Črne gradnje v delegatskih klopeh
O črnih in sivih gradnjah v viških skupSčinskih ktopeh ~ - kar pogoslo tečc beseda. saj je problematika ponekod žc kar akutna. Na to je že ob točki delegatsko vprašanje in pobude spregovorila na zboru KS delegalka Zelenega loga. Po opisu stanja je posredovala zahtevo po učinkovi-tejSi in hitrejši reakciji prislojnih služb - še posebno inSpekcijskih ter za bolj organizirano družbeno akcijo pri preprečevanju lc-teh. Hkrati s tem pa je ponovno odprla tudi problem prijavno odjavne službe. saj praktično v KS sploh nimajo več pregleda nad tem kdo vse so njihovj krajani.
Problematika nelegalnih gradenj v Ljubljani pa je bila tokrat tudi toika dnevncga reda. Na svoje zasedanje jo je uvrstila mestna skup&ina in vsi Irije zbori so jo obravna-vali kot konfcrenca dclcgacij. Gradivo je bilo preccj obsežno z razmeroma obscžnim seznamom ugotovitev pa tudi staliSi in sklepov, ki so obscgali tako nujnc aktivno-tti za skrajšanjc neživljenjskih zakonskih postopkov, boljšo organiziranost inSpckcijskih služb. ponovno kate-gorizacijo črnih gradcnj. prizadevanja za pridobitcv rušil--,«: nih ekip...
Delegati so v razpravi podprli predvscm staliSča občin-skcga izvršnega svcta tcr odbora za urbanizem in varstvo okolja pri zboru KS. V slednjcm je bilo zapisanih precej kritičnih bcsedi. Nesprcjcmljivo je ncnehno sklicevanjc mestnih inšpekcijskih služb. da jim utinkovito dclo onc-mogoča zakonodajo. Postavi naj se zatorcj konkrctno vprašanjc kdaj, kolikokrat in kdo jc s strani mestnih organov predlagal konkretne spremembe zakonodaje. ki bi omogočilo dosledno in hitro intcrvcncijo in zagotavlja-la rezullaie. Sledilo je vpraSanje. do kdaj bo mestna skup&ina nadaljcvala s prakso sprcjemanja sklepov in usmeritcv nc da bi od izvršilnih organov terjala dosledno izvajanjc sprcjctih odločitev oziroma ugotavljala odgo-vornosl nosilcev funkcij v primcru neizvajanja sklepov zborov. Oblikovan je bil predlog. da se po občinah dolofijo tn komunalno uredijo lokacije za gradnjo sub-standardnih nasciij. Tako pnpravljena zemlji&a budo omogočila laiji in učinkovitejSi pregon in postopkc ru-Senj. Na tch lokacijah naj se zgodi lc osnovna infrastruk-tura, v ostalo naj se vkljutijo uporabniki sami. V pripra-vo zemljiSi je potrebno vključiti sklad stavbnih zemljiSč, z Ljubljansko banko pa bi se kazalo dogovoriti za ugod-nejše pogoje kreditiranja stanovanjskih naselij nižjega standarda. Bolj obvezujoče pa je potrebno zavzeti tudi zdruzeno delo za dosledno izvajanje sprejetih sporazu-mov o pogojih zaposlovanja in minimalnih življenjskih standardov.
Izvršni svet pa je med drugim podprl tudi pobudo o ponovni razvrstitvi črnih gradenj na kategorije. S tem bi dobili prcgled. katcre irnc gradnje se lahko lcgalizira-jo, katere lahko začasno do izvedbc prostorsko izvedbc-nih aklov stojijo na določenem območju in katere je potrebno takoj odstraniti. Začasno priključcvanje ni do-pustno.
Sicer pa so člani izvrčnega sveta odločno poudarili, da bo problematiko večjih črnlh naselij kol so Rakova Jelša, Cesta v Gorice, Zeleni log ter ob Ižanski cesti moč reSevati in reSiti le s skupnimi akcijami tako mestne
iiripekdjske službe, socialne sluzbe, sklada stavbnih zemljik in družbenopolitičnih organizadj.
Na zboru KS je delegatka KS Kolezije opozorila, da med vzroki ni naveden nclcgalni promet z zemljišči. omenjena pa tudi ni med ukrepi doslednejSa kontrola nad namensko rabo kmetijskih zcmljiSi. Delegat KS Rakova jelia je kritiziral inšpckcijskc službe, ki se s pro-blemi na terenu ne ukvarjajo. Izpostavil je problem črncga naselja za J obvoznico za katerega nihče ne poda odgovora koliko časa bo 5c stalo, saj vemo. da jc prostor opredeljcn za družbeno gradnjo. Kritičen pa je bil tudi nad sankcioniranjem. čeS, ie ustrcliS zajca na črno jc to kaznivo dejanje, te pa zgradiS hi$o na črno je to le prckrSek. V razpravo se je na odobrilcv predsednika zbora KS vključil tudi krajan-irnograditelj iz naselja za J obvoznico. Prosil je v imenu stanovalcev. da bi začasno prikljuiili v omenjeno naselje elcktriko, kar bi plačali sami. Odgovor člana izvršnega svcla Egona Breithenber-gerja je bil tudi slaliSče izvrSnega svcia, čeS, da ni dopust-no zaCasno priključevanje Lrno zgrajenih objcklov na električne vode in komunalne naprave. Za vsc črne gradnje mora vcljati enak pristop pri čemcr nihče ne more prevzemati sleherne odgovornosti za nelegalne po-sege.
O ureditvenih ukrepih v DO Zmaga
Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so poslu-' Jali tudi informacijo s sporoCilom o vscbini in načinom urcsničcvanja nalog v DO Zmaga. Za to delovno organi-zacijo je namreč skupSčina pred časom sprejela ureditve-ne ukrepe. Poročilo je bilo skupaj z najnovejSimi ugotovi-tvami izvrSnega sveta tudi sprejeto. V teh stališčih pa je med drugim zapisano, da je slanje v tej DO še vedno resno. Niso še zasedena vodilna in vodstvena delovna mesta. SDK je na zahlevo DO Zmage prcgledala peri-odični obračun za devctmcsečno obdobjc lanskega leta in ugotovila ie vcčjo izgubo kot je bila izkazana. PoroCila, ki jih Zmaga posrcduje izvršncmu svctu so še vedno prcsploSna in na doloienih podrotjih ne kažejo konkret-nih ukrepov in premikov. Tako je kar mimogrede ome-njen 30 odstotni izpad proizvodnje. Še vedno ni opazen bistveni premik v konceptu razvoja in dopolnilnem pro-gramu. Skratka, DO Zmaga sc ne stne zadovoljiti s krat-koročno prebroditvijo tcžav, ker bo ob vsaki neugodni spremembi razmer preveč ranljiva in bo ponovno zabred-la v brezizhoden položaj. Prav tako mora posredovati izvršnemu svetu rokovnik dogovora s TOB Novo mesto glede izločitve obrata Mokronog.
Nov direktor Uprave        ;; za družbene prihodke
Na osebno željo so dclcgali vseh treh zborov razreSili Mitjo Pavlina dosedanjega večletnega direktorja uprave za družbene prihodke na5e občine. Na njegovo mesto so soglasno izvolili Džordža Pelrovskega, ki je doscdaj opravljal dolžnost namestnika prcdsednika občinskega komitcja za družbeno planiranje in gospodarstvo.