DOflOLJUBOVA PRILOGA posvečena izobrazbi : in nAšim društvom : Štev. 3. V Ljubljani, dne 21. marca 1912. Leto IV. NoSe flrustvo. (Dalje.) 7. Dom. Kmalu so začeli s pripravami. Vse priprave niso veljale toliko, da bi bilo imena vredno. Člani so z veseljem prihajali na tlako, da so skoraj vsega pripravili dovolj zastonj. Vsak je govoril: Saj moram iti, če ne, bi mi lahko kdaj pozneje v obraz zalučil, da lahko hodim, ko so mi drugi naredili dom, če bi bili vsi taki kot jaz, bi pa ne mogel ali pa, da zdaj pridem, ko je vse narejeno, pri tlaki pa me ni bilo videti. Ko so imeli vsega pripravljenega, bo najeli mojstra. Stavba je začela rasti, da je bilo veselje. Dolinci so ponosno gledali na novo stavbo. »Nismo slabši kot drugod, tudi Dolina kaj premore«, so govorili. Videli so pa vsi, da Ebi društveni dom še ne bil tako kmalu mogoč, ako ne bi bilo župnika in posojilnice. Župnik je bil silno ponosen na to, da se zida v Dolini dom. »Vrjemite, da jaz nisem prav nič nagovarjal in silil, še zinil nisem o domu,« je pravil vsakemu, kdor je prišel v Dolino. »Naši Dolinci niso taki ca-govci kot drugod, kjer je treba dregati in dregati, pa še ni nič. Moji farani sami sprožijo in narede dobro stvar. In prav nič slabši ne bo naš dom kot drugod, življenja bo pa več v njem kot v ne vem katerem drugod. Naši Dolinci se postavijo. Poglejte, kako bo prostorna in svetla društvena dvorana, oder bo čisto moderen. In ta mala sobica poleg dvorane, kako bo pripravna za knjižnico, pri igrah se bodo maski-rali v njej; poleg nje druga majhna soba, tako-le za manjše družbe, za kake pogovore zvečer, namesto da bi čepeli 'V krčmi, bodo pri čaju rešetali v njej Dolinci važna dnevna vprašanja. Saj niso tako mislili, jih je skrbelo, da bi preveč ne veljalo, pa sem rekel, da bom jaz malo več odrinil za dom. če tako narede, ker vem, da rabijo tudi take sobice in, da jo bodo veseli. In na najlepšem prostoru stoji naš dom, časih sem si mislil, da bi bilo tu za župnišče pripravno, no pa je skoraj malo predaleč od cerkve, za dom bi ne bilo izbrati lepšega prostora.« Vsak dan je šel mož na izpreliod mimo doma, pogledal je, kako napreduje delo in dajal različne nasvete mojstru. Vsakega gosta je gotovo peljal h domu in mu navdušeno razlagal, kakšen bo dom in kako izvrstni ljudje so Dolinci. Nekateri so se čudili, kako da se ravno za društveni dom tako zanima, ker se v društveno življenje ni toliko vmešaval in tudi zahtevali niso od njega, ker je bil že zelo star. Nekateri so preje hoteli celo vedeti, da mu ni prav, da se društvo ustanavlja. In sedaj jih je tako očitno postavil na laž. Za zgradbo je prispeval toliko, da še tisti, ki so imeli najboljše mnenje o njem, niso toliko pričakovali. Sam je potem razlagal, zakaj ga je ravno zidava doma spravila tako pokoncu. Kot župnik je prej že večkrat vodil zidavo in popravo župnišč, gospodarskih poslopij, tudi zvonik in pokopališče je bil že na-pravljal. Da je bil za take stvari mož na svojem mestu, je pokazal tudi sedaj. Že se je izvedelo, kdaj bo dom do-gotovljen. Za otvoritev so se začele velike priprave. Fantje in dekleta so se začeli učiti lepo igro, ki jo bodo igrali prvo v novi dvorani, obenem so sklenili fantje, da mora biti na dan otvoritve tudi ustanovni shod »Orla«, dekleta so pridno pletla vence, fantje so pripravili par mlajev. Vse je težko čakalo novega dolinskega praznika. Nazadnje je prišel zaželjeni dan. Dopoldne se je zbralo v društveni dvorani toliko ljudi od blizu in daleč, da je bila takoj prvič natlačeno polna. Državni poslanec, ki je tudi pi-ihitel k otvoritvi je dejal v pozdravnem govoru glede doma: »Odslej bo imel vsak izmed vas tri domove na zemlji, rodni dom, katerega lepoto in svetost naši ljudje le premalo čutijo, dokler so doma, zato pa bridko pogrešajo v tujini, cerkev in novi, danes otvorjeni društveni dom. Sicer so tudi vsa javna poslopja določena in narejena v korist in blagor vsem, vendar vsak z nekim strahom vstopi v javni urad in se pri vsaki bolj nerodni kretnji boji, kdaj bo zarezal nad njim nevljudni uradnik. V tem domu boste pa uradniki in občinstvo vi sami. Le takrat bo vršil novi dom svojo nalogo, če se boste čutili vsi v njem kot doma, če vas bo vedno vleklo vanj kot domov. Novi dom bo tedaj vir sreče in blagostanja za Dolino. Vsi pa pričakujemo od novega doma tudi, da ne bo ovira, ampak ključ, ki bo odprl po smrti vrata v naš četrti in poslednji, od vsakega kristjana zaželjeni dom.« Popoldne so igrali »Divjega lovca«. Tudi stari možakarji so pripovedovali, da kaj takega sc že izplača priti pogledat. Eden se je celo tako navdušil, da je kupil cigar in jih nesel igralcem, češ: »Tako sem vesel, da sem Vam jih moral kupiti. Človeku se kar zdi, da je bil postavljen za šestdeset let nazaj v preteklost, ko vidi tako igro. Kadar bo-dete zopet kaj takega igrali, pridem vselej, vsake fiavze pa ne morem gledati.« Mlajši so govorili, da je pač vse kaj drugega igrati na takem odru, v taki dvorani kot v prejšnji sobici. Kar čudili so se, kako jim je sploh mogla biti všeč kaka igra v prejšnjih prostorih, kako so jnogli biti tako z malim zadovoljni. Po igri so zapeli pevci pod učiteljevim vodstvom par pesmi. Še petje se je vse drugače poslušalo v novi dvorani. . Ko je na koncu poročal blagajnik tistega odbora, ki mu je bilo izročeno vodstvo in nadzorstvo pri zidavi, da je dom že po veliki večini plačan, da so izračunali, da bo lahko v štirih letih, če pojde vso po sreči, plačan popolnoma in še telovadno orodje se bo lahko nakupilo in se zahvalil vsem, ki so kaj pripomogli, da se je mogel dom postaviti, so bili vsi navzoči te misli, da je bilo edino pametno, da se je dom postavil in vsak je bil vesel in ponosen, da je tudi sam pomagal. Veliko so tudi govorili o župniku, ki je največ pomagal. Eden in drugi mu je hvaležno podal roko in so mu zahvaljeval, toda dobri župnik ni hotel nič slišati o svojih zaslugah. »Bežite, bežite,« je dejal, »če bi se vi ne bili tako postavili in tako trudili, nikoli bi ne bilo društvenega doma. Slabo bi bilo, če se župnik ne bi ganil, kadar so farani trudijo za dobro stvar. Da bi nam bil le novi dom vsem skupaj v blagoslov!« Kadar je pa svojim gostom hvalil Dolince in novi dom, o sebi niti zinil ni, če je kdo kaj omenil, da nimajo samo Dolinci zaslugo, da se je dom naredil, da jih je ravno on krepko podprl, je hitro odgovoril: Bežite, bežite. Niti zinil nisem. To-polnoma sami so sc odločili. Ravno tako bi bili sezidali dom, če bi mene nc bilo tukaj. Naši Dolinci tudi sami kaj narode. Ni treba vedno in za vsako stvar dregati in dregati kot drugod. Dolinci se postavijo. Zvečer so se pomenili fantje glede »Orla«. Sklenili so, da sc mora nabaviti takoj telovadno orodje in dva sta obljubila, da bosta šla v Ljubljano na vaditeljski tečaj. Potem so sklenili začeti pridno s telovadbo. Najbolj so ravno fantje hrepeneli po domu, vedeli so, da bo potem še vse drugače življenje, ko se ustanovi Orel. Društva lo dekleta. Vloga, ki so jo dosedaj igrale ženske v izobraževalnih društvih, je bila jako majhna. V par krajih so se sicer ustanovile dekliške zveze, toda tudi o delovanju teh ni bilo nič posebnega slišati, drugod so dekleta prišla in pridejo v poštev samo pri igrah z mešanimi vlogami in pa kot jako marljive bralke in izposojevalke iz društvene knjižnice. Vem sicer, da bo eden ali drugi dejal, da je to čisto prav, da je kraljestvo žene v družini, v hiši in kuhinji, da ima tam toliko tako važnih nalog, da drugod ne smemo zahtevati njenega dela, njene pomoči; da bi se naravnost pregrešili, če bi izvabljali ženo iz hiše v društveni dom; v kolikor pa je koristna za ženstvo organizacija, da zadostuje popolnoma dekliška in ženska Marijina družba, vendar se mi zdi, da gre tak ugovor odločno predaleč, da je namen naših društev tako lep, toliko vreden, da po pravici lahko tirjamo tudi od žena zlasti pa od deklet pomoči pri delu za izpolnitev tega namena, zlasti ker izkušnja uči, da so ravno ženske zelo rade pripravljene vse storiti in vse žrtvovati za plemeniti namen, dostir krat v tem daleč prekašajo možake, ne samo po zadovoljnosti, ampak tudi no žensk, ki jim, dom družina ne da dovolj ženuii, ki jim dom družina ne da dovolj dela in skrbi, ki bi se čisto lahko po-posvetilo delu v javnosti, ki jim je življenje naravnost prazno, ker ne znajo dobiti plemenitega namena, ki bi so naj zanj žrtvovale, ve vsak, ki pozna naše razmere. Da so za izobrazbo veliko bolj zanimajo dekleta kot fantje, so lahko vsak prepriča, če stopi le parkrat v kmečko hišo, dekleta bo dobil takole v nedeljo popoldan pri knjigi, fante pri kartah ali v gostilni. Že pri pogovorih se navadno zapazi, da so fantje manj izobraženi kot dekleta. Kaj je torej vzrok, da dekleta ne store v društvih toliko kot bi lahko in kot bi morale? Zato, ker nimajo tiste, ki naj bi začela in vodila njih delo. Dosedaj se jc pri vsem delu v društvih oziralo vse preveč samo na moške, na nje so se ozirali člani Slov. krščan-sko-socialne zveze v Ljubljani, ki so vzbujali izobraževalna društva po deželi s predavanji in možje, ki so v vsakem posameznem društvu vodili vse delo. Koliko se je storilo nalašč za fante in samo za fante! Res je, da so fantje bolj v nevarnosti, da jih pogubi slaba družba in gostilne, toda koliko bi lahko naredila za dobro stvar dekleta, če bi se jih bilo tako vzbujalo k delu za dobro stvar kot fante? Čisto navadna stvar, vojska je nemogoča brez poveljnikov, organizirano delo brez organizatorjev. Da morajo začeti in voditi žensko delo v društvih ženske, to je jasno, moški niso za ta posel. Ravno takih žensk nam jc do sedaj manjkalo. Voditeljic, ki bi bile zbrale naloge deklet v izobraževalnih društvih, navdušile dekleta za to naloge in vodile celo delo. Ne moremo sicer trditi, da nimamo izobraženih žen, koliko imamo samo učiteljic, ki se dolgočasijo po vaseh in si žele v mesto, kjer jc dovolj družbe in zabave, ne znajo pa dobiti v socialnem delu dovolj najplemc-nitejše zabave, ki je sploh mogoča, koliko je bistroumnih in okretnih deklet, ki bi jim pri takem socialnem delu pod njih vodstvom silno rade pomagale 1 Pred kratkim se je začelo gibanje, ki bo v tem oziru popolnoma izpreme-nilo razmere, ki bo začelo novo delo. Mislim na gospodinjske tečaje, ki se vrše po različnih krajih naše domovine. Ti ne bodo samo neizmerno povzdignili izobrazbe naših deklet, bodočih gospodinj, ampak bodo tudi pri izobraženih gospodičnah vzbudili zmisel za socialno delo, za delo med ljudstvom, tako da se tudi društvom bliža nova doba, doba društvenega dela žen* in deklet. In katera je naloga ženstva v društvih? Društva imajo namen članom nuditi pošteno razvedrilo in pouk v prostem času, ki bi ga sicer zabili v gostilni. Koliko je pri nas mladine, ki se že v otročjih letih tako pokvari, da ni za društvo, posebno po mestih in trgih. Stariši teh revežev se ali ne morejo ali nočejo ali pa ne znajo brigati pa njih vzgojo in jih prepuste popolnoma same sebi in njih vzgoja se vrši na cesti v nadlogo učiteljem, v nadlego vsem ljudem. Te naj bi zbrale žene v, društvu, prirejalo zabavo zanje, lahko bi so jim čitale lepe pravljice, lahko bi se jih tudi naučilo vsega potrebnega in jim tako nadomestilo stariše. Socialni demokratje so žo začeli na ta način vzgajati otroke, pri nas to polje še čaka delavk. Na kmetih se dostikrat matere-go-spodinje veliko premalo brigajo za' vzgojo hčera. Najstarejša hči pride v, kuhinjo in pomaga materi v kuhinji, mlajša je pa odločena za hlev. Navadno nikdar ne menjata dela. Zato sc naučita obe zelo enostransko, ena ni za kuhinjo za nič, druga o živini nima pojma. Kako naj potem postane dobra gospodinja, ko sc omoži. Zlasti slabo je v tem oziru za dekle. Malokatera gospodinja so potrudi, da bi se njeno dekle tudS kuhinjskega dela navadile. Zato naj bij se združila dekleta v društvu v posebnem odseku in s skupnimi močmi medsebojno izpopolnjevale svoje znanje. Kjer se vrši gospodinjski tečaj, naj dekleta potem, ko se tečaj zaključi, no gredo takoj narazen za zmerom, ampak naj v društvu ustnovc odsek in v tem naj se skupno same uče naprej, kar so pri tečaju začele, saj se zaveda vsaka ravno na koncu tečaja, kako je njeno znanje nepopolno, zraven naj skušajo naučili tega, kar znajo, tudi ostale to-varišice, ki niso bile pri tečaju in, kjer. je mogoče, naj se začno brigati za zanemarjeno in zapuščeno deco. Gotovo; se bodo dobile požrtvovalno učiteljico, in drugo izobražene žene, ki bodo to delo podpirale. Ta uspeh pričakujejo, izobraževalna društva od gospodinjskih tečajev. £"r Cvet: imenliDi ljudje. (Dalje.) III. Ponedeljek jc bil. Pri cerkvi je zvonilo s tenkim glasom k delavni maši} ženske in postarni ljudje, ki so rednemu vsakdanjemu delu že odslužili, so hiteli proti cerkvi in srečavali dninarje, ki so šli na delo. Jerica je hitela po griču navzdol. Vsa sveža, z zavestjo prerojenja, ki gaJ občutimo po prazniku, po počitku, jot stopala po peščeni stezi. Bila je polnc-deljsko oblečena, kajti ob ponedeljkih je šla redno k sveti maši, začenjala ]<* delo šele pozneje. Šivalni stroj je takrat dopoldne še navadno počival; pripravljala je blago, merila in vrezovala, najprej vedno zakasnelo delo. Dasi je imela zelo natančen račun, koliko imai še prostega časa za tuje šivanje, ker> potem se začne ženitovanjsko, — i"! dasi ta račun ni posebno ugodno kazal, je vendar hotela začeti teden z do« brim delom. Francka je še pred njo od« šla, šli sta z materjo skupaj malo prej* ker je mati počasi hodila. Prespala jo bila noč in z njo tudi velik del snočna žalosti, vendar dobre volje ni bila. Ko je stopila Jerica pri znamenju na cesto, je naenkrat zagledala Franceta, Matevžovega brata. Spomnila se je brž Ccnetovib besed »Uravnajte sami«. Kakor da ga je nekaj nalašč privedlo prednjo in ji ponudilo tako lepo priliko! Že bolj iz usmiljenja, ka kor iz prvotnega namena je bilo treba Jerici svojo stvar opraviti, kajti, kakor si je mislila, je bolje da izve prej kakor pozneje, in tudi zamera bo manjša. Sicer pa, kako more zameriti; saj je sam toliko pameten, da mora spoznati, da za druga ni — so je oglašal ostrejši, prvotni glas. Pospešila je stopinje. France je šel ziožno, saj hitro tudi ni nikoli hodil, eno nogo je imel malo krajšo, toliko da se je pri hoji malo nagibal, tudi velik in posebno zastaven ni bil, obraz pa je razodeval prvo mladeniško zrelost. Vi delo se mu je dobro, da je izkušal svoje telesne neilosfatke prikriti — zato je tudi hodil počasneje in kadar je posebno pazil na hojo, sc mu je odločno poznalo, kako umerja svoje korake. A grd ni bil. ; Kam pa tako zgodaj?« France se jc ozrl, Jerica je kazala nenavadno prijazen obraz, skoro malo preveč, da mu je takoj presedlo. >Pa nič nisi zaspan; ponedeljek je, kakšen fant pa si?« Govorila je tako "■iglo, da France še na prvo vprašanje ni mogel odgovoriti. )Ti že na delo — priden pa si, priden, jaz pa še ne bom koj začela, dasi mi je težko za čas. Kam pa?« ..Gori na Mlako grem, saj oče tudi pridejo za menoj; nekaj drv bova naplavila.« »Ali imaš že par? —« ga je kar ne-uiegoma vprašala, tako brez zveze, da je še France, ki ni bil posebno naglih misli, začutil silo vprašanja. A ni mogel prav ničesar odgovoriti, samo obraz se mu je izpremenil pol v začudenje, pol napolnil z izrazom nejasnosti. :>Ti me nc razumeš?« Seveda te nc. Ti misliš na Matev-žovo poroko, kaj ne?« Kajpak! Malo skrbiš! Čas bo! Pa sa j tebi nc bo treba posebno iskati para, imaš sestre in Ii vsaj ne bo treba čakati, kdaj te kdo do kosti obere. Obrekovanj se le hoj, prav imaš!« France je še vedno debelo, gledal, polagoma se mu jc začelo jasniti. Jerica se je smejala in govorila veliko, a on ni poslušal; bilo je o oblekah, o neprijetnostih, ki sc jim človek more v Jakih slučajih izpostaviti, on je slišal fr posamezne besede, nato se je vnovič za.smejale, in odhitela. Videl jo je, kako izginila za prvim oglom, malo se zi-ljaje, tudi je z rokami mahala, nekaj hlastnega, tujega, prisiljenega jc bilo v tem. France je ni nikdar rad imel in Zoaj so mu je zazdelo, da nima ravno yohko prijateljev; zdaj je spoznal, da 'judje z vzrokom mrze. Ni se mogel lotiti dela. Tako zadovoljen, poln moči in veselja je bil odšel otl doma, a zdaj ga je vse minilo; 1"i-al ga je peklo in grizlo, pa ni vedel pravzaprav kaj. Nanosil je bil že drač-ja in nasekal nekaj butar boste, pa kakor bi ga bil gad pičil — je vrgel sekiro daleč od sebe. Zdaj je bil pri kraju z razmišljanjem. »Ne marajo me«, je dejal. Pa vendar le še ni bil prepričan, da se ga v resnici branijo. »Morda sem jim prenizek — premalo lep za gospodično, ha-lia!« »Ni,č ne delaš!« Oče je bil. »Ne morem«, je hladno odgovoril in se ni dvignil iz mahu, kamor se je bil ravnokar zleknil. »Vsi ste enaki, vsi za nič, naj vas pošljem kamor hočem. Mislil sem, da bo domala podelano, da greva sekat — kaj si pa uganjal?« »Nič!« Nevoljno je vstal in pobral se k i ro. Jakob jc srepo in začudeno pogledal, ko je France šel daleč v grmovje po sekiro. Dolgo sta oba molčala, a očo ni mogel trpeti, da bi sin trmasto molčal. Večkrat je začel govoriti, kakor bi se razgovarjal sam s seboj, ali je rekel: »To bo treba«, ali pa se je razjezil, kadar ga je oplela po obrazu nagajiva veja. A France se le ni zmenil. »Kaj je pa vendar? Ali ti ne bom smel ničesar reči, da se ti bo brž zavilo? Kdo je oče?« »Saj vam ničesar nočem.« Naenkrat je poslal mehak — »Oče branijo se nas.« »Kdo? Mrvovi?« »Meni so žc odpovedali.« »Kako to?« France je začel pripovedovati in končal. »Če je pa tako«, je postal Jakob, se zravnal, in zdaj 011 vrgel sekiro iz rok. »Lepo! Še ne odnehajo, prevzetnosti ženske. Lepo! Snoči sem jim pove dal, da sc ne uklonim in nc odneham, da hočem imeli zbrane vse naše ljudi zdaj so že z drugo prišli. I11 edino one hočejo ukazovali — to je žc vendar preveč!« »Saj se ni treba nič jeziti. Ako se me branijo za druga, bom tudi za svata pregrd. Šel ne bom, pa bo prav.« »Bomo videli, ali bo veljala moja beseda, ali ne.« »Branijo se me, že morajo imeti koga lepšega, da jim bo bolj všeč kot jaz. Saj sem že ugibal — mogoče jim je Gene prirastel tako na srce.« »Tako? Če bo pa to, potem . . . Nikoli jc pribil oče. »Šc vedno se bo prezgodaj oženil Matevž, kadar se bo! Kaj bo še vse prišlo!« Oče je izprva v odgovor samo globoko vzdihnil, potem pa dejal: »Ne morem pomagati. Star je dovolj, in priženil se bo gori — njegova volja in pamet, -- svetujem mu, več ne morem.« »Oče, zadnjič sva govorila sama o cm. Bil je malo boljše volje, kakor je zadnje dni, zato sem si ga upal še malo vo|2 poprašati, in zdelo se mi je celo, da bi sam rad nekaj govoril z menoj. Prišel je ravno od Mrvovih. Pravil mi jo, da ga poroka zelo skrbi, ker vidi, da ni vse tako, kakor bi sam želel, da bi bilo. »Še kesal se boš«, sem mu dejal. »Zdaj odločuješ, potem ne boš več.« Jaz sem celo mislil, da naj vse pusti. Izgovarjal se je, da bo skrbel le za so in Franco.« »Smili se mi«, je pridejal oče. »Zdaj je res prepozno, kdo bo razdiral, a da pokaže, da hoče biti res mož, je dovolj zgodaj.« Tako sta govorila dopoldne. France se je v tem razgovarjanju še nekoliko potolažil, nazadnje se je sam pri sebi še celo toliko udal, da je sklenil, da se hoče on braniti, ker za tako srečo, ki mu jo hočejo zdaj odvzeti, ni vredno prelivati solz. Edino to ga je peklo, da njegovo telesno sposobnost, ki jo mu Bog res ni dal v največji meri, tako grdo mandrajo in se norčujejo iz nje, kakor bi bili Bog ve kaj! Bcvež sem res, si je mislil, pa zato ni treba, da bi javno pred svetom kazali moje napake in s tem razkrivali svojo popolnost. Pa saj bodo ljudje drugače sodili! Ko sta zvečer prišla domov, je Matevž ravno prišel od dela. Bil je tih, kakor že cel dan poprej, videlo se mu je, da ga je vnovič nekaj peklo. Sestra Metka, ki je po materini smrti gospodinjila, se mu je postrani nasmihala, kakor bi dobro uganila, kaj mu je. Izvedela je bila že prej, da so ga danes delavci prav pošteno prijemali in se norčevali iz izbrane družbe, ki jo hočejo imeti na ženitovanju ter mu celo svetovali, naj polovico žlahte prekliče. Metka ga je nagovarjala in celo dražila — pa največ, kar jc govoril, je bilo nevoljno mrmranje. »Ali so vsi ljudje tako slabe volje, kadar se ženijo? Poglej, nevesta je pa vesela! Tako so je smejala, ko sem šla mimo po ccsti, da sem jo prav z griča slišala.« »Kdo se je smejal?« »Ona! Snoči se je pa cmerila, — saj so oče pravili — pa branijo se nas, to sem tudi že slišala.« »Kdo so vas brani?« »Prav nas ravno ne, ker bo nazadnje poroka morala biti tudi z ženinom, ampak drugih. Stricu Božiču so menda rekli umazanec. Izvem vse.« »Kdo je rekel?« »Ljudje že povedo, šc preveč radi. Gene bo trikrat neumen, ako ji obljubi, in še desetkrat se bo kesal, da jim toliko verjame. Viž, oče tudi še ne vedo, da hoče Jerica Ceneta za druga in da se je nekje že norčevala iz našega Franceta — ker je ona preveč lepa.« V tem sta vstopila oče in France. Slednji je koj opazil, da je prihod prekinil ravno nc posebno prijeten razgovor, zato je stopil k Matevžu in rekel s pritajeno mirnostjo: »Povej gospodični, da sem jih-šele zdaj razumel, kaj mislijo. Naj se umiri, ker v treh tednih se bom že toliko umil, da bom lepši in učiti sc bom tudi koj začel, da bom znal bolj izobraženo govoriti, potem — ne dovolj je, bo že vedela!« »Toliko ti rečem, Matevž,« je povzel oče kolikortoliko mirno, a besede so razodevale rosno užaljenost, v kate- lli ri je že skrival tajen sklep, »samo toliko: Zoprnosti jc že zdaj v začetku preveč! Po moji volji tudi ne bole delali to vidim. Zato naprosi dva moža, in na tihom napravi, bo vsaj čedno, jaz bom pa tudi svoje storil.« »Ali se boste vsi spravili nadrne?« je vzkipel Matevž. »Nad onimi se znesi, kaj boš tu doma vpil, tam pokaži korajžo«, ga je opomnila Metka s tolikim glasom, da ga jc prevpila, zaloputnila vrata in odšla v kuhinjo po večerjo. »Pa še to«, je nadaljevala, ko je postavila skledo na mizo, »še to jim povej, naj sc nas no boje. Strica Rožiča se ni treba braniti, ker noče priti, zalo je tudi odveč, ako žc vnaprej zmerjajo, stric Jernej bo jezen, ako pride, zato bomo poskrbeli, da bo vse izvedel, tudi drugi se ne bodo preveč silili — pa imejte samo Ceneta.« »Torej jc nazadnje vendarle res?« je jezno rekel oče in pogledal Matevža. »Pa nisi imel toliko možatosti, da bi bil povedal? Ali je tebe tudi sram brata?« Matevž ni nič odgovoril, vstal je in šel. Metka jc stopila med vrata in zaklicala za njim: »Pa le vse povej, če so še ti braniš nas, ostani kar gori, pri gospodi.« Niso še pojedli, ko je Jakob Že vstal. Ogrnil je suknjo, a pokril se ni, videlo se jc, da ne misli daleč, a da se mu mudi. Tako častitljiv jc bil kreme-nili mož. Sivi lasje, še močna postava, neizprosnost v pogledu — tak je bil vedno, kadar je v naglici sklenil kaj odločilnega. »Kam pa mislite še nocoj?« ga je začudeno vprašal France. »Pa morda vendar ne bote šli za njim?« »Bog varuj! Naj napravijo, kar hočejo!« , „., »Saj pokrijte so — potem pa tožite, da vas trga — zvečer je že hladno«, je skrbno vstala Metka od sklede in iskala klobuk. »Pusti, saj ne grem daleč.« »K Rožičevi teti greste?« »Grem!« »Nikar! Že prej so bili tu, pa so bili tako čudni! Vsaj zaradi Ceneta nc pojdite!« »Bomo videli!« Jakob je odločno zaprl vrata za seboj. Francc in Metka sta ostala sama France jc truden obsedel za mizo. Metka ie pospravljala posodo. »Da bi se le preveč ne razjezili,« je rekla po daljšem molku Metka. »Misliš? Svoje bodo povedali pa bo. Saj niso na nikogar jezni, vrhutega so pa Rožičevi pri tem največ prizadeti, ker se bodo potem pri njih kre- gali?« . , „ »Povej mi po pravici, Francc, ali ti je res hudo?« »Hudo, hudo! Kako čudno vprašaš. Zaradi brata mi je. Ali tebi nič? Saj sc bo vendar brat oženil in še pri tem me prezirajo.« Malo ga je vse vjezilo, zato jc pozabil na vso utrujenost in šel po hiši gor- indol. Obslal je pred sestro, ki je bila sedla k peči. »Vidiš, povem ti naravnost. Ce bi mi bili drugače povedali to stvar, saj bi nazadnje pustil, naj bi bil kdorsi-bodi, čeprav bi mi bilo hudo. Ona je sestra neveste, jaz sem Matevžov brat, vsaj v tem slučaju bi morala potrpeti. Zdaj sc mi pa že vse tako gabi, da nc vem, kaj bi storil.« , »Kaj boš storil?« se je zasmejala Metka. »Ti nc boš nič storil. Tak si kakor golob.« »Bomo videli. Samo ne vem, kako bi jim boljo pokazal svojo korajžo.« »Poslušaj me, France. Na Ceneta sc nikar ne jezi, saj sta prijatelja, tudi on ti ne dela ničesar nakljub, lepo mu vse povej, pa bo prav!« »Ne, tega pa ne! Barantal ne bom! Pravica je na moji strani. To bi bilo lepo, da bi še koga moral pregovarjati.« France je žc prijel za kljuko, da bi odšel. »Počakaj! Še vso sc bo izpremoni-lo. Zaaj je šele zavrelo, zato se ti nikar no prenagli. Opekli se bodo tisti, ki prezgodaj segajo v vrel lonec. Ti pa potrpi. Verjemi mi, da boš še ti drug in edino 1i.« Metkin obraz jc razodeval toliko žensko modrost, ki velikokrat zadene pravo, da sc je Francetu hipno razjasnil obraz. »Ali misliš?« »Vem, le potolaži sc! Zdaj naj se sami zmenijo.« »Potem bom pa jaz govoril « je odločno pritrdil. »Lahko noč!« »Ali žc greš? Pa le pomiri se! Meni verjemi!« »Saj ti verjamem. Če je le res?« »Seveda, ti boš drug, gotovo boš!« Francc je odšel, na veži je še zažvižgal veselo pesem, da- sc je Metki zasmejalo srce, ko jc videla, da je potolažila žalostnega brata. (Dalje.) Z bliskajočo sabljo, za čelado lipov cvet, — kakor žarek skoz oblake planil je v dehteči svet. Srečala ga starka je začudenih oči: kam, ej kam junak ti blc saj grom bojni ne doni! Saj ne išn, 6'—, frW. Spod. pernico i/, najbolj, gradln za postelje iko ilocm velike K ia-- in 13—, razpošilja proti povzetju ali naprej vp aCllu Maks Berger Dešenica št. 412 a Češki les. Nikak riziko, ker se zamenjava dovoli ali dennr vrne. Bogati iluslr. ceniki vsega postelnega blaga zasloni. MI v ob progi državne železnice Celje-Velenje, v Polzeli, s zazidanim površjem 3070 m2 s pripadajočim zemljiščem 31.000 m 2, ob stalni vodni moči 40 IIP, tovarniško poslopje z ravnateljevim stanovanjem, dobro ohranjeno, primerno nizke plače; dnevni na za deklice 13 vinarjev na uro, zelo primerno za vsako tovarniško podjetje, sa ceno proda. — Pojasnila daje tvrdka WILLIAM PHYM, Dunaj I., Stoss im Himmel 1. "T y "hi V. . ..'»'•: • y'r;v Ostanki 30 m za K 11-— od razlltnega dobrega In mo-dernciia zimskega in letnega biiMi« zn obleke. bluze, predpasnike Itd Ostanki so za-jsiiičeno 3-9m dolgi In svell. 1'oSllfd po povzetlu. Julij Kantor Bab D pri Nachodu (CeSko). Vzorci ostankov se ne raz-po»llia|o. 7IS Ha prodaj imam tri bočije TrnhL""^ , Ce'm ittko nl.ka.Ve« povo Jakob Trobec, Kozarjo 6. pošta Dobrova pri LJubljani Hiša z vodovodom, gostilno, blizu cementnega loma in premogokopa se ceno proda Ve6 povo lastnik Mihael Cestnik, Loke 29. pošta Trbovlje. 684 »J TITANIA" brzoparilniki za živinsko krmo i odpirajočitn so plaščem, popolno lz kovanega eeleza ln kovinaste pločevino so zajamčeno ne-porušnl. - Najmanjša poraba kuriva, najhitrejši razvoj plina, najkrajšo parjenje. Malovredna krtna postane potom pare v „Titanla" brzoparilnikfh za živinsko krmo zopet vporabnn ln sposobna za krmljenje. Prospekti, ciniki toStOBj. PlaCu e se lahko oa okrol:8.' Titania - WerKe, Wefs 166 (Zgor. Avstr.) Specialni tvornlca za brzopa-rllnlke za »Ivlnsko krmo, mle-fne centrifuge, selalne stro e, nenene gr. bljr. brzoiarllnlkc, strole za pranje In mencanje, Izplahova.nlke, aparate za osve-ten|e zraka Itd. 01 »no iu on. 21 lu ersho In Kran!sho FRAH ASEN. Gradec. Marten^asse 22. 4!S8 Izjavljam, da je potrebno v vsakem gospodinjstvu zanes. ljivo razkuževalno sredstvo. Za čiščenje ran, turov, za odvrnitev infekcijoznih bolezni, v svrho desiufeciranja ob bolniških posteljah tei preprečenja slabega duha ter potenja nog jj steklenica Lysofcrina kot dcsinfekcijsko sredstvo priznano najboljše, Dobiva se z vporabnim navodilom v vsaki le. karni in drožeriji po 80 v izvirnih steklenicah. Lysoform toaletno milo 1 K komad. 206 52—1 Glavna zaloga: Crand Prix svetovna ra stava Pariš 1900. KwiEdoy KorsEiiburs&l prašek za govsdo dletelično sredsfvo za kenje, rogafo živino In ovce. Cena: 1 škatlica K 1-40, 'I2 škatlice „ —70. | Nad 50 let v rabi skoraj v vseh hlevih pri pomanjkanju žre tj a, slabo prebave, za zboljšanje in po-množenje mleka pri kravah. Kw!zdov Korneuburlkl pražek za govedo pristen samo z zraven stoječo varstveno znamko, dobi se v vsob lo-karnah in drogorijah. Franc Jan Kwizda fn-kra,J 1 karnar, KORNEUBURG pri Dunaju. okrožni le- 1303 Naročajte sobotnega »Slovenca"! B3E dSR: JEE [faST tkST Najboljša In najsigurnejša prilika za štedenjel l^j tenarm promet do 31. ueuemora 191U čez 87 milijonov kron. Lastna glavnica K 608.996 84 Stanje vlog dne 31. decembra 1910 čez 21 milijonov kron. LJUDSiCU OJILNICU registrovana zadruga z neomejeno zavezo 6 Ljubljana, Miklošičeva cesta st. 6. pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..Vnion" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter iih obrestuje po ■ brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. Fran PovSe, komercijalni svetnik, vodja, graščak, državni in deželni poslanec, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ijubljano. Dr. Josip Dermastia. Hnton Kobi, deželni poslanec, posestnik 'n trgovec, Breg p. B. Kmo! Kausdheng, veleposestnik v Ljubljani. Matija holar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, podpredsednik, trg. in obrt.zbornice in hišni posest v Ljubljani. Fran Leskovlc, hišni posestnik in blagajnik .Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Gregor Slibar, župnik na Rudniku. _ Za nalaganje po pošti so poštno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo. CLIMAX motori na peti* Najoenelšl obrat. Bacbrlcb&Co. tovarna za motorje DUNAJ XIX|«, mili|intMt«ritrii. 831]«. Lepo posestvo blizu Kranja sMi okrog ^ gestvu^e tu(U strojarna kar se lahko posebej odda v lahko na malo obroke. Na-daje L. Rebolj v Kranju. gozdov in liližini poslopja, i vsem orodjem, najem. Plačuje se tanCneJSa pojasnila Najboljša češka tvrdka. Ceno posteljno perje! 1 kg sivega, dobrega »kuHIJ«; negi 2 K:U|šega 2 K prima polbelega l K 80 belega 1 K; belega puha 5 K 10; l kq izredno finega, »»•«»■ belega, .kubljenega b K 40, 8 K; I kg puha 6 K, 7 K, belega puTia 10 K ; nalBneiSI Dovršene napolnjene postelje pri« povzeji9« od K U vl5°etranka zlena dovoliena,'za nepovollno denar naza. Cenik zastonj In franko. S. BENISCH, v Dešenicl Stev. 71, Češko Najcenejše ln najbolj učinkujoče odva-jalno sredstvo! Filipa NEUSTEINA ^irr, II krogince (Neustelnovc Ellzabetne hrofllilce) TTfd vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te HI no™vaX"ekri čisteče; nobeno 7dravilno sredstvo nI ugodneje in P-- prep^Uo VOnPlTO 5l»i«ne oblike jih radi uživajo otroci. £iC1BJ1 l S ^ Skatljiea s 15 krogljicanu stane 80 vin. ovoj 8 škatli le, torej 120 krogljic, slane lc 2 K. Če se posije naprej K 2-45, se pošlje franko 1 ovoj. -25» Svarilo! Nuino „ -______narejanji. Zahtevajte Filipa Neuslelna ..odvajalne krogljlce". Pristne le, če nosi vsaka škatlja in navodilo naso zakoniio || varstveno znamko v rdeče - črnem tisku Sv I eopold" in podpis „Flllp Neusteln, Apotheke" Naše trgovsko sodnijsko zavarovane embalaže morajo imeti našo tvrdko morajo imeti naso iviuku Filipa Neusieina lekarna „pri sv. Leopoldu" Dunaj, Plankengasse 6. TiiiTimTiiiV - TVmStv&nik 1012_ 8 ' VsTkemu'k, ./skl.cul. nata^t ftf,1'^ 11 »»" °ccia prlmcrnc9S pr" Kfe ,n knjigo. . Podjetje ,Nutrtgen% BudflDESifl, mm-m n. ontnam 3)omač gorski tkalec sem, ln pollljam razno blago 40 do 50 metrov za ceno K 18 do 22 po povzetju, zajamčeno pralnih barv, brez hib k an af asa tkan. barhenta platna ok8forda kriseta brisao pelena flanelh ra krila cefira ca bluze 1 tucat težkih, {Isto volnenih brisat 110 cm dolg, 00 cm Ur. K 7'-, sedaj K 6-60. V»e ze'o mofno Izdelano, »elo kruno, trpežno, polllji ..SCeSeCeramC^ Semenska trgovina na drobno in debelo ........ni. Korsika LJubljana. Blelwelsova cesta 1, Vrtača 1 priporoča svojo velikansko zalogo. vseh poljskih, zelenjadnih in ^gn " Pf k>kor je v ccnlku, katert je na zahtevanje brezplUo na razpolago. Posebno pa priporoča: Korenjeiepa. vrst "''"'i, ln ln okroglo In delec sam lahko meSn. kakor priporoča c. kr. Kine tijsita družba. Vsa semen, so pr! c. kr. deželnem ke^čn^ P^ izkuSevališču preizkušena. - Za obilno narocDo še priporoča P z odličnim spoštovanjem o/erravalla KI. Korsika. 731 H železnato J{ina-Ymo Higienična razstava na Dunaju 19C6; Državno odlikovanju ln Častni diplom k zlati kolajni. r«, Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboijU kri in je re-L A konvalescentoin in raalo- krvnlm zelo priporočeno od zdravniških avtoritet Izborili okus. Večkrat odlikovano. Nad 7000 zdravniških spričeval- „ o. I« kr. dvomi THST-Barkovlje. = Zaloge v Ljubljani: Rlhard Sušnik, lekarnar, in v več drugih lekarnah. Kdor potrebuje za spomlad ali travniško brano ___ _ C. 1 . jy naj si ogleda veliko zalogo raznih plugov in sicer fino IrfljM «*« pluge za lahko, in močnejše za težko zemljo, duo}ne hrlbODSUe p t (Sackov sistem), vseh vrst IrauilSSMh bran in sploh vseh strojev za P ilelstvo po nizki ceni pri Karol Kaošeka naslednikih Schneider & Ueroušek trgovina z železnino, LJubljana, Dunajska cesta 16- Zahtevajte brezplačni cenik. 550 Zahtevajte brezplačni ce