^7>AND NO. 228 FRišk/t Domovi ima 7o°J< N.y AMCRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGG ONIY HOME Serving Chicago, Milwaukee^ Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV6NIAN MORNING NGWSPAPGR CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 29, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXI1 Krajk ns univerzi 1 v Zagrebu političen New York Times poroča i/ Beograda, da je pretekli torek začelo v Zagrebu štrajkati kakih 30,000 viso- košoleev in da se je štrajk naslednji dan raztegnil še na druga visokošolska središča na Hrvaškem. CLEVELAND, O. — Pretekli torek je prišlo na univerzi v. Zagrebu do splošnega štrajka študentov iz izrazito političnih razlogov. Študentje zahtevajo za Hrvaško republiko večjo gospodarsko neodvisnost, med drugim tudi naj tej ostanejo v Hrvaški zaslužene devize. Dokler ne bo to vprašanje urejeno, naj hrvaške ustanove umaknejo ves svoj denar iz zveznega sklada. Štrajk se je začel v Zagrebu, pa se naslednji dan raztegnil na druga visokošolska središča, kar naj bi dokazovalo edinost hrvaških študentov. Centradni komitet Zveze komunistov Hrvaške je pozval študente, naj štrajk prekličejo, ti pa so namesto tega pozvali hrvaško delavstvo, naj podpre njihov boj za hrvaško narodno korist. Prav tako so pozvali študente beograjske univerze, naj jih podpro. Študentje, kakih 30,000, sb sklenili s štraj&om nadaljevati do 3. decembra, ko bodo ponovno razpravljali o položaju in o tem, ali naj štrajk končajo ah ne. Arabci se sporazumeli o vodenju vojne proti Izraelu KAIRO, Egipt. — Gen. Saad el Shazli, načelnik glavnega stana egiptskih oboroženih sil, je dejal ob koncu sestanka predstavnikov 13 arabskih držav, da so se te sporazumele o vodenju vojne proti Izraelu na vojaškem in na finančnem polju. Vsaka a-rabska država bo doprinesla, “kar zmore”. Na konferenci so bile zastopane sledeče arabske države Alžirija, Sirija, Libija, Kuvajt Libanon, Maroko, Južni Jemen Jordanija, Bahrein, Savdija, E-gipt, Irak in Sudan. ' Washington, d.c. — v zadnjih dneh je bilo objavljeno, da se bo predsednik Nixon pred svojo potjo v Peiping in Moskvo sestal prihodnji mesec in prve dni januarja 1972 z vodniki Francije, Velike Britanije, Japonske, Zahodne Nemčije in Kanade. Na Azorih se bo 13. in 14. decembra razgovarjal s predsednikom Francije G. Pompidoujem, na Bermudih 20. in 21. decembra s predsednikom britanske vlade E. Heathom, v Beli hiši v Floridi 28. in 29. decembra z zahodnonemškim kanclerjem W. Brandtom, v S. Clemente v Kaliforniji 6. in 7. januarja s predsednikom japonske vlade Satom. Datum za razgovor s predsednikom kanadske vlade P. E, Trudeau-jem ni bil objavljen. RAJH Novi grobovi ZDRAVKO NOVAK na E. 62 St. v sredo ob 8.15, v cerkev sv. Filipa Nerija ob 9., nato na Kalvarijo. Družina priporoča namesto vencev darove za Holy Family Home. Alexander A. Papesh Umrl je Alexander A. Papesh, soprog Rebe, oče Cynthie, Lexa, Becky in Shelley, sin Mary in pok. Jerryja Papez, brat Jerryja, Tonyja, Johna, Franka, Louisa, Charlesa, Franes Romano in Josephine Škerl. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue jutri, v torek, ob 11. dopoldne na Kalvarijo. Mary Modic V Shadyrest Nursing Home v Crestonu, Ohio, je umrla 81 let stara Mary Modic s 1560 Seven Lane, Wickliffe, Ohio, preje z E. 61 St., vdova po 1. 1924 umrlem možu Josephu, mati Marthe Mihevic in Josepha Modic, 4-krat stara mati, 2-krat prastara mati, sestra Antoinette Cord (Penna). Pokojna je bila rojena v Sežani v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA pred 60 leti. Bila je članica ADZ št. 4, SNPJ št. 137 in SŽZ št. 25. Pogreb je iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes, v ponedeljek, ob 8.15, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na All Souls pokopališče. John Klancher V soboto je umri v St. Bernar-dine’s bolnišnici v Kaliforniji 81 Afrikaori zavračajo j INDIJA ODLOČENA DOSEČ raMtsHspmmim imoDVISNOST BENGALIJE Organizacija afriške edinosti ------- sporazum označila za podpira z vsemi sredstvi Bengalsko gibanje za neod- i sramotno prodajo. LONDON, Vel. Brit. — Pre-i teklo sredo je zunanji minister; Alec Douglas-Home podpisal sporazum z vlado Rodezije v Salisbury] u o dopolnitvah rodezijske ustave, ki jih zahteva London kot pogoj za priznanje rodezijske neodvisnosti. Rodezija se je sama proglasila za neod-} Po dolgi, težki bolezni je umrl včeraj na svojem domu Zdravko Novak, 1084 E. 177 St. Pokojnik je bil rojen 12. januarja 1909 v Ljubljani Avgustu in Jožefini Novak, roj. Hribar. Pokojnikova mati še živi v Sloveniji. Zdravko Novak je po težkih letih begunstva prišel s svojo družino leta J 949 v ZDA in se naselil v okolici Clevelanda, kasneje pa se preselil v Cleveland. Enajst let je bil zaposlen pri Ohio Gear Company. Zapustil je ženo Milko, rojeno Trpin, hčerko Magdo, por. Pfeifer, sina Zdravka ml., hčerko Mojco, por., Polak, sina Jožeta, 7 vnukov in vnukinj, brata Vladota (v Sloveniji), Marijana (v Kanadi) ter sestro Jožico, por. Robida, (v Sloveniji). Brat Jaroslav je padel leta 1943 v boju pri Sv. Gregorju v Sloveniji. Pokojnik je bil član Društva Naj sv. Imena fare Marije Vne-oovzete, Društva SPB Tabor in Društva Srca Jezusovega št. 172 KSKJ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na pokopališče Vernih duš. Ure kropljenja so danes od 7. do 9. zvečer in jutri od 2. do 4. popoldne ter od 7. do 9. zvečer. Družina pokojnika želi namesto vencev h krsti umrlega darove v dobrodelne namene. Mary D. Shenk Včeraj zjutraj je umrla v Holy Family Home 51 let stara Mary D. Shenk z 939 Ida Avenue, roj. Lubich, žena Louisa (Al), mati Louisa Jr., Ronalda in Jamesa, stara mati Stephena, sestra Nicka in Petra. Pogreb bo iz|eno četrtino vseh morskih rib J Celotna zbornica bo razpra- visno Bengalsko državo “Bangla Besh”. Boj proti pakistanskim vojaškim silam vodijo za enkrat bengalski gverilci, ki jilh je izvežbala in opremila Indija. Ta jih tudi oskrbuje z vsem potrebnim, če pridejo v zadrego, jim gredo indijske čete pomagat tudi preko meje v sam Vzhodni Pakistan. Pakistan je pred odločitvijo: poskusiti doseči kak sporazum z Bengalci, kar ni posebno verjetno, ali pa se enostavno iz Vzhodnega Pakistana umakniti. WASHINGTON, D.C. — In- re prevladati, četudi ibi pu uspe-visno 11. novembra 1965. Lon-l^ijski uradniki in častniki prav lo doseči kak začetni uspeh. Na don tega ni nikdar priznal, ZN njč ne taje, da je cilj Indije do-1 uspeh proti Indiji more računa: pa so oklicali proti njej gospo-1 darski bojkot. Rodezija je vse to preživela in London je spoznal, da je treba iskati novo pot. Tako je odšel po predhodnih razgovorih Douglas-Home v Rodezijo in v osebnih razgovorih s predsednikom vlade lanom Smithom z a k 1 j učil sporazum, ki je “stvaren”, kot priznavajo sami njegovi nasprotniki, v tem pogledu, da kaj več mirnim potom ni bilo mogoče doseči. Črna večina prebivalstva, oko- seči polno neodvisnost za. ti le, če bi proti tej nastopila Vzhodni Pakistan, oziroma Ben-!tudi Kitajska. Ta za kaj takega galijo, kot to oni imenujejo. Pri-j trenutno ne kaže volje. V New tisk indijske vojske na meje Vzhodnega Pakistana in njeni vdori preko nje naj pakistanske čete pritegnejo bližje meji, da bodo imeli domači gverilci Muk-ti Babini manj sitnosti pri uničevanju pakistanske oblasti in uprave v notranjosti dežele. Ta pritisk naj postopno zdrobi odpor pakistanskih rednih oboroženih sil in uniči državno u-pravo. Postopno bodo gverilci li 5 milijonov, bo postopno v °'i VZp0stavljaIi oblast Bangla De-kviru ustave in sporazuma dobi-|she _ neodvisne Bengalije. Ko vala večji delež v vodstvu Rode-|bo del Bengalije na ta način po-zije, toda na dejansko vlado ne s|.a| svobodno ozemlje, se bo tja more računati pred koncem tega preselila provizorična bengalska tisočletja ali še kasneje. Doug- vlada; ki se sedaj drži še v Kal-las-Home je v parlamentu po-'kuti Indjja j0 .bo nato uradno udaril, da je vrednost sporazu- prjznaja jn s ^em seveda wdi ne-let stari John Klancher, ki je ma v tem, da je preok^enil smer cdvjcro državo Bengalije Ver- " v Rodeziji od polne ločitve ras, jetno bo takoj sklenila z njo tu-ikot jo pozna Južna Afrika, v po- dj prijateljsko in obrambno bi jo varovalo živel zdaj v Slovenskem domu za ostarele v Fontani, Kalif preje pa na Babbitt Rd. v Eu-jst0pno povečavanje vpliva in zvez0) kar na clidu, O. Žena Anna, roj. Zager, moči črncev. |pred poskusi Pakistana vzposta- mu je umrla lam, zapusnl je Organizacija afriške edinosti viti znova nad njo svojo oblast. Indija je prepričana, da bo mogoče ta načrt izvesti v nekaj tednih ali vsaj v par mesecih. Pakistanskim silam ne bo ostalo nič drugega kot umik ob obali in vrnitev v Zahodni Pakistan. To bi bil seveda popoln poraz. V Indiji računajo zato z možnostjo, da bo Yahya Khan, pred-no bi sprejel tak poraz, utegnil vojno razširiti in pritisniti na Indijo iz Zahodnega Pakistana. Yahya je vojak in ve, da je Indija vojaško močnejša in da na dolgo roko Pakistan ne mo- sina Roberta in brata Louisa sporazum zavrača kot nespre-(Wisc.). Hči Anna mu je umrla jemljiv, ker pušča črno večino pred 38 leti. Pokojnik je bil 5 milijonov v oblasti bele manj-rojen v Gorenji vasi pri Sma- j gine> kj ne šteje niti 250,000 rjeti v Sloveniji, od koder je ljudi, prišel v ZDA 1. 1909 in živel v 1 Clevelandu do 1. 1957, ko se je preselil v Kalifornijo. Bil je član ADZ št. 27 in Kluba slov. upokojencev v Fontani. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek ob Senatni odbor odobril Nixonova imenovanca v Zvezno vrhovno sodišče WASHINGTON, D.C. — Pravosodni odbor Senata je pretekli 10.30. Truplo pokojnika bo polo-j teden odobril imenovanje L. F. ženo na mrtvaški oder v sredo j Powella in W. H. Rehnquista za ob 7. zvečer. člana Zveznega vrhovnega so- -----o----- dišča in ju predložil v odobritev Eno Četrtino vseh rib I celi zbornici. Powell je bil odo-BOSTON, Mass. — Kanadski bren soglasno, Rehnquist pa z in ameriški ribiči nalove nad 12:4. Delhiju so prepričani, da se je Peiping že sprijaznil z mislijo, da bo Vzhodni Pakistan postal popolnoma neodvisen in da bc postopno prešel pod popolni indijski vpliv. Washington, Moskva in Peiping svetujejo zadržanost tako v New Delhiju kot v Karačiju. Karači je voljan iskati mirno rešitev, Indija je odločena enkrat za vselej “odstraniti pakistansko nevarnost”. Washington naj bi bil pozval Yahyo Khana, naj izpusti vodnika Bengalcev Muji-bura Rahmana in se skuša z njim na kak način pobotati. Yahya noče o tem nič slišati in smatra Mujibura za “izdajalca“. S tem si dejansko zapira edino mežno častno rešitev iz skrajne neugodnega položaja. Očitno je namreč, da Zahodni Pakistan ne bo dolgo sposoben vzdržati proti Bengalskemu osvobodilnemu gibanju, ki ga Indija odkrito podpira in mu je odločena pomagati do zmage. Zadnje vesti prihodnji mesec. Sodijo, da bo tudi ona oba: potrdila, četudi je proti W. Rehquistu precej od- Grdinovega pogrebnega zavoda na svetu. vljala in glasovala o potrditvi ‘ pora. Sezona za sfevilke in odstotke je pred vrati _ Oblačno, snežitev, hladno. *3 9j višja temperatura okoli 38. CLEVELAND, O,— že dobrih 20 let se ponavlja ista slika. Zmeraj bolj nas jeseni časopisje zalaga s številkami in odstotki in seveda tudi s primernimi pregledi številčnega gradiva. To velja posebno za gospodarsko področje. Sezono so po drugi svetovni vojni ustvarjali v glavnem Sovjeti s svojimi gospodarskimi plani, letnimi in petletnimi. Svobodni svet je mislil, da mora komuniste posnemati, in začel objavljati svoje podatke v morju številk. V začetku se je javnost za vse to kolikor toliko zanimala, toda zanimanje ni bilo dolgotrajno. Najprvo se je pokazalo, da so številke in odstotki samo prerokovanja in izražanja pobožnih želj, ki jih ima vsako narodno gospodarstvo, komunistično in svobodno, ob novem letu. Solidne podlage niso nikoli imele. Zato je zanimanje zanje začelo kmalu u-sihati. Svobodna gospodarstva so se kmalu otresla vere v praktično vrednost petletk in se na to polje sploh niso nikoli zagnala s posebno vnemo. Vsako med njimi skuša ustvariti svoj nadomestek, da zadovolji radovednosti svojih bralcev in naročnikov. V komunističnem svetu je uradna politična filozofija namenila bodočnosti gospodarskih planov vsaj trajen značaj, čeprav ni mogla zbrisati s sistema petletk nobene, recimo, prirojene pege. V tem pogledu so bili in so še najbolj vztrajni Sovjeti. Se trdno držijo svojih petletnih in letnih planov, čeprav se jim redno dogaja, da kasnijo z objavami planov, posebno petletnih. Ce jih objavijo, pa nagrmadijo v njih nepregledno vrsto tabel, ki se zanje resno zanimajo le strokovnjaki in pa časnikarji, kadar iščejo v njih gradivo za svojo propagando. Gospodarske plane redno objaljajo tudi vsi sovjetski sateliti, vendar ne v enakem obsegu. Čim bolj so neodvisni od Kremlja, tem bolj vpletajo v petletke praktične ozire na lastne gospodarske razmere, ki jim dodajajo tudi le tiste cilje, ki bi po njihovem pričakovanju najbolj koristili razvoju njihovega gospodarstva. To lahko opazujemo ravno te tedne pred novim letom. Najprvo so prišli Sovjeti na dan s svojim letnim in petletnim gospodarskim planom, ki se drži tradicionalne vsebine in razporejanja gradiva. Tradicija ima pri tem tako moč. da se nanjo ozira celo “debata” v parlamentih, ako jo smemo tako imenovati. Letos so na primer člani Naj višjega sovjeta (parlamenta) obravnavali še petletko. Zanimanje zanjo ni presegalo mej običajnega dolgočasja. Edini, ki je morda poslušal to debato, je bil ameriški federalni tajnik Stans, ki je bil ravno tiste dni v Moskvi in imel priliko, da si v praksi ogleda poslovanje komunistične ljudske demokracije. Kar znajo v Moskvi, znajo seveda tudi v Varšavi. Tudi tam so obravnavali gospodarski plan, ki je bil po svoji obliki kar dobra kopija sovjetskega. Kar je bilo v njem nabranega gradiva, je vse lahko služilo za propagando. Vendar se poljska javnost že dolgo zanima le toliko za “obredno obravnavanje petletke”, kolikor jo v to sili Giere-kov režim. Na podoben način obravnavajo svoje gospodarske plane tudi vsi drugi moskovski sateliti. Titovci gredo tudi tu po svoji poti. So že davno zavrgli sovjetski razpored gospodarskih planov in si izmislili svojega, ki je neka m e š a n ica komunističnih in kapitalističnih pogledov na razvoj gospodarskega valovanja. Kdor se ne zanima za komunistične številke in odstotke za gospodarstvo, jih lahko mirno prespi. Jih bo lahko ponovno dobil na vpogled — prihodnje leto. AMAN, Jord. — Danes so pripeljali sem včeraj v Kairu umorjenega predsednika jor-danijske vlade Wasfi Tell-a. Umorili so ga pristaši palestinskega gverilskega gibanja, ki so prišli v Kairo s sirijskimi potnimi listi. Morilce so prijeli in predsednik Egipta Sadat je izjavil, da bodo sojeni in za umor kaznovani. Tele je prišel v Kairo na zasedanje obrambnega odbora Arabske lige. Palestinski gverilci so ga dolžili odgovornosti za odločen nastop proti njim v Jordaniji lani v septembru. KARACHI, Pak. — Radio je objavil, da so indijske čete začele včeraj nov obsežen napad na Vzhodni Pakistan. Poleg pehote, oklepnih enot in topništva naj bi pohod podpiralo tudi indijsko letalstvo. Glavni sunek naj bi bil naperjen proti mesti Jessore. Indija priznava v teku enega tedna vsaj tri večje sunke v Vzhodni Pakistan, ki pa so bili vsi “obrambnega značaja”. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je pozval Indijo in Pakistan danes v posebnih notah k ohranitvi miru, pa se obrnil tudi na Sovjetsko zvezo, da pomaga pri ohranjanju miru med Indijo in Pakistanom. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Predsednica indijske vlade Indira Gandhi je po sem do-šlih vesteh izjavila, da predložitev spora Indije in Pakistana Varnostnemu svetu ZN ne more tega rešiti, rešitev je možna le v neposrednih razgovorih med Zahodnim Pakistanom in vodniki Vzhodnega Pakistana. Iz Clevelanda in okolice Jutri je zadnji dan plačila naročnine po stari ceni Krasen koncert— Koncert ženskega pevskega zbora The Dawn Choral Group preteklo nedeljo v Slovenskem društvenem domu v Euclidu je bil tudi tokrat skrbno pripravljen in lepo podan pred polno dvorano hvaležnega in zadovolj nega občinstva. Zboru in njegovemu pevovodji inž. Frančku Gorenšku h krasnemu uspehu iskreno čestitamo! Družinska sreča— G. Philipu Pagonu in njegovi ženi Barbari, roj. Kinsley, 1313 E. 188 St., se je preteklo sredo rodila v Euclid General bolnici ljubka hčerkica Denise Christine, ki bo delala družbo bratcu Philipu Richardu. Mladim staršem k veselemu dogodku iskrene čestitke. Philip Pagon je slovenskega rodu in je zadnje tri mesece uslužben pri Ameriški Domovini kot tiskar. Seja— Klub slovenskih upokojencev v Euclidu ima svojo sejo v četrtek, 2. decembra, točno ob enih popoldne v zgornji dvorani Slovenskega društvenega doma na Recher Avenue. Po seji okusna brezplačna večerja in zabava. Servirali bodo pečene piske. Seja— Klub Ljubljana ima svojo sejo jutri, v torek, ob osmih zve čer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Vstopnice že v prodaji— Vstopnice za opereto (spevoigro) “Miklavž prihaja” v nedeljo, 12. decembra, ob pol štirih popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue, so že v prodaji: v župnišču sv. Vida, v trgovini Melaher, 6205 St. Clair Ave., v trgovini Tivoli, 6419 St. Clair Avenue, v trgovini T. Petkovšek, 591 E. 185 3t., v potniški pisarni M. Antlo-ga, 6516 St. Clair Ave-, in v Wii-lo Hardware, 36212 Euclid Avenue v Willoughby. Zadnje slovo— Društvo SPB Tabor se bo jutri ob pol devetih zvečer poslovilo od svojega soborca Zdravka Novaka v Grdinovem pogrebnem zavodu na Lake Shore Blvd. K molitvi— Člani Društva Naj sv. Imena fare Marije Vnebovzete so vabljeni jutri ob 7.30 zvečer v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Zdravka Novaka. Članstvo društva Lilija je vabljeno nocoj ob 8. v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Zdravka Novaka. Društvo SPB Cleveland vabi vse člane in njihove družine nocoj ob 8.15 v Grdinov pogreb ni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Zdravka Novaka. Pesem v slovo— Zbor “Slovenski fantje” bo nocoj ob 8. zapel v zadnje slovo rajnemu Zdravku Novaku v Grdinovem pogrebnem zavodu na Lake Shore Blvd. Najboljši film leta RIM, It. — Predstavniki katoliških fimskih uradov iz nad 50 držav vsega sveta so izbrali film “En dan v življenju Ivana Denisoviča”, filman na temelju znane povesti A. Solženicina, za najboljši film leta 1971 in mu podelili zadevno nagrado. /Iheeiška Domovina ,/»■ (%/!■ ■ *M <- \ V— 110 Al I - ■.flMBMBfat Ciair Ave. — HEnderson 1-0628 Cleveland, Ohio 44108 riža daje deželi kolikor toliko zadovoljivo gospodarsko bilanco. Naša zunanja trgovina mora paziti, da še tu ne udari po tajskih interesih. Tajsko bo treba braniti na vsak način, ako pade ona, bo hitro padla tudi Burma, od tam pa do Pakistana ni več tako daleč. National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ha Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece ha Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior ? months Uanada and Foreign Countries: $18.30 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Pri Sv. Janezu bodo zbirali oble-1 Slovenskem in naših ljudeh v ko v dvorani. Dvorana bo vedno teh starih krajih ter naših Iju-odprta za časa maš in šole. Ta- deh v teh novih ameriških kra-krat naj ljudje prinesejo odviš- jih. no obleko. Seveda naj bo še po- in v nedeljskem programu 21. rabna in ne strgana. Stvari ka- novembra je bilo zlasti podčrta- OHCET. — Zakonsko zvesto- Znan je po dobrih slikah, četudi bo sta si obljubila pred oltarjem sv. Janeza Evangelista gospodična Rozina Urschitz in gospod Ernest Majhenich, organist cerkve sv. Janeza. Bila je to zadeva, ki se je tiho pripravljala že je amater. Me že zanima, kakšne bodo slike. Kar sem jih dosedaj videl od drugih prireditev, so bile prvovrstne. Med tem, ko se je vse to vršilo nekako poluradno brez veli- SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO No. 228 Monday, Nov. 29, 1§71 Tajska v vrtincu revolucije poroko v tajnosti. Vendar objava v dnevnem časopisju, da sta šla po dovoljenje za poroko, je Na zunaj se zadnja revolucija na Tajskem le malo razlikuje od prejšnjih. Potekala je hitro in mirno, nihče se nad njo ni javno razburjal, bilo je nekaj razočaranja, toda vsakdanje življenje je hitro znova prevladalo. Nekaj več straž okoli uradnih poslopij, nekaj hitrejšega premikanja policijskih oddelkov, le to je opozarjalo, da se nekaj dogaja. Dogajalo se je veliko. V teku je bila nenavadna revolucija: vlada je delala revolucijo proti sami sebi. Nosilec revolucionarnega gibanja je bil sam maršal Thanom Kit-tikachorn. ki je ustvaril okoli sebe vodstvo revolucije proti vladi, ki ji je sam načeloval. V vodstvo je privzel 9 voditeljev revolucije, pretežno le generalov, in razdelil mednje začasne upravne funkcije. Thanom je namreč kot pravi revolucionar razpustil parlament, ukinil ustavo, razpršil vlado, razgnal vladno Tajsko ljudsko stranko in na njeno mesto postavil drugo, ki bo pa šele formirana. Obenem je javnost pomiril z izjavo, da deželi ne preti nobena nevarnost, da pa mora javna uprava zatreti vse, kar bi utegnilo rušiti mir doma in na tujem. Thanom je dalje rekel, da bodo imena nove vlade kmalu sporočena javnosti. Novi tajski režim je torej prava vojaška junta kot jih poznamo v Latinski A-meriki, ki se pa razlikuje od ameriškega vzorca le po tem, da je srečamo celo vrsto imen v novem režimu, ki jih poznamo že od predhodnega. To je tisto, kar dela revolucijo zanimivo. Thanom je izjavil, da je bil prevrat potreben, ker so ga zahtevale spremenjene razmere doma in okoli Tajske. Trditev o spremenjenih razmerah drži, aii pa je bilo treba, da se radi tega menja tudi režim? V tajski domači upravi je začel vladati kaos. Red in mir sta temeljila le na tradiciji, manj pa na poklicni sposobnosti uradnikov v državni upravi. Razpasla se je korupcija, zanemarjano je postajalo gospodarstvo, socialna politika je postala kos papirja. Dodati je treba štrajke med delavstvom, demonstracije m^d dijaki, teror itd. Oblast centralne vlade je velikokrat segala komaj na bližnjo okolico glavnega mesta. Po deželi so gospodarila posamezna plemena po svoji volji. Centralni vladi so bila pokorna le takrat, kadar ni kazalo drugače. Poleg tega je režim imel še dve nevarni bolečini: kitajski komunisti so v severnih krajih dežele ustvarili močno OF, ki se seveda ravna po navodilih iz Peipinga in ne iz Bangkoka. V deželi sami je okoli 3 milijone Kitajcev, ki prevladujejo v trgovini, prometu in obrti'. Znajo se tako prikriti da niti vlada ne ve, ali so za tovariša Mao ali za koga dnigega. Parlament je sicer funkcioniral, toda zakonodajno delo je počivalo, poslanci se zanj niso brigali. Vlada je videla v parlamentu ne nosilca zakonodajnega dela, ampak saboterja vladne politike. V tako skoraj obupno stanje je treščila nova ameriška politika na Tihem oceanu. Najprvo je predsednik Nixon proglasil novo gospodarsko in socialno politiko. Amerika bo še naprej podpirala azijske narode, toda ti se bodo morali zmeraj bolj opirati na lastne noge, ameriško pomoč bodo morali smatrati kot nekaj dodatnega. Tajski režimi so se navadili na izdatne podpore iz Washingtona, zato jih je nova Nixonova politika presenetila. Povrhu se je Nixon odločil, da stopi v stike v tovarišem Maom, česar pa v Aziji niso ravno mnogi pričakovali. Končno je prišel tudi čas, da Amerika misli na konec vojskovanja v Indokitajski. Države kot Vietnam se bodo morale sami braniti proti komunizmu. Pred Tajsko leži torej svetla bodočnost. Računati mora, da se bo Amerika zmeraj bolj odmikala od azijske celine in da se bo držala le obrežja in morja. Na drugi strani ima žalostne skušnje s Kitajsko. Tajski režim je že večkrat poskusil, da bi stopil s Peipingom v normalne diplomatske stike, pa se Maov režim o tem niti razgovarjati noče. Sedaj bo Peiping postal še bolj samozavesten, kitajska manjšina na Tajskem bo še bolj zaverovana v Peiping, kot je bila. OF bo še bolj goreče delala za komunizem, njo bodo pa podpirali vsi kitajski levičarji. Vse to sili Tajsko, da išče novo smer svoji politiki. Trenutno seveda ne more nikamor brez ameriškega pristanka, toda časi se lahko menjajo. Zato morda misli na pot v nevtralnost, kot hodi po njej sosednja Burma. Ali bi to bila dobra izbira, je težko reči. Burma se namreč vsaj do sedaj ne more dosti pohvaliti s svojo nevtralno politiko. V neprijeten položaj je prišla tudi naša politika do Tajske. Tajska je bila in je gotovo najbolj zvesta zaveznica v Aziu. To ve ves svet, to vedo tudi azijske države. Ako bi Amcri’ a sedaj pustila Tajsko na cedilu, bi se na mah podrlo vs" zaupanje, ki ga imajo do nas naši prijatelji v Aziji. Naša nobtika ne more torej več tako zelo biti brezbrižna do Tajske, akoravno bo morda kmalu jasno, da nam Tajska ne more več tako zelo iti na roke kot do sedaj. Tajska ima vsej eno s»'ečo: izvoz kositra, kavčuka in nekaj časa. Oba, tako ženin kotlkega pompa, se je pa vršila do-nevesta, sta skušala držati svojo'ma majhna “zarota”. Slovensko društvo Triglav in pevski zbor sv. Janeza sta na tihem pripravljala presenečenje za novoporo-dala slutiti, da se nekaj priprav- čeni par. Na hitro roko so orga-Ija in to prav kmalu. In to se je nizirali člane in članice in pri-zgodilo v soboto, 20. novembra, pravili eno šolsko sobo pri Sv. ob enih popoldne. Izpolnilo se je'Janezu, da tam pozdravijo novo-tako, kakor sta želela. Drugega poročenca. Kar okrog 80 ljudi se ni bilo pri poroki kakor priče, I je prijavilo na hitro, da bodo otroci ženina iz prvega zakona in brat njegov p. Pelagij, ki je za to priložnost prišel iz Remonta. Za priči sta imela gospoda in gospo Pavla Spheerisa, ki je njegov delodajalec, gospod in gospa Rozina Franc in gospod in gospa Janez Rifelj. Poročil ju je župnik fare sv. Janeza p. Klavdij Okorn. Ker imam priložnost, bom podal nekoliko zgodovine obeh po-ročencev. Ernest je doma iz Sv. T rojice v Slov. goricah. Tam je prišli in se poveselili skupaj z novoporočencema. Ta dva seveda nista o tem nič vedela. Ura presenečenja je bila zares ura veselja. Ernest, ki je vedno rad v ozadju, kar ni mogel verjeti, da je vse to zanj. Gospod Rozina je v imenu društva Triglav dobro poudaril, da je Ernest vedno bil pripravljen pri vsaki stvari, kadar je društvo kaj potrebovalo in zato mu je kor starih čevljev, pasov, ženskih torbic, kravat, klobukov ni treba prinašati. Bodimo zares dobri! -------o------- Preteklo je 50 let CLEVELAND, O. — V nedeljo, 4. decembra 1921, sem se v družbi mojega svaka Vida Grma udeležil pevske vaje zbora Zvon v Forest Cityju, Pa. Ko sva stopila v dvorano, last zbora, se je tenorist, moj ožji rojak Franc Košir s svojim srebmo-čistim glasom povzpel v višino nad-črtanega “b” v pesmi Morje A-drijansko. Vzhičen sem mu prožil roko ter blagroval, da ga je Bog obdaril s tako krasnim pevskim talentom. Takoj nato me je neki vedno nasmejan mladi tenorist vprašal: “Ali me še kaj poznaš?” — Kako bi te ne poznal, sem odgovoril. Saj sva za časa naše šolske dobe tam v lepi Sloveniji in v župni cerkvi sv. Lovrenca ob zeleni Temenici služila oba kot mašna strežnika. Ta pevec je bil dobro poznani in navušeni cerkvpni in narodni pevec, blagopokojni Tone Kužnik. Na prihodnji pevski vaji so me prijazni Zvonarji sprejeli v svoje vrste. Prvikrat v svojem so bile besede gospoda župnika, ki je dejal, da je zaradi Ernesta .icdil v ljudsko šolo. Ker ga je^o delo in pripravljenost. Lepe veselilo orglanje, so ga starši poslali v orglarsko šolo v Celju. Od tu se je podal v Ljubljano, ostala deveta sv. maša ob nede-kjer je končal orgle pod vod-,ljah slovenska, ker on s svojim stvom znanega stolnega organi- zborom pomaga, da se slovenski sta in profesorja Premrla. Nato jezik obdrži, kar bi drugače bilo je še končal konservatorij in se zelo težko. Tako pevski zbor pod tako pripravil za prevzem vsa- njegovim vodstvom, kar včasih društvo hvaležno in mu hoče na ta način pokazati, da ceni njego- življenju sem dobil v svoje roke kega zbora in kora jkjerkoli. Sedaj je organist pri cerkvi sv. Janeza že od leta 1953 in opravlja svojo službo v splošno zadovoljstvo vseh faranov in zborov, s katerimi pride v tisk, ali jih doleti čast, da jih vežba za razne nastope. Po avtomobilski nesreči pred dvemi leti je zgubil svojo prvo ženo. Zaradi dela, ki ga zvesto vrši, je veliko trpelo njegovo zdravstveno stanje kakor tudi redno življenje/Ni mu preostalo drugega, kot da si poišče ženo, ki bi mu pomagal urejevati njegov dom in, ga rešiti še te skrbi, in dobil jo je v osebi gospodične Rozine Urschitz. Ta je doma pri Sedmerih studencih v Ziljski dolini. Ko je bil Ernest takoj po vojski organist pri cerkvi sv. Lenarta pri Sedmerih studencih, je bila Rozina članica njegovega pevskega zbora. Poznal jo je kot dobro dekle in dobro pevko. Ker se Rozina ni nikoli poročila, mu je prišla na misel pri njegovem iskanju pomočnice za življenje. Ko jo je vprašal, če bi to hotela storiti, je privolila. Zapustila je mirno življenje vasi, družinske okolje, znance, prijateljice, vse. kar jo je takorekoč vezalo na kraj njenega rojstva in to samo zato, da pomaga nekomu na njegovi življenjski poti. Gotovo, da je taka odločitev združena z veliko žrtvijo in zato je toliko več vredna. Podala se je v tujo deželo, ki jo ni poznala. Sla je v negotovost, njen namen je premagal to negotovost in je bila sprejeta, kot da je prišla med svoje. Prvi začetki so povsod težki, tudi njeni, a njena pripravljenost in dobrota slovenskega človeka ji je pomagala, da se je udomačila in se začela u-življati v razmere, ki so ji bile do sedaj tuje, a bodo od sedaj za naprej del njenega novega življenja. Njena korajža bo premagala še ostalo. Obema zakoncema želimo veliko uspeha na skupni življenjski poti. Po poroki so bili vsi povabljeni na kosilo v tirolski re- oboje vzamemo za samoumevno; ohranja slovensko misel in besedo. Upajmo, da se bo to še dolgo godilo! Nekaj besed je spregovoril tudi dr. Joseph Gole, ki jih je naslovil predvsem za njo. Zapustila je,vse, da bi mogla druge osrečiti, za kar naj oba Bog blagoslovi in nagradi! Ni bilo lahko iti na tako daljno pot, a ljubezen premaga vse. Velik je bil ta korak, poln žrtve, a bo zato prinesel srečo in blagoslov. Ves večer je potekel v najlep- pevske note. Kos papirja je bil ves popisan s črnilom, bila je pika pri piki, vse polno črt in o-kl epa jev, med črtami pa besedilo pesmi. Meni je bilo vse to nepojmljiva uganka. Moja dva so-pevca, Frank Košir na desni in Tone Kužnik na levi strani, sta me počela učiti in dopovedovati, kaj vsa ta znamenja pomenijo. Začetek je bil kar dober in tudi ne preveč težak ob pomoči tako sigurnih pevcev. Žal, da je bilo to samo za kratko dobo. Frank Košir je vsled bolezni prenehal peti. Tone Kužnik je odpotoval v lepo Slovenijo po svojo življenjsko družico (Lojz-ko Kolenc), jaz sem pa zapustil prijazno naselbino Forest City. Pa., in se preselil v Cleveland. Ko mi uhajajo spomini nazaj na vsa ta leta, moram priznati, šem razpoloženju. Ljudje niso j da so vsa moja valovita pevska mogli iti domov. Težko je iti j pota in ves moj uspeh na tej po-stran, ko je luštno! Še meni se je j ti ostali negativni! Rekel bi raje dobro zdelo, da sem smel biti nedovoljno uspešen! Doba pol zraven. So rekli: Le pridi! Boš stoletja ni tako kratka, pa se videl, da ti ne bo žal! Ni mi bilo. vkljub temu še vedno nahajam Tam sem srečal tudi nekaj liju-; v prvem razredu pevske šole. di, ki jih že nekaj časa nisem videl. Ko začneš klepetati, čas ta- Kajti visoka je gora in strm je klanec, po katerem se pevec ko mine, da sam ne veš, kdaj.;vzpenja na vrhunec pevske spo-Škoda, da se večkrat ne najdemo sobnosti! tako skupaj. Seveda takih ohceti tudi nimamo vsak dan. MARIJANSKA POBOŽNOST. — Vsak mesec od prvega petka na soboto obhajamo v Milwaukee celonočno češčenje v zadoščenje in spravo, kakor je želela Mati božja v Fatimi. V začetku se je ta pobožnost vršila vsak mesec le v stolni cerkvi, sedaj pa potuje od cerkve in cerkve. V mesecu decembru bo v cerkvi sv. Marije Czenstochowske na 3055 North Fratney St. Pobožnost se začne s sv. mašo zvečer ob 8. Sv. mašo bo opravil župnik sam. Potem se vršijo razne pobožnosti in sicer pesmi, rožni venec, križev pot, pridige. Zaključek je v soboto zjutraj ob petih s sv. ^mašo. Vsakdo je vabljen k temu nočnemu češčenju. če le more. To pobožnost organizira Marijina legija. ZBIRKA STARE OBLEKE. — Kakor vsako leto bo tudi letos zbirka stare obleke za potrebne po svetu. Zbirka se je začela v Ko bom v nedeljo, 5. decembra, stal na odru Slovenskega društvenega doma na Recher Avenue in bom v družbi sopev cev zbora Slovan prepeval lepe slovenske pesmi, mi bodo moje misli odbrzele tja v prijazno naselbino Slovencev v Forest Ci- no. Saj je bila ura posvečena A-meriki. Bila je nedelja pred Zahvalnim dnevom. Po deseti maši, ki je bila spet dobro obiskana, so se naši srenj-čani, večinoma vsi, podali v dvorano in posedli za pripravljenimi mizami. Ko se je pokazalo, da smo vsi skupaj, je dr. Zdravko Kalan, vodnik vsega, vstal in začel odvijati svoj programski klopčič. Povedal je spet, čemu je ura posvečena in je pozval našega organista Franja Kostanjskega. ki je sedel pri klavirju, da naj zaigra ameriško himno. Vsi smo dobili še trdnejše občutje, da smo daleč od zemlje naših pradedov in da smo kot pilgrimi naseljeni na ameriški zemlji. Pa smo bili v dvorani tudi takšni, ki smo se rodili v tej deželi, pa nas materina beseda kliče in povezuje v krog tistih, ki so se rodili na Slovenskem, pa so to sveto, pretežno revno, a polno bogate lepote zemljo zapustili. In o tem, kako se je to zapuščanje in naseljevanje začenjalo ter se razvijalo, nam je pripovedoval g. dr. Zdravko Kalan. Svoje pripovedovanje je razdelil tri glavna obdobja prihajanja naših ljudi na ameriška tla. Med vsak razdelek je vložil dokumentarno pričevanje ali pa od-trg iz našega kulturnega sveta. Tako je po prvem obdobju od začetka 19. stoletja tja do ameriške državljanske vojne pozval g. Rudija Večerina, da naj nam prebere pismo Slovenca, ki je bil pri slovenskem misijonarju Pircu. Pismo je datirano 22. oktobra 1854. Objavljeno je bilo kot dopis iz Amerike v ljubljanskem listu Bleiweissovih “Novic”, letnik 1855. To pismo je zanimivo, ker je ta naš človek zaradi mnogih trdot življenja kar takrat ugotavljal: “Amerika ni več tista obljubljena dežela, kamor so Evropejci nekdaj se preseljevali in so v kratkem obogateli Govori o tem, kako se tu živi. kakšne so stanovanjske okoliščine; in kako se mnogi kesajo, da so se podali v Ameriko. Pa vendar g. dr. Zdravko Kalan je po tem branju pisma ugotavljal, da so ljudje še kar naprej zapuščali Evropo. Vse te trdote jih niso motile. Privadili so se jih. In tako so prihajali tudi naši ljudje v zmeraj večjem številu. Bil je to drugi val, najmočnejši val Slovencev. In ti so nam dali vse, kar Slovenci imamo v tej novi deželi za našo narodno skupnost pomembnega v verskem in narodnem pogledu: cerkve, šole, narodne domove in liste v narodnem jeziku. Lepo je bilo ponazorjeno to odseljevanje in naseljevanje naših ljudi s podajanjem Zupančičeve “Dume”. Smiselno je bila sta vpadli dve pesmi Ivana Zormana. Vinko Burgar je recitiral pesem “Slovani”, Helka Pucova pa je podala “Berači”. Nato sta nam dr. Zdravko Kalan in Peter Jenko povedala nekaj o naseljevanju na njujor-škem področju ter o zadnjem naselitvenem valu, ki ga imenujemo “ideološko-politični naseljenci”. Janez Babnik je zaključil prosvetni program z — v angleščini podano — molitvijo pod kipom Svobode. In g. Zdravko nam reče: Z Babnikom smo ta del programa zaključili in z Babnikom bomo drugi del začeli.. ... iz kuhinje stopi v dvorano Andrejček Babnik. Lesen pladenj je držal v rokah. Na njem so bili trije krožniki. Na vsakem krožniku domača krvavica s kislim zeljem. Andrejček pa nam pove: Davi smo prašiča klali, in koline vam poslali... Ko pa svojo zgodbo je končal. Dvorana ploska, dvorana se smeje, dvorana je dobre volje in koline naročuje vseprek, da mladi Babniki in drugi komaj donaša-jo iz kuhinje v dvorano. Pri Babnikovih so naredili koline za srenjo, kolikor jo je bilo zbrane. Gospa Tončka je vse pripravila, da jih je maž Tone potem naredil. In ona je imela še dosti dela z obarjrinjem. Pri tej stvari delo s tem še ni končano in očku je bila v nedeljo za kuharsko pomočnico hčerka Marija in Tončka. Le tako je srenja njujorška lahko jedla pristne krvavice, ki so vsem dobro teknile ... Naš župnik oče Richard Ro-gan je v nedeljo tudi dobil od Miklavža pisanje. V njem piše> da ga naj v nedeljo, 5. decembra, popoldne pričaka, da bo posebno letalo pristalo, in da se bo takoj podal na “Osmo” med slovensko mladež; in da ima zanjo darove po zasluženju vsakega. Župnik mi je povedal, da bo pred Miklavževim prihodom ob pol 4. popoldne v srenj ski cerkvici sv. Cirila posebna maša, pri kateri bodo molili in prosili za srečo in narodno zavednost srenjskih staršev in otrok! Miklavž nas še ni zapustil in mi ne smemo njega na cedilu pustiti, da bi prišel v našo dvorano in ne bi našel tam nas in naših otrok. Saj nas Miklavž 2 lepim svetom povezuje... in pa s spomini, ki jih moramo dati našim mlajšim! Tone Osovnik IZ NAŠIH VRST ty, kjer je bil začetek mojega pevskega udejstvovanja. Takrat porazdeljena na vloge treh reci- nisem slutil, da me bo po preteku pol stoletja učil v petju in vodil pri pevskih prireditvah moj forestcityjski rojak, ki je bil takrat ugledni pevski voditelj ip cerkveni organist: FRANK VAUTER! tatorjev: Rudi Večerin, Helka Puc, Jože Vodlan. Vsak od njih je podal svoj del. Celota je kazala na umetniško prizadevnost in zato je dosegla močan vtis in priznanje vseh navzočih. In nekaj magičnega ima Ame- Frank! France Kovačič Bog Te živi še mnogo let — rika le v sebi. Človek, ki tu dlje j živi, nima več obstanka v svoji rojstni deželi evropski, pa tudi ne na Slovenskem, če se po dolgih letih vrne. Ne glede, kako hrepeni po “starem kraju”, skoraj vsakdo se vrne. Seveda gredo naši ljudje radi na obisk tja. S pesmijo “God bless Ameriki jo je lepo in učinkovito Srenjska prosvetna ura se ifdomašiije NEW YORK, N.Y. — Zares vse bolj in bolj — vsaj zaenkrat lca — kaže tako, da se naša srenjska|Pe^a SosPa Marjanca Kalanova, nedeljo, 28. novembra, in bo tra-prosvetna ura udoma-j^6 kil podčrtan ta moment, ki začeli obiska-' PriklePa 1iudi na ameriško zem- čujejo hkrati. In tej pesmi je sledila še ‘Glo- Akron, O. — Dragi pri Ameriški Domovini! Ker mi bo naročnina kmalu potekla, Vam priloženo pošiljam ček v znesku $20, za nadaljno enoletno naročnino in štiri dolarje za tiskovni sklad. S časopisom sem zelo zadovoljen, kako tudi ne bi bil, saj nam prinaša zanimive novice iz domovine Slovenije in iz ostalih delov sveta. Najprej pregledam vse novice, domače in svetovne, potem pa pride na vrsto roman Grof Monte Cristo, ki mi je vedno prekratek! V tem letu so se mi zgubile tri številke, kar pa je seveda krivda pošte, ne Vaša. Prav lepo oba z ženo pozdravljava vse pri Ameriški Domovini in Vam želiva veliko nadalj-nega uspeha. Vinko, in Marija Curk e Cleveland, O. — Spoštovani! Sva videla v Ameriški Domovini, da bo s 1. decembrom povišana naročnina. Rada verjameva, da težko shajate, sedaj ko je taka draginja. Ameriška Domovina pa se nama je v dolgih le-tih naročništva tako priljubila; da ne bi mogla biti brez nje. Zato Vam pošiljava ček za enolet- jala do 11. decembra. Letos je!^'6’ da onh ki so tako urejeno, da fare postrežejo!vat* naš° preprosto prosvetno ^°’ katero ponižujejo in poveli-potrebam ljudi, ki so potrebni ■ deiavnosL 30 zadovoljni z njo. doma.. Tako bodo člani Vincen- ^ai ne ki bili? stavrant, ki nudi bogato izbiro I ciieve konference prišli pogle-1 ^ tek preprostih programih se t hrane in kar je gotovo dobro !dat> kaj lahko zberejo za potre- da najde marsikaj koristnega Pel Vinko Burgar ml., po dvo-dar v tiskovni sklad, pripravljeno. Znani “triglavski”J ke doma in dajo potrebnim tu- v P°gledu vedenja, znanja in le-|rani Pa 30 skupno peli to lepo Bodite prav lepo pozdravlje-fotograf Jože Butinar je verno!kaj in potem pošljejo ostalo o- P°fe-P° tej poti, na kateri se ve-^or^°' nk' skakal okoli s svojo kamero.'kleko naprej. Zelo lepa misel! kko govori o naši domovini na! ^ Storijo ameriški zemlji John in Antonija Dolinar ria Ameriki”, pri kateri je solo no naročnino in prilagava en do- F. S. FINŽGAR: DEKLA ANČKA imiiiimmimimimmmiimimimimmmmmiiimiimiimiimmmmmmmmim Spet je posvetila mesečina v hlev in spet hitro ugasnila. Janez je pred hlevom segel po bičevnik koprivec in šel bos krog hiše. Na voglu se je ustavil in se skril za košato mirabelo. Črna senca je visela na omrežju Ančkinega okna. Rahlo je zacingljalo na steklo. “Psst! — Ančka? — Slišiš, Ančka!” V sobi se ni ganilo. Janez je ves trepetal. Spet trkanje in klic in prošnje in prisege ter mogočne obljube. Vse tiho. Janez je skoraj zavriskal od veselja. “O, Ančka, kako si dobra! Angelček si,” je pomislil. Miha ni odlegel. Potrkal je glasneje, poizkusil odpreti okno, izpregovoril puhlo kvanto, tako, ki se je vezala. Začel je z drugo; ta je bila za smeh. Nič odgovora in nič smeha iz sobe. Miha je začel zabavljati in groziti: “No, le imej Janeza — puste-ža, mar ne vem. Vaši materi povem, da ga imaš, in stran poj-deš — nastava hinavska.” Ob tej besedi je po Janezu zavrelo. Stisnil je koprivec, roka se je dvignila in tanko je švist-nilo po senci ob oknu. Senca se je odtrgala od omrežja. Miha je kriknil, močna pest ga je zgrabila za vrat. “Janez, Janez, lepo te prosim ■—” je jecljal Miha, ko so ga stresale železne pesti. Tedaj se je odprlo okno nad njima. “Janez, pusti ga,” je kriknila Ančka. Pesti so pri tej priči odnehale. Miha je glasno zaklel. Za stražo, kjer sta spali dekli, se je posvetila luč skozi majhno okno. In druga luč se je posvetila v nadstropju, kjer sta spala onadva. Tam se je odprlo okno. “Mir, če ne, pridem dol!” Mokarjev glas se je razlegel po okolici. Na vasi so zalajali psi. Za hišo sta izginili dve senci: na desno prva, na levo druga. Mokar je zaloputnil s hruščem okno. VI “Kam se ti mudi?” je tisto jutro vprašala njega Mokarica, ki se je zbudila, ko je bil mož že oblečen. “Kam neki! Nad hlapce grem. Ali naj bo naša hiša umazana pred vsem svetom? Ne bo ne. Dokler bom jaz gospodar, že ne. Da bi ljudje govoriti: Pri Mokarju se hlapci za dekle tepo. Še tega je treba, seveda.” Mož je odprl vrata. Na pragu se je ozrl na ženo: “Ti tudi stori svoje! Da se ne zve ta reč!” Nato je trdo zaprl in odšel. Ko mu je na predurju voščil Janez dobro jutro, je skoraj zarežal vanj: “Kje je Miha?” In nič ga ni pogledal. “Še leži.” Mokar je šel jezno mimo Janeza v hlev. Janez se je umaknil v vozar-nico. Kakor bi ga bil kdo udaril po glavi, tako se mu je zdelo. Deseto leto je že služil pri Mokarju, napredoval od malega do velikega hlapca, toda gospodarja še ni videl takega. Res ga je tu in tam oštel. Ali kaj tisto! Tedaj je gospodar vsaj govoril. Danes mu ni odzdravil, ga ni oštel, še pogledal ga ni. Janez je obstal ves potrt in zamišljen pri vozeh. Iz hleva je stopil Mokar, za njim kar bos in na pol oblečen Miha. šla sta preko dvorišča in izginila v hišo. Mokar je stopil k oknu, vtaknil roke v žep in kazal hrbet Mihu, ki je obstal za durmi in se praskal po razmršenih laseh. “Kaj si počel ponoči?” je izpregovoril Mokar in gledal skoz okno. “Nič takega,” je odgovoril Miha zadirčno. Mokarja je popadlo. “Lažeš!” je zavpil in stopil pred hlapca. Vse lice mu je zaripelo. “Kdo je voglaril snoči krog hiše? Kdo se je pretepal tule pod oknom? Kdo? Sram te bodi!” “Janez me je. Mar sem mu kaj hotel?” je godrnjal Miha. “Prav je imel. Če misliš, da boš snedel čast naše hiše, se motiš. Tega kratko in malo ne trpim.” “Malo sem bil pijan,” je poskusil Miha, da bi se opravičil. “Pijan ali ne pijan, vseeno. V pijanosti pokažeš, kaj si. Le čemu tiščiš za Ančko? Ali jo boš vzel? Na kaj neki? Na polževo hišo ali cigansko bisago? Ali bi jo imel rad za greh in sramoto? Povem ti, nikoli več tega pri naši hiši, sicer—” Gospodar je pokazal s prstom skoz duri. “Maram zanjo,” se je zaničljivo nakremžil Miha. “Zgovorjeno! In da mi ne črhneš besedice o tem ne doma ne drugod! Razumeš? Nikjer! Pojdi!” Mokar se je obrnil, premeril sobo in spet obstal pri oknu. Miha se je izmuznil skoz vrata. Prav takrat je govorila gospodinja v kuhinji z Ančko. Toda Mokarica ni bila kakor on. Veselo, žensko nečimrnost je občutila v srcu, ko so se fantje tepli za dekle. “No, Ančka, nocoj sta se ravs-nila!” Gospodinja ji je pomežiknila in se nasmehnila. Ančka je vsa zatrepetala, da ji je lonček zdrsnil iz rok. “O, mama, tale Miha, kakšen je! Vso noč nisem zaspala.” “Nič ne maraj, Miha je norček. Kaj moreš za to, če sili za tabo. Le modra bodi!” “Tako me je sram, mama. Kar domov pojdem. Če se zve, kaj poreko mati?” “Nikamor ne pojdeš! In nič se ne zve. Molči, kar molči! Miha bo on trdo prijel. Janez je sam premoder, da bi čenča-ril.” Ančka je hvaležno pogledala gospodinjo, ko je pohvalila Janeza, in postavila prednjo kavo. “Glej, dekle, ti si še kakor otrok. Mati so te izročili meni in te priporočili. Zato poskrbim zate. Vidiš, Janez je priden, je pošten, varčen, nič ni pijanec in lepe denarje ima, kakor za hlapca. Tako sem večkrat mislila: večno ne bo za hlapca, rad te ima, kaj, ko bi se vzela, Ančka! Kar težko bi dobila boljšega. Ali se ti ne zdi tako?” Ančka je zardela. Velike oči je uprla v gospodinjo — vse vlažne je imela — in šlo ji je na jok in šlo ji je na smeh. “Ali nimam prav?” je vprašala Mokarica. “Mama, lepo vas prosim, nikar se tega ne pogovarjajva! Janez se lahko priženi na grunt, ker ima denar. Pri nas je bajta in veliko nas je.” Ančka se je obrnila proč in si obrisala oči. Mokarica je stopila k njej in jo pobožala. “Ančka, ti otrok ti! Le meni se zaupaj — in o nocoj kar molči! Vsi bomo molčali. Sedaj pojdi v zgornjo hišo in postelji!” Dekle je naglo odšla in si ni upala pogledati gospodinje z objokanimi očmi. Mokarica je stala sredi kuhinje. “Če teh dveh ni Bog namenil drugega za drugega, potem ni nikogar. Ne bodo je obesili kakemu surovcu. Za Janeza je kakor nalašč in on zanjo.” (Dalje prihodnjič) VESTI rpU Kakšni izgovori zdomcem za Božič? Kako bomo za božične in novoletne praznike povedali našim rojakom iz tujine, da nismo od zadnjih pogovorov z njimi v bistvu uresničili niti najvažnejše obljube, ki so jih dajali takrat pristojni predstavniki občin, republik in federacije? Glede zaposlovanja doma smo zaradi stabilizacijskih ukrepov morda še na slabšem, kot pa je kazalo pred letom dni. Največ kvalificiranega kadra se zanima za zaposlitev v zasebnem sektorju. Tem ljudem bi morale dati občinske službe zelo jasne odgovore o ugodnostih, kakršne dajemo tistim, ki žele odpreti obrt. Eden izmed najtežjih političnih problemov v bližnjih srečanjih z zdomci bo carina. Lani je namreč zvezna vlada ravno pred prihodom delavcev na dopust zelo trdno obljubila, da bo hitro in po hitrem postopku uredila carinske olajšave za povratnike. Na vseh sestankih so organizatorji to seveda ponavljali — letos pa morali (spet) priznati, da samo govorijo, obljubljajo ... Člani komisije (ZSJ) za zaposlovanje doma in v tujini, op. u.) so celo predlagali, naj sploh ne bi organizirali sestankov z zdomci tam, kjer nimajo organizatorji ponuditi ničesar konkretnega (nova delovna mesta, privlačne lokacije ipd.). (Delo, Ljubljana, 22. sept. 1971) Zdomci ne verjamejo več obljubam Očitno se vsi politični dejavniki že zavedajo resnosti posledic, ki jih ima carinska zapora pri naših državljanih na tujem. Njim je namreč matična država Jugoslavija v petih letih vsaj petkrat spremenila vse predpise o potnih listih in vizumih; spremenili so se temeljito predpisi v zvezi s socialnim zavarovanjem; ves devizni režim je doživel liber alizacijo; položaj zasebnega dela se sprošča ... carinski zakon pa jih še vedno sili, da ostanejo več kot deset let v tujini, da se v bistvu — izseljujejo za trajno! In kdorkoli je do zdaj že vprašal zdomce, kaj jih najbolj žuli, so mu enoglasno odgovorili: carina! Italija, Španija, Grčija in Turčija dovoljujejo svojim državljanom, da brez carinskih dajatev prinesejo s seboj svoje stvari, Jugoslavija pa edina zahteva di tako visokih carin mačehovski odnos do državljanov v tujini in se podaja v nevarnost, da se ji bo živelj vse bolj odtujeval. (Delo, Ljubljana, 15. sept. 1971) Naj več je svoje vrste “Fructal-Alko” v Ajdovščini, ki izdeluje sadne sokove in žgane pijače je sedaj najmočnejše podjetje te vrste v Jugoslaviji. Prvo se je odločilo za polnjenje sokov v kovinske plastične vrečke. Letos bodo spravili na trg 160 milijonov stekleničk in vrečk sokov, za kar bodo potrebovali 8000 ton sadja. Vsak dan odpelje iz Ajdovščine 50 tovornjakov izdelke po vsej državi. Tretjina izdelkov ostane v Sloveniji, drugo prodajo predvsem v Istri in Dalmaciji. Mednarodni simpozij na Bledu Na Bledu se je vršil 2. mednarodni simpozij o alpskih mineralnih nahajališčih. Na simpoziju se je zbralo 250 udeležencev iz 18 držav. Prvi tak sestanek geologov se je vršil pred petimi leti v Trentu v Italiji. Industrija in trgovina Pet industrijskih podjetij v Celju je v letu 1970 doseglo dohodek nad 100 milijonov dinarjev. Na prvem mestu je EMO s 3863 zaposlenimi in 343 milijoni dohodkov, na drugem je “Cinkarna” s 1865 zaposlenimi in 290 milijoni dohodkov; sledi ji “E-lektro” s 753 zaposlenimi in 171 milijoni; nato “Aero” s 577 zaposlenimi in 123 milijoni; na petem mestu je “Zlatama” s 199 zaposlenimi in 108 milijoni dohodkov. Med trgovskimi podjetji je na vodilnem mestu “Kovinotehna”, ki je z nad milijardo dinarjev dohodkov na 19. mestu najmočnejših trgovskih podjetij v Jugoslaviji. Nazoren primer v Celju S kakšnimi težavami se mora boriti slovensko gospodarstvo, nam nazorno kaže primer sicer močnega podjetja EMO. Tovarna ima blokiran žiro-račun že več kot eno leto in to za znesek 31 milijonov dinarjev. Kupci pa dolgujejo skoraj trikratno vsoto 90 milijonov dinarjev. venca: profesor in slavist dr. Jakob Šolar in ravnatelj Ivan Dolenc. Diplomati v New Torku se ne oulijo dovolj varne ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Generalna skupščina ZN ima poseben odbor za “pravne zadeve”. To je tudi prostor, kjer delegate ZN lahko spravljajo na dan vse mogoče pritožbe. Sedaj sta se na primer dva delegata, sovjetski in iraški, znova pritožila nad pomanjkljivo varnostjo diplomatov ZN v New Yorku. Pritožbe so upravičene in se dajo tudi razlagati. Najprvo je problem osebne varnosti v New Yorku od leta do leta večji. Nikjer ne rastejo pojavi zločinov tako hitro kot v tem velemestu. Da zločinci pri tem poslu navadno ne delajo razlik, koga napadajo, je dokazana stvar. Poleg tega je prišlo v navado, da razne organizacije naravnost organizirajo napade na določene diplomate ZN. Tako obstoja posebna judovska organizacija, ki napada sovjetske diplomate, da v tej obliki protestira proti sovjetski policiji, ker tako počasi daje^vize Judom, ki se hočejo seliti iz Sovjetske zveze. Tudi Irak ne gladi svojih Judov z rokavicami, saj je dosti slučajev, ko so jih iraške oblasti po krivem preganjale. Zato tiči precej resnice pri navajanju sovjetskega delegata Kolesnika, da je bilo letos že 70 “sovražnih akcij” proti sovjetskim delegatom, dočim jih je bilo v 1. 1969-1970 vsega skupaj le 40. Gornji odbor za pravne zadeve bo najbrže že do Božiča sklenil primerno resolucijo, ki jo bo potem generalna skupščina ZN brez posebne debate odobrila. 'njega trenja med Ameriko in zunanjim svetom, in ne morda vprašanje, kako naj bo dolar zopet povezan s ceno za zlato. zvezo s pariško internacionalo. Do 1. 1973 si Italijani stvar lahko še večkrat premislijo. Nove orgle v Dražgošah Na Mali Šmaren je v tej vasi v loških hribih, ki je bila med zadnjo vojno po nemškem oku-nemogoče visoke dajatve (preko patorju popolnoma uničena, 30%), še radi argumentirajo škof dr. Lenič blagoslovil nove zdomci. Obljubam ne verjamejo orgle. S tem so v glavnem do-več. Ne zaupajo niti državnim končali obnovo cerkve, ki je bila predstavnikom, niti tistim, ki bi tudi požgana. V trpljenju pre- jih želeli organizirati... Kakorkoli so že stvari kompleksne in resne, v tem trenutku je najresnejša vendarle politična ocena: Jugoslavija ima zara- izkušeni vaščani so morali premostiti veliko težav, preden so smeli spet začeti z obnovitvenimi deli pri svoji farni cerkvi. Iz fare izhajata dva znamenita Slo- Evrspa se jezi na valnlno paliiiko ZDA ŽENEVA',' Šv. — Evropska gospodarska skupnost (EGS) se je tudi pretekli teden jezila na a-meriško gosp odarsko politiko. Ne toliko na Nixonov sklep, da loči dolar od povezanosti z zlatom kot na 10% dodatno carino. Da bo Amerika morala spremeniti svojo valutno pohtiko, to so gospodarski krogi pričakovali že davno preje, predno se je Nixon odločil za ta korak. Vsi so bili presenečeni nad 10% dodatno carino, ki je niso pričakovali, saj je do določene meje podrla vse, kar je GATT ob krepkem sodelovanju s pokojnim predsednikom Kennedy-jem dosegla za mednarodno znižanje uvoznih carin pri vseh 80 članicah GATT. Nova ameriška dodatna carina je v bistvu uničila gospodarski efekt tega sporazuma in to jezi vse članice GATT, posebno pa tiste, ki so obenem tudi članice EGS. Kaj želi Amerika? Nov sporazum o carinah, ki naj ameriškemu izvozu omogoči več prodaje na tujem. V tem tiči bistvo seda- italijanske unije na poli h konsolidaciji! Vse tri glavne unije so se sklenile tesneje med seboj povezati v letu — 1973. RIM, It. — Italija ima poleg nekaj malih tri velike unije: komunistično s priveskom levičarskih socialistov, ki naj šteje 3.4 milijone pristašev, unijo katoliških delavcev, ki ima 2.1 mi-, lij ona delavcev, in socialno-de-mokratsko unijo, ki naj bi imela 1.5 milijonov članov. Skupaj naj bi to naneslo okoli 7 milijonov organiziranega delavstva, k temu je treba dodati še nekaj malih unij. To so le ocene, pravo število vseh organiziranih delavcev se bo verjetno vrtelo okoli 5 milijonov. Vse tri glavne unije so že sedaj povezane v rahlo konfederacijo, ki pa funkcij onira le v slučajih izredne nuje. Zato bi vse tri unije ne nasprotovale, če bi bila konfederacija res konsolidirana. Menda so sedaj napravili. načrt, kako bi konsolidacijo izvršili do 1. 1973. Načrt je gotovo lep, vprašanje pa je, ali ga bo prenesla italijanska stvarnost. Kam naj se nasloni nova konsolidirana unija? Nekateri mislijo, naj bi ostala samostojna, drugi se želijo naslombo na Moskvo, tretji pa se vnemajo : V BLAG SPOMIN 25. OBLETNICE SMRTI, ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI SOPROG IN OČE Franic Primcžiš ki je odšel v večnost 27. novembra 1948. 25 let je že mirilo odkar si ločil se od nas, kako tužno je življenje, ko Te več med nami ni. Le počivaj v miru božjem, kjer ni gorja in ne solza, pot življenja naj pripelje k Tebi nas na vrh zvezda! žalujoči: soproga ANNA sin FRANK z družino. Cleveland, O. 29. rov. 1971. Na Češkoslovaškem so imeli pretekli teden volitve PRAGA, ČSR. — Pretekli teden je režim povabil češkoslovaške volivce, naj gredo volit u-radne kandidate (drugih ni bilo) za občinske, mestne, pokrajinske in federalno skupščino. Glasovanje ni bilo obvezno, kar pa malo pomeni, kajti volivne komisije bodo že poskrbele za pravilen izid glasovanja. Politične opazovalce zato izid volitev ne zanima. Bolj jih zanima, kako se bodo izvoljeni mandatarji obnašali do splošne apatije do vse politike in še posebno do izrazite antipatije do vsega, kar se je javno povezalo z režimom. Razvoj notranje politike v drugih moskovskih satelitskih državah je namreč pokazal, da je obnašanje “poslancev” dober barometer, kako malo pomenijo “poslanci” in “odborniki” v gornjih skupščinah. Kositer uvažamo V ZDA pridobimo eno tretjino vsega kositra na svetu, pa ga kljub temu stalno uvažamo. MALI OGLAS! Garažo išče Čisto garažo v najem med 40. in 79. cesto severno od Superior išče v najem. Kličite tel. 391-2808. Vprašajte za Billa. — (229) V najem Dvoje stanovanj, vsako po 4 sobe, se odda v najem blizu cerkve Marije Vnebovzete na 15257 Saranac Road. Oglejte si osebno. (x) V najem 2 prenovljeni stanovanji, blizu Sv. Vida, zgoraj, vsako ima po 5 sob in kopalnico. Zmerna najemnina. Za pojasnila kličite: 881-5158 (x) Hiša naprodaj Duplex hiša, 6 in 6 sob, v Parma Heights. Kličite lastnika 943-6468 —(229) V najem Oddamo 4 sobe zgoraj, čisto in mirno na E. 161 St., in Grove-wood. Kličite 481-5483 ali 481-3293. —(229) Hiša v najem ali naprodaj 2-družinska, blizu šole, na 2990 E. 66 St. blizu Broadway. Velik ograjen vrt. $100 za oboje stanovanj. Opremljeno. Oglasite in oglejte si osebno! —(228) V najem Oddamo 5 sob in kopalnico spodaj na 1217 E. 74 St. Kličite 631-0372 —(228) V najem Štiri sobe se odda starejšim Slovencem brez otrok ali živali. Tudi 2 neopremljeni sobi na 7215 Hecker Ave. —(229) BALONČKI SE DVIGAJO V ZRAK IZ RAZLIČNIH RAZLOGOV — Na levi je novi Disneyev svet v Floridi ves v balončkih, na desni pozdravljajo z balončki Angleži izglasovanje vstopa Velike Britanije v Evropski skupni trg. Veselje na obeh krajih! V najem Oddamo 5 sob z kopalnico severno od St. Clair Ave., na Addison Rd. Kličite po 5. uri AN 1-1070. (229) V najem Oddamo 5 čistih sob, na novo dekorirane, na 1142 E. 76 St. Kličite 881-3824 — (228) V najem 6-sobno stanovanje spodaj, 3 spalnice, se odda na 1273 E. 58 St. Plinska gorkota. Kličite 731-0747 (232) Pri|atel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Cl&ir A\- 4 68th Si; 361-4118 RLEXANDRE DUMAS j Grof Monte Cristo Njegov načrt, ki se mu je zdel najboljši, je bil sledeč. Ko se zdani, plača račun z vso natančnostjo in odide. Potem pohiti v gozd in se pod pretvezo, da je umetnik in hoče študirati naravo, naseli kot gost pri kakem kmetu, si preskrbi gozdarsko obleko in sekiro ter se obleče kot delavec; nato si vtrdi roke, pobarva lase in kožo po receptu, katerega so mu dali njegovi tovariši. In ko se vse to zgodi, bo po noči hodil od gozda do gozda in po dnevi spal v gozdu ali med skalovjem: in ne da bi se pokazal ljudem drugače kakor le tedaj, če si bo moral kupiti kos kruha, se po najkrajšem potu približa meji. Ko prestopi mejo, spravi svoje demante v denar; ceno, ki jo dobi za nje, zmeni v deset bankovcev, katere bo nosil za vsak slučaj vedno s seboj in poleg tega je imel še petdeset tisoč liber, kar se mu ni zdela premajhna popotnica. Sicer je pa računil na to, da Danglars napne vse svoje moči, da zakrije ta zanj neprijetni dogodek. Zato in pa vsled svoje utrujenosti je spal Andrea tako trdno in sladko. Sicer pa, da bi se zbudil zgodaj, ni spustil zaves, ampak je CHICAGO, ILL. HELP WANTED CASHIERS HOSTESSES WAITRESSES samo zapahnil vrata ter položil na nočno omarico oster nož, ki ga je vedno nosil pri sebi. Okoli sedmih zjutraj zbudi Andreo gorak in svitel solnčni žarek, ki se priplazi igrat na njegovo obličje. V vsakih dobro organiziranih možganih se nahaja prevladujoča misel; in ta vladajoča misel ne zapusti človek popolnoma niti v spanju. Tako Andreji, še predno dobro odpre oči, ta misel zašepeta, da je spal predolgo. Hitro skoči iz postelje in plane k oknu. Čez dvorišče je šel orožnik. “Kaj dela tukaj orožnik?” se vpraša Andrej. A z ono logiko, ki jo je imel čitatelj pri njem že priliko opazovati, si hitro odgovori: “Orožnik v krčmi ni nič čudnega; torej oblecimo se.” In dasi brez pomoči svojega komornika, se obleče Andrea s čudovito hitrostjo; tekom svojega večmesečnega sijajnega življenja v Parizu se ni pomehkužil. “Prav,” pravi Andrea, “počakati hočem, da odide, in potem izginem.” In govore te besede, se drugič približa oknu ter pogleda na dvorišče. Toda ne samo, da se orožnik ni oddaljil, ampak mladi mož zagleda pod stopnicami tudi še drugo modro, belo in rumeno uniformo; to so bile edine stopnice, po katerih je mogel zapustiti hišo; in tretji, ki je sedel na konju, je čakal s puško na rami pred vrati, skozi katera je moral Andrea tudi iti. Good salary and pleasant working conditions. Apply in person Stanley KAMBIČ HOLIDAY INN Northbrook 2875 Milwaukee Ave. NORTHBROOK, ILL. (228) MAIDS Good salary and pleasant working conditions Apply in person Mrs. PEASLEY HOLIDAY INN Northbrook 2875 Milwaukee Ave. NORTHBROOK, ILL. (228) COOKS Fast food exp. for the 3-11, 11-7 shifts only. Good wages, top benefits, exp. and reliable persons need only apply. Apply in person betw. 7-3 only. No phone calls. Denny’s Rest. 7627 W. 95th St. Hickory Hills, Illinois (228) Ta tretji orožnik je bil najznačilnejši; okoli njega se je nabral polkrog radovednežev, ki so hermetično blokirali izhod. “Iščejo me!” To je prva misel mladega moža. “Vraga!” Njegovo čelo prebledi; plašno se ozre okoli sebe. Soba, v kateri je bil, je imela kakor vse sobe v tem nadstropju, izhod na galerijo, kjer ga je lahko videl vsakdo. “Izgubljen sem!” To je njegova druga misel. Za človeka v Andrejjevem položaju je to, da bi ga ujeli, pomenilo res toliko, kakor da je izgubljen, kajti temu sta imeli slediti obsodba in smrt, smrt brez usmiljenja in odloga. Trenotek krčevito stiska glavo med rokami. Bil je skoro blazen vsled strahu. Toda kmalu posveti v njegovo obupujočo dušo žarek upanja, in njegove blede ustnice in brezbarvna lica oživi neznaten sme- BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT—In Chain of Lakes area. Loc. on Ige. cor. lot. (Plenty of prkg.) on busy hiway near town and winter ski area. Gas heat, AC. Fully equip. Seats 30. Room for expansion. Beautiful oppty. By Owner. 395-3356 (228) REAL ESTATE FOR SALE HOMEWOOD — 3 bedroom brick ranch. Lge. corner lot. Cent, air cond., conv. location. Fin. rec. rm. Mid $30’s. 799-4682 RIVERSIDE — BY OWNER Brk. 2 flat, 1-5, 1-4. lYz car. baths. Bit. ins, cent, air w-elec. air cleaner, att. 2y2 c. htd. gar. w-dr. opener. Nr. CB&Q. In $50’s. 442-9242 IMMED. POSS. — 8 rm., iy2 bath, 100 amp. ser. Clean. Gas hot water heater. Full bsmt. 2 c. gar. 11 ways of trans, and shpg. Open Sun. 1-5, 4705 Hutchinson. By appt. SP 7-0184 (229) hljaj. Ozre se okoli sebe, kar išče, najde na pisalni mizici: bili so to papir, pero in črnilo. Omočivši pero, napiše s kar mogoče trdno roko sledeče vrste: “Nimam denarja, da bi plačal, a nisem nepošten in zato puščam v zastavo svojo iglo, ki po vrednosti desetkrat presega moj račun. Oprostite mi pač, da sem izginil, ko se je zasvital dan; sramujem se.” Nato potegne svojo iglo iz ovratnice in jo položi na papir. Zdaj odpahne vrata in jih pripre, kakor da jih je pozabil zapreti, ko je zapuščal sobo. Nato stopi k peči in se z ročnostjo moža, ki mu ta vrsta gimnastičnih vaj ni tuja, splazi v sajasti dimnik, ki je nudil edino rešilno pot. Isti hip pride po stopnicah prvi orožnik, ki je iznenadil Andrejeve oči; pred njimi je stopal policijski komisar, dočim je drugi orožnik stal ob vznožju stopnic in tretji čuval vrata, podpiraje na ta način podjetje ugledno dostojanstvo brigadirja. prvega. Poglejmo, kako se je zgodilo, da je dobil Andrea ta obisk, ki se mu je tako prizadeval izogniti. Ko se je zasvital dan, so pričeli delovati telegrafi v vseh smereh ter v vsakem kraju ukazali oblastveni, naj zasledujejo Caderoussovega morilca. Compiegne je bil kot kraljevska stolica, kot mesto lova in kot garnizijsko mesto prenapolnjen z oblastvi. Iskanje se je torej začelo takoj po prihodu telegrafičnega naročila, in čisto naravno je, da so pričeli v krčmi “pri Zvoncu in Steklenici,” ki je bila prva krčma v mestu. To se je zgodilo še zlasti zato, ker je po izpovedi straž, ki so stale to noč pred mestno hišo, (mestna hiša je stala nasproti krčmi), ker je po izpovedi straž, pravimo, izstopilo to noč v krčmi “pri Zvoncu in Steklenici” več popotnikov. Stražnik, ki je stal na straži do šestih, se je celo spominjal, da je prijezdil nekoliko po četrti uri na trg mlad mož in ko se je oddaljil deček, ki je z njim vred sedel na konju, je potrkal na vrata krčme “pri Zvoncu in Steklenici”, kjer je zahteval in dobil prenočišče. Ta mladi mož je torej postal predmet sumničenja. Saj pa tudi ni bil nihče drugi nego Andrea. Ko sta se orožnik in policijski komisar približala Andrejevi sobi, so bila vrata priprta. “O, o,” pravi brigadir, star lisjak, ki je v državni službi postal zvit, “odprta vrata so slabo znamenje; ljubše bi mi bilo, če bi bila trikrat zapahnena.” Res potrdita žalostno resnico pismo in igla, katera je pustil Andrea na mizi. Mladi mož je ubežal. Toda brigadir ni bil človek, ki bi mu zadostoval en dokaz. Ozre se torej okoli sebe, pogleda pod posteljo, odpre omare in obstane končno pri peči. Andrea je bil toliko previden, da ni pustil v pepelu nobenega sledu svoje noge. Toda vendar je bil to izhod, in v teh razmerah je bilo treba vsak izhod preiskati kar naj-strožje. Brigadir si torej da prinesti butaro vejevja in slame ter zakuri baš pod dimnikom. Ogenj zaprasketa, in kmalu se dvigne proti nebu oblak dima, gost, kakor da prihaja iz vulkana. Toda nikak jetnik ne pade v sobo, kakor je pričakoval brigadir. Andrea, ki je že izza svojega detinstva živel v boju s človeško družbo, je pač lahko tekmoval z orožnikom, dasi je ta dosegel Vedoč že naprej, da v peči zakurijo ogenj, je izvrstni plezalec zlezel na streho ter se tam naslonil na dimnik. Trenotek je upal, da je rešen, kajti slišal je, kako je poklical brigadir oba orožnika in jima glasno zaklical: “Ni ga več tu.” Toda ko previdno iztegne vrat, vidi, da orožnika ne zapustita svojih mest, kakor bi bilo naravno, ampak da baš nasprotno še podvojita svojo pazljivost. Andrea se ozre okoli sebe; na njegovi desnici se je dvigala v zrak kakor temen nasip mestna hiša, velikansko poslopje iz šest- najstega stoletja; iz nje je bilo lahko pregledati celo gostilniško streho, in begunec je bil čisto pripravljen na to, da naenkrat zagleda, kako se prikaže v oknu mestne hiše brigadirjeva glava. Ce ga najdejo, je izgubljen; lov na strehah mu ni obetal ni-kakega uspeha. Sklene torej, da se vrne tja, od koder je prišel, toda po drugem dimniku in ne po onem, po katerem je priplezal na streho. Ozre se torej po dimniku, iz katerega bi se ne kadilo, ga najde, spleza previdno do njega in izgine v luknji, ne da bi ga kdo opazil. (Dalje prihodnjič) DECEMBER j '4 !S» H T MIIHm KOLEDAR društvenih prireditev DECEMBER 5- — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi ob 3. popoldne miklavževanje v šolski dvorani. 5. Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima svojo glavno letno sejo v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. 5.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MIKLAVŽEVANJE v farni dvorani. Začetek ob 3. popoldne. 11. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ priredi božičnico za svoje mladinsko članstvo ob 2.30 popoldne v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. 12. — Drustvtov sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima ob treh popoldne božičnico v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 12. — Dr. Gržinčičeva opereta. “MIKLAVŽ PRIHAJA” v treh dejanjih v popolni izvedbi pod vodstvom avtorja v dvorani Slov. doma na St. Clair Ave. 5 — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop. 31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih, 31. — Pevski zbor Korotan priredi silvestrovanje v SND na St. Clair Avenue v spodnji dvorani. Igra Ansambil Van-drovci. JANUAR 8. — Slovenska telovadna zveza, Cleveland, priredi Telovadno akademijo s plesom v dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7.30 zvečer. Igra ansambel Van- drovci. 15. — Slov. športni klub priredi svoj običajni zimski ples v Slov.. domu na Holmes Ave. Igra Ansambel Vandrovci. 22. — “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. 30. — Materinski klub fare sv. Vida priredi Kartno zabavo v avditoriju. Začetek ob 3.30 popoldne. FEBRUAR 6. — Klub slov. upokojencev za Holmes Avenue okrožje pri redi večerjo in ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pričetek ob 5. popoldne. 12. — Društva Lilija priredi “Nagradno maškarado” v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Za ples bodo igrali “Veseli Slovenci.” 20.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi kosilo v farni dvorani 26 — Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. MAREC 5. — Materinski klub fare sv. Vida pripravi Kosilo v avditoriju. S pečenimi piškami bodo postregli od 11.30 dop do 2. popoldne. MAREC 18. — Klub slov. upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi večerjo in ples v SDD na Waterloo Rd. APRIL 29. — Pevski zbor Korotan poda svoj koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 8. zvečer. Igrajo “Veseli Slovenci”. 8.—Društvo SPB Tabor priredi svoj p o m 1 a danski družabni NOVA ZASTAVA V ZN S sprejemom L. R. Kitajske v Združene narode se je pojavila pred p o slo p jem ZN v New Yorku njena zastav a. rdeča s petimi belimi z v e z dami v polkrogu zgoraj pri drogu. Na sliki zgoraj vidimo razobe-šeno zastavo pred ZN, spodaj delavko v tovarni v Veroni, N.Y., kjer so zastave L.R. Kitajske po naročilu ZN izdelali. večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. MAJ 7. — Pevski zbor Triglav obhaja 25-letnico obstoja s koncertom v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. UU-iCUiiUU UUilUJd W. 130 St. 23,24,25. — Svetovidski poletni karneval. 25.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. 14.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MATERINSKO PROSLAVO v farni dvorani. Začetek ob 3. popoldne. JUNIJ 11. — Društvo Presv. Srca Jezu- OKTOREK 28.—Društvo SPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. SPOROČILO NAROČNIKOM AMERIŠKE DOMOVINE S težkim srcem sporočamo vsem našim zvestim naročnikom in naročnicam, da smo primorani zvišati naročnino na Ameriško Domovino. Borba za obstanek slovenskega neodvisnega dnevnika v Ameriki postaja vsak dan težja. Ameriške publikacije z ogromnimi nakladami, z visokimi dohodki so morale zvišati cene. Kako naj vzdrži in ostane pri življenju Ameriška Domovina? Zadnje povišanje naročnine je bilo koncem leta 1965. Od tedaj so cene vseh življenjskih potrebščin porastle povprečno za preko 25 odstotkov. V zvezi s tem so bile povišane plače delavstvu in uslužbencem po vs