G L AS I L O D E LOVN I H KOLEKTIVOV TOVARN CELULOZE, PAPIRJA IN KARTONA V E V C E - M E D V O D E IN KOLIČEVO Ob izdaji prve skupne številke »Naše delo« KOLIČEVO, septembra. — V razvoju naših družbenoekonomskih odnosov v gospodarskem, kulturnem, prosvetnem, zdravstvenem in javnem življenju, prihaja vsak dan v ospredje vprašanje pravilnega obveščanja državljanov-upravljavcev. Nujnost obveščanja je med drugim nakazala tudi naša nova ustava, ki jasno določa potrebo in pravico obveščanja, kot eno izmed temeljnih pravic in svoboščin delavca - upravljavca. Tudi v papirnici Količevo smo sorazmerno z razvojem občutili potrebo po tovarniškem glasilu, ki naj bi objavljal in prinašal tekočo problematiko o življenju in delu v naši tovarni. Prvi koraki so bili napravljeni že pred leti, vendar do rojstva tovarniškega glasila ni prišlo. Želja in potreba po njem pa sta ostali. V letošnjem letu pa smo se sporazumeli z uredništvom »Našega dela«, ki ga že izdaja delovni kolektiv tovarne Vev-če-Medvode, za skupno urejanje tega časopisa. S tem skupnim sodelovanjem bomo dosegli več pozitivnih stvari. Povečala se bo naklada časopisa, njegova pestrost in zanimivost, kolektivi bodo med seboj seznanjeni z življenjem in delom drugih in navsezadnje bo zajamčena tudi večja kontinuiteta izdajanja. Ob tej priložnosti pozdravljamo bralke in bralce kolektiva Vevče-Medvode in se zahvaljujemo dosedanjemu uredništvu za to razumevanja polno gesto. Obenem pa želimo, da bi vsi člani kolektivov tovarne Vevče-Medvode in papirnice Količevo s svojimi prispevki v ta časopis pripomogli, da bo »Naše delo« življenjski časopis, ki bo služil svojemu osnovnemu namenu tj. obveščanju članov kolektivov in bo tribuna za izmenjavo mnenj, objektivno kritiko in predloge članov obeh kolektivov. M. J. IZJAVE Z današnjo številko »Našega dela«, ki sta ga do sedaj izdajala delovna kolektiva tovarn celuloze in papirja Vevče-Medvode, se pričenja v tem glasilu tudi sodelovanje delovnega kolektiva Papirnice Količevo. Ob tej priliki smo zastavili tovarišu Ladu Korošcu, predsedniku DS, tovarišu Ivu Soncu, direktorju in tovarišu Ljubiši Miliču, sekretarju OOZK Papirnice Količevo, naslednje Vprašanje: Kaj mislite o tem sodelovanju dveh kolektivov v enem glasilu? LADO KOROŠEC, predsednik DS Papirnice Količevo: Moje osebno mnenje je, da je tako sodelovanje vsestransko koristno. Na ta način bojno spoznali težave in proble- (Nadaljevanje na 3. strani) Kako delamo in kako bomo delali O tem je razpravljal IO sindikata Vevče, septembra. — Izvršni odbor sindikalne podružnice poslovne enote Vevče je 5. septembra na svoji seji sklepal o potrebnih akcijah za javno razpravo o osnutku statuta in uvajanju 42-urnega delovnega tedna. Dne 11. 9. pa sta se sestala izvršna odbora obeh poslovnih enot, Vevče in Medvode, na katerem sta obravnavala določila statuta, ki se nanašajo na medsebojne odnose poslovnih enot in tudi družbenih organizacij. Izvršni odbor Vevče je na svoji seji obravnaval določila statuta dokaj natančno. Predsednik komisije, ki je sestavila osnutek statuta, tovariš Jože Polanec, je ob tolmačenju posameznih določil, zlasti tistih, ki vnašajo v sedanje poslovanje novosti, navedel, da je statut glede na posebno problematiko, ki jo narekujejo pogoji združenega podjetja, precej splošen in vsebuje natančnejša določila le v primerih, ko gre za organizacijo upravljanja in poslovanja v okviru celotnega podjetja, sicer pa predvideva ureditev drugih vprašanj s poslovnikom za vsako poslovno enoto. Ob obravnavanju izdelanega osnutka stojimo torej pred alternativo, ali naj bo naš statut vseobsegajoč, ali tak, kakršen je, seveda s potrebnimi dopolnitvami. Tovariš Polanec je izrazil mnenje, da predvidevamo nagel razvoj proizvajalnih sredstev podjetja in zato se bodo pogostokrat menjavale v skladu z nastalimi spremembami tudi oblike samoupravljanja, kakor tudi struktura zaposlenih in organizacije dela. Ce pomislimo na to, je bolje, da je statut splošno vodilo pri našem delu, kakor pa predpis, ki ga vsak čas dopolnjujemo. Člani IO so v razpravi poudarili, da brez temeljitejše razprave po ekonomskih enotah ne morejo izjaviti določnejšega stališča. Mnenja so bili, da je veliko stvari, ki jih še tako temeljito delo IO in komisije za sestavo statuta ne more predvideti, kar pa lahko povedo člani kolektiva ob obravnavanju določil, ki se nanašajo na njihovo vsakodnevno delo. Izražena mnenja tovariša Polanca so vsekakor tehtna, saj gre v resnici za skupno delo dveh kolektivov, ki sta se razvijala vsak po svojih pogojih, ki imata različno proizvodnjo in živita in delata v različnem okolju. Vsakršno utesnjevanje na eno kopito bi bilo slabo,, zlasti pri samoupravljanju. Razumljivo pa je, da mora biti organizacija dela enotna, in enotno vodena, usmerjena k edinemu cilju — uspešnemu poslovanju celega podjetja. Na podlagi razprave je IO zadolžil sindikalne pododbore za izvedbo razprave. Sestanki po ekonomskih enotah naj bodo po izmenah, vsakemu sestanku mora prisostvovati vsaj en član komisije, ki je statut sestavila. Statut naj ne obravnavajo kampanjsko, pač pa postopoma in temeljito. Pripombe na posamezna določila je treba zapisati, tako da bo lahko izvršni odbor morebitne popravke statuta kontroliral z danimi pripombami. V naslednji točki dnevnega reda je IO obravnaval uvedbo 42-urnega delovnega tedna. O pripravah je poročal tovariš Novak, vodja kadrovskega sektorja in med drugim dejal: »Že nekaj časa razpravljamo, tako kot drugod, o možnosti uvedbe skrajšanega delovnega časa. Pri tem vse preveč mislimo, kako dobro bo potem, ko bomo manj delali, premalo pa o tem, kakšen bo poslovni uspeh. Ne glede na to, da nas že izdana navodila in predpisi opozarjajo, da moramo za uvedbo skrajšanega delovnega časa nekaj storiti, da ne bomo doživeli hujših pretresov v naših poslovnih rezultatih, se moramo zavedati, da nam lahko skrajšanje delovnega časa prinesejo le izdatni ukrepi, s katerimi si bomo zagotovili smotrnejšo razporeditev delovnega časa in potrebnega števila zaposlenih, večji učinek pri delu vsakega posameznika in pa podjetja sploh, rezultate torej, ki bodo ustrezali dosedanjim. Zaostriti moramo delovni red in disciplino, urediti boljše programiranje proizvodnje, zmanjšati izmet in zastoje strojev ter od praviti premalo koristno brezplodno sestankarstvo in pisarjenje. Vse to lahko izvedemo, če se bodo ekonomske enote poglobile v svoje delo in skušale najti izboljšave. Ne mislim pri tem samo na proizvodne enote, tudi druge bi imele o čem razpravljati. Uvajanje skrajšanega delovnega časa je pri nas ob takih pogojih, kakršne terjajo navodila Zvezne komisije, težavno. Na primer: obratujemo 543 dni v letu neprekinjeno, kar pomeni, da je obratovalni čas izkoriščen do kraja. Zaradi tega moramo uvesti pri papirnih strojih 35 novih delavcev, katerih nikakor ni mogoče nadomestiti s kakršnimi koli ukrepi. Takšno povečanje staleža terja skrčenje v drugih oddelkih in do neke mere povečanje proizvodnih učinkov. Tudi v papirni dvorani ni mogoče zahtevati povečanje storilnosti spričo vedno ostrejših zahtev po kvaliteti in spričo tega, da so individualne norme v sedanjih okoliščinah dognane. Bistveno izboljšanje gospodarskih efektov lahko iščemo v vseh drugih oddelkih in jih moramo tudi najti. Tudi nekatere tehnične izboljšave so že dokaj jasno nakazane. To so: uvedba flotatorjev, ureditev internega transporta in razpuščanje izmeta s pomočjo pal-perjev. (Z ureditvijo teh vprašanj lahko računamo na skrčenje potreb vsaj za 40 zaposlenih. Toda tega ni mogoče realizirati tako hitro, kot želimo uvesti skrajšanje delovnega časa. Ostane nam torej zboljšanje delovnih — proizvodnih učinkov z večjo pazljivostjo, z boljšo kontrolo dela. Člani IO so po vsem tem sklenili, da je treba k sodelovanju pritegniti EE, ki naj same določajo ukrepe za dosego pogojev skrajšanega delovnega časa. Izboljšave lahko izvedejo najprej proizvodne enote, nato tudi druge, brez izjeme. Na temelju predlogov EE naj kadrovska služba pripravi elaborat, ki bo ustrezal zahtevam izdanih predpisov o uvajanju 42-urnega delovnega tedna. IO je tudi sklenil, da bo na prihodnji seji obravnaval pro- blematiko družbenega standarda in izkoriščanje sredstev sklada skupne porabe. Izvršna odbora sindikalnih podružnic Vevče in Medvode sta se ii. 9. sestala in razpravljala o medsebojnem sodelovanju, statutu ter problematiki proizvodnje. Izvoljen je bil koordinacijski odbor, katerega naloga je uskladiti delovanje obeh sindikalnih podružnic. Sestavljajo ga: ing. Franc Vide Jakob Gaber Tone Peternel Miro Kuštrin in Niko Curk Neposredna naloga tega odbora je uskladiti razprave o osnutku statuta in o skrajšanem delovnem času. V razpravi o statutu sta obravnavala tudi novo organizacijo dela, s katero se JO povsem strinjata, pa tudi osnutek statuta zagotavlja koristno in konstruktivno sodelovanje samoupravnih organov v poslovnih enotah. S tem v zvezi je bilo ugotovljeno, da k takemu združenemu podjetju, kot ga določa statut, lahko vsak čas pristopi katerokoli doslej samostojno podjetje brez strahu za samoupravne pravice, če le ima skupen interes in voljo do sodelovanja. Oba IO bosta spremljala razprave o statutu v ekonomskih enotah in ob zaključku razprav dela smernice upravnih organov za dopolnitev statuta. Tone Novak Upravni ocfibor poslovne enote »Celuloza« le zasedal Medvode, septembra. — Dne 26. 8. 1963 se je prvič sestal novoizvoljeni upravni odbor poy-slovne enote »celuloza« v Medvodah. Za predsednika upravnega odbora je bil soglasno izvoljen tov. Milan Gleščič. Upravni odbor je nadalje obravnaval še proizvodno problematiko ter potrdil korigirane normative za vse vrste celuloze ter novo organizacijo v ekonomski enoti »celuloza«, Mejnik v razvoju količevske papirnice je bil začetek obratovanja kartonskega stroja. — Na sliki: Direktor tovariš Ivo Sonc na slavnostnem zborovanju oznanja začetek proizvodnje. Preberite še njegovo izjavo ob izidu prve številke skupnega glasila Izpopolnitev sistema nagrajevanja v obratu Medvode Ena izmed novih pridobitev papirnice Količevo je kartonski stroj Partizansko srečanje na Brdn KOLIČEVO, septembra. — Pred dvajsetimi leti, 6. avgusta 1945, je bila z ukazom Vrhovnega štaba NOV in POJ ustanovljena VI. narodnoosvobodilna brigada »Slavka ŠlandraNaše delo« skupen jezik za sporazumevanje in spoznavanje med seboj. Člani kolektiva bodo v svojem časniku razlagali svoja mišljenja in poglede na stvari, ki se porajajo v našem vsakdanjem delu. Vsi trije kolektivi bodo začeli s pisano besedo spoznavati samega sebe, ker se bodo plemenitili z besedo sosednjega kolektiva, ki prav tako dela za skupnost in sebe. V našem vsakdanjem delu je veliko dogodkov, veselih in žalostnih, resnih in norčavih, vsak posebej je lahko zanimiv za soseda — tovariša in zato na dan z njimi, da se ne bomo skisali, zatopljeni sami vase. 2. Ali mislite, da bo to še bolj poglobilo naše dosedanje sodelovanje? Prav vsako sodelovanje ustvarja vzdušje za še bolj poglobljeno delo med seboj in zato človek pobudo' za skupno glasilo lahko samo pozdravi. Prav zadnji čas je, da smo našli pot do skupnega glasila, saj o socialistični skupnosti že delamo kar 18 let in se vsak po svoje trudimo, namesto da bi si široko odprli vse registre spoznavanja in sporazumevanja med seboj. Posamezen človek se loči od drugega, ena družina ni drugi podobna, tako so tudi kolektivi različni po notranjem vzdušju, načinu dela, sporazumevanju, tolerantnosti in še nebroj je stvari, ki niso povsem enake. Toda človeško življenje zahteva občevanje, stike med ljudmi, zato bodimo pri glasilu »Naše delo« aktivni pri branju in pisanju; manj obljubljajmo in storimo vse, da bo časnik prikupen za vsakogar, ki se trudi pri izdelkih celuloze, papirja in kartona. 3. Kako naj bi izgledal bodoči način sodelovanja? Skupno glasilo »Naše delo« je morda prvi pogumnejši korak v sodelovanju med našimi tremi kolektivi, zato je prav in koristno, da že sedaj razmišljamo o načinih nadaljnjega dela in sodelovanja. Mi delamo na enakih ali sorodnih tehnoloških postopkih, zato si lahko lepo pomagamo, kadar se nam kaj zatakne. Tovariši, ki delajo v tehnologiji ali raz- voju naših izdelkov, bodo imeli priliko o »Našem delu« marsikaj napisati, kar bo praktično koristilo pri izdelovanju celuloze, kartona ali papirja. Delavci iz komerciale tako radi tožijo o muhavostih tržišča, trdno sem uver-jen, da noben njihov članek ne bo pri uredniku romal v koš. Prav tako tudi sodelavci v kadrovskih oddelkih imajo mnogo povedati o svojih tegobah, kadar nanese /razgovor na pestro problematiko kadrov pri papirnih strojih, kuhalnikih, vzdrževanju in še in še. Beseda perspektiva je na jeziku vodilnih delavcev dnevno in ni sestanka, kjer ne bi razlagali širokih načrtov za bodočnost. Zakaj ne bi o tem bila napisana kaka tehtna beseda, da bi jo vsi razumeli in sprejeli za svojo. Prav tu bi dodal: če kje, potem se moramo tu najprej sporazumeti in široko pogovoriti, kolikšna in kakšna je lesna masa o našem bazenu; temu ustrezno bodo veliki lesovinski oddelki na Količevem, Vevčah in Tržiču; celulozna tovarna v Medvodah ne more biti večja, kot je lesa v gravitacijskem bazenu. Pogovoriti se bo treba, kaj bo za kolektiv Količevo in Vevče koristneje, ali najprej investirati o nov kartonski stroj ali papirni stroj. Kateri od teh bo dal boljše ekonomske rezultate skupnosti? To in še mnogo drugega naj bo osnova za razpredanje misli po našem časniku, v katerem bo vedno dovolj prostora, ker upam, da ne bo nikdar težava za papir. S skupnim glasilom smo napravili trden korak po naši skupni poti, pot je še dolga in vsak, prav vsak naj nekaj prispeva. V življenju je že tako; kar ni s trudom iti znojem pridobljeno, ni kaj prida in nima trajne vrednosti. ZORAN PIRC, sekretar komiteja ZK obrata Vevče: Na osa vprašanja bi odgovoril kar na kratko. Kvaliteta oseh številk »Našega dela«, ki so do sedaj izšle, se mi kot laiku zdi več kot zadovoljiva. Mnenja pa sem, da bi moralo glasilo obravnavati tudi probleme, ki jih vidi vsak posamezni član kolektiva. Na sestankih organizacije sicer nismo podrobneje razpravljali o delu in poslanstvu glasila, ker smatram, ker nam to doslej niso omogočile številne druge naloge. Po mojem Zoran Pirc mnenju pa se mora s tem ukvarjati sindikat. Vsekakor pa sem za tesno sodelovanje. Sodelovanje med našim podjetjem in Količevim o skupnem glasilu pa smatram za začetno obliko sodelovanja tudi na drugih področjih. Ta začetek iskreno pozdravljam! MEDVODE, septembra. — Na IX. redni seji je ODS obrata Medvode razpravljal in sklepal o statutu in organizaciji podjetja, o periodičnem obračunu za prvo polletje 1963 in izvolil prvi upravni odbor obrata. Statut in novo organizacijo podjetja nam je razložil direktor, tovariš Vengust. Poudaril je, da je naloga skupnih služb koordinacija dela obeh obratov, in-štruiranje ter skrb in delo na razvoju posameznega sektorja. Oba obrata sta povsem enakopravna ne glede na število zaposlenih v enem in drugem obratu. Posamezne službe v obratu so direktno podrejene direktorju poslovne enote ter se ukvarjajo z neposrednimi in tekočimi problemi na svojem področju. Obratni delavski svet je priporočil vsem ekonomskim enotam obrata, da čimprej skličejo sestanke enot, na katerih naj izčrpno obravnavajo novi statut podjetja. Člani kolektiva pa lahko dajejo pismene predloge in pripombe na statut, ki jih bo zbirala kadrovska služba obrata. V zvezi s podanim periodičnim obračunom podjetja za razdobje januar—junij 1963, zlasti še z obračunom poskusne proizvodnje obrata za dva meseca (maj in junij), so bili obravnavani nekateri proizvodni problemi. Glavna krivda ugotovljene izgube obrata je bilo pomanjkanje žamanja za predelavo. Tako smo uporabljali dražji les za proizvodnjo posameznih vrst celuloze. V začetku leta ne samo da nismo predelovali zadostnih količin žamanja, ampak smo bili tako rekoč brez zaloge lesne mase sploh. Sedaj imamo na zalogi 15.000 kub. metrov lesa in če bomo uspeli predelati vsaj 30 "/o žamanja, potem bomo stvarne stroške uskladili s planskimi stroški. Tako tehnični strokovnjaki. Kaj pa pravijo komercialisti? Dobavitelji nam v zadnjem času pospešeno dobavljajo nerazrezan les in klade, češ da lesa ne morejo obdelati, če hočejo izpolniti plan oddaje lesa. V preteklem letu smo sicer neobdelan les zavračali, kar se nam je kasneje maščevalo. S tem, da smo sedaj pristali na prevzem nerazrezanega lesa, smo lahko osvojili celotno gorenjsko lesno področje in si zagotovili dvomesečno zalogo lesne mase. To pa zahteva dodatno delovno silo šestih ljudi na lesnem prostoru za razžago-vanje lesa. Težje je z žamanjem. Mi zahtevamo izključno prehrano žama-nje, medtem ko druge tovrstne tovarne, npr. v Krškem, sprejemajo vsakovrstno žamanje in razumljivo, da ga lesna industrija raje dobavlja njim. Upamo pa, da se bo v prihodnjih mesecih stanje izboljšalo. V obratu je bilo doslej vse polno drobnih in nujnih problemov, ki bi jih moral reševati neki organ. Ta potreba je narekovala izvolitev prvega upravnega odbora obrata. Izvoljeni so bili: Člani: 1. Janez Gašperin — elektrotehnik 2. Milan Gleščič — kurjač 3. Jože Merjasec —- delovodja 4. Niko Dimc — kuhar celuloze UO STANOVANJSKIH ZGRADB V VEVČAH Vevče, septembra. — Obratni delavski svet obrata Vevče je sklenil ustanoviti upravni odbor stanovanjskih zgradb v Vevčah. Naloge tega UO naj bi bile vzdrževanje zgradb in urejanje investicijskih in drugih zadev, skladno z možnostmi in interesi celotnega podjetja. S tem v zvezi naj bi ob sodelovanju hišnih svetov izdelali tudi poslovnik. S. R. Namestniki: 1. Ivan Veber — električar 2. Ivan Kisovec — delovodja 3. Ivan Kuralt —- vodja kov. delavnice 4. Andrej Rozman — vodja le-sočistilnice Članom prvega upravnega odbora obrata Medvode želimo uspešno delo! „ Frasova NEKATERI SKLEPI UPRAVNEGA 0DR0RA PAPIRNICE KOLIČEVO KOLIČEV O, septembra. — Na predzadnji seji, ki je bila 14. avgusta, je upravni odbor med drugimi, sprejel naslednje sklepe: ■ Glede na to, da se mora bodoči 7-Ietni gospodarski plan izdelati čim realnejše in da so v okrajnem in občinskem merilu že formirane komisije za izdelavo plana, je upravni odbor imenoval 5-člansko komisijo za izdelavo ?-letnega plana razvoja papirnice Količevo. V komisijo so bili imenovani ing. Janez Mežan kot predsednik in člani: Sandi Rihtar, računovodja podjetja, Dušan Kosmina, komercialni direktor, Marjan Černe, šef kadrovske službe in ing. Avgust Pavlin, tehnični direktor. ■ Oskrba s surovinami že v prejšnjih letih ni bila posebno ugodna za podjetje, v letošnjem letu pa se je stanje tako poslabšalo, da je UO priporočil komercialni službi v podjetju, naj o sedanji situaciji obvesti vse merodajne forume. Stanje je tako kritično, da pod takimi pogoji dobavljanja surovin ne moremo zajamčiti neprekinjene proizvodnje, kljub delnemu uvozu surovin. ■ UO je sprejel sklep, da naj se izvede licitacija gradbenih del za upravno poslopje. ■ V zvezi s pregledom izvrševanja plana investicijskega vzdrževanja, je bil UO mnenja, da se problem mehanizacije transporta v tovarni ne rešuje tako, kot je bilo določeno s planom. Ta problem se rešuje že dalj časa, vendar brez pravega efekta. Zaradi tega je bilo sklenjeno, da naj se kot prvo reši vprašanje razkladanja premoga in da naj se do konca meseca septembra t. 1. poišče projektanta oziroma izvajalca del. Na zadnji seji dne 11. septembra letos pa je upravni odbor sprejel naslednje sklepe. ■ Uvedba 42-urnega delovnega tedna za ekipe PSII in KS II z vsemi drugimi obrati in službami, ki so nujni za nemoteno proizvodnjo na omenjenih strojih. Skrajšano obratovanje se prične s 1. oktobrom letos. Organizacij-sko-kadrovska služba je dolžna do tega roka izvršiti vse potrebne priprave za nemoten prehod na nov način obratovanja. H Glede štipendiranja je bil sprejet sklep, da se vsa v ta namen razpoložljiva sredstva usmerijo predvsem le v vzgojo papirniškega kadra in sicer po planu potreb po kadru. Plan izdela kadrovska služba. »r t VEVČE—MEDVODE GIBANJE PROIZVODNJE V MESECU JULIJU 1963 Papir Plan . 100 Doseženo komulat. 101,7 V mesecu juliju 98,4 Celuloza v obratu Medvode . . 100 84,9 93,1 Pinotan 112 100,8 Lesovina . 100 89,2 79,6 Beljena celuloza Vevče . . . 100 115 99,6 Proizvodnja papirja se je v mesecu juliju gibala v mejah postavljenega plana. Rezultat pa bi bil lahko boljši, če bi obratoval na državna praznika, kot je bilo v planu predvideno. Zelo nizka pa je bila proizvodnja lesovine, ker je primanjkovalo električne energije, kar pa je imelo za posledico velike zastoje v brusilnici. Padla je tudi proizvodnja beljene celuloze v obratu Vevče, ker smo prenehali z nedeljskim obratovanjem — zaradi po-manjka beljene celuloze. Tudi proizvodnja celuloze v obratu Medvode ni dosegla vseh pričakovanj zaradi številnih zastojev. GIBANJE PROIZVODNJE V MESECU AVGUSTU 1963 Papir................... Celuloza v obratu Medvode Beljena celuloza Vevče . Lesovina................ Pinotan................. Plan Doseženo kumulat. V mesecu avgustu 100 103,1 107,2 100 95 95,8 100 114 107,3 100 91,3 106,6 100 110,5 103,1 V mesecu avgustu je proizvodnja papirja dosegla rekord. Ta rezultat je posebno razveseljiv, ker smo ga dosegli v času največjih dopustov. Na povečanje proizvodnje so deloma vplivali nekoliko zmanjšani zastoji in zmanjšan izmet. Tudi proizvodnja lesovine se je povečala, tako da je do-segla planirano raven, ker se je normaliziralo stanje z električno enegijo. Normalna je bila tudi proizvodnja beljene celuloze v obratu Vevče. Veliko količino celuloze smo proizvedli v obratu Medvode, vendar pa smo morali zaradi pomanjkanja hipoklorita večkrat preusmeriti proizvodnjo iz beljene na nebeljene vrste celuloze. KOLIČEVO GIBANJE PROIZVODNJE V MESECU AVGUSTU 1963 Lesovina...............................100 Pisalni in tiskovni papir..............100 Ovojni in embalažni papir..............100 Drugi papirji..........................100 Karton................................100 Lepenka................................100 Iz podatkov je razvidno, da je bila proizvodnja v avgustu po fizičnem obsegu v papirnici Količevo pozitivna in da so mesečni plani skoraj v vseh grupah v celoti presegli. Pod planom so samo v grupi drugih papirjev, kar je seveda posledica preseganja v drugih grupah. Na tako povečanje je delno vplivala nekoliko večja produktivnost, glavni vzrok pa je nedeljsko obratovanje, ki v papirnici še ni redno uvedeno in je le znak prizadevanja delovnega kolektiva za čim večjo proizvodnjo. Plan Doseženo 100 133,6 100 131,4 100 129,0 100 ?5,1 100 122,4 100 109,9 Dejavnost sindikalne organizacije v Papirnici Količevo Količevo, septembra. Hitri gospodarski in družbeni razvoj terjata tudi od sindikata mnogo večjo dejavnost, ki je izražena s tem, da kot množično politična organizacija deluje na vseh področjih dela in življenja ljudi v podjetju, kot npr.: uresničevanje njihovih samoupravnih pravic, delitev čistega dohodka, sodelovanje pri izdelavi statuta podjetja, sodelovanje pri izbiri sistema za prehod na 42-urni delavnik, omogočanje rekreacije v vseh njenih možnih oblikah itd. Vseh teh problemov se naš izvršni odbor zaveda, zaveda pa se tudi. da mora pritegniti k reševanju prav vse svoje člane, če hoče, da se izoblikujejo najboljše rešitve. Prav zaradi tega je razširil svojo dejavnost po ekonomskih enotah, tako da ima vsaka ekonomska enota svoj sindikalni odbor, ki na svojih sestankih razpravlja o zgoraj navedenih vprašanjih. Na ta način lahko vsak član sindikata soue-luje in pomaga pri odpravljanju in reševanju problemov, ki so specifični za njegovo EE in njemu tudi najbolj poznani. Letošnje leto je sploh značilno za uveljavljanje in delo naše sindikalne organizacije. Kar poglejmo! Najprej je bilo organizirano množično sodelovanje kolektiva pri sprejemanju letnega plana, potem razprava o novi ustavi in še volitve v zbor delovnih skupnosti. Tudi za oddih in rekreacijo smo izvolili komisijo, katere naloga je, da za člane kolektiva organizira dobro pripravljene izlete po lepi domovini. Njena naloga je bila tudi, da naša letovišča na Veliki planini in na morju v Fiesi in Izoli uredi za čim udobnejše bivanje. Vse to nam je letos v celoti uspelo. Tudi pri razvoju športne rekreacije je naša sindikalna organizacija sodelovala tako organizacijsko kakor tudi materialno. Težnja sindikalnega vodstva je bila in je tudi ostala, da naj športne sekcije razvijajo svojo dejavnost v kolektivu skozi vse leto in ne samo en mesec pred papirniškimi športnimi igrami. To nam je uspelo samo v nekaterih 'športnih panogah. Rezultati celoletnega dela v teh panogah pa so se pokazali na samih športnih igrah in na raznih občinskih tekmovanjih. Trenutno je ena najbolj aktualnih nalog naše sindikalne organizacije izdelava statuta podjetja. Komisija za izdelavo statuta bo v kratkem dala osnutek statuta v razpravo celotnemu kolektivu. Naloga sindikalnih odborov ekonomskih enot bo organiziranje razprave o osnutku sta- Milan Deisinger je aktiven politični delavec; v letošnjem letn vodi delo sindikalne podružnice tuta in zbiranje predlogov in dopolnil o posameznih členih statuta, ki jih bodo dale te razprave. Tudi prehod na 42-urni delavni teden bo velika naloga sindikata. Glavni problem je izdelati tako varianto v proizvodnji, da bo zadoščeno zakonitim predpisom in željam proizvajalcev na eni strani, na drugi pa težnji upravnih organov podjetja za dvig produktivnosti in ekonomičnosti. Razpravljali smo tudi o integraciji s Kartonažno tovarno. Prišli smo do zaključka, da je spajanje dveh velikih podjetij koristno le takrat, kadar z analizo ekonomskih utemeljitev obeh partnerjev dokažemo koristnost take integracije za oba. V našem primeru pa take utemeljitve ni bilo, zaradi tega je bil kolektiv proti združitvi. Obravnavanje trimesečnih proizvodnih rezultatov na sestankih sindikalnih odborov ekonomskih enot se je pokazalo zelo pozitivno, ker so člani kolektiva lahko sami videli, kje in zakaj je pri- šlo do zastojev in pomanjkljivosti v proizvodnji in o njih razpravljali in dajali predloge za njihovo izboljšanje. Sedanja akcija sindikata skupno z drugimi organizacijami v podjetju teče v smeri razširjanja kompetenc ekonomskih enot. Pri tem mislim na obračun in tudi dejansko delitev sredstev po zaslugah posameznih ekonomskih enot. Edino tako bodo zaživele v tistem smislu in namenu, s katerim so bile ustanovljene. Na zadnji seji odbora smo sklenili, da_ bomo organizirali v začetku oktobra množični sestanek, na katerem bomo obravnavali 9-me-sečno poslovanje in 7-letni perspektivni plan podjetja, da se bo sleherni član kolektiva seznanil z nalogami, ki so pred nami. Precej truda je bilo vloženega tudi pri vzpostavljanju medsebojnih odnosov v kolektivu, odnosov, vrednih in dostojnih kolektiva s takimi rezultati v gospodarskem in družbenem življenju naše socialistične družbe. M. D. RAZVOJ PAPIRNICE KOLIČEVO Poslovili smo se od naših mladincev Vevče, september. — Letos že drugič odhaja skupina mladih iz naše tovarne na odsluženje kadrovskega roka v JLA. V tej skupini je 21 mladih iz obrata Vevč; večina je uspešno sodelovala z mladinsko organizacijo. Za vse smo H. septembra priredili skromni poslovilni večer. Zahvalili smo se jim za dosedanje sodelovanje, tako za delo v ZM kot tudi za uspešno delo na delovnih mestih v obratu. Povabili smo jih, naj se po od-služenju kadrovskega roka vrnejo v kolektiv, saj jih bomo glede na razvoj podjetja potrebovali. Mi pa jih bomo, v času služenja kadrovskega roka, seznanjali z dogodki v podjetju, z delom samoupravnih organov, delovnimi uspehi kolektiva in z delom mladinske organizacije, tako da jim bomo redno pošiljali tovarniško glasilo »NAŠE DELO«. Njihovo tekoče spremljanje dogodkov v podjetju in delo mladinske organizacije jim bo prav gotovo pripomoglo, da se bodo po vrnitvi lažje vključili v življenje podjetja. Količevo, septembra. — Papirnica Količevo sodi danes med največja industrijska podjetja v domžalski komuni. Od leta 1920, ko je tedanji lastnik osnoval industrijski obrat za proizvodnjo sive lepenke (so bili v obratu postavljeni 3 stroji z zmogljivostjo okoli 3 tone lepenke v 24 urah), pa do nacionalizacije julija 1945, je bil razvoj podjetja takšen: V razdobju 26 let je podjetnik Franc Bonač najprej razširil obrat na proizvodnjo klobučnega in svilenega papirja s postavitvijo prvega papirnega stroja 1924 leta, štiri leta kasneje, ko je začel obratovati prvi kartonski stroj pa še na proizvodnjo raznovrstnih sestavljenih kartonov. Podjetniku so posli dobro uspevali, zato je proizvodnjo še razširjal. Leta 1932 je bil dograjen papirni stroj II z dnevno proizvodnjo 5—9 ton. Na tem stroju je izdeloval plakatni, pelir in kuler papir, pergamin in pergamentni nadomestek. Električno energijo so dajale tovarni tri hidrocentrale in ena kalorična centrala. Vodo za potrebe proizvodnje sta v manjši meri dajala dva vodnjaka, v glavnem pa v posebni vodočistitni napravi očiščena Mlinščica. Potrebno paro za proizvodne stroje, sušenje in ogrevanje pa so dajali trije parni kotli Panker, Durr-Gehre in Moller. Za sušenje lepenke je lastnik postavil še zračno sušil- nico. Poleg tega je zgradil še skladišča za surovine in izdelke ter osnoval potrebne reparatur-ne delavnice. Od leta 1945 dalje pa je delovni kolektiv v novih, socialističnih pogojih, moderniziral in razširjal posamezne oddelke v tovarni. Tako je bil v začetku leta 1948 zgrajen nov industrijski tir iz tovarne do železniške postaje v Jaršah, zgrajen nov oddelek za proizvodnjo lepenke, montiran nov parni kotel Steinmiiller, sezidane nove garaže, montirana nova parna turbina z zmogljivostjo 1700 KVA in dograjen nov kartonski stroj II z zmogljivostjo 10.000 ton sestavljenih kartonov letno. Skupna proizvodnja se je z novimi kapacitetami podvojila. Vzporedno s fizičnim porastom proizvodnje je sorazmerno porastel tudi dohodek podjetja. obenem s tem pa tudi skladi podjetja. Samoupravni organi v podjetju pa teh povečanih sredstev, s katerimi so razpolagali. niso namenili samo za splošen razvoj podjetja, temveč so v sodelovanju z OKLO del teh sredstev namenili za splošne komunalne potrebe, zlasti za gradnjo in asfaltiranje občinskih cest, gradnjo vodovodov in podobno. Z ustvaritvijo večjih sredstev je oživelo tudi notranje življenje v tovarni. Tako ima tovarna danes poleg družbeno političnih organizacij tudi soraz- merno močno športno ekipo, samostojno organizacijo LT itd. Program sedemletnega razvoja podjetja, o katerem prav v teh dneh razpravljajo v papirnici, pa nam dokazuje, da se delovni kolektiv ni zadovoljil s tem kar je že dosegel. Postavitev lastne lesobrusilnice za proizvodnjo lesovine s kapaciteto 15.000 ton (v prvi fazi 7000 ton) danes niso več želje, temveč načrt, ki so se ga že lotili. S tem pa bo odpadel vsakoletni problem nabave zadostnih količin lesovine za nemoteno proizvodnjo. Vzporedno s postavitvijo lastne lesobrusilnice pa se že pripravljajo načrti za postavitev še enega kartonskega stroja za proizvodnjo sestavljenih kartonov, s katerimi bodo v celoti zadovoljili potrebe domačega tržišča in obenem tudi občutneje posegali v izvoz svojih izdelkov na tuja tržišča. To sta sicer dva glavna objekta, ki jih bodo zgradili oz. postavili v prihodnjih 7 letih, vendar pa celoten program razvoja podjetja predvideva še niz objektov oziroma izboljšav v proizvodnji in drugih dejavnostih v podjetju. Povečati skladišča surovin in gotovega blaga, povečati prostor za dodelavo papirja in kartona, urediti nov laboratorij, mehanizirati transport, urediti cestišča, zgraditi novo tovarniško restavracijo in upravno poslopje, mehanizirati proizvod- ni proces, postaviti novo kalorično centralo s parno turbino s kotlom, novo trafo postajo, ureditev parkirnega prostora itd. O vsem tem razpravljajo danes samoupravni organi v papirnici, ko sestavljajo sedemletni program razvoja svojega podjetja. Upamo, pa tudi preteklost nam to dokazuje, da bodo s takim delom tudi v bodoče svoje načrte uresničevali. t „ t »NAŠE DELO« je vaš list, zato dopisujte! Vhod v papirnico Količevo Stran 5 42-urni delovni teden KDAJ )N KAKO? KOMENTAR Nova ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije predvideva v svojem 37. členu najdaljši delovni čas 42 ur na teden. Jasno je, da s sprejetjem ustave še ni bilo mogoče takoj preiti na skrajšani delovni čas. Potrebne so predhodne analize in priprave, posebno pa je potreben zakon, ki bo določil -pogoje za skrajšani delovni čas in predpisal, v katerih primerih je lahko delovnik tudi daljši kot 42 ur. Poglejmo, zakaj je ustava sprejela določilo o skrajšanem delovnem času. Da je prišlo do sprejetja določila v ustavi o skrajšanem delovnem času, ni toliko botrovalo to, da je skrajšani delovni čas humani akt v korist delovnega človeka, temveč to. da ima skraj-šanje delovnega časa neposredni ekonomski pomen. Elementi, ki govorijo v prid skrajšanju delovnega časa, so predvsem: — povečanje fizične delovne sposobnosti, zmanjšanje številu nesreč pri delu in zmanjšanje števila poklicnih obolenj, zboljšanje splošnega stanja delavcev zaradi večje možnosti za rekreacijo; — povečanje intelektualne delovne sposobnosti, ker bo delavec imel več časa za učenje in strokovno usposabljanje; — povečanje ravni splošne kulture, intenzivnejše delo na družbeno političnih vprašanjih, spretnost delavca za izrabo prostega časa, za kulturno in družbeno obogatitev svoje sposobnosti; — povečanje produktivnosti dela kot posledice navedenih dejstev; — povečanje števila zaposlenih in njihovo -strokovno usposabljanje za delo. Jasno je, da vsako skrajšanje delovnega časa ne more vedno dati pozitivnih rezultatov. Pozitivni rezultati so možni le tedaj, ako je delo na uvajanju skrajšanega delovnega časa spremljano z odkrivanjem notranjih rezerv, boljšo organizacijo dela, predvsem pa z: 1. Boljšo organizacijo dela, utrditvijo delovne discipline, boljšo izrabo delovnega časa itd. '2. Odkrivanje in izkoriščanje obstoječih rezerv pri vsakem zaposlenem delavcu predstavlja važen element, ki ga bo treba maksimalno izkoristiti. Spodbud-nejši sistem razdelitve osebnega dohodka bi moral bolj delovati v smeri merjenja učinka in porabe delovnega časa za opravljanje določenih poslov. 3. Z zmanjšanjem delovnih ur na delovnih mestih se odpira možnost absorbiranja dela notranjih in zunanjih viškov delovne sile. Zaposlitev zunanjih delavcev predstavlja njihovo usposabljanje in prilagajanje za določeno proizvodnjo. 4. Aktivnost delavskega samo-opravljanja; večja zainteresiranost vsakega delavca predstavlja velik element pri odkrivanju notranjih rezerv. 5. Stopnja družbenega razvoja m dosežena raven proizvodnih odnosov omogočata in zahtevata, da se prične proces skrajšanega delovnega časa. Od postopnega in planskega uvajanja skrajšanega delovnega časa lahko pričakujemo tudi neposredne ekonomske koristi, posebno v daljšem razdobju. Pred prehodom na skrajšani delovni čas moramo zagotoviti vse potrebno za dosego večjih ali vsaj istih rezultatov v proizvod-uji ter si tako zagotoviti večje ali vsaj iste osebne prejemke, nikakor pa ne manjše. Trajanje in razdelitev delovnega časa posegata v kompleks medsebojnih odvisnih in občutljivih vprašanj v poslovanju delovnih organizacij v delu komun, osebnem življenju delavcev in njihovih družin, zato je ob razpravljanju o problemu skrajšanega delovnega časa treba misliti tudi na te okoliščine. Zato ni mogoče točneje odrediti potrebnega časa za ustrezne priprave za prehod na 42-urni delovni teden. Gledano na splošno se smatra, da je rok dveh let zadosten za pripravo in popoln prehod celotnega gospodarstva, seveda postopno do tega roka. V okviru tega splošnega roka bi morali v naši gospodarski organizaciji osvojiti prehod na skrajšani delovni čas z doseganjem ustreznih rezultatov gospodarjenja, predvsem pa bi morali zainteresirati naše organe samoupravljanja, da sprejmejo ustrezne sklepe o uvedbi skrajšanega delovnega časa na osnovi vsestranskega preučevanja stanja pri nas. V pripravah in izvajanju ukrepov, ki omogočajo prehod na skrajšani delovni čas, bi morale vsekakor poleg vseh članov kolektiva sodelovati tudi družbeno politične organizacije in strokovne službe v podjetju. Za izvedbo nalog in koordinacijo dela v zvezi s .prehodom na 42-urni delovni teden so osnovane posebne komisije za delovni čas pri .ZIS in pri republiških IS. Prav tako so osnovane delovne grupe za skrajšani delovni čas pri zveznih, republiških in okrajnih gospodarskih zbornicah. Izdelan je bil plan zvezne komisije za delovni čas, ki zajema fazo priprav za prehod na skrajšani delovni čas, do izida ustreznega zakona. Komisija (Zveznega izvršnega sveta za delovni čas je sprejela tudi sklep o pripravah delovnih organizacij na 42-urni delovni teden, v katerem priporoča vsem delovnim organizacijam, naj se takoj lotijo priprav za prehod na 42-urni delovni teden. Te priprave naj zajemajo predvsem tele naloge: ■ Izdelati je treba dokumentirane analize ekonomskih, finančnih in drugih učinkov skrajšanega delovnega časa za ekonomske enote, za posamezne obrate, delavnice, kakor tudi za delovno organizacijo kot celoto. E Izdelati je treba podroben načrt organizacijskih in ekonom-skili ukrepov, ki naj v vsaki fazi skrajšanja delovnega časa zagotovijo tolikšno produktivnost dela in tolikšno uspešnost poslovanja, da bosta omogočali planirani obseg proizvodnje, ter vsaj ista raven osebnih dohodkov in odvajanje v lastne in družbene sklade, ki bi jih ob enakih pogojih dosegali pri 48-urnem delavniku. H Upoštevati je treba, da skrajšani delovni čas ne sme v nobenem primeru vplivati na povečanje števila nadur, E Orientirati se je treba na odkrivanje in mobilizacijo rezerv kot so: možnost uspešnejšega poslovanja z doslednejšo razdelitvijo dela na osnovi specializacije delovnih organizacij v okviru njihove kooperacije in poslovnega sodelovanja nasploh, upoštevajoč pri tem družbene potrebe in povpraševanje na trgu; možnost znižanja poslovnih stroškov z uporabo standardizacije in tipizacije; možnost boljše uporabe orodja, strojev in naprav, njihove smotrnejše razmestitve; možnost popolnejšega izkoriščanja letnega delovnega časa z boljšo delovno disciplino, zlasti s točnim spoštovanjem začetka in konca delovnega dne, z zmanjšanjem neopravičenih izostankov, z boljšo pripravo dela. Odkrivanje in aktiviranje notranjih rezerv v delovnih organi- zacijah ter druge priprave v zvezi s prehodom na nov delovni čas je treba nujno povečati z nadaljnjim izpopolnjevanjem notranjih razmerij v delpvnih organizacijah, zlasti razmerij pri delitvi dohodkov, pri čemer je treba v ta razmerja vključiti čimveč elementov spodbude ter z nadaljnjim izpopolnjevanjem organizacije podjetij po delovnih enotah, s čimer se zagotavlja večja prizadetost vseh delovnih ljudi za hitrejši razvoj proizvodnje in produktivnosti dela. Na podlagi omenjenih in drugih analiz in načrtov morajo delovne organizacije določiti, v kakšnem zaporedju in v katerih rokih se bodo lotevale ukrepov iz tega sklepa in ali nameravajo preiti na 42-urni delovni teden naenkrat ali v etapah’ in določiti pri tem trajanje posameznih etap in skrajšanje delovnega časa v vsaki posamezni etapi. Iz vsega zgoraj navedenega sledi, da nas časa še veliko dela okoli priprav na prehod na 42-urni delavnik. Treba je tudi počakati na ustrezni zakon, ki bo uredil ta vprašanja. Vendar je v glavnem od nas samih odvisno, kdaj in kako bomo uresničili skrajšanje delovnega časa. Vsekakor so realne možnosti, da uvedemo v začetku prihodnjega leta 42-urni delovni teden, seveda, če bi izvršili vse predpriprave. Pričakujemo od vseh članov vevško-medvoškega kolektiva, da bodo aktivno sodelovali v pripravah na 42-urni delovni teden. Svoj prispevek bomo dali s konkretnimi predlogi na organih samoupravljanja, na posvetih ekonomskih enot, na strokovnih posvetih ali direktno upravi podjetja ali uredništvu našega časopisa. Prav tako pričakujemo od vseh družbeno političnih organizacij v podjetju, da bodo dale svoj prispevek oziroma, da bodo vodile celotno akci jo. Janez Preši Naši kovinarji montirajo paro-vodne in vodovodne cevi ob stenah janezijskega mostu 0 našem ... novem statutu KOLIČEVO, septembra. —Delavsko samoupravljanje v papirnici Količevo se je v zelo kratkem času zelo poglobilo in se tako vsebinsko obogatilo, da so dosedanja pravila naše gospodarske organizacije le še formalen samoupraven akt, ki ni več zrcalo, sedanjega stanja v podjetju; še več, v nekaterih primerih celo zavirajo razvoj samoupravljanja. Nova, bogatejša vsebina medsebojnih odnosov terja, da se sedanji odnosi uzakonijo z novim samoupravnim aktom •— s statutom. Po določbah ustave SFRJ delovni kolektiv gospodarske organizacije s statutom določa notranjo organizacijo, delovno področje in odgovornost organov upravljanja, položaj delovnih enot in pravice delovnih ljudi pri upravljanju teh enot, delovna in druga notranja razmerja, način poslovanja ter druga vprašanja, ki so pomembna za samo-upravljanje v delovni organizaciji in za njeno poslovanje. Statut gospodarske organizacije je torej najpomembnejši samoupravni akt podjetja in obenem temeljni predpis, ki uzakonja vsa najpomembnejša načela samouprave in gospodarjenja, hkrati pa določa smernice za druge samoupravne predpise (pravilnike in poslovnike) podjetja. Delo v zvezi z izdelavo statuta papirnice Količevo se je začelo v začetku letošnjega leta. Delavski svet je na svojem zasedanju izvolil 5-člansko komi- sijo za izdelavo predosnutka (v nadaljnjem besedilu komisija). Člani komisije so: sekretar podjetja tov. Milan Korošec, ki je predsednik komisije, komercialni direktor tov. Dušan Kosmina, šef analitsko planskega oddelka tov. ing. Janez Mežan, šef kadrovsko socialne službe tov. Marjan Černe in delovodja tovariš Eranc Pančur. Člani komisije so na svojih sestankih razpravljali o bistvenih vprašanjih statuta. Obsežne in zanimive debate so dokazale, da je izdelava statuta izredno zapletena naloga, ki zahteva podrobno proučitev vseh odnosov v podjetju, posebno pa proučitev statusa ekonomskih enot. Zaradi temeljitejše obdelave gradiva so člani komisije izvolili 5 podkomisij z nalogo, da obdelajo in pripravijo posamezna poglavja predosnutka statuta. Člani komisije so predsedniki podkomisij in skrbijo za njihovo delo. O svojem delu redno obveščajo člane komisije in druge organe v podjetju. Predsedniki komisij lahko povabijo k sodelovanju vsakega člana kolektiva, ki more s svojim strokovnim znanjem koristiti pri izdelavi predosnutka. Omenil sem že, da so si podkomisije razdelile delo tako, da bo vsaka obdelala določena poglavja. Podkomisija, ki jo vodi tovariš Milan Korošec, ima nalogo, da obdela delavsko samoupravljanje v podjetju; organe upravljanja, njihove pravice in dolžno- | 1 sti, medsebojna razmerja teh organov. način njihovih volitev in metode dela ter druga vprašanja, ki se nanašajo na to mate-rijo. Tovariš Dušan Kosmina predseduje podkomisiji, ki bo obdelala finančno ekonomsko poslovanje podjetja, gospodarjenje z osnovnimi sredstvi, delitev dohodka, sredstva podjetja, poslovno tajnost itd. Najbolj zahtevno delo ima podkomisija, ki jo vodi tovariš ing. Janez Mežan. Ukvarja se z določitvijo statusa ekonomskih enot. Statut bo določal razmerje ekonomskih enot do podjetja, razmerje med ekonomskimi enotami, pravice in dolžnosti samoupravnih organov ekonomskih enot in njihova razmerja do centralnih samoupravnih organov in drugo. Zato komisija proučuje problematiko ekonomskih enot. O poglavjih predosnutka statuta; o organizaciji podjetja, o posameznih strokovnih službah in o njihovih pristojnostih ter medsebojnih razmerjih, o delovnih razmerjih v papirnici Količevo, o statusu proizvajalca, o posebnih pravicah in dolžnostih elanov našega kolektiva razpravlja podkomisija, ki jo vodi tovariš Marjan Černe. Podkomisija, ki ji predseduje tovariš Franc Pančur razpravlja o odnosih do družbeno-politič-nih organizacij, o odnosih podjetja do komune, o obveščanju članov kolektiva in drugo. Ko bodo podkomisije končale delo, bo komisija gradivo uredila in poskrbela, da bo pred-osnutek statuta tiskan v tolikih izvodih, kolikor je članov kolektiva. Predvidevamo, da bodo komisija in podkomisije izdelale predosnutek statuta do sredine meseca oktobra, nato pa se bo začela javna razprava po ekonomskih enotah, kjer bo lahko vsak član kolektiva povedal svoje mnenje in predloge. Po končanih razpravah, bo komisija za izdelavo statuta pregledala vse predloge, ki jih bo slišala v razpravi in bo na podlagi teh naredila osnutek statuta. O osnutku statuta bodo razpravljali delavski sveti EE, ki bodo lahko predlagali drugačno rešitev določenih vprašanj. Vse predloge delavskih svetov ekonomskih enot bo pregledal delavski svet podjetja in o njih odločal. V zaključni fazi bo delavski svet papirnice Količevo na posebnem zasedanju še enkrat razpravljal o statutu in odločal o njegovem sprejetju. S. S. Pogled s ceste na novi janezijski most Bila sta v mladinski delovni brigadi Brigadirji na Debelem rtiču so se gradbeniške dejavnosti, da bi za kratek čas ločili od svoje pomagali obrati breskve Vevče, septembra. — Debeli rtič leži na skrajnem severu našega Jadrana. Dobesedno iz Kopra mimo Ankarana in Valdoltre pa si tam. Nehote se vprašaš, kje so ljudje, zgradbe, saj ni ničesar videti. Toda ob obali se razgled odpre na skupino zgradb in šotorov. Tu je v bujnem zelenju skrito okrevališče za cicibane in pionirje, ki so potrebni okrevanja. Blizu so veliki nasadi breskev in vinogradi, vse pa obdajajo gozdički borovcev. Skrb za to okrevališče je prevzel Rdeči križ Slovenije. Okrevališče pa še ni dograjeno. Še vedno poteka akcija za zbiranje sredstev za dograditev. V pomoč je priskočila tudi mladina. Občinski komite ZMS Moste-Polje je prav tako kot lansko Četrta skupina zadružnikov je pričela z gradnjo VEVČE, septembra. — Starejši Vevčani se še delno spomnijo prijaznega gozdička -»Jakopov borštu na gričku ob industrijskem tiru. Lepi gabri in bukve so včasih dajali prijetno zatočišče otrokom in starejšim, pogosto je vanj zavil tudi kak parček, da posedi pod vejami košatih dreves. Med vojno so morali zaradi »varnosti« pred partizani ta lep naravni park posekati. Danes pa se nudi mimoidočemu čisto druga slika. Zadružni graditelji, ko mravlje pridno tekajo po gradbišču. Pripravljajo gramoz, urejajo izkope in že tudi betonirajo temelje in kletne stene Končana je plesna sezona letnem kopališču na Vevčah Vevče, septembra. — Letos poleti je mladinski aktiv vsako soboto zvečer prirejal ples za mladino tovarne. Veseli smo bili tudi gostov iz okolice, ki so kaj radi obiskovali naše prireditve. Precej smo imeli težav okoli organiziranja teh večerov, vendar je delo kronal uspeli. Uprava tovarne nam je rada odstopila prijeten prostor ob plesni ploščadi v prostorih letnega kopališča. mladinci pa smo oskrbeli dovoljenje za prireditve, kakor tudi vse potrebno osebje za strežbo in podobno. S pomočjo obrata družbene prehrane smo oskrbeli bife, s plesno glasbo pa so priskočili na pomoč naši »Amores« — plesni orkester vevške godbe na pihala. Vreme nam je bilo naklonjeno, zato je ples potekal tako, kot smo na tihem upali že pred pričetkom sezone. Obiskovalcev je bilo vedno več kot sto, natančneje poprečno 117 na vsaki prireditvi. To priča o nujnosti takih prireditev, saj smo se mladinci mogli zabavati bolj kulturno, kot pa v zatohlih prostorih okoliških gostiln in dokazati, da so lahko plesne prireditve tudi brez pijančevanja. Z minimalno vstopnino 100 din smo krili stroške za glasbo in za potrebne takse in pristojbine Zavodu za zaščito malih avtorskih pravic. S tega mesta je umestno, da se zahvalimo našim prizadevnim mladinkam in mladincem za pomoč. Največ pohvale pa zaslužijo Ciril, Majda, Jože in Martin. Vendar pa ne bi bilo prav, če ne bi obelodanili tudi slabih strani naših prireditev. Graje je vredna oskrba bifeja s kvaliteto pijač in prigrizka. Tudi inventar tj. stoli, mize in prti spadajo bolj v staro šaro kot pa na prireditveni prostor. Razmajani stoli so bili nenehna nevarnost za tistega, ki se je usedel nanje, še bolj razmajane mize pa so krive, da je človek še drugi dan na obleki nosil vzorce pijače. Prti so pričali o svoji zgodovini ... Lahke meglice, ki so silile od Ljubljanice na zabaviščni prostor, so nas spomnile, da gre poletje h kraju. Zato smo morali 51. avgusta zaključiti z željo, da drugo leto prireditve obnovimo in vse kar se da izboljšamo, če hočemo dokazati, da smo sposobni organizirati tudi kaj prijetnega za razvedrilo mlajših pa tudi starejših članov kolektiva. Lj. Zabukovec NAMESTO HUMORJA Zatstenlava Količevo, septembra. — Tine pride v ponedeljek zjutraj na delo. Boli ga prst, pa se oglasi v ambulanti, kjer pove: »Udarila me je punta, ko smo podirali na-strešek.« Zdravnik ga pošlje na polikliniko. Ko mu pregledajo prst, ugotovijo zlom. Seveda sledi prijava nesreče pri delu in vse, kar mora biti. Vendar Tine nima sreče. Čez nekaj časa se ugotovi, da Tineta ni udarila »punta«, pač pa mu je v nedeljo zlomila prst neka »punca«. Prijava o nesreči je bila seveda stornirana, ker je Tine »punco« zamenjal s »punto«. Kaj je bilo pa potem, ko je tudi punca ugotovila s čim jo je zamenjal, se pa ne ve. q ^ bodočih zadružnih stanovanj. Ne bo dolgo, morda mesec ali dva, ko bodo »prezimili«, takoj na spomlad pa že začeli z zidavo, kar pa ne bo težko, saj imajo pripravljeno že vso opeko, ki so jo sami izdelali iz mešanice premogovega pepela, peska in cementa. Večje težave kot imajo sedaj so imeli pred tem s pridobitvijo lokacije in gradbenega dovoljenja. Kot sami pravijo, bodo zgradili še enkrat prej, kot pa je trajala administrativna »procedura«. Dejansko pa jim to čakanje tudi ni preveč škodilo. Med tem časom se je ob pridnem vlaganju denarnih sredstev njihova zadružna blagajna precej napolnila, tako da ne bodo imeli, za začetek seveda, prevelikih denarnih težav. Kot je znano, je DS podjetja ob sklepu o udeležbi za gradnjo novih stanovanj, odobril tudi nov način financiranja stanovanjske gradnje. Po tem sklepu bo podjetje prispevalo 1,200.000 dih, občina 700.000 din posojila, ostanek pa vsak interesent v gotovini in lastnem delu. S tem in pa z načrti o blokovni gradnji, bomo precej omilili stanovanjski problem o Vevčah. Pomisliti pa bi bilo tudi treba na gradnjo vsaj enega večjega samskega doma in nekaterih športnih objektov, igrišč in kulturnega doma. S. R. leto tudi letos organiziral mladinsko delovno brigado. V brigadi »dr. Dušana Mravljaka-Mroža« so bili mladinci in mladinke občine Moste-Polje, predvsem iz gospodarstva. Med brigadirji sta bila na tritedenski akciji tudi naša mladinca Ciril Zupančič in Franc Kezale. O svojih vtisih sta povedala med drugim tudi tole: »8. julija t. 1. zgodaj zjutraj smo se meščanski brigadirji z ljubljanske avtobusne postaje odpeljali proti Kopru. V udobnem avtobusu je v medsebojnem spoznavanju vožnja prav hitro minila. Ob prihodu na Debeli rtič nam je zaželel dobrodošlico upravnik okrevališča. Po ogledu okolice smo začeli z ureditvijo taborišča in formiranjem delovnih skupin. Nato smo se seznanili z delovnim redom, z namenom dela mladinske delovne brigade, sistemom dela. dnevno normo in sploh z vsemi posebnostmi brigadnega življenja. Za prvi dan kar dovolj novega. Naslednje dni smo začeli delati na pripravi terena za gradnjo paviljonov. Delo je potekalo hitro. Ena skupina je sekala drevje, druga odstranjevala zgornjo plast humusa, nato pa smo začeli z izkopom zemlje za temelje. Skupina samokolničarjev je nakopano zemljo odvažala in planirala. Naš delovni dan se je začel ob pol štirih in je trajal do pol enajstih. Po delu smo se kopali in kosili. Po dvournem popoldanskem počitku smo imeli včasih prosto, največkrat pa predavanje o prvi pomoči. Na tečaju o prvi pomoči nam je bilo tudi praktično pokazano kako se tem stvarem streže. Čeprav je daleč od Ljubljane in občine, nas vendarle niso pozabili. Obiska predsednika glavnega odbora Rdečega križa Slovenije in predsednika občinske skupščine Moste-Polje smo bili zelo veseli. V razgovoru z njima smo jih seznanili z delom brigade, kakor tudi z brigadnim življenjem. Ob tabornem ognju smo se v miniaturni prireditvi pod naslovom »pokaži kaj znaš« skušali v recitiranju, petju in podobno. Vsa dela so bila normirana. Norma za izkop je bila 2 kub. metra na brigadirja, za druga dela pa seveda drugačna. V poprečju smo jo presegali za 30°/o. Ne samo midva, tudi drugi so pogrešali večjo živahnost v športnem življenju, ki ga skoraj ni bilo. Odnos vseh uslužbencev in uprave okrevališča do brigadirjev pa je bil kar se da tovariški in prisrčen. Nekoč smo pomagali tudi pri obiranju breskev za okrevališče.« Takšni so njuni vtisi, ko sta se po treh tednih vrnila na svoje delovno mesto v tovarni. Omenim naj še to, da sta bila naša brigadirja z drugimi prizadevnimi razglašena za udarnike. Vodstvo mladinske organizacije jima ob njunem prizadevanju za ta naslov in čast iskreno čestita. u, t M. J. Še nekaj samokolnic in norma bo dosežena Sindikalna knjižnica Vevče VEVČE, septembra — Sobica poleg rdečega kotička, v kateri je bila naša sindikalna knjižnica, je Z upokojenci na Jezerskem Količevo, septembra. — Delovni kolektiv papirnice Količevo je organiziral za svoje bivše člane — upokojence — enodnevni izlet na Jezersko. Za dan odhoda je bil določen 29. avgust. Zjutraj so se veseli izletniki z dvema avtobusoma odpeljali na pot. Že ob odhodu je deževalo in vreme se ves dan ni zvedrilo. Slabo vreme je bilo tudi edino, ki bi lahko pokvarilo razpoloženje izletnikom, vendar se to ni zgodilo. V gostišču ,»Dom na Jezerskem« so bili dobro razpoloženi upokojenci dobrodošli gostje v novi restavraciji, kjer so jih dobro in hitro postregli. Tudi kratek uradni del ni manjkal. Vse prisotne je pozdravil tajnik sindikalne podružnice ing. Belšak in jim zaželel še obilo zdravja in prijetnega razpoloženja. Gospodarjenje, uspehe in delovanje podjetja je kratko in nazorno opisal komercialni direktor Dušan Kosmina. Čez dan so si, med kramljanjem in ob spremljavi z magnetofona reproducirane poskočne domače glasbe, tudi upokojenci nabrusili pete in se zavrteli v plesu, kakor da jih leta še prav nič ne težijo. Petje, ples in spomini na razna doživetja, ki so iih tekom let doživeli v tovarni in izven nje, so se medsebojno prepletali. Upokojenci so bili veseli. da jih kolektiv, v katerem so dolgo vrsto let neutrudno delali. ni pozabil in da jim na tak način omogoča medsebojna srečanja. Dnevna svetloba je počasi pojemala, z nočjo pa je prišel čas vrnitve domov in vsakoletna želja: prihodnje leto zopet na svidenje. B. O. postala že davno premajhna zaradi zadovoljivega povečanja števila knjig. Zato z veseljem sprejemamo vest, da se je knjižnica preselila v nove prostore v Kuharjeva hiši, Vevče 34, kjer je bil prej ginekološki oddelek tukajšnje ambulante. Res, knjižnica zaenkrat še ni povsem urejena, ker še manjkajo primerne omare, vendar pa je zagotovljeno, da bo v kratkem dobila primerne police. Takrat bo imel vsak obiskovalec dostop do vseh knjig, ki jih je blizu 2.300, in si bo čtivo lahko poljubno izbiral. V zadnjem času je knjižnica nabavila precej novih knjig. Med drugim celotno zbirko del Iva Andrica, našega Nobelovega nagrajenca. Poleg Travniške kronike in Mosta na Drini imamo še knjige Gospodično, Prekleto dvorišče, Jelena — ženska, ki je ni, Žeja in Nemirno leto. Iz svetovne literature imamo Hugojevega No-terdamskega zvonarja, z napeto vsebino in izbornim opisom razmer v Parizu proti koncu srednjega veka ter Balzacovo Imperije. Ellert nam o svojem Atilu podaja razvoj in propad tega hunskega kralja. Konsalik razčlenjuje v romanu »Diagnoza rak« zanimive poglede na zdrav- ljenje le zahrbtne bolezni, seveda ne manjka ljubezenskih zapetija-jev. Nikolič pa nam o knjigi »Judež ni izdal boga« prikaže obdobje nemške okupacije n Beogradu in prva leta po osvoboditvi. Vsebina romana je zajeta iz vsakdanjega življenja mestnih ulic. Iz partizanske literature smo dobili Štolfovo »Med briškimi griči je posijalo sonce« in Zalaz-nikove »Dolga in težka 1941— 1954« povest s Kozjaka in Slovenskih goric. Kdor želi zelo napeto čtivo, naj seže po »Sovražniku v globinah,« kjer se odvija ostra borba med angleškim rušilcem in nemško podmornico daleč v Atlantiku. Ljubitelji kavbojk bodo segli po Grepevih knjigah: Kraljica pašnikov, Pobegla reka, Peščene stopnice in Znadelurski ovčar. Pa tudi detektivkarji bodo lahko prišli na svoj račun. Tovariši in tovarišice, segajte marljivo po lepih knjigah! Knjižnica je odprta vsak ponedeljek od 18. do 19. ure in vsak četrtek od 18. do 20. ure. Od 15. septembra dalje pa knjižnica posluje še ob ponedeljkih od 14. do 15. ure, tako da si bodo člani kolektiva papirnice Vevče mimogrede z dela lahko nabavili zaželeno knjigo. Naša investicijska graditev Vevče, septembra. — Dne 17. 5. letos je upravni odbor Jugoslovanske investicijske banke v Beogradu odobril prodajo deviz in evidenčne kredite za premazni stroj, gradnjo celuloznega obrata ter za pergaminski stroj. Dinarska sredstva moramo v celoti preskrbeti sami. Investicije so odobrene pod pogojem, da si preskrbimo inozemske komercialne kredite s čim daljšim odplačilnim rokom. Soglasje, da smemo kontakti-rati z inozemstvom, je bilo izdano 12. VIL 1963. Glede na predvideno dinamiko izgradnje je rok za pripravo ter pogajanje zelo kratek. Pripravljalna dela za te investicije bi lahko delili na naslednje faze: — Zbiranje ponudb — Vzporejanje prispelih ponudb — Sestavljanje specifikacij, pogajanja in sklenitev pogodb — Priprava dokumentacije za gradbena dela, specifikacije domače opreme Prva točka je najbolj zamudna, ker potrebujejo dobavitelji opreme precej časa za sestavo ponudb, posebno za celulozni obrat. Da bi dobili jasno sliko o kapaciteti, izvedbi ter tehničnem nivoju tovrstnih strojev, smo obiskali del tovarn, ki bi prišle v poštev kot dobavitelji. Prav tako je potrebno, da predložimo pri Jugoslovanski investicijski banki več ponudb za uvozno opremo, da bi lahko izbrali najugodnejše cene, kvalitete, kapacitet, finančnih pogojev investiranja itd. ZBIRANJE PONUDB V ŠVICARSKIH IN NEMŠKIH TOVARNAH Prvotno je bilo mišljeno daljše potovanje, da bi se obdelale možnosti nabav v Švici, Zah. Nemčiji, Švedski in Finski. Obisk v Švedski in Finski je bil preložen na september, ker so bili v tamkajšnjih tovarnah vodilni uslužbenci julija in avgusta na dopustih. Tako je potovanje v Švico in Nemčijo imelo za cilj, da se obdelajo možnosti nabave predvsem za premazni stroj, pergaminski stroj, celulozne naprave pa smo obdelali le deloma, ker so glavni izvajalci na Švedskem in Finskem. V naslednjem bi na kratko opisali stike, katere smo navezali z naslednjimi tvrdkami. KAMVR, Ziirich To firmo sem s tehničnim direktorjem ing. Igličem najprej obiskal. Pri tem zastopstvu združenja skandinavskih tovarn smo uredili glede belilnice s povečano kapaciteto. Tvrdka Kamyr je organizirala ogled nove belilnice v Soloturnu, ki ima približno isto kapaciteto kot je predvidena za našo. Belilnica obratuje zelo dobro, imponira pa predvsem izredna čistoča v obratu, dobro vzdrževane naprave, minimalno število zaposlenih ter odlična kvaliteta celuloze. Hkrati sva si ogledala tudi naprave za sežiganje odpadne lu-žine v kotlarni, katere nameravamo postaviti tudi v Medvodah, Ker bo belilnica dobavljena skupno s celotnimi celuloznimi napravami, se bodo dogovori nadaljevali na Švedskem. BELOIT INTERNATIONAL CORP. CA., Ziirich Ta velika ameriška firma, ki ima prodajni urad v Ziirichu, ima svoje tovarne v ZDA, Italiji, Angliji in na Japonskem. Firma ima veliko izkušenj v gradnji premaznih in papirnih strojev. Zato smo natanko obdelali zahteve premaznega stroja. Ponudbo za ta stroj smo že prejeli. Stroji teh tovarn obratujejo po vsem svetu. Interesantno je omeniti, da je ta tvrdka sklenila letos pogodbo s Sovjetsko zvezo za dobavo največjega premaznega stroja v Evropi. To bo obenem tudi prvi premazni stroj v Sovjetski zvezi. Po svojih kvalitetah ter zmogljivosti je stroj, katerega nam je omenjena firma ponudila, zelo interesanten, pa tudi finančni pogoji — kredit na 5 let — so razmeroma ugodni. Pri tej firmi smo obdelali tudi pergaminski oz. kombinirani papirni stroj ter pričakujemo ustrezno ponudbo ta mesec. Zanimala sva se tudi za gradnjo celuloznega obrata, vendar pa smo dobili konec avgusta sporočilo, da je tovarna v Angfiji trenutno preveč zasedena, zato ponudbe ne bodo poslali. BELL A. G. Kriens Naši poslovni znanci, ki so nam dobavili IV. papirni stroj, so prav tako zainteresirani pri dobavi pergaminskega oz. kombiniranega papirnega stroja. Naše zahteve predvidevajo proizvodnjo 5000 do 6000 ton pergamina ter 12.000 do 13.000 ton pisalnih in tiskovnih papirjev. Manjši papirni stroj v današnjih pogojih mednarodne menjave ne bi prišel v poštev. Pri pogajanjih smo ugotovili, da naj bi tak stroj izdeloval per-gamin papir v gramaturah od 25 do 60 gramov. Na tej podlagi bo sestavljena tudi ponudba in sicer do 15. oktobra. Glede kreditnih pogojev pa je situacija v Švici precej neugodna, vendar bo vodstvo tovarne poskusilo najti pri bankah čim ugodnejše pogoje, ki nam jih bodo sporočili obenem s ponudbo. MASCHINENFABRIK ZUM BRUDERHAUS, Reutlingen — Zah. Nemčija Ta tovarna nam je dobro poznana, saj so skoraj vsi kalandri in III. papirni stroj od te firme. Pri tej tovarni smo zahtevali ponudbe za: kalander za premazne papirje, za pergamin ter za V. papirni stroj. — Po uskladitvi zahtev glede kapacitet smo se sporazumeli, da bodo ponudbe izdelane do 15. septembra 1963. FRITZ VOLTZ, Frankfurt Omenjena firma je interesent za dobavo vseh naprav za celulozni obrat v Medvodah. Obdelana so bila vsa okvirna tehnična vprašanja glede kapacitet za magnefitni postopek ter za sežiganje odpadne lužine in povratno pridobivanje MgO in SOs. Postavila sva tudi zahteve glede financiranja. Ponudba z vsemi podatki o izvedbi in kreditnih pogojih bo prispela predvidoma 30. IX. 1963. JOH. KLEINWEFERS SOEHNE, Krefeld Ta tovarna je zahtevano ponudbo za superkalander (za premazne papirje) do sedaj že poslala, pričakujemo pa še ponudbo za pergaminski kalander. Iz vseh teh razgovorov in ponudb je razvidno, da imamo možnosti za razširitev strojnega parka in kapacitete tovarne, vendar bo treba vsa začetna dela pospešiti kolikor je mogoče, če hočemo, da bodo naši načrti čim bolje in hitreje uresničeni. ECK — SOEHNE, Diisseldorf Dogovarjala sva se glede premaznega stroja iste kapacitete kot pri drugih ponudnikih, skupno s kalandrom, s tem, da bo ponudba poslana do 15. IX. 1963. HOFMANN u. SCHWAEBE, Krefeld Ta firma je bila pri ponudbi za premazni stroj po starem konceptu najcenejša. Zahtevali smo novo ponudbo za isto kapaciteto kot pri drugih firmah, ki jo bodo poslali do 15. IX. 1963. Kakor se vidi, bomo v kratkem imeli na razpolago vse ponudbe za premazni stroj. Do konca septembra bodo lahko izdelane vse potrebne primerjave in podrobne specifikacije, tako da Bi v idealnem primeru lahko sklenili pogodbo za dobavo premaznega stroja že oktobra. Do spomladi leta 196-1 pa bi bilo možno pripraviti vso gradbeno dokumentacijo, da bi lahko pričeli z gradnjo. Ker so dobavni roki za premazni stroj od 10 do 14 mesecev, lahko predvidevamo. da bomo konec leta 1964 pričeli z montažo naprav. Preostale ponudbe za pergaminski stroj ter ponudbe za ce- lulozni obrat bomo skušali dobiti do konca oktobra. Zaradi spremembe tehnološkega procesa ter povečanih kapacitet bo potrebno izdelati nove investicijske programe, da bi lahko vložili dokončne zahteve za po- sojila pri Jugoslovanski investicijski banki in Splošni gospodarski banki. Zato je izredno nujno pospešiti tehnično razčiščevanje in druge priprave, da bi se lahko pričela pogajanja čimprej. J. Lednik Takšen je stroj za premaz papirjev firme »Beloit« Ziirich (v montaži) Štipendiranje - da ali ne? Količevo, septembra. — Štipendiranje dijakov in študentov na srednjih in visokih šolah je ena izmed oblik načrtnega pridobivanja in zamenjave starejšega strokovnega kadra z mlajšim. Odnosi med štipendistom in dajalcem štipendije temelje na zakoniti osnovi — pogodbi. Ti odnosi oziroma pogodbe pa so s strani štipendistov tako pogosto kršene, da se postavlja vprašanje: Ali naj sploh še koga štipendiramo? V papirnici Količevo že vrsto let nazaj dajemo štipendije številnim dijakom in študentom na raznih srednjih in visokih šolah. Razumljivo je, da za to porabimo precejšnja finančna sredstva. Vsa dolgoletna praksa pa nam dokazuje, da se po končanem študiju le malokateri štipendist zaposli pri organizaciji, od katere je skozi vsa leta študija dobival štipendijo. Kljub temu, da smo za štipendije dajali veliko sredstev, smo večino strokovnjakov dobili preko razpisov ali preko rednih ponudb le-teh, najmanj pa smo jih dobili prav iz vrst štipendistov. Za ilustracijo naj nam služi naslednji podatek: Od leta 1935 smo na raznih fakultetah in visokih šolah štipendirali 9 študentov. Po končanem študiju sta se v podjetju zaposlila .samo dva, medtem ko iso se vsi drugi zaposlili drugje (največ v Ljubljani) ali pa sploh niso dokončali študija v rednem študijskem roku. Podobna, vendar nekoliko boljša je situacija s štipendisti na srednjih šolah. Na teh smo od leta 1955 štipendirali 18 dijakov, od katerih se jih je v podjetju zaposlilo 9 ali 50°/o. Nekaj se jih je zaposlilo drugje, nekaj pa jih je nadaljevalo študij, ne da bi prej poravnali svoje obveznosti do gospodarske organizacije. Navadno je bilo tako, da smo na štipendista čakali in zanj rezervirali delovno mesto, eventualne druge ponudbe pa odklanjali vse dotlej, dokler nam ni poslal običajno samo pismenega sporočila, da svojih obveznosti do podjetja ne more izpolniti. Tak odnos štipendistov do podjetja pa nam je upravičeno porajal misel oziroma vprašanje, ki smo ga že uvodoma navedli. Da je imelo naše podjetje razumevanje do problema štipendiranja in da je pravilno sestavilo svojo kadrovsko politiko, pričajo naslednji podatki: Leto St. štipendistov Izplač. štipendij 1955 i 48.000 1956 7 268.000 1957 11 330.000 1958 11 564.000 1959 19 826.000 1960 20 1,250.000 1961 21 1,634.000 1962 17 1,979.000 1963 (do julija) 17 1,210.000 Skupaj 8,110.000 Če primerjamo sedaj število študentov in dijakov, ki so prejemali štipendije s številom tistih, ki so se ob koncu študija »Novo« skladišče pri stranskem vratarju v Janeziji, ki ga je bilo nujno potrebno zgraditi tudi zaposlili pri nas (2 visoko-šolca in 9 srednješolcev) smo zopet pri istem vprašanju, ali naj še štipendiramo ali ne. Logičen zaključek bi bil, da je treba štipendiranje popolnoma odpraviti, vendar tega ne bomo storili, ze zaradi tega ne, ker nam strokovnega kadra zlasti v osnovni dejavnosti še zelo primanjkuje. Iz sestava štipendistov ugotavljamo, da smo še najmanj štipendij dajali za osnovno dejavnost, tj. za šolanje strokovnega kadra papirne stroke. To pomanjkljivost naše kadrovske politike, ki ima sicer svoje objektivne vzroke, danes že občutimo. Zaradi tega bo potrebno nadaljnje štipendiranje usmeriti sem. V zvezi s tem problemom je za samoupravne organe že pripravljena podrobna analiza tega problema, tako da bodo v kratkem lahko dali dokončne smernice o politiki štipendiranja v papirnici Količevo. Naj bodo dosedanji rezultati štipendiranja še tako negativni, se samoupravni organi ne bi smeli odločiti za popolno odpravo štipendiranja, ker bi na ta način žagali vejo, na kateri stojimo. Potrebno pa bo analizirati vprašanje koga in za kaj smo do sedaj štipendirali in iz tega povzeti zaključke za bodočo politiko štipendiranja. Ne smemo namreč pozabiti, da so razen potreb podjetja po strokovnem kadru, na dajanje štipendije velikokrat vplivali še drugi momenti, ki s potrebami podjetja niso imeli nobene zveze. Torej moramo spremeniti način štipendiranja. Brez dvoma je treba največ pozornosti posvetiti šolanju papir-ničarjev, ker nas v to silijo tako sedanje potrebe kakor tudi bodoči razvoj podjetja. Tega ne bo težko narediti glede na to, da imamo na razpolago finančna sredstva na eni strani, na drugi pa šolski center, ki take kadre šola. Še posebno pozornost pa je treba posvetiti izbiri kandidatov za šolanje in s tem v zvezi tud« za štipendiranje. V našem podjetju je praksa pokazala, da je najboljše, če se kandidati za nekaj časa zaposlijo v podjetju, da jih kolektiv spozna in da oni spoznajo svoj bodoči poklic, šele potem pa se odločimo za štipendiranje ali ne. Po mojem bi tak način pridobivanja mladih strokovnjakov v veliki meri omilil bežanje iz poklica, ker bi se mladi fantje zanj premišljeno odločili. Mislim, da sedaj ni težko odgovoriti na vprašanje štipendiranje — da ali ne? Odgovor je jasen... L. M. Visoka proizvodnja - nizki osebni prejemki VEVČE, septembra. — Rezultat doseženega osebnega dohodka za mesec avgust je v obratu Vevče presenetil ves kolektiv. Vsi smo se takoj, ko smo zvedeli višino vrednosti točke, začeli spraševati, kako je to mogoče, da je vrednost točke tako nizka, saj smo vendar prav v mesecu avgustu dosegli rekordno proizvodnjo 2600 ton za prodajo sposobnega papirja. Kaj je temu vzrok? Znano je, da se po našem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov formirajo naši osebni dohodki iz naslova enote proizvoda in znižanja stroškov lastne cene. Poglejmo oba kriterija. Po enoti proizvoda smo res dosegli največji znesek osebnih dohodkov, ki ustreza izdelani količini papirja. Pri znižanju stroškov, ki se obračunava za pretekli mesec in se nanaša na mesec julij, pa se je tokrat zataknilo. Rezultat znižanja je bil namreč negativen, to se pravi, da je bilo treba od dosežene mase po enoti proizvoda odšteti negativen rezultat po kriteriju znižanja stroškov LC. Kje so vzroki za negativen rezultat pri znižanju stroškov? Že iz obračunov preteklih mesecev letošnjega leta pa tudi drugih let nazaj vidimo, da osebni dohodek po tem kriteriju zelo niha. Vzrokov za to je verjetno več, vendar se pri vsakokratni analizi vidi, da je eden izmed bistvenih vzrokov, zajemanje podatkov pri porabi surovin. Januar Februar Marec April Maj . Junij Julij Tako je bilo tudi pri sedanjem obračunu. Po podatkih analitsko-planskega oddelka je bila proizvodnja v mesecu juniju dosežena z 98,4 «/», v juliju pa 107,2 %>. Že iz tega se vidi, da tako velika odstopanja od normativa niso mogoča. Če nadalje pogledamo samo porabo beljene celuloze, je znašala v mesecu juniju 20 ton pod normativom, v mesecu juliju pa 120 ton nad normativom. Vsi ti podatki nam povedo, da je poraba surovin netočno evidentirana in se izravnava šele v daljšem obdobju. Ko se je vse to obravnavalo na sestanku vodij ekonomskih enot, je razprava pokazala, da obstajajo glede tega v glavnem zaenkrat objektivni razlogi, nekaj pa je tudi subjektivnih. Vsekkor bo potrebno bolje urediti skladiščno službo in bolj organizirano evidentirati porabo surovin. K že itak negativnemu rezultatu pa je bilo treba po pravilniku o reklamacijah v tem mesecu še prišteti reklamacijo v znesku 4,800.000 dinarjev, kolikor je utrpelo škode podjetje. To so vzroki, ki so nam precej znižali osebni dohodek, katerega smo sicer pričakovali in dosegli z visoko proizvodnjo v mesecu avgustu. K. S. Vlaknine Bruto proizv. •/« 2,298.543 2,552.440 90,05 2,242.840 2,458.450 91,97 2,400.260 2,836.210 84,62 2,107.454 2,615.000 80,59 2,126.361 2,463.690 86,30 2,362.746 2,788.730 84.72 2,543.701 2,699.390 94,23 Strokovno izobraževanje na naši Delovnih let je dovolj Ko so izpolnili svojo dolžnost, so odšli v pokoj iz tovarne celuloze in papirja Vevče-Medvode Vevče, septembra. — V šolskem letu 1963/64 so se že sedemnajstič po osvoboditvi odprla vrata šole za -strokovno izobraževanje v papirni industriji. V poklicno šolo Šolskega centra tiska in papirja v Ljubljani se je na novo vpisalo 40 dijakov iz naslednjih tovarn: Cačak 7, Dravograd 4, Količevo 4, Podvelka 2, Prevalje 1, Rijeka 10 in Vevče-Medvode 12 dijakov. Od prej je na šoli 50 dijakov, tako da je skupaj vpisanih 88 dijakov. Po učnem načrtu poklicne šole izobražuje ta šola učence za naslednje poklice: lesovinarje, le-penkarje, pripravljalce snovi, izdelovalce papirja, dodelovalce papirja, pripravljalce lesa, pripravljalce kisline, pripravljalce luga, kuharje sulfitne celuloze, kuharje sulfatne celuloze, dodelovalce celuloze, belilce in izmenske laborante. Pouk traja 2 leti, od tega prvo 'leto 4-krat tedensko teoretičen in dvakrat tedensko praktičen ob delu v tovarni. Prav tako tudi v 1. polletju drugega -šolskega leta: medtem ko je v 2. polletju samo praktično delo v tovarni. Po uspešno opravljenem šolanju opravljajo dijaki zaključni iz- pit in si tako pridobijo poklicno kvalifikacijo. Šolanje za posamezne poklice je mogoče le, če se za en poklic vpiše toliko kandidatov, da je šolanje še racionalno, ker praktično stane isto razred s 30 učenci kot razred z manjšim številom učencev. Cim manjše je število učencev v razredu, tem več stroškov odpade na enega. Pri manjšem številu kandidatov za posamezni poklic se šolajo vsi vpisani poklici skupaj, specializirajo pa se za svoje poklice na počitniški in na zaključni praksi. Po potrebi organizira šola za sorodne poklice posebna predavanja iz tehnologije. Razen rednega obstaja na tej š-oli tudi izredno šolanje. V raznih tovarnah so bili in so še oddelki za -dopolnilno strokovno izobraževanje odraslih. Namenjeni so delavcem, ki že vsaj eno leto delajo na delovnem mestu ustrezne kvalifikacije (pogoj je, da so -stari nad 18 let). Strokovno izobraževanje v takem oddelku ima značaj večerne šole in udeležencem ni treba za časa šolanja zapustiti delovnega mesta. Pridobijo pa si enako kvalifikacijo, kot tisti, ki -obiskujejo ANGELA SOSIČ — je bila zaposlena pri nas od 29. oktobra 1945. Z majhno prekinitvijo je delala vseskozi v ročni dodelavi papirja, kjer je znala prijeti za vsako delo in ga tudi vestno in marljivo opraviti. Največ pa je delala kot prebiralka papirja. Ne ravno rožnata mladost jo je vzgojila v zavedno delavko, tako da v času najtežjih preizkušenj za slovenski narod ni stala ob strani. Aktivno je sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju. Sedaj jo vsak dan opažamo, kako se suče po stanovanju, zlasti pa ima veselje z vrtom in rožami, vmes pa popazi na svoja dva ljubljena vnučka. ANTONIJA STEFANČIČ — je bila v tovarni od 1. septembra 1954. leta. Marljiva in skromna je vestno opravljala svoje dolžnosti, najprej kot razvaževalka papirja, pozneje kot tehtarica, zadnja leta pa kot zavijalka papirja. Zdaj ima tudi doma veliko skrbi. Družina gradi hišico, za prijetnejše počutje in udobnejše večere svojega življenja. TILKA MOSKRIČ — V njeni delovni dobi že od leta 193? smo jo največ srečavali pri stroju za fasoniranje papirja. Delala je tudi v strojni dodelavi kot pomočnik pri rezalnem stroju, zlasti je znala rezati pri stroju za rezanje diagonalnega formata. Kot aktivistka iz NOB si je pridobila pravico do upokojitve, čeprav še ni dosegla starostne dobe, ki je običajno za to potrebna. Kot hčerki skromne delavske družine ji mladost ni bila postlana z rožami, zlasti pa ne med vojno, ko je skupno s svojim bratom narodnim herojem Jože- poklicni šoli redno šolo. Taki oddelki so že delovali v Ceršaku, Količevem in Belišču, kjer se odpira nov letnik, letos je tudi v Medvodaii. V primeru, ko v tovarni, kjer so interesenti za to vrsto strokovnega izpopolnjevanja starejših delavcev, pa nimajo predavateljev za vse strokovne predmete, opravijo v svoji tovarni vsa tista predavanja, ki jih zmorejo z lastnimi predavatelji in s predavatelji iz bližnjih šol. Druga predavanja poslušajo udeleženci na Šolskem centru v intenzivnem tečaju, ki traja le najnujneje potreben čas. Tako delavci le za krajši čas zapustijo svoja delovna mesta, vendar pa se ustrezno strokovno izpopolnjujejo. Tako si Šolski center na razne načine prizadeva, da bi na čimbolj sprejemljiv način omogočil ljudem strokovno izobraževanje, da bi tako tovarne prišle do prepotrebnih strokovnih kadrov. M. K. tom Moškričem tvegala tudi življenje za dosego ciljev, ki jih je od nje terjala domovina. Želimo ji, da bi svoj zasluženi pokoj uživala v miru, brez vsakih skrbi in težav. MATIJA GARBAJS — je bil pri nas od 2. aprila 1946. leta. V tovarno je prišel kot transportni delavec. Posledice, katere mu je pustila vojna, niso dopuščale, da bi opravljal težja dela, zato je zadnja leta imel službo pomočnika skladiščnika. Miren, in skromen se ni nikdar ponašal s svojo požrtvovalnostjo v partizanih, pač pa o njem vedo povedati mnogo dobrega njegovi tovariši iz borb. Kot vemo je doslej rad stopil o gozd po različne sadeže. Sedaj pa bo imel za to dovolj časa in mu želimo, da bi uspel pri jurčkih in lisičkah. IVAN LOVŠE — je bil eden izmed pravih veteranov v podjetju. Nastopil je že septembra 1920. leta. Torej je bil naš polnih 43 let. Lep jubilej! V njegovi kartoteki smo opazili več pohval in nagrad za vestno in požrtvovalno delo. Kot električar je najprej opravljal dela motornega strežaja, dolga leta pa je bil strojnik v hidrocentrali na Fužinah, Na delo se je vozil s kolesom. Ni dolga pot iz Kašlja na Fužine in nazaj, približno 10 km. Če pa zračunamo, da jo je premeril v svojem službovanju skoraj 12.000- Vevče, Medvode, septembra. — Dne 24. 7. 1963 smo mladinci in mladinke obeh obratov obiskali mladino v tovarni papirja v Zagrebu. krat, je to 120.000 km. Torej bi Janez s to potjo prišel kar 3-krat okoli zemlje. Neverjetno, pa je le res. Upamo, da mu je to dalo kondicijo še za vrsto let življenja. FRANC SKUBIC — je skoraj oso svojo delovno dobo preživel v obratu brusilnice lesa kot izdelovalec lesovine. V tovarno je prišel že 193?. leta, nazadnje pa je bil na delovnem mestu pomočnika mojstra. Neštevilni kubiki lesa so šli v predelavo med njegovim delovnim časom in pod njegovim nadzorstvom. Vesten pri delu je dal podjetju to, kar naj bi dal vsak zaveden član kolektiva. Zanimivo je, da je cela njegova družina glasbeno nadarjena, tako da se mimoidoči rad ustavi pod oknom njegove hiše in posluša veselo glasbo. V takem vzdušju bo tovariš Skubic pač lahko dočakal večer svojega življenja. ANTON BEVC — je začel kot transportni delavec leta 1942. v Vevčah. Veselje do strojev ga je gnalo, da je postal kvalificiran strojnik hidrocentrale, kjer je opravljal svoje delo vse do upokojitve. Rad se drži doma in kot pravi, ima največ veselja, da se ob prostem časti pozabava z delom na sadnem vrtu in na gredicah. Vsem novim upokojencem želimo še dosti let mirnega in zdravega pokoja, obenem pa se jim tudi s tega mesta zahvaljujemo za dolgoletno sodelovanje. Po kratkem sprejemu smo si ogledali novi del obrata na Žit-njaku in se seznanili z njihovo proizvodnjo. Ogledali smo si tudi stari del obrata. Po ogledu tovarne smo imeli daljši pogovor z vodstvom mladinske organizacije in zvedeli marsikaj zanimivega o delu in problemih, ki se pri njih porajajo. Iz razgovora in ogleda tovarne smo povzeli, da imajo še velike težave z organizacijo proizvodnje v novem obratu, v starem pa komaj še sledijo zahtevam -po kvaliteti izdelkov. Čuti pa se prizadevanje članov kolektiva, da izboljšujejo proizvodnjo. Da bi združili koristno s prijetnim, smo se z njimi odpeljali na izletniško točko Sljeme, kjer smo -se krajši čas zadržali. Ob slovesu smo jih povabili, da se tudi oni še letos oglasijo pri nas. Lj. Zabukovec Nagradna posetnica papirni mojster Vojko Dovč Naš Vojko resda nima slame v glavi: papirni stroj mu teče kot igrača! V posetnici — kdor črke prav obrača — v POKLICIH DVEH se vsakemu predstavi j g Rešitev pošljite uredništvu »Našega dela« do 5. oktobra 1963. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri za nagrade: I. nagrada...................... 1500 din II. nagrada..................... 1000 din III. nagrada...................... 500 din Strokovnjaki zagrebške papirnice so spremili naše mladince po svojem obratu Z izleta v Zagreb: pravkar so izstopili iz avtobusa Srečanje v Zagrebu Kako smo letos letovali? Vevče, septembra. — Po prvili podatkih je v letošnji sezoni letovanje elanov našega kolektiva v naših domovih nekoliko nazadovalo v primerjavi z letovanjem prejšnjih let. V našem počitniškem domu v Novigradu je letovalo letos skupno 417 oseb, od tega 138 aktivnih članov kolektiva, 160 svojcev z otroki, 21 upokojencev in 98 tujih gostov. Na Rovtarici pa je letovalo 19 aktivnih članov kolektiva, 26 svojcev ter 23 tujih gostov. Upadljivo veliko je število tujih gostov in razmeroma majhno število aktivnih članov kolektiva, za katere je pravzaprav počitniški dom namenjen ter zgra- ločiti, za kaj bo namenil sredstva. Letovanje na Rovtarici ovira predvsem težka dostopnost: slabe avtobusne zveze, ker je SAP progo Škofja Loka—Rovtarica— Bohinj ukinil. Kapacitete doma pa niso tolikšne, da bi bilo gostov za cel avtobus in je treba goste prevažati s kombijem, kar pa je seveda drago. Poleg doma ni nobenega travnika ali vsaj tratp, kjer bi se lahko naši najmlajši — včasih pa tudi večji -— malo razigrali. V letošnji sezoni je bil dom na Rovtarici odprt samo mesec dni in še v tem kratkem obdobju je bil v glavnem samo polovično zaseden, ta- ko da nastaja res vprašanje, ali naj dom sploh še obdržimo. V primeru, da ga bomo še imeli, je nujno razmisliti o tem, kako podaljšati sezono in pridobiti vsaj majhen travniček za razvedrilo. Počitniški dom Rovtarica s svojo čudovito mirno okolico je zelo lep in udoben ter primeren za počitek skozi vse leto, kar priznavajo tudi številni gostje tega doma. Zato bi bilo nujno najti pogoje za našteta izboljšanja ali pa poiskati drug dom v lažje dostopnih krajih. Leopold Gorše VPISUJTE LJUDSKO POSOJILO! Is albuma fotoamaterja V tem času veter večkrat valovi sinje morje; počitniški domovi so prazni, čeprav je še do konca septembra tako lepo ob morju Pitna voda in zdravje Vevče, septembra. — Iz obratne ambulante v Vevčah so nam poročali, da so v času od 19. 8. do 26. 8. 1963 sprejeli v bolniški stalež večje število delavk, ki delajo v sortirnici, zaradi prebavnih motenj. Lažje obolela je skoraj vsaka druga, vendar niso bile potrebne posebne zdravniške nege, tako da so lahko ostale na delu. Bolezenski znaki so se pojavili s slabostjo, bolečinami v želodcu Poletje je za nami, čas dopustov je minil, le spomini so še ostali in drugimi znaki. Vse pa so to- jen iz njihovih sredstev. Res je sicer, da je za nekatere letovanje v vedno istem kraju dolgočasno in da je mogoče za nekatere premalo večernih zabav in družabnega življenja. Vendar bi se dalo temu odpomoči, za kar pa bi morala priti pobuda od samih gostov oz. letovalcev, kajti samo takrat bi bile zabave res takšne, kakršnih si gostje žele. Tudi glede prehrane oziroma o strežbi bi se kazalo pogovoriti. V primeru, da ostanemo pri samopostrežbi, bo potrebno okno za delitev hrane povečati in ga znižati; med drugim bo s tem olajšano tudi našim naj mlajšim, da si bodo lahko sami postregli in jim ne bo treba čakati, da jim postreže njihova mamica ali očka. Prav tako je potrebno povečati število miz in stolov, da ne bo prepirov zaradi teh. Za odstranitev teh neprilik je potrebno povečati teraso ali organizirati izdajo hrane v dveh izmenah. Povečanje terase je seveda zvezano s stroški, katere cenimo na ca. 4 milij. dinarjev. Sredstva sklada skupne porabe so omejena, potrebe po posameznih namenskih grupah, ki pridejo v poštev, so pa tolikšne. V prvi vrsti že manjka sredstev za stanovanjsko gradnjo; potrebujemo tudi velik centralni samski dom. Kolektiv bo moral sam od- »Reprezentanci« našega in litijskega počitniškega doma sta se spoprijeli v balinanju žile, da jih boli glava in mišičevje. Z enakimi znaki so se drugi dan javljali v obratni ambulanti tudi delavci iz odpreme, ki so bili v najtesnejšem stiku s sortirnico. V drugih oddelkih so bili primeri obolenja minimalni. Npr. na žagi je obolel 1 delavec, v embalažni delavnici 1 delavec, pri strojih 2 in v sanitaži 1 delavec. Zaradi porasta bolniškega staleža zaradi prebavnih motenj je ambulanta vse primere poimensko z dnevom obolenja prijavila Epidemiološki postaji v Ljubljani s pripombo, da je vzrok teh obolenj najbrž neprimerna voda. Dne 19. 8. so odvzeli vzorce vode iz vseh 4 vodnjakov, ter poslali na bakteriološki pregled. Izkazalo se je, da je bila neprimerna za pitje voda iz vodnjaka pri ambulanti. (Znano je, da naše žene v sortirnici pijejo zelo veliko vode zaradi vročine v delovnem prostoru in v veliki meri zaradi zelo suhega zraka in pomanjkanja vlage. Prav zaradi teh vzrokov je verjetno, da je predvsem zaradi velikih količin izpite vode prišlo do črevesnih obolenj, ne pa zaradi okuženja. Dne 22. 8. 1963 je prišla v Vevče, po prijavi bolezni, sanitarna inšpekcija iz Ljubljane, da bi ugotovila in raziskala vzroke. Tudi ta in druge kontrole vode so potrdile, da voda iz vodnjaka v Janeziji ni primerna za pitje. Glede na to so s posebnimi napisi opozorili ljudi, da naj vodo uporabljajo le za umivanje. Uvedli so tudi kuhanje kave v neomejenih količinah in poostrili kontrolo prehrambenih artiklov v obratu menze in bifeja. Izkazalo se je, da so bili ti ukrepi nujno potrebni. Bolezni želodca in črevesja so prenehale, pojavljali so se le še posamezni primeri. Ob velikih vodostajih v Ljubljanici se namreč zgodi, da udari voda iz struge v vodnjak s talno vodo in jo okuži. Zato so prebivalci az okoliškega naselja prav zadovoljni, da že napeljujejo mestni vodovod, na katerega bodo v kratkem vsi priključeni. _________ J- v. Sodelovanje papirne industrije v ljubljanskem bazenu Vevče, septembra. —- Naše podjetje si prizadeva, da bodo predvidene investicije stekle po čim krajši in čim ibolj gladki poti. Sedemmilijardna vrednost novih investicij je znesek, ki zahteva veliko načrtnega dela in sodelovanja. S tem v zvezi so že v teku aktivni razgovori o sodelovanju tovarn papirja in kartona Količevo, ki je že do sedaj vložila 85 milijonov za investicije v obratu Medvode. V letošnjem in v začetku drugega leta pa bo prispevala še 420 milijonov. Vsekakor bo to izdaten prispevek za dograditev naših obratov z bodočo kapaciteto 50.0001—60.000 ton celuloze in 40.000 ton papirja. S. R. Ljudska tehnika papirnice Količevo Količevo, septembra. — Na pobudo sindikalne podružnice in uprave podjetja je bila pred dvemi leti ustanovljena organizacija »LJUDSKA TEHNIKA«, ki ima avto-moto in foto-amatersko sekcijo. V to organizacijo je mm - iMBlfffffl Pa naj še kdo reče, da na dopustu ni bilo prijetno vključenih 145 delavcev. Od ustanovitve do danes je organizacija LT organizirala za svoje člane 4 tečaje za šoferje-ama-terje. Z uspehom je položilo izpite 92 slušateljev. V novembru mesecu letošnjega leta namerava odbor LT, zaradi zanimanja med delavci, predvsem med mladinci, organizirati ponovni tečaj za šo-ferje-amaterje. Slušateljem posreduje snov teoretičnega dela tečaja inštruktor iz šoferske šole Ježica. Po končanem teoretičnem tečaju pa praktično z uspehom usposablja tečajnike inštruktor-— šofer podjetja Slavko Grilj na osebnem vozilu Fiat IKK), ki ga je s pomočjo sindikalne organizacije kupila LT. Delu je tudi fo-to-amaterska sekcija. Za strokovno izpopolnjevanje v tehniki fotografiranja oziroma razvijanja foto-posnetkov ima ta sekcija temnico, ki jo je v te namene opremila sindikalna podružnica, prostor za temnico pa je dalo na razpolago podjetje. Vsako leto organizira LT budnico za t. maj po okoliških vaseh. Budnica je postala že tradicionalna in se je navadno udeleži po najmanj 60 članov z lastnimi motornimi vozili. (Z izredno pestrostjo in domiselnost- jo sodelujejo člani LT v sprevodu dedka Mraza, ki ga organizira vsako leto občinski odbor SZDL. Za člane LT in druge člane kolektiva organizira LT strokovne ekskurzije, strokovna predavanja in predvajanje raznih filmov. V času meseca prometa je LT priredila tekmovanja pionir- jev mladincev v osnovni šoli Radomlje, Rova in Homec s področja prometnih predpisov. Do sedaj je odbor LT pri reševanju finančnih težav vedno naletel na razumevanje pri sindikalni podružnici podjetja in jih z njeno pomočjo premostil. Odbor LT se ji v imenu organizacije iskreno zahvaljuje. K. M. Tovariš Lederer pri spoznavanju skrivnosti fotografije t JtT. K ^ ž*s, ,ss <" „ i -MS«. Sliki na tej strani smo si sposodili. Ali o športu v našik treh kolektivih nimamo kaj pisati?! ZAPOZNELO POROČILO - Strokovna ekskurzija v »Impol« Vevče, septembra. — Delavci kovinskega oddelka v obratu Vevče smo imeli dne 15. VI. 1965. strokovno ekskurzijo v tovarno »Impol«, Slovenska Bistrica in Tovarno emajlirane posode v Celju. V prvi tovarni sumo si ogledali indukcijske peči, v katerih segrevajo klade aluminija na temperaturo 420° C. Tako segrete kose samodejno vstavljajo v horizontalne hidravlične stiskalnice, katerih potisna moč je 4.000 ton. Okrogle palice, ki jih dobijo iz klade, po potrebi še naprej vlečejo in stanjšajo na manjših hidravličnih stiskalnicah. Take šipke gredo potem na vlečne stroje, s katerimi vlečejo različne profile ,za izdelavo vrat in oken pri novejših modernih stavbah. V oddelku za valjanje smo si ogledali valjčne stroje, s katerimi valjajo iz aluminijastih blokov aluminijasto pločevino vseh dimenzij. Ti bloki potujejo v stroju sem in tja toliko časa, da se dobi želena debelina plo- čevine. Te plošče potem razrežejo na strojnih Škarjah. V oddelku za vlečenje žice smo videli postopek, kako se vleče (tanjša) žica, npr. iz premera 10 mm na 0,5 mm. Iz premera 10 milimetrov se postopoma stanjša preko vložkov iz karbidne trdine ter navijainih bobnov. Nadalje smo si ogledali postopek pri taljenju aluminija v kotlu, ki ga segrevajo s plinskim oljem, potem izdelavo al kablov za elektro daljnovode, oddelek za galvansko eluksira-nje, oddelek montaže, v katerem sestavljajo poleg ostalega tudi gondole za žičnice. V Tovarni emajlirane posode smo si ogledali postopek pri izdelavi loncev, kozic, škropilnic, radiatorjev, loncev »ekonom« potem oddelek za emajliranje in sušenje posode, kopalnih kadi itd. Prav zanimiv je nov avtomatski stroj, ki opravlja osem delovnih operacij hkrati. Proizvodnja določenih posod se je s tem strojem dvignila pri operaciji »vlečenja« za 600 %. Udeleženci strokovne ekskurzije smo bili zelo zadovoljni ter si takšnih ekskurzij, s katerimi nam je omogočeno poglabljanje strokovnega znanja, še želimo. Anton Beličič Ustanovni občni zbor kegljaškega kluba Količevo, septembra. — Kegljanje je v papirnici že nekako tradicionalna oblika športne rekreacije. V njej iščejo razvedrilo vsi tisti člani kolektiva, ki kegljev ne morejo videti pokonci. In takih ni malo. Prav zaradi Tovariš Stane, srečno! Nedavno je šef konstrukcijskega biroja Papirnice Količevo, aktiven športnik in dober šahist. Stane Laznik, na svoji življenjski poti med Scilo in Karibdo končno le srečno zajadral v zakonski pristan. V spomin na ta veseli dogodek so mu količevski šahisti podarili umetniško izdelan šah, v katerem je vžgano tole posvetilo z akrostihom. S Teboj nas druži igra plemenita... Trdnjavski ples po deski črnobeli Afekt nam vžiga, da bi doumeli Neznano pot kraljevega gambita. Entuziastom šahovskega mita Tegobe niso tuje. Kot čebeli Vljnjak ni vedno poln, do dna globeli Le redkim se odpre globina skrita. A glej! Srce se Tvoje je ogrelo Za 'šah — ker v igri tej kristalno čisti Ni le brezplodno Sizifovo delo. In prav zato boš še ves naš, ves isti... Ko v nov milje korak usmerjaš smelo Ur srečnih mnogo Ti žele šahisti. tega ni čudno, da je v večini kegljačev tlela misel na svoj klub. Doslej so namreč nastopali kot sekcija kegljaškega kluba Domžale. |Z dograditvijo 3-steznega kegljišča v Jaršah pa je pri njih dozorel sklep, ki so ga uresničili 2. septembra letos, ko so na ustanovnem občnem zboru ustanovili svoj lasten klub. Ime novega kluba se glasi: Kegljaški klub Papirnica Količevo. Izvolili so svoj upravni in nadzorni odbor. Upravnemu odboru bo predsedoval znani športnik in športni delavec Vide Vavpetič. Sprejeli so tudi pravila kluba in napravili plan dela za jesensko in zimsko sezono. Želja novega upravnega odbora je, da bi s svojim delom uspeli približati ta način rekreacije večini članov kolektiva, ker se zavedajo, da bo le s kvantiteto rastla tudi kvaliteta. Novemu klubu, vsem kegljačem in tistim, ki sedaj še stojijo ob strani, pa bodo v kratkem stopili v njihove vrste, želimo obilo uspehov pri delu, kakor tudi veliko kegljev. Seveda podrtih! J. M. O delovanju šahovskega kluba v Vevčah Tovariš Stane, še enkrat srečno! I. S. Vevče, septembra. — Razveseljiv0 je dejstvo, da šahovski klub na Vevčah vidno napreduje. Napredek je zaznaven tako v kvaliteti igranja, kakor tudi v porastu števila članov. Medtem ko je bilo ob ustanovitvi kluba le 18 aktivnih šahistov, se sedaj lahko pohvalimo že s petdesetimi člani. Vodstvu kluba, pri katerem so posebno aktivni člani Mešič, Zibert in Močnik, je uspelo pri mladini tovarne in okolice zbuditi interes in veselje do šaha in razvoja šahovske igre. Pred kratkim so končali s turnirjem za pridobitev IV. kategorije, katero je uspelo doseči 15 šahistov. Za začetek pohvalno in dovolj! Sedaj že mislijo na organizacijo turnirja za III. kategorijo. Želja vodstva kluba je, da bi se vključilo še več ljubiteljev šaha v naše vrste, posebno pa so dobrodošli mladinci in mladinke. Lepo bi bilo, da bi papirničarji postali ena izmed vodečih organizacij te vrste v naši občini. M. L KADROVSKA SLUŽBA POROČA IZ OBRATA VEVČE Prišli v mesecu juliju 1963 v obrat Vevče: Rozalija Bratun, pomočnica kuharice Silvester Morela, strojnik HC Janez Hribar, konstruktor I. Franc Babnik, zidar Ostoj Mataruga, nanosilec na ho-landcih Marija Alič, pomočnica kuharice Redžo Kapič, nanosilec na holand-cih Majuga Muranovič, nanosilec na holandcih Janez Kamšek, laborant I. Aleksander Vavpotič, vodja gosp. rač. sektorja Aleksander Milanič, snažilec obrata Prišli v mesecu avgustu 1963 v obrat Vevče: Ivan Kramarič, paznik pri PS Jože Reisner, vodja izvoza Ivanka Kržin, tehnični risar Slavko Lajšič, nanosilec na holandcih Janez Polše, sekalec celuloze Marijan Svetek, mazač Alojz Strle, paznik pri PS Janez Kastelic, nanosilec na holandcih Cerim Keranovič, razkladalec surovin Adem Duranovič, razkladalec surovin Angelca Holc, razna pomožna dela Vladislav Antončič, paznik pri PS Ivan Novak, paznik pri PS Milan Balažič, zidar I. Janez Babnik, zidar II. Cvetka Mandelj, razna pomožna dela Janez Jaklič, nanosilec na holandcih Franc Lambergar, konstruktor III. Milena Subelj, razna pomožna dela Velid Pašalič, čistilec lesa Odšli v mesecu juliju 1963: Husein Adžanovič, odpuščen v poskusni dobi Matija Garbajs, inv. upokojen Franc Skubic, upokojen Franc Brčan, disc. odstranjen Junus Merdžanovič, neopr. izostal 7 dni Jože Jančar, odšel v šolo Majda Grum, odšla na lastno željo Angela Sosič, upokojena Marija Kocjančič, na lastno željo Ivan Ogulin, neopr. izostal 7 dni Ivan Lovše, upokojen Jože Lah, odšel na lastno željo Alojz Gorenc, odšel na lastno željo Peter Pantič-Marjanovič, neopravičeno izostal 7 dni Ismet Huskič, neopr. izostal 7 dni Alojz Rešek, neopr. izostal 7 dni Stanko Podgorelec, odšel na lastno željo Antonija Štefančič, upokojena Tilka Moškrič, upokojena Anton Bevc, upokojen Franc Habič, odšel na lastno željo Anton Zivkovič, odšel na lastno željo Poročili so se: Martin Odlazek z Marijo Seje, Terezija Šircelj s Francem Holcem, Alojz Omahen z Antonijo Gašperšič, Ivan Podgorelec z Evo Radakovič, Jakob Mlakar z Ivanko Kastelic, Silvo Černe s Stanko Velše. Rodili so se: Omeru Kapiču, hči Asima Antonu Fortuni, hči Bernardka Jožetu Kamnikarju, hči Marta Stjepanu Baksu, sin Štefan Joži Gašperšič, hči Tanja IZ OBRATA MEDVODE V juliju so se zaposlili: Franc Brdnik, pomožni ključavničar, Oto Grošelj, ključavničar, Matevž Barle, praktikant v proizvodnji, Vahid Bačič, razkladalec surovin, Franjo Dolinščak, pomočnik kurjača parnih kotlov, Redžep Mujič, prenašalec žama-nja, Jože Šušteršič, razkladalec surovin, Behlil Hamulič, prenašalec žamanja, Munib Avdič, prenašalec žamanja, Hasib Prošič, nakladalec žamanja, Hasan Mehič, pom. sekalca žamanja, Sulejman Dautovič, II. pom. kuharja celuloze, Branko Curk, razkladalec surovin, Pavel Rupar, elektromehanik Franc Špenko, razkladalec surovin. Obrat so zapustili: Dragoslav Dimitrijevič, nakladalec žamanja, samovoljno Hija Ozdanovac, razkladalec surovin, v poizkusni dobi, Ibro Duranovič, razkladalec surovin, v poizkusni dobi, Jože Žagar, nakladalec žamanja, v poizkusni dobi, Ivan Zadravec, pomožni ključavničar, odšel v JLA, Albin Bertoncelj, parni sušilec pi-notana, umrl, Miroslav Fefer, vodja sortacije in belilnice, lastna odpoved, Aleksander Vavpotič, računovodja poslovne enote, premeščen v Vevče. V mesecu avgustu 1963 so se zaposlili: Jože Korbič, I. pomočnik kuharja celuloze, Marija Prezelj, čistilka. V avgustu so odšli iz obrata: Franc Špenko, razkladalec surovin, v poizkusni dobi, Anton Okršlar, varilec, upokojen, Stanislava Jenko, čistilka, odpoved podjetja, Fadil Sinanovič, pomočnik sekalca žamanja, samovoljno. Iz papirnice Količevo V mesecu avgustu so prišli: Milena Pančur, računovodstvo Anton Grilj, izdelava papirja in kartona Janez Zupančič, izdelava papirja in kartona Peter Svetlin, izdelava papirja in kartona Alojz Učakar, izdelava papirja in kartona Henrik Marolt, tehnik-papimičar Stane Skok, pravnik Peter Novak, izdelava papirja in kartona Peter Resnik, transport Janez Bizjak, izdelava papirja in kartona V mesecu avgusto so odšli: Zvonimir Lisjak, sporazumno Janez Tehovnik, sporazumno Metod Mauser, sporazumno Bernarda Klakočer, samovoljno Jože Hriberšek, sporazumno Jože Stupica, sporazumno V mesecu avgustu so se rodili: Milanu Naratu, hčerka Darja Petru Urbaniji, hčerka Liljana V mesecu avgustu so se poročili: Stane Laznik z Ano Škerjanec Ivana Kosmatin s Stanislavom Zav-bijem ČESTITKA Anica in Polde Oman sta dobila sina Andreja. — Sinčlču in mamici želimo obilo zdravja, mladima staršema po obenem čestitamo. opisujta o asa 2abo« DUŠE DELO Glasilo delovnih kolektivov Tovarne celuloze in papirja Vevče-Medvode in Papirnice Količevo. — Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. — Izhaja vsak mesec. — Odgovorni urednik Tone Novak. — Uredniški odbor: Franc Brinšek, Marijan Černe, Majda Fras, ing. Janez Mežan, Franc Pančur, Riko Poženel in Stane Robida. — Uredil Danilo Domanj-ko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani