ČASOPIS S PODOBAMI ZA SLOVENSKO MLADINO.
Štev. 11. V Ljubljani 1. novembra 1885. Leto XV. ---—
&o bil je Benedikt še mlad, Budil ljudem ni lepih nad; Po cestah se je vedno klatil, Z razbojniki se tudi brätil.
Kdor je hudobneža poznàl, Od daleč vže se ga je zbàl ; A on ni zmenil se veliko Za kralja ali za vladiko.
Ko mnogo je mimüo let, Izginil mu življenja cvet, Pogum upada mu v starosti, Pregreh je storil vže zadosti.
Kesati se začel divjak Obilih svojih je napak; Imel je v srci hude boje, Obžaloval pregrehe svoje.
Poboljšan ide v samostan, Ponižen prosi in skesan: „Vzemite k sebi me minila, Bom pokoril se v celi tihi."
Sveti Benedikt.
(Iz nemškega po J. N. Vogl-u.)
Minihe pa je strah zavzel — Saj nihče ni ga bil vesel — In vrata hitro se zapró mu, A on ne gre če proti dómu.
Srcé ga vedno peklo je, In s silo dalje vleklo je; A v samostanu se ustavi, Kjer se pri svetem Križi pravi.
In spet potrka prav lahnó, In spet poprosi prav gorkó ; Poprosi dobrega opata, Da v samostan odpre mu vrata.
„Tu mnog se vže je pokoril In srčni mir je tu dobil; Sprejmite grešnika, ojoče, Ki grehov se poboljšat hoče."
Opata velik strah navda, Ko vgleda silnega moža; Vender mu pravi: „Jaz skesanim Pokore delati ne branim.
A ker si slabo hiše vài, Drvä boš na dvorišči klal, Z očesom v noči stražil päznim, Sicer te kakor sužnja kaznim."
Ostane v samostanu, koj Priènè s hudobnim duhom boj ; Iz gostih mrež njegovih duša, Uiti z resno voljo skuša.
Poti na dvoru ves se dan, Da židi krepka se mu dlan, In ko po noči vsak počiva, Pokoja stražnik le ne vživa.
Udari ura polnoči, Vse v samostanu mirno spi; Le on ob zidu hodi vrta, Zelo mu duša je potrta.
Vihar strašansko zabuči, Pred njim pa hipoma stoji Peklenšček črni, grozoviti, Takó mu jame govoriti :
„Nespameten se ti mi zdiš, Da v tem zidovji še tičiš, In se trpinčiš brez koristi, Da duša grehov se očisti.
O pojdi ! pojdi ! koj z manó, Življenje zunaj je lepó; Obhajal bodeš veselice Napivale se ti zdravice."
A Benedikt zavrne ga: „Ne maram za te črnega, Nikdar se več ti ne pridružim Prej tebi sem, zdaj Bógu služim."
„Oho!" mu pravi duh na to, Ugrè hudiču se težk0; če vjel kogä je v svoje mreže, Pač tudi dobro ga zaveže.
če nočeš biti sluga moj, Pogiim pokaži zdaj mi svoj ; Iz večne sužnjesti pomaga Le slavna nad menoj ti zmaga.
Grozil hudobec se takó Misleč, da ga premagal bo^; A dalje hudi ne govori ! Junak utrjen je v pokori.
Moža je zgrabil tujega Bori se ž njim in suje ga; Bori z veliko se srčnostjo, Bori s telesno se krepóstjo.
Močan nasprotnik je in čil, Napel je moč vseh svojih žil ; Vse trese se, ko silovita Junaka v vrtu se borita.
Bojujeta se dolgo vže, Da udje jima krvavé; A dolgo v bitki tej besneči Nobenemu se ne posreči.
Nazadnje Benedikt jo vroč Vso svojo zbral, pokazal moč; Na tla hudobo trešči roka, Da trdo mu kostóvje poka.
Zdaj pa beži strašna pošast, Boli ga in jezi nečast ; A Benediktu ni se bati, Da v samostan se še priklati.
In še se kaže tisti kraj, Kjer bila se je bitka kdaj ; Pogosto ljudstvo sèm potuje, Svetnika hrabrost občuduje.
Prav za gotovo se ne znä, Al' res hudobnega duha Tam zmogel Benedikt je sveti, če nočeš, treba ni verjeti.
Moril d poménja zlòbni duh Pregrešnega srca napuh, Ki svojega no vstavi boja, Ki nikdar nam ne da pokoja.
Poslov. Fr. Krek.
O svojem času vse prav pride.
il sera še đete, komaj kaeih šest let staro, ker dobro se še spominam, da sem nosil prve hlačice, ko se pripelje nekega vzpomladanskega dne lepa kočija po cesti góri. Jaz sem sedel na vrtu poleg ceste in po-fltl?? stavljal hišice iz ila. Kadar pride kočija do vrta, postoji in mlad + gosPocl stopi iz nje ter se mi polagoma približa, da bi videl, kaj delam.
Ko se k višku ozrém in tujca poleg sebe ugledam, hočem vže k materi v vežo zbežati. ali prijazna beseda neznanca me ustavi.
„Kaj delaš, deček?" vpraša me mladi gospod.— „Hišice si zidam," odgovorim jaz kratko ter gnjetem ilovico dalje.
„Oegav pa si?" vpraša tujec dalje.
„Mikeljnov," bil je zopet moj odgovor.
Jedna hišica je bila vže gotova in je stala na drobnej deščici.
„Ali mi prodaš to-le hišico?" reče tujec, kazajé na dovršeno stavbo.
„Kar vzemite jo gospod, a pazite, da se vam ne podere, ker je še vlažna," odgovorim jaz.
Tujec se sklone, poda meni rumen denar in vzame mojo ilovnato hišico, stoječo na deščici ter pravi odhajajoč: „Za ta denar ti bodo mati kupili mnogo lepih stvari. Le priden bodi!"
Ko še ogledujem lep denar, vže je drdrala kočija mej glasnim smehom v njej sedečih dalje.
Jaz tečem k materi v kuhinjo in jej pokažem denar, katerega sem skupil za svojo stavbo. Mati se prestrašijo in bite na cesto, da bi dali tujcu cekin nazaj, misleč, da se je zmotil; ali kočija se je bila vže za zadnjim ovinkom skrila.
Preteklo je po tem dogodku kacih osem let, in jaz sem se vže več let šolal v mestu. Prišla je zlata dòba počitnic, in zopet sem zidal v domačem kraji, a ne hišic, nego gradove, in ne na zemljo, nego v oblake.
Bilo je meseca avgusta. Huda nevihta s točo se je privlekla črez hribe in pokončala poljske pridelke.
Proti večeru omenjenega dne pride v hišo čedno opravljen, a ves premočen tujec in prosi prenočišča. Moja dobra mati je kakor navadno tudi zdaj gostoljubno vzprejela neznanega človeka, ter mu postregla, kakor je znala in mogla. Ko sedim drugo jutro s tujcem pri zajutreku, zdi se mi mož jako znan, a vender ga nisem znal kara dejati. Povprašam ga tedaj, če ni vže kdaj tod potoval. „Kacih osem let bode tega, kar sem se tod vozil s svojo soprugo," odgovori mi popotnik.
Zdaj mi je bilo jasno, in mislil sem si, da bi utegnil ta tujec biti oni mladi gospod, kateri je dal meni cekin za ilovnato hišico. Vprašam ga torej dalje: „Ali se vam ni takrat nič posebnega pripetilo na poti skozi našo dolino?"
Tujec malo pomisli, potem pa pravi: „Tukaj nekje smo videli dečka, ki je sedel ob cesti in zidal hišice iz ila."
„In vi ste jedno kupili za rumen cekin," vzkliknem jaz ter podam tujcu roko. V tem pride moja mila mati v izbo in čuje moje poslednje besede. Hitro jej grem naproti in jej tiho rečem prinesti cekin, katerega vže osem
11*
let hrani. Mati otide in prinese nemudoma zlat denar, ter ga stisne meni v roko. Jaz položim cekin na mizo, rekoč: „Srčno me veseli, da morem zmoto, katera se je pred osmimi leti pripetila, zopet poravnati. Vzemite torej, kar je vaše, zopet nazaj ! Moja mati so slutili pomoto in skrbno hranili zlat denar do denašnjega dne."
„Prijatelj, to ni bila pomota," pravi tujec; „cekin, katerega sem vam dal, je vaš in ga smete mirno obdržati. Jaz v resnici nisem tak siromak, kakor si morda vi domišljujete. Na potovanji so mi sicer po večjem pošli denarji, potem sem pisal, da se mi pošljejo v C., in sem hotel peš prepotovati pot, po katerem sem se nekdaj vozil. Včerajšna nevihta pa in noč ste me le slučajno prisilili pri vas iskati zavetja."
„Zatorej vzemite cekin in bodite mirni. Človek ne vé, kaj ga zadene na poti," pravim jaz in mu stisnem denar v roko.
Popotnik vzame cekin ter obljubi materino in mojo poštenost in gostoljubnost nikdar ne pozabiti ter nama denar zopet vrniti.
Prošli so meseci, prošla so leta, in moja mila mati je vže zdavnej počivala v hladnem grobu, ko sem bil po opravilih v Zagrebu. TU srečam nekega dne na ulicah gospoda z osivelo brado, kateri me po daljšem opazovanji nagovori: „Niste li vi Slovenec?" — „Dà, sèm," pravim jaz. — „In vaše ime?" — Ko mu povem svoje ime, prime me mož za roko ter me sredi ulice objame ter prisrčno povabi na svoj dom. Prišedši v njegovo stanovanje, pride nama njegova prijazna sopruga s sinom in nežno hčerko naproti, „Eto vam mojega prijatelja in dobrotnika," pravi ljubeznjivi gospod ter pripoveduje še jedenkrat vso dogodbo. katera se je vršila pred mnogo leti na mojem skromnem domu.
„In kaj ste hoteli z ilovnato hišico, katero ste s seboj vzeli?" vprašam jaz naposled.
Gospod molče odpre stekleno omaro, in glej! ondu notri je stala moja ilovnata hišica ravno taka, kakeršna je prišla iz mojih mladih rok. Jaz se nasmejem na ves glas, ko zagledam svojo prvo stavbo, in cela vrsta srečnih spominov iz mladostnih dni se vzbudi v mojej duši, in nehote se mi skrivna solza vtrne v očesu.
„Vaša lična hišica je jako uplivala na razvoj mojega sina," nadaljuje gospod. „Kadar smo bili v goricah, ponarejal je vašo hišico, pozneje jo narisal, in ko je prišel po okončanih študijah iz Prage, postavil je v vinogradu hišo po vašem vzorcu (modelu).
Štirinajst dni sem moral ostati pri ljubeznjivej družini, in kadar sem se poslavljal, stale so nam solze v očeh. Stari gospod je stopil še jedenkrat k meni, ter mi stisnil v roko pet velicih zlatov po dvajset frankov. Jaz sem se branil, a zaman. „Vi ste varičen človek," dejal je stari, „le vzemite jih in jih shranite; morda pridem še kdaj k vam, in potem mi zopet lehko pomagate."
Plemeniti gospod in njegova sopruga sta tudi vže mrtva, hčerka se je omožila in sin zida železnice po širokem sveti.	Josip Lavrič.
( udapolna pota božja.
(Po starej pravljici.)
<m
Star puščavnik sedi pred durmi svoje eelice in premišljuje: „Dolgo vže
|živim na svetu, opazujem in presojujem to in óno stvar — in vender . ne morem temu pritrditi, da bi bilo vse dobro ukrenjeno in da bi bila Božja pota vsegdar dobra in modra." — Na to zaspi in senjä čuden sen. Zdi se mu, da sliši glas z nebes, ki mu kliče: „Vstani in pojdi v širni svet, pokazal ti bodem božja pota!" Puščavnik vstane, vzame palico in gre ravni pot skozi gozd. Kmalu pa zgreši pot in prestrašen kliče človeka, ki bi mu pokazal dalje. Neznan mož se mu približa, pozdravi ga in pravi: „Pojdi z menoj, sam ne najdeš pota iz te goščave." Hvaležen mu je puščavnik in brzo korakata dalje. Zvečer prideta do hiše in prosita prenočišča. Gospodar ju prijazno vzprejme in bogato pogosti. „Vesel sem," déjal je, „kajti denes sem praznoval vesel dan. Človek, ki mi je bil dosihmal sovražen, sprijaznil se je z menoj — in v poroštvo svoje udanosti mi je daroval to-le zlato kupo." — Drugo jutro, ko popotnika vstaneta, aahvalita se prijaznemu gospodarju, želeč mu obilo blagoslova za njegovo usmiljenost. Ali kaj zapazi v tem puščavnik? Njegov spremljevalec je ukradel zlato kupo, ter jo ravno pobasal v malho. „Stoj !" hoče puščavnik zaklicati — ali vže mu njegov spremljevalec resno zavrne: „Molči! to so božja pota." — Potovala sta ves dan.
Zvečer prideta k hiši in prosita prenočišča. A gospodar te hiše je bil nezmeren lakomnik in oderuh. Začne ju zmérjati in preklinjati kot nepovabljene goste z vsemi imeni in priimki. „Tu ne moreva ostati," de neznan mož in migne puščavniku, da gresta dalje. Predno pa otideta, pristopi k oderuhu, ter mu daruje zlato kupo, katero je ukradel prijaznemu gospodarju. „Kaj delaš?" zamahne puščavnik — a neznan mož mu resno odgovori: „Molči! to so božja pota." — In zopet potujeta ves dan.
Zvečer dospéta k malej hiši in prosita prenočišča. Gospodar ju prijazno vzprejme — a globoka žalost mu se je brala na obličji. „Kakor se trudim in ubijam," pripoveduje borni mož, vender si ne morem opomoči. Nesreča me preganja vedno in vedno. Druzega mi ni ostalo, nego ta koča." — „Bog bode pomagal," tolaži ga spremljevalec, seže po luč in vpričo njega zažge borno kočo. „Požigalec!" vpije puščavnik; a neznan mož mu resno zavrne: „Molči, to so pota božja!" In zopet potujeta ves dan.
Zvečer dospéta k hiši in prosita prenočišča. Gospodar ju še precej dobro vzprejme in pogosti — a bil je èméren in oduren, govoril je malo, — jedino s svojim sinkom je bil izredno prijazen. Bil mu je jedini otrok in neizrečeno ga je ljubil. Puščavnik sicer graja óne prvi lastnosti na možu — a te zadnje ne more prehvaliti. — Drugi dan zahvalita se gospodarju za prenočišča, ter ga prosita, da jima pokaže najbližji pot. „Jaz vaju ne morem spremiti," odvrne mož, a dam vama sinka s seboj, on naj vaju spremi do brvi, ki pelje preko derečega potoka. A vedita pa, da mi je jedini otrok, zatorej pazita nanj, da se mu nič hudega ne pripeti." — „Bog ga bode čuval!" odvrne spremljevalec in vsi trije se podajo na pot. Kadar pridejo do ozke brvi, hoče se deček vrniti — a neznani mož veh: „Idi dalje!" — Deček sluša. Prišedšega
sredi brvi, zagrabi ga neznani mož, visoko ga dvigne v zrak ter z vso silo vrže v globoko vodo. Puščavnik strepetä, sveta jeza ga spreleti: „Skušnjavec goljufivi!" kriči nad njim, „rajši poginem tii na mestu, nego storiti še jeden korak s teboj. Poberi se mi izpred oči! To so božja pota, ki mi je hočeš kazati? Lažnik ti, zemlja naj se odprè, ter te vzame v svoje žrelo!" . . .
V trenotji pa se takó zablisne, da puščavniku vzame vid, zemlja se strese in ko puščavnik zopet spregleda ne vidi več neznanega moža. Pred njim stoji mladenič v blestečej obleki — bil je angel Gospodov !
Angel spregovori: „Kazal sem ti božja pota a nisi jih razumel, zatorej poslušaj! Kupa, katero sem bil vzel prijaznemu in dobremu možu, bila je zastru-pćna, vzel sem jo njemu, ker je dober, in jo podaril nesramnemu skopuhu, ki ni vreden življenja, naj si iz nje pije svojo smrt. — Borni, pridni mož si bode zopet sezidal hišo in bodo toliko pridnejši, a pod pepelom bode našel zaklad, ki mu bode pomagal iz vsake zadrege. Cmórni, odurni mož pa, kateremu sem sina v potok vrgel, velik je grešnik — in óni sin njegov bi postal jedenkrat ropar in morilec. Izguba otrokova nagnila bode moža k pokori — a otrok sam je najboljše preskrbljen ! — Ti nisi mogel razumeti modrosti in previdnosti božjih potov, — nekaj si jih gledal z lastnimi očmi — zatorej idi in uči se jih razumevati v prihodnosti!"	Janja M.
-X-
»fc^f	Greli se po zimi na mesecu.
"■^Svt^rača se nekaj ljudi po zimi z vojske in vsi so bili iz jednega sela, pa pT^g jih zateče noč na poti. Najstarejši od njih reče četi: „Pobrzajmo, bratje, nogé, ne bi li kje kako selo opazili in v njem prenočili, da nocoj ne pomremo od mraza." — Vsi ga slušajo in prično hoditi, kolikor so kdaj najbolje mogli, ali nikjer ni sela ni hiše, nego utrujeni polégajo na nekej poljani in reče jeden od čete : „čemu nam bosta selo in ogenj, ko mesec sije, ' in v tem se nam tudi opanki posuše, kadar mi malo pospimo." Sezujejo vsi opanke in črevlje z nog in porastavijo jih po ónej dolini, da se na mesecu suše; ležejo drug do drugega in vsak se pokrije s plaščem. — Nikdo ni še zaspal, in vodja začne z zobmi škripati od velikega mraza in hude zime, a da bi ga drugovi ne pokarali, ka ne more strpeti zime, reče jim : „Takó, bratje, vsaki, kakor jaz ; čul sem od starih ljudi, da nema hitrejšega leka zoper zimo, nego tresti se In zgibati z ramami. „Dobro, vodja!" odgovori nekdo od čete, „potrpimo malo, dokler se nagne mesec, in ker že nismo napravili nikakega junaštva v vojski, vsaj vsakdo poreče, da smo junaci, ker moremo zimsko noč prenesti v planini." — Tretji, ki ni mogel dalje od mraza ostati na mestu, dvigne se, da obuje svoje opanke, a videč, da so se utrdili od velikega mraza, pogleda na mesec in reče: „Ne čudim ti se, kakó sijih tako brzo osušil, nego Čudim se, kako si jih presušil." A vodja z zobmi škripajoč izpod plašča odgovori: „Da li vam nisem pravil, kaj napravi vse pusti mesec, kadar hoče; a če so nam opanki suhi, pa idimo domóv, ondu je dosti junaštva napravljenega, in kdor ne veruje, naj sam poskusi."	p0 „Vrčeviću."
A t e j.
«
oglej, Anica moja, in povej mi, kdo je to?" vpraša danes zopet mati hčerko Anico, ko je na mizi ležečo knjigo s spominskimi slikami odprla. — „Atej!" odgovori dekletce kakor kaka papiga ter položi nežni prstek na podobo v albumu, a vidi se na okrogloličnein obrazku, da prav njč ne misli niti čuti pri besedi, katero so nežna usteca izgovorila. Nu, in kaj bi tudi čutila, saj ne živi več njen atej ; umrl je, ko je Anica prvič luč
sveta zagledala. Anica ga ni nikoli videla, nikoli poljubila, nikoli objela, kakor to drugi otroci delajo. In kdo bi se čudil, ako očetova podoba nežnemu dekletcu nič druzega ni nego druge podobe v albumu s tem samim razločkom, da jo imenuje „atej," ker jo je mati takó naučila. Dà, dà, kar se našemu srcu v pravej, resničnej in živej podobi po večkrat ne vtisne, tega tudi ne čuti otročje srcé, bodi si tudi podoba očetova ali materina ! . . .
Okrogloličnej Anici je njen atej z dolgo, rujavo brado in prijaznimi modrimi očmi le „mož," katerega ne pozna — in kolika množina ljubezni, zvestobe, hrepenenja in britkosti se nahaja v srci matere pri pogledu moža, ki je bil njen soprug, oče ljubeznjivega dekletca ! Celò priprost glas iz nežnih otročjih ustec navdaja ubogo mater z rajsko sladkostjo, kadar sliši: „Atej! atej!" in ravno zaradi tega je knjiga s spominskimi slikami tolikokrat na mizi in Anica mora vselej z nežnim prstekom pokazati sliko očetovo in na materino vprašanje: „Poglej, Anica, in povej, kdo je to?" odgovoriti: „Atej! atej!" A pri tem odgovoru se često zgodi, da Anica radovedno vpraša mater : „Zakaj je šel iz doma atej? Ivdaj pride atej?"	—i.
Čudovito ponižanje.
Jngleški kralj Jakob I. je bil jako nagle jeze, nasproti pa zopet takó fPpjpplcmenitega srcà, da se ni nikoli obotavljal, da-si je bil kralj, v svojej «§§?jezi storjeno krivico pripoznati in popraviti. Nekega dne je bil jako Pyl važne listine o nekej pogodbi s Španijo nekam založil. Misleč, da jih je dal prvemu svojemu tajniku Gibu, pokliče ga pred-se ter od njega zahteva pisma nazaj. Gib, njegov najstarejši in najzvestejši služabnik, ki mu je v službi vže dostikrat pokazal znamenja svoje zvestobe in točnosti, pade na koleni pred kralja in se roti, da on teh listin nikoli ni imel v rokah, niti jih je videl. Vsled te upornosti se kralj še bolj razjezi ter se takó spozabi, da pred seboj klečečega služabnika z nogo sune ter ga na tla prevrne.
Nato Gib vstane, spoštljivo se pred kralja postavi in mu de: „Sire, jaz Vam sem dolgo let zvesto služil ; tacega plačila za svojo zvestobo pač nisem zaslužil in se ga tudi nisem nadejal." To rekši, globoko se priklone, ter z resnimi besedami naznani, da dalje ne more več biti kraljev služabnik, ker se boji, da ne bi zopet za svojo zvesto službovanje prejel toli sramotnega plačila. Zgovorivši, otide ter se takoj poda na pot v svojo domovino na Škotsko.
Kmalu potem je bil izvedel drug tajnik, kaj se je bilo zgodilo. Njemu je bil namreč kralj dal pogrešane listine, in to je bil kralj pozabil. Takój hiti tajnik z listinami h kralju.
Zdaj je kralj spoznal, kakšno krivico je storil svojemu prvemu tajniku Gibu; zatorej pošlje za njim séla, kateremu je zaprisegel, da ne bode poprej jedel, ne pil, ne spal. dokler mu ne pripelje Giba nazaj. Gib se je hitro povrnil, ko ga je kraljevi sel dohitel, ter prišel h kralju, kateri je pred njega na jedno koleno pokleknil in prisegel, da poprej ne vstane, dokler mu Gib krivičnega razžaljenja ne odpusti. Gib se je branil, da bi izrekel besedo „odpustim," ker se mu je nespodobno zdelo, kaj tacega izgovoriti proti svojemu kralju. Ali kralj Jakob je to takó odločno zahteval, da mu je Gib moral z ravno to besedo naznaniti, da mu je odpustil.	j. s. Gombärov.
je bil Sultan po nosu vže ves krvav, skoči Muc na pasjo hišico, kamor ve, da Sultan za njim ne more. Ondii počene, dere se in gleda doli na svojega sovražnika, misleč si : le tuli in lajaj, mene vže ne premakneš z mojega mesta.
Gospodar, ki je videl in slišal, kakó si Muc in Sultan nagajata ter drug druzega dražita, razjezi se, ter pravi; „Obä nista dosti prida in zaslužita, da vaju kaznujem." To rekši, ošine vsacega prav čvrsto s svojim bičem po hrbtu.
—6.
-X-
Pes in mačka.
,l|jiJ>ila sta pes in mačka, ki sta se vkupe igrala, drug druzemu nagajala, Jpg^j dražila se in grizla. Ko je nekoč mačka mirno ležala pred pasjo hišico in predla, zgrabil jo je nagajivi Sultan za vrat in jo do dobrega potrese!. To je bilo Mucu zadosti; zgrbi se, oči se mu zasvetijo, zakadi se Sultanu na glavo ter ga neusmiljeno obdelava s svojimi ostrimi kremplji. Ko
Znamenje mirü.
Popotnik utrujen se trudim po sveti, Nikjer pa mi srce ne najde miru ; Saj vender i meni je dano živeti, Zakaj pa kot drugi ne vživam sladu?
Osoda človeku je tek odločila, Ta v bédi se, óni v bogastvu topi; Oj, meni je vedno ostala nemila, V trpljenje še vedno me dalje drvi.
Tjà rado pa moje okó se ozira, Kjer grob se za grobom prijazno vrsti ;
V	znamenje presveto poglede upira, Ko zor ga iz daljne dežele zlati.
V	deželo to daljno moj duh se dviguje, Krepilnega tam se navžil bo sadu; Telò pa po kraji le tihem vzdihuje, Kjer križ se dviguje — znaménje mirü.
Savo Zor in.
Pismo iz Krakova.
(Iz češčine preložil Radoslav Knaflič.)
Mili Vladislav!
radost Dam je dvakrat milejša, ako jo delimo z dobrimi prijatelji. Ti tudi pišem ta list, da bi delil s Teboj redko zabavo, samó to obžalujem, da se je nisi tudi Ti udeležil.
Včeraj zgodaj sem šel z dragim očetom v mnogobrojnem društvu v Veličko, mestice jedva tri ure boda od Krakova oddaljeno. Po železnici pa smo dospeli tjà v kakej pol uri in šli smo takój obiskat svetovnoznane solne jame, katere se tu nahajajo. Na dvoji način se lehko v jamo pride: more se ali v okovanem vedru po vrvi doli spustiti ali pa iti po lesenih stopnicah. Ker nas je bilo jako mnogo, izvolili smo si lesene stopnice. Podali smo se v poslopje, sezidano nad jamo, „Lešno" imenovano; odtod se pride po stopnicah na prvo nadstropje solnih jam. Nekateri rudarji so užgali svetilke ter nam dali bele srajce, katere smo oblekli vrhu svoje obleke, da bi se naša obvarovala vlage in solnega prahu.
Kadar smo se vsi oblekli, nastopili so rudarji s svetilkami pot a mi smo šli za njimi. Pot je dosti dolgo trajal ter je tudi starejše utrudil, ker nam je bilo prehoditi 470 stopnic, predno smo dospeli na prvo nadstropje.
Ne morem popisati, kako čudapolne, dà, nekako slovesne so te ogromne obločaste kleti, podprte z mogočnimi lesenimi stebri.
Solnčna svetloba tu sčm nikoli ne pride; zgorej smo zapustili krasno jutro ter prišli v kraj večne temne noči.
Naj je tudi gori na zemlji burja in nevihta, naj je mraz ali poletna vročina, tu je vedno isti blagi hlad, miren zrak brez izmene in gibanja. Mesto solnca in zvezd brló tu blede svetilke rudarjev v temnih dvoranah in na strmih solnih skalinah. Karkoli potipaš, vse je trda kaména sol: stene so od soli, strop od soli, tla od soli . . .
Takój na prvem nadstropji smo videli lepo kapelico sv. Antona. Stopnice, oltar, križ, sveče, prižnica in podobe — vse je narejeno iz same soli. Tu se služi božja služba za rudarje, katerih po več sto dela na tem kraji. Rano se se spuščajo v jame, a še le zvečer se vračajo k svojim družinam. Sol dobivajo z železnimi drogi ali pa s smodnikom, potem jo spravljajo v sode in jo odvažajo.
Pod prvim nadstropjem sti še dve nadstropji, v kateri se pride po stopnicah iz soli izstesanih. Vseh stopnic do dna ju preko tisoč; globina jame presega 300 metrov.
Sli smo tjà doli na tretje nadstropje in bavili smo se v jamah več nego šest ur, a vender nismo mogli vsega pregledati. Da si bodeš mogel predstaviti, kako so te podzemne globine ogromne, povem Ti, da je toliko prog in cest, da presega njih dolžina 4G0 kilometrov ; kdor bi si hotel vse dobro ogledati, moral bi štiri tedne hoditi po jamah.
Lehko vidiš tedaj, da Ti ne morem vsega, kar sem videl, obširno popisati, ali o najvažnejšem se vender nekoliko pogovoriva.
Pri odvažanji soli služijo najbolj konji, katerih je vedno veliko število v jamah. Ti konji ne pridejo nikoli na dnevno svetlobo. Da bi se jim vožnja olajšala, narejene so železne kolotečine, po katerih vlečejo konji s soljo napolnjene vozove na oni kraj, od koder se potem sol navzgor potegne.
Vozili smo se po železnicah in tudi po vodi, ker tu je tudi veliko podzemno jezero, po katerem se Ijudjé v ladijah vozijo. Strah in groza me je prevzela, ko smo, prišedši k jezeru, stopili v ladijo ; plameni svetilk so se odsevali v tihej vodi kakor v kakem zrcalu. Vsi smo bili tiho; iz grobne tišine je odmeval samó šum po vodi udarajočih vesel.
Ko smo se vračali, zažgali so rudarji nam na čast v jednej primerno visokej dvorani prekrasen ognjestroj ; njegov prašek se je razlegal z dolgotrajnim odmevom po vseh skalinah. Potem so nas peljali v veliko dvorano, v katerej so lesena tla; tukaj nam je godba rudarjev prav veselo zaigrala. Zal mi je bilo, da sem moral zapustiti te vsega občudovanja vredne podzemne soline, ali ko sem bil zopet zunaj na zemlji in naglo zagledal zlato solnce ter se oddahnil v svežem vzpomladanskem zraku, bilo mi je, kakor bi se bil prebudil iz čarobnih sanj.
Moj oče pravijo, da ni na vsem svetu niti krasnejših niti slavnejših jam od Veličke. Zato jih naj vsak, kdor le more, obišče, da dobi pojem o tem velikanskem in prečudnem podzemlji. Daj Bog, da bi tam še kdaj vkupe bila in vkupe občudovala ta velikanska čuda božja!
Pozdravlja Te najsrčnejše Tvoj	Stanislav.
v	Sladko grozdje.
>	(Basen.)
isica prišedši do vinske trte, ugledala je na njej lep grozd. Zelò jo je Izmikal in bodel v oči. Jela se je spenjati in maličiti, da bi ga dosegla, a ni se jej posrečilo. — „E, kaj to grozdje, vsaj je kislo," dejala je odhajaje.
Te besede jo slišal vrabec, sedeč na bližnjem trnovem grmu. „Kaj? —■ Kislo da je, pravi. —M videti, da bi bi bilo." — Prišel je na lozo (trto) ter poskusil jedno jagodo. Bila je sladka, zrelosladka. Takój je privabil tropo sladkosnednih bratov ter ščebetal v jedno mór: „Pokiisi! pokiisi ! In to izvrstno grozdje pravi lisica, da je trpko in kislo. — Čudno, čudno!"
In obrali so v kratkem grozdje po vsej lozi tako do dobra, da se ni trebalo nobenej lisici več okolo nje maličiti.	I'o „Lessing-n."
Pav in petelin.
(Basen )
SLokoši je rekel pav: „Tvoj stari, poglej ga, kakó prevzetno in ponosito ^ti stopa in se sprehaja. In vender ne rekajo krivični ljudje: „ošabni petelin", nego „ošabni pav" jim je v prigovoru tem krivičnikoin."
, „To je pa takó-le", zanergala je kokoška zagovarjaje ponositost svojega petelina. „Nad opravičenim ponosom se ljudje ne spodtikajo. — Moj je ponosen na svojo možkost, ponosen na to, da zvesto opravlja posel čuvarja in dnevnega napoveduika. A s čim se li ti ponašaš? — Z gizdavostjo in spre-minjastim svojim perjem."	p0 „Lesmny-u*
Reka Tisa.
rava ogerska veka, izlivajoč se izvan ogerske meje v glavno reko Dunav, JÉPÉf >menuje se Tisa (Theiss). Ob bregovih reke Tise ne najdeš nič ptujega, vse kar koli vidiš, vse te opomina ogerskih šeg, ogerskega življenja. Kdor ni videl reke Tise in ogerske planjave ob Dunavu in Tisi, ta ogerske dežele ne poznä. Kar je Indijancu veletok Ganges v Aziji in Amerikancu reka Misisipi, to je reka Tisa pravemu Madjaru. Ona mu daje trstovino ali biČevino, s katero si Madjari pokrivajo hiše; daje mu vodo za pijačo, katero Madjari rajše pijó nego li vodo iz vodnjakov, a vrhu tega mu tudi nosi trgovske in ribiške ladije. Reka Tisa je jako ribovita ter daje Madjarom mnogo rib za domači užitek in prodajo. Ob bregovih reke Tise se nahaja tudi obilo divjačine, ki daje velik del vsakdanjega živeža, posebno ogerskemu plemenitašu, ki gre ob mesečnih nočeh v bičevje lovit in streljat divje race in druge povodne ptice. Ob bregovih reke Tise je vse živo divjih rac in gosi, čapelj, žrjavov, štorkelj, tiikalic, kljunačev in drugih močvirnic. Pa tudi lisic, vider in volkov se ne manjka, kamó li rib. Nek ogerski prigovor pravi, da so ribe tretjina reke Tise.
Vse iz Karpatov prišedše reke izlivajo se v Tiso, recimo: na desnem bregu Drzova, Bodrog, Hernad, Jegra in Zagjva, na levem pa: Samoš, Koros in Moriš (madj. Maros).
Reka Tisa postaja iz Cerne in Belo Tise ter naglo padajoč preteka županijo Marmaroško, stopa pri Velikem Selešku (Nagy - Szöllöz) na veliko ogersko ravnino in po mnogih zavinkih na jug zapušča pri Segedinu ogersko deželo.	t.
-h——-
Prirodopisno-natoroznansko polje.
Globanja ali užitni goban.
|nam, čitateljčki moji ljubi, da dobro poznate glivo, ki se imenuje: Iglobanja ali užitni goban; turli znam, da ako bi po gozdu iskali ' jedilnih gob (gliv), pustili bi globanje ter raje trgali belopikaste mušnlce. kakor je to storila nevedna Katarinka, o katerej ste vže gotovo čitali po večkrat. Tej so se zdele sive globanje pregrde, iu mislila si je: mušnice, ki so tako lepo rudeče in belopikaste, te morajo izvestno okusnejše biti.
O tistih „grdih, sivih" gobah, katerih Katarinka ni marala, hočem vam denes, otroci dragi, nekoliko več povedati. Poslušajte me tedaj !
Globanja je poleg imenitnih rumenih lisičić jedina užitna goba, ki se po vseh krajih naše slovenske domovine uživa. O tem pričajo tudi njena mnogobrojna imena, katere je po različnih krajih dobila. Na Kranjskem jo imenujejo: užitni ali okusni goban, jurček tudi vrganj. (Vrganj jo imenujejo tudi prebivalci Medžimurski.) Na Štajerskem jej pravijo sploh: globanja ali glibanja. Nje botanično ime je: Boletus edülis. Nemci jej pravijo: Herrenpilz, Pilzling, Steinpilz, essbarer Röhrenpilz, tudi Edelpilz.
^L90
Vzemite zdaj, dragi moji, globanjo v roke, hočemo si jo dobro ogledati in jo potem natančno popisati. — Oni del globanje, za katerega držite, imenuje se kocén, bèt ali rep. Ta je okroglast, precej debel in sicer pri spodnjem konci debelejši nego li pri gorenjem. Kocén čisto mladih globanj je jajčasto-okrogel. Kocenova barva ni pri vseh globanjah jednaka. Pri nekaterih je belkasta, pri drugih zopet rumeno- ali sivorujavkasta, a pri vseh je kocén poln (t. j. da ni votel, kakor pri nekaterih gobah) in s tenkimi mrežami opisan, ki se pa pri starih globanjah čisto malo ali celò nič ne poznajo. Drugi del globanje je klobuk. Klobuk je podoben blazini, močno zbočen ter pri starih globanjah zelò širok. Površje klobuka, ki je golo, je včasih malo mo-krotno, bledorumene, pri mladih belkaste barve. Dobe se pa tudi globanje, katerih klobuk je temnorujav ali celò črn.
Na Štajerskem ljudstvo po barvi klobuka razločuje po več vrst globanj, recimo: pšenične ali bukove, katerih klobuk je temnorumen; rž ene, ki imajo sivkast klobuk in ajdovske ali hrastove globanje s temno-rujavim ali črnim klobukom. Botanik tega razločka med njimi ne dela.
Obrnite zdaj klobuk in si ga od spodnje strani oglejte. Kaj ue, da se vam zdi, kakor bi bil klobuk s šivanko napikan? A vender temu ni tako. Na spodnjej strani klobuka se nahaja namreč neka, iz samih majhnih cevek sestavljena tvarina, ki se plodna plast ali plodna lega imenuje. Cevke, iz katerih je plodna plast sestavljena, zelò so tenke, a ne povsod jednako dolge. Ce plodno plast od klobuka ločimo, kar prav lehko storimo, prepričamo se, da so cevke, ki so bliže kocena, krajše, nego li óne druge. Plodna plast je pri mladih globanjah bela, pozneje porumeni in pri čisto starih globanjah je temnozelena. Kaj mislite, so-li te cevke, iz katerih je plodna plast sestavljena prazne? — Naj vam povem, kaj je v cevkah. V cevkah, iz katerih je sestavljena plodna plast, je mnogo mnogo telesc, ki se tròs ali klicna zrna imenujejo in po katerih se globanja plódi. Odtrgajte klobuk popolnem razvite globanje od njenega kocéna in denite ga zvečer na bel papir in sicer s plodno plastjo navzdoli. Drugo jutro bod e te našli, kadar klobuk odvzdignete, na papirji polno rumenega prahu in ta prah ni nič druzega nego — tròs. Po tròsu se tedaj globanja, kakor tudi vsaka druga goba ali gliva plodi. A motili bi se, ako bi mislili, da iz tròsa takój vzraste globanja, kakor n. pr. iz pše-ničnega zrna bilka. Iz tròsa vzrastejo najpred zelò tenke, srebernosvitle nitke in iz teh še le vzraste globanja. Olivine nitke, ki se micelij ali podgodbje imenujejo, najdete, ako vzamete pest zemlje, na katerej je globanja rastla, ter jo preiščete.
Ker ima globanja, kakor sem vže zgoraj omenil, iz cevek sestavljeno plodno plast, prištevamo jo k rodu cevkaric ali gobanov (Boletus, Röhrenpilze.) Ce si ogledate plòdno plast gobe mušnice, takój se prepričate, da je ta čisto drugače ustvarjena; ona namreč ni sestavljena iz cevek, nego iz samih listkov ali platnic. A o tej gobi vam nameravam nekoliko več povedati v prihodnjem „Vrtcevem" listu.
Ako globanjino meso prerežemo ali pretrgamo, ne izpremeni barve, nego ostane lepo belo. Ce tedaj po gozdu gobe nabirate in najdete gobo ter ne veste ali je globanja ali ni, pritisnite s prstom njeno meso. Ako izpremeni barvo v modro ali zelenkasto izvestno, je strupena. Posebno se lehko
*
glo banja zameni z dvema gobanoma, ki sta na prvi pogled globanji zelò podobna. Na Štajerskem imenujejo ljudje obe gobi: steklači. (Boletus lüridos in Boletus Sätanas.)
Meso globanje je prijetnega okusa. Okus surovih globanj nas opomina na orehova jedrca in mandeljne. Užitni goban je po naših listnatih in iglatnih gozdih sploh navadna gliva. V nekaterih letih se prikaže vže meseca maja, navadno pa le koncem poletja in v jeseni. Meso užitnega gobana je zelo okusna jed, ki se lehko na raznovrstne načine pripravi. Globanje se pa tudi v tenke listete narežejo in za zimo posuše.
Kaj ne, kako tečna in okusna je po zimi kisla globanjina juha ali glo-banjevica ?	Anton Kosi.
-K-
Listje in cvetje.
Drobtine,
Pobrala nam je nemila smrt plemenitega,
obče priljubljenega, značajnegain požrtoval-nega dušnega pastirja. Umrl je v 23. dan oktobra čast. gospod
Jožef Resnik,
duhovni pomočnik pri sv. Jakobu in ka-tehet mestne dekliške šole v Ljubljani v najlepšej dobi svojega življenja. Bil je še le v 36. letu svojih dni, in vže ga je Gospod poklical k sebi po zasluženo plačilo. Kako je bil rajnki obče spoštovan po vsej Ljubljani, to je kazal velik in sijajen sprevod na pokopališče. Vse je bilo na nogah in šlo za krsto, da-si je bilo zelò deževno vreme. Kako priljubljen je bil pri šolskej mladini, to so kazali premnogi venci z različnimi napisi na dolzih trakovih. Pokojnik je bil velik prijatelj slovenskej mladini in zvest naročnik našemu listu, zatorej bodi mu hvaležen spomin ohranjen tudi v „Vrtci." Bog mu daj večni mir in pokoj!
(Sirote.) Otroke, kateri nimajo očeta ne matere, imenujemo sirote. Pazite sirot, ker óne vam so od Boga dani bratje in sestre, ter prosite tudi svoje stariše, da se jih usmilijo, in Bog bode zaradi sirot blagoslovil vas in vaše stariše ter vam dal obilo srečo.
Pametnice.
Ko tare sila te in glad, Takrat nìkdó ni tebi brat; Ko pa bogastvo ti imel bi, Takrat pač bratcev ne preštčl bi.
*	če si v nadlogah in skrbeh, Obup naj v glavo ti no šine; Saj Bog pomagal ti bo rad, Bazjäsnil koj srca ti tmine.
*	če vedno ohraniš nedolžno srcé Pač znal ne boš nikdar kaj jad je — gorje-
*	Kdor dela veselo in moli zmir vmes Dobi blagoslóva obilo 'z nebes.
............A. Fin.
(Kako se Dunaj, stolno mesto našega cesarstva razvija.) Od 18C8 do 1883. 1. se je na Dunaji pozidalo 361(> novih hiš, ki imajo večinoma po tri do štiri nadstropja. 997 hiš se je prezidalo, in 4797 hiš se je s prizidanjem in na-zidanjem povekšato.
Besedili uganki.
(Priobčil J. B.)
I. Izumi dolenjsko vas, katere ime obstoji iz desetih črk. Prve tri črke ti dado ime gorenjske vasi. Druge tri črke značijo del živalskega telesa. Ostale štiri črke značijo pri vsakej hiši potrebno tekočino. Pomni pa, da se ime tekočine začne s samoglasnikom, kateri stoji tudi sredi imena gorenjske vasi, in konča se zopet s samoglasnikom, kateri pa stoji sredi besede, ki znači del živalskega telesa.
Ako pa samoglasnik v sredi druge besede izpremeniš v samoglasnik, ki je v sredi prve besede, dobodeš samostavnik s prilastkom. Katera dolenjska vas je to?
II. Sestavi iz sledečih črk in zlogov: av, bes, blo, ea, ce, ce, ce, cen, cij, de, do, dras, e, e, el, el, gust, hi, i, i, i, i, ja, ja, jas, kop, le, li, li, lov, mo, nji, or, pis, re, ri, ru, sa, si, ta, te, tu, va, van vin, vo, zak, zi, zra, osemnajst besed, ki naj značijo: 1. reko na Kranjskem; 2. moško ime; 3. proroka ; 4. vas na Gorenjskem ; 5 mesec ; 6. otok mej Azijo in Avstralijo; 7. moško imé; 8. delavca; 9. kraljestvo v Evropi; 10. gozdno žival; 11. očaka judovskega ljudstva; 13. kačo; 13. mesto na Kavkazu; 14. žensko imé; 15. demant, katerega ima nek evropski cesar; 16. del drevesa ; 17. izvoljeno ljudstvo; 18. drag kamen.
Ako čitaš začetne črke teb besed, dobodeš imeni dveh slovanskih svetnikov, in ako čitaš končne črke od spodaj navzgor, dobodeš njiju naslov.
(Reäitev in imen» reKilcev v prihodnjem listu.)
Nove knjige in listi.
*	Mladega Gašparja življenje in trpljenje. Prosto poslovenil J. S. Gombarov, Ponatis iz „Slovenca". Tisk in založba „Katoliške Tiskar ne" v Ljubljani. 8°. 128 str. (Cena 30 kr.) Knjižica, katero tu omenjamo, je le za odraslo mladino. Priporočamo jo za zimska večera vsem ónim, kateri bi se radi smijali, pa nimajo primernega berila v to. Mladi Gašpar bode izvestno vsacemu usta nategnil na smeh. Knjižica se dobiva v Katoliškej knjigarni in stoji le 30 kr. po pošti 5 kr. več.
♦Novomeško okraju o glavarstvo. Zemljepisno-z godov in ski opis. Sodelovanjem učiteljev Novomeškega okraja spisal O. Floreutin Hrovat, šolski voditelj in načelnik okrajne učit. knjižnice v Novem mestu. V Ljubljani. Tisk „Katol. Tiskarne." 1885. 8". 80 str. — To knjižico vže njen naslov hvali in priporoča. Vs.tka šolska knjižnica bi si jo morala naročiti. Da je pisana temeljito in izborno, tega nam je porok però čast. gosp. pisatelja, katerega „Vrtčevi" čitatelji vže iz prejšnih letnikov dobro poznajo. (Cena knjižici?)
*	Jurčičevih zbranih spisov V. zvezek. Založil in na svetlo dal odbor za Jurčičev spomenik. Uredil Fr. Leveč. Pripovedni spisi. Natisnila „Narodna Tiskarna" v Ljubljani 1885, 8, 284 str. Cena 70 kr. -Peti zvezek obseza: 1. Hči mestnega sodnika; — 2. Nemški vàlpet; — 3. Sin kmetskega cesarja; — 4. Lipe; — 5. Pipa tobaka; — 6. V vojni krajini. — Zna se, da Jurčičeve zbrane spise priporočamo le slovenskemu ra-zumništvu, tedaj vže odraslej, razum ne j iu izkušenej mladini. Kdor koli si napravlja domačo slovensko knjižnico, brez Jurčičevih
zbranih spisov bi ne smel biti; zatorej naj seže po njih, kdor jih še nima.
*	Narodne Biblioteke, katero izdaja gosp. J. Krajec v Novomestu, izišel je 19. snopič na svitlo. Vsebina temu snopiču je: 1. „Berač," iz nemškega na slovenski jezik preložena povest — 2. „Elizabeta, angleška kraljica," zgodovinska črtica. Cena 15 kr.
♦Ljudske knjižnice so izišli dalje 15.. 16, 17., 18.. 19. in 20. snopič. — Vsi ti snopiči obsezajo krajše in daljše povesti mladim in starim v pouk in zabavo. — Vsak snopič „Ljudske knjižnice" velja s poštnino vred samo 8 kr.
*	Hrvatski pedagog, - književni sbor je izdal troje krasnih knjig za učitelje in hrvatsko mladež Knjige so: 1. Metodika prostoručnoga crtanja za obče pučke i gradjanske škole. Sastavio Gjuro Kuten, učitelj više djevojačke učione u Zagrebu (Sa 26 slika). Zagreb. 1885. 8°, 198 str.
2.	Gragja za istoriju dubrovačke pedagogije sak u p ioVickoAdamović, pravi član hrv. p e d ag og. - kil j i že v-nega sbora. Sa 9 slika. Zagreb 1885. 8°. 176 str,
3.	U radu je spas. Poučna pripo-viest za odrasliju seljačku mladež. Napisao Davorin Trstenjak. U Zagrebu, 1885. 8°, 120 str. — Mi smo vže večkrat živo priporočali knjige, ki je izdaje „Hrvat, pedagog.-knjižovni sbor" tudi našim slovenskim učiteljem, ki so vsaj nekoliko zmožni hrvatskega jezika. To storimo tudi danes in jim posebno priporočamo „Metodiko prostoročnega risanja za obče ljudske in meščanske šole." Jezik je takó umeven, da ga lehko vsak naših učiteljev brez vsakega tolmača razumé. Dokler nimamo v našej do-mačej literaturi v to svrho primernih knjig, sezajmo k najbližnjim sosedom ponje in pomagajmo si takó iz zadrege.
(K* Imamo nekoliko nepopolnih „ Vrt-čevih" letnikov od 1883. in 1884. 1. Pri letniku od 1883. 1. manjka samó Ste v. G. Pri „ „ 1884. I. „ „ „ 3.
Kdor želi katerega teh nepopolnih letnikov imeti, ki so drugače popolnem, nepoškodovani, pošlje naj nam Ji O ter. po poSlnrj nakaznici, in takój mu pošljemo poštnine prosto dotični letnik.
Uredništvo „Vrtčevo"»
Ustnica. Qg. R. K. v V.: „Slik» » Öeäkega" ne ugaja našemu listu; posebno zdaj ne, ko so taki časi, <la nam je ostati domi. - H. P. v U. : VaJi sestavki pridejo na vrsto; zdaj ni bilo mogoče. — F. H. v G.: Hvala na postanem; vse pride na vrsto. — Janja M. v L.: Prosimo večkrat kaj iz VaSega spretnega peresa Nag pozdrav I
„Vrtec" izbtja 1. dn<S vsaceg* mesec«, in stoji za v«e leto S gl. SO kr.; za pol leta t gl. SO kr. NapU: Uredništvo „Vrtèevo," mestni trg, 5tey. 23 v Ljubljani (Laibach).
Izdatelj, založnik in urednik Ivan Tomàio. — Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani.