Ljubljana, v torek 2. maja 1905. XXXVIII. leto. I MŠM fahaja Tsak dao zvečer, izimSi nađene in praznike, ter velja po pošti prejeman sa evstro-ograke dežele sa vse leto 26 K, sa pol leta IS K, aa Setrt leta 6 K 60 h, aa en mesee 2 K 30 h. Za LJubljano ■ poSujanJem na dom za vie $t9 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesee 2 K. Kdor hodi tam ponj, plaSa za vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. _ Na naroČi)* brez istodobne vpošiUatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petlt-vrste po 12 h, Ce se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, Se se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi - r te izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravrlatvo je v Knaflovih ulicah Št. 6, in sicer uredniStvo v I. nadstropju, upravništvo pa v pritličju. —■ Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. J. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. naučna prokuratura. Iz Ljubljane, 1. maja. »Slovenski Nsrod« je te dni priobčil notico, s katero je storil za-sužao dele Opozoril je namreč javnost na razmere, ki vladajo pri o. kr. finančni prokuraturi v Ljubljani. Te razmere so v resnici take, da ge jih ne sme na noben način več trpeti :'n da bo treba proti njim nastopiti z največjo brezobzirnostjo. Širši krogi ne vedo skoraj ničesar o finančni prokuraturi in tudi politični krogi se doslej niso zanjo dosti menili. Največ pač vsled tega, kar se le redkokdaj zgodi, da im* kdo ksj opravka pri finančni prokuraturi. Ta je namreč gotovo najsrečnejši javni urad: del* ima tako malo, da se uradniki kar pulijo ^'^ vfaak akS. Ni torej čuds, da je toliko ljudi, ki niti ne vedo, ćn eksistira v Ljubljani finančna prokuraturc. A Ta finančna prokuratura je danil danes edini urad na Kranjskem, kjer Ke }?&vriOpr?,vrjost popolnoma neznana H t var in k je* t se r»*čeloma in dosledno preziri pravica vsakega državljana, da se ž njim uraduje v njegovem Pri finančni prokuraturi ie vse jiradovanje izključno nemško. 6a pri ^zterjavanju zaostalih davkov se uraduje nemški, čeprav ve finančna pro-kuraturs, da slovenski kmet tega jezika ne razume. Vse od konca do kraja je pri prokuraturi izključno nemško, prev kakor bi bil razveljavljen znani člen državnega temeljnega zskcn8, ki jamči ravnopravnost v Boli, v uradu in v javnem življenju. Finančna prokuratura je po svojem ustroju, po svojem delokrogu in po svojih nalogah javen urad. Njen poklic je zastopati drŽavo, kakor jo zastopa državno pravdništvo v svojem delokrogu. A dočim smo pri državnem pravdniŠtvu že pred davnimi Isti izvojevali popolno ravnopravnost, smo pri finančni prokuraturi še danes ravno tam, kakor pred TaaffVjem. Državno pravdništvo uraduje s slovenskimi strankami v slovenskem jeziku; slovenske vloge rešuje slovenski, izdeluje slovenske obtožnioe in drŽavnopravdniški fankcijonarji pledirsjo pri slovenskih obravnavah v slovenskem jeziku. Finančna prokuratura uraduje tudi s slovenskimi strankami nemški, sestavlja tudi v slovenskih procesih nemške spise in njega zastopniki govore nemški, tudi ča je obravnava slovenska. Tega absolutno ni več trpet!; proti temu se je treba energično upreti. Ne zahtevamo več, kakor to, kar nam gre po zakonu, ne več, kakor to, kar je v drugih kronovinah že davno uvedeno. Na Češkem, na Tirolskem in na Primorskem uradujejo finančne pre-kuraturs prav tako kakor državna pravdništva pri nae; spoštuje se ravnopravnost. Tam je to samo ob sebi umljivo. Naj bi le finančna prokuratura v Pragi ali v Inomostu. ali v Trstu poskusila s Čshi ali z Italijani tsko postopati, kakor postopa finančna prokuratura v Ljubljani — zagrmelo bi tako, da bi se tresli ministrski fotelji. Razmere v državnem zboru so se konsolidirale iako, da smemo po vsi pravici pričakovati, &z 58 mirn° dožene razprava o državnem proračunu. Tedaj bo prilika, osvetliti tudi jezikovne razmere pri finančni prokuraturi. Tudi personalne rszmere bi zaslužile nekoliko pozornosti, ali to je poglavje, o katerem danes nočemo razpravljati. Vsekako pa priporočamo slovenskim poslancem, da se zavzamejo za stvar in da pri prvi priliki pojasnijo razmere, ki vladajo v jezikovnem oziru pri finančni prokuraturi. Mi zahtevamo tisto ravnopravnost ki nam jo jamči zakon, in ta mora postati kakor pri drugih uradih, tako tudi pri finančni prokuraturi v Ljubljani kri in meso. Vojna na Daljnem Vztofcc S pomorskega bojišča. Dopisnik »DaiJy MaiU«, ki ie bival, v Kamranku v č*su, ko jb bilo tamkaj usidrano rusko brodovje, br-zojavlja sedaj iz Safgona, da je število ruskih vojnih ladij veliko večje kakor se je do sedaj mislilo. Kakor se je Bvoje dni, ko je rusko brodovje odplulo iz Evrope, zatrjevalo, je bilo število oklopnih križark pri eskadri zelo majhno. Dopisnik se je sedaj na svoje oči prepričal, da temu ni tako, zaka v luki je naštel poleg oklopnic večjega števila križark II. in III. vrsta in torpadovk tudi okrog 12 oklopnih križark. Vse te oklepne križarke so videti, kakor da bi bile najmodernejšega tipa. Ali so vse te križarke odplule iz baltiških pristanišč, se ne ve, dopisnih je mnenja, da je to izključeno ter sodi, da je neksj teh križark kupila Rusija, kakor se je že opetovano zatrjevalo, od argentnske in čilenske vlade in da so se te ladje pridružile Rožde-stvenske^iu, ko je ie ta še bil usidran v Nosibeju pri Madagaskarju. Iz Tslngtava se poroča, da se je Roždestvenski žo pred dceTi zdrul^ z eskadro admirala Nćbcgfctova in da je vss združeno brodovje že bilo dlje časa usidrano v bližini otoka Hajnan. V ponedeljek 1. t. m. je vee brodovje odplulo v smeri proti severovzhodu. Popoldne se je slišalo iz iste smeri siluC? grmenje topov. Domneva se, da je sShrir*!. Ro-ždestvenski že zadel ob japonsko brodovje in se je že pričela bitka, ali pa se rusko ladjevje medpotoma samo vadi v streljanju. Bodi pa kakorkoli, vojaški krogi so prepričani, da se bo pomorska bitka bila v bližini Filipinskih otokov, najbrže med Formozo in Luconom. »Dai!y Telegraphu« pa se poroča iz Hjngkonga: Neki parnik je videl v nedeljo popoldne 50 milj južno od Ribiških otokov (Pescadores) veliko vojno brodovje, ki je s polnim parom plulo proti jugu. Sodi se, da je bilo to ladjevje japonsko, ki je plulo nasproti Rožđestvenskemu. Ako je to domnevanje pravilno, se brsz dvoma že v nekaj dneh vname pomorska bUks. Zaplenjeni parniki. Kakor se poroča iz Hongkonga, je rusko brodovje v zadnjem času zaplenilo več angleških in ameriških parnikov, ki so bili obloženi s premogom in rižem in bili namenjeni na Japo£Bko. Admiral Roždestvenski je na krov teh ladij dal ruske posadke in parniki se porabijo v bodoče za ruske transporte. Nemške ladje v ruski službi. Iz Londona se ja*)jp, da je ruska vlada znova najela sedem br-zovoznih parnikov za brodovje admirala Roždestvenskeg?. Večina teh parnikov je r.emških In se nackjajo v Ilongkcngu in drugih kitajskih pristaniščih. Eien izmed njih se celo rshaja v nekem japonskem pristana in ee odpr&Ti, obložen z japonskim premogom in naslovljen na nekeg* kitajskega trgovca, v Sicgapore. Dejansko p~. je pramog namenjen za rusko brodovje. Več teh parnikov je bilo že preje v ruski službi in so že opetovano skušali se vtihotapiti v Vladivostok, kar se jim pa večinoma ni posrečilo. Ruski protest v Pekingu. »Central Newa« poroča iz Amoja: Ruski konzul je vložil pri kitajski vladi ^rotesi proti postopanju kitajskega podkrai;* v pokrajini Fukien, ki je dovolil, da so Ja??!*«" napravili brezžični brzojav, ki veŽ9 "AciPJ * Ribiškimi otoki in Formozo. Obenem je konzul protestiral tudi proti temu, da je podkralj dovolil dvema japonskima vojnima ladjama, da sta se usidrali v Amoji. Kitajska vlada je odgovorila, da ji o teh stvareh ni ničesar znanega. Z mandžurskega bojišča. »Novemu Vremenu« se brzojav-lja iz Hunčulina: Splošni položaj pri armadi se ni izpremenil. V petek je naša armada jela prodirati proti Kajnančenu in čantafu, n* Je^pti krilu pa proti japonskim vojem, ki so se na-hajali na črti PadzadziTovan-kov-Ufanlov. Vse te vasi so po ljutem boju osvojili naši voji, kakor tudi vas Si men p u. V petek zjutraj je dospel v Ilodzazdan prometni minister knez Hilkov. Japonci niso stopili v ofenzivo. Ie HunČulina aa brzojavlja: Be-rolinski listi so te dni priobčili brzojavko, da so Japonci v štirih ko-le i., h s pili v ofsmiTO. 01 teh kolon je baje dc^ ž* dospela do Ki« rine, druga do Itnndzova, tretja prodira ob železniški progi, četrta pa skuša rusko armado obiti v smeri proti Boduni in Ctcikarju. Vse to poročilo je od kraja do konca zlagano. Japonci mirno žde na svojih po« sicijah in se utrjujejo. Giavne svoje sile imajo zbrane v okoliei Kaj-n j a n a Ako se primerja sedanji položaj s položajem pred bitko pri Mukdenu, je razlika ta, da sta bili pred Muk-denom sovražni srmadi oddaljeni druga od druge dve vrati do 600 korakov, sedaj pa najmanj 20 vrst. Razgovor z Linevičem. Lodiženski, poročevalec »Novega Vremena«, je imel v četrtek priliko se razgovarjati z ru m vrhovnim poveljnikom generV u i n e v» čem. Linevič je n&^prt: Lod»r-Bkemu naglasa!, da so faponak drugi listi ruske izgube pri Muaa. silno povečali, da je bil ves cvet prekrižan, da je rusko armado zadela popcTrs hafasrrof*. -T*™**3 pa n* tako! Ruska armad n se je umaknila, o kaki katastrofi pa ne more biti go-gora. General Linevič je končal svoj razgovor s temi-le besedami: »Jaz bi se ne bil umaknil; sicer se bo reklo in tudi sam to priznavam, da je sedaj, ko se je že vse končalo, prav lahko govoriti, a vkljub temu jaz še vedno naglašam: Jaz bi se ne bil umaknil. Jaz sem pregovoril Kuropatkina, da smo se ustavili ▼ Tielirm Mi bi lahko ostali že tukai, a ii administrativnih ozirov tecr* LISTEK. Knezova knjižnica XI. zv. Izdaja Slovanska Matica. Uredil Fr. Leveč. I. Ivan Cankar: Križ na gori. Ivana Cankarja široke mase ne razumejo. Obsodili pa ne bomo vsled tega niti Cankarja, niti čitajočega občinstva, ki je dosedaj še najbolj vajeno pripovedujočega žanra, ki ga je ustvaril Jurčič. Škoda, da se tekom osmih let, kar nastopa Cankar na našem književnem pozorisču, do današnjega dne ni nihče potrudil, pojasniti občinstvu bistvo Cankarjeve umetnosti. Treba bi bilo estetika, ki poskusi premostiti brezdno, ki zija med umetnikom in lajikom in ki poslednjemu odpre vrata v duševni dom avtorjev. Slovenska kritika je doslej povdarjala predvsem in skoro brez izjem le idejno stran Cankarjevih umotvorov. Po moji sodbi pa v umetnosti sploh ne kaže premotrwati predmeta, ki ga je vporabil umetnik, da je ustvaril umotvor, ker objekt ali vsebina sama na sebi je le sredstvo, ki je potrebno, da se pokaže nevidna umetnost v vidui obliki. Šele kadar doseže forma ustvarjanja gotovo višino, šele takrat postane delo umetniško, duševni produkt umotvor in avtor umetnik. Forma pa je pri vsakem umetniku drugačna, vsak posamezen umotvor mora imeti svojo izvirno formo, ker sicer postane oblika šablonska, zraste takozvana „formalistična" umetnost in zakraljujejo učenjaki z učenimi poetikami, ki ubijajo individualnost in duha. V resnični umetnosti pa je duh in forma neraz-družljivo združena celota, ki obvladuje snov suverene. Ivan Cankar je umetnik, ki si je ustvaril čisto svojo formo. Kakor stoji pred nami Cankarjev značaj že čisto jasen in izražen, baš tako markantne so konture njegove forme, njegove pri-povedovalne tehnike. In Cankar spoštuje tehniko tako visoko, da včasih pozabi na vse druge faktorje ter se prepusti ritmiki svojega sloga popolnoma, da ga ponese v skoro eterične višine. To smer, ki je prišla iz Pariza, kateri pripada mutatis mutantis med Italijani Gabriele d' Annunzio, med Hrvati Gustav Matoš, bohemski literat, zovejo kulturno artistiko in med artiste prištevamo po pravici tudi Cankarja. Vse mu je razpoloženje in občutje, šti-munga, ki je podobna oni v muziki, polna nijans in rafiniranih intimnosti, estetične harmonije in ritmičnih lepot. Cankar ne priznava tehniki v prozi tradicionalne dolgočasnosti in epiČne nazornosti, nego približati jo hoče tehniki vezane besede, kajti Cankar veže poglavja v svojih povestih z odstavki, ki se ponavljajo od besede do besede kakor verzi v sonetnem vencu. Cankar smatra tudi stavke za verze posebne vrste in išče v stavku kot takem že estetične moči ritmike in melodioznosti in spominjam se, ko je vzkliknil Cankar nekoč za se karakteristično besedo : nTakcga stavka nisem še napisal v življenju kot danes 1" „Križ na gori" je naslovil Cankar „ljubezensko zgodbo". Ni slučajno, da jo je razdelil v Štiri poglavja, vsako poglavje pa v štiri odstavke; vzrok ima to v njegovi tehniki, ki hoče simetrije. Ker ima Cankarjev način precej podobnosti s pesniško tehniko, zaradi tega ne polaga važnosti le na stavek, nego treba je gledati predvsem tudi na celoto, da dobi bralec pravi vtisk nje- gove umetnosti, kajti kakor je v sonetu krasen lahko vsak posamezen verz za se, vendar se pokaže virtuoznost sonetne oblike šele v celem poemu in šele, če opazuješ cel sonet kot tak, stopi ti pred oči dovršena njegova arhitektura. Publika tega pri Cankarju ne opaža in zato ga v prvi vrsti ne razume, kajti arhitektura igra v artistični umetnosti veliko vlogo. Baš zaradi arhitekture povesti Cankar ne izpeljuje prizora iz prizora z dolgimi besedami, ampak uvrščuje prizor ob prizor Čisto neposredno, da take stoje slike toliko bolj vidne druga ob drugi. Princip je prav isti kot v moderni impresijoni-stični slikariji, kjer so dosegli z analizo barv veliko mogočnejšo harmonijo celote, kakor pa s komaj vidnimi prehodi po stari metodi, dasi se vrste barve druga ob drugi popolnoma samostojno. To je pač skrivnost, na kateri sloni medema umetnost. Eklatanten slučaj tega načina jc na primer II. odstavek prvega poglavja „Križa na gori", kjer se brez prehodov vrste situacije, namreč fantazije Hančine, kako gre Mate v t.i rovŽ s sliko, da jo pokaže župniku in pa prizor v sobi, kjer sede Hanca, njen oče in vaški učitelj. Pravo lepoto občuti torej Čitatelj šele, ko prečita vse delo ter premotriva knjigo ne pa odstavkov, in za to naj Čita publika Cankarjeva dela po večkrat, da bo imela resničen pogled v njegovo ustvarjanje, saj tudi pravijo ljudje, da vživajo opero ali simfonijo Šele Če jo slišijo večkrat, ker jim je prvič nemogoče poglobiti se vanjo. Čitati pa je treba Cankarja, kakor vse moderne impresij onistične literate, zdržema, ne danes eno stran, za teden dni spet eno, ker sicer omedle detaili, a na podlagi teh ti vstane veličastna slika umotvora v dusi, katera ti bo ostala za dolgo neizbrisna. Motilo bo morda koga ravno v naši povesti tudi, da Cankar podaja psihološka razpoloženja Hančina v obliki dialoga, na primer tedaj, ko razmišlja Hanca o svojem očetu, pripovedu e Cankar, kakor bi pravil oče Hanci svoje mnenje o Mateju, v resnici pa se Hanci samo dozdeva, da oče tako misli o njem, samo zdi se ji, da oče govori tiste besede. Ta način tehnike jc gotovo izviren ter se tudi sklada s povestjo samo, ki je posvečena veliki ljubezni Hančini. Občni zbor „Slov. planinskega društva v Ljubljani". Ie poročila tajnika g. Ha up t -mana posnemamo sledeča važnejše podatke o društvenem delovanju: Ka-kor vsako leto je društvo tudi preteklo leto lepo napredovalo in uspešno delovalo. Izmed 2177 članov jih pripada osrednjemu društvu 576 podružnicam pa 1601. Osrednje društvo je pridobilo 48, podružn.ce pa 528 novih članov. — V poslovnem letu je imel osrednji odbor 49 rednih odborovih in 15 odsekovih sej, v katerih je raa. pravljal in sklepal o društvenih stvareh. — Priredil je tri poučne z&bavne večere in razstavo odseka am&ter-fotegrtfov. — Nffdatjd je odbor priredil štiri društvene izlete, in sicer dne 5. junija k Sv. Trem kraljem, dne 29. junija v Pekel pri Borovnici, dne 7. avgusta k otvoritvi A'jaževega doma v Vratih in dne 11 septembra, k otvoritvi Kadilnikove koče ra Go-Hei. O^bor ae je dalje po odposlancih udeležil tudi izletov in zborovanj podružnic. — Tudi minolo leto je društvo pričelo ali nadaljevalo, ali dokončalo mnogo naprav, med katerimi je omeniti sledeče: Stavba Aljaževega doma v Vratih se je popolnoma doieisia in za silo popravila. Otvoritev se je vršila ob ogromnem številu izletnikov dne 7. avgusta nad vse sijajno in navdušeno. Aljažev dom — pravi planinski hotel — je bil preteklo leto z vseua potrebnim izborno nafcrbovan, imel je spretno oskrbnico in mnogo obiskovalcev. Od otvoritve do zatvoritve 25. septembra je bilo v t«m domu do 1000 obisko valcev, tako da je odbor tudi v gmotnem osiro zadovoljen. Za bodočnost so nade v ta dom še večje. — V Trenti je društvo priskrbelo za slo vanske turiste dve planinski sobi s primernimi ležišči. Ta prireditev je jako važna, ker postane Trenta z Aljaževim domom središča za nsj-kr&saejše visoke ture in se poti, ki jih je izgotoviio drušivo na Triglav, Križ, R*scr itd. tuii v Trento stekajo. UiLrcrii? pa se je tudi, da bodo dobili turisti v zapuščeni Trenti zadostnega okrepila. — Osrednji odbor je posreoovai, da se je na^r&vii Pe- pri Borovnici dostopen in je to delovanje tudi podpiral. — Na novo so je nadelala oziroma dovršila prst iz Z**drj-ce na Komar ob DoiiČu za Planjo in po Kugvjevi poti na Triglav. Dobe? turist pride po tej poti ii Loga v Trenti na T/iglav lahko v šestih urah. — Nadalje se je dogotovila nova pot na Razor, in sicer od obeh strani: od cerkve v Trenti čez Mlinarico in od Loga, oziroma i« zadnjice po Velem potok^ in čez Križke pode. — Nađ^fci'je odbor razen navedenj£- več manjših novih potovjfe ateza, nekatere pa izboljšal. Zaznamoval je mnogo potov in steza n& novo in jih opremil s napisnimi tablami, stare markacije in napisne table obnovil itd. — Napravila in zaznanbvala so je nova pot z Golice po grebenih na Stol. Pri deželni vladi je osrednji odbor izposloval novi red za gorske vodnike; dosedaj je t&ko ingerenco uživala samo nemška sekcija kranjska. Društvo je naložilo dvoje razglednic o Aljaževem domu. — Promet obiskovalcev dr ro zdrževanih koč se je tuđi v preteklem letu pomnožil, posebno velik napredek kaže Orožnova koča. Z otvoritvijo nove Bohinjsko železnice pa bo obisk te koče še mnogo večji; zaradi tega je že sklenjeno, da se ta koČa razširi. Vse koče so bile dobro preskrbljene z jedili in pijačami; za kočo na Kredarioi se je izposlovala prva trafika v naših planinah. Osrednji odbor pa je deloval tudi še na droge načine. Dopisoval je v razne domače in tuje liste o društvenem delovanju iu opozarjal širno občinstvo na krasote naših krajev. Mnogo slik, izdelanih po članih odseka ama-ter-fotografov je odbor odstopil in pošiljal strokovnim dtuštvom in listom ter izdajateljem raznih potovalnih kažipotov. Sprožil je in se potegoval za nekatere potujočemu občinstvu udobne železniške vlake in prosil za odpravo ta promet ovira-jočih nedostatkov. Vzdržavali smo in opravljali vremenske opazovalnice, ki so redno in točno delovale in dajale osrednjemu zavodu za meteorolcgtjo natančne in jasas podatke. Kakor druga leta je odbor tud: preteklo leto dajal dijakom legitimacije, s katerimi so upravičeni do brezplačnega prenočevanja v vseh kočah »Slovenskega planinskega društva«. Znanstvenim raziskovalcem smo pa gostoljubno odprli vrata v naše koče. Glas lo »Planinski Vestnik« se je razpošiljalo v 2000 izvodih. — Podružnice so vse uspešno delovale ter si pridobile no* vih članov. Posebno velja to o novi tržaški podružnici. Z veseljem in zanesljivo poudarjamo, da se delovanju »Slovenskega planinskega društva« vedno bolj gladi in utrjuje pot in teren. Smelo trdimo, da smo dosegli s skromnimi delavnimi močmi in s skromnimi gmotnimi sredstvi nepričakovano veliko važnih uspehov; prepričani pa smo tuđi, da bo v do-glednem času naše delovanje imelo še giadkejšo pot m vsled tega še več uspehov. To upanj« stavimo seveda na splcš-ij in opetovano nam izkazane simpatije, tako mestnega občinstva, raznih občin, kerporaoi;, kakor tudi njih zastopnikov ter domačinov. Te simpatije raznih navedenih važnih činiU/ljev in faktorjev pa ei }e »Slovensko planinsko diuštvo« pridobilo s svojim vztrajnim, nesebičnim in mirnim delovanjem. To naše delovanje je sicer bodlo naše narodne nasprotnike, to je tuja planinska dru šiva, ki bo d&la svoji nestrpnosti ;n nevolji opetovano v raznih listih duška. Večinoma smo, in sicer načeloma, j prezirali take napade, tam pa, kjer je j bilo umestno, smo jih pa zavrnili in i našamu občinstvu razmere pojasnili, j Razen navedenih naprav in navede-! nega delovanja smo zasnovali tudi še druge načrte in si zagotovili važne točke. Mnogo smo že storili, a še mnogo dela nas čaka. — Da nar« ;s bilo mogoče toliko- storiti, je bilo treba vsestranske podpore. Ponosno priznavamo, da smo imeli pri občinstvu tako v mestu, kakor tudi na deželi in pri merodajnih faktorjih obilo zasioinbe in simpatij. Vdled t oh velikih društvenih dobrotnikov smo se pri vsaki nam dani priiiki hvaležno spominjali; a tudi danes jim izrekamo najpresrčnejšo odborovo zahvalo za njih sodelovanje, požrtvovalnost in podporo. Hvaležno moramo pa poudarjati, da je bilo naša narodno ženstvo našemu delovanju v veliko oporo. K6? nas Čaka še mnogo važnega in nujnega dela, zato prosimo, da nam ostanejo naši dobrotniki in činitelji še dalje naklonjeni. Opomba. V včerajšnjem sez-namku novoizvoljenega odbora je ime g. prof Orožna bilo napačno stavljeno. nismo storili, marveč smo se umikali dalje proti severu. Japonci nas niso nadlegovali in nas tudi niso mogli nadlegovati pri umikanju, ker so bili sami do skrajnosti utrujeni in ker je tudi njihova armada bila v neredu kakor naša. Odstop železniškega ministra. Dunaj, 1. maja. Železniški minister Wittek je podal demisijo. Njegove posle prevzame sekcijski načelnik W rba. Kreta. Carigrad, 1. maja. Vstaši zahtevajo, naj se odpokličejo s Krete vojaki mednaroden velesil ter se nadomestijo z grškim vojaštvom. Dogodki na Ruskem. Pstrcgrad, 1. maja. Upravitelj justičnsga ministrstva Manu* Sin je postal juatiČni minister. Petrograd, 1. maja. Prorokovanih izgredov in nasilstev o velikonočnih praznikih ni bilo. — SIcer so nekatere procesije straŽili vojaki, toda razen vernikov ni prišlo skoraj nič radovednežev blizu. Petrograd, 1. maja. Povodom velikonočnih praznikov je pozval car nekaj zaslužnih generalov in senatorjev v državni svet. Kavkaski namestnik grof Voronzov-D a š k o v je pa imenovan za Člana ministrskega sveta in odbora. Obenem je pomilostil c?r vse častnike, ki so bili zaradi streljanja s kartečami ob slavlju blagoslovljenja vode obsojeni v večmesečne zapore. Izgube le nekatere službene pravice. Angleški kralj v Parizu. Pariz, 1. maja. Angleški kralj Edvard je prispel včeraj v Pariz, kjer je bil sprejet z velikimi slovesnostmi. Kralj je sprejel tudi ministra zunanjih zsdev Delesaseja v dai;ši avdijenoi, iz .*es,*r se sklopa, da obisk ni bre^ nolUičn«»nra cTatJja. Pri pojedini, ki ju je pri*eđii krai}U predsednik Loubet, se sicer niso govorile napitnice, vendar se je kazalo caj-presrčnejše občevanje med kraljem in predsednikom, Morokanska zadeva. Pariz, 1. maja. Francoska pogajanja v Maroku so imela dosedaj malo uspeha. Nemški poslanik grof TatteroBch se je izrszil napram neksmu poročevalcu, da Nemčija ne mere storiti napake, da bi se spuščala v privatne dogovore, za kakršne se je ponudba Francija, ker že ven? dar obstoji mednarnr|^r dogovor. Nemčija in sultan sta stranki madridske konvencije, in njuna naloga je paziti, da se ta konvencija obdrži. Predsednik Roosevelt bolan. London, 1. maja. Iz Colorada je prispela vest, da je predsednik Roosevelt na svojem potovanju resno zbolel. Njegov tajnik noče na tozadevna brzojavna vprašanja dati jasnega odgovora, temuč s&mo pravi, da si predsednik cdpočiva. Sploh je slog v „Križu na gori" lahko plavajoč, eteričen in hrepeneč kakor duša HanČina. Nikjer ni sarkazma in ujedljivosti. — Mehka sanjavost tihe, vdane ljubezni je razlita po ti dikciji, ki je obenem tudi preprosta kot je preprosta mežnarjeva hči Hanca, a tolika iskrenost odseva iz nje, kakor je nisem Še našel pri Cankarju. Glejte, kako je čakala Hanca zvečer na hribu Mateja, da se vrne v Globel, iz katere je šel za gore, v svet, da bi živel ter se vrnil ovenčan s Častjo! „Obljubil je, da pride, in ni prišel!" si je mislila Hanca, ko je čakala zaman. Dolgega čakanja, veselega svidenja sladkost — vse je izgubljeno za zmerom. „Kaj si napravil, Mate, ti moj dragi, neprijazni?" (Dalje prih.) Roristka. Povest. (Dalie.) „Gotovo ! Ljubezen je sploh edina stvar na svetu, vse drugo je le pred- • pustna šala. Sicer pa se globoko klanjam vaši plemenitosti, gospod Kobe. To je jako lepo, da hočete gospodično Olgo srečno napraviti, zakaj da se ho- čete ž njo poročiti, o tem ne dvomim. Vi ste poštenjak in nosite ob nedeljah in praznikih salonsko suknjo in cilinder. Jaz pa sem lump in še nikoli nobenega dekleta nisem napravil srečnega, pač pa že nekaj nesrečnih" Kobe je bil ogorčen in je srdito zakričal na Jakliča ter ga obsul z različnimi priimki ali Olga ga je pomirila. Vajena je bila Jakličevih zabavijic, in ni se zaradi njih nikdar jezila. Jaklič je pa imel to dobro lastnost, da ni bil nikdar razžaljen. Vtaknil je roke v žep in mirno poslušal Kobetove psovke. „ Ali "ste že končali, gospod Kobe?" je vprašal, ko je stari solicitator umolknil. „Prosim, kar nadaljujte I Meni lahko rečete, kar hočete, jaz tako nimam nič časti." „To je lepo, da imate sami o sebi tako dobro mnenje" je godrnjal Kobe, nadaljujć pot proti domu. rNihče ne ve o nas toliko slabega, kakor mi sami, zato pa tudi nima nihče tako dobrega mnenja o nas, kakor mi sami", je zbadljivo odgovoril Jaklič. Prišli so bili do doma in se razšli s kratkim pozdravom. Jaklič se je tiho a trpko smejal, ko je stopal po stopnicah v podstrešje. Našel je tam Sodarja, ki je ležal na svoji postelji na trebuhu in pisal. „Ali imaš kaj denarja?" je vprašal Sodar. „Jaz sem lačen in žejen." „Jaz tudi! A denarja nimam nič, pač pa nekaj žganja. Dobil sem ga na upanje. Pij, brate, drugače znaš umreti, ne da bi se bil prej pošteno opil." Jaklič je spravil izpod suknje v velik robec zavito buteljko žganja in jo ponudil Sodarju. Ta si je komaj jezik zmočil, potem pa Jakliču vrnil buteljko. „Tako žge, kakor peklensko olje." „Da, žge, žge in prav je, da žge! Pij, Sodar." v „Zganja ne maram" je odgovoril Sodar, „Saj ti ga Časih tudi nisi maral." ..Zdaj pa ga ljubim. Žganje, ljubi Sodar, je moj hašiš. Žganje pozlati moje lumpovstvo, žganje mi umiri srce, v Žganju pozabim vse, žganje me naredi vsaj za trenotek veselega in bogatega." Sodar je nadaljeval svoje delo toliko Časa, da je od otmjenosti nad svojimi papirji zaspal. Jaklič pa je sedel na svoji postelji in pil. Kmalu je začel govoriti brezmiselne reči, filozofirati in jokati. Končno ga je pijanost premagala in obležal je na svoji postelj brez savestL (Dalje prih.) Dnevne vesti V Ljubljani, 2. maja. — Osebne vesti. Vojni za-povednik fem Edvard vitez Suc-covatv je prišel sneči iz Gradca v Ljubljano inspicirat tukajšnje vojaštvo. — Generalni konzul v Jeruzalemu, gospod Aiojiij Pogačar je premeščen v Odeso. — Vladika Strossmayer in ljubljanski „Sokol11. Kakor snano, j* škof Jeglič v svoji neskončni smešne sti obsodil tudi ljubljanskega »Sokol**«, Češ, da je brez- y verski. Skot S&rossm&ver pa je tega i«t?g* »Sokola« — blagoslavljal. »Sokol* je že !. 1866. imenoval Stross mayra za svojega častnega člana. Ko je ljubljanski »Sokol« i. 1889. Btoril sklep, sezidat« si lastni sokolski dr>rn — namera, ki jo je pozneje opustil z ozirom r?a gradnjo »N*rodrega doma« v L;ub!jani — je bil Strcss-m»yar med prvimi, ki so pcsUli prispevke. Za kako važno društvo jo sm-jitrul ljubljanskega »Sokols«, kako iskreno ljubav je gojil do prvega tega pr<3d3tavitelja Svkolstva na Sle-t enakem, kako jo cenil narodao njo govo delo, kako vzvišena mu je bila sokolska naloga, kaže pismo, s katerim je poslal svoj prispevek, znatno vsoto dvesto goldinarjev. Ia t*_«daj je pisal »Sokolu« slovanski vladika. Slavni »Ljubljanski Sokole«! Oviem mi je drago priznati — o čem smo inače svi uvjereni — da si je »Ljub ljanski Sokol« za dvadeset i pet godina svoga obstanka stekao velikih zasluga koli u osvJ8Ščivanju slovenskoga narod«, toli u budjeoju i una-prtidjivanju slavenske mieli i bratske ueajemnosti med slovenskom braćom našom. U tom u*višenom njegovom poslu nije ga ništa snr.elo, od toga plemenitoga nauma nije ga ništa odvratilo, ni sraieh blizih ni dalekih pratinaišljenika, ni zaprieke domačih protivnika, a niti — što je u nas žalibože najobičnije — niti sama poznata naša slavenska nestalnost in malaksalo3t. — Ljubljanski je Sokol odvažno koracao, neumorno radio i 'zato puh ponosa može gledati na svoju prošlost, otvorene duše može primati zasluženo priznanje sadašnjosti a pun temeljite i plemenite nade može ići u susret budućnosti, koja ćd mu — nedvojim ni malo — sa najboljim uspjehom okruniti na stojanje njegovo, jer je to nastojanje pravedno, uzvišeno i Bogom samim nadahnuto. Da se narod narodom ćuti i da svoje biće shvati i da bližnju brasu svoju upozna — pa to bez ičije tudje štete, a u duhu Isusovom — to je zadaća doista uzvišena, Bogom samim nadahnuta. Ljubljanskomu dakle Sokolu, koji je u tom pravcu djelovao, iskreno moje priznanje i duboka moja hvala. Neraanje me veseli čuti, da je neutruiivi »Sokol« odlučio sagraditi sebi vlastitu sgradu, sgradu, kako iz nacrta razabiram, vele liepu, sgradu uprav umjetničku, pa u toj sgradi ići za cielju svojom većem jošte uztrajnošću. Ztđaća doista koli uzvišena, toli velika i pomučna! Ali dobra volja i pravedni Bog će pomoći, da 6s neumorni »Sokol«, koji je i dosada bio pionir narodne prosvjete, veliku svoju zadaću ispuniti i pokazati nama svima, šta sloga i rad može i Što vriedi cigli jedan »Sokol« u svjestnu i valjanu narodu, koji radja i odgaja same sokoliće. Bogblagoslovio! Bog pomagao! U toj svoj radosti ipak me jedna žalost mori i srdoe mi para, a ta je, da slavnomu »Ljubljanskomu Sokolu« nemogu onako novčano u pomoć priteći, kako mi to duša želi i srdoe nalaže. Ali naše su okolnosti takove, da bi dudo bilo, kad bi materijalno stanje cvalo. Za to molim slavni »Soaol«, da i ovu malu svotu od dvie sto forinti izvoli primiti onako srdačno, kako bi to kud kamo veću svotu možda primio. Od sroa je i od iskrenoga prijatelja i od najodanijega brata slovenskega naroda. Koliko nemogu s novoem, toliko ću nastojati molitvom i blagoslovom podupirati uzvišenu svrhu junačkoga »Sokola«. — Još jednom: Bog blago- \ slovio! Bog unaprtdio! Slavnomu »Ljubljanskomu Sokolu« %a bratskom ljubavju najodaniji brati prija, telj J. J. Strossmaver, biskup, — Za mase dajte. Iz Kp.n. dije se nam piše: »Miliaria, ep* d e m i č n a bolezen se je tekom zadnjih dveh tednov zanesla, od ki -j je še neznano, v Dol. Siražo pri No. vem mestu. Do sedaj je obolelo 10 oseb na tej nevarni bolezni, umrle pa 4 in sicer razsaja bolezen le pri ženskem spolu. D: čim seje spočeti* omejila le na Dol. Stražo, zanesla se je že sedaj tudi v bližnjo vas Podgoio, iz koje vasi sedaj raziskujejo truplo 25. aprila umrle Tine Jakše. Bo-lezen je v prvem stadiju slišna vro-Činski bolezni. Zbolele cs^be tožijo o nezuaneki notranji vročini, a kmalu začno bruhati kri iz sebe, in po ž -vetu zlasti prsih porajajo s?* t;mne peg?, liki črnim os*pn cam. Kriza se završi v 2 - 3 dneh in kakor že orne. njeno, izmed 10 slučajev so bili do sedaj štirje smrtni. Kdo je kriv pr-vemu slučaju, sa še ve. Doslej prevladuje domnevanje, da so jo zanesle Lshinje. A pereče pa je vprašanje, kdo je največ zakrivil, da s s je ta epidemična bolezen tako v kratkem časa razširila in že 4 žr zahtevala. £>„skusimo za danes le v kratkem rešiti to vprašanje. Boleicn se je pojavila ckr-:g 15. sprila gotovo če ne že preje. Dae 21. »pr. pa j« šele dobilo c. kr. krejno glavarstvo v Novem mestu prvo obvestilo c njej po okrajnem zdravniku T o r s šele čezteden dni! Mrliški oglednik pa je naznanil šele po tretjem s smrtjo končanem sluČ»ju pristojni oblasti: županstvu v Prečni In tudi to šele na t:kaz ^. dr. V a v u o ti č a Županstvo v Prečni je to t:.krj po tem obvestilu prijavilo na pristojno politično oblast. Kar se tiče bolezni sploh, smelo trdimo, da ni na Kranjskem t*ko trdovratno zabitih ljudi, kakor žiiibrg ravno v neposredni okolici dolenjske metropole. B.g n daj po zdravnika poslati, ampak prvo je po »ga«puW. D\ le »gas ud« D?;dpjo »trčvioVt«, pa j-^ v:,e dobro It tako so tuii v Dašem slučaju poslali takoj seveda po »gaspuda« in t: bo baje vse 4 bolnike na pn dan »prevideli«. Ko bi bii Je en sluČ bi se še duhovniku ne smelo zame-riti, ako opusti zadevo nada'je prijaV v.ti, daairavno bi od pjeg^ hbkrv zsblsvs!:, da, oe tudi je v zdravniški vedi lajik, bi moral vendar viprč: takih nenavadnih pojavov vsj b zen kot nevarno priposnati. A tukaj je imel na dan svojega obiska knr osem sumljivih slučajev, med temi štiri v zadnjih trepotaj?h pr? smrtjo, in kaj je ukrenil? Ničesar' O pač! »Z* maše dajte, oh lo s a maše« je vekal in vekal, no in seveda to »dobro naše katoliško Ijud-btve« je bilo res tako »dobro neumno« in česar niso imeli zs zdrav nika, imeli so za maše: denar! Ti ljubi denar za maše! Take plačane maše ozdrave nas vsega hudega in tako so tudi 4 žrtve omenjenih vasi bile rešene — vseh nadaljnji maš. In v neki gostilni v Kandiji se jc-celo govorilo, da so bile te maše en »zekssr« dražje kakor običajne, čemur pa se ne smete čuditi, če pomislite, da je bila tudi ta bolezen za en »zeks*r« hujša kakor navadne bolezni. Pa naj bi si bil že pusti! plačati te »extra« m<*šs, in ako je bi sam prekomoden, dolžnost bi bila pač, opozoriti pc svojem mežnarju, mrliškem ogledniku, prist^ ao o bičana pretečo nevarnost. Da, »qualis rex, tališ grex« Česar gospod ni stri; tega tudi njegov hlapec ni, dasiravno v to zakon veža. Prvi trije mrliči so ležali kakor ebičajro doma v neprezračenih, vedno znprlib beznioab, ljudje so jih obiska vali iz vseh bliž njih in daljnih vasij. Kajpada so tudi »čuli« pri njih kakor je to Že na Dolenjskem navada in zraven seveda uganjali svoje burke — oj to pobožno dobro krščansko ljudstvo, saj ga poznate ! V higijeničnem oziru se ge-veda ničesar ni storila :n B^£ zna, kakih posledio je še v deglednem času vse te krščanske brezaricre pričakovati. Toda kakor rečeno, za danes se omejujemo tozadevno le s predstojeći:ni vrsticami in se ne spuščamo globlje v ta vnebovp joči su čaj. Mogoče, da vzbudimo s temi vrsticami spretneje pero, da nastopi kdo drugi mesto sodnika v celi ti zadevi. Saj za danes nikogar ne obsojamo in vse očitanje, je očitanje javnosti, ki se zgraža nad tahim početjem, naj si bo že iskrivljeno od tn ali one strani. Gotovo je in pribito stoji še danes vs.tj toliko, da je ta Blučaj že is humanega stališča nazivati velik škandal, ki pač jasno vpije, da se merodajni krogi vendar že enkrat resno spravijo na ogromno delo popolnega preobrata tužnib, žalostnih razmer na Dolenjskem. Treba pa preobrniti in reformirati od zgoraj navzdol vsepovprek, pred- Dalja v prilogi. Priloga »Slovenskemu Narodu" §1100, dn6 2, maja 1905. vsem pa razbiti verige suženjstva, v katerih t;*'*» »nase dobro krščansko hudatvoei^ ck'enjeno po svojih krvoločnih rijavkab. IVI ... o. — Zadeva lekarnarja Mar- detschlagerja. Prejeli smo na slednje pismo: Cenjeni gospod ured* Bikj V št. 96. Vašega oenjenega lista bral sem popravek, katerega je po* slai gosp. dr. Furlan kot zastopnik lekarnarja gosp. MardetscbUigerja -edo oddaje obvezil deželni bjlniš nični lekarni. Oporekati moram trditvi, da nisem vedel, jeli so bili preiskovani gazi od g. Mardetsohia gerja ali od kake druge tvrdke. Na-sprotno, . rekel sem, da so njegovi, kar bi znal najbolje potrditi bolnišnični lekarnar, ki pa baje ni bil za slišan. Tadi trditvi, da je bila preiskava le površna in da nisem vedel, kako je mogel sekundarij dr. Stojo napraviti ra£un, morem oporekati, ker sem v tej stvari obširno na pod jagi komistonslnega ogleda poročal deželnemu odboru. Pri obravnavi pa dede te stvari nisem bil vprašan, j tadi nisem moge* izpovedati. Z odličnim spoštovanjem dr. vitez LUeivveis Trsteniški. — Praznovanje prvega maja* Kakor Te5ina vseh evrop skih ta ameriških mestih, tako bo tudi v LJubljani scoijalni demokrati praznoval na včersjšnji dan. Po deveti uri dopoldLe obralo se je v ka zinskem steklenem salonu kakih 120 ljudi, katerim je razlagal E Kristan pomen praznovanja prvega maja. Z majem še'e, tako je približno rekel govornifc, vstane priroda. To vstajenje ima pa tudi za človeštvo zasti za delavstrO velik pomen Raz ični božji namestniki nam pridigu-jejo o vstajenju po smrti, o nebesih nad oblaki, toda to vstajenje je v nssprotu z naravnimi zakoni. Jezus Nazareneo tudi ni mislil na tako vstajenje, on je le zavijal svoje nauke v orienta'sko fantazijo, govoril je simbolično, ker je vedel, da se bode tako hitreje raiširjal njegov nauk. Velikemu IjubteJju se je šlo samo u to. da poda človeštvu, ki je tičalo ? duševni in telesni sužnosti, resnično srečo, hotel je pokazati pota do prave sreče na tem svetu in za te svoje nttuke je storil smrt. Tudi : indunes ti$i delavstvo v telesni, Še bolj pa v duševni sužnosti. Farizeji nam pravijo: Poglejte te delavce, kako so zabit', surovi, neotesani. Ne Domislijo pa ti i irizeji, da so sami vzrok, da je delavec zinit, surov, in da so semi ustvarili takega delavoa, dobro vedoč, da le zabit delavec ostane poslušno orodje v rokah svojih izkoriščevalcev. Milijone so delavci prislužili svojim delodajalcem, ki sedaj sede na teh svojih milijonih, v telesni in duševni sužnosti nahajajoče se delavstvo imajo samo za laničevanje. K e je še kak Stross-ntajer, n]* šc kafe Carnegie, ki bi hliko žrtvoval ta človeštvo, ki bi tako pametno postopal s svojim premoženjem ? O pač, imamo ga ! To je naš Anton Borsaventura, ki je zazidal ogromno denarja v svoje zavode. Toda to Bon&venturi ce bode prineslo slave, kajti denar, s katerim 50 se sezidali škofovi zavodi, je iz ljudstva iaseaan denar. Govornik je mnenja d t j. 23 kg za hektoliter prazne posode, se je oddalo samo na pc staji Videm Krško leta 1904, na podlagi gori navedenih 127.640 metr. stotov, skupaj 98.379 hI, in v letošnjih prvih treh mesecih 23 120 hI. Smelo pa lahko trdimo, da se je pre teklo leto oddalo na tej postaji — ker prazna poseda ne zavzame vedno toliko procentov teže — okroglo 100 000 hI ali 10000.000 litrov vina, katerega pretežna večina, in sicer 80%, je iz krškega okraja. Tu hodijo v prvi vrsti v poštev občine Krško, Sv. Križ, Kostanjevica, Raka, Bučka, Št. Jernej in Cerklje, dočim so vina iz os'alih, pod krški okraj spadajočih občin (Vel. Solina, Studenec, Boštanj, Mokronog, Št Janž, Tržišče, Skocjan, Smarjet*) nalagajo na postajah Brežice, Sevnica ter deloma v Novem mestu in Trebnjem. V druge bližnje kraje se pa prevaža naravnost z vozom, zlasti kar ga Novomeščani nakupijo. Iz tega se lahko presodi, koliko vina da se sedaj na Kranjskem pridela. S posebnim zadovoljstvom moramo priznati, da se je tega vina razposlalo največ v Ljubljano in na Gorenjsko. Faktično se mora sedaj v Ljubljani količkaj dobra gostilna ponašati z okusnim, pristnim dolenjskim cvičkom, česar se je popred jako pogrešalo. To tudi tujci priznavajo Ta preobrat ja gotovo v prvi vrsti dotičnim gostilničarjem v ko-rist in čast. Pa tudi na • orenjskem izpodriva dolenjski oviček vedno bolj razne tuje, v prvi vrsti tirolske me šanioe. Sedaj je pač največ ođ konsu-mentov-gostov odvisno, ali se promet in kupčija z domačim — kranjskim vinskim pridelkom še bolj povzdigne ali Če poneha. Žal, da ne morem glede vinske kupčije enako poročati tudi o Vipavski in Belokrajini. Tudi v teb, prejšnja leta slovečib krajih, se prideluje prav veliko in izborne vinske kapljice; toda glavni vzrok, da se v teh krajih vinski promet ne oživi, tako kakor ravno v krškem okraju, je v prvi vrati skrajno neugodna železniška zvesa, posebno pa s Belokrajino. Pa tudi državna oesta, ki vodi čez Gorjance v Metliko in Črnomelj, one mogočuje vsako težko vožnjo vsled nevarnih, jako strm h klanoev. čuditi se je pa našim domačim vinskim trgovcem in drugim podjetnikom, da se v Ljubljani, kamor obračajo vsi kranjski vinogradniki svojo pozornost, nihče ne loti razprodaje domačih vin v steklenicah, enako kakor sta pričela sedaj raz-prodajati dva tuja trgovca samo dalmatinska in hrvaška vina. Posebno Vipavska, ki prideluje vendar taka fina vina, kakor n. pr. nemški in italijanski rizling, bur gundec, ailvaneo, rulandeo, zelen, pinola i. dr., da se lahko kosajo s vsakim tujim vinom, bi morala priti v tem oziru kot pri a v poštev. In vendar si v Ljubljani ne morejo priboriti zasluženih tal ne vipavska, ne belokranjska vina. če si Že posameznik ne upa pri četi s takim podjetjem, naj se pa ustanovi konzorcij, ki bi otvoril tako trgovino z vipavskim in dolenjskim vinom, drugače ae bo v Ljubljani kmalu nastanil še kak Tiroleo, Nižje-avstriječ in naposled mogoče še Oger s svojimi pridelki ter tako izpodrinil domače blago. Sedaj ni sicer ne na Vipavskem in ne na Dolenjskem posebno velikih zalog starega, za steklenice sposobnega vina, toda za prvi začetek še vedno v zadostni množini. Sedaj ae noče nihče v to poklicanih fak torjev poprijeti tega občekoristnega in za povzdicfo domače vinske kup čije jako veznega podjetja; ko bi se pa za tako podjetje odločila dežela sama ali kmetijska družba, tedaj pa bo nekje koj ogenj v strehi. Fr. Gombač, deželni potovalni učitelj. Op. ured.: Prejeli smo ta spis že miuoli petek, a ga vsled preobilice drugega gradiva n'smo mogli priobčiti. Sicer pa povemo še enkrat, da ne reflaktiramo na spise, ki se pošiljajo tudi -»Slovencu«, da jih kratko-•malo ne maramo. To pot smo se dali še preproBiti, drugič pa gotovo ne več. — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca aprila 1905 je vložilo v Mestno hranilnico ljubljansko 868 strank 502 770 K 70 h 837 strank pa dvignilo 461862 K 04 h. — Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, reg. za draga s neomejenim poroštvom v L ubijani. Bilanca z dnem 30 aprila 1905. Aktiva: Gotovina v blagajni 17 806 K 64 h, naložen denar 884 534 K 72 h, vrednostne listine 241775 K, posojila 6,293 076 K 24 h, zadružni dom 209.454 K 30 h, nepremičnine 171373 K 41 h, prehodni zneski 1952 K 18 h, inventar 4167 K 30 h. Pasiva: Deleži 25 218 K, rezervni zaklad 102 878 K 15 h, pokojninski za klad 11.382 K 88 h, hranilne vloge 7,651 915 K 41 h. — Okrajna hranilnica in posojilnica v škofji Loki. V mesecu apriiu 1905 je 110 strank vložilo 36 820 K 36 h, 79 strank dvig nilo 16 895 K 67 h, 2 strankam se je izplačalo posojil 1600 K stanje hranilnih vlog 614.006 K 81 h, stanje posojil 552.298 K 38 b, denarni promet 101441 K 92 h. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu aprilu 1905 je 250 strank vložilo 178.638 K 63 h, 210 strank vzdignilo 88.563 K 75 h, 30 strankam se je izplačalo posojil 56 960 K, denarni promet 682.874 K 63 h. 571 neobhodno potrebna zobna Creme 9 vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave Prirodna rudninska voda Itfajčlš6i natronski vrelec. Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri: obolelostih menjavanja snovi, diabetes, preobili scalnični kislini, boleznih mehurja in ledvic, katarjih sopil, prebavil. Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobi se tudi v lekarnah in drogerijah. 1377—1 Umrli so v Ljubljani: Dne 28. aprila: Rainhold SuStersič, pomožnega uradnika sin 67> mes. Poljanska cesta 38. Driska. Dne 29 aprila: Jakob Mehle, trgovec, 27 \e\ Poljanska besta24. Jetika. — Stanko Bolta, delavčev sin. 1 leto. Radeckega c 2 Catarrhue bronhial. — Ivana Kosec, železniškega uslužbenca žena. 57 let. Kolodvorske ulice 11. Stenoris in test chron. Dne 30. aprila: Kristina Pertinac, kro jačeva hči. 9 mes. Zalokarjeve ulice 11. Bronchitis. — Leopolda Korban, črkostav-fteva hči. 2 mes. Velike čolnarske ulice 10. Življenska slabost. V deželni b olnici: Dne 24. aprila: Jakob Baraga, hlapec, 22 let, legar. — Ernestina Fleischman, sprsvodnikova vdova 82 let, kap. Dne 20. aprila: GregorKimstel gostač, 58 let. Jetika. Dne 28. aprila: Jožefa Ihinigman, po* Bestnikova žena, 38 let. Parametritis par-peralis. Dne 29. aprila: Neža Oman, dninarica, 60 let. Srćna hiba. Sne 30. aprila: Katarina Hočevar, dninarica, 67 let. Emphvsema chron. Hvdrops versal. Borzna poročila. Ljubljanska ^ „Kreditna banka" v L-ubijani. Uradni karti dan. borati 1. maja 1906. Valosbenl |mplr)l. 4'/i majeva renta .... i'\ srebrna renta . . . 4°/0 avstr. kronska renta ••/„ , alata 4°/j ogrska kronska „ zlata 4% posojilo dežele Kran!t»k# i'/o posojilo mesta Sp t t 19 4'/ 0 11 o/ „ „ Zadar . i»/*°/o bos.-here. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o. . IV/. * It It 4»/ o/ tu 0/ ■ ' 1 /o * /■ /o t1/ °/ • 'a 'o * it Iz i» a i» Ž. O. tat pisma gal. d. hip. b. pešt. kom. k. o. s. 10° 0 pr....... zast. pismi Innerst. hr. n n ogrske een. dež. hr....... z. pis. ogr. hip. ban. . obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... obl. češke ind. banke . Utuv > 100-50 10025 100*60 119*0 97 85 118-20 99-60 10050 100 — 100-70 100-4: 100*70 98T- m 41 101- 101'6Q 100- - 101-40! 1024 prior. Trst-PoreČ lok. žel. 4°/0 prior. dol. Žel. . . . , 3rfix) . alpiuske montan..... Praške žel. indr. dr..... ctima-Muranyi ...... rrboTljhka prem. dražbe . . avstr. orožne tovr. družbe . . češke sladkorne družbe . . 10016 10015 101 30 107 60 100-50 100*50 100- 20 100 — 100*76 99-— 99-50 31825 101- 15 193-05 288 60 16940 310 — 308-— 280-— 109 — 144 -27 40 485 — 78-89-66-67 50 37 50 6b*— 74 — 638 50 89 75 6G:; 1J 1845 — 66.^75 774- -«47 60 15]'— 532 2C-2665 — 554 50 200 - - sta — 165 — Vnlute 0. kr. eekin....... 11*28 11*32 20 franki........ 1907 19( 20 marke........ j 23*44 *3'i Sovereigns . . . > ... j 23*9-i 24 Marke......... j 117-20 1171 Laski bankovci...... \ 9b:\b 96 v Rublji......• . . j 152 bO 2.v Ooiarji......... |f 4*84 6 - Žitne cene v Budimpešti, Dne 29. aprila 1906. '1'crmflift. Pšenica za maj . . . . „ 100 kg. K 17*82 PŠeniea „ oktober . . . „ 100 „ .16 1 Bi B oktober . . . B 100 , . 13' Koruza 100 '78 100- 4o 10210 108-5 B 101- 50 1O110 101-20 101- -101*75 100' 320 28 10215 195 h G 292 f i 17i 40 316 60 316 285 "L' 114V50 145 29 495-Bt-bfl 9.V 72-1*50 39*80 69-83-T 0 548 50 90'7 164' i 1655- - M4*7I 775 248-E' 556* 533-21 2675 - 555*1 208- 627 - 166 - , maj . ..." 100 Nespremenjeno. 14 Heteorologično poročilo s'liln* uftd morjem 806■•. £r*đnjl cr*>"til tlak 7S6-0 mm Caa * jopazo-j vaDja Stanje barometra v mm ki • Cm * i2 f : Vetrovi Sobe 1. j 9. sv. 738 6 13 4 si. jzahod jasne 2 7.fJ. . |2 pop 737 9 737 3 140 22 0 sr. jzah del. jasr.: p.m.jzah. del.oblać Srednja včeraišnja temperatura: 14 9 aormala: 121°. — Padavioa 0 0 rnm. Potrtega srca javljamo vsem sorod-nikoni, prijateljem in znaueem tu/.uo vest, da jo naš nepozabni sin, oziroma brat, gospod Anton Matajc danes ob 12. uri opoldne, previden s sv. zakramenti, v 22. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Zemski ostanki dragega pokojnika proneso se v sredo, 3. majnika ob pol 6. uri popoldne na župno pokopališko v Smartuem pri Kranju in tam polože k večnemu poeitku. Sv. maša zadušnic:. se bodo brala dne 10. majnika ob i>. uri dopoldne v župni cerkvi sv. .Martina. 1414 Stražišče pri Kranju, dne 1. majnika 1905. Ludvik iu Eliza Mttajc. ttarSl — Lev Matajc, brit. — Fani omo& Dolenz, sestra. Meblov&na esecna soba se takoj odda. — Natančneje pri Fr. Iglicu, Mestni trg št. 11. mfl i Valjarna za cink »prejme spretne valjače. livarje in druge delavce. Dopise pod MW. H. 234IN ua na slov Rudolf Mosse, Dunaj I., Seiler-statte 2. 1423-1 la jedilno mast pošilja t>o ^3 v. klgr. v vsaki množini firma LAOrilRBAN & spol., Praga—Žižkov. in kuhinjska jedilna omara sta ceno naprodaj na ur/ i Mafije Terezije cesti št. 16, L nadstr, Večje soltičito stanovanje ležeče na Cojzovi cesti, ki bi se hidi labko razdelilo, se odda takoj alt za avgustov termin. 1421—l Izve se v Križevniških ulicah 6. obiis Čistilni ekslr '. I E ■■■■ Stanovanie 3 krasnim razgledom, s 4 sobami, verando in pritiklinami, ae odda za avgustov termin na Gruberjevem nabrežju št. 6, L nadstropje. Več se izve istotam. 1428—1 ontoristinja izvežbana v vseh tozadevnih poslih, zmožna slovenščine in nemščine, se sprejme takoj. 1418—i Naslev pove upr. „Slov. Naroda". V nekdanjem Katoliškem domu na Turjaškem trgu se odda stanovanje ; tremi sobami v tretjem nadstropja s L. majem ali s 1. avgustom v najem. Vpraša se v pisarni F. SupančiČ, Rimska cesta 20. 1404—2 f: Mečmal v E m panorama, Ljubljana, Pogacarjor trg.1425 J Razstavljeno samo do sobote, 6. maja Zanimivo potovanja po slikoviti i JUŽNI TIROLSKI J Trident, Loppio, Riva, Valsugana. k\ S. Martino di Castrozza. ^---.__^ r dobrem stanu, tik Št. Jakobske cer sve, v kateri se nahaja tudi prodajalna, ie prostovoljno proda. 1392 2 Natančneji pogoji se izvedo pis neno ali u3tmeno v prodalni v Flo« tfjans*čh ulicah fct. !4. 1 I Cstanovijeno leta 1842. ^ CRKOSLIK4RJ/I. SLIKARJA *J HAVISOV IN QKBOV m;% JBR/IT/I EBERLJ I KIRI 1RMR Mikfošičeva cesta Št. 6. guognnn, )grixke ulke št 6 _ Teiefon Št. 154. i/ novozgrajeni hiši ste?. 16 ob Bleivveisovi cesti se odda za 1. avgust 1.1. se nekaj 5tan©i>anj tremi sobami, kopalno sobo ali pa udi brez nje. 1403—2 Vpraša naj se pri Filip Supan-'iču, Rimska cesta št. 20. i i i i i i ripravne za trgovino in vsako obrt ima naprodaj pod ugodnimi pogoji A. Casagrande trgovec in posestnik 1370—3 r Ajdovščini (Primorsko). Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po cajraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt a emanjSujočiini se vplačili. Vsak dan ima po pretoku potih tet pravico do dividende. ww 6-61 vsssb^irLJia, zavarovalna banka vPragl, R«z. fondi: 29,217.694-46 K. Izplačan« odškodnina in kapital j je: 78,324.623-17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države s veeisliozl nlov«mko • narodno upravo. Vm pojasnila daje: SeneraSni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastna) bančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim fikodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje D^iva najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodno in občnokoristne namene. obstoječe iz 3 sob in vseh pritiklin, se odda takoj ali za avgust v novozgrajeni hiši z vrtom. 1279 - 5 Pismena vprašanja pod „Stanovanje 250" na upravništvo „Slov. Naroda". Stanovanja! V novi enonadstropni hiši na Vrhovčevi cesti (škofovsko posestvo nasproti St. Petrski cerkvi), se odda za avgustov termin več stanovanj po 4, 3, 2 in 1 sobo, z vsemi pritiklinami in vporabo kopalne sobe in pralnice. Hiša ima lepo solnčoo lego. VeČ se izve na stavbišču zvečer od 5.—7. ure, sicer pa Hilšerjeve ulice št. 5, I. na levo. 1345—3 Stanovanje v I. nadstropju s 3 sobami in pritiklinami se odda v Gradaških ulicah št. 8 v Krakovem. 1419-1 Izve ae pri gospodinji v isti hiši v I. nadstropju na levo. kuj tol Za vsako rodovi no važno clnstrovaoo knjigo o prora.no-S«*n blagoslovu a otroki raa-•oSilja I prepisi več tisoče? zahvalnih pisem tajno m< 90 h v avstr. znamkah^ »oBpa A. liAUrA " Berolin S. \V. 220. ' Ljubljana, hotel „pri Maliču" v dvorani, 1420—1 A7" petek, £>. maja ob S# uri zveeer Samo enkratno eksperimentalno predavanje (v nemškem jeziku) lizika A. Algardi iz Berlina o čudovitem elementu radiju. Presenetljivi eksperimenti z radijevim preparatom 25 miligramov. Zaklopni sedež 2 K, v dvorani 1 K, učenci (stojišča) 60 h, Odprto ob |po1 8. url. ZareteU ob 8. url. Konec proti lO. url. Vijudno naznanjam, da sem s 1. majem t. I. s otvoril v Kostanjevici (Dolenjsko) svojo ||_ odvetniško pisarno. Pisarniški prostori so v vulgo Marokovi -jg hiši tukaj. NL- . rh £w Kostanjevica, dne 2, maja 1905. ^ Dr- Franc Frevc- w- \ 1416-1 ®T T T T T T T i T T 1 I T T VT T T T T T T T T T T Stavbeni les, ap se proda v četrtek, dne 4. t. m, iz konkurzne mase Gregorja Stano ika v Rožni dolinic in sicer na knali pri hiši štev. 145. Stare smrečje dile, — smrečji okrogli les, —- gmrečji tramovi okolu 400 komadov, od 2 m do 10 m dolgib in od 3 4 do 6 8 in 8 10 Širokih, — 10 hrastovih debel po 2 do 3 m dolgih, — novih smrečjih dil okolu 1700 komadov po 1 colo debelih, — tri orehove dile po 2 m dolge, 4 cole debele, — stari les za drva, — 12 starih zidarskih zabojev za malto, — 14 m' finega peska; lestvice, — 300 kolov za fižol, — IG metrskihcentov mrve, — osem vozov gnoja, — uga-šenega apna okolu 44;/>' in nekaj starega lesenega orodja. Prodaja bode v četrtek, dne 4. maja popoldne ob 3. uri v Rožni dolini pri hiši št. 145. Kupnina se plača takoj. Kupljeno blago se po plačilu vzame in odstrani najkasneje v 8 dneh. Za ohranitev še ne vzetega blaga se ne jamči. Inventarna cena se prijavi pri dražbi. Inventar pa je na razpolago za vpogled vsak dan pri podpisanem. Dr. F. Papež 1427—1 upravnik konkurzne mase Stanonlkove. Lena Največjo in najbogatejšo zalogo najnovejše in tudi secesijske Oblike ima in priporoča slav. p. n. občinstvu po najnižjih cenah in z garancijo Fran čuden urar in trgovec 486 li Filialka: Mestni trg. Novi ceniki tudi po poŠti brezplačno. ■ m Išče se krepka ki se čuti sposobno temeljito pomagati gospodinji pri večjem gospodinjstvu in ki je na dobrem glasu. — Glavni pogoji so: Zadostno znanje gospodinjstva, energični značaj ter pravilno uporab ljana strogost nasproti podložnim poslom. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1394—2 Veliko presenečenje! Nikdar v življenju več take prilike! 500 komadov za gld. 180. 1 prekrasno pozlačena, 36uridoča precizijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff, žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode 8 ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 daleč (ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 us-njat mcSnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par mangetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz double-zlata s patentiranim zaklepom, mičen album s 36 prekrasnimi slikami, 6 Šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veseloBt, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 180. Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če 1216 se denar naprej poSlje Dunajska razpošiljalna tvrdka Ch.Junpirth, Krakov št. !05. NB. Za neugajajoče se vrne denar. Stanovanje na Bs*egu št. 2, z 2 sobama, kuhinjo in shrambo, se takoj odda. Več se poizve v I. nadstropju iste hiSe. 1405-2 Stanovanje z dvema sobama in pritiklinami se odda s L junijem ali pa za avgustov termin. Poizve se v Trnovem, Cerkvene ulice štev. I. 1393—2 V hiši št. 5 v Šubicevih ulicah se odda s 1. avgustom stanovanje s 4 sobami v III. nadstropju. Vpraša se pri Filip Supančiču, na Rimski cesti Št. 20. 1102--2 Mlin žaga in precejšno posestvo, tri četrt ure oddaljeno od železniške postaje Podnart tik okrajne ceste, se iz proste roke proda pod zelo ugodnimi pogoji. — Kdor želi kupiti, naj se zglasi pri Antonu Pogačniku, posestniku in županu v Podnartu. 1383-2 Nova parna žaga v Ljubljani kupuje, začenši od 15. maja t. 1., hlode po sledeči ceni: 1 II III Hrastove hlode od 25 cm debeline napre^ i po K 30, 25, 20 Bukove n 28 rt r> n T) 14, 13, 11 J elkove n )? 24 » n )J ;> 16, 15, 14 Smrekove )> ft 20 » )> yy ?? 1", 16, 15 Borovčeve )> )t 22 i) i> r* ?y 16, 15, 14 dolgost od 2 metra naprej. Cene se razumejo za kubični meter franko kolodvor Ljubljana. Za daljša pojasnila blagovolite se obrniti na JLtttontl DcgllCiigHi V 1L j ubij rt lil. 767-9 Ces. kr. avstniske državne železnice. C kr. ravnateljstvo drž. železnice ▼ Beljaka. Veljaven od cLie 1. maja 1905 lf»*a ODHOD IZ LJUBLJA^SE ju*, kol PROGA NA TRBIŽ Ob 12. ari 24 m doc « »sob. i ▼lak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fra^aensfeste, Inomost, Mouokuvo, Ljubno, čea Suiiihal 1 Au*^Cw, Solnograd, Cez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Thinrj via *mttettcn. — Oh 7. fcjutraj osobni vlak v Trbiž, Poniabel, Beljak, Celovec, Franz-eusfeste. Ljubno, Dunaj, cei Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Kiein-Beifling v Steyr, Line, Bodtjeviot, i'izen, Marijiae /are, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amatetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno. Selzthal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz Dnnaj. — Ob 3. uri 68 m popoldne J osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzens/esre, Ljubno, fiez Klein Reifling v Steyr. Line, Budejsvice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franccve vare, Karlove vare, Prage, .direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči csobrc vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo direktni ves 1. in D razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer ? Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. FROGA IZ TRBIŽA. Ob 3« uri 81 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo Inomost, direkt. voz 1., H. raz). Solnograd Franzensfeste Line, Stevr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak z Otx-n*.ja čez Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razrčdai, Katlove varo, Heb, Manji ue vare, Plzen, Budejevice, Somograd, Line, Steyr, Paril, Ženevo, Curih, Bregena, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, bmehor, Pontabel. — Ob 4. uri 29 m popoldne osebni viak z Dun&ja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovo »a, Ino-mosta, Franzenaf^sta, Pontabla. — Ob 8. uri OG m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal in Inomosta, i a Solnograda čei Klem-Reiuing. La Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta i» Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m. rvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. MeSani via*i: Ob 7. m* 28 m zjutraj, ob X. uri m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoć, samo ob nedeljah i u praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA, Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob S uri 10 m evrcer. Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih — Čas ^ prihoda in odhoda je označen po srednleevropskem času ki ie za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani 1 V necLeljo, dno 1-4. nižijsv t. 1. bo v Bjelovaru, želez, proga Križevac-Virovitica V. kmetiška konjska dirka v zvezi z velikim konjskim semnjem ki se nanj vabijo kupei in ljubitelji konj. 1367—2 Semenj bo dopoldne, dirka popoldne. Prignalo se bo okoli 2000 konj. 63 ogaška Slatina ® - Štajersko. : Železnica, pošta in telegraf. Prospekti zastonj. Prekrasna lega, kisika poln zrak brez prahu. Moderni komfort, živahno družabno življenje. lemuS dele o — Novo hydro-elektro mehano-terapevtsko zdravilišče v velikem In modernem sle. Zdravljenje z mrzlo vodo, električne svetlobne In kopeli v banjah, Inhalatorij, Pnetrrtpnx i » aparat in parova celica! celice za segret zrak, etektr. masaža, solnčne kopeli, zdi? oc** O *l gimnastika. — Uspešno zdravilišče za bolezni v želodcu, črevih, na Jetrih In ledvicah, zfi* a kronično zaprtje, hemoroide, kamen, odebelelost, sladkorno bolezen, protin, katarje v po- - K( žiralniku In jabelku. Jako močni zdravilni vrelci, podobni onim v Karlovih In Marijinih varlh. F. P.VIDIC £k Komp. Ljubljana, opekarna in tovarna ponudijo vsako poljubno množino CkCt »Koroški model" 1238-6 (Strangfalzziegel). Barve; a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. Te vrste strešniki so patentom v vseh Ultnmii arždvah. — Lastniki latratei: F. P. VIBIC & Komp. in JOSIP MARZOLA. Najličnejše, najcenejše in naj priprostoj še strešno kritje. ■«^™^™™ Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. mmnmmmm Takojšna in najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki. Sprejmejo se zastopniki. Lišajasti ljudje tudi taki, ki niso nikjer našli zdravja, naj zahtevajo zastonj prospekt in poverjena izpričevala iz Avstrije. 7 Lekarnar C. W> Rolle Aitona — Bahrenfeld (Efbe). Praikar Izšlo s Janez Trdina. Verske bajke, stare in nove. I Bajke in povesti o Gorjancih. Zbranih spisov knjiga 2. 23— 48 Ko je bil začel Trdina vi. letniku ^Ljubljanskega Zvona" 1. 1861. priob-čevati svoje bajke in povesti, je ostrrnel slovenski svet nad begato zakladnico domišljije naroda, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakrSni jih je pisatelj podajal. Snov, sleg, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in priobčujoč ga širšemu svetu, ponarodnel je pisatelj sam Trdinove spise priporočamo z mirno veetjo kot najiepSi književni dar, in sicer: „Bahovi huzarji in Iliri** broš. 3 K, s poštnino 3 *K 20 v. eleg. vez. 4 K 50 h, s poštnino 4 K 70 h. Verske bajke in Bajke in povesti o Gorjancih. I. broš. 2 K, s poštnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, s poštnino 3 K 40 h. Dobiva se v založništvu Lav. Schwentnerja # vil komanditna družba I jO y| i tlOSK] štifSjetni trpežni prodala Irdelke najpomembnejše tvornico za devije v monn^hiji. Posebno priporočilno. močni 'il &iu. i čevlji u Rfi hr na trakove on W lili Kli izrjav.usnja 3U |U t Damski fl nM Damski I štifljetfii L ftML1 nRVi*' lOO lastnih prodajal« n?h zalog Moški % čeviii » 1UI i! oški /irl(i \ čevlji r na trakove rn 8*- na tračeve močni OS hr trakov« r | £U Ali us^je box. uU IL i I UltiU priložnost Jamski v rr|f čevlji u p. in tii&uvm. 1080 delavcev IVIošk čev na trakove, cnevreaa, g 6ye%vt šivani ški P„U /lii A Ml chevreaUj go- Jgj na gumbe črni 25 kr. Otroški in I dekliški čevJj trakove Iz mocn*ga usnja od ski in / rr Ski I ina 1 M naprej n« trakove, ete^r. tu lićui gođvear, šiv. 50 kr. Dobra kakovost Otroški In I dekliški /] čevlji na gumbe Iz črnega ali ■ i 11 i a 1 Is a : v Zastopnica: v Ljijii, SpMste nllce 8. Josipi Herriscli. 1) ponedeljek, dne i. maja 697 17 se prične modnega volnenega blaga, svite, raznih batžstov, narejenih bluz in površnih Črnih JOpJC zaradi popolne epsislžtve teh stvari. Snton p Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schicht-ovo štedilno milo z znamko „jelen". Ono je SV zajamčeno čisto ~3M2 in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 1U82-76 L US1 2ur Ustje (CBftO) Juri Schicht največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu. Izdajatelj in odgovorni urednik; Dr.Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne-. ti* T