Leto II.
V Celju, dne 19. septembra 1907.
St. 42.
NARODNI LIST
Glasilo narodne stranke za Štajersko.
izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati aa aaslov: „Nare«2ni List" v Celju. — Reklamacije so poštnine pfoste. — Uredništvo: Grašl a cesta štev.].
,,Narodni List" stane za celo leto 4 K. za pol leta 2 K. za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in čfruge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačnje vnaprej. — Posamezna Številka stane 10 vin.
Oglasi se računajo po 20 vinarjev ena peti t vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov : „Narodni List" v Celju.
S pasjim bičem.
Pretekli teden se je na Griču pri Brežicah odigral obžalovanja vreden dogodek, da je ugleden Slovenec slovenskega klerikalnega poslanca in sicer dr. Benkoviča javno s pasjim bičem pretepel. Dogodek je tako resen, da je vso našo javnost razburil in da se vse vprašuje, kje tiče vzroki, da se je moglo kaj takega zgoditi. V kolikor se zadeva tiče naših javnih razmer, čutimo se dolžne o tem nekoliko besed izpregovoriti.
Vzrok je iskati v brezobzirnosti in nasilnosti klerikalne stranke ali kmečke zveze. V vseh spominu je še, da je na dan sv. Jožefa v Celju v Narodnem domu duhovnik Gorišek veleugled-nega vodjo slovenskega učiteljstva z roko v prsa suval. Hvala Bogu se takrat napadeni ni spozabil, da bi vrnil nemilo za nedrago. Znano je, kaj se je v Ormožu na Plojevem shodu godilo. Kmet je šel od kaplana Ozvatiča nahujskan z nožem nad kmeta. Znano je še tudi, da je bil kaplan Lnskar v slovenjegraškem okraju obtožen celo zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe, ker je pretepel tamošnjega prebivalca zaradi nalepljenja lepaka za narodnega kandidata Ježovnika. Tudi župnik Pečnik je bil zaradi pretepa obsojen.
Ti dogodki so žalostni znak za stopinjo politične zrelosti Slovencev. Taka nasilnost je tudi zelo žalostna za duhovniško stranko, ki je je kriva.
Toda vse to še ni dovolj. Naši duhovniki in njih zavezniki so nastopili celo oster gospodar-stveni boj zoper slovenske rojake, ki se prištevajo narodni stranki. Dr. Korošec je odjedel kruh tajniku celjskega okrajnega zastopa, dr. Benkovič je osebno od hiše do hiše hujskal zoper svojega bivšega prijatelja zdravnika dr. Straška, In to ni posamezen slučaj. Glasilo duhovniške stranke „S1. Gospodar" je samo izrecno priznalo, da zatira narodne Slovence iz političnega sovraštva tudi v njih poklicu. Zelo se je čuditi, da se oškodovanci
še niso na vlč krajih za tako peklensko početje maščevali in zelo se bojimo, da se bode to začelo godfti, kar bi pa bilo iz splošno narodnega stalila globoko obžalovati.
Toda še mnogo več! Na shodih in prižnicah so začeli duhovniki in njih zavezniki različni Vrstovški, Povaleji, Piski in Roška^ji ter seveda dr. Korošec in dr. Benkovič kar naravnost nasilno postopati zoper pristaše narodne stranke. Kdor ne veruje, naj čita „Slov. Gosp.", kjer se dr. Korošec naravnost hvali, kako je tu in tam hujskal zoper šolo in učitelje zaradi šolskih zamud in zoper celjske doktorje (zoper katoliške doktorje seveda ne). V Šentjurju ob j. ž. so na javnem shodu navzoče pristaše narodne stranke hoteli dr. Povalej in drugi kar s silo izriniti iz prostora. Kako slepi so klerikalci v svoji strasti, razvideti je iz slučaja, da se je dr. Povalej, torej doktor pravice, spozabil celo tako daleč, da se mora zdaj pri celjski okrožni sodniji zagovarjati zaradi javnega nasilstva zoper orožnike in redarje. Gospoda, kakšno katoličanstvo je to? Kam pridemo po ti poti? Ali se ne bojite krvave sodbe vi, ki tako postopate? Ž žalostjo navdaja tako postopanje vsakega zavednega Slovenca.
Pa tudi najdražji zaklad, osebna čast, dr. Koroščevi stranki ni sveta. Koliko osebnih žalitev zakrivi sam dr. Korošec, koliko njegov časopis? Sodnijska pomoč je navadno brezuspešna, ker ča-sniški pregreški spadajo pred porote, kamor si razžaljeni zaradi strahu pred velikimi stroški navadno ne upajo.
K vsemu temu pa pride še nazadnje zaščita poslancev, da jih sodnija brez dovoljenja državnega ali deželnega zbora ne sme zasledovati. Ker pa t:iko dovoljenje pride zmiraj prepozno in kaz-njivost zaradi razžalitev navadno v treh mesecih ngasne, smejo brezvestni možje, ki so poslanci, brez kazni žaliti in čast krasti. Tako se je zgodilo zdaj n. pr. veleuglednemu narodnjaku
Vinku Žurmanu in njegovi soprogi. Klerikalni deželni poslanec dr. J^nkovič je po informaciji tovariša dr. Korošca in nadžupnika Korošca na javnem shodu obdolžil Žurmana, da je požigalec, češ da si je dvakrat sam hišo požgal, Žurmanovo soprogo pa je obdolžil, da je moža s krivo prisego kazni rešila. Človeku se skoro lasje ježijo pri takih satanskih obdolžitvah in skoro se ne zdi mogoče, da to dela izobražen človek, ki je obiskoval visoke šole. Toda ne dovolj tega, še celo »Slovenski Gospodar" je v dopisih nadžupnika Korošca namigaval o ti obdolžitvi ter imenoval Žurmana „fajerberkarja". Vinko in Ema Žurman sta vložila tožbo zoper dr. Jankoviča, toda kaj se je zgodilo. Štajerski deželni zbor je bil odgoden in ni mogel poslanca dr. Jankoviča sodniji izročiti, po 3 mesecih je pa kaznjivost ugasnila in bahati katolik doktor Jankovič se danes lahko hvali z žalostnim junaštvom, da je pod plaščem poslanstva storil v nebo vpijočo krivico dvema vrlima Slovencema.
Vse pa prekaša katoliški odvetnik dr. Benkovič. Kako ta človek po shodih hujska in žali, preseda vse meje in le čuditi se je, da se mu še ni prej pripetilo, kar ga je doletelo pretekli petek v Brežicah. Na shodu v Št. Jurju je pred vsemi ljudmi imenoval dr. Janka Sernca, zdravnika v Celju, nesramnega lažnjivca. Tu pa je enkrat naletel na nekoga, ki žalitev ne utakne kar v žep in takih bode dr. Benkovič našel od dne do dne več. Ker dr. Benkovič ni hotel preklicati, moral bi ga bil dr. Sernec tožiti. Toda kaj pomaga tožba, ker je dr. Benkovič poslanec. Zgodilo bi se kakor Žurmanu in dr. Benkovič bi se bil dr. Serncu v pest smejal, da ga je smel brez kazni žaliti. Dr. Sernec kot rezervni častnik in kot doktor ni smel te nečuvene žalitve požreti in zgodilo se je, kar globoko obžalujemo, da je namreč slovenski poslanec tako malo znal čislati čast svojega političnega nasprotnika, da stoji zdaj za
LISTEK.
V torek in petek.
(Novela. — Spisal Josip Korzeniowski.) (Dalje.)
Zgoraj je debela gospa dajala svoja povelja. Vsa vrata so bila na stežaj odprta, in mize, stoli in zofe so stale sredi sobe, kot da hočejo vse vsak čas odnesti iz hiše.
„Kaj pomeni vse to ?" vpraša Mihael prestrašen.
,,Ali milostljivi gospod nimajo oči, da bi sprevideli, kaj vse to pomeni?" je odgovorila debela gospa. »Pohištvo nosijo ven, ki ga moram sprejeti od teh ljudij mesto stanarine. Stroške imam s to ropotijo, druzega itak ne morem storiti. Kaj pa naj počnem? Revni ljudje! Bog mi bo to poplačal. Zakaj me tako gledate ? Ali mogoče ni res, kar vam pravim, kaj?"
»Torej ne stanujejo več tukaj? Ali so se preselili ?" je vprašal Mihael in se vsedel na stol, ker je čutil, da ga noge komaj nosijo.
»Kaj, preselili ?" je odgovorila gospa. »Odšli so iz Varšave."
In ko je videla, da je Mihael prebledel, je nadaljevala:
»Moja častna beseda! Tako je! Kaj vam pa je?"
»Kam pa so odšli?" je vprašal s komaj slišnim glasom.
Mihael je razmišljal celo stvar, plačal gospodinji petsto goldinarjev, ki jih je baje dolgoval major. Nato je ukazal vse pohištvo nazaj znesti, kakor je bilo in je najel stanovanje za dva meseca.
Ko so bili delavci gotovi, je prosil gospodinjo, naj gre z njim v sobo. Tu se je vsedel in moral še dolgo premišljati, kaj jo sploh naj vpraša. Njegov obraz je bil bled; njegove ustnice so trepetale in njegove roke so se tresle. Vsak trenotek se je grabil za lase ali za čelo ali za sence. Tako je sedel tu in molčal.
Gospodinja ga je dolgo gledala. Naposled se je nasmehljala, kakor da je uganila vzrok njegovega početja.
»A! Že vem! Tudi vam še nekaj dolgujejo milostljivi gospod! To je pač sitno! Toda, kaj je sedaj začeti? Če zamerite ali ne, vaš denar je izgubljen; kajti nihče ne ve, kam so odpotovali!
Pred tremi dnevi se je od tu odpeljal židovski voz, pobrali so svoje stvari, meni pa so prepustili to ropotijo za dolg.
Stari major je jokal kot otrok in uboga gospodična je zavila nežno otročiča in se kot mrtvec bleda vsedla prva na voz.
Ah! milostljivi gospod! Kak angel vam je bila ta nedolžna gospodična, katero je nek malopridnež, ki ga bog kaznuj, oropal sreče in zdravja.
Kakor princezinja je negovala svoje dete in dasi je imela samo pestunjo, je bilo pri njej vendar vse tako snažno in v redu!"
»Kako se imenuje major?" je vprašal naposled Mihael.
»Niti tega ne veste, gospod! In vendar ste jim posodili denarja in ste še sedaj plačali petsto goldinarjev zanje?"
To gospodinji nikakor ni šlo v račun. Po raznih ovinkih je Mihael naposled ven-dar-le izvedel, da se je major imenoval Jakob pl. Gr. . . .
Kdo je bil ničvrednež, ki je zlorabil zaupanje mlade gospice in ki je bil vzrok vse njene nesreče, o tem mu ni vedela gospodinja prav ničesar povedati.
Tega celo njen oče ni vedel, čeravno jo je dolgo mučil in celo pretepal, da bi mu povedala ime zapeljivca.
Mihael je globoko vzdihnil in si pokril obraz z rokama. Gospodinja ga je gledala majaje z glavo in si mislila:
»To mora biti v resnici gospodaren mož! Kako mu je sedaj žal njegovih goldinarjev!" / Nazadnje je Mihael vendar vstal in jo odslovil. Ko je bil sam, je vredil vse kakor je bilo poprej. Ko je še pogledal, če bi morda ne našel kje kakega sledu, kak listič ali kako pisemce, je vse skrbno zaprl in odšel, ker ni ničesar našel Približno čez dve uri se je vrnil na svoj dom. Na stopnicah ga je prestregel služabnik in mu izročil pismo, ki ga je prinesel nek veteran od M.-ovega carinskega urada. Hlastno je zagrabil pismo, je odprl in našel te-le besede:
»Vedela sem, da ne boste prišli. Dasi še
Višnjavas pri Celju. Vedeli smo, da Gospodar ne bo pisal resnice o našem shoda z dne 1. septembra, a poročilo, kakor ga je prinesel, je naravnost skrajno surovo in značilno za mišljenje naših klerikalcer. Na shodn so bili navzoči sami vrli kmetje; nihče jim ni ničesar obljubljal, a Gospodar piše o „žejnih krofih, o spu-fanih mesarjih in čevljarjih", sploh piše tako, kakor da je bila na našem shodu sama sodrga. Gospodje, le tako naprej, nam se odpirajo oči, in to bote spoznali tudi pri upravništvu vašega lažnivega lista. Neverjetno skoraj se nam je zdelo, da more pisati tako katoliški list, ki bi naj bil čuvaj resnice in pravice. Neverjetno se nam je zdelo, da more kaj takega napisati katoliški duhovnik. A na svoje lastne oči smo se prepričali o Vaši brezmejni lažnivosti, in to nas je napolnilo s srdom in gnevom do takih oznanjevalcev resnice in ljubezni. In vi se še čudite, če izgubi-vate med ljudstvom spoštovanje, vi se čudite, če peša vera? Kako morete z mirno vestjo nas kmete žaliti in psovati na tako umazan način imenujoč nas žejne krofe itd. Gospodje, ti žejni krofi Vam bodo pokazali v bližnji bodočnosti, kam Vas bo privedla Vaša strast do politično drugače mislečih.
Roblek je slab govornik, pravite. O saj vemo, kaj vi hočete. Vi hočete imeti pred seboj ljudi, ki Vam klatijo prazne misli, četudi v lepih besedah, samo da Vas oslepijo in omamijo. Roblek, naš vrli poslanec, pa govori mirno in stvarno ter ne klati okrog sebe kakor dr. Benkovič. Zato pa tudi njemu več verjamemo in bolj zaupamo, kakor komurkoli izmed Vas. Mi Vas prosimo in želimo, da še naprej tako lažete o nas, tako bo ljudstvo najprej spoznalo, kam ima iti.
Sv. Petei* v Sav. dolini. Naše vrlo kmečko izobraževalno društvo je zastavilo svoje delavne sile na pravem mestu. Možje, ki mu stoje na čelu, spoznavajo duh časa in so si začrtali lepo pot ljudsko-izobraževalnega dela. Minolo nedeljo so nam nudili zopet novo zabavo. Priredilo je vrlo društvo s pomočjo dijaštva, kateremu gre vsa čast, težavno igro „Deseti brat1*. Uloge so vsi igralci z ozirom na to, da so vendarle samo dile-tantje, rešili prav dobro: Izvrsten je: bil Martm Spak, Krjavelj in mnogi drugi. Manica je lepo igrala. Želeli bi le nekoliko več temperamenta, nekoliko več ognja v nekaterih prizorih. Želeli bi nadalje baš pri tej igri, naj bi se tragični (žalostni) prizori ne motili s komičnimi (umiranje Martineka!!), želeli bi nadalje, naj bi se glede pridušanja in sakramentiranja nekoliko omejili igralci, in konečno bi želeli, naj bi naturalizem pri Krjavlju vendar ne šel predaleč. Vedno nam mora biti pred očmi: vsak govor, vsaka deklama-cija, vsaka igralska predstava ima namen učiti, dvigati in blažiti, poleg tega seveda nuditi zabavljanjem občinstvu tudi nekoliko smeha. — Ze-
večne čase osramočen pred vsem svetom kot prvi s pasjim bičem pretepeni poslanec.
Kam pridemo, če bode hujskanje tako napredovalo. Tndi mi smo pred volitvami tu in tam ktero ostro besedo rabili, po volitvah smo klicali k miru in mirnemu delu, kar nam cela slovenska javnost kot resnično potrdi. Toda najmirnejši človek lie more mirno živeti, če temu zlobhi sosed nasprotuje. Preteklo nedeljo je zopet dr. Korošec na shodu na Ponikvi kakor stekel pes obgrizel vse javno znane o?ebe, ki ne trobijo v njegov rog, tako da so se kmetje za glave prijemali in se vpraševali, kam po ti poti pridemo. Preveč napeta struna poči, dogodek s pasjim bičem v Brežicah bodi glasen opomin, da mora biti konec hujskanju, kajti sicer gorje hujskačem. Poprimimo se mirno in stvarno resnega dela, kličemo danes pristašem in nepristašem. Mir bodi slovenskemu ljudstvu!	i •	.
Iz političnega sveta.
Deželni zbor.
V	ponedeljek se je sešel štajerski deželni zbor. Zasedanje bo kratko, vendar se bo govorilo o važnih zadevah, med temi o preosnovi volilnega reda. Kakor znano, so vložile razne stranke po svojih zastopnikih tozadevne predloge. Nekatere hočejo samo razširjenje volilne pravice, druee odpravo veleposestva in virilistov; najširši je predlog slovenskega poslanca Robiča, ki predlaga uvedbo splošne in enake volilne pravice za deželni zbor. Kakor je čutiti, nemške stranke niso posebno vnete za ta predlog. Vsekakor pa je posneti iz dosedajne debate, da bo razprava o tem vprašanju prišla na dnevni red. Slovenski poslanci morajo v tem trenutku pokazati svojo duševno moč in posebej se morajo zavzeti za pravično spremembo deželnega reda, da dobimo Štajerski Slovenci konečno stalno zakonito zastopstvo v deželnem odboru in da ne bo mesto slovenskega odbornika (zahtevati jih pa moramo tudi več!), vsakokrat odvisno od nemške milosti. Tudi reorganizacija deželnega šolskega sveta v pravičnem smislu, odnosno delitev istega po morav-skem in češkem načinu: To mora biti odločna zahteva slovenskih poslancev.
V	ponedeljkovi seji so bila na dnevnem redu razna ustna poročila. Med njimi je omeniti razpravo o prošnji občinskega odbora v Teharjih, da sme izročiti svoto 26.925 K 50 vin. za novo cerkev v Teharjih. Soc. dem. poslanec Resel je ugovarjal temu, češ, da še ni odločeno, ali smejo občine sploh v take namene kaj dajati. Predlog odseka se je kljub temu sprejel.
Posl. dr. J u r t e 1 a je vložil predlog za nujne podpore prebivalcem ptujskega in rogaškega okraja.
V	torkovi seji (17. t. m.) je poročal v imenu finančnega odseka v zadevi spremembe predpisov o razdeljevanju premij poslom. Izkazalo se je
danes mislim na Vaše plemenito srce in Vašo naklonjenost do mene, ne zamerim Vam pa, da ste me prepustili moji usodi. Saj čutim sama, da bi ne bila vredna žrtve, ki ste jo hoteli darovati meni s tem, da bi omadeževali svoje ime z mojo zmoto in bi pokrili mojo sramoto s Svojo častjo. To bi bilo nezasluženo plačilo za kazen zahtevajoče dejanje.
Jaz bežim odtod, ker me vse spominja i trenutka moje velike zmote i časa mojega trpljenja in kesanja in ur blažene tolažbe, ki sem jo zajemala iz Vaš, ga občevanja in prepričanja, da sem našla bitje, ki mi je naklonilo duh in srce.
Videli me ne boste nikdar več, moj dragi prijatelj! Skriti se hočem v kak kot zemlje, kjf bom preživela še te dni življenja, ki so mi oa stvarnika namenjeni.
Bodite srečni, moj najdražji!
Iz vse duše vam je hvaležna
Marina.'"
Ko je čez nekoliko časa služabnik zon stopil v sobo, kjer je slišal med tem časom močen padec, je našel gospoda brez zavesti na tleh.
Spravil ga je pokoncu, ga skušal privesti k zavesti, kar se mu je konečno tudi posrečilo in ga položil v posteljo, iz katere je Mihael, sicer hvaležen zdravniku M. za njegovo skrbno zdravljenje, vstal šele čez en mesec. Za njegovo melanholično narav je bil ta udarec pač prehud.
Tudi ko je popolnoma okreval, ni imel niti atom tiste vedrosti, ki jo je imel poprej.
namreč, da so določene svote veliko premajhne za velikansko število poslov, -in da je službeni čas prenizko določen. Razvila se je o tem debata, v kateri sta socijalno - demokratična zastopnika izjavila, da je tako podpiranje poslov brez pomena za izboljšanje njih položaja in sta zahtevala splošno zavarovanje.
Sprejet je bil predlog finančnega odseka, naj se za 1. 1907 določena švota 10.000 kron ne razdeli, (od te svote se naj izplača samo še določenih 20 letnih rent po 200 kron desetim vini-čarjem iti poslom), naj pa se iščejo-nova pota, kako urediti izplačevanje premij, da bi bilo res lahko vsem poslom v korist.
Posl. dr. Hrašovec je vložil predlog za pospeševanje vinoreje na Spodnjem Štajerskem.
Za splošno in enako volilno pravico za deželne
......	.., zbore.
so priredili minolo nedeljo češki socijalni demo-kratje velikanski shod, katerega se je udeležilo 10.000 oseb.	.v .
Novo encikliko ali okrožnico
...	w
je izdal papež proti tistim katoličanom, bodisi duhovnikom ali lajikom, ki hočejo, da bi se cerkev preosnovala, reformirala in prilagodila duhu časa.
Osrednji odbor mladočeške stranke
je pozval strankine deželne poslance, naj v deželnem zboru nastopijo za splošno in enako volilno pravico.
Deželni zbor z Istri
je sklican na danes, dne 19. t. m. na zasedanje v Koper. Bavil se bo baje večinoma z gospodarskimi zadevami. Istra je v gospodarskem oziru silno zanemarjena in je naravnost nečuvena malomarnost vlade, kako zaradi prenapetosti peščice italijanskih rogoviležev vnemar pušča ubogo istersko prebivalstvo. Italijani sami so že izpre-videli brezmiselnost svojega postopanja in so nekoliko popustili v svojih prenapetih narodnih zahtevah.
Pogajanja radi nagodbe z Ogrsko
so se zopet odgodila. Že se je mislilo, da bodo srečno končana, pa so prišli Ogri v zadnjem trenutku z neko zahtevo, kateri se je pa baron Beck odločno uprl. Ogrski ministri so takoj odpotovali v Budimpešto. Avstrijska vlada stoji brezpogojno na stališču: zvišaflje ogrskega prispevka h kvoti in ureditev bančnega vprašanja.
Jugoslovansko ministerstvo in Nemci.
rNemško-narodna zveza", t. j. klub nekleri-kalnih Nemcev v državnem zboru je imel nedavno sejo in se je izjavil v tej seji proti zahtevi južnih Slovanov, da se jim da ministra-rojaka, pač pa je zahteval, da se spopolni nemško roinisterstvo-rojaka z več uradniki. Gospodje so res jako skromni! Tako drzno-prevzetno se hočejo postavljati danes ti žalostni ostanki nemških „svobodo-miselnih" strank.
drugi. Pisali smo v vsa mesta in mesteca, tu jed-nega proseč, tam drugemu ukazujoč.
Dolgo časa nismo dobili nobenega, vsaj po-voljnega odgovora ne.
Naposled vendar, tako nekaKo v začetku junija, je dobil Mihael pismo od župana mesta Hr. . ., kjer mu naznanja, da se je pred nekaj časa naselil tam v od mesta precej oddeljeni hišici major Gr. z mlado, toda zelo bolehno vdovo, katere pa do sedaj še ni nihče videl. Če je to njegova hči, ali kdo drugi, tega ne ve gotovo, ker tudi nima nikakega povoda, da bi zaslužnega častnika izpraševal o takih stvareh in ker živi popolnoma zase; nihče ga ne pozna, nihče ne občuje z njim.
Lahko boš uganil, da je Mihael še tisti dan, ko je pismo dobil, odšel tja.
Peti dan je dospel v ono predmestje in je zapazil na cesti množico ljudi.
Pred eno najličnejših hišic mesteca so plapolale zastave in na cesti ga je srečal duhovnik s križem.
Mihael je urno skočil iz voza in se drenjal med množico prav do hišnih vrat, kjer je videl na klopi poslavljajočega se častnika, ki je svoj obraz zakril.
Na levi strani se je nahajal mali vrtič, ograjen s količi. Na gredicah je bilo vse polno lepih cvetlic.
Okna so bila odprta in skozi listje akacij, bezga in cvetočih rožnih grmov, ki so rastli ob oknu, so se svetile sveče okrog mrtvaškega odra.
povedoval mi je vso povest in me prosil, naj se mu ne smejem.
Sočustvoval sem z njegovim trpljenjem in se nisem popolnoma nič nasmejal, za kar tudi ni bilo najmanjšega povoda.
Od tedaj se me je Mihael še tesneje oklenil. Samo z menoj je mogel o njej govoriti, ker sem ga potrpežljivo poslušal, četudi mi je vse posameznosti že po desetkrat pravil."
„Ali je ni več našel?" vprašam.
„Se vidi, da pišeš zopet dramo", je odgovoril moj spremljevalec smeje. „Ti hitiš, kar se da, h koncu, kot bi imel na stotine poslušalcev pred seboj, ki se hočejo vzdigniti in oditi, ne da bi počakali razvoja dejanja.
V povesti je to vse kaj drugega. Tako no-velico človek najraje bere v postelji, ali po jedi, ko je želodec nasičen in ko se glav noče in ne more ukvarjati z resnimi stvarmi. Tedaj se tudi bralcu nikamor ne mudi in se grozno jezi, če gre prehitro h koncu."
„Imaš popolnoma prav", sem dejal, „toda raje nadaljuj!"
,,Da se vrneva zopet k Mihaelu, ti pravim, da je v takih žalostnih okolščinah in melanholiji preživel vso zimo.
Ko se je vrnila pomlad, je že skoraj popolnoma okreval. Toda s telesnimi močmi se je vračala tudi ljubezen v njegovo srce z vso močjo in želja, da bi Marino vsaj še enkrat videl v svojem življenju.
Kot uradniki v oddelku za notranje zadeve smo imeli več prilike za poizvedovanje, kot vsakdo
limo, da gg. diletantje igro še parkrat skupno prouče (vadijo), potem pa naj nastopijo zopet z njo v kakem sosednem kraju —imeli bodo lep uspeh. — Šentpavelska vrla godba je neumorno koncertirala in se moramo le čuditi njeni in njenega vodje g. Schmida neutrudljivosti in požrtvovalnosti. — Vrlo izobraževalno društvo šentpe-tersko, ti pa krepko naprej kljub vsem nasprot-strom!
Ljubno. Na dan Male Gospojnice je bil v našem trgn ves ljubi dan samo prepir, kreg in hujskarija. Ker sta naša dušna pastirja čutila, da sta njihna jezika vendar le še preslaba, sta poklicala za duhovniški poklic vnetega Korošca in meniha Benkoviča na pomoč. Ta dva gospoda sta seveda v polni meri storila svojo dolžnost, kajti z vidnim veseljem sta hujskala proti nar. stranki. ,,Dični" Benkovič je pogreval stare laži, katere je svoj čas prinašal SI. Gospodar. Niti ene njegove misli nismo mogli zaslediti v celi njegovi (!) na pamet naučeni farbariji. Tudi napade na napredne liste bi si lahko prihranil, kajti ta referat je častno rešil pri jutranji pridigi v udri-hanju moderni Demostenes župnik Dekorti. Po mnenju g. Benkoviča sta gg. državna poslanca Roblek in Ježovnik brez včre, ker sedita pri eni mizi z županom Hribarjem (katerega je ta doktor ljudstvu opisal kot pravcatega antikrista). Da pa sedi pri isti mizi tudi 6 hrvaških duhovnikov, je g. Benkovič nalašč pozabil povedati. Narodna stranka hujska proti veri, je lagal ta laži doktor. Kaj Vam je res poslanska čast popolnoma glavo zmešala?! Kdo pa je povzročil toliko prepiral jeze in kletve, nego li Vi, duhovnik Korošec in tukajšnji Vaši kolegi?! Mar to vera uči?! Ljudje katerih naloga je učiti nauk ljubezni, letajo od kraja do kraja, da hujskajo in ščujejo ljudi drug na druzega.
Naravnost smešna, zraven pa skrajno podla je trditev, da so pristaši narodne stranke sami magnati in bogataši. Ali ste se hoteli s temi besedami iz naše revščine norčevati ? V naših kleteh res ni, kakor v farovških, polnih polovnjakov vina. In nam predbacivate, da smo se pajdašili z Nemci? Ali niste bili Vi isti, ki je obljubova, trboveljskim Nemcem nemško šolo, ako Vas volijo ? Ali niso šli v Ljubljani pri zadnjih volitvah klerikalci in Nemci skupno v boj proti napred-njakom?
G. župnik, Vam pa že naprej častitamo k prihodnji časti. S pomočjo kaplana Korošca, za katerega tako vneto delate, postanete gotovo stolni prošt. Naše ljudstvo Vas je spoznalo. Še par takšnih shodov in odklenkalo je Vašemu gospodarstvu.
Podsreda. Pri nas bo treba brezovke drugače ne bo nič.
Mi zahtevamo, da se spravijo nepoklicane tercijalke s kora, da se služba orglavca razpiše in da se goji cerkveno petje, kakor se spodobi. Teh komedij je nam dosti. Preč. ordinarijat naj tu pokaže, da vlada tudi pri njih disciplina.
G. župnik Vaupotič naj se pri ordinarijatu opraviči, zakaj noče orglavca.
Škof, kje si?!
Dobje pri Planini. „Slov. Gospodar" oziroma njegov dopisnik gosp. župnik Vurkelc še vedno ne more priti do pokoja. Ali Vam kaj koristi? Saj sami izprevidite in morate vedeti, da bolj ko se meša, bolj smrdi. Če ima kdo z Vami kake obračune, za to jaz ne morem; a zaradi tega vedno mene nnpadati, to ni moško in ne pošteno. Vi, g. župnik, ste bili prvi, ki je začel mene in potem še druge Dobjane po časnikih sramotiti; torej bi tudi bilo prav, ko bi Vi prišli do prepričanja, da niste imeli od tega nič drugega kot samo jezo in čedalje srditejše sovraštvo. Če hočete po tej poti dalje iti, Vam je prosto; samo ne hu-dujte se nad posledicami. Mislim pa, da imamo vsi skupaj mnogo koristnejšega dela, kakor to razdirajočo časnikarsko vojsko.
V. Pulko, nadučitelj.
Sv. Trojica v Halozah. Vseh šest narodnih občin naše širne fare je vložilo že pred 2 tednoma prošnje pri c. kr. finančnem ministerstvu, da se izvede pri c. kr. davčnem uradu v Ptuju tudi za slovensko, od nemškega za nad 44.000 večje prebivalstvo sodnega okraja ptujskega popolna ravnopravnost, da se napravijo vsi napisi, pečati itd. tudi v slovenskem jeziku. Tako so tudi naši vrli župani pokazali, da so slovenski možje na svojem mestu. Naj tako storijo vsakokrat v narodnih ozirih. Treba je še vložiti peticijo za slovenske srednje šole in vseučilišče, kakor ste že storili naši občini Dolena in Gorca pod
narodnima županoma Mariničem in Šprahoin. In še več dobrih narodnih listov mora prihajati med naše občane. Nie bodimo zadnji, ampak med prvimi, Trojičani!
Št. Rupert nad Laškim. Pri nas so
se vršile pred kratkim občinske volitve, pri katerih je igral župnik g. Mojzišek zopet glavno ulogo, ker drugače bi bila nevarnost, da ne pride do časti občinskega odbornika, kar se mu je pa na ta način posrečilo. Ker so se vršile pri volit-venih pripravah, kakor tudi pri volitvi sami razne nepostavnosti, je vložilo pet strank priziv zoper veljavnost volitvenih priprav in volitve same in sliši se, da so volitve razveljavljene. Župnik se bo moral torej še enkrat truditi v potu svojega obraza, predno bo postal deležen zaželjene časti. Da je pri časti jako skromen, je obče znano, kajti ob državnozborskih volitvah je volil za predsednika volilne komisije — sam sebe. — Občinski tajnik kaplan Ant. Penič pa je s to volitvijo dokazal, da se razume na svoj novi posel, kakor zajec na boben. Ali kaj si hoče: Svet zapustil je Gospod. Naši gospodje so pa na svoj boklic pozabili, kajti v preteklem šolskem letu smo imeli dva gg. duhovna, a ker je bilo z raznimi političnimi zadevami preveč opravila, ni bilo časa misliti na vse malenkosti in vsled tega je minilo to leto, ne da bi se le eden otrok bil pripravil za prvo sveto obhajilo. Vera peša, a zakaj ?! Roko na srce, gospodje, in priznajte, da zato, ker ne spolnjujete svojih stanovskih dolžnosti kot namestniki božji. — Pred kratkim je bila zoper župnika Mojzišeka pred laško sodnijo obravnava radi kršenja volilne tajnosti izza državnozborskih volitev; bil je sicer oproščen, a namestnik državnega pravdnika je vložil zoper razsodbo priziv.
Iz Ljutomera. (Ponemčevanj e Murskega polja.) Kdor pozna ponosno Mursko polje in njega prebivalce, se pač nehote spomni pesnikovih besed: „Tu biva narod še krepak, tu biva narod poštenjak, ki svet ga še okužil ni, ki čas ga omehkužil ni . . ." Saj pa je to polje kos naše slovenske zemlje, kjer biva nepokvarjen in žilav slovenski rod, ki zvesto čuva svojo rodno zemljo. Tu se vrste narodne občine druga za drugo in v njih gospodarijo slovenski kmetje, dočim po drugod okoli pritepeni nempurji izpodrivajo našega kmeta z njegove rodne grude. Predrzni Šta-jerčijanci, ki jim po drugih krajih čudno hitro zraste greben, se še tod ganiti ne upajo. Še pred kratkim so naši kmetje obračunali s temi ljudmi (pri občinskih volitvah v Noršincih in okrajnih volitvah gornjeradgonskih) ter jih naučili kozjih molitvic.
V	vsaki vasi so vrlo narodna gasilna društva, bojna in veteranska društva, ki so s svojim slovenskim poveljevanjem in vzornim nastopom v čast lepemu murskemu polju. Odločno narodne šole iu številna bralna društva izobražujejo zavedno muropoljsko ljudstvo.
Kok nekak otok na tem slovenskem ozemlju je trg Ljutomer, kjer se šopiri trhlo nemškutar-stvO, kakor najdemo slične pojave skoraj po vseh spodnještajerskih trgih in mestih. Iz teh zased stegajo svoje dolge prste po okolici, ki večkrat res misli, da jo bo osrečil oholi tujec.
Baš tako se cede ljutomerskim nemčurjem sline po lepi okolici z očividnim namenom, jo po možnosti ponemčiti. Prav posebno priča o tem jesenska dirka, ki se je vršila minolo nedeljo na Cvenu.
„Narodni List" je že zadnjič omenil samo-nemške lepake, danes pa hočemo poročati o novih krivicah, ki so se godile našemu jeziku. Leto za letom je vihrala sred dirkališča slovenska troboj-nica, letos nobena; program je bil samonemški, da ga več kmetov niti razumelo ni; razni napisi so se blesteli v blaženi nemščini: prvo besedo so imeli na dirkališču samo Nemci, ki so s svojo nemščino mučili naše kmete. Bilo je res žalostno gledati, kako se je moral slovenski kmet na svoji zemlji klanjati nemški gospodi ter se njej na ljubo ubijati z nemščino. Nismo mogli verjeti, da se godi vse to na narodno zavednem Murskem polju. Obisk je bil razmeroma zelo slab in sčasoma bode par nemških gospodekov samih skakalo po dirkališču, če bo šlo tako naprej.
V	dirkalskem društvu je več slovenskih kmetov; ne bodite lipov les in povejte tem gospodom, da ne pripustite takega teptanja slovenskega jezika! Obračamo se pred vsem do g. Puconja, ki je zaveden rodoljub; če bo odločno nastopil, smo uverjeni, da bo izžgal to rak-rano na našem narodnem telesu. Do svidenja pri pomladanski dirki!
Iz Mozirja. Prihodnjo nedeljo, dne 22. septembra priredi „Podružnica Ciril in Metodove družbe na Rečici v Gornji Sav. dolini" ljudski koncert v hotelu ^Ilirija" v Mozirju. Sodelovala bodes polnoštevilno „Narodna godba" iz Šoštanja. Tega dne namerava prirediti pevski zbor „De-lavskega podpornega društva v Celju" za zaključek vsem svojim zletom v ietošnjem letu zlet v Nazarje ter bode popoldne sodeloval pri koncertu rečiške podružnice. — Koncert se, vrši ob vsakem vremenu. Začetek ob 3. uri popoldne. Kakor se nam poroča, se zanimajo za to prireditev vsi zavedni Gornji Saviuci, posebno oni, ki so že dolgo vneti prijatelji prekoristne „Ciril in Metodove" družbe.
Ilj v Mislinjski dolini. V nedeljo, dne 14. t. m. je priredil g. državni poslanec Vinko Ježovnik v Št. Ilju javni shod. Ogromna množica ljudstva je pričakovala že na kolodvoru gospoda poslanca. Shodu je predsedoval vrli župan gosp. Ivan Verdnik iz Otiškega vrha, podprepsednik pa je bil g. Toričnik iz Golavebuke, zapisnikar gosp. Konrad Iršič.
Gospod poslanec je jako širno razložil delovanje sedajnega državnega zbora, navedel posamezne točke, tikajoče se kmetijskega in delavskega stanu, o katerih se bode v korist kmeta in delavca moralo v prihodnjem zasedanju državnega zbora razpravljati. Navdušenje je bilo veliko. Govorilo je še mnogo kmetov. G. Konrad Iršič je stavil resolucijo, katera se je soglasno sprejela:
„Danes zbrani volilci slovenjegraškega okraja odobravajo, da je njihov državni poslanec gospod Vinko Ježovnik vstopil v jugoslovanski klub in mu izrekajo popolno zaupanje.
Izrekajo vodju kmečke zveze dr. Korošcu in vsem poslancem, kateri so v dr. Šušteršičevem klubu, nezaupanje ter obsojajo lažnjivo pisarjenje „Slov. Gospodarja", posebno napade na našega od vseh spoštovanega poslanca.
Več govornikov je pri tem zborovanju omenjalo, da je ^Slovenski Gospodar" postal najbolj lažnjiv list ter da je posebna sramota, da je glasilo duhovnikov.
Navzočih je bilo nad 350 poslušalcev. Shod se je v največjem redu izvršil. Jasno j j kot beli dan, da je v slovenjegraškem okraju odpravljena duhovniška nadvlada in komanda za vselej.
Javni shod ,,Kmečke zveze" pri Sv. Križu tik Slatine se je vršil v nedeljo, dne 15. t. m. Ko so ženske poslali na dež, ostalo je še okoli 70 možkih, med njimi par pristašev narodne stranke, ki so se hoteli na lastne oči in ušesa prepričati o postopanju „Km. zv."
Shod je otvoril podpreds. „km. zv." Mlakar iz Laporja in izjavil: ^Naznanjam Vam, da sem predsednik današnjega shoda jaz, za podpredsednika pa imenujem gospoda Janeza Roškarja." Tako je rešil navzoče dolžnosti, da bi predsedstvo volili.
Kot prvi govornik je razvijal Mlakar stvarno in mirno gospodarski program „Km. zv." Povedal pa ni, da je razvila n rodna stranka v glavnem jednak kmečki program že par mescev prej nego je oživela „Km. zv.", ki je mogla v tem oziru bore malo novega in ni vedela nič boljšega povedati. Z obljubo, da bo sledeči goVornik razložil organizacijo „Km. zv.", je dal predsednik besedo župniku Gomilšeku od Sv. Petra na Medvedovem selu. Ta pa je mesto tega trdil med drugim:
Narodna stranka hoče zavreči vse, kar je katoliškega . . . Narodna stranka je brezverska in protinarodna . . . „Narodni list" in „Domovina" sekundirata ptujskemu „Štajercu". Narodna stranka pantla v vsakem okraju skupaj z nemškutarji . . Mladi gospodje, pristaši narodne stranke, hodijo okoli in propagirajo: več nemščine . . . Na shodu narodne stranke v Rogatcu je bilo vse skupaj 26 ljudij in to večinoma Štajercijancev .... V zadnjem volilnem boju ste lahko spoznali vso nepoštenost narodne stranke . . Tako pitajo gospodje duhovniki svoje brumne ovčice.
Kar se tiče poštenosti slovenskih strank v zadnjem volilnem boju, storijo najbolje, da pre-štejejo vse globe, ki so jih morali njih pristaši tudi v našem okraju radi prevelike navdušenosti plačati, da pregledajo vse mile glasove, s katerimi so prosili odpuščanja in potolažijo stanovske tovariše, katerim je ostal javen madež lažnivca in obrekovalca, potem se bo morala njihova sodba drugače glasiti!
Po Gomilšeku je prosil besede dr. Kidrič, pa predsednik Mlakar ga je zavrnil, češ, naj počaka. Po volitvah v odbor „Km. zv." je Gomilšek s tihim glasom brzo prečital vrsto resolucij, med temi kot prvo zaupnico poslancem ,.Km. zv.", predvsem dr. Korošcu in kot drugo nezaupnico dr. Ploju. Dr. Kidrič je predlagal o teh dveh resolucijah debato in prosil besede, brihtni podpredsednik „Km. zv." pa je izjavil: „Jaz dam vse resolucije skupaj na glasovanje, in — potem se naj debatira". Po tej parlamentarni izjavi so bile resolucije seveda sprejete. V besednem boju, ki je nastal med predsedstvom s soseščino in med pristaši narodne stranke, ker predsednik shoda ni vedel, da bi se moralo debatirati pred glasovanjem in pa raci nezaupnice Ploju, je izjavil podpreds. „Km. zv." Mlakar nekaj zelo zanimivega: „Kaj pa je narodna stranka, jaz ne poznam programa narodne stranke . . ." To je vzbudilo burno veselost in klici kakor: „lep politik, ki ne pozna programa svojih nasprotnikov", „škandal. da podpreds. „Km. zv." ne pozna programa nasprotne stranke", so mu doneli na ušesa. S
vsklikom „mi pa dobro poznamo kmečko zvezo", so pristaši narodne stranke zapustili dvorano.
Dr. Ploj pa naj vzame na znanje, da so mu jioslali nezaupnico zelo mirni in nedolžni ljudje, ki se jim ni smelo povedati, da delajo — veliko neumnost in se smešijo pred svetom!
Iz Ljutbmerskih goric se nam piše: V „Slov. Gosp." čitamo dopis iz Sv. Miklavža pri Ormožu, v katerem poročevalec farba prav po katoliško svoje brumne bralce. Veselico, katero je priredilo „Bralno dr." pod vodstom fanatičnega g. kaplana Bratuška, slika kot izredno fino in zabavno. Baha se z neko gospodo iz Maribora — a neče povedati, da je ta gospoda bil diurnist z ženo, ki se je slučajno tukaj mudil in ki se vobče rad drži farovža. — Tudi za diletante ima poročevalec polna usta hvale, poslušalci pa pripovedujejo drugače. — Zaganja pa se v tiste, ki niso prišli k veselic . Ali je mislil, da ima gosp. kaplan pas vse na vrvici? Še nas je takih, ki se ne prodamo kaplanom za kupico vina in ki sledimo lastni volji in prepričanju« —, Mnogo hvale poie poročevalec zaslugam g. kaplana Bratuška pri Br. dr. Hm! Lističi, kakor: ,.Slov. Gospodar", „Naš Dom", „Bogoljub", ne bodo ljudstva povzdignili, česar si tudi društvo pod tem vodstvom ne stavi za nalogo. S tem berilom se skuša privesti ljudstvo do surovosti in neumnosti, po kateri naša duhovščina tako hrepeni. — Veselje po veselici pa je umevno. Par dni poprej je nevednost ljudstva napolnila g. kaplanu vse žaklje z žitom. Komu pa ne bi se srce smejalo, če dobi bogato plačilo kljub temu, da lenobo pase? Ni čudo, če je par litrov „primarširalo" na mizo, da so ga različni podrepniki smeli srkati. Samo nekaj je poročevalec izpustil: Mnogo smeha in zabave je namreč marsikomu napravil e;. kaplan, ko se je šiloma hotel polastiti odra. ki je last pevskega društva „Zvon". Pihal je prav po katoliški, penil se od jeze, da se je bilo bati za njegovo zdravje; a kljub vsemu mu je spodletela njegova blaga nakana. Da, da — apostoli miru in ljubezni so izgubili oljkino vejico in razjarjeni mahajo sedaj z golim bičem — samo da nas ne morejo doseči, ker stojimo daleč na strani.
Ribnica na Pohorju. V nedeljo, dne 15. t. m. se je vršil tukai gospodarski shod, katerega je sklical okrajni odbor narodne stranke. Udeležil se je tudi g. dež. poslanec Vošnjak, kateri je pri tej priliki poročal o svojem dosedanjem J.1 letnem delovanju v dež. zboru. Posebno je zanimalo zborovalce vprašanje slovenske kmetijske šole. Gospod Uran, župan v Janževem vrhu, se je posebno zahvaljeval g. poslancu za njegov trud glede tega za slovenske kmete tako važnega vprašanja. Gospod poslanec je omenjal tudi razne predloge pa volilno preosnovo. Za slučaj, da dež. zbornica ne bo spremenila volilnega reda v smislu tozadevnih radikalnih in naj radikalnejših zahtev posameznih strank, pa naj bi slovenski poslanci delali vsaj na to, da se določi za splošno kurijo 9 mandatov — sedaj jih je osem, — izmed katerih bodo trije slovenski. Tozadevna resolucija pravnika Stibler-ja je bila soglasno sprejeta.
Draga točka dnevnega reda je bila: spre-menitev gozdne postave o varstvu gozdov. Na Pohorju so namreč tujci v zadnjih letih popolnoma uničili celo vrsto gozdov. To je velika škoda za domače prebivalstvo, pa tudi za državo. Domačim kmetom je gozd prava hranilnica, ki jim nosi vsako leto lepe obresti, tujci pa kar naenkrat posekajo cele gozdove in je jasno, da na takih uničenih zemljiščih potem ne more nihče več živeti, vsaj za dobo kakih 60, 70, celo 100 let, ker so gozdovi pri nas edini vir dohodkov. O tem vprašanju se je razvila jako živahna debata, v katero so posegli g. Podlesnik, ki je ob enem shodu predsedoval, nadalje gg. Pahernik, Uran, Zabovnik, učitelj Witzman in pravnik Stibler. Končno je bila sprejeta sledeča resolucija:
„V Ribnici na Pohorju dne 15. kimovca 1907 na shodu zbrani gozdni posestniki izjavljamo, da trpi pohorsko gozdno gospodarstvo veliko škedo radi tega, ker so c. kr. okrajna glavarstva na mnogih kmetijah dovolila popolno posekanje gozdov. Zato zahtevamo od pristojnih oblastij, da iste v bodoče zabranijo naenkratno, bodisi tudi začasno popolno uničenje in preveliko posekanje posameznih gozdov in prosimo, naj se postavno določi velikosti in značaju gozdov primerno delno izkoriščanje. Da se zabrani vsako, bodisi tudi začasno popolno uničenje gozdov, naj se da občinam nadzorovalna in posvetovalna pravica pri pristojnih gospodarskih oblastih. Za popolno uničenje naj se določijo občutnejše, škodi primerne denarne kazni. Postavno naj se tudi prepove iz-tesavanje dreves v gozdu. V svrho boljšega nadzorovanja gozdnega gospodarstva od strani državnih oblastij naj se pomnoži državno gozdarsko osobje in naj se gozdarski uradi ločijo od političnih oblastij. — Poživljamo gg. dež. poslance, naj v dež. zboru štaj. delujejo na to, da se deželna postava štajerska za varstvo gozdov z dne 28. julija 1898 v smislu zgoranje resolucije izpopolni."
Glede lovskih zadev se je shod izrekel za to, da se lovnine, katere so doslej običajno tekle v občinske blagajne, razdele med zemljiške posestnike sorazmerno z velikostjo zemljiškega posestva, oziroma dotičnega davka. Ako pobere občinska blagajna lovnino, potem so občinske doklade nižje; imajo od tega ravnanja torej dobiček tudi taki občani — davkoplačevalci, Ki niso ob enem zemljiški posestniki. Divjačina pa dela škodo le zemljiškim posestnikom.
Gospod nadučitelj Korže želi, da se da tudi pravica ribarstva občinam. Tozadevno se je sprejela sledeča resolucija: ,.Zahtevamo, da se vredi ribarstvo tako, kakor so urejeni lovi. namreč, da se da pravica ribarstva občinam. Deželni zbor naj sklene postave, glasom katere morajo privi-legiranci odstopiti ribarstvo občinam brezplačno ali pa vsaj proti primerni odškodnini, katero ima povrniti dežela."
S tem je bil ta lepi shod, ki je trajal tri ure, končan. Vsi so izražali željo, naj bi se taki poučni, koristni shodi ponavljali.
Okrajni odbori, pozor!
Izvrševalni odbor narodne stranke je v svoji seji dne 14. t. m. sklenil z ozirom na veliko važnost letošnjega glavnega zbora stranke, da ga skliče šele v novembru mesecu, in sicer takoj v začetku meseca.
Pozivlje se nujno vse okrajne odbore da skli-čejo tekom oktobra somišljenike iz svojih okrajev na shod, na katerem se naj izvoli novi okrajni odbor, ker se ima na glavnem zboru stranke sestaviti novi glavni odbor. Pozivljemo torej vse okrajne odbore k reorganizaciji (preosnovitvi), poživljamo pa jih tudi, naj tekom meseca naznanijo svoje želje, zahteve in predloge za glavni zbor.
Isto želimo tudi od vseh posameznikov — somišljenikov narodne stranke. Želimo, da vsakdo odkrito izreče svoje mnenje, brez vseh prikrivanj. Bodimo odkritosrčni med seboj in na zunaj! Kritika stranke od katerekoli strani bo stranki le v korist, ker le če se bo stranka ob zdravi kritiki pomlajevala, bo tudi prospevala in se razvijala. Zato pa vsi na delo za okrepitev stranke!
Štajerske novice.
Gospodarski shodi. Okrajni odbor narodne stranke za zadrečko dolino priredi dne 29. sept. gospodarski shod v Gornjemgradu. na katerem se bodo razpravljala zgolj kmetijska vpra- j šanja. Govorila bota dr. Božič in kmetijski potovalni učitelj Goričan. Shod1 je javen in pristop vsakomur prost. Isti dan popoldne se vrši gospodarski shod v Mozirju. Obširneje prihodnjič.
Shod volilcev v Št. Jakobu pod Kalobjem se vrši v nedeljo dne 22. t. m. ob 3. popoldne pri g. Grassellju. Poroča državni poslanec g. Franc Roblek. Volilci, pridite, da slišite iz ust svojesa poslanca, kaj je resnice na lažeh nasprotnikov.
Shod hmeljarjev v Žalcu minolo nedeljo, dne 15. t. m. je imel namen, da se hmeljarji dodobra razgovore o izvršilnih naredbah, ki jih namerava ministerstvo izdati k provenijenčni postavi in da odločno zavzamejo svoje stališče v korist savinski dolini, oziroma tamošnji hmeljereji, odnosno, da pritrde in dajo ostri povdarek zahtevi, ki jo je poslalo južnoštajersko hmeljarsko društvo v ministerstvo. Poslanec Roblek je tozadevno poročal ter razkril zanimive stvari. Čehi hočejo im.eti k provenijenčni postavi izvršilne odredbe, ki bi hmeljarstvo po vseh avstrijskih deželah izven Češke takorekoč uničile. Vsled tega je on bil v tekočih počitnicah dvakrat v prizadetih mi-nisterstvih in dosegel je, da se bodo skoro gotovo upoštevale želje in zahteve savinskih hmeljarjev. Poljski hmeljarji iz Galicije, kjer se pridela tudi jako dosti hmelja, so prvotno hladnokrvno hoteli pustiti, da sprejme vlada vse češke zahteve. Toda ko so videli, kako slabo je tudi v Galiciji že letos vplivala nova postava na hmeljske cene, in ko so bili potom posl. Robleka tozadevno opozorjeni, je poljski klub in je poljska trgovska zbornica odposlala na vlado oster protest, da bi se češke zahteve uresničile. Tako je upati, da ne bo vlada kar tako mogla prezreti zahtev izvenčeških hmeljarjev in se bo vsaj to doseglo, da se bo naš hmelj tudi še nadaljnih 5 let prodajal pod imenom „ češki hmelj". — Na predlog g. Jošta iz Gotovelj so zbrani hmeljarji — bilo jih je nad 200 — izrekli svojemu poslancu zaupnic.. Pridružili so se tudi zahtevam, ki jih je poslalo vladi južnoštajersko hmeljarsko društvo; sprejela se je rezo-lucija, v kateri se z ozirom na letošnje slabo stanje v hmeljarskih cenah zahtevajo znatne davčne olajšave. Ogorčeni so zborovalci protestirali tudi proti „Slov. Gosp." in njegovi stranki, ki kuje kapital za sebe iz ljudske bede savinske doline s tem, da dolži našega poslanca vedoma krivično nizke hmeljske cene. — Shod se je zvršil dostojno brez vsakega hujskanja.
Slovenski otroški vrtec v Gaberjih se je otvoril dne 16. t. m. v Gologrančevi hiši.
Brzojavni urad posluje od 2. septembra na Gomilskem.
Poštna vozna zveza obstoji do dne 15. okt
to je za čas hmeljske sezone med Celjem in Žalcem.
Za celjsko nemško gimnazijo je imenovan za začasnega učitelja Engelbert Macher.
Kako se v pomanjkanju sredstev ljudstvo farba. Dr. Korošec, s pasjim bičem tepeni dr. Benkovič in diugi so v sredstvih glede psovanja narodne stranke in njenih poslancev že skoro prišli na kant. Zato jim morajo mnogokrat služiti sredstva, ki sicer njihovi „izvanredni inteligenci" ne delajo posebne časti, ki pa vsekakor kažejo iznajdljivost in neizbirčnost teh famoznih politikov. Tako je častivredni, s pasjim bičem tepeni dr. -Benkovič v Rečici dne 8. t. m. razpravljal sledeče: „Ljudje krščanski, kako so narodni stran-karji nedosledni; pri volitvah so vpili, da finan-carja nočejo, potem pa so po svojem poslancu Robleku vložili interpelacijo, naj bi slovenski davčni uradniki prišli k nam na Slovensko, ne pa, da jih finančno ravnateljstvo potiska na Nemško." Neglede na to, kako strašno, vsakega ljud-skošolca sramotno logično je to izvajanje, neglede tudi na to, kako sramotno je tako izvijanje z narodnega stališča, — kaže že dejstvo satuoobsebi, kako sramotno nizko stoje duševno tisti ljudje, ki si nadevajo ime voditeljev kmečke zveze. Le pojdite, vi prečastiti gospodje, popolnoma nepristransko med svoje ljudi, vprašajte jih nepoznani, kako mislijo o Vašem hujskanju, in čuli boste odgovor, da vam bode sapa zastala. Mi pa želimo od Vas. častivredni in s pasjim bičem tepeni ob-rekovalci: le naprej tako. čim hujše, tem prej Vas bo ljudstvo sito. Nam Vaše hujskanje samo koristi! To boste spoznali!
Klerikalci nočejo biti dr. Benkovič in drugi „gospodje" od kmečke zveze. Čudno, čudno! In vendar so se fantje iz Št. Jurja ob j. ž. (pri zaslišanju proti dr. Povaleju!) sami imenovali klerikalce! In vendar se koroški bratci dr. Benkoviča. dr. Korošca in sodriigov imenujejo v svojem častivrednem „Miru" odločno in s ponosom klerikalce! Odkod naenkrat ta sramežljivost naših s pasjim bičem ošvrkanih politikov ? Ali se morda boje, da bi začelo pokati v njihovem laži-kmečkem taboru, če bi se odkrito imenovali to, kar v resnici so?
Dr. Benkovič — dr. Janko Sernec. Na drugem mestu poročamo, da je dr. Janko Sernec s pasjim bičem pretepel dr. Benkoviča. Resnicoljubni duhovniški „Slovenec" je prinesel v soboto (14. t. m.) dolgo brzojavko, v kateri pravi, da dr. Benkovič ni dobil nič, ampak da je udarec priletel po stolu. V pondeljek dne 16. t. m. pa piše isti list, da je proti dr. Janku Sernecu vložena ovadba zaradi lahke telesne poškodbe in žaljenja časti. Sedaj pa res ne vemo, kdo je vložil to ovadbo, ali dr. Benkovič ali tepeni stol. Oh ti ljubo katoliško resnicoljubje!
„Katoliške" vžigalice uvede krščansko-soci-jalna zveza za fajmoštre in kaplane proti vžigalicam družbe sv. Cirila in Metoda. Res. izvan-redno krepko razvit narodni čut imajo ti gospodje klerikalci! Narodni Slovenci! Vi pa tem bolj sezite po vžigalicah naše šolske družbe. Gorijo ravno tako dobro kakor bodo „katoliške"!
Dr. Masaryk — liberalec. Tako vsaj ga je blagovolil nazvati v svoji izredni bistroumnosti in poznavanju političnih struj s pasjim bičem tepeni dr. Beukovič v svojem lajbžurnalu, famozni ,.Posavski Straži '. Hoče nas namreč uničiti na ta način, da pravi: „ Glej te, ljudje krščanski, Masaryk je hud češki liberalec, pa je sam obsodil liberalizem, ki ga hoče pri nas uvesti narodna stranka." — Dr. Benkoviču se očividno niti ne sanja, kaj je liberalizem, kaj je dr. Masaryk in kaj je narodna stranka. Ne ve, da je Masaryk vodja one češke napredne stranke, ki je stopila v odločen boj proti preživelemu liberalizmu, ne ve, da je tudi narodna stranka odločna nasprotnica tistega liberalizma iz minolih let, Ki nas je gospodarsko in politično ubijal in zasužnjeval, da pa zastopa odločno načela zdravega, duhu časa odgovarjajočega napredka v kulturnem, gospodarskem in političnem oziru. da je torej napredna v plemenitem smislu besede ter odločno odklanja laži-libe-ralizem. To seve s pasjim bičem ošvrkanim politikom a la Benkovič ne gre v njihov račun, zato pa še vedno slepijo ljudstvo s frazami o liberalizmu. Pa motijo se, če mislijo, da je naše ljudstvo še tako — neumno!
Železničarji za zboljšanje plač. Dne 22. t. m. imajo odposlanci železničarji južne železnice posvetovanje v Mariboru, kaj je storiti glede zahteve izboljšanja plač. Kakor kažejo vsa znamenja, se začne v oktobru plačilni boj.
Zdaj smo si z Žmavcem na jasnem. Gospod Andrej Žmavc iz Gradca nas prosi, naj ponatisnemo z ozirom na tozadevno, našo notico sledeče: Ni res, da sem se mnogo let s slovenskimi podporami v tujini šolal, ampak res je, da sem si za šolanje v tujini potrebna sredstva moral sam preskrbeti; ni res, da očividno pospešujem nemško moč Gradca v slovenskem delu štajerske dežele, ampak res je, da se potegujem za gospodarsko osamosvojo štajerskih kmetovalcev na podlagi samopomoči; ni res, da svoje mesto zlorabljam v ponemčujoče namene štajerskega deželnega odbora, ampak res je, da na svojem težavnem mestu delujem pravično in nepristransko; ni res, da sem jaz snovatelj posojilnice v Oplotnici, ampak res je, da so si oplotniški občinski odborniki i. dr. osnovali Raiffeisenovko; ni res, da stojim kot izvrševalec ponemčujočih načrtov deželnega odbora v zvezi z nemškutarji po raznih krajih Sp. Štajerskega, ampak res je. da nisem z deželnim odborom in z nemškutarji po Sp. Štajerskem v nobeni zvezi; ni res, da sem le slovenski govoreč ponemčevalec Sp. Štajerskega, ampak res je, da mi ni nikoli prišlo na misel ponemčevati. V Gradcu, dne 7. septembra 1907. Andrej Žmavc. — Priobčujemo to, da ne bo g. Žmavc mislil, da mu hočemo kakorkoli delati krivico, dasi bi ne bili dolžni popravka sprejeti. Izjavljamo pa, da vstrajamo na našem stališču, da Žmavčevo delovanje na Spodnjem Štajerskem ni Slovencem ne le v korist, ampak naravnost v gospodarsko škodo. Kdor slabi na Sp. Štajerskem moč naše narodne gospodarske organizacije v prilog Gradcu, ta ne dela v našo naročalo korist. Prepričani smo, da bo g. Žmavc sam prišel sčasoma do tega prepričanja.
V	Studencih pri Mariboru se ustanovi ljudska knjižnica. Hvalevredno je to dejanje in z narodnega stališča neprecenljivo — zato ustanoviteljev ne dosezajo podle Gospodarjeve psovke.
Volitve v ptujski okrajni zastop. Imeniki volilcev za skupino veleposestva in najvišjih obda-čencev so razpoloženi pri glavarstvu v Ptuju. Ugovori se imajo vložiti v roku 14 dni od dne 17. sept. 1907. naprej. — Kmalu se torej tudi v ptujskem okraju razvije boj. Upamo, da so Slovenci že doslej in da bodo v tem večji meri odslej storili svojo dolžnost. — Ornig mora slediti Wratschku!
Dobova pri Brežicah. Naš župan Ivan Zaje se je peljal dne 9. t. m. iz Rajhenburga domov. Ker vlak v Dobovi ni obstal, je Zaje skočil iz vlaka, a tako nesrečno, da je obležal mrtev. Zaje zapušča 4 nedoletne otroke.
Iz šole. Razpisana so mesta učitelja v Št. Jurju ob Taboru, v Gornjemgradu,v Š m a r t n e m pri Gornjemgradu (mesto učiteljice), v Hiastniku. Prošnje do 10. oktobra.
Javno ljudsko knjižnico otvorijo v kratkem času v Slovenjem Gradcu.
V	Središču se v najkrajšem času otvori javna ljudska knjižnica.
Rogatec dobi električno razsvetljavo; stala bo 50.000 K. Nekaj ugibljejo naši tržki očetje tudi zaradi vodovoda.
Agitacija v cerkvi. Za shod slovenske kmetske zveze v Ptuju delili so se letaki pri pozni božji službi zbranim v cerkvi sv. Duha pri Središču.
Trgatev v ljutomerskih goricah bo letos prav povoljna, ker ni bilo toče. Kapljica bo izvrstna pri tako ngodnem vremenu. Slovenci! posezite po tem izbornem vinu, da Nemcem pokažemo, da nam njih bojkot (kakor lansko leto) nič ne škoduje.
Iz Hrastnika. G. '"aul Bauerheim nas navzlic vsem pritožbam še vedno nadleguje s samonem-škimi poštnimi tiskovinami. Odločno zahtevamo, dag. Bauerheim odloži prodajo poštnih vrednosti, ali pa prodaja samo dvojezične, sicer bo prvo to, da pričnemo z agitacijo za premestitev pošte od postaje v sredino hrastniške doline!
Mariborski porotniki. Pri porotni razpravi minoli torek zoper odgov. urednika „Slov. Gosp." Leskovarja se je prečitala obtožnica slovenski. Nato vstane nek nemški (?) porotnik in zahteva, da se obtožnica prečita tudi nemški, češ da on slovenski ne razume. No predsednik Morocutti ga je dobro pučil, češ da se zahteva za sposobnost porotnika znanje obeh deželnih jezikov in kdor tega ni zmožen, ima to pri sestavi porotne listejaviti. Upamo in zahtevamo, da se bo to pri prihodnji sestavi porotnih list i v Mariboru i v Celju v polni meri upuštevalo!
Sv. Marjeta na dravskem polju. Tukaj so našli v Dravi truplo slikarskega pomočnika Karla Mikolca iz Ptuja.
Shod nemških kmetov v Gradcu se je vršil ob veliki udeležbi minolo nedeljo. Govoril je vodja nemških agrarcev, poslanec Peschka. o agrarnem gibanju, poslanec grof Auersperg o agrarni zvezi v državnem zboru, Simitsch pl. Hohenblnm o kmečkem združenju in njega uspehih. Girstmayr o žganjariji, Rokitanski o travniških in gozdnih servitutih in lovskih rezervatih, Juvan o kmetijskih delavcih.
Javno ljudsko knjižnico na Muti je ustanovila ,.Prosveta„; oskrbuje jo gosp. trgovec Keček. Knjižnica je vzorno urejena. To je v področju delokroga podravske podružnice „Prosvete" doslej 8. knjižnica. Šteje 60 knjig, darovala jo je ljubljanska „Prosveta"..
Za narodni sklad je daroval g. Franc Dolinar iz Bezovnika pri Grižah 50 vin. Slovenski narodni možje, priporočamo v posnemanje!
Nova železnica^Načrte za železniško progo: Purkla-Slov. Gorice-Ptuj-Rogatec-Brežice je mini-sterstvo potrdilo in se vrše dne 2., 3. in 4. okt. komisijonalni ogledi v Cmureku, Št. Lenartu, Ptuju in Rogatcu.
Podravska podružnica akadem. fer. društva „Prosvete'' ima svoj toletni redni občni zbor v soboto, dne 21. t. m. zvečer ob pol 8. uri v Mariboru v Narodnem domu. Dnevni red: 1. Poročilo načelništva, 2. volitve, 3. dve predavanji, 4. slučajnosti. Vsi prijatelji društva — prosvetnega in narodno-obrambnega dela — so vabljeni, da se udeleže. Govorilo se bo o jako važnih narodno-obrambnih vprašanjih, na kar posebej opozarjamo.
Št. Juri ob ju.ž žel. Dne 1. t. m. je začela uradovati nova kmetska posojilnica in hranilnica za Šentjur in vse sosedne župnije. Uradna soba se nahaja pri g. Černošeku v prvem nadstropju. Kmetje, poslužujte se te blagonosne naprave!
Ob priliki Siidmarkinega zborovanja v Mariboru so vihrale nemško-frankfurtarske zastave tudi z realke in — s stolpa stolne cerkve v Mariboru. Da je gospodom na realki več za Nem-štvo nego za dober pouk, je znana stvar. Da pa slovenski škof ni dal odstraniti frankfurtarice s stolne cerkve, katero je zidarski mojster — morda nevede in nehote — baš ta dan izobesil, pa moramo odločno obsojati.
Vodovod napravijo v Trbovljah. To je sklenil občinski odbor v svoji seji dne 13. t. m.
Hrastnik. Za ustanovitev drugega razreda slov. otroškega vrtca v Hrastniku je določil obč. svet v Trbovljah v seji dne 13. t. m. podpore 100 kron.
Sevniški grad so kupili baje jezuiti. Bre-žiško-sevniški okraj bo sčasoma popolnoma preplavljen s tujimi redovniki na škodo domačih kmetov. No tem lažje stališče bo dr. Benkovič imel pri volitvah!
Pri občinskih volitvah v trgu Šmarje pri Jelšah sta nastopili obe slovenski stranki združeni ter so izvoljeni kompromisni kandidatje. Par klerikalnih zagrizencev je šfrčalo iz odbora. — Upamo, da bo novi odbor vestno vršil svojo narodno in gospodarsko dolžnost. — Nemškutarji so se pri volitvah poskrili.
Neverjetna nadutost. Pri Sv. Antonu v SI. Gor. kaplanuje bivši brezverec Lasbaher, v zad-dnjem času ed£n najvnetejših in najbolj divjih Koroščevih priganjačev. Ta mož se je s posebno slastjo spravil na izpodrivanje ugleda učiteljstva in šole med ljudstvom. Pa to je še vse premalo! Celo več kot okrajni in deželni šolski svet hoče biti ta mož. Doseči hoče namreč, da bo kot naslednik sedanjega g. nad učitelj a, ki gre k malo v pokoj, prišel mož, ki bo njemu podpisal reverz, da ne bodelal proti njegovemu katoliškemu bralnemu društvu. Ne vemo, ali so to misel porodili Lasbaherjevi omehčani možgani v pasjih dneh ali ne. Vemo le, da je pri znani nadutosti in domišljavosti naših gg. kaplanov, ki nimajo danes nič več častitega na sebi, to mogoče, kakor sicer zveni ta čin neverjetne nadutosti kakor bajka.
Na naslov okrajnega glavarstva v Slovenjem gradcu! Danes samo namignemo: V marenber-škem okraju se godi nekaj nečuvenega. Zgodilo se je namreč, da so se vračali okrajnemu glavarstvu nemški dopisi in zahtevali slovenski. Sedaj pa smo zvedeli, kako je nekje poizvedoval orož-
J :
nik pri nekom, ki je istotako vrnil nemški dopis, ali zna nemški ali ne. Gospodje, ne igrajte se z ognjem, videti je, da slabo poznate marenberški
okraj! Z ozirom na ta slučaj že pripravlja okrajni odbor narodne stranke posebno akcijo. Bodemo še pokazali, kdo ste vi, gospodje pri okrajnem glavarstvu, in kdo smo mi! Ali je ljudstvo radi uradnikov tukaj, ali pa je morebiti narobe?
Živinorejska zadruga v Šmarju pri Jelšah priredi v nedeljo, dne 25. t. m. v Šmarju pri Jelšah javno predavanje. Govori živinozdravnik Adolf Ribnikar o ustanovitvi živinske zavarovalnice za šmarski okraj.
Javno ljudsko knjižnico otvori okrajni odbor narodne stranke v Gornjemgradu dne 29. t. m. po gospodarskem shodu. Knjižnica šteje nad 500 knjig leposlovne, kmetijske in druge vsebine.
Ponikva ob j. ž. Minolo nedeljo je priredil posl. Korošec tu svoj shod. Radovednežev se je zbralo nekaj nad sto. Večino so tvorile ženske. Med moškimi je bilo največ Šentjurčanov, katere so prignali Žličarji Korošcu kimat. Govor posl. Korošca se lahko imenuje nepretrgana vrsta za-bavljic na politično nasprotne osebe. Njegovo početje je imenoval na koncu shoda kmet Zupane hujskarijo. Zato si je domači kaplan njega in še nektere druge medklicatelje zapisal, da jih ovadi sodniji. Tudi dobro! — S takim shodom, ko je bil na Ponikvi, posl. Korošec ne more biti zadovoljen Od vseh navzočih jih je bila kaka četrtina domačinov, ki se jim je že na licu bralo, da so ,,zvezarji", in s tem je rečeno vse.
Pred porotniki v Mariboru je stal minoli torek odgovorni urednik „Slov. Gosp." Leskovar zaradi častikraje. Tožil ga je notar Fr. Stupica od Sv. Lenarta v Slov. Gor., ker ga je Leskovar v svojem listu po krivici napadel in mu kradel čast. Med obravnavo je prišlo do poravnave. Leskovar mora žaljenja preklicati in plačati vse stroške. Z g. Fridrichom iz Kazas, katerega je isti Leskovar tudi grdo žalil v „Slov. Gosp." je že pred obravnavo sklenil poravnavo. — Leskovar je moral videti, da ne bo šlo več na tako umazan način blatiti in gaziti čast poštenih ljudi in prepričan naj bo, da v nobenem prihodnjem enakem slučaju ne bo sklenil noben slovenski na-prednjak poravnave. Žalitvam se mora storiti konec. Boj je tudi brez tega mogoč — pri inteligentnih ljudeh.
Novice iz drugih slovenskih krajev.
»Klerikalna stranka". Celovški „Mir" v zadnjem času dosledno imenuje slovensko stranko na Koroškem, t. j. „Mirovo", dr. Brejc-Podgorčevo stranko ,.klerikalno". Označi jo popolnoma pravilno, le o tem iskreno dvomimo, če v korist Koroškim Slovencem. Še dr. Šusteršičeva in iir. Koroščeva se brani naziva „ klerikalna".
Izzivanje graškega nadsodišča. Nekaj časa je bil mir in zdelo se nam je. da so se gospodje v Gradcu vendar končno spametovali. Toda kakor pravi prislovica, da se pijanec spreobrne, kadar se v jamo zvrne, tako je tudi pri nadsodišču v Gradcu. Trdnejša ket kedaj mora biti pri vladi moč nemštva, ako se v dobi slovanske parlamentarne večine dogajajo še justični škandali, kakor v najbolj črni dobi. Premeščanje slovenskih sodnih uradnikov v nemške kraje je zopet na dnevnem redu. Iz Celovca je nedolgo temu moral pristav dr. Kušej. in pred par dnevi mu je sledil avskul-tant dr. Ožbe Ilavnik v Voitsberg na Nemško Štajersko. Naši poslanci morajo dvigniti proti temu železno pest.
Libeliče. Da se razcveta zanimanje za šolo tudi že v tem kraju vedno bolj in bolj, priča po-gostba šolskih otrok, ki se je vršila koncem šolskega leta v gostilni pri „Nemcu" v slovo časti-temu in obče priljubljenemu gosp. nadučitelju M-Mencinu. Tak korak je treba v navdušenjem po zdraviti. Naš vrli krajni šolski svet, na čelu mu gosp. M. Kramer, se je potrudil, da se gospod nadučitelj, ki je dvaintrideset let v trudapolnem stanu deloval v prid občanov, po zmožnosti počasti. Da se zapiše ta dan veselja neizbrisljivo v srca mladine, v katerih zraste na ta način vedno močnejša ljubezen do šole, bode naj v zadoščenje vsem, ki so pripomogli količkaj k temu dnevu.
Letina medu na Kranjskem bo letos prav izborna. Ugodne vremenske razmere so povzročile, da je bilo mnogo paše.
Odlikovanje. Dvorni svetnik finančnega deželnega ravnateljstva v Ljubljani, Karol Lubec, je bil povodom prestopa v pokoj odlikovan z velikim križcem Leopoldovega reda.
Kmečko hranilnico in posojilnico so ustanovili v Senožečah.
Simon Gregorčičeva javna ljudska knjižnica
se dan$s otvori v Ljubljani.
Ljudsko knjižnico so si osnovali pristaši kmetske stranke v Matenjivasi na Notranjskem. Ljudskoizobraževalno društvo s knjižnico pa so si osnovali v Dolenjivasi pri Senožečah.
C. kr. kmetijska družba kranjska priredi prihodnje leto ob priliki kmetijske razstave v Pragi kmetijsko poučno potovanje na Češko.
Slovensko-hrvatsko dijaštvo iz Istre je zborovalo dne 7. in 8. t. m. v Pazinu in razmotri-valo gospodarske in kulturne razmere naroda. Sklenilo je delovati odslej v smislu slovenske „Prosvete" in ustanoviti v to svrho počitniško Pruštvo.
V Trstu so se vršile minole dni velike demonstracije zaradi podraženja živil, posebej kruha. Smo sicer za to, da se demonstrira proti vedno rastočemu lihvarstvu, ali dostojno, ne pa s pobijanjem oken in hiš, kakor je to delala zopet tržaška mularija.
Deželnozborski volilni red za Goriško, ki so ga nedavno skovali Lahi s pomočjo slovenskih klerikalcev, je cesar potrdil. Ta novi red izroča dve tretjini goriškega prebivalstva, ki je slovensko, za nedogleden čas pod tilnik ene laške tretjine. Žalostno je to, žalostno tembolj, ker so pomagali skovati to postavo — takozvani Slovenci. Po novem volilnem redu ima Goriška 29 poslancev, in sicer 6 iz veleposestva, 7 iz mest, trgov, indus rije ter trgovske in obrtne zbornice, 10 iz drugih občin, 6 iz splošnega volilnega razreda. Nadškof je virilist.
Šmohor. (Strokovni pouk.) Od 7. do 16. avgusta vršil se je v Šmohoru strokovni kurz za mizarske mojstre in pomočnike pod vodstvom g. Bombacha, učitelja na strokovni šoli na Beljaku. Krrz je bil dobro obiskan iz trga in iz okolice, tudi iz slovenskega Brda.
Kmečke zveze — te po receptu slovenskih klerikalcev že oguljene limanice — hočejo snovati gospodje politiki okoli „Mira" sedaj na Koroškem, češ, potem bo ljudstvo kar trumoma drlo v njihov tabor. Kako se bodo zmotili, si vzamejo lahko zgled na Štajerskem. Dokler bo hodila slovenska koroška politika v odločno klerikalnih tirih — tudi kmečke zveze ne bodo vlekle.
Narodnost slovenskih klerikalcev. „Prosveta", društvo za ustanavljanje ljudskih knjižnic, katero nima s politiko nič opraviti, je založilo tablice, katere bi imel kupiti vsak slovenski trgovec kot priporočilo za sebe, da slovensko občinstvo ve, h komu ima zahajati in se tako izvaja geslo „Svoji k svojim". In kaj stori „Slovenec", glasilo duhovniške stranke na Slovenskem ? Piše, naj smatrajo njegovi somišljeniki te tablice za nepriporo-čilne ter poživlja naravnost k bojkotu trgovcev, ki bi te tablice imeli. Sramotnejše brezdomovinstvo sploh ni mogoče.
Kako so Slovenci Trstu nevarni! Tržaška slovenska društva so nameravala oditi minolo nedeljo skupno izpred ..Narodnega doma" na slavje društva „Hajdrih" na Prosek. Skupen odhod je pa prepovedala policija in sicer iz ozirov na javni red, kateri sklep je tudi namestništvo potrdilo.
Gospodarski paberki.
K popolnitvi kokošjih plemen.
Kdor ima namen, nabaviti si novo kokošje pleme, popolniti si staro, ali pa si radi dovažanja nove plemenske krvi nakupiti nekaj kokoši, ta stori to najprimerneje sedaj v jeseni. Nakup take živali v sedanjem času nudi različne prednosti. Pred vsem so sedaj cene najnižje, ker hoče vsak rejec še pred zimo svojo večštevilno žival oddati, da mu ni potreba krmiti do prihodnje spomladi, ko je vpraševanje po plemenskih živalih zopet živahno. Potem je sedaj volitev med mladiči oziroma jaricami najugodnejša, ker se ravno od več strani ponuja. Glavna stvar pa je, da jarice, ako se v jeseni nakupijo, že po zimi ali vsaj zgodaj spomladi prično z nesenjem in kokanjem, ker so se med tem časom privadile na morebitno spremembo zraka, nove staje in nove okolice. Ker pa le na ta način dosežemo od živali tako dragocena zgodna piščeta, naj bi se nobeden rejec ne pustil odvrniti od napačnega mnenja, da mora žival celo zimo brez posebne koristi rediti, da si ne bi nabavil žival v jeseni, ker ravno z zgodno koristjo takih živali se poplača zimska piča več kot dvojno. Ker pa skrbni rejci že v jeseni skibe za pokritje potrebe svojih kokošjih plemen, je tudi naša naloga, da oddamo našo čezpotrebno perotnino v jeseni na prodajo, ker bi bila morebitna poznejša ponudba brez uspeha in bi morali naše živali oddati le za ceno klavnih živali. „Perotninar".
Zadnja poročila.
Za dijaško kuhinjo v Celju je darovala celjska posojilnica ob 70 letnici Miha Vošnjaka 100 kron.
Celje. G. Diehl je rekuriral proti odloku celjskih mestnih očetov, da ne sme dati v najem gostilne g. Stelzerju. Namestnija je rekurzu ugodila. S tem so jo dobili naši mestni modrijani zopet po zobeh. Baje se nameravajo pritožiti pri ministerstvu.
Pri volitvah v pridobninsko komisijo v celjskem političnem okraju so zmagali Slovenci.
Štajerski deželni zbor. Na dnevnem redu današnje seje so: utemeljevanje predloga dr. Ploja za podporo pogorelcem v Zdrgonjivasi in Mihov-cih ter predloga istega poslanca za podporo po toči oškodovanim vinogradnikom ptujskega in ormoškega okraja; utemeljevanje predloga dr. Jurtela za poddoro prebivalcem rogaškega okraja.
Žalec. V cerkveno - konkurenčni odbor za Žalec so bili voljeni sami pristaši narodne stranke. Brezverci gotovo niso, ki jih ljudstvo voli v tak odbor.
Iz Šoštanja je izginil v Ameriko bivši soli-citator g. notarja Kolšeka Anton Zock. Poroča se, da je poneveril pri raznih društvih mnogo denarja. Mož je bil večkrat kaznovan.
Novo poljedelsko visoko šolo ustanovi vlada v Krakovem v Galiciji. Dovolila je za zgradbo 800.000 kron.
Čuden vzrok samomora. Mesar Navratil v Brnu na Moravškem se je zabodel z mesarskim nožem v vrat, ker mu je žena porodila dvojčke.
V	Vurberku so osnovali v nedeljo klerikalno posojilni co-rajfajzenovko.
V	sloveniegraškem političnem okraju so pri volitvah v pridobninsko komisijo zmagali Slovenci v IV., Nemci v III. razredu.
Nesreča. V Bodislavčih pri Malinedelji je poslala minolo nedeljo žena posestnika Košarja, ki se je pripravljala k porodu, enega fanta in dekle na pašo. Kmalu prileti fant ves opečen domov in nedolgo potem tudi umrje. Mati se je silno prestrašila. Morali so takoj po zdravnika in ta je izvlekel iz nje mrtvo dete. Tudi deklica je hudo opečena. Fant in dekle sta si na paši zakurila.	f ..
V	Vojniku se je število otrok na nemški šoli letos znatno skrčilo.
Pred porotno sodnijo v Mariboru je bil dne 16. t. m. obsoien Peter Šauperl iz Vrhovega dola pri Mariboru na šest let ječe. Bil je brez vseh vzrokov ljubosumen na svojo ženo in ker mu je njegov brat to očital, ga je ubil.
Železnico od slovenjebistriškega okraja v Slov. Bistrico bodo začeli kmalu graditi. Pogajanja so dovršena.
Iz ormoškega okraja se nam piše: Slovenski napredni kmetje-vinogradniki, pomnite: med volilno borbo so duhovniki in njihovi agitatorji na prižnicah, na shodih in v listih drzno psovali vas, ker ste imeli svojo voljo. Bili ste takrat liberalna sodrga, pobalini, pravili so vam, da samo zaradi „kšefta" dajete mašnikom in za cerkve itd. Vse ste bili, samo pošteni ljudje ne. Slovenski napredni kmetje! Zdaj bodo prišli kaplani, organisti, in mežnarji tudi k Vam prosit mošta, in o prvi priliki bodo s tem od Vas priberačenim vinom napajali svoje agitatorje in jih hujskali proti Vam. Zato —zaprite jim svoje kleti pred nosom!
Dr. Šušteršič — in jugoslovansko minister-stvo. Ta znani spletkar se je mudil pred dnevi na Dunaju in je spletkaril pri vladi, ker se boji, da bi bil dr. Ploj imenovan jugoslovanskim ministrom. To je naravnost drzno početje, vredno edino politika dr. Šusteršičeve vrste.
V	državo Maroko v zahodni Afriki se vrača počasi mir. Francoske vojake mislijo v kratkem po večini poslati nazaj na Francosko.
Za družbo sv. Cirila in Metoda. Ljubljanski občinski svet je v seji v torek 17. t. m. sklenil, da se postavi v proračun za 1. 1908. večja svota kot doslej za šolsko družbo v očigled gonji klerikalne stranke.
Velik požar. V rudniku Kozakabe na Japonskem je izbruhnil v torek velik požar, ki se je razširil v vas in upepelil 100 hiš. Ko so hoteli rešiti rudnik, se je razpočila vodna nabiralnica in voda je poplavila vas. 30 oseb je voda odnesla.
Tatinsko družbo, ki je ravno obhajala neko gostijo, so vjeli včeraj v lepem stanovanju na Dunaju ter vso s „srečnima" novoporočencema vred zaprli.
Podravnateljstvo poštne hranilnice dobe v Pragi.
Istrski deželni poslanec Lah Canciani se je sam ubil. Našli so ga v nekem gozdu v Vižnjanu.
Zgorel je včeraj japonski parnik „Tafu-maru". Sto oseb je žrtev požara.
Razne novosti.
Častnikom mislijo nrediti, odnosno tudi povišati plače.
V Karlovih varih je umrl dne 14. t. m. princ Avgust KoburšKi, brat bolgarskega kneza Ferdinanda. Princ je imel v Šladmingu na Štajerskem velika posestva.
13.500 kron poneveril je Franc Vrabl razredni lotriji v Budimpešti. Kot uslužbenec je nesel denar na pošto, pravi, da je na potu zadremal in zavitek z omenjeno vsoto mu je nekdo ukral. Priče pa trdijo, da je na potu na neki klopi sedel in novine čital. Tatu so zaprli, denarja pa niso dobili.
Književnost.
„Svoboda". Izšla je 2. štev. glasila organizacije svobodomiselnega narodno-naprednega di-jaštva. Glede vsebine konštatiramo napredek od prve števiike in želimo spopolnjenja. Ton, v katerem piše „Svoboda" o drugi napredni struji v slov. dijaštvu, o narodno-radikalnem dijaštvu, moremo le pozdravljati. Zbliževanje obeh struj, to bodi cilj. Priporočamo ,.Svobodo" slovenskemu naprednemu občinstvu. Naj se poučuje o delovanju naših dijakov. „Svoboda" stane na leto 3 krone (za dijake 2 K). — Obenem v isto svrho priporočamo tudi glasilo narodno-radikalnega dijaštva, „Omladino", ki je dosegla že lepo stopinjo zrelosti in popolnosti. „Omladina" stane na leto 4 K (za dijake 2 K). „Omladina" izhaja v Ljubljani, „Svoboda" v Celju.
Novo slovensko šolsko knjigo, namreč dr. Jos. Tominšeka „Grško slovnico", je ministerstvo v rokopisu odobrilo. S tem je omogočen vsaj deloma pouk grščine v slovenskem jeziku.
Dijaški koledar za leto 1907/8. Pred kratkim je izšel „Dijaški almanah za leto 1907/8", na katerega opozarjamo naše dijaštvo. — Vsestransko bogata vsebina in pri tem nizka cena — eno krono, nam je porok, da bo dijaštvo rado po njem seglo. Koledar je jako bogat na vsebini, posebej iz dijaške organizacije.
Trgovski koledar za leto 1908. je dotiskan ter je jako bogat na lepi vsebini. Omenjamo le: uvozna carina od špecerijskega blaga, južnega sadja, dišav in semena; lovski red; deset zapovedi za trgovca; knjigovodstvo; pokojninski zakon za zasebne uslužbence; vkladarina na železnicah; o povzetju in predplačilu na po železnici odposlano blago; preračunanje faktur; kaj je treba storiti osebam, ki hočejo postati samostojni trgovci; kako se protokolira firmo; trgovske in obrtniške zbornice; pravno razmerje med šefom in nastavljencem zlasti glede odpovednega roka.— Cena 1 K, po pošti 1 K 20 v; naročiti ga je naj ravnost pri slovenskem trgov, društvu „Merkur" v Ljubljani.
Poziv na slovenske trgovce.
Vedno hujši je pritisk nasprotnih nam nemških trgovcev na gospodarskem polju. Naše ljudstvo se še ni v polni meri zavedlo svoje narodne dolžnosti. Da spregleda popolnoma, mora tudi slovensko trgovstvo storiti vse potrebno. Da izve naše ljudstvo, kdo je njegov pravi prijatelj in koga naj s svojim težko prisluženim denarjem podpira, sklenilo je Slov. trgovsko društvo v Celju priobčiti v slovenskem časopisju v obliki skupnega inserata imena vseh spodnještajerskih slov. trgovcev in obrtnikov, kakor tudi narodnih zavodov in sicer tolikokrat, v kolikor bodo sredstva zadostovala. Ker je ta naredba velikanskega pomena ne samo za posameznega trgovca, ampak za vse slovensko trgovstvo in ves slovenski narod na Sp. Štajerskem, pričakujemo sigurno, da vsak narodni trgovec in obrtnik prispeva po možnosti znatno svoto v ta namen in sicer za prvo leto. Ako bi slučajno kdo ne bil dobil od društva tozadevne okrožnice, opozarjamo ga, da se zglasi potom dopisnice, koliko se za navedeni namen zaveže vplačati do 1. januarja 1908. Za prispevke inseriranja se ustanovi posebni fond pod nadzorstvom društva, kateri se bode porabil izključno samo v ta namen. Obenem prosimo vse one, kateri so dobili okrožnico in se še do danes niso zglasili, da nam čimprej naznanijo svoj prispevek. Pogrešamo še mnogo velikih narodnih trgovcev med že prijavljenimi, od katerih upamo še prejeti, če še tako malo svoto za to za naše slovensko trgovstvo in obrtništvo prevažno stvar.
Za odbor „Slov. trg. društva v Celju".
R. Stermecki	Josip Jagodič
t. č. predsednik	t. č. tajnik.
Listnica uredništva.
Sv. Duh na O. v., Loka in drugi: Žal. danes nemogoče. Pride!
Društvene vesti.
Celjsko godbeno društvo ponovno opozarja naj svoj velik društven koncert s sodelovanjem članov slavne želez-ničarske godbe v Zidanem mostu, sknpaj 40 mož, ki se vrši prihodnjo nedeljo, dne 22. t. m. na dvorišču Narodnega doma v Celju. Na programa so izključno samo novi slovanski komadi. Začetek točno ob 4. uri popoldan. Vstopnina 60 v za osebo; dijaki, vojaki in člani slavnega „Slovenskega delavskega, podpornega društva v Celju" plačajo samo 40 v za osebo. Člani „Celjskega godbenega društva so vstopnine prosti. Ker se pa namerava porabiti event. prebitek za nabavo novih uniform za godce, se preplačila hvaležno sprejemajo. Kakor čujemo; je splošno zanimanje za ta veliki koncert, ter se je nadejati z ozirom na to, da se pri tem koncertu ne bodo jedila in tudi ne pijače po višji ceni oddajale, kakor navadno, največje vdeležbe. V slučaju slabega vremena se koncert ne vrši.
Učiteljsko društvo Gornjegrajskega okraja zboruje v nedeljo dne 3. novembra na Rečici.
Za Frischaufov dom. Rojakinje in rojaki še opozarjajo, da je na Planinskem sejmu pri Sv. Frančišku Ks. ostalo še precej nerazpečanih številk šaljivega lista „P 1 a-hinski škrat". Kdor želi list, ga dobi po 40 vin. od Savinske podružnice Sloven. plan. dr. v Gornjemgradu. Na deset številk ena povrh. Tudi se še dobivajo knj žice: Dr. Johannes Frischauf. V proslavo njegov 70 letnice spisal Fr. Kocbeck po 60 vinarjev. Nekaj okusno narejenih spominskih trakov v narodni barvi s planinko še je tudi dobiti po 60 vinarjev, Vse tri reči skupaj se oddajo dokler je zaloga po 1*50 K. Naročila je pošiljati na naslov: Savinska pOdrnžnica Slovenskega planinskega društva v Gornjemgradu.
„Zaklad~ v Mariboru dne 22. septembra t. I. ^Slovanska čitalnica" in ,,Bralno in pevsko društvo Maribor" priredita dne 22. t. m. v veliki dvorani. Narodnega doma igro „Zaklad", narodni igrokaz v štirih dejanjih, spisal Ksaverij Andrejev. Vstopnice se prodajajo v nedeljo dne 22. t. m. od 2. do 3. ure popoldne v čitalniških prostorih. Blagajna se odpre od 7 ure zvečer. Začetek ob 8. zvečer. Med dejanji svira si. veteranska godba mariborska. — Posebna vabila se ne razpošiljajo.
Akademično fer. društvo „Bodočnost" priredi dne 6. okt. t. 1. 1 ptujskem „Narodnem domu večji koncert s plesom v prid javnim ljudskim knjižnicam ob štajerski slovensko-nemški meji. Koncert obeta biti krasen, na kar že sedaj opozarjamo slovensko javnost. Natančnejše poročilo prihodnjič.
Za akad. fer. društvo ^Bodočnost" so darovali; g. dr. Lapajne Ptuj 1 K; g. StepiC naddavkar, Ptuj 4 K; g. dr. B. Stnhec zdravnik Ptuj 1 K; g. Pintarič solic. Ptuj 1 K; g. F. Hrašovec, c. kr, okr. sodni svetnik, kot starosta Slovencev v Gradcu 10 K; g. Vek. Spindler 1 knjigo. Prisrčna hvala'
I. redni občni zbor ^Kmetijskega bral. društva" v Rogoznici pri Ptuju se vrši dne 22 sept. ob 4. uri popoldan v prostorih gosp. Franc Bračič-a, v Novi vasi, Spored: I. Pozdrav predsednika. II. Poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja. III. Volitev novega odbora. IV. Sprejemanje novih udov. V. Slučajnosti. VI. Političen govor. Po občnem zb m prosta zabava. Vsi udje in prijatelji društva se tem potom uljudao vabijo k udeležbi.'	Odbor.
Izkaz posredovalnice „Slov. trgovskega društva" y Celju.
V službo se sprejme: 10 pom. mešane, 4 pom. želez-ninske stroke, 2 prodajalki in 4 vajence. Službe išče: 1 kon-toristinja, 4 pomočniki mtšane stroke, 2 prodajaki. Posredovalnica deluje za delodajalce brezplačno, delojemalce proti mali odškodnini. . ...
Trgovina 8 papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina
Celje, Rotovška ulica št. 2
priporoča
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.

j
svinčniki peresa peresnimi radirke Kamenčki tablice gobice črnilo
Trgovske knjige
v vseh velikostih črtane z eno ali dvema kolonama. v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane.
Odjemalne knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin
občinske urade krajne šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope. užitnin-ske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Častna zaloga šol. zVezKoV in risanH.
Papirnate vreče
vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah
«
Č+atrihilip pečatniki, vignete. (Siegelmarken) ' za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času.
Dnnisnirp umetne- pokrajinske in s cvetlicami uufjlolliuc od najpriprostejše do najfinejše.
Albumi za slike, dopisnice in poezije. (2, 17
Zavitke za urade v vseh velikostih.
Ppniki za t'8'40V'ne >n pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago.
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba.
Zahvala.
Podpisani izreka slavnima odboroma »Slovenske Matice" in „S1. Šolske Matice" v Ljubljani ter odboru »Družbe Sv. Mohorja" v Celovcu iskreno zahvalo za lepo število knjig, ki so jih podarili za snujočo se novo ljudsko knjižnico v Studencih pri Mariboru.	S prosveto k svobodi! *V Središču, dne 15. kimovca 1907.
Niko I. Vrabl, abit.
■	—:--v------—■
ucettca
s primerno naobrazbo sprejme v trgovino s papirjem, knjigami in šolsk. potrebščinami
Ant. Umek v Brežicah in Krškem
m
se sprejmejo
vsak čas
Delauci
za visoko plačo
v premogovniku v Škalah, železniška postaja Velenje na progi Celje-Spodnji Dravograd. — Stanovanja na razpolago. 88 io-8
Izjava.
Podpisani Ivan Adamič učitelj v pok. v Vojniku obžalujem, da sem razžalil gospoda dr. Brankota Žižek-a, zdravnika v Vojniku, ga prosim odpuščanja in se mu javno zahvalim, da mi je odpustil in odstopil od tožbe proti meni.
Celje, dne 13. septembra 1907.
Ivan Adamič.
prepisane velikosti, prodaja vsako množino
jiHlad učitelj
želi vstopiti takoj v kako privatno službo; bodisi v kakšnem denarnem zavodu, banki ali tvrdki. Razen druge vsestranske izobrazbe je še posebno izooražen v godbi in risanju. Ponudbe naj se blagovoljo vposlati do 1. oktobra • uredništvu „ NARODNEGA LISTA".
n '
166 3-2
(domače zajce), plemenske in mladiče belgijske in francoske pasme ter one, ki so nastali vsled križanja teh pasem, daje po najnižjih cenah 153 5-3
ur
Središču, Spodnji Štajep.
Kdor želi kaka pojasnila, naj priloži ::: pismu znamko za odgovor. :::
Usojam si uljudno naznanjati, da otvorim z dne 15. septembrom t. I. svojo	P
_ t,	i	•	m	i
novo
tik žalskega trga v Gotovljah.	I
Potrudil se bodem nuditi svojim gostom najboljšo postrežbo, ter se za obilen obisk najtopleje priporočam.
Franc Virant
gostilničar v Žalcu.
(171) 3—2
se takoj sprejme v uk starost od 16 let
Učenec za fotografijsho obrt
naprej; z dobrimi šolskimi spričevali; naslov pove upravništvo »Narodnega Lista" v Celju. m Za odgovor naj se doda znamka za 10 vinarjev. tsa Sprejme se tudi tasca
že izučeni fotografijshi pomočnik.
SVARILO

Svarim vsakega v lastno korist, kateri bi šel za letošnjo jesen kam drugam blago kupovat predno si naroči vzorce ali si zalogo osebno ogleda v Trgovski hiši manufakturnega in modnega blaga na drobno
debeto R- STERMECKI, CELJE
založnik c. kr. d. uradnikov. Zaloga velikanska. Cene čudovito nizke. Postrežba strogo solidna. Nakup neprisiljen. Vzorci proti vrnitvi na vse strani zastonj.
po najvišji cen
AJojz Kupec, mlinar vSt. Lovrencu, p. Sv. Pavel pri Preboldu. 162 17-2
Zaradi pozne sezone razprodajam svojo zalogo
po Jako znižani cenah.
Po meri izdelani obutala tekom 24. ur, od zunaj naj se upošlje mera. Za obilen obisk prosi
ŠTEFAN STRAŠEK
čevljarski mojster, CELJE, Graška cesta.
		
		
		
' '	/'nT
Franjo gnreš
urar, ocalar in = zlatninar
. •!•-•	/ I®/ ■ ^
Tegetthofova ulica itev. 33.
priporoča si. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, daljnogledov, raznovrstne zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki se točno in hitro izvrše.
Darujte za fNarodni sklad'!
Zahtevajte v vseh tobakarnah!
Zahtevajte v vseh prodajalnah!
Slovenci!
Kupujte samo cigaretni papir in svalčične storžke izborne kakovosti
od 'katerega ima družba sv. Cirila in Metoda določene odstotke.
Edina zaloga za Spodnje Štajersko: »ZVEZNA TRGOVINA" v Celju
143 21-4
pr p
is
M


EDINA SLOVANSKA DELNIŠKA ŽIVLJENSKA ZAVAROVALNICA
Najugodnejše in najč&tejše zavarovanje:
a)	Za slučaj smrti.
b)	Za slučaj smrti in doživetja.
c)	Zavarovanje dote in oprave nevest.
d)	Moderno zavarovanje s sočasnim obrestovanjem vseh vlog.
e)	Moderno zavarovanje s sočasnim zavarovanjem za slučaj nesposobnosti.
t') Najrazličnejše kombinacije zagotovljenjapokojnine.
Najboljši zavarovalni pogoji:
a)	Zavarovani znesek se izplača popolnoma tudi v slučaju samomora, dvoboja, če je bilo zavarovanje dve leti brez prestanka v veljavi.
b)	zavarovalne listine ne zapadejo, če so tri leta v veljavi, in če ni nanje podano posojilo.
c)	Zavarovalne listine, ki so bile vsled neplačane zavarovalnine zmanjšane ali zapadle, se more kadarkoli tekom treh mescev obnoviti, to obnovljenje ni odvisno od zdravstvenega stanja še živečega zavarovanca.
d)	Na zavarovalne listine, ki so najmanj tri leta v veljavi, dovoljuje družba posojila za zmerne obresti.
e)	Vojni riziko je v vseh zavarovanjih (izvzemši samo vojake po poklicu in osebe, ki izvršujejo vojaško službo pri mornarici) takoj od začetka in sicer do zneska kron 10.000 brezplačno vštet.
PRVA ČEŠKA
S SPLOŠNA DELNIŠKA S DRUŽBA ZA ZAVAROVANJE
NA ŽIVLJENJE
Okrajni zastopnik \i	Celju je gosp. Terček Alojzij, Schillerjeva ulica št 3
ir	Mambopu je gospod Tomažič Ivan, Tegetthofova ulica 10
v	Sv. Lenartu -v Slov. gor. je gospod Zemljič Josip
-v	Brežicah je gospod Holy Josip.
99
99
99
99
99
99
97 8—7

Jg
Vinska trgatev se bliža!
Najboljše
ižalj
sadne in grozdne mline kakor poljedeljske stroje najboljšega proizvoda dobite pri tvrdki:
99
TRGOVINA Z ŽELEZNINO Y CELJU
Bogata zaloga najraznovrstnejše železnine, orodja, vodovodnih naprav, nagrobnih križev, peči, štedilnikov, zoper ogenj in vlom varnih blagajn, najboljših šivalnih strojev. Nepremočljive vome in komatne plahte. Za jesensko gnojenje najboljša umetna gnojila:
Tomaževa žlindra, kalijeva sol in kajnif.
======== Poučni spisi in ceniki zastonj. =====