Mercator Dolenjska, d.d.. Livada 8, Novo mesto
Ugodno
NC Drska Diskont Jata vabi kupce, še posebej podjetnike in gostince, k ugodnemu nakupu:
Puranji file	Piščanec
1.299,00 SIT/kg	612,00 SIT/kg
1 NC Drska Diskont Jata, Slavka Gruma 54/a, Novo mesto
Št. 23 (2702), leto Lil • Novo mesto, četrtek, 7. junija 2001 • Cena: 240 tolarjev
Veterani so že proslavili
Dolenjsko združenje veteranov proslavilo desetletnico vojne za Slovenijo - Govoril tedanji poveljnik Albin Gutman
NOVO MESTO - V soboto, 2. junija, je dolenjsko območno združenje veteranov vojne za Slovenijo v novomeški vojašnici pripravilo slovesnost ob desetletnici vojne za Slovenijo. V uvodnem nagovoru se je predsednik dolenjskih veteranov Frane Smerdu spomnil dogodkov na Pogancah, Medvedjeku in krakovski hosti, kjer so dolenjski teritorialci v sodelovanju in ob pomoči policije, gasilcev, zdravstvenih služb in ob splošni podpori prebivalstva ustavili in kasneje bojno onesposobili oklepno enoto, ki je ponoči 27. junija pred desetimi leti z jastrebarskega prodirala proti slovenski prestolnici.
Člani dolenjskega združenja veteranov so odnesli vence na prizorišče bitk na Pogancah in na Medvedjeku ter na grob padlega teritorialca Franca Uršiča.
Slavnostni govornik, tedanji vojni poveljnik teritorialne obrambe za Dolenjsko in kasnejši načelnik generalštaba slovenske vojske general Albin Gutman je poudaril, daje bila lastna država stoletni cilj slovenskega naroda, za katerega smo se Slovenci opredelili tudi na plebiscitu. Jugoslovanska armada je hotela preprečiti uresničitev plebiscitarne odločitve slovenskega naroda, ki je s tem le uveljavljal svojo ustavno pravico. General Gutman je odgovoril tudi kritikom
tedanjega ravnanja teritorialne obrambe, češ da bi morda samostojnost lahko obranili tudi na drugačen način, vendar je bil tedaj oborožen odpor edina možna pot. Dolenjski teritorialci so tedaj svoje delo izvrstno opravili, saj jugoslovanski armadi na Dolenjskem ni uspelo izpolniti nobene naloge.
I. V.
V spomin na Otona Župančiča
VINICA, DRAGATUŠ - V petek,
8.	junija, bo ob 18. uri v spominski hiši Otona Župančiča v Vinici otvoritev razstave belokranjskega slikarja Mihaela Kambiča, ki jo je ob svojem jubileju pripravil Belokranjski muzej iz Metlike. Odprl jo bo predsednik krajevne skupnosti Vinica Nikolaj Simčič, v programu pa bodo nastopili učenci osnovne šole Vinica. V soboto, 9. junija, se bo ob
9.	uri v Dragatušu pričel pohod po Župančičevi poti, ki vodi po poteh, ki jih je Oton kot mladenič velikokrat prehodil do Vinice. V ponedeljek, 11. junija, pa bo črnomaljski Zavod za izobraževanje in kulturo ob 11. uri v viniškem gasilskem domu pripravil 11. srečanje recitatorjev osnovnih in malih šol Bele krajine. Tokrat ga bodo namenili osnovam javnega nastopanja, v goste pa bodo povabili Ireno Zagaj-šek iz Ljubljane.
DOLENJSKI VETERANI RAZVILI PRAPOR - Na zboru območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo je predsednik dolenjskega združenja Frane Smerdu praporščaku Suadu Muslimoviču predal prapor. (Foto: L V.)
Solidarnost na preizkušnji
Novela zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki to pravico daje tudi zdravim samskim ženskam, ni nič novega, ampak le vrača že obstoječe pravice žensk, ki so jih pri nas s posebnim zakonom dobite leta 1977. Omenjena novela Slovenijo le približuje praksi evropskih držav, zakonsko možnost umetne oploditve imajo Danska, Finska, Nizozemska pa tudi Španija, Velika Britanija in Češka. Vse do prenehanja opravljanja teh postopkov leta 1994 se je za ta poseg pri nas odločilo le nekaj samskih žensk. Glede na vsa poniževanja; ki so jih morale ženske prenašati v zadnjem času, pa si verjetno, tudi če bo referendum uspel, za tovrstno pomoč ne bo upala zaprositi lep čas nobena ženska.
Čeprav naj bi bili sramotilni stebri že preteklost, smo pribijanja nanj vešči še danes. Tokrat smo nanj pribili samske ženske, ki si želijo postati matere s pomočjo umetne oploditve, bodisi zaradi slabe izkušnje z moškimi ali celo posilstva in zlorab v otroštvu. Bodo naslednjič na vrsti matere samohranilke, ki prav tako ne vedo za otrokovega očeta, čeprav so ga spočele na naraven način? Veliko bolj pa smo prizanesljivi do tistih, ki povzročajo nasilje v družini, ki zlorabljajo otroke, pa čeprav živijo v tako opevanih popolnih družinah. V Sloveniji je tretjina vseh družin enostarševskih, kar 90 odst. teh je materinskih, in nikakršnih dokazov ni, da so enostarševske družine vzgojno neprimerne ali pomanjkljive v primerjavi z dvostarševskimi. Zato je nasprotovanje tej noveli žalitev ne te za samske ženske, ampak tudi enostarševske družine.
Če se je ženska odločila za otroka, je nase prevzela veliko odgovornost in je to vredno te spoštovanja, poleg tega je zaželen otrok najpomembnejša popotnica za njegov zdravi razvoj. Četudi komu odločitev za umetno oploditev ni blizu, pustimo pravico do svobodne odločitve tistim, ki si to želijo, saj nam s tem nič ne škodijo. Predvsem pa ne bodimo moralisti, znano je namreč; da se ljudje v konkretni situaciji vedejo povsem drugače, kot se sicer deklarirajo! Bomo zmogli toliko državljanske solidarnosti?
JOŽICA DORNTŽ
TOČA KOT SNEG POBELILA POKRAJINO - Nedavna naravna katastrofa je pošteno prizadela vrtove, trajne nasade in njive prebivalcem dobršnega dela južne Slovenije in tako, kot bi mignil, izničila ves vloženi trud. Odstranjevanja ledene gmote, kije povzročila kar nekaj zastojev v prometu, so se prizadeti lotili tudi kar z lopatami za sneg (na sliki gospa iz Žabje vasi v Novem mestu čisti svoj opustošeni vrt). Nedeljska toča pa je povzročila škodo tudi na delu vozil, izdelanih v Revozu. Kot so sporočili, so manjše poškodbe opazili na okoli 3000 vozilih, parkiranih v odprem-nem centru, kjer so čakala na predajo v prodajno mrežo, ali na parkiriščih. Ker je Revoz zavarovan za primer naravnih nesreč, finančno sicer ne bo imel hujših posledic, so pa posledice organizacijske, saj so že od ponedeljka dalje potekajo intenzivna dela na poškodovanih vozilih tako znotraj tovarne kot z zunanjimi podjetji, ki so specializirana za tovrstna dela. (Foto: M. Žnidaršič)
Marsikje so pridelek že pobrali
Toča je kar nekaj dni gostovala po Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini - Pobelila je pokrajino in odnesla za milijardo tolarjev pridelka - Najhuje je v trajnih nasadih
NOVO MESTO - Po podatkih novomeškega oddelka Zavoda za kmetijstvo so neurja s točo od prejšnje srede do nedelje prizadela okrog 4.500 ha polj in nasadov na območju Dolenjske, Posavja in Bele krajine, zaradi česar naj bi lastniki imeli kar za milijardo tolarjev manj pridelka. Santo v brežiški občini je močno prizadetih 1000 hektarov koruze, 200 ha ječmena in 250 ha pšenice, 300 ha travinja, 200 ha vinogradov in več kot 100 ha sadovnjakov. Omenjena služba bo v nadaljnjih postopkih pripravila sezname ogroženih kmetij, na delo so šle občinske komisije, medtem ko občinske uprave zbirajo prijave škode.
Novomeško občino je v ponedeljek obiskal minister za kmetijstvo mag. Franci But, ki je po ogledu prizadetih območij dejal, da tako uničenih vinogradov še ni videl. “Škoda na trajnih nasadih je več kot stoodstotna, saj bo trajalo nekaj let, da si bodo opomogli," je dejal. Napovedal je, da bo danes vlado obvestil o prvih ocenah nastale škode in poskušal doseči prvo hitro pomoč za prizadete ljudi. Na pripombo strokovnjaka s področja vinogradništva inž. Jožeta Ma-ljeviča, da je škode od toče dosti več v zadnjih letih, odkar v Sloveniji ni več obrambe s protitočnimi raketami, je dejal, da bo treba ponovno dobiti strokovno mnenje
0	tem, prav tako pa bo treba vzpostaviti vzajemno zavarovanje.
Nedeljska toča je udarila sicer res po ozkem pasu, od Suhe krajine, kjer je trpel predvsem predel okrog Hinj, preko Straže, Prečne, Birčne vasi, Žabje vasi in Malega Slatnika, zato pa je tu padala v tako velikih količinah, da se je topila še ves ponedeljek, povzročala poplave na cestah in zastoje v prometu. Po prvih grobih ocenah je toča v občini Novo mesto močno prizadela okrog tisoč hektarov kmetijskih površin, zaradi nje pa so lastniki utrpeli za 245 milijonov tolarjev škode.
Najbolj uničene so vrtnine in trajni nasadi, kar za 17 milijonov tolarjev škode pa je nastalo v drevesnici. 80-odstotno je poškodovan pridelek v 10 hektarih sadovnjakov in v 80 ha vinogradov. Trte na območju Ruperčvrha, kjer na 10 ha gospodari kakih 35 pretežno manjših vinogradnikov, so ostale povsem brez listja in so potrebne
Ob koncu tedna bo sprva
1	sončno in vroče, popoldne so :
I možne vročinske nevihte.
ponovne rezi. Prizadete niso le mladice, temveč tudi oleseneli deli trte. Močno prizadetih je okrog 500 ha koruze, ponekod tako, da bo treba njive preorati. Na Judeže-vi kmetiji na Cikavi pri Novem mestu je na primer uničenih kar 6 od 7 ha posejane koruze, od krompirja so ostali samo štrclji, travinje pa je pomečkano, razsekano in poležano, zato so prisiljeni razmišljati o zmanjšanju staleža živine. Na njivah okrog Novega mesta so prizadeti tudi posevki pšenice, še bolj ječmena in delno tudi ovsa. Na posestvu Srednje kmetijske šole Grm je pridelek tako rekoč že po-
bran, s tem pa je okleščen proračun šole in vir financiranja za praktični del pouka.
ŽUŽEMBERK - Toča je prizadela tudi precejšnji del občine Žužemberk, kjer ocenjujejo, da je povzročila za okrog 90 milijonov tolarjev škode. Oklestila je 231 ha kmetijskih površin, najbolj pa je šibala po njivah na hinjskem koncu: od Sel preko Ratja, Prevol in Lopate do Velikega Lipja, na udaru pa je bil tudi Dvor, kjer je poškodovanih precej vinogradov. Točaje po prvih ocenah prizadela poljščine 60- do 90-odstotno in na posameznih območjih celo 100-odstotno. Suhokranjci opozarjajo tudi na škodo v gozdovih, ki še ni ocenjena, a bo gotovo zmanjšala prirast v nekaj naslednjih letih. O toči so še nekaj dni po neurju pričale ceste skozi gozdove, ki so bile prevlečene z debelo zeleno preprogo iz sesekljanega listja.
Nadaljevanje na 2. strani
ZILJE
Uredništvo pride k vam!
Naše uredništvo bo prišlo v sredo, 13. junija, ob 19. uri v goste v gasilski dom v Ziljah v Beli krajini. Pričakujemo vse prebivalce Zilj in sosednjih Balkovcev, ki bi nam želeli zaupati vse, s čimer so zadovoljni, a tudi tisto, kar jih tišči, da se nam pridružijo. Tako bodo tudi drugi naši bralci zvedeli, kako živite v vaših zanimivih vaseh ob Kolpi, ki še posebej poleti ponuja obilo užitkov in sprostitve.

CITROEN CENTER
Podbavžkova 6a, Novo mesto; tel.; 07/393 04 54, 393 04 64 PE Avtocenter CITROEN KOČEVJE
_____ Kolodvorska 14, tel.: 01/893 12 93
Avto' BH
ZA VAS ZE11 LET POSLOVNI IMENIKI
RUMENE STRANI^
Simi JI TEL	■da
tel.(Ol) 436 53 90. fax(01) 436 85 20, www.intermaiketine.si
I N T E R MARKETING
Berite danes
stran 3:
•	Straža hoče postati samostojna občina
stran 4:
•	Nate občino, pa rešujte!
stran 5:
•	Del loškega vrtca se pogreza
stran 18:
•	Trubarjeva Loka se prazni, zaledje je živahno
stran 20:
•	Preveč ali premalo pravic za zaposlene?
Srečanje taboriščnikov
PODLJUBELJ - Občina Tržič in Koordinacijski odbor žrtev naci-fašističnega nasilja pri Glavnem odboru ZZB NOB Slovenije organizirata v soboto, 9. junija, ob 11. uri vseslovensko spominsko slovesnost na Podljubelju, na prostoru podružnice nekdanjega koncentracijskega taborišča Mauthausen. Spominska slovesnost ob 56-letni-ci osvoboditve koncentracijskih taborišč je namenjena vsem žrtvam druge svetovne vojne. Na srečanje so vabljeni taboriščniki, interniranci, politični zaporniki, druge žrtve nacifašizma, svojci in prijatelji pa tudi interniranci in svojci iz Francije, Avstrije in Italije in veleposlaniki držav, katerih državljani so trpeli v podljubeljskem koncentracijskem taborišču.
Štovičkov spomenik, seja in razstava
KRŠKO - Ob prazniku občine Krško bodo danes ob 17. uri v Gaju zaslužnih občanov v Krškem odkrili doprsni spomenik akademskemu kiparju in medaljerju Vladimiru Štovičku. Jutri ob 20. uri bo v Kulturnem domu Krško slavnostna seja Občinskega sveta Krško, na kateri bodo podelili občinska priznanja. Pol ure pred sejo bodo v avli doma odprli razstavo Desetdnevni boji za samostojno Slovenijo.
“ o- o
O O T 3r n m
O o
o -i
Nastajanje novih občin
V zadnjem obdobju je Slovenija pestrejša za precejšnje število pobud za nove občine. Po mnogih neuradnih napovedih, ki so bile in so še v obtoku, so zagovorniki nastajanja novih občin tudi v resnici naslovili na pristojne naslove nekaj uradnih dopisov, kjer razlagajo svoje poglede o pretekli in bodoči lokalni samoupravi. Tudi južno od Ljubljane na skrajnem robu države v Posavju naj bi nastalo nekaj novih občin. Ustanavljanje novih občin pobudniki gotovo predlaga-| jo kot iskreno dejanje za lajšanje boja za skupni vsakdanji kruh, če j ga avtorji le niso zastavili preveč kot osebni vzpon na oblast. Res pa j je, da vsaka nova občina pomeni novo mejo: na ozemlju, v glavah, v gospodarskem pogledu in še kako. Poleg novih meja nastajajo tudi nove zadrege. Te so videti kje v deželi tako, da se stare in iz starih novonastale občine ne morejo dogovoriti o pravičnem plačevanju nekdanjih skupnih zadev in o delitvi nekdanjega skupnega bogastva. Podobno je zapleteno, kot pri dogovorih o nasledstvu dobrin nekdanje zvezne države Jugoslavije. Mogoče se z novimi, praviloma manjšimi občinami sproščajo nove ustvarjalne možnosti za večji narodov blagor. Res, nekatere majhne občine, ki so se odcepile od nekdanjih velikih, vsaj na pogled prav lepo uspevajo. Ali razmišljate o nastajanju novih občin v Sloveniji? O delitvi in nastajanju občin govori tudi tokratna anketa.
ALOJZ ŠTRASBERGER, upokojenec iz Šmarjete: “Ustanovitev novih občin podpiram, saj v tem vidim prednost za okolje. Denar, ki ga ustvarita gospodarstvo in turizem, ali pa od komunalnih prispevkov in dohodnine, bi tako ostal doma in bi z njim lahko hitreje dokončali marsikatero naložbo. Mestne občine ponavadi nimajo pravega občutka za podeželje in njegove potrebe, ki so drugačne kot tiste v mestu."
MIRA BARBO, ekonomistka z Malega Kala pri Mirni Peči: “V našem primeru ima občina zdaj več sredstev za naložbe, kot jih je imela prej krajevna skupnost, in je pri naložbah tudi bolj samostojna. Toda država nam nalaga vse več nalog, enako kot velikim občinam, pojavljajo se obveznosti za skupne ustanove, čeprav denarja ni vedno več. Imamo tudi težave s kadri."
DŽENI ROSTOHAR, študentka, z Goleka pri Krškem: “Položaj, v katerem smo, je na marsikaterem področju potreben sprememb. Podpiram razmišljanja in dejanja ljudi v smeri izboljševanja situacije. Ustanavljanje novih občin vidim kot enega od tovrstnih poskusov, ki hkrati pomeni zapiranje v ; nove meje, drobljenje kapitala, znanja in izgubo nekaterih funkcij, ki jih kot velike ali povezovalne občine imajo."
BRANKO PEČNIK, upokojenec, iz , Velikih Malenc: “O ustanavljanju novih | občin ne morem povedati veliko. Na i politiko se ne razumem in se vanjo ne | spuščam. Zame je važen tisti, ki za nas | dobro dela. Slišal sem, da se govori o 1 novih občinah tudi v Brežicah. Ampak j v to se ne spuščam. So pametnejše stvari, kot je ukvarjanje s politiko."
NINA ZVER, študentka razrednega pouka, iz Kočevja: “Vseeno mi je koliko občin je ali bo, pomembno pa se mi zdi, da so občine sposobne skrbeti zase. Nisem sicer za pretirano drobljenje in izredno majhne občine, vendar ustanovitvi še novih občin ne bi nasprotovala, če bi dokazale, da bodo sposobne preživeti in da ne bodo v prvi vrsti računale le na pomoč države."
JANEZ STEPAN, podjetnik iz Črnomlja: “Nič nimam proti novim občinam, če so tudi prebivalci, ki se nameravajo odcepiti od sedanje občine, za to. Seveda pa morajo občani bodočih občin sami oceniti, ali bodo lahko preživeli. Svetujem pa jim, da, preden se dokončno odločijo, dobro premislijo, saj z denarjem iz državnega proračuna kaže vse slabše."
ALEŠ VIDMAR, gozdar iz Semiča: "Mnogi so na občine, ki so nastale pred dobrimi šestimi leti, gledali s skepso, pokazalo pa seje, daje to dobro. Predvsem so dobile več denarja kot prej kot i krajevne skupnosti. Prav zaradi dobrih ' izkušenj so se tudi drugod odločili za ‘ svoje občine. Seveda jih ne gre ustanav- g Ijati na horuk, temveč je potrebno te- , meljito pretehtati, ali so pogoji za to.“
TONI CUGELJ, študent elektrotehnike na ljubljanski fakulteti, doma iz okolice Šentruperta: “Zaradi večje preglednosti poslovanja so manjše občine boljše kot velike, predvsem pa ljudem bolj prijazne. Izkušnje občin Škocjan in Šentjernej, kot berem in slišim, so dobre, ne vem, zakaj ne bi bilo tudi za nas bojje, če bi imeli svojo občino."
PAVEL ZEMLJAK, upokojenec, iz Sevnice: “Premajhne ali prevelike občine niso najboljša rešitev za lokalno samoupravo. Zanimivo, daje sevni-ška občina po drobljenju občin ostala ozemeljsko skoraj neokrnjena in tudi ni kakšnih posebnih želja ljudi, da bi se odcepili in ustanovili svojo občino ali se komu pridružili. Vsekakor bi morali dosledno spoštovati kriterije."
Marsikje so pridelek...
Nadaljevanje s 1. strani
MIRNA PEČ, DOLENJSKE TOPLICE - Že v četrtek, 31.maja, je toča prizadela severozahodni del mirnopeške občine, pri čemer je najbolj poškodovala vinograde okrog Sv. Ane, Laz in Okroglic (30-50 odst. poškodovanost), nekoliko manj pa od Poljanske do Šentjurske gore. Na poljih med Hrastjem in Okroglico je največ škode na ječmenu in pšenici, do 30 odst. pa tudi na koruzi in travinju. Občinska komisija je ugotovila 80 odst. prizadetost plodov tudi v Markljevem intenzivnem sadovnjaku v Šentju-riju, ki je že sicer močno prizadet od pozebe. V občini Dolenjske Toplice so imeli s točo največ opraviti na pobočjih Straške gore, kjer je klestilo po vinogradih.
ŠENTJERNEJ - Občino Šentjernej sta minuli teden prizadeli kar dve neurji s točo, in sicer v četrtek, 31. maja, in precej hujše v nedeljo, 3. junija. Po poročilu odbora za naravne nesreče Občine Šentjernej je najbolj prizadet južni in jugozahodni del občine od Mokrega Polja preko Hrastja, Orehovice, Cerovega Loga, Ivanjega dola, Gorenjega in Dolenjega Vrhpolja, Mihovega, Vratnega, Nove gore, Vrbovc, Bana in Javorovice. Na tem območju so bili poškodovani vsi posevki, močno poškodovani pa so tudi sadovnjaki in vinogradi, saj je toča najbolj prizadela ravno vinogradniško območje na obronkih Gorjancev. Zelenjava je poškodovana od 50 do 80 odst., sadovnjaki od 40 do 80 odst., koruza od 40 do 60 odst., žita od 60 do 90 odst., vinogradi pa od 50 do 80 odst. Po prvi oceni je poškodovanih okoli 150 ha vinogradov, 500 ha njiv in 30 ha sadovnjakov, poleg kmetijskih pridelkov pa je bilo močno poškodovanih tudi okoli 50 kilometrov poljskih in gozdnih poti.
SEMIČ-V noči od 30. na 31. maj je neurje s točo močno poškodovalo tudi strehe, drevje in ceste v občini Semič. Toča, debela kot lešnik je največ škode napravila na Sodjem Vrhu, sicer pa je voda močno razdrla makadamske ceste, spodjedala ali celo odnesla asfalt ter nanašala blato, kamenje, vejevje in listje.
BREŽICE - Močno neurje s točo je 30. maja popoldne in zvečer zajelo velik del občine Brežice. Toča je bila ponekod debela kot oreh in je prizadela pridelke v pasu med Arnovim selom, Artičami in Brežicami, prav tako je poškodovala nasade v Globokem in Dobovi v smeri proti slovensko hrvaški meji. V tem pasu je pobesnela narava popolnoma uničila nasade, poljščine in vrtnine. Hudourna voda je nanesla zemljo, ki je ostala po neurju na cestah in na dvoriščih, nanesena zemlja pa je marsikje prekrila tudi poljščine. V višjih krajih zunaj omenjenega pasu toča ni povzročila večje škode, vendar je tam naliv poškodoval ceste in njive. "V Brežicah je občinska komisija takoj začela ocenjevati škodo in bo zbrane informacije posredovala državni komisiji," je že dan po neurju javnosti sporočil Ferdo Pinterič, tajnik občine Brežice.
Toča je zdesetkala pričakovani pridelek sadja v nasadih sadjarske zadruge Posavja, kolikor je na drevesih sploh ostalo po letošnji močni pozebi. Zadruga ima 90 odstotkov nasadov v pasu, kjer je divjalo neurje. Toni Koršič, direktor zadruge, je kmalu po neurju povedal o posledicah ujme: “Kar je ostalo od pozebe, je skoraj v celoti uničila toča. Zato v pridelku ne bo prvorazrednega sadja. Od pričakovanih 3.800 ton jabolk, po 100 ton hrušk in breskev ter 30 ton jagod ne bomo imeli nobenega pridelka." Na območju Globokega in Dečnih sel v nasadih članov zadruge je toča tudi lomila veje na drevju in za celjenje teh ran v sadovnjakih bo potrebno več let. Take posledice bodo najbolj občutili pridelovalci, ki jim večji del dohodka na kmetiji daje sadjarstvo. Po Koršičevih besedah imajo sadjarji zavarovanih le približno tretjino nasadov, več ne zavarujejo zaradi visokih premij.
Direktor Koršič: “Brez posredovanja države je velika nevarnost, da propade sadjarska zadruga, vprašanje je tudi, kaj bo s kmetijami, ki jih je tako močno prizadela toča. Vsekakor brez pomoči države ni preživetja. Poleg direktne škode nam grozi tudi posredna, in sicer izguba trgov."
Kooperanti Sadjarske zadruge Posavja po Koršičevih besedah ne vedo, kako naprej s svojimi nasadi. “Vse oči so uprte v kmetijsko in okoljsko ministrstvo," pravi Koršič.
V s točo prizadetem območju so med drugimi nasadi Marjana Šetinca v Globokem, člana Sadjarske zadruge Posavja. Ledeno zrnje je v njegovih nasadih odbilo verjetno kar polovico vseh jabolk, mlado sadje, ki je ostalo, je obtolčeno. V novejšem Šetinčevem sadovnjaku je toča tudi lomila veje. Do konca maja, ko je bila toča, so sadjarji v nasade že precej vlagali, Šetinc je doslej med drugim osemkrat škropil.
Sadjarska zadruga Posavja je po Koršičevih besedah pričakovala letos tudi 100 ton jabolk topaz. Nasade te sorte je prizadela že letošnja pozeba, zdaj še toča in tako bodo praktično brez tovrstnega pridelka. „Kaj bo zdaj, potem ko smo si s topazom že postavili mesto na tržišču?! Skratka: ves nekajletni trud je bil zaman," pravi Koršič.
B. D. G., M. L. in M. Ž.
O zdravljenju revmatičnih obolenj
OTOČEC - Društvo Revmatiki Slovenije bo pripravilo za svoje člane v četrtek, 7. junija, ob 17. uri v konferenčni dvorani hotela Šport na Otočcu predavanje Nove možnosti zdravljenja vnetih revmatičnih obolenj. Na začetku bo spregovoril vodja novomeške podružnice društva Andrej Gregorčič, nato pa bo dr. Matija Tomšič iz Kliničnega oddelka za revmatologijo Bolnišnice dr. Petra Deržaja v Ljubljani govoril o oblikah in novih načinih zdravljenja različnih revmatskih obolenj. Po predavanju bo srečanje ob prigrizku, ki se bo zaključilo do 20. ure. Več informacij pri Andreju Gregorčiču ali na sedežu društva v Ljubljani.
KRKIN DAN - Novomeška Krka je na petkovi sklepni prireditvi v Športni dvorani Leona Štuklja, s katero je zaokrožila projekt organizacijske kulture, ki je v podjetju potekal zadnji dve leti, podelila priznanja svojini najzvestejšim delavcem jubilantom. Med njimi je bilo 17 petintridesetletnikov in 73 tridesetletnikov, zahvalo za 40-letno predano delo je prejel dr. Peter Jerman (na sliki levo). Z omenjenim projektom so želeli ugotoviti, kako Krko doživljajo njeni zaposleni, in izpostaviti vrednote, ki delavce povezujejo. Za zaposlene so zasnovali tudi knjižico Krkina zaveza in v njej med drugim opredelili poslanstvo, vizijo in osnovne strateške usmeritve Krke. Petkovo slovesnost je vodila Miša Molk, nastopila sla Oto Pestner in Eva Hren ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija, zbranim pa je zaigral tudi Vlado Kreslin z Beltinško bando in Malimi bogovi. (Foto: Marko Klinc - Foto Ufe)
KAJ TAKEGA NE VIDIŠ VSAK DAN - V ponedeljek je novomeško občino obiskal kmetijski minister mag. Franci But, da bi si na terenu ogledal škodo, ki jo je povzročilo nedeljsko neurje z močno točo. V spremstvu novomeškega župana Antona Starca in drugih si je ogleda! škodo na poljščinah pri kmetu Franciju Judežu s Cikave pri Novem mestu, povsem okleščene vinograde na Ruperčvrhu (na sliki v pogovoru z vinogradniki in vinogradniškim strokovnjakom Jožetom Maljevičem) in uničene nasade Srednje kmetijske šole Grm | v Srebrničah. (Foto-.B. D. G.)
Slavje na južni meji
40-letnica gimnazije, ki so jo obiskovali tudi slovenski dijaki - Del prireditve izvedli v domačem narečju
ČABAR - V Čabru so se te dni začele svečanosti ob 40-letnici tamkajšnje gimnazije, ki so jo za časa Jugoslavije obiskovali tudi dijaki s slovenske obale Čabranke. Svečanosti so se začele 28. maja, ko je bil na gimnaziji “Dan at-perteh vrat”. Tisti dan so bile na razpolago informacije o tej šoli, predstavile so se ustvarjalne delavnice, poleg tega pa je bilo še predavanje o vaškem turizmu.
29. maja, se pravi na predvečer hrvaškega dneva državnosti in rojstnega dneva Vladimirja Nazorja, je bila osrednja svečanost, na katerem so dijaki prikazali kul-turno-umetniški program, ki je potekal delno v narečju tega območja (katero je zelo podobno slovenščini), delno v hrvaščini, gostje iz labinske gimnazije v Istri (pevski zbor) pa je zapel več pesmi v hrvaščini in tudi italijanščini. Domačini so se predstavili tudi z glasbenimi točkami in recitacijami pesmi v domačem narečju priznanega domačega pesnika in
ravnatelja gimnazije Zlatka Pocho-bradskega. Posebne pozornosti in priznanja pa so bili deležni nekateri skeči o političnem dogajanju v današnji Hrvaški. Ravnatelj Zlatko Pochobradsky je podelil tudi priznanja in nagrade dijakom, ki so bili najuspešnejši pri učenju in drugih dejavnostih. Seveda so se spomnili tudi ustanovitelja gimnazije in prvega njenega direktorja Ivana Žagarja ter Vladimirja Nazorja, po katerem ima šola ime.
Ob proslavi so izdali šolski list “Izvor” (Izvir), in sicer v domačem narečju, hrvaščini in angleščini. Izšla pa ni obljubljena knjiga del gimnazijcev v narečju “Kap svaje reči” (Kapljica svoje besede), ki bo zaradi težav v tiskarni izšla ob zaključku šolskega leta. Odprli so tudi razstavo del gimnazijcev, pripravili pa so tudi več športnih tekmovanj. Prireditve ob jubileju gimnazije se ! bodo zaključile v septembru na dnevu mesta Gabra (občinskem | prazniku), ko bo srečanje dijakov vseh generacij te šole. J. PRIMC i
Vržena rakavi ca
0 bližajočem se referendumu
Mag. Janez Černač iz Kočevja je v zadnji vrženi rokavici svoje vprašanje zastavil direktorici Zdravstvenega doma Kočevje dr. Andreji Rako. Prosil jo je, da v zvezi z referendumom o noveli zakona o umetni oploditvi pove svoje stališče kot zdravnica, ženska in mati.
“Imeti otroka pomeni predvsem zavestno prevzeti kup odgovornosti, strahli in težav, ki pa so nepomembne v primerjavi s srečo in ljubeznijo, ki ti jo otrok prinese. Upadanje rojstev in vse manj prvošolčkov v naših razredih kaže, da nismo okolje, v katerem bi se starši odločali za več otrok brez občutka rizično-sti. V svojem poklicu in zasebnem življenju se srečujem z otroki, kijih vzgajata oba starša, pa tudi tistimi, kijih vzgajajo samo matere in, čeprav zelo redko, tudi samo očetje. Krivično bi bilo sklepati ali celo zagovarjati trditev, da je otrok v enostarše-vski družini vnaprej ogrožen v svojem psihosocialnem razvoju. Primeri iz naše okolice nam dokazujejo nasprotno.
Ob referendumu so se porodila mnoga vprašanja in dvomi, predvsem pa veliko skrbi za otroke, ki bodo rasli v enostar-ševskih družinah. Ob tem pa se mi zdi vredno javne razprave tudi dejstvo, da imamo v svojem okolju otroke, ki živijo v navidezno popolnih družinah, ob starših alkoholikih, v nemdgo-čem psihosocialnem okolje, ki jih njihovi starši trpinčijo, pa si pred tem zatiskamo oči. Še enkrat bi bilo potrebno temeljito prerešetati zakonodajo na tem področju, predvsem pa sankcionirati takšno obnašanje.
Novelo zakonu o umetni oploditvi podpiram in pričakujem, da bo vsaka kandidatka za umetno
Andreja Rako
oploditev deležna multidiscipli-narne strokovne komisijske obravnave pred samim posegom ne glede na to, ali je samska ali pa živi v zakonski zvezi. Vse družbene sile moramo usmeriti v zagotovitev brezskrbnejše prihodnosti z možnostjo šolanja in zaposlitve glede na sposobnosti in pridnost naših otrok ne glede na to, kakšnim staršem so se rodili.
V zvezi s prihodnostjo nas Kočevcev pa zastavljam vprašanje: Kdaj lahko Kočevci pričakujemo posodobitev naše ceste do Ljubljane in prometno enakovreden položaj drugim primerljivim središčem v Sloveniji? Vprašanje bi morda veljalo nasloviti kočevskemu županu Janku Vebru ali pa morda tudi ribniškemu županu Jožetu Tanku, saj sta oba ne le župana občin, ki se srečujeta s podobnimi problemi glede cest, ampak tudi poslanca državnega zbora.
Rokavica je torej ponovno vržena. Kdo jo bo pobral? Župan Kočevja ali Ribnice ali pa morda kar oba?
M. LESKOVŠEK-SVETE
i

Novomeška kronika
TV TOČA - Toča, ki je v nedeljo katastrofalno klestila od Straže preko Ruperčvrha in dela Novega mesta, do Smolenje vasi in še kje, je povzorčila hudo razdejanje in ogromno škodo zlasti v vinogradih, sadovnjakih, na poljih in vrtovih. A za TV Slovenija je bil to prvi dan le obroben dogodek, večje pozornosti sta bila deležna celo sneg in poledenela cesta na Pohorju. Če pa pade toča v Ljubljani in obtolče nekaj avtomobilov, je to za ljubljanske televizijce svetovni dogodek, vreden največje pozornosti in detajlne snemalne in poročevalske obdelave; ko naslednji dan še neurje zalije nekaj podvozov, je pa to dogodek zadnjih 250 let. Za TV Slovenijo, oprostite TV Ljubljana, je Dolenjska tam nekje med Kosovom in Zambijo.
KLENKANJE - Raketno protitočno obrambo so pri nas pred leti ukinili, češ da ni resnih dokazov za njeno uspešnost. Že pred tem so nehali proti toči zvoniti s cerkvenimi zvonovi. A po zadnji toči okoli Novega mesta bodo ob točnih oblakih morda spet začeli biti plat zvona. Nedeljska toča je povsem obšla Trško goro. Ravno takrat je bilo v cerkvi na vrhu te vinorodne gorjce tekmovanje v -klenkanju.
OBČINA - Stražani hočejo imeti svojo občino. S tem naj ne bi bilo večjih težav, saj občini ne nasprotuje na glas niti sedanja novomeška. Poznavalci lokalnih razmer napovedujejo pravi boj šele pred županskimi volitvami, saj naj bi bilo več kandidatov. Iz te krajevne skupnosti, ki naj bi postala samostojna občina, so tudi sedanji novomeški svetniki Alojz Turk, Miloš Dular, Jože Kregar in še kdo bi se našel. Pa tudi v domačih logeh se že marsikdo vidi na županskem stolčku.
ŽUPAN - Zadnji seji seji novomeškega občinskega sveta sta prisostvovala kar dva župana: novomeški dr. Tone Starc in mirnope-ški Zvone Lah. Obema je bilo skupno to, da sta bila celo sejo tiho. Novomeškemu ni bilo treba govoriti, ker je sejo vodil podžupan Adolf Zupan, vloga mirnope-škega župana pa je bila tako in tako bolj “vohunske" narave. Adria se namerava zaradi potreb Revoza v bližnji bodočnosti preseliti iz Revozovega "dvorišča” in postaviti novo tovarno. V Novem mestu ji ponujajo zemljišče ob cesti Bršljin - Prečna in o tem je tekla besed na zadnji seji sveta. Slišati pa je, da bi mirnopeški župan Adrio zelo rad zvabil v svojo občino. In sedaj, ko točno ve, kaj ponujajo Novomeščani, bo lahko pripravil konkurenčno ponudbo.
Ena gospa je rekla, du je toča klestila po občini, namesto da bi na občini.
NOVOMEŠKI POLETNI VEČERI
Igra in kulturni maraton
NOVO MESTO - Zveza kulturnih društev Novo mesto in novomeška območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti vabita na prvi prireditvi Novomeških poletnih večerov, ki bosta na dvorišču gradu Orm.
•	V petek, 8. junija, bo ob devetih zvečer Kulturno društvo Prečna uprizorilo komedijo Vinka Moederndorferja Mama je umrla dvakrat.
•	V soboto, 9. junija, pa se bo ob petih popoldan začela skupna prireditev ljubiteljski kulturnih društev To smo mi, na kateri bodo nastopili: pihalni orkester Krka Zdravilišča, Nove Arkade, otroška skupina folklornega društva Kres, Taus Teater z lutkovno predstavo Piščanček Franček, Plesno društvo Terpsi-hora, pevski zbori novomeškega društva upokojencev, Jasmin, Krka, Gospodična in Pomlad, dramska skupina KD Otočec, člani Literarnega kluba Dragotina Ketteja, odrasla skupina folklornega društva Kres ter škocjanski Fantje z vasi.
MMŠ i ^ jm -a ž j j-j ob čj isT~ Mtii
Straža hoče postati samostojna občina
Novomeška občina sicer nima nič proti, pomagala pa tudi ne bo - Izpolnjujejo vse pogoje, le prebivalcev je namesto zahtevanih najmanj 5.000 le 3.700 - Čas se izteka
STRAŽA - Če bo vse po sreči in po željah Stražanov, bo s prvim dnem leta 2003 sedanja krajevna skupnost Straža postala samostojna občina. V krajevni skupnosti so sicer računali, da jim bo pri tem pomagala predvsem Mestna občina Novo mesto, vendar sojini svetniki na seji občinskega sveta prejšnji četrtek na malo bolj vljuden način povedali, naj se za to kar sami pobrigajo, občinski svet je le zadolžil občinsko upravo, da svetu KS Straža “zagotavlja strokovno pomoč pri tolmačenju zakonodaje in pripravi podatkov”.
25 LET ROLETARSTVA MEDLE - Novomeško družinsko podjetje Medte, daleč naokoli znano po izdelovanju rolet, je že peto leto zapored na prvo junijsko soboto pripravilo pri Miklavžu na Gorjancih srečanje za zaposlene in njihove družinske člane. Tokrat je bilo še posebej slovesno, saj so s prijetnim druženjem ob družabnih igrah proslavili 25-letnieo obstoja podjetja. To je bita priložnost, da je “šef ’ Alojzij Medle (na posnetku levo) najbolj zaslužnim delavcem podelil zlati znak podjetja,- med dobitniki je bil tudi Janez Klemenčič, najstarejši delavec skoraj 60-članskega kolektiva. (Foto: D. R.)
OTROCI IZDELALI KNJIGE - “Če želimo v otroku vzbuditi ljubezen do knjige in veselje do branja, če ga želimo oblikovati v braka in uporabnika knjige, mora živeti v okolju, kjer je knjiga cenjena. Prav zato dajemo v metodologiji Korak za korakom velik poudarek knjigam in tudi izdelovanju knjig," je v uvodu četrtkove otvoritve razstave knjig, ki so jih izdelati otroci iz devetih dolenjskih, belokranjskih in posavskih vrtcev z omenjeno metodologijo, povedala Sonja Novak, koordinatorka metodologije za Dolenjsko, Belo' krajino in Posavje. Tako je med tem šolskim letom nastala pisana zbirka knjig iz različnih materialov, velikosti in barv, ki so jih otroci z veliko ustvarjalnosti in domišljije izdelali sami ali ob pomoči starejših. Zanimiva razstava je bila v avli Kulturnega centra Janeza Trdine na ogled tri dni. (Foto: M. Žnidaršič)
SPREJEM KRVODAJALCEV - Tradicionalnega županovega sprejema se je v ponedeljek v Gostilni na Hribu udeležilo osem krvodajalcev, ki so kri darovali od 71 do 91 krat, in pet krvodajalk, ki so kri darovale od 41 do 46 krat. Župan jim je ob tej priložnosti podari! pesniško zbirko Deželica cvička. (Foto: M. Ž.)
Ob dnevu krvodajalstva
Županov sprejem in krvodajalska akcija
“Mislili smo, da bo predlog za ustanovitev občine Straža Državnemu zboru vložila naša sedanja občina, vendar so svetniki sprejeli predlog občinske uprave, naj postopke za ustanovitev nove občine vodi pobudnik, to je svet KS Straža,” je nezadovoljen in razočaran povedal predsednik tega sveta Alojz Knafelj. Nerodno je zlasti to, ker je časa malo, saj morajo Državnemu zboru vso potrebno dokumentacijo predložiti do konca tega meseca. “Vsa stvar se po nepotrebnem tako dolgo vleče,” trdi Knafelj. Stražani so namreč občini posredovali sklep za začetek postopka za ustanovitev občine že junija lani, tam pa sojo obravnavali šele marca letos in zahtevali, da ga dopolnijo in izdelajo elaborat o ustanovitvi občine. Sedaj pa je za Državni zbor treba dopolniti še ta elaborat.
Kakorkoli že, v KS Straža so trdno odločeni, da postanejo samostojna občina. Za to izponjujejo tudi vse zahtevane pogoje, le število prebivalcev je premajhno; po zakonu naj bi jih bilo za samostojno občino najmanj 5.000, v KS Straža pa jih je blizu 3.700. A se sklicije-jo v Straži: v Sloveniji je od 192 občin kar 92 takih, ki imajo manj kot 5.000 prebivalcev. KS Straža meri blizu 29 km2 in ima 11 naselij. Imajo popolno osemletko, zdravstveno postajo, lekarno, več trgovin, knjižnico, pošto, zagotovoljene so vse v zakonu zahtevane komunalne storitve, bančni ekspozituri in izpolnjujejo vse posebne pogoje za pridobitev statusa samostojne občine, ne pa, kot rečeno, splošnega, to je števila prebivalcev.
Te dni so opravili zbore krajanov v vseh 11 naseljih v KS Straža, ki se jih je udeležilo lepo število krajanov, od katerih se jih je tri četrt izreklo za samostojno občino. "Glavni razlog za ustanovitev
NOVO MESTO - 29. maja svoj praznik praznuje Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto, ki so ga letos obeležili še posebej svečano in pestro. Slovesni podelitvi diplom 102 diplomantom v Kulturnem centru Janeza Trdine, ki so študijske obveznosti uspešno opravili v študijskem letu 2000/2001, je sledilo športno-re-kreativno in kulturno zabavno popoldne, Praznovanje pod sloganom "Študentje občanom" je svoj višek doživelo zvečer s spuščanjem 1087 lučk po reki Krki, kolikor je tudi njihovih študentov v letošnjem študijskem letu.
Na prvi tovrstni prireditvi ob dnevu šole so študentje v športnem
samostojne občine je želja, da bi z denarjem, ki nam pripada, sami razpolagali in gospodarili, namesto da zanj moledujemo v Novem mestu, na koncu pa se izkaže še, da smo ga za lani, na primer, dobili 40
RUMANJA VAS - V neprijetnem položaju so se znašli Nosetovi iz Rumanje vasi v novomeški krajevni skupnosti Straža. Poleg večletnih težav z meteornimi vodami, ki so se zaradi nezgrajene rešetke pri vhodu na njihovo dvorišče ob večjem deževju stekale po dovozni poti tudi v gospodarske objekte in sadovnjak, so imeli v minulih mesecih predvsem težave z nedokončano kanalizacijo skozi Rumanjo vas.
“Novo kanalizacijo so potegnili do naše hiše, in ker še nismo imeli rešetke, ki nam jo je že pred leti obljubila Straška krajevna skupnost, nismo dovolili izgradnjo nekaj metrov povezovalne kanalizacije škofi naše dvorišče. Kot smo opazili, se je, kljub temu da kanalizacijski sistem še ni bil povezan, zgornji del vasi priključil na novi sistem, katerega so na naši parceli spojili s staro kanalizacijo, ki se steka proti Krki. Po spodnjem delu našega vrta namreč ostajajo odplake iz stranišč - toaletni papir, kondomi..., ob vročini in nizkem pritisku pa je tudi neznosen smrad,” je povedal Andrej Nose in dodal, da so se že pritožili na Komunalo, klicali pa so tudi na novomeški sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve ter krajevno skupnost. Kot kaže, je neprijetna situacija v tem času že dobila svoj
parku na Loki igrali košarko in odbojko ter veslali v kajakih, kanujih in raftih. Na ploščadi pred šolo so se pomerili v različnih družabnih igrah, si ogledali modno revijo podjetij Labod in Beti, za “naj študentko in študenta" pa so izbrali Klavdijo Veličevič in Tonija Grivca - oba sta študenta L letnika rednega študija. Podobno prireditev bodo ob dnevu šole pripravili tudi v prihodnje, k sodelovanju pa želijo poleg svojih rednih in izrednih študentov povabiti tudi vse ostale študente novomeških višjih strokovnih šol, kasneje pa bodo morda tudi študente iz ostalih samostojnih višješolskih zavodov v Sloveniji.	M.Ž.
milijonov manj kot bi ga morali,” pravi Knafelj. "Kot samostojna občina bi se lahko prijavljali na razne razpise, in to za državna in evropska sredstva. V zadnjih štirih letih se novomeška občina ni prijavila niti na en razpis s projektom iz naše krajevne skupnosti.”
Če bi prišlo do izločitve KS Straža in ustanovitve občine na tem območju, bi novomeška občina še vedno izpolnjevala pogoje za status mestne občine.
A. BARTELJ
epilog, saj so jim ob koncu minulega tedna začeli postavljati obljubljeno rešetko, Nosetovi so dovolili, da povežejo kanalizacijo, zanima pa jih, kdo bo počistil ostanke odpadnih voda.
Kot so pojasnili v KS Straža, so zato, ker so Nosetovi povezavo kanalizacije skozi dvorišče pogojevali z izgradnjo rešetke po zaključku zgornjega dela nove kanalizacije le to preusmerili v jašek, ki se steka neposredno v Krko, in ne v tistega pod njihovim vrtom. Res pa je, da je celotni spodnji del kanalizacije še vedno priključen na omenjeni stari jašek pod njihovim vrtom, Poudarili so, da je sedanje vodstvo krajevne skupnosti do sedaj še vedno uresničilo vse dane obljube, žal pa za obljube nekdanjega vodstva ne morejo prevzeti vse odgovornosti. Terminsko so njihove pogoje večkrat usklajevali, vendar so Nosetovi sami dvakrat onemogočili začetek gradnje rešetke, ostanke odpadnih voda na njihovem vrtu pa naj bi počistilo Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto ali Komunala, so še dodali.
M. Ž.
Prečkala pri rdeči
NOVO MESTO - 16-letna peška T. D. iz Novega meta je 2. junija ob 21.15 pri semaforju na Topliški cesti hotela prečkati vozišče, čeprav je gorela rdeča luč. Na vozišče je stopila v trenutku, ko je s Šmihelskega mostu zavijal v desno 75-letni voznik osebnega avta J. H. iz Sadinje vasi. Peško je oplazil, padla je po cesti in se ranila. Pomoč so ji nudili v novomeški bolnišnici.
Gasilci za pokal Zbure
ZBURE - Prostovoljno gasilsko društvo Zbure je minulo soboto že osemnajstič zapovrstjo za člane in članice pripravilo Tekmovanje za pokal Zbure. 20 gasilskih vrst prostovoljnih gasilskih društev iz širše Dolenjske se je pri tamkajšnjem gasilskem domu pomerilo v vaji z motorno brizgalno in v vaji, imenovani vozli in naveze. Med člani so največ gasilskega znanja in spretnosti že drugo leto zapored pokazali gasilci iz Soteske, drugi so bili Kamenčani in tretja enota industrijskega gasilskega društva Krka. Pri članicah pa so zmagale gasilke Bele Cerkve pred kolegicami iz Šmarjete in Vrhpolja.
Fantka našli pri sošolcu
NOVO MESTO - V ponedeljek, 4. junija, se 9-letni fantek, učenec 3. r. OŠ Center, ni vrnil domov iz šole, zato je mama prijavila njegovo izginotje policiji. Novomeški policisti, delavci GRC Novo mesto in nekaj občanov je vse popoldne iskalo devetletnika po mestu in ob reki Krki, nekaj po 20. uri pa so otroka našli pri sošolcu.
NOVO MESTO - 4. junija praznujemo dan krvodajalstva. Na ta dan leta 1945 so bile konzervirane prve steklenice krvi 150-tih dajalcev krvi na oddelku za transfuzijo v okviru Vojaške bolnice v Ljubljani, osem let kasneje pa je kr vodajalstvo tudi v Sloveniji postalo organizirano na prostovoljnem dajanju krvi v okviru Rdečega križa. Prvo krvodajalsko akcijo je tako na pobudo rudarjev pripravil občinski odbor Rdečega križa v Zagorju, ki se je je udeležilo 9 rudarjev.
V okviru dneva krvodajalcev je novomeški župan Anton Starc tudi letos pripravil sprejem za darovalce te dragocene tekočine. Povabilu na srečanje se je odzvalo 13 darovalcev in darovalk od 20-ih vabljenih, poleg župana pa so se jim za humana dejanja zahvalili predsednica novomeškega Območnega združenja Rdečega križa Anica Bukovec in Ludvika Žiberna Baraga, dr. med, vodja Oddelka za trasfuziologijo Bolnišnice Novo mesto. Slednja je ob tem povedala, da bo vstop v Evropsko
unijo tudi na področju krvodajalstva zahteval nič kaj prijazne spremembe tako pri strokovnih službah oz. organizatorju krvodajalskih akcij kot pri samih krvodajalcih. Tako predvidene zahteve med drugim zmanjšujejo tudi pravice krvodajalcev, predvsem kar se tiče prostih dni. Ob tej priložnosti so v torek pripravili tudi krvodajalsko akcijo za vodstvene in vodilne delavce in župane občin, ki jih združuje novomeško združenje Rdečega križa. Akcije se je sicer skupno udeležilo 44 krvodajalcev, med njimi pa je bilo le 15 vodstvenih in vodilnih delavcev - župana ni bilo nobenega - od 100 vabljenih.
M. Ž.
31. gasilski avtoreli
DOLENJA STRAŽA - Gasilska zveza Novo mesto pripravlja v nedeljo, 10. junija, 31. gasilski avtoreli, ki se bo pričel ob 11.30 pred gasilskim domom. Ob 15. uri ho razglasitev rezultatov, podelitev pokalov in priznanj.
ŽIVAHNO NA KRKI - Z raftom, kanujem in kajakom so študenti morali premagali 600-metrsko razdaljo od Kundijskega mostu do mostu na Loki. (Foto: M. Ž.)
Diplomirala 102 študenta
Svečan in pester dan Visoke šole za upravljanje in poslovanje pod geslom “Študentje občanom “ - 1087 lučk na Krki
Odplake pa kar po vrtu
Velike težave A'osetovih iz Rumanje vasi z rešetko za odvajanje meteornih voda in kanalizacijo
-i
MMU
IZ H A S ) H OBČIM
MNM
NALOŽBA V PRIHODNOST - Nedavno je Darko Sketelj postaviI dva nova sodobna rastlinjaka, vredna 70 tisoč nemških mark, še dva pa bosta, če bo šlo vse po sreči, stala v jeseni. (Foto: M. Ž.)
Podražili škocjanski vrtec
Svetniki podprli imenovanje Antona Zupeta za ravnatelja šole - Razporedili kmetijska in kulturna sredstva
Domača zelenjava je premalo cenjena
Darko Sketelj iz Razdrtega pridela okoli 200 ton različne zelenjave letno - Velike trgovine z nizkimi cenami škodujejo kmetom, brez velikega posluha je tudi država
RAZDRTO - Z okoli 200 tonami pridelane zelenjave letno, med temi največ zelja in paprike, je Darko Sketelj iz Razdrtega eden največjih pridelovalcev zelenjave v šentjernejski dolini. Zelenjadarstva se lotil pred dobrimi 10 leti, ko je po stečaju Iskre ostal brez službe, v zadnjih petih letih pa seje usmeril v intenzivno pridelavo. S svojimi pridelki oskrbuje kar nekaj delavskih menz v Novem mestu, trgovini, ljubljansko tržnico, pred dobre pol leta pa je trgovino z zelenjavo in sadjem odprl v središču Šentjerneja.
ŠKOCJAN - Škocjanski svetniki so minuli torek na 25. redni seji kar nekaj časa namenili predlogu nove ekonomske cene v vrtcu Škocjan, saj je bilo predlagano povišanje cen za 14,43 odst. po njihovem mnenju kar visoko. Kot je v obrazložitvi povedal v.d. ravnatelja osnovne šole Frana Metelka Anton Zupet, je bilo zadnje povišanje cen 1. januarja lani, od takrat pa so se povečali rast življenjskih potrebščin in plače strokovnih delavcev v vrtcu. Tako je vrtec v zadnjih 3 mesecih posloval s 500 tisočaki izgube, ki pa so jo krili iz skupnega fonda vrtca in šole. Po Zupetovih besedah bi, če podražitve ne bi sprejeli, trpela kakovost dela v vrtcu.
Po razpravi so svetniki sprejeli predlagano povišanje cen do konca letošnjega leta, šoli pa so naročili, naj do naslednje seje pripravi tudi predlog plačila za sedaj še brezplačno malo šolo, katero bi starši začeli plačevati z novim šolskim letom. Tako nova ekonomska cena vrtca za skupino od 3. do 7. leta znaša nekaj čez 48 tisočakov, za skupino od 1. do 3. leta malo manj kot 60 tisočakov in za skupino družinskega varstva 56 tisoč tolarjev. Sama podražitev staršev ne bo bistveno prizadela, saj ni nobenega otroka v višjih plačilnih razredih.
Svetniki so podali tudi pozitivno mnenje k imenovanju dosedanjega v.d. ravnatelja domače osnovne šole Antona Zupeta za ravnatelja šole, podrl pa ga je tudi že učiteljski zbor. Svet šole mora ravnatelja imenovati najkasneje do 1. avgusta, zadnjo besedo pa bo imel minister za šolstvo, znanost in šport. Med drugim so sprejeli še predloga razporeditve sredstev iz letošnjega
120 let gasilcev
DOLENJSKE TOPLICE - Prostovoljno gasilsko društvo Dolenjske Toplice praznuje 120 let delovanja, zato priredi to soboto ob 20. uri v jedilnici šole slavnostno sejo s podelitvijo občinskih priznanj. V nedeljo bo v Dolenjskih Toplicah slovesno tudi zato, ker bo tu po 15. uri cilj av-torallyja, gasilci pa bodo poskrbeli za slovesen zaključek z mimohodom gasilcev, priložnostnim programom in s popoldanskim gasilskim piknikom na jasi v Dolenjskih Toplicah.
proračuna za subvencioniranje posameznih dejavnosti v kmetijstvu, o katerih bodo obvestili tudi vsa gospodinjstva v občini, in za kulturno dejavnost. Kulturno društvo Bučka bo dobilo 385 tisočakov, škocjansko društvo pa p'ol-tretji milijon - v to je prištetih tudi 845 tisočakov, namenjenih kot enkratna pomoč za nabavo noš za folklorno skupino Plamen. Domači pevski zbor upokojencev bo dobil 115 tisoč tolarjev. .. ^
ŽUŽEMBERK - Svetniki žu-žemberškega občinskega sveta se, podobno kakor tudi številni drugi prebivalci Suhe krajine, ne morejo sprijazniti, da jim država kot manjši in ekonomsko šibki občini nalaga vse več nalog, čeprav jim je lastno občino vsilila, potem ko je proti njej glasovalo tri četrt volivcev. Na njena pleča in na pleča njenih občanov zdaj med drugim nalaga tudi skrb za oskrbo s pitno vodo. Trenutno prav nikogar v tej državi ne zanima, ali bodo Suho-kranjci imeli pitno vodo še naprej, ali jo bo tista četrtina med njimi, ki je še nima, sploh kdaj dobila, niti to ne, da bodo prebivalci te skope dežele plačevali kubik pitne vode po najvišji ceni v državi.
Kot so pred tednom dni odločili svetniki, bodo od 1. junija občani žužemberške občine plačevali 139 tolarjev za kubik pitne vode, ostali porabniki pa 199 tolarjev. Na večjo podražitev niso pristali, četudi bi bila postopna, saj se bojijo, da občani stroška ne bodo zmogli. V razpravi je postalo tudi jasno, da na ta način oskrbe s pitno vodo v Suhi krajini ne bo mogoče reševati, saj bi po izračunih Komunale Novo mesto morali kubik vode podražiti na 383 tolarjev, če bi želeli kriti stroške in zbrati še kaj za vzdrževanje in obnovo vodovodov.
S sedanjo ceno zberejo v Žužemberku komaj 17 milijonov tolarjev, a samo za vodo morajo sosednji občini plačati 18 milijonov,
Na skupno 10 hektarjih obdelovalnih površin, od tega je 70 arov rastlinjakov za kumare in papriko, prideluje paradižnik, cvetačo, zelje, solato, rdečo peso, zgodnji krompir, brokole, por in kolerabo, pa tudi koruzo in pšenico zaradi kolobarja. “Pridelovanje zelenjave je drago in naporno. Veliko je dela vsak dan, veliko je stroškov s semeni, hibridi, gnojili, namakalnimi sistemi, da o nakupu strojev sploh ne govorim. Vse to pa lahko naravna nesreča v trenutku izniči. Tako je lahko na eni strani slaba letina zaradi suše ali toče, na drugi pa velike trgovine, kot so Mercator, Spar in Lecrerc, škodo povzročajo s svojimi nizkimi cenami. Tudi država kmetom ne prisluhne, pa tudi za subvencije kmetom je v občinskem proračunu namenjeno kar nekajkrat premalo glede na to, da v šentjernejski občini prevladuje kmetijstvo,” je le nekaj težav, s katerimi se srečujejo tamkajšnji kmetje, naštel Darko Sketelj.
tako da amortizacija (19 milijonov) ostaja povsem nekrita in jo je treba odpisati. To pa pomeni, da ne ostane nič za naložbe, še več, z upoštevanjem vseh stroškov, ki so v Suhi krajini zaradi kupljene vode, velikih izgub v dotrajanih cevovodih, razpršenosti naselij, največ kilometrov cevi na prebivalca in dragega, tudi trikratnega prečrpavanja, ustvarja ta občina kar 46 milijonov tolarjev izgube! Po drugi strani pa bi, če bi želela oskrbeti z vodo samo tiste, ki vodovoda še nimajo, potrebovala čez 500 milijonov tolarjev.
Svetniki so torej ugotavljali, da tudi velike podražitve ne bodo rešile razmer, saj bo življenje v Suhi krajini postalo predrago. "Ali naj gremo zdaj vsi živet v Novo mesto in Ljubljano, kjer je voda poceni in so tovarne blizu?” se je spraševala Štefka Fabjan in z njo podobno razmišljajo tudi mnogi drugi v Suhi krajini. Tisti, ki tu še sploh vztrajajo.
Za počitnice v topliškem taboru je že nekaj časa več povpraševanja, kot je prostora. Tabor je umaknjen v zelenje pod Cvingerjem, kjer je ograjen z lesom in obdan z drevesi, v njem pa vsak teden od konca aprila do sredine septembra biva od 100 do 130 otrok. Med njimi so šolarji v programih šole v naravi, predšolski otroci, taborniki, športniki, invalidi, otroci revnejših staršev. Tabor vsako leto organizira tudi hitro razprodane Vesele počitnice po angleško, razpisuje pa tudi Dolenjske vesele počitnice. V DPM Mojca so posebej ponosni na mednarodne tabore: evropski tabor glasbene mladine, plesne delavnice, italijanske košarkarje in tabor Društva za razvoj človeških vrednot z udeleženci iz 23 evrop-
Razočaran je nad ljudmi, ker premalo cenijo domače izdelke. “Res je uvožena zelenjava ali sadje cenejše,” pravi, “vendar se nihče ne vpraša, kolikokrat so škropljeni, da -zdržijo pot iz tako oddaljenih dežel, npr. da nabrana solata zdrži 10 dni. Nihče se ne vpraša, zakaj na deklaraciji piše, da lupina pomaranče ni užitna... Proizvodnja pri nas pa je v bistvu “bio”. V rastlinjakih praktično ni potrebno škropiti, saj ni toliko bolezni ne škodljivih vplivov. Kakovost se vedno plača.” Tako pri Sketljevih škropijo s takšnimi škropivi, da omogočajo čim manj-
Srečanji starejših krajanov
OREHOVICA, ŠENTJERNEJ - Minuli konec tedna sta krajevni organizaciji Rdečega križa Orehovica in Šentjernej za starejše občane, invalide in bolne organizirali družabno srečanje. Vabilu na petkovo druženje v podružnici osnovne šole v Orehovici se je odzvalo okoli 70 krajanov, v nedeljo pa se jih je v prostorih osnovne šole v Šentjerneju zbralo okoli 150. S prijetnim programom so srečanji, ki se ju povabljeni krajaniared-no znova iskreno razveselijo, popestrili otroci šol gostiteljic, šentjer-nejskega pa še domače medgeneracijsko društvo Kristal.
skih držav. Ker topliška občina gradi svoj razvoj na turizmu, ki mu osrednjo noto daje zdravilišče, dopolnjujejo pa ga tudi druge dejavnosti pri zasebnikih, lahko na tabor gledamo tudi s tega zornega kota. Kot pravi Janez Pavlin, ki vodi tabor in se v sezoni tja preseli s svojo družino, je v zadnjih šestih letih tu bivalo že 15.000 udeležencev iz vse Slovenije in iz Evrope. V petih letih so med drugim porabili več kot 10.000 vstopnic za bazen in so v začetku sezone neredko edini kopalci. Samo v lanskoletni sezoni so porabili več kot 2 milijona tolarjev za nakup vstopnic. Udeleženci tabora se prehranjujejo v osnovnošolski kuhinji, ki ji tabor v petmesečni sezoni poravna za 12 milijonov
šo karenco, sicer pa je količina škropljenja odvisna predvsem od vremena.
Največ dela je pred njimi prav sedaj - v prihajajočih poletnih mesecih, sicer pa je zanje sezona prav vse leto. Tako so med drugim letos posadili 5000 sadik paradižnika, 40 tisoč paprike in 50 tisoč sadik solate. Naj ob koncu zapišemo še, da' se delavni dan Darka Sketlja začne že ob pol štirih zjutraj, na tržnici v Ljubljani je s pridelki kakšno dobro uro kasneje, ko poskrbi še za ostale svoje stranke, se odpravi na njivo, zvečer pa ga ponavadi ponovno čaka razvoz.
M. Ž.
Petelinijada 2001
ŠENTJERNEJ - Društvo Gallus Bartholomaeus priredi v nedeljo, 22. julija, v okviru velikih kasaških dirk na hipodromu v Šentjerneju Petelinijado 2001 za veliko nagrado Danexart in občine Šentjernej. Petelinje dirke so namenjene predvsem promociji enega od prepoznavnih simbolov občine Šentjernej - petelina, in ker želijo v društvu promocijske dejavnosti dvigniti na višjo raven, pričakujejo Udeležbo petelinov različnih pasem, ki jih redimo v Sloveniji. Število prijav je omejeno na 16 + 8 tekmovalcev, kar pomeni, da bodo izvedli posebno tekmo s 16-imi tekmovalci in samostojno tekmo prve ali druge generacije križancev Gallusa Bartholomaeusa z osmimi petelini. Vsi, ki se Petelinjih dirk želite udeležiti, se čimprej prijavite na telefonsko številko 041/595 529, kjer boste lahko dobili tudi vse ostale informacije.
tolarjev računov. Tabor poleg tega nakupuje v domačih trgovinah, najema bližnje avtobusne prevoznike, sodeluje z domačima turističnima agencijama in s turističnim društvom pa tudi z lokali v Dolenjskih Toplicah, še posebej s picerijo, kjer jim pripravijo pice in ponudijo ježo konj. Sodelujejo tudi z ribiči, jamarji, čebelarji, konjerejci, vozijo se s kolesi, kanuji in podobno. V taboru so zaposlili že tudi štiri delavke iz območja Dolenjskih Toplic.
Gostje nekaterih večjih skupin, za katere je zmanjkalo prostora v taboru, so že večkrat prenočevali tudi pri zasebnikih v Dolenjskih Toplicah ali v Zdraviliškem domu. Poleg tisočev mladih duš, ki odhajajo iz tabora z lepimi spomini in vtisi o Dolenjskih Toplicah, pa ne smemo pozabiti še na kakih 500 staršev, ki se v sezoni zvrstijo v Toplicah, ko pripeljejo in odpeljejo svoje otroke. Tudi ti se razkropijo po kraju, v taboru pustijo otroke, v topliških lokalih pa verjetno še kaj drugega.
B. DUŠIC GORNIK
NASTALE SO IZ NUJE - Prikupne prenosne hišice, ki sojih s tisoči ur prostovoljnega dela postavili namesto manj zanesljivih šotorov, so zdaj zaščitni znak Tabora mladih v Dolenjskih Toplicah. Mladi radi prihajajo v tabor, in če bodo to Topličani znali izkoristiti, se jim morda obeta v prihodnosti boljša turistična bera, vsekakor pa-poleg zdraviliškega turizma še kaj drugega. Tisto, o čemer že nekaj časa na veliko govorijo. (Foto: B. D. G.)
Nate občino, pa rešujte!
Svetniki pristali le na manjšo podražitev pitne vode - Ali naj gredo vsi živet v Ljubljano, kjer je pitna voda poceni?
KO STAROST POSTANE PRIJETNEJŠA - V osnovni šoli Vavta vasje bilo v soboto, 2. junija, srečanje starostnikov, na katerem se je zbralo čez 140 starejših iz območja KS Straža. Pozdravili sta jih predsednica KO RK Marija Zupančič iz Rumanje vasi in predsednica območnega združenja Anica Bukovec. V kulturnem programu so se predstavili člani mešanega pevskega zbora Društva upokojencev pod vodstvom Mitje Bukovca, mladi recitatorji B. DUŠIČ GORNIK in člani dramskega krožka. (Foto: S. M.)
V Tabor mladih prihaja prihodnost
Vsako leto se v taboru p Dolenjskih Toplicah, ki ga upravlja DPM Mojca, vodi pa Janez Pavlin, zvrsti čez 2.000 mladih udeležencev - Turizem, ki ga ne bi smeli zapostavljati
DOLENJSKE TOPLICE - Mnoge države so že zdavnaj presodile o pomembnosti otroškega in mladinskega turizma, toda pri nas na tem področju še malo šepa. V Taboru mladih v Dolenjskih Toplicah je Društvo prijateljev mladine Mojca v zadnjih letih ob pomoči prostovoljcev, pokroviteljev in javnih del zgradilo 32 premičnih hišic, tako da zdaj s skupnimi ležišči v večji zgradbi zagotavlja kar 135 ležišč. Na njih se bo tudi to sezono zvrstilo več kot 2.000 mladih počitnikarjev. Njihova povprečna starost je 9 let!
Sentjernejske črepinje
V__________________________-J
TOČA IN NEPRIDIPRAVI - Žal je tudi šentjernejska občina ena izmed tistih, ki je bila nedavno deležna zajetne porcije ledene gmote. Kolikšno škodo so utrpeli sadjarji, vinogradniki in pridelovalci zelenjave, je še težko natančno oceniti, gotovo pa ne bo majhna. Še enkrat se je pokazalo, da je moč narave v bistvu neskončna in neobvladljiva. saj v trenutku izniči ves vloženi trud. Proti njej človek ne pozna pravega orožja, kot vse kaže, pa pravega sredstva še ne pozna tudi za odganjanje nepridipravov. Škodo, ki jo povzročijo s svojim obiskovanjem nasadov in polj na Šentjernejskem polju ter odnašanjem sadik ali zelenjave, sicer ni primerljiva s to, ki jo povzroči naravna katastrofa, vendar je dovolj velika, da greni življenje marsikateremu obdelovalcu polj.
GASILCI - Vrli šentjernejski borci proti rdečemu petelinu so ob letošnjem 120-letnemu jubileju društva - praznovali ga bodo 18. avgusta - že okrepili svoj vozni park tudi s sodobnim t kombiniranim vozilom Mercedes. A glej, garaža njihovega gasilskega doma je bila prenizka za novo pridobitev, zato so takoj j pljunili v roke ter poglobili garažo in del dvorišča pred domom. Pa so na glavo obrnili znani rek: Najprej štal’ca, pol’ pa krav’ca!	,
^ y	N
Škocjanski ovinki
CVIČEK - Ime tega dolenjskega posebneža med vini je po zaslugi cvičkarije novomeških študentov, ki je letos svoj prostor pod |-soncem našla v Plečnikovih Križankah v Ljubljani, znano praktično vsakemu študentu, za promocijo dolenjskega vina pa na svojevrsten način skrbi tudi škocjanski župan Janez Povšič. O tem, kje vse in kam vse je že odnesel svoje vino, ne bi več ponovno pisali, je pa bil eden redkih, če že ne edini dolenjski župan na študentski cvičkariji, pa tudi eden redkih obiskovalcev atrija Križank, ki ni pokusil niti kapljice cvička. Ga j bodo mladi vzeli za zgled?
STOL - V sejni sobi škocjanske občine, kjer zasedajo domači svetniki, imajo med stoli za goste tudi takšnega čisto “direktorskega". Nanj seje usedel eden gostov seje sveta in zaradi njegove manjše okvare skoraj izgubil ravnotežje. Pa je ob tem nekdo pripomnil, “daje ta stol tak kot od direktorja Komunale, ker se ta menda vedno maje.”
DNEVNI RED - Kar nekaj negodovanja je na tokratni seji občinskega sveta bil deležen dejansko preobsežni dnevni red. Kljub predlogom, da bi ga skrajšali in del točk preložili na drugo sejo, saj je bil po njihovem mnenju občutno predolg za resno in konstruktivno obravnavo, so se svetniki nazadnje le spopadli z vsemi 24 točkami, še prej pa določili, da morajo sejo ne glede na število obravnavanih točk zaključiti v štirih urah. Uspešno so predihali vse točke, resda z minimalno prekoračitvijo postavljenega časa, pa še te morda ne bi bilo, če bi pri raz-' pravi o dnevnem redu malce bolj pohiteli.
Suhokranjski drobiž
NAPOVED - Zaradi izredno slabe vremenske napovedi so morali organizatorji tradicionalnega kolesarskega popotovanja od Ivančne Gorice do Dvora nedeljski izlet preložiti na naslednjo nedeljo, 10. junija, ob isti uri. Napoved za dopoldanske ure se vremenoslovcem ni uresničila, saj je bilo lepo vreme in sonce, zato pa je nastopila prava huda ura okoli 13. ure.
KUPI TOČE - Župan Franc Škufca to nedeljo ni kolesaril niti ni jezdil na svoji novi kobilici, ampak je z lopato čistil kupe toče na dvorišču (na sliki) in tako kot prvi mož občine organiziral zimsko službo.
ŠKROPIVA - Zaradi toče seje povečalo povpraševanje po škropivih in pripravkih, ki bi ublažili škodo na rastlinah, zato so police oskrbnega centra Kmetijske zadruge v Žužemberku skoraj prazne. Zmanjkalo je celo strupa za koloradske hrošče, ki pa jih toča ni dotolkla.
Sprehod po Metliki
AVTO - V rubriki časopisa Nedelo “Vozila znanih Slovencev" je zadnjo nedeljo poziral metliški župan Slavko Dragovan. Bralstvo je lahko izvedelo, da vozi zeleno laguno, kar sicer drži, a avto, pred katerega se je župan postavil, ni njegov, ampak občinski. Kupljen je torej z davkoplačevalskim denarjem Metličanov, in še to v mandatu prejšnjega župana Branka Matkoviča. Torej je avto toliko županov kot od drugih davkoplačevalcev v občini, zato bi se predenj lahko postavil in se bahal z njim -če bi seveda za to sploh imel razlog - tudi kdo drug. Razlika je le v tem, da mnogim drugim metliškim smrtnikom ni dano, da bi sedli za volan lagune.
OHCET - Semičani so z mislijo na julijsko Semiško ohcet, na kateri si želijo videti tudi par iz Bele krajine, začeli pregovarjati predsednico Turističnega društva Vigred Metlika Andrejo Veselič, naj se poroči na njihovi prireditvi. Semičanom gre očitno precej za nohte, saj pravijo, da so, če se Ve-seličeva odloči za ta korak, pripravljeni Metličanom odpustiti celo “greh“, ker so iz Semiča ukradli razstavo vin, ki se sedaj v Metliki imenuje Vinska vigred. A tudi Metličani ob tem semiškem predlogu niso ravnodušni, saj pravijo, da bo Andreja izdala Metliko, če se bo poročila v Semiču. Zanimivo bo zvedeti, ali bo Veseličeva krivila Semičane ali Metličane, če bo ob vseh prerekanjih ostala “ledik". Ali pa se bo šla poročit na Otočec.
' V	'
Črnomaljski drobir
LOČITEV - Črnomaljski svetniki so na seji pred tednom dni kar precej časa skakali za govorniški oder in se potegovali, kdo naj bi vodil postopek za ločitev viniške krajevne skupnosti od črnomaljske občine. Viničani si namreč želijo ustanoviti svojo občino. Na koncu je le obveljalo, naj Viničani kar sami vodijo ločitev. Razlaga je bila povsem preprosta: če se ločujeta zakonca, navadno bolj skače po sodišču in okrog odvetnikov tisti, ki je predlagal ločitev. Če seveda ne gre za sporazumno ločitev. Kakšnega posebnega sporazuma pa v tem primeru ni bilo slutiti.
KLOPI - Potniki, ki se (še) vozijo z avtobusi, so predlagali, naj na avtobusni postaji v središču Črnomlja pod divjimi kostanji postavijo kakšno klopco, da bodo ljudje lažje čakali. Vendar bi morali Črnomaljci s postavljanjem klopi pohiteti, dokler sploh še vozi kakšen avtobus...
CESTARJI - Belokranjski lokalni turistični vodniki, ki so nedavno ob koncu izobraževanja po dolgem in počez prekrižarili Belo krajino, niso le vodili. Posredno so bili tudi cestarji, saj so na cesti od Starega trga proti Sinjemu Vrhu ravnali celo kupe peska na makadamski cesti, ki jo obnavljajo. A dela se, tako kot imajo v navadi običajni cestarji, niso lotili z lopatami, ampak kar s kolesi avtobusa. Inovacija, kije morda le ne gre prezreti.
Semiške tropine
SEDLO - Semiški župan Janko Bukovec je najbrž eden redkih slovenskih županov, ki trdno sedi v sedlu. Janko se namreč vsak večer odpravi s svojim konjem na pohod po občini, in če ne bi trdno sedel, bi se gotovo že znašel pod konjskimi kopiti.
BREZ KONJ - Je bil pa Bukovec močno začuden in presenečen, ko je na nedavni semiški razstavi ovc in koz iz ust predsednika Društva rejcev drobnice Bele krajine Stanka Pašiča izvedel, da v semiški občini nimajo konj, zato so na prireditev povabili tri konjenike z novomeškega konca. Janko je takoj tekel v svoj hlev preverit, kaj pravzaprav jaha vsak večer.
STRIŽENJE - Prej omenjeni Pašič je bil tudi napovedovalec na semiški razstavi drobnice, in ko se je z mikrofonom sprehajal po prireditvenem prostoru, je pozval strokovnjaka za ročno striženje, naj se oglasi pri njem. Metličan, ki z ovcami sicer nima izkušenj, je bil presenečen: 'Ja, kaj mu bo pa ostrigel, saj Pašič nima skoraj nič las!?“ seje čudil Metličan.
TEŽA - Da ima župan Bukovec dobro presojo ne-le, ko je potrebno ugotoviti, kam pes taco moli, ampak tudi, ko mora uganiti, kašno težo. ima kakšna stvar, je dokazal na razstavi drobnice. Od skoraj sto stavnih lističev, na katerih so obiskovalci ugibali, koliko tehta oven, sta bila pravilno izpolnjena le županov ter od Jurija Brozoviča iz Vinice. Župan je izdal tudi svoj recept za . uspeh: „Eni so rekli, da oven tehta 100 kilogramov, drugi, da jih ima 70, a jaz sem se odločil za sredino."
ttMUt ] ^ IIAŠIH OEJČJlI MŠi
ministrstvo za okolje in prostor vlogo za razširitev ureditvenega načrta. Dovoljenje z ministrstva čakamo že od lani in upamo, da ga bomo dobili vsaj do konca junija, da bomo načrtovani program uresničili do konca oktobra, ko bomo z javnimi deli končali," je potožil Nemanič. Sicer pa so v Metliški občini pripravljeni s programom ..Romi za Rome" nadaljevati tudi v prihodnjem letu, če ga bo država podprla tako kot letos.
M. B.-J.
TUDI NA KRAJEVNIH POTEH - Metliški Romi preko javnih del urejajo in čistijo svoja naselja ter opravljajo različna gradbena dela: zidajo škarpe in se pripravljajo na gradnjo hiš. Pri tem pa je predvsem pomembno, da se v svojih bivališčih navadijo vzdrževati red in čistočo. Opravljajo tudi deta v krajevnih skupnostih, v katerih živijo: popravljajo makadamske poti in ob-sekujejo vejevje ob njih. Na fotografiji: Romi iz Borihe pri obsekovanju drevja ob poti v krajevni skupnosti Rosalnice. (Foto: M. B.-J.)
Del loškega vrtca se pogreza
Zaradi pogrezanja dela komaj dve desetletji starega črnomaljskega otroškega vrtca ga je inšpektor za delo zaprl - Preselitev v osnovno šolo Loka - Jeseni začetek gradnje
Metliški Romi urejajo naselja
V metliški občini že drugo leto poteku program javnih del „Romi za Rome “ - Poleg urejanja svojih bivališč se Romi vključujejo tudi v dela v krajevnih skupnostih - Ureditveni načrt za Borilio
ČRNOMELJ - Del črnomaljskega vrtca v Loki se je, čeprav je star šele 20 let, začel pogrezati, zato je inšpektor RS za delo 24. maja izrekel prepoved opravljanja dela v pogrezajočih se oddelkih. Starši so na roditeljskem sestanku razpravljali o varnosti svojih otrok v takšnem vrtcu ter sprejeli sklepe, s katerimi so na seji pred tednom dni seznanili tudi občinske svetnike. Občina je namreč ustanoviteljica vrtca.
Starši so sklenili, da so glede na to, da v vrtcu ni prostora za 60 otrok, v večini primerov pripravljeni za tri mesece izpisati otroke iz dnevnega varstva, plačali pa bi le rezervacijo. Četudi bi v kratkem prostore, v katerih je sedaj prepovedano opravljati delo, odprli, starši ne želijo, da bi otroci bivali v njih, ker menijo, da še vedno ni zagotovljena varnost. Zato so sprejeli sklep, da otroke do 6. junija preselijo v osnovno šolo Loka. Starši so bili presenečeni nad naložbami v občini. Pri tem so omenjali predvsem športni center Loko in gradnjo vrtca v Starem trgu ter menili, da ima loški vrtec zaradi varnosti otrok prednost pred ostalimi investicijami.
Župan Andrej Fabjan je na seji občinskega sveta pojasnil, da je ministrstvo za šolstvo in šport vrtec v Starem trgu uvrstilo na 3. mesto med svojimi naložbami in da je denar zanj zagotovljen že v letošnjem letu. Res je tam otrok malo, z naložbo pa bodo uredili tudi prostore za devetletko. Župana je začudil predlog staršev, da bodo izpisali otroke iz vrtca, saj je občiska uprava zagotovila nadomestne prostore. Temeljito se na občini pripravljajo tudi na začetek L faze gradnje loškega vrtca, ki bo stekla letošnjo jesen.
Marjan Novak, član občinskega sveta in hkrati sveta vrtca, je povedal, da so na seji slednjega sklenili, da se bodo vrtčevski otroci preselili v prostore loške osnovne šole, dve učilnici pa je ponudil tudi Dij-ški dom ter eno Karitas. "Občina bo zagotovila nadomestne prostore, ki ustrezajo vsem zahtevam, zato ne bo olajšav pri plačilu, razen če starši otroke izpišejo iz vrtca. Sicer pa je že leto dni pred začetkom naložbe potrebno pripravljati dokumentacijo, občinski svet
pa je bil seznanjen s težavami vrtca šele letos,” je pojasnil Novak.
Marka Kobeta, svetnika iz Starega trga, so močno prizadeli očitki na račun starotrškega vrtca, ki je po njegovem v zaostanku za 30 let. “Če bi imeli vrtec pred tremi desetletji, bi bilo danes trikrat ali štirikrat več predšolskih otrok. Res je, da se loški vrtec ruši, a moral bi biti zgrajen tako, da se to ne bi zgodilo. Sicer pa ima država denar za izredne razmere,” je menil Kobe. Tudi svetniku Jožetu Strmcu se zdi čudno, da se stavba podira po dveh desetletjih. Dobro se namreč še spominja svečane
otvoritve, na kateri pa, kot je dejal, niso vedeli, $la v temeljih ni železa. Po njegovem je v Črnomlju veliko prostorov za zasilno rešitev, v katere bi lahko preselili otroke, stan-
• Kot je tik pred zaključkom redakcije povedala ravnateljica črnomaljskega vrtca Oton Župančič Dragica Valenčič, se je 60 otrok, starih od 5 do 7 let, iz loškega vrtca danes zjutraj preselilo v tri oddelke osnovne šole Loka. Kot kaže, so starši težave v vrtcu sprejeli z razumevanjem, tako da večjih izpisov otrok iz vrtca najbrž ne bo razen morda malih šolarjev, kar pa je že ustaljena navada.
dard pa ne bi bil nič slabši kot v loškem vrtcu. Za starše, ki so doma, pa je predlagal, naj v tem času sami pazijo svoje otroke.
M. BEZEK-JAKŠE
NAVLAKA Z DNA LAHINJE- Preteklo soboto so opravili poskusno čiščenje približno 200 metrov Lahinje od črnomaljskega ..tromostovja" do Flekovega mlina. To je bila prva podvodna očiščevalna akcija v Črnomlju po drugi svetovni vojni, njen pobudnik in pokrovitelj pa je bila Ribiška družina Črnomelj. Glavni čistilci so bili potapljači, člani Društva za podvodne aktivnosti Bela krajina. V štirih skupinah se jih je potopilo 16, med odpadki, ki so se na dnu reke nabirali desetletja, pa so potegnili na suho kovinska ogrodja postelj, otroške vozičke, kolesa, televizorje in celo čelade jugoslovanskih in italijanskih vojakov. Na akciji so pogrešali predstavnike mesta in tiste, ki imajo vedno polna usta ekologije. A bodo imeli zato, kot obljubljajo ribiči in potapljači, kmalu zopet priložnost, saj nameravajo v prihodnje očistiti dno Dobličice od Doltarjevega mlina do „lromoslovja“. (Foto: M. B.-J.)
LIKOVNI UMETNIKI V ROMSKEM NASEUU- KUD Artoteka Beta krajina iz Črnomlja je pretekli konec tedna pripravila tridnevno likovno delavnico, sicer že tretjo zapovrstjo. Njena posebnost je bila, da je okrog 20 umetnikov ustvarjalo v romskem naselju v Lokvah pri Črnomlju, pridružili pa so se jim tudi romski otroci. Umetniki so z Romi, ki so jih z veseljem sprejeli, v naselju pripravili tudi družabni večer. Na fotografiji Alenka Mušič iz Semiča in Slavko Čečura iz Črnomlja med ustvarjanjem v Lokvah. (Foto: M. B.-J.)
METLIKA - V metliški občini od marca nadaljujejo s programom javnih del „Romi za Rome“, ki so ga pričeli lansko leto. Lani je poleg tega s pomočjo črnomaljskega Zika potekal še program Phare, v katerem so se prebivalci belokranjskih romskih naselij učili zidanja in kuhanja. Žal pa letos tega programa ni več, čeprav bi prišel še kako prav.
Zato pa so v metliški občini toliko bolj veseli, da lahko nadaljujejo vsaj s programom “Romi za Rome", ki so ga začeli s pomočjo podjetja Portoval iz Novega mesta, ki pomaga pri poteku del in vodi nadzor. Program financira Zavod za zaposlovanje RS, metliška občina pa plača materialne stroške kot so orodja, delovne obleke, stimulacija. Letos preko javnih dela dela 20 Romov, kolikor jih je bilo tudi lani, ter trije mentorji. Vključili so se prebivalci iz štirih od petih romskih naselij, in sicer iz Borihe, Svržakov, Križevske vasi in Do-bravic. Poleg tega, da nadaljujejo z urejanjem svojih naselij, ki sojih začeli čistiti že lani, poprimejo tudi za različna dela v krajevnih skupnostih. Kot je povedal Jože Nemanič z občinske uprave, imajo tisti, ki se pri javnih delih izkažejo, tudi več možnosti pri iskanju zaposlitve, če so seveda prosta delovna mesta, primerna njihovi izobrazbi.
“Zadovoljni smo, ker vidimo, da so se Romi zagnano lotili dela, saj si zares želijo urediti svoje domove in vasi. Za Boriho smo pripravili
Tudi olimpijske ekipe
ŠTREKLJEVEC-V soboto, 9. junija, se bo ob 14. uri na gasilskem poligonu na Štrek-ljevcu pri Semiču pričelo tekmovanje gasilcev za pokal Gasilske zveze Slovenije. Na njem se bo poleg številnih ostalih ekip pomerilo tudi 10 ekip, ki bodo julija letos zastopale našo državo na gasilski olimpiadi na Finskem. Med njimi bo kot edina iz Bele krajine nastopila tudi ekipa članov B s Štrekljevca.
tudi ureditveni načrt, torej lokacijsko dokumentacijo s komunalno infrastrukturo in elektrifikacijo ter dva tipa načrtov za hiše. Ustavilo pa se je, ko smo z občine poslali na
Odslej ob sredah in petkih
METLIKA - Društvo upokojencev Metlika bo imelo po novem pisarno v svojem domu odprto ob sredah in petkih od 8. do 11. ure in ne več ob torkih in četrtkih kot doslej.
Romeo in Julia v Pobrežju
POBREŽJE - Dijaki 2. letnika Waldorfske gimnazije iz Ljubljane bodo v soboto, 9. junija, ob 20.30 na dvorišču grada v Pobrežju pri Adleši-čih uprizorili igro VVilliama Shake-spearja Romeo in Julia. Če bo slabo vreme, bo predstava v kulturnem domu v Adlešičih.
Črnomaljski gasilci praznujejo
ČRNOMELJ - Črnomaljski gasilci pripravljajo osrednjo prireditev ob 120-letnici svojega društva v nedeljo, 17. junija. Že v torek, 12. junija, pa bo ob 19. uri v črnomaljski Špeličevi hiši otvoritev razstave likovnih del osnovnošolcev z naslovom ”Mi gremo za vas v ogenj" ter razstave o delu prostovoljnega Gasilskega društva Črnomelj. Podelili bodo tudi nagrade za najboljša likovna in literarna dela osnovnošolcev na natečaju „Mi gremo za vas v ogenj" ter predstavili publikacijo ob 120-letnici PGD Črnomelj. V četrtek, 14. junija, pa bo ob 18. uri v Domu starejših občanov v Črnomlju gasilska reševalna vaja.
Modelarstvo hobi za vse starosti
Modelarsko društvo Bele krajine združuje člane, stare od 11 do 76 let - Učenje na društvenih modelih, pozneje pa je potrebno poseči v svoj žep - Vabljeni vsi, ki si želijo novih tehničnih znanj
SEMIČ - V Beli krajini jc bilo pred leti kar veliko modelarjev, ki pa med seboj niso bili povezani. Danes priznavajo, da jih je povezal Ivan Vidmar iz Kota, ki jc v okolici Semiča spuščal letalske modele ter dal prve nasvete tudi sedanjemu predsedniku Modelarskega društva Bele krajine Mirku Ogulinu. Kmalu so se jima pridružili še drugi in konec leta 1996 so uradno registrirali društvo.
A še pred uradno ustanovitvijo društva sta Ogulin in Gorazd Kambič začela na zemlji Mirkove mame v Dragah pri kraški jami Mahkovec pri Semiču urejati 50-metrsko travnato vzletno- pristajalno stezo ter postavila brunarico. Ko pa je društvo po registraciji dobilo tudi prve sponzorje, so uredili še cesto in okolico letališča, parkirišče, kontejner ter podaljšali stezo na 97 metrov dolžine. Vse so v glavnem opravili udarniško in danes se 30 članov iz vse Bele krajine. Dolenjskih Toplic in celo Hrvaške, ki so
stari od 11 do 76 let, pogosto dobiva na svojem letališču.
Ker gre za edino modelarsko društvo v Beli krajini, dobivajo dotacije iz vseh treh občin, vendar je tega denarja komaj dovolj za polovico društvenih stroškov. Drugo polovico prispevajo sponzorji. Sicer pa kar polovico društvenega denarja porabijo za šolanje, ki ga sedaj pod mentorstvom štirih učiteljev obiskuje 11 učencev, starih od 11 do 43 let. Zanimivo je, da učitelji učijo zastonj, učenci pa plačajo le stroške goriva. Čeprav se
učijo letenja na društvenih modelih, pa je, ko se tudi sami odločijo modelariti, to drag hobi. Za modele. ki jih bodisi sami delajo ali sestavljajo, morajo namreč poseči v svoj žep.
Sicer pa se člani društva, ki je lani pridobilo mednarodno članstvo, udeležujejo tudi tekmovanj, na katerih dosegajo lepe rezultate. Pohvalijo se, da v letenju z akrobatskimi motornimi modeli sodijo celo v sam slovenski vrh. Vabijo pa vse, ki jih ta dejavnost tehnične kulture zanima, da se jim pridružijo. Dobro namreč vedo, da modelarji potrebujejo veliko tehničnega znanja, ki ga težko pridobijo sami. Zato pa jim ga lahko nudijo v društvu, kjer so dobro strokovno podkovani, m. BEZEK-JAKŠE
NA ‘'LETALONOSILKI" - Nekaj članov Modelarskega društva Bela krajina na svojem letališču Drage pri Semiču, med slovenskimi modelarji znanem kot letalonosilka, saj je na njem tako težko pristati kot na letalonosilki. Pravijo. da tisti, ki se izšolajo na semiškem letališču, nimajo težav na nobenem slovenskem letališču. Sicer pa imajo belokranjski modelarji tekmovalne treninge na športnem letališču v Prilozju, zato so hvaležni članom Aerokluba Bele krajine, ki jim dovolijo treniranje na njihovem letališču. (Foto: M. B.-J.)
ttHM J 2^ J J A s J H OBČUJ ttHii
Po 6 letih spet odprli vrata javnosti
Dan odprtih vrat Policijske postaje Kočevje - Prikazali vse razen helikopterja in specialnih psov za droge
DAN ODPRTIH VRAT P P KOČEVJE - Med številnimi obiskovalci so bile tako organizirane kot neorganizirane skupine predšolskih in šolskih otrok, ki so jih od vsega najbolj zanimali konji. (Foto: M. L.-S.)
2. DELAVNICA O PARKU - Alma Vičar z ministrstva za okolje in prostor in Tomaž Hartman z Zavoda za gozdove sta na tiskovni konferenci predstavila delo na 2. delavnici in aktivnosti za ustanovitev parka. Na ministrstvu ocenjujejo, kot je povedala Vičarjeva, da bodo uredbo sprejeli prihodnje leto. (Foto: M. L.-S.)
Referenduma za park ne bo
Regijski park Kočevsko-Kolpa bodo ustanovili z uredbo predvidoma prihodnje leto - Ničesar ne bodo vsiljevali
KOČEVSKA REKA - Ministrstvo za okolje in prostorje prejšnji četrtek v Kočevski Reki pripravilo 2. delavnico v okviru priprave strokovnih podlag za ustanovitev regijskega parka Kočevsko - Kolpa. Park je skupaj s Snežniškim v letošnjem programu dela ministrstva, na delavnici, s katero projektni svet počasi zaključuje svoje delo, pa so, kot je povedal koordinator Tomaž Hartman, predstavili ukrepe za posamezne dejavnosti in predlog conacije bodočega parka.
Celotno gradivo, ki zajema tudi inventarizacijo in vrednotenje območja ter cilje bodočega parka, obsega 230 strani, saj so želeli, kot je dejal Hartman, izhodišča narediti dovolj široka. Glede meje je dejal, da ostaja odprta le še meja na severu, za katero pa je v.d. direktorice Agencije RS za okolje Alma Vičar dejala, da bi bila ob sedanjem vztrajanju kočevske občine, da se celotno Kočevsko polje in mesto Kočevje vključita v park, kompromisna rešitev, da se to območje opredeli za vplivno območje parka.
“Strokovno delo bo zaključeno do konca tega meseca, predvidoma v zadnjem četrtletju letošnjega leta
Tarokisti so se pomerili
DOBREPOLJE - Pred kratkim je bil v gostilni Brdavs na Vidmu prvi dobrepoljski turnir v taroku. Udeležilo se ga je 28 tekmovalcev. Zmagal je Janez Vodičar, 2. je bil Alojz Žnidaršič, 3. Janez Pavlin.
KOČEVJE - Policijska postaja Kočevje je pripravila v petek med 9. in 16. uro dan odprtih vrat. Čeprav so zaradi nevihte morali umakniti stvari z dvorišča dobro uro prej, predno je delo policistov spet steklo po starem, pa so bili z obiskom zadovoljni, saj je bila od okoli 800 obiskovalcev dobra tretjina odraslih.
pa bo nastal osnutek uredbe,” je povedala Vičarjeva. Dodala je, da celotnega postopka od priprave do sprejema uredbe ni možno speljati prej kot v 10 mesecih, tudi če bo vse gladko teklo. V tem času jih bo, postopek še večkrat pripeljal med ljudi. Poudarila je, da so izhodišča za park postavljena v prostorskem planu države, daje parlament s potrditvijo prostorskega plana izrazil politično voljo za park in da zato o referendumu ne razmišljajo. Dodala je, da je parlament potrdil načrtovanih 30 odstotkov novih zavarovanj, da pa kljub temu ni namen ministrstva, da bi karkoli vsiljevalo, saj “je lahko park prednost le, če ga ljudje sprejmejo za svojega”.
M. L.-S.
Policijska postaja Kočevje, ki je I. kategorije in kombinirana, saj policisti iz Kočevja opravljajo poleg splošnih zadev tudi zadeve s področja prehajanja državne meje na mednarodnem mejnem prehodu Petrina in varovanje zelene meje, je zadnji dan odprtih vrat organizirala leta 1995. Tokrat so ljudem omogočili, da si ogledajo prostore, v katerih delajo, in opremo policistov ter jim predstavili delo po posameznih področjih. Tako so s področja kriminalitete predstavili droge, vlome in dak-tiloskopijo, s področja prometne varnosti pa aparate, fotoaparate, motorje in vozilo Provido. Poleg tega so predstavili delo s službenimi psi in konji ter oborožitev in opremo, kot so neprobojni jopiči, čelade in podobno. Kot je povedal komandir PP Kočevje, samostojni inšpektor Robert Somensary, so
Sprejeti v družbo enakih
Charter - ustanovna slovesnost Rotary kluba Kočevje
KOČEVJE - V soboto dopoldan je v hotelu Valentin v Kočevju potekala ustanovna slovesnost Rotary kluba Kočevje. Po letu in pol, odkar deluje, so ga kot 16. klub v Sloveniji sprejeli v družbo svetovnih Rotary klubov, ki že od ustanovitve prvega kluba v ZDA leta 1905 v svetu širijo načelo pripravljenosti pomagati.
Rotarijstvo se je na Slovenskem pričelo že pred 71 leti v Mariboru, v Kočevju pa je bil klub, ki združuje 22 članov, sprejet v družbo enakih v soboto na charterju, ustanovni slovesnosti, kot 115. klub v Districtu 1910. Na slovesnosti, ki soji prisostvovali rotarijci iz Avstrije in Hrvaške ter člani Rotary klubov iz Ljubljane, Idrije, Domžal, Čateža, Bleda, Novega mesta in Maribora, je guverner Districta 1910, ki pokriva območje Avstrije, Italije, Madžarske, Slovenije in Hrvaške, Giinther Ertler, prvemu predsedniku kočevskega Ro-tary kluba Avgustu Grilu izročil ustanovno listnino. Kot je ob tem povedal, je po vsem svetu 530 distri-tov, v katerih deluje okoli 32 tisoč društev z okoli milijon in 100 tisoč člani, ki so se, kot je poudaril Gril, “zapisali služenju drugim ljudem".
Prvo dobrodelno akcijo je kočevski Rotary klub speljal že lani poleti. Nekaj otrokom iz socialno šibkejših družin so omogočili, da so se udeležili šole v naravi. Sledila je akcija za nabavo opreme za prostor fizio- in delovno terapijo otrok z motnjami v razvoju v kočevskem Zdravstvenem domu, trenutno pa poteka akcija pomoči mladim, ki imajo težave z drogami, čemur je bil posvečen, kot je povedal Gril, tudi izkupiček ustanovne slovesnosti.
M. L.-S.
predstavili vse, kar kočevski policisti potrebujejo pri svojem delu razen helikopterja, ki je potreben za nadzor meje in specialnih psov za droge.
Ob predstavitvi dela PP Kočevje je Somensary povedal, daje od leta 1997 do lani močno porasla kriminaliteta, saj se je število zadev povzpelo od 233 na 630. Manj pa
Evopohod 2001
DOBREPOLJE, VELIKE LAŠČE - Evropohod 2001 je akcija Evropske potpotniške zveze (EWV), v katero je vključena tudi Slovenija. Simbol Evro pohoda je palica Euro-fon, v katero snemajo recitale, pesmi, misli itd. na poti pohoda. Te dni potuje po Evropi 12 eurofonov, ki se bodo konec septembra srečali v Strassbourgu v Franciji.
Naš Eurofon je začel pot v Grčiji, po Sloveniji potuje od 27. maja in bo pri nas do 21. junija, spremljajo pa ga stalno štirje pohodniki, ki se mu na posameznih odsekih priključujejo domačini. Na našem območju (del evropske pešpoti št. 7) bo eurofon pripotoval v ponedeljek, 11. junija, ko bo odšel iz Krke ob 8. uri, v Videm v Dobrepolju pa bo pripotoval okoli 10. ure, kjer bo tudi svečano sprejet. Pot bo nadaljeval do Velikih Lašč, kjer bodo pohodniki imeli kosilo, nato pa krenil naprej proti Pod-gozdu v Rutah, kjer je križišče evropskih pešpoti št. 6 in 7. Tu bo tudi svečana prireditev in tu bodo pohodniki prenočevali. 12. junij bo dan počitka za pohodnike, 13. junija pa bodo nadaljevali pot iz Predgozda na Turjak do Taborske jame in Grosup-lja. Vmes pa so že bili ali pa še bodo še nekateri stranski pohodi oziroma priključki na Evropohod.
J. P.
je bilo kršitev javnega reda in miru, saj jih je bilo leta 1997 preko 600, lani pa okoli 540. Vzpodbuden je tudi podatek, kot je dejal, da upada tudi število prometnih nesreč in med njimi nesreč s smrtnim izidom. Lani so zabeležili 150 prometnih nesreč, kar je natanko 100 manj kot leta 1997. Nesreče so predlani terjale 5 življenj, lani 3, letos pa še ni bilo nesreče s smrtnim izidom.
M. L.-S.
Laščani praznujejo
VELIKE LAŠČE - Začele so se prireditve ob letošnjem prazniku občine, 8. juniju. Jutri, 8. junija, bo na gradu Turjak pevska revija, v soboto pa bo v Levstikovem domu zvečer osrednja občinska svečanost, slavnostna akademija, na kateri bodo podelili tudi letošnja občinska priznanja in nagrade. Že dopoldne pa se bo začel v Laščah tržni dan, posvečen prazniku, priredil pa ga bo Zavod za kulturo in turizem Parnas. V nedeljo, 10. junija, bo na Rašici zaključna prireditev ob prazniku, ki jo organizira Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, podružnica Rašica. Vmes pa bo še več športnih in kulturnih prireditev.
Razstava
Janeza Konečnika
KOČEVSKA REKA-V prostorih Dulminove hiše v Kočevski Reki je do konca junija na ogled fotografska razstava Slike iz narave avtorja Janeza Konečnika. Gozdar, športnik, lovec, ljubitelj narave in umetniške fotografije je v Dulminovo hišo prinesel del svojega hrepenenja. Njegove slike nastajajo z jutranjo zarjo, s prvim žarkom, v mrzlih zimskih dneh, v gorah, v opoldanski pripeki in zvečer, ko je komaj še dovolj svetlobe za kakovostne posnetek.
Doslej je razstavljal po vsej Sloveniji. Pravi, da so najboljši posnetki še skriti v kočevskih gozdovih, njegov največji izziv je še vedno medved.
Najuspešnejši so bili lutkarji
KRVODAJALSKA AKCIJA V KOČEVJU - Dvodnevne krvodajalske akcije v Kočevju se je udeležilo več kot 400 občanov, med njimi je bito 20 novih, kar je zelo zadovoljiv odziv in je v primerjavi s številom prebivalcev nad republiškim povprečjem. V mestu ob Rinži so bili ljudje od nekdaj pripravljeni darovati to pomembno življenjsko tekočino, ves čas pa se držijo osnovnega načela prostovoljnosti, to je, da s svojim dejanjem nekomu rešijo življenje. Tudi tokrat je med prvim dal kri rekorder (120-krat) med dobrimi ljudmi, upokojenec Franc Kiselak. Delavci LIK in Melamina so imeli na dan odvzema prost dan. Alenka Bunderla, sekretarka OORK Kočevje, je povedala, da so jim pri akciji poteg krvodajalcev uspešno pomagali tudi prostovoljci in Dom starejših občanov, kjer so redni gostje. (Foto: M. G.)
Ob dnevu šole odprli razstavo in uprizorili gledališko predstavo - Nujna izgradnja nove šole
KOČEVJE - OŠ zbora odposlancev je v sredo, 30. maja, praznovala dan šole. Pouka prost dan za 454 učencev, kolikor jih letos obiskuje to kočevsko mesto osnovno šolo, ki nima vozačev, so obeležili z otvoritvijo razstave v Likovnem salonu ter gledališko predstavo »Črno in belo« v Še-škoveln domu.
Podobno kot že v lanskem imajo tudi v letošnjem šolskem letu na šoli od 10 do 15 otrok manj kot v letu poprej, vendar pa, kot je povedal ravnatelj Franc Gornik, bodo že v jeseni ponovno imeli nekoliko več otrok. Trenutno jih imajo namreč v prvi razred vpisanih 68. Kot je povedala pomočnica ravnatelja Marica Mihič, to sicer še ne pomeni, da jih bo toliko v jeseni tudi začelo hoditi v šolo, je pa že jasno, da bodo tudi prihodnje šolsko leto ponovno trije prvi razredi.
“Število učencev ne bo nikoli padlo pod dva močna oddelka,” je
prepričan Gornik, ki s tem dokazuje tudi potrebo po izgradnji nove šole. Nanjo naj bi, kot pravi, kazal že preprost izračun: če bi bila samo po dva oddelka vsakega razreda, to za obe šoli v devetletki pomeni najmanj 36 oddelkov, teh pa, kot pravi Gornik, nikakor ni mogoče razporediti v obstoječe prostore. V 27 učilnicah, kolikor jih je skupaj v šoli na TZO in Reški cesti, ter 6 specialnih bi lahko, kot pravi Gornik, z upoštevanjem delitve po skupinah v devetletki normalno organizirali pouk za 24 do 25 oddelkov. Letos imajo na šoli 23 oddelkov in prvo leto tudi oddelek
podaljšanega bivanja, v katerega je vključeno 17 učencev.
Na razstavi, ki jo je odprl ravnatelj ob kratkem kulturnem programu, so predstavili likovne izdelke in letošnje učne projekte učencev pa tudi delo krožkov, med katerimi so imeli letos prvič na šoli naravo-slovno-raziskovalni in foto krožek za učence 7. in 8. razredov ter Veselo šolo za 3. razred. Med letošnje uspehe uvrščajo poleg 4 zlatih priznanj v Veseli šoli in dveh zlatih Vegovih priznanj tudi, da so bile 3 skupine njihovih učenk nagrajene v projektu Pil-a, sicer pa so bili najuspešnejši učenci 2. razreda, ki so pod vodstvom Jožice Sevšek pripravili lutkovno igrico “V deželo je prišla pomlad", s katero so se uvrstili na letošnje državno srečanje otroških lutkovnih skupin. M. L.-S.
DAN ŠOLE - OŠ Zbora odposlancev je dan šole obeležila z otvoritvijo razstave (na posnetku) in uprizoritvijo predstave Črno in belo, s katero seje dramski krotek, ki deluje na razredni stopnji na šoli že tretje leto, letos predstavil tudi na medobmočnem srečanju otroških gledaliških skupin. (Foto: M. L.-S.)
Drobne iz Kočevja
KONCERT CANTATE DOMINO-Jutri ob 20.uri bo v Šeško-vem domu koncert kočevske vokalne skupine Cantate Domino. Gre za že tradicionalni koncert skupine, kije v zloženki tokratnega vabila na koncert zapisala, da “člane skupine povezuje v prijateljstvo harmonija in melodija številnih pesmi, ki vsak četrtek odmevajo v kočevsko noč iz dvorane glasbene šole”. Ker je lani, ko so beležili 11-letnico svojega delovanja, skupina nastopila prvič v prenovljeni zasedbi in z 10 člani, letos, ko mineva 12 let od ustanovitve in prvotne sestave skupine, pa štejejo le 8 članov, se zdi citat Henryja Davida Dhoreauja, ki so ga zapisali v zloženki: “Prijatelji ne živijo samo v harmoniji, kot pravijo nekateri, temveč tudi v melodiji", še toliko bolj na mestu!
Ribniški zobotrebci
OPRAVIČILO ALI IZGOVOR - Za tiste, ki bi radi spoznali literarnozgodovinske, družbenopolitične, gospodarske, etnografske in umetnostne zanimivosti svojega kraja in bližnje okolice, pa tudi vse tiste, ki znanje o tem že imajo, pa bi ga radi razširili ali pa morda samo ponovno osvežili, Klub prijateljev Miklove hiše organizira v soboto, 16. junija, ekskurzijo po Ribniški dolini in bližnji okolici. Geslo ekskurzije je “Poznamo svoj kraj in svoje rojake?” Ekskurzija, ki jo bosta organizacijsko vodila Lojze Marolt in Nuša Orel, strokovno pa prof. Janez Debeljak, se bo pričela na ribniškem gradu ob 8. uri, odhod z avtobusom pa bo ob 8.30. Ker je ekskurzija namenjena tako tistim, ki že imajo znanje o svojem kraju, kot tistim, ki vedo bolj malo ali pa nič, nihče izmed udeležencev z udeležbo na ekskurziji ne bo razkril svojega (ne)znanja o svojem kraju in rojakih. Da bi bilo zato komu neprijetno, nikakor ne more biti opravičilo za to, da ne gre na ekskurzijo. Utegne pa morda za koga biti opozorilo 3.800 tolarjev, kolikor znaša cena prevoza, vstopnic in kosila, ki ga bodo imeli ob 15. uri na kmetiji odprtih vrat na Veliki Slevici, četudi bo to res opravičilo ali pa samo izgovor!
Kostelski rizni
OŽIVLJAJO STARE SADOVNJAKE - Dogovor o oživljanju starih sadovnjakov je med prvimi podpisala kostelska občina, ki je v okviru javnih del zaposlila tudi štiri delavce, kateri so že v prvih desetih dneh obrezali 143 dreves, pospravili odrezane veje in opravili še nekatera druga dela v sadovnjakih, za kar so porabili 296 delovnih ur. Z deli nadaljujejo in tako prispevajo k lepšemu videzu pokrajine in njeni urejenosti.
SANITARIJE POSTAVLJAJO - Do konca minulega tedna so v okviru priprav na novo turistično sezono postavili dvoje sanitarij na kampu v Fari. Ostale načrtovane bodo na območju postavili do sredine meseca.
STRANIŠČE ZAKLEPAJO -Na bencinski postaji v Petrini v bližini mejnega prehoda zdaj zaklepajo stranišče, ključ pa lahko dobite pri trgovcu. Vzrok je: dokler je bilo stranišče odprto in na voljo vsem mimo vozečim, je neznan storilec pogosto polomil straniščno školjko.
ENI UREJAJO, DRUGI UNIČUJEJO - V Kostelu so pri turističnih kozolčkih-smerokazih zasadili rože. Na odcepu za Rajšele so letos neznani storilci rože že drugič ukradli. Na kamp zemljišču pri šoli pa stoji kamp prikolica bistroja Tjaša iz Kočevske Reke, ki so jo pred kratkim obiskali vlomilci, jo poškodovali in okradli. šotor pri prikolici pa celo zažgali oziroma delno poškodovali z ognjem.
Bron za Kompoljce
DOBREPOLJE - Državne otroške prireditve ljudskih plesov, pesmi in običajev “Pika poka pod goro”, kije bilo pred kratkim v Rogaški Slatini, se je udeležilo tudi nad 30 učencev in varovancev iz Kompolj v občini Dobrepolje. Za svojo odlično predstavitev so prejeli bronasto priznanje organizatorjev. Za to priznanje so gotovo zaslužni Ančka Lazar, znana posredovalka in izvirna pripovedovalka ljudskega izročila, ki že vrsto let sodeluje z vrtcem in šolo Kompolje, in seveda vzgojiteljice in učiteljice, ki že vrsto let izvajajo program "Živimo z ljudskim izročilom”.
Trebanjske iveri
M1RNSKI BAZEN Z LEDENO VODO - Nemalo takšnih, ki bi se v nedavnih vročih dneh radi okopali ali zaplavali v mirnskem bazenu, ni moglo uresničiti svoje namere, čeprav je bil do roba napolnjen s čisto vodo. Vzrok za to je v neprestanem močnem dotoku ledeno hladne vode iz potoka Mirna, ki ga upravljavec bazena očitno ne zna ali pa noče občasno prekiniti in tako omogočiti, da bi vodo v bazenu bolj segrela sonce, nejevoljno razmišlja naš bralec Metod. Na vprašanje Mirn-čanom, zakaj je tako, ko nova obnova omogoča brezhibno reguliranje vode, ob tem da so vsa javna kopališča v drugih krajih že pričela letošnjo kopalno sezono, je bilo slišati več odgovorov. Od tega, da se mora bazen najprej “razmehčati”, nadalje v odvračanju ciganov, ki so pogosti kopalci, nappsled pa tudi zaradi mrčesa, ki se bojda ob ledeno hladni vodi ne more razviti. Še najbolj verjetna je zadnja inačica, ki bo vsaj naključnemu gostu brez nadležnih pikov komarjev in obadov omogočila uživanje ob ogledu naložbe, ki je že doslej požrla več deset milijonov tolarjev občinskega denarja...
GOLF NA BLATU Z "DESNIMI” LUKNJAMI - Senzacionalne novice, tudi povezane z občinskim denarjem, a za pospeševanje kmetijstva, prihajajo z Blata pri Trebnjem, kjer naj bi dolgoletni legendarni pospeševalec, zadnja leta pa vodja trebanjske kmetijske svetovalne službe, inž. Tone Zaletel na zemljiščih premalo donosnih nasadov jagod uredil pravcato igrišče za golf. Dobro obveščeni pravijo, da bo imelo le desne luknje! Levičarji se zmrdujejo, ker bi se radi tudi sami preizkusili v tej, za naše razmere še bolj snobovski igri...
MILČEK IN BARIČA - Trebanjska pisateljica Bariča Smole je ob nedavnem kulturnem dogodku na šentruperski šoli obujala spomine z dr. Milčkom Komeljem na leta, ko sta gulila klopi v novomeški gimnaziji. Bariča je Milčka zbodla, da ga takrat ni zanimalo skoraj nič drugega kot knjige. Mil-ček ni ugovarjal. Še več, da sploh ni tehnicističen tip, da ga ne zanimajo avtomobili in računalniki, je ponazoril, da nima avtomobila in seveda niti vozniškega dovoljenja. Z računalnikom pa se je nekako le sprijaznil...
Sevniški paberki
VSI SO ČAKALI, MINISTRA PA NI BILO - Pretekli petek so na sevniški občini že drugič zaman čakali napovedan obisk ministra za promet Jakoba Presečnika. Tudi tokrat ga ni bilo zaradi neodložljivih obveznosti, kot se temu reče v diplomatskem oz. političnem jeziku. V prejšnji številki smo izrazili dvom, ali se bo minister, ki ni doslej nič naredil za ceste v sevniški občini, sploh prikazal. Pomembno je, da lepo skrbi za ceste v svoji volilni bazi v Savinjski dolini...
GOLOBIČ IN KURNIK - Generalni sekretar LDS Gregor Golobič je na srečanju sevniške LDS s simpatizerji, tudi iz Posavja in Zasavja, povedal, da je to njegov zadnji javni nastop v tej funkciji. Podpredsednik OO LDS Sevnica
Andrej Kurnik je gostu izročil pletenko, seveda polno cvička, in domačo salamo, oboje pridelek priznanega vinogradnika in salamar-ja. Jožeta Železnika z Vrha pri Boštanju. (Foto; P. P.)
Srečanje
krvodajalcev
SEVNICA - Območna organizacija Rdečega križa Sevnica vabi na srečanje krvodajalcev, ki bo danes, 7. junija, ob 17. uri v jedilnici Lisce Sevnica. Na prireditvi bodo podelili priznanja večkratnim darovalcem krvi. Pričakujejo vas!
ttMMt 12	1 J A Š 1 rl O Ei Č 1 j J
Zasnova vežica izhaja iz kroga
Slabo obiskane javne obravnave o idejnih projektih rekonstrukcije in dozidave mrliške vežice v Trebnjem - Poglavitno, koliko bo stalo, kje se bo kuhalo in parkiralo
TREBNJE - Od sredine marca do sredine aprila so bile v krajevnih skupnostih Trebnje, Štefan, Velika Loka in Račje selo javne razgrnitve idejnih projektov rekonstrukcije in dozidave mrliške vežice v Trebnjem, ki jih je pripravila trebanjska firma za arhitekturno in gradbeno projektiranje Atura. Zatem so potekale še javne obravnave, na katerih pa je bila udeležba prej slaba kot dobra, v Trebnjem pa prav porazna, saj sta prišla poleg predsednika in arhitektke le dva krajana!
Predsednik sveta krajevne skup- izgradnji prizidka odprli za obisko-
nosti Trebnje Marjan Krmelj kot predstavnik investitorja, kajti KS Trebnje bo morala zagotoviti levji delež (več kot 70. odstotkov) potrebnega denarja, še ne želi govoriti o višini naložbe, dokler ne bodo v projekt vgrajeni izbrani predlogi krajanov. Že zdaj pa je jasno, da bo potrebna fazna izgradnja, kajti sedanja mrliška oz. poslovilna vežica, kot jo imenujejo Trebanjci, bo ostala v funkciji, dokler ne bodo zgradili prizidka za objektom. V prizidku v pritličju bodo štiri poslovilne vežice, prav toliko prostorov s kuhinjo za svojce z veliko mizo za vsaj 10 ljudi in hladilnica. V kleti bodo prostori za cvetličarno, za shrambo krst in za voziček. Po izgradnji prizidka bodo v sedanji vežici zgradili poslovilno dvorano s prostori za pevce, župnika in čistila. Sedanje sanitarije bodo po
Koncerta učencev GŠ Trebnje
TREBNJE - V soboto, 16. junija, ob 20. uri bo v trebanjskem kulturnem domu zaključni koncert učencev Glasbene šole Trebnje in predstavitev zgoščenke ob 25-letnici šole. Prvo junijsko nedeljo je šola v avli Centra za izobraževanje in kulturo pripravila ob jubileju še koncert bivših učencev GŠ, ki nadaljujejo glasbeno šolanje na srednji in visoki stopnji. Nastopili so Boris Bizjak (flavta), Nina Cugelj (kitara), Primož Kravcar (pozavna), Jera Rot (violina), Matevž Sila (pozavna) in Andrej Tomažin (saksofon). V nedeljo, 10. junija, ob 19. uri bo v avli CIK-a še koncert slovenskih ljudskih v jazzovski priredbi. Nastopili bodo Renato Chicco trio in MPZ Trebnje.
Soglasje za Slukanovo in Halapijo
SEVNICA - Svetniki so dali soglasje k imenovanju Jelke Slukan za ravnateljico OŠ Sava Kladnika ter dr. med. Željka Halapije za direktorja Zdravstvenega doma Sevnica.
Podražitev vode za 25 tolarjev
SEVNICA - Na redni seji občinskega sveta so svetniki sprejeli odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Sevnica. Tako je izpolnjen glavni pogoj, da občinska knjižnica, ki sedaj deluje in se financira v okviru Zveze kulturnih društev, postane samostojna občinska ustanova. Zaradi začetka investicije v sevniški vodovod iz vrtine pri Stillesu do Hrastov je občinski svet sprejel tudi sklep o podražitvi vode iz sevniškega vodovoda za 25 tolarjev za kubični meter.
valce pokopališča.
Krajane je najbolj zanimalo, kolikšna bo cena naložbe, terjali so toliko prostorov oz. kuhinj za svojce, kot bo vežic in ureditev celotne podobe pokopališča z večjim parkiriščem. Vse te pripombe je arhitektka Uhanova upoštevala v
• Tajnik KS Trebnje Ivan Zajc nam je v torek povedal, da se je gradbeni odbor že pogovarjal z lastniki zemljišč glede odkupa, še ta mesec pa naj bi ustne dogovore prenesli na ustrezne listine, brez katerih ne morejo pričeti naložbe. Na seji sveta KS naj bi 12. junija, družno z občinskimi svetniki (znova) razpravljali o urbanistični ureditvi središča mesta.
že peti idejni rešitvi, s katero je soglašal tudi gradbeni odbor, sestavljen iz predstavnikov vseh štirih KS. Uhanova poudarja, da zasnova poslovilne dvorane izhaja iz kroga, ki je simbol časa. “Cas pogosto simbolizira rozeta, kolo, dvanajst znamenj življenjskega kroga, ki opisujejo krog življenja, 12 mesecev v letu, in na splošno vsi okrogli liki. V takšnem primeru velja središče kroga za nevidni vi-
Precej novega asfalta v KS Sevnica
SEVNICA - V krajevni skupnosti Sevnica so v zadnjih dnevih uredili Prvomajsko ulico s priključki, dovoz do garaž in fizioterapije zdravstvenega doma, asfaltirali povezavo za pešce in kolesarje iz Drožanjske ceste za Cesto na grad in cestni odsek v Prešni Loki. Po besedah tajnika KS Vinka Radiška pa se začenjajo razgovori z lastniki zemljišč za razširitev in posodobitev povezovalne ceste iz Drožanjske ceste na Hraste. Ta je ob poplavah Save tudi pomembna obvoznica.
Partizan kot telovadnica srednje šole
LJUBLJANA - Sevniški župan Kristijan Janc, podžupan Andrej Štricelj, predsednik ŠD Partizan Robert Perc in ravnateljica Srednje šole Sevnica Alenka Žuraj so se na ministrstvu za šolstvo in šport z državnim sekretarjem Hermanom Tomažičem pogovarjali o možnosti, da bi ministrstvo v večji meri finančno podprlo projekt izgradnje TVD Partizana Sevnica, v katerem poteka tudi pouk telesne vzgoje za dijake srednje šole. Ministrstvo bo poskušalo najti način, kako bi s sredstvi, ki so namenjena za izvedbo srednješolskih programov, podprlo pridobitev novih prostorov za izvajanje pouka telesne vzgoje.
dik bitja, stožer, ki omogoča gibanje bitij, čeprav temu nasprotuje, kot večnost času. Vsako gibanje dobi obliko kroga, brž ko pride v razvojno krivuljo med začetkom in koncem in ko ga je mogoče meriti, mera pa je samo čas. Krsta pokojnika bo ob slovesu v središču tega kroga, z glavo preminulega obrnjeno proti veduti, na stolp oziroma zvonik trebanjske cerkve.”
P. P.
PGD Štatenberk še prehodni pokal
TREBNJE - Na prvo junijsko nedeljo je v trebanjski občini potekalo občinsko gasilsko tekmovanje članov, članic in veteranov, ki ga je organizirala tamkajšnja gasilska zveza v sodelovanju s člani PGD Račje selo, kjer je bil zaključek tekmovanja, ki sta ga s svojo prisotnostjo počastila tudi župan občine g. Ciril Pungartnik in predsednik Krajevne skuponosti Račje selo g. Anton Povhe.
Člani so tekmovali v obliki gasilskega avtorelya s startom na Selu pri Mirni, preko Mirne s tekmovalno točko na dvorišču Kolinske Mirna, na Sevnici pri gasilskem domu ter v Račjem selu pri tovarni Novoles ploskovni elementi. Članice so tekmovale po isti progi in tekmovalnih točkah, vendar ne v obliki avtorelija. Ekipe veteranov pa so tekmovale samo pri tovarni Novoles na Račjem selu. Nastopajoče ekipe so ocenjevali gasilski sodniki iz sosednje Gasilske zveze Sevnica in domači sodniki. Pri gasilskem domu na Račjem selu je bil zaključek in razglas rezultatov tekmovanja, ki ga je že krepko motil dež. Vendar nepopisnega navdušenja zmagovalnih ekip tudi to ni motilo, še posebno ne ekipe PGD Štatenberk, ki je poleg ekipnega pokala prejela še prehodni pokal Gasilske zveze Trebnje v trajno last, ker ga je ekipa tega društva že tretje leto zaporedoma osvojila.
Tekmovanje je uspešno zaključilo 38 ekip oz. 18 ekip članov kategorije A, kjer so prva tri mesta dosegle ekipe I in II PGD Štaten-berka ter Mokronoga, 9 ekip članov kategorije B, kjer so pokale. osvojili tekmovalci PGD Velika Strmica, Vrhe in Mokronog, tri ekipe članic kategorije A - v zaporedju Velika Strmica, Občine in Trebelno, 3 ekipe članic B skupine, in sicer; Štatenberk, Mokronog, Vrhtrebnje ter 5 ekip veteranov. V tej kategoriji bodo za pokale bogatejše vitrine v PGD Trebnje, na Mirni in v Dobrniču.
MOJCA FEMEC
BERTA GOLOB V ŠENTRUPERTU - Pisateljica Berta Golob se je na šentruperski osnovni šoli dr. Pavla Lunačka lahko znova prepričala, kako dobro je njeno delo sprejeto pri učencih, bodisi pri postavljanju vejic ali poznavanju njenega ustvarjanja. Ravnatelj šole prof. Jože Zupan se je spet izkaza! v vlogi moderatorja. (Foto: P. P.)
SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV- Sevniška območna izpostava sklada RS za kulturne dejavnosti vabi na zaključno srečanje ljudskih pevcev Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki bo v nedeljo, 10. junija, ob 16. uri v atriju sevniškega gradu. Predstavilo se bo 12 skupin ljudskih pevcev in godcev. Če bo vreme slabo, bo srečanje v kulturni dvorani PGD Sevnica. Na posnetku: zbor sevniškega društva upokojencev je lepo zapel že na občinskem srečanju. (Foto: P. P.)
CISTERNA PGD BOŠTANJ - Predsednik PGD Boštanj Jože Udovč je ob svečanem prevzemu nove 5.000 litrske avtocisterne preteklo soboto v Boštanju najprej kronološko orisa! pridobitve, rast in padce društva od leta 1924 do današnjih dni. Poudaril je, da so se za novo avtocisterno z močnejšim motorjem odločili, da bi bili še hitrejši bodisi pri intervencijah ali dovozih pitne vode v hribovite predete KS. V 22 milijonov tolarjev vredni naložbi je okrog 40 odstotkov lastnih sredstev, PGD Boštanj so seveda priskočili na pomoč tudi KS, Gasilska zveza Sevnica in številni sponzorji. Podpredsednik KS Boštanj Robert Perc, predsednik GZ Sevnica Zvone Košmerl in sevniški župan Kristijan Janc so se zahvalili gasilcem za njihovo plemenito poslanstvo in poudarili, da država, žal nima posluha za prostovoljno delo. Jože Utjovi je zatem ključe predal poveljniku PGD Lojzetu Zalaščku, ta pa podpoveljniku, strojniku in vozniku v eni osebi - Lojzetu Udovču. (Foto: P. P.)
LDS zanima usoda vsakega človeka
Srečanje članov in simpatizerjev sevniške liberalne demokracije v gostišču Dolinšek na Vrhu - Gost Gregor Golobič - Pohvale sevniškemu vodstvu LDS za uspehe v zadnjih letih
CESTE BODO - Zupan Kristijan Janc s sodelavci se je v pretek sestal z vodstvom Direkcije RS za ceste, ki so ga zastopali direktor Vili Zavrtan in odgovorna strokovnjaka za planiranje in investicije Ljuba Brank in Božo Kordin. Predstavil jim je problematiko in potrebe lokalne skupnosti za uvrstitev v plan proračuna RS nekaterih projektov na državnih cestah v sevniški občini. Gre zlasti za ureditev ceste Zavratec - Brezovo, preplastitev odseka Sevnica -Blanca - Kladje in ureditev pločnika na Logu, Blanci in preko nadvoza nad železniško progo v Šmarju. Direkcija je za letošnje programe iz državnega proračuna prejela 5 milijard manj sredstev kot lani, zato načrtujejo, da bo do realizacije teh naložb prišlo naslednje leto. Srečanja sta se udeležila tudi župana Franci Bogovič iz Krškega in Janez Pavšič iz Škocjana ter poslanec Branko Kelemina. (Foto. P. P.)
VRH PRI BOŠTANJU - “Če referendum ne uspe, se bo zgodba odvijala naprej; kdor bo imel denar, bo še naprej hodil v tujino, marsikaj se bo dogajalo na črno, z vsemi posledicami in tveganji za matere, otroke in za vse ostale. Zgodba pa se bo preselila na sodišča, kjer lahko vsak izmed teh 400 parov toži državo, ker je dopustila, da jim je neka klinika odrekla pravico, ki jim jo je zakon dal,” je glede referenduma o umetni oploditvi na petkovem srečanju članov in simpatizerjev sevniške liberalne demokracije v gostišču Dolinšek na Vrhu končal obširno pojasnilo generalni sekretar LDS Gregor Golobič.
"Tudi v zelo strogih katoliških državah, kot sta Italija in Španija, kjer ne poznajo razveze zakonske zveze, se to v bolnicah dogaja legalno in je to prepuščeno strokovnjakom še ožjega profila kot pri nas,” je nadaljeval Golobič. Tu ne gre za to, da bi se cerkev čutila ogroženo iz nekih ideoloških razlogov, saj so zagovorniki tega, da naj se rodi čim več ljudi. Tukaj nasprotujejo temu, da bi se rodili zaželjeni otroci, in to z argumentom, da bo teh nekaj otrok živelo brez očeta. Ne pomislijo pa, daje alternativa, ki jo ponujajo, da sploh ne bodo živeli, ker se nikoli ne bodo rodili. Tukaj je ta referendumska kampa-
nja dosegla najnižjo raven, ki bi jo bilo mogoče pričakovati in ki bo ne glede na izid imela na koncu za posledico, da bo bistveno več ljudi kot doslej v tej državi razmišljalo o tem, kako je potrebno biti v odnosih do ljudi odprt, strpen in jih poskušati razumeti v njihovih stiskah. Za to v tem zakonu gre, zato je ta referendum pomemben tudi za LDS kot stranko, kiji nikoli ni bila vnemar konkretna usoda posameznega človeka. “Liberalci, eldeesovci nimamo nekega razreda ali posebnega stanu ali sindikata, ki bi ga politično zagovarjali,” je rekel Golobič. Zakon o umetni oploditvi oz. oploditvi z biomed-
icinsko pomočjo, o katerem bodo slovenski volivci odločali na referendumu sredi junija, potemtakem po Golobičevih besedah ne rešuje zgolj problema zdravih samskih žensk, ampak 400 parov, poročenih in v izvenzakonskih skupnostih, ki ne morejo priti do otroka, ker je Ginekološka klinika v Ljubljani kot edina izvajalka teh postopkov samovoljno in v nasprotju z veljavnim zakonom leta 1994 prenehala opravljati umetne oploditve s pomočjo spolnih celic donatorjev. “Oni so to naredili samovoljno, z izgovorom, da obstaja nevarnost prenosa aidsa. To je absurden izgovor! Na podlagi tega bi morali prenehati s krvodajalskimi akcijami, s presajanjem organov, ledvic in podobno, kar se seveda ni zgodilo,” je dejal Golobič in dodal, da novela zakona ne prinaša nič drugega kot to, da odpravlja diskriminacijo med ženskami, ki nima podlage v ustavi.
P. P.
MŠŠ J ^ JM A š J J-J OEiČJlJ MHfct
EVROPSKA PRIZNANJA - Na zaključni krški prireditvi posavskega natečaja Evropa v šoli - fotografija kaže svečano izročanje priznanj mladim udeležencem - je krški župan Franci Bogovič pripomnil, da je prireditveni dan evropsko uglašen. Poleg natečaja o Evropi je Krško tega dne začasno postalo Evropa v malem, saj je imela v gosteh kar nekaj vplivnih ljudi iz različnih evropskih držav. (Foto: M.L.)
Evropa pohojenih prstov?
Ob natečaju Evropa v šoli, ki letno združi približno milijon mladih ustvarjalcev iz 32 držav - Otroci kot slaba vest
Posamične zmage morda skupni poraz
Krški župan Franci Bogovič ob pobudah za razdelitev občine Krško - "Krški standard višji kot marsikje drugje ” - Finančni vpliv jedrske elektrarne zdaj čutijo vsi
KRŠKO - “Dvomim, da po delitvi občine Krško lahko zadržimo pridobljeno in to celo nadgradimo s povezovanjem na regijskem nivoju. Težave pri delitveni bilanci, manjše naložbene in kadrovske zmožnosti ter ne najboljši medsosedski odnosi so namreč izkušnje in spoznanje večine novih manjših občin.”
KRŠKO - Pravijo, da okrog milijon mladih ljudi iz 32 držav v mednarodnem natečaju Evropa v šoli vsako leto ustvarja likovno in literarno ter razpravlja o vprašanjih, skupnih vsem Evropejcem. Letošnjo temo so naslovili Lepše okolje, lepša Evropa. V natečaju je sodelovalo tudi Posavje, vodila pa ga je Zveza prijateljev mladine Krško. Tukajšnji pokrajinski del natečaja Evropa v šoli, kjer je skrbela za nemoteno delo natečaja Vida Ban, sekretarka ZPM Krško, so slovesno zaključili 25. maja.
“Natečaj Evropa v šoli ni samo poziv k ustvarjalnosti mladih, ampak je vaše razmišljanje o življenju, o možnostih jutrišnjega dne in izzivih evropskih luči. Vse to in še več je zbrano v vaših delih, in kar je še veliko pomembnejše, v vaših srcih in mislih.“ Tako je dejal na zaključni posavski prireditvi Evropa v šoli Damjan Lah, predsednik ZPM Krško.
Evropo, ki ji je bil namenjen tudi posavski regijski natečaj Evropa v šoli z že omenjenim sila pomembnim naslovom, delajo predvsem odrasli in zelo malo tisti mladi Evropejci, ki sodelujejo v natečaju. Odrasli so se verjetno večinsko nekako zbogali z mislijo, da je gonja za denarjem glavni smisel življenja. Ali sodobni vplivni evropski človek vendarle razmišlja tudi globlje o možnostih preživetja? Liana Kalčina Srhoj iz ljubljanskega informativno-dokumentacij-skega centra sveta Evrope je v pozdravu udeležencem omenjene krške ZPM-jevske prireditve ob zaključku posavskega natečaja predlagala, da rečemo ne taki Evropi, kjer ne bi mogli več popiti kozarca zdrave vode in kjer bi otroci zaradi onesnaženosti hodili z maskami v šolo. Če taka grozljiva Evropa brez čiste vode in zdravega zraka še ne obstaja, so jo vendarle v svojih mislih uzrli likovni in
literarni ustvarjalci v že omenjenem natečaju Evropa v šoli.
“Vi otroci pošiljate opozorila nam, ki postavljamo pot v Evropo," je v omenjenem sklepnem posavskem dejanju natečaja Evropa v šoli rekel državnozborski poslanec Branko Janc. Dodal je, da narava pošilja opozorila brez politike.
“Kaj pa vsa ta politika in vsi ti politiki, kaj bodo storili, ko v Sloveniji sooblikujejo pot v skupno Evropo prihodnosti?" bi se lahko vprašali. Morda naj storijo prav tisto, kar je ob koncu nagovora na krški zaključni prireditvi predlagal predsednik krške ZPM Damjan Lah: „Za vse nas pa naj velja: Ohranimo rahločutnost, saj samo na ta način pomagamo drugemu na noge, ne da bi mu pri tem pohodili prste."
Tako meni Franci Bogovič, župan občine Krško, potem ko so mu dostavili pobude za preoblikovanje občine Krško. Ob tem. da želi krajevna skupnost mesta Krško zapustiti sedanjo občino Krško, se za samostojno pot v prihodnost navdušuje tudi krajevna skupnost Kostanjevica na Krki. Obe lokalni enoti sta to sporočili županu in o tem je že razpravljal krški občinski svet.
Župan Bogovič, ki torej v zmagi posamičnih osamosvojitvenih zamisli vidi morebiten skupni poraz, poudarja, da se je krška občina razvijala kot celota 40 let in je v tem času zgradila veliko skupnih objektov, veliko od teh tudi prav v Krškem. Tako je krška občina do-
KRŠKO - V soboto ob 10. uri bo na Trgu Matije Gubca v Krškem osrednja praznična prireditev Krško 2001, kjer bo slavnostna govornica Spomenka Hribar. Z dogodkom bodo obeležili 10-letnico osamosvojitve Slovenije, 56-letnico osvoboditve in vrnitve ljudi iz izgnanstva, 60-letnico izgnanstva, 60-letnico upora proti okupatorju, 60-letnico ustanovitev krške borbene skupine, spomin na borbe na Kozjanskem in na Gorjanskem.
Osrednjo letošnjo prireditev ob krškem občinskem prazniku orga-
segla “določen standard, kije višji kot v primerljivih občinah, saj občina krško prejema dodatna sredstva iz jedrske elektrarne. Tudi naložbe, ki bi bile v manjših občinah težko izvedljive, je omogočil ta večji proračun.”
Župan poudarja, da so v občini Krško pripravili razvojne smernice in so v različnih ustanovah že nastali dolgoročni razvojni načrti. Župan meni, da tako postavljajo razmeroma trdne opore gospodarstvu. Z novim zdravstvenim domom in novo srednjo šolo v Krškem pa bosta pridobila zdravstvo in šolstvo. Dejstvo je, kot priznava župan, da se še pozna ne tako oddaljena preteklost. “Občina Krško je v letih 1992-1995 utrpela ve-
nizirajo občine Krško, območno združenje borcev in udeležencev NOB Krško, Zveza veteranov vojne za Slovenijo, pokrajinski odbor za Posavje, Policijsko veteransko društvo Sever Posavje, Koordinacija društev izgnancev Slovenije Krško in Skupnost borcev in aktivistov OF Kozjanskega.
V programu bodo nastopili MoPZ Svoboda Brestanica, MePZ Svit Krško, VS Valvasor Krško, MPZ OŠ Jurija Dalmatina Krško, Pihalni orkester Videm, člani Simfoničnega orkestra Glasbene šole Krško -dirigirala bosta Drago Gradišek in Janko Avsenak - Posavski plesni klub Lukec Krško in recitatorji. Program bo povezovala Vid-ka Kuselj.
Občina Krško praznuje praznik 7. junija v spomin na prve krške borce in na vrnitev izgnancev.
M. L.
Ženski zbor gostoval v Mariboru
BREŽICE - Ženski pevski zbor KUD Brežice pod vodstvom Elizabete Križanič se na prihodnja srečanja z občinstvom verjetno lahko pripravlja z mislijo, da so njegovi nastopi všeč poslušalcem. Razlog za tako razpoloženje članic zbora bi lahko bilo gostovanje pred časom v Mariboru v dvorani starega mariborskega gradu. Na takratnem pomladnem koncertu v grajski viteški dvorani je poleg brežiškega zbora nastopil ženski pevski zbor Nova KBM pod vodstvom Irene Rigo. Prireditev, ki je ostala brežiškim pevkam v najlepšem spominu, bo predvidoma postala tradicionalna.
like negativne učinke gospodarske tranzicije, katerih posledice čutimo še danes.” Toda statistika zad-
* Krška občina je med največjimi nemestnimi občinami v Sloveniji, saj doslej kljub lokalnim poskusom ni razpadla na manjše. Bo kot celota izšla tudi iz sedanjega boja za lokalne spremembe, ki ga vodi - za razliko od večine dosedanjih primerov - občinsko središče? Po poročilih s terena, krajevne skupnosti ne podpirajo - tako župan Bogovič -nove delitve območja sedanje krške občine.
njih let vzbuja po njegovem prepričanju optimizem.
M. L.
Glasbena šola na koncertu
BREŽICE - Glasbena šola Brežice je včeraj pripravila v tukajšnjem prosvetnem domu koncert. Na njem so se predstavili pihalni orkester, ki ga vodi Igor Požar, ci-trarski orkester pod vodstvom Anite Strgar, godalni in simfonični orkester, oba vodi Vladimir Zlatko Sverak, harmonikarski orkester pod taktirko Željka Škoiča in Solzice, ki jih vodi Marjetka Podgoršek Horžen.
Predstava na Raki odpade
RAKA - V sklopu prireditev ob krškem občinskem prazniku je Mladinski klub Raka v sodelovanju s KUD France Prešeren pripravljal plesno-glasbeno prireditev Cabubaret - Miss Slovenije ima kratke noge, ki naj bi bila v nedeljo, 10. junija, ob 20.30 uri v telovadnici OŠ Raka na Raki. Klub odpoveduje predstavo zaradi bolezni ene od nastopajočih.
Turistična društva obiskala Vipavsko dolino
BREŽICE - Predstavniki turističnih društev občine Brežice so nedavno obiskali spodnjo Vipavsko dolino. V Novi Gorici so jih sprejeli predstavniki tamkajšnje turistične zveze. Brežičani so si z gostitelji ogledali znameniti samostan s cerkvijo. Na kosilo v krajevni skupnosti Branik je prišel tamkajšnji predsednik in se prijateljsko pogovarjal s predstavniki Občinske turistične zveze Brežice. Ogledali so si šolo, kjer so Italijani v času fašizma prepovedali pouk v slovenščini, in grad. Vas, ki je ob omenjenem obisku gostila Brežičane, so obnovili po vojni. Tu je najbolj razvito vinogradništvo. O tem so se prepričali ob pokušanju odličnih vin.
M. L.
KRŠKO ČEŠKI NA ZDRAVJE! - Če krški župan Franci Bogovič (na sliki srednji), Vipapov Vidmov direktor Oldrich Kettner (na županovi desni), češka veleposlanica Jana Hvbaškova (ob direktorju) in češki premier Miloš Zeman (na županovi levici) ob nedavnem srečanju na krški občini že niso pili bratovščine, so vsaj prijazno nazdravili. Konec dober - vse dobro, bo reke! vsakdo, ki ve, da je Krško pred leti nekako z demonstracijami pozdravilo prihod Čehov v Videm, sedanji Vipap Videm.
Bizeljsko bo spet odprlo mostova
V soboto bo glavni dogodek
Spomenka Hribar slavnostna govornica na prireditvi ob prazniku občine Krško
Bizeljsko pozdravlja odločitev Ustavnega sodišča v zvezi s slovensko-hrvaškim maloobmejnim sporazumom - Nova občina Bizeljsko naprej s turizmom
BIZELJSKO - Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju, potem ko je Ustavno sodišče o njem izjavilo, da ni v nasprotju z ustavo, že spušča nov veter v jadra razvoja tudi v Posavju ob meji s Hrvaško? Brežiška občina z razmeroma dolgo državno inejo na svojem ozemlju je doslej prispevala že več političnih pobud, da bi Slovenija čimprej storila vse potrebno za uveljavitev sporazuma. Precej zaprta meja, ki je taka ostajala menda tudi zaradi v Sloveniji nerati-ficiranega maloobmejnega sporazuma, je pogosto motila tudi Bizeljsko.
Rok Kržan, predsednik sveta Krajevne skupnosti Bizeljsko: “Že dolgo smo pričakovali pozitivni premik v zvezi s sporazumom. Ker se ni zgodilo nič, smo hoteli že skoraj protestirati pred parlamentom. No, bili smo strpni in končno bo ta zadeva urejena. Zavedati se moramo namreč, da smo prebivalci z obeh strani Sotle, predvsem s slovenske, bili zaradi državne meje zelo prikrajšani v več pogledih, ker je bila meja za nas tako rekoč zaprta razen na tistih nekaj uradnih prehodih.”
V prihodnje bodo, tako upajo na Bizeljskem, spet lahko odprli dva betonska mostova, in sicer most Nova vas-Draše in Figarjev most. "Gradili smo ju vendarle zato, da nas povezujeta," pravi Kržan.
Po predsednikovih besedah pričakujejo vrnitev nekdanjih obiskovalcev Bizeljskega in v takem obisku naj bi bile nove bodoče razvojne možnosti.
Svojo prihodnost Bizeljsko vidi nekoliko drugačno od dosedanje. "Bizeljsko računa na svojo občino, v prihodnjem štiriletnem obdobju
se bo to gotovo uresničilo. Bizeljsko je v občini največja krajevna skupnost s 40 kvadratnimi kilometri. Mi želimo na svojem območju svoje probleme učinkovito reševati sami in hitreje in ceneje," pravi predsednik KS Bizeljsko Rok Kržan.
Prihodnji pričakovani samostojni lokalni razvoj nameravajo Bize-ljanci močno opreti na vinogradništvo in v zvezi s tem na turizem. Pri tem računajo na razcvet verskega turizma. V zadnjem obdobju se je tovrstni obisk Bizeljskega zaradi razglasitve Antona Martina Slomška za blaženega vidno povečal. “Tudi nedavno odprta kapelica v Bračni vasi bo lahko služila temu turizmu, mogoče tudi zato, ker smo tej kapelici približali Slomškovo pot, ki že obstaja v teh krajih," pravi Kržan.
RESSI.OVA POT PO KRAKOVSKEM GOZDU - Ob pragozdnem rezervatu v Krakovskem gozdu so I. junija predali namenu Resslovo gozdno pot po Krakovskem gozdu, kar kaže tudi fotografija. Govorniki so ob tej priložnosti poudarili, kako pomembno je odgovorno obnašanje do tega izjemnega gozda, v katerem poteka Resslova pot. Krški župan Franci Bogovič je ta gozdni prede! označil kot dragulj. Po navedbah Andreja Hudoklina iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto omenjeni gozdni predet daje zavetje kar nekaj redkim živalskim vrstam. "Gozdje tu dobro ohranjen, ker je z njim gospodarila narava in ni bil gospodar človek," meni Hudoklin. (Foto: M. L.)
Krške novice
DA BI VEDELI, KAKO NAPREJ! - Odlagališče odpadkov pri Krškem je vse bolj polno. Bolj ko je polno, glasneje lokalno prebivalstvo zahteva svež denar, češ, če ne bo tega denarja, potem pozabite na to, da bi še vozili odpadke na odlagališče. V tako pregretem ozračju pristojni mrzlično iščejo nov prostor za novo odlagališče, po možnosti pokrajinsko posavsko. Z novo lokacijo za zdaj kaže bolj klavrno. Kot da pristojni ne bi znali streči takim rečem. Bolj se menda spoznajo na svoje stvari nekateri drugi v Krškem. Modre glave, ki vodijo sklad za razgradnjo jedrske elektrarne, so šle v teh dneh po sveže zamisli kar v Ameriko.
POSEBNOSTI - Kostanjevica na Krki je slavno mesto. Velja za kulturni spomenik, za kulturno središče in za nekališno turistično Meko. Odkar so obnovili mestne ulice, je kraj še bolj slaven. Tisti, ki mestu dajo novo podobo, so poskrbeli prav za vse malenkosti. Posvečali so se celo cestnim jaškom mestne napeljave, natančneje pokrovom teh jaškov. Kostanjeviški mestni pokrovi so res nekaj posebnega. Ti pokrovi menda celo slišijo. Če že ne slišijo, ušesa imajo. Tako se zdi nepoučenemu, ki se pelje po mestni lici. Mogoče se bo tako zdelo tudi vam? Poglejte!
CENA STORITVE - Komunalno smetišče pri Krškem je eno najdražjih odlagališč odpadkov daleč naokoli, če seštejemo vrednost vseh pločnikov, nadvozov in podobnih primerkov, s katerimi občina Krško plačuje mir ljudi, ki bi radi zaprli smetišče.
Velika krvodajalska akcija
KRŠKO - Območno združenje Rdečega križa Krško vabi na prvo redno darovanje krvi v letošnjem letu. V ponedeljek, 11. junija, lahko kri darujete v osnovni šoli v Leskovcu od 10. do 15. ure, v torek v osnovni šoli na Senovem od 7. do 13. ure, v sredo, 13. junija, v Krškem v osnovni šoli dr. Mihajla Rostoharja od 7. do 13. ure in v četrtek v osnovni šoli v Kostanjevici od 8. do 12. ure.
Novo v Brežicah
AGITATOR - V občini Brežice je znanih nekaj zamisli za nove občine na območju sedanje občine Brežice. Koliko je tovrstnega revolucionarnega duha med ljudstvom, bo pokazal čas, I ki naglo beži in bo kmalu pribežal do konca junija, ko se izteče rok za uradno najavo novih občin. Nekaj poskusov za ustanovitev nove občine je bilo na Bre- i žiškem že pred leti. Takrat so se za nove občine navduševali domačini iz brežiške okolice. Pri tem sojih izdatno podžigali tudi nekateri iz sosednje krške občine, med temi mož, ki je hodil nagovarjat Dobovčane, naj ti ustanovijo svojo, samostojno novo občino Dobova. Možu je bilo osebno bolj ko ne vseeno, ali bo Dobova občina ali ne, saj on vseeno dela na občini - v Krškem.
BREŽIČANI MOGOČE VEDELI - Brežiški župan je manjkal v Sevnici na napovedanih pogovorih z najavljenim prometnim ministrom. Mogoče je brežiška občina edina vedela, da v Sevnico ministra sploh ne bo.
Kdo ve, mogoče je prav takrat župan lobiral kje pri državi, naj ta vendarle začne graditi avtocesto pri Brežicah.
RIBIŠKI KOMPLET - V Krški vasi so potapljači našli v Krki plastično cev, na katero je neznan izdelovalec nataknil kar lepo število vrvic s trnki. Ta ribiški komplet očitno še ni služil namenu, saj je bil videti popoln. Očividci se sprašujejo, kako je lično izdelani komplet zašel v Krko pod vodo. Malo je verjetno, da bi bil priložnostnemu ribiču tja padel iz žepa, verjetneje je, da ga je lovec na ribe zagnal v vodo v strahu pred ribiškim čuvajem. Kakor koli, v Krški vasi ali okolici znajo doma delati res lepe trnke. Kot rečeno, jih menda delajo le bolj za veselje in zato, da mečejo v Krko okras, in manj zato, da bi z njimi tudi v resnici lovili ribe. Nekako žalostno, ne?
K dobri salami gre dobro vino
Ledeno vino Petra Selaka iz Vinice pri Smarjeti šampion 29. Tedna cvička - Številni uspehi tudi na salamiadah - Dejavno mlado društvo šmarjeških vinogradnikov
šičev. Od 50 litrov mošta imam danes še dobrih 40 litrov ledenega vina, ki ga pripravljam za stekleničenje," je razložil Selak, ki je poleg šampiona v Kotanjevici za svoja vina dobil še tri zlate medalje in pisno priznanje. Vrhunski izkupiček za dokaj mladega vinogradnika - z vinogradništvom -se ukvarja dobrih osem let - ki v manjšem vinogradu na Hribu letno pridela okoli 1500 litrov vina.
Selak je tudi eden od soustanoviteljev Društva vinogradnikov Šmarjeta, ki je na Tednu cvička bilo s skupnim izkupičkom eno najuspešnejših društev. Imeli so namreč tudi prvaka cvička Stanka Grahuta, ki se mu je prestižni naslov kralja cvička izmuznil zaradi nezadostne količina vina, svoj uspeh pa so Šmarječani kronali s cvičkovo princeso Sašo Jerele iz Brezovice. V društvu, ki obstaja 6 let, veliko pozornosti posvečajo strokovnemu izobraževanju svojih članov, predvsem kar se tiče kletarjenja, pred tremi leti pa so ustanovili tudi društveni enološki laboratorij, ki so ga opremili s pomočjo njihovega podpornika in prvega častnega člana Franca Gregorčiča, lastnika podjetja Plastoform iz Šmarjete.
V okviru društva deluje tudi aktiv salamarjev, ki jih je okoli sebe zbral prav Peter Selak. Izdelovanje teh suhomesnatih dobrot je pri Se-lakovih družinska tradicija. Meso za salame skrbno odbere sam, dobro polovico mase in vso slanino pa narežejo na roko. “Kot je pri vinu odločilno kletarjenje, je pri salami odločilno pravilno prekajevanje. Pri nas doma salame prekadimo v stari hiši oz. prekajevalnici na tradicionalen način, piko na i pa doda pravilno zorenje salam," je povedal. Tako je bil državni prvak leta 1999, na prvem slovenskem finalu ocenjevanja domačih salam je bil drugi, na letošnjem v Sevnici se je uvrstil med deset najboljših, zmagal pa je na več lokalnih salamiadah.
“Takšne uspehe, kot sem jih dosegel letos sam ali kot jih je doseglo naše društvo, bo težko ponoviti. Je pa obveza za v bodoče, da nadaljujemo s kakovostnim delom na obeh področjih," je dodal Peter Selak.
M. ŽNIDARŠIČ
(Jj kmetijsko svetovanje Dognojevanje koruze
Drobnica dobiva veljavo
Tradicionalna razstava ovc in koz v Semiču dokazala, da je zanimanje za rejo drobnice v Beli krajini vse večje
SEMIČ - Društvo rejcev drotf-nice Bele krajine je v sodelovanje s Kmetijskima svetovalnima službama iz Črnomlja in Metlike pripravilo preteklo nedeljo v Semiču že sedmo razstavo ovc in koz zapovrstjo. Program, ki so ga vsa ta leta dopolnjevali in bogatili, je bil zanimiv in zabaven tako za rejce drobnice kot tudi za tiste, ki si zgolj radi ogledajo živali in poskusijo jedi iz njihovega mesa in mleka.
Obiskovalci so tako poleg ogleda ovc in koz lahko kupili ovčji in kozji sir Petra Goriška s Križnega Vrha pri Mokronogu, ovčji golaž ter jagnjetino z ražnja. Slednja je šla za med, naprodaj pa je bilo le sedem živali, ki sojih Belokranjci, ki so se jim tokrat pridružili tudi Dolenjci, prinesli v oceno. Komisija pod vodstvom dr. veterinarske medicine Petra Štefaniča je prvo mesto prisodila pečenki Jožeta Črniča iz Fučkovcev, ki je v oceno prinesel pečeno jagnje edine belokranjske avtohtone pasme belokranjske pramenke. Drugo najboljšo pečenko je spekel Dušan Cvitkovič iz Velike Lahinje, tretjo pa Alojz Fink s Tanče Gore. Sodelovali so še Bogdan Čurk iz Črnom-
lja, Jože Vidervol, gostilna Štefan z Malega Slatnika pri Novem mestu in gostilna Kapušin s Krasinca. Po Štefaničevih besedah so bile vse pečenke razen ene odlične, sicer pa je bila kakovost na štirih tekmovanjih, ki so jih pripravili doslej, približno enaka.
Na ogled so bili tudi pastirski in ovčarski psi, obiskovalci so si lahko ogledali postavitev elektro ograje ter ročno striženje ovc, za zabavo pa ugibali težo ovna. Strokovna komisija je ocenila najlepše razstavljene živali. Najlepšo ovco ima Martin Skala z Mladice, nejlepše-ga ovna Peter Štefanič iz Črnomlja, najlepšo kozo Sonja Marc iz Dolenjskih Toplic ter najlepšega kozla Janez Škrinjar iz Kašče pri Semiču.
M. B.-J.
VINICA PRI ŠMARJETl - Šampiona letošnjega 29. Tedna cvička je pridelal Peter Selak iz Vinice pri Šmarjeti, ljubiteljski vinogradnik, kije daleč naokoli poznan tudi kot izvrsten izdelovalec salam. Njegov sivi pinot, letnik 1999 - ledena trgatev iz vinske gorice Hrib je dobil oceno 19,24 točke.
“Grozdje zanj smo potrgali ob jutranjem svitu 23- decembra 1999 pri minus 13° Celzija. Tisti dan je bil nekaj posebnega, ne le zaradi ledene trgatve v snegu, temveč tudi zaradi pojava t.i. debele lune," je povedal Peter Selak. Šest oz. se-
dem trgačev je trgalo ledeno grozdje, ki je takrat imelo 210 Oe sladkorja, sedaj pa ima vino še 125 Oe sladkorja in 10,9 odst. alkohola. “Pri zahtevnem negovanju vina mi je s strokovnimi nasveti pomagal vinogradnik Tone Kostelec iz Dra-
VINOGRADNIK IN SALAMAR - Peter Selak je v svoji, sicer še nedokončani zidanici na Hribu zgradil dve velbani kamniti kleti - eno za vino, drugo pa za svoje salame. (Foto: M. Ž.)
Nabirajo in sušijo bezek
BLANCA - Učenci OŠ Blanca vsako leto nabirajo in sušijo bezek in tako poskrbijo, da imajo čez zimo dovolj zdravega čaja iz domačih logov. Ob koncu tedna so ga dve uri nabirali učenci 7. in 8. razreda in tako opravljali predpisane delovne akcije.
Kmetovalec
SLOVENJ GRADEC - Junijska številka strokovne kmetijske revije Kmetovalec piše o pridelavi paradižnika in o vzreji telet ter predlaga mivko v ležalnih boksih za živino. Predstavlja tudi kmetijske stroje in piše o gospodarjenju na kmetijah.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na skromno založeni ponedeljkovi novomeški tržnici so branjevke ponujale: domač fižol v zrnju in stročji fižol po 1000 tolarjev kilogram, solato po 300 do 400, mladi krompir po 200 do 250, kifeljčar po 250, grah po 500, rdečo peso po 300, zelje po 2*00 in lisičke po 1000 tolarjev. Šopek peteršilja je stal 50 tolarjev, mlade čebule 100, korenja 200 ter arnike 300, zavitek rezancev 300, kilogram češenj 500 do 1000, jabolk 80, jagod 500, liter gozdnih jagod in borovnic 1000, liter in pol sadjevca 1200 in domačega kisa 200, kilogram medu pa 900 do 1200 tolarjev. Za sadiko zelja, brstičnega ohrovta in ohrovta je bilo potrebno odšteti 20 do 25 tolarjev, dobijo pa se tudi različna semena.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 76 do 3 mesece starih prašičev, 30, starih 3 do 5 mesecev in težkih 40 do 70 kg, ter 2 prašiča, težka 100 kg. Prve so prodajali po 410 do 470 tolarjev kilogram, kar pomeni 10.000 do
14.000	tolarjev za žival, druge po 360 do 400, kar je 18.000 do 24.000, in tretje po 300 do 340 tolarjev kilogram, kar znaša 30.000 do 34.000 tolarjev za žival.
Najboljše je, če kombiniramo strojno dognojevanje z okopavanjem - S količino gnojila ne smemo pretiravati
Dognojevanje koruze opravimo v času, ko ima koruza šest do osem listov oz. do višine 50 cm, ko gremo v posevek lahko še s strojem. Strojno dognojevanje kombiniramo z okopavanjem, kajti koruza je okopavina in ji okopavanje dobro dene. Od te faze pa do oplodnje porabi večino dušika, to je čas najbujnejše rasti in razvoja. Skupne količine čistega dušika za pričakovani pridelek 10 ton na hektar naj ne bi bile večje od 200 do 250 kg. Običajno damo eno tretjino do polovice pred setvijo, preostali del potrebnega dušika pa ob dognojevanju v mesecu juniju.
V primeru, da dognojujemo v kombinaciji z okopavanjem, uporabimo ureo v odmerku 150 do 200 kg/ha in tako preprečimo, da dušik iz uree izhlapeva. V primeru, da nimamo možnosti dognojevanja z okopavanjem, pa uporabimo gnojilo KAN, in sicer 300 do 400 kg/ha, kajti ta dušik ne izhlapeva, se pa lahko izpira v podtalje ob močnejših padavinah. Dognoji-mo ročno ali strojno med vrste, ko na posevku ni več rose. Odsvetujemo dognojevanje počez, kajti zrnca gnojila se lahko ustavijo na listih koruze in povzročijo ožige. Za dognojevanje v vrste lahko uporabimo tudi organsko gnojilo, kot je gnojevka ali gnojnica. Če pa se odločimo za dognojevanje počez, je važno, da je gnojevka čimbolj razredčena, in to opravimo tik pred dežjem ali med samim rosenjcm.
Z dušičnim dognojevanjem v kratkem času opazimo učinek, kar pomeni, da so rastline temne, s širokimi listi in z bujno rastjo. Če je usklajena tehnologija pridelovanja koruze, so pridelki veliki in kvalitetni. Vsekakor pa ne gre pretiravati s količinami dušika, ker se s prevelikimi odmerki podaljša rastna doba, poveča vlaga v rastlini, pade odpornost proti boleznim in poleganju, podaljša faza sušenja zrnja, poslabša kvaliteta. Prevelikih odmerkov rastline niso sposobne črpati in so podvrženi izpiranju in onesnaževanju okolja. Vsekakor pa z gnojenjem ne moremo popraviti napak pri sami pridelavi koruze, kot so neupoštevanje kolobarja, kisla tla, zapleveljen posevek, preslabo pripravljena tla, površna in prepozna setev.
BERNARDA STARIHA, dipl. inž. kmet.
OVEN NA TEHTNICI - Čeprav imajo možakarji izkušnje v ravnanju z drobnico, so se morali precej potruditi, da jim je sicer krotkega ovna uspelo spraviti na tehtnico, ki je potegnila kar 84 kilogramov. Gledalstvo se je ob tem zabavalo, možje pa so se zavedali, da gre za še kako resno delo, saj so obiskovalci semiške razstave ovc in koz kupiti kar 95 stavnih lističev. (Foto: M. B.-J.)
STOPARJU PRIZNANJE ZVEZE DRUŠTEV VINOGRADNIKOV IN VINARJEV SLOVENIJE - Vinogradniško-turistično društvo Čatež pod Zapkt-zom je po številu prejetih kolajn na letošnji cvičkariji v Kostanjevici daleč najuspešnejše, saj jih je, po besedah bivšega predsednika društva, Jožeta Venclja, pobrali več kot JO odstotkov, vsa društva v trebanjski občini pa že kar dobro polovico. Na Čateški cvičkariji 2001 preteklo soboto sta predsednik društva Mirko Žefran in tajnica društva Daniela Štrempfelj izročila diplome in priznanja z društvenega in kostanjeviškega ocenjevanja, številni navzoči vinogradniki in gostje, med njimi tudi trebanjski župan Ciril Pungartnik, pa so stoje zaploskali Ladu Stoparju za zelo redko in cenjeno priznanje Zveze društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije. (Foto: P. Perc)
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Starikavost vina
Vinske arome
(Nadaljevanje in konec)
V tem članku o starikavosti vina vas bom seznanil z odzivom nemške firme Erbsloh iz Geisenheima, ki proizvaja eno-loška sredstva in vsekakor ni spregledala dolžnosti in prilike ob tej novi nesreči v naši panogi. Podatki iz njihovega spremljanja letnika 2000 v vegetaciji so dajali upanje, da v Nemčiji ni bilo dovolj “stresnih dejavnikov” v vinogradih med letom, da bi bilo veliko prezgodnjega staranja vin. Toda pozorni kletarji so po prvem pretoku našli posamezna vina, ki so imela nedvomno neprijetno starikavo aromo. Navajajo svojo razlago za letnik 2000 na osnovi vseh možnih predpostavk znanstvenikov, navedenih kot vzrok za to spremembo vina:
L Verjetno prezgodnjo trgatev pod pritiskom gnilobe in ci-kanja grozdja. Vsebnost sladkorja v grozdju je bila pred fiziološko zrelostjo trte in grozdnih jagod, ki so bile manj zrele, kot se je lahko sklepalo po doseženi sladkorni stopnji.
2. Vpliv kratkovalovnih UV žarkov. Švicarska višja šola v Wadenswilu je dokazala, da imenovani žarki igrajo vplivno vlogo pri tvorbi starikavosti v vinu ne glede na prehransko stanje trte in zadostno količino vlage v tleh.
Obstaja način, kako se s pomočjo laboratorijskega testa zanesljivo napove v vinu nagnjenje k starikavosti. Tokrat pa
Ureja: dr. Julij Nemanič
navajajo enostaven test, ki si ga lahko omislimo doma vsi, ki želimo preveriti naše belo vino.
V	kozarcu izpostavimo vino nekaj dni sončni svetlobi. Če se pojavi vsiljivi starikavi vonj, svetujejo istočasno z žveplanjem dodati v vino 15 g/hl ereobina. To je preparat, ki so ga razvili v ta namen, in ker ne poznam, da bi še katero podjetje imelo kaj podobnega, ga navajam s komercialnim imenom. S tem ne želim delati reklame za ta preparat, niti ne svetujem da ga začnete uporabljati na pamet. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije ga bomo preskusili, in če bo uspeh, ne da bi bile v vino vnesene ne-zaželjene snovi, ga ne bomo odsvetovali. Nismo pristaši reševanja vinskih težav s kemijo, če le gre kako drugače. Pri Erbslo-hu sami ugotavljajo, da ni pomoči, če se je že pojavil zoprni vonj po aminoacetofenonu, ki spominja na vsiljivi cvetni vonj ali loščila. Pogosto se zgodnja starikavost kaže kot postani vonj na staro omaro ali vlažno volno. Raziskovalna skupina na inštitutu v Geisenheimu je odkrila v takih vinih snov metional, kar kaže na povezanost z bekserjem.
V	takih primerih naj bi zdravili vino s sredstvi, ki pomagajo odstraniti vonj po žveplovodiku.
V	takih primerih priporočam predposkus v manjši količini vina, da ne bi po nepotrebnem vnašali v vino tujih snovi.
Gotovo smo tudi v Sloveniji dobili z neznačilnim starikavim tonom vina (NST) milenijskega hrošča, ki naj bi se ga naučili prepoznati, da ga bomo lažje držali v šahu.
Dr. JULIJ NEMANIČ
OBVESTILO
Dne 3.6.2001 je bilo na širšem območju Mestne občine Novo mesto neurje s točo. Vse prizadete kmetovalce obveščamo, da lahko prijavijo nastalo škodo za naslednje kmetijske kulture: žita, koruzo, krompir, krmne rastline, vrtnine, vinsko trto, sadno drevje oz. druge trajne nasade.
Obrazec za prijavo nastale škode po toči dobite v prostorih Sekretariata za kmetijstvo in turizem Mestne občine Novo mesto in v prostorih Kmetijske svetovalne službe na Grabnu in v Straži.
Poudarjamo, da lahko prijavljate le površine v svoji lasti ali v najemu, vendar s priloženo najemno pogodbo.
Izpolnjene vloge oddajte najkasneje do srede, 20.06.2001, na naslov: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za kmetijstvo in turizem, Novi trg 6 (soba 26).
Župan: ANTON STARC, dr. med.
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Vsestransko uporabne borovnice
Borovnice rastejo v gozdni podrasti in so prava delikatesa med jagodičjem. Zaradi svojih zdravilnih lastnosti in prijetnega okusa so vsestransko uporabne. V zdravilstvu so uporabni borovničevi listi in plodovi. V ta namen trgamo le mlade liste in jih posušimo v senci. Čaj iz borovničevih listov pijemo pri bolezni z drisko ali pri težavah z želodcem. Zunanje lahko čaj uporabimo pri kožnih boleznih, kot je na primer luskavica. S četrt litra vrele vode prelijemo dve žlici suhih listov in pustimo stati 10 minut.
Borovnice so bogate s karotini, ki varujejo obrambni (imunski) sistem in telesne celice pred bakterijami in prostimi radikali. Pomeb-na je tudi visoka vsebnost vitamina C, ki nas varuje pred okužbami. Borovnice vsebujejo tudi veliko čreslovin (taninov), ki pospešujejo obnavlajanje sluznice in preprečujejo vnetja. V 100 g borovnic je približno 60 kcal in zato lahko z njimi potešimo lakoto pri hujšanju. Zvečujejo tudi količino urina v telesu in so naravno odvajalo vode, poleg tega zmanjšujejo količino holesterola in maščob v krvi in telesne celice varujejo pred prostimi radikali. Najboljše so, takoj ko so nabrane. Ker so hitro pokvarljive, jih moramo takoj uporabiti. Predelamo jih lahko v marmelado, žele, sok, jih zamrznemo ali posu-
šimo. Sveži, nepasterizirani sok pripravimo v namizni centrifugi.
Za pripravo borovničeve marmelade potrebujemo 500 g borovnic in 500 g želirnega sladkorja. Borovnice preberemo, operemo in odcedimo. Nato jih zmečkamo, zmešamo z želirnim sladkorjem in kuhamo 5 minut. Marmelado takoj napolnimo v segrete kozarce in zapremo s kovinskimi pokrovčki.
Pri vnetju sečevodov ugodno vplivajo ovseni kosmiči z borovnicami. Potrebujemo 6 jedilnih žlic ovsenih kosmičev, 100 g svežih borovnic, 2 jedilni žlici pšeničnih kalčkov, 1 jedilno žlico lanenega semena, 2 čajni žlički medu in 1/4 litra pinjenca. Borovnice operemo. Ovsene kosmiče zmešamo z vodo in jih namakamo pol ure. Nato jim primešamo pšenične kalčke, laneno seme in med. Primešamo borovnice in polijemo s pinjencem. Borovnice so zelo primerne kot sestavina sadnih solat ali kot samostojna poslastica. Izvrstne so kot nadev za palačinke in sadne torte. Tako imenovane močvirske borovnice lahko tudi gojimo, vendar na kislih, dobro odcednih tleh. Vse bolj razširjena postaja visokrmasta ali ameriška borovnica. Sorta herbert ima zelo dober okus in jo uporabljamo za pite in sadne kolače. V hladnilni-ku se borovnice obdržijo do 3 tedne, dobro pa se tudi zamrzujejo.
Mojstrsko na tipkah harmonike
Učenec Glasbene šole Brežice Matjaž Predanič je osvojil prvo mesto in pokal na 29. mednarodnem srečanju harmonikašev v Pulju - Uspešni slovenski harmonikaši
BREŽICE - Na naših glasbenih šolah so med množico učencev tudi nadpovprečno talentirani posamezniki, ki ob dobrih profesorjih segajo po najvišjih uvrstitvah na državnih tekmovanjih mladih glasbenikov pa tudi na zahtevnejših mednarodnih srečanjih. Konec maja je v Pulju potekalo 29. mednarodno srečanje harmonikašev solistov, komornih skupin in harmonikarskih orkestrov, na katerem so med več kot 400 udeleženci iz več evropskih držav sodelovali tudi harmonikaši iz osmih slovenskih glasbenih šol, med njimi učenci brežiške, novomeške in krške glasbene šole.
Avtorica razstave Vlasta Zanič, minister dr. Antun Vujič, direktor galerije Bojan Božič in državni sekretar Božidar Zorko na otvoritvi.
Ustvarjalni posegi v prostor
V lapidariju Galerije Božidarja Jakca odprli razstavo hrvaške kiparke Vlaste Zanič iz Zagreba
Gimnazija skozi čas
Prva od treh predvidenih razstav oh 255. obletnici novomeške gimnazije
NOVO MESTO - Novomeška gimnazija letos praznuje častitljivih 255 let in ob tej priložnosti so se na šoli odločili pripraviti tri zanimive razstave gradiva, ki je skozi stoletja spremljalo vsakodnevno delo in življenje gimnazijcev in profesorjev. Kot prvo so v šolski knjižnici v tretjem nadstropju gimnazijske stavbe postavili razstavo starih učbenikov, priročnikov in atlasov. Na ogled niso fotografije tega gradiva, kot je bilo na razstavi ob 250-letnici gimnazije v Kulturnem centru Janeza Trdine, ampak izvirnike, med njimi so nekateri stari tudi 260 let in več.
Tej razstavi bo septembra sledila razstava starih dokumentov, vpisnic, prijavnic, dnevnikov, pravilnikov in redovalnic. Med drugim bo na ogled za omejen čas tudi prepis izvirne ustanovne listine, kije bil narejen ob ustanovitvi gimnazije pred 255 leti. Izvirnik je žal izgubljen. Novembra pa bodo postavili še razstavo različnih šolskih glasil, ki so nastajala na gimnaziji ali tudi zunaj nje, a so jih pripravljali gimnazijci.
Razstave so sicer interne narave, vendar so v dopoldanskih urah odprte tudi za zunanje obiskovalce. Namen vseh treh razstav je, da se dijaki in profesorji pa tudi širša javnost seznani z delom in življenjem na novomeški gimnaziji v preteklosti. Razstave pripravljajo dijaki Ana Čolič, Anita Tin-tor, Živa Matkovič, Klemen Kramar, Peter Giodani pod vodstvom mentorjev prof. Gregorja Mohorčiča in prof. Janeza Gorenca.
Avtorski večer
OTOČEC - V Grajski restavraciji Hotela Grad Otočec bo v soboto, 9. junija, on 20.30 zvečer avtorski večer, na katerem bodo predstavili filmski portret kulturnika Rudolfa Škofa, ki ga je zrežiral Talal Hadi, in Hadijevo novo pesniško zbirko Brez ljubezni dan umre zjutraj z ilustracijami Jožice Škof. Pesmi bosta brala Špela Grdadolnik in Janez Skube.
Naši predstavniki so se z enim prvim mestom in štirimi drugimi zelo dobro odrezali, izstopa pa dosežek 14-letnega Matjaža Pre-
NOVO MESTO - Ples združuje in lepša življenje. Tudi zato si je bilo prijetno ogledati plesne predstave naših najboljših mladih plesalcev, ki so se v petek, 1. junija, udeležili srečanja plesnih skupin Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Izbor skupin in koreografij - bile so zelo različne in domiselne, od baleta do modernih plesov ter plesa na romsko glasbo - je pripravila Sabina Schwenner.
Nastopilo je enajst plesnih skupin, in sicer pet iz novomeškega plesnega društva Terpsihora (članice reprezentativne skupine, skupine za jazz in sodobni ples ter skupina plesne igrice za najmlajše, ki jih vodijo Andreja Kopač, Sabina Schwenner, Mitja Fabian in
"Ne hodi za mano ’je bil naslov koreografije romske plesne skupine Krško - Nataše in Mihaele Brajdič, ki sta občinstvo navdušili s svojim nastopom.
daniča iz brežiške glasbene šole, ki je osvojil pokal mesta Pulj za najvišji zbir točk v treh kategorijah solistov. V C kategoriji solistov je
Barbara Medle), dva nastopa so prispevale učenke Oddelka za balet in izrazni ples Glasbene šole Marjana Kozine (koreografija Sonje Rostan). Zaplesale so tudi članice Plesnega društva Krokar iz Metlike in plesne skupine metliške osnovne šole (pri obeh koreografinja Danica Badovinac), Afne iz Trebnjega (Tanja Brodnik) ter romska plesna skupina Krško (Tatjana Avsec).
Kot je v imenu organizatorja, Območne izpostave Novo mesto, Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti povedal njen vodja Bojan Bencik, so plesalke (nastopilo je le nekaj fantov), ki se s plesom ukvarjajo le ljubiteljsko, pokazale tudi kanček profesionalnosti, kar je razveseljivo. Sicer pa sta njihove nastope strokovno spremljali državna selektorica Daliborka Podboj in Neja Kos, strokovna sodelavka republiškega sklada za plesno dejavnost. Ko si bosta ogledali vsa medobmočna srečanja plesnih skupin v Sloveniji, bosta izbrali najboljše za državno tekmovanje.
L. MURN
Mesec nemega filma
NOVO MESTO - Z ameriškim filmom Množica režiserja Kinga Vi-dorja iz leta 1928 se je v knjigarni Goga 31. maja zvečer zaključil mesec nemega filma. Izbor filmov je pripravil Klemen Dvornik.
Koncert sakralne glasbe
NOVO MESTO - Komorni frančiškanski zbor bo imel v nedeljo, 10. junija, ob 19.45 po večerni maši letni koncert, na katerem bo zbor pod vodstvom Mateja Burgerja izvedel izbor sakralne glasbe, med drugim Misso seraphico p. Hugolina Sat-tnerja. Kot spremljevalec in solist bo na orgle igral prof. Tone Potočnik.
Od Snosa do suverenosti
NOVO MESTO-Dolenjski muzej bo 60-letnico ustanovitve OF počastil z razstavo Od Snosa do suverenosti. Odprli jo bodo v petek, 8. junija, ob sedmih zvečer v predavalnici Dolenjskega muzeja.
Peterlinova razstava v Ljubljani
LJUBLJANA - Včeraj, 6. junija, zvečer so v Mali galeriji odprli fotografsko razstavo Ob 5h zjutraj Boruta Peterlina, fotografskega ustvarjalca iz Novega mesta.
za izvedbo obvezne skladbe in zahtevnega prostega programa zbral kar 96,36 točke, največ med vsemi tekmovalci v A, B in C kategoriji, kar mu je ob prvem mestu v kategoriji prineslo tudi pokal mesta Pulj ter nastop na zaključnem koncertu srečanja. Druga mesta so osvojili Primož Cigler in Marko Flajšman iz krške glasbene šole, Tim Božič iz novomeške glasbene šole in harmonikarski orkester brežiške glasbene šole, orkester krške glasbene šole pa je prejel priznanje.
Mednarodno srečanje harmonikašev v Pulju, ki je bilo v začetku predvsem množično, seje v zadnjih letih preusmerilo v izrazito zahtevno in kakovostno tekmovanje; za mladega glasbenika je uspeh že, če se uvrsti nanj, meni ravnatelj brežiške glasbene šole Dragutin Križanič in dodaja, da je Matjaž Predanič na tem tekmovanju že tretjič zapored in vsakič med najboljšimi. Prof. Željko Škoič, pri katerem se mladi harmonikaš uči, pa pravi, da so Predaničevi uspehi rezultat vztrajnega in dolgotrajnega dela ter izrazitega talenta. “Matjaž je zelo talentiran glasbenik z izrazito muz-ikalnostjo in sposobnostjo hitrega dojemanja, ob tem pa je tudi resen pri delu. Če bi vztrajal na poklicni glasbeni poti, bi bil lahko uspešen koncertni izvajalec.”
Mladi harmonikaš za zdaj ne razmišlja o poti poklicnega glasbenika. Po končani osemletki se bo vpisal na gimnazijo in do tedaj zaključil šest razredov harmonike v brežiški glasbeni šoli. Kaj potem, bo pokazal čas ...
Na otvoritvi razstave je imel pozdravni nagovor direktor muzeja Zdenko Picelj, razstavo je predstavila njena avtorica Marjeta Bregar, odprl pa jo je državni podsekretar na kulturnem ministrstvu Silvester Gabršček. V programu sta nastopila glasbenika Uroš Gorenc in Damijana Zupan.
Razstava, ki jo je pripravila zgodovinarka Marjeta Bregar iz kusto-diata za novejšo zgodovino, ni študijsko naravnana, vendar je kljub temu zanimiva, vsekakor pa po tematiki nenavadna, saj doslej nismo imeli priložnosti videti podobne. Avtorica je zanjo izbrala 22 vojaških in civilnih uniform ter njihovih posameznih delov iz hramb oddelka za kulturno zgodovino in oddelka za novejšo zgodovino. Najprej so razstavljene uniforme in
KOSTANJEVICA NA KRKI -Pritlični prostori samostanskega baročnega trakta Galerije Božidarja Jakca, tako imenovani lapidarij, postajajo zanimivo razstavišče, ki je s svojimi prostorskimi posebnostmi svojevrsten izziv za postavitev razstav sodobnega kiparstva. Tu je s svojimi deli lani gostovala kiparka Mojca Smerdu, v petek, 1. junija, zvečer pa so odprli novo razstavo, s katero se slovenskim ljubiteljem sodobnega likovnega ustvarjanja predstavlja hrvaška kiparka Vlasta Žanič iz generacije likovnikov, ki so diplomirali na zagrebški Akademiji za likovno umetnost v letu 1990. Za hrvaško umetnico je ob kiparstvu in instalacijah v zadnjem času vse bolj značilno ukvarjanje s prostorom in posegi v prostor ter ukvarjanje z videoinstalacijami na isto temo. Take narave je tudi razstava z naslovom Prostori, ki jo je postavila v Kostanjevici.
deli uniform, ki sojih nosili slovenski partizani med drugo svetovno vojno, iz tega obdobja je še unifor-
Zgodovinarka Marjeta Bregar, avtorica razstave Uniforme r Dolenjskem muzeju.
Zasnovala jo je kot niz sedmih intervencij v sedmih prostorih. Tako je v kotih prvega prostora iz mavca dogradila štiri bele konkavne trikotnike, na katerih tečejo videoprojekcije tekoče vode, v drugem je stranski steni “napihnila” v veliki polobli, v tretjem je oblasto dvignila tla, v četrtega je postavila veliko kocko mehkih robov, na njenih stranicah pa so z digitalnim postopkom natisnjene fotografije sten istega prostora. V petem prostoru je postavljen velik in širok trak črne gume, oblikovan v štirikotnik, ki teče ob stropu, stenah in tleh, temu velikemu tekočemu traku dela v sosednjem, šestem prostoru družbo instalacija sedmih napravic s tekočimi trakovi različnih dolžin, ki jih poganja elektrika. V zadnjem, sedmem prostoru sta iz talnega kota izrezana dva trikotnika, v sredo pa postavljen “izrez” zidnega trikotnik, narejen iz debelejših belih blazin. Kot je v katalogu zapisal Bori voj Popovčak, je Vlasta Žanič s svojo najnovejšo razstavo “pokazala izjemno moč in razpon svojega umetniškega premišljevanja prostora; ustvarjalno je režirala njegove spremembe: zamenjave, prehode, prenašanje enega prostora v drugega, enostavno rečeno, njegovo gibanje”.
Otvoritve razstave sta se med drugimi udeležila tudi hrvaški kulturni minister dr. Antun Vujič in državni sekretar slovenskega ministrstva za kulturo Božidar Zorko, ki sta v svojih nagovorih pozdravila živahno kulturno izmenjavo med obema sosednjima državama v Kostanjevici. Plesalka modernega plesa Aleksandra Janeva ter glasbeniki Jura Novoselih, Boris Leiner in Svemir Branko pa s svojimi nastopi popestrili kulturni dogodek.
M. MARKELJ
ma interniranca iz nemškega koncentracijskega taborišča. Tem sledijo uniforme in pestra množina posameznih delov uniform pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade, dve med njimi, slavnostna uniforma polkovnika kopenske vojske ter zimska uniforma, sta celotni. Nazadnje so razstavljene še civilne uniforme, med njimi slavnostna uniforma člana gasilskega pihalnega orkestra Novo mesto in lovska uniforma, ki je med vsemi razstavljenimi edina, ki je dandanes še v uporabi. Razstavljene predmete spremlja slikovno in fotografsko gradivo.
MiM
Igor Papež razstavlja
NOVO MESTO - V galeriji Simulaker, ki ima razstavišča v knjigarni Goga, LokalPatriotu in v izložbi na Glavnem trgu, bodo v soboto, 9. junija, ob osmih zvečer odprli razstavo slik novomeškega slikarja Igorja Papeža, ki jih je slikar ustvaril ob zaključku študija.
'»■	, r *
Ji*
REVIJA POSAVSKIH PIHALNIH ORKESTROV-Na dvorišču gradu Brežice so v petek, L junija, zvečer zazveneli ubrani zvoki štirih pihalnih orkestrov, ki so s svojimi nastopi zaključili tradicionalno revijo pihalnih orkestrov Posavja, že sedemnajsto po vrsti. Prvi de! revije je bil 21. aprila na Senovem, kjer so nastopili trije orkestri, na obeh koncertih pa se jih je skupaj predstavilo sedem. Na zaključnem koncertu v Brežicah je najprej nastopil mladi pihalni orkester Glasbene šole Brežice pod vodstvom Igorja Požarja, sledila sta mu pihalni orkester Kapele pod vodstvom Francija Arha in gasilska godba na pihala Loče z dirigentom Miranom Petelincem. Za konec je nastopil pihalni orkester Videm Krško z dirigentom Dragom Gradiškom, ki predstavlja vrh posavskega godbeništva. Na sliki: nastop pihalnega orkestra Kapele, ki se ponaša s 151 -letno tradicijo. (Foto: M. Markelj)
Ravnatelj Dragutin Križanič, Matjaž Predanič in njegov učitelj prof. Željko Stoič.
Prijeten plesni večer
Enajst skupin je nastopilo na medobmočnem srečanju plesnih skupin Dolenjske, Posavja in Bele krajine
M. MARKELJ
TRETJI SKUPNI NASTOP - Slovenska farmacevtska velikana, novomeška Krka in ljubljanski Lek, imata ob poslovnem tudi posluh za kulturo, zato ne čudi, da imata obe tovarni tudi svoja pevska zbora. Komorni moški zbor Lek prepeva že več kot 20 let, mešani pevski zbor Krka pa letos slavi tridesetletnico. Zbora sta se doslej srečala dvakrat, v tretje pa minuli četrtek, 31. maja, zvečer na skupnem koncertu v avli Krkine poslovne stavbe. Lekovci so nastopili pod vodstvom dirigenta Milivoja Šurbka in v dveh nastopih odpeli zanimiv izbor predvsem domačih zborovskih skladb in priredb, krkaši pa so pod vodstvom dirigentke Sonje Čibej najprej krenili s pesmijo po svetu, nato pa še v domače loge z modernejšimi priredbami slovenskih ljudskih pesmi.
Na sliki: gostujoči zbor Lek. (Foto: MiM)
Od partizanske do gasilske uniforme
Sesti dan Dolenjskega muzeja vsebinsko pester - Na razstavi Iz depojev Dolenjskega muzeja je na ogled 22 vojaških in civilnih uniform in različnih delov uniform
NOVO MESTO - Dan odprtih vrat, ki ga kot svoj dan Dolenjski muzej pripravlja že šesto leto zapored I. junija, je bil tudi letos vsebinsko pester in bogat, saj so imeli obiskovalci ob zastonjskem ogledu vseh stalnih zbirk ter stalnih in občasnih razstav na voljo tudi vodstva po arheološkem najdišču Kapiteljska njiva, Jakčevem domu in Bazi 20 na Kočevskem Rogu, ob tem pa so pripravili tudi muzejski delavnici oblikovanja peščenih sveč in svečnikov iz gline. Piko na i je praznovanju postavila tradicionalna razstava Iz depojev Dolenjskega muzeja, s katero muzealci vsako leto predstavijo kakšno javnosti sicer nedostopno zbirko iz depojev. Tokrat je na ogled zbirka uniform.
dežurni I poroča jo I
PO ŽENSKE SANDALE - Neznancu so bile očitno tako všeč ženske sandale, last P. L., ki jih je videl v Gimnaziji Novo mesto, da jih je 28. maja kar odnesel.
LOTIL SE JE AVTA - Med 28. in 29. majem je neznanec na osebnem avtu znamke Audi 100, last N. O. iz Novega mesta, razbil prvo desno luč, prvi levi smerokaz in obe zadnji luči.
CVETLIČAR - Kako drugače imenovati neznanca, kije 31. maja v Nestoplji vasi z okna stanovanjske hiše T. C. ukradel dve koriti z rožami?
PREREZAL PONJAVI - Med L in 3. junijem je neznanec na parkirnem prostoru na Topliški cesti v Novem mestu prerezal dve ponjavi na priklopnih vozilih ter J. R. iz Škocjana in A. R. iz Mirne Peči oškodoval za okrog 150 tisoč tolarjev.
POSTREGEL SI JE KAR V HIŠI - V Črnomlju je med 2. in 3. junijem neznanec vlomil v stanovanjsko hišo, last J. Ž., ter iz kleti odnesel kosilnico, prekopalnik, vrtalni stroj ter steklenici z žganjem. Škoda znaša 120 tisoč tolarjev.
VLOMIL V AVTO - 3. junija je neznanec na Pionirski cesti v Dolenjskih Toplicah vlomil v osebni avto, last R. M. iz okolice Novega mesta, ter ukradel avtoradio in baterijsko svetilko v vrednosti 50 'tisoč tolarjev.
KJE MOTOR? - Neznanec je junija v Dobovi iz parkiranega tovornega vozila znamke Tatra ukradel pomožni motor za pogon avtome-šalca znamke Deutz, ki je vreden 170 tisoč tolarjev.
OKRADEL KMETA - Med 29. majem in 1. junijem je neznanec na dvorišču v Žagorici pri Dobrniču ukradel dvoredni mešalec za seno, z dveh traktorjev kardan, z mešalca pa rezervno kolo. J. P. iz Črnomlja je oškodovan za 220 tisoč tolarjev.
Izsiljevanje
vrstnikov
Kar za 250 tisoč tolarjev
KRŠKO - Delavci Urada kriminalistične policije Krško so v sodelovanju z delavci Policijske postaje Krško 28. maja na podlagi prijave mladoletnega oškodovanca obravnavali kaznivo dejanje izsiljevanja po I. odstavku 218. člena KZ RS.
Mladoletnik in njegov oče sta prijavila, da sina že več mesecev izsiljujejo za denar vrstniki iz šole. Zahtevali so ga z izgovorom, da ga bodo varovali pred morebitnimi napadalci, če ga bo kdo hotel tepsti. Svoje grožnje so podkrepili tudi s tem, da imajo napadalci orožje, zagrozili pa so mu tudi, da ga bodo sami pretepli, če jim ne bo dal zahtevane vsote denarja. Iz strahu pred njimi jim je oškodovanec večkrat izplačal vsote od pet do deset tisoč tolarjev. Izsiljevalci so zahtevali, naj jim oškodovanec 28. maja izroči 50 tisoč tolarjev. Zato sta dva izmed osumljencev -eden je bil polnoleten - prišla k njemu na dom. Po izročitvi denarja je oba prijela policija.
Kasneje so policisti ugotovili, da so oškodovanca izsiljevali še najmanj trije mladoletniki in so z njimi se že opravili razgovor. Po dosedanjih ugotovitvah je oškodovanec osumljencem izročil skupaj okrog 250 tisoč tolarjev, med njimi tudi nemške marke. Zoper vse nepridiprave je podana kazenska ovadba.
po dolenjski deželi
•	SREČNEŽ? - Kdo si ne želi sreče? Očitno tudi neznanec, ki je v noči od ponedeljka na torek razbil steklo bencinskega servisa Petrol na Drnovem in ukradel več kot štiristo srečk različnih iger na srečo (Podarim -dobim, Olimpijska srečka, Hitra srečka) ter več deset zavojčkov cigaret. Ali bo kaj zadel ali ne, je še vprašanje, verjetno pa je imel že srečo s tem, da ga policisti niso ujeli, čeprav za njim še poizvedujejo. Najemnika bencinskega servisa je oškodoval za okrog 130 tisoč tolarjev.
•	KRADEL SENO - Bolj bi bilo razumljivo, če bi se dogodek, ki ga bomo opisali, zgodil lansko leto, ko je kmetom primanjkovalo krme in so jo morali celo kupovati, da so v svojih hlevih lahko obdržali vso živino. Med 29. in 30. majem je namreč neznanec na njivi v Črnomlju ukradel okrog sto bal sena in lastnika R. B. oškodoval za 50 tisoč tolarjev. Seveda je to lažje, kot če bi sam pokosil, posušil in spravil seno domov. Toda kaj, če bi tako početi vsi?
24 tujcev v tovornjaku
Tudi mladoletni
ČATEŽ OB SAVI - Pretekli konec tedna so posavski policisti spet prijeli večjo skupino prebežni-kov. V nedeljo, 3. junija, ob 3.30 je skupina 24 tujcev - 11 Kitajcev, 8 Turkov, 4 Makedonci in en državljan ZRJ - ilegalno prestopila državno mejo med Hrvaško in Slovenijo. Med naseljema Rakovec in Veliki Obrež so prebredli Sotlo. Pot so nato nadaljevali v smeri naselja Kapele, kjer jih je s tovornim vozilom čakal 22-letni M. K. iz Ljubljane. Tujce je odpeljal v smeri Ljubljane, vendar so ga na Čatežu ustavili policisti, ki so med postopkom ugotovili, da vozi prebežnike. Med njimi je bilo kar deset mladoletnikov. Pri organizaciji omenjenega ilegalnega prehoda so sodelovali še 29-letni E. V. in 32-letni M. R., oba iz Brežic, ter 30-letni B. Š. iz okolice Brežic. Vsem so odvzeli prostost in zoper nje napisali kazenske ovadbe pristojnemu okrožnemu sodišču v Krško. Tujce so po končanem postopku vrnili na Hrvaško.
Policisti Mednarodnega mejnega prehoda Obrežje oz. Dobova so odkrili še šest tujcev, ki so v Slovenijo skušali vstopiti s ponarejenimi listinami. Osumljence so zavrnili in tudi zoper nje so podane kazenske ovadbe.
Prodajali pištolo brez dovoljenj
ČRNOMELJ - 26-letni G. Č, 25-letni A. S. in 22-letni M. L. iz okolice Črnomlja so utemeljeno osumljeni storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi, ker si je vsak od njih v začetku letošnjega leta kupil vojaško pištolo za 400 mark in jo nato za enako vsoto prodal. Ker niso imeli ustreznih orožnih listin, bodo policisti zoper osumljenca napisali kazenske ovadbe.
POLICIJA Z NOVIMI VOZILI -Avtotehna VIS. pooblaščeni trgovec z vozili Opel, je slovenski policiji predata prvih 80 od skupno 150 vozil Opel Astra Caravan. Na kratki slovesnosti je vozila prevzel državni podsekretar in direktor uniformirane policije Stanislav Veniger. Servisni intervali teh vozil so le na vsakih 30.000 km oz. na eno leto. Patruljno vozilo Opel Astra Caravan ima tudi bogato opremo, ki vključuje zavorni sistem ABS, klimatsko napravo in štiri varnostne blazine. Ni zanemarljiv podatek, da omenjeni motor že izpolnjuje stroge standarde EURO 4 o emisiji izpušnih plinov, ki bodo stopili v velja šele leta 2005. Policiji bo povečan prtljažni prostor omogočit nemoteno prevažanje potrebne opreme, ki se jim je do sedaj nabirala na zadnjih sedežih vozil, s tem pa bo njihova učinkovitost lahko le povečala. (Borut Štajnalier)
Na motorista preti mnogo nevarnosti
Nesrečam mladih motoristov botruje precenjevanje lastnih sposobnosti in sposobnosti vozila - Pomembna dobra zaščitna oprema - Še vedno mnogi brez čelad ali z njimi le v roki - Strpnejši na cestah
de slabo, omedli ali pade v nezavest. Nasploh vsem udeležencem v prometu manjka strpnosti in tolerantnosti," je povedal Henigman. Nepogrešljiva dobra oprema V novomeškem motoklubu posvečajo veliko pozornost dobri zaščitni opremi, v katero spadajo čelada, zaščitni jopič in hlače s podložki za zavarovanje komolcev, kolen, bokov, ramen in hrbtenice,
NOVO MESTO - Poleg pešcev, kolesarjev, rolarjev spadajo med šibkejše udeležence v prometu tudi motoristi. Prav slednji so zadnje čase pogosto udeleženci v prometnih nesrečah in nedolgo nazaj sta prav v Beli krajini dva mlada fanta kot motorista izgubila življenje. O tem, kaj storiti, da bi bilo takih primerov čim manj, sta spregovorila predsednik in podpredsednik Motokluba Novo mesto Žare Henigman in Peter Verbič.
V klubu, katerega pobudnika sta bila pred šestimi leti, se namreč motoristi združujejo ne le zaradi veselja do skupnih voženj, temveč se trudijo prispevati k boljši varnosti v cestnem prometu.
Pomembno opozarjanje
“Med sabo se opozarjamo, če ima kdo obrabljene pnevmatike, neustrezne zavore ali razsvetljavo, na pravilno tehniko vožnjo, ipd.
Združujemo lastnike tako večjih kot manjših motorjev, pomembno je veselje do vožnje z motorjem,“ je povedal Verbič in dodal, da so glede na izkušnje - potujejo ne le po Sloveniji - dolenjske ceste najslabše in spomladi tudi najpozneje očiščene peska. Zlasti odsek Dvor-Žužemberk je nevaren. Pomemben pa je seveda tudi njihov zgled ostalim, predvsem mladim, neizkušenim voznikom koles z motorji. “Koliko jih je - mi jim rečemo kar svobodni strelci - ki drvijo po mestu in hočejo vsem pokazati svoj motor in da so fra-jeri! Ko precenijo sebe in zmogljivosti motorja, lahko pride do nesreče," je povedal Henigman, ki vsakemu, ki na novo kupi motor, svetuje, naj se vključi v kakšen motoristični klub ali prosi za nasvet izkušene motoriste, “kajti nevarnosti, ki prežijo na motorista, je na cesti res ogromno." Člani njihovega kluba se dobivajo vsak prvi petek zvečer v gostilni Drenik v Novem mestu, fia cesti pozornejši na motoriste
Vožnja z motorjem je precej zahtevna, saj gre za enosledno vozilo, kije zato specifično in marsikje omejeno, po drugi strani pa spadajo motoristi med bolj ogrožene udeležence v prometu. “Motorji so manjši in manj opazni, zato bi morali biti vozniki avtomobilov vsaj med turistično sezono pozornejši na dogajanje na vozišču.
Opažamo, da večina motoriste prepozno opazi, pogosto se tudi jezijo nanje, če prehitevajo kolone, toda zato, ker med drugim varujejo svoje življenje. Pod opremo se namreč lahko temperatura tako zviša, da motoristu lahko pri-
Včasih lahko pomaga že samo pogovor
Tri leta delovanja Centra za pomoč žrtvam kaznivih dejanj v Novem mestu in Brežicah - Brezplačna in anonimna pomoč 24 ur dnevno vse dni v tednu -Usposobljeni svetovalci - Največ žensk
NOVO MESTO, BREŽICE - Verjetno ni človeka, ki ga ne bi kdaj doletela stiska, trpljenje in žalost, vse več pa je tudi najrazličnejšega nasilja. Če kdo težav ne more rešiti sam, so na Dolenjskem in v Posavju že tri leta v pomoč strokovno usposobljeni svetovalci v Centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj. Kot sta povedali svetovalki novomeškega in brežiškega centra Vesna Židan in Katarina Vodeb, je njuno delo zelo potrebno, saj je v naši družbi žal vse več ljudi, ki se z najrazličnejšimi težavami obrnejo nanje.
“Program psihosocialne pomoči je namenjen vsem žrtvam kaznivih dejanj in tistim, ki se kot žrtve počutijo v skladu z Deklaracijo o temeljnih načelih pravice za žrtve kaznivih dejanj in zlorabe oblasti. Tako so naši centri - v Sloveniji jih deluje trenutno sedem - namenjeni žrtvam vseh vrst in oblik nasilja," je povedala Židanova. Pogosto gre za nasilje med odraslimi in otroki, fizično, psihično in spolno nasilje, oblike trpinčenja in zlorab v družini ali izven nje, ko je storilec znan ali neznan, včasih pa je to tudi institucija. Nemalokrat pa gre tudi za nasilje in zlorabe na delovnem mestu. Pogosto je nasilje povezano s premoženjskimi delikti (tatvinami, ropi, vlomi in goljufijami), gre tudi za kazniva dejanja zoper življenje in telo ter zoper človekove temeljne pravice in svoboščine. Kot kažejo izkušnje obeh sogovornic, kličejo največ ženske, moških in otrok je manj.
• Iskati pomoč na Centru za pomoč žrtvam kaznivih dejanj je mogoče 24 ur na dan vse dni v tednu, tudi ob nedeljah in praznikih. Dežurni svetovalec je v Novem mestu na voljo na tel. št. 07-33740-30, v Brežicah pa na tel. št. 07-499-35-76, dogovoriti pa se da tudi za obisk na domu ali na drugem dogovorjenem kraju.
Program pomoči, ki je anonimna, brezplačna in zaupna, je zelo različen, temelji pa na podpori žrtvi, ustvarjanju občutka varnosti, naklonjenosti, lajšanja posledic ipd. Pomembna je tudi triaža, “kar pomeni, da žrtvi posredujemo potrebne informacije, na katere institucije se naj obrne, pomagamo ji navezati stike, nudimo pa tudi za-govorništvo v smislu celovite pomoči žrtvam v predkazenskem in kazenskem postopku, seveda na njihovo željo," je povedala Vodebo-va in dodala, naj žrtve zberejo pogum in pridejo po pomoč. “Vsakogar sprejmemo z naklonjenostjo, pozornostjo in prijaznostjo. Včasih pomaga že samo pogovor."
Seveda se za pomoč odloči vsak sam. “Ne sprejemamo odločitev v njihovem imenu, temveč nudimo možnosti in izbire, za katere je koristno, da jih poznajo, da bi lahko sami sprejemali dobre odločitve," meni Židanova. Ljudje so namreč vse prepogosto nepoučeni in ne poznajo svojih pravic. Seveda pa programi centrov za pomoč žrtvam kaznivih dejanj ne bi bili tako dobri brez dobrih odnosov z različnimi institucijami. Program za pomoč žrtvam kaznivih dejanj podpira država, saj je bil ta uvrščen
med programe socialnega varstva do leta 2005, izvajalec pa je Papi-lot, Zavod za spodbujanje in razvijanje kvalitete življenja v Ljubljani. Tako novomeški kot brežiški center se lahko pohvalita z dobrim sodelovanjem s tamkajšnjim centrom za socialno delo, policijo, šolami, zdravstvenimi institucijami, pravosodnimi organi, humanitar-
nimi in drugimi nevladnimi organizacijami in društvi, svetovalnicami, varnimi hišami in zatočišči.
Na centrih se zavedajo, da z načinom, kako žrtve obravnavajo, ne morejo popraviti tega, kar so žrtve doživele, "lahko pa jim pomagamo, da se njihovo stanje ne bo poslabšalo, da se trpljenje ne bo stopnjevalo in da si bodo lahko poiskali zanje najustreznejšo pot iz boleče situacije," menita svetovalki. Družba ne bi smela biti brezbrižna do trpljenja drugih in bi morala takšni pomoči namenjati več pozornosti - tudi finančne.
L. MURN
SVETOVALKI CENTROV - Na Centru za pomoč žrtvam kaznivih dejanj v Novem mestu vas bo prijazno sprejela Vesna Židan (levo), v Brežicah pa Katarina Vodeb. (Foto: L. M.)
Udaril natakarja in mu grozil
NOVO MESTO - 3. junija nekaj po polnoči so nolicisti do iztreznitve pridržali vinjenega 16-letnega M. I. iz Novega mesta, ker je v piceriji Buba na Kandijski cesti udaril natakarja in mu grozil. Zagovarjati se bo moral pred sodnikom za prekrške.
Traktor zapeljal čezenj
LAŠČE PRI ŽUŽEMBERKU -3. junija je 64-letni J. P. iz Stavče vasi parkiral kmetijski traktor pri gostilni pri Rojcu. Ko je stopil iz kabine, se je traktor začel premikati, zato se je možakar postavil predenj in ga skušal zadržati. Pri tem je padel in traktor je zapeljal čezenj. Na pomoč so priskočili gostje lokala in ga potegnili izpod traktorja. Hudo ranjeni voznik se zdravi v novomeški bolnišnici.
da v večini primerov zaščiti le prvi udarec ob tla," je povedal Verbič.
Mnogi prehitro
Na področju prometne varnosti vožnje z motocikli pa bi po mnenju predsednika novomeškega motokluba morala več narediti tudi družba. Razmisliti bi veljalo o načinu in obliki pridobivanja vpzniških dovoljenj, saj so zmogljivejši motocikli zdaj cenovno dostopnejši, zahtevnost pa se veča. “Zmanjšati bi bilo potrebno tudi moč motorjev, in sicer ne le v omejitvi kubikov, kot velja za motoriste začetnike, saj v Sloveniji vlada neskladje. Motorji začetnikov s 350 kubiki imajo že
VOŽNJA ž MOTORJEM JE ZAHTEVNA - Pa tudi nevarna, pravita Žan Henigman (levo) in Peter Verbič iz Motokluba Novo mesto, ki opozarjate vse mlade motoriste na previdnost. (Foto: L. M.)
zaščitne rokavice in škornji. "Kvalitetna oprema je draga ne glede na vrednost in velikost motorja, dostikrat celo nesorazmerna, toda vedeti je treba, da je kvalitetno slabša in cenovno ugodnejša oprema narejena tako, da pri padcu ne varuje, včasih celo poškoduje," je povedal Henigman in dodal, da bi moral vsak motorist imeti vsaj čelado, jakno in ščitnike kolen. Žalostno je, da mnogi motoristi vozijo kar brez čelade, “po evidenci našega kluba se jih kar tri četrtine vozi tako, 90 odstotkov voznikov koles z motorji pa nosi čelado nezapeto ali v roki, zlasti dekleta. Opozarjamo tako motoriste kot njihove starše, da nezapeta čela-
take moči, da dosegajo hitrosti krepko preko 200 km/h. Omejitev moči bi pomenila omejitev hitrosti v večini primerov do 150 km/ h," meni Henigman.
Letos se bodo v novomeškem motoklubu vključili v vseslovenski trening varne vožnje, za poleti pa pripravljajo trening vame vožnje za lastnike koles z motorjem, t.i. skuterje, “kajti veliko jih je in tudi njim je treba nameniti skrb. Sicer pa želimo prispevati k višji ravni prometne varnosti vsaj na osnovnih nivojih, kot so dobra oprema, tehnična brezhibnost vozil, dajanje nasvetov in dober zgled," je povedal Henigman.
L. MURN
Strela požgala hram
ZGORNJA POHANCA - 1. junija okrog druge ure ponoči je med neurjem strela udarila v vinski hram v velikosti 7 krat 12 metrov, ki je v celoti pogorel, zgorela pa je tudi stiskalnica, sodi za vino, kadi, mlin za grozdje in drobno kmetijsko orodje. Uničenih je bilo tudi 130 litrov vina. Lastnik je oškodovan za okrog milijon tolarjev.
xMurn na Giru tretji v Gorici
Uroš Murn izenačil do tedaj najboljši uspeh Slovencev na Giru - Gorazda Štanglja v šesti etapi sklatil motorist - Vztraja kljub praskam in bolečinam
Atleti “plesali” v dežju in vetru
Na mitingu EAA Vrtačič, Rovan in Tomič zmagali
LJUBLJANA - Na atletskem mitingu Evropske atletske zveze EAA Ljubljana 2001 je nastopajoče zelo motil izredno močan veter, mraz in v drugi polovici prireditve pravo neurje. V teku na 400 m je zato Šent-jernejčan Jože Vrtačič dosegel zanj precej povprečen izid 47,85, kar pa je bilo vseeno dovolj za zmago. Novomeščanka Katka Božič je s časom 13,97 v teku na 100 m z ovirami zasedla drugo mesto, njen klubski to-, variš Igor Primc pa je v metu diska s 60,99 m zaostal le za Madžarom Rolandom Vargo (61,27).
Izkazal se je tudi Cerovljan Aleš Tomič (Portovald), ki je zmagal v teku na 1500 metrov (3:48,53). Bre-žičanu Primožu Kozmusu, slovenskemu rekorderju v metu kladiva, ni šlo, kot bi si želel, saj zaradi poškodbe še ni pripravljen kot lani. Tokrat je s 64,74 metra dolgim metom osvojil šele četrto mesto. Tudi njegov someščan Jure Rovan ni bil navdušen na preskočenimi 5 metri, a je bilo to vseeno dovolj za zmago.
Hervis, športniki in ulična košarka
KRŠKO - Podjetje Hervis bo v Krškem odprlo svojo sedmo prodajalno s športno opremo v Sloveniji. Ob tem bodo danes (četrtek) ob 14. uri na parkirišču pred centrom Tabu pripravili srečanje z znanimi slovenskimi športniki Mitjo Kunoem, Alenko Bikar, Sanijem Bečirovičem in Martinom Strelom, jutri ob 15. uri pa bodo na istem mestu pripravili turnir v ulični košarki. Trgovino Hervis bo uradno odprl smučar Mitja Kunc. Četrkovo dogajanje bo popestrila Nuša Derenda, petkovo pa skupina Foxy Teens.
Tudi Novomeščani po Župančičevi poti
NOVO MESTO - Popotniški odsek planinskega društva Novo mesto bo v soboto, 9. junija, organiziral udeležbo na tradicionalnem pohodu po Župančičevi poti od Dragatuša do Vinice. Prijavite se pri Rezki Moretti po telefonu 33 78 160. Odhod avtobusa z novomeške avtobusne postaje ob 8. uri.
Gorenc boljši tudi od olimpijca
NOVO MESTO - Na državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem za invalide je zmagal član društva paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja Tine Gorenc, ki je s 377 krogi za 10 krogov premagal udeleženca lanskih paraolimpijskih iger v Sydneyju Franca Pintarja.
NOVO MESTO - Za novinca na drugi največji etapni kolesarski dirki na svetu, italijanskem Giru, je uvrstitev med prve tri v posamezni etapi velik podvig. Novomeščan Uroš Murn sije na svojem prvem nastopu na Giru želel doseči vidnejšo etapno uvrstitev, saj kot novinec in kot član precej povprečnega moštva Mobilvetta kakršnihkoli možnosti za boljšo uvrstitev v skupnem vrstnem redu ni mogel računati. Svoj cilj je dosegel že v prvi polovici dirke.
Ker imajo v moštvu nekaj dobrih
šprinterjev, je njegova naloga predvsem pomoč pri pripravi tako imenovanega Sprinterskega vlaka, ko pa bi se dirka prevesila v drugo polovico, bi Uroš dobil proste roke in bi lahko poskušal doseči vidnejšo uvrstitev na eni izmed težjih etap, saj noben od njegovih klubskih tovarišev že po prvem tednu ni imel večjih možnosti za uspeh v skupnem vrstnem redu. Pred njim je bil pred slovenskimi etapami uvrščen le predlanski zmagovalec dirke Po Sloveniji Zimbabvijec Tim Jones, ki pa je tedaj zaostajal že za 27 minut.
Urošev dan je napočil v sredo, 30. maja, na drugi “slovenski" etapi od Bleda do Gorice. Uroš se je znašel
Mednarodni nogomet pod Portovalom
NOVO MESTO-Nogometna šola Portoval bo v soboto, 9. junija, ob
8.00	pripravila nogometni turnir za dečke do 10. in do 12. leta. Poleg obeh domačih vrst bodo nastopile še ekipe iz Hrvaške (Reka in Zagreb), Avstrije (Maria Saal) in iz slovenskih klubov Rudar Velenje, Slovan iz Ljubljane, Triglav Kranj, Kolpa Podzemelj in Krško. Vsega skupaj se bo predstavilo 200 mladih nogometašev, prireditev pa bo trajala predvidoma do 19.30. Za gledalce bodo prireditelji pripravili bogat srečelov in tudi kaj za pod zob se bo našlo.
Zlati znak spet Ferjanu
KRŠKO - Ljubljanski speedwa-yist Matej Ferjan je tretjič zapored zmagal na dirki za Zlati znak občine Krško. Tokrat je na izgubil le za točko, ko je v 13. vožnji začel slabo in se je iz ozadja prebil le do 2. mesta. Domačin Izak Šantej je osvojil 8. mesto, Jernej Kolenko 9. in Primož Klenovšek 16. mesto. Najboljši z dirke za zlati znak so se po tradiciji pomerili še na memorialu Franca Babiča, ki gaje dobil Madžar Sandor Tihany, Izak Šantej pa je kot najboljši Slovenec zasedel 4. mesto, medtem ko Ferjanu ni uspelo uvrstiti se v finale.
Turnir trojk
DOLENJSKE TOPLICE - Košarkarski klub Dolenjske Toplice bo v soboto, 16. junija, ob 10. uri pripravil tradicionalni 7. košarkarski turnir trojk. Prijave zbirajo v gostišču Račka v Dolenjskih Toplicah in po telefonu 031 385 523, kjer boste dobili tudi dodatna pojasnila.
Otočec boljši od Portovalda in Krškega
OTOČEC - V skupini C državne lige v tenisu za otroke do 12. leta je v soboto, 2. junija, Otočec doma s 6:1 premagal novomeški Portovald, naslednji dan pa še Krško s 5:2. Ekipo sestavljajo trije dečki in dve deklici, v skupini C pa poleg omenjenih ekip nastopata še Športplus iz Ljubljane in Litija.
v skupini desetih kolesarjev, ki so krenili na 110 km dolg beg. Ker med njimi ni bilo nikogar, ki bi lahko ogrozil tedaj vodilnega v skupnem vrstnem redu - Italijana Friga, se glavnina ni kaj preveč trudila, da bi ubežnike ujeli. Štiri kilometre pred ciljem seje iz skupine izločil Španec iz ekipe banesto Pablo Garcia Last-ras, ki mu nihče ni mogel slediti, o drugem mestu pa je odločil šprint, ki gaje dobil izkušeni italijanski šprin-ter v dresu nemškega Telekoma Gio-vanni Lombardi. Uroš si je s tretjim priboril svojo najboljšo uvrstitev na velikih etapnih dirkah in s tem ponovil do tedaj največji uspeh Slovencev na Giru, saj je pred tem tretje mesto zasedel tudi že Andrej Hauptman, kasneje pa z drugim mestom prekosil Zoran Klemenčič.
Gorazd Štangelj je na Giru prvič nastopil predlani, ko mu je na polovici tritedenske dirke dobro kazalo, saj je bil na za novinca izvrstnem 17. mestu, potem pa je padel in si zlomil zapestje. Letos je sodil že v ožji krog favoritov za visoko uvrstitev v skupnem vrstnem redu, a mu sreča spet ni bila naklonjena. Potem ko je uvodne etape dobro preživel in si z enominutnim zaostankom zagotovil dobro izhodišče, je na prvi zahtevnejši etapi doživel krizo, zaradi katere je za najboljšimi zaostajal že za štiri minute, kar pa na tako dolgi dirki za uvrstitev v prvo desetorico še ne bi
Slapšakova izvrstna v Barceloni
KRŠKO - Krška plavalka Urša Slapšak je bila med najboljšimi v slovenski plavalni reprezentanci, ki je konec minulega tedna nastopila na močnem mednarodnem plavalnem mitingu v Barceloni. Urša je na 50 m delfin s časom 28,11 osvojila šesto mesto, na 50 m prosto je s 26,33 osvojila četrto mesto, na 100 m prosto, ki sicer ni njena disciplina, pa je bila s časom 58,33 deseta.
Moteč zabojnik
GORA - Farna cerkev Marije Snežne na Gori nad Sodražico po svoji notranji, predvsem pa so svoji zunanji podobi z okolico gotovo sodi med bisere podeželskih cerkva. Tam je lep dohodni park, lepo urejena mrliška vežica in pokopališče ter čudovit pogled na alpski svet, tako da ima človek občutek, da bi ga lahko ujel z rokami. Kot tujek v tej prelepi okolici pa tik farne cerkve ob mrliški vežici stoji velik zabojnik, poln smeti. (A. K.)
Najmlajši v Čakovcu
OTOČEC - Najmlajši tekmovalci Krke Teniškega centra Otočec so nastopili na mednarodnem turnirju ETA za igralce do 12. leta v Čakovcu. Najbolje se je odrezala Jasmina Kajtazovič, ki se je prebila do drugega kroga glavnega turnirja, Rok Kranjc je izpadel v L krogu, Igor Radež pa je dosegel eno zmago v kvalifikacijskem delu turnirja. (J. M.)
bilo usodno.
Vendar ga smola ni zapustila. Zanj oziroma za njegove sanje o visoki uvrstitvi in morda celo o boju za rožnato majico je bil usoden šesti dan dirke. Na enem izmed strmih spustov v uvodnih kilometrih samo 150 km dolge etape od Neuttona do Rietija, kjer so kolesarji po ovinkih drveli s hitrostjo več kot 70 km na uro, je mednje zapeljal motorist, ki je med prehitevanjem udaril v pločnik in padel, motor pa je odneslo med kolesarje, med drugimi tudi v Gorazda Štanglja. "Zgledalo je grozno, ko je 200-kilogramska jeklena pošast s 100 km/h priletela v nas. Imeli smo srečo, da smo ostali živi,” je nesrečo, v kateri mu je med drsenjem po grobem asfaltu pošteno ogolilo kožo, opisal Štangelj, ki je kljub temu na cilj etape, ki jo je dobil legendarni italijanski šprinter Mario Cipollini, pripeljal prvi med šestimi slovenskimi kolesarji.
Čez noč so se Gorazdove rane razbolele, močno so mu zatekle bezgavke in naslednji dan se je na kolo lahko spravil le s pomočjo tablet proti bolečinam. Kljub temu pa ni odnehal, vztrajal je in skrbel, da ne bi zaostal toliko, da bi ga pobrala tako imenovana metla. Želi si le, da bi si do drugega dela dirke toliko opomogel, da bi v najtežjih etapah lahko pokazal, česa je sposoben.
I. V.
UROŠ MURN je do lanskega leta nastopal v dresu domače Krke Telekoma, s katero pa se ni mogel prebiti na največje etapne dirke, kakršen je italijanski Giro. Z Mobilvetto, ki je bila pred Girom na svetovni lestvici kar nekaj mest za novomeškim moštvom, pa so se mu vrata na Giro odprla. Priložnost je s tretjim mestom v !1. etapi izvrstno izkoristil. (Foto. I V.)
Nogometaši Elana so štrajkali
Namesto da bi se pomerili z ruškim Ferotermom, so novomeški nogometaši ostali v slačilnici - Vzrok so neporavnane obveznosti - Še en krog do konca
ZAČELO SE JE NA MOB! KROGU - Letošnja domača sezona v cestno hitrostnem avtomobilizmu se je v dežju začela v nedeljo na lani zgrajenem prvem slovenskem dirkališču Mobikrog v Cerkljah z dirko za veliko nagrado Ptuja. Največ, kar 22 dirkalnikov, se je znašlo na startu pokala Fiat Seicento, ki ga vodi nekdanji prvak v ralvju in gorsko-hitrostnih preizkušnjah Samo Valant iz Tržišča, najhitrejši pa je bil Gašper lljaž (Beja Šport), drugi je bil Mičo Milosavljevič (Avto Triglav), tretji pa Boris Beržan (Avtoplus Olimpija). Lojze Udovč z Otočca je bi! deveti, Novomeščan Lojze Pavlič pa deseti. V novem razredu 1,4 je med petimi tekmovalci zmagal Rok Černjavski z oplom corso, dirko za slovenski nacionalni pokal pa je dobil Miro Marinšek (desno) z oplom astro, ki je na ciljni ravnmi prehitel Aleša Haceta (levo), ki je s hondo civic vodil vse od starta pa do zadnjega ovinka pred ciljem. Naslednja dirka na dirkališču Mobikrog bo že to nedeljo. (Foto: I. V.)
NOVO MESTO - Še pred kratkim so v novomeškem nogometnem klubu Elan Granit Commerce poti-hem upali, da bo njihi^emu prvemu moštvu uspelo uvrstiti se na drugo mesto drugoligaške lestvice in se po sedmih letih vrniti v prvo ligo, po porazih v zadnjih krogih pa te možnosti ni več. Da klub ni bil pripravljen za tak podvig, kažejo tudi zadnji dogodki.
Skupini domačih igralcev, ki že dalj časa niso dobili obljubljenega denarja, je prekipelo in na njihov predlog se je moštvo odločilo za v amaterskem športu precej nenavadno potezo: namesto da bi pred začetkom tekme s Ferotermom Lenter-mom iz Ruš pritekli na igrišče, so ostali v garderobi. Stavkajoče športnike so skušali pregovoriti člani vodstva kluba, a ostali so trdno odloče-
Meštrovič najboljši v Novem mestu
NOVO MESTO - Na majskem hitropoteznem turnirju šahovskega društva Novo mesto je med 29 igralci iz Dolenjske, Posavja, Bele krajine in Zagreba zmagal Zvonimir Meštro-vič, drugi je bil, Marjan Kastelic in tretji Jože Pucelj. V skupnem vrstnem redu po petih turnirjih vodi Marjan Kastelic.
Rokavec vodi
TREBNJE - Na 3. dirki za državno prvenstvo v spretnostni vožnji v Velenju je član AMD Trebnje Rok Rokavec v razredu junior do 10. leta z Yamaho PW 50 osvojil 1. mesto in s 30 točkami vodi v skupnem vrstnem redu.
Letni koncert godalnega orkestra
RIBNICA - Glasbeni šoli Ribnica je uspelo tokrat skoraj napolniti dvorano središča Ideal, kjer je bil letni koncert godalnega orkestra in pihalne komorno skupine. Skupina deluje drugo leto. Vodi jo Boris Galičič. Predstavila se je tudi pri Novi Štifri in v Žalcu. Godalni orkester je praznoval petletnico delovanja. Poleg javnih nastopov na matični šoli so se člani orkestra predstavili še poslušalcem v Ljubljani, Cerknici, na Rakeku, v Kočevju, pri Novi Štifti in v Žalcu.
Na Črno prst
NOVO M ESTO - Planinsko društvo Novo mesto bo v soboto, 9. junija, pripravilo izlet na 1844 visoki najvzhodnejši vrh bohinjskih gora Črno prst. Vsa dodatna pojasnila deje in prijave sprejema Martin Luzar po telefonu 041 800 876.
ni, da bodo stavkali. Tako sodniku Matjažu Bohincu ni preostalo drugega, kot daje po predpisanih 15 minutah čakanja odpiskal konec srečanja in zabeležil zmago gostov s 3:0.
Vzrok za stavko so dolgovi, ki so nastali še v času starega upravnega odbora kluba. Elan Granit Commerce je namreč pred kratkim zamenjal klubsko vodstvo, ki pa ne more kar čez noč poplačati vseh dolgov.
Največ napihal Senovčan
KRŠKO - V soboto, 26. maja, so policisti PU Krško izvedli poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov na območju Posavja. Ustavili so 186 voznikov motornih vozil, Zoper 56 so odredili preizkus z alkotestom in 9 jih je vozilo pod vplivom alkohola. Največ je napihal Senovčan, in sicer 1,80 promila. Zoper voznika iz Sevnice so policisti odredili strokovni pregled zaradi suma vožnje pod vplivom mamil, vendar ga je odklonil. Na območju Posavja je alkohol pogosto prisoten pri povzročiteljih prometnih nesreč. V prvih štirih mesecih leta je bilo od 331 povzročiteljev nesreč kar 32 pod vplivom alkohola. S poostrenimi nadzori bo policija nadaljevala tudi v poletnih mesecih.
Novice z otoških igrišč
OTOČEC - Na Otočcu je na turnirju v mini tenisu za otroke pri deklicah zmagala Sabina Kajtazovič, pred Hano Umek in Emo Guštin, med mlajšimi dečki je bil najboljši marko Novak, drugi je bil Vane Urh in tretji Jaša Bulovič, pri starejših dečkih pa je zmagal Rok Kranjc, pred Igorjem Radežem in Gregom Kostanjškom. Član športnega društva Krka Teniški center Otočec Žiga Deržič se je na turnirjih za odprto prvenstvo Slovenije za igralce do 14. leta uvrstil v polfinale in četrtfinale. Jasmina Kajtazovič je zmagala na turnirju Mercator lumpi za igralce do 10. leta. (J. M.)
Gimpcx drugi na Bohinjki
STRAŽA - Slovenski raftarji so se minuli konec tedna pomerili v spustu na reki Bohinjki. 8 km dolgo progo od Soteske do Sel so najhitreje pre-veslali ljubljanski Bobri, Stražani so osvojili drugo mesto, veslači Kolpe iz Starega trga pa so se na Gibraltarju prevrnili in s tem izgubili precej časa ter se na koncu uvrstili na 10. mesto. Izidi: L Bober 25:44, 2. Gimpcx +0:12, 3. Hrastnik 0:20... 10. Kolpa Stari trg. V skupnem vrstnem redu vodi Bober, Stražani in Hrastničani pa si delijo drugo mesto.
Nogometna zveza bo novomeški klub kaznovala z odvzemom točk pa tudi brez denarne kazni najbrž ne bo šlo. V ponedeljek zvečer se je sestalo vodstvo kluba, ki bo poskušalo rešiti spor z igralci, tako da bi vsaj ob pomoči mladincev odigrali zadnjo tekmo prvenstva.
I. V.
Tokrat zmagal Rušiti
SEVNICA - Na majskem turnirju odprtega prvenstva šahovskega kluba Milan Majcen iz Sevnice v pospešenem šahu je zmagal Dževo Rušiti, pred Janežem Blasom in Ludvikom Cvirnom, v skupnem vrstnem redu pa vodi Predrag Lazič pred Janežem Blasom in Francem Derstvenškom. (J. B.)
Vodi Grilc
SEVNICA - Na majskem hitropoteznem turnirju Šahovskega kluba Milan Majcen iz Sevnice je zmagal Andrej Grilc, pred Mojco Grilc in Predragom Lazičem, pred tem pa je na aprilskem turnirju prav tako zmagal Grilc, pred Zvonkom Mesojedcem in Lazičem. V skupnem vrstnem redu vodi Giric pred Mesojedcem in Smerdelom. (J. B.)
Lamutova in Žvabova drugi v državi
Največji uspeh belokranjskih kegljačic
ČRNOMELJ - Črnomaljski kegljačici Cvetka Lamut in Martina Žvab sta na državnem prvenstvu dvojic v Tržiču v ženski konkurenci s 923 (486+437) podrtimi keglji osvojili drugo mesto, kar je največji uspeh kegljanja na Dolenjskem in v Beli krajini. Lamutova je pri tem s 486 podrtimi keglji za 5 kegljev popravila dolenjski rekord Tre-banjke Anice Barbo. V Tržiču sta s 942 keglji zmagali Celjanki Marika Kardinar in Biserka Petak.
Moški so se v dvojicah pomerili v Medvodah, kjer sta se dolenjska prvaka Miklavčič in Markovič s 1803(903+900) podrtimi keglji uvrstila v zlato sredino in upravičila nastop v močni konkurenci.
N. G.
V sredo atletski praznik
Mednarodni atletski miting Krka 2001 v sredo ob 15.30 - Primc, Vrtačič, Rovan in Kozmus v lovu za normami
NOVO MESTO - Čeprav na tradicionalnem novomeškem mednarodnem atletskem mitingu Krka 2001 na tekmovališču ne bo nobenega izmed zvezdnikov svetovne atletike, na štadionu Porto-valvsredo, 13.junija, nebo manjkalo zanimivih bojev. Organiza-
* Moški bodo nastopali v teku na 100, 200, 400, 800 in 1500 m, skoku r višino, palici, krogli, kladivu in kopju, dekleta pa v tekih na 100, 200, 400 in 800 ter 100 m z ovirami, višino, palici in kladivu. Kot je v navadi, so izbrali tudi eno disciplino za mladince, letos pa bo to tek na 800 m.
torji iz domačega atletskega kluba Krka Telekom so izbor disciplin kot ponavadi priredili najboljšim domačim tekmovalcem, ki lovijo norme za nastope na največjih tekmovanjih.
Igor Primc bo tako imel priložnost pomeriti se z enim najboljših metalcev diska v letošnji sezoni,
Madžarom Robertom Fazekasom (67,89 m), ki je trenutno 10. na svetovni lestvici. Tudi šentjernej-ski olimpijec Jože Vrtačič bo imel v teku na 400 m dostojne tekmece: slovenskega rekorderja Matijo Šestaka (45,43) in Romuna Ale-xandruja Maranda. Novomeška reprezentantka v teku na 100 m z ovirami Katka Božič se bo za prvo mesto v svoji disciplini potegovala z Italijanko Margaret Macchiut (13,21)-in Romunko Evo Miklos (13,32), zelo verjetno pa bo na mitingu nastopila tudi letos najhitrejša Slovenka v tej disciplini Urška Beti. Zelo zanimivo bo tudi v metu kladiva, kjer se bo slovenskemu rekorderju in olimpijcu Breži-čanu Primožu Kozmosu pridružil Madžar Peter Bofta (77,42 m).
Seveda bo tudi tokrat nastopil naš rekorder v skoku ob palici Brežičan Jure Rovan, na štartni listi pa bo še nekaj odličnih atletov. Vse skupaj naj bi nastopilo 150 atletov iz 10 držav.
I. V.
Plavalci za Lilegov memorial
KRŠKO - Plavalni klub Celulozar Krško bo v soboto, 9. junija, na letnem kopališču na Vidmu pripravil 30. tekmovanje za Lilegov memorial. 400 plavalcev iz Slovenije in tujine, starih do 14 let, se bo dopoldne pomerilo na 50 in 100 m v delfinovem in hrbtnem slogu, popoldne pa na istih razdaljah še v prsnem in prostem slogu. Dopoldne se bo tekmovanje začelo ob 9. uri, po končani zadnji disciplini dopoldanskega tekmovanja pa bo dve uri odmora.
Jurkovič drugi na Ptuju
STRAŽA - Na 4. dirki državnega prvenstva v kartingu je Luka Jurkovič iz Straže na Ptuju v dežju osvojil drugo mesto, drugi pa je tudi v skupnem vrstnem redu.
Starotržanke prvakinje
NOVO MESTO - Na 4. klubskem ekipnem državnem prvenstvu za fante in dekleta do 15. leta je v Novem mestu med fanti zmagala Nova Gorica, Triglav Krško je bil tretji, domačini pa sedmi. Med dekleti je zmagal Stari trg ob Kolpi.
Igor Primc napovedal nov rekord
Rekorder v metu diska se na letošnjo sezono pripravlja večinoma za svoj denar ■ Brez trenerja, a tudi brez poškodb ■ Cilja na svetovno prvenstvo
NOVO MESTO - Najboljšemu novomeškemu atletu vseh časov slovenskemu rekorderju v metu diska Igorju Primcu v pripravah na letošnjo sezono ne cvetijo rožice. Potem ko mu lani ni uspelo uvrstiti se na olimpijske igre, kljub temu daje normo za nastop v Sydneyju izpolnil že leta 1999, je sodelovanje z njim odpovedala večina do tedaj zvestih pokroviteljev, zapustil pa ga je tudi trener Karel Gačnik, ki ni bil pripravljen delati skoraj zastonj. Poleg tega sta se v preteklih letih, ki sta jih
Dolenjci za reprezentanco na Brixiji
NOVO MESTO - Na mednarodnem mladinskem atletskem mitingu Brixia so se v Bresanoneju v Italiji izkazali tudi trije dolenjski atleti, ki so tokrat nastopili v dresu slovenske državne reprezentance. V teku na 1500 m je Matjaž Berus (Krka Telekom) osvojil tretje mesto in s časom 4:03,62 potrdil normo za svetovno prvenstvo mladincev do 17. leta na Madžarskem. V skoku v višino se je s tretjim mestom in 164 preskočenimi centimetri izkazala Nina Murko (Novoles Dolenjske Toplice), Matej Kralj (Šentjernej) pa je v teku na 200 m š časom 22,62 osvojil 4. mesto.
Ribniški upi zmagali
RIBNICA - Na mednarodnem nogometnem turnirju za dečke do 10. in do 12. leta na Prevaljah so zmagali Ribničani, ki so v mlajši skupini v finalu z 2:1 premagali Fužinarja, v starejši skupini pa so Ribničani v finalu s 4:0 ugnali Korotan. (M. G.)
prebila skupaj, že pošteno nasitila eden drugega, zato potrebujeta tudi nekaj počitka,- ni pa rečeno, da čez čas ne bi spet trenirala skupaj.
Igor kljub temu ni vrgel puške v koruzo. Priprave na novo sezono je kril predvsem s svojim denarjem, večino treningov pa je opravil na domačem štadionu, kjer mu je šla na roke neverjetno topla zima, nekaj dni pa se je pripravljal v Splitu skupaj z enim najboljših metalcev diska na svetu Vladimirjem Dubrovsh-chikom (trenutno 8. na svetovni lestvici) in hrvaškim rekorderjem Draganom Mustapičem. Pri treningu mu z nasveti pomaga njegov nekdanji trener Slavko Malnar.
Prvi vrhunec pripravljenosti Igor načrtuje za konec junija in začetek julija, ko naj bi tudi izpolnil norme za največja tekmovanja, kot je svetovno prvenstvo, ki bo od 3. do 12. avgusta v Edmontonu v Kanadi,
Starotrški šahovski krožek najboljši
STARI TRG OB KOLPI - Šahovski krožek osnovne šole Stari trg ob Kolpi so letos tretje leto zapored proglasili za najboljši šahovski krožek državi. Prehodni pokal v obliki dame so podelil na slovesnosti v Starem trgu.
Derganc šesti v Avstriji
NOVO MESTO - Kolesar novomeške Krke Telekoma Martin Derganc je na 180 km dolgi dirki na avstrijskem Štajerskem v okolici Judenburga osvojil 6. mesto. Zmagal je Nemec Jan Bratkotvski. V ponedeljek bodo kolesarji Krke Telekoma začeli nastop na dirki Po Avstriji.
Igor Primc
in sredozemske igre, ki bodo od 11. do 14. septembra v Tunisu. Drugi vrhunec forme pa načrtuje za čas obeh velikih tekmovanj.
Svetovna atletska zveza IAAF in slovenski olimpijski komite postavljajo vsako leto bolj zahtevne norme za nastop na največjih tekmovanjih. Tako Igorjeva A-norma za nastop na svetovnem prvenstvu znaša kar 65 m, k jr je več od njegovega državnega rekorda. Kljub temu da je letos dopolnil že 35 let, novomeški metalec diska ne dvomi, da mu to ne bi uspelo. Čeprav na zadnjih letošnjih nastopih ni imel sreče z vremenom, je vsakič presegel 60 m, čeprav je nastopil utrujen, saj je bil do pred kratkim še sredi najbolj trdega treninga. Tudi težav s poškodbami letos nima, zato je njegov optimizem povsem razumljiv.
I. V.
Z Medvodami za prvo ligo
Otoški tenisači prvi v skupini B
OTOČEC - Čeprav v moštvu tokrat ni bilo nekaterih ključnih igralcev, je Krka Teniški center Otočec tudi v 5. krogu tekmovanja v drugi državni teniški ligi brez težav zmagala. Otočani so tokrat s 6:3 premagali moštvo Šaleškega teniškega kluba iz Velenja in tako tekmovanje v skupini B končali neporaženi.
Za vstop v prvo ligo se bodo Otočani pomerili s prvouvršče-no ekipo skupine A Medvodami. Tudi v primeru poraza vse še ne bi bilo izgubljeno, saj bi se potem za prvoligaški status pomerili še s petouvrščeno ekipo prve lige.
Tek po velikolaški kulturni poti
VELIKE LAŠČE - Planinsko društvo Velike Lašče bo v nedeljo, 10. junija, pripravilo 5. tek po velikolaški kulturni poti. Proga bo dolga 13,5 km, tek pa bo štel tudi za Dolenjski tekaški pokal. Prijave zbira Peter Ko-košinjek po telefonu 041 778 909. Prireditev se bo začela ob 9.30.
Šentjernejčanki najboljši v Kranju
ŠENTJERNEJ - Na atletskem mitingu mladih v Kranju je atletinja atletskega kluba Šentjernej Janja Bučar s časom 2:19,34 zmagala v teku na 800 m med pionirkami, njena klubska kolegica Barbara Turk pa je bil s 496 cm najboljša v skoku v daljino.
Po sanjski sezoni spet zavihati rokave
Košarkarji Krke Telekoma so izpolnili vse tri cilje, vendar so si ob tem privoščili malo preveč slabih dni ■ Tragična figura letošnje sezone je edini Novo meščan Simon Petrov - Zdaj težje do denarja in izbrane evropske druščine
GRUM DOBRO OPRA VIL - Občasni slovenski reprezentant Samo Grum je iz Slovenske Bistrice v Novo mesto prišel še kot mladinec, v minuli sezoni pa je svoje delo dobro opravil, čeprav je bil le redko v prvem planu, a zgodilo se je, da je prav on s svojimi prodori pod koš odločil tekmo. (Foto: I. V.)
NOVO MESTO - Košarkarske sezone 2000/2001 je nepreklicno konec. Z gotovostjo lahko zatrdimo, da je bila za novomeško košarko to sanjska sezona, ki so si jo novomeški košarkarji zagotovili z izvrstnimi nastopi in presenetljivim naslovom državnih prvakov pred letom dni. Nastopiti v Fibini evropski ligi in premagati kasnejšega evropskega prvaka, v rednem delu domačega prvenstva pa na domačem igrišču ne prepustiti zmage Unionu Olimpiji, so dosežki, o katerih so novomeški košarkarski zanesenjaki pred dvema letoma lahko le sanjali.
Izpolnjeni vsi cilji
Moštvo Krke Telekoma je izpolnilo vse tri cilje, zastavljene pred pravkar končano sezono: uvrstili so se v drugi del tekmovanja v Suproligi in v finale obeh domačih tekmovanj (pokal in liga). Vendar kljub vsemu naštetemu v novomeškem košarkarskem taboru z doseženim ne bi smeli biti povsem zadovoljni.
Preveč slabih dni
Vsak športnik in vsako moštvo imata lahko slab dan in imata pravico do spodrsljaja, vendar so si košarkarji Krke Telekoma v minuli sezoni privoščili nekoliko preveč "slabih dni". V Suproligi izstopata predvsem poraza s švedsko Planjo na Švedskem in grškim Iraklisom na domačem igrišču, v ligi Kolinska pa serija porazov v zaključku rednega dela prvenstva (Rogla, Laško, Slovan) in zelo medli odpor Olimpiji v finalu končnice.
Vsi ti “slabi dnevi” novomeške košarke so bili v največji meri posledica nemotiviranosti ključnih igralcev za tekme s po njihovem mnenju manj zanimivimi nasprotniki. Kaj je vzrok temu, je stvar analize, ki jo bodo v upravi kluba morali opraviti* če želijo, da bo v naslednji sezoni drugače.
Vzroke kaže iskati predvsem v odnosih med trenerjem in košarkarji, upravo in košarkarji ter upravo in trenerjem, v še večji meri pa v načinu nagrajevanja igralcev in odvisnosti njihovih plač od uspeha celotnega moštva in manj od deleža posameznika. Gre vsekakor za zelo zapleten sistem medčloveških odnosov in po godbenih določil, ki ga tvorcem no vomeške evropske košarkarske zgodbe v prvi sezoni na tej ravni ni uspelo najbolje vzpostaviti. Plačali so pač davek neizkušenosti in izjemno hi-
tremu napredku, saj so v nekaj letih vaški klub pripeljali v evropsko pro fesionalno družbo. Gledano s tega vidika, jim je vse skupaj še zelo dobro uspelo. Pred letom se je v tedaj še enotni Fibini evroligi preizkušala tudi Pivovarna Laško, ki pa jo je bistveno slabše odnesla.
Spodrsljaji na srečo niso bistveno vplivali na dosežene cilje, saj bi. tako v Suproligi kot v ligi Kolinska, Krka Telekom težko dosegla kaj več, kot je. Tudi če bi se Novomeščani v rednem delu tekmovanja v Suproligi uvrstili za dve ali tri mesta višje, bi v prvem krogu na izpadanje naleteli na premočnega nasprotnika. V vsakem primeru bi svojo prvo sezono v izbrani evropski druščini končali v osmini finala.
Nekateri izvrstno, drugi slabo
Kaj pa posamezniki? Od novincev v moštvu sta največ pokazala oba Američana. Davison na začetku razen neverjetnega odriva in zabijanja, s katerim je na noge spravljal občinstvo v vseh dvoranah, kjer je nastopil, ni pokazal veliko košarkarskega znanja, do konca sezone pa se je že kar privadil na evropski način igranja košarke in je bil v finalu končnice lige Kolinska ena redkih svetlih točk moštva.
Drugače je bilo s Courtneyem, ki je tako rekoč v trenutku dojel, za kaj v evropski košarki pravzaprav gre. Hitro je dokazal, da ni bil kar tako več let član znamenitih Chicago Bul-Isov, žal pa je povsem popustil ravno na zadnjih tekmah sezone z Unionom Olimpijo, kjer bi bila Krka Telekom z njim v vrhunski formi povsem drugo moštvo.
Za popolnoma zgrešen “nakup” seje izkazal najdražji igralec v moštvu, Hrvat Franjo Arapovič. S svojo višino in težo bi moral biti steber igre pod košem, a je prerivanje z najboljšimi evropskimi centri prepustil precej manjšim od sebe. Poleg tega z nešportnim življenjem ni dajal ravno najlepšega zgleda mlajšim soigralcem.
Njegov precej mlajši rojak Vladimir Anzulovič se sicer ni dokazal, kot vrhunski organizator igre, a je z brezkompromisno igro marsikdaj nagnil jeziček tehtnice na stran svojega moštva. V prvem delu sezone sta se kot bekovski par odlično dopolnjevala s Simonom Petrovom. kasneje pa od tega ni ostalo nič več.
Peti novinec v moštvu, Sašo Don-
čič, je glede na svoje dejanske sposobnosti veliko pokazal. Izkazal seje kot velik garač in nepopustljiv borec, ki ni popuščal niti tedaj, ko je bilo že vse izgubljeno, njegova šibka točka pa so bili prosti meti, kjer mu žoga nikakor ni hotela skozi obroč.
Samo Grum je bil eden redkih, ki ni skoraj nikoli razočaral, nekaj tekem Suprolige pa je odigral vrhunsko, čeprav je bil le redko uvrščen v prvo peterko.
Dragiša Drobnjak se je lani izkazal v končnici lige Kolinska, ko je imel precej zaslug za naslov prvakov, letos pa ni napredoval, kot bi se od njega pričakovalo, čeprav je svojo nalogo pod košem opravil vsaj zadovoljivo. Dejan Jevtovič enostavno ni sodil v to moštvo.
Tragedija Simona Petrova
Najbolj tragična figura letošnje sezone je vsekakor kapetan moštva in edini Novomeščan v prvi ekipi Krke Telekoma Simon Petrov. Sezono je začel sanjsko, trenerji nasprotnih moštev v Suproligi so v intervjujih pred tekmami s Krko Telekomom opozarjali predvsem nanj, v obrambi so mu posvečali največjo pozornost, a vseeno je kot za stavo polnil njihove koše.
Potem je prišla poškodba kolena, za njo pa težave pri prenosu žoge in organizaciji napada, zamujanje pri podajah soigralcem, nenatančnost pri metu in neodločnost pri samostojnih prodorih. Kaže, da fant ni zdržal psihičnega pritiska. Če bi nadaljeval, kot je jeseni začel, bi bil ta trenutek eden najbolj iskanih košarkarjev v Evropi, tako pa se bo moral, če bo hotel oditi v tujino, zadovoljiti z drobižem. Vendar je zanj najbolje, da odide in začne graditi svojo košarkarsko pot znova, tako kot sta nekdaj skupaj z Matjažem Smodišem napisala novomeško košarkarsko zgodbo o uspehu, brez njiju je najbrž ne bi bilo.
Ko so v klub pripeljali sedanjega trenerja, so zanj dejali, da rad daje priložnost mladim igralcem, vendar se je to letos zgodilo bolj poredko. Res pa je, da se da v tako močno moštvo prebiti z ogromno dela in izjemno voljo, česar pa domačim nadobudnežem očitno manjka. Simonu Petrovu in Matjažu Smodišu, ki sta košarkarsko odraščala, ko je novomeško moštvo igralo v nižjih ligah, je bilo nekoliko lažje napredovati, vendar z rokami v žepu in zvezdni-
štvom v glavi tudi onadva ne bi prišla tako daleč. Največ obeta prišlek iz beograjskega Partizana Sarajevčan Aleksandar Capin, ki žal ni mogel igrati v ligi Kolinska, v Suproligi pa je dokazal, daje iz pravega testa.
Preveč dela s sodniki
Za konec še odnos do sodnikov in novinarjev. Po porazu v Novem mestu je pomočnik trenerja letošnjega evropskega prvaka Maccabija na vprašanje o sodnikih dejal, da je Maccabi veliko moštvo in velika moštva se s sodniki ne ukvarjajo, vzroke za poraz iščejo samo pri sebi. Krka Telekom je v tem pogledu daleč od velikega moštva. Sodniki v Suproligi marsikdaj niso bili naklonjeni novincu v evropski druščini, pa tudi v domači ligi so bili do novomeških košarkarjev pogosto strožji, kot do ljubljanskih.
Vendar to, da se je novomeški trener več časa pogovarjal in prepiral s sodniki in delegatom, kot pa delil nasvete svojim košarkarjem, ni pozitivno vplivalo na odnos mož v sivem do novomeške vrste. Tudi do roba infarkta razburjeni član klubskega vodstva ne sodi na klop za rezervne igralce ali pa tik za zapisnikarsko mizo, od koder včasih vrže na igrišče kak stol.
Tudi kar se tiče odnosov z javnostmi oziroma odnosov do novinarjev v Krki Telekomu izpita niso opravili z odliko. Če trener po tekmi noče odgovarjati reporterju nacionalnega radia, če predsednik kluba na novinarski konferenci uči komentatorja nacionalne televizije, kako bi moral komentirati tekmo, in če z njegovim pisanjem nezadovoljni klubski direktor na letalu kot smrkavca nadere novinarja osrednjega slovenskega dnevnika, se ni čuditi, da ti in tudi drugi novinarji oziroma novinarske hiše klubu niso posebno naklonjeni.
Težka in negotova prihodnost
Nova sezona se za upravo kluba že začenja, saj bo do začetka priprav treba na domačem in svetovnem košarkarskem tržišču najti kar nekaj novih igralcev. Po tekmovalni plati se bo sezona začela s kvalifikacijami za združeno evroligo, če bo do dokončne združitve Uleba in Fibe sploh prišlo, v nasprotnem primeru pa bi klubske menedžerje čakali dolgi in negotovi dogovori z enim ali drugim združenjem, da bi Krko Telekom uvrstili v eno izmed obeh elit-
nih evropskih lig. Dejstvo je, da bo letos precej težje zbrati denar, kot je bilo to lani, ko je vsesplošna evforija ob naslovu državnega prvaka in uvrstitvi v Suproligo pomagala odvezati marsikatero mošnjo. Tudi denarja, ki so ga lani dobili kot odškodnino za Matjaža Smodiša, letos ne bo. Klubsko vodstvo vsekakor čaka težko delo, ki bo še težje, če bi Krka Telekom po spletu okoli-
ščin pristala v kakšnem drugorazrednem evropskem pokalnem tekmovanju. Vendar zdaj ne bi smeli popustiti. Novomeška košarkarska zgodba o uspehu, ki je v minuli sezoni nepričakovano dosegla prvi vrh, mora biti dolgoročna. Da bi se v prihodnjih letih lanska zgodba ponovila, bo treba trdo delati in v ta posel vložiti precej denarja.
L VIDMAR
(^KRKNZDRAVILIŠČK
HOTELI OTOČEC

TENISKI CENTER OTOCEC
95 LET JANEZA ANTONČIČA - V soboto je v Prapročah pri Šentjerneju Janez Antončič praznoval 95. rojstni dan. Visokega jubileja so se z njimi veselili tudi žena, vsi štirje otroci, vnuki in pravnuki. Ob njegovem prazniku so ga obiskali tudi šentjernejski župan Franc Hudoklin in predstavniki RK Orehovica. (Foto: Marijan Hočevar - megafoto)
ZAPLESALA ZA STAREJŠE - Krajevna organizacija Rdečega križa Drska je v četrtek, 31. maja, v Domu starejših občanov Šmihel pripravila 20. družabno srečanje starejših krajanov, ki se ga je udeležilo 146 starih nad 70 let. Predsednica KORK Drska Otilija Badovinac je pozdravila navzoče. Naj meščanu leta 2000 Jožetu Glonarju so izročili spominsko darilce, najstarejši udeleženki Elizabeti Zadravec šopek, vrtnico pa vsem krajanom, ki bodo letos dopolnili 80. rojstni dan, in šestim aktivistkam, ki so v KORK Drska nepogrešljive že 20 let. Nekaj besed je spregovorila sekretarka Območnega združenja RK Novo mesto Barbara Ozimek. Nastopili so plesalci iz osnovnih šol Novega mesta, Trebnjega in Mirne peči ter Tone Fink.
FENDER V NOVEM MESTU - Prejšnji petek sta trgovina z glasbili Bobenček iz Novega mesta lastnika Bojana Kirarja in B art - Glasbena delavnica Novo mesto na vrtu lokala Črni baron predstavili električne in akustične kitare, bas kitare in ojačevalce znanega ameriškega proizvajalca glasbil Fender in njegovih firm Guild in Dearmond. Pred številnimi ljubitelji glasbe so nastopili-celjski in dolenjski glasbeniki ter inštrumente tudi strokovno opisati. Na prireditvi je sodeloval najboljši slovenski serviser kitar Tomaž Šinko iz Mengša. Na fotografiji: nastop Aleša Barllja, vodje Glasbene delavnice Novo mesto.
UREJAL! SO POKOPALIŠČE- V soboto je deset krajanov iz Zajčjega Polja in Črnega Potoka urejalo pokopališče kočevskih Nemcev v Zajčjem Polju pri Kočevju. Lotili so se namestitve 18 spomenikov, ki so bili več kol petnajst tel razmetani po pokopališču in so zelo kazili okolico zadnjega počivališča nekdanjih prebivalcev Kočevske. Zanimivo je, da so bili nekateri spomeniki leta 1996 na ogled na priložnostni razstavi v ljubljanskem Cekinovem gradu. Na najstarejšem spomeniku je vklesana letnica 1822, večina pa jih je iz osemnajstega stoletja. Udeleženci akcije so povedali, da bodo kmalu nadaljevali z obnovo zidov pokopališča, katerega vsako telo obiščejo prednikikočevskih Nemcev. (Foto: M. G.)
10 let Stiškega kvarteta
GROSUPLJE - Stiski kvartet letos pra/.nuje desetletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti so pripravili koncerta zabavne in narodnozabavne glasbe, ki bosta v petek in soboto, 8. in 9. junija, ob 19.30 na rokometnem igrišču v Stični. Ob jubilantih bodo nastopili še drugi ansambli in pevci ter godba iz pobratene nemške občine Hirschaid.
14
Večina bo odločala o manjšini
Predreferendumska okrogla miza Odbora Za svobodno odločanje v Novem mestu - Najbolj pomembno je, da je otrok zaželjen
NOVO MESTO - Kljub temu da je referendum o noveli zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki daje to možnost tudi zdravim samskim ženskam, že skoraj pred vrati, zaradi spolitiziranosti teme marsikdo ne ve pravzaprav, za kaj gre. Prav zato sije pred kratkim ustanovljeni Odbor Za svobodno odločanje zadal, da z javnim delovanjem pripomore k temu, da se čim več ljudi zave resničnega problema napovedanega referenduma, ker se bo na referendumu v prvi vrsti odločalo, ali je naša država avtoritarna ali demokratična. S tem namenom je odbor minuli petek tudi v Novem mestu organiziral okroglo mizo, na kateri sta sodelovala njena predsednica dr. Spomenka Hribar in član dr. Aleksander Merlo, poslanec v Državnem zboru in nekdanji dolgoletni predstojnik postojnske porodnišnice. Pogovor je zelo spretno vodila Polona Kukec, profesorica novomeške Gimnazije.
Na okrogli mizi, ki verjetno tudi zaradi številnih prireditev v tem času v Novem mestu ni bila pretirano obiskana, je dr. Spomenka Hribar poudarila, da 55. člen ustave RS določa, da je odločanje o rojstvih otrok svobodno. Iz tega pa izvira tudi pravica do biomedicinske pomoči pri zanositvi. “Ženske, ki so izključene, so neenakopravne, ljudje pa moramo biti pred zakonom enaki, tudi ne glede na stan," je dejala dr. Hribarjeva in nadaljevala, da ima vsakdo pravico do svojega svetovnega nazora, nima pa ga pravice vsiljevati drugemu. Na referendumu bo ravno večina odločala o manjšini. Za dr. Hribarjevo je referendum legalno razpisan, sporno pa je, da se na njem sprašuje o temeljnih človekovih pravicah in svoboščinah.
'.‘Pozablja se, da so samske ženske samo del tega zakona - 400 parov že leta čaka nanj in mnogim se je biološka ura že iztekla, da ta zakon nima nobene zveze z genetskim inženiringom in kloniranjem.
Mag. Boštjan Kovačič v Metliki
METLIKA - Slovenski veleposlanik v Zagrebu mag. Boštjan Kovačič je na povabilo Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine in belokranjske LDS v četrtek, 31. maja, obiskal Metliko. V svojem govoru je predstavil aktualno politično in gospodarsko stanje na Hrvaškem, nato pa so zbrani župani, gospodarstveniki in predstavniki belokranjskih odborov LDS razpravljali o možnostih sodelovanja s hrvaškimi podjetji in smotrnosti naložb belokranjskih podjetij v sosednji državi, o pretoku delovne sile in izdaji delovnih dovoljenj. Razpravljavci so se strinjali, da morajo skupaj iskati možnosti za izvajanje projektov, ki bodo omogočili, da bo življenje ob meji postalo prednost. Letos naj bi bilo za bilateralno sodelovanje obmejnih občin v t.i. majhnih projektih v slovenskem proračunu namenjenih 90 milijonov tolarjev.
Slovo od
Bernarda Coursata
Delavci Revoza so se poslovili od dolgoletnega predsednika uprave
Aprila letos je svet delničarjev Revoza za novega predsednika uprave imenoval Michela Bouto-na, od prejšnjega predsednika Bernarda Coursata pa so se zaposleni v Revozu poslovili dober mesec kasneje, 29. maja.
Na priložnostni slovesnosti seje Bernard Coursat še enkrat izkazal s svojim šarmom. Michel Bouton, novi predsednik uprave Revoza in direktor industrijske divizije, v svojem nagovoru ni skoparil s hvalo na Coursatov račun. Za konec sije Coursat “prislužil" še vrsto nagrad: najprej šopek cvetja iz rok Majde Pirc, pomočnice finančnega direktorja in njegove dolgoletne sodelavke, nato darilo, ki so ga s pomočjo vzdrževalcev v celoti izdelali v tovarni, ter sodček cvička, za katerega je obljubil, da ga bo popil v dobri družbi.
kar bi mu nekateri radi podtaknili, prav tako ne drži, da pri snovanju zakona nismo mislili na otroka. Kaj pa je na tem svetu bolj pomembno kot zaželjen otrok?” je poskušal ovreči nekatere predsodke na to temo dr. Aleksander Merlo. Poudaril je, da je v Sloveniji 99.000 družin enostarševskih, od tega jih je 90 odst. materinskih, pa do sedaj nobena raziskava še ni pokazala, da bi bili otroci iz teh družin slabši od otrok iz t.i. pravih dvo-starševskih družin. Povedal je še, da se v porodnišnicah pogosto dogaja, da ženske ob porodu ne povedo za otrokovega očeta. So potemtakem tudi te ženske manj vredne?
Sodelujoči v razpravi so poudarili, da ljudi najbolj moti, ker je pri problemu, ki se tiče manjšine, prišlo do tolikšne spolitiziranosti, potem da se je kot spolitizirana pokazala tudi medicinska stroka in da pravzaprav nihče preprosto ne razloži problema. Vse to pa žene vodo na mlin tistih, ki igrajo na čustva ljudi in na predsodke.
J. DORNIŽ
Do potrdil za tujino preko terminalov
LJUBLJANA - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije od ponedeljka dalje omogoča svojim zavarovancem elektronsko naročanje konvencijskih potrdil za uveljavljanje pravic do nujnih zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v tujini tudi preko 275 samopostrežnih terminalov po vsej Sloveniji. Zavod je že lani zavarovancem omogočil brezplačno elektronsko naročanje omenjenih potrdil preko interneta, z novo uslugo pa bo elektronsko naročanje omogočeno prav vsem. Potrdilo omogoča osebam, ki so obvezno zdravstveno zavarovane v Sloveniji, uveljaviti med začasnim bivanjem v tujini pravico do nujnih zdravstvenih storitev - praviloma brez plačila - pri zdravnikih ali zdravstvenih ustanovah, ki so del javne zdravstvene mreže v posamezni državi. Potrdilo lahko pridobite za naslednje države: Avstrija, Belgija, Hrvaška, Italija, Luksemburg, Madžarska, Makedonija, Nemčija, Nizozemska in Romunija.
Potrdila je mogoče hkrati naročiti le za eno osebo ter največ za 10 držav, prejeli pa ga boste v roku treh delovnih dni z navadno poštno pošiljko na naslov zavarovanca, ki je naveden na kartici zdravstvenega zavarovanja. Veljavnost izdanega potrdila je 90 dni, storitev pa je možno opraviti le s pomočjo kartice zdravstvenega zavarovanja posameznega zavarovanca. Vsa dodatna pojasnila lahko zavarovanci dobijo na izpostavi Zavoda, kjer imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje.
Uspeh raziskovalcev in tehnikov
MURSKA SOBOTA - Minuli petek in soboto sta bili v Murski Soboti dve srečanji: I. državno srečanje mladih raziskovalcev osnovnih šol in 25. državno srečanje mladih tehnikov Slovenije. Tam je bila tudi ekipa regionalnega centra za Belo krajino, Dolenjsko in Posavje, ki jo je sestavljal 70 učencev in 30 mentorjev iz osnovnih šol iz omenjene regije. Na petkovem srečanju je našo regijo zastopala OŠ Trebnje z dvema nalogama, ki sta se uvrstili med pet najboljših, v soboto pa so mladi tehniki v 29 panogah osvojili kar 15 prvih in drugih mest. Udeležbo na državnem srečanju so omogočila tudi nekatera dolenjska podjetja. Predsednik sveta regionalnega centra Nikola Padevski ob tem poudarja, da bi o doseženih uspehih lahko razmislile tudi občine, ki mnogokrat pozabljajo na financiranje njihovih dejavnosti.
Želite biti policist?
NOVO MESTO - Konec aprila je Ministrstvo za notranje zadeve - Policija objavilo razpis za prosta delovna mesta kandidatov za policiste in policistke. Za informacije o pogojih za sprejem in potek prekvalifikacije za poklic policist/policistka lahko vsi zainteresirani pokličejo na Policijsko upravo Novo mesto, Urad direktorja, tel. št. 318-12-06 ali 318-12-04.
KAKO KAŽE NA BORZI?
Odprava omejitev je balzam
Novica tedna je bila prav gotovo odločitev Banke Slovenije o ukinitvi omejitev za nakupe vrednostnih papirjev za tuje investitorje. Režim skrbniških računov za vrednostne papirje'se odpravi, razen za nakupe kratkoročnih vrednostnih papirjev na denarnem trgu. Odpravljene so tudi omejitve glede vrst vrednostnih papirjev in se tako skrb za kakovost naložb v celoti prenese na investitorje.
Navedena sprostitev za tuje investitorje je prav gotovo pomemben element pri vstopu tujcev na naš kapitalski trg. Reakcija udeležencev slovenskega kapitalskega trga je bila takojšnja in se že odraža pri rasti tečajev delnic na organiziranem trgu. Zelo vzpodbudno je, ker je rast počasna in ne evforična, kot se je to pogosto dogajalo v preteklosti. Pozitivno rast beležita oba farmacevta, in sicer se vrti tečaj Krke okoli 27.000 SIT, Lek pa že presega 44.000 SIT. Okrepile so se tudi Petrolove delnice, katerih tečaj presega 22.000 SIT. Višjo ceno beleži tudi Interevropa in se njen tečaj že približuje najvišji ceni, to je 2.800 SIT. Istrabenzova cena se je ustalila nad 3.000 SIT.
Med bančnimi delnicami se še vedno zvišuje tečaj delnici Dolenjske banke, ki se giblje okoli 24.000 SIT. To rast lahko pripisujemo skorajšnji pripojitvi Dolenjske banke k NLB. O tej pripojitvi bodo delničar-
ji odločali na skupščini Dolenjske banke 26.7.2001. Nasprotno pa beleži nekoliko nižjo vrednost Banka Koper, za katero težko iztržite 70.000 SIT. Morda se bo njena vrednost okrepila, ko bo znan nov prevzemnik. Nekoliko več optimizma je čutiti tudi na prostem trgu, kjer so se predvsem okrepili tečaji polnih PID-ov. Polprazni in prazni PID-i, tako imenovane dvojke naj bi pridobile na vrednosti po zapolnitvi privatizacijske vrzeli. Po zadnjih informacijah najodgovornejših v vladi, naj bi se tudi to zgodilo kmalu. To bo gotovo dodatna vzpodbuda za rast tečajev.
Ob navedenem pa se z nekaterimi delnicami skoraj ne trguje. Med slednje prav gotovo sodijo delnice Jate Reje, Pinusa Rače, Term Čatež, Belinke, Telekoma... Njihovi tečaji pa sp močno podvrednoteni.
V tako nestabilnih razmerah na kapitalskem trgu pa so prav gotovo prava naložba obveznice. Teh je na voljo kar nekaj, med katerimi po prometu vodijo državne obveznice. Le-te so zelo konkurenčna naložba bančnim depozitom, poleg varnosti in donosnosti pa imajo še eno prednost, saj jih je mogoče uveljavljati kot davčno olajšavo v sklopu 3-odst. olajšave.
LJUDMILA BAJEC, Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel.: 07 37 18 221, fax: 07 33 23 552
Eni sadijo, drugi pulijo
Petnajstletno delo Turističnega društva je v kraju pustilo pečat - Najbolj odmevna je Straška jesen
STRAŽA - Turistično društvo Straža deluje že skoraj 15 let in skrbi za razne akcije in prireditve, med katerimi je najbolj poznana Straška jesen. Od leta 1986, ko je novoustanovljeno društvo vodila Marjeta Petkovič, do danes, ko šteje društvo več kot 100 članov, vodita pa ga predsednik Jože Kregar in namestnik Pavle Vidic, seje v dolini marsikaj spremenilo.

VSAJ ROZE PUSTITE PRI MIRU! - Turistično društvo Straža je v Straži in v Vavti vasi postavilo nova kozolčka, ki ju je izdelal Lado Turk, žal pa so z njiju že po nekaj dneh izginile vse rože. Tako tudi Straški kozolec (na sliki) še vedno čaka na ukradene rože. (Foto: S. M.)
"Naše vodilo je bilo, da bi dolina postala zelena," je povedala tajnica društva Jerca Kržan, „in to nam je tudi uspelo, saj so ozeleneli in zacveteli balkoni in okenske police, zelenice pa so postale prijetnejše." Kržanova, ki dela v društvu že od vsega začetka, povezuje
niti med številnimi interesi v društvu in v kraju. Je deklica za vse, ki v ozadju skrbi in poskrbi za številne podrobnosti pri organizaciji akcij in prireditev.
Zelo delavna so tudi folklorna skupina, furmani in kulinarična skupina, sicer pa tajnico društva moti kulturno mrtvilo v kraju, ki ga v zadnjih letih preganja le turistično društvo. Letos praznuje društvo 15-letnico obstoja in bo na Straški jeseni prevzelo nov društveni prapor z značilnim motivom brentača v vinski gorici. Pripravilo bo tudi več koncertov. Prvi bo že to nedeljo, 10. junija, zvečer s skupino Prima in domačo folkor-no skupino, 15. junija zvečer pa se bo v cerkvi sv. Tomaža predstavil oktet Adoramus pod vodstvom dirigenta Tomaža Tozona.
S. MIRTIČ
Stevardese pristajajo
NOVO MESTO - V torek, 12. junija, bo ob osmih zvečer v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine nastopil Špas teater s svetovno gledališko uspešnico, komedijo zmešnjav Marca Camolet-tija Stevardese pristajajo v režiji Vinka Moederndorferja.
Glasbeni večer z M&M Co.
NOVO MESTO - V knjigarni Goga sta v petek, L junija, ob osmih zvečer na samostojnem glasbenem večeru nastopila novomeška kitarista in pevca Matjaž Maznik in Primož Moškon, ki sta se predstavila z izborom lastne glasbe.
DOLENJSKI LIST
Ali želite z nami deliti našo poslovno vizijo? Še več: Želite postati naš poslovni partner?
Corning
družba za trgovino, d.d.
Smo uspešna družba, ki je kot članica Skupine Autocommerce s svojimi programi avdio in video naprav, telefonije, računalništva, malih gospodinjskih aparatov, bele tehnike in s sorodnimi programi prisotna v Sloveniji in tujini. V okviru nove poslovne strategije vam kot franšizojemalcu ponujamo poslovno priložnost v eni izmed naših trgovin:
■	v Ljubljani: na Dunajski 20, na Miklošičevi 38, Rojčevi 24 ter Slovenčevi 24,
■	v Domžalah, Ljubljanska 92, ■ na Vrhniki, Tržaška 28, ■ v Grosuplju, Adamičeva 3a,
■	v Kranju, Bleivveisova 14, ■ v Postojni, Tržaška 55, ■ v Novi Gorici, Rožna dolina, Vipavska 2e, ■ v Ilirski Bistrici, Gregorčičeva 8, ■ v Kopru, Ferrarska 8, ■ v Trbovljah, Trg revolucije 29a, ■ v Zagorju, Kidričeva 13, ■ v Novem mestu, BTC, Ljubljanska 27 in Novi trg 7, ■ v Sevnici, Prešernova 3, ■ v Krškem, Cesta krških žrtev 42,
■	v Brežicah, Trg izgnancev 17, ■ v Celju, Stanetova 16, ■ v Mariboru, Tržaška 65,
■	v Velenju, Prešernova 8 in Kidričeva 2b, ■ v Slovenj Gradcu, Glavni trg 12,
■	na Ravnah, Prežihova 3, ■ na Ptuju, Lackova 12, ■ v Gornji Radgoni,
Partizanska 28, ■ v Murski Soboti, Slovenska 35.
Od vas pričakujemo:
•	da ste ambiciozni in podjetni,
•	da ste pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje za opravljanje dejavnosti trgovine na drobno,
•	da boste s prevzemom franšize opravljali dejavnost v trgovinah franšizodajalca na podlagi dolgoročne pogodbe.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati:
•	ki imajo izkušnje na področju trženja izdelkov iz prodajnega programa široke potrošnje in izkazujejo poslovno kreativnost,
•	ki imajo večjo možnost zavarovanja plačil,
•	ki so pripravljeni prevzeti določeno število zaposlenih delavcev franšizodajalca.
Če smo se s tem oglasom dotaknili vaših poslovnih načrtov, vas vabimo, da se nam čimprej pridružite!
Vaše ponudbe v zaprti ovojnici, naslovljene na COMING, d.d., Slovenčeva 24, Ljubljana, z oznako »FRANŠIZE«, pričakujemo do 18. 6. 2001.
Družba si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega izmed ponudnikov.
Smo zelo uspešen mednarodni koncern z vodilno pozicijo na trgu v srednji in južni Evropi.
Ne proizvajamo in prodajamo le strešnike, temveč sistemske rešitve za streho, ki so usmerjene v prihodnost. Za krepitev našega tima iščemo
ASISTENTA/-KO V MARKETINGU
z izkušnjami za delo na sedežu podjetja v Škocjanu imate
° VI. ali Vil. stopnjo izobrazbe
D vsaj 1 leto delovnih izkušenj na področju marketinga obvladate
° nemški jezik aktivno, osnove angleškega jezika zaželene ° dela z računalnikom v okolju Windows
ste
° komunikativni 0 samoiniciativni in ustvarjalni ° fleksibilni
° pripravljeni delati v timu
RECI STREHI PREPROSTO BRAMAC.
VAS ZANIMA?
POŠLJITE NAM VAŠO PROŠNJO S POTREBNIMI DOKAZILI! Življenjepis v nemškem jeziku.
Bramac d.o.o.
Dobruška vas 45 8275 ŠKOCJAN v roke: Sonja Krme e-mail: marketing@bramac.si
•BRAMAC*
ZAŠČITA S SISTEMOM
Se ne splača!
Gospodična Andreja Veselič iz Turističnega centra Metlika se čudi. Razpisala je tečaj za usposabljanje turističnih vodnikov. Udeležilo naj bi se ga najmanj trideset kandidatov. Toda glej čudo! Prijavljajo se mladi iz semiške in črnomaljske občine, iz metliške pa ne. Povprašala je nekaj brezposelnih, zakaj jih zadeva ne zanima, pa je dobila odgovor, da se ne splača. Čudno razmišljanje. Turistični center si je zadal nalogo pripeljati v Belo krajino petdeset tisoč turistov letno in za tolikšno število bo potrebnih kar nekaj vodnikov. In delo niti ni tako slabo plačano, a zajec tiči v drugem grmu: veliko prijetneje je poležavati v varni in topli postelji, kot se usposabljati in pozneje voziti s “tečnimi " izletniki po vijugastih cestah deželice na sončni strani Gorjancev. Moto tako razmišljajočih je: Iščem delo, toda hkrati vneto molim k bogu, da ga ne bi našel.
TONI GA $PERIČ
zaposli
VEČ ZASTOPNIKOV
v poslovni enoti PIRŠ za trženje oglasnega prostora v Piršu na območju občin
Krško, Trebnje in Žužemberk
Od vas pričakujemo: •	vsaj srednješolsko izobrazbo, •	aktivno znanje slovenskega jezika, •	razgledanost in komunikativnost, •	lasten prevoz.	Zagotavljamo vam: •	stimulativen zaslužek, •	strokovna usposabljanja.
Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite na naslov:	
	
	
	
Prečenčani na Gorjance
PREČNA - Srečanje starejših krajanov Krajevne Skupnosti Prečna, ki ga je pred kratkim pripravila tamkajšnja krajevna organizacija Rdečega križa, je bilo malce drugačno, kot smo jih vajeni sicer. Odpeljali so se na izlet na Gorjance, kjer so si ogledali oddajnik na Trdinovem mestu, nato pa nadaljevali pot do Gospodične in Miklavža. Tam jih je čakalo dobro kosilo, potem pa sojih z veselo glasbo zabavali Janez, Franc in Jože.
v Mačkovcu pri Novem mestu
Posojilo
za počitnice po Vašem okusu
St* si kdaj zaželeli drzne in drugačne počitnice? S posojilom jih lahko uresničiteI Naj bodo to vroče tropske noči, plezanje po alpskih stenah, popotovanje med sredozemskimi zakladi kulture ali kulinarike -prav vse je mogoče z ugodnim posojilom.
Oglasite se v na$i poslovalnici, izberite si svoje posojilo in se pogovorite o podrobnostih. Posojilo po svoji meri si lahko izračunate na naši spletni strani: www.n-ib.si
ljubljanska banka
Nov* Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
INFORMACIJE: Nova ljubljanska banka
Podružnica Novo maslo, tal. 07 / 332 3810







PO MLAJU Je koncu '2%


Novo POMLADno razkošje

Izboljšana odpornost proti udarcem, vodi in prahu
Mobilni dostop do interneta

.









mš
6^r
mr	*'
mfr
Sveženj POMLAD J JJT na minuto. Mesečna naročnina
■j j j oo jr.
Ponudba sveženj POMLAD se podaljšuje in velja do 21.junija 2001. Ob sklenitvi naročniškega razmerjaza sveženj POMLADza 24 mesecev velja posebnaponudbaza nakup telefonov SiemensM 35i za 5.000 SIT. Nokia 3310 za 15.000 SIT in Siemens S 35i za 20.000 SIT*, do razprodaje zalog.
Vse navedenecene vključujejo DDV.
• 080 40 20 0 www.simobil.si
SI.MOBIL
it asm prekinitvi^|^rij/iMHp||Pnrja plačate 75.000 SIT pogodbene kazni za Siemens M 35i in Siemens S 35i in 60.000 SIT pogodbene kazni za Nokio 3310.
I PIAVA LAGUNA I

NAJBOLJ PRILJUBLJEN KRAJ ZA ODDIH IN POČITNICE SLOVENCEV
Posebej pa vas želimo seznaniti s posebnostmi letošnje ponudbe za čas do 29. junija.
Vse apartmaje Astra, Citadela in Laguna Park smo opremili s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase!
Dnevna najemnina apartmaja že od 58 DEM!
Dobrodošli v avtokampih Zelena laguna, Bijela uvala in Naturist centru Ulika.
V vseh so bazeni, obnovljene in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športna središča, marketi in še marsikaj.
Pričakujejo vas popolnoma obnovljeni hoteli***:
Laguna Park, Laguna Materada, Laguna Galijot, Plavi, Zorna, Laguna Istra in Laguna Gran Vista s TV sprejemniki, direktnimi telefoni, sušilci za lase in klimatskimi napravami.
Cena polpenziona po osebi na dan že od 54 DEM!
V hotelih kategorije**: paviljoni Bellevue, Galeb, Albatros in Delfin je cena polpenziona po osebi dnevno že od 37 DEM!
V vseh hotelih so vam za zajtrk in večerjo na voljo klimatizirane samopostrežne bife restavracije!
POLEG VSEGA NUDIMO ZNATNE POPUSTE Z4 OTROKE! Turistična taksa znaša 1,90 DEM po osebi na dan!
Otroci do 12. leta je ne plačajo, od 12. do 18. leta pa samo 50%!
Informacije pri agenciji vašega zaupanja ali pa pri PLAVA LAGUNA, POREČ tel.: 00 385 52 410 136, 410 101 faks: 00 385 52 451 044 Internet: www.plavalaguna.hr E-mail: mail@plavalaguna.hr Wap: wap.plavalaguna.hr
A

Jesenice na Dolenjskem
Uspešno in tržno naravnano trgovsko podjetje TUŠ objavlja prosta delovna mesta
73 •
•POSLOVODJA •TRGOVKE-CE •SKLADIŠČNIKE
v svoji enoti Slovenska vas 2c,
Jesenice na Dolenjskem.
Pogoji:
-	končana šola za prodajalce ■ osnovno poznavanje živilskega blaga
-	državljanstvo Republike Slovenije
-	nekaznovanost
pošljejo v roku enega tedna na zgornji naslov. Zaposleni v Tuš-u
Obvestilo bomo poslali samo izbranim kandidatom!
Delovno
mesto
za
danes
in
filtri.
Engrotuš d.o.o..
Cesta v Trnovlje 10a. 3000 Celje,
Pritisnite na nlin!

utekočinjeni naftni plin
^ ker je ekonomičen vir energije za ogrevanje, kuhanje in gretje vode, obenem pa prijazen tudi do okolja,
> ker boste prihranili dragoceni prostor,
& ker naši inženirji poskrbijo za strokovno izvedbo instalacij, preglede in vzdrževanje plinskega rezervoarja,
ker zagotavljamo zanesljivo in hitro dobavo plina po vsej Sloveniji,
^ ker je vrhunska kakovost naših storitev w potrjena s standardi ISO 9001

Pokličite nas na brezplačni telefon

0801228
CELJSKI PLINI, EUROPUN, PLINARNA MARIBOR O ISTRAGAS
| Ker ugoden najem plinskega rezervoarja bistveno olajša vašo investicijo!
C ISTRAGAS O ISTRABENZ
tutLiUčnoi <z<jentijci
Kandijska 9, Novo mesto
tel.: 07/33 21 115, 33 25 477 * faks: 07/33 42 136
KATALOG POLETJE 2001
Pokličite, poslali vam bomo brezplačni izvod.
ŽE 10 LET Z VAMI !
H/VNAP
turistično. PUfenrijci
I
Vino Brežice, d.d.
in
Vinogradniško-vinarska zadruga “Bizeljsko-Brežicez.o.o. objavljata
POZIV ZA ZBIRANJE PONUDB za nakup nepremičnine
Predmet nakupa je poslovna stavba s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem ter dvoriščem v skupni izmeri 1850 m2, k.o. Pišece.
Poslovna stavba: Trgovina v Pišecah, primerna za prodajo živil, mešanega blaga in mesa (mesnica) Objekt je velikosti 367 m2, dvorišče pa 1.483 m2. Nepremičnina je naprodaj kot celota.
Začetna izklicna cena nepremičnine je 25.000.000,00 SIT.
Ponudbe lahko pošljejo pravne in fizične osebe. Pravne osebe morajo priložiti izpis iz sodnega registra, fizične pa potrdilo o državljanstvu. Ponudbe morajo vsebovati naziv predmeta nakupa, ponujeno ceno, način in dinamiko plačila, zavarovanje plačila ter skrajni rok prevzema predmeta nakupa. Dajatve plača kupec. Prodajalec si pridržuje pravico, da ne sklene prodajne pogodbe z nobenim, od ponudnikov.
Ponudniki naj svoje ponudbe pošljejo v zaprti ovojnici z oznako “Ponudba za nakup" na naslov Vino Brežice, d.d., Cesta bratov Cerjakov 33, 8250 Brežice, in sicer v 15 dneh po objavi.
Morebitne dodatne informacije in ogled je mogoč po predhodnem dogovoru na sedežu družbe. Kontaktna oseba je Marjan Malus, 031/210-377.
Noro v Novem mestu!
KI A
K^o
Izjemen Kiin družinski avtomobil, ki bo presenetil vse! Tudi tiste, ki že vedo in pričakujejo prostornost, varnost, varčnost in izjemno ceno!
• J AkV m m m J J	varčnost in izjemno ceno!
sobota: dan odprtih vrat!
Preizkusite Ria in ostale Jfie! Za obiskovalce drobna darila in BREZPMCfN SLADOLED!

Sephia 2000 sedaj 330.000_SITcenejelZ
' Velja za omejeno število vozil. Ugodni kreditni pogoji, kredit tudi brez pologa!
veijd 16 omejenu bievlIV VUZII. uyuuni muunm	m cul
Wv* ..n.l
r servis • vulkamzerstvo 1
■Bi
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Novo mesto, Seidlova 5 tel.: 07/3 325 325 faks: 07/3 917 305
LERAN
Novo mesto, Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net telefon: 07/33 79 940, 33 79 941 faks:	07/33 22 282
mobitel: 050/633 553, 041/633 553
Prodamo:
•	HIŠE: v Dol. Toplicah, Bojanji vasi, na Bučki, v Črnomlju, Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Ja-, godniku, Krškem, Metliki, Mokronogu, Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Grobljah, Straži, Šentjerneju, Škocjanu, Žužemberku, Dvoru, Čateških Toplicah, Gabrijelah
•	STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu, Straži, Škocjanu, Šentjerneju
•	APARTMAJE: več enot v Šmarjeških Toplicah
\________________________
•	VIKENDE: v Brestanici (okolica), Dol. Kotu pri Dvoru, Gor. Suhadolu, Podbočju (Šutenski Vrh), Semiču,_Straži, Gorenji vasi pri Šmarjeških Toplicah
•	GRADBENE PARCELE: nad Tuševim Dolom, Stopičah, Šentrupertu (okolica), Šentjerneju (okolica)
•	POSLOVNE OBJEKTE IN PROSTORE: v
Črnomlju (picerija, diskoteka), Novem mestu ■ (Glavni trg, Novi trg, Germova, Dilančeva, Brš-Ijin-Rialto), Straži
•	POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Šentjerneju, Dol. Vrhpolju (gostilna in stanovanje), Vavti vasi (pizzerija)
•	KMETIJE: v Praprečah pri Šentjerneju, Šentrupertu (okolica), na Trebelnem (okolica)
Oddamo:
•	poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite.
___________________J
m
MEŽNAR
instalacije
OGREVALNE, HLADILNE, VODOVODNE IN PLINSKE INSTALACIJE,
Pestra ponudba raznovrstnih savn Tn~6sta1e opreme
za krepitev zdravja, uglednega proizvajalca SAVNE CAFUTA!
BS*"	'ABfitn
Naročite vse na enem naslovu!
Kakovost in garancija na prvem mestu!
Tel/fax:07/3 32 80 47, GSM:041/618 420, 617 129
DOLENJSKI LIST
■ 17
manj v Sevnici. Idej imajo še, tudi glasbene delavnice bi pripravili, vendar morajo prej urediti prenočišča v stavbi zadruge v Loki, kjer so med obiranjem hmelja vrsto let prebivali sezonski delavci. “Takega kulturnega animatorja, kot je Cvar, ni od Ljubljane do Dobove,” je pel slavo predsedniku sveta KS in KUD Primož Trubar za kulturno prebujenje Loke Darko Rogelj, ki precej potuje po svetu in hodi naokoli z odprtimi očmi. Skromni Cvar takoj omeni še zasluge pri organizaciji številnih prireditev z uglednimi gosti, ki jih ima likovni pedagog in priznani grafični oblikovalec na radeški šoli Simon Sernec pa tudi nadvse dobro podkovani računalničar Bojan Dremelj. Kot veliko Ločanov je Dremelj našel kruh pri Slovenskih železnicah, v prostem času pa je uredil zgledne spletne strani KUD-a in sevniške občine.
Starejši krajani, med njimi tudi gostilničarka Marija Gorišek, se^spomnijo, kako je bilo v kraju včasih pestro in koliko iger so naštudirali. Loka je bila že v daljni zgodovini povezana s kulturo, kot rečeno, je tu živel tudi Primož Trubar. Zdaj spominja nanj doprsni kip na osrednjem trgu, njegovo ime pa nosi tudi mešani pevski zbor iz Loke, ki pod vodstvom Marjetke Kozmus dosega lepe uspehe in se v močni posavski pevski konkurenci uvršča v sam vrh. Zbor je posnel svoj CD in se ravno zdaj odpravlja na gostovanje v Tuebingen. Posebno obravnavo pa si zasluži tudi Razbor, vasica, ki je zadnje čase znana predvsem po skupnosti za zdravljenje odvisnikov in po patru Karlu, že nekaj časa pa tudi po odmevnih prireditvah, ki jih prireja in za katere je kar težko verjeti, da se odvijajo v tako majhnem kraju.
S pomočjo krajevnega Turističnega društva so krajane pripravili do tega, da okoli svojih hiš pospravijo, urejajo vaška središča in sprehajalne poti. Prav letos naj bi v okviru program CRPOV uredili eno izmed njih, s pomočjo gozdarjev pa naj bi kmalu dobili tudi gozdno učno pot. Da bližnji Lovrenc z encijanom oz. Clusije-vim sviščem privablja pohodnike, pa je itak že znano. Loški pohodi so vse bolje obiskani, udeležujejo se jih tudi Ločani, ki živijo v drugih krajih in tako dokazujejo, da niso pozabili, kaj šele da bi jim bilo vseeno za njihove korenine. V Loko poleg že omenjenega zakonskega pisateljskega para, ki najde navdih za svoje ustvarjanje tudi med sprehodi v naravo tukajšnjih krajev, pogosto prihaja tudi zgodovinar dr. Janko Prunk.
Športno društvo letos drugič pripravlja tek na Veliko Kozje, 956 metrov visoki posavski vrh, na katerega se je lani zagnalo čez 60 tekmovalcev iz vse Slovenije. Letos bo tek 15. avgusta in organizatorji pričakujejo tudi pohodnike (I ura 15 minut hitre hoje) in številne gledalce.
Pisateljica kuha nadškofu
Na območju Loke deluje Ribiška družina Radeče, ki se poteguje tudi za organizacijo velikih ribiških tekmovanj. Ribiči prihajajo v te kraje tudi od drugod, sicer pa je ob Savi, daleč stran od prometa, mnogo primernih mest za sprehode, morda pa bodo kmalu tu tudi čolnarili, saj Ločani pripravljajo projekt za čolnarno ob Savi. Vse to kaže, da računajo v prihodnje na turiste in na turizem, navsezadnje imajo v kraju tudi dom za onemogle, ki jih obiskujejo sorodniki. Zavedajo pa se šibkih točk, med katerimi je gotovo revna gostinska ponudba, saj premorejo, kot pravijo v šali, komaj eno in pol gostilne. Pisateljica Zora Tavčar pravi, daje nemalokrat v zadregi, ko dobita z možem Alojzom Rebulo, tudi cenjenim pisateljem na Tržaškem, kakšen visok obisk, bodisi da gre za kakšnega kolega ali nadškofa, ko mora sama vihteti kuhalnico za štedilnikom.
Ker zdaj že vedo, da življenja v kraju in obiskovalcev ne bo, če se ne bo vedno kaj dogajalo, se krajani povezujejo v društva in mnogo manj goreče v politične stranke. Vsa društva skupaj že nekaj let zapored prirejajo Loško noč. Pred večernim vrhuncem z ognjemetom se zvrstijo številni dogodki. Veslanje gasilcev z enega na drugi breg Save, v katerem se je lani pomerilo kar 30 ekip gasilskih društev, je privabilo na most čez zajezeno Savo nad HE Vrhovo veliko množico ljudi. Ko se jim pridruži še splav iz Radeč pa razstava jedi, ki jo pripravijo kmečke žene, ni čudno, da se ljudi kar tare. Na prireditve pridejo ljudje tudi od drugod, spoznavajo kraje in ljudi ter se mnogokrat tudi vračajo. Če ne prej, pa takrat, ko pridejo nakupovat zelenjavo ali sadje. “Predvsem iz Zasavja hodijo k nam jeseni po jabolka. Veliko ljudi prihaja v Loko tudi na obisk k sorodnikom v Trubarjev dom upokojencev in oskrbovancev, ki si ogledajo tudi kakšne naše prireditve in pustijo kakšen tolar pri nas,” pravi Darja Škrlec.
"Zakaj so požagali polovico dreves čudovitega drevoreda v
parku Trubarjevega doma? Zato, da bodo imeli starčki sonce? To je bila čista oslarija,” je bila kot običajno neposredna in ostra pisateljica Zora Tavčar. Darko Rogelj z njo ni soglašal, češ, da bo že čez dve leti pod lipami veliko lepše...
Ni čistilne naprave, pločnikov...
Loki tudi še nimajo čistilne naprave, zaradi večje varnosti pešcev bi si želeli pločnikov ob cesti od Loke do Račiče in od Brega do Šentjurja na Polju, radi bi javno razsvetljavo itd. Problem oskrbe s pitno vodo na Okroglicah so po besedah predsednika Cvarja rešili tako, da imajo zdaj vsi vodo. Potrebno pa bo še dolgoročno urediti oskrbo s pitno vodo za celotno vas z gradnjo zbiralnika vode nad vasjo, ki se vse bolj uveljavlja z izletniškim turizmom, to pa je že prevelik zalogaj za samo krajevno skupnost. Sevni-ški župan je načelno podporo ljudem že obljubil le, če se bodo pametno pogovarjali, ne pa trošili preveč energije za vaške prepire. Cvar je še omenil, da so lani, zlasti ob pomoči občinskega svetnika Marjana Zidariča, le prišli do razvojnega programa CRPOV (celostnega razvoja podeželja in obnove vasi). Nekaj načrtov iz tega smo že omenili, po obnovi pa kliče tudi kulturni dom, kjer se dogaja toliko prireditev kot malo kje v podobno velikem kraju ali KS. Ta šteje 1220 prebivalcev v 375 gospodinjstvih v naseljih Breg, Loka, Račiča, Čelovnik, Okroglice, Razbor, Šentjur na Polju, Slap, Žirovnica in Radež.
Predsednik sveta KS Loka Zoran Cvar je povedal, da jim Elektro Krško že dolgo obljublja, da bodo na novo kablirali omrežje, da bi zagotovili boljšo oskrbo z električno energijo, a se nič ne premakne. Kritizirali so slabo opravljeno delo pri asfaltiranju državne ceste med Loko in Radečami pa tudi neverjetno sprenevedanje države oz. njene Direkcije za ceste, ki se sploh ne zgane, da bi popravili most na tem odseku v Loki. Zdi se, kot da se bodo gospodje v Ljubljani zdramili šele, če se bo v luknjo ob mostu prevrnil kakšen tovornjak.
TRUBARJEV DOM UPOKOJENCEV- To je največja "tovarna", saj zaposluje SO delavcev, ki skrbi za 200 varovancev. (Foto: P. P.)
Trubarjeva Loka se prazni, zaledje je živahno
Loka pri Zidanem Mostu je malce nenavaden kraj. Medtem ko se vsepovsod po Sloveniji odročne vasi praznijo, ker se ljudje selijo v centre, je tu obratno: prazni se Loka, ki je središče krajevne skupnosti, medtem ko v okoliških vaseh mlade družine ostajajo. Kot pripovedujejo Ločani, je osrednja ulica v kraju brez otrok, v vasi pa je po zadnjih dveh desetletjih vsaj sto prebivalcev manj.
Vodja tukajšnje podružnične osnovne šole, Danica Pečnik, ki prihaja iz Radeč, to ponazori tudi s podatkom, da je od 65 otrok kar 48 vozačev in da je med 14 bodočimi prvošolci samo eden Ločan! Ker so se sfarši odločili, da enega otroka vpišejo na radeško devetletko, loški šoli zelo resno grozi kombiniran razredni pouk. Sicer pa loški otroci poleg radeške in sevniške, obiskujejo še boštanj-sko šolo. Pisateljica Zora Tavčar, ki sicer živi s svojim bolj znanim soprogom pisateljem Alojzom Rebulo v zamejstvu v Italiji, tudi sama profesorica, se je čudila, zakaj so v slovenskem šolstvu mnogo strožji kriteriji glede pogojev za samostojne oddelke, kajti v Italiji je za to dovolj že 7 otrok oz. učencev! Bi pa Tavčarjeva rada kaj več
DOLENJSKI LIST V ROKAH PISATELJICE - Zora Tavčar - Rebula je bila med najaktivnejšimi udeleženci uredništva v gosteh. (Foto: P. P.)
vedela o zgodovini Loke. Ločanom so menda rekli motvozo-vi oz. motvozarji, ker so z vrvmi lovili splave na Savi in jih ropali. “So bili torej Ločani nekakšni sladkovodni gusarji?” sva se namuznila novinarja Dolenjskega lista Breda Dušič - Gornik in Pavel Perc, ki sva ob odgovorni urednici Jožici Dorniž “vrtala” z vprašanji v domačine na omizju v prostorih krajevne skupnosti. Stene sobane krasijo dela s KreArta, pod temi pa je Mercator nedavno temeljito obnovil samopostrežno proda-
jalno, kjer menda zlepa ne zmanjka kupcev.
Župnik Trubar širi protestantske ideje
Cerkev sv. Helene v Loki je iz leta 1208. Zgraditi jo je dal babenberški vojvodka Leopold. Kasneje so k cerkvi prizidali zvonik, leta 1319 pa še križno-rebrasto pbokano kapelo sv. Florjana. Še pozneje so dozidali zakristijo. Več stoletij so poslikavali notranjost in zunanjost. Tuje bil od 1527 do leta 1542 nastanjen kot župnik Primož Trubar, ki je širil protestantske ideje. Prezbiterij in ladjo so okrasili z bogato, še danes eno najlepših baročnih štukatur v Sloveniji.
Spominsko ploščo ima na Trubarjevem hramu v Loki Dragotin Ferdinand Ripšl, kije tod deloval kot župnik v drugi polovici 19. stoletja, bil pa je predan sadjar in je postavil temelje sadjarstva v Loki in okolici. V Loki se je leta 1904 rodil pomembni pisec črtic, novel, esejev in časnikar Ludvik Mrzel. V Loko se rada vračata tudi skladatelj Jakob Jež in pianist Bojan Gorišek. Krajani so ponosni na svoje korenine in sodobnike, znajo biti pa tudi dokaj kritični. Sedanji loški župnik je sicer zelo pobožen, je povedala Zora Tavčar, a premalo živi za kraj in ljudi. Po opravljeni službi se mu običajno mudi k materi v Brežice, cerkvena vrata so zaklenjena, ko ljudje že čakajo, da bi vstopili v božji hram... Pravijo, da s takšnim odnosom do svojih ovčic božji pastir oz. služabnik ne bo pridobil novih, nasprotno dogaja se že, daje obiskovalcev cerkvenih obredov vse manj...
V Loki in njeni okolici, verjetno pa tudi drugod pri nas na podeželju, bi po mnenju Bojana Dremlja lahko spodbudili razvoj in hitrejšo poselitev z ugodnostmi oz. oprostitvami davščin pri nakupu zemljišč. Po njegovem bodo na nekdanjih hmeljiščih sevniškega kombinata po spremembi lastništva dozorele razmere za izdatnejšo kmetijsko pridelavo na večjem zemljiškem kompleksu. KS
Loka sicer skrbi za svoje zaledje, kar potrjuje tudi zadnja naložba v posodobitev kar 2400 m krajevne ceste od Žirovnice do Čelovnika, vredna 36 milijonov tolarjev. Spet so se izkazali vaščani, pomagala pa sta tudi KS in občina Sevnica. Zdaj bo lažji tudi dostop obiskovalcem cerkve sv. Duha, zgrajene v 14. stoletju, z izjemno lepo ohranjenimi freskami, saj niso bile nikoli prebeljene!
Vsi so pri gasilcih
Da se v kraju veliko dogaja večinoma poskrbijo različna društva, med katerimi je najstarejše Prostovoljno gasilsko društvo Loka, ki ima 100 članov in od tega kar polovico otrok, saj ga skoraj ni otroka v kraju, ki ne bi bil pri gasilcih. Kot pravi predsednik društva Franc Seljak, so veseli, da jim je krajevna skupnost odobrila 1 milijon tolarjev za novo cisterno. Za nastanek požarne brambe v kraju davnega leta 1882 ima največ zaslug takratni krajevni poštar, za največji požar v vasi pa vaški maček. Pred 150 leti je namreč pogorela vsa vas, ko je od strehe do strehe tekal nesrečen muc, ki si je v gorečem grajskem hlevu zanetil kožuh.
Kulturnim sladokuscem je Loka poznana po KreArtu, 4-
SPIRITUS MOVENS - Zoran Cvar ni zgolj predsednik sveta KS Loka in KUD-a Primož Trubar, temveč prava duša in gibalo vsega, kar dela Loko prijaznejšo in bolj prepoznavno. (Foto: P. )
dnevnem druženju slikarjev, kiparjev, fotografov, oblikovalcev in drugih umetnikov, ki ga ni mogoče opredeliti zgolj kot klasično likovno delavnico. Prireditev je kulturno prebudila Loko in privabila obiskovalce od drugod. Doslej so jo zagnani domačini, ki jih neutrudno vodi Zoran Cvar, pripravili trikrat, letošnje srečanje umetnikov in glasbenikov pa še načrtujejo. Iščejo denar in sponzorje. Kot pravijo, se redno prijavljajo na republiške razpise, a so jih doslej prav tako redno zavračali. Edina pomoč pride iz sevniške občine in iz Zveze kulturnih društev, sponzorje pa najdejo v glavnem v Radečah in
DOMAČINI IN GOSTJE - V Loki pri Zidanem Mostu pred Trubarjevim domom zbrani domačini in gostje. (Foto: P. Perc)
18
DOLENJSKI LIST
Št. 23 (2702), 7. junija 2001
VALVASORJEVO ČASTNO PRIZNANJE ZA ANO GOMOLJ
Anin zaklad, skrit v muzejskem delu
Težko je danes najti ljudi, ki so zadovoljni s svojim poklicem in delom. Še tisti, ki ga sicer z veseljem opravljajo, bodo gotovo ndšli v njem hibe, ki jim grenijo življenje. A Ana Gomolj iz Metlike s takšno iskrenostjo pove, da sta ji bila v njenem sicer težkem življenju vedno svetla točka Belokranjski muzej v Metliki in služba v njem, v kateri vztraja že trideseto leto.
PRED VINOGRADNIŠKO ZBIRKO - Ani Gomolj ni tuje nobeno delo v Belokranjskem muzeju v Metliki. Najljubša pa sta ji bila vedno zaščita in urejanje muzejskih predmetov. Tovrstnega dela je prav sedaj v muzejskih zbirkah, ki jih po obnovi gradu znova postavljajo, zares obilo. (Foto: M. B.-J.)
Ana Gomolj je tudi zato, ker svoje delo opravlja s tolikšnim zadovoljstvom in ker ji ni bilo zanj nikoli škoda časa, predvsem pa nikoli ni delala le tistega, kar bi morala kot snažilka in muzejska hišnica, konec maja prejela Valvasorjevo častno priznanje za leto 2000. Slovensko muzejsko društvo ji ga je, kot so zapisali v obrazložitvi, podelilo za predano in zavzeto delo pri izpolnjevanju poslanstva in nalog Belokranjskega muzeja v Metliki.
Gradbeni material v Štirni in kres na dvorišču
Ana Gomolj, ki je prav tako kot Belokranjski muzej v letošnji pomladi praznovala 50-let-nico, je po osnovni šoli odšla za gospodinjsko pomočnico v Koper. Po rojstvu hčerke je prišla v Belo krajino in se ni nameravala več vrniti na Primorsko. Zato je napisala prošnjo’ za čistilko in jo poslala v tovarno Beti. Naključje je hotelo, da je bila v Betinem kadrovskem sektorju zaposlena prav žena ravnatelja Belokranjskega muzeja prof. Jožeta Dularja, kije vedela, da v muzeju iščejo čistilko. Prof. Dular in muzejska tajnica Angela Mihelčič, sicer edina zaposlena v muzeju, sta jo prišla na dom vprašat, če bi se zaposlila v muzeju. Ana je privolila, čeprav ni vedela, kaj jo čaka, saj ji je bilo muzejsko delo nepoznano. Zato pa se toliko natančneje spominja prvega delovnega dne 16. aprila daljnje-ga leta 1972. „Ko sem stopila v Belokranjski muzej v metliškem gradu, je še najbolj spominjal na gradbišče. Po pravici povedano, je bil gradbišče od takrat še kar nekajkrat in tudi danes je tako,“ se nasmehne Ana.
A dela se ni bala nikoli in takoj je poprijela, kjer je bilo potrebno. Za svoje prvo samostojno delo, ki gaje opravila v muzeju pa, še danes, po skoraj treh desetletjih, pravi, da ga je očitno naredila narobe. “Prof Dular in Mihelčičeva sta veliko hodila po Beli krajini. Sama sem bila v muzeju, a ker ni bilo obiskov, rok pa tudi nisem mogla držati križem, sem se lotila pospravljanja ostankov gradbenega materiala, ki so ležali na grajskem dvorišču. Takrat se mi je zdelo, da sem našla zelo prikladen prostor zanje: grajsko štirno. Zidar Ivičič, kije opazil navlako v vodnjaku, je takoj ugotovil, da je to moje maslo. Pošalil se je, da bova kar midva izpraznila vodnjak, če bodo dobro plačali. A še do dančs se ni našel nihče, ki bi plačal za čiščenje in ostanki gradbenega materiala so še vedno v vodnjaku sredi grajskega dvorišča," se hudomušno nasmiha Ana, ki tudi sicer vedno trosi okrog sebe vedrino. Prav zato in zategadelj, ker ima svoje delo tako rada, se tudi najraje spominja lepih dogodkov iz svojega službovanja ali pa takih, ki so danes, ko gleda nanje iz časovne distance, vredni, da se jim, skupaj s poslušalci, od srca nasmeji. Tako se ji usta raztegnejo do ušes, ko pripoveduje, kako so
pred prvo Vinsko vigredjo pred osemnajstimi leti pospravljali prostor za degustacijo, v katerem so imeli nekdaj stanovalci kleti, a ko so se odselili, so pozabili, da bi za seboj pospravili navlako. “Ropotijo smo znosili na grajsko dvorišče in zakurili kres. Saj bi lahko zažgali grad! A takrat na to ni nihče pomislil," p5ravi.
Malica na krstah
Gomoljevi je še živo v spominu, kako je pomagala podirati drevesa na Kučarju nad Podzemljem, kjer so potem opravili arheološka izkopavanja. “Z Janezom Dularjem, starejšim sinom prof. Dularja, ki je bil nekaj časa zaposlen v Belokranjskem muzeju, sva stregla tudi zidarjem, ki so betonirali tla v grajskih prostorih, kamor smo pozneje postavili muzejske zbirke. Janez, kije danes doktorje vlekel škripec in vozil samokolnico, jaz pa sem priskočila, kjer so pač potrebovali pomoč,” pripoveduje. Ko jo je nekoč ravnatelj poslal po opravkih v Martinovo cerkvico, je, ne da bi vedela, da ima v njej sosed skladišče novih krst, odklenila vrata in korajžno vstopila v cerkvico. A jo je s takšnim strahom popihala, ko je zagledala krste, da je pozabila, po kaj je prišla. Čez čas, ko je skupaj s kustosom etnologom Andrejem Dularjem in računovodkinjo v muzeju Majdo Kadič prekrivala streho Martinove cerkvice, pa so prišle krste še kako prav, da so na njih malicali.
Hudomušni Ani kar žarijo oči, ko pripoveduje o takih in drugačnih zgodah in nezgodah, ki jih je doživela med svojim službovanjem v muzeju. Čeprav je bilo njeno delo velikokrat skrito radovednim očem in bi bilo pravzaprav opazno šele, če ne bi bilo opravljeno, se je zgodilo tudi, daje imela pri delu veliko gledalcev. Na primer takrat, ko je leta 1974 ali 1975 z ravnateljem Dularjem in možem Jožetom z Gomoljevim fičkom tovorila s črnomaljskega sodišča staro orožje v metliški muzej. “Takrat so si Črnomaljci zares napasli oči. A saj je bilo, če pomislim danes, v resnici komično. Niti ne vem, kako smo se zbasali v tako majhen avto trije odrasli ljudje in kup orožja. Bilo ga je namreč toliko, da smo dali nekaj cevi tudi za spomenik v Bojanji vasi ter kiparju Tonetu Svetini z Gorenjske," pripoveduje Ana.
Sto korakov za belokranjsko zgodovino
A ne le da je Gomoljeva v muzeju pridna, skrbna, natančna, že od vsega začetka je bila izredno vedoželjna. Tako je sama raziskovala po muzeju. Natanko ve, kaj vse imajo v depojih, saj so kmalu po njenem prihodu selili depo iz zgornjih v spodnje prostore gradu, kjer so bili nekdaj zapori. Arhivsko gradivo pa je bilo, ko se je zaposlila, kar na tleh, saj ni imelo svojega prostora. Ko so uredili prostor za arhiv, ga je po-
magala urejati ravnatelju, in ker jo je vse zanimalo, si je marsikaj prebrala in se tako izobraževala. Danes pozna veliko muzealcev, med katerimi je vedno toplo sprejeta. Ne nazadnje je marsikomu priskočila na pomoč, ki jo je iskal v muzeju. Natančno namreč ve, kje v muzeju kaj stoji in pozna zgodovino številnih predmetov. Je tako rekoč živi leksikon. Kako tudi ne, ko pa je mnoge predmete spremljala, odkar so prišli v muzej. Za marsikateri predmet pa je muzej bogatejši prav po njeni zaslugi, saj je nagovorila ljudi, da so mu jih podarili ter s tem dobili zagotovilo, da se bodo ohranili. In Ana še danes ne more skriti zadovoljstva,' ki jo je preplavilo vedno, kadar je po temeljiti obdelavi predmet postavila v depo.
Ana torej nikoli ni bila v muzeju zgolj čistilka in hišnica, ampak tudi gradbena delavka, vodička, restavratorka, konzer-vatorka, celo strokovna delavka. Z ostalimi zaposlenimi je hodila po terenu. Bila je zraven pri postavitvi krajevne muzejske zbirke v Semiču, pri obnovi zbirke v Župančičevi rojstni hiši v Vinici, pri postavljanju stalnih zbirk in pri vseh občasnih razstavah, ki sojih postavili med njenim službovanjem. Nekaj let potem, ko je prišla v muzej, so odprli krožno pot po gradu, dolgo sto korakov, s katerimi je obiskovalec prehodil nekaj tisočletij belokranjske zgodovine.
Ančka pooseblja muzej
Je že bilo tako, da je bilo v Belokranjskem muzeju vedno premalo denarja za vse želje in potrebe, zato so zaposleni veliko naredili sami. A ker tudi zaposlenih nikoli ni bilo veliko, so pač morali za vsako delo poprijeti vsi. In tako je tudi danes. A Ana z olajšanjem pove, da imajo sedaj, po temeljiti obnovi grajskega ostrešja, vsaj zanesljivo streho nad glavo, medtem ko so imeli včasih, ko je deževalo, na podstrešju več loncev kot v kuhinjskih omarah. Ana, kot rečeno, pri nobenem delu ni bila izvzeta, zato ne čudi, da ji po skoraj treh desetletjih službovanja v muzeju rečejo kar muzejska Ančka. Sama pa se rada pohvali,' da je graščakinja. Pred petindvajsetimi leti se je namreč z družino preselila v metliški grad, in čeprav je bilo takrat v njem še veliko stanovalcev, sta danes z možem ostala edina. Ko v gradu še ni bilo grajske točilnice, sta z Jožetom z velikim ključem zaklepala tudi težka grajska vrata. Prav to, da živi v gradu, tik zraven vinogradniške zbirke, je bila za mnoge, ki so si želeli ogledati muzej, čeprav je odpiralni čas že potekel, srečna okoliščina. Odšla jim je odpret vrata in jih popeljala po zbirkah, saj nikoli ni gledala na delovni čas. To pa preprosto zato, ker ima svoje delo zares iz srca rada.
V obrazložitvi za Valvasorjevo častno priznanje je med drugim zapisano, da Ana Gomolj sodi med tiste muzejske sodelavke, ki dobro poznajo vlogo muzeja in njegovo poslanstvo v družbi, saj se ne glede na svoje delovno mesto z zagretostjo in svojsko predanostjo muzeju odziva na zelo različne delovne obveznosti. Pripravljena je tudi pomagati kolegom, jim svetovati in poprijeti za dela, ki ne sodijo v njen delokrog. Za to sta potrebna tako entuziazem
kot tudi veliko odgovornosti. Po tej plati je Gomoljeva lahko dober zgled tudi drugim muzejskim delavcem, ki se lotevajo zgolj opravil, ki sodijo v njihovo delovno obveznost. Lahko bi rekli, da sodi med tiste ljudi, ki muzej soustvarjajo in - zlasti v primeru Belokranjskega muzeja - tudi poosebljajo.
Zaklad za obnovo gradu
Muzejska Ančka pravi, da bi, preden se upokoji, rada dočakala, da bi hodila po gradu le s krpico in brisala prah, da bi bila torej zares le snažilka. A te besede izreče v šali, saj sama dobro ve, prav tako kot tudi vsi, ki jo poznajo, daje v njeni naravi, da ne prezre nobenega dela okrog sebe. Ob tem pa ne pozablja, kako pomemben je prvi vtis obiskovalcev, ko prihajajo v muzej. Zato skoraj ni sobote ali ponedeljka, da ne bi že navsezgodaj, preden odpreta vrata obiskovalcem Belokranjski in sosednji Slovenski gasilski muzej, tekla okrog gradu in v bližnje parke ter pobrala smeti za ponočnjaki, ki se radi zbira-
Marsikdo bi mogoče bil razočaran, ko bi pogledal po njegovi delavnici, saj zbrani predmeti ležijo vsepovprek. Ko pa sijih začneš bolj pozorno ogledovati, se skoraj ne moreš načuditi, kaj vse se skriva na mizi ali omari. "Saj moja zbirka ni nič posebnega. Kljub temu pa si želim, da bi nekoč imel na voljo večji prostor, da bi zbrane predmete lahko razstavil, sortiral, uredil in očistil. Sedaj jo je namreč težko pokazati, saj je vse na kupu. Žal te možnosti in časa še nimam,” je nekakšno vodenje po svoji zbirki skromno začel Anton Žitnik.
Po grapah in bunkerjih
Na vprašanje, kje je našel tisti prvi predmet, ki je v njem prebudil to zbirateljsko strast, Anton izstreli kot iz topa: “Domače podstrešje!” Tu je namreč našel zanj najbolj ljube predmete - možnar, stara železna likalnika s stojalom, mlinček za ječmen, po njegovih predvidevanjih star 350 let, star mlinček za kavo, kip hišnega boga, ki družino spremlja, odkar pomnijo, trlico za lan, kolovrat, nemške knjige iz začetka 18. stoletja, v leseni skrinji pa različne družinske dokumente: posestne liste, zadolžno pismo, krstne liste, med njimi najstarejši nosijo letnico okoli 1840. “Kot kaže, so tudi moji predniki ira-di obdržili zanimive stvari, saj sem v domači hiši našel predmete lepo ohranjene,” je pripovedoval Anton, medtem ko je kazal svojo “mini” zbirko starih kovancev, ki jih hrani kar v majhni škatlici: krajcar iz leta 1816, sold iz leta 1799, srebrnik
jo tam prav ob koncu tedna. Nekaj let je skrbela celo za trto modro kavčino, ki je ob gradu zrasla iz cepiča stare trte z mariborskega Lenta. Da o skrbi za cvetje niti ne govorimo.
Ana prizna, da je v gradu nikoli ni bilo strah. Čeprav ne mara teme, se po njegovih prostorih marsikdaj sprehodi, ne da bi prižgala luč, saj natančno ve, kje kaj stoji. V metliškem
■S podobo Petra II. kralja Jugoslavije, za katerega so po Žitni-kovih besedah včasih dobili že celega prašiča.
Sicer pa njegova domača zbirka obsega predmete skoraj iz vse Slovenije. “Preiskal sem lepo število bunkerjev, grap in njiv, predmete sem našel v mulju in rekah pa tudi pod ruševinami starih hiš. Naj le omenim, da sem v Kokri našel podkev, ki naj bi bila iz Napoleonovih časov. Kaj vse in kam vse so ljudje metali svojo lastnino, koliko so razbili ali razdali za majhne denarje, saj se niso zavedali njihove vrednosti!”
Tako lahko med drugim pri Žitnikovih najdemo 6 starih lesenih skrinj, domačo posodo, v kateri so kuhali pred 100 in več leti, lončeno posodo, značilno za dolenjsko območje, lončeno kapo za žganjekuho, cepec za mlatenje žita, česalo za lan, ščetko za ruženje koruze, zelo staro železno ključavnico, star zvonec za kolo, podkve, škatli-
gradu po njenih zagotovilih torej ne straši, res pa je, da se ji je, odkar živi v njem, velikokrat sanjalo, da so nekje pod gra--dom stopnice, prepredene s pajčevino, ki vodijo k zakladu na drugem koncu mesta. Prepričana je, da bo nekoč našla zaklad, s katerim bo popravljala grad. A v resnici ga je že našla. V svojem delu.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
co za denar in tobak ter vejnik. Med predmeti jih je nekaj tudi iz L svetovne vojne: kotliček za kuhanje, gašperček, ostanki posod, vojaška zajemalka, čelada, bodeča žica itd.
Predmetov ne bi prodal
Žitnik rad potuje, je tudi ljubitelj gora in planinec. Sveta sicer ni videl, dobro pa pozna Slovenijo. “Kadar gremo z družino na morje ali na izlet, se v krajih vedno ustavim in sprehodim. Če se le da, potujem po vaških cestah. Tam se vedno najde kaj zanimivega,” pripoveduje.
Kadar utegne, prebira knjige o zgodovini Slovenije. Pravi, da si je ogledal že večino muzejev, obiskal je številne stare domačije, zelo pa so ga navdušile zanimive in neprecenljive privatne vojaške zbirke, katerih je v Posočju kar nekaj. “Ko hodiš po muzejih, vidiš, kaj vse se je ohranilo. Resda moja zbirka zaradi nepopolnosti, npr. nimam zbirke vseh kovancev iz enega obdobja, najbrž ni veliko vredna, je pa neprecenljive vrednosti zame. Predmete bi moral očistiti in v oceno ponuditi kakšnemu strokovnjaku, prodal pa jih ne bi nikomur. Morda niso veliko vredni danes, čez desetletja pa - kdo bi vedel?” je zaključil Anton Žitnik.
MOJCA ŽNIDARŠIČ
DRUŽINSKA DEDIŠČINA - Anton Žitnik in nekaj njegovih najljubših predmetov: likalnik, mlinčka za ječmen in kavo ter hišni bog. (Foto: M. Žnidaršič)
St. 23 (2702). 7. junija 2001_____________________________________________________________________________DOLENJSKI LIST
LJUBITELJSKO ZBIRATELJSTVO:
Anton si je ustvaril svoj žepni muzej
Že preko 20 let nastaja na domu Antona Žitnika v Vinjem Vrhu pravi osebni “žepni” muzej. Ob pogledu na raznolikost zbranih predmetov bi težko opredelili, kaj sploh zbira. Morda bi bilo najprimernejše reči: vse, kar ima v njegovih očeh neko zgodovinsko, estetsko ali zgolj čustveno vrednost. Nekateri okoličani ga poznajo po njegovi zbirki kamnov iz različnih slovenskih krajev, poglede drugih pritegnejo svojevrstne oblike obešenih korenin, pravo malo osebno bogastvo pa se skriva za vrati njegove priročne delavnice in domače hiše.
ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH
Preveč ali premalo pravic za zaposlene?
Zadnjič je nekdo ocenil, da je bil nekdanji zvezni zakon o delovnih razmerjih dober, potem pa je Slovenija zakon uskladila po Kardelju in ga v kolektivnih pogodbah še celo prekašala! Ali res drži, kot trdijo predstavniki delodajalcev, da predlog zakona daje več pravic delavcem kot katerikoli evropski zakon, ali pa poskušajo delodajalci pod pretvezo prizadevanj za povečanje konkurenčnosti gospodarstva zgolj zmanjšati pravice delavcev? Dva pola pogajalcev se poskušata uskladiti že lep čas, vendar doslej z malo uspeha, čeprav naj bi “malo delavsko ustavo”sprejeli še pred koncem leta.
Gre za pomemben zakon, ki bo urejal delovna razmerja, posredno usmerjal politiko zaposlovanja ter prav gotovo vplival na položaj in tudi na plače zaposlenih. Socialni partnerji so se to pomlad zataknili predvsem ob nekaterih vprašanjih. Med njimi so v prvi vrsti razlogi za odpust, postopki pri odpustu in odpravnine za odpuščene delavce. Kot je dogovorjeno doslej, odpuščanja iz osebnih razlogov ne bo, zato pa bi lahko delodajalec odpustil delavca zaradi nesposobnosti. To je sprejemljivo tudi za sindikate, če bodo izvzeti starejši in bolni delavci. Zaradi neprimernega vedenja pa delodajalci ne bi smeli odpuščati. Če gre za odpust zaradi poslovnih razlogov, mora delodajalec, ki ponovno spet zaposluje prej kot v enem letu, dati prednost odpuščenim.
Zaenkrat se nam obeta, da bodo odmor za malico črtali iz delovnega časa. Če bo tako, se bodo skoraj gotovo zaradi skrajšanega delovnega časa zmanjšale plače, manjši pa bodo tudi dodatki k plačam, ki se prera-
Sodelovanje čez mejo
Metliška občina je že vrsto let pobratena z avstrijsko Wag-no in z italijanskim mestom Ronchi. Med njimi se je razvito raznovrstno sodelovanje od letovanja otrok do športnih, kulturnih, vinarskih in ne nazadnje gospodarskih stikov. Pred kratkim pa je bila na obisku v metliški občini številna delegacija iz koroškega Pliberka in bližnjih krajev. Kulturnike, športnike, gasilce, upokojence, kmete, trgovce, samostojne podjetnike, turistične delavce in še koga je zanimalo, kje bi z Metličani lahko našli skupni jezik. Pogovor, ki je potekal prejšnjo nedeljo v Drašičih na turistični kmetiji Simonič, je nakazal vrsto možnosti, ki bi koristile tako enim kot tudi drugim. Poglejmo samo nekatere: v Pliberku živeči Slovenci imajo izkušnje z Evropsko unijo, marsikatero bi lahko posredovali Metličanom, spoznajo se na turizem, pohvalijo se lahko s številnimi kulturno-umetniškimi društvi, ki bi lahko gostovala v okviru Vinske vigredi ali mednarodnih poletnih kulturnih prireditev Pridi zvečer na grad, metliški det Bele krajine pa je bogat z naravnimi, zgodovinskimi, vinskimi, kulinaričnimi in drugimi posebnostmi, ki bi bile zanimive za onstran meje živeče Slovence.
Kar nekaj načrtov za sodelovanje je bilo skovanih v Drašičih, upajmo le, da ne bo ostalo zgolj pri besedah, kajti obe strani sta že "zakoličili'' nekaj datumov in konkretnih akcij. V bodoče je torej pričakovati več avtobusov na relaciji Metlika-Pliberk in obratno. Dosedanji koroški obiskovalci, in zadnjih nekaj let jih ni bilo tako malo, so bili nadvse navdušeni nad deželico na sončni strani Gorjancev in simpatije je treba sprejeti z odprtimi rokami.
TONI GAŠPERIČ
čunavajo na osnovi opravljenih delovnih ur.
Zaposlovanje za določen čas naj bi bilo v zakonu omejeno na dve leti, ni pa še znano, koliko nadur bodo smeli v letu dni opraviti delavci. Sindikat pristaja največ 120, medtem ko delodajalci vztrajajo pri 180 nadurah, pri čemer se poraja vprašanje, ali ni to že toliko, da bi moral delodajalec redno zaposliti še kakega delavca.
Dodatki le sanje?
Še vedno so deljena mnenja okrog nadomestila za odsotnost zaradi bolezni. Zdaj delodajalci plačujejo nadomestilo za prvih 30 dni, po novem pa naj bi, kot zahtevajo, samo za 10 dni. Delodajalci se tudi nočejo pogovarjati o dodatkih k plačam, kot so: za nočno in nedeljsko delo, za delo preko polnega delovnega časa, za delovne izkušnje, regres za letni dopust, za prevoz na delo in prehrano, odpravnine ob upokojitvi. Menijo namreč, da to sodi v kolektivne pogodbe. Ker pa je sklepanje teh prostovoljno, bodo v marsikaterem podjetju zaposleni ostali brez teh dodatkov.
Precejšnje spremembe pri plačah lahko prinese tudi črtanje dodatka za skupno delovno-dobo, ki zdaj znaša po pol odstotka na leto. Na ta način starejši delavci zdaj dobijo tudi 20 odst. svoje plače, če dodatka po novem v zakonu ne bo, bodo plače manjše. Pogajalci se zdaj v glavnem strinjajo, da morajo biti starejši delavci in invalidi zaščiteni, zato naj bi za tiste, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, ohranili 6-mesečni odpovedni rok, starejših od 55 let pa ne bi mogli odpuščati. Pogajalci se še niso uskladili niti o položaju sindikatov in sindikalnih zaupnikov v podjetju.
Podjetja bodo šla
Kot pravi podpredsednik GZS Samo Hribar Milič, je predlog zakona o delovnih razmerjih ovira za razvoj gospodarstva. “Zbornica želi evropski zakon, ki bo obdržal ne le
Samo Hribar Milič: “Res imamo tudi podjetnike, ki sedanji zakon kršijo, toda z zvišanjem'pravic stanja na tem področju ne bomo izboljšali, le še bolj bodo kršili zakon!”
tuja, ampak tudi domača podjetja v Sloveniji,” je dejal nedavno dolenjskim podjetnikom. Pojasnil je, da se zbornica zavzema, da bi lahko delo za določen čas podaljševali tri leta, ker je vse več projektnega dela, ko podjetje prevzame za določen čas posel, potem pa ga izgubi. Kot je dejal, je že po sedanji zakonodaji mogoče odpuščati zaradi hujših disciplinskih kršitev, zato bi bilo popolno črtanje odpuščanja iz osebnih razlogov korak nazaj. Tudi dodatki k plači so že zdaj zapisani samo v kolektivnih po-
godbah.
Zbornica med drugim trdi, da nikjer v svetu ni pol leta dolgih odpovednih rokov, zavzema pa se tudi za nižje odpravnine (največ 9 plač). Delodajalci niso pripravljeni plačevati dodatkov za skupno delovno dobo, ker ne nazadnje, to podraži starejše delavce in jih bodo še bolj neradi zaposlovali. K temu pa bo prispevala še prepoved odpuščanja starejših. “V Sloveniji je 120.000 delavcev starejših od 50 let, in če k tem prištejemo še matere z majhnimi otroki in invalide, bi bilo več kot polovico nefleksibilne de-
lovne sile!” je ponazoril Samo Hribar Milič.
Razmere kroji trg
Zakon o delovnih razmerjih zaposlenim ne obeta boljših časov, res pa je, da bo v prid delavcem vse bolj delovalo pomanjkanje delovne sile, kije ponekod že izrazito. Tako se dogaja že tudi v dolenjsko-belokranjski regiji, kjer podjetja iščejo delavce in poskušajo najti rešitve tudi s tujo delovno silo. Če bo delavcev manj, kot je delovnih
Tatjana Fink: "Ljudje ne bodo delali zastonj!"
PRILJUBLJEN SLOVENSKI AVTO
Pomlajeni novi clio
Renaultov clio je od prihoda na tržišče najbolje prodajani avtomobil v Sloveniji in eden najbolje prodajanih manjših avtomobilov v Evropi. Novi clio oziroma clio II, ki so ga od predstavitve leta 1998 do konca letošnjega marca izdelali v več kot 1,9 milijona primerkih, je pred kratkim doživel temeljito oblikovno in tehnično pomladitev in bo te dni na našem tržišču prišel v prodajo. Novomeški Revoz je ena od treh tovarn v sistemu Renault, kjer izdelujejo clia (poleg v Novem mestu še v francoskem Flinsu in v španskem Valla-dolidu), in v novomeški tovarni že nekaj časa teče proizvodnja obnovljenega in pomlajenega clia. Vsak dan pride z Revozovih trakov 540 cliov.
Na novo so zasnovali ali spremenili polovico delov karoserije in osnovne zgradbe clia, močno pa je spremenjena tudi notranjost tega avtomobila. Veliko je tehničnih novosti na področju varnosti, udobja in uporabnosti. Vsekakor novi clio v marsičem postavlja nova merila v tem avtomobilskem razredu in bo gotovo še utrdil svoj položaj med najbolje prodajanimi manjšimi avtomobili v Evropi.
Pri novem cliu najprej pade v oči prenovljen prednji del, ki že na prvi pogled kaže, da je avtomobil oblikovan v skladu z najnovejšimi oblikovnimi Renaultovimi smernicami, ki so vidne tudi pri njihovem nedavno predstavljenem prestižnem modelu Vel Satis. Osnovne poteze so jasno začrtane in zlasti spredaj delujejo bolj športno. Pokrov motorja ima na sredini ostro izbočeno vzdolžno gubo, ob straneh pa se dviga proti gornjima robovoma blatnikov. Nova velika žarometa z dvojno optiko imata obris trikotnika, v katerega zgornjem kotu je vgrajen smernik; v boljših (in seveda dražjih) paketih opreme so serijsko vgrajene ksenonske žarnice.
Zadek je doživel manj novosti in prenov. Na sredini prtljažnika je velik Renaultov zaščitni znak, sredi katerega je gumb za odpiranje. Zadnje luči imajo v sredini elipsoidna vložka iz
prozorne plastike, pod katerima so smerniki in luč za vzvratno vožnjo.
Spremenjena je tudi notranjost novega clia.
Spremenjena je tudi notranjost, popolnoma nova je armaturna plošča; več je odlagalnih prostorov, prav tako predal na osrednji konzoli z utoroma za dve pločevinki. Nove so tudi tkanine in barvne kombinacije pri opremi potniškega prostora.
Cliovo razkošje se pokaže tudi v motorni ponudbi. Le še najšibkejši 1,2-litrski motor (60 KM) ima 8-ventlisko tehniko, ostali bencinski so 16-ventilski: 1,2 16V (75 KM), 1,4 16V(98 KM), 1,6 16V (110 KM) in najmočnejši 2,0 16V z močjo 172 KM, ki ga vgrajujejo le v različico Rehault Šport. Nova sta izjemno varčna 1,5-litrska tur-bodizelska motorja novega rodu z neposrednim vbrizgom goriva po skupnem vodu z močjo 65 oz. 80 KM. Po novem je za clie z bencinskimi motorji in dizelskimi motorji servis potreben le na vsakih 30.000 km, izjema je le clio Renault Šport
JE PLAČA SPLOH ŠE LAHKO MANJŠA?- Koliko pravic delavcev bodo izposlovali sindikati to poletje in jesen ? Dosedanje izkušnje nas učijo, da so široke pravice sicer včasih dobrodošle, da pa so prav lahko tudi ovira razvoju, novim delovnim mestom in zaposlovanju posameznih kategorij ali celo vseh delavcev. (Foto: B. D. G.)
mest, bo za pridne in šolane dela dovolj in delodajalci jih ne bodo kar tja v en dan šikanirali in odpuščali. Več bodo prisiljeni dajati tudi za njihovo izobraževanje, zdravje in dobro počutje, ne nazadnje pa tudi za plače.
“Ljudje ne bodo delali zastonj. Če nimamo kadrov, ne bomo mogli ostati na sedanji ravni plač v gospodarstvu. Problem pa je javna uprava. Kdo bo pa prišel v gospodarstvo, če tu dela 12 ur na dan in lahko izkoristi največ 20 dni dopusta, pa zato dobi bistveno nižjo plačo?! Tega ni nikjer v svetu!
Sama sem bila zagovornik nizkih plač v gospodarstvu, zdaj pa nisem več. Poslej bomo izplačevali, kolikor bomo le mogli - le zakaj bi zadrževali tako nizke plače in po drugi strani plačevali tako drago upravo?” meni direktorica Trima Trebnje Tatjana Fink. Taka in podobna razmišljanja nakazujejo, da bodo podjetja, ki želijo biti uspešna, le morala primerno obravnavati in nagrajevati delavce. Manj zahtevna proizvodnja pa stroškov že zdaj ne prenese, zato zapira vrata ali pa se seli v države, kjer so delavci cenejši.
BREDA DUŠIČ GORNIK
iz Novega mesta
gona motorja, zatemnjena stekla, odbijač v barvi karoserije.
In cene? Pri Renaultu pravijo, da ponujajo precej več za isto ceno. Najcenejši prenovljeni clio s prvim paketom opreme stane 1,820.000 tolarjev; potem pa sledijo: 1,2 16V- 1,900.000 SIT, 1,4 16V - 2,065.000 SIT, 1,6 16V - 2,455.000 SIT, 2,0 16V - 3,985.000 SIT, 1,5 dCi (65 KM)- 2,118.000 SIT, medtem ko za močnejši turbodizel cena še ni znana, clio s tem motorjem pa bo na našem trgu na voljo čez nekaj mesecev.
Iz Revoza pride vsak dan 540 cliov. Novomeška tovarna izdeluje clie predvsem za Nemčijo, Italijo in Francijo. Za potrebe domačega trga v letu dni zadostuje 10-dnevna proizvodnja. Celotni postopek izdelave avtomobila od presernice do zaključne obdelave traja 12 ur, pri končnem varjenju pa že 39 odst. dela opravijo roboti. O uvedbi tretje (nočne) izmene ne razmišljajo, če pa bi jo uvedli, bi v Revozu lahko naredili 750 do 800 avtomobilov na dan. A. B.
NOVI CLIO - Pomlajeni in prenovljeni clio bo te dni prišel v prodajo. V novomeškem Revozu jih vsak dan naredijo 540.
2,0 16V, ki gaje treba na servis pripeljati na vsakih 20.000 prevoženih kilometrih.
Sedaj tudi za clio veljajo skupna Renaultova imena oprem-skih paketov: authentique, ex-pression, dinamique, privilege in initiale. Ob novi ponudbi si bo kupec lažje izbral “svoj” avtomobil, saj je na voljo kar 9 različnih kombinacij barv in materialov v kabini, od teh jih je 5 na voljo že v osnovnem paketu serijske opreme. V vseh različicah je izredno bogata serijska varnostna oprema: zavorni dodatek ABS z elektronskim sistemom razporeditve zavorne sile EBV, sistem za pomoč pri zaviranju v sili, samodejno prilagodljivi dvostopenjski čelni varnostni blazini in stranski varnostni blazini za glavo in trup; tu so še halogenska žarometa z dvojno optiko, dnevne luči, daljinsko vodena osrednja ključavnica, električni pomik šip v prednjih vratih, električni servoojačevalnik volana, po višini nastavljiv volanski obroč, elektronska zapora za-
ČRNOMALJSKO KOPALIŠČE
Hlajenje v Lahinji še vedno prijetno
Če bi danes mlade Črnomaljce povprašali, ali vedo, da je bilo nekdaj v Črnomlju ob Lahinji kopališče, bi jih najbrž večina odgovorila, da o tem sliši prvič. Pa vendar so si Črnomaljci ob reki, preden slopi v mesto, pred drugo svetovno vojno uredili kopališče, ki se ga gotovo ne bi sramovali niti danes. Fotografija z otvoritve v juliju 1935 namreč priča o njegovi lepoti in uporabnosti.
Črnomaljci so ob Lahinji v Loki pod Fabjanovo pristavo začeli urejati kopališče leta 1934. Čeprav je bila Lahinja sicer hladnejša kot Kolpa, pa je bila čista, saj do Črnomlja še danes tako rekoč nima onesnaževalcev. Predvsem pa je bila blizu, tako rekoč pred mestnim pragom, medtem ko je bilo za pešačenje na Kolpo predaleč, prevoznih sredstev pa med obema vojnama, če odštejemo vozove, ni bilo. In tako so Črnomaljci na zemlji Rdečega križa na betonske stebre postavili leseno poslopje, v katerem so bile garderobe. Uredili so tudi pomol, s katerega so skakali. Niso pozabili niti na otroke, saj so jim v reki uredili bazen ter na obali peskovnik. Na kopališče so zahajali meščani z obeh bregov reke, da pa so si skrajšali pot, so za tiste iz Loke naredili lesen most čez Lahinjo.
Upokojena sodnica Antonija Geltar je velikokrat poslušala spomine starih Črnomaljcev na tiste čase. Kopališče je bilo, kot soji povedali, priljubljeno predvsem pri črnomaljski gospodi. Na kopališču so imeli celo zaposleno, kije pobirala vstopnino, medtem ko so si bogatejši privoščili kar abonma, imeli pa so tudi svoje kabine. Omislili so si zastavo, ki so jo zjutraj dvigovali in zvečer spuščali. “Žal je poslopje po vojni propadlo, a ker so se Črnomaljci očitno
zavedali pomena svojega kopališča, so po osvoboditvi že naredili plato in streho za novo kopališko stavbo. Streho so potem odpeljali na kopališče v Vinico in v Črnomlju po tistem ni bilo nikoli več kopališke stavbe, kar pa ne pomeni, da smo se meščani prenehali kopati v Lahinji. Pravzaprav niti nismo imeli velike izbire, saj avtomobilov skoraj ni bilo, s sindikalnimi avtobusnimi vožnjami na Kolpo pa so se nas usmilili le ob praznikih," pripoveduje Geltar-jeva, ki se spominja, da so se Črnomaljci množično kopali v Lahinji še v šestdesetih letih.
Potem pa so meščani počasi pozabili na kopanje v reki, ko-
pališče pa je zaraščalo. Nanj so se znova spomnili pred približno dvema letoma. Na pobudo ribiča in ekologa Staneta Lozarja ter Antonije Geltar so ga začeli čistiti. Med zagnanimi čistilci se je znašel tudi Jože Petrič, ki seje, ker ima sin v bližini hišo, večkrat odpravil na sprehod na tisti konec mesta. Ko je opazil, da želijo očistiti del zaraslega obrežja ob Lahinji, je, čeprav jih danes šteje že dvainosemdeset, z veseljem priskočil na pomoč. Ne ve sicer, kakšno je bilo kopališče pred osvoboditvijo, saj je prišel v Črnomelj šele leta 1945 , a je bil vesel, da so se Črnomaljci na ta način spomnili delčka svoje" zgodovine. Jože
NA KOPALIŠČU - Jože Petrič rad prihaja na črnomaljsko kopališče ob Lahinji. V senci pod visokimi drevesi uživa ob poslušanju ptičjega petja. Rad pa poprime tudi za orodje ter poskrbi, da nekdaj priljubljenega kopališča ne bi spet zaraslo. (Foto: M. B.-J.)
ŠTUDENT NAJ BO
Leila Bdeir iz Novega mesta
V gimnaziji soji mnogi zavidali radijsko oddajo Grmski vulkan, ki jo je že od 7. razreda uspešno vodila na Radiu Sraka, potem pa jo je morala zaradi popoldanskega pouka zbrisati s svojega urnika. Danes je Leila študentka prava, ki svoj študij obožuje in poskuša logično razumeti, od časa do časa pa še vedno poskusi, kako topla je medijska voda.
Leila Bdeir končuje drugi letnik pravne fakultete, in to dobesedno: s štirimi opravljenimi izpiti se lahko sredi maja pohvali, da ji za pogoj v višji letnik manjka samo še ena desetka. Za njo to ne bi smel biti problem, saj je pred kratkim na mah pometla s trojčkom, kar pomeni, daje v dveh urah in pol naredila tri izpite. “Treba seje učiti, ne pa piflati. Za pravno ureditev je značilen nek ratio,” pove Leila. Ponosna je na uspehe, vendar ni takšna kot nekateri, ki “po faksu hodijo, kot da so že najmanj ustavni sodniki.” To še vsekakor ni, je pa predstavnica resorja kulture na pravni fakulteti. A drugo leto menda ne bo več kandidirala, saj je med študenti politiki "preveč resnega tekmovanja", pa tudi sicer meni, da politika še ne sodi v študentske klopi.
Nekaj dni pred intenzivnim učenjem za letošnje izpite je Leila v Portorožu na
evropskem prvenstvu debatirala v imenu pravne fakultete, v angleščini, seveda. “To je zelo podobno odvetniški poziciji, ki jo bom nekoč opravljala, saj se moraš vživeti v katerokoli vlogo,” pravi
Leila Bdeir
Bdeirova. Malce drugače je vloge preizkušala že v gimnazijski gledališki skupini Au-^ dax tabulatum (Drzni oder), čisto ona pa je bila v reportažah Vašega kanala. “Če si pravnik, si lahko tudi novinar,” pravi Leila. “Če nič drugega, bom pisala pravniške članke.” Če nič drugega. Želje dekleta z arabskimi koreninami, ki prosti čas zapolnjuje tudi s.slikanjem in pisanjem pesmi, so namreč mnogo bolj ambiciozne. Veliko sreče in - vse najboljše, Leila!
MOJCA RAPUŠ
hodi še danes k Lahinji, čisti obrežje, kosi iz uživa v miru ob ptičjem petju. S sinom sta postavila mize in klopi. V vodo zopet vodijo stopnice, postavili pa sojih tudi na nasprotnem bregu in ga očistili. In kar je najpomembnejše: ljudje so se zopet začeli kopati v Lahinji.
Tudi Geltarjeva seje lani hladila v Lahinji, vesela, da je še vedno čista kot nekdaj. Pravi pa, da bi morali strugo poglobiti, saj je bila včasih tako globoka, da se z nogami ni bilo mogoče dotakniti tal. Iz pripovedovanja someščanov je zvedela, da so se v stari Jugoslaviji cestarji s čolni vozili po reki in jo čistili, zlasti pa pobirali vodno krešo. Takšne delavce bi Lahinja potrebovala tudi danes.
Mnogi starejši meščani, ki se jim reka le zdi prehladna za kopanje, pa radi prihajajo na črnomaljsko kopališče predvsem zato, da se naužijejo miru ob leni Lahinji ter obujajo spomine na mlada leta. Še je namreč videti ostanke ograje otroškega bazena, peskovnika, pomola, stopnic, stranišča. V zrak molijo betonski stebri, na katerih je stalo kopališko poslopje. Črnomaljci, ponosni na svojo preteklost, so prepričani, da bi, kljub temu da sta zaradi avtomobilov Kolpa in morje postala veliko bližje kot nekdaj, morali tudi danes bolj popularizirati mestno kopališče. Zanj bi po njihovem mnenju moralo vedeti zlasti več mladih. A nanj naj bi prihajali predvsem z dobrimi nameni in naj jim ne bi bili za vzor tisti, ki so se morali kar pošteno potruditi, da so še pred začetkom kopalne sezone prevrnili težko klop iz polovice hloda. Vandali tako kot nikjer tudi tukaj zagotovo niso dobrodošli.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Lepo, a zapuščeno gostišče na Loki.
Od Soteske do Novega mesta
“Prelepo je bilo, da bi lahko še trajalo," sem si rekla, ko sem v Soteski skušala poiskati pot ob Krki proti Straži. Vse do tod sem ubirala korake po njenem desnem bregu, po zložnem, mehkem terenu, zdaj pa ne na levem ne na desnem bregu ne bom našla poti, ki jo iščem. To so mi povedali domačini, ki svoj svet poznajo. Samo po avtomobilski cesti, kije speljana po levem bregu reke, lahko grem, a je promet po njej gost, zato me ne mika, da bi pešačila po njej. Odločim se: počasi se odpeljem po njej v svojem avtu in z očmi lovim Krko na svoji desni. Ta zdaj leno vijuga med bujno cvetočimi pomladnimi travniki in se mi pri Gornjem Polju celo skrije. V ovinku in globokem kanjonu nekje pod cesto, a tega ne vidim, se vanjo pri Meniški vasi na desnem bregu izlijeta dva njena pritoka, Radeš-ca in Sušica. Celo brbuč se je menda tu naselil v Krkinih največjih globinah!
Na levi strani ceste pod klancem v Strmolah najprej zagledam veliko in nenavadno stavbo, kjer so shranjene državne zaloge hrane. Do sem so iz Straže po 2. svetovni vojni za njihove potrebe potegnili celo železniške tire.
Skoraj v istem hipu na svoji desni strani spet zagledam Krko. Igrivo se požene preko umetnega slapa, ob katerem stoji še en mirujoči mlin. Reka je tu široka, lepa. Še bolj upočasnim vožnjo in čisto obstanem pri mostu, ki povezuje Stražo in Vavto vas. Tam se malo niže reka spet požene preko pred kratkim obnovljenega slapa, ob katerem stoji znani Dularjev mlin. Že dolgo tega je obmiroval tudi ta.
Tole je pa Dularjeva Krka, se s hvaležnostjo in posebno toplino v srcu spomnim dragega Jožeta Dularja, pisatelja, ki je s tako ljubeznijo opisoval utrip življenja ob tej dolenjski lepotici v polpretekli dobi v svojih delih Krka umira, Krka pa teče naprej, Na tej in oni strani Krke, Ljudje ob Krki in v marsikateri svoji pesmi. Nenadoma ga zagledam, kako stoji ob Krki pod mojo Draščo vasjo in se čudi, kako drugačna je od podobe, ki jo pozna! Iskreno se veseli, da je našla svojega opisovalca tudi v svojem zgornjem toku! Zazrem se v Dularjev mlin, pomislim tudi na dragega pesnika Severina Šalija, kjer je bila domačija njegove matere, pa na pesnika in urednika Dolenjske založbe Francija Šalija, ki ima dom na skali ob Krki (njegov ded bojda za hišo ni dal zemlje, ker je je bilo škoda!), poromam v mislih na vavtovško pokopališče na grob pesnika Ivana Zorana, ki sem ga še ne tako daleč nazaj srečevala na ulicah našega mesta ...
Naj grem mimo šole v Vavti vasi, ki se je nekoč imenovala po učiteljici Venturinijevi, katero so zverinsko umorili belogardisti, pa skozi Jurko vas, Potok in Srebrniče, kjer je pred kratkim zraslo sodobno lepo parkovno pokopališče? Ne, cesto po desnem bregu poznam. Hudo je načeta in nič pomembnega in novega se mi ob njej ne bi odkrilo. Torej ostanem v Straži. Prepričana sem, da bom kmalu spet lahko pešačila ob bregu reke Krke.
Straža je baje dobila ime po straži, ki je v času turških vpadov tu noč in dan čuvala prehod preko Krke. Do tod je bila istega leta kot iz Ljubljane v Novo mesto (1894) potegnjena železniška proga. Obe sta bili svečano odprti 1. junija. Približno osem in pol kilometrov dolga proga proti Straži je bila grajena predvsem za nakladanje lesa in lesnih izdelkov, predvsem za potrebe grofa Auersperga in njegove lesne industrije v Kočevskem Rogu. Potnikov ta železnica že dolgo ne prevaža več.
Straža je bila bolj kot po čem drugem tudi zadnja desetletja znana po lesni industriji. Ob spremembi sistema je Novoles skoraj propadel, a se je podjetje Novoles, Lesna industrija Straža, d.d., dobro pobralo, saj ima skupaj z obratom v Soteski, Trebnjem in Krškem kar 890 zaposlenih. Svoje lesne proizvode v glavnem izvažajo.
Prav za tem velikim obratom se po ozki cesti zapeljem proti Zalogu, čim bolj ob Krki bi rada šla, saj je moj namen spoznati svet ob njej. A tisti dan nisem pešačila. Mimo Češče vasi in skozi Bršljin sem se odpeljala domov, raziskovanje pa sem nadaljevala že čez dva dni. Sandi nas je (tudi Vlado in njeno nečakinjo) zapeljal do mostu, ki povezuje oba brega Krke pri vasici Loka. On se je vrnil, me pa smo obstale nad široko in čudno leno reko, v kateri je zgodnji ribič že namakal trnek. Napravila sem prvi fotografski posnetek, potem pa smo skozi zaspano vasico zavile v svežem nedeljskem jutru proti Zalogu.
Opekarna z istim imenom je tu stala že v začetku 19. stol. Prvi njeni lastniki so bili tujci. Ob Martinovi cerkvici na vaškem pokopališču še stoji nekoč bahati mavzolej družine Jelovšek, pl. Fichtenau. Ko odprem njegova vrata, se zgrozim. V kako žalostnem stanju je! Domačini mi povedo, da nameravajo iz njega ( iz nekakšne kapele) napravili mrliško
vežico, če bo denar. No, za metlo, s katero bi pometli največjo nesnago, ga ne bi bilo težko najti!
Prejšnja opekarna je zgorela -to mi je povedala njihova ljubezniva uslužbenka-in 1949. so postavili večjo. V njej je trenutno zaposlenih petdeset ljudi, podjetje pa je od 1990. 1. v lasti delniške družbe. Prav sedaj se trudijo pridobiti soglasje za kopanje gline, saj zaloge le - te ni več. Pove mi tudi, da sije v bližini vredno ogledati opuščeni glinokop, ki je postal bogat biotop. Tam lahko najdete vedomce, čaplje, race..., zato pogosto lahko naletite na raziskovalce, zlasti ornitologe, ki obročkajo ptice.
Za vasjo Zalog prečkamo Temenico in se spet hudujemo na domačine, da ne očistijo bregov njenega toka. Še bolj smo zgrožene ob pogledu na "obnovljeni” mlin. Zlasti visoke betonske ograde in veliko modro kovinsko mlinsko kolo bode v oči. Stavimo, kdo bo v pravdi, ki se že dolgo vleče, potegnil kratko?	„
Kar hitro smo v Češči vasi. Mimo skladišč in uprave BTC gremo ter mimo carinske postaje, potem zavijemo desno, med hiše, in se spet čudimo, kako lepa je tudi ta vas. Od domačinov zvemo, da gremo do Grobelj spet lahko po poljski poti. Speljana je vzporedno s progo, tik za njo pa leno teče Krka, na kateri opazimo ribiče in tudi čolne. Na drugi strani reke kmalu zaznamo Portovald. Kar padle bomo v Novo mesto!
V Cegelnici se spustimo po stezi, ki je speljana pred železniško progo in vodi h Krki. Pod Novotek-som prečkamo Bršljinski potok (kje ste, naravovarstveniki, da ne vidite, kako je potok zasvinjan?) in že smo v predmestju Novega mesta.
Pravzaprav smo na Župančičevem sprehajališču. Na tistem lepem delu našega mesta ob zeleni lepotici Krki, ki je od nekdaj privabljal Novomeščane. Na sprehod ob reki, na vožnjo s čolnom po njej, včasih, dokler Krka še ni bila tako onesnažena, tudi na kopanje. Navadno smo potem z veseljem obsedeli pred restavracijo na Loki (ali v njej) in se odžejali s hladno pijačo ali sladoledom. Zdaj gostišče ni le zaprto, ampak je tudi zanemarjeno in na očeh vseh vidno propada.
Včasih nismo bili v zadregi, kam zapeljati gosta, ki te je obiskal in bi rad spoznal kaj lepega v našem mestu. Lahko si ga zapeljal na Loko, na vrt k Win-discherju ali pa v Ribjo, če hotel Metropol, ki edini še dela, izključim. Zdaj so vsi trije nekoč tako dobro obiskani gostinski objekti zaprti in zanemarjeni, da so mestu v sramoto. In to v času, ko se vsaka vas prizadeva najti kaj takega, kar bi pritegnilo turiste. Ko poudarjamo, daje turizem pomembna gospodarska dejavnost, se Novo mesto obnaša, kot da zanj to ne velja.
Menda je pri Ribji restavraciji in nekdanjem hotelu Kandija kriva denacionalizacija. Kaj pa je z Loko? Kako je mogoče, da se na tej lepi lokaciji nobenemu gostincu ne uspe obdržati? Pozanimam se in zvem, da je lastnica objekta zavarovalnica Tilia, ki išče ustreznega kupca, pa ga ne najde. Najbrž postavlja previsoko ceno!?
Mimo lepo urejenih športnih igrišč, pod spomeniško zaščitenim Bregom, pa v resnici marsikatera ..prenovljena" hiša tega ne zasluži, se po Pugljevi ulici povzpnemo na most, kjer se nam spet ponuja pogled, ki razveseljuje. Ker je nedelja, Glavni trg ni zatrpan s pločevino, pa so lepo vidne lepe arkade in Rotovž. Pred nami je znana nič kolikokrat upodobljena podoba Kapitlja z Bregom in Krko pod njo, pod nami reka, široka, ki “objema mesto kot ljubica zvesta"..., kot je napisal pesnik Dragotin Kette, ki gaje mesto s Krko tako očaralo, daje prav tu napisal nektj svojih najlepših pesmi.
Lepo je naše mesto, me spet preplavi ponos. Na kandijski strani se naše poti razidejo, jaz pa se že veselim nadaljevanja poti ob naši najdaljši in najlepši reki. Sem koga že ogrela, da bi me posnemal in jo peš pobliže spoznal?
I. MESTNIK
Pogled na Krko z mostu pri vasici Loka
¥
ANKETA O DOLENJSKEM LISTU
Več o gospodarstvu in manj o politiki
V prvi februarski številki Dolenjskega lista smo objavili posebno anketo in bralce povabili k izpolnjevanju, da bi z njeno pomočjo ugotovili, kaj menijo o Dolenjcu. Izpolnjeno anketo je poslalo nekaj več kot stopet-deset bralcev, med njimi pa smo jih izžrebali pet, ki smo jih za nagrado povabili na prvi izlet z Dolenjskim listom.
Tako kot ponavadi so anketo izpolnili naši najzvestejši bralci in časopis tudi kritično ocenili. Na podlagi ankete smo ugotovili, daje Dolenjski list med bralci priljubljen časopis, ki ga mnogi vsak teden komaj dočakajo, napisali pa so nam tudi o čem pišemo preveč in o čem premalo, kar smo v uredništvu vzeli na znanje in nam bo v bodoče za orientacijo, kaj ohraniti, kaj je potrebno izboljšati in tudi kaj še na novo dodati.
Pri izpolnjevanju so se bolj kot moški izkazale ženske, saj je v anketi sodelovalo precej več žensk kot moških, kar 93 odst. rednih bralcev. Na vprašanje o poznavanju in pogostosti branja posameznih rubrik je največ, kar tri četrt anketirancev, odgovorilo, da redno spremlja našo kontaktno rubriko "Halo, tukaj je bralec Dolenjca!", pogosto pa 13 odst. vprašanih. Po anketi sodeč, je to najbolj brana rubrika v Dolenjskem listu, ki jo radi brerejo tako moški kot ženske. Naslednja najbolj brana rubrika so osmrtnice in Ena gospa, ki pa je bolj priljubljena med ženskami kot med moškimi. Anketa je pokazala, da je Dolenjski list zelo zanimiv tudi za oglaševanje, saj male oglase redno ali pogosto prebira skoraj tri četrt anketirancev, ostale reklamne oglase pa več kot polovica.
In o čem bi naši bralci radi izvedeli še več? Na podlagi analize anket je bilo ugotovljeno, da so gospodarstvo, izobraževanje, kmetijstvo in sociala področja, ki bralce Dolenjca še posebej za-
nimajo in si želijo več člankov na to temo. Manj pa jih privlačijo politika, šport in cerkev. Omenjene pripombe bomo pri snovanju časopisa v bodoče skušali upoštevati, predvsem pa se bomo trudili, da bo v časopisu vsakdo v družini, od mlajših do starejših, našel kaj zanimivega. Tudi v tej anketi se je namreč pokazalo, da je Dolenjski list družinski časopis, ki ga (en izvod) preberejo trije do štirje družinski člani, kar pomeni, da ni zanimiv le za starejše, ampak tudi za mlajše bralce.
Tudi po razlogu za odpoved smo povprašali in kot najpogostejši razlog so anketiranci navedli ceno. V zadnjih desetih letih, ko je pri nas prišlo do gospodarskih in družbenopolitičnih sprememb, je mnogo ljudi ostalo brez zaposlitve ali pa so njihove plače zadoščale - marsikje je tako še danes - le za golo preživetje. V takih razmerah so ljudje prisiljeni odpovedati časopis, in takih primerov smo žal v zadnjih desetih letih na Dolenjskem listu zabeležili precej. Med anketiranci pa je bilo kar nekaj takih bralcev, ki so zapisali, da svojega časopisa ne bi odpovedali v nobenem primeru.
Bralce smo povprašali tudi, kako ocenjujejo zdajšnji Dolenjski list v primerjavi s časnikom pred leti: več kot polovica jih je mnenja, daje boljši kot nekoč, 28 odst. pa, da se časopis ni bistveno spremenil. Kako so navajeni bralci na Dolenjca in njegovo grafično podobo, pa kaže to, da je skoraj 90 odst. anketirancev odgovorilo, da jim je sedanja grafična podoba časopisa všeč. Toda tako, kot se spreminja družba, ljudje in nasploh svet okrog nas, se spreminjajo tudi časopisi. Tudi “Dolenje" seje in se bo tudi v bodoče spreminjal, vendar postopno in prijazno, da ga boste bralci vsak četrtek še bolj veseli - tako kot pravega prijatelja.
Uredništvo
KLEEMAIER IN COWLAN LE V NOVEM MESTU- Letošnjo skupno evropsko turnejo sta nemški akustični kitarist Thomas Kleemaier (leva slika) in angleški kantavtor Paul Cowlan zaključila z nastopom v novomeškem klubu LokalPatriot. To je bi! njun edini nastop v Sloveniji, in ker gre za odličnega kitarista, ki mojstrsko obvlada inštrument, in kantavtorja z duhovitimi izvirnimi besedili, oba pa sta na odru tudi zgovorna zabavljača, bi pričakovali, da bo klub v soboto, 2. junija, zvečer poln do zadnjega kotička, a bi se v njem še našlo prostora za nekaj poslušalcev. Glasbenika sta se najprej predstavila vsak s svojim programom, za konec pa sta več kot dveurni šou zaključila s skupnim nastopom. (Foto: M. Markelj)
■"u: W.	
M	
	p
TRIO DVA ČARDAŠA - Anže Mihelič, Peter Jakša in Tone Grahek (z leve) na enem od nastopov, ki jih, ko jih bodo ljudje bolje spoznali, najbrž ne bo manjkalo. (Foto: M. B.-J.)
GLASBENE NOVOSTI
•	The Kamns, Demence
Skupina The Kamns je izdala CD, kar je vsakakor bolje, kot pa izdati prijatelja. Osem let je minilo, da so člani ponovno zbrali voljo in pogum ter se odpravili v studio. Posnetki so nastali v studiu KIF-KIF, medtem ko so končno zvočno podobo oblikovali v studiu Metro. Tu jim je bil nedvomno v veliko pomoč Janez Križaj, izkušeni oblikovalec spektra zvoka. Velja omeniti, da sta na posnetkih sodelovala tudi Nikola Sekulovič, član skupine Demolition Group, in Alen Steržaj, ki deli svojo glasbo s skupino Big Foot Mama.
Po besedah članov skupine The Kamens se na CD-ju spogledujejo z Beatli in šestdesetimi leti, obenem pa je na njem zaznati tudi primesi udergrounda. In mogoče je ravno slednji vpliv glasbene zvrsti potrebno iskati tudi v sodelovanju z omenjenima glasbenikoma, saj sta oba domača tako v Rock'n’ roll-u kot alternativnih underground vodah. Pravzaprav niti ni bistveno, za katero zvrst gre, pomembno je le to, da glasba stoji, ima zanimiva besedila in s tem poslušalstvo. Začetek plošče je mistično obarvan, vendar glasbeniki ne ostajajo dolgo v vetru, že z drugo pesmijo se spustijo na zelo trdna, čeprav v mislih še vedno domišljijska tla. Če se z besedilom Nesrečnik sprašujejo o razumevanju drugih in svojim prostorom pod soncem, pa z naslednjo skladbo odprejo sanjam prosto pot. In če v svetu, ki nam ponuja vse, razen sanj, več ne, ponovno tudi preko glasbe odkrijejo pot do izgubljenih sanj, se mi to zdi pohvale vredno. In tako gre glasba na CD-ju naprej. Sanje, padec v svet realnosti in ob vseh padcih ter vzponih iskanje samega sebe. Pri tem imajo večkrat občutek, da ostajajo sami, vendar poznajo tudi recept, kako ostati vesel in v družbi, saj verjamejo, da popito vino umetnost napaja.
ROK JOŽEF
•	Desert Fox, Obstoj
Slovenske skupine, ki imajo željo svoje glasbene ideje zapisati na nosilec zvoka, se na začetku svoje glasbene poti srečujejo predvsem s
finančnimi problemi, saj studio in vse stvari, ki sodijo zdraven, zahtevajo finančni vložek, okoli milijon tolarjev. Zato je izdaja vsakega Cd-ja ali kasete že uspeh, poleg tega pa so pogoji za glasbeno delo v Sloveniji veliko slabši od tistih v tujini in je zelo neodgovorno, da nekateri primerjajo med sabo izdelke tujega in slovenskega porekla.
Belokranjski glasbeni oder se ne more pohvaliti z veliko imeni, ki bi svojo ustvarjalnost prelila na CD. zato lahko s toliko večjim veseljem pozdravimo izdelek skupine Desert Fox, ki je nastajal v lanskem letu. Posnetki so bili narejeni v novomeškem studiu RSL, album z naslovom Obstoj pa je izšel pri založbi Play Records. Na njem je deset skladb, ki sta jih idejno izoblikovala kitarist skupine Bojan Macele in pevec Seregej Čas, ki je napisal tudi vsa besedila. V njih se zrcalijo razmere današnjega časa, saj po avtorjevih besedah postajamo sužnji nagona in odvisniki problemov, od katerih lahko za trenutek zbežimo, če se prepustimo Rock’n’ roll-u. Meseca marca je skupina posnela tudi videospot, pri katerem mu kot glasbena podlaga služi tretja skladba na zgoščenki z naslovom Črni vran.
• Videospot je režiral Sašo Dukič ob spremljavi snemalne ekipe studia Vrtinec. Gre za puščavsko balado, kjer Stari vran odgovarja, na katero stran vodi pot do srca. Glede na to, da so člani skupine omenjeno skladbo izbrali tudi za videospot, so verjetno prepričani, da je ta tista, ki bo publiki pokazala, kako razmišlja skupina Desert Fox. Besedila v skladbah, ki sledijo, opisujejo pokvarjeni svet, potujejo s črnim angelom na črno stran in se ob šumenju valov nostalgično spominjajo vseh noči. Včasih na skladbah zazveni tudi slide kitara, saj že samo ime skupine napoveduje spogledovanje z brezčasnostjo ameriških step in puščav. Skupina načrtuje veliko nastopov, njihovo spletno stran pa si lahko ogledate na naslovu:
http://members.tripod.com/ desert_foxO/ Skupina že za prihodnjo pomlad napoveduje izid novega albuma.
ROK JOŽEF
GLASBENA SKRINJA
Klavirski Tu in tam
Prva zgoščenka pianista Erika Šulerja
Založba Gallus Carniolus je izdala glasbeno zgoščenko z naslovom Tu in tam, na kateri uveljavljeni slovenski pianist Erik Štuler interpretira svoj priljubljeni izbor ruske “romantične” klavirske glasbe, kot je s podnaslovom na plošči označil Sonato v f-molu Aleksandra Skrjabina, Šest muzikalnih utrinkov in Vokalizo Sergeja Rahmaninova ter Preludij in fugo v d-molu Dmitrija Šoštakoviča. Ovitek plošče, ki sojo posneli v studiu He-lidon v Ljubljani, je oblikoval Tadej Šulman (prišel je med nominirance za nagrado Zlati petelin), spremna besedila je napisal David Sušel, izid cedejke pa je poleg drugih sponzorjev podprla tudi Glasbena šola Kočevje.
Erik Šuler je namreč po rodu iz Kočevja. Tu se je začel ukvarjati z glasbo že zelo zgodaj, saj so starši
hitro odkrili, daje v njem velik glasbeni talent, in mu omogočili, da se je glasbeno izobraževal že kot predšolski otrok. Najprej je igral harmoniko v Kočevju in nato klavir v Ljubljani. Ko mu je bilo dvanajst let, seje mati pogumno odločila, da sinu omogoči kar najboljšo glasbeno izobrazbo in ga je odpeljala v Moskvo na Centralno spedalno glasbeno šolo, kjer je mladi Šuler prišel v roke prof. Gadžijeva. Šolanje je nadaljeval na moskovskem Državnem konservatoriju I. P. Čajkovskega pri prof. Eleni Kuznje-covi in leta 1999 diplomiral z odliko. Podiplomski študij namerava nadaljevati v Koelnu.
Že med šolanjem je Šuler veliko koncertiral. Za njim je več kot 60 samostojnih koncertov, precej je snemal tudi za Radio Slovenija.
MiM
Trije virtuozi
Mihelič, Jakša in Grahek so ljubitelji zahtevnejše glasbe
BELA KRAJINA - Trije belokranjski fantje Anže Mihelič iz Sodevcev, Peter Jakša iz Gradca in Tone Grahek iz Črnomlja že dolgo igrajo nj različne inštrumente in v različnih glasbenih skupinah. V začetku letošnjega leta pa so se slučajno znašli skupaj in začeli igrati v triu: Mihelič na berdo, Jakša na bisernico in Grahek na bugarijo.
Fantje igrajo glasbo mnogih pokrajin, zlasti izven slovenskih meja, za katere so značilne tamburice, predvsem pa se odločajo za zahtevnejše skladbe, ki jih v Beli krajini običajno ne igra nihče in so
zato za poslušalce novost. A ker so pravi virtuozi na svojih inštumen-tih, je razumljivo, da jih je tudi poslušalstvo dobro sprejelo, kar dokazujejo bučni aplavzi ob njihovih nastopih. Igranja so se prijeli z vso resnostjo, sicer pa sami zase pravijo, da niso resni, zato so si tudi dali nekoliko smešno ime Trio dva čardaša. Njihove prve skladbe, s katerimi so pričeli skupno delo, so bili namreč čardaši. Sicer pa imajo fantje le eno željo: da bi našli gostilno, v kateri bi lahko vsak večer igrali in zabavali goste.
M. B.-J.
SLOVENEC V NEW YORKU
Spomini na prihodnost
Svobodni umetnik Igor Mitrovič, Brežičan po rodu, v New Yorku nastopa s celovečerno igro razvedrilne magije
Igor Mitrovič, ki je po rodu iz Brežic, nadaljuje uspešno pot svobodnega umetnika v New Yorku, svetovni umetnostni metropoli, kamor se je izselil pred več kot desetimi leti. O njegovem velikem uspehu, ko je za obdobje 1998/1999 prejel ugledno televizijsko nagrado emmy za animirani napovednik oddaje The Rosie 0'Donnell show, smo že poročali, tokrat pa je njegovo ime ponovno deležno pozornosti javnosti. Pred kratkim so namreč začeli s predvajanjem njegove gledališke predstave Spomini na prihodnost, katere producent in igralec je Mitrovič sam. S predstavo je ponovno potrdil, da ima ob likovnem talentu tudi talent za razvedrilno magijo. Mitrovič je namreč istega leta, ko je prejel emmyja, tudi osvojil prvo mesto na ameriškem prvenstvu v mikro magiji.
Tema Mitrovičeve predstave je potovanje skozi čas. Začne se z zaključkom in nadaljuje tako, da avtor v vlogi znanstvenika
na seminarju o potovanju skozi čas vodi gledalce uro nazaj na začetek predstave. Z duhovitimi in magičnimi učinki, ki jih dosega z rokohitrskimi spretnostmi, pričara “znanstvene” poskuse kot potrdilo možnega potovanja skozi čas.
Očaranost z znanstvenofantastično zamislijo potovanja skozi čas spremlja Igorja Mitroviča že od malega, ko je v rojstnih Brežicah še hodil v osnovno šolo in kasneje, ko je v Ljubljani obiskoval strojno tehnično šolo. V Ameriki je na to temo pripravil nekaj posameznih magičnih točk, ki so mu prinesle uspeh in nagrade, zdaj pa jih je povezal v celovito predstavo, s katero je povezal razvedrilno magijo z gledališko umetnostjo na podoben način kot filmski režiserji uporabijo filmske trike in posebne učinke za večjo prepričljivost filmske zgodbe. Pomembna razlika med filmom in Mitrovičevo predstavo je seveda ta, da slednja poteka v živo in ni rezultat montaže.
VODNIK PO SLOVENSKIH MUZEJIH
Hrami naše dediščine
Na ozemlju Slovenije je več kot 250 muzejev, muzejskih zbirk in galerij, v katerih je shranjeno pestro bogastvo naše premične dediščine. Muzejske ustanove to gradivo zbirajo, ga evidentirajo, preučujejo in skrbijo za njegovo predstavitev javnosti na stalnih in občasnih razstavah ter na drugih prireditvah. Pogled na zemljevid z vrisanimi muzeji in galerijami je razveseljiv, saj kaže na razvit odnos do naše zgodovinske in kulturne dediščine, hkrati pa je spodbudno vabilo k spoznavanju manj znanih kotičkov naše domovine.
Svojevrstno potrdilo raznolikosti tovrstne ponudbe je knjiga VODNIK PO SLOVENSKIH MUZEJIH, ki je pred kratkim izšla v sodelovanju založbe Mladinska knjiga in Skupnosti muzejev Slovenije. Gre za doslej najobsežnejši priročnik te vrste pri nas. Na 192 straneh so predstavljeni tako veliki, klasični muzeji in galerije kot njihove dislocirane enote, spominske ^sobe znamenitih Slovencev, muzeji na prostem, tehnični spomeniki in likovne zbirke, ob državnih tudi zasebne. Urednici Vodnika, Andreja Rihter in Marjeta Ciglenečki, sta v knjigo uvrstili vse ustanove, ki so zadostile predvsem dvema kriterijema: da so zanimive za javnost in da so javnosti dostopne, saj je namen Vodnika med drugim tudi ta, da javnosti še bolj široko odpre vrata muzejev in galerij tem ustanovam pomaga uresničevati eno od njihovih poglavitnih nalog -biti v službi javnosti.
Predstavitev je zasnovana enotno, in sicer si ustanove sle-
dijo v abecednem vrstnem redu po imenu kraja, kjer se nahajajo. Vsak muzej ali galerija sta predstavljena z osnovnimi podatki (naslov, številka telefona, faks, e-pošta in spletna stran, če jih muzej ima), nato je orisan dostop in navedeni odpiralni čas, način najave obiska, plačilo vstopnine, seznam stalnih razstav in dislociranih enot ter druge ponudbe. Sledi oris zgodovine ustanove in stavb, v katerih domuje, ter vsebinske predstavitve posameznih razstav in zbirk. Besedilo dopolnjujejo barvne in črno-bele slike.
Vodnik je izšel v treh jezikovnih izdajah, ob slovenski še v angleški in nemški, hkrati z njim pa so izdali tudi turistično avtokarto Slovenija - Muzeji, na kateri so vrisane lokacije vseh muzejskih in galerijskih enot, omenjenih v knjigi.
Vsekakor gre za koristen vodnik, ki bo marsikomu pomagal obogatiti turistično potepanje po domovini. Da bi bil še pri-ročnejši, bi lahko vseboval abecedni seznam vseh opisanih ustanov, da bi uporabnik našel njihov opis, tudi če ne ve, v katerem kraju se nahajajo. Nič odveč ne bi bila tudi imenski in stvarni seznam, ki bi pomagala uporabniku ugotoviti, kje vse si lahko ogleda zbirke, denimo, Jakčevih slik ali kovaških izdelkov. Ker bodo Vodnik dopolnjevali, bo morda kaj od tega v prihodnjih izdajah, v katerih bi lahko našla svoje mesto tudi bogata zbirka knjižnih ilustracij v osnovni šoli Šentrupert pa še kaj podobnega, kar je bilo zdaj prezrto.	M. MARKELJ
S HRANO IN ZELIŠČI DO ZDRAVJA
S kajenjem je treba prenehati!
Marsikdo se pohvali, da nima več prebavnih težav, odkar ne uživa ocvrtega ali pečenega mesa. Temu so se lahko odrekli tudi zaradi norih krav, ne morejo pa opustiti kajenja. Niso redki, ki mislijo, da jim lahko medicina ali naravno zdravilstvo pomaga popraviti to, kar povzroča kajenje. Vsakemu odločno povem, da takega zdravila ni. Tisti, ki se zdravo hranijo, še vedno pa kadijo, pijejo kavo, se premalo gibljejo in živijo stresno, so izločili samo en činitelj, ki jim je kvaril zdravje. Premalo se zavedajo, da se našteti vzroki za bolezni med seboj množijo, ne samo seštevajo. Naše telo lahko primerjamo z najboljšim strojem, ki gaje človek sposoben narediti. Brezhibno bo deloval samo, če v njem ne bo nobenega motilca. Človeško telo se je skozi razvoj moralo marsičemu prilagoditi in je sposobno ublažiti tisto, ker počno posamezni motilci. Če je teh preveč, pa,tega več ne zmore.
Ne obsojam tistih, ki me prosijo za pomoč, čeprav že iz njihovih obrazov prepoznam, s čim si kvarijo zravje, odločno pa jim povem, kaj jim je storiti, da ne bodo več
potrebovali ne zdravnika in ne ze-liščarja. Vem, da se kajenja ni ahko odvaditi, še posebno ne, ker tudi zdravniki, nekateri zdravilci in ugledni ljudje kadijo. Ko se pogovarjam s kadilci, slišim štorije o tem, daje nekdo umrl za rakom na pljučih, čeprav ni kadil. Drugi pripoveduje o osemdesetletniku, kije kadil od mladih nog, pa je umrl naravne smrti. Tudi sam poznam take primere. Kadilci, ki sebe tolažijo s takimi primeri, pa prezrejo dokaze, daje med 100, umrlim za rakom na pljučih, 95 kadilcev, resje tudi pet takih, ki morda niso kadili. Ne vemo pa, če niso bili pasivni kadilci, to pomeni, da so vdihavali onesnažen zrak iz kadil-čevih pljuč. Tudi za očake, ki so dočakali visoko starost, čeprav so kadili, bi bilo dobro vedeti, kako je bilo pri njih z drugimi činitelji, ki so ga ohranili pri zdravju. Ob njihovem rojstvu je vsak tretji dojenček umrl, odrasli so le najbolj čvrsti in največkrat brez zdravil.
Pravijo, da imamo dober protikadilski zakon. Vemo pa, da zakone le redko kdo prebere, še manj pa je takih, ki bi se po njih ravnali. Vsi bi morali kaj storiti, da bi ka-
Mikrohidrin - živa voda
Z živo vodo do boljšega počutja - Predavanje Iztoka Ostana v okviru šole učenje za življenje
NOVO MESTO - O živi vodi ali mikrohidrinu, kapsul z mineralnim prahom, in njenem delovanju na človekov organizem je konec aprila v Novem mestu predaval Iztok Ostan. “Ostan si je z mikrohidrinom pozdravil kronični hepatitis virusa B. ki velja za kronično obolenje jeter, kije sicer neozdravljivo. Med uporabniki mikrohidrina v Sloveniji so izvedli anketo, ki je pokazala, da je zelo zdravilen, saj od 87 vprašanih le dva nista čutila nobenega izboljšanja, in tako potrdila trditve različnih raziskav po svetu,” je povedala Anica Janežič-Mikec, ki je s Simono Zupančič organizirala predavanje v sklopu šole učenje za življenje.
Mikrohidrin ni namenjen le bolnikom ali oslabelim, temveč je tudi dodatek k prehrani, predvsem za tiste, ki živijo v onesnaženem zraku, jedo mastno hrano, imajo stresno življenje ipd. “Mikrohidrin poveča našo bioenergijo, telo razstruplja, izboljša se delo celic in organov, izboljšata se prebava in presnova. Ker je zelo
bazičen, z njim razkisamo svoje telo. Večina mikrobov in virusov se namreč razmnožuje v kislem območju. Večina naše hrane, razen zelenjave, krompirja, prosa in ajde, banane, soje, fižola in pitne vode, pa je kisla,” razlaga Anica Janežič-Mikec in doda, da je bazičnost telesa zelo težko doseči s4 pravilno prehrano zaradi načina življenja in navad, zato si lahko pomagamo, da si iz zelenjave doma iztiskamo sok. Priporoča korenčkov in pesin sok ter sok iz pšenične trave, detelje lucerne in kopriv, nadomestek zanje pa lahko predstavljajo tudi kapsule mikrohidrin.
Tudi sama je mikrohidrin že preizkusila: “Opazila sem večjo psihično stabilnost, boljše delovanje pljuč, tudi spanec je bil dosti bolj kvaliteten, sicer krajši, a globlji. Izginila je tudi bolečina v levem stopalu.” O živi vodi so gost aprilskega predavanja Iztok Ostan, njegova žena Alberta in Božena Ambrozius izdali tudi knjigo z naslovom Ko zdravila odpovedo.
'M. Ž.
jenje postalo nekaj nevrednega, kar bi drugi obsojali. Tako kot policisti ugotavljajo alkohol pri voznikih, bi lahko zdravniki izmerili zakajenost izdihanega zraka pri bolnikih. In prva zapoved bi lahko bila: prenehaj kaditi, ali pa boš sam plačeval zdravljenje! Sklicevati se na demokracijo in osebne svoboščine, češ da lahko vsak počne, kar hoče, velja samo do trenutka, dokler kadilec ne poseže v pravice nekadilcev. Če bi kdo izpustil pline (prdnil) pred drugimi, bi mu to zamerili in ga imeli za nevzgojenega, toda ti plini so manj škodljivi od tistih, ki nam jih pod nos pošilja kadilec, pa vendar ga ne obsojamo.
Poleg volje, ki naj jo kadilci zberejo, da bi prenehali s kajenjem, jim je treba tudi pomagati. V Ameriki so že iznašli tabletko, kiji rečejo “zyban” in so jo preizkusili že pri velikem številu strastnih kadilcev. Ena tretjina je trajno opustila kajenje, predvsem tisti, ki so imeli zadosti volje. Zanimivo pa je, daje skoraj pri petini tistih, ki so bili na preizkušnji, pomagala lažna tableta “placeba”, ki so jo dobivali, ne da bi vedeli, da je lažna. Tudi sam sem pomagal mnogim strastnim kadilcem, da so se rešili te nadloge. Nimam kake pilule, pripravil pa sem čaj iz zelenih ovsenih bilk, ki pomaga, kadar nastane abstinenčna kriza. Čaj je uspešen tudi takrat, ko se pri odvajenemu kadilcu pojavi želja po kakem nadomestku, običajno so to sladkarije in predobra hrana. Ovseni čaj vsebuje tudi številne učinkovine, ki krepijo zdravje.
Moja največja želja je: storimo čimveč za zdravje, da bomo srečni, dolgo živeli in na koncu spokojno umrli.
IVAN MARŠIČ iz Škofljice
IZ NAŠEGA LONCA
Pisana solata in torta z jagodami
Sonce že prav močno pripeka in le kdo bi sedaj pripravljal težke in zapletene jedi! Zato vam predlagam osvežujočo zeleno solato z redkvico. Za sladkosnede pa hrustljavo torto iz krhkega testa z jagodami.
Zelena solata z redkvico
Za 4 osebe potrebujemo: 2 glavici zelene solate (npr. ledenke), 1 šopek redkvic, 100 g sira z modro plesnijo-gorgonzole, 150 g jogurta iz posnetega mleka, 1 strok česna, 1 šopek drobnjaka, sol, poper, 2 rezini črnega kruha (100 g), 1 žlico olja, 10 g masla.
Priprava: Solato zrežemo na široke trakove. Redkvice očistimo, operemo in zrežemo na četrtine. Sir zrežemo na kocke in ga v jogurtu pretlačimo. Dodamo drobno zrezan česen in dobnjak. Rezini kruha položimo eno vrh druge. Odrežemo skorjo in sredico zrežemo na 1 cm velike kocke. V ponvi segrejemo olje in maslo ter kocke popečemo. Solato ponudimo z redkvicami, prelito s pripravljeno omako in posuto z opečenimi kockami.
marmelade, smetana za okras (če vam je to všeč), peki papir.
Priprava: Moko stresemo v skledo in v sredino naredimo kotanjo. V kotanjo damo jajce, 75 g sladkorja, vanilijev sladkor ter s kosmiči masla obsujemo rob moke. Vse pognetemo v gladko testo. Pokrito naj stoji 30 minut na hladnem. Testo razvaljamo na pomokani delovni površini v krog s premerom 26 cm. Položimo ga v tortni model, obložen s peki papirjem. Dno večkrat prebodemo z vilicami, da se med peko ne bi vzdigovalo. V pečici, segreti na 200° C, pečemo 18 - 20 minut. Pečeno testo s papirjem vzamemo iz modela in papir odstranimo. Testo damo ponovno v model. Jagode očistimo, po potrebi jih prerežemo na polovico ali četrtine in razporedimo po testu. Preliv za torte pripravimo s preostalim sladkorjem in 900 ml vode po navodilih na vrečki. S prelivom enakomerno prelijemo jagode. Torto za 2 uri in pol postavimo v hladilnik, nato jo takoj vzamemo iz modela. Mandeljne zla-toijavo opečemo, brez dodatka moščobe. Marmelado segrejemo in jo pretlačimo skozi cedilo. Premažemo rob torte in ga obsujemo z mandeljni. Torto lahko okrasimo s kupčki smetane.
Pripravila: NINA STERGAR
Hrustljava torta iz krhkega testa z jagodami
Sestavine za okrog 12 kosov: 200 g moke, 1 jajce, 150 g sladkorja, 1 ščepec soli, 1 zav. vanilijeve-ga sladkorja, 100 g masla ali margarine, moka za delovno površino, 1,5 kg jagod, 4 zav. prelivov za torte, 100 g zrezanih mandeljnov, 3 žlice marelične
VRTNARSKI KOTIČEK
Napake pri zalivanju
Končno smo dočakali čas, ko smo naše sobne, okenske in balkonske rastline prenesli na prosto. Če jih niste prenesli na prosto v oblačnem vremenu, vam jih je poškodovalo močno sonce. Upam, da je bilo takšnih poškodb čim manj.
Ker smo nekatere sobne, okenske in balkonske rastline presadili že v marcu ali aprilu, jim že primanjkuje hrane, saj večina današnjih prsti vsebuje le malo hranilnih
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
Kako se zaščititi pred soncem?
Pogostost in pojavnost raka na koži po vsem svetu naraščata. Naši varovanci se vedno bolj zavedate škodljivih učinkov izpostavljanja soncu (fotostaranje, sončne opekline). Hude sončne opekline v otroštvu pogosteje povzročajo nevarne rakaste spremembe kože v odrasli dobi. To še zlasti velja za otroke, ki so vedno le opečeni in nikoli rjavi. Dve taki opeklini v otroštvu lahko podvojita pogostost raka na koži. Več kot dve hudi sončni opeklini v obdobju pred 18. letom starosti povečajo tveganje kožnega raka za 10-krat. Najbolj dovzetni za sončne žarke so rdečelasi ljudje in ljudje z belo poltjo, svetlimi lasmi, modrimi očmi ter pegasto kožo.
Sredstva za zaščito pred spncem lahko najdemo v vlažilnih sredstvih za nego kože in celo ličilih za oči. Splošno pravilo je, da sredstva z višjim zaščitnim faktorjem pomenijo tudi večjo zaščito pred sončnimi žarki. Laboratorijski podatki tudi kažejo, da zaščitna sredstva proti soncu lahko zmanjšajo nastanek “sončnega raka". Vendar pa nobeno, še tako popolno zaščitno sredstvo, na zavaruje popolnoma pred sončnim sevanjem. Koristna so zato, ker ščitijo pred soncem kar v 97-odstotno, tudi kadar je na koži manj sredstva zaradi znojenja ali ker smo ga nanesli premalo. Starši ali skrbniki
otrok bi morali, preden otroci odidejo v šolo ali vrtec, na njihovo kožo nanesti zaščitno sredstvo pred soncem čim bolj na debelo. Pri otrocih, ki se veliko zadržujejo na prostem, pa morajo nanos vsakih nekaj ur ponoviti. Opozorim naj še na nevarnost naključnega izpostavljanja soncu, ki ga doživljamo ob vsakodnevnih opravilih na vrtu, vinogradu, pri spravilu sena ali pri hoji do avtomobila oziroma trgovine. Močnemu opoldanskemu soncu se izognemo tako, da si takrat privoščimo počitek ali pa si poiščemo senco: senco dreves ali senco pod dežnikom, saj je to praktičen način zmanjševanja izpostavljenosti soncu na prostem.
Pomembna je tudi uporaba ustreznih oblačil. Biti morajo sicer udobna, vendar morajo imeti zaščitni faktor 30 in več. Narava in gostota tkanja sta pomembnejši od vrste tekstila. Stopnjo zaščite oblačil pred soncem preprosto ocenimo tako; da blago dvignemo proti viru svetlobe in ugotovimo, koliko svetlobe prepušča. Klobuk naj ima krajce širše od 7,5 cm. Oči in kožo okoli njih zaščitimo z varovalnimi očali pri vseh opravilih na prostem.
Poskrbite še danes, da boste jutri zdravi!
prim. mag. TATJANA GAZVODA, dr. med.
snovi. Da rastlinam ne bo primanjkovalo hrane, kar bi se poznalo pri njihovi rasti in cvetenju, jih moramo dognojevati. Dognojujemo jih v 2-tedenskih presledkih. Pri tem pa pazimo, da nikoli ne zalivamo suhih rastlin. Če so rastline suhe zaradi vročine, jih najprej zalijemo z vodo, čez kakšno uro, ko so se dobro napile vode, pa še z gnojilom. Pri tem vam svetujem, da se natančno držite navodil proizvajalca in ne pretiravate z gnojenjem.
Številne rastline pa so v zadnjih dneh napadli številni škodljivci in bolezni. Letos so se nekatere pojavile kar mesec dni pred običajnim časom. Tako se na vrtnih rastlinah že nekaj časa pojavljajo listne uši in ščitkarji. Te zatiramo v okrasnem vrtu z pripravkom chess ali decis. V zelenjavnem vrtu pa uporabimo manj strupen naravni insekticid z imenom kenyatox.
Od bolezni pa so zelo pogoste črna listna pegavost in rja na vrtnicah. Da bi preprečili pojav bolezni, bo potrebno rastline poškropiti s pripravkom, ki se imenuje clari-net. V vrtovih je letos tudi veliko polžev, ki so pojedli že marsikatero rastlino. Sedaj je na voljo za njihovo zatiranje nov, neškodljiv pripravek pod imenom arion.
Ker se pravo poletje šele pričenja, bodo temperature vse višje, zato bo tudi zalivanje vse pomembnejše. Ker se ravno pri zalivanju delajo številne napake, je prav, da jih poizkusimo preprečiti ali vsaj zmanjšati na najmanjšo možnost. Rastline zalivajmo vedno zjutraj, dokler so že hladne od jutranje rose in nočnega hladu! Tako bomo povzročili manj škode kot običajno, saj rastlin ne bomo prehladili. Pa tudi manj bolezni bomo imeli na rastlinah, če jih omočimo po listih zjutraj, kot če jih omočimo zvečer. Kajti zjutraj se listi hitro osušijo, zvečer pa ostanejo dolgo vlažni, kar je idealno za razvoj bolezni.
SLAVKO ZGONEC
POMLAD JE ČUDEŽ - Srednja šola Sevnica je na nedavni kulturno-za-bavniprireditvi v atriju sevniškega gradit pripravila tudi modno revijo. Sodelovalo je 88 dijakinj z 18 izhodi, nazadnje so predstavile še perilo Lisce. Posnetek je z generalke. (Foto: P. P.)
MODNI KOTIČEK
Jadralska moda
Jadranje je sicer eden bolj avanturističnih, predvsem pa dragih športov, ki si ga večina težko privošči. Je pa zato jadralska moda (oblačila, ki so primerna za gibanje po morju in začasno življenje na manjših ali večjih plovilih) toliko bolj dostopna in priljubljena tudi med tisitmi, ki so ves čas na kopnu. Zato tudi današnji modni kotiček ni namenjen zgolj jadralcem in pomorščakom, ampak vsem tistim, ki simpatizirajo s športnim in visoko kakovostnim oblačenjem.
Tudi med vrhunskimi modnimi hišami je veliko zanimanje za jadranje. Na primer Prada, italijanska prestižna blagovna znamka, ki ima celo svojo 16-metrsko jadrnico. Zraven tako sodi še kolekcija ustreznih oblačil, ki je v mnogočem podobna drugim, namenjenim jadralcem. In ker je profesionalno športno kot tudi rekreativno avanturistično jadranje odvisno od divjih razmer na morju, morajo biti oblačila v prvi vrsti nepremočljiva, odporna proti močnemu vetru in mrazu, kakovostno sešita in iz vrhunskih materialov.
Seveda so tista oblačila za nošenje jadralske mode po kopnem
lahko tanjša in manj odporna, a ohranjajo videz. Bombažne kratke hlače z žepi ali dolge platnene, ki jih lahko z zadrgo poljubno skrajšate, kratko platneno krilo za prekrivanje kopalk ali kot samostojno oblačilo. Majice naj bodo bombažne in oprijete, z rokavi ali brez nih. V vetrovnih razmerah potrebujete še toplejšo jopico ter brezrokavnik s kapuco in žepi na zadrgo. In barve? Bela, bež, svetlo modra, živo rdeča in rumena so med vodilnimi.
Med obvezno opremo sodijo tudi posebni čevlji in škornji ter pokrivala. Klasični jadralni čevlji so podobni mokasinom iz mehkega usnja na zavezovanje, priljubljeno poletno obuvalo pa so t.i. reve iz posebne gume. Za nameček še platnen klobuček z žepki ter športno torbico, ki se ovije okoli telesa, in jadralski videz bo popoln.
Sicer pa je tudi jadranje danes tisti način preživljanja dopusta, ki je dostopnejši in zanimivejši za vedno več mladih in mladih po srcu. Zadnja leta je pravzaprav postalo že pravi trend.
JERCA LEGAN
inj u= m ft tl iD KB P u {# tku Q OC
Tabor prve pomoči in gospodinjstva
“Sedmarji“ OŠ Raka na enotedenskem tečaju na turistični kmetiji Bogolin - Koristno in prijetno druženje
Z učenci 7. r. smo preživeli zanimiv in poučen teden na Turistični kmetiji Bogolin v Zgornji Pohanci. Izvedli smo tečaj prve pomoči in gospodinjstva, saj v šoli nimamo gospodinjske učilnice. Že ob sprejemu smo bili presenečeni nad domačnostjo in gostoljubjem. Iz kuhinje je ves čas prijetno dišalo, saj so učenci vsak dan sami pekli kruh. Naučili so se delati vlečeno in biskvitno testo. Pekli so pico, piškote, delali rezance, zavitke. Vse, kar smo naredili, je služilo za popoldansko malico. V vsakodnevno delo smo vključili tudi likanje, obešanje perila, pospravljanje in pomivanje posode. Vsak dan so imeli učenci štiri ure prve pomoči, kjer so se poučili o laični prvi pomoči ob različnih nesrečah, ko je ogroženo človeško življenje. Naučili so se obvezovanja, imobilizacije, oživljanja itd.
Vsi člani družine Bogolin so nam pomagali in obogatili bivanje pri njih. Tako nas je oče popeljal v star mlin v Sp. Pohanci, kjer nam je mlinar razložil celoten postopek dela. Sin Marjan nam je pripravil in razložil pogrinjek ob praznični slovesni mizi. Rudi je povedal vse o pripravi morskih rib, mama in hči pa sta sodelovali z nasveti pri praktičnem delu gospodinjstva.
Na državnem tekmovanju
V soboto, 5. maja, je bilo v Šmartnem pri Litiji državno prvenstvo v ekipnem teku. Tja smo se odpeljali z avtobusom. Najprej smo si ogledali progo. Sledil je kulturni program. Igral je pihalni orkester Šmartno in zaplesala plesna skupina Smrklje. Nato so razdelili štartne številke. Dobil sem številko 2322. Najprej je tekel četrti razred, nato mi. Tekel sem v drugi skupini. Skozi cilj sem prišel tretji. Dobil sem medaljo in malico. Vsi so me pohvalili. Nato sem si ogledal še ostale teke. Izvedli so žrebanje številk, vendar nisem bil med izžrebanimi. Po končanem teku smo se odpeljali domov. Vsi smo bili zadovoljni, saj smo dosegli lepe rezultate. Tretje mesto na državnem krosu so osvojili: Kristina Erman (1. r.), Miha Pov-šič (3. r.) in Matej Kukec (6. r.)
MIHA POVŠIČ, 3. r.
OŠ Tržišče
9. PLANINSKI TABOR - Cicibani planinci iz novomeških vrtcev smo uspešno zaključili 9. planinski tabor v Kranjski Gori. 94 cicibanov planincev in 15 spremljevalk je uživalo v občudovanju gorske narave, doživljajo uspehe ob premagovanju naporov ob vzponu na vrhove Srnjak, Vršič, Drčev net, Krnico in v Tamar. Obiskali smo tudi Kekčevo deželo in se igrali ob jezeru Jasna. Pestri so bili večeri s petjem, igrami, nočnim pohodom in programom, ki sta ga za otroke izvedla alpinist Roman Mihelič in Tomaž Kocjan. Nepozabna bo tudi prva plezalna izkušnja. Otroci so dobili planinsko ime, kar jim je močno dvignilo samopodobo. (Majda Markovič)
Učenci in učitelji ta teden nismo pogrešali ne televizorja ne računalnika, saj smo bili obkroženi s čudovito naravo. Spoznali smo se, ustvarjali in bogatili drug drugega.
MAJDA TEODOROVIČ, SLAVICA TOMAŽIN, MARJANA PAVLOVIČ OŠ Raka
Obisk pisateljice Ivanke Mestnik
V	torek, 15. maja, nas je ob podelitvi bralnih značk na OŠ Otočec obiskala pisateljica Ivanka Mestnik. Na začetku so učenci 5. r. uprizorili odlomek iz njene knjige Gorjanski škrati v kraljestvu Brbuča. Odlomek opozarja na onesnaževanje okolja in prelepe narave pri Gospodični in na Trdinovem vrhu. Pisateljica, ki živi in ustvarja v Novem mestu, nam je predstavila svoje knjige. Pripovedovala je zelo zanimivo in doživeto. Povedala nam je nekaj tudi o svoji mladosti in o svoji bolni vnukinji, ki jo je opisala v knjigi Izlet na modri planet. Bila je prijazna, umirjena in zanimiva pripovedovalka. Povedala je še, da je pisanje knjig zelo naporno, a kljub temu lepo in zanimivo. Razšli smo se v upanju, da se še kdaj srečamo, mogoče že ob izidu njene naslednje knjige, kije že v tisku. Zelo se je razveselila slike, ki smo ji jo podarili ob koncu proslave, saj so jo narisali učenci naše šole.
Članice novinarskega krožka OŠ Otočec
Gasilske vaje
V	soboto, 5. maja, smo imeli pouk. Učiteljica nam je povedala, da bo na naši šoli gasilska vaja. Povedala nam je tudi, da je naš razred izbran za reševanje z lestvijo. Za vajo naj bi bil požar v šoli. Gasilci so namestili posebne naprave, kot da zares gori. Potem so pripeljali gasilska vozila in izvedli vajo. Pripeljali pa so tudi veliko lestev na tovornjaku. Na koncu je bila košara. Z lestvijo so nas učence pripeljali iz razreda na dvorišče. Pokazali so tudi, kako rešujejo ranjenca iz razbitega avtomobila. Na vozilu so odrezali streho in rešili ranjenca. Bil je zanimiv dan. Spoznali smo delo naših gasilcev.
MATEJA ŠTRUKELJ, 3. a OŠ Semič
Vse o meni
Že od začetka šolskega leta smo se pripravljali na projekt Vse o meni. Z učiteljico smo se odločili, da povabimo starše in jim projekt predstavimo. V četrtek, 19.aprila, smo začeli s programom. Staršem smo z lepo besedo zaželeli dobrodošlico. Jaz sem vodila celoten program. Najprej je sošolec Benjamin zaigral na harmoniko. Sledile so recitacije, petje in ples. Na koncu so starši navdušeno ploskali. Ravnateljica je povedala nekaj lepih besed in nas tudi pohvalila. Od nje smo dobili za nagrado -čokolado. Učiteljica je starše povabila na hodnik, kjer smo z njo in s praktikantko Andrejo pripravili razstavo. Moja učiteljica je staršem povedala, da smo se zelo lepo pripravili in nas ima rada. Tudi Andreja je to rekla.
INES ŠPAN, 3. r. OŠ Blanca
Uveljavila sem svojo voljo
Ena izmed mojih lastnosti je, da sem zelo trmasta, zato mi večkrat uspe uveljaviti svojo voljo. Pred letom dni so bile na naši šoli zelo popularne igračke "tamogočiji". Veliko sošolk ga je že imelo, toda jaz še ne, čeprav sem si ga močno želela. Mama in oče pa sta menila, da je otročji in brezsmiseln. Nekaj časa sem kuhala mulo, nato pa sem ju le z jokom uveljavila svojo voljo in sem igračko dobila. Sprašujem pa se, kaj sem videla na njej, da sem si jo tako želela.
MARUŠA BRADAČ, 6. a
Novinarski krožek, OŠ Brežice
V Krakovskem gozdu
V sredo, 9. maja, smo imeli učenci 4. r. naravoslovni dan v Krakovskem gozdu. Zbrali smo se pred gostilno Žolnir v Kostanjevici in gozdar - vodič nam je pripovedoval o vsestranskem izumitelju Jožefu Resslu in po njem imenovani Resslovi poti po Krakovskem gozdu. Na poti v gozd smo se ustavili pri nekaterih znamenitostih. Med njimi je bilo tudi trhlo drevo vrbe, ki je bila nekdaj zelo mogočna. Hodili smo po zelo močvirnatem gozdu, kjer so bile same luže in vsepovsod voda. Prišli smo na močvirnat travnik Trstenik, kjer je moj sošolec odkril žabo in se na ves glas zadrl. Vsi smo priskočili k njemu in si z vseh strani ogledovali to dvoživko. Kmalu smo se spet odpravili v gozd. Po razmočeni poti smo se približali gozdni cesti ter tam počakali avtobus. Sezuli smo blatne škornje ter se okrepčali. Odpeljali so nas še na Malence, kjer smo videli tretji najdebelejši hrast v Sloveniji. S sošolci smo lahko objeli ta mogočni Cvelbarjev hrast.
SANDI LOPATEC, 4. b.
OŠ Šentjernej
Telefonska številka 113
Kdo vse pokliče številko 113? Zakaj in komu je pravzaprav namenjena? Kdo so ti ljudje in kaj delajo? Vse to in še mnogo več vprašanj se mi zastavlja o policajih. V lutkovni predstavi Ena, ena, tri pa sem o policajih spoznal veliko novega. To so dobri, nasmejani ljudje, ki vsakomur radi pomagajo. Tako je medved policaj pomagal ubogemu zajčku, pišče-tu, miški in lisici. Tudi če se izgubiš, ti policaj pomaga poiskati pravo pot do doma. Zelo dobrodošli so tudi v prometu, saj otroci še nismo dovolj veliki za tolikšno množico avtomobilov. Da nas uspešno varujejo v prometu, smo se prepričali tudi v mali šoli, ko smo opravili kolesarski izpit. Ogledali smo si še policijsko postajo in tistega dne sem se prvič pogovarjal s policistom. Velikokrat vidim policiste ob cesti, ko ustavljajo avtomobile. Tudi mojega očka so že. Bil sem v avtu. Z zanimanjem sem poslušal, kaj sta se pogovarjala. Policisti imajo zelo odgovorno delo, posebno pri prometnih nesrečah, kjer je nujna hitra pomoč. Njihovo delo spoštujem, saj ga opravljajo ponoči in podnevi, v vetru in dežju ter v vseh letnih časih.
GREGA DIVJAK, 3. b.
OŠ Sava Kladnika, Sevnica
Pestro v Najdihojca
Otroci so bili na začetku srečanja z lovcem razočarani. Lovec ni prišel v uniformi in s puško. Ampak na to so kmalu pozabili, ko jih je odpeljal v gozd. Tam jim je življenje v gozdu prikazal na tak način, da so se otroci obnašali, kot da živijo v gozdu in so del njega. Dogovorili smo se, da bodo ostali v stikih in opazovali, kaj se dogaja v gozdu. Med bivanjem na pohorski Glažuti pa so otroci priprave na šolo in skupina Pikapolonice obiskali mariborski akvarij terarij. Navdušeni so bili nad vsem, kar je plavalo, še posebej pa lezlo.
MARIJA STAJNKO
WE Najdihojca, Dobova
Vtisi z ekskurzije
•	Najbolj mi je bila všeč Jurčičeva hiša, ker sem v njej videl stare predmete. (Miha Vončina)
•	V spominu mi bo ostal ogled jame, netopirji in človeška ribica. (Nejc Oklešen)
•	Najbolj všeč mi je bila črna kuhinja v rojstni hiši Josipa Jurčiča, stara posoda, likalnik... (Gal Zupanc)
•	Najlepša je bila Jurčičeva domačija, zanimiva pa je bila tudi Krjavlje-va koča. (Žiga Drkušič)
•	Všeč mi je bilo pri izviru reke Krke in v rojstni hiši pisatelja, kjer smo si ogledali hišo, kočo in si nakupili spominke. (Maja Humek)
Učenci 2.a
OŠ Šmihel Novo mesto
Moje prvomajske počitnice
Šli smo na izlet na Bled. Všeč mi je bilo, ko smo hranili race. Videla sem tudi laboda. Peljali smo se s čolnom na otok. Tam smo šli po stopnicah do cerkve. Preštela sem jih, bilo jih je 98. Nato smo šli v cerkev in sem potegnila za vrv. Ko je zvon zazvonil, sem si zamislila svojo željo. Ko smo se odpravili proti domu, smo si ogledali kako izgleda-jo letala in kako pristajajo.
TANJA ZAPLaTAR, 2. r.
OŠ Krmelj
UREJANJE GREDICE - Smo skupina Ribic iz vrtca Žužemberk in obiskujemo celoletno pripravo na šolo. Čeprav smo še majhni, skrbimo, da je okolica našega drugega doma - šole urejena. Imamo svojo gredico, za katero skrbimo vse šolsko leto. Ker imamo letos v skupini dečka, katerega mamica Saša Pajk ima cvetličarno, smo jo prosili, naj nam pomaga pri urejanju gredice. Otroke je motivirala za delo. Najprej so ji pomagali pri puljenju starih cvetlic in pri pripravi gredice. Otroci so spretno posadili vsak svojo cvetlico. Rože smo še dobro zalili in pospravili vrtno orodje. Otroci so bili veseli tudi cvetlic, ki jim jih je podarila ga. Saša. (Vzgojiteljica Minka Fric, Vrtec Žužemberk)
Varovanje okolja
Sem velik zaščitnik okolja. Če ga le malo opazujemo, ugotovimo, da ga močno zanemarjamo in iz dneva v dan bolj onesnažujemo. Okolje zastrupljamo počasi, toda vztrajno. Tanjša se ozonska plast, pogosto pada kisel dež. Ta povzroča škodo našim gozdovom, rastlinam in kmetijstvu. Zmanjšali smo onesnaževanje z dimom, pospešujemo pa zahrbtno širjenje strupenih kemikalij in težkih kovin. Najhuje je, da večino strupenih odpadkov zavržemo na nepravi način. Onesnažena pa je tudi voda, ki naj bi bila vir življenja. Zelo vprašljiv je pomen jedrske energije. Zakaj ne varujemo tega, kar imamo ? Nočemo ali ne znamo? Po gozdovih ljudje odlagajo razne odpadke, kovinske, plastične in steklene predmete. V reko so speljane razne odplake, kanalizacija, strupene kemikalije itd. Tako so naše reke močno onesnažene in nepitne. Nobena čistilna naprava ne more popraviti tega, kar v zadnjem času dela človek, ki naj bi bi! pameten in razumen. Vse bolj pa zrak onesnažujejo tudi avtomobili, tovarne, iz katerih dimnikov se vali strupen in onesnažen zrak. Danes se ljudje obnašamo tako, kot da bi nas nekje v vesolju čaka! nadomestni planet. Če ne bomo temeljito spremenili svojega odnosa do okolja, življenje na tem planetu ne bo več mogoče.
MATEJAVBAR, 6. b.
OŠ Mirna Peč
Evropa v šoli
9. maja smo zjutraj prišli na avtobusno postajo v Novo mesto, kjer smo počakali še druge učence, ki so bili izbrani na regionalnem natečaju Lepše okolje - lepša Evropa, in na predstavnico DPM Mojca. V Mariboru seje ob 11. uri pričela prireditev projekta. Z uvodnim nagovorom nas je pozdravil župan Boris Sovič. Za njim je prišel na oder predsednik Državnega zbora RS Borut Pahor. Po krajšem kulturnem programu je bila na vrsti podelitev nagrad za literarni in likovni natečaj. Za vsako starostno skupino so podelili tri nagrade. Iz dolenjske regije sta bili nagrajeni dve učenki: L nagrado je na razredni stopnji _prejela učenka Lara Zupančič iz OS Trebnje za pesem Hvala ti, 3. nagrado na predmetni stopnji pa Maja Beg iz OŠ Šmar-jeta za spis Smetožer. Po končani prireditvi smo imeli na voljo vodiče, ki so nam razkazali Maribor.
MAJA BEG OŠ Šmarjeta
Ptica
Ptica priletela je na okno se usedla je na oknu polno zrnc blo, najedla se je prav močno.
Ko ptica odletela je, v gnezdo se usedla je, v gnezdu polno ptičic blo, nahranila jih je prav težko.
Ko ptičice odrasle so, so iz gnezda odletele in same zase so skrbele.
JOŽKO GREGORČIČ, 5, r.
OŠ Milana Majcna, Šentjanž
Diamantniki -22 najboljših
18. in 19. maja smo se učenci in dijaki iz vse Slovenije in zamejstva, ki smo v tekmovanju za Cankarjevo priznanje osvojili največ točk, udeležili nagradnega izleta z naslovom Na Kraju je krasno. Pot nas je vodila do mejnega prehoda Lipica, do občine Dolina pri Trstu, kjer smo se srečali s pesnikom in tamkajšnjim županom Borisom Pangercem. V Nabrežini smo si ogledali obalo ter značilnosti podnebja in rastja. V Grudnovi rojstni hiši smp se srečali s pisateljem Borisom Pahorjem. Prespali smo v Novi Gorici, kjer so nam predstavniki Slavističnega društva in Ministrstva za šolstvo podelili spominske knjige. Naslednji dan smo si ogledali naselje Štanjel, ki ima povsem srednjeveške značilnosti. V Tomaju smo si ogledali hišo slovenskega pesnika Srečka Kosovela, na koncu izleta pa še lepote Vileniške jame. Izleta se je udeležila tudi moja mentorica in prof. slovenskega jezika Mateja Jankovič.
KRISTINA HRASTAR, 8. r.
OŠ Otočec
Planinski pohod
Sončno majsko soboto 12. maja smo se otroci novomeškega glasbenega vrtca Ringaraja s svojimi vzgojiteljicami in starši podali na planinski pohod od Doma pri Gospodični do Trdinovega vrha. Za najmlajše med nami - štiriletnike je bil to že pravi podvig, mali šolarji pa smo zmogli pot kot za šalo in ostalo je še dovolj moči za razposajeno igro po opravljenem spustu.
LEA CVITKOVIČ MARIČIČ Novo mesto
Petka - šesto državno tekmovanje
V torek, 15. maja, sem šel v Cankarjev dom na tekmovanje Veš? Vem. V Ljubljano smo šli z našo pedagoginjo Melito. Na začetku sem slišal najnovejšo Petkino pesem. Božo Kos nam je predstavil komisijo, ki je bila odgovorna za popravljanje nalog. Dobili smo še klobuk in svinčnik. Nato seje začelo 45-minut-no pisanje. Po tekmovanju smo odšli na malico. Prišel je Adi Smolar, ki nam je zaigral nekaj pesmi. Prvi sem dobil njegov avtogram. Dobili smo priznanja in nagrade. Potem je prišel še čarodej, ki je začaral petko in misli pošiljal s pomočjo karte. Potem smo odšli še v živalski vrt. Tu sem imel za vratom kačo in fotograf me kar ni mogel nehati slikati. Zastonj smo dobili sladoled. Z avtobusom smo se odpeljali proti Novemu mestu. Imel sem se lepo.
MITJA ANTONČIČ, 3. a Novo mesto
SODELOVANJE V GLASBEN! DELAVNICI - Četrtošolci iz OŠ Šmihel smo obiskali Groharjevo vas Sorico nad Škofjo Loko. Sodelovali smo v likovni in glasbeni delavnici. Ta izlet nam je bil zelo všeč in želimo si, da bi se še kdaj ponovil. (Toni Matoh, 4. c., OŠ Šmihel Novo mesto)
SKUPAJ SMO MOČNEJŠI - Na OŠ Studenec smo bili zelo aktivni. Aprila smo imeli tekmovanje za najlepši pirh, izvedli pa smo tudi čistilno akcijo z lovci. Takoj po počitnicah smo na šoli izvedli akcijo Skupaj smo močnejši. Povezali smo se s PGD Studenec in izvedli evakuacijo otrok iz šole. Najprej so gasilci pokazali vajo in med njimi smo pod čelado prepoznali tudi našo učiteljico Matejo. Najbolj zanimivo je bilo, ko so gasilci prinesli na nosilih našo kuharico Majdo. Poveljnik nam je govorit o delu gasilca, njegovi opremi in gasilnih aparatih. Po predavanju smo izvedli kviz. Gasilci so se res potrudili in želimo si še več takšnih srečanj. Maja so učenci odšli na dvodnevni planinski izlet na Pohorje. Učenci J.r. gredo v šolo v naravi na Čatež na Dolenjskem, učenci 4.r pa na morje. (Učenci in učiteljice OŠ Studenec)
NOVA PRILOŽNOST ZA SPREHAJALCE - V metliški občini imajo kar štiri sprehajalne poti: okrog Metlike, Boiakovega, po poti soseske zidanice okrog Drašičev ter najnovejšo Urbanovo pot. Mnogi, ki so jih prehodili tudi po večkrat, vedo povedati, da jih povsod sprejmejo prijazni in gostoljubni ljudje. Tako je bilo tudi nedavno na Urbanovi poti, ki se za Metličane prične in konča na Pungartu v Metliki. Da se sprehajalci ne bi izgubili, so jo Grabrovčani označili s kažipoti ter za utrujene-postavili več klopi. Izdati so tudi zloženko, informacijsko tablo pa sta pri .vi1. Urbanu odkrila ter s tem simbolično odprla Urbanovo pot metliški župan Slavko Dragovan in predsednik KS Grabrovec Marjan Črnič. (Foto: M. B.-J.)
v
Črnomaljci podpisali eko listino
Osnovna šola Mirana Jarca postala druga eko šola v črnomaljski občini
Četrta metliška pešpot
Preteklo soboto je bil prvi pohod po krožni Urbanovi poti od Metlike do Grabrovca in nazaj, ki naj bi postal tradicionalen
15. maj je bil velik dan za Črnomelj, saj so šolarji osnovne šole Mirana Jarea svečano podpisali eko listino, temeljni dokument za ekološko ravnanje. Podpisali pa smo jo tudi predstavniki sveta staršev, sveta šole. Lovske družine, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, Zavoda za gozdove, Dinosa, črnomaljske občine in krajevne skupnosti Črnomelj. V imenu vseh učencev pa jo je podpisal Ivo Ivičič.
Priznanje učiteljskemu zboru, ki je znal navdušiti učence za ohranjanje narave, je izrekla nacionalna koordinatorica eko šole v Sloveniji Nada Pavšer. Tudi Črnomaljci smo ponosni, da se najmlajši zavedajo odgovornosti do narave, podpisniki pa obljubljamo, da jim bomo pri tem pomagali. Pred nami pa je velika
odgovornost, saj ne smemo razočarati otrok.
Ob svečani predaji eko zastave je bila tudi prireditev, pripravili so razstavo, že prej pa so učenci naredili marsikaj, s čimer so dokazali svojo ekološko osveščenost. Najbolj uspešni so bili pri zbiranju odpadnega papirja. Zbrali so ga kar 20 ton in s tem rešili 334 dreves. V čistilni akciji ob dnevu Zemlje pa so nabrali 150 vreč odpadkov.
Sicer pa ekološka krožka na obeh črnomaljskih osnovnih šolah pripravljata tudi brošuro o drevesih v Črnomlju, s katero želita opozoriti ljudi na zanimiva, stara, lepa drevesa, do katerih se marsikdaj obnašamo zelo neodgovorno.
VIKA LOZAR, predsednica KS Črnomelj
GRABROVEC - Krajevna skupnost Grabrovec je s 153 prebivalci najmanjša v metliški občini, vendar so si krajani želeli, da bi tudi pri njih imeli nekaj, s čimer bi pritegnili pozornost obiskovalcev. Pomembnejših naravnih ali kulturnih znamenitosti sicer nimajo, zato pa je že dolgo zorela ideja o pešpoti, ki so jo začeli pripravljati v začetku letošnjega leta.
Ker imajo Grabrovčani na hribčku nad vinogradi podružnično cerkev sv. Urbana, so 6,3 kilometra dolgo krožno pot, ki vodi med vinogradi, po gozdu in mimo polj do Metlike in nazaj na Grabrovec, poimenovali Urbanova pot. Prvi pohod po njej so pripravili 26. maja, saj je dan prej godoval zavetnik njihove cerkve. Ko so Grabrovčani s prizadevnim predsednikom Marjanom Črničem na čelu pripravljali pot, so ugotovili, da imajo pravzaprav marsikaj pokazati. Najlepše je pri njih prav v zgodnjem poletju, ko v gozdo-
Za izreden odstrel medveda
RIBNICA - Strokovne službe Zavoda za gozdove RS so v sodelovanju s pristojnim organom 6. Ko-čevsko-belokranjskega lovsko gojitvenega območja presodile, da gre pri večkratnem obisku medveda v vasi Dane nad Ribnico, kjer je Mariji Ambrožič zaklal dve ovci, za “ponovitveno dejanje". Skladno z odločbo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so se odločili, da izredni odstrel medveda izvede Lovska družina Ribnica. Doslej ji to še ni uspelo.
vih zorijo jagode in borovnice, a tudi jeseni, ko rastejo ajdovčki, zorijo jabolka in grozdje. In seveda na mar-tinovo, ob mladem vinu in vgrabrov-ških ložah nabranem kostanju.
Da pa gostoljubni Grabrovčani lahko ponudijo se marsikaj, so dokazali na sobotnem pohodu, ki se gaje udeležilo krepko čez sto pohodnikov. Nekateri so v šali dejali, da pohod sploh ni bil naporen, pač pa počitki, saj sojih organizatorji samo na poti od Metlike do Grabrovca s pijačo in kmečkimi dobrotami pogostili kar šestkrat. Ko bodo ljudje do drugega organiziranega pohoda odhajali na pot sami, bodo seveda morali vzeti s seboj popotnico od doma, čeprav je res, da bodo težko ušli povabilom v zidanice. Ne nazadnje je sv. Urban zavetnik vinske trte.
M. B.-J.
Izlet po gradovih Bavarske
NOVO MESTO - Člani društva interesnih dejavnosti upokojencev Novo mesto so nedavno obiskali Bavarsko. Prvi dan so izletniki obiskali rudnik solin in dvorec Ludvika II na otoku Herren. Naslednji dan so si ogledali pravljični Neuschvvan-stein in dvorec Linderhof s čudovito umetno jamo, ustavili pa so se še v baročni romanski cerkvi v Wiesu in samostanu v Ettalu. Tretji dan je sledila kar prehitra pot proti domu, na kateri so obiskali še Garmisch Partenkirchen, Innsbruck in Kitž-biihel. Za uspeli izlet imate veliko zaslug Ivan Marušič, kateremu je predsednik društva dal proste roke pri organizaciji izleta, in Kompas, ki ima dobre šoferje in vodiče.
Eko zastava strojni šoli
Priznanje novomeški Poklicni in tehniški strojni šoli za njihovo delo na področju ekologije
Kostelska zdravstvena postaja v medijih
KOSTEL - O zdravstveni postaji v Kostelu (v vasi Vas), ki jo je zaradi umazanije začasno zaprla sanitarna inšpekcija, poročajo razna sredstva obveščanja, ki se jim prikradejo tudi napake. Največja pa se je zgodila Vzajemnosti (glasilu ZPIZ in ZDUS), in sicer v zadnji, majski, številki, kjer so med drugim zapisali, da je kostelska zdravstvena postaja začela propadati, ko je umrl zdravnik, ki je stanoval v tej vasi; da zdaj za 250 tamkajšnjih pacientov skrbi gostujoči zdravnik in da so iz 50 km oddaljenega Kočevja sporočili, da bodo ugotovljene pomanjkljivosti odpravili.
Resnici na ljubo naj napišem, da prejšnji zdravnik ni umrl, ampak še krepko deta, saj je predsednik Turističnega športnega društva Kostel, občinski svetnik itd., in da je za svoje delo prejel prav v zadnjem obdobju več priznanj in pohval Turistične zveze Slovenije in drugih. To pomeni, da je še živ in delaven, čepravje upokojenec. Prav po njegovi zaslugi je v Kostelu narejenega marsikaj, zato Turistična zveza Slovenije uvršča kostelsko društvo med najbolj delavno v državi in ga daje za zgled drugim.
Ostale netočnosti, ki pa niso tako pomembne, so: zdravstvena postaja ni v ..tejvasi (Kostelu)", ampak je v vasi Pas (Kostel je naziv za vso pokrajino oziroma sedanjo občino Kostel, nekdaj gospostvo Kostel, in tudi za naselje pod gradom Kostel, ki pa mu domačini še *
vedno rečejo Trg); zdravnik le zdravstvene postaje od nekdaj in verjetno še danes ni skrbel le za 250 pacientov, ampak za vse prebivalce občine Kostel, kijih je 675, in še za prebivalce v nekaterih sosednjih občinah oziroma na območju zdravstvenih postaj Osilnica, Predgrad in Draga v današnjih občinah Osilnica, Kočevje in Loški Potok; od zdravstvene postaje v Kostelu (pravilno v Vasi) do Kočevja ni 50 km, ampak le okoli 30 km.
J. PRIMC
STRAŽA - Preko 20 Straških otrok je v minulih mesecih enkrat tedensko obiskovalo kreativne delavnice, ki so v okviru Kluba za otroke pod vodstvom Ljudmile Bajc in ob pomoči treh prostovoljk potekale v prostorih krajevne skupnosti Straža. Klub za otroke in mladostnike je eden programov Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, poleg Straškega pa v novomeški občini delujejo še trije.
“Klub v Straži je zelo specifičen. Kreativne delavnice so sicer namenjene otrokom od 10. do 12.
NOVO MESTO - Nacionalna koordinacija projekta “Eko šola kot način življenja" je Poklicni in tehniški strojni šoli na Šolskem centru Novo mesto na slovesni podelitvi v Mariboru v 9. maja podelila eko zastavo. S tem so prejeli priznanje za naše večletno delo in prizadevanja na področju ekološkega osveščanja mladih. Omenjeni projekt načrtno uvaja vzgojo o okolju v osnovne in srednje šole, v njem pa sodelujejo učenci, učitelji, vodstvo šole, sveta šole in staršev skupaj s predstavniki lokalnih oblasti. V slovenski projekt se je vključilo veliko šol, od teh je večina osnovnih, saj je letos poleg novomeške dobila eko zastavo le še ena srednja šola v Sloveniji.
leta starosti, tukajšnji osnovnošolci pa s seboj pripeljejo tudi mlajše bratce ali sestrice. Zato program posebej prilagajamo, da je primeren za otroke od male šole do osmega razreda," je razložila Ljudmila Bajc. Cilji programa so boljša vpetost otrok v šolski sistem, pridobivanje delovnih navad, ustvarjanje pozitivne samopodobe in krepitev samozavesti, pri tem pa je poseben poudarek dan kakovostnejšemu preživljanju prostega časa in sprejemanju drugačnosti.
Pri predstavitvi Kluba mladim sodelujejo z Osnovno šolo Vavta vas. “Šolarjem in staršem predstavimo program na začetku šolskega leta. Delavnic se radi udeležujejo, saj se naučijo nekaj novega, sproščajo svojo domišljijo in se družijo tudi izven šole. Tako so letos med ostalim bogatili besedni zaklad, za dan žena so za mamice iz papirja izdelali rožice in za veliko noč pirhe, oblikovali so iz gline, izdelovali nakit in se pogovarjali o bontonu, v barve pa so odeli celo dvorišče krajevne skupnosti,” je naštevala Ljudmila Bajc.
V Straži ustvarjalne delavnice Kluba za otroke potekajo drugo leto. Po besedah Bajčeve bodo z njimi skušali glede na željo otrok nadaljevati tudi prihodnje šolsko leto, vendar le, če bodo zanje pridobili potrebna sredstva.
M. Ž.
Program sestavlja sedem korakov. Šola, ki uresniči vse korake, pridobi eko zastavo, vendar le za eno leto. Zato se je vsako leto potrebno znova dokazati ter izpeljati nove naloge in projekte.
Na Poklicni in tehniški strojni šoli so se v skupino Eko šol Slovenije vključili z željo, da bi v pouk poleg znanja o okolju vnesli predvsem vzgojo o okolju in za okolje. Osrednja tema letošnjega projekta, katerega koordinator je Goran Makar, so bili odpadki. Med najodmevnejše akcije šole v tem šolskem letu pa sodijo: udeležba na Alpe Adrii v Avstriji, kjer so zastopali strojne šole Slovenije na temo Obnovljivi viri energije in Eko šole na celjskem festivalu vzgoje in izobraževanja; v tisku je glasilo dijakov "Eko strojnik"; pripravili so ekološki dan šole in naredili pregled onesnaženosti okolice šole. Program Eko šole bodo pripravili tudi za prihodnje leto.
HELENA PEČARIČ
Izlet na Koroško
NOVO MESTO - Kulturna skupina pri Društvu interesnih dejavnosti upokojencev Novo mesto že vrsto let ob zaključku gledališke sezone obišče kakšno kulturno znamenitost. Letos so si ogledali Celovec. Že na poti so se seznanili s kronološkem razvojem Koroške od naselitve Slovanov do danes, ko se koroški Slovenci še vedno borijo za pravice. Predsednik društva Ivan Tovšak je navezal stike s Krščansko kulturno zvezo v Celovcu, zato jih je po mestu popeljal vodič. Ogledali so si Stari trg. Novi trg z Zmajevim vodnjakom, deželni dvorec, mestno cerkev sv. Egidija, Mestno gledališče itd. V domu Mohorjeve družbe pa so izletniki spoznali življenje tamkajšnjih Slovencev in njihovo prizadevanje, da slovenski jezik ne bi izginil. Odpeljali so se tudi v Minimundus, obiskali Vrbsko jezero in cerkev na Otoku. Zibel slovenstva so zapustili z zagotovili vodiča, da bodo koroški Slovenci obisk vrnili, saj tudi Novo mesto lahko ponudi obilo zanimivosti. (J. Z.)
TORKOVA SREČANJA - Popoldanska srečanja v Straži se iztekajo. Ob našem obisku so otroci - na sliki z mentorico Ljudmila Bajc - na majice risali sončnico, ki je simbol in ime njihovega kluba. Majice so nosili na zaključni prireditvi 2. junija, ko so se na dvorišču novomeške OS Dragotina Ketteja srečale vse skupine Kluba 'za otroke in mladostnike. (Foto: M. Ž.)
Ustvarjalne Straške sončnice
Klub za otroke v Straži obiskuje preko 20 otrok - Ustvarjalne delavnice s poudarkom na kakovostnejši izrabi prostega časa
SREČANJE NOVOLESOVIH DELA VCEV - Na jasi pri Dolenjskih Toplicah je v soboto, 26. maja, potekalo tradicionalno srečanje Novolesovih delavcev in upokojencev. Generalni direktor Zvone Novina se je vsem zahvalil za opravljeno delo in posebno pozornost namenil deseterici, ki je zvesta tovarni že 35 let. Srečanje je popestrilo zabavno tekmovanje med posameznimi profitnimi centri in družbami, kjer se je nabolj izkazala ekipa iz Galanterije. Igre je povezoval Sašo Dukič, dan pa so popestrili še kantavtor Janez Doltar, plesna skupina KUD Adlešiči, ansambel Mačkoni, mama Manka in Mladi Dolenjci. (Foto: S. M.)
FRIZI RAL JE SVETOVNI PRVAK - Vfrizerskem salonu Marije Kulovec v Vavti vasi pri Novem mestu se je pred dnevi ustavila karavana kozmetične firme Carin. Salon so napolnite dolenjske frizerke od Brežic do Ribnice, ki so se udeležile delavnice in spoznavale modne trende pri pričeskah in uporabi lasne kozmetike. Modelom je frizuro uredil trikratni svetovni prvak v striženju iz Belgije, gostje iz Belgije pa so biti še posebej zadovoljni s organizacijo Kulovčeve. (Foto: S. M.)
DOLENJSKI OBRTNIKI NA LISCO - Območna obrtna zbornica Novo mesto je v soboto, 26. maja, pripravila že 22. majski pohod. Tokrat je petdeset obrtnikov in njihovih svojcev osvojilo priljubljeno izletniško točko v Posavju Lisco. Pohodniki, med katerimi je bila najmlajša osemletna Klara Peric, so pohod sklenili na dolenjski cvičkariji v Kostanjevici in tako združili prijetno s koristnim. (Foto: S. Dok!)
ZAKLJUČNI KONCERT GRMSKIH PEVCEV - Pred kratkim so štirje pevski zbori pod vodstvom zborovodkinje Sonje Čibej v avli osnovne šole Grm na zaključnem koncertu z naslovom "Glasba, naša ljubezen" dokazali, da niso le najštevilnejši, temveč tudi najboljši pevski zbor novomeških osnovnih šol. Ob klavirski spremljavi Cvetke Krampelj so zapeli 25 pesmi, vezni tekst je napisala Jerica Eržek, program pa sta povezovala Nejc Novak in Maj Luzar. Ob zahvali ravnateljice Sonje Simčič tako pevcem kot zborovodkinji in vsem, ki pomagajo razvijati pevsko kulturo, so najbolj odmevate besede, da so pevci bogatejši od njihovih sošolcev. Za glasbo, ki je njihova spremljevalka v lepih in težkih trenutkih. (Foto: Majda Luzar)
LIKOVNA KOLONIJA NA KRKU - Slikarska skupina Društva interesnih dejavnosti upokojencev Novo mesto, ki jo vodi Marjan Maznik.je bila dejavna in ustvarjalna skozi vse leto. Sredi maja pa se je 15 članov udeležilo tudi likovne kolonije na otoku Krku. Ustvarili so mnogo zanimivih del z morskimi motivi v vseh tehnikah in se z njimi ob. zaključku v galeriji Jelice Kupec predstavili domačinom in gostom mesta Krk. (Foto: E. Rus)

AVTO TIMES PREDSTAVLJA
Ureja Borut Štajnaher
Mercedes razreda C se r mnogočem spogleduje z večjim bratom razreda S.
Mercedes C 240
Eleganca s srebrno značko
Model C je bil predstavljen že leta 1993, Tedaj je dobil ime baby-benz, sedaj pa so ga polepšali in posodobili, znebil pa se je tudi posmehljivega imena, saj gaje prevzel meter krajši A. Cilj, s katerim so snovalci pričeli redizajn je bil vsekakor jasen: vozilo mora biti najboljše v razredu.
To jim je v večini primerov uspelo, kljub temu da niso veliko eksperimentirali, temveč so se obrnili k izgledu največjega brata S. Moderno klinasta karoserija nudi enega od najnižjih zračnih uporov v razredu, ob tem pa niso zapravljali s prostornostjo in udobjem. Vozilo je daljše samo za en centimeter od predhodnika, pa vendar je medosni razmik povečan za dva in pol centimetra, kar sedaj nudi več prostora predvsem potnikom zadaj. Najbolj zadovoljen bo vsekakor voznik. Njegov sedež je nastavljiv v vseh smereh, prvič pa lahko nastavljamo tudi volan po višini in globini.
V novi armaturni plošči je na sredini postavljen zaslon. S tipkami na volanu lahko izbirate prikaz različnih informacij, kot so: potovalni računalnik, temperatura motorja, kdaj bo potrebno obiskati servis, upravljate pa lahko tudi z avdio sistemom...
Tisto, kar tudi ta mercedes dela nekaj posebnega, pa je vsekakor odlična kakovost materialov in vrhunska končna obdelava. Več kot dvajset inovacij, katerim smo se pred dvema letoma čudili v razredu S, je sedaj na voljo dva razreda nižje. Ob tem pa je bil naš testni model dodatno začinjen še z odličnim av-
tomatskim menjalnikom, ki prvič v tem razredu nudi ob samodejnem prestavljanju tudi sekvenčno prestavljanje. Menjalnik se hitro odzove na pritisk sto-palke za plin in brez večjih sunkov prestavi v višjo ali nižjo prestavo.
Za pogon je v našem primeru skrbel motor iz sredine ponudbe. Motor, postavljen v konfiguracijo V6, ima prostornino 2,6 litra in zmore 124 kW oz 170 KM, kar je dovolj za končno hitrost okoli 230 km/h ob 10-sekundnem pospešku do 100 km/h. Poraba v takšnih avtomobilih je vedno relativna. Ob priganjanju zraste do 15, ob varčevanju pade tudi na 10 litrov, se pravi, da je vse odvisno od voznika in načina vožnje.
Temeljito je predelano tudi podvozje. Serijsko je vgrajen elektronski program za stabilnost (ESP), tako da vozilo leži na cesti veliko bolje od svojega predhodnika in morebitnih težav z zadnjim pogonom sploh ne boste občutili. Zmogljivejše so zavore, ob njih pa za varnost skrbi osem serijsko vgrajenih zračnih vreč.
Pri mercedesu so uspeli v svoji nameri. Naredili so enega izmed najboljših avtomobilov v razredu, vsakršno iskanje pomanjkljivosti bi bilo iskanje dlake v jajcu. Žal pa ostaja en problem pri vseh avtomobilih s srebrno zvezdo na nosu, to je cena. Testno vozilo s paketom opreme elegance, samodejnim menjalnikom, klimatsko napravo, radiem s CD-jem in še kupom drobnarij stane dobrih 9 milijonov. Tudi v tem pogledu Mercedes prednjači v svojem razredu!
Nova corsa je večja, prostornejša, elegantnejša in bolje motorizirana od predhodnice.
Opel corsa 1,2 16V šport
Mladost, šarm in temperament
Ob razmeroma majhnem doplačilu boste svojo corso opremili s paketom opreme šport, kateri vozilu daje posebno noto mladosti, šarma in temperamenta. Od-zunaj boste izvedbo šport spoznali le po lečastih meglenkah in diskretnem napisu Šport na boku vozila, poznavalci pa bodo, vedeli, da ima ta model spuščeno podvozje, dodatno vgrajen zadnji spojler in kolesa s premerom 14 col.
Notranjost je prevzela kar nekaj malenkosti iz astre kupe. Merilniki tako poskakujejo na beli podlagi in so osvetljeni z blago oranžno svetlobo. Sredinska konzola je odeta v barve aluminija, kar notranjost izredno poživi. Enake barve je tudi serijsko vgrajeni Blaupunktov radio. Ročica menjalnika in ročne zavore sta v barvi ti-tana, tako kot pridevnik šport tudi veleva.
Na sprednjih sedežih, bosta dva potnika imela dovolj prostora. Sedeža sta globoka in nudita veliko bočne opore, žal pa je prostora zadaj nekoliko manj, vendar morate to od majhnega mestnega avtomobilčka tudi pričakovati.
Glede na predhodnico je izboljšano podvozje, kije sicer nekoliko trše, vendar nudi boljšo lego vozila na cestišču. Corsa je s tem podvozjem izredno dinamična in okretna, kar najavlja že zunanji videz.
Za dinamičnost se lahko zahvali dobro preračunanim prestavnim razmerjem in majhnemu, vendar poskočnemu motorju. Iz vsega 1,2 litra prostornine izvleče ob pomoči štiriventilske tehnike 75 konjev, kar je dovolj za 175 km/h končne hitrosti in pospešek dobrih dvanajstih sekund.
Za v mesto so ti parametri povsem zadovoljivi, na daljši poti pa boste morali nekoliko potrpeti, saj se motor izredno rad zavrti v višja območja, žal pa je takrat precej glasen. Morate pa vedeti, da vozite corso šport in da so vsi športni avtomobili pač nekoliko glasnejši. Ob priganjanju bo žal zrasla poraba tudi preko devetih litrov, če pa boste bolj umirjeni se boste lahko vozili s sedmimi litri in pol porabe.
Tudi prtljažnik z 260 litri prostornine ni ravno namenjen daljšim potovanjem. Vsekakor pa je v povprečju razreda in le redki konkurent s tremi vrati se lahko pohvali z malo večjim prtljažnikom.
Ob vseh kombinacijah motorja in opreme je kombinacija šport z 1,2 16V motorjem med boljšimi. Za približno 150.000 tolarjev doplačila boste deležni svetlejše notranjosti, boljšega podvozja in menjalnika ter relativno zmogljivega motorja. To pa je tisto, kar avto in voznika dela mladega.
Ali ste vedeli?
•	Nove elektronske luči xenon omogočajo 50 odst. boljšo vidljivost, vendar njihova hladna plava svetloba izziva nelagodnost pri ostalih voznikih. Po raziskavah nemškega inštituta DEKRA so te luči za 11 odst. voznikov nevarna, še dodatnih 38 odst. pa trdi da jih luči zaslepljujejo. Le 26 odst. voznikov je mnenja, da nove luči povečujejo varnost med vožnjo.
•	Delež avtomobilov z avtomatskim menjalnikom se je v Evropi od leta 1980 do 2000 povečal od 0,7 na 3,5 odst. Do leta 2010 pa bi delež moral porasti na 25 odst., čemur botrujejo cenejši in varčnejši koncepti avtomatskih menjalnikov ter amerikanizacija evropskih voznikov. V Ameriki namreč že desetletja imajo kar 99 odst. novih avtomobilov avtomatski menjalnik.
•	Čeprav nizek pritisk v pnevmatikah poslabšuje varnost med vožnjo, povečuje porabo in zmanjšuje življenjsko dobo, se skoraj polovica avtomobilov na cesti vozi z ne dovolj “napihnjenimi gumami”.
•	Kar 13 milijonov Nemcev, ki se vsak dan odpravljajo v službo s kolesom, ne bo navdušenih nad najnovejšo medicinsko raziskavo. Skupina nemških zdravnikov in psihologov je na temelju triletnih raziskav dokazala škodljivost vsakodnevnega vrtenja pedal. Le-to v jutranjih urah hitro preobremeni srce in pljuča, kar zlasti ob umazanosti zraka ni dobro za zdravje.
Citroen C5 2.2 HDI
C5 in
Hydractive 3
Šele pred mesecem dni se je pričela prodaja novega Citroenovega vozila, podjetje Citroen Slovenija pa nam ga je že odstopilo na daljši preizkus in tu so vtisi.
C5 je nov napad Citroena na francosko konkurenco v srednjem razredu. Trenutno zamenjuje xantio in XM-a, vendar le do prihoda modela C6, ki naj bi na tržišče prišel nekje sredi leta 2004. V razvoj je bilo vloženih 7 milijard francoskih frankov, v razvoj Hydractive 3 pa preko 650 milijonov. C5 je s svojimi gabariti postavljen točno med oba modela, kar je dovolj za pozicijo v samem vrhu razreda. S 462 centimetri dolžine, sta od njega daljša le pas-sat in mondeo, vendar je razlika minimalna.
Čeprav je navzven daleč od ekstravagance, kakršno smo navajeni pri Citroenu, pa je še vedno zadržal svojo specialiteto, katero so tokrat poimenovali hydraktive 3. To je tretja generacija hidraktivnega vzmetenje, ki je svojo pot pričel v XM-u in se nato razvijal v xantiji. Sistem samostojno spreminja oddaljenost poda vozila od podloge glede na način vožnje in podlogo, ob tem pa omogoča enako višino vozila ne glede na obremenitev.
Center vsega je t.i. BHI modul, ki ob podpori računalnika, generatorja pritiska in elektromotorja avtomobil avtomatično' spušča za 1,5 centimetra, če se preseže hitrost 110 km/h. S tem se zniža težišče in izboljša aerodinamika, posledica tega pa je večja stabilnost in manjša poraba goriva. Ko hitrost pade na 90 km/h, se vozilo ponovno vrne v osnovni položaj.
BHI modul razpozna tudi slabše cestišče, in če se vozite manj kot 70 km/h, bo vozilo dvignil, da ne boste poškodovali dna. Ob vožnji manj kot 40 km/h pa vozilo lahko tudi ročno dvignete, kar vam omogočata tipki, nameščeni za prestavno ročico. Ob morebitni vožnji čez robnike se vozilo lahko za 4 centimetre dvigne, kar vam bo močno olajšalo tudi delo pri menjavi kolesa.
C 5 ni avtomobil, ki bo spremenil vaš pogled na svet, bo pa vsekakor vzbudil veliko pozornosti mimoidočih predvsem zaradi svoje nove linije. Linija je dovolj samosvoja, čeprav je v njej uporabljeno vse, kar smo lahko videli že pri konkurentih, vendar je tokrat zavito v povsem Citroenov ovoj.
Peugeot 607 3.0 V6
Kralj levov
Čeprav Peugeot že leta sodeluje z italijanskim oblikovalcem Pininfarino, so se pri oblikovanju modela 607 odločili ubrati svojo pot in niso se zmotili. 607 združuje simpatično razigranost 206-ke in eleganco 406-ke. Rezultat je samosvoj izgled z dolgim nosom, v katerem sta na vogalih postavljeni veliki lučki in spuščajoč se limuzinski zadek, ki atraktivno, v izredno zaobljeni obliki, zaključuje celotno podobo. Tudi gumb za odpiranje prtljažnega prostora je “zapakiran” v celostno podobo zadka in je postavljen v sredino ničle v oznaki 607.
V notranjosti najdete vse, kar pričakujete od limuzine tega razreda. Usnje je že samoumevno, v rumeni barvi se s temno barvo karoserije izredno lepo ujema. Sprednja sedeža sta električno nastavljiva v vse smeri, električno nastavljiv je celo naslon za glavo.
Armaturna plošča je na prvi pogled klasična, z velikimi okroglimi merilniki, vendar so ti obdani s kromirano oblogo. Kroma je v vozilu na pretek in z rumenim usnjem ustvarja svetlo in prostorno notranjost. K svetli notranjosti pa pripomorejo tudi velike steklene površine, zaradi katerih se hitro navadite tudi precej velikih gabaritov vozila, ob tem pa vam je v pomoč tudi senzor, ki vas opozarja na oddaljenost pri vzvratni vožnji.
Na voznikovem delovnem mestu je vse pri roki. Za volanski obročem sta ročica za vklop smerokazov in dolgih luči ter z desne za vklop brisalnikov.
Klasično, mar ne? Tik pred njima pa sta še dve ročici za rokovanje s tempoma-tom in ročica za upravljanje z avdiosis-temom. V začetku vas postavitev morda nekoliko bega, ko pa se je navadite, ugotovite, da je razpored izredno smiseln in predvsem uporaben. V avdio napravi je integriran tudi mobilni telefon; vse, kar potrebujete, je sim kartica, ki jo vstavite v poseben utor v radijski napravi in že lahko telefonirate. Vse dodatne informacije o vožnji vam nudi informacijski zaslon v sredinski konzoli.
V vozilo je vgrajeno ogromno elektronike, ki razvaja voznika. Omenim naj senzor za brisalce, ki se aktivirajo sami ob prvih dežnih kapljicah, samodejno prižiganje vseh štirih smernikov ob sunkovitem zaviranju, spuščanje zunanjih ogledal ob vzvratni vožnji, zatemnitev notranjega ogledala, tempomat itd.
Za pogon skrbijo trije motorji. Osnova je dvolitrski bencinec, sledi mu 2,2-litrski HDI, v našem testnem modelu pa je prepeval šestvaljni trilitrski agregat, ki nudi poštenih 210 konjev. Skoraj 5 metrov dolga limuzina se s tem motorjem zapelje do 240 km/h in niti enkrat ne pokaže pomanjkanja moči. Izvrsten navor poskrbi tudi za elegantno vožnjo, saj lahko že pri 50 km/h prestavite v peto prestavo brez sleherne sledi podhranjenosti.
Peugeot je po nekoliko slabšem uspehu z modelom 605 sedaj trgu ponovno ponudil limuzino visokega ranga. Vesela novica pa je tudi, da visokemu rangu ne sledi cena, saj ta ob popolni opremi komaj preseže 7 milijonov tolarjev, modelu 607 pa lahko pripišemo še vzdevek, da je to kralj vseh levov.
	'mm *t' ■	g j	
Sr?			iv Tl
Peugeot 607je prav gotov kralj vseh vozi! z znakom leva na nosu.
Velike trapezoidne lučke spredaj v enem sklopu združujejo vsa svetlobna telesa. Postavljena so za bistro steklo, med njima pa se razteza ovalna odprtina za zrak. Izredno položno vetrobransko steklo povečuje klinasto linijo vozila in mu daje bolj dinamično noto. K dinamiki pripomorejo tudi odbijači, ogledala in bočne letve v barvi vozila.
Klinasta linija se na polovici strehe prelomi in začne spuščati proti limuzinskemu zadku. Zadek je sicer strmo odrezan kot pri limuzinah, vendar je to le optična prevara, saj je koncept karoserije peterovra-ten. Zaradi visoko dvigajočih se petero vrat, ki se dvignejo skupaj z zadnjim steklom, je povečana tudi uporabnost prtljažnika, ki v osnovni izvedbi nudi 450 litrov prostora s podrtimi zadnjimi sedeži pa 1.300 litrov prostora.
Dolga in prostorna potniška kabina, velike steklene površine, ki povečujejo občutek prostornosti, visoko postavljen strop, originalna izvedba armature ter
mehko in udobno oblazinjenje, delajo notranjost izredno prijazno. Pozornost pritegne tudi prelomljena linija armaturne plošče, ki je s spodnje strani zaprta s sredinsko konzolo, z zgornje pa z digitalnim zaslonom.
Naš testen model je poganjal biser dizelske tehnologije. Motor ima 2,2 litra delovne prostornine in nudi 98 kW oz. 133 KM, kar je povsem dovolj za drvenje po avtocesti s hitrostjo preko 200 km/h ob zmerni porabi goriva.
Citroen bo z novim C5 prav gotovo našel nekaj novih kupcev, čeprav smo Slovenci nekoliko rezervirani pri preizkušanju Citroenovih novosti. Prav zaradi tega pa Citroen nudi prepričljivo garancijo za svoj novi izdelek, saj mora hidraktivno podvozje zdržati najmanj 200.000 prevoženih kilometrov brez vsakega vzdrževanja, dober adut pa jim je tudi cena, saj preizkušen model z 2,2-litrskim HDI motorjem in paketom opreme eksclusive stane 5 in pol milijona tolarjev.
65 je nov napad Citroena na francosko konkurenco r srednjem razredu.
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 7.6.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Pod klobukom; Zgodbe iz školjke; National geo-graphic, nad.; Podolgem in počez; Umetnost bivanja; Gospodarski izzivi - 13.00 Poročila -
14.10	Večerni gost - l5.00Zoom-16.30 Poročila -16.45 Risanka -17.10 Na liniji -17.45 Dežela zlatih Bud, dok. oddaja -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik - 21.00 Prvi in drugi - 21.20 Osmi dan - 22.00 Odmevi
-	22.50 Opus - 23.20 Andy Warhol, dok. oddaja - 0.35 V Afriko, dok. nan.
SLOVENIJA 2
9.00	Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Caroline v velemestu; Frasier, nan.; Šport (tenis, kolesarstvo) - 17.25 Rad imam Lucy, nan. -18.00 Kadet Rouesellie, franc, film -19.40 Videospotnice - 20.05 Osamljeni planet - 20.50 Naše malo mesto, hrvaška nan. - 21.55 Poseben pogled, film - 23.05 Rattennest, nemški film - 0.35 Tenis
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10.25 Družinski zgled, nan. -11.50 Ricki Lake -12.45 Adrenalina -13.45 Mladoporočenci -14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lace - 16.15 Očetove težave, nan. -17.10 Paralelni svet, nan. -18.00 Ljubezen in spletke, nan. - 18.30 Dharma in Greg, nan. -19.00 Angel, nan. - 20.00 Oboževalec. film - 22.10 Tretji kamen od sonca, nan. -
22.40	Seinfeld, nan. - 23.10Popolnspomin,nan.
POP TV
10.00	Vse za poljub, nad. - 11.00 Črni biser -
11.50	Obala ljubezni, nad. -13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Umor, nan. - 15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nan. - 17.20 Črni biser,nad,-18.15 Vse za poljub, nad. -19.1524 ur - 20.00 Zaljubljen v Evangeline, film - 21.40 Urgenca, nan. - 22.40 Teksaški mož postave, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Risanka - 17.45 Zavod za šolstvo -
18.45	Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 lz združenja lokalnih TV
-	22.00 ATV predstavlja - 22.30 Rezerviran čas
-	23.00 Novice
HTV 1
9.30	Poročila - 9.40 Izobraževalni program -
11.00	Za otroke in mladino - 12.00 Poročila -12.35 Naša zemlja, nad. -13.25 Portreti -14.10 Poročila -14.15 Izobraževalni program -15.05 Program ga otroke in mladino - 16.00 Morje -
16.30	Hrvaška danes -17.05 Hugo -17.30 Risanka- 17.55 Tudi to leto, izobr. oddaja -18.30 Kolo sreče - 19.13 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Naravni parki v ZDA - 20.50 Pol ure kulture -
21.30	Željka Ogresta z gosti - 22.30 Narava politike - 23.15 Odmevi - 23.35 Nočni program
HTV 2
10.50	Poročila - 10.55 Ponovitve oddaj -12.35 Poslovni klub-13.10 Vesoljski otok, nad.-13.55 Glasbeni mesečnik -14,55 Z razlogom o znanosti -15.55 Poročila -16.05 Naša zemlja, nad. -
16.55	Poročila za gluhe in naglušne - 17.00 Vsakdanjost -18.25 Panorama -18.55 Poročila - 19.00 Na zdravje, nan. -19.30 Policija, nan
-	20.10 Urgenca, nan. - 21.00 Polni krog - 21.15 Tudi to je Italija, dok. film - 21.45 Nevidni človek, nan. - 22.35 Maska, film - 0.15 Svetovni muzeji
PETEK, 8.6.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Duhovni utrip; Oddaja za otroke; Risanka; Na liniji; Dežela zlatih Bud, dok. oddaja; Slovenski magazin; Kos belega marmorja, drama -13.00 Poročila - 13.30 Prvi in drugi -13.50 Narava gre svojo pot - I4.35 Osmi dan -15.05 Vsakdanjik in praznik - I6.00 Mostovi - I6.30 Poročila -
16.45	Sanjska dežela -17.10100 minut počitnic, nad. - 17.45 Humanistika - I8.20 Dosežki -18.45Risanka-19.00Kronika-19.30Dnevnik - 20.05 V dobrem in slabem, nan. - 21.00 Deteljica - 2I.I0TV Poper - 22.00 Odmevi - 22.50 Gledališče Rok - 22.55 Polnični klub - 0.05 Mesarček, film
SLOVENIJA 2
9.00	Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Osamljeni planet - 12.00 Natakar, film - 12.55 Tenis - 15.00 Kolesarska dirka -17.25 Rad imam Lucy, nan. - 18.00 Maram, ne maram, film -19,30 Videospotnice - 20.05 Ujetniki vojnih hujskačev, dok. odd. - 21.00 Semenj ničevosti, nad. - 21.50 Totalni pokvarjenci, ameriški film - 23.25 Mccallum. nan. - 0.15 Iz slovenskih jazz klubov -1.15 Moška liga, nad. -
1.45	Tenis
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10.25 Popoln spomin, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Pop'n'roll -14.00 Bravo, Maestro -14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake -16.15 Očetove težave, nan. - 17.10 Paralelni svet, nan. -
18.00	Ljubezen in spletke, nan. -18.30 Dharma in Greg, nan. - 19.00 Angel, nan. - 20.00 Problematični mule 2, film - 21.40 Felicity, nan. -
22.30	Šolski poboji, dok. oddaja - 23.30 Policisti, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
10.00	Vse za poljub, nad. - 11.00 Črni biser -
11.50	Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Umor, nan. - 15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser,nad,-18.15 Vse za poljub, nad. -19.1524 ur - 20.00 Sinovi groma, nan. - 21.00 Maščevanje, film - 23.10 Zlata krila, nan. - 0.00 Nevarne dirke, nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Avtomobilistično zrcalo - 17.30 Tu-ristična oddaja-18.00 Kmetijski razgledi-18.30 Tedenski kulturni pregled -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike -
21.40	Motosport mundial - 22.10 Kako biti zdrav? - 22.50 Nas poznate? - 23.00 Novice
HTV 1
9.30	Poročila - 9.35 Izobraževalni program -H.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.35 Naša zemlja, nad. -14.15 Izobraževalni program - 15.10 Program za otroke in mladino - 16.00 Turistični magazin - 16.30 Hrvaška danes -17.05 Hugo -17.30 Televizija o televiziji -17.55 Alpe-Donava-Jadran -18.30 Kolo sreče - 19.13 Risanka - 19.30 Dnevnik -
20.15	Glasbena oddaja - 21.10 Sarafina, ameriški film - 23.10 Odmevi - 23.30 Othello, film -
1.30	Nočni program
HTV 2
9.45	Poročila - 9.50 Ponovitve oddaj - 13.25 Urgenca, nan. -14.10 Željka Ogresta in gostje -
15.10	Nevidni človek, nan. - 15.55 Poročila -
16.05	Naša zemlja, nad. -16.55 Poročila za neme in gluhoneme osebe-17.00 Vsakdanjost-18.25 Panorama - 18.55 Poročila - 19.00 Zakonske vode, nan. -19.30 Policija, nan. - 20.10 Zakon in red, nan. - 21.00 Polni krog - 21.25 Latinica - 23.05 Pravi čas - 0.35 Svetovni muzeji
SOBOTA, 9.6.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke: Pod klobukom; Čistilna mašina, film; Lingo; Tednik -13.00 Poročila - 13.10 Mostovi -14.10 Pod piramido -14.40 The Even Ghance, film - 16.30 Poročila - 16.45 Pika Nogavička, ris. nan. -17.10 Carski sel; ris. nan. -17.50 Na vrtu - 18.I5 Ozare -18.20 Svet čudes, dok. nan. -18.50 Risanka -19.00 Danes -19.05 Utrip -
19.30	Dnevnik - 20.05 Orion - zmagovalci Duh, ameriški film - 21.35 Murphy Brovvn, nan. -
22.10	Poročila - 22.40 Sopranovi, nad. - 23.30 Bad Timing, angleški film
SLOVENIJA 2
9.00	Tedenski izbor: Videospotnice; Vprašanje zakonitosti, nan.; lasno in glasno; Boš videl, kaj dela Dolen’c -13.50 Šport (košarka, tenis, kolesarska dirka) -19.00 Mednarodni festival športnih TV programov - 22.05 Grk Zorba, film -
21.40	Praksa, nan. - 22.20 Sobotna noč
KANAL A
9.00	Ljubezen, ki ostane, ameriški film - 11.00 Najljubši sin, nan. - 12.00 Beverly Hills 90210, nan. -13.00 Mladoporočenci -13.30 Stilski izziv -14.00 Kakšna mati pa si?, film -15.40 Skrita kamera - 16.10 Paparaci, dok. oddaja - 17.00 Pop'n’Roll -18.15 Prijatelji, nan. -18.45 Beverly Hills 90210, nan. - 19.40 Prijatelji, nan. - 20.10 Past, film - 21.50 Pravica za sodnico, film - 22.30 Policisti, nan. - 0.00 Najbolj neumni roparji, nan.
POP TV
8.30	Risanke - 12.30 Pee-Wee v cirkusu, ameriški film- 14.10TV Dober dan- 14.50 Ljubezen s profesorjem, ameriški film - 16.30 Otroški zdravnik, nan. - 17.30 Ženina služba, film -
19.15	24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Ljubezen v troje, film - 22.50 Formula 1, trening
-	23.50 Bob Roberts, film
VAŠ KANAL
13.00	Če boste danes z nami -13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.25 Video strani - 17.00 Kako biti zdrav? - 17.30 Motosport Mundial -18.00 Iz združenja lokalnih TV - 18.30 Posavski obzornik- 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Zaigrajmo in zapojmo -
22.10	Novice - 22.15 Od sobote do sobote -
22.50	Formula 1
HTV 1
10.00	Poročila - I0.10 Program za otroke in mladino-12.00Poročila-12.30 Bojni ples.dok. oddaja -13,00 Prizma -13.55 Poročila -14.10 Oprah shovv - 15.05 Hruške in jabolka -15.35 Človek in orel, film -16.10 Zlata dekleta, nan. -
17.05	Dok. film -17.55 Risanka -18.40 Povabilo - 19.30 Dnevnik - 20.15 Tedenski pregled -
21.05	TV izložba - 21.20 Quiz show, film - 23.35 Moške svinje, nan.
HTV 2
11.20	Ponovitve oddaj - 14.35 Hišni ljubljenci -
15.20	Planina, dok. oddaja - 15.55 Briljanten -
16.40	Risanka - 17.05 Črno-belo v barvi - 17.55 Mister Cory, ameriški film -19.30 Policija, nan. -
20.10	Bonano, najmlajši boter, nad. - 21.00 Poročila
-	21.10 Glamour Cafe - 22.10 Svet zabave - 22.40 Glasbena oddaja - 23.00 Svetovni muzeji
NEDELJA, 10.6.
SLOVENIJA 1
8.00	Živžav: Telebajski; Tabaluga; Pika nogavička; Miki Makin črkopis; Pihalni orkester; Pomagajmo si; Svet divjih živali; Obzorje duha; Ljudje in zemlja -13.00 Poročila - I3.20 Orion -zmagovalci -14.45 V dobrem in slabem, nan. -
15.30	Parada plesa -16.00 Umetnost bivanja -
16.30	Poročila -16.50 Vsakdanjik in praznik -
17.45	Alpe-Donava-Jadran - 18.15 Podolgem in počez -18.45 Risanka -18.50 Žrebanje lota
-	19.00 Danes - 19.05 Zrcalo tedna - 19.30 Dnevnik - 20.05 Zoom - 21.40 Intervju - 22.40 Poročila - 23.10 Brez reza
SLOVENIJA 2
8.30	Tedenski izbor: Videospotnice: V Afriko, dok. odd.; Naše malo mesto, nan.; Policija; Naša pesem -13.25 Šport: SP v K-K slalom; tenis; kole-saska dirka - 19.30 Videospotnice - 20.05 Naše 20. stoletje, dok. nan. - 21.00 Cikcak - 2L30 Turistična oddaja - 22.00 Končnica - 22.30 Grand Prix v speedwayu - 23.15 Lekcija tango, film
KANAL A
9.00	Ljudje govorijo, ameriški film -11.00 Najljubši sin, nad. - 12.00 Merlose Plače, nan. -
13.00	Komedija zmešnjav - 13.30 Pop’n’roll -
14.45	Nujnost, film -16.30 Paparaci, dok. odd. -17.25 Adijo. pamet, nad. -18.15 Prijatelji, nan.
-	18.45 Merlose Plače, nad. - 19.40 Prijatelji, nan. - 20.10 Telesni stražar, film - 22.30 Nikoli ne reci nikoli, avstralski film - 0.15 Adrenalina
POP TV
8.30	Risanke - 12.30 Otrok besa, film - 14.00 Usodno spoznanje, film - 15.40 Gorski zdravnik, nan. -16.40 Smrtonosna obsedenost, film -18.30 Formula 1 - 21.00 24 ur - 21.30 Tat za vedno, nan. - 22.30 Športna scena - 23.15 Elvis sreča Nitrata, ameriški film
VAŠ KANAL
13.00	Če boste danes z nami -13.05 Ste sinoči spregledali?-13.30 Videostrani -16.30Zaigrajmo in zapojmo! - 17.15 Posavski obzornik -
17.40	Smo dobri gospodarji? - 18.10 Novice -
18.30	Formula 1 - 21.00 24 ur - 21.50 Od sobote do sobote - 22.00 Kmetijski razgledi -
22.30	Športna scena - 23.20 Novice
PONEDELJEK, 11.6.
SLOVENIJA 1
8.00	Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; Pod piramido; 100 minut počitnic, nad.; Sanjska dežela; Naočnik in Očalnik; Humanistika; Dosežki; Na vrtu; Svet čudes; Parada plesa -
13.00	Poročila -13.25 Ljudje in zemlja -14.15 Polnočni klub-15.25 Pisave-16.00 Dober dan, Koroška -16.30 Poročila -16.45 Mikin Makin črkopis - 16.55 Telebajski - 17.I5 Radovedni Taček -17.45 Volja najde pot -18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 -18.45 Risanka -19.00 Kronika -
19.30	Dnevnik - 20.05 Julija, nan. - 21.00 Nuba, ljudje z druge strani, dok. film --22.00 Odmevi
-	22.55 Stebri slovenskega gledalilšča
SLOVENIJA 2
9.00	Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Semenj ničevosti, nad.; Ujetniki vojnih hujskačev, dok. oddaja; Cikcak; Sobotna noč; Policija - 16.30 Rad imam Lucy, nan. -
17.00	Obljubljena dežela -18.00 Tele M -18.45 Štafeta mladosti -19.30 Videospotnice - 20.05 Mogočne konstrukcije, nad. - 21.00 Studio City
-	22.00 Med sosedi, nan. - 22.30 Metropolis -
23.00	Brane Rončel izza odra - 0.25 Vrata noči, francoski film (čb)
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Adijo, pamet, nan. -11.50 Ricki Lake -12.45 Danny-jeve zvezde -13.45 Zmenkarije -14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake - 16.15 Očetove težave, nan. - 17.10 Paralelni svet. nan. -
18.00	Ljubezen in spletke, nan. -18.30 Dharma in Greg, nan. -19.00 Angel, nan. - 20.00 Mars napada, nemška nan. - 21.50 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.20 Seinfeld, nan. - 22.50 Dosjeji X, nan. - 23.50 Dannyjeve zvezde
POP TV
10.00	Vse za poljub, nad.-11.00 Črni biser-11.50 Obala ljubezni, nad. -13.10 Športna scena -14.05 Umor, nan. - 15.30 Oprah show - 16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad. -18.15 Vse za poljub, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Kokon, film -
22.00	Možje v belem, nan. - 22.50 Teksaški mož postave, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan.
Nagrade v Gradac,
Novo mesto in Ljubljano
Do roka smo tokrat prejeli 13 5 rešitev in žreb je izmed reševalcev 21. nagradne križanke izbral Jana Žuglja iz Gradca, Sonjo Požar iz Novega mesta in Darjo Šerbelj iz Ljubljane. Žuglju je pripadla denarna nagrada, Požarjeva in Šerbeljeva pa bosta za nagrado prejeli knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 18. junija na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 23”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 21. križanke
Pravilna rešitev 21. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SPL1ČAN, KRAVATA, RAMADAN, FAZAN, LA, OJNICA, LIMONIT, SP, ABATON, OTOK, BEN, SARDELA, OREST, VINIL, RIŽA, DAVICA, ASAD, ARAKAN.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Posnetek dogodka -18.15 Športni pregled-18.45 Nas poznate?-19.00 Novice- 19.15 24 ur - 20.00 Pokličite župana! - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 2L15 Rezerviran čas - 21.20 Klepet z... - 21.50 Športni pregled -
22.20	Veriga uspeha - 23.00 Novice
TOREK, 12.6.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Čarobni šolski avtobus; Radovedni Taček; Otroška oddaja; Volja najde pot; Pomagajmo si; Julija, nan. -13.00 Poročila -13.40 Narava gre svojo pot -14.15 Nuba, ljudje z druge strani, dok. film -15.05 Stebri slovenskega gledališča -16.00 Prisluhnimo tišini -16.30 Poročila -16.45 Oddaja za otroke -17.00 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nad. -17.45 Pablo Neruda, dok. oddaja -
18.45	Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik
-	20.05 Dvojne počitnice, nan. - 20.40 Steklena džungla, dok. oddaja - 21.10 Aktualno - 22.00 Odmevi - 22.50 Potovanje v preteklost, drama
SLOVENIJA 2
9.00	Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Obljubljena dežela, nan.; Mogočne konstrukcije, nan.; Naše 20. stoletje, dok. odd.; Enake možnosti, angleški film; Studio City; Metropolis -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Obljubljena dežela, nan. -18.00 Marie Octobre, franc, film - 19.30 Videospotnice - 20.05 Boš videl, kaj dela Dolen’c - 20.55 Lažnivka, slovenski film - 22.10 Aliča, dok. film - 22.30 Svet poroča - 23.00 Žile, slovenski film - 23.15 Ženska mojega življenja, film
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10.25 Dosjeji X, nan. -11.50 Ricki Lake -12.45 Popnroll -
14.00	Bravo, Maestro -14.45 Princ z Bel Aira -
15.15	Ricki Lace -16.15 Očetove težave, nan. -
17.10	Paralelni svet, nan. - 18.00 Ljubezenske spletke, nan. - 18.30 Podivjani Stark, nan. -
19.00	Pokal konfederacij 2001 - 20.00 Bojevniki senc 2, film - 21.40 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.10 Seinfeld, nan. - 22.40 Udarci pravice, nan.
POP TV
10.00	Vse za poljub, nad. -11.00 Črni biser, nad.
-	11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Možje v belem, nan. -14.05 Umor, nan. -15.30 Ograh show -16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad, -18.15 Vse za poljub, nad. -19.1524 ur - 20.00 Pogrešani otrok, ameriški film - 21.40 Naša sodnica, nan. - 22.30 Blažen med ženami, nan. - 23.00 Teksaški mož postave, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.30 Pokličite župana! - 18.10 Rezerviran čas -18.20 Športni pregled -18.50 Nas poznate?
-	19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Pogrešani otrok, film - 21.35 Novice - 22.00 Športni pregled - 22.25 Rezerviran čas - 23.00 Novice
SREDA, 13.6.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Odmevi; Dober dan, Koroška; Risanke; Oddaja za otroke; Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nad.; Lingo; Pablo Neruda, dok. oddaja; Dvojne počitnice, nan.; Steklena džungla - 13.00 Poročila - 13.I5 Obzorje duha -13.45 Čistilna mašina, kanadski film -15.15 Aktualno -16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Male sive celice -17.45 National geographic, dok. nan.
-18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Sedmi pečat, film - 22.00 Odmevi -
22.50	Svetovni izzivi - 23.20 Simfoniki RTV
SLOVENIJA 2
9.00	Tedenski izbor: Videospotnice: Rad imam Lucy, nan.; Obljubljena dežela, nan.; Lažnivka film; Turistična oddaja; Aliča, dok. film; Štafeta mladosti; Komorni orkester -16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Obljubljena dežela, nan. -
18.00	Esther Waters, angleški film -19.45 Videospotnice - 20.05 Zlata vrtnica Portoroža - 21.50 Umori, nan. - 22.30 Fali, ameriški film
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Udarci pravice, nan. -11.50 Ricki Lake -12.45 Danny-jeve zvezde -13.45 Komedija zmešnjav -14.45 Princ z Bel Aira-15.15 Ricki Lace-16.15 Očetove težave, nan. - 17.10 Paralelni svet - 18.00 Ljubezen in spletke, nan. -18.30 Podivjani Stark, nan. -19.00 Angel - 20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Spet zaljublje-
na, nan. - 22.00 Tretji kamen od sonca, nan. -
22.30	Seinfeld, nan. - 23.00 Družinski zgled, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
10.00	Vse za poljub, nad. -11.00 Črni biser, nad. -11.50 Obala ljubezni, nad. -13.10 Naša sodnica, nan. -14.05 Umor, nan. -15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur -
20.00	Popolna varuška, ameriški film - 21.40 Newyorška policija, nan. - 22.30 Blažen med ženami, nan. - 23.00 Teksaški mož postave, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.30 Rezerviran čas - 18.15 Klepet z... -
18.45	Nas poznate? - 19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike -
21.45	Turistična oddaja - 22.10 Smo dobri gospodarji? - 23.00 Novice
NE ZAMUDITE NA VASEM KANALU
• V petek vas vabimo pred male zaslone ob osmih zvečer, ko bomo v oddaji Pokličite župana gostili župana Mestne občine Novo mesto Antona Starca in direktorico občinske uprave Mojco Novak. Z njima se bo v živo pogovarjala Irena Vide, vas, spoštovane gledalke in cenjeni gledalci, pa vabimo k sodelovanju, saj bo pogovor zelo zanimiv. Med drugim boste lahko slišali o delitveni bilanci, o investicijah in v kakšne namene bo šel denar v prihodnje. Severna obvoznica je dobra tema za pogovor, še boljša pa staro mestno jedro. Najlepši del Novega mesta je potrebno ponovno oživeti, ker si to nedvomno zasluži. Kako vidijo rešitev na Mestni občini, pa bosta povedala petkova gosta. Beseda bo tekla tudi o nedeljski toči, kije pustošila po občini. Seveda bo v petinštiridesetminutni oddaji še mnogo več. Če pa vas kaj žuli, to povejte našima gostoma po telefonu na številko 07/39 30 868 in dobili boste odgovor.
DESET DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista nagrado dodelil Veroniki Blažič z Broda 52 v Novem mestu. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih zvečer ob 22. uri), je ta teden takšna:
1.	(2) Martin Krpan - ansambel Vrisk
2.	(1) Prepelica - ansambel Vasovalci
3.	(3) Moje trte - ansambel Spomin
4.	(5) Ob cvičku - ansambel Slapovi
5.	(7) Ohcet bo - ansambel Petra Finka
6.	(4) Brez otroških oči - ansambel Mladi Dolenjci
7.	(9) Ni vse bogastvo - ansambel Štirje kovači
8.	(6) Pod Rogom tu živimo - ansambel Rog
9.	(-) Teci, teci Kolpa moja - ansambel Tonija Verderberja
10.	(8) Pri Štepcu - ansambel Tineta Stareta Predlog: Dolenjski dimnikar - ansambel Gregorja Oblaka
-----------
Kupon št. 23 Glasujem za: Moj naslov:
■-H
^Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto^
	NAGRADNA KRIŽANKA 23											
	.	 . HpT**	ji T. ' i bUBL	'-JBa				DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST	LASTNOST OZKEGA	KOŠČIČAST SADEŽ	STRUKTURA V KLORO- PLASTIH (BIOLOGIJA)	ETIOPSKI PLEMIŠKI NASLOV	RAVEN	PENDANT, NASPROTEK	MED. CEV ZA V TELESNO VOTLINO
					RELIKT							
					LEGURA							
					TISOČ VATOV DESNI PRITOK SAVE							
					>				EDEN OD STARŠEV VAS PRI ŠENTJERNEJU			
	AVTOR: JOŽE UDIR	TITANOVA RUDA	PEŠEC, MIMO- IDOČI	JAPONSKO VELEMESTO OBUVALO						IVAN TAVČAR LIČINKA TRAKULJE		
	VLOGA, DELEŽ DRUŽAB- NIKA						PODRED PRVAKOV DROZG					
	STREHA NAD ODPRTIM DGNJIŠČEM					KDOR SE UKVARJA S CINKANJEM GESLO						
	STARO- JUDOVSKI KRALJ				STAREJŠI AVSTR. ALP SMUČAR (GUNTHER)						ORODJE ZA MLAČEV	IZRAELSKA LUKA
	KITAJSKA UTEŽNA MERA				NJIVA EGON TOMC							
	ZBIRANJE PODATKOV DOLOČEN NAMEN							TELIČEK				
	MIRUJOČI DEL ELEKTR. STROJA							POKRIVALO				
Pošta Slovenije, d.o.o.
objavlja na podlagi 12. in 30. člena Statuta Pošte Slovenije, d.o.o. (Ur. list RS, št. 46/98)
javno dražbo za prodajo nepremičnine
1. Predmet prodaje so poslovni prostori v Trebnjem, Golijev trg
10, pare. št. 221/1, vi. št. 516, k.o. Trebnje, v izmeri 108,47 m2 z 9-odst. pripadajočim deležem zemljišča, ležečega na parceli št. 221 /
1.	ki znaša 742,00 m2, ter 1 /4 delež na zemljišču, ležečem na parceli št. 219/3, vi. št. 1000, k.o. Trebnje, ki znaša 101 m2, kar s 25,25 m2 solastništva predstavlja parkirišče za dva avtomobila.
2.	Poslovni prostori in zemljišče se nahajajo ob glavni cesti v središču Trebnjega in imajo naslednje priključke: vodovod, kanalizacijo, elektriko, telefon in ogrevanje.
3.	Prostori so primerni za služnostne dejavnosti.
4.	Izklicna cenaje določena na podlagi cenitve, ki jo je opravil sodni izvedenec in cenilec gradbene stroke in znaša 18.419.917,18 SIT na dan 25.5.2001.
5.	Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so državljani Republike Slovenije.
6.	Dražitelji se morajo pred javno dražbo izkazati s potrdilom o plačani varščini v znesku 10% izklicne cene na žiro račun Pošte Slovenije, d.o.o., št. 52100-849-90810, ki se bo neuspelim dražiteljem vrnila brez obresti v roku 8 dni.
7.	50% kupnine, zmanjšane za znesek vplačane varščine, poravna kupec ob podpisu pogodbe, drugo polovico pa pred primopredajo poslovnih prostorov, v nasprotnem primeru se pogodba razdre.
8.	Dodatne informacije lahko dobijo interesenti na tel. št. 07/37-18-601, g. Karel Kapš ali 07/37-18-620, g. Alfonz Šterbenc.
9.	Javna dražba bo dne 27.6.2001 s pričetkom ob 12. uri v sejni sobi Pošte Slovenije, d.o.o, PE Novo mesto, Novi trg 7, 8000 Novo mesto.
Pošta Slovenije, d.o.o.
OBVESTILO
MESTNA OBČINA NOVO MESTO pristopa k modernizaciji vozišča in hodnikov za pešce v mestnih ulicah: Dilančeva, Detelova, Šolska, Jenkova in Frančiškanski trg. Hkrati pa bodo vsi upravljalci ostalih komunalnih vodov v celoti obnovili vse podzemne instalacije.
V ta namen bodo potrebne izmenične zapore omenjenih ulic v času izvajanja del, predvidoma od 11.6.2001 do 30.9.2001. Vse uporabnike, ki jih bodo prometne zapore kakorkoli prizadele, prosimo za strpnost in razumevanje.
Soinvestitorji: MESTNA OBČINA NOVO MESTO KOMUNALA Novo mesto ELEKTRO Novo mesto TELEKOM Novo mesto BOMA Novo mesto
Osnovna šola Šmarjeta Šmarjeta 1, 8220 Šmarješke Toplice
razpisuje prosta delovna mesta:
•	dva učitelja razrednega pouka za določen čaš s polnim delovnim časom,
•	učitelja slovenskega jezika za določen čas s polnim delovnim časom.
Pri vseh razpisanih delovnih mestih je možnost zaposlitve za nedoločen čas.
Pričetek dela: september 2001
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje določene z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in bodo opravljali poskusno delo tri mesece.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo na naslov šole 8 dni po objavi razpisa.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku.
Tretji del državne DOLENJSKI LIST
pomoči po susi	---------------
Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA NOVO MESTO Oddelek za okolje in prostor Novo mesto, Seidlova cesta 1 8000 Novo mesto
Upravna enota Novo mesto, Oddelek za okolje in prostor, objavlja v skladu s 4. odstavkom 60. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96)
OBVESTILO
i.
Upravna enota Novo mesto, Oddelek za okolje in prostor, je KRKI, tovarni zdravil d.d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, izdal dopolnilno enotno dovoljenje za gradnjo pod št. 351-04-255/00 z dne 24.5.2001 in sicer za gradnjo testne postaje (linija Notol) v prizidku ktabletnemu obratu v Ločni, na zemljiščih pare. št. 992/33 in 992/ 26, k.o. Bršljin.
II.
V	skladu z 2. odstavkom 59. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RSršt. 32/93 in 1 /96), je Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava Republike Slovenije za varstvo narave, Ljubljana, Vojkova 1 b, k predvidenim posegom izdalo okoljevarstveno soglasje pod št. 35405-123/00 z dne 26.10.2000.
Obrazložitev
KRKA, tovarna zdravil, d.d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, je na Upravni enoti Novo mesto, Oddelku za okolje in prostor, vložila zahtevek za izdajo dopolnilnega enotnega dovoljenja za gradnjo testne postaje (linija Notol) v prizidku k tabletnemu obratu v Ločni, na zemljiščih pare. št. 992/33 in 992/26, k.o. Bršljin.
V	skladu z 2. odstavkom 59. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), je Upravna enota Novo mesto, Oddelek za okolje in prostor z javnim naznanilom z dne 21.9.2000 pozval javnost na javno predstavitev predvidenih posegov in vabil na javno obravnavo osnutka enotnega dopolnilnega gradbenega dovoljenja in poročila o vplivih na okolje z zaslišanjem nosilca posegov.
Javne obravnave se javnost ni udeležila in ni bilo podanih predlogov in pripomb v času javne predstavitve.
Ker je bila predložena predpisana dokumentacija in je bilo pridobljeno okoljevarstveno soglasje, je pristojen upravni organ za okolje in prostor na podlagi 45. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86) in 30. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 40/94,59/ 96, 45/99 in 52/00) investitorki izdal dopolnilno enotno dovoljenje za gradnjo testne postaje.	Upravna enota Novo mest0
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, sin, brat, tast, svak in stric
LADISLAV
CUJNIK
iz Grobelj pri Prekopi
V najtežjih trenutkih smo iskreno hvaležni vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, Kliničnemu centru, podjetjema PEMS Šentjernej in M.S. Hosta Podbočje, Avtokleparstvu Gramc, Zavodu za zaposlovanje, Gasilskemu društvu Groblje, pevcem kolebnikom iz Gradišča in pevcem iz Šmihela. Hvala tudi g. kaplanu za lepo opravljen obred in pogrebni službi Oklešen.
Žalujoči:vsi njegovi
SEVNICA-Občina Sevnica je v zvezi z izvedbo programa sanacije za omilitev posledic suše v letu 2000 prejela tretji del sredstev državne pomoči v višini 30 milijonov tolarjev. Ministrstvo za okolje in prostorje Občini poslalo tudi popravljeno stopnjo poškodo-vanosti za posamezne kmetijske kulture, ki s sklepom predpisuje, da so do sredstev državne pomoči upravičeni le oškodovanci, katerih stopnja poškodovanosti posamezne kmetijske kulture znaša več kot 30 odstotkov. Na osnovi popravljene stopnje poškodovanosti je komisija za oceno škode v občini Sevnica pripravila izračun za razdelitev državnih sredstev. Izplačilo odškodnine bo 667 oškodovancem opravila Hranilno-kreditna služba Sevnica, pri kateri ima odprt račun že približno 80 odstotkov oškodovancev. Sklep o višini dodeljenih državnih sredstev so oškodovanci že prejeli, izplačilo odškodnine pa poteka od 25. maja dalje.
ZAHVALA
Prazen dum je in dvorišče,	Vse odhaja kakor liha reka,
zaman oko le naše išče,	le spomini spremljajo človeka,
le naša duša ve, kako boli,
ko lebe več med nami ni.	.
V 55. letu starosti nas je brez slovesa in mnogo prezgodaj zapustil ljubeči mož, skrbni očka, brat, zet, svak, stric in boter
ANTON KOSEC
iz Velikih Brusnic 59 a
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, za izraze sožalja, podarjeno cvetje, svete maše in sveče. Posebna zahvala govornikoma za ganljive poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, pogrebni službi Oklešen, kolektivu in učencem OŠ Brusnice, 2. letniku Ekonomske gimnazije in 1. letniku Tehniške gimnazije Novo mesto. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam bili v oporo v trenutkih slovesa in ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marjana, hčerka Sabina, sin Florjan in vsi, ki so ga imeli radi
Odprto državno prvenstvo na UKV
SEVNICA - Na sevniškem gradu, kjer ima svoj sedež tudi radioklub Amater, je bilo zelo uspešno tekmovanje - odprto državno prvenstvo na UKV. Tekmovalo je 43 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Pri ženskah je bila zmagovalka iz Hrvaške, pri juniorjih je zmagal Mitja Štrman iz Ormoža, Sevničan Marko Hribar pa je bil z majhnim zaostankom za zmagovalcem peti. Pri seniorjih je zmagal z rekordnim časom Andrej Rakuša iz Ormoža, v kategorijah veteranov in starejših veteranov pa so bili zmagovalci iz Hrvaške. Sevničani so imeli tekmovalce le v kategoriji juniorjev, na Dolenjskem in v Beli krajini pa je ta športno-tehnična disciplina malce zapostavljena, nam je povedal Bojan Dremelj, eden izmed organizatorjev prireditve “Lova na lisico” iz vodstva sevniškega radiokluba.
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je zapustil
ANDREJ ŠTAMCAR
Šentrupert 74
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala tudi Domu starejših občanov Trebnje, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, nosilcema prapora, izvajalcu Tišine in pogrebni službi Novak. Še enkrat lepa hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 89. letu nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
FRANČIŠKA BLAS
roj. Grabnar
iz Koludrja 7 A, Šentjanž
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in govorniku za besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
Ljubil si življenje, polje in dom, pa vendar brez slovesa zapustil si svoj dom.
V 70. letu starosti nas je zapustil dragi brat in stric
JOŽE ŠUKLJE
z Gor. Lokvice 8
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo ZD Metlika, dr. Vukoviču, zdravstvenemu osebju Internega oddelka bolnice Novo mesto. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem, izvajalcu Tišine, g. Piškuriču, gasilcem PGD Lokvica, krajevni skupnosti in govornikoma za poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ne jokajte ob mojem grobu, le liho k njemu pristopile, spomnile se, kako trpet sem, in večni mir mi zaželite.
Po težki bolezni nas je v 72. letu starosti zapustil dragi mož, ate, brat, stari ate, bratranec, stric, svak in zet
JOŽE ŽLOGAR
*	z Radoviče 80
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče, PGD Radoviča, Kovinotehni MK1, Rentexu, g. Nemaniču za poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem, izvajalcu Tišine, g. Piškuriču in vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
Vzgoja nekadilskih generacij
LJUBLJANA - Zavod republike Slovenije za šolstvo in Zveza slovenskih društev za boj proti raku je minulo soboto pripravila enodnevni tradicionalni izlet v Gardaland za 90 sedmošolcev osnovnih šol iz vseh slovenskih regij, ki so bili izžrebani na prireditvi v Novem mestu v tednu boja proti raku. Sodelovanje med omenjenima organizatorjema poteka že vrsto let, ena od dejavnosti pa je usmerjena tudi v vzgojo mladih, da bi se odločali za nekajenje. V programu sodelujejo vse osnovne šole in njihovi učenci 6.,7. in 8. razreda. Izvajajo ga učitelji s pomočjo pripravljenih gradiv za tematske učne ure, učenci pa se ob tem odločajo o podpisu slovesne obljube, da v tem šolskem letu ne bodo kadili, in izpolnijo anketni vprašalnik.
Tudi romska bralna značka
NOVO MESTO - V novomeškem Kulturnem domu so 5. maja priznanja za opravljeno bralno značko podelili učencem osnovne šole Šmihel. Bralna značka letos praznuje 40-letnico obstoja in tako kot po ostalih šolah po Sloveniji se tudi na šmihelski že vrsto let tega bralnega tekmovanja udeležuje veliko učencev. V letošnjem šolskem letu jih je od skupno 276 učencev bralno značko opravilo 259. Tekmovali so za Župančičevo, Ribičičevo, Kovičevo in Vandotovo bralno značko, učenci Romi pa so imeli romsko bralno značko, ki je prilagojena in dvojezična. Pod vodstvom njihovih učiteljic Fanike in Jelenke so se učili romskih in slovenskih pesmic brali zgodbice, jih dramatizirali in likovno ustvarjali. Učenci, ki so uspešno opravili tekmovanje, so glasovali tudi za najlepšo knjigo letošnje bralne značke, nato pa so si ogledali še film 102 dalmatinca. (H. M.)
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26 Novo mesto 'S 07/33 70 200
delovni čas: NON STOP
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
ZAHVALA
V 90. letu starosti je 27. maja odšla k Bogu po zasluženo plačilo naša draga mama, teta, stara mama in prababica
MARIJA
BLATNIK
roj. Šobar
iz Dobindola 8
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stari oče, dedek in tast
MIRKO
KRIZEL
iz Črnomlja, Pod lipo 9
ZAHVALA
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
ANDREJ
KRAKAR
(4.6.1978 - 26.5.2001)
Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, pokojni darovali cvetje, sveče in svete maše ter jo pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala dr. Balogu, patronažni sestri Jelki za lajšanje bolečin na domu, gospodu kaplanu Romanu za lep pogrebni obred, pevcem iz Šmihela, Mojci Zupančič za govor ob slovesu in pogrebni službi Oklešen.
Vsi njeni
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in delavcem IMP Livar za izraze sožalja, darovano cvetje in žalne sveče. Posebna hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem, govorniku g. Antonu Škofu za poslovilne besede, trobentaču za zaigrano Tišino, pogrebni službi Malerič ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Ana, sinova Miro in Stane z družinama ter brat Stjepan
iz Meniške vasi
Ob prezgodnji smrti našega Andreja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše oziroma vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama, prababica, sestra, tašča, teta in botra
IVANKA
PETRETIČ
iz Prušnje vasi 7 pri Podbočju
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darovane svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala tudi osebju Splošne bolnišnice Brežice za lajšanje bolečin, g. župniku za opravljene molitve in pogrebni obred, Žičkarju za opravljene pogrebne storitve in pevcem za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 48. letu zapustil naš
SANDI BEVEC
s Puščave 21 pri Mokronogu
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, številnim prijateljem in znancem, ki ste mu v tako velikem številu izrazili spoštovanje in hvaležnost, ga pospremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter nam ponudili pomoč. Za pomoč se zahvaljujemo sosedom Zajčevim in Obrtni zbornici Trebnje ter njenemu govorniku g. Megliču za iskrene besede slovesa. Posebej se zahvaljujemo g. Stanetu Pečku, ki je segel v srca vsem, ko je z izjemno občutenimi besedami izrazil vso dobroto, razdajanje in tudi trpljenje našega Sandija. Zahvaljujemo se pevcem iz Mokronoga za zapete pesmi in izvajalcu Tišine, s katero smo se poslovili od našega dragega pokojnika.
ZAHVALA
V 81. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenila naša draga mama in stara mama
KATARINA
GORŠE
iz Velike Lahinje 11
Iskreno se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Črnomelj, zdravnikom in medicinskemu osebju za skrb in nego, ki so jo nudili, vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam pomagali in pokojno obdarili s svečami in cvetjem. Posebej se zahvaljujemo gospodu kaplanu za opravljen pogrebni obred, pevkam iz Otovca za zapete žalostinke, ge. Jožici Kuzma za besede slovesa ter pogrebni službi Flajnik.Hvala vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Žena Lidija, hčerka Sandra in sestra Meta z družino
Žalujoča: hčerka Cvetka in sin Lojze z družinama
ZAHVALA
V 94. letu starosti se je poslovila od nas naša draga mama, tašča, stara mama, prababica in teta
TEREZIJA URBANČIČ
Jožetova mama iz Srednjega Lipovca
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih ločitve pomagali in bili z nami. Srčna zahvala velja sosedom, sorodnfkom, prijateljem in znancem. Zahvaljujemo se za izraze sožalja, za darovano cvetje, sveče, maše in tako številno spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo domačemu župniku Andreju Severju in župniku iz Kočevja Marjanu Lampretu za zelo lepo opravljeno mašo in pogrebno slovesnost. Zahvaljujemo se pevcem iz Žužemberka za zapete pesmi, ki so pospremile našo mamo na zadnji poti, in pogrebni službi Novak za izjemno lepo in občuteno opravljene storitve. Hvala tudi za lepo zaigrano Tišino. Naši mami je življenje namenilo le delo in trpljenje, imela pa je veliko srce in globoko vero. Oboje ji je omogočalo, daje imela rada soljudi in bila vedno svetel zgled v dobrem. Zato smo jo vsi imeli radi in jo bomo zelo pogrešali.
Vsi njeni iz Srednjega Lipovca, Ljubljane, Kopra, Beljaka in Drašičev
ZAHVALA ‘
Ne morem iz groba kot drobna semena, da znova bi segli si v tople dlani, ne morem, med nami je krsta lesena in grob je med nami tišina prsti, le sveča ljubezni visoko gori.
V 69. letu starosti je bolezen iztrgala iz naše sredine dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka
JANEZA TURKA
s Polhovice 6
V teh najtežjih trenutkih smo iskreno hvaležni vsem dragim sorodnikom, dobrim sosedom, številnim prijateljem in znancem ter vsem ostalim za vsestransko pomoč in izraze sožalja. Hvala!
Žalujoči:vsi njegovi
ZAHVALA
V 52. letu nas je na službeni dolžnosti v Kazahstanu tragično zapustil dragi mož, oče, sin, brat, zet,
svak, bratranec, nečak in švogor
NIKO HERAK
strokovnjak Eriksona (Nikola Tesla)
iz Zagreba
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za pisne in ustne izraze sožalja. Posebno zahvalo smo dolžni vaščanom Brašljevice in Boldraža ter vsem ostalim, ki so pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Od pokojnika smo se poslovili 25. maja na zagrebškem pokopališču Mirogoj. Vsem še enkrat najlepša hvala.
V globoki žalosti: žena, hčerke, mama, brat in ostalo sorodstvo
Zagreb, Brašijevica, Boldraž
ZAHVALA
V nedeljo, 25. maja 2001, smo se poslovili od naše mame, stare mame in prababice
ANE ROGELJ
(1910- 2001)
iz T rebnjega
Ob njenem slovesu se zahvaljujemo vsem, ki ste ji kdaj ponudili roko ali dobro misel. Zahvaljujemo se vsem in vsakomur posebej, predvsem dr. Humarju in sestri Mojci za njuno predano zdravljenje. Obenem se zahvaljujemo g. župniku za lepo slovo in ge. Darinki Slak za vso pomoč.
Vsi njeni
Trebnje, Novo mesto, Kranj, Ljubljana
TP/A m«	ftAFTOA TEDENSKIK°LEDAR • KiN0 * BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO
UL-a u LjL^LjLaJ \j LnAcJ Z-JL-uLKJUlAAILtA POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 7. junija - Robert Petek, 8. junija - Medard Sobota, 9. junija - Primož Nedelja, 10. junija - Marjeta Ponedeljek, 11, junija - Srečko Torek, 12. junija - Janez Sreda, 13. junija - Anton
Lunine mene
13. junija ob 20.48 - zadnji krajec
kino
BREŽICE: 7.6. (ob 19. uri), 8.6. (ob 19. in 23. uri), 9.6. (ob 21. in 23. uri) ter 10. in 11.6. (ob 21. uri) Mehikanka. 7. in 8.6. (ob 21. uri), 9. in 10.6. (ob 19. uri) Zadnja večerja. 12. in 13.6. (ob 19. uri in 21.15) Mumija se vrača.
ČRNOMELJ: 8.6. (ob 20.30) in 9.6. (ob 21. uri) Možje časti. 10.6. (ob 20.30) Erin Brockovich.
GROSUPLJE: 8.6. (ob 20. uri) Škandalozno pero. 10.6. (ob 20. uri) Daj naprej.
IVANČNA GORICA: 7.6 (ob 20. uri) Škandalozno pero.
KOČEVJE: 9.6. (ob 20. uri) Daj naprej. 10.6. (ob 20. uri) Škandalozno pero.
KRŠKO: 7.6. (ob 19. uri), 9.6. (ob 20. uri) in 10.6. (ob 18. uri) Plesalka v temi. 12. in 13.6. (ob 19. uri) 102 dalmatinca.
METLIKA: 8.6. (ob 20.30) Erin Brockovich. 10.6. (ob 20.30) Možje časti.
NOVO MESTO - Dom kulture: 7. do 13.6. (ob 19. in 21. uri) Kdo je tu nor?
NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: 7., 9. in 10.6. (ob 20. uri) Barabe. 9. in 10.6. (ob 21.45) ter 11. in 13.6. (ob 20.30) Ptica na žici.
RIBNICA: 9.6. (ob 22. uri) Škandalozno pero.
TREBNJE: 7.6. (ob 14. uri) Učna leta izumitelja polža. 9.6. (ob 20. uri) in 10.6. (ob 17. uri) Sovražnik.
VELIKE LAŠČE: 9.6. (ob 20. uri) Škandalozno pero.
MALE OGLASE
sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
KUPIM
LES za manjše ostrešje in enobrazdni obračalni plug, 10 col, kupim. B (041)937-864.	1300
SENO (bale) kupim. B (050)612-938. 1324
MOTORNA VOZILA
LEPO OHRANJEN kombi Hyundai 100. letnik 1995. 89.000 km. prodam. B (041)956-659.	1283
R 4. letnik 1991, bež barve, prodam. 7? (041)628-851.	1286
OPEL VECTRO 1.6 i GL, letnik 1991,
120.000	km, rdečo, registrirano do 16.8.2001, prodamo za 530.000 SIT. Avtocenter Citroen v Bršljinu v Novem mestu. 7T (07) 3718470.
FORD D karavan mondeo. 2.0 i GLX, letnik 1995, 128.000 km, kovinsko siv, prodamo za
1.190.000	SIT. Avtocenter Citroen v Bršljinu
v Novem mestu. 0(07)3718470.	1271
ROVER 416 i, letnik 1992,118.000 km. kovinsko stv, registriran do 30.3.2002, prodamo za
720.000	SIT. Avtocenter Citroen v Bršljinu v
Novem mestu. ©(07)3718470.	1272
R LAGUNA 1.8 RN. letnik 1997,58.000 km, bel, registriran do 26.2.2002, prodamo za
1.690.000	SIT. Avtocenter Citroen v Bršljinu
v Novem mestu. 75 (07)3718470.	1273
|iih|	Avtomehanika
^ oU^UKI jurjj Murn, s p.
—— Resslova 4, Novo mesto
•	prodaja vozil
•	servis vozil
•	vulkanizerstvo
•	kleparstvo
•	ličarstvo
"S 07/30 24 791
AKCIJA!
SVVIFT 1.0 GLX že za 1,428.900 SIT GRAND VITARA 1.6 za 3,590.900 SIT in brezplačna klima
l»I»)MMWMil
Št. 23 (2702), leto Lil • Novo mesto, četrtek, 7. junija 2001 • Naklada 16.407 izvodov Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mesto, p.p. 212 Direktor: Drago Rostju
Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jukše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Mariin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič	>
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v koiportaži 240 tolarjev, naročnina za 26 izvodov v I, polletju 5.980 tolarjev, za upokojence S. M tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev, za tujino ielno 70 evrov oz. druga valuta v lej vrednosti. V ceni kolporlažnega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odsl. DDV
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu.
Oglasi: Cena J cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev); za razpis 3,700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan IV-odst. DDV Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev V ceni malega oglasa je upoštevan IV-odsl. DDV Poslovni račun pri Dolenjski banki, d.d,, Novo mesto:
11970-0011425175 (tolarski); 970-7100-4405/9 (devizni)
Telefoni: tajnica 07/39 30 500. direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510. mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvu 39 30 504 in 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540
Elektronska pošta: info@dol-li.st..si	Internet: http://www.dol-li.st.si
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DF.LO-TCR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5 Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
' PREPIS VOZIL "
,	041/546-159
R 21, model 1991, poškodovan, vozen, registriran do l/02, prodam. B (07)3376330. AX D, letnik 1992, llO.OOO km, prodam. B (07)3075334 ali (041)697-963.	1296
KMETIJSKI STROJI
KOMBAJN Zmaj 133, letnik 1984, z adapter-jem za koruzo prodam. B (07)3380485. 1279 MOLZNI STROJ Westfalia prodam. B (07)3065576 ali (041 )385-590.	1284
KOSILNICO Sip, Acme motor, širina grebena 140 cm, zelo dobro ohranjeno, staro 12 let, in obračalnik Favorit širine 160 cm, za TV, zelo dobro ohranjen, prodam. B (07) 3076739 ali (041)532-521.	1292
12-COLSKI plug, 4 brazdni topler in kosilnico Olimpija, dobro ohranjeno, prodam. B (07)3091194.	1318
OBVESTILA
GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termofasade. B(031)623-000. 947
ROLETARSTVO
BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/ 202 868
LOKAL v Brežicah, 76 m2, ugodno prodamo. S* (041)642-556.	1287
4- IN 8- POSTELJNA apartmaja v Vodicah oddam. Popust v predsezoni! B (07)3324-890, Sladoljev.	1301
APARTMA v Stinici (privez za čoln) oddamo. 0(041)443-815.	1310
SLUŽBO DOBI
NATAKARJA zaposlimo. B (041)859-751.
PARKETARJA redno zaposlimo za nedoločen čas. Nubis, d.o.o., Hacquetova 8, Ljubljana, B (01)437-91-40.	1280
PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v novomeški okrepčevalnici Caffe de Pariš. Omogočimo opravljanje pripravništva. B 07/33 22 765 ali 041/628 385.
NATAKARJA (-ICO) zaposlimo v Gostilni Bučar, Šmihel, Novo mesto, B (041 )46-20-33. HONORARNO ali za nedoločen čas zaposlimo 2 natakarici in 2 kuharja v piceriji Nelly, Vavta vas 4 a. Straža. B (041 >794-606. 1291
POSEST
TREBNJE- Šmaver, prodam večji bivalni vikend na parceli 2200 m2, asfalt do hiše, vodovod, telefon, CK. B (01)3641531 ali (07)3465268.	1224
STAREJŠO HIŠO v središču Dvora ugodno prodam. B* (031)517-811.	1297
DRUŽINSKO HIŠO na Otočcu (Šempeter) nad Krko prodam. B (05)642 0571 ali (041)923 435, od 18. do 21. ure. 1322 V NOVEM MESTU prodam dvostanovanjsko samostojno hišo na parceli 720 m2, odlična lokacija. B(07)33-25-574 ali 0049911 2879040.	949
PREKLICI
ALBIN VIDMAR, Vrti 17, Žužemberk, prepovedujem vstop na mojo parcelo in v mojo hišo vsem Lukšičevim, Iglenik 1. Če tega ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjal.
PRODAM
SMREKOVO OBLOGO, ladijski pod (širine 5, 7, 9 in II cm, debeline 13, 16 in 20 mm) ter bruna in okrasne zaključne letve prodajam po ugodni ceni. Možna
dostava. Mizarstvo Blažič, Družinska vas.
B (07)30 73 587.
DVOJNO belo korito za kuhinjo, zapakirano, dimenzije 83 x 49 cm, ugodno prodam. B (041)860134.	415
RAČUNALNIK PENTIUM z monitorjem in opremo prodam. B (041)556-005.	1238
KORUZO v zrnju prodam. B (07)3073458. DRVA LISTAVCEV -.ostanek sečnje zelo ugodno prodam (Mirna Peč - Globodol). B (07)3065376.	1276
OSTREŠJE po naročilu, plohe in deske prodam. B (041 >740-221.	1277
NOVO tračno žago za razrez hlodovine ugodno prodam. B (041 >542-347.	1290
DRVA. bukova, kalana, lahko tudi razžagana, z dostavo na dom prodam. B (041)693-219. ČOLN ELAN T 300, plastičen, dvojno dno, na prikolici, motor Tomos T 41, brezhiben, za 130.000 SIT prodam. B (041)431-139. 1304 MIZARSKO KOMBINIRKO SCM širine 30 cm in jugo koral, letnik 1990, prodam. B (07)3070241.	1315
RAZNO
UMAG - ZAMBRATIJA, oddajamo apartmaje, garsonjere in bungalov, 200 m od morja, primerno za otroke in starejše B (041 )977-111.	1305
AABC, d.d., Volfova 12, Ljubljana,
išče honorarnega sodelavca(ko) za pospeševanje prodaje izdelkov znanih blagovnih znamk na območju Dolenjske (NM).
Pogoji: lasten prevoz, poznavanje živilskega sektorja na področju maloprodaje ter stalno prebivališče na območju iskanja zaposlitve. Inf.: 041/616-371, od 12. - 14. ure.
FAMILY FROST, d.o.o.
Tacenska 20 1000 Ljubljana
Zaposlimo več delavcev za prodajo zamrznjenih živil na področju Dolenjske.
Inf.: Paradiž 9, 8230 Mokronog Tel.: 07/34-99-563
V okrepčevalnici Zvonček v
Črnomlju zaposlimo KV kuharja in dekle za delo v strežbi. Praksa zaželena. Tel, 041/732-474
Nudimo dober zaslužek za terensko delo.
Pokličite 031/392 494
GOSPODINJO k dvočlanski družini (mož delni invalid) iščemo. Hrana in stanovanje v hiši, ostalo po dogovoru. Šifra: Ljubljana.
ŠOFERJA za prevoze po Sloveniji. Hrvaški in Madžarski, na vlačilcu, z izkušnjami zaposlimo za nedoločen čas. Vzorec, d.o.o.. Gmajna 13, Raka. B (041)645-304.	1298
OKREPČEVALNICA CUKERO iz Šentjerneja takoj redno ali honorarno zaposli dekle za delo za šankom. B (041)650-287. 1312 DELO za šankom dobi dekle. Kava bar Oaza. Šegova, Novo mesto. B (041 >794-633. 1314
STANOVANJA
TRISOBNO STANOVANJE najamemo s 1.8. v Novem mestu ali bližnji okolici (bližina OŠ). B(041)273-764.	1278
OPREMLJENO GARSONJERO s posebnim vhodom oddam. B (07)3325387, popoldan.
CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ
VAM JE NA VOLJO VSAK DAN V TEDNU 24 UR NA DAN.
Če ste bili žrtev kateregakoli kaznivega dejanja (rop, tatvina, spolni napad, ogrožanje varnosti), če se nad vami izvaja nasilje (fizično, psihično, spolno), če ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, ne glede na to, ali je storilec znana, neznana oseba ali institucija:
POIŠČITE POMOČ!
Prijazne svetovalke so vam na voljo po telefonu ali osebno. Vse kar morate storiti, je da pokličete telefonsko številko ali se oglasite osebno na centru.
“S 07/33-74-030, Florjanov trg 2, Novo mesto 07/49-93-576, Černelčeva 3a, Brežice
ZVEDELI BOSTE VSE. KAR VAS ZANIMA.
POMOČ JE ZAUPNA IN BREZPLAČNA!
v_____________________________________________/
V	CENTRU TREBNJEGA prodam enosob-
no stanovanje, 36 m:, prvo nadstropje. B (041)726-598.	1307
DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, 57 m’, četrto nadstropje, prodam. B (07)3326369 ali (041 )705-194.	1308
ŠTUDENTKA najame sobo ali garsonjero v Dolenjskih Toplicah ali okolici. B (07) 3059089.	1309
SOBO za eno osebo (zaradi družbe) oddam. B(07)3077218.	1321
V	NOVEM MESTU oddam v najem enosobno stanovanje B (07)3324266.	1323
ŽENITNE PONUDBE
IŠČETE PARTNERJA (-ICO) za resno zvezo? Pokličite na B (07)3326033 ali (031)570-403, Sreča, ženitna posredovalnica Novo mesto.	1275
ŽIVALI
NESN1CE, mlade, hisex, rjave in grahastem, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Naročite jih lahko pri Jožetu Zupančiču, Otovec, Črnomelj, B (07)3052806, v Gostilni Krulc, Mostec, Dobova, B (07)4967587, in pri Dušanu Sajovcu, Vavta vas, B (07)3084111.	820
PERUTNINARSTVO GUNJILAC s Senovega obvešča cenjene stranke, da lahko dobijo bele piščance, rjave nesnice, grahaste peteline ter bele težke kokoši za zakol. B (07 >4973190.
BELE PIŠČANCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodajamo po 350 SIT/kg in zbiramo naročila za kilogramske. S (031)712-995 ali (07)3071287, Vrtačič, Pristavica 1, Šentjernej.
TELICO SIMENTALKO, brejo 6 mesecev prodam. B (07)3344184.	1268
PUJSKE, težke 20 kg, prodam. B (041)519-323.	1269
ČEBELE prodam. B (041 >601-726.	1282
ČISTOKRVNEGA nemškega ovčarja, starega 8 tednov, prodam. B (07)3066512 ali (031)306-609..	1285
KRAVO SIMENTALKO prodam. B (041) 325-350, popoldan.	1289
KOZO z mladičem in kalana gabrova drva ugodno prodam. B (040)550-589.	1294
TELICIO SIMENTALKI, breji 6 mesecev, in koruzo, ječmen in oves prodam. B (07) 3082315.	1299
BIKCA. 350-kilogramskega, in kravo sivko, brejo v osmem mesecu, z drugim teličkom prodam. B(07)3'052355.	1303
PRAŠIČA za nadaljnjo rejo ali za zakol prodam. B (041 >727-485.	1311
TELICO SIMENTALKO, brejo v devetem mesecu, prodam. B (07)3071519 ali (041) 859-091.	1313
SIVE TELIČKE, stare 10 dni, prodam. B (031)305-975.	1316
TELICO SIVKO, v devetem mesecu brejosti, in vino ter domače žganje prodam. B (07)3085529.	1319
TELIČKE, stare 10 dni, črno-bele in bukova drva prodam. B (07)3078029.	1320
		
•s 07/33 24 377
V
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča
na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
•	picami
•	hamburgerjem
•	giricami
•	pomfritom
•	sladoledom
•	ledeno kavo
•	sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
^ 07/ 33 21 878
Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
www.kvarnn.hr	»
KVARNER
SUN & FUN
Turisticka zajedntea Županije primorsko goranske Nikole Tesla 2. HR-51410 Opatija Tel 00385-51272988. -272665 Fax 00385 51272909	«
e-mail: tzzpg-opati|a'9ri tel.hr HkV A.T5KA
DEŽURNE
TRGOVINE
Mercator Dolenjska, d.d.
ob sobotah: od 7. do 13.ure: vse živilske prodajalne
•	od 8. do 20. ure: Hipermarket Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure: Hipermarket Cikava
•	od 8. do 11. ure: PC Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova
--------------------------------------
Ce želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov:
Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil" vašega Dolenjskega lista.

Naročilnica za
DOLENJSKI UST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:_______________________________________________________________Upokojenec:	da	ne
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):__________________________________________
____________________________________________ Pošta:____________________________________________________
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Doleiijski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	2001
Kraj:	Datum:	Podpis:
RAZBURLJIVO!
Uy.UK h itKMiljčvinv clvtsUtumv
Almena.
dobitki ol do i
Hal	<9~~
(1 RocSlIrt^nat!
Dobitki ob nakupu vozila
do 400.000 sit


* i+u Super Almena
iatska naprava, 2x varnostna 'Ina.
DOBITKA: 250.000 SIT • Super Almera
Vgrajen radio, ročna klimatska naprava in ABS zavorni sistem.
VREDNOST DOBITKA 300.000 SIT
ouui* . Super Almera
Sedeži v modrem usnju, ročna klimatska naprava, vgrajen radio s CD - predvajalnikom, ABS zavorni sistem.
VREDNOST DOBITKA: 400.000 SIT
fO^u )Ou - )Ou * Super Almera 50% plačate takoj, 50% po enem letu brez obresti, ročna klimatska naprava. VREDNOST DOBITKA: 250.000 SIT
NISS FINANCE: Nissan Adria nudi vsem kupcem možnosti ugodnega financiranja.
Posamezni paketi ugodnosti veljajo samo za določene pakete opreme. Dobite lahko le enega od paketov pri posamezni izvedbi vozila.
NISSAN ADRIA d.o.o, pooblaščeni uvoznik za vozila Nissan v Stovenji, tel.: 014710 800, http:/www.nissan.sj PoofaUtai trgovd: UUBUANA Avtoniu (01) 5818 650; Avto Trunk (01) 56 80 910; DOMŽALE: Avtoservis Piam (Olj 56 27 100: Nissan servis Krulc (01) 72 31200: MARIBOR: AvtohSa Ferk (02) 25 24 478; MURSKA SOBOTA: Avtoftiia Murske Sobota (02) 53 21209; ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU: MG Center (02) 87 85 888; CELJE: Panadria Celje (03) 42 54 350; SLOVENSKE KONJICE: Avto Kuk (03) 75 80 900; KRANJ: Avto Močnik (04) 20 42 277; NOVA GOBCA- Avtoservis Gorica (05) 33 55 721: KOPER Avtonias Kopar (05) 66 82 451: BRANIK Avtoservis Fabjan (05) 30 57 840: SEVNICA Avtomehanika Zieter (07) 8140389; OTOČEC: Avtomehanika VMi (07) 30 99 310.
(NIMAM J
Načrtujemo n izbdf&uj&mo Že več kot 80 let.
14.990 dfai ^ ^
0e> ^tmim>L!8900S1^ NOVO MESTO
Žabja vas 4 tel. :07/334-16-70
OMMOO Kia
IMA, SERVO, EL.PAKET
e V. Cd-vhi- XI	j ! IT.M
Prodajni center podov
PCP PUREBERJ
PARKETARSTVO
Foersterjeva 10, Novo mesto

Mercator
Mercator-Dolenjska, d.d.
Livada 8, Novo mesto
objavlja
javni razpis za oddajo v najem opremljenega gostinskega lokala
Najugodnejšemu ponudniku oddamo v najem:
opremljen gostinski lokal v Mercator Centru Novo mesto, na naslovu Podbevškova 4, v Novem mestu, v izmeri 341,71 m2 koristne površine.
Opremljen gostinski lokal je možno prevzeti takoj oziroma po dogovoru. Najemnino in druge pogoje bosta pogodbeni stranki dogovorili z neposrednimi pogajanji.
Pisne ponudbe pošljite priporočeno v 7 dneh po objavi na naslov: Mercator-Dolenjska, d.d., Livada 8,8000 Novo mesto - z oznako “Najem-Cikava”. Ogled lokala je možen po predhodnem dogovoru, kontaktna oseba je g. Franc Jevnikar, Novo mesto, Livada 8, telefon 07/373-07-19.
GOSTILNA-PRENOČIŠČA
“S 07/30-85-603
RATEŽ
nepremičnine imetniki licence
InnGom
U
POKOJNINSKI
TEMEU
Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
Adriatic
zavarovalna družba d.d.

Gospo Metko L. iz Metlike zanima, kaj pomeni zajamčena donosnost. Ali se za njeno določitev upošteva nominalno ali realno donosnost?
Odgovarja mag. Robi Bužan, direktor pokojninskih zavarovanj v Adriaticu:
Minister za finance je 23.03.2001 v Uradnem listu RS objavil pravilnik o izračunu povprečne donosnosti na dolgoročne državne vrednostne papirje z zapadlostjo nad 1 letom. Ker morajo izvajalci pokojninskih načrtov po zakonu dosegati zajamčeno donosnost v višini najmanj 40% te donosnosti, je v pokojninskih načrtih določena donosnost opredeljena s tem pravilnikom. Minimalna zajamčena donosnost se izračuna kot tehtano povprečje minimalne zajamčene donosnosti na podlagi tolarskega in euro povprečnega donosa in mora skladno s pravilnikom zavarovancem zagotavljati donosnost v višini revalorizacijskega dela, povečanega za 40% realnega dela donosnosti na dolgoročne državne vrednostne papirje.
Zavarovalnica Adriatic bo torej, tako kot je opredeljeno v pokojninskem načrtu Pokojninski temelj Adriatic, zagotavljala svojim zavarovancem donosnost v višini revalorizacijskega dela, povečanega za 60% realnega dela donosnosti na dolgoročne državne vrednostne papirje.


V kolikor se s podobnimi vprašanji srečujete tudi v vašem podjetju in želite podrobnejše informacije, se lahko obrnete na ADRIATIC v Kopru, Ljubljanska cesta 3a, lahko nam pišete na E mail: info@adriatic.si ali pa nam svoje želje sporočite na brezplačni modri telefon 080 11 10. Z veseljem vam bomo podrobneje svetovali.
www.ndriatic.si
Dilančeva 7 8000 Novo mesto e-mail: inncom@siol.net telefon: 07/33 76 120
• priprava vseh listin ob prodaji, menjavi, najemu, pomoč pri odpravljanju pravnih ovir, propagiranje in informiranje, ugodni, vnaprej znani stroški provizije, druge ugodnosti •
Novo mesto, Posavje, Ljubljana Uradne ure: ponedeljek, torek, četrtek 10.00 - 17.00
PRODAJA/NAJEMI
Stanovanja: Novo mesto, krško, Trebnje, Ljubljana. Hiše, vikendi: Novo mesto in širša okolica. Prodamo in oddamo stanovanja v Ljubljani.
Koncert Radia Ognjišče
OB 10-LETNICI SAMOSTOJNE SLOVENIJE
TEBI SLOVENIJA
t*KfcRAl.K1 !»ORROVmifcj
rt c o v m t
PETEK, 22. JUNIJ 2001, OB 20.00
POLETNO GLEDALIŠČE Studenec pri Domžalah
Vstopnice v predprodaji: 01/512-11-26
RADIO
OGNJIŠČE
21 učencev na tečaju
BLANCA - Na osnovni šoli se je pričel tečaj za opravljanje vozniškega izpita za kolo z motorjem, ki se ga udeležuje 21 učencev, ki bodo v tem koledarskem letu dopolnili 14 let starosti.

Hladnokrvna odločitev!

$ Brezplačna klima in nizke cene!	Dodatni popusti za modele letnik 2000.
že od 1.335.505 SIT* ali C&tVOHI že od 1.781.045 SIT* ali A// že od 2.449.354 SIT* ali-
11.990 DEM	15-990 DEM	21.990 DEM
DAEWOO
MOTOR
i
Suzuki 4WD *
iTop „s klimo
ponudbai
—-------1
AVTDMARKET.
( Leasing 5000
^Vae najbolje 1 partner

Avtomarkei
TRGOVINA	LEASING
AvtomarkeT d.o.o., Dunajska c. 421, Ljubljana Črnuče
Pokličite in se prepričajte • tel,: 01 561-35-25 in 01 562-33-00
PORTRET TECjA TEdlNA
Marta Bančov
Darjini lasje za bolne otroke
Darja Govednik iz Čuril je odrezane lase podarila za otroško lasuljo
Srčna predanost poklicu in družini, prijazen obraz in topel nasmeh, "borka" za uveljavitev poklica medicinske sestre, človek s posluhom do sočloveka - to je le nekaj besed, s katerimi bi lahko opisali Marto Bančov, višjo medicinsko sestro v Dispanzerju za bolezni pljuč in srca v Zdravstvenem domu Novo mesto. Njeno 31-letno strokovno delo ni ostalo neopaženo tudi v medicinskih krogih, zato je bila med trinajstimi, ki jim je Zbornica zdravstvene nege Slovenije ob nedavnem mednarodnem dnevu medicinskih sester podelila najvišje priznanje - Zlati znak.
Že kot osnovnošolka je vedela, da je njeno mesto med ljudmi: “Rada imam otroke, zato sem po osnovni šoli oklevala med vzgojiteljsko šolo v Ljubljani in Šolo za otroške negovalke v Mariboru. K sreči so takrat ustanovili srednjo medicinsko šolo v Novemu mestu, da sem lahko ostala doma." V dispanzerju za bolezni pljuč in srca se je zaposlita takoj po končani šoli, zato jo, kot se rada pošali, že prištevajo k njegovemu inventarju. Študij je ob delu nadaljevala na Visoki šoli za zdravstvo, svoje znanje pa neprestano širila.s strokovnih izpopolnjevanjem. Lahko bi rekli, da skoraj ni dela, ki se ga simpatična Novomeščanka ni lotila v dispanzerju, katerega odgovorna sestra je postala pred nekaj leti. Vsaj deloma pa se ji je ure-
sničila tudi želja po delu z otroki, saj je dolga leta v osnovnih šolah opravljala tuberkulinsko testiranje in besežiranje ter se vključevala v zdravstvenovzgojno delo z mladimi. Kot pravi, si je stika z otroki morda želela predvsem kot ženska, zato se je kmalu poročila in imela dva otroka.
Tesno povezano z njenim delom in življenjem je regijsko Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Novo mesto. Vanj se je vključila kot mlada medicinska sestra in se v letih, ko je bi/ obstoj društva pod vprašajem, uspešno prizadevala za njegovo posodobitev in razširitev. Danes je tajnica društva in članica izvršilnega odbora ter vseskozi kot organizatorka skrbi za načrtovanje in izvajanje strokovnih izobraževanj.
V svojem delu je srečna tudi takrat, kadar ne gre vse kot po maslu, ne podvomi v pravilnost svoje odločitve in z nasmeškom pove, da bi se, “če bi sledila svojemu srcu, tudi danes odtočila za poklic medicinske sestreKljub temu pa je vedno znova razočarana nad podcenjevanjem sestrskega poklica: “Tudi sestre opravljajo strokovno delo. Žal je za večino pomembno le, kateri zdravnik jih je operiral, ne pa tudi sestre, ki so z bolnikom podnevi in ponoči. Boleče je, ko zdravniki ob odprtju svoje privatne ordinacije menijo, da je dovolj, če bi imeli za sodelavko le bolničarko ali administratorko, v bolnišnicah in zdravstvenih domovih pa nam nalagajo zelo zahtevna dela. Pomen zdravstvene nege je lepo opisal predavatelj iz Anglije: Zdravstvena nega je tisto, kar se ne vidi. ’’
Sklenimo Martino zgodbo z mislijo njenih kolegic in kolegov: “Marta Bančov svojih vrlin in zaslug ne izkazuje z besedami, ampak s svojim delom, ki je pretkano z ljubeznijo do poklica in s ponosom, da je medicinska sestra, pa tudi z nejevoljo, ker naš poklic še vedno ni dovolj cenjen. ”
MOJCA ŽNIDARŠIČ
ČljRILE - Darja Govednik iz Čuril pri Metliki je imela kot predšolska deklica dolge lase, iz katerih ji je navadno oče spletal kite. Toda ko je postala šolarka, je za dolgotrajnejše urejanje las zjutraj navad-
Izlet naročnikov Dolenjskega lista
Tokrat v Gardaland
V soboto, 30. junija, smo zaradi velikega zanimanja za ogled italijanskega zabaviščnega parka Gardaland pripravili enodnevni izlet. Starši in stari starši, popeljite svoje otroke in vnuke v Gardaland in preživite skupaj nepozaben dan ob koncu šolskega leta!
Odhod avtobusa izpred novomeške avtobusne postaje bo ob štirih zjutraj. V zabaviščni park bomo prispeli približno ob 10.30 in se do 17.30 prepustili brezmejni zabavi. V Novo mesto se bomo vrnili malo pred polnočjo.
Odrasli morajo imeti veljavni potni list ali osebno izkaznico, otroci morajo imeti svoj potni list, le v primeru če potujejo s starši, so lahko vpisani v njihov potni list.
Cena za naročnike Dolenjskega lista je 8.300 tolarjev in za ostale 8.800 tolarjev. V ceno so vkjučeni: avtobusni prevoz, vstopnina v Gardaland ter vodenje in organizacija izleta.
Prijavite se lahko do petka, 22.junija, na tel. številkah:
07/33-21-115, 33-25-477.
DOLENJSKI (IST
in
V4AN/$
turistična, agencija
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Namesto za referendum za bolnišnico - Prijazni zdravnica in sestra v Škocjanu -Bencinska črpalka v Črnomlju - Mož je sam izbral tako bivanje - Telefoniranje v Straži
Stanko iz Pivke je prepričan, da referendumsko odločanje v zvezi z umetno oploditvijo zdravih samskih žensk nepotrebno zapravljanje denarja. Ta denar naj bi uporabili, tako meni Stanko, za gradnjo bolnišnic. Stanko meni, da gre pri uporabi biomedicinske pomoči pri oploditvi žensk za človekove pravice in intimne zadeve ljudi in da naj se ljudje odločijo svobodno za take posege.
Alojz Šutar iz Orešja pri Šmar-jeti je sporočil, da je zdravnica Mirjam Vide Katic v Škocjanu zelo prijazna s pacienti. Prav tako je prijazna pri tej zdravnici tudi sestra Joži.
Marija iz Črnomlja zatrjuje, da bencinski servis v Črnomlju in Kočevju odpirajo prezgodaj. Na črpalki, ki je odprta od 6. do 22. ure, naj bi po njenih opažanjih točili bencin že pred šesto uro. V zvezi s to pritožbo smo vprašali na omenjeni bencinski servis. Tamkajšnji poslovodja Bogomir Hudak je odgovoril, da nekaj čez 5. uro zjutraj prihaja v pisarno bencin-
č	"N
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bratci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz , domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dati kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
\________________________/
skega servisa. Potem pripravijo vse potrebno in ob 6. uri začno obratovati. “Mogoče natočimo bencin že tudi nekaj minut pred 6, če se pri nas oglasi voznik in nima goriva. Ali ne bi bilo kar malo nesramno do stranke, če bi ji zaprli vrata," pravi poslovodja Hudak.
Bralec iz Kranja je dejal, da se je vozil po Mirnski dolini. Ko je med potjo ustavil in stopil s poti po bezeg, se je pošteno prestrašil: v neki podrtiji v podrasti seje namreč nekaj zganilo. Bilje človek. “Ta tam živi, kot je videti. Spi na nekem razlomljenem stiroporu med ostanki hrane in odpadki. Kako občina Trebnje skrbi za take ljudi? Kaj ve o tem center za socialno delo?" je vpraševal Kranjčan. Seveda smo vprašali v Trebnje v Center za socialno delo. Direktorica Anica Miklič je pojasnila, da je trebanjski center za socialno delo zabeležil primer, ki bi lahko bil ta, o katerem govori "bralec iz Kranja". Moški, za katerega trebanjski
center ve, je sam izbral svoj, za mnoge nesprejemljiv način življenja. Ta moški ima denar za preživetje, ima hišo, torej ima tudi streho nad glavo, če hoče.
Bralcu iz Straže se zdi, je nekaj narobe s telefonskimi številkami. Ko telefonira v Sotesko, na Dvor ali v Meniško vas, se mu pogosto oglasi avtomatski telefonski odzivnik in mu sporoči, da je poklical nepravo telefonsko številko. Ko pokliče v drugo, lahko telefonira nemoteno. Po pojasnilo smo se obrnili na Telekom Slovenije. Ivan Grili, vodja prodaje rezidenčnim uporabnikom v novomeški poslovni enoti Telekoma Slovenije, meni, da omenjene težave pri telefoniranju verjetno nastajajo pri klicu stare telefonske številke. Mogoče tudi omenjeni uporabnik iz Straže pri telefoniranju pozabi vtipkati novo številko. Nove številke na Straškem območju imajo dodano 30 pred staro telefonsko številko.
M. L.
ZAŠČITNE MREŽE NA PREIZKUŠNJI - Slovenski kmetje so še vedno večinoma goli in bosi v boju proti toči, še posebej, odkar ni več niti streljanja z raketami. Je pa nekaj poskusov obrambe nasadov z zaščitnimi mrežami, ki so se oh zadnji toči dobro izkazale. To dokazuje tudi fotografija iz vinske gorice Podšentpavel. kjer je mreža še naslednji dan ..hranila" darilo narave. (Foto: S. Mirtič)
no zmanjkalo časa, zato so ji jih postrigli. Starši soji rekli, da sijih bo lahko znova pustila rasti, ko bo že tako velika, da si jih bo urejala sama.
To se je zgodilo v 4. razredu osnovne šole in od takrat, torej kar 21 let, si Darja ni več postrigla las. A zadnje čase se je vse pogosteje poigravala z mislijo, da bi se znebila svoje obilne pričeske, in ko je v to privolila tudi njena družina, je napisala pismo v ženski magazin Dela in Slovenskih novic Ono s prošnjo, da ji uredijo novo pričesko v okviru rubrike Onina preobrazba. Njeno pismo pa se je od mnogih, ki jih gotovo prejmejo v uredništvu, po nečem razlikovalo. Darja je namreč nekje slišala, da lahko odrezane dolge lase, in njenih je bilo krepko čez 60 centimetrov, uporabijo na Onkološki kliniki v Ljubljani za izdelavo lasulj za otroke, ki so zboleli za rakom in so zaradi kemoterapije izgubili svoje lase. Zato se je Govednikova odločila, da jih daruje v ta namen.
“Rečeno mi je bilo, da bodo lasuljo naredili v ljubljanski Drami. Če pa tam ne bo mogoče, bodo poskusili najti drugega izdelovalca. Darja Babšek, lastnica salona SPA v Ljubljani, kjer so me ostrigli, se zelo trudi najti izdelovalca lasulje, s katero bi lahko pomagali vsaj enemu otroku," pravi Govednikova. Ne taji, da se je za to plemenito gesto odločila tudi zato, ker ima sama tri otroke, z otroki pa je povezan tudi njen poklic, saj je pomočnica vzgojiteljice v metliškem otroškem vrtcu.
M. B.-J.
Darja Govednik
20. športne igre poklicnih gasilcev
OTOČEC - V soboto, 9. junija, se bodo ob 9. uri v športnem parku pričele 20. športne igre poklicnih gasilcev Slovenije. Razglasitev rezultatov bo ob 18. uri v restavraciji Tango.
Ljudska pesem v jazzu
Premierna predstavitev nove zgoščenke tria Renata Chieca
NOVO MESTO, TREBNJE -Trio našega vrhunskega jazzovskega pianista Renata Chicca je nastal s projektom Lipa zelenela je, katerega namen je bil prenesti slovensko ljudsko pesem v ustvarjalno področje sodobnega jazza. Projekt je bil uspešen in odmeven, izšla je zgoščenka, sledila ji je vrsta koncertov po vsej Sloveniji, med drugim tudi v Novem mestu, kjer seje porodila zamisel o vključitvi pevskega zbora v projekt. Glasbeniki so zamisel uresničili in izdali še drugo zgoščenko slovenskih ljudskih pesmi v jazzu. Premierna predstavitev z zborom bo na dveh koncertih, in sicer v petek, 8. junija, ob osmih zvečer v novomeškem Kulturnem centru Janeza Trdine ter v nedeljo, 10. junija, ob sedmih zvečer v avli trebanjskega Centra za izobraževanje in kulturo. Na predstavitvenima koncertoma bo s triom Renata Chicca nastopil mladinski pevski zbor osnovne šole Trebnje pod vodstvom Tatjane Mihelčič Gregorčič.
Krška jama (Foto: Marko Pršina)
NAŠA NARAVNA DEDIŠČINA
Krška jama
Krška jama se odpira nad izvirom reke Krke severno od vasi Gradiček. To je vodoravna jama, iz katere bruha podzemska voda le še ob povodnji. Za vhodom je prostorna dvorana z mestoma zasiganimi stenami. Dolga je dobrih 200 in široka do 30 metrov. Strop oblikujejo uravnani kamniti skladi. Tla prekrivajo grušč in veliki balvani, na vzhodnem delu nagrmadeni vse do stropa. Dvorano zaključuje 30 metrov dolgo sifonsko jezero.
Krška jama je v nemirnih časih nudila zavetje domačinom, o čemer govori tudi Jurčičeva povest Jurij Kozjak. Prvi, ki je zabeležil svoj obisk Krške jame, je bil Valvasor v 17. st. Prvi načrt jame je leta 1887 izrisal V. Hra-sky, ki je vodil melioracije v zaledju izvira Krke. Glavni vhod so leta 1937 razširili, da bi omogočili hitrejši odtok podzemne vode in razrešili problem poplav
na Radenskem polju. Ob tem so z razstreljevanjem razpoke nad sifonskim jezerom skušali najti nadaljevanje jame, to pa je leta 1995 uspelo šele jamskim potapljačem. Ti so v globini sifonskega jezera preplavali labirint podvodnih rovov, ki po 210 metrih pripeljejo v 60 metrov dolgo končno dvorano. Skupna dolžina raziskanih rovov tako znaša 490 metrov.
Podzemski sistem reke Krke. ki sega vse do ponorov na Radenskem polju, naseljuje pestra podzemna favna, ki je s številnimi specializiranimi vodnimi vrstami med najbogatejšimi na svetu. Jamo je pred nekaj leti Turistično društvo Krka uredilo za obisk. Vhod vanjo je zaprt, pot ogleda je pa speljana do sifonskega jezera.
ANDREJ HUDOKLIN, ZVNKD Novo mesto,
Enota za varstvo narave
Dobrodelni koncert na Dvoru
DVOR PRI ŽUŽEMBERKU - Humanitarno društvo M & V Novina iz Gumberka pri Otočcu v sodelovanju s Kulturnim društvom Dvor vabi na dobrodelni koncert Družinskega tria Novina, ki bo v soboto, 9. junija, ob 20. uri v kulturnem domu na Dvoru. Vstopnice bodo na voljo uro pred koncertom, zbrani denar pa je namenjen bolnim otrokom.
Vusinru' DnsJtvt
DRŽAVA PARTNERICA: NIZOZEMSKA
OSREDNJI KONCERTI
Sobota, 14.7. ob 20:30, Brežice, Melante Amsterdam, Klaus Mertens Nedelja, 15.7. ob 20:30, Brežice, Amsterdam Loeki Stardust Quartet Ponedeljek, 16.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, Bernarda Fink,
Marko Fink, Domen Marinčič, Ars Antiqua Austria Torek, 17.7. ob 20:30, Brežice, Compagnia Vocale Sreda, 18.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, Camerata Trajectina Četrtek, 19.7 ob 20:30, Brežice, London Baroque, Emma Kirkhy Petek, 20.7. ob 20:30, Grad Mokrice, Ensemble Unicom Sobota, 21.7. ob 20:30, Brežice, Musiča Florea Nedelja, 22.7. ob 20:30, Brežice, I Solisti di Cremona Ponedeljek, 23.7. ob 20:30, Brežice, La Bergamasca Torek, 24.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, Cappella Pratensis Sreda, 25.7. ob 20:30, Brežice, Anner Bylsma Četrtek, 26.7 ob 20:30, Brežice, Trio Eroica Petek, 27.7 ob 20:30, Brežice, La Stagione Frankfurt Sobota. 28.7. ob 20:30, Brežice, II Gardelino
ŠTUDENTSKI FESTIVAL
Torek, 3L7. ob 20:30, Grad Bogenšperk Sreda, 1.8. ob 20:00, Grad Rajnenburg Četrtek, 2.8. ob 21:00, Kapiteljska cerkev Novo mesto Petek, 38. ob 20:00, Grad Pišece Sobota, 4.8. ob 20:00, Grad Sevnica Nedelja, 5.8. ob 20:00, Cerkev sv. Martina Trbovlje Torek, 7.8. ob 20:30, Grad Bogenšperk Sreda, 8.8. ob 20:00, Grad Rajhenlmrg Četrtek, 9-8. ob 21:00, Kapiteljska cerkev Novo mesto Petek, 10.8. ob 20:00, Grad Pišece Sobota, 11.8. ob 20:00, Grad Sevnica Torek, 14.8. ob 20:30,Grad Bogenšperk Sreda, 15.8.ob 20:00,Grad Rajnenburg Četrtek, 16.8. ob 21:00, Kapiteljska cerkev Petek, 178. ob 20:00, Grad Pišece Sobota, 18.8. ob 20:00, Grad Sevnica
MEDNARODNI MOJSTRSKI TEČAJI
Sobota, 21.7. ob 16:00, Brežice, Koncert študentov iz razredov:
Barbara Schlick (baročnopetje), Hans-Maria Kneihs (kljunasta flavta), Andreas Kroper (prečna flavta), Shalev Ad-El (basso continuo)
DRUGI DOGODKI
Sreda, 20.6., 10:00-18:00, tirad Fužine, Simpozij o sponzorstvu Četrtek, 21.6., Brežice, Dan Osnovne šole Brežice Ponedeljek, 16.7. ob 15:00, Terme Čatež, Okrogla miza o stari glasbi Sreda, 18.7. ob 15:00, Terme Čatež, Predstavitev zbirke Repertorium Torek, 24.7. ob 16:00, Terme Čatež, Anner Bylsma - predstavitev knjige
PROD\|NA MESTA VSTOPNIC
Brežice: Lamex, Cesta prvih borcev 7, tel. 07 496 50 56.
Krško: Kavarna Rondo, Cesta 4. julija 44, tel. 07 490 11 11 Novo mesto: Infotočka DNŠ, Prešernov trg 6, tel. 07 337 43 74
ev Novo mesto
Zavod Ars Ramovš, Slovenska 1,1000 Ljubljana Telefon: 01 426 06 73, e-pošta: info@k-ramovs.si o
Neodplačna objava