DOLENJSP Izhajajo 1. in 15, vsacega megeca. Cena jim je a poĚtnino vied za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Narofnina za Nemčij«, Bosno in druge evropske driave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema nrednik, naroCntno in oznanila tiskarna J- Krajec nasi, v Novem mesta. GOSPODARSTVO. o poletnem obrezovanji trt ali mandanji in skrajšavanji pognankov. V predtrtouanili časili se ni v dolenjakili vinogradlli o takozvanem poletnem obrezovanji ali mandanji in skrajsavanji trtnih pognankov nič vedelo, in 8e torej tudi izvrševalo ni. Trte seje spomladi obrezalo, nakolilo, povezalo, potem se je pa mladje po kolju kvižku vezalo. K večjemu ae je podobiralo trte, to je, obralo se je pognanke, rasteČc na starem lesu ali na deblu trte. No, potoženo bodi, da se tudi še zdaj po novih dolenjskih vinogradih, v katerih se je že marsikaj na bolje obrnilo, gledé skrajšavanja pognankov le kaj malo ali najrajši nič ne stori. In to nikakor ni prav, ampak je jako obžalovati. Po vseh vinorodnih deželah, v katerih se vinogradstvo naliaja na visoki »topinji napredka, naklanjajo vinogradniki temu delu, recimo na kratko mandanju, veliku pozornost, in to po vsej pravici. Oglejmo ai najprej, kdaj in kako da ae to delo vrsi, potem bomo našteli pa šele njegove velike koristi. Ko so pognanki na trti toliko odgnali, da jih lahko li kolu privežemo, je čas mandanja nastopil. Ako je trta pravilno obrezana, to je tako, kakor je to za dolenjske podnebne razmere najpriporočljivejse, ako ima namreč vsaka že rodovita in dobro rasteča trta svoj palec (čep) in svoj napnenec (sparonj, izvršuje se man-danje takole: Najprej se pogleda, je li palec storil svojo »iolžnost in nastavil tri krepke pognanke. Ako jili je, priveže se s slamo vse tri li kolu. Za vežnjo pognankov rafija lik ne priporoča. Lik stane več kakor doma pridelana slama, vežnja ž njim gre odločno veliko po-ćaanejse izpod rok kakor pa ona s slamo, in rafija-vez preje lahko ob silnem vetru pognanke polomi, kar slamnata vez nikoli ne stori. Ako se pa na palcu le dva ali mogoče se eelo — vsled pozebe — le en sam po-enank nahaja, potem pritej^ne se tudi prvega, oziroma prvega in druzega najbližjega na napnencu rastečega li kolu ter se ga h temu priveže. Ko se je to delo na palcu izvršilo, preide se na napnenec, na katerem se takole postopa: Vsak pognank, na katerem se niČ zaroda ne nahaja, se kar odstrani ali odmanda, vsak pognank pa, na katerem se nahaja zarod, se skrajša na ta način, da se odšČipne nad četrtim listom, rastečem nad najvišjim zarodom. Ako je mogoče tako skrajšane pognanke k enemu ali drugemu kolu privezati, se to 8tori, ako pa to ni mogoče, pnsti se jih neprivezane. Na Nemškem, kjer mandanje kaj vestno izvršujejo, od- sčipnejo tudi vse zalistne pognanke (zalistnike) na pii-sčenih pognankih, kar pa ni ravno neobhodno potrebno. Koaečno omanda se se vse po debliii nahajajoče pognanke popolnoma, ako ni znabiti kak pognank za skrajšanje, to je za znižanje previsokega debla potreben. V poslednjem slučaju pusti se najmočnejši in na za-željenem mestu rasteČi pugnank ua trti ter se ga priveže k deblu. To je torej celo delo, katero imenujemo mandanje. Ono je res, da nekoliko zanmdno, toda prav kratkočasno, osobito pa prekoristno. Prekoristno pa iz aledeČili vzrokov : 1.) Na palcih, kateri imajo v prvi vrsti ta namen, da na njih pridelamo krepak les (mladike) za prihodnje leto, in v drugi pa šele ta, da pridelamo na njili v tekočem letu tudi grozdje — si s tem delom resnično kaj lep, močan les za prihodnje leto zagotovimo. Ile-dilne snovi, karere bi se porabile za popolnoma nepotrebno zdaljševanje pognankov na napneneih, se porabijo za pognanke na palcih, ki postanejo vsled tega veliko močnejši. — 2.) Grozdje na napneneih in palcili postane vsled mandanja veliko lepše, ( ebelejie in tudi prej dozori. To pa vsled tega, ker se redilne snovi, katere bi trta porabila za čisto nepotrebno zdaljševanje pognankov na napneneih porabijo raje za grozdje. — 3,) Na pravilno omaudanih trtah pride grozdje bolj na zrak, na solnce, kar zorenje pospešuje; razne bolezni, kakor grozdno plesnobo, peronosporo, posebno pa gni-jenje grozdja pa odvrača. — 4.) Žvepljanje in škropljenje trt vrši se v pravilno omandanera vinogradu neprimerno hitrejše in uspešnejše, in to pri izdatno manjši porabi žvepla in galice. — 5.) Zimska režnja postane vsled mandanja veliko lažja in jednostavnejša, 6.) Mandanje je najboljši pripomoček proti neprimerno hitrem zdaljsavanju ali kar je vse eno, liitrem zvisa-vanju trt v starem lesu ali v deblih. To pa zato, ker na pravilno omandani trti vedno prav gotovo na palcu najmočnejši les pridelamo, pri neomandani je pa prav lahko mogoče, da na palcu le slabotni, na napnencu pa veliko močnejši les dobimo, katerega je treba potem pri zimski režnji izkoristiti, to je na trti pustiti. S tem se pa trte nepotrebno zvišujejo. — 7.) l'ravilno, leto za letom izvršeno mandanje podaljša tudi dolgotrajnost trte, njeno življenje. To se zgodi zato, ker se redilne snovi v zemlji ne izkorišča za popolnoma nepotrebno pridelovanje lesa na napneneih, kateri imajo le eno leto služiti, v drugem se jih mora pa proč porezati. Vse te naštete koristi so pač tako velike in tako izdatne, da se mora Človek le čuditi temu, da se mandanje po Dolenjskem še tako zanemarja, neredkokrat kar popolnoma opuSča. To delo naj bi paČ vsak vinogradnik med vsakoletna dela obdelovanja vinogradov sprejel ter ga bolj vestno ko le mogoče izvrševal. Naše gospodarstvo z gnojem. V nobeni stvari nismo Dolenjci tako zaostali kakor v ravnanju z gnojem. Vse naše gospodarstvo z gnojem je tako slabo, da ne more biti bolj. Ce bodimo po naših vaseh in ogledujemo gnojišča, povsod se laliko prepričamo, da se pusëa gnoj v nemar, prav tako kakor bi ga ne bilo treba. Nikjer ne najdemo pripravnih gnojišč, 86 manj pa gaojničnih jam. Menda bi se dale sešteti na prste tiste maloštevilne gnojnične jame, ki se nahajajo po Dolenjskem. Grnoj leži po gnojiščih raz-kopan, kakor smo ga tja izkidali in nametali, gnojnica pa odteka kamor je. Nihče se za to ne zmeni ! Na tisoče in tisoče vrednosti gre na ta način vsako leto v izgubo. Namesto, da bi gnoj in gnojnico skrbno nabirali in rabili za zboljšanje zeraljine rodovitosti, ravnamo z gnojem tako, kakor bi prav nič ne poznali njegove vrednosti. Žal, da je tako, in da nasi gospodarji še zmeraj ne uvidevajo, da je gnoj prvi in glavni pogoj za napredek našega kmetijstva, in da je vsa množina in dobrota gnoja odvisna pred vsem od tega, kako mi z gnojem ravnamo. Žal pa tudi, da imamo v tem oziru tako malo spodbudnih izgledov po deželi. Fri nas imamo nasprotno celo velika posetitva, ki niso v tem pogledu nič boljša kakor navadne kmetije. Gnoj puščajo razkopan po celem dvorišču, gnojnica se pa odteka v bližnjo vodo. Nevrjetuo ali resnično! IVi nas se počenja z gnojem in gnojnico, kakor da bi ne rabili ne enega ne druzega! In vendar bi morali ravno pri nas obračati na gnoj vso našo pozornost, ako nam je na tem, da zbolj-šarao svoje pridelke. Saj je gnoj glavna pridelovalna sila v kmetijstvu! Kako pa naj povzdignemo naše pridelke, če ne z gnojem, če ne z dobrim gnojem in zadostnim gnojenjem? Kako pa naj od nasib njiv in travnikov več zahtevamo, če jili ne bodemo bolj gnojili? — In koliko več bi se dalo pridelati, ko bi se otresli naše malomarnost! in »taro-kopitnosti! Tukaj je treba zastaviti vse naše sile, če hočemo naprej in če si hočemo pomagati do lepšili vgpehov! Čudno, da tega ne uvidimo! Kako vse drugače je po drugih deželah, n. pr. v Švici. Tam ni nobene kmetije, in naj bo se tako majhna, da ne bi imela dobrega gnojišča in gnojnične jame. Tam so ljudje prepričani, da je gnoj res duša kmetijstvu in da se brez zadostnega gnoja ne da nič prida doseči. Tam se vse skrbno porabi, kar ima količkaj gnojilne moči v sebi. Pri nas pa gospodarji raje trpe, da se gnojnica odteka, da se zgubava v tla, da zamaka prostore pod svinjaki in okrog svinjakov, talio da človek se blizo ne more. Naši gospodarji raje gledajo, da stradajo travniki in njive, kakor da bi napravili gnojnične jamo in skrbeli malo bolj za dober gnoj. Kolikrát ne vidimo po kmetih nepotrebno drage prezidave in zidanja, a da bi kdo napravil gnojnično jamo aH gnojišče, to mu ne pride na misel. Stroški za gnojišča in gnojnične jame zdé se mu predragi in nepotrebni. Dokler bodejo naŠi gospodarji tako ravnali, toliko časa je vsak napredek izključen, toliko časa so pa tudi sami krivi slabih vspehov, ki jih imajo po svojih kmetijah. Kako dobimo fin puter? Fin puter je mogoče dobiti le iz dobre smetane, dobro smetano pa le iz dobrega mleka. Za napravo slastnega putra je treba tedaj že pri mleku začeti. Pred vsem je treba največje snage pri vseh delil), ki se tičejo mleka. Že pri molži je paziti na vso snago, pa tudi pozneje, ko hranimo mleko po omarah ali jedilnih shrambah, kajti malokatera tekočina se tako rada na-vzame nesnage in slabega duha kakor mleko. Kakor je treba z ene strani najvecye snage pri mleku, tako je treba z druge strani hladu, zlasti sedaj o poletnem časn. Ce ne pazimo na to, se mleko le prerado kvari. Snaga in hlad sta tedaj tista pogoja, ki sta za napravo slastnega putra neobhodno potrebna. Mleko je treba hladiti zaraditega, da se nam prehitro ne skisa, da dobimo boljšo smetano in več smetane. Ce mleka ne hladimo, se prehitro skisa. To je pa slabo ! Na ta način dobimo tudi premalo smetane in prekislo smetano. Iz prekiele smetane pa ne dobimo nikdar prav finega putra. Mleko hladimo s tem, da ga postavljamo v plitvih latvicah na hladne kraje. Pametno ravnajo tiste gospodinje, ki ga postavljajo v hladno vodo. Prav tako kakor je treba mleko hladiti, da se nam prehitro ne skisa, je treba hladiti tudi smetano, da se ne kvari in preveč ne skisa. Ker se dá puter lažje hraniti kakor smetana, zato naj se smetana ne stAra. Smetana naj bi se k večjemu po dva dni nabirala, predno se spini ali umede. Če smetana predolgo stoji, se preveč okisa ali drugače pokvari. Sem in tja zgreni. Lotijo se je tudi razne plesni. Koder delajo redno puter, pusté smetano k večjem en dan stati. V tem času se toliko okisa, da je ravao prav dobra za pinjenje. Smetana naj se shranjuje v čistih in dobro počinjenih posodah. To je najbolje, V takili posodah se smetana najbolj ohrani. Dobro je, da se te posode pokrijejo s kakim snažnim prtom, da se smetana ne nasmett in da ne morejo muhe blizo. Nikdar se pa ne smejo te posode zapreti neproduŠno, tako namreč, da ne bi mogel zrak blizo, kajti v tem slučaju nam smetana lahko zadali ne. Dobra smetana za pinjenje mora biti nekoliko kiselkasta ingosta. Ce potisneš v tako smetano žlico in jo potem izvlečeš, teČe smetana jiočasi in zdržema od žlice, žlica pa ostane kakor loščaato prevlečena. Tako izgleda dobra smetana. Nikdar pa ne sme biti smetana sirasto sesedena. Da se smetana kolikor mogoče enakomerno skisa, naj se semintja premeša, Zlasti se mora smetana premešavati, če pride od večkratnega posnemanja skupaj v eno posodo. Najbolj napačno ravnajo tiste gospodinje, ki puščajo smetano preveč starati, tako da se napravi na vrhu rnmenosiva plesnivá koža. Iz take smetane ne bo nikoli dobrega putra. l*olitičiii pregled. v državnem zboru se razpravlja o c-arinskem tarifu, kar je jako važno, pa tudi težavno delo. Odstopil je Železniški minister Witiek. Poslanci so mu izrekli nezaupnico, ker bode nova železnica preko Jeaenic-liijliiiija v Cîorico veljala 70 miljonov kron veř, kakor je bilo prorafiutijeno. In ta nezaupnica f^a je tako užalila, da je ael. Sekcijski sef Vrba je postal voditelj žeieznieke^^a ministerstva. Našega eesarja je na Dunaju o))ÍBkal saški kralj, potem se je pa podal za tri dui v Trbiž na lov. Ogri novih ministrov se vedno niso dobili. V svojem državnem zboru sestavljajo ua cesarja spomenico, v kateri bodo izrazili vse svoje zaliteve. Nemci 00 te dni z velikim šumom praznovali ato-letniw) smrti svojega pesnika Scilillerja. Živega so pustili stradati, mrtvega pa proslavljajo. Da bi se navzeli njegovega velikega duba, jim ni mar, par, pa porabljajo to slavnost za politično agitacijo v prilog nenistvii, in to je z većine namen teh slavnosti. Vlada ozir. šolske oblsKti so v [jjuldjani silile slovenske dijake k tora elavnostim. Tako bo Slovenci se vedno — nekateri tudi vedć in hote — podlaga tujfevi peti. Prebivalci otoka Krete hočejo na vsak naćin priti pod oblast grškega kralja. Vstaja po celem otoku naj velevlasti prisili do tega, da dovolijo v to združitev. Turški sultan ima nemirne dneve. Vedno bolj resno se pripravlja splošen prevrat v Makedoniji, a sedaj so se mu spiintali tam doli v Arabiji, v ,Temenu se tamošnji arabski rodovi, ki so turske vojake že parkrat pošteno nabili. Na Halkanu se vesele te vstaje, ker u])ajo, da bodo sedaj ložje prisilili Turka, da jim tla svobodo, ko bode moralo 100.000 vojakov iti v Arabijo. Tudi Nemci imajo Iiudo smolo z upornimi Hereri v južni Afriki. Ti divji rodovi so premagali in pobili precej nemških vojakov. Krvav 1. majnik so imeli v Varšavi, na Rusko-Poljskem, V pouličnih bojih je bilo precej ljudi uamr-tenih in se več ranjenili. Pa tudi mnogo vojakov je padlo. Nemiri so bili ta dan tudi v nekaterih drugili ruskih mestih. ~ Car je izdal odlok, v katerem daje katoličanom in ostalim drugovercem več verskih pravic, za katere so bili dosedaj v prid pravoslavni krivi veri prikrajšani. — ( 'ar bo bržkone dal narodu ustavo, ker 80 ga k temu pregovorili nekateri veljavni možje. V Mandžuriji pričakujejo vsak čas velikih bojev. V manjSili dosedanjili bojiii so imeli Ilusi precej sreče. — Kuropatkin je moral domu, ker se ni hotel pokoriti poveljem novega nadpoveljnika LineviČa. ~ Na morju se Japonci kar ne upajo lotiti se Rusov, ki Imajo sedaj več ladij nego Japonci. Vrh tega se jim je potopila — zakaj se ne ve prav gotovo —, ena največjih bojnih ladij s "700 možmi vred. Rusi so Japoncem odvzeli več prevoznih ladij. In ravno tega se Japonci najbolj da ne bi zaradi ruskega brodovja mogli v Mandžurijo prevažati vojake in živež. Potem se mora japonska armada v Mandžuriji kar podati. Bolezen ,,miliarija''. v spodnji Straži in v Podgori v občini Prećina pri Novem mestu pojavila ae je v drugi polovici aprila letoii-Jtjega leta dosednj tam neznana nalezljiva bolezen „m i li a r i j a". 2a njo je zbolelo kmalu B oseb in umrle so 4 ženske, predno je He zvedela politiĚna oblast za to kužno bolezen in ukrenila fotiebne varnostne odredlie proti nje razširjenju. Slućaji to-'fzHi se množijo in ista se je razširila v vasi Prapreće, Podljuben, Vrli, Bućnovas, Jinkovas, Vavta-'^as (županstvo Šmihel-Stopiće) tako, da je bilo dosedaj do 12. t. ui. že nad 30 slučajev, med katerimi jib je 6 s smrtjo končalo. — Kakor Sf» konstatirali zđiavniki, je prvotni vzrok te bolezni močvirje, nn katerem ležita zgoraj omenjena kraja in voda, ki ima svoje iztoke iz moĆTirja. Po zimi so bili vsi vodnjaki suhi, Ko se je piiiel sneg topiti, so se bitni napolnili z vodo z močvirja. Trdi se, da ao povzroćili prve slučaje bolezni kali, ki se nahajajo v tej močvirni Vfdi, — liazširjnla se je pa bolezen vsled n al e z I j i v os t i. Saj je znani), kakŘno navado ima naň narod na deželi, da leži bolnik v sobici, kamor ga prihajajo znanci in sorodniki obiskovat, ne meneč se za to, kakšno bolezen ima. Istotako se pri jirvih slučajih ni pravočasno poklicalo zdravnitiko pomoč, da bi se bila bolezen koniitatirala in da bi bili s tem ljudje zvedeli o nje nslezljivosli ter se varovali, da Ee ne bi raziirila. Kakor za druge epidemične bolezni, veljajo tudi tu glavna načela, da se vanijemo priti v neposredno dotiko z bolnikom, da se ravnamo po zdravniških nasvetih ter da točno slušamo go-sposkine naredbe. V tej zadevi izdalo je dosednj c kr. glavno okrajno glavarstvo v Eudolfovem sledečo zdravstveno odredbo na županstva; Strogo I oč e n j e (izoliranje) bolnika, takojšnjo naznanilo vsacega novega slučaja te bolezni županstvu, prepoved obiskovanje okužene hiše, zlasti bolnika in obiska šole iz te bise bolnika, snažno držanje in večkratno zračenje bolniške sobe. Kjer se je pripetil slučaj te bolezni, de-vanje umazanega bolniškega perila v vre) lug, osnaženje tn desiniiciranje bolniške sobe in vseh v isti se nahajajoči h predmetov po prestani bolezni, prepoved devanja na tej bolezni umrli b na mrtvaški oder in prenos istib v mrtvašnico. Nastop miliarije se javi v tem, da začne bolnika silna vročina kubati, da zelo težko sope, srce mu mcčno bije a na koži se mu napravijo izpuščaji, veliki kakor proseno zrno. Dosedaj je napadla razun euega slučaja samo ženske, srednje starosti («d 18- 45. leta). Dne 12. t. m. je prijel iz Ljubljane gospod dr. S ter gar, sanitetni inšpektor. Ž ozircm na to, da se, ta bolezen ne razširja nadalje in da kmalu poneha, priporoi'amo vsakemu, da deluje v svoji okolici na to, da se vse zdravstvene odredbe najtočneje izvršujejo, 1er da vsak z rednim, pametnim življenjem in dobro brano utrdi svojo telesno moč, da ga bolezen ne napade, katere vzrok ni le nalezljivost, ampak še drugi. — Navedli smo te podatke tako. kakor smo jib zvtdeli, ne da bi boteli s tem segati v zdravnikovo področje in bi bilo le želeti, da bi v tej zadevi izšel od strokovnjaka spis, ki naj bi se med naše ljudstvo l azdelil in ga podučil. Doiiuice vesti. (Ume š č e n i) so bili 1. maja č. g. Frančišek Verbovšek, župnik v Svibnem, na župnijo Dolenja va.^, Č. gospod Josip Pristov, župnik v Kibnem, na župnijo Horjul, č. gosp. Josip Koblar, ekspozit na Gori pri Sodražici, na župnijo Sava, č. gospod Peter Koprivec, kapelan v lladovljici, na župnijo Svibno, č. g. Janez Hromeč, župnik na Senturski gori, na župnijo Hotič, č. g. Josip Cegnar, ekspozit na Vrlipolju pri Moravčah, na Župnijo Stranje, č, g, Jakob Ramoveš, vale-tudinarij, na župnijo Lašče. — Nameščena sta č. g, Viljem Paulus, kapelan v Smartinu pri Kranju, za župnega upravitelja na Senlurški gori, Č, g, Franc.sek Sever, kapelan v Selcih, za župnega upravitelja v Sent, Lenart. (Osebne stvari.) Namesto g. guzd. komisarja Avg. Guzelj-a v lîudolfoveni, ki je dobil zaradi bolezni šest mesečni dopust, vodi njegovo uradno poslovanje g, líudolf Lampé, <;. kr. gozd. praktikant. Gospod Fr, A uman, dosedaj davkar v Vipavi, je prideljen c. kr. glavni davkariji v Rudolfovem, Gospod J. Toporiš, c. kr. sodnijski pristav v Črnomlju je na lastno prošnjo prestavljen v Ribnico. Gosp, dr. J. Kušej je imenovan c, kr. sod. pristavom v Črnomlju. Okrajnim šolskim nadzornikom za nemške ljudske šole v kočevskem, novomeškem in črnomaljskem okraji je imenovan g, K. Peerz, c.kr, glavni učitelj na učiteljišču v Ljubljani. (V Rim) je odšel g. prijor bolnice usmiljenih bratov v Kandiji k volit\i novega redovnega generala. (Poročil se je) 2. maja na Brezjah g, Ignacij Sitar, posestnik in trgovec v Toplicah, z gdč. Marijano Vogelnik iz Radoljice. — V Metliki poročil »e je dne 1, niaja g. Alojzij Mihelčič, organist, z gdč. Mici Šuklje. (Pogreb) gospe J. Majzelj-nove v St. Jerneju je bil 3. maja t, 1. ob 9. uri dopoludne. Pogreba ae je udeležilo veliko število sorodnikov, prijateljev, znancev iu pobožnega občinstva. Naj v miru počiva blaga gospa, ki je skrivaj revežem mnogo dobrega storila in vzgledno odgojila svojo rodbino! (Občni zbor) obrtne zadruge za sod. okraj novomeški vrši se v nedeljo 21. maja ob 1. uri popolndne „pri Slonu". (Poštne zadeve.) Ob nedeljah dostavlja se samo enkrat in sicer ob 8, uri zjutraj. — Ob praznikih popoludne je slutba za stranke samo ud 3.-4. nre kakor ob nedeljah. (Mestno županstvo) v Rudolfovem naznanja, da so prošnje za podelitev D o 11i o f- o v e ustanove vložiti do 20. maja 1905, katero dobi 10 oseb po 8 kron. Pravico do te ustanove imajo v mestu stanujoči reveži. (Mestna hranilnica v Novem mestu,) Y mesecu aprilu 1905 je 231 strank vložilo 93.101 K 69 h, 347 strank vzdignilo 87,283 K 17 h, torej več vložilo 5.818 K 52 h. 13 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 14.200 K. 188 menic se je eskomptovalo za 53.234 K, Stanje vlog 2,619.263 K 10 h. Denarni promet 340,188 K 16 h. Vseh strank bilo je 908. (Bolnišnica) usmiljenih bratov v Kandiji je še vedno prenapolnjena, radi tega se opetovano prosi p. n. obĚinstvo, naj prej blagovoli povprašati radi prostora, dalje se prosi otrok pod 6 leti ne semkaj prevažati, ker se taki ne sprejmejo, enako tudi ne od starosti oslabeli in ne neozdravljivo bolni. (V bolnico usmiljenih bratov) v Kandiji se je sprejelo meseca aprila 134 bolnikov, koncem meseca marca jih je ostalo 88; skupno število oskrbovanih je bilo tedaj 222. Od teh se je odpustilo 110 ozdravljenih, 15 zboljšanih in 4 neezdravljene. Umrlo jih je 5. Oakrbovalnih dni se je nabralo v mesecu aprilu 2677, V oskrbovanju jih je ostalo 88. (Ust m ena matura) uei novomeški gimniziji se bode vršila v času od 26. do 28. junija. (Mestna hranilnica v Črnomlju.) V prvem poslovnem mesecu aprilu se je vložilo K 67.727'53, na hipoteke izplačalo K 28.200'—, menic se je eskomptovalo za K 11.600 —, vseh prejemkov je bilo K 68.85972, vseh izdatkov pa K 39.809-42, toraj ves denarni promet K 108.669*14; to je dokaz, kako zaupanje vživa denarni zavod, ki se je se le porodil in pa dejstvo, da so že pričela slavna sodišča svoj denar vlagati. (II. poučno potovanje kranjski)i kmetovalcev.) Podpisana družba prir«di konci meseca junija ali v pričetku meseca julija t. 1, II. pouČao potovanje kranjskih kmetovalcev, kakor lansko leto v Švico, letos na Gorenje Štajersko, oziroma na Koroiko. Potovanje bo trajalo 3—4 dni, stalo bo okoli 60 K z vsem vred in se bo vršilo pod vodstvom mlekarskega nadzornika, g. J, L eg var ta. Natančen spored in čas se bo Se določil in pravočasno objavil. Podpore za to potovanje se ne bodo dajale ter bo moral vsak udeleženec vse stro.'ike sam pokriti. Potovanje se priredi, če se zglasi 10 udeležencev. Udeleiitev je zglasiti do 20. maja t. 1. Za sedaj je nameravano ogledati hleve in planinsko gospodarstvo vzorne kmetije benediktinskega samostana v Št, Lambertn, živinorejski zadmgi v Knittelfeldu iu v Judenburgu, mlekarsko zadrugo v št. Štefanu, štajersko deželno šolo za živinorejo in planinarstvo v Grabnerhofu, rejo simodolske govedi in angleških prašičev na pdsestvu kneza Schwarzenberga v Muravi, štajersko deželno kmetijsko šolo v Grotenhofu pri Gradcu, vzorno perutninarstvo na štajerskem deželnem posestvu v Feldhofu, viteza Pleseinga obširno in vzorno rejo prašičev v Waldeggu in viteza llosraanita vzorno pei utninaritvo v Ri)tweinu pri Mariboru, Glavni odbor c. kr. kmetijtike družbe kranjske. (Vozui red) na progi Ljubljana-Novomesto se s 1. majem ni nič spremenil. Iz Ljubljane prihajajo vlaki : ob 10 uri 23. min. dop,, ob 4. uri 11 min. pop. in ob 10. uri 14 min, zvečer, ter odhajajo ob 5. uri 30 min. zjutraj, ob 11, uri 22 min. dop. in ob 5. uri 25 min. pop. (Lepe razglednice) grad Otočce (Word!) so izšle y zalogi .), Krajec nasi, v Novem mestu. (Nova molitvenika.) Oemu spet molitvenik! Saj jih je itak dosti. — Je že res, a ravno zato je prav malo dobrih in med vso ogromno množico nobeden ni tako izvrsten molitvenik ko ta, zlasti za mladino. Prednosti: majhna in priročna oblika; nizka cena; močan papir in lep tisk; najpotrebnejše molitve, k! se tesno drže katekizma, da otrok tudi ve kaj in kako moli, ker mu je besedilo znano iz katekizma; naslanja se molitvenik na cerkvene obredne knjige, da se tako mladina privadi cerkvenega duha; malo naukov je v tem molitveniku, a ti so jasni, točni, ne pretirani; upati je, da postane ta molitvenik „vseslovenski molitvenik", da se ne bo molilo tukaj tako, drugje drugače ter potem priprosti ljudje mislijo, da je drugod drugačna vera. — Izšla sta v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani, Izdal ju je pre-častiti ljubljanski knezoSkofijski^ ordinarijat v soglasju z drugimi škofijami, — Prvi „Šolski molitvenik" ima le najpotrebnejšo vsebino, vendar pa tako, da za ljudske šole v resnici zadostuje (tndi za pi'vo sv. obhajilo). Drugi večji molitvenik „Večno življenje" ima vso vsebino „Šolskega molitvenika", ob enem pa je toliko razširjen, da bo koristen, zanimiv in priljubljen tudi odraslim. Cena je sledeča: „Ši)lski molitvenik" v rdeči obrezi stane 80 vin,, v zlati obrezi 1-20 K; „Večno življenje" v rdeči obrezi stane 1'20 K, v zlati obrezi 1'60 K. Na deset naročenih izvodov se dobi eden, na dvajset pa tri kot nameček. Poštnina se še posebej zaračuni. Priporočamo prav zelo, zlasti starišem in botrom, da kupijo otrokom ta molitvenik. Dobiva se tudi pri J. Kiajec nasi, pod istimi pogoji. (Zdravišče Toplice na Dolenjskem) je bilo letos otvorjeno 30. aprila. Te vse ugodnosti tmdeče toplice zaslužijo po svoji zdravilni moči, da jih občinstvo in naši domačini v obilnejši meri rabijo kakor dosedaj. V pojasnilo sledeči zdravniški podatki : Toplica dobivajo po treh izvirih svojo vodo, ki se nabira v zaprtih kopelih. Prvi izvir se imenuje „knežja kopel" in ima voda 37" C toplote, drugi izvir „karlova kopel" s 37" C in tretji izvir Jožefov izvir" s 340 C, Vsi trije dajo v 24 urah 16 000 hI vode. Po kemični sestavi spada ta voda med tako imenovane akratoterme, to so gorki studenci, v katerih ni več trdih snoyij. Po barvi je gorka voda podobna navadni studenčnlci, y kopeli je modrikaste barve, v čaši kristalno čista. Okusa je rezko grenkega, pa vendar pitna, ker je y njej veliko ogljikove kisline in raztopljenih mineralnih snovij. Po zadnji analizi ima voda v lOOO delih 1'496 trdih snovij in sicer ogljikovega in žveplenokislega vapnenca, kalija, natrona, magnezije, klor-natrona, klorove magnezije, kremenčeve kisîine, železnega oksidula in veliko proste ogljikove kisline. Vremenske spremembe nimajo na vrelce nikakega vpliva, bodisi gledó gorkote ali množine vode, — Izkušnja uči, da iipliva gorka voda teh toplic samostojno ali pa v zvezi z masažo in elektriko na one, ki 80 potrebni počitka in ki so okrevali po težkih boleznih in operacijah ali pa izgubili mnogo krvi bodisi iz ran, bodisi ob porodu. Velike koristi je kopelj pri motenji v hra-nitbi in hiravosti, mlado- in bieilokrvnosti, pri debelosti, pu-tiki, škrofulozi, sladosečnosti, mrzlici itd, pri slabosti spojil in mokril, želodčnih, črevesnih in jeternih boleznih, za žensko posebno pri raznovrstnih boleznih v trebuhu. Nadalje ima voda zdravilno nioČ pri izcedkih v prsno in trebušno mreno, kakor tndi v sklepe; pri motenju krvnega obtoka, pri zlati žili in neprijetnostih, katere so ž njo v zvezi; pri nepravilni menstruaciji, revmatizmu v mišicah in sklopih, raznovrstnih živčnih boleznih (ischias, medreberna nevralgija itd,), slednja posebno v zvezi z elektriko in masažo; pri kroničnih kožnih boleznih, pri raznovrstnih boleznih središčnega iu .sbodnega živčevja, sosebno pri ozdravljivih ali vsaj zboljšljivih boleznih hrbtenice in možganov, pri vnetju njih open ali pri krvnem navalu, pri vnetju hrbtenice, pri splošni živčni razdraženosti in Živčni slabosti, 8 katero 80 v zvezi vrtoglavost, glavobol, zlasti migrena, onemoglost in utrujenost, duševna in telesna hitra oslabelost, nespešnost, raznovrstna strašljivost, tesnoba v pi-sih, po križu in mrtvicah. — Romantično-idilična lega Toplic z lepimi izleti v okolico v Rudolfovo, Žužemberg, na Rog, sv, Peter, v Sotesko, v Luknjo (Luegg) pri Zalogu, k razvalinam gradu Kunčan, k „Ledeni jami" in k „Ledenim jezerom", v vinske gorice v Luben in Rigelj itd.; lep in obsežeu park poleg zdravišča; obilo go- stiln in atanovanj, na ielu od kneza Auersperça na novo aezidani „Kiirhaua" in grad y zvezi z restavracijo in prav dobro potrežbo; sveži zrak in «d vetrov zavarovana lega krajfl, pogosti in obilni obiak Novomeščanov, tuženiberianov, Metliianov, druzib douiaĚinov in tnjcev, vojaško zdraviače in «e innan, posest, in dimnikar v Krškem^; Zupančič Ivan, pos, iz Luže; Knez Leopold, pos. iu trg. iz St. Jurija; Brunskuie Fran, poa. '<1 klepar iz Ornomlja; llajmer Anton, pos. in trg, iz Metlike; Merliar Ignacij, pos. in 'Župan iz Prigorice; Pielesnik Jakob, pos. in župan iz Zdenake vasi; Bučar Jožef, pos, in krčmar iz ^t. Jerneja; Zhiber pl. Pani, višji logar iz Sjteske; Potočar Franc, pos, in žnpan iz Gor Stare vasi; Javornik Ivan, poaeat, in mlinar iz Gtnajne; Tomšič Ivan, posest, iz Starega trga. ~ Nadomestnim poi'otnikom izžrebani so naslednji goapodje: Mogolič Jiižef, poa. in krčmar, Weiss Anton, posest, in trg,, Ogrin Anton, posest, in tig,, Pintar Ivan, posest, iu slikar, 'Ir. Poz 11 i k Albin, c, kr. notar. Božič Fran, posest, in trgovec v Novem mestu; Kovačič Anton, posest, in krčmar iz Hriba; Turk Anton, pos. iz Uršljina ; Smola Rudolf, velepo.'iestnik iz Grabna pri R^govem, Gospodarske stvari. — (Oddaja zelenili cepičev.) Kakor prejšna Iftta, oddajali se bodo iz državnih trtnic na Kranjskem tudi 'etos zeleni cepiči priporočljivih, žlahtnih trtnib vrst vinogradnikom brezplačno, nko se za iste najpozneje do 2 5. t. m. bodisi ustmeno ali pa pismeno pri podpisanem nadzorstvu, ali pa pri delovodstvu pristojne državne trtnîce zglai^ijo. Dan oddaje cepičev se bode vinogradnikom tem potom naznanil. C, kr. vinarski nadzornik ; Bohuslav akalick)'. — (Ob zeleni k r m i) je treba gospodarjem na marsikaj paziti, da živina ne trpi škode. Na zeleno krmo je preiti polagoma, potem naj se pa skrbi, da ima živina celo poletje dosti in dobre zelene krme. Zelena kr 'ma bodi mlada, sočna in lahko prebavna. Ostarela zelena krma je slaba, ýiivina jo tudi nerada žre. Pazimo dalje na to, da se kosi zelena krma zjutraj, ko je rosa izginila in proti večeru, predno rosa nastopi. V vročini ni čaa za to. Tudi je paziti, da se taka krma v kupih ne pusti, ker se rada spari. Zelena krma naj se vsak dan sproti uakosi in doma po hladnem prostoru razmeće. V kopicah in na solncu se rada ugreje in spari, apar-jena je pa nevarna zaradi napenjanja. Ce je zelena krma mokra, naj se ji primeša nekoliko suhe krme Po zeleni krmi naj se napaja živina nekoliko pozneje. — (Prevlečenje ravno iz zemlje bodečega krompirja z brano.) Po Galiciji, Moravském, Ćeškem itd, kjer krompir v jako veliki meri zato pridelujejo, da iz njega špirit napravljajo, prevlečejo vsako leto z krompirjem nasajene njive z branami, kakor hitro prične krompir iz zemlje bosti. To brez vsega strahu, da bi se s tem krompirju kaj škodovalo. Tako postopalo naj bi se tudi pri nas, posebno še tam, kjer se ima težak, ilovnat svet. — ( H r o š č e v o leto.) Po časnikih in uradnih ob-vestilili opozarja se letos kmetovalce na vničevanje navadnega l ujavega hrošča, ker je letošnje leto baje tako zvano hroščevo leto. Po Dolenjskem se po vsej pravici temu upozorvanjn vsak kmetovalec čudi, kajti — lirošca letos nikjer ni, in vsak smatra toraj to upozorvanje za neko pomoto. No, zvedo naj naši gtispodarji, da je temu takole : Hroščevo leto ni po vsem Kranjskem v enem in istem letu, ampak na Notranjskem, in deloma tudi na Gorenjskem je za eno leto prej kakor pa pri nas na Dalenjakem. Na Notranjskem imajo res letos hroščevo leto, pri nas bode pa šele prihodnje leto. Od kod da to pride, piscu teh vrstic ni zuanu, jako zanimivo bi pa bilo to zvedeti. Zato prosimo naše gospode naravoslovce, in kmetovalce na Notranjskem, da bi nam, ako jim jo to prikazen pojasniti mogoče, to pojasnili. — (Sredstvo proti vranam.) V predzadnjem in ztdnjem listu „Dolenjskih Novic" je bil naveden „menig" ali „minium" kakor dobro stredstvo proti vranam na koruznih njivah. Danes naveiti hočemo pa še eno veliko jednostav-nejše in cenejše popolnoma domače sredstvo in to je sledeče. V okol ci iîuiemperka znašajo na s koruzo obsejane njive stare že nerabljive Črne lonce (piskre), katere v gotovih oddaljenostih po sred njire postavijo. Ùez lonce pa zataknejo kake tri ali štiri veje, katere nad lonci tako v podobi šotora skupaj zvežejo, da je poslednje od treh, štirih strani dobro iz pod vej videti. Vrane umikajo se takim atrašilom že od daleč in puste na njivi kalečo koruzo na miru. Da bi temu tako ne bilo, bi se ljudje tega sredstva sleherno leto ne posluževali. — (Kako ae odganja kragulja od hiše.) Kragulj ali akoppc prizadeva v dostiii krajih v spomladanj^m času ko koklje piščance okoli vodijo veliko škodo, z odnašanjem pišancev. No, na Gorišket», v Vipavi, na Krasu in drugod piislužnjejo ae proti tej škodi na tale, že skozi leta in leta skušeni način. Na najvišje drevo, ali pa Se boljši, na več visokih dreves v neposredni bližini gospodarstva, privežejo na nsjvišje vrhe dolge ravne kole, na katere pa še pred pri-vezvanjem, razpočene že ne več rabljive bele steklenice (litre, Stefane) natikajo. Tudi tega sredstva bi se ljudje ne posluževali, da l)i ne bila večletna skušnja dokazala, da ae dobro aponaaa. Ali pomaga sredstvo pa tudi proti odnašanju pišancev po vranah, nam pa pač ni znano. — (Muhe v g o v e j e m II 1 e v u ) so že začele nadlegovati Živino. Ker trpi živina veliko pred mulami, je potrebno, da muhe preganjamo in da jih začnemo že sedaj uničevati. Muhe niso samo nadležne s tem, da vznemirjajo živino, ampak 8(» tudi škodljive, ker ubadajo živino in ji pijejo kii. Delavna živina se dovolj ne odpočije, molzne krave pa izguVe dosti mleka. Najboljše sredstvo proti muham je snaga. Zato pa tndi vidimo, da imajo v krajih, kjer a o hlevi ćisti, pobeljeni, zra6ni in hladni, doati luanj muh. Pri nas j« po hlevih nesnaga dcma m zato je toliko muh. Skrbimo tedaj pred vsem za snaićne hleve. V drugo pil je treba muhe unićevati. Priporočajo se v ta namen različna «sredstva, ki su već all manj znana na^im gospodarjem. Vporabljpjnio jih ted.ij in ne trpimo, da bi Kivina lako trpela zaradi muh ! Zatirajmo muhe in začnimo a tem delom kakor Litr» mogoče, in povsod, da bo kaj izdalo, — (Razprodaja vinske posode.) Kletarsko dinštvo priredi 29. t, m. t svoji kleti v Kandiji javno dražbo, pri kateri se bode prodala različna posoda, vinska pumpa in rňzne drnge potrebščine. Več pove današnji insérât. Darovi za dijaško kutiinjo v Novem mestu. Vesela clrnitha )tTi Si> letnici K; velsč. go«p./upnik J. PleTanit^ 10 E; dobrotuiki iz iiie^U in Knmlije xa, nienec maj 4Q K; zn kraise sv. Antona 10 K; slavim Kranjska hranilnica 100 K; g. Val, Oblab, trffoveo 4 K. Or. Jos. Marinko. Umrli so: 2. maja: Ana Ziitmiiùiè, vdciva zasebmcn, 79 Itt, osUrelnst, St. 255. 5. maja : Margareta Duliniek, viljva «lavi^iiega iiri^Uva, 78 let, mrtvoud, srúcn kap, st. Sit. 7. maja : FraučiSka Turk, vdova aaBeliniufl, 76 let, srčna iiilm, st. líW. Loterijske številke. TRST, 29. aprila 69 27 85 28 2 GRADEC, 6 maja 30 59 22 3 48 TRST, 13. maja 22 25 27 15 42 fllovflt> Mm ZAHVALA. Za premnoge dokaze pritrúnega doúutja pavuilom Ijulezni in smrti nase ljubljene, uepozaliue mateie, tiziruma taSÚe in atare matere, gustie krekamo svuja najtoiilejMu xahraln, Osubito se znlivaljujemo iiiiloBtIjivemu [iroflm goepoiln cir. Seb, Elbenu ter preiastiti daliuvSvini, slavni pomrnl liranibt Šentjernejshi in vsem, ki dO v velikem številu pnfili od blizn in daleâ iiika^ati dragi pokojnici iiailiijo úast, in posebno âe jirijnteljem iz Novega mesta. Iskrena bíala mdi vsem darovalcem krásnili Teiicev in Viiein, ki ho nam a iirazi sviijcga sožnlja lejtiali naio bolest. V Št. farneln, dne 6. mnja UlOS. il 10) Žalujoč) ostali. Popolnoma no?o 7) /Al diuae (112-0-2) (Diana-Diitkopp) in šivalni stroj Je na prodaj v Kandijj hiš. št. 15. HAMBURG-AMERIKA Iz Ljubljane v ISOVI YOlUv samo 6 dni z dobro, prosto hrano. Odhaja se iz LJUBLJANE vsak ponedsljek, torek in četrtek v tedtiu. Izvrstna, sigurna voinja z hrzoparniki, 'QiQ (2ÍÍ6-24-17) Pojasnila po večkrat brazplatno. (sa c& 3 a v t- Ě > « m s (rt ^ i* c o. o V) rt tsl o ci i Q obstoječe z ene oziroma dveh Rob in pritiklin, se takoj odda v Rudolfovem J h. št. 175. — Več se izvé ravno tam. .121 O 11 SBSHsasasasgsBsssg—sasssEsamEHsssasasE ne najdbi nikoli v dosego nežnejša, (liste^'a lica in odstranitev pAg, boljSega in vspesneje delujočega zdravilnega mila kot je znano Bergmann-ovo lilijino milo (ziiHiiika: 2 rudarja j tvrdke Bergmann & Co., Točen ob Ellii. Dobi se komad po BO h pri: lekarn. S. pl. Sladovič in v trgovini A, Oblak v Novem mestu. T! Zahtevajte pri nakupu (12Ô-28-26) Schicht-ovo štedilno milo % ignamko m Ono je znjiuiiceno čisto in brez vsake škodljive primesi. SVr* Pere izvrstno. Varstvena znamka. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo. naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN", GEOHG SCHICHT, Anssiř,^ — Največja tovarna te vrste Dobiva se povsod! — Iia, evropejskeiil 0/eill1ju. — Dobiva se povsod! : (105-0-2) Podpisani preklicem s tem svoji ženi Ani Bobnar rtjj Červan ÎZ Podgore šl. 10 občine Prećina, dono pot)bla8tilo ter ji odrekam \siiko pravico, aploli tudi nnitiiiiiijSo stvar od mojega posestva [>i''ni;»ti. V to svrho postavil Sfm jeroba nli kuratoija Franc Bobnarja iz Brezove rebri št. H, obiiine Ajdovec, kateri ima vso skrb čez celo moje premoženje. Nadalje tudi svarim vsakeça, «noji ženi deiifir ali kaj jedntcega posojevati, kor .jaz nisem pla ún i k. Janez Bobnar iz l^odiçon; it. 10, sedaj v LeHdville 616 Elm St, Colorado, Amerika. Sprejme se takoj (im-s-s) krepek ^n pošten mladenič •iaterl ima veselje do mesarske obrti, pri gosp. Josipu Hrovat-u, mesarju v Žužemberku, pri katerem se jih je že v tej obrti veliko (fobro izvežbalo. MlalNAR samostojen, dober, trezen, se sprejme takoj n]i iez 14 dni. Plača, hrana prav dobra. — Pojasnila daje (110-3-2) g^ Zurc, gostilna „Stembur" v Kandiji. Ženske vejšťm izdelku. — V obleko, glavnike za dame itd. gpoitovnnjem se pripuruúnjem zmeàaue in I'ezine kupujem ua malu in veliko. Vsaki nabii alec las, uaj se prepriča, da plaĚajem od zdaj naj* višjo ceno, — Izdelujem vsa vlasolarska dela, vlasulje (baroke), la«ne verižice, kite in umetne slike iz las po najou-zalogi imam najfinejša mila, dišave za (27C-24-12) Ivan Svetec, brivec in vUaoljar Glavni trg {nasproti mestne hiše). je za oddati v najem z vso opravo vred v Vel. Brusnicah št. 7, Veé pove Janez Uhernik v Brusnicali st. 27 (iJolenjako). mů ■ 1W v ! -"fîTîsy Službo logarja lice mlad, trezen, tega posla vajen (101-2-2) mož, — Ponndbe sprejme Andrej Markovič na liadolii, pošta Ormošnjice. ' iii » -O-' -Çî; # Pozor 1 Bolnemu zdravje! Pozor! Slabemu moč! Pakraškc hapilice in Slavonska blljevina Rta danes dva oajbnlj pnijiilj ijeiia ijndtiha Ittka, ker deliijeja i^oUtvu 1Í tiajùdlj^im tiHpeliDiii, ter eI tako ]iri(i(il)ivajo slures pu vheli iklih evetn. MaiiJ kot 12 «tekleuic se ue puAilja. L''lï\liîPO* l'r'Hi vsem bulowíitu í-dudca in ire v, odstranjujejo kríe, îlKl ílSKtj hiipiJIlji/. bolečine v Seladon, pretjanjiijo vetrove iii Eiitijo kri, pospefinjejo prelmvo, udj^aujajo male in velike Klista, odpravljajo inislico in vse od te iKbajijoće bolezni. Lofijo dalje vse lioleini uft jetrih in «leiab. Najboljie aredstvo jiroti boleini ujaternice in iiiadrtma, vsled česar ne smejo tnatiikati v nobeni i ti ei! iranski in kmečki hiši. — Tíaraíi naj jih vsakdo poil ua^luvom: Peler lurlílí, lekarnar. Pakrac 205, Slavoni]a. Denar naj se poAlje naprej ali s pov^ietjetn. Cetm je sledeia iu iticer iraiiko 11« VBako pošto: 12 stoki. (1 lucal) 5-— K. 24 stekl. (2 lucata) B'GO K. 36 slekl. [3 tucati] 12-40 K, 48 stekl. (4 tucati) 16' K, 60 stekl. (6 tucatov] 18-— K m«! i7illluLr'l llll iovîtl'l * ® niirav sijajnim in najboljíim nspelimii proti sastarelemn 01 (118-0-1) takoj sprejme Ivan Kastclic, mizar v Riidolfovem. klavirji za ceno 900 K, 200 K, Na prodaj so : ^ (101-0-2) 40 K V deški šoli v Šmihelu pri Novem mestu. ňmm s hišo T lepi ravnini, fS minut »d velik« ceste, je iz proste roke na prodaj. — Zraven spada blev, kozolec, pôd, prav lepi in veliki sadni vrt, njive, travniki in hosta, vse ležeče okolu doma — v Gorenji Brezovici èt. 9, župnije Šl Jernej. Natančneje se izve ravno tam. fii7-2-l) Ámm {Iražbs. 'fii v pondeijek dné 29. maja 1.1. ob 2. uri popoludne - prodajalo se bode - potonn javne dražbe In proti takojšnjemu plačilu V kleti kletarskega društva v Kandiji (v hisi g. J. KastelicaJ različno vinsko posodo (sodi, barigle, polovnjaki, mali sodčki itd.), vinsko pumpo s cevmi in druge kletarske potrebščine. - Kupci se uljudno vabjjo. - v Velki Bučni vasi, fare Prečin», v bliiini Novega mesta in postaje, je na prodaj za 3000 kron (111-3-2) prav mmmmmJhhhÍ«« Hiša na dva konca, hlevi, lepo gospoilarstFo. kar spada k dobremu gospodarstvu. — Natančno se izve pri Antonu Žura v Maćkovcu àt. 5, pošta Št. Peter. v Orešji pri Šmarjeti je na prodaj Iz proste roke z vsem drugim gospodarskim poslopjem 8 zraven spadajočimi štirimi njivami in hosto; vinogradom in lepim prostorom za rigolanje. — Naslovi na Janez-a Zdišar, Orešje, pošta Šmarjeta (Dolenjsko). (111-2-1) Zdravje je največje bogastvo!--Zdravje je n^večje bogastvo! Kapljice sv. Dlarka. (20!ï-2O-13) Te glasovite in nedMejçljive KAPLJICE bv. MARKA se upormbljajo za Bunanjo in Butraiijo vporabo. Osobito ođBtraojojejo trganja in koljenje po kosteh, nogah In rokah, ter isleujo vsaki glarobol. One < einjejo ueJoaegljivo in eiiaaunosno pri bolemili na želodcu, ublažnjejo katar, urrjnjejo izmeika, odpravijo nadnlio, bo]eúine in kite, pogpeÍQjejo iu zboljSnjejo jrebavo, čistijo kri io čreva. Preženejo velike in male gliste, tei vse bolesoi, invirajoče od glist. Delujejo itbiiTno proti bripavosti in prehlajenjn, Lefiijo vsa boUzni na jetrih in §le*ih tei kůliko in ičipanje v želodcu. Udpraviju vsako nirulico in vse bolezni, izvirajoče ed mrzlice. Te kapljice so najboljše sredstvo proti boleznim na mstemici in madronu, radi tega ne bi smele manjkati v nobeni meSianski in hmetídii biji. Dobiva se samo: „MESTNA LEKARNA, ZAGREB. — lUditega naj se naroča naravnost pod naslovom: „Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg Btev. 50, poleg cerkve sv. Marka." Denar se pošilja naprej ali povzame, ííanj kakor 12 steklenic se ne poilje. (Jena je naslednja in sicer franko postavljeno na vsako poŠto: 1 djcat (tZ Itaki.) 4 K — v 2 ducata (24 stekl.) B K — v 5 ducatov [GO stekl.) 17 K — v Na razpolago imam na tisoče priznalnih pisem, katerih m! ni tnogo<':e radi potnanjkanja prostora navesti. Zato navajam samo imena nekaterih gospodov, ki 80 uporabljali „kapljice BV. Marka" z najboljiSim vspehom, ter popolnoma ozdravili: Ivan Baretinčič, uĚitelj; Stjepan lîariiS, žnpnikj Ilija Mamič, opantar; Janko KiSulj, kr. nadlogar; Stjepan Seljanić, seljak; So^a Vnkelić, Šivilja itd. itd. 3 ducati (36 stoki.) 11 K — v 4 ducati (48 stekl.) H K 60 v MESTNA LEKARNA, Zagreb, Markov trg štev. 50, poleg cerkve sv. Marka. Ustanovljeno 1.1360. Odgovorni urednik Fr. Sal. Walzl. Izdajatelj in založnik Urban Horvat. 'Kek Krajec, nas).