NOVI TEDNIK ŠT. 9 LETO XVLII CELJE 3.3.94 Večna tujka Služidnja, dam, svetovna popotnica • vse v zgodbi gospe Lojziie, kiji je J.ianuaruničilživljenje. Reportaža na strani20. IZ VSEBINE: Dnevi komedije Celjsldteatervznamnlusmha-stmilUnžl Loi(aina samouprava Brezrazprtiinegre.StmS. intervju SamPren\ik:"Vsevgostinstvujecirkus.'' StranS. Reportaži HrepeneniepesnikBizKanade.Stran 12. Zvestgeneraiu f/laistruin sv. Florjanu. Stran 15. Šport Njegovoveliianstvoinogomt • Podkošimesecodloiitve LukaSiinšič:"Bronjerealen." $trani1S,17,18. ZrebbovsMoizbralmd1719pr^vljenmi. Stran 13. Odpustki in požegnani gi^li Peepst]ow,Bar'ny,^as,Kijukec...OnjihptičkiMajO'lqepajerešitev7StranS. Glasba hodi z njim Osebnostmsecakbrua^ajebolniškikuratToniiekRatej,predstavljarnodrugouvršienega^^^^ Iz pekarne v Ferralitu smrdi 'ysegajekrivaobiinainsavinjska1avšija;ieprepričanlvoJurkovili vvroiiteminastranil 2 Osmošolci pred odločitvijo v dneh pred pričetkom zimskih počitnic so osmošol- ci že prejeli razpis o vpisu na srednje šole. Poleg pogojev za vpis na posamezno šolo so v razpisu oprede- ljeni tudi roki, ki jih morajo osmošolci upoštevati. Letos bo na Celjskem osme razrede končalo 3621 učencev, za vpis na srednje šole pa naj bi se prijavilo 3915 otrok s ponavljalci vred. Na voljo bo 134 oddel- kov. Osmošolci se bodo 11. in 12. marca udeležili infor- mativnih dni na srednjih šolah, za izbrane programe pa se morajo prijaviti do 30. marca. Letošnja novost pri tem je, da je treba izpolniti le eno prijavnico, s katero se učenec prijavi le na eno šolo in v en sam program. Ne more izpolniti več prijavnic za več šol. Če se prijavi na šolo, ki ne bo omejila vpisa, ne bo mogel kandidirati na nobeni drugi, ki bo vpis omejila. Kje bodo vpisi omejeni, bo pravočasno znano. V programih, kjer imajo predpisane preizkuse spretnosti, bodo te oprav- ljali od 1. do 7. aprila, če ne bodo izpolnili pogojev, pa bodo lahko do 15. aprila prenesli prijavo. TC komentiramo Grizenje steifia Saj ne, da bi bil človek za- merljiv, toda počasi ima do- volj, če se v kakšni stranki nenehno nekaj dogaja, zgodi pa nič. Da se bo točno vede- lo, govorimo o Nacional so- cialni zvezi Slovenije, pri- bližno pred letom ustanov- ljeni v Velenju, ki ji sedaj predseduje Matjaž Gerlanc. Taista NSZS je pred krat- kim pripravila prvi redni strankin kongres, o njiho- vem skrivanju med Sloven- skimi Konjicami in Zrečami pa je bilo že tako preveč po- vedanega. Taista NSZS pa je v soboto pripravila tudi po- govor s člani, simpatizerji in bodočimi člani. Za pogovor smo dobili dva vabila z ra- zlično vsebino (na enem je pisalo, da bo tudi novinarska konferenca), predvsem na- kazanim dnevnim redom. Toda veliko sreče smo že v naprej privoščili članom, simpatizerjem in bodočim članom NSZS -na pogovor je vabil predsednik podružnice NSZS za V. volilno enoto Aleš Pisanec ob isti uri, toda na različne kraje. Sicer je bi- lo oboje približno pri Šošta- nju, toda na enem vabilu čla- ne, simpatizerje in bodoče člane pozivajo v sejno dvora- no KS Gaberke nad Šošta- njem, drugič pa v sejno sobo stare šole Ravne nad Šošta- njem. Pa veste, da nas to niti ne preseneča, saj smo pri tej zvezi navajeni že vsega hu- dega. VrgU nas niso niti tisti mešani zakoni, proti katerim bodo nastopali v stranki niti mošeja, ki naj bi jo gradili, pa nihče o tem nič ne ve. Neko opletanje z nekimi do- PS: Glede na vabilo in obisk Vladimira Žirinovskega (za to sicer v NSZS nimajo nikakrš- ne zasluge), nas ne bo presene- tilo, če bodo za vstop v NSZS zahtevali potrdilo, da zna novi član gristi steklo. kazi, ki so predstavljeni menda v neki gostilnici v Ve- lenju, shodi, ki niso prijav- ljeni, potem pa je oblast kri- va, da ni prostora... Enkrat smo že zapisali, da je delova- nje NSZS ena sama tračnica, njihova dejanja pa to neneh- no potrjujejo. Saj nimamo proti nikomur nič, toda nekaj resnosti je potrebno (najbrž) tudi v slo- venskem političnem prosto- ru. Že res, da velja, da je potrebno delo strank sprem- ljati. Toda tudi delo za vsako ceno ima svoje meje. URŠKA SELIŠNIK Nov policijsici icomandir Poslanci celjske skupščine so obravnavali več kadrovskih zadev in podprli predloge svoje komisije. Tako so razrešili dosedanjega komandirja Policijske postaje v Celju Ivana Žaberla in podprli predlog, da za novega komandirja imenujejo Karola Tvirka, dosedanjega komandirja Policijske postaje v Žalcu. Za namestnico Javne pravobranilke v Celju so ponovno ime- novali Vido Zimšek, za namestnico Sodnika za prekrške v Celju pa Metko Jazbec. TC Predsednik Skupščine občine Celje sklicuje za ponedeljek, 7. marca 1994 ob 8.00 uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Trg Celjskih knezov 9. nadaljevanje 38. skupne seje zborov občinske skupščine, na kateri bodo poslanci obravnavali: osnutek odloka o prora-' čunu občme Celje za leto 1994 (samo glasovanje); osnutek: odloka o prispevku za investicijska vlaganja na področju vodo- i oskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih voda in odlaganja] komunalnih odpadkov z osnutkom programa komunalno-cest-; nega gospodarstva otjčine Celje za leto 1994; Predlog odloka' o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Ostrožno;- Predlog organiziranja gospodarskih javnih služb v občini Celje in - osnutek odloka o gospodarskih javnih službah v občini ^ Celje; Soglasje k ustanovitvi Skupnosti zavodov vzgoje in izobraževanja otJčine Celje; Predlog odloka o ustanovitvi Celj-, skega kulturnega sklada - HITRI POSTOPEK. • Enoizmensicl pouk le želja Izvršni svet o osnovnem šolstvu v celiski občini Med dvanajstimi osnovni- mi šolami v celjski občini imata samo dve enoizmenski pouk. Kljub temu, da se šte- vilo učencev zmanjšuje, pa ostaja število oddelkov pri- bližno enako, saj se spremi- njajo normativi o številu otrok v enem razredu. To po- meni, da verjetno še nekaj časa ne moremo pričakovati enoizmenskega pouka tudi na drugih celjskih osnovnih šolah. To je le ena od ugotovitev iz obsežne problematike os- novnega šolstva, ki je bil te- ma zadnjega zasedanja celj- ske vlade. Izhodišče za raz- pravo je bilo gradivo sekre- tariata za družbene dejavno- sti z naslovom Strategija razvoja osnovnega izobraže- vanja v občini Celje. V njem povzemajo trenutne razmere in smeri razvoja v prihodnje, ko se obeta v Sloveniji nov koncept osnovnega šolstva, ko naj bi izobraževanje tra- jalo devet let. Izvršni svet je gradivo podprl in ga poslal v javno razpravo. Osnovno šolo letos obisku- je 6.893 učencev, ki so raz- vrščeni v 300 oddelkih. Po- goji šolanja so različni glede na prostorske zmogljivosti šole, ki so ponekod prezase- dene ali dotrajane, novejše pa nefunkcionalne in zgraje- ne z vrsto pomanjkljivostmi. Primer je šola Frana Roša, ki je stara 14 let in kjer bi bilo treba zamenjati streho, to pa bi letos stalo kar 25 milijo- nov tolarjev. Za osnovnošolce skrbi 649 delavcev, od tega je tri četr- tine pedagoških delavcev. Še pred šestimi leti je imelo sa- mo 8 učiteljev neustrezno izobrazbo, danes pa je takš- nih že 49. Razloge so zlasti v prehodu na visokošolski študij, pa tudi v slabem ma- terialnem položaju poklica. V Celju kljub temu optimi- stično načrtujejo nadaljnje aktivnosti za notranjo pre- novo šole in se tako vključu- jejo v petnajst republiških projektov, na občinski ravni pa so se vse šole lotile zgod- njega uvajanja učenja tujega jezika v četrtem razredu. V razpravi na izvršnem svetu je člana Petra Vriska zanimalo, ali je občina spo- soJDna financirati vse, kar strategija predvideva. O tem je govorila tudi Danica Do- beršek in opozorila, da vsega občinski proračun res ni sposoben pokriti, zato mora- jo vodilni funkcionarji iskati drugačne rešitve. Hkrati je menila, da se je v preteklosti, ko je bilo na razpolago več denarja, reševanje proble- mov odlagalo, tako da so se nakopičili sedaj, ko je fi- nančna stiska vse več j a. Mat- jaža Železnika je zanimalo, kako je z domom v Baski in ali ne bi bila za prevoze otrok primernejša pogodba s katerim od zasebnih pre- voznikov namesto nakupa novih kombijev. Izvedel je, da je Baska občinska last, vendar se problem rešuje na meddržavni ravni. Za prevoz otrok v šolo iz oddaljenih za- selkov pa med zasebniki menda ni bilo zanimanja. T.CVIRN Razprava brez slclepov Zaraai nesklepčnosti v Cellu niso spreleti osnutka proračuna Osnutek letošnjega občinskega proračuna poslanci naj bi poslanci celjske skupščine sprejeli v ponedeljek, ko je sklicano nadaljeva- nje zasedanja iz preteklega tedna. Razpravo o tej temi so sicer že opravili, ko pa bi morali o njej tudi glasovati, so ugotovili, da niso več sklepčni. Sekretarka za finance Danica Doberšek je poslance najprej opozorila, da je imela pri se- stavi proračuna težave, saj potrebe presegajo prihodke. Ob tem pa ni jasne opredelitve, ka- tera področja so v občini pomembnejša. Poleg tega so se republiški kriteriji javne porabe nenehno spreminjali in nekateri še vedno niso usklajeni. V letu 1993 so po njenih besedah skušali s kreditom zapolniti primanjkljaj, kar pa za letos ne bo mogoče, zato so proračunska sredstva manjša, potrebe pa vse večje. Zato je prišlo do zmanjševanja sredstev za nekatera področja, druga pa so celo črtah (primer razi- skovalne dejavnosti). Po mnenju Doberškove bi moral izvršni svet poiskati možnosti preraz- poreditve znotraj proračuna, kar je na eni zad- njih koordinacij tudi storil in sicer je linearno zmanjšal sredstva vsem porabnikom in tako dobil 12 milijonov za raziskovalno dejavnost, 8 za kmetijstvo in 19 za potrebe požarne var- nosti. Izvršni svet je poslancem predlagal sprejem sklepa o najemu posojila v višini 150 milijonov tolarjev za komunalno gospodarstvo in odpro- dajo delnic Ljudske banke, ki ne prinašajo dividend. Z njihovim depozitom bi občina pri- dobila ugoden kredit za pospeševanje drobne- ga gospodarstva. _ Poslanko Miro Šeško je v razpravi zanimalo, zakaj je izpadlo sofinanciranje načrtovane gradnje šole v Socki, saj bi za začetek del potrebovali 32 milijonov tolarjev in ne več kot 300, kot je predvideno za novo šolo v Socki in na Ljubečni. Sekretar za družbene dejavnosti Želj ko Cigler je menil, da bi lahko občina svoj delež zagotovila z oprostitvijo plačila prispev- kov za zemljišče, ki ga namerava odstopiti eden od krajanov. Svoj delež bi zagotovili tudi krajani, tako kot na Ljubečni, kjer so se dogo- vorili o samoprispevku v višini 2,5 BOD. T. CVIRN Zlata celjska grba Komisija za občinska priznanja in odhkova- nja je predlagala, da Zlati celjski grb letos podelijo dr. Ivanu Stoparju, umetnostnemu zgodovinarju, konservatorju in publicistu za njegovo življenjsko delo ter igralcu Janezu Bermežu za njegove vrhunske dosežke in živ- ljenjsko delo. Poslanci celjske skupščine so predlog komisije podprli. TC Planina za glavarino ŠentiurskI proračunski osnutek sprejet Ko so v šentjurski skupščini pred dnevi obravnavali osnu- tek letošnjega občinskega pro- računa, so imeli poslanci šte- vilne pripombe, na koncu pa so se vendar odločili, da ga sprejmejo. Pred sprejemanjem proračunskega predloga bodo sestavljalci skušali upoštevati vse pripombe, pa tudi s pred- stavniki krajevnih skupnosti se bodo znova sestali. V Šentjurju so se začeli z le- tošnjim proračunom ukvarjati razmeroma zgodaj, takoj, ko je ministrstvo za finance dalo ustrezna navodila. Računajo na 619 milijonov tolarjev pro- računskih prihodkov (največ iz dohodnine), vključili so tudi deset tisoč tolarjev od prodaje stanovanj. Med odhodki na- menjajo približno polovico de- narja za investicije, drugo po- lovico za delo državnih orga- nov, petino pa za izvajalske organizacije, predvsem vrtec. Med živahno skupščinsko raz- pravo o proračtmu je poslance zlasti zanimalo, ali so v njem upoštevane posamezne krajev- ne naložbe v Dramljah, Slivni- ci, na Dobju in v Šentjurju. Predstavnik Planine je celo predlagal, da bi razdelili de- nar »po glavi« že z letošnjim proračunom, vendar so člani izvršnega sveta opozorili, da je za to potreben poseben skupš- činski sklep, razen tega pa »glavarina« niti ni najprimer- nejše merilo. Pobudo s Planine ni dobila posebne poslanske podpore. Oglasili so se tudi kmetijci, menijo, da so plače za državne organe preveč širo- kogrudne. Za svoje potrebe so predlagali za petino višji zne- sek, pri tem pa posebej omenili potrebne mini agromelioracije v južnem delu občine. Trdijo, da so letos prikrajšam, občin- ska vlada pa dokazuje na- sprotno. Poslance je prav tako zanimalo, kdo bo nadziral tro- šenje proračunskega denarja letos, glede na to, da so skupš- čini dnevi šteti - predsednik skupščine jim je povedal, da bo to prepuščeno, če mandat ne bo podaljšan, očitno kar občinski vladi. BRANE JERANKO Boj za sodišča LJUBLJANA, 24.febru. arja (Večer) - Sedeži okrož- nih sodišč naj bi bili v pri- hodnje v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Maribo- ru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in Ptuju. Poslanci so k temu dodali še Krško in Slovenj Gradec, kljub opozorilom vlade, da bo država s tem še dražja. Višja sodišča pa bodo v Mariboru, Celju, Ljubljani in Kopru. Izhodiščna piača 27.560 SIT LJUBLJANA, 24.febru. arja (Večer) - Podpisani aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavno- sti določa, da je od 1. janu- arja izhodiščna plača za prvi tarifni razred 27.560 tolarjev in da se ta plača prilagaja gibanju cen živ- IjenjskiJi potrebščin. Združevanje SKD, SLS in SDSS? LJUBLJANA, 24. febru- arja (Večer) - »Po zaslugi dveh vladnih stran - Ube- ralnih demokratov in zdru- žene liste - ni bil sprejet obrambni tolar, za katere- ga je bila vlada soglasna«, je na novinarski konferenci menil predsednik SKD Lojze Peterle. S tem sta stranki ravnali proti vladi in predsedniku dr. Janezu ' Drnovšku. Peterle je pred- lagal, da se sprejme sklep o združevanju SKD s SLS in SDSS za lokalne in pri- hodnje državnozborske vo- litve. Težko uresničljiva zamisel LJUBLJANA, 24. febru- arja (Delo) - Poziv Peterleta o združevanju na desnici, ni nov, vendar je težko uresničljiv glede na odloče- nost SLS, da ostane v opo- ziciji in pristaja le na pro- gramsko sodelovanje. No- vih politično utemeljenih razlogov za združevanje zaenkrat ni. Ovadbe SNS zoper Janšo LJUBLJANA, 1. marca (Republika) - Sekretar po- slanske skupine SNS Milan Šuštar je temeljnemu jav- nemu tožilcu v Ljubljani poslal pet ovadb zoper obrambnega ministra Ja- neza Janšo. V njih mu očita oškodovanje državnega proračuna, sabotažo pri • stanovanjskih zadevah, na- črtno kadrovsko uničeva- nje obrambnih sil in izpod- kopavanje varnosti in sta- bilnosti države. ■NOV TffilN K- Glavni in odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega ured- nika: Milena Brečko-Poklič. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja- nja Intihar, Brane Jeranko, Edo Einspieler, Edi Masnec, Urška Selišnik, Ivana Stamej- čič, Željko Zlile. Tehnični urednik: Franjo Bogadi. Obli- kovanje: Minja Bajagič. Tajni- ca uredništva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Prešernova 19, Celje. Telefon: (063) 29-431, fax 441-032. Št. 9-3. marec 1994 3 Ribičič v Žalcu Pri založbi Delavska enotnost je pred kratkim izšlo najnovejše delo dr. Ci- rila Ribičiča z naslovom Centralizem zoper Sloveni- jo. Avtor opisuje dogajanja v naši državi v zvezi z re- formo lokalne samouprave od začetkov pri sprejema- nju ustave do najnovejših dogodkov. Dr. Ciril Ribičič bo danes, v četrtek, svoje delo podrobneje predstavil v Žalcu, kamor so ga pova- bili v območni organizaciji združene liste. Predstavi- tev bo v prostorih skupšči- ne občine Žalec, začenja pa se ob 18. uri. m Poslanci podprli kmetijce Mlekarna naj ostane v slovenskih rokah — Sprejel osnutek proračuna čeprav je bilo govora o denarju, je tokratno zasedanje žalskega parla- menta potekalo brez večjih zapletov. Živahnejša razprava se je razvnela še- le pod točko razno, ko so kmetijci ter- jali podporo za nakup mlekarne. Žalski proračun naj bi bil letos te- žak 1408 milijonov tolarjev, tako je vsaj predvideno v osnutku proračuna. Tudi temu, da so poslanci na mizo do- bili šele osnutek proračuna najbrž gre pripisati dejstvo, da so ga potrdili brez večjih pripomb. Zagotovo se bo več pripomb nabralo v 15-dnevni javni . razpravi, predvsem na notranjo pre- razporeditev denarja posameznim proračunskim porabnikom. Že zdaj pa je v občini jasno, da bo denarja za pokrivanje vseh potreb premalo. Razen z osnutkom proračuna so se poslanci strinjali še z odlokom o lokal- nih gospodarskih javnih službah in sprejeli odlok o varstvenih pasovih vi- rov pitne vode v Letušu in Podvinu. Še največ pripomb na ta odlok so imeli kmetijci, ki so prepričani, da bo sicer potrebno varovanje pitne vode po dru- gi strani vplivalo na zmanjševanje kmetijske pridelave. V primerih, ko kmetje ne bodo smeli uporabljati gno- jil, pa so se zavzeli za pravično od- škodnino. Ob koncu zasedanja so poslanci gla- sovali še za predlog posebne komisije za kmetijstvo, da naj občina podpre prizadevanja kmetijskih zadrug pri nakupu večinskega deleža mlekarne Arja vas. Koržetov sklad je po oceni kmetijcev gluh za vsa opozorila, da bi morebitni prehod mlekarne v tuje roke lahko pomenil velike težave pri odku- pu mleka. To pa bi ogrozilo tudi rejce v Savinjski dolini. IB komentiramo Slovenije sploh ni v preteklih dneh seje Slove- nija uvrstila med smučarske velesile. Torej, se bo manj do- gajalo, da bodo že kmalu za mejo povpraševali: Slovenija, ja kje pa je to? Prav toliko kot razveseljuje športna promoci- ja nove države, pa šokira njena splošna, nezadostna promo- cija. Za harvardsko univerzo tr- dijo, da je med najboljšimi na svetu. To zagotovo velja tudi za njene turistične vodnike LeVs Go, ki izhajajo letno, z obnovljenimi potovalnimi informacijami. Tisoč strani vodnika Let's Go: Europe, je zares prava potovalna enci- klopedija, žal z grobo napako. To je bilo mogoče spoznati pred dnevi, ko se je letošnja izdaja pojavila tudi v ljubljan- ski Mladinski knjigi. Ameriški potovalni vodič, najboljši med najboljšimi, pri- naša nmožico informacij o vsaki evropski državi pose- bej. V posameznih poglavjih piše tako o turističnih velesi- lah kot o liliputanskih Andori in Liechtensteinu, obširno o vsaki od novih baltiških dr- žav. Slovaški, Rusiji, Ukrajini - o Sloveniji pa ni niti ene same besede. V poglavju o Avstriji, pri dunajskem Južnem kolod- voru na primer, kjer je zapisa- no, da je postajališče vlakov proti Italiji, Slovaški, Bolgari- ji..., Slovenije (in Hrvaške) sploh ne omenjajo. Znano je, da odpelje od tam največ vla- kov prav v našo smer, po šest dnevno v obe smeri... Če je v potovalnem vsevedu do po- tankosti zapisano celo kje in po čem si lahko po evropskih velemestih izposodiš magari bicikl, potem ta harvardska nevednost gotovo čudi. In go- tovo ni kar tako, iz pozablji- vosti. Za podobno začudenje pa so poskrbeli še pri svetovni Am- nesty International, v svojem World Citizen Passportu. V tem katalogu spoštovanja človekovih pravic so upošte- vali stanje do konca leta 1992, za približno dvesto držav. Na- vedene so vse države, od takš- nih ki človekovih pravic, vsaj uradno, niso kršile do BiH, Hrvaške, Jugoslavije in po- dobnih. V podrobnostih piše prav tako o zahodno in vzhod- noevropskih državah (tudi o baltiških in drugih z območ- ja bivše Sovjetske zveze), o pa- cifiških in karibskih otoških mini državicah ter o kolonijah •-le o Sloveniji ni ni ti ene dobre ali slabe besede. Najslabše je gotovo takrat, ko te za druge sploh ni. Zato ni čudno, ko te, na pri- mer v Milanu, povpraša rojena Tržačanka, kje sploh je Slove- nija. Pa spet drugič, ko srečaš razgledanega japonskega turi- sta, ki je beneško železniško postajo prespal in se znašel v državi, o kateri še niti sanjal ni... Pri vsem skupaj je za Slovenijo nekaj sijajnih olim- pijskih uspehov ogromno, a premalo. Športno področje je važno, žal pa le košček vsa- kodnevnega mozaika. Gre predvsem za nadvse pomemb- no politično ter gospodarsko ozadje, za biti. BRANE JERANKO Višje cene v vrtcih Nova ekonomska cena za otroka v celjskih vrtcih znaša od 1. marca 17.885 tolarjev. Takšen sklep je - po nekaj proceduralnih zapletih - na zadnjem zase- danju sprejel celjski izvršni svet. Gre za 6,04 odstoten dvig glede na prejšnjo ce- no, ki so ga izračunali na osnovi rasti drobnoprodaj- nih cen in izhodiščne vred- nosti za plače. V enakem odstotku se bo povečal tudi prispevek staršev. Najvišji prispevek staršev bo torej 10 731 tolarjev. TC V Mozirju o suši Pretekli četrtek so se na prvi seji zbrali člani novega izvrš- nega sveta v mozirski občini, ki jih v prihodnje čaka še veli- ko dela, v četrtek pa so sprejeli le nekaj prvih sklepov. Tako so med drugim raz- pravljali o pomoči oškodovan- cem, ki jih je v lanskem letu prizadela suša. Po sistemu bo- lje pozno kot nikoli so potrdili predlog, da 8 milijonov 792 ti- soč tolarjev razdelijo med oškodovance, in sicer v višini 2,6 odstotka od ocenjene ško- de. Za izvajanje programa so zadolžili Zgomjesavinjsko kmetijsko zadrugo Mozirje, ki mora o delu poročati tudi ob- činski vladi. Poleg tega so v vladi občin- skim uslužbencem ob sredah podaljšali delovni čas do 17. ure, spregovorili o blagov- nih rezervah, imenovali komi- siji za popis premoženja in za oddajo poslovnih prostorov... »Proračunska« seja jih čaka prihodnji torek. US Kako raztegniti proračunsko odejo? Poslanci y velenjski skupščini niso sprejeli proračuna »Ko se bodo za sredstva iz proračuna borili drugi, recimo namesto učiteljev svet staršev, bo možna o proračunu drugač- na razprava,« je bila ena iz- med misli na zasedanju velenj- ske skupščine pretekli teden, ko so poslanci skoraj ves čas porabili za bitko za proračun- ska sredstva. Na težak boj je kazal že za- četek, saj so poslanci zbora krajevnih skupnosti zavrnili razpravo o osnutku proraču- na, o njem so razpravljali le kot o informaciji, ostala dva zbora pa sta se odločila za raz- pravo o osnutku. V ZKS so od- ločitev utemeljili s tem, ker predlagatelj ni sklical pred- stavnikov posameznih krajev- nih skupnosti, da bi pripravili svoje predloge. V razpravi je izvršnik Srečko Meh povedal, da velenjski proračun zado- stuje za preživetje porabnikov, ne dovoljuje pa razvojnih možnosti. »Minus« je pred- vsem pri kolektivni komimalni dejavnosti, cestni dejavnosti, izobraževanju, kulturi, športu, stanovanjskem gospodar- stvu ... Skratka, viška sred- stev ni nikjer, kar so kasneje potrdili tudi vsi razpravljavci. Velenjčani se otepajo s svo- jevrstnim problemom, saj jim država prizna le 90 odstotkov povprečne porabe v Sloveniji, proti čemer so vsi v skupščini ostro protestirali. Sicer so skupni prihodki občinskega proračuna milijardo 879 mili- jonov tolarjev, k čemur pa je občinska vlada prištela še 240 milijonov kredita. »Možnost vidimo le v zadolžitvi, smo ena redkih občin, ki doslej še ni bila v minusu. Druge možnosti ni,« je povedal Srečko Meh. Že v pripravljenem osnutku so upoštevali 120 milijonov to- larjev kredita za nujna dela na komunalni infrastrukturi (skupni prihodki bi potem znašali več kot dve milijardi tolarjev), 100 milijonov tolar- jev bi porabili za gradnjo sta- Tudi velenjski poslanci in stranke se pridružujejo zahte- vam, naj občinskim skupšči- nam podaljšajo mandat do iz- volitve občinskih svetov v no- vih občinah. novanj, 40 milijonov SIT pa za vodovod in kanalizacijo. Po dolgotrajni razpravi poslanci niso sprejeli proračuna niti kot osnutek niti kot informa- cije, saj jih je zmanjkalo za odločanje. Na četrtkovi skupščini so poslanci med pobudami in vprašanji največkrat omenjali ceste. Očitno je, da bo morala velenjska občina na rsizrešitvi prometnega in cestnega vozla marsikaj narediti. Poslanci so opozarjali še na ekološke teža- ve, nemalo razburjenja pa so povzročili tudi podatki o na- gradah občinskim funkcionar- jem, ki so bili objavljeni na lokalni televiziji. URŠKA SELIŠNIK Proti iiitremu postopku Poslanci celjske skupščine so sprejeli rebalans proračuna občine Celje za leto 1993, ven- dar se niso strinjali s predla- ganim hitrim postopkom. Za običajni postopek so glasovali tudi pri zaključnem računu proračuna. Po hitrem postop- ku pa so sprejeli predlog odlo- ka o začasnem financiranju javne porabe do sprejetja le- tošnjega proračuna. Sekretarka za finance Dani- ca Doberšek je pojasnila, da so se v občini odločili za rebalans in ne renominacijo, ki glede na finančni položaj ni izvedljiva. Poleg tega bo morala občina najeti kredit v višini 150 mili- jonov tolarjev za pokritje pro- računskega primanjkljaja. Poslanec Janez Lampret je pogrešal poročilo matične ko- misije za spremljanje izvaja- nja proračuna in zato menil, da hitri postopek pri spreje- manju obeh dokumentov ni sprejemljiv. Janko Germadnik je opozoril, da zadrževanje sprejema rebalansa otežuje položaj porabnikov, ki bi po- trebovali denar za svojo dejav- nost in da komisija ni imela pripomb, sicer bi jih poslanci dobili v gradivu. Božidar Jur- ko je spraševal, pod kakšnimi pogoji bo občina najela ome- njeni kredit in kaj bo ta pome- nil za delitveno bilanco pri oblikovanju novih občin. Kljub opozorilom Doberškove, da se morajo poslanci izjasniti o najemu kredita, ker je od te- ga odvisna sestava letošnjega proračuna, do tega ni prišlo, pač po so poslanci sprejeli oba dokumenta kot osnutka. TC PO SVETU Odmevi na pokol v Hebronu JERUZALEM, 27. febru- arja (Delo) - Petkov pokol v Hebronu je kot nekakšen potres zamajal ves Bližnji vzhod. Nadaljujejo se nere- di na zasedenih ozemljih, v vseh palestinskih naseljih velja policijska ura, izrael- ska vojska je na okupirana ozemlja poslala dodatne okrepitve. V neki krščanski cerkvi na vzhodu Bejruta j€ med mašo odjeknila eks- plozija. Po prvih podatkih policije je bilo ubitih devet ljudi, številni pa so bili ra- njeni. Državni prevratniki na prostosti MOSKVA, 27. februarja (Delo) - V skladu s spreje- tim sklepom ruske dumt o amnestiji za vse organi- zatorje in udeležence zad- njih dveh neuspelih posku- sov državnih prevratov v Rusiji je javno tožilstvo na prostost spustilo bivše- ga ruskega podpredsedni- ka Aleksandra Ruckoja, predsednika zadnjega vr- hovnega sovjeta Ruslana Habsbulatova in vse njune pomočnike. Vsi so podpisa- li izjavo o soglasju z amne- stijo, s čimer priznavajo svojo krivdo, proti njim pa so ustavljeni vsi kazenski postopki. Sinlirotron za tretje tisočietje TRST, 27. februarja (De- lo) - Na kraški planoti med Bazovico in Patričami je predsednik rimske vlade Azeglio Ciampi uradno izročil namenu svetlobni pospeševalnik - sinhrotron. Gre za široko uporabno znanstveno napravo, s ka- tero se namerava Italija na pragu tretjega tisočletja vključevati v mednarodno izmenjavo in aplikacijo znanstvenih dognanj. Pokoi v mošeji KAIRO, 25. februarja (Delo) - Židovski zdravnik Banih Goldstein, preoble- čen v izraelsko vojaško uniformo, je med jutranji- mi molitvami oborožen planil v mošejo v Hebronu in pobil najmanj 54 Pale- stincev. V mestu so po tem masakru seveda izbruhnili hudi nemiri, ki jim ni videti konca. Radikalne palestin- ske skupine so že pozvale vse Palestince, naj krvavo maščujejo pokol, dogodek pa je nekakšna voda na mlin tistim, ki že od začet- ka nasprotujejo mirovnim pogajanjem z Izraelom. Premirje med Hrvati in Muslimani SARAJEVO, 25. februar- ja (Delo) - V Bosni in Her- cegovini je začelo veljati premirje, ki so ga včeraj podpisali predstavniki Hr- vatov in Muslimanov. Kot poročata hrvaški in bosan- ski radio, so se spopadi med hrvaškimi enotami in enotami armade BiH usta- vili že pred podpisom pre- mirja. Izjema je hrvaška enklava Vitez, iz katere po- ročajo o posameznih gra- natnih napadih. Št. 9 - 3. marec 1994 TOP JOB aprila v Mariboru šestega aprila bo v Ma- riboru, na Ekonomsko-po- slovni fakulteti, sejem ka- drovskih potencialov TOP JOB, ki ga bo organizirala mednarodna organizacija študentov AIESEC. MESEC združuje vse ti- ste študente, ki se zanimajo za ekonomijo in menedž- ment. V to nepolitično in neprofitno, predvsem pa izobraževalno organizaci- jo, je vključenih preko 50 tisoč študentov na 750 fa- • kultetah v 74 državah. Ustanovljena je bila leta 1948 na Švedskem, v Slo- veniji je prisotna od leta 1953, na Ekonomsko-po- slovni fakulteti pa je začela delovati leta 1962. Dejavnost AIESEC-a je poleg mednarodne izme- njave študentskih praks tudi izvajanje, nekaterih projektov. Eden zelo uve- ljavljenih v zahodnih drža- vah, pri nas pa zadnji dve leti tudi že poznan, je TOP JOB - sejem kadrovskih po- tencialov. Že sam naslov projekta razkriva njegov namen: zgraditi most med teorijo in prakso ter vzpo- staviti neposreden stik med podjetji, ki ponujajo zapo- slitev, ter študenti, ki iščejo zaposlitev po končanem študiju. Lani sta bila organizira- na dva ločena projekta. V Mariboru je AIESEC or- ganiziral Podjetništvo zdaj - dan priložnosti za podjet- ja in študente, v Ljubljani pa TOP JOB, namenjen sa- mo študentom ekonomije. Letos so se odločili za sku- pen projekt TOP JOB - se- jem kadrovskih potenci- alov. Sejem bo 6. aprila v Mariboru na Ekonom- sko-poslovni fakulteti, to pa bo gotovo priložnost, da bodo podjetja vzpostavila neposreden stik z mladimi strokovnjaki. K. KOŠTOMAJ ^ r Skok med najboljše Sodobna razrezovalna naprava Laščanom zagotovila evropsko kvaliteto Povečati produktivnost dela, doseči boljšo kvaliteto poslovanja ter povečati izvoz - to so bili cilji, ki so si jih lani zastavili in jih tudi ures- ničili v Tovarni izolacijskega materiala TIM Laško. Tako je na petkovi tiskov- ni konferenci ocenil direktor Jože Pušnik. V primerjavi z letom poprej so v tem 671- članskem kolektivu priho- dek od prodaje povečali za 28 odstotkov, porast prihod- kov v izvozu pa kar za 74 odstotkov. Delež TIM-a v iz- vozu se je tako z 22 odstot- kov v letu 1992 lani povečal na 31 odstotkov. Boljšo pro- dajo so zabeležili skorajda S prvim marcem v TIM Laško ukinjajo proizvodnjo stiropora navadne kvalitete, s čimer že- lijo zasledovati trend tehnič- nih predpisov v Evropi in raz- širiti uporabnost stiropora tu- di kot materiala za toplotno izolacijo. Dosedanji stiropor bo nadomestil tako imenovani stiropor samougasljive kvali- tete, s to novostjo pa se Lašča- ni postavljajo ob bok ostalim termoizolacijskim materi- alom. v vseh programih, največji porast pa so dosegli pri pro- daji hidroizolacijskih trakov ter pri programu veziv in malt. Kljub težavam slovenske- ga gospodarstva v tem la- škem podjetju zadnja štiri leta poslujejo pozitivno. »Dobiček res ni velik, je pa stabilen, v podjetju v glav- nem poslujemo z lastnimi sredstvi in brez blokad žiro računa, obenem pa nam je vsako leto uspelo za naložbe nameniti približno milijon nemških mark« je na tiskov- ni konferenci povedal Puš- nik. TIM Laško v zadnjih le- tih tudi ni odpuščal delav- cev, z naravnimi odlivi pa so število zaposlenih lani zmanjšali za 3 odstotke. Ve- Po podatkih Gospodarkega vestnika, ki vsako leto pri- pravlja seznam največjih in najuspešnejših slovenskih po- djetij, so v TIM-u Laško v ne- kaj letih preskočili kar 200 mest. Še leta 1989 so bili na 295. mestu, po podatkih za le- to 1992 pa so dosegli 95. mesto. lik korak jim je lani uspel tudi pri izboljšanju kvalite- te, med drugim so pridobili certifikat ISO 9001. Pri ures- ničevanju zahtev, ki jih po-i stavlja ta certifikat, pa imajo' v Laškem še vedno precej te- žav, je ocenil Pušnik. Težave jim povzroča predvsem ne- urejeno zunanje okolje, na kar pa v samem kolektivu nimajo veliko vpliva. V letošnjem letu se bodo v TIM-u lotili predvsem te- meljitega obvladovanja stro- škov na vseh področjih, vsi programi naj bi poslovali pozitivno, ob koncu leta pa pričakujejo za 12 odstotkov višji prihodek ter približno 100 milijonov tolarjev dobič- ka. Pri naložbah bodo največ denarja namenili v program hidroizolacij ter veziv in malt. Podjetje čaka letos še lastninsko preoblikovanje. Kot je povedal Pušnik, so naredili prvi korak, priprav- ljena je otvoritvena bilanca, po kateri so vredni približno 20 milijonov mark. Program lastninjenja bo pripravljen v prvem polletju, računajo pa na interno razdelitev in notranji odkup. Iz lastninje- nja je zaenkrat izvzeto zem- •V zvezi z nakupom Izolirke še vedno ni nič novega,« je na ti- skovni konferenci povedal Jo- že Pušnik. TIM Laško se je lani prijavil na razpis, ki ga je za prodajo Izolirke objavil Kor- žetov sklad. Laščani so se sicer prijavili za nakup tega podjet- ja, vendar se Sklad še ni odlo- čil za prodajo. Ijišče v Gračnici, kjer je vlo- žen zahtevek za vračilo biv- šemu lastniku. Lastnik tega zemljišča živi v Kanadi, vod- stvo podjetja pa pričakuje, da se bodo uspeli dogovoriti in-da pri lastninjenju podjet- ja ne bo zapletov. IB, Foto: EDO EINSPIELER Jože Pušnik Najpomembnejša novost TIM Laško v zadnjem času je sodobna razrezovalna naprava za stiropor. Naložba je vredna 850 tisoč mark, sodobna oprema pa jim omogoča evropsko kvaliteto izdelkov. V eni izmeni lahko z manjšim številom ljudi poslej naredijo 500 kubičnih metrov stiropora, nova naprava pa omogoča tudi bistven prihranek eneraje. po čem so devize?. ponudba in povpraševanje Ponudba: - Podjetje Media Grafika d.o.o. Velenje nudi velikoserij- ske sitotiskarske usluge, celo- ten program gumijevih viso- kotlačnih (1.200 Bar) in na- vadnih tesnil vseh dimenzij (standardnih in po naročilu). Hkrati iščejo zastopnika ter sovlagatelja s področja tiskar- skih strojev (za barvno tiska- nje). Informacije: tel. 856-204 in fax 856-643 (Janez Do- linar). - Podjetje Impol Tehnika d.o.o. Slovenska Bistrica nudi proste kapacitete struženja, brušenja in rezkanja. Hkrati nudijo obnavljanje vodnohla- jenih tuljav elektroindustrij- skih peči in izvajajo elektroin- stalacije v industriji in grad- beništvu. Informacije: tel. 062/ 811-521 in fax 062/810-198. - PodjetjeRohned.O.O.Mari- bor nudi prodajo in servisira- nje celotne opreme za avtoser- visne delavnice, avtopralnice California in opremo za ben- cinske čipalke. Informacije: tel. 062/103-643 in fax 062/ 103-491 (Viljem Šetar). - Podjetje Avtomarket d.o.o. Podbočje-Pristava nudi vijake za pločevino od 2.9 do 4,8 fi, dolžine do 25 mm, DIN 7971, form B 7972, 7973, 7982 K, 7981, 7983, vijak z metrskim navojem form M3, M4, M5, dolžine do 25 mm, DIN 84 form A 85, 7985, 963, 965, 964 in 966. Informacije: tel. 0608/ 60-340 in fax 0608/61-850 (Franc Kožar). Povpraševanje: - CISGZS išče soinvestitorja za realizacijo programa proiz- vodnje širokopotrošnega pre- hrambenega artikla (ugodne tržne analize). Delež soinvesti- torja cca 50 odstotkov (100.000 DEM). Informacije: tel. 061/12-50-122 in fax 061/ 219-536 (Informacijska pisar- na CIS GZS). - Podjetje Intemova Les - Borza lesa Ljubljana odku- puje hlodovino (smreka, jelka in bukev), bukov žagan les - nudijo takojšnje plačilo. In- formacije: tel. 061/12-64-100 in fax 061/217-602 (Barbara Kavšek). - Podjetje CTN d.o.o. Mari- bor išče najugodnejšega po- nudnika za dobavo PC raču- nalnikov in opreme. Informa- cije: tel. in fax 062/225-637 (Boštjan Domik). - CIS GZS išče najugodnejše ponudnike za adaptacijo trgo- vine z avtomobilskimi nado- mestnimi deli s pripadajočim avtosalonom, ki bi znali tudi svetovati v zvezi z opremlje- nostjo omenjenega poslovnega prostora. Hkrati iščejo tudi najugodnejše ponudnike za dobavo rezervnih delov in do- datne opreme za avtomobile raznih znamk, predvsem pa znamke Škoda, Fiat, Zastava, Lada in Hyundai. V poštev pridejo tudi univerzalni nado- mestni deli, kot npr. akumula- torji, gume, zimske verige ipd. Informacije: tel. 061/12-50- 122 in fax 061/219-536 (Infor- macijska pisarna CIS GZS). Center za informacijski sistem Gospodarske zbornice Slovenije Vse podrobnejše informacije dobite pri Centru za informa- cijski sistem Gospodarske Zbornice Slovenije, telefon 061/12-50-122, int.290, 292 in 293 in fax 061/219-536. Lorger namesto Pavlina Upravni odbor zreškega Cometa je za novega vršil- ca dolžnosti direktorja po- slovnega sistema imenoval Marjana Lorgerja, doseda- njega direktorja Cometove družbe Cobra v avstrij- skem Šmihelu. Lorger bo Comet vodil do zaključka lastninskega preoblikova- nja in transformacije v del- niško družbo, kar naj bi se zgodilo do konca letošnje- ga leta. Dosedanji direktor Cometa Branko Pavlin je upravni odbor že pred ča- som zaprosil za sporazum- no prekinitev dela, predajo direktorskih poslov pa bo- sta Pavlin in Lorger opra- vila 31. marca. Elektronika na dražbo? v Velenju v kratkem pri- čakujejo razplet stečajnega postopka za nekdanjo Go- renjevo podjetje Elektroni- ka. V novi Elektroniki, ki je v stoodstotni lasti Sklada za razvoj, je trenutno zapo- slenih preko 500 delavcev, nova družba pa dosega kar osem milijonov mark me- sečne realizacije. Zaradi neuspešnih pogovorov z upniki bivše Elektronike pa se bo stečajni senat menda odločil za javno dražbo proizvodne hale in delovnih naprav. Razpis za dražbo bo predvidoma ob- javljen sredi marca. O sejanju In transportiranju Društvo strojnih inže- nirjev in tehnikov celjske- ga območja bo 10. in 11. marca v Celju organizi- ralo drugo mednarodno posvetovanje o uporabi se- jalnih in transportnih na- prav ter rezervnih delov. Prvo tovrstno posvetovanje je bilo v Celju pred petimi leti. Tokrat bodo na posve- tovanju, ki ga Celjani orga- nizirajo v sodelovanju z re- publiškimi zvezami in šte- vilnimi sponzorji, sodelo- vali priznani strokovnjaki na področju sejalne in transportirne tehnike ter tehnologije. Razen o sejal- nih in transportimih na- pravah ter rezervnih delih za to področje bodo udele- ženci govorili še o novih mazalnih in zaščitnih sred- stvih, uporabi sodobne elektronske opreme za to področje ter ekologiji. Jožefov sejem v Kmetijski zadrugi Pe- trovče se že pripravljajo na tradicionalni Jožefov se- jem. Tako kot običajno bo tudi letos na praznik svete- ga Jožefa, zaščitnika roko- delcev, in sicer 19. marca. Kmetijcem in številnim drugim kupcem, ki vsako leto množično obiščejo Jo- žefov sejem, bodo letos spet na voljo kmetijski stroji, orodja, izdelki obrtnikov in rokodelcev, različne vrst semen in kmečke dobrote, ki jih bodo pripravile čla- nice aktivov kmečkih žena. V Petrovčah pripravljajo še licitacijo kmetijskih strojev. IB Št. 9 - 3. marec 1994 5 »Vse v gostinstvu je ciricus« Samo Premik - žalski gostinec In poslovnež Predsednik slovenske turistične zveze Marijan Rožič ni skoparil s pohvalami na račun nove restavracije Marjola, ko se je v Žalcu udeležil tiskovne konference o tu- rizmu. Restavracijo, kakršne bi bili po nje- govem veseli tudi v prestolnici, je pred krat- kim odprl Samo Premik. Nisem pisarniši(i tip Mariola je drugi najstarejši gostinski lo- kal v Žalcu. V njem je svojo gostinsko pot še kot študent začel Samo Premik. »V tej stav- bi je bil gostinski lokal že po vojni, takrat je bil še v državnih rokah,« se je spominjal Samo. »Najprej je bila to otroška restavra- cija, potem bife Žalec, kasneje je lokal prev- zelo gostinsko podjetja Hmeljar. Ko je ma- ma šla v pokoj, je gostinsko dejavnost nada- ljevala kot zasebnica, vendar je hudo zbole- la in treba je bilo poprijeti za delo. Dva, tri dni na teden sem bil v Ljubljani, tri ali štiri dni sem delal v Žalcu.« Leto 1974 pomeni prvi 3)reobrat Marjole. »Lokal ^mo temeljito preuredili, iz "bifeja je nastal bistro. Ta- lirat je bilo to kar revoluci- omano delo, še danes je vsa oprema iz tistih časov, bistro 3)a je bil zagotovo med vodil- oiimi v celjski okolici. Tudi 3)romet je bil fantastičen. "Vendar so se v tistem času začele pojavljati težave. Imeli smo maksimirane cene, marže so bile tako minimal- ne, da se preprosto ni dalo preživeti.« Samo se je potem preselil v družbeno podjetje, postal je vodja restavracije v žalski Nami. «Po prometu smo takrat presegaU pre- boldski hotel, gostili smo ljudi iz cele Jugoslavije, pri- pravljali bankete, ki se jih še danes spominjajo Ljubljan- čani,« se je spominjal sogo- vornik. A družbeno podjetje je ambicioznemu gostincu spet po svoje nadelo vajeti. »Vajen sem bil dela, v druž- beni restavraciji pa sami se- stanki. Sestanek je bil po- membnejši od dela. Četudi so za mizo sedeli gostje, je bilo treba na sestanek in s tem se nikoli nisem mogel sprijazniti. To je bila pač na- paka prejšnjega sistema,« dodaja Samo. Da bi bil uradnik v resta- vraciji - to Samu ni posebej ležalo. Naslednja postaja je bilo makedonsko podjetje Frotirka Delčevo. Kot pot- nik tega podjetja je na slo- vensko tržišče pripeljal ma- kedonske brisače. Še vedno gostinec po duši je brisače seveda takoj ponudil sloven- skim hotelirjem, v Makedo- nijo pa je romal pralni pra- šek, kava, bela tehnika. Po petih letih so ga k sodelova- nju povabili v Tovarno noga- vic Polzela. »Delo med ljud- mi in na terenu mi je bilo v užitek. Nisem tip za pisar- no, širši je prostor, lažje se v njem gibljem in delujem,« pravi sogovornik. Od Češice do Kitajsice Podjetniška zakonodaja izpred nekaj let je Samu od- prla nove možnosti in zanj pomenila nov izziv. Leta 1990 je ustanovil svoje po- djetje Tipo. V glavnem se Sa- mo Premik ukvarja z izvo- zom in uvozom tekstila, tudi stekla, pa reeksportom, kdaj pa kdaj s kompenzacijami. Poslovanje je v teh letih raz- širil preko slovenskih meja, danes trguje s Češko, Nemči- jo, Italijo, Tajsko, preko Hong Konga s Kitajsko. »Kljub velikemu številu znancev in prijateljev še vedno najmanj poslujem z bivšo Jugoslavijo. Žal je pač tako, da je pri tem poslo- vanju treba iskati krivine, kršiti embarge, to pa mi ne gre najbolje od rok.« Za francosico in proti nemšici Icuituri pretirane Kljub podjetništvu Samo po duši še vedno ostaja go- stinec. Tudi to je najbrž bo- trovalo ureditvi izredno lepe restavracije, ki so jo pred kratkim odprli nad bistro- jem Marjola. Samo dodaja: »Ideja izvira iz mojih števil- nih popotovanj po svetu in srečanj s poslovnimi part- nerji. Večkrat smo se znašli pred dilemo, kam s poslov- nim partnerjem, kje najti miren kotiček za nadaljeva- nje pogovorov. Je pač tako, nemalo poslov se dogovori ob hrani in pijači, marsika- teri konflikt se ob kosilu ra- zreši lažje kot v pisarni, kjer smo vsi strogo poslovni. Ravno za takšna poslovna kosila se mi zdi, da manjka ustreznih prostorov. Včasih se mi je zgodilo, da sem mo- ral na poslovno kosilo, pa so me izza sanka opazovali de- lavci iz tovarne. Najbrž so si mislili, kako mi je lepo, ko jem in pijem na njihov ra- čun. Pa ljudje ne vedo, da bi včasih bil raje doma, toda do strank pač moraš imeti po- sloven odnos. Velika mesta imajo veliko takšnih mirnih lokalov, v naši okolici — naj mi ostali gostinci ne zameri- jo - pa se mi zdi, da takšnih mirnih kotičkov za nadalje- vanje poslovnih pogovorov primanjkuje. Zato smo se odločili za ta lokal in prvi dnevi so pokazali, da smo imeli prav. Tudi družine imajo rade manj hrupne lo- kale, brez sanka in s prijetno tiho glasbo. Meni osebno je to všeč in menim, da bo še marsikomu drugemu.« Zunanja podoba restavra- cije je delo arhitektke Kriste Košič iz Velenja, poleg tega pa so k sodelovanju povabili tudi profesorja Eda Kužner- ja s celjske gostinske šole. »Profesor Kužner nam je svetoval vse detajle strežbe in še vedno sodelujemo, se z njim posvetujemo o pripra- vi banketov, svetuje nam iz- bor pijač. Rizling na primer je vsako leto drugačen, lani je sodil k eni hrani, letošnja letina bolj sodi k drugi. Skratka, še vedno se učimo.« Tudi ponudba v tej resta- vraciji je takšna, kakršne človek ne sreča na vsakem koraku. Ajdov kruh pečejo sami, vanj zamesijo suho sa- dje, orehe ali lešnike. Hiša naj bi bila znana po steakih, vse priloge, žlikrofe ali krompirjeve ocvrtke delajo v domači kuhinji. Dnevno dobivajo svežega lososa. »Pri lososu gremo korak naprej pri strežbi, gostom lososa postrežemo s posebnimi zvo- novi. Vse v gostinstvu je cir- kus, gre za to, kako pelješ ta cirkus. Morda se to sliši gro- bo, toda pomembna je deko- racija na krožniku. Zaradi zvona na krožniku hrana ni bistveno drugačna, je pa to nov pristop, da do gosta pri- de hrana še bolj topla in vse to daje poseben čar,« razmi- šlja Samo. Kosilo je zanj obred, kar poznajo predvsem Francozi, niti najmanj mu ni všeč nemška kultura pre- hrane. Bo takšen lokal, kakršna je restavracija Marjola, sredi Žalca lahko preživel? »S ce- nami ne pretiravamo, cenejši smo od hotelov v bližinL« pojasnjuje sogovornik. »Če bomo preživeli ali ne - s tem vprašanjem se praktično ubadamo vsi. Z dobrim de- lom bomo, to zagotovo. Če smo pred otvoritvijo ugotav- ljali, da ljudje pogrešajo takšno restavracijo, potem pomeni, da Smo naredili ne- kaj, kar poslovneži in tudi širši krog ljudi potrebuje.« IRENA BAŠA novo na borzi Si(romen promet Piše Bojan Gradišnik Na torkovem borznem se- stanku se je trgovalo z 21. vrednostnimi papirji. Zaradi že opisanih razlogov prometa na borznih sestankih ni tako veliko, kot prej, ko nismo de- lali preko BIS-a. Na trgu ob- veznic je glede na ponedeljek 28. 2. 1994 prišlo do relativno visokega porasta obeh držav- nih obveznic. Tečaj RSLl je porasel za 1,4% indeksne toč- ke, RSL2 pa za 0,9% indeksne točke. Tečaja bosta po mojem še malo porasla do izplačila kuponov. Pri RSL2 zapade ku- pon 1. 4. 1994 pri RSLl pa 30. 6. 1994. Tečaji občinskih ob- veznic so prav zanimivi če jih med seboj primerjamo. Tečaja dveh obveznic, ki kotirata na borzi se gibljeta okoli 90% za obveznico, medtem ko je tečaj obveznice Zagorje padel na 70,67o. Veliko je komentarjev zakaj tako velika razlika v te- čajih in zakaj so tečaji občin- skih obveznic nasploh nižji od tečajev drugih obveznic. Nere- šeno jamstvo države za občin- ske obveznice in sprejemanje nove lokalne samouprave sta gotovo dva najpomembnejša razloga, da so tečaji na tako nizkih ravneh. Na področju delnic ni bilo posebnih sprememb tečajev. Novost pa je ta, da je trgova- nja z delnico DADASA do na- daljnjega ustaljeno. Zaradi določenih nepravilnosti, ki jih je odkrila revizorska služba se je borza odločila, da se do ta- krat ko bodo popraljene napa- ke, s to delnico ne trguje. Že v sredo je v časopisu Delo družba DADAS obvestila vse zainteresirane, da začasna Ustavitev trgovanja z delnico družbe DADAS ne ogroža vrednosti podjetja niti izplači- la dividend. Vrednost dividen- de bo določila skupščina del- ničarjev na podlagi podatkov iz revidirane bilance po- datkov. Vzajemni siciad Herman Ceijsici Pri CBH d.o.o., Celje smo z 1. 2. 1994 ustanovili vzajem- ni sklad HERMAN CELJSKI. Sklad je dolgoročno naravnan. Namenjen je investitorjem, ki želijo imeti dovolj varno in bolj donosno naložbo, kot jo ponujajo banke. Sklad ni pri- meren za špekulacije. Po- membno je povdariti, da je vzajemni sklad odprta oblika investicijskega sklada. Tisti, ki kupon ima, ga lahko vedno proda nazaj vzajemnemu skla- du. Prav ta likvidnost in viso- ka stopnja varnosti, sta zelo pomembna faktorja, zaradi katere se investitorji odločajo za nakup točk vzajemnega sklada. Vzajemni sklad nalaga denar v izključno prenosniške vrednostne papirje. Zelo pomembna se nam zdi objava vrednosti točke, tako lahko investitorji primerjajo vrednosti točk raznih vzajem- nih skladov, ki jih je v Slove- niji že kar nekaj. Vrednost točk vzajemnega sklada objavljamo v časopisu DELO, NOVI TEDNIK in RA- DIO CELJE. CELJSKA BORZNA HIŠA sporoča, da je vrednost enote vzajemnega sklada HERMAN CELJSKI na dan 1. 3. 1994 1023.68 SIT Mi in znani Celjani Klub podjetnikov Zla- torog pripravlja jutri, v petek, zanimivo kultur- no in družabno srečanje. Na prvo tovrstno priredi- tev so poleg številnih go- spodarstvenikov v celjski Narodni dom povabili nekatere znane Celjane, med drugim glasbenika Tadeja Hruševarja, kriti- ka in publicista Andreja Inkreta, publicista Mat- jaža Kmecla, pevko Vito Mavric, pisatelja Miloša Mikelna, književnika in režiserja Vinka Modem- dorferja, kritika in publi- cista Vasjo Predana ter gledališkega igralca Loj- zeta Rozmana. IB Nagradi tudi v i\iazarje in Vojniic Letos prvič nagrajeni menedžerjl Iz malih poiljetij v prostorih Cankarjevega doma v Ljubljani so minuli petek razglasili deset naju- spešnejših slovenskih po- djetnikov, dobitnikov letoš- njih nagrad Gospodarske zbornice Slovenije. Tokrat je zbornica prvič podelila polo- vico nagrad menedžerjem, ki uspešno vodijo majhna po- djetja in ki so znali izkoristi- ti izzive tržnega gospodar- stva. Med njimi sta po oceni zbornice tudi podjetji Viva Trade iz Nazarij ter Dinoco- lor iz Vojnika. Podjetje Viva Trade Na- zarje se pod vodstvom Jožeta Melanška ukvarja z izdelavo pisal in ustrezne embalaže za pisala, njihovi glavni iz- delki pa so pisalni vložki. Podjetje zaposluje 22 delav- cev, 40 odstotkov realizacije pa uresničuje na tujih tržiš- čih. Jože Melanšek se na sve- tovnem tržišču uveljavlja z lastnimi inovativnimi iz- delki, čmilne vložke pa na primer prodaja največjemu koncernu pisarniškega in šolskega programa v svetu - berlinski firmi Herlitz. Drugi nagrajenec z našega območja Žarko Samec je ustanovitelj podjetja Dino- color iz Vojnika, ki se ukvar- ja s proizvodnjo in tiskanjem barvnih papirjev, kartonaž- nih in drugih izdelkov ter založništvom. Zaposluje 12 delavcev, približno polovico dohodka ustvarijo v tem po- djetju z izvozom. Obenem pa Žarko Samec s svojo podjet- nostjo in strokovnim zna- njem pomaga tudi drugim slovenskim podjetjem utirati pot do tujih kupcev. m Gantar novi minister LJUBLJANA, 1. marca (Republika) - Državni zbor je na tajnih volitvah za no- vega ministra za okolje in prostor brez razprave izvo- lil dr. Pavleta Gantarja. Od 81 poslancev jih je 20 gla- sovalo proti njegovi izvoli- tvi. Gantar je napovedal, da bo njegova glavna nalo- ga usklajevanje spornih in- teresov v prostoru. »Orožarsi(i« proces MARIBOR, 2. marca (Dnevnik) - Začela se je obravnava proti štirim ob- toženim v »orožarskem« procesu. Prvi dan procesa se je končal že v uri in pol, saj se obtoženi branijo z molkom. Napovedali so, da bodo šele po zaslišanju prič povedali več. Zalcon o javnili giasiiiii LJUBLJANA, 2. marca (Večer) - Državni zbor je v drugem branju sprejel zakon o javnih glasilih in začel obravnavo zakona o RTV. Zapletlo se je ob prepovedi politične in ver- ske propagande na televi- ziji. Proti cestnemu iobiju LJUBLJANA, 1. marca (Delo) - Proti monopolne- mu pristopu pri gradnji slovenskih prometnic bo v prihodnje nastopal tudi nevladni odbor za varova- nje slovenskih interesov pri gradnji cest. Trase avtocest naj bi bile načrtovane tako, da bodo čim manj obreme- njevale okolje in predvsem obdelovalno zemljo. Neodvisnost SAZU LJUBLJANA 1. marca (Delo) - Državni zbor je opravil prvo branje zakona o Slovenski akademiji zna- nosti in umetnosti. Ustano- viteljica znanstvenorazi- skovalnega centra bo lahko po tem zakonu samo SA- ZU, s čimer bo zagotovlje- na tudi samostojnost in ne- odvisnost akademije od dr- žave. Epidemije gripe ni več LJUBLJANA, 2. marca (Večer) - Ministrstvo za zdravstvo je preklicalo epi- demijo gripe v Sloveniji, saj je Inštitut za varovanje zdravja od sredine februar- ja ugotovil znaten upad števila obolelih za gripo. Kučan o predčasnem odpustu LJUBLJANA, 24. febru- arja (Delo) - Vlada je obravnavala predčasni od- pust avgustovske generaci- je vojakov in predsedniku Milanu Kučanu predlaga- la, da sprejme odlok o predčasnem odpustu omenjene generacije na- bornikov. S tem je vlada zavrnila predlog Janeza Janše in sporno pristojnost predčasnega odpuščanja vojakov vrnila predsedni- ku države. Št. 9 - 3. marec 1994 6 Odpustki in požegnani grelii v Celju je kar nekaj takšnih za- sebnih lokalov, ki bi ne smeli obra- tovati, a se lastniki veselo požvižga- jo na prepovedi občinskih organov in strokovnih (inšpekcijskih) služb. Po nekakšnem načelu vzajemnosti in solidarnosti so namreč v občini (OSUPVO, ZPI, IS, inšpekcijske službe) do teh grešnikov milostni, saj se pri tem zavedajo tudi lastnih napak in nedoslednosti, storjenih v preteklih letih. Lokale, ki že vrsto let stojijo in obratujejo, bi bilo nesmotrno zdaj zapirati ali celo rušiti, pa še prav nerodno bi takšen (skrajni) ukrep izpadel, če pomislimo, da so bili med povabljenimi gosti na otvori- tvah nekaterih lokalov (črnih gra- denj) tudi tisti občinski možje, ki bi morali, v času, ko bi bilo to za inve- stitorja manj boleče, ukrepati, pa niso. Po toči zvoniti je prepozno, pravimo, zato pa je zdaj skrajni čas, da se te zadeve končno uredijo po načelu: med dvema slabima rešitva- ma izbrati tisto, ki je manj slaba. To pa pomeni zamižati na eno oko in tovrstne črne gradnje (pogojno) le- galizirati. V bistvu je to pametna rešitev, s pravnim redom pa le nima nič skupnega. Seveda tu ne govorimo o vseh lo- kalih, ki so ta čas sporni. Gre pred- vsem za tiste, okoli katerih že vrab- ci na celjskih strehah čivkajo isto pesem. Občani, ki se v Celju s spor- nimi lokah ukvarjajo in trosijo kri- tike na račun nedoslednosti občin- skih upravnih organov ter privilegi- jev gostincev - črnograditeljev, pa imajo pri tem različne interese in želje. Večini je res do tega, da se tudi na tem področju ustvari red v smislu delovanja pravne države. Precej je takih, ki jim je sporni ob- jekt bistveno spremenil pogoje bi- vanja v soseščini: nekdanji blaženi mir se je spremenil v hrup, ki sega globoko v noči in rana jutra. Neka- teri se pritožujejo kar tako ali pa iz tipičnih osebnostnih nagibov, skre- ganih s podobo dobrega soseda. Največ žolča meščanov se trenut- no izliva na novost, imenovano Pe- ep Show v Gosposki ulici. Sosedje se s to dejavnostjo nikakor ne more- jo sprijazniti, saj temu delu starega mestnega jedra menda kvari ugled. Tujek, ki se je vsadil med spoštljivo staro zidovje, pa je postal kamen spotike predvsem za lastnike osta- lih lokalov v neposredni soseščini. Erotični Peep Show naj bi jim od- ganjal stranke, ki si zdaj menda ne upajo več zaviti v isti vhod stavbe, saj bi jih lahko kdo po krivici obso- dil, da se vzpenjajo po stopnicah, ki vodijo v svet naslade in pregrehe. Da bi se motečega elementa v svo- 4Jem okolju znebili, zdaj tamkajšnji si^anovalci opozarjajo, da dejavnost, kakršna se odvija v Peep Showu, sploh ni opredeljena v zazidalnem načrtu oziroma projektu revitaliza- cije tega dela starega mestnega je- dra. Ker tega ni, naj se dejavnost ukine, se zavzemajo stanovalci Go- sposke ulice in to svojo zahtevo na- slavljajo na občinske organe. Kot smo izvedeli na Izvršnem svetu, lo- kal Peep Show ima dovoljenje za obratovanje, je pa res, da ta speci- fična dejavnost ni opredeljena v ob- stoječem zazidalnem načrtu. Tisti, ki so o tem razmišljali, takrat pač niso računali na možnost kakšne to- vrstne eksotične ponudbe oziroma dejavnosti v srcu mesta. Ker pa je dejavnost Peep Showa povsem ne- mo teča z vidika javnega reda in mi- ru, je kaj malo verjetno, da bi bile »stiske« posameznikov ali skliceva- nje na javno moralo dovolj preprič- ljivi razlogi za zaprtje lokala. Z jav- no moralo pa tudi vemo, kako je: nemoralna postane takrat, ko se v svoji moralnosti spreobrne v dvomljiv zasebni interes. Torej je morala lahko tudi sila raztegljiv po- jem s toleranco, ki ustreza posa- mezniku ah interesni skupini. Drug takšen sporni lokal je Bar- Fly, ki trenutno posluje brez obra- tovalnega dovoljenja, saj mu je le-tc s 15. oktobrom lanskega leta pote- klo. Razlog za izdajo začasnega obrtnega dovoljenja je bilo načrto- vano rušenje tamkajšnjih objektov v smislu kompleksne ureditve ob- močja mestnega gradu. Ker pa dc rušenja objektov v tem delu mesta ^ v doglednem času še ne bo prišlo, bo i problem z Bar-Flyem v kratkem re- j šen s ponovnim dovoljenjem za] obratovanje. Bolj kot problem z obratovalnim dovoljenjem pa je problematično ostalo, kar se dogaja okoli tega priljubljenega zbiralnega centra mladih Celjanov. Kršitve javnega reda in miru vznemirjajo tamkajšnje stanovalce, ki se pogo- sto pritožujejo nad nočnim hrupom in pijančevanjem mladih. Zato bo lastniku lokala naročeno, da to mo- tečo zadevo sam uredi tako, da bo soseščina zadovoljna. Tu je mišljena predvsem omejitev obratovalnega časa, z novo vsebino, ki jo lokal po novem ponuja (glasbeno-kultume prireditve), pa se bo verjetno precej zreducirala struktura gostov, s tem pa bo tudi problem kršitev javnega reda in miru v veliki meri odprav- ljen. Tretja tovrstna cvetka je resta- vracija Vegas v Gosposki ulici, lo- kal, ki posluje brez obrtnega in brez gradbenega dovoljenja. Objekt (na- domestna gradnja) je lastnik gradil ne da bi dosledno upošteval zahteve Zavoda za varstvo naravne in kul- turne dediščine, obenem pa je pre- koračil dovoljeno površino objekta. Za razliko od dovoljene in dejanske lastnik ne plačuje komunalnega prispevka, ta dolg pa se iz meseca v mesec veča. Vegas je dejansko čr- na gradnja, rušenje objekta, ki je gotovo dober nadomestek nekdanji propadajoči podrtiji, ki je nihče ni maral, pa bi bilo prav tako dejanje, ki si ga je težko zamisliti. O tem bi bilo treba razmišljati in ukrepati pravočasno, se bržčas zavedajo tudi odgovorni občinski možje, zato bo postopek za legalizacijo v kratkem j stekel in s tem naj bi bil večletni problem z Vegasom rešen. Seveda ne brez pogojev. Lastnik bo moral prej poravnati vse družbene obvez- nosti, ki jih je dolžan plačati. Je pa tu še en problem. Vegas je zadnje čase postal lokal, ki je vse bolj in bolj spotakljiv z vidika jav- nega reda in miru. Sosedje se prito- žujejo nad nemirom, ki je vse pogo- |Stejši, je pa tudi res, da so nekatere njihove pritožbe včasih neutemelje- ne, iz trte (beri zlobe) zvite. Zadnjih nekaj tednov je Vegas postal novo (popoldansko) zbirališče mladih, v glavnem šolarjev, žal pa je med njimi preveč takih, ki v vinjenem stanju zganjajo kraval ter neumno- sti. Vso to njihovo početje budno spremlja soseščina, ki ima vedno več upravičenih pripomb. V lokalu je po novem bučna disko glasba, ki podžiga z alkoholom podprte strasti mladih, lastnik pa se očitno ne za- veda neprimernosti te svoje »novi- tete« in pa dejstva, da je za predva- janje disco glasbe potrebno ustrez- no dovoljenje. In kdo je kriv, da so ti osnovnošolci in srednješolci v loka- lu opiti? Lastnik Vegasa pravi, da alkoholne pijače prinesejo s sabo, ker so v trgovinah cenejše, sam pa nad tem ne more imeti kontrole. Četrti je bistro Kljukec v Novi vasi, tudi tipična črna gradnja, ki nemoteno obratuje. Lastnik je začel graditi ne glede na dejstvo, da po- stopek za spremembo zazidalnega načrta še ni bil izveden oziroma še ni bila izpeljana dolgotrajna proce- dura od osnutka in javne razgrnitve odloka pa do skupščinskega spre- jetja. Razlog, da bo tudi Kljukec slejkoprej obratoval legalno (ob po- stavljenih določenih pogojih) je tudi pomembno dejstvo, ki se ga v občin- skih upravnih organih in na izvrš- nem svetu dobro zavedajo. Gre za inflacijo, ki je bila v času, ko so »Kljukec« in njemu podobni inve- stitorji zaprošali za dovoljenja, sila pogoltna, občinski mlini pa so mleli (in še meljejo) počasi. Zato so inve- stitorji hiteli z gradnjo, ne oziraje se na predpise in postopke. Lastniku Kljukca pa jo je celjska občinska skupščina menda celo tako zagodla, da odloka o spremembi zazidalnega načrta ni sprejela zgolj zato, ker jo je investitor z že zgrajenim objek- tom tako rekoč postavil pred dej- stvo. Ravnal se je pač po preverje- nem receptu, da se nikomur od čr- nograditeljev doslej ni še nič hude- ga zgodilo. Bodočim investitorjem se kažejo boljši časi, saj nova zako- nodaja na tem področju predvideva skrajšanje postopkov v smislu zdru- ževanja, morebitnim bodočim greš- nikom pa slabše, saj bodo poskuse črnih gradenj že v kali zatirali in ustrezno ukrepali. Torej bo pravna država začela delovati tudi na tem področju. Z omenjenimi »grešniki«, ki pa še zdaleč niso edini, se bo zgodilo ta- ko, da bo volk sit in koza cela. Ne- red in anarhija v preteklosti pač nista mogli rojevati nič drugega, kot nered. Ker pa je med dvema grešnikoma težko meriti težo in kaznovati le enega, je izhod iz tega labirinta le kompromis. Odslej bo drugače. MARJELA AGREŽ Poskus decentralizacije LJUBLJANA, 24. febru- arja (Delo) - V poslanskih vrstah se je vnel pravi »pe- telinji« boj ob prvem bra- nju zakona o računskem sodišču. Nekateri so na- mreč predlagali, da bi se- dež računskega sodišča preselili v Celje, kar pa ni bilo sprejeto. Ponovno je zmagala Ljubljana. Zapleten vpis v zemljiško knjigo LJUBLJANA 24. febru- arja (Delo) - Vpis v zemlji- ško knjigo je naloga, ki ča- ka številne nove lastnike nekdanjih družbenih sta- novanj. Kupci formalno sploh še niso lastniki, če njihova lastnina ni vpisana v zemljiško knjigo. Sedanje vpisovanje je zapleteno in počasno, zato na zemljiški knjigi svetujejo, da ljudje počakajo na novi zakon, ki bo poenostavil in morda tudi pocenil vpis. Združitve desnice ne bo LJUBLJANA, 26. febru- arja (Republika) - Pobudo SKD o združitvi z ljudsko stranko in socialdemokrati v novo močno desno stran- ko sta slednji zavrnili. Hkrati pa Janez Janša vabi v svojo stranko vse nezado- voljne predstavnike strank, ki naj bi se povezali v novo sredinsko stranko, pa se s tem ne strinjajo. Kučan podpisal odlok LJUBLJANA, 26. febru- arja (Republika) - Predsed- nik republike Milan Kučan je sprejel odlok o predčas- nem odpustu vojakov, ki so bili na služenje vojaškega roka vpoklicani lani avgu- sta in septembra, so sporo- čili iz urada predsednika RS. Priznanja menedžerjem LJUBLJANA, 25. febru- arja (Delo) - V Cankarje- vem domu so podelili priz- nanja in nagrade GZS de- setim slovenskim gospo- darstvenikom za uspešno vodenje podjetij. Madžarski predsednik v Sloveniji PORTOROŽ, 27. febru- arja (Delo) - Na delovnem obisku v Sloveniji je bil predsednik republike Mad- žarske dr. Arpad Goncz. S predsednikom Kučanom sta se pogovarjala za zapr- timi vrati, nato pa v izjavi povedala, da si obe državi prizadevata vstopiti v Evropo kot enakopraven član. Med obiskom v Luki Koper pa je madžarski gost povedal, da je ta zanje ma- tično pristanišče. Veto na dva zakona LJUBLJANA, 1. marca (Republika) - Državni svet je dal odložilni veto na za- kon o referendumu in ljud- ski iniciativi ter zakon o ustavnem sodišču. To po- meni, da se bo moral dr- žavni zbor o njiju še enkrat izrekati in ju v drugo spre- jeti s 46 glasovi. Mednarodno trgovsko podjetje Celje STE INFORMATIKA vabi k sodelovanju Diplomirane elektro inženirje smer računalništvo za opravljanje pripravništva Od kandidatov pričakujemo, da imajo smisel za delo na področju informatike, da so kreativni in prizadevni pri delu. Če bomo vaše delo v času pripravništva ocenili kot uspešno, imate možnost sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas in možnost nadaljnega strokovnega izpopolnjevanja. Vsi, ki ste zainteresirani in izpolnjujete navedene pogo- je, pošljite pisne vloge v 8. dneh po objavi na naslov: KOVINOTEHNA Celje, Mariborska c. 7, Kadrovska služba. Spor za lastnino Nesoglasja meil Mejo In zaiJrugo Ko so se pretekli teden se- stali poslanci šentjurske skupščine, so se največ časa ukvarjali s spornimi lastnin- skimi razmerji med podjetji, nastalimi iz Kmetijskega kom- binata Šentjur. Gre predvsem za nesoglasja med Mejo in Kmetijsko zadru- go, po dveumi razpravi pa so jima naložili moralno obvez- nost - do 15. marca morata ra- zrešiti vsaj to, kar med njima ni sporno. Odnosi med Mejo ter zadru- go sicer niso bili predmet po- sebne točke dnevnega reda, med poslanci pa so predstav- niki obeh sprtih strani. O spo- ru so začeli razpravljati po ti- stem, ko je predsednik občin- ske vlade Grdina dejal, da pre- moženjski spor ovira njihove naložbe v plinifikacijo in po- sodobitev križišča pri Sikošku ter normalno delo podjetij. Občinska vlada je že skušala posredovati, vendar do sodelo- vanja ni prišlo, je povedal predsednik. Po njegovem je za nesporazum kriva predvsem zadruga, rešitev pa je možna ob strpnem pogovoru in po- puščanju. Izrazil je bojazen, da bo sicer premoženje prešlo v državni zemljiški sklad, de- lavci bivšega kombinata pa bodo ostali praznih rok. Za re- šitev spora med Mejo in zadru- go se je na zasedanju posebej zavzel tudi župan Malovrh. Vse to je brž sprožilo živah- no razpravo, seveda v zname- nju medsebojnih očitkov po- slancev, ki zastopajo interese Meje oziroma zadruge - drug drugemu so očitali nepriprav- ljenost za reševanje odprtih premoženjskih vprašanj. Iz Meje so trdili, da ne morejo odstopati od svojih temeljnih interesov, iz zadruge pa, da so ljudje vložili svoja sredstva, danes pa je v bistveno slabšem položaju od sosednjih zadrug. Tako je prišlo celo do tega, da so se pritožili ministrstvu za kmetijstvo. BRANE JERANKO Št. 9 - 3. marec 1994 Pekarna v Ferralitu buri duiiove Vsega le kriva občina In savinjska favšlja,^ Je prepričan Ivo Jurkovič stanovalcem v Bevkovi ulici v Žalcu je vsak dan dišalo po krofih. Nič čudnega, v stanovanjskem blo- ku jih je cvrl Ivo Jurkovič, ki se je potem odločil, da bo svojo pekarno preselil na novo lokacijo. Zrasla naj bi na drugem delu mesta, v starem Ferralitu. Občinski možje pa so ugotovili, da fant dela po svoje in začasno prepovedali peko. Ivo Jurkovič je bil pred leti zapo- slen v pekarstvu pri zasebniku. Po- tem se je odločil za svojo pot, \iredil je pekarno v skupnih prostorih sta- novanjskega bloka v Bevkovi ulici. »V bloku sem imel obrt, jasno pa mi je bilo, da prostori niso bili najbolj primerni, tudi stanovalci najbrž ni- so bili najbolj navdušeni nad stal- nim vonjem po krofih,« je menil Jurkovič. In dodal: »Potem sem zve- del za te prostore, kjer je bila bivša uprava Ferralita. Stavba je bila ne- koč last podjetja, po zakonu o dena- cionalizaciji so del prostorov zdaj vrnili bivšim lastnikom. Odločil sem se za razširitev obrti in avgusta lani vložil prošnjo na žalsko občino. V tem času smo naredili novo peč, 70 tisoč mark je bilo treba odšteti zanjo. Sredi januarja smo začeli pe- či kruh, ker je bilo peč treba preiz- kusiti, nekaj kruha smo takrat dali tudi v trgovine. To pa je bilo dovolj, da je začela goreti savinjska favšija s pekovske strani,« je prepričan Jurkovič. Kot pravi sogovornik, so peko kniha potem ustavili, še vedno pa so pekli krofe v Bevkovi ulici. »Lo- kal je bil urejen, z občine pa ni bilo nikogar,« je nadaljeval Jurkovič. »Spet sem prosil za ogled, januarja sem potem šel k inšpektorju, od ko- der so me poslali na sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja. Končno so občinski možje le prišli, povedali, kaj je treba storiti in zdaj pač zbiram potrebne papirje. Vse bomo uredili tako, kot zahtevajo na občini.« V tem tednu je bila pekama res podobna gradbišču. Namesto da bi delavci pekli kruh, so urejevali vo- dovod in menda tudi kanalizacijo. Jurkovič pravi, da je že prej zapo- sloval tri delavce, zdaj ima na sez- namu 12 ljudi. »Fantje, ki so še bili v starem Ferralitu, so me prosili, naj jih zaposlim. Iz starega Ferrali- ta je tako k meni prišlo 5 delavcev.« O tem, da nimajo ustrezne pekarske izobrazbe, pa Jurkovič pravi: »O pekih ni treba posebej razpravljati. Pravih pekov je v Sloveniji zelo ma- lo, priučil jih bom, saj sem naredil strokovni izpit v Ljubljani. Vseh skupaj nas je zdaj 12 in še bi zapo- slil ljudi, pa mi na občini zadržujejo stvari. Obljubljajo mi, da bo v krat- kem vse urejeno, tako da naj bi pe- kama spet začela z delom v začetku marca.« Delavci, ki zdaj pomagajo urejevati pekarno, naj bi prvo plačo dobili minuli ponedeljek, je še zatr- dil Jurkovič. Pekarna brez soglasij In kaj pravijo o primeru Jurkovič na žalski občini? Sekretar občinskega sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja Vinko Debelak je v zvezi s to pekarno povedal, da so se stvari zapletle že na začetku, ker se Jurkovič ni mogel izkazati kot lastnik oziroma najemnik lokala, kjer naj bi bila pekama. Prejšnji teden so od Jur- koviča dobili potrebne papirje, tako da bodo zdaj začeli pripravljati loka- cijsko in potem še gradbeno dovolje- nje. Po besedah vodje inšpektorata Rafka Mlakarja pa so inšpektorji že pred časom ugotovili, da v pekami delajo na čmo, da nimajo ustreznih dovoljenj, zato so peko v tej pekami začasno prepovedali. Inšektorji so se napotili tudi v nekaj trgovin, vendar Jurkovičevega kruha na policah niso našli. Čeprav Jurkovič trdi, da je za- poslil 12 delavcev, pa Rafko Mlakar pravi, da ti delavci zaenkrat niso za- posleni. Dovoljenj za novo pekamo Jurkovič nima, na osnovi prejšnje obrti pa nima pogojev za zaposlitev novih delavcev. V tem primeru delavci torej niso niti zavarovani niti jim ne teče delovna doba. A ker se inšpektorjem niti sekreta- riatu za varstvo okolja in urejanje prostora - seveda takrat, ko bo imel Jurkovič v rokah vse papirje - ne zdi nič spornega, bo Žalec torej slej ko prej dobU novo pekamo. Kako bodo kruh aU krofi iz bivšega Ferralita šli v slast potrošnikom, pa je seveda dru-, go vprašanje. V vsako staro in resnici j na ljubo nič kaj prijetno tovarniško j okolje pa najbrž tako pomembno živi- lo kot je kndi, res ne sodi. Ivo Jurkovič: »Vse je odvisno od obči- ne. Prepričan pa sem, da pekama eko- loško ni nevarna, tudi lokacija je pri- merna. Če mi bodo nagajali, se bom obrnil na republiko. Vlado sem že ob- vestil, kaj se dogaja. Vem, da so bili pritiski s pekovske strani, ampak to bomo reševali na sodišču.^< Mladi In kmetijstvo Kmetijske svetovalne službe so tudi letos oi^ani- zirale občinska tekmova- nja podeželske mladine v znanju iz kmetijstva. Mi- nuU konec tedna so se na Celjskem pomerili v šent- jurski in velenjski občini. V petek je bilo tekmova- nje na SVKGŠ v enoti Šentjur, udeležiU so se ga tekmovalci iz Planine, Dobja, Šentjurja, SVKGS Šentjur, Ponikve in Dra- melj. Prva je bila ekipa lanskoletnih zmagovalcev in gostiteljev letošnjega tekmovanja SVKGŠ enota Šentjur, dmga ekipa Dra- melj, tretje je bila ekipa iz Dobjega. V soboto je bilo tekmo- vanje še v velenjski občini in sicer v Gaberkah. Prvo mesto so osvojili tekmoval- ci iz Šmartnega ob Dreti, dmga je bila ekipa Velenja in tretja ekipa iz Šoštanja. Letos so se mladi pome- rili v poznavanju turizma na kmetiji, ribogojstvu, gnojenju ter etologoji - vedi o obnašanju domačih živa- li, obenem pa so bila tek- movanja priložnost za dm- žabna srečanja. Ta konec tedna se bodo v znanju pomerili še tek- movalci iz občine Mozirje, tekmovanje bo v petek ob 18. uri v Lepi Njivi, prav tako v petek bodo znanje dokazovali tekmovalci iz Slovenskih Konjic in sicer v Zrečah ob 19. uri. V sobo- to ob 18. uri se bodo v Ta- bom pomerili tekmovalci iz žalske občine, ob 19. uri pa v šmarski občini v Me- stinju ter v laški občini v Rečici. Zmagovalne ekipe se bodo udeležile regijske- ga tekmovanja, ki bo pri- hodnjo soboto ob 19. uri v Kozjem. MR Samoprispevek za šolo oš Rečica ob Savinji Je uvrščena v šolski tolar ] »Okrog šolskega tolarja ni bilo nobene jeze, pač pa sploš- no zadovoljstvo,« so zapisali prejšnjo sredo v poročilo z za- sedanja državnega zbora v Ve- čeru. Glede na to, da je med naložbami v osnovne šole omenjena tudi Rečica ob Savi- nji, so seveda zadovoljni tudi Rečičani. Na Rečici, ki naj bi postala po spremenjeni lokalni samo- upravi samostojna občina, si za osemletko prizadevajo že dlje časa. Problem smo že predstavili, bistvo pa je v tem, da otroci višje stopnje obisku- jejo šolo v Mozirju, kjer pa se prav tako ubadajo s prostor- skimi težavami. Kot kaže, so bila tudi prizadevanja za iz- gradnjo šole na Rečici zelo hu- da, saj je Rečica izpadla v dm- gem branju, na posredovanje poslanca v državnem zboru dr. Franca Zagožna pa so jo ponovno uvrstili v šolski tolar. Seveda to še ne pomeni do- končne izgradnje popolne ose- mletke, kajti na Rečici bo tre- ba šolo preseliti, ker pri seda- nji ni prostora za širitev. Tudi šolski tolar še ne pomeni, da bo država prispevala vsa sred- stva. »Republika bo prispevala polovico investicijskih sred- stev, ostalo pa bo morala lo- kalna skupnost. Poleg tega mora lokalna skupnost zago- toviti prostor, ki bo komimal- no urejen,« je pojasnil dr. Za- gožen. Kakor zagotavlja mozirski izvršnik Jakob Presečnih, bo- do v sedanji mozirski občini poskušali v proračunu, ki sicer še ni popolnoma izoblikovan, poiskati sredstva za pripravo dokumentacije. »Letos bomo poskušali skupaj z ministr- stvom pripraviti investicijski program, znotraj tega pa točno določiti finančno konstmkci- jo. Za pripravo dokumentacije bi potrebovali približno 2,5 milijona tolarjev, zaenkrat pa .je jasno le, da se v občini ne^ bomo zadolževali,« pravi Pre- sečnik. Pretekli teden ie občino in Rečico že obiskal Žibrat, pred- stavnik Ministrstva za šolstvo in šport. »Kar se tiče tiste po- lovice sredstev, ki jih mora prispevati lokalna skupnost, misUm, da ne bo težav,« pravi dr. Zagožen. »Pri tem računa- mo na pomoč občine Mozirje, nadalje bi v račun vzeli seda- njo šolo. Ta šola ne bo več ko- ristila svojemu namenu, torej bi jo lahko prodali, seveda bo- do za to potrebni dogovori z izvajalcem del. Kot zadnji bodo morali nastopiti Rečičani s samoprispevkom, vsekakor pa sem imel med petkovim obiskom izredno dober obču- tek. Člani sveta KS Rečica ni- so imeli nikakršnih pomisle- kov, da ne bi uspeli.« URŠKA SELIŠNIK MINISTRSTVO ZA FINANCE REPUBLIŠKA UPRAVA ZA JAVNE PRIHODKE IZPOSTAVA CELJE OBVESTILO VSEM ZAVEZANCEM, KI SO DOLŽNI VLOŽITI NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE V OBČINI CELJE Vse zavezance, ki so dolžni vložiti napoved na odmero dohodnine za leto 1993 v občini Celje, obveščamo, da lahko napovedi vložijo v roku do 31. 3.1994 - pri Republiški upravi za javne prihodke - Izpostavi Ceije, Vodnikova uiica 3, Ceije, - na sedežih Itrajevnih skupnosti ali - priporočeno po pošti. V Republiški upravi za javne prihodke - Izpostavi Celje sprejemamo napovedi vsak delovni dan, od 16. do 31. marca od 7.30 do 14.30 ure, oziroma ob sredah do 16.30 ure, in v soboto dne 19. in 26. marca od 8. do 12. ure. Na sedežih krajevnih skupnosti lahko vložite napovedi v času njihovih uradnih ur. Zavezanci, ki bodo napoved oddali po pošti (priporoče- no!), naj na kuverti označijo, da je v pošiljki napoved za odmero dohodnine. Zavezanci, ki bodo uveljavljali znižanje osnove za dohodni- no za vložena sredstva v nakup obveznic ali delnic, naj odajo napoved osebno pri tukajšnji izpostavi in hkrati pred- ložijo vrednostne papirje ter potrdila o nakupu. Za uveljavi- tev drugih olajšav ni potrebno prilagati računov ob vložitvi napovedi. Prosimo, da napovedi oddate takoj, ko boste zbrali potreb- ne podatke, saj se boste s tem izognili vrstam na oddajnih mestih v zadnjih dneh pred iztekom roka. REPUBLIŠKA UPRAVA ZA JAVNE PRIHODKE IZPOSTAVA CELJE Za lepši jezik Posvet o Javni rabi slovenščine bo 9. marca Slovenščina in celjska jav- nost so poimenovali posvet, ki bo v sredo, 9. marca ob 18. uri v spodnji dvorani Narodnega doma. Ih-ipravljajo ga celjska podružnica Svetovnega slo- venskega kongresa. Zgodovin- sko društvo in Slavistično društvo iz Celja, namenjen pa bo pogovoru o slovenskem je- ziku in njegovi rabi na Celj- skem. Kot je na novinarski konfe- renci opozoril predsednik celj- ske podružnice SSK profesor Milan Dobnik je namen posve- ta opozoriti na malomarno ra- bo slovenščine in spodbuditi k boljši rabi. Med gosti posve- ta bosta tudi dr. Janez Dular in Janez Gradišnik, znana po svojih prizadevanjih za boljšo rabo domačega jezika, v kate- rega vse bolj vdira angleščina. To se kaže zlasti v tujih poime- novanjih podjetij in lokalov, pri čemer lastniki menijo, da bodo na ta način privabili več gostov. Milan Dobnik meni, da so razlogi v premajhni samo- zavesti Slovencev, ki se še ved- no sprašujemo ali smo dovolj veliki ali premajhni. »Sloveni- ja je, kakršna je in z njo se lahko uveljavimo in živimo,« meni Dobnik. Po besedah profesorice Bo- žene Orožen naj bi se posveta udeležili vsi tisti, ki so poveza- ni z javno rabo slovenščine, zlasti tisti, ki sodelujejo pri iz- daji dovoljenj za podjetja in lokale. Zakonodaja na tem po- dročju namreč jasno govori o tem, da mora imeti podjetje slovensko ime, ki nakazuje njegovo dejavnost, praksa pa je c&ugačna. Na to je opozorila tudi predstavnica Slavistične- ga društva profesorica Mojca Utroša, ki je poudarila pomen vzgoje v šolah, da bi učenci razlikovali majhnost in malo- številnost naroda. »Ko bomo v Sloveniji to dojeli, ne bodo potrebna posebna prizadeva- nja za uveljavitev jezika,« je menila. Da je bilo včasih na tem področju drugače, bodo na posvetu govorili člani Zgo- dovinskega društva, medtem ko bodo s pomočjo mladih ra- ziskovalcev na posvetu pred- stavili tudi najnovejše celjske primere tujega poimenovanja. TATJANA CVIRN PO SVETU Natova letala sestrelila galebe SARAJEVO, 28. februar- ja (Delo) - Natova letala so sestrelila štiri od šestih srbskih, po nekaterih virih pa hrvaških galebov. Leta- la so sestrelili, ker niso spoštovah prepovedi lete- nja nad ozemljem Bosne in Hercegovine. Jugoslovan- ska državna radio in TV vztrajno ponavljata, da le- tala niso bila srbska, po iz- javi na Radiu B-92 pa naj bi letala pripadala 105. le- talski brigadi vojske Repu- blike srbske, katere oporiš- če je bilo na letališču Ud- bine. Kučan v Jerazalemu JERUZALEM, 28. febru- arja (Delo) - Predsednik Slovenije Milan Kučan je gost odprtega svetovnega židovskega gospodarskega foruma, v Jeruzalemu pa je opravil vrsto delovnih po- govorov. Predsednika Ezer Weizman in Milan Kučan sta ugotavljala, da imata skoraj sorodne poglede na dogajanja v svetu. Sloven- ski predsednik je v Tel Avi- vu Danu Ješajahuju podelil odlikovanje RS za posebne zasluge pri razvijanju so- delovanja med našo državo in Izraelom. Prekinjena mirovna pogajanja JERUZALEM, 28. febru- arja (Delo) - Mirovna poga- janja z Izraelom so dokonč- no prekinjena. Najprej so se za to odločili v Siriji, Li- banonu in Jordaniji, po pr- vih vesteh iz Tunisa, kjer zaseda izvršni komite PLO, pa se je za prekinitev mi- rovnega procesa odločila tudi Palestinska osvobodil- na organizacija. Vzrok za te odločitve je pokol v He- bronu, o katerem je raz- pravljal tudi židovski kneset. ŽIrinovskI v Svetu Evrope PARIZ, 28. februarja (Delo) - Vodja ruske skraj- no nacionaUstične liberal- no-demokratske stranke Vladimir Žrrinovski bo v skupščini Sveta Evrope zasedel stolček v delegaciji moskovskega parlamenta. Člani razširjenega biroja Sveta Evrope so potrdili seznam 18 poslancev, koli- kor jih lahko Rusija kot po- sebna gostja pošlje na zase- danje parlamentarcev, ki bo čez poldrugi mesec. Začetki hladne vojne? MOSKVA, 28. februarja (Delo) - »Hladna vojna« med ZDA in Rusijo dobiva nove razsežnosti: po raz- kritju afere Ames in člove- ka, ki je v vrhu CIA delal za rusko obveščevalno službo ter po izgonu Amesovega domnevnega sodelavca, svetovalca ruskega velepo- slaništva v Washingtonu Lisenka, je Rusija odgovo- rila z izgonom predstavni- ka CIA v Moskvi Morrisa, ki mora v tednu dni zapu- stiti državo. Obenem je Jel- cin dokončno odstavil do- sedanjega šefa ruske proti- obveščevalne službe Niko- laja Gk)Iuška, čeprav baje ne zaradi afere Ames. Št. 9 - 3. marec 1994 8 Brez razprtij ne gre Zboti krajanov na Celjskem še niso končani, razllčnib želja pa Je veliko Zadnji ceijsici zbor 11. marca v celjski občini se je večina zborov krajanov o določitvi referendumskih območij pri- čela te dni. Prvi zbor so imeli za del krajevne skupnosti Do- brna, kjer so se krajani odloči- li za referendumsko območje, ki bo zajemalo Dobrno, Klane, Loko, Vinsko gorico, Pristovo, Lokovino, Parož, Strmec nad Dobrno, Brdce, Vrbo in Zavrh. Drugi zbor na Dobrni pa bo v soboto, 5. marca ob 16. uri. Zbore so v tem tednu opravili tudi v krajevnih skupnostih Center, Savinja, v Novi Cerkvi in Lembergu. Danes, v četrtek, 3. marca bodo ob IT.vui pri- pravili zbor krajanov še v Soc- ki, jutri ob isti lui pa v Šmart- nem v Rožni dolini in Skofji vasi. Ob 18. uri se bodo sestali krajani Teharja. Na Svetini bo zbor v soboto ob 16. uri, v ne- deljo dopoldne pa se bodo se- stali krajani Frankolovega. V ponedeljek, 7. marca bo ob 17. uri zbor na Lipi v Štorah, uro za tem v Vojniku, ob 19. uri pa v Kompolah. Kar de- set zborov krajanov bo v torek, 8. marca in sicer bodo v kra- jevni skupnosti Dolgo polje pripravili zbora ob 16. in 17.30 uri. Ob 17. uri se bodo sestali krajani na Lavi, v Spodnjih Štorah in Malih Dolah, uro za tem krajani KS Pod gradom in Medloga, ob 19. uri pa še v Novi vas, Pro- žinski vasi pri Štorah in Pri- stavi pri Vojniku. V sredo, 9. marca bodo zbori na Aljaževem hribu, Tmovljah in Pod gradom, kjer se bodo krajani sestali ob 18. uri, lu-o pred tem se bodo zbrali v ga- silskem domu na Ostrožnem, na Ljubečni pa ob 19. uri. Kra- jani KS Kajuh, Slavko Šlan- der, Gaberje in Lokrovca v KS Ostrožno se bodo zbrali v četr- tek, 10. marca ob 17. uri, uro za tem pa v Dečkovem naselju in na Hudinji. Zadnji zbor bo na Lopati v petek, 11. marca ob 17. uri. Ceijsici centralizem? Lokalna samouprava je bila tudi ena od točk zadnjega za- sedanja celjske občinske skupščine. Najprej je bila ta tema predvidena le kot info- ramcija poslancem, ti pa so iz- glasovali spremembo dnevne- ga reda in jo spremenili v po- sebno točko, ob kateri so se razvnele precejšnje razprave. Povod za polemične razpra- ve je bilo zlasti stališče komi- sije za lokalno samoupravo, ki je zagotovila, da v občini ne nameravajo ovirati krajanov, ki se bodo odločili obhkovati samostojno občino. Takšne namene so namreč že izrazili na Dobrni, Teharju, v Vojniku in Štorah. Hkrati pa je komisi- ja dodala, da bi bilo najpri- merneje, da nova mestna obči- na Celje nastane v okviru se- danje občine. Po mnenju po- slanca Janeza Lampreta gre pri takšnem priporočilu za centralizem, ki ga Celjani ves čas očitajo Ljubljani. S spornim stališčem komisi- je se niso strinjali niti vsi njeni člani, kar je priznal Jože Zu- pančič. Bistvo sprememb je namreč prav v tem, da se obča- ni sami odločijo, kje hočejo ži- veti in tega jim nihče ne more vsiljevati. Po njegovem mora biti Celje mestna občina, ven- dar brez ruralnih območij. Lahko pa odigra tudi vlogo pokrajinskega središča, če se bodo manjše občine tako odlo- čile. Po njegovem ni najpo- membneje to, da še ni rešeno vprašanje financiranja novih občin, pač pa je bolj nujno, da se do naslednjega zasednja skupščine pripravi predlog prenosa premoženja na tiste organizacije in društva, ki bo- do v celoti celjska. Sicer se lahko zgodi, da bo to premože- nje pripadlo državi. Župan Anton Roječ je na to odgovoril, da tisti, ki so dovo- lili podržavljenje srednjih šol sedaj pozivajo k zaščiti občin- skega premoženja. Jože Zim- šek pa je poudaril, da so nare- dili vse, da premoženje ostane občinska last. Razprave, ki so sledile, so ah podprle stališče komisije ali pa so nastopali proti centrali-, zaciji, ob tem pa poudarjah, da je vprašanje financiranja bistveno, saj ni vseeno ali bo- mo davkoplačevalci financira- U 100 ali 200 občin in več kot 60 okrajev. V Žaicu začenjajo v žalski občini se danes za- čenjajo zbori občanov, na ka- terih bodo ljudje v posameznih krajevnih skupnostih razprav- IjaU o oblikovanju novih ob- čin. Popoldne ob 17. uri se bo- do v Domu Svobode najprej zbrali ljudje iz krajevne skup- nosti Liboje, ob 19.30 pa v Do- mu krajanov Gomilsko še pre- bivalci krajevne skupnosti Gomilsko. Jutri, v petek, bodo v Domu Svobode zborovali krajani Griž, v Gasilskem do- mu v Žalcu pa ljudje iz mestne skupnosti Žalec. Oba zbora se začenjata ob 18. uri. Ob 19. uri pa se jutri začenjajo zbori še v krajevnih skupnostih Polze- la in sicer v tamkajšnji kinod- vorani, Gotovljah v Zadruž- nem domu ter v Braslovčah v tamkajšnji kinodvorani. V Domu la-ajanov bodo v ne- deljo ob 8.30 zborovali Tabor- čani, pol ure kasneje se zače- nja zbor krajanov v zadruž- nem domu v Andražu. V pone- deljek bodo svoja mnenja po- vedaU ljudje iz krajevne skup- nosti Vrbje, zborovanje bo v Domu krajanov, v Kinodvo- rani Prebold pa bo organiziran zbor za prebivalce krajevne skupnosti Prebold. Oba zbora bosta ob 19. uri. V Kulturnem domu v Letušu, Zadružnem domu v Šeščah ter Zadružnem domu v Tmavi bodo zbori ob- čanov v sredo ob 19. mi. V ostaUh krajevnih skupnostih pa bodo zbori občanov še pri- hodnji petek in nedeljo. Radi bi videii luniccionarje Prvi zbor občanov v šentjur- ski občini so pred dnevi pri- pravili na Kalobju in za refe- rendumsko območje predlaga- li sedanjo šentjursko občino. Včeraj in danes zborujejo v KS Šentjur-Center, v nedeljo, 6. marca, pa bodo v Slivnici, na Prevorju in v Loki prt Žu- smu (ter Dobrini). V KS Plani- na (na Planini ter v Šentvidu) bodo zbori 11. in 12. marca, 12. in 13. v KS Blagovna (v os- novni šoli in gasilskem domu Lokarje), za druge kraje pa v skupščinski pisarni v pone- deljek niso imeli dokončnih podatkov. V KS Dobje bo zbor predvidoma 6. marca, v KS Šentjur-Okolica najbrž 8. in 10. ter v KS Ponikva okvirno 9. marca. Za KS Dramlje še ni podatka. Iz vseh KS so sporo- čili željo, da bi se zborov ude- ležili tudi občinski funkci- onarji, ki bi odgovorili na mo- rebitna vprašanja. Temeljite priprave Na Šmarskem (kjer imajo kar 25 KS) so se oblikovanja nove lokalne samouprave lotili temeljito, zato se čudijo površ- nosti ponekod drugod. Prete- kli teden so nadaljevali z zbori krajanov, pri tem pa so se v KS Mestinje, Zibika, Tinsko in Šentvid pri Grobelnem (brez posebne razprave) odločili za referendumsko območje v bo- doči občini Šmarje pri Jelšah. Podobno odločitev, za bodo- čo občino Rogaška Slatina, so sprejeli še v KS Sv. Florjan, nepričakovano pa se je zaplet- lo v KS Kristan vrh - po burni, večumi razpravi so na zboru sprejeli odločitev o referen- dumskem območju v mejah se- danje KS Kristan vrh. Vneti nasprotniki takšne odločitve so izražali nestrinjanje že na zboru, gre pa zlasti za vaščane Laš in Grlic, ki si želijo v bo- dočo občino Šmarje pri Jelšah. Zato so ti po zboru začeli zbi- rati podpise in jih tudi overo- vili - za vaščane teh dveh vasi bodo morali po vsej verjetnosti sklicati še en zbor. V šmarski skupščini so pri- pravili natančni seznam zbo- rov krajanov, ki se bodo vrstili vse do 15. marca. V začetku tedna so bili še zbori v KS Vin- ski vrh. Sladka gora in Dobo- vec, danes (četrtek) bo v KS Donačka gora, jutri v Rogatcu, v soboto v Polju ob Sotli, v ne- deljo v Virštanju, v ponedeljek v Pristavi pri Mestinju, v torek v Bučah, v sredo pa v Zagorju pri Lesičnem. V KS Lesično bo zbor 10. marca, v Podsredi 11., v Bistrici ob Sotli 12., v Pod- četrtku 13., v Osredku 14.ter v Kozjem 15. marca. Morebitni zaplet je mogoč tudi v Pristavi pri Mestinju. V Velenju ni veselja v velenjski občini s spre- membami niso hiteli. V petek so se predsedniki 27 krajevnih skupnosti dogovorili, da bodo še v tem tednu začeli z zbori krajanov, ki jih bodo opravili kot določa rokovnik, torej naj- kasneje do 13. marca. Zaenkrat v občini še ni pri- šlo do hudih nesoglasij, še ved- no pa se zelo pogosto pojavlja- jo vprašanja, zakaj je delitev občine sploh potrebna. »Lju- dje se zavedajo, da bodo z no- vimi občinami nekateri prido- bili, drugi pa izgubili,« pravi župan Pankrac Semečnik. Se- daj za velenjsko občino velja, da bodo na tem prostoru tri nove občine, Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Konkretne zahteve po usta- novitvi svoje občine se pojav- ljajo v Starem Velenju, za to so že zbirali podpise krajanov, vendar Semečnik ocenjuje, da državni zbor verjetno ne bo dovolil delitve sedanjih mest. Državni zbor bo namreč zad- nji, ki bo odločal o referen- dumskih območjih in novih občinah. Pobude o večih obči- nah se pojavljajo tudi pri ne- katerih strankah in posamez- nikih, vendar se zdi, da ljudje nimajo pravega veselja za več- je število občin. V Mozirju vse odločeno Popolnoma drugačen polo- žaj je v Mozirju, kjer je minilo že nekaj časa, kar so končali z zbori krajanov. Pretekli te- den so reševali le še dve sporni vprašanji, zaselek Prihova in KS Šmartno ob Dreti. Prihova sedaj pripada KS Rečica ob Savinji, vendar so se krajani že pred časom odločili za referendumsko območje Nazarje. Glede na dolgoletne težnje za priključitev k Nazar- jam odločitev Prihovčanov ne preseneča. Krajani so v začet- ku preteklega meseca sami opravili zbor krajanov, vendar so ga morali na sklic mozir- skega župana prejšnji teden ponoviti. Tudi na ponovljenem zboru ni bilo dileme, Prihova se bo priključila bodoči občini Nazarje. V KS Šmartno ob Dreti so dlje časa nihali med dvema re- ferendumskima območjema, Nazarje ali Gornji Grad. Na Nazarje je vezana večina de- lavcev, na Gk)mji Grad pa otroci, ki obiskujejo višjo stopnjo v šoli. Krajani se na prvem zboru v začetku prete- klega meseca niso uspeli odlo- čiti, zato so v nedeljo izvedli »posvetovalni referendum«. Glasovanja se je udeležilo 64 odstotkov volilnih upravičen- cev v Šmartnem. Od teh se jih je 83 odstotkov odločilo za re- ferendumsko območje Nazar- je, ostali pa za Gk)mji Grad. Že včeraj zvečer, torej v sredo, pa so se krajani še enkrat sestali na zboru, saj za določitev refe- rendmnskega območja velja le sklep, sprejet na zboru kra- janov. Na Konjiškem še veiil(o vprašanj Razen v Vitanju, kjr so z zborom krajanov pohiteli, so bili v vseh ostalih krajevnih skupnostih konjiške občine zbori zadnji konec tedna (v Tepanju še v ponedeljek). Očitno je, da bo potrebno v se- danji občini še precej usklaje- vanja, preden se bodo lahko bolj jasno izrekh o referen- dumskih območjih (analizo re- zultatov zborov še pripravlja- jo). Nasprotujejo si na primer sklepi zborov v Vitanju in Zre- čah, saj oboji vključujejo v svoje območje tudi naselje Rogla, oziroma so Zrečani pri- pravljeni tudi na samo eno, skupno referendvimsko ob- močje, o čemer pa se Vitanjča- ni niso izrekali. V manjših krajevnih skupnostih ni bilo posebnih zapletov, saj so se ti- ste v bližini Slovenskih Konjic izrekle za Konjice, ostale pa za Zreče. Sedanja kraje\Tia skup- nost Loče pa bi rada glasovala o svoji občini. Konjičani so se na zboru izkazali za dovolj gibljive in se strinjajo tako s prvotno predvidenim refe- rendumskim območjem kot tudi z morebitno priključitvijo ostalih »ravninskih« krajevnih skupnosti. BOSANSKE VOJNE VIHRE Preračunane poroke v Bosni Piše: Slaven Bosnič Namesto Ženeve je Was- hington postal kraj, kjer se odloča o Bosni. Hrvaški mi- nister Granič in bosanski premier Silajdžič sta sooče- na z ameriško pobudo za hr- vaško-muslimansko zvezo, veliko izbire pa tako nimata. Ob koncu prepričevanj bosta morala preprosto podpisati dane dokumente, s tem pa se praktično vrniti za leto dni nazaj, ko so bili Hrvati in Muslimani zavezniki. Resni- ci na ljubo, to je bilo bolj slabo zavezništvo, saj so vsa mesta, ki so jih skupaj brani- li, padla v roke Srbov. Med- sebojne obtožbe in obreko- vanja so preveč narušili krh- ko zavezništvo, na koncu pa je prišlo do odprtih in ostrih spopadov. Kot bi bile obe strani prepričani, da lahko v tej vojni zmagata sami in da ne potrebujeta balkan- skih zaveznikov. Posledica te ocene so tisoče mrtvih v srednji Bosni in strahotno razdejana mesta. Čeprav se Silajdžič in Granič ljubeznivo smehljata ter govorita o zmernem opti- mizmu in čeprav spoštujejo podpisano premirje, pa voj- ska in ljudje v zavezništvo ne verjamejo. Vendar kot smo že ugotovili, poUtike čustva ne zanimajo, zato lahko pri- čakujemo dogovor o skup- nem življenju teh dveh naro- dov v BiH. V Ameriki po hitrem po- stopku usklajujejo hrvaška in bosanska stališča. Ocene o novi železni zavesi, tokrat na Balkanu, očitno niso po- polnoma iz trte izvite. Srbijo in ozemlje bosanskih Srbov bodo pod svoje okrilje najbrž vzeli Rusi, hrvaško-musli- manski del pa naj bi bil pod vplivom Zahoda in Amerike. Hrvaški republiki so kar od- krito povedali, da naj sprej- me zavezništvo z Muslimani ali pa se sprijazni s sankcija- mi in popolno osamitvijo. Diplomatsko zavlačevanje s podpisom ameriškega predloga naj bi zgolj doka- zalo neodvisnost Hrvaške pri sprejemanju najbolj po- membnih odločitev. Največji problem, okrog katerega se tudi vse vrti, je ureditev bo- doče hrvaško-muslimanske BiH. Hrvaška stran predlaga skupnost dveh republik, ameriški predlog pa je bližji bosanskemu, torej kantoni z visoko stopnjo samostojno- sti. Če bodo sprejeli drugi predlog, bi morali ukiniti sa- mozvano Hrvaško republiko Herceg-Bosno. Sicer je pred- sednik Tudjman z zameno Mateta Bobana pokazal, da je pripravljen na dogovore, mogoče celo na ukinitev te republike, ki jo je sam ustvaril. Čeprav se zdi, da se bliža konec vojne v Bosni, je do končnega miru še daleč. Na pogovorih v Washingtonu Srbi ne sodelujejo, pod nji- hovim nadzorom pa je več kot dve tretjini ozemlja v Bosni. Srbi ne kažejo pre- več navdušenja, da bi se odrekli zasedenemu ozemlju. bosanska stran pa ne bo podpisala nurovnega spora- zuma, dokler ne vrnejo teh območij. Rusija, ki se je vpletla v bosanski lonec, Sr- be odkrito podpira. Te seve- da takšna podpora zelo spodbuja in se niso priprav- ljeni pokoravati ukazom. Tudi ostri srbski napadi na Bihač niso nepričakovani. Srbi si to mesto zelo želijo, saj bodo lahko preko njega vzpostavili neposredno pro- metno povezavo s Kninom. Ne glede na popolno neena- kopravnost v teh bojih je le malo verjetnosti, da bodo lahko Srbi zavzeli Bihač. Pe- ti korpus vojske BiH je ob- koljen s treh strani, na eni so bosanski Srbi, na drugi Srbi s Hrvaške, na tretji pa voja- ki, zvesti Fikretu Abdiču. Bihač je tako tipičen primer bosanske vojne: norišnica, v kateri ni logike, reda ali sistema. Hrvaško-muslimanska po- vezava bi najbrž pomirila nekaj front, s tem pa bi bila pogajanja o končnem miru nekoliko lažja, ne glede na stališče Srbov. Sicer je le malo upanja, vendar če bi Rusija poskusila vplivati na srbsko ravnanje, bi lahko bi- lo to zadnje leto vojne v Bos- ni. Vendar je obračun te voj- ne strahoten: četrt milijona mrtvih, ogromno invalidov in do temeljev porušena me- sta. Lahko le rečemo, da so bosanski Srbi, Hrvati in Mu- slimani pokazali izredno ve- lik talent v rušenju. Vendar v rušenju lastne države. Št. 9-3. marec 1994 9 Prvi je spet Tončeic Ratej Tudi v mesecu februarju $te nas dobesedno zasuli $ kuponi za osebnost meseca. 3ralci Novega tednika ste prispevali 413 glasovnic, po- slušalci Radia Celje pa k te- mu dodali še 97 glasov, tako da je skupno število glasov- nic 510. Od tega jih je 68, torej največ, ponovno prejel Tonček Ratej, z 62 glasovi pa mu tesno sledi Brane Mihaj- lovič - Kosta, lastnik celjske- ga Bar-Flaya. Do ponedeljka 28. febru- arja, smo torej zbirali vaše glasovnice iz Novega tedni- ka, poslušalci Radia Celje pa so glasovali v sredo, 23. fe- bruarja. Tonček Ratej, bol- niški kurat, je tako kot janu- arja osebnost meseca zaradi svoje humanitarne dejavno- sti. Brane Miha jlovič - Kosta, lastnik kluba Bar-Flay, pa je pridobil vaše glasove zaradi organizacije številnih kon- certov za mlade, dobrih za- bav, igranja kitare... Izbrali so ga mladi obiskovalci in gostje njegovega kluba. V tej številki pa je že ob- javljen tudi kupon za oseb- nost meseca marca. Bodite izvirni in poskušajte najti ljudi, ki bodo naziv osebnost meseca resnično zaslužili prav v marcu. Izmed prispelih kuponov smo ponovno izžrebali pet bralcev Novega tednika, ki bodo v naslednjih dneh po pošti prejeli nagrade - majice in kape Novega tednika. Iz- žrebani so bili: Pavla Siter, Svetelka 24, 63222 Dramlje; Marko Zorko, Vrtna 22, 63220 Štore; Damjana Poš, Kvedrova 35, 63230 Šentjur, Janja Kajtna, Žigon 18/a, 63270 Laško in Katja Pod- kubovšek, Žiče 94, 63215 Loče pri Poljčanah. Med po- slušalci Radia Celje, ki so glasovali v radijski oddaji, pa bodo majice in kape Ra- dia Celje prejeli: Tonček Drev, Zabukovica 141, Gri- že; Janko Podvršnik, Ul. Bratov Vošnjakov 3, 63000 Celje; Slava Brinar, Latkova vas 64, Prebold, Helena Andželič, Škapinova 3, 63000 Celje in Fanika Roz- man, Draga 32, 63220 Štore. Republika Slovenija OBČINA VELENJE Sekretariat za občo upravo I. Sekretariat za občo upravo Občine Velenje razpisuje prosto delovno mesto svetovalec II. za pravne zadeve In vodja Odseka za pravne In splošne zadeve za nedoločen čas. Zahtevani pogoji: - visoka šola pravne smeri - pravosodni izpit - 5 let delovnih izkušenj - strokovni izpit ZUP - državljan Republike Slovenije in - ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih II. Sekretariat za javne gospodarske zadeve Občine Velenje razpisuje prosto delovno mesto pomočnik sekretarja In višji strokovni sodelavec II. za komunalo za nedoločen čas. Zahtevani pogoji: - visoka šola ekonomske, gradbene ali druge ustrezne tehnične smeri - 8 let delovnih izkušenj - aktivno znanje enega tujega jezika - strokovni izpit ZUP - državljan Republike Slovenije in - ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih lil. Sekretariat za finance Občine Velenje razpisuje prosto delovno mesto pomočnik predstojnika za nedoločen čas. Zahtevani pogoji: - visoka izobrazba ekonomske smeri - 8 let delovnih izkušenj - državljan Republike Slovenije in - ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih IV. Sekretariat za občo upravo - Inšpektorat razpisuje prosto delovno mesto sanitarni inšpektor il. za določen čas. Zahtevani pogoji: - visoka šola živilske, veterinarsko-sanitame, sanitarne ali bio- kemične smeri - 5 let delovnih izkušenj - strokovni izpit - izpit ZUP - državljan Republike Slovenije in - ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih Prijave z dokazili za vsa razpisana delovna mesta pošljite na naslov: Sekretariat za občo upravo - kadrovska služba Občine Velenje, Titov trg 1, Velenje. Rok prijave je 10 dni po objavi razpisa. 0 izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem raz- pisu._ Giaslia liodi tudi z njim Za tlrugouvrščenega meseca februarja ste Izbran Braneta MIhaJlovIča — Kasto Uhan, kavbojke, kratka jakna z napisom na hrbtu. Težko si ga je predstavljati kot dolgolasega kitarista, kakršen je bil, kot sam pra- vi, še pred nekaj leti. Tako sva pričela intervju pred dobrima dvema mese- cema. To je bilo takrat, ko smo akcijo »Osebnost me- seca« šele pričenjali. Govo- rila sva o Barfly-u, pa o Kayi, pri kateri je igral, o nočnem življenju v Celju, katerega akter je že kar ne- kaj let... In Brane Miha jlovič - Kosta zasebno? Ima punco in malega prijetnega kuž- ka, ki mu je ime - kako dru- gače kot Barfi. Po horosko- pu je vodnar in rojstni dan je — seveda — praznoval v Barfly-u. Sicer pa za Ko- sto glasba ni edina stvar, ki se je je v življenju lotil zag- nano. Njegov oče je lastnik najstarejše slaščičarne v Celju in tudi sin namera- va nadaljevati v skladu z družinsko tradicijo. Ko- sta je končal slaščičarsko šolo in kar štiri leta poma- gal očetu v slaščičarni. »A misliš, da nisem nikoli nič delal?« sprašuje z nasme- hom. »Kdo pa je štiri leta vstajal ob petih zjutraj in pekel torte?«. Ob koncu osmega razreda je prvič »zavohal« kitaro in od ta- krat se radijskim in TV aparatom pri hiši ni godilo ravno najbolje. »Vlekli smo drote; najprej sem to storil največjemu radijskemu sprejemniku v hiši - ker je bil najmočnejši, potem pa še svojemu gramofonu in družinskemu TV aparatu. Si lahko predstavljaš, kako je bilo, ko je oče enkrat se- del pred televizor, ker si je hotel ogledati dnevnik, pa je videl samo sliko, zvoka pa ni bilo?«. Skratka, v njegovem Ko- stinem življenju se je doga- jalo že marsikaj. Predvsem pa glasba in v zadnjem ča- su Barfly. In presenečeni boste, če boste Kosto vprašali, kaj je njegova življenjska želja. Ni je še. Ve le, da bi iz Bar- fly-a rad naredil klub, ki se bo lahko meril z najboljši- mi klubi v tem delu Evro- pe. Očitno mu uspeva. NINA M. SEDLAR Foto: EDO EINSPIELER OSEBNOST FEBRUARJA L Tonček Ratej, duhovnik, bolniški kurat, za humanitarno dejavnost. 68 glasov 2. Brane Mihajlovič lastnik kluba Bar-Fly, za dobro organizacijo zabavnih večerov. 62 glasov 3. Janez Vedenik novinar Radia Celje, za dobro vodenje oddaj, za intervjuje z znanimi osebnostmi. 44 glasov 4. Tone Vrabl novinar Radia Celje, za vodenje oddaj z domačo glasbo. 40 glasov S. MeUta Furlani občanka, za prizadevanja proti mučenju živali, skrb zanje. 27 glasov 6. Maks Šikovec direktor Vitre d.o.o., za skrb za varen prevoz denarnih sredstev. 20 glasov 6. Vinko Skale fotograf, za odlične fotografije in razstave. 20 glasov S.EdiMasnec fotoreporter Novega tednika, za uspešno vodenje stranke šaljivcev. 15 glasov 8. Nataša Gerkeš novinarka Radia Celje, za dobro vodenje oddaj in kreativnost. 15 glasov 10. Betka Šuhel, napovedovalka, moderatorka, za prijeten radijski glas, šarmantnost. 14 glasov Izjenmo veliko glasov - 42 je dobila ekipa Radia Celje za dober program in objektivno poročanje. Ker pa izbiramo osebnost meseca, ekipne uvrstitve v končnem vrstnem redu nismo upoštevali. Poleg desetih najboljših, pa so glasove prejeli še: Brane Jeranko 13, Rolando I*ušnik 12, Boris Jagodic 11, Boštjan Strašek 10, Mirko Krajnc 9, Borut Alujevič 8, Ida Baš, Drago Medved in Miran Rautar po 7, Bojan Krajnc 6, Stojan Auer 5, dr. Blanka Ratej 4, Tone Domik, Franc Podbregar, dr. Roza Kovač, dr. Cveta Pahljina in Theo Bostič po 3, Mateja Podjed, Stane Veni- ger, Vilibald Šantl, Rolanda Fugger Germadnik, rokome- taši Pivovarne Laško Celje, Štefan Žvižej in Zvone Štor- man po 2, ostali, za katere ste še glasovali, pa so prejeli po en sam glas. Št. 9 - 3. marec 1994 10 Solidni zbori, dobri pevci Na medobčinskem srečanju ¥ Cellu In Laškem le sodelovalo 23 pevsklb zborov Na pobudo odbora za glasbo pri Zvezi kultiunih organizacij Celje se je minuli petek in soboto v Celju in Laškem odvi- jalo medobčinsko srečanje odraslih pev- skih zborov celjske regije. Taka srečanja so bila sicer v preteklosti že ustaljena praksa na tem območju. Služila so tudi za preverjanje zmogljivosti tistih zborov, ki so kandidirali za nastop na tekmova- nju Naša pesem v Mariboru. Po nekajlet- nem premoru se je ponovna obuditev te- ga srečanja izkazala za smiselno in ko- ristno. Na treh koncertih v Celju in Laškem se je zvrstilo 23 pevskih zborov iz vseh ob- čin celjske regije razen mozirske. Nasto- pila sta dva ženska zbora, 10 moških in 11 mešanih zborov. Na prvem celjskem koncertu so nastopili moški zbor »Papir- ničar« iz Jagnjenice (zborovodkinja Ro- sana Groznik), mešani zbor Šentvid pri Planini (Matej Romih), moški zbor »Skladateljev Ipavcev« (Franc Plohi), ženski zbor iz Slovenskih Konjic (Darin- ka Ivačič), APZ Celje (Sonja Čendak- Pavlič), moški zbor zdravilišča Rogaška Slatina (Franc Plohi), Mešani komorni zbor Celje (Pavle Bukovac), Komorni moški zbor Celje (Ciril Vertačnik) in Celjsko pevsko društvo (Edvard Goršič). Nastope zborov na tej ter na reviji v La- škem je s kritiškim ušesom poslušal tudi predstavnik glasbenega odbora pri ZKOS dirigent Igor Švara, ki je na po- svetih po koncertih podal kratka razmi- šljanja o svojih zapažanjih. Glede na celjski nastop so bila ta zapažanja bolj ali manj skopa, saj se je omejil le na izbor programov posameznih zborov, ki je bil po njegovem mnenju nekoliko preveč se- stavljen iz zastarelih pesmi in glede na zmogljivost zborov nekoliko »prepoce- ni«. Sicer pa glede na sodelovanje podpi- sanega na tem koncertu ni možno ko- mentirati nastopa v celoti. Na dveh sobotnih koncertih v Laškem so popoldne nastopili mešani zbor »Glo- ria« iz Laškega (Alenka Belej), mešani zbor »Risto Savin« iz Žalca (Milan Les- jak), moški zbor »Ivan Cankar« Celje (Franc Klinar), mešani zbor »Strune« iz Slovenskih Konjic (Breda Slapnik), mo- ški zbor Vitanje (Darinka Ivačič) ter me- šani zbor iz Zreč (Franci Kovač), zvečer pa Moški zbor Laško (Lojze Šverc), me- šani zbor »Ivan Cankar« Tabor (Milan Kasesnik), Moški zbor Dobrna (Emil Le- narčič), moški zbor »Anton Bezenšek« Frankolovo (Marjan Lebič), ženski zbor »Skladateljev Ipavcev« (Franc Klinar), mešani zbor »Gorenje« Velenje (Nikolaj Žličar), moški zbor »Kajuh« Velenje (Alenka Mlinšek) ter mešani zbor »Svo- boda« Šoštanj (Anka Verdnik). Če izvzamemo mnenje o sporedu posa- meznih zborov, pa je bilo za pisca teh vrstic presenetljivih kar nekaj ugotovi- tev. Na prvem mestu je prav gotovo se- stav zlasti mešanih zborov, kjer prevla- dujejo mladi. Vemo, da sodita mešana zbora iz Velenja in Šoštanja v zgornji razred slovenskega zborovstva, kar sta tokrat tudi dokazala, ne moremo pa mi- mo dejstva, da so na reviji v Laškem presenetili še nekateri mešani zbori zla- sti s svežino zvoka, ki jo pogojuje dobra zasedenost posameznih glasovnih skupin in mladost. V teh elementih je treba zla- sti izpostaviti mešane zbore iz Laškega, Slovenskih Konjic, Zreč in Tabora. Seve- da bo potrebno vložiti še ogromno truda pri negovanju vseh kategorij glasovne izobrazbe, da bi omenjeni zbori lahko uspešneje nastopali tudi na državni rav- ni. Imajo pa z dobrim strokovnim delom za vse to možnosti. Na splošno gledano so vsi trije koncer- ti področnega srečanja dokazali, da v tem okolju delujejo solidni zbori z do- brim pevskim potencialom, da je pri po- sameznih dirigentih prisotna še vedno premajhna skrb za oblikovanje primer- nega zvoka, dosledno upoštevanje notne- ga zapisa in ne nazadnje tudi za reševa- nje posameznih dirigentsko tehničnih problemov. In če bomo hoteli vse te mla- de ljudi obdržati v zborih, bomo zboro- vodje morali delati kvalitetno in tudi programsko inovativno. E. GORŠIČ Ob Jubileju pesnice Mete Rainer v teh zimskih dneh na pragu pomladi pesnica Meta Rainer, ki jo naše bralstvo še kako do- bro pozna, še posebej otroci, praznuje svojo častitljivo de- vetdesetletnico. Če je ime ljud- ska pesnica primerno, kaže pa da ne, bo pokazal čas, kajti, to je nekaj več, bolj izrazit izraz je - slovenska pesnica. In tako ji naj bo dano teh nekaj vrstic ob njenem visokem jubileju. Ko je izšla njena pesniška zbirka Skozi prste leta 1992, je Neža Maurer zapisala v sprenmi besedi: »Ko se živ- ljenjski semenj konča, ko nam preostane le še nekaj tednov, morda let, mogoče celo deset- letij, se začno življenjski do- godki, naša dela in doživetja nekako sama od sebe seštevati. Nič več ne zremo v svet široko in vedro. Tudi ne stiskamo oči v zagrizenem tuhtanju, kako vendarle prelisičiti usodo. Ne- kakšen dobrodušen nasmeh nam kodra ustnice, poglablja žarke v očesnih kotičkih - in, če imamo še dovolj zdravja. moči in dobre volje, dobesedno pogledamo življenju skozi pr- ste in mu oprostimo trde pre- izkušnje, strastno priganjanje in lažne obete. «To, kar je zapisano v tej zbirki, odbrali smo samo dro- bec, pove prav za pesnico Meto Rainer veliko. Sama je v ne- kem pogovoru, na vprašanje, kaj najraje piše, dejala: »V glavnem me mika satira in hu- mor. Tudi za otroke rada pi- šem. Treba je samo prebrati pesmi za otroke v zbirkah Zaj- ček Skakalček, Fičfirič, Hokus pokus in Fičfirič. Otroke imam najraje. V Pavliho sem poslala mnogo aforizmov, Peter Božič je rekel, da so duhoviti. Za Ci- cibana sem napisala okrog dvesto ugank, ilustriral jih je Božo Kos. Izhajale so pod na- slovom Sto in ena uganka.« Takšna bi bila podoba te iz- jemne in živahne ženske, ki je zmogla toliko življenjske moči in volje. Ničkolikokrat smo jo lahko srečevali na raznih lite- rarnih večerih, tudi s Franom Rošem in drugimi. Imel sem jo priliko poslušati še pred leti, tudi prebirati njene pesmi za otroke, še posebej je pritegnila mojo pozornost njena zadnja zbirka, kjer so zajete njene hu- moreske in satire, basni in tra- vestije. Prav na platnicah te enkratne zbirke je zapisala: »Smeh in jok si podajata ro- ke.« Življenje je pač tako, ka- kor pravijo Francozi: »La vie est une tragedie. mais pour- tant heurra! Po slovensko po- vedano: Življenje je tragedija, a vendarle - hura!. Tvoji Savinjčani so nate še posebej ponosni, draga Meta- ,in mi vsi tudi. Še na mnoga leta Ti kličemo! MILAN ŠTANCER Maieševe monotipije v Lašifem v razstavnih prostorih v La- škem dvorcu so v teh dneh raz- stavljene monotipije Mihe Ma- leša, enega vidnejših moderni- stičnih slikarjev pri nas. Slikar Miha Maleš (1903- 1987) je eden najbolj ustvar- jalnih slovenskih likovnih umetnikov. To še zlasti velja za njegov grafični opus. Nje- gova umetnost je bila že od samega začetka zelo heteroge- na, kar je pogojeno tudi z ra- zličnimi mesti kjer je študiral; to so Zagreb, Dunaj in Praga, pozneje pa so ga poti vodile skorajda še po vseh evropskih deželah. Zato je tudi imel do- volj dober vpogled v sočasno umetniško ustvarjalnost v Evropi, kar se odraža v nje- govih slikah. Dobro je bil sprejet tudi v tujih galerijah, kjer je imel večje število raz- stav. Samostojno je izdal več grafičnih map, za naš kulturni prostor pa je tudi pomemben kot izdajatelj prve slovenske revije za moderno umetnost z naslovom Umetnost, ki je izhajala v letih pred in med drugo svetovno vojno. Estetika Maleševega slikar- stva nam razkriva umetnika, ki je ustvarjal predvsem v do- mačem okolju, a po svojem du- hu je bil kozmopolitskega zna- čaja, ker se ni pustil ujeti v lo- kalne okvirje, čeprav je pogo- sto upodabljal slovenske teme. Prav tako se je uspešno izvil iz koncepta socialnega realizma, kateremu se je večji del povoj- nih likovnikov uklonil. Njego- ve umetniške vzore najdemo predvsem v francoskem sli- karstvu, v skupini fauvistov oziroma slikarjev kot sta Hen- ri Matisse aU Raoul Dufy. Raz- stava v Laškem prikazuje del Maleševega opusa, ki pa zaje- ma vse njegove značilne teme: portret, mestne vedute, akti, tihožitja s cvetjem ter v tehni- ki, ki mu je bila zelo blizu. Zato lahko z njimi v polni meri doživljamo umetnost enega najzanimivejših likovnikov, ki so pri nas zaznamovali moder- nizem. BORIS GORUPIČ KUD Ljubečna uspešno Kulturno umetniško dru- štvo na Ljubečni je ocenilo lansko delo na rednem občnem zboru. Z doseženim so zado- voljni. Kljub pomanjkanju de- narja v društvu še vedno dela- jo moški in ženski pevski zbor, godba na pihala, mažuretke, plesna skupina in zabavni an- sambel Cmok. Aktivno se tako s kulturo ukvarja skoraj 150 članov. S tem je društvo najštevilčnej- še v občini. Uspešni so tudi pri organi- zacijskem delu. Tako so lani uspešno nastopili na dveh fe- stivalih v Franciji. Letos pa je njihova Zlata harmonika prvič v mednarodnem koledarju pri- reditev festivalov CIOFF. Obenem je to ena izmed štirih slovenskih prireditev v tem koledarju. Za Zlato harmoni- ko se vedno bolj zanimajo tudi v Avstriji in Nemčiji. Med dru- gimi želi z Zlato harmoniko sodelovati velika Koncertna agencija iz Nemčije. Letos bodo v društvu skuša- li kljub pomanjkanju sredstev nadaljevati z delom v vseh skupinah. Še več pozornosti pa bodo namenili Zlati harmo- niki, ki bo letos prvič kot festi- val. V dveh dneh se bodo na tej prireditvi zvrstili najboljši harmonikarji v tekmovalnem in revijalnem delu. Zanimanje za prireditev je veliko. Še zla- sti po sestanku odbora CIOFF v Irskem Dublinu. Na Ljubeč- ni bodo storili tudi vse, da v Celje pripeljejo razstavo raz- voja harmonik francoskega zbiralca. MILAN BRECL Nova podoba stare celine Piše: Tadej Čater Ko sem po nedeljski olim- pijski slalomski tekmi zavil v Galerijo Škuc na tisto ob- vezno nedeljsko zgodnje po- poldansko kavico, sem za šankom povsem slučajno sredel Steva Blamea, novi- narja MTV-j a. Presenečenje, kajpak. S Steveom sva se pr- vič srečala enkrat maja ali junija 1993 v Antwerpnu, ko sva kot novinarja na službe- ni nalogi skupaj prisostvo- vala enemu izmed mnogih performansov, ki so se v pre- teklem letu zgodili v okviru projekta Antwerpen - Kul- turna prestolnica Evrope 1993. Pravzaprav srečanje kot vsako drugo. Najprej malce predstavitvene vljud- nosti, nato rahlo otipavanje in končno spoznavanje. Do spoznanja tako ali tako ni- koli ni moč zanesljivo priti. Ampak pomembnejše je dej- stvo, da sva se s Steveom po- novno srečala ravno na dan, ko so v Lizboni sprejemali štafetno palico iz Antwerpna oziroma drugače, na dan, ko je bilo na sveže jasno, da bo Kulturna prestolnica Evrope za leto 1994 portugalska me- tropola. Po pravici poveda- no, mi je to razložil Steve; meni se še sanjalo ni, da bo svet ministrov za kulturo pri Evropski skupnosti leta pri- čujoči projekt naložil ravno Portugalcem. In to še precej po Belgiji, ki je pričela tako rekoč novo dobo evropske kulture. Atene, Firence, Amster- dam, Berlin, Pariz, Madrid, Dublin in Glasgow so bila mesta, ki so ta laskavi naslov nosila že pred Antwerpnom. In ga izkoristila predvsem za svojo promocijo; za turistič- no ponudbo, za naložbe, za ureditev domače infrastruk- ture, za posodobitev zgodo- vinskih in naravnih spome- nikov ter dediščine, Antwer- pen pa je, nasprotno, zane- maril ta vidik in poskušal v slabih devetih mesecih po- dati vizijo novodobne kul- turne podobe stare celine. Antwerpen je zanemaril ele- ment nacionalnosti, naci- onalnega poudarka, na kar so zlasti prisegali Grki iti Španci, pa tudi Irci, ki so si prizadevali ločiti sebe oq Angležev, pa nenazadnje tu- di Italijani, ki se še kar morejo znebiti svojega he- rojskega obdobja renesanse. Belgijcev ni zanimalo ali ts, in ta plesna skupina prihaja od tod in tod, marveč so v pr- vi vrsti dajali poudarek te- mu, kar ima ta in ta plesna skupina pokazati. Dobrodo- šlo je bilo vse, kar ni bik vkalupljeno v stare evropske tradicije, kar se ni navezova- lo na nacionalnost, kar je ta- ko rekoč izžarevalo plane- tarnega duha umetnosti. Antwerpnov miselni obrat je bil torej v tem, da se je osvo- bodil delovanja na relacijah med centralnim in regional- nim, da se je zazrl v indivi- dualnost evropske ustvarjal- nosti. Nacionalno samoza- vest ni prav v ničemer skr- hal, temveč s tem, ko jo je rešil spon omejenosti, le še potrdil. Povedano drugače; Evropa v Antwerpnu ni uži- vala že videnega in pridob- ljenega, pač pa se naslajala ob pogrešanem. Antwerpnu pa je bila hvaležna, ker ji je to omogočil. Sama si kaj takšnega namreč ne upa sto- riti (primer vojne v BiH to le še potrjuje). Lizbona pa kot Lizbom. Že uvodoma je napovedala, da bo restavrirala lastno na- cionalno preteklost, iz nje izluščila tisto, kar bi bilo za- nimivo tudi za ostale Evro- pejce in vse goste pričakala s svojim mediteranskim šar- mom. Evropa je zbir naci- onalnega in tega se ne bo ni- koli rešila. Antwerpen je po- menil le poskus izhoda iz ustaljene prakse in kamen- ček upanja, da bi bila Zdru- žena Evropa enkrat v pri- hodnosti vendarle uresničlji- va. Lizbona pa je postavila stvari spet na svoje mesto. In s Steveom sva se v upanju boljših časov prijateljsko po- slovila. MTV pa tiste nedelje na naših kablih ni oddajal. Tretja generacija uspešna na izpitu Ob koncu prvega šolskega polletja so zaključile prvi prvi razred nižje baletne šole tudi plesalke Harlekinove šole za plesno vzgojo, klasični balet in sodobni ples. To je tretja generacija celjskih plesalk, ki se izobražuje po programu nižjih baletnih šol na Slovenskem. Kandidatke sta na izpitu ocenjevala prof. F. Ambrožič, ravnatelj Srednje baletne šole v Ljubljani, ter prof. M. Selan, baletni pedagog iste šole. Pohvalila sta nivo znanja plesalk celjske baletne šole, ki edina v Sloveniji - poleg ljubljanske nižje baletne šole - usposablja plesalce za Srednjo baletno šolo v Ljubljani (tudi mariborska Srednja baletna šola ima v svojih vrstah že plesalki Harlekinove baletne šole). Izpit so ob korepeticijah pianistke Vesne Naglic uspešno opravile naslednje plesalke: Katja Veber, Urša Utroša, Aria Strehovec, Vanja Mlejnik, Katka Ketiš, Jana Petrovič, Katarina Planine, Urška Borlak, Nina Bačaj, Ksenija Škornik, Maja Sagadin in Maša Kolšek. ANA VOVK PEZDIR Št. 9 - 3. marec 1994 11 Slovar za ugankarje IVled knjigami, ki so v zad- njem času izšle pri Mladinski knjigi' je precej prahu dvignil priročnik za reševanje različ- nih ugank, predvsem križank. Veliki ugankarski slovar kot je imenuje, je sestavljen iz ^veh obsežnih knjig, ki skupaj obsegata nekaj manj kot 1900 strani. V prvi so gesla razvrš- čena po abecedi, medtem ko so v drugi opisi gesel prav tako pO abecednem vrstnem redu. Gre za najbolj obsežen priroč- ^k, ki je doslej izšel pri nas. Specifičen je tudi po samem ustroju oziroma razporedu ge- sel, le-ta pa so zajeta s prak- tično vseii področij, znanosti in umetnosti in leksikograf- skimi pojmi. Pravzaprav sko- raj vsi očitki, ki s strokovne strani letijo na avtorja slovar- ja Martina Ojsterška, se nana- šajo ravno na to smer. Očitajo mu, da manjka precej gesel, bodisi da gre za pomembne osebnosti, imena mest in kra- jev, ali za povsem obče pojme. Tovrstne napake pripisujejo predvsem avtorjevi površno- sti, kar ni v prid kakovosti omenjenega slovarja. Vendar pa bo kljub tem opazkam dobrodošel za vse, ki se srečujejo z nerešljivimi pro- blemi pri reševanju raznih ugank in je ne glede na kritike za svoje področje najobsežnej- ši informator z opisom 35000- ih pojmov. Vendar pa je po- vsem odveč pričakovanje, da je z njim mogoče rešiti vse kri- žanke, ali podobne trde misel- ne orehe. Kot vsi slovarji je vendarle le pripomoček in to je tudi njegova vloga. BORIS GORUPIČ Z novo revijo nam bo zgodovina še ljubša Prejšnji četrtek so v galeriji Mozaik v Celju predstavili novo slovensko revijo s pomenljivim naslovom »Zgodovina za vse - vse za zgodovino«, ki jo bo izdajalo Zgodovinsko društvo v Celju, založnik je Novi tednik, finančno pa jo je podprla tudi Študentska organizacija v Ljubljani. Revijo ureja uredniški odbor v sestavi dr. Janez Cvirn, ki je tudi urednik, Branko Goropevšek, mag. Igor Grdina, Branko Lesjak, mag. Andrej Studen, Anton Šepetavc, Branko Zver in Aleksan- der Žižek. »Novost« nove zgodovinske revije v Sloveniji, ki ni v Celju nastala po naključju, saj v mestu deluje aktivno Zgodovinsko društvo z mladimi strokovnjaki, je v njeni vsebinski zasnovi. S svojimi prispevki želi poudariti pomen zgodovinske antropologije v slovenskem zgodovino- pisju. Na posnetku: urednik dr. Janez Cvirn predstavlja novo revijo. D. M., Foto: EDO EINSPIELER igralec le Jedro gledališča o njenem veličanstvu kome- diji se zadnja leta govori in sliši več kot nekoč, za kar je zaslužno zlasti celjsko gleda- lišče, ki si je omislilo Dneve komedije. Bržčas pred dobrimi tremi leti, ko se je vse skupaj začelo, v gledališču niso pomi- slili, da se bo komedija tako razrasla in prijela tako med gledališčniki kot med gledalci. Tako pa je prav Celje zanikalo dejstvo, da imamo predsodke pred komedijo in da nam pri- manjkuje dobrih komedijan- •tov, češ, da smo Slovenci pač narod s kompleksom hlapčev- stva. Pa ni tako. Nenehno polna dvorana, odziv sponzorjev in med drugimi gledališči kar malo zavisti za zamisel o Dne- vih komedije, so to ponovno dokazali. Pokazale pa so se tu- di nekatere organizacijske na- pake, ki jih v celjskem gleda- lišču do četrtih Dnevov kome- dije morajo odpraviti in ko se bodo po njih pokazale spet no- ve, tudi. Kajti, čeprav v gleda- lišču zaenkrat še zatrjujejo, da Dnevi komedije niso in ne želi- jo biti festival, ti vanj enostav- no preraščajo sami po sebi. Na to bo že potrebno računati in se nekaterih detajlov priprav in izvedbe Dnevov komedije lotiti temeljiteje. Tudi v smislu večje in bolj agresivne promo- cije le-teh, saj bodo že čez dve leti Dnevi komedije slavili pr- vi jubilej, to pa bo tudi prva priložnost za temeljitejše oce- ne. Do tedaj je časa še dovolj. Morda tudi s kakšnim posve- tom na temo o festivalu, saj se simpoziji, ki jih organizirajo v času trajanja Dnevov kome- dije, v nasprotju s prireditvijo samo, nikakakor ne primejo. Tudi letošnji simpozij. Kako igrati komedijo, ki je bil minu- li petek, je izzvenel v krogu teatrologov, komediji v čast si- cer, vendar brez igralcev. Igra- lec pa je jedro gledališča, je bilo slišati tudi na tem pogo- voru, kjer so opredeljevali ko- mično in iskali korenine smeš- nega v narodovih koreninah in ne šele v Linhartu. Odgovor, Kako igrati komedijo, pa je te- oretikom in igralcem tako ali tako znan: brez šmire! MATEJA PODJED naceuskih platnif- Gospodična Doubttire - Očica v krilu, ZDA, 1993 komedija Režija: Chris Columbus; vloge: Robin Williams, Sally Field, Pierce Brosnan, Harvey Fierstein, Robert Prosky in drugi; nagrade: Zlati globus 1994 za film v kategoriji komedije in Zlati globus 1994 Robinu Williamsu za glavno vlogo v komediji. Daniel Hillard (R.WUli- ams) je igralec brez dela, ki je pripravljen storiti vse, da bi bil lahko s svojimi tremi otroki. Zal njegov divji smisel za humor in brezskrbno življenje, ki najbolj navdušuje njegove otroke, ne navdušuje žene Mirande (S. Field). Po štiri- najstih letih zakona Miran- da vloži zahtevo za ločitev in postane začasna skrbni- ca njunim otrokom, čeprav se Daniel temu divje upira. Daniel noče biti oče zgolj ob koncu tedna, zato se s svojim igralskim talen- tom in odločnostjo, da bo ostal s svojimi otroki, pa naj stane, kar hoče, zateče k nenavadni rešitvi: postal bo popolnoma drugačen, zelo nenavaden moški. Očka v krilu je filmski prvenec družbe Blue Wolf Productions, ki jo vodita Robin Williams in Marsha Williams. Zgodba o možu, ki postane nenavadna hiš- na gospodinja, samo da bi lahko ostal s svojimi otro- ki, je presegla do sedaj zna- ne komične zgodbe o »pre- oblačenju v nekoga dru- gega«. »Z Marsho sva mislila, da je to nenavadna, dru- gačna pripoved o tem, kaj se dogaja v otroških glavah med ločitvijo staršev«, Ro- bin Williams pojasnjuje. zakaj je prav ta film njun producentski prvenec. »Ve- likokrat so otroci pravi ujetniki, ki jih pošiljajo sem ter tja in ta film skuša njihovo stisko prikazati na smešen način. Zaradi tega sem se lotil tega projekta.« Marsha Williams pa doda- ja: »Prevzel me je lik očeta, ki se tako obupno trudi biti s svojimi otroki, da poseže po neobičajni rešitvi. Všeč mi je raznolikost značaja: je hitre jeze, zna biti žalo- sten ali ljubosumen, lahko je smešen ali izžareva to- plino.« Naslovna vloga v filmu je bila za Robina Williamsa velikanski izziv. »Čudovito je igrati osebo znotraj ose- be - hkrati doživljaš dva svetova, enkrat je zabavno, drugič žalostno.« Režiser Chris Columbus nadaljuje serijo uspešnih komedij: po Sam doma in Sam doma 2: Zgubljen v New Yorku je zdaj tukaj Očka v krilu. Chris Colum- bus je imel priložnost sode- lovati z R. Williamsom za katerega meni, da je genij, hkrati pa je bila to prilož- nost, da posname drugačno komedijo, kot jih je doslej. Gre za bolj zapleteno, več- plastno komedijo o odra- slih,- katere sporočilo je: dokler je ljubezen, je tudi družina. Ko ne rabiš nč jest... »Jes ne rabim nč jest, jes rabim sam umetnost!« je slogan, ki so si ga dijaki Gimnazije Celje izbrali za letošnji kulturni maraton, ki je bil v petek, 25. februarja, na Gimnaziji Celje. Omenjeno trditev so gimnazijci tudi dokazali in tako si je lahko občinstvo (seveda tudi iz drugih šol) med drugim ogledalo oddajo Poglej in utrofi, »predavanje« z naslovom Mami, kupi mi bratca. Palčka in sedem sneguljčic. Grozo v ulici bre... Kaju- hovi 2 in še mnogo drugih predstav. Ko so se naužili umetnosti, pa so gledalci in ustvarjalci tradicionalnega kulturnega mara- tona najbrž vendarle ugotovili, da potrebujejo, če že ne hrane, vsaj pijačo, zaradi česar je bila kavama 4. f razreda, v kateri so igrali tudi živo glasbo, ves dan nabito polna. N.-M. SEDLAR, Foto: E. EINSPIELER PRIREDITVE LEDALIŠČE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo v soboto ob 16. uri za izven predstava B. Verasa Zelena kapica. V ponedeljek ob 10.30 bo za abonma srednje ekonomske šole II Celje predstava Kot me ti hočeš, v torek ob 17. uri za Gimnazijo Celje in izven Kri in košute, v sredo ob 10. uri pa bodo za srednjo Rudarsko šolo Velenje in ob 17. uri za srednjo elektrostrojno in računalniško šolo Velenje uprizo- rili komedijo Sluga dveh gospodov. V Domu n. slovenskega tabora v Žalcu bo v soboto ob 18. uri in v ponedeljek ob 19.30 gostovalo gledališče Španski borci iz Ljub- ljane, s komedijo Mož moje žene. Predstavi bosta za izven. V gasilskem domu v Lučah bo v soboto ob 18. uri gledališka skupina PD iz Nove Štifte uprizorila igro Cveta Golarja Dve nevesti, v nede- ljo ob 15. uri pa še v Zadružnem domu Bočna. V prostorih OŠ Šmihel bodo ob 15. uri uprizorili gledališko igro Naši trije angeli, v izvedbi gledališke skupine PD Lepa Njiva. OMCERTI V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo v torek ob 20. uri koncert Glasbenega ateljeja Tartini iz Ljubljane. V zdravilišču Dobrna bo jutri, v petek ob 19.30, koncert Orkestra Akord Celje, pod vodstvom Matjaža Breznika. V Domu upokojencev Celje bo v torek, 8. marca ob 16. uri, koncert Mešanega pevskega zbora Zveze društev upokojencev Celje, pod vodstvom Jožice Soko, ob Dnevu žena. V Kulturnem domu v Gornjem Gradu bo v nedeljo ob 18. uri zak- ljučni koncert meseca kulture 94, z mešanim pevskim zborom PD Mozirje in Delavsko godbo na pihala občine Mozirje. A.ZSTAVE V galeriji v Mozirju do 11. marca razstavlja Likovna dela Milica Zupan. V galeriji Mozaik v Gosposki 3 v Celju razstavlja likovna dela Franci Kosec Karaš. Na ogled bo do jutri, petka 4. marca. V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina si lahko do 11. marca ogledate razstavo slik Alice Javšnik. V galeriji trgovine Radeče papir v Radečah razstavlja akvarele akademski slikar Janez Kovačič. V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini so na ogled risbe in akvareli različnih tujih avtorjev, ki predstavljajo risbe. V Zdravstvenem domu v Celju bo do 30. marca odprta razstava koroškega likovnika Leandra Fužirja. V Pokrajinskem muzeju v Celju bo do 31. marca na ogled prva poskusna razstava za obiskovalce z motnjami v vidu z naslovom Prosimo, dotikajte se predmetov. V I. nadstropju Osrednje knjižnice v Celju bo do 15. marca na ogled bahajska literatura, vzporedno z razstavo pa bodo v Levstikovi sobi knjižnice tudi predavanja. V Laškem dvorcu razstavlja barvne monotipije Miha Maleš. V pritličju Kovinotehne v Celju razstavlja likovna dela Goran Horvat. V Osrednji knjižnici v Celju bo do konca marca na ogled razstava z naslovom Topografije grofije Celje. V galeriji sodobne umetnosti v 2. nadstropju celjskega Mestnega gradu je na ogled izbor slovenskega slikarstva in kiparstva. I M O Celje: Union 3.3. ameriški film Popoln svet ob 15.30 in 18. uri, ob 20.30 premiera ameriškega filma Mrs. Doubtfire - Očka v krilu, od 4.3. dalje ob 16. ,18.15 in 20.30 ameriški fihn Mrs. Doubtfire - Očka v krilu; Mali Union 3.3. ob 20. uri ameriški film Vonj po ženski, od 4.3. dalje ob 18. in 20.30 ameriški film Popoln svet; Metropol 3.3. ob 16. ,18. in 20. uri ameriški film Denis pokora, od 4. do 7. 3. ob 16. in 18. uri ameriški film Denis pokora, ob 20. uri pa bodo predpremi- erno zavrteli angleški film Prikazovanje v imenu očeta, od 8.3. dalje ob 16. in 18. uri ameriški film Denis pokora, ob 20. uri pa ameriški film Prava stvar. Metropol - počitniške matineje: 3.3. ob 10. uri ameriški film Addamsovi 2, 4.3. ob 10. uri ameriški film Očka v krilu in 5.3. ob 10. uri ameriški fUm Denis pokora. Kino Žalec 3.3. ob. 19. uri ameriški film Prava stvar, 4.in 5.3. ob 20. uri ameriški film Mesto radosti, 6.3. ob 18. in 20. uri pa ameriški film Prvaki - super moštvo. Vojnik 3.3. ob 10. uri ameriški fUm Mladoletni vohun, 4.3. ob 10. uri ameriški film Denis pokora, 5.3. ob 19. uri pa ameriški fUra Dave. Dobrna 6.3. ob 17. uri ameriški film Možje v pajkicah. T A L O V Občinski matični knjižnici v Laškem bo drevi ob 19. uri pre- davanje dr. Ivana Stoparja z na- slovom Gradovi. V Razstavnem salonu Zdraviliš- ča Rogaška Slatina bo drevi ob 20. uri večer folklore izpod Boča s folklorno skupino Janka Zivka iz Poljčan. V vrtcu Tončke Čečeve v Celju bodo Cicibanove urice in sicer v ponedeljek ob 8. uri za otroke iz vrtca Nova cerkev in ob 17. uri za otroke iz vrtca Kompole, v sredo ob 14.30 pa še za otroke iz vrtca Štore. V knjižnici v Velenju bo drevi ob 19. uri četrti družinski večer, ki ga bo vodil Silvo Teršek, pred- stavil pa bo družino Maurer iz Škofje Loke - mamo in pesnico Nežo, hči in klovneso Evo ter sina in pilota Miklavža. V Kulturnem centru v Laškem bo v soboto nastop folklorne skupine Anton Tanc iz Marija Gradca za izven. Št. 9 - 3. marec 1994 12 Hrepenenje pesnika iz Kanade Rojak Jože Krajnc o svojih pesmih, ljubeznih In domovini če vsakdo imel bi zlato srce, ne bilo bi prostora več za gorje. Človek človeku ne bi bil volk, prijatelj dolžniku oprostil bi dolg. Zlato srce se zmeraj smehlja, kar ono obljubi, to tudi velja. V radosti se kopa posebno takrat, če nekomu uslugo poplača dvakrat Začetek pesmi Zlato srce je iz knjige zbranih pesmi Jo- žeta Krajnca. Zbirko pesmi »Po svet' in doma« je Krajnc pred dnevi izdal v samoza- ložbi, temeljne značilnosti zbirke pa je v uvodni besedi opisala Ivana Žvipelj: »Pred sabo imamo prvinsko pesni- ško dokimaentacijo življenja na tujem - takšno pač, kakrš- no ustvari hrepenenje člove- ka daleč od doma. In prav v tem je tisti čar, ki nas ogre- je, da zavržemo stroga estet- ska merila in vrednotimo pe- smi razumevajoče in priza- nesljivo. Zakaj ne bi prisluh- nili temu hrepenenju?« Če zamudiš avtobus Jože Krajnc že 36 let živi v Kanadi, v Slovenijo pa pri- haja le občasno. Rodil se je v Skomem pri Šoštanju, ži- vel pa je v Spodnji Rečici ob Savinji, kamor se še danes najraje vrača. Služboval je v Celju, nato pa ga je branje raznih revij leta 1953 zvabilo v svet. »Preveč sem verjel, da v tujini zlato listje pada kar z dreves, zamišljal sem si lahko življenje, posuto z ro- žicami,« se danes prešerno smeje gospod Krajnc. Tako se je zgodilo, da je enkrat med poslovnim potovanjem v Avstriji »zamudil avto- bus«, k odločitvi pa je pri- spevalo tudi sestrino prigo- varjanje. Na Dunaju je pre- živel dve leti, enako dolgo dobo nato v Beljaku, potem pa ga je pot vodila v Kanado. »V tujo državo sem prišel ■ s kovčkom starih oblek, jezi- ka seveda nisem znal, bil sem brez prijateljev in znan- cev. Kar nekako sem >padel not< in lahko rečem, da sem precej slabo živel. Šele čez čas sem dobil stalno službo, nato pa v več kot treh deset- letjih in pol bil brez dela sa- mo 3 mesece,« je s ponosom povedal pesnik, ki danes živi v Torontu. Hkrati še na hitro doda, da v mestu, kjer živi kar 30 tisoč naših zdomcev, ne pozna niti enega brezpo- selnega Slovenca. Ravno v družbi teh Slo- vencev v Torontu sedaj veči- no prostega časa preživlja Jože Krajnc. »Prvih pet let se sicer nismo posebej družili, potem pa smo ustanovili svoje društvo, imenovali smo ga Bled. Člani smo prispeva- li dvotedensko plačo, da smo s tem denarjem kupili >pri- stavo<, zemljo, na kateri se počutim, kot bi bil doma. Na tej pristavi se srečujemo ob koncih tedna in najbolj pri- jetno je, ko v velemestu vidiš prijazne, znane in domače obraze. Skupaj smo potem zgradili še kopališče, bali- nišče in otroško igrišče, ved- no pa nam zaigrajo domači ansambli. Tako v poletnih mesecih prirejamo veselice na prostem, v hladnejšem času pa razne bankete. Samo Toronto ima 7 slovenskih pristav.« Kot razlaga Jože Krajnc, je precej Kanadčanov slo- venskega rodu doseglo po- membne uspehe v življenju. Srečamo jih lahko med uspešnimi podjetniki, na univerzah, opravljajo visoke funkcije, tako da ni nikomur nerodno povedati, da je slo- venskega rodu. V društvu Bled so člani zelo navezani na svojo domovino in ji po- skušajo pomagati, kadar je pomoči potrebna. Tako je bi- lo v času največje poplave, pa v času vojne, ko so tudi po „ uUcah hodili s slovenskimi zastavami... Ta slovenska druženja po- magajo predvsem preganjati domotožje, kljub temu pa ima Slovenija v srcu Jožeta Krajnca, poleg družine, naj- pomembnejši prostor. »Moja družina je praktično sloven- ska, saj je tudi žena doma iz okolice Rečice, hčerki pa do- V slovenski vojni smo neneh- no spremljali poročila televi- zijske družbe CNN, kjer je bila vedno prva novica vojna v Sloveniji. Takrat sem po- mislil, da bodo sedaj končno vsi v Severni Ameriki vedeli, kje leži Slovenija. bro obvladata slovenščino. Mlajša Anita dela doktorat iz ekologije, Suzana pa je koordinatorka na torontski vmiverzi, na inštitutu Znanje za razvoj. Njen hobi so orga- nizacije, ki se borijo za pra- vice manjšin, in ekološka gi- banja,« ponosno pove Jože Krajnc. Pesmi in harmonika Pesmi, ki jih je Jože Krajnc izdal v knjigi z naslo- vom Po svet' in doma, so na- stajala dolga leta, spodbuda za pisanje pa se je rodila iz dela, povezanega s sloven- skim društvom. »Vse nago- vore sem rad pisal v verzih, ukvarjal sem se z raznimi sporočili in predstavami. Pe- smi so nastajale v službi, na začetku pa mi je najbolj po- magala šefova tajnica, saj je vse pesmi prostovoljno pre- tipkovala. Ker ne zna slo- vensko, sem moral natipka- no popravljati, še enkrat in še enla-at... in tako se je po- časi oblikovala končna po- doba. Nasploh so za izdajo knjige najbolj zaslužne tri ženske. Tajnico sem že ome- nil, druga je hčerka Suzana, ki me je nenehno vzpodbuja- la, tretja pa Ivana Žvipelj, ki je pesmi korigirala.« Knjiga Krajnčevih pesmi je razdeljena na več sklopov. V prvem je pesmi posvetil domovini, drugi sklop je na- menjen staršem, družini in prijateljem, v tretji del pa sodijo ljubezenske pesmi. Pesmi so preprosta in spon- tana pripoved o otroštvu, mladosti, hrepenenju in glo- boki navezanosti do zemlje, iz katere izhaja. Še eno veliko ljubezen ima Jože Krajnc - harmoniko. Ko je bil star deset let, je harmo- niko iz Gradca prinesel stric, V Torontu se Slovenci druži- jo v dveh cerkvah, imajo svoj starostni dom, telovadno društvo, dve lovski društvi, pevski zbor, več ansamblov, dve folklorni skupini, včla- njeni so v Slovenski svetovni kongres... mladi mož pa se je takoj lotil novega instrumenta. »Bolj kot ne sem bil samouk, toda še pred odhodom v tujim sem igral na 25 ohcetih. V Kanadi mi je harmonika pomenila skoraj pol življe- nja, z njeno pomočjo sem ne- nehno razveseljeval prijate- lje. Še danes jo rad vzamem v roke in zaigram.« V teh. dneh praznuje Jože Krajnc svoj 63. rojstni dan. Po vsej verjetnosti ga bo v Kanadi proslavil med ljud- mi, ki jih ima najraje. Prav tako pa mu voščilo lahko po- šljemo tudi iz Slovenije, saj skoraj ni koščka, ki mu v svojih pesmih ne bi name- nil pozornosti. URŠKA SELIŠNIK Jože Krajnc pred slovensko pristavo kot župan vinskih trgatev skupaj z drugimi rojaki in slovenskim dekletom leta. Na pristavo radi prihajajo gosti iz domovine, med njimi tui Alfi Nipič. Če vzamemo pod drobno- gled mnenje priznanega ma- roškega univerzitetnega pro- fesorja Elmamdjre, ki se uk- varja s vprašanjem, kaj bo s humorjem v prihodnosti, potem vidimo, da grozijo hu- morju tri nevarnosti: institu- cionalizacija, tehnokra tiza- cija in medikalizacija. Na izrazne oblike humor- ja, se pravi literaturo, gleda- lišče, poezijo, risbo, kipar- stvo, glasbo, ljudsko umet- nost, pregovore, politične govore vpliva že zdaj, v pri- hodnosti pa bo še bolj, razvoj znanosti in tehnologije. Na prvem mestu omenimo začetek institucionalizacije humorja, torej začetek for- malizacije. V Bolgariji imajo v mestecu Gabrovo hišo hu- morja z devetimi dvoranami, knjižnico z 20 tisoči knjiga- mi, 47 tisoč izvirnimi kipi in muzejskimi eksponati, vse v zvezi s humorjem. V ZDA že nekaj let obstaja Ameri- ška zveza za proučevanje humorja, ki izdaja trimeseč- no revijo z bibliografsko ru- briko. Na več ameriških uni- verzah prirejajo tečaje in se- minarje o humorju, kakršni so npr. zgodovina humorja, ideologija, sociologija in umetnost humorja itd. Obstajajo tudi banke po- datkov in mednarodni kon- gresi na to temo. Pozitivna lastnost vsega tega napredka je, da infor- mira in napravi ljudi dovzet- ne za to področje, toda ne- varnost instutucionalizacije zaradi tega ni nič manjša. Na obzorju pa se kaže še druga težnja: tehnokratiza- cija humorja. Začelo se je z informatiko. Televizijski programi, zlasti tisti z vzgoj- nimi nameni, vsebujejo pro- gramirani humor, ki naj gle- dalce drži budne. Naslednja stopnja bo že na ravni robo- tike: roboti bodo prav lahko mimiki in bodo spravljali ljudi v smeh. Oblikovanje robotov je v polnem razcve- tu, zlasti na Japonskem, kjer dobivajo čedalje bolj člove- ške obraze. V prihodnosti bodo ljudje lahko izbirali med roboti, katerih zuna- njost jim bo najbolj ugajala. Robota bodo lahko naravna- li tako, da se bo začel v dolo- čenem trenutku smejati ali da jih bo zjutraj zbudil s pri- jaznim nasmeškom. Tretja težnja, ki je morda najnevarnejša, je medikali- zacija humorja. Zatekanje k smehu in humorju kot te- rapiji ni nič novega. Pozna- mo že blagodejni telesni in duševni učinek smeha. A na- kazuje se nevarnost, ki spa- da na področje čiste znan- stvene resnice in ne znan- stvene domišljije, namreč nevarnost farmacevtskih iz- delkov, ki bodo po želji uravnavali vedenje in dobro in slabo voljo posameznikov. Piše se o možnosti, da bi člo- vek dve uri pred pogrebom vzel prašek, pa bi v pravem trenutku lahko pretakal po- toke solza, za kakšno prilož- nost pa bi vzel drugačno ta- bleto, ki bi ga v določenih presledkih pripravila do smeha. Znanstveni napredek zad- njih let, zlasti v nevrofiziolo- giji in nevrobiologiji, daje zdravju veliko upanje, po drugi strani pa prinaša tve- ganje, da bo povzročil ne- predvidljive spremembe v obnašanju posameznikov, njihovem temperamentu in smislu za humor. Obstaja to- rej možnost, da bi ta razvoj šel v popolnoma drugo smer od tiste, ki je veljala v vseh časih, spontanost pa je že ta- ko ali tako prizadela slabot- nejše medsebojno sporazu- mevanje med ljudmi. Zapis o humorju bi bil zelo pomanjkljiv, če ne bi omenili tesne povezave humorja s smehom. Psihologi že od nekdaj prepričujejo ljudi, da je smeh zdrav, predvsem od- pravlja strese (duševne na- petosti), v zadnjem času je slišati vse več glasov, ki go- vore o tem, da s smehom lah- ko zdravimo glavobol, zmanjšamo dovzetnost za in- fekcije in da zelo pozitivno deluje na znižanje krvnega tlaka. Kako naravna, poceni in naravnost priporočljiva metoda za človeka danda- našnjih dni v boju proti zgo- raj naštetim nevšečnostim! Dr. William Fry z univerze Stanford imenuje smeh jog- ging brez gibanja. Ko se že prenehamo smejati, so miši- ce še vedno nekaj časa sproš- čene, kar odpravlja neke vr- ste glavobola. Bitje srca se umiri, kar kaže na zmanjša- nje duševne napetosti. Smeh po vsem sodeč predvsem za- radi zmanjšanja stresa in zmanjšanja previsokega krv- nega tlaka tudi podaljšuje dolžino človekovega življenja. Večina današnjih znan- stvenikov sicer smehu ne priznava terapevtskega po- mena, obstajajo pa bioke- mijske študije, ki potrjujejo, da smeh pomaga premostiti stresno stanje, da krepi obrambni mehanizem orga- nizma. Znanstveno je potrje- no, da pozitivna čustva pozi- tivno vplivajo na splošno stanje organizma. Medtem ko zdravniki raz- pravljajo o zdravilnem učin- ku smeha, lahko rečemo, da smeh vsekakor nikomur ne škoduje. Zato gledanje televizijskih zabavnih programov, gleda- nje komedij in drugih zabav- nih filmov, nastopi komikom in humoristov, branje zabav- nih stripov ali humorističnA časopisov, lahko samo bla- godejno vpliva na naši zdravje. Že dolgo je znano, da j( dobro razpoloženje pomem- ben dejavnik pri zdravljenja najrazličnejših bolezni, ne- kateri zdravniki pa so začel uvajati smeh kot obvezno te- rapijo. V nekaterih ameri- ških bolnišnicah so uveS redne zabavne programe- kot so gledanje komedij drugih zabavnih filmov, na- stopi komikov ali pa sobe razvedrilo, polne videokasei stripov, humorističnih časo- pisov. V teksaškem Housto- nu so v bolnišnici sv. Jožefa že leta 1980 na oddelku, kje! se zdravijo bolniki za raketi^' odprli sobo za zabavo. Re- zultati so bili tako dobri, so v novem prizidku bolniŠ' niče namenili še večji boljše opremljen prosto^ Št. 9 - 3. marec 1994 13 Skupno reševanje križank pri GoHlcljevIh ¥ Laški vasi nad ŠtoramI_ Očitno imamo tudi v Laški vasi pri Štorah zveste naroč- nike, kar dokazujeta Karoli- na in Stane Godicelj, ki sta prijatelja Novega tednika že več kot trideset let. Sedaj, ko sta že nekaj let oba upokoje- na, ga še toliko težje priča- kujeta, saj je časa za branje še več kot nekoč. Staneta za- nima politika, Karolino pa bolj vsakodnevni dogodki iz življenja ljudi, oba skupaj pa rada rešujeta križanko. Oba sta doma iz Šentjanža nad Štorami in se poznata že iz otroških let. Stanetu tako ni bilo treba daleč po neve- sto, kar k sosedom je šel pro- sit. Kruh sta si že v rani mla- dosti začela služila v žele- zarni, kjer sta tudi dočakala upokojitev. Stanetove želje so bile, da bi postal oficir, vendar pa zaradi vojne ni mogel v šole in pristal je v železarni. V Laško vas se je družina preselila po dokon- čanju hiše, ko je imela hčer- ka Zdenka štiri leta. Nekaj zemlje imajo okoli hiše, po- leg tega pa še njivo in kar 8 hektarov gozda v bližini. Karolina pravi, da si je že kot otrok želela, da bi imeli svojo »hosto«, kamor bi ho- dili v miru na sprehode, na- birat borovnice in gobe. S tolikšnim »posestvomČ je kar precej dela in skrbi, ugo- tavlja Karolina, ki pa ji energije očitno ne manjka. Že deset let je upokojena. vendar pravi, da ji ni nikoli dolgčas in da službe ne po- greša. Stane pa se šele v zad- njem času privaja na to, da mu že peto leto ni več treba vsako jutro v železarno. Ve- lika navezanost nanjo se je pokazala še nedavno tega ob informacijah, da gre s po- djetjem navzdol. Staneta je vse skupaj prizadelo in Ka- rolina pravi, da ni minil dan, da ne bi želel o tem razprav- ljati. Sama pa se raje ukvar- ja z vrtom ali pa kaj zašije za svoje najbližje, večkrat pa tudi kar doma speče kruh, da ni treba ponj v trgovino. Vsakodnevna skrb so tudi kokoši na dvorišču in praši- ček, za katerega Stane v šali pravi, da tehta 220 kilogra- mov s stalo vred. Ob priliki pa bo kljub vsemu končal v skrinji. Godicljeva tako lažje premagujeta današnje finančne zagate upokojen- cev, pa čeprav je Stane eden redkih, ki pravi, da je zado- voljen s svojo pokojnino. Poleg rednega poslušanja celjskega radia in prebiranja Novega tednika Stane rad prebere tudi Našo obrambo in to potem, ko se zjutraj do- bro naspi. Pravi, da je to ena njegovih slabosti v zadnjih letih. Karolina pa je z razpu- stitivijo železaminega zbora ostala brez svojega drobnega zadovoljstva in si želi, da bi tudi v okviru upokojenskega društva ustanovili pevski zbor. Oba Godicljeva sta pose- bej vesela, kadar ju obišče hčerka z družino, ki sedaj ži- vi v novi hiši v Šentjanžu. Tako rekoč ne mine dan, da se ne bi videli ali slišali, saj so še pred nekaj leti živeli pod isto streho. Dedka in ba- bico še posebej rada obiščeta vnuka Gregor in David, za- radi katerih postane pro- storna hiša v Laški vasi manj prazna. TATJANA CVIRN Ne jemo samo z usti, temveč tudi z očmi!< Tretja tema naše kuharske delavni- ce je bila izdelava raznih ro- žic in živalic iz marcipana, zaradi česar smo povabili tu- di slaščičarja — mojstra, go- spoda Škorjanca iz Zvezde, ki je delal z ekipo učencev. Ekipo je sestavljalo 26 učencev in vsi so se resnično potrudili. Že sedaj pravijo, da bodo vse, kar so se naučili v delavnici, najprej poskusili doma, potem, ko bodo delali, pa bodo jedi vpeljali tudi v gostinsko-turistično po- nudbo.« Duška Safran, organiza- torka kulturnega dne, pa je dejala: »Ta kulturni dan smo pripravljali kar tri mesece. Najprej smo se pogovarjali z dijaki; povedali so, kaj vse bi radi počeli, in potem smo se odločili za petnajst različ- nih delavnic, razen tega pa smo pripravili še predstavo v Centru interesnih dejavno- sti. V kuharski delavnici so pripravljali slovenske na- rodne jedi, zelo aktivni pa so bili tudi v delavnici strežbe, ki jo je vodil Edi Kužner. Delavnica strežbe je poma- gala pri sami postavitvi raz- stave jedi, dijaki pa so' meša- li tudi pijače. Sicer pa so bili aktivni tudi dijaki, ki so so- delovali v ostalih delavni- cah; od plesalcev, ki so se tokrat zbraU v prostorih Plesnega vala, do tistih, ki so sodelovali v glasbeni delav- nici ali na okrogli mizi na temo družine.« S kulturnim dnevom, ki je resnično vreden vse pohvale, so bili zadovoljni tudi dijaki. Andrej Zeme, dijak 4. a ra- zreda, je povedal: »V moji skupini smo predstavili predvsem dekoracijo. Ker sem bil na tekmovanju in sem se učil delati rožice iz korenčka, sem poskusil da- nes to prenesti tudi sošol- cem. Sicer pa sem iz korenč- ka delal še razne ptiče, pa dekoracije iz sadja, sadna nabodala, babuško...« Tudi Andrej Voh, dijak 3. a razreda, je sodeloval v ku- harski delavnici: »Priprav- ljali smo dekoracijo iz sadja in zelenjave po izvirnih Id- tajskih slikah, ki smo jih do- bili v šoli, kjer je veliko lite- rature na to temo. Izdelali smo kar precej dekoracij, zdelo se mi je, da je takšen način dela bolj koristen kot šolski, saj se lahko tako delu bolj posvetiš in potem nare- diš tudi bolj izvirne stvari. Fino bi bilo, če bi bil takšen kulturni dan še večkrat.« Za konec kulturnega dne so dijaki pripravili še degu- stacijo jedil. Pohvale vredni so bili predvsem štruklji, ki so jih na kulturnem dnevu pripravili resnično na tisoč in en način. Sicer pa tako profesorji kot dijaki, ki so na kulturnem dnevu sodelovali, obljubljajo, da bodo kaj po- dobnega pripravili še kdaj. NINA M. SEDLAR Štruklje in druge slovenske narodne jedi so predstavili na način, ob katerem bi se še tako sitemu, opazovalcu pocedile sline. i Dijaki, ki so sodelovali na kuharski delavnici, so se izkazali predvsem z dekoracijo jedil. Delali so po načelu: »Ne jemo samo z usti, temveč tudi z očmi!« Čas za obrezovanje Vinogradniki, sadjarji ter vrtičkarji ta čas z veseljem pričakujejo vsak lep in topel dan, ki naznanja bližajočo se pomlad. RazveseUjo pa se ga zato, ker lahko odhitijo v svoje sadovnjake in vinograde in pa vrtičke in obrezujejo sadno drevje in vinsko trto. Vsem je to delo v veselje, gotovo najbolj vrtičkarjem, ki tistih nekaj trsov in sadnih dreves vzgajajo s posebno ljubeznijo. Na sliki: Jože Čas s Polzele pri obrezovanju sadnega drevja. T. TAVČAR Uspešni upolcojenci v petek, 25. februarja, je bil v celjskem Dijaškem domu občni zbor Društva upokojen- cev Karla Destovnika-Kajuha iz Celja. Na občnem zboru, ki se ga je udeležilo okoli dvesto članov društva, so obravnavali dve temi, in sicer peto obletnico obstoja in delovanja društva in pa letno poročilo o delu. Milan Batistič, predsednik društva upokojencev, je pove- dal: »Na občnem zboru smo delo v zadnjih petih letih oce- nili kot dobro, uspešno. Prav- •zaprav je delo teh petih let močna osnova za nadaljnje de- lo. Če upoštevamo, da smo za- čeli iz nič, da je oseminštiride- set upokojencev društvo usta- novilo, in da se je članstvo v petih letih povečalo na šesto članov, smo lahko resnično za- dovoljni. Poleg tega smo na občnem zboru zaslužnim čla- nom podelili tudi priznanja in nagrade.« V drugem delu občnega zbo- ra so po štirih letih izvolili tu- di novo vodstvo. »V odbor smo izbrali tiste, ki so ves čas krep- ko delali, pa še niso bili izvo- ljeni,« pravi Batistič. »Sicer pa so aktivnosti v društvu upoko- jencev zasnovane na več po- dročjih. Imamo skupino, ki skrbi za bolne in potrebne po- moči. To skupino vodi Olga Zabukovčeva. Ljudje znajo naše delo ceniti. Drugo po- dročje so izleti in srečanja. Pod vodstvom Ivanke Stepa- nove letno naredimo od štiri do pet izletov in tri do štiri srečanja upokojencev. Teh izletov se letno udeleži preko petsto ljudi. Tretje področje pa so športne aktivnosti, ki jih vodi Ivan Vodeb. V vitrini naše pisarne imamo zbranih že pre- ko dvajset pokalov, kar pome- ni, da se naši športniki ne udejstvujejo samo rekreativ- no, temveč nemalokrat merijo moči tudi z mlajšimi od sebe.« N.-M. SEDLAR Umetnost v Teatru v gostišču Teater v Celju so se odločili, da bodo pričeli pri- pravljati družabne večere, s katerimi bodo poskusili združiti kulturo, družabnost in kuUnariko. Tako si bo ob četrtkih v Tea- tru mogoče ogledati nastope manekenskega kluba, organi- zirane bodo tematske razsta- ve, enkrat na mesec pa se boste lahko udeležili tudi »večerje ob svečah«, katere gosti bodo ugledni meščani. Pogovore z njimi bo vodila Maja Sumej. Prvi tovrstni večer bo jutri, v petek, ob enaindvajsetih, ko bo gost Teatra direktor SLO Celje Borut Alujevič. Gost bo na večerji ob svečah govoril o svojem življenju, delu, gle- dališču, dnevih komedije... Rezervacije za večerje v Te- atru sprejemajo na telefonski številki 26-006. N.-M. S. Praznik Marije Ocvirk Marija Ocvirk, po domače Kačeva mama iz Ločice pri Polzeli, je s svojimi 98. leti naj- starejša krajanka KS Polzela. V nedeljo je praznovala rojstni dan. Poleg domačih sta jo obi- skala tudi predstavnika kra- jevne skupnosti Danica Antlo- ga in Stanko Novak. Jubilantka je za svoja leta še dovolj čila, predvsem pa je bi- strega duha. Z njo se je prijet- no pogovarjati, njen spomin pa seže daleč nazaj in niza pri- jetne in težke trenutke njenega življenja. Veliko bere in gleda televizijo. Ob našem obisku je gledala prenos olimpijskih iger in vesela je bila, da smo osvojili tri kolajne. Kačevi mami so vsi zaželeli predvsem zdravje in dobrih oči, da bi lahko še naprej pre- birala knjige in časopise ter gledala televizijo, hčerki Ma- rici pa, da bi še naprej tako lepo skrbela zanjo. Na sliki: Stanko Novak in Marija Ocvirk. T.TAVČAR Veiilco gasilsifo slavje Gasilsko društvo Šentjur je preteklo soboto začelo s praz- novanjem 120-letnice obstoja. Na odlično obiskanem občnem zboru so bili tudi predstavniki sosednjih gasilskih društev in drugih ustanov, s katerimi so- delujejo. V rednem poročilu so opozo- rili na lansko sušno leto, ko so opravili nad 4700 kilometrov prevozov pitne vode, pri tem pa pripeljali nad 2100 kubič- nih metrov vode. Lansko leto pa je bilo prelomno, saj so pri- dobili številne nove, mlade člane. Prav tako so se udeležili številnih tekmovanj v občini ter drugod. Lani je zagorelo desetkrat, v enem primeru pa so iz podrtega gospodarskega poslopja reševali živino. Med svojimi letošnjimi na- črti so na sobotnem občnem zboru opozorili na prizadeva- nje, da bi pridobili novo orod- no vozilo, ki bi pri prevozih pitne vode razbremenilo osta- la vozila. Svojo visoko obletni- co pa nameravajo počastiti z vrsto prireditev, od spomla- danskih razstav, do poletne gasilske šole v naravi, taktične vaje večjega obsega ter slav- nostne seje. V sobotnem kulturnem pro- gramu je nastopil moški pev- ski zbor Skladateljev Ipavcev, v veselem delu pa ansambel Francija Zemeta. BRANE JERANKO Novi telekomunikacijski objekti v Grobelnem PE PTT Celje si je za leto 1994 zastavila visoke cilje. Kapacitete telefonskih central naj bi povečala za nekaj manj kot za 16 tisoč priključkov in vključila 5760 novih telefon- skih naročnikov, kar pomeni približno podvojitev doseže- nega v lanskem letu. Ob pri- pravi plana je posebej pouda- rila razvoj na območjih, ki so najmanj razvita. Sestavni del teh razvojnih načrtov je tudi izgradnja tele- komunikacijskih objektov v Grobelnem. Tako je te dni zamenjala telefonsko centralo CROSSBAR izvedbe z novo digitalno centralo SI 2000/ 224. Kapaciteta centrale je 528 priključkov. Obstoječih 200 naročnikov je bilo prestavlje- no na novo centralo, ki je vključena na nadrejeno vo- zliščno centralo Šentjur preko 2 MB/s digitalnih pCM siste- mov švedskega proizvajalca Eriksson. Vrednost investicije do sedaj je 400 tisoč DEM. Te dni se začenja izgradnja krajevnega telefonskega omrežja. Z zaključkom izgrad- nje omrežja bo vključenih okorg 150 naročnikov. BRANKA BIZJAK Št. 9 - 3. marec 1994 15 Zvest generalu Maistru in sv. Florjanu Prav gotovo Je malo takšnih ljudi, kot je gospod Franc Svajger in Vojnika. Star je že 97 let, od tega pa je kar 80 let zvest sv. Flor- janu, zaščitniku gasilcev. Na letošnjem občnem zboru so se člani gasilskega društva Vojnik spomnili svojega člana in mu ob 80-letnici članstva ter zve- stobe gasilskemu društvu izročili dva kipca zaščitnika gasilcev, sv. Florjana. Franc Švajger bi verjetno imel še daljši gasilski staž, če ne bi v njegovih mladih letih veljalo pravilo, da lahko »pravi« gasilec postaneš šele s sedenmajstimi leti. Franc Svajger je s svojim jubilejem, ki verjetno sodi tudi v knjigo rekordov, spravil v težave tudi gasilsko organizacijo, saj ima le-ta pripravljena uradna priznanja še za 50 in 60 let, več pa menda ne. Nekdo je v šali rekel, da če bi že dojenčka vpisal v gasilsko organizacijo, bi težko prišel do tako častit- ljivega staža, saj bi bilo treba učakati 80 let... Predsednik GD Vojnik Ju- rij Bojanovič je v nagovoru jubilantu med drugim pove- dal: »Pri svojem očetu se je izučil za kleparja in ta poklic je z veseljem opravljal do pozne starosti. V bližini svo- jega doma, kjer je imel de- lavnico, je bil gasilski dom. Kot mlad fantič je rad opa- zoval gasilce v uniformah in pri vajah. Leta 1914 se je tu- di sam odločil in postal član GD Vojnik. Star komaj 18 let je moral v 1. svetovno vojno, od koder se je vrnil leta 1918 in se takoj priključil Mai- strovim borcem za severno mejo.« Franc Svajger je med prvo in drugo svetovno vojno z drugimi gasilci velikokrat dežural ob sobotah in nede- ljah in čakal na izbruh poža- ra, ker so požigalci redno ob sobotah požigali kozolce. Med drugim je opravljal delo trobentača. Na vratih delav- nice je imel občasno obešeno tablo, na kateri je pisalo: TUKAJ PRIJAVITE POŽAR. Takoj po prejetju obvestila o požaru ali kakšni drugi ne- sreči, je vzel trubo in z njo tekal po vojniškem trgu, oz- nanjal nevarnost in klical gasilce na pomoč. Trobentač je bil vse dokler na vojni- škem gasilskem domu niso dobili sirene! Sicer pa je čili gasilski ve- teran vse življenje rad delal in prav to ga zdaj najbolj moti, da ne more več. »Po očetu sem nasledil kleparsko delavnico in pri meni se je tega poklica izuči- lo precej ljudi. Bil sem tudi na Soški fronti, kjer sem bil ranjen. Zanimivo je, da sta mi pomagala dva malo prej ujeta italijanska vojaka. Še danes se ju s hvaležnostjo spominjam.« Spominja se poguirmega in odločnega generala Maistra in se je udeležil tudi njegove- ga pogreba. O sedanji vojni v Bosni pa meni, da je bo konec takrat, ko jo bosta oba sovražnika krepko dobila po glavi. Sicer pa ne more razu- meti, da se po vseh prestanih vojnah ljudje ne morejo ra- zumeti. Pogreša ženo, ki mu je umrla že leta 1935: »To je hudič, še gumba si sam ne moreš zašiti! In odlično je kuhala! Še sreča, da zna ta- ko kuhati zet!« Enega sina ima v Kanadi in ga je trikrat obiskal: »Pa sem raje tu, v Sloveniji. Tu so hribi, tam pa sama ravni- na in kamenje.« In še recept Franca Švaj- gerja za dolgo življenje: »De- lo, delo in ponovno delo. In skromnost v prehrani. In malo pijače, kakšen kozarec vina, žganja ne, ker me zaž- ge... Zdravnik? Zdaj včasih grem, ko postanem zaprt...« Pri tem se nagajivo nasme- ji in počasi pogladi z roko po prekrasnih svetlečih sivih laseh. Potem zatama: »Ko bi človek še lahko delal, da ne bi bil takšen dolgčas! Sicer pa grem ob vsakem lepem vremenu do mostu in nazaj. To je dobro.« Potem utiša glas, kot bi hotel, da ne bi slišali, da bo tako kmalu »šel«, tja, kjer že ima parcelo plačano. »Vem, kje bom ležal.« Potolažimo ga, da se mu nikamor ne mudi, da ga ima- mo radi, da ni nikomur na- poti in da je tudi zanj tu do- volj prostora. »To ja, samo kaj, ko ne morem delati in letati, kot včasih...« Franc Svajger ima v svo- jem vojniškem domu zdaj dva sv.Florijana: od gasil- skega društva Vojnik in To- neta Sentočnika, poveljnika GZ Slovenije. Naj mu varu- jeta zdravje do stotega rojst- nega dneva in še dalj. Prava korenina je klepar, Maistrov borec in gasilski veteran, Franc Svajger. TONE VRABL Opravili štiri tisoč ur Na letni skupščini so se se- stali člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Žalec, ude- ležiU pa so se ga tudi gostje. O lanskem delu je poročal predsednik združenja Ivo Šer- doner in poudaril, da so člani združenja za razna dela opra- vili štiri tisoč prostovoljnih ur. Okrog avtopoligona v Ločici so uredili ograjo, zamenjali so prometne znake in označbe na cestišču avtopoligona, na zgradbi tehnične baze uredili fasado in organiziraU tombo- lo. Letos jih čaka ureditev ze- lenic in cestišča na avtopoligo- nu, pripravili bodo regijsko proslavo ZŠAM ter opravili razna vzdrževalna dela. Delo društva so v razpravi pohvali- li, v imenu občine Žalec, Mi- ran Kranjšek, v imenu repu- bliške zveze, Stane Žirovnik in regijskega združenja, predsed- nik Alojz Čobec. t. TAVČAR Skrb za strokovnost v soboto so se na 113.obč- nem zboru zbrali člani gasil- skega društva Žalec. PoročUo o delu sta podala podpredsednik Franci Naraks in poveljnik Aleš Cilenšek. Iz poročil je razvidno, da so bili člani društva delovni. Lani so posredovali v 45 požarih v vsej občini, opravili pa so 479 vo- ženj pitne vode. Poleg nove za- konodaje bo njihovo dejavnost v letošnjem letu zaznamovala tudi spremenjena lokalna sa- mouprava, čeprav bo društvo še vedno povezovala njihova humana dejavnost. Na nado- mestnih volitvah so za pred- sednika društva izbraU Franca Naraksa. Sprejeli so tudi pro- gram dela za tekoče obdobje, v katerem je opredeljena kot ena glavnih nalog vključitev čimveč mladih v gasilske vrste. Na enega izmed problemov je opozoril Franci Naraks, predsednik: »Lani smo prev- zeli gasilski dom v Žalcu. Pro- stori bodo odprti vsem gasil- cem sedanje občine in drugim. ki ga potrebujejo. Vzdrževanje je zelo drago, zato se bomo pri tem obnašali tržno. Za štirideset let dela v gasil- skem društvu so priznanja do- bili Ivanka Stmad, Alojz Vid- majer, Mirko Naraks, Jože Marinko, Rihard Kopušar, Zvonko Cepin, PYanc Naraks in Martin Cilenšek. T.TAVČAR Mladoporočenca s takšno in drugačno prtljago je Matej Naraks v objektiv fotoaparata ujel v bližini Slovenskih Konjic. Po poroki na osla Poročno potovanje je ne- kaj povsem običajnega. Ne- kateri si izberejo potovanja, drugi sončenje nekje ob mor- ju, spet tretji se odločijo za kaj drugega. Čisto posebno varianto poročnega potova- nja pa sta izbrala 23-letni Peter in 24-letna Scilvia Csepin iz Madžarske. Madžara iz Varpalota sta se odločila za 9-mesečno po- ročno potovanje s tremi osli, pot pa ju bo preko Slovenije in Hrvaške vodila v Maroko in potem nazaj domov. Peter je zaposlen kot natakar v ho- telu ob turističnem Blatnem jezeru, s tem potovanjem pa bi rad še razširil obzorja. Mladoporočenca sta denar za potovanje zbrala sama, nekaj pa jima je prispevala družina. Seveda njuni osli vzbujajo precej zanimanja med ljud- mi, zaradi njih pa sta se že znašla v težavah. Pri nas ju je namreč nek ljubitelj živali okregal, ker sta enega osla malce bolj grobo prepričeva- la, naj se premakne naprej. »Verjetno ni še nikoli videl oslov in ne ve, kako znajo biti trmasti,« je rekel Peter. Sicer pa sta mladoporočenca takšne in podobne težave že vnaprej vzela v zakup, saj sta približno vedela, kaj ju čaka na dolgi poti. Madžaroma je Slovenija zelo všeč, verjetno bosta kje zavila s poti, da si jo bolje ogledala. Na potovanju ju spremljata fotoaparat in dnevnik, saj nameravata po vrnitvi svoja doživetja obja- viti v knjigi. MATEJ NARAKS Št. 9 - 3. marec 1994 16 Njegovo veličanstvo: nogomet Po štirih mesecih premora v neHeiJo naaaiievanie Uržavnega prvenstva - Jubileja v Ceiju in Slovenskih Konjicah__ Nogometno Celje bo letos v znamenju 75-letnice Publi- kuma in njegovih predhodni- kov Kladivarja, Celja in I. SSK Celja, velikopotezni načrti pa segajo predvsem k gradnji re- flektorjev. Konjičani bodo za- beležili šest desetletij nogome- ta, toda oba jubileja bosta v senci spomladanskega nada- ljevanja prvenstva, ki se bo za- čel v nedeljo. Publlkum: vmiti gledalce Trener Zavrl je pred jesen- skim startom v primeru boja za vrh napovedal možnost no- vih okrepitev, v tej smeri pa prihoda Boroviča, Golubice, Bajraktareviča in Baumana ni komentiral. Marsikaj bo jasno že po prvih kolih in srečanjih z ekipami s spodnjega dela le- stvice (Primorje, Krka, Istra- gas, Ljubljana, Mavrica), toda v prijateljskih tekmah so imeli z nižjeligaši precej težav. Po drugi strani je bilo toliko več uspeha s sebi enakimi ali mor- da celo boljšimi, četudi je naj- več težav z neučinkovitostjo napadalcev. Na ustrezni ravni je bil samo Golubica, po odho- du Prelogarja pa manjkajo streli od daleč. Evropa v seda- njem položaju (možna je le z naslovom) res ni osnovni cilj, marveč vrnitev gledalcev na Skalno klet, kajti z jesenskimi predstavami si Celjani resnič- no zaslužijo polne tribime. Prijateljske tekme (4-2-4 14:8): Era Šmartno 6:0, Dravi- nja 1:2, Aluminij 1:2, Papimi- čar 2:0, Dubrovnik 0:0, Var- teks 0:1, Budučnost (Hodošan) 1:0, Jadran (Poreč) 0:1, Šent- jur 1:1, Potrošnik 2:1. Rudar z novim trenerjem Velenjčani so po koncu je- senske polsezone trenerja Ko- stanjška zamenjah z Borutom Jarcem, ki si je za cilj zastavil osvojitev 10. mesta. »Prijatelj- ske tekme niso najbolj ustrez- no merilo, saj smo dan pred tekmo opravili dva treninga in enega na dan tekme. Ekipa naj bi se tako navadila na nekoli- ko ostrejši ritem, saj je tehnič- no dovolj podkovana, a ji je manjkalo agresivnosti in bor- benosti,« pravi Jarc. Rudarjevi nogometaši naj bi bUi telesno veliko bolje pripravljeni kot v minulih sezonah, čeprav so bile priprave v Ankaranu za- radi burje ponesrečene in so celo terjale predčasno vrnitev. Težave so tudi z obnovljenim igriščem, najbolj izkušeni mož Polovšak pa je moral na ope- racijo meniskusa (poškodoval se je lanskega avgusta), a bo nared že čez dva tedna. Prijateljske tekme (2-2-4 19:14): Impol 2:2, Steklar 2:3, 1:1, Era Šmartno 2:2, Kočevje 2:2, Flavia Solva 2:3, Mengeš 5:0, Aluminij 3:1. Steklar prepolovil premije »Vrnitev med prvoligaše je nemogoča, zato smo odpustili četverico najdražjih igralcev: Lukačeviča, Vickoviča, Kora- žijo in Bevca ter prepolovili premije,« je v enem stavku sta- nje v vrstah Steklarja opisal trener Tomo Prosen, ki ni skri- val razočaranja. Zaradi skromnejšega cilja in finanč- nih težav so se tudi odpovedah načrtovanim pripravam ob morju, čeprav je njihovo igriš- če spet med najslabšimi v dr- žavi in uigravanje ekipe sploh ni bilo mogoče. Zaskrbljujoč je tudi položaj z igralskim ka- drom: v prvi ekipi je le 12 no- gometašev, Kukič edini pravi napadalec in po polletnem premoru je v vrata moral Mik- ša. A to še ni vse: deveterica že ima rumeni karton in zato bo posebej na startu potrebna precejšnja previdnost. Prijateljske tekme (4-2-0 12:7): Rudar (V) 3:2, 1:1, Dra- va 2:0, 3:2, Zagorac 2:1, Alu- minij 1:1. Era Šmartno: tik pod vrh v šmartnem ob Paki priča- kujejo bolj uspešno nadaljeva- nje. »Dve ali tri točke več kot jeseni in uvrstili se bomo med 5. in 8. mestom,« napoveduje trener Josip Vugrinec. Opti- mist je predvsem zaradi pro- dornega Druškoviča, ki je pr- vič opravil kompletne pripra- ve, Grobelšek pa naj bi še bolj oplemenitil igro. »V zadnjem obdobju smo opravili nekatere korekture, kajti dve sezoni v celjski podzvezi in pomanj- kanje močnih tekem sta se močno poznali,« je še dodal Vugrinec. Dolgoročni cilj je vrnitev v SNL, z nekaterimi okrepitvami se bi morda izte- klo že v naslednji sezoni, kajti zanimanje se počasi spet pri- bližuje tistemu izpred desetih in več let. Prijateljske tekme (6-2-3 24:18): Olimpija 1:5, Publi- kum 0:6, SI. Gradec 4:1, 4:0, Impol 5:0, Rudar (V) 2:2, Dra- gonja 2:0, Branik (Šmarje) 4:2, Piran 0:1, Volkermarkt 2:1, Rudar (T) 0:0. Dravinja z Bioudkom Bloudek je v Slovenske Ko- njice prišel z jasnim name- nom: narediti nov nogometni center na Štajerskem, po no- vomeški avanturi pa nujno po- trebuje odmeven uspeh. »Zao- stanek je prevelik, jurišali bo- mo naslednjo sezono,« je ob prihodu realno ocenil položaj, po seriji zmag v prijateljskih tekmah pa ponudil še drugo varianto: »Ce se pokaže pri- ložnost, bomo udarili na vrh.« Vodilna četverica ima tekmo več v gosteh, za Konjičane pa bo trenutek odločitve že čez deset dni na Prevaljah. Prav lahko se zgodi, da bo po treh kolih zaostanek prepolovljen, toda izračun je preveč enosta- ven in v veliki meri odvisen od drugih. Bloudkov prihod je precej razburkal že močno otopelo javnost, možnosti pa so nekoliko zameglile in obe- nem napihnile številne zmage z nižjeligaši. Vseeno pa ne ka- že spregledati tradicije: uspehi konjiških nogometašev (in obratno) so se praviloma po- krivali s padci košarkarjev, ki so zdaj tik pred izpadom. Prijateljske tekme (9-1-1 34:8): Tim Laško 3:1, Šentjur Vrstni red po jesenskem delu - L liga: Olimpija 25, Mura 23, Publikum 21, Maribor, Koper, Naklo 20, Gorica 17, Izola 16, Potrošnik 15, Optimizem 14, Ljubljana 11, Rudar (V) 10, Primorje, Istragas 8, Mavrica 7, Krka 6; ILliga: Kočevje 24, Korotan, Tumišče 22, Piran 19, Nafta, Steklar 17, Vevče, Era Šmartno 16, Zagorje, Domžale, Rudar (T) 14, Dravi- nja 13, Veržej 12, Železničar 11, Triglav 6, Medvode 3. 3:0, 2:1, Publikum 2:1, SI. Gradec 4:0, Kovinar (M) 5:1, hnpol 5:0, 4:0, Železničar 0:2, Pohorje 5:1, Krka 1:1. ŽELJKO ZULE Foto: EDO EINSPIELER Drago Borovič (levo) in Mirza Golubica - Publikumova aduta za Evropo? raN^rama Košarka Slovenska liga Moški -13. kolo:Rogaška-Pol- zela 65:98 (35:42); po 51:50 za domače (26. minuta) je bil delni izid 14:48: Tabak 18, Novakovič 16, Sušin 15, Jurkovič 12, Petro- vič 4 za domače; Govc 27, Petra- novič 23, Cizej 19, Stavrov, Ste- gič 13, Rovšnik 2, Škrabe 1 za goste. Comet-Triglav 58:63 (27:24); po 56:55 so domači brez kaznovanega Golca že na svoji polovici izgubili kar tri žoge: Be- nič 18, Železnikar 13, Mijovič 12, Kožar 8, Šporar 7. 14. kolo: Polzela-Helios 98:66 (49:25); domači so odlično igrali v obrambi, najvišja prednost pa je znašala 36 točk: Petranovič 27, Stavrov 21, Govc 18, Cizej 19, Rovšnik 10, Škrabe 6. K. zi- dar-Rogaška 90:82 (51:39); gost- je so za napredovanje potrebo- vali zmago, ob nenehnem zao- stanku pa so le izenačili na 76:76: Novakovič 42, Jurkovič 21, Petrovič 9, Tabak 6, Tišma, Sušin 2. Slovan-Comet 83:73 (42:34); vsi drugi izidi so bili v prid Konjičanom, ki pa bi mo- rali zmagati za najmanj šest točk: Benič 20, Mijovič 18, Gole 14, Pučnik 9, Kožar 6, Železni- kar 4, Šporar 2. Končni vrstni red: Polzela 24, Triglav 23, Heh- os 22, Slovan 21, Satex, Rogaška 20 K. zidar, Comet 16. Ženske: 6. kolo - zelena skupi- na: Odeja-Rogaška 61:66 (30:36); Vidakovič 28, C. Jezov- šek 14, Kokolj 10, A. Jezovšek 6, Čupahin 8. Vrstni red: Jezica 12, Rogaška 10, Odeja, Jezica ml. 9, Ivec 8, Ilirija 6. Bdeča skupina: Ivec B-Celje 55:72 (26:35); Polutnik 22, Jurak 19, Obrovnik, Hajdinjak 16, Vo- dopivec 4. Slovan-Comet 80:74 (37:37); Skerbinjek 29, U. Grole- ger, Šporar, Novak 11, Koželj 2. Vrstni red: Comet 11, Kranj, Ce- lje 10, Slovan 9, Sežana, Ivec B 7. II. slovenska liga Moški: 6. kolo - zelena skupi- na: P. Laško-N. mesto 101:71 (45:33); Prelič 27, Šoštarič 26, Vujovič 16. Elektra-N. Gorica 86:72 (49:45); Šoštanjčani so že tik pred uvrstitvijo v A-2 ligo: Rizman 31, Tajnik, Mrzel 17. Vrstni red: Pivovarna Laško 26, N. Gorica, Odeja 24, Slivnica 23, Elektra 22, N. mesto, Radovljica 20, Tolmin, Radgona 18, Starše 15. Bdeča skupina: Borovnica- Celje 84:68 (50:27), Snežnik- MIK Prebold 89:66 (34:27). Vrst- ni red: Borovnica 25, Snežnik 24, Zagorje 23, Črnuče 22, Bistrica 21, Celje, MIK Prebold, Brežice, SI. Gradec, Ruše 19. HI. Slovenska liga Moški: vzhod - 7. kolo: Tam Bus B-Rogla 85:86 (19:38), Ptuj- Kemoplast 67:70 (32:30), Le- nart-Rudar 79:77, Pragersko-BP 85:95, Kungota-Feniks 47:83, Maribor-Hratnik preloženo. Vrstni red: Maribor (tekma manj), Feniks 30, Kemoplast, Rogla 29, BP (tekma manj) 26, Rudar, Lenart 25, Tam Bus B 23, Kimgota 22, Hrastnik (tekma manj), Pragersko 21, Ptuj (tekma manj) 19. Mali nogomet Prvenstvo Celja Zimsko prvenstvo - končni vrstni red: Penal Zvezdaš 18, Klateži 17, Sokoh 15, Triglav 14, Skavti, Aškerčeva 11, Miroteks, Pelikani 10, Selmar 9, Umetniki 7, Cetis 5, Panterji 1. Najboljši strelci: Drobne 19, Štancer (oba Sok), Simič (Klat) 14 itd. Rokomet Slovenska liga Moški - 18. kolo: P. Laško- Prevent 23:20 (14:9); po 10:9 so domači pobegnili na 18:11: Jer- šič 7, Šerbec, Načinovič, Pun- gartnik 4, Šafarič, Begovič 2. Gorenje-Slovan 26:13 (9:8); med najboljšimi je bil domači vratar Lapajne: Plaskan 7, Meolic, Ocvirk, Tome 3, German, Kim- čenko, Rozman, Cvetko 2, Kre- jan, Ojsteršek 1. Vrstni red: P. Laško 34, Slovan 26, Gorenje, Jadran 22, Rudar, Drava 18, Aj- dovščina, Litija 17, Ribnica 15, Prevent 14, Šešir 9, V. Nedelja 4. Ženske - 3. kolo: Branik-Žalec 28:19 (15:10); Hudej 12, Kline 3, Vujovič 2, Golob, V. Dolar 1. Ve- lenje prosto. Vrstni red: Branik 6, Velenje, ŽAlec 2, Piran, N. mesto 1. Kegljanje Slovenska liga 17. kolo - moški: Gradis-MDL 7:1 (5211:5057); zmagal: Klinar 893; izgubili: Lešnik 820, Sivka 844, Salobir 885, Brglez 810, Vo- deb 805. Triglav-Žalec 6:2 (5217:4938); zmagala: Kompan 845, Jakopovič 866; izgubili: Krajšek 815, Mileč 808, Podkraj- šek 767, Dobrajc 837. Vrstni red pred zadnjim kolom: Gradiš 31, Konstruktor 30, Triglav 22, Tek- stina 21, Fužinar 13, MDL 12, Brest 11, Rudar, Donit, Žalec 10. Ženske: Adria-Emo 1:7 (2393:2584); zmagale: Tkalčič 435, Grobelnik 446, Zupane 414, Kardinar 452, Petak 435; izgubi- la: ŠEško 402. Vrstni red pred zadnjim kolom: Emo 32, Ljub- ljana 31, Triglav 20, Konstruktor 18, Adria, Gorica 16, SI. Gradec 13, Korotan 10, Rudar 9, Fužinar 3. Odbojka SE liga ženske - 17. kolo: Bmo-Celje 3:1 (11, -13, 11, 6). Vrstni red: Mladost 36, Olomouc 26, Dunaj, 01ymp 20, Slavija (P), Brno 16, Slavija (B) 14, Paloma 12, Eger, Celje 10, Bratislava, Rijeka 8. Vaš intervju: Uršica Hrovat v naslednji številki Petice bo na vprašanja bralcev odgo- varjala alpska smučarka Ur- ška Hrovat, ena najboljših sla- lomistk na svetu in nekdanja mladinska svetovna prva- kinja. Med predlogi so bili še atle- tinja Renata Strašek, hokejisti Luka Simšič, Miran Strašek in Robert Žolek, kolesarja Valter Bonča in Iztok Melanšek, ko- šarkarja Boris Gk)renc in Slav- ko Kotnik, smučarki Alenka Dovžan in Katja Koren, šport- ni pedagog Franjo Rumpf, ro- kometaš Uroš Serbec, roko- metni trener Josip Šojat, smu- čarski skakalec Matjaž Klad- nik, bivši atleti Rok Kopitar, Roman Lešek in Branko Vi- vod, za pogovor v Petici pa ste ponovno predlagali Jureta Ko- širja in Francija Petka. Med bralce, ki so svoje vpra- šanje zastavili nogometašu Andreju Goršku, smo razdelili tri darilne bone v skupni vred- nosti 6000 tolarjev. Nagrajen- ci, Štefka Čater iz Celja, An- drej Brojan iz Megnša in Alojz Reberšak iz Podčetrtka, bodo nagrade dobili po pošti. Gostitelji prinesli nagrade v minulem kolu se je izplačalo staviti na zmage gostiteljev, kar je storilo 17 igralcev med skupaj 140 sodelujočih. O nagradah je zatorej odločal žreb. Pravilna napoved 27. ko- la: Poizela-Helios 1, K. zidar-Rogaška 1, Elek- tra-N. Gorica 1, Gorenje-Slovan 1, Branik- Žalec 1. Nagrajenci: Marjan Herman iz Celja (12.000 tolarjev), Marija Srabotnik iz Celja (8000) in Andrej Hrastnik iz Štor (5000). Nagrade bodo dobili po pošti. V naslednjem kolu bo nagradni sklad začetnih 10.000 tolarjev. Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri ko- šarkarskem paru tip O pomeni podaljšek) bo- mo upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 5. marca, ali če bodo najkasneje do 12. ure od- dani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Ce- lje, s pripisom Golding loto. 1. Rokomet (m): Slovan - P. Laško 1 O 2 2. Košarka (m): Ilirija-Comet 1 O 2 3. Kegljanje (ž): Emo-Ljubljana 10 2 4. Nogomet: Primorje - Publikum 10 2 5. Nogomet: Dravinja-Era Šmartno 1 O 2 Ime in priimek: Naslov:_ Št. 9 - 3. marec 1994 17 Teka bolje kot Wallau Rokometna reprezentanca (v večini so bili seveda spet Celjani) je sinoči v Golovcu odigrala prvo kvalifikacijsko tekmo za uvrstitev na evrop- sko prvenstvo proti Češki, v celjskem klubu pa so stekle priprave za gostovanje pri Teki. Minuli teden je Pivovarna Laško brez Ivandije (v Rogaški Slatini je na zdravstvenih pre- iskavah) in Čatra na Dunaju ob uigravanju nekaterih tak- tičnih zamisli z reprezentanco Avstrije izgubila z 18:22 (9:8). Najboljši strelci so biU Pun- gartnik s sedmimi, Šerbec s petimi ter Šafarič s tremi goU. Kako igra preostala trojica skupine B lige prvakov? Wal- lau je pred tednom pri vodil- nem Kielu ob polčasu zaosta- jal za dva gola in nato doživel katastrofo - 17:31. Vnedeljo je pri ogroženem Leutershause- nu le remiziral (16:16) in osem kol pred koncem je z osmimi točkami zaostanka in tekmo več četrti. V Santandru vlada prava evforija, vendar zaradi nogo- meta. Domači so deveti v eni najmočnejših lig v Evropi, a zato Celjanom ne bo nič laž- je. Dvorana bo polna, kajti Te- ki gre tudi brez levičarja Gar- ralde vse bolje. Julian Ruiz, ki je moštvo prvič vodil prav v Golovcu, je v prvenstvu do- živel le dva poraza. Teka je dve koli pred koncem rednega dela četrta s točko naskoka pred Bidasoa in Alcido. V so- boto je v gosteh premagala Malago (21:20), čakata pa jo še^ Vodstvo celjskega kluba bo omogočilo ogled tekme v San- tandru. S čarteskim letalom je odhod 22. marca zgodaj zju- traj, vrnitev pa 24. marca. Ce- na je 40 tisoč tolarjev (plačlji- vo v dveh delih), informacije: RK Pivovarna Laško, tel. 34- 992. doma Alcida in v gosteh dru- gouvrščena Alcala. Avstrijsko prvenstvo je za- radi reprezentančnih priprav in pokalnih tekem prekinjeno. West Wien je redni del prven- stva končal kot drugi s petimi točkami zaostanka za Linzom, v končnici šesterice (začela se bo 19. marca) pa bo štartal le s točko zaostanka. DEAN ŠUSTER Bron ie realen ¥raiar celiskega moštva Luka Simšič o pravkar končani hokejski sezoni — Še naprej v Celju Celjski hokejisti so z zmago v odločilni, sedmi tekmi proti Bledu s 3:1 (0:0, 2:1, 1:0) in z goli Hrušova, Povečerovske- ga in Rojška vendarle osvojili 3. mesto. Sezona 1993/94 je bi- la v znamenju nekaterih pre- bliskov in odličnih obramb Luke Simšiča, ki je bil v konč- nem seštevku nemara celo naj- boljši posameznik Inntala. »Cilj smo z osvojitvijo 3. me- sta izpolnili, toda lahko bi na- redili še več. Finale je bil do- segljiv, naslov najbrž ne. Izte- klo se je kar najbolj pravično in bron je bil za nas povsem realen domet,« je sezono ocenil 24-letni vratar Luka Simšič, ki pred vsako tekmo na 70 kg telesne teže doda še dvajset ki- logramov hokejske opreme. Kaj je »lahko bi naredili več« in kaj je manjkalo? Jesenice so imele v polfinalu večjo izbiro kvalitetnih igral- cev. Decembra sta nas ob za- četku ligaške končnice iztirili poškodba Hrušova in odhod Subinova, težave pa so tudi znotraj kluba. V organizacij- skem pogledu bo potrebno profesionalizacija, da ne bo prihajalo do banalnih proble- mov, ki jih drugih klubi ne poznajo. Sredi sezone prepro- sto ne sme zmanjkati palic ali pa traku. Lanski finale je minil brez Luke Simšiča. Zakaj? Za Olimpijo sem branil celo prvenstvo, pred finalom pa so pripeljali Lomovška, ki naj bi bil vratar z mentaUteto zma- govalca. Ne, nisem pesimist, ravno nasprotno. Vsi pravijo, da sta moji največji vrlini ne- popustljivost in vztrajnost. Goli me ne iztirijo, na nek na- čin me še bolj motivirajo. Klub je bil tik pred propa- dom. Kako ste doživljali dneve po podpisu pogodbe, ko ni bilo nič jasno? Olimpijo sem zapustil razo- čaran in se že celo zaposlil. O hokeju nisem razmišljal, to- da v Celje sem vseskozi verjel. V dveh letih je uspel veUki preobrat in ni razloga, da v prihodnje ne bi vztrajal. To je bUa moja najboljša sezona, zelo sem napredoval in razlog več, da ostanem v »Parku«. Navijači nekako niso sledili ekipi in kot da v Celju ni bilo prednosti domačega ledu? Imamo dobre navijače. Bolj- še kot Olimpija, kjer je v v re- du samo v primeru ugodnega rezultata. Našim manjka še nekaj vztrajnosti, morali bi nas »nositi« celo tekmo; tako kot je na rokometu. Domači led? Bil je zgolj slučaj, da smo v Celju izgubili nekaj tekem in nikakor ni šlo za psihološko obremenitev. Če je Olimpija sinoči osvoji- la prvenstvo, bo Inntal igral v pokalu pokalnih zmagoval- cev. Kaj to pomeni? Leta 1991 sem z Olimpijo v polfinalu pokala prvaka osvojil 3. mesto. Evropski po- kal je velika stvar, ki nam ni- kakor ne more škoditi. V vsa- kem primeru bi jo morali izko- ristiti, čeprav... Pred sinočnjo tekmo je bila tradicija na stra- ni Jeseničanov, edini adut Ljubljančanov pa dejstvo, da so jih vsi že odpisali. V novi sezoni torej še naprej v celjskih vratih? Tako kaže. Pri nas so mož- nosti za prestop omejene, v tu- jini je še slabše. Avstrijci lah- ko pripeljejo le igralce iz ho- kejsko boljših držav. Nekatere druge države imajo pravilo, da zaradi zaščite domačega kadra ne smejo kupiti tujih vratarjev in zato bom ostal v Celju, kjer je vse O. K. Kdo je za Luko Simšiča naj- bolj nevaren napadalec slo- venskega prvenstva? Trevor Jobe. Tako pravi sta- tistika. Od domačih Tomaž Vnuk, a igra na »pravi« strani. Druge pa že lahko krotim. ŽELJKO ZULE Foto; EPO EINSPIELER Pod koši mesec odločitev Sinoči se Je začela liga osmerice — Polzela lahko upa na Koračev pokal. Rogaška In Comet v play-outu — Konec meseca še domači pokal Znanih je že osem članov bodoče A-1 košarkarske lige, ki so sinoči začeli s tretjim krogom prvenstva za naslov prvaka in uvrstitev v Koračev pokal. Olimpija, Koper, Tam Bus in Postojna so si končnico zagotovili že lani, po drugem krogu zelene skupine pa so se jim priključili Polzela, Tri- glav, Helios in Slovan. V sezoni 1994/95 bo Slove- nijo v evropskih pokalih za- stopalo šest klubov. Prvak, po- kalni zmagovalec (ali finalist) ter naslednja četverica v Ko- račevem pokalu, v katerem pa ni možno oddajanja mesta na- slednjemu na lestvici. Polzela- ni tako morajo biti najmanj peti, v najslabšem primeru še- sti, dodatno priložnost pa ima- jo še v pokalu, ko bodo v drugi polovici meseca prireditelji fi- nalnega turnirja. Po zmagoslavju v prvem de- lu prvenstva je bila Polzela tu- di prvak drugega dela, toda boj za 4. mesto se je zanje izte- kel najbolj neugodno (bolj bi jim ustrezalo napredovanje Satexa ali Rogaške) in v ligi osmerice je njihovo izhodišče nekoliko slabše. Četverica iz zelene skupine je namreč pre- nesla medsebojne rezultate, v krogu pa je bil najboljši He- lios s štirimi zmagami, Triglav z boljšim količnikom in Polze- la sta jih zbrala po tri, Slovan pa dve. Savinjčanom se zdaj še kako otepata domača poraza s Kranjčani in še bolj z Ljub- ljančani, s položaja številka tri pa bodo na startu moraU na kar dva zaporedna gostovanja. Sinoči so igrali v Mariboru, zaradi finala SBA lige bodo v Tivoliju gostovali šele v po- nedeljek, nato pa jih čakata obe primorski ekip. Liga bo končana do konca meseca, na- to pa bodo najboljši štirje na dve zmagi izbrali finalista, ki se bosta pomerila na tri zma- ge. Za Koračev pokal ne bo končnice, marveč bo za uvrsti- tev od 5. do 8. mesta obveljala ligaška lestvica. Končnica za preostala štiri prosta mesta v A-1 ligi se bo začela v soboto, pari pa so: Sa- tex-Krško, Rogaška-Idrija, Litija-K. zidar in Ilirija-Co- met. Igrali bodo na tri zmage; prva tretja in peta tekma bodo Vrstni red pred začetkom li- ge osmerice: Olimpija, Tam Bus 10, Helios, Triglav, Polze- la, Postojna 9, Sovan 8. Koper 7. Polfinalna para zaključnega turnirja pokalnega prvenstva bi morali izžrebati že pred tednom dni, a so celotno zade- vo preložili na 19. marec. Žreb' bodo opravili na Polzeli pred prvenstveno tekmo Polzela- Olimpija. ob sobotah pri prvoimenova- nih ekipah, druga in četrta pa ob sredah pri drugoimenova- nih moštvih. ŽELJKO ZULE Foto: EDO EINSPIELER Bovšnik, Petranovic in Govc s Polzelo (z leve v temnih dresih) že igrajo v ligi osmerice, Jurkovič (svetli dres) pa mora v pričako- vanju slovenskega državljanstva za nastop na EP do 22 let z B^aško v play-out. Lokalni polfinale V povratnih tekmah če- trtfinala pokala je Pivovar- na Laško visoko premagala Rudarja s 25:11 (prva tek- ma 24:20), Gorenje pa Dra- vo s 25:16 (prva tekma 14:16). Žreb je nanesel, da se bodo v polfinalu med se- boj pomerili prav Celjani in Velenjčani, ki bodo naj- prej gostitelji. Tekmi bosta 16. in 30. marca, drugi pol- finalni par pa je Prevent- Slovan. ADK brez predsednilca Predsednik AD Kladivar Cetis dr. Rudi Čajevec je minulo poletje sporočil svoj odstop, a ga preklical, zdaj pa se je odločil za dokončen odhod iz atletskih vrst. Odločitev je utemeljil z neurejenimi odnosi znotraj kluba. Nekateri atleti so se medtem udeležili dvoranskega DP, nastopi pa so bili nekoliko pod pričakovanji. Naslov je osvojil le Kocuvan, ki je v skoku v daljavo s 737 cm Cankarja premagal le za štiri cm. Cankar je bil srebrn v troskoku, poleg njega še Kocuvan na visokih ovirah in Valantova v troskoku, bronasta pa Acman v šprintu (drugi je bil Velenjčan Štor) in Topolovčan v troskoku. NA KRATKO V Altenmarktu in Cossanu sta bili tekmi avstrijsko-nemškega pokala akrobatskih smučarjev. Ivačič (Celje) je na prvi zasedel 2. mesto, na drugi pa zmagal. Na mednarodnem tekmovanju umetnostnih drsalcev so v Stuttgartu nastopile reprezentance iz 13 držav. Izmed Celja- nov je nastopil samo Špoljar in med mladinci zasedel 5. mesto, kar je bila najboljša slovenska uvrstitev. Petek, 4.3. Košarka Maribor: Maribor-Rogla, Pragersko: Pragersko-Kemo- plast (9. kolo III. moške SKL, obe 20). Sobota, 5.3. Kegljanje Žalec: Žalec-Donit (16), Ce- lje: MDL-Brest (18. kolo I. mo- ške lige, 17). Košarka Rogaška Slatina: Rogaška- Idrija, Ljubljana: Ilirija-Co- met (prvi tekmi končnice za A- 1 SKL, obe 19); Rogaška Slati- na: Rogaška-Ilirija, Celje: Ce- Ije-Kranj (obe 17), Sežana: Se- žana-Comet (7. kolo ženske SKL); Nova Gorica: N. Gori- ca-P. Laško, Radovljica: Ra- dovljica-Elektra, Celje: Celje- Čmuče (19), Prebold: MIK Prebold-Zagorje (7. kolo II. moške SKL). Odbojka Celje: Celje-Bratislava (16. kolo srednjevropske Uge za ženske, 17). Rokomet Ljubljana: Slovan-Pivovar- na Laško (19), Trbovlje: Ru- dar-Gorenje (19. kolo moške SRL, 17.30); Velenje: Velenje- Piran (17), Žalec: Žalec-N. mesto (4. kolo ženske SRL). Smučarski teki Rogla: alpski pokal (od 10. ure; še jutri). Nedelja, 6,3- Kegljanje Celje: Emo-Ljubljana (18. kolo I. ženske hge, 10); Mari- bor: Invalid-Emo II (18. kolo II. ženske Uge, 13). Nogomet Velenje: Rudar-Gorica, Aj- .dovščina: Primorje-Publikum (16. kolo SNL); Slovenske Ko- njice: Dravinja-Era Šmartno, Lendava: Nafta-Steklar (16. kolo II. SNL, vse 15). Odbojka Celje: Celje-Slovan (17. kolo srednjevropske Uge za ženske, 11). Ponedeljek, 7.3, Košarka Ljubljana: Olimpija-Polzela (2. kolo SKL, 19.30). Torek, 8,3, Nogomet štore: Kovinar-Steklar, Zreče: Unior-Era Šmartno, Mozirje: Elkroj-Dravinja, Šo- štanj: Usnjar-Svoboda, Vran- sko: KIV Vransko-Papimičar, Šentjur: Šentjur-Tim Laško, Hrastnik: Hrastnik-Žalec (1. kolo pokala MNZ Celje, vse 15.30). Sreda, 0,3,_ Košarka Polzela: Polzela-Koper (3. kolo SKL, 19); Slovenske Ko- njice: Comet-Ilirija, Idrija: Idrija-Rogaška (drugi tekmi končnice za A-1 SKL, obe 19). Nogomet Ljubno: Ljubno-Sodniki (1. kolo pokala MNZ Celje, 15.30). Št. 9 - 3. marec 1994 18 Številke za spomin četrtek, 24.2. Z Miklavcem sva opravila še zadnji trening slaloma. Obču- tek je bil dober, trenirala pa sva vzporedno s progo, na ka- teri bo jutri drugi del alpske kombinacije. Prisotne so bUe še druge reprezentance in ob obilici postavljenih prog sem se nehote spomnil primerjave z vinogradom. Petek, 25.2. Kombinacijski slalom. Pred prvim startom sem bil nevede napet in nisem smučal dovolj sproščeno. Med obema tekoma je nervoza popustila in na startu smo se krepko zabavali. V zadnjih vratih sem hotel še nekolikp pospešiti, a mi je des- no smučko zarobilo in v cilj sem padel z glavo naprej. Na- redil sem lastovko. Nekaj sto- tink sem verjetno izgubil, a se nisem preveč sektral. Z 11. me- stom sem bil zelo zadovoljen; igre so se zame odlično konča- le in naslednja dva dni si bom lahko v miru ogledal doga- janja. Sobota, 26.2. v olimpijski vasi sem po TV gledal ženski slalom in po bro- nu Katje Koren sodeloval pri pripravi sprejema, ki ga je vo- dil dr. Maks Tušak. Katjin kombinezon smo napolnili z njenimi oblačili, na vrh dali njeno čelado in vse skupaj po- ložili na posteljo. A to še ni- bilo vse. Posteljo smo zvlekli pred hišo in pričakali Katjo. Bilo je noro, čeprav se je vseh lotevala utrujenost. Nedelja, 27.2. Po prvem teku moškega sla- loma sem se odpravil v Haf jell. Računal sem na največ 5. me- sto, izteklo pa se najboljše. Žal mi je bUo Mitje, ki je za malen- kost ostal brez kolajne, a to je pač šport. Seveda nismo poza- bili na Juretov sprejem. S po- steljo smo ga pričakali kar pred vhodom v olimpijsko vas in šesterica nas ga je z ležiš- čem vred nesla do naših biva- lišč. Pred nami so hodile ma- žoretke: Špela Pretnar, Katja Koren in Andreja Grašič, dru- gi pa so nas spremljali z zasta- vami. Spet je bilo noro, šport- niki iz drugih držav pa so nas le občudovali in fotografirali. Zaključna slovesnost je bila nepozabna. Zdržal sem do konca, čeprav sem sam pri sebi rekel, da se bom kmalu vrnil v vas. Kljub mrazu sem vztra- jal do konca. Ponedeljek, 2S. 2. Noč je bila kratka: olimpij- sko vas smo zapustili že ob šti- rih zjutraj. Na Brnik smo pri- leteli z enoumo zamudo, pri- čakali pa nas je množica ljudi. V Ljubljani je bilo pred magi- stratom fantastično, med nav- dušene ljudi pa smo pometali klobuke in šale. Sprejem je bil še v prostorih SKB banke, na- to pa vsak na svoj konec. Mene so pričakali v Vinski gori, a se nisem dolgo zadržal. S Katjo in starši sem nadaljeval v Ma- ribor, kjer smo Štajerci slavili po štajersko »čagali». Doma sem bil šele okoU polnoči. Torek, 1.. Pred poldnevom moram biti v Ljubljani, saj grem v Italijo na finale evropskega pokala v slalomu in veleslalomu. Olimpijske igre so bile nepo- zabno doživetje. V celoti sem zelo zadovoljen, čeprav je bila kakšna zamujena priložnost za boljšo uvrstitev: kakšen predolg skok, padec v cilj kombinacij skega slaloma. To so pač olimpijske iger, v trajen spomin pa so mi ostale štartne številke. Vse sem prinesel do- mov, kmalu pa se bodo začele priprave za svetovno prven- stvo 1995 v Španiji. Siovensice uvrstitve na ZOi 1994 3. Dovžan (alp. kom, ž). Koren (si, ž), Košir (si, m); 4. Kune (si, m); 7. Koren (svsl, ž; alp. kom, ž). Kune (alp. kom, m); 8. Hrovat (si, ž); 9. Meglic (skoki, K-120), Ožbolt (biatlon 10 km, m), skakalna ekipa (Kladnik, Zupan, Meglic, Gostiša - K-120); 10. Koren (smuk, ž) Miklavc (si, m), Košir (alp. kom, m), biatlonska štafeta (U. Velepec, J. Velepec, Lekan, Ožbolt - 4x7,5 km); 11. Rauter (alp. kom, m), Pretnar (si, ž.); 12. Pretnar (vsi, ž); 14. Hrovat (alp. kom, ž). Kune (vsi, m). Meglic (skoki, K-90); 16. Dovžan (smuk, ž); 18. Grašič (biatlon 7.5 km, ž); 19. Kladnik (skoki, K-90); 20. Hrovat (vsi, ž); 22. Koblar (vsi, m); 23. Rauter (svsl, m), Košir (vsi, m), Grilc (alp. kom, m), Pretnar (smuk, ž); 24. Grilc (vsi, m); 26. Hrovat (svsl, ž); 27. Kladnik (skoki, K- 120); 28. Gostiša (skoki, K-90); 29. Kune (svsl, m), Ožbolt (biatlon 20 km, m); 30. Koblar (svsl, m); 33. Zupan (skoki, K- 120); 35. Rauter (smuk, m); 36. U.Velepec (biatlon 10 km, m); 38. Petek (skoki, K-120), J. Velepec (biatlon 20 km, m); 41. Jekovec (skoki, K-90); 44. Grašič (biatlon 15 km, ž); 59. Poklukar (biat- lon 10 km, m), Lekan (biatlon 20 km, m). Brez uvrstitve: Dovžan (svsl, vsi, si; ž), Pretnar (svsl, alp.kom; ž). Koren (vsi, ž), Grilc (si, m). Pretepel in oropal starca V nedeljo okoli štirih je trkanje na vrata hiše v Trebčah (Šmarje) predra- milo in sna 80-letnega Ludvika Božja- ka in njegovo 67-letno ženo Antonijo. Ker so bila vhodna vrata odklenje- na, je neznanec, zamaskiran s kapo čez obraz, po krajšem trkanju vstopil in vrata za seboj zaklenil. Sledila je pra- va grozljivka, ko je začel prišlek oba zakonca brez milosti pretepati, ob tem pa je zahteval, naj mu izročita ves de- nar, ki ga imata pri sebi. Da misli resno, je dokazoval z bajonetom, s ka- terim je prebadal pohištvo. Med prete- panjem mu je Antonija izročila vse, kar sta z možem lahko prihranila, a s 30 tisočaki gotovine grobjan ni bil zadovoljen. Med udarci, ki so padali po njej in po možu, je ženska segla še po denarnici in mu dala vse, kar je bilo v njej, bilo pa ni veliko. Ko je storilec spoznal, da je to vse, kar mu Božjako- va lahko izročita, je nehal s pretepa- njem, žrtvi je zaprl v spalnico in odšel. Oba zakonca so po tem odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je Ludvik hudo telesno poškodo- van, Antonija pa je utrpela lahke te- lesne poškodbe. Policisti PP Šmarje in kriminalisti so z zbiranjem obvestil kmalu ugotovi- li, da gre za 24-letnega Ivana M. iz Pokleka in ga tudi prijeli. Na osnovi sodne odredbe so pri njem opravili hišno preiskavo in, poleg obremenil- nih predmetov, našli ter zasegli še dve puški in šest nabojev. S kazensko ovadbo so ga v ponedeljek dopoldne predali preiskovalnemu sodniku, ta pa je zoper osumljenega storilca odredil pripor. M.AGRE2 mini KRIMIČI Vlomil v garažo v torek, 22. februarja v ve- černem času, je neznani stori- lec vlomU skozi vrata v garažo stanovanjske hiše v Rakovcu pri Šmarju. Ukradel je štiri vr- talne stroje, varilni aparat, kotno brusilko in pištolo za la- kiranje. S tem je lastnika, Marjana M. iz Šmarja, oško- doval za okoli 200 tisoč to- larjev. Vlomljena stoenka v noči na 22. februar je nek- do vlomil v osebni avtomobil zastava 101, ki je stal na par- kirišču na Otoku v Celju. Iz vozila, ki je last Janeza V. iz Celja, je demontiral avtoradio, ukradel pa je tudi manjšo plinsko jeklenko. Samo tiskalnik Minuli četrtek, v času od 17. do 17.15 ure, je neznani stori- lec izkoristil kratko priložnost in iz pisarne Celjskih lekarn na Vodnikovi ulici v Celju ukradel tiskalnik, vreden pri- bližno 15 tisoč tolarjev. Raču- nalnik z monitorjem in tipkov- nico ga sploh ni zanimal. Odnesel drobnarije v času med 13. in 24. febru- arjem je nekdo vlomil v nevse- Ijeno, sicer pa v celoti oprem- ljeno stanovanjsko hišo v Ra- dečah, last Ivana K. iz Zidane- ga Mosta. Po obhodu in teme- ljitem ogledu prostorov se je storilec odločil za nekaj pred- metov v skupni vrednosti okoli 20 tisoč tolarjev. Kradel po Savinji v noči na 23. februar je nez- nani storilec vlomil v samopo- strežno prodajalno TDP Savi- nja Mozirje v Nazarjah. Tam je ukradel blizu tisoč zavojčkov različnih vrst cigaret, se zalo- žil z žganimi pijačami ugled- nih znamk, vzel več moških trenirk ter vetrovk in kavbojk. S tem je TDO Savinja oškodo- val za okoli 220 tisoč tolarjev. Odpeljal žlico Prejšnji četrtek je neznanec odpeljal bagersko žlico, ki je že od decembra 1992 ležala v obcestnem jarku v kraju Le- pa Njiva, pa je zato mislil, da žlica nima lastnika. Ko pa je ni bilo več v jarku, se je na mo- zirski policijski postaji nemu- doma oglasil njen lastnik, Le- opold M. iz Celja, ki je pove- dal, da je ukradena bagerska žlica vredna okoU 150 tisoč to- larjev. Boksnil bodočo bivšo Po ustaljeni praksi sta se za- konca Janez in Lidija iz Slo- venskih Konjic, ki sta v loči- tvenem postopku, tudi prejšnji petek sprla, tokrat v bližini mesnice Valand na Liptovski ulici. V navalu jeze pa je šel Janez tako daleč, da je Lidijo s pestjo udaril v predel obraza in jo s tem hudo telesno poško- doval. Pohopsana tatova Ljubljančan Momir R. (33) in Dragiša K. iz Vrhnike sta se v soboto dopoldne odpravila po nakupih in stopila v Market v Vojniku. Na oddelku tekstila sta vneto izbirala, izbrala in odšla do avtomobila, misleč, da njunih dolgih prstov ni nih- če opazil. Ko so trgovke ugoto- vile, da gre za tatova, so takoj poklicale na policijsko posta- jo. Možje postave so potem Ljubljančana in Vrhničana prijeU, ko so v prtljažniku av- tomobila našli dve ukradeni ženski bluzi, vredni 12 tisoč tolarjev. Smuči s prtljažnika Da ni varno puščati smuči na prtljažniku avtomobila, se je prejšnjo soboto prepričal tudi Peter S. iz Dolenje vasi pri Žalcu. Ko je svoje vozilo s smučmi zapustil pred gostil- no Pri bazenu v Preboldu, je bil ob povratku čez dobro uro nemalo presenečen, ker smuči na prtljažniku, ki so vredne okoli 25 tisoč tolarjev, ni bilo več. Vlomil v Vegas v noči na 27. februar je nez- nani storilec vlomil v restavra- cijo Vegas na Gosposki ulici v Celju. V točilnici je iz lesene- ga elementa ukradel škatlo s 184.400 tolarji gotovine, nad točilno mizo pa ne našel še pvc vrečko s 111 tisoč tolarji. Ukradel je tudi telefaks ter s tem lastnika lokala, Esada Č, iz Celja, oškodoval za 400 tisoč tolarjev. Zasegli orožje Borisu K. (25) iz Žalca so policisti zasegli pištolo znam- ke makarov. Za to orožje je Boris sicer imel ustrezno do- voljenje, ker pa je z njim grozil in s tem storil kaznivo dejanje, bodo policisti napisali kazen- sko ovadbo. K sodniku za pre- krške pa bo moral 20-letni Boštjan O. iz Laškega, ki je nedovoljeno posedoval raket- no pištolo, prirejeno za izstre- Ijevanje lovskih nabojev. Tudi Boštjanu so policisti orožje za- segli. Dobim brez podarim Neznani storilec je v pone- deljek, 28. februarja, vlomil v kiosk Dela na Stanetovi ulici v Celju. Tam je ukradel nekaj revijalnega tiska, 42 zavojčkov različnih cigaret, kozmetiko ter kar 150 kartic podarim-do- bim. S tem je ČGP Delo oško- doval za okoli 150 tisočakov, v priljubljeni slovenski igri pa se je storilec odločil, da bo sa- mo dobil in nič podaril. Spust v šolo Ob koncu minulega tedna je nekdo obiskal osnovno šolo Blaža Kocena na Ponikvi. V notranjost je prišel tako, da je po strelovodu splezal na streho, tam odstranil kritino in se po vrvi spustil v šolske prostore. Iz ene od omar je ukradel računalnik spektrum, vreden okoli 10 tisoč tolarjev, in potem šolo po isti poti zapu- stil. Bronhi za lažji dih Neznani storilec je v pone- deljek, 28. februarja, vlomil v skladišče samopostrežne prodajalne Era v Velenju. Iz skladišča je nato stopil v trgo- vino in bife, si postregel z al- koholno pijačo in se posladkal s pecivom. V žepe pa je spravil nekaj drobnarij ter zavitek bronhi bonbonov, da bo lažje dihal. Sekal na tujem Osumljeni Konjičan Franc D.(60) naj bi v letu 1993 in na začetku tega leta pridno sekal. Pa ne v svojem gozdu ampak v gozdu Jakoba L. iz Skednja. Posekal je za okoli 300 kubi- kov bukovih dreves in jih vsa tudi prodal. S sečnjo v tujem, gozdu je povzročil za okoli pol milijona tolarjev materialne škode. M.A. S sanmi v ograjo Minulo nedeljo popoldne se je na stadionu na Rogli pri vožnji s motornimi sanmi hudo telesno poškodo- vala 12-letna Iva F. iz Zagreba. V desnem ovinku oziroma krivini stadiona je izgubila oblast nad sanmi ter trčila v žično ograjo stadiona. Prvo pomoč so ji nudiU na Rogli, nato pa so jo z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico. Na poledeneli cesti Na regionalni cesti v kraju Lokovica se je, v nedeljo, 27. februarja ob 00.10 uri, pripetila nezgoda v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe, gmotna škoda pa znaša okoli 30 tisoč tolarjev. Milan Š. (17) iz Lokovice je vozil neregistrirano motorno kolo iz smeri Gorenja proti Velenju. V bližini križišča za Skomo je na poledenelem vozišču zapeljal v desno na robnik, padel po vozišču in se hudo telesno poškodoval. Hmezad Trgovsko podjetje Žana p.o. Zaradi povečanega obsega poslovanja iščemo sposobne dinamične in izkušene delavce. Zato objavljamo prosta delovna mesta: 1. poslovodja - tekstilne stroke - živilske stroke - 5 let delovnih izkušenj V STROKI na podobnih delih in nalogah, - poslovodska ali komercialna šola - V. stopnja zahtev- nosti - sposobnost vodenja, organiziranja ter dela v skupini - poskusna doba 6 mesecev 2. več prodajalcev - trgovska šola živilske, tehnične in tekstilne stroke - IV. stopnja zahtevnosti - osnovno poznavanje računalništva v trgovini - delovne izkušnje od tri leta dalje v zahtevani stroki - poskusna doba 3 mesece Če vas delo zanima in izpolnjujete objavljene pogoje, pošljite pisne vloge na naslov H^/1EZAD Trgovsko podjetje ŽANA p.o. Žalec, Titov trg 2, 63310 ŽALEC v 8 dneh po objavi. Št. 9 - 3. marec 1994 19 • Prejšnji četrtelt ob enih zjutraj so policisti izvedeli, da se v naselju Pod kostanji nahaja alkoholno zdelana oseba, ki se nemarno dere. Nabasani Silvo je bil to, ki je očitno izgubil orientacijo in je bil zaradi tega hud. Dobrosrčni policisti so ga spraviU na varno. Domov. • V petek zvečer je bila potrebna intervencija v bi- feju v Štorcih kjer naj bi se teplo devet osebkov. Ob prihodu patrulje korenja- kov (niso se vsi tepli) ni bi- lo več, vidno sled za sabo pa je pustil samo tisti, ki je razbil šipo na vhodnih vra- tih lokala. • V soboto zvečer se je po živcih stanovalcev v bloku na Ulici frankolovskih žr- tev sprehajal tisti sosed, ki je nabijal muziko in sploh delal velik kraval. Policisti so pozvonili na prava vrata in tam našli druščino, ki je bučno proslavljala rojstni dan, za folklorni dodatek pa metala skozi okno praz- ne steklenice. • V soboto zvečer naj bi skupina diskofilov pri vhodnih vratih diskoteje Jungle fizično« obdelala tamkajšnjega redarja in se na vse konce razbežala še pred prihodom patrulje. Ekipa tepežkarjev je bila v postavi: Agim Z., Branko Z., Branko H., Djuiilo K. in Dani R. • V nedeljo popoldne sta na policijski postaji pripo- vedovala zgodbo Branko J. in Marko O. Pred tem sta se srečala v križišču kjer naj bi eden od njiju izsiljeval prednost, pa je zato izsilje- ni izsiljevalcu kar v križiš- ču obrcal avto. Ker se tam nista mogla nič pametnega zmenit, sta šla oba na poli- cijo. Tisti, ki je brcal, je bil Marko, oni, ki naj bi v kri- žišču zgago delal, pa Bran- ko. M.A. Dobrota je sirota Predstavljajte si, da na tleh zagledate denarnico, jo poberete, odprete in v njej zagledate čeden sveženj nemških bankovcev. Kot večina Slovencev, ste tudi vi tisti, ki se nenehno ukvarjate s problemom, ka- ko skromno mesečno plačo razporediti, da je ne bo zmanjkalo še pred novim iz- plačilnim dnem. Obenem vas tarejo dolgovi, imate kup že- lja, ki jih morate potiskati na stran in tako živite v nepre- stani napetosti ter odreka- nju. Priznajte, da bi tisti hip pomislili, kako lepo bi bilo imeti ta najdeni denar zase in takrat bi v vas treščila ve- lika skušnjava. Nekaj časa bi se spopadali z njo, dokler ne bi zmagala vest. Nekaj takega se je minuli četrtek dogajalo tudi Marja- nu R. iz Spodnjih Prelog na Konjiškem, ko je pred hote- lom Dravinja v Slovenskih Konjicah našel denarnico. v kateri je bilo 10 tisoč nem- ških mark in listič neke nem- ške banke na ime Nikole C. Marjan ni dolgo razmi- šljal. Sel je na policijsko po- stajo in prijavil najdbo, last- nika pa so kmalu našli. Ugo- tovili so, da gre za hrvaškega državljana, ki je na začas- nem delu v Nemčiji. Potem je sledilo presenečenje oziroma razočaranje. Nikola C. se je najprej začel iz poštenega najditelja norčevati, po opo- zorilu policistov pa se upira- ti izplačilu naj dnine v višini 15 odstotkov od najdenega. Ko je Nikola uvidel, da se z zakonom ni šaliti, je Mar- janu le odštel tistih 1.500 mark in pri tem zlovoljno godrnjal. Pa svoje izgubljene denarnice sploh ni pogrešal. Da jo je izgubil, so mu mora- li povedati policisti. Dobrota je zares sirota, je najbrž raz- mišljal Marjan, čista vest pa je tudi nekaj vredna, kajne? MARJELA AGREŽ Ilajstnišici pretep pred šolo Prejšnji petek popoldne so policiste PP Celje poklicali, naj pridejo intervenirat, ker se na dvorišču srednje trgov- ske šole v Celju pretepa sku- pina fantov. Da se jim bliža modra nevarnost, so fantje očitno pravi čas zaslutili, saj so se še pred prihodom poli- cistov razbežali. Misleč, da je s tem zadeva končana, so tudi policisti odšli s kraja dogajanja. A so se čez kratek čas fant- je vrnili v ring. Bogdan V. (19) iz Zreč, Sašo L. (17) iz Zreč, Rok K. (17) iz Celja in Boštjan L. (17) iz Celja, so očitno nameravali nadalje- vati tam, kjer so končali. Med Bogdanom na eni ter Rokom in Boštjanom na dru- gi strani, se je vnel hud pre- pir, takrat pa je Rok v Bo- gdana nameril pištolo, ki pa je bila, na srečo, plinska. Bo- gdan je nasprotniku pištolo zbil na tla, to pa so opazili učitelji, ki so dogajanje spo- ročili policistu R.K., ki se je v tem času še vedno nahajal v šolskih prostorih in zbiral obvestila. Policist je ukrepal in zaprosil za številčno okre- pitev, bolj miroljubni Sašo pa ga je opozoril, da ima Rok pri sebi orožje. Policist je Roku pištolo odvzel in mu ukazal, naj se uleže na tla. Med tem pa sta se Bogdan in Boštjan še vedno tepla, poli- cist ju je hotel razdružiti, ta- krat pa se mu je Bogdan zag- nal v hrbet, ga nekajkrat udaril ter se potem, ko ga je policist obvladal s strokov- nim prijemom, še vedno upi- ral. Dokončno so pretepača obvladali še trije policisti, ki so prispeli na kraj. Bogdan je dobil v pretepu lažje telesne poškodbe, v zdravstveni dom pa se je peljal v policijskem vozilu. Zoper Bogdana V in Bošt- jana L. bodo kriminalisti na- pisali kazensko ovadbo, Rok K. pa se bo srečal s sodnikom za prekrške, ker je posedoval orožje brez dovoljenja. M.A. Štorsici množični pretep Celjski policisti so bili v torek, 22. februarja zvečer, obveščeni, da je v Štorah pretep, v katerem sodeluje devet oseb. Ko so prišli na kraj dogajanja, so se prete- pači že razbežali. policisti pa so ugotovili, da je do prepira prišlo v slaščičarni Bilalija, v lase pa sta si skočili dve skupini večinoma mladih petelinov. V eni so bili Silvo V. (20), Mirari S. (20), Marjan H. (28), vsi Konjičani, ter Miran G. (20) iz Svetine in Silvo C. (23) iz Šentjanža nad Štorami. Med Marjanom H. in drugo skupino v postavi: Selim S. (47) iz Štor, Josip P. (44) iz Štor ter še enim, ki ga iščejo, je prišlo do spora, ki ga je poskušal Miran S. ublažiti, a so se sovražno nastrojeni nasprotniki kljub temu spopadli, s pretepom pa nada- ljevali pred omenjenim lokalom. Tam je eden izmed tričlanskega nasprotnega tabora potegnil izza pasu plašilno pištolo in z njo po glavi treščil Mirana S. Ta mu je plašilko iztrgal iz rok ter jo kasneje izročil policistom. V pretepu sta bila lažje telesno poškodo- vana Marjan H. in Miran S. M.A. Ovaden za goljufije Veljski kriminalisti so se- stavili kazensko obadbo zo- per Mirka K. iz Lesičnega, solastnika firme To-Mi d.o.o. Storil naj bi vrsto kaznivih dejanj goljufije. Zaenkrat je Mirko K. osumljen, da je na goljufiv način oškodoval Ljubečno, industrijo keramičnih izdel- kov iz Celja za 32.400 tolar- jev, Mencovo Jelšo v Šmarju za 170.349 tolarjev, Novo- tehno iz Novega mesta za 61.992 tolarjev, IGM Grad- njo Žalec za 27.685 tolarjev, Pteskrbo Poljčane za 207.861 tolarjev - skupaj za dobrih 500 tisoč tolarjev. Goljufal naj bi tako, da je v letih 1992 in 1993 za kup- ljeno blago izdajal akceptne naloge, ko je vedel, da je žiro račun njegovega podjetja že lep čas blokiran. M.A. Zamenjajte dovoljenja in tablice! Kar kmalu bo tu 25. junij, ko bodo opolnoči prenehala veljati vsa stara (jugo) dovoljenja in registrske tablice motornih vozil. Ker je v uporabi še vedno skoraj 40 odstotkov starih vozniških dovoljenj in 28,5 odstotka sta- rih prometnih dovoljenj ter registrskih tablic, bo treba kar malce pohiteti z zamenjavo. Da ne bo prehude gneče in jeze tik pred omenjenim datvunom. Št. 9 - 3. marec 1994 Večno luitea Mozirjani - veliko jih je, ki jo poznajo - ji pravijo kar Amerikanka. V novejši hiši v naselju nad mozirsko cerk- vijo živi sama in le redkok- daj zaide med ljudi, v druž- bo. Večino časa preživi v svoji vili, ki jo je sama po- stavila, in se predaja spomi- nom na štiri desetletja, ki jih je preživela v Ameriki. V znamenju spominov je tudi nova vila, le kakih sto metrov stran od tiste, v kate- ri domuje. Tudi to je zgradila sama. Otvoritev te stano-' vanjske hiše bo letos junija, imenovala pa se bo Andrejev spominski dom. Andrej je njen edini otrok, izgubila ga je sedmega januarja leta 1968, ko je padel kot ameri- ški visoki vojaški častnik v vietnamski vojni, star ko- maj šestindvajset let. Gospa Luise Tellis, ki se je po do- brega pol stoletja vrnila v svojo domovino in rodni kraj Mozirje, je danes stara triinosemdeset let. Le malo je še tistih starih Mozirja- nov, ki se je spominjajo kot Kračnikove Lojzke, ki se je januarja leta 1941 preselila v Dramlje in se tam omožila z Jesenekovim Andrejem... Potem pa se Je začela vojna... Lojzka Kračnikova je otroštvo in mlada leta pre- življala v revščini, tako kot večina takratnih Mozirja- nov. Za razliko od mnogih tamkajšnjih mladenk pa je Lojzka na vsak način hotela v šole. In bila je ponosna, ko ji je Kraljevska banska uprava ljubljanske Dravske banovine leta 1934 izročila izkaznico, s katero je potem lažje iskala zaposlitev. Kot kmetijsko-gospodinjska uči- teljica je službovala po vsej Sloveniji, dekleta je pouče- vala šivanje ter kuhanje. Imeti meščansko šolo je v ti- stih časih veliko pomenilo. Takrat se je v Dramljah sre- čala tudi z Andrejem, fan- tom iz družine, kjer ni bilo pomanjkanja. Jesenekovi so imeli precej zemlje, živino v hlevih, pa svojo gostilno in trgovino. Sedmega januarja leta 1941 je bila v Dramljah poroka in mladi par si je od življenja veliko obetal. Pa ta sreča ni trajala dolgo, saj je bilo takrat tudi že v naših krajih čutiti strah evropske vojne vihre. In res sta se mla- da zakonca že čez nekaj me- secev znašla na vlaku proti Hrvaški, v 42. transportu z izgnanci. Sreča v nesreči pa je bila, da sta se zakonca Jesenek v novembru istega leta vrnila v Dramlje, saj je bila Lojzka visoko noseča. Osmega decembra se jima je v Dramljah rodil sin Andrej. Po pripovedovanju Lojzke Tellis so nadaljnja štiri leta minila v nenehnem strahu in negotovosti. V Jesenekovo gostilno, trgovino in na nji- hovo kmetijo so namreč pri- hajali zdaj partizani zdaj Nemci. Eni naskrivaj, drugi brez zadržkov, ustreči pa je bilo treba obojim. ... in je prišla svoboda... Za sodelovanje s partizan- sko vojsko je Lojzka aprila leta 1946 prejela medaljo za- sluge za narod, s katero jo je odlikoval Prezidij Narodne skupštine FRN Jugoslavije. Novi oblastniki na terenu pa se takrat niso menili za take vrste dokazov. Kdor je imel kaj svojega imetja, je postal sovražnik naroda, takim je bilo treba vse odvzeti ter jih kaznovati. Laž je bila takrat učinkovito sredstvo za dose- ganje podlih namer in tako se je bivši posestnik, gostil- ničar in domnevni pajdaš nemških vojakov Andrej Je- senek znašel v zaporu. Po štirih letih so ga spustili iz ječe, a je kmalu za tem umrl za posledicami jetike. Lojzki je grozila podobna usoda, a ji je še pravi čas ušla. V vi- sokem snegu jo je peš mahni- la čez solčavsko hribovje na avstrijsko stran. Za njenega petletnega Andreja so poskr- beli moževi starši. Prva po- staja na njeni begunski poti je bila Železna Kapla. Leto dni se je tam preživljala z občasnimi deli pri kmetih. Potem pa je šla naprej, do Salzburga, in se ustalila v tamkajšnji ameriški razde- litveni coni. Postala je služ- kinja, kuharica in varuška otrok pri raznih dobro situ- iranih ameriških družinah, dokler se ji ni na začetku leta 1949 ponudila priložnost, da je z vlakom, polnim begun- cev oziroma izgnancev, od- potovala v Nemčijo in od tam naprej z ladjo čez veliko lužo. Na offromni prekooce- anki, imenovani General Ta- ylor, je skupaj s 1700 drugi- mi nesrečniki, med opravlja- njem najrazličnejših fizičnih del, sanjala o svetlejši pri- hodnosti. Amerika! Na zahvalni dan Devetintrideset let je bila stara Alojzija Jesenek, ko se je začelo novo obdobje nje- nega življenja, polno negoto- vosti in upanja. Najbrž je usoda hotela tako, da se je na ameriških tleh ustavila v dr- žavi Illinois, na chicaškem območju. Tako kot večina njej podobnih žensk, si je tu- di ona služila vsakdanji kruh pri premožnih družinah, ki so potrebovale pomoč pri raznih hišnih opravilih in pri varstvu otrok. Lojzka je ime- la to srečo, da se je kmalu seznanila z neko Američan- ko slovenskega rodu, ta pa jo je predstavila neki driižini v majhnem mestu Wiennetka blizu Chicaga, v tisti četrti, ki velja za bogataško, elitno, mondeno. Tam je spoznala neko lastnico uglednega bu- tika in pričela šivati zanjo, ob tem pa je hodila še v ve- černo šolo, da bi se čim prej naučila jezika. Zaradi svoje marljivosti in prizadevni se je svoji šefici sčasoma tako zelo priljubila, da jo je le-ta začela vpeljevati v mestno družabno življenje - in tako je nekega dne prejela po- membno povabilo. Ena od družin jo je povabila na praznovanje zahvalnega dne, enega najpomembnejših drvižinskih praznikov, ki ga Američani praznujejo vsak zadnji četrtek v decembru oziroma letu. Takrat Lojzka še ni vedela, kaj je gostitelji- ca napletla, ko ji je med šte- vilnimi gosti namenila sedež prav ob določeni osebi. To je bil gospod Vsevolod Tellis, strojni inženir po poklicu in že sedem let vdovec, sicer pa po rodu Rus, Vsevolod Teles- nitzky iz Odese, potomec ene od starih in pomembnih ple- miških rodbin. V Ameriki je spremenil priimek v Tellis. Obojestranska naklonjenost je povzročila, da se je kmalu potem tudi Lojzka pisala Tellis, postala je Luise in se preselila k možu v razkošno opremljeno vilo. Mož je po- gosto poslovno potoval po svetu, Luise pa se je veliko učila, saj je morala v krat- kem času spoznati in osvojiti vse zakonitosti ter manire sveta, v katerega je vstopila. Kot gospa Tellis je morala prirejati najrazličnejše par- ties za ožje družinske prija- telje ter sprejeme pomemb- nih osebnosti iz poslovnega sveta in sveta diplomacije. Telegram in posmrtno odlikovanje v tem času, leta 1954 je to bilo, je v Ameriko prispel tu- di njen sin Andrej, ki ga je celih sedem let močno pogre- šala. Luise se je potem vpisa- la še na trgovsko akademijo, kjer je opravila vrsto tečajev, sin pa je po srednji šoli vpi- sal študij političnih in voja- ških ved. Bil je med naju- spešnejšimi študenti, saj je že pri svojih petindvajsetih letih osvojil čin kapetana. Leta 1966 so ga za leto dni poslali na fronto v Korejo, po vrnitvi pa na posebno šo- lo za urjenje padalcev. Na- slednja in končna Andrejeva vojaška postaja je bila Viet- nam. Luise Tellis je nekega, najbolj črnega dne v svojem življenju, prejela telegram, da je njen sin Andrew j\ma- ško padel v boju dne 7. janu- arja leta 1968. Čez pet dni ga je ameriški predsednik odli- koval s srebrno medaljo za vojaške zasluge v vojni v Vi- etnamu. Luise se je sesul svet, dolgo si ni opomogla od žalovanja. Na srečo je imela ob sebi vdanega moža, ves čas ji je stal ob strani in ji pomagal prebroditi najhuj- še. Življenje je teklo dalje, minevala so leta. Potem je leta 1980 Vsevoloda Tellisa zadela kap. Osem let je Luise negovala težkega nepokret- nega bolnika, vse do njegove smrti pri dvaindevetdesetih letih. Z moževo smrtjo je na- stopila nova življenjska pre- lomnica, odločila se je za vr- nitev v svojo prvo domovino in rodni kraj Mozirje. Andrejev dom Pokojnina po možu ter za- puščina v delnicah in premo- ženju bi zadoščali komaj za nekaj leta življenja v Ameri- ki, si je izračunala Luise Tel- lis, ko je seštela vse visoke dajatve, ki bi jih morala pla- čevati državi. Zato je sprva hišo, ki jo je podedovala, da- jala v najem najrazličnejšim atašejem in konzularnim predstavnikom, sama pa je ta čas izkoristila za številna potovanja po svetu. Obiskala je velik del obljudenega sve- ta, njena potovanja so traja- la po mesec, dva, tri: Kitaj- ska, Burma, Tibet, Indonezi- ja, Egipt, Kuvajt, Izrael, Skandinavija, Danska, Tur- čija, moževo domovino Rusi- jo je videla kar trikrat, bila pa je tudi v večini dežel cen- tralne in vzhodne Evrope. Da je postala prava svetovna popotnica, je razvidno iz pu- blikacije National Geograp- hic Society, kjer je zapisano tudi ime Luise Tellis kot čla- nice te ugledne neprofitne asociacije, ustanovljene leta .1888.^.. ^. Sočasno s potovanji po svetu pa je v Mozirju rasel novi dom Alojzije Tellis. V Slovenijo se je vrnila leta 1988, po skoraj štiridesetih letih življenja v Ameriki, stara sedeminsedemdeset let. Vselila se je v svojo novo hišo in po treh letih pričela graditi še eno, spominsko. Imenovala jo je Andrejev dom, v spomin na sina, na bolečino, ki nikoli ne mine. To prelepo vilo namerava z oporoko zapustiti maribor-^ ski škofiji. V njej bodo, kot pravi, našli mesto za počitek ostareli duhovniki, ki si ne bodo mogli privoščiti dragih letovanj v zdraviliščih in po- dobnih turističnih objektih. Prostori v Andrejevem domu bodo do spomladi, ko bo 'gradnja končana, razmero- ma razkošno opremljeni, s savno, bazeni, študijsko so- bo s knjižnico ipd. Takšna je njena odločitev in treba jo je spoštovati. Takšna je življenjska zgodba Luise Tellis, mozir- ske Amerikanke, kot nam jo je ona sama pripovedovala. Danes se je število njenih let povzpelo na triinosemdeset, njena vitalnost ter bistrost uma in duha pa vsakogar, ki se sreča z njo, presenečata. To je ženska, ki še vedno vse svoje premoženjsko-pravne in druge zadeve ureja sama, sama skrbi za red in čistočo v veliki hiši, sama opere svoj avtomobil in se popelje z njim zdaj sem, zdaj tja, tu- di v Avstrijo in drugam v tu- jino po opravkih in obiskih. Ko je doma in ko postori vse, kar si je za tisti dan zadala, pa se najraje zakoplje v šte- vilne dnevnike in revije, ki jih redno prejema: Internati- onal Herald Tribune, News- week, House Beautiful, Naša Slovenija, Rodna gruda idr. Včasih seže tudi med knjige svoje bogate knjižnice z deli v angleškem, nemškem, francoskem in ruskem jezi- ku. Najpogosteje in najraje pa se zakoplje v spomine: na poti, postaje in prelomnice svojega življenja, na padce, vzpone, padce in ponovne vzpone... V rodnem Mozirju je danes tujka, tako kot je bila tujka pred skoraj pol stoletja, ko se je podala v šir- ni svet - in tam tujka tudi ostala. Večno tujka. Ameri- kanka. MARJELA AGREŽ Foto: EDO EINSPIELER Št. 9 - 3. marec 1994 20,21 Hiški teater v amenju smeiia eaUe so končani - Rezervirajte vstopnice za prlhoUnJe! UV, ki so se v mesecu febru- SLG Celje na Dnevih kome- los ogrelo dlani občinstva, ki Ifebruar polnilo do zadnjega U je bilo letos morda v pov- L manj smeha kot na minulih ^omedije, je Celje to priredi- Eivojilo, prijazno lice pa jim jim namerava še v prihod- občinska oblast ter števil- jje letos najbolj zabavalo ob ih. Že prvi petek v februarju a komedija Pridi gola na ve- jMGL iz Ljubljane. Igralka rboveljčanka in bivša celjska ije/S svojo igro tako navduši- e le-ta ob zaključku podelila žlahtne komedijantke. Ško- bilo na podelitev. Predstava 0 nagrado prišel kar brat. je Celjani dobro nasmejali februarju, ko je gostovalo dinsko gledališče iz Ljublja- Psiha v režiji Vita Tauferja. a, razkošni kostumi, odlična re so si celo »sposodili« oper- iobno futuristično obarvani lipčiča in izvrstna igra celot- a je predstavo dvignila na da je žirija, ki ji je predsedo- li žlahtni komedijant Janez asno sklenila, da ji podeli :omedije za leto 1994. Igralec je navdušil v vlogi Amorja, mazivom žlahtnega komedi- 10 mu je na zaključni sloves- loskalo in s tem prikimalo občinstvo izjemno zabavalo ko je bila na sporedu pred- ežene, ki sta jo izvajala Iztok an. Preprosta, lahkotna ko- e občinstvu krepko raztegni- leh. 1 sprejeta tudi celjska pred- iveh gospodov, ostale pa... ljudje že nekoliko siti smeha, zaradi zgoščenosti komedij o od plev. Marsikateri gleda- letos nemalo začudeni češ da itvo ni reagiralo na njihove •likšno mero smeha kot dru- opajo. u je bil prav vsak ansambel prejet, po predstavah pa so se n klepetu družili še s celjski- n, seveda kadar le-ti niso bili Med obiskovalci Dnevov komedije je bilo tudi letos precej direktorjev, politikov, zdravnikov, predvsem pa ljubiteljev gleda- lišča, ki so si vstopnice rezervirali že več mesecev vnaprej. In zato na zaključni slo- vesnosti ni zaman opozoril direktor SLG Celje, Borut Alujevič: »Dnevi komedije so končani. Vstopnice za prihodnje si rezervi- rajte že jutri!« NATAŠA GERKEŠ MATEJA PODJED Foto: EDO EINSPIELER Primož Ekart (na levi), ki žal odhaja v Maribor k Fandurju, režiser Franci Križaj in nominiranec celjske predstave Sluga dveh gospodov Renato Jenček, po končani predstavi. Šarmantna Tanja Bibič je izvrstna igralka, kar je dokazala že lani in še posebej letos ter si zato prislužila naziv žlahtne komedijantke. '? sredini) je zagrešil po režijski plati pregrešno dobro Psiho, Janez Škof (desno) pa si je ,^'užil naziv žlahtnega komedijanta. Letos je tako že drugič odšla nagrada za najboljšo ."gensko mladinsko gledališče v Ljubljano iz česar sledi, da tam poznajo odgovor na I dobra komedija. Tudi predsednik celjske vlade Jože Zimšek (levo) je bil redni 1. ^^ov komedije, na zaključni slovesnosti pa je nagrajencem stiskal roke, pred občinstvom t^bo, da bo celjska občina tudi v prihodnje aakloaieaa Dnevom komedije. Iztok Valič in Ivo Ban, odličen odrski tandem, ki mu je uspelo občinstvo pripraviti k salvam smeha na zaključku Dnevov komedije. Iz Celja sta sicer odhajala nekoliko razočarana, ker sta menila, da bi morala dobiti kakšno nagrado, celo na festivalsko kuhinjo sta namigovala, toda... Žirija je po mnenju tistih, ki smo videli vse predstave, sklenila kar prav. Da se ljudje najbolj sladko smejejo, namreč ni vedno veliko potrebno. Včasih zadostuje že kakšna odrska kletvica, pa mariborsko narečje iz ust, priznanega igralca, pa povest o dveh rogonoscih, čemur se človek, če se ne dogaja njemu, tako rad smeje... Komedijantski utrinki Tanja Ribič je imela na predstavi Pridi gola na večerjo v mislih presenečenje za profesorja Slavka Deržka, sicer tudi člana žirije, ki je bil njen gimnazij- ski razrednik. Tam, kjer je v predstavi spregovorila nekaj francoskih stavkov, ga je nameravala v francoš- čini tudi pozdraviti. Toda, glej ga zlomka, nekaj se ji je zataknilo s škatlico cigaret, zato je improvizacija za profesorja splavala po vodi. Bilo ji je žal, celjska gim- nazijama ji je kljub temu poslala cvetje na oder. Na Dnevih komedije sta se po dolgem času srečala gimnazijska sošolca Marjana Deržaj in Janez Bermež. Pogovor je potekal približno takole: »Ja, kako si sošolka iz bežigrajske gimnazije?« In: »Janez, se še spomniš, kako sem te vedno žicala za malico, ki ti jo je dala s seboj tvoja mama?« In spet Janez: »Ah, kaj to, se spomniš, Marjana, kako si me naučila plesati ?! Ha, ha...« Borut Alujevič je na Dnevih komedije, po ogledu predstave Psiha, izjavil, da ne bo kandidiral za celj- skega župana. Zatrjuje, da ga k tej odločitvi ni nape- ljala Psiha. Pa čeprav je lahko videl, kaj se utegne zgoditi politikom, ki so na očeh javnosti, ko jih v roke dobi ostro satirično pero kot je tisto, ki ga drži Emil Filipčič. — Ko je Renato Jenček na odru v predstavi Sluga dveh gospodov v vlogi sluge prvič izustil besedico »aspo- lutno« namesto »absolutno«, je njegovega soigralca zvilo od smeha. Skoraj bi bil zbežal z odra, pa se je le spravil k sebi in vlogo odigral do konca. Navihani sluga pa je »aspolutno« absolutho uvrstil v svoj odrski besednjak. Na svoj račun so na Dnevih komedije minuli petek prišli tudi teatrologi na posvetovanju Kako igrati komedijo. Razčlenjevali so posamezne predstave in iskali sol v komediji, govorili o njegovem veličanstvu smehu in o igralcu v komediji. Zal pa na posvetu ni bilo igralcev! Je pa bil tam igralec Marjan Bačko, ki mu pripada časten naziv Oče Dnevov komedije v Celju. Zadnja predstava na Dnevih komedije v Celju, Mož moje žene, je pripovedovala o dveh rogonoscih, ki sta bila moža iste ženske, ne da bi za to vedela. Šele po nekaj letih, ko sta to izvedela, sta se spoznala in se odločila za salomonsko rešitev: naj vse ostane kot je bilo. Po predstavi smo za šalo pobarali Alojza Seliča, direktorja celjske A vtotehnike, Romana Gracerja, celj- skega ministra za drobno gospodarstvo in predsednika celjske vlade Jožeta Zimska ali bi se lahko tudi njim kaj podobnega pripetilo. Vsi so se od srca nasmejali, v odgovorih pa so bili modro previdni. Kaj se ve... Na letošnjih Dnevih komedije se je pripetila neljuba nerodnost. Napovedane žirantke Majde Knap — Sem- bera namreč v Celje ni bilo. Po besedah Boruta Aluje- viča je šlo za nekoliko nerodno dogovarjanje med celj- skim teatrom in Kjiapovo. Naj bo to dobra šola za prihodnje. Ivo Ban in Iztok Valič sta namreč zadnji večer prilila komediji za kanček pelina, ko sta se zne- sla nad, po njunem, pristranskostjo žirije. Zato je neu- pravičeno padla senca na delo Janeza Bermeža in Slavka Deržka, ki sta svoje žirantsko delo opravila vestno in korektno in si njuno predstavo ogledala že prej, v domti'Španskih borcev v Ljubljani, prav takim nevšečnostim v izogib. Št. 9 - 3. marec 1994 12 Prešeren druguje z Lili Marien III. Žalska proslava našega kul- turnegq praznika je vzbudila kar vrsto negodovanj. Tudi NT&RC je povedal svoje. Že stari rek pravi: »Če stopiš mačku na rep, se oglasi.« Tudi sam sem se oglasil s svojimi in pripombami občanov na praz- novanje v občinskem glasilu Savinjčari. To sem storil v pi- smu bralcev s polnim podpi- som. Vse je bilo objavljeno in glej ga, zlomka, kar v nadalje- vanju mojega pisma je bil tudi odgovor Anke Krčmar, ki se ne strinja s kritiko vaših časni- karjev in razume se, tudi ne z mojo kritiko. Zelo užaljeno je zapisala, da ima vsak pravi- co do svojega mišljenja in da ni v njej nič nestrpnosti, še manj pa neizživete pedagoške potrebe po vzgoji. Posebej po- udarja: »Vzemite ta odgovor tudi kot odgovor vašim medij- skim prijateljem!« Menim, da velja, kar je napisano, tudi za njo. Brez dvoma pa preseneča sočasen odgovor, kar se nikoli ne zgodi pri nobenem časopi- su. Vem, da o mojem pisanju ni bilo govora v uredniškem od- boru, ki se sploh ni sestal. Član le-tega pa mi je povedal, da je Krčmarjeva opravila korektu- ro namesto obolele stalne lek- torice in se seveda takoj ogla- sila. Ne vem, če ne gre kar za prekoračitev zaupane naloge. Sam sem bil dolga leta ured- nik časopisa in ne vem, da bi se kje še kaj takega zgodilo. Preseneča pa tudi to, da vse meče v en koš, čeprav se drugi del mojega pisanja nanaša či- sto na drug dogodek, to pa je v ihti prezrla. Kot sama poudarja proslava tako velikega praznika nista dve deklamaciji in tri zapete pesmi. _ Slovenski kulturni praznik v spomin na velikega Prešerna je mnogo več. Žal mi je, če sta z Niko Vipotnik Rampe pozabili, da je tudi Prešernov Krst pri Savici uglasben in če bi ga za spre- membo zapeli, bi vsakdo to pozdravil. Kot pravi, bi se za drugačno proslavo tudi sam Prešeren strinjal, v kar krepko dvomim. Prej bi verjel, da se zaradi takih reči prevrača v grobu. Vsi vemo, da je bil velik zagovornik slovenske be- sede in je to tudi na koncu potrdila Neža Maurer s svojo izjavo po ponesrečeni proslavi. Obema, ki sicer opravičujeta takšen nastop, pa toplo pripo- ročam, da se udeležita okrogle mize, ki jo organizirajo SSK, Slavistično in zgodovinsko društvo 9. marca v Narodnem domu v Celju na temo Slo- venščina Ln celjska javnost, kjer bo tekla beseda o mače- hovskemu odnosu do sloven- skega jezika. IVAN JURHAR, Žalec Kako se imenuje osnovna šoia v Dramijaii? V. Apel podobo na ogled posta- vi, ker bolj resnico ljubi kakor hvalo Vsakdo ima pravico poveda- ti svoje mnenje. Vesel sem, da smo se spoznali in upam, da bomo tudi prespali (premisU- li). Spoznal sem, da je še zelo prisotno avantgardno razmi- šljanje, ki je samo po sebi ne-" demokratično, privilegijsko, neobjektivno in netolerantno. Zaradi tega ne bom odgovarjal na zapise v NT o imenu šole v Dramljah, ker pametni in resnicoljubni ter tolerantni ljudje že vidijo sliko vseh so- delujočih iz zapisov samih. Objaviti želim samo zapis, ki sem ga zapisal kot odgovor g. M. Stancerju na njegov pri- spevek v Delu. Zahvaljujem se vsem za predstavitev in izrekam vsem človeško spoštovanje in razu- mevanje. Glave imamo, da mi- slimo, jezik in pisavo pa, da se pogovarjamo in pišemo. Hvala Bogu, da končno to počnemo brez možnosti, da greš v zapor po členu 133 KZ. Žalostno pa je, da smo zaradi zadržanosti poštenih tisti, ki si drznemo povedati resnico, izpostavljeni zlobnim šikanam in obtožbam. Tolažba pri tem je, da je naj- bolj pravičen človek Kristus - Bog bil križan. Križan pa je bil od tistih, ki ga nočejo poz- nati in sprejeti (ali ga slabo poznajo), pa zato kar naprej križajo nedolžne in pravične in povzročajo nasilje. Dejstvo je, da nas bo osvo- bodila in odrešila samo resni- ca, zato jo odkrivamo, ker bo- mo samo z njo zaživeli v spravi in slogi, ki nam bo omogočila življenjski polet in delovni uspeh in zadovoljstvo. Lepo " pozdravljeni! dr. stom- . FRANC ZABUKOŠEK, Šentjur Kako se imenuje osnovna šola v Dramljah? VI. Ogorčenim šentjurskim borcem! Vsi najboljši so padli in ta stavek naj bralci dokončajo. Drameljčani naj zadevo sami uredijo in Zabidtošek je Dra- meljčan. Dramlje imajo namreč tudi svoj žalostni del »roženkran- ca«. Ker so se komunisti na _tem območju na prvih povoj- nih volitvah slabo odrezali, se je tem ljudem boljševistična oblast maščevala tako, da je mednje poslala (podtaknila) znanega golobradega knojev- skega likvidatorja Palčka. Vsak kmet, kateri ga je sprejel, mil ponudil streho ali mu dal karkoli (seveda iz strahu), je bil obsojen. Mnogo kmetic - mater (tudi moja) s številnimi otroki je ostala za dolga leta brez moža, kmetije brez go- spodarjev v obupnem položa- ju. Vsi smo bili označeni in tretjerazredni državljani. Vsaj na Štajerskem komuni- sti - borci niste imeli razlogov za krvave obrede (orgije), saj tu ni bilo ta-belih na katere se večkrat zgovarjate. Mladi Stoparjevi iz ZL pa tole: Zaostajate, ne dojamete ča- sa, sprememb; v Celju že dolgo hodimo po Gosposki uUci. EMIL SPOLONAK, Celje Še enkrat 0 Peep showu In podobnih neumnostih v Celju Znani slovenski specialist za kožne in spolne bolezni prim.dr.Eman Pertl (1907- 1987), me je nekaj let pred smrtjo prosil, da nadaljujem njegovo delo na področju pre- prečevanja spolnih bolezni na Slovenskem z dogovorjeno in pisano besedo o spolni vzgoji v okviru zdravstvene vzgoje. O tem sem napisala več člankov, nazadnje v Monitor- ju, glasilu zdravstvenega cen- tra Celje 9/1980/10-11 pod na- slovom Ne preganjajmo teme, prižigajmo luč in nenazadnje še nekaj besed na sestanku slovenskih specialistov za kož- ne in spolne bolezni v Atom- skih Toplicah oktobra lani. Vesela sem vseh odklonilnih stališč v zvezi s pojavom Peep showa v mestu ob Savinji v pi- _smih bralcev Novega tednika in drugod. Vesela sem bila tudi opozorila predsednika Stro- kovnega sveta za osnovno in preventivno zdravstveno de- javnost ZC Celje Andreja Zmavca dr. med. pred približ- no dvema letoma v celjski No- vi dobi (str. 4), ki je opozoril v imenu zdravstvenih služb na povsem neprimerno in za mlajše generacije gotovo škod- ljivo pisanje v rubriki S.O.S iz postelje. Zato bi gospodu Posineku, lastniku Peep showa in časo- pisnim hišam, ki na poceni na- čin dvigujejo svoje naklade, v okviru preventivne zdrav- stvene dejavnosti, katere nosi- lec mora biti vsak zdravnik, rada povedala, da je tako rav- nanje roganje vsem naporom staršev, zdravstvene službe, šole in drugih strokovnih in- stitucij. Še posebej tragično pa je, da je to v dobi, ko generaciji grozi Aids! Zato sodi ta problematika v zdravi družbi tudi v občin- ske skupščinske klopi. mag.sci. KAROLINA GODINAdr.med., 1 Celje Čakajoč na Gerlanca Cenjeni gospod Uranič, si- cer novinar Slovenca, si očitno dovoljuje določati kraj kon- gresa in razglašati svoje pogle- de vsem, ki ga srečajo (sedaj pa še slovenski javnosti). Dober novinar bi najprej preveril vsa dejstva (poklical na STA...) in šele potem delal zaključke. Novinar, kar g. Uranič je, bi verjetno prišel do odgovornih v NSZS in tudi preveril dej- stva. Kot smo se v NSZS načakali objav zakonsko in ustavno za- gotovljenih odgovorov (v Slo- vencu, Republiki in Večeru) ter kot smo se nekaterih novi- narjev načakali in ne dočakali na novinarskih konferencah, tako je g. Uranič čakal nekje, kje, pa on ve, njegovi kolegi so pa kar našli. Zanimivo. Vpletanje gospoda Jelinči- čaje seveda neumestno, ra- zen za gospoda Uraniča. Vse ostalo ni vredno odgo- vora oz. odgovorov. So bili že' posredovani, tudi redakciji Slovenca. Še pojasnilo. G. Uranič ni član NSZS. MATJAŽ GERLANC, Predsednik Nacional socialne zveze Slovenije Kupujmo slovensko blago Klic svobodnih sindikatov zopet vodi v plansko gospo- darstvo V sedmi številki vašega Usta smo zasledili članek o pobudi predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije tov. Du- šana Semoliča z naslovom »Kupujmo slovensko blago.« Ta poziv nas malo spominja na klic srbskih komimističnih trobil o bojkotu »slovenačke robe«, kar se je že nedavno te- ga zgodilo. To pomeni, naj naši držav- ljani podprejo tiste nesposob- ne direktorje podjetij, ki se ni- so prilagodili konkurenčnemu svetovnemu gospodarstvu, kar ni nič presenetljivega, saj so ti politični direktorji imenovani s strani komunističnih struk- tur (občinskih komitejev Zve- ze komunistov), ne pa s strani stroke, kot se to dela v normal- nih državah. Seveda iz tega gnezda izhaja tudi tov. Semo- lič, saj je bil član zadnjega CK ZKS, kjer so bile smernice še vedno usmerjene k planskim gospodarstvom. Tovarišu Semoliču priporo- čamo, naj raje prouči, zakaj so v naši državi tako visoke cene osnovnih prehrambenih arti- klov, saj so dosti višje kot v Avstriji. Pri tem ne smemo pozabiti na njihov veliko višji standard. Lahko bi pa Svobodni sindi- kati odprli svoje trgovine, se povezali s proizvajalci, znižali marže in po nam dostopni ceni prodajali nujne življenjske a tikle za svoje članstvo, sicer s to v Celju že poizkušali in tu( s to trgovino propadli. Vendj resnica je drugje. Na prehrambene izdelke ] država nabila previsoke dan ke, trgovci pa svoje neomejen marže in končni rezultat lahk vidimo vsak dan v trgovin Temu se lahko reče državi kriminal, ko moramo na tai šen način reševati stare in s« danje komimistične »zablode* saj se iz tega fonda črpa dena za njih. '■ Tov. Semolič, posvetite i temu problemu iz našega zoi nega kota, če hočete resno pri spevati za ozdravitev sloven skega naroda. Delavcem pa priporočam« naj razmislijo o članstvu v organizaciji, ki kot kaže, ra* no ne zastopa njihovih inter« sov in naj nehajo razmišljat da jih tov. direktor ne bo dl na cesto, če bodo včlanjeni v t od preostanka komunističneg sistema podedovano organizJ cijo, ker če gre podjetju slabi tovariši direktorji nd to pozi bijo. MILAN ŠNEBERGEl predsednik izvršnega odbot OO SND CeljI Male lopovske spretnosti A ne, Tadej? Malo hoditi p ljubljanskih oštarijah, si zl pomniti trače in babje čeni - doma v Celju pa spisati člJ nek, nekoga oblatiti in pobra honorar. Prijetno opravilo. Če bi bilo 10 odstotkov o vsega, kaf se govori o men res, bi bil Alex Bass mafijsi šef s cigaro in črnim RoUs Bfi ycem, ki bi se tu in tam lefl popeljal po domovini in z zad njega sedeža prek mobit^ kontroliral svoje biznise. Žal to ni res. Še vedno hO dim peš. Me pa vedno hd vznemirjajo anonimni telefofl ski klici, podtikanja, da ima* nekakšen studio, da sem »frf OBVESTILO Obveščamo vse prejemnike družbene pomoči otrokom in nove vlagatelje, da bomo sprejemali vloge za nadaljnje prejemanje te oblike pomoči - v prostorih Centra - pritličje od 1. do 31. marca 1994 ob ponedeljkih in sredah med 8.-11. uro in 12.-16.30 uro ob torkih, četrtkih in petkih med 8. in 12. uro NOVOST: Pravico do družbene pomoči otrokom ima eden izmed star- šev za otroka, ki ima stalno prebivališče v R Sloveniji in je hkrati državljan R Slovenije. Pravico uveljavlja neposredno pri Centru za socialno delo v občini stalnega prebivališča otroka. Center za socialno delo Celje bo tako sprejemal samo vloge tistih vlagateljev, pri katerih otroci živijo in imajo stalno prebivališče v občini Celje ter tistih tujih državlja- nov, ki so zaposleni v podjetju s sedežem v občini Celje. Vsa potrebna dokazila boste letos posredovali na novih obrazcih 8,41 - Vloga za uveljavitev otroškega dodatka, ki jih dobite pri Državni založbi Slovenije - po 1. marcu. Obrazec izpolnite tako, kot zahtevajo posamezne rubrike. DOHODKI: - Predložite potrdila o vseh vrstah bruto dohodkov in prejemkov, ki so jih vlagatelj in ostali družinski člani prejeli v 1.1993: plače, nadomestila plače, pokojnine, dohodek od pogodbenega dela in drugo (dohodki, ki se vpisujejo v napo- ved za odmero dohodnine). - V neto znesku pa boste vpisali vse tiste dohodke, ki^ imajo značaj neto dohodka: denarni dodatek, starševski dodatek, denarna pomoč za primer brezposelnosti, prejete in izplačane preživnine, dohodek od priložnostnega in ev. druge dohodke v letu 1993. - Predložite tudi potrdilo o katastrskem dohodku za leto 1993. - (pripominjamo, da se pri izračunu štipendije ne upošteva- • jo več) POZOR: Zaradi prehoda na neposredna izplačila družbene po- moči otrokom, vas prosimo, da v vlogo napišete podat- ke o vaši hranilni knjižici oz. tekočem računu, ki morata biti odprta pri eni izmed enot Ljubljanske banke - SB Celje. Označite ali gre za hranilno knjižico (HK) ali tekoči račun (TR), natančno prepišite vašo številko in številko banke. Predvsem v vašem interesu je, da je vloga popolna ter oddana pravočasno. CENTER ZA SOCIALNO DELO CEUE Št. 9 - 3. marec 1994 23 in še kaj. Očitno se moč- ^iTiiška banda še vedno trudi *^niti milo za drago - ker sem Lo pomešal štrene svoj čas. Qg\o tržno inšpekcijo so »naš- fuvali« name. Seveda so to le ^pče, ki pa se utegnejo včasih preleviti v - zame neprijetna " pojasnjevanja. Tadej, hvala ti. Naredil si mi [jrezplačno reklamo za novo Ijaseto. Spomni se, kako so predsedniški kandidati zlivali Lojnico na Milana Kučana , na predvolilnem TV srečanju, j^a vsa nemarna podtikanja je liučan samo »molčal«. Na ta račun je dobil še več glasov, pr je tudi prav, saj mu ljudje ^upajo - očitno. Kot pri špor- tu, ki se mu reče »judo«: na- jprotnikovo moč obrni v svojo korist. Čvekajte, pisarite, podtikaj- te. Kasete se bodo pa prodaja- le - zakaj pa ne, saj je fina jnuzka gor. Če pa kdo misli, da sem res kaj komu ukradel, pa naj kupi mojo novo kaseto, ki posi naslov »Alex Bass-ex Mentony: ni piratska; izšla je pri založbi »Amadeus«. Na no- tranjem ovitku so navedeni vsi avtorji priredb. Preverite. Zdaj grem za leto dni v tuji- no (marca letim na Palmo de Mallorco), ker so me avstrijski Oberkrajnerji vzeli za kitari- sta. Pridno pljuvajte in rovari- te, da bo žiro račun čim debe- lejši, ko se vrnem. Ja? Tadej, še enkrat hvala, Os- car Wilde je nekoč dejal: »Ti- sti, ki ne more biti umetnik, postane kritik« (ti poznaš pre- govore na pamet, skupaj s slo- varjem tujk in umet. zgodo- vine ...) Da, da. Če meni ne »rata« v športu, novinarstvu in vsem ostalem, bom pa pljuval po dmgih! A ne, Tadej, sošolec iz osmega razreda osnovne šole?! Profesionalni glasbenik, i ALEX BASS, Celje ■ Marediti red in olciestiti strešice Iz intervjuja v Novem tedni- ku 17. februarja z gospodom Justinom Felicijanom bi lahko bralec razumel, da takratno vodstvo ni hotelo prisluhniti njegovim nasvetom. Pojasniti je potrebno, da je ekspertizo g.Felicijana naročil in plačal Emo. Ukrepe in predloge g.Felicijana pa takratno vod- stvo ni moglo radikalno reali- zirati, saj v takratnih dveh zgubaških programih zaradi zakonskih in političnih razlo- gov ni bilo možno čez noč zmanjšati število delavcev, na primer iz 803 na 467. Stečaj posameznega dela bi takrat zaradi solidarnostne odgovor- nosti znotraj Ema zamajal in porušil celoten sistem. Zato smo za realizacijo energičnih ukrepov, ki jih predlaga tudi g. Felicijan in jih bo sedaj tudi izvedel, pripravi- li zakonsko osnovo. Z referen- duskim aktom smo ukinili TOZD in iz enovite DO med prvimi v Sloveniji oblikovali holding, ki je prevzel ves ba- last preteklosti. Programi pa so kot d. o. o. pričeli poslovati s pozitivno ničlo. Za posamez- ne programe smo iskali svež veter med tujci, da bi s doka- pitalizacijo zagotovili trajnej- šo perspektivo. Realizacijo do- govora z multinacionalko Fer- ro je prekinila vojna, razgovo- re z vlaganjem v avtomobilizi- rano linijo za teflonsko posodo s strani italijanske firme Alu- flon pa je prekinila menjava vodstva. Odprto je bilo tudi sovlaganje v proizvodnjo kon- tejnerjev, vodili smo tudi raz- govore o sovlaganju s firmo Weishaupt in Buderus (kotli). Kadar ocenjujemo sposob- nost vodstev, je potrebno upo- števati tudi okoliščine in mož- nosti (tudi zakonske). Pa naj kljub temu navedem nekaj šte- vilk. Preden sem sprejel sanacijo Ema, je imel celoten obligo do LB Celje 30,9 mio DEM (31.12.1988) in izgube 6,8 mio DEM. Struktura lastnih sred- stev je predstavljala 26 odstot- kov, medtem kot je bilo pov- prečje slovenske industrije med 50 do 60 odstotki. Že v pr- vem letu sanacije smo tekočo izgubo prepoloviU, število za- poslenih smo zmanjšali za 300 delavcev, lastna sredstva pa smo povečali od 26 na 46 od- stotkov z deinvestiranjem (od- prodaja stanovanj). Ob nepo- kriti izgubi iz preteklosti in veliki zadolženosti (40 odstot- kov prihodkov je šlo v času hiperinflacije za odplačilo obresti), smo z lastnimi sred- stvi uspešno sanirali proizvod- njo frit v ekološkem smislu. To je le nekaj dejstev, ki jih je treba upoštevati, ko se sprašu- jemo, kaj so vodstva v prete- klosti sploh naredila. Da bodo prizadevanja podjetja Emo- Etema uspešna, ne dvomim. Poznavanje problematike Ema je zgledno, saj je g. Zimšek z najbolj eminentno politično in poslovfio elito že pred več leti vodil sanacijski svet v Emu, g. Felicijan izdelal ek- spertizo po naročilu Ema, ne- kateri drugi akterji pa so bili tudi vključeni v reševanje tega celjskega »bolnika« tudi z iz- delavo sanacijskega programa in kadrovanjem mimo takrat- nega vodstva, ko je bila še mo- da odstavljanja »rdečih direk- torjev«. Smatram, da pravih učin- kov sanacije ni, če se podjetje ne prestrukturira v razvojno proizvodnem smislu. V Emu smo energijo usmerih v razvoj (emoton, zamenjava neerjave- čih obročev s kromiranjem s plazmo, poskusna proizvod- nja večplastne neerjaveče po- sode), da bi lahko živeli tudi, ko učinki strahu izrednih raz- mer popustijo, ko bolniška od- sotnost s 5 naraste na 15 ali 20 odstotkov in ko delavci niso več pripravljeni delati za 300 DEM. Da se s kratkoročnimi efekti sicer nekaj doseže, mi dokazujejo izkušnje iz Kera- mike Liboje. Samo odmetava- nje balasta iz balona, ki izgub- lja višino, bo trdi pristanek si- cer podaljšalo. Brez svežega phna na gorilcu ne bo novega vzgona. Ta moja filozofija je kriva, da so me »preroki po- djetništva« pomagali zame- njati tako v Emu kot v Libojah in da sem danes kot »nespo- sobnež« že pol leta na cesti. Vendar pa mi primer Teksti- lindusa dokazuje moj prav. Šele ko je novi lastnik pripe- ljal nove stroje, ne beremo več o agoniji kranjskega bolnika, dipl. ing. MARJAN DREV Zapieti v finišu H. v občini Žalec razpravljajo, kakšne bodo nove občine. Na primer v Grižah so odločno proti, da bi bili v veUki občini Žalec. Bojijo se, da bi potem morali peti Lili Marlen. Gredo raje pod Prebold, saj so že pred več stoletji bili del Šent- pavelske fare. Prizadevni učenci iz Osnovne šole Polzela so v Historični topografiji slo- venske Štajerske... II (Založ- ba Obzorje, 1988) odkrili, da v nekem dokimientu, ki je v Štajerskem deželnem arhivu v Grazu, piše: 1402 zu HaUen- stain Supan. Hallenstain je Polzela. Torej na PolzeU so že leta 1402 imeU župana, lepo napi- sano v slovenščini in bi ga se- daj po 590 letih ne imeli? FRANC JEŽOVNIK, Griže prejeli Hmeljarska afera 1.1991 - epilog! Hmeljarska afera, ki je pred tremi leti burila duhove v Sa- vinjski dolini in ki je potekala v znamenju mojega upora zo- per nepošteno delo in nezako- nitost v poslovanju Hmezad Export-Importa, je v zadnjem tednu meseca februarja 94 do- bila svoj epilog. Izkazalo se je, da so bili moji sumi, obtožbe in ovadbe na račun poslovanja s hmeljem upravičene! Pred tremi leti sem kot po- močnik direktorja Hmezad Export-Importa javno izrazil sum, da je v trgovini s hme- ljem, ki je sicer last proizvajal- cev. Hmezad Exp. Imp. pa je le komisionar, prišlo do zlorab, do suma kaznivega dejanja odtujitve družbenega premo- ženja. Od direktorja g. Braču- na in direktorja izvoza hmelja g. Nateka sem zahteval, da mi izročita verodostojno doku- mentacijo o poslovanju s hme- ljem, ki je potekalo preko last- nega podjetja Hmezad Main- burg (ZRN). Namesto doku- mentacije sta imenovana go- spoda sprožila zoper mene ce- lo vrsto skonstruiranih disci- plinskih postopkov in suspen- zov, v svoji gonji zoper mene sta šla tako daleč, da sta mi na skrivaj zamenjala ključavnico na vratih moje pisarne. Kljub dejstvu, da me je v mojih pri- zadevanjih skorajda enoglas- no podpiral celotni kolektiv Hmezad Exp. Imp. in razmero- ma uspešni šestdnevni gladov- ni stavki, so ostali družbeni mehanizmi blokirani, kar sem v končni posledici moral pla- čati z izgubo delovnega mesta „v Hmezad Exp. Imp.; vse je kazalo, da nepoštenega dela ne bo dosegla roka pravice. Zahvaljujoč razumevanju predsednika SLS g. Podobni- "ka in notranjega ministra g. Bizjaka je bila obnovljena preiskava mojih obtožb o zlo- rabah v poslovanju s hmeljem. Celjski kriminalisti so opravili svoje delo pošteno in učinko- vito - po fakturah, ki sem jih že pred tremi leti javno navedel kot »kontaminirane« je izgini- - lo več sto tisoč nemških mark! Gospoda Bračun in Natek bo- sta končno morala položiti ra- čune na mizo. (Domnevam, da ne bo ostalo samo pri več sto tisočih nemških mark, česar pa ne morejo dokazati naši kriminalisti, ki nimajo na ob- močju ZRN nikakršnih pri- stojnosti, tovrstne dokaze bi lahko priskrbelo le novo po- šteno vodstvo Hmezada Ex- p. Imp.) ^ V luči neizpodbitne ugotovi- tve o »izginotju« več sto tisoč DEM naslavljam naslednje pozive: 1. Pozivam g. Bračuna in g. Nateka, da javno pojasnita, kam je izginilo več sto tisoč nemških mark iz trgovine s hmeljem. Prosim, da sta v svojem odgovoru konkretna in naj se ne izvijata z zameg- ljevanjem dejstev, kar sta sto- rila v dosedanjih polemikah. 2. Pozivam proizvajalce hmelja, da zahtevajo od ome- njenih gospodov takojšnjo vr- nitev »izgubljenih« sredstev z obrestmi vred in preko svojih združenj zahtevajo takojšnjo odstranitev navedenih gospo- dov iz dela v Hmezad Ex- p. Imp. 3. Pozivam kolektiv Hmezad Export-Importa, da v luči ugotovitev o nečednem poslo- vanju, nemudoma odstrani g. Bračuna in g. Nateka iz po- djetja Hmezad Exp. Imp. in istočasno rehabilitira tiste de- lavce, ki smo bili zaradi zavze- manja po poštenem delu pred tremi leti »postavljeni na cesto.« MITJA ŠVEGELJ, ex pomočnik direktorja Hmezad Exp. Imp. Lizbona - naša pot v Evropo šesta mednarodna konfe- renca -o zakonodaji v zvezi z nekdanjimi borci in žrtvami vojne bo od 13. do 16. marca 1994 v portugalski prestolnici Lizboni. Udeleženke medna- rodne konference bodo v dele- gacijo članic Svetovne federa- cije veteranov, ki ima svoj se- dež v Parizu, poleg njih pa še vladne delegacije iz teh držav. Slovenijo bosta na tej kon- ferenci zastopali delegacija ZZB in udeležencev NOB Slo- venije ter vladna delegacija iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Srečanje v Lizboni je en- kratna priložnost, da se Evro- pi predstavi problematika slo- venskih izgnancev in taborišč- nikov - ukradenih otrok, kot edinstveni primer žrtev naci- stične raznarodovalne politike v Evropi v času nemške oku- pacije naše domovine v letih 1941-1945. Najprimernejši za tako predstavitev so še živeči predstavniki žrtev tega nasi- lja. Glede na skronme finanč- ne in organizacijske možnosti Društva izgnancev Slovenije in Društva taboriščnikov - ukradenih otrok, je edina možnost za njihovo udeležbo, da se vključijo v državno dele- gacijo. Tako bi dali žrtvam vojnega nasilja, da bi nepo- sredno spregovorili Evropi v imenu 45.000 pregnanih Slo- vencev. Verjetno bi tam bila tudi priložnost za včlanitev obeh naših organizacij v med- narodne ustanove. Naša vlada pa bi s tem po- kazala vsaj simbolično gesto, da je pripravljena sodelovati pri odpravi krivic, ki so jih bili zaradi 50-letnega nereševanja njihove problematike, deležni slovenski izgnanci in taborišč- niki - ukradeni otroci vsa po- vojna leta v času socialistične družbene ureditve. Mlada slo- venska država bi se tudi Evro- pi, kamor želimo priti, poka- zala kot napredna in humana skupnost, ki želi prispevati k odpravi krivic iz preteklosti. CIRIL A. MARINČEK, Celje Čar sprenevedanja Minula 38. seja celjske ob- činske skupščine je ponovno dokazala, kako se celjski poli- tični predstavniki prepirajo o tem, kaj je seno in kaj je slama. Povrh tega pa se še sprenevedajo, da je kaj. In ker se bližajo nove lokalne volitve, se bodo takšne seje nadaljeva- le s še večjim žarom. Vse bolj in bolj pa se bodo začeli bar- vati tudi številni kameleončki, seveda skladno s prihajajočo pomladjo in političnimi ra- združevalnimi dogodki, ki se bodo zvrstili. Zato pa bo tudi sprenevedanje čedalje večje!" Dokazan primer za podkre- pitev moje trditve je zadnja razprava v celjski skupščini, ko se je govorilo o (ne)po- membnosti financiranja razi- skovalne dejavnosti v Celju. Gre za gibanje Mladi za na- predek Celja, ki bo vendarle deležno tolikšne dotacije, ki je Nadaljevanje na 24. strani Št. 9 - 3. marec 1994 2^ Nadaljevanje iz 23. strani bila izplačana v letu 1992 (okoli 12 milijonov tolarjev). Ko pa človek natančneje pregleda strukturo letošnjega proračuna, uvidi, da se bo celj- skim političnim strankam še vedno dodelilo v povprečju za okoli 80.000 tolarjev več de- narja kot lani, izjema so zopet borci, ki bodo prejeli okoli 176.000 tolarjev več kot lani (skupaj 2.035.392 tolaijev). Celoten znesek za politične stranke, borce in ostale bo 11.601.532 tolarjev. Pri na- tančnem izračimu lahko ugo- tovimo, da bodo prejeli poli- tični subjekti iz bivšega komu- nističnega režima, ki so sedaj eni v SDP, drugi v LDS in tretji v SSS ter borci in ostali kameleoni (primer DS) skupaj okoli 6,5 milijona tolarjev. Pri tem je zanimivo, da se borcem še vedno povečuje indeks iz le- ta v leto (od 106 na 112), ko pa bi predvsem mlajši človek pri- čakoval, da ta generacija tako in tako častno odmira v skladu z zakonu narave. Tukaj se ne- hote spomnim na primer Črne Ck>re, kjer so imeli vedno več borcev, seveda na račun ta- kratnega zveznega proračuna. Ali se pri nas dogaja podobno? In tako potem ni čudno, da zmanjka denarja za imiski razcvet prihajajoče mlade ge- neracije, ki ni in ne sme posta- ti obremenjena z našo morbid- no preteklostjo. Tako gre to... GREGOR URANIČ, Vojnik Kal ie bila siovensica Udba ali Nuila crimen sine lege? Pred nekaj dnevi sem prejel sodbo v imenu ljudstva št. II K 374/93 z dne 13.12.1993, s katero sem bil obsojen na tri mesece zapora pogojno, zaradi domnevne žaljive obdolžitve novinarja Poglajena češ, da je udbovec in kosovec. Sodba se sklicuje na mnenje sodišča, da je v sedanjem času in prostoru pojem udbovstva nekaj slabe- ga in da je zaradi tega novinar Poglajen trpel utemeljene du- ševne bolečine zaradi domnev- nih tovrstnih namigovanj na njegov račun. Ze v procesu sem ugovarjal njegovi politični naravi in se pri tem skliceval na članek Ljubljanskega dnevnika z dne 4.9.1993, v katerem je uredni- štvo najavilo ta proces. Prav • tako sem že med procesom iz- javljal, da ne morem biti obso- jen za nekaj, kar ni bilo vred- nostno ocenjeno na ustrezen način. Gre skratka za to, da je bila slovenska Udba po mne- nju številnih slovenskih publi- cistov in uglednih strokovnja- kov npr. dr. Ljuba Bavcona in dr.Veljka Rusa legitimen del legalnega sistema oblasti in da je bilo sodelovcmje z Udbo častno. Po drugi strani številni pripadniki ali celo usmerje- valci Udbe zasedajo ugledna mesta v današnji politični stvarnosti. Zato sem predla- gal, da sodišče zasliši potrebne priče in da tako pridemo do jasne vrednostne opredelitve. Sodišče je zavrnilo dokazni postopek in me obsodilo na podlagi obremenilnih izjav za- sebnega tožilca. V odprtem roku sem vložil pritožbo zopet takšno mnenje sodišča in v njej predvsem zahtevam, da sodišče izpelje korekten dokazen postopek, v katerem bo ugotovljena vrednostna narava udbovske dejavnosti. Če to ne bo storje- no, ampak bo sodišče v skladu z načeli revolucionarnega pra- va samo in po domače arbi- trarno od primera do primera določalo, kaj je dobro in kaj je slabo, bo to pomenile, da je udbovstvo v sedanjem času in prostoru nekaj slabega, ni pa bilo slabo v preteklem času in prostoru, lahko pa, da udi spet ne bo slabo v bodočem času in prostoru. Zame pa to pomeni, da bom pač prvi dobil »na- gobčnik«, pozneje pa bodo morali tudi vsi drugi paziti, kaj bodo rekli o Udbi, divjem lastninjenju in podobnih vred- nostno neopredeljenih pojmih. Da se to ne sklada s temelj- nim pravnim načelom NuUa crimen sime lege ljubljansko sodnijo očitno ne zanima, saj me sicer ne bi obsodila za ne- kaj, o čemer ni zakonodajalec in stroka še nikoli rekel, da je kaj slabega in zato tudi kazni- vega dejanja ni mogoče storiti z omenjanjem nekomu nečesa, kar mu je bilo do včeraj v čast in korist. Upam, da bo Višje sodišče v Ljubljani upoštevalo moje pritožbene razloge in da mi ne bo treba o dobrodelnosti slo- venske Udbe in njene legitim- nosti oz. legalnosti razpravlja- ti še v pritožbenem postopku pred Vrhovnim sodiščem Slo- venije in v postopku zahteve za varstvo zakonitosti pred Slovenskim državnim tožil- stvom. dipl. pravnik DANIJEL MALENŠEK, tajnik Slovenske desnice Telefonija na Poniicvi Na Ponikvi in njeni okolici se je že dalj časa govorilo o tem, da je potrebno sazširiti telefonsko omrežje in postaviti novo centralo. Ta projekt naj bi bil letos v celoti realiziran. Tudi jaz sem namereval posta- ti novi naročnik, saj je telefon osnovna potreba današnjega hitrega tempa življenja. Toda na mojo žalost ugotavljam, da s pridobitvijo telefona ne bo nič. Vzroke za takšno odloči- tev bom nanizal v nekaj na- slednjih odstavkih. Vodstvo KS Ponikva ni skli- calo nobenega sestanka v zvezi z izgradnjo telefonskega omrežja, kar je pri takšnih ak- cijah nujno potrebno. Krajani tako niso imeli nobene možno- sti posredovati svoja mnenja in pripombe (demokracija po poiikovško). Prav tako ni bil nihče od bodočih naročnikov obveščen o splošnih pogojih pridobitve telefonskega prik- ljučka, dokler ni bila pogodba med KS Ponikva in PTT pod- pisana (12.1.1994), torej je bi- la sestavljena brez vsake ved- nosti krajanov. Če bi bili načr- ti vodstva KS Ponikva pošteni, se ne bi šesta j ah tako tajno, da za te seje, ki so javne, ne ve nihče od krajanov. Obveščanje krajanov o pod- pisu pogodbe in sklenitvi tele- fonskega priključka s strani KS je bila takšna, kot da bi jih vabili v cirkus, kar dejansko tudi je. Na oglasni deski KS Ponikva je bil izobešen list pa- pirja (obvestilo), v šoli pa so otrokom delili dne 26.1.1994 obvestila, torej dan po zapad- losti plačila prvega obroka (zapacUost prvega obroka 500 DEM do 25.1.1994). Sam ni- sem dobil nobenega obvestila, čeprav stanujem v centru Po- nikve. Mogoče bi ga dobil, če bi obvestila delili otrokom v vrtcu. Ko sem preko soseda le do- bil obvestilo, sem se odločil, kljub velikemu nezaupanju, da obiščem KS. Tam pa me je čakalo novo presenečenje. Taj- nik KS Silvo Gradišnik me je ob prihodu sprejel zelo nepri- jazno in mi rekel, naj pridem, ko bom imel denar. Sprašujem se, kako lahko takšni ljudje zastopajo KS, ig- norirajo krajane in se šopirijo, kot da so bogovi. G. tajnik je že četrto leto uradno upoko- jen, vendar dela honorarno. Za to (NE)delo prejema ustrezno plačilo iz našega samoprispev- ka krajanov. Sramota! Javno sprašujem g. Silva Gradišnika, kako dolgo še misli odžirati kruh, tistim, ki so brez dela? Pogodba, katero sta sklenila KS Ponikva in PTT Podjetje Slovenije, Poslovna enota Ce- lje, je zame brezpredmetna, saj so bili krajani o sklenitvi po- godbe prepozno obveščeni. Tako ni nihče uspel poravnati prvega obroka do 25.1.1994. Na moje vprašanje, do kdaj je plačilo I. obroka podaljšano, ne ve na KS nihče. Pogodba pa tudi ne vsebuje aneksa, ki bi to pojasnil. Na KS jih to očitno ne moti, saj še vedno spreje- majo vplačila in zopet kršijo pogodbo. Namesto posebne položnice, s katero bi nakazal denar na žiro račun, ti tajnik izroči v zameno za denar ne- kakšen blagajniški prejemek. V ceno 1500 DEM je v po- godbi zajet samo primarni vod. Vsak naročnik mora po- leg te cene plačati še stroške: izvedbe gradbenih del, dobave ter postavitve drogov razvod- nega omrežja, izdelavo stro- škov elaborata in morebitnih vzdrževalnih del na nizkona- petostnem elektroenergetskem omrežju. Vprašam se, do česa je potem naročnik upravičen. ko plača 1500 DEM. Morda do vpisa v telefonski imenik? Vsekakor so se na KS pra- vilno odločili in niso organizi- rali nobenega zbora krajanov, kajti lahko bi se zgodilo, da bi kdo ogrozil njihove načrte. To bi se namreč lahko kaj hitro zgodilo, saj je vsakemu jasno, da gre za nepoštene posle. MARJAN JAVORNIK, Ponikva Dvajset let SKUD Triglav Reutiingen Dvajset let dela za utrditev ugleda Slovenije med tujci iz- ven meja naše mlade domovi- ne. Dve desetletji slovenske besede, kulture in naših lepih običajev med Nemci v Reutlin- genu. Našteval bi lahko dejavno- sti, ki so tipična za naša dru- štva, nekaj je bilo uspešnih, druge zopet manj uspele. Za- vedamo pa se, da se na napa- kah tudi učimo. Nas Celjanov in okoličanov nas je dober ducat, niso pa vsi aktivni. Zelo težko je pastirju nadzorovati čredo, ki je raz- tresena po vsej senožeti. Ena- ko naporno je delo društva, uskladiti je potrebno različna načela posameznikov pod enim okriljem društva Triglav. Edino s prireditvami do tri- krat letno, ob državnih in na- cionalnih praznikih, uspe pri- vabiti večjo nmožico Sloven- cev k proslavam, ki se že tradi- cionalno podaljšajo v zabavo s plesom, kamor so tudi tu- kajšnji Nemci vabljeni, vabi- lom pa se radi odzovejo tudi vsi prijatelji domačih dobrot, ki jih pripravi Stane Vaj da iz Gornjega Grada s svojimi so- delavci. Dasiravno se manjše skupi- ne redno sestajajo v klubskih prostorih Triglava, je opaziti še vedno neki nevidru zid med cerkvijo in društvom, oziroma posamezniki. Elementi raznih barv se le težko spojijo v eno enoto. Mnenja sem, da bi z ne- koliko dobre volje, rdeče ide- ale s črnimi lahko združili v en sam idol »Slovenec sem« ... Dober zgled nam je dala na- ša mladina. Na splošno začu- denje štiristo domačih in tujih gostov so nam dvajsetletniki pripravili spored za proslavo 20-letnice obstoja društva SKUD Triglav Reutiingen. Po- polna tišina med sporedom v dvorani Mittelstadt je zado- sten dokaz pestrega sporeda, ki se je končal z hrupnim odo- bravanjem. H glasbenemu sporedu so pripomogle duo Lastovke iz Reutlingena in duet sester iz Kirheima. Recitacije in pesmi so izvajali naši otroci iz slo- venske dopolnilne šole Reut- iingen. Pozneje pa nas je zaba- val iz domovine prispeli an- sambel »Štajerskih sedem«. V dvajsetih letih se je zame- njalo pet predsednikov z oj bori, ki so vsi več ali man uspešno delovali. Vse to j omenil v zahvalnem govoj sedanji predsednik društvj Celjan Janez Bonač, za Neiuc pa je prevajala mladinka Mai jana Zerovnik iz Gornjeg Grada. Za nove volitve pa so na na še veselje že novi kandidat mladi seveda. Torej naša dvaj setletna setev ni bila zamai mladina nas ni razočarala. Se tev je rodila sadove, na kj smo ponosni in s ponosot vsem povemo »Slovenec sero Lep pozdrav vsem rojakom i prijateljem. VLADO KODEU, Reutlinu Nikoli Jih ne bomo pozabili Ko sem prebirala spominsll knjigo, sem v njej našla čl nek, ki ga je napisala mo mamica pred 25 leti, ko je kot šolski otrok izgubila svo zlato mamico. Letos, ko spominjamo 49-letnice žrb na Frankolovem, bi ga žele še enkrat objaviti. Takole se je glasil. Lep s prvimi sončnimi žarki obi jano jesensko oktobrsko jut se je rodilo, ko je pred na hišo v Klancu pri Dobrni o stal avto, iz katerega je stoj stric. Z bratom Stankom na je povabil na obisk k stari m mi k Jerneju nad Ločami. P» vabila sva bila zelo vesela i kmalu smo se odpeljali skd Dobrno mimo Nove Cerkve i Višnje vasi ter zavili pro Frankolovemu. Kmalu sn zagledali dva velika granitu kamna. Ustavili smo se na nK stu, kjer je na pragu svobod 12. februarja 1945. leta, izg« bilo življenje 100 ljudi. Pod j blanami ob cesti, ki se že tui tam sušijo, so prelivah kri nJ jvmaki. Na levi je Konjiška gora k mogočen stražar. Z desne pa odpira dolina. Na drevju se lesketalo od sonca obsijal listje. Pristopili smo bliže. I prvem spomeniku je 60, I drugem pa 40 imen. Stric prižgal svečko, ki jo je sip namenil spominu na najii mamico, ki sva jo pred kra kim izgubila. Plamenček v rahli sapici nemirno plap^ lal, midva pa sva bila z misUj" pri mrtvih. Kako lepo je bil' ko naju je še ogrevala matef' na ljubezen. To lahko ve sai"' tisti, ki jo je izgubil. Toda zi[ veva, da nisva nesrečna saC' midva. Na tem mestu so urn"' rali očetje, ki so imeli otrok* kateri so jih zaman pričaK"' vali. Ni jih več, niti tistih, ki * padli za našo svobodo, niti n^' jine mamice, toda v naših srci^ bodo vedno živeli. Nikoli j"^ ne bomo pozabili. KATARINA GOLO^ učenka 4. razred OŠ XIV. divizij« DobrP^ SEJANJE IN TRANSPORTIRANJE STALNI SPREMUEVALEC ČLOVEKA! IN NARAVE V Celju, 10. d011. marca 1994 VABILO NA ; DRUGO MEDNARODNO POSVETOVANJE O UPORABI I SEJALNIH IN TRANSPORTNIH NAPRAV IN REZERVNIH ; DELOV V GOSPODARSTVU PRI NAS IN V SVETU DRUŠTVO STROJNIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV OBMOČJA CELJE i V SODELOVANJU Z ZVEZO STROJNIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ' IN ] ZVEZO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE PRIJAVE SPREJEMA DRUŠTVO STROJNIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV ' OBMOČJA CELJE SLOVENIJA, 63000 Celje, Glavni trg 7/2, Tel.: 063/772-969 Št. 9 - 3. marec 1994 25 f^porterja Deana Šustra in tonskega tehnika Bojana Piska jpomladi čaka še veliko dela na športnih prizoriščih. Konec hokeja, začetek nogometa Športni prenosi Ratlla Celle se naaaliuielo Hokejska sezona, ki se je za hokejiste Inntal Celja končala zelo produktivno, se končuje tudi za Radio Celje. Prav zara- ili celjskih hokejistov državno prvenstvo še nikoli ni bilo tako lanimivo, upamo pa, da je 5 pomočjo naših neposrednih prenosov bilo zanimivo tudi za poslušalce, zlasti takrat, ko so lahko prisluhnili dramatičnim nastopom celjskih hokejistov na gostovanjih, kjer so nekaj- krat premagali Acroni Jeseni- ce, Bled, odvzeli točko Olimpi- ji Hertz itn. Športni prenosi Badia Celje se nadaljujejo, saj se začenja nogometna sezona, košarkarska in rokometna pa se bližata vrhuncu. V nedeljo bodo ljubitelji no- gometa lahko ob 15-h prisluh- nili neposrednemu prenosu prvega kroga spomladanskega dela državnega prvenstva: celjski Publikimi bo v Ajdovš- čini gostoval proti Primorju, tam pa bosta tudi reporter Go- ran Obrez (poročal bo z vseh tekem doma in na gostovanjih, za ponedeljkovo športno do- poldne pa bo pripravljal tudi komentarje) in tonski tehnik Sašo Matelič. Še naprej pa bo Radio Celje pripravljal neposredne preno- se s srečanj Savinjske Polzele v končnici državnega prven- stva v košarki in rokometašev Celja Pivovarne Laško, (novo pomembno sečanje bo na spo- redu že v soboto, ko bo v Ljub- ljani na Kodeljevem derbi s Slovanom) ki jih čakata še dve odločilni srečanji v evrop- ski ligi prvakov - s špansko Te- ko v Santandru in Westom na Dunaju, obe pa bo Radio Celje z reporterjem Deanom Šu- strom, ki bo reporter tudi s ko- šarkarskih srečanj, spremljal neposredno. ROBERT GORJANC Posebni dnevi, posebne čestitke Voščite za 8. marec, materinski Han, veliko noč Začel se je mesec, posvečen nežnej- šemu spolu in obnovili se bodo rituali, ki so marca postali del našega življe- nja, ki ga ne moremo spregledati. 8. marec in zadnja leta vse bolj tudi materinski dan sta praznika, ki sta v naših rokovnikih vidno označena. Nakupi vrtnic, drobnih daril, pred- vsem pa poudarjene pozornosti, ki pa seveda ne more biti nadomestilo za premalo le-te skozi vse leto. Letos bomo tudi na Radiu Celje po- skrbeli, da boste možakarji svojim najdražjim damam lahko voščili na primeren način. Glede na to, da je tudi glasbena čestitka z najljubšo melodijo lahko zelo privlačno darilo, smo pri- pravili nekaj posebnih programskih terminov za čestitke. Za 8. marec so na voljo trije termini: glasbene čestitke in pozdrave bomo objavili v pKjnedeljek, 7. marca, od 16.05 do 17.00, ter v to- rek, 8. marca, od 11.00 do 12.00 in od 16.05 do 17.00, Prav tako bosta na voljo dva poseb- na termina ob materinskem dnevu, 25. marca in sicer med 14.30 do 15.30 in med 16.05 do 17.00. Cena čestitk za dan žena in materinski dan bodo ena- ke kot za običajne čestitke, torej 1800 tolarjev, vsaka nadaljnja pa 1500 to- larjev. Posebne termine za čestitke bomo pripravili tudi ob velikonočnih praz- Zaradi neposrednih prenosov srečanj nogometašev Publikuma bodo Čestit- ke in pozdravi naslednjih 15 nedelj v dveh delih, pred in po prenosu nogo- metnega srečanja nogometašev celj- skega Publikuma. O tem, v katerem delu bi želeli imeti čestitko, se boste dogovorili na našem oglasnem od- delku. nikih in sicer na velikonočni ponede- ljek, 4. aprila od 16.05 do 17.00 (sobota in nedelja, ko je tudi velika noč, sta standardna termina za čestitke). Ob prihajajočih podobnih praznikih pa bomo tako ravnaU tudi v prihodnje. Žrebanje bo v Šentvidu pri Planini Lani smo pripravili javno žrebanje za sodelovanje na izletu 100 kmečkih žensk na morje v gostilni Erjavec v Ka- lobju, letos smo sprejeli po- nudbo Prosvetnega društva Zarja Šent\ad pri Planini, da pripravimo žreb v njihovi dvo- rani. _____ Prireditev s priložnostnim programom bo v soboto, 5. marca s pričetkom ob 18. uri, nastopili pa bodo odlični an- sambel Sredenšek iz Šoštanja, domači pevci in mladi harmo- nikar Jernej Brilej. Predstavili se bodo tudi tisti, ki so priredi- tev z žrebom v Šentvidu pri Planini omogočili, to pa sta v prvi vrsti Tajfun Planina ter Kmetijska zadruga Šentjur v sodelovanju s hranilno kre- ditno službo. Tovarna lahke obutve TOLO bo poskrbela za posebne nagrade, saj bo mož- no sodelovati tudi v nagradnih igrah. Organizatorja NT-RC Radio Celje in Prosvetno društvo Zarja Šentvid pri Planini pri- čakujeta polno dvorano obi- skovalcev, med katerimi bodo tudi kmečke žene, tiste, ki v Šentvid ne bodo prišle, pa bodo za žreb lahko izvedele v sobotnem nočnem programu Radia Celje, izžrebanke pa bo- mo ponovili še v nedeljo do- poldne. Objavljene bodo tudi v Novem tedniku. Sobotno žrebanje v Šentvi- du pri Planini bo tako odgovo- rilo na najpomembnejše vpra- šanje, katerih sto kmečkih žensk izmed več kot 1600 pri- javljenih bo 25. in 26. marca na 22. izletu na našem morju. TONE VRABL radijski spored od 3. do 9. marca radio celje četrtek, 3.3.: 5.00 Po domače v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05 Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.15 Minute za zdravje, 10.30 Mali O, 11.05 Glasbene novosti, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13. h, 14.00 Jack pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.05 Glasbeni Ex-press, 17.00 Kronika, osmrtnice, 18.00 Ročk blok (Aleš Uranjek), 19.00 Radijski dnevnik (RaS), 19.30 Deutsche Welie, 20.00 Zaključek sporeda. Petek, 4.3.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS),6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horo- skop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Filmski spre- hodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13. h. 14.00 Jack Pot, 15.00 Šport ob koncu tedna, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 18.00 Ura super glasbe za konec tedna, 19.00 Radijski dnevnik, 19.30 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek sporeda. Sobota, 5.3.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 12.00 Novice, 12.15 Teen val, 13.00 Danes do 13. h, 14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Vročih 20, 19.00 Večerni športno-zabavni program, 24.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 6.3.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi, Pribl.18.00 Zaključek sporeda Ponedeljek, 7.3.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre- gled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Za lepše okolje, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 Športni kviz, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13. h, 14.00 Jack Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska,. t5.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalp- ski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 18.00 Podalpski pop, 19.00 Radijski dnevnik (prenos RaS), 19.25 Deutsche Welie, 19.30 Večerni program, 20.00 Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone Vrabl), 22.00 Zaključek sporeda. Torek, 8.3.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Pn/a jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročita OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre- gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Časovni stroj, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13. h, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi (RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Poročila, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.45 Zimzelene melodije, 19.00 Radijski dnevnik (RaS), 19.30 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek sporeda Sreda, 9.3.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre- gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 S knjiž- nega trga. 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13. h, 14.00 Jack Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.45 Pop loto, LesMca 3, Tri, III. & AS, 19.00 Radijski dnevnik (RaS), 19.25 Deutsche Welle, 20.00 Brane Rončel na RC, 21.00 Zaključek sporeda. Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 18.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz stereo. Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kamer, Vesna LejičJVIateja Podjed, Janez Vedenik in Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Telefon: 29-431, Fax: 441-032 Studio; 441-310,441-510 Sobota, 5. marca, 19.00 Športno-zabavni večer: Žrebanje 100 kmečkih žensi( na morje Osrednji dogodek večera bo žrebanje 100 kmečkih žensk na morje iz Šentvida pri Planini. S prireditve so bo oglašal voditelj akcije Tone Vrabl, objavili pa bomo tudi tudi imena vseh 100 nagrajenk, spisek pa še enkrat ponovili v nedeljo po 9. uri. Glavni športni dogodek večera pa bo prenos rokometnega sre- čanja iz Ljubljane, kjer se bosta na Kodeljevem pomerila Slovan in Celje Pivovarna Laško. Srečanje teh nasprotnikov je vedno derbi, ne glede na to, kako se moštvi držita na lestvici. Reporter iz Ljubljane bo Dean Šuster. Nedelja, 6. marca, 10.30 Nedeijsi(i gost: iVieta Rainer Žalčanka Meta Rainer je 23. februarja dopolnila 90 let. Upo- kojeno učiteljico, izvrstno poznavalko slovenskega jezika, ki je zapisala štiri knjige pesmi za otroke in knjigo »Skozi prste« za odra.sle (veliko njenih pesmi je uglasbenih za narodno zabavne Ansamble, med otroci je najbolj znana njena pesmica Fičfirič), ^ najstarejšo slovensko živečo literarno ustvarjalko bo predsta- vil Tone Vrabl. Nedelja, 6. marca, 15.00 Nogomet, DP: Primorje-Publilcum, prenos Po dolgem premoru se začenja spomladanski del državnega ■Nogometnega prvenstva. Ali bo celjskemu Publikumu uspelo ponoviti odlične jesenske predstave in se obdržati v vrhu lestvice? To bomo lahko ugotavljali tudi s pomočjo neporednih prenosov z njihovih srečanj doma in v gosteh. Reporter iz Ajdovščine bo Goran Obrez. Vok, 8. marca, 9.05 ^ra pozornosti in nasmeha: Oddaja ob dnevu žena Ob dnevu žena Vesna Lejič in Simona Brglez pripravljata posebno kontaktno oddajo. Oddaja pa ni namenjena samo Poslušalkam, marveč morda še bolj poslušalcem. Sodelujte, <^akajo vas tudi nagrade. Pokrovitelj oddaje je Vrtnarstvo Celje. Marjan Podobnik po glasbeni plati Včasih smučam hit, včasih pa počas... pripoveduje Jure Košir v vse bolj popularnem rap komadu. Na olimpijskem veleslalomu je Jure smučal hit in prismučal sebi in Sloven- cem bronasto medaljo. Kdor je spremljal prejšnjo oddajo Glasba je življenje, je to tako ali tako že vedel, saj je naš scenarist Tof bron javno napo- vedal. Jasnovidec, da mu ni para. Iskrene čestitke vsem našim olimpijcem - ekipa oddaje Glasba je življenje. V soboto pa bomo na glasbe- no zaslišanje poklicali prvaka Slovenske ljudske stranke Marjana Podobnika. Upam, da ga bomo uspeli glasbeno čim- bolj razkrinkati. Sicer pa naj bi bil pogoj za dobrega politi- ka - posluh... Glasbena misel tega tedna: Note moraš imeti v glavi, ne glave v notah! Hans von Buelov, dirigent Rekli so mi o glasbi: Ministrski predsednik dr. Ja- nez Drnovšek: »Rad imam ta- ko resno, kot zabavno glasbo. Glasba me sprošča.« Glasbeni pregovor. Tokrat gr- ški: »Niso že vsi, ki imajo kita- re, kitaristi!« Glasbena zmota: »Simfonična zmota je, če misliš, da kantato izvajajo s - kantami.« SIMONA H2O Št. 9 - 3. marec 1994 26 Člani najslavnejšega irskega folk-punk benda THE POGU- ES se razhajajo. Po tem, ko sta se jim pred kratkim, na enem izmed koncertov, na odru pri- družila bivša pevca, vedno te- žavni Shane MacGowan in Joe Strummer (ex-Clash), so se si- cer že tako trhle vezi v ansam- blu še zrahljale. Skupino sta že zapustila James Feamley in Terry Woods, odpovedani pa so tudi vsi koncerti iz njihove turneje, na kateri promovirajo konec lanskega leta izdani al- bum »Waiting For Herb«. Frankfurtski dance duo JAM AND SPOONS je po uspešnem singlu »Right In The NIght« izdal kar dve veliki plošči naekrat. Prva, »Tripomatic Fairy Tales 2001«, je v stilu že omenjega singla, na drugi, »Tripomatic Fairy Tales 2002«, pa je čedalje popularnejša ambientalna glasba. Temnopolta lepotica NA- OMI Campbell je na svetovnih modnih pistah dosegla že sko- raj vse, svojo izredno popular- nost pa bo poizkusila vnovčiti tudi v glasbeni industriji. V londonskem North studiu je te dni posnela prvi single, pri nekaterih skladbah za njen debi- album pa ji bo spremlje- valne vokale odpel frontman skupine U2 Bono (na sliki). Na letošnji največji turneji alter bendov Lollapalooza '94, bosta poleg Nirvane, Beastie Boys, Smashing Pumpkins in še nekaterih, nastopila tudi le- genda country glasbe JOHN- NY CASH in kralj funka GE- ORGE CLINTON. Na podelitvi BRITS Awards, angleški verziji ame- riškega Grammya, so le trije izvajalci zmagali v dveh kate- gorijah. Islandska pevka BJORK je bila izbrana za naj- boljšo pevko in najboljšo debi- tantko, STEREG MCs so bili najboljši bend, njihov album »Connected« je bil album lan- skega leta, TAKE THAT pa so za komad »Pray« po mnenju publike dobili nagradi za naj- boljši single in najboljši video- spot. Najbolj so bili razočarani SUEDE, ki kljub petim nomi- nacijam niso zmagali v nobeni izmed petnajstih kategorij. THE CULT v studiu Little Ročk v kanadskem Vanco- uverju snemajo material za novi album, katerega produ- cent bo Bob Ročk, eden izmed najbolj cenjenih producentov v heavy-metal krogih. Vse bolj uspešen producent je tudi biv- ši basist skupine The Cult Ja- mic Stewart, ki trenutno živi v Torontu. Več kot tisoč ljudi je na zad- nji poti pospremilo znano an- gleško pevko DEBORAHE GLASGOW. Učakala je komaj 28 let, v začetku kariere je na- stopala kot Debbie G, največji uspeh pa je dosegla leta 1989 s skladbama »Don't Test Me« in »Champion Lover«. Prejšnji mesec so pokopali tudi za AIDSom umrlega RAYa GIL- LENa, ki se je proslavil naj- prej kot pevec legendarnih Black Sabbath, kasneje pa kot vokalist in vodja skupine Bad- lands. V znanem studiu Fort La- uderdale je ameriški kvartet EXTREME začel s pripravo materiala za četrti studijski album. V začetku pomladi pa bo izšla zadnja studijska ploš- ča decembra umrlega FRAN- Ka ZAPPAe, »Civilisation Part 2«. Nemški DIE KRUPPS so pred kratkim nastopili v mari- borskem ŠTUKu, kjer pa se je zbralo le kakšnih 200 precej hladnih poslušalcev. Dosti bo- lje se se tem legendam indu- strijskega ročka godi v Evropi. Redno se pojavljajo na MTV- ju, pred kratkim pa je kot predhodnica albimiu »2 The Final Option«, izšel tudi single z naslovom »To The Hilt«. STANE ŠPEGEL PRED 5. LETI: 1. something's gotten hold of my heart....... marc alamond 2. lovetrain ...................................holly johnson 3. cuddlytoy ......................................roachford 4. the living years ....................mike and the mechanics 5. yougotit...................................... royorbison 6. that's the way love is ..............................ten city 7 wait ..................................r.hovvard-k.mazelle 8. the last of the famous international........... morrissey 9. she drives me crazy ..................fine young gannibals 10. my prerogative................................bobby brown PRED 10. LETI: |:&twanttohavefun;::.-----^ 4. breake my strideliA-rr.-.;-- ■ • '^^^^^ 5. feelslikeheavenmatthewwilder 6. thekillingmoon fictionfactory 7. tKaT^lI^Sg^ echo&THEBUrjJYMAN 8. NEW MOON on M0NDAY ...;:n.IRAM nifo^A^ 10. DocTOR, DocTOR!...................;;;; the thompson Ss PRED 15. LETI: 1. HEART OFGLASS a: KSoT ^ : Sv 4. chiouitita ...............................threedegrees 5. ymca ........................................... abba 6. SEPTEMBERVILLAGE PEOPLE 7. CAR 67 EARTHWIND&FIRE 8. A LITTLE MORE i OVP........DRIVER 67 ............................................BILLYJOEL PRED 20. LETI: 1. TIGER FEET 2. DEVIL GATE DRIVE.........................................MUD 3. TEENEAGE RAMPGAGESUZiOUATRO 4. THE MAN WHO SOLD THE VVORLD"^"^ ^^^^ 5. SOLITAIRE ...........................LULU 6. ALL MY LIFE ANDY VVILLIAMS 7. ROCKIN' ROL BABY°'ANA ROSS 8. THE NIGHT CHICAGO DIED'^^ STYLISTICS 9. VVOMBLING SONG ..........................PAPER LACE 10. LOVE'S THEME .'^^^ VVOMBLES ...........................LOVEUNLIMITEDORCH PRED 25. LETI: 1. albatross .................................. fleetvvoodmac 2. blackberry way ................................. the move 3. for once in my life...........................stevie vvonder 4. ob-u-diob-la-da.................................marmelade 5. fox on the run............................... manfred mann 6. something's happening .................... herman' hermits 7. yougotsoul...................................johnny nash 8. private number............................eill bell & j clay 9. dancing in the street........................martha reeves 10. to love somebody .............................. nina simone Glasbo iz »ČASOVNEGA STROJA« lahko poslušate vsak torek, med 10.30 in 11.30 uro, na valovih Radia Celje. Flobeit, sine, flobert Piše Aleš Jošti Takole, iz nabiralnika mi izginja po- šta, ponavadi tista v plavih kuvertah, kakršno dobivam iz Kopra in s katero me matično Društvo prijateljev zmernega napredka redno obvešča o zmernem na- predovanju na Primorskem. Zato tudi za vas danes ne bo svežih eksotičnih sadežev, za kar se po mojih sumničenjih lahko zahvalimo kar eni od mojih sosed, katere sodna pre- teklost po govoricah priča o njeni naravni nagnjenosti k tovrstni kleptošnofljaški perverziji. No, medtem ko si jaz tule pretegujem možgano- vino, pa v hladni hali Tivoli mrgoli, v glavnem zaradi Nir- vane, nekaj pa je tudi takšnih navdušencev, ki so zbrali tri- deset mark, da slišijo legen- darne Melvinse. Kakorkoli, izlet za urednike in ostale poz- nosredinske frike, pa tudi prav, čeprav mnogi ne mislijo tako in pogrešajo harmoniko na radiu Celje. Samo mene prosim ne mešajte v to kislo župo, ker bi s tem zaradi gor- kosti moje subverzivne devi- antnosti, dosegli le to da bi volk (lat. canis, nem. wolf, srb- . -hrv. vuk) ostal lačen, kozo pa bi lahko videli še v kakšnem peepshovm zaradi česar bi po- tem, kot ponavadi, spet naj- bolj trpeli ubogi in nič krivi otroci. Ja, ja, se že v naprej zahvaljujem, kniksam, včasih kiksam in ga sploh biksam. Za pravi flobert je značilno, da se pekoči krog šiber širi so- razmerno z razdaljo do cilja, pri tem pa posamezne svinčen- ke zgubljajo na hitrosti. Se pravi, da glinastega goloba lahko čivkneš le če si dovolj blizu. Pa sem šel oni večer po dolgem času v Barfly, kjer so se četrtkovi boemski večeri, za katere v glavnem ni potrebno plačevati vstopnine (kadar na- stopijo domači izvajalci prire- ditev časti Kosta), očitno pri- jeli na barsko podlago. Torej bil sem dovolj blizu in ne bom dolgovezil, še manj tvezil, le nastopajoče bi veljalo omeniti. Preteklo je dovolj let in Jazz fusion kvartet se je odločil za prvi samostojni polet. O urba- nem boemstvu ni bilo dvom in kar se tega tiče je bil nastop na mestu voljno, na odru brovoljno pa so se pojavili šk je mušketirji iz celjskega mifa loškega podzemlja zbrani pobudo kitarskega zanesenji ka Sto jana Careviča. Lai Skala in Mate so enakovredna stopili, sedli, na trenutke ska raj legli v aranžmaje, blagi dejno za zbirčno, a lačno ul in zadosti svetle za polmrači nebo. Vse sorte so nam zaigr, li, nikoli stresno resno konči in lahko rečem, da me vese. da se zadeva kotali. S skra.^ nim naporom sem v akvari zdržal brez dihanja, okolje mrgolelo in tu in tam je kak, na morena skoraj nevidno pn maknila plavut, jastogi pa ; se zbirali v nekakšne polfam lijame grozde in z nervoznii tipalkami ustvarjali nežnost škripanje. S Sanjsko sva bn panike izplavala in globol zajela sapo. V tem času je v k fegaleriji Schmidt odigral d setminutni šnit na otvorit Mikove razstave fotografij,, si jo bom ogledal ob prvi pri ložnosti. Kasneje mi je pove- dal: »Vredi je blo Džoz, edii viski je bil zanič!« Kar nekako nisem mog verjeti svojim očem tist^ sončnega popoldneva, ko s se z Bučo po travniku pod za rumenim metuljčkom. Di šele februar sem razmišljal drobnega cekinčka so sun vetra odnašali tudi do dvajse metrov v sekundi, tako da jt kosmatinka sledeč ga dobri razgibala svoje okončine, jai pa sem se kaj kmalu zleknil m žafranasti tepih in se preda šibkim vonjem pomladnegi prebujanja. Cas je, ko bo trebi še bolj zavihati rokave in po- šteno pljuniti v dlani, saj brei tega nam živeti ni. Kdor mish drugače, ga ne bom pomiloval saj sem za danes končal. Napoleonov »Trlumf« Petčlanska ekipa glasbeni- kov, ki so si nadali ime po Na- poleonu, je 3. februarja, v ljub- ljanski discoteki Eldorado, predstavila rezultat debelega leta »garanja« svojo prvo ka- seto. Začeli so s Triumfom, ker so, po njihovih besedah, na to ime navezani, malce pa je po- vezano tudi z (originalnim) Napoleonom. Kaseta je izšla pri ZKP RTVS, fantje pa me- nijo, da so jih uredniki te za- ložbe izbrali za svoje po uspeš- nem nastopu na lanskih Melo- dijah morja in sonca, kjer so se pojavih prvič. Po tem dogodku je zasedba doživela nekaj ka- drovskih sprememb, sedaj jo sestavljajo mladi, a vseeno že preizkušeni glasbeniki, različ- nih bolj ali manj znanih slo- venskih pop in ročk skupin. Bobna Roman Rater, ki ga ba- je vabi veliko slovenskih sku- pin, vendar ostaja zvest. Kla- viaturist je Andrej Vulčjak, ki- taro preigrava Jure Ceglar, vo- kal posoja Miha Merljak, tu je še Žan na kitari. Prva kaseta Napoleonov je izšla v nakladi 3 tisoč izvodov, po dosedanjem prišepetavanju teče prodaja dobro. Na njej je 10 skladb. »Ogenj v meni«, »Tina«, »Ko boš sama«, »Nora noč« so štiri med njimi, mord med njimi kakšen hit, ki i bodo za svojega vzeli ljubite! slovenskega popa. To je zvr flasbe, ki bo še naprej njihov ,e v kratkem tudi na CD-j maja pa se bodo spet zapi v studio in nekje v oktobru b< do znova z nami z novim i delkom. Napoleon v teh dneh odaha- ja na turnejo po državi, imaj" pa tudi svoj fun club. Ce sf želite pridružiti 600 že aktiv- nim članicam (in 3 članom)' jim pišite na naslov Fun clu'' Napoleon, Jakičeva 43, Ljub- ljana. I Št. 9 - 3. marec 1994 27 Spidi & Gogi Xo, da sva z Gorazdom usta- govila duo Spidi&Gogi, še ne pomeni, da nam Čudežnikom na otročje, kot bi lahko ^io pomislil glede na naš dol- goletni staž. Ideja se je rodila že pred leti, ^0 smo v slovenščini posneli skladbo »Speedy Gonzales«, ki sojo otroci vzeli za svojo. Ideja pa je končno dozorela takrat, lo so nas nekateri imeli že za i^jučno otroški bend. Tega si v svojih rockerskih dušah se- veda nismo mogli dovoliti. Vendar nam je delo z otroki vedno šlo od rok, še posebej nama z Gorazdom, zato sva se odločila, da bo ob Čudežnikih zrasel duo s programom, ki bo namenjen izključno tistim do petega razreda. Tako sva približno pred tre- mi leti na mariborskem radiu pričela z oddajo, v katero sva vključila vrtce in šole širše re- gije, zbobnala skupaj nekaj sponzorjev, iskala najboljšega komponista med najmlajši- mi •■ ■ V začetku sicer nisva imela namena nastopati v ži- vo, vendar sva zaradi številnih ponudb pričela tudi s tem. Po akciji na Valu 202 v lanskih počitnicah sva obredla lepo število šol in vrtcev po vsej Sloveniji. Povsod sva bila lepo sprejeta in še zaželena, tako s strani otrok kot tudi pedago- ških kadrov. S programom, ki traja uro ali več, skušava na drugačen, predvsem humorističen način, pristopiti k vzgoji najmlajših ter ob nagradnih igrah spod- bujati motivacijo za čim boljši uspeh, ročne spretnosti, higi- eno, ekologijo... Gogi, ki je pameten, resen in vzgojen, mora neprestano mi- riti, vzgajati in cesto pokarati nagajivega, nerodnega in ne- predvidljivega Spidija, ki ima svoje poreklo v daljni Mehiki. V deželo kaktusov se, sodeč po rekvizitih, pesmih, govoru in obnašanju, neprestano vrača. Zelo je navezan na svojo brka- to babico, kačo Popokatepetl, plešoči kaktus Amigo in seve- da na kitaro. Ker sva po izo- brazbi oba pedagoga in nama je delo z otroki res pri srcu, sva sklenila, da bova program še dopolnjevala. V kratkem na- meravava izdati tudi kaseto, saj je povpraševanje v trgovi- nah že sedaj veliko. Našla sva že tudi skupen jezik s sponzor- jema-Frupi Mestinje in uvoz- nikom zobnih ščetk, ki med umivanjem spreminjajo barve, Jordan iz Maribora. Sokove in ščetke porabiva za nagrade, kar otroke še bolj motivira in sili k sodelovanju. SLAVC L. KOVAČIČ Kreslin v Rimskih Topiicaii v Rimskih Toplicah so pretekli teden gostovali Vlado Kreslin in Beltinška banda, ki so razveselili nabito polno dvorano. Koncert je pripravil klub Avsenik. V dveh urah so obiskovalci videli in sUšali energično muziciranje dedkov, ki so na odru pokazali več vitalnosti kot mnogi mlajši ročk bandi. Tudi legenda. Vlado Kreslin, ki poleg Beltinške bande sodeluje še s skupino Martin Krpan, ostaja še naprej legenda s prepričljivim nastopom. Naslednji koncert Vlada Kreslina v Rimskih Toplicah bo najbrž na kopališču, do takrat pa priporočamo domačinom, naj ostanejo doma, saj je zunaj mrzlo. Na žalost je to tudi edino, kar se v Rimskih Toplicah dogaja. MITJA S. Ustavimo pirate! Slovenski avtorji, glasbe- niki in založniki so sprožili akcijo za odpravo glasbene- ga piratstva na Slovenskem. Pobudniki akcije pravijo, da je naša država edina, kjer glasbeni pirati oz. tatovi glasbe neovirano delujejo. Spričo pomanjkljive zako- nodaje je v Sloveniji že 50 podjetij ali obrtnikov, ki se ukvarjajo s poslom, ki bi kjerkoli v Evropi doživel za- plembo vseh aparatur in za- log ter denarno ali celo za- porno kazen. Glasbene pira- te dolžijo nepooblaščenega presnemavanja glasbe, ne- plačevanje avtorskih, izva- jalskih in založniških pravic, neobj avl Janje avtorjev in glede na način prodaje tudi neplačevanje prometnega davka. Pri akciji za ustavitev ne- dovoljene dejavnosti lahko pomagate tudi poslušalci. Organizatorji namreč pozi- vajo, da na Studio City, Ko- lodvorska 2-4, Ljubljana pod oznako Lov na pirate, pošljete ovitek piratske ka- sete, po možnosti z računom ter pripisom, v katerem stu- diu ste kupili kaseto. Poleg tega sporočite svoj naslov in priložite podpisano izjavo, da so podatki resnični. V oddaji Studio City bodo 21. marca izžrebali več kot 20 nagrad, večina so to CD in kasete. Poleg tega pa ponu- jajo še tri izredno zanimive nagrade: enemu od izžreba- nih bodo omogočili snema- nje pesmi z eno izmed naj- bolj popularnih slovenskih skupin, iz tega naj bi sledila CD plošča, ki se bo uvrstila na radijske valove, obeta pa se še več nastopov. Nasled- nja nagrada je hit pesem. To pomeni, da bo Klinči posebej za izžrebanca napisal pesem, ki jo bodo seveda posneli. Kot tretjo nagrado pa ponu- jajo delovni dan Helene Blagne, oziroma spremljanje pevke na koncert, snemanje ali intervju. Če bo srečna ro- ka na svetlo potegnila žen- sko ime, bo Heleno Blagne nadomestil Janez Bončina- Benč, izžrebanka pa bo pre- živela »En dan ob istem šanku«. .^g Pop loto Nihče ni napovedal pravil- nega vrstnega reda skladb, nagrada, ki jo podarja spon- zor oddaje Pop loto, trgovina ORIS-MASH, je sedaj vred- na 15 tisoč SIT. Za skladbe. ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasujete v sredo, 9. marca. Kupone pošljite na dopisnicah na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Št. 9 - 3. marec 1994 Samo en cvet... Umazan sneg se je počasi le preselil na oni svet in sedaj prihaja lepši čas. Čas, ko vse zeleni, ko je lepo. Ko ni lepšega kot to, da zjutraj, ko se zbudiš, poslušaš ptičje petje in opazuješ, koliko več listov kot prejšnji dan ima drevo pred tvojim oknom... Skratka, vse se prebuja, zaljublja, oživlja... Na delu planeta, na katerem gostujemo mi, letni čas, ki prihaja, najbrž kljub vsemu v srcu marsikaterega človeka lahko zbudi lepe občutke. Ker vsako pomlad veš, da je narava s teboj, da je na svetu navsezadnje še v vsakem primeru nekaj lepega... V času, ko se imajo ljudje, ki znajo čutiti, ki so sposobni opaziti in ljubiti lepe stvari, najlepše, najbolj trpijo hudobni ljudje. Slednje si sama predstavljam kot mrko- glede zakrknjence, ki v vsaki stvari vidijo kaj slabega in negativno energijo kot radijski oddajnik oddajajo že na daleč. Mislim, da so to ljudje, ki s svojim življenjem niso zadovoljni, vendar so nad tem že obupali. Ker so nezado- voljni sami, želijo, da bi drugi trpeh. In za to, da bi kaj takšnega dosegli, so sposobni narediti vse. Vendar se stvari navsezadnje vedno postavijo na svoje mesto. Slednjič narava premaga vsakogar; tako dobre kot slabe ljudi ali stvari. Zato si lahko za prej omenjene ljudi (kot veliki pesnik) želimo samo, da bi znali uživati in opaziti lepoto vsaj enkrat, v (na primer) vsaj enem češnjevem cvetu. Ker bi tako vsaj enkrat v življenju vedeli, kako je, če občutiš nekaj lepega. Ko te v srcu prijetno stisne. Ko veš, da je to nekaj, česar ne more nikoli uničiti čisto nič. NINAM. Piše: Damjana B., 18 let Sreda Dan kakor vsi drugi. Brez veze!!! Sploh se mi ni dalo v bar, sem raje doma preležala večer. Aja, stari kolega me je obiskal, vendar si nisva imela veliko povedati, ker se mi je mudilo. Sprejela sem dva tel klica. Znorela bom; občutek imam, da me vse okoU mene zajebava. Pa naj me! Četrtek Cel dan sem doma, nimam pouka. Ves, danes gremo žurat Zvečer: Bilo je brez veze; kot ponavadi. Tina je bila pi- jana, jaz pa njena medicinska sestra. Vedno se najde kdo, ki mi pokvari dan. Aja, zdi se mi, da bom morala tistemu tipu iz Sežane hitro zrihtat pesmi. On je tudi eden, ja. Samo izko- rišča. Petek Petek!!! Hvala bogu, grem vsaj domov... Sedaj sem doma, v Kopru. Danes sem videla prijatelje in tipa. Franku nisem povedala za tisto pizdarijo. Če bi mu, bi bilo gotovo po meni... Danes sem ugotovila, da je moji ex prijateljici vseeno, če živim ali umrem. Se sploh ne sekiram. Navsezadnje je jutri nov dan. Sobota Dragi dnevnik, ura je natan- ko štiri in trideset minut zju- traj. Ravno sem prišla z žura ali bolje rečeno s tribune, kjer smo si ogledali pretep. Slabo mi je, če moram ob sobotah, ko se želim s prijatelji sprostiti, gledati take svinjarije. Mimo- grede še to: pismo iz Londona je prispelo in stvar bo kmalu urejena. Potem pa... lahko noč, Damjana! Nedelja Nedelja, ki ji ne more biti enake. Cel dan sem se doma prepirala s starimi. Delam kot osel, vendar tega ne vidi nihče. Za čisto vse, kar se dogaja pri naši bajti, je kriva - kdo drug, kot jaz! Znorela bom. Ta svet je nor; in tako kot so bili nori naši predniki, bodo tudi naši potomci. Malo grem še na zrak; v tej bajti namreč vlada napetost. Ponedeljek Full sem zaspana. Nič zani- mivega se ni zgodilo, v bar ni- sem šla zaradi določenih oseb. Danes mi je bilo v celem dnevu všeč samo vreme in čisto nič drugega. Torek Cel dan sem izgubila v šoli, med učitelji in rjavimi kloprru. Vse mi gre spet narobe, torej povem, da bom znorela! An- draža nisem videla oz. sem ga samo za pol urice. Pa še takrat sem ga namerno popolnoma ignorirala. Kar sva se dogovo- rila, pa bova še opravila. Upam, da kmalu. Sreda PAVLA! Moje krstno ime. Na današnji dan na koledarju piše Pavla! Obožujem to ime. Morala sem si izposoditi keš, da sem lahko kupila darilo za Kristino. Danes je bil tudi ples, brez veze. Bila sem tudi v baru, a Andraža ni bilo. Ne- koč bo bolje. DAMJANA Pripisujem: Danes sem na ulici našel čr- no baretko, na visoki stavbi je plapolala bela zastava. Otroci so svoje obraze pritiskali k oknu in gledali napad. Nič več pesmic za rojstni dan, sa- mo opeke in kamenje jim lah- ko damo. Zavijte jih v zastavo svojega očeta in naj jočejo v nebo... (Cry To Heaven - Elton John). Usoda naju Je... Spominjam se dni, ki so hi- teli mimo mene. Kakor ti, ki si imel vse druge skrbi. Brzeli so mimo mene, vse do trenutka, ko sta se najini poti križali. Vem, to nama je bilo usojeno. Srečala sva se na praznova- nju in povabil si me na vožnjo z motorjem, na katerega si bil tako ponosen. Sporazumevala sva se brez besed. Se spomi- njaš; to so bili najini časi. Lju- bila sva se nežno, strastno in nisva mislila na prihodnost. Živela sva le za sedanjost. Ni mi žal trenutkov, ki sem jih preživela s teboj. Ob tebi sem spoznala, kaj je ljubezen. Ver- jela sem v srečo, ki je tako dru- gačna od krute resničnosti. Vem, ljubil si me z vsem sr- cem; tako kot jaz tebe. Med nama je gorel plamen ljubezni, ki ga tudi sedaj ni mogoče po- gasiti. Se spominjaš najinega prve- ga poljuba? Bilo je na motorju, ki je bil tvoja druga ljubezen. Nepozabni so meseci, ki sva jih preživela skupaj. Spomi- njam se večera, odpeljala sva se iz mesta v naravo, ker sva oba ljubila tišino. Tam sva bila srečna, daleč od mestnega hrupa. Pozno sva se vrnila. Pred vrati si me še poslednjič objel in poljubil. Nato si sedel na motor in oddrvel... Iz mo- jega življenja naravnost v smrt. Ne veš, kako me reže v srcu hrup motorjev, ki drvijo mimo mojega okna. Motor mi je vzel tebe, ki si bil edini smisel mo- jega življenja. Ko sem na tvoj grob položila vrtnice, sem se morala vsega še enkrat spomniti. Usoda naju je združila, uso- da naju je ločila... MARJANA Tin pras Sobota je mimo in tako j tudi vroča debata o vedenj mladih mimo. Ugotovite, »Niso krivi mladi, niso krj odrasli, ampak smo krivi vs če sploh smo krivi.« Odziv na oddajo je bil velj in vsak, ki je poklical, je misij da je izviren - strinjal sej z zgornjo ugotovitvijo. Neki teri pa se le niso strinjali s t stim, kar so povedali prejšn poslušalci, a so na koncu pov( dali isto. Vsak bi rad bil ti most pameten. Ne razumen Doumel pa sem eno. Res je, č bolj ko vzpodbujamo posluša ce, naj se odzovejo na oddaj bolj se odzivajo, a so zato tui bolj... Ne vem. Morda so ča takšni, da je bolje, da se niki gar ne vzpodbuja, ker se lahl prehitro »vzburi«. Bem; bemti - mogoče se izgubljan v monotonosti. JANI! Praslovan (Lačni Franz) Kdo je tebe, Praslovan, plavati učil, da si preplaval tisto rusko reko in se v mojih genih naselil? Horde slovenske krvi preko reke skozi dni spredaj poglavarji in direktorji za njimi kurbe, mladci, upokojenci... Spolno močni, silno zdravi zaradi step iz pradavnine so prišli po stotih generacijah sposobnih gospodinj in nam po predpisih zabelili vse, kar se je zabeliti dalo. Kdo je tebe, Praslovan, plavati učil, da si preplaval tisto rusko reko in se v mojih genih naselil... Kdo je tebe, Praslovan... Usmerjeno izobraženi zjutraj v službi skozi dni spredaj so grobovi in sirote za njimi mrtve ribe in crknjeni psi brez pigmenta smo spočeti sodobna brozga iz betona se množimo križani kastrirani korakajoči, da bomo po vseh predpisih zajebali vse, kar se bo zajebat dalo. Ne obstaja višja oblas od tiste nad samim sebo^ in nad svojimi sla bostmi. (B. G. Morole Norci zidajo gradov^ v oblakih, psihopati ii vi j o v njih. Psihiatri po^ birajo najemnino. Misli iVe sanjaj, ker je to le trenutek, razmišljaj, ker je to nihajoči občutek. Vsak trenutek, vsak občutek, se lahko kot kup sena prevrne, a ni moči, da dušo razgrne. Le neživi svet je brez vrlin, a v človeku in živi naravi vlada spomin. Neslišni potok žubori, v mirnem človeku - ogenj gori. Neuslišana želja se v boj spremeni. V boj za preživetje, kjer se ubija in mori. Vsaka zmota, vsaka zarota včasih krni, a le trenutek je potreben, da spet oživi. Pravil življenja, zemeljskega trpljenja ne upoštevamo vsi in zato se sulica v hrbet zaleti. Samospoštovanje in kruto spoznanje, da stvari, ki jih imamo radi, ni, da včasih jih le spomin oživi ali pa umazanija v reki, v reki dno skali, je kruto spoznanje, okruten spomin in polno vrlin. Spomini življenja, spomini stvari, jih veter razblini, jih sonce zbledi, a ni sile, ni brezmejne moči, DA JO V NIČ SPREMENI!!! 1 Poceni toplota za vaš dom VRANSKO PROIZVODNJA TRGOVINA MONTAŽA telefon: 063/725-110, fax: 063/725-012 UGODNA PONUDBA V MARCU Med mnogim ostalim še posebno priporočamo: - PEČI za centralno kurjavo NTK 15/30 67.000 SIT - RADIATORJI: AKLIMAT K 650 cena (člen) 1.302 SIT AKLIMAT K 900 cena (člen) 1.472 SIT - RADIATORJI DE LONGHI 600 X 1080 cena (kos) 12.142 SIT 600 X 1200 cena (kos) 13.360 SIT KRMILNA AVTOMATIKA K 02 23.834 SIT Prometni davek ni v ceni. Obračunamo ga glede na način prodaje. g ^qo/^ popusti za takojšnja plačila. Prodaja na 4 čeke brez obresti. Ugodni krediti za večje nakupe. Posebna ponudba: - nadomestna montaža dotrajanih centralnih toplovodnih sistemov - projektiranje in montaža novih centralnih toplovodnih sistemov. Št. 9-3. marec 1994 29 Prestolonaslednik v solo izvedbi Piše: Mojca Belak Britanski prestolonaslednik yaližanski princ Charles je fe- Ijruarja končal turnejo po Av- straliji in Novi Zelandiji, ki jta jo zaznamovala dva dogod- ka. Najprej ga je v Sydneyii jjapadel študent s startno pi- štolo, v Aucklandu pa ga je pričakal neki 52-letni na- sprotnik monarhije in pred njim razpršil osvežilec zraka. Čeprav naj bi bila prinčeva turneja bistvenega pomena za njegov ugled v tujini - še zlasti v času, ko ob njem ni več atraktivne in prijazne Diane, je precej vprašljivo, ali mu je z obiskom daljnih krajev uspe- lo doseči to, kar je bilo načrto- vano. Avstralija: prvi napad Kot menijo v nedeljskem TI- MESu, je bil prvi napad na princa v Sydneyu za prestolo- naslednika sicer neprijetna iz- kušnja, vsekakor pa je bilo najboljše, kar se mu je lahko pripetilo na turneji. Preden se je 23-letni študent narm-eč izluščil iz množice, dvakrat ustrelil iz štartne pištole in se ob skoku na oder neslavno za- pletel v kabel in padel, prinče- va turneja ni pritegnila želene: pozornosti avstralske javnosti, ali kot je izjavil eden izmed povezovalcev na lokalnem radiu: »Nezainteresiranost raste do vročičnosti«. Toda po neu- spelem atentatu, ki to ni bil, ker štartna pištola pač ni smr- tonosno orožje, je nezaintere- siranost zamenjala paleta dru- gih čustev - ogorčenje, občutek krivde, presenečenje, groza. Tik po napadu še nihče ni vedel, kaj se dogaja. Slišati je bilo strele, potem krike iz množice, takorekoč »pričujo- čin^ pokonci so vstali lasje«, na odr& pa je bilo videti samo klobčič varnostnikov, ki so se prerivali z napadalcem. Princ Charles je medtem stal nekaj korakov stran, si popravljal rokave svojega suknjiča in se hkrati oziral proti klobčiču, da bi videl, kaj se dogaja. Neki ženski glas je publiko obvestil, da je vse v najlepšem redu in da ni bil nihče ranjen. Napa- dalca so v manj kot minuti od- stranili s prizorišča in medtem ko so fotoreporterji še vedno švigali okoli kot obsedeni, se je princ ledeno hladno vrnil k mikrofonu in začel govor ta- ko, kot da se ne bi nič zgodilo: »Povedal bi, če smem, kako mi je v nepopisno veselje, da sem lahko tukaj...« Odziv britansicega tiska S svojim mirnim in preudar- nim nastopom je takoj osvojil avstralska srca, ki se do takrat (in spet kmalu po incidentu) niso pretirano zanimala zanj. Za razliko od Avstralcev pa je britanski - zlasti tabloidni - tisk naslednj i dan povsem po- norel in Charlesa koval v nebo. Pri tem so vrli novinarji čisto pozabili, da je bil prestolona- slednik v njihovih dotedanjih komentarjih večinoma tarča ostrih kritik, ker je po sploš- nem prepričanju kriv za pro- pad zakona z Diano zaradi trajne izvenzakonske zveze z dolgoletno »prijateljico« Ca- millo Parker Bowles. Dan po incidentu so zapisali v SUNu, ki je najbolj razvpit med ta- bloidi, da princ ni »niti trenil z očesom, ampak se je prepro- sto igral z rokavi svojega suk- njiča«. V DAILY MAILu so menili, da je pokazal svojo trdnost, ko so okoliščine to od njega zahtevale, takoj po tem pa je v govoru o avstralskih namigih, da bi radi postali re- publika, pokazal zvrhano me- ro zrele presoje.« Charles sam je tudi s svojimi izjavami dal jasno vedeti, da zna biti precej hladnokrven. V intervjuju za avstralsko te- levizijo je svoje občutke ob na- padu takole komentiral. »Ni- sem stekel aU storil karkoli drugega, ker ni imelo smisla. Ne glede na to, kaj se dogaja, človek samo nadaljuje, kar je počel. Toda če bi me možakar udaril, bi bilo verjetno nekoli- ko drugače. Sicer pa nismo vsi kot James Bond ali Indiana Jones, veste. Ni tako preprosto samo stopiti na stran in udari- ti, ko vas nekdo napade.« Kijub vsemu ne preveč uspela turneja Kljub vsem dogodivščinam pa opazovalci še vedno menijo, da prinčeva turneja ni bila ta- ko zelo uspešna, kot so načrto- vali. V precejšnji meri je ra-_ zlog v odsotnosti princese Di- ane, ki je vedno privabljala množice s svojim prijaznim nastopom in prijetno zuna- njostjo. Charles je zaradi loči- tve od Diane slišal že marsika- tero ostro - britanski tisk ga je obsodil, da je on v veliki meri kriv za neslavni konec »zako- na stoletja«. Poleg novinarjev in seveda tudi britanskih bral- cev časopisov, so prestolona- slednika napadli tudi pred- stavniki anglikanske cerkve. Če je verjeti govoricam in je res prisegal večno ljubezen Dl- ani, hkrati pa se ni mogel odreči ljubici, potem je prise- gel pred bogom v cerkvi in to prisego tudi prelomil. Kako bi mu torej lahko verjeU, razpre- dajo dalje cerkveni dostojan- stveniki, da bo pri svečani za- prisegi pri kronanju mislil resno? Kaj pravi prinčev tabor Da bi bila debata zanimivej- ša, so se Charlesu v bran takoj postavili predstavniki »njego- vega« tabora, med drugim tudi Anthony Holder, ki je eden iz- med najbolj spoštovanih kra- ljevih biografov. Holder je prepričan, da bo vprašanje Charlesovega odnosa do Ca- miUe sicer občasno prihajalo v ospredje in spravljalo pre- stolonaslednika v neprijeten položaj, toda izvenzakonsko razmerje ne bi smelo vplivati na njegove kraljevske kvalite- te. Konec koncev, pravi Hol- der, so bili tudi drugi kralji vse prej kot svetniškega obnaša- nja, toda kot državnikom na čelu kraljestva jim ni bilo kaj očitati. Zanimivo je, da se britanski tisk tako vneto ukvarja s prin- cem Charlesom, kakor da bo že jutri postal kralj. Toda nje- gova mati, kraljica Elizabeta II je pri svojih 67 letih čila in zdrava in ne -kaže, da bi se želela odpovedati kroni. Če bo živela tako dolgo kot njena mati, ki pri 93 letih s svojo prisotnostjo še vedno občasno oplemeniti kako svečano pri- reditev, potem vprašanje nje- nega nasledstva ne bo aktual- no vsaj do leta 2020. V tem času pa utegne britanska jav- nost Charlesu vendarle odpu- stiti nenavadno navezanost na lady CamiUo Parker Bowles. Napad v Sydneyju. Pomirila sem se in kmalu zaspala. Zbudi- la sem se ob šestih. Skrbno sem se uredila, saj sem imela namen povedati nekaj tudi o tem, kako urejeni moramo hoditi v šolo. Stojim pred učilnico. Bojim se, da se mi ne bi tresel glas. Odprem učilnico ...56 parov oči se zazre vame. Zasmejem se in jih pozdravim. V trenut- ku se je strah razpršil. Odkar sem pomnila, sem si želela biti med otroki. Sedaj sem med njimi. Stopim pred tablo. »Moje ime je Maša. Doma sem s prijaznih gričkov Kozjanskega. Kar dolgo sem se vo- zila do vas. Moje vasi ni na zemljevidu, lahko le približno pokažem, kje sem doma...« Tiho in zavzeto so me poslušali. »Sedaj pa se mi bo vsak učenec predsta- vil po imenu, da vas spoznam...« Predstavljali so se: »Giza, ... Pištek, ... Barbara, ... Pištek, ... Marjana, ... Pištek ■..« Ko se mi je predstavil peti »Pištek«, sem butnila v smeh. »Kaj ste fantje sami Pišteki? Kakšno ime pa je to?Nisem ga še slišala!« Predstavili so se še ostali, Pišteka pa ni bilo nobenega več. Že sem mislila, da so si to ime izmislili, da bi se malo poigrali z ma- no. Zazvonilo je za odmor. Milica je bila na hodniku. »Lepo prosim, če mi razložiš, kateri svet- nik je >Pištek<. Kar pet se mi jih je predstavilo s tem ittienom.« Začela se mi je smejati. »Tako pri nas kličemo Štefane. V četrtem razredu jih je ^es precej. Kako so ti všeč?« »Prijazni so. Zdi se mi, da jih ne bom razumela. Jožek v tretji klopi meje vprašal: >Tovarišica, ve pa bo žmetno v četrtem ra- zredu.< Eden od Pištekovpa >Nimam kabaj- sa<, ko sem pisala na tablo. Jaz sem se samo nasmejala in molčala, saj nisem vedela, kaj sta mi hotela povedati.« »Tu imamo nekaj madžarskih besed v na- rečju. »Žmetno« pomeni težko, »kabajs« pa je svinčnik. Se boš že navadila.« Kar oddahnila sem si; samo da ne govori- jo tako iz nagajivosti. Spet sem v razredu. »Sedaj smo se že spoznali in za nas se začne resen pouk. Ker smo Slovenci, bomo poskušali čim bolj pravilno slovensko go- voriti. Slišala sem že nekaj narečnih besed. Teh ni v slovenskem pravopisu, zato se bo- ste potrudili, da jih v šoli ne boste uporab- ljali, posebno pri spisju ne. V odmoru me lahko naučite kakšen vaš narečni izraz. Za nekaj besed sem se morala pozanimati pri tovarišici Milici. Vsak kraj ima svoje nareč- je, mi pa se bomo v šoli učili in pisali v knjižnem jeziku. Vsa pravila so napisana v Slovenskem pravopisu. Imela ga bom v učilnici na mizi. Komu bo kaj nejasnega pri pisanju, lahko pogleda vanj.« Zavzeto so me poslušali. »Za danes smo končali. Odslej prinašajte šolske potrebščine v šolo po umiku. Jutri sedite tako, da bodo na desni strani učilnice učenci iz četrtega razreda, na levi strani pa iz tretjega razreda. Če boste tiho sodelovali pri pouku, boste lahko sedeli poleg svojih prijateljev. Če pa tega ne boste zmogli, bo- ste sedeli po mojem okusu. Učenci, ki greste domov v smeri trgovine: grem z vami. Zdravo!« Oglasila se je kar polovica učencev. Med potjo sem izvedela, da Jožek nima več ma- me in da atek sam peče kruh. To je bilo za tiste kraje nekaj posebnega, ker je običajno, da to delo opravljajo ženske. Nekako na sredi poti je bila trgovina. Razšli smo se. V skromno založeni trgovini me je sprejel prijazen trgovec. Kupila sem sladkor, kavo in moko. Kaj si bom kuhala? Pri gospodinji bom naročila mleko, krompir sem že kupi- la, a to je resnično premalo za vsakodnevno prehrano. Povedali so mi, da sta pekama in mesnica v Beltincih, dva kilometra od Gan- čanov. Pri gospodinji me je že čakal novi dom - soba z majhno predsobo. Predsoba je bila prazna, v sobi pa sem imela posteljo, oma- ro, mizo, stol in gašperček. Kje bom kuha- la? Res, že prvi dan sem dobila plačo — 8800 din. To je bilo za tisti čas strašno malo, pa četudi je bilo stanovanje brezplačno in sem dobila še dva metra drv. Vsaj nekoliko bi si morala dopolniti skromno opremo... Odpravim se v Beltince po četrt kilogra- ma mesa, električni kuhalnik in kilogram kruha. Kuhalnik zaenkrat v predsobi postavim kar na tla. Skuham si torej na tleh, nato pogrejem vodo, po katero moram k vodnja- ku pred hišo, in pomijem posodo. S čim pa jo naj obrišem? Koliko starih prepranih rjuh je doma na podstrešju, lahko bi jih raztrgala na krpe, primeme za brisanje po- sode, toda kdo bi doma na vse to mislil! Kolegici Milici potožim, kako neprijetno je kuhati in pomivati na tleh. »Boš zadovoljna, če ti damo eno šolsko mizo?« »To bi bilo imenitno, veš, da bom zado- voljna.« Po pouku mi prineseta dva učenca mizo v mojo »kuhinjo«. Bila sem strašno vesela. Nanjo sem postavila vse svoje kuhinjsko premoženje. Potrebovala bi še nekaj pri- memega za shranjevanje posode - morda pa bi mi trgovec dal lesen zaboj. Hajd v trgovi- no po mast. »Imam prošnjo, če me uslišite,« začnem. »Kar na dan z besedo! Kaj bo lepega?« »Nujno bi rabila lesen zaboj, da bi imela kam spraviti posodo. Imam prostor za ku- hanje, a popolnoma brez pohištva.« »En zaboj vam že odstopim, čeprav mo- ramo embalažo vračati.« Kar topilo se mi je pri srcu od sreče, ko sem nesla zaboj domov. Gospodinjo sem poprosila za časopisni papir, da bi z njim obložila zai>oj, a ga ni imela. »Ne naročamo nobenega časopisa. Za to nimamo penez. Pojdite k Mihci, ona naroča časopis.« Že trkam pri Milici. »Bi lahko dobila kaj starega časopisnega papirja? Obložila bi si z njim polico in oma- ro. Pa še za naslov bi prosila. Takoj bi ga naročila.« »To pa zares lahko dobiš. Starega časopi- ' sa imamo, kolikor hočeš. Imam naročen Večer, zelo zanimiv je. Poglej!« Listam Večer. V nekem kotu zagledam naročilnico. »Posodi mi škarje, da izrežem naročil- nico.« Stanovanje sem si za prvo silo »opremi- la«. Šola mi je vzela veliko časa, posebno pisanje priprav za direktni in indirektni pouk. Učenci so bili zelo delavni, le nekate- ri so bili preglasni. V Beltincih sem se srečala s kolegom Marjanom, ki je bil doma iz Prekmurja. »Kako se počutiš v šoli pri nas?« me vpraša. »Odlično. Moti me, ker imam veliko učencev in včasih nekateri klepetajo, ko se morajo sami učiti.« »Veš kaj, premesti jih deček-dekhca in boš videla, kakšna tišina bo v razredu, ker so ti učenci zelo sramežljivi.« »To ni slaba ideja. Pogovorila se bom še z Milico.« Milica se je strinjala. »Kaj bodo rekli starši, ker do zdaj take navade še ni bilo?« vprašam. »Nekateri bodo godrnjali. Jaz te bom podprla. Kaj pa po kozolcih se pa lahko podijo dečki in deklice?« Takoj prvo uro pouka določim nov sedež- ni red. Med učenci je bilo malo preplaha. »Veste, učenci, naša prva naloga v šoli je, da se učimo, in le, če je tišina in nas sošolci ne motijo, lahko rešujemo naloge brez na- pak. Čez čas boste sedeli tako rajši.« Po pouku napišem pismo sestri Minki, ki je tudi učiteljica v Apačah. Poročam, kakš- no »napredno« idejo sem uvedla, da sedijo učenci mešano po spolu v klopeh, in sedaj čakam na reakcijo staršev. Št. 9 - 3. marec 1994 30 A) Najem poslovnega prostora v Celju: 1. V centru mesta nudimo najem poslovnega prostora vel. 77.60 m^ primerno za pisarniške prostore, biro, predstavništvo. B) Prodaja lokala v centru Žalca: 1. V centru Žalca nudimo prodajo lokala vel. 36,45 m^ z opremo. C) Prodaja stanovanjskih hiš: 1. V Petrovčah nudimo stanovanjsko hišo DOM 65 leto izgr. 1974. Zemljišče 811 m^, površina stanovanjskih prostorov s pritiklinami 193 m^. Hiša leži na lepi legi, ima telefonski priključek, trofazni elektro priključek in centralno kurjavo na olje. Dovoz do hiše je asfaltiran. Možnost zamenjave za manjšo stanovanjsko hišo ali etažno stanovanje z doplačilom. 2. V bližini Celja nudimo enodružinsko hišo z 10.000 zemlje, čebelnjakom in manjšim gospodarskim poslopjem. V hiši je telefon, mestni vodovod, ogrevanje na trdo gorivo in elektriko, asfaltni dovoz do hiše. D) Poslovno proizvodno skladiščni prostori: V CELJU 1. Proizvodna hala EUROAE na lokaciji industrijska cona Gaberje Velikost 2700 m^. Objekt je primeren za potrebe lahke industrije in za skladiščno dejavnost, z manjšim dodatnim vlaganjem pa je objekt možno usposobiti tudi za trgovinsko dejavnost. 2. Skladišče na Spodnji Hudinji v Celju v coni živilske proizvodnje Objekt je velikosti 3360 m^ v štirih etažah. Notranji transport poteka po stopnišču, z elevatorji in tovornim dvigalom. Pritličje je dvignjeno na koto + 1,00 m. Objekt je bil zgrajen za potrebe sprejema prehrane v večjih količinah, kjer se je hrana prepakirala v manjše enote in distribuirala v maloprodajno mrežo. Objekt je možno prilagoditi tudi za diskontno prodajo. Objekt je možno odkupiti kot celoto ali po delih. V SLOVENSKIH KONJICAH 3. Inštitut A v centru Slovenskih Konjic. Objekt je zgrajen do III. gradbene faze. Prvotno je bil namenjen kot razvojni inštitut. Objekt je velikosti 4571 m^ v petih etažah. Objekt je primeren za ureditev v blagovno hišo od A do Z, lahko tudi za proizvodno dejavnost. Zbiramo prijave vseh interesentov, ki si imajo namen v bližnji prihodnosti urediti svoje poslovne ali proiz- vodne prostore v modernem centru. 4. Upravna zgradba Konus: možnost najema poslovnih prostorov. Prostori so opremljeni - oprema je visoke kategorije, objekt je klimatiziran. Možnost najema pisarniških prostorov za predstavništva, advokature, projektivo itd.. Nudimo tudi možnost kreditiranja nakupa naših nepremičnin. Vse informacije lahko dobite na družbi Posest d. o. o. vsak delovni dan med 7. in 9. uro na tel. št (063) 431-481. TEMELJNO SODIŠČE V CELJU ENOTA V CELJU na podlagi sklepa stečajnega senata opr. št. ST 31/93 z dne 14.2.1994 objavlja PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB delov premoženja stečajnega dolžnika HMEZAD Strojna, d.o.o. Žalec - V stečaju in sicer poslovnih prostorov, zemljišč in opreme po najnižjih cenah v DEM, ki so plačljive, prav tako kot varščina, V tolarski protivrednosti, preračunani po srednjem tečaju Banke Slovenije za DEM na dan plačila. Predmet prodaje so: 1. - ppsiovna zgradba v izmeri 1.202,91 m^, pare. št. 974/11 k.o. Žalec - poslovna zgradba v izmeri 2.327,68 m^, paro. št. 973/11 k.o. Žalec - neplodno zemljišče v izmeri 4.904,51 m^, paro. št. 973/5 k.o. Žalec - oprema in stroji po inventurnem spisku najnižja cena znaša 2.900.000 DEM 2. - poslovna stavba v izmeri 381,64 m^, pare. št. 973/14 k.o. Žalec - neplodno zemljišče v izmeri 1.887,77 m^, pare. št. 973/15 k.o. Žalec najnižja cena znaša 360.000 DEM 3. - poslovna zgradba in neplodno zemljišče v Izmeri 1.389,50 m^, pare. št. 974/10 k.o. Žalec najnižja cena znaša 320.000 DEM Čez nekaj dni bodo spet oživeli nogometni stadioni sirom \ Slovenije, saj se bo pričel spomladanski del državnega nogo- metnega prvenstva. Nogometaši Publil^ma Vas vabijo, da se] jim spomladi v še večjem številu pridružite na Skalni kleti in po] svojih močeh pripomorete nadaljevati uspešno sezono. Vsem ljubiteljem nogometa so že na voljo sezonske vstopnice \ za vse tekme na Skalni kleti, ki jih lahko po ceni 2.500 SIT in z možnostjo plačila na dva čeka kupite na naslednjih prodajnih mestih: 1. Bistro Točka na Skalni kleti 2. Menjalnica Publikum, Celje \ 3. Gostišče Ojstrica, Celje ] 4. Gostilna Jurček, Babno pri Celju i 5. Hotel Žalec, Žalec ; i Vse ljubitelje nogometa obveščamo, da si bodo^ v torek, 8. marca na lokalni TV postaji VTV lahko' ogledali reportažo s tekme Primorje : Publikum CeljeJ Natančna ura predvajanja bo sporočena na VTV in na; tel. številki 441-441 podjetja l\/IARINET, kjer lahkol dobite tudi ostale informacije o bodočih tekmah! v Celju. Dobrodošli na Skalni kleti! ! 4. - nezazidano stavbno zemljišče v izmeri 2.035,57 m^, pare. št. 973/6 k.o. Žalec najnižja cena znaša 97.710 DEM 5. - nezazidano stavbno zemljišče v izmeri 3.062,68 m^ pare. št. 973/4 k.o. Žalec najnižja cena znaša 147.010 DEM 6. - nezazidano stavbno zemljišče v izmeri 3.418,07 m^ pare. št. 973/13 k.o. Žalec najnižja cena znaša 164.070 DEM Pisna ponudba mora obsegati: - ponujeno ceno in predmet ponudbe - plačilne pogoje, s tem, da rok plačila ne sme biti daljši kot 60 dni po izteku roka za prijavo - izpisek iz registra št. 1 za pravne osebe in overjeno kopijo potrdila o držav- ljanstvu R Slovenije za fizične osebe - potrdilo o plačilu varščine. Ponudbe lahko oddajo pravne osebe s sedežem v R Sloveniji in fizične osebe, državljani R Slovenije. Ponudbe morajo biti poslane s priporočeno pošiljko na naslov: Temeljno sodišče v Celju, Enota v Celju, z oznako »prodaja z zbiranjem ponudb HMEZAD Strojna, d.o.o. Žalec - v stečaju«. Sodišče bo pri izbiri upoštevalo samo ponudbe, za katere bo dokazana varščina v višini 10 odstotkov od najnižje objavljene cene na žiro račun stečajnega dolžnika št. 50750-690-591, pri SDK Žalec. Varščina se bo izbranemu ponudniku vračunala v kupnino, drugim ponudni- kom pa se bo vrnila v 10 dneh po končanem zbiranju ponudb. Prednost pri izbiri bo imel tisti ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno, boljše plačilne pogoje in jamstvo za plačilo kupnine. Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo o nakupu v 8 dneh, po prejemu obvestila o izbiri in v celoti plačati kupnino v pogodbenem roku. Plačilo kupnine mora biti zavarovano s kvali- tetno in nepreklicno končno garancijo na prvi poziv. Če izbrani ponudnik ne bo sklenil pogodbe in plačal kupnine v navedenih rokih, se prodaja razveljavi, varščina pa se realizira v korist stečajne mase. Lastninska pravica in posest na nepremičninah preide na kupca ob plačilu celotne kupnine in po pravnomočnosti sklepa o domiku. Vsi predmeti so naprodaj po sistemu »videno-kupljeno«. V navedenih cenah ni vključen pro- metni davek, ki ga plača kupec, kakor tudi vse stroške v zvezi s prevzemom lastništva. Rok za zbiranje ponudb je 28.3.1994, odpiranje ponudb pa bo 29.3.1994 ob 12. uri v sobi 106/1 Sodišča v Celju. Najugodnejši ponudnik bo izbran v 8 dneh po končanem zbiranju prijav. Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom premožanja so na voljo pri stečajnem upravitelju po telefonu 063 715-821. Št. 9 - 3. marec 1994 št. 9 - 3. marec 1994 3: v MODNEM VRTINCU Pripravlja: VUlSTA CAKr ŽEROVNIK Seveda je današnje modno vrtinčenje treba začeti z na- gradami, saj je preteklo soboto naša modna svetovalka Vlasta Cah-Žerovnik ponovno pome- šala med kuponi in izbrala tu- di radijsko nagrajenko. Med nagrajenkami NT je Vlasta izžrebala Jelko Jelen iz Sp. Ponikve pri Žalcu, ki se najraje odloča za rjavo-peščen barvni odtenek, radijska na- grajenka pa je Vida Novak, Arclin 7, Skofja vas. Obe na- grajenki bosta prejeli lepe na- grade. Sedaj pa še k tretji na- gradi, ki jo je Vlasta malce spremenila. Če podrobno po- gledate nagradno vprašanje meseca marca, boste opazili, da lahko poslej vpišete tudi te- lefonsko številko. Med temi številkami bo Vlasta zadnjo soboto v mesecu, ko bo gosto- vala na valovih celjskega ra- dia, izžrebala en kupon, nato pa bodo izžrebanko(ca) pokli- cali domov, če bo srečnež po- slušal oddajo, oziroma če bo doma, bo tretja nagrada nje- gova. Več o tej nagradi še pri- hodnjič, dcmes pa se bomo malce mečkali, pravi Vlasta. Uredništvo Transparentnost in piemenito >»meči€an|e« Karpripravitese - prihodnjo pomlad in poletje bomo dobe- sedno in kar naprej »pomečka- ne«... Tako nekako sem zapi- sala lansko jesen, takoj po ogledu pariških in milansldh modnih tendenc za letošnjo to- plo sezono. Seveda sem imela pri tem v mislih laneno platno, ki se je napovedovalo kot ab- solutna uspešnica med mate- riali. No, seveda pa nam materi- ali, iz katerih je ukrojena le- tošnja moda, nudijo tudi mno- ge druge estetske užitke. Tran- sparentne tkanine, ki razkri- vajo za milimeter več, kot bi spodobne oči smele videti, bombažne mrežaste tkanine, ki se s svojo zračnostjo in sve- žino nadgrajujejo v kvačkane motive iz prtičkov naših pra- babic, prestižna rustikalna čipka, pa lahkotno frfotajoča indijska svila... Vsi ti materi- ali sestavljajo trd temelj, na katerem stoji svež, zabaven, sproščen in koketen videz le- tošnje spomladansko-poletne mode. Ne le poglavje, temveč kar knjiga zase je tudi tokrat na novo odkrita metamorfoza zank oziroma pentelj, ki ustvarjajo enega izmed najlep- ših strani sleherne mode-ple- tenine. Vse ah skoraj vse o njih pa prihodnji teden. VLASTA Nagradno anketno vprašanje meseca marca: KATERA IZMtD ATRAKTIVNIH DOMISLIC LETOŠNJE MODNE POMLADI VAM JE NAJBOLJ VŠEČ? a) Mikro mini in zapeljive »Lolite«, b) prosojna moda iz »Tisoč in ene noči«, c) visoke pričeske v stilu Marie Antoniette, d) nobena. Kaj bomo delali marca na našem vrtu? v hladnejših krajih bomo v začetku meseca še polnili toplo gredo. Vanjo bomo po- sejali vse od solate do cvet- lic. Kako pripravimo toplo gredo, lahko preberete v »Kmetovalcu« št. 1, letnik 1994. Za manjša gospodinj- stva je dovolj ena topla gre- da. Vanjo je treba sejati v vr- stice. Ob setvi označujemo vrstice na obeh straneh. Na .količke pritrdimo lističe z napisi. Obenem pa v belež- ko zapišemo, kaj smo sejali na določenem mestu. Po vzniku težko ločimo rastline med seboj, posebno še ka- pusnice. To se rado zgodi v primeru, če ste sej aLi v eno vrstico več vrst kapusnic (ze- lje, kolerabico, cvetačo. ohrovt). Sejati je dobro na gosto in po tem, ko rastline zrastejo, redčiti. To je dobro predvsem pri solati, ki jo sproti pulimo in porabimo. Por in zeleno tudi sejamo že v toplo gredo, da bomo imeli velik pridelek. Na prosto sejemo: koren- ček, pastinak. Pastinaka ne rabimo veliko, kvečjemu pol vrstice na gredi. Sejemo črn koren, redkvico, grah, špina- čo, blitvo, konec meseca tudi rdečo peso. Na sončno, toplo lego sejemo tudi peteršilj. Peteršilj hitreje vzkali v to- plem. Sadili bomo krompir, čebulo, šalotko. Tudi grmov- nice in sadno drevje. Pri sa- jenju sadnega drevja in gr- movnic naredimo veliko ja- mo, na dno potrosimo NPK gnojila, nato nasujemo tem- no, himiusno zemljo in v hu- musno zemljo razprostremo korenine. Hlevskega gnoja damo na vsako sadno drevo po eno samokolnico. Razpro- stremo ga znotraj po obodu jame. Sadno drevo potrebuje svetlobo in toploto. Pod njim lahko sejemo špinačo, solato. V sušnih letih tudi kumare. Kumare so bolj zdrave in rodijo dvakrat toliko kot običajno, če jim po tleh polo- žimo 20 cm na debelo ostan- ke rastlin (seno, slama, list- je). Kimiare je treba redno in obilno zalivati s poslano vo- do. Zastirko iz ostankov rastlin pa neprestano obnav- ljati. Po tednu dni se zastir- ka že močno stanjša, zaj spet dodajamo ostanke raj lin, da bo ves čas visoka j cm. Če nimamo ostankj rastlin, lahko uporabimo \ di drobir, ki nastane ob & kanju drv. V marcu bomo imeli že )^ liko dela, v aprilu pa še Pazimo na svoje zdravje, ^ bomo imeli z vrtom tudi vrf ko veselja. Spomnimo se | kitajski pregovor, ki pri tole: »Če želiš biti srečen u kaj dni, preberi dobro kd go. Če želiš biti srečen neij mesecev, si dobi lepo žensk Če pa hočeš biti srečen življenje, si naredi vrt.« ' ida TEpI, ASIROLOSKI KOfICEK Astrolo^inJe (UANE šifra: Morska zvezda Ker verjamem v nekatere nerazložljive stvari v življe- nju, se obračam na vas, da mi razložite, kaj me čaka v prihodnosti. Predvsem me zanima, kaj me čaka na po- dročju partnerstva, pa tudi kaj lahko pričakujem od na- slednjega leta. Pravzaprav sem optimistka, predvsem pa si želim še enkrat urediti zakonsko življenje. Hvala za odgovor! Ivana: Ste zelo dinamična in obenem tudi poglobljena oseba. Pravzaprav morda ravno zaradi tega nihate med dvema načinoma ali sti- loma življenja. Če poenosta- vim, na področju dela, kon- taktov z ljudmi ali potovanj si želite biti vodilni, na po- dročju emocij pa ste veliko bolj zadržani in sramežljivi. Partner je zaradi te vaše spremembe lahko nekoliko zmeden glede svojega odno- sa, oziroma stališča, ki ga naj zavzame do vas. Na nek način ste maksimalno samo- stojni, na čustvenem področ- ju pa si želite zaščito in var- nost. Mislim, da vas le ma- lokdo resnično globoko poz- na, tudi prijateljem se zelo redko globoko razkrijete. Za vas je pomembno, da se ob- vladate, morda vam je ta ob- čutek še najbolj lasten. Po drugi strani pa spet potrebu- jete sprostitev emocij, ven- dar na varen način. To je do- segljivo na dva načina: prvi je, da partnerstvo gradite na ^ dolgotrajnem prijateljstvu, tako da se pred zakonom resnično že dobro poznate, drugi način pa je meditati- ven, psihorelaksacijski. V vaši natalni astro karti je razvidno da imate opozicijo Saturna na Uran in Venero. Prav ta razpetost planetov pa kaže na to, da so v emo- tivnem smislu možni zapleti ali nezadovoljstvo, ker pa je Satvun v Ribah, so vzroki globoko, morda na podza- vestnem nivoju. Osvoboditi se morate emocionalnega vzorca, ki vas spremlja iz otroštva. Le če boste razde- lali odnos do staršev ter tudi njun medsebojni odnos, se boste polagoma osvobodili tega pečata, ki ga projicirate tudi v svoje čustvene odnose. Pomagate si lahko na več na- činov. Meditacija, masaža, vse kar vam bo prineslo no- tranje olajšanje. Seveda pa sodi k temu tudi primerna literatura. Letos spomladi bo izšla knjiga Johna Graya z naslovom Moški so drugač- ni, ženske tudi. Izdala jo bo založba Gnosis iz Ljubljane. Knjiga je ameriški hit na po- dročju proučevanja in iz- boljšanja medsebojnih odno- sov, morda bo koristila še komu! Nasploh je za vas naj- bolje, da večino stvari nare- dite v času od aprila do okto- bra, kajti ta čas vam je vedno naklonjen. Prvi trije meseci v letu so lahko vedno napor- ne j ši, zato ta čas raje namer- no počivajte in si ne nalagaj- te prevelikih obveznosti. Zadnjih nekaj let je bilo za vas zelo naporno, vendar pa se vam je to obdobje pravkar zaključilo, to kar sedaj do- življate, so zadnji okruški preteklosti. Z aprilom pa se vam začenja novo življenj- sko obdobje, v katerem boste na novo zastavili svojo ener- gijo in življenje, v obdobju treh let pa boste tudi globlje spoznali svoje čustvene do- življanje in iz tega na novo zaživeli. Če želite bolj po- globljeno osebno emalizo se obrnite na uredništvo. recept tedna Jagnietina z dišavnicami Za štiri osebe potrebujemo: 500 g jagnječih pleč br kosti, 20 g moke, 3 žlice olja, sol. Žlico sesekljanih dišavn (peteršilj, meta, limonina skorja), strok česna, pol kožar belega vina, pol limone, malo juhe za zalivanje in kot pi logo krompirjev pire. Mesu odstranimo kožice in maščobo ter ga zrežemo i kocke, jih povaljamo v moki in opečemo na olju, nad mo nim ognjem. Potem meso posolimo in dodamo sesekljal dišavnice. Vse dobro premešamo in prelijemo z vinom t s precejenim sokom polovice limone. Ko tekočina izhlap zmanjšamo ogenj in počasi kuhamo še eno uro. Med kvihi njem dodajamo po potrebi po žlico juhe. Meso se moi zmehčati, omaka pa naj bo gosta. Jagnjetino postrežen toplo in sicer na pogretem pladnju s krompirjevim pireje kot prilogo. Št. 9 - 3. marec 1994 33 lilercedes Benz in avtomobilska Ženeva Stuttgartski Mercedes aeDZ pripravlja na bližnji ivtomobilski salon v Ženevi, [igjn bo predstavil nekaj no- ^ii, ki naj bi pripomogle .Ugodnejšemu tržnemu po- pjaju, kajti leto 1993 tudi za ^ledno avtomobilsko tovar- iš, ni bilo posebej uspešno. Tako bodo postavili na jgled nekoliko spremenjeno jgj-ijo S. Avtomobil bo imel ji^gačne odbijače in zadnje ^či, nekaj manjših spre- memb pa bo tudi v notranjo- jti^ poleg tega pa bo seznam jerijsko vgrajene opreme pri jelcaterih izvedenkah daljši. Ponudbo kupejev bodo po- jestrili z izvedenko S 420. ^ednjo bo poganjal znani jiotor z močjo 205 kW/279 0., na kolesih pa bodo gu- ne z dirkaškimi imenzijami 255/45 ZR 18), medtem ko )0 avtomobil v Nemčiji na -oljo za 148 tisoč dolarjev. V druščini kabrioletov razredu E bo po Ženevi po- vsem nov E 200 kabriolet. ^ nosu bo bencinski štiri- ?aljnik, ki bo zmogel največ 100 kW/136 KM, serijsko pa K) opremljen z električno )omično streho, stekli, ki jih K) odpirala in zapirala elek-j trika ipd. In cena? Znano je le to, da bo avto v Nemčiji na voljo za malenkost manj kot 70 tisoč mark. V seriji C, ki je pripomogla k temu, da je bila prodaja mercedesov v januarju bolj- ša za skoraj 60 odstotkov, vsaj ta hip ne bo posebnih novosti. Pač pa bo tovarna izdelala le 500 avtomobilov z oznako E 500 limited. Pod motornim pokrovom teh av- tomobilov se bo vrtel znani osemvaljnik z močjo 235 kW/320 KM, bistvo pa bo v posebni in dodatni opremi: menjalnik bo avtomatski, se- deži bodo vedno oblečeni v usnje in dokaj eksotičnih kombinacij (črno/zelena, čr- no/rdeča in črno/siva). Kdor bo lahko pogrešal 149 tisoč mark, ta si bo lahko omislil E 500 limited. Na sliki: mer- cedes C 220, avto, ki je MB v spodbudo. Lade z miclieiin gumami I Lani sta bili na sloven- Jskem avtomobilskem trgu zelo uspešni dve vzhodnoe- vTopski avtomobilski tovar- ni: češka Škoda in ruska Lada. Slednja se je ob pomoči zastopnika Lade Avto začela ^uradno pojavljati na sloven- s\tm prostoru februarja la- u, do konca leta pa se jim je »srečilo prodati 2916 avto- nobilov. Lada Avto ob vsem em predstavlja pomembno gospodarsko vez med slo- vensko industrijo avtomo- Dilskih delov (Iskra Avto- elektrika, pa Helios ipd.) in ruskim AvtoVAz, kjer v letu dni naredijo približno 700 ti- soč lad. Lani so na Slovenskem prodali največ samar, pa pri- bUžno 600 karavanov in te- renskih niv. V Sloveniji ima Lada Avto 22 servisov, lade pa si je moč omisliti v 26 trgovinah po vsej Sloveniji. Ob tem pravijo, da je načrt, po katerem naj bi letos pro- dali pribhžno 3000 avtomo- bilov, povsem realen, hkrati pa napovedujejo nekaj no- vosti. Tako v vse lade že nekaj časa vgrajujejo champion vžigalne svečke, pred krat- kim pa so začeli prodajati samare z michelin gumami. Za konec leta tovarna napo- veduje predstavitev povsem na novo narejenega 1,8-litr- škega bencinskega agregata, po drugi strani pa skoraj ni možnosti, da bi si lahko slo- venski kupci omisUli teren- sko nivo s Peugeotovim mo- torjem. Pri Lada Avto na- mreč menijo, da bi bil avto- mobil predrag, saj bi zaradi gibne prostornine motorja (1905-kubičnih centimetrov) segel v višji in s tem dražji davčni razred. Maloprodajne cene nekaterih lad pa so: ka- ravan 1500 765.000 tolarjev, karavan 1300 753.000 tolar- jev, samara 1300 s tremi vra- ti 858.000 tolarjev, samara 1500 s tremi vrati 894.000 tolarjev, samara 1500 s peti- mi vrati 967.000 tolarjev, sa- mara 1300 hmuzina 1.080.000 tolarjev, samara 1500 limuzina 1.118.000 to- larjev, lada niva 1600 988.000 tolarjev, lada niva 1600 L 1.108.000 tolarjev. Na sliki: lada niva 1600. Marca pri nas renauit laguna z laguno, svežim avtomobi- lom, ki je zamenjal renaulta 21, se francoski Renault po- skuša v razredu, kjer gre ta hip najbolje citroenu xantii, fordu nondeu, oplu vectri, pa nissa- >u primeri, peugeotu 405 ipd. ^ naštevanje konkurence do- kazuje veliko gnečo in skoraj samomorilski boj za kupce. Lagima je renauit, ki je ime lobil po prototipu, predstav- enim pred nekaj leti na pari- kem avtomobilskem salonu, ^saj za sedaj pa je na voljo le spodobi kombi limuzine s pe- vrati. V dolžino je avto- *iobila za 4508 milimetrov, je malenkost več kot pri 'ajhujši avtomobilski konku- enci, medtem ko 2670-mili- tetrska medosna razdalja na- loveduje zadovoljivo notranjo fostomost. Avto bo naprodaj štirimi vrstami opreme (RN, JT, RXE in V6) in štirimi ra- »ičnimi motorji, pri čemer ta ''P tovarna ponuja laguno z 1,8-litrskim bencinskim agregatom (68kW/95 KM pri 5750 vrtljajih v minuti), pa 2,0-litrskim motorjem, ki zmore največ 83 kW/115 KM pri 5250 vrtljajih, in 3,0-litr- skim šestvaljnikom z močjo 123 kW/170 KM pri 5500 vrt- ljajih. Nekaj kasneje, verjetno spomladi, bo na voljo še dizel- ski motor. Precej meglene so napovedi o drugih karoserij skih različi- cah (karavan, limuzina ipd.), je pa res, da proizvodnja teče v dveh tovarnah in da je razvoj lagune stal skoraj sedem mili- jard francoskih frankov. No- vomeški Revoz bo začel laguno prodajati sredi prihodnjega marca, pri čemer bosta vsaj za začetek na voljo le dve šibkejši motorni izvedenki z 1,8 in 2,0- litrskima bencinskima motor- jema. Cene za sedaj še niso znane, zdi pa se, da bo najce- nejša različica lagune napro- daj za nekaj manj kot 28 tisoč mark. Na sliki: renauit laguna. BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju je tokrat obiskalo preko 2 tisoč obiskovalcev. Ti so lahko izbirali med 797 avtomobili, na koncu pa se jih je po podatkih organizatorjev prodalo 11. Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne. PŠ Renault argos in prihodnost Ker je avtomobilski salon v svetovljanski Ženevi tako rekoč pred vrati, tovarne skoraj tekmujejo z oznanja- njem novosti, ki bodo na že- nevskem sejmišču doživele svojo promocijo. Renault argos je vozilo, ki verjetno nikoli ne bo napro- daj na trgu. To je trisedežni kabriolet oziroma roadster, zasnovan na podvozju twin- ga (pri tem avtomobilu so si sposodili še podvozje, me- njalnik in motor), hkrati pa plod oblikovalske ekipe zna- nega Patricka Le Quementa, sicer šefa oblikovalcev pri renaultu. Argos je lahek av- tomobil (750 kilogramov), gre pa za nekakšno avtomo- bilsko lupino, ki je tudi brez vetrobranskega stekla. Ponuja kup zanimivih in seveda futurističnih obliko- valskih rešitev (izjeno je oblikovan zadnji sedež), po- ganja pa ga znani twingo motor z gibno prostornino 1239-kubičnih centimetrov, hkrati pa so posebno pozor- nost namenili glasbeni opremljenosti (radijski spre- jemnik, kasetofon, CD, oja- čevalnik, zvočniki različnih vrst ipd.). Seveda pa je rena- uit Argos ta hip zgolj dokaz oblikovalske domišljije in Renaultovega nagnjenja do takšnih kreacij - vse drugo je stvar prihodnosti. Št. 9-3. marec 1994 CENA MALIH OGLASOV - do 10 besed 500 SLT - vsaka nadaljnja beseda 50 SLT Hkrati obveščamo bralce Novega tednika, da bo mali oglas objavljen v tekoči številki v primeru, da ga naročite najkasneje do ponedeljka do 16.30. ure. Naslovov oglaševalcev, ki so objavljeni pod šifro, v uredništvu nimamo. Vsi interesenti morajo oddati pismene ponudbe, skladno z vsebino oglasa in na- vedbo šifre v oglasni oddelek. Naročniki Novega tednika imajo pravico do enega brezplačnega oglasa, do deset ttesed, na leto. Ob naročilu morate predložiti zadnje potrdilo o plačani naročnini. DEŽURSTVA LEKARN CELJE: Glavna lekarna na Stanetovi ulici v Celju je od ponedeljka do petka odprta od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 13., od 13. ure dalje v so- boto, do ponedeljka do 7. ure zjutraj pa je organizirano 24- umo dežurstvo. Enako velja tudi za praznike. ŠENTJUR: Od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 13.ure. LAŠKO: Od ponedeljka do petka od 7.30 do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. MOZIRJE: Od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. SLOVENSKE KONJICE: med tednom je odprta od 7.30 do 13. ure in od 14. do 20., ob sobotah od 7.30 do 13.ure, ob nedeljah pa imajo redno de- žurstvo od 9. do 12. ure. VELENJE: Od ponedeljka do petka je lekarna odprta od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 14. ure, ob nedeljah in praznikih imajo organizirano 24-umo dežurstvo, z enoumo prekinitvijo med 12. in 13. uro. ŠMARJE PRI JELŠAH: Med tednom je odprta od 7.30 do 18.30 ure, ob sobotah od 7.30 do 13. ure. ŽALEC: Delovni čas med tednom je od 7.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 7.30 do 14. ure, vsako nedeljo imajo dežurstvo od 8. do 11. ure. VETERINARSKA DEŽURSTVA VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar- jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-: lanta za male živaU je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in ; praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure,j sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana,, v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od^. 7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah, j Dežurstvo od 15. do 7.m-e pa je za celo občino na veterinarski j postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja , v času dežurstva pa lahko sporočUo pustite pri vratarju Pivo-; vame, tel.: 731-121. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni delovni čas veterinarjev je od 7.do 12.ure, od 15.do 7.ure? zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na j veterinarski postaji: 754-166. i VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas j veterinarjev je od 6.do 14.ure, neprekinjeno dežurstvo za celo! občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji:; 714-144. ; VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure, ] redna dopoldanska ambulanta pa od 7.do 9.ure. Do nedelje,; 6. marca bo dežural dr. vet. med. Drago Zagožen, telefon 841- . 769 in (0609) 616-978, od 7. marca dalje pa dr. vet. med. Marjan^ Lešnik, telefon 831-219 in (0609) 616-978. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni. delovni čas veterinarjev je od 7.do 14.ure vsak dan, od 14.ure' do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.; V čcisu popoldanskega in nočnega dežurstva pokhčite na šte-- Vilko mobitela 0609 618-772. i DEŽURSTVA ZDRAVSTVENIH DOMOV ZDRAVSTVENI DOM CE- LJE: Zdravstvena služba je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah, prav tako imajo organizirano neprekinjeno 24-umo dežur- stvo. Dežurna ambulanta dela ob delavnikih od 13. do 7. ure naslednjega dne, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa ne- prekinjeno 24 ur. Zdravnika za obisk na domu lahko naro- čite kadar koli, vendar bodo nenujni hišni obiski ob delav- nikih opravljeni po 13. uri. V primeru življenjske ogro- ženosti kličite telefonsko šte- vilko 94, sicer je telefon 441- 142 ah 27-721, za nujne inter- vence pa 94. ZDRAVSTVENI DOM LA- ŠKO: Zdravstvena služba je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah od 7. do 20. ure, nočno dežur- stvo pa od 20. do 7. ure zjutraj od ponedeljka do petka, in si- cer za vso občino. Dežurstvo med vikendom je organizirano od petka od 20. do ponedeljka do 7. ure zjutraj, vmes je v so- boto odprta redna ordinacija od 7. do 15. ure. Telefon 731- 233. ZDRAVSTVENI DOM MO- ZIRJE: Redno ambulantno de- lo opravljajo od 7. do 13.ure, popoldan od 13. do 20. ure pa imata vsak dan redno delo po dve ambulanti, in sicer ob po- nedeljkih Mozirje in Ljubno, v torek Nazarje in Gomji Grad, v sredo Luče in Nazarje, v četrtek Mozirje in Nazarje, ob petkih pa le Mozirje. Tele- fon v Mozirju 831-421. ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR: Redni delovni čas ordinacij med tednom je od 7. do 19. ure, od 19. do 7. ure pa je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 741-511. ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE: Redna zdravstvena služba je organizirana od 7.do 21. ure, od 21. do 7. ure pa je na voljo redno nočno dežurstvo. Tele- fon 754-522. ZDRAVSTVENI DOM VE- LENJE: Ordinacije redno obratujejo od 7. do 20. ure, od 20. ure do 7. ure naslednjega dne pa je organizirano dežur- stvo. Telefon 856-711. ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE: Delovni čas med tednom je od 7. do 21. ure, za- tem pa je do 7. ure organizira- no nočno dežurstvo. Dežuma služba je organizirana tudi v Rogaški Slatini, po teden- skem razporedu pa je organi- zirana dežuma slvižba izmeno- ma tudi v Bistrici ob Sotli, Kozjem in Podčetrtku. Telefon v Šmarju je 821-021. ZDRAVSTVENI DOM ŽA- LEC: Redni delovni čas je vsak dan od 7.30 do 13.30, nepreki- njeno dežurstvo pa je organi- zirano od 15. do 7.30 nasled- njega dne. Telefon 711-251. ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici se je minuli teden rodilo 14 dečkov in 11 deklic. POROKE Celje Poročil se je en par. Šmarje pri Jelšah Poročila sta se Janez BEL- CER in Jelka ZORIN oba iz Rogaške Slatine. Velenje Poročili so se Janez GRO- BELJNIK iz Zabukovice in Nevenka NERAT iz Oplotnice, Roman SKAZA iz Žalca in Jasna SAVIČIN iz Melenc, petdesetletnico skupnega živ- ljenja pa sta praznovala za- konca Franc in Marija RED- NAK iz Paškega Kozjaka. Žalec Zakonsko zvezo so sklenili trije pari,*od teh tudi Stjepan VURUŠIC iz Ptuja in Biserka KORBAR iz Prebolda. SMRTI Celje UmrU so: Jožef JELEN, 63 let iz Studenc, Franc LEV- STIK, 89 let iz Podsrede, Do- minik PETEK, 51 let iz Šmi- klavža. Angela ŠRAJ, 95 let iz Trnovega, Ivan JAZBEC, 83 let iz Celja, Milan JAZBEC, 54 let iz Rogaške Slatine, Ernest HOČEVAR, 56 let iz Brega, Peter KOPINŠEK, 51 let iz Umaga, Amalija PELC, 93 let iz Ljubljane, Alojz ŠUSTER, 61 let iz Začreta, Marija PLAVČAK, 68 let iz Sv. Flor- jana, Justina PODPEČAN, 62 let iz Brdc nad Dobrno, Alojz KOLENO, 77 let iz Radeč, Mi- hca VEDENIK, 65 let iz Dole- nje vasi, Franc KRISTAN, 59 let iz Rogatca, Terezija PLA- NINO, 80 let iz Celja, Ivan KROFEL, 66 let iz Celja in Gregor KOBE, 20 let iz C(j Šentjur pri Celju Umrl je Franc ULAgV let iz Šentvida pri Planijiii Šmarje pri Jelšah ] Umrli so: Roza KOV^i 79 let iz Pristave pri Mest . Amalija PLEVČAK, 72 1, Cerovca pod Bočem, Jože HRER, 83 let iz Rajnko Terezija NAPOTNIK, 77 1, Zagaja pod Bočem, Rado J GULA, 64 let iz LjubK Srečko MASTNAK, 30 1, Rakovca, Janez METLI( 60 let iz Škofije, Vincencj LUN, 70 let iz Strmeča pij Florjanu in Justina PODffl ŠKI, 81 let iz Rogaške Slaj Velenje Umrli so: Alojzija B0| 53 let iz Celja, Grga SE^ 89 let iz Podgorja, Lju^ ZAJC, 80 let iz Pšate, Hed OSOJNIK, 52 let iz Veli Vincenc KOPIN, 70 let iz vodenj, Kristina ZLODEj let iz Brega in Frančišek Ti TAR, 58 let iz Šentruperta Žalec Umrii so: Tomaž ŠKOLt 20 let iz Polzele, Karol' ČOVNIK, 88 let iz Vransk Frančišek TURNŠEK, 881 Dobrovelj, Frančiška K0| 80 let iz Vranskega, Anto ŠMIT, 72 let iz Loga in Gn MATJAŠIČ, 9 let iz G« skega. št. 9 - 3. marec 1994 št. 9-3. marec 1994 št. 9 - 3. marec 1994 št. 9 - 3. marec 1994 št. 9-3. marec 1994 št. 9 - 3. marec 1994 4( Slovenska smučarija ambasador naš je pravi, saj z žlahtnimi kovinami še v Evropo nas spravi. Da za diplomate je diplomacija preveč resna zadeva, o tem več ni nobenega dvoma, čeprav si zunanje ministrstvo o nasprotnem prizadeva. Končno zdaj znana je avgustovskih nabornikov usoda, bi na koncu se vprašali: Spet ena politična zabloda? Toda, koga v vojni poslušala vojska bi naša, če obrambni minister se za predsednika razglaša? A nenazadnje odkrito poglejmo si v oči in ugotovimo, da po vojni res bili so generali vsi. Igra Catch the cash spet buri nam duhove, zdaj spet je očitno, da država potrebna je pravne prenove. Če že pranje denarja postaja javna dejavnost, je potem etično, dragi funkcionarji, da zavajate javnost? A v tej igri niso bili ogoljufani le navadni ljudje, pač pa4udi država, saj zaradi utaje davkov posel cvete. FRANCI ČEČ ; Imamo odprto demokratično javnost, ki mora poslušati in brati vse, kar je nedemokratič- nega. Kateri pralni prašek bo lahko opral vse packa- rije? Napredna politična drža se zrcali v načelu: vse je dobro, kar prinaša oblast. Med levico in desnico obstaja dvojna nepreki- njena črta. Prihaja čas kolin. Le kam bomo s toliko godlje? Samoumevno je, da ni nič samo po sebi um- Ijivo. Slovenska pomlad bi lahko preživela le na Kanarskih otokih. Gledano z vidika večne ljubezni je menjati stranke perverznost. Šojatu zaprta vrata čeprav je hčerka trenerja celjskih rokometašev Josipa Šojata šele na začetku sred- ice šole v Zagrebu, si je hotel Šojat že sedaj ogledati, kako je na maturantskih plesih. V soboto si je izbral dvorano Golovec, vendar ga na vratih dosledni redarji niso spustili v notranjost. »Prvič se mi je zgodilo, da nisem mogel v dvorano Golovec!« je s ki- slim nasmeškom poudaril trener vodilnega moštva v skupini B evropske lige, si- cer na treningih vsakodnev- ni »gost« celjske dvorane. Ključna problematika . v velenjski skupščini bodo v zboru krajevnih skupnosti poslej reševali ključne pro- bleme. V zbor so na zadnji seji na novo imenovali dva ključavničarja. _ Topogleilno zaupaj Velenjski župan Panki Semečnik silno rad upor^ Ija izraz »topogledno«. G}^ na formulacijo na zadnja skupščinskem zasedaj^ lahko z malce kombinatot ke sklepamo, da poslanci j splošno s topim pogledi^ zaupajo v župana. Poslanci niso Butak Celjski poslanci so bili ^ zadnjem zasedanju ogorčen ker so na radiu Celje dob^ vzdevek Butalci in so zahtt vali javno opravičilo. JJ nam ni jasno, zakaj se tai razburjajo, ko pa so že j istem zasedanju kar nek^\ krat potrdili, da ljubkoval vzdevek ni bil izrečen pj vsem brez osnove. , Rumeni karton za CIglerja Celjski premier Jože Zin šek je moral kar krepko za^\ ti sapo in šteti do tri, da i zadnjem zasedanju vlade izgubil potrpljenja. Toh mu je »mino« podstavil i kretar za družbene dejavn sti Željko Cigler s padalsioi predlogom o dvigu cen v vr cih. Zadeva se je srečno Jcoji čala samo z rumenim kd tonom. i Zakaj so dokumenti o blagovnih rezervah oz- načeni kot državna skriv- nost? . Zato, da ne bi nihče iz- vedel, koliko fižola imajo v posamezni občini. Po strogo zaupnih podatkih se da fižol uporabiti za obstreljevanje, tako zno- traj občine kot na državni ravni. Helena Malgaj je tokrat prejela največ glasov za šalo preteklega tedna z naslovom Dol lezejo. Med prispelimi kuponi smo iz- žrebali še Jožico Osolnik, Kraigherjeva 11, Celje. Šala tetina Dol lezejo v lekarni je bila dolga vr- sta moških, ki so kupovali kondome. Eden pa se je na vsepretege pritoževal, da nič ne veljajo, ker niso pravih barv, niso več sigurni, da so preluknjani in nasploh je z njimi vse narobe. Vse to sliši nek starček, ki še pravi: »Ja, ja, pa še dol lezejo!« Planinska Planinca je v hribih zalotila tema, zato se je odločil, da potrka v planšarski koči in poprosi za prenočišče. Odprla mu je stara ženička, ki mu je pripravila ležišče, za ve- čerjo pa mu je spekla jajčka. Ko se je zjutraj zbudil, ga je ženica vljud- no vprašala, kako je kaj spal. Planinec pa ji je odgovoril: »Kar dobro, le gorčica me je pekla!« »Ježeš Marija, pa menda j a ne po jajcih?« Planinec pa: »Ne po jajcih, po grlu!« Zajtrk »Zakaj bereš časopis pri zajtrku?« jezno vpraša žena moža. »Da ne vidim kaj jem,« ji odvrne mož. Na carini Ribničan pride na carino. Carinik ga vpraša: »Imate cigarete ali šnops?« »Ne rabim, jih imam namreč s sabo.« Novorojenček Očka pride razburjen k svojemu štirilet- nemu sinčku. »Peter, sestrico si dobil!« »o, krasno. Pridi, to morava povedati ma- mici!« Lovcev sin Sosedov Branko, lovcev sin je prinesel domov precej veliko želvo. Pa ga mama vpraša, kaj bo z njo? Branko ji razloži: »Videti hočem, če res živi 200 let...« Na sotllšču »Zakaj ste vrgli svoji ženi skodelico v glavo?« »Zato, ker sem mislil krožnik, pa se mi ga je zdelo škoda.« Šale so prispevali: Marija ŠKORJANC iz La- škega, Peter KOLMAN s Planine pri Sevnici, Jožica KOVAČ iz Štor, Klara MAGRIČ iz Le- tuša, Alenka ZAPUŠEK s Planine pri Sevnici in Petra VOLOVŠEK iz Grobelnega. Junak Janezek le hodil v šolo na Svetini Janez Gradišnikov je že mlad hodil v vi- soke šole. Ja, na Svetino, kjer so imeli prav hudega učitelja. Večkrat jih je dobil in ko je nekoč očeta zanimalo, zakaj že spet joče, je rekel: »Učitelj me je, ker nisem vedel kolk' je 3 pa S.« ,»Pa bi ja rekel 6.« »Saj, še več sem rekel, pa sem jih vseeno fasal.« V glasbeno šolo pa ni hodil, čeravno je igral harmoniko. Takšen talent je menda bil, da se je naučil popolnoma brez vsake pomoči igrati, pri štirinajstih pa si je brez vednosti očeta naskrivaj kupil svojo harmo- niko. Tam, daleč vstran od doma, si je po- stavil majhno hišico, kjer je skril harmoni- ko, potem ko je odšel s paše domov. Pa mu je nekoč burja hišico odnesla, dež je namočil harmoniko, da jo je bilo še enkrat več, po- tem pa je lahko povedal očetu. On pa se je na začudenje le zasmejal in Janezku poma- gal do nove harmonike. Z Vrhovskim Anze- kom, svetinsko legendo, sta pogosto igrala skupaj in pogosto se je slišalo: »Kdo pa igra na tej pa tej ohceti?« Če je bil odgovor: »Semešek pa Vrhač,« so že vedeli za koga gre. »Aha, to bo pa fajn ohcet.« V petdesetih letih je imel toliko ohceti, da se še sam ni imel časa ženit, ljudje pa so celo prestavljali datimie ženitve na dan, ko sta oba muzikanta imela prosti termin. Jezik mu je šel kot namazan in morda ni slučaj, da se zelo veliko vicev nanaša prav na Janezka, mogoče prav taistega, katerega smo oni dan obiskali. Ko se je šlo za larmo, je starešina večkrat rekel: »Janez, če hočeš larmo met, moraš kaj reč. In Janez je rekel: »Dragi oče, starešina. Ponižno zdaj se k vam podam. Imam še en sodeč vina, prav drago vam ga rad prodam. Vem, da boste vi kupili! Nate - le poskusite ga! Potem se bomo še zmenili, kulk' še več imam blaga. Imam tri kokoši breje, 500 miši in 100 pod- gan. Kdor ne verje, ta naj šteje, vam skupaj vse v roke dam. Sami ceno naredite - naj bo 20 al' 10, sam tolk' mi zložte, da ga bomo pili spet.« Muzikantje so bili zapečnjaki (včasih niso sedeli za mizo, ampak za pečjo), kuharice pa predpečnjaki. In zapečnjak Janez je znal poskrbeti tudi za predpečnjake, saj je v kc zložil stare burkle (vile za piskre), lond valar, cedijek in drugo ter preoblečen v ^ harico prosil za novo orodje. Janeza včasih ni bilo domov tudi po tede dni in če že niso bile ohceti, pa je sigurn igral na kakšnem godovanju, kjer je imel n jeziku tudi pripravljen svoj govor in za ro kavom nešteto šal. Več dni pred novim 1' tom so ga ljudje vabili: »Pa, da se ne bost pri nas pozabili oglasiti s svojo harmoniko Danes Janezek še igra, nekoliko manj, g vendarle. Ima namreč pomembno funkci - s svojim jezikom je prilezel do predsednic Sveta Krajevne skupnosti Svetina. In za^ njič, ko je svoje sokrajane peljal na izlet, td- je nekdo postavil zalo zanimivo vprašanja »Janez, zakaj pa imajo mreže ob avtocesti'' »Veš, zato, da pozimi, ko cestarji cesf solijo, ne pridejo zajci asfalta glodat.« Takšen je torej junak iz vicev - Janezel^ katerega smo odkrili na Svetini. Pozna* tudi vi kakšnega podobnega? I EDI MASNE^ Ena Iz Janezkovega rokava Janezek jo je mahal po cesti in brez bes obšel župnika, ki se je takoj oglasil. »Fantek, zakaj pa ne pozdravljaš?« »Kdo pa ste vi?« »Kdo? Iz svete družine sem!« »Res. Ali ste Jezus?« »Ne!« »Ste Marija?« »Tudi ne!« »Jožef?« »Tudi ne!« »Potem ste pa osel. Več jih pa v sv& družini ni bilo!« Št. 9 - 3. marec 1994