310
Zdravilski pomenki.
Ali je bila kolera tudi v starih časih že znana?
5jNovicea so že omenile, da kolera po svojem imena in znamenjih je bila že v starodavnih časih znana. Kakor pa imajo različne dežele različne rastline, živali itd., tako imajo tudi dežele svoje bolezni, in o tem je tudi razloček med kolero, ki dan današnji svet strahuje in pa med tisto, ki je že od nekdaj v Earopi znana. Zato zovejo zdravniki pritepenko iz Azije, ktera že od leta 1817 kot kužna morivka razsaja, azijatiško kolero ali kolero jutrovih dežel (choiera asiatica, choiera orientalica) in jo ločijo od bolj pohlevne, v Earopi in tudi pri nas že od nekdaj zoane kolere zahod njih dežel (choiera occidenta-lis). Zanimivo bi utegnilo vendar našim bravcem biti, ako jim povemo: kakošna je bila že v starodavnih časih znana domača kolera memo ptujke azijatinke.
Ze Hipokrat, oče zdravilstva, ki je živel blizo 500 let pred Kristusovim rojstvom, jo popisuje v svojih 5. bukvah od deželnih kužnih bolezin takole: „Ncki mož v Atinjah je dobil bljuvo-drisko. Bljuval je, driska ga je gonila in velike bolečine je terpel. Ni bilo mogoče, mu ne bljuvanja ne driske ustaviti. Bolnik je zgubil tudi svoj glas; černo se mu je delalo pred očmi in oči so mu vpadle. Kerč ga je vil, ki se je v čevih začel in v želodcu se vstanovil. Kolcalo se mu je. Driska je bila hujav kakor bljuvanje. Po životu je bil merzel kakor led". — Že Hipokrat je razločil kolero v suho kolero (xoIbqcc Ifi/oa) in v vlažno, xoXsQa brez pristavka. Una je brez bljuvanja in driske.
Tudi stari zdravnik Aretej, od kterega se ne ve gotovo, kdaj da je živel, je poznal to hudo bolezen in jota-ko-le popisal: „Cutnice se nategnejo, mišice rok §e zvijo, persti skrivijo. Ljudi napade vertoglavica , kolče se jim, noh-tovi se jim poplave, roke in noge imajo merzle — ob svoj glas pridejo; ker kerč mehur stiska, ne more vode pušati".
Tudi Galen, rojen 131 let po Kristusovem rojstvu, popiše kolero kot.silno berso in hudo bolezen, v kteri ljudje žolč bljujejo in driskajo, kerč v mečah, merzle roke in noge imajo in jim žile oterpnejo.                Fr. Malavašič.