PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primor;!
h®
■V>0'
fZO°

n*

hi 6 - PP 559

V3'2.
• el. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 193 (14.284)
Trst, petek, 21. avgusta 1992
Po včerajšnjem imenovanju za uradnega predsedniškega kandidata republikancev
George Bush napovedal »nove ideje« gospodarski krogi pa so še skeptični
Američanom obljublja znižanje davkov, kar pa lahko še poveča zvezni primanjkljaj Za poseg proti Iraku so poleg ameriških pripravljena še francoska in britanska letala
HOUSTON Republikanski kongres je torej včeraj uradno imenoval Georgea Busha za svojega kandidata na novembrskih predsedniških volitvah. Šef Bele hiše se ima za to zahvaliti tudi zaslombi reakcionarnega in bogaboječega krila v stranki in soprogi Barbari, ki so jo ljudje (ne samo republikanci) vzljubili zaradi njenih zmernih in treznih pogledov na človeške probleme.
Zdaj mora dokazati sebi, predvsem pa stranki, da si je zaupanje zaslužil. To ne bo tako lahko: sklepni govor na houstonski konvenciji, s katerim je ponoči sprejel imenovanje, ne bi smel biti zabeljen z obljubami, ki jih zvečine ne bo mogel izpolniti, kakor se je to zgodilo leta 1988 v New Orleansu. Takrat je samozavestno sprejel naslednje obveznosti: da bo v naslednjih osmih letih ustvaril novih 30 milijonov delovnih mest - toda v štirih letih jih je samo en milijon; da za nobeno ceno in kljub pritiskom Kongresa, ki je v rokah demokratske stranke, ne bo privil davkov - vendar je predlanskim pristal na davčno privitje za 137 milijard dolarjev; da bo popolnoma prečistil zrak, ki ga vdihavajo Američani - je pa samo podpisal zakon, ki omejuje izhlapevanje strupenih plinov; in slednjič, da bo rešil Ameriko vseh mamil - sam pa zdaj priznava, da se je njihova poraba zmanjšala za pičlih 13 odstotkov.
Izpolnil je le dve obljubi: bolje je zaščitil pravice hendikapiranih ljudi in prispeval (tudi spri-
čo padca komunističnih vladavin) k omejitvi strateškega in konvencionalnega oboroževanja.
Edini pravi uspeh je dosegel torej v zunanji politiki; in ker je bila vsa Amerika z njim, ko je napovedal vojno Iraku, hoče to zdaj ponoviti z njegovim razkosanjem, češ da bo to dokončno spravilo na kolena Sadama Huseina (poleg ameriških so že pripravljena na boj nad južnim Irakom tudi britanska in francoska letala), kar pa ni prav nikjer zapisano. Vendar mu tudi to menda ne bi moglo zadoščati za zmago na volitvah.
Volivci imajo dober spomin in mu niso odpustili neizpolnjenih obljub, zaradi katerih so se družbeno-gospodarske razmere močno poslabšale - delovna mesta so v nevarnosti, šolski sistem škriplje, zdravljenje je predrago. Pred svojim odločilnim govorom v Houstonu je napovedal »nove ideje, kakršnih še nismo preizkusili«. Kakšne, se ne ve, vemo pa, da bi rad prepustil zdravstvo izključno zasebni konkurenci in da bi med drugim tudi rad znižal davke; to pa bi potisnilo še bolj kvišku zvezni primanjkljaj, ki se že približuje 400 milijardam dolarjev, sploh pa destabiliziralo finančne trge, kakor poudarjajo ugledni ekonomisti. Ne samo, ob morebitnem' drugem mandatu bi bil lahko Bush zaradi izjemno težkih razmer prisiljen celo še povišati davke, kajti le tako bi pridobili 60-90 milijard dolarjev letno, ki so nujne, da se deficit zmanjša do »znosne« mere.
George Bush in podpredsednik Dan Quayle (AP)
Kljub podpisanemu sporazumu o nadzoru Unproforja nad težkim orožjem
Pekel v Sarajevu se še vedno nadaljuje Topovske granate zadele vladno palačo
SARAJEVO — Srbske sile so nadaljevale rušilne napade na Sarajevo, kot da sploh ne bi bilo tristranskega sporazuma o nadzoru zaščitnih sil Združenih narodov nad težkim orožjem v Sarajevu. Včeraj popoldne so tako tri granate zadele vladno palačo, ki je začela goreti (na sliki AP). To se je zgodilo ob 16. uri, s tem pa se je po trditvah očividcev začelo najhujše topniško in minometno obstreljevanje v zadnjem mesecu. Granate in mine so padale na področje med hotelom Holliday Inn in kasarno Maršal Tito. Nekateri novinarji trdijo, da naj bi šlo za srbske represalije zaradi nekaterih akcij muslimanskih ostrostrelcev. Krajevni krizni štab je tudi poročal, da je v zadnjih 24 urah (od srede do včeraj opoldne) v BiH umrlo 41 oseb, medtem ko sta bila 202 človeka ranjena, samo
v Sarajevu je bilo mrtvih enajst, ranjenih pa 55.
Ob vsem tem velja posebej poudariti, da sta v torek sporazum o nadzoru nad težkim orožjem najprej podpisala voditelj Srbov v Bosni in Hercegovini Radovan Karadžič in predstavnik Unproforja v Sarajevu polkovnik Richard Gray. V sredo je s polkovnikom Grayem takšen sporazum podpisal tudi namestnik načelnika glavnega štaba oboroženih sil Bosne in Hercegovine polkovnik Šiber. Ob tej priložnosti je povedal, da so Združeni narodi odobrili prihod dodatnih sto vojaških opazovalcev v Sarajevo, prva skupina pa naj bi v mesto prišla že včeraj.
Sicer pa je včeraj zjutraj na sarajevskem letališču Butmir prista-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Sirska stran umaknila pomisleke o mirovnih pogajanjih
DAMASK — Mirovna konferenca med Arabci in Izraelci se bo začela ob predvidenem roku, tj. 24. avgusta. Tisti, ki so se zavzemali za odložitev ali celo bojkot srečanja, so namreč umaknili pomisleke, tako da bodo washing-tonska pogajanja redno stekla. Najbolj zadržani do mirovnih razgovorov so bili Sirci in najbolj skrajne palestinske frakcije, ki so s svojim ravnanjem skušali protestirati zaradi večmilijardnega posojila Izraelu. Oboji, še posebno Sirci, so se kasneje omehčali, odločilnega pomena so bile izjave izraelskega zunanjega ministra Šimona-Peresa, ki je sirski pogajalni strani predlagal »resnejše« razgovore. Sef izraelske diplomacije je med drugim namignil na možnost, da bi Izrael in Sirija dosegla kompromisni sporazum glede sporne golanske planote.
Sirska stran je prejšnje dni imela tudi pomisleke glede tega, da bodo pogajanja potekala pod okriljem ZDA in ne OZN. Vendar kasneje je, pod pritiskom Egipta, spremenila stališče. V primeru, da bi do pogajanj ne prišlo v Was-hingtonu, bi to bil hud udarec za Georgea Busha; ameriški predsednik skuša namreč prikazati nadaljevanje mirovnih pogajanj kot osebni uspeh.
Z namenom, da bi zgladili razhajanja in izdelali enotne predloge na washingtonski konferenci, so se predstavniki arabskih držav sestali v Damasku. Ob zaključku srečanja so vsaj kar zadeva uspeh washingtonskih pogovorov izkazali nekatere dvome.
O pripravah za nadaljevanje arabsko-izraelskih mirovnih pogajanj sta včeraj v Moskvi razpravljala tudi zunanja ministra Rusije in Izraela Kozirjev in Peres. Slednji se je srečal tudi z ruskim podpredsednikom Ruckojem in premieram Gajdarjem. Obisk je bil uradnega značaja, na njem je ruska stran potrdila obvezo, ki jo je sprejela že lansko leto, pred poskusom državnega prevrata. Takratni kremeljski voditelj Mihail Gorbačov je tedaj obljubil podporo svoje države pri pospešitvi bliž-njevzhodnega mirovnega procesa in po štiriindvajsetih letih odmrznil diplomatske odnose med obema državama.
Palermski preiskovalci računajo na sodelovanje mafijskih skesancev
PALERMO — S preiskovalci, ki se ukvarjajo z zadnjimi krvavimi pokoli na Siciliji, trenutno sodelujejo vsaj štirje mafijski skesanci. To je izjavil namestnik državnega pravdništva Carmelo Petralia, ki je dodal, da so skesanci posredovali tudi nekaj pomembnih informacij o vrhovih »cose nostre«. Petralia ni želel razkriti imen skesancev, izvedelo pa se je, da je med njimi Leonardo Messina.
Strokovnjaki, ki preiskujejo dinamiko atentata v Capaciju, so medtem ugotovili, da naj bi v pripravah na atentat sodelovalo najmanj deset ljudi. Atentat naj bi pripravljali več dni, posluževali pa so se zelo izpopolnjene tehnologije.
Precejšnjo zaskrbljenost je včeraj povzročila kraja 300 kilogramov eksploziva v bližini Palerma. Eksploziv je bil namenjen v nek kamnolom, zasegli pa so ga štirje zakrinkani možje. Poleg eksploziva so zasegli 13 detonatorjev in 400 metrov vžigalne vrvice.
Sile javnega reda so nemudoma ukrepale in že kmalu po dogodku aretirale dobavitelja eksploziva, tj. Pietra Badalamentija, ženo in šoferja, ki je prevažal eksploziv. Kaže, da prevoz ni bil sploh prijavljen. Zaskrbljenost je izrazil tudi poveljnik sicilskega vojaškega okrožja general Paolo Cavenenghi, ki je odredil okrepitev vojaških sil v neposredni bližini t.i. rizičnih točk.
Včeraj se je oglasil vršilec dolžnosti državne pro-timafijske prokure Giuseppe di Gennaro. Na neki okrogli mizi v Courmayeuru je spregovoril o mafijskem kriminalu in ga označil kot družbeno navlako oziroma tvorbo, ki je nevarna predvsem spričo tega, ker se z neverjetno hitrostjo prilagaja spremembam znotraj gospodarske sfere. Superpravdnik se je zavzel za »kulturo protimafijskega odpora« in ni pogrel polemike o njegovem imenovanju na omenjeno funkcijo.
Pod obtožbo združevanja v zločinske namene in zlorabe položaja
V Kalabriji aretirali petnajst ljudi Med njimi so bivši javni upravitelji
Katastrofalne posledice hude suše v Sloveniji
REGGIO CALABRIA Na območju Locrija je policija aretirala 15 ljudi, ki jih dolžijo združevanja v zločinske namene, zlorabe položaja in drugih prekrškov. Najbolj »ugledne« žrtve med aretiranci so bivši župan občine Bovalino, 44-letni Tommaso Mittiga, in dva bivša občinska odbornika. Vsi trije pripadajo KD in so še vedno občinski svetovalci; Mittiga je župansko funkcijo opravljal v letih 1985-89, trenutno je bil načelnik svetovalske skupine KD. Poleg treh bivših upraviteljev sta se za zapahi znašla prejšnji in sedanji občinski tajnik in 10 podjetnikov. Dve osebi so iz zapora že premestili v hišni pripor, medtem ko drugi dve še iščejo; eden od teh je sin Vincenza Galla, tj. enega od aretirancev.
Aretirani upravitelji naj bi po mnenju preiskovalcev nepravilno upravljali občino Bovalino. To velja še zlasti za področje javnih del, ki naj bi jih oddajali v zakup na nepošten način. Zakupi zadevajo gradnjo oziroma dopolnitev grezničnega in vodovodnega omrežja, zelenic in cest, njihova skupna vrednost pa znaša več kot 6 milijard
lir. Doslej so proučili 51 zakupov, do nepravilnosti pa naj bi prišlo v 30 primerih. Javni upravitelji so javna dela oddajali v zakup izbrancem, največkrat kar družinskim prijateljem in sorodnikom.
Preiskavo v Bovalinu so začeli lani, kmalu po ugrabitvi podjetnika Domenica Galla, brata enega od aretirancev. Kaže, da naj bi Galla ugrabili spričo tega, ker se ni držal »pravil igre« pri oddaji zakupov. Dokaze so preiskovalci našli v dokumentaciji, ki zadeva izgradnjo nove občinske palače, tj. objekta, ki ga je občinska uprava prav tako oddala v zakup. Preiskovalci so poleg tega ugotovili, da so aretiranci vpleteni v ugrabitev še ene osebe. Sploh pa je občina Bovalino precej znana po ugrabitvah; v središču pozornosti je bila tudi pred nedavnim, ko so ugrabili tamkajšnjega podjetnika Paola Canaleja.
Po podatkih iz kvesture je v včerajšnji akciji sodelovalo okrog 100 policistov. Akcijo je vodil kvestor iz Reggio Calabrie Aldo Gianni, ki ni izključil novih aretacij.
Na sliki (telefoto AP): bivši župan Bova-lina in sedanji načelnik svetovalske skupine KD Tommaso Mittiga.
Prevelika hitrost kriva za smrt 45 potnikov v španskem avtobusu
HOS naj bi lovil srbske civiliste za zamenjavo
SARAJEVO — Hrvaške obrambne sile (HOS) v BiH zapirajo srbske civiliste, da bi jih lahko kasneje zamenjale za ujetnike na srbski strani, trdi včerajšnji Daily Telegraph. Pred dvema dnevoma je več novinarjev, med njimi tudi novinar Daily Telegrapha, s posredovanjem Hrvaškega obrambnega sveta (HVO) obiskalo taborišče v zahodni Hercegovini, kjer je zaprtih 85 večinoma starejših ljudi, piše včerajšnji Daily Telegraph. Tisti, ki so jih ujeli, so povedali, da gre za ljudi, ki so bili v srbski vojski ali pa so z njo sodelovali. Večina teh zapornikov take obtože zanika in pravi, da so običajni ljudje, ki so jih enote HOS zajele, da bi jih zamenjale za ujetnike na drugi strani.
Ženske so povedale, da so z njimi lepo ravnali, moški pa, da so jim vojaki govorili, da so vsi Srbi četniki in da so jih vojaki HOS pretepali. Novinarji so se pogovarjali tudi z mlajšim moškim, srbskim tankistom. Na vprašanje novinarjev, če je kdaj streljal na civilne osebe, je odgovoril, da je, ker je dobil tak ukaz, še piše včerajšnji Daily Telegraph. (STA)
CASTELLON DE LA PLANA (ŠPANIJA) Previsoka hitrost je bila kriva smrti 45 potnikov španskega avtobusa, ki je v sredo zvečer zapeljal z avtoceste A7 med Barcelono in Valencio. Avtobus se je nato večkrat prevrnil in se spremenil v kup skrotovičene pločevine. V avtobusu je bilo 56 potnikov, za nesrečo pa bremenijo šoferja (v nesreči je bil samo ranjen), ki je na izvoz z avtoceste zapeljal s hitrostjo 105 kilometrov na uro, čeprav je tam zaradi ovinka in zoženja ceste hitrost omejena na 40 km na uro. Med enajstimi ranjenci so štirje še v kritičnem stanju.
Kot se je izvedelo, naj bi bili med mrtvimi vsi španski državljani, razen treh Maročanov. Ker so bila trupla nesrečnih potnikov povsem iznakažena, so doslej uspeli identificirati le 14 žrtev. Na prefekturi v Castellonu so tudi povedali, da so na kraju nesrče našli dokumente nekega Peruanca in nekega Argentinca. Avtobus je bil
iz Barcelone namenjen v Sevillo, kjer so si potniki nameravali ogledati svetovno razstavo.
V zadnjih trinajstih letih je to druga najhujša nesreča, ki se je pripetila na španskih cestah. Aprila 1979 je nek avtobus zgrmel v reko na severu Španije, pri čemer
je umrlo 48 potnikov, od tega 44 otrok, maja letos pa je prav tako v avtobusni nesreči pri Vitorii v baskovskih pokrajinah umrlo 17 tujih turistov. Sožalno brzojavko je barcelonskemu nadškofu Ricar-du Maria carlosu poslal tudi papež Janez Pavel II.
MARIBOR — Podpredsednik slovenske vlade Herman Rigelnik in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Protner sta v sredo obiskala od suše prizadete kraje v severovzhodni Sloveniji.
Na Ptuju sta se zjutraj sestala s predsedniki izvršnih svetov in občinskih skupščin občin Maribor, Pesnica, Ruše, Lenart, Slovenska Bistrica, Ormož in Ptuj. Seznanili so ju s škodo, ki je nastala v poljedelstvu, vrtnarstvu, travništvu, živinoreji, vinogradništvu, sadjarstvu in gozdarstvu. Ta znaša po nepopolnih podatkih okrog 10 milijard tolarjev (približno 140 milijard lir). Dejansko škodo bo mogoče oceniti šele po prvem večjem deževju.
Podpredsednik Herman Rigelnik je poudaril, da si slovenska vlada prizadeva za čimbolj učinkovito akcijo za odpravo posledic suše in pripravo spomladanske setve. Ta akcija pa mora biti po njegovih besedah sistematična in usklajena od občine do republike. Republiška vlada prav zdaj zbira podatke o škodi in bo že prihodnji teden sprejela ustrezne ukrepe za odpravo posledic suše in spomladansko setev. Proučila bo tudi možnosti za namakanje kmetijskih zemljišč in nekatere druge ukrepe, s katerimi bi omilili posledice suše. Ob tem je dejal, da so materialne možnosti omejene in da bo treba tudi to dejstvo upoštevati pri sprejemanju ukrepov.
Kmetijski minister Jože Protner je poudaril, da ne more pred odločitvijo vlade podrobno govoriti o posameznih ukrepih, ki jih nameravajo sprejeti. Vsekakor pa bodo ti usmerjeni v zaščito domače proizvodnje, olajšave pri dobavi krme, semen in gnojil ter v strokovnotehnične ukrepe prek kmetijske pospeševalne službe republiškega kmetijskega ministrstva, v kateri dela več kot 300 ljudi. Poudaril je tudi, da je že pripravljeno delovno gradivo o strategiji slovenskega kmetijstva.
Zaradi katastrofalne suše naj bi bilo po nekaterih ocenah že uničenega od 10 do 90 odstotkov celotnega pridelka, prizadetih pa naj bi bilo kar 330.000 ljudi. Zato je Rdeči križ Slovenije v dogovoru z Republiškim štabom za CZ že začel pomagati najbolj prizadetim prebivalcem. Tako je nekaterim občinam v severovzhodni Slovenije že nakazal 2 milijona tolarjev prve pomoči, začel pa je zbirati tudi solidarnostne prispevke na žiro računu Rdečega križa Slovenije: 50101-678-51597, s pripisom »za pomoč ob suši.« (STA)
• Kljub podpisu sporazuma o predaji težkega orožja topovi
NADALJEVANJE S 1. STRANI
lo prvo letalo z mednarodno humanitarno pomočjo, potem ko so letališče v torek zaradi streljanja na britansko transportno letalo zaprli. Srbska stran, ki je pred tem obtoževala mirovne sile, da z letali prevažajo orožje Muslimanom, je to dejanje zanikala in zanj obtožila Muslimane. Kot ocenjuje srbska stran, naj bi bil to del načrta muslimanskih sil, po katerem naj bi sestrelili vsaj eno letalo Unproforja, za to dejanje bi potem obtožili srbsko stran ter tako skušali izzvati mednarodno vojaško posredovanje. Tudi predstavnik vladnega komisariata Združenih narodov za begunce v Zagrebu Peter Kessler je potrdil, da so včeraj znova vzpostavili humanitarne polete za Sarajevo. Včeraj naj bi v Sarajevo poletelo 26 letal. Tudi v prihodnje naj bi na sarajevskem letališču dnevno pristajalo od 26 do 28 letal, da bi zagotovili rezervo za zimo.
Sarajevski center varnostnih služb je sporočil, da so srbske sile z okoliških hribov vso noč na četrtek obstreljevale vse dele Sarajeva. V obrobnih delih mesta je bilo tudi vso noč slišati streljanje iz pehotnega orožja in protiletalskih strojnic. Po prvih podatkih žrtev ni bilo. Občasno obstreljevanje Sarajeva se je nadaljevalo tudi včeraj dopoldne, ljudje na ulicah pa so bili znova živa tarča ostrostrelcev. V Sarajevu so dopoldne razglasili nevarnost letalskega napada zaradi preletov srbskih letal na območju Vareša trideset kilometrov od Sarajeva ter Dervente in Doboja. Po hudih napadih na Goražde in okoliške vasi v zadnjih dneh so srbske sile na to bojišče pripeljale nove okrepitve iz Srbije in s Pal. Samo v sredo so napadalci na to mesto izstrelili okrog dva tisoč granat, ki so ubile 15, ranile pa 50 ljudi. Iz Goražda so poslali poziv, naj v mesto čimprej pride kirurška ekipa, saj je v njem vse več ranjencev. Tudi v Bosanski posavini so boji vse srditejši. Srbske sile so včeraj zjutraj
istočasno sprožile hud topniški napad na Slavonski in Bosanski brod, mesti, ki sta že nekaj dni nenehno tarča silovitega obstreljevanja. Granate so padale na širše in ožje območje Slavonskega broda. Srbske sile so včeraj nadaljevale tudi topniške napade na Bihač, napadajo pa predvsem gospodarske in stanovanjske objekte ter obrambne položaje. Srbska vojska, ki nadzoruje hidroelektrarno Peniča, je v sredo popoldne ustavila odtekanje vode iz akumulacijskega jezera. Zaradi tega grozi izsušitev reke Cetine, samo nekaj kilometrov proč od jezera pa je struga Cetine že presahnila.
Med dogodki na tujem, povezanimi z razmerami in vojno v Bosni in Hercegovini, velja omeniti obisk bosansko-hercegovskega zunanjega ministra Harisa Silajdžiča v VVashingto-nu. Ob tej priložnosti je Silajdžič znova izrazil nasprotovanje do kantonizacije svoje države in si zagotovil podporo ZDA na bližnji mednarodni konferenci o nekdanji Jugoslaviji, ki se bo začela 26. avgusta v Londonu. Na novinarski konferenci po sestanku z vršilcem dolžnosti ameriškega državnega sekretarja Law-renceom Eagleburgerjem je minister Silajdžič izrazil zadovoljstvo zaradi ameriškega stališča. Dejal je, da je Eagleburger jasno pokazal svoje nasprotovanje kantonizaciji Bosne in Hercegovine. V Londonu naj bi namreč kot o alternativni rešitvi razpravljali prav o predlogu za razdelitev Bosne in Hercegovine na tri kantone: muslimanskega, srbskega in hrvaškega. Silajdžič je izjavil, da bi preoblikovati Bosno in Hercegovino na ta način pomenilo ustvariti novo območje nestabilnosti, hkrati pa bi se povečalo tudi vmešavanje drugih držav v notranje zadeve Bosne in Hercegovine.
Presenetljivo odločno je v dogajanja v Bosni in Hercegovini pripravljena poseči Bolgarija. Kot je včeraj izjavil namestnik zunanjega ministra Valentin Dobrov Bolgarija preučuje
možnost, da bi enotam Združenih narodov ponudila v uporabo svoja letališča, če bi se Varnostni svet ali Konferenca o evropski varnosti in sodelovanju odločila za vojaško posredovanje v Bosni in Hercegovini.
Čeprav so svetovni mediji že obširno poročali o tem, da Grčija krši ukrepe Združenih narodov proti Srbiji in Črni gori - med drugim pred dnevi tudi nemška TV v reportaži, ki potrjuje, da prek Grčije in Makedonije vsak dan pošiljajo Srbiji velike količine nafte - se je uradno glede tega prvi odločneje odzval nemški obrambni minister Volker Rtihe. Med uradnim obiskom v Avstriji je kritiziral Grčijo zaradi nespoštovanja ukrepov proti Srbiji in Črni gori. Menil je, da bi se Evropska skupnost morala na to takoj odzvati in od Grčije zahtevati, naj na svoje ozemlje sprejme mednarodne opazovalce, da bi nadzirali njeno mednarodno trgovino.
Včeraj se je tudi izvedelo, da je lord Car-rington na londonsko konferenco povabil tudi albanskega predstavnika s Kosova Ibrahima Rugovo. Le-ta naj bi na konferenci predstavil predloge za rešitev kosovskega vprašanja in poglede na prihodnost Albancav na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Le slab teden pred začetkom te mirovne konference pa še ni jasno, kdo bo na njej zastopal Srbijo in Črno goro oz. ZRJ, saj je lord Carrington na konferenco povabil predsednike nekdanjih jugoslovanskih republik, Srbija pa skuša doseči, da bi v London odpotoval premier mednarodno nepriznane ZRJ. Predsednik ZRJ Dobriča Čosič je za včeraj pred londonsko konferenco o nekdanji Jugoslaviji sklical sestanek s predstavniki vseh parlamentarnih strank. Po besedah Čosiča je namreč Jugoslavija pred usodno preizkušnjo in zgodovinskim preobratom. Hkrati je Čosič zaprosil vse ugledne jugoslovanske znanstvenike in javne delavce, naj prispevajo k pripravam jugoslovanske delegaci-
v BiH ne utihnejo
je, ki bo sodelovala v delu mednarodne konference v Londonu, čeprav ZRJ ni bila uradno povabljena na konferenco.
Nemški zunanji minister Klaus Kinkel se je v včerajšnjih pogovorih z francoskim kolegom Dumasom zavzel za poostritev sankcij proti Srbiji in Črni gori. Kinkel je ostro kritiziral neuspeh dvanajsterice, ki je v ponedeljek v Bruslju zaman skušala poiskati dogovor o zaostritvi embarga proti Srbiji in Črni gori. Italijanski obrambni minister Ando pa je včeraj izjavil, da je Italija pripravljena poslati približno 1.500 vojakov na ozemlje nekdanje Jugoslavije. Poudaril je tudi, da bodo italijanske enote lahko sodelovale pri zagotavljanju
ostrejšega nadzora nad trgovinskim embargom proti Srbiji in Črni gori, pa tudi pri varovanju konvojev s človekoljubno pomočjo, namenjeno Bosni in Hercegovini. Zavzel se je tudi, da bi mandat opazovalcev, ki nadzorujejo izvajanje ukrepov v Jadranskem morju razširili tudi na meje nekdanje Jugoslavije z Grčijo, Romunijo in Bolgarijo.
Nizozemski urad za begunce je včeraj sporočil, da bo 4.200 nizozemskih družin sprejelo približno desettisoč beguncev s kriznih območij nekdanje Jugoslavije. Za sprejem beguncev se je prostovoljno prijavilo 1.700 družin. Nizozemska vlada bo vsaki družini za oskrbo begunca dala približno 400 nemških mark na mesec.
V BiH bo danes dopotoval tudi posebni preiskovalec in vodja ekipe Združenih narodov za preučevanje človekovih pravic Mazovviec-ki. Le-ta naj bi se pred odhodom na območje nekdanje Jugoslavije o svoji nalogi posvetoval z vrhunskimi strokovnjaki za človekove pravice. Pričakujejo, da bo Mazowiecki v nekdanji Jugoslaviji ostal približno pet dni in tako izdelal popolno poročilo komisije do londonske konference, ki se bo začela 26. avgusta. (NIA)
Costa odgovarja na napad iz /. Tirolske
Avtonomija naj bo razsipništva pa ne!
RIM — »Nisem antiregionalist, sem pa proti privilegijem in raz-sipništvu.« Tako se glasi odgovor ministra za deželne zadeve Raffa-eleja Coste podpredsedniku juž-notirolskega pokrajinskega odbora, ki ga je na moč ostro napadel zaradi njegovih izjav, češ da so dežele s posebnim statutom prebogate v primerjavi z deželami, ki imajo navaden statut (o tem smo pisali včeraj).
»Kdor je prizadet zaradi mojega poziva k preuravnovešenju državnih dotacij deželam v sklopu institucionalnih reform, ta govori morda res v imenu avtonomije, gotovo pa tudi v imenu določene doze egoizma,« je nadaljeval minister Costa in pripomnil: »Na noben način se ne zavzemam za centralistično Italijo, ampak za
državo, ki naj bo razčlenjena na dežele, vendar pa naj bo tudi dober družinski oče - brez prvorazrednih in drugorazrednih otrok.«
Podpredsednik južnotirolskega pokrajinskega odbora Otto Sau-rer (Južnotirolska ljudska stranka) je med drugim dejal: »Ko je vlada poverila poslancu Costi ta resor, je bilo tako, kot če bi zadolžila kozo za vrtnarsko delo.« Šlo je za nemško rečenico, ob kateri je naglasil, da ima Južna Tirolska mnogo več pristojnosti kot pa dežele z navadnim statutom, zato tudi potrebuje precej več državnega denarja. Costa: »Nedvomno je trava na Južnem Tirolskem bolj zelena: zasluga za to gre dobremu upravljanju, a tudi bogatemu gnojilu iz Rima!«
V Osojanih prvo štiridnevno ljudsko slavje
Kulturno-folklorm prireditev v Reziji
REZIJA — Včeraj se je pričel v Osojanih prvi krajevni praznik, ki bo trajal do vključno nedelje, 23. avgusta. Gre za razčlenjeno manifestacijo kulturnega, folklornega in športnega značaja, ki jo prireja domači promocijski odbor.
Program štiridnevnega praznika predvideva naslednje prireditve:
jutri, 22. avgusta, bo na sporedu najprej prijateljska nogometna tekma med mladimi in starimi »zvezdniki«, zvečer pa bo na pobudo kulturnega društva Rozajanska dolina predstavitev knjige »Val Resia -Terra di arrotini« (»Rezija - dežela brusačev«), ki jo je napisal Rezijan Antonio Longhino. Gre za podroben in poglobljen prerez dela in življenja brusačev, torej obrtnega poklica, ki je v Reziji še zmerom precej razširjen. Večer se bo zaključil z nastopom znanega fantazista.
V nedeljo bo na vrsti netekmovalen tek čez drn in strn pod geslom »Tek med zelenjem« - odvijal se bo sredi gozdičev in siceršnjih zelenic okoli Osojanov. V večernih urah pa bo nastopila priznana folklorna skupina Val Resia.
Celotni praznik bo potekal na pokritem, kjer si bodo lahko obiskovalci privoščili številne tipično domače kuhinjske specialitete, kakor tudi dobro vinsko kapljico.
Prireditelji so poskrbeli tudi za to, da bodo imeli gostje na razpolago skozi vse štiri dni srečelov z bogatimi nagradami in presenečenji.
Ustanovni občni zbor je bil v ponedeljek
Zveza za Primorsko tudi v občini Sežana
SEŽANA — Junija letos ustanovljena stranka Zveza za Primorsko nadaljuje svojo dejavnost po začrtanem programu. Ustanovitev primorske stranke, ki se zavzema za uspešnejši prodor Primorske v slovenski prostor in za ustrezno ovrednotenje njenih prednosti, je naletela na ugoden odziv tudi v občini Sežana, kot piše v njenem tiskovnem sporočilu. Tako so v Sežani v ponedeljek pripravili ustanovni občni zbor Zveze za Primorsko za sežansko občino, ki je bil prvi, kot je bilo predvideno po programu dela te stranke. Na občnem zboru, ki so se ga udeležili tudi člani predsedstva in glavnega odbora stranke, so v daljši razpravi podprli strankina vsebinska in organizacijska izhodišča, kakor jih je predlagalo sedanje vodstvo stranke. Izvolili so 9-članski odbor za občino Sežana, ki bo pripravil javno promocijo Zveze za Primorsko za sežansko občino in na njej predstavil program stranke za to občino. V vodstvu stranke za občino Sežana so predstavniki z območja vse občine.
Njegov pokojni brat don Mario je bil prepričan, da so ga ubili
Zaenkrat ne nameravajo obnoviti preiskave o smrti Antonia Bisaglie
GENOVA — Državno tožilstvo v Chiavariju ne bo za sedaj obnovilo preiskave o smrti demokrščan-skega senatorja Antonia Bisaglie (na sliki), ki je utonil pred osmimi leti v Portofinu in čigar brat Mario, duhovnik, je našel smrt te dni v jezeru Domegge pri Bellunu. Senator je bil ob življenje 24. junija 1984, ko naj bi v zalivu Tigullio padel z jahte, ki je bila last njegove žele Romilde Bollati. Obdukcije sploh niso izvršili, lani pa so preiskovalni dosje spet odprli zaradi izjav Maria Bisaglie neki venetski reviji, po katerih se brat Toni ni ponesrečil, ampak naj bi šlo za političen zločin. Zaradi tega zdaj marsikdo domneva, da so tudi don Mariu »zaprli usta«, tembolj, ker je tistim, ki so ga poznali, težko verjeti, da bi storil samomor. No, sodna policija v Chiavariju zatrjuje, da ni nobenega razloga za to, da bi zdaj ponovno začeli raziskovati ozadje senatorjeve smrti.
Jutri v Izoli tradicionalni ribiški praznik
IZOLA Jutri, 22., in v nedeljo bodo priredili v Izoli že tradicionalni ribiški praznik, ki privabi vsako leto res veliko množico ljudi - tudi z italijanskega obmejnega območja. Središče dogajanja bo na osrednjem izolskem trgu pri mandraču (na sliki ob sončnem zatonu), torej ob privezanih ribiških barkah, kakor se za tako poimenovan praznik tudi spodobi. Občinska komisija za kulturo bo privabila na trg kakšnega domačega pridelovalca vrhunskih vin, pa tudi kakšnega lastnika dobro utečene, kakovostno upravljane turistične kmetije, da postreže obiskovalcem s pristno domačo jedačo.
To pa ni edina novost letošnjega praznika. Omenjena komisija
je sklenila, da to pot ne bo finansirala neustreznih oziroma nekvalitetnih prireditev, pač pa bo Občina plačala samo izpraznitev parkirišča pri gostinskem šolskem centru, zaporo prometa, osvetlitev in ozvočenje. Nastopov glasbenih ansamblov in raznih drugih izvajalcev ne bodo plačali iz občinske blagajne, ampak bodo morali za to poskrbeti tisti, ki imajo od takšnih prireditev največ, se pravi trgovci in gostinci, kakor so zatrdili v občinski komisiji za kulturo. Po drugi strani pa se je občinska uprava domenila s tržnimi in sanitarnimi inšpektorji, kako naj bi izolski ribiči na zasidranih ladjah pripravili ribje specialitete in raznotere dobrote iz morskih sadežev.
Kdaj bodo zaslišali osumljenega domobranca
RIBNICA — Občinski odbor ZZB NOV Ribnica je naslovil predsedniku Republike Slovenije Milanu Kučanu, predsedniku skupščine Francetu Bučarju, predsedniku vlade Janezu Drnovšku, ministru za notranje zadeve Igorju Bavčarju in javnemu tožilstvu Republike Slovenije sledeče protestno pismo o zadevi bivšega domobranskega častnika Vinka Levstika:
Zbrani na razširjeni seji Občinskega odbora ZZB NOV Ribnica, dne 18. avgusta 1992, borci in udeleženci NOB ter sorodniki žrtev še nerazjasnjenih domobranskih pobojev v času druge svetovne vojne zahtevamo, da tožilstvo in pravosodje Republike Slovenije zakonsko ukrepata glede domobranskega podčastnika Vinka Levstika, osumljenega za težke vojne zločine na področju Velikih Lašč, Ribnice, v Dobrepoljski dolini in kočevski občini.
Vinko Levstik, rojen v vasi Hudi Konec, Slemena, KS Sodražica, je kot kažejo številna pričevanja in dokumenti, med njimi tudi taki, ki jih je sam lastnoročno podpisal, kakor tudi njegove izjave v tisku, osumljen za umore več partizanov in somišljenikov NOB. Znano je, da je še zlasti po končani podčastniški SS šoli deloval kot diverzant in preoblečen v partizanskega oficirja vdiral v domove, provociral prebivalce in jih aretiral. Več pričevanj in znakov govori o tem, da gre v njegovem primeru za kompleksno zločinsko dejavnost in za vojne zločine, kar preganjajo in strogo kaznujejo vse države, ker vojni zločini ne zastarajo.
Ogorčeni smo, ker ga ob napovedanem prihodu pravosodne oblasti še niso povabile na zaslišanje glede suma o njegovem medvojnem delovanju. Menimo, da zato ni mogoče dopustiti, da bi se osumljenec za takšna hudodelstva lahko svobodno sprehajal po Sloveniji. Posebej še, ker bi mu bilo na ta način omogočeno vplivanje na sodni postopek in morebitno zastraševanje ali celo podkupovanje prič. S tem se tudi ustvarja vtis, da se Vinka Levstika ne želi prijeti, zaslišati in soočiti s pričami očitanih hudodelstev. Ali morda zato, ker obstaja bojazen, da bi se pri tem odkrilo še marsikaj o domobranskih pobojih in zlasti o tistih, ki so te zločine vzpodbudili in odobrili. Odločno obsojamo publiciteto, ki jo mnogi slovenski mediji dajejo izjavam te osebe. Tako s svojo enostranskostjo že resno ogrožajo objektivnost pravnih postopkov, poleg tega, da se očigledno vsa zadeva zlorablja tudi za predvolilne nakane.
KUD Franc Žiberna, (Povir) odhaja gostovat na Švedsko
SEŽANA — Na osemdnevno turnejo na Švedsko bo 2. septembra odšlo kulturno-umetniško društvo Franc Žiberna iz Povirja in tam predstavilo Levstikovo in Vilharjevo komedijo v dveh dejanjih Tako smo se možili, ki jo je režiral Aleksij Pregare. Pobudo za nastope povirskih gledališčnikov na Švedskem je dala Zveza slovenskih kulturno umetniških društev v sodelovanju z izseljeniško matico Slovenije. Na potovanje bo odšlo 25 članov društva in predstavniki sežanskih podjetij ter izseljeniške matice.
Poudariti velja, da je povirska dramska skupina, ki deluje že vrsto let, uprizorila devet različnih predstav in imela več kot 140 ponovitev. Ob obnovitvi kulturnega doma v Povirju pa so lani naštudirali in ob pomoči režiserja Aleksija Pregarca priredili enodejanko Frana Levstika Juntez in Miroslava Vilharja Poštena deklica; tako je nastala komedija v dveh dejanjih, ki so jo poimenovali Tako smo se možili. Obiskovalci praznika terana in pršuta, ki se bo letos odvijal že dvajsetič od danes do pojutrišnjem, si bodo omenjeno predstavo lahko ogledali v Dutovljah jutri v večernih urah. Po vrnitvi iz Švedske pa bodo povirski gledališčniki nastopali še na predstavitvi izbranih slovenskih gledališč v Trbovljah.
Pred odhodom na Švedsko smo se o pomenu in ciljih gostovanja pogovarjali z Ivanom Atelškom, predsednikom KUD Franc Žiberna iz Povirja.
»Zaenkrat smo se dogovorili, da bomo nastopili v treh krajih in sicer v Halmsta-tu, Gatebouri in Melmu. Z igralci pojdejo na turnejo tudi predstavniki sežanske občine in raznih podjetij - sponzorji, ki bodo po sami gledališki predstavi predstavili turistične zmogljivosti in ponudbo Krasa v širšem pomenu, kot tudi ponudbo izdelkov naše industrije, ki gravitira izključno na Kras. Tu gre za pršut in teran in seveda pristni kraški kamen,« je dejal Atelšek.
Projekt veliko stane, saj gre za veliko skupino povirskih entuziastov, ki se z gledališčem ukvarja že dolgo let. Ko ste si pridobili sponzorje, kaj si od gostovanje obetate in kaj vam gostovanje pomeni?
»Predvsem bi rad poudaril, da je kultura most k poslovnemu sodelovanju. K tak-
šnemu načinu povezave med gospodarstvom in kulturo nas je pripeljala misel, da sponzorji ne morejo biti le meceni, ampak nekaj bistveno več, saj v tem podajanju kulturnih dobrin morajo videti tudi svoj ekonomski interes, zato je tudi to sponzorstvo smiselno. Ti sponzorji ne vidijo samo svojega cilja v našem kulturnem delovanju, ampak predvsem v ekonomskem sodelovanju in navezavi možnih bodočih sitkov z ljudmi, kar bi lahko imelo za posledico poslovne odločitve. Tu gre predvsem za podjetja, kot so: Jadran, Preksrba, Kraški zidar, Kras - M Pl, Vinak-ras, Secom, List in Kamnoseštvo Janko Tavčar. Na koncu gre povirskim gledališčnikom tudi za priznanje, ki smo ga bili deležni od ZKO Slovenije, kakor tudi od izseljeniške matice, ki sta nam omogočili, da se pokažemo tudi v deželah Evrope. S tem je potrjena tudi ustrezna kvaliteta našega kulturnoumetniškega delovanja.«
»Naša družba premore le majhna sredstva za kulturno delovanje, za kar zasle-
dimo trende presihanja pri amaterski dejavnosti. Lahko rečemo, da je vas Povir z delovanjem dramske družine, ki kraj bogati in mu daje novih širin, svetla in pozitivna izjema. Veliko zaslug pri tem ima tudi rešiser Aleksij Pregare, ki smo ga povprašali, kako mu uspeva obdržati igralce v tem kriznem času«.
»Gledališko družino je namreč zelo težko obdržati strnjeno in delavno, če ni v njej in ob njej nekaj zadrtih navdušencev, ki trmasto premikajo čeri zdaj na eno zdaj na drugo stran, da si lahko izkrčijo pot za prizorišče svoje plemenite sporos-titve. To se seveda počne, kadar gledališko dejavnost spremljajo tudi nenapisani pogoji, kot so nadarjenost, privrženost tej zvrsti in čut za skupinsko disciplino; iz tega potem zraste solidarnost in povezanost med tistimi posamezniki, ki v sebi pestujejo "komedijanstvo" in ambicijo po nastopanju. Pri tem predstavlja seveda magnetno iglo mentor in režiser s sodelavci (scenograf, kostumograf), s katerimi je društvo imelo vedno srečno roko. Brez vseh teh členov, ki sestavljajo dobro naoljen motor, si uspešnosti ni mogoče zamisliti.«
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Zaenkrat na Katinari, pozneje pa v glavni bolnišnici
Od včeraj deluje tudi v Trstu služba za hitro zdravniško pomoč
Prava avgustovska strela z jasnega za tržaško gospodarstvo
Sklad za Trst se je naenkrat znašel pod Damoklejevim mečem vladnega gospodarskega manevra
V	prisotnosti številnih oblasti so včeraj v katinarski bolnišnici uradno predstavili novo službo za prebivalstvo, ki se nepredvideno znajde v hudih težavah in je zato potrebno nujne pomoči. Z včerajšnjim dnem, ob 14. uri, so namreč aktivizirali centralo telefonske številke 118, katero lahko vsakdo zavrti, ko se nahaja v zdravstvenih težavah. Zaenkrat je sedež te nove službe, v katero stekajo vsi pozivi pomoči potrebnih meščanov, v katinarski bolnici, pozneje in dokončno pa jo bodo premestili v glavno tržašako bolnišnico.
Nova služba, ki so jo v drugih pokrajinah naše dežele že pred časom uvedli, razpolaga z vsem potrebnim: z ambulantami ter z zdravniškim in pomožnim osebjem. Zdravniško-organizacijsko odgovornost nosi zdravnik iz bolnice, ki bi bil po možnosti aneste-zist. O podrobnostih te nove službe je obširno poročal izredni upravitelj tržaške KZE Del Prete, ki pa je v svojem posegu odgovoril tudi na številne kritike, ki so v zadnjem času bile izrečene na njegov račun, ne samo glede tega novega servisa v korist občanov, ampak tudi glede drugih vprašanj zdravstvenega sektorja.
V	svojem posegu pa je vsekakor podčrtal, kako je Furlanija-Julij-ska krajina v ospredju pri uresničevanju podobnih služb na celotnem državnem ozemlju in z grenkobo ugotavljal, da je prav v Trstu največ težav, da bi se ta načrt lahko uresničil. Naštel je razne zapletljaje, ki so privedli do tega, da je bilo potrebno zaenkrat namestiti to novo službo na Katinari, pri čemer so svojo besedo imeli tudi sindikati, ki so zahtevali najboljše pogoje za vse, ki delujejo v njenem okviru. Izredni upravitelj tržaške KZE se je obenem prisrčno zahvalil deželnemu odborniku Brancatiju in Skladu za Trst (prispeval bo za prostore za socia-
lizacijo) in zavrnil vse kritike, ki so bile izrečene na njegovo delovanje. Delal in ukrepal je po svoji vesti, pa čeprav se je moral več-kart srečevati z raznimi korporati-vizmi.
Deželni odbornik Brancati je bil seveda zadovoljen za to novo pridobitev, obširneje pa je spregovoril o celotnem deželnem zdravstvenem sistemu, v okviru katerega bo potrebna še večja pozornost -je dejal- glede nujnih posegov. S ponosom je dejal, da je F-JK edina dežela v Italiji, v kateri se občani lahko poslužujejo telefonske števile 118, pa čeprav zaenkrat ne krije celotnega ozemlja; ta "pomanjkljivost" bo seveda v kratkem odpravljena; ob vsem tem pa je še dodal, da se za to telefonsko številko takorekoč "skrivajo" vse druge zdravstvene službe, ki so na razpolago deželnemu prebivalstvu v trenutkih potrebe.
Napovedal je tudi, da bo deželna uprava v drugi polovici meseca septembra priredila seminar, na katerem bo pregledano dose-
danje delo na zdravstvenem področju in sprejete morebitne spremembe, da bi zdravstveni sektor še bolje deloval; in to s sodelovanjem vseh tistih, ki sodelujejo z novo službo '118".
Sicer pa je deželni odbornik s ponosom poudaril, da so nedavni pregledi pristojnih državnih organov v bolnišniških strukturah pokazali, da strukture tržaške KZE delujejo praviloma, saj niso v njih odkrili nikakršne nepravilnosti. V mesecu septembru in oktobru bodo sprejeti še nekateri ukrepi za izboljšanje zdravstvenih storitev. Ob koncu svojega posega je zavrnil tudi vse polemične trditve, do katerih je prišlo glede vseh teh vprašanj in dodal, da so mnogokrat vsi ti problemi politično stru-mentalizirani, kar pa je po njegovih besedah treba za vsako ceno zavrniti.
Na sliki (foto Magajna) deželni odbornik Bramncati (levo) in izredni upravitelj tržaške KZE Del Prete med včerajšnjo predstavitvijo javnosti nove službe za hitro pomoč.
Več znakov kaže, da je Sklad za Trst ostal brez finančnih sredstev in pustil na cedilu vse tiste, ki so za razne posege računali na finančne prispevke iz tega sklada. Na tak način bi ostalo zamrznjenih 60 milijard lir, poleg teh pa še okrog 25 milijard lir, ki niso bile uporabljene v prejšnjih letih.
Ukrep o ukinitvi Sklada za Trst je zapisan - nekako med vrsticami - v 4. členu zakonskega odloka št. 433 z dne 11. julija, ki je bil spremenjen v zakon prejšnji petek, ni pa še bil objavljen v Uradnem listu. Vse to naj bi se uokvirilo v vladni manever o kritju javnega primanjkljaja, ki je že dosegel 30 tisoč milijard lir. To so odkrili tehniki vladnega komisariata, ki so po podrobnem pregledu zakonskega odloka ugotovili, da so v bistvu zaustavljeni vsi izdatki, ki so zapisani v državnem proračunu, s posebnimi izjemami, ki jih določa predsednik ministrskega sveta. Da bi bil med te izjeme uvrščen tudi Sklad za Trst, se je že zavzel vladni komisar Vitiello, ki je svojo zahtevo podkrepil s težkim položajem, ki ga preživlja tržaško gospodarstvo. Uspeh njegove poteze pa je odvisen od politične teže, ki jo bodo imeli tržaški parlamentarci v novi vladi. Celotna zadeva je torej sedaj zadobila politični značaj; Amatova vlada se namreč nahaja pred nujnostjo po klestenju izdatkov v marsikaterem sektorju, poleg tega pa ni pripravljena popuščati, da bi ugladi-la javni primanjkljaj.
Predsednik Sklada za Trst Adal-berto Donaggio se sicer strinja, da se Država nahaja v velikih težavah, obenem pa je mnenja, da ne bo težko rimskim oblastem dokazati, v kako težkem položaju se nahaja tržaško gospodarstvo. V primeru, da bodo črtana sredstva iz Sklada -dodaja- bodo tudi
zmanjkale alternativne možnosti za gospodarski napredek mesta, poleg tega pa se bo izničilo tudi upanje številnih podjetij. Jasno je namreč, da finančnih sredstev, ki so bila že nakazana za lansko leto ne bo mogoče izplačati, za letošnje leto pa se ne ve ničesar.
Jasno je tudi, da so podjetja s tem ukrepom zadobila hud udarec. Nekaj znakov, da bi lahko do tega prišlo, je bilo opaziti že meseca maja, ko je ministrski predsednik odložil izplačevanje finančnih prispevkov na mesec september, sedaj pa je skoraj nepričakovano prišla ta mrzla prha.
Posledic bo lahko veliko: od zamrznitve javnih del, ki so se posluževala javnih prispevkov, pa do paralize delovanja ustanov in združenj, ki so računala na te prispevke za številne dejavnosti. Sicer pa bo potrebno ponovno pregledati vse delovne in razvojne načrte; kdor je računal na te prispevke ne ve namreč, kam naj bi se sedaj obrnil.
Predsednik Donaggio je vsekakor izrazil prepričanje, da bo ukrep umaknjen, čeprav ne bo šlo za lahko delo. Vsem krajevnim politikom je že odposlal pismo in jih v njem opozoril na novo emergen-čno stanje, ki se pridružuje ostalim; zato je vse povabil, da bi skupno nastopili pred osrednjo vlado, da bi spremenila svoje zadržanje.
O problemu je včeraj spregovoril tudi predsednik Trgovinske zbornice Tombesi, ki je predlagal, da bi za skupno mizo sedli predstavniki Občine in Pokrajine in proučili nastali položaj. Pri tej skupni mizi naj bi sprotoma sodelovale tudi druge ustanove ali komponente in skupno razpravljale o specifičnih problematikah, kot se je sicer v preteklosti in uspešno že zgodilo.
Pobudniki akcije si prizadevajo, da bi zbrani material neposredno predali prizadetemu prebivalstvu BiH
»Kolesa miru« bodo kmalu spet krenila na pot
Že ime pobude je precej zgovorno, pa čeprav ga je v slovenščino nemogoče ali vsaj zelo težko prevesti: »Dai ruote alla pace« (Opremi s kolesi mir), kar odraža željo pobudnikov, da bi s konkretnimi akcijami podkrepili svojo zamisel o utrjevanju oziroma o ponovni vzpostavitvi miru. Pobuda, ki jo v Trstu skuša udejaniti več združenj, je namreč namenjena prebivalstvu bivše Jugoslavije, trenutno predvsem razdejane Bosne in Hercegovine. V nekaj mesecih so pod tem skupnim naslovom že dvakrat poslali večje količine zdravil in raznega sanitetnega materiala, prvič v Zagreb, drugič pa v Split in Mostar; v pripravi pa je že tretja pošiljka, ki naj bi v kratkem odšla proti Sarajevu. Kot veliko sličnih iniciativ, ki jih pri nas ni veliko, pa čeprav se vojne grozote dogajajo dovolj blizu nas, sta pristop in seveda tudi delovanje na prostovoljni ravni. Kot smo že večkrat zapisali, se je v našem mestu v zbiralno akcijo humanitarne pomoči vključilo več organizacij, in sicer ACLI, ARCIragazzi, Združenje za mir, kulturno združenje »La notte della cometa« in pa Zdravniki za mir. V odboru tržaških zdravni-kov-mirovnikov je tudi Miran Dolhar, ki osebno sledi posameznim pobudam.
»Pomembno se nam je zdelo, da zbran material izročimo čim bolj direktno, zato da pride v prave roke, kajti špekulacij je veliko,« je med drugim v nevezanem razgovoru dejal Miran Dolhar. Zato so se tudi prizadevni zbiralci zdravil, sanitetnega materiala in hrane za dojenčke (po takšnem blagu je namreč največje povpraševanje, sicer pa je tudi bila pobuda kot taka tempirana predvsem na zbiranje in odpošiljanje zdra-
vil) že od vsega začetka odločili, da bodo dragoceni tovor sami pospremili k tistim, katerim so ga namenili.
Prvič so »kolesa miru« s humanitarno pomočjo za BiH odpeljala iz Trsta 4. junija, ko so z zdravili, raznim sanitetnim materialom in hrano za dojenčke napolnjeni kombiji odšli v Zagreb. Tako so se namreč pobudniki zbiranja humanitarne pomoči dogovorili z Visokim komisarjatom za begunce pri OZN, ki je imel takrat sedež oziroma zbiralni center v Zagrebu. Zagrebška skladišča so bila natrpana z najrazličnejšim materialom, ki je iz raznih držav prišel do glavnega mesta Hrvaške, vendar pa ga naprej, se pravi tja, kjer bi ga najbolj potrebovali, skorajda niso mogli poslati.
Drugič so z zbranim blagom tržaški pobudniki nabiralne akcije skušali priti še bolj neposredno do tistih, ki takšno pomoč rabijo. Sedmega avgusta se je skupina »zbiralcev« z dragocenim tovorom vkrcala na trajekt na Reki in še isti večer prišla v Split. V tem dalmatinskem mestu so jih čakali predstavniki zavoda Juraj Bonači in pa Odbora za humanitarno pomoč BiH. Z zavodom, ki je namenjen rehabilitaciji duševno prizadetih oseb, so stopili v stik tržaški psihiatri, ki so v okviru huma-nitarno-zdravstvenih pobud v korist prebivalstva BiH oziroma celotne bivše Jugoslavije še posebej aktivni. Večino pripeljanega materiala pa so potem s kombiji odpeljali v Mostar v tamkajšnjo, precej poškodovano bolnišnico.
Vsekakor pa je položaj splitskega zavoda nekoliko svojstven v na splošno zelo tragični panorami zdravstvenih ustanov. Kot že rečeno, je bil zavod v zasnovi namenjen rehabilitaciji umsko pri-
zadetih oseb, nekateri bolniki so skoraj stalno prebivali v njem (predvsem prebivalcev otočnih ali bolj oddaljenih krajev), drugi so dnevno prihajali na rehabilitacijo, v razne delavnice ali v šolo. Po izbruhu vojne so v zavod sprejeli bolnike iz umobolnice v Vrle-ki, ki dejansko niso imeli kam iti. To je seveda, ob drugih problemih, ustvarilo vrsto težav v zavodu, ki se ni mogel več kot v preteklosti posvečati svojim »običajnim« pacientom. Prav v sklop iskanja rešitev za bolnike iz Vrlike so se vključili tudi tržaški psihiatri.
Obisk v Splitu pa je »tržaški delegaciji« razkril še eno možnost sodelovanja, in sicer neposredno z Odborom za humanitarno pomoč BiH. Predstavnik tega odbora je namreč med drugim poudaril, da na področju Mostarja ni več nobene lekarne, v kateri bi lahko prebivalci dobili najosnovnejša zdravila, zato je predlagal, da bi ustanovili apoteko, ki bi jo tržaški
humanitarni odbor čim bolj redno oskrboval z vsem potrebnim: lekarno bi zato poimenovali kot tržaški odbor (»Dai ruote alla pace«). Nazaj v Trst se je skupina vrnila s praznimi kombiji, tokrat sicer po cesti, pot sama - po izjavah neposrednih udeležencev -pa ni bila niti tako nevarna.
Zdaj se odbor »Dai ruote alla pace« pripravlja že na tretjo pot, na katero bodo krenili prihodnji teden. Tokrat bodo skušali priti v Sarajevo oziroma čim bliže tega močno opustošenega mesta: povezali so se s predstavnikom vlade BiH Šehovičem, ki je zadolžen, da v Sloveniji zbira oziroma koordinira pomoč za BiH iz zahodnoevropskih držav. V paviljonu bivše tržaške psihiatrične bolnišnice je že zbranih in prebranih zdravil in sanitetnega materiala za tri kombije. Poleg tega pa je v Trst iz Savone (na pobudo tamkajšnjega Združenja za mir) prispel tudi star rešilec, ki ga bodo skušali prepeljati v Bosno.
Med zdravili je največ antibiotikov in analgetikov, ker gre za zdravila visoke in splošne uporabe. »Sicer pa zbiramo nekako po svoji presoji,« je dejal Miran Dolhar, »ker ni lahko priti v neposreden stik z bolnišnicami.« Po drugi strani pa se v zbirni center, ki ga ureja bolničarka Nadia Eriavec (na sliki M. Maganje), steka material, ki ga prispevajo - razna združenja, ambulante in zdravniki. Material bolničarka natančno pregleda in sortira, nakar ga zložijo v kartone.
Povedati je še treba, da v center pride veliko materiala, vendar pa večina iz drugih krajev, Trst se tudi tokrat ni izkazal kot posebno radodarno mesto. Zdravila v glavnem prispevajo zdravniki, razne ambulante in pa organizacije, odbor pa sprejema tudi denarna nakazila. Ob tem velja še omeniti, da se v našem mestu ob osrednji prišlo tudi do vrste manjših pobud: tako so na primer člani Društva slovenskih zdravnikov že jeseni lani preko nabiralne akcije oskrbeli izolsko in novogoriško bolnišnico z vsem potrebnim za infuzijo. Kot druge bolnišnice v Sloveniji so se namreč tudi primorske znašle v težavah, ker so prej veliko tovrstnega blaga dobivale iz Srbije.
Ob pripravah na skorajšnjo pot proti Sarajevu pa člani odbora že razmišljajo, kako bi svoji pobudi dali novega zagona, s tem da bi v akcijo vključili velike farmacevtske firme severne Italije. Vendar pa je treba za uresničitev tega načrta počakati na konec poletnega premora. Odbor in razna združenja, ki so vključena vanj, pa niso »zaprla zaradi dopusto«, zato se lahko vsakdo, ki bi rad kaj prispeval, zglasi pri njih. (bip)
Predsednik Pokrajine Crozzoli včeraj prisegel
PSI: bistveni problem je sestava močnih uprav
V ponedeljek steče 12. mladinski raziskovalni tabor
Mladi raziskovalci se bodo tokrat lotili občine Bardo v Terski dolini
Včerajšnja prisega predsednika Pokrajine Crozzolija (na desni) na tržaški Prefekturi. Ob njem viceprefekt Vergone	(foto Magajna)
Zagotoviti Trstu, tako na občinski kot na pokrajinski ravni, možne in dovoj močne uprave, s tem, da usoda ene ni nujno povezana z drugo: to je bilo osrednje vodilo socialistične stranke v pogajanjih, ki so se začela takoj po junijskih volitvah, in teh smernic se stranka namerava držati tudi v dvomesečnem obdobju za sestavo nove pokrajinske koalicije. Stališča stranke sta na včerajšnji tiskovni konferenci odločno izpostavila člana paritetične komisije PSI Augusto Seghene in Alessandro Perelli. Vendar pa so zavzemanja in stališča stranke doživela številne kritike z raznih strani in tudi zgrešena tolmačenja, zato - je bilo rečeno -PSI želi še enkrat pojasniti, kako so potekala pogajanja in kakšno vlogo je stranka odigrala v njih. Na Občini je prišlo do sestave dovolj močne, »samozadostne« večine, medtem ko so na Pokrajini, kjer se je širok krog strank dogovoril za programski dokument, iz-nešeni predlog odločilno podprli misovci, medtem ko so ga »podpisniki« zavrnili: tak zaključek - je poudaril Seghene - je bil za socialiste nesprejemljiv, zato so tudi napovedali, da bo komaj izvoljeni Crozzoli, tudi odstopil. Tako PSI kot tudi Crozzoli - so poudarili -sta pri tem pokazala izreden čut odgovornosti.
Po eni strani je bil Seghene kritičen do Demokratične zveze in do zelenih, ki so podpisali programski dokument za Pokrajino, ki pa so v svetu glasovali proti, po drugi pa do Liste za Trst in njenega veljaka Camberja, ki s potezami kot je veto na račun vključevanja Demokratične zveze v uprave skorajda onemogača sestavo širših oziroma kakršnihkoli koalicij. »Ista oseba ne more v Rimu nastopati kot predstavnik vlade, v Trstu pa kot rušilec koalicij«, je pridal Perelli. Zato se poraja upravičen sum, da »nekatere sile in njihovi predstavniki pripravljenost na sodelovanje v upravah zagovarjajo le verbalno«. Vsekakor bo PSI tudi v novem krogu, ki se bo uradno začel (od takrat se bo štelo predpisanih 60 dni) po formalnem odstopu predsednika Pokrajine Crozzolija, postavil vprašanje sodelovanja Demokratične zveze in drugih levičarskih in laičnih sil.
Tudi tokrat bo glavna nevarnost, proti kateri se bo borila
stranka, možnost ponovnih volitev in komisarske uprave. Zato bi PSI - je bilo poudarjeno - pristala tudi na izoblikovanje takšne koalicije, v kateri stranka ne bi bila neposredno udeležena, vendar pa bi dogovorjeno večino (tudi desničarsko) podprla.
In še vprašanje slovenske manjšine oziroma etničnih odnosov: nesprejemljivo je, da se okrog tega vprašanja oziroma njegove strumentalizacije v tržaškem občinskem svetu osredotoči vsa pozornost, s čimer so zasenčeni glavni problemi mesta, je stališče paritetične komisije PSI. Na Tržaškem je kopica hudih vprašanj, ki ga v takem »ozračju nenehne volilne kampanje«, ni mogoče niti načeti, kaj šele rešiti.
Na tržaški prefekturi pa je včeraj zjutraj uradno prisego predsednika Pokrajine prebral Dario Crozzoli. Ker pa je že pred tem napovedal svoj odstop, ga je VVal-ter Cusmich (že predstavnik mladih v LpT) prijavil sodišču, češ da je krivo prisegal.
V Narodni in študijski knjižnici je že vse nared za mladinski raziskovalni tabor Bardo 92, ki se bo začel v ponedeljek, 24. avgusta. Kot nam je povedal ravnatelj NŠK Milan Pahor, so se priprave začele že spomladi, kar ni bilo prav nič prezgodaj, saj je to obsežna in kompleksna pobuda, tako da so dokončni podrobni program izdelali šele ta teden.
Letošnji mladinski raziskovalni tabor je že dvanajsti po vrsti. Namen teh pobud je podrobno obdelati ozemlje, kjer živijo Slovenci v Italiji, zato prireditelji izbirajo vsako leto določeno omejeno območje v eni izmed treh pokrajin. Letos se bodo mladi raziskovalci že četrtič podali v videmsko pokrajino, točneje v Benečijo, kjer so že bili leta 1983, ko so se posvetili ozemlju Občine Špeter.
Predmet letošnjih raziskav bo občina Bardo v Terski dolini, to je najzahodnejši del slovenskega jezikovnega prostora. V glavnem bodo obiskali še vasi Njivica, Ter, Podbardo, Sedlišče in Zavaril. Poleg odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu prirejajo raziskovalni tabor še Društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov Tone Penko ter Društvo mladih raziskovalcev iz Trsta in Gorice s sodelovanjem Centra za kulturne raziskave iz Barda, ki je pomembna oblika povezovanja Slovencev v Terski dolini. Center vzdržuje zelo lepo in zanimivo etnografsko muzejsko zbirko in prireja slovenske kulturne prireditve v tej beneški dolini.
Raziskovalno delo bo tudi letos porazdeljeno po različnih tematskih delovnih skupinah, ki jih bosta vodila po dva mentorja. Etnološka skupina z mentorjema Andrejem Furlanom in Živo Pahor bo preučevala muzejsko zbirko, tradicionalno ovčarsko dejavnost, ljudske praznike, oblačilno kulturo in vraže. Geografska skupina bo razdeljena na dve podskupini,
prvo, ki se bo posvetila splošnemu geografskemu opisu območja, demografskim in ekonomskim vprašanjem, pojavu izseljevanja in etnični meji, bosta vodila Pavel Stranj in Drago Perko. Druga podskupina pa bo pod vodstvom Milana Adamiča Orožna in Mateja Gabrovca zajela potresno problematiko. Tudi zgodovinska skupina je razdeljena na dve podskupini s štirimi mentorji: Aleksejem Kal-cem, Matejem Gabrovcem, Milanom Pahorjem in Špelo Stepančič. Podskupini se bosta posvetili vprašanjem izseljenstva na podlagi gradiva iz občinskega arhiva in pričevanj, zbirali bosta pričevanja mladih in starejših, ki so obiskovali slovenske šole, proučevali bosta hišna imena, vzdevke in priimke. Poleg tega bosta skušali pripraviti vodič po Terski dolini.
Naravoslovna skupina, ki šteje tri mentorje - Marinko Pertot, Katjo Kalc in Andreja Cunjo - bo pripravila opis in oris naravne dediščine, geološki prerez in študijo o botaniki doline. Jezikoslovna skupina bo zbirala narečno gradivo in preučevala rabo narečja in jezika v javnosti. Vodili jo bosta mentorici Vladica Vodopivec in Maja Brajkovič. Arheološka skupina bo pod vodstvom Stanka Flega in Andreja Zupančiča izdelala ar-
Za informacije glede plačila davka ISI od ponedeljka na voljo posebne službe
Za vse informacije, ki so potrebne za izplačilo izrednega davka na nepremičnine (ISI), bo ustanovljen poseben informacijski urad. Odprla ga bo finančna intendanca že v ponedeljek in sicer v pritličju uradov na Largo Panfili, 2. V uradu bodo interesenti lahko prejeli vsa pojasnila glede okrožij, v katerih bodo morali lastniki nepremičnin plačati davek ISI, kakor tudi pojasnila, kako opraviti to obveznost. V uradu bodo interesenti lahko izvedeli za katastrsko rento nepremičnin in višino zneska, ki ga bodo morali plačati. S seboj pa bodo morali imeti točne podatke o lokaciji neprimičnine, kategoriji, razredu in obsegu (število prostorov za stanovanja in število kvadratnih metrov za garaže in kleti).
S ponedeljkom bo za te potrebe odprt še drugi center in sicer registrski urad za civilne akte, v Mi-
ramarskem drevoredu, št. 9. Na te urade se bodo lahko obrnili tudi davkoplačevalci, ki so pred nedavnim kupili stanovanje in katerih katastrski podatki se nahajajo v kupno-prodajnih pogodbah.
Za nepopisane nepremičnine bo treba za katastrsko rento povprašati tehnični davčni urad. Finančna intendanca se vsekakor obrača na interesente, da ne bi "navalili" na njene urade. Meseca septembra bodo namreč na razpolago priročniki za izračunavanje davka ISI; poleg tega bo vzpostavljena tudi zelena telefonska številka 1678/66255 za nudenje vseh potrebnih podatkov.
Z uvedbo teh novih informacijskih služb bi moralo biti konec dolgega čakanja v vrstah pred katastrskim uradom, kakršnega smo v zadnjih tednih zabeležili tudi v našem mestu (na sliki - foto Magajna).
heološko topografijo s posebno pozornostjo na Nemih. Vse zbrano gradivo bodo mladi raziskovalci obdelali s pomočjo računalnikov. Pri tem jim bo sledil Jože Smolnikar.
Poleg raziskovalnega dela so pomembna tudi večerna srečanja. V sredo, 26. avgusta bo mlade raziskovalce obiskal dr. Peter Tancig, minister za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Dan prej bo na sporedu srečanje z znanim slovenskim kulturnim in političnim delavcem Vilijem Cernom, v četrtek, 27. avgusta, bo srečanje z arheologom in poznavalcem slovenske zahodne meje Vinkom Šribarjem. V ponedeljek, 31. avgusta, je predvideno srečanje z univerzitetnim profesorjem Nevi-om Pugliesejem in naslednji dan še razgovor s Pavlem Merkujem, raziskovalcem in zbiralcem ljudskega premoženja.
V raziskovalni tabor Bardo 92 se je vpisalo 40 mladih raziskovalcev, ki so stari 15 let in več. Od teh se je mariskdo udeležil že prejšnjih taborov. Tudi nekateri mentorji so bili pred leti med raziskovalci. Mimogrede naj omenimo, da je letos vpisanih več deklet kot fantov. Ravnatelj NŠK Milan Pahor je poudaril, da so tovrstni tabori za mlade pomebna izkušnja k uvajanju v raziskovalno dejavnost. Poleg tega je delo tako prirejeno, da je dojemljivo in dosegljivo za vse udeležence, ki tako zmorejo - in morajo - z lastnimi močmi nekaj doseči. Enako pomemben je za mlade živi stik z domačim prebivalstvom, saj veliko dela sloni prav na pogovorih z informatorji.
Za mladinski raziskovalni tabor Bardo 92 je torej vse nared. Otvoritveno srečanje bo v ponedeljek ob 10. uri v dvorani Zadruge v Bardu, delo pa se bo začelo takoj s sestanki po skupinah, ogledom Terske doline in srečanjem z domačini. (bov)
Uradno potrjen izredni komisar za Železarno
Uradni list je objavil odlok ministra za industrijo, s katerim je bil prof. Giampaolo de Ferra imenovan za izrednega komisarja škedenjske železarne v skladu z zakonom Prodi. Po tej formalnosti, ki pa je bila nujna, da bi imenovanje bilo operativno, bo prof. de Ferra lahko dejansko začel opravljati svojo funkcijo, kar bo verjetno storil v ponedeljek.
Ena prvih nalog izrednega komisarja bo prav gotovo zagotovitev kontinuitete dela v ške-denjskih obratih, ki trenutno poteka v dokaj skrčeni obliki na osnovi dogovora s poldržavno družbo ILVA. Dogovor sicer zapade že konec meseca, morda pa ga bodo podaljšali, saj je zato že izrazil pripravljenost predsednik ILVA, tržaški občinski svetovalec liberalne stranke Sergio Trauner.
Zadnji koncert godbe Verdi na Trgu Unita
Mestna godba Giuseppe Verdi bo izvedla v ponedeljek, 24. avgusta, zadnji letošnji poletni koncert na Trgu Unita. Godba je začela s koncerti na Trgu Uni-la leta 1974 skoraj naključno, pobuda pa je doživela lep uspeh, zato jo ponavljajo že 18 let.
V svojem osmem letošnjem srečanju z ljubitelji glasbe bodo godbeniki pod taktirko kapelnika Lidia-na Azzopparda izvedli simfonijo iz Rossinijevega Se-vilskega brivca, Marguinovo Espana Cani, poutpuri filmskih glasbenih kulis Ennia Moriconeja, Lombardi] e v Notturno romantico (solistka prof. Rosanna Lonza), Marchesinijevo Polonaise za trobento (solist Prof. Roberto Santagati), Bizetovo Arlesienne, 2. suita (solist prof. Ennio Krisanowsky) in Zaccagninijevo simfonično koračnico Fiume Velino.
Zaključni koncert bo uvedla Azzopardova koračnica S. Sebastiano, sklenil pa Sinicov Inno a S. Giusto.
Praznik Mitteleurope s slovaškimi folkloristi
Združenje Mitteleuropa bo tudi letos v Jasihu in Krminu priredilo praznik , s katerim bo počastilo 144-letnico kronanja avstroogrskega cesarja Franca Jožefa (cesar se je namreč rodil 1830. leta, kronan pa je bil leta 1848, in od tega datuma so začeli proslavljati »njegov« praznik.
Po lanski izvedbi se bo tudi letošnja začela v Trstu, in to že danes z nastopom slovaške folklorne skupine iz Helpe. Skupino sestavlja 45 članov (plesalcev, pevcev in glasbenikov), ki se bodo ob 19. uri zbrali v Ul. delle Torri in se nato po mestnih ulicah podali do Trga Unita. Med svojim sprehodom bodo tu pa tam tudi izvedli krajši program, osrednji nastop pa bodo folkloristi iz Slovaške imeli na trgu pred občinsko palačo, kjer bodo predstavili vrsto slovaških plesov.
Praznik združenja Mitteleuropa se bo nadaljeval v naslednjih dneh v Jasihu in Krminu.
Tržaško prizivno sodišče potrdilo kazen tihotapcema z orožjem
Tržaško prizivno sodišče je včeraj potrdilo razsodbo, s katero je tržaško kazensko sodišče 7. aprila letos obsodilo na dve leti in šest mesecev zapora francoskega državljana Marcela Reneja Detruela in Hrvata Damirja Novoselaca zaradi tihotapstva orožja. Sodišče je tako sprejelo zahtevo glavnega tožilca, ki se je izrekel za potrditev prvostopenjske kazni.
Detruela in Novoselaca (oba sta pripadnika francoske tujske legije) so ustavili 21. marca letos na slovensko-italijanskem mejnem prehodu na Fernetičih. Med pregledom so namreč finančni stražniki odkrili v renaultu 5, s katerim sta se s slovenske strani mejnega prehoda pripeljala na italijansko, 800 gramov tratila, 300 nabojev za puške in mitraljeze, dve ročni bombi za vežbanje, plinsko masko in bajonet. Oba obtoženca sta se zagovarjala, češ, da sta se v hrvaških vrstah udeležila hrvaško-srb-skega spopada. Francoz Detruel je sodnikom ponovil, da so bili razstrelivo, orožje in drugi najdeni predmeti le »spominek« na vojno na Balkanu, Hrvat Novoselac pa je tudi tokrat zanikal, da bi sploh kaj vedel o orožju v avtomobilu.
Nova pestra številka glasila SKD Tabor
V	času, ko je na Opčinah potekal že tradicionalni poletni praznik Tabor 92, je izšla tudi nova številka glasila SKD Tabor in knjižnice Pinko Tomažič in tovariši »Tabor«.
Vsebina glasila, ki ga urejujejo člani uredniškega odbora Stanka Hrovatin, Nori Jerič, Magda Tavčar in Magda Danev, je tokrat zelo bogata, saj obsega, poleg kopije platnice brošure »Pomnik 50-10« posvečene 50-letnici ustrelitve Tomažiča in njegovih tovarišev in 10-letnici delovanja knjižnice, ki nosi ime po teh naših junakih, še vrsto drugih prispevkov.
V	brošuri je vrsta člankov, posvečenih delu domačega društva, pomembnim obletnicam, kot tudi rednemu občnemu zboru SKD Tabor, srečanju Združenja književnikov Primorske, pa še srečanju, na katerem so Ivo Jevnikar, Miloš Budin in Stojan Spetič govorili o temi »Slovenci na volitvah«.
V	tokratni številki je dr. Pavel Fonda zapisal zanimiv in pomemben prispevek z naslovom »Ob dnevu kulture«, v katerem poudarja svoj optimizem glede bodočnosti slovenskega naroda. »Slovenska odločna volja do suverenosti in življenjski potencial, ki ga vsebujeta slovenska kultura in odnos do dela, do družbe, do sveta, sta zadosten porok, da bodo politične in gospodarske težave tega trenutka premoščene. Vsi Slovenci, tudi zamejci, se lahko danes čutimo trnejše, enotnejše, pa čeprav v naši raznolikosti. Še bolj smelo se lahko tako podajamo v svet.«
Prof. Samo Pahor objavlja v glasilu tretji del svojega članka z naslovom »Pot slovanske čitalnice«, v katerem so podrobno navedeni datumi,imena ulic, kjer je imela sedež omenjena čitalnica. Sledi daljše razmišljanje Stojana Spetiča o volitvah, nakar glasilo objavlja razna poročila na 24. občnem zboru KD Tabor, iz katerih je razvidno tudi dokaj plodno delovanje društva med predzadnjim in zadnjim občnim zborom, ki je bil 21. februarja letos.
Naslovna stran nove številke glasila SKD Tabor in Knjižnice P. Tomažič in tovariši.
Krajši zapis je Milko Čebulec namenil delovanju Moškega zbora,; sledi nato daljši zapis o delovanju Mešanega zbora Primorec -Tabor, ki ga je napisala Milena Padovan,- o knjižnici P. Tomačič in tovariši pa je v brošuri članek Stanke Hrovatin.
Poseben članek je namenjen spominski razstavi dr. Roberta Hlavatyja ob desetletnici njegove smrti. Dva članka prof. Kostance Filipovič sta namenjena spominu pokojnega glasbenika in skladatelja Ubalda Vrabca.
V	številki je objavljena tudi vsebina srečanja Združenja književnikov Primorske, na katerem so sodelovali književniki Milojka Žižmond - Kofol, Marjan Tomšič in Boris Pangerc, predstavila jih je prof. Zora Tavčar, pozdravila pa prof. Olga Lupine.
V	glasilu so številne slike iz predstav »Zajčkov rojstni dan«, ki jo je izvedla mlajša dramska skupina domačega društva, in »Ni lahko biti pes«, ki jo je, pod režijo Edite Frančeškin, izvedla Mladinska gledališka skupina SKD Tabor. (ni)
V teku vpisovanje v otroški poletrn center ob morju
Od 31. avgusta do 11. septembra bo potekala nova poletna kolonija za naše otroke -tokrat samo ob morju. Poletni center, ki bo pod Križem, točneje povedano v Brojenci, organizirajo članice in člani Zadruženga centra za socialno dejavnost, ki se sicer med letom ukvarjajo s prizadetimi otroki.
Organizatorji tega zaključnega poletnega centra ob obali pod Križem - na prostoru, ki so ga dale na razpolago sestre Salezijanke, ki sicer uporabljajo ta del morja za svoje varovance - se nadejajo, da bo pobuda uspela.
»To bo prvi poletni center za naše otroke, ki bo potekal samo ob morju,« nam je povedala Tanja Košuta, ena od organizatork, ki bo imela ob sebi še učitelja Roberta Mozetiča, psihologinjo Barbaro Čuk, učiteljico Nevo Doles, vzgojiteljico Albino Zajc, specialnega pedagoga Fulvia Dovgana ter logopedinjo, sicer tudi učiteljico plavanja, Sonjo Bukavec.
»Kolonija bo namenjena slovenskim, pa tudi italijanskim otrokom, kar bo lahko zelo pozitivno vplivalo na bodoče medsebojne odnose otrok obeh narodnosti. Imamo seveda dobre stike z organizatorji vseh naših, letos še posebno številnih poletnih centrov. Tako bo naš poletni center, ki smo ga imenovali "Sončni žarek", le še nekak dodatek vsem tem pobudam, pa tudi priložnost, da se otroci tik pred začetkom šolskega leta še dodatno naužijejo morja in sonca.«
Vpisovanje v poletni center ob morju poteka v teh dneh na sedežu zadruge v Ul. Cice-rone 8/B, ali na telefonsko številko 360324 (v uradnih urah), (ni)
prispevki - prispevki - prispevki
V	spomin na Ivanko Hrovatin darujeta Milo in Anica Vaclik 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	zahvalo za prejeta voščila daruje Roža 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na sestro Marijo Terčič daruje Dora z družino 50.000 lir za popravilo cerkve na Proseku.
V	spomin na Marijo Wilhelm daruje Francka Peršič 20.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin n,} Marijo Wilhelm daruje Liana Kriščak 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Olgo Mauro daruje družina Grzančič (Boljunec 319) 50.000 lir za boljunsko cerkev.
V	spomin na pok. Miloša Lukšo in Cvetka Husuja darujeta Guerina in Milko 50.000 lir za FC Primorje.
Nosilci krste pok. Alfreda Albija darujejo 150.000 lir za FC Primorje.
Ob 5. obletnici smrti Guerina Husuja darujejo družine 100.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Vanko Hrovatin daruje Laura Gombač 25.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Marijo Kobal daruje
Stanka Hrovatin 30.000 lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob Marije Wil-helm darujeta Pavla in Živa 30.000 lir za SKD Tabor.
Lidija Milič daruje 50.000 lir za SKD Tabor.
Ob 9. obletnici smrti drage mame Ivane Kralj darujeta Berta in Albin 30.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Gabrovcu.
V spomin na Miloša Lukšo, Alfreda Albija in Cveta Husuja darujeta Milka in Neda Cijak 50.000 lir za KD Prosek-Kon-tovel.
ODHODI
iz Ronk za	odhod	prihod
Alghero	07.05	11.50
	11.20	17.45
	14.45	17.45*
	15.20	21.00
Ancona	15.20	20.20
Bari	11.20	14.45
	14.45	18.20*
	19.10	23.15
Brindisi	11.20	14.45
	14.45	18.20*
	19.10	23.15
Cagliari	07.30	10.50
	11.20	15.20
	14.45	17.55
	19.10	22.40
Catania	07.30	12.05
	11.20	15.30
	14.45	19.25*
	19.10	23.20
Genova	07.15	08.20
	19.00	20.05*
Lamezia Terme	07.30	10.35
	11.20	17.50
	14.45	17.50’
	19.10	22.20
Lampedusa	07.30	14.00
Milan	07.05	07.55
	15.20	16.10
Neapelj	11.20	14.20
	14.45	18.05
	19.10	23.10
Olbia	07.30	10.55
	11.20	15.45
	19.10	22.40
Palermo	07.30	11.10
	14.45	17.50
	19.10	23.35
Pantelleria	07.30	13.55
	14.45	22.10*
Pescara	15.20	21.00
Piša	07.05	10.45
	14.20	19.40
Reggio Calabria	07.30	10.35
	11.20	17.10
	15.20	21.30
Rim	07.30	08.40
	11.20	12.30
	14.45	15.55*
	19.10	20.20
	21.00	22.10
Turin	07.00	08.40
Trapani	11.20	20.55
	14.45	20.55*
(*) ne leti v sob. in ned.
PRIHODI
v Ronke iz	odhod prihod	
Alghero	07.00	10.30
	11.00	14.00*
	11.00	18.20
	18.35	22.05
Ancona	08.15	14.40
Bari	07.00	10.30
	15.25	18.20
	19.10	22.05
Brindisi	07.00	10.30
	11.35	18.20
	19.00	22.05
Cagliari	07.00	10.30
	10.30	14.00
	15.00	18.20
	18.45	22.05
Catania	06.25	10.30
	09.00	14.00*
	13.35	18.20
	16.00	20.10*
	17.45	22.05
Genova	08.45	09.50*
	20.30	21.35*
Lamezia Terme	07.05	10.30
	11.25	18.20
	18.40	22.05
Lampedusa	14.40	20.10*
	14.40	22.05
Milan	13.50	14.40
	21.55	22.45
Neapelj	07.00	10.30
	10.10	14.00*
	15.10	18.20
	18.55	22.05
Olbia	07.25	10.30
	13.25	18.20
Palermo	06.45	10.30
	14.45	18.20
	16.20	20.10*
	18.50	22.05
Pantelleria	07.40	14.00*
	07.40	18.20
	14.35	21.10*
	14.35	22.05
Pescara	07.35	14.00
Piša	09.15	14.40
	15.40	22.45*
Reggio Calabria	07.00	10.30
	11.20	18.20
	17.50	22.05
Rim	09.20	10.30
	12.50	14.00*
	17.10	18.20
	19.00	20.10
	20.55	22.05
Turin	20.00	21.40*
Trapani	08.55	14.00*
	08.55	18.20
(’) ne leti v sob. in ned.
Kulturni center »Srečka Kosovela« Sežana
vas vabi
danes, 21. avgusta 1992, ob 21. uri v amfiteater kulturnega centra na
Večer samospevov
solista Opere SNG Ljubljana JURIJA REJE ob spremljavi revijskega orkestra AKORDI.
__________gledališča_______________
Miramarski park
Do vključno 15. septembra se bodo vrstile predstave LUČI IN ZVOKI.
Jutri, ob 21.00 in ob 22.15 predstavi v italijanščini.
Ponovitev v torek, ob 21.00 predstava v angleščini in ob 22.15 predstava v italijanščini.
koncerti
Gledališče Verdi
Simfonična sezona '92
Do 4. septembra se nadaljujejo vpisovanja za abonmaje (red A) pri blagajni gledališča na trgu Unita. Blagajna bo zaprta do 1. septembra 1992.
Grad sv. Justa
Straordinario estivo
V	nedeljo, 30. avgusta, ob 21.30 celovečerni koncert skupine PITTURA FRESKA.
La sera del di di festa - Večer prazničnega dne
V	nedeljo, 23. t. m., ob 21. uri bosta na Trgu S. Cipriano nastopila GRUPPO CAMERISTICO DI TRIESTE in ACCA-DEMIA JAUFRE' RUDEL.
V	primeru slabega vremena bo predstava v dvorani "Don Sturzo" v Ul. Don Sturzo 4 (Trg Rosmini).
Gradež
V	nedeljo, 23. t. m., ob 21. uri bo v
Avditoriju Biagio Marin koncert kitarista MARKA FERIJA. Izvajal bo dela skladateljev Sara, Turine, Brittna in Castel-nuova-Tedesca.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 21. avgusta 1992 PIJ
Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 20.03 - Dolžina dneva 13.50 - Luna vzide ob
23.30	in zatone ob 14.33.
Jutri, SOBOTA, 22. avgusta 1992
MIRJAM
PLIMOVANJE DANES: ob 3.19 najvišja -4 cm, ob 6.55 naj nižja -8 cm, ob 14.47 najvišja 27 cm, ob 23.41 naj nižja -25 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,2 stopinje, zračni tlak 1011,8 mb usta-ljan, brezvetrje, vlaga 70-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 25,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Susannah Scoltock, Damiano Miss, Aice Sulcic, Luca Terribi-li, Kristian Bandi, Erika Pieri.
UMRLI SO: 84-letni Ennio Colasanti, 83-letna Anna Odoni, 28-letni Roberto Balos, 87-letna Lidia Venchi, 69-letni Stanislao Komar, 64-letni Aldo Troian, 79-letni Napoleone Cleva, 65-letni Orfeo Ziliotto, 69-letni Umberto Baccinello.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 17., do nedelje, 23. avgusta 1992
Normalen urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. deli' Orologio 6 (tel. 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Mazzinijev drevored 1 (Milje) (tel. 271124).
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. deli' Orologio 6, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Drevored XX. septembra 6 (tel. 371377).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
Zbor Jacobus Gallus Trst obvešča svoje člane in vse, ki bi se mu radi pridružili, da bo prva vaja v sezoni za ženski zbor danes, 21. t. m., ob 20. uri v prostorih Glasbene matice. Avdicija za nove pevke bo ob 19.30. Za vse ostale informacije telefonirati na številko 382978.
Foto skupina in dmge organizacije prirejajo 1. fotografski ex tempore Idrija 92, ki bo 29. in 30. avgusta v Idriji ob čipkarskem prazniku. Pravilniki so na razpolago v Tržaški knjigarni.
KD Lonjer-Katinara obvešča vse prijavljene v otroški poletni center, ki bo v Lonjerju od 24. do 29. t. m. naj se zberejo v društvenih prostorih v ponedeljek, 24. t. m., od 8.00 do 8.30.
Skupina Sončni žarek pod pokroviteljstvom Zadružnega centra za socialno dejavnost prireja za predšolske in osnovnošolske otroke od 31. 8. do 11. 9. poletni center v Brojenci pri Križu (ob morju). Informacije in vpisovanja na tel. št. 360324 ali osebno na sedežu zadmge v Ul. Cicerone 8/B v uradnih urah.
Kmečka zveza sporoča, da bosta podružnici v Nabrežini in na Opčinah v mesecu avgustu zaprti.
kino
ARISTON - 21.15 Mediterraneo, r. Sal-vatores.
GRAD SV. JUSTA - 21.30 Drugstore Cowboy, r. Gus Van Sant.
EXCELSIOR - Zaprto zaradi počitnic.
EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi počitnic.
NAZIONALE I - 16.30, 18.15, 20.15, 22.15
Scanners 2-11 nuovo ordine.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 La dome-nica specialmente, i. Ornella Muti, Philippe Noiret.
NAZIONALE III - 16.45, 22.15 II fuoco tra le gambe, porn., D □
NAZIONALE IV - 16.30, 18.15, 20.15, 22.15 Passioni violente, i. Sam She-pard, Barbara Sukowa.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Henry.
MIGNON - Zaprto zaradi počitnic.
LJUDSKI VRT - Danes koncert. Jutri ob
21.00	Nei panni di una bionda.
EDEN - 15.30, 21.30 La nipote erotica e la zia ninfomane in gioco di... letto, porn., □ D
CAPITOL - 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 Tutto pub accadere.
LUMIERE - Zaprto zaradi počitnic.
ALCIONE - 21.00 Parenti serpenti.
RADIO - 15.30, 21.30 Dall Oriente... Varle del sesso, porn., □ □
razne prireditve
Sekcija Slovenske skupnosti v občini Dolina priredi v dneh 22., 23. in 24. avgusta tradicionalni Naš praznik v Zab-režcu pri Borštu. V večernih urah bodo igrali ansambli Krt, Taims in California. V nedeljo popoldne bo kulturni in politični program. Delujejo kioski z jedmi na žam in pijačami.
7. tradicionalno srečanje harmonikarjev Primorske bo v Senožečah v nedeljo, 30. avgusta, ob 17. uri. Prijave sprejema ZKO Sežana (tel. 067 73736) in KC Kosovel Sežana (tel. 067 73355), oziroma uro pred nastopom.
šolske vesti
Na liceju Prešeren se bodo začeli popravni izpiti v torek, 1. septembra, ob 8.30. Razpored je na oglasni deski.
mali oglasi
DAJEM v najem v Trstu dobro vpeljano slaščičarno in prodajalno kruha. Za informacije tel. na št. 414673 od 9. do 13. ure razen sobote in nedelje.
PRODAM domač krompir. Telefonirati ob uri obedov na št. 200882.
KRATKODLAKE istrske goniče, stare 5 mesecev, prodam. Kočevar, Kastelec št. 7, tel. (066) 59644.
PODARIM tri mucke, samčke, tigraste barve, zdrave in vajene psov. Tel. na št. 327091.
PRODAJAM Golf kabriolet letnik 1982 v odličnem stanju. Telefonirati na št. 214763 ali na št. 393148 ob delavnem urniku.
VIŠJEŠOLEC nujno išče lekcije iz nemščine. Tel. 225219 v jutranjih urah.
IŠČEM inštruktorja latinščine za 3. razred višje šole. Telefon 417253.
DIPLOMIRANA PREVAJALKA Mirjam Levstik opravlja strokovne in poslovne prevode v/iz nemščine, italijanščine in slovenščine. Inštruira nemščino, italijanščino in slovenščino na vseh stopnjah. Možen individualni ali skupinski pouk. Profesionalen pristop, zajamčen uspeh. Telefon/fax (0481) 522250.
KNJIGE za znanstveni licej prodam. Telefon 299632, zjutraj.
KUPIM knjige za 1. klasični licej. Telefonirati v večernih urah na št. 635265.
menjalnica				20. 8. 1992	
	FIXING 1	BANKOVCI	TUJE VALUTE	FDČING 1	BANKOVCI
TUJE VALUTE		 MILAN	TRST		MILAN	TRST
Ameriški dolar .		 1103,60	1075.—	Švicarski frank		851,41	837.—
Nemška marka .		 760,18	745,—	Avstrijski šiling		108,014	106.—
Francoski frank		 223,94	222,—	Norveška krona		192,59	190,—
Holandski florint ...	674,37		665 —	Švedska krona		208,50	205.—
Belgijski frank		 36,90	35,50	Portugalski eskudo .	8,713	8,40
Funt šterling ..		 2138,50	2130.—	Španska peseta 		11,83	11,25
Irski šterling ..		 2018,80	1990.—	Avstralski dolar		797,30	750,—
Danska krona .		 196,86	194,—	HUF 		—	10,—
Grška drahma.		 6,144	6,—	ECU		1544,35	—
Kanadski dolar		 926,65	880,—	Slovenski tolar		—	13,25
Japonski jen ..		 8,721	8,55	Hrvaški dinar		—	3,25
					
					
					
Te dni desetletnica smrti igralke Ingrid Bergman
V Benetkah je nastopil Pat Metheny in nato še Ivano Fossati
Večer za sladokusce jazza
Te dni beležimo na televizijskih sporedih vrsto filmov starejše proizvodnje, v katerih nastopa Ingrid Bergman. To ni naključje. Prikaz njenih filmov je komemo-rativnega značaja. Pred desetimi leti, 30. avgusta, je namreč Ingrid Bergman umrla v Londonu po dolgi bolezni, ki je vidno izmučila njen čudoviti in oboževani obraz. V spominu večine pa je ohranjena zlasti njena podoba, kot jo poznamo iz filma »Casablanca«, ki prav tako v teh dneh proslavlja svojo obletnico. Od znamenitega nastopa z Bogartom je minilo natanko petdeset let.
Bergmanova je začela svojo blestečo filmsko kariero pri 22. letih, ko se je polna mladostniških upanj in želja po zgledu svoje slavne rojakinje Grete Garbo podala iz rodne Švedske prek Oceana v ameriško filmsko Meko. Doživela je slavo in uspeh, vendar se za razliko od Grete Garbo ni hotela nikoli spremeniti v živeči mit. Kljub razkošju, slavi, škandalom, in filmskim nagradam, ki jih prinaša svetovljanski in izumetničeni Hoolywood, je Bergmanova ostala preprosta in konkretna ženska, z nogami trdno pritr-njenimi na tleh in uporniškega duha, kot je razvidno iz dolge avtobiografije »Moja zgodba«, ki jo je napisala s pomočjo prijatelja novinarja Alana Burgessa.
Njen uporniški duh se je pokazal že na začetku kariere, ko so hoolywoodski menažerji hoteli poosebiti v njej žensko veselega značaja, zdravih načel in srečnega videza. Potem ko je nastopila v filmu »Intermezzo«, si je zagoto-
vila vlogo prostitutke v Flemingovem filmu »Doktor Jekyll in Mr. Hyde« ter s tem uničila kliše, ki so ji ga hoteli naprtiti. Nato so si sledili znameniti »Casablanca«, »Komu zvoni«, »Ivana Orleanska« in kar tri filmi z Alfredom Hitchcockom, ki so ji prinesli sloves in bogastvo.
Na višku svoje ameriške kariere jo je uporniški duh »zapeljal« v nov prekršek, ki ji je nakopal velike zamere v Hoolywoodu. Prekršek je bil enostavno v tem, da se je zaljubila v režiserja Roberta Rossellinija in zanj zapustila svojega moža Petra Lindstroma. Amerika ji je zaradi tega za dalj časa zaprla vrata. Nastopilo je tako italijansko razdobje. V Rim je namreč prišla leta 1949. Z Ros-sellinijem je imela tri otroke, med katerimi lsabello, ki danes stopa po njenih stopinjah, in igrala v petih njegovih filmih. To pa ji ni prineslo dodatne slave. Spet je zablestela kot filmska zvezdnica potem ko se je ločila od Rossellinija in spoznala druge slavne režiserje kot so Renoir, Litvak, Lu-met in predvsem švedski rojak In-gmar Bergman, ki ji je ponudil vlogo v filmu »Jesenska simfonija«.
Z nobenim od teh režiserjev se ni vedla kot prevzetna in muhasta zvezdnica. Filmski svet je sprejemala za tisto, kar je bil, z vsemi napakami in vrlinami. Prav to njeno »plavanje proti toku« je bržkone prispevalo, da je svet kmalu pozabil nanjo in da po njeni smrti ni bilo nobenega večjega retrospektivnega prikaza njenih filmov ali večjih manifestacij.
V	sredo zvečer smo v Benetkah prisostvovali uspelemu glasbenemu večeru. V okviru poletnih prireditev Casinoja sta na ločenih koncertih nastopila ameriški kitarist Pat Metheny in italijanski kantavtor Ivano Fossati.
V	zelo udobni dovrani Palagali-leo smo lahko sledili uspelemu jazz nastopu tria, ki sta ga poleg Methenya sestavljala še kontrabasist Dave HoIIand in bobnar Roy Haynes (skupaj so pred dvema letoma posneli album Ouestion and Answer). Pravi jazzovski super-band, ki se v tem poletju mudi po evropskih jazz festivalih, je navdušil preko tisoč prisotnih.
Izredno talentiran in med najbolj poznanimi kitaristi, je Methe-ny znal zelo dobro uskladiti spretnost in veščino, tako da se danes pojavlja v dvojni obliki: kot najbolj znan izvajalec glasbe new age in kot radikalni jazzist, katerega delo se pogosto naslanja na
opus Ornetteja Colemana. In prav v tej drugi preobleki se nam je predstavil v Benetkah. Z odličnima sodelavcema je predstavil čisto jazzovski program, ki so ga poleg nekaterih njegovih starih uspešnic sestavljale še tri skladbe Colemana, skladbe Jobima in drugih klasikov. Te pa so bile v glavnem le podlaga koncertu, ki je postajal z nenehnimi improvizacijami in solističnimi intermezzi treh glasbenikov iz skladbe v skladbo boljši.
Po tridesetminutnem odmoru se je pričel drugi del večera. Na oder je stopil genovski kantavtor Ivano Fossati, ki je imel v Benetkah enega svojih redkih poletnih nastopov. Izbral si je zares dobro usklajeno spremno skupino, s katero je lahko slehernemu poslušalcu posredoval vse glasbene odtenke svojega dela. S Fossatijem so igrali Mario Arcari (sax, klarinet, oboa in agleški rogj, Stefano Me-
lone (klaviature), Beppe Quirici (bas), Elio Rivagli (bobni), Arman-do Corsi (klasična kitara) in najboljši italijanski harfist Vincenzo Zitello (harfa in flauta).
V skoraj dve uri dolgem programu je Fossati predstavil v glavnem skladbe svojih zadnjih albumov La pianta del te, Discanto in Lindbergh. V vseh teh Fossati zelo dobro usklajuje klasične zvoke (od tod tudi izbira sodelavcev) in etnično glasbo, ukoreninjeno v široko bogastvo ljudske glasbene tradicije, kar sam poudarja v najbolj znani skladbi zadnje plošče La canzone popolare. Najbolj prepričljive so bile pesmi La pianta del te, Italiani dArgentina, Panama, Mio fratello che guardi il mondo.že omenjena La canzone popolare, La mušica che gira in-torno in II disertore, proti vojaška pesem Borisa Viana, ki jo je za zaključek koncerta Fossati izvedel sam s kitaro.	AWS
Pat Metheny	Ivano Fossati
1			
			m	'h	' _iE s

današnji televizijski in radijski sporedi
si
si
RAI 1
6.50	Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1
9.05	Nad.: Chateauvallon
10.05	Variete: Cera una volta... Io Renato Rascel
11.30	Nan.: Marmellata di al-bicocche
12.00	Variete: Unofortuna
12.25	Vreme in dnevnik 1
12.35	Nanizanka: La signora in giallo (i. A. Lansbury)
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Film: Ribalta di gloria (biog., ZDA 1942, i. James Cagney, Joan Les-
, lie)
15.35	Film komed.: Per soldi o per amore (1963, i.Kirk
, Douglas, Mitzi Gaynor)
17.20	Big! Estate
18.00	Dnevnik 1
18.10	Nan.: II cane di papa
18.40	Dok.: Atlante DOC
19-40 II našo di Cleopatra
19.50	Vreme in dnevnik
40.25	Saint Vincent: nogomet-
_ na tekma Genoa-ZDA
22.25	Dnevnik
22.40	Alfred Hitchcock - tele-film: Nessuno mi ama
43.05	Gloriana - Un concerto per Napoli, vodi Maria Giovanna Elmi
44.00	Dnevnik in vreme 0.40 Rubrika opolnoči
kolesarstvo 1-30 Konjske dirke
^ RAI 2
6.50	Aktualno: Galatheus
7.00	Otroški variete
9.25	Aktualno: Verdissimo
9.45	Film: Sangue viennese (kom., Nem. 1942)
11.30	Kratke vesti
11.35	Nan.: Lassie
12.10	Nan.: Amore e ghiaccio
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Rubrika o medicini in vremenska napoved
13.45	Nad.: La clinica della Foresta Nera, 14.35 Santa Barbara
15.20	Film: L'emigrante (kom., It. 1967, i. Adriano Ce-lentano, Claudia Mori)
17.10	Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici)
17.25	Kratke vesti
17.30	Nanizanka: Faber I'in-vestigatore
18.20	Športne vesti
18.35	Nan.: II commissario Kress, nato vreme
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Variete: Stasera mi but-to. E tre! (vodita Toto Cotugno, G. Faletti)
23.15	Vesti in vreme
23.35	Dok.: Colombo e Vera della scoperta
0.30 Nočni program: II cap-pello sulle 23
1.10	Film: Kenner (1968, r. Steve Sekely)
^ RAI 3	|
7.00	Sat News, pregled tiska, Televideo
12.00	Film: II principe dalla maschera rossa (pust., It. 1955, r. Leopoldo Savo-na, i. Maria Fiore in Frank Latimore)
13.20	Drobci
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Glasba: Koncert Uta Ughija
15.30	Drobci
16.15	Lissone: kolesarstvo -pokal Apostoni
17.00	Film: Ragazze d oggi (kom., It. 1955, r. Luigi Zampa)
18.45	Derby in vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Drobci
20.00	Bloob Cartoon
20.30	Film: Amsterdamned (krim., ZDA 1988, r. Dick Maas, i. Monigue van der Ven, Huub Sta-pel, Hidde Maas)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Nan. Perry Mason: In-tercettazioni telefoniche
23.40	Variete: Stasera, che sera!
0.35 Dnevnik in vreme
1.00	Film: Luccello dalle pi-ume di cristallo (srh. It. 1970, r. Dario Argento)
[ tt' TV Slovenija 1	|
10.25	Spored za otroke: ris. serija Smrkci, 10.50 Zverinice iz Rezije
11.10	Dok.: Hollywood se jih spominja (pon.)
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH (pon.)
12.55	Video strani
17.35	Video strani
17.45	Napovednik
17.55	Poslovne informacije
18.00	Dnevnik
18.10	Spored za otroke: nadaljevanka Skrivnostni otok (5. del, pon.)
19.10	Risanka
19.00	Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Forum
20.30	Nad.: Poročen moški (VB, i. Anthony Hopkins, Ciaran Madden, zadnji del)
21.35	Sova, vmes nanizanka Roseanne
22.00	Dnevnik, vreme, šport
22.25	Napovednik
22.30	Sova, vmes nanizanka Polnočni klici in film Spust v pekel (dram., Fr., r. Francis Girod, i. Claude Brasseur, Sophie Marceau)
0.40 Video strani
1HP| TV Koper
16.00	Film: Tudi na divjem zahodu je bil nekoč Bog (vestern, It.-Šp. 1968, r. Dario Silvestri)
17.35	Nanizanka: Na kalifornijskih cestah
18.30	Primorski forum
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Ryan
19.55	Nan.: Buck Rogers
20.40	Glasbeni utrinek
21.00	Piranski glasbeni večeri - Koncert baročne glasbe, vmes dnevnik
22.45	Aktualno: Globus
23.45	Na kalifornijskih cestah
TV Slovenija 2
17.45	Sova, vmes nan. Dragi John in Polnočni klici
19.00	Nad.: Modro poletje
19.30	TV dnevnik BIH
20.00	Dok.: Klasični dosežki v oblikovanju - Načrt londonske podzemne železnice
20.25	Tomo Česen predstavlja: solo plezanje
20.35	Večerni gost
21.30	Dok. Zemljepisne posebnosti: Zlatod
22.25	Koncert: komorni orkester Sv. Cecilije iz Rima
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Četrtkova srečanja z Jankom Ježem; 8.40 Glasba; 9.00 Pesmi New Age;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; 11.35 Kantavtorji; 12.00 Počitniška iskanja; 12.10 Glasba; 12.40 Koroški akad. oktet; 12.50 Orkestri; 13.20 Folk glasba; 13.40 Drugam drugače; 13.45 Country glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 S festivalov; 14.30 Prvine Sredozemlja pri pesnikih in pisateljih; 15.00 Nad.: Jadra na robu sveta; 15.30 Revival;
16.00	Glasovi iz Sibirije; 16.20 Potpuri;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Orkestri; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.; 18.30 Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
[UT CANALE 5
6-30 Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanke: Arnold, 9.00 Časa Keaton, 9.30 Love Boat, 10.30 La famiglia Bradford - Follie di Car-nevale, 11.30 Otto sotto un tetto - Sei generazio-. nidamore
2.00	Kviz: II pranzo e servito . (vodi Claudio Lippi)
(3.00 Dnevnik TG 5
.^■20 Variete: Non e la RAI
4.00	Aktualno: Forum (vodi . Rita Dalla Chiesa)
5-00 Nanizanka: I Robinson,
15.30	Denise
° 00 Otroški variete: Bim . Bum Bam in risanke °-00 Kviza: OK il prezzo e giusto , 19.00 La ruota 0 della fortuna 20-00 Dnevnik TG 5 u'25 Variete: II TG delle va-?n canze - Predstavitev ■30 Film: Bonnie e Clyde al-l italiana (kom., It. 1982, r. Steno, i. Paolo Villaggio, ->0 Ornella Muti)
2-,'23 TG delle vacanze ■65 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes 2	(24.00) Dnevnik TG 5
'00 Spored non stop
RETE 4_________________
8.30	TG 4 vesti
9.30	Nan.: Strega per amore,
9.30	La Tata e il professo-re (i. Juliet Mills)
10.00	Nad.: General Hospital,
10.30	Marcellina
11.00	Risanke: Ewoks
11.50	Otroški variete Ciao ciao in risanke
13.00	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.55	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
14.00	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	Maria (i. J. Marti-nez), 15.15 Io non čredo agli uomini, 15.55 Ines, una segretaria da amare,
16.25	Manuela
17.30	TG 4 vesti
17.45	Aktualno: Lui lei l'altro
18.20	Kviz: Gioco delle coppie
19.00	TG 4 večerne vesti
19.25	Rubrika o lepoti
19.30	Nad.: Gloria, 20.30 Cri-stal, 21.30 La donna del mistero 2 (i. J. Martinez)
22.35	Film: Il capitano di Ca-stiglia (pust., ZDA 1947, r. Henry King, i. Tyrone Povver, Lee J. Cobb), vmes (23.30) TG 4
1.35	Nanizanka: Lou Grant
ITALIA 1________________
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroška oddaja
9.05	Nanizanke: Il mio amico Ricky, 9.45 La časa nella prateria - Ritorno a scuo-la, 10.45 Hazzard, 12.00 La donna bionica, 13.00 I ragazzi della 3/A C
14.00	Odprti studio
14.20	Film: Capriccio alVitali-ana (kom., It. 1968, r. Mo-nicelli-Steno, i. Toto)
16.00	Nanizanke: Adam 12 -Anatomia di uno stupro,
16.30	I giustizieri della citta - Il giudice va a Washington, 17.30 T.J. Hooker - Spionaggio in-dustriale, 18.30 Riptide -Visite notturne
19.30	Odprti studio
19.45	Studio šport in vreme
20.00	Variete: Mai dire TV
20.30	Varieteja: Scherzi a par-te (vodita Gene Gnocchi, Teo Teocoli), 22.00 American Gladiators
22.45	Aktualno: Speciale Fe-stivalbar
23.45	Nan.: Troppo forte
0.15 Odprti studio, pregled tiska in Studio šport
0.55 Nočni spored
ODEON_________________
13.00	Risanke
14.00	Nan.: Heidi, Galactica,
15.30	College, Henry & Kip, Ouattro donne in carriera
16.30	Nanizanka: Masguerade
17.15	Nadaljevanka: Viviana (i. Lucia Mendez), 18.00 Veronica
19.30	Risanke: Albertone 20.00" Nan.: Laverne & Shirley
20.30	Film: Pasgualino Cam-marata... capitano di fregata (kom., It. 1974, r. M. Amendola, i. A. Giuffre)
22.15	Magazine: Telefacts
22.45	Film: La cameriera sedu-
ce i villegianti (kom., It. 1980, r. A. Grimaldi, i. Anna Maria Rizzoli)
0.30 Film: Alla časa turca
TMC____________________
8.30	Nanizanka: Batman
9.00	Risanke: Snack
9.30	Variete: Ottovolante
10.30	Nan.: Truck Driver, Doris Day Show, 12.00 I mi-steri di Nancy Drew
13.00	Dnevnik TMC News
13.40	Dok.: Prijateljska narava
14.15	Variete: Arniči mostri
15.15	Nanizanka: Autostop per il cielo
16.15	Film: Un treno e fermo a Berlino (dram., Nem.-Fr. 1964, i. Sean Flynn)
18.00	Film: Passione - Il ragaz-zo d oro (dram., ZDA 1939, r. R. Mamoulian, i. Barbara Stanwyck)
20.00	TMC News
20.35	Nanizanka: Matlock
21.35	Atletika: Grand Prix
23.40	TMC News
24.00	Aktualno: Intervju
0.45 Film: Teresa Venerdi (kom., It. 1941, r. V. De Sica, i. Anna Magnani)
2.30	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI____________
14.30	Film: Dottori a spasso
16.00	Kratke vesti
16.05	Ena rastlina na dan
18.00	Kratke vesti
18.05	Nan.: Adderly
19.00	Večerne vesti
19.30	Nan.: L uomo che parla ai cavalli (i. E. Cerusico)
20.00	Dok.: Zgodovina ZDA
20.30	Nan.: Diamanti
21.30	Rubrika: Diagnosi
22.00	Rubrika o motorjih
22.45	Nočne vesti
23.15	Rubrika
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30	Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergren; 8.00 Modri val; 8.45 Informacije; 9.00 Souvenir d'Italy;
10.30	Primorski val; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.00 Tropicana; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Tartini, glasbeni večeri; 18.30 Pudding time; 19.00 Dnevnik - RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.45 Jutranjik; 7.50 Astrološki kotiček; 8.10 Morfej; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Hiti; 9.00 Poletne turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00.. Aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna;
14.00	Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.20 Beatlesi; 17.32 Tropicana; 18.00 Pod senčnikom; 18.30 Ista plaža...; 19.00 Souvenir d'Italy; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z obvestili; 19.00 V svetu fantazije;
20.00	Mix time; 21.00 Nočni val.
Predsedstvo Pokrajine bi ostalo še naprej socialistom
Okvirni dogovor o sestavi nove večine Potrditi ga morajo v vodstvu strank
Priznanje za goriškega režiserja D. Jarca
Film Sejem pripadnosti na festivalu v Bellarii
Predstavniki petih političnih strank so v sredo, po nekajurnem napornem sestanku, napornem tudi zaradi avgustovske pripeke, dosegli določen napredek glede možnosti sestave trdnejše večine pri vodenju goriške pokrajinske uprave. Dogovorili so se o sestavi odbora. Vstop dvema predstavnikoma DSL v odbor naj bi omogočila KD in PSI s tem, da se vsaka stranka odpove enemu Odborniku. Socialisti bi še naprej ohranili predsedniško mesto, medtem ko naj bi se odbornik Dosso preselil med svetovalske klopi. KD bi ohranila mesto podpredsednika. Dve mesti v odboru bi prevzeli predstavniki DSL, nobenih sprememb naj ne bi bilo glede predstavništva SSk in PSDI.
Republikanske stranke taka rešitev ne zanima in jo najbrž tudi ne bo podprla.
Tako sestavljen odbor naj bi vodil pokrajinsko upravo do zapadlosti mandata, to je v prihodnjih sedmih mesecih.
Tako glede zadnjega srečanja predstavnikov strank, ki pa ni bilo definitivno. V uradnem sporočilu za tisk, ki je sicer dokaj skopo in previdno, je namreč govor o "možnosti" takšne sestave pokrajinskega odbora. Zadnjo besedo v zadevi bodo namreč morala povedati vodstva strank, ki se bodo sestala, tudi zaradi počitniškega obdobja, šele v prihodnjem, oziroma naslednjih tednih.
Pokrajinski tajnik PSI Franco Stacul napoveduje, da se bo vodstvo stranke sestalo v kratkem, v prihodnjem, ali najkasneje v prvem tednu septembra. Možnost take sestave odbora na Pokrajini bo, kot kaže, povzročilo precej trenja prav v vrstah socialistične stranke, vsaj sodeč po izjavah, ki smo jih lahko te dni prebrali v tisku.
Tako razmišljanje potrjujejo tudi dogodki ob sestavi sedanjega odbora na Pokrajini.
Najmanj težav bodo, kot kaže, imeli v demokristjanski hiši in v vrstah DSL. Čeprav še ni uradno potrjeno, naj bi se v vrstah KD od-borniškemu mestu odpovedal Gi-ovanbattista Panzera.
Na rešitev žal že predolgo trajajočega kriznega stanja na Pokraji-
ni bo treba torej počakati še kakšen teden.
Kaj pa v primeru, da nakazane rešitve ne bo mogoče uresničiti? V tem slučaju se obetata dve možnosti: nadaljevanje sedanjega stanja životarenja do zapadlosti mandata, oziroma sestava odbora brez socialistov, ki bi se znašli v opoziciji. V dokaj nerodnem položaju pa bi se znašla tudi DSL, ki načeloma podpira graditev enotnosti levice, v praksi pa bi pripomogla k izločitvi socialistov od vlade.
Tak scenarij na pokrajini pa bi najbrž povzročil nekakšno verižno reakcijo tudi v drugih ustanovah, kar si neposredno pred deželnimi volitvami, ki bodo tudi spomladi, nobena od strank dosedanje večine ne želi.
Danes bo na festivalu neodvisnega italijanskega filma v Bellarii prikazan tudi film , ki ga je za produkcijo goriškega kinokluba Kinoatelje zrežiral Goričan Danijel Jarc. Uradno ime filmskega festivala neodvisnega italijanskega filma v Bellarii je "Anteprima del cinema italiano". Festival sodi med posebej prodorne in izvirne filmske prireditve v Italiji. Prav na tem festivalu so se uveljavili avtorji, ki so pozneje prešli na "veliki film", kot so Segre, Zacca-ro, Mazzucco, Soldini, Agosti in tudi znana skupina filmskih avtorjev iz Sicilije, ki jo stalno gosti znana TV oddaja "Blob" na tretji RAI TV mreži. Gre za skupino Ci-nico TV.
Letos bosta z Jarčevim filmom na festivalu v Bellarii prisotna torej tudi slovenska manjšina in Kinoatelje, ki je film skupno s Slovensko televizijo produciral. Film so organizatorji festivala uvrstili v sekcijo Sguardi -Pogledi. Film Sejem pripadnosti, ki smo ga že videli v Gorici, govori o pripadnosti, pa naj bo to etnična, narodna, družinska, poklicna ali državljanska. Jarčev film govori o svetu ob meji in o ljudeh, ki v njem živijo, govori o Gorici in naši manjšini, govori o meji, ki je in ni prisotna med nami, naj bo psihološka ali pa fizična, meja pripadnosti med kulturami, etnijami, državami itd.
Že sama uvrstitev filma Sejem pripadnosti je velik uspeh za Ki-
Gorica-Vileš med prednostnimi deli
Ureditev avtocestnega odseka Gorica—Vileš naj bi vključili med takoimenovane prednostne načrte, oziroma načrte vsedržavnega pomena in na ta način zagotovili financiranje del. Tako odločitev so sprejeli na zadnji seji pokrajinskega odbora in Predsedniku Saccaviniju poverili nalogo, da sprejme nadalnje ukrepe v tem smislu. Preureditev omenjene prometnice je mednarodnega pomena, saj gre za povezavo med italijanskim cestnim omrežjem s slovenskim in naprej tudi madžarskim.
Pokrajinska uprava je pobudo, da se avtocestni odsek vključi med prednostna dela, sprejela v skladu z novimi pristojnostmi, ki jih predvideva zakon št. 142.
Zakaj tolikšne zamude pri izvedbi del? Zgleda, da je v ozadju vsega pomanjkanje finančnih sredstev. Denar je bil pred časom sicer zagotovljen, v okviru urejanja cestnega omrežja na Tržaškem in Goriškem, vendar ne zadošča. Precej milijard so iz tega sklada menda preusmerili drugam, menda tudi za gradnjo šole vojašnice za finančno stražo.
Gasilce zamenjal za vlomilce in obvestil policijo
Bodo varčevalni ukrepi vlade prizadeli tudi posege Goriškega sklada za letos?
noatelje in režiserja Danijela Jarca, posredno pa tudi za našo slovensko skupnost, ki na prostoru, o katerem Jarčev film govori, tudi živi.
Nocoj Placidov film ”Le amiche del cuore”
Teden filmskih prireditev za nagrado Amidei se izteka. V tekmovalnem delu bo nocoj, ob 20.45 na sporedu film 'Le amiche del cuore" v režiji Micheleja Placida, ki bo kakor smo te dni že poročali, tudi dobitnik nagrade.
V okviru retrospektive filmov Ageja in Scarpellija pa bodo ob 18. uri vrteli film "L'armata Bran-caleone" v režiji M. Monicellija. Letošnja filmska prireditev se bo sklenila jutri, ko bo slovesno nagrajevanje, zadnja dva filma pa bodo predvajali v nedeljo.
Spetič bo govoril na prazniku v Turjaku
Bivši senator Stojan Spetič bo nocoj ob 19. uri na prazniku stranke komunistične prenove v Turjaku govoril o vojni med republikami nekdanje Jugoslavije. Praznik bo nocoj ponudil tudi ples z ansamblom Kraški kvintet ter Cro- -ma, deloval bo piano-bar, kioski, razstava knjig. Nocoj bo tudi prva od dveh tombol z dobitki v vrednosti 3 milijonov lir. Praznik se bo nadaljeval do ponedeljka. V nedeljo napovedujejo med drugim dopoldne turnir v dami, ob 19. uri razpravo o aktualnih problemih dela in zvečer ples ter tombolo. V ponedeljek zvečer bo koncert raznih rock skupin.
Da ima strah večkrat velike oči in tudi dejstvo, da so tatovi najbolj delavni prav v poletnem času, ko gredo ljudje na dopust in pustijo prazna stanovanja, je najbrž v sredo, ob enajsti uri zvečer botrovalo, da je nekdo po telefonu poklical na pomoč policijo, češ, da v ulici Margotti skuša nepridiprav vdreti v neko stanovanje skozi okno. Policija je takoj poslala na kraj patruljo, ki pa je samo ugotovila, da je visoko na okenski polici stal prepoteni gasilec, ki je skušal napraviti čim manj škode pri odpiranju okna. Lastnik stanovanja je namreč poklical na pomoč gasilce, ker je izgubil ključe in tako ni mogel v stanovanje...
Bo krčenje javnih izdatkov prizadelo tudi Goriški sklad ? Vprašanje so si te dni zastavili v odboru Trgovinske zbornice in sprejeli tudi nekaj sklepov v zvezi s tem. Tako bo Predsednik zbornice dr. Bevi-lacgua posredoval pri predsedniku deželne vlade in pri ministrskem predsedniku, da bi iz omejevalnih ukrepov izključili Goriški sklad. Trgovinska zbornica je v zvezi z izvajanjem zakonskega dekreta št. 333 z dne 11.7.1992, ki je bil Spremenjen v zakon 8. t.m., objavila tudi pojasnilo glede že odobrenih prispevkov podjetjem za nove gospodarske pobude in glede zbiranja denarja na skladu za leto 1992.
Zbornica potrjuje, da ne bo nobenih sprememb, zaradi omenjenega dekreta, za prispevke, ki so bili odobreni, oziroma že nakazani iz proračunov za leto 1991 in prejšnja leta. Še zmeraj pa čakajo da bo Ministrstvo sprejelo formalni sklep o nakazilu deset milijard lir za leto 1992. Običajno prihajajo dotacije države s precejšnjo zamudo, v drugi polovici leta za
tekoče poslovanje. Vsekakor, pojasnjujejo pri Trgovinski zbornici, si te dni prizadevajo ugotoviti, kakšno je dejansko stanje, oziroma kakšne so namere vlade. Razširjeni odbor je v okviru proračuna 1992 že odobril za okrog pet milijard lir prispevkov podjetjem in ustanovam za nove gospodarske pobude iz sredstev, ki pritekajo v smislu zakona 26/86 (paket Altissimo). Upati je, da dotacija za leto 1992 ne bo utrpela kleščenja in v tem smislu je razumeti ukrep predsednika zbornice, pri predsedstvu vlade in dežele.
Sicer pa v vodstvu zbornice zagotavljajo, da bodo podjetjem, ki so jim že odobrili izplačilo prispevkov, le to tudi dejansko izplačali brez zamud, v kolikor bo seveda iz Rima prišlo definitivno zagotovilo o nakazilu 10 milijard lir.
Nobenih omejitev ne bo glede sredstev Goriškega sklada, ki se zbirajo iz takoimenovanih prelevmanov na kontingente proste cone.
Karabinjerji v Šlovrencu zasegli	Športno društvo v Sovodnjah vabi	v prvi polovici septembra. Rajmund Kolenc
precej predmetov sumljivega izvora	na tradicionalni praznik športa	razna obvestila
Karabinjerji so 18. t.m., v zgodnjih jutranjih urah, po daljši poizvedovalni akciji, na območju Šlovrenca, v opuščeni hiši, našli skladišče blaga sumljivega izvora. V glavnem gre za tehnično blago, električno orodje, radijske sprejemnike, vijake itd. V skladišču so našli aparat za polnjenje akumulatorjev alfa 6 S - deca, električni sveder AEG - 420 watt, električno brusilko AEG WSA 2001, komplet z brusno ploščo in eno nadomestno brusno ploščo, prenosni radijski aparat Nordmende mod. Essex
1654, radijski aparat z magnetofonom znamke Philips mod. 8007, žago za kovine, žepno svetilko znamke T - lite, žepno svetilko manjše dimenzije, kanto (4 litre) olja Sint 2000, konfekcijo vijakov iz medenine za fiksiranje cevi.
Najdeni predmeti, sumljivega izvora, so na ogled na poveljstvu karabinjerjev v Gorici — Operativna grupa v ulici Sauro. Interesenti, ki menijo, da so zakoniti lastniki katerega od omenjenih predmetov, naj se zglasijo na omenjenem poveljstvu.
Pri športnem društvu Sovodnje so predstavili spored prireditev ob letošnjem prazniku športa. Odvijale se bodo od 4. do 6. septembra na nogometnem igrišču, deloma pa tudi na prireditvenem prostoru ob Kulturnem domu. Spored je zelo pester in bogat, za vse okuse pravijo, poudarek pa bo seveda na športnih dogodkih, oziroma srečanjih.
Uvod v tridnevne prireditve bo nogometno srečanje 4. septembra popoldne "over 35" ZSŠDI med rap-rezentancam iz Trsta in Gorice. Nekakšen preiskus nogometnih sposobnosti in vzdržljivosti nekdanji, danes ne več rosno mladih nogometašev.
Istega dne zvečer bo tudi tekmovanje v briškoli, pripravljajo pa ga člani ribiškega društva Vipava.
Sobotni spored napoveduje balinarski turnir in nogometni turnir (polfinale) za memorial Toni Ferfolja. V soboto so napovedana srečanja
Mladost-Sagrado in Sovodnje-S. Lorenze. Finale bo v nedeljo.
V nedeljo bodo obiskovalci poletnega praznika športa lahko gledali tudi nastope kotalkarjev ŠKD Vipava, se zabavali ob zvokih ansambla Biljard in igrali tombolo.
Če bo ob napovedanih dneh slabo vreme, bodo praznovanje prenesli na naslednjo soboto, oziroma nedeljo.
Zgorela baraka
Goriški gasilci so včeraj popoldne pogasili ogenj, ki je povsem uničil leseno barako za spravilo orodja, na Bukovju. Zgradba je bila last Roberta Ponzallija iz Gorice, ul. Faiti. Poleg orodja je bilo v baraki okrog pet stotov sena.
Usodno trčenje pri Koprivnem
V goriški bolnišnici je zaradi poškodb, ki jih je zadobila v prometni nesreči, umrla 31—letna Esterina Danussi iz Krmina. Nesreča se je zgodila v sredo popoldne na česati med Koprivnim in Krminom, pri mostu na Birši. Danussijeva je v avtomobilu ford escort vozila v smeri proti Koprivnemu medtem ko je z nasprotne strani v cliu pripeljal 52-
letni Krminčan Giorgio Moretti. V silovitem čelnem trčenju se je hudo ranila Danussijeva, ki so ji zdravniki zaman skušali rešiti življenje tudi zato da bi pomagali nerojenemu otroku.
Okrog dva tedna se bo zdravil Moratti.
Preiskavo o težki prometni nesreči vodijo karabinjerji.
Na Lokvah vabijo na Praznik malin
Turistično društvo Lokve priredi v nedeljo, 23.8.1992, na Lokvah s pričetkom ob 15. uri Praznik malin. Organizatorji bodo pripravili razstavo in prodajo malin in izdelkov iz malin. Na voljo bodo sveže nabrane maline in peciva iz malin, malinovec in še vrsta drugih priboljškov iz tega žlahtnega gozdnega sadeža. V sklopu praznika bo tudi II. Turnir v minigolfu za nagrado restavracije "Paradis", ki je pokrovitelj tekmovanja.
Na Lokvah imajo letos precejšen obisk gostov. Živahno je zlasti ob nedeljah in praznikih.
Prireditve na Lokvah bodo tudi
Kajakaško društvo Šileč iz Gorice
prireja jutri, v soboto, 22. t.m. ob 15. uri tekmovalni slalom in spust po Vipavi-Zbirališče "Pri topolih", zraven Pipanovih hlevov. Informacije tel. 81827.
SPD Gorica priredi 29. in 30. avgusta izlet na Sonnblick (3105m) v Avstriji-Vodi Miran Čotar. Informacije po tel-30995.
PD Podgora vabi na Polifonski večer v cerkvi sv. Justa v Podgori danes ob 21-uri. Sodelujejo MePZ Podgora, Vox Julija iz Ronk in Audite Nova iz Starancana-
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Oscar — un fidanza* to per due figlie«.
Nova Gorica
SOČA 18.30 in 20.30 »FX — 2«. SVOBODA Šempeter 20.30 »Gladiator«-DESKLE 20.00 »Vrnitev v Piavo laguno«-
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BASSI Rita - ul. Don Bosco 175 - tel-32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO - ul. Romana 147 - tel-40497.
pogrebi
Danes v Gorici, ob 9.30 Albina Dorni iz bolnišnice sv. Justa v stolnico in na glavno pokopališče, ob 12. uri Gianfran-co Bascher iz mrliške veže na glavneiP pokopališču v cerkev in nato na pokopališče v Podgori.
Nekaj misli ob smrti slovenskega književnika, ki nam je zapustil več desetin knjižnih del
Prerano slovo od pisatelja Pavleta Zidarja ki je tako rad opeval željo po življenju
Pavle Zidar
JURIJ PALJK
V sredo, 12. avgusta, popoldan je v Ljubljani končal svojo življensko pot pisatelj Pavle Zidar in občan Zdravko Slamnik. Pavle Zidar se je namreč rodil kot Zdravko Slamnik v zelo revni družini. Najprej je učiteljeval, a je že pred tridesetim letom pokazal, da bo imel v slovenski literaturi posebno mesto. Zdravko Slamnik je ostal samo še za uradne spise in birokrate, pred slovensko javnostjo se je pojavil Pavle Zi-dar in stopil na literarno prizorišče s samosvojim slogom, ki mu v slovenski literaturi Zadnjih tridesetih let skoraj ni para.
Že s prvo knjigo proze (prej je izdal samo eno pesniško zbirko, ki je nosila naslov »Soha z oltarja domovine«) je opozoril javnost nase in se slovenskim bralcem predstavil kot Pavle Zidar. Literana kritika je na Zidarja že takrat gledala malce postrani, čeprav so mu vsi že od vsega začetka priznali izreden smisel za pripovedništvo. Nikdar pa se ni niti eden od slavilcev, ki so jih v teh dneh polni časopisi, za časa življenja Pavleta Zidarja tako izpostavil, da bi mu zapel javno pohvalo, vse to se je dogajalo šele proti koncu Zidarjevegsa življenja, ki pa je s svojo nenadnostjo vse presenetil.
Literarni opus Pavleta Zidarja je izredno bogat, izredno ploden, saj dejansko nihče točno ne ve, koliko knjig je Pavle Zidar izdal v tridesetih letih, ko je na Slovenskem veljal za najbolj plodovitega pisatelja. Govori se, da je knjig čez sedemdeset, nekateri trdijo, da jih je že čez devetdeset, čas bo povedal, koliko je Pavle Zidar res napisal, gotovo pa bo še veliko novega lahko Povedala njegova zapuščina. Pavle Zidar je Pred kratkim dejal za Sodobnost v neke vrste intervjuju Cirilu Zlobcu, da dobesedno Ponori ob belem listu papirja pred seboj, in da ni potešen vse dotlej, dokler ga ne popiše.
Zidarju so vsi očitali, da piše preveč in tnislim, da ne bom preveč nesramen in tudi Cankarju ne bom delal nobene krivice, če Povem, da se je največjemu slovenskemu Pisatelju očitalo za časa življenja isto. Zidarju so bili vsi, tako bralci kot najstrožji literarni kritiki, pripravljeni priznati, da je yelik pisatelj, da je dober pripovednik, da lrnenitno in neprenosljivo secira in razgalja, dobesedno razstavlja na koščke slovensko družbo v povojnih letih in vse njene laži in Neresnice, na katerih je skušala živeti, da je eden redkih, ki je pisal o vseh Slovencih in ° vseh slovenskih pokrajinah, da se je do-l&knil skorajda vseh slovenskih tipičnih poklicev, da mu v metaforiki nihče ne seže na Slovenskem niti do kolen in še marsikaj dobrega so mu bili pripravljeni vedno prizna-
ti, kar ni malo v tako nabitem slovenskem literarnem majhnem svetu, kjer je zamera in zavist skorajda že vodilo, če že ni pravilo. Vedno pa so zraven pohvale in »javnih lavdacij« (Kmecl) dodali še tisti »ampak«, ki je lahko dosti, ali pa vse prevečkrat ne pomeni ničesar, daje pa vedno vtis neke vsevednosti kritika in njegovega bogatega kulturnega in literarnega znanja.
Prav pred nekaj dnevi, malo pred pisateljevo smrtjo torej, ga je v ljubljanskem Delu »sesuval« neki modni literarni nadebudnež, ki izhaja iz tako imenovane postmoderne in ne vem še česa in iz intelektualistične literarne slovenske kritike, ki je sedaj tako v modi v Ljubljani in prav ta ni nikdar marala Pavleta Zidarja, pa naj še tako skuša po smrti popraviti lastne izjave in sodbe o njem, posebno pa tisti nesramni »menefre-gizem« in še bolj nesramno mlačnost in tišino kritikov, ki je največkrat spremljala izid vsake nove Zidarjeve knjige. Mladenič je v Delu zafrkaval in dajal nasvete Zidarju, kam naj se gre učit pisanja in podobne stvari, pisal je o Zidarjevem zadnjem romanu »Spokorno romanje«, ki ga še nisem prebral in zato o njem ne morem še reči ničesar, lahko pa vseeno zapišem, da je vsako tako pisanje o njem nespodobno, toliko bolj, če se piše o človeku, ki je bil med prvimi, ki se je odločil za težak svobodni pisateljski poklic in ni pisal ob dobro plačanem, navadno ležernem in za slovenske pisatelje in pesnike zato pravšnjem delu. Nespodobno je tudi zaradi tega, ker je Pavle Zidar napisal toliko knjig in toliko prispeval slovenskemu slovstvu, da bi se samo ob dejstvu, da je napisal Pavle Zidar okrog osem deset milijonov slovenskih besed, ki so zajete samo v njegovih knjigah, moral vsakdo spoštljivo zamisliti. Pri tem pa ni upoštevano dejstvo, da je Pavle Zidar pisal za skorajda vse revije, zbornike, povsod je objavljal in bil tudi v tem precej drugačen od ostalih, ki se klanovsko držijo svojih literarnih revij, v katere drugi, ki pač v klan ne spadajo, največkrat nimajo vstopa.
Pavle Zidar se ni rad pojavljal v javnosti, ni sprejel (in tudi hotel je ni) nobene politične in javne funkcije, ki jo slej ko prej ponudijo vsakemu pisatelju, ki ima velik krog bralcev. Teh seveda Zidarju gotovo ni manjkalo. Pisatelj se skorajda nikdar ni pojavil v javnosti, tudi leta 1987, ko je prejemal v Ljubljani Prešernovo nagrado, se je že po televiziji videlo, da Zidar na odru nima kaj početi, da se ne znajde in da komaj čaka, da bo odšel spet pred bele liste papirja nekam v samoto. Pavle Zidar je vedno živel na robu družbe in dogajanja v njej in bil zato dosti bolj sredi življenja kot drugi, vedno je pisal o slovenskem človeku in njegovi želji po življenju. Morda je tudi zato toliko seksa v njegovih delih, katerega nekateri niso marali in so mu ga ob vsaki priložnosti metali na krožnik z moralističnimi očitki in s preživetim primitivnim feminizmom šestdesetih in sedemdesetih let. Morda zato opisovanje vseh mogočih načinov človeške smrti in pretresljivi opisi življenja in trpljenja slovenskega človeka. Nikdar ni bil moralist in tudi disident ne v pravem pomenu besede, čeprav bi težko našli človeka, ki je globlje pokazal, kje so meje in zmote socializma in slovenske povojne družbe, v kateri je živel, kot je živela večina Slovencev. Zidar ni bil človek, ki bi ga lahko dali na plakat in posterje, ni bil pisatelj, ki postaja danes vse bolj človek in katerega se rado povpraša tudi o tem, kakšno vreme bo naslednji teden. Pavle Zidar je samo pisal, dobro pisal slovenščino, njegove primere so fantastične, enkratne in neponovljive, njegov svet metafor je tako svojstven, da bi se splačalo izdati samo knjigo teh primer in tako nevernim Tomažem pokazati, kako živ je slovenski jezik in kaj se vse da napraviti iz njega. Predvsem pa je Zidar ljubil poezijo, h kateri se je zadnje čase vedno bolj vračal, jo vedno bolj cenil.
Pavle Zidar je pisal najraje kratke sestavke, ki jih literarni zgodovinarji in kritiki uvrščajo med povesti, novele, kratke roma-
Nekaj osnovnih podatkov o Pavletu Zidarju
Pavle Zidar s pravim imenom Zdravko Slamnik se je rodil leta 1932 v revni družini v Slovenskem Javorniku pri Jesenicah na Gorenjskem. Osnovno šolo je obiskoval na Koroški Beli, gimnazijo na Jesenicah, v Kranju in Ljubljani. Po maturi je služboval kot učitelj v raznih krajih Slovenije, nato pa se je odločil za svoboden poklic pisatelja do svoje prezgodnje smrti, 12. avgusta 1992. Kot pripovednik je sledil sprva obnovljenemu družbenokritičnemu realizmu, nato pa se je v svojem ustvar-
janju približal filozofskim prozaistom. Njegovo prvo pripovedno delo je vrsta novel z avtobiografsko tematiko Soha na oltarju domovine. Sledila je dolga vrsta romanov in krajših del. Naj omenimo romane Barakarji, Jugo, Dolenjski Hamlet, Sveta Barbara, Okupacija Javornika, Čudež, Učiteljice, Dve postelji, Sveti Pavel, ki je za mnoge njegovo najboljše delo, Oče naš, Marija Magdalena, Harem, Črni trn itd. Veliko del je Pavle Zidar napisal tudi za mladino in najmlajše.
ne, črtice, razmišljanja in še kaj. Odlikoval ga je jezik, kateremu lahko očitamo včasih veliko ohlapnost, a ga zato odlikuje življenjskost in neprekosljiva in nikoli dovolj opevana Zidarjeva metaforika, ob kateri se bralec včasih bolj zabava kot ob branju celote nekega njegovega dela. Zidarjev sarkazem in ironija, včasih nemočen in posmehljivo hudoben cinizem, ki bralca ne zapusti niti takrat, ko že odloži knjigo, je samo dokaz več, da se pisatelj nikdar ni naveličal grebsti po slovenski zemlji in gmajni slovenske družbe, ki ji je skušal poiskati pravi obraz in ji je zato vedno slačil vsako masko, naj je bilo to še tako boleče. Iz njegovih del bo vedno brizgala tista sočna volja do življenja, ki preveva vse njegovo literarno delo.
Zidarja sem spoznal preko njegovih knjig še kot gimnazijski dijak, skrivaj sem prebiral neketere njegove knjige, o katerih so govorili, da so pregrešne in nespodobne, v knjižnici sem ga stoje bral po cele ure in skrbno skrival platnice pred knjižničarko, ki pa je najbrž vedela, kaj berem, rekla pa ni nikdar ničesar in zato sem ji še danes hvaležen. Zidarja sem prebiral tudi pozneje, hvaležen sem bil Jolki Milič, da mu je s svojimi polemikami delala vsaj malo reklame in ga potegnila iz mračnega kota, kamor ga je potisnila indiferenca literarnih
kritikov in njegovih kolegov, berem ga še danes, gotovo sem prebral skorajda večino njegovih del, vedno sem zadovoljen, če dobim še kaj novega, takega, kar mi je ušlo. Zidar je namreč objavljal povsod, kjer se je kaj objaviti dalo. Počasi je zorela v meni želja, da bi ga spoznal, zelo sem si to želel in sem spraševal, kakšen je, vse sem hotel vedeti o njem, jezil sem se, ker ga ne prevajajo v tuje jezike, ker za to niso poskrbeli tisti, ki bi to morali storiti, se kregal z ljudmi, ker so govorili slabo o njem in ga niso spoštovali, postala sva prijatelja, čeprav ga nisem nikdar nikjer videl, razen enkrat, ko je prejemal Prešernovo nagrado in še takrat po televiziji.
Vem, da mu je nekoč pokojna Franka Ferletič omenila moje ime in mu povedala, da ga veliko berem in da bi ga rad spoznal, isto je napravila tudi že pokojna Nadja Kriščak, s katero sem veliko govoril o Zidarju. Ne vem več, če mi jo je dala Franka ali Nadja, ampak številke telefona Pavleta Zidarja nisem nikdar zavrtel. Iz spoštovanja in zato, ker sem se vedno bal, da bi ga zmotil pri pisanju. Sedaj mi je telefonska številka ostala v rokovniku kot ena redkih pod črko Z in vem, da je ne bom nikdar prečrtal in niti zbrisal. Vem pa tudi, da mi bo vedno žal, ko se bom spomnil, da je ne morem nikdar več zavrteti.
Odlomek iz prvega poglavja Zidarjevega romana Sveti Pavel
S kladivom je potolkel po srpu...
Beli plamenček karbidovke je zasesal in se prelil v kovinsko modrega. Debevc je odložil orodje na nakovalo, potresel karbidovko ter odvil vodo. Iz cevi je zasikal za nož visok plamen in se ukrivil kakor lunin krajec. Nato je po robovih pozelenel kot nebes in se nekje v sredini pretrgal. Vrhnji del se je še nekaj hipov razgoreval, potem pa se je kot zračni mehur razpočil.
Debevc je podržal luč blizu obraza in poslušal enakomerni šum. Apnenčasto beli plamen je na novo zasvetlil prostor. Odrinil je temo daleč za njegov hrbet. Šele pri svinjakih se je spet začenjala.
Zanesel je karbidovko nazaj na hlevsko okno in izpulil iz trama srp. Šel je s prstom po sklepanem rezilu, preskušajoč novi rez. Zamahnil je predse, da bi ujel zven, pa zašantal do poda in porinil srp v vrečo.
Ob nakovalu je potem pobral še enega, rjastega in zaraženega od toposti. Nihal je z obrazom nad njim, ko da mu ni pomoči. Podrsal je s prstom po rjavini, jo praskal z debelim in črnim nohtom, da bi videl, kako globoko ga je odjedlo. Narahlo je potolkel s kladivom, da je rja odpadala v kosih kakor garje. Nato je rezilo obrisal s cunjo. Položil je srp znova na nakovalo in si ga ogledoval. Cele plasti so bile odžrte. A zvenel je še kovinsko, če je udaril po njem. Še je bil zdrav.
Prijel je kladivo in začel udarjati; hitro in na drobno, drug za drugim so šli udarci od sredine k vrhu ali dnu. Če bi udarci pomenili zloge in bi te zgladil v besede, bi bilo težko kaj drugega kakor: Zaa... zaaa... kaj? Siii... siii... ga! Puu... puu... stila! Nadež-jii! Nadežju! Žju! Žju! Žju! Zaa... zaa... kaj!
Ostri in drobni udarci so zasekovali v kovino sive brazde. Debevc je potrkal z nohtom po vročem rezilu, a srp še ni zvenel, kot bi moral. Še je spustil nanj nekaj ostrih udarcev in jim pritrjeval z glasom in glavo. Zadihan si je potem ogledal srp z obeh strani in si grizel ustnico.
Poskušal je s palcem čez ostre škrbine. Narahlo jih je otipal. Zdele so se mu v redu. Pobral je zmečkano slamo, jo podržal proč od sebe in zamahnil. Rez ni bil najboljši. Slamo je bolj raztrgal kot odsekal. Zmignil je z rameni, povlekel nogo za sabo in odšel k podu. Spustil je srp v vrečo. Vedel je, da bo odrezal trdo pšenično steblo, žilnati in oveli plevel pa bo trgal. Kaj more za to!
Postal je in premišljal, če bo vse pri roki, ko bo čas,- vol in konj - sta, je prikimal, voz - obrnil se je h kozolcu, vrvi so tudi, snop-nik je pred hlevom, srpa tu, je pogledal pod noge. Vse je!
Iz kuhinje je bilo že slišati ženske. Ena je z dolgimi glasovi nekaj dopovedovala drugim. Ko ji je zmanjkalo glasu, je planilo iz vseh. Ko da so se zapodile miši. Pa spet dolgi, molitveni glas, ki se je nagibal v jok, prav na robu je bila z njim, a ga je še vlekla na dan, še je brlel iz nje kot iz luknjice molj.
Debevc je podržal karbidovko in čakal, kaj bo. Ženske pa so obmolknile, zmerom daljši je bil molk, in ni vedel, ali bi šel v kuhinjo ali bi stal še naprej pred hlevom.
Dvignil je luč, ki je spet zasikala z dolgim plamenom. Po dvorišču so se zazibale sence. Rinile so za njegov hrbet in se zgubljale v temi.
»Jejo!« mu je zadišal ocvirkov kruh. Moral je biti še topel, ker je skorja hrstela, ko so jo lomile.
Podrsal je po travi pred hišo. Skozi okno jih ni mogel videti, ker je karbidovka zarisovala okoli njega premočno mejo in je bil ves ujet vanjo. Šele ko je odložil luč na okensko polico, jih je zagledal. Z njegovo vred so sedele za mizo pred olupljenim hlebcem in ga trgale kakor ujede. Iz srede se je še kadilo.
Glasno je oddrsal po stopnicah in sklonjeno vstopil, ko da je nad njim že strop.
»Dober večer!« je rekel in postal.
Ženske so se odmikale druga drugi, da bi ga bolje videle. Prenehale so žvečiti in ga vabile:
Žan, glej!... Na, semle, semle!... Na!... Na!«
»Saj je še prostora!« je kazala žena na stol zraven sebe.
Debevc se je štorkljaje primaknil. Na nerazločen smeh mu je šlo, ko je sedel.
»Blažen med ženami!« je rekla Strgarka, raztegnila usta in jih pokazala vsem.
Debevcu je šlo samo na videz na zadrego in sram. Počasi je segel po ocvirkovcu in, kot vsak gospodar, odtrgal le nekaj sredice.
»Ne gre ti, vidim!« je rekla Strgarka s piskajočim glasom. Zasopla je z razžrtim nosom in ugriznila v nov, večji kos.
»I, kaj boš!« jo je Grdenka očitajoče pogledala in se prijela za mizo, ko da se pripravlja na zamero. »On bi že, če me ne bi bile tako potrebne.«
»Ja, ja!« je hitela Božička in grabila za roke Stihijo. »Potreba je velika, po...«
Toda Stihija je zmaknila roko in ga čez Božičko vprašala, kaj je klepetal toliko časa, da je Reza medtem kar medlela.
Vse so pogledale Debevko, ta pa je vsaki samo odrobila z očmi kakor muha in se pogreznila predse.
Ženske so jenjale segati po kruhu. Pikale so s prsti po drobtinah ali pa jih z dlanjo brisale na tla. Site so se prijemale za pas in podirale krade. Phale so druga proti drugi in si s prsti segale v zobe ali na glas izsesavale iz njih ostanke.
»Nu, jejte še!« je zrivala Debevka prednje kruh.
Pa so ga samo gledale in gledale druga drugo, ko da so naveličane. Ali pa, če boš ti, bom še jaz, sama pa ne bom.
»Pa pijte!« je porinila steklenico na sredo h kruhu. »Žejne ne boste zmogle.«
Piti? so se gledale.
Strgarka je popestovala roke, se izšobila pod zdicastim nosom s pijansko sivkasto rdečo podrastjo in se naredila še bolj sito in odžejano.
»Tak tako! jo je ošinila Grdenka.
Pijanka stara.
Grdenka se je še sama skušala zamotati s prsti, stikala jih je v pest, ko da jo bole.
Božička se je naslonila na mizo. Prav zdaj se je domislila svojega pogorelega hrama. Se nekajkrat si mora reči, da ima štirinsedemdeset let, pa bo zajokala, da bodo vse te site babe, ki se zdaj tu delajo...
^ XXXVIII.
Travnika je segal šum množic prav na Grad, kamor je pobegnil podglavar Strassoldo z dvanajstimi svojimi dragonci. Uradnik je bil hudo razburjen. Skozi okno je opazoval množice pod seboj. Pokrile so ves trg in še so se ljudje gnetli iz ulic vanj. Sodnik Brunetti je stal ob vratih in povedal že v tretje, da hočejo uporni svoje zaprte tovariše nazaj in da groze, da bodo porušili podglavarjevo hišo. Podglavar je sam slišal, kako narašča šum množic. Potem je bilo čuti strel. Nekomu med kmeti se je sprožila puška po nerodnosti.
»Streljajo,« je vzkliknil uradnik.
Sodnik Brunetti je ponovil v četrto, kaj hočejo ljudje.
»Ne!« je stresel podglavar v četrto odločno z glavo. Zavedal se je svojega odgovornostnega čina in svoje stanovske dolžnosti. Tu na Gradu se je čutil varnega in je bil odločen, da se ne vda. Tedaj pa je planilo v sobo predenj nekaj plemičev s stanovskima odbornikoma Orzo-nom in Delmestrijem na čelu. Začeli so mu prigovarjati, naj popusti, naj ne upropašča mesta, zakaj besnost ljudi je dokipela. Začeli bodo zares divjati, podirati in ropati.
»Poglejte, pa boste verjeli,« je vzkliknil sodnik, ki je stopil k oknu. Videti je bilo, da navalju-je množica na mestno hišo.
»Zažigajo,« je bilo čuti plemiča Orožna, ki je kazal nekam, kjer je bilo videti nekaj dima.
»Kanalje,« si je grizel podglavar ustnice.
»Izpustite jim ujetnike,« je opominjal odločno Delmestri in vprašal: »Saj čujete? Če jim jih ne izpustite, osvobodili jih bodo sami. Orodja imajo dovolj.«
Podglavar se je sesedel v stol. Potem je viknil:
»Priča ste vi, da drugače moči ni bilo!« Povesil je glavo, kakor da ga je sram. Ko jo je zopet dvignil, je videl, da je ostal sam. *
Kmetje so zmagali. Grof Strassoldo jim je izpustil ljudi, katere je bil zajel. Uradnik je občutil, kako narašča kmetiška krivda, kako se zlo grmadi. Kot uradni in pisarniški človek je mogel točno opredeljevati to krivdo in jo je tudi. Odkar se je čutil prizadetega celo osebno, je vrelo v njem tudi kot v človeku od onemoglega besa. Pa se je skušal pomiriti in ukrepati razsodno. Poslal je sla s pismom k baronu Delfinu, glavarskemu namestniku v Gradiški, naj mu pošlje vojakov na pomoč, kolikor more.
Kmetje so medtem z velikim navdušenjem sprejeli svoje ujete tovariše, ki jih je privedel iz ječe sodnik Brunetti. Mož je poskušal obenem z besedo in kretnjo dopovedovati ljudem, da so zdaj opravili pa naj gredo. Uporniki sami so imeli večinoma isti vtis. Starešine med njimi so jih začeli priganjati, naj se lepo razidejo. Večinoma je bilo to ljudem po volji. Drugi so začeli mrmrati, kmalu glasno ugovarjati in se protiviti, da hočejo obračun in povrnjeno škodo. Andrej Laharnar je dopovedoval, da so zmagali; kaj le še hočejo? Pod-glavarju gre verjeti, če je rekel. Kar tako ne bo snedel svoje besede, ki jo je dal sedemdesetim županom.
Ivan Pregelj
»Ne bo je snedel,« so verjeli. Pa se je tedaj oglasil eden izmed županov samih, Podgornik. Pogledal je svoje Čepovance in rekel:
»Vse je prav. Samo z Bande-lom še nismo obračunali. Bande-la hočemo!«
»Bandela hočemo,« je šel nato klic po množicah. Znojen, bled in zasopel se je preril Laharnar do Gradnika in mu rekel:
»Tako bo kakor v Kanalu! Strahuj jih, naj dajo mir.«
»Ne morem,« se je obrnil Gradnik v stran.
»Nočeš!« je viknil Laharnar. »Saj vem, da imaš tudi nekak svoj obračun s potepom.«
»Zadnji pojdem ponj,« je rekel Gradnik mrko in pokazal na ljudi, ki so se že stiskali s trga v stransko ulico, da pridejo na Studenec, kjer je imel Bandel hišo.
»Ubijejo ga,« je še zaklical Andrej.
»Ne bodo ga,« je odvrnil Gradnik. »Pobegnil je.«
Množica ju je razdelila. Tisti dan se nista več videla.
Uro pozneje je bila Bandelova hiša le še kup razvalin. Vino, ki so ga uporniki našli v kleti, je teklo, da so ga v perišče zajemali. Razigrani in od Bricev pod-hujskani so nekateri razbijalci krenili proti Soči, prešli čez most v Pevmi in stopili v Brda. Šli so račun delat še z Bandelo-vimi podnajemniki. Bilo jih je sicer le kakih pet sto mož. A pridružili so se jim domačini. Šli so nad Števerjan, kjer so silovali barona Karla Taccoja. Večji del kmetiške vojske pa se je mirno razhajal nazaj v gore. Šli so z vriskanjem in petjem, preverjeni, da so dobro opravili in zmagali.
»Za začetek je dovolj,« je rekel Tinče Munih s Stopca.
»Dovolj!« je vzdihnil Martin Munih s svojim razbolelim plečetom.
Skoračnikar, grahovski Golja, je sitnaril in dražil s pikro besedo, kogarkoli je le malo poznal. V Solkanu se je stepel z nekim Koritničanom. Koritničan mu je očital, da je tolminsko živino ovajal davkarju. Tinče Munih, ki je tudi že slišal takisto, je pogledal Laharnarja. Laharnar je prikimal in popraševal po svojem bratu Štefanu. Nihče ni kaj vedel povedati. »Je le zalegla moja beseda,« si je dejal zadovoljno Andrej, »naj ne sili naprej, ki ima otroke.« Potem pa se je zamislil. Kako neki je bilo moči, da so Štefana poklicali k ženi prav, preden so imeli udariti kmetje? Ko so ga v Baši vrnili, naj gre k umirajoči. »Nesreča,« je mislil mož, »če mu je umrla. Ali pa tudi to kaj pomeni? Kako se bo vedel poslej?« Težka slutnja nečesa brezmejno bridkega mu je legla na dušo. »Moj Bog, moj Bog,« je vzdihal sam v sebi, »kam gremo, kaj bo z nami! Kako se bo vse to končalo?«
Ni vedel odgovora. Trudno se je vdal:
»Pod božjo milostjo smo vsi.«
Nekaj časa pozneje je našel brata med ljudmi in se mu pridružil. Od mrtve žene je prišel Štefan za bojnim klicem.
Prepozno sicer, a pomenilo mu je le pozneje...
*
Ko je zaostal Mohor Kacafura za čepovanskimi in lokvarskimi uporniki, so ga obšle v samotah nad Grgarjem zopet žalostne misli. Na desno roko je štel tiste tolminske kmete, o katerih je sodil, da so mu dobri, na levo pa je imel one, o katerih bi se bil
za »njega« dušo zaveril, da ga imajo v dobrem spominu. Na levo roko je naštel toliko, da je mogel zaključiti:
»Pa če bi bilo vsakega le za čevelj, dovolj jih je, da me iz kože denejo, kakor da bi me iz potne srajce potegnil.«
Tako si je dokazal, da se ni prenaglil, ko je bežal. Skrbela pa ga je prihodnost. V tej skrbi je zagledal cerkev na Sveti gori. Prav goreče je vzdihnil:
»Sveta Mati, Ti mi daj pravo pamet in pot. Birič sem, greh menda to ni, in Tolminec sem tudi, česar pa nisem sam kriv. Če sem klel, to spremisli, da vsaj Tebe nikoli!«
Tako je polagal Mohor Kacafura v levo skodelico nebeške vage svoj greh in svoj dolg, v desno pa skromno zaslugo, da vsaj božje Matere ni klel. Saj pa je bilo tudi vredno, da je šel vase. Videl je mrtvega Tonina, videl potem mrtvega grofovskega blagajnika Grandenta in čul, da je sodnika prizadelo. Tega zadnjega položaj in občutke si je predočil: »Ni, da bi živel, ni, da. bi umrl. Bežati ne more, še obesiti se mu ni več dano. Tolklo ga je pa že še, da bo peklenske muke trpel, če ga kmetje na razbeljen raženj zavale, kakor so ajdje svetega Lovrenca.« Umiril se je, ko je pomisli, da takega ražnja tolminski kmetje nimajo.
Nad Solkanom bi bil kmalu zopet zašel med upornike. Spoznal je domače ljudi in obsedel v primerni razdalji više od njih, dasi je bil žejen, lačen in truden. Ko so se kmetje dvignili nad Gorico, si je šele upal v Solkan. Komaj pa je bil ob prvi hiši na tolminski strani, se mu je nekaj pripetilo, kar je imelo na mah spremeniti pot njegovega življenja. Začutil je temen udarec po glavi, ki ga je vrgel na cesto.
Obenem je slišal presunljiv klic neke ženske. Ko se je po kratki omotici zavedel in odprl oči, je zagledal nad seboj rejeno žensko, ki mu je ovijala mokro cunjo okoli glave. Mohor je zijal, ne vede, ali se mu sanja ali pa je resnica. Prvo, kar je storil, je bilo, da si je otipal glavo. Kljub mokri cunji je začutil, da mu raste ogromna buška. Kakor je bil od mladih let vajen, je zaklical, naj mu dajo sekiro. Zena, ki ga je obvezala, je zavpila od strahu. Ni vedela, čemu bi mu bilo orožje, ki je imelo po Mohorjevi veri tako moč, da vzame otok, če si pritisnil jeklo na udarec. Tedaj pa je dejal Mohor:
»Signora Mariutta! Pa zakaj vpijete? Niste me ubili. Lonca z majaronom je pa škoda.«
Pokazal je na zdrobljeno posodo z razsuto prstjo in siromašno zeljo. Ženska se je umirila. Potem pa je radostno vzkliknila:
»O moje oči! Kaj ste vi, gospod Mohor!«
Sem, hvala Bogu!« je dejal, »truden do smrti, lačen, žejen in pri prvi hiši v Solkanu skoraj ubit.«
Nekaj trenutkov pozneje je sedel z bunko na glavi za bogato obloženo mizo. Stregla mu je gospa Marjuta, vdova po dacar-ju Bašinu, brez otrok, a očividno ne brez prihrankov. Mohor se je mirno in vdano trpno vdajal svoji usodi, ki je hotela, da je prišel kot birič brez strehe in službe pod gostoljubno streho svoje davne znanke, ki ji je nekoč dvoril, pozneje včasih sanjal o njej, ne da bi prav dobro vedel, ali še živi in kako ji je. Zdaj je vedel. Vdova je, še kaj čedna, očividno pobožna in poštena, komaj da malo naglušna, lena in ohlapna. Mohorju se je zazdelo, da ji tudi on ni neljub, da si ga želi kot branitelja v težkih časih.
Pil je pridno in se krepčal. Ko je popil eno mero, je šla po drugo. Tedaj je našel Mohor časa za kratek samogovor:
»Zato, ker nisem Matere božje klel, mi je dala to srečo; na glavo pa bunko za moje nemarno birištvo. Birič gor, birič dol! Zdaj bo druga. Mohor! Očedil še boš, brke boš pristrigel, obril si obraz, da boš videti mlajši. Zakaj baba je baba, še najboljša slaba, so rekli rajni obhodnik na Mostu, Jože Skočir.«
Marjuta se je vrnila in poizvedovala, če je Mohor še samec.
»Zvest in sam,« je odgovoril in si položil plosko roko na srce, poklonivši se svoji gostiteljici. Zardela je. Morda zato, ker se kot vdova ni mogla bahati z zvestobo, podobno zvestobi starega fanta, kot je bil Mohor. Potem je dala beseda besedo. Mohor je risal križe svojega življenja, ona je manj povedala, tem zvesteje poslušala. Bil je mož, kakor gre, gospod Mohor Kacafura tisto uro. Govoril je, da je imela žena vse solzne oči. Pa je zdaj jokala, ker se je jokati morala, tako je bil pripovednik gin-ljiv, pa se je zdaj smejala, ker se je smejati morala, tako je bil pripovednik zabaven. Potem je načel Mohor svojo najvišjo besedo:
»Gospa,« je vstal. »Trideset let, pomislite, trideset let sem eno molil in samo za enega. Za gospo Marjuto, ki je hladno zavrnila eno preprosto tolminsko srce. To sem storil, jaz Mohor Kacafura.«
(se nadaljuje)
Po zuriški izredni prireditvi, danes GP v Berlinu
Na VN Brazilije v motociklizmu
Spet atletska poslastica
Obetajo se hudi boji
BERLIN — Izredni rezultati z zii-riškega mitinga še odmevajo, predvsem pa svetovni rekord na 3.000 m zapreke sijajnega kenijskega atleta Mosesa Kiptanuia. Njegov lahek tek na velikem zuriškem mitingu je očaral ves svet.
Že danes pa bomo priča novi in veliki atletski prireditvi v Berlinu, ki bo veljala za Grand Prix in na katerem je pričakovati dva nova svetovna rekorda. Za prvega bi lahko poskrbel Sergej Bubka v skoku s palico, to bi bil njegov 31. svetovni rekord v tej disciplini. Bubka je zmagal v Ziirichu s 5,90 m in je nato zaman poskušal izboljšati svoj rekord, ki sedaj znaša 6,11 m. Kaže, da je Bubka le dovolj pripravljen, da danes poskrbi še za en podvig.
Na svetovni rekord bo danes juri-šal tudi maroški predstavnik Skah, in sicer na 10.000 m. Skah se bo hotel tako oddolžiti za »umazani tek« na olimpijskih igrah v Barceloni, kjer ga je občinstvo izžvižgalo. Njegov današnji najnevarnejši tekmec bo Mehikanec Arturo Barrios, ki je »lastnik« svetovnega rekorda na tej razdalji s 27 08'23 in ki ga je za nameček dosegel prav na berlinski stezi pred tremi leti.
Danes v Berlinu pričakujejo množičen obisk gledalcev (vsaj 50.000), saj bo tu zbrana skoraj vsa svetovna atletska elita. Prisotnih bo 30 zlatih kolajn, 19 srebrnih in 17 bornastih z OI v Barceloni. Spet pa ne bo toliko pričakovanega dvoboja na 100 m med Christieom in Lewisom. Ameriški atlet pa se bo pomeril na 200 m, kjer bosta tekmovala tudi Marsh in Fredericks.
Izredno pričakovanje vlada tudi za tek na 400 m, saj bi lahko Ouinci Watts zrušil svetovni rekord Rey-noldsa (43"23), saj je v Ziirichu progo pretek v sijajnem času 43 "83.
Nastopila pa bo še vrsta odličnih atletov, kot so Mike" Powell (daljina), Kevin Young (400 m ovire), So-tomayor (višina), McKoy (110 m ovire) in Nemka Henkelova (višina).
Itlaijansko predstavništvo pa bo dokaj skromno: prisotna bosta le Andrei v metu krogle in Roberta Brunet na 5.000 m, medtem ko je vprašljiv nastop Di Napolija, saj je italijanski predstavnik na 5.000 m odsotpil.
Denarne nagrade v Berlinu bodo dokaj bogate in svetovni rekord bo »veljal« kr 25.000 dolarjev.
Courier brez težav
INDIANAPOLIS — V 2. kolu mednarodnega teniškega turnirja v Indianapolisu je št. 1 na svetu, Američan Jim Courier brez težav premagal Francoza Cedrica Piolinea s 6:4, 6:2. OSTALI IZIDI: Sampras (ZDA) -Šansoni (Fr) 6:0, 6:1; Becker (Nem) -Zoke (Nem) 6:4, 6:4; Connors (ZDA) -Voul (Avstral) 7:5, 6:4; Ferreira (J. Afr) - Curren (ZDA) 6:3, 6:4.
New Haven: slabo vreme
NEVV HAVEN — Tudi včeraj na mednarodnem teniškem turnirju v ameriškem kraju New haven ni bilo tekem. Slabo vreme je namreč spet nagajalo organizatorju.
Kapetan teniške reprezentance ZDA Tom Gorman je izjavil, da bosta v državni selekciji poleg Courie-ra in Agassija tudi Sampras in NcEnroe. ZDA bodo v Davisovem Pokalu igrale proti Švedski.
Rekordni tek sijajnega Kenijca Kiptanuia v Ziirichu.
(Telefoto AP)
INTERLAGOS — Do konca SP v motociklizmu manjkata še dve tekmi. Danes pa bodo na malo znani progi v Interlagosu uradne poskusne vožnje za VN Brazilije. Obetajo se ogorčeni boji v vseh kategorijah.
V	razredu do 125 ccm je kar nekaj pilotov v boju za končno zmago. Vodi sicer Itlaijan Alessandro Gra-migni na aprilii, toda ima le dve točki več od rojaka Gresinija, štiri od VValdmana ter deve od Gianole.
Michael Doohan, ki vodi v kategoriji do 500 ccm, se bo vrnil na pis-to po hudi nezgodi, ki jo je imel v Assnu. Doohan ima sicer 22 točk prednosti pred drugouvrščenim, toda Lawson in Barros sta še kako nevarna.
V	kategoriji do 250 ccm je že vse odločeno: Luca Cadalora je prvak, toda Honda ga je odslovila, kar je seveda razkačilo italijanskega pilota, ki bo skušal na tej tekmi dokazati, da so ga pošteno »pokidali«.
V formuli 1 brez premikov
MONZA — V pričakovanju, da bodo pri Williamsu kaj ukrepali, kupoprodajna borza formule 1 miruje.
»Imamo več stikov z raznimi piloti in ne samo z Bergerjem,« je včeraj v Monzi izjavil odgovrni za stike z mediji pri Ferrariju Riccardo Ame-rio. »Na dlani pa je, da nismo še dobili nobenega uradnega odgovora s strani Ayrtona Senne.«
Kaže pa, da bo Senna vendarle ostal pri McLarnu vsaj še za eno sezono.
Mladi italijanski košarkarji uspešni
SZOLNOK — Italijanska mladinska košarkarska reprezentanca je sklenila nastope v A skupini evropskega prvenstva nepremagana. V
zadnjem kolu te skupine je namreč premagala še Francijo z 88:64 (40:32).
Azzurrini bodo jutri v polfinalu igrlai proti SND, Francija pa se bo spoprijela z Grčijo.
Američan Caldvvell spet s Clearom
CANTU' — Potem ko je Clear Cantu mrzlično iskal ves ta čas tujca, ki bi igral skupno z Mannionom, so se naposled pri tem društvu le odločili, da potrdijo še za eno sezono črnopoltega Američana Adriana Caldwella.
Kolesarska dirka za Pokal Agostoni
MILAN — Vsi kandidati za italijansko državno reprezentanco bodo danes prisotni v Lissoneju pri Milanu na tradicionalni kolesarski dirki za »Pokal Agostoni« (206 km), razen Fondriesta, ki je lani zmagal na tej preizkušnji.
Od tujih kolesarjev naj omenimo nastop bivšega svetovnega prvaka Stevena Rocchea.
Dirka po Nizozemski
TILBURG — Nizozemec Rob Har-meling je osvojil četrto etapo mednarodne kolesarske dirke po Nizozemski. Na drugo mesto se je uvrstil Itlaijan Endrio Leoni, tretji pa je bil Belgijec VVilfried Nelissen.
Domačin Jelle Nijdam vodi na skupni lestvici.
Tržačan M. Braida državni prvak
PESARO — Na itlaijanskem plavalnem prvenstvu, ki se je začelo včeraj v Pesaru, je Tržačan Marco Braida zmagal na 200 m delfin s časom 2 02'61 pred Formentinijem (2 03'00) in Riccijem (2 03'78).
Včeraj blizu Moskve po tekmi
Umorili rusko smučarko na vodi
MOSKVA — V Doubni pri Moskvi, kjer so se včeraj odvijale tekme džavnega ruskega prvenstva v smučanju na vodi, je prišlo do shrljivega zločina. Neki mladenič je po tekmi z nožem umoril rusko prvakinjo v smučanju na vodi Naljo Ivanovo, ki je med drugim na evropskem prvenstvu v tej disciplini osvojila bronasto kolajno.
Vse se je zgodilo zelo hitro in nepričakovano: Ivanova je po tekmi izročila smuči bratu, ko se je nenadoma pojavil mladenič, s katerim je ruska prvakinja začela oster pogovor, nakar je mladenič povlekel nož, z le-tem jel vihteti in večkrat zabodel nesrečno Ivanovo.
Dekle je izdihnilo, še preden so prišli prvi ljudje na pomoč. Morilca pa so takoj aretirali.
Ivanova je bila ena glavnih favoritinj za evropsko prvenstvo, ki je na sporedu od 27. do 30. t.m. v Milanu.
Tečaj deskaijev
V ponedeljek se je pri TPK Sirena v Barkovljah pričel tečaj »wind-sur-fa«, ki se bo končal danes. Vodja tečaja je član kluba Marko Civardi, ki vadi pet mladih ljubiteljev tega zanimivega športa.	(Foto Magajna)
V italijanskem nogometnem pokalu
Tržačani se »rešili« v poslednjih minutah
TRENTO - TRIESTINA	1:1 (1:0)
BOČEN — Na prvem srečanju italijanskega nogometnega pokala v sredo zvečer je Triestina le izenačila proti Trentu, in to še dokaj srečno. Nogo-emtaši Trenta so namreč povedli že v 27. min. z Del Sorbom, Triestini pa je uspelo izenačiti le tri minute pred koncem srečanja. Izenačujoči zadetek je iz enajstmetrovke dosegel Panero.
Povratna tekma bo v nedeljo v Trstu, na »Grezarju« s pričetkom ob 20.30.
Ancelotti v Arabiji
RIAD — Carlo Ancelotti, bivši Milanov nogometaš in državni reprezentant, naj bi igral v prvenstvu Saudske Arabije. Tako menijo v Riadu, kjer so prepričani, da bodo zvabili Ancelotti)a v Arabijo predvsem zaradi mamljivih ponudb, oz. velike vsote dolarjev.
Maradona že podpisal pogodbo s Sevillo?
SEVILLA — Kot pišejo španski časopisi, je argentinski as Diego Maradona že podpisal pogodbo s španskim društvom Sevillo. Kaže, da se bo namreč ugodno rešila vsa zadeva z Na-polijem. V skrajnem primeru pa naj bi mednarodna nogometna zveza (FIFA) odločno posegla in razveljavila pogodbo med Napolijem in Maradono.
Na Jadranovem košarkarskem tečaju v Poreču naši mladi igralci pokazali lep napredek
Pred kratkim se je iz Poreča vrnila skupina 15 mladih košarkarjev, ki se je udeležila enotedenskega tečaja, ki ga je priredilo ŠZ Jadran ob sodelovanju KK Poreč.
Kot na prvi izmeni so tudi na drugi naši mladi košarkarji (tokrat je bil tečaj za letnike od 1978 do 1981) vadili pod vodstvom hrvaških trenerjev in seveda Jadranovega in Poletovega trenerja Andreja Vremca (na sliki), ki je bil tudi vodja skupine naših igralcev.
Delovni pogoji so bili idealni (med drugim jma Hotel,, v katerem so bili naši košarkarji nameščeni, tudi telovadnico). Fantje so trenirali dvakrat dnevno in delovno vzdušje je bilo zares dobro, tako da so vaditelji gled& tega dali našim fantom »najvišjo oceno«.
Naši košarkarji so v enem samem tednu pokazali lep napredek. Pilili so
predvsem osebno tehniko, kar jim bo pri nadaljnjem igralskem razvoju še kako koristilo. Naj omenimo še, da je fante predzadnji dan obiskal bivši Olimpijin košarkar in jugoslovanski državni reprezentant Vinko Jelovac.
obvestili
ŠD KONTOVEL
sporoča, da bo sestanek za minibas-ket za otroke letnikov od 1986 do 1980 v ponedeljek, 24. t.m. ob 18. uri na igrišču ŠD Kontovel.
Treningi pa bodo ob torkih in četrtkih, kot sledi: od 17. do 18. ure za letnike 1984/85/86 in od 18. do 19. ure za letnike 1980/81/82/83.
ŠD POLET
obvešča, da je zbor košarkarjev letnikov 1979/80/81 (»propaganda« in dečki) v ponedeljek, 24. t.m. ob 17.15 na odprtem igrišču Prosvetnega doma na Opčinah.
| danes igra za vas - danes igra za vaš
Ivan Plesničar
totocalcio
Avellino - Reggiana	X	1
Como - Ascoli	X	2
Empoli - Bari	X	2
Giarre - Genoa	2	
Messina - Cesena	1	X 2
Monza - Bologna	X	
Palermo - Lecce	X	
Perugia - Cremonese	X	2
Spal - Piša	X	
Taranto - Lucchese	1	
Ternana - Piacenza	X	
Venezia - Cosenza	1	X 2
Vicenza - Verona	X	
Ivan Plesničar (letnik 1954) se je že od mladih let začel ukvarjati s športom, in sicer z nogometom, odbojko in s smučanjem. Kot nogometaš je tudi poskusil polprofesionalno pot pri Pro Gorizii, ki je tedaj nastopala v D ligi. Bil je tudi naš najboljši športnik. Ko je opustil nogomet, se je navdušil nad odbojko in najprej pri Juventini, nato pri Valu dosegel pomembne uspehe kot igralec in odbornik. Med najzasluženjšimi je, da je OK Val spet v državni
ligi (C-l).
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
JL	dnevnik
petek, 21. avgusta 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske

Po številnih papeževih pozivih k pomiritvi in prekinitvi vojne
Vatikan nekoliko nepričakovano priznal Bosno in Hercegovino
RIM Vatikan je včeraj dokaj nepričakovano priznal Bosno in Hercegovino ter navezal s Sarajevom diplomatske odnose. Komunike Svete stolice obnavlja zgodovino katoliške cerkve v Bosni in Hercegovini ter ugotavlja, da se v tem težkem trenutku, ko se vzpostavljajo diplomatski odnosi med obema državama sama ob sebi rojeva želja, da bi papežev predstavnik v Sarajevu in pri tamkajšnji katoliški skupnosti utegnil pripomoči k premostitvi sedanje tragedije in k vzpostavitvi trajnega miru, ki ga je prebivalstvo te republike tako potrebno.
Vojna violina
Tudi to so posledice vojnega divjanja v bivši Jugoslaviji: 11-Ietna deklica igra violino v Pasaži Colonna v Rimu	(Telefoto AP)
Naj omenimo, da je Vatikan priznal Slovenijo in Hrvaško že 13. januarja letos in da je pri tem za dva dni prehitel sklep Evropske skupnosti. 29. februarja je bil imenovan za vatikanskega nuncija na Hrvaškem msgr. Giulio Einaudi, 24. junija pa je bil imenovan za nuncija v Sloveniji msgr. Pierluigi Celata. Že od vsega začetka krize v nekdanji Jugoslaviji je Vat-rikan podpiral zakonite zahteve, ki sta jih slovensko in hrvaško ljudstvo demokratično izrekli, ko sta se odločili za neodvisnost. Priznanje Bosne in Hercegovine pa prihaja po številnih papeževih apelih za mir in za prekinitev bratomorne vojne, ki se odvija na tleh nekdanje Jugoslavije. Zadnji tovrstni poziv je papež prebral na veliki šmaren, ko je napovedal, da bo kardinal Roger Etchegaray, predsednik komisije za pravico in mir, odpotoval v Sarajevo.
Papež Janez Pavel II. je trenutno v Lorenzagu v Venetu, kjer je na počitku in na okrevanju po operaciji, ki jo je prestal pred kratkim. Vendar svojih skrbi ni pustil v Rimu, pravi šef vatikanskega tiskovnega urada. Papež je še zlasti zaskrbljen zaradi dogodkov v Bosni in Hercegovini, sprašuje pa se tudi, kaj se bo zgodilo na Kosovu. Papež se ne more ločiti od vsakdanjih skrbi, pravi Joaguin Navarro Valdes, šef tiskovnega urada, ki je govoril tudi o misiji kardinala Etchegarayja v Bosni. Za sedaj vsekakor ta visoki cerkveni dostojanstvenik ne bo prišel k papežu na obisku v hribe.
V zvezi z Bosno in Hercegovino je Navarro opomnil na tiste besede, ki jih je izrekel Janez Pavel II., ko je dejal, da je treba poseči, da bi ustavili agresijo. Papež ni dal nobene formule za rešitev krize, zato pa je v njegovem imenu spregovoril državni sekretar Sodano, ki se je poslužil dveh izredno zanimivih izrazov: govoril je o humanitarnem vmešavanju in o razorožitvi agresorja. To pa je vse drugo kot poseg, ki predvideva bombardiranje. Ko papež izreče neko misel, je dejal še Navarro, slednja postane zelo hitro operativna potom diplomatskih kanalov in tudi tokrat je imela takojšen odmev. V zvezi z vojaškimi posegi pa je potem šef vatikanskega tiskovnega urada bil mnenja, da je položaj v Bosni povsem različen od položaja v Zalivu.
Vendar pa papeža ne skrbi samo položaj v nekdanji Jugoslaviji. V prihodnjih mesecih se bo spet podal na potovanje in tokrat bo obiskal Poljsko in Madžarsko. Na Poljskem je huda gospodarska kriza, ki jo prehod k demokraciji in tržnemu gospodarstvu za sedaj še ni mogel rešiti.
Navarro je govoril tudi o papeževem zdravstvenem stanju in dejal, da se iz dneva v dan izboljšuje. Njegovi sprehodi so vsak dan daljši, tako da se zadnje dni Janez Pavel II. ni vrnil domov na kosilo, temveč se je s svojimi spremljevalci zadovoljil s sendvičem, ki so ga prinesli s seboj. Za sedaj se še ne ve, kako dolgo bo papež ostal v hribih.
Se o Levstikovem obisku v Sloveniji
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
Že od začetka tega meseca so slovenski časopisi, televizija in radio polni obvestil, sporočil in intervjujev z domobrancem Vinkom Levstikom (Primorske novice, celo dva intervjuja), kot da bi šlo za svetovnega dobrotnika, gre pa za domobranca, osumljenega krvavih rok.
Tisti, ki so in ki še vlagajo napore za svobodno in neodvisno Slovenijo, njeno priznanje ter za razvoj in izhod iz krize se daleč manj popularizirajo v skoraj vseh sredstvih obveščanja.
Tudi mi novogoriški borci smo prispevali k temu, saj smo obvestili naše članstvo in javnost, da bomo stališče do prihoda osumljenca vojnih zločinov Levstika v Slovenijo sprejeli na seji Odbora dne 14.8.1992.
Po temeljiti in preudarni razpravi, v kateri so sodelovali tudi zgodovinar in predstavniki nekaterih strank, je Odbor sprejel naslednja stališča in sklepe:
-	najostreje protestiramo pri slovenskih oblasteh, ki tako brezbrižno in neodgovorno dovoljujejo sprehajanje po domovini tistim, ki so med drugo svetovno vojno sodelovali z okupatorjem in delali zločine nad slovenskim ljudstvom,-
-	od sodnih oblasti v pravni državi zahtevamo, da proti Vinku Levstiku takoj uvedejo sodni postopek. Dokazov je dovolj, saj jih tudi sam priznava;
-	da se slovenske sodne in oblasti nasploh v takih primerih
ravnajo po mednarodnem pravu in kriterijih, ki veljajo za Evropo in vse države, ki so sodelovale v protihitlerjevski koaliciji;
-	od osrednje slovenske borčevske organizacije zahtevamo, da nemudoma obvesti mednarodno združenje borcev veteranov proti-hitlerjevske koalicije o tem in o podobnih dogajanjih v republiki Sloveniji.
Nadalje sprašujemo:
-	ponovno, od kdaj in zakaj Vinko Levstik ni več v evidenci iskanih oseb? Sam pa je v intervjuju na TV izjavil uredniku Ambrožiču, da je eden od šestih, ki jim je prepovedan prihod v domovino. Se pred tem pa je predstavnik notranjega ministrstva Bogo Truden izjavil, kot že povedano, da Levstik ni iskana oseba,-
-	kakšna nuja je bila, da sta Janez Janša in Igor Bavčar obiskala nacističnega kolaboracionista Levstika, ki ju danes, vsaj Bavčarja ima za prijatelja (tako je namreč Levstik izjavil). Borci ne maramo ministrov, ki se prijate-ljijo z ljudmi, osumljenimi vojnih zločinov.
Ker se, žal, to večkrat pozablja, slovensko demokratično oblast, stranke in njihove veljake in vso demokratično javnost obveščamo in opozarjamo: da vojni zločini nikoli ne zastarajo in vprašujemo, ali je naša oblast pozabila na Wi-esentalova opozorila glede kola-boracionizma in ali smiselni mednarodni normativi in kriteriji ne veljajo za Slovenijo, ki si tako zelo želi v Evropo in sprejema "vse" kar je evropskega?
Mar bomo res osumljenca, ki je še do včeraj bil iskana oseba tako na lahko sprejeli v domovino in ga celo ščitili s policijo? Nekatere stranke ga bodo vzele v zaščito. Na morebitni sodni razpravi pa ga bo branil odvetnik Starman -poslanec slovenskega parlamenta.
V našem Odboru je kot vedno prevladal razum. Levstika na mednarodnem prehodu ne bomo sprejeli z gnilimi jajci, kot so nekateri mislili in želeli. Morda je tako želel tudi Levstik sam, da bi imel razlog več za blatenje borcev kot je to v njegovi navadi, sicer ne bi tako zgodaj in tako natančno povedal kraj in čas prehoda meje.
Poskrbeli pa smo, da na plakatih javnost še bolj spozna Levstika in njegova dela.
Ne bomo se smešili in poniževali zaradi domobranskega kaplarja, oz. podnarednika. Gre nam samo zato, da ga roka pravice doseže zaradi njegovih vojnih zločinov.
Če bi tako ravnali tisti, ki Vinka Levstika ščitijo - v strankah -(Gros, Starman) bi bili Slovenci že zdavnaj spravljeni in bi se lahko bolj celovito in učinkovito raje posvetili sedanjosti in naši prihodnosti.
Nova Gorica, 17.8.1992
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV NOVA GORICA PREDSEDNIK:
Alojz Krpan-Aleksander
Različna mnenja v Veliki Britaniji o usodi Bosne
LJUBLJANA Včeraj so kar trije izmed pomembnejših britanskih časopisov svoje uvodnike namenili stanju v BiH. Times piše o tem, da so Srbi v vojni pravzaprav zmagali in da bi to dejstvo morala upoštevati vsaka konferenca, če hoče biti uspešna. The Daily Telegraph komentira zahtevo britanske vlade, da britanski vojaki, ki bi spremljali humanitarne konvoje v BiH ne bi smeli na napade odgovarjati z orožjem, The Indipendent pa drugače kot Times misli, da mednarodna skupnost pod nobenim pogojem ne sme dovoliti, da bi Srbi in Hrvati v BiH obdržali ozemlja, ki so jih osvojili v vojni.
Velika Britanija je porabila veliko časa in denarja, da bi skupaj zbrala vse tiste, ki lahko vplivajo na dogodke na Balkanu, John Major je za zaščito humanitarnih konvojev ponudil 1800 mož, kot predsednik Evropske skupnosti bo tudi eden od predsednikov konference o nekdanji Jugoslaviji, ki bo prihodnji teden v Londonu, vseeno pa obstaja resna grožnja, da bo konferenca v Londonu le drag neuspeh, piše včerajšnji Times v uvodniku.
Neuspeh pa ne grozi zaradi bojkotov, pričkanj in prevar, temveč zato, ker so konferenco, še preden se je začela, že prehiteli dogodki. Premisa, na kateri temelji konferenca, je, da se sovražnosti lahko končajo s pogajanji med enakopravnimi stranmi, te pa naj bi v kompromis prisilile tudi ekonomske in morda celo vojaške sankcije, potem pa bi se BiH na nekakšen način vrnila v prejšnje stanje, še piše včerajšnji Times v uvodniku.
Dejstvo pa je, da je Srbija zmagala, kar zdaj priznavajo tudi ZN. Porušila je državo, »očistila« BiH Muslimanov, srbski vojaki pa nadzorujejo 74% BiH, to stanje pa Srbi zdaj imenujejo »mir«. Na kakršenkoli vojaški poseg v BiH bi se Srbi odzvali z večno gverilsko vojno, izsiljujejo pa tudi ZN, saj so jih postavili pred dilemo: ali ZN pomagajo pri evakuaciji nesrbskega prebivalstva in s tem postanejo sodelavci pri etničnih čiščenjih ali pa pomoč zavrnejo in prebivalce prepustijo negotovi usodi.
Drugi dnevnik, The Daily Telegraph, pa piše o Johnu Majorju, ki se je pred dvema dnevoma odločil, da se bodo enote VB priključile ameriškim in francoskim silam v zračni operaciji na jugu Iraka, da bi zaščitili šiitsko prebivalstvo in da bo poslal 1800 mož v BiH kot vojaško zaščito za humanitarne konvoje, če bi to zahtevali ZN.
Independent pa piše, da odločitve Johna Majorja o pošiljanju britanskih čet v Irak in BiH sicer pomenijo preokret politike, hkrati pa kažejo na dvojna merila glede Iraka in BiH.
Srbi so v vojni v BiH osvojili skoraj vse, kar so želeli. Meje velike Srbije so že zapečatene; Srbi se morajo samo še vseliti v hiše, ki so bile prej last Muslimanov in začeti delati v tovarnah in kmetijah, kjer so prej delali Muslimani, piše včerajšnji Times.
Srbi se bodo v Londonu pokazali kot velikodušen partner. Radovan Karadžič je povedal: »osvojili smo 70 % ozemlja, zahtevamo pa samo 64 %«. Srbi v BiH sicer tvorijo le tretjino prebivalstva v BiH, vendar so z orožjem razveljavili zadnje štetje prebivalstva v BiH, piše včerajšnji Times.
Predsednik Alija Izetbegovič bo na konferenco v Londonu prišel le z mini-državo, z nekaj stotinami kilometrov ozemlja okrog Sarajeva. Pomembnejše administracije in ekonomije v BiH ni več. Se nekaj muslimanskih mest se znotraj Velike Srbije upira srbskim silam, zato krajevni poveljniki na Bihač, Goražde in druga manjša mesta mečejo vse, kar jim pride pod roko. Morda ZN lahko rešijo te enklave, morda pa jih bodo Srbi na konferenci na Londonu ponudili kot kost, še piše včerajšnji Times.
Predsednik Alija Izetbegovič lahko le upa, da bi dosegel, da bi BiH postala protektorat ZN in da bi tako obnovil državo v starih mejah, vendar bi bil za Srbe protektorat sprejemljiv le, če bi Srbom dovolil obdržati vsa ozemlja, ki so jih pridobili v vojni, saj je dobrodošlo vse, kar bi kazalo na legitimizacijo Velike Srbije. Srbi so boje v Hrvaški ustavili oziroma zmanjšali tisti trenutek, ko so pridobili tisto, kar so nameravali in ko je prisotnost ZN na teh ozemljih zagotavljala, da Hrvati ne bodo prešli v protinapad. Če bi bile okoliščine v BiH podobne, bi Srbi pristali na protektorat, piše včerjašnji Times.
Pogovori v Londonu bodo morda uspešni, saj so Srbi dosegli skoraj vse, kar so želeli. Svet pa je postavljen pred moralno vprašanje: naj pristane na preseljevanja v BiH? Kakšna sredstva naj uporabi proti tistim, ki želijo meje spreminjati s silo? Nekaj časti si lahko svet reši le z zahtevo, da se beguncem zagotovi vrnitev na tista ozemlja, ki jih nadzorujejo Srbi. Vprašanje pa je, če se bo kdo sploh želel vrniti. BiH, ki jo je Evropska skupnost priznala aprila letos, ne obstaja več in le vojna Zahoda proti Srbiji lahko obrne razmere v korist BiH, še piše včerajšnji Times.
Poročevalec Independenta iz Beograda Marcus Tanner pa piše, da tudi večina Srbov že začenja čutiti trgovinske sankcije ZN, čeprav se na zunaj ni nič spremenilo, saj so trgovine polne luksuznega uvoženega blaga, ki pa ga lahko kupijo le redki, saj so skoraj vse tovarne brez dela.
Srbske oblasti za vse težave krivijo zahod in skrivajo dejstvo, da je blaga pričelo primanjkovati že pred sankcijami ZN. Tudi zdravstvo toži zaradi pomanjkanja zdravil, čeprav embargo ZN ne prepoveduje prodajo zdravil Srbiji, še piše včerajšnji Independnet.
Medtem ko gospodarstvo propada in se prebivalstvo boji prihajajoče zime, pa si komunistično. vodstvo spet enkrat prizadeva rešiti težave z državno ekonomijo. Vsem državnim in zasebnim podjetjem je poslalo natančne vprašalnike, kjer je potrebno navesti zaloge blaga, finančne rezerve, in število zaposlenih, še piše včerajšnji Independent.
Doslej pa je edina posledica ekonomskih sankcij ta, da si prebivalci kopičijo zaloge za zimo in da se je razcvetela črna borza. Medtem ko so državne trgovine prazne, pa je mogoče na črni borzi, kamor izdelki prihajajo po skritih kanalih iz Makedonije, Romunije in Madžarske, dobiti vse. Med tistim, kar prodajajo na črni borzi, pa so nekateri opazili tudi izdelke iz paketov Rdečega križa, ki so bili namenjeni beguncem v BiH. Nekateri očitno služijo prava bogastva, še piše včerajšnji Independent. (STA)