo Ptuja zažgala sušilnico in vinsko klet. Hudodelca zasledujejo. Iz Koroškega. Ob otvoritvi nove železnice so se hoteli prvaki zopet enkrat pobahati. Naprej omenimo, da se koroški Slovenci preklicano malo menijo za prvaške neumnosti. Nemški in slovenski kmeti žive čisto mirno med seboj in le par hajskačov pod vodstvom znanega Brejca hoče umetno nemir delati. Otvoritev nove železnice je dala tem hujskačom priložnost, pokazati svojo moč. Po Rožai dolini je barantal 2 dni pred otvoritvijo neki prvaški možak s prvaš-kimi zastavami. Od hiše do h:še, od vasi do vasi je potoval s svojimi zastavami . . . Zdaj pa pravijo, da so ljudje iz lastnega nagiba pokazali svojo „narodnost". No, narodnost se ne pokaže z belo-modro-rdečimi znaki, temveč — z delom za narod. Ali prraški petelini delajo le za svoj žep! Cerkev ima dober želodec ... V zgomo-dravski dolini je nmrl neki Diirneger. Dolgo so iskali oporoko in jo končno našli v farovžu. Glasom oporoke bi morala biti nekje tudi hranilna knjižica za 7800 K. Iskali so knjižico tedne in tedne ter jo našli zopet v farovžu. V oporoki je bilo določeno 500 K za cerkev v sv. Marjeti. To je res čudno, da nekateri duhovni celo na smrtni postelji iščejo zakladov, ki jih žre" rja in molji . . . Cerkveni tat. V Gospi Sveti je neki Knochel oropal tamošnjo cerkev. Za to svoje .obiskovanje" cerkve so mu pred celovškim porotnim sodiščem prisodili 15 mescev stroge ječe. Železniške nesreče. Na žel. postaji Rožek je žel. uslužbenec Braš padel pod lokomotivo, ki ga je popolnoma zmučkala. — V Zgornjem GotteBfeldn, okraj špital na Dravi, je brzovlak povozil čuvajevo ženo, mater štirih nepreskrbljenih otrok. Rodovitna familija. V Klinčah v Labadskil dolini je neka kmetica pred kratkem rodik trojčke; pred tem je imela po trikrat dvojčke, petkrat pa po enem novorojenčku, tako da j« svojega moža „ obdarovala" v 13 letih zakoni s 14 otroki. Nekaj jih je zavoljo življenske slabosti pomrlo. Požar V Celovcu. Dne 2. t m. je vjatro[ začelo goreti pri p»kn Piraončiču. Ogenj n takoj opazili in kmalu zadušili. Beljak. Župnikov podrepnik je ta znani land-briftregar Steidl, ki baje na župnikovo povelja celo v cerkvi psuje in napada napredne ljndi, Beljaški g. žapnik. veste potem, zakaj ven peša? Kam plovete? je f Hal vre< ven vza: bre: PiS« tab moš del« to « naj I pač bra tlač ker bira žele Po svetu. Župnik krivoprisežnik. V Ljubljani je bil obsojen ižanski žapnik dr. Maaring radi kri« prisege na 2 meseca ječe. Razprava je bila jako zanimiva. Dr. Mauriag je bil veleizobražen človek;, katerega nesreča je bila, da je moral postati — duhoven. Sam je pri sodniji dejal, d« Šta. je njegova mati vsega kriva, ker ga je prisili v dahovniški stan. Najbolj važao pa je, da je dr. Mauriag žrtev gonje, katero so uprizorili do-hovni-tovariši proti njemn. Ižanska fara jenamrei jako dobra in razni duhovni bo hrepeneli po nji. Lshak jim je bil boj proti dr. Manringu, ki je v svoji nesreči pričel piti, padati in škandale vprizarjati, dokler ni storil celo krivo prisego. Ali vse bi ostalo tiho, ko bi žnpnik Knific sam ne šel k orožnikom in ne o v a d i 1 svojega sobrata. Lepa slika! Kotojiški duhoven -ovaduh; katoliški duhoven — krivoprisežnik. Ja, vera peša . .. Železniške nesreče. V Jadendorfa sta trčila vlaka skopaj; cela vrata oseb je ranjenih. — f Novem York a se je zgodila nesreča na električni železnici; 6 oseb je ubitih. — Pri Trovu (južna Amerika) je trčil vojaški vlak z osebnim; 7 mrt- oli vih, 20 ranjenih. — Ekspreani vlak Milan-Rim lete je skočil pri Piacenzi iz tira; 4 osebe so bile takoj mrtve, 28 težko ranjenih. — Zmes. Na angleškem parniku BLeviantan' so se uprli mornarji; 60 upornikov je aretovanib. — V Algirju je divjal strašen vihar, ki je zahteval več žrtev in napravil velikansko škodo. — V Painpotu (Francosko) je uničil ogenj 700 hektarov gozdov. — V Pensaeoli (Amerika) je povzročil velikanski vihar za 2 milj. dolarjev škode; morje je vrglo več parnikov sredi mesta. — Vas Daone na Trolskem je popolnoma pogorela. — Na Dunaju je izgubil neki poštar denarno vrečo z 200.000 K. — Aoamski kralj (Indija) je postil obglaviti nekaj svojih žen ter je postrelil najstarejše princa. — V komitatih Sopron, Vai, Žila in Somogi je dezertiralo veliko rekratov; v Malomhazi sami jih je zbežalo 17. IZ črnega brloga. V kloštru Lagau na Koroškem se je nahajal že dlje časa duhoven Gradi, ki je uganjal svoj čas svinjarije z otroci. Takrat je »izginil" in nikdo mn ni mogel ničesar. Zdaj je v k'ostra isto dejauje ponovil in ko so ga hiteli prijeti, je zopet »izginil". Tako merijo duhovnom pravico — avstrijski zakoni... Zločini in nesreče. V Bielicu se je zadušila cela družina, oče, mati in 6 otrok, vsled plinov. — V Sofiji sta ukradla dva poštna uradnika 190 000 fraukov. — V Virginiji je bilo 70 radarjev v jami zasutih; le par posameznih se je rešilo. — V nekem tunelu v Filadelfiji so u vneli plini in abili 7 oseb ter 12 ranili. Ljubi ,,Štajcrc;'! 1'oseslnik Jakec se ga je malo nasrkal. Ko se poda proii domu, zgreši pot in nakral stoji pred neznanim jarkom. Milo pogleda proti nebu in vzdihne: „Ljubi moj Bog, samo tukaj čez mi pomagaj!" In bums — skoči, ravno tako, da se je vjel za trato; viseč na trati, pogleda razžaljen proti nebu in pravi: „Ve5 kaj, (juhi Rog, ako me nisi hotel v redu čez jarek spraviti, pa bi pustil!" Medtem se odtrga trata in Jakec zdrsne res nazaj v jarek. Ves moker pogleda očitajoč proti nebu in reče: „Ljubi Bog, ti pa tudi noben Spas ne zastopis .. .'■*) |e groi TillS najt bož. ko zarč pep iem liji iz i: lahk tadč br r Bid siti tore aisl iti . J t i L 1 J t P v J F i i p ~ remi on rs rite; ci «■ ajmc Bttbi i le] istoi tikra' »oŠ ■lj del oir taslo' »lasi ais in i om» ivcžit iijski u V. a s\ Trst, Brad Gospodarske. Pojdimo V trgatev! jV vinorodnih krajih ni ga bolj prijetnega in veselega dela kakor je trgatev, mlado in staro se je veseli. četndi *) Po „Simplizissimus". 111 kov trgo — 5 — em ter tje strupena rosa in toča, zlasti r dozah, uničila marsikateremu pomilovanja (jneniu vinogradniku večino pridelka, smemo mdar reči, da kaže letošnja trgatev, Če jo memo na splošno, precej dobro; osobito v tžiškem okraju okoli Sromelj, B'zeljekega in Sec so naši vinogradniki lahko zadovoljni fo s kvaliteto kakor s kvantiteto letošnjega i »šta. Skrb naša mora biti sedaj, da bvoj pri-ro lek prav spravimo, dobro podelamo v vino in 30 Jim prej in čim dražje prodamo. Določiti 1 jboljši in najugodnejši čas za trgatev, to je d- {jako težavno. Ca je vreme meseca septem-je a ugodno, dobimo lahko v tem času še dosti !i. >dkorja v svoje grozdje, če je pa vreme do-■a rno, napravi nam spet lahko občutno škodo, r nam mnogo pridelka zagnije. Pri trgatvi od-■rtjmo pokvarjeno grozlje od dobrega. Kar je Senega, gnilega, navrtanega, bolnega in zamaši .aega grozdja, denimo v eno posodo, kar ga o .' lepega in zdravega pa v drugo. S slabim o ozdjem zanesemo si prav lahko v vino različne .ske bolezni. Vinska kapljica se lahko imenuje i- i;blažja pijača v dolini grenfch solz. Zato vam a .ajerc želi, da pridelate tudi letos veliko te a )!je kapljice ter si ob dolgih zimskih večerih, e ) bote prebirali Štajerca, privoščite kak ko-rček in veselo zapojete zraven: „Po pameti B pitno, da pamet ne zgubimo." j Kedaj treba trositi pepel po travniku? V pela 3ta poleg apna, ki deluje v mnogih mljah tudi kot gnojilo, dve redilni snovi: ka-- I in fosforna kislina. Prvega izpere veda lahko pepela, drngegi pa bolj težko, ker se ne da oko raztopiti. Ker zemlja vsrka kalij prav da, a ga ne izpnSča tako lehko od sebe kana pr. solite.-, zato ne izgubimo prav nič iredilne snovi, ako trosimo pepel v jeseni. di fbsforne kisline je celo bolj potrebno tro-pepel v jeseni kakor v spomladi. Cim prej ej potrosite pepel no travnikih, bolj bode »slednje leto zalegel. Ce pride po pepelu ne-jjliko dežja, je vsekakor dobro, ker ne more er mokrega pepela odpihati. Jabolka za prešanje (Pressapfel) žele ku- in sicer kar cele vagone, sledeči trgovci: , Jožef Hofiagar, WaUen, Sp. Avstrijsko. I H. Hofling, Monakovo, Freysingarstr. »/o Bavarsko. , Gospodična F, na Eigeli, K lgishofen, kanton Thnrgsu, Hvica. , Johau Miiller, Pinache pri Miihilacken, Vir-temberško. | A. Minnk, Feidingsfeld pri Wiircburgu, Ba- | varsko. [Joh. Dietr'ch, Bankvveil, okraj Feldkirch, Predarlsko. | Franc Brngaer, Unterboch, pošta Oberbnch j pri H utbergn na Štajerskem. , Chr. Schwinger, Heilbron "/N, Virtemberško. Pozor! Opozarjamo na inzerat v današnji Ste.ilki o božični niji, ki jo razpisuje ilobro zoana in zanesljiva tvrdka Hams Mostu (Briix) St. 876 na Češkem. Niroču te si torej le trgovini v inzeralih nasnanjeao blago in dobite zraven lepo darilo zastonj, seveda le takrat, ako si narožite blaga za manj K 40 in to samo v mesecu oitobru in novembru, v de- naročeno blago nima ve« pravice do premije. Kot premija lepa Rojkopf ura, vredna 420, ia kakor omenjemo. se dobi V decembru se za to ne moremo ozirati na premijo, ker razpošilja tvrdka za božične praznike 12—1500 postnih jatev in tudi postna uprava je takrat jako ^preobložen a z Obenem pa zahtevajte velik cenik naše tvrdke na naS . v katerem je nad S000 slik in ga dobi vsakdo, ki se zanj i z dopisnico, zastonj in poštnine prosto. K 15.0011 v gotovini za naše gospodinje. Kdor uporablja i-jedilno mast, prisluži si lahko K 15000. Natančneje najdete iratu. Ceres jedilna mast ni surogat, to je popol- , čista rastlinska maščoba, ki se izdeluje v lastni tovarni iz lih, na sclncu posuSenih kokosovih orehov in ne iz in- ikih konkurenčnih snovij. •stnica uredništva in uprav-ništva. Fram. Članek razžaljiv, torej ga ne priobčimo. — , Duh-Loče. Pričakujemo, da bo g. župnik bolj pazil l svoje vedenje. Loterijske številke. dne 29. septembra: dec, dne 6. oktobra: 8, 63, 81, 15, 17 53, 83, 21, 14. 51. Svoji k svojim. iipredu juki, podpirajte samo obrti gostilne somišljenikov, naprednja-•. Ogibajte se takozvanih »narodnih" »vin klerikalcev in prvakov! Živčna slabost in razdražootf vseli naporno delaiočih ljudi kakor tudi malokrvnoit mnogih otrok izvira, kakor trdi dr. F. Weigl v Monakovem, ne malokdaj zlasti iz vsakdanjega uživanja zrnate kave. Čilo male množino, kakor jih uživamo v običajni mlečni kavi, so kvarne organizmu. Pri tem je opomniti, da imajo ravno cenejSe kavine vrste največ kofeina v sebi, da torej učinkujejo najškodljiveje. Dalje nima zrnata kava kar nobene redilne vrednosti in provzroča, kakor sploh alkoholne pijače, samo hipno razbu ' •jenost, ki naposled oslabi nikoli ne pijeto imate kave brez obil Kneippove sladne kave, ki izdatuo učinek. Otroci, potem ti,ti. ki so boln pa naj bi pili samo čisto Kathreinerj odi. Zato se priporoča, primešane Kathreiuerjevi iblažuje omenjeni Škodljiv na srcu, živcih in želodcu kavo, ki ima vonjiv oko po kavi ter je rcdilna in krvotvorna. Zaradi mnogih manj vrednih posnemkov pa poudarjajte pri nakupovanju izrecno ime „Katlt-reinerjeva kava" in jemljete samo zaprte izvirne zavoje z varst-veno znamko „župnik Kneipp.^_______________________________ XXXXXXXXX Črevljarski učenec priden, 2 dobrimi Selškimi spričevali se sprejme pri Andreju Strafela, čevljarskem mojstru v Kaniži predmestju St. 10, Ptuj. 561 Novi mlin med Ptujem in Sv. Vidom, na močni sludenčni vodi(Quell-wasser), dobro ohranjen, se iz proste roke takoj proda. Zraven je njiva, pašnik, sado-nomik z dobrimi sadnimi drevesi, svinjska Stala, hlev za konja in krave. klet. Cena je 850O i-old. Mlin se da lahko v najem, več pove upravnistvo ,Šlajerca." 554 Spreten majer ali vinčar 6'1 ki se zastopi v vseh oddelkih pol;elelstva, v vinogradništvu in sadjerej', zlasti v nasadih amerikanske trte. iSče takoj službo. Naslov: Jurij Novak, Hodoša St. 5, p. Ptuj. Mizarski pomočnik s sprejme takoj. Naslov povč upravniStvo „St»jerca." 555 Mizarski stol (Hobelbank) jafc nje dobro ohra-po ceni prola. Vpra-Štefana Kovačiča pri Jož. DvorSaku, Sveča St. SS, p. Ptujska go-a. 552 2 lončarska pomočnika 558 (Hafoerscheiben-Bur chen), sprejme v stalno službo Jurij Kaiba v Zg. Pulskavi. Suhe užitne gobe (Speiseschwamme) od 50—300 kg. kupuje Johan Kulhanek, na Dunaju XVI. Reinhartsg. 39. trgovina s Špecerijskim in konzumnim blagom. 408 Vinograd z lepimi brajdami okoli io z lepim pongratom (vrtom), kjer so žlahtne jablane in hruške, se proda. Zraven je hiSa za viničarja, ena shramba, hiša za gospodarja, hlev za govedo in lepa klet. Zemlje je vsega skup 6 oralov, poleg je tudi hosta. Iz vinograda se lahko napravi njiva ali sadonosnik. Posestvo je vse v lepem redu. Vi ore oddaljeno od Konjic. Ceni K 6.280. vknjiženo lahko ostane K 3.200. Več pove Anton Frosenak v Tepanji. prsta Konjice. 491 Lepo posestvo *81 na glavnem trgu z enonad-stropno hiSo in z malo delavnico, pripravno za vsakega provizijonista, zlasti za mesarja, se takoj i/, proste roke Co ceni proda. Zraven je klet. levi za krave in svinje, drvarnica, vse v dobrem stanu, zidano in z opeko krito. Poleg so Štiri orali njive in travnika, dosti sadnih dreves. Pri gospodarskem poslopju, ki je tudi z opeko krito, je nasajena trta. Daljša pojasnila daj« lastnik tega posestva: M. Romich v Loki pri Zidanem mostu. Pekovski učenec močan, s primerno Šolsko izobrazbo, se iSče za večjo pekovsko obrt v lepem trgu na Spodnjefitajerskem.Naslov p ivc upravnistvo Štajerca. 490 Slikarski učenec (Maler- und Anstreicher-Lehr-ling) se takoj sprejme v trgovini Morellv. Bahnhofgasse v __________Ptuju 514 Posestvo v najem, majhno in lepo, pol ure od Maribora, se takoj odda. Na vprašanja daje pojasnila X. Lipp v Kamnici. poŠta Maribor. 508 ********* Dve trgovini z najboljšim prometom in sicer: i na trgovina z meSanim blagom in ena dobro vpeljana grajzlerija nasproti vojaSnici (kasarni) se dasta zavoljo po-sestnikove bolehnosti v najem. Letni promet48—56 tisoč kron. lstotam se sprejme trgovski učenec. Več pove uprav™*'™ „Stajerca" ištvo 443 Klošterneuburški mo- štomeri (Klosterneubureer Mostvvagea) od H. Kappellcra in Wagnerja natančno preizkušeni, z merilnim cilindrom ali brez njega, od K 1.— vise za trgatev prodaja Jožef Uspaltl. zlatar in optikar v Ptuju 495 Trgovski učenec iz boljše hiSe, veSč nemškega in slovenskega jezika, se takoj sprejme pri Kandolinu, trgovcu z mešanim blagom v Poliča-nah. 504 509 Drvarji 4—6, petem dva hlapca h konjem, d ibi.o stalno službo pri Franca Baamgartoerjn v Pfar-fenbergu, Obervellach, Koroško. Drvarji se vzamejo na akord ali na dnevno plačo, konjskim hlapcem se plača na mesec. Natančneje pismeno. Z malim kapitalom si lahko preskrbite dobro'ek-sistom-ii. ako si napravite v majhnih razmerah manipulacijo z žganjem. Če si naročite majhen kotlič za žgati, lahko destilirate žganje in likerske Specijalitete. Potrebno navodilo se vam dopoSlje brezplačno. Dopise pod naslovom: „Li-krativ št. 127" Ann' ncei-Expcdition Kd. Brann, Dnnaj I., Rotenturnistrasse 9. 445 Pekovski učenec priden se takoj sprejme pri Krnestu Panhofer, pekovskem mojstru v Gratvveinu na Zg. Štajerskem (3. žel. postaja od Gradca). 482 Dva vrtnarska učenca pridna, se takoj sprejmeta pri Jožefu Topitschnigit umetnem vrtnarju v Ptuju. 501 Veliko presenečenje. Nikdar rtt T življenj« M m po« »d i taka priložnost. 600 koso! samo 1 gld. 80 b. Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča preciaanker ura s «*-kuudnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči S leta, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamenom, 1 nastavek za smodke z jantarjem (beren-Iteinom), 1 oleg. broSa za dame (novost), 1 krasno žepno tojletno zrcalo, 1 usnjat moS-njiček, 1 žepni nožič s pri- Kavo, 1 par manSetnih gum-r, 3 gumbi za srajco, vse iz duplezlata s patentiranim zaklepom, krasen album za alike, v katerem je 36 najlepših podob sveta, 5 reči, katero povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v katen so zložena pisma, 20 reči za korespondenco in Se 400 drugih ■nzličnih stvari, katere se rabijo pri hiSi in za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredaa, za samo gld. 1-80. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar posije naprej, skozi dunajsko raz-poSiljalnico Ch. Jnngivirtb, Krakau A/l 4. 462 NB. Za neugajajoče se denar ¥¥¥¥¥¥¥¥* ••••••••••••••••MM Triletno t* | ^-»^v*^ I V tej kakovosti pismeno ^ li I lili T nima jamstvo. \J M\.M. V/Al, • konkurence. Pravašv ckaRoskopf patent-anker-remonter ura z masivnim solidnim, antimagneticnim aniter strojem, s pristno emailirano cifernico (to ni papir !.i, 2 varstveno plombo, v pravem niklnastem okrovu, nad strojem je Sarnirano pokrivalo, gre 36 ur (lorej nikakor ne samo 12 ur), z okrasnimi pozlačenimi kazalci, natanko regulirana, s triletnim pismenim jamstvom, komad K 5, tri komadi K 14, s kazalcem sekund K 6, tri komadi K 17, v pristnem srebrnem okrovu brez kazalca sekund K 10, tri komadi K 28. s kazalcem aekund komad K 12-50. tri komadi K 35. Ura ae lahko zamenja za drugo ali se ves denar vrne. iSilja po postnem povzetju 528 *V7r Harms Konrad lt%T(^. Bogato ilustrirani ceniki z nad 3000 slikami se vsakomur na za-htevanje dopcsljejo brezplačno in poštnine prosto. Naznanilo. Z ozirom na naznanilo dež. odbora z dne 7. septembra 1. 1906, št. II -~ se naznanja, da so v deželni drevesnici v Gleisdorfn vsa visoka in srednje visoka debla jablan, od grnSk pa poatrvovka (Forellenbirne) in Olivier de Serres že razprodani. V dež. drevesnici v Brnka nad Mnro se dobe še vse v inzeratu Štajerca št. 20 navedene vrste. Gradec, dne 25. septembra 1906. 6l9 Staj. dež. odbor. Moderne, solidne mošnje denarnice iz usnja (Lederportemonnaies). Štev. 7333 Kina mošnja denarnica za dame in otroke iz enega kosa rumenega gladkega usnja napravljena, fin niklasti okov. tri predalčki in predalček za listke, 7 cm dolga *•/, cm visoka K 1- Samo solidno blage, nepodloženo s papirjem! Porte-monnaie iz havana-rjavegi nega usnja, denarnica: okovom, z niklasto zallo Eredalčki, 9 cm dolge, i a K —!)5. Dobra, cenena denarnica za gospode ali dame. s tremi predalčki, vsak ima posebno m dolga, K 1-10. Športna denarnica „Clubu iz juhte, brez napisa, velik predal za papirnat denar, S predalčki, z niklnastim kovanjem K 110. Bolj fino izdelane e moSnje po K 1-80, 190, 230, 340 in višje v jako veliki Noben rizike! Blago se lahko zamenja za drago ali se denar vrne! Po poštnem povzetju razpošilja Hanns Konrad 54a prodajalni«! v Mostu (Briix) slev. 876 na Cešken. Bogato ilustrirani ceniki z nad 3000 slikami se na zahtevanje vsakomur dopošljejo brezplačno in poštnine prosto. solid- liklastim cm Si- zaklopnico, havanske h majh denai izber Columbija-kitara citre prineso brez vsakega nka veselje iu radost v vsako familijo. Columbija-kitara citre so 49X8° cm velike, imajo 41 strun, 5 akordov in se na njih s nomočjo podložnih not lahko takoj igra. Rabi se jih že nad 100.000 komadov. Dobivajo se le nuavnost pri moji tvrdki. C?oe: kompletne s šolo in z vsemi potrebščinami K 11.—. — Sekirice (note) komad po 20 h. Akord-eitre v vsaki kakovosti komad po 3.60, 4.—, 5.—, 6.—, 7.—, 8.— in dalje. Noben riziku, ker se blago lahko zamenja za drugo ali pa se denar vrne. Razpošilja po poštnem povzetju lirzgcbirgisches Misikwaren-Versandhaus Hanns Konrad v Hostn (Brux) št. S7G na Češkem. Velik ilustrovani cenik z nad .1000 slikami se dopošlje vsakomnr na zahtevanje brezplačno in poštnine prosto. 539 Kinematograf. Yelezanimivo tako za otroke kakor za odrasle, bU ker se da porabiti tudi kot „Laterna nisgica, 38 cm visok, s tremi barvnimi prožci (film) in 12 steklenimi podobami, s petrolejno Iarepo, z reflektorjem in navodilom, vse skupaj v kartonu K 17.—. S tem kinematografom lahko napravi vsakdo, bodisi star ali mlad, žive, čarobne slike na steni, ki se vsakomur dopadejo. Mehanizem je jako natanko izdelan in priprost, tako da ga lahko vsak otrok obvlada. Naravnost se dobiva pri prvi tovarai za ure Hanns Konrad v .Mostu (Briix) št. 876 na Oškem. Bogato ilustrirani cenik o kinematografih, o laterni magiki. parnih strojkih, mehaničnih igračah itd. se dopošljejo na zahtevanje vsakomur brezplačno in poštnine prosto. — 6 — je KARL KASPER, Ptuj, gopodska ulica 11 c. kr. zaloga smodnika* Priporočam svojo bogato zalogo vsakovrstnega smodnika v svinčenih fikatljicah, okroglega in raznesiinega, vso vrsta kapsene, patrone za pnške (Lancaster i Lefanche St 20,16,14, 12), patrone za samokrese 7, 9, 12 mm šprihe. — Nadalje imam veliko zalogo .umetnega ognja i raketeljnov. Telika zaloga špecerijskega blaga, sladkorja, kave, čaja.riža, mila (žajfe), petroleja, jnŽDega sadja itd. Imam vsakovrstno olje, bučno in pravo najfinejše. Glavna zaloga kajnita in tomaževe žlindre za gnojenje travnikov in vinogradov, nadalje zaloga galicije, žvepla, rafije, gumija in lanenih koncev za cepljenje itd. Vse ===== navedeno dobro in po ceni. == jc 3 Vstanovljena leta Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poš-tno-hranilničnem uradu. Mestni denarni zavod. Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s Istrankami ob delavnikih od 8-12 ure. priporoča se glede vsa- j m——»™— iega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredo" vanje vsakorsnega posla z avst. ogerak. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. ObčeRje 2 aost. ogers&o banko. Ravnateljstvo. Že dolgo let dobro znani stroji vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe poljska orodja, stiskalnice za seno, trijerji, čistilnice, za žito, " mlatilnice, vitli, lnščilniee za knrnzo. Škropilnice za trsje, mlini za sadje, mini za grozdje, stiskalnice za sadje. stiskalnice za grozdje, mlini za golanje, stroji za rezanje repe, slamoreznice, kotli za knbanje, klaje, sesalke za vino, pipe sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnico, škropilnice za gnujnico, vodovodi, železne cevi, svinčene cevi, gumijeve cevi, konopljene četi, priprave za točenje piva, pri- tirave za sladoled, omare za ed, mlini za karo in dišavo, stri ji za delanje klobas, šivalni stroji, priprave za petrolej, železne blagajne, železno pohištvo, namizne tehtnice, steberske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na drog i. t. d. po zopet izdatno znižanih cenah fi%?~ 9HT~ vse pod dolgoletnim «ps§ jamstvom, po najugodnejših plačilnih pogojih tudi na obroke. Četrtki x več kot 500 slikami brezplačno in franko: dopisuje se v slovenskem jeziku. Prekunci in agenti laleljeni Iran Schindler, Dunaj HI., Erdbcrgatranoo 12. *71 Hmeljno zemljišče v najem 526 okoli t rob oralov dobre zemlje. blizo mesta se takoj odda. Pisna na naslov: Hmelj, Celje, poste restante. Dva učenca za izdelovanje sekir M8 nad 16 let stara, tri leta bota prosta, sprejme takoj Johan Sirak v Framu (Frauhcim). Pekovski učenec62i se takoj sprejme pri Mat. Potočniku, pekovskem mojstru v Ptnjn, Herrengasse 11- Slikarski in pleskarski učenec 522 (Maler- u. Anstreicherlehrling\ slovenskega in nemškega jezika zmožen, se takoj sprejme pri Mat. Veselica, slik. mojstru v Ormužu. KttXKXXttft* kuhinjski recepti = so dnevne potrebščine. = Ceres-jedilna-rmast. „Ceresa, tovarna za živila razpisuje konkurenco za kuhinjski recept v vknpnem znesku K 15.000. Natančnejši pogoji se izvejo brezplačno pri vsakem boljšem trgovcu. 516 Malo posestvo v Litmercah pri Ormuzu, lepo arondirano, z gozdom, vsega skup 13 oralov, zidana hiša, spodaj kleti, dobro ohranjena gospodarska poslopja, sado-nosnik itd. se zavoljo odpoto-vanja proda za 4*100 gold. (8800 K). Vprašati treba v Litmercah pri Ormiži št. 11. Tri pekovske učence močne, s primerno šolsko izobrazbo, sprejme takoj v večjo pekovsko obrt pod ugodnimi pogoji Avgnst Seniea, pekovski mojster v Žalcu pri Celju. 553 Mlad trgovski pomočnik 528 izuč.n na deželi v trgovini z mešanim blagom, vešč slovenskega in tudi precej nemškega jezika, želi svojo službo spremenili. Naslov se izve pri upravništvu »Štajerca." Kot logar ali tudi pisar (Forster oder Schreibkraft) v kaki pisarni išče službe doslu-ženi žandarmerijski postaje-vodja. Za naslov poprašajte pri upravništvu „otajerca." 657 •999*9999 - Lep okras za vsako sobo je dobro idoča Jockele-ura t lepo izrezljanem okroYU, dober si roj, s Stow pismenim jamstvom, z belokoSčenimi kazalu ij Števil tami, 18;cm visoka kompletno z brown pozlačenim utežem (gvihtom) izvanredno ^ o$ samo K 2'80, ura kukavica K 8-511. Vsako leto prodam več kakor 50*000 komad« d in vsi moji p. n. odjemalci so z menoj popolnoa zadovoljni. To Število, ki ga v Avstriji ne doai noben drug urar, najbolj dokazuje sol ditetona trgovine. Vsako, tudi najmanjše naročloseUn najskrbneje izvrši. Razpošilja po poštnem pored]:' Hanns Konrad prva tvrdka nr v Mostn (Briix) štev. 876 na deškem. ;j Cenik z mnogimi podobami črez 3000 se dopošlje vsakomur »j zahtevanje zastonj in franko. 489 Oznanilo. ši ;«:i Deželni sadni drevesnici v Glcisdorfu in Brucku na M deta prodali štajerskim zemljiškim posestnikom v jeseni l! oziroma spomladi 1907 skupaj 53.200 komadov nižje vanih vrst jablan in hrušk in sicer se bode oddalo 3 četrtinki cele iin.i iž ne samo štajerskim kmetskim posestnikom po ceni od 70 vin. za drevesce, eno četrtinko pa nekmetskim likom po tržni ceni od 1 K 20 vin. Troški :a ztn.ola.nje m p» šiljatev se prištejejo k računu. Na Gornje Štajersko se bode p* dajale samo jablane teh le vrst 1, 2, 4, 11 in 12, hruške na vrste 1. 2, 3 in 9. NaroČilu naj se pOliljajo do konca decembra 190Š M« želni odbor, katerim mora biti priloženo županovo potrdilo, din1 naročitelj kmetski posestnik v dotični občini. Kdor potrebuje to vesca zato, da je vsadi v jeseni 1906, mora to v prošnji jho povedati in dati naročilo do konca oktobra. Prošnje se bodefe sevale, v kolikor bo zaloga zadostovala, po vrsti, kaker tdt prihajale. Več kakor 120 komadov se ne bo oddalo euemu posestoih in bode posestnik obvezan, prejeta drevesa vsaditi na svoji ltt> nini. Drevesa se oddajo samo proti plačilu v gotovini. Zaznamek. jablan in hrušk, katere bode prodajala deželna sadna dreveaa v sadni dobi 1906/1907. ■i I. vrsta jablan. |a)Tfllei>d«rfa j b^v Bred 'i Astrahan, brli ...... Šarlamov&kv....... Kardinal plamenčast . . . . Grafenstei&er ........ Ribatonov pepinek..... Ladsberški košmač . . . . Dancigsko Kantovo jabolko . Rumena žUhtnica..... Zimska zlata parmena . . . Princevo jabolko..... Štajerski zimski mošanci . . Rumeni belefler...... Kanadski kosmač..... Ar anas kosmač...... Uaumanov kosmač*..... Damasonov kosmač .... Prestolonaslednik Rudolf . . Londonski pepinek..... Renski debeli bob..... Coxov oranžni kosmač . . . Hub'rjeva moštovka .... Rudeča lisasta lesnika . . . Rumeni poletni kosmač . . M. vrsta hrušk. Dielcva maslenka..... Lit g< lova maslenka .... Sterkmaonova maslenka . . Hsrdenpoutovazims. maslenka Dobra Luiza-Avrancheska . . Zimska dekanovka..... Salzburška hruška..... Oliver de Serres-ova hruška Pastorka......... Po6trvovka........ Josipnica Mechelnova • • . Jelenka.......... Weiler-jeva moštnica .... Bosc-ova podolgovata hruška William-ova kristijanka . . . 3230 825 (640 802 370 1*2 865 663, 2580. 130 76(1 M 15 25 142 30 30^ 100 290 972 835' 7o; ioo; 120 510 1120 950 1070 780 700 B00 «uo KI« 316 230 8( — 4320 3»0 2120 50 150 100 - 8' 60; 136) 80, B30 ll{ 75 300 700 600 890 !1*> 60,1 360 70 70 37d 700 160 735 2l6i 3(i 150 160 -J 3100 20O'-J 376 32i|60 - - 4 V GRADCU, dne 7. septembra 1906. Štajerski deželni odbor, Naravnost iz tovarne K 2-90. "Cr»«ir«-M/\««vittl S cifrenico, ki po noči sveti K 3.30 H.OIII1III CIICD« bndilnica po amer ikanskem zistem, t*. naj se položi kakor hoče, n-nesljiva, dobre vrste; s Irilrt-Bim pismenim jamstvom, di » dobro in točno tekla K 2JM tri komadi K 8.—, s ciftnie),] ki p* noči sveti, za ktzii K 3.30. tri komati K !.-| Noben riziko. Ura se lahko a-menja za drueo ali se vn»j denar. Po poštnem povzetjui&j če se denar pošlje naprej n*-| pošilja prva tovarna za art Hanns Konrad v Mostn (Briix) št. 876 * Češkem. Bogato ilustrovan cenik, ki obsega nad 3000 slik raznih ur, itt in srebrne robe, se na zahtevanje vsakomur dopoSje brezplačno in poštnine prosto. moja letnim alti in lastim o ceBi 1'SO. rtov ur .lnoma doseže ) moje se kar vzetju e ■H nH U Doktoija pL Trn-koczy-ja, svetovno mano re-dilno varstveno sredstvo, ki je bilo na razstavah odlikovano z najboljšimi pohvalami, dobiva se pristno pod marlto Mastin pri vsakem trgovcu- Po poŠti se razpošilja najmanj 5 zavitkov za K 2.70. Lekarna Trnk6czy v Ljublani. Ponarejala se sodnijsko kaznujejo. 640 XXXXXXXXX Viktorija-dijamantni prstan v pristnem zlatem doblu pun-ciran—zlato -■ jo na srebru — K 2-40 v pravem zla-loiii kovanju K 5— nadomešča do- zdaj 8e najbolje pristne bri-Ijante. Dobiva se pri Hanns Konradu, juvelijerja v Mostu (Briix) st. 876 ml Ci'sk'lll. Bogato ilustriran ctnik z nad 3000 slikami se dopošlje na zahtevo zastonj in franko. — txnxxxxxxxxxxxxxxxxx 3491l> »8». St. u. M. bo- 1906 namo- S5.738 5706 e pro-samo> ickn Naznanilo. BOo Natečaj za drenaže. Od 22. do 27. oktobra 1906 ae vrši ?est--tjtoevni knrz za dienaže v Gross-St. Florianu, nižani ckr. DeatEch-Landsberg. Za ta kurz se podeli *£ 15 štipendij po K 20 nepremožnim poljedelskim lavceni. Namen tega knrza je, izvežbati vešče in »a Je- lastopne delavce za melioracijska dela, ki se /dri- todo potem takoj uporabljali za izdelovanje jasno- melioracijekih del. dboda Lastnoročno pisane proSnje naj se odpošljejo . j lajpozneje do 9. oktobra t. 1. kulturno - tehnič-i'Ss* iemu oddelku staj. dež. odbora v Gradcu, I iaubergasse 8 (Kulturtechnieche Abteilung des ileierm. Landesansscbusses, Graz, Raubergasse 8). -snica V prošnji naj se zraven starosti navede Judi sedajno stanovališce, dalje naj se omeni, li je prosilec že deloval pri kakih melioracijskih ,ih in ali je pri volji, ako bo v tem oziru Joetopen, da se ga uporabi za izvrševanje melioracijskih del. Poljedelci in poljedelski delavci, ki se žele !ga kurza udeležiti na lastne stroške, se tem itom vabijo, da v pondeljek dne 22. oktobra 1906 ob osmih predpoldne pridejo v Gross-St. florijanu v gostilno Henrika Haringa fer ne tam jlae6 pri kurznem voditelju g. poljedelskem ladinženerju Jož. Sinnreicb. (ŠtADEC* dne" 17. septembra'iliffC" Štajerski dež. odbor. Budilnica z zvoncem kakor na tarnski uri, Hgl. kakovosti, teče 30 ur, bije j vsa ko uro in vsake pol ure, iti z zvon6kom Jako glasno doni, Sokvir je gladko pobran, 30 cm Iv premeru, cifern;ca je sastek-atjena, s tremi bronasto-pozla-enimi uteži (gvihti) stane kompletno samo K 6.60 Triletna pismena garanolja. Noten riziko. Ura so lahko zamenja za drugo, ali se denar vrne. Po poštnem povzetju al; če se denar pošlje naprej razpošilja Hanns Konrad Prva tovarna za ure v Mostu (Brui) št. 876 na Češkem. Bogato ilustriran cenik z nad 3000 slikami se vsakomur na zahtevanje dopošlje orespUcno in poštnine prosto._______ 548 (MG i Rjavi premog (BraunioMe) najboljši in najbolj po ceni na cele vagone pošilja Šaleška premo-gova družba (Schallthaller Koblen-bergbau) v Velenju na Štajerskem. premija. Vsak p. n- odjemalcev, ki si v času od I. oktobra do 30. novembra pri meni pismeno naročijo blaga najmanj za K 40.— dobi kot božično premijo brezplačno en Ia Adler-Reskopf-Alarm-bndilnik št. 4343 s cifrenico, ki po noči sveti in j« vredna ta ara K 4-20, obenem je priložena pismena garancija za tri leta. Naročilom, ki pridejo po 30. novembru, se ta gratis-premija pod nobenim pogojem ne bo priznala. Zato se vam priporoča, da si zlasti svoja bož-čni naročila preskrbite pri meni že v oktobru in novembru. Hanns Konrad prva tvornica ur v Mostu (Brian) št. 876 na Češkem. Moj obširni glavni cenik, ki je ravnokar izišel 200 strani debel ter obsega nad 3C00 slik, se vsakomnr dopošlje na zahtevanje Brezplačno in poštnine prosto. 527 Lepo posestvo ki leži ob lokalni železnici Radgona-Ljntomer, se iz proste roke proda. Nemci in Nemcem naklonjeni kupci imajo prednost. Naslov pove upravništvo Štajerca. 499 Dobre Ure pO ceni. Prave srebrne remonter-ure od c. kr. novčnega urada štertp-liane, z emajliraiio cifernico, s kazalcem sekond, dobro in točno regulirane K 7*60. Vsta ura z dvema pravima sre- Sima pokrivaloma K 1160, iker strojem zistem Roskopf .10*.— ista ura z dvema po-'mhi:i J< i:i50. Prava sre-puncirana anker-remon-fer-nra, dvojno pokrivalo (tri srebrna pokrivala in fno prožno), izvrstne notranje izde-Jana, s 15 rubinkamm, s -fino cmajlirano cifernico, kazalcem sekund, fino blago, točnofegu-lirana, triUtna pismena garancija K 15 — Ureza dame, zlate in srebrne, v bogati zalogi. Vso ure so točno repasiranein jako natanko regulirane, zato reelna- triletna pismena garancija Noben riziko I Ura se lahko zamenja ali se denar 630 vrne. Razpošilja po poštnem povzetju Uonnc llnnrafi c- kr- ""flniisko *ar>riae/.on cenilcu. nanns t\onrau, !■„„ tvrdka „r, Amu (tira«) iim. s:e, e™io. Moja tr.ovina je od ikovana a c. kr. orlom, s srebrnimi in zlatimi kolaj- nami na ra7«tavnh in z nad 100.000 priznalnitni dopisi a cel-fa svela. Uala- novljcno 1. 1887. Bogato ilustrirani cenik z nad SO00 slikami , vsakomur na /ahtcvanjo brezplodno in poštnina piosto TTra z -"šrerfužlc© *■ samo 2 K. Siezijska eksportnahišaje nakupila veliko ur in jih razpošilja: eno prekrasno, pozlačeno 36 ur natančno idočo anker-uro z lepo verižico samo 2 K, obenem se pismeno tri leta jamči. Po poštnem povzetju razpošilja prusko-šlezijska eksportna hiša F. Windisch, Krakov, Nr. U|64. Opomba: Za neugajajoče se denar vrne. najbolj ceno in najbolj izpričano fosfornato gnojilo, porabno za gnojenje vsakega zrn- skega semena in za vsako zemljišče. Pazite na varstveno znamko! Tovarna za tomaievo = žlindro, = družtvo z omejenim jamstvom BERLIN W. Prodaja se pri bratih REITTER v Slovenskem = Gradcu. = Pred manjvrednimi izdelki se nujno varuje. Razpošiljava solidnih čeških glasbil po zelo nizkih tovarniških cenah. Pri izviru se kupi najceneje! Glasom mojih poSiljavnih pogojev jo naročevalec brez rizike, ker je zamenjava dovoljena ali se vrne denar. Gosle za šolarje že po K 4-80, 5-60, H--. 6-80, 7-60, 8G0. 9-60, 11-. 12-60. — KoBcerlne gosle po K 1*—■ 17—, 20-50, U—. Orkester januY"! mtHninvglMonrpo K 28—, 32—, 86—, 40-— — Salo gosle. po K 50<—, eSCt,- ..80- -,. 120—, 160—. —"£«'•» goslipo K—80, 1—, 1-40; 180, 2•^i-r2■40,, 2 80 in dalje, -i Pikole in piščalke. lepo izdelane po K 1—, 160, 2—, 3—, *•— in dalje. — Klarineti, jako fino izdelani po E 9—. 11—, 12—, 14— in dalje. . Po poštnem povzetju ali če se denar pošlje naprej razpošilja Erzgebirgisches Musikwaren-Versandaans Hanns Konrad v Mostn (Briix) št. 876 na Češkem. ilustrovani cenik z nad 3000 slikami se na zalitem dopošlje vsakomur brezplačno in poštnine prosto. 587 Sadna drevesca 1000 komadov žlahtne vrste za jesen in spomlad oddaja Rossman v Framu (Frauheim), kjer si vsakdo tudi lahko ogleda dvevesa. 520 513 Primerno božično darilo za dečke. Laterna magica Parni »trojki kuri se s Spirtusom, zraven je var-stveni citindrastr ventil, parna piščalka, z vijakom k napolnjevanju vode, visoki 24cm zako-mad K 1-50. Ce so bolj fino na- J pravljenj, stanejo 20 cm visok K 3-20,22 cm visok K 3-80.25 cm višekK*-80,27 cm visok K6-50, 31 cm visok K 7-50. Naročuje in dobiva se naravnost pri tvrdki črno lakirana, z nikelnastim objektivom in s 3 optičnimi lečami, s petrolejno lampo, kompletno z 12 slikami 20 cm visoka K 3-50, ista 2-1-cm visoka K 5, ista28cm visoka K 8, ista 34 cm vis. K 12. Hanns Konrad prva tovarna za uran Boat* (Briix) it. 876 Ha Coikem. Bogato ilustrirani ceniki z nad 3000 slikami se na zahtevo do-pošljejobresplač.inpožtnine pr. • 4 leta jamčim • za vse pri meni izgotovljene puške. Tomaž Sigott, 1 puškar ^ v Borovljah na Koroškem (Ferlach, KSrnten) priporoča svoje jako lino in solidno izgotovljene, sloveče lovske puške in puške za streljanje v tarčo, po jako nizkih cenah. Prevzamem tudi vsakovrstne reparature, popravila poškodovanih pušk. Bogato ilustrirane cenilnike pošljem na zahtevanje zastonj- >QQQQGOOaOOOOOOOQOOO< Zahtevajte brezplačno in franko moj veliki ilustrirani cenik s čez 3000 slikami o niklnastih, srebrnih in zlatih urah, kakor o vsakovrstnih srebrninah in zlatninati. godbenih inštrumentih, robe iz jekla in usnja po prvotno-tovarniških eenali. Niklnasta remonter-ura......K 3— Sistem Roskopf-patent......„ *•— Švicarska originalna sistem Boskopf patent-ura..........n 5"— Registrirana „Adler-Roskopf" niklasta anker-remontoar-ura ...... 7— Srebrna rcm.-ura „Gloria" deli .... . „ 7'60 Srebrna rcm.-ura z dvojnatim pokrivalom.....„1I#50 Ura kukavica K 850, budilnica 390, kuhinjska ura K 3— „SchwarzwSlder"-ura K 2-80. Za vsako uro 3 letno pismeno Jamstvo. Nobene rizike! Zamenjava dovoljena ali pa se denar vrne, Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu (Briix) št. 876 (CeSko). 518 Nagrobne vence (Grabkranze) v veliki zalogi in izberi od K 2— naprej ima in slavnemu občinstvu v mestu in okolici ponuja Franc Hoinig v Ptuju Bismarckgasse. &56 oooooooooooooooooooo (Erdarbeiter) mlade in spretne proti dobri plači sprejme tovarna (Bagger- und Abraumbetrieb) Robert Berndt y Voitsbergn Zangtal. 55» se morajo skrbno varovati preti vsako nesnago, ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije v zelo hudo, težko ozdravljivo rano. Že 40 let se je izkazalo ine&lno vlaCDO mazilo, tako imenovano praško demaee mašite kot zanesljivo sred-tvo za obvezo. To vzdržuje rane čiste, obvaruje iste, olajšuje vnetje in bolečine hladi iu pospešuje »celjenje. gST Razpošilja se vsak dan. "3| Proti predplačilu K 316 se pošljejo 4 cu-Sice, proti K +'G0 pa 6 puSic. Ena pušica velja 70 vinarjev. Vsi deli embalaže imaio zakonito ileponovatto varstveno znamko. Glavna zaloga - B. FRAGNER, t in kr. dobaylteU lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana, ogel Nerudove ulice al. 203. Shiioffu v 9**h Ukurnah Au*tru-