Izhaja vsako sredo. Cenei Letno Din 32.—, {lolletno Din 16.—, četrt-etno Din 9.—, inozemstvo Din 64,—. — Poštno-čekovni račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvos Maribor, Koroška cesta 5 Telefon interurban 113, Cena Inseratomi cel« stran Din 2000.—, pol sira. ni Din 1000.—, četrt strani Din 500-, '/« strani Din 250« Vu str. Din 125-, Mali oglsff si vsaka beseda Din 1.20. Našim kmetovalcem. Občudovanje vredna je hitrost, skrb In spretnost naših kmetovalcev, če o-znanjajo črni oblaki, votli grom in vihar pretečo nevihto. Vse: družino, živino, orodje in blago spravijo s skrajnim trudom in naporom pod domačo streho ter zavarujejo pred škodo in poginom. Celo tujca sprejmejo z vso ljubeznijo. Slovenskim in jugoslovanskim kmetovalcem pa preti veliko večja, po-gubonosnejša nevarnost, kakor je še tako huda nevihta, ki lahko uniči pač za eno leto pridelke posameznim dolinam ali občinam. Ta nevarnost je tem hujša, ker ljudje nočejo ali ne morejo pravočasno videti vzroka ali učinka. Vprašamo vas vse gospodarje: Ali ne občutite že vsi, da je nevarnost tu in že zahteva svoje težke žrtve. Imenuje se gospodarska kriza in njen učinek je vedno večja beda našega kmetskega ljudstva. Malo pomaga pridnost, malo štedljivost; posebej še, ako obišče bolezen družino in hlev. Mati skrb orje vedno globokejše brazde v obraze naših kmetskih očetov in mater; ure veselja in tihe sreče so redke, ker vse greni bridka sedanjost in še temnejša bodoč-not. Toda višek krize še ni dosežen. Še težavnejši dnevi nas čakajo in rešitve ni drugod kakor v nas samih! V našem vzajemnem delu! Tega je še tako strahovito malo med nami! Vsak kmet pač dobro ve, da štirje pari tako močnih nih konjev ne opravijo toliko ali celo nič, ako se zaganjajo vsak zase in vsak po svoje, kakor pa opravijo štirje sla-bejši, če lepo skupaj vlečejo. Za živino torej to dobro znamo, za sebe in svoj stan pa te jasne resnice nočemo poznati in je ne priznavati! Bolje rečeno: dosti, zelo dosti je takšnih, ki te potrebne uvidevnosti nimajo. Pred nevihto bi napravili vse napore in tvegali tudi lastno življenje, da rešijo trenotno kar morejo, toda ob splošni in trajni nevarnosti se pogrezajo v nevoljo in nesrečo sami in vsi njihovi tovariši, pa vendar držijo križem roke! To mora postati drugače. Pomoč js mogoča, toda pomoč je edino v kmetskem stanu eamem! Predvsem je treba spoznati resnico, da poedinec zamore le malo ali nič. Skupnost in vzajemnost, ki dela c ljubeznijo in razumom, pa zamore Eelo veliko, da ne rečem: vse. Dajte »l dopovedati težko resnico, slovenski kmetovalci: neizprosno ste prej ali slej obsojeni na gospodarsko smrt, ako ne prepoji vsega vašega delovanja in ne-hanja zavest, da je treba skupnosti in vzajemnosti. Domače in svetovne razmere zahtevajo to. Skupnost in vzajemnost v delu in v ciljih pa se izraža v trdni in dobri strokovni organizaciji. Če imajo vsi stanovi svoje strokovne in interesne organizacije, morajo jo imeti tudi kmetovalci in v njo spada vse, kar resnično dela v poljedelstvu in celotnem kmetijstvu. V njo morajo tudi tisti, ki jih je rodila kmetska mati in vzredil kmetski dom, pa čutijo dolžnost in sposobnost, da po svojih najboljših močeh delujejo za obstanek in napredek kmetijskega gospodarstva. Imamo organizacijo. Potrebna strokovna organizacija je ustanovljena in od oblasti odobrena: »Kmetska zveza« kot strogo strokovna organizacija stopa pred naše kmet-sko ljudstvo in vabi vse poštene in zavedne kmetovalce v svoje okrilje. Prvi odbor tvorijo možje — kmetovalci iz vseh naših okrajev. Te dni vas pozo vejo, da povsod ustvarite podružnice in okrajne pododbore te organizacije. Namen in cilj organizacije je jasno izražen v čl. 2 pravil in ta pravi: Društvo ima namen, 1. da združi kmetski stan v enotno stanovsko, strokovno in kulturno organizacijo, ki bo zmožna priboriti kmetskemu stanu v celotnem javnem življenju vse pravice na vseh področjih javnega gospodarskega in kulturnega življenja ter oni socialni položaj, ki mu v državi gre; - 2. da pospešuje nravno čilost kmetskega stanu ter vzbuja, širi in poglablja med kmeti stanovsko zlavest tako, da bo kmetski stan mogel svoj vpliv uveljaviti povsod, kjer gre za njegove interese, da se bo strokovno izobražal ter branil svojo samostojnost in neokrnjenost; — 3. da pospešuje gospodarsko blagostanje kmetskega stanu, širi zadružništvo ter posreduje nakup in prodajo kmetskih potrebščin in pridelkov. Kako je drugod? Povsod v srednji in zapadni Evropi imajo pri vseh narodih in v vseh državah podobne strokovne organizacije in povsod delajo te zelo uspešno za veljavo, moč in napredek kmetovalcev. Po-snemajmo te vzglede, saj nam je to krvavo potrebno! Dajmo našemu malo-kmetijstvu sredstva in orožje, da se izpopolnjuje in brani! Korist od tega bo imela celotna domovina, saj so najtrdnejše stali oni narodi in države, ki so imeli in imajo izobraženo in zavedno ter gospodarsko napredno malo-kmetijstvo. Kličemo vas, ki imate jasen pogled, trdno voljo in globoko ljubezen do družine in zemlje, da se oklenete svoje organizacije! Nov rod hočemo, ki se bo ponižno klanjal svojemu Stvarniku, drugače pa svest si svoje moči in veljave zahteval in uveljavljal svoje pravo med stanovi svojega naroda in v okvirju svojega državnega doma. Odločnost in samozavest bo polnila srca članov in jih napajala z globoko vero v pravičnost. Zato pa tudi ne želimo kakšnega razrednega boja, temveč le to, kar vsakemu stanu gre. Naj drugi stanovi, naj svet ve, kaj in kako trpi, po čem hrepeni naše kmetsko ljudstvo, naj pa tudi ve, kaj v svoji trdni organizaciji zamore! V NAŠI DRŽAVI. S posebnim zakonom je potrjena u-stanovitev zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Novi zakon določa na kratko to-le: Pri ministrstvu trgovine in industrije se osnuje »Zavod za pospeševanje zunaje trgovine«, ki bo skrbel predvsem za naš izvoz. Zavod bo zbiral gradivo o gospodarskih razmerah v Jugoslaviji, o gospodarski zako- nodaji, o mednarodnih pogodbah gospodarskega značaja, o carinskih in prometnih tarifih itd. Enako pa bo zbiral tudi podatke o gospodarskih razmerah v tujih državah ki imajo trgovinske zveze z Jugoslavijo; vodil bo statistiko našega in tujega izvoza in uvoza. O vsem tem bo obveščal domače in tuje gospodarske kroge. Posredoval bo med jugoslovanskimi gospodarskimi zavodi in našimi predstavništvi v inozemstvu, skrbel za članke in predavanja doma in v inozemstvu, izdajal list o našem gospodarstvu, zlasti o pogojih izvoza, ustanavljal doma in v tu- jini vzorčne muzeje naših proizvodov. Pobijal kvarno trgovino z inozemstvom, organiziral naše sodelovanje na tujih razstavah itd. Zavod bo v stalnem stiku z našimi diplomatskimi, konzularnimi in trgovskimi predstavniki, lahko pa bo tudi sam pošiljal strokovnjake v inozemstvo. Državna in samoupravna oblastva, gospodarske zbornice in druge gospodarske organizacije morajo savodu pošiljati vsa zahtevana poročila. Zato pa tudi sami prejemajo od zavoda njegova poročila brezplačno. A tudi zasebnikom bo dajal zavod obve stila brez odškodnine in brez vsake tak-Eie. Zavod bo stal pod vodstvom načelnika oddelenja za zunanjo politiko, ne posrednega šefa pa bo imenoval minister trgovine. Ta bo dodelil zavodu iz avojega oddelka tudi potrebno uradni-štvo in imenoval mogoče tudi privatne strokovnjake za pogodbene uradnike. Ako se bo pokazala potreba, bo minister imenoval zavodu še poseben posvetovalni odbor. Brugi novi zakon, ki je bil te dni § odpisan od kralja, je zakon o nadzor-tvu nad onimi poljskimi pridelki, ki se bodo izvažali. Trgovinska pogodba med našo državo in Španijo, ki je bila sklenjena dne %7. septembra, bo postala pravomočna te dni. Odslej bodo naše ladje vozile iz JŠušaka pod našo zastavo naravnost v Španske luke. Španija se posebno zanima za naš les in lesne proizvode. V DRUGIH DRŽAVAH. Na čehoslovaškem še dosedaj nimajo vlade. Iz Prage poročajo: Namera, da se sestavi vsenarodna koalacija z izključitvijo Nemcev, je naletela skoraj pri vseh strankah na odpor. Zato se o tem načrtu ne razpravlja več s tako vnemo kakor dosedaj. Vsi pa so mnenja, da se mora čimprej priti do sestave nove vlade. Krog spremembe avstrijske ustave. Krščansko socialna oborožena organizacija Heimvvehr je v svojih zahtevah po nasilni spremembi ustave toliko po pustila, da izjavlja službeno, da bo delalo vodstvo organizacije v tem smislu, da se bo rešila ustavna sprememba čimprej v parlamentu. Velik francoski državnik umrl. V ne deljo, dne 24. novembra je umrl velik francoski državnik Georges Clemen-ceau. Znan je bil celemu sveti pod imenom »tiger« Francije. Proslavil se je za časa vojne leta 1917, ko je postal mini strski predsednik in je bil zagovornik nadaljevanja vojne do zmage. Njemu se imajo Francozi zahvaliti, da niso pred zmago sklenili miru. Za čaša mirovnih pogajanj je bil predsenik komisije, ki je narekovala mir. Leta 1920 je pustil politično polje in živel ta leta ločen od sveta sam zase. Rojen je bil leta 1841. Ruski uspehi v Mandžuriji. Dolgo časa ni bilo nikakega sledu o razmerju kitajske in sovjetske armade ob mand-žurski železnici. V dobi tihega premirja se je položaj kitajske vlade poslabšal in je danes ogrožena od dveh strani. Zmešnjave na vladnem mestu so uporabili sovjeti in začeli z napadi, ki so uspeli ter prodrli na več krajih kitajsko fronto ter ruska vojska stalno napreduje proti Harbinu. Kitajci' svoji armadi ne morejo poslati nobenih oja-čenj in je možnost, da zasede Rusija celo Mandžurijo, ako se ne bo umešala v zadevo Japonska. frančišcft Pudigicr. Spominski dan 29. november. V času, ko je v naši lavantinski škofiji s svetniško vnemo deloval za vero Kristusovo in pravi blagor ljudstva škof Anton Martin Slomšek, so tudi (drugod živeli škofje, ki so se kot pravi 'dobri pastirji trudili za zveličanje duš in branili pravice Cerkve. Med temi je eden najznamenitejših škof Frančišek Rudigier. Luč sveta je zagledal 7. aprila 1811 na Predarlskem kot osmi otrok kmečke družine. Prva največja milost, ki jo je od Boga prejel, je bila v resnici krščanska in pobožna mati, ki je znala svoje otroke izvrstno vzgajati v krščanskem duhu. Ko je Frančišek nekoč pozneje že kot škof stal na pragu svoje rojstne hiše, je globoko ginjen rekel: »Dal Bog, da bi se v vsaki hiši toliko molilo, kakor se je v tej. Moja pobožna mati je z nami molila vsak dan ves rožni venec.« V šoli je mali Frančišek kazal izredne darove, a na začudenje vseh ni hotel nič vedeti o študiranju. Še le po prigovarjanju svojega-starejšega brata, ki je že bil duhovnik, se je preselil k njemu in se začel učiti latinščine. Nato je prišel v gimnazijo v Inomostu (Insbruck) in na bogoslovno učilišče v Briksenu. Učil se je z veliko lahkoto, prekašal je svoje součence po znanosti a ravno tako si je prizadeval z vso resnostjo, da je napredoval v krščanskem življenju in popolnosti. Leta 1835 je postal duhovnik, po triletni službi v dušnem pastirstvu ga je njegov škof poslal na višje duhovniško izobraževališče na Dunaju. Po končanih študijah je prišel za bogoslovnega profesorja v Briksen, kmalu nato pa za predstojnika v dunajski zavod, v katerem je malo prej bil še gojenec. V viharnem letu 1848 ga je niegov Škof zopet poklical nazaj v domovino. Postal je kanonik in ravnatelj bogoslovja v Briksenu. A že črez nekaj let je bil imenovan za škofa v Lincu na Gornjem Avstrijskem. Po njegovi izjavi so bili dnevi, v katerih se je odločevalo o njegovem imenovanju za škofa, najtežji v njegovem življenju. Odločil se je, da sprejme škofovsko čast samo radi tega, ker si je moral reči, da je tako volja božja. Leta 1853 je prišel v svojo škofijo. — Bil je res dober pastir svoje črede, pobožen, dober in mil, a tudi odločen in strog, kadar je bilo treba. Vsak otrok, vsak delavec, najpreprostejša ženica so smeli k njemu. Velika je bila njegova dobrodelnost. Že kot ravnatelj bogoslovja ie na veliko grozo svojega strežnika izpraznil vse predale omare. kjer je imel perilo in ga je razdelil med siromake. Kot škof je dal dve tretjini svojih dohodkov za razne dobrodelne namene. S svojimi verniki je občeval čisto domače in preprosto. To je res bilo lepo razmerje: Škof iq njegovo ljudstvo v zvesti ljubezni nad 30 let skupaj. Škof je pridigal in v krasnih pastirskih listih učil ljudstvo; je molil z ljudstvom in za ljudstvo, a se je tudi boril za največje svetinje svojega ljudstva. Bila je tedaj doba, ko so hoteli v bivših avstrijskih deželah ljudje, ki so se prikopali do oblasti, ubiti v ljudeh krščansko prepričanje. Izdajali so postave, ki so bile naperjene proti svobodi Cerkve in proti njenim pravicam. Po svojih časopisih so pisali zoper vero in blatili Cerkev, kolikor so le mogli, a katoliški tisk so zatirali* Eden najvnetejših borilcev za krščansko prepričanje in za pravice Cerkva je bil škof Rudigier v Lincu. Neustrašeno je razglašal svoje mnenje v pridigah, v pastirskih listih in je bil tudi član deželnega zbora na Gornjem Avstrijskem. Leta 1868, ko so prišli najhujši protecerkveni zakoni, je izdal pastirski list, v katerem je najodločnejše govoril proti razkristjanjenju šole ia proti tako imenovanemu civilnemu zakonu, to je zakonu, ki bi se sklenil samo pred svetno gosposko. Sovražniki Cerkve, ki jim je bil neustrašeni škof že dolgo trn v peti, so dosegli, da se je njegov pastirski list zasegel, njega samega pa so obsodili radi motenja javnega miru. S silo so ga odvedli iz njegovega stanovanja pred sodišče, ki ga je 12. julija obsodilo na 14 dni ječe, ki mu jo je pa cesar takoj odpustil. A Rudigier je svoj živ dan ohranil 12. julij v najlepšem spominu, ker je imel ta dan, kakor nekoč apostoli, radi Jezusovega imena trpeti sramoto. Kakor je vzgledno živel, tako je svetniško umrl. Pokopan je v kapeli v novi stolnici, ki jo je sam posvetil in kjer je vsak dan z verniki molil sv. rožni venec. Leta 1095 se je začelo preiskovanje o njegovem življenju in je upati, da bo v doglednem času dosegel čast oltarja. Velik je bil Rudigier po svojem življenju, velik po naukih, ki jih je posebno v svojih pastirskih listih dajal vernikom. Med drugim je v svojem pastirskem listu pisal: »Največja gniloba naših časov je pomilovanja vredna slabost volje za dobro in resnično. Ni vefi poguma, priznati se na stran resnice, ni več en mož ena beseda, da ni več da, ne ni več ne. In kakor so ljudje nezna-čajni v svojih besedah, tako so tudi ne« značajni v svojem ravnanju. Nimajo poguma za resnico in dobro se potegniti, delati in trpeti. Ako naj na svetu lepše postane, mora naša volja postati močnejša. Praktično krščanstvo. V angleškem mestu Bovhil imajo rudarji svojo gledališko družbo. Delavci, ki sodelujejo pri predstavah, dobijo za to neko plačilo. Včasi so igre dobre, včasi pa tudi imajo kaj, kar je proti vesti katoličana. Med igralci je tudi katoličan Patrik Keli, ki noče nikdar igrati v igrah, ki so protivne katoliškemu nauku. Nai- prej pisca prosi, da dotične stavke spremeni. Če pisec tega noče storiti, Keli ne igra. Ko mu je nek njegov znanec rekel, da radi tega vendar trpi škodo mu je odvrnil: »So še večje dobrine ka kor denarna korist.«" Pač živo krščanstvo! — V Miinchenu na Bavarskem je delavsko udruženje sprejelo resolucijo, v kateri pravi, da v njegovih organizacijah, pri njegovih manifestacijah in nastopih nimajo mesta ženske in dekleta, ki niso zadosti dostojno oblečene. Tudi čisto prav! Novejše spreobrnitve. Na Angleškem je pred kratkem prestopila v katoliško Cerkev pisateljica Smith. Pri tej priliki so angleški listi povdarili, da je v zadnjih letih prestopilo na Angleškem v katoliško Cerkev sedem znamenite j-ših pisateljev. Dejstvo, ki mnogo govori! — Na Švedskem je prestopil v katoliško Cerkev protestantski pastor Nilo Gustav Beskov. Ta prestop je vzbudil ogromno pozornost, ker so na Švedskem prestopi zelo redki in je to še le drugi pastor, ki je napravil ta korak. Usoden pojav. Eden najžalostnejših pojavov novejše, predvsem povojne dobe je ločitev zakonov. Žalosten, usoden je ta pojav, ker se z družino trga in u-ničuje toliko dobrega med človeštvom in je družinsko življenje navadno kazalec, ki kaže, kako visoko stoji nrav-no, posebno krščansko življenje med ljudmi. Najbolj žalostno vlogo pri tej Stvari igrajo Zedinjene države v Ameriki in pa boljševiška Rusija. Tako je bilo v Ameriki leta 1927 175.449 ločitev zakonov, to je 152 na stotisoč prebivalcev; v Rusiji pa 116.586, to je 166 na stotisoč prebivalcev. V Ljeningradu je bilo v prvih petih mesecih leta 1927 7255 ločitev zakonov, sklenjenih pa je bilo 9681. Jako blizu teh dveh dežel pa koraka Avstrija. Se ni čuditi, če se pomisli, kaj se tam od gotove strani dela zoper versko prepričanje in versko življenje. tinski škofiji lepo napredovala: 989 udov ima več nego lansko leto, tako da Šteje lavantinska škofija sedaj že sko-ro 23.000 mohorjanov; na vsakih 26 prebivalcev pride en mohorjan. (V ljubljanski škofiji pa na vsakih 20.) Za naslednje leto 1931 bo izdala Mohorjeva 'družba kar šest knjig: Koledar, Večer-nice, Zgodovino slovenskega naroda (9. Zvezek), Življenje svetnikov (7. zvezek), knjigo o zajedavcih in naših sadnih rastlinah in knjigo o materi. In vseh Sest knjig za 20 Din, tako da pride na knjigo dobre 3 Din. To se gotovo izplača vsaki hiši in lahko rečemo: kdor le enkrat pristopi Mohorjevi družbi, ta jo bo težko zopet zapustil. Obratno: vsako leto bo z veseljem pričakoval dne, ko bo dobil knjige v roke. Še bolj se jih bo pa veselila njegova družina. Naročniki »Sovenskega Gospodarja« so itak po veliki večini že vpisani v Mohorjevo družbo; če kdo še ni, naj to stori čimprej v trdnem prepričanju, da bo tega »vojega koraka vesel, ko bodo knjige prišle. Mohorjani! Pokažite Mohorjeve knjige tudi tistim, ki jih še nimajo! — Marsikdo bi jih naročil, če bi ga kdo pravočasno opozoril. Najboljši dokaz, kako priljubljene so Mohorjeve knjige, je to, da ima Družba letos že dobrih 53.000 naročnikov. Na vsakih 23 prebivalcev v Sloveniji pride že en mohorjan. Naša želja je, da naj bi prišla Mohorjeva knjiga v vsako slovensko hišo. Likvidacija rkrajnih samouprav. — Ministrstvo za finance je izdalo navodila za zaključno poslovanje okrajnih samouprav. Vsi zastopi zdravstvenih okrožij in okrajnih blagajn na ozemlju bivše ljubljanske in mariborske oblasti naj dne 31. decembra 1929 zaključijo svoje računske knjige, ker preneha s tem dnevom njihovo poslovanje. — Zdravstvena okrožja bivše mariborske oblasti morajo ob predložitvi obeh proračunov za bodoče leto — od 1. januarja do 31. marca 1930 in od 1. aprila 1930 do 31. marca 1931 — v zmislu u* redbe o samoupravni zdravstveni službi izkazati, koliko odpade od njihovega proračuna na vsako posamezno občino. Biseromašnik. Franc Zdolšek umrl. V Št. Jurju pod Taborom je umrl v soboto 23. novembra tamošnji župnik in biseromašnik Franc Zdolšek. Rodil se je 4. oktobra 1844 na Sladki gori. Posvečen je bil 23. julija 1869. Bil je dalje časa župnik na Solčavi in načelnik Vranskega okrajnega zastopa. Njegov ponos je bila župna cerkev Sv. J ur j a ob Taboru, katero je povečal in prenoviL Slovel je med tovariši in priprostim ljudstvom po izredni bistroumnosti ter vsestranski delavnosti in umnem gospodarstvu. Spomin na blagega bisero-mašnika bo živel trajno med vsemi, ki so ga poznali, čislali ter ljubili. Svetila mu večna luč! Kmečka predstava v mariborskem gledališča. Da tudi naši okoličani — kmetovalci proslavijo desetletnico mariborskega gledališča, se je uprava gledališča odločila, da priredi dne 15. decembra ob 15. (3.) uri popoldne kmečko predstavo. Vprizori se pretresljiva igra »Stilmondski župan«. Cene so najnižje, in sicer sedeži brez izjeme 5 Din in stojišča brez izjeme 3 Din. Ker je pričakovati, da bo gledališče razprodano, priporočamo, da posamezne korporacije skupno naroče vstopnice v predprodaji. Pišite dopisnico z natančnim naslovom »Narodno gledališče v Mariboru«. Ljubo doma, kdor ga ima. — (Spisal Anton Polutnik.) — Teh kratkih pet besed hočem napisati naši slovenski mladini, kateri se je vzbudila misel, da bi zapustila svoje drage domače — svoj dom ter se podala po svetu po znanem izreku s trebuhom za kruhom. Kratke so besede tega naslova, toda jako važne za vsakega, posebno pa za one, kateri niso vztrajni v obrambi zoper zapelji- vosti v današnjem svetu. Zares je mnogo takih, kateri so primorani iti v svet, da si zaslužijo košček kruha. Dovolj pa je takih, kateri lahkomiselno zapuste domači kraj in odidejo v tujino ter tam izgubijo vse poštenje, katerega so še imeli v sebi. Kot državni služabnik na službi izven naše ožje domovine imam priliko opazovati take žalostne slučaje. Pride kak Slovenec ali Slovenka, ker pa nima priložnosti se udeležiti službe božje, jim postane dolg čas in polasti se jih domotožje. To priložnost zapeljivi svet izkoristi ter mladega človeka omami, da pozabi na vse to, kar je kedaj lepega slišal. Tako pride v nesrečo in na sramoto svojo in drugih odpotuje osramočen domov. Posebno nevarno je za dekleta, za katera je današnji svet najnevarnejši. Zato bi priporočal vsem slovenskim fantom, posebno pa dekletom, da se dobro premislijo, predno nastopijo pot v tujino. Naj dobro preuda-rijo, zakaj in čemu gredo in kaj vse jih more doleteti v tujih krajih. Naša mladina ne sme v tujini delati sramote sebi in celemu slovenskemu narodu, kateri se odlikuje z značajnostjo ljudstva in z lepoto pokrajine. Tudi v domačem kraju je dovolj možnosti, da si zasluži košček kruha, kdor hoče delati. Poleg tega mu katoliška društva nudijo dovolj prilike za lastno izobrazbo in pošteno zabavo. Na koncu teh vrstic še enkrat priporočam vsakemu kdor hoče v tujino, da dobro prouči pomen teh pet pet besed gornjega naslova. Divjaštvo po Slovenskih goricah. — Od Sv. Lenarta poročajo: Žalostni so pojavi, ki so nastopili letos vsled nezmernega zauživanja opojnih pijač, posebno pa šmarnice. Dne 13. oktobra so se stepli fantje v Drvanji in je bil pri tem ustreljen Bratuša Franc. Dne 1. novembra pa je pri Sv. Juriju v Slov. goricah Zajec Rudolf naravnost zaklal Horvata Jakoba z mesarskim nožem. Dne 15. novembra pa je v Elblnovi gostilni v Cogetincih prišlo med pijanimi pivci do prepira, v katerega poteku je Rožman Franc zabodel Žebula Jakoba z nožem v želodec, da je dva dni pozneje umrl. Dne 17. novembra je bil v gostilni Janeza Krajnc v Zgornji Voliči-ni ples. Vsled razsajenja pijanih fantov je bil ustreljen Najdenik Feliks. — Podivjani fantje so navalili na hišo imenovanega gostilničarja, razbili vrata ter oddali 20 strelov proti hiši, vsled česar je gospodar v skrajni sili rabil orožje in zadel prej imenovanega fanta. Tedaj štirje smrtni slučaji v kratki dobi v šentlenarškem sodnem okraju. — Vsekako bodo morale oblasti resno vzeti v pretres, ali se naj še dovoli nadaljnje pridelovanje in točenje strupene pijače — šmarnice, ki ni samo škodljiva zdravju, ampak je tudi povzročila toliko pobojev. Istotako bi se naj omejile dovolitve navadnih plesov po gostilnah. Uboj v siiobranu. — Fr. Rozman iz Ivanjske gorice pri St. Lenartu v Slov. goricah je stopil v Elblovo krčmo, kjer je hotel počakati na tovariša, da bi šla skupaj domov. V krčmi so bili vinjeni fantje, ki so začeli Rozmana izzivati in gti skušali zaplesti v pretep. Hotel jo celo pobegniti iz krčme, a mu niso pu- stili. Niti krčmar ni mogel pomiriti pijanih izzivačev. Rozman Je potegnil nož iz žepa ter prerezal žilo dovodnico Jakobu Žeboli s Hrabrovškega vrha. Razven tega je dobil fant še sunek z nožem v trebuh. Žeboia je drugi dan umrl, Rozmana so zaprli trojiški orožniki. Hod pretep v Framu. V nedeljo dne 17. novembra je prišlo v gostilni v Framu do krvavega pretepa med pijanimi kmetskimi fanti. Iz bitke, kjer se je streljalo in suvalo z noži, je izšlo 7 ranjencev. Požar v Prekmurju. V Selu v Prek-murju je izbruhnil požar pri posestniku Oškoli. Zgorela so gospodarska poslopja iz neznanega vzroka. Škodo cenijo na 20 tisoč Din. Smrten obračan na svatbi. V Župe-levcu pri Brežicah se je vršila v nedeljo dne 17. novembra na Premelčevem domu gostija. Po stari navadi so prišli zvečer tudi fanti prežarji, ki so dobili razne pijače. Radi alkohola je došlo do prepira in konečno do obračuna s koli. Radi udarcev s koli se je zgrudil nezavesten Franc Kržančič. Odpeljali so ga v bolnico v Brežice, kjer pa je že v pondeljek umrl. Znamenita ugotovitev. Dne 16. novembra je minulo 60 let, odkar je bil dogotovljen in predan prometu Suez kanal, ki spaja Afriko z Rdečim morjem in je z njim zvezano "Sredozemsko morje po krajši poti z Indijskem Oceanom. Kanal so začeli kopati leta 1859 in so ga delali deset let. Skraja so bili pri delu zaposleni domačini, od katerih jih je pa zelo veliko pomrlo. Morali so najeti delavce od drugod. Prišlo je veliko Hrvatov iz Primorja, ki so bili zaposleni predvsem pri razstreljevanju skal. Posebno se omenjata dva Hrvata: Frančiškan Paško Vučetič iz Bosne, ki je kanal blagoslovil. Drugi Hrvat je bil neki Lončarič iz kraja Selce. Temu so poverili nalogo pri slovesni predaji kanala vodnemu prometu, da je razstrelil zadnjo skalo, ki je ločila oba morja. Prejel je za ta posel lepo nagrado 60 dukatov. Zaslužil si je pri kanalu toliko, da je postavil denarne temelje znameniti družini primorskih Lonča-ričev. Panama. Večkrat čitamo po časopisju: To je Panama škandal, Panama go^ ljufija itd. Panama je morski kanal, ki je zgrajen med Severno in Južno Ameriko in je bil izročen prometu nekoliko pred svetovno vojno. Prvotna oddaja del je bila v rokah podjetij, ki so poneverila velikanske svote. Od tega časa pravijo vsaki večji poneverbi: Panama. Eden največjih lopovov pod ključem. Pariški policiji se je posrečilo, da je spravila na narno enega največjih lopovov, katerega so zasledovale že nekoliko let vse evropske države. V najbolj razkošnem delu Pariza si je najel krasno stanovanje. — Upisal se je pod imenom Corrigan iz Irske. Z njim je bila njegova ljubica, neka francoska plesalka. Na tega tička je postala francoska policija pozorna na opozorilo iz Londona. Elegantnega gospoda so vtaknili pod ključ in je prišlo na dan, da je začel s svojimi goljufijami že pred vojno, ko je oškodoval za težke svote trgovce po južnem Francoskem ter v Egiptu. Corrigan je načeloval leta 1922 armadi 10 tisoč mož upornikov v Mehiki. Postal je tamkaj posestnik srebrnih rudnikov ter petrolejskih vrelcev. V, Mehiki je živel uprav knežje življenje. Leta 1926 je že bil v Londonu, kjer so mu postala tla prevroča in se je preselil v Belgijo v Briissel. Iz Belgije so ga izgnali radi goljufij in se je zatekel v Francijo, kjer je igral ulogo družabnika velikega petrolejskega podjetja. Po-neveril je rumunskemu veleindustri-jalcu svoto 50 tisoč frankov. Iz Francoskega je krenil v kvartopirsko mesto Monte Carlo, kjer je zapustil poneverbo 40.000 fran. Zopet ga je najti v Londonu, kjer ogoljufa Angleža za 615 tisoč frankov. Se prepelje v Ameriko in izvabi iz amerikanskih družin raznega nakita za 100 tisoč frankov. Njegova zadnja žrtev je bil Anglež za 650 tisoč frankov. Ob aretaciji je izpovedal, da je hotel izvesti v Parizu zadnje goljufije in se nato lotiti čisto mirnega življenja. Stoletnica. Te dni je minulo sto let, odkar je prišel črni frak za gospode kot običajna večerna moda. Poprej so se oblačili nobel gospodje za boljše prireditve v vseh mogočih barvah. Rimska ladja na dnu Nemi jezera. V našem listu smo že opisovali, kako se je lotil Mussolini osuševanja Nemi jezera v Albanskih gorah pri Rimu, da bi dvignil raskošni rimski ladji. Izmp tavanje vode je stalo ogromne svote. Danes je ena ladja popolnoma iznad vode ter osnažena. Dolga je 30 metrov, široka 10. Ladja je od zunaj obita a svinčenimi ploščami, a znotraj je iz lesa, ki je preperel. V sredini ladje so bili svojčas veslači. Površina je morala biti kar najbolj bogato ter razkošno opremljena. Na sredini je bil baldahin s cesarskim prestolom. Od vsega do« mnevanega bogastva niso našli nič, ker so že to bogznaj kedaj poprej znosili na površje razni potapljači. Ob straneh ladje so še sedaj pritrjene u-metniško izdelane orjaške glave levov ter volkov, ki so držale nekoč verige. Čisto trhlo izkopino hočejo ohraniti na licu mesta, ker pri prevozu bi se sesula v prah. Od vseh strani se vozijo radovedneži, ki si ogledujejo starino, ki pa nikakor ne nudi prvotno domneva-nega ter zaželjenega utiša. Bajno krasno Nemi jezero bodo pustili na pol izsušeno, kakor je sedaj. Ako bi hoteli vanj napeljati vodo kot nekdaj, bi to stalo težke milijone. Na kratko opisana zgodovinska znamenitost je bila zgrajena pod rimskim cesarjem Kaligulo (37—41 po Kristusu). Skraja je vladal precej dobro, kmalu se je udal domišljavosti, da je bog, ki se je udajal najbolj razuzdanemu življenju. Zapravljal je državno bogastvo in moril bogatejše ljudi, da se je polaščal njihovega premoženja. Ubila ga je lastna telesna straža. Da bi pokazal svoje božanstvo, si je pustil zgraditi na Nemi jezeru dve ladji, v katerih so ga prevažali v največjem sijaju, razkošju ter podivjanostih. Po njegovi smrti sta se ladji potopili in so iu poprei gotovo iz« ropali. < DRUŽINSKA PRATIKA ► 4 za leto ge dobiva povsod za ccno k \ I92§ "» Din 5 l 4, Najcenejši ljudski koledar! p Cerkev se porušila. V italjanske mestu Bologna se je zrušila 21. novembra krog poldne kupola skoraj nove krasne cerkve, ki je posvečena presv. Krvi. Pozidana je bila od znamenitega stavbenika kot nekaj prav posebnega. — Stavba je bila tako nesrečno zgrajena, da so bila popravila kaj kmalu potrebna. Zgoraj omenjenega dne se je začel najprej luščiti omet, ki je zadel dva duhovnika. Ta sta še pravočasno opozorila ljudi, da so se odstranili iz cerkve. Posrečilo se je še, odnesti Najsvetejše iz cerkve, nakar se je sesula v notranjščino ogromna kupola. Pri nevarnem zrušenju je bil težje ranjen majhen deček. Najboljše zdravilo. V premogokopnih revirjih grofije Kent na Angleškem je bila v zadnjih mesecih živahna komunistična agitacija med premogokopnim delavstvom. Vneti agitatorji so vabili delavstvo v komunizem in mu slikali Rusijo kot idealni delavski paradiž. — ¡Vodstvo dotičnih podjetij pa je prišlo na izvirno idejo. Dvojico izmed največjih agitatorjev je na lastne stroške poslalo v Rusijo, naj se na mestu prepričata, kako se godi ruskemu proletari-jatu. Slučajno — vzeli jima niso potnih listov, kakor je običajno pri tujcih, — sta imela popolno svobodo kretanja in sta po mili volji mogla obiskovati rudnike in priti v stik z delavstvom. Tako eta videla stvari, ki drugače tujcem o-stanejo prikrite. Ob vrnitvi sta svojim tovarišem na Angleškem v najbolj črnih barvah naslikala delavske razmere v Rusiji. Od vran napaden. V parku poljskega glavnega mesta Varšava se je zgodil te dni ta-le slučaj: 17 letni dečko Ivan Kasiner je splezal na drevo in je hotel razdreti staro vranje gnezdo. Naenkrat se je spustila nad drevo cela jata vran in napadla fanta. Napadeni se je spustil z vrha drevesa, a je obtičal med vejami. Vrane so dobile priliko, da so mu obdelale glavo s trdimi kljuni. Na pomoč so poklicali požarno brambo, da je rešila fanta, ki je bil nevarno o-kljuvan po celem telesu, a najbolj po glavi. Morali so ga prepeljati v bolnišnico. Za kaj uporabljajo v Ameriki stare avtomobile? Velika nadloga za Zedi-njene države so stari — obrabljeni avtomobili. Ako se občine ne pobrigajo, da jih odstranijo, ležijo kar na kupih zunaj mest. V nekem njujorškem okraju so sklenili, da bodo zasuli z 10 tisoč Btarimi avtomobili majhno jezero, ki je že dolgo v napotje prometu. Nekateri se pretepajo pred poroko, drugi po poroki, — tretji pred in po. Na sodišče v New Jorku je v solzah prihitela 19 let stara Alice Drummond in zahtevala od sodnika,, da ji izda takoj razporočno spričevalo. Še ko je govori- la, je pridrvel za njo njen mož, in začel se je prizor, ki je bil sicer zanimiv, katerega pa sodnik kot mož miru ni smel trpeti. Komaj sta se namreč zagledala, sta si skočila v lase, in pričel se je pretep, ki bi delal čast najbolj proslulim banditom. S pomočjo stražnika ju je sodnik razmiril, da je nato slišal potek njunega zakonskega življenja. Poročila sta se pred dobrim tednom. Oba sta priznala, da sta se že pred poroko na svojih ljubezenskih sestankih večkrat zravsala, a tedaj je še Billy vedno prvi odjenjal. Po poroki pa je prišel do prepričanja, da imata žena in mož enake pravice, in je pričel na ženine udarce krepko odgovarjati. To je pa seveda bolelo in ženica se je zatekla po pomoč k sodniku. Rusi ljubijo »vodko«. Po statistiki, ki jo je izdala protialkoholna liga v Moskvi, se popije v Rusiji na leto za 750 milijonov dolarjev žganja in vina, tako, da pride na vsakega prebivalca približno 89 dolarjev na leto. Ta liga je tudi vplivala na vlado, da bo v prihodnjih letih izdala dovoljenja za izdelavo opojnih pijač le za 105 milijonov galonov, namesto dosedanjih 237 milijonov, češ, da je v deželi "dovolj stare zaloge, ki bo krila potrebe v prihodnjih petih letih. Streljanje ljudi v množinah. Kje pa še ubijajo danes ljudi v celih skupinah? Kje drugje kakor v boljševiški Rusiji, kjer so prelili od prevrata do danes cele potoke človeške krvi. Ruski sovjetski mogočnjaki se še do danes niso umirili, ampak utrjujejo svoje vladarsko stališče z ognjem ter mečem. Sedaj so se vrgli med drugim na iztrebljenje korupcije, katero so zasejali sami. V mestu Astrahan se je vršila v zadnjem času obravnava proti 129 obtožencem. Trgovci . so podkupljali uradništvo. Zadeva je prišla na dan. 14 trgovcev in uradnikov je bilo ustreljenih, vsi drugi so bili obsojeni na več letno ječo. V Moskvi je bilo obsojenih ter takoj ustreljenih več generalov, ki so bili obdolženi, da so delovali proti politiki ter gospodarstvu sovjetov. V južni Rusiji, na Krimu in ob Kaspiš-kem morju je na stotine kmetov na zatožni klopi, ker so se uprli boljševi-škim zahtevam. Kazen za pretežno večino bo — krogla. Nikdar še ni bila kaka ogromna pokrajina kakor je Rusija, preplavljena s krvjo ter grozodejstvi, kakor je boljševiško carstvo skozi več nego 10 let. Junaški oče. John Matijevich v Chi-kagu, strojevodja po poklicu, se je nahajal v kleti svoje hiše, ko je v kuhinji nad njim eksplodirala petrolejska pečica, ki jo je hotela zakuriti njegova žena. Mož je takoj odhitel v kuhinjo, ki jo je našel že vso v ognju. Rešil je najprej svojo ženo, na kateri je že gorela obleka, nato je šel nazaj skozi ogenj po enajstletnega sinčka. Požar pa se je tako hitro razširil, da ni mogel več v hišo, da bi rešil tri male hčerke, ki so spale v zibelkah in ki so zgorele. Primarij Dr. Jos. Benčau, specialist za ženske bolezni in porodništvo, or-dinira od 17. novembra v poslopju firme Scherbaum, Trg Svobode 6, Maribor. 1439 Pohvala Slovencev. Kakor poroča vrlo glasilo krščansko mislečih Slovencev v Ameriki »Ameri-kanski Slovenec« v svoji številki z dne 31. oktobra, je žensko društvo Marije Čistega Spočetja v Chikagi proslavilo petindvajsetletnico svojega obstoja in delovanja. Na proslavo so tudi povabili tamošnjega generalnega konzula naše države dr. Djura Kolombatovi« ča. V lepem govoru, ki ga je imel nal generalni konzul, po rodu Srb, na te) svečanošti, je pohvalil uspešno in plo-dovito delovanje tega krščanskega ženskega društva, »katero je tekom teh 25 let v daljnem in tujem svetu uspelo, da obdrži čuječo narodno slovensko zavest v delo našega naroda, in to potom šole in cerkve.« S pohvalo je omenjal društveno delovanje za »širjenj« narodne in verske zavesti, kajti to so edine in možne predpostavke za jače-nje in vzdrževanje ljudske družbe, ka» pa je zopet edina podlaga dobre in napredne države.« Nato je na naslov Slovencev izrekel to-le priznanje: »Moram, da občudujem vaše slovenske organizacije v Ameriki, katere so vredne vse pohvale in katere v ostalem odgovarjajo vašim narodnim vrlinam, ki jih posedujete v vaši ljubljeni in daljni domovini. Ako bi na srečo tudi ostala naša plemena, hrvatsko in srbsko, pokazala enako svojstvo in smisel za organizacijo, dru-štvenost in red, bi mi Jugoslovani v Ameriki igrali zelo važno ulogo, ki bi bila dostojna naši težki prošlosti in naši boljši bodočnosti, nego li danes, ko smo tu v Ameriki, razstreseni, razcepljeni v razna verska, plemenska in strankarska društva. * Dolgost človeškega življenja Prvi je izračunal povprečno življenj« sko dobo leta 1693 matematik in zvez-doslovec Halley. Povprečna življenjska doba današnjega človeka se giblje med 35. in 45. leti. Tretjina vseh istočasno rojenih ljudi umrje že pred 20. letom starosti, polovica jih doseže starost 40 let, petina jih doživi 70. leto in niti dva odstotka 90. leta. Povprečna življenjska doba je v veliki meri odvisna od umrljivosti dojenčkov. Od 8. do 18. stoletja je znašala povprečna življenjska doba približno 33 let. Z izboljšanjem zdravstvenih razmer in z bojem proti umrljivosti dojenčkov se je povprečna življenjska doba v preteklem stoletju dvignila. Za življenjsko dobo posameznega človeka je seveda v prvi vrsti važen razvoj in pa način življenja. Velikega pomena je pa tudi poklicna delavnost. Ne samo takozvani nezdravi poklici (izdelovanje strupov, nezdrav zrak v delavnicah itd.), ampak tudi hitrost in način dela vpliva na življenjsko dobo. Neugodne so razmere pri pripadnikih gostilniškega obrta in v industrijah, v katerih se predelujejo strupene snovi ali v katerih posamezni deli telesa posebno močno trpe. Neugodne so razmere tudi pri poklicih z nerednim, ra»- Stran 6. im ——i«^1 burljivim življenjem, kakor na primer pri bankirjih, umetnikih, časnikarjih in zdravnikih. Nasprotno pa imajo delavci na prostem, kmetje, učitelji, u-radniki in duhovniki ugodne življenjske izglede. Meja človeškega življenja je približno pri 100 letih. Stari pisatelji so sicer poročali, da so posamezni ljudje dočakali starost 150 do 180 let; vendar so to izrodki domišljije. V neki bavarski statistiki iz leta 1871 je bilo navedenih £7 oseb s starostjo nad sto let. Ko so Statistiko natančno preiskali, so našli, $a je bila samo ena oseba stara nad »to let, petnajst oseb pa ni bilo niti 90 lit starih. Poročila o življenjskih dobah nad 100 let prihajajo preveč iz neciviliziranih krajev, kjer še niso vodili tozadevnih seznamov. O Angležu Thomasu Parru, ki je umrl d Londonu leta 1635 baje v starosti 152 Ifci in devet mesecev, poroča znameniti zdravnik Harvey, da se je v starosti IiiiO let poročil z mlado vdovo, ki je zagotavljala, da ni na njem nikdar opa-dla starosti. Parr se je preživljal baje iijključno le z mlekom in plesnivim fiirom. Umrl je radi prenapasenosti, ker ga je angleški kralj pozval k sebi v London in ga tako kraljevski gostil, da je kmalu nato umrl. — Hufeland poroča o nekem norveškem kmetu, ki j sov večje kakor ostanek nasprotna kandidatne liste. Podružnice. Glavni odbor določa, kje naj se usta» navijajo podružnice. Ustanovitev p I Veselje je pogledati skrbno ohranjeno kot cvetje belo perilo. — Veselje bo še večje, če perilo tudi lepo diši. Zato rabite le roentinovo 1287 Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico ima dne 1. decembra ob 6. uri zjutraj svojo adventno pobožnost s skupnim sv. obhajilom v stolni in mestni župni cerkvi, katero iz vrši pomožni škof dr. Tomažič Ob 5. uri popoldne sv. blagoslov z darovanjem. Najvljud neje se vabijo vse članice kakor tudi vsi pod parni člani, da se to pobožnosti udeležijo in sicer z društvenim znakom. Odbor. Št. Janž pri Dravogradu. Ali že veste? Moi> da še ne, da dobite za 5 Din radio aparat, -a Kmetje in gospodarji, vi pa lahko dobite le* pega štiriletnega konja (4000 Pin) ali pa že* lezni plug. Gospodinje in matere tudi vas ča« ka sreča. Na prime'- za 5 Din lahko dobite 50 kg kave ali sladkorja. Fantje in dekleta, tudi na vas nismo pozabili, tudi vi se lahko vozite z elegantnim kolesom, moškim ali ženskim. Vse to lahko dobite, če naročite srečke orlovskega doma v št. Janžu Še danes pišite potom dopisnice po srečke, da bodete deležni teh lepih dobitkov. — Orlovska družina Št. Janž pri Dravogradu. Št. Peter pri Mariboru. V nedeljo dne 1. de- tembra, popoldne po večernicah se vrši v samostanski šoli zanimivo predavanje. Vabljeni so vsi dobro misleči Šentpeterčani. V nedeljo pred Božičem pa prirede katoliške organizacije pri Št. Petru pod okriljem prosvetnega društva božičnico z obdaritvijo ubogih otrok. f— Knjižnica prosvetnega društva je odprta Vsako nedeljo po službi božji. Poslužujte se je. Sv. Benedikt v Slov. goricah. Slavnost odkritja dveh spominskih plošč, vzidanih v južno cerkveno steno z imeni 95 padlih junakov iz naše župnije, se vrši v nedeljo dne 1. decembra na državni praznik po sledečem redu: Ob pol devetih se zberejo pri društveni dvorani vsi bivši vojaki župnije k sprejemu društva antonjevških bojevnikov, odkorakajo ob četrt na deset med godbo na cerkveni trg, kjer pevski zbor zapoje tri pesmi. Potem se blagoslovita plošči s križem vred med nagovorom č. g. kaplana bivšega vojnega kurata Ign. Brvarja, nato se opravijo mrtvaške molitve in v cerkvi slovesna pozna sveta maša za padle junake. H ganljivi slovesnosti vabljeni domačini in sosedje. Ljutomer. Ljutomerski Orel ponovi v nedeljo 'dne 1. decembra spevoigro »Mlada Breda«. — Začetek ob pol štirih popoldne. Vsi iskreno .vabljeni. Odbor. Velika Nedelja. Na splošno željo ponovi dramatični odsek pri Veliki Nedelji v nedeljo, dne 1. decembra 1929 po večericah v svoji društveni dvorani krasno narodno igro s petjem v petih dejanjih »Domen«. Vsi, ki si žele to igro pogledati, naj pridejo sedaj, ker se ne bo več ponavljala. Obenem pa vas že zdaj vabi orliš-ki krožek na Miklavžev večer, ki ga priredi dne 8. decembra. Na sporedu sta dve igri »Izgubljeni raj« v 3 dejanjih in šaljivi prizor »Zamorček«, na kar bo dobri sveti Miklavž obdaril svoje ljubljenčke. Veržej. Dekliška zveza priredi v nedeljo dne 8. decembra v Marijanišču proslavo Brezmadežne in papeževega jubileja z več mičnimi prizori, govorom, petjem in igro — »Marijin otrok«. Vabimo k obilni udeležbi! Dobova. Pri nas se res ne spi. Letos so nas že v četrto razveselili naši vrli Ločani s svojimi res zanimivimi igrami, kakor na primer Fernando, Divji lovec, Prisega o polnoči in sedaj spet v kratkem odigrano s prekrasno žalo-igro Mlinar in njegova hči. Kakor s prejšnjimi tudi zelo dobro igranimi igrami so pokazali, kako velika je njih delavnost. Ni ga bilo gledalca, katerega ne bi pretresli žalostni prizori. Dijaška kuhinja v Mariboru je prejela naslednje podpore: Posojilnica v Framu 200 Din; Kravos Ivan, sedlar, 50 Din; Dr. Leopold Bošt-jančič, odvetnik, 100 Din; Dr. Tone Pernat, odvetnik, 100 Din; Dr. Fran Irgolič, odvetnik, 100 Din; Rozina Drago, trgovec, 50 Din; Hoch-mler Ivan, trgovec, 30 Din; Roglič Dragotin, tovarnar, 100 Din; Oset Miloš, trgovec, 100 Din; Narodna banka 100 Din; inž. Dušan Sernec, ban Dravske banovine, 100 Din; Dr. Andrej ¡Veble, odvetnik, 100 Din; Dr. Matija Slavič, univ. profesor v Ljubljani, 100 Din; Dr. Metod Dolenc, rektor univ. v Ljubljani, 50 Din; Dr. Miloš Vauhnik, odvetnik, 30 Din; Dr. Stanko Stor, odvetnik, 100 Din; Gilčvert Dragotin, pis. ravnatelj, 100 Din; Dr. Franjo Lipold, odvetnik, 50; Josip Trafenik, tajnik, 30; Mr. Ivan Vidmar, lekarnar, 50 Din; Dr. Hugon Robič, primarij, 100 Din; Lužar Franc, vet., 50 Din; Dr. Marko Šuman, Beograd, 200 Din; Dr, Marko Rojko, vet., 100 Din; Ivan Živic, stavbenik, 100 Din; Dr. Albeneže 50 Din; Franjo Mastek, trgovec, 100 Din; Franjo Rodošek, mag. svetnik, 30; Alojzij Koechler, mag. direktor, 30 Din; »Slomšek«, društvo bogoslovcev, 20 Din; Dr. Franc Karlin, zobozdravnik, 50 Din; Zora Plavžar, ravn. meščanske šole, 30 Din; Obran Matija 40 Din; župni urad v Gornji Radgoni 106 Din; Dr. Mirko Cernič, primarij. 100 Din: trvrdka Pinter in Lenard 200 Din. — Vsem darovalcem iskren Bog plati! Zanimivosti. Dvanajstletni lovec na leve. Londonska »Morningpost« javlja iz Johannis-burga, da je neki dvanajstletni deček, ki je čuval črede v bližini Lorenza- Mar-queza ustrelil levinjo s čisto navadnim lokom in puščico. Levinja je bila nenadoma pridrla iz grmovja in je imela o-čividno namen naskočiti živino, ki je bila poverjena pastirčku v varstvo. Z veliko prisotnostjo duha je čuvar živine opazil pretečo nevarnost, napel lok in sprožil puščico ,ki je pogodila levinjo v trebuh, da se je zgrudila na zemljo. Pri tem se ji je puščica zadrla še globlje v drob. Pogumni pastir ni bežal, ampak je stopil bliže ter sprožil drugo puščico v oko, ki je levinjo docela usmrtila. O malem junaku poročajo vsi južnoafriški listi in stavijo njegovo srčnost nost za primer in vzpodbudo vsem tropskim lovcem. Ženske zbudile »mrliča«. Nad vse zanimiv slučaj se je pripetil pretekli teden v Mehiki. Umrl je namreč neki bogataš A. Garza dela Pena. Dva zdravnika sta potrdila njegovo smrt. Po njegovi smrti se je pa izkazalo, da je bil v življenju velik lahkomiselnež. Ko je namreč ležal na mrtvaškem odru, ste hkrati prišli dve ženski in ste obe trdili, da ste ženi pokojnega. Obe ste seveda tudi zahtevale denar, ki ga je pokojni zapustil. Z besedami samimi se niste molgi zediniti, zato ste si skočili še v lase, in nastal je hrup, da je cela okolica privrela skupaj. Ko je bila bitka na vrhuncu, se pa naenkrat »mrlič« dvigne pokonci. Hiša je bila seveda v trenotku izpraznjena, in priti je morala policija, da je napravila red. Ko so pozneje vprašali Garzija de la Pena, kaj ga je spravilo zopet k življenju, je odgovoril: »Zdaj vidite, da prepir dveh ljubosumnih žensk celo mrliča obudi.« Z ropanjem sta plačala poročno potovanje. Na svoj posebni način je začel Wm. H. Swift svoje zakonsko življenje. Ker ni imel denarja za poročne stroške, je šel in ga enostavno z ropom pridobil. Za poročno potovanje je dobil denar iz istega vira. Ko mu je med potjo zmanjkalo denarja je zopet izvršil enako delo. Na ta način sta z ženo-co prepotovala vsa mesta do St. Louis. Vsega skupaj je med potjo izvršil skrbni mož šest ropov, dokler niso neusmiljeni ljudje v tem mestu njegovemu romantičnemu življenju napravili konec. Ker je žena vedela, kako dobičkanosni posel opravlja njen mož, so oba aretirali^__ Knjige za hmeljarja: Sadar, Hmeljarstvo 60 Din. Knjigo kupite v Tiskarni sv. Cirila v Maribor. Tisočtristo let stara smreka. Na Japonskem se pripravljajo sedaj na proslavo nenanavdnega praznika, kakršen je mogoč pač samo na Japonskem, v klasični deželi cvetlične in rastlinske kulture. Obhajali bodo 1300 letnico rojstva velikanske smreke, ki igra v ja- ponski zgodovini važno vlogo. Zasadil jo je leta 629 v mestu Karasakiju ce« sar Jonej ob svojem ustoličenju na čast boginji Vakamasahini. Še dandanes romajo velike množice pobožnih Japoncev k častitljivemu drevesu, ki meri % obsegu 12 in v višino 80 metro. Knjige za kmetske gospodinje. Kmet-ske kuharske bukvice 5 Din. — Sadje v gospodinjstvu 24 Din. — Domači vrt 33 Din, vez. 40 Din. — Slovenska kuharica (velika izdaja) vez. 160 Din. — Spretna kuharica 32 Din. — Nasveti za hišo in dom 20 Din, vez. 30 Din. — Gospodinjstvo 40 Din. — Mati vzgojiteljica 16 Din. — Domači zdravnik 35 Din, vez. 44 Din. Knjige kupite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Knjige za poljedelca in lastnika go« zdov: Zdravilna zelišča 8 Din. — Zdravilna zelišča in njih spravljanje 6 Din. Erjavec, Naše škodljive živali 10 Din. - - Humek, Domači vrt 33 Din. — Rohr-man, Zbirka kmetijskih naukov II. del 15 Din. — Turk, Travništvo I. del 8 Din, II. del 14 Din. — Šivic, Lovstvo v Sloveniji 5 Din. — Dolžan, Kubična raču-nica za okrogel in tesan les 45 Din. —< Knjige kupite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. bra se prično v tukajšnji župni cerkvi štiri dnievne duhovne vaje, ki jih bo vodil g. misijonar Ludovik Šavelj iz Ljubljane. Pridigaj bo v nedeljo dopoldne ob pol desetih in popoldne ob 2. uri. Toliko v pojasnilo, ker pre< tečeno nedeljo tega še ni bilo mogoče oznaniti. Črešnjevci pri Gornji Radgoni. Ob blagoslovitvi križa na posetvu Ivana Žnidarič so zbra« li gostje za dijaško kuhinjo 100 Din. — Bog plačaj! Ljutomer. Naše delavno »Glasbeno društvo« vzdržuje razven godbe na pihala in orkestra na lok tudi glasbeno šolo, ki si je v šolske, svrhe nabavila klavir. Ker še dolguje društvo zanj precejšnjo vsoto, priredi v nedeljo, dna 8. decembra v gostilniških prostorih gospoda Zavratnika tombolo z lepimi dobitki. Glavni dbbitki so: gramofon, ura, obleka, moka itd. Začetek ob štirih popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor. Žetale. Pri nas smo spremili k zadnjemu počitku dobro ženo Elizabeto Kodrič. Pokojna zapušča žalujočega moža, sina, ki je že sam gospodar in hčerko. Da je bila pokojna vsem priljubljena, je pokazal njen pogreb, katerega se je udeležila kljub slabemu vremenu velika množica ljudi. Naj v miru počiva! Št. Peter pri Mariboru. Dospele so knjige Družbe sv. Mohorja. Dobe se v župnijski pisarni. Obenem naj vsak plača naročnino za prihodnje leto. Ker smo glede števila precej na nizki stopnji, bo treba, da se število članov pomnoži. Maribor. V znani gostilni v Mariboru, kamor radi zahajajo kmetje iz cele mariborske okolice, se je odigralo sledeče: Na prostoru, kjer visijo časopisi, je imel svoje mesto tudi naš »Gospodar«. V kotu sedi večja kmečka družba. Pristopi mlad mož z rdečo pentljo, vzame »Gospodarja« v roke in začne napram gostilničarju tako-le modrovati: »Kaj vam j« treba teh cajteng tu! Te so samo za paure. Ce jaz take liste berem, se samo umažem. Le proč ž njimi!« Od mize, kjer so sedeli kmetski mož« je in fantje, vstane krepak mož in stopi bi i i« mestnemu zabavljaču in mu odločno odgovori: »Vi pravite, da se s kmetskimi listi uma-Žete. A z našim špehom, mesom, krompirjem in drugimi stvarmi, ki vam jih kmetje vozimo ,v mesto, pa se nič ne umažete? Da vas ni sram, da tako bedasto govorite! Ko ste pa ravno vi Sli pred osmimi dnevi mimo moje kleti v Ja-renini, pa se z mojim vinom in kruhom niste prav nič umazali, katerega sem vam kot žejnemu in lačnemu popotniku ponudil? E, taki ste vi vsi, ki nosite take rdeče mašlje! Sami ste po večini v kmetskih hišah zrastli, kmetski kruh ste v mladosti uživali, kmet vas zalaga z mlekom in drugimi živili, a sedaj bi se radi norčevali iz vsega, kar je kmetsko! Da vas ni sram! Jaz vam pa povem: kmetski ljudje bomo v svaki gostilni zahtevali, da morajo imeti naročenega »Gospodarja«! Mirno in dostojanstveno je izgovoril priprosti kmetski mož, a hujskač z rdečo pentljo jo je molče odkuril iz gostilne. — Mariborski Orel priredi tudi letos na praznik 8. decembra veliko orlovsko slav-nost, h kateri vabi Mariborčane in okoličane. Da morejo Mariborčani zidati stanovanjske hišice, je mariborski mestna občina pod vodstvom župana dr. Juvana v letošnjem letu jamčila takim, ki so zidali svoje stanovanjske hišice, nad šest milijonov Din. Pri zadnji seji občinskega sveta se je poroštvo za taka posojila zvišalo nad 8 milijonov. Samo v letošnjem letu se je na ta način pripomoglo nad 40 posameznikom, da so si zgradili lastne domove. Kdor ima kaj prihrankov, si na ta način more sezidati čedno novo hišico. — Te dni se začne mestni finančni odbor pod vodstvom g. Pušenjaka posvetovati o novem proračunu, ki mora biti do novega leta gotov. Božične pesmi. Pravkar je izšla sledeča zbirka: »Rajske strune zadonite!« 20 starejših božičnih pesmi in trije božični odpevi. Zbar Viktor Čadež. — Partitura stane 20 Din, glasovi (moški glasovi skupaj, ženski glasovi skupaj) so po 5 Din. Prodajajo se v knjigarni sv. Cirila v Mariboru. So v tej zbirki skoro same nepoznane skladbe, vzete iz naroda, ki bodo gotovo tudi šle med narod, saj se nahaja v njih prav isti duh, kot smo ga vajeni v naših božičnih pesmih. krstitev Metave v Biatavo. — Poročila se je posestnica Toplak M. iz Metave s Horvat S. iz Grušove. Da bi bila srečna! Slivnica pri Mariboru. Pri nas smo izročili materi zemlji Franca Faleža, posestnika in dolgoletnega občinskega svetovalca v Polani. Pokojni je bil brat bivšega poslanca Faleža, star še le 52 let, vedno v prvih vrstah v bojih proti nemškutarjem, dolgoletni cerkveni pevec, vnet član izobraževalnega društva in zelo dober igralec na slivniškem odru. Povsod, kjer je bilo treba delati za blagor splošnosti ali za napredek in dobrobit bližnjega, je bil vedno na razpolago z delom, nasvetom, pa tudi s podporo. Bil je vedno veren in se ni nikdar sramoval, pa tudi ne bal pred javnostjo pokazati svojega prepričanja. V njegovi hiši so bili Slovenski Gospodar, Bogoljub, Glasnik presv. Srca in drugi nabožni listi stalni gostje. Kako priljubljen je bil, je bila najlepši dokaz zelo velika udeležba pri pogrebu vkljub skrajno slabi poti in dežju. Za njim žalujejo ne samo žena in hčerka ter sorodniki, ampak vsi, ki so ga poznali ga ohranijo v trajnem spominu. Bog mu bodi bogat plačnik! Brczcle pri Račjem. Poročila se je 18. novembra mladenka Marija Škodič z vzornim mladeničem Štefanom Lešnik na njogovo posestvo. Oba iz ugledne hiše. Ker je bil ženin član gasilnega društva ter bil ljub tovariš in vnet gasilec, so mu napravili na dan poroke zvečer tovariši bakljado ter mu je obenem društveni tajnik Kristovič v imenu podovske-ga gasilnega društva čestital. Mnogo sreče in božjega blagoslova! Gornja Polskava. Dne 23. novembra je našo šolo in nas vse zapustila izvrstna učiteljica gospa Marica Ramšak — Zavec in se preselila k svojemu soprogu g. poručniku IC. Zavec v Gospiču, Lika. Bog ji poplačaj ljubezen in skrb, s katero je negovala naše otročiče in želimo ji mnogo srečnih let! Sv. Janž na Dravskem polju. 1. decembra bode pri nas ob desetih blagoslovljen četrti zvon, delo zvonarne zvonoglas in nove orgije, ki jih je postavila tvrdka Brandl v Mariboru. Na ta izredni dogodek že vsi z največjim veseljem čakamo. Dal Bog, da bi s tem bilo naše zvonenje popolno, orgije pa nam naj pomagajo poveličevati čast božjo! Sv. Jurij v Slov. goricah. V soboto, dne 16. novembra smo spremili k zadnjemu počitku blago mladenko in vrlo Marijino družbenico Antonijo Fanedl iz Varde. Kruta jetika ji je pretrgala nit življenja v najlepši mladosti 26 let. Kako so jo ljubili sosedje, prijatelji in znanci, so pričali mnogi venci in šopki, s ko-jimi je bil pokrit mrtvaški oder, dasiravno je že pozna jesen. Biia je na odru kakor v najlepšem vrtu. Kakršno življenje, takšna smrt, pravi stari pregovor. Bila je vesele narave, ljubila je pošteno in nedolžno veselje, za slabo družbo ni marala, bila do vsacega prijazna, imela za vsacega prijazno besedo, napuha in prevzetnosti ni poznala, zato je bila od vseh spoštovana. Bolezen je prenašala voljno in vdano, nikdar ni tožila, večkrat previdena s svetimi zakramenti, je mirno čakala dan smrti. Pogreb, kakršnega je imela rajna Antonija, je redko kedaj videti v naši župniji. Dasiravno je bila vsled neprestanega deževja slaba pot, se je kljub temu na domu žalosti zbralo veliko število ljudi, ki so jo spremljali na zadnji poti. Domači pevski zbor ji je zapel na domu in ob odprtem grobu ganljive žalostinke. Soln-ce, ki se nam je toliko časa skrivalo pod sivimi oblaki, je ta dan razlilo svoje prve žarke tja gori na hribček za cerkvico, da je posvetilo v tiho jamico, kamor so nam položili našo nadvse ljubljeno in drago Antonijo. — Marsikomu se je porosilo oko, ko so ji Marijine družbenice zapele poslednje slovo. Mirno spavaj dobra hčerka, draga sestra! Na svidenje nad zvezdami! Sv. Jurij v Slov. goricah. Nemila smrt kosi vedno bolj pogosto po naši župniji. Od Faned-love hiše io šla naravnost k sosedu ter upih- nila luč življenja mlademu in krepkemu možu Jožefa Masauer. Meseca januarja je umrl oče, sedaj pa sin. Svetila mu večna luč! Hudo prizadeti družini naše sožalje! Sv. Jakob v Slovenskih goricah. Vkljub slabemu vremenu se je pomikala 14. novembra lepa vrsta žalujočih iz znane hiše Šonvetrove v Jurskem dolu. Spremljali smo na zadnji poti najstarejšega moža v župniji 97 let starega Janeza Drozg. Pred dvema letoma mu je umrla žena, stara 88 let, ko sta se ravno pripravljala na biserno poroko, ki jo sedaj obhajata v nebeški domovini. Pogrebci so pri pogrebu zložili za novo bogoslovnico 50 Din. Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Skoro is vseh krajev naše dekanije prihajajo poročila o fantovskih divjaštvih, pretepih in pobojih. Kam smo zaš i in kam bomo zabredli, ako ne bo boljše? Vsi opomini in vsa svarila nič več ne pomagajo. Temu rokovnjaštvu je največ krivo preveliko uživanje alkoholnih pijač, zlasti še šmarnice, potem pa tudi to, da pri sodiščih sličnim razgrajačem nalagajo večinoma male kazni. Ko bi sodišče par takih nepridipravov prav občutno kaznovalo, bi bilo kmalu konec vsem fantovskim pretepom in pobojem. Sv. Urban pri Ptuju. Preteklo sredo, dne 20. novembra tega leta smo izročili materi zemlji vrlega moža Avgusta Peid, posestnika v Placarskem vrhu. Imenovani je bil delavec skrben gospodar 37 let ter zapušča v 62 letni starosti žalujočo ženo in dorastle otroke. Bil je v vojni dobi črez dve leti na italjanskem bojišču, istotako njegov starejši sin, ki je bil štiri leta v ruskem ujetništvu. V poletju 1918 sta se oba srečno vrnila v svoj rojstni kraj. Bolehal je zadnje poletje na hudih bolečinah kostne sušice. Večkrat spreviden s svetimi zakramenti je kot dober katoličan in zvest naročnik »Slovenskega Gospodarja« podlegel bolezni. Da je bil tudi spoštovan, se je videlo ob veliki udeležbi pri pogrebu in na lepih vencih. Naj počiva v miru! Ostalim naše sožaljet Gornja Radgona. Na Meleh se je te dni vršila redka rodbinska slavnost. Anton Adamič je obhajal svojo zlato poroko. Njegovi svatje so zbrali za Dijaško kuhinjo v Mariboru 106 Din. Vsem darovalcem najlepša zahvala! Bukovci pri Ptuju. Na sedmini pri Markovih za pokojno Ivanko Bezjak se je nabralo za dijaško kuhinjo 110 Din. Bog plačaj! Čadram. V nedeljo, 10. novembra, je bila občinska seja, na kateri se je vršila volitev v kmetijski odbor. Izvoljeni so bili naslednji: Rakovnik Jožef, Potočnik Jožef, oba posestnika v Malahorni, Obrne Franc, posestnik v Čad-ramu, župnik Franc Hohnjec; kot namestnika pa Golčer Anton, posestnik in lesni trgovec v Oplotnici in Brglez Jožef, veleposestnik v Brezju. »Jutro« z njimi kajpada ne bo zadovoljno, ker ne more o njih zabeležiti v svojem smislu, da so »naši«. Vojnik. (Šund romani.) Po vplivu raznih celjskih trgovin s papirjem ter trafik so se zabeli tudi v našem kraju širiti razni šund romani, ki izhajajo po trikrat na teden. Izdajajo jih konzorciji »Širom svijeta« in »Lepi romani« v Zagrebu. Z vabljivimi naslovi kakor: »Skrivnosti ruskega carskega dvora« skušajo pridobivati naročnike. S svojim nenravnim in umazanim pisanjem sejejo strup v mlada srca. Opozarjamo vse, kojim je mar ljudska nravnost, da skušajo preprečiti širjenje tega berila. Saj imamo dovolj poštenih časnikov in knjig, ki si jih lahko tudi izposodimo pri ljudski knjižnici v naši kaplaniji. Tiste romane pa naj čitajo zagrebški židovski trgovci, ki jih izdajajo, sami. Laški okraj. Od leta 1866 pa do letos so obstojali na bivšem Štajerskem okrajni zastopl. Okrajni zastopi so bili majhen parlament za vsak okraj posebej. V področje okrajnih za-stopov je spadala skrb in briga za ceste, pa tudi druge občekoristne naprave, posebno pospeševanje kmetijstva. Z oblastno uredbo ljubljanske oblastne skupščine pa so se v okrajih Laško, Sevnica in Brežice — to je v okraiib. Razvanje pri Mariboru. Naš zadnji dopis je tiskarski škrat pokvaril, ker je Razvanje spremenil v Radvanje, kar nam ni bilo ravno prav. — V občinski kmetijski odbor smo si izvolili naše najboljše kmetovalce in sicer Cebe I., Cerne Fr., Mešiček A., Kac M. in Onič M. — Umrl je pretekli teden pomožni delavec na železnici Kangler Franc. Zapušča ženo in dvoje otrok, ki še obiskujeta šolo. — Občinska cesta, ki vodi mimo gasilnega doma proti državni cesti, se bo razširila. Sosedom Spodnjim fiočanom pa priporočamo, da popravijo cesto, ki vodi iz Hoč v Razvanje, ker je že postala skoraj za vsak promet neporabna. — Žalostna socialna slika, ki kaže vso bedo delavskega trpina, je krojač Strmšek. Ker je brezposeln, nima tudi sredstev za stanovanje, biva že več mesecev s svojo družino — štiri mladoletni otroci — v skednju. Naj se ga dobrosrčni Raz-.vanjčani usmilijo, čeravno ni njih domačin ter mu priskočijo na pomoč z živili in kurivom. Dobro delo bodo storili, ki bo prinašalo bogate obresti. Št. Peter pri Mariboru. Pri nas se vrši pouk na kmetijsko nadaljevalni šoli. Gospodinjsko šolo so otvorile tukajšnje šolski sestre. Naši mladini se torej nudi dovolj prilike za nadalj-no izobrazbo. Le da se te ugodnosti premalo poslužuje. — Občinski odbor je izvolil v ob-Cinski kmetijski odbor naslednje: Fluher L., Knuplež I., Pavlinič F., Ferlinc S. in Knuplež M. kot člane in Cvikl A. in Hajšek J. kot na-mestrtika. Odborniki so si izvolili predsednikom Fluher L., njegovim namestnikom pa Pavlinič F. Metavski možje so imeli sestanek glede poprave občinskih cest. Sklenili so, da bo na vsak način treba cesto čimpreje urediti da bo to koristnejše ln boljše kot pa pre- ki so spadali prej pod Štajersko, potem pa pod ljubljansko oblast — ukinili okrajni zastopi, na njihovo mesto so se postavile nove samoupravne edinice in sicer okrajni cestni odbor, okrajna blagajna in zdravstveno okrožje. — Okrajni cestni odbor ima sedaj tudi svojo podlago v cestnem zakonu z dne 8. maja letošnjega leta. Okrajni zastop, oziroma po prevzemu poslov dne 24. julija okrajni cestni odbor sta tekom letošnjega leta obnovila devet mostov in sicer na cestnih progah- Sv. Marjeta — Dol pri Hrastniku šest železobetonskih mostov. — Na progi Rimske toplice — Mišji dol pa tri mostove z betonskimi stebri, vrhni ustroj je iz hrastovega lesa. Obenem so se tudi razširile na več krajih obe zgoraj omenjeni cestni progi. Zelo veliko dela bo pri cestah v laškem okraju, ako se bodo razširile na širino, ki je predpisana v novem cestnem zakonu. Zelo veliko je storila tudi okrajna blagajna v kratkem času svojega obstoja za povzdigo kmetijstva, v okraju. Omenjamo tukaj razstavo goveje živine v Šmarjeti, h kateri je prispeval tudi oblastni odbor. Nadalje razne podpore kmetijskim in sadjarskim podružnicam, podpore za cepljenje svinj, podpore za vodovode in znesek 50.000 Din kot podporo po toči priza-radetim, kateri se je že razdelil. Nad vse važno delo še čaka Okrajno blagajno pri ustavitvi plazov. Najnevarnejša točka tukaj je vas Brce v občini Dol pri Hrastniku, kjer se rušijo poslopja. Takih plazovom podvrženih krajev in vasi je v našem kraju zelo mnogo, v nevarnosti je marsikje cesta in železnica. Pri tej priliki omenjam, da je oblastna skupščina ljubljanske oblasti sklenila resolucijo, v kateri se naroča oblastnemu odboru načrt uredbe, ki bi bila slična bivšemu štajerskemu deželnemu zakonu, po katerem se je v našem okraju izvršilo že več melioracij. Kraljeva banska uprava Dravske banovine v Ljubljani ima izvršiti tukaj važno nalogo, ki pa je ob- enem tudi žvijenjsko vprašanje mnogih naših vasi. Tudi zdravstveno okrožje s sedežem v Trbovljah dobro razvija svoj delokrog, posebno s preskrbo pitne vode v okraju. Gorica pri Rajkenburgu. Znana obitelj Fur-lanova na Raztezu je postavila na svojem posestvu lep križ. K slavnostnem blagoslovu so povabili tudi vse člane domače družine, ki so že dom zapustili ter znance in sosede. Ob tej priliki so se spomnili onih siromašnih duš afrikanskih, ki še svetega križa ne poznajo ter so zbrali svoto 170 Din za odkup in krst enega afrikanskega otroka. Kaj ne, kako lep spomin! Posnemanja vredno. Mož: »Ti, Anica, ali kaj veš, kam sem spet založil svojo pipo?« Žena: »Ljubi Andraž, res ne vem.« Mož: »Saj pravim, kako so vendar pozabljive te ženske!« Peter je v šoli vedno kakšno neumno uganil. Bil je večkrat tepen in še se je spet kaj zgodilo v šoli in bil takoj na sumu Peterček. Učitelj je rohnel: »Kdo je pa že spet to storil?« Peter se je izgovarjal: »Jaz ne, jaz ne!« Nekoč vpraša gospod katehet: »Kdo je — seveda precej krepko — naredil nebo in zemljo?« — Peter, ka ji najbrže ravno gruntal, kako bi napravil kakšno novo spletko, je v nepazljivosti brž prestrašeno odgovoril: »Gospod, jaz že ne, jaz že ne!« Nesporazum. Sodnik: »Vaš mož vas je često pretepal? Ali se je to zgodilo vedno v jezi?« — »Ne, gospod sodnik, enkrat v pralnici, enkrat v shrambi in enkrat v kleti.« »Še vedmo pomišliam, ali bi šel na gostijo, ali ne.« — »Kam pa si povabljen?« — »Nisem povabljen, pač pa se ženim.« Kdo je iznenadil? Sosed je povabil soseda za novo leto, ne toliko iz prijaznosti, ampak zato, ker je navada. Sosed je prišel s svojo ženo, a prijatelja ni bilo doma. Pa sta sklenila, da ga presenetita. Sosed se je skril s svojo ženo za omaro, ko je že prišel gospodar domov. Njegova žena ga pozdravi: »Čuj ti, naših sosedov ne bo!« — Gospodar: »Hura! Hvala Bogu!« Kaj se je ; za omaro zgodilo, zgodovina molči. Vzpodbuda. »Zaigrajte nam kaj glasovir, gospodična Štefi! Le nič s# ne sramujte, — saj mi tudi nič ne znamo!« Sodnik: »Priznate, da ste ukradli študentu suknjo? Imate kak zagovor? — Tat: »Da, študent še ni suknje plačal.« Koliko ur? Gredoč skozi mesto L', vpraša potnik kmeta na cesti: »Prijatelj, koliko ur je od tu do M.?« — »Ur?« odgovori kmet, »skoro v vsaki hiši je vsaj ena, po nekaterih hišah jih je celo po več.« — »Ne mislim tako,« reče potnik, »ampak želim le zvedeti, koliko računajo iz vašega mesta do M.? Samo to, prosim, mi povejte?« — »Koliko računajo? I no, če greste peš, ne računajo nič, ako se pa želite peljati, plačate 40 Din.« odgovori šaljivec in gre naprej. z glavo - "" ¡i " ob zid bi butnili, ko nas ponovno popade naš zobo-bol . . . Ako tndi Vi trpite cd tega, tedaj samo nekoliko kapljic prijetno dišečega Fellerjevega Elsefluida na bembaž in v piškav zob, a na lice obkladek z EIsalfuidom — in bdečine prenehajo! »Elsailnld« zavarovan z zakonom! Že 33 let je povsod cenjeno to preizkušeno narodno sredstvo in kozmetikam. Poizkusite ga pri nblaženju bolečin pri revmatizmu, gihiu, pre-hlajenju, nervoznosti, kot zaščito proti gripi; notranje na sladkorju proti želodinhn krčem, slabostim in kašlju. ,V lekarnah in vseh podobnih trgovinah: poizkusna stek leničica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din, specijalna steklenica 26 Din. Po pošti: najmanje 1 zavoj z 9 poizkusnimi ali 6 dvojnimi, ali 2 specijalnima steklenicama stane 62 Din. Dva taka zavoja s poštnino in zavojem samo 102 Din. Naročila na naslov: EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stublca Donfa, Elsairg 341. Ako pa potrebujete dobro odvajalno sredstvo, ki krepi želodec, tedaj zahtevajte Fellerjeve Elsa krogljice, 6 škatljic 12 Din. Trimotorni Ford čisto kovinast monoplan, ki je preletel celo Evropo, je sedaj kupila čehoslovaška država in bo za državno letalno črto med Prago in Bu-lcareštom uporabljen. Polet je bil v vsakem oziru izvanredno uspešen in je vzbudil v vseh obiskanih deželah najvežje zanimanje. Možnost, da bi se letala uporabljala kot potovalno sredstvo bi se s tem krasno končanim letom, ki se je od kraja do kraja izvršil z nedvomljivo natančnostjo končnove-ljavno dokazalo. Pred predajo nakupovalcu je vsak stroj napravil potele od 200 do 250 letalnih ur, kar pomeni, da je približno 40.000 km brez nezgode in brez mehanične pomoči premogel. ">A0/o kronske Bone fcitl1 kupuje PICHLER, Gostilna DruStveni Dom, Ptuj. 1469 Pletilje sprejme Ple-tarna M. Vezjak, Maribor, Vetrinjska ul. 17. 1385 Učenka, poštena za šiviljo se sprejme od 16 let naprej. Vsa oskrba v hiši in tudi nekaj obleke. Ana Lebarič v Lajtersbergu, p. Pesnica. 1403 las prvi pogled pri kupovanju ure naj bode posvečen zaščitni znamki. Staroznane znambe„IKQ", „OMIKO" in „AXQ" iz švicarske tovarne ur tvrdke H. Suttner Vam nudijo jamstvo, da kupujete solidno odporno uro. — Uro za celo življenje 1 Ker se vporablja samo izbrani materijal velike fin§se in trajnosti. Že iS yfi Din dobite pravo švicarsko Anker-za fsCTT Remontoir žepno uro št. 120 in samo 58 Din stane prava švicarska Rcmontoir-Roskopl ura št. 121 s Ia strojem, s svetečim se radium stevilkamijn ka- Din dobite zapestuo uro zalcimi. Že za št. 3720 s kožnatim jermenom, dobrim strojem in dobre kakovosti. A prava poniklana Anker-budilka Din. št. 125 stane samo ^ï? Vsaka Suttner ura je točno pre-gledaua, zapira se proti prahu sigurno in pošilja se jo po povzetju, z večletnim jamstvom. Rizika ni, ker to kar ne ugaja se zamenja, ali pa so vrne denar. Tudi Vi tfobite brezplačno novo veliko ilustrirano domačo knjigo ženskih in moških ur, verižic, prstanov, uhanov, okrasnih predmetov ter zlatih, srebrnih darov itd., če jo zahtevate. Pišite še danes svetovni razpošiljalni tvrdki H. SUTTNER, LJUBLJANA âT. 092. Za dolge zimske večere so Kari Mayevi spisi najbolj kratleočasnf. Izšli so do sedaj 3 zvezki po Din 13'— v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. CENJENEMU OBČINSTVU Otvoritev prenovljene, staro renovirane specijalne trgovine z barvami BiHeM v Eosposki ulici 29 uljudno naznanjam, da sem imenovano trgovino povsem najmodernejše preuredil in mnogo razširil ter, da bodem vodil vse specijalne predmete v večji izbiri kakor: barve, parfumerije, toaletne in pralne potrebščine kakor tudi ščetkarske izdelke itd. Vsled povečanega obrata in izbire bodem v prijetnem položaju cenj. odjemalce postregel s prvovrstnimi izdelki in po nizkih cenah 1458 ter se priporočam za mnogobrojen obisk BFfšKiif* IB ^il^»* HiUerbeck-a nasledniic JH S 2 o M O u* " H w ► < H > 0 HH F O •B O B B>. a' a o a B n VK M*. B* O O I- « H m g >> B S" < B- 5" < B n i» a M ~ F O » 71 05 H— Srg g % s | I? Oblastna Hranilnica marlDorshe oblasti Centrala: MARIBOR, Trg Svobode 3. Podružnica: CELIC, Canharjeva 11, nasproti poŠte. (Preje: JuZnoSloJersha hranilnica, Celje). Dovoljuje vsakovrstna komunalna, melijoracijska in hipotekama posojila, daje posojila na vrednostne papirje in v tekočem računu, eskontira in reeskontira menice, izvršuje žirovne in kontokorentne posle in vse druge v denarno stroko spadajoče transakcije. Sprejema VlOge na vložne knjižice in tekoči račun od zasebnikov, ustanov in drugih denarnih zavodov ter jih Obrestuje najugodnejše. Za vse obveze Oblastne hranilnice mariborske oblasti JomCl HlOriDOrShO OblOSl z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. ==-=—---—————————— Zalo |e zavod najvarnejši v celi oblasti. --■——-—---- Vlagateljem izven Maribora in Celja pošlje na zahtevo položnice. 662 Predno si nabavite zimsko blago obiščite »*-||rgovski dom v Mariboru. Največja modna trgovina v Sloveniji meri 98Va mtr z 36 velikimi izložbami. Velikanska izbira vsakovrstnega blaga nudi čudovito nizke cene. KONFEKCIJI plašče od 300 Din naprej kakor tudi vse blago ceneje kot drugod. Modne knjige zastonj. 1399 Modne knjige zastonj. □ Naiveifc bogastvo fc Vaš vid! V vsakem oziru se obrnile na R. BIZjAK-A, izprašanega koncesijoniranega optika v Mariboru, Gosposka ulica 16 ki Vam edini garantira za strokovnjaško ter solidno postrežbo. Dobavitelj železniški, trgovski bolniški blagajni, Bplošni bolnici i. t. d. 1385 «mmmmmmm Kupci Ronfelicijsiia in manufabfurna trgovina Ivan Mastnahisl'; ihiihiiii ny i i Gesta IS Lastna izdelava perila in oblek ter nudi ugodno priliko, da si nakupi vsakdo po najugodnejši ceni iz prvovrstnega blaga narejena oblačila. Velika izbira usnjalih sukenj. Velika zaloga najlepših štoiov, hlačevine, blaga za perilo, krojaške potrebščine in razne vrste drugega blaga. 1405 Pozo? Močan učenec za peka-rijo se takoj sprejme. Ivan Zamuda, pekari-ja, Maribor Frankopa-nova 9. 1456 Najboljši in najcenejši rum si sami naredite, če si kupite Rumov cvet v drogeriji WOLFRAM (Kane), Maribor, Slovenska ulica. 1302 Zajamčene klinje za slamoreznice izdeluje iz najboljšega jekla za kose. Za naročilo zadostuje odrfs starega noža z natančno vrisbo lukenj. Vsako posamezno naročilo izvršim v 48 urah in dopošljem po pošti. 1402 Cene zmerne! ERHST T1SCHLER fužine, Vitanje pri Celju Alberonijev naslednik v Španiji je bil Janez (Viljem pl. Ripperda. — Pozneje so ga pregnali in je moral iskati zatočišče na Angleškem. Iz Anglije se je preselil v Maroko v Srednji Afriki. Prevzel je muslimansko vero in se imenoval Osman. Posrečilo se mu je, da se je povspel do poveljnika marokanskih čet. Z mohamedanskim vojaštvom je oblegal špansko trdnjavo Ceuta (v Afriki). V precejšnji starosti je zapustil vojaško elužbo ter živel od obresti nagrabljenega ogromnega premoženja v mestu Tetuan na Maročan-skem. Vzgled politične pustolovščane je Theodor pl. Neuliof iz nemškega mesta Metz. Pojavil se je po prepotovanju polovice sveta kot stotnik v Španski vojski. Pozneje je bil tolmač v afrikan-Bkem mestu Alžir. Prebivalci otoka Korzika (severno od Sredozemskega morja) so ječali pod vlado italjanskega mesta Genua. V sili so pro-Bili mohamedanske Mavre v Tunisu (Afrika) za odpomoč. Knezi ter vladarji Tunisa so izbrali Nemca Neuhofa za poveljnika četam, ki so se odpeljale Korzičanom na pomoč. Neuhof je zmagal leta 1736 in bil proglašen med navdušenjem prebivalstva za kralja Korzike. Kraljeval je dve leti. ker so leta 1738 podjarmili Genuežani s po- močjo francoske vojske otok in je moral kralj bežati na Angleško. Tamkaj je nastopal v ulogi ubežnega kralja v največjem sijaju ter razkošju. Denar so mu posojevali v upu na zopetno kraljevsko bogastvo angleški veletrgovci. Ker so njegovi dolgovi naraščali od dne do dne, so ga zaprli in je umrl v največji bedi leta 1756. Njegovi prijatelji so mu postavili nagrobni spomenik z napisom: »Sreča je podarila možu kraljestvo, a mu je odrekla na starost vsakdanji kruh!« Slično kakor pravkar opisanemu se je godilo cesarju Madagaskarja (velikanski francoski otok v Indijskem Oceanu). Ta cesar je bil rodom Madžar in se je pisal: grof Moric Avg. pl. Benjow-szky. Nastopil je najprej kot cesarski lajtnant v sedemletni vojni. Pozneje ga najdemo v Hamburgu in na Angleškem, odkoder se je preselil na Poljsko. V poljski službi se je predružil zvezi proti Rusom. Dosegel je čast obersta ter poveljnika konjeništva. Leta 1769 je bil od Rusov ujet ter poslan čisto na sever na polotok Kam-čatka. Tukaj se je seznanil s hčerko ruskega carjevega namestnika Nilowa. Dekle ga je poročilo. Organiziral je ustajo med prognanci. Posrečil se mu je pobeg na ladji z ženo in 96 najbolj zvestimi. Odnesel je tudi eden in pol milijona piastrov O) •o a o w X si > ^ ri 7t * . 6) * | O O sr o« S W fS > < M. A hmt K N KH e. 3 O ~ N c z? o 2 (fi »i ? 3 3- SO* rt M 3 V) rt rt < Ji H9 najboljše Iti najvarnejše pri SpodnještajBPsbi ljudski posojilnici v Maribor iffl^SBèASlS Gosposka ulica r. z. z n. z. Ulica 10. oktobra Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri, I®" Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev. ea^od^br.»« nobenega rentnega ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja. M žensk, stari, tuMi ! Vam vsem je naša znana PLETARNA za to Zimo pripravila veliko izbiro toplih pletenih J?" Vse Iz Ciste volne in tako po ceni, kakor še dosedaj nobeno leto. Zato pa predno, te reči kupite, si oglejte to u piefarni i. VEZ19H Maribor, Vetrinjska ulica 17 velo zalogo Izvanrcdna ponudba. Za deževni letni čas priporočamo,da si nabavite Imo pelerino za dež C. O. V. tehta samo 110 gramov, imitacija ribje kože Imm. Odlično se je ta pelerina izkazala, ker ne prepušča mokrote, je komodno zložljiva, kakor majhna žepna beležnica, ki se jo nosi vedno lahko s seboj, ter je nadvse trpežna. Zelo priporočljiva za dame In gospode (tudi za otroke) v dežju in snegu, za izlete in sport. Reklamna cena s posebno kapuco in eiuijem samo 70 Din frank.o, zacarinjena, poslana po poštnem povzetju, 2 kosa 138 Din. Razpošilja A., M Alf Iti export, PRAHA XVII. Londonska 57. (čo ne bi ugajala, jamčimo zameno.) Naslov natančno napisati. 1396 Malo posestvo 1 in pol joha; sadonosnik, njiva in gozd, se takoj proda v Nadbišecu za Din 18.000. Vute Franc, Sv. Rupert v Si. gor. 1459 Izjava. Podpisani preklicujem in obžalujem vse žaljive besede, katere sem govoril o g. Josipu Gunglu, posestniku v Jarenini ter se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Mari-<* bor — Jareninski vrh, dne 23. novembra 1929. — Anton Kolarič. 1459 Velik zaslužek si vsakdo lahko pridobi z do* mačim delom na brzo pletilnem stroju »Re* kordia«. Prospekti brezplačno Rekordia —' Zagreb, Bosanska 24. 1460 Konjski hlapec, starejši, trezen in pošten s» sprejme. Otto Švaršnig, veleposestnik, Majš-berg, pošta Ptujska gora pri Ptuju. 1462 najboljše zameljete semo za bučno olje in prešate v to« varni bučnega olja J. Hocltmiiller v Mariboru, južna stran državnega mosta. 1320 ftmctfe LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru sprejme za slučaj smrti in doživetja vse zdrave osebe od 1. do 90. leta in izplača opravičencu od 1000 do največ 53.000 Din na podporah. .Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo. 1345 V gotovini. Z ladjo je srečno ušel ter priplul na Otok Formoza (ob kitajski obali). Iz Formoze se :je preselil v obmorsko kitajsko mesto Makao. ¡Radi tamkajšnjega skrajno neugodnega podnebja mu je umrla žena ter spremljevalci. On sam oe pribežal po nepopisnih blodnjah na Francosko. Francozi so mu izročili celi pešpolk. Dobil je povelje, se odpeljati na otok Madagaskar in tamkaj organizirati francosko naselbino. Prebivalci so ga postavili leta 1774 za svojega cesarja. Cesarsko dostojanstvo za navadnega klateža je bilo Franciji preveč. Poslala je proti cesarju ekspe-dicijo, ki ga je pregnala s prestola. Francoski baron Thierry je postal kratko-jdobni kralj otoka Nova Zelandija (pri Avstraliji). Tihotapec Filip Pinel je bil kralj norman-Bkega otoka Ecrehon. Madžar Scliman Inger se je veselil nekaj časa naslova: Emir (vladar) Somalije (Srednja Afrika). Francoski podčastnik Mayrena je ustanovil v Tonkingu (Kitajska) kraljestvo Sedang. Nadjal si je naziv: Kralj Marie I. Kraljeval je eno leto. Ko je bil pregnan in je pribežal v Evropo, je živel reg po kraljevsko od bogastva, katerega si je na- grabil na vzhodu. Francoz Thonnens je bil ustanovitelj kraljevine Arankanija v Patagoniji (pokrajina najbolj Južne Amerike). Umrl je v sirotišnici. Amerikanec Harden — Hickey je bil nekaj časa knez otoka Trinidad (ob ameriški obali). Končal je kot samomorilec radi pomanjkanja ter lakot6. Nečakinja znamenitega angleškega državnika Viljema Pitta, Estera, se je prekrstila sama v kraljico iz Palmyre. Živela je v ulogi kraljice do svoje smrti v lastni hiši ob vznožju pogorja Libanon v Palestini. Francoz Lenbaudy je malo pred izbruhom svetovne vojne varal svet s snovanjem neizmernega kraljestva v afriški puščavi Sahara. Navedeni vzgledi nam dokazujejo, kako se porodi večkrat v čisto navadnih izmečkih človeštva hrepenenje po dosegu najvišje časti. Kratko označeni iz novejše zgodovine dokazani pustolovci nam pričajo, kako se je navedenim lopovom posrečilo, da niso samo sanjali o kraljevskem — da celo cesarskem dostojanstvu ter moči, ampak so se je tudi polastili in jo uživali nekaj časa. w 1 ©sa »s?!!* f)5 o B (9 o ® Z*-**-- n § af SE" DPBzpogoiao najnovejši iiustrovani cenik veletrgovine STERMECKI, katerega dobite ca zahtevo takoj brezplačno. Izbrali &i boste lahko prešite odeje vseh vrst solidne rečne izdelave po sledečih nizkih cenah : flansl 150, kambrik 144. ruš 150, klot 165, ložast 280, tiger 48, 50, posteljne garniture 230, 275, madras garniture 78, 89, preproge na meter po Din 22'50. Razen tega najdete v ceniku še mnogo drugih predmetov po najnižjih cenah. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar, čez Din 500 — poštnine proste pošiljke. 965 VELETR60VIHfl ! Počlne, sukrso. loden, hudičevo kožo, za čevlje in vse čevljarske potrebščine kupite najugodneje v trgovini Fr. Sen-ear, Mala Nedelja in Ljutomer. 1407 [EUE, St. Z», Slot. je Blasnikova za navadna Isto 1930, ki ima 365 dni. „VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V .Veliki Pratiki" najdeš vse. kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčniini, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe ; — koledar za pravoslavne in protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo ; lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih d žav v Ljubljani in Za-grebu;v vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Mcdžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — tebelo hektarov v oralih; — popis vseh važnih domačih in tujih dolgov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec ln žena v hiši. „VELIKA PRATIKA" se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku: tiskarni 1 Glasnika naši. d. d. 1188 1341 in druge pridelke plačuje najbolje Lfubljana ? n £ c s p ¿2. 2< i g o » 3 o p p P < H! 0> t* w o £.« p ? S£< 2.E.SÇ p N (J CD P Sa V 5, N tf » =■§ o m a su p S o £ ° ^ c c W o I" m. c, <5 CO 3 < (B OÇ p >0 0 3» (B — t"®» P . < S O «î« s