M GLASILO GG Novo mesto v L. IV. ST. 5 Vi tZ Z ■ GLASILO KOLEK!IVA GOZDNEGA GOSPODARSTVA LOVO MESTO Novo mesto, januarja 1968 Številka 5 Letnik IV. IZDAJATELJ: ; DELAVSKI SVET GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO UREJA UREDNIŠKI ODBOR: urednik ing. Petrič Jože in člani ing. Belopavlovič Danica, Markovič Franc, ing. Konrad Mehle in Rade Jože. ? < . VSEBINA 1. Spremeni te in dopolnitve pravilnika o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri delu 2. Čelade so jim rešile življenje 3. Vplivi dela z ročnimi motornimi žagami na zdravje gozdnih d elavcev Stran 1 43 i Delavski svet sprejema v skladu s 116. in 120. členom statuta podjetja na seji dne 6. marca 1967 naslednje SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA 0 HI Gl Eli SKIH IN TEHNIČNIH VARSTVENIH UKREPIH PRI DELU sprejetega na delavskem svetu dne 21.decembra 1963. Spremembe in dopolnitve: - Naslov pravilnika se spremeni in se spremenjen' glasi: "Pravilnik o varstvu pri delu". S tem se spremeni tudi uporaba tega naslova, ali iz naslova izvirajoča besedila v celotnem pravilniku. .-Nazivi delovnih mest: "revirni vodja" in "logar" se spremeni v enoten naziv "revirni gozdar". - Poglavje"I. Splošne določbe" - se spremeni v celoti in se v novi obliki glasi: I. UVODNA DOLOČILA 1. člen Da se zagotovi varno in zdravo delo zaposlenih pri opravljanju dela, ki izhaja iz delovnega razmerja, je delavski svet Gozdnega gospodarstva Novo mesto na podlagi 89. člena statuta podjetja, sprejel pričujoč - Pravilnik o varstvu pri delu, 2. člen Pravilnik je sestavljen na podlagi temeljnega in.republiškega zakona o varstvu pri delu, pravilnika o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri izkoriščanju gozdov (Ur. list FLRJ št. 41/61) ter na podlagi statuta podjetja in drugih veljavnih predpisov in splošno priznanih pravil, ki se nanašajo na življenja in zdravje ljudi na delu. - 2 ~ S tem pravilnikom ureja gozdno gospodarstvo zlasti sledeče: a) Organizacijo varstva pri delu in naloge tistih, ki skrbijo za varstvene ukrepe pri delu in organizacijo, delovno področje in pravice službe za varstvo pri delu; b) Obveznosti ljudi na delu, naloge in odgovornosti vodilnih in drugih odgovornih ljudi v zvezi z varstvom pri delu ter organizacijo in način notranje kontrole oziroma pravice tistih, ki to kontrolo opravljajo; c) Odnose in način sodelovanja med službo za varstvo pri delu in drugimi strokovnimi službami v gospodarski organizaciji; č) Postopek in način, kako se ljudje seznanijo z delovnimi in nevarnostmi, ki so v zvezi z delovnim mestom oziroma delom, ob nastopu dela ali ob premestitvi na drugo delo, način poučevanja, in-vzgajanja v pogledu varstva .pri delu in na-'ein 'preverjanja znanja iz tega področja med zaposlitvijo; d) Katera ..dela so nevarne jša ža poškodbe in obolenja ter katera dela se smatra' za težka fizična' dela in posebne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati tisti, ki naj bi taka dela opravljali; e) Način uresničevanja obveznosti do organov, ki nadzorujejo spoštovanje predpisov o-varstvu pri delu (inšpekcija dela), način ugotavljanja, prijavljanje in evidence o poškodbah na delu in obolenjih v zvezi z delom ter način izvajanja predpisov o preiskovanju smrtnih, težjih oziroma kolektivnih nezgod, na deluj f) Postopek v zvezi z nabavo, vzdrževanjem in uporabo sredstev in opreme za osebno varstvo; * v.r, s, g) Konkretne varstvene ukrepe pri posameznih delih in dejavnostih gospodarske organizacije. 3. člen Določbe tega pravilnika veljajo za delovno področje Gozdnega gospodarstva Novo mesto, po njih pa se morajo obvezno ravnati vsi, ki so z njim. v delovnem razmerju, prav tako pa tudi vse osebe, ki so v gospodarski organizaciji na praksi, v civilnopravnem razmerju in za vajence0 - 3 - 4. člen Varstvo življenja in zdravja ljudi pri delu spada med temeljne pravice in dolžnosti vseh ljudi na delu in zato tudi osnovni pogoj za opravljanje kakršnegakoli dela. Podjetje načelno ureja varstvo pri delu že v statutu in pravilniku o delovnih razmerjih, podrobne varstvene določbe oz. ukrepe pa vsebuje ta pravilnik. - Pri poglavju "II. /Varstveni ukrepi" se v celoti spremeni podpoglavje: "A. Splošni varstveni ukrepi" in se v novi obliki glasi: II. VARSTVENI UKREPI A. SPLOŠNI VARSTVENI UKREPI 1. Pogoj za sprejem ljudi v delovno skupnost 5.a člen Prosta delovna mesta v podjetju so dostopna delavcem, ki izpolnjujejo splošne pogoje za vstop na delo in posebne, pogoje, ki so v tem pravilniku določeni za posamezna delovna mesta. Splošna pogoja za. vstop na delo sta: - starost najmanj 15 let in - splošna zdravstvena sposobnost. Posebni pogoji za vstop na delo pa so sledeč-i: - v poslovniku podjetja določeni pogoji za vodilne delavce; - - v poslovniku podjetja predpisana strokovna izobrazba; - na delovna mesta, oziroma dela, ki so v členih 5b, 5c in -5č tega pravilnika opredel jena'kot dela s povečano nevarnostjo poškodbe, zdravstvene okvare,' ali kot posebno tež--ka fizična dela, se sme razporediti le delavce moškega spola, starosti najmanj 18 let,ki imajo delovnemu mestu pri merne psihofizične in zdravstvene sposobnosti, katere se ugotovijo na specialnem zdravniškem pregledu, pri pooblaščenem zavodu za medicino dela, pred vstopom na delo; - da je delavec star najmanj 16 let, če želi delati na gozdnih delih, ki ne spadajo med nevarnejša ali težka fizična dela v smislu pogojev navedenih v prejšnjem odstavku; - na delovno mesto minerja strelca se lahko razporedi le delavca , ki je dopolnil 21 let starosti in ima potrebne poseb ne psihofizične zdravstvene sposobnosti ter strokovne kvalifikacije; - da delavec? ki želi stopiti na delovno mesto gozdnega delavca ni starejši kot 45 let, če še ni opravljal poklica gozdnega delavca. 5.b člen Dela s povečano nevarnostjo za poškodbe so pri našem podjetju sled eča: - kleščenje stoječega drevja, - nabiranje semen na stoječem drevju, - sečnja in izdelava gozdnih sortimentov, - sortiranje, zlaganje, nakladanje in razkladanje gozdnih sortimentov, - vsa dela pri montaži in demontaži žičnic, - delo minerja strelca, - dela pri globokih usekih in nizkih gradnjah, - dela v kamnolomih in - vsa gradbena dela na višinah nad 2 m. 5.c člen Dela s povečano nevarnostjo za zdravje so pri našem podjetju sledeča: - dela z insekticidi, herbicidi in fungicidi, - vsa dela, kjer je delavec izpostavljen veliki vlagi in pogostim spremembam temperature, - dela z motornimi žagami, - dela s traktorji, - dela z gradbenimi stroji - kompresorji, buldožerji, - dela pri elektrovarjen ju in avtogenem varjenju v mehaničnih delavnicah. 5.č člen Kot težka fizična dela se v podjetju smatra vsa dela v gozdu, razen: - dela v gozdnih drevesnicah, - žetev in pletev plevela, - čiščenje gošč, - saditev sadik, - vzdrževalna d sir pri gozdnih' cestah, - dela . v destilarni .eteričnih olj, - sezonska 'dela pri ure jen ju gozdov. 5 o d člen Periodični zdravstveni pregledi5 Za vse delavce j ki opravljajo dela -s.povečano nevarnostjo za poškodbe ali za zdravje oziroma opravljajo težka fizična dela, po določilih členov 5b, 5c in 5č tega pravilnika, so obvezni periodični zdravstveni pregledi pri pooblaščenem zavodii za medicino dela in sicer v rokih, ki ne smejo biti . L daljši od treh letu Za minerje velja, da morajo biti periodično zdravniško pregledani v rokih, ki ne sinejo biti daljši od enega leta. Kuharice in osebje, ki cela z živili, morajo biti zdravniško pregledani v rokih,, ki ne smeje biti daljši od 6 mesecev, po odredbi zdravnika pa tudi pogosteje, 5.e člen Pri prvem in pri periodičnih zdravstvenih pregledih v smislu določil prvega * odstavka 5.d člena se ugotavlja zlasti sledeče - duševno stanje, fizična konstitucija, stanje vida, sluha, refleksa, živčevja-, srca, pljuč, ožilja, kosti, sklepov, kit, mišic,- hrbtenice, krvnega pritiska, dovzetnost za poapnenje ožilja;. eventualne ozebline (zlasti na rokah), bolehanje za omedlevico, .padavico, mišičnimi krči, omotico,kilo in podobno Pri periodičnih zdravstvenih pregledih delavcev, ki delajo z ročnimi motornimi žagami ali. drugimi stroji oz, napravami, ki povzročajo močne vibracije ali močan ropot, je treba posvetiti posebno pozornost možnemu nastopu poklicnih obolenj, oz, 'okvar ožilja rok, kosti sklepov, kit, mišic, živčevja, hrbtenice ali. slušnih, organov, ; Pri pregledih traktoristov pa je treba posebno pozornost posvetiti možnim poškodbam.hrbtenice vsied tresljajev na traktorskih sedežih, 5of člen če se pri periodičnem zdravstvenem pregledu ugotovi, da ima delavec zdravstvene pomanjkljivosti, ki bi'lahko kljub zdrav- ljenju kvarno vplivale na njegovo zdravje, ali varnost dela, ali na zdravje in varnost njegove okolice, če bi nadaljeval delo na dotedanjem delovnem mestu, ga je treba razporediti na primerno drugo delovno mesto, po predlogu zdravnika - specialista in po obveznem mnenju službe za varsnot pri delu podjetja« V kolikor pri podjetju ni takega delovnega mesta, se poišče primerno delovno mesto izven podjetja. Na dela z ročnimi motornimi žagami ter gradbenimi in drugimi stroji ali napravami, ki povzročajo močne vibracije oz. • ropot, je prepovedano razporejati delavce s poškodbami ožilja, z visokim krvnih pritiskom, z dovzetnostjo za poapnenje ožilja, z obolenji ali okvarami na kosteh, sklepih, kitah, mišicah, hrbtenici, živčevju, z ozeblinami na rokah, ali z okvarami slušnih organov, kadar gre za močan ropot. Izjemoma se lahko razporedi na dela navedena v drugem odstavku tega člena tudi delavce, ki izpolnjujejo pogoje v starosti in spolu, imajo pa posamezne psihofizične oz. zdravstvene pomanjkljivosti, če take pomanjkljivosti po mnenju službe za varstvo pri delu podjetja - ne bi kvarno vplivale na polnovredno in varno izvajanje del takih delavcev. 5.g člen Stroške prvih zdravstvenih pregledov poravna kandidat za zaposlitev sam, stroške periodičnih zdravstvenih pregledov pa poravna podjetje. 5°h člen Evidenco o periodičnih zdravstvenih pregledih vodi socialna služba podjetja, ki se v povezavi s službo za varstvo pri delu tudi dogovarja o izvedbi pregledov s pooblaščenimi zavodi za medicino dela in z vodji poslovnih enot. 5.i člen • Vodja delovne enote je dolžan pravočasno pošiljati delavce na periodične zdravstven preglede, v smislu določil prejšnjega člena tega pravilnika. 2. Delavske skupine, organizacija in kvalifikacije 6. člen Odgovorne osebe podjetja se morajo pri razporejanju delavcev na delovna mesta ravnati po sledečihcloločilih: 1. vsi delavci morajo biti vsestransko usposobljeni za opravljanje del, ki jih opravljajo ali pa jih bodo opravljali. Še posebej pa morajo biti temeljito seznanjeni s HTV ukrepi, ki jih predpisuje ta pravilnik in s splošno priznanimi pravili za varno delo. V ta namen se morajo usposobiti na posebnih uvajalnih seminarjih in srrokovnih tečajih, ki jih prireja naša gospodarska organizacija po potrebi in s pomočjo lastnega strokovnega kadra. 2. Vsaka delavska skupina mora imeti vodjo in namestnika, ki morata biti kvalificirana delavca s kvalifikacijo za področje dela, ki ga opravljata. Vodjo skupine in namestnika imenuje upravitelj obrata ali šef ekonomske enote z odločbo. V odločbi morajo biti točno navedene vse pravice in dolžnosti vodje skupine. Namestnik vodje skupine ima iste pravice in dolžnosti kot vodja skupine, toda le v času odsotnosti vodje. 3. Delavska skupina sme pričeti z delom šele' tedaj, ko sta imenovana vodja skupine in njegov namestnik. Vodja skupine ali pa njegov namestnik morata biti pri delu vedno navzoča. Delavska skupina ne Sme pričeti z delom, če pri delu ni navzoč vod-ja skupine ali vsaj njegov namestnik. 4. V vsaki delavski skupini mora biti zaposlena oseba, ki je opravila tečaj za nudenje prve pomoči. Ta oseba skrbi za nudenje prve pomoči in je zadolžena s sanitetno in pripadajočim sanitetnim materialom. Nekje v bližini delovišč morajo biti na razpolago prime-rna sanitetna nosila in zagotovljen čimprejšnji prevoz ponesrečencev ali obolelih oseb do bolnišnice s primernim vozilom. Pogoji za pridobitev kvalifikacij 7. člen Za pridobitev kvalifikacij pri naši gospodarski organizaciji morajo delavci izpolnjevati sledeče pogoje: 1. Nekvalificiran delavec: - vsi delavci brez kvalifikacij, ki se nanovo zaposlijo pri naši gospodarski organizaciji morajo ob vstopu na delo uspešno cpraviti uvajalni seminar. 2. Polkvalificiran delavec: - eno leto -prakse na določenem mestu kot nekvalificiran delavec in opravljen tečaj za gozdn-e delavce, ki ga priredi naša gospodarska organizacija. 3. Kvalificiran delavec: - tri leta prakse na določenem delovnem mestu kot ' polkvalificiran gozdni delavec in opravljen tečaj za gozdne delavce z izpitom, ki ga priredi naša gospodarska organizacija. Nekvalificiranim delavcem, ki so imeli ob uveljavitvi tega pravilnika nad eno leto prakse na-določenem delovnem mestu, se delovna doba nad enim letom šteje v staž potreben na kvalificiranega drlavca. laki delavci lahko po pridobitvi polkvalifikacije in po preteku najmanj štiriletne skupne prakse sodelujejo na tečaju in izpitu za kvalificiranega gozdnega delavca. 4. Gozdni delavec lahko pridobi kvalifikacijo tudi izven naše gospodarske organizacije na splošno priznanih šolah ali tečajih za dol. delovnega mesta, ki jih organizirajo razni zavodi ali druge organizacije goždarske stroke. V takih primerih mora delavec posedovati vso potrebno dokumentacijo z navedbo učnih predmetov, ki so bili na teh šolah ali tečajih obravnavani. 7- člen Pogoji iz 6. in 7. člena tega pravilnika morajo biti izpolnjeni v dveh letih po sprejemu tega pravilnika. 3. Varnostno izobraževanje in preverjanje znanja iz tvarine varstva pri delu___________________________________ 8.a člen Da. se zagotovi zavestna podreditev ljudi na delu varnostni disciplini in s tem varno in zdravo izvajanje del, je podjetje 9 dolžno nenehno skrbeti za varnostno vzgojo, izobraževanje in preverjanje znanja iz tvarine varstva pri delu, ki mora zajeti vse delavce, vodilne in druge tehnične kadre podjetja. Pri tem je treba ljudi na delu poučiti zlasti o nevarnostih, za poškodbe in zdravje, ki jim prete na delu, o najprimernejšem načinu dela in o varstvenih ukrepih, ki jih je treba upoštevati ter o okoliščinah, ki take ukrepe zahtevajo. Za nenehno varnostno vzgojo in spopolnjevanje znanja o varstvu pri delu med zaposlitvijo, se pri podjetju periodično organizira tečaje in seminarje za posamezne skupine delavcev in kadrov, ali za varno opravljanje določenih vrst dela. Tako varnostno izobraževanje je lahko povezano tudi z raznimi drugimi strokovnimi izobraževanji. Za načrtno izpolnjevanje določila iz prejšnjega odstavka tega člena, sestavlja služba za varstvo pri delu, s sodelovanjem kadrovske in drugih strokovnih služb podjetja posebne programe varnostnega izobraževanja oz. spopolnjevanja znanja s tega področja« 8.b člen Vsakega na novo sprejetega sodelavca je treba ob prvi in ob vsaki poznejši razporeditvi na delovno mesto in med samim delom če se delovni pogoji spremenijo, med drugim seznaniti , oz. poučiti še zlasti o delovnem mestu, delovnih pogojih, z nevarnostmi na delovnem mestu, varnim načinom dela, z varnostnimi ukrepi na delovnem mestu, s tem pravilnikom in drugo varnostno zakonodajo, s stanjem varnosti pri podjetju, s pomenom varnosti pri delu in z drugimi elementi varnostne vzgoje. Seznanitve oz. poučitve v smislu prvega odstavka tega člena izvedejo: - direktor podjetja - za vodilne delavce na upravi in šefe ob- ratov; - šefi obratov - za referente (izkoriščan je,go jen je) in revirne gozdarje oz. delovodje;’ - šefi obratov, ali po posebni zadolžitvi šefa v posa- meznih primerih: referenti, ali revirni gozdarji oz. delovodje - za ostale delavce (neposredne proizvajalce); - šef obrata za maloprodajo - za vodje skladišč; - vodje skladišč - za manipulante in ostale delavce skladišč; - v posebnih primerih - nadrejena odgovorna oseba. lo Za neposredne proizvajalce se izvede v smislu prejšnjih določil tega člena poseben uvajalni seminar na način in po programu, ki je predpisan v 9. členu tega pravilnika. 8.c Člen Preverjanje znanja iz tvarine varstva pri delu: Dokler vodilni in drugi tehnični kadri proizvodnje ter neposredni proizvajalci nimajo potrebnega znanja o varstvu pri delu, ne smejo samostojno opravljali, voditi ali nadzorovati del, za katera niso varnostno usposobljeni. Da se zadosti temu določilu, je treba znanje o varstvu pri delu preverjati pred nastopom dela, občasno pa tudi med delom. Prvo preverjanje znanja v varstvu pri delu, pred nastopom dela, opravijo osebe, ki so po določilih 8.b člena zadolžene za seznanitev oz. poučitev na novo sprejetih sodelavcev s pomenom varstva pri delu in z varstvenimi ukrepi. Vsak na novo sprejet delavec mora s pismeno izjavo potrditi, da je seznanjen z varnostnimi ukrepi, ki so določeni s tem pravilnikom. Izjave hranijo oseb.e. ki so na novo sprejete sodelavce poučile in preverile njihovo znanje o varstvu pri delu. 8.d člen Periodično preverjanje znanja iz tvarine varstva pri delu je obvezno za vse sodelavce, ki opravljajo, vodijo ali nadzorujejo dela, pri katerih je nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare večja (5.b in 5.c člen tega pravilnika), da se ugotovi, če so navedeni zadosti usposobljeni za opravljanje, vodenje, ali nadzorovanje takih del. Preverjanje znanja v smislu prvega odstavka tega člena se izvede enkrat letno (9»čl.RZVD). Preverjanje znanja izvedejo komisije, ki jih za posamezne vrste delavcev imenuje upravni odbor podjetja. Pri vsaki skupini sodelavcev sodeluje v komisiji nadrejeni vodja skupine in vodja službe za varstvo pri delu. li Preverjanje znanja se izvede posebej za: - neposredne proizvajalce, - delovodje, - vodje dela, ki posredno vodijo, organizirajo in nadzorujejo delo na obratih (šefi obratov, referenti, inženirji), - ostale vodilne sodelavce podjetja. Za sodelavce 3. in 4. skupine se izvede, preizkus znanja po možnosti pred ustrezno komisijo strokovnjakov za varstvo pri delu izven podjetja. 8.e člen Preverjanje znanja je lahko ustmeno ali pismeno. Pri neposrednih proizvajalcih se lahko znanje preverja tudi s praktično uporabo varnostnih sredstev ter delovnih naprav. Preverjanje znanja obsega zlasti sledeče: a) Za tehnične kadre v operativi: - novejša varstvena zakonodaja, - interni pravilnik o varstvu pri delu, - pomen varnosti pri delu (ekonosmki, humani), - organizacija varstva pri delu, - varstveno izobraževanje na delovnem mestu, - motivacija v varstveni vzgoji, - analiza nezgode kot instrument varnostne vzgoje, - preventivni ukrepi za varnost dela, - sredstva za tehnično in osebno varstvo, - naloge, odgovornosti in pravice v zvezi z varstvom pri delu, - organizacija prve pomoči, ipd. b) Za neposredne proizvajalce: - določila tega pravilnika za dela, ki jih opravlja, - organizacija prve pomoči, - pomen varnosti pri delu, - sredstva za tehnično in osebno varstvo, - naloge, odgovornosti in pravice v zvezi z varstvom pri delu ipd. 8.f člen Služba za varstvo pri delu je dolžna voditi evidenco o usposobljenosti delavcev, ki se ugotavlja na preizkusih znanja o varstvu pri delu. Če posamezni delavci ne pokažejo zadovoljivega znanja iz tvarine varstva pri delu, je tc lahko vzrok za premestitev na manj odgovorno in manj nevarno delo. Strokovni in vodilni delavci so lahko zaradi neznanja v pog- ■ ledu varstva pri delu razporejeni na manj odgovorno in manj zahtevno delovno mesto, V takem primeru odloča o premestitvi neposrednih proizvajalcev šef o "brata na predlog varstvene službe in direktor podjetja za vodilno in druge strokovne delavce, 8.g člen Poseben strokovni izpit o varstvu pri.delu: , * r Tisti, ki samostojno opravljajo naloge varstva pri delu (vsi operativni tehnični kadri v proizvodnji, od vodij strokovnih služb do delovodij), morajo imeti poseben strokovni izpit o varstvu pri delu, ki ga opravijo pred komisijo strokovnjakov za. varstvo pri delu, ki je v ta^iamsn pooblaščena od republiškega sekretariata za delo- -■ 9; člen Uvajalni seminarji: Upravitelji obratov oz. vodje ekonomskih enot so dolžni vse delavce na novo sprejete v delovno razmerje oz. delavce, ki so prekinili delovno razmerje pri podjetju za več kot šest mesecev na posebnem "uvajalnem" seminarju predhodno seznaniti z osnovnimi pojmi o delovanju naše gospodarske organizacije, z bodočim delom, z nevarnostmi, ki jim prste na določenem delovnem mestu in s tozadevnimi HTV ukrepi. Na uvajalnem seminarju se obravnava sledeče teme: a) splošni del (vsebina naj bo kratka in jedrnata): - kratka zgodovina podjetja in obrata, - dejavnost podjetja - organizacijska struktura podjetja in obrata, - ekonomika podjetja, - pravilnik podjetja o delovnem razmerju in drugi pravilnikir - o nagrajevanju, izobraževanju in napredovanju, - o družbenem standardu in podobno. b) Posebni del (temeljito): - seznanitev z delovnim mestom na katero bo razporejen in njegova vloga v delovnem procesu podjetja, 13 - - seznanitev z nezgodami oz. obolenji pri delu na obratu in pri podjetju ter negativne posledice nezgod in obolenj za poškodovanca, gospodarsko organizacijo in našo skupnost, - vzroki nesisc in stroški, - seznanitev s HTV ukrepi pri delu v naši gospodarski organizaciji na podlagi temeljite proučitve določil tega pravilnika, - seznanitev s pravilnikom podjetja o požarni varnosti, o ravnanju v slučaju gozdnega požara, - po potrebi delovnega mesta - seznanitev z "navodili" podjetja o ravnanju z razstrelivi in prevozu razstreliva, - seznanitev s pravilniki o HTV ukrepih za druge stroke, ki pa pridejo deloma v poštev tudi pri dejavnosti našega podjetja itd.i "Uvajalni seminar izvede na gozdnem obratu upravitelj obrata, ali pa po njegovem nalogu referent za izkoriščanje, referent za go jenje, ali revirni gozdar. Ha gradbenem obratu izvede uvajalni seminar gradbeni delovodja, na drugih poslovnih enotah pa vodja poslovne enote. Nadaljno skrb oz. podučevanje o varnem delu prevzamejo logarji, oz. delovodje ter vodje delavskih skupin - priložnostno pa tudi drugi strokovni delavci gospodarske organizacije. Seminar je dovoljeno preložiti za nekaj dni po sprejemu delavcev v delovno razmerje, vendar le v izjemnih primerih, kadar ga iz objektivnih razlogov ni mogoče izvesti takoj pred samim razporedom delavcev na delovna mesta. V takih primerih pa je dolžnost logarja, da delavce predhodno pouči o nevarnostih, ki jim prete pri delu na določenih delovnih mestih in o pripadajočih varstvenih pripomočkih. Logar in vodja delav.skupine morata takim delavcem v teh prvih dneh. zaposlitve posvečati posebno in stalno skrb. Čas preložitve seminarja mora biti čim krajši. Obrat mora voditi o udeležencih seminarja evidenco v posebnem zvezku. 4. Organizacija prve pomoči: 10. člen Za nudenje prve pomoči v slučaju nezgod mora imeti vsaka delavska skupina na razpolago sanitetno torbico z vsem sanitetnim materialom, ki je za nudenje prve pomoči potreben in je posebej določen. Torbica za prvo pomoč mora biti vedno' .na delovišču, v njej pa mora biti vedno določena količina in vrsta sanitetnega materiala o Po vsaki uporabi je treba takoj preskrbeti nadomestni material iz centralne omarice za prvo pomoč obrata-Za nudenje prve pomoči in s tozadevnim materialom naj obrat zadolži osebo v skupini, ki je opravila tečaj iz prve pomoči. če take osebe trenutno v skupini ni, prevzame skrb za nudenje prve pomoči vodja skupine. Sanitetni material se sme uporabljati samo za potrebe ljudi na delovnem mestu. 0 porabi materiala se mora voditi točna evidenca v posebnem zvezku. V logarnicah oz. delavskih, kočah mora biti na razpolago dovolj sanitetnih nosil za potrebe delavcev na posameznih področjih. Ob nastopu dela v nekem gozdnem predelu mora delavska skupina vzeti nosila s seboj in jih shraniti za čas dela v bližini delovišča na suh prostor in zanje napraviti provizorično, vendar zanesljivo streho. Če dela v bližini več delavskih skupin, zadostujejo ena nosila za vse. Vsi delavci morajo vedeti,kje se nosila trenutno nahajajo. Uprava ekonomske enote mora imeti oziroma zagotoviti za primer težje nezgode, ali obolenja primerno vozilo za prevoz ponesrečenca ali obolelega delavca do najbližje zdravstvene postaje ali bolnišnice. Vozilo mora biti tako, da je mogoče ponesrečeno ali zbolelo osebo prepeljati leže. Prevoz “do sanitetne postaje, ambulante ali bolnišnice je treba opraviti nemudoma in hitro. Da bi bila pomoč čim učinkovitejša, morajo imeti centri delovišč zanesljivo telefonsko zvezo z upravo ekonomske enote. V ta namen je dolžna uprava podjetja čimprej vspostaviti nove telefonske zveze z vsemi - predvsem odročnimi - centri gozdnih delovišč. Telefonske zveze je treba redno vzdrževati. Da bi bila prva pomoč uspešna tudi v zimskem času,' je podjetje dolžno omogočiti efektno odstranjevanje snega z vseh tistih gozdnih cest oz. poti, ki vodijo do nastanjenih delavcev. Ceste morajo biti očiščene vsaj toliko, da je možen prevoz vsaj s konjsko vprego. Uprava ekonomskih enot si glede na svoje trenutne prilike same izdelajo sistem učinkovite in hitre prve pomoči težje poškodovanim oz. obolelim osebam, do predaje takih oseb najbližjim zdravstvenim ustanovam oz. bolnišnicam. S sistemom prve pomoči morajo biti seznanjeni vsi člani kolektiva. Uprave ekonomskih enot so dolžne redno izpolnjevati prijave o nesrečah pri delu ter voditi tozadevno evidenco in sicer tako, kot je to določeno'v VI. poglavju tega pravilnika. 5. Osebna varstvena sredstva 11. člen Pri delu na nekaterih delovnih mestih oz. pri določenih fazah dela je obvezna uporaba osebnih varstvenih sredstev. Osebna varstvena sredstva pridejo v poštev tedaj, kadar delovna okolja (stroji, naprave, in orodja) ni mogoče v taki meri varnostno urediti, da bi bile nezgode popolnoma izključene, oz. tedaj, kadar to zahtevajo posebni pogoji delovnega mesta. Delavci so dolžni določena varstvena sredstva redno in namensko uporabljati- Natančna določila/ katera varstvena sredstva pripadajo ljudem na posameznih delovnih mestih oz. delih, kdo jih nabavlja in razdeljuje upravičencem, o vodenju evidence varstvenih sredstev, o času trajanja teh sredstev in druga podobna določila, so navedena v členih 163. do 172. V. poglavja tega pravilnika. 6. Organizacija varstva pri delu 12. a člen Varstvo življenja in zdravja spada med temeljne pravice in dolžnosti ljudi na delu. Zato je tudi temeljna dolžnost podjetja in organizatorjev proizvodnje, da s primernimi varstvenimi ukrepi zagotove vsem sodelavcem varne in zdrave delovne pogoje. 12.b člen . Naloge varstva pri delu v podjetju opravljajo: - Posebna strokovna služba za varstvo pri delu, - Vsi vodilni in ostali operativni tehnični'kadri podjetja, - Samoupravni organi podjetja, - Komisija delavskega sveta za varstvo pri delu. 12„c člen a) Vloga in naloge posebne strokovne službe za varstvo pri delu: Strokovne naloge v zvezi z varstvom pri delu so v pod jetju poverjene posebni strokovni službi za varstvo pri delu, ki jo vodi varnostni inženir. Služba za varstvo pri delu je samostojna štabna 'služba podjetja, ki je neposredno podrejena direktorju podjetja, kateremu redno poroča o svojem delu in realizaciji sprejetega programa. 0 svojem delu neposredno poroča tudi delavskemu sv in upravnemu odboru in jim predlaga v odobritev temeljne ukrepe za zboljšanje delovnih pogojev in varstva pri delu. Delavskemu svetu še zlasti predlaga v odobritev perspektivni in letne programe dela in mu podaja letna poročila o delu in stanju varstva.pri delu pri podjetju. Vodja službe za varstvo pri delu je za svoje delo odgovoren direktorju podjetja in delavskemu svetu. 12.d člen Služba za varstvo pri delu je predvsem strokovna služba, ki pripravlja ukrepe za izvajanje varstva pri delu in izvajanje teh ukrepov nadzoruje. Operativno izvajanje sprejetih ukrepov pa je naloga operativnih tehničnih služb pri podjetju. Glede na določila prejšnjega odstavka, so osnovne naloge služ be za varstvo pri delu sledeče: - proučevanje proizvodnih procesov delovnih postopkov in posr. meznih delovnih mest s stališča faktorjev, ki vplivajo na varnost dela; - raziskovanje in analiziranje nezgod in obolenj v zvezi z delom, da se ugotove vzroki; - proučevanje varnosti in vzdrževanja sredstev, s katerimi upravljamo; - na temelju spredaj navedenih proučevanj, analiz in tozadevr-' ugotovitev, predlaganje odgovornim organom oziroma osebam preventivne ukrepe, s katerimi je mogoče uspešno preprečevati nezgode oz. obolenja in očuvati sredstva podjetja. Za izvršitev zadanih nalog lahko vodja službe za varstvo pri delu po potrebi angažira zunanje strokovnjake, posamezne stroke, da opravijo posamezne specialne preglede iz svoje stroke in za eventualno drugo pomoč iz področja varstva pri delu. Natančnejše določitve nalog, pravic in odgovornosti službe za varstvo pri delu so navedene v 161. členu IV. poglavja tega pravilnika. 12.e člen Preventivne varstvene ukrepe uveljavlja služba varstva pri delu v glavnem s pismenimi nalogi obratom podjetja, v katerih se tudi odredi ustrezen rok za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti tehničnega in zdravstvenega varstva pri delu* Po preteku roka iz prvega odstavka tega člena, je varstvena služba dolžna kontrolirati odpravo pomanjkljivosti, ki so bile z nalogi odrejene. Vsaka neizvršitev naloga službe za varstvo pri delu se smatra za hujšo kršitev delovnih dolžnosti. 12.f člen Služba za varstvo pri delu sodeluje pri uresničevanju programa varstva pri delu z vsemi strokovnimi službami podjetja, z organi inšpekcije dela in institucijami izven podjetja, ki se bavi jo s pospeševanjem varstva pri delu. b) Naloge vodilnih in drugih operativnih tehničnih kadrov pod jetja; ^ođilni in drugi operativni tehnični kadri podjetja so dolžni in odgovorni za neposredno operativno izvedbo predpisanih, sprejetih oziroma odrejenih varstvenih ukrepov v podjetju. Za izvajanje varstvenih ukrepov so torej konkretno zadolženi direktor podjetja za celotno podjetje, vodje gozdarske operative na upravi podjetja za svoja delovna področja in šefi obratov za svoj obrat. Da bi bile naloge posameznih odgovornih oseb podjetja jasne, so v členih 149* do 160 IV. poglavja tega pravilnika podane konkretne naloge in odgovornosti glede izvajanja varstva pri delu, za vse vodilne in druge operativne kadre ter neposredne proizvajalce podjetja. Neizvrševanj e predpisanih sprejetih oz. odrejenih varstvenih ukrepov se smatra za hujšo kršitev delovnih dolžnosti. 12.h člen c) Naloge samoupravnih organov podjetja: 1. Delavski svet: Delavski svet podjetja skrbi za izvajanje in pospeševanje varstva pri,delu, predvsem pa ima sledeče naloge: ~ 18 - - sprejema perspektivni in letne programe dela na področju varstva pri delu ter pravilnik o varstvu pri delu; - zagotovi sredstva za izvajanje programov varstva pri delu, - obravnava letna in druga poročila službe za varstvo pri delu, poročila komisije za varstvo pri delu in druga poročila s tega področja, pri tem ugotavlja stanje delovnih pogojev in stanje varnosti pri delu (poškodbe, obolenja) in sprejema ustrezne sklepe, na podlagi katerih je mogoče uspešno izboljševati stanje varstva pri delu, - obravnava predložena poročila inšpektorja dela o ugotovljenem stanju in sprejema primerne sklepe ter obvešča inšpektorja o podvzetih ukrepih v zadevah, na katere ga je inšpektor opozoril, - s svojimi sklepi zagotavlja pospeševanje varstva pri delu. 2o Obratni delavski svet: - Obravnava in rešuje tekočo problematiko varstva pri delu v okviru obrata, v skladu s pravilnikom o varstvu pri delu in - v skladu s politiko varstva pri delu v podjetju. 12.i člen d. Komisija ; delavskega sveta za varstvo pri delu: Komisija delavskega sveta za varstvo pri delu je svetovalni organ, brez izvršnih funkcij. Njene osnovne naloge so. sledeče: - proučuje problematiko varstva pri delu v podjetju, redno seznanja delavski svet o svojih ugotovitvah in predlaga v odobritev ustrezne varnostne ukrepe, - sodeluje pri izdelavi letnih in perspektivnega programa varstva pri delu, - z aktivnim delovanjem posameznih Članov komisije na cbratih, skrbi Za sodelovanje vsega kolektiva v prizadevanjih na.področju varstva pri delu. Člani komisije naj bodo predvsem strokovnjaki, ki delajo v operativi na obratih in poznajo problematiko varstva pri delu. Po-možnosti naj bi bil iz vsakega obrata po en član te komisije. Pelo komisije vodi in strokovno usmerja vodja službe za varstvo pri delu, ki.je- obenem tajnik komisije. Pruge obveznosti komisije so navedene v 162. členu tega pravilnika B„ POSEBNI VARSTVENI UKREPI PRI POSAMEZNIH BELIH IN NAPRAVAH Sečnja lesa: 13. člen - Med prvi in drugi odstavek se vnese nov odstavek, ki se glasi Vsi delavci pri sečnji morajo pri delu uporabljati tudi zaščitne čelade, pri delu z motorno žago pa tudi zaščitna očala, posebne podložene rokavice, ki zmanjšujejo tresljaje in posebno vato za zamašitev ušes proti premočnemu ropotu. Zaščitne rokavice za delo pozimi, oz. v hladnem vremenu, morajo biti tople, podložene tudi s kožuhovino. 14. člen - V prvi vrsti tretjega odstavka se pred besedo - "žag" vpiše "navadnih poteznih žag". - Na koncu se doda nov odstavek, ki se glasi: Enoročne motorne žage je dovoljeno prenašati na daljše razdalje (na delo, z dela, na popravila ipd.) le s posebnimi ramenskimi oprtnM. 46. člen - Pri naslovu se črta zadnje tri besede: "in motornimi vozili"! 50.člen. - se v celoti spremeni in se glasi: c) Spravilo lesa s traktorji: (Glej UŠ.člen tega pravilnika) d) Spravilo z žičnimi transportnimi napravami: (glej 63. do 72. člen tega pravilnika) - Med 62. in 63. členom se vstavi^16 novih členov (od 62.a do 62.o člen) pod novim naslovom: Nakladanje z avtomobilskimi žerjavi 62.a člen Kot avtomobilski žerjav se smatra joinaprave, ..ki so ..staln.o montirane na vozilih in ki služijo za nakladanje lesa in eventu-elno drugih materialov, katerih obremenitev presega 100 kg. 2o 62.b člen Za vsak avtomobilski žerjav se mora voditi matično knjigo, za njegovo vzdrževanje pa kontrolno knjigo. Matično knjigo hrani delovna enota, ki skrbi.za vzdrževanje in kontrolne preglede žerjava. Kontrolna knjiga pa se hrani ■ pri žerjavu, t.j. na vozilu. 62. c.člen Kot manipulacijski prostor žerjava je mišljen po tem pravilniku prostor, ki ga omejuje viseče breme pri skrajno iztegnjeni ročici žerjava. 62.č člen Obratovalno dovoljenje za avtomobilske žerjave izdaja posebna strokovna komisija za izdajo obratovalnih dovoljenj strojev in strojnih.naprav, ki jo imenuje delavski svet. 62.d člen Delavec, ki upravlja z žerjavom (v nadaljnjem besedilu žerjavovo! ja) je lahko samo šofer avtomobila. Služba varnosti pri delu, ki odgovarja za delo z .avtomobilskimi žerjavi, je dolžna poskrbeti, da imajo žerjavovo!je odgovarjajoče strokovno znanje in da izpolnjujejo zdravstvene pogoje ter da jim izdaja pooblastilo za delo z žerjavom. 62.e člen Vsi delavci, ki sodelujejo pri delu z avtomobilskimi žerjavi, morajo biti vešči tega dela in seznanjeni z nevarnostmi, ki jim pri tem delu pretijo; pri tem delu ne smejo biti zaposleni delavci, ki še niso stari 18 let. 62.f člen Med dviganjem bremena.se pod njim ne sme nahajati nihče. Na območje manipulacijskega prostora žerjava imajo pravico dostopa samo tisti delavci, ki so zaposleni pri žerjavu. 62.g člen Zaradi kontrole brezhibnosti avtomobilskega žerjava in njegove zanesljivosti pri delu je potrebno vsak žerjav v določenem času pregledati. Glede na časovni termin, v katerem se opravi, je pregled lahko dnevni, tedenski, tromesečni, letni in izredni. - 21 - Dnevni pregled izvrši žerjavevod ja, - tedenski pregled opravijo mehaniki istočasno, ko v delavnici vršijo pregled drugih delov vozila, - tromesečni in letni pregled opravi posebna komisija, ki jo imenuje delavski svet pristojne delovne enote, - izredni pregled se opravi na zahtevo žer javovod je, inšpekcije dela ali drugega pristojnega organa. Ta pregled opravi komisija delavskega sveta, v kateri lahko sodelujejo tudi druge zainteresirane osebe. Dnevni pregled obsega: - stanje žične vrvi, - privezovalnih vrvi in verig, - stanje prijemalnih klešč in - stanje varnostne zaponke pri kavlju. Tedenski pregled obsega: - pregled vseh ročic ter podložkov ročic za blokiranje podaljška, - pregled mehanizma za manevriranje z žerjavom pri dviganju, spuščanju in obračanju v levo ali desno, - pregled olja v rezervoarju (posebno paziti pri zamenjavi, da ne pride v dotik z vodo) in - pregled naprav za vpenjanje in privezovanje bremen (klešče, verige, vrvi, kavelj). Tromesečni in letni pregledi obsegajo: - pregled celotne konstrukcije žerjava ter njeno pritrditev na vozilo, - pregled koluta za vodenje žice, - pregled stanja oljnih tesnil v pokončnem valju in v obeh stranskih valjih, - mazanje žičnih vrvi z mastjo, ki .. ne vsebuje kislin in ki jo je treba prej ogreti na 60 do 80 C, - pregled pogona dvigalne naprave in menjalnika vozila. Izredni pregled obsega podroben pregled celotnega žerjava in odgovarjajočih delov vozila ter se vrši, če je žerjav utrpel nezgode zaradi katere je treba menjati važnejše elemente mehanizma ali njegove konstrukcije. 62.h člen Tedenski, tromesečni, letni in izredni pregledi žerjava se vpišejo v kontrolno knjigo. 62 oi člen Dolžnosti žerjavovodja - Predno prične z obratovanjem, se mora žerjavovo!ja prepričati s pregledom naprave, ali so vsi važni in vidni deli brezhibni« Ce med obratovanjem opazi na žerjavu kakšno okvaro ali nepravilnost mora takoj ustaviti delo in to sporočiti neposrednemu vodji. Preprečiti mora dostop v manevrski prostor žerjava vsem nepoklicanim osebam. - Žerjavovo!ja je dolžan poučiti delavce, ki delajo pri žerjavu, o načinu dela in o nevarnostih, ki jim pri tem delu pretijo ter kako se morajo ravnati v primeru težke okvare na žerjavu. - Žerjavovodja mora skrbeti, da se vsi pregledi žerjava vpišejo v kontrolno knjigo. - Pred dviganjem bremen je žerjavovodja dolžan ugotoviti vsaj približno težo bremena ali zahtevati podatke o teži in odpovedati nakladanje bremen, z^ katera sodi, da presegajo maksimalno dovoljeno obremenitev žerjava. - V zimskem času in deževnem vremenu mora dobro paziti, da ne pride olje (za hidravliko) v stik z vodo in da le-ta ne pride v sam valj, kar lahko privede do naglega padca bremena. - Žerjavovodja je dolžan upoštevati pri avtomobilskih žerjavih HIAB za 1 tono nosilnosti naslednje obremenitve glede na vodoravno dolžino ročice: / Dolžina ročice - 3,50 m - 2,70 m - 2,30 m - 1,90 m za žerjave HIAB z nosilnostjo Dolžina ročice - 2,30 m - 3,00 m - 3,50 m Dovoljena obremenitev do 500 kg do 600 kg do 900 kg do 1000 kg 1,5 ton pa: Dovoljena obremenitev: 1,500 kg 750 kg 650 kg - Žerjavovodja mora skrbeti, da se izloči iz obratovanja vrv (za premer 9 mm), Če ima pretrganih do 10 °/° vidnih žic na dolžini 30 x premera vrvi in (za premer 12 mm), če ima pretrganih 8 vidnih žic na dolžini 20 x premera vrvi. - Pred pričetkom vsake vožnje vozila, na katerem je montiran avtomobilski žerjav, se mora žerjavovodja prepričati, če je dvigalna roka žerjavaV izhodiščnem položaju, če je tovor na vozilu in prikolici privezan in naložen po predpisu. - Žerjavovodja mora manevrirati z žerjavom take, da ne pride do naglih sunkov ali naglih spuščanj bremena* - Po potrebi mora žerjavododja vozilo stransko podpreti z mehaničnim dvigalom ali drugimi primernimi podstavki zaradi stranskega nagibanja vozila. - žerjavovodja je odgovoren tudi, da stoji vozilo na prikladnem terenu, da je zavrto in da so kolesa (po potrebi, v strmini) podložena s podstavki, Dolžnosti delavcev, ki so zaposleni pri avtomobilskem žerjavu 62o j člen Delavci se morajo seznaniti z določili poglavja in se po njih ravnati pri delu, - ravnati se morajo po navodilih žerjavovodje, - ne smejo se nahajati pod bremenom ali ga z rokami držati med dviga • jem, - les morajo očistiti snega in ledu - v klešče ne smejo vpeti k tlom primrznjenih hlodov - ne smejo vpenjati in dvigati hlodov, ki so založeni z drugim lesom, - ne smejo privlačiti hlodov z dviganjem. 62»h člen Pri nakladanju z avtomobilskimi žerjavi mora žerjavovodja uporabljati take prijemalne klešče, ki zgrabijo hlod v najmanj treh točkah tako, da ga dvigujejo v vodoravni legi brez pomoči delavca, ki pomaga pri nakladanju, 62.1 člen Delavci, ki pomagajo pri nakladanju hlodovine, morajo biti opremljeni s posebnim cepinom, s katerim spremljajo hlode med dviganjem in nameščanjem na vozilo. 62,m člen Pri nakladanju jamskega lesa, dolžinske celuloze ali drugih drobnejših sortimentov mora žerjavovodja uporabljati posebno žično zanko, ki objame brome in omogoča njegovo dviganje v vodoravni legi brez pomoči delavcev, ki pomagajo pri nakladanju. 62.n člen Žerjavovodji je prepovedano: - obremenjevati žerjav z bremenom, ki presega dovoljeno obremenitev, - prenašati oz. dvigati delavce skupaj z bremenom, - neposredno vlačiti druga prevozna sredstva z žerjavom, - vlačiti hiodrč iz skladovnice, - puščati breme, da brez potrebe visi na žerjavu, dvigati nevarne predmete (raztaljer material, razstrelivo itd) - opravljati hkrati več delovnih operacij, kot .jih dopušča sistem upravljanja z žerjavom, - dvigati breme, ki ni prosto ali ruvati predmete, ki so trdno v zemlji, - prenašati breme nad glavami delavcev,. - nakladati jamski 3 os ali druge dolžinske sentimente tako, da jih poveže, v breme z dvigalno vrvjo, - nakladati hlode s 3,5 r. dolgo vodoravno ročico (razen za HIAB z nosilnostjo 1,5 tone). 62.0 člen Žer javovod ja sc mora ravnati pri s v o jem delo. po teh določil.m in po navodilih izdelovalca žer'jeva m 'jo dolžan odkloniti vsako zahtevo druge osebe, ki bi bila / nasprotju z določili tega pravilnika. Vsebina 63. do 72= člene pravilnika, v katerem sc zajeta določila o žičnicah in vzpenjačah na.škripce, se z naslovi vred spremene in se v novi obliki glase; Spravilo z žičnimi _c ran spor cn im i j rpr a vem i • v1 g ' . ,• ' '• , V 1. Splošna določila 63.a člen Kot žične transporti!e napravo se stojo vse žične naprave, ne glede na vrsto pogona, ki služijo gozdnogospodarskim organu zaci jam za spravile ali transport lesnih sp r-tim en-to v, gradbenega materiala in raznih drugjh konstrukcijskih delov za gradnjo žični-.. V drage namene se žične naprave ne smejo uporabljati« 25 - 63 o h člen Delovni pogoji in metode dela pri žičnih transportnih napravah morajo biti vsklajene s tehničnimi predpisi za projektiranje, montažo, demon tažo in vzdrževanje gozdarskih žičnic in s tozadevnimi določili tega pravilnika ter s splošno priznanimi načeli za delo z žično transportnimi napravami. 63.c člen Določila tega pravilnika se nanašajo na naslednje žične naprave: 1. Gozdarska žičnica: a) krožne gravitacijske 4-vrvne žičnice, b) nihalne žičnice, c) žičnice na motorni pogon 2. Žični žerjavi: a) za izvlek, b) za spuščanje, ;c) univerzalni tip. 3. Lasso cable, 4. Motorne vitle, 5. Žične spuščalke, 6. Žične drže. 63. č člen Vsi delavci, ki delajo z. žičnimi transportnimi napravami (v nadaljnjem besedilu žičničarji), morajo biti na posebnih tečajih strokovno usposobljeni za delo z vsemi žičnimi napravami iz predhodnega člena. Vodjo vsake žične transportne naprave mora posebej določiti nadrejeni in odgovorni vodja delovne enote. 63. d člen Delovno mesto strojnika ali zavirača na žičnih napravah je posebej izpostavljeno nevarnostim za poškodbe in škodljivostim za zdravje, zato morajo biti ti delavci vsake dve leti posebej zdravniško pregledani glede njihovega splošnega zdravstvenega stanja in se posebej glede na sluh in vid. 63.e člen Vsa dela pri žičnih napravah so težka dela, zato se za ta delovna mesta ne sme zaposliti delavcev, ki so mlajši od 18 let in delavcev z zdravstvenimi hibami oz. delavcev, ki niso trdnega zdravja. C «1 *•" 64. člen Vodja žične naprave je dolžan in odgovoren: - da žičničarji uporabljajo osebna in tehnična zaščitna sredstva pri delu, - preprečiti dostop do žične naprave vsem nezaposlenim osebam, - opozarjati na nevarnosti, - izobesiti predpisana opozorila na nevarnost in osnovne teh- nifc08 podatke ter navodilo za obratovanje SiSnice. Opozorilni znaki: Pozor Žičnica Prepovedan prehod med obratovanjem žičnice Znak delo na cesti Prepovedan prehod Nezaposlenim prepovedan pristop Pozor žičnica v obratovanju Vožnja oseb z žično napravo je prepovedana. Tehnični podatki, ki morajo biti izobešeni: Znaki za medsebojno sporazumevanje, dolžina trase žične naprave, razdalja med vozniki in število vozičkov, premer in številka vrvi, dovoljena obremenitev, obratovalni čas. - voditi predpisano knjigo montažno in kontrolno knjigo, - skrbeti za skupna zaščitna sredstva, ki jih uporablja skupina žičničarjev, - tako j .opozoriti predpostavljenega o motnjah in okvarah, ki so nastale pri žični napravi, - dnevno pregledati celotno napravo in traso, - preprečiti delo osebam pod vplivom alkohola, - prekiniti delo, če sluti nevarnost, ob nevihtah, gosti megli in močnem vetru, - skrbeti, da se ne nahaja nihče pod žicami med obratovanjem žične naprave, - skrbeti za vzdrževanje žične naprave tako, da je vedno v brezhibnem stanju, - skrbeti, da sredstva za sporazumevanje (telefon) vedno dobro delujejo. 65. a člen Strojnik ali zavirač ne sme pričeti z delom, dokler ne dobi poziva od nasprotne postaje, da so za to pripravljeni. Med obratovanjem se strojnik ne sme oddaljiti od stroja. - 27 65.b člen Skupna zaščitna sredstva, za katera odgovarja vodja žične naprave so: varnostni pas, plezalke in lestve. Osebna zaščitna sredstva vsakega žičničarja so: čelada, delovna in zaščitna obleka, čevlji, trde in mehke rokavice, dereze, usnjene gamaše. Za strojnike oz. zavirače pa še bunda in file škornji. 65. c člen Sredstva za sporazumevanje med postajami in strojnikom so: telefon, zvočni signali, udarci po nosilni vrvi in radio oddaj niki. 65.č člen Znaki za sporazumevanje med postajami: a) za telefon: ___ kratek poziv z zvoncem pomeni vožnja oz. obratovanje, _________ dva kratka poziva z zvoncem pomeni Stoj! _________ dolg poziv z zvoncem pomeni Spuščaj počasi! ____________________ dva dolga poziva z zvoncem pomeni Dvigaj počasi! _______________ trije kratki pozivi z zvoncem pomeni poziv na pogovor po telefonu. b) za zvočne signale (z glasom): vožnja, stoj, spuščaj, dvigni, dvigni počasi, spuščaj počasi. Telefonski aparati morajo biti na nakladalmiiin-~razkia