poštnina platana e gotovini nvpn Ccna ®in 1*“ Mnimskl dem Steo. 182 U DutUfanl, o lotek, 11. augusta 1936 Celo 1. Španska vojna postaja vsebolj mednarodno vprašanje - a v Španiji teče kri Uporniki izjavljajo: Po zmagi korporativna država Lizbona, 11. avgusta. AA. (Ilavas) Uporniška radijska poslaja v Tetuanu porota, da so uporniki zavzeli Santandcr in tamošnjo pokrajino. Lizbona, 11. avgusla. AA. (DNB) General Franco je dal v Sevilji posebnemu poročevalcu lizbonskega »Secula« izjavo, v kateri pravi med drugim, da postaja položaj vlade vsak dan slabši. V Madridu in v drugih mestih, ki jih uporniki še niso zavzeli, izvaja madridska vlada oster režim. ker bi sicer ne bilo mogoče, da bi bili v Madridu pobili nad 200 duhovnikov in redovnikov. V vsakem mestu, ki so ga uporniške čete zavzele, je prebivalstvo pripovedovalo z ogorčenjem o umorih komunistov. Na vprašanje poročevalca, kakšni so cilji vojaškega upora, je general Franco izjavil: Naše gibanje je vojaško in nacionalistično in ni v nobeni zvezi s političnimi organizacijami. Naša naloga je rešiti Španijo iz sedanjega nereda. Potrebna bo vojaška diktatura. Uprava bo izročena strokovnjakom, ne pa politikom. Sicer pa ne bomo menjali ne zastave ne državne oblike. Tanger, 11. avgusta. AA. (Havas) Štab uporniških čet potrjuje vest, da je včeraj prispelo v Tetuan 21 letal. Pravi pa, da so španska. Red na meji zone je Še vedno v veljavi. Predpisi pa so nekoliko ostrejši. Lizbona, 11. avgusta. AA. (Havas) Vodja upornikov Franco pravi v neki izjavi, da bodo v Španiji po zmagi upornikov uvedli korporativni sistem, ki bo podoben sistemu v Portugalski, Italiji in Nemčiji. Vojska igra sedaj vlogo kirurga, ki naj reši življenje Španije. Diktatura bo trajala samo po potrebi. Portugalske zahteve London, 11. avgusta. AA. (Reuter) Portugal- , ska vlada je v svojem odgovoru na francoski precjlpg o neposeganju v notranje zadeve Španije Sprejela v načelu predlog, zahteva pa, naj Francija in Velika Britanija proučita tele tri točke, ki (ih jg.treba najprvo urediti, da bi se mogla Por-iigalska v celoti in iskreno izteči za prpdlog: 1. potrebo, da tudi sovjetska Rusija sodeluje pri tem paktu, 2. spoštovanje mednarodne zone v Tangerju 8 strani obeh strank meščanke vojne in 3. vprašanje nevarnosti za portugalsko vlado, če bi se komunizem oziroma anarhija še dalje neovirano širila v Španiji. Portugalska vidi v sedanjem položaju nevarnost za svojo teritorijalno posest. Giralova vlada odstopila Pariz, 11. avgusta. AA. (DNB) Po vesteh agencije Furnicr je včeraj dopoldne vlada Girala odstopila. Takoj nato je zmerni socialni demokrat Brii-tu sestavil novo vlado. Tenips poroča iz Lizbone, da so na španski meji ustrelili 70 članov civilne garde. »Pariš Soir« poroča iz Tangcrja, da je končan prevoz čet generala Franca iz Ceute v \lgeriras. General Franco je prepeljal v Španijo 1500 mož. Iz Gibraltarja poročajo, da so uporniška letala danes dopoldne bombardirala Malago. Vatikan protestira -politiki delajo Vatikan, 11. avgusta. (Havas) Sveta stolica je storila energične korake pri madridski vladi zaradi raznih dejanj bogoskrunstva in zaradi sovražnega ravnanja z duhovščino. O tem piše tudi »Osservatore Romano« v svojem uvodniku pod naslovom »Umori duhovnikov in redovnikov«. London, 11. avg. o. Zadnje dni se je pozornost glede španske državljanske vojne prenesla iz Španije same, kjer ni v bistvu nič novega, na mednarodno področje. Včeraj je pristala na francoski predlog o nevmešavanju v španske zadeve tudi sovjetska Rusija. Njenega pristanka ni mogoče smatrati za resnega in obveznega, saj po drugi strani z vso silo zbirajo po Rusiji prispevke za špansko komunistično vstajo. Za danes pričakujejo odgovor italijanske vlade. o katerem pa šo ni znano kakšen bo, ker je razpoloženje italijanskih uradnih krogov zaradi pobijanja italijanskih državljanov v Španiji zelo kritično. Anglija si prizadeva, da bi pritegnila v sporazum o Španiji tudi Ameriko. Kakor kaže se ji bo to posrečilo, saj so v krogih angleške vlade bila včeraj posvetovanja o tem, da se v ameri-kanskem brodovju ustanovi posebna evropska eskadra. Nekaj amerikanskih vojnih ladij je že itak v španskih pristaniščih. Palestina spet krvavi Jeruzalem, 11. avg o. Danes se sestane vrhovni arabski 'svet, ki bo odločeval o nadaljnjem vedenju arabskega ljudstva v Palestini. Kakor je znano, so deputaciije, katere so Arabci poslati v London, prišle nazaj brez posebnega uspeha. V odgovor na angleško neizprosnost in neodjen-1 ji vosi so že pred dnevi izbruhnili spet veliki nemiri po vsej Palestini. Arabcu so zaceli spet nadaljevati generalni štrajk, katerega so bili povečini že prekinili. Včeraj se je v Jafi med poslopjem angleškega okrajnega glavarja vršila velika demonstracija. Videti je bilo, da se arabska jeza in odpor zdaj obrača predvsem proti Angležem Med včerajšnjimi nemiri so Arabci podminirali nekai cest, ki vodijo do angleških vojašnic. Pri eksploziji je bilo ubitih več angleških vojakov, med njimi tudi poročnik škodskega polka. Kar se tiče ; Portugalske, ki je njena tesna politična in gospodarska zveza z Anglijo znana, in za katero zahteva Rusija na vsak način, da se pridruži pogodbi o neumeševanju, se trdi, da bo težko prišlo do sporazuma. Portugalska stoji na stališču, da mora radi svojega položaja imeti proti Španij proste roke. Znano je, da se agitacije španskih komunističnih krogov in prav tako agitacija moskovskih krogov usmerja v to, da je treba na španskem polotoku ustanovili ibersko sovjetsko republiko, kjer bi Portugalska tvorila samo majhen sestavni del. Portugalska se tega brani. Zdaj so skušali rešiti položaj tako, da sta An- Viada trdi: glija in Portugalska obnovili staro prijateljsko pogodbo iz leta 1810, po kateri Anglija jamči Portugalski nedotakljivost njenega ozemlja in njenih meja. Nemškega odgovora pa menda sploh ne bo, ker se v Berlinu popolnoma nič ne zmenijo za francoska vprašanja. Sodeč po zadnjih vesteh je Italija v načelu sprejela francoski predlog, kljub temu, da vladna poročila trdijo, da je prav včeraj prispelo iz Italije spet 21 italijanskih velikih bombnih letal za upornike. Španska vlada je zaplenila letala nemške Lufthanse, ki vzdržujejo promet med Berlinom ter Kanarskimi otoki. Položaj upornikov je vedno slabši obveščajo svoje somišljenike v Maligi o premikanju uporniških čet. Preko meje se puščajo samo tuji državljani in to samo iz Španije v Gibraltar in v obratni smeri. Seviil«, 11. avgusta. AA. Po poročilih iz štaba generala Mole so uporniki pri Saragossi izvojevali odločilno zmago nad katalonskim odelkom dobro-voljcev, ki je bil poslan iz Barcelone. Katalonci so bili odbiti z velikimi izgubami, ko so hoteli zavzeti strateško važno točko. Uporniki so ob tej priliki ujeli petsto dobrovoljcev, zaplenili pet topov, 20 strojnic in 50 tovornih avtomobilov. Katalonski dobrovoljci so se umaknili v popolnem neredu. Njihov umik so ščitila letala, ki so bila bombar-derji in za katere je bilo ugotovljeno, da niso španskega izvora. Pariz, 11. avgusta. AA. (DNB) Po najnovejših poročilih iz Španije se potrjuje vest, da so uporniki zavzjeli Cote, ki obvlada dostop do Badajoza. Če to mesto pade v roke upornikom, bo prekinjena edina zveza med Madridom in Portugalsko. Uporniška vlada je pozvala pod orožje letnike 1933 in 1934, v kolikor že ne služijo v njenih enotah. Izvzeti so samo delavci v državnih podjetjih za narodno obrambo. Za tiste, ki bi se ne odzvali, so določene stroge kazni. Madrid, 11. avgusta, o. Notranje ministrstvo je izdalo ukrepe za ureditev prometa v Madridu. Od 11. zvečer do šestih zjutraj smejo voziti po mestnih ulicah samo vozila uradnih ustanov ljudske fronte, delavske zveze in ekstremističnih sindikatov. Druga vozila so v tem času prepovedana. Vozila ministrstev in državnih uradov morajo imeti posebna dovoljenja s točno označbo namena teh voženj. Obisk pri miličnikih in prevoz aretirancev ne spada k tem nalogam uradnih vozil, razen ob določenih dneh z dovoljenjem in pooblastilom preiskovalnih oblastev. Tanger, 11. avgusta. Križarka »Lepanto« je odvlekla iz tangerske luke španski rušilec Alsedo, ki se je zaradi defekta umaknil v tangersko luko. To je bilo storjeno zaradi lega, ker je španska vlada prostovoljno sklenila, da umakne iz Tangerja vse svoje vojne ladje. V Tangerju krožijo vesti, da so vladne čete poskušale izkrcati v Algesirasu svoje oddelke in napasti to mesto. London, U. avguste. AA. Reuter poroča, da je položaj upornikov na l>ojlš?u »lerre Gtiadarami mnogo slabši, kakor so zadnje dni mislili. Uporni- da uporniki ne bodo mogli delgo držati sedanjih postojank in vztrajati pri svojih dosedanjih načrtih. Hcnday, 11. avgusta. AA. (Reuter) Včeraj je padel na svoji, jahti blizu Gijona zaradi eksplozije granate 7, uporniške španske križarke »Almirante Saavedrac angleški kapetan Savil. Angleški konzul iz Dijona se je izkrcal na francoski obali z rušilca »Come« in pripovedoval kot očividec te nesreče te-le podrobnosti: Konzul pripoveduje, da se je uporniška španska ladja nahajala tri milje od obale, ko so vladne čete začele streljati nanjo s strojnicami. Kapetan Savil je takoj okrenil smer svoje jahte in se približal rušilcu »Come«, ki je bil vsidran daleč od obale. Križarka je začela streljati s topovi. Ena granata je zadel jahto in močno poškodovala kapetana Savija na nogah. Njegova soproga je dobila lažje poškodbe. Rušilec »Come« je bil prispel, da prevzame angleške begunce in je hotel ravno zapustiti Gijon, ko se je začelo Streljanje. Konzul pravi, da je mesto samo imela samo neznatno škodo. Zaradi bombardiranja je poškodovanih samo kakib 20 hiš. Živila prihajajo iz okolice, čeprav jih ni dovolj. Alicante, 11. avgusta. Semkaj prihajajo zelo pomanjkljive vesti, vendar trde, da so vladne čete okrog Guadiea se.verno od Granade zahtevale, naj jim takoj pošljejo več bolnišnic. Prav tako poročajo, da so vladne čete, ki so se nedavno izkrcale V Alicantu, zavzele otok Ibisu in pregnale upornike. Otok spada med najmanjše med Balearskimi otoki. Otok Minorca je od vsega začetka v vladnih rokah. Komunisti na delu z mečem in dinamitom Por iz, 11. avgusta. »Malin« objavlja podrobnosti o izdatni podpori, ki jo daje sovjetska vlada pristašem španske vlade. List trdi, da je moskovska vlada sklenila zbrati potrebna denarna sredstva za špansko vlado s tem, da proda gotovo količino dragotin velike vrednosti. V prodajo jih bo dala s pomočjo neke velike juvelirske trgovine v Parizu. Lizbona, 11. avgusta. AA. (DNB) poroča: List »Diario de Manio« objavlja vest iz obmejnega mesta Elvasa, v kateri se pravi, da so komunisti v Badajozu v soboto brez obsodbe pobili 70 vojakov mestne garde, ki so se uprli. Ti vojaki so se jim predali, ker jim je zmanjkalo orožja. Jetnike so pobili v mestni areni, v kateri se običajno vrše bikoborbe. General Queipo de Liano je imel snoči po radiu v Sevilli govor, v katerem je med_ drugim dejal, da so komunisti v Konstantinu, ki so ga uporniki včeraj zopet zavzeli, vrgli kakih 200 oseb v rudniške rove in nato vrgli nanje večje število dinamihiih bomb. V Lora del Rio, ki so ga uporniške čete zavzele predvčerajšnjim, pa so komunisti ubili 187 oseb. V Badajozu so ubili 155 oseb v Malagi pa so napravili pravi pokolj. AA. Havas poroča iz Seville, da je tamošnja radijska postaja objavila tole poročilo: Komunistične radijske postaje v Španiji so začele z novo serijo lažnjivih vesti, ki naj podtaknejo nacionalnim četam stvari, kii so jih zagrešili miličniki. Dalje pravi poročilo, da radijska postaja v Sevilli iz obzirnosti do svojih poslušalcev ne bo razglašala vseh tistih zločinov, k.i so jih zagrešili miličniki med svojimi boji. Barcelona, 11. avg. AA. (Havas). Naglo vojaško sodišče bo jutri sodilo po kratkem postopku generaloma Vodetu in Purijelu. Sodišče bo zasedalo na ladji »UrugvaY«, kjer sta oba generala zaprta. Razprava se bo začela ob 7 zjutraj. Ta proces je ločen od ostalih procesov glede upora. Smatrajo, da bosta oba generala obsojena na smrt. Smrtno kazen bodo izvršili že jutri ali najkasneje pojutrišnjem na vojaškem vež-bališču Larota. Uporniki poročajo o stalnem napredovanju Sevilla, 11. avgusta. AA. Iz štaba generala Queipa de Liana se objavlja, da so neresnične vse vesti, ki sta jih včeraj širili radiopostaji v Madridu in Barceloni. Posebno se pobija trditev, češ, da bi se Sevilja in Cordoba včeraj skoraj že udali. Nadalje se pripoveduje v tem poročilu o položaju v Madridu in se pravi, da je sedem ministrov in predsednik parlamenta že v Valenciji, kjer čakajo priliko, da pobegnejo v inozemstvo. Ob koncu se pravi, da je bilo v Sevilji nabranih 10 milijonov peset za nakup letalskega materijrfa. Burgos, 11. avgusta. AA. (Havas) Pravijo, da bo Badajoz vsak hip padel, ker je njegov položaj brezupen. Uporniške čete so zavzele griče okrog mesta. Kolone, ki prodirajo v pokrajino, se bodo v kratkem združile. Madrid bo v tem primeru kmalu obkrožen s severovzhodne in južne strani. London, 11. avgusta. Včerajšnji »Daily Tele-graph« obfavlja poročila svojega posebnega dopisnika, sira Percyvala Philippsa, ki poroča, da je poveljnik upornikov v Algesirasu odredil, da se vzpo stavi vojaški kordon ob špansko-gibraltarski meji. To se je zgodilo zaradi tega, ker je štab upornikov ugotovil, da nekateri gibraltarski komunisti stalno Angleški kralj se bo držal v samoti Edvard VIII. na našem lepem morju Šibenik, 11. avg. Včeraj ob 5.15 je prispela v šibeniško pristanišče angleška jahta »Nahleen«, da sprejme angleškega kralja Edvarda Vlil. Spremljal jo je rušilec »Glorian«. Rušilec se je ustavil pred vhodom v pristanišče, jahta pa se je pripeljala do pomola kralja Aleksandra v vzhodnem delu trgovskega pristanišča proti Man-dalini. Na istem pomolu je čakal tudi angleški rušilec »Grafton« Jugoslovanski rušilec »Dubrovnik« se je vsidral v istem delu pristanišča nekoliko pd obale proč. Razen teh sta bili v pristanišču mala jahta »Leander« z angleško vojaško zastavo in jahta »Rion« z zastavo angleške trgovske mornarice. Na tej so se nahajali ameriški turisti. Zaradi sprejema angleškega kialja so prispeli častni konzul iz Splita Perič, predsednik šibemiške občine Marko Batinič, namestnik poveljnika mesta topniški maior Filip Dimitrijevič z oficirji, okrajni načelnik in šef policijske prefekture. Trgovsko pristanišče je bilo vse izpraznjeno. Pripuščeni so bili samo zastopniki domačih in tujih listov in fotografski reporterji. Na koncu trgovskega dela obale proti pomolu so bile razvrščene goste vrste meščanstva Rdeče preproge so bile položene od pomola do kraja, kjer se končujejo tračnice, kajti kompozicija dvornega vlaka se je morala ustaviti na drugi strani postaje, ne pa na postaji sami, in sicer v bližini obale 'pri pomolu kralja Aleksandra. Danes je napočil krasen dan. Morje v pristanišču je bilo mirno. V pristanišču, ki je z vseh strani prirodno zaprto kakor jezero, so že od 8 dalje rezali valove beli motorni čolni angleške in jugoslovanske mornarice, kakor tudi čolni ši-beniške »Krke« in mnogi zasebni čolni. Čim bolj se je bližal prihod vlaka, tem bolj se je mesto odevalo v zastave. Vse trgovske ladje v prista- nišču so že razobesile svečane zastave. Ob 8.37 je prispel na tračnice ob oboli iz vidniški vlak. Tu je bil razvrščen oddelek angleških vojakov. Slišali so se pozdravni streli' mož-narjev s Šubičevca. Ob 8.50 je prispela kompo zicija dvornega vlaka, ki se je ustavila na trač' __ _ nicah ob obali Makale. Nekoliko minut na to je ostal na našem morju 7 do 10 dni. Iz Abesinije Addis Abeba, 11. avgusta o. Divizija »Libe-rala Libia«, podprta z domačimi oddelki in arabskimi enotami, je zasedla Gramulato, s katere je mogoče obvladati hararsko visoko ravnino. Italijanske čete niso pri tem pohodu naletele na noben odpor. Addis Abeba, 10. avgusta- AA. Hava6. Podkralj Etijopije maršal Graziani je sprejel na svečan način odposlanstvo muslimanov, ki ga je vodil Ahmed Abdal Elsaid, ki uživa največji ugled med muslimani v Etijopiji, in ki je njihov pravi voditelj. Maršal Graziani je izjavil pri tej priliki, da računa z muslimanskim elementom, ki je najizrazitejši po-bornik miru, reda in dela v Abesiniji. Gozdni požari v Ameriki NewYork, 11. avg. V nekih krajih USA so zaTadd nenavadne vročine izbruhnili hudi požari. Po dosedanjih poročilih so terjali dve človeški žrtvi, mnogo oseb pa je ranjenih. Skoda teh gozdnih požarov, ki se pojavljajo v zveznih pokrajinah Visconsin, Michigan, Washington, Kalifornija in drugod, znaša več milijonov dolarjev. Drobna poročila Varšava, 11. avgusta AA. Havas. Listi objavljajo brzojavke iz tujine o pomenu, ki ga pripisujejo vodilni krogi posameznih držav Gamelinove-mu obisku na Poljskem. London, 11. avgusta. AA. Havas. Neko an-leško vojaško letalo je davi padlo nad prelivom a Mancie v bližini Bonjora- Dva člana posadke sta utonila. Lizbona, 11. avgusta. Hava. Po poročilu bivšega civilnega guvernerja iz Funchala, vlada na otoku Madeiri popoln red in mir. Newyork, 11. avgusta- A A. Havas poroča iz Oregona, da iskanje ruskih prekooceanskih letalcev Levanjevskega in Levčenka ni dalo nobenega uspeha. Belgrad, 11. avgusta, m. Danes zjutraj se je vrnil iz Slovenije v Belgrad predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič s svojim spremstvom. I! izstopil angleški kralj EdvaTd VIII. Pozdravil ga je namestnik poveljnika mesta topniški major Dimitrijevič, v imenu rušilca »Grafton« pa mu je poročal angleški častnik Pert. Ko je angkški kralj stopil iz vagona, so se z vseh strani začeli oglašati navdušeni vzkliki: Živeli Zdravo! Angleški kralj se je s svojim spremstvom napotil na pomol kralja Aleksandra, kjer ga je čakala jahta. Tu ga je pozdravil poveljnik ladje »Doy«. Ob 8.55 je angleški kralj odšel na jahto in si jo ogledal. Nato se je vrnil v vlak, da zajtrkuje. Angleški kralj v Dalmaciji Šibenik, 11. avg. Na vprašanje, kako mu ugaja naša obala, katero je ogledoval angleški kralj z daljnogledom, je odgovoril, da je očaran _po njeni lepoti. Kralj je bil zelo dobro razpoložen. Po razgovoru z angleškim konzulom v Splitu, sta prišla na krov dva naša pomorska strokovnjaka, in sicer luški kapitan Bilater ter pilot Nikola Miloš, ki sta se s kapitanom jahte sporazumela o nadaljnji poti in o križarjenju po Jadranu. Nato so dali znamenje za odhod jahte, ki je takoj odplula. Kralj Edvard Vlil. je stal na poveljniškem mostu in navdušeno mahal množicam hrvatskega naroda, ki so ga pozdravljale. Nekaj po 11 je jahta v spremstvu obeh angleških rušilcev odplula na odprto morje. Naslednje dni bo križarila okrog malih otočkov v srednjem Jadranu, ki so nedostopni za večji naval turistov. Angleški kralj hoče svoj dopust preživeti v popolnem miru in bo v samoti ribaril ter se kopal. Zato ne mara priti v stik z večjimi turistovskimi središči. Zveza z Londonom Jahta »Nahleen« je najmoderneje opremljena. Ima dve oddajni in dve sprejemni radijski postaji, s katerima bo angleški vladar v stalni zvezi z Londonom. Tako bo lahko vršil vse nujne državne posle. šibeniška postaja je včeraj komaj zmagovala ogromni promet, katerega so povzročili tuji časnikarji, ki jih je prihitela v Šibenik cela armada. Pokazale so se velike pomanjkljivosti naše pošte, zlasti telefonske službe, ki ne zmore nobenega večjega prometa, kar je spričo tako visokega obiska slaba reklama za našo dTŽavo in za njeno upravo. Popoldne so opazili jahto angleškega kralja, da pluje v smeri proti Hvaru. Angleški kralj bo Zopet mrtvaški sprevod izpod triglavske stene Mojstrana, 11. avgusta. Zadnja lepa nedelja zaznamuje v našem triglavskem pogorju zopet smrtno žrtev, dočim o 'drugem turistu še ni gotovo, če bo okreval. Sobota v Vratih Letos spomladi je bilo lepo vreme nad Triglavom, kakor sploh nad Slovenijo precej skopo. Zato je bilo v Vratih tedaj prav malo turistov. Ko pa je prišla doba plezanja, je bilo vreme skoraj ves čas izredno lepo. Plezalci so radi tega kar trumoma prihajali, da — kakor vsako leto — tudi letos opravijo vsaj eno plezalno turo čez severno steno. So to palninci, ki plezajo vsako leto po nekajkrat in zato nočejo opustiti nobene prilike, da bi se ne podali v govorja. Med temi je tudi mnogo inozemcev, zlasti Avstrijcev. Od Avstrijcev prihajajo v Vrata najčešče Celovčani, ki imajo pač najbližje. Poleg teh prihaja od časa 'lo časa tudi kaka skupina iz Graza. Ne manjka seveda tudi Dunajčanov in skupin iz ostalih večjih mest. Tako je bila zbrana v Aljaževem domu tudi v soboto zvečer prav pisana družba. Bilo je največ turistov iz Slovenije, nekaj pa je . bilo tudi Hrvatov. Od inozemcev pa je bila prav veselo razpoložena skupina šesterih Celovčanov. Bili so to mladi člani celovškega planinskega društva »Berg-steiger«. V razgovoru z našimi planinci so pripovedovali o svojem društvu, da je razdeljeno v jve skupini: v starejšo in mlajšo, da so oni člani mlajše, da združuje to planinsko društvo skoraj vso planinsko publiko Celovca itd. itd. Do podrobnosti so se domenili, kako bodo naslednjega dne, t. j. v neieljo naskočili severno steno, V nedeljo v steni V nedeljo na vse zgodaj zjutraj so jo Celovčani mahnili iz Aljaževega doma v steno. Pred karaulo jih je še ustavil graničar. Imeli so vse legitimacije v redu in zato jih je pustil nadaljevati pot. Fantje so se odločili tako: plezali so v treh skupinah po dva. Prvi dve skupini sta plezali v bavarski smeri, tretja dva planinca pa sta se lotila stene v nemški smeri, na desni strani. Ta smer gre precej vzporedno z baravrsko smerjo, tako da so bili turisti ves čas plezanja nekako v isti vi-višini. Planinca, ki sta plezala v nemški smeri, sta bila: Josip Pfening, star okrog 20 let, rojen nekje na Nižjem Avstrijskem, a je že nai 7 let zaposlen v Celovcu v nekem podjetju kot umetni mizar, •— ter kemični praktikant Schwarz, star 30 do 21 let, rojen na Dunaju, a je istotako zaposlen v nekem Olimpijske igre v Berlinu Jugoslavija zmagala v waterpolu - prepozno celovškem laboratoriju. Oba sta bila dobra turista, zlasti Pfening, ki je preplezal že številne zelo nevarne stene. Plezalci so se vzpenjali tako, da sta bila navezana po dva in dva skupaj. V skupini Pfening-Schwarz, ze plezal Pfening kot izkušenejši turist j naprej. Kakor vse kaže, sta ta dva tudi nekoliko hitreje napredovala, ker sta se vzpela nad skupino, ki je plezala v nemški smeri. Usodno mesto: eden mrtev, drugi pobit Ko sta Pfening in Schwarz ostali dve skupini malo prehitela in sta bila že nai ostalimi turisti, sta hotela — ko sta imela do vrha le še kakih 150 do 200 m — izstopiti iz stene v tako zvani Zimmer-Jahnovi varijanti. Izgleda pa, da te va-rijante nista dobro poznala. Varijanto sta namreč zgrešila in sta plezala proti tako zvanemu Slovenskemu stolpu. Tedaj je bil sprednji plezalec Pfening za celo dolžino vrvi, t. j. za kakih 25 m nad svojim tovarišem Schwarzom. Tedaj se je Pfeningu najbrže okrušil kak prijem in mu je izpodrsnilo. Nenadoma je namreč v loku zletel preko svojega tovariša, z vso silo potegnil za vrv in potegnil s seboj v globino še Schvvarza. Oba sta letela preko spodnje 'skupine plezalcev, t. j. preko Mayerja in Bruneckerja, ki sta nesrečo opazovala pritisnjena k skalovju. Ta dva sta se takoj spustila v bližino ponesrečencev ter sta opazila, da je Pfening obležal negiben, dočim je bil Schvvarz še pri življenju. Potem sta se takoj podala naprej proli vrhu in na Kredarico, kjer sta obvestila o nesreči turiste. Prišla sta potem še ostala dva Celovčana, pridružili so se še trije iz Kredarice in vsi skupaj so se potem spustili v steno, od koder so z velikimi težavami privlekli Schvvarza v dom na Kredarico. Schwarz je imel toliko sreče, da je padel na snežišče in se tam potem, ko je nekoliko drsel, tudi ustavil. Ima precejšnje poškodbe, je tudi huJo zmeden in bo najbrže trajalo dalje časa, da bo okreval. Nje'gov tovariš je obležal na mali polici z razbito lobanjo. Bil je očividno ria mestu mrtev. Iz Kredarice je šlo obvestilo o nesreči takoj v Aljažev dom in od tod še v Mojstrano. Takoj sta krenili v steno dve reševalni ekspediciji Slovenskega planinskega društva, in sicer ena iz Mojstrane, druga iz Jesenic. Včeraj popoldne so našli tudi že Pfeningovo truplo ter ga prepeljali v Mojstrano. Ko bo prispelo poročilo od svojcev, bodo Pfeningovo truplo prepeljali v Celovec ali pa ga bodo položili k večnemu počitku na pokopališče na Dovjem. Velika razprava o hranilnih knjižicah Ljubljana, 11. avgusta. V nekdanji porotni dvorani se je danes ob 9 dopoldne pričela glavna razprava o nereeinih manipulacijah s hranilnimi knjižicami. Mislimo, da bi lahko in prav morali sedeti na zatožni klopi poleg današnjega obtoženca se mnogi drugi, ki so v vlo-. gah na sodišča poudarjali, da so Spekulacije s hranilnimi knjižicami dovoljene in da so te knjižice prav tako borzno blago, ki ima svoj tečaj pod nominalno vrednostjo. Tako se Je pred leti izrazil gospod, ki skuša veljati kot nekak arbiter v špekulacijah s hranilnimi knjižicami. Sam državni tožilec g. Branko Goslar je v razlogih navedel mnogo zanimivih in tehtnih podatkov, da so špekulacije e hranilnimi vlogami sploh oolastveno nedovoljene. Tako ugotavlja državni tožilec, toda oblasti trpe, da se te špekulacije vrše pred javnostjo in vidno, ne da bi oblasti prijele dotične špekulante. Na zatožno klop pred malim kazenskim senatom, ki mu predseduje e. o. s. g. Ivan Brelih, je prišel doslej še nekaznovani lastnik realitetne pisarne v Ljubljani, 34 letni Josip Grašek. Obtožnica, ki jo zastopa namestnik državnega tožilca gosp. Branko Goslar, mu očita tri delikte. Najprvo zločin obrtne prevare v 205 primerih, ko je z manipulacijami oškodoval stranke za velike vsote. Obtožnica navaja med drugim, da je prejel od strank do 237 hranilnih knjižic v nominalni vrednosti Din 5.279.387. Kupil jih je za 4,257.752 Din. Strankam je plačal za nje v gotovini 1,466.901 Din, dolžan pa jim je ostal 2,990.334 Din. Kupoval je knjižice na dolgoročna obročna odplačila. Treba je omeniti, da je mnogim strankam prav solidno postregel, kajti izplačal jim je pogojeno gotovino. Obtožnica dalje obtožuje Josipa Graška v treh primerih prestopka oderuštva, češ, da je izrabil stisko treh strank in jim nudil posojila proti visokim obrestim. Kot tretji delikt navaja javna obtožnica obto-ženčeve manipulacije, ko je bil nameščen kot tajnik kamniške Hranilnice in posojilnice in da je izvršil ponarejnje listin s tem, da je v računske zaključke navedel napačne vpise in s tem hranilnici utajil okoli 90.000 Din. Kaj misli državni tožilec o gospodarski krizi Obtožnica vsebuje okoli 44 s strojem pisanih strani. K današnji razpravi je vabljenih le nekaj glavnih obremenilnih prič. V kazenski preiskavi pa je bilo zaslišanih do 260 strank in prič, med njimi tudi več ljubljanskih advokatov. Kakor je obtožnica zelo obširna, katere čitanje je danes trajalo ob navzočnosti mnogega občinstva nad 1 uro, tako so njeni razlogi prav kratki in mestoma jedrnati. Obtožnica med drugim poudarja: Današnja gospodarska kriza, ki je zakrivila zmede in stiske v vseli panogah trgovine in denarnega gospodarstva, je hudo zadela tudi marljive in skromne varčevalce, ki so bili navezali svojo eksistenco na prihranke, vložene v različne denarne zavode. Zaradi omejitve glede plačevanja vlog pri denarnih zavodih so prišli mnogi v stiske z gotovino. Pojavili 60 se takoj brezvestni špekulantje, ki, j so začeli kovati kapital iz nesreče drugih. Mnogi, nekoncesijonirani ljudje, so se začeli baviti « preprodajo hranilnih vlog, kar je zadnji čas zavzelo že velike dimenzije. Vrgli so se na uboge vlaga-1 telje. To na način, da so razširjali vznemirjajoče vesti o groznem polomu denarnih zavodov. Z objavami v časopisih in po agentih so delali reklamo za sebe in se pojavljali kot edini rešitelji^ vlagateljev, nahajajočih se v stiski. Razvili so živahno trgovino z vložnimi knjižicami, dasi za tako trgovino nima nihče ▼ državi dovoljenja, ker spada špekulativno nakupovanje hranilnih vlog pod udar kazenskega zakonika, ki strogo prepoveduje vsako trgovino s posli, pri katerih se skuša nekdo na lahek način okoristiti s tein, da izrablja težak gospodarski položaj nekoga drugega. V Ljubljani so se zadnji čas, ko je na trgu * nepremičninami nastal precejšen zastoj, poprjjeli prekupčevanja s hranilnimi knjižicami zlasti nekateri lastniki realitetnib pisaren. Obtožnica nato kratko navaja, kako je obdolženec prišel na posebno misel, da je začel trgovati in špekulirati 6 hranilnimi vlogami. Mnogih teh špekulantov se je že od početka držal kriminal. Hranilne vloge raznih denarnih zavodov so dobile nekak neoficijelen tečaj. Obtoženec je kupoval knjižice raznih denarnih zavodov. Plačeval jih je po raznih tečajih. Za nekatere vloge je plačal celo polno vrednost, a jih je nato prodajal pod nakupno vrednostjo. Strankam je nudil za vloge dolgoročne obroke. Na trgu je drugače vladala velika konkurenca. Zagovor obtoženca Obloženi Josip Grašek, ki je drugače z vsemi svojimi močmi pripomogel, da je bila, kakor hitro mogoče, končana preiskava in je sam pomagal sestaviti sodišču posebno kartoteko vseh upnikov-vlagateljev, je tudi danes, kakor v preiskavi, odkrito priznal, da je res sklepal s strankami glede vlog posebne pogodbe. Objektivno je priznal svojo manipulacije v polnem obsegu. Zanikal pa je vsako krivdo, da bi imel namen stranke prevariti in oškodovati. Za trgovino s hranilnimi knjižicami res ni imel posebnega oblastvenega dovoljenja, takega tudi drugi nimajo. Ni vodil o kupčijah posebnega knjigovodstva. Dalje pravi obtoženec da je računal na inflacijo. Z inflacijo na denarnem trgu je bil prepričan, da bo kril vse svoje velike izgube. Ni imel drugače svojega lastnega kapitala. Dohodki realitetne pisarne so bili malenkostni. Prevar ni vršil obrtoma. Tudi glede drugih dveh inkriminiranih dejanj priznava, da je to storil, zanika pa vsako krivdo. Bazprava ob zaključku lista še traja. JNS - prvaki kot govorniki Sokolskih prireditvah na V včerajšnjem >Slov. Narodu« beremo obširno poročilo o sokolskem slavju na Laverci. Med osel mostni i, ki so prišli na to slavje, našteva »Narod« tudi znane politične ljudi in pravi: »Med odličnimi posetniki naj omenimo gg. senatorje Banjanina, dr. Kramerja, dr. Andjeli-noviča, dr. Demetroviča, narodnega poslanca Hajka Turka, 'bivša poslanca Hajdinjaka in Pusto-slemška, starosto krškega Sokola dr. dr. V. Borštnika, zastopnika župe br. Flegerja, starosto Ljubljanskega Sokola br. Kajzelja, starosto »tepanjskega Sokola br. Slano, starosto viškega Sokola br. Pavla Borštnika in okrožnega načelnika br. Pirca.« . Ob "zaključku poročila pa pravi »Narod«: Za pozdrav se je zahvalil v imenu senatorja Banjanina in ostalih senatorjev dr. Andjelinovič, ki je med drugim poudaril, naj sokolstvo deluje po "eslu: »V mislih domovina, v srcu odločnost, v pesti moč« za srečnejšo bodočnost naše domovine, za kralja in močno nedeljivo Jugoslavijo. Govor g. senatorja je vzbudil viharno odobravanje Sokolstva in občinstva. Vsi oddelki so junaško zapeli »Pesem sokolskih legij«, nakar je bila telovadba zaključena.« Za nas je vsekakor zanimivo, da nastopajo na sokolskih prireditvah tudi prvaki JNS, da gredo njim posebni pozdravi, da se oni za pozdrave zahvaljujejo in nastopajo kot govorniki. Zakaj in kako vse to, to je stvar prvakov JNS in prvakov Sokolstva. Zdi pa se nam, da bi »Narod« napravil Sokolstvu večjo uslugo, če bi o govorniških nastopih JNS-arskih prvakov na sokolskih prireditvah raje molčal. Saj ima sedaj dovolj prilike pisati o sokolskih nastopih v Berlinu. Zadnjič n. pr. nismo nikjer v »Narodu« — menda tudi v :>Jutru« ne — brali kaj o tem, da so Sokoli nastopili v telovadbi v olimpijskem stadionu. Jugoslavija im;isala r wntorpolu — prepoino. Po porazu, ki so ga naši waterpolisti doživeli od Madžarov in Angležev, kar je imelo za posledico, da so izpadli od tekmovanja, so včeraj premagali Malto z visokim rezultatom 7:0, žal prepozno. Usodno je bilo za našo reprezentanco, da so morali odigrati prvi dve tekmi s svetovnimi prvaki v vvaterpolu, dosegli so pa kljub temu zelo zadovoljive uspehe in potrebno bi bilo le malo več sreče in gotovo bi se plasirali v polfinale. V teku včerajšnjega dne so bile odigrane tekme med Belgijo in Nizozemsko 1:1, Švedsko in Islandijo 11:0, USA in Uruguayem 2:1, Nizozemsko in Uruguayem 1:1, Belgijo in USA 4:3. Po dosedanjih uspehih madžarske reprezentance izgleda, da bo Madžarska tudi letos odnesla svetovno prvenstvo v vvaterpolu. PLAVALNE TEKME Včeraj so se nadaljevale tekme na plavalnem stadionu, ki ima prostora za 30.000 ljudi. Nastopili so tudi Jugoslovani, ki pa niso dosegli nobenih pomembnih rezultatov. V SKOKIH ki so se vršili včeraj dopoldne, je nastopilo 24 svetovnih skakačev in je dosegel jugoslovanski prvak Ziherl dvanajsto mesto. Prva mesta so zavzeli Japonec Kiokowa in Amerikanec Grinee. Rezultati so naslednji: 1. Degener (USA) 74/86, 2. Vine (USA) 72/47, S. Sibahara (Jap.) 70/02, 4. Green '(USA) 68/64, 5. Weiss (Nemčija) 6(5/71, 6. Kojanagi (Japonska) 63/28, 7 .Leickert (Ceškoslov.) 62/99, 8. Ismail (Egipt) 62/75, 9. Eseel (Nemčija) 62/31. 10. Henkel (Francija) 60/26, 11. Marein (Nemčija) 59/49, 12. Branko Ziherl (Jugoslavija) 57/56, 13. Masters (Avstralija) 56/72, 14. Minelainen (Finska) 59/98, 15. Beni (Švica), 16. Steiner (Avstrija), 17. Hidvezi (Madžarska), 18. Nesvadba (Češkoslovaška), 34. Je-haple (Švica) 39/90. 4 krat 200 ni štafeta Pri izločilnih tekmah 4 krat 200 m štafete so Jugoslovani izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. V skupini, s katero je tekmovala Jugoslavija, je dosegla prvo mesto Japonska z 8:56.1 (nov olimpijski rekord), drugo Nemčija z 9:21.4, tretje mesto Švedska z 9:35.3 iif' četrto mesto JugoM&vija z 9:40.3. Od Jugoslovanom je prvi plaval Cerar v času 2:34.4, drugi Gazzari 2:25.0, tretji Defilipis 2:22.0 in četrti kot poslednji Wilfan ‘2:19.9. Švedi so Cerarju pobegnili za 20 m razlike, kar je največ zakrivile poraz naše štafete. Naslednji plavači so se z vsemi silami trudili, da bi dohiteli Šveda, toda zman, na koncu je Wilfan zmanjšal razliko na 5 m. Šah v Zemunu Relgrad, 1. avgusta, m. Sinoči so igrali v Zemunu sedmo kolo amaterskega šahovskega turnirja za državno prvenstvo. Iz A skupine je Bayer, ki doslej še ni izgubil nobene igre, sinoči nepričakovano podlegel Matoikoviču, prvaku mornarice, ki zaključuj« tttrnirskd tabelo v A skupini. Švab je premagal Mažurana, ker se ta ni dobro branil in je moral kmalu odnehati. Vse ostale igre so bile i prekinjene. Lešnik iz Msiribora ima proti Matve-jevu boljšo pozicijo in izgleda za zmago. Igra Filipovič : Filipčič je bila prekinjena v remis poziciji. Burmistrov stoji proti Prokopljeviču slabše in bo najbrže izgubil. V B skupini je Poljakov zopet dobil novo točko proti Niniču iz Smedereva. Dr. Ilijič je imel za nasprotnika ne preveč rutiniranega šahista Pelvo, ki se mu je moral po kratki igri udati. Milojčič je v lepem stilu premagal Ži-vanoviča. Tudi v tej skupini so bile vse ostale partije prekinjene. Preinfalk proti Jurišiču ni najboljše igral in bo najbrže dobil samo pol točke. Jonke ima z Avirovičem tri kmete več, kar bo gotovo zadostovalo za zmago. Ravno tako ima 'dobljeno partijo Kondij proti Pavloviču. Stanje po sedmem kolu je tako-le: A skupina: Bayer 5, Matvejev, Filipčič 4 (I), Lešnik, Filipovič 3'A (1), Burmistrov, Švab 3'A, Schreiber 2/ (1), Mažuran, Matoškovič 2, Savič l'A (2). B skupina: Poljakov 6'A, Preinfalk 5'A (1), Kindij 5 (1), Jurišič, Pavlovič 3'A (1), Ninič 2'A, Jonke 2 (3), Ilijič 2 (1), Pelva 1, Živanovič 0(3). — Prekinjene partije sedmega kola se bodo nadaljevale danes dopoldne ob 10. Zvečer pa bodo igrali osmo kolo tega turnirja, in sicer bosta igrala Lešnik iz Maribora : Burmistrovu, Preinfalk iz Ljubljane pa proti močnemu igralcu iz B skupine Poljakovu. ki ima vedno največ točk. Od te druge partije je tudi precej odvisno, klo ob obeh najboljših iz te skupine si bo priboril največ točk za končno tekmovanje. Sedemletna deklica povzročila požar Maribor, 11. avgusta. Jz neopreznosti otroka je v hlevu pri posestniku Ignacu Doklu na Lučkem vrhu, nastal požar, ki je povzročil precejšnjo škodo. V tej hiši je stanoval gostilničar Vinko Gerati s svojo družino-Vsi odrasli so bili danes z doma, doma pa so ostali le otroci. Sedemletna hčerka Helena je iz kuhinje nesla ogenj v hlev in je tam po neprevidnosti povzročila požar. V hlevu je bilo namreč nekaj slame. Slučajno se je pripeljal mimo v_ lem času Josip Špindler iz Trpkove. lega je deklica prosila naj ji pomaga pogasiti ogenj. Špindler je takoj pozval sosede, katerim se je posrečilo, da so rešili hišo, hlev in stiskalnico. Vse 06tak> je zgorelo. Škoda znaša nad 20.000 Din, zavarovalnina pa samo 2500 Din. Moste dobijo tudi svoje župnišče Ljubljana, 11. avgusta. Danes zjutraj ob sedmih je bila v Mostah skromna, a lepa cerkvena slovesnost: na 6tavbi-šču, kjer bodo postavili novo cerkveno poslopje, so opravili molitve, da bi Bog blagoslovil delo. Bo to novo župnišče, ki bo enonadstropno, v katerem pa bo tudi ena večja soba. V tej_ sobi se bodo lahko zbirala verska društva. Današnja cerkvena opravila je opravil ob številni udeležbi meščanskih vernikov g. dr. Lojze Kuhar. Bilo je to neposredno prej, predno so zapeli na stavbišču krampi in lopate, ki so začeli odkopavati temelje za novo župnišče. Z graditvijo novega župnišča se je Društvo za zgradbo cerkve v Mostah lotilo že svoje druge naloge. Pred lanskim božičem je postavilo v čast sveti Družini lično leseno cerkev, letos pa bo stalo pod streho tudi že novo župnišče za duhovnike, ki bodo delovali v dušnem pastirstvu pri sv. Družini. S tem pripravlja društvo vse predpogoje, ki so potrebni za ustanovitev samostojne župnije Moste. Za Jugoslavijo se je plasiral Egipt na peto mesto z 10:05.3. V prvi skupini je zmagala Francija z 9:21.7, druga je Kanada 9:40, tretja Brazilija 9:42.5, čel rti Filipini 9:45.8, peti Bermuda 10:50.5 in šesta Grčija 10:51. Druga skupina: Amerika 9:10.4, Madžarska 9:20.8, Anglija 9:30.8, Danska 9:39.6, Avstrija 9:58.4, Luksemburg 11:23. Po rezultatih se vidi, koliko držav, ki so orišle v polfinale, je doseglo slabše uspehe. 100 m dame V finalu ženskega plavanja na 100 m je zmagala Nizozemka Mastenbrock v novem olimpijskem rekordu 1:05.9, druga Argentinka Campbell 1:06.6, izenačenje dosedanjega olimpijskega rekorda, tretja Nemka Arenht 1:06.6, svetovna rekorderka Ouden (Nizozemska) se je plasirala na četrto mesto s 1:07.6, peta Nizozemka VVagner 1:08.1 in šesta Amerikanka Mac Keun 1:08.4. V maratona je Jugoslovan Stane Šporn prišel kot predzadnji'na cilj v času 3:30.47, celo uro in dve minuti za zmagovalcem Japoncem Sonom. Od 59 tekačev je dospelo na cilj 42 tekmovalcev. Jadralne tekme v Kinln na katerih je sodelovala tudi Jugoslavija, so se zaključile. Jugoslavija je zavela 17. mesto. Izid tekmovanja je naslednji: Čile, Avstrija, Francija, Nizozemska, Madžarska, USA, Nemčija, Italija, Turčija, Uruguay, Švica, Belgija, Finska, Danska, Portugalska. Kanada, Jugoslavija, Norveška, Švedska, Poljska, Japonska, Estonska, Bra/.ilija, Cehoslovaška. Anglija je trčila z nemškim čolnom in zato odstopila. Kolesarska dirka na 100 km je bila včeraj zaključena in je Jugoslavija s Pro-senikom zasedla 13. mesto. Jugoslovani so se nahajali v prvi skupini vse do 60 km, pri 53 km sta trčila skupaj Letonec Witels in Jugoslovan Poku-per, ki je moral odstopiti od dirkanja. Prva mesta so osvojili Francozi, Švicarji in Nemci. Včeraj zjutraj ob 7 dopoldne so se prižele telovadne tekme za olimpijsko prvenstvo. Pri tekmovanju sodeluje 14 držav, ined njimi tudi naša država. V prvi grupi tekmujejo Avstrija, Amerika,, Bolgarska, Finska, Japonska, Jugoslavija in Madžarska. Jugoslovani 60 se plasirali na drugo mesto s 463.001 točkami. Finska vodi z 483.060, tretji so Japonci s 443.228, četrti Madžari s 127.492, peti Amerikanci s 430.603, šesti Avstrijci in zadnji Bolgari. Smrtni skok z dravske brvi Maribor, 11. avgusta. Danes zjutraj, ko se je podal ključavničarski pomočnik Leopold Sattler v Studenc? na 'dalo, je naenkrat opazil, kako je nek starejši možskočil z dravske brvi v vodo. Na brvi je pustil samo aktovko, v kateri Je bila delavska knjižica iiCfnodre hlače. Samomorilca so skušali rešiti, vendar pa jim to ni uspelo.Ugotovilo se je, da je samomorilec identičen s Fracem Kramerjem, ki dela v tekstilni tovarni Hutter in stanuje v Krčevini v Praprot-nikovi ulici 14. Reševalcu ki je s čolnom jadral za samomorilcem, se je posrečilo, da je prinesel iz vode le modro pokrivalo, dočim se samomorilec ni več pojavil na površje. Smrtna nesreča na hlevu Maribor, 11. avgusta. Kakor nam poročajo iz Slov- Bistrice, se je tam smrtno ponesrečil u/.itkar Anton Rober. Padel je s skednja 4 m visoko in je na mestu ostal mrtev, šel je po seno, na vrhu stopnic pa mu je naenkrat spodletelo, ali pa se mu je zavrtelo v glavi, da je padel. Preletel je na rob kojesa od voza. Na levem sencu je dobil tako močne poškodbe, da je takoj izaihnil- Bil je star 62 let in je bil pri svoji hčerki Ivani Leskovar kot pre-užitkar. Celjske novice Celje, 11, avgusta. Žrtve surovih napadov, V nedeljo, dne 9. avgusta sta 19-letni mizarski pomočnik Pernovšek Franz a Sp. Ložnice pri Žalcu in 19-letni posestnikov sin Kralj Edvard z Zg.-Ložnice pri Žalcu na cesti na Zgornji Ložnici videla, kako neznani moški pretepa neko dekle. Fanta ata priskočila dekletu na pomoč, v tem je pa neznani moški potegnil nož in poškodavl Pernovika po glavi in ga zabodel v desno pleče, Kralja pa je zabodel v hrbet. V noči od sobote na nedeljo so okrog polnoči napadli v Košnici delavci Kunška Evstahija, 40-letnega delavca, ki je zaposlen pri regulaciji Savinje s koli, misleč, da je Hrvat in ga poškodovali po glavi in rokah. Dve prometni nezgodi. Herček Hubert, delavec na Zg. Ložnici, star 22 let, je paijel v nedeljo na Ložnici s kolesa in se poškodoval po glavi. — Štamol Ivan, delavec, stanujoč v Celju, Cesta na Dobrovo, se je vozil v petek zvečer z nekim $vojim prijateljem na vozu proti Savinjski dolini. Pri Levcu so srečali avtomobil, konj se je splašil, je potegnil, pri tem je pa Štamol padel z voza in *i prebil lobanjo. Druge žrtve nesreč. Kosec Jože, sin delavca pri Westnu, star 8 let, stanujoč Glinško pri Škofji vasi, je v nedeljo doma padel in si zlomil desno nogo. — Divjak Franc, krojaški vajenec iz Celja, star 16 let, je v nedeljo padel v Zg. Grušovljah s kozolca in si zlomil levo roko. — Gračner tfr-šula, kuharica brez posla, stara 77 let in stanujoča v Celju, je doma padla v kuhinji in ai zlomila desno nogo, — Štabus Simon, dninar, star 24 let, Tlake pri Rogatcu, je padel s kozolca in si zlomil levo ključnico in palec na desni roki. — V soboto je v Trnovljah v bližini potoka pičil gad v desno nogo 6-letnega Logarja Valterja, sina delavca iz Trnovelj. — Germu Gabrijelu, 16 let staremu natakarskemu vajencu iz Nove vasi pri Celju, je v soboto padlo železo na levo nogo in mu presekalo žile. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. Zelo vljuden kavalir. V Celju sta se seznanila. On je konjski mešetar iz Zagreba, ona trgovka z vinom iz Deseniča. Postala sta kmalu zelo velika prijatelja, katero prijateljstvo pa ni ostalo brez posledic. On je izrabil prvo priliko in je ukradel svoji najnovejši prijateljici dve torbici in 2200 Din gotovine, nato pa zbežal neznanokam. Prijavila ga je policiji, ki se seveda trudi, da odkrije tako zelo vljudnega kavalirja. Mednarodni učiteljski kongres preložen iz Belgrada v Ženevo Ljubljana danes Koledar Danes, torek 11. avgusta: Tiburcij in Suzana. Jutri, sreda 12. avgusta: Klara. * Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, I Sv. )atomoči po smrti Knapičeve, obdolžencu in Knapičevi hčeri Rozi, poročeni Kapi, vsakemu po Din 3000 Din. Ta dogovor se je menda tudi napisal, tozadevno listino pa menda hrani Roza Kapi, ki stanuje v Voitsbergu v Avstriji, ki pa dosedaj še ni bila zaslišana. Priča Izidor Kopeti je izjjovedala, da mu je Konradova sama pravila, aa mora po smrti Knapičeve obtožencu in Kaplovi izplačati omenjeni znesek. Poleg tega je to razvidno tudi iz dejstev, da je Konradova te obveznosti sama priznala s tem, da je njen brat Franc Samuh p>o njenem naročilu Rozi Kapi izplačal 350 Din, obtožencu pa 100 Din. Ko je Knapičeva leta 1934, 3. julija, umrla, je pravico do zavarovalnine začela uveljavljati njena hčerka Elza Kosem. Samopomoč je sklicala društveno razsodišče, ki je razsodilo, da dobi Konradova eno tretjino, Kosemova pa 2 tretjini zavarovalnine. Konradova s to razsodbo ni bila zadovoljna in je pri mariborskem okrožnem sodišču vložila tožbo jnoti Ljudski samopomoči in Elzi Kosemovi. Konradova je pravdo v vseh instancah dobila in Ljudska samopomoč ji je izplačala 16.000 Din, na obrestih pa je imela dobiti 878 Din. Iz ugotovitev v pravdi je razvideti, da je Konradova izdala na zavarovalnih prispevkih nekaj nad 3000 Din, za preživljanje Knapičeve pa okoli 5000 Din. Verjetno je, da je imela Konradova za Knapičevo še večje izdatke, ki pa jih v pravdi ni mogla izkazati, pa se je zato branila izplačati obtožencu in njegovi sestri Din 3000. Obtoženec je j>o poklicu mesarski pomočnik in je imel v klavnici stalni zaslužek. Obtoženec torej ni živel v pomanjkanju, vkljub temu pa ga je jezila okolnost, da mu Terezija Konrad ni hotela izplačati tistih 3000 Din- Ojjctovano jo je terjal in je baš radi teh jx)tov k njej zanemarjal službo v klavnici. Obtoženec trdi, da se je za tistih 3000 Din zato toliko potegoval, ker si je s tem denarjem hotel postaviti lastno mesarijo. Vendar sc to ne zdi prav verjetno, kajti s 3000 Din svojega načrta gotovo ne bi mogel izvršiti. Pri Konradovi pa obtoženec kljub svojim opominom ni mnogo dosegel. Od nje je dobil vsega skupaj le 220 Din. Obtoženec bi bil fahko proti Konradovi vložil tožbo, če je smatral svojo zahtevo z utemeljeno. Tega pa kakor pravi, ni hotel storiti, ker d? mu je Konradove rekla, da ničesar nima in da bi bila torej tožba brezuspešna. Ogorčenje, nad Konradovo je v njem toliko naraslo, da se je pričel baviti z mislijo, da Konradovo ubije. Že kakih 14 dni pred izvršitvijo zločina, je obtoženec zapustil delo v klavnici, kjer je bil zaposlen skozi celih 7 let. Samuhu Francu je 21. januarja 1936 rekel, da bo Konradovo ubil, če mu ne da, kar od nje zahteva. Konradovi 6estri Kubiš Veroniki pa je približno v istem času povedal, da bo Konradovo tako pretepel, da bo ostala pokveka Ko mu je ona nato predočila. da bo dobil zato kazen večmesečnega zapora, ji je odvrnil: »Dobil bom večjo kazen, ne da bom jaz nič imel in tudi ona ne.« Konrad Terezija je stanovala na desnem bregu Drave in je prihajala preko mosta na Glavni trg, kjer je imela svojo stojnico. Priča Matija Pogelšek je izpovedala, da je 4 dni pred dejanjem videla obtoženca, kako je jsostajal na | mostu in se oziral na obe strani, kakor da nekoga pričakuje. Iz vsega je sklepati, da se je obtoženec najlepše mišljenje o naši državi in o naši gostoljubnosti. Da bi se ta kongres vršil z vednostjo m potrebnim sodelovanjem prisotnih oblasti, je udruže-nje predhodno obvestilo ministrstvo prosvete o vsem. Ministrstvo prosvete, kakor tudi ministrstvo zunanjih zadev sta soglašali s predpripravami ter obljubili moralno in gmotno podjaoro. Na osnovi vsega tega je udruženje obvestilo centralo v Parizu, a ta vse nacionalne organizacije, — članice v Evropi in izven nje, da se bo kongres vršil ▼ naši državi. Medtem, ko je prišel čas za izvršitev potrebnih predpriprav, so se jaojavile iz povsem druge"' strani gotove ovire, katerih odstranitev je bila izven območja jugoslovanske učiteljske organizacije. V številnih intervencijah je dajalo udruženje najpopolnejša obvestila in celo sigurne garancije, vendar se je kljub vsemu temu občutilo, da ni obstojalo trdno prepričanje o tradicionalni nacionalni sigurnosti narodnega učiteljstva Jugoslavije in Jugoslovanskega učiteljskega udruženja, v njihovo j>ra-vilno poučenost o vseh nacionalnih in prosvetnih stremljenjih, kar je povzročilo, da ni smela učiteljska organizacija prevzeti odjfovomosti za uspešno izvedbo tega pomembnega »internacionalnega kongresa« in ga je bila primorana z največjim obžalovanjem v zadnjem trenutku odpovedati. Naravno, da se s tem ni moglo izogniti gotovim neprijetnostim, ki so s tem povzročene ram in internacionalni učiteljski organizaciji, ki je sedaj primorana v najkrajšem času organizirati kongres v kaki drugi državi. Po zadnjh vesteh, se bo vršil kongres, ki bi moral biti pri nas v Belgradu od 8. do 12. avgusta, iste dni v Ženevi. že več tednov pripravljal na zločin. Dne 12. februarja zjutraj se je obtoženec sestal s Samuhom Francem in mu povedal, da je pustil delo v klavnici, ker ima v načrtu neko stvar in da mu nikdar več ne bo treba delati. Nekaj jx> 11 uri predpoldne se je obtoženec podal na državni most. V istem času je šla preko mosta Terezija Konrad v spremstvu svoje vnukinje. Obtoženec je Konradovo dohitel. Cim je prišel do nje, ie brez besede potegnil iz žejsa mesarski nož, 6 katerim je Konradovo osemkrat zabodel. Ko je Konradova zaklicala na pomoč, so prihiteli mimoidoči med njimi Černetič Slavko, ki je Konradovo prestregel, ko je omahnila. Obtoženec je vrgel nož preko ograje v Dravo in mirno odšel proti Glavnemu trgu, kjer ga je stražnik Roškar Leoptold dohitel in aretiral- Konradova je takrat kakor je stražnik ugotovil, že izdihnila. Na vprašanje, zakaj je to storil, je obtoženec stražniku odgovoril: »Baba mi je erbijo požrla in zato sem to storil.« Smrt je pri Konradovi nastopila kako minuto po dejanju. Pri obdukciji so ugotovili, da je imela sest ran, med njimi eno absolutno smrtno, drugo pa smrtno nevarno. Vse ostale so bile lažjega značaja. Obtoženec je izpovedal, da je Konradovo umoril z 06trim mesarskim nožem, katerega ni ta dan nalašč vzel s seboj, marveč, da ga je stalno nosil v žepu, kar pa ni verjetno, ker se nož ni dal zapreti. Obtoženec je pri zaslišanju zanikal, da bi komurkoli izdajal neke svoje namene. Nadalje je obtoženec zatrjeval, da ni imel namena Konradove usmrtiti in da je dejanje izvršil v hip nem razburjenju, ko je Konradovo zagledal na mostu. Nadalje je zatrjeval, da je hotfl izvršili samomor, kar pa ni verjetno ker ni nikoli živel v pomanjkanju tako, da se je tudi brez tistih usodnih 3000 Din mogel preživljati. Tudi njegove izpovedi, da je Konradovo hotel samo poškodovati, ni3o verjetne, ker je 6am izpovedal, da je dejanje izvršil v hipni razdraženosti. Da obtoženec zločina ni izvršil v razburjenosti, temveč premišljeno, se da sklepati iz dejstva, da je Konradovo osemkrat zabodel. Da je obtoženec imel namen izvršiti dejanje, priča tudi to dejstvo, da je imel s seboj ostro nabrušen mesarski nož, ki ga stalno ni mogoče v žepu nositi. Ob času poročila razprava še traja. Brezposelni učiteljski abiturijenti Mariborski brezposelni učiteljski abiturijenti so bili zaradi vedno težavnejših življenjskih razmer primorani, do so se združili v krožek z namenom, do si po možnosti sami pomagajo. Krožek je stopil v stik s Pedagoško centralo v Mariboru, ki naj bo zbiralnica oz. posredovalnica zn sledeče zaposlitve abiturijentov: instrukcije osnovno- in meščanskošolskih učencev, dijakov nižje realne gimnazije, instrukcvic odraslih za slovenski in nemški jezik za izpite, vzgojiteljska mesta v družinah ter jsrefektovska meseta v zavodih za otroke. Krožek abrturtjentov jamči za vestno in vztrajno delo svojih članov pni sprejetih zaposlitvah. j Abiturijenti prosijo s to objavo cervi. javnost, do se, kadarkoli nanese potreba, obrača prvenstveno na spodnji naslov ter tako zadosti svojim in abiturijentskim potrebam. Prijave za zaposlitev prejema poverjeništvo ahiturijentskega krožka na naslov: Pedagoška centrala (abiturijentske zaposlitve), Maribor — učiteljska šola. • Mezdno gibanje trboveljskih rudarjev Na poziv rudarskega glavarstva v Ljubljani sc je danes vršil sestanek med predstavniki TPD in zastopniki delavskih organizacij, do se posvetujejo o položaju, ki je nastal v revirjih TPD zaradi odpovedi kolektivne pogodbe in od strani TPD napovedane reorganizacije redniških obratov. — Po temeljiti razpravi sto se obe stranki sporazumeli na sledeče: 1. TPD odloži za 15. avg. 1936 napovedane redukcije delavstva. 2. Delavski zastopniki bodo pospešili informativne sestanke z delavstvom tako, da se bodo mezdna pogajanja vršila 26. avg. 1936. 3. TPD kakor tudi delavski zastopniki izjavijo, da bodo storili vse, da se pri napovedanih pogajanjih doseže obojestransko zadovoljiv sporazum. Sin zaklal očeta s koso Ptuj, 10. avgusta. V nedeljo dne 9. t. m. se je odigrala v Kukavi pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah družinska tra- gedija, ki je zahtevala človeško življenje. Navedeni dan je bila družina Jožefa Janžekoviča, obstoječa iz žene in 33-Ietnega sina Antona pri Sv. Lovrencu pri službi božji. Domov grede so vsi trije obiskali razne vinotoče in prišli končno na svoj dom precej vinjeni. Radi nekega nespo-razumljenja je prišlo med očetom in sinom do nira in je oče pri tej priliki zgrabil za koso ote! sina zabosti. To namero pa so ostali domači preprečili s tem, da so očetu koso iztrgali iz rok. Toda oče kljub temu ni dal miru in je sina nepretrgoma zbadal in žalil, tako, da je sin od jeze pograbil koso in zamahnil očetu v hrbet s tako silo, da je polovica kose na prsih izstopila. Jožef Janžekovič sc je zgrudil in v nekaj trenutkih izdihnil. Vbodljal je bil absolutno smrtnono-sen, ker je žrtvi prerezal pljuča in ostalo drobovje. —- Orožniki so ubijalca aretirali in ga izročili okrajnemu sodišču v Ptuju. Svoje dejanje priznava, zagovarja pa se z veliko razburjenostjo- Samomor uglednega posestnika in poštarja. Avgust Šoštarič, posestnik in poštar j>ri Sv. Vidu, je izvršil samomor na ta način, da se je ustrelil s samokresom v levo stran prsi. Ptujski reševalci so ga takoj pripeljali v ptujsko bolnišnico, vendar je med piotjo izdihnil. Vzrok samomora so njegove neugodne gospx>darske razmere. Bil je v zadnjem času duševno zmeden, ker je v zadnjih letih zgubil vse svoje premoženje, kakor tudi mesto poštarja, katero funkcijo je več let izvrševal. Bil je oče 11 otrok, lansko leto mu je umrla žena, neprestane bolezni v družini so požrle vse kar je še imel. V ponedeljek 10 t. m. je v trenutku, ko so ga hoteli sodnijsko deložirati, izvršil ta usodni korak. Lažni profesor na letovišču v Kamniku Med številnimi letoviščarji, ki jih imamo letos v Kamniku, se je pred dobrim mesecem prijavil tudi neki Hranilovič Vladimir, profesor v p. v starosti 52 let. Ze starost je dala naši policiji precej misliti in zaradi tega ga je tukajšnji nadstražnik g. Pogačar pridno zalezoval. Zvedel je celo, da je ta človek zelo jxxloben nekemu letoviščarju, ki je bival v Kamniku že leta 1926. Na hrani in stanovanju je bil pri Jagodicu na Grabnu. Kar se znajde nekega dne v minulem tednu na orožniški postaji gostilničarka Fr. Jagodic, ki je prijavila, da ji oni gosjx>d dolguje na hrani in stanovanju blizu 1000 Din Ravno tako je dolgoval na jedači gostilničarju g. Šleglu skoro 200 Din. Bil je možakar sumljivo prijazen in zgovoren ter se je znal povsod takoj udomačiti govoril je pa tudi več jezikov perfektno. S svojim prikupljivim nastopom bi jih morda še več opeharil, da mu ni tukajšnja javna varnost račune prekrižala. Nadstražnik je zadevo opisal na tukajšnji orožniški postaji, katera je na jjodlagi njegove, izpovedi brzojavila na upravo policije v Zagrebu, za brzojavko |>a od posla la tudi osebni opis. Ni bilo treba dolgo čakati, ko je prišel odgovor iz Zagreba, da je zadevni Hranilovič po opisu popolnoma identičen mednarodnemu pustolovcu, ki je njegovo pravilno ime Bugarski Culanov, zloglasni tip, ki iina za seboj že skoraj 15 let ječe — in je star 66 let. Na podlagi tega je bi' takoj aretiran po orožnikih in oddan v tukajšnje sodne zapore, odkoder je bil po nekaj dneh oddan upravi policije v Ljubljani, danes pa je gotovo že v Zagrebu. Bugarski je svoje žrtve tolažil, da vse račune takoj [Kiravna, čim prejme pokojnino, ter neredno dostavljanje in izplačevanje fiokojnin tudi zelo kritiziral. , To naj bo v ojiozorilo vsem, ki imajo javne lokale, da ne bodo nasedali lepim besedam kogarkoli, pač pa naj takoj javijo organom javne varnosti, — katerih skrb je, da nas čuvajo pred sličnimi varalicami in jih spravijo v kraj, kamor sjra-dajo- Naši mladi mornarji v Bolgariji Varna, 11. avg. Šolska ladja jugoslovanske jsomorske akademije »Jadran«, ki ie včeraj odplula iz Konstance, je prispela davi ob 8 v tukajšnje pristanišče. Ladji je šel nasproti z motornim čolnom bolgarski poročnik Robev, ki je poveljnika »Jadrana«, kapetana fregate Mata Marušiča, pozdravil v imenu poveljnika bolgarskega pomorskega poveljstva kapetana fregate Save Ivanova in se mu stavil na razpoloženje. Ko se je »Jadran« v sidral pri obali, je odšel nanj odpravnik poslov jugoslovanskega poslaništva v Sofiji Dragan Božovič in jugoslovanski vojaški ataše generalštabni polkovnik Jovan So-kolovič, ki sta pozdravila poveljnika ladje in mu želela dobrodošlico, Poveljnik »Jadrana« Mato Marušič bo danes dopoldne obiskal j>oveljnika garnizije v Varni Popova, župana Stojanova in predstavnike pomorskih in drugih obfastev. Popoldne ob 15 bo bolgarski poročnik Ba-laro z bolgarskimi kadeti in pomorskimi višjimi oficirji peljal jugoslovanske mornarje, da si ogledajo pomorski muzej in spomenik Vladislava Varnenčika. ZvečeT ob 21 priredi poveljnik garnizije Popov z oficirji banket v vojaškem klubu v časi poveljnika »Jadrana« m jugoslovanskih pomorskih oficirjev. Banketu bosta prisostvovala tudi odpravnik jugosl. kr. poslaništva Dragan Božovič in vojaški afaše polkovnik Sokolovič. Kapetan korvete Oskar Jeglič je sprejel danes v imenu poveljnika ladje zastopnike bolgarskih listov, ki so pokazali veliko zanimanje za razvoj našega pomorstva. Bolgarski novinarji so bili z dobljenimi pojasnili in z ureditvijo ladje zelo zadovoljni. Izrazili so kapetanu Jegliču svoje veselje, da je ladja prispela točno ob določenem času, čeprav je besnel na Črnem morju ponoči vihar. Šolska ladja »Jadran« ostane v tukajšnjem pristanišču 3 dni. Ves ta čas bodo jugoslovanski mornarji gosti poveljnika garnizije in župana. Po že določenem programu odpluje »Jadran« nato iz Varne v Solun, in sicer v četrtek 13. t. m. ob 8 zjutraj. Ministri, posnemajte I Atene, 10. avgusta. Minister za socialno politiko Korizi« je izjavil, da bo vse svoje denarne dohodke, ki znašajo mesečno 20,000 drahem, stavil na razpolago blagajni za pomoč obolelim uradnikom, ki spadajo v kompetenco njegovega ministrstva. A; »Tvoja žena je rekla, da je moja žena neumna gos.« * B: »Oh, te ženske! Vse so si enake, ena je kakor druga!« Umor na državnem mostu pred sodiščem Iz življenja Maksima Gorkega Fe Srečanja in spomini Moskovski list je poln vtisov in spominov iz življenja Maksima Cortcega, ki jih objavljajo razni ugledni predstavniki javnega in kulturnega življenja. M. Gorki se je družil z mnogimi ljudmi od najslavnejših politikov pa vse do potepuhov iz svojega rodnega mesta, nosačev na Volgi itd. Radi tega so spomini nanj tako raznovrstni. Nosač v pristanišču Maksim Gorki Karnovski ripoveduje: »Kot nosač v Gorkem delam že 42 et. Dobro se spominjam starih časov. M. Gorki je zelo rad zahajal v našo gostilno v pristanišču. Vedno si je prizadeval, da bednim ljudem vsaj malo pomore. T^mu je napisal prošnjo, drugemu je dal nasvet.. • 1024 leta, ki je Gorki zopet obiskal naše mesto, smo ga pričakovali v pristanišču. Nasproti mu je prišel stari nosač — imena se več ne spominjam — vsi smo ga klicali »Trobenta*.« »Ali me poznaš?« je vprašal Alekseja Maksimoviča. — »Seveda poznam,« je odgovoril Gorki in se spustil z njim v prijateljski razgovor. Ganjen nad svojo mladostjo Znani član Moskovskega hudoženstvenega gledališča M. M. Tarhanov piše o odnosih Gorkega do gledališča in igralcev. — V teatru smo imeli skušnjo Gorkijevega dela »Med ljudmi«; M. Gorki je sedel v parterju. Njegova prisotnost nam je dajala zagon, obenem pa nas je spravljala v zadrego- Najbolj je vplivalo na nas to, ker je Gorki pazljivo sledil prvemu dejanju, v katerem so prikazana njegova mlada leta. To ga je ganilo do solz. Z menoj je Aleksej Maksimovič govoril o ulogi pka Seme-nova, ki je bila za mene določena. Nikdar ne bom pozabil trenutka, ko me je Aleksej Maksimovič pazljivo gledal. Nenadoma me je vprašal: »Povejte, Siromaštvo poljskih kmetov Velika beda in siromaštvo poljske vasi so še vedno stalno predmet časnikarskih člankov in živih debat v parlamentu. Že v znanem zborniku »Pa-mientniki chrop>ov« (Spomini kmetov), katere je predlanskim izdal varšavski institut za socialno raziskovanje, so navedeni strašni primeri bede kmečkega ljudstva na Poljskem. Te dni je neki varšavski list objavil statistiko, iz katere je razvidno, da večina poljskih kmetov izda dnevno samo 10 grošev za svoje življenjske potrebe. Avtor te žalostne statistike, ki že leta in leta proučuje razmere na vasi, trdi dalje, da se z ozirom na takšen življenjski standard večina kmetov mora odreči petroleju in milu, da o tobaku niti ne govorimo. Strokovnjaki opozarjajo tudi na to, da poljska vas zelo malo kupuje poljedelske stroje. Neki strokovnjak je izračunal, da bi poljsko poljedelstvo, če bi se konjunktura spremenila, t. j- če bi kmet mogel kupovati potrebne stroje, takoj nakupilo 400.000 plugov. Sedanja težka ekonomska situacija poljskega kmeta je zadela tudi.težak, udarec poljski industriji za poljedelske stroje. Pred letom 1930 je bilo na Poljskem 72 tovarn in delavnic za poljedelske 6troje, ki so imele okrog 100 milijonov letnega prometa. Sedai na Poljskem obratuje samo 11 tovarn za pMjeaelske stroje, ki imajo letno komaj' tri milijone zlotov prometa. .... Drugi statistik je izračunal, koliko in kaj bi se moglo poljskim kmetom prodati, ko bi prišli v obzir kot kupci industrijskih produktov. Tako bi mogli poljski kmetje takoj kupiti 23 milj. oblek in prav toliko parov čevljev in pol milj. srajc. Čuden dobrotnik Londonski notar, ki je določen za izvršilca oporoke ameriškega milijonarja Henryja Wightinea, je zbegal vse mesto, vštevši bogataševe dediče. Oporoka šteje 110 s strojem spisanih strani- To je dolga lista oseb, ki so jx>dedovali različne zneske od 24 do 500 tisoč din. Vsi dediči nikoli niso čuli o dobrotniku, ki je umrl lani v Parizu. Izgleda, da je prepisal čudak vsa imena iz kakega telefonskega ali drugega seznama. Po večini so to zastopniki starega plemstva. Nekateri od njih so premožni in so odstopili nepričakovano dediščino dobrodelnim ustanovam. Lord Hovard of Pennrith, ki je dobil 500 tisoč din, je izjavil, da nikoli v življenju ni srečal milijonarja. Vdova je podedovala samo 50 tisoč din. Več dedičev se ni zglasilo, in notar jih tudi ni mogel nikjer dobiti. Bogataš se je menda zmotil pri prepisovanju imen in zagrešil več pravopisnih napak. ali ste p>oznali f)eka Semenova?« To vj>rašanje Maksima Gorkega je bilo zame največje priznanje za delo na tej vlogi. Za pisanje malo časa Ruski umetnik N. F. Monahov opisuje svoje poslednje srečanje z M. Gorkim v marcu lanskega leta. Monahov je obiskal Maksima Gorkega v Gorkem pri Moskvi, kjer je veliki pisatelj tudi umrl. »Na moje vprašanje, kaj piše za oder,« prijpoveduje N. F. Monahov, »je Gorki odgovoril: sedaj nimam časa, da bi kaj napisal. Ves čas porabim za prebiranje pisem in tujih rokopisov.« M. Gorki je pokazal na mizo, jx>krito s pismi in rokopisi, [X>tem pa je nadaljeval: »Treba bi bilo, da bi tudi sam pi-sil — pa nimam časa. Pohiteti bo treba, ker življenje se mi že približuje koncu.« Pisatelj Aleksej Tolstoj imenuje Gorkega »Klasika dobe treh revolucij«. Gorki - „Harum-al-Rašid" Interesantno epizodo iz njegovega življenja prinaša moskovski list »lzvestija«. M. Gorki se je že leta 1928 z vso silo zaželel, da jpogleda, kaj se dogaja f>o novih krčmah, kakšni ljudje tam sede, ali se tu še dobijo stari tipi z »dna«, kaj se je z njimi dogodilo in kakšni so novi obiskovalci. Toda, kako se naj nap>oti na tako ekskurzijo? V ta namen bi se moral spremeniti v nekoga drugega, ker Maksima Gorkega vsi poznajo. In tako se je Aleksej Maksimovič odločil, da oživi stare čase in da zaigra sovjetskega »Harum-al-Rašida«. Prilepil si je brado — in z dolgimi lasmi — kakor medved — je krenil od krčme do krčme in se zaupljivo razgovarjal z gosti. Rezultat tega interesantnega potovanja je bila novela, objavljena v »Izvestijah« , uvrščena v knjigo: »Po sovjetski Rusiji«. Prevrtana nebesa Kakor znano, ni deležna naša zemlja vseh sončnih žarkov. Gorenje plinske plasti ozračja zadržijo v višini 22 km med drugim tudi ultra-violetne žarke, ki bi sicer uničili vse življenje na zemlji. A zračni oklep, ki obvaruje človeštvo, je na poti znanstvenikom, ki niso v stanju s spektroskopom opazovati neprikrite ultra-violetne žarke. Pošiljajo sicer v stratosfero male zrakoplove z aparati, ki avtomatično beležijo različne pojave. Vendar so slični podatki samo slučajni in nezadostni. Vsled tega je predložil moskovski astronom Kropin prevrtati nebesa in odpreti ultra-violetnim žarkom prosto pot na zemljo. Ta načrt spominja na prvi pogled na Jules Vernove romane, a je popolnoma resen in znanstveno utemeljen. Kropin misli odpreti »okno v vesoljstvo« s pomočjo zrakoplovov, ki bi se v določeni višini razpočili in izločili vodik oz. amonijak. Ta plina hitro popijeta stratosferni ozon in ustvarita ono odprtino brez kisika, ki je potrebna za neovirano pronicanje ultra-violetnih žarkov. Okno -bo merilo vsaj 450 št. km, ker potem bodo lahko opazovale učinek znanstvene odprave v različnih zemljepisnih točkah. Seveda sme biti izpostavljena smrtno-nosnim žarkom samo neobljudena dežela. Profesor Kropin misli, da bi bila najbolj primerna Kara-korumska puščava v Vzh. Aziji, kjer posebno neusmiljeno peče sonce. Seveda mora j^ozneje ozon zopet zastreti -okno*. A opazovalci ga bodo lahko vedno zopet odpirali na isti način. Izdatke bi morale prispevati vse pri raziskovanju udeležene države. Nedvomno bodo prišle do velepomembnih znanstvenih izsledkov na področju astrofizike, kemije, fotografije in morebiti tudi medicine. Foto amaterji pozor! Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spo minske knjige. Bogata zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 2 Kdo je vesel neuspeha »Queen Mary« Konstruktor »Normandie« je napravil načrte za nov oceanski kolos, ki bo imel 100.000 fon Angleški orjaški parnik Queen Mary, kateri je že tretjič preplul ocean, še ni uspel, da premaga Normandie v brzini in da si osvoji modri trak. Ta neuspeh je izzval nezadovoljstvo na Angleškem, na drugi strani pa ogromno zadovoljstvo na Francoskem, ker je na ta način dokazano, da so francoske ladjedelnice, ki so zgradile Normandie, boljše. Še jX)sebno pa je zadovoljen konstruktor trupa Normandie ruski inženjer Jurkevič, ki je dokazal, da njegova konstrukcija trupa parnika znatno povečava brzino brez jx>večanja moči strojev. Trup ladje Queen Mary je konstruiran po starih principih in motorji so mnogo močnejši kot pri Normandie, kljub temu pa Queen Mary ni jx>toio 75 sto-pinjski strmini in si s posebnimi jeklenimi rezili utira pot skozi džunglo in goščavo. Teža takega goseničarja znaša okoli 15 ton, hitrost pa 4 do 7 milj na uro. In v takih okoliščinah nosi s seboj tovor 40 do 50 ton, kar zadostuje, če vozi življenjske potrebščine, 20.000 ljudem za ‘20 dni. Njihovi Diesel-motorji delajo po 20 ur dnevno in en sam goseničar opravi delo, ki nadomešča 600 velblodov ali 800 mul in nekaj tisočev ljudi. Vseh 50 oklop-njakov bodo takoj ujx>rabili pri nadaljnjem prodiranju v še nezavojevane predele neguševega cesarstva. Radio - zdravljenje , Francoske oddajne postaje so priredile v dobi kislih kumare nastope čudežnega zdravnika Bier-mana, ki je dolgo živel v Indiji in zagotavlja, da lahko ozdravi s pomočjo radio prenosa glavobol, zobobol in želodčno vnetje. Več poslušalcev je protestiralo zoper »slepomišenje«, a posamezniki so zatrjevali, da so le bili ozdravljeni! 24 Zeleni pekel Urrio ni zastonj diplomat. Ima zelo prepričujoč govorniški dar in se dobro razume na to, kako je treba nasprotniku dokazati, da nima prav. »Nedvomno,« je dejal prijazno, »je prevoz zelo nevaren. Jaz ne mislim nikogar, da bi me'spremljal. Da, vožnja je tako nevarna, da mora splav ostati tukaj. Vsak bojazljivec dobi od mene dovoljenje, da lahko prenočuje na njem. Mrež proti komarjem seveda za te ne bo,« je pristavil. Ta nagovor je veljal strojniku, čeprav mu je Urrio med govorjenjem namenoma obračal hrbet. Ostalim naj bi zastajal dih pri misli, da bo zdaj pa zdaj skočil na krov tiger, katerega so se bali bolj kot vraga. Strojnik, v čigar žilah se je tudi pretakalo nekaj indijanske krvi, je boječe mrmral, da bo še enkrat paskusil. Njegova žena, katero je krepilo zaupanje v svetnike, je sklenila, da bo šla z njim. Brž, ko smo torej stroj očistili vode, smo se odpeljali še enkrat na odprto jezero. Tedaj nisva Urrio in jaz prezrla nobenega varnostnega predpisa. Postavila sva se na obe strani stroja in zamašila vse luknje z mrežami proti komarjem. Pomožno jadro sva vzela s splava in ga razpela kot streho. Po peturni vožnji smo sredi noči srečno dospeli v Gaibo. 10. poglavje. Bolivija predstavlja nesrečno zmedo ledu in vročine. Ta zmeda je nastala po nekaki mirovni pogodbi, katero je rodil divji upor. Že od časov španske oblasti so vzhodne gozdnate ravnine spadale k pokrajini Avdiencia de Charcas z glavnim mestom Sucre. Visoke planote And, po katerih divjajo snežni viharjit pa so dajale davek Limi. Imenovali so jih visoki Peru. V resnici pa sta to dve deželi z dvema čisto različnima obrazoma, z različnimi prebivalci in z različnimi industrijskimi podjetji. Ce hoče človek jasno spoznati razliko med njima, mu je treba samo poslušati, kako narodni poslanec Isbenia razpravlja o poljubni zadevi z narodnim poslancem iz Potosia. V nobenem vprašanju ne bosta soglašala. ' Indijanci rodu Chiquitano, ki prebivajo na vzhodu, so leni, ožgani, domišljavi. Zadovoljni so, da gledajo, kako tečejo letni časi mimo njih in da jih zemlja hrani s tem, kar rodi sama. Gozdi so njihova domovina. Njihove palmove koče so preproste in umazane. Dušo so jim celo stoletje dolgo dajali jezuiti, Toda, odkar so jezuite izgnali, se je tudi duša teh Indijancev pogreznila v temo. Indijanci Quechua, ki so bili nekdaj pod oblastjo Inkov, kakor tudi Indijanci rodu Ay-| mara, s katerimi so se Inki borili, so pa moški ! in hrabri. V trdovratnosti, s katero se borijo | z zemljo za svoj obstanek, so precej podobni ! evropskim Gorjancem. Nikdar se niso spustili 1 nižje, kakor 4000 m nad morjem. Komaj kdaj v življenju so videli kako drevo. Kadar rabijo ogenj, uporabljajo za to govno od lam. Ko je vojak in filozof maršal Sucre stopil v Bolivijo, je hotel pod isto zastavo združiti plavž in žitnico. To je bila res občudovanja vredna misel. Lepo bi bilo, da bi človek ustvaril državo, ki vzdržuje sama sebe. Ta bi vsem udarcem usode in ljubosumnosti ostale Južne Amerike lahko kljubovala. Toda kakor marsikateri genijalni človek, je tudi ta maršal preveč močno računal in se zanašal na to, da bodo njegovi nasledniki modri in pametni. Ker je bil sam glasovit raziskovalec, ki je vedel, kako silne možnosti za razvoj leže v Chacu, se mu je zdelo samo po sebi umevno, da bodo to spoznali tudi drugi. Toda v tem se je motil. Lahko izrečem samo domnevo, da je le nekaj malega boječih duš prišlo po pobočju And navzdol in se spustilo čez Madre de Dios v Beni in prodrlo v porečje Amazone. Tam so spoznali besnenje komarjev, tresla jih je mrzlica, tako, da so se vrnili z grozotnimi poročili. Preden je naša ekspedicija prekoračila 18. ši-rinsko stopinjo, so bili vsi politični voditelji v glavnem mestu Bolivije docela v nejasnosti o tem, kakšne gospodarske možnosti skriva ozemlje Siquitov. To so sami priznavali. To je bil najvažnejši razlog, zakaj smo Urio, Bee Mason in jaz neke viharne septembrske noči pristali v Gaibi. Ko sme se prvič dobili v Londonu, mi je Urio pripovedoval o ekspediciji Rufla de Cha-veza, ki je šel po reki navzgor. Pogled na golo obmejno govorje mi je zdaj kazal, kaj pomeni tak pohod. Te dni se je vsa strahovita strogost Zelenega pekla spuščala prav do obrežja reke. Chavez je lastnoročno postavil odlične dame iz svojega spremstva iz čolna naravnost v džunglo. Ubodi komarjev so spačili njihove fine španske poteze. Komaj so bile dobro uro na obali, pa so njihove nežne mišice že strahovito otekle. Kajti komar gornjega Paragvaja je na delu podnevu in ponoči, čeprav ne prenaša nobene malarije. Kaj je neki vabilo te nežne ženske iz hladnih dvorov v Asuncionu? Ali pogumna želja, da bi umrle skupaj z možmi, ki jih je izbrala njihova ljubezen, dolgočasje, veselje do potovanja ali zgolj ženska trma? ■ Naj jim je dalo pobudo karkoli, za trdno so na skrivaj drhtele, ko so sedele okrog prvega tabornega ognja in gledale, kako so onstran jezera hkratu s sončnim sojem ugašale tudi braziljske gore. In vso dolgo pot milje in milje v notranjost, v žeji in vročini se jim je moral ta zadnji pogled na vedno blesteče površje zdeti kakor zasmeh, ko so do smrti trudne tavale naprej. Bog daj njihovim dušam pokoj! Bile so hrabre ž^ne. V Gaibi so nas sprejeli izredno prijazno. Neka angleška družba je dobila od bolivijske vlade pravico za gospodarsko izkoriščanje pokrajine Siquitos. Ravnateljstvo družbe nam je dovolilo, da lahko ostanemo tam in uredimo zadnje priprave za pohod v notranjost dežele. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/TTL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. ' Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Kosicek.