PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE CITATEIJE
PROLETAREC
Official Organ Yugo»lav Federation, S. P.--danilo Jugoslovanske Soeialullfee Zveze
GLASILO PROSVETNE MATICE
IN J. S. Z.
__J(i97	••	Mttsr. Um «. If07. st tfcs »sat sttlM st Cfclsa«. »M..
W st Csa^rsM sI But y !■/■
CHICAGO, ILL., 20. MARCA (March 20), 1940.
Published W«*ekly at 2301 So. Lavvndale Ave.
»SI«
LETO—VOL. XXXV.
ROOSEVELT PREDLAGA SVETU POGOJE ZA MIR
Pregled konca r».—~~~m. SumnerWellesse
vojne med Finsko in Sov. unijo
NADE FINSKE ZA ZADOSTNO POMOČ OD ZUNAJ BILE ZIDANE NA PESEK—VLOGA N0RVE2KE—DEMOKRACIJA DOŽIVELA NOV UDAREC.—VESELJE V BERLINU
Sto pet dni je Finska vztrajala v vojni — štirje milijoni pre ti 180 mi iionom. Ako se pomisli, da je bila veliko večja Poljajka, s svojo milijonsko armado poražena že v prvih 13 ; dneh vojne, je bil odpor Fincev ' nekaj izrednega v vojni zgodo-\ ini.
Osamljena v boju
Ako bi bila »prejela ruske pogoje lanskega oktobra, bi prihranila žrtve na obeh straneh. Toda finska vlada in finski parlament sta sklenila, da jc poraz v borbi častnejši kakor pa se podati brez boja. Finci so ponosen narod. Nedvomno so računali na tujo pomoč, a dobili so večinoma le simpatije, nekaj vojnih letal, municije, živil in zdravil. Ako se je finska vlada zanašala, da ji prideti na pomo* v svojo lastno varnost Švedska in Norvežka, se je u-kanila. Švedska je sicer pomagala materiakro fn nekoliko prostovoljcev je šlo tja. Norvežka in švedska vlada pa tria izjavili, da ostaneti v tem konfliktu nevtralni in se branili edino v slučaju napada.
Prehod do Finske zaprt
Norvežka in Švedska sta poudarjali svojo nevtralnost iz namišljenega ali pa resničnega strahu pred Nemčijo. Vlada v Berlinu jima je večkrat namignila, da se bo Nemčija umečala tudi v to vojno, ako bosta Švedska in Norvežka pustili zaveznikom pošiljati municijo in "prostovoljce" na Finsko.
V tom f."j«čaju bi ipostali ti dve skandinavski deželi novo bojišče med Anglijo, Francijo in Finsko na eni strani, in med Nemčijo ter Rusijo na drugi. Norvežki vnanji minister je ne-
posredno pretil, da če bo Anglija skušala pomagati Finski preko Norvežke, bo šiloma branila svojo nevtralnost.
Volja za spravo
Za Finsko je nastalo vprašanje, ali naj vztraja, ali pa naj odnese iz borbe čimveč dokler ne bo prepozno. Vlada v Moskvi je v pričetku vojne sicer izjavila, da se z "banditsko vlado" v Helsinkiju ne bo več pogajala in je »ploh ne prizna, namesto nje pa je ustanovila iz ubeglih komunistov "finsko ljudsko vlado" z Otto Kuusine-nom na čelu.
Ampak vojna na Finskem se za Rusijo ni razvijala kakor je pričakovala, pa je pristala v predlog za nova pogajanja s "finskimi banditi". Značilno je. da jz v tej tragediji finske demokratične republike prišla pet v os-predje pred nekaj leti poražena finska fašistična klika, in da je bil eden izmed glavnih posredovalcev za sporazum med Finsko in Ru*ijo bivfci reakcionarni finski predsednik Pehr Evind Svinhufvud, ki je šel po sklenjeni pogodbi na poset k Hitlerju in nato 17. rncrca v Rim, kjer je btl sprejet tudi pri <papežu.
Značaj sporazuma
Moskva je torej pozabila na svoje grožnje banditom, zavrgla nevo komunistično finsko vlado, ki jo je sama ustanovila in stopila v pogajanja pod pritiskom okenščin z vlado v Helsinkiju. Finska je prepustila Rusiji vse, kar je vlada v Moskvi zahtevala od nje lanskega oktobra in še nekaj več ter eno osmino svojega prebivalstva, izmed katerega se jih bo — kot
(Nadaljevanje na i. strani.)
Življenja za premog in kruh
Pri premogovniku Willow Grove in v okolici v vzhodnem Ohiu ni radovanja.. jl Dne 16. marca se je v njemu dogodila eksplozija. Okrog 70 delavcev je bilo ubitih. Dobili so jih ven prve dni tega tedna. Drugih 115 se je rešilo, toda s poškodbami, ki jim jih je povzročila eksplozija in potem plin. Vae so odpeljali v bližnja bolnišnice v Bellaire, Martina Ferry, VVheeling in Belimont. V teh krajih sivi tudi precej slovenskih delavcev.
Za premogarja v rovih ni premirja in vsled tega nikoli varnosti za življenje.
vrača s poročili iz evropskih mest
NOVA DIPLOMATSKA OFENZIVA BERLINA IN RIMA.—VLOGA ZED. DRŽAV V NAPORIH ZA SKLENITEV SPORAZUMA—ANGLEŠKI IN FRANCOSKI DRŽAVNIKI ZASRKBUENI
Angleške elede trdi, de so a jene vojne ledje potopile ie okrof 50 nem« •kili podmornic. Ne tej sliki jo angUika vojne ledje, ki jo issledile nemško podmornico in oddele strel r njo. Eksplosije topovske kroglj« je vstale v podmornici olje, cigar dim je prodrl vodo, ona • svojim moštvom pa se je pogresela v morski grob.
PRESOJANJA 1MM.OOKOV DOMA IN PO
BOLJŠI ČASI"
V Illinoisu odkrivajo koru>i>-cijo v demokratski stranki. Demokrat ki politik F. Lyndp Smith, ki je bil kolektor v strankin sklad, .se je utopil v banji.* Vsi driavni uslužbenci so mu prispavali od swoje plače, kontraiktorii. ki so dobili razna naročila od države, pa »o pomagali kar s tisočaki. Republikanci, ki se bi radi pri letošnjih volitvah pririnili na vrh, zdaj na ves glas vpijejo, kakor da je korurperja kaj novega, dasi so Ves čas vedeli o nji in se je tudi sami posluževali vselej, kadar ao bili na krmilu. Odpraviti korupcijo more le neko-rumpirana stranka. Demokratska in republikanska nimata te čednosti.
Kongresnik Dies pravi, da je odkril gnezdo sovjetskih špijo-nov in obeta o njih zanimiva razkritja. Tudi to ni nič novega.
Urad Ameriške legije trdi, da je na Kubi 80,000 evropskih beguncev, baje večinoma Židje, od kjer se utihotapljajo v Zed. države. Veliko jih prihaja nepositavno v to deželo
Rdeči križ zo Poljsko
Ameriški Rdeči križ je poslal meseca marca za nadaijnih $100,000 potreb&Mn v pomoč Poljakom, ki jih je Hitler izgnal iz velikega dela bivše Poljske v oko ico Krakova in Varšave; ker so jim domove vze4i, »o prisiljeni živeti v taborih. Z živili jim tpomagajo ameriški Poljaki in nekaj tudi zavezniške dežele, Ameriški in mednarodni Rdeči križ pa jim pošilja zdravila in potrebno obleko za ženske in otroke.
sklenila pakt s Hitlerjem, so se odnosa j i med ameriško in sovjetsko vlado »elo ohladili.
Anglija je Italiji ustavila pomurski dovoz premoga rz Nem-; Unija jedrskih delavcev je čije. V Berlin** ji obljubili. eim najvažnejših v CIO. Ker da ga ji bedo pošiljali odstej ima ogromno polj«, je še v pro-
Jeklorski delovci se pripravljajo na konvencijo
Pri WPA bo to pomlad odšlo vi j enih 700,000 ljudi. Kongres namreč hrani, toda ne pri sebi, nego na stroške najibed-nejfcih. Kje bodo chobili deto, to kongresnike ne brrjAa. A na shodih pravijo, da bo tV nalogo izvršila privatna industrija ko hitro jo vlada neha "mre variti".
Z" odslovitvami prično meseca aprila, ko bo 200,000 odpuščenih. Ostalega pol milijona bo odslovfjenih v naslednjih mesecih.
t
V Illinoisu bo izgubilo de1 o pri VVPA 60,000 "relifnikov", ali eno tretjino izmed sedaj u po-rlenih.
Z red-ukcijami so pričeli v in-
teresu "varčevanja" že uani. Marsikje na rdi if ni h postajah so se dogodili nemiri, kajti tudi glad ima mejo, na kateri po-irpežijivo.t več ne vzdrži. Relif ni ravnatelji sfcer obetajo, da bodo v izvajanju redukcij Oprezni, ampak odulovitev je od si o vi te v. Od Farnih obljub pa ne more nihče živeti.
toliku več po želeatiikri direktno in preko Slovenije.
Skandinavske dežele so na
novem posvetovanju in ukrepajo o svoji bodočnosti, švedska n Norvežka «ta obljubili Finski obrambno zvezo in pomoč pri rekonstrukciji. Mnogi smatrajo, da ako bi bile Švedska in Norvežka prej izdatno pomagali, bi Finski ne bilo treba ničesar izgubiti.
Goljufom vse prav pride. So
iznajdljivi bolj kot znanstveniki. Neka ženska v Kvanstonu je šla pred praznikom sv. Patri-cka obiskati Irce od hiše do hiše in jim ponujala "dragocene irske pletenine". "So utihotap-ljene." je rekJa, zato jih lahko dam poceni. Po $15 komad."— Ljudje so kupili. Ko je bilo prepozno, so spoznali, da so se u-kanili pri vsakem predmetu za $13. Isto reč bi namreč lahko tudi iz Kanade in Mehike. Am-1 kupili v prodajalni za $2. Neki pak največ iz Kube, če so po- raketirji so se lotili vojnih
datki resnični.
so «e
vdov. Obljubljajo jim preskr-
Jacob Raisin, direktor sovjet- beti visoke penzije, pod pogo-skega turističnega biroja v New i jeni, da jih vdove najamejo za Yorku je bil aretiran, ker se ni prijavil za zastopnika tuje vlade, kakor določa ameriški zakon. Do lanskega avgusta ameriške oblasti zastopnikov sovjetskega režima niso nadlegovale. Toda od kar je Moskva
posredovalce. Začetna vsota (ki je tudi zadnja), je od $5 do $15. Ko vdova zaman Čaka penzije, začne »poizvedovati in izve, da je bila ogoljuiana.
Relif na komisija v Illinoisu (Nadaljevanje na 5. strani.)
cesu organiziranja Njena druga konvencija se prične 14. maja v Chicagu. Philip Murray, predsednik organizatoričnega odbora unije jeklarskih delavcev, pravi, da se je udeleži o-krog tisoč delegatov.
Za sporazum med unijami
V Pitfcbuitghu se je nedavno vršila distriktna konferenca u-nije jeklarskih delavcev (CIO) ki se je je udeležilo 400 delegatov. Med drugimi so sprejeli resolucijo za spravo med CIO in AFL, da bo delavstvo lahko enotno delovalo namesto cepilo moči v medsebojnem boju.
Ameriški poklicni diplomat Sumner VVelles, ki ga je Roose-. ve!t poslal na obisk k državnikom v Rim, Berlin, Pariz in London kot svojega osebnega zaupnika, je svoje posete do-vršil. Vpraševal je mnogo, a še veliko več pa poslu&al, kar je bila njegova glavna naloga.
Pomenki z lisjaki
Sumner WeM<es je v zvezni vladi podtajnik v oddelku za vnanje zadeve in smatran za veičaka v svojem poslu. Roosevelt ga je poslal tja z naročilom, da naj v njegovem imenu osebno pozdravi Mussolinija, Hitlerja, Chamberlaina in Daladier ja ter jih vpraša, kaj sploh pričakujejo od sedanjo vojne, dalje, če so pri volji odnehati in pod kakšnimi po&oji so pripravljeni skleniti mir. Iz ameriških diplomatov se v Evropi večinoma norčujejo. Upoštevajo jih le, ker so zastopniki velike, najbogatejše dežele na svefcu. fte celo Mnssolinijev privatni Cist se je pred nekaj tedni po norčeval, da edino, kar Američan potrebuje za diplomatič-no karijero, je, da se bogato poroči. Iz ženinega bogastva lahko »prispeva v sklad vladajoče stranke zadostno vsoto in diplomatska služba mu je zagotovljena.
Važnost Wellesove misije
Poslanstva, ki ga je predsednik Roose ve !t določil svojemu zaupniku VVellesu, v Evropi niso ignorirali. Kajti ogromni pomen Zedinjenih držaV je važen za ves svet bodisi v miru kot v vojni. V prejšnji svetovni vojni se bi zaveznikom brez ameriške
Japonska za neodvisnost Kitajske
Japonski premier admiral Mitsumasa Yonai je izjavil, da bo Japonska upoštevala neodvisnost in svobodo Kitajske. Ako je to res, čemu ima na Kitajskem že par let nad milijon vojakov v borbi s kitajsko armado? Državniki si vse upajo. Njihov običaj je, da trdijo nekaj, kar je zmerom tisoče milj od resnice.
pomoči slabo godilo. Sedaj Zed. države se niso v vojni in ogromna večina njihnega ljudstva želi, da si ne opečemo iprstov. Ampak same žedje niso dovolj. Roosevelt, ki ga nasprotniki v republikanski in v njegovi stranki imenujejo za "interna-ciona/Hca", pravi, da se je vojni najlaglje ogniti, ako je ni. On povdarja, da ni za vstop te dežele v novi vojni metež, toda če se ga ne ustavi, bo tvoril trajno nevarnost miru vsake dežele na svetu. Naj torej VVelles v njegovem imenu poizve mnenja vseh vodilnih državnikov v Evropi in papeža, kako si zamišljajo bodoči mir in kaj so pripravljeni storiti ter koliko popustiti, da se (ga doseže.
Strah zaveznikov
V	Londonu in v Parizu niso skrivali, da se je Roosevelt lotil nevarnega poskusa. Kajti bali eo se, da bosta Mussolini in Hitler ter njuni ministri ameriškega poslanca '^premotili", ker so zvijačni, in ker zmerom govore — in ie kako prepričevalno — nasprotno od onega, kar mislijo tajno.
V	odgovor na to bojazen je Roosevelt na predvečer odhoda svojega zaupnika iz Rima govoril po mednarodnem radijskem omrežju in dejal, da si ga zamiJOja, kakor zmerom. Mir bo kaj vreden le, če ne bodo šibke dežele in narodi v večnem strahu pred nasilji, tiranstvi in novimi invazijami. V bistvu je znova obsodil ruski vpad na Finsko in »pogoje, ki jih je morala sprejeti. To je posledica nasiilja, ne mir, meni Roosevelt.
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Ste prejeli opomin, da je vam naročnina potekla? Ste jo ie obnovili?
Milwaukee v volilni borbi za občinsko upravo
line 31. marca V t.lKARIH, O.
konferenca društev Prosvetne matice in klubov J. S. Z.
•••mmmmmmmmmm
V torek 2. aprila bodo v Mil-waukeeju izvolili župana, al-dermane in druge mestne odbornike. Primarne volitve so sa vršile 12. marca. Za županski mandat se je potegovalo 8 kandidatov. Za vsak mandat gresta na končne volitve tista dva kandidata, ki sta dobila pri primarnih volitvah največ glasov.
Proti sedanjemu županu D. W. Hoanu, ki ponovno kandidira, je kampanja najhujša, Še večja pa ja sedaj za končne volitve. Hoan ja dobil največ glasov. Njegova popularnost ja bila znova demonstrirana. Njegov protikandidat sa župana
ja bivši pomožni mestni pravnik 32 letni Carl F. Ziedler Podpirajo ga ni nazadnjaški elementi, dočim ima Hoan oporo socialistične organizacije v Milwaukeeju in indorsirala ga ja tar af itira zanj tudi farmar-ska-delavska progresivna federacija.
Socialisti so dobili nominacija pri primarnih volitvah tudi v mnoga druge urade.
Milvvaukee si ja s pomočjo socialistov v upravi pridobilo v ameriški javnosti splošan u-gled. Ja v marsičem najvzor-najša izmed vseh velikih mest ta daiaU. In bilo bi ša bolj, ako
bi bila v mestnem svetu večina socialistov. Tako pa jo imajo sedaj nasprotniki, ki sabotirajo Hoanovo delo.
Komunisti so se udeležili primarnih volitev s svojimi kandidati. Dobili so le malo glasov.
Reakcija, ki se bi rada otresla iz mestne uprave socialističnega vpliva, se je osredotočila v agitaciji za Zeidlerja. Naši sodrugi so uverjeni. da bo Hoan zmagal in z njim mnogi drugi socialisti. Iz dopisa Ch. Podja-vorškove v tej številki je razvidno, da člani1'JSZ in somišljeniki v agitaciji za socialistično li-
sto zelo dobro delujejo.
Upoštevajoč velika sredstva nasprotnikov, je res potrebno, da pomaga v tej kampanji socialistov in omenjene federacija vsakdo, ki mu je za poštenje v političnih uradih in samostojno delavsko akcijo.
Le z združenimi močmi bo Daniel W. Hoan dne 2. aprila v stanju poraziti nasprotnike. La z močno agitacijo bo mogoča priboriti zmago čimvečjemu številu socialističnih kandidatov v mastno upravo in v občinski odbor. Zavedni slovenski delavci v Milwaukeeju vrše v polni meri svojo dolžnost.
Težka, a izvedljiva naloga
Zadnjič smo omenili uspehe klubov št. 27 in 49 v Clevelandu v agitaciji za pridobivanje novih članov.
Slična poročila smo prejeli tudi iz Kansasa in
Milwaukeeja.
Pridobivati nove člane v socialistične klube v sedanjem času, ko je med delavstvom toliko zmede, po prav malo sloge, je težavno. Ampak je potrebna naloga. Baš sedaj bi morali biti vztrajnejše na delu za jačanje socialističnega gibanja vsi, ki verujemo
V ugodnejših dneh smo člane v klube JSZ dobili veliko laglje kakor sedaj. Mnogi so odstopili z izgovorom, da so razočarani, a v resnici pa zgolj vsled pomanjkanja delavske zavednosti in smisla
za organizacijo.
Tu in tam je kdo zapustil naše vrste, ker se mu je zazdelo, da socialistični pokret ni več popularen. Ali pa ker je smatral, da mu je klub v njegovih namenih postal nepotreben.
Toda med našim ljudstvom je stotine razumnih delavcev in delavk, ki so sposobni za organizirane aktivnosti na delavskem političnem, prosvetnem in unijskem polju. Ako jih pridobimo čimveč izmed njih, bodo klubi lahko zelo povečali svoje aktivnosti. In to je, kar posebno potrebujemo: več aktivnosti!

PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. _
IZHAJA YSAKO SREDO.
lsd«j« Jh|oiIot«mIu DeUvika Tiskovna Druib«. Ckicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE.
NAROČNINA v Zedinjenih driavah za celo leto $3.00; sa pol leta $1.75;
sa četrt leta $1.00. Inozemstvo: za cflo leto $3 50; za pol leta $2.00.
Vsi rokopisi m oglu.si morajo biti v naftem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobjjitev v Številki tfhni^ffll tady#.
PROLETAREC
Published every Wedne»day by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1906.
tRTEV LINCARSKE "JUSTICE"
Editor_____________N...........................................................Frank Zaiti
Business Manager............................................Charles Pogorelec
Asst. Editor and Asst. Business Manager..........Joseph Drasler
SUBSCK1PTION RATES:	»
United States: Qne Year $3.00; Six Months $1.75; Tbree Months $1.00.
Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Ave.
CHICAGO, ILL.
T.Uphone: ROCKWELL 2864.
PISMO IZ CLEVELANOA
Piše IVAN JONTEZ
delegat predlagal resolucijo, je obsojala vae totalitarne reži. me in jih označila za nedemo-kratične in tiran «vke. Komunisti, ki sicer trdijo, da niso kar so, pa *o resolucijo zavrgli z 265 proti 6 glasovom. Omenjeni Committee i Ve podtpore tudi v slovenskih podpornih organizacijah ter bombardira v ta namen liste, društva in posamez-nlke.
List, ki je bil ustanovljen v	vi odrtšeniki". In tako ima
Pittsburghu zato, ker je bila	vsak teh "prerokov" nekaj pri-
Pennsytlvania brez slovenskega	stažev, ki io ubirajo za njim,
delavskega list« jn ki ai je bil	pričakujoč od njih "čudeža ",
zapisal na prapor boj fašizmu	ki bo preko noči izprepienil
in nacizmu, zdaj pa se urejuje	svet v raj. Ljudje pozabljajo, v Cievelandu in zagovarja Sta- i da se čudeži gode samo v prav-
llnovo zvezo z nemško nacijsko	Ijicah, v resničnem življenju ae
pošastjo, klepeta: "Slovenski	je pa treba trdo in krčevito bo-
socialisti kot Skupina so zelo	riti za v-ak napredek in za vsa-
majhni, njihovi organizacij ni	ko še tako malenkostno izbor j-
• • <»menjati kot za k nje v gospodarjem in sovi-	■—■■J
ko politično aMo. Toda vzlic	alnem ustroju člpveA^ dru|^e.,	2*jednlce reso.
temu nam isti list vedno ponve-	Samo od sebe ne pride nič, z*.	kateri jih urgira, d|
ča več prostora kot kateri koli	vsak korak naprej je treba ve- J ' . . 7nižanie r ....
drugi naši skupini, politični ali	like mu je, utrujajočih bojev in - naJ kujejo za zn.zanje gH
nepolitični. Kdor se ni še spri z	nezlomljive v ztrajnosti. Tisti,
logiko, si ipač ne more pomaga-	ki čakajo, da j|m bodo začele
Boj zo znižanje plač pri HBZ
Društvo št. 99 HBZ v Cleve-
Kriza iiilcrnaeionalc
V Bruslju, Belgija, je nedavno zborovala prvič po pričetku sedanje vojne eksekutiva in mnoui drugi zastopniki in predstavniki strank socialisti&ne-delavske intemacionale. Vse demokratične dežele so bile zastopane in vse totalitarne, slednje seveda z delavskimi vodji begunci.
Tudi več vodij delavskih unij in mednarodne strokovne zveze je bilo navzočih.
Zborovali so tri dni. Že na prejšnji seji je resigniral tajnik intemacionale Victor Adler, toda na apel eksekutive je ostal na svojem mestu do te seje. Leon Blum je v imenu francoske socialistične stranke spet izjavil, da ona želi, naj Adler ostane tajnik intemacionale. Zaupnico so mu izrekli vsi navzoči in končno, ker je Adler pri resignaciji vztrajal, sklenili zvoftti novega tajnika na bodoči seji, ki bo koncem marca ali v začetku aprila.
Večino časa so na tem zborovanju porabili z razpravami o pclcžaju, ki je za delavstvo vse kaj drugega kot razveaeljiv. Število demokratičnih dežeil se krči in tudi v demokratičnih »o •vobcdfečine omejevane vsled vojne in intrig agentov tujih držav.
Male demokratične države, s svojim sijajnim delavskim gibanjem, so v sedanji vojni vsled strahu pred Nemčijo in Rusijo za ohranitev nevtralnosti, naj stane kolikorkoii.
Francoska socialistična stranka in angleška delavska stranka, >ki sta teta 1938 pozdravili monakovski sporazum, ki naj bi preprečil vojno, sta izprevideli, da 9e na obljube In "častne besede" diktatorjev ni zanesti. Diktator svoje mnenje lahko spremeni uro potem ko je dal "častno besedo" in z njim vred ga mora spremeniti vsa država. Vojna je bila v teh okolščinah neizogibna m omenjeni dve stranki jo sedaj podpirata z zahtevo, da se stori hitlerizmu konec in ustvari razmere rn odnošaje med deželami, ki bodo omogočile Evropi miren razvoj.
Ako bi moglo mednarodno delavsko gibanje v Evropi ta cilj izivojevati s svojo organizirano moralno, politično in ekonomsko silo, bi bilo vojne kmalu konec. Toda v totalitarnih deželah je brez organizirane zaslombe. Za mirovno taktiko na temelju vzajemnosti med deieOami in demokratiziranja Evrope pa je neobhodno potrebno sodelovanje tudi nemškega in itali-janskga delavstva, na kar pa v sedanjih okolščinah ni računati. Kajti ljudstvo v totalitarnih državah sme poskušati samo vladni zvon. Opozicija je v njih veleizdajništvo. Svobodnih organizacij ni. Dovoljena je samo ena politična smer, m to je režimska.
Mnogi se sicer nadejajo, da se bo ljudstvo v Nemčiji in v Italiji prej ali slej uprlo, posebno ker se mu zivljenski standard znižuje in disciplinarne naredbe pa so čezdalje strožje. Toda za upor je potrebna organizacija; potrebna je propaganda zanj. Pod starimi fevdalnimi diktaturami je bik) to mogoče. Toda modemi carji se ne zanašajo samo na svoje orožnike in armado, nego so se polastili tudi delavskih in kmečkih organizacij ter si jih podvrgli poipolnoma. Budno pazijo, da se opozicija nikjer ne pojavi, da ne pride med ljudstvo noben protire-žimski letak in noben prepovedan časopis iz tujine. Ob enem ga opajajo s patriotično propagando, kakršne ni bilo v tako izpopolnjeni, znanstveno zasnovani obliki še nikoli prej, ne v mirnem, ne v vojnem času.
Potraiziti take režime je v tem položaji* mogoče edino od zunaj, bodisi z gospodarskimi pritiski, z vojno, ali z obojim. In tudi to ni enostavno, kar nam priča sedanja vojna. Kajti lahko se konča ne s porazom, nego z zmago fašizma.
Do avgusta 1938 ao delovale proti fašizmu hi [posebno še proti Hitlerju komunistične stranke. Komunisti v Franciji in An(giliji so leta 1938 hoteli vojno z Nemčijo in ostro kritizirali pacifrzem socialistov. Ampak komunisti uravnavajo svojo taktiko po smernicah Moskve; proti njenim navodilom ni ugovora. Francoski komunisti, kolikor jih je ostalo zvestih, so po navodilu nehali »propagirati vojno proti hiUierizmu in delujejo za "mir" z Nemčijo. Francoska vlada jim je vsled tega njihovo organizirano gibanje razpustila in nekatere aretirala.
Enako kakor v Franciji, propagirajo za mir, to je, za skon-čanje vojne z Nemčijo angleški komunisti. Njihova stranka je še svobodna, njihovo časopisje še izhaja in v volilnih bojih kandidirajo njihovi ljudje na protivojni platformi.
Teh svobodščin delavci nimajo v nobeni totalitarni deželi, kar povzroča mednarodnemu delavskemu gibanju ogromno oviro.
Socialistiftna-delavska internacionala a temi dejstvi računa. Njena taktika je ohraniti demokracijo v deielah, ki jo le imajo, pomagati podtalnemu gibanju za demokracijo v totalitarnih državah in delovati za tak mirovni sporazum med deželami, da bodo v njemu ustvarjeni tudi pogoji za trajen mir, ne pa vzroki za nove vojne. Naloga je težka, ampak če je ne bo izvrfilo mednarodno delavstvo, diktatorji in kapitalistični aloji jo gotovo ne bodo.
Na sliki na lavi j« truplo Ike Gastooa, ki j« bil ubit bliiu AtlanU, Ga. Policaj aa desni drsi v rokah korobač,s katerim to Gastona bičali do smrti.
LJUBA DAVID0VIČ POLITIK, NA-PREDNJAK IN ČLOVEK
Bivši socialstični poslanec veseljem obljubil, je tudi v naj-Josip Petejan piše v Delavski krajSi dobi izvršil. Politiki z dne 22. februarja o Isto iskrenost rn prijateljstvo pokojnem srbskem liberalnem do Slovencev, kakor do soclall-(liberalnem v pravem pomenu besede) politiku ljubi Davidovi ču sledeče: Smrt Ljube Davidoviča je
ti, da ne bi zaključil, da mora biti tu nekaj imrobe.
In je. Bivši "antifašistični" fantje vedo, da predstavljamo slovenski socialisti v Ameriki silo, ki je polomila zobe že nekaterim spletkarjem in zava-jalcem njihovega kova; zato bi jo racU unfelli. Kajti njim je le
pečene piSke same od sebe frčati v usta, bodo slej ko prej pričakali le novo razočaranje in nove — okove. Dokler ijudje spoznajo teh vsakdanjih
ne
resnic, tako dolgo jim pač nikdo ne bo mogel pomagati. Naloga naših klubov je, učiti naše ljudstvo, dokler ne spozna teh
predobro znano, da bo nemo- resnic in postane zrelo za osvo-
globoko pretresla, ne samo njegove sorodnike, strankine pri-
srčnega pokreta, sem opazi) vedno, kadar sem se srečal z
i.jim. Zadnjič sem ga obiskal v	malodušnorf V takih *i
spomladi 1989, ko je razlagal
teno ribarenje v kalnih vodah nemogoče, dokler bo tu Jugoslovanska socialistična zveza s svojiihl k ubi, Prosvetno matico in Proletarcem, ki budno pazi na zahrbtne spletke naših stalinovcev in odkriva njihove "pokrite rihte", ki jih ponujajo našim ljudem. Ampak boj ni tako lahak, kakor so si izpočet-ka predstavljali in včasih se jih
položaj, ki je nastal po sporazumu med ZO in dr. Mačkom,
jatelje, temveč tudi vse dobro	ter je tudi tedaj pokazal polno
misleče Srbe, Hrvate in Sloven-	upanja na srečno notranjo pre-
ce, posebej pa še socialistično	ureditev države.—Tudi takrat,
delavstvo Jugoslavije, katero	kakor vedno, me je vprašal,
je videlo v njegovi osebi vzor	kako žive Slovenci in slovensko človeka, državnika, čistega de- delavstvo, ki mu je bilo tak«
ljubo, kakor srbsko in hrvaško
Slava njegovemu spominu 1
► - ™
Davidovič je bil rojen 1863. 1. in je postal srednješolski profesor. Bil je prvotno član radikalne stranke ter je s prijatelji
mokrata in nesebičnega politika.
Pokojni Ljuba Davidovič nI
iskal sebe, on je požrtvovalno
in nesebično delal v javnem
življenju za dobro države in
naroda. Bil je vzoren demokrat	T^ZZZZT JJ '^TgTSf
• * . \ v. . _ . ... osnoval srbsko demokratsko po delu m duši, njemu je bila . , , ,. .	77 . .
j . .. • . i » al t* ♦^ ; stranko okolr 1. 1902., ki jo je demokracija ideal br kate-	^ rf^nko L
t^L^.^akev. Pokojnik je bil ne-srečnejše bodočnost, za J ligo-«	beogradski župan,
slavijo m človeštvo.	|v4krat mi^r in dolgo iet
Pokojni Ljuba je bil tudi de- poslanec. Skromni mož je živel lavstvu in delavskim vpraša- v skromnih razmerah. Vojna njem vedno in odkrito naklo- n^j je vzela sina. v povojnih le-njen in njegova vrata so bila tih je izgubil ženo in hčerko ter vsem otvorjena ter je bil z na- bi ostal sam, ako ne bi bil ob-
bodilni boj človeštva.
Upam, da bo tudi klub št. 49 poslej vestno in vztrajno vršil to nalogo, in da bodemo v bodeče lahko poročali o vedno lepšem razmahu in napredovanju socialističnega gibanja v naši naselbini.
Lepo imena, ki nasprotno pomenijo
Komunisti si pomagajo za delo med maso z raznimi lepo-zvenečimi imeni, ker če se bi ljudem predstavili odkrito, bi sc obrnili od njih. Ena takih njihovih maskiranih skupin je American Committee for Proteetion of Foregin Bom. Nedavno so imeli pod tem imenom "v varstvo tujerodcev" konvencijo
sveti vsem na razpolago. Bil je iskren Jugoslovan v pravem pomenu besede. Enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev je bil cilj njegove politike, kakor ni nobenega dvoma, da ima največ zasluge za dosego spo-
dan od številnih svojih prijateljev.
Cenzura v Franciji
Dasiravno je socialistični vodja L. Blum v parlamentu izvo-razuma med združeno opozici-i Jeval znatno olajšanje časopis-jo in HSS. ki je bil baza vsemu ju, ki ga je gnjavila cenzura, nadaljnemu delu vtem pravcu. I je ni ugonobil toliko, kakor je
Tudi mi Slovenci moramo priznati, da ima pokojni Ljuba največ zasluge, da smo dobili našo univerzo. Nikdar ne bomo pozabili, s kako navdušenostjo je spomladi 1919 sprejel deputacijo zastopnikov vseh teda- JSKJ bo imela konvencijo
želel. A zapretil je, da je bila Francija navajena svobode tiska in govora in ai jo bo ohranila neglede na za bit ost sedanjih cenzorjev.
Pacifisti, ki iskreno verujejo v mir in sovražijo vojno, so poštenjaki. Ljudje pa, ki propagirajo papiflzem zaradi ščitenja hitlarizma in stalinizma, pa so nepoštenjaki.
Med roparji bi bilo nesmiselno iskati poštenjake.
njih slovenskih poslanskih klubov v začasnem Narodnem predstavništvu, ko smo ga obiskali in mu sporočili željo in zahtevo vseh Slovencev, da se v Ljubljani ustanovi univerza.
Kar nam je takrat iskreno in z njo so v teku.
prihodnjo jesen
Jugoslovanska katoliška jed-nota bo imela svojo 16. redno konvencijo meseca septembra v Waukeganu, 111. Priprave za-
tolažijo s pobožno željo, da smo slovenski socialisti tako "šibki", da nas nI "vredno omenjati" . / . Pri tem se pa sami najbolj zavedajo, da je to prazno klepetanje, kakor njihova ustanovna izjava, da žele s svojim listom zgolj "zadostiti potrebi po slovenskem delavskem antifašisti-čnem listu v Pennsylvaniji."
To pa ne vefrja samo za Peimsylvanijo, ki jim je izdala potni list. temveč tudi za našo naselbino, iz (katere bi radi napravili Stalinovo podružnico. Najboljši dokaz za to trditev je klub št 49, ki letos stalno narašča in postaja vedno močnejši. Vsak mesec dobivamo nove člane, kar je dokaz, da ao »ljudje zopet dobili vero v naš klub »n da je klub začel dobivati nazaj svoj nekdanji močni vpliv v naselbini. Na marčni seji smo dobili štiri nadaljne nove člane. Tako postajamo čezdalje "brez pomembnejši" . . .
Tudi drugače se ne moremo pritoževati. Klubove seje so »elo dobro posečane. Tudi naši dis-kuzijski večeri obetajo postati pop-ularni. S prvim takim večerom smo napravili dober vtK zato smo sklenili, s tem delom nadaljevati. Prihodnji diskuzij-ski večer se bo vrtil v petek zvečer dne 5. aprila v dvorani
št. 3 Slovenskega delavskega Za "Majski Glas" svoj dobro delavskega doma na Waterloo namišljeni referat, ki ga je po-Ed. Predavatelj bo sodrug dal svojemu klu/bu št. 49 JSZ v Matt. Petrovič in predmet nje-' Collinwoodu, O., o vplivu kul-govega predavanja bo: "Socia-jture na delavsko gibanje, lizem in demokracija". Naši sodrugi in somišljeniki so že zdaj vabljeni, da si ta večer re-
ace
^1. predsedniku, gl. tajniku in gl. uredniku. Plačo jim je zvišala konvencija, ki se je vršila lansko jesen. Kampanja za znižanje plač je posledica notranjega boja v glavnem urada HBZ.
Konvencija komunistične stranke bo 30. mojo
Komunistična stranka bo imela svojo konvencijo dne 30. maja v New Yorku. Vršila se bo tri dni. Odobriti bo morala novo moskovsko 1'Dnijo, poslati če/titko Stalinu k zmagi nad Finsko in cb enem bo razpravljala. ali naj še nadaljuje s taktiko delovanja s CIO, a'i pa prične na celi črti z cpozicio-nalno politiko. Pakt med Berlinom in Moskvo je povzročil komunistom v Ameriki ogromno £'kodo. Glavni vir dohodkov so jim tvorile "frontne organizacije", ki so jih obratovali pod nedolžnimi označbami. Liberalci, ki imajo sredstva, pa so komunistom nehali prispevati čim so spoznali, da Moskva in Berlin vzajemno delujeta.
Naročite ti Majski Glas. Po-
na kateri je neki naivni < samezna številka stane 25c.
Vsebina letošnjega "Majskega Glasa" bo na vso moč zanimiva, pestra in poučna
V letošnjem "Majskem Gla- mivo opisuje Jos. Ovca tudi su" bodo zastopane domala vse mesto Springfield, UI., kjer je naše napredne pisateljske mo- grob dosedaj najboljšega ame-či v Ameriki, vsled česar bo rilkega predsednika Abraha-njegova vsebina na vso moč za- ma Lincolna. nimiva, pestra in poučna.	Nadalje bodo obogatili we-
Splcsno znani naš pisec Ivan !*>**> letošnjega Majskega Gla-Jontez bo posvetil zelo lepo po-1« John Goršek s svojimi "Spo-
TEŽAVE POLJAKOV
Poljaki v Varšavi, ali v Kra-1 poljskemu pr^tektoratu, zdaj
kovu, ali v kateremkoli drugem poljskem mestu, si ne smejo dopisovati v poljskem jeziku, razen ako imajo zato po»ebno dovoljenje, ftpben Poljak v o-kupirani Poljski pa ne sme pod nobenim pogojem pisati komu na Češko, v Nemčijo, v Avstrijo itd. v drugem kot nemškem jeziku.
Ponemčevanje nekaterih delov Poljske, katere je vlada v Berlina proglasila za sestavni del Nemčije, se vrši sistematično in z zamahom, kakršnega se je poslužila Italija pod Mus-solinijlm proti svojim narodnim manjšinam. Izgleda, da namerava Berlin s Časoma en del Poljske proglasiti za "protek-torat", kakor je na primer češki, in v njemu ho tudi poljski jezik priznan za uraden, toda nemščina bo v teh čisto poljskih krajih v uradih in napisih na prvem mestu. Koliko bivče Poljske bo Hitler pustil
še ni znano. Morda niti Hitlerju ne, ker to je veliko odvisno od izida sedanje vojne. A poznavalci vodilnih nacijev pravijo, da Če Poljsko kdaj proglasijo za "protektorat", bo štela le kakih 12 do 14 milijonov prebivalcev. Predvojna Poljska jih je imela okrog 33 milijonov. Kakih 10 milijonov si jih je podvrgla Nemčija direktno, približno toliko jih je prišlo pod Rusijo, in ostali poljski narod pa je še v negotovosti, kaj store z njim. Ce dobi teh 13 milijonov Poljakov "protekto-rat'\ bodo zaprti ekonomsko, politično in kulturno toliko, da se jim bo nemogoče gibati, kajti namen sedanje nemške vlade je, potlačiti Poljake med najbolj inferiorne narode in jim v tem položaju vzeti voljo in vero v svojo bodočnost. Ampak ker vseh dni rfl *fc1<onec, morda v Berlinu tudi glede Poljakov sklepajo račun brez krčmarja.
smrtnico manam plodovitega delavskega pisatelja Ivana Vu-ka. Ob enem pa bo tudi povedal v posebni satirični prošnji do sv. Kozarca, zakaj je njegovo presveto ime tako neznansko češčeno med nami.
Frank Česen nam je poslal
zervirajo za naš večer. Po predavanju se bo vršila prosta diskuzija, katere se bo lahko u-deležil vsakdo, ki bo imel kaj povedati.
Delati na ojačevanju socialističnih klubov v teh dneh seveda ni nobena zabava. "Mojzesov" je toliko, da ljudstvo ne ve, za katerim bi jo ubralo Čez drn in stm, zlasti, ker ga vsi prepričujejo, da so "edino pra-
Anton Shular bo v svoji "Hudi Meti" ipovedal, kako sta pred par desetletji z zastopnikom tega lista opletala kansašlte naselbine na algitaciji za novimi
mini iz preteklosti slovenskih premci/arjev", potem JudniČ s f.pisom "K •peitintridesetletnici našega "Proletarca", potem Joseph Snoj, Frank Podboj, Anton Zaitz, Joseph Lever itd.
Joseph Chesarek je napisal opomine na stavko rudarjev v bakrenih rudnikih v Michiganu in Anton Viičič nekaj k Proletarčevem jubileju. D;ugi so-trudniki so Ivan Molek, Etbin Kristan, Frank Zaitz, Milan Medvešek, Ant. Garden, Zvon-ko Novak in več drugih, ki jih navedemo v nasledniih številkah.
Joseph Drasler (pripravlja gradivo za angleški del Maj-
naročniki ter pri tem naletela Hfcega Glasa. Ta revija bo torej
V petek 22. mqrcq diskuzija V klubu st. t JSZ
"Ali je diktatura proletariata »mota?"
Chicago, III. — Prihodnji petek 22. mapca bo v klubu št. 1 JSZ diskusU« o prediQ9tu, "a>li je diktatura proletariata zmota?" Uvod v njo napravi Anton Garden.
Na tej seji bo 'podano provi-zorično penilo o dohodkih in izdatkih Projetančeve proslave, ki se je vršila 3. marca, in o pripravah konce«! Save, ki bo v nedeljo 31. marca v dvorani SNPJ.
CJane in Čtepice prosimo, da pridejo n« sejo točno ob 8., da bomo z dnevnim redom prej s končal i in bo več časa za razpravo. — P. O.
tudi na hudo Meto.
Tu rojena K. Junko bo nam povedala, kako pridno je svojemu možu izmikala G«Ias Svobode in Proletarca ter ju metala v peč, ker ju je takrat še kot pobožna hči katoliške cerkve imela za strašno pohujšlji-va in bogokletna lista, ju pa potem kmalu začela sama citati ter tako preta v tisti tabor političnega mišljenja, v katerem bi morala biti vsaka delavska žena.
V spisu "Nekaj spominov iz preteklih dni" opisuje Matt Petrovič h, kako je postal naročnik "Proletarca" od prve njegove Številke naprej, in pa svoje delovanje v socia.t?iti5-nem klubu.
Joseph Krrn^l nam podaja zgodovino kluba št. 19 J&2 v Burvetiftownu, Pa.
Louis Zorko bo v daljšem tipisu opisal svoje agitacijsko potovanj« za "Proletarca".
Avgust Komar je poslal precej dolg in obširen spis « naslovom "Nekoliko zgodovine o klubu št. 27 J8Z v Cievelandu ob njegovi tridesetletnici.
• V zvezi z zgodovino soc. kluba št. 47 nam prav lepo in zani-
vredna agitacije, katere namen je, da ji debrmo vstop v vsako stanovanje mših '1'judi.
Tole mi ne gre v glavo?
Kako to, da snišujejo ali p« odpravljajo davke samo v vo lilnih kampanjah, nikdar pa ne pti volitvah?



PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH
FRANK ZAITZ
(Nadaljevanje.)
"Sedaj pa ste pohabljeni k
nam," je rekel Cvetko Kristan, ko smo zapusti* jeseniški urad Kranjske indu trjiske družbe. "Prej pa, a k« niste pretrudni, vam pokažemo naše ustanove."
"Na vda k način »ne gremo z Jesenic prej, da jih vidimo."
Cvetko Kribtiban je edini izmed treh sinov pokojnega Antona Kristana, ki se udejstvuje v zadružništvu. Pred postankom diktature v Jugoslaviji je bil sotrudnik Proletarca in mnogih drugih delavskih listov. Midva sva si redno dopisovala. Ko je jugoslovanska vlada Pro-letairca prepovedala, ga je pričel bivši pomožni upravnik John Rak m\ pošiljati sedmim našm glavnim sotrudnikom v Jugoslaviji v zaiprtih kuvertah na svoje ime. Eden teh je bil ( vetko Kristan.
Ntke noči je udrla k njemu tajna policija in vse prebrskala, njega pa aretirala. Z a eno tudi druge, katerim smo Proletarca pošiljali v kuvertah. Naslednji dan so ga na policiji iz-prasevali, kakšne zveze ima z nami, čemu lista ne odpove itd.
Pa je nam pisal, da ker ga itak ne dobiva, pade pač cenzuri v roke, naj ga mu ustavimo, kajti policijske preiskave niso prijetna stvar. Od takrat dalje si nisva več dopisovala.
S prevajanji, članki in razpravami je Cvetko (prenehal in se povsem posvetil službi ravnatelja zadrug socialitičnaga delavstva na Jesenicah. Po smrti njegovega očeta leta 1930 je šlo zadružništvo slovenskega delavstva skozi najtežjo krizo v svoji zgodovini. Mnogo jih je propadlo, med njimi marsikatera, ki je bila pod vodstvom pokojnega Antona Kristana. Zadružna banka je prenehala in z njo vred razne p»roduktiv-ne (tovarniške) zadruge. Nasprotniki so se veselili in svoje rado vanje izražali na shodih, «ejah in v listih. Tisti socialisti, ki smatrajo, da mora med nami iti vse gladko, neglede na razmere in vzroke, so se tudi jezili. Tako je Cvetko slišal maroika-ko grenko besedo o svojem »pokojnem očetu, kakor da je ibil on kriv svetovne krize, in čul je pikre tudi o sebi, češ, 4ta ne bo nič boljši!" A je ostal na svo-
jem mestu in delal.
Socialistični ddJavci na Jesenicah imajo pod njegovim vodstvom uspevajočo zadružno prodajalno, zadružno gostilno, restavracijo, kino, gostilniški vrt in še marsikaj.
Vendar pa med njimi one dni nisva opazila nikakega navdušenja. V mislih vseh je bil Hitler. Nekaj kilometrov stran je sedaj Nemčija s svojim fintir-jem, ki je pod njegovim vodstvom pokončali a socialistično zadružno, politično in kulturno gibanje. Kadar je nevarnost tako blizu, je naravno, da ogroženo delavstvo in z njim vred dežele, ki so enako v strahu za svojo bodočnost, ne morejo biti pikniško razpoložene. Ampak Cvetko je nam zaigotovil, da vzlic opasnustim njihovo delovanje ne bo prestalo, razen ako ga v to primora brutalna siia.
Zadružne aktivnosti naših delavcev v Sloveniji je zanimivo opazovati. Ponekod so jih morali vsled krize, v kateri so zadruge propadle, začeti graditi z nova. Jeseniške so nevarnost premostHe.
V Zed. državah uspevajo v zadružništvu te vrste v splošnem edino Finci in pa farmarji v mlekarstvu ter sličnih pod-
vzetjih. Bržkone bi zadruge tudi tam imele v težave, ako bi bila privatna trgovina organizirana kakoir tukaj. Toda je individualna kakor nekoč, zato imajo zadruge prednost.
"Zdaj pa je čas, da gremo," je reke* Cvetko Kristan. Sli smo po klancih in ko smo se že upehali, je dejal, da smo doma. Njegovo stanovanje je eno naj-| prikupnejših, kar sva jih videla med našimi Jjudmi v Sloveniji. Ni sicer razkošno, a vendar moderno. In okrog hiše zelenje, na oknih rože. Tone Seli-škar, Ivan Ceilesnik, Cvetko in midva smo se posedli, soproga s. Kristana in njena služkinja pa sta nam postregli z obedom, ki se je vsem nam po tolikih urah hoje in poinenko* imenitno p»'i-legel. Počutili smo se zares "kakor doma". Kar prehitro je minil čas, ki je nas klical na vlak.
Govorili smo mnogo o gospodarstvu v Sloveniji, o bodočnosti njene industrije in o mož-
ZOPET JE TUKAJ!
0 ♦ •
Ugodna prilika enkrat na leto
za samoobratujoči plinski grelec
PONUDBA
za dokaz varčevanja
na 90 dni
Dokaiite samim sebi, da lahko zmorete čudovito udobnost vroče vode vedno na čejru.
* Na tisoče in tisoče družin se je poslužilo prednosti te senza: cionelne dokasilne ponudbe lanskega leta. Samim sebi so dokazali, da lahko zmorejo udobnost in pripravnost vroče vode vodno na čepu. Da omogočimo drugim tisočerim, da u(fot4?ve, kako malo stane, ako imajo vročo vodo VEDNO na čepu, ponavtjamo zdaj to peaudbo!
Vzemite ti tri mesece časa, da dokažete samim tebi, da ni primemo biti brea tamoobratujocega plinskega vodnega grelca ...
Samobratujoči plinski vodni grelec vam daje stalno vročo vodo po presenetljivo nizki ceni. V resnici, vzeto galon za galon, vroča voda ne stane na ta moderni način nič več, kakor s starinskim grelcem, ki ga morate oskrbovati na roko. Samoobratujoči plinski vodni grelec drii vodo vročo natančno pri tisti temperaturi, ki jo želite, sploh brez vsake vase pozornosti. Nič drugega vam ni storiti, kakor obrniti čep — vaAa vroča voda je vedno v njem, podnevi in ponoči, za posodje, kopeli, Wč«nJ* in pranje. Sto in eno gospodinjsko delo se bo opravita!ialjejn hitrejše, kadar imate obilico vroče vode, vedno CAKAJOCL NA VAS! Preizkusite sami. Sprejmite to ponudbo za 90 dnevni dokaz varčevanja! Pomnite, vi boste edini razsojevalec pri tej preizkušnji v vaAem lastnem domu!
Ta ponudba velja samo za omejen čas
Obiščite svojega plumberskega trgovca takoj|
A U PA POKLIČITE WABASH «000
i
•OOIK« COOCIVT CO«»TAMT HOT WAtl» . tal nT MfgtOHATP* . . OA» HtAT.NO
THE PEOPLES
IG Hi AND C O K F COM PA N
nosti h za bodoči raizvoj slovenskega naroda.
V S.oveniji ( uradno Dravska banovina, ki ima kakih milijon dve sto tisoč (prebivalcev, je nad 700 elektraren. Večinoma majhne, a nekaj je velikih. Po Gorenjskem je električni tok napeljali do malega že v vae kmetije. Pa tudi po štajerskem in Dolenjskem čezdallje več. Ampak električnih ipriprav, ki so udomačene v ameriških domovih, je tam med delavci in kmeti jako mak). Je predrago in so vsled teya te stvari sma-trane za hiksus, dočim so pri nas potreba povprečne družine. Omenil sem elektrarne. Veliko je zadružnih, druge so občinske, državne in privatne.
Vsaka dežela na svetu se dandanašnji trudi industrijo Čimbolj izpopolniti. Tudi Slovenija bi se rada ponašala z njo. Pridela mnogo manj nego potrebuje, torej sa mora za preživljanje prebivalstva iskati drugih virov, štirideset odstot kov Slovenije pokriva Mnogo zemlje je nerodovitne. Mnogo gara »brez drevja.-
Lesna industrija je ena največjih in trguje poleg z domom večinoma z Italijo. Tudi "glažu-te" so po Slovenskem že stari obrati. Ampak kar jih je ostalo, so se modernizirale. Vodijo jih češki in nemški inženirji. V ljubljanski okolici, posebno v št. Vidu in v Vižmarjih, uspevajo modema zadružna in privatna mizarska podvzetja.
V	ribniški okoSci se še zmerom pečajo s suho robo, a ne več toliko kakor so se pod pokojno Avstrijo, ko je bil trg za take izdelke večji. Na Dolenjcem. zlasti v bližini Ljubljane, je zelo razširjeno izdelovanje zobotrebcev. Dasi si pomagajo pri tem delu s stroji, je v primeri z ameriškim načinom masne produkcije zobotrebcev to tam še zmerom le ročni obrt. Nekoč je po Sloveniji zelo uspevala ogljarska obrt. Sedaj je skoro povsod propadla.
Opekarne, lončarske in pe-čarske tovarne so večinoma zadružna poaest. Da li je v bistvu med njimi in ameriškimi delniškimi družbami kaj zaiatne razlike, ne morem soditi. Vem le, da so tam lastniki večinoma domači ljudje, delničarji ameriških pod vzeti j pa raztreseni žirom dežele. Tovarn, ki jih «*tujejo, ogromna večina izmed njih ni še nikdar videla. Tam pa so družinska zadeva in zato jih označujejo za zadružne, dasi so večinoma delniške, kakor tudcaj.
Rudnikov je v Sloveniji jako mak). Premogovniki v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku uspevajo. So največji v državi,! toda premog je večinoma nižje kakovosti. Ddbrega Jugoslavija uvaža iz Nemčije. Trboveljska premogolkopna družba je največja korporacija v Sloveniji. Rove ima tudi v Rajhenbur-gu, Uboj ah, Kočevju in v Kra-pini. Obratuje tudi apnenice, cementarne in kamnolome.
V	Skrveniji je še kak dober tucat drugih premogovnikov, vsi majhni, razen v šent Janžu na Dolenjskem. Kočevski premogovnik je zaposleval leta 1927 še nad 1200 delavcev, a nekaj let pozneje komaj 100. Premog je slab in naročila »o v glavnem odvisna od države. Uporabljala ga je na svojih starinskih lokomotivah za lokalne vlake, končno pa se odločila, da lahko dobi boljši »premog drugod po 91oveniji s cenejšim obratom. Premogovnik v Kočevju je zdaj samo še spomin na stare dobre čase.
V	Mežici pri Prevaljah kopljejo svinec. Rudnik je last an gleške družbe. Pravijo, da je to najpomembnejši rudnik v Ju goslaviji in eden največjih svinčenih rudnikov na svetu. Vsebuje tudi razne druge rudnine.
V	žerjavu je topilnica in sepa-racija (mlin). Pravijo, da spada v vrsto najmodernejših te vrste v Evropi. Ima šest peči a-meriškega modela. V Žerjavu obratuje tudi tovarna za svinčene izdelke. Izdeluje svinec v raznih formah (svinčene cevi, pločevino, ptkmvbo, žico itd.) Normalna letna produkcija svinca znaša 10 tisoč ton na le to. Okrcl* 20% se ga porabi v Jugoslaviji, ostalega pa se iz važa v inozemstvo. Podjetje u-poflhije nad 800 delavcev in uradnikov.
V	črni pri Kamniku je rudnik kovinske gline, ki »e upo-
IZVOZ STAREGA ŽELEZA
1
Staro i«l«M> kupcev v isobilju. Is lak a« Pacifiku g« isvaia Japon->ka in aekaj tudi r«*ke Udje. la •mvrttkih pristani*« na Atlantiku pa ga is-vašajo aaglaika in francoska ladja. Na »liki ja angleški tovorni parni k Her« barton, ki ja odplnl, naloien i starim telesom, is Miamija, Fla. Ako sa mu mfvmA posreči ogniti so nemškim podmornicam in minam, bo njagov tovor anglašk municijski industriji jako ustregel.
rablja v keramični, barvni in •papirni industriji. To je edino podjetje te vrste v vsi Jugoslaviji.
V Sloveniji je bilo pred leti precej kovinskih rudnikov — železnih in drugih — ki pa so bodisi že izčrpani, ali pa je ruda tako slabe kakovosti, da se je ne izplača kopati.
Najboilj je -po prejšnji svetovni vojni začela po slovenskih krajih rasti tekstilna industrija. U posluje sedaj blizu 20,000 delavcev. Največje tekstilne tovarne so v Kranju in Mariboru, manjše v Ljubljani, Škof ji Loki, Kočevju, Murski Soboti, Novem mestu, Jaršah itd. Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt zelo neguje tudi čipkarstvo; slovensko člpkarstvo zek> cenijo tudi v inozemstvu. Glavni kraji, kjer se pečajo s čipkarstvom, so Ži-ri, vsa Poljanska dolina. Bled, Železniki, Polhov Gradec, Horjul in več drugih.
Izdelovanje domačega platna pa »o ljudje v Sloveniji o-pustili, razen v BeOokrajini, a tudi tu je je samo še deloma ohranjeno.
Ko sva z Angelo hodila po Domžalah, mi je kazala hiše in tovarne, v katerih je nekoč cvetela slamnikarska rn klobučar-ska obrt. Po prejšnji svetovni vojni ji je bil trg večinoma odvzet in je shirala. Domžafci in okoličani so velifco pripomogli k razvoju slamnikarske obrti v New Yorku, kjer je ameriško središče industrije ženskih klobukov, dalje v Chicagu, Bukarešti, Bratislavi, Dunaju itd. Pionirji v slamnikarsbvu v Domžalah pa so bili Tirofci. Prišli so ja kot krošnjairji, eden izmed njih je ustanovM delavnico in tako so postale središče slamnikarske industrije, ki je v sezoni zaposljevala po vsem okraju, kakor pravijo podatki, 12,000 ljudi.
šubljev brat Franc in njegova žena Tona sta v slamni-karski obrti zaposlena v Rumuniji stalno. Domov prideta le par tednov v letu na počitnice. Tudi nekaj drugih Domžalcev si je dobilo v slamnikarski stroki trajen zaslužek na Dunaju in v drugih krajih Evrope.
Prvotna središča te obrti so bila Ihan, Sv. Jakob, Beričevo, Dragomelj, Trzin in Men(ge6. Le malo se jih je ohranilo.
V	Domžalah so prejšnje klo-bučarske delavnice ipreosnovaU v kemične, lesne, tekstilne in usnjarske ter razne druge delavnice. Pogonsko silo jim oskrbuje Mlinščica, ki se odcepi od Kamniške Bistrice pri Duplici in se vrne vanjo pri Mali Loki.
V	Mengšu sva obiskala Sub-Ijevo sestro in njeno družino. Imajo itepo posestvo in klobu-
čan&iko delavnico. Družina je v blagostanju, otroci izšolani in doma pomagajo, toda očeta jim je živčno uničila vojna.
(Dalje prihodnjič.)
IZ KANSASA I
Arma, Kana. — Seja kluba št. 21 JSZ v Armi je bila pretekli mesec primeroma dobro obiskana. Zborovali smo pri s. Bratkaviču v Ya!u. Na seji je pristopilo v klub par novih članov.
Nominacijo in vso ureditev državne socialistične liste za letošnje volitve smo prepustili soc. klubu v Wichiti, ki je najaktivnejši v Kansasu in mu obljubili naše sodelovanje pri pobiranju podpisov.
Sklenjeno je bilo, da klub priredi piknik drugo nedeljo v juniju. Podrobnosti bodo objavljene pozneje.
Večkrat smo že razmotrivali kako rešiti problem klubov i h sej, ker smo člani raztreseni po različnih naselbinah. Člane imamo v Yalu, Cockeriliu, Grossu, Breezy Hifllu, Fronte-nacu in Armi. Ampak ne moremo {.riti do nobene prave rešitve. Zato se seje vrše zdaj v tej, drugo pot v drugi naselbini.
Prihodnja seja se vrši drugo nedeljo v aprilu ob 2. popoldne pri tajniku v Armi. /
e a a
Naj omenim še, da je slovenski zadružni zavod še vedno tukaj in pripravljen postreči vsak čas. Za okoliške rojake je važno zapomniti si spremenjene številke telefonov, ki so: Po dnevu 5138 in ponoči, 5094 Frontcnac. — A. Shular.
skem domu v Collinwoodu, je poročal Math Petrovich, da je dvorana najeta in da so predpriprave v teku, kot za banket in drugo. Dejal je, da bi bilo najboljše, ako prevzamejo os-trbo kuhinje in jedilnice v Času zborovanja- in postrežbo na i>anketu članice ženskega (gospodinjskega) odseka SDD. Navzoči so vzeli njegovo poročilo z zadovoljstvom na znanje.
V teku je tudi akcija, da se priredi piknik po konferenci in sicer 7. julija po skončanem zboru na farmi federacije SNPJ, ako bo mogoče omenjenega dne dobiti prostor na nji v sporazumu z Organizacijo, katera ima prednost, ker je prostor najela že 'prej.
Sklenili smo prirediti tudi letos zabavo kluba na božični dan (25. decembra), ki bo v SDD.
Zanimivo je bilo poročilo zastopnika kluba št. 27 Leo. Poljšaka, ki je dejal, da sta njihov klub in soc. Zarja soglasno sklenila sodelovati s klubom št. 49 v predpripravah za prihodnji zbor JSZ in Prosvetne matice in pomagati na dneve zborovanja.
Dalje je poročal, da priredi njihov kilub in Zarja slavje 35 letnice Proletarca dne 14. julija na farmi federacije SNPJ, ako pa spremene datum, pa po zboru JSZ 6. julija.
To izmenjavanje zastopnikov na sejah kluba št. 27 in 49 je obema v korist in vredno priznanja. Čemu ne bi v vseh stvareh skupno delovali!
Sklenili smo, da naj bo po naši prihodnji redni seji predavanje. Predmet bo "socializem in demokracija". Uvodni go- rati in bo njegova slika v pri-
Primarne volitve dobro izpadle
Milwaukee, Wi». — Iz naše
naselbine dopisi v IYoletarcu morda nko pogosti, a to ne pomeni, da smo neaktivnu. Sodrugi in sodružce smo imeli prili-čno de'a s card party natega kluba, z nabiranjem daril in s pripravami. Najbolj pa smo bili zaposleni s kampanjo za naše občinske volitve, ki so se vršile v torek 12. marca. Najprvo smo nabirali »podpis na peticije, potem pa raz naša 1 i od hiše do hiše tiskovine.
Naš trud nti bil zaistonj. V naši (5. vvardi), kjer je veliko Slovencev, je prejel župan Hoan izmed vseh 27. ward največ glasov. In verjemite, naši sodrugi so ponosni na to!
Župan Hoan je prejel za ponovno nominacijo v svoj urad 25,000 glasov veti kot njegov najbližji tekmec. Nominiramih je bilo tudi 19 naših kandidatov za aldermajne, suipervizorje itd. Dalje vsi naši kandidati v urade v menim hiši.
Seveda je sedaj odvisno, kako bodo ljudje glasovali na končnih volitvah, ki bodo v torek 2. aprila. Pri nas imamo v veljavi takozvani nestrankarski sistem. To je, tista dva kandidata, ki prejmeta na primarnih volitvah v vsak urad največ glasov, gresta na končne volitve. Socialisti imajo priložnost ohraniti svojo moč. Kampanjo zanje se vodi pod okriljem Progresivne farmarske-delavske federacije in socialističnih klubov v tem mestu.
Naš klub se je dal fotografi-
KONCERT
MSAVE"
v nedeljo 31. marca
V DVORANI SNPJ Chicago
Poročilo s seje kluba št. 49 JSZ
Cleveland, O. — Redni seji kluba št. 49 JSZ dne 1. marca je pred.*edoval s. Andy Božič. On je skušen sodrug in spreten v predsedovanju. Navzočih je bilo kakih 25 sodrugov in so-družic, da je bila soba Čitalnice, kjer zborujemo, polna.
Na povabilo tajnika društev Prosvetne matice in klubov JSZ je klub izvolil za na prihodnje zborovanje, ki bo dne 31. marca v Girardu, O., dva zastopnika. To sta Anton Jan-kovich in Ivan Jontez. Za potne stroške dobita iz klubove blagajne vsaki $3.
Sklenili smo dati v Majski Glas oznanilo našega kluba in plačati zanj $6. Klub je na tej seji pomnožil število svojih članov s tremi novimi sodrugi in eno sodružico. Predlagal jih je Anton Jankovich. Iz kluba št. 27 pa je prestopil J. F. in njegova soproga.
Tajnik-blagajnik Ivan Jontez je poročal, da znaša vsota v klubovi blagajni $91.34. Organizator Milan Medvešek pa je omenil, da bosta šla z Antonom Jankovičem agitirati v pridobivanju novih članov od hiše do hiše. Nadejata se dobrega uspeha.
Pri vprašanju, dali naj pošljemo v prihodnji Majski GJas sliko kluba, je bilo sklenjeno, da ne. Klub pa je poveril s. J. Dumu nalogo napisati nekaj zgodovine kluba,
V imenu pripravljalnega odbora našega kluba za prihodnji ali XII. redni zbor JSZ in Prosvetne matice, ki se bo vnšil 4. 6. julija v Slovenskem delav
vor o njemu bo imel Math Petrovich, potem bo razprava in odgovori na vprašanja. Torej pridite na prihodnjo sejo 5. a-prila vsi Člani. Vstop prost tudi drugim, ki pridejo z dobrim namenom. Člani naj pridejo točno, kot minuli dve seji, da dnevni red <prej skončamo in je več časa za referat in razpravo.
Naj še dodam, da veseli ne le mene nego tudi druge člane, ki vidijo sodruge priti na sejo v tolikšnem številu ob pravem času in kako z zanimanjem in radostno zborujejo. Vsakdo lahko svobodno izrazi svoje mnenje, priporoča ali predlaga, večina pa sprejema, kar se ji zdi za dobro. To je demokratično in pošteno, ob enem pa vsemu klubu v čast in ugled.
V klubu št. 49 je življenje in nadejamo se, da bo s časoma še boljše.
Anton Jankovich, zapisnikar.
MAJSKI GLAS
Majski Glas »o do sadnje sobot* (16. marca) naroČile sledeče organi-sacije in posameiniki: Klub št. 37 JSZ MHwaukee, Wis., lftO iitisov; "Orel" At. 21 SNPJ Pueblo, Colo.. 50 Utimiv; |m> 25 iitinov: Iiobmievalni in sabavni dom, Library, Pa.; *t. 106 SNPJ. Imperial, Pa.; »t. 5 SNPJ, Cleveland, O.; it. 14 SNPJ, Waukegan, III.; At. 34 SNPJ, Indianapolis, Ind.; 20 ist.; po 10 ist.: Progresivne Slovenke, Cleveland. O.; At. 49 SNPJ, Girard, O.; At. 300 SiNPJ, Braddock, Pa.; At. 166 SNPJ, Presto, Ptt.; At. 292 SNPJ, Avella, Pa.; At. 69 SNPJ, Eve-leth, Minn., 9 ist.; po 6 tet.: At. 318 SNPJ. Baggaley, P*.; At. 183 SNPJ, Hudson, Wyo.; po 4. iit.: Mike Brilli, Lincoln, IU. in Martin Volčjak, Dun-lo, Pa.; At. 517 SNPJ, Muse, Pa., 2 ittisa.
hodnjem Majskem G lanu. Fr. Puncer pa je obljubil naipisati zgodovino o njemu.
Udeležba na zadnji seji našega kluba je bila jako dobra. Dobili smo tudi dve novi članici.
Jako dober gmotni uspeh smo imeli z našo card party. Ako bi cl^.ašali, da pride tudi Hoan, bi bila dvorana premajhna. Celo Hoan se je začudil tolikšni udeležbi, ko je prišel med nas.
Majskega Glasa je naročil naš klub 100 izvodov. Ako ga razprodamo, jih naročimo še več.
Konferenca Prosvetne matice m klubov JSZ m? bo vršila v ned^jo 12. maja. Na predvečer nameravamo prirediti domačo zabavo. Več o tem v prihodnjih številkah.
Chrutina Podjavoršek.
Zahvala
MUwaukee. — Najlepša hvala sod*rugom in drugim prijateljem kluba št. 37 JSZ, ki so prispevali darila za khibovo card party. Pripomogli ste nam s tem do zelo dobrega uspeha.
Ch. Podjavoršek, tajnica.
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kiJocycles. Vodi jo George Marchan.
KNJIGE ^ CANKARJEVE
DRUŽBE
Cankarjeva družba v Sloveniji je za leto 1940 iedala aledeee tri knjige:
1.	KOLEDAR, iHfvcenn in z bogato vsebino.
2.	MARSELJEZA, *pi*al v zpomin 1504etnice francoske Velike revolucije Herman Wendel.
3.	SLOVENSKI POLITIČNI PROBLEMI. Spi-sal Anton Dermota.
Vse le tri knjige dobile poštnine prosto za $1. Naročila pošljite na naslov:
Proletarec
2301 So. Lawndale » Avenue CHICAGO, ILL

KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
MOb*or" v Milwaukeeju je
imel v izdaji z dne 11. marca kHc: "Slovenci, JugosloveniI Poslu žimo se v torek (12. mar-cs) svojih pravic m pojdimo vsi na volile! Pokažimo, koliko nas je!" To je bil naslov v dveh vrstah preko vseh sedmih kolon na vrhu prve strani. A šlo se je v resnici !e za kšeft. "Obzor" je v omenjeni številki zaslužil samo na političnih o-glasih $245.50. Oglašal je vse kandidate, neglede na programe rn prepričanja, samo ako so mu plačali. Torej — sedaj po volitvah, ko to glasovi sešteti — "koliko nas je"? In kakšnih? čemu? Za koga?
Politika milwauskega "Ob zora" je čudna stvar še v marsičem. V številki z dne 11. marca pravi, da imajo skoro vse politične službe Irci. in nekaj malega Poljaki in Cehi. Dotični članek v Obzoru pa je spretno izpustil Nemce. Vzrok je očivi-den. Kajti "urednik Obzora je imel razgovor" z nekim "ameriškim politikom" itd. V isti številki, v kateri je klical, "pojdimo vsi na volišče", je oglašal za prej omenjeno vsoto skoro same Irce in Nemce. Kar zopet pomeni, "business is business".
Ivan Trunk je zelo naiven. KSKJ, ali pa John Jerič, bi ga morala poslati kam med ljudi. "V hribih" pa sanjari in piše. Kajpada, narobe. Na primer, v "editoriaJu" v A. S. z dne 11. marca pravi: ..uverjen sem ... da so imeli dr. Arch, John Decman, Rev. Kebe in tudi neki socialisti pri "dnevu" (slovenskemu dnevu v Pa.) pred seboj le pomoč za ogroženo domovino ..." Le čemu je Rev. Trunk iz te "kombinacije" izpustil tajnika "slovenskega" dneva? Ne njemu, ne Dečma-nu, ne dr. Archu se ne gre "za ogroženo domovino". Pamet, John, »pamet!
Jože Hočevar v Pueblu je tudi rusofil! In še kakšen! S Trunkom vred se huduje na socialiste, seveda, vsak s svojega "stališča". Trunk s "slovenskega" in Hočevar z Brovvderjeve "nove -linije". Jože, ker je na-prednjak, bi sicer svoj čas la-
liko boljše uporabil. Na primer, čemu se gnjaviti za Rusijo, ako je revolucija v nji dovršena? Mar ne bi bilo veliko bolj potrebno delati za napredek v Pueblu? čemu pustiti, da je vrhovni komandant naselbine Rev. Roitz? Ali so pueblski boljševiki zato tako vneti za zadeve v Rusiji, da jim doma ni treba izkazati — boljševiške-ga »prepričanja? — R. R.
Nemštvo je že od nekdaj
. matrano za največjega sovražnika slovanstva. Ampak današnji slovanofili, ki se navdušujejo za politiko Moakve, pozabljajo, da je ista politika v zvezi z naj krutejši m sovražnikom slovanstva — s Hitlerjem in njegovim tretjim rajhom.
Unijski znak je bil včasi med
Slovenci, Hrvati in Srbi v Ameriki načelne važnosti. A danes komunistični listi vseh teh treh narodnosti izhajajo v neumjski tiskarni, brez unijskega znaka, a vzlic temu prejemajo podporo od unij. Pomislite, kaj bi rekli, če bi Proletarec obratoval tolikšno NEUNIJ9KO tiskarno, kot jo obratuje Radnički Glasnik, ki tiska njega, Slobodno Reč, prej tudi "Napreja" in razne druge publikacije ter tiskovine?
Finska se je uklonila. In čudno: še zmerom je na svetu nekaj ljudi, ki iskreno trdijo, da se je Rusija ubranila "napada". A vendar se je dognalo: Finci so bili sami. Podpora, ki so jo dobili, je bila zgolj v zdravilih in hrani. Rusija pa ai je celo vojnih potrebščin nakupila lanskega decembra in letošnjega januarja v Zed. driavah več, kot pa znaša takozvano a-meriško posojilo Finski, ki ji je bilo v kongresu odobreno šele ta mosec. Torej msiogo prepozno. Mir je mir in izgleda, da ga je Rusija predlagala v svojo korist in Finska pa vanj pristala, ker si ni z nadaljevanjem vojne obetala nič dobrega. - A vzlic temu je to le 'monakovski mir". Zmaga velesile nad šibko ' deželo.
Naprej je imel v Pittsburghu 16. marca večerinko. Vso araji-žmo so vodili drugovi hrvatski
MODERNA električna napeljava IN OPREMA
Privoščite si pravil-razsvetljavo in dovolj Iztokov za opremo.

Oprema za jedilnico kot naslikano samo
NIZKA CENA... LAHKI OBROKI
• Modernizirajte svoj dom za boljše življenje. Instalirajte pripravno napeljavo in iztoke za uporabo več # električne udobnosti. Nadomestite staro opremo a novo opremo v svrho večje lepote in boljše razsvetljave.
BREZPLAČEN PREGLED RAZSVETLJAVE
V DOMU
Na prošnjo bo rdrn n.i.h ftelsf^lss* sa raacvatljavo v domo vih prtfltdal ra««vatjavo f vatam dom«. Sam« telefonirajte RANdolph 1200, L—al 2S67._
C0MM0NWEALTH EDISON C0MPANY
komunist«! Srečni slovenski de-lavci, ki jih rešuje Radnički Glasnik!
Ali ni to čudno? Sovjetska Unija ni bila z nikomur v vojni, a mir s Finsko je pozdrav ila tako ognjevito, kot da je b.V.a zares zapletena v klanje.
Radnički Glasnik poroča, da h papež Pij XII. čestital generalu Francu, čisto pa je prezrl I^iročaii, da je Hitler iestital papežu Piju Xil. dva dni pozneje nego Pij Francu. Hklerja se kajpada v tej obliki v orto-doksivih komunističnih listih ne sms več omenjati, ako hočejo še prejemati subvencije!
Ameriški katoličani so si izprosili ipri papežu dosedaj dve svetnici. Prva je bila mati Ga-brini, ki je delovala v Chicagu, in druga je mati Rose Duches-ne, ki je služila v cerkvi v St. Charlesu. Ofoe sta umrli pred več ko sto leti.
Ali veste? Slovenci ao edini katoliški narod na svetu, ki še nima izmed sebe nikogar, ki bi bil proglašen za svetnika.
Hrvati, ki so pristaši Neza-visne Hrvatske Države" (v Pittsburghu) so se do nedavna borili za osvoboditev izpod Srbije, sedaj pa se bore za osvoboditev izpod Makove hrvatske vlade. Boj mora biti!
0 neupravičeni kritiki
Cleveland, O. — V 7695. številki "Proletarca" je nepodpisan dopis iz Clevelanda, v katerem se med drugim kritizira tudi tajnika Slovenskega delavskega doma Vincenta Coffa, ceš da se njegov urad "uporablja, ali se ga je uporabljalo v korist lista, ki je tu prišel iskat strehe iz Pittaburgha", torej "Napreja". To je bila resna obtožba pri stran osti in favori-tizma. za katero bi bili potrebni dokazi in priče. Anonimni dopisnik ni navedel nič takega. In jaz sem bil takoj pod vtisom. da se tukaj dela krivico tajniku S. D. D., zlasti, ker mi je bilo deloma že znano, da se je z omenjene strani res delalo pritisk nanj. da bi jim dovolil nekaj takega, a je on vse take zahteve odločno odklonil.
Nu, tajnik Coff je »pregovoril o stvari na seji društva št 53 SNPJ, dne 10. marca. Izjavil je pred nami, da se "Naprejevim" pristašem ni nikdar dajalo nobene potuhe v S. D. D., kar so pa imsli v domu sej, pa so bili prostori pravilno najeti in pla* čani. On je v tem pogledu postopal z njimi kot z vsako drugo organizacijo ali skupino in jim ni dajal nobenih posebnih koncesij niti jim ni nikdar prepustil svojega urada, da bi v njem zborovali. Pozneje mi je tudi povedal, da se ga je nekoč prosilo tudi za rabo razmnoževalnega stroja, kar je pa odklonil.
Po moji najboljši vednosti, je Coff govoril resnico. Zato smatram potrebno, na tem mestu popraviti krivico, ki mu jo je atoril anonimni dopisnik. Jaz sem za to, da se ljudi kritizira, kadar nekdo kritiko zasluži, protestiram pa proti objavljanju neopravičenih govoric, pa naj pridejo od katere koli strani. Ce hočemo druge učiti poštenja, moramo biti tudi sami pošteni v vsaki kritiki.
Sodruge, ki dopisujejo v naše liste, prosim, da se izogibajo takih stvari. V naAi naselbini je shilo zadnja leta ustvarjene dovolj shilbe volje ln Čas je, da nehamo ustvarjati neraapolo-ženje ali celo sovražno razpoloženje proti sebi tam, kjer bi se morebitna stara nasprotstva dala izgladiti. Predvsem pa se ogibajmo neoitemeljenih očitkov in obtožb, za katere ni nobenih dokazov ali prič. Le tako hodemo koristili sebi in našemu gibanju ter si pridobili ugled kot pošteni in pravični kritiki.
Gornje sem napisal v edinem namenu, da koristim klubu M.
čigar tajnik sem, in ki se je zadnfe čase začel lepo razvijati.
Sodrugi, prosim, bodimo previdni ln pravični napram vsem!
Ivan Jontez.
KOMUNISTI V MEHIKI IZGUBILI PRIVLAČNOST
			j Jf^ J	
41 i % S	rtiHl		.—f. ji^B^ . J g } ^tri -k i-sm	■Pr*
' a J f M w n	p ■ KpKll, |g|			mm M t
1, . M K žJ t r t 17	ja * ftf »arn •a ■ ^K ■ «S :ti:			
	H ■p m - • ••<%» R 'f^BL - uiLJis	>	H ^H	
' 1 * J	ia			
L—T			# r^P^B jIA. - j	
Sovjetska Rusija ja imela med delavstvom Mehika velik ogled do padca »panike republike. Mno(i begunci is Španije, ki ao dobili »avetje e Mehiki, pa dolae »ovjoUko politiko in kominterna krivim poraaa demokracija v Španiji. Sa bolj pa se ja mehiako delavstvo sačudilo sveai mad Borlinpaa in Moskvo. Meseca marca so ae dogodilo v mehiškem glavnem mostu delavske demonstracije proti Rusiji. Gornja slika predstavlja priaor, ko so uifsli ko. munistično sestavo.
Po skoušanem sporedu smo
se tudi malo zavrteli v družbi naših znancev. Le prehitro je prišel čas za odhod. Dobra volja nas ni zapustila. Vso pot smo se šal KI in peli. Niti opazili nismo, da smo že doma. Treba je »bilo reči "adijo", kajti za "lahko noč" je bilo že prepozno. — O sporedu ne bom pisala/ ker so to isvršili te drugi.
Mary Keraz.
Slovenski mešan zbor iz Nevv
Yorka pod vodstvom Jerrvja KoprivAka ml. Slovensko in drugo občinstvo širom dežel > je vabljeno, da posluša omenjeni spored. — Anthony Svet.
ni

Tretji rajh udaril po češkem šolstvu
rt ški narod v "protektoratu"
je silno prizadet tudi vsled na-cijskega navala na češko šolstvo. Zelo boli ponosne Čehe, ker je Karlova univerza v Pragi spet v nemških rokah in proglašena za nemško. Ustanovil jo je znani češki krald in pozneje tudi rimski cesar Kari IV. že leta 1348., ki je bila tudi prvo vseučilišče v Evropi. To univerzo je ustanovil Kari IV. kot izrazito češko vseučilišče, ki pa je imelo štiri oddelke, češkega, poljskega, bavarskega in saškega. Leta 1383 je kralj Vaclav IV. poklonil univerzi palačo Rotleva, katere del, vho-.dna aula in stol kapelice še da-nw stojita, medtem ko je bil ostali del palače ponovno predelan, Ko je bil pozneje rektor univerze češki mučenik Jan Hus, so nemški dijaki demonstrativno zapustili to univerzo in odšli v Nemčijo. Po zlomu husitskih vojsk so se nemški dijaki zopet vrnili in je bila univerza do prevrata skupen dom nemških in čeških dijakov, toda razdeljena v dva dela. Po prevratu je sicer nemška univerza še ostala v Pragi, toda Karlova je postala čisto češka. Novembra 1939 je ta Karlova univerza prešla zopet v upravo rajha in se je vršila v to svrho velika slavnost, h kateri je prišel nemški prosvetni minister iz Berlina, protektor Neurath in drugi ugledni rajhovski voditelji ter so v sosednjem "Stanovskem gledališču", sedaj "Nemški drami", ob navzočnosti častne Čete nemške armade prevzeli Karlovo univerzo v oskrbo rajha. Po 591. letih u-stanovitve so torej Čehi zopet zgubili svojo prvotno Karlovo univerzo, seveda pa so obstojale češke visoke šole tudi v drugih poslopjih, ki jih je zgradila republika po prevratu in je bil prevzem Karlove univerze bolj demonstrativnega pomena.
Karlova univerza je bila sms-trana za nemško tudi pod Avstrijo. Čehi v Pragi so imeli takrat svojo univerzo s češkim poukom. Zaradi študentovskih izgredov v Pragi lansko jesen pa je nemška vlada to univerzo zaprla za tri leta in tako »o Češki visokošolci oh oba svoja zavoda.
John Skovich prevzel Ste-žinorjevo posestvo
S 1. majem prevzame znani pikniški vrt in gostilno Johna Stežinarja v WiHow Springsu (Red Gate) John 8kavich. To je v tem delu čikaško okolice eden najlepših prostorov za izlete in piknike. Vrt obsega osem a krov. Skavich pravi, da bo prostor izboljšal v vsakem oziru. Vodil bo gostilno in tudi hrana bo gostom na razpolago. To jamči Pavla Skavich.
Cesta, ob kateri je Skavičev vrt (Red Gate) se imenuje Archer Ave. Avtobusi po nji redno vozijo. Sicer pa je ta prostor znan menda vsakemu Slovencu v Chicagu i«ro)«»lici in tisoče drugim. Vrt je dosedaj najet za deset piknikov Poslužu* jejo se ga vse narodnosti. John Skavich m njegova soproga PavCa sta člana kkih« 1 JSZ., on je član društva Slavije št. 1 SNPJ in ona ipa članica Nade št 102 iste jednote.	•
V njunem novem pod v zet ju jima želimo obilo uspeha in mnogo obiskovalcev.
John Stežinar si je kupil v Willow Springsu mal dom, kamor se bosta preselila z ženo. Počitek sta sa zaslužila, kajti upravljati tolikšen prostor ni bilo igrača.
———
Dne 31. marca gremo na konferenco v Girard
Cleveland, O. — Rilo je že poročano, da se dne 31. marca vrši v Girardu, O., konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice za severovzhodno o-krožje naše države. Prične se (ib 10. do<p. v Avon Parku. Društva, včlanjena v Prosvetni matici, so bila pismeno obveščena, da naj pošljejo zastopnike na konferenco. Ako akičajno katero ni prejelo pisma, naj pošlje zastopnike vseeno im naj ta dopis smatra za uradno vabilo.
Kaj je Prosvetna matica, ni potrebno posebej tolmačiti. Vsi, ki so aktivni v njej, vedo, da je storila že veliko dobrega v prid delovnega ljudstva. Izdaja vsako leto knjige in jih razpošilja članstvu pridruženih organizacij. Obdržuje distrikt-ne konference, na katerih zastopniki razpravljajo in sklepajo v korist delavskega razreda. Ko smo se v Ohiu borili za starostno zavarovalnino, je v tej akciji sodelovala tudi Konferenca Prosvetne matice. Kakor dostej, bo pomagala na polju delavskih aktivnosti tudi v bodoče.
Vzlic temu se dobe kritiki, ki pravijo, da nam take konference niso potrebne. Je pač še veliko ignorance med delavskim slojem. Ako bi bilo po njihovem, bi se ljudje še danes skrivali po skalovju in v duplinah kakor so se pred tisoč leti. Zato se ne smete ozirati na take, ne v društvih ne izven društev. Pojdimo naprej po (poti napredka za boijse življenje in boljši svet!
Na svidenje v nedeljo 31. marca v Girardu.
John Krebel, tajnik konference.
Piknik kluba št. 27 JSZ bo 7. julija
Cleveland, O. — Kkib št. 27
in soc. Zarja sta imela določe* no nedeljo 14. julija za slavje 30-letnice kluba, ki ee bo vrnilo na farmi federacije SNPJ. Toda ker se ibo vrl&il v Clevelandu vbnr JSZ in Prosvetne matrice, kateri »konča v soboto fi. julija, smo piknik preložil na nedeljo 7. julija.
Ta datum nam je iz vljudnosti odstopilo dramsko društvo Ivan Cankar. Louis Zorko.
0 posetu Proletorčevega jubilejnega slavja
Oglesby. IU. — Malo pozna
<em že s tem poročilom, pa menda ne še »prepozna. Nada družina (tako imenujemo člane soc. kCuba) se je pripravljala na odhod. Dva tedna smo se menili o naši želji, posetita slavje 35-letnice Proletarca v Chicagu. Oče, to je, fcajmik našega kluba, je dejal: "Otroci (v prej omenjenem smisJu družine), ako pot ne bo ledena, pa pojde-mo v Chicago".
In res, ko smo se pripravtijali na odhod, je deževalo. Slabo za onega, ki vodi avto. Toda naš voanik se ni ustrašil. "Saj ni tako gost (dei), da ne bi mogli skozi. Predno bomo v Chicagu. se bo zjasnilo."
Tako se je tudi zgodilo.
"Počemu hodite vedno v Chi-ca-go?" pravijo nekateri.
Programi nas vlečejo. In pa, če ne bomo Ali mi, kdo pa bo šel?"
Se vedno ne morem pohabiti, kako nepopisno od srca sem se nasmejala, ko ao igralci iz Detroit* vprizorili v Chicagu komedijo "Venero". Moji slabši polovici sem to potem pravila, da le enkrat prej sem Imela s smehom toliko užitka.
To pot pa je bUo zopet nekaj izrednega. Culi smo petje, vi-deft živo sliko, slišali govornika, da je bilo res prav prijetno v čikaški vasi. Videla in slišala sem Etbina Kristana, kar je bila moja želja že dolgo. Sedaj mi je bila ustrežena. Dopadlo se mi je, ker je bila tako vdftka udeležba. Ko sem jo nekomu o-menite.Je smeje dejal, "imajo nas ipač radi 1"
Velikonočni radio program
New York City. — V soboto 23. marca od 4:15 do 4:30 (častem standard time) bo pel po radijskem omrežju skazi eno največjih svetovnih radio postaj WEAF (The Ited Ne<-Fork of the National Broad-casting Co.) velikonočne petmii! Ti n 11 r n 1111111111111111
Moč ljubezni'
Chicago.—Hrvatski dramat-ski zbor Nada vprizori v nedeljo 21. aprila v Narodni dvorani, 1802 S. Kacine ave. in 18. cesta, komedijo s »petjem v treh dejanjih "Moč ljuba vi".
Ta šaloiigra se nanaša na politične razmere na Hrvatskem pred prejinjo svetovno vojno, ko so jo vAadali madžaroni. V nji vam igralci prikažejo, kako so takrat izvrševali volitve, ki so bile prepletene s korupcijo, grožnjami, podkupninami in sličnimi nečednimi sredstvi.
Ob enem je vpletena v igri ljubezen opozicije do domovine in njen način borbe proti madžarom.
Igra je vseskozi mikavna, zabavna slika razmer iz onih dni. Priporočamo ne samo Hrvatom in Srbom, nego prav tako Slovencem, da pridejo omenjenega dne v Narodno dvorano in se vsi skupno zabavajo. Med programom in na plesni zabavi po igri bo igral tamburaški zbor "Sar Planina". Predstava se prične ob 3. pop.
Prijatelj "Nade".
Savin koncert bo vreden, da ga posetijo vsi ljubitelji lepega petja
Chicago. — V nedeljo 31. marca priredi v dvorani SNPJ svoj pomladanski koncert mešan pevski zbor Sava.
Od prejšnjega do tega koncerta si je pridobil precej novih moči in nekaj izvežbanih starih pa se je vrnilo vanj, med njimi tenorist Louis Valenčič, basist Carl Church in več drugih.
tiMUtummiiiMUiM
PRISTOPAJTE K
I NAROČITE SI DNEVNIK
I "PHOSVETA
SLOVENSKI PODPORNI
NARODNI JEDNOTI
99 o
Stana aa aalo loto $6.00, pol lata $3.00
Ustanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba ta novo društva. Nsslov sa list in ss tajništvo js:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
v
............................MM.....I.......
ZA LIČNE TISKOVINJ5 VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO
Adria Printing Co. I
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. j
Tel. Lincojn 4700
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
Prihodnji
MAJSKI GLAS
bo posvečen SS-LETNlCI PROLETARCA. Obse-gol bo najmanj 84 strani. J' njemu bodo spisi ha-ših prejšnjih in novih sotrudnlkov, zgodovinski podatki iz našega gibanja, leposlovni in drugi spisi. Dalje slike klubov, ilustracije itd.. Izide sredi aprila.
POSAMEZEN IZVOD STANE 25c. Za večja naročila popust. Cene so sledeče:
10 iztiaov 25 iztisov 50 iztisov
9
2.10 5.75 11.00
75 iztisov 100 iztisov 250 iztisov
$15.75 . 20.00 . 47.50
Naročila naslovite:
PROLETAREC
2301 S. I,awn<!ale Ave.,	CHICAGO, ILL.

f


JUBILEJNO LETO PKOLETAKCA -?.^.Ilr NE ČAKAJTE
-----------------! U jith^Tii<*q prejmete drugi ah
V prejšnji številki Proletarca gielkem delu Prosvete pa Louis
™bilo poroiauo o . .a iu ;t5- Heniger in Donald J. Lotrich. letnice tega lista v nedejo 3. j V marčni izdaji Cankarjeve-Imarca v Chicagu. Proaveia je ga glasnika je k temu jubileju
Iz ,li»hn>t.»wna na|p iliiejo,
a Proletarcem v težkih uporih, da poroM!o v Proletarcu o po-takorekoč v neuprosni borbi, a kojium Lo-umu Bavdeku ni bilo na tem slavju so bili skupno z točno. On ni bil pottar v Kray-drugimi veaeui uspeha delav-j nu, nego n jegov brat, ki je umrl
imela poročilo o njemu na 1. daljši članek urednika Etbina >kega lista, o katerem vedo, da pred kakimi tremi leti. Pokojni strani dne 5. marca, uredniški Kristana r naslovom "Proletar- ne zasleduje nobenih osebnih I.ouis je bil re*gl tajnik, ali gl. članek pa 6. marca, ki se glasi: 1 Čev praznik", ki ga ob »priloi- koristi, da jih pri njemu sploh blagajnik SDPZ v Conemau-
ČASTEN jubilej proletarca inosit Potisnemo.	ni kje iskati, in da je tak list ghu Pa
Brzoiavni 'tozdrav na slavie vreden gmotne In moralne pod- (PcvcSIra o omenjenemu po-^ Ju^BUk^rtl Pore.	ko^cmu rojaku ,mo objavi,,.
jo jo prov s« I po originalnem listu to- pi a\'i V njemu l	-----
Aml^kT k"	Congr.iuiaiion. «po« »Ke rom.rk. j 2idje no Poljskem v bedi
1924. tedaj jo Proletarec. glasilo Ju* i *bU ackievement of your tlurty fiftk goslovanake »ocialistič
tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa
Ernat Tollen T. M,
Pesnikom
v )!>tožujem vas, poet je.
ki se vlačugate z beiedami, | besedami, besedami!
Vse vedno kimate z glavami starcev
ter * smehljaje in z dostojan st vom izračunavate
PRIR^HK KLrBOV
J. S. z.
posledice viharjev,
izvršite svojo obveznost vi> strul,0I,,etn0 8kritl v ko4ih
1	g1 za papir!
kakor je nam bilo poslano. U-
redniku po<lrobnosti o njemu niso bile znane in je smatral'
napram listu.
svese . in Prosvetne matica, dana« po starosti
tretji ilovemki list v Amariki, toda kot socialističen list je Proletarec dane« NAJSTAREJŠI med Slovenci na
»vetu.
Proletarec v tem letu obhaja svojo |.,c t in trideset letnico. V vseh 35 letih izhaja Proletarec — prve dve leti enkrat v mesecu in potem enkrat v te
*universary a. a la.di.g Slov-	Nemika Oblait V Kiuk<>\ u najVCf*	Za tO. IlO.)
ncwspaper in America. Best wiakas	Poljskem je stlaJia 80,000 Ži-)	--
tor a fruitful future. — Yufoslav	y Courier, Jurica Bjankini,
Vzorci slik in seja
Chicago. — Na prihodnji seji
Na govorilnice, obtoženci! Spokorite se! Obsodite se sami! Vr, glasniki človečanstva!
A rte . . . .?
dnt, __ r epretrgoma > isjerao ene »a- i* n»d saačiloa dogodek na po
tre številke, ki je isostala v novembru I ,iu	* Šolali.
Ii>08. Za delavski list, posebno pa sa delavtlri list nase menda najmanjše narodnosti, je to sares časten rekord. Zlasti je časten rekord. Če upošteva
' "*etoM. kjer ,o prisiljen	Konvencija illinoiske S. P.
žjveti čisto zase in .samo cd svo-
Dalje je slavje brzojavno po- jih viiov. Ker jim je bila veči-	Konvencija illinoUke .-ociali-
zdravil Zvonko Novak, ki pra- na imovine vze.a, je beda med	stične stranke se bo vršila dne
vi: j njimi čezdalje večja. Nemški	21. aprila v Chicagu. Vsak klub
glavar Hans Frank jim ne pusti	ima pravico podati pet delega-.n:k*kih »vez z drugimi Židi v|tov.
Nemčiji ali s svetom. Z njimi---
postopa kot da so največji zlo-
Moje iskrene čestitke k 35-letnicl,
Z ekspresnim pismom je poslal pozdrav Joe Radelj iz VVest Allisa in priložil vsoto
činci.
kluba št. 1 v petek 22, marca	Spregovorite vendar, spregovo-j
bodo člani, ki so se dali <prošlo	rite!
nedeljo v klubovi skupini slika- -——-
ti, videli vzorce, ki bodo posla-	Vztrajen prestolonaslednik
m iz Arbananovega ateljeja.
--------Nadvojvoda Oto Habsburški, (
PROLETAREC vam v tej »te-	ki ž?li priti nu zrušeni p-e*tc!
vilki nu<U mnogo bogatega in-	švjtro-c irake monarhije, je
formativnega, poučnega in agi*	P^šel na cbi*k v Zed. drŽave.
mo dejstvo, da je ta list imel od ma. ( )|stU V podporo (bl) V posebnem | KonferCnCU ČlanOV S. P.
izkazu). V pismu pravi med
začetka tesno drugim:
tftka do danes teike boje aa obsta
nek.
Proletarec je še o povezan s tešnjami in smotri SNPJ; od svojega sačetka je bil goreč zagovornik in brauitelj interesov in načel naše jednote. Nikdar ne ko dovolj na-glašeno, koliko dobrega je Proletarec kot tednik storil SNPJ v času njene največje kriae leta 1908, ko ja naša jednota imela veliko premajhen me-tečnik aa svoja glasilo; takrat ja Proletarec krepko vodil jednotin boj sa njen obstanek. In kasneje je pomagal k ustanovitvi dnevnika Prosvate in vseh ostalih naših dobrih ustanov. Skratka: SNPJ in Proletarec sta rasla iu ae rasvijala vzajemno kot sodrus-ntka.
S temi akromnimi vrsticami — ki pa še niso aadnja — se glasilo SNPJ pridružuje dobrim šel jam in iskrenim čestitkam bratskemu Proletarcu k njegovemu častnemu jubileju. Te vrstice niso uslufa — so bratska dola-nost!
V daljnem VVashingtonu, v mestu Seattle, izhaja revija v
Domačo zobovo no Bon l^p^	I ** n^t^ZH^
AirjU	Pot*m Ponudite prija- ^ Kar|> ^ njim p^
Bon \ir Pa. — Naš lovski	d» ^ tudi <>n-i ioŽ4. Težko, da bo Kaj opra-
ub priredi domačo zabavo v W •• bt W> »f oaročil nanj. vi!. Monarhije so v zatonu.
klub priredi
Chictuu ^e bo v pecjeljo soboto večer 80. marca, na ka-
čeatitam k 35.letnici Proletarca, ki slavi 35-letnico obstoja. V spomin mi prihaja njegov rojstni letak, iadan k-1 a 1803 na 2. straneh, toda a vsebt- dolpll St.
no, ki ja bila bojev ao delavska, kon- ----------
struktivna in podučna. Ustanoviteljem, sotrudnikom. sastopnikom in urednikom vsa priaaanja in sakvala aa njihov trud ter šrtva, ki so jik doprinesli. Zelo rad bi bil med vami na slavju, a okolščine so take, da me dr šijo doma. Upam, da bomo ša korakali rama ob rami skupno s Proletar-cem, ki bo nadaljeval svoje sgodovin-ske <Ulo
24. marca vršila konferen-a, tero vabimo rojake iz blitnje DDCfl TH	IfONfA VH INF METI
članov socialistične stranke. | in daljne okolice. Godba, po-|II\JiUIJuIl	l\VfIlw% f \iJllJUi lTICLf Prične se ob 2:80 na 549 Ran- >trežba in vse drugo bo prvo-
vi tno. — Joseph Widmar.
Tega slavja se je opomnil tudi Charles Grill, ain javnega lastnika Parkview Laundry v Chicagu, ki je poalal čestitko in vsoto, ki bo izkazana, kakor druge, v svoji rubriki.
Etbin Kristan je v svojem go-
SUMNER WELLES SE VRAČA S POROČILI IZ EVROPSKIH MEST
FINSKO IN SOVJETSKO UNIJO
(Nadaljevanje & 1. strani) jžka, ki sojo njini klerikalni vo-trdijo poročil* - par sto ti*,0	"ami	Hitlerju,
izselilo v okrnjeno svojo deže- ^ Možno >e> da "««tanejo na
iNadaijevanje s 1. strani.)
Zrlo rad se sklicuje na krščan-Ftvo, ne sicer ua o/Jtogrudno ki^čanstvo v cerkvah, nego na krščansko filozofijo. S tem ne-pesredno obsoja Hitlerjevo in Stalinovo postopanje proti religijam.
"Moralni mir"
,	~TT7	™ «*	- -
V i«tem govoru je Roosevelt
Hre:inero tik na meji iped Italijo in Nemčijo Mussolini in Hitler. Kar sta si imela poveda-
lo. Glavne strategjčne točke je dobila Rusija, med njimi Han-go, ki pa ga je vzela le v "najem" za 80 let in bo Finski plačevala okrog ? 120,000 najem-
voru 3. marca v dvorani SNPJ
angleščini The American Šlav. 1 refcel o Proletarc evem jubileju	da kar današnji svet po-
V svoji februarski številki ima tudi tole:	trebttje in išče. je "moralni
[članek k jubileju Proletarca. Iz- . .. . . .. , . . .. ...	v katerem mora biti nace-
'	Ce b. m. verjel, v cudeao, b. lahko ,0 bratetv& absolutnO prizna-
rekli, da p nepretrgan obstoj sloven- „	•
skega socialističnega lista v tujini, ti- n°*
soče in tisoče milj od stare domovine, "MlT, Čigar sad je tiranstVO, skoai 35 let čudei — kar pa na varu- j glad/brutalnosti id oborožena ja mo v čudeše, moremo le konstati- aominacjja nHtJ človeškim ŽiV-rati, da je 35 let šivljenja soctalistic* I ...	uu;
nega li.t. med n.mi selo v.še. ,go- J^njem. ne more biti trajen Uovinski dogodek aa Slovence.	! n>|r. je dejal.
I Vr Londonu in Parizu so mi-
dajatelj in urednik revije je W. J. Melnik (Miller), med mojimi sotrudniki pa oglaša tudi Loulsa Adamiča. Ponatiskuje-ruo članek iz omenjene revije, kakor je bil v originalu
CONCRATULATIONS TO "proletarec"
™	(Citirano iz poročila v Pro- M	q	da ^
w;th the first if thia year Prole- »veti 1 dne 5. marca.) Kristan ^ tarec, Vugoalav weekiy of Chicago je v 5v*ojem nad »pol ure traja-
be,an its tirthr-fifth y«r of [ jo^em go\wu povedal še mar-
tmuous publication. Proletarec, as J .... j i .	. •
announced in its own headlines. » de- sikaj iz Doroe oeiavsKega tisjca
voted to the interests of the workers. in delavskega gibanja. MllOgl, It is liberal, aometimes radical in »ts ki SO ga Čuli prvič Že pred tri-pvlitical and economic policies, which	j^j jn xei ^ ^Jj da
z.r*"!^ —««^
marsikoga, veliko mlajšega, kakor je on.
Profesor Mavuard C. Krue-g»»r je v svojem govoru dejal,
Iton.
Proletarec U published in Slovene with one or more pages each issiae
in English. |t circulation takaa in the entire countrjr, many of the Yugo-slavs on the Pacific Coast being regular readers. Careful editing, breexy
da je vztrajanje socalističnega lista v borbi za obstanek že sa-
7. Rooseveltovimi izvajanji popolnoma strinjajo, boje >pa se, da bosta Hitler in Mussolini mnoge v ameriški vladi in velik del javnega mnenja uverila, da sta ona tudi za natančno tak mir, ki pa ga onemogoča starinska, reakcionarna kapitalistična Anglija in pod njenim vplivom Francija. Kajti Hitler venomer poudarja, da se bori za svobodo vseh dežel in narodov izpod krutega angleškega kapitalizma. V resnici je nje
pred tem do pike dogovorjeno. Prišla sta skupaj, da sta obrnila nase in na svoje diplomatič-ne in druge poteze, ki jih bosta ri>& a te tedne, »pozornost svetovne javnosti in v nji spet zasenčila angleške in francoske državnike, ki ao v teh manevrih prisiljeni biti v defenzivi.
Angleži in Francozi so v akr-beh. Omenili smo še v članku v prejšnji Številki, kako se Nemčija trudi dobiti v zvezo z Rusijo tudi Italijo, Japonsko, in nemško-runki napor za odtrga-nje Turčije iz angleško-franco-fke zveze.
Mir, ki ne bo mr
Mir v teh odnošajib, ako bo •klenjen, bo sicer mir, ampak pe kakor si ga zamišlja Roosevelt. Anglija, ki bi rada diktirala na mirovni konferenci svoje pogoje, ve. da teg* ne more, dokler bo Nemčija mogočna. Hitler pa bi 1**4 mir sedaj* Her bo v bistvu v njemu on zmauro-vft in se bo lahko 'pripravil v letu ali dveh na nova osvajanja.
Dobro pri vseh teb spletkah

Proletarec well worth reading each
week.
Our congratulations to Prolat«rec and its able editor, Frank Zaits. Maj it long continue to serve our people and the nation.
V Prosveti z dne 3. marca piše o Proletarcu in njegovem slavju tudi glavni predsednik £NPJ Vincent Cainkar, v an-
namen ni boj za obstanek, nego boj za delavstvo, a mora vendarle voditi tudi težko skrb kako se vzdržati.
Marsikdo je na tem slavju izrekal po sporedu v družbi znancev in prijateljev svoje čestitke Proletarcu osebno. Med njimi ao bili tudi taki, ki ao bili
len in narodi pod njegovo vla- in ko b°do mislili dovolj dolgo, do kruto zatirani. -	bodo spoznali, da je trajen mir
_ _ . .	mogoč le v vzajemnosti ljud-
Se»tanek s« dramatični efekt |ytev, ne pa v ambicijah, katerih
Za dramatični efekt v »pomoč smoter je podjarmiti in izkori-miru sta imeOa zad<nji ponde- Wati drug drugega, pa so \-aled Ijek sestanek na mali poatajici' njih vsi skuhaj tepeni.
!
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
i
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU
% USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA • DESET ^ ^ ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO %
I i
!
ee
NAROOTE SI DNEVNIK
PHOSVETA
99
Naročnina aa Združene driave (l«ven Chicaga) In Kanado $«.00 na leto; $3.00 aa pol lata; $1.50 aa latrt letat aa Chicaga In Cicero $7.50 aa celo leto; $3.75 sa pol letaj sa inoserostvo $t.0O.
Noslov za li$f in tajništvo je:
20.17 So« l.iiwmilile ilvenur f liieiitfo, Illinois

W

< l^rodtevanje za eventualni spopad z Rusijo. Samo on poslanec se je drznil kritizirati vej no in pozival japonski narod, naij neha z njo in živi a Kitajsko v prijateljstvu. Parla-
ti, je bilo med njima vse že pifle pa leto. Je kraje bo Ki*aija
utrdila v zaščito obeh dežel. Praktično to pomeni, da bo Frn-f ka v bodoče domiPirana s sovjetsko vojaško silo in bo morala svojo trgovsko in vnanjo politiko voditi <pod vplivom Moskve.
Izgube v vojni
Dasi je Rusija dobila od Finske več nego je prvotno zahtevaj, je pridobitev zelo drago plavala. Finski vrhovni poveljnik fekd maršal Carl Gustav Mannerheim, ki je bil minulo pede^jo po enem %xxjilnem M-stu predlagan za diktatorja nad Finsko, ceni, da je bilo v tej vojni ubitih 200,000 ruskih vojakov jn ie 15,000 finskih. Številke so kajpada njegove. Točnih še niso povedali ne prvi ne drugi, a dejstvo je, da so bile izgube velike v življenjih in materijalno. Kajti to je bila zares vojna.
Veselje nad zmago
Konca finske vojne so se razveselili v Rusiji, še bolj pa so se
&a radovali v Berlinu. Tudi lussolinijevi listi so izrazili svoje veselje nad sklenjenim paktom. Komunistična in angleška propaganda s«ta nekaj časa trdili, kako pridno Italija zalaga Finsko z letali, »piloti in "prostovoljci", a zdaj, ko je vojne konec, ima svet pred sabo resnico, da se je Italija nekaj časa nad vpadom sovjetov sicer zgražala, a pomoči Fincem ni dala. Kar so jo dobili, je
iila iz Skandinavskih dežel, .pglije in Francije, ter nekaj malega v živilih in zdravilih iz Zed. držav. Podpora, ki jo je prejela, pa je bila vseskozi nezadostna v vsakem obziru. Radi teh okolščin eimo v tem listu od začetka poudarjali, da »poraz Finske ne more biti nič čudnega; čudno je )e, da se sploh more braniti.
Tudi aa Anglijo pora«
Uklon Finske, ki je povzročil rad^vanje v Berlinu, pa je bil mrzel curek na vlado v Londonu. Berlin je konec vojne na Finskem oglašal <z vso svojo proipagandmo močjo za nov velik poraz A i je, ki izgublja bitko za bitko v vojmi in v diplomaciji. MMi y Moskvi pa so pisali^ da je f*porazum na severu uspeh "mirovne politike Jo-sefa Stalina in največja blama-ža Anglije v te)cu stoletja".
Finci pravijo, da vzlic temu koncu niso obupali. Lotili se bodo svojega gos*podar-tva znova, razvijali svoje prtrodne vire in nekoč tipet pride dan trium-fa in vstajenja njihovega naroda.
še neodvisna država
Finska je teoretično — kolikor jo je ostalo — še neodvisna država. A v reenici je poetala protektorat Sovjetske Ufttfe, toda častno, proti njeni volji, ne <pa zavratno, kakor Slova-
MAREC
CHICAGO, ILL. — Koncert "Sa-va" v nedeljo 31. anarca v dvorani SNPJ.
GIRARD, O. — Konferenca Prosvetne matice aa severni Obio v nedeljo 31. marca v Avon Parku v Gl* rardu.
1 APRIL
CLEVELAND, O. — Pomladanski koncert soc. Zarja v nedeljo 7. aprila v SND na St. Clair Ava.
0KIDGEPORT, O. —- Majska pri. raditev kluba Naprej it. 11 JSZ v
soboto 27. aprila v društveni dvorani.
MAJ
DETROIT, MICH. — Majsko pro-slavo jr. slavje 35-letnice Proletarca priredi klub st. 114 JSZ v soboto 4. maja.
SPRINGFIELD. IL}.. — Majska proslava kluba it. 47 JSZ v nedeljo 5. maja popoldne v Slovenskem domu.
BARTON, O. — Konferenca Pro-• tttne matice in JSZ aa vskodni Ohio iu W. Va. v nedeljo 26. maja ob 10. ^op. na farmi a. J. Skoffa v Kartonu.
MILVVAUKEE. WIS— Konferenca klubov JSZ in druitev Prosvetne matica aa lllinai« in Wi«con*in v nedeljo 12- maja v S. S. Turn dvorani, 725 W. National Ave.
JUNIJ
[._ ARMA, KANS —Piknik kluba št. 21 JSZ v nedeljo 9. junija.
CHICAGO, |U.. — Piknik v korist Proletarca v nedaljo 30. junija na Keglovem vrtu v Willow Springsu.
STRABANE, PA. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v nedeljo 30. junija v dvorani društva st. 138 SNPJ.
STRABANE, PA. —. Piknik kon-
Finskem nemiri in civihia vojna, kakor že v marsikateri deželi po neuspešni vojni. Lahko je tudi, da se umeša v položaj na Finskem kominterna s svojo propagando, ki tudi lahko izzove fizične boje. In v tem
siufraju je nevarnost, da bo Ru- ference k,uboJ_JSZ,in Pro,T*lneJ,T;*
sija napravila, v nji "red in mir" s svojo armadq, kakor ga je Hitler na Češkem.
Danes smo pač v dobi sile. Le ta je pravica nad onimi, ki so prešibki, da se bi mogH uspešno braniti.
n
Električno življenje
n
Elektrik^ opravlja ljudem čezdalje več dela. Namesto služkinj se gospodinje poslužujejo pripomočkov, ki jih obratuje električni tok. Razvoj na polju elektrotehnike je ogromen. In se večji se obeta.
K temu kajpada veliko pomagajo industrije, kakor je v čikaikem okraju na primer Commonwealth Edison
(Nadaljevanje s 1. strani.)
je pred nekaj meseci ukrenila, da ne bo nakazovala podpor tistim okrajem, v katerih se je dognalo, da so relifni uradniki korumptrani ali da se podpore nakazujejo pristransko. Prizadeti okraji so se »pritožili generalnemu pravniku, ki pa je o-dobril ukrep komisije. Edina neprilika v tej stvari je, da trpe oni, ki so odvisni od relifa, ne pa grafterji.
Japonska in Rusija se pogajati za eiporazum, medtem p<a se na mejah dogajajo spopadi med japonskimi in ruskimi vojaki. V Moakvi in v Tokiu žele, da bi to stanje nphalo. Ne morejo pa se sporazumeti, v čigavo Škodo se naj neha. Oziroma, kdo naj več popusti.
Proračun Japonske za bodoče fiskalno leto znaša dve in pol milijarde dolarjev, ali več, .. ., , . . ko kdaj poprej. Vzrok je ja- *em,jf) *'h del° ponska vojna na Kitajskem in Dne 1S. marca je minilo-prvo
ment ga je za kazen vsled njegove "nepatriotične" drznosti izključil.
Rumunija ima mnogo "prijateljev". Nemčija ji je oblju/bila jamčiti nedotakljivost njenih mej, pod pogojem, da Rumunija usoglasi švojo ekonomijo s tretjim rajhom. Z drugimi besedami, Rumunija naj postane kolonija Nemčije. Poročajo, da je kralj Karol ponudbo odklo-nfl in ob enem svojo armado le bolj ojačal.
Finski parlament je odobril mirovno pogodbo z Rusijo s 145 proti trem glasovom. Premier Risto Ryti je dejal, da je najtežji problem pkrčene finske republHce, kam z begunci, ki nočejo pod Rusijo. Tiefci dpi Finske, ki ga je prepustila nji. ima okrog pol milijona prebivalcev. Skoro vsi so begunci iele, da jim vlada preskrba
leto, od kar sta CeSka in Moravska pod Hitlerjem. Cehi dogodka niso praznovali, ptič i>a je po Pragi p*radirala nemška armada in nacijski uradi po Češkem so bili okinčani.

Co. Ta drašba obratuje posebno frolo, ki se imenuje "Home for Electric Living". V nji se posebno bodoče neveste in lene ude, kako napraviti življenje čim udobnejie sebi in svojcem ne da bi bilo pri tem treba zvišati izdatke.
Med učenkami v tej soli je tudi Lk>rothy Budz.vn. ki se bo poročila junija t. 1. Njen ženin, oba sta na gornji sliki, je Leon Zack, uposlen v restavraciji, ki torej tudi nelaaj msurne o gospodinjstvu in kuhi.
X)n je bil 400,000. posetnlk te tole ' in razstave električnih gospodinjskih 1 predmetov. Dobil je vsled svoje sre- j čne številke Ae poseben dar, in dobil 1 bo nevesto, ki ve, kako obratovati v j gospodinjstvu električne pripomočke.
tiče sa sap. Pennsjrlvanijo v ned>-ljo 30. junija na Drenikovik prostorih.
JULIJ
CLEVELANP, O — $ lav je *04es~ niče kluba it. 27 JSZ in piknik soc. Zarje v nedaljo 7. julija na farmi federacije SNPJ.
AVGUST
STRABANE. P^. — Piknik kluba it. 11H JSZ v nadaljo 18. avgutta na Dreni kovici prostorih.
OKTOBER
CHICAGO, ILL. — Dramaka pred-stava kluba it. 1 JSZ v nedeljo 20. oktobra v dvorani SNPJ.
NOVEMBER
CLEVELAND, O. Na Zakvalni dan ▼ četrtek 21. novembra koncert soc. Zane v SND. St. Clair Ava.
CHICAGO. ILL. — Koncert Save. v nedeljo 24. novembra v dvorani SNPJ.
DECEMBER
CHICAGO. ILL. — Silvestrova sa. bava kluba it. 1 JSZ v Masonic Tem-ple, 23rd St. in Millard Ava.
I
1941.
MAREC
CHICAGO, ILL. — Priredba v ko-rist Proletarca v nedeljo 2. marca v dvorani SNPJ.
♦ APRIL
CHICAGO, ILL. — Koncert Sava, v nedeljo 20. aprila v dvorani SNPJ.
"Proletarec" ne bi mogel izhajati brez podpor. Ker so mu potrebne, u potreb i te priložnosti gov tiskovni sklad.
PolandecITs Yugoslav-Americon Radio Broodcost
every Saturdo^ 3 tp 4 P. M. Stotion WHIP, 1480 kilo. cycle$.
.	H	1
(First Stotion on your diol.)
♦MMMMMMMMMMHMI
MILLER'S CAFE
8205 St. Clair Ava., Cleveland, O
Fino pivo, vinp in žganj«. Vsak pe. tek ribja večerja, ob sobotah kn-koftja. — Fina postrežba. Dobra godba.
♦	t......Milili.........
*	BARETINCIC & SOK:
pogrebni zavod
Tel. 1475 424 Broad Street
johnstown, pa.
IIIIM ................
Dr. John J. Zavertnik1
PHYS!CIAN AND SURGEON
OFFIČE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8^0 Daily At 3724 W. 26th Street
Tol Crawford 2211
At 1SS8 W. Cermak Rd
4:30—«:00 p. m. Daily Tol. Canal 1100
Wednesday and Sunday by sppolntments onty
Residence Tel.i Crawford «440 If no ansvrer — Call Austin 5700
"a
fellaiii
ii lai
MM
Pna slovenska pralnica se prjporoča rojakom v Chicagu, "	Ciceru in Berwynu.
JParkvi^v Laundrj Co. I
" FRANK GRlLl* in JOSEPH KOZ DRI N, lastnika " ■ ' ■
■ Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno ■
f	Telefoni: CANAL 7172—7173	■
J 1727-1731 W. 21 st Str^k CHICAGO, ILL. ■ ...........................
A Yugoalav Week.ly Devoted to the	
lntereet of the Workera OFFICIAL ORGAN OF Yu£oalav Federation S. P.	
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONVVEALTH
NO. 1697.
PuklUlmd Weekly at 2301 S«. LawndaK A?«.
CHICAGO, ILL., March 20, 1940.
VOL. XXXV.
Support the Labor Press
Labor papers are our sentinels on guard against reaction-aries throughout the whole country for the cause of mankind.
The power of the preu is realized only too well by lhe enemies of progressive labor and trade unionism tod«y, and the suksidisad press which appears in solid array in every dispute is an evidenc« that they take advantage of it.
The vvorking men to a great eatent have been blind to this great power, and as a result have failed to succeed. They must brush the scales from their eyes and see the situation juat as it is. They must see to it that they have papers that will speak for them in times of trouble and will educate at all times. Every poesible support should be given the bona fide labor press in order that it may be strengthened for the hard work that lies ahead of the working class in this country.
To have such a friend he must be supported. The labor editor should receive the aetive aid of every laboring man to the end that he may be strong to battle for the right.
The service which the labor press renders our fellow work-ers is uncalculable in dollars and cents. We can not too strongly urge our fellow workers and friends to give it loyal and tan-
giblf_aupport.
labor press is one of the best avenues of education t to the workers. Every working man should make it duty to uphold, as much as lies in his power, the in. Big capital well knows the power of the press ts it liberally. In return they represent all social phenomenttrfci a light which is favorable to their prerogatives.
Don't ekpect, and above all, dop't wait for the capitalist-controled	to serve the interests of labor because you will
wait till dxK>msday and yet then such a miracle U not likc!y to happen.
Set your mind on the fact that labor will have its own press when the workers themselves become conscious of its need to the eatent of putting their heart and soul into building it.
Dies Knous All Seven Propaganda Tricksy Institute Finds
Seven basic principles of propa-KTanda, as set dovvn by the Institute for Propaganda Analysis and apptied to Martin L. Dies of the much pub-licized un-American Committee, shorw the Texas red-hunter as a master of smear technique comparably to Adolf Hitler and other maestros, the Institute implies in a recent bulletin.
The seven principles. «et down by the group of nationally-known edu-cators who head the institute, are aa fotkms:
"Name-callirvg, glittering general-ity, transfer" (applying emotions of praise or hatred aroused by something else to another subject under consideration), "testimonial" (praise or condemnation by some hated or respected individual), "card-stack-ing" (selecting only the evidence that suits your purpose), "hand-vragon" (sil good people back your point of view) and the "plainfolk angle" so familiar to members of the Dema-gogues club that Dies founded in Congress.
All U«ed k y Die.
All these seven principles have been put to expert use by Martin Die* in his campaign against the labor movement, the consumer movement, against liberal and progressive groups, and against people who follovved tohe objeetives of the New Deal, the Institute points out. The majority of the commercial press of the coun-try has cooperate"d fully, to thc point where the man-in-the-street;
. . has seen on!y the charges, day after day; and, inevitably, some of them begin to sink in. Adolf Hitler understands this vreli, this power of repetition; lies will become sccepted truths if repested often enough, he vvrote in Mein Kamptf. As the old say-Ing goes: "Sling enough mud, and some is sure to stick."
Best trick that Dies uses, the Institute points out, is its choice of vrit-nesses for the thousands of pages of te*timony that have poured out in condemnation of labor and progressive leaders and organizations.
U. S. IS STILL HOPE OF OPPRESSED
That America is stili a Isnd of hope for oppressed European« vras empha-sized by a State Department report this week.
It disclosed thst on June 30, Isst, 657,000 applications for passport viša« vvere on file at American con-sular offices abroad. More than 500,-000 of those seeking adtnlssion wish to flee dietatorship in Germsny, Po-Lnd, Czechoslovakia and Hungary.
If existing immigration quotas remain unehanged, it vrill reguirc from 11 to 18 years to handle the accum-mulatlon of »ppllcations.
Tk« way (• compare man U to c«m< par« »hoir reiptctir« ideals.
TKorttu
Next Event as Concert
March 31—SNPJ Hali
Superior Co-op Opens $25,000 Printing Plant
SUPERIOR, Wis. — The Co-oper-stive Publishing association, co-op literature unit which publishes the Co-operative Builder, a weekly, and the Finnish Co-operative Weekly re-cently opened its new $25,000 print-ir^ plant in Superior vrith an approp-riate program broadcast by radio.
The printing of the two papers hsd been hired out to privste news-paper plants of the city prior to the opening of the new plant.
Ovvnership of the plant is vested in the Centrsl Co-t»p*ratlvc Who!e-sale, from vrhich it is leased by the Publishing association.
The Co-operative Publishing association now has 55 member socie-ties and 85 others have made partial
paymcnts on shares. *
THE M0NSTER TURNS ON ITS CREAT0R
It seems that tshc story of Franken-stein and his monster hsd a real life counterpart in the affairs of Adolf Hitler and Fritz Thyssen. Thyssen, a German industialist and one of the viiSlthiest men of Europe. created the monster Hitler by financing the Nazis' fight for powcr. Gernnny vas getting too socialista* and too co-operatized to suit men like Thyssen snd they saw in the crazy little dema-gogue just the man they needed for biinging the country back into the era of unbraidled capitalism.
Whcn the monster was created, however, Thyssen lost control of him altogether and now, as an unhappy endlng to this tale, the monster turned around and destroyed his creator. Thyssen's wealth -»as confiscated, he fled to Switzerland vvith his family, and now he has been deprived of his German citizenship. And the erst--jvh;.ie industrial tycoon now sits at Locamo, rueing the day when he threw his support behind the mad little housepainter.
There's a splendid object lesson for the world's profiteers in this unhappy ending of the drama of Thyssen; It does not pay to stem the tide of evo-lutionary social change by boosting dieta to rs to power. These self-styled checkmaters of socialism and cooperation have a nasty habit of turning on their creators and ending the very system that they were supposed to protect only they do it suddenly snd violently, and without creating any sensible system to take private capitalism's plače. Both Mussolini and Hitler have turned into such Frank-ensten monsters for the capital ists, and you can bet your bottom dollar that every vvould-be dictator, vrho campaign« for office on the pro-cap-italism ticket, vriU do like-vvise.
E. K. In the Co-operative Builder.
Slovene Radio Program
N.Y. Slovene Mixed Chorus of New Vork wh»rh appeared at the Nevv York World's Fair last year and at the opeci Ing of the Yugoslav Pavilion at the Fair, will be heard over the Red Network of the National Broad-casting Company, WEAF, on Satur-day, March 2A, from 4:15 to 4:30 P. M. (Eastem Standard Time?.
Mixed and male chorus singing to organ acoompanimcnt wi)l be featur-ed. Tune in. — Anthony Svet.
SPRING—SONG AND MUSIC IS IN THE AIR
CHICAGO. — With approach of spring it is the nature of human* to blosaom into song, just as it is a tree's to leaf itself in April. Like the melting of winter's aocumulated snows, burdens and troubles seem to melt uway into nothingnesa. We shed them like hesvy winter clothing. Heart« grow lighter, life acquires new mean-ing, and while nature avvakens every flower, plant and blasle of grass and the trees are v bursting with sap, young men's fancies lightly turn to thoughts of song__________________
Sava's Concert comes at a most appropriate time of year. A period when life begins to stir everywhere. When everyone and everything seem gay and glad to be alive. When con« cert singers, I imagine, should be in their prime.
Not only is Sava at its peak mem-bership but it bas also prepared a program by far surpaasing previous concerts. Diveiting somewhat from former Concert programa, the chorus will present for the first time in >esrs some of it« hidden talertt in the form of soloista and an oetet com-pesed of four men and four women voices. New folk and labor songs by the entire chorus wiil be heard, as nc« arrangements by an enlarged chorus are presented.
Tickets purchased in advance are selling at 40c, at the door, 50c. For the dance in the evening only. a special low-rate admission of 25c will admit you.
Amirers of good music wil! be pleased to know that the Gay Dons will be on deck vrith the kind of melodies to touch your heart and tickle your toes. — J. D.
IMPERIALISM WINS
Last week hostilities on the Ruaso-Finland front, after half a million men vrere killed, quieted down as the result of the treaty in vrhich Russia got a larger slice of new territory thsn w«s originally demanded of the Finns, before the echo of the firat shot rolled aeross thoae barren ice-bound frontiers.
Stslin's bureaucratic oligarchy is now entitled to full flcdged member-ship within the circle of imperislist nations whose policy has always been to grab w4mtever new land K vras convenient and pooaible U> gčt, whcn-ever it was possible to get it.
Russia poured cannon and bullets into the heart of a small peaceful nation, weak because of its smallness, and unfortunately loeated on the Russian border. Just as Hitler con-centrated a fully equipped army on the Ctechoslovakian border and made a first stab at that peaceful republic which vras later devoured cntirely. the Russians have made their first chop at the Finns. And they have come out of it just as succeasfully as Germany. No nation beside the herok Finns themselves msde serious effort to stop Russia. True, financial aid came from many countries, but tbat, no matter how large the amounta, could never have saved the Finns.
What is to stop Russia, after vrorld resentment dies dovvn a bit, from marching into the remaining terri-tory? And after that quiets dovvn again, from continuing^ on into Svred. en? Such is the fate of the smsll nations in Burope today. One after another they are beingr devoured by their mad neig+tbors.
Where it will all end, vvhen the final cktsh vrill come, or vrhat its re-sults will be, no one can prediet vrith any degree of certainty. Abouf it all one fact stand s out, more plain today than ever, and that is, England and her empire, so fsr flung that the sun never sets upon it, is facing a graver future than ever before. This vast empire of hers, remenvber, was ac-quired through the same means Hitler and Stalin are emplojring today.
In reality this war is nothing more than another imperialistic vvar, of vvhich vre as Socialists wsnt no part.
VVhile Russia remained noncommit-tal, holding the balance of povver among European nations the pieture of European povvers vvas completely different from that vre see today vvhen aggresaive <»ermany has the vast food and fuel supplies of her military ally Russia at hand, and is in a position to keep her huge vrar machine supplied even in a major conflict in Europe today.
Jotapk Drasler.
MERCILESS GREED OF LOAN SHARKS EXPOSED IN REPORT
IDEALS OF LAIIOII
Human Vultures Said to Prey on Fourth of Families
In Many States
The best gifts of life sre vriadom. science, human relationships and the security of free noula.
OVER A MILLION 0KIES R0AM THE LAND!
There are at least 350,000 American families (4ike the Joads, in "Grape« of Wrath"), representing more than 1,000,000 persons, vrho exist as m igra to ry farm vvorkers, the Fsrm Seeurity Administration reports
States vvhere they tre prineipslly found: Califomia, Florida, Texa«, Arizona and Nevv Jersey. Also parts of Missouri, Idaho, Oregon, Washing-ton and Colorado.
Cropa In vrhich they vrork: Truck snd fruit farm ing, cotton, sugar beeta snd potatoes.
Incomss received: $200 to $450 a year. Trgvel per year in »esrch of jobs often 3,000 miles.
The moat odious of all human vul-ture« i« the "loan rfiark." In many states he i« preying upon as many as a fourth of all families, U>aving alon^ his trail mlsery that cannot be cal-culated.
That statement is based on a p«m-phlet issued last vreek by the Public Affairs Committee, w<hich has invest-igated illegal money lemlers and report* »n appalling situation.
For example, in Dallas, Texas, rec-ords of 2,554 loans by 72 compani(»s shovved that the borrovvers paid $85,-000 interest on $55,757. The average interest nate In the first thousand cases vvas 271 per cent and the high-est 1,131 per cent!
No Limit to Rapacitjr
One ease is cited in vvhich the *Moan sharks" took in $1,053 in nine years on a loan of $20, obtained by the bor-rovver to purchase medicine for a sick vvife l
Apparently there is no limit to the rapacity of these harpies. One lender did a contracting business on the side, and found that vvhen his vorkers hud earned a week's wages he could make money by poatponing payment of the vvages and tfien lending money tn tha vborkmen at 10 per cent interest a vveek.
Another loan shark ran a collec-tion bureau and lent money at 240 per cent to settle the account« he vvas collecting, pocketing half of each col-lection.
Salarj-B«yiag Dodge
In Mvtrtl »tata« loan skarlu as* capa ragulation« by mean« of tke »al-ary-buying dodge. Aclually. they Iend nionejr, bat tecknically they merely bttjr tka rigkt to colloct a part of tke victia'i vvages oa tke moat pay day.
Tketa are jast tample« of condition« tkat obtain ia aboat kalf of tke atatos. In tke other kalf there are law» "proteeting" vrorkers, bat oven under theas lender« aro permitted to colloct interest ranging as kigh as 36 por cent a year.
Wa»kington. tke nat;on's capital, is a loaa akark*s heaven. Although Con-groaa has boen urged for years to pro-tect borrower», tksra U not a Hne is tke statata books tkat iatarfara vrith tke klood-sackers, seoros of wKow opera te vritkia skadovv of tke Capitol.
Reliefers Victimised
Workers on relief are favorite vic-tims of Washington loan sharks, the report said, because they knew ex-actly vrhen and where the government checks are paid and are always on the spot to make collections. They have even collected tribute from the inmates of the National Old Soldiers' Home, vrhose only income is small pensions.
Ingeniou« ss are the losn sharks in setting traps, they are equally merci-less in torturing their vietuns, A blow vvith a lead pipe in a dark alley is de-clared to be one of the more humane of collection methods. Other meth-ods cause prolonged worry, destitu-tioh and sometime« suicide.
Tricked Into Lavvbreaking
In some cases borrovvers are compelled to sign a paper which turns out to be s check on a bank in which the borrovrer has no account. If he fails to pay up, the lender threatens to
"pot the law on him" for paasing a bad check.
Hovv do they get avvay vrith it> There are a number of reasons, the report explained. The loan shark are heavy advertisers, and their accounts cause publishers to look the other wsy.
They retain lobbies in state capi-tals and at Washington, the repert said. They maintain a "Congressional Information Service" at Waahington vvhich bombards members of state legiolstures vvith appeals not to legal-ize an interest rate that vrould "add to the suffering« of poor borrowers.M
"Efforts on tke part of kar association«, social ageacie« and public-spirited cltiaon« to obtain adoquat« ragulation," tka report doc la red, "have been kam parad by t kesa lob-bio«. When otkor deeice« failad, tk« loan «k«rk« have not kositatod t« bribe legi«lators."
MAYOR HOAN POLLS RECORD VOTE IN MILVVAUKEE PRIMARY
MILWAUKEE. — Mayor Daniel Webster Hoan, veteran Socialist snd Farmer-Labor Progressive federation ccndidate, outstripped a field of seven opponents to win renomination in the municipal primaries here March 12.
Exhibiting all his old time strength and in some instances an amazing dis-play of nevr, Mayor Hoan polled 75,-302 votes and carried all but one of the city's 27 vvards.
His opponent in the April eleetion vvill be Carl Zeidler, Non-Partisan vvho pollod 50,454 votes.
The total vote čast, 161,143 vras a record number for a municipal prim-ury. Four years ago the vote vas 167,383.
Mayor Hoan's primai*y shovring vras or.e of the most remarkable of his career. He polled 47 per cent otf the total votes čast. Four years ago, he obtained only 41 per cent, and ftnish-ed vvith 4,000 votes ahead of his near-est opponent.
The rest of the field fared badly, including: the Commutiial candkUU, Fred Bassett Blair, vrfio polled 1,139 votes.
BRANCH MEETING
CHICAGO.—Branch No. 1 JSF. vrill meet this Friday evening, March 22, at the Slovene Labor Center.
All members are unged to attend as important items concerning our next event — Sava's Spring Concert —the May Herald, and other of our interests vvill be on the agenda. Diacussion after the meeting vrill be on the subject, "Proletarian Government," and vvill be led by Anton Garden.
The meeting vrill begin at 8 P. M.
"As I vrould not bo « »lave, »o I vvould not be a master. Thia eaprosse« my idea of demovracy. Whatever differ« from tki«, to tke eatent of tk« difference i« no democr«cy.
Abraham Liacoln.
Clamps have been invented for skis to enable their vvearers to vralk up hill vvithout sJiding backvvard.
THE MARCU 0F LABOR
The inventive miads of men, the educstional advantages coupled vrith the capital that ha« been created by the produetive povver of those vvho labor, <has brousht about a change in the development and condition of vvorking men that is to some extent almost beyond belief.
The vvorker of today has become quite s different man froin those vvho lived a hundred or so yesrs ago. He makes higher pretensions to life snd is in a position to sstisfy those needs much easier and better than vras possible in the years gone by.
Education of the vrorkers, by the efforts of the vrorkers hss increaaed to an astonishing degree. No longer must the children of the vrorker be satisfied vith the mere rudiments of the little red school house and-the rule of three. Educational institutions has been founded thst make possible thc securing of an education by even the humblest of our people, if they have the desire; and in some instance« lavrs have been paased making it almost m«uidatory for children to l*e educate d.
This is a development of the thought that an uneducated people are not stable, nor such a nation be ezpected to prosper. Tl.e higher the educationsl standard of s people, sml this means the vrorker as vvell as the merchant or professlonal, the greater is the strength and responsibility of tkat nation.
To4ay the vrorker is not looked upon as a mere chattel. but as one of the important parts of the various groups that make it so necessary for a complete and satisfactory life. His intellectual level has been raised and his social vvorth haa increaaed immen-sely. In our public and poiitical life, tiie vvorkers are being recognized as citizens of the highest character, as Is sttested by the namerous positions of truat they occupy, snd the influence they vrield jn the political and economic vreahh ot the vrorld.
Today tk« vrorker« ar« conducting an orgnaiaod «truggU vritk an arm^ of di«cipliaod. educated men and wt» men aS tke kend, vrorlung for tke e lo-
va t ion, tke betterment of mankind What w«» unknovrn and andreamed of ky tke pioneer« of tke labor move-moat, ka« today become a reality; a jtigaatic orgaaisatioa oi million« of mea, haviag mean* at their dispoial to carrjr on tki« great vvork. Tkey kavo kat one tkoagkt, one desire, tka ultimate rcsliutim of sooing tke Uboring man o«cupyiag tke spkere ke de«erve«.
And by no means do vre ovve thi.s piogress vre have made to chance or accident or by the benevolence of the so-called upper classe«. The ascent of labor has taken plače in spite of op. position and in spite of all the unfair means that could be devised to keep labor in subjeetion.
And in this connection it appears qutte ridiculous vvhen the capitalistk press attempts to point out vvith great satisfaetion that the standard of living of the vvorkers has been raised, vrhen they have uaed every effort at their command, joined by a large portion of the capitalistic clast. to prevent this rise.
With justifiable pride, the vvorkers oan acclaim that they have advanced aitd improved their condition almost solaly upon their ovvn economic strength, and that they alone are entitled to the giory. What has best been aocomplished by organized labor can best be realized vrhen vve consider sections of our ovvn country where no organization of labor ex-s ists. The vvages, vvorking conditions, standard« of livina and morals are at a low ebb and leave much to be de-sired. Oti the other hand, vvhere strong trade unions exist, things are quite different. The people are alive to the possibilities existing in such communities and they are a better plače in vvhich to live.
For tke«o and many otkor roaaoaa, tke rigkt to orgaaiso, bargnin collec-tively, k« a part of tke social, p^itic-al aad civic life of oar country, Is ono of tke grootest possessions of tke vrorker, aad should bo fostorod to tke kigkost degree.—Tke Boiler Makers* Journal.
London Professor Endorses Zvonko Novok's Dictionary
CHICAGO. — Although a publish-er has not yct been fonrvi for the Knglish-Slovene dictionary Zvonko Kovak has prepared at a great aac-lifice of time and labor, many en-thusiastic endorsements from pro-minent litersti have been received by him.
Recently Janko Lavrin, prominent professor of languages in the untver-sity of Nottingham-London vrrote to Mr. Novak, heartily vrelcoming the klea for thc foflovring tvro reasons:
"The pra c tičal va4ue of such a vrork for all SloveneR in Amcrica is invaluable; but this point is so ob-vlous that it hardly needs stressing. Nor neod I say hovv important such a book wtll be to all Slovenes at home vho ir« anxious to learn English and to become scquaintcd with the literature of Great Britain and America. ... I have no doubt that a book of this kind may foster thc interests in Slavonic studies among the students both in Great Britain and Amcrica.
*'The British and American Univer-sities have—comparatively recently— included thc Slavonic studies among their subjeets; but as far as the Jugo. slavs are concerned. there are hardly any publications to help those American and English students who are in-tciested in Jugoslav languages and literatur^. Your dictionary vrill cer-fainly fill a gap in this respect, and the sooner it finds a publisher, the betUr."
TUT! TUT! GENTLEMEN
Many members of Congress sre in-dulging in s lot of fooliah talk about the questions to be asked by census enumerators. They eee an attack on "the liberty of the citisen" in such oueries ss: "Have you a bsthtub in your house," "Do you ovvn your home?" "Is H mortgaged, and for hovv much?" "What income did you have last yesr?M and a number of others.
We have not attempted to g4re the exact form of the questions, but the rephraslng ki reasonably accurate. The object, of course, is to shovr hovv J SO,000,000 Americans are getting along. Some of the questions may not be fmportant, but not one is danger^ ous. As a whoie, they should reveal a mass of extrem«ly interesting in-formstion vrhich may stimulate the demand for economic reforms.
The gentlemen vrfco are hysterical-ly denounclng these qus«tions under-esthnate the intclllcence of the American people. and that's aiways a dangsrous thing to do, especUNy in a campaign year. — Labor.
PKRSKCUTION
All persacutlon is a sign of fear, for If vre dkl not fear the powei**f aa opinion different from our own w# should not mind others ho4ding It Truth is Ha ovm defense.
Little Essajs
By JOHN M. VVORK.
There used to be a series of boys' cartoons in vvhich an occssionsl one vras devoted to "the drutherers," vrith typ'icai boy iiugo, th« kind that vrould make a girl shudder.
For exAmple, tvro boys lie in the grass indulging their imaginations. One aska, "Whlch vrould you druther —vrould you druther be throvred out of an airplane five miles up or vrould you druther be svrallered by a bos conatrictor?" Like enough the other replies, "I druther have my head chopped off vritfi a meat ax."
I vvas reminded of these harrovring alternative« when I heard a congress-man talk ing over the air about de-pressions. While he thought a restoration of business confidence vvould end s given depression after it had run its course, he vras complctely hopeless about preventing the coming of the next one. He said nobody knovrs hovv to prevent the coming of depressions.
A man vho reaches a plače in con-I gress really ought to be intelligent i enough to knovr better than that.
Depressions are peculiar to capitalism. They are caused hy the nature of capitalism. They came vvith capitalism and thcy vvill go vvith capitsl-ism.
ln a collective social order, the causes of depression sre absent
In America vre could and should have a democratic collectivism vvhich vvould not only abolish depressions but vvould Afford steady cmploymcnt for all vvilling vvorkers and a high standard of living for every man, vvoman and child. We do not have to put up vvith harrovving alternatives.
Except for the United States mint. an American camera firm is the largest user of silver bullion in thc U. S. it uses five tons per vreek in the manufacture of films and papers.
We Are Interested
C«atribat«rs from ov«ry state ia tk« anioa aro arg«d to send as n«ws about «V«ats transpiring in tkoir particalar seetion W« vraat t« know about wk«t is going on in ymr loc«lity, vre are iat«r«sted in jr«vr opinions. »end tkem to u«.
Our doodlin« date is Monday morning. Keep tki« in mind.
READ*
AN AMERICAN ADVENTURE IN UNDERSTANDING
M j America
By LOUIS ADAMIČ
Priče $3.75
Order from
PROLETAREC
3101 So. Lavradale Avenue
CHICAGO, ILL.