List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto .‘1 golil., za pol leta 1 gold. 50 s., za četrt leta 80 solil.— Kdor Barn po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude nar. - pol. društva »Gorica* je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 Bold. pri knjigarju Sobarju na Travniku.
Naročnina in dopM
naj se blagovoljno pošiljajo upravniku in «ovredniku Antonu Lakner-ju, v Studenic, Kurlano-vi hiši štev. « III. nadstropje. Vse po-il ja tv«; naj frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila m: sprejema-jo. Plača se za nava*ino vrstico, če se naznanilu samo enkrat natisne, 8 sobi., če dvakrat, 12 s. če trikrat, 15-s.; za kolek vsakrat .'K) s.
Deželni zbor goriški.
Osma seja je bila 7. januarja.— Predsednik naznani po naročilu vladnega zastopnika, da se mora deželni zbor končati do 21. t. m. ker se ta dan začne drž. zbor. Dalje odgovarja vladni zastopnik na pritožbo deželnega odbora gledč cenitve zemljišč po cenilnih komisijah, ter pravi, da ni se bati previsokih davkov za našo deželo.
Na predlog Dottori-a se izroči proti ogovarjenju vladnega zastopnika omenjeni odgovor odseku 5 udov v razpravo.
Došle peticije se izroče peticijskemu odseku in poslancu Pagliaruzzi-u se dovoli dopust na neodločen čas zarad družinskih razmer.
Na dnevni red pride kot prva točka poročilo Candnssi-a o računskih sklepih za leto 1873 šolskega, štipendijskega in drugih zalogo v, ki se takoj odobre ; po tem poročilu bodo se nekteri štipendiji povikšali, med njimi tudi Staničevi. Odobri se tudi proračun za 1. 1874 štipendijskega zaloga. Dr. Pajer čita v imenu odborovem poročilo, po kterem bi se za cesto med Sočo in Trento dovolila podpora 4000 gold. ki bi se vrnili v 4 letnih obrokih, ako se bo cesta vspešno delala in sklad ovni m prištela, ter tudi vlada in bovški okraj za-nj dovolila primerne svote. Winkler trdi, da bi se omenjena cesta koj med skladovim uvrstila: zato naj se izroči enemu odseku, da izdela potrebno postavo.
Maurovich zahteva, da se peticijskemu odseku izroči v razpravo.
Doljak je sicer za podporo, a ne za to, da bi se omenjena cesta skladovnim prištela, ker bi imel od nje naj večo korist le erar.
Valentina Staniča
mladost in Študentovska leta.
(Dalje; gl. 1. 34.)
Take so bile tačas bogoslovske šole povsod,, kjer je imel cesar Jožef II. kaj ukazati. Tudi Stanič bi se bil lahko v njih šolal. Nekaj bi mu bil pripomogel štipendij *), nekaj bi si bil Lahko pa tudi sam prislužil, podučevaje otroke po hišah; toda graško semenišče, kamor so bogo-slovski vzrejanci iz naših krajev najrajši hodili, Staniča ni videlo. Temu je bil vzrok kanalski dekan Sovič. Vsaj jaz tako mislim; pritrdili mi bodo brž ko no pa tudi
*') Bogoslovja slušatelji so dobivali male štipendije. Stanovali so prva tri leta po pvivatnili hišah, četrto (zadnje) leto sole so jih sprejemali v semenišče, kjer so se v praktičnem bogoslovji urili. — Pis.
Vse ugovore pobija še dr. Pajer, ali pri glasovanji obvelja konečno Maurovich-ev predlog, da se stvar izroči peticijskemu odseku.
Dr. Dcperis bere odborovo poročilo glede združenja občin v veče županije. Načrt te postave se izroči v razpravo odseku 7 udov.
Winkler poroča v odsekovem imenu o postavi gledé zapoznelih naznanil pravic o zemljiščnih služnostih. Cela postava se tudi potrdi.
Dalje se odpusti zastareli dolg 171 gld. 7072 kr. kterega bi imele plačati občine nekdanjega križkega okraja. Slednjič bere dr. Deperis prošnjo sestavljeno po deželnem odboru, ki se ima predložiti državnemu zboru in gosposki zbornici zarad predelske železnice, ki se sprejme brez vsake spremembe.
Deveta .srjr/ je bila 9.t. m.— Predseduje deželni glavar. Vladni namestnik odgovarja prvič na interpellaci jo Del-Torre-a iii tovaršev glede prestopkov od strani vladnih opravnikov v komisijah za uredbo zemljiščnih davkov ter pravi, da njemu, kot predsedniku deželne komisije, do zdaj ni došla Se nobena veljavna pritožba in da vlada sprejme vso odgovornost za to, kar so do zdaj delali v komisijah njeni opravili ki.
Odgovor se izroči v pretres odseku, voljenemu v prejšn(i seji v isti zadevi. Dalje odgovarja ces. namestnik na interpelacijo dr. Deperis-a in tovaršev glede nameravanih sprememb v deželnem šolskem svetovalstvu, ter pravi, da vlada nikakor ne namerava krčiti neodvisnost deželnega šolskega svetovalstva, trdi pa, da po postavi spada ta pod vodstvo ces. namestni-
drugi če pomislijo, kako je prišel Stanič v Solnograd. Sovič ga je tje spravil, pa mu je tam še brezplačno hrano priskrbel, Sovič mu je dopisaval in v marsičem pomagal, kar bom pozneje bolj na drobno opisal.
Pa Sovič, kot blag mož, tudi ni mogel drugače delati se Staničem Kanalskega farnega arhiva listine pričajo, da je bil Sovič mož, kakoršnega ne najdeš tako hitro; pa tu1’ stari Kanalci, ki so se pri njem nauka učili, ne morejo ga še dan danes pozabiti, tako radi so ga imeli. Sovič je bil izvrsten dušni pastir. Bogoslovja se jo v Solnem gradu učil, grof llabatta takratni gospod kanalsko trrajščinc ga je bil tje spravil. Poznal ^ to raj sol-nograške šole prav dobro, vedel je pa tudi, kako globoko so zašli mladeniči, ki so se v Gradci bogoslovja učili. Knjižica, ktero sem iz prahu neke privatne bukvarnice izvlekel, pravi mi, da jo 1. 1787 takratni
ka in da je vlada ravnala postavno, čo je imenovala enega samega administrativnega referenta sò sedežem pri namestništvu.
Ta odgovor bo pretresoval na predlog dr. Deperis-a odsek 5 udov.
Na to interpelluje dr. Lavrič visoko vlado, ali namerava ona še temu zboru, vsaj v prihodnjem zasedanji predložiti načrt postave, po kteri bi se upeljale nove zemljišču e knjige za našo grofijo.
O prestopu na dnevni red pride na vrsto občinski red za Tržič. Na predlog Dottori-a se še enkrat izroči ta stvar posebnemu odseku 7 udov.
Na odsekov predlog sklene deželni zbor, da se odloži pretresovauje načrta postave o zdravniški uredbi po občinah na prihodnjo zasedanje ter samo naloži dež. odboru, da med tem poizve meuenja okrajnih zdravnikov in občinskih predstojnikov o tej zadevi.
Obravnavale so se še nektere manj važne stvari, med temi se je dovolilo društvu slov. dijakov v Gradcu 50 gld.
(O 10. seji, 13. t. m. prihodnjič).
Dr. Razlag drugi politični petelin.
* #
El memiiiisse invai.— Citai sem v zadnjih „Novicah" majhen oddelek iz nekdanjega programa dr. Zarnika, ki se glasi: „Da je v verskih in šolskih zadevah za naš narod ta politika najkoristnejša in naj-shodnejša, katero večina zdanjega Kranjskega zbora sledi. Jaz sam, ako bi bil v tem zboru sedel, nikdar ne bi bil drugače v omenjenih zadevah glasoval. Posebno mi pa do tega stoji, da se šola od cerkve ne loči; vsako delovanje za ločitev zdi se mi
graški škof Jožef Adam 14 go riških bogoslovcev graškega centralnega semenišča krivoverstva dolžil. *) Tako slabo so učili ondotni profesorji.
V take šole ga Sovič - ni mogel pustiti, to menda sprevidi vsak, ki ni slep. Za vsak nič se človek ne bo ogibal domačega ognjišča, ali kar je preveč, še s kruhom ni dobro. Reči mu je moral: Veš kaj, Tine ! če že misliš duhoven biti, o-stani v Solnem gradu, ali pa obesi črno haljo na kljuko. Ta Sovičev sovèt je bil
*) Ni kaj lepo domačinov pég in prog svetu kazati, pa potrebno je, O e hočemo pred očmi imeti dobo, v kteri se je Stanič šolal. Zato ponatisnemo tii imena teh bogoslovcev iii sicer tako, kakor so pisana v omenjeni knjižici: 1. Jakob Gathev, 2. Ivan 1'ervaine, o. Štefan Mhrussig, 4. Luka Marinig, 5. Anton Moz.enigo, G. Andrej Tsehebul, 7. Jožef Andriani, S. Matej Reitz, 9. Ivan Karnitsehnigg. 10 Jožef Mattliaeusig, 11. Gregor Ratsebitscb, 1-. Štefan Fabiani. IG. Ivan Shigur, 14. Vit Mlaeker. — Gl. „Aktcnstiicke zur Geschiehte der Verfolgung einiger Zoeglinge aus dem k. k. Semi-nariutu zn G raz voti dem furstbischoti. Kousistorimn daselbst*. Frankfurt 1790.
vedno jako Škodljivo in pogibelno za naš narod*. Tako dr. Zarnik 1. 1869. Iz tega že je razvidno, v kako očividnem nasprotji je njegovo sedanje govorjenje in ravnanje z obljubami, ktere je bil dal volilcem pred svojo volitvijo v Trebnem. Ali tudi drugi, če ne prvi duševni kolovodja Mladoslovencev, dr. Razlag je enake, kameleonske na-tore.
Bilo je proti koncu 1. 1871, ko sem imel priliko pogovarjati se z dr. Razlag-om o slovenski politiki; bilo je prav takrat, ko so bili nekteri, med njimi eden prvih dr. Zarnik, počeli že, sicer bolj še skrivno, sejati med narodom slovenskim pogubonos-na načela novošegnega laži-liberalizma in netiti iskro razponi, katerega nasledke sedaj živo, pa britko čutimo. Takrat mi je dr. Razlag popolno obsodil postopanje in liberalne misi e mladih, ter med drugim rekel : „l)r. B lei tv e is sloji neomadezevan med Slovenci, njegov značaj je čist, kakor zlato, on je za nas Slovence na malem to, kar je Palacky za Cehe na velikem, njega se vsi držimo; dr. Zarnik pa bi bil, ko bi se mu le nekoliko voditeljstvo prepustilo, za Slovence to, kar je Starcevič za Hrvat e.u To so dr. Razlag-à Jpsissima rerbau. Iz njih lahko povzamemo, da tudi o dr. Razlagovem političnem značaji ne moremo kaj pohvalno govoriti, če ga mu že nočemo popolnoma odrekati. On se sedaj na edni strani upira in ruje proti tistemu Bleiweis-u, kterega je še pred 2 leti vsem v posnemanje priporočal, kteri gotovo še ni spremenil onih političnih iačel, ki s bila takrat — tudi po mnenj dr. Razlag-a za nas Slovence zdrava in koristna; na drugi strani pa se brati s tistim Zarnik-om, kterega liberalno postopanje je takrat že imenoval pogubonosno, ki je pa od takrat velik korak storil naprej v svojem narod slovenski razdirajočem liberalizmu (?).
Taki iu enaki zgledi kažejo nam, kakor beli dan, da ne pri enem, ne pri drugem Mladoslovencu ne moremo iskati doslednosti; izbrisali so menda vsi to zlato besedo iz svojih slovarjev.
—y—
mlademu Staniču — povelje. Ostal je tani, kjer je bil. pa mu ni bilo menda nikdar žal, da je tako storil.
V Solnem gradu ni bilo tako hudo; cesar Jožef II. ni imel tam veliko ukazati, kajti vsakratni nadškof je bil ob e-nem tudi deželni knez. Solnograško vse-včilišče je daleč na okoli slovelo. Profesorji, večidel Benediktini, so v strogo krščanskem duhu podučevali, na bogoslovce so pa še posebno gledali ter jih odgoje-vali kakor gre in kakor je prav.
Med tem ko so profesorji druzih vseučilišč bogoslovske knjige pisali, ki so bile veri na sramoto in kvar, imele so solno-graške šole učitelje, ki še dan danes slovijo po svojih temeljitih v pravem duhu pisanih knjigah. Memo gredé povemo, da ♦ je uril v Solnem gradu tudi preučeni in kaj pobožui Beliediktin dr. Egidij Jais, ki še zdaj slovi po svojih poljudnih govorih in po svojih črticah o pastirju: „Bemer-
Dopisi.
S Tominskega, 7. januarja.— »Novice* v svojem 53. listu p. 1. prinašajo dopis: Na Tominskem 28. decembra. Ker je v tem dopisu marsikaj napčnega, naj mi bo dovoljeno narbolj zasukane stavko malo pojasniti.
Dopis govori, da je bilo le 13 duhovnov učiteljev Tominskega okraja znano tirjatev podpisalo; temu ni tako. Že vlogo do c. kr. šolskega svetovalstva v Tomiuu, razglašeno po Glasu (glej list 44.) je podpisalo 10 duhovnov ; enako vlogo so odposlali 4 duhovni učitelji na Bovškem, tudi po Tominskem na levem bregu Soče in po Cerkljanskem je bila poslana v podpis enaka vloga, ktero je mojega vedenja več duhovnov učiteljev podpisalo. Kdo da je zakrivil, da okrajno šolsko svetova Istvo te pole s podpisi tako dolgo ni vdobilo, ne vem; vsakako pa bi bilo dobro, da se oni, ki so jo podpisali, po njej poprašajo. List 51. Glasa tudi objavlja ponovljeno vlogo 27. novembra p. 1., ktero so tistega due v Kobaridu zbrani duhovni podpisali. Na tej vlogi se pogreša podpis g. J. L-a, kterega pa tisti dan v Kobaridu ni bilo. Pozneje so nekteri to tako tolmačili, da bi bil on prvikrat le podpisal, ker je bil zapeljan iu premotjen od drugih. Koliko je na tem resnice, lahko sam pove. Da je zdaj drugih misli, je res, saj je sam rekel, da ker za-rad starosti ne more redno podučevati, tudi redno plače tirjati ne more za-se, da se pa z drugimi v tej zadevi popolnoma strinja.
Glede plače jo je „Nov.“ dopisnik tudi prečudno zasukuil. Tirja se stalna plača j ozimni un irmi, ki ga posamezen ima in sicer po onem načelu, kakor v Goriškem in Sežanskem okraju. Kje je tu izrečeno načelo, da se ima plača ravnati po znesku davkov, katere kaka šolska občina plačuje ? kje se zahteva, da bi se duhovnom učiteljem plače odmenile, kakoršne imajo svetni, redni učitelji? —
Kako pa gleda okrajni šolski svet v Tomiuu, da bi delavce primerno plačal, pokazal je lepo v seji 13. oktobra p. 1. Vsega spoštovanja vredni gosp. šolski nadzornik je predlagal, da, ker je že v tem letu in bo tudi za naprej kakih osem duhovnov
kungen liber die Seelsorge*, ki so tako lepo in tako srčno pisane, da se človeku, ki jih količKaj pazuo bere, sreč kar topi. Naš nepozabljivi Slomšek se tega moža s pohvalo spominja. *)
Da so take šole na Staničev mladeniški duh mnogo uplivile, ni dvomiti. To nam kaže njegova „večerna pesem* natis-nena v knjižici: „l,esem za krnele ino mlade ljudi v Gorici 1838“, pod ktero stoji opazka:	„To Pesni siin bil v’ Salzburgu
1797 zložil*.
Dan danes bi dijaku še na misel ne prišlo, kaj tacega opevati. Ni brez soli, zato jo tù sèni postavimo.
*) Gl. Drobtinice 1. 1862 str. 25. — Slovencem je znan ta mož — kar jaz vem — po nekterih molitvenih bukvicah za otroke in po knjižici: »uavuk v peldah*, ktero, nam je poslovenil Janez Dragotin Šam-perl v jjMalo-Stajarskem ali Zahodno - Vogerskem“ narečji. Literarni zgodovinar bo po tej knjižici (str. 99. — XII.) rad popraševal : ima v jezikoslovnem oziru marsikaj, kar po druzih spisih iz te dobe zastonj iščeš. - Pis.
učiteljev več podučevalo kakor 1871 in 1872 leta, ko se je za celi okraj dovolil znesek 4000 gl. za nagrado duhovnom u-čiteljom, bi bilo pač primerno, da so v preudarek za 1. 1874 postavi v ta namen povišani znesek 5000 gold. Predlog je bil z občnim protestom, izvzemši poštenjaka L. zavržen. Iz tega se razvidi, da gosp. okrajni šolski nadzornik lepo skrbi za duhovne učitelje, da ima pa take svetovalce, ki mu vedno le zavirajo. Tudi so o priliki že pokapali, da mu še zaupajo ne. Zgodilo se je ravno pri uvrstenji duhovnov učiteljev v I. II. ali lil. vrsto glede vspelia, da bi se nagrada odločila. G. nadzornikov nasvet, ki edini dotičue šole pregleduje, in se o vspehu prepričati zamore, ni bil vselej o-dobren. *)
Vspeli, ki so ga duhovni dosegli, je pa ravno nasprotens kakor ga „Nov.“ dopisnik navaja. Ljudstvo-res obžaluje škodo, ki ga z prenehanjem podučevanja trpi, pa obsojuje tiste, ki se djansko sebičneže kažejo. To so pa ravno šolski svetovalci v Tomiuu in Kobaridu, ki so se novih šolskih postav tako z veseljem oklenili, ker jim dajejo moč domačim trgom toliko gmotnih dobičkov pridobiti na škodo in kvar vsem drugim občinam. Da bi pa pri glasovanju imeli vedno večino, vrgli so nekte-rim občinam, ktere ’ imajo šolske svetovalce, nekaj iz okrajnega šolskega zaloga in jih tako navezali. V tej zadevi bi zamogel še ktero povedati, pa bi Glasu preveč prostora vzel.
Okrajni šolski svet take dotične duhovne tudi celoma prezira. Že 29. dec. p. 1. je imel dotično sejo, v kteri se je zadeva obravnovala, a do danes se izid še ni naznanil. Naj ga torej iz druzega vira avo-do. G. nadzornik in L. sta bila za določeno plačo, vsi drugi nazoči so zoper to glasovali. Posebno odlikovala sta se dva Tominška kolovodja in njima so drugi kaj izvrstno pritrkovali. Pokazali so pri tej priliki ves svoj srd, ki ga gojijo do duhovščine, pokazali so, da jim ni mar za ljudski blagor, da se kar nič ne brigajo za ljudsko omiko, pokazili so, da so bolj zadovoljni, da ostane nad 20 občin brez vsakega poduka, «kakor pa da bi pravično zahtevanje duhovnov učiteljev odobrili, — ravno ker so duhovni.
Večerna pesem.
En dan že supet h’ koncu grč Al ni naš zadnji bil, kdo ve.
Bog! mi zahvalino Te za vse,
Kar Tvoja roka dala je.
*
De si pred hudim varval nas,
De bil si z’ nami vsaki čas;
De delo je po sreči šlo,
Potrebni živež jmoli smo !
*
Za dan s končano delo je,
Požegnaj Tvoja roka vse.
Vse Tebi zročeno naj bo,
Ovari vse z’ Tvojo roko !
*
Ovari pred greham nas to noč, Pred hudim var1 nas Tvoja moč!
Pred ognjam hrame vari nam Tud našo z’vino pred ziegam.
Ali veje med njimi »neverski duh", nebom trdil, pripustim razsodbo čitatelju, naj on razsodi kakšnega duha so taki možje, ki o neutrudljivem duhovnu ki je že skoz več let redoma po tri uro na dan trudil se s podučevanjem šolske mladine, ne sramujejo se očitno izreči, da, ko bi mogel, bi otrokom še oči zavezal. Nurbrže jih grize, da
ne uči Darvinove teorije. **)
*
*) Mi nismo nikakor za to, da bi se duhovnom učiteljem nagrada določevala po vspehu, katerega pri mladini dosežejo. V-speh ni vselej odvisen od učitelja, mnogo faktorjev, od učitelja neodvisnih, zna biti vzrok slabega vspeha. Tudi vspeh določevati, je dokaj subjektivna stvar; saj te mere so tudi ne držijo, kedar svetnim učiteljem stalno plačo odmerjajo. Duhovnom učiteljem naj se nagrada določi po številu ur podučevanja; to se nam zdi pravično. Ur.
**) Tirjatev duhovnov učiteljev Tomiu-skega šolsk. okraja, zdi se nam popolnem pravična. V vlogah do c. kr. okr. šolsk. sve-tovalstva v Tominu nikakor ne zapazimo ono sebičnost, katero jim nekako potikuje »Nov/ dopisnik; oni^se le potegujejo za svojo čast kot učitelji. — Obžalujemo pa, da so šolo popustili, zarad — mladine, ki s tim škodo terpi in katero duhovni sami nar bolj občutijo, kakor njih objave pričajo. Svetujemo toraj, iz drugih vzrokov še, katerih za zdaj nočemo navesti, naj se usmilijo mladine ter se podučevanja sopet poprimejo zarad mladine in naj to naznanijo — naj bolje posrednje po dotičnih županstvih — c. kr. okr. šolsk. svetovalstvu, naj jim že stalno nagrado doloratine. Z nagrado, ki bi jim določili, naj storijo, kakor jim drago. Ur.
Ogled.
*
Avstrija. Smešno je že, kar naši ljubi prijatii (!) liberalci uganjajo sè svojimi »konfessioualnimi postavami/ Otroci, kedar imajo dobiti kako novo oblačilo, ne delajo tako, kakor ti stari otroci. In kako jim gredo officiozni listi na limanice! Vsak hip naletiš na kak njihov zagovor, v kterem trdijo, da saj ministerstvu ne manjka poguma, ne; da predloži že, kar gre, samo to pa to da ne gre še prav. Tudi g. škofa
*
Ovar’ mi lepo prosino Te!
Pred hudim tud’ naše polje!
Vse, kar ljub’ Oče si nam dal,
Vse, ljubi Bog! nam boš varval!
*
Veseli gremo na pokoj
Ti Oče! nam na strani stoj!
Kar hud’ga bi bli strili mi,
Naj milost Tvoja odpusti.
*
Vse naše trude k’ jraeli smo Mi Tebi h’ Časti oframo Bog ! vsliši naše prošnje glas,
Pred naglo smrtjo vari nas!
*
Popotne, bolne vari vse!
Tud’ te, k’ na morju strah terpe! Vse, Oče! Tebi se zroči
In v’ Tvojem varstvu mirno spi!
Kutscher-ja da niso vprašali za svet ni ministri, ni cesar itd. Iz vsega se kaže, da gosp. ministri so res podobni sramožljivi deklici plesalki in gonijo svoj: »Uleči me, uleči me “ !— Dne 21. t. m. se bo spet začel državni zbor — in levičnjaki bodo — »mi smo — m/ ?
Druzega posebnega ni zdaj na Dunaji.
Na lanskem so imeli že spet enkrat — volitve, in sicer 10. t. m. za državni zbor. Sedanje volitve so imele in imajo svoj poseben značaj. Borba ni bila med ustavo-verci in federalci, ampak med »starimi" in »mladimi" Čehi, al prav za prav tudi med njimi je ni bilo, kajti »mladi", ki so vedeli, po čem ves položaj diši, niso si upali postaviti kandidatov. Volilci so potrdili, da gre držati se starih. V 16 volilnih okrajih so zmogli kandidatje starih voditeljev (Pa-lacki-a, Rieger-ja itd.), in v enem samen okraji je izlezel iz volilnega lonca voditelj mladih — Sladkovski. Zdaj vedó tedaj ši-rokoustni mladi, koliko oni tehtajo brez starih, in pa za kom stoje volilci, na kte-re so se tolikokrat sklicavali. Prosit! Pač sijajno zaupnico je podalo češko ljudstvo izvrstnim svojini voditeljem!
Pri nas na Slovenskem nismo še prišli do te politične zrelosti, kakor na Oeskem. Pri nas veljà nekterim še zmeraj več puhla fraza »Per moj’ duš’ — liberalci smo"! — nego trezna, premišljiva politika, ki bi ves narod za seboj zedinila. Na Notranjskem so zmagali čestitelji novega čudodelnega malika (liberalizma) in so z iako majhino večino izvolili krotkega liberalca, g. Adolfa Obreza-o, za deželnega poslanca kranjskega. Sicer pa ni čuda^ da se tako godi. Po pravici naj povemo, mi tukaj v Gorici ne razumemo politike »Slovenčeve" (v tej zadevi) in sploh ne načina, po kterem se je postavljal kandidat od konservativne strani za Notranjsko.
Cesarjeva hči, nadvojvodinja Gisela, ki se je lani omožila in šla na Bavarsko, porodila je uni teden hčerko.
Dne 12. t. m. je bila v Budi sijajna svečanost, kakoršne ni bilo v Avstriji od 1. 1863; cesar je podelil nadškofu ostro-gonskemu, Širnor-u, kardinalski barčt (kapico). Pozneje bo na Dunaji enaka slavnost
Kaj je Stanič v Solnem gradu delal, o tem nam vedó prav malo povedati. Ta pesem kaže, da je že tačas slovenščino gojil. Tudi se je bil že ondaj navadil bukve vezati, *) kar mu je pozneje prav prišlo, pa tudi precej neslo.
Sploh sinemo reči, da je Stanič kot študent vse drugače živel, ko vrstniki njegovi. Vso njegovo življenje v Solnem gradu je bilo vrenje in plezanje po Alpah. Za hojo je bil kakor navlašč ustvarjen. Hodil je tako lahko po ravaui kakor po stermali, nesle so ga noge po polžkom negaženeiu snegu in po tekoči bljuzgi skopnelega snega. Na bavarski meji je bil svet zanj pa kakor navlašč ustvarjen. Lepo solnograško ravan venčajo sivi snežniki. Po njih plezati bilo mu je največo veselje. Meril je v prostih urah svojo korake po sivih skalnatih stenah, utrujen je posedal najrajše
*) Nevesta Staničeva mi je to pravila. — Pis.
za novoimenovanega kardinala nadškofa salc-burškega Tarnoczj-a.
Vnanje države, španjsko. Ta uboga dežela si ne more dati mini. V seji kor-tes-ov 2. in 3. t. m. je bral prejšnji predsednik republike, dictator Castellar, svoje poročilo (kar je to, kar ustavnih kraljevin cesarjev prestolni govor), v kterem je po-jasnoval svojo (zmerno) politiko in se izgovarjal, zakaj ni lega in tega dosegel. Vse je merilo na to, da bi mu izrekel zbor zaupnico, iu nekdo je tudi nasvetoval, da naj se izreče vladi zahvala. Ali namesti tega je prišlo do nezaupnice, in Castellar se je odpovedal predsedništvu. S tem bodi dn-polnjeu opis te glasovite seje, ki smo ga priobčili v poslednjem listu. Dostaviti moramo, da še pred sejo (7,) se je govorilo po Madridu, da utegne Castellar pasti, pa ljudje so se bali, da ne bi se polastili naj više oblasti radikalci (intransigenti); in da bi se vsaj red ohranil, bil je poveljnik Pavia pripravljen, vsako tako poskušnjo zatreti. Ko je on zapovedal, da se ima zbor raziti, ni še nihče vedel, kdo za njim stoji; zborniki (kortesi) so mislili, da se novo ministerstvo izsred njih sestavi, kar se na enkrat vse položje razjasni — in pokaže (kakor deus ex machina) Serrano. In tako je zdaj on španjski Mac-Mahon. — Novo ministerstvo je že razposlalo vsem vladam pojasnilo madridskega prevrata, v kterem položje tako tolmači, da je ono deželo pra? za prav rešilo pogina; to da’ je zbor (kor-tezi) prejšnjo vlado obsodil, da ni bilo pametno, in da, ker so se hoteli skrajniki polastiti državne oblasti, zato da jih je ono prehitelo in s tem deželi gotovo ustreglo. Novo ministerstvo — z eno besedo — ima samo sebe za pravi izraz občnega menjenja. — Če je res, da se je Kartagena podala, bilo bi to na korist novi vladi, ktera lahko poreče : Kar se ni posrečilo Castellar-u v toliko mesecih, storili smo mi v malo dneh. Poroča se, namreč, da so kartagenski vla-dalci 13. t. m. po morji mesto zapustili. Pa kaj, ko je namesti Kartagene že drugo, se imeni t niše mesto enako federalno vlado razglasilo! — KarBstom gre dobro; dobili so velike topove iii streljajo na mesto Bilbao; potlej mislijo se lotiti Toloze. Nova madridska vlada namerava poslati proti njim
tam, kjer pokrivajo tla borni lišaji in nizko maliovje, žejnega je napajala z dlanoni zajeta studenčnica v črnem jelovem lesu. Po njegovem poznejšem življenji soditi, preplezal je brž ko ne vse solnograške gore in planine, za gotove vómo pa le to, da je prišel ìYatmann-w pni na glavo in da ga je on prvi zmeril. *) Tudi vemo, da na Velikem Zvonarji ni bil pred njim nobeden tako visoko.
*) Der VVatzmann am Konigssee . . . . bat zwei Ilorner, das grossore Horn tlieilt sich in zwei Spitzeu, wovon die oben sehr schraale sttdliche Spitze . . . . . erst im Jahre 1801 durcli eiuen gewissen Stanig er-stiegen wurde, dessen Beobaehtnngeu zu tolge dieselbe 8400* iiber dem Meere liegt. Glej: „Die lloheu der Erde oder Beichreibung der bekanntesten Berge der tVmf Welttheile- p. 39. Wien, ini Schrambliscben Bd-chervcrlagc] 1823.
druzega vojskovodjo, kteri bo znabiti sreč-niSi, ko Moriones.
Na Francoskem so imeli te dni miui-stersko krizo zarad nekega glasovanja v narodnem zboru, ktero so imeli ministri za nezaupnico. Pretekli ponedeljek (1#/i) pa se je ta reč poravnala. S 379 proti 321 glasovom je zbor Kerdrelov nasvet spregi in izrekel, da uživa ministerstvo še zmeraj njegovo zaupanje ; ministri (Broglio in drugi) ostanejo. Skrajniki so hoteli imeti ministerstvo stoječe nad vsemi strankami.
Na Nemškem so se začele 10. t. m. volitve za nemški državni zbor; do sedaj ni še znan izid iz vseh volilnih okrajev.— Nadškofu Ledohovski-mu so že vse po hiši porubali in odnesli; povabljen je že pred neko navlašč za preganjanje katoličanstva ustanovljeno sodnijo. Zdaj bodo začeli bržkone z zaporom. No, no — pridemo že do kraja. In to je sistem, ki ga hočejo vpeljati tudi v Avstriji, in po kterein se „našim" liberalcem sline cedijo!!
Tik pred volitvami za drž. zbor nemški je priobčila Bismarkova »Koluer-Zeitung" neko papeževo »konstitucijo" od 28. maja 1873, zadevajočo voljenje novega papeža od smrti sedanjega. Glavni katoliški časnik na Nemškem, »Germania" v Berlinu, pripoveduje natančno, kako je prusko poslanstvo v Rimu podkupilo neko človeče, daje skusilo dobiti pravo dotično konstitucijo, a namesti s pravoj da je postreglo poslanstvu le z izmišljeno in navlašč skovano. Glavni zapopadek omenjene konstitucije (določbe) je, da je papež kardinale oprostil nekterih zapovedi, ki veljajo za volitev papeža. — Znabiti povemo §e drugoč kaj o teh rečeh.
Domače novice.
(Imenovanje) — Dosedanji tajnik okr. sodnije v Gorici pl. Ferdinand Gironcoli je i-menovan za deželnega sodnijskega svetovalca ; — finančni nadzornik Ernest Steinhardt je i-menovan za višega nadzornika se sedežem v Gorici.
(Konfiskacija) — Št. 4. tukaj snega »L’Eco del Lit." je bila konfiskovana zastran predelanega, pa že enkrat konfiskovanega spisa: »Testamento di fra Galdino", kterega je bil spisal nedavno od tega obsojeni sodelavec „Eco-ov."
Razne vesti.
— Za državnopravdniške opravnike pri c. kr. okrajnih sodnijah so imenovani sledeči gospodje :
V Komnu: Jos. Kaučič, notar; v Sežani Ad. Schaffenhauer, koncipist; v Gorici: Rudolf pl. Czermak; v Kanalu:	dr. Jan.
Koller, notar; v Bovcu: Jos. Mlekuš, župan; v Ajdovščini : F. Vittori, kancelist ; v Cerknem: Peter Podobnik, župan; v Tominu: Jan. Golja, okrajni tajnik.
— Vera in pamet. — Pod tem naslovom je izšla pred nekoliko dnevi v »nerodni tiskarni" v Ljubljani, knjižica, ki je polna nevere in bogokletstva; v nji se taji skrivno razodenje, norčuje se s čudeži, z edno besedo taji se vsa pozitivna vera. To omenjamo svojim čitateljem, da zvedó, kaki sad že rodi na Slovenskem la-
Ži-liberalizem in za kaj vse se ne da porabiti ^narodna (?) tiskarnau.
— Žalostita smrt. — Kakor se nam poroča, ao na Srednjem, v kanalski fari, 11, t. m. plesali. 62 leten mož od Kosov (tako je vasi imé) se je te priložnosti poslužil, da se je žganja dobro napil; šel je pozno v noči domu, na poti zaspal in — zmrznil. Revež je zapustil sestiero otrok.
— Nasledki mesarskega klanja.— Pisali smo v »Glasu", da je nek srborit fant na Či-jinji pri Volčah očeta več otrok nevarno z nožem ranil na roki, ki se mu je tudi posušila. Sodnija je obsodila hudodeinika na 7 mesecev ječe; obsojenec je proti razsodbi pritožbo napovedal.
— Banka Slovenija — oddelek ogenj: Letni izkaz od dne 31. decembra 1873 kaže nam polic 16.365 in ostale premije na lastni račun 327.029 gold. 54 sol.; tedni izkaz od dne 10. januvarja t. 1. pa polic 16841 in premije na lastni račun 334.021 gold. Pomnožilo se je tedaj v 10 dneh število polic za 476 in premija na lastni račun pa za 6991 gold. 46 sol. Ta napredek tolaži naj iste, kateri so kaj zavarovali pri banki Sloveniji, in naj vabi te, ki imajo še kaj zavarovati proti ognji.
Slovenci ! ne prezirajte tedaj svojega domačega zavoda in ne pokladajte svojih žuljev temu v žep, kogar ne poznate.
Gospodarske stvari.
O gnojenji vinogradov.
Vsak trtorejec pozna važnost in potrebo, da zbere prava trtna plemena za svoj vinograd : slehern želi dobiti naj večo množino vina in se trudi vse storiti kar bi mu moglo pripomoči, da dobi prav obilno blaga. Toda vse delo, ves trud mu bo vs-pešno pomagal, če ima tudi trta dovolj redilnega zaklada v zemlji in le tedaj bo trta njegovo trudapolno delovanje obilno poplačala, ako je ona krepka in to je, ako jej ne pomanjkuje živeža v zemlji.
Vsaka trgatev pobere lepo množino redilnih snov iz zemlje, treba tedaj skrbeti, da jej zopet povernemo pomankljivo množino redilnih snov z gnojenjem.
Pri poljedelstvu je menjava pravilnej-Že kolobarenje pripomore, da zemlja ne o-peša, ker vrstijo se rastline, nektere potrebujejo to, druge to in stem se vendar obvaruje, da zemlja ne opeša. Če ne veliko, nekoliko se gnoji, in tako dobiva njiva vendno nekoliko povračila. Gotovo je to naj pravilnejše, če ima polje lelec v razmeri polja tudi dovolj živine.
Vse drugače je pa pri vinogradarstvu posebno v tistih krajih, kjer je trta doma. Gospodar porabi skoro vse le kolikaj pora-bljivo zemljišče za vinograd in le malo zemljišča ostane za njivtvo in senožeti. Vsled tega ima le malo živine, ker kupavati sena mu ne kaže in ker ima le malo časa, da bi se pečal z drugimi predmeti.
Vse to pa stori, da ima gospodar kaj malo gnoja in da mora skrbeti, ako je prav trtorejec, da drugeče nadomesti pomanjkljivi gnoj. On prav pridno prekopava •vinograd, da z rabbui jem doseže večo raz-
padanje in razkrojen jo v zemlji nazočih pa še ne razkrojenih redilnih tvarin, to je pepelnatih soli i. t. d.
Vendar stem no moremo doseči in vse nadomestiti. Okopavanje je le plitvo in površno; kajti pregloboko kopati ne smemo, da ne ranimo trtnih korenin in s tim le pospešujemo razkroje nje še mrtvih tvarin, zemlji pa vendar ne povrnemo, kar je ona trtam dala, ki so nam donesle mnogo dobre-ga vina. Pomislimo le da trta obilno redilnih in pepelnih solij povžije kakor analiza kemična spričuje, da je posebno mnogo kalija in fosfornekisline v vinu, v turtnem lesu i. t.
Lahko bi rekel, temu se lahko pomaga, saj pišejo vedno o tako imenovanih u-metnih gnojili kakor n. pr. superfosfat, zmelete kosti, kalusta sol, popel i. t. Nikakor ne morem tega ometavati, toda to smem reči, da nikdar ne bo umetni gnoj nadomestil hlevskega gnoja, ki ima v sebi različno redilne soli in ki tudi po meha-ničnej poti zemljo zboljšava. Vinerejec mora kupiti umetni gnoj, in ker ne zna ceniti lastnost, ga .že prodajalec oslepari. Sploh pa še ni vinorejec do tega dospel, da bi verjel, da treba gnojiti tudi vinograd, in da mu se goldinar, kojega potrosi za gnoj, obilno poverne. Še manj pa zna zložbo gnojev in če se mu reče, v tem gnoju je toliko pepelika, toliko fosfornokisline, se posmehuje, ker še nikedar ni j kaj takega slišal. Stvari so take in s takimi moramo račun iti.
Iskreno, sicer važno željo hi izrazil, da bi kmalu prišel čas, ko bo ljudski učitelj mlademu kmetiču tudi o kmetiji, sploh o kmetijstvu razlagati moral.
(Dalje prih.)
„ Gosp. Iist.u
F* osla- n o.
Ker so začeli nekteri časopisi našega učitelja g. Franca Bunc-a črniti in obrekovati, naznanjamo tukaj, da naš vrli učitelj gosp. Bunc je tudi občinski tajnik in organist in vse tri službe izvrstno in z vso marljivostjo izgledno opravlja, tako, da si nikolj boljega možaka, v vsakem oziru, ne želimo, kakor je on ; Bog nam ga živi !
Županstvo v Nabrežini 14. jan. 1874.
JOŽEF GRUDEN
«o
župan.
L. S.	J. MARUŠIČ
vik. in šolski predsednik.
Borsni kurzi na Dunaji 15. januarja.
Enotni drž. dolg. v papirju „	»	»	» srebru
Drž. posojilo leta 1860 Akcije narodne banke . Kreditne akcije .	•	•
London .................
Napoleon d’ or. ... Cekini ......
Adžjo srebra ....
gl. kr. 69.60 74.55 104.75 1026.— 243.50 113.65 9.05
106.70
Odgovorni izdavatelj in urednik; ANTON LAKNER recto LUŽOVEC
Tiskar: SEITZ v Gorici.