ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 VOJNI ZBOR
JULIJSKA BENEČIJA
URADNI LIST
ZAVEZNIŠKE VOJAŠKE UPRAVE
Št. 24 — 15. Avgusta 1946
Vsebina ....... stran 61
Izdaja Zavezniška vojaška uprava pod oblastjo vrhovnega zavezniškega poveljnika na sredozemskem operacijskem področju in vojaškega guvernerja
Ediioriale Libraria S. A., Trieste - 1946
Zavezniška vojaška uprava
13 v o JNI zbor
Splošni Ukaz št. 30 B
DODATNE SPREMEMBE V KAZENSKEM ZAKONIKU IN V ZAKONIKU O KAZENSKEM POSTOPKU - DOPOLNITEV SPLOŠNEGA UKAZA ŠT. 30
Ker imam za zaželeno in potrebno izvestne spremembe v kazenskem zakoniku niku in kazenskem postopku dodatno k onim, ki so odrejene po splošnem ukazu št. 30 od bra 1945, v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile,
zato zdaj jaz, ALFRED C. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za
deve,
UKAZUJEM :
ČLEN I
POPRAVKI IN DODATKI K KAZENSKEMU ZAKONIKU
Odstavek 1.
Člen 24 kazenskega zakonika se s tem popravlja kakor sledi:
„Denarna kazen (multa) obstoja v plačilu vsote državi, ne manjše kot 100 lir in ne višje kot 100.000 lir.
Kadar zakon predpisuje samo kazen na prostosti in je kažnjivo dejanje izvršeno iz pohlepa po dobičku, sme sodnik dodati denarno kazen od 100 - 40.000 lir.
Kadar je v zakonu določeno denarno kazen, četudi bi bila izrečena v naj višji izmeri, glede na gospodarske razmere krivca imeti za neučinkovito, jo sme sodnik povišati do trikratnega zneska.
Odstavek 2.
Člen 26 kazenskega zakonika se s tem popravlja kakor sledi :
„Globa (amenda) obstoja v plačilu vsote državi, ne manjše kot 50 lir in ne višje kot
20.000	lir.
Kadar je v zakonu določeno denarno kazen, četudi bi bila izrečena v najvišji izmeri, glede na gospodarske razmere krivca d meti za neučinkovito, jo sme sodnik povišati do trikratnega zneska“.
Odstavek 3.
Naslednja določba postane del kazenskega zakonika in sledi členu 26 pod označbo člen
26 b :
in v zako-11 decerned vilne za-
Ta predpis se ne nanaša na kazni v denarju, ki temelje na znesku, ki je vsebovan v kaz-njivem dejanju (sorazmerne kazni)
Odstavek 4.
Člen 66 kazenskega zakonika se s tem popravlja kakor sledi:
-„Če obstoja več kakor ena obtežilna okolnost, celotna odmerjena kazen ne sme presegati trikratne najvišje kazni, ki jo zakon določa za kažnjivo dejanje, razen če gre za okolnosti, navedene v tretjem odstavku člena 63. Ta kazen v noben primeru ne sme presegati:
1.	trideseset let, kadar gre za ječo (reclusione),
2.	pet let, kadar gra za zapor (arresto),
3.	200.000 lir, kadar gre za denarno kazen (multa) ; 40.000 lir, kadar gre za globo (amen-da), in 600.000 lir oziroma 120.000 v primeru, kadar se sodnik posluži pravice po tretjem odstavku člena 24 oziroma drugem odstavku člena 26 (kakor sta popravljena po tem ukazu)“.
Odstavek 5.
a)	Prvi odstavek člena 78 kazenskega zakonika se s tem popravlja kakor sledi:
-„V primeru stika kažnjivih dejanj v smislu člena 73 ne sme presegati po tem členu odmerjena kazen petkratnega iznosa najstrožje izmed kazni, zagroženih za ta kažnjiva dejanja in v nobenem primeru ne sme presegati:
z) 30 let, kadar gre za ječo
2) 6 let, kadar gre za zapor
3,1 300.000 lir, kadar gre za denarno kazen;
60.000	lir, kadar gre za globo, in
800.000	lir oziroma 160.000 lir, kadar gre za denarno kazen oziroma globo v primeru, kadar se sodnik posluži pravice po tretjem odstavku člena 24 oziroma drugem odstavku člena 26 (kakor sta popravljena po tem ukazu).
b)	Člen 78 ostane v veljavi v vseh drugih ozirih.
Odstavek 6.
Člen 135 kazenskega zakonika se s tem popravlja kakor sledi:
-„Kadar je treba zaradi kakršnega koli pravnega učinka ugotoviti sorazmerje med kaznimi v denarju in kaznimi na prostosti, še računa en dan kazni na prostosti za vsakih 100 lir ulomek tega zneska kazni v denarju.
Odstavek 7.
Člen 162 kazenskega zakonika se s tem popravlja kakor sledi:
„Pri prekrških (contravvenzione), za katere predpisuje zakon samo globo, sme kršitelj pred začetkom razprave oziroma pred izdajo odloka o obsodbi plačati znesek, enak eni tretjini najvišje kazni, ki jo zakon'določa za izvršeni prekršek, in stroške postopka.
S tem plačilom se kažnjivo dejanje izbriše.“
Odstavek 8.
a)	Prvi odstavek člena 237 kazenskega zakonika se s tem popravlja kakor sledi: -„Jamstvo za dobro vedenje se mora dati s tem, da se naloži na poštno knjižico, ki se ne obrestuje, znesek ne manj kot 2.000 lir in ne več kot 50.000 lir. ki se v primeru zapadlosti po zakonu plača v državno blagajno.“-
POPRAVKI IN DODATKI K ZAKONIKU O KAZENSKEM POSTOPKU
Odstavek l.
Člen 30 zakonika o kazenskem postopku se s tem popravlja kakor sledi:
„Okrožno sodišče je pristojno za kazenska dejanja, ki niso navedena v prejšnjem členu (člen 29) in za katera ni pristojen okrajni sodnik (pretor).
Navzlic temu sme javni tožilec, kadar misli, da je zaradi več olajšilnih okolnosti, dragih kot so navedena v členu 62 b kazenskega zakonika, kaznovanje v mejah stvarne pristojnosti okrajnega sodnika, z neizpodbojnc odrebo odrediti, da se taka kazenska stvar odstopi okrajnemu sodniku.
Preiskovalni sodnik in preiskovalni senat sme na predlog javnega tožilca pod istimi pogoji tudi odrediti ta odstop. “
Odstavek 2.
Člen 31 zakonika o kazenskem postopku se s tem popravlja kakor sledi:
„Okrajni sodnik je pristojen za kažnjiva dejanja, za katera določa zakon kazen na prostosti ne več kakor 3 leta, kazen v denarju, ali tako kazen na prostosti in kazen v denarju.
Vendar sme javni tožilec z neizpodbojno odredbo pred začetkom razprave odrediti, da se stvar odstopi okrožnemu sodišču.“
Odstavek 3.
Člen 166 zakonika o kazenskem postopku se s tem popravlja z dodatkom neslednjega odstavka :
„Mandat ali odredba prihoda ter odlok o pozivu, ki ne poziva obdolženca a!i druge stranke k razpravi, se sme vročiti po nalogu sodnika ali tožilca potom sodne policije, V tem primeru se pošlje listina z zadostnim številom prepisov za vse osebe, ki jim je vročiti, pristojnemu u-radu sodne policije. Ta urad odredi enemu izmed svojih uslužbencev, da izvrši vročitev v skladu z sledečimi členi (t.j. zakonika o kazenskem postopku).“
Odstavek 4.
Člen 369 zakonika o kazenskem postopku se s tem popravlja kakor sledi :
-„Po dovršitvi preiskave pošlje preiskovalni sodnik spiše javnemu tožilcu.
Če misli javni tožilec, da je za kažnjivo dejanje pristojno porotno sodišče, pošlje spise generalnemu tožilcu obenem s poročilom, ki mora vsebovati njegove razloge za to. V vseh drugih primerih mora vložiti svoje obtožbene predloge pri preiskovalnem sodniku. Če misli preiskovalni sodnik, da dejstva opravičujejo odttop kazenske stvari porotnemu sodišču, mora poslati spise generalnemu tožilcu z odredbo, ki mora navesti razloge za odstop.
Generalni tožilec vloži obtožbene predloge pri preiskovalnem senatu. “-
Odstavek 5.
Prvi odstavek'člena 374 zakonika o kazenskem postopku se s tem popravlja kakor sledi :
-“če misli preiskovalni sodnik, da gre za kažnjivo dejanje, za katero je pristojno redno sodišče in da je dovolj dokazov proti obdolžencu, da ga postavi pred sodbo, izda sklep o postavitvi obdolženca pre pristojno okrožno ali okrajno sodišče, razen če misli, da je podeliti sodniš ko milost. “-
Odstavek 6.
Prvi odstavek člena 506 zakonika o kazenskem postopku se s tem popravlja kakor sledi :
„Če misli okrajni sodnik na podlagi spisov in svojih poizvedb, da je izreči samo denarno kazen ali globo in če gre za uradoma pregonljiva kažnjiva dejanja, sme izdati obsodbo z odlokom in izreči tako kazen ter naložiti stroške postopka obdolžencu in kadar je potrebno, izreči zaplembo ali povrnitev imovine, zasežene v zvezi s kažnjivim dejanjem.
V primerih, navedenih v členih 196 in 197 kazenskega zakonika sme tudi izreči odgovornost, osebe, ki civilno odgovarja za globo.
Odstavek 7.
Člen 512 zakonika o kazenskem postopku se s tem popravlja kakor sledi :
„Proti sodbi okrajnega sodišča smejo vložiti priziv na okrožno sodišče :
a)	obdolženec v primeru obsodbe, kadar je sodba izrekla kazen na prostosti ali kazen v denarju nad 4.000 lir ali kadar je bil proglašen za zločinca in prekršitelja iz navade ali obrti ali za zločinca po nagnjenju ;
b)	obdolženec v primeru oprostitve zaradi nezadostnih dokazov ali zaradi podelitve sodniške milosti, kadar zakon določa za kažnjivo dejanje kazen ječe :
c)	zastopnik javnega tožilca na razpravah pred okrajnim sodnikom in javni tožilec, kadar je bil obdolženec oproščen in gre za kažnjivo dejanje, za katero zakon predvideva kazen ječe, in v primeru obsodbe, če je bila izrečena kazen na prostosti ali denarna kazen nad 4.000 lir. “-
Odstavek 8.
Člen 513 zakonika o kazenskem postopku se s tem popravlja kakor sledi:
„Razen, v kolikor zakon drugače določa, smejo vložiti priziv na apelacijsko sodišče proti sodbam okrožnega sodišča, vstevši one, ki so navedene v drugem odstavku člena 31 zakonika o kazenskem postopku :
a)	Obtoženec v primeru obsodbe, kadar je izrečena kazen na prostosti ali kazen v de-rju nad 4.000 lir, ali kadar je bil proglašen za zločinca ali prekršitelja iz navade ali obrti ali za zločinka po nagnjenju.
b)	Obtoženec v primeru oprostitve zaradi nezadostnih dokazov ali zaradi podelitve sodniške milosti, kadar zakon določa za kažnjivo dejanje kazen ječe.
G)	javni tožilec ali generalni tožilec apelacijskega sodišča v primeru oprostitve, kadar gre za obtožbo, za katero zakon določa kazen ječe, ter v primeru obsodbe, kadar je bila izrečena kazen na prostosti ali kazen v denarju nad 4.000 lir.“
ČLEN III
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
Trst, dne 1. junija 1946.
ALFRED C. BOWMAN
polkovnik, J. A. G. D. višji častnik za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Splošni Ukaz št, 61 B
ZBIRANJE ŽITA — POPRAVEK SPLOŠNEGA UKAZA ŠT, 61
Ker se zdi potrebno podaljšati čas, v katerem se bodo izplačevale nagrade za zgodnjo oddajo čita v ljudske žitnice v tistih delih Julijske Benečije, Iti jih upravljajo Zavezniške sile (in se tu navajajo z besedo „ozemlje“),
zato zdaj jaz, ALFRED C. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilne zadeve,
UKAZUJEM :
ČLEN I
Odstavek 2 čl. X splošnega ukaza št. 61 je s tem razveljavljen in namesto njega bo veljal naslednji odstavek :
„Nalednje nagrade se bodo izplačevale za zgodnjo oddajo žita v ljudske žitnice :
a)	za	količine	oddane	do	10.	junija................. 600	lir	za	kv.
b)	za	količine	oddane	do	20.	junija................. 500	lir	za	kv.
C)	za	količine	oddane	do	30.	junija................. 400	lir	za	kv.
d)	za	količine	oddane	do	31.	julija................. 300	lir	za	kv.
Ceno koruzi bo Zavezniška vojaška uprava določila v poznejšem javnem razglasu.
ČLEN II
Ta ukaz bo stopil v veljavo na dan. ko ga podpišem.
V Trstu, dne 12. julija 1946.
ALFRED C. BOWMAN
polkovnik J A. G.D. višji častnik za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Splošni Ukaz št. 61 C
POPRAVEK K SPLOŠNEMU UKAZU ŠT. 61
Ker je bila s splošnim ukazom št. 61 izdana določba za obvezno zbiranje žita, pridelanega med letom 1945-1946, in
ker se zdi potrebno izdati ukrep, naj se žito dostavi zbirališču (ammasso) v čim večjih količinah, in da se dovoli pridržek za žito, oddano v nadomestek
SE UKAZUJE:
ČLEN I
Splošni ukaz št. 61, člen IV, odstavek 2 se s tem popravlja z naslednjim dostavkom:
a) Pridržek žita za tiste, ki pridelujejo tudi koruzo, kakor je določeno v členu IV, odstavek 1, se bo znižal na 1.60 stota. Dodatno žito, kot je dovoljeno po omenjenem odstavku, se bo povrnilo z dovoljenim pridržkom koruze za omenjeno količino v razmerju 1.50 stota koruze za 1.00 stot žita.
ČLEN II
Ta ukaz bo stopil v veljavo na dan, ko ga podpišem.
Trst dne 18 julija 1940.
ALFRED C. BOWMAN
polkovnik, J.A.G.D. višji častnik za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Splošni Ukaz št. 62
STANOVANJSKE ZADEVE
Ker je splošni ukaz št. IO od 4. julija 1940 odredil nadzorstvo nad stanovanji civilnoga prebivalstva v tistih delih Julijske Benečije, ki jih upravljajo Zavezniške sile (in ki se tu navajajo kot „ozemlje“), in
ker je potrebno spremeniti nekatere odredbe splošnega ukaza št. 10, dodati druge in urediti nastanitve v poslovnih prostorih,
zato zdaj jaz, ALFRED G. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilne zadeve,
UKAZUJEM :
Odsek I
RAZVELJAVLJENJE SPLOŠNEGA UKAZA ŠT. 10
8
Splošni ukaz št. 10 od 4. julija 1945 se s tem razveljavlja.
PODELITEV POOBLASTILA
ij Okrožni komisarji se s tem pooblaščajo, da postavijo urade in komisije, da objavijo potrebne predpise in pravilnike in da zasežejo razpoložljive prostore v svrho, da jih dodelijo osebam tu naštetih kategorij v skladu z določbami tega ukaza in da skrbijo za stanovanja civilnega prebivalstva v svojem okrožju.
2) Okrožni konisarji se pooblaščajo izdajati ukaze, predpise, pravilnike in zasegati prostore za poslovne obrate v posebnih ali nujnih primerih.
Odsek III
IMENOVANJE ODBOROV
Okrožni komisar vsakega okrožja na' tem ozemlju sme imenovati stanovanjski urad in stanovanjsko komisijo v tistih krajih okrožja, kjer ima to za potrebno.
Odsek IV
NALOGE STANOVANJSKEGA URADA IN STANOVANJSKEGA ODBORA
1)	a) Stanovanjski urad skrbi za to, da se, v kolikor je izvedljivo, preskrbijo stanovanja za pripadnike civilnega prebivalstva v kraju, za katerega je bil postavljen po odstavku 1, - odsek II. tega ukaza.
b) Stanovanjski urad mora poskrbeti za poslovne obratovalnice po odredbah okrožnega komisarja v skladu z določbami odstavka 2,- odsek II.
2)	Stanovanjski odbor posluje kot prizivna stopnja, da pretresa in odloča o določbah in ukazih stanovanjskega urada.
Odsek V
PRAVICE STANOVANJSKEGA URADA
Da more stanovanjski urad vršiti svoje naloge je s pridržkom priziva na stanovanjski odbor upravičen :
a)	Nakazati stanovanje osebam, ki so iz katerega koli razloga brez stanovanja, in jih prisiliti, da prejmejo to ureditev;
b)	prisiliti lastnika, stanovalca ali oskrbnika vsakega poslopja, zgradbe ali kakršnega koli drugega prostora, v katerem je bilo to stanovanje nakazano, da sprejme osebe, katerim je bilo nakazano ;
c)	zahtevati od prebivalcev kraja, za katerega, je bil postavljen, vsa pojasnila, ki so potrebna, da more urediti svoje naloge ;
d)	zahtevati od lastnikov poslopij in drugih prostorov ali njihovih zastopnikov ali najemnikov, da dobojo njegovo odobrenje, predno prepustijo ali oddajo katero koli poslopje in druge prostore ali njihove dele v stanovanjske namene ;
e)	prisiliti vse pripadnike civilnega prebivalstva v kraju, za katerega je bil postavljen, da dobijo njegovo privoljenje pred vsako spremembo bivališča, bodisi začasno ali stalno ;
f)	splošnem storiti vse, kar je potrebno, da more vršiti svoje naloge.
Odsek VI
IZDAJANJE UKAZOV
i)	Odločbe stanovanjskega urada in stanovanjskega odbora uveljavi okrožni komisar ali častnik, ki ga je on postavil, in je v to svrho okrožni komisar ali drugi častnik pooblaščen izdajati krajevne ukaze s svojim podpisom.
■2) Krajevni ukazi s splošno veljavo se razglašajo na način, kakor določi okrožni komisar.
Odsek VII
UGOTOVITEV PREDNOSTNIH PRAVIC
Za izvedbo tega ukaza smejo okrožni komisarji postaviti kategorije ali prednostne pravice za osebe, na katere še nanaša ta ukaz.
Odsek VIII
ZAČASNA ZASEDBA
Okrožni komisarji se pooblaščajo, izdati odredbe za začasno zasedbo prostorov, ki so jih stanovalci za takrat ko dobo izpraznili in objaviti predpise in pravilnike za uveljavljenje teh odredb.
Odsek IX
KRŠITVE UKAZA
Kdor koli se ne pokorava kateri koli odredbi, ki je bila zakonito izdana na podlagi obsodbe vojaškega sodišča z denarno kaznijo ali z zaporom ali obojim, kakor odloči sodišče.
Odsek X
ODOBRITEV UKREPOV, IZDANIH PO SPLOŠNEM UKAZU ŠT. 10
Vsa nakazila stanovanj, izvršena po splošnem ukazu št. 10. obdržijo polno veljavo.
Odsek XI
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz učinkuje v vseh okrožjih ali njihovih delih na tem ozemlju z onin dnem, ko ga podpišem.
Trst, dne 3. julija 1946.
ALFRED C. BOWMAN
polkovnik, J. A. G. II. višji častnik za civilne zadeve
Splošni Ukaz št. 63
ZVIŠANJE JAVNIH PLAČ IN POKOJNIN
Ker sodim, da je 'primerno uveljaviti nove predpise o prejemkih nameščencev in upokojencev države in nekaterih javnih ustanov v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške vojaške sile (in ki se tu navaja kot „ozemlje“),
zato zdaj jaz, ALFRED C. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilne zadeve,
UKAZUJEM :
ČLEN I
ZVIŠANJE JAVNIH PLAČ IN MEZD
Odstavek 1. ■—■ S tem se zvišajo stopnje prejemkov, ki so sedaj v veljavi za nameščence državnih ustanov, vštevši tiste s samostojno upravo („con ordinamento autonomo“), ki se nanašajo na : I - plačo (stipendio) stalnih nameščencev skupin A, B, C in nižjega osebja hierarhičnega reda („deli’ordinamento gerarchico“) državnih ustanov ter stalnih železniških nameščencev ;
II	- plača („paga“) podčastnikov, oseb, s činom in prostakom gasilskega zbora in italijanskega Rdečega križa.
III	- nagrado („retribuzione“) stalnim funkcijonarjem, ki vršijo državne službe ;
IV	- mezde („paga“) stalnih delavcev ;
V	- plača, mezde in drugi slični prejemki pod katerim koli nazivom začasnega („non di ruolo“) osebja izvzemši tiste, o katerih govori čl. VII nižje,
kakor sledi :
za 130% za prvih 10000 lir kosmatega letnega iznosa ;
za	120%	za	oni	del	kosmatega	letnega	iznosa,	ki	presega	10000	lir,	a	ne	presega	20000	lir ;
za	100%	za	oni	del	kosmatega	letnega	iznosa,	ki	presega	20000	lir,	a	ne	presega	30000	lir ;
za	80%	za	oni	del	kosmatega	letnega	iznosa,	ki	presega	30000	lir,	a	ne	presega	60000	lir ;
za	60%	za	oni	del	kosmatega	iznosa,	ki presega	60000 lir.
Kosmati celotni iznos poedinih prejemkov, ki sledi iz zvišanja po odstavku 1 tega člena, se zaokroži kakor sledi.
a)	pri plačah in mezdah, katerih višina je določena na leto, se ulomki manj kakor petsto lir zvišajo na petsto lir :	/
b)	pri plačah in mezdah, katerih višina je določena na mesec, se ulomki manj kakor petdeset lir zvišajo na petdeset lir ;
c)	pri plačah in mezdah, katerih višina je določena na dan, se ulomki manj kakor eno liro zvišajo na eno liro ;
d)	pri plačah in mezdah, katerih višina je določena na uro, se ulomki manj kakor deset centesimov zvišajo na deset centesimov.
n
ČLEN ii
UVEDBA DRAGINJSKE DOKLADE
Odstavek 1. ■— Osebju, navedenem v členu I, se izplačuje draginjske doklada kosmatih 5000 lir na mesec, izvzemši tistim, ki so navedeni v naslednjih odstavkih tega člena.
Odstavek 2. —• Za samsko osebo, ki je manj kakor 30 let stara, in ki živi s svojim očetom, če oče ni delanezmožen, zna^a znesek te draginjske doklade kosmatih 4000 lir na mesec.
Odstavek 3. •—• Za vse osebe, ki prejemajo, docela ali deloma brez plače, obroke hrane v gotovini ali naravi, znaša ta draginjska doklada kosmatih 2000 lir na mesec, če je ta oseba samska ali vdovec brez mladoletnih otrok, in 2500 lir na mesec, če je ta oseba poročen mož ali vdovec z mladoletnimi otroki, toda le če se te osebe raje ne poslužijo določb odstavka 1 in 2 tega člena, dokler zahteve službe ne zahtevajo, da prejemajo obroke hrane v naravi. Kadar se daje hrana v naravi samo za nekatere od dnevnih obrokov hrane, se navedeni znesek 2000 lir oz. 2500 lir sorazmerno zviša. Določbe tega odstavka in odstavka 1 člena III se ne uporabljajo za osebe na krovu ladij, ki so v službi.
Odstavek 4. ■—- Za osebe, na katere se nanašajo pogoji obeh odstavkov 2 in 3 tega člena, znaša draginjska doklada kosmatih 1500 lir na mesec.
Odstavek 5.— Za poročenega moža ali vdovca z mladoletnimi otroki se zviša draginjska doklada, določena v odstavkih 1 in 3 tega člena, z dodatno doklado kosmatih 900 lir na mesec za prvega družinskega člana in kosmatih 300 lir za vsakega nadaljnega družinskega člana, pri čemer se smatrajo za družinske člane žena in mladoletni, otroci.
Odstavek 6. —• Pri uporabi odstavkov 1 do 5 tega člena izrazi „žena“ in „mladoletni o-troci“ ne ponjenijo žene, ki je zakonito ločena, ali ki na podlagi lastne pravice prejema doklado navedeno v prejšnjih odstavkih tega čiena (tudi kot nameščenka kake druge jadrne ustanove, ustanove javnega prava ali od države odvisne), in ne mladoletnih otrok, ki so poročeni ali ki so plačani nameščenci države ali krajevne uprave, ustanov javnega prava ali od države ali so plačani nameščenci države ali krajevne uprave, ustanov javnega prava ali od države odvisni, ali v zasebnih obratih, ali ki kakor koli prejemajo odmeno za delo nad 3000 lir na mesec, niti mladoletnih otrok, ki jih brezplačno vzdržujejo učni ali vzgojni zavodi, ali ki so v vojaški službi.
Odstavek 7. •—• Nameščenec, ki nima starejših bratov ali sester z lastnimi dohodki , in čigar starši so popolnoma in trajno delanezmožni iz razloga delanezmožnosti, ki se da uvrstiti v eno izmed prvih dveh kategorij, naštetih v razpredelnici A, priloženi k zakonu od 19. februarja 1942 št. 137, in ki nimajo nobenih sredstev za svoje lastno vzdrževanje ter živijo z ali so odvisni od takega nameščenca, prejema dodatno doklado kosmatih 300 lir na mesec za vsakega izmed teh staršev.
Odstavek 8. —- Poročena žena prejema dodatno doklado, ki je določena zgoraj v odstavku 5, za svoje mladoletne otroke, če je bil njen mož proglašen s pravomoćno odločbo sodišča za odsotnega, in za svojega moža, če je popolnoma in trajno delanezmožen iz razloga dela-
nezmožnosti, ki se da uvrstiti v eno izmed prvih dveh Kategorij, naštetih v razpredelnici A, priloženi k zakonu od 19. februarja 1942 št. 137 in ki nima sredstev za svoje vzdrževanje in za vzdrževanje svoje družine.
Odstavek 9. •— Ce ima soprog, ki je trajno delanezmožen, sredstva, ki sicer ne zadoščajo za njegovo lastno vzdrževanje in za vzdrževanje vseh mladoletnih otrok, a zadoščajo za vzdrževanje nekaterih od teh oseb, se izplačujejo dodatne doklade po odstavku 5 le v pogledu onega mladoletnega ali otrok, za katerih vzdrževanje njegova sredstva ne zadoščajo.
Odstavek 10. —• Pri uporabi odstavkov 7, 8 in 9 se smatra mesečni dohodek 4000 lir kot zadosten za njegovo vzdrževanje, ih dohodek nadaljnih 3000 lir mesečno na vsakega mladoletnega otroka kot zadosten za vzdrževanje otrok.
Odstavek 11. — Pri uporabi tega člena obsega izraz „otroci“ vse otroke po krvi, ki so zakonito znani, adoptirane otroke in posvojetie („affiliati“).
Odstavek 12. ■— Otroci, ki so dosegli polnoletnost, se smatrajo za mladoletne, če so popolnoma in trajno delazmožni iz razloga delanezmožnosti, ki.se da uvrstiti v eno izmed p vih dveh kategorij, naštetih v razpredelnici A, priloženi k zakonu od 19, februarja 1942 št. 137.
ČLEN III
RAZLIKE V VIŠINI DRAGINJSKE DOKLADE
Odstavek 1. —• Znesek draginjske doklade in dodatnih doklad, ki jih je plačati po določ bah člena II tega ukaza, se zmanjša kakor sledi :
za 6% za osebje , čigar redno službeno mesto je v občini z manj kakor 250.000 prebivalci ;
za 140% za osebje ,čigar redno službeno mesto je v občini z najmanj 50.000 in ne več kakor 249. 999 prebivalci, in v občini Pulj.
za 18% za osebje, čigar redno službeno mesto je v občini z najmanj 10.000 in ne več kakor 49.999 prebivalci ;
za 20% za osebje, čigar redno službeno mesto je v občini z najmanj 5000 in ne več kakor 9.999 prebivalci ;
za 25% za osebje, čigar redno službeno mesto je v občini z manj kakor 5000 prebivalci.
Odstavek 2. — Pri uporabi tega člena velja številčno stanje stalnega prebivalstva občine na tem ozemlju, ki je vsebovano v prilogi, dodani temu ukazu.
Odstavek 3. ~ Zneski draginjskih doklad in dodatnih doklad, ki se plačujejo po predpisih člena II tega splošnega ukaza s spremembami po odstavkih 1 in 2 tega člena , so podvrženi zvišanju v skladu z dviganjem ali padanjem indeksa'cen osnovnih življenjskih potrebščin. Osnovi indeks je oni, ki ga je določila Zavezniška vojaška uprava za vsako četrtletje po 30. septembru 1945.
Odstavek 4. —• Znesek draginjske doklade se zviša ali zniža začetkom vsakega četrtletja v sorazmerju z dvigom ali padcem v osnovnem indeksu v prejšnjem četrtletju v primeri z indeksom, ki ga je določila Zavezniška vojaška uprava za četrtletje juli-september 1945, ki se smatra enakim 100%. Pri računanju odstotkov se ni ozirati na ulomke pod 5.
SPLOŠNA NAVODILA O DRAGINJSKIH DOKLADAH IN DRUGIH PLAČILIH
Odstavek 1. — Mesečna draginjska doklada, izračunana po določbah prejšnjih členov, in vstevši dodatne doklade za družinske člane :
a)	ne sme presegati štirikrat skupnega zneska plače ali mezde, do katere je kdorkoli upravičen po določbah člena I. Ta omejitev ne velja za osebje, našteto v razpredelnicah 1, 2, in 3 priloge III 12. zakona od 20. aprila 1939 št. 519, za podčastnike, osebe s činom in prostake gasilskega zbora in italijanskega Rdečega križa ; niti, na splošno, za osebje, ki je zaposleno najmanj šest ur dnevno ;
b)	se zniža v istem razmerju ,kakor je znižana plača ali mezda : (I) v primerih, ko nameščenec ne zavzema mesta v kakem uradu („aspettiva“), ali je na razpoloženju („disponibilità“), (II) v primerih disciplinarnih kazni in vseh drugih primerih, kjer se izvrši znižanje prejemkov. Suspendirana je v vseh primerih, kadar je suspendirana plača ali mezda ;
c)	se ne sme odstopiti, zastaviti ali zarubiti, niti vzeti v račun, kadar se računa odpravnina ali pokojnina ;
d)	je podvržena pridobninskemu davku in vsem drugim državnim davkom kljub i zjemam, ki jih določajo kateri koli veljavni zakoni izvzemši člen 25 splošnega ukaza št. 25.
Odstavek 2 •—• Višina osebne doklade („assegno personale“) po čl. 4 Kr. odi. od 11. novembra 1923 št. 2395 in odgovarjajočih zakonih se mora z učinkom od 1. oktobra 1945 pre-računati po novih stopnjah prejemkov, kakor izhajajo iz uporabe zgornjega člena I.
Odstavek 3. — Druge osebne doklade, ki se morajo po veljavnih zakonih nadomestiti z zvišanje plače ali mezde, ter družinska doklada („aggiunta di famiglia“) in slični prejemki, se ne znižajo ali nadomestijo z zvišanjem prejemkov zaradi uporabe prednjih členov ali člena V. tega splošnega ukaza.
Odstavek 4. ■—• Nove stopnje prejemkov, ki jih uveljavljajo določbe člena I, še ne uporabljajo za druge dodatne prejemke ali doklade za aktivno službovanje, ki temelje na ali so razvrščene v skladu s prejemki, naštetimi v členu I, izvzemši plačila za prekočasno delo, ki se računajo v skladu s temi prejemki.
Odstavek 5. — Nameščenec, ki zavzema več kakor eno mesto v primeru, kjer to obstoječi zakoni dovoljujejo, dobiva le eno mesečno draginjsko doklado.
Odstavek 6. — Meja za prejemanje več kakor ene plače, določena v čl. 99 Kr. odi. od 30. decembra 1923 št. 2960 s popravkom po čl. 3 Kr. zak. odi. od 26. julija 1925 št. 1256, spremenjenega v zakon od 18. marca 1926 št. 562, se zviša od 15000 lir na 60.000 lir.
Odstavek 7. —• Prejemki, 'ki gredo poleg pokojnine upokojencu, ko zavzema začasno mesto v državni službi, ne smejo v nobenem primeru presegati plače, ki mu gre z ozirom na čin, ki ga zavzema in na službena leta v času njegove upokojitve, preko pokojnine, do katere ima pravico.
črtanje nekaterih doklad
Odstavek 1. — Naslednji prejemki in doklade se črtajo v pogledu psebja, za katero veljajo prejšnji členi tega splošnega ukaza :
a)	družinska doklada („aggiunta di famiglia“) po členu II zakona od 27. junija 1929 št. 1047 s popravki in razširitvami ;
b)	posebna začasna povišica („integrazione temporanea“) po členu Vili, odst. 1 spl* ukaza št. 33.
c)	posebna povišica po čl. VIII, 2. odst. splošnega ukaza št. 33.
d)	doklada za racionirano hrano („assegno a titolo di razione viveri“) po čl. IX splošnega ukaza št. 33.
e)	draginjska doklada za hrano' („indennità di caroviveri“) po členu IX in 11 Kr. zak. odi*
od 9. junija 1920 št. 737 s popravki za podčastnike, osebe s činom in prostake gasilskega zbo' ra in italijanskega Rdečega križa.	,
Odstavek 2. ■— Nobene spremembe ni pri sedaj veljavnih stopnjah doklad ali podpor katere koli vrste, ki niso podvržene določbam prejšnjih členov ali zgornjega odstavka 1, čeprav se upoštevajo pri izračunanju pokojnin e ali odpravnine.
ČLEN VI
DOLOČITEV NAJMANJŠEGA ZVIŠANJA PRI SKUPNIH PREJEMKIH
Odstavek 1. ■— Vsem nameščencem, ki v posledici uporabe deločb tega splošnega u-kaza ne prejmejo celotnega zvišanja najmanj kosmatih 2300 lir na mesec, če nimajo obrokov hrane v naravi, ali celotnega zvišanja hajmanjm kosmatih 1700 lir na mesec, če jih imajo, ab. takega manjšega zneska, ki odgovarja kosmatemu mesečnemu povprečju njihove plače -ali mezde, zvišane z uporabo določb člena 1 tega splošnega ukaza, se daje osebna doklada enaka znesku, ki je potreben, da se dosežejo ti zneski 2300 oz. 1700, odnosno ta manjši znesek. Ta omejitev doklade na znesek kosmatega mesečnega povprečja plače ali mezde se ne uporablja pri osebju, naštetem v čl. IV, odst. 1-a) tega splošnega ukaza. Vsem nameščencem, ki so prejemali, prosto davkov, eno ali več sedaj črtanih doklad, naštetih v čl. V tega splošnega ukaza in ki v posledici Uporabe tega ukaza ne dobe celotnega zvišanja najmanj 900 lir čistih na mesec, se daje čista mesečna osebna doklada enaka znesku, ki je potreben, da se doseže ta čisti znesek 900 lir. Te osebne doklade, ki jih daje ta odstavek, odpadejo zaradi katerih koli zvišanj, ki bi nastopila svoječasno v plači in dokladah nameščenca, določenih v prejšnjih členih.
Odstavek 2. ■—• Zvišanja v skupin prejemkih v posledici uporabe določb tega zakona nadomestijo katera koli zvišanja, ki so bila dovoljena po dnevu uveljavljenja splošnega ukaza št. 33, bodisi kot zvišanja že obstoječih prejemkov ali kot nove doklade pod katerim koli imenom, vštevši one z začasno veljavo.
ČLEN VII
IZVZEM NEKATERIH KATEGORIJ OSEBJA OD UČINKOV TEGA UKAZA
Določbe tega ukaza se ne nanašajo na naslednje kategorije osebja :
a)	začasno šolsko in nešolsko osebje osebje šoj in učnih zavodov vseh stopenj ;
b)	pogodbenike pošte in brzojave, državne loterije, železnic („assuntori ferroviari“) in na splošno državne nameščene, ki so plačani na podlagi pooblastilnega razmerja ali indeksov, ki temelje na količini in trajanju uslug ; ter uslužbensko („impiegatizio“) osebje, ki dela za urade, oddelke in državne trgovine za prodajo državnega monopolnega blaga ;
c)	osebje, uslužbeno pri teh pogodbenikih in državnih uslužbencih ;
d)	sodne vrševalne uradnike in njihove pooblaščene namestnike ;
e)	dodeljeno („aggregato“)jetniško osebje ;
j)	pomorske in pristaniške pooblaščene („incaricati marittimi“, „delegati di spiaggia“)
g)	uslužbensko („impiegatizio“) začasno osebje, vštevši pogodbeno, čigar prejemke urejajo druge določbe kakor one v Kr. zak. odi. od 4. februarja 1937 št. 100 ;
h)	začasno plačano osebje, čigar prejemki so določeni skladno z onimi, ki veljajo za nameščence zasebnih podjetij v kraju njihove zaposlitve, ter začasne poooblaščence („incaricati provvisori“) in nameščence uradov za delo.
ČLEN VIII
POOBLASTILO ZA DRUGE VLADNE IN JAVNE USTANOVE IN ZAVODE, DA ODOBRIJO ZVIŠANJA IN UGODNOSTI
Odstavek 1. — Določbe prejšnjih členov se uporabljajo v primeru okrožnega, okrajnega in občinskega pisarniškega osebja.
Odstavek 2. — Okrožja, okraji, občine in dobrodelne ustanove so s tem pooblaščene, da uporabijo določbe prejšnjih lenov na svoje nameščence potom sklepov, ki jih sprejmejo poklicana predstavništva. One lahko dovoljio ugodnosti, navedene v teh členih, v skladu z njihovimi finančnimi sredstvi in posebnimi krajevnimi^pogoji v manjši meri, kakor je določeno v teh členih, posebno če imajo ti nameščenci druge vire dohodkov iz plačane zaposlitve ali če zavzemajo mesta, ki zahtevajo le del njihovega časa.
Odstavek 3. — Posebni prispevki se smejo dovoliti do mere, ki jo bo kot brezpogojno potrebno določila Zavezniška vojaška uprava, glavni finančni častnik, za tiste okrožne, okrajne in občinske uprave, ki so povsem ali deloma nesposobne nositi dodatne stroške, ki nastanejo z uporabo odstavka 2 tega člena.
Odstavek 4. — Odstavek 2 tega člena se uporablja na nameščence poldržavnih ustanov in na splošno vseh ustanov in zavodov javnega prava, vštevši tiste, ki se upravljajo avtonomno, ki so pod nadzorstvom ali varstvom države, ali ki za njih vzdrževanje država redoma prispeva; in uradov, ki so pridruženi, ali neposredno odvisni od uprave okrožij, okrajev, občin ali drugih zgoraj navedenih korporacij ; toda odst. 2 tega člena se ne uporablja v primerih, kjer se na te nameščence uporabljajo pravni predpisi za delovne pogodbe. Vendar ne sme v nobenem primeru presegati skupni dohodek, plačljiv kot plača, mezda ali druga nagrada temeljne narave in kot draginjska doklada, ki bi se dosegel zaradi uporabe odst. 2 tega člena pri teh ušlužbencih, ali plačljiv kot drugačen stalni prispevek splošne narave, vštevši začasn. prispevke, presegati za dvajset odstotkov celotnega iznosa plače ali mezde in draginjske doklade, ki je določena po določbah tega splošnega ukaza, državnega nameščenca tiste državne hierarhične stopnje, ki se ji more položaj nameščenca katere izmed zgoraj navedenih korporacij smatrati enakovrednim, pri čemer je upoštevati možnost dotične korporacije in službe, ki jo vrši.
Odstavek 5. •—-V svrho uporabe odst. 4 tega člena se v primerih, kjer predpisi poedinih korporacij še niso določili, katerim državnim činovnim stopnjam odgovarja položaj njihovih nameščencev, to razmerje določi v navodolih, ki jih objavi Zavezniška vojaška uprava.
Odstavek 6. •—• Odstavek 2 čl. XIV splošnega ukaza št. 33 se s tem razveljavlja in z u" cinkom od 1. maja 1945 nadomešča z naslednjim: - „Vsako znižanje, ki je potrebno, da se u-veljavi ta omejitev, se uporabi najprej na doklado za hrano in postopoma na dodatno zana-čitveno plačo, na družinsko doklado, in če je potrebno, na plačo ali mezdo.“ -
ČLEN IX
ZVIŠANJE JAVNIH POKOJNIN
Odstavek 1. —• Redne pokojnine, tako neposredne kakor prenesene, vstevši tiste, ki so privilegirane, do življenjske, začasne in odnovljive podpore, ki jih plačuje država, država, državni železničarski pokojninski fond, železniška uprava ter zavod „Fondo per il Cult “, „Azienda dei patrimoni riuniti e economicali“, „Archivi Notarili“, „Cessato Commissariato dell’Emigrazione“, in ki se morajo plačevati civilnim nameščencem, službenemu osebju, delavcem in njihovim družinam na podlagi umika iz službe pred 1. oktobrom 1945, se zvišajo :
(I)	za 100% odstotkov za prvih kosmatih 16.000 lir letnega iznosa ;
(II)	za 90 odstotkov za oni del kosmatega letnega iznosa, ki presega 16.000 lir, toda ne presega
32.000	lir ;
(III)	za 70 odstotkov za oni del kosmatega iznosa, ki presega 32.000 lir, toda ne presega
48.000	lir ;
(IV)	za 50 odstotkov za oni del kosmatega letnega iznosa, ki presega 48.000 lir.
Odstavek 2. •—- Začasno povišico, ki jo daje 3. del splošnega ukaza št. 34, nadomestijo pokojnine in podpore, kakor so zvišane z določbami člena 9. odst. 1.
Odstavek 3. ■—• Pri določanju zvišanja po določbah tega člena se ulomki manj kakor 50 lir v letnih iznosih pokojnin ali podpor zvišajo na 50 lir ; ulomki manj kakor 100 lir pri kosmatih letnih iznosih pokojnin ali podpor, zvišanih po določbah tega člena, se zvišajo na 100 lir.
Odstavek 4. — Redne pokojnine in podpore, tako neposredne kakor prenešene, vštev-ši privilegirane, ki jih plačuje država ali upravna telesa, navedena v odst. I tega člena zaradi umika iz službe na ali po 1. oktobru 1945, se določijo tako, da se vzame za podlago pri izraču-nanju triletnega povprečja ne plača ali mezda, ki se plačuje sedaj po določbah zakonov, ki so veljali pred tem dnem, temveč ogovarjajoče nove stopnje plače ali mezde, ki jih uveljavljajo določbe čl. I tega splošnega ukaza.
Odstavek 5. — „Tabelarne“ pokojnine službenega osebja pod činom serženta („militare di truppa“), ki se plačujejo zaradi umika iz službe na ali po dnevu uveljavljenja tega splošnega ukaza, se zvišajo z uporabo zvišanj po zgornjem odst. 1, enako tudi pokojnine in doživ-ljenjske milostne podpore („assegni graziali vitalizi“), začasne in obnovljive, že odmerjene ali one, ki se morajo obnoviti, ki jih mora plačati- država, ali državni železničarski pokojninski fond v skladu z zakoni prejšnje avstro-ogrske vlade, ter pokojnine, odmerjene ali zvišane, prejšne svobodne reške države.
Odstavek 7. —• Pri izračunanju letnega Kosmatega iznosa pokojnin in podpor, o katerih govorita odstavka 4 in 5, se vsi ulomki pod 100 lir zvišajo na 100 lir.
Odstavek S. ■—- Povišica na doklado, ki ima značaj pokojnine, po čl. VII splošnega ukaza št. 34 se ne uporabi pri umiku iz službe na ali po dnevu uveljavljenja tega splošnega ukaza, razen v primeru oseb, ki so vpisane pri zavarovalnih zavodih („Istituto di Previdenza“), ki jih upravlja zavod „Direzione Generale della Cassa Depositi e prestiti e degli Istituti di Previdenza“), za katere ta povišica še nadalje velja.
ČLEN X
ZVIŠANJE DRAGINJSKIH DOKLAD
Odstavek 1. ■—• Draginjske doklade, ki jih določa 4 del splošnega ukaza št. 34, se zvišajo kakor sledi :
od kosmatih 9600 lir na 18000 lir letno za prejemnike neposrednih pokojnin in podpor, ki so najmanj 60 let stari, in za prejemnike rednih privilegiranih neposrednih pokojnin in podpor ;
od kosmatih 8400 lir na 14.400 lir letno za prejemnike rednih prenešenih (posrednih) pokojnin ali podpor.
Odstavek 2. —■ Draginjske doklade za tabelarne pokojnine se zvišajo od kosmatih 3000 lir na 4800 lir letno za prejemnike neposrednih pokojnin ali podpor in od 2400 lir lir na 3600 lir za prejemnike prenešenih (posrednih) pokojnin ali podpor,
Odstavek 3. ■— Draginjske doklade tabelarnim pokojninam se zvišajo od 3000 lir na kosmatih 4800 lir letno zam prejemnike neposrednih pokojnin ali podpor, in od 2400 lir na 3600 lir za prejemnike prenešenih pokojnin ali podpor.
Odstavek i. — (1) ČLEN IX, odstavek 1 splošnega ukaza št. 34 se s tem razveljavlja in nadomesti z naslednjim ;
„Odstavek 1. Draginjske doklade po zakonu z dne 26. decembra 1920,št. 1827 in Kr. zak. odj. z dne 29. decembra 1921 št. 1964, spremenjenega v zakon z dne 17. aprila 1925 št. 473 s poznejšimi spremembami, in po Kr. zak. odi. z dne 23. oktobra 192/ št. 1966, spremenjenim v zaken z dne 14. junija 1928 št. 1326 se s tem zvišajo, kakor sledi :
a)	na kosmatih 9600 lir letno pri neposrednih pokojninah ali podporah;
b)	na kosmatih 8400 lir letno pri pokojninah ali podporah preživelim in odvisnim družinskim članom“.
(II)	ČLEN IX, odstavek 2 splošnega ukaza št. 34 se s tem razveljavlja.
(III)	Člen X splošnega ukaza št. 34 se s tem razveljavlja in nadomešča z naslednjimi:
..OMEJITVE DRAGINJSKIH DOKLAD“
„Upokojenci, ki prejemajo več kakor eno pokojnino, imajo“ imajo pravico do ene same draginjske doklade in sicer do tiste, ki je najugodnejša zanje“.
Odstavek 5. ■— Eri uporabi člena IX, tega splošnega ukaza in tega člena se smatra, da je dan umika iz službe zadnji dan, ko se plača ali mezda (na podlagi katere se računa triletno povprečje) dejansko prejme ali ko nastane pravica preleti to plačo ali mezdo.
Odstavek 6. — Pri uporabi členov IX in X tega splošnega ukaza na pokojnine ali druge podpore, razdeljene med državo ter občine ali okrožja, ki se plačujejo častnikom, podčastnikom in prostakom zbora kraljevske finančne straže, ki so bili dodeljeni za pobiranje trošarine v teh občinah ali okrajih, se mora zvišanje po teh členih računati in plačevati, kakor da bi država morala plačevati celotno pokojnino ali podporo.
ČLEN XI
ZAHTEVE
Posamezne zahteve zaradi uporabe določb členov IX in X tega splošnega ukaza in zaradi izmere povišic po teh dološbah, ali zaradi tega, ker se te povišice ne dovolijo, se morajo predložiti v odločitev okrožnim komisijam za pokojnine, ustanovljenim po določbah ukaza št. 63. Te zahteve se morajo predložiti tekom šest mesecev po uradni izjavi, da je vojno stanje končano, sicer se bo smatralo, da so zapadle.
ČLEN XII
ZVIŠANJE ZA DRUGE UPOKOJENCE
Okrožja, okraji, občine, javni dobrodelni zavodi, poldržavne ustanove in na splošno .ustanove in zavodi javnega prava se s tem pooblaščajo, da s klepi, ki jih sprejemajo poklicana predstavništva, raširijo na svoje upokojence ugodnosti, navedene v členih IX in X tega splošnega ukaza ter smejo dati te ugodnosti v manjši meri, kakor je določena v predpisih teh členov.
ČLEN XIII
PRISPEVKI ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
Odstavek 1. ■— Člen 2 zakona z dne 19 jenuarja 1942 št. 22 se s tem razveljavlja in in nadomešča z naslednjim :
- „Zavod bo poskrbel za to, da se v mejah in po postopku, ki jih bodo določila navodila za, uporabo tega zakona, pomaga kategorijam nameščencev, navedenih spodaj v členu 3, v primeru bolezni, poroda ali splava.
Ta pomoč se da v primeru bolezni družinskih članov upravičenca, ali njegovi ženi v primeru, če njegova žena porodi otroka ali splavi.
„Potrebna sredstva za financiranje pomoči po prednjih dveh odstavkih se preskrbijo potom prispevka 2% od plače, mezde ali drugih sličnih prejemkov pod katerim koli nazivom, ter od draginjskih in dodatnih doklad. Te prispevke plačajo po eiiakih delih držav/i ame-ščenec, navedeni spodaj v členu 3 in upravna telesa, pri katerih so uslužbenk „Upravna tele sa odtegnejo zneske, ki jih morajo plačati njihovi nameščenci, in jih vplačajo skupaj z zneski, ki jih morajo plačati sama, na tekoči račun, ki ga mora odpreti pokrajinska blagajna na ime državnega zavarovalnega zavoda za državne nameščence pod nazivom „Zdravstvena u-prava“ („Gestione sanitaria“)
Odstavek 2. ■—• 2% prispevki v prid zavodu „Opera di previden za del personale civile e militare dello Stato“ in enakega zavoda za osebje državnih železnic po članu 10 zakona z dne 20 aprila 1939 št. 591, se morajo )razdeliti na dva enaka dela med upravo in nameščenca, ter morajo ujmavna telesa izvzemši železnice odtegniti zneske, ki jih morajo plačati njihovi
nameščenci, in jih. skupaj z zneski, ki jih morajo plačati sama, vplačati na tekoči račun, ki ga # '
morajo odpreti pokrajinske blagajne na ime gornjega zavoda pod nazivom „Gestione Opera di previdenza a favore del personale dello Stato e dei loro superstiti“.
Železniška uprava odtegne zneske, ki jih morajo plačati njeni nameščenci in vpiše v dobro vsoto teh zneskov skupaj z iznosom prispevkov, ki jih mora plačati železniška uprava sama, na poseben račun, ki ga odpre v svojili knjigah pod nazivom „Opera di previdenza per il personale delle Ferrovie delle Stato“. Izplačila osebju in druga izplačila po predpisih, veljavnih za zgoraj navedeni zavod, se vpišejo v breme tega posebnega računa in se izkažejo v želeni škem prora čunu. “
ČLEN XIV
OSEBJE NA PRESKUŠNJI
Odstavek 1. ■— Najvišji znesek mesečne doklade, ki se plačuje osebju na preskušnji, ne sme presegati ene dvanajstine začetne plače tistega čina, ki ga bo dobilo to osebje po dovr-šitvi poskusne službe.
Odstavek 2. Določbe katerega koli veljavnega zakona, ki ugodnejše obravnavajo se-bje na preskušnji, kot je določeno v odstavku, ostanejo nespremenjeni.
Odstavek 3. — Določbe člena 2 in sledečih členov tega ukaza o stalnih državnih civilnih uslužbencev veljajo tudi za osebje na preskušnji.
ČLEN XV
VELJAVNOST UKAZA
Odstavek 1. — Ta ukaz bo stopil v veljavo na tem ozemlju na dan, ko ga bom podpisal.
Odstavek 2. ■— LTgodnosti za upokojence po odstavkih I, 2 in 3 člena IX in po odstavkih 1 in 2 člena X veljajo od prvega mesečnega obroka pokojnine ali podpore dalje za dobo, ki je pričela po 30. se]3tembru 1915.
Odstavek 3. — Razen v kolikor je v tem splošnem ukazu na drugih mestih posebej določeno, določbe tega ukaza učinkujejo in se smejo uporabiti od 1. oktobra 1945 dalje.
V Trstu, dne 13 julija 1946.
ALFRED C. BOWMAN
polkovnik, J.A.G.D. višji častnik za civilne zadeve
PRILOGA
OBČINE Z NAD 5000 PREBIVALCI
GORIŠKO OKROŽJE:
Kapriva pri Krminu..........................   5137
Krmin ......................................   8536
Gorica .....................................51972
Kojsko ...................................... 5601
% ■
Grade ž ..............
Tržič ................
Milje.................
Ronchi dei Legionari
S.	Canzian dTsonzo .
S.	Dorligo della Valle Trst .................
7495
23389
12775
8138
5377
5243
252317
ZAVE
Z N I Š K A
13
VOJAŠKA UPRAVA
Vojnizbor
Splošni Ukaz št. 66
NADAJLJNI PREDPISI O ČIŠČENJU (EPURACIJI)
Ker imam za 'potrebno dati epuracijskim komisijam prve stopnje, ustanovljenim po splošnem ukazu št, 7, (ki se tu navajajo kot „komisije“), še moč, znižajo ali zmanjšajo stopnjo ali kategorijo civilne službe oseb, ki so podvržene postopku po splošnem ukazu št. 7, v tistih delih Julijske Benečije, ki jih upravljajo Zavezniške sile (ki še tu navajajo kot „ozemlje“), in
ker imam tudi za potrebne nadaljne spremembe in popravke k splošnim ukazom št. 7, 8 in 13, zato zdaj jaz, ALF BE D* C. BOWMAN, polkovnik, J. A.G. D., višji častnik za civilne zave s tem ukazujem kakor sledi:
ČLEN I
ZNIŽANJE STOPNJE PRI ČASTNIKIH IN URADNIKIH
1) Osebam, ki so bile deležne nepravičnega napredovanja ali kakršne koli prednosti pri natečajih zaradi svojega fašističnega članstva, se sme namesto odpusta iz službe ali suspenzije znižati čin ali kategorija, ali se smejo postaviti nazaj na položaj, ki so ga zavzemali pred tem neupravičenim napredovanjem ali prednostjo.
ČLEN II
ROK ZA VLOŽITEV PROŠENJ ZA ZOPETNI SPREJEM V SLUŽBO PO SPLOŠNIH UKAZIH ŠT. 7 IN 8
1)	Vse prošnje za zopetni sprejem v službo v smislu odseka XIII splošnega ukaza in odseka XI splošnega ukaza št. 8 se morajo vložiti v uradih komisije najkasneje v dveh mesecih od dneva tega splošnega ukaza v primeru, če te osebe sedaj stalno bivajo na tem ozemlju, in najkasneje tekom enega meseca po njihovem povratku na to ozemlje.- če ne bivajo stalno na tem ozemlju ali če tega niso mogli storiti zaradi neodvrnljivili okolnosti.
2)	Po navedenih rokih se bodo smatrali vsi odpusti iz službe in vsef suspendiranja, ki so bila izvršena pred 12. junijem 1945. za zakonita in bodo imela isto veljavo in učinek, kakor če bi bile komisije, ki jih je imenovala Zavezniška vejaška.uprava po delošbah splošnih ukazov št. 7 in 8, objavile take odločbe.
TEMELJNA PLAČA
i)	Temeljne plače v smislu odseka II splošnega ukaza št. 7 se računajo v skladu s predpisi, ki jih objavi glavni finančni častnik Zavezniške vojaške uprave, 13. vojni zbor, od časa do časa. •
ČLEN IV
ANALOGNA UPORABA SPLOŠNIH UKAZOV ŠT. 7. 8 IN 13
1)	Vsaka komisija sme, kadar in kjer je to potrebno, po analogiji uporabiti predpise, ki jih vsebujejo drugi ukazi o epuraciji, katere je objavila Zavezniška vojaška uprava.
ČLEN V
REVIZfciA ODLOČB
J.	Če bo izdani odločbi komisije prve stopnjo ali teritorialne prizivne komisije oseba, proti kateri je bila izdana odločba.
a)	zazna za dokazila, ki ji niso bila na razpolago v času zasliševanja pred komisijo prve stopnje ali prizivno komisijo in ki bi sama ali skupaj s prejšnjimi do kazili pred komisijo mogla povzročiti drugačno odločbe, ali če.
b)	zazna za dokaze, da je prišle do odločbe na podlagi lažnih izjav ali listin ali takih dejstev, ki jih zakon smatra za kažnjiva dejanja, ki so bila predložena ali storjena pr e komisijo,
sme s pismeno prošnjo zahtevati, da pristojna komisija ali prizivna komisija, za katero pač gre, revidira tako odločbo.
2. Vse prošnje za revizijo po odstavku 1 tega člena se morajo vložiti pismeno pri pisarni pristojne komisije ali pri tajništvu teritorialne prizivne komisije, na katerih temelji pro šnja.
j. Komisija in teritorialna prizivna komisija obravnava vse take prošnje za revizijo na isti način, kakor obravnava prizivna komisija prizide in se uporabljajo na prošnje za revizijo vse določbe splošnih ukazov št. 7, 8 in 13 o prizivih.
4.	Komisija ali teritorialna komisija ne sme vzeti v pretres nobenih prošenj za revizijo brez poprejšnje pismene odobritve višjega častnika za civilne zadeve Zavezniške vojačke uprave, 13. vojni zbor, ali častnika, ki ga on v ta nemen odredi.
ČLEN VI
PONOVNI PRETRES PRIMEROV S STRANI KOMISIJE
1. Če prejme komisija nova dokazila ali material, ki ni bil upoštevan v času odločenja, sme komisija povzeti tak primer in izdati odločbo, ki jo ima za primerno in umestno, vštev-ši odločbo o odpustu iz službe ali suspenziji.
2)	.Zopetni pretres primerov v smislu tega člena je dopusten v primerih, ki so bili odločeni do dneva uveljavljenja tega splošnega ukaza, v roku treh mesecev od dneva ukaza, in v primerih, v katerih, bodo izšle odločbe po dnevu tega splošnega ukaza, v roku 6 mesecev od dneva odločbe komisije.
VELJAVNOST UKAZA
i. Ta ukaz stopi v veljavo na tem ozemlju na dan, ko ga podpišem.
V Trstu, dne 15, julija 1946.
ALFRED C. BOWMAN
polkovnik, J.A. G.D. višji častnik za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Splošni Ukaz št. 68
ZVIŠANJE MAKSIMALNIH OMEJITEV ZASLUŽKOV ZARADI ZARAČUNAVANJA PRISPEVKOV ZA DRUŽINSKE DOKLADE
Ker je splošni ukaz št. 47 z dne 20. marca igg6,predpisal osnove in omejitve delavskih zaslužkov zaradi zaračunavanja prispevkov za družinske doklade, in
ker sodim, da je potrebno zvišati maksimalne omejitve zaslužkov, določene v čl. VII splošnega ukaza št. 47, v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile (in ki se tu navaja kot „ozemlje“),
zato zdaj jaz. ALFRED C. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D, višji častnik za civilne zadeve
UKAZUJEM:
ČLEN I
ZVIŠANJE MAKSIMALNIH OMEJITEV ZASLUŽKOV
Splošni ukaz št. 47. čl. VII odst. 1 se s tem razveljavlja in nadomesti z naslednjim : ..Najvišje omejitve zaslužkov nameščencev ali delavcev, katerim se bodo zaračunavali prispevki za družinske doklade, se s tem zvišajo kakor sledi:
a)	mesečne mezde	6250 lir
b)	štirinajstdnevne mezde	3125 lir
c)	tedenske mezde	1562 lir
d)	dnevne mezde	250 lir
ČLEN II
Ta ukaz učinkuje od prvega plačilnega razdobja po 27. junija 1946 in stopi %’ veljavo na dan, ko ga podpišem.
V Trstu, dne 23. julija 1946.
ALFRED C. BOWMAN
polkovnik, J.A.G.D. višji častnik za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Ukaz št. 96 B
DOPOLNITEV UKAZA ŠT. 96 — ZVIŠANJE PRISTOJBIN, KI JIH JE TREBA PLAČATI SODNIM URADNIKOM
Ker sodim, da je umestno in potrebno dopolniti določbe ukaza št.' 96, ki ureja pristojbin» sodnim uradnikom in tajnikom v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile (in ki se tu navajajo kot „ozemlje“),
zato zdaj jaz, ALFRED C. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilne zadeve,
UKAZUJEM :
ČLEN I
RAZDELITEV PRISTOJBIN
Odstavek i. — Pristojbine, ki gredo sodnim uradnikom in tajnikom po določbah ukaza št. 96 cd 26. marca 1916, se izplačujejo vsaka 2 meseca in se razdelijo kakor sledi .
a)	Dve tretjini teh pristojbin se razdelita po enakih delih med sodne uradnike, zaposlene v dodičnih pisarnicah in tajništvih, in
b)	ena tretjina teh pristojbin so polo/i v uradu generalne prokure in razdeli enako med vse pisarniške uradnike in tajnike, ki so zaposleni v sodnih uradih v področju apelaeijskega sodišča v Trstu.
Odstavek 2. — Razdelitev dela pristojbin, navedenega v odstavku 1. a) in vsi tozadevni zahtevki se ravnajo po določbah členov 15 in’ 15 zak. odi. od 9. februarja 1896, št. 25. Ti zahtevki se morajo uveljaviti v 10 dneh od dneva razdelitve zgoraj navedenih pristoiliin.
ČL EM II.
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
Trst, dne 9. julija 1946.
ALFRED C, BOWMAN
polkovnik. J, A. i h D. višji častnik za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Ukaz št. 148
DODATNI PRISPEVKI ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE DOMAČIH POSLOV
Ker ukaz št. 102 od 5. aprila 1946 ureja višino in pogoje dodatnih prispevkov za povišanje starostnih in invalidskih pokojnin na podlagi obveznega zavarovanja ,in
ker' ukaz št. 104 ureja višino in pogoje dodatnih prispevkov za zvišane stroške zdravljenja za tiste, ki imajo pravico do doklade za jetiko po obveznem zavarovanju, in
ker imam za umestno in potrebno določiti višino dodatnih prispevkov v primeru oseb, zaposlenih v domači službi v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile (in se tu navaja kot ozemlje“),
zato zdaj jaz, ALFRED C. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilne zadeve.
UKAZUJEM :
ČLEN I
VIŠINA DODATNIH PRISPEVKOV
Odstavek I. — Dodatni prispevki za osebe, zaposlene v domači službi na tem ozemlju doklade in zvišane stroške zdravljenja za one, ki imajo pravico na doklado za jetiko, po ukazu št. 104 od 8. aprila 1946 se ravnajo po razpredelnici, ki je priložena temu ukazu in njegov sestavni del. Ti prispevki so dodgni in se plačujejo skupni z onimi za obvezno socialno zavarovanje.
Odstavek 2. — Prej navedene dodatne prispevke je plačevati od prvega plačilnega razdobja po 16. februarju 1946.
ČLEN II
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
ALFRED C. BOWMAN
polkovnik, J.A.G.D. višji častnik za civilne zadeve
RAZPREDELNICA
	Občine z nad 100.000 prebivalci		Občine z manj kakor ‘100.000 preb-valei	
	Starost	Jetika	Starost	Jetika
	in invalidnost		in ,inval dno st	
	Ukaz št. 102	Ukaz št. 104	Ukaz št. 102	Ukaz št. 104
	Dodatni prispevki na teden		Dodatni prispevki na teden	
	M. o	ž'j e	M o	je'
Polno zaposleni	3.60 I r	2.20 lir	2.85 lir	J.70 lir
Pol zaposleni	2.85 lir	1.70 lir	2.85 lir	1.70 lir
	2 e	n e	Žene	
Polno zaposleni	1.80 lir	1.30 lir	1.05 lir	0.60 lir
Pol zaposleni	1.05 lir	0.60 lir	1.05 lir	0.00 lir '
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Ukaz št. 144 B
POPRAVKI UKAZA ŠT. 144 — DODATNI PREDPISI O DRŽAVNIH DAVŠČINAH ZA
ZA JAVNE ZABAVE
Ker sodim, da je primerno popravi i in razširi A ukaz s-.. 144 o pobiranju državnih davščin za javne zabave na tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile (in ki se tu na vaja kot ,,ozemlje^),
zato zdaj jaz, ALFRED C. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I.
S tem se razveljavljajo :
a)	Člen 31 Kr. odi. z dne 30 decembra 1923, št. 3276 ;
b)	Kr. zak. odi. z dne 14. novembra 1929, št, 2096, znova objavljen kot zakon z dne 1. maja 1930, št. 540 ;
c)	Kr. zak. odi. z dne 26. marca 1931, št. 368, znova objavljen kot zakon z dne 9. julija 1931, št. 1008 ;
d)	Kr. zak. odi. z dne 14. julija 1937, št. '1383, znova objavljen kot zakon-z dne 13. januarja 1938, št. 10 ;
e)	člen 4, št. 1 zakona z dne 11. aprila 1938, št. 612 ;
j)	člen 13 Kr. zak. odi. z dne 16. junija 1938, št. 1150, znova objavljenega kot zakon z dne 18. januarja 1934, št. 466 ;
g)	Člen 2 Kr. zak. odi. z dne 11. januarja 1943, št. 65;
h) člen 4 in 5 Kr. zak. odi. z dne 10- marca 1943, št. 563 ;
i) člen 2, 3 11 in 12 Kr. zak. odi. z dne 10. marca 1943, št. 86 znova objavljenega kot zakon z dne 28. junija 1943, št. 1609 ;
l)	člen 48 zakona z dne 30. decembra 1923, Št. 3276 in člen 12 Kr. odi. z dne 2. oktobra 1924, št. 1589 ;
m)	člen 49 zakona z dne 23. decembra 1923, št. 3276 ;
n)	odstavek III in IV člena II ukaza št. 144.
ČLEN II.
Odstavek 1.
Državne davščine na kosmate dohodke kinematografskih predstav in varietejskih zabav, ki obsegajo vsaj en kinematografski prikaz, ne glede na to, kako in kje se predvajajo občinstvu (vštevši zabave v klubih in zasebnih dvoranah), znašajo kakor sledi :
pri vstopnini, ki (brez državne davščine) ne presega 20 lir.............................. 15%
pri vstopnini, ki (brez državne davščine) presega 20 in ne presega 60 lir............... 30%
pri vstopnini, ki (brez državne davščine) presega 60 lir................................. 40%
Odstavek 2.
Državna davščina na kosmate dohodke konjskih dirk in športnih tekem vsake vrste, kakor so navedene v členu 4 zakona z dne 30. decembra 1923, št. 3276, znaša 18%.
Odstavek 3.
„Dodatna erama pristojbina“ ki se pobira na tem ozemlju po predpisih člena 4 splošnega ukaza št. 1. se s tem odpravlja.
ČLEN III.
V smislu predpisa člena 13 zakona z.dne 30. decembra 1925, št. 3276 znaša državna davščina za gledališča, opremljena s kakršnimi koli zasebnimi ložami, 50%.
ČLEN IV.
... •	J
Državna davščina za igre in zabave, naštete v členu 3 zakona z dne 30. decembra 1923, št. 3276 ter za cirkuške predstave in lutkovna gledališča znaša 12%.
ČLEN V.
Nobena oblast ne sme dovoliti pobiranja posebnih plačil ah prispevkov, čeprav bi šlo za podporne ali dobrodelne namene, potom nabiralnih pol ali vstopnic za prostore, kjer se vršijo predstave ali zabave katere koli vrste.
ČLEN VI.
Odstavek 1.
Pri vstopnicah, ki jih imetniki kinematografov ali gledališč prodajajo po znižani ceni članom „Državnega zavoda za pomoč delavcem“ (E.N.A.L.), je državna davščina sorazmerna s tako znižano ceno.
Odstavek 2.
Predpisi prejšnjega odstavka se uporabljajo pri osebah, ki lahko dokažejo svoje članstvo z izkaznico „Državnega zavoda za pomoč delavcem“ s sliko.
Odstavek 3.
Upravitelji kinematografov in gledališč, ki izdajajo v prejšnjih odstavkih navedene vstopnice po znižani ceni, morajo zanje uporabljati druge barve in serije kakor za navadne vstopnice.
ČLEN VII.
Odstavek 1.
V	primeru, če se državna davščina ne plača in v primeru prevare ali potvorbe v‘seznamu dohodkov, sme odrediti finančni intendant na zahtevo predstavnika „Društva avtorjev in izdajateljev“, da se gledališče zapre.
Odstavek 2.
Razen tega ukrepa se naloži globa do največ 300 lir za vsako vstopnico ali izkaznico, za katero državna davščina ni bila plačana ali je bila izvršena prevara ali potvorba v seznamu dohodkov.
/
ČLEN IX.
Za vsako drugo kršitev kakor je ona po členu VIII tega ukaza se kaznujejo podjetniki organizatorji ali upravitelji z globo do največ 3.000 lir.
ČLEN X.
Ta ukaz velja od 22. julija 1946 dalje.
V	Trstu, dne 29. julija 1940.
ALFRED C. BOWMAN
polkovnik, J.A.G.D.
“ višji častnik za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Ukaz št. 153
OBVEZNO ZAVAROVANJE DELAVCEV PROTI OBRATNIM NEZGODAM IN
BOLEZNIM
Ker imam za zaželeno in potrebno določiti osnove prejemkov delavcev v svrho izr a cunanja prispevkov in podpor za začasno delanezmoznost zaradi obratnih nezgod in bolezni po obveznem zavarovanju v tistem delu Julijske Benečije, ki ga Upravljajo Zavezniške sile (in se tu navaja kto „ozemlje11),
zato zdaj jaz, ALFRED C. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilne za~
deve,
UKAZUJEM :
ČLEN I
UPORABA SPLOŠNEGA UKAZA ŠT. 47
-zavarovanju se ravna po vseh predpisih, ki so vsebovani v členih I do IV splošnega ukaza št. 47 od 20. marca 1946 z naslovom „Prispevki za rodbinske doklade“ z isto veljavo in učinkom, kakor da bi bili ti predpisi t-u navedeni.
ČLEN II
PODPORE, KI SO JIH DOSLEJ PLAČEVALI DELODAJALCI
Podpore in doklade za začasno delanezmožnost po obveznem zavarovanju v smislu člena I. tega ukaza docela nadomestijo, podpore in doklade, ki so jih doslej morali plačevati delodajalci po zakonu ali pogodbah ali kolektivnih dogovorih, ali ki so jih doslej delodajalci dejansko plačevali v primeru obratnih nezgod ali bolezni.
ČLEN III
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem, in njegovi predpisi učinkujejo počen-ši z 20 majem 1946.
Trst, dne 15. junija 1946.
ALFRED G. BOV/MAN
polkovnik, J. A. G. D. višji častnik za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Ukaz št. 158
ODDAJA STAREGA PAPIRJA IN SPISOV ITALIJANSKEMU RDEČEMU KRIŽU NADALJNA VELJAVA ČLENA 7 ZAK. ODL. Z DNE 12, FEBRUARJA 1930 ŠT. 84
Ker člen 7 zale. cdl. z dne 12. februarja 1930 št. 84 v glavnem določa:
a)	da morajo vsi državni uradi in od države odvisne ustanove brezplačno dati italijan— sk-mu Rdečemu križu ves star papir in spise, ki za njihovo uradovanje niso več potrebni ;
b)	da morajo pokrajine (sedaj okrožja), občine, javne dobrodelne naprave in druge ustanove‘ pod nadzorstvom in pregledom države storiti isto, in
c)	da sme vsako državno ali od države odvisno upravno telo dati italijanskemu Rdečemu križu pohištvo ali drugo lastnino teh uradov, ki se sodi, da ni več uporabljivo ; in
ker je člen 7 tega odloka po njegovih določbah ugasnil dne 30. junija 193b in je bil nato z zakonom obnovljen do 30. junija 1946 ; in
ker sodim, da je umestno, da 'predpisi iega člena veljajo se preko jo. junija 1946 na tistem, delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile.
zato zdaj jaz, ALFRED G. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D. višji častnik za civilne zadeve,	,
UKAZUJEM :
ČLEN I
NADALJNA VELJAVA ČLENA 7 ZAK. ODL. Z DNE 12. FEBRUARJA 1930 ŠT. 84
S tem se odreja, da velja člen 7 zak. odi. zdne 12. februarja 1930 št. 84 še preko 30. junija 1946 do nadaijnega ukaza Zavezniške vojaške uprave.
ČLEN II
OMEJITEV UPORABE IZKUPIČKA
Imovina, ki se pridobi v skladu s predpisi člena I iz izkupička prodaje te lastnine, se mora razdeliti izključno na tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile.
ČLEN III
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz učinkuje od 30. junija 1946 dalje in stopi v veljavo na dan objave.
Trst, dne 15. julija 1946.
ALFRED C. BOWMAN
polkovnik J.A.G.D.
/	višji častnik za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni z bo r
Ukaz št. 109
POPRAVKI, SPREMEMBE IN RAZŠIRITVE ZAKONOV O POSEBNIH PREJEMKIH IN DOKLADAH OSEBJA DRŽAVNIH ŽELEZNIC
Ker imam za potrebno izvestne spremembe zakonov o posebnih prejemkih in dokladah o-sebja državnih železnic v onih delih Julijske Benečije, ki jih upravljajo Zavezniške sile (in ki se tu navajajo kot „ozemlje“)
zato zdaj jaz, ALFRED G. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilne zadeve,
UKAZUJEM :
Z izjemami, ki so spodaj posebej navedene, se vsi predpisi v odloku italijanske vlade : Namestniški zakonodajni odlok od 24. maja 1946, št. 454 „Popravki določb o posebnih prejemkih osobja državnih železnic“, čigar prepis je tu priložen kot „Priloga A“, uporabljajo in povzemajo v ta ukaz ter. imajo na tem ozemlju enako veljavo in učinek, kakor da bi bili tu v celoti navedeni.
ÖLEN II
Vse omembe italijanske vlade in katerih koli oddelkov, ministrov ali uradnikov, ki poslujejo v njenem imenu, v zgoraj navedenih zakonskih odlokih, pravilnikih ali navodilih se smatrajo za izbrisane in na njihovo mesto je uvrstiti Zavezniško vojaško upravo in ustanove, ki delujejo na tem ozemlju pod nadzorstvom Zavezniške vojaške uprave in nič v tem ukazu ne daje italijanski državi ali kateri osebi ali ustanovi, ki posluje v njenem imenu, pravice odločanja nad katero koli osebo, imovino ali zadevo na tem ozemlju.
ČLEN III
Predspisi Nam. zak. odi. od 24. maja 1946, št. 454. ki niso povzeti v ta ukaz in spremembe, ki veljajo na tern ozemlju, so sledeče :
Prvi odstavek člena V. se izbriše.
ČLEN IV
Odlok, naveden v členu I, stopi v veljavo na tem ozemlju na dan, ko podpišem ta ukaz
Trst, dne 9. julija 1946.
ALFRED C. BOWMAN
polkovnik, J. A. G. D.
višji častnik za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Ukaz št. 170
PODPORE DELAVCEM IN NAMEŠČENCEM IZ OBVEZNEGA ZAVAROVANJA ZA BOLEZEN IN PRISPEVKI ZA TO ZAVAROVANJE
Ker imam za umestne in potrebne nekatere spremembe pri podporah delavcem in nameščencem, ki so obvezno zavarovani za bolezen, in pri prispevkih za to zavarovanje, v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile (in ki se tu navaja kot „ozemlje“).
zato zdaj jaz. ALFRED C. BOWMAN, polkovnik, J.A.O.D., višji častnik za civilne
zadeve,
UKAZUJEM :
PODPORE IN PRISPEVKI
Odstaveki.
Razpredelnica, ki je priložena temu ukazu in ki je njegov sestavni del, ureja višino podpor delavcem m nameščencem, ki prejemajo ali imajo pravico prejemati neposredne ugodnosti iz obveznega zavarovanja za bolezen po Kr. zak. odi. od 29. novembra 1925, št. 2145 in tozadevnih predpisih odobrenih s Kr. odi. od. od 4. marca 1926, št. 528, z zakonom od 17. julija 1942, št. 998 in z ministrskim odi. od 12. marca 1943.
b)	Prispevki za te ugodnosti morajo biti v skladu z delom B te razpredelnice.
Odstavek 2.
Nameščenci, ki se ne odločijo za zdravljenje v bolnicah ali zasebnih sanatorijih, ki ima" jo pogodbo z „Državnim zavodom za zavarovanje za bolezen“, imajo pravico, da sami prejemajo plačda za bolnico, določena v odstavku 2 a dela A te razpredelnice.
Odstavek 3.
Osnove prejemkov delavcev in nameščencev v svrho izračunanja zgoraj navedenih podpor in ugodnosti ter tozadevne prispevke, urejajo členi I. do V splošnega ukaza št. 47 od 20. marca 1946 z naslovom „Prispevki za družinske doklade“ z isto veljavo in učinkom, kakor da bi bili ti členi tu v celoti navedeni.
Odstavek 4.
Podpore, navedene v imenovani razpredelnici nadomestijo zneske izrednih podpor (indennità' di contingenza) za bolezen, ki so jo morali delodajalci dozdaj plačevati delavcem in nameščencem po zakonu, pogodbi ali kolektivno sklenjenem sporazumu.
ČLEN II
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz stopi v veljavo na dan. ko ga podpišem in vse njegove določbe učinkujejo od prvega plačilnega razdobja po 25. maju 1946.
Trst, dne 9. julija 1946.
ALFRED C. BOWMAN
polkovnik, J.A. G.D. višji častnik za civilne zadeve
RAZPREDELNICA PODPOR IN PRISPEVKOV IZ OBVEZNEGA ZAVAROVANJA ZA BOLEZEN
Del A — PODPORE
1)	Dneva podpora je enaka eni polovici celotnih dnevnih prejemkov, ki jih prejemal delavec v zadnjih dveh plačilnih razdobjih pred dnevom začetka bolezni. Če delo, ki gaje vršil v teh razdobjih ni bilo neprekinjeno, je podpora enaka trikratnim delavčevim povprečnim prejemkom na uro.
2)	Najvišji stroški za bolnico, ki gredo nameščencu, so :
a)	2.500 lir, in 50% vsote, ki presega ta znesek za bolniške stroške , kirurške operacije in zdravniško oskrbo pod pogojem, da se zavarovana oseba zdravi v bolnici ali v zasebnem sanatoriju, pravilno odobrenem od državnega zavoda za zavarovanje za bolezen.
b)	3.000 lir za kirurške operacije doma.
De! B — PRISPEVKI
*) 6% kosmatih prejemkov za zavarovanje delavcev in njegovih družinskih članov.
2)	3.50% kosmatih prejemkov za zavarovanje nameščencev in njegovih družinskih
članov.
3)	3% kosmatih prejemkov za zavarovanje tistih nameščencev in njihovih družinskih članov, ki jim jamči delodajalec za celotno plačo v primeri belezni za 6 mosecev.
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Ukaz št. 171
REORGANIZACIJA JADRANSKE DRUŽBE ZA PRIRODOSLOVNE VEDE (SOCIETA ADRIATICA Dl SCIENZE NATURALI) V TRSTU
Ker imam za, umestno ukreniti reorganizacijo Jadranske družbe za, prirodoslovne vede v Trstu, (ki se tu navaja kot „družba“), v skladu z demokratičnimi načeli,
zato zdaj jaz, ALFRED C. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ÖLEN I
RAZVELJAVLJENJE SEDANJIH PRAVIL
a)	Pravila družbe, odobrene s Kr. odi. od. 16. oktobra 1934 št. 2379, se s tem razve-¡javljajo.
b)	Kr. odi. od 26' septembra 1C35, št. 1803, ki vsebuje predpise za izvolitev predsednikov in podpredsednikov akademij, zavodov in združenj za vede, leposlovje in umetnost, ne velja več za imenovano družbo.
ČLEN II
IMENOVANJE IZREDNEGA KOMISARJA
n J Prof. MARIO PICOTTI je s tem imenovan za izrednega komisarja družbe. b) Navedeni komisar bo vršil posle upravnega odbora po sedanjih pravilih do izvolitve novega upravnega odbora, ko prenehajo vse njegove naloge kot komisarja.
PRIPRAVA IN PREDLOŽITEV NOVIH PRAVIL
a)	V členu drugemu tega ukaza imenovani komisar mora takoj pripraviti v predlaganje nova pravila družbe, ki so lahko v bistvu ista pravila in predpisi, ki jih je odobril občni zbor elanov dne 1. julija 1925 in spremenil občni zbor dne 22. junija 1932, s spremembami, ki jih bo imel za umestne in potrebne.
b)	Komisarju se s tem naroča, da skliče občni zbor članov družbe, ki naj bo v roku 3 mesecev od dneva uveljavljanja tega ukaza, na katerem je predložiti predlagana nova pravila v pretres in sprejem.
c)	Po sprejemu pravil mora ta občni zbor izvoliti iunkeijonarje, upravni odbor in druge organe družbe v skladu z novimi pravili.
ČLEN IV
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
Trst. dne 11. julija 1946.
ALFRED C. BOWMAN
polkovnik, J.A.G.D. višji častnik za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Ukaz št. 172
SPREMEMBE KAZENSKIH DOLOČB ZA TIHOTAPLJENJE SOLI IN TOBAKA IN ZA KRŠITVE MONOPOLSKIH PREDPISOV
Ker imam za potrebno spremeniti kazenske določbe o tihotapljenju soli in tobaka in za kršitve monopolskih predpisov v tistih delih Julijske Benečije, ki jih upravljajo Zavezniške sile (in ki se tu navajajo kot „ozemlje“),
zato zdaj jaz, ALFRED C. BOWMAN polkovnik. J.A.G.D., višji častnik za civilne zadeve.
UKAZUJEM :
ČLEN 1
POPRAVKI
Denarne, kazni, določene v ukazu št. 111, se s tem popravljajo kakor sledi;
i)	Člen II, odstavek 1 se popravi tako, da se v njem črtajo Številke 500, 1000, 100 in 400 in nadomistijo po vrstnem redu 2.000, 4.000, 500 in 1.500.
2)	Člen II. odstavek 2 se popravi tako, da se v njem črtajo številke 600, 1.200, 200 in
1.000	in nadomestijo po vrstnem redu z z 2.500, 5000, 1.000 in 4.000.
3)	Člen II, odstavek 3 se popravi tako, da se v njem črtajo številke 100. 200, 10 in 20 in nadomestijo po vrstnem redu s 300, 600, 30 in 60.
4)	Člen III, odstavek I se popravi tako, da se v njem črta številki 1.000 in 10.000 in nadomestita s 5.000 oziroma 25.000.
5)	Člen IV, odstavek 1 se popravi tako, da se v njem črtata številki 400 in 2.000 in nadomestita s 1.500 oziroma 8.000.
6)	Člen IV, odstavek 2 se popravi tako, da se v njem črtajo številke 500, 1.000, 10 in nadomestijo po vrstnem redu z 2.000, 4.000, 40 in 120.
7)	Člen IV, odstavek 3 se popravi tako, da se v njem črtajo številke 600, 1.200. 30 in 50 in nadomestijo po vrstnem redu s 2.500, 5.000, 100 in 200.
8)	Člen V se popravi tako. da se črtata v njem številki 100 in 2.000 in nadomestita s 600 oziroma 10.000.
9.	Člen VI se popravi tako, da se v njem črtata številki 100 in 500 in nadomestita s 150 ozirona 600.
10.	Člen VII se popravi tako, da se v njem črtata številki 400 in 4.000 in nadomestita s 600 oziroma 6.000.
11)	Člen VIII, odstavek 1, se popravi tako, da se v njem črtajo številke 100, 500, 500 in 5.000 in nadomestijo po vrstnem redu s 300, 1.500, 1.000 in 5.000.
12)	Člen VIII, odstavek 2 se popravi tako ,da se popravi tako. da se v njem črtata številki 100 in 500 in nadomestita z 200 oziroma 1.000.
13)	Člen IX se popravi tako, da se v njem črtata številki 200 in 2.000 in nadomestita s 600 ozirorra 6.000.
14)	Člen X se popravi tako, da se v njem črtata številki 400 in S.000 in nadomestita s 600 oziroma 10.000.
13)	Člen XI se popravi tako. da se v njem črtata številki 40 in 2.000 in nadomestita s 100 oziroma 3.000.
ČLEN II
RAZVELJAVLJENJE
Člen I ukaza št. 111 se s tem popravi tako, se mu doda naslednje :
Členi 92, 93, 94, 95 zakona št. 907 z dne 17. julija 1942 o monopoli soli in tobaka se s tem razveljavljajo.
ČLEN III
KAZNI ZA RAZLIKE V TEZI TOBAKA, VPISANEGA V LADIJSKE LISTINE
Kapitan katere koli ladje s tovorom tobaka se kaznuje, če število zaloge tobaka na krovu ne odgovarja številu vpisanemu v ladijsko listino, z denarno kaznijo najmanj 600 lir m največ 2.000 lir za vsak kilogram razlike (pod ali nad označeno težo) za tobak v listih, ter najmanj 2.000 lir in največ 5.000 lir za obdelan tobak.
V svrho izmere denarne kazni se smatra, da teža manjkajočih zabojev odgovarja naj-višji teži drugih zabojev v ladijskem tovoru, če se dejanska teža ne da ugotoviti.
KAZNI ZA RAZLIKE V TEŽI ALI KAKOVOSTI MED PRIJAVLJENIM IN DEJANSKO UVOŽENIM TOBAKOM
Vsaka oseba, ki namerava uvoziti tobak in ki prijavi carinskim oblastem manjšo količino, kakor jo te oblasti nato ugotove, se kaznuje, če razlika presega 5% prijavljene teže, z denarno kaznijo najmanj 1.000 lir in največ 1.500 lir za vsak dodatni kilogram za tobak v listih, in najmanj 2.000 in največ 3.000 lir za obdelani tobak.
Vsaka oseba, ki prijavi drugačno kakovost obdelanega tobaka kakor jo dejansko ugotovi carinska oblast, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 500 lir in največ 4.000 lir za vsak kilogram krivo prijavljenega tobaka.
ČLEN V,
KAZNI ZA POTNIKE, KI NE PRIJAVIJO OBDELANEGA TOBAKA
Potnik, ki ne prijavi carinskemu uradu obdelanega tobaka, ki ga uvozi za svojo lastno porabo, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 250 lir in največ 2.000 lir, če uvožena količina ne presega enega kilograma.
Če uvožena količina presega 1 kilogram, se za presežek naloži kazen, ki ie določena v členu I odstavek 2 tega ukaza.
Ta določba se ne uporabi, če uvožena količina ne presega 30 gramov.
ČLEN VI
Prevoz nepregledane soli in tobaka, kjer gre v primerih po čl. 120 carinskega zakona od 25. septembra 1940, št. 1424 za primere, ki nastanejo s prevozom nepregledane soli ali tobaka (kakor je določeno s členoma 32 in 67 zakona št. 907 od 17. julija 1942),se kaznuje od-pošiljatelj z denarno kaznijo najmanj 200 lir in največ 3,000 lir za vsak meterski stot soli, najmanj 50 lir in največ 1.000 lir za vsak kilogram surovega tobaka ali stranskih proizvodov tobaka, ter najmanj 100 lir in največ 2.000 lir za vsak kilogram delanega tobaka. Vendar ne sme biti denarna kazen v nobenem primeru manjša kakor 200 lir.
V primerih po členu 121 prej navedenega carinskega zakona, se kaznuje odpošiljatelj z naslednjimi denarnimi kaznimi :
Najmani 600 lir in največ 5.000 lir za vsak stot soli ;
najmanj 500 lir in največ 1.500 lir za vsak za vsak kilogram surovega tobaka ali stranskih proizvodov tobaka ;
najmanj 700 lir in največ 3.000 lir za vsak kilogram obdelanega tobaka.
ČLEN VIL
VELJAVNOST UKAZA
Ukaz št. 173
POPRAVEK K SPLOŠNIM UKAZOM ŠT. 33, 34, 34-B IN 52 — DOLOČITEV ROKOV ZA FINANČNE UČINKE NA PREJŠNJI ČAS
Ker je bil v splošnih ukazih št. 33, 34, 34-B in 52 dan uveljavljenja finančnih učinkov določen na čas od 1. julija oziroma, 30. junija 1945 dalje, in
ker sodim, d,a je umestno spremeniti te roke v prej navedenih štirih splošnih. ukazih s tem,. da se določijo finančni učinki, na, čas od I. maja oziroma 30. aprila 1945 dalje,
zato zdaj jaz, ALFRED G. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilne zadeve,
UKAZUJEM :
ČLEN 1
DOLOČITEV DNEVA UVELJAVLJENJA FINANČNIH UČINKOV NA PREJŠNJI* ČAS
Zgornji splošni ukazi,se s tem popravljajo kakor sledi:
1)	Splošni ukaz št. 33 :
a)	v členih IX, odstavek 1 in 2 ,XVI in XVIII, se rok 1. julij 1945 nadomesti s I, majem 1945 ;
b)	v členu X, odstavek 1 se rok 30 junij 1945 nadomesti s 30. aprilom 1945 ;
2)	splošrii hkaz št. 34 :
v členih II, odstavek 2, III, odstavek 1, VII ir. XV se rok 1. julij 1945 nadomesti s 1. majem 1945 ;
3)	splošni ukaz št. 34-B
v členih I, IV, odstavek 2, črka b) in VIII. se rok 1. julij 1945 nadomesti s 1. majem 1945 ;
4)	splošni ukaz št. 52 :
a) v členih II, odstavek S, in III se rok 1. julij 1945 nadomesti s 1. majem 1945 ;
b) v členu IV se rok 30. julij 1945, nadomesti s 30 aprilom 1945.
ČLEN II
VELJAVNOST UKAZA
Ukaz št. 174
POPRAVEK K SPLOŠNIMA UKAZOMA ŠT. 44 IN 60 — DOLOČITEV DNEVA VELJAVNOSTI NA 1. JANUAR 1944
Ker je bil v splošnih ukazih št. 44 in 60 dolo'čen dan veljavnosti finančnih učinkov na 1. julij 1945, in ker imam za potrebno
a)	spremeniti ta rok v obeh zgoraj navedenih ukazih tako, da se določi dan veljavnosti zgornjih finančnih učinkov na 1. januar 1944,
b)	razširiti ta rok tudi na primere, navedene v odstavku 1 člena X splošnega ukaza št. 60. zato zdaj jaz, ALFRED G. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilne zadeve,
UKAZUJEM r
ČLEN I
DOLOČITEV DNEVA VELJAVNOSTI FINANČNIH UČINKOV NA PREJŠNJI ČAS
a)	Splošni ukaz št. 44, člen VII, odstavek 2 se s tem popravlja kakor kakor sledi :
i)	Črtati je „1. julija 1945“ in nadomestiti s „1. januarjem 1944“.
b)	Splošni ukaz št. 60, člen IV, odstavek 4 se s tem popravlja kakor sledi :
i)	Črtati je „1. julija 1945“ in nadomestiti s „1. januarjem“ 1944“.
c)	Splošni ukaz št. 60, člen X, odstavek 2, pododstavek 2 se s tem prekliče in nadomesti z naslednjim :
„Pokojnine, dovoljene v skladu s prejšnjim odstavkom in s tem odstavkom veljajo od I. januarja 1944 dalje.“
ČLEN II
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz stopi v veljavo na dan. ko ga podpišem.
V Trstu, dne 15. julija 1946.
Ukaz št. 176
TEČAI ZA DOSEGO STOPNJE INDUSTRIJSKEGA INŽENIRJA
Ker je akademski senat vseučilišča v Trstu sklenil, da se počensi z akademskim letom 1946 -1947 ze obstoječa inženirska fakulteta izpopolni z ustanovitvijo tečaja za dosego stopnje industrijskega 'inženirja, mehanična sekcija, in
ker se je Zavezniška vojaška uprava po proučitvi odločila pripoznati ta. sklep,
zato zdaj jaz, ALFRED C. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilne zadeve,
UKAZUJEM :
1)	Na fakulteti pomorskega inženirstva se ustanovijo tačaji za dosego stopnje industrijskega inženirja, mehanična sekcija, počenši z akadenskim letom 1946-1947.
2)	Pripravljalna šola za inženirje, ki že obstoja na fakulteti, se z akademskim letom 1946-1947 prenese na novo ustanovljeno znanstveno fakulteto.
3 Zavezniška vojaška uprava, 13. vojni zbor, pripoznava tečaj za dosego stopnje industrijskega inženirja, mehanična sekcija, v pogledu vseh učinkov, pripoznavši pravno tudi vsa spričevala in diplome, ki se bodo izdale na podlagi teh tečajev.
4)	Za novo industrijsko sekcijo (mehaniko) se ne ustanovi nobena nova profesorska stolica ; vendar se smejo ustanoviti nove profesorske stolice, če bo zahtevala potreba.
6)	Notranji vzgojni predpisi za novo sekcijo se ravnajo po istih pravilih in predpisih,, ki veljajo za druge fakultete vseučilišča.
6)	Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V Trstu, dne 22. julija 1946.
Ukaz št. 177
ZNANSTVENA FAKULTETA VSEUČILIŠČA V TRSTU
Ker je akademski senat vseučilišča v Trstu sklenil, da se na tem vseučilišču ustanovi znanstvena fakulteta počenši z akadamskim letom 1946-1947, in
ker se je Zavezniška vojaška uprava po preučitvi odločila pripoznati ta sklep,
zato zdaj jaz, ALFRED C. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilene zadeve,
UKAZUJEM:
1)	Počenši z akademskim letom 1948-1947, se ustanovi znanstvena fakulteta.
2)	V prvem letu bo znanstvena fakulteta omejena na tečaje za dosego akademske stopnje v matematiki, akademske stopnje v fiziki in akademske stopnje v matematiki in fiziki.
3)	Znastvena fakulteta bo obsegala dve pri pripravljalni leti za inženirje, ki že obstojata na Pomorski inženirski fakulteti.
4)	Zavezniška vojaška uprava, 13. vojni zbor, pripoznava v pogledu vseh učinkov to znastveno fakulteto in razširja to pripoznanje tudi na spričevala in diplome, ki jih bo izdajala navedena fakulteta.
5)	Za znastveno fakulteto se ustanovi osem profesorskih stolic ter one za pripravljalni tečaj in se bo njih število morebiti zvišalo, kadar bo potrebno.
6)	Notranji ustroj in disciplina tega učnega zavoda se ravna po istih pravilih in predpisih, ki ta čas veljajo za druge učne zavode vseučilišča.
7)	Ta ukaz stopi v veljavo na dan ko ga podpišem.
V Trstu, dne 22. junija 1918.
Ukaz št. 178
DRŽAVNI ZAVOD ZA POMOČ DELAVCEM V BOLEZNI SPREMEMBA ZDRAVNIŠKIH HONORARJEV
Ker so bili z ukazom št. 44 z dne 18 decembra 1945 izdani predpisi za izvestno zvišanje in ureditev honorarjev zdravnikov, ki so zaposleni pri državnem zavodu za pomoč delavcem v bolezni (ki se tu dalje navaja kot „zavod“) v onem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile (in ki se tu navaja kot „ozemlje“), in
ker imam za primerno in potrebno revidirati in izboljšati določbe in pogoje nagrade, ki se plačuje zdravnikom, zaposlenim pri zavodu,
zato zdaj jaz, ALFRED G. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilne za
deve
UKAZUJEM:
ČLEN I
ZDRAVNIŠKI HONORARJI
Odstavek 1. —• Zdravniki, zaposleni pri zavodu na tem ozemlju, ki izvršujejo splošno zdravstvo, prejemajo mesečni honorar 10.000 lir, čistih, prosto davka na dohodek, za naslednjo službo :
a)	služba v posvetovalnici - 14 ur tedensko ;
b)	pregledi na domu bolnika na zahtevo :
c)	nedeljska in praznična nadzorna služba.
y primeru, če se ena ali vse pod aj, b), in c) navedene zaposlitve zvišajo ali znižajo, v obče prenehajo, se honorar sorazmerno spremeni.
Odstavek 2.—■ če je letno povprečno število pacientov znatno višje ali nižje kot normalno povprečno število pacientov, ki jih
zdravijo drugi zdravniki za aplošno zdravstvo zaposleni pri zavodu na tem ozemlju, se honorar za te zdravnike s splošno prakso, ravna v sorazmerju z določbami, navedenimi v odstavku 1.
Odstavek 3. — Zdravniki-specialisti, zaposleni pri zavodu na tem ozemlju, prejemajo mesečni honorar prost davka na dohodek, v naslednjem razmerju :
a) Služba v posvetovalnici Služba v posvetovalnici Služba v posvetovalnici Služba v posvetovalnici Služba v posvetovalnici Služba v posvetovalnici
15	ne tedensko : 7.800 lir .12 ur tedensko : 6.600 lir 10 ur tedensko : 5.680 lir 9 ur tedensko : 5.325 lir 6 ur tedensko : 4.050 lir 3 ur tedensko : 2.220 lir
b)	Pregledi pacientov doma ; 65 lir za vsak obisk.
c)	Specialno zdravljenje v posvetovalnici ali na pacientovem domu izven normalnih delovnih ur, se plača posebej za vsak primer ali s povprečnim zneskom v izmeri, ki jo bo določil zavod od časa do časa.
d)	Vkliub določbi honorarja pod b) sme skleniti zavod s specialisti, ki opravljajo obiske, poseben dogovor o plačilu honorarja v povprečni vsoti, kjer je to zaradi okolnosti primerno.
ČLEN II
VELJAVNOST UKAZA
Predpisi člena I. tega ukaza učinkujejo od 1. jannarja 1946 dalje, izvzemši honorarje, navedene pod c) in d) odstavka 3, ki veljajo od 1. julija 1946 dalje.
V Trstu, dne 23. julija 1946.
ALFRED C. BOVVMAN
polkovnik, J.A.G.D. višji častnik za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Ukaz št. 181
DIVIDENDE NA DELNICE KAPITALNIH DRUŽB
Ker sodim,, da je potrebno urediti dividende za delnice kapitalnih družb na tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile (in ki se tu navaja kot „ozemlje")
zato zdaj jaz, ALFRED C. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilne
zadeve
UKAZUJEM:
ČLEN I.
Odstavek 1.
Predpisi člena 1 Kr. zak. dekreta z dne 27. decembra 1940 št. 1714, popravljenega in spremenjenega v zakon z dne 18. aprila 1941 št. 277 in'vsi drugi predpisi o razdelitvi dividend poslovnih družb se s tem razveljavljajo.
Odstavek 2.
Ta predpis se uveljavi pri kapitalnih družbah od fiskalnega leta dneva tega ukaza
dalje.
ČLEN II
Ukaz št. 182
IZREDNI ZAVAROVALNI FRISPEVKI — POPRAVEK UKAZA Št. 8
Ker je ukaz št. 8, ki je stopil v veljavo dne 1. septembra 1945, predpisal nekatere določbe za povračilo izrednih zavarovalnih prispevkov, ki so jih prekomerno zaračunali zavarovalni zavodi in podjetja pred zgoraj navedenim dnevom uveljavljenja ukaza, in
ker sodim, da je pravično in potrebno, da se izvzamejo iz teh določb izredni zavarovalni prispevki, ki so bili tako zaračunani na podlagi zavarovalnih polic pomorskega zavarovanja v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile,
zato zdaj jaz, ALFRED C. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilne zadeve, s !em
UKAZUJEM:
ČLENI.
V	ukazu št. 8 se črtajo besede „in pomorskega zavarovanja“ v pododstavku c odseka 3 in besede „ter pomorskega zavarovanja“ v odseku 4.
ČLEN II.
Popravek, naveden v prejšnjem členu, ima veljavo od 1. septembra 1945 dalje.
V	Trstu, dne 31. julija 1946.
ALFRED C. BOWMAN
polkovnik, J.A. G.D. višji častnik za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Ukaz št. 194
USTANOVITEV TEČAJEV ZA IZPOPOLNITEV V SLOVENŠČINI ZA UČITELJE
OSNOVNIH ŠOL
UKAZUJEM :
USTANOVITEV TEČAJEV ZA IZPOPOLNITEV V SLOVENŠČINI ZA UČITELJE ' OSNOVNIH ŠOL IN NJIHOV UČNI NAČRT
Odstavek 1. ■—■ Tečaji za izpopolnitev v slovenščini za učitelje osnovnih šol se bodo pričeli s
1.	avgustom in bodo trajali do začetka šolskega leta 1946-1947.
Odstavek 2. •—• Tečaj bo v poslopju slovenske gimnazije v Trstu in na slovenskem učiteljišču v Gorici.
Voditelja zgoraj navedenih šol morata ukreniti vse potrebno, da se bodo ti tečaji v redu
vršili.
Odstavek 3. —- Učni načrt tečajev bo obsegal naslednje predmete : slovensko slovnico-s pismenimi in ustnimi vajami (6 ur tedensko), zgodovino slovenskega slovstva (4 ure), slovensko zgodovino (3 ure), zemljepis (2 uri.) didaktiko (5 ur), zgodovino pedagogike in splošno pedagogiko (4 ure).
ČLEN II
OBVEZEN OBISK TEČAJEV
Naslednji učitelji so dolžni obiskovati te tečaje neglede na število njihovih let pouka in na kvalifikacijo in brez pravice na odškodnino aji posebno doklado :
1)	učitelji, ki so v šolskem letu 1945 - 46 poučevali na slovenskih javnih osnovnih šolah in ki želijo tam nadalje poučevati ter imajo diplomo katerega neslovenskega učiteljišča ali enakovredne srednje šole ;
2)	učitelji, ki so dobili diplomo do prvega izpitnega termina šolskega keta 1942-43 na učiteljišče v Tolminu, ki so dobili diplomo učiteljišča po letu 1923 in niso položili dopolnilnega izpita na slovenskem učiteljišču.
ČLEN III
PROSTOVOLJEN OBISK TEČAJEV
Odstavek 1. — Naslednji učitelji sinejo prostovoljno obiskovati te tečaje :
1)	učitelji, ki so poučevali na nepriznanih slovenskih osnovnih šolah v šolskem letu 1945-40 ;
2)	učitelji, ki imajo diplomo italijanskega učiteljišča aii katere druge enakovredne slovenske aii italijanske šole in imajo dovoljno znanje slovenskega jezika ;
/
Odstavek 2. — Prošnje za sprejem v učiteljske tečaje se morajo predložiti pristojnemu višjemu šolskemu nadzorniku do vstevši 1. avgusta 1946.
Učitelji, navedeni pod št. 1. tega člena, morajo navesti v svojih prošnjah, ali so vršili pouk po navodilih prosvetnega oddelka Zavezniške vojaške uprave.
ČLEN IV
PREJEMKI OBISKOVALCEM TEČAJEV
Vsi učitelji, ki so sedaj v službi in ki bodo obiskovali te tečaje, bedo prejemali za čas trajanja teh tečajev svojo plačo.
Učitelji, navedeni v členu III tega ukaza, ki se bodo pismeno obvezali, da bodo poučevali na slovenskih šolali najmanj eno leto po navodolih šolskih oblasti Zavezniške vojaške uprave, bodo imeli pravico do plače, ki gre začasnim učiteljem.
ČLEN V
ZGLASITEV UČITELJEV
Vsi učitelji, ki so navedeni v členu II in III tega ukaza, morajo takoj predložiti prošnje pristojnemu višjemu šolskemu nadzorniku in se morajo zglasiti na navedenih šolah v Trstu oziroma Gorici dne 1. avgusta 1940.
ČLEN VI
IZPITI ISb SPRIČEVALA
Ob koncu tečajev se mora vršiti izpit po navodilih, ki jih bo izdal glavni častnik prosvetnega oddelka Zavezniške 'vojaške uprave.
Spričevalo bo posvedočilo, da je učitelj (ica) položil (a) izpit z zadovoljivim uspehom in ga (jo) bo usposobilo za poučevanje na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom.
Učitelji, ki ne bodo imeli tega spričevala, ne bodo pripuščeni k poučevanju na slovenskih javnih osnovnih šolah, razen če bo glavni častnik prosvetnega oddelka pripoznal za enakovredno drugo spričevalo, ki ga predložijo.
ČLEN VII
IZVRŠITEV TEGA UKAZA
Pristojni višji šolski nadzornik bo določil po obstoječih predpisih posebne nagrade za učno osebje na teh tečajih in mora ukreniti vse. kar je potrebno za izvršitev tega ukaza.
ČLEN VIII
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V Trstu, dne 27. julija 1946.
Ukaz št. 196
POPRAVEK ČLENA 44 ZAKONSKEGA BESEDILA O SPLOŠNI MELIORACIJI, ODOBRENEGA S KR. ODL. Z DNE 13. FEBRUARJA 1933, Št. 215
Ker določa člen 44 zakonskega besedila o splošni melioraciji, odobrenega s Kr. odi. z dne 13. februarja 1933, št. 215, da se sme zvišati državna podpora za melioracijska dela po cleno 43 do 38% stroškov,
in ker sodim, da glede na gospodarske prilike v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravlja
Zavezniška vojaška'uprava (in ki se tu navaja kot „ozemlje“), ta določena najvišja podpora ne
zadošča za dobro izvršitev teh del in da je primerno zvišati jo začasno na 60% stroškov,
*
zato zdaj jaz, ALFRED C. BOWMAN, polkovnik, J.A.6.D., višji častnik za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I.
ZVIŠANJE NAJVIŠJE PODPORE ZA MELIORACIJSKA DELA
Najvišja podpora, ki se sme plačati v smislu člena 43 zakonskega besedila o splošni melioraciji, odobrenega s Kr. odi. z dne 13. februarja 1933, št. 215 za melioracijska dela na tem ozemlju, se s tem določa na 60% stroškov namesto 38%, kakor je bilo določeno v členu 44 navedenega zakonskega besedila.
ČLEN II
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz stopi v veljavo na dan. ko ga podpišem.
V Trstu, dne 31 julija 1946
Upravni ukaz št. 49
IMENOVANJE PREDSEDNIKA, PODPREDSEDNIKA IN ČLANOV ZAČASNEGA DISCIPLINSKEGA SVETA ZA RAVNATELJE IN UČITELJE SREDNJIH ŠOL
Ker je bil z ukazom št. lig ustanovljen disciplinski svet za ravnatelje in učitelje srednjih šol (Istituto di Istruzione Media e Secondaria) v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravlja Zavezniška vojaška uprava (in se tu navaja kot „ozemlje“), in
ker se zdi potrebno poskrbeti za imenovanje predsednika, podpredsednika ter članov omenjenega disciplinskega sveta v skladu s čl. I, odstavkom 2 gornjega ukaza,
zato zdaj jaz, ALFRED G. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
1.	— Dr. ANGELO MINESSO, svetnik tržaškega prizivnega sodišča, je s tem imenovan za predsednika začasnega disciplinskega sveta za ravnatelje in učitelje srednjih šol na ozemlju.
2.	— Prof. dr. VITTORIO RUBINI, šolski nadzornik tržaškega okrožja, je s tem imenovan za podpredsednika omenjenega disciplinskega sveta.
3.	— Prof. ROMEO NERI, ravnatelj tehničnega zavoda „Leonardo da Vinci“ v Trstu, dr. RUDOLF PERHAUC, ravnatelj slovenskega tehničnega trgovskega zavoda v
Trstu,
prof. LUCIANO SERTI, redni profesor gimnazije „Petrarca“ v Trstu, prof. EDVARD MIZERIT, profesor slovenske srednje šole v Gorici, prof. VITTORIO FT RLANI, šolski nadzornik tržaškega okrožja, dr. ANTON KACIN, šolski nadzornik goriškega okrožja so imenovani za člane omenjenega disciplinskega sveta.
4.	— Ta ukaz bo stopil v veljavo na dan, ko ga podpišem, v Trstu, dne IS. julija 1946.
Obvestilo št 14
DOLOČITEV TRAJANJA POSEBNEGA POROTNEGA SODIŠČA
Posebno porotno sodišče, ki je biio ustanovljeno z razglasom št. 5, da sodi osebam, obdolženim zločinov sodelovanja z Nemci, bo nadaljevalo svoje poslovanje do 8. novembra .1940, ko se pričakuje, da bodo končane vse razprave.
Rok, v katerem se morajo vlagati prijavo proti osebam, ki jih je imeti za krive kažnjivih dejanj v smislu tega razglasa, 'pri javnem tožilcu posebnega porotnega sodišča, se s tem podaljša do 31. avgusta 1940.
Povdarja se, da so te prijave dopustne proti vsem osebam, ki jih je imeti za krive kažnjivih dejanj v smislu razglasa št. 5, neglede na to, ali se sedaj nahajajo na tem ozemlju ali izven njega. Za veljavnost prijave ni potrebno, da je njihov naslov znan, če so dejansko stalno prebivale v Julijski Benečiji ali če so bila dejanje, ki so podlaga prijavam, storjena na tem ozemlju.
Po 31. avgustu 1940 se ne bodo sprejemale in upoštevale prijave proti nobeni osebi bodisi da se nahaja na tem ozemlju a i ne.
V Trstu dne 2. avgusta 1946.
ALFRED C. BOVVMAN
polkovnik J. A. G.D. višji čsatnik za civilne zadeve
II D E L
TRŽAŠKO OKROŽJE
Okrožni ukaz št. 6 B
POPRAVEK K OKROŽNEMU UKAZU ŠT. 6 — PREDPISI O PRESKRB! STANOVANJ
Ker je splošni ukaz št. 62 deloma spremenil zakonite pred,piše o nakazovanju stanovanj. in
ker imam za potrebno popraviti okrožni ukaz št. 6. od 13. septembra. 1945.
' zalo zdaj jaz, J. C. SMVJTS, podpolkovnik, okrožni komisar za. tržaško okrožje, s tem
UKAZUJEM:
ČLEN L
RAZVELJAVLJENJE OKROŽNEGA UKAZA ŠT. 6
Okrožni ukaz št. 0 od 13. septembra 194.5 se s tem razveljavlja.
ČLEN II,
Odstavek 1.
Stanovanjski urad tržaške občine, ki mora vedno upoštevati zahteve Zavezniških oboroženih sil. nakazuje razpoložljive stanovanjske prostore in poslovne lokale pripadnikom civilnega prebivalstva, kakor je tu spodaj določeno.
Odstavek 2.
Poslovni lokali, ki jih omenja odstavek I. obsegajo vse lokale ki.se uporabljajo kot skladišča, trgovine, zaloge, trgovinski ali poklicni uradi, kinematografi, gledališča in druga zabavišča ter vse druge lokale, ki se uporabljajo v poklične ali trgovinske nameno (in ki se tu navajajo kot „poslovni lokali“).
ČLEN 111.
PRIJAVA RAZPOLOŽLJIVIH PROSTOROV
Odstavek 1.
Lastniki fizične ali pravne osebe, zasebne ali javne ustanove, upravitelji in oskrbniki poslopij, ki leže v tržaški občini, mora prijaviti stanovanjskemu uradu vse razpoložljive stanovanjske prostore in poslovne lokale. Ta prijava, če ni bila že napravljena po predpisih člena L okrožnega ukaza št. 0, se mora napraviti v sedmih dneh od dneva uveljavljenja tega ukaza ali od dneva, ko pridejo ti prostori pod predpise tega člena.
Odstavek 2.
Stanovalci, ki nameravajo pustiti svoje hiše, stanovanja ali poslovne lokale nezasedene za več kakor 60 dni. mora jo pred odhodom obvestit i stanovanjski urad od- dneva, svojega odhoda in o verjetnem dnevu povratka. Stanovanjski urad je upravičen nakazati tako hišo, stanovanje ali poslovni lokal drugi osebi ali osebam za dobo te odsotnosti.
PRENOS ALI ODAJA PROSTOROV V NAJEM
Noben lastnik ali druga oseba ne sme oddati v najem, v podnajem ali drugače razpolagati s katerimi koli prostori, n:ti zamenjati svojega stanovanja ali poslovnih prostorov brez pismene obobritve stanovanjskega urada in sme stanovanjski urad tako razpolaganje brez te odobritve izreci za nične in neveljavne, in razpolagati s prostori.
ČLEN -V.
ZASEŽENJE PROSTOROV
Stanovanjski urad je upravičen zasesti razpoložljive stanovanjske prostore, in poslovne okale, po poizvedbah, ki jih izvrše od njega določene osebe, ki morajo imeti pravilno izkaznico, v svrho, da jih nakaže osebam, ki pripadajo v členu VI naštetim kategorijam.
ČLEN VI.
PROŠNJE ZA PROSTORE IN NAKAZILO PROSTOROV
Odstavek i.
Prošnje za nakazilo prostorov morajo osebe, ki pripadajo kategorijam, navedenim v odstavku 2 in 3 tega člena, vložiti pismeno na stanovanjski urad.
Odstavek 2.
Stanovanjski urad je upravičen nakazati stanovanjske prostore in poslovne lokale, pri čemer mora-vedno upoštevati zahteve Zavezniških oboroženih sil ; osebam, ki pripadajo našle dnjim kategorijam :
a)	prva prednost — osebe, ki so izgubile -svoje stanovanje v tržaški občini ;
1)	zaradi vojnih poškodb ;
2)	zaradi plemenskega ali političnega preganjanja ;
3)	zaradi zaseženja po vojaških ali političnih oblasteh ;
4)	zaradi razsodbe sodišča ; ki jim je odvzela njihove prostore.
h)	druga prednost — osebe, ki so bile premeščene z odredbo pristojne oblasti v tržaško občino ;	,	.
c) tretja prednost — vse osebe, ki ne spadajo v zgornji kategoriji v kolikor so prostori razpoložljivi.
Odstavek j.
Na podlagi predpisov tega ukaza se preskrbijo poslovni lokali le v posebnih primerih na podlagi navodil, ki jih objavi okrožni Komisar, Kadar lahko prosilec dokaže posebno stisko ali posebno potrebe po pomoči stanovanjskega urada.
Obstavek 4.
Stanovanjski urad je upravičen, od kazati več kakor enemu prosilcu ali družini iste prostore. Take dodelitve (ki se tu nižje navajajo kot „sonajemništvo“) naj se vrše le, kjer je to potrebno, da se olaj a obstoječe pomanjkanje stanovanj. Pri dodelitvi sonajemništva mora
stanovanjski urad upoštevati prednost oseb, ki se jim daje stanovanje, in v kolikor so spre. jemljiva za imetnika teh prostorov. V primeru, če imetnih prostorov odklanja sprejem sostanovalca ali stanovalcev iz razlogov, ki jih ima stanovanjski urad za neupravičene, je stano. vanjski urad upravičen odrediti imetniku prostorov, naj sprejme to osebo ali te osebe kot so. najemnike.
ČLEN VII.
USTANOVITEV STANOVANJSKIH ODBOROV ZA ODLOČANJE 0 PRIZIVIH
Odstavek i.
Vse prizadete osebe, morejo vložiti priziv proti vsakemu ukrepu ali odločbi stanovanjskega urada na stanovanjski odbor, ki obstoja iz predsednika in štirih članov, ki jih imenuje predsednik občine in odobri Zavezniška vojaška uprava.
Odstavek 2.
Stanovanjski odbor odloča o vseh prizivih proti odločbam stanovanjskega urada.
ČLEN VIII.
PRIZIVI
Odstavek 1.
Za vse prizive in prošnje na stanovanjski odbor veljajo naslednji predpisi :
a)	biti morejo pismeni, podpisani in morajo navesti naslov prizivatelja ali prosilca;
b)	ne trebajo biti o kaki posebni zakoniti oblik* in lahko obstojajo iz navadnega pisma :
c) smejo biti. napisani na navadnem papirju in niso podvrženi nobeni taksi ;
d) priziv ali prošnja mora na kratko navesti dejstva, na katera se prizivatelj ali prosilec sklicuje.
Listinski dokazi, vstevši zaprisežene pismene izjave smejo biti priloženi, a jih ni obvezno priložiti.
e)	Prizivatelj ali prosilec mora izjaviti v prizivu ali prošnji, ali želi biti zaslišan pred odborom ali če se strinja s tem, da odbor odloči na podlagi priziva ali prošnje in listin ali drugih priloženih dokazil. Če take izjave ni, sme odbor opustiti zaslišanje in odločati o stvari na podlagi priziva ali prošnje in listin ter priloženih dokazil, razen če odbor odloči po svojem preudarku da je zaslišanje zaželeno ali potrebno.
Odstavek 2.
Odbor mora odločiti o vsakem primeru strogo v skladu z dejstvi in z zakonom. Odstavek 3.
Odbor mora voditi o vseh postopkih pred njim primerne zapisnike.
Odstavek 4.
V primeru, če prizivatelj ali prosilec prosi za zaslišahje ali če odbor odloči, da je zaslišanje zaželeno ali potrebno po čl./VII odstavek 1 — e) tega ukaza, mora odbor takoj določiti narok, za to zaslišanje in o njen obvestiti prizivatelja ali prosilca osebno ali po pošti. Priziva-telju ali prosilcu je dati dovolj časa. da pride k zaslišanju in pripravi ter preloži svoja dokazila
Odstavek 5!
Za to zaslišanje veljajo naslednji predpisi :
a)	Prizivatelj ali prosilec ima pravice priti osebno, in zastopan po pravnem zastopniku•
b)	Odbor ni vezan na formalna dokazna pravila ; temveč sme upoštevati vse vrste in oblike dokazil, ustne ali pismene, o katerih sodi. da so bistvene za stvar-in ki lahko pripomorejo k pravični odlčitvi.
c)	Odločbe odbora so dokončne.	,
Odstavek 6.
Da more vršiti svoje naloge, je odbor upravičen odrediti predložitev katerega koli stvarnega dokazila, pravnih ali drugih listin, pozivati priče in naložiti prisego strankam in pričam.
ČLEN IX.
NAJEMNINA, KI SE MORA PLAČEVATI
Odstavek i.
Osebi, ki se ji nakažejo prostori, se sporazume z lastnikom ali najemodajalcem o višini najemnine, ki jo je plačevati.
Odstavek 2.
Če se ne doseže sporazum, določi najemnino po povprašam ju državnega tehničnega urada (Ufficio Teenico Erariale) 1 'rad za najemnine terjatve, ustanovljen s splošnim ukazom št. 54.
ČLEN X.
OBJAVA ODREDB
Odločbe stanovanjskega urada in stanovanjskih odborov, uveljavi stanovanjski častnik ; ki ga jaz postavim, s svojim podpisom.
ČLEN XI.
IZREDNA PO OBLASTILA
iS tem si pridržim oblast, izdajati izredne ukrepe in nakezovati stanovanja v primeru nujne potrebe.
ČLEN XII.
PREKRŠKI
Vsakdo, ki se ne pokorava določbam tega ukaza ali odredbam, ki so zakonito izdane ne podlagi tega ukaza, zakrivi kažnjivo dajanje in se kaznuje na podlagi odsodbe Zavezniškega vojaškega sodišča z denarno kaznijo ali z zaporom ali z obojim, kakor razsodi sodišče.
ČLEN XIII.
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz bo stopil v veljavo z dnem njegove prve objave.
Trst, dne 10 julija 1946
J. C. SMUTS
podpolkovnik
okrožni komisar za tržaško okrožje
Okrožni ukaz št. 45
RAZPUST POKRAJINSKEGA ODBORA ZA LOV IN IMENOVANJE POSEBNEGA
KOMISARJA
Ker člen 82 ,Enotnega besedila“ (Testo Unicoj uredb glede zaščite divjadi in izvajanja lova. ki ga je odobril Kr. odi. št. 1016 z dne 5. junija Z939. predvideva ustanovitev pokrajinskega adbora za lov. in
ker se zdi potrebno razpustiti omenjeni pokrajinski odbor ter imenovati posebnega komisarja.
zato. zdaj jaz. J.C. SMUTS. podpolkovnik okrožni komisar za'tržaško okrožje, s'tem
UKAZUJEM
Člen 1. Pokrajinski odbor za lov je razpu čeri.
Člen 2. Glavni okrožni nadzornik poljedelstva za tržaško okrožje, bo prevzel naloge posebnega komisarja pokrajinskega odbora za lov ter bo opravljal in upošteval vse dolžnosti in obveze, navedene v členu 83 zgoraj omenjenega „Enotnega besedi'a“ (Testo Unico).
Člen j. Vse uredbe glede zaščite divjadi in izvajanja lova ostanejo .v. veljavi v loli kor niso v nasprotju s tem ukazom.
Člen 4. Ta ukaz bo stopil v veljavo dne 6. Avgusta 1945.
V Trstu, dne 3 Julija 1946.
J.C. SMUTS
podpolkovnik okrožni komisar. Trst
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
TRŽAŠKO OKROŽJE
Upravni okrožni ukaz št. ‘26 B
DODATEK K UPRAVNEMU OKROŽNEMU UKAZU ŠT. 26 — NAPREDOVANJE SVETNIKA PREFEKTURE DR. BASIOLIJA GIOVANNIJA
Ker je bil svetnik prefekture Dr. BASIOLI GIOVANNI po okro&nem upravnem ukazu št. 26 napredovan od Vil. stopnje skupine „A“ do V. stopnje skupine ,..4“, in
ker se zdi 'primerno, ta ukaz dopolniti, zato zdaj jaz, Je G. SMTJTS, podpolkovnik ; okrožni komisar tržaškega okrožja, s tem
UKAZUJEM:
1.	-— Naslednji dodatek k okrožnemu upravnemu ukazu št. 26 :
„To napredovanje je treba imeti za začasno in za dobo, dokler bo to okrožje upravljala Zavezniška vojaška uprava, razen če ga ne potrdi oblast, ki bo prevzela okrožje od Zavezniške vojaške uprave“.
2.	—- Ta ukaz bo stopil v veljavo na dan, ko ga podpišem.
25. julija 1946
J. C. SMUTS
podpolkovnik
okrožni komisar, tržaško okrožje
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
TRŽAŠKO OKROŽJE
Upravni okrožni ukaz št. 32
ZAČASNI DISCIPLINSKI SVET ZA UČITELJE OSNOVNIH ŠOL
V zvezi z oblastjo ki jo meni daje člen I, ukaza št. 137 z dne 22. maja 1946, Jaz J.C. SMUTS. podpolkovnik, okrožni komisar v Trstu s tem
0 D R E J A N
da so začasno imenovani sledeči za začasni disciplinski svet za učitelie osnovnih šol za Tržaško okrožje :
Predsednik	: Prof. RUBINI Vittorio —Šolski nadzornik za Tržaško okrožje
Podpredsednik
Člani
: Dr. FALCHI Ruggero : LOJACONO Francesco BENCIN Giovanni CAFFIERI Bruno STUBEL Adalberto DALLOGLIO Bruno LEKAN Paola
—	Sodnijski uradnik
—	Šolski nadzornik
—	Šolski nadzornik
—	Šolski nadzornik
—	Šolski nadzorni k
—	U čitelj
—	[J čitelj ica
Ta ukaz bo stopil v veljavo na dan, ko ga bom podpisal.
Dne 16. julija 1946.
J.C. SMUTS
podpolkovnik
Okrožni komisar, Tržaško okrožje
Upravni Okrožni ukaz št. 38
IMENOVANJE ING. MATTEA EULAMBIO ZA ČLANA EPURACIJSKE KOMISIJE ZA PROSTE IN UMETNIŠKE POKLICE V TRSTU
Na podlagi pooblastila, ki mi ga daje splošni ukaz št. 13, odsek 4, jaz, J. C. HM UT S, podpolkovnik, okrožni komisar za tržaško okrožje
s tem IMENUJEM
ing. MATTEA EULAMBIO za člana epuracijske komisije za proste in umetniške pokliče v tržaškem okrožju namesto Ing. JUSTA CALLIGARISA, ki je odstopil.
To imenovanje stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V Trstu, dne 20. Julija 1946
J. C. SMUTS
podpolkovnik
okrožni komisar za tržaško okrožje
GORIŠKO OKROŽJE
Okrožni ukaz št. 92
NAPREDOVANJE DOKTORJA MARIO CAPON-A „VII. RAZRED“, SKUPINA A V „VI RAZRED“ SKUPINA A
■Jaz, JAMES E. LONG. Major. C.M.P., okrožni komisar za Goriško Okrožje s tem odrejam
napredovanje
Doktorja MARIO CAPON-A svetnika Prefektura, iz Vil. razreda skupina A, do VI. razred skupina A.	‘
Ta ukaz bo stopil v veljavo z dnem ko ga bom podpisal.
Gorica, dne 15 Julija 1946,
JAMES E. LONG
Major, C.M.P. Okrožni komisar
PULJSKO OKROŽJE
Upravni okrožni ukaz št. 56
POPRAVILO K UPRAVNEMU OKROŽNEMU UKAZU ŠT. 43 POKOJNINSKA KOMISIJA NAMESTITEV ČLANA
Jaz Major, T.S. BELSH A W, vršivši dolžnosti Okrožnega, Komisarja v Pulju, stem začasno IMENUJEM
višji Inspektor, za „Regenta pri Uradu Okrožne Zakladnice“ v Pulju za Pokojninsko Komisijo, na mesto gospoda MALENCHTNI Dina, Direktor urada Zakladnice, z veljavo od 19. maja 1946.
Dano dne 12. julija 1946.
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
PULJSKO OKROŽJE
Upravni okrožni ukaz št. 57
ZAČASNO IMENOVANJE ODBORA ZA .ZAŠČITO IN POMOČ VOJNIM INVALIDOM“
Jaz, Major, T.S. BELSH A W, Vršivši dolžnosti okrožnega komisarja v Pulju, začasno imenujem sledeče osebe ki bodo tvorile Odbor za Zaščito in Pomoč Vojnim Invalidom
profesorja SAVERIO Giacobbe
T.S. BELSHAW
Major
vršivši dolžnosti
okrožnega Komisarja v Pulju
Predsednik : Člani :
gospod FRANCINONI Enrico dr. PALIAGA Attilio gospod BULLIO Riccardo
Ta ukaz bo stopil takoj v veljavo
Dano dne 20. julija 1946,
T.S. BELSHAW
Major
vršilec dolžnosti
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
PULJSKO OKROŽJE
Upravni krožni ukaz št. 58
ZAČASNO IMENOVANJE ING. SELENATI LUIGIJA ZA GLAVNEGA INŽENIRJA
V PULJSKI OBČINI
1)	Jaz, Major T. S. Belshmo, vršilec dolžnosti okrožnega komisarja v Pulju, s tern začasno imenujem
Ing. SELENATI LUIGIJA za Glavnega inženirja v Puljski občini.
2)	Ta ukaz bo stopil takoj v veljavo.
Dano dne 28.- julija 1946
T. S. BELSHAW
Majoi
v d okrožnega komisarja v Puhu
II! DEL
CIVILNI ODDELEK OBJAVE
TRŽAŠKO OKROŽJE
ASSICURAZIONI GENERALI
Delniška Družba s sedežem v Trstu
Družbeni kapital popolnoma vložen Lir 120.000.000
Delničarji so vabljeni na izredni občni zbor, ki se bo vršil dne 31. avgusta 1946 ob 11. uri v Trstu, v dvorani Trgovske Zbornice (Via della Rorsa 2), kjer bodo , sklepali o sledečem
DNEVNEM REDU
i)	Poročila
2)	Zvišanje družbenega kapitala in tozadevne spremembe družbenega zakonika
3)	Imenovanje za upravniški svet
4)	Združitev od Soc. An. Stabili via Como s sedežem v Rimu in od Società Immobiliare Agricola Romana, delniška družba, s sedežem v R imu
5)	Slučajnosti
V slučaju da prisotni družabniki ne bi zastopali, sami ali s pooblastili, predpisano število delnic, občni zbor bo drugič sklican dne Ki. septembra 1946, ob 11 uri, v zgoraj imenovani dvorani Trgovske Zbornice.
Upravniški svet : nečitljivi podpisi
Uradni list ét. 24
ODSEK ZAVEZNIŠKE VOJAŠKE UPRAVE
VSEBINA
I. DEL
TRŽAŠKO POVELJSTVO
Splošni ukaz
Stran
št.	30 B	Dodatne spremembe v kazenskem zakoniku in v zakoniku o
kazenskem postopku — Dopolnitev splošnega ukaza št. 30. .	3
št.	61 B	Zbiranje žita •— Popravek splošnega ukaza št 61 ... ........... 7
št. 61C	Poprava k splošnemu ukazu št. 61..........................	7
št.	62	Stanovanjske zadeve..........................................   8
št.	63	Zvišanje javnih plač in pokojnin.............................  10
št. 66	Nadaljni predpisi o čiščenju (Epuraoiji).  ................ .	21
št.	68	Zvišanje maksimalnih omejitev zaslužkov zaradi zaračunavanja
prispevkov za družinsko doklade............................. 23
Ukaz
št.	96 B	Dopolnitev ukaza št. 96 •—* Zvišanje pristojbin, ki jih je treba
plačati sodnim uradnikom.................................... 24
št.	143	Dodatni prispevki za socialno zavarovanje domačih poslov. .	24
št.	144	B	Popravki ukaza št. 144— Dodatni predpisi o državnih davščinah
za javne zabave............................................. 26
št.	153	Obvezno zavarovanje delavcev proti obratnim nezgodam in
boleznim..................................................   28
št.	158	Oddaja starega papirja in spisov ital j anskemu Rdečemu Križu-
Nadaljna veljava člena 7 zak. odi. z dne 12. februarja 1930
št. 84......................................................  29
št.	169	Popravki, spremembe in razširitve zakonov o posebnih prejemkih
in dokladah osebja državnih železnic.......................  30
št.	170	Podpore delavcem in nameščencem iz obveznega zavarovanja za
bolezen in prispevki za to zavarovanje. ................ 31
št.	171	Reorganizacija jadranske družbe za prirodoslovne vede (Società
Adriatica di Scienze Naturali) v Trstu ............... 33
št.	172	Spremembe kazenskih določb za tihotapljenje soli in tobaka in
za kršitve monopolskih predpisov............... ........ 34
št.	173	Popravek k splošnim ukazom št. 33, 34, 34-B in 52-—’ Določitev
rokov za finančne učinke na prejšnji čas................ 37
št.	174	Popravek k splošnima ukazoma Str 44 in 60-—■ Določitev dneva
veljavnosti na 1. januar 1944..............................  38
št.	176	Tečaj za dosego stopnje industrijskega inženirja.............. 39
št.	177	Znanstvena Fakulteta Vseučilišča v Trstu...................... 40
št.	178	Državni Zavod za pomoč delavcem v bolezni *—• Sprememba
zdravniških honorarjev ...................................   41
št.	181	Dividende na delnice kapitalnih družb ......................   42
Ukaz	Stran
št.	182 Izredni zavarovalni prispevki •—• Popravek ukaza. št. 8............ 43
št. 194 Ustanovitev tečajev za izpopolnitev v slovenščini za učitelje
osnovnih šol ............................................ 43
št. 190 Popravek člena 44 zakonskega besedila o splošni melioraciji,
odobrenega s kr. odi. z dne 13. februarja 1935, št. 215.. 46
Upravni ukaz
št. 49 Imenovanje predsednika, podpredsednika in članov začasnega
disciplinskega sveta za ravnatelje in učitelje srednih šol ...	47
Obvestilo
št.	14 Določitev trajavja posebnega porotnega sodišča ..................... 48
II.	DEL
TRŽAŠKO OKROŽJE
Okrožni ukaz
št. 6 B Popravek k okrožnemu ukazu št. 6 —~ Predpisi o preskrbi stanovanj ..................................................................... 50
St. 45 Razpust pokrajinskega odbora za lov in imenovanje posebnega
komisarja....................................................  54
Upravni okrožni ukaz
št. 26 B Dodatek k upravnemu okrožnemu ukazu št. 26-— Napredovanje
svetnika Prefekture Dr. Biasolija	Giovannija.................. 54
št.	32	.7s,časni disciplinski svet za učitelje osnovnih šol............ 55
št.	33 Imenovanje ing. Mattea Eulambia za člana epuracijske komisije
za proste in umetniške poklice	v	Trstu....................... 56
GORIŠKO OKROŽJE
Okrožni ukaz
št.	92	Napredovanje doktorja Mario Oapon-a Vil. razred, skupina A
v VI razred, skupina A........................................ 57
PULJSKO OKROŽJE
Upravni okrožni ukaz
št.	56	Popravilo k upravnemu okrožnemu ukazu št. 43'— pokojninska
komisi-ja — Namestitev člana	............................. 58
št.	57	Začasno imenovanje odbora za „zaščito in pomoč vojnim invalidom“ ..................................................................... 58
št.	58	Začasno imenovanje ing. Selenati Luigija za glavnega inženirja
v Puljski občini ............................................. 59
III.	DEL
CIVILNI ODDELEK OBJAVE ....................................................... 60