45619 Janez Debevec. Donesek zgodovini slov, slovstva. Spisal I. Vrhovnik. Janez Debevec — «ta častiti mož je jel 1. 1795. bo¬ dočim duhovnikom predavati o slovnici jezika, ki ga morajo v svojem poklicu vsak dan govoriti in zato pač tudi slovniški umeti. Žal, da je to lepo podjetje (Parvae spes altera Crainae — kakor ga z6ve Kopitar Gramm. XLVII.) prekinila sovražna invazija 1. 1797. Obnovilo se je šele 1. 1817., ko se je založila javna učna stolica za slovansko jezikoslovje,« tako poroča malodane z istimi besedami, kakor Kopitar (1. c.) in Metelko (Lehrg. XXIV.), Šafarik (Gesch. d. sildsl. Lit. I. 33.) o dogodku, ki je vsekakor pomenljiv v zgodovini slovenskega slovstva. Častiti mož, ki je pred jednim stoletjem skušal osnovati sto¬ lico slovenskega jezika v Ljubljani, zasluži, da se pobliže seznanimo z njegovim življenjem in delovanjem. Janez Debevec — sam se je podpisoval Debeuz, kakor stoji zabeleženo tudi v krstni knjigi šenklavški, 1 časi pa Debevz 2 — se je porodil dne 20. rožnika 1758 v Ljubljani. Roditelja sta mu bila Jožef in Jera Debevec. Za mašnika je 1 «20. hujus (jun.): mane hora 7. natus, et ea dip baptizatus est Joannes (Bapt.) Antonius, Aloysius fil: legit: Josephi Debeuz et Gertrudis Conjugum, Levant. Dno Georgio Antonio Ahatschitsch, et Nobili Dna Maria Constantia Pollakin, per me Josephum Duditsch, vic. — Obst: Schloiffin. 2 Ž. Zois piše: Debelz (Vodnikov Sp. 50, 53) Kopitar in Metelko: Debevz. 2 bil posvečen v Ljubljani dne 16. sušca 1782. Takoj naslednje leto 3 je kot «mafhnik v’ Lublanfki duhovni hishi® izdal svojo prvo knjigo: «Kratki navuki, regelze inu molitve sa Sakra- ment te pokore». Dne 28. mal. srpana 1785 je stopil v začasni pokoj. «Catalogus sacerdotum® 1793—1797 ga navaja mej mašniki, bivajočimi v Ljubljani brez posebne službe. Pokojnine so mu odločili po 150 gld. na leto. Kot deficijent je 1. 1791. spisal predgovor k Japljevemu sv. pismu in Abecednik (Krajnski Plateltof). Sodeloval je pri Vodnikovi pratiki za 1. 1795. Za¬ ložnik knjigotržec Korn mu je izročil prevod njenega kole¬ darskega dela. Tudi 2. letnika korekturo je oskrbel Debevec. Takisto je slovenil v začetku tega stoletja do 1. 1817. tiskarju Egerju «Novo Kranjsko Pratiko®. 4 5 Od 1. 1795. do 1797. je predaval Debevec bogoslovcem slovensko slovnico. Ljubljanska škofija je imela 1.1795. sedem¬ indvajset bogoslovcev, izmed katerih je petorica študirala v Paviji. Ravnatelj bogoslovnici je bil stolni propovednik in konzistorijalni svetnik Jožef Pinhak 6 — prijatelj Z. Zoisa in V. Vodnika, s katerim sta si dopisovala. On je bil jako pro¬ svetljen duhovnik, pečal se je z vedami. Zois omenja njegove prirodoslovne zbirke. Pod vplivom teh treh mož so se odprla 3 To je bilo poslednje leto ljubljanskega semenišča po stari uredbi; jeseni 1783 se je odprlo za ljubljansko škofijo generalno seme¬ nišče v Gradcu (dr. J. Kulavic, D. fb. Priestersem. u. d. theol. Lehranst. zu Laib., 811). Zanimivo je to leto, ker so tedaj štirje mašniki v ljub¬ ljanski duhovni hiši izdali slov, knjige: Jurij Gollmayr, poznejši stolni prošt in gen. vikar, je dal na svetlo molitvenik: «Sv. Maša®, Janez Stroj: «Keršansku Premišhivanje®, Jernej Bastiančič: «Katholšku podvučenje od tih pervih dveh Sakramentov® (Marn, Jez. XXII., str. 70), Jan. Debevec pa: «Kratke nauke®. 4 Cf. Jos. Benkovič, Slov, koledarji in koledarniki — v «Dom in Sv.» 1895, str. 187. 5 Joseph Pinhak, Cure et ministre de la parole de Dieu al' eglise Cathedrale, Conseiller Consistoiriale, et Directeur des eleves deThcologie, te naslove mu je dal Vodnik, pišoč mu s Koprivnika dne 10. kim. 1795. (Lj. Zvon 1889, str. 398.) 3 vrata slovenščini v semenišče. « Nikomur naj se ne zdi smešno, — pravi Debevec v uvodnem predavanju — da se za Kranjce ustanavlja šola kranjskega jezika. Kajti če se Nemci in drugi narodi ne osmešijo, osnavljajoč svojim rojakom slovnice in jezikovne šole, zakaj naj bi bilo to smešno pri Kranjcih? Take knjige in šole celo za tiste, ki so vešči jeziku, so de¬ loma sad razvoja vednostij, deloma razvoj istih. One ohra¬ njajo deželne jezike v njihovi izvirni lepoti ali pa jim jo iz nova vračajo. Če bi se bil kranjski jezik toliko časa, kakor pri nekaterih drugih slovanskih narodih, gojil v šolah, bi mu nikakor ne bili tako pokvarili prvotne čistosti in točnosti jeziki mejašev Italijanov in Nemcev in pa surovost neukega ljudstva.« Čedalje živeje so čutili duhovniki potrebo jezikovne šole. Marsikateremu izmed njih je delala slovenščina pregla¬ vice. 6 «Kolika zapreka načelniku ljudstva v njegovem službo¬ vanju — piše Debevec — če ne more radi neznanja primernih izrazov poučevati podložnikov. Nasproti pa mnogo koristi vspešnemu delovanju narodnega učitelja ročnost, točnost, razločnost in milina jezika.* Vojna 1. 1797. je bila uzrok, da so nehala predavanja o slovenski slovnici. Kakšen vspeh so imela? Med slušalci bogoslovci nisem zapazil nikogar, ki bi bil pozneje stopil na slovstveno polje. Debevčeva predavanja so ostala samo prvi poskus, da bi se oživotvorila stolica slovenskega jezika v Ljubljani, poskus, ki se nam ga je hvaležno spominjati, ne glede na to, da ni obrodil posebnih slovstvenih plodov. Leta 1798. nahajamo Debevca pri Uršulinkah v Ljubljani. Duhovniški zapisnik beleži pri tem samostanu poleg izpoved- nika razfrančiškana Fakunda Lipiča in kapelana razstičana Viljema Cumpra (Zumper) tudi Janeza Krst. Debevca. Naslednja leta do 1806 mu pristavlja naslov beneficijata; užival je namreč 6 Cf. Kopitar, Selbstbiographie — v Miklosichevi »Slav. Bibliothek*, L, str. 13. 4 Schellenburgov beneficij. 7 Tedaj je bil presojevalec (censor) Japljevega sv. pisma. Izza ukaza ljubljanskega nadškofijstva je presojal «Male preroke in Makabejske bukve* leta 1799. (izdane 1. 1802.), «Novi testament* I., 2. izd., 1. 1800. «Bukve kronike, Ezdrove, Tobijeve, Juditine, Esterine in Jobove* leta 1801, Izaijo in Jeremijo 1. 1801 (izd. 1802), Baruha, Ecehijela in Danijela 1. 1800, «Novi testament* II., 2. izd., 1. 1804. V tej dobi je občeval s Kopitarjem, ki se mu v predgovoru k svoji slovnici (1. c.) zahvaljuje za ustne in pismene jezikovne opazke. V slovnici sami pa na str. 222. izrecno omenja, da je poleg Kumerdejevih in Japljevih slovarskih zbirk porabil tudi De¬ bevčevo. Meseca velikega travna 1806 je jel poučevati Debevec krščanski nauk v nunski šoli. Dne 1. vel. srpana je postal stalni katehet pri Uršulinkah. Dne 3. i. m. je s službinim re- verzom izjavil, da se ni doslej zapletel v nobeno skrivno družbo ni v domači državi ni v inozemstvu; obljubil je, da tudi v prihodnje pod nikakeršno pretvezo ne pristopi nobeni taki zavezi. 8 Kot «Kateket per Nunfkih fholah v’ Lublani* je izdal 1. 1807. peti natisek cKratkih Navukov*, 1. 1809. pa šolsko berilo: « Kleine Erzahlungen. Majhine perpovedvanja*. Tretja francoska okupacija je hudo zadela nunski samostan in ž njim vred kateheta Debevca. Dne 13. velikega srpana 1812 toži škofijstvu: Daši je podpisanec že šest let redni dušni pastir in javni učitelj mladine pri ljubljanskem ženskem samostanu, vender ga pod novo vlado niso deli, kar zadeva plačo, v nobeno izmed teh kategorij. — Izvrševal je nadalje svojo službo ter se zadovoljeval s samo hrano, ki so mu jo dajale nune, dasi so se pogubile zanj namenjene zaloge. Pripravljen je, če to zahteva ordinarijat, tudi v pri- 7 Cf. predgovor k «Novemu testamentu* II. 1804. 8 «Dienstrcvers» v ljubljanskem škofijskem arhivu, iz katerega sem zajel tudi naslednje podatke o razmerah Debevčevih pod francosko vlado. hodnje s siromaškimi redovnicami trpeti uboštvo. Ipak opo¬ zarja škofijstvo na to, da so dobile nune minulo leto za vzdrževanje svojih šol desetmesečne doneske v znesku 1000 frankov iz generalnega zaklada, letos pa jim je nakazala vlada v isti namen svoto 1600 frankov pri mestni občinski blagajni ter so jeden del teh novcev že prejele. Debevec prosi ordinarijat, da bi ukazal prednici, naj plačuje kateheta s tem denarjem, sestre učiteljice pa naj žive od samostanskega imenja. Dne 17. vel. srpana 1812 mu odgovarja škofijstvo, da pripozna važnost Debevčeve službe, vender mora omeniti, da se je ordinarijatu odtegnilo vse nadzorstvo (Einsicht) nad šolami, da javni zaklad nikjer nič ne plačuje katehetu ter da je naučno nadzorstvo (Studieninspection) po ustanovljenem zistemu ukrenilo, da je samostanu skrbeti za kateheta, zato meni, da bi bilo kako posredovanje na višjem mestu brez koristi. — Po odhodu Francozov je plačala avstrijska vlada Debevcu zaostalo petletno plačo v znesku 936 gld (po 200 gld. na leto), odtegnivši mu to, kar je bil leta 1812. prejel od samostana. (Debevčev dopis škofijstvu z dne 22. vel. srpana 1814.) Kot katehet je deloval Debevec do 19. dne vinotoka 1817, ko je stopil v pokoj. Naslednik mu je bil Janez Slakar, «Catalogus cleri» za 1. 1819. omenja Debevca, stanujočega v Ljubljani, kot dcficijenta, sam pa se je dne 7. prosinca istega leta, izkazujoč škofijstvu dohodke, ki jih je užival, učeč pri Uršulinkah, podpisal kot vpokojen katehet. Zanimiv je ta izkaz. Debevec poroča, da je dobival od 1. dne vel. srpana 1806, ko je bil nastopil službo, pa do 1. dne vel. travna 1809, ko se je pričelo tuje medvladje, od gospejnega konventa iz Schellenburgovih ustanovnih obrestij letnih 200 gld. v ban¬ kovcih; za prebitek teh obrestij 120 gld. in za obresti Zajčeve kapelanske ustanove mu je dajal samostan hrano. S to usta¬ novo združenih 50 maš' je opravljal razstičan Zumper za 50 gld. v bankovcih. Od 1. dne vel. travna 1809 do 1. dne vinotoka 1813 so Debevcu vsahnili vsi dohodki od ustanov. 6 preživljal ga je siromaški samostan iz svojega. Šele proti koncu tuje vlade je prejel od samostana iz šolskega doneska tedanje mestne merije 63 gld. 25 kr. v kovanem denarju. Od 1. dne vinotoka 1813 do 1. dne vel. travna 1814 je do¬ bival kakor prej od samostana hrano, od petih let zaostalo plačo (po 200 gld. v kovanem denarju na leto) pa po od¬ bitih gori navedenih 66 gld. 25 kr., isto tako od samostana iz zneska 1702 gld. 35 kr., ki so jih nakazali samostanu pri tedanji provizorni glavni blagajni, da poplača ž njimi zaostale mezde. Od 1. dne vel. travna 1814 do 1. dne vel. srpana istega leta ni dobil Debevec nobene plače. Samostanu je pla¬ čal 36 gld. kov. den. za hrano. Opravil je na ono četrtletje spadajočih 26 maš z drugimi zaostalimi vred. Od 1. dne vel. srpana 1814 pa do odstopa mu je dajal verski zaklad po 300 gld. na leto predplačno na račun Schellenburgovega beneficija; tedaj je katehet Debevec samostanu po pogodbi plačeval hrano. Janez Debevec je živel in deloval, kolikor mi je znano, ves čas v svojem rojstvenem mestu v Ljubljani, smrt pa ga je nenadoma zasačila v Žužemberku. Ondotna mrtvaška knjiga veli, da je 10. dne rožnika 1821 v Žužemberku hiš. št. 40 9 umrl mašnik Janez Debevec, star 63 let, za kapjo. Pokopal ga je župnik Luka Burger. Spisi Janeza Debevca nosijo znak prehodne dobe med o. Markom Pohlinom in Kopitarjem. Daši ne stoji v prvi vrsti tedanjih slovstvenikov, vender se je vrlo trudil za razvoj slo¬ venskega jezika in slovstva. Bil je zvest pomočnik Japlju, Vodniku in Kopitarju. Zlasti prvi izmed rečenih veljakov je bil Debevcu uzornik. Pisava «Ta velkiga Catekismusa* in 9 Pri Mihovih se pravi pri hiši, kjer je umrl Debevec. Rečena hiša je slaba in nima več, kakor jedno stanovanje za domače. Ondukaj domujejo zdaj trije stari fantje. Nobeden izmed njih sc ne spominja, da bi mu bili stariši kdaj pravili, da je v tej hiši stanoval kak duhovnik. Debevec je najbrže slučajno prišel v Žužemberk, ni pa ondi stalno bival. (Poročilo g. kap. H. Povšeta.) 7 sv. pisma Japljevega odseva do malega iz vseh njegovih spisov, spadajočih v ascetiško, bogoslovsko, narodno-šolsko in jeziko- slovsko stroko. Oglejmo si jih natančneje! 1. Kratki navuki, regelze inu molitve sa Sakra- ment te pokore, od Joannesa Debevza, v’ Lublanfki du¬ hovni hishi mafhnika. V’ Lublani per J. F. Egerju 1783, 12°, 83 str. — Tako navaja Safafik (Gesch. d. stidsl. L. I. 135) naslov 1. izdaji prve knjige Debevčeve; 2. izdaja mu je neznana, takisto Marnu (Jezičnik XXII, str. 70); tretji beleži letnico 1792 in izdatelja Ign. Merka. Popolni naslov 3. izdaji je ta-le: KRATKI NAVUKI, | REGELZE, INU MOLYTVE j SA | SAKRAMENT [ TE I POKORE. | — od | JOANNESA DE¬ BEVZA, | V’ Lublanski Duhovni Hifhi Mafhnika Napravlenu, potler pak na konzu | prenarejenu, inu sdej I k’ tretjimu vun danu. | — V' Lublani, | Od Ignazja Merka na prodaj utifnen. ' 1792, 12», 103 str. Četrto izdajo deva Safafik zmotoma v 1. 1807 («4te Ausg. 1807 und vielleicht auch spatem), pa je izšla že 1.1801, omenja jo Marn 1. c., kakor tudi 5. z 1. 1807, ki ima ta-le naslov: KRATKI NAVUKI, | REGELZE INU MOLITVE | SA SAKRAMENT | SVETE | POKORE s’ perftavlenimi; litaniami od pokore. | — od | JOANNESA DEBEVZA | Kateketa per Nunfkih fholah j v’ Lublani she prej napravlenu, sdaj j pak sopet pregkjdanu. — Petizh vun danu. j — V’ LUBLANI, ; Od Joan. Rezerja natifnenu. | 1807. j 12°, 95 str. — Poznejši natiski so mi neznani. 10 Vsebino te ascetiške knjige navajam po 5. izdaji. 2 37str.: KRATKI I Navuki, Regelze, inu Molitve sa Sakrament fvete ' POKORE. I. Kaj je grefhnik, inu kaj hudiga je greh, j (2—5). II. Potrebnoft pokore fploh takti 1 imenuvane. (5—7). III. Sakrament pokore, njega goripo ftava, mdzh, inu potrebnoft. (7—10). IV. Isprafhuvanje fvoje vefty. | (10 — 12). V. Shaloft inu 10 Iz Marnovega dodatka 5. izdaji: «itd.» sklepam, da so «Kratkc navuke* še kdaj natisnili. 8 njene laftnofti. . (12 — 14). VI. Perpomaganje ftrahu, potrebno!! | lubesni. | (15—17). VII. Spoved, nje potrebnoft, inu | laftnofti. [ (17—22). VIII. Kaku fe ima en pokdrjenik proti i fvojimu fpo- vedniku sadershati. | (22—24). IX. Od dodejlenja, inu odla- fhanja । fvete odvese. | (25 — 30). X. Od sadoflifturjenja. (30—34). XI. Nevarnoft nasajpadza v’ greh. | (34—35). XII. Kakufhniga ferza more pokorjenik j po fpovedi biti. | (35—37). — Potem parafrazuje obširno očenaš prošnjo za prošnjo pod naslovom: NAVUK | sa fpokorjene dufhe, i OD | GOSPODOVE MOLITVE, I Katera fe, Ozhe nafh, imenuje. | (38 — 72). Knjigo završujejo: LITANIE ! OD | POKORE. | is fvetigaPifma isbrane. | (73—95). — Prvi dve izdaji sta vtegnili imeti tudi spokorne psalme. Na to meri opomnja v 3. izdaji na str. 76.: <-Pfalmi te pokore, tu je, tli fti pfalmi, katiri fo v’ karfhanski zerkvi she od nekadaj fem | sa molytve inu pejtje ob zhafsih te pokore is med tih drugih pfalmov vun sbrani bily, ] fe najdejo v’ tih bukuvzah Sv§ta Mafha 11 imenuvanih. Sa tega vol o fo v’ leteh bukuv|zah Od pokore vun fpufheni.® Kolika je razlika med Debevčevo slovenščino 1. 1792. in njegovo pisavo 1. 1807., naj pokažeta vzporedna navedka iz 3. in iz 5. izdaje njegovih «• Kratkih navukov.® 1792. str. 39.: Veliku Kriftjanov je, kateri ne fposnajo, kaku imenytna je | ta Gofpodna Molitu: Ozhe nafh. : Leta molitu je nar fvetejfhi, | nar obil- nifhi, nar mozhnejfhi, ■ nar potreb- nifhi, inu nar bol | perpravnu slo- shena za eniga | fpokorjeniga grefh- nika. | — 1. Ta molitu: Ozhe nafh, je j nar fvetejfhi. Nizh fhkodlivi ga, nizh falleniga, nizh zhlo’vcfhkiga, nizh posetnliskiga | ny v’ njo utak- nenu. Kar fe fkus leto molitu shelly, 1807. str. 38.: Veliku Kriftianov je, kateri ne i fposnajo, kaku imenitna je Goj fpddova Molitu: Ozhe nafh. Ta | molitu je nar fvetejfhi, nar obil| nifhi, nar mozhnejfhi, nar po treb- nifhi, inu nar bdi perpravnu | slo- shena sa spokorjeniga grcfhnika. 1. Molitu: Ozhe nafh, je nar I fvetejfhi. Nizh fhkodliviga, nizh | napazhniga, nizh zhlovefhkiga, | nizh posemlifkiga ny n<5tri. Kar | fe v’ ti molitvi shely, je pervizh I (str. 39.): 11 To je Jurija Gollmayra molitvenik gl. op. 3. «Sveta Mafha® je dosegla 17 natiskov (17. pri Blasniku 1. 1839). 9 je petjvizh zhaft Boshja, drugizh na | fhe pofvetzhenje. Te prolhne | (str. 40.): sa te zhafne gnade, od katerih | my tamkej spomnimo, fo na | nafhe vezhnu isvelizhanje ober| nene. Leta molitu je tudi od | tot ta nar fvetejfhi, kir je taift j ta nar fvetejfhi, kater je njo | sloshil, inu nafs navuzhil, narn rezh Nafh Go- fpod Jesus Kri ftus. zhaft Boshja; drugizh nafhe po fve- tzhenje. Profhne sa zhafne dobrote, od katerih tam fpdm nimo, fo na nafhe vezhnu sve lizhanje obernene. Ta molitu je | tudi od tod nar fve¬ tejfhi, kir | je taifti nar fvetejfhi, kateri je | njo sloshil, inu nafs vuzhil, imam | rezhi,. nafh Gofpdd Jefus Kriftus. 2. GOVORJENJE | OD I BRANJA S. PISMA. I To je predgovor k Japelj-Kumerdcjevi knjigi: Svetu Pifmu Stariga Teftamenta, I. 1791, obsegajoč 37 nepaginovanih stranij. Nekateri so se upirali zoper slovenjenje sv. pisma, boječ se, da bi ljudje ne zašli v zmote. «In horum praeoccupatae mentis medelam fequens fuper Bibliorum lectione Tractatus in noftrate lingua ad meas enixas preces a D. Joanne Debeuz Sacerdote Curato Labacenfi, cujus laus ex opufculo ipfo patebit, compofitus efb, piše o tem delcu Japelj v uvodu: AD LECTOREM k prej omenjeni knjigi. Dobršen kos «Go¬ vorjenja* je ponatisnil Marn v Jezičniku XXII. na str. 71. in 72. 3. KRAJNSKI PLATELTOF j V’ Kat§rimu fe naj¬ dejo 1 NAVUKI | od I Krajnskiga branja | sa t§ [ Kateri fe brati vuzh§ j od Janesa Debeuza j Mafhnika. | Cum Licentia Supe¬ riornim. | V’ Lublani 1791. I Se najde per Andreju Klemensu | Bukveveszu. 12 Mala 8°. str. 32. Te knjižice, katere jeden izvod hrani muzejska knjižnica v Ljubljani, ne omenja ni Safafik, ni Marn. Obseg ji je ta-le: Predgovor. Od Abecedike ali verfte vfih Pufhtabov. Abecedika. Od pufhtabvanja. Od branja. — Na poslednji strani stoji opomnja: «Utifnenu v’ Lublani per Ignaz. M§rku, j v’ lejtu 1791.* j 12 — vezec, to je pravilna oblika, ne pa — vez, kar pomenja: der Einband. Ljudje pravijo: piskrovezec, ne pa: piskrovez. Pišimo torej: knjigovezec, ne pa: knjigovez. 10 4. Kleine Erzahlungen. Maj hi ne Perpoved- v a n j a. U' Lublani per J. Rezerju natifkavzu. 1809. 8°., str. 109. To nemško-slovensko šolsko čitanko, iz katere navaja Marn (Jez. XXII., str. 71.) za vzgled odlomek prvega «perpovedvanja», je 1. 1816. popravljeno iznova izdal Matej Ravnikar pod na¬ slovom: c Male povesti za šole na kmetih v ces. kr. deželah.« (3. izd. 1. 1822. itd.) Marn, Jez. XV., 67. 5. «Krainische Grammatik, Hs. zw. 1795—1797. In der Bibl. des Seminariums zn Laibach«, poroča Šafarik (str. 57) in za njim Marn (Jez. XXII., str. 71), ki pa pristavlja: «kjer se v istini hrani Rkps. < Deutsch-Krainerisches Worterbuch» v dveh zvezkih, ter se njemu (t. j. Debevcu) pripisuje.« 13 Ljub¬ ljanska semeniška knjižnica res hrani, kakor piše Šafarik in pred njim Metelko (Lehrgeb. XXIV.), Debevčevo rokopisno slovnico, ki je ostala nepoznana Marnu. Naslov ji je: ^rainerif lauif dE)e | @ p r a df) I e J) r e SBerfaffet | fiir SBorlejitngen in bem gfirft erjlhjdjoflidjen gbglingfjauje ju | Saibitdj, bie im Saljre 1795. angejatigen luorben. Rokopis obsega 312 in pol listov (v v. 4°), izmed katerih je 13 praznih; vmes sta vtaknjeni dve folio-poli, 6 listov v 8° in kos lista v 4°. Na vsaki strani je dobre tri prste širok prazen rob za razne opomnje, popravke in dostavke. Prve štiri strani so nesešite in nezaznamovane. Naslednji večji in manjši sešitki ali pa tudi samo preganjene polpole so gori v desnem oglu označene s črkami lat. in deloma gotske az- buke. 14 — Podpisal se ni pisatelj, a iz naslovnega lista in iz 13 Skrbno sva iskala z g. prefektom dr. Debevcem po semeniški knjižnici, a tega slovarja, ki ga Marn jemlje v misel, nisva našla. i* A—Z; po dvakrat se nahajajo črke C, E, F, G, H, J, nekatere izmed njih so prečrtane. Za Z pride ?l A, SS B, EC, ® D, SE; A, B, B,, B.,; trije neoznačeni zvežčiči; A; 4 nezaznamovane polpole, 1 nezazna¬ movane l‘/ 4 pole, 1 neoznačen sešit, v katerem sta dva navedka iz: Ever- hardi Gverneri Happelii Mundus mirabilis tripartitus: 83enterfung Bon Sermetuimg bet Spradjen, 53on itngrijdjer Spradje, potem navaja očenaš «in Betjdjicbeiien ©laitifdjen Spraven: Srainerijd), ®almatifd), (Jroattjdj, SerBtjd), 11 poročil Kopitarjevih in Metelkovih smerno za gotovo sklepati, da je tej rokopisni slovnici pisec Janez Debevec. Tudi se pisava tega rokopisa do dobrega vjema s pisavo aktov, ki so prišli izpod Debevčevega peresa ter se hranijo v škofijskem arhivu. V predgovoru («SSorrebe») — 5 stranij in 6 vrstic —, katerega sem že prej omenil, in v «(ginleitung j gur trciinerijdjen <5pra(f)funbe» (2 str.) naglasa važnost jezikovnega pouka za duhovnike. Slovnico deli na pet delov: I. žBon bet II. SSon ber Soumeffung, ^Srofobte, lil. 23on ber SBortforjdjung, IV. 33oit ber SBbrterfiigung, V. SSon ber Siedjtjdjreibung. Nekatera poglavja je preosnoval. Jako obširno govori o črkah trikrat, o samoglasnikih 16 celo petkrat. O. Marku Pohlinu očita svojevoljno zamenjavanje f in s («©a aber bie je ©enauigfeit in mefjrern SBerfeit tljeilš bie SJerfafjer, ttjetfe bie Sudjbruder nidjt beobadjtet Ijaben, ja in etnigen SBerfen, wie gum Seijjpirf in jenen bes P. Marcus Pohlin, eiiteš SiSfalceaten, geflieffent(id) bie 2 $i» guren biejeg Sud)ftab§ bertoedjjelt merben, mujj man nad; ber bort angenotjmenen Sdjreibart felbft rattjen, mie bas S bort lauten foHe.») SclaBoiiifcf), SBflfjniifcf), Caufrtigifcf), £ieflanbi[cf).> Na 2 celih polah je z velikimi črkami napisana sklanja osebnega zaimena in sklanja comp. Lepifhi. 15 a mu je trojni: a, kakor v nem. besedi: Frau in v lat.: pater, a je slaboglaseč se ali zamolčani a; tako se izgovarja mestu: karft, kadar: kerft kdfer; &, ki stoji mestu dveh a: teh zerkva. V 5. razpravi o samo¬ glasnikih ločeva celo šestero a: ž longum (Dan, gegeben), a femilongum (Las, @in Seriiutafer), a duplex id eft a a (Dan, Sag), a breve (Migam), a femibreve (Sam, §er, Parit), a brevifsimum (Kado, SSer). — e mu je čveterni (č, e, e — mesto tega piše večinoma a? [kajpada mnogokrat na nepravem mestu] — h), v 5. razpravi celo osmeri; j in o sta v 5 razpr. šestera, u peteri. O y pravi, da je pri Kranjcih zategnjen i, zlasti v poslednjem besednem zlogu. Y je hotel vtihotapiti v Vodnikovo pra¬ tiko, o čemur piše Zois Vodniku: «Korn hatte den Bogen an Herrn Debelz zur Corrcctur gegeben. Dieser wollte nun eine Mengc einfachc lange i in y (das doch das kurzere ist!) iibersetzt wissen. Kummerdey sah den korrigirten Bogen in der Presse bei seinem Schwager und hiess ihn die einfachen i beibehalten.* (Vodnikov Spom. str. 53.) 12 Sklonov ima 8, s katerimi odgovarja na vprašanja: 1. Kdo ali kaj, 2. zhiga, 3. komu, h’ komu, k’ zhimu, 4. koga ali kaj, zhes koga ali kaj, 5. O kdo ali kaj, 6. od koga, 7. s’ kom ali s’ zhaem, 8. Per kom ali per zhimu? Za moška imena so štiri sklanjala: toshnyk, mosh, Bog, tat. V mestniku pri¬ poroča u mesto i, češ, da se tako izognemo dvoumju (pek, -a, bet SBdter, in peka, -e, bie iSaferet) itd.). O. M. Pohlin (Kr. Gr. 1783, str. 33) piše: hlapz, kofl, mejsz . . . Debevec pa uči, da so te besede ttt)8rterit nidjt geijbret lutib, inbein ež fidj anbers ju betjelfcn iveifj, jo ift ež bodj bei ftubirten tailjeit befonberž iit Uiberfefcungen oft Ulotf|iDenbig.» Peta izdaja »Kratkih naukov* 1807, ki nima člena, kaže, da je prišel Debevec pozneje do dobrega k izpoznanju svoje zmote. 15 nasprotne našemu jeziku (n. pr. compar. lepifhi; pafiti, rafiti, molsiti, tešiti, nefiti, grisiti), pretirava rabo samoglasnikov 17 (n. pr. paleva m. pleva, peridem m. pridem, peledem m. pletem, pelefs m. ples, potuj m. ptuj, pulevel m. plevel, putiza m. ptica, putelm m. petelin, i. t. d.) ter zahaja večkrat v napačno etimo- logizovanje (n. pr. sgon anftfltt sagon bon sagnati). Debevčeva slovnica stoji nad Pohlinovo, vender pa z marsikaterim na¬ pačno osnovanim pravilom , Metelko n. m. XXIV) silo dela slovenskemu jeziku. 6. V ljubljanski semeniški knjižnici se nahaja bogo- slovska razprava: SKRIVNOSTI | od | DVEH ADAMOV: | ftariga inu noviga. | Tu je, | Skrivnofti, | od | zhlovaef htva, | inu | Njegdviga Odrefhenyka. | Rkps. v v. 4°, 215 str. pisanih, 27 str. praznih; v sešitke, zaznamovane gori v desnem voglu z lat. azbuko A--Q (B in K stojita po dvakrat), so vtaknjeni trije manjši listki; ob papirnem robu je po tri prste širok prazen prostor za razne popravke. Pisatelj je namreč svoj spis mnogokrat slovniški in stvarno vzboljševal. Zabeležil ni niti svojega imena niti letnice. Pismene poteze, raba: ae mesto: e, način zazna¬ movanja in sešivanja zvezkov — vse se strinja z značilnimi posebnostmi prej omenjene, istotam hranjene rokopisne slov¬ nice ter ovaja pisatelja — Debevca. Ker ne navaja sveto¬ pisemskih rekov po Japelj-Kumerdejevem prevodu, vtegnejo izvirati »Skrivnosti« še izza 1. 1784. V vprašanjih in odgovorih razpravlja Debevec v tem spisu oni del dogmatike, ki se peča s človekom (antropo¬ logija). Na drugi strani — «Od napila ' teh buku» — opra¬ vičuje naslov z navedki iz sv. Pavla: I. Kor. 15. 47; Tim. 2. 5.; Rim. 9. 5.; in iz I. knj. Moz. 5. 1. V obširnem predgovoru, ki se začenja z vprašanjem: «Kaj je zhlovek?« — deli tvarino na dvanajst točk. Na «Prafh.: Katere fkrivnofti imamo per zhlovaeihki naturi premifhluvati?» — odgovarja namreč: «Tte fkrivnofti fo: Pervizh, Boshji fktepi od zhlovseka pred ” »einige eine§ verebelten — 'JJ.3Jlarcu§ ivittbige, etljmotogt[d)eSriibrfet)eii», zove Kopitar (Gr. 156) to cepidlačenje. 16 ftvarjenjam perviga zhlovaeka. Drugizh, ftvarjenje perviga zhlovaeka. Traetjizh, imenytnoft perviga zhlovaeka po njega ftvarjenju. Zhetertizh, Sraezhni ftan perviga zhlovaeka. Paetizh, sapovčd Boshja pervimu zhlovaeku dana. Shaeftizh, Pregraeha perviga zhlovaeka. S ae d m iz h, Nefraezhni ftan per¬ viga zhlovaeka. Ofmizh, Pregraeha ufih ludy v’ graehu per¬ viga zhlovaeka. Devaetizh, Naftopiki pregraehe. Defae- tizh, Potrebuvžnje eniga Odrefhenyka. Enajftizh, Boshje obaetanje eniga Odref hehyka. Dvanajftizh, Perhod Od- refhenyka. — Jednajste »Skrivnosti« ni dovršil, 12. je popol¬ noma izostala. Od poslednjih treh poglavij se je ohranil načrt — vprašanja brez odgovorov (od 12. pogl. sta samo dve vprašanji). Iz tega sklepam, da vtegnejo biti »Skrivnosti« Debevčevo izvirno delo. Mnogi navedki iz sv. pisma in iz cerkvenih učiteljev, zlasti iz sv. Avguština, razodevajo veščega bogoslovca, pa tudi etimologizujoči jezikoslovec se ni mogel zatajiti v tej razpravi. V 3. »Skrivnofti« piše n. pr.: «Graeki fo zhlovaeku od tre laftnofti, kir obras pruti | nebaefam gori dershy, Antropos imae dali, I kakur bi fe per nafs, Gori- glaedz, reklu. Sna | biti, de fo ti pervi Slovaenzi, kir fo s’ G raki v’ | zakr hodili, ravnu od njih fe navuzhili, po leti | laftnofti zhlovaeku imae dati, inu de fo njega nar pervizh zhelovek od zhela imenuvali, kir | on pred ufim shivalmi, katire fo njemu bol podobne, zhelu nar bol pruti nebu na kvifhku nofi. | Na leto visho je nam krajnfkim Slovaencam tudi I imae tiga zhlovaeka k’ perloshnofti na imenytnoft tiga zhlovaeka mifliti, katira je pak le en oftank | tae perve zhlo- vaefhke imenytnofti. Tu krajnfku imae tiga zhlovaeka nafs ima tedaj na ta navuk | S. Augufhtyna oppominati, de, kakur zhelu nafhiga telaefa pruti tim videozhim nebaefam I gori obernenu nofimo, taku imamo tudi mifli inu | sheljae nafhe dufhe pruti tim nevideozhim nebaefam | obrazhati, ter nimamo s’ nafho dufho v’ posaemlifke | rezhy tifhati, fhe majn pak njo v’ teifte sako|pati.« Kleinmaj Ljubljana. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000092077