Krista Hafner
Hiša v močvirju
Ilustriral Oton Gaspari.
Svoje dni je živel v gozdu ubog kmet. Do-kler je bil reven, je bil zadovoljen in srečen r svoji hišici.
Nekoc pa se je zgodilo, da je srežal v gozdu škrata. Sk^rivaj se mu je približal in še preden se je škrat zavedel, ga je kmet že ujel. Zvezal mu je roke in rekel: »Koliko mi plačaš, če te zopet izpustim?« Gozdni škrat pa ni imel veliko zlata pri sebi, le toliko za dober lešnik, in je rekel: »Vse tole ti dam.«
Kmet pa se je široko zasmejal iu rekel: »To je vse premalo. Vse zlato, kar ga imate škratje v svojem kraljestvu pod zemljo, hočem, prej te ne izpustim.« Odpeljal je škrata s seboj v hišico sredi gozda in ga zaprl v železno skrinjo. Škrat je zdihoval v železni skrinji in prosil kmeta, naj se ga usmili
in ga izpusti. Toda kmet ga še poslušati ni maral. Škrat je moral odnehati
in obljubiti kmetu, da bo vse zlato, kar ga
imajo škratje v svojem kraljestvu, njegovo.
Tedaj je kmet izpustil škrata iz železne
skrinje in ga peljal v gozd do luknje, ki
je vodila v podzemsko kraljestvo škratov.
Škrat se je nagnil nad odprtino in zaklical
v globino: »Bratci, škratci, kmet me je ujel
in me noče izpustiti. Prinesite vse zlato,
kar ga imamo, in ga položite pred njegovo
hišo. Prej ne bom prost.«
»Daaaa!« je slišal kmet, kako je od-
govorilo iz gloMne.
Znova je odpeljal škrata s seboj v hišo
in ga zaprl v skrinjo. Ko pa je drugega ju-
tra stopil pred hišico, mu je kar vid jemalo.
Pred vrati je zagledal zlato kepo, ki je bila tako visoka in široka, da bi
je troje mož ne moglo obseft. Ves vesel se je vrnil v hišo, si mel roke,
odprl železno skrinjo in rekel škratu: »Tvoji bratci so prinesli zlato, zdaj
lahko greš, kamor hožeš.«
139
Škrat je urno zlezel iz skrinje in zbežal domov v svoje kraljestvo pod zemljo. Kmet pa se je spravil na delo, da zvali ogromno in težko zlato kroglo v hišo. Ves dan se je mučil in šele proti večeru jo je spravil skozi vrata. Pustil jo je kar v veži, se utrujen ulegel in pri priči zaspal.
In ko je spal, ni opazil, da je Mla zlata kepa za roajhno hišico pretežka. Tedaj se je pričela hišica pogrezati in se je pogrezala vso noč. In ko se je kmet zjutraj zbudil, je videl, da stoji njegova hiša tam spodaj y kraljestvu škrat<»v pod zemljo. Vse zlato jim je moral vrniti in dokler je živel. je bil njih hlapec.
Tam pa, kjer je stala kmetova hišica, je nastalo močvirje, ki ni imelo dna, kakor ni imelo dna kmetovo poželenje po zlatu. Ljudje pa še danes ta dan pripovedu-
jejo zgodbo o lakomnem kmetu. Tadi gorore, da hodi lakomni kmet v
Tiharnih nočeh jokat na kraj pogreznjene kože.