vsak petek iziđe M   WOKNO
GBD
Gorertfska bon/to posrednička družba d.d.
Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev
horošku 33,
4000 Kranj
tei: 041280 10 00,
280 10 16,
280 10 30
faks: 04 / 280 10 12 www.ghd.si, info<f"i>h<l.si
rarnosl I slmkmnosi i dmimiuni
Gorenjska Banka
i
http: www.gbkr.si ~
ELEKTRONSKA BANKA
©BTT
OTMSP^IMGLAS'
Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 94 - CENA 290 SIT (16 HRK)
Kranj, petek, 28. novembra 2003
Planica je veliko gradbišče
V Planici pripravljajo velikanko za februarske polete in obnavljajo hrbtišče 120-metrske skakakalnice.
Nacrt Janeza Goriška ni predvideval, da bi postavili nove temelje. Vendar so ugotovili, da bi obnova starih stala več, zato so se odločili za gradnjo novih. Foto: Darinka Sedej
Rateče - V Planici je v teh le-pih dneh, kadar ne dežuje, zelo delovno. Številni domaćini, ki vsako leto pomagajo v Planici pri pripravi velikanke za finale svetovnega pokala, so že pokli-cani na "svoja delovna mesta" . Letos je malo časa, saj bo pokal že februarja, zato je treba delati za dva, da bo v Planici vse pripravljeno. A če je bilo vedno vse "na horuk" in zadnjo minuto, zakaj bi bilo letos drugače? Hujša od obnove od neurja prizadete velikanke in objektov ob njej je skrb, ali bodo sploh lahko napravili zadosti snega. Zima niti v Ratečah ni več tako mrzla kot nekoČ.
Začela se je tuđi obnova hrb-tišča 120-metrske skakalnice, ki se je podrla pred dvema letoma pod težo zmrznjenega snega. Za njeno obnovo so zbrali sredstva - 124 milijonov, radodarni so bili tuđi sponzorji. Nekaj denar-ja je prispevala občina Kranjska Gora, ki je najbolj zaslužna, da
se je ta sramota vsaj začela popravljati. Ko je bil po velikih težavah dogovor s SCT le podpisan, so se oglasili strokov-njaki, češ da bi moralo biti hrbtišče bolj vkopano v hrib in tako skakalnica bolj varna s temeljitejšo obnovo. Moralo bi, moralo, a kdo bo dal toliko denarja? Že zdaj je bil samo za obnovo hrbtišča denar zbran z veliko težavo. Pred obnovo so najprej postavili žičnico za prevoz strojev in materiala in se
odločili, da zamenjajo tuđi temelje skakalnice, čeprav za-menjave nacrt ni predvideval. Obnova starih bi stala več kot novi temelji.
Popravilo bo trajalo kar nekaj časa in nekateri poznavalci dvo-mijo, da bodo na 120-metrski skakalnici v letošnji zimski sezoni že lahko skakali. Upošte-vati je treba, da gre za kar obsežno rekonstrukcijo, ki pote-ka v zimskih razmerah.
Darinka Sedej
Andrej Polenec zavrnil občinsko plaketo
"Svoje odločitve ne želim komentirati, nikakor pa ne gre za noben boj oziroma polemiko z mestno občino."
Štirideset let brniškega letališča
Aerodrom Ljubljana letos praznuje 40-letnico delovanja, saj je prvo letalo na Brniku pristalo 24. decembra 1963.
Brnik - V štiridesetih letih se je letališče soočalo s pomemb-nimi prelomnicami, ko si je iskalo prostor znotraj nekdanje Jugoslavije. Kot je v sredo na počastitvi jubileja dejal pred-sednik uprave Vinko Može, raz-mere dolgo nišo bile naklonjene razvoju brniškega letališča, saj je bilo v Beogradu in tuđi v Sloveniji precej nasprotnikov njegove ustanovitve. "Ustano-vitelji, občinski ljudski odbor Ljubljana - Moste - Polje, so zato potrebovali precej poguma, odločnosti in znanja, da so se odločili za tako pomembno potezo, ki je ključno vplivala na razvoj slovenskega gospodarstva," je dodal Vinko Može.
Ob tej priložnosti so predstavili prav kar izdano knjigo Dotik neba in zemlje, monografijo o Aerodromu Ljubljana, ki v sliki in besedi razkriva znane in zakulisne dogodke, pomembne prelomnice, uspehe, stiske, vizije in neuresničene sanje brniškega letališča. Urednik Jože Vol-fand je pojasnil, da so želeli v knjigi poudariti osnovno misel, da je letališče srečevališče ra-zličnih ras in idej. "Z letališčem se je Slovenija odpirala svetu in svet je preko letališča spoznaval Slovenijo," pravi Volfand.
V osrednjem delu monografije o zgodovini letališča sprego-vorijo njeni soustvarjalci, njihova pričevanja pa so obogatena s
S predstavitve izdaje knjige Dotik neba in zemlje (z desne): urednik monografije Jože Volfand, predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Vinko Može in Franc Sever, direktor letališča v letih 1968 do 1981.
Kranj - Na svečani akademiji 3. decembra zvečer v Prešer-novem gledališču v čast prazniku mestne občine Kranj bo župan Mohor Bogataj med drugim podelil tuđi nagrade in priznanja zaslužnim Kranjčanom. Naslov častnega občana sta si letos po sklepu mestnega sveta prislužila dr. Ljubo Sire in posmrtno alpinist Nejc Zaplotnik, občinsko nagrado profesor France Piber-nik in Borut Farčnik, med dobit-niki Velike plakete pa naj bi bil poleg Daniele Žagar in Doma upokojencev Kranj tuđi direktor Iskratela Andrej Polenec.
Andrej Polenec naj bi Veliko plaketo prejel kot priznanje za njegov prispevek k razvoju 1100-članskega kolektiva Iskratela. Leta 1997 je že prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetntške dosežke, letos pa je postal manager leta. Kranjčani ga cenijo tuđi kot predsednika teniškega kluba Triglav, saj je za tenis naredil veliko dobrega, znan pa je še
kot mož odprtih rok v številnih humanitarnih akcijah in oživ-Ijanju starega mestnega jedra Kranja.
Razlogov za zavrnitev Velike plakete nam Andrej Polenec ni želei zaupati. "Svoje odločitve ne bi komentiral. V življenju nisem nikoli stremel za prizna-nji. Če pa že priznanje, potem naj bo to korektno, izbrano s posluhom in taktnostjo. Nikakor pa nisem v nobeni "vojni" ali polemiki z mestno občino."
Glede na utemeljitev, s katero je občinska komisija za nagrade in priznanja mestnemu svetu Andreja Polenca predlagala za Veliko plaketo, hierarhijo pri-znanj, ki gre od častnega občana do Male plakete, gledano v tej luči pa tuđi družbo letošnjih (so)nagrajencev Polenčeva zavrnitev ne preseneča. Tuđi zato je kranjski župan že predlagal, mestni svet pa pred kratkim tuđi sprejel, nov pravilnik o prizna-njih, ki bo le-tem dal večjo težo kot dosedanji.
Helena Jelovčan
Knjig dovolj, kaj pa bralcev
Največja knjigama v Sloveniji bo odprta še do nedelje.
Ljubljana - Od srede, ko se je 19. knjižni sejem odprl tuđi za obiskovalce, ob 76 založnikih, ki razstavljajo za več kot 6000 novih naslovov bogato bero pre-teklega leta, v obeh preddverjih Cankarjevega doma potekajo številne prireditve. Že četrto leto bo na sejmu potekala dražba starih knjig in tiskov (danes ob 18. uri), na kateri je še posebej zanimiva prva izdaja Cankarje-ve Erotike iz leta 1899, pa prva izdaja Gregorčičevih Poezij, Ciglerjevega romana Sreča v nesreči. Številne poglede obis-kovalcev sejma pritegne tuđi razstava "Najmanjše knjige na svetu", kjer je prikazanih več kot 620 knjižic iz 28 držav iz zbirke dr. Martina Žnideršiča.
podatki o prometu na letališču in s pregledom razvoja letališča z vidika investicij. Založnik knjige je Aerodrom Ljubljana, osrednja avtorja besedil pa sta Jure Mežnarič in Suzana Do-mevščik. Knjigo so izdali v dva tisoč izvodih, od tega petsto v angleškem jeziku.
Simon Šubic, foto: G.K.
DATRIS
d.o.o., Grajska c. 11, Bled
UGODNECENE
kurilno olje, premog, drva
BT 04/5745-230
Ze na odprtju sejma so bile podeljene nagrade, med njimi tuđi Schwentnerjeva nagrada za pomemben prispevek k razvoju
založništva in knjigotrštva, ki jo je prejel Niko Grafenauer. Sejem bo vrhunec doživel danes in jutri. Igor Kavčič, foto: G.K.
KURILI..
*%■   '■■■1$
VELIKA NAGRADNA IGRA!
OD 15.9. DO 31.12.2003
080 22 66
nagradum »etenju kjer bomo 16 gospodintstvoni
VRNIUCELOTNOKUPNINO.
Od 15. septembra pa vse do konca decembra bomo vsak teden Izžrebali eneganagrajenca. Za Informacije | In naročita pokličlte 080 22 66. •:
Kupntnabo vijena vob(lklilobrolmet)aiBikartlciMaona * HaoraiencitMidoobveitenl po poSH. Pravla Igre In Imena t naorajencev bodo objavljena na strani www.pe1rol.sl.   I
Vaš teasing.
GORENJSKI GLAS • 2. STRAN
POLITIKA / info@g-glas.si
Petek, 28. novembra 2003
Vatikanski sporazum ni ustavno sporen
Ustavno sodišče je soglasno sklenilo, da Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih ni v neskladju z ustavo.
VfcT.KAN^Kt SPoffA&/ftA -Votk SiT iim K«*A c&A
la in druga javna verska zbiranja (romanja, procesije, srečanja) pristojna oblast katoliške cerkve v skladu s pravnim redom Republike Slovenije priglasi pristoj-neinu državnemu organu." Deseti člen dovoljuje katoliški cer-kvi, "da ima v skladu z zakono-dajo Republike Slovenije in v skladu s kanonskim pravom pravico ustanavljati in upravljati sole vseh vrst in stopenj, dijaške in studentske domove ter druge izobraževalne in vzgojne ustanove." Država jih bo podpirala kot vse druge tovrstne zasebne ustanove, dijaki, studenti in go-jenci pa bodo imeli enak položaj kot v javnih ustanovah. Štirinaj-
sti člen se glasi: "Republika Slovenija in Sveti sedež bosta re-ševala sporazumno po diplomatski poti morebitna razhajanja, ki bi lahko nastala pri razlagi ali uporabi določb tega sporazuma. Republika Slovenija in Sveti sedež si bosta nadalje prizadevala obravnavati vsa odprta vpraša-nja, ki nišo predmet tega sporazuma, z namenom njihove sporazumne rešitve." Ustavno sodišče je ugotovilo, da omenjeni členi nišo v nasprotju z ustavo.
Predstavniki vlade in političnih strank so zadovoljni z raz-sodbo sodišča, na katero so ča-kali skoraj dve leti. Prepričani so, da bo državni zbor sedaj lah-
ko sprejel zakon o ratifikaciji tega sporazuma. Slovenska škofovska konferenca pa je v sporočilu za javnost zapisala, "da ni pristojna za podajanje meritornih izjav v zvezi z navedenim Sporazumom oziroma Mnenjem Ustavnega sodišča republike Slovenije. Za tovrstne izjave je pristojen Sveti sedež oziroma njegovo diplomatsko predstavništvo v Republiki Sloveniji, ki je Apostolska nuncia-tura. Slovenska škofovska konferenca se bo do nadaljnjega oziroma dokler svoje izjave ne bo podal Sveti sedež, vzdržala komentarjev."
Jože Košnjek
Ljubljana - Ustavno sodišče je v svojem mnenju zapisalo, da bodo morali državni organi Republike Slovenije pri izvrševa-nju sporazuma upoštevati vsebi-no določb sporazuma, kakršno je z razlago določilo ustavno sodišče. Ta razlaga je še posebej pomembna pri 1. členu Sporazuma, ki se glasi: "Republika Slovenija in Sveti sedež potrjuje-ta načelo, da sta država in kato-liška cerkev, vsaka v svoji ure-ditvi, neodvisni in samostojni in se zavezujeta k polnemu spošto-vanju tega načela v medsebojnih odnosih in k sodelovanju pri na-predku človekove osebe in skup-
nega dobrega. Katoliška cerkev v Republiki Sloveniji deluje svo-bodno po kanonskem pravu, v skladu s pravnim redom Republike Slovenije." Ustavno sodišče je ugotovilo, da besedilo čle-na ne daje jasnega odgovora in so zato mogoče različne razlage, posebno za tako imenovana mej-na področja, kamor sodi šolstvo in na katera segata tako cerkveni kot posvetni interes. Ker bi lahko Cerkev delovala skladno s pravnim redom Republike Slovenije samo na tistih področjih, ki jih sama šteje za posvetne za-deve, so ustavni sodniki v inter-pretativno   zapisali,   da   mora
KOTICEK ZA NAROCNIKE
Izredna priložnost za kuhinje po
naročilu v DECEMBRU samo za
GLASOVE NAROCNIKE
Seje tuđi vam že pripetilo, da v sa-Lonih pohištva niste našli pohištve-nih eiementov povsem po vašem okusu in po meri vašega prostora? Vaših stisk vas bodo resili v podjet-ju Domotehnika iz Kranja, kjervam bosta priznana arhitekta in mizar izrisala in izdelala kuhinjo ter drugo notranjo opremo po vaših že-
Ijah. Bogato ponudbo v Domotehniki zaokrožuje raznolika izbira bele
tehnike svetovno znanih proizvajalcev.
Domotehnika v decembru ob nakupu kuhinje po naročitu podarja barvno kuhinjsko korito Domo s kvaliteto ISO 9001 in odporno na raže.
5 %    POPUST
ZA NAROCNIKE GORENJSKEGA GLASA SAMO   DO   24.   12.
"POPUST VELJA OB ENKRATNEM NAKUPU"
• Kuhinje po naročilu nimajo standardnih mer kot v salonih pohištva, zato jih lahko mizar izdela točno po meri vašega prostora.
• V salonu pohištva ponavadi ni možno kupiti dodatnega pohištvenega elementa v istem stilu, kar je pri izdelavi po naročilu izvedljivo.
• Pri izdelavi po naročilu gre za izredno kvalitetne materiale; večinoma se uporablja furnir, prav tako pa so vsa okovja in vodila predalov vrhunske kvalitete.
• Pri montaži kuhinj in ostale notranje opreme vam bo podjetje Domotehnika pri-skrbelo vodovodnega inštalaterja, pečarja in električarja. Nudijo vam tuđi brezplačen prevozin brezplačo montažo kuhinje.
%f        DOMOTEHNIKA K.D.           "^
Cesta 1. maja 5, 4000 Kranj tel.: 04/235 75 00
del. čas: PON. - PET. 9. -12.30 in 14.30 -19. ure
Cerkev na tako imenovanih "mešanih področjih" spoštovati pravni red Republike Slovenije in v njem delovati za uresničitev svojih ciljev.
Ustavno sodišče je ugotavljalo skladnost z ustavo tuđi pri 2., 3., 10. in 14. členu sporazuma. V 2. členu je zapisano, da "Republika Slovenija priznava pravno osebnost katoliške cerkve in da priznava tuđi pravno osebnost vseh teritorialnih in personalnih cerkvenih institucij s sedežem v Sloveniji, ki imajo to osebnost po normah kanonskega prava in jih mora cerkvena oblast, skladno s pravnim redom Republike Slovenije, priglasiti državnemu organu, da jih registrira." Tretji člen se glasi: "Pravni red Republike Slovenije katoliški cerkvi zagotavlja svobodo delovanja, bogočastja in kateheze. Vsa izredna javna bogoslužna opravi-
Nov pravilnik o graditvi objektov
Pretekli teden je bil objavljen v Uradnem listu, veljati pa bo začel 6. decembra.
Ljubljana - Minister za oko-lje, prostor in energijo Janez Kopač je podpisal Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtev-nih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovo-ljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči. Pravilnik je bil 21. novembra objavljen v Uradnem listu, veljati pa bo začel 6. decembra.
Po novem se bo za zahteven objekt štela vsaka stavba, v ka-teri prostornina vseh prostorov presega 5000 kubičnih metrov in je višja od 10 metrov, in vsak gradbeni inženirski objekt, pri katerem so nosilni razponi večji od 8 metrov ali višji od 18 metrov. Zahtevni objekti so ražen stavb tuđi mostovi, predori, že-
lezniške proge, luke, javna leta-lišča, energetski objekti, plinovodi in naftovodi. Druga kategorija so enostavni objekti. To so pomožni objekti ali objekti za lastne potrebe, med katere pravilnik uvršča bazene, drvarnice, garaže, lope, nadstreške in ste-klenjake, ograje in pomožni infrastrukturni objekti, kot so pločniki, kolesarske steže in av-tobusna postajališča, pomožni kmetgski in gozdarski objekti (čebelnjak, gnojišče, kozolec, kašča, silos in rastlinjak) ter za-časni objekti, ki so namenjeni sezonski turistični ponudbi, pri-reditvam in skladiščenju. V to skupino enostavnih objektov uvršča pravilnik tuđi vadbene objekte za šport, rekreacijo, obrambo in zaščito, spominska obeležja  in urbano opremo
(pokrita čakalnica na avtobusnih in železniških postajah, javna telefonska govorilnica, večnamen-ski kiosk). Enostavne objekte bo investitor lahko gradil brez gradbenega dovoljenja, če je lastnik zemljišča, na katerem bo stal objekt. Obvczen bo 1,5-metrski od-mik od sosednjega zemljišča. Ograja bo morala biti postavljena pol metra od meje, za posta-vitev na mejo pa bo potrebno so-glasje soseda. Tretja kategorija objektov pa so manj zahtevni objekti. Za gradnjo v varoval-nem pasu ali varovalnem ob-močju bodo potrebna posebna soglasja. Brez gradbenega dovoljenja ali lokacijske informacije bo mogoče opravljati tuđi vzdr-ževalna dela na objetih.
Jože Košnjek
Tudi Irak je slovenska priložnost
Tomaž Lazar iz Idrije in njegovo dekle Ban Aziz iz Bagdada sta v knjigi opisala doživljanje ameriškega napada na Irak.
Ljubljana - Časnik Finance iz Ljubljane je v torek predstavil knjigo slovenskega poslovneža Tomaža Lazarja Kako sem preživel vojno v Bagdadu. Tomaž Lazar je bil rojen leta 1961 v ldriji, kjer je odprl obrtno de-lavnico za proizvodnjo elektronskih vezi). Leta 1989 je ustanovil uvozno podjetje Even-tus, čez dve leti pa še družbo z enakim imenom v Avstriji. Leta 1991 se je preselil v Celovec in leta 1998 prvič obiskal glavno iraško mesto Bagdad, koje podpisal pogodbo o prodaji telefonskih central v Iraku v okviru programa Organizacije združenih narodov Nafta za hrano. Os-tal je v Bagdadu, tam ustanovil podjetje in za tajnico zaposlil domačinko, ambiciozno grad-beno inženirko Ban Aziz. Poslovno sodelovanje je preraslo v ljubezen. Tomaž in Ban sta fant in dekle. Še pred vojno sta se hotela poročiti, vendar jima je obupna birokracija preprečila poroko. Tomaž Lazar je med vojno o razmerah v Iraku poro-čal za časopis Finance, vendar so ga iraški agentje odkrili in zaprli. Potem si je dogodke skri-voma zapisoval. V knjigi je opisanih 27 dni vojne, od 20. mar-ca, ko seje vojna začela, do 15. aprila, ko je Tomaž odpotoval v Slovenijo.
Ban Aziz in Tomaž Lazar se sedaj vračata v Irak, kjer pri-pravljata odprtje agencije za po-moč tujim podjetjem pri poslovanju v Iraku. Ban Aziz je na
Slovenija bi morala s humanitarno pomočjo sama neposredno pomagati Iraku in s tem poskrbeti za svojo promocijo. Lahko bi opremila bolnišnico. V združeni mednarodni pomoći smo neprepoznavni, sta povedala Ban Aziz in Tomaž Lazar.
torkovi predstavitvi knjige deja-la, da upa na čimprejšnjo vzpo-stavitev normalnega življenja v njeni deželi, čeprav trenutno slabo kaže. Američani so po končani vojni naredili napako, ker nišo razglasili izredno stanje, zaprli kriminalcev, ki jih je Sadam Husein spustil na prošlost in za-gotovili normalnega življenja. Kot velika vojaška sila nišo uspeli zagotoviti oskrbe z elek-triko, vodo in drugimi dobrinami ter se vživeti v življenje in nava-
de tamkajšnjega človeka. Zato jih tudi pogosto napadajo, je de-jal Tomaž Lazar. Ban Aziz in Tomaž Lazar sta tvegala, ker sta ostala v Bagdadu. Banje živela s tujcem iz Evrope, ki je zaveznica Združenih držav Amerike. Po drugi strani pa so jima šteli v dobro, da zaradi vojne ništa šla iz države, kar običajno stori večina zahodnih poslovnežev.
Tomaž Lazar kot dober pozna-valec Iraka meni, da ima naše gospodarstvo veliko možnosti
za sodelovanje s še skromno razvitim iraškim trgom. Evropski trg bo vedno bolj zasičen s ponudbo. Slovenija kot del ne-kdanje Jugoslavije je v Iraku še vedno zelo dobro zapisana. Imajo nas za sicer preveč pre-vzetne zahodnjake, s katerimi £a se je mogoče pogovarjati. Zal imajo slovenski podjetniki pri poslovanju v izven evropskih državah premajhno ali ni-kakršno pomoč države, je pove-dal Tomaž Lazar. Jože Košnjek
Petek, 28. novembra 2003
AKTUALNO / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 3. STRAN
Zakon je priložnost za Bohinj
Poslanec Liberalne demokracije Slovenije v državnem zboru Dušan Vučko iz Bohinja upa, da bo novi zakon o Triglavskem narodnem parku sprejet še v tem mandatu,
saj je dober kompromis med varovanjem narave in potrebami ljudi.
Danes ste povabili na pogovor na Bled predstavnike turističnih organizacij. O čem ste se pogo-varjali?
"Pogovarjali smo se o novem zakonu o spodbujanju razvoja turizma. Na sestanek sem povabil predstavnike občin z Zgornje Gorenjske, še posebej tište, v ka-terih je turizem pomembna gospodarska panoga, zastopnike lokalnih turističnih organizacij iz poslovne skupnosti Julijske Alpe, predstavnike Turistične zveze Slovenije in vlade. Ker bom jutri vložil amandmaje na predlog zakona, sem želei slišati njihova mnenja. Na sestanku smo soglašali, da na večjih turističnih območjih po zgledu Nemčije, Avstrije in Hrvaške ob-čine lahko uvedejo tuđi pavšalno turistično takso za lastnike počit-niških hišic in počitniških stano-vanj, vendar ne po vsej Sloveniji, ampak na območjih, kjer dose-gajo letno 150.000 prenočitev ali imajo 3000 ležišč. Dejstvo je, da je na teh območjih veliko pov-praševanje po nepremičninah in pritisk na gradnjo počitniških hišic in stanovanj, ki jih lastniki ne uporabljajo le za oddih, ampak med turistično sezono tuđi za svoj dopust in so deležni vseh storitev, za katere drugi gostje plačajo turistično takso, oni pa ničesar."
Kaj se trenutno dogaja z zakonom o Triglavskem narodnem parku?
"Državni zbor je v prvem branju, ki smo ga predlagali predlagatelji zakona, ker ga sicer ne bi bilo, ugotovil, da je predlog pri-meren za nadaljnjo obravnavo. Pristojno delovno telo državnega zbora je organiziralo javno pred-
stavitev mnenj, predlagatelji pa smo delovali naprej, usklajevali stališča in analizirali pripombe k zakonu. Danes je o njem raz-pravljala komisija državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. V začetku decembra je predviđena seja odbora državnega zbora za infrastrukturo, ki bo obravnaval amandmaje. Ker smo jih usklajevali s pri-zadetimi organi in organizacija-mi ter upoštevali njihova mnenja, mislim, da z njimi bistveno zboljšujemo predlog zakona, preprečujemo dvome in tuđi strah, da bo novi zakon omogočil predvsem uničenje osrednjega dela Triglavskega narodnega parka."
Kot prvopodpisanemu predlagatelju zakona Vam kritiki oči-tajo, da vnašate v upravljanje s Triglavskim narodnim parkom liberalizem, da bodo njegovi najlepši deli pozidani in unič-eni, da ga bo pokupil kapital sumljivega izvora in ga dokonč-no uničil. Vaš odgovor?
"Kar zadeva očitek o liberalizaciji, moram podariti svoje pre-pričanje, da mora postati zakon o Triglavskem narodnem parku bolj življenjski in manj omejeva-len. Če to pomeni tuđi večjo li-beralnost, sem še bolj ponosen, saj sem član Liberalne demokracije Slovenije. Prepričan sem, da mora v naseljenih območjih življenje potekati nemoteče. Seveda ne srne biti vse dovoljeno, vendar v teh okoljih nišo potrebni strogi režimi varovanja. Mislim, da nam s predlogom zakona uspeva slediti tem ciljem. Drugi očitek je grožnja z možnostjo ne-nadzorovane pozidave. Kadarko-li se pogovarjam o zakonu, spo-
znavam, da ljudje, še posebej pa tišti, ki varujejo naravo, pozab-ljajo, da imamo že veljavno pravno ureditev tega področja in zakon o TNP v tem oziru ni prvi, da nihče ne more na primer sredi polja v Naklem zgraditi hiše, ker mu to preprečujejo zakon o kmetijskih zemljiščih, zakon o urejanju prostora in drugi pred-pisi. Taki očitki so res neupravi-čeni, še posebej glede pozidave obale Bohinjskega jezera, jezer-skega in fužinarskega polja, saj v nobenih prostorskih dokumentih občine ni takih načrtov in nikoli ni bila dana pobuda za njihovo spremembo. Kljub veljavnim zakonom sem zaradi dvomov, špe-kulacij in tuđi demagogije nare-dil korak naprej in razširil mejo osrednjega območja parka čez jezersko polje, tako da poteka meja približno tam kot v seda-njem zakonu. Na območju Bohinjskega jezera so dopuščene izjeme, saj je objektom treba omogočiti normalno vzdrževa-nje, vse novogradnje pa so tuđi v predlogu novega zakona prepo-vedane. V prvotnem predlogu zakona sem predlagal spremembo zunanje meje parka, kar na referendumu ni bilo sprejeto in bo zato vlada vložila ustrezen amandma k zakonu. Za izločitev iz osrednjega območja smo predlagali le naselje Ukanc, vendar je vlada na predlog TNP in Zavoda za gozdove predlagala novo razmejitev, ki se je nekate-rim zdela sporna. Mislim, da smo v usklajevanjih ustrezno resili tuđi ta problem."
V javnih polemikah se je po-gosto omenjala nevarnost privatizacije obale Bohinjskega jezera.
"Obala jezera je v zasebni lasti že vrsto let. Občina Bohinj in država imata ob jezeru malo zem-ljišč. Noben zakon pa tem območju ne preprečujc prometa z nepremičninami med fizičnimi in pravnimi osebami, ob upošte-vanju instituta predkupne pravice. Pri obali Bohinjskega jezera je treba upoštevati zakon o vodah, ki določa, kaj ima status naravnega javnega vodnega dobra, in priobalno zemljišče, na katerem v 15-metrskem oba-lnem pasu velja poseben režim, vendar zaradi tega ne gre za raz-lastninjenje v korist države. Tuđi naravno vodno javno dobro je lahko last fizične osebe, ki pa mora po zakonih in ustavi omogočiti splošno rabo."
In očitki o sumljivem kapitalu.
"Kapital je šel mimo Bohinja že prej in gre tuđi danes. Kapital vedno najde svoje poti. Tr-dim, da seje zato treba s tistimi, ki imajo kapital, pogovai jati, jih seznanjati s svojimi pogledi, jih usmerjati, če je treba, tuđi ome-
Vrtci v dolgovih, vodstvo ovadeno
Nadzorni odbor Občine Tržič je vložil kazensko ovadbo proti ravnateljici WZ Tržič Erni Anderle.
Tržič - Zavod naj bi v poletnih mesecih od leta 2001 do letos ne-upravičeno zaračunal občini dobrih 25 milijonov tolarjev oskrbnin za otroke, ki jih ni bilo v vrtcihi. Vodstvo se čudi do-mnevnemu razlogu za ovadbo, saj občina ni zavrnila nobenega računa. Ob tem pojasnjuje, da ima zavod zaradi odloga dviga cen za 20 milijonov neplačanih obveznosti. Oktobra so jim spet obetali odklop elektrike in prekinitev dobave živil.
Zgodba o nerazčiščenih odno-sih med Vzgojno varstvenim zavodom Tržič in Občino Tržič kot ustanoviteljico se vleče kot jara kaca. Slednja iz leta v leto ponavlja očitke, da v vrtcih porabijo preveč denarja. Razloge za to je doslej iskala zlasti v previsokih plačah zaposlenih, preobsežnih stroških izobraževanja kadrov, razsipnem poslovanju in še čem. Stalna nasprotja so sprožali tuđi zahtevki za dvig cen na eni strani in vztrajno zavračanje na drugi. Letos je že kazalo, da se bodo nesporazumi zgladili. Vrt-cem so najprej dovolili 11-odstotno povečanje cen od 1. ju-nija in nato še 15-odstotno povećanje od 1. oktobra. Tuđi na po-ročilo nadzornega odbora Občine Tržič o pregledu zaključnega računa VVZ Tržič za leto 2002 občinski svet na oktobrski seji ni iniel pripomb, čeprav so pre-gledniki v njem zapisali več kritičnih ugotovitev.
Nadzorni odbor ovadil vodstvo vrtcev
"Iz poročila o poslovanju v letu 2002 je razvidno, da je VVZ Tržič imel v letu 2001 približno 91,3 milijona tolarjev prihodkov od oskrbnin staršev, lani pa 18,85 odstotka manj oziroma le
74,1 milijona tolarjev pri enakem številu otrok. To so pojasnjevali z neusklajenostjo glavne knjige in analitične evidence, kjer je prišlo do enostranskih poprav-kov stanj. Zato seje nadzorni odbor odločil za ponovno preverja-nje podatkov v zavodu. Ob tem je ugotovil, da so v poletnih mesecih v zavodu računalniško iz-vedli obračun za že izpisane otroke, oskrbnine staršem so stornirali, Občini TržiČ pa jih ne-upravičeno zaračunali. Tako je Občina Tržič na podlagi lažno izstavljenih računov za varstvo otrok, ki jih sploh ni bilo v vrtcih, iz proračunov v letih 2001, 2002 in 2003 izplačala zavodu
25.253.415 tolarjev. Nadzorni odbor je na 9. redni seji 11. novembra ocenil, da gre za hujšo kršitev zakonodaje. Na 10. seji 20. novembra je uskladil predlog kazenske ovadbe, ki smo jo dan zatem poslali Okrožnemu držav-nemu tožilstvu v Kranju in Ura-du kriminalistične policije PU Kranj. V ovadbi smo izrazili sum, daje ravnateljica Erna Anderle z zaposlenimi v računovodstvu VVZ Tržič storila kazni-vo dejanje ponareditve ali unič-enja poslovnih listin po 240. čle-nu Kazenskega zakonika. Sklep so ob meni soglasno potrdili vsi štirje člani nadzornega odbora," je povedala predsednica Olga Marya Peternelj. Kot je dodala, so junija lani poslali prijavo o ne-pravilnostih v poslovanju VVZ Tržič računskemu sodišču, a odgovora ni bilo.
V vrtcih ne vejo za ovadbo
"O kakšni kazenski ovadbi proti meni in VVZ Tržič ne vem ničesar, zato poteze nadzornega odbora ne morem komentirati. Večkrat so nas že ocrnili in blatili, vsclej neopravičeno. Vedno smo našli voljo, da še naprej so-delujemo z občino, kar je nujno. Napake iz leta 2001 smo odpra-vili, zaposlili novo računovod-kinjo in kljub težkemu finanč-nemu položaju dobro opravljali svoje strokovno delo. Letos so se likvidnostne težave tako zaoštrile, da so nam dobavitelji zagrozili z odklopom elektrike in prekinitvijo dostave živil v oktobru. To je bil povod za več
sestankov z vodstvom občine, kjer smo se pogovarjali o raznih možnostih za zmanjsanje stro-škov. Predlagali so ukinitev kuhinje v vrtcu Grad in preselitev 39 otrok v druge oddelkc, kar zaenkrat ni možno. Zavod ima 63 zaposlenih, kar je v skladu z normativi. Tuđi zahteve za zni-žanje plač nišo realne. Bolj po-treben je bil sklep o drugem po-višanju cen, saj imamo za 20 milijonov tolarjev neplačanih računov. Če ne bi imeli nobenih dotacij v poletnih mesecih, sploh ne bi mogli izplačati plač in delovati naprej. Občina ni ni-kdar zavrnila nobenega našega računa, zato me Čudi omenjeni razlog za kazensko ovadbo. Za nas je najbolj pomembno, da imajo otroci v vrtcih vso potrebno oskrbo in so zadovoljni tuđi starši," je izjavila Erna Anderle, ravnateljica VVZ Tržič.
Stojan Saje
jevati in s tem bzdati. Vesel sem, da smo končno v sistemu, ko ni treba nobenega partijskega funkcionarja spraševati, ali lahko kupim hotel ali drugo nepre-mičnino. Smo država s tržnim gospodarstvom. Svobodna gospodarska pobuda je ustavna kategorija in v njej ne vidim no-bene nevarnosti. Mi smo bili vedno pripravljeni usklajevati naša stališča s pripombami nev-ladnih in drugih organizacij, ki pa so le poudarjala, da zakon ni dober in mu nasprotujejo. Na naše vprašanje, kje ni dober, je bil odgovor, da ne ustreza med-narodnim merilom. Jaz sem na zadnjih usklajevanjih od javnega zavoda Triglavski narodni park, od vlade in od Uprave za varstvo narave dobil zagotovilo, da je meja med osrednjim in robnim območjem skladna z mednarodnimi merili. Sedanji zakon pa jih sploh ne izpolnjuje, ker imamo v osrednjem območju naseljena območja. Ker so se v preteklih lctih pojavljali problemi, sem že leta 2000 vložil novelo zakona, ki je omogočila izjemne in upravičenc posege. Novi zakon mora biti po našem prepričanju določnejši, ki ne bo dopuščal različnih razlag in bo jasno določil, kaj je prepoveda-no."
Ali je pri tako pomembnem zakonu, kjer se srečujejo števil-ni interesi, sploh mogoče zago-toviti učinkovit nadzor nad uresničevanjem ?
"V zakonu res lahko zapišeš le prepoved in zagroziš s kaznijo za nespoštovanje, učinkovit nadzor pa lahko zagotovijo le inspekcije, ki v preteklosti nišo bile dovolj učinkovite, čeprav ta trditev morda komu ne bo všeč. Mislim, da je bilo za to več objektivnih kot subjektivni razlo-gov. Država enostavno ni zmo-gla izpeljati izvršbe. Sele zadnje čaše so se začeli na razpise javljati izvajalci, ki so pripravljeni v imenu države odstraniti na crno zgrajeni objekt. Zdi se mi, da je še prisoten strah, da bodo posamezniki, domaćini in tujci iz drugih delov Slovenije, zakon še naprej izigravali. Zakon bo moral biti za vse enak. Pristojni minister je podpisal uredbo o legalizaciji crnih gradenj v Triglavskem narodnem parku, v kateri je bilo za rušenje predviđenih kar nekaj objektov, vendar je ustavno sodišče na pobudo lastnikov počitniških hišic njeno uresničevanjc zadržalo."
Kakšne razvojne možnosti pa ima Bohinj kot del Triglavskega narodnega parka?
"Obalo jezera je treba ohraniti kar se da nedotaknjeno, kar pa ne pomeni prepovedi ureditve sedanje turistične infrastrukture. Razvoj bo moral upoštevati spreminjanje manjših penzionov v hotele s 30 do 40 ležišči, ki jih bo lahko upravljala ena družina.
Slovenci smo tankoćutni do Bohinja in si ga lastimo. Kadarkoli je govora o povećanju prenočit-venih zmogljivosti, dvignemo glas. Nikomur pa ni mar, in to se je letos dogajalo, da je na tisoče obiskovalcev okupiralo Bohinj in spremenilo jezero v javno ko-pališče, hkrati pa na jezeru ne bi smeli organizirati javne priredit-ve, na primer triatlona ali tekme svetovnega pokala v daljinskem plavanju. Sele s kakovostnim turizmom, vlaganji, ki bodo pri-našala dobiček, borno lahko ohranili jezero in razvijali Bohinj, kjer bosta cena in kakovost storitev naredili svoje. Kaj so bila pred dvajsetimi leti slovenska naravna zdravilišča in kaj pomenijo danes? Z obnovo se-danjih hotelov in gradnjo novega borno naj več dobili prav domaćini. Posebej moram pouda-riti, da novi zakon o Triglavskem narodnem parku prvič za-gotavlja temu okolju prednosti. Zapisali smo, da bodo imele do-mače fizične in pravne osebe prednost pri dodeljevanju državnih subvencij in na državnih razpisih ter zagotovljen višji od-stotek državnega sofinancirana občinskih projektov v okviru naravnega parka."
Vaša napoved časa sprejema novega zakona o Triglavskem narodnemn parku?
"Zatne ni toliko pomembno, kdaj bo zakon sprejet. Pomemb-nejši je kompromis med varovanjem narave in življenjem ljudi na tem območju. Na dobri poti smo in upam, da botno zakon sprejeli še v tem mandatu."
Jože Košnjek
VJjJvUUl (X<J Ci-7.1[\lcuJ frvl I i\\ 11 \f§ /ifVij
Odgovorna urednica
Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje,  Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavri Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelav-ci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Mina Naglič, Rena-ta Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Fotografija
Tina Dokl, Gorazd Kavčič, " Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvo-dov Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Moja Gorenj-ska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET. d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoi-sova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7 do 15.00 ure Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za četrto trimeseć-je 2003 znaša 6.040 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in žanje trimesečna naročnina znaša 4.832 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in žanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vraćunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Zatujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ce-niku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 290 SIT (16 HRK za prodajo na Hrvaškem).
GORENJSKI GLAS • 4. STRAN
GORENJSKA / info@g-glas.si
Petek, 28. novembra 2003
V Medvodah odločno proti
Idejna opredelitev povezovalne ceste Jeprca - Povodje razjezila prebivalce Medvod, v Zbiljah pa so ogorčeni.
Medvode - Pred napovedano problemsko konferenco o osnutku prostorske opredelitve povezovalne ceste Jeprca - Povodje, za katero so v občini Medvode zvedeli le nekaj dni pred sklicem, so se ta teden scstali predstavniki krajevne skupnosti in društev v Zbiljah. Sprejeli so več sklepov, s katerimi odločno nasprotujejo načrtovani prostorski opredelitvi te hitre ceste, ki v idejni zasnovi razdeli Zbilje na dva dela in poseže v vitalne dele gospodarsko-turistične, kmetijske in ekološke osnove Zbilj. Odločno nasprotovanje načrtovani prostorski umcstitvi ceste so predstavniki krajevne skupnosti Zbilje potem ponovili tuđi na sredini skupni seji odbora za okolje in prostor in odbora za komunalno infrastrukturo občinskega sveta Medvode. Šestnajst članov obeh odborov se po triurni razpravi ni le strinjalo s stališči Zbiljcev, atnpak je soglasno odločno zavrnilo idejno zamisel povezovalne ceste Jeprca - Povodje.
Vztrajali bodo, da ministrstvo za promet začne takoj postopek idejne zasnove in prostorske opredelitve ceste od krožnega križišča Medvode, mimo Medvod do Šentvida oziroma Stanežič. Vsaka druga rešitev, ki jo z razpravo na problemski konferenci opredeljuje idejna zasnova prostorske opredelitve s povezovalno cesto Jeprca -Povodje pa je za Medvode ekološko in gospodarsko-turistično nesprejemljiva. Takšno stališče bodo odločno zavzeli tuđi na napovedani problemski konferenci.                            Andrej Žalar
Jezersko v varstvenem območju
Jezersko - Pred časom so predstavniki občin Preddvor, Jezersko,
Kranj in Solčava znova obudili misel o osnovanju kamniško-savinj-skega krajinskega parka, ki bi ščitil območja omenjenih občin in njihove naravne vire in bi bil hkrati prijazen prebivalcem teh krajev. Lahko bi se razširil tuđi na druga območja, ki bi za to pokazala zanimanje. Pred kratkim je občinski svet na Jezerskem prisluhnil informaciji, ki prav tako zadeva zavarovanje naravnih območij. Gre namreč za evropsko mrežo zaščitenih naravnih območij Natura 2000, ki predvideva posebna območja varstva po direktivi o ohran-janju prosloživečih vrst ptić in po direktivi o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. V državah Evropske unije je po teh direktivah zaščitenih blizu 700 tisoč kvadratnih metrov površin, v posameznih državah med 15 in 25 odstotki ozemlja. Tuđi za Slovenijo, ki bo že maja 2004 članica Evropske unije, so že predlagana območja, ki bodo zaščitena po "pričji" direktivi, in jih je za 4965 kvadratnih metrov, medtem ko za območja, zavaravana po habitatni direktivi, raziskovanja še poteka-jo. Na Jezerskem so si ogledali zemljevid Natura 2000 v Sloveniji in videli, daje tuđi njihovo območje vrisano vanj. V vsakem primeru bodo torej del nekega varovanega območja, zato želijo, da jim te projekte pobliže predstavijo, saj želijo vedeti, kaj bo takšno varovanje narave pomenilo za občino in njene prebivalce.        D.Ž.
Pošta v županovih rokah
V Gorjah letos ne bodo gradili nove pošte. Imajo zemljišče in denar, nimajo pa županovega podpisa.
Zgornje (Jorje - Ponavadi se zaplete pri denarju. So želje in dobri nacrti, vendar žanje ni denarja. V Gorjah je zgodba obrnjena na glavo. Imajo nacrte, zemljište, soglasja in denar, vendar pošte v Gorjah še ne bodo gradili. Manjka županov podpis, brez katerega Pošta Slovenije ne bo začela graditi, denar, namenjen gradnji nove pošte, pa bo prihodnje leto porabila za druge projekte.
denar. Pošta Slovenije je od 70 milijonov tolarjev, kolikor naj bi stala gradnja, zagotovila 34 milijonov tolarjev, ki pa jih bo kot kaže porabila za druge projekte. "Prepričani smo bili, da borno že letošnjo jesen večnamenski
Nove pošte v Gorjah tuđi prihodnje leto ne bodo gradili.
Gorjani na novo pošto čakajo že zelo dolgo. Dobri dve de-setletji. In nič ne kaže, da bi jo v kratkem tuđi dobili. Nasprotno, začetek gradnje se vse bolj odmika. Ko je že kazalo, da bo Pošta Slovenije letos vendarle začela graditi, je vmes posegel blejski župan Jože Antonič, ki ni želei podpisati dodatka o začetku   del.   Pošta   Slovenije,
Telekom in Krajevna skupnost Gorje so že pred leti kupili dobrih 800 kvadratnih metrov veliko zemljišče ob gorjanskem domu, na katerem bi zgradili večnamenski objekt. V njem bi poleg pošte svoje prostore dobili tuđi KS Gorje in tamkajšnje turistično društvo. Pripravili so nacrte, pridobili potrebna do-voljenja in poskrbeli tuđi za
Hotel Erika prodan v Sežano
Če bodo postopki brez težav, bo Eriko nadomestil nov hotel, če ne, ne bo nobenega hotela.
objekt začeli graditi, vendar blejski župan dodatka o de-janskem začetku del ne želi podpisati. Brez slednjega ne borno začeli graditi, denar pa borno porabili za drug projekt, kar pomeni, da je začetek gradnje tuđi prihodnje leto padel v vodo. Sedanja pošta ne ustreza potrebam sodobnega poslovanja inje za okoli 3000 krajanov vsaj za tretjino premajhna, v novem objektu pa bi imeli na voljo 120 kvadratnih   metrov," je   dejal
Miran Čehovin, direktor kranjske poslovne enote Pošte Slovenije. Novo pošto si želijo tuđi do-mačini, saj menijo, daje sedanja premajhna, zato ne razumejo županove odločitve in njegove nenaklonjenosti gradnji večna-menskega objekta. Slednje je potrdil tuđi predsednik KS Gorje Peter Torkar, ki pravi, da že dvajset let iščejo pravo rešitev in je že zadnji čas, da tuđi Gorjani dobijo sodobno pošto in banko-mat, ki ga v tem kraju ni. "Ker so izpolnjeni vsi pogoji, smo bili prepričani, da jo bodo letos tuđi začeli graditi, zato ne razu-memo, v čigavem interesu je županovo zavlačevanje. Njegov predlog, da bi preuredili gorjan-ski dom, pa je zaradi nerešene denacionalizacije časovno od-maknjen," je pojasnil Torkar. In kako svojo odločitev komentira blejski župan Jože Antonič? Pravi, da je posredi tuđi denar. Zaradi velike luknje, ki zeva v občinskem proračunu, je financiranje gradnje, občina naj bi prispevala 18 milijonov tolarjev, prihodnje leto zelo vprašljivo. "Sprašujem se, zakaj bi občina ob nepremičninah, ki propada-jo, gradila na novih lokacijah. Za gorjanski dom naj bi žup-nišče dobilo odškodnino, ker je zelo dotrajan in zanemarjen, bi ga potem porušili in zgradili načrtovani večnamenski objekt ter v njem uredili tuđi dvorano s 300 sedeži," je povedal Antonič, ki pravi, da zadnje besede še ni rekel. V kratkem naj bi se sestal z ostalimi soin-vestitorji in jih skušal ogreti za svojo zamisel, ki pa začetek gradnje odmika v nedoločeno prihodnost. Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič
Kranjska Gora - Kranjsko-gorski hotel Erika, ki je bil dolgo v sklopu hotelskega podjetja Gorenjka, je nato doživljal tako žalostno lastniško usodo, kot je sam v žalostno propadajočem stanju. Najprej naj bi bil ćelo vrnjen v denacionalizacijskem postopku, a se upravičenec ni javil. Po izredno slabem poslovanju je šel v stečaj, največja . upnica je bila z okoli sto milijonov tolarjev terjatev Gorenjka, vseh upnikov pa je bilo 26, ki jim je bila Erika dolžna sku-
paj 124 milijonov tolarjev. Na prvi dražbi hotela nišo prodali, čeprav so se zanj zanimali šte-vilni kupci. Hotel in zemljišče v izmeri okoli 14 tisoč kvadratnih metrov ob njem so ocenili na 131,6 milijona tolarjev, na drugi dražbi pa so ga ponujali za 100 milijonov tolarjev. Potencialni kupci so najbrž domnevali, da bo druga dražba neuspešna in da bodo hotel in zemljišče, ki leži v Triglavskem narodnem parku, kupili po še nižji ceni. A vse je presenetilo sežansko pod-
jetje Gold Club, ki je edino vplačalo varščino in hotel kupilo za 100 milijonov tolarjev. Novi lastnik Erike je proizva-jalec elektronsko - mehaničnih rulet za igralnice, lastnik pa Loris Požar. Po neuradnih virih bo novi lastnik, ki mora urediti še zemljiške zadeve, na tem le-pem mestu ob vršiški cesti zgra-dil hotel. Lahko pa se zaplete s spomeniškim varstvom, kajti hotel je tako star, da ima lahko tuđi kakšne elemente spome-niško varstvene zaščite. V teh
Občina Žirovnica praznuje
Slovesnost s podelitvijo občinskih nagrad v nedeljo, počastitev praznika z igro o Prešernu pred cerkvijo sv. Marka v Vrbi v sredo.
Breznica - Praznik Občine Žirovnica je na obletnico rojstva pesnika Franceta Prešerna 3. decembra. Osrednjo prireditev pripravljajo v nedeljo, 30. novembra, ob 19. uri v kulturni dvorani na Breznici. Podelili bodo občinska priznanja, kulturni program pa pripravljajo učenci Osnovne sole Žirovnica in Folklorna skupina Kulturnega društva dr. France Prcšercn. Naziv častni občan bodo podelili Aleksandru Mežku, nagrade občine Ma te) i Fabjan ter Tomažu in Mihu Pirihu, plaketi bosta prejela Janez Šebat in Peter Sitar.
V  Čopovi domačiji v Žirovnici bodo 1. decembra ob 18. uri odprli peto samostojno razstavo barvnih fotografij Francija Jamarja "Življenje v vaseh pod Stolom 2003".
V  sredo, 3. decembra, bo praznično v Vrbi. Ob 16.30 Gornjesavski muzej v Prešernovi rojstni hiši pripravlja spominsko prireditev ob 203. obletnici pesnikovega rojstva z nastopom Dese Muck in Gimnazije Celje. Nosilec občinskc prireditve, ki se bo začela ob 17.30 pred cerkvijo sv. Marka, je Kulturno društvo dr. France Prešeren, ki ob tej
priložnosti z dramatizirano zgodbo o velikem rojaku začenja niz zgodb o možeh, ki so pomemb-no prispevali k zgodovini Slovencev in so izhajali z območja žirovniške občine - poleg dr. Franceta Prešerna Fran Saleški Finžgar, Janez Jalen, Anton
Č op.
Zgodbe v gorenjskem dialektu zapisuje Zdenko Mežek, lekturo opravlja raziskovalka dialektov Joži Škofic, kostume, ki so bili značilni za čas nji-hovega življenja, si je zamislil Bojan Knific, zgodbe bodo pripovedovali elani gledališča Julke Dovžan pri kulturnem društvu, režija pa je v rokah Nika Kranjca Kusa.
Kot pravi Jože Resman, ki je predsedovanje kulturnemu društvu prevzel letos maja, je to projekt, ki bo živel ćelo leto. V spominskih hišah velikih rojakov želijo obiskovalcem (šolskim in drugim organiziranim skupinam) ponuditi zani-mivejšo prestavitev od zgolj ogleda prostorov, jih nazorno popeljati v zgodovino in hkrati seznaniti z gorenjskim narečjem. Prvega borno na ta način spoznali dr. Franceta Prešerna.                     M.K.
kraj ih še vedno odmeva zastoj pri gradnji depandanse v Planici, gradnji, za katero je na voljo ves denar, a jo je zaustavilo spomeniško varstvo. Država, ki bi v Planici rada zgradila objekt za mladino in za njeno športno udejstvovanje, se je morala umakniti, kajti spomeniško varstvene zahteve so po prepričanju investitorjev take, kot da bi morali zgraditi muzej.
Novi kupee in investitor v Eriko, lastnik, ki je največji sve-tovni proizvajalec rulet, se niti minuto ne namerava ukvarjati s kakršnimkoli spomeniškim varstvom hotela, ki bi se podrl, če ga ne bi kdo kupil. Če bodo kakršnekoli ovire, se z njimi niti približno ne namerava ukvarjati in ne bo gradil nobenega novega hotela.                Darinka Sedej
Knjižnica se bo selila
Jezersko - Splošna knjižnica na Jezerskem, ki sedaj domuje v Korotanu, niti po površini niti po opremljenosti ne ustreza me-rilom, ki jih za knjižnice postavlja Ministrstvo za kulturo. Dela namreč na manj kol 25 kvadratnih metrih in brez ustre-zne računalniške opreme. Občina Jezersko in Osrednja knjižnica iz Kranja sta našli rešitev: do novega leta naj bi se knjižnica preselila v spodnje prostore podružnične sole, kjer bo delo-vala skupaj s šolsko, s tamkaj-šnjimi učitcljicami pa so se tuđi dogovorili, da bodo prevzele tuđi izposojo za odrasle.     D.Ž.
Dogovor o maratonu v Železni Kapli
Občine Preddvor, Jezersko in Železna Kapla se aktivno pripravljajo na junijski maraton.
Železna Kapla - Minuli ko-nec tedna so se v Železni Kapli srečali župani občin Preddvor, Železna Kapla in Jezersko, Franc Ekar, Dieter Haller in Milan Kocjan, ter skupaj s predsednikom častnega odbora Ivanom Bizjakom in deželnim svetnikom, zadolženim za šport
maratona bo prihodnje leto v Preddvoru, cilj v Železni Kapli, vzporedno bodo tekle tuđi tri štafete s cilj i na Jezerskem, v Kokri in Železni Kapli, operativni organizator pa kot vsa leta Klub trmastih Preddvor. Pred-dvorski maraton je tuđi že vključen v program akcij Olim-
Srečanje v Železni Kapli: z leve Milan Kocjan, Franc Ekar, Ivan Bizjak, Gerhard Dorfer, Dieter Haller in Engelbert Ojster.
Gerhardom Dorferjem prem-leli priprave na maraton med Preddvorom in Železno Kaplo junija prihodnje leto. To bo sedmi maraton med sosedama in prvi, ki bo nosil naziv maraton EU, saj bo Slovenija tedaj že v Avropski uniji. Zasebno bo sponzor maratona tuđi Erwan Fouere, vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji in tuđi sam navdušen maratonec. Start
pijskega komiteja Slovenije v programih akcij Šport za vse. Na petkovem srečanju v Železni Kapli so se pogovarjali tuđi o tem, da bi sosedi svoje sodelo-vanje še razširili: beseda je bila o morebitnih skupnih pro-mocijskih akcijah in turističnih projektih, češ da so doslej gorske občine te možnosti premalo izkoristile.
Danica Zavri Žlebir
Petek, 28. novembra 2003
GORENJSKA / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 5. STRAN
Kranj praznuje in se veseli
Vrsta prireditev ob občinskem prazniku, 3. decembru, se staplja z Veselim decembrom.
Kranj - Se nekaj dni, pa bo tu december, mesec obdarovanj, veselja, pričakovanj, dobrih žejja pa tuđi mesec, ko se pod iztekajoče se leto potegne crta,, napravi obračun in določi nove cilje. V kranjski občini bodo "obračun" napravili ob občinskem prazniku, Prešernovem rojstnem dnevu, 3. decembru. Prireditve, s katerimi bodo praznovali, se prepletajo s prireditvami Veselega decembra, ki ga tuđi tokrat pripravlja zavod Mladinska mreža.
Veseli december se bo začel že jutri, v soboto, s postavitvijo božičnega drevesa na Glavnem trgu, prižigom lučk in kulturno zabavnim programom. Darova-lec letošnjega božičnega drevesa je Matjaž Jelovčan iz Šutne, od koder bodo drevo odpeljali v Kranj nekaj pred deseto dopold-ne. Drevo bodo okrasili, že po tradiciji pa ga bo ob petih zve-čer blagoslovil kranjski dekan prelat Stane Zidar, župan Mo-hor Bogataj pa bo Kranjčanom zaželel lepo praznovanje.
Letos bo na Glavnem trgu prvič postavljen božični gozdi-ček, ki ga pripravljajo malčki iz Kranjskih vrtcev. Hkrati se bo odprl tuđi Miklavžev sejem,
ki bo trajal do 6. decembra. Prireditve ob občinskem prazniku bo 2. decembra ob 17. uri začelo odprtje zbirke znamk na temo invalidov in invalidnosti v galeriji mestne občine ter ob 19.30 uprizoritev brezplačne gledališke predstave v Prešernovem gledališču.
Na praznični dan, 3. decembra, bodo ob 11. uri položili temeljni kamen pri fakulteti za organizacijske vede, ob 13. uri bodo v mestni hiši predstavili španski prevod Prešernovih Pes-mi iz zbirke Prešernova pot v svet, ob 16. uri odprli trgovski center Supernova na savskem otoku, uro kasneje v galeriji na Glavnem trgu razstavo del sli-
karja Iveta Šubica, ob 18.30 pa bo v Prešernovem gledališču svečana akademija v počastitev občinskega praznika s pode-litvijo letošnjih občinskih na-grad in priznanj najbolj zaslužnim Kranjčanom in sku-pinam. Naslednji dan, 4. decembra, bodo ob 15. uri na Sloven-skem trgu odprli montažno dr-sališče, ki bo tja do konca zime Kranjčanom ponujalo rekreacijo in zabavo.
Na predvečer sv. Miklavža, 5. decembra, bo ob 17. uri Kranj obiskal sv. Miklavž z angelčki in s parkeljni. Do odra ob božič-nem drevesu se bo pripeljal s kočijo. Poseben čar bo Vesele-mu decembru v Kranju vtisnil tuđi božični sejem od 20. do 27. decembra, ki bo 26. decembra odprl tuđi zabavne prireditve pod šotorom. Te se bodo vrstile vse do silvestrovega, ko bodo Kranjčani najdaljšo noč spet lahko prebedeli na prostem, tokrat s skupino Pop Design in Vilijem Resnikom in seveda z
Dokapitalizirali Stari vrh
Občina Gorenja vas - Poljane bo STC Stari vrh dokapitalizirala s 16,5 milijona tolarjev,
od tega većino predstavljajo terjatve.
Gorenja vas - Občinski svet občine Gorenja vas - Poljane je na sredini izredni seji vendarle sprejel predloga občinske uprave o poračunu deležev v okviru premoženjsko delitvene bilance med občinama Gorenja vas - Poljane in Škofjo Loko ter o dokapitalizaciji podjetja STC Stari vrh, o katerih na novem-brski redni seji nišo želeli razpravljati.
S poračunom medsebojnih deležev bo občina Gorenja vas -Poljane občini Škofja Loka prepustila svoja lastninska deleža v Zigonovi hiši (sedež občine Škofja Loka) in v samskem domu v skupni vrednosti 18 mili-jonov tolarjev ter tuđi ostanek sredstev po delitvi v vrednosti dobrih 17,2 milijona tolarjev, ki jih je dobila na podlagi delit-
vene bilance med občinama. V zameno bo v enaki vrednosti (35,2 milijona tolarjev) škof-jeloška občina gorenjevaški prepustila večji del svojega last-ninskega deleža v dvorcu Visoko. Po poračunu deležev bo občina Gorenja vas - Poljane postala skoraj 75-odstotni last-nik dvorca Visoko, občina Škofja Loka ima sedaj na Visokem še slabih 14 odstotkov lastništ-va, občina Žiri pa dobrih 11 odstotkov.
Tako kot poračun deležev med občinama je bil brez zapletov sprejet tuđi predlog o dokapitalizaciji STC Stari vrh, predvsem s strani občine Gorenja vas -Poljane, ki bo podjetje dokapitalizirala s 16,5 milijona tolarji. Večino finančnega vložka - 14 milijonov tolarjev - predstavlja-
li spomin
Tončka Fortin
V mesecu oktobru je tiho odšla od nas naša upokojenka in sodelavka Tončka Fortin. V decembru bi dopolnila 80 let, vendar ji je bolezen to preprečila.
Rodila se je v Škofji Loki v številni družini. Očeta in mamo je izgubila zelo zgodaj. Vseh pet mladoletnih otrokje vzela po smrti staršev k sebi njihova teta, ki je imela že pet svojih otrok. Ko je dokončala meščansko Solo, je začela samostojno skrbeti zase. Kot kuharska pomoćnica je delala v raznih kuhin-jah. Ko so v Kranju začeli organizirati mladinsko prehrano, je bila Tončka med prvimi organizator ji mladinske prehrane in šolskega varstva v šolski kuhinji pri "Peterlinu ". Ob delu se je izobraževala in dosegla visoko kvalifikacijo iz družbene in mladinske prehrane. Kmalu je šolska kuhinja oskrbovala s prehrano vse kranjske vrtce in jasli. Ob otvoritvi vrtca Janina pri vodovodnem stolpu je dobila šolska kuhinja nove prostore v tej zgradbi. Tu je bila tuđi pralnica za vse vrtce in jasli. Vrtci so se iz leta v leto širili in Tončka je vodila gospodarski sektor do upokojitve. Svoje deloje opravljala z veliko odgovornostjo in z uspehom. Skrbela je, da so bili obroki okusni, svezi in pol-novredni. Sledila je vsem novostim v otroški prehrani ter bila povezana z Zavodom za zdravstveno varstvo Kranj. Pod njenim vodstvom se je izpopolnilo in izurilo v otroški prehrani več mlajših deklet, ki sedaj uspešno nadaljujejo njeno delo. Vse svoje življenje je posvetila svojemu pokliču in družini. Sprosti-tev je našla v delu na vrtu ob domaći hiši. V veliko veselje sta ji bila tuđi vnuka Marko in Aleš, še posebej pa pravnukinja, kijije bila žarek sreče in veselja v njeni hudi bolezni. Tončka Fortin nam bo ostala v lepem in trajnem spominu.
Sodelavka Vera Štruke^j
jo finančne terjatve občine do podjetja. Občina Škofja Loka bo podjetje dokapitalizirala še s 6,5 milijona tolarji, dodaten milijon tolarjev pa so k os-novnemu kapitalu primaknili še vsi lastniki zemljišč na smučiš-ču. Nova lastniška struktura po dokapitalizaciji STC-jaje: občini imata vsaka po 33 odstotkov oziroma po 16,5 milijona tolarjev osnovnega kapitala, 30 odstotkov (15 milijonov) je v lasti dosedanjih družbenikov z ob-močja smučišča Stari vrh, po dva odstotka (po 1 milijon tolarjev) pa imajo vsi lastniki zemljišč na smučišču in Smučarski klub Alpetour. Občinski svet je hkrati potrdil tuđi predlog o prodaji dela žičniških naprav občini Škofja Loka, tako da ima sedaj vsaka občina v lasti polovico žičniških naprav, ki sodi-jo v skupno premoženje.
Na predlog Janeza Hrovata so svetniki sprejeli še štiri dodatne sklepe, po katerih so župana zadolžili, da še pred začetkom letošnje sezone skupaj z občino Škofja Loka in STC Stari vrh pripravi usklajeno najemno pogodbo občinskega premože-nja na območju Starega vrha. Župan mora še pred predpisom družbene pogodbe dokapita-liziranega podjetja le-to predložiti občinskemu svetu. Pod-jetju STC Stari vrh pa so svetniki naložili, da jih po vsaki sezoni redno obvešča z izkazom uspeha in da mora občinskemu svetu predložiti vizijo razvoja za naslednjih pet let.
Simon Šubic
veličastnim ognjemetom. Za najmlajše bo odprta Pravljična dežela, v kateri bodo lahko so-delovali v ustvarjalnih delavni-cah in se zabavali s priznanimi glasbeniki, lutkarji in gledališč-niki. Pravljično deželo bo obiskal tuđi dedek Mraz.           H.J.
Jezerjani se zanašajo le naše
Jezersko - Na zadnji seji občinskega sveta Jezersko je župan Mi-lan Kocjan poročal tuđi o novembrski ujmi, ki je opustošila nekaj čest, potrgala električne vode, podirala drevje in odkrivala strehe. Erozija je tedaj načela cesti v Komatevro in Podstoržič ter do kmetij Makekovo in Anclovo. Na stavbi Storžič je odkrilo streho, na dve hiši pa sta se podrli smreki, vendar k sreči ljudjc nišo bili poškodovani. Prostovoljni gasilci in več občanov seje samih lotilo odpravljanja škode, ceste so spet usposobili, župan pa je skupaj z enim od občinskih svetnikov popravil streho na občinski stavbi. Poklical je tuđi posebno komisijo Ministrstva za okolje in prostor za prijavo škode in s prošnjo za denarna sredstva, s katerimi bi sanirali stanje. Denar bi namreč potrebovali zlasti za usade na cestah. Dobil pa je odgovor, da denar ja žal ni. Jezerjani se torej lahko v takih razmerah najbolj zanesejo sami naše.                                       D.Ž.
Vse življenje s Slovenijo
Čeprav je dr. Tine Debeljak več kot 40 let preživel v emigraciji v Argentini, je vseskozi bil doma: z mislimi, s slovensko besedo v svojih pesmih, prozi, prevodih...
Škofja Loka - S sklopom prireditev so v torek v Škofji Loki obeležili 100-letnico rojstva književnika dr. Tineta Debeljaka. Osrednji dogodek je bilo odkritje spominskega obeležja v Aleji znamenitih Ločanov, pred tem je bila v Okroglem stolpu Loškega muzeja odprta razstava "Sem senca zapuščena", v župnijski cerkvi sv. Jakoba v Škofji Loki je nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode daroval maso v njegov spomin, nenazadnje pa je bila v Galeriji Kašča še predstavitev Debel-jakove knjige Crni Kamnitnik/Loma Negra.
Ob škofjeloškem županu Igorju Drakslerju je obeležje dr. Tinetu Debeljaku odkrila njegova hči Jožejka Debeljak Žakelj.
Na odkritju spomenika dr. Tinetu Debeljaku seje ob Šolski ulici, v kateri je svoje mesto dobila Aleja znamenitih Ločanov, v torek zvečer zbrala množica ljudi.
Slavist, literarni zgodovinar, urednik, prevajalec in pesnik, dr. Tine Debeljak se je rodil pred 100 leti, 27. aprila, v Škofji Loki. Šolal seje v Škofovih za-vodih v Šentvidu pri Ljubljani, studij slavistike na ljubljanski univerzi pa je končal leta 1927. Svojo prvo profesorsko službo je opravljal v Čini gori, velika oddaljenost od Ljubljane in slovenskega kulturnega življenja pa ga je konec leta 1934 pri-peljala nazaj v slovensko glavno mesto. Postal je kulturni urednik pri časniku Slovenec in na tem mestu ostal do maja 1945, ko se je odločil za pot v tujino, najprej v Avstrijo, v Italijo, od tam pa leta 1948 v Argentino. Mednarodno se je uveljavil kot prevajalec iz slovanskih književnosti, prevajal pa je tuđi iz španščine in italijanščine. Pri tem izstopata prevoda Dante-jevega Pekla in argentinskega epa Martin Fierro. Pisal je prozo, obsežnejši pa je njegov pes-niški opus. Bil je sodelavec številnih revij in zbornikov ter neutrudni kulturni organizator
med slovenskimi izseljenci v Argentini. Veliki loški rojak, ki je v Buenos Airesu umri leta 1989, se po odhodu v tujino nikoli več ni vrnil domov. Škof-jeločani so mu dolžno priznanje izkazali že leta 1991 s simpozijem o njem, leta 1995 so na njegovi rojstni hiši postavili spo-minsko ploščo, tokrat pa ga uvrščajo v Alejo znamenitih Ločanov, ob bok mladostnima prijateljema, zgodovinarju, dr. Pavlu Blazniku, in geografu, prof. Francetu Planini. Skupaj z njima je leta 1937 ustanovil Muzejsko društvo, dve leti kasneje pa še Loški muzej.
Debeljakov portret je, tako kot druga štiri obeležja, izdelal akademski kipar Metod Frlic, za podstavek pa je uporabil kamen z domačega Kamnitnika, v ka-terega je vdelal stilizirano solzo iz kamna, ki so ga njegovi domači prinesli iz Argentine. Sredstva za izdelavo in posta-vitev obeležja je donirala To-varna Papirja Medvode, d.d., iz Goričan. V imenu sorod-nikov, njegov vnuk Ivan Vom-bergar je kot zborovodja APZ sv Cecilije iz Ljubljane sodelo-val tuđi v umetniškem programu, je besede zahvale spregovo-rila književnikova hči Jožejka Debeljak Žakelj: "Očeta je v tu-jem svetu vedno s ponosom go-voril o Sloveniji, bil je ponosen, da je Škof jeločan, in zato ga je toliko bolj bolelo, da je bil toliko let v domovini zamolčan. Nas njegovo rodbino veseli, da ga je po osamosvojitvi tuđi Škofja Loka spoznala za svojega sina. Danes bi bil zagoto-vo zelo vesel, saj je v družbi svojih mladostnih prijateljev. Končno je triperesna deteljica spet skupaj."
Medtem ko je na razstavi Sem senca zapuščena na ogled iz-črpno gradivo o njegovem življenju in delu v domovini in Argentini, tretji del govori o Profesorskem cehu in nastanku muzejskega društva, pa knjiga Crni Kamnitnik/Loma Negra, ki je izšla pri založbi Družina, vsebuje njegova pisma, crtice in pesmi, opremljena pa je s fotografijami njegovega vnuka Marka Vombergarja.
Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič
Urejajo mestni park
Domžale - Delavci Arboretuma Volčji Potok te dni opravljajo zaključna dela pri urejanju parka ob nekdanji tovarni Univer-sale. Park naj bi uredili do konca leta in odprli za javnost. Za njegovo ureditev je občina namenila osem milijonov tolarjev.
Park, ki obsega slabih tri tisoč kvadratnih metrov površin, je občina kupila lani, da bi ga zavarovali pred propadom. Za nakup so odšteli osemdeset milijonov tolarjev. "V Domžalah je veliko zelen-ja, javnih zelenih površin pa malo, zato smo se odločili, da borno približno vsaki dve leti uredili kakšen tak park," je razložil načelnik oddelka za prostor in varstvo okolja Zoran Vitorovič. Arboretum Volčji Potok je izdelal strokovni elaborat, na podlagi katerega so odstranili samoraslo drevje in grmovnice, očistili podrast in obreza-li drevje ter uredili potke in zeleniće. Namen je, da bi postal pravi mestni park, ki bi ga v primeru, da bi se akademije selile v Domžale, podarili univerzi.                                                     M.R.
Karntner Sparkasse svetu je:
Korak pred konkurenco s krediti za podjetnike
Dobre poslovne ideje potrebujejo dobrega poslovnega partnerja oz. kapital.' Na Kšrntner Sparkasse so lahko vedno zanesete, Naš princip kreditiranja podjetnikov je zastavljen tako, da se vedno lahko prilagodimo finančnim okoliščinam in potrebam vašega podjetja. Ponujamo vam dolgoročne investicijske kredite z odplačilno dobo do 15 let. Naredite korak naprej v vašem poslovanju.
Prlmož Gorjanc
Svetovalec za podjetja Poslovna enota Kranj Rožna u. 44 Telefon: 04/251 94 85 info@sparkasse.si
Već na www.sparkasse.si
SPARKASSE S
Moderna evropska banka
GORENJSKI GLAS • 6. STRAN
GORENJEC MESECA, SEDMICA / info@g-glas si
Petek, 28. novembra 2003
GORENJKA - GORENJEC MESECA
OKTOBRA 2003
Vera se naprej
SEDMICA
Vera Prelovšek
Klemen Rodman
Tuđi po tretjem glasovalnem krogu v vodstvu med Vero Prelovšek in Kičmenom Rodmanom ni sprememb. Vera še naprej vodi. Prednost je še povećala, kar pa seveda ne pomeni, da je rezultat glasovanja že odločen. Imamo še en krog in odločilo bo glasovanje v tem tednu; torej od srede naprej do nedelje opolnoči. Upoštevali borno samo dopisnice z novembrskim datumom ali elektronsko pošto, prav tako z novembrskim datumom. Vera ima po tretjem glasovalnem krogu 259 glasov (140 + 119), Klemen pa (77+39) skupaj 116.
Vera Prelovšek je predsednica Turističnega društva Cerklje, pred nedavnim pa je izšla tuđi njena knjiga z naslovom Utrinki trenutka večnosti. Minuli mesec pa je bila Vera že drugo leto zapored zaslužna, da je 18. vseslovenska bučarijada v Zalogu pri Cerkljah zares uspela. Kar dva dni pa so številni obiskovalci med različnimi doga janji spoznavali tuđi različno kulinarično uporabnost buč.
Klemen Rodman, z Rodin je prejel drugo nagrado za državni simbol: modra barva in krog, ki simbolizira večnost. Klemen je znani gorenjski arhitekt in oblikovalec, njegov predlog izmed 250 pa so ocenili kot poskus povsem nanovo definirati podobo državnih simbolov. Klemen pa se je pred leti uvrstil tuđi med sto oblikoval-cev, ki so prispevali simbole za Nemčijo, dobil je tuđi že Plečniko-vo nagrado, oblikuje pa tuđi podobo 1000-letnice Bleda.
Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Triglav Je-senice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tuđi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopis-nico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. V izboru sodelujejo v mesecu oktobru FRIZERSK1 ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molko-va pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Marica Kozjek, Predoslje 18, 4000 Kranj. Vrednostna pisma prejmejo: Cilka Kenda, Žali log 35,4228 Železniki; Ljudmila Pire, Novi trg 29 a, 1240 Kamnik in Ana Šilar, Srednje Bitnje 102, 4209 Žabnica. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobyo: Veronika Zorman, Zgornji Brnik 43, 4207 Cerklje; Monika Štaut, Podbrezje 259, 4202 Naklo; Nuša Mubi, Lancovo 70, 4240 Radovljica; Lojz Tršan, Valburga 42/A, 1216 Smlednik; David Perič, Jezerska ulica 70,4226 Žiri in Miha Kokatf, Zgornje Jezersko 102/B, 4206 Zgornje Jezersko (pri blagajni pokažite le osebni dokument).
Rodio Tficjlor®
Prvi 9I0/ Corenj/ke-  Prvi <)io/ek Oorcnj/ke®
Radio Triglav Jesenice, d.o.o.. Trg Toneta Čutarja 4, 4270 Jesenira
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA
89,8- Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
Kontinuiteta visoke slovenske politike zadnjih petdeset let je strah pred zunanjo avtoriteto. V času Stalina se je Ljubljana tresla pred Moskvo. V Titovem obdobju pred Beogradom. Zdaj, ko smo v domnevni demokraciji, pa se tresejo pred Brusljem in \Vashingtonom. Zanimivo. Ni-sem še slišala vladnega pred-sednika, predsednika države, predsednika državnega zbora ali katerega drugega visokega politika, da bi rekel: pomislite ven-dar, kaj bodo rekli naši državljani, ki nas, tega ne pozabite, preživljajo. Denimo v primeru lastninjenja družbenega pre-moženja, Slovenske investicijske banke in Nove Ljubljanske banke, zdravstvene in pokoj-ninske reforme, nakupa policijskih čolnov, tehničnega zakona o tako imenovanih izbrisanih,
Vse predsednikove riti
graditvi džamije na obrobju ljubljanskega barja in tako dalje in tako dalje.
• Da bi bila dopadljiva Beli hiši (drugega si pač ne morem misliti), sta na okrožnem sodiš-ču v Murski Soboti državni tožilec Žarko Bejek in sodnik Milan Forstnarič uprizorila ko-zlovsko sodbo tretjega tisočletja in Tomija Slugo zaradi pisem-ske grožnje ameriškemu pred-sedniku Georgu Bushu obsodila na pogojno štirimesečno za-porno kazen. Kdo ve, če si gospoda zaradi odločnega boja proti terorizmu ne obetata ćelo Nobelove nagrade za mir? Mož-no je vse.
Gospoda verjameta, da je dva-intridesetletni Tomi Sluga z vse-bino pisma: "Predsednik, resite Zemljo, vi riti, ubili vas borno v Ljubljani. Dobrodošli.", ki ga je menda v vinjenem stanju poslal na elektronski naslov president@whitehous.gov, res-no ogrozil varnost ameriškega predsednika. Ne bom se spuš-čala v butalnosti tožilčeve ob-sodbe in sodnikove presoje, ki se glasi: "Vsaka grožnja varo-vani osebi je resna. Lahko bi bili obsojeni tuđi na deset let, a ker ste res videti miroljuben, sem se odločil za milo kazen." Če je sodnik Milan Forstnarič tuđi v sanjah prepričan, da je Sluga s svojimi traparijami varnost ameriškega predsednika resno ogrozil, bi ga moral ob-soditi na deset let zapora z
Osnovna šola Železniki Otoki 13 4228 Železniki
Tel.: 04-500-20-00 Fax: 04-500-20-17
RAZPISUJE
prosta delovna mesta
- vodje računovodstva s polnim delovnim časom, za nedoločen čas od 01. 01. 2004 naprej, dvomesečno poskusno delo, viš-ja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, obvladovanje računalniških aplikacij s področja računovodstva;
-  specialne(ga) pedagoga(inje) s polnim delovnim časom, za določen čas predvidoma od 17. 01. 2004 do 15. 01. 2005, zaradi nadomeščanja začasno odsotne delavke, diplomirani specialni pedagog, strokovni izpit;
Prijave z dokazili in z opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v 8 dneh od objave razpisa na zgornji naslov. O izbiri boste obveščeni v zakonskem roku.
možnostjo pogojne izpustitve po Bushevem odhodu iz Bele hiše. Vse drugo je populistično lezenje v rit Evropi in Ameriki. Če je že tako, potem lahko zadevo butaliziramo do absur-da. S tem, ko sodnik mogočega terorista Tonija Slugo (na kar, se razume, niti v sanjah ne bi pomislila) po resni grožnji varo-vani osebi pušča na prostosti, resno ogroža varnost ameriškega predsednika. Miroljubni vi-dez gor ali dol. Predlagam, da v isti maniri, kot so se zadeve odvijale v primeru Sluga, tožil-stvo ovadi sodnika Forstnariča, recimo, za domnevno podporo domnevnemu teroristu.
Verjamem, da bo višja sodna instanca kozlovsko sodbo raz-veljavila kot neresno, populis-tičnega sodnika pa kaznovala za tratenje časa in denarja. Tisto, kar me pri vsej stvari moti, je naslednje. Obtoženemu štajerskemu "teroristu" bi se veliko bolje pisalo, če bi v vinjenem stanju ženo preganjal z nožem ali jo davil. Na sodišču se ne bi znašel niti v primeru, če bi lastnega mladoletnega otroka leta in leta spolno zlorabljal. V primeru družin-skega terorizma je slovenska država, žal, še vedno bolj ali manj na strani teroristov.
Marjeta Smolnikar
Še nekaj Jalnovih povesti za prijetno branje:
- Previsi, niz dogodkov
- Razpotja
- Sončne sence
pa Jalnov življenjepis v knjigi:
Marjeta Žebovec: Janez Jalen, pisatelj in duhovnik za vse Slovence
ali na videokaseti oziroma DVD videu
v filmu Ostrorogi Jalen, zgodba o pisatelju Janezu Jalnu, skupaj z njegovo burko Sladoled.
Vse skupaj ali pa vsako stvar posebej lahko naročite na naslov: Marjeta Žebovec, Smlednik 54, 1216 Smlednik, po telefonu: 01/362-71-67, telefaksu: 01/362-71-32 ali na e-naslov: marjeta.zebovec@krajnik.net.
VELEPOSLANIŠTVO ZDA V LJUBLJANI
objavlja
RAZPIS za finančno podporo projektom slovenskih nevladnih, neprofitnih organizacij, ki podpirajo razvoj demokracije v Sloveniji - Program DEMOCRACV COMMISSION SMALL GRANTS
Sredstva so namenjena dobro zasnovanim in vodenim projektom, ki podpirajo razvoj temeljne demokracije, demokratičnih inštitucij, vrednot in civilne družbe v Sloveniji. Posebna pozornost bo namenjena tištim projektom, katerih cilj je pospešitev demokratičnih načel in vladavine prava v celotni regiji, in tištim, ki bodo služili kot mentor in vzornik. Najprimernejše teme so: prostovoljstvo, usposabljanje osebja nevladnih organizacij in prostovoljcev, ustanavljanje mrež prostovoljnih organizacij, ozaveščanje javnosti, demokratično reševanje sporov in institucionalizacija pluralističnih in demokratičnih procesov.
Predloge nam lahko pošiljate vse leto, prvi izbor pa je predviđen v prvi četrtini naslednjega leta. Vse potrebne informacije in prijavnico najdete na spletni strani www.usembassy.si/Exchanges/commgrants.htm in na telefonski številki 01 200 55 00
Piše Milena Miklavčič
Usode
Če bo zidal on, bom še jaz!
Moji starši so stanovali pri očetovi sestri Miči na Vale rij i, kjer so imeli v uporabi ćelo zgornje nadstropje, na podstrešju pa je mama ponavadi sušila perilo. Ena izmed sob je bila zaklenjena, ker je imela teta v njej svoje reci. Spominjani se velike kuhinje, štedilnik je bil tik ob vhodnih vrat ih, pod oknom je stal divan, zraven pa gredenca v drap-svetlo zeleni barvi. Iz kuhinje so vodila vrata v spalnico, kjer je takoj za vrati stala moja posteljica, starša pa sta spala v veliki zakonski postelji, del omare, se mi zdi, pa hranila še dandanašnji.
Matej in Marija sta med drugim stanovala tuđi pri Zajcu. Mislila sta, da bosta delala na kmetiji, vendar se z lastnikom ništa ujela. Vodo sta morala nositi od zunaj, na srećo jima je lastnik odstopil del vrta. Drva so bila kar zunaj, pod stopnicami, kjer se je šio na štalo. Bili so štirje, še dva otroka, pohištvo je žena imela od dote. Zaposlen je bil sam, ker žensk še nišo sprejemali na delo.
Neki zakonski par je začasno stanoval pri kmetu, ki je bil po svoje žleht. Ko je ona porihala tla, je hišni gospodar pripeljal iz štale konja in ga gon i I po hiši. Pa sta na kmetiji garala vsako minuto, ko ništa bila na parceli. Zemlja je zlata valuta, jima je govoril oče, toda
ko je postalo zanju nevzdrz.no sta morala vseeno oditi, čeprav sta imela delo na kmetiji rada ...
Praviloma so se Žirovci lotili zidave hiše sele po poroki. V pričujočem zapisu je sodelo-valo 16 lastnikov stanovanjskih hiš, ki so bile zgrajene od leta 1948 do leta 1963. Najprej so pripravili material. Pesek so kopali v Lajšah v Gorenji vaši, Osojnici, ali pa so ga vlačili ven iz rek tako v Rakuljščici kot tuđi v Sori. Za dovoljenje je bilo obvezno vprašati lastnika zemljišta, od koder je bil dohod do vode oziroma do kamnoloma. Ženske so bile povsem enakovredne moškim, prav nič jim ni bilo prihranjeno. Poleg dela so istočasno skrbele še za otroke, ki so bili se majhni.
"V Lajšah sva nakopala 30 metrov peska, pa se nisva niti za en sam meter zmotila, " pove Veronika.
"Ćelo popoldne sva bila z moiem tiho, jaz pa sem štela lopate. Vedela sem, da je toliko in toliko lopat ena karjola, določeno število karjol pa meter peska. Ne vem, če sva se uštela za par šajtrg."
Material so pripravljali po službi. Najprej domov, kjer so nekaj male ga pojedli, potem pa na kolo in k vodi ali v kamnolom, kjer so ostajali do trde teme. Pesek je bilo treba večkrat predeti: iz kamnoloma ali vode ga je bilo treba prepeljat bliže glavni cesti, kjer ga je naloz.il tovornjak, in ga, če je bilo vreme lepo, tla pa suha, pripeljal na parcelo, v nasprotnem primeru pa ga je stresel za cesto, kjer so ga lastniki spet s karjolami zvozili na pripravljeno in očišćeno mesto.
Pomemben je podatek, da so bile predvsem ženske tište, ki so v dopoldanskem času same kopale pesek. V dopoldnevu sem naredila devet lukenj, potem sem vedela, da bo iz šihta prišel še mož, mi je rekla ena od sogovornic.
Isti pesek je bil potem prekidan najmanj šestkrat, preden je bil uporabljen.
Za gradnjo so potrebovati kamenje, ki so ga nosili na kupe, od koder so ga z vozom, "trugo " ali tovornjakom odpeljali na parcelo.
Zanimivo je bilo tuđi to, da so gradbeni material (predvsem železo in cement) v trgovini imeli, ali pa ne. Kadar je bil, ga je bilo potrebno takoj vzeti in nihče niti pomislil ni, da bi kaj prebiral, kajti ko ga je zmanjkalo, se ni nikoli vedelo, kdaj bo spet prišel. Naročnikov je bilo veliko več, kot je proizvodnja zmogla.
Leta 1952 je bil cement po 15 dinarjev, 1955 pa po 20 dinarjev.
Pri gradnji je bilo veliko nesreč, ki pa nišo imele dalekosežnih posledic. Seveda če odmislimo težave s hrbtenico, ki so se pojav-Ijale zlasti pri ženskah po štiridesetem letu. Nekaj je bilo tuđi takih, ki so pozneje trpele zaradi povešene maternice, obrubljenih vretenc in podobnih kroničnih obolenj, ki so posledica težaškega dela.
Veliko je bilo tuđi padcev, resnih poškodb zaradi žebljev, udarcev in posnete kože. Če seje le dalo, so poškodbo zdravili sami, zdravnik je prišel na vrsto v skrajni sili.
Seveda pa je bilo potrebno najprej priti do vseh dovoljenj.
"1951 smo naredili prošnjo za gradbeno dovoljenje,"   mi   razlaga   eden   izmed prvih
graditeljev, ki ima še danes vso dokumentacijo ohranjeno.
"Naslovili smo jo na Okrajni ljudski odbor v Kranj. Gradbeno dovoljenje smo dobili naslednje leto. Potrebno je bilo pridobiti še dovoljenje za vodo in elektriko. Potem je bilo s papirnato vojno med gradnjo nekaj časa mir, ob vselitvi pa je bilo treba napisati prošnjo za komisijski ogled hiše, čemur je sledilo vse-litveno dovoljenje, ki ga je izdal Občinski ljudski odbor Žiri. Nama je nacrt za hišo narisal kar zidar Gabrijel. Bil je znajden mozak, saj je nacrt, narisan na pergament papirju, potem uporabljalo še več graditeljev. Važno je, da se je videlo, za kaj gre in tako so nacrt pri izdaji gradbenega dovoljenja brez problemov odobrili, saj je odgovarjal vsem takratnim zahtevam. Že laik bi po Žireh takoj razločil, katere hiše so "Gabrijelove" in katere od drugih projektantov."
Tuđi temelje sta zakonca povsod kopala sama. Edino pri betoniranju je kdo prišel udarniško pomagat.
Pri nas smo zgradili hišo ob lipovem čaju, pove Elizabeta.
"Denarja ni bilo in delavci še nišo bili vajeni, da bi med delom pili alkohol. Tuđi kosci so pili vodo, čeprav včasih še te nišo prinesli. Fovšije med nami ni bilo. Bolj so Ijudje razmišljali v smislu "če bo on hišo naredil, jo bom pa jaz tuđi lahko ". Pravili so, da se je Bezjanov Tone samo smejal, ko so delavci vpili, naj prinese to in ono. Vi kar vpijte, samo da se hiša dela!
Se nadaljuje
Petek, 28. novembra 2003
KULTURA / kavka@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 7. STRAN
Na 19. knjižnem sejmu
Teden, ko je knjiga kraljica
Najbolj živahen je sejem zjutraj, ko je Cankarjev dom poln šolarjev, odrasli prihajajo po službi, knjižne navdušence med knjigami lahko srečate kadarkoli. Še do nedelje.
Ljubljana - Splošni vtis z letošnjega knjižnega sejma je podoben, kot je na osrednji knjižno sejemski predstavitvi v Sloveniji zadnjih nekaj let. Številni novi knjižni naslovi, založbe v prvo vrsto postav-Ijajo najbolj aktualne knjige ta trenutek, ne manjka nakupovalnih popustov, ni nožica sprem^evalnih dogodkov bogati vsakodnevno doga janje... Obiskovalci, ki jih ni malo, pa kot čebele od razstaviš-ča do razstavišča. Si ogledujejo in nekateri tuđi kupijo.
V zgornji avli prevladujejo razstavni prostori večjih založb, kot so Mladinska knjiga in Can-karjeva založba, DZS, Prešer-nova družba, med njimi letos na skupno kar treh razstavnih in prodajnih prostorih tuđi založba Učila International iz Tržiča. Kot je povedal direktor Srečko Mrvar, seje njihov knjižni klub Felix, ki so ga prvič predstavili na lanskem sejmu, med bralci dobro prijel, saj v njem poleg bogate izbire naslovov ne manjka tuđi takih in drugačnih ugodnosti. V zadnjem času se usmer-jajo predvsem v izdajanje .pro-
V čast Brunu Ravnikarju
Kranj - V soboto, 29. novembra, ob 19. uri bo v Domu krajanov na Primskovem na-stopila Folklorna skupina ve-teranov Tine Rožanc, ki letos praznuje deset let delovanja, hkrati pa se bodo kranjski folkloristi zahvalili dr. Brunu Ravnikarju za dolgoletno ne-utrudno delo na folklornem področju, še posebej na Go-renjskem.
Nastop veteranske FS Tine Rožanc, ki jo vodi prav dr. Bruno Ravnikar, so pripravili kranjski folkloristi v sodelovanju s JSKD Ol Kranj, ki se mu s pri-reditvijo in posebnim priznanjem želijo tuđi zahvaliti za njegovo dolgoletno skrb za razvoj folklorne dejavnosti na Gorenj-skem. Kot selektorju na območ-nih srečanjih, mentorju, spod-bujevalcu tovrstnega predstavljanja ljudskega izročila. Folkloristi Tineta Rožanca bodo plesali njegove koreografije, predstavili pa se bodo z Ribniškimi plesi, Koroškimi plesi iz Roža, plesi iz Bele krajine, Gorenjski-mi plesi izpod Dobrče in Rati-tovca, spletom Gorenjskih ple-sov in s plesi iz Istre. Ob premo-rih bodo nastopili še: domača AFS Ozara s prekmurskimi plesi, zapela bo Teja Saksida in na citre zaigral Tomaž Plahutnik. I.K.
dajnih uspešnic svetovnega me-rila (Genom, knjige, ki jih piše Dalajlama, Madonna - intimna biografija, knjige kolesarja Lan-cea Armstronga...). "Letos naj-več pozornosti posvečamo Gu-innessovi knjigi rekordov 2004, ki je izšla pred nedavnim. V okviru sejma smo predstavili še monografijo Papež Janez Pavel II., Srce, ki ne pozna meja, danes pa je na vrsti še predstavitev novih izdaj le-poslovja za mlajše bralce."
Monografijo o papežu Janezu Pavlu II., ki se je z drugačnim slogom papeževanja nedvomno
zapisal v zgodovino 20. stoletja, v prvi vrsti odlikuje niz osupiji-vih fotografi) z njegovih števil-nih potovanj po svetu, srečanj z najvidnejšimi državniki in poli-tiki ter najvišjimi dostojanstve-niki drugih verstev. Le-te dopol-njujejo prispevki uglednih Reu-tersovih novinarjev (pri Reuter-su je knjiga v izvirniku tuđi izšla), ki z različnih zornih kotov prikazujejo njegovo življenje in
V Groharjevi mali format in jaslice
Škofja Loka - V Loškem muzeju pripravljajo predbožično prodajno razstavo umetniških del in jaslic. Kustosinji razstave, ki bo v Galeriji Ivana Groharja odprta od 4. decembra naprej, Barbara Sterle Vurnik in Mojca Šifrer Bulovec, sta si tokrat zamislili malce drugačno, etno-umetniško prodajno razstavo. Likovni del razstave, pri čemer izhajata iz razstave Mali format, ki jo je lani uspešno organiziralo Združenje umetnikov Škofja Loka, bo letos tako dopolnjen s prodajno razstavo jaslic, v galeriji namreč želita ustvariti res pravo predbožično vzdušje in s tem pritegniti čim širši krog javnosti. Rdeča nit likovnega dela novoletne prodajne razstave pa seveda še naprej ostaja intimna duhovna razsežnost malega for-
mata umetniškega dela. Likovna dela so pri spe val i: Peter Abram, Berko, Dragica Čadež, Rado Dagarin, Barbara Demšar, Boštjan Drinovec, Lojze Ferenc, Pavel Florjančič, Janez Hafner, Simon Hudolin, Jurij Kalan, Barbara Kastelic, Mateja Kav-čič, Marko Kociper, Olga Ko-lenc, Jiri Kočica, Tomaž Lun-der, Neža Maurcr, Franc Novine, Agata Pavlovec, Mirna Pavlovec, Andrej Perko, Boštjan Plesničar, Marjan Prevodnik, Petra Prezelj, Primož Pugelj, Mateja Roje, Edi Sever, Maja Šubic in Marjan Žitnik. Jaslice pa so izdelali: Janez Debeljak, Ana Korenč, Jernej Kosmač, Mateja Kozmus, Jana Kraševec, Petra Plestenjak Podlogar, Nata-ša Prestor in Janez Župane.
I.K.
delo. Knjiga govori o nasprotju med reformističnim papežem, ki gradi mostove med sprtimi cerkvami in ljudstvi, in tradicionalistom, ki ne odstopa od ne-omajnih stališč o vlogi žensk v duhovniških vrstah in uporabi kontracepcije. Vsekakor širši publiki zanimiva predstavitev najvišjega predstavnika katoli-ške cerkve. V prvem preddvcrju se na starem tradicionalnem mestu ob prostoru, kjer se odvi-
jajo debatne kavarne, nahaja založba Didakta iz Radovljice, ki jo v zadnjem času odlikuje zelo bogat program literature za mladino in otroke, njihova je tuđi zbirka Nobelovci, posegajo pa tuđi po zanimivih prevodih tuje-ga leposlovja. Tako bodo v soboto na knjižnem sejmu gostili izvrstno franeosko pisateljico Noelle Chatelet, avtorico trilogije Dama v modrom, Ženska v rdečem in Deklica in sončnice,
ki je v Sloveniji predvsem med bralkami zelo popularna. "Sre-čanje s to izvrstno avtorico smo pripravili ob likovni pre-novi prvega dela trilogije, na debatni kavarni jutri, v soboto, ob 12. uri, ki bo zagotovo eden vrhuncev letošnjega sejma, pa borno z njo debatirali o njenem pisateljskem in znan-stvenem delu univerzitetne profesorice," je povedal direktor založbe in predsednik upra-vnega odbora letošnjega sejma Rudi Zaman.
Gorenjci pa smo se izkazali že prvi dan sejma, saj se tuđi letos lahko pohvalimo z dvema "tiskarskima" nagradama. Veliko plaketo Krilati lev, ki jo podelju-je Strokovno združenje grafičar-jev Slovenije pri GZS je prejel Gorenjski tisk, d.d., Kranj, za najboljšo skupno izvedbo knjige Benke Pulko Po Zemlji okoli sonva (ki je zanimivo izšla v sa-mozaložbi), prejel i pa so tuđi eno od treh malih plaket in sicer za najboljšo grafično obdelavo za knjigo Sankt Petersburg -Moskva. Največja knjigama, kot ji radi rečemo in ji vsaj po vide-nem zaenkrat tuđi pristoji, bo odprta še do nedelje, ko se bo v Cankarjevem domu dogajalo še marsikaj zanimivega.
Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič
Dvorna zgodba o Ivoni
Jutri, v soboto, 29. novembra, bo v Prešernovem gledališču na sporedu druga letošnja premiera Ivona - Princesa Burgundije VVitolda Gombrovvicza, v režiji Vita Tauferja.
Kranj - Poljskcmu dramatiku Witoldu Gombrovviczu bodo v domovini ob 100-letnici njego-vega rojstva prihodnje leto posvetili izjemno pozornost. V Kranju to počnejo že leto poprej z uprizoritvijo njegovega dela Ivona - Princesa Burgundije, ki jo je režiral v Sloveniji v zadnjem času zelo uspešen, v Kranju pa tuđi zelo priljubljen režiser Vito Taufer. Ivona poleg Poroke in Operete velja za avtorje-vo največkrat uprizarjano in raz-vpito delo, ki ob vsaki uprizorit-vi sproža nove interpretacije in izzive. Tokrat na uprizoritev v režiji Vita Tauferja je tretja uprizoritev Ivone na naših odrih. Prvič je bila Ivona v prevodu Igorja Lampreta uprizorjena leta 1973 v SLG Celje v režiji Dušana Jo-
vanoviča, drugič leta 1990 v Mestnem gledališču ljubljan-skem v režiji gostujočega reži-serja Jona Paula Cooka. Zgodba se začne z zaroko Ivone s prin-cem Filipom, ampak njena obup-na zunanjost žali njegovo dostojanstvo. Ker je mimo tega tuđi svobodnega duha, se noče podrediti občutkom naravnega od-pora - s katerim ga navdaja to neprivlačno bitje. Kralj Ignac in Kraljica Margareta privolita v zaroko iz strahu pred skandalom, s katerim jima grozi Filip, čc re-četa ne. Ampak, Ivona se zaljubi v Princa, ki presenećen nad tem začuti, da ji je dolžan odgovoriti kot človek in kot mož. Tuđi on jo bo skušal ljubiti. Sledi vrsta ne-navadnih zapletov. Ivonina ne-srečna zunanjost sproža nevarne
miselne asociacije, saj sleherni odkriva v Ivoni odraz tujih pa tuđi lastnih pomanjkljivosti. Po Dvoru razsaja epidemija nezdravih posmehovanj. Princ prekine /, Ivono, a tega razmerja ni mo-goče prekiniti kar tako, zato se odloči se, da jo bo ubil ... Dvoru uspe izpeljati "eleganten umor"? V predstavi igrajo Vesna Pernar-čič, Vesna Jevnikar, Peter Mu-sevski. Rok Vihar, Borut Vesel-ko, Gaber K. Trseglav, Darja Reichman, Iva Babič (kot gost-ja), Matjaž Višnar, Tine Oman, Pavel Rakovec, Ciril Roblek in dvorne dame: Darja Reichman, Bojana Fornazarič, Gaja Krvštu-fek. Glasbo je napisal Igor Leo-nardi, sceno si je zamislil Vito Taufer, koreografijo priravila Mojca Horvat...                   I.K.
Piše: Mira Delavec
Josipina Urbančič - Turnograjska
XXXX. del
Počasi seje bližal bolič in konec starega leta. Josipina se je veselila tega časa, saj bo z njo tuđi Lov-ro. Ponovno so postavili božično drevo in ga okra-sili. Poleg bozičnega okrasja je bila božična peka med najstarejšimi znamenji bozičnega praznika. Ob raznih božičnih poticah je kruh zavzemal posebno, obredno mesto. Treba ga je bilo položiti na mizo in ga pokriti z belim prtom. Na mizi je moral ostati do konca praznikov. Po božicu, ko seje staro leto začelo poslavljati, so bile v tem času v navadi fazlična vedeževanja. Ta čas je bil namreč vsem zelo skrivnosten, saj nišo vedeli, kaj jim bo prines-lo novo leto. Ljudje so vedeževali različne stvari. Na Gorenjskem je bila zelo pogosta navada, ki je segala že v Valvasorjev čas, da so radovedna de-kleta na sveti in na kresni večer hodila gledat v studence, češ da sejim bo v vodi prikazala podoba na-nienjenega ženina. Obstajali so tuđi drugi načini pogleda v prihodnost. Zelo razširjen, omenja ga
tuđi Josipina, je bilo vlivanje svima. Raztopljeni svinec so vlili v mrzlo vodo. Pokazale so se različne podobe in z. veliko mero domišljije s° Jm potem razlagali. Če nišo imeli svinca, so namesto njega uporabljali jajce. "Narede se mnoge mnoge podo-bice iz svinca, ktere imajo tistimu, ki jih lije za ćelo prihodno leto povedati, kaj se mu bode zgodilo. Ravno tako se tuđi beljak od jajca v vodo ulije na sveti večer, kar je tuđi znan običaj na Gorenskem, " je zapisala. Lovro je kmalu po praznikih odšel v Kranj in Josipina je ostala sama ter mu je pisala:
"Premili serček moj!
Glej - o glej kako jutro danas - kak bliši vse - kak je mlada - živa - mertvo spijoča natura! O Lovro da ne mores biti pri meni - o da ne moreva skupaj biti u hramu prečudne natore - kjer se zliva Boga večna harmonija, kjer domuje njega mila sapa -kjer le radost! O Lovro - mili moj Lovro - kak hre-peni moje serce k tebi - o kak neskončno! Toži - ah
toži tvojoj včerajni - preljubi milček - da moraa lo-čeno biti, kar le zjedinjeno zamore živeti! - O Lovro - kak globoko občuti moje serce to grenko tož-bo. Lovro - o če zamore to življenje biti kar nama zdaj o tak je noč - luč, tak je srne rt - žitje!! O da bi kmalo, kmalo hotlo drugače biti, da bi uživala nebesa! Bog daj! Tako življenje - o je le merlenje! Kaj ne serček moj!
Lovričko - ah povej, kak ti? Ali si dobro sp-nčkal? O daj Bog! O Lovro, ne veš, kako nemila mi je misel, da si u takom stanovanju, da popušaš tam zdravje predargo - da se mučiš! Lovro, kdaj ga bodes zapustil? Ah stori to - kakor hitro le mo-reS - ah zdravje je prevo blago - preva sekrb! Ah usliši prošnjo svoje Josipine, ki te ljubi - brezim-no! Povej, kdaj se češ preseliti, da pošljemo ti jednoga človeka! Serček moj - ah kdaj spet skupaj -kdaj pri tebi! • O reci, da danas priđeš! O ali ? Da bi prišel! O Lovro, ločitva strašna - o strašna, zmiraj strašnejša! O da bi bila že pri tebi! O Lovro, moje hrepenenje - neskončno. Zdravje moje prav dobro - spala danas dobro! Ah zdaj moram se ločiti, ko postanka čakal'O Lovro - vse drugo naj ti pove - tvoje serce! Saj - moje! O naj bo več-no moje i srečno - presrečna tvoja te žarno - serč-no poljuheča zvesta Josipina. " "Z Bogom! Od matke in brateov vse srečno! Z Bogom!"
Josipino je torej skrbelo za Lovrovo zdravje, saj je v Kranju žive I v zelo vlafnem in mrzlem stanovanju. Zato gaje prosila, da naj bi se preselit čim-prej k njim na Turn. Ker Janko ni imel več toliko časa, je pisma nosila v Kranj ženska, ki jo je Josipina imenovala postanka in jo je vedno čakala, da je zaključila pismo. Počasi so se začeti pogovarja-ti o poroki. Josipina veselja in sreče ni znala skriti. Njeno mlado srce je s pomočjo pere sa znalo vedno znova izliti prečudovite misli na papir. Tako je v začetku januarja 1853 hitela s pisanjem:
"O moj mili serček! Ah dobro, serčno jutro ti daj Bogek, moje vse! Ah da bi ti ga mogla ustmeno vo-šiti - ah iz tvojih sladkih ustic stišati jedne besedi-ce saj! O Lovro, da bi pri tebi bita uvek - uvek, več-no! O to moje hrepenenje brezjmno - o to moje nebesa. Lovričko - ah prišel včeraj tvoj presladki po-slanček, ki mi prinese vse, vse sladko - ah moje zemske nebesa prinese u tvom zdravju - tvojoj sre-či - tvojoj tjubezni! O Lovro - ne prašaj nikdar, ali sim srečna - o saj tvoja Ijubez.en le me rilo moje sreče - o saj ona moja duša, moje vse!! - Lovro - o tvojoj tjuhezni meni zemlja - nebo - brez nje bila nebesa tuđi pekel! O Lovro ljubi - ljubi me tak brezimno - o tak neskončno, ko jaz tebe ljubim - i večno ljubila bodem - i nikdar ne prašaj ali sim srečna! O čuti - kaj mi ti - tvoja Ijubezen!"
GORENJSKI GLAS • 8. STRAN
ZANIMIVOSTI / info@g-glas.si
Petek, 28. novembra 2003
Pot do slovenskih src vodi
preko tujine
Slovenski pisatelji s svojimi deli zelo težko prodrejo v svet. Minu Mazziniju je uspelo s Telesnim čuvajem, ki je pri Beletrini izšel leta 2000, angleški prevod Guarding Hanna pa je nominiran za prestižno mednarodno nagrado International IMPAC Dublin Literarv Avvard 2004.
Za prihodnje leto napoveduje prevod Drobtinic in naprej, če bo šio vse po sreči, zadnjega romana Kralj ropotajočih duhov (2001), ki je nastal po njegovem scenariju za film Sladke sanje. Miha Mazzinija (osem romanov - Drobtinice so bile leta 1987 izbrane za roman leta, trije filmski scenariji - Operacija Cartier je leta 1992 prejela nagrado za naj-boljši evropski televizijski film, vrsta računalniških priročnikov, številni prispevki v specializira-nih revijah in drugih edicijah) smo tokrat poslušali na literar-nem srečanju, ki ga je v sodelo-
vanju s Studentsko založbo v Mercatorjevem centru na Jeseni-cah 12. novembra pripravila DZS. Pogovor je vodila Alenka Bole Vrabec, danes 42-letni pi-satelj, ki je otroštvo in dijaška leta preživel na Jesenicah, pa je odprto, vedno s ščepcem humor-ja predstavil, kako nastajajo njegove knjige in kako so sprejete.
Najprej o kritikah in kritikih
"Naučil sem se bistveno, da pot do slovenskih src vodi preko tujine. Doslej prav veliko pohvalnih recenzij v Sloveniji ni-
sem dobil. Kar si štejem za dobro. Za primer, knjigo Telesni čuvaj je nek kritik raztrgal v treh glavnih točkah: kako se slovenski roman lahko dogaja v tu-jini, kako so noter lahko elementi žanrov in kako lahko pi-satelj uporabi)a filmsko karakteri zacijo likov. Nato je moja prijateljica slučajno pripravljala članek o Bartolovem Alamutu in je imela arhiv iz leta 1936, ko je roman izšel. Kritike so bile v glavnem uničujoče. V tedanjem osrednjem časopisu Slovenec je nek kritik roman Alamut totalno raztrgal v treh točkah: kako se
Ramadan tuđi za revne
V času Ramadana ne ostane nihče brez iftarja - pojedine, ki ob sončnem zahodu sledi
postnemu dnevu. Poskrbljeno je tuđi za tište najbolj revne, ki si lahko sicer le redko
privoščijo obilno večerjo. Po starem islamskem izročilu morajo v času Ramadana
bogati poskrbeti za revne.
Sonce se pogreza za peščeni-mi hribi in dolinami. Izza veli-častnih piramid se lesketa le še zadnji krajec oranžne krogle. Miže so pogrnjene in krožniki nadevani. Otroci nestrpno str-mijo v nebo in čakajo, da bo modrina prekrila oranžno liso, ki se tam nekje daleč za obzorjem staplja s puščavo. Šoferji so ugasnili avtomobile in sedli za obložene miže. Široke avenije so upostele in jedilnice so oživele. Na ulicah je videti le zamujajoče može, ki z aktovka-mi v rokah hitijo proti domu. Za zastrtimi okni se sučejo drobne silhuete, žene polagajo pladnje pred može in otrokom potiskajo v usta dateljnove grozde. Muslimanski sveti me-sec Ramadan se izteka h koncu in praznovanje je doseglo vrhu-nec. Izza vogalov kamnitih hiš se vije sladkobni vonj baklave in se mesa s poulienim petjem egiptovskih div.
Za vsak postni dan so verniki poplaćani s slastno večerjo. Mnogi eminentni egiptovski poslovneži so zato po vseh ka-irskih ulicati dali postaviti sto-tero pogrnjenih miz. Za njimi sedijo mestni brezdomci, pro-dajalci časopisov, čistilci Čev-ljev, pa tuđi policisti, vojaki in vsi tišti, ki ne morejo preživeti prazničnih večerov skupaj s svojimi družinami. Zapuščeni otroci, ki so navajeni jesti z ro-kami, zdaj veselo rožljajo z žli-cami in vilicami. Tanke krajce
nekvašenega kruha pomakajo v gosto zelenjavno jed, podobno mineštri, in si oblizujejo prste. Mali Ahmed se krohota s pol-nimi usti slastnih dateljnov in si v predolgo umazano tuniko briše svoje mastne roke. Njegova čevljarska družina je iz enega izmed najrevnejših kairovskih predmestij pripotovala v središ-če egiptovske prestolnice. Oče Mohamed je na glavnem kai-rovskem trgu postavil čevljar-ske pripomočke in se lotil dela. "V času Ramadana so ljudje bolj radodarni, zato je pravi čas za zaslužek," pravi Mohamed in neutrudno drgne že tretji par čevljev. Ne da bi dvignil pogled, zamenja krtačo za bom-bažno krpico in z nežnimi krožnimi gibi lošči čevlje, do-kler se ne svetijo kot novi. Mi-dan Tahrir se lesketa v soju pisanih lučk, ki utripajo visoko na nebu. Mohamed, ki je z ženo in svojimi sinovi prišel po priložnostni zaslužek, jih niti ne opazi. S kretnjami vzpodbu-ja Saida, svojega najstarejšega sina, naj poprime po krtači in se lotih še enega para odrgnje-nih moških čevljev. Zraven nji-ju sedi Um Gad, okrogla ženska v dolgi modri obleki in se nežno smehlja skozi debela stekla plastičnih očal. Mimoido-čim ponuja zavoje robčkov in pestuje najmlajšega Ahmeda. Vse do jutranjih ur vsak po svoje služijo denar, da bi lažje preživeli zimo. Ko utihne nočni
živžal in se upostele ulice po-greznejo v crno noč, si družina postelje s kartonom in se zavije v klopčič.
Ob jutranjem svitu, ko se dvajsetmiljonska prestolnica znova prebudi, oče Mohamed potisne glavo izpod odeje, sledi mu razmršena Um Gad in še zaspani Said. Mala dva pa se stisneta eden k drugemu in za-rijeta glavi globoko pod odejo. Iz bližnje mošeje zadoni globo-ki "Alahu Akhbar" - Bog je velik. Na ulice pritečejo možje v umazanih tunikah in tišti v skrbno zlikanih oblekah. Vsak s svojim molilnim tepihom hitijo proti mošeji. Nekateri jih razprostejo kar na trgu, da bi se poklonili bogu. Iz minareta se razlega praznična pridiga časti-tega imama in zdi se, da se vso mesto ozira proti nebu in se priklanja bogu. Iz visine je videti le mavrično crto, ki valovi po kairskih trgih in ulicah ter se dviga in spušča kakor morje.
Izza faraonskih grobnic prodrejo prvi žarki in naznanijo novi postni dan. Trgovci rožljajo s ključi in odpirajo svoje trgovine, otroci v modro belih uniformah odhajajo v solo in Mohamed znova postavi čev-ljarski pribor in odpre svojo de-lavnico na prostem. Skozi mesto zaveje še en postni dan ča-kanja na sončni zahod in ne-skončno praznovanje.
Karmen Švegl
slovenski roman lahko dogaja v tujini, kako so noter lahko elementi žanrov in kako je lahko uporabljena filmska karakteri-zacija. To mi je dalo vedeti, da se v 70 letih slovenska kompa-rativistika ni daleč premaknila, kar najbrž upraviči zelo slabe recenzije, ki jih ponavadi dobivam."
Kako nastaja zgradba knjige
"Nisem želei, da bi bila struktura Telesnega čuvaja zapletena -moški in ženska morata biti skupaj v istem prostoru en teden. On pač gleda na uro, kdaj bo konec. In zato je vse zelo razmejeno, sem se pa že iz prejšnjih dveh romanov naučil, da najbolje delam, kar se strukture tiče, tako, da cei zid oblepim s papirjem "šelesha-mer", tako da je ogromna bela površina, na kateri imam potem posamezne dneve ali posamezne osebe, ki jih premikam. Da se lahko odmaknem tri metre nazaj in vidim celoto, v kakšni situaciji je kdo. V Zbiralcu imen, ki je grozljivka, sem to potreboval, da sem vedel, koga sem že ubil in koga še ne. V Satanovi kroni, ki ima peklensko zapleteno strukturo, pa jemljem en dan od spre-daj in drug dan od zadaj. Veliko pozornosti vložim točno v to strukturo. Ker nočem imeti logičnih napak, kot jih imenujem."
Kaj razume pod logično napako
"Naj preklopim na način, kako se pišejo hollywoodski scenariji. Producent napiše 60 tipkanih strani želja, kaj bi moralo biti v
filmu. Scenarist to razširi na 90 tipkanih strani scenarija. Večina teh želja je nezdružljivih med seboj. Sedaj v kinu igra film Liga izjemnih gospodov in tam se točno vidi: producent je hotel, da imajo dirko s časom. Ju-naki tekmujejo, da bi na neki kraj prišli pravočasno, želei je, da je dogajanje v Londonu in Benetkah. Potem imamo ljudi, ki morajo v treh dneh priti iz Londona v Benetke, ves čas dir-kajo in človek se vpraša, zakaj ne bi šli kar na vlak. Vlak vozi iz Lesc do Londona 24 ur in 5 minut, kar lahko vsak preveri na železniški postaji. To je, recimo, zame logična napaka. Telesni čuvaj je poseben primer, ker sem tvegal in si vzel res veliko časa. Hotel sem, da nobena be-seda ni odveč. Zame je pisatelj-sko delo tako, kot je Michelan-gelo rekel za kiparjenje: 'Saj je vse že v kamnu. Kar je odveč, damo stran, in kar ostane, je po-polno.' To, česar, se mi zdi, slovenski kritiki ne marajo, je, da odstranjujem odvečne besede. Slovenski standard je, vstaviti čim več besed. Potem je ogromno pridevnikov tam, kjer nimajo kaj početi in so samo moteči. Sam skušam s čim manj beseda-mi dočarati čim večji emocionalni ali razumski učinek pri bralcih. Ko se lotim dela, to počnem zelo hitro, da bi vložil do-volj energije in ne bi odnehal. Pri Telesnem čuvaju sem v desetih ali dvanajstih dneh natip-kal več kot 440 strani. Potem pa sem potreboval tri leta, da sem odtrgal ven odvečne besede, da izzveni popolno. Če se lotim pisanja, me zanima nekaj, kar je
izziv. Pri likih, ki sem jih napi-sal, ljudje nikoli ne vedo, kaj je izmišljeno in kaj ni. Enkrat sem bral čudno recenzijo, v kateri avtorica dokazuje, da sem zanič pisatelj. Kajti dober pisatelj piše iz sebe in tako naprej, slab pisatelj pa razmišlja, kakšno bizarnost in kakšno čudno stvar si bo izmislil. Sam očitno spadam med one čudne, ki si vedno nekaj zmišljujejo in potem našteva neke osebe in prizore iz različ-nih mojih romanov, ki so vsi povsem resnični. Predvidevam, da se ljudem, ki so imeli dolgo-časna malomeščanska življenja, zdijo določene stvari zelo bizarne. Pa nič hudega."
Kako vidi današnje Jesenice
"Prejšnji mesec so bili pri meni ameriški založniki. Po nekaj dnevih sestankov priđe vikend in jim predlagam, da gre-mo na izlet. Piran, Portorož, Postojna, kam bi šli? In rečejo: 'Na Jesenice.' Rečem si: Moram jim odpreti spektakularen pogled na železarno. Spomnim se, da se s strani Bleda, kjer je železniški most, odpre zelo dober pogled na Jesenice. Prileze-mo po stezi do mostu - in žele-zarne ni nikjer. Samo ogromna parkirišča so. Američani pa: 'Jesenice so videti točno tako, kot vsa ameriška železarska mesta.' Čudovito parkirišče in fontana sredi krožnega prometa na mestu, kjer je prej stala žele-zarna, ni pa mi jasno, zakaj nišo vseh tistih objektov spre-menili v filmski studio ali vsaj disko."
Mendi Kokot
Mycycle išče sovlagatelje
Podjetje Mycycle v halah nekdanjega KOOP-a izdeluje invalidske vozičke
in ima veliko naročil.
Mojstrana - V halah nekdanjega KOOP-a v Moj stran i danes poteka sodobna proizvodnja najsodobnejših invalidskih vozičkov. Izumitelj in lastnik podjetja Mycycle Vladimir Markovič je skupaj z 31 zaseb-nimi vlagatelji odkupil KOOP in KPM v stečaju. KOOP bi za-nesljivo tuđi šel v stečaj, saj je bilo od SIB banke za 111 mili-jonov tolarjev terjatev, 43,5 mi-lijona pa od Slovenske razvojne družbe v likvidaciji. Markovič je skupaj s sedanjimi solastniki brez enega tolarja kredita to odkupil, upajoč, da mu bodo pfi zagonu njegovega projekta pomagale banke. Pravi, da ima naročil za kar 120 tisoč vozičkov in gonil, kar pomeni 150 milijonov evrov prometa pri okoli 40 milijonih evrov dobič-ka.
Vladimir Markovič, izumitelj z 250 prijavljenimi patenti, od tega 150 potrjenimi v tujini, je na 14. mednarodnem sejmu Re-haCare v Dusseldorfu za novo generacijo invalidskih vozičkov, opremljenih z gonili Hand-master, požel vse priznanje in prejel kar 65 tisoč naročil. Njegovi vozički so odlični, stroji na ročni pogon, zasnovani na mostovni konstrukciji, ki z lah-koto obvladuje vse naravne ovi-re. Vozički so vseh vrst s po-
Vladimir Markovič
gonskim sistemom, ki ima velik izkoristek. Naše je prvič opozoril, ko se je udeležil naj-večjega mednarodnega sejma medicinske in ortopedske opreme na svetu H1DA in je njegov Handmaster pogonski sistem dobil prvo nagrado kot najso-dobnejši ortopedski izdelek na svetu. Z novo tehnologijo in precejšnjimi naročili želi prepričati tuđi domače banke, ven-dar zaman. Lastnik podjetja Mycycle Vladimir Markovič pravi, da ne preverjajo njegovega projekta in zahtevajo trikrat-na hipotekama jamstva, ki jih družba ne more ponuditi. Zato podjetje lahko zadovolji le pov-
praševanja manjših kupčev. Brez obratnih sredstev invalidski vozički namesto v deset ti-sočih le v manjših količinah po-tujejo v Izrael, ZDA, Veliko Britanijo, Nemčijo, Švedsko, Norveško, Avstrijo, Rusijo in na Hrvaško. Torej na trge, kjer bi pogodbeni zastopniki, kot kaže njihovo trenutno povpra-ševanje, lahko prodali več kot stotisoč izdelkov letno.
Če bi imel več kapitala, bi lahko takoj prešel na industrijski način proizvodnje, za kar že ima naročila. S cenami, pravi, brez težav pokrivajo proizvodne stroške in ustvarjajo pozitivno razliko v ceni. Njihov izdelek je točno toliko cenejši, koli-kor so vložili znanja. Ko bodo prešli na industrijski način, bo dobiček še višji.
Vladimir Markovič tako kot vsi naši izumitelji trdi, da se pri nas znanje premalo upošteva, da je premalo davčnih olajšav za izumitelje in da bi bilo v Sloveniji veliko manj stečajev in odpuščanja, če bi vodilni znali zagotoviti znanje, namesto da vzdržujejo zastarelo tehnologijo. Kljub bančnim ovi-ram upa, da mu bo uspelo in da bo v proizvodnih halah v Moj-strani namesto sedanjih 42 de-lavcev že kmalu zaposlenih kar 190 ljudi.         Darinka Sedej
Petek, 28. novembra 2003
OGLASI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 9. STRAN
Hofer
sporoca
izvleček iz ponudbe
HOFER KAFFEE Schonkaffee, kava
brez kofeina, specialni postopek
pri dekofeniranju in odvodu neželjenih snovi
namesto SIT 547
HOFER KAFFEE    namest0 SIT447 Cappuccino, kapučino
kava z moćnim okusom
sit 399
€1,69
s.r  470 €1,99
aesMCKr^- -i
Hofer
HOFER KAFFEE Der Feine, kava
vrhunska kakovost,
mešanica zrn, ki so rastla
na visokih planotah
namesto SIT
517
su 470
€1,99

Hofer
HOFER KAFFEE Extra, kava
mešanica vrhunskih kavnih vrst, čudovita aroma
namesto SIT
447
sit 399
€1,69
HOFER KAFFEE Milde Bohne, kava
||      kava blagega okusa, zrna so rastla na visokih planotah
namesto SIT
447
sit 399
€1,69
t/f'H> m/eta /tami, /)M/tterna za
/mh/mkioo f/i*/from, (hiAu/jmAo
J!>aft.tJHmai o(k). c/
„i.««*^
^^M
X
www.hofer.at
Hofer KG, A-4642 Sattledt, Hofer StraRe 1
HOFER KAFFEE Milde Auslese, kava
fina kava najboljše kakovosti, naravnega in blagega okusa
namesto SIT 547
m  470 €1,99
"Namesto« cene so bile do 22.11.03 naše veljavne prodajne cene.
Prodaja samo na končne porabnike. Vse cene se nanašajo na izdelke brez dekoracijskega materiala. Tiskovne napake nišo izključene. Cene v SIT so samo informativne in odvisne od valutnih razmerij. m
hJt
d.d., NOVA GORICA
VABILO ZA SODELOVANJE
K SODELOVANJU VABIMO STUDENTE ZA
TEČAJ ZA CROUPIERJE POSEBNIH IGER NA SREČO ZA IGRALNICO KRANJSKA GORA
K sodelovanju vabimo studente, ki so se pripravljeni vključiti v izobra-
ževanje za izvajanje posebnih iger na srečo - Tečaj za Croupierje.
Kandidati morajo imeti status studenta vsaj še dve leti, zaključeno
srednjo solo V. stopnje, pogovorno znati italijanski ali nemški jezik, za-
želena je starost med 19 in 30 let.
Pred začetkom izobraževanja bodo s kandidati vodeni razgovori in
opravljeno bo testiranje psihomotornih sposobnosti.
Pisne prijave z življenjepisom, fotokopijo spričevala, potrdilom o vpisu
za šolsko leto 2003/2004, potrdilom o državljanstvu, rojstnim listom
in potrdilom, da niste v kazenskem postopku oz. da niste bili obsojeni
zaradi kaznivega dejanja, pošljite do 5. decembra 2003 na naslov:
HIT, d.d., Nova Gorica,
Razvoj kadrov
Delpinova 7/a
5000 Nova Gorica Za dodatne informacije lahko pokličete na tel. št. (05) 336-4364.
Gorenjski prijatelj
RADIO SPRA
89.8 91.1 96.3
Radio Šora d.o.o. Kapuci nski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 e-mail:info@radio-sora.si
VESEU DECEMBER v Kranju:
9. BLAGOSLOVLJENO BOŽIČNO DREVO   KRANJ 2003
V soboto, 29. novembra 2003
vas vljudno vabimo na svečano postavitev božičnega d reve sa, s katerim borno v Kranju praznično odprli Veseli december.
9:15
Program:         --    \ ŽABNICA:                 x<~ """^-
- zbor pri darovalcu božičnega drevesa g. Jelovčanu Matjažu (šutna 67) ■ blagoslov božičnega drevesa - župnik g. Perčič Jožef     ^
svečan prevoz božičnega drevesa iz Zabnice proti Kranju KRANJ-GLAVNITRG:                   X        ,^ A ....  ^
postavljanje božičnega drevesa in malih jelk kranjskih vrtcev, krasltevdrevesa   !*-".**■;■                         S
KRANJ -GLAVNITRG W
Blagoslov božičnega drevesa - kranjski prelat g. Stane Zidar Pozdravni govor župana Mestne občine Kranj - g. Mohor Bogataj
- Svečan prižig novoletnih lučk ter praznične razsvetljave v mestu Kranj
- Kulturno - zabavni program
Božično drevo-podarja: g. Jelovčan Matjaž
Prevoz in postavitev božičnega drevesa: CIRLESTupališče
Dobrodošlica in pogostitev izvajalcev: Gostilna Stari Mavr
www.veseli-december.com
GORENJSKI GLAS »10. STRAN
PREHRANA, MODA / katja.dolenc@g-glas.si
Petek, 28. novembra 2003
VSEENO, ĆE NI VSAK DAN POTICA
Dobre stare enolončnice
Za vas izbira Danica Dolenc
Brez krompirja Gorenjci ne moremo, smo pač doma v de-želi, kjer je krompir doma in tuđi pridelujemo najboljši krompir. Če ni v enolončnici, mora biti vsaj v solati. Hitro je skuhan in če krompirjevi juhi dodamo zelenjavo in nekaj di-šavnic, začinimo s česnom in poprom, morda narežemo va-njo še pol kranjske klobase, pa je na krožniku juha, da seji od-kriješ. Pripravljena hitro in po-ceni. Podobno je s fižolom. Vse fižolove juhe so zdrave in okusne, posebej še, če izbere-mo žanje pravo zakuho. Seveda pa mora biti potem zraven nekaj sladkega.
Dobra krompirjeva juha s klobaso
1 kg krompirja, lovorov list, sol, 1 žlica masti, 2 žlici moke, 1 velika čebula, 3 stroki česna, peteršilj, majaron, poper, 1 kranjska klobasa, kis ali belo vino, žlica kisle smetane.
Olupljen krompir razrežemo na kocke, stresemo v lonec in zalijemo z 2 do 3 litri vode. Dodamo lovor, solimo. Koje krompir skoraj kuhan, ga zgostimo s prežganjem; na masti svetio pre-pražimo moko, dodamo drobno sesekljano čebulo, jo zlato zarumenimo, na koncu pa dodamo še drobno sesekljan česen, peteršilj in majaron. Popopramo. Di-
Odločni v rdeči
Rdeča barva v nas aktivira natančnost, jasnost in
direktnost. Prizemlji nas, usmeri v fizični in materialni
svet, spodbudi h gibanju in zanimanju za stvarne
in realne stvari.
Tinino pecivo s kislo smetano je hitro pripravljeno in zelo, zelo dobro. Morda si ga boste omislili za praznike.
Tedenski jedilnik
Nedejja - Kosilo: goveja juha s kruhovimi cmočki, presna svinjska rebrca s kislim zeljem, pražen krompir, pecivo s kislo smetano; Večerja: krompirjeva juha s klobaso, kruh.
Ponedeljek - Kosilo: goveja juha z ribano kašo, meso iz juhe, endi-vija s krompirjem; Večerja: prosena kaša z gobami, bela kava. Torek - Kosilo: juha iz buče s kislo smetano, pire krompir, ocvrte sardele, motovilec s fižolom v solati; Večerja: makaronova solata z zelišči in sirom.
Sreda - Kosilo: fižolova kremna juha, sirovi štruklji z medenim pjelivom; Večerja: endivija v solati, pusta šunka, zrnat kruh. Cetrtek - Kosilo: zelenjavna juha, v pečici pečene piščančje perut-ničke skupaj s krompirjem, zelena solata; Večerja: skuta s kislo smetano, Črn kruh, bela kava.
Petek - Kosilo: dušene bučke z rižem, ocvrti ribji zrezki, zelena solata s fižolom; Večerja: cesarski praženec, kompot. Sobota - Kosilo: golaževa juha s krompirjem, palačinke z marmelado, sadje; Večerja: široki rezanci s sirom, zelena solata.
šeče prežganje stresemo v juho, dodamo na rezi ne zrezano kranjsko klobaso in še enkrat dobro prevremo. Okus bo boljši, če je juha malo kiselkasta, zato ji dodamo pol kozarca vina ali nekaj žlic domaćega kiša in čisto na koncu žlico kisle smetane.
Pecivo s kislo smetano
4 rumenjaki, 4 beljaki, 20 dag sladkorja, 1 dcl olja, 1 dcl mleka, 1 pecilni prašek, 1 va-nilin sladkor, 20 dag moke; Krema: 2 kisli smetani, 2 žlici sladkorja. Čokoladni preliv: 3 žlice mleka, 5 dag masla ali margarine, 10 dag jedilne čokolade.
Rumenjake in sladkor penasto umešamo, nato dodamo vanilin sladkor, olje, mleko in nazadnje moko s pecilnim praškom. Be-ljake stepemo v trd sneg - mora se videti noževa sled - in ga pre-vidno vmešamo v pripravljeno maso. Tako pripravljeno testo vlijemo v srednje velik pomaš-čen pekač (ali na peki papir) in pečemo ca 20 minut pri 200 sto-
pinjah C. Pečeno pecivo namažemo s kremo in prelijemo s te-kočim čokoladnim prelivom. Počakamo, da se preliv strdi, nato pecivo razrežemo. Najlep-še koščke borno dobili, če režemo z vročim nožem.
Rdeča barva je polna življenja in predstavlja temelj vseh barv in življenja na Zemlji, saj se do-tika izključno zemeljskih stvari. Zato je zelo primerna barva ob-lačil, kadar čutimo, da smo sa-njavi in nekje v "zraku". V rdeči lahko postanemo drzni, vidni, živi, pogumni, odprti in komunikativni. Rdeča barva je tuđi barva organizacije, poslovnosti, politike, profesionalnosti in akcije, ki je usmerjena na fizične rezultate. Kadar ste pred po-membnim poslovnim sestankom ali da v nekem dnevu od vas službene obveznosti zahtevajo
Bistrijo misli in pozornost
Mandarine so najbolj znane po tem, da nam v trenutku zbistri-jo misli in povečajo pozornost, kamor koli jo že usmerjamo. Sladka in mehka pomarančina sestrična je seveda tuđi imetnica vitamina C, pa je vseeno, kakšne oblike je.
Kei želimo, da bi bili ludi v jesenskih in zimskih dneh s svojim BMW-jem varno na cesti, smo za vas med 2/10 in 29.11. 2003 v našem prodajno -servisnom centru pripravili brczplaćni preventivni pregled vašega vozila. Podaljšali pa smo tuđi delovni čas našega servisnoga centra, zato vas pričakujemo vsak delavnik med 7. in 20. uro ter v soboto med 7. in 13. uro. Već informar.ij dobite na telefonu 01/ 5605 800.
Oglasite se pri nas. Veselimo se srečanja z vami! Avto Aktiv d.o.o., PSC Trzin, Ljubljanska c. 24,1236Trzin
Mandarin je res veliko vrst: klementine, tangerine, satsume* minjole. Te smo na naših trgih že imeli. Obstaja pa vsaj še dvajset vrst mandarinam podobnih sadežev, ki se jim je Dario Cortese v knjigi Sadje - moč naravne hrane kar zelo posvetil in nam razkril številne vrste, ki so seveda plod križanja različ-nih vrst mandarin s pomaranča-mi, grenivkami, križanci, križa-nimi križanci in raznimi domi-selnimi agrumskimi variantami ... Kot da bi bil človek tako zelo navdušen nad tem sadežem, da ga je oblikoval v različne oblike in v njih poizkušal združiti čim več odličnih lastnosti: s peška-mi, brez pešk, suhe, sočne, mehke, trdne, velike in sladke, majhne in bolj rezke ...
Mandarina je spremljevalka hladnih dni in zime, jesti pa jo začnemo že jeseni. Sezono po-navadi odprejo satsume, ki jih pri nas uvozijo iz doline Neretve, nato se na policah znajdejo mandarine, v novembru pa klementine in različni križanci mandarine. Ker so tako okusne, sladke in praktične, jih lahko jemo kar naprej. In dobro je to, saj mandarine podobno kot po-maranče poživljajo presnovo, poskrbijo za iskrive misli, zbranost. krepijo naravno od-
pornost imunskega sistema, učinkovito preprečujejo okuž-be dihal, zdravijo sluznice, ko
imate prehlad, lajšajo izkašlje-vanje. Dobro vplivajo na pre-bavo, ker imajo veliko dragoce-nih flavonoidov, pa so pomemb-ne tuđi za splošno zdravje in dobro počutje.
Katja Dolenc
več, si lahko pomagate tuđi z rdečimi oblačili. Kadar nosimo oblačila rdeče barve, se vpliv barve čuti predvsem v nogah, na dnu trtice, okrog spolovil in na hrbtenici. Psihično nas drži v se-danjosti in v stanju prve pozornosti in fizičnega dojemanja, zaradi svoje intenzivnosti pa delu-je na telo kot akumulator živ-ljenjske in vitalne energije, saj napaja celotno delo in dušo. Svezi in polni se bolj zavedamo trenutka in dobimo tuđi boljši občutek za čas. Več imamo vere in zaupanja v sebe in lažje ures-ničimo stvari, ki si jih želimo, če je to seveda v nekih realnih me-jah. Pomaga nam spoštovati tuđi svoje sposobnosti, svoje življenje, svoj čas in energijo, bolj smo ekonomični. Zanimivo je, da rdeča pomaga hujšati. Na-mreč, rdeče barve je tuđi prvi energetski center (čakra) na dnu hrbtenice, ki vpliva na razpore-ditev vode in maščob na trebu-hu, bokih, zadnjicah in nogah. Če je ta center zaprt, potem energija ne kroži in nastanejo zastoji snovi in tekočin tuđi na fizični ravni. Tuđi zato nastanejo odvečne maščobne celice in ce-lulit. Torej, če bi si rade pomagale pri hujšanju, hop v rdeče
krilo ali hlače!    wr   .   ^ ,
Katja Dolenc,
foto:Tina Dokl
KfflUM
PRODAJA IN SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV,
PISARNIŠKI MATERIAL IN OPREMA, d.o.o.
Koroška 35, 4000 KRANJ
tel.: 04/2360 750, fax: 04/2360 751
gsm: 041/664-558
DEL. ČAS:
VSAK DAN SOBOTA
OD 8. DO 19. URE OD 8. DO 12. URE
Pestra izbira
novoletnih daril
- od koledarjev
-  rokovnikov
- svinčnikov
-  pisalnih garnitur izdelkov domače obrti
-  usnjenih izdelkov
-  in še in še.
Na vse vam nudimo možnost dotiska (tuđi laserskega in globokega)..
Priporoča se PAPIRNICA KARUN.
Trgovina prijaznih
DH3J
fflMHnRv^ (TiOnn(Tinpn0(^1117 WlsuUUvA(iJ HJuWliJu UQlsW
\—/    x—y  i__i i__i i__i \__\ V_>i__I         v___/  v__I  \__I   V__s i__j    i__i v__I ^-----/    \__I
I         I    <        I        ) )          MM IH         >     <                     r^|U
I   *)frini center
^^^M3 Market d.o.o.. Jurčkova cesta 226, SI-1000 Ljubljana ,^^^^^^^^^^^^^—
GORENJSKI GLAS »12. STRAN
NOMINATOR / gorazd.sinik@g-glas.si
Petek, 28. novembra 2003
Gorazd Šinik
"Beaujolais Nouveau est arrive" - dolgoletni slogan, ki napoveduje prihod mlađega francoskega rdečega vina, ki so ga pred 51 leti poimenovali po 49 vasicah na jugu pokrajine Burgundija. Z izrazitim marketinškim pristopom so dosegli
Gorenjski Tlominator\9
jem   Zvonetom   Špeceni   in
družba Golf in kamp Blcd ter direktor dejavnosti Turizem v PS Sav, Andrej Šprajc. Lepo jesensko vreme, sonce in obču-dovanja vreden jesenski vonj so Bled pričarali še lepši, kot je sam po sebi. Andrej Sprajc je v
Lidija Dokl in Zvone Špec
zavidljiv uspeh beaujolaisa (izg: božule-ja). O kakovosti naj so-dijo "kopitarji", ljubitelji in stroka, meni ljubši so vsi iz Me-dane, Briski. Vsak tretji četrtek v novembru se v skoraj 190 dr-žavah napove prihod te rubina-ste francoske kaplje, medijsko pomembni Ijudje zabijejo pipico v sod svežega beaujoloaisa in odpirajo se steklenice z zanimi-vo obarvanimi, skoraj kičastimi etiketami. Na zdravje so si to-krat zaželeli tuđi na Bledu. Pr-vič, čeprav ta francoski običaj pri nas slavimo že dobrih deset let. V goste, na prvi kozarček le-tošnjega beaujolaisa, so nas po-vabile kar tri družbe, ki so pod okriljem Poslovne skupine Sava. Pred restavracijo Rikli v hotelu Park so vabile družba G & P hoteli Bled in direktorica Lidija Dokl s svojo ekipo, Grand hotel Toplice z direktor-
VRTIMO GLOBUS
kratkem nagovoru dejal, da naj bo minuli četrtek začetek nove-ga obdobja, simboličen dan za Bled, ki napoveduje druženje turizma z gospodarstvom in lokalno skupnostjo, krajem, kar je pogoj za uspeh. In nato je Zvone Spec ob pomoči Lidjje Dokl "polvešče" s kladivcem po pipi-ci in iz soda je pricurjalo rubi-nasto vince v prvi kozarec. Na zdravje! Z nasmehom ob zadovoljstvu, nad prijetno udeležbo na s soncem obsijani Riklijevi
Jože Antonič in Marjan Rožič
Janez Sirše in Vinko Perčić
terasi. Lokalno skupnost je za-stopal župan Jože Antonič, zdaj že vidno boljše volje, saj dobro okreva po poškodbi ramena. Demonstracija, kako visoko že dvigne roko, je potrdila, da se pri rehabilitaciji zelo trudi, da rama ne "zastara". Med pogovorom sta nazdravila, župan Jože z jabolčnikom, s predsed-nikom Turističnc zveze Slovenije, dr. Marjanom Rožičem. Prav Marjan Rožič, ter Jožko Čuk iz GZS-ja, podeljujejo na-slednji četrtek nagrade v okviru projekta "Urejeno delovno oko-lje", kamor so v kategoriji velikih podjetij nominirane družbe Gorenjski tisk, Sava Tires in Sa-vatech.
Blejski dogodek sta pospremila tuđi mag. Janez Sirše, pred-sednik nacionalnega turistične-ga združenja, v katerem se združuje več kot 150 vodilnih članov slovenskih družb s po-dročja turizma in več kot 200 uglednih posameznikov iz gospodarstva, akademskega in jav-nega življenja. Prav NTZ-jeve-mu častnemu razsodišču pred-seduje Zvone Špec, dolgoletni prvi šef hotela Toplice. Tokrat-no druženje je pozdravil tuđi član uprave družbe Sava Vinko Perčič, ki je v Savi zadolžen za informacijske sisteme in kontro-ling. A, kakšen naziv, kontro-ling? Vinko Perčič, ekonomist, ki je v Savi zaposlen že od leta 1963, od leta 19% pa je član šti-ričlanske Uprave družbe, je tuđi
Monica Lewinsky nesrečna v Ijubezni
30-letna Monica Lewinsky, nekdanja pripravnica v Beli hiši, je v intervjuju za moško revijo GQ potožila, da zaradi afere z nekdanjim ameriškim predsed-nikom Billom Clintonom ni sreč-na v Ijubezni. Po šestih letih, od-kar je ljubezensko razmerje prišlo v javnost, se je moški še vedno izogibajo. Povedala je, da ima občasno le kratkotrajna razmerja in da razume moške, s katerimi se vide-va, saj bi tuđi njo prestrašile zgodbe o njeni preteklosti. Monica, ki se ukvarja z oblikovanjem ženskih torbic, pred kratkim pa je vodila tuđi televizijski šov, je zanikala, da je zaradi afere s Clintonom obogatela.
Najbolj seksi je Johnny Depp
40-letni ameriški igra-lec Johnny Depp, ki smo ga nazadnje lahko gledali v filmih "Pirati s Karibov: Prekletstvo čr-nega bisera" in "Bilo je nekoč v Mehiki", je ameriška revija People razglasila za najbolj seksi moškega leta. Njegov kolega Brad Pitt, ki je bil za najbolj seksi moškega okronan že dvakrat, je letos zdrsnil na drugo mesto. Med prvih deset so se uvrstili še Ashton Kutcher, George Cloonev, Lenny Kravitz, Justin Timber-lake, Hugh Grant, Russell Crowe, Hugh Jackman, Denzel Washington in Colin Farrell.
Lani je bil za najbolj seksi moškega izglasovali Ben Affleck, ki pa se letos sploh ni uvrsti 1 med prvo deseterico najbolj zaželenih.
Samozavestni imajo boljši spomin
Kanadski znanstveniki ugotav-ljajo, da nizka samozavest škodu-je spominu; osebe z nizko samozavestjo imajo večje tvegan-je, da bodo v nekaj letih imele slab spomin. Pri nesamozavest-nih ljudeh je namreč večja možnost zmanjševanja možga-nov, saj je pri teh osebah velikost možganov v povprečju za 20 odstotkov manjša kot pri ljudeh z veliko mero samozavesti. To še posebej velja za nesamozavestne mlade ženske, le-te kasneje v življenju pogosteje zapadejo v depresijo in so bolj nagnjene k debelosti. Znanstveniki zatrjujejo, da lahko s spremembo svojega mišljenja nesamoza-vestni Ijudje preprečijo proces duševnega propadanja.
Barva avtomobila
Neko britansko podjetje je v raziskavi ugo-tovilo zanimivo povezavo med barvo avtomobila in ljubezen-skim življenjem voznika. Samski moški namreč najpogosteje izberejo crno barvo za svoj avtomo-bil, ko pa se poročijo, jo zamenjajo za srebrno. Samske ženske imajo najraje izzivalno rdečo barvo za svoje jeklene konjičke, ko pa so poročene, se najpogosteje odločijo za umirjeno zeleno. Družine z otroki za svoj avto poleg zelene zelo rade izberejo tuđi rjavo barvo. V podjetju dodaja-jo, da je raziskava mišljena zgolj za zabavo, je pa zanimivo, da samski vozniki pogosto izberejo opazne barve, saj želijo zbuditi pozornost, medtem ko poročeni te potrebe nimajo več.
pooblaščen revizor z licenco. Resen in avtoritativen se je kljub vsemu sem in tja nasme-jal. Dober turistično poslovni dogodek, čeprav bi moč in velikost družbe, ki daje "štango" trem družbam, lahko narekovala še odmevnejše "proslavljanje" beaujolaisa in zadržano skromnost prerasla v še samozavest-nejši nastop. Zaslužijo si vseslo-venski odmev, mar ne.
Najdaljšo tradicijo "beaujolaisa" ima gostilnica Pri Krištofu, družine Bolka, bratov Tomaža in Krištofa. Že leta 1995 so za-čeli s tradicionalnim četrtkovim odpiranjcm soda in po sodu in pipi so mahali asi: Tomaž Hu-mar, Đavo Karničar, Jerca Mr-
nju sta svojo adventno ponudbo obogatila z razstavo Lene Šajn. Muzika, vonj kadila, domaća potica in piškoti, sok in vino, so že pričarali domače predpraz-nično vzdušje.
Matjaž Beguš iz cvetličarne Mak v Kranju seje letos pripra-vil zelo izzivalno, avtorsko dru-gačno razstavo. Korenine, veje, vejice, drugačne svece, kamen, nekaj kovine, od minimalistič-nih, do bogatih izpeljank adventno dekorativnih aranžma-jev. Trendovsko "turobno", skoraj "zen" in japonsko vzdušje je obogatil z leseno steno, ki jo se-stavljajo debele veje. Z vonjem in obliko so cvetličarno povsem spremenilc. Naporna noč pri-
Krištof in Tomaž Bolka
zel, ... Dogodek so vsako leto pospremili s franeosko kuhinjo in obilo kulture. Letos sta se Tomaž in Krištof odločila za mo-deren in okusen jedilnik naših jesenskih jedi, sod so zamenjale steklenice in vse skupaj zveni bolj umirjeno. Franeosko mlado vino sta okrepila s ponudbo briskih mladih vin in se ponovno korak prej odločila za drugačno, bolj avtorsko kulinarično zgod-bo. Bratsko sta sedla skupaj, mlajši Tomaž je natočil starejše-mu Krištofu, sommelierju - vin-skemu svetovalcu in debata o vonju robide, mehkih taninih, sadnih okusih in pitnosti rubi-nastega mladca je stekla.
Ponovno je zadišalo po kadilu, svečah, "zen" vonjavah. V ne-deljo, pred prvo adventno, so nam v Kranju, v cvetličarnah, četrtič v Maku in drugič v Artu, pripravili razstavo ad-ventnih dekoracij, venčkov, av-torskih izpeljank, ki nam lahko krasijo predbožični čas. Advent, latinsko adventus, pomeni prihod, priprava na božič, ki tra-ja štiri adventne nedelje. Štiri obdobja stare zaveže, od praz-godovine, Abrahama vse do Kristusa. S prvo adventno nede-ljo se začne cerkveno leto, vse štiri pa so ponazorjene v ad-ventnih venčkih, ki so bili v začetku pleteni iz smrečja. Še vedno nekaj smrekovih venčkov ostaja, vse bolj jih dopolnjujejo modernejši, trendovske izpe-ljanke. Bogata tuja tradicija Nizozemske, cvetličarske dežele, nemške, avstrijske in italijanske, narekujcjo oblikovalske izzive, dekorativne mojstrovine in nove vonjave. Tuđi letos se je dalo vi-deti imenitni razstavi. Miran Župan in Bojan Pungartnik v cvetličarni Art na Skali v Kra-
prav na razstavo je Matjaža Be-guša - Maka, njegovo ženo Li-lijano in simpatično sodelavko Tadejo dodobra utrudila. Matjaž si je zavetje ob velikem obi-sku našel v starem hudo dobrem fotelju, ob atraktivnem svečni-ku, eno boljših dekoracij razsta-ve. Bravo vsem!
V zavetje "druge" gostilne so se podali zaposleni iz gostišča Jožovc iz Begunj, gostilne Slav-ka Avsenika. Po napomeni koncu tedna, ko so praznovali 50 let Avsenikove glasbe, jih je slavljenec Slavko z ženo Brigito in sinom Grcgom povabil v Pre-doslje, h  Krištofu. Zaposleni
Miran Župan in Bojan Pungertnik
Matjaž Beguš
gredo skupaj vsako leto vsaj en-krat. Tokrat so imeli še dodatni razlog za slavje. Že tako praznični Slavko Avsenik je v sredo praznoval rojstni dan. Krepo-sten, duhovit, družaben je rad stisnil roko naključnim gostom. Še posebej sta se nasmejala z gorenjskim legendarnim gostin-cem Stefanom Hircyem, ki je prav tako praznoval minuli po-nedeljek. Slavko Avsenik je po zapeti: "Vse najboljše za te,..." Štefanu Hirciju'dejal: "Kmalu boš dejal, a že spet." Smeh, zdravica, čestitke. Okusno kosilo, mlado vino in Slavko je v družbi mladih fantov nazdravil: "Dajte ga, ko sem bil mlad, ni bilo denarja, kasneje ne časa, zdaj sem pa, hm,... ga ne smem več veliko." Stisk roke, še sku-
pinska slika za spomin, kup šal, smeh glasbene legende Slavka Avsenika in Štefana Hircija, ki po 19 letih dela v Podvinu in 15 letih pri Avseniku, odhaja v pokoj. Čestitke obema!
Slavko Avsenik in Štetan Hirci
Še en strelec je praznoval. Naš Jože, Jože Košnjek, novinar in pomoćnik odgovorne urednice. "Star" Glasov maček, ki zagoto-vo zna na pamet naj več Avseni-kovih komadov, nasploh je velik ljubitelj in poznavalec Avsenikove glasbe. Nikoli ne bom po-zabil, kako sta pred leti z Alfi-jem Nipičem v Stuttgartu, v zdomskem društvu Triglav, tam nekje ob peti uri zjutraj pela Slovenija, od kod lepote tvoje. Doživeto in vredno spominjanja.
Jože Košnjek
Prav po naključju sta se sreča-la na našem hodniku s predsed-nikom Državnega sveta Jane-zom Sušnikom, ki nas je pol službeno, pol "vljudnostno" obiskal. Smeh, čestitka, domači krofi izpod Joževega, kaj vem, kartona, kava. Ker v ponedeljek "vzhaja" torkova številka, nas je Jože kmalu zapustil.
V družbi direktorice Marije Volčjak in magistre Nine Po-niž, svetovalke za stike z jav-nostmi v kabinetu predsednika Sušnika, smo modrovali o lov-skem zakonu in tovrstni proble-matiki, o tehničnem zakonu o izbrisanih in nekaj zanimivih
Marija Volčjak, Janez Sušnik in Nina Poniž
gorenjskih aktualnih zgodbah, ki sele dobivajo pravo vsebino. Zanimivo.
Advent je čas pričakovanja. Čakanje pa zahteva potrpežlji-vost, premagovanje neučakano-sti.
Biti potrpezljiv je le ena izmed kreposti.
Naj bo lep deceinber!
Petek, 28. novembra 2003
RAZVEDRILO / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS »13. STRAN
GLOSA
Tito 'ma debelo rito
Kako je že šio v gnilem komunizmu, kadar nas je blagovolil obiskati naš ljubljeni maršal? Mirno smo stali v vrsti kot hiše v Trsti, mahali z nitkami, nosili štafeto in transparente in vse je bilo tako zelo blagodejno! No-benega incidenta, kaj ti vso opozicijo (beri pijančke in znane provokatorje) so prej pozaprli, da ga ne bi ob obisku kaj srač-kali s kakšnimi gnilimi jajci ali pa verbalnimi delikti. Lahko, da bi se našel kdo, ki ne bi bil kot planinec Jota Čop, ki je ob predaji štafete menda pozabil vse naučeno besedilo in Titu simpatično čestitat: "Eh, bodi mi
zdrav kot planinski koze I!" Lahko bi se torej našel kdo, ki bi zatulil: "Tito 'ma debelo rito" ali pa še kaj hujšega, politično neprikladnega: "Tito, rdeči diktator! " Recimo.
Vsi provokatorji ali teroristi, ki so bili sumljivi, so bili pravo-časno pod ključem. Roko na srce: tuđi ni bilo kakŠnih posebnih želja po kakšnih večjih pro-vokacijah in grožnjah režimu, saj tako ali tako ni bilo kaj spre-meniti. Duhovno. Režim, naš in ruski, ki si je podrejal vzhod, je sicer dušil vsako svobodno mi-sel, ni pa materialno tako izko-riščal ljudi, kot jih je denimo
HOROSKOP
TANJA in MARICA - 090 43 77
ALEMARS s.p, 252,10 SIT/min
Oven (21.3.-21.4.) V naslednjem tednu se vam bo zgodilo kar nekaj lepih, prijetnih stvari. Poslovno boste presenečali tako sebe, kot tuđi vse udeležene. V Ijubezni pa pričakujte darilo, ki ne samo, da bo lepo, ampak bo tuđi veliko dalo vedeti. Upanje ni bilo zaman.
Bik (22.4.-20.5.)
Kot se vam je že nekaj časa vse bolj in bolj zapletalo, se vam bo sedaj tuđi odpletlo. Sem in tja se bo pojavil kakšen vozel z manjšimi posledicami, ki pa se v določe-nem času pozitivno uredijo. V spore se raje ne vmešajte.
Dvojčka (21.5.-21.6.)
Za vami je zelo težak teden, skoraj trdno prepričani o nasprotnem vam bo še pravi čas nekdo priskočil na po-moč. Skušali se boste upirati in zopet resiti vse sami. A spoznanje, da tokrat le niste sami, vas bo dvignilo nad vse.
Rak (22:6.-22.7.)
Čeprav nehote se boste v sili razmer zapletli v težave
drugih. Od vas bodo seveda pričakovali nemogoče.
Koliko se jim boste pustili, bo odvisno samo od vas. Na
delovnem mestu boste zavihali rokave, no ja, še pravi
čas.
Lev (23.7.-23.8.)
Tako boste obremenjeni z drugimi stvarmi, da boste malo pozabili sami naše. V vašem primeru bo to dobro, saj za reševanje svojih težav niste imeli pravega pogleda. Neko sporočilo vas bo presenetilo bolj, kot si mislite.
Devica (24.8.-23.9.)
Zopet boste malo pretiravali s svojo natančnostjo. Skušali boste ujeti še prave roke, kar vam bo seveda tuđi uspelo, čeprav boste zamorili sebe in ljudi v vaši bližnji okolici. Okoli novoletne zabave si boste delali velike misli.
Tehtnica (24.9.-23.10.)
No ja, če ima človek voljo in željo se da vsako še tako neprijetno zadevo resiti. Res je, da vam bo tokrat vzelo malo već časa, kot si mislite, pa tuđi već truda bo potrebno. Tokrat ne bodo dovolj samo besede. Dejanja bodo tista, ki bodo štela.
Škorpijon (24.10. -22.11.)
Malo se posvetite svojemu zdravju. Že to, da si boste vsak dan priskrbeli dovolj vitaminov, vam prepreci nepri-jeten prehlad. Poslovno se vam odpira nov krog ljudi, ki vas bodo pripeljali do novih idej in s tem tuđi do financ.
Strelec (23.11.-21.12.)
Neka zadeva se vam bo proti pričakovanju malo zapletla. A bodite brez skrbi, prestavil se vam bo le čas same realizacije, bistvo pa ostane. Vabili vas bodo na sestanke, a vam se ne bo prav nikamor ljubilo, rajši se boste pred vsemi skrili v svoj svet.
Kozorog (22.12.-20.1.)
Znašli se boste v krogu ljudi, ki vam bodo vsi po vrsti šli rahlo na živce. Vaš umik lahko prinese negativne posledice, ki pa si jih ne morete privoščiti. Uporabili boste star trik, ne da bi vas kdo ujel. Poslušali boste, a nič slišali.
Vodnar (21.1. -19.2.)
Ali poznate tišti pregovor, ki pravi, kaj se zgodi tistemu, ki sedi na dveh stolih? Očitno ne, ali pa vam ni mar. Skratka, s tem se še vnaprej ne mislite obremenjevati. Dokler gre, gre. A le komu boste jokali, ko ne bo šio već naprej.
Ribi (20.2.-20.3.)
Kaj, zakaj, kako ... Tako bo še nekaj časa. Dokler seveda ne boste prišli sami do spoznanja, kaj je tisto, kar bi radi. Že ko boste mislili, da imate vse urejeno, boste postali še bolj zmedeni. Dokler...
TANJA 0DG0VARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA MOJA GORENJSKA!
ameriški kapital, ki je dobesed-no koloniziral in do strahotne revščine izžel vso srednja in južno Amerika. Danes primer-jati kakšnega kostariškega kmeta in kmeta iz Poljske je kot dan in noč.
A pustimo to, kajti bič kapitala borno čutili tuđi na naših hrbtih tedaj, ko borno v Evropi. Da nas vse skupaj že malo ovo-hava in duši, evropski in sve-tovni pravni in siceršnji red, nam je pokazala obsodba Tomi-ja Sluge.
Ne ravno rosni mladenič iz Gornje Radgone je bil na našem sodišču pogojno obsojen, kerje pred dvema let oma po elektronski pošti v Belo hišo malo oka-jen poslal naslednje sporočilo: "Predsednik, resite zemljo, vi v riti, ubili vas borno v Ljubljani. Dobrodošli."
Tam so sporočilo prebrali, naše sodstvo pa gaje zdaj vzelo zelo resno, saj je Tami grozil osebi, kije pod mednarodnim varstvom.
Eno glasno so zavpili po Sloveniji, najbolj mirovniki: "Kaj se to pravi. Tomije zdaj prvi u radno priznani terorist, naše sodiš-če pa ritolizniško. Ameriški pudli. Če v Ameriki kihnejo, se pri nas že kašlja, ali kaj." Ko poslušaš  vsa   ta   duhamorna
razglabljanja, češ naša sodišča so tako ali tako pudlasta, si rečeš: kje pa živite! Mar ne veste, da drvimo iz dežja pod kap in da globalizacija za tako majčkene in gospodarsko nepomembne ni nič drugega kot nov kolonializem. Svobo-da? Bežite no! Kakšna pa? Demokracija? Ja, to bo! Jo bo vedno več revnih ki ne bodo mogli svojih otrok poslati v sole, jedli, svobodo in demokracijo? Kako pa ? Jo bodo pripravljali v omaki ali v solati?
Saj bi človek fanta rad ob-varoval doživljenjskih sitnosti, ampak... Kaj bi o Slugovi grožnji dejal nekdo, ki je v terorističnem napadu izgubil najdražje ? Ne se hecat! Iz našega slovenskega podeželskega koska mičkene in razmeroma še varne Slovenije se je lahko hahljati, da se Busheva administracija boji že vsakega e-maila, naše sodišče pa da /P ritolizniško. Nam še ni kapnilo, da so nam že nadeli globalne uzde.
Zanimivo tuđi je, da se slovenske grožnje vrtijo okoli riti. Že Tito je imel debelo rito in tuđi Sluga ne more brez riti. Rahlo otročje in nebogljeno.
Darinka Sedej
Vanja Tomasović iz Celja. Foto: Janez Pipan
ŠTIRI TAČKE
And raž Kalamar
Na Gorenjskem pred 100 leti
Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 21. do 28. novembra 1903
Povodenj na Selškem in Poljanskem
Poljane, Selca, 27. november 1903 - Zadnja povodenj je po vsej Gorenjski povzročila obilo preglavic in škode. Najhuje je bilo v Pol-janski dolini, ki je bila v pravem pornenu besede pod vodo. Cesta med Poljanami in Škofjo Loko je povsem razdejana in ncprcvozna, tako da bo ves vozni promet ustavljen še kar nekaj dni. Voda iz pobesnele Poljanščice je zalila veliko posestev, hiš in hlevov, a k sreči so kmet je še pravočasno umaknili živino na varno, škoda pa je kljub temu ogromna. Tuđi v Selski dolini je škoda, ki jo je povzročila Selščica neizmerna, še večjo pa so povzročili hudourniki, ki so izstopili iz svojih strug in zasuli travnike in njive z kamenjem. V Selcih so se na štirih krajih sprožili veliki pla/ovi, ki so ogrozili del vaši. Nekemu posestniku je plaz že podrl dcl hiše in povsem zasul hlev z živino. Zemlja in kamenje sta pod seboj pokopala dve kravi in nekaj prašičev. Zaradi plazov je tuđi cesta med Železniki in Škofjo Loko do nadaljnjega zapita. Povodenj pa je pustošila tuđi v 'Škofji Loki, a tako hudo kot v obeh dolinah ni bilo.
Kmečka vohcet brez godbe
Bled, 25. november 1903 - Minuli konec tedna se je na Bledu vršila kmečka vohcet. Kakor po navadi so imeli svatje s seboj tuđi malo godbo, ki je skrbela za dobro voljo in je pospremila ženina in nevesto k poroki. Blejski župnik pa je godbenikom prepovedal igrati pred cerkvijo in jih je zelo nesramno pregnal s cerkvenega dvorišča. Užaljeni muzikanti so tako namesto v cerkev odšli igrat kar v najbližjo gostilno. Z župnikom se je zato skrcgala tuđi večina svatov, ki so namesto v cerkev sledili godbi v gostilno. Namenjeni denar za ofcr v znesku 12 kron pa so darovali raje za tukajšnje ubožce. Pri bogu so se s to potezo gotovo bolj priljubili, kakor pa da bi darovali denar cerkvi, katere župnik ne trpi glasbe ob tako veseli priložnosti, kot je vohcet.
Čudapolne dresirane koze
Kranj, 22. november 1903 - V Kranju je te dni obilo pozornosti zbudil nenavaden mini cirkus. Sestavlja ga narnreč le en dreser in osem čudapolnih dresiranih koz. Koze so vsak dan na ogled v gostilni pri Jelenu. Z nastopi bodo začele v soboto zvečer na gostilniškem dvorišču, njihov lastnik pa obljublja, da bodo koze sestavile hodečo piramido, plesale bodo na kroglah, hodile po vrvi in še mnogo drugega. Vsi obiskovalci in ljubitelji koz so torej vabljeni v soboto h Jelenu.
Svet pred sto leti
Zaigral svojo ženo
Krakov - Kakor poroča poljski časnik Nowa Reforma, je znani mcščan Krakova v igralnici pri kartah v enem večeru zaigral ves svoj denar. Ko mu je zmanjkalo denarja, pa je vrli mož brez kančka vesti zastavil in tuđi zaigral kar svojo ženo, ki je bila v sosednji sobi. Ko pa seje srečni dobitnik hotel približati pravkar dobljeni dami, gaje ta začela obdelovati z zaušnicami, da se je hitro pobral. Nato se je žena spravila še na svojega moža in ga v jezi tako močno obdelala, da so ga morali odpeljati na zdravljenje v bolnišnico. Možje pazite se torej, tak je tako imenovani nežni spol, kadar se pošteno razjezi.
Nadzorstvo stranišč v uradih
Dunaj - V dunajski telefonični centrali zelo skrbijo za čistočo svojih intimnih prostorov. Ravnatelj centrale je naročil starejšim urad-nicam, da morajo iti za vsako mlajšo kolegico na stranišče in se tam prepričati, da ni katera ponesnažila školjke. Ker pa so se fine dame temu ukazu uprle, češ da so uradnice in ne nadzornice stranišč je ravnatelj izdal kontrolno knjigo, v katero se morajo vpisati vse uporabnice stranišč. Vsaka gospica tako zapiše uro in minuto, kdaj je opravila svojo potrebo in s tem jamči za čistočo. Tako bodo lahko vedno našli morebitne krivce za onesnaženje. Ravnatelj seje za tak ukrep odločil, ker so se uslužbenke že dalj časa pritoževale nad neustreznostjo svojih stranišč.
VIR: Gorenjec in Slovenski narod (november 1903)
Ana Bešter
7. državna razstava psov vseh pasem
Ce želite kupiti pasem-skega psa, je dobro, če najprej obiščete pasjo razstavo, na kateri lahko vidite veliko različnih pasem psov.
Slovenski klub za polarne pasme in špice je v nedeljo, 23. novembra, organiziral že 7. državno razstavo psov vseh pasem - CAC Ljubljana 2003. Razstavo ste si lahko ogledali na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Ocenjevanje psov je potekalo od 10. do 15. ure, od 15. ure naprej pa je potekal defile prvakov in podelitev priznanj. Na samo razstavo so razstavljavci iz 12 držav pripeljali več kot 650 psov, tako da so obiskovalci lahko videli kar 154 različnih pasem. Sodili so priznani sodniki, ki so ocenjevali psa, predvsem njegovo zunanjost,
obarvanost, vedenje in urejenost, zagotovo
pa ni bilo odveč, če je bil lepo urejen tuđi
razstavljavec. Sodniki so zmagovalce v vsa-
ki kategoriji izbrali po svojih strogih nieri-
lih, ne glede na to, kdo je zmagal, pa je za
vsakega lastnika njegov pes zagotovo naj-
lepši. Obiskovalci so si
lahko ogledali pinče, sa-
mojede, basenjije, volčje
špice,   šnavcerje,   terier-
je, doge, jazbečarje, hrte,
španjele, zlate prinašalce,
chow chowe, irske setre ...
in   nekaj   precej   redkih
pasem, kot so kitajski goli
pes, cane corso in tosa.
Najmlajši   kužki   so   se
potegovali za nazive zelo
perspektiven,   perspekti-
ven in manj perspektiven,
drugi za prvaka razreda
mladih,   prvaka   razreda
veteranov, prvaka pasme
BOB, prvaka FCI skupine
in državnega prvaka CAC. Na koncu dneva so se vsi najlepši predstavniki pasem uvrstili v Best in show, kjer so izbrali naj-lepšega psa razstave. Glede na to, da so razstavljavci na razstavo pripeljali več kot 650 psov, so obiskovalci lahko videli zelo različne pse vseh pasem, vseh velikosti, starosti in barv in tuđi tokrat se je pokazalo, da je razstava odlična pri-ložnost za vse bodoče kupce psov, saj lahko dobijo koristne informacije o različnih pasmah. linajo tuđi možnost, da se pogovorijo z lastniki psov o njihovih izkuš-njah in tako najdejo tisto pasmo psa, ki bo nji-hovemu načinu življenja in pogojem za štirinož-nega prijatelja najbolj ustrezala.
GORENJSKI GLAS «14. STRAN
ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si
Petek, 28. novembra 2003
Tudi telemarkarji želijo na olimpiado
Slovenska telemarkarska reprezentanca se marljivo pripravlja na novo sezono, ko se znova želijo dokazati
v svetovni konkurenci - Še zapojejo in gredo.
SPORTNO PLEZANJE
Ljubljana - Poleg drugih zimskih športnikov zimo in sneg te dni močno pogrešajo tudi naši reprezentantje v telemark tehni-ki smučanja. "Minule dni smo opravili uspešen trening v Schladmingu, sedaj pa čakamo, da čimprej zapade dovolj snega doma, tako da borno lahko dobro izkoristili zadnje priprave pred prvimi tekmami. Dejstvo je namreč, da moramo kljub vrsti uspehov v mednarodnem merilu reprezentantje večino denarja za treninge in tekme primakniti iz lastnega žepa, če-prav imamo k sreči pomoč ne-katerih sponzorjev in domače Smučarske zveze," je na prilož-nostni tiskovni konferenci pred novo sezono minuli torek v Grand hotelu Union v Ljubljani povedal direktor naše reprezen-tance v telemark tehniki smučanja in hkrati tekmovalec, Urban Simčič.
Kranjčan Urban Simčič je le-tos postal tudi član FIS telemark komiteja, katerega naloga je, da telemark čimprej uveljavijo kot šport, ki bo našel svoje mesto na zimski olimpiadi. "Seveda to še
AKROBATSKO SMUČANJE
Brata Sergej in David Primožič se bosta pred sezono s koncertom v Lomu poslovila od svojih navijačev.
ne bo leta 2006, poskušali pa borno, da vsaj sprint, kot naj-atraktivnejša disciplina tele-marka, priđe na olimpijske igre leta 2010," je povedal Urban
Uspešen start naših
Kranj - Minuli konec tedna se je v Saas Feeju v Švici začela letošnja sezona akrobatskih smučarjev v svetovnem pokalu. V tako imenovanem ski krosu je odlično nastopila Šaša Farič, ki je zmagala med ženskami, Nina Mulej pa je osvojila 18. mesto. V moški konkurencije slavil Čeh Tomas Kraus, naš najboljši pa je bil na 61. mestu Tadej Trdina.
Na prvi tekmi evropskega pokala v novi sezoni, ki je za akrobate potekala na Kitzsteinhornu v Avstriji, pa so pripravili tekmovanje na grbinah. V ženski konkurenci je zmagala Rusinja Ljudmila Dimčenko, dobro pa sta nastopili tudi naši tekmovalki Nina Bed-narik iz Škofje Loke, ki je osvojila osmo mesto, in Urša Mihalič z Golnika (obe ASK Slammer), ki je bila dvanajsta. Med moškimi je zmagal Šved Frederik Fortkord, odličen tretji pa je bil Marko Jemec (ASK Slammer). V paralelnem nastopu na grbinah je bila zmago-valka Nemka Jenny Kittstein, Urša Mihalič je bila šesta, Nina Bed-narik pa sedma. Med moškimi je slavil Nemec Christop Stark, sedemnajsto mesto pa so si razdelili naši tekmovalci: Marko Jemec, Miha Jemec, Dejan Ladič (vsi ASK Slammer) in Silvo Oven (SK Trebnje).                                                                                   V.S.
LOKAOSTERLSTVO______________________________
Podržaj najboljši v Tolmezzu
Šenčur - V italijanskem Tolmezzu so pripravili že 16. mednaro-dno dvoransko lokostrelsko tekmovanje. Udeležili so se ga tudi lokostrelci iz Šenčurja in med 190 tekmovalci dosegli odlične rezultate. Tako je pri članih z golim lokom že petič zaporedoma zmagal Marjan Podržaj, na četrto mesto pa se je uvrstil Luka Močnik. Med dečki je z golim lokom slavil Domen Jenko, pri kadetih pa je bil s sestavljenim lokom Matjaž Kern drugi. Z olimpijskim lokom je pri kadetih Miha Drakslar osvojil četrto mesto, pri kadetih z golim lokom pa je bil Luka Kern peti.                                                 V.S.
HOKEJ________________________________________
Jeseničani vendarle slavili v Zalogu
Jesenke - Med tednom se je nadaljevalo državno prvenstvo in mednarodna liga v hokeju na ledu. V torek sta se v Tivoliju pomerili ekipi Tivolija in Triglava, rezultat na koncu pa je bil izenačen 4:4 (3:1, 0:2, 1:1). V sredo je ekipa Acroni Jesenic gostovala pri Slaviji M Optimi v Zalogu ter sele po kazenskih strelih po zaslugi Tonija Tišlarja slavila zmago z 0:1 (0:0). Ekipa ZM Olimpije je visoko slavila proti moštvu DAC-a, saj je zmagala s kar 8:1 (1:0, 5:1, 2:0).
Danes se bosta v Ljubljani pomerila Tivoli in Slavija, ekipa Acroni Jesenic pa bo jutri ob 18. uri v Podmežakli gostila moštvo Med-veščaka.                                                                                    V.S.
Simčič in ponosno dodal, da prav sprint postaja v telemarku najbolj atraktivna disciplina, ki bo na sporedu tudi ob januar-skem tekmovanju svetovnega pokala v telemarku pri nas na Pohorju, na tekmovanju pa seveda ne bo manjkal aktualni svetovni prvak v tej disciplini, David Primožič iz Loma pod Storžičem, sicer pa član Telemark kluba Kranj.
Še preden pa bodo naši najboljši telemarkarji (poleg Urba-
na Simčiča in Davida Primoži-ča so to še Jakob Jovan, Sergej Primožič, Klemen Žonta, Dora Štuhec in Melanija Šober) od-potovali na zadnje letošnje treninge in prve tekme v tej sezoni, ki jih januarja čakajo v Ameriki, pa se bodo jutri, v so-boto, ob 20. uri zbrali v Lomu pod Storžičem, kjer bo koncert skupine Kritik. V skupini namreč nastopata tudi brata David in Sergej Primožič.
Vilma Stanovnik
Naši mladinci uspešni tudi doma
Kranj - Po svetovnem pokalu je bila minuli teden na steni v Kran-ju na sporedu še letošnja zaključna tekma za evropski mladinski pokal. Skupno je nastopilo 127 tekmovalcev iz 18 držav, med njimi zelo uspešno tudi slovenska reprezentanca. Iz kvalifikacij seje v finale (kjer nastopa po 10 najboljših iz vsake kategorije) uvrstilo 15 naših tekmovalcev, finalista pa nismo imeli samo pri mladincih. Najmočnejši smo bili, kot se je to kazalo skozi celotno sezono, v skupini starejših dečkov, kjer je zmagal Grega Selak pred Urbanom Grosom. Zmago smo odnesli še v kategoriji mladink, kjer sta bili sestri Maja in Katja Vidmar (ki sicer letos ništa nastopili na drugih tekmah pokala) premočni za svoje tekmice. Tokrat pa je bila boljša Katja. Stopničkam sta se približala še Miha Škof s 4. mestom v kategoriji kadetov in Ana Kosmač s 5. mestom v kategoriji kadetinj.
V skupnem seštevku letošnjega evropskega mladinskega pokala je bilanca naše reprezentance naslednja: 12 tekmovalcev v prvi dese-terici, od tega zmaga za Urbana Grosa, 4. mesto za Luka Tamšeta in 5. mesto za Grega Selaka v kategoriji starejših dečkov, 4. mesto Ane Kosmač v kategoriji kadetinj in 5. mesto za Miho Škofa prav tako v kategoriji kadetov.
Letošnja sezona se počasi bliža koncu, na koledarju je še zaključna tekma svetovnega pokala, ki bo prvi decembrski konec tedna v Edinburghu. Na domaćem prizorišču pa bo ta konec tedna predzadnja tekma za vse kategorije v Škofja Loki. Jutri bodo tekmovali v mlajših in srednjih kategorijah, v nedeljo pa se bodo pomerili najboljši člani. Kvalifikacije so na sporedu ob 11. uri, finale pa ob 18. uri.                                                                                           T.Č.
ODBOJKA_____________________________________
Jutri gorenjski derbi v Radovljici
Kamnik, Bled - Odbojkarji Calcita iz Kamnika so v zaostali tekmi 8. kroga 1. DOL zanesljivo premagali sosede iz Ljubljane. Olimpija se je v kamniški dvorani še upirala na začetku nizov, nato pa so domači pritisnili in brez večjih težav zaključili tekmo v svojo korist. Calcit Kamnik - Olimpija 3:0 (16, 17, 23).
Zadnji krog prvega dela v moški prvi ligi prinaša gorenjski derbi, saj se bosta v dvorani SGŠ v Radovljici ob 19. uri pomerila LIP Bled in Calcit. Favorit so seveda trikratni državni prvaki iz Kamnika, a Blejci se ne predajajo že v naprej. V 2. DOL bodo igralci Astec Triglava ob 18. uri v ŠD Planina v Kranju gostili Brezovico, odbojkarji Termo Lubnika pa gostujejo v Logatcu. Na sporedu pa bo še ena medsebojna tekma gorenjskih ekip, saj se bodo ob 19. uri v OŠ T. Čufar na Jesenicah pomerile ekipe Mladi Jesenice in Bro-line e-SŠ Kamnik, domačinke so seveda izraziti favorit. Blejke bodo ta konec tedna igrale v Sempetru. V 3. DOL igra Elmont OK Gorje z VC Portorožem (OŠ Gorje ob 20:00), Telemach Žirovnica pa v OŠ Žirovnica ob 19. uri gosti TOM Mokronog. Pri ženskah caka Pizzerio Morena tekma z mladi ekipo HIT Nova Gorica II (OŠ Žirovnica ob 17. uri) medtem ko ŽOK Partizan Šk. Loka ne bi smela imeti prevelikih težav na gostovanju pri OD Krimu.       B.M.
ŠAH
ODE JA : ŽKK SEŽANA
PETEK, 28. 11. 2OO3, ob 19.3O uri ŠPORTNA DVORANA PODEN
Kranjčani za las ob napredovanje
Bled - V hotelu Krim na Bledu se je končala 1. članska liga za-hodne skupine. Prvo mesto in s tem napredovanje v vrhunsko šahovsko tekmovanje pri nas si je priborila ekipa ŠD dr. Milan Vidmar iz Ljubljane. Še pred zadnjim krogom je vodila ekipa ŠS Tomo Župan iz Kranja za pol točke. V zadnjem krogu so Ljubljančani igrali proti oslabljeni ekipi iz ŠD Stari trg ob Kobi in visoko zmagali s 5:1, SS Tomo Župan iz Kranja pa je po težkem boju strl odpor močne ekipe iz Domžal z rezultatom 3,5:2,5 in zmaga je odšla v Ljub-ljano. Od gorenjskih ekip je nastopila tudi zelo kvalitetna ekipa ŠD Murka iz Lesc, ki je dosegla solidno 5. mesto. Kranjčani že vrsto let dokazujejo, da so v slo-venskem šahu najmočnejši amaterski klub, da je delo z mladimi zelo dobro, vendar jih širša skupnost premalo podpira.
Končni vrstni red: 1. ŠD Milan Vidmar Ljubljana 31 skupnih točk (12 meč točk), 2. ŠS Tomo Župan Kranj 30 (12),3. ŠK Trebnje BMP 27,5 (10),4. ŠD Stari trg ob Kolpi 26.5 (10,5. ŠD Go-renjka Lesce 25.5 (10),6. ŠD Vele Domžale 25 (10),7. ŠD Novo mesto 21 (5,8. ŠD Kočevje 18 (5),9. LŠK Upokojenci Komandant Stane 11 (0)
Za ekipo ŠS Tomo Župan so nastopili po osnovni postavi: Os-kar Orel, Boštjan Markun, Žiga Zvan, Peter Kovačič, Blaž Kosmač, Matej Sušnik in Matjaž Šli-bar. Za ekipo ŠD Murka Lesce pa: loan Cosma, Vojko Mencin-ger, Nebojša Illijin, Stevan Ke-cič, Janez Kozamernik, Dušan Jokovič, Boris Ciglič in Primož Petek                                 O.O.
Z Gorenjskega v Čakovec
Naša ženska rokometna reprezentanca se je na sklepnih pripravah pred bližnjim
svetovnim prvenstvom zbrala na Brdu pri Kranju, danes in jutri pa bo v Železnikih in
Cerkljah odigrala prijateljski tekmi z ekipo Francije.
Brdo pri Kranju - Le še pet
dni loči našo žensko rokometno reprezentanca do uvodnega nastopa na XVI. svetovnem prvenstvu v rokometu. To bo namreč od 2. do 14. decembra potekalo v sosednji Hrvaški, predtekmova-nje v skupini D, v kateri bo na-stopala naša reprezentanca pa bo v Čakovcu, kjer bodo naše roko-metašice prvo tekmo odigrale z ekipo Kitajske v torek, 2. decembra, ob 19. uri. V sredo ob
17. uri bo nato sledila tekma z ekipo Slonokoščene obale, po uvodnem "ogrevanju" pa naša dekleta čakajo še tri težka sreča-nja predtekmovanja z ekipo Madžarske (v četrtek, 4. decembra), ter nato dva dni kasneje z Dansko in v nedeljo, 7. decembra, še z ekipo Nemčije.
Kot je na sredini priložnostni tiskovni konferenci na Brdu po-udaril predsednik Rokometne zveze Slovenije Zoran Janko-
Vabila, prireditve
Špelin memorial - Plavalni klub Merit Triglav Kranj bo jutri, v soboto, organizator tradicionalnega mednarodnega plavalnega mitinga za Špelin memorial. Potekal bo v pokritem olimpijskem bazenu.
Smučarski sejem v Škofji Loki - Smučarski klub Alpetour bo jutri in v nedeljo organizator tradicionalnega sejma rabljene smučarske opreme. Oba dneva bo trajal od 8. do 19. ure, na njem pa bo moč kupiti tudi smučarske vozovnice po ugodnejših predsezonskih cenah.
Rokometni spored - V ligi Siol je ta konec tedna na sporedu 9. krog, ekipa škofjeloškega Terma pa bo Celje Pivovarno Laško gostila sele v sredo, 3. decembra, ob 20. uri. V l.B ligi za moške bo ekipa Chia Kranj jutri gjostovala pri Mokercu. V II. državni ligi za moške bo ekipa Alplesa Železnikov jutri ob 19. uri gostila Radeče, ob 18. uri pa se bostra pomerili ekipi Cerkelj in Radovljice. V II. ligi bo ekipa Dupelj jutri gostovala pri Razkrižju.
Nogometni spored - V ligi Si.mobil bo ekipa Domžal v zadnjem jesenskem krogu nedeljo gostovala pri Mariboru Pivovarni Laško, ekipa Supernove Triglava pa se bo od jesenskega dela tekmovanja poslovila pred domačimi gledalci, saj bo jutri, v soboto, z začetkom ob 13.30 uri doma gostila moštvo Zagorja.
Košarkarski spored - V l.A SKL bo ekipa Triglava jutri gostovala pri Rogli, Helios pa bo v Domžalah ob 19. uri gostil ekipo Kopra. V l.B SKL za moške bo ekipa Radovljice gostovala pri Fragmantu, ekipa Loka kave pa pri Litiji. V III. Ligi - zahod bo ekipa Jesenic jutri ob 17. uri gostila moštvo Plama Pur, ekipa Gorenje vaši pa se bo v domači telovadnici ob 19. uri pomerila z ekipo Tolmina. Šenčurjani gostujejo v Grosupljem. V l.SKL za ženske bo ekipa Odeje že danes ob 19.30 uri gostila ekipo Tedi Legrada iz Sežane, Jeseničanke pa se bodo jutri za Bežigradom pomerili z ekipo Ilirije.                       V.S.
vič, je navdušen nad zmagoval-nim vzdušjem v naši ekipi in pri trenerki, dr. Marti Bon; visoke pa so tudi njegove ambicije, saj pričakuje, da se bodo dekleta na Hrvaškem borila po najboljših močeh že v predtekmovanju in nato tudi v nadaljevanju, ko se bodo borila za pot na olimpijske igre (z uvrstitvijo do petega me-sta), morda pa ćelo za katero od kolajn. "Tudi sam si bom skušal ogledati čim več tekem in dekleta spodbujati s tribun in prepričan sem, da se borno skupaj veselili dobrih rezultatov," je tudi dodal Zoran Jankovič, ki je bil bolj skrivnosten o morebitni nagradi dekletom za uspeh na prvenstvu, saj bo o tej vodstvo rokometne zveze odločalo po kon-čanem tekmovanju. "Nagrada res ni določena, zagotovo pa tako dekleta na svetovnem prvenstvu kot fantje na januarskem evropskem prvenstvu pri nas v Sloveniji, ob morebitnem uspe-hu, z njo ne bodo razočarani," je povedal predsednik.
Tudi trenerka dr. Marta Bon je prepričana, da so se dekleta (med njimi ni Gorenjk) na prvenstvo dobro pripravila, še pred ponedeljkovim odhodom v Čakovec pa bodo svoje znanje prikazale gorenjskim navijačem, saj se bodo danes ob 18. uri na prijateljski tekmi pomerila z rokometno reprezentanco Francije (na SP bodo igrale v skupini A v Splitu) v športni dvorani v Železnikih, jutri ob 14. uri pa bodo s Francozinjami igrala v športni dvorani v Cerkljah.
Vilma Stanovnik
Petek, 28. novembra 2003
KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 15. STRAN
Na Karavankah zasegli orožje in strelivo
Smrtonosni tovor v golfu
Kranj - Cariniki in policisti z mejnega prehoda Karavanke so se v sredo, 26. novembra, po-poldan odločili za temeljit pregled voznika in avta golf z itali-janskimi registrskimi tablicami. 34-letni S.P., državljan Srbije in Crne gore, je nameraval na Karavankah zapustiti našo državo. Pri pregledu golfa je carinik v zadnjih bočnih stenah avta med oblogami našel kar sedem avtomatskih pušk Thomson, M 70 in M 56, avtomatsko pištolo, kopito in ročaj avtomatske puške, petnajst okvirjev za naboje in več kot tisoč nabojev kalibrov 7,62, 7,65 in 0,45 milimetra.
V postopek s S.P. so se vklju-čili tuđi kriminalisti iz urada kriminalistične policije kranjske policijske uprave. Orožje in strelivo so zasegli, nesojenega tihotapca pa pridržali. O njegovi nadaljnji usodi bo odločil preiskovalni sodnik, ki bo S.P.,
Prvega đražji tehnični pregledi
Kranj - V ponedeljek, 1. decembra, bodo pooblaščenf izvajalci tehničnih pregledov motornih vozil v skladu z novim pravilnikom začeli opravljati tuđi tako imenovane ekološke teste, kar bo podatfšalo pregledni čas in dvignilo cene tehničnega pregleda.
Tako se bo tehnični pregled za osebno vozilo iz sedanjih 5.500 tolarjev dvignil na 7.200, za pregled kombiniranih in osebnih specialnih vozil bo potrebno odšteti 9.150 (prej 6.950), za tovorna vozila do 6 ton 12.400 (prej 10.200), nad to težo pa 16.550 tolarjev (prej 12.850). Še dražji bodo pregledi za avtobuse, ki bodo glede na kategorijo stali od 19.000 do 21.550 tolarjev (prej od 15.300 tolarjev navzgor). Najcenejši bodo še naprej pregledi za motorna kolesa in kolesa z motorjem, odšteti bo treba 3.750 tolarjev. Zanimivo, da so v Sekciji izvajalcev tehničnih pregledov povišali tuđi cene za priklopna vozila, čeprav ta nišo pod-
vržena ekološkim testom. Med 20. in 25. oktobrom je potekalo poskusno merjenje izpušnih plinov, ki je pokazalo, da je od skupaj 15.977 pregledanih motornih vozil kar 33 takšnih, ki ne bodo prestala predpisanega preizkusa in zato ne bodo tehnično brezhibna. Novost, ki stopi v veljavo s 1. decembrom, je tuđi ukinitev brez-plačnega tehničnega pregleda v roku treh dni. Lastniki motornih vozil bodo sedaj lahko v tri-dnevnem roku odpravili napako in za ponovni pregled plaćali 30 odstotkov nove cene tehničnega pregleda. Dodatne meritve pa bodo tuđi po-daljsale čas trajanja tehničnega pregleda na približno 10 minut, saj je potrebno motor segrcti na delovno temperaturo 80 stopinj Celzija. Zato izvajalci tehničnih pregledov voznikom svetujejo, da se na pregled pripeljejo z ogretim motorjem, oziroma med čakanjem v vrsti pustijo motor v delujočem stanju.                                         M.G.
NESREĆE
Kolesarju izsilila prednost
Kranj - V torek popoldne je trčilo prav pred stavbo Policijske uprave Kranj na Bleiweisovi cesti. S.T. je med zavijanjem na parkirni prostor izsilila prednost kolesarju T.D. Hujših posledic na srečo ni bilo. Foto: Gorazd Kavčič
Je kdo
videl nesrećo?
Lesce - Na glavni cesti zunaj Lesc se je v ponedeljek, 24. novembra, ob 21.38 zgodila prometna nesreća, v katero je bil vpleten osebni avto R thalia, eden od udeležencev pa je bil lažje ranjen. Zaradi razjasnitve okoliščin policisti prosijo niorebitne priče, da pokličejo na PPP Kranj, telefon (04)268 14 21, ali na 113.
Ogenj jo je opekel
Jesenice - 83-letna Ž.M. je v ponedeljek, 24. novembra, na Koroški  Beli pospravljala po
vrtu in kurila odpadlo listje. Nekajkrat je na ogenj stresla tuđi listje, ki gaje shranila v papirnati vreči. Vrečo je zatem odnesla v klet in jo odložila na lesene zaboje. Čez nekaj časa je z vrta opazila dim v kleti. Vreča in zaboji so bili v ognju. Poskušala ga je pogasiti sama, vendar ni uspela. Na pomoč je poklicala sosede in gasilce. Pri gašenju seje Ž.M. opekla, oskr-beli so jo v zdravstvenem domu na Jesenicah.
Na prehodu zbila pešca
Podvin - 43-letna V.J. iz okolice Bleda je v torek, 25. novembra, zvečer z osebnim av-
tom vozila po hitri cesti od Kranja proti Radovljici. V kri-žišču v Podvinu je po zaz-namovanem prehodu za pešce z njene leve strani prečkal cesto 47-letni J.B. iz okolice Radov-ljice. Voznica ga je očitno pre-pozno opazila, umikala se je na levo, da ga ne bi povozila, kljub temu pa ga je zaradi neprilago-jene hitrosti s prednjim desnim delom avta zadela. Pešca je vrg-lo na pokrov motorja, z glavo je udaril v vetrobransko steklo in po 35 metrih vožnje padel na cesto, medtem ko je voznica ustavila sele po dvajsetih metrih. Hudo ranjenega J.B. so reševalci odpeljali v jeseniško bolnišnico. Kraj prometne nesreče sta si ogledala tuđi dežurni preiskovalni sodnik in državni tožilec. Povzročiteljica bo kazensko ovadena.
Ženska na prehodu
Kranj - Do podobne nesreče je prišlo tuđi v sredo, 26. novembra, ob 17.30 v Kranju. 47-letna I.V. iz okolice Kranja je z osebnim avtom peljala po regionalni cesti od Kranja proti Kokrici in se približala prehodu za pešce, ko je nanj že stopila 74-letna S.B. iz Kranja. Zaradi neprilagojene hitrosti voznica ni uspela pravočasno ustaviti. Peškoje zadela, taje padla in se huje ranila.
Dva huda primera v dveh dneh sta gotovo najbolj zgovorni opo-zorili tako voznikom kot peš-cem, da v dolgih urah temnega dela dneva še posebej pazijo drug na drugega.                 H.J.
osumljenega storitve kazni vega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali razstre-livnimi snovmi, zaslišal. Glede na to, da gre za tujca, bo na sojenje verjetno moral počakati v pri poru.
H.J., foto: Gorazd Kavčič
Pobegnil
je skozi okno
Spodnji Brnik - V torek popoldan je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo na Spodnjem Brniku. V eni sobi je našel denarnico z denarjem, v drugi pa zlatnino. V dnevni sobi sta ga zalotili lastnici. Neznanec jima je ušel skozi okno, s seboj pa seveda odnesel za približno 250.000 tolarjev denarja in zlatnine.                             H.J.
KRIMINAL
Cigarete plačal s ponaredkom
Kranj - V sredo popoldne je neznanec v diskontu s sadjem kupil zavojček cigaret in plačal z bankovcem za 5.000 tolarjev s serijsko številko HC374934, za katerega so kasneje ugotovili, da je ponarejen.
Z nožem po obrazu
Jesenice - Kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe bodo policisti ovadili 73-letnega A.S. z Jesenic. Ta je, skupaj z ženo, v sredo zvečer prišel na obisk k V.M., pri katerem je bil na obisku tuđi znanec, 59-letni Jeseničan F.B. A.S. in F.B. sta se sprla. A.S. je V.M., ki je takrat sedel za mizo in večerjal, iz roke iztrgal kuhinjski nož ter z njim zamahnil proti F.B. Porezal ga je po levi strani obraza. Reševalci so F.B. odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer so ga zaradi hudih poškodb obdržali na zdravljenju.           H.J.
Spremembe zakona o varnosti cestnega prometa (2)
Le kozarček vina
Notranje ministrstvo v noveli zakona predlaga znižanje
zgornje dopustne meje alkohola od 0,5 na 0,2 grama
na kilogram krvi. Bodo poslanci za?
Kranj - Podatki iz leta 1996 jasno kažejo, da so slovenski vozniki med tistimi, ki na j pogoste je vozijo pod vplivom alkohola. Kar dobrih osemnajst odstotkov voznikov je tedaj priznalo, da so v zadnjem tednu pred obiskom anketarja verjetno vozili s preseženo dovoljeno količino alkohola.
Odgovori bi bili danes morda nekoliko drugačni, saj so se od leta 1996 do zdaj predvsem zaradi strožjega zakona in budnejše policije številni vozniki vcndarle nehali družiti z alkoholom, so pa to seveda bolj ali manj le ugibanja. Če ostanemo pri takratni statistiki, je bilo poleg Slovencev največ voznikov, ki radi praznijo preveč kozarcev, šc v Švici, Grčiji, Avstriji, Italiji, torej v državah, kjer je v času raziskave veljala največja dovoljena količina alkohola 0,8 grama na kilogram. Predlog za največ 0,2 grama alkohola na kilogram krvi je bil enkrat v državnem zboru že zavrnjen. Vprašanje je, ali bo tokrat pri poslanci, med katerimi tuđi ne manjka ljubiteljev žlahtne kapljice, naletel na plodnejša tla. Če že bo sprejet, to porneni, da vozniki - ki j i ni je sploh dovoljeno karkoli spiti - tako rekoč ne bodo več smeli posegati po alkoholu oziroma bodo to lahko svobodneje počeli le takrat, ko bodo daleč in dalj časa od volana.
Za primerjavo količine popitega alkohola in mero, ki se pokaže v krvi, vzemimo 80 kilogramov težkega moškega in 60 kilogramov težko žensko. Pollitrska steklenica lahkega piva "da" moškemu 0,28 grama alkohola v krvi, ženski 0,38, enako velika steklenica običajnega piva 0,37 oziroma 0,50 grama alkohola, dva decilitra vina 0,28 oziroma 0,38 grama, pol decilitra likerja 0,21 oziroma 0,28 grama in prav toliko žganja 0,30 grama oziroma 0,40 grama alkohola v krvi. Verjetnost, da voznik povzroči prometno nesrečo zaradi vožnje pod vplivom alkohola, je pri stopnji 0,2 grama alkohola v krvi malenkostna, pri 0,5 grama dvakrat večja, kot če bi vozil povsem trezen, pri 0,8 grama petkrat večja, pri 1,5 grama pa že petindvajsetkrat večja.                                                          H.J.
I^DL
Smo uspešno evropsko podjetje na področju trgovine z živili z več kot 5.000 trgovinami.
Za izgradnjo naših trgovin z živili v
Sloveniji
iščemo:
■  stavbna zemljišta -
zazidana ali nezazidana   OCI O»UUU  IH ■ dalje,
■  površine za najem od 1.000 m2
dalje z zadostnim številom parkirnih mest. Stroške novogradnje, adaptacije oz. dogradnje prevzamemo mi.
Z veseljem pričakujemo vaše ponudbe, tuđi od posrednikov, na naslov:
LIDL d.o.o.
družba za trgovino in storitve k.d.
Pot k sejmišču 26a' p.p. 4936 1231 Ljubljana
GORENJSKI GLAS «16. STRAN
POGOVOR / info@g-glas.si
Petek, 28. novembra 2003
Z Lojzetom je pel Verheugen
Alojz Peterle, poslanec Nove Slovenije, je pred približno dvema letoma pustil ozko strankarsko politiko doma in se z vsem srcem posvetil politični karieri v Bruslju.
Kjer svojo priljubljenost gradi tuđi z domačimi pridelki iz medu in igranjem na orglice.
V vlogi opazovalca v evropskem parlamentu delujete že skoraj dve leti. Kakšne so vaše dosedanje izkušnje? Kakšna je vloga slovenskih poslancev v evropskem parlamentu • sami pravite, da ne gre za politični turizem?
"Vloga opazovalcev je zelo zanimiva, za tište, ki želijo delati, je tuđi zahtev-na. Nismo samo opazovalci, ampak smo tuđi opazovani. Na nas gledata tako domaća kot bruseljska javnost -kako delamo, kaj zastopamo, kakšne pobude imamo. Torej to ni čas, v kate-rem bi pozabili na naše cilje, ampak je res čas priprave, čas uvajanja v prave vloge poslancev. Če se primerno potrudimo, pa lahko že zdaj vplivamo na od-ločitve v evropskem parlamentu."
Na kakšen način?
"Tako, da preko svojih kolegov v političnih skupinah predlagamo dopolnila oziroma spremembe besedila, kadar za to vidimo naš interes. Podrobneje se seznanjamo z načinom delovanja parlamenta, pa tuđi načinom lobiranja, kot je tam v navadi. Moram reci, da se na nas že obračajo domači in tuji lobisti."
V Bruslju je po nekaterih številkah registriranih več kot štiri tisoč lobi-stov. Lobiranje ima pri nas negativen prizvok, v Bruslju pa naj bi bilo dru-gače?
"Kdor pri nas ne more priti do ministra, da bi neposredno nekaj dosegel, rabi nekoga iz vladne ekipe, ki mu stvar 'uredi', zato to marsikomu diši že po korupciji. V Bruslju pa imate števil-ne lobistične organizacije in čisto po-klicne lobiste, ki sistem poznajo in sku-šajo pomagati tistemu, ki sledi nekemu interesu, da ga na primernih mestih primerno predstavijo. Lobiranje v Bruslju prispeva k intelektualni oštrini. Poslanec, ki to resno jemlje, ima možnost, da se s pomočjo lobistov zelo natančno seznani s problemom, z različnimi možnimi rešitvami in je neprimerno bolje opremljen z argumenti in se lažje odloča. Pri nas pa lobirajo zgolj ljudje
iz vladne strani, ne poznam lobistov z desne strani."
Zakaj mislite, daje tako?
"Zato, ker se vse odvija tako po domaće, vse se dogaja v družini. In ker je toliko pritiska, potrebuješ nekega po-močnika, da ti stvar 'uredi'. Takega lobiranja si ne želim, lobiranje v Bruslju pa je nekaj drugega. Pred dnevi me je obiskal predsednik Združenja evropske kemične industrije, ker me je želei spoznati že zdaj. Zelo zgodaj začnejo. Z nami recimo ta čas sodeluje linija gene-rične farmacije. Ta interes smo podprli, ker menimo, da je za ljudi zelo po-membno, da bo neki režim, ki bo lahko pomenil tuđi nižjo ceno zdravil, veljal vsaj še nekaj časa tuđi v prihodnje. Tišti, ki smo zajadrali v vlogo opazovalcev v evropskem parlamentu, se sooča-mo z veliko interesi in po 1. maju prihodnje leto bo veliko več interesov Slovenije, povezanih z odločanjem v Bruslju. Zato pravim, da je pomembno, da ta čas resno jemljemo, da se udeležuje-mo sej, zlasti pa dela v poslanskih skupinah."
Kako lahko Slovenija najbolje izko-risti čas do 1. maja?
"Glede marsičesa smo v ugodni situaciji, ker nas vidijo kot najbolje pripravljeno kandidatko, ki nima radikalnih ali problematičnih stališč. To bi moralo delovati osvežujoče, zavezujo-če, nikakor pa uspavajoče. Mi moramo ta čas, ko na nas gledajo z naklonje-nostjo, izkoristiti, da po vladni in parlamentarni strani opravimo vse, kar nam še prikazujejo kot nedokončano. Temeljito se je treba pripraviti na to, da borno počrpali denar, ki je oziroma bo na razpolago. Tu me včasih skrbi, da vsa ministrstva nišo dobro pripravljena - poglejte primer z drugim tirom proge Divača - Koper, kjer je vlada zaspala in nismo ujeli prvega vlaka.
Opazovalci imamo ta čas izredno možnost, da se pokažemo kot ustvarjal-ni, konstruktivni, angažirani za razne teme. Treba se je zavedati, da borno po 1. maju preprosto eni izmed njih. Ta-krat se bo nekakšna ekskluzivnost našega položaja zaradi sedanje prednosti nekoliko zmanjšala, zato je tako pomembno, kaj borno zdaj vložili v pri-stopni proces in kako borno dvignili zanimanje za nas in naše predloge."
Kakšno vlogo bo v 732-članskem parlamentu lahko odigralo sedem slovenskih poslancev? Na katerih podro-čjih bo največ možnosti za uveljavi-tev?
"Nobena ekipa poslancev formalno ne deluje kot nacionalna ekipa, vsak dela preko svoje politične skupine. Tri-je smo v Evropski ljudski stranki, ki ima petkrat več poslancev, kot recimo liberalci - slika je v primerjavi s Slove-nijo tam obrnjena. En poslanec iz Slovenije, ki je v Evropski ljudski stranki, lahko zato verjetno naredi več za interes Slovenije, kot če bi bilo vseh sedem liberalcev, ker je njihova teža v evropskem parlamentu relativno majhna. Će bo tak razpored političnih moči ostal tuđi v prihodnje, borno največ dosegli z dobrim političnim delom znotraj te stranke. Gotovo pa borno poslanci iz
Slovenije ohranili neki skupni imeno-valec, kar zadeva slovenske interese. Predpostavljam, da se borno ob po-membnih zadevah pomenili in dogovorili, kako lahko preko različnih političnih skupin dosežemo, da bi dosegli, kar je v interesu slovenske države."
Koliko pri tem delu preko političnih skupin, v katere se povezujejo sorodne stranke, sploh ostane prostora za nacionalni interes?
"Vsak, ki dela preko nekega okolja, v tem primeru političnih skupin, se bo trudil dokazati slovenski javnosti, da on najbolje zastopa nacionalni interes. Verjetno nihče ne bi želei biti slabši od drugega. Vprašanje je seveda, ali bo imelo sedem slovenskih poslancev skupno mnenje o tem, kaj je slovenski interes, kaj je boljše za Slovenijo. Ni pa mogoče uveljavljati takega interesa mimo poslanskih skupin."
Mnogo je tuđi dogovarjanja v okviru bolj neformalnih srečanj, kot so recimo delovne večerje. Kakšne odločitve se sprejemajo na takih večerjah ?
"Na teh srečanjih, ki so v bistvu se-stanki, se recimo testira vaš pogled na neko zadevo - iz razgovora je jasno, na kaj se pri kom lahko računa. Imeli smo tuđi veliko delovnih zajtrkov pred dru-gimi sestanki kot vrh Evropske ljudske stranke in smo tam uskladili pozicije. Potem so medstrankarska srečanja, ker je nekatere stvari treba urediti na višji ravni in doseči večji konsenz, ne le pre-glasovanja. Vabijo tuđi lobisti, nevladne organizacije, ki prosijo za podporo. Formalno odločanje se na tej podlagi potem odvije v politični skupini. Ko priđeš do neke rešitve, pa spet najdeš neko omizje, da preveriš, kako bi to šio."
Vglavnem so ta omizja zelo pestra?
"Vedno so zelo pestra, spremlja jih tuđi humor. Vendar gre za izrazito delovne zadeve, zelo pomembne za proces odločanja. So hoteli, kjer lahko pri-čakuješ, da bos tišti večer srečal kakšno pomembno politično osebnost ali močne bruseljske uradnike."
Uspeh v Bruslju, kot ste poudarili pred časom, ni odvisen le od dela, ki ga opravi neki poslanec, ampak tuđi od osebnosti človeka, potrebno si je ustvariti ime. Vam je očitno uspelo, glede na to, da ste nominirani ćelo za Evropejca leta. Kaj torej odlikuje osebnost v Bruslju ?
"Meni v Bruslju ni treba biti čisto niČ drugega, kot sem - Lojze Peterle s svojo izkušnjo, znanjem, pa tuđi vizijo in kakšno posebnostjo. Marsikdo mi je rekel, da me doživljajo kot nekoga, ki prinaša nekaj svežine, atmosfere v situacijo. Za politiko je atmosfera vedno zelo pomembna in s tem nikoli nisem imel težav. Pravijo, da sem edini, ki je komisarja Verheugna v javnem prostoru pripravil do petja - pri Movii v Brdih
je pel črnske duhovne pesmi. Kadarko-li ga srečam, mi pravi, da je bilo nepo-zabno, ljudje iz kabineta pa mi čestita-jo, ker sem edini, ki mu je to uspelo. Osrednji slovenski časnik pa je to ozna-čil za 'Peterletovo frajtonarsko diplomacijo'. Gre za popolnoma nasprotna vrednotenja."
Zakaj mislite, da se pri nas politika jemlje tako resno, zakaj taka strogost?
"Pravzaprav ne gre za strogost, gre samo za jedko nasprotovanje nekaterih proti tištim, ki ne pripadajo stari politični opciji. Gre za stare miselne in ve-denjske vzorce. Tu gre za politični boj, v katerem vsakega iz nove demokratične linije, ki pomoli nos nad gladino povprečja, poskušajo 'potunkati'. V Bruslju ni nobene potrebe, da bi se kdo proti meni boril kot proti nekomu z vzhoda recimo. Tam velja podobno kot v Ameriki - če se z nečim izkažeš, greš lahko naprej."
Vaše ime se omenja tuđi med kandidati za položaj predsednika evropske-ga parlamenta.
"Tu sem v nekoliko čudnem položaju, ker se je moje ime pojavilo kot prvo in zaenkrat kot skorajda edino. V nekih političnih in novinarskih krogih so me-nili, da bi morala razširjena Evropska zveza eno od pomembnejših funkcij dodeliti nekomu iz novih držav članic. Potem so primerjali življenjepise in se jim je moj zdel zelo konkurenčen, prav tako moje delo v konvenciji. Ne morem se pretvarjati, da mi to ne ustreza, ampak hkrati imam do tega veliko distanco. Najprej moraš biti izvoljen, potem moraš lastno politično okolje prepričati v to. Če pa bo šel razvoj v tej smeri, bo to močno priznanje za Slovenijo. Sam s tem nisem obremenjen, vem, da je to zelo zahteven projekt. Lahko preživim tuđi kot navaden evropski poslanec, če bom seveda izvoljen."
Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič
Piše Miha Naglič
Po Ijudeh gor, po Ijudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Smrt škofa zlatih ust
Ko je bil Lavtifar še za kaplana v Bukovščici, je umri njegov tedanji škof in gorenjski rojak. "Proti koncu tneseca januarja 1884 smo izvedeli ža-lostno sporočilo, da je umri ljubljanski knezoškof dr. Janez Krizostom Pogačar. Župnija Breznica na Gorenjskem, ki je dala že veliko domačinov du-hovskemu stanu, je dala tuđi škofa Krizostoma. Rojenje bil v Vrbi 22. januarja 1811 in v mašnika posvećen 27. julija 1834. Koje dovršil višje bogoslovne studije na Dunaju in postal doktor sv. pisma, je kaplanoval nekaj časa pri Sv. Petru v Ljubljani, potem pa stopal vedno višje po vseh oddel-kih cerkvene časti. Bil je profesor dogmatike na Ijubljanskem liceju, dvanajst let ravnatelj v Alojz-nici in stolni prost od 1870 do 1875. Dne 5. septembra 1875 je prejel škofovo posvećenje in isti dan zasedel nadpastirsko stolico sv. Nikolaja. " Pogačar se je torej rodil v isti vaši kot Prešeren, 11 let za pesnikom. Koje Lavtižar pisal svoje spo-
mine (1926), seveda ni mogel vedeti, daje medtem Že na poti do nadškofovske časti še en Vrbljan, pesnikov pranečak Anton Vovk (1900-63).
Ko je 64-letni mož postal škof, je pisal svojim duhovnikom. "Davno je že meni odbila enajsta ura in dan mojega življenja gre k zatonu. Gospod pa je v svojem usmiljenju izvolil poklicati me na vzvišeno stopnjo v vinogradu svojem, naj nosim težo in vročino dneva. Ne pridem k Vam kot tujec, ampak kot tak, kije z vami živel, z vami trpe I in se že zdavnaj z Vami seznanil. Po dolgoletnem delo-vanju sem v različnih službah priložnosti dovolj imel, v vsakem oziru si skušenj nabrati ter defelo in ljudi spoznavati. Še vas je nekaj, ki smo skupaj šolali se in v bogoslovnem semenišču na visoki duhovski stan se pripravljali. Mnogo jih še deluje v raznih krogih duhovske ga pokliča, ki sem v bogoslovnih in deloma tuđi v modroslovnih šolah kot učenik jih spoštoval in Ijubil. Veliko jih je do svojega pokliča dospelo pod mojim vodstvom v malem semenišču. Ce se tedaj na vse to ozrem, kdo mi bo zameril, ako me mogočni čut bratovske in očetovske Ijubezni do duhovščine moje škof (je navdaja ? Vaš sem in iz vaše srede me je Gospod poklical, da Vas vodim na potu zveličanja. "
V "nadpastirski" vlogi je ostal le malo let. "Krizostom je vladal osem let in štiri mesece ljubljansko škofijo, živeč v vednem delu, vnet za vse lepo in dobro. Z veseljem je obiskoval župnije, večkrat
dve na dan, da bi mogel prav veliko storiti za dušni blagor verni-kov. Pozneje so mu pošle moči; posebno vid mu je zelo opešal. Lepo pripravljen za odhod v boljše življenje je ležal zadnjih 42 ur pred smrtjo v mirni vdanosti in zaspal v Gospodu 25. januarja 1884 ob šestih zjutraj, dopolnivši 73 let. Njegove zadnje besede so bile: 'Et super nivem dealbabor.' (In bolj bom bel kakor sneg.) Pokopali so ga v rakvi stolnice pred oltarjem žalostile Matere božje." Pri pogrebu mu je govori I mariborski kolega in stari znanec, la-vantinski škof dr. Maksimilijan Stepišnik - v nemškem jeziku. (Slomšek in Prešeren, oba rojena 1800, bi tega ne bila vesela ...)
Škof Pogačar je veliko dal na to, da bi se pobožna bcseda sliša-la in brala - bil je vnet pridigar, ustanovil je nov cerkveni list. "Škof Krizostom je v svojih mlajših letih ustanovil 'Slovenski cerkveni časopis', ki je pozneje dobil ime 'Zgodnja Danica'. Rad je pre-vzemal o slovesnih prilikah cerkvene govore v Ljubljani in na deželi; s posebno vnemo je pridi-goval ob novih mašah. Leta 1864 je izdal knjigo
Cerkev sv. Marka v Vrbi, duhovni dom pesnika in dveh škofov (na sliki Jelke Koselj)
pridig, obsegajočo 424 strani." Torej so mu izbrali kar pravo ime, ko so ga krstili za Janeza Krizostoma; slednjemu se po slovensko reče Zlatoust in kdor zna dobro govoriti, je pač zlatih ust. Prisluhnimo njegovim he sedam, s kate rimi v predgovoru čisla duhovski stan. "V dolgem teku mojih duhovskih let se je večkrat primerilo, da sem pri novih mašah pridigo-val. Nikoli se nisem rad dotič-nemu prijaznemu vabilu odpo-vedal, ker me je vse I ej neka posebna radost napolnjevala, ko sem novoposvečenega mašnika sredi slovesnega spremstva pr-vikrat videl stopiti h Gospodo-vemu oltarju. Vedno me je glo-boko presunil in večkrat do solz ganil praznični trenutek, v katerem novi mašnik blagoslavlja ljudstvo božje. Zato me je vselej gnalo, v pridigi visokost duhovske ga pokliča postavljati pred oči. Srčna ž,elja, naj bi mašniki tište ga duha, ki jih je takrat navdajal, zvesto ohranili, mi je vdihnila misel, nekatere svojih novomašnih pridig natisniti dati in jim tako majhno darilce v prijateljski spomin zapustiti."
Petek, 28. novembra 2003
GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 17. STRAN
Iskratel se pripravlja na nove izzive
Kljub recesiji je Iskratelu uspelo ohraniti rast, prihodnost pa si bodo zagotovili z znanjem. S Siemensom se še pogajajo.
Kranj - V letu 2003 Iskratel posluje po predvidevanjih, količinsko pa bodo nacrti ćelo preseženi, so vodilni te kranjske družbe povedali na sredini, že prednovoletni tiskovni konferenci. Ne glede na recesijo, ki jo je panoga informacijskih in komunikacijskih tehnologij beležila v preteklem letu, je Iskratel ohranjal rast naročil in prodaje. Zato so rezultati poslovanja v prvih treh četrtletjih ugodni, prav tako projekcije za poslovno leto 2004.
Kljub temu da se recesija v pa-nogi informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij posto-poma umika in počasi prehaja v konjunkturo, ugotavljajo v Iskratelu, da bodo rasti verjetno manjše, kot pred tem. Močno se
strukturiranja telekomunikacijskih omrežij v prihodnosti.
Tako je tuđi na področju ne-kdanje Sovjetske zveze, kamor Iskratel izvozi večino svojih iz-delkov, nekaj držav z visokimi stopnjami rasti bruto družbene-
Največji delež prihodka (61 od-stotkov) Iskratel ustvari s prodajo lastnega produkta, in sicer telekomunikacijskih rešitev SI 2000. Povprečni promet na za-poslenega v letošnjem letu je znašal 120 tisoč evrov, dodana vrednost na zaposlenega pa je bila 43.100 evrov.
Iskratel je med največjimi slo-venskimi izvozniki, delež izvoza pa v strukturi prihodkov in količinsko beleži stalno rast. V letu 2001 je delež izvoza v celo-tnem prometu predstavljal 64
O poslovanju, razvoju in prihodnosti so spregovorili glavni direktor Andrej Polenec, direktor prodaje in marketinga Mitja Jelnikar in direktor razvoja Franc Dolenc.
je zaoštrila konkurenca, saj so na izvoznih trgih prisotni vsi vodilni svetovni proizvajalci telekomunikacijskih rešitev, vsi pa so tuđi prisiljeni racionalizirati svoje poslovanje. Iskratelu je uspelo, daje odkril nekatere tržne niše, ki beležijo rast in imajo dobre možnosti za razvoj. Pred-vsem to velja za ponujanje telekomunikacijskih central, name-njenih suburbanirn središčem, in vstop na področje Širokopa-sovnih telekomunikacijskih po-vezav, ki bo nedvomno eden po-membnejših   dejavnikov   pre-
ga proizvoda in z razmeroma nezasičenimi telekomunikacij-skimi trgi. V Rusiji in Ukrajini je Iskratel že tradicionalno partner največjim telekomunikacijskim operatcrjem, v zadnjem letu dni pa se močneje usmerja tuđi na druge trge z velikim po-tencialom: Kazahstan, Romuni-jo in Poljsko. Promet, ki ga je Iskratel dosegel v devetih mese-cih letošnjega leta, je s 135 mi-lijoni evrov za 8 odstotkov veČji kot v enakem obdobju lani, do-biček pred obdavčitvijo pa je porasel kar za 38 odstotkov.
Poslovodja leta iz Merkurja
Naklo - Iz Merkurja so sporočili, da sta revija Gospodarskega vestnika Trgovina in Nede^ski dnevnik zaključila vseslovensko akcijo izbora naj poslovodja leta 2003. Bralci so s svojimi glasovi daleč pred drugimi kandidati na prvo mesto postavili poslo-vodjo trgovskega centra MERKUR iz Ljubljane Gordano Pire.
odstotkov, v letu 2002 se je po-višal na 70 odstotkov, letos pa bo znašal predvidoma 139,3 mi-lijona evrov oziroma 76 odstotkov celotnega prometa. V pri-hodnjem obdobju bo delež izvoza v skupnih prihodkih še na-prej rasel. Zunaj Slovenije ima Iskratel trenutno eno podjetje, ki je v njegovi 100-odstotni lasti (TTC Iskratel v Moskvi), poleg tega pa še pet podjetij v skup-nem vlaganju z lokalnimi podjetji, pet zastopstev in pet pred-stavništev.
Kako izredno zahtevne so raz-mere v informacijsko telekomunikacijski panogi, kjer si obsto-ja brez znanja in razvoja sploh
ni več mogoče zamišljati, pove-do podatki o tem, da so v Iskratelu v devetih mesecih vložili v razvoj blizu 16 milijonov evrov. Med 1100 zaposlenimi jih ima 73 odstotkov višjo izobrazbo od srednje sole, 620 jih dela v razvoju in le 290 še v fizični proizvodnji. Samo za izobraževanje kadrov bodo letos namenili 1,3 milijona evrov.
Vsebinsko pa se Iskratel po-sveča predvsem razvoju omrežij prihodnje generacije, ki temelj i-jo na internetnem protokolu, ter sodelovanju z drugimi akterji na področju informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij, saj je poglavitni trend prihodnosti konvergenca med različnimi tipi tehnologij in omrežij. Na teleko-munikacijskem trgu se nadaljuje prehod iz sedanjega digitalnega omrežja v bodoče enovito pa-ketno omrežje, v katerem se združujejo prenos govora, po-datkov in videa. Iskratel je v letu 2003 odločno prenesel večino svojih razvojnih potencia-lov v nove tržne segmente, predvsem na dve področji, to je širokopasovni dostop in medijski prehodi. Na nedavnem sej-mu Telecom v Ženevi so predstavili svoje strateške usmeritve ter celovite rešitve, ki bodo v bodoči dom prinesle interaktivno televizijo in filme na zahte-vo. Vse na osnovi nove generacije izjemno izboljšanega širo-kopasovnega dostopa in združe-vanja mnogih novih tehnologij na področju obdelave in distribucije video signalov. Pri poslovnih uporabnikih pa v Iskratelu dajejo poudarek IP Centrex rešitvam, ki jih prenašajo na novo generacijo omrežja. Za na-skok na nove tržne priložnosti so si v Iskratelu zagotovili odlično sodelovanje z nekaj ključ-nimi dobavitelji tehnologi, ki so jih kljub majhnosti zaradi unikatnih tehnoloških rešitev uvrstili v malo skupino podjetij, ki imajo že v preizkusni fazi dostop do najmodernejŠih prihaja-jočih tehnologij. Tako sodelujo-jo s podjetji Intel, Motorola in MontaVista, to sodelovanje jim bo omogočilo prihod na trg ne-
V Merkurju so ponosni, da so bili med trinajstimi finalisti kar trije poslovodje iz Merkurjevih trgovskih centrov v Ljubljani, Celju in Murski Soboti. Zmago-valka Gordana Pire vodi Mer-kurjev center v dvorani A ljub-ljanskega nakupovalnega središ-ča BTC. Bralci so ji z glasovanjem zanjo dokazali pravilnost njene usmeritve, da mora biti pri svojem delu predvsem dober organizator in motivator svojih sodelavcev. "Vse življenje se je treba učiti; če to zanemariš, ta-koj nazaduješ" je povedala za Gospodarski vestnik zmagoval-ka Gordana Pire. Ob prejemu la-skavega naziva je izjavila: "Veseli me, da so kupci opazili naš trud, naša prizadevanja, da jim
je v na.ši trgovini prijetilo. Zame in za moj kolektiv je to tuđi spodbuda, da z dobrim delom nadaljujemo in poskrbimo, da se bodo kupci pri nas počutili ved-no dobrodošle." Gordana Pire obljublja, da bo upravičenost prejema naziva Naj poslovodja dokazovala tam, kjer ga je tuđi prejela - v svojem centru, ki ga že preveva praznično vzdušje. Slovesna razglasitev zmagoval-ne poslovodje bo sredi januarja 2004 v Litiji na sklepni priredit-vi izbora Slovenca leta, ki jo vsako leto prireja Nedeljski dnevnik. Gordana Pire iz ljub-ljanskega trgovskega centra MERKUR bo tam prejela zma-govalni pokal kot naj poslovodja leta 2003 v Sloveniji.          Š.Z.
Izteka se rok za ponudbe za prevzem Alpininih obratov
Žiri - Kot nam je povedal direktor splošnega sektorja v Alpini Zoran Kopač, se jutri izteka rok za oddajo ponudb za nakup ali na-jem obratov te tovarne v Gorcnji vaši in na Colu. Zanimanja je bilo kar nekaj, vendar so do včeraj prispele le tri ponudbe, druge pa pri-čakujejo danes in jutri. Za obrat v Gorenji vaši je ponudbo poslalo podjetje PJ Feniks iz Križ, ki namerava v tem obratu nadaljevati s čevljarstvom, za novejši obrat na Colu pa sta ponudbi oddali dve podjetji iz papirne panoge: Evrobox iz Podskrajnika, ki se ukvarja s kartonsko embalažo, ter Papirko iz Radomelj.                           S.Ž.
Elektro Gorenjska      40 let z vami Vaše zaupanje je naš izziv!
javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d.
Kranj, Ul. Mirka Vadnova 3a Telefon: 04/ 2083-000 Telefaks: 04/ 2083-660 E-pošta: info@elektro-gorenjska.si www.elektro-gorenjska.si
NARAVNO-PLANIKA
KATALOG
ZIMA 2003
N/V|NOVE|ŠI
MODFII-PtSTKA IZBIRA , v- MODNE IN ŠPORTNE
'".*'*'      ZIMSKE OBUTVE
Včeraj so v poslovni stavbi Elektra Gorenjska odprli dokumentarno zgodovinsko razstavo in predstavili knjigo Elektroenergetika skozi čas: 40 let Elektra Gorenjska. 0b jubileju bo Elektro Gorenjska nagradilo bralce Gorenjskega glasa .
ELEKTRO GORENJSKA - KUPON št. 1
Ime in priimek.................................................................
Naslov............................................................................
Pošta.............................................................................
Napišite naslov knjige Draga Paplerja
Nagradne kupone z odgovori pošljite na Gorenjski glas, 4001 Kranj, p.p.124.
kaj mesecev pred konkurenco, kar je izjemno pomembno.
Na vprašanje, kaj za Iskratel pomeni vse bolj aktualna globa-lizacija, pa je glavni direktor Andrej Polenec posebej za Gorenjski glas odvrnil, da ta v mnogočem zadeva njihove odnose s Siemensom, ki je skoraj polovični lastnik lskratela. Predvidevanja o tem, da bodo na svetovnem trgu ostali le trije veliki, so se že izkazala za na-pačna, saj se vloge igralcev neprestano spreminjajo, ob velikih so uspešni tuđi nišni proizvajalci. Ali bodo uspeli slediti razvoju, bo pokazala prihodnost. Kar zadeva Siemens, nam je glavni
direktor dejal, da so si pogledi lastnikov popolnoma divergentni, v teku so pogajanja, za kate-ra pričakuje, da se bodo končala pomladi. Sele tedaj bo mogoče povedati, ali se bo menjal lastni-ški odnos in produktno sodelovanje. Če se je sodelovanje leta 1989 začelo z 70 odstotki'izdel-kov Siemensa in le 30 odstotki lastnih, je letos razmerje več kot obratno, saj Iskratel trži že 75 odstotkov lastnih produktov. Če ne bi bilo takega Iskratelovega razvoja, bi jih po prepričanju Polenca ne bi bilo več, oziroma bi bili namesto družbe visokih tehnologij le montažno tehnični servis.                   Štefan Žargi
Najceneje to soboto! HRUSKE
Hiperaktivna ponudba v petek, 28. in soboto, 29. novembra.
JUNCJE [\ ono nn ^it STEGNO '1-22M0SIT
Celjske mesnine, brez kosti, 1 ky
SVINJSKI KARE
Celjske mesnine, 1 kg
1.039,00 SIT
KEKSI f 119,00 SIT LEIBNIZ MINI      - '
čokoladni, 100 g
MARELICE HRIB '259,00 SIT
250 G
ŽIVIIA
HIPERMARKET Cerklje, Črnuče, Parmova, Tržič
HiperoWwn»
čez vikend
GORENJSKI GLAS • 18. STRAN
PODJETNIŠTVO, FINANCE/ info@g-glas si
Petek, 28. novembra 2003
Naj mojster se je odločil
tuđi za studij
Obrtna zbornica Slovenije je letos slovesno razglasila in podelila kar 326 mednarodno veljavnih diplom
za obrtne mojstre in mojstrice.
Ljubljana, Kaninik - Obrtna zbornica Slovenije je konec oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani že tretje leto zapored pripravila slovesno razglasitev novih obrtnih mojstric in mojstrov, katerih število je letos poraslo na 326, skupa j pa jih je slovenska obrt v treh letih, odkar je bilo obnovljeno polaganje teh po-membnih strokovnih priznanj, dobila že nad 800. Mojstrska diploma, ki ima v Evropi veliko tradicijo, potrjuje, poleg strokov-ne tuđi poslovodno in pedagoško usposobfjenost, bo imela za imetnike še poseben pomen ob bližnjem vstopu v Evropsko unijo, saj je mednarodna veljavna. Zato ni čudno, da se na mojstr-ski izpit pripravlja kar 800 novih kandidatov. Na omenjeni slo-vesnosti so ob bogatem kulturnom programu /branim več kot 700 gostom spregovorili člani vodstva zbornice in minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber, mi pa smo k pogovoru povabili najboljšega v letošnji generaciji Dušana Caniča.
Dušan ČaniČ, mesarski mojster iz Brega pri Komendi, je namreč tri od štirih izpitov opra-vil z odliko in bil prepričljivo najboljši med letošnjimi tremi "naj" mojstri. Dela kot mesar v mesnici Mesarstva Čadež v Kamniku, kjer smo ga tuđi obis-kali.
Bili ste najbolje ocenjeni v letošnji generaciji novih mojstrov. Kako je šio?
"Meni se opravljanje mojstr-skega izpita ni zdelo težko. Ver-jetno je k temu pripomoglo, da sem še svež iz sole, da je teorija še sveza, pa tuđi prakse sem si že nekaj nabral. Opraviti smo morali štiri izpite - dva splošna: poslovodstvo - ekonomija, pedagoško - andragoški del; in dva strokovna: teoretični in praktični del. Že iz povedanega je mo-goče zaključiti, da je pri seda-njih mojstrskih izpitih, poleg stroke, kar precejšen poudarek
na tem, da mojster postane do-ber mentor."
Prosim, če se osebno predstavite.
"Doma sem z Brega pri Komendi. Star sem 27 let. Po osnovni soli sem v Ljubljani končal poklicno solo za mesar-ja. Ob delu sem se izŠolal za ži-vilskega tehnika, sedaj pa ob delu studiram delovne procese na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Delam kot mesar sekač pri Mesarstvu Čadež v proda jalni v Kamniku. Za moj-strski izpit sem se odloči nekako spotoma, da tuđi na tak način zaključim del svojega izobraže-vanja. Za mesarja sem se učil pri znanem mesarju iz Kamni-ka, ki je svoje usposabljanje za-ključil v Nemčiji, vendar kljub družinski tradiciji - bilje že tret-ja generacija, s to dejavnostjo, zaradi zaoštrenih predpisov, prenehal. Ti novi predpisi so
Deflacija ni zaželena
Ljubljana - Svet Banke Slovenije je na svoji redni seji pretekli četrtek obravnaval gradivo Evropske centralne banke z naslovom Makroekonomska in finančna stabilnost, ki je bilo obravnavano na nedavnem sestanku na visoki ravni med Ekonomskim in finanČnim odborom (Economic and Financial Committee) in državami pristopnicami. Gradivo obravnava tveganja, ki se pojavljajo v državah pristopnicah pri vstopanju v ERM 2 in prevzemanju evra.
Posebej pomembna je v gradivu analiza inflacije v državah pristopnicah. Med njimi je nekaj držav, ki imajo izjemno nizko rast cen ali ćelo deflacijo. ECB ob tem ugotavlja, da pri pristopnicah z inflacijo blizu nič ali z negativno stopnjo inflacije taka stopnja ni vzdržna in ni zaželena kot cilj denarne politike. Svet Banke Slovenije je tuđi sklenil, da se banki Bank Austria Creditantalt, d.d., Ljubljana izda dovoljenje za opravljanje drugih finančnih storitev, konkretno za opravljanje skrbniških storitev.
Š.Ž.
GOSPODARSKA  ZBORNICA SLOVENIJE
obmoCna zbornica /.a gohenjsko
VABILO
malim in srednje velikim proizvodnim podjetjem
na območju Podravja, Pomurja, Koroške, Savinjske in Gorenjske
regije k sodelovanju v projektu Na poti v EU-2. del.
Pridružite se nam, če si prizadevate odgovoriti vsaj na eno od naslednjih vprašanj:
• Ali želite razviti nove izdelke in izboljsati tehnologijo proizvodnje?
• Vas skrbijo kakovostne zahteve evropskega trga?
• Ste pripravljeni na poslovanje na enotnem evropskem trgu?
Kaj udeležena podjetja pridobijo?
• Sodelovanje izkušenih svetovalcev
• Oceno stanja in predlog potrebnih izboljšav v poslovanju
• Izvedba najmanj enega projekta izboljšav poslovanja in razvoja podjetja
• Številne stike in znanja, potrebna za razvoj podjetja
Projekt sofinancirata Javna agencija RS za regionalni razvoj in Gospodarska zbornica Slovenije.
Za podrobnejše pogoje se lahko pozanimate po telefonu 02/2208700, e-pošta: Mojca.Tominsek@qzs.si ali pri vaši območni gospodarski zbornici.
bili namreč s strani veterinarjev zaoštreni ćelo bolj, kot v Evropi, njihovo izpolnjevanje pa je za-htevalo precejšna finančna vla-ganja. Sam menim, da ti predpisi sicer dobro ščitijo potrošnike, ne vplivajo pa dobro na kvaliteto mesnih proizvodov. Pravilni-ki za mesno predelavo so sicer pri nas že zelo zastareli in bi jih bilo nujno potrebno posodobi-ti."
Za Nemčijo je znano, da ima dolgo tradicijo mojstrstva in mojstrskih izpitov. Sta se z vašim t eda njim mentorjem kaj pogovarjala o tem in primerja-la zahteve v Nemčiji in pri nas?
"O tem sva se večkrat pogovarjala. Ugotovila sva, daje naš sistem zelo podoben nemške-mu, saj so se naši multiplikator-ji in mojstri, ki so v izpitnih od-borih, tuđi tam usposabljali. V Nemčiji sicer poznajo posebno mojstrsko solo, ki traja pol leta, in po zaključku se opravlja moj-strski izpit. Seveda pa se razme-re spreminjajo, tako pri nas, kot tuđi v Nemčiji, za uspešno delo je pomembno čim širše znanje." Kaj pa menite o tako imenova-nem dualnem sistemu poklic-nega izobraževanja, ki smo ga prav po nemških vzorih pri nas pred nekaj leti ponovno uvedli?
"Pri nas je ministrstvo za šolstvo podpiralo izobraževanje, ki naj da čim širša splošna znanja, pri čemer so trpela praktična znanja. Ponovna uvedba vajen-skega sistema je po mojem mnenju korak v pravo smer, pa čeprav se ob tem sliši tuđi očit-ke, da je s tem država breme in odgovornost dela šolanja prevalila na obrtnike oziroma podjet-nike. V šolah ni več prakse, ni več delavnic, koliko znanj pa si
pridobi vajenec pri mojstru, pa je individualno odvisno od njegove zavzetosti." Po vsem povedanem ste si znanj pridobili že veliko. Kakš-ne nacrte imate? Boste začeli na svoje?
"Začetek je v mesarstvu pri nas tako zahteven, da si ne predstavljam, kje bi lahko dobil ogromna za to potrebna finančna sredstva. S solo nikoli nisem imel težav in k učenju ter studiju so me spodbudili tako profe-sorji, kot tuđi moje dekle. Naj-prej sem nameraval nadaljevati studij na živilski tehnologiji, vendar tam primernih možnosti za izredni studij ob delu ni bilo. Na fakulteti v Kranju me je spr-va ćelo zelo pritegnila smer informatika, vendar bi se s tem popolnoma oddaljil od svojega sedanjega pokliča. Menim, da si bom pridobi I nekatera znanja, ki mi utegnejo koristiti morda v kakšnem večjem podjetju v moji stroki in mi omogočiti tuđi hitrejše napredovanje."
Stefan Žargi
Ustavno sodišče ustavilo postopke proti vodstvu Borze
Ljubljana - Iz Ljubljanske borze so sporočili, da sta člana Uprave dr. Draško Veselinovič in Tomaž Rotar prejela sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije o sprejemu vložene pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti nekaterih določb Zakona o trgu vrednostnih papirjev in zadržanju izvrševanja 3. točke prvega odstavka v zvezi z 2. točko drugega odstavka 224. člena tega zakona, ki se nanaša na predpisane sankcije Agencije za trg vrednostnih papirjev. Sklep o zadržanju izvrševanja pomeni, da ATVP vse do končne od-ločitve Ustavnega sodišča ne more odločati o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije članov uprave. Člana Uprave Ljubljanske borze sta namreč na Ustavno sodišče naslovila pobudo za oceno ustavnosti nekaterih členov Zakona o trgu vrednostnih papirjev, ki stajo vložila ob ugovoru na odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev o začetku postopa za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije članov uprave zaradi odgovornosti oz. pomanjkljive kontrole pri navideznih poslih, ki so se v preteklih letih sklepali na Borzi.                        Š.Ž.
Na poslovni soli tuđi o umetnosti
Bled - Iz lEDC - Poslovne sole Bled so sporočili, daje včeraj studentom predsedniškega MBA in drugim zainteresiranim udeležencem predaval Jan Glerum, mednarodno uveljavljeni strokovnjak na področju zgodovine umetnosti in starinarstva. Na blejski poslovni soli pripisujejo velik pomen učenju iz umetnosti in oblikovanja, saj verjamejo, da je za ustvarjalno vođenje potrebno ustvarjalno okolje. Jan Glerum je predaval o razvoju umetnosti skozi čas. IEDC - Poslovna šola Bled je mednarodni center odličnosti na področju razvoja managementa, pomembno poslovno stičišče v Regiji, hkrati pa okolje, ki voditelje spodbuja k učenju in ustvarjalnemu razmišljanju. V zgradbah in v parku ob soli so razs-tavljena znana dela sodobnih slovenskih umetnikov ter dela skupine umetnikov mlajših generacij. Ustvarjalnost z razstavljenih umet-niških del tako prehaja v poslovni svet in pri voditeljih poraja nove ideje ter navdihuje. Na blejski poslovni soli so prepričani, da je za ustvarjalno vođenje potrebno ustvarjalno okolje. V predmetnik programa MBA so zato vključili predavanja o vizualni umetnosti, zgodovini umetnosti, sodobnih trendih v umetnosti, o umetnosti kot delu konceptualnega učenja ipd. Na predavanja pogosto povabijo znane umetnike, med drugim filmske režiserje in dirigente, s po-močjo katerih se udeleženci izobraževanj lahko seznanijo s koncepti voditeljstva v različnih poklicih.                                            Š.Ž.
Nadzorniki ponovno pri nas
Ljubljana - Iz Banke Slovenije so sporočili, da so se minula dva tedna v Sloveniji mudili strokovnjaki Svetovne banke in Mednarod-nega denarnega sklada (MDS) z namenom dopolnitve prvega poročila o kakovosti slovenskega finančnega sektorja iz leta 2001, pripravljenega na osnovi dela misije novembra 2000. Delo misije je tuđi takrat koordinirala Banka Slovenije. Pogovore so tokrat opravili z nadzorniki finančnega sektorja, institucijami, pristojnimi za računovodenje, revidiranje in podjetniško upravljanje, z bankami in gospodarskimi družbami. Banka Slovenije je na podlagi priporočil iz prvega poročila izdelala akcijski nacrt, o njegovem uresničevan-ju pa MDS in Svetovni banki poročala dvakrat na leto. MDS in Sve-tovno banko je lani zaprosila za ponovno, dopolnitveno misijo, ki naj formalno preveri in ugotovi, ali so bila vsa priporočila iz poročila prvotne misije udejanjena oz. uresničena.
Tokratna misija je pomenila nadgradnjo dela misije Mednarodne-ga denarnega sklada (MDS) in Svetovne banke v okviru programa za ocenjevanje finančnega sektorja, ki se je v Sloveniji v organizaciji Banke Slovenije mudila novembra 2000. Misija tokrat ni pre-verjala le dela, postopkov in zakonodaje na področju nadzornikov finančnega sektorja, ampak tuđi računovodenje, revidiranje in podjetniško upravljanje. Pregledali so, kako banke in gospodarske družbe pripravljajo poročila po mednarodnih računovodskih stan-dardih. Preverjali so kakovost revidiranja in standardov na institutu za revizijo in v revizorskih hišah. Posebno pozornost so namenili podjetniškemu upravljanju izven finančnega sektorja, torej v pod-jetjih, ter relevantni zakonodaji.                                                a.Ž.
Diners Club predstavil nove kartice
Ljubljana - Diners Club Slovenija je v torek na tiskovni konfe-renci predstavil prenovljeno poslovno strategijo za leto 2004, s katero namerava povečati članstvo na 40.000 in bruto prodajo na 85 milijonov evrov. Glavni atribut Diners Club kartic sicer ostaja nakup na brezobrestne obroke in poslovanje brez vnaprej določene-ga limita, vendar bodo v Diners Clubu v letu 2004 bolj poudarili prednosti Diners Club kartic, ki so zanimive za ciljni nišni trg, torej za posameznike in podjetja z zahtevnim slogom življenja in poslovanja. V ta namen bodo na trgu v prvih mesecih naslednjega ponu-jeni trije novi Diners Club produkti - prenovljena poslovna kartica, ekskluzivna crna kartica in revolving kreditiranje. Njihov sred-njeročni cilj je postati vodilni izdajatelj kreditnih kartic ter kartičnih storitev v najvišjem tržnem segmentu na slovenskem tržišču. Diners Club Slovenija je del mednarodne mreže Diners Club International. Diners kartico, najstarejšo mednarodno plačilno-kreditno kartico, danes uporablja več kot 9 milijonov imetnikov. Z njo je mogoče plačevati na več kot 6 milijonov prodajnih mestih v 200 državah na vseh kontinentih. Diners Club Slovenija trenutno beleži več kot 35.000 imetnikov, število prodajnih mest je preseglo 12.000 in se še povečuje. Skupni bruto promet znaša 62,0 mio EUR, po številu izdanih kartic v Sloveniji pa Diners Club zaseda tretje mesto.      Š.Ž.
V vzajemnih skladih KD skupaj že več kot 50 milijard tolarjev
Ljubljana - Skupna vsota premoženja v vzajemnih skladih, ki jih upravlja družba za upravljanje KD Investments, je včeraj pre-segla 50 milijard tolarjev, so sporočili iz Službe za odnose z javnostmi KD Group. Preseganje rekordne skupne vsote premoženja v upravljanju kaže na okrepljeno rast zanimanja vla-gateljev za tovrstno obliko varčevanja.
Letošnje leto je bilo na področju vzajemnih skladov živahno, kar se je pokazalo tuđi v nihanju povpraševanja za tovrstne naložbe. Po iz-jemnem povpraševanju po enotah vseh vzajemnih skladov KD Investments v začetku leta, kar je bila posledica visokih donosov v lanskem letu, je sledilo obdobje večjega zanimanja vlagateljev za ob-vezniški vzajemni sklad. Druga polovica leta je prinesla ponovno rast vseh teČajev in s tem večji donos v vseh treh vzajemnih skladih, ki jih upravlja KD Investments. Čeprav je bilo leto 2002 glede donosov vzajemnih skladov izjemno uspešno, so lahko vlagatelji z njimi zadovoljni tuđi v letu 2003. Trend vplačil se je ćelo leto povečeval, tako da smo že mesec pred koncem leta 2003 dosegli nekatere nove rekordne vrednosti. Skupno število vlagateljev v vzajemne sklade KD je že krepko preseglo številko 36.000. Posebni vzajemni skladi KD Investments imajo še vedno največji tržni delež med vsemi tovrstnimi skladi v Sloveniji, ki znaša okoli 60 odstotkov.                                  Š.Ž.
Nove cene goriv
Ljubljana - Kot vsak drugi torek so se tuđi v tem tednu spremenile cene naftnih derivatov - motornih goriv in kurilnega olja, na kar so vplivale višje cene na borzah in spremenjen tečaj dolarja. Cene goriv na borzah so se povišale od 2,1 do 3,7 odstotka, medtem ko se je tečaj dolarja v preteklih štirinajstih dneh znižal za 0,34 odstotka. Cene goriv na naših črpalkah so tako višje za 0,9 tolarja pri bencinih, za 1,5 tolarja pri dieselskem gorivu in za 1,9 tolarja pri kurilnem olju. Š.Ž.
VZAJEMNI SKLADI - 26. novembra 2003
Vzajemni sklad
Vrednost VEP
Sprememba VEP v % v preteklih: • 6 mesecih    «12 mesecih     »36 mesecih
Abančna DZU/PoIžek	721.73	14.42	12.16	90.74
Abančna DZU/Sava	13798	5.07	10.04	
Abančna DZU/Zajček	89939	17.89	13.81	119.02
Avip/Vipek	7.012.85	16.67	12.87	107.06
Ilirika DZU/Modra kombinacija	631.70	20.99	17.85	131.75
KBM Infond/Delniški	402.37	21.95	16.40	141.42
KBM Infond/Hrast	6.197.78	17.59	13.55	123.55
KBM Inlond/S.P.D.	438.94	18.17	12.53	126.48
KD Investmenti/Galileo	2.056.14	19.04	12.36	149.17
KD Investmenti/KD Bond	2.664.72	5.57	10.87	44.28
KD Investmenti/Rastko	4.925.55	21.65	14.59	139.39
Krekova družba/Skala	13.261.51	15.72	15.06	128.40
LB Maksinia/LBM Piramida	4.480.05	13.79	14.25	75.39
Primorski skladi/Pika	4.514.16	7.64	9.01	70.86
Primorski skladi/Ziva	2.27220	16.90	14.08	140.58
Probanka/Alfa	9.474.40	12.58	12.86	129.56
Triglav D.U./Renta Vzajemni sklad Vizija	2.042.34 456.43	16.11 19.55	16.35 22.06	92.55 94.00
Petek, 28. novembra 2003
KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si
GORENJSKI GLAS »19. STRAN
Vsestransko talentirani traktor
Tomaž Starman iz Suhe pri Škofji Loki se je prvi pri nas odločil za nakup inovativnega traktorja, ki zna opravljati vse naloge na kmetiji in v gozdu. Škofjeloški Tehnoservis je za
"pošast" prejel zlato medaljo na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni.
Škofja Loka - Multifarmer, ki prihaja iz italijanskega podjetja Merlo, ki se že dolgo vrsto let ukvarja s strojegradnjo ter po-sebnimi vozili, je popolna novost med trakotrji in že s svojo skoraj zastrašujočo podobo kaže, da gre za povsem druga-čen stroj, kot so običajni trakor-ji. Razvit je bil za opravljanje dela na kmetiji, dvigovanje bre-men in vleko prikolic, izkopava-nje in urejanje terena ter vse druge potrebe kmetovanja in gozdarjenja, kar mu omogoča ćela vrsta dodatne opreme. S te-leskopsko roko združuje delo viličarja, bagra, traktorja in multikultivatorja. Tomaž Starman se je zanj odločil predvsem zaradi široke uporabnosti, pozi-mi ga bo lahko uporabljal za pluženje, spomladi za oranje in setev, poleti za čišćenje in žetev ter košnjo, jeseni pa za spravilo bal in siliranje koruze. V gozdu
bo služil za spravilo lesa, vleko hlodov, natovarjanje in skladiš-čenje težkega lesa. Multifarmer je sposoben vleči nizko prikolico, ki s polno obremenitvijo tehta kar 27 ton in še vedno dosega hitrost 40 kilometrov na uro. Poganja ga štirivaljni turbo-
dizelski motor s 84 kilovati ozi-roma 114 konjskimi močmi, na-vor pa se prenaša na vsa štiri ko-lesa. Vse funkcije delovanja so prikazane na sodobni digitalni armaturni plošci, uporabniku pa omogoča tuđi možnost predvi-devanja morebitnih težav pri de-
Zadruge plačujejo za tuje grehe
Nekoć so bile zadruge ustanoviteljice ali soustanoviteljice hranilno kreditnih služb (HKS). Danes jim to ni v korist, kvečjemu v breme. Na zadrugah menijo, da je to krivično.
Lesce - Direktor kmetijsko gozdarske zadruge Gozd Bled Jože Skumavec je v sredo v prostorih KGZ Sava Lesce skli-cal razgovor osmih zadrug, ki se srečujejo s problematiko usta-noviteljstva hranilno kreditnih služb, v zvezi s plačevanjem nji-hovega neuspelega delovanja. Razgovora so se, poleg zadruge Gozd Bled, udeležili predstav-niki KGZ Sava Lesce, KZ Cer-klje, KZ Domžale, KZ Kamnik, KZ Moravče, KZ Komenda in koroške KGZ Slovenj Gradec.
Jože Skumavec pojasnjuje te-žave blejske in leške kmetijsko gozdarske zadruge: "KGZ Sava Lesce in KGZ Gozd Bled sta bili soustanoviteljici HKS za Gorenjsko. Bili so tuđi drugi ustanovitelji, ki pa so izstopili. Ko sem leta 1997 prišel v Gozd Bled, je naš računovodja pre-vzel vođenje HKS za Gorenjsko. Povedal je, da je nekaj sredstev težko izterljivih. O tem sem obvestil zadrugo Sava Lesce, da bi stvari resili. Ena možnost je bila sanacija, druga pri-ključitev,  saj  so bile izgube
HKS iz leta v leto večje. Na upravnem odboru smo se potem pogovarjali o dveh možnostih: prva je bila, da gre HKS v stečaj, iskali pa smo še druge rešit-ve. Razmišljali smo še o priklju-čitvi k eni od poslovnih bank ali k ljubljanski Zadružni zvezi HKS. Odločili so se za zvezo, pri njih je bilo pa tako, da smo morali vsa plasirana sredstva in izgubo HKS Gorenjske plaćati. Za to pa smo potrebovali posoji-
10,  ki ga je bilo v prvotni obliki več kot 24 milijonov tolarjev, za dvajset let. To pomeni, daje bila naša začetna mesečna anuiteta ali obrok 318 tisoč tolarjev, se-daj je nekaj manjša. Za Gozd Bled je to strašen udarec. Smo majhna   zadruga,   imamo   le osem zaposlenih in plačevanje posojila gre izključno v breme zadruge in zaposlenih."
Za pomoč so prosili zvezo in ministrstvo, vendar nišo dobili odgovora. Le s Kmetijsko gozdarske zbornice so jim sporoči-
11,  da se bodo za stvar zavzeli. Sklicatelj razgovora meni, da je podeželje s hranilništvom vse-
eno doseglo lep razvoj: "Kmeti-je so se opremljale, razvijale, so pa kmetje izposojeni denar vedno vrnili." HKS Gorenjske pa je posojala sredstva tuđi nekme-tom, kar pa ji je prineslo le izgubo. Podjetja in družbe, ki jim je HKS odobrila posojilo, so bile muhe enodnevnice, nekate-ra so šla kmalu v stečaj, nekate-ra je doletela drugačna usoda, dolgujejo pa več kot 40 milijonov tolarjev.
Na sredinem razgovoru so tako ugotovili, da v zadrugah nišo krivi za slabo poslovanje HKS-ov in menijo, da bi jim morala slovenska oblast pomagati. Direktor Skumavec pa meni, da se mora Zveza HKS čimprej pripojiti k eni od poslovnih bank, ker je v tem pri-meru jamstvena shema drugačna.
Do decembra bodo zadruge problematiko spravile na papir, da ugotovijo dejansko stanje, potem pa bodo januarja aktivno začele z reševanjem problema. Najprej se bodo obrnile po pomoč h Kmetijsko gozdarski zbornici, zadružni zvezi in Zvezi HKS.                Alenka Brun
lovanju. Če do težav priđe, na-nje opozorita zvočni in svetlob-ni signal. Starmanov multifarmer je opremljen s tremi mož-nostmi štirikolesnega krmilje-nja, hidravličnim sistemom za-
viranja, klimatsko napravao, svetlobno opremo, ki vključuje rotacijsko luč ter številnimi dru-gimi dodatki, med katerimi je najpomembnejša teleskopska roka za dvigovanje in ravnanje z
bremeni. Ta nenavaden kmetij-ski stroj sodi med tište, ki jih je mogoče kupovati tuđi s sredstvi Sapard, ki jih ta mesec razpisu-je Agencija za kmetijske trge. V okviru teh je namreč mogoče uporabiti sredstva za nakup kmetijske mehanizacije, za pri-delavo krme, rejo goveđi, ovac in prašičev, ter pridelavo zele-njave in jagodičevja. Posebna možnost je namenjena kmeti-jam, ki lahko uveljavljajo nakup mehanizacije za delo na nagnje-nih terenih.
Škofjeloško podjetje Tehnoservis je za multifarmerja, ki so ga letos premierno pokazali na nedavnem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni, prejelo zlato medaljo za kakovost.
Matjaž Gregorič
Za lovsko zvezo lastnina divjadi ni sporna
Državni zbor je v torek še drugič obravnaval predlog zakona o divjadi in lovstvu, pri tem pa je potrdil 27 dopolnil.
Kranj - Tuđi tokrat je bilo največ razprave o lastnini divjadi, nadaljnjem obstoju lovišč s posebnim namenom in o tem, komu naj pripada lovska pravica - državi ali lastnikom kmetijskih zemljišč in gozdov. Državni zbor bo na naslednji seji zakonski predlog obravnaval še tretjič in ga verjetno tuđi sprejel. Združenje lastnikov gozdov in lovskih upravičencev je zoper takšen zakon, ki zapostavlja lastništvo zemljišč, že napovedalo iskanje pravice najprej na ustavnem sodišču in nato po potrebi še na evropskem.
V Lovski zvezi Sloveniji oce-njujejo, da je predlagani zakon dober, ekološko naravnan, z do-brimi temelji za sonaravno go-spodarjenje z divjadjo, predvsem pa v skladu z ustavo in za-konodajo. Kot so zapisali v spo-ročilo za javnost, lastnina divjadi ni sporna. Ustava sicer zago-tavlja pravico do osebne lastni-ne, vendar pa hkrati tuđi določa, da mora način pridobivanja in uživanja lastnine zagotavljati njeno gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo. Po zakonu o varstvu okolja iz 1993. leta so voda, mineralne surovi ne, prosto živeče divje živali, ribe in druge prosto živeče vodne živali državna lastnina, država pa po ustavi tuđi določa pogoje, pod katerimi je možno izkoriščati ta
naravna bogastva oz. naravne vire. Torej je logično, da država upravlja tuđi z divjadjo in da je nosilka lovske pravice, ki jo pod zakonsko določenimi pogoji lahko prenese na drugo pravno osebo, zatrjujejo v lovski zvezi in dodajajo, da slovenski lovci kot upravljavci divjadi že več kot pol stoletja ravnajo po načelu dobrega gospodarja. Kot dokaz za to navajajo, da so uspeli ohraniti vse avtohtone živalske vrste divjadi, poskrbeli za ponovno naselitev nekaterih v pre-teklosti že iztrebljenih živalskih vrst (ris, jelen) in bili pobudniki za uvedbo zaščitnih naravovar-stvenih ukrepov. Še preden je država 1993. leta z zakonom za-ščitila velikega petelina, so ga lovci prepovedali loviti, enake
ukrepe pa so sprejeli tuđi za ohranitev poljskega zajca in poljske jerebice.
Če bi pri novi lovski zakono-daji upostevali stališča združe-nja lastnikov gozdov in lovskih upravičencev, da mora lovska pravica izhajati iz lastninske, potem lahko pozabimo na prosto prehodne gozdove, dolgoroč-no pa se lahko pojavi tuđi problem sonaravnega in ekološko usmerjenega gospodarjenja z divjadjo, so prepričani v lovski zvezi, kjer tuđi zavračajo očitke, da predlagani zakon ni v skladu z evropsko zakonodajo. Evropska unija namreč nima skupne lovske politike, ampak vsaki članici priporoča, da lovsko problematiko uredi v skladu s tradicijo in veljavnimi zakoni. Veliko število amandniajev na predlagani zakon je po mnenju lovske zveze posledica demokratičnosti sistema, ne pa dokaz, da je predlog slab in nesprejemljiv. Tuđi ko so 1976. leta sprejemali sedaj veljavni zakon, je bilo vlo-ženih kar dvesto amandmajev.
Cveto Zaplotnik
Kmetijski sejem v Celovcu
Celovec - Po jesenskem nizu kmetijskih sejmov v Sloveniji bo konec januarja na celovškem sejmišču potekal kmetijski sejem Alpe Adria, ki ga prireditelji združujejo s sejmom Lov in ribolov. Na sku-paj 1,9.000 kvadratnih metrih bo svojo ponudbo predstavilo blizu 200 razstavljavcev s področja kmetijske mehanizacije, gradnje in opreme hlevov ter druge kmetijske tehnike. Dodatne zanimivosti s področja kmetijstva pa predstavljajo nove teme, kot so sadjarsto, živinoreja in trgovina z živino. Sejem se bo odvijal od 23. do 25. januarja, za obiskovalce bo odprt od 9. do 18. ure.                   M.G.
Agroi^bira
Telefon: 2324-802
Slavko Prosen, s.p., Smledniška cesta 17, Kranj
Kmetovalci! Nudimo vam:
-  Rezervne dele za traktorje Zetor, IMT, Ursus, Torpedo, Tomo Vinković, UTB, Fiat
- Program BCS, SIP, Creina, Tehnostroj
-  Gume Barum, Ruma
-  Akumulatorje Vesna, Topla, Bosch
NOVO! Brezplačni prevzem odpadnih akumulatorjev vsak dan od 7. do 19. ure.
Mpktiina fombinmih
fmprostona in tmnm
12 ali 4x4 pogonom
Suiuki-od.tr, Stcgn« 33, L|ubljana, | Tel.: (01) 58 10 127, fax: 58 10 160 * http://www.suiuki-odar.si,               J
e-mail: prodaja@suzuki-odar.si           g.
AVTOHIŠA ODAR
Stegne 33, Ljubljana w(01) 58-10-130
AVTOHIŠA ODAR
Dečkova 43, Celje, s(03)42-54-361
AVTOHIŠA ODAR-KRAJNC
Jadranska 27, Maribor ■zr (02) 320-80-16
AVTOHIŠA ODAR
Pohorska 6 b, Slovenj Gradec ■b (02) 88 29 525___________
AVTOMENANIKA. Lušlna Franci, s.p.
CostBĆs 8.4220 Školja Loka „,.,.,w      tBl: 04/50-22-015                  ^
AVTO KADIVEC. danu KadlvBC, J.p.
Mlakarjova 81,4207 Š«nčur
tel: 04/27-90-O3Ž
AVTOSERVIS BOGATAJ, d.o.o.
Zvlrće 30a, 4290 Tržlč
M.: 04/58 S5 222
GORENJSKI GLAS • 20. STRAN
ZANIMIVOSTI, OGLASI / info@g-glas.si
Petek, 28. novembra 2003
s solisti   in APZ France Prešeren Kranj
Komorni zbor Vox Carniolus
Kreolska masa
koncert
svetovnih
razsežnosti
Slovenska
filharmonija
Ljubljana j
četrtek
18. 12* 2003§!
ob 19:30 uri
Predprodaja vstopnic:
blagajna Cankarjevega doma Trud, Ljubljana Studentski servis Cmok,
Kranj, Ljubljana Aligator music shop, Kranj
Pokrovitelj koncerta
PETROL
www artetnter si /.i vas liclr/.imo i as!
■.II NCMOIM'IM hk\M
Pliskina kraška učna pot
Kras - V začetku novembra so v Pliskovici na Krasu odprli prvo kraško učno pot, imenovano Pliskina pot. Dolga je šest ki-lometrov in speljana po planota-stem svetu v krožni smeri od Pliskovice mimo sosednje vaši Kosovelje. Poimenovali sojo po ovci Pliski, ki je zasčitni znak Razvojnega društva Pliskovica. Ptici beli pastirici, ki je pogosta v blizini naselij in kraških kalov, pravijo tuđi pliska, ker z dolgim repom nenehno pliska ali udarja ob tla. Pastirji, ki naj bi bili pred stoletji prvi naselili ta del Kra-
sa, so opazili te živahne ptice in tako verjetno najbolj živahne ovce začeli imenovati Pliske.
Pot nas je vodila po kamnitih oznakah s podobo ovčke Pliske. Postavljene so bile na razpotjih in vklesane v kamen, na katerih nam ovčka pokaže smer levo ali desno, ali pa je čas za postanek z učno temo in počivaiišče s klopjo. Uredili so štiri postaje, kar bodo še razširili. Z vodilni-mi temami, ki so opisane na ličnih panojih, smo spoznali, kako je narava oblikovala podobo kraške pokrajine in kako jo je
Na podlagi 28. člena zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) (Uradni list RS, št. 110/2002 in 8/2003) Občina Naklo sklicuje
PROSTORSKO KONFERENCO,
ki bo v sredo, dne 03.12.2003, ob 16. uri v sejni sobi Občine Naklo, Glavna cesta 24
Na prostorski konferenci bo predstavljen predlog sprememb in dopolnitev:
a)    prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje 1986-2000 in družbenega plana Občine Kranj za obdobje 1986-1990 za območje občine Naklo
b)   prostorskih ureditvenih pogojev za ureditvena območja Kranja in Dobrave za območje občine Naklo.
Postopek priprave sprememb in dopolnitev bo vodila Občina Naklo.
Namen prostorske konference je predstavitev predloga sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin občinskega dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana in prostorskih ureditvenih pogojev.
Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da za-stopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lah-ko na konferenci podajo svoje pripombe v pisni obliki ali ustno na zapisnik.
Predlog sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin občinskega dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana in prostorskih ureditvenih pogojev je na vpogled v prostorih občinske uprave Občine Naklo, Glavna cesta 24, Naklo, vsak delavnik od 10. do 14. ure.
Številka: 19/87-432 Datum: 28.11.2003
Župan občine Naklo: Ivan Štular
Če je BMW avto vaših sanj,
potem še nikoli niste bili tako blizu resničnosti.
IZJEMNO PRIVLAČNE CENE
/a vso novo nvtomobilo BMW i/ /alogo.
POSEBEJ UGODNA PONUDBA
službenih vozil:
novoiiotno ugodne ceno p.'i smo pripravili ludi /.i vit. slii/benih vo/il I5MVV Seiije A Iouiiik), n<) primci:
31 Hd foni iik), lolnik A)()3 - od 6.120.000 SIT :-:?OdT(.iiiiru|, letnik ?0(W - od 6.650.000 SIT
Vi'i: nifoirtKH:i| o .ivtnmohilih HMW n.i IH/01 2803150 in 015605810
/ vi ",cl|i 'iii Vi i:. | iiu:.ikii|i.'nii) v ■,.., ili. inu Avlu Aktiv \i I |iil)l|,iiii. ■ 11 li,'inu.
PkhI,i|ii,i s.iloiu:
AvUi Aktiv(l.ii.o., (•(>■,I,i v Mi",lm lui| MH.i, 1000 I |til>l|.ni,i, !'!>(.; li/m, I jtihlj.insk.i i:rst,i 74, Ii/m
pri tem dopolnjcval človek. Vi-deli smo, kako so Krasevci ži veli od zemlje, koliko truda je bilo potrebnega, da so kamniti svet spremenili v njive, travnike in pašnike, kaj vse so naredili iz kamenja, ki so ga zlagali v suhe zidove. Gradili so pastirske hi-ške, obdelovali njivice na dnu vrtač, urejali kale, točili smolo. Brezvodni Kras so oskrbeli z vodo. Z veliko ljubeznijo so znali izkoristiti darove narave. Kras je bil nekoč zaledje soške fronte, urejeno je mesto, kjer so se fantje s Pliskovice poslavljali pred odhodom v vojsko. V spre-hodu skozi slikovite ovčarske poti, ki so ograjene s kamnitimi ograjami, smo srečevali kraške značilnosti in se podali tuđi v kraško jamo.
O Pliskini poti je bila izdana zloženka. Projekt kraške učne poti je rezultat sodelovanja med Medobčinskim društvom prijateljev mladine Sežana in Danskim združenjem pohodnikov
(Dansk Vandrelaug), ki je usmerjeno v razvoj zelenega in trajnostnega turizma ter prosto-časnih aktivnosti. Sredstva za projekt so prispevali tuđi Minis-trstvo za okolje, prostor in energijo, Občina Sežana, krajevne skupnosti, podjetja in posamez-niki. Podjetje Kraški vodovod je podprlo predstavitev skrbi za vodo na Krasu, podjetje Mitol Sežana prestavitev pasne živi-noreje in mlekarstva, podjetje Marmor Sežana temelje kam-narstva in kamnoseštva, podjetje Mobitel pa je sodelovalo krovno v svoji tradicionalni usmeritvi ohranjanja narave. Projekt je podprla tuđi Evropska unija.
Pot je skupaj z ovco Plisko od-prla Maiken Holst, predsednica Landsformand Danska. Marija Turk, predsednica medobčin-skega Društva prijateljev mladine v Sežani, je bila zadovoljna nad udeležbo odprtja poti, na katero so se v treh urah hoje po-
dali mladi in starejši. Junija je bil odprt Mladinski hotel Pliskovica, imenovan Youth Ho-stel. Na spodnjem robu vaši, na nekdanji Slamčevi kmetiji, za-varovani kot kulturni spomenik, so uredili kuhinje, jedilnice, spalnice s 35 posteljami in do-datnimi ležišči. Gostje so mladi na potovanjih, pohodniki, kole-sarji in raziskovalci in iskalci le-pot Krasa, posamezno in v sku-pinah.
Ivan Bortolato je opisal možne perspektive in povezave poti s turističnim utripom idiličnega kraja Pliskovica na Krasu. Mar-tinova sobota je bila kot nalašč za predstavitev kraških dobrot in vina, pridelke pa je opisal Jadran Petelin iz sekcije Vinarstvo v okviru Razvojnega društva Pliskovica. Namreč okoli vaši so prostrani vinogradi in ni skrivnost, da znajo iz grozdja pridelati prvovrstno vino teran. Razvojno društvo Pliskovica, ki ga vodi prizadevna predsednica Ivica Žerjal, ima nalogo spod-bujati razvoj vaši z 250 prebi-valci. Prijazni domaćini vam razkažejo krajevne posebnosti. Drago Sirca nam je pokazal svoj zanimiv muzej starih predmetov in nam skozi razlago opisal zgodbe zbranih predmetov. Na kmetiji odprtih vrat Pri Lovreto-vih v Pliskovici smo na prire-ditvi ob Martinovem doživeli srečanje z domaćini ob predavanju o kamnih, kulinariki, prepe-vanjem mlađega pevskega zbora, nastopu igralke Jerce Mrzel ter ocenjevanju in kistu mlađega vina. Doživljaj nam je pustil prijetne vtise in v Pliskovico se borno še radi vrnili!
Drago Papler
Vez med san jami in resničnostjo...
UresniČite stvari, o katerih sanjarite.
Najemite kredit pri Poštni banki Slovenije in si kupite športno opremo, akustične naprave, računalnik ali avtomobil iz vaših sanj.
Tišti, ki boste do konca leta zanj zaprosili, boste dobili še posebno darilo: poravnali boste samo polovico stroškov odobritve kredita.
Stopite do najbližje pošte ali v komercialna centra
v Ljubljani in Mariboru, kjer boste izvedeli vse podrobnosti,
ali pa pokličite 01/243 19 70,02/228 83 72,02/228 82 47 in 04/201 85 50.
PBS.
POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d.
Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor
Petek, 28. novembra 2003
RADIJSKI SPOREDI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 21. STRAN
PETEK, 28. NOVEMBRA 2003
R TRIGLAV
SNOP - skupni noćni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Šora - ŠTAJERSKI VAL
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.15 Gorenjska noćna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka pre-senečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živa-li, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep: Sella Neveja 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prispevek: Ta Čudovita zemlja - otroška predstava Stena Vilarja v Kranju 10.40 Za-poslovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10Turistične informacije - Relax 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslu-šejbl tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zlata minuta 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzne informacije -minute za GBD 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogod-kov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Po-metamo po glasbeni sceni + poslušejbl 17.00 Novice 17.10 Prispevek: Pometa-mo po glasbeni sceni + poslušejbl 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Kultura 19.30 Vasova-nje s Podokničarjem 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, Vreme in Robert Bohinc 6.15 Da vas prebu-dimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v po-rodnišnicah? 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Po-pevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Planinski na-svet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Gorenjec, Go-renjka meseca 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.05 Aktualno: Osnovna šola Bohinjska Bela praznuje
10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Dr. Petek: zdravljenje krčnih žil, gost-ja Sandra Tušar, dr. med. 13.40 Oglasi 14.00 Veterinar na obisku: bolezni prostate pri psih 4.15 Vošćila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Zgornja Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Pod-jetniški cik - cak OOZ Radovljica 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.25 Napoved oddaj 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Brezplačni mali oglasi po pošti 18.25 Obvestila 18.30 Tednik ob-čine Bled 19.00 Oglasi 19.10 Crna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Napoved jutriš-njih oddaj 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljicaza otroke - Pa-jek križavec 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 1001 nasvet, ponovitev 23.40 Oglasi
EEJEEEHHHHHHHI
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica MATEJA 9.00 Aktualno 9.30 Za kulturni vsakdan - MAGICA LATERNA 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.30 Sosedje, dober dan - skupna oddaja Radia Odmev, Alpski val in Šora 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.35 Pregled tiska 17.00 Studio 911 18.00 Planinska oddaja 19.00 Radio jutri 19.30 Zadetek v petek 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, vreme, ceste 6.20 Noćna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 10.30 Želo 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.00
RGL obvešća in komentira 15.30 Kulturni utrip 16.30 Potovanja 17.30 Ponovitev Radia Pirat 18.00 RGLov top 13, glasbe-na lestvica 19.20 Vreme 19.30 Znova -Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠCE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prire-ditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Posnetek koncerta ljudskih pevcev 19. septembra v Slovenski Bistrici 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (preso-je) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Predstavitev Slomškovih pesmi 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Posnetki iz Maribora 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Rožni venec: škof Kvas 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve škrinje 21.00 Nagovor pred praznikom (p. Branko Cestnik) 21.15 0 misijonskem delu p. Janeza Mihelčiča 22.00 Klasična glasba Ponovitve 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Sveta vera bodo vam luč 4.40 Radio Vatikan
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Mozaik Slovenije 9.40 Glasbene želje 10.00 Tretja mladost 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 16.35 Snidenja - nagradna ugan-ka s terena 17.00 Regijske novice 17.15 Podobe onkraj: Joga v vsakdanjem življenju, 3. del 18.10 Glasbene želje 19.00 Noćni glasbeni program
SOBOTA, 29. NOVEMBRA 2OO3
SNOP - skupni noćni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Šora - ŠTAJERSKI VAL
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska noćna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedno dogovore prave 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Bistre glave vedo odgovore prave 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek: limfna drenaža 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek - Kmetijsko svetovalna oddaja 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbl tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogod-kov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Verska oddaja 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupni noćni program iz studia Radia Kranj
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo
R TRIGLAV
Triglavski zeleni vrtiček, ponovitev 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Tednik občine Žirovnica 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.50 Aktualno: Podarim dobim, brezplačni oglasi 13.00 Beseda mladih 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.10 Vreme doma in po svetu 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Zgornja Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Aktualno 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi 19.00 crna kronika dneva 19.05 Voščila 19.25 Napoved jutrišnje oddaje 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke - Hrastov škratek 20.40 Oglasi 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Made in ltaly 22.40 Oglasi 23.00 Veterinar na obisku, ponovitev
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, Vreme in Robert Bohinc 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah? 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Ekološki nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno, Rumeno na modrem 9.00
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico MATEJA 9.00 Radijski kviz 9.30 Prgišče pravljic 9.40 Kje tišći zajec? 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.25 Kino 17.00 Športna sobota 19.00 Desetnica - lestvica popularne glasbe 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz
6.00 Znova: Glasbeni gost 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Noćna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 8.30 Pomurski dogodki 9.30 Žulj na jeziku 10.00 RGL na ogledih 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbe-nih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠCE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Nagovor za praznik (p. Branko Cestnik) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 AMZS 8.00 Naravoslovne zanimivo-sti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.00 Pre-nos svete maše 11.30 Vsi sveti - o škofu Držećku 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 14.00 Vsi sveti - slovenski kandidati 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Vsi sveti -Teharje 17.00 Slovenc' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost: dr. Darja Krhin 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Nagovor pred nedeljo (p. Branko Cestnik) 21.15 1. Gospod, ponovitve 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovenc' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Predstavitvena oddaja: Merjenje izpušnih plinov 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.00 Glasbeni gost 14.00 Mlin na eter 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Sobotno popoldne 19.00 Coca cola airplav charts 19.00 Svežih 50 - sobotni glasbeni program 22.00 Noćni program
NEDELJA, 30. NOVEMBRA 2003
SNOP - skupni noćni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Šora - MURSKI VAL
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska noćna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kulturam 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se
(ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Novice 9.10 Predstavljamo vam glasbenike: Skupina Petovio 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Prispevek: Me-gasrčkov horoskop 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Po domaće na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Novice 14.10 Prispevek 14.30 Oglašanja s športnih prireditev 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme,
ceste 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Nedeljsko popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Nedeljsko filmsko popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Novice 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek Kino kviz 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupni noćni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Zdrav način prehranjeva-nja, ponovitev 6.15 Nedeljska pravljica za otroke - Pepelka 6.25 Obvestila 6.40 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.25 Napoved oddaj čez dan 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Motorci 10.25 Obvestila 10.30 Nedeljske novice 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.40 Oglasi 13.00 Nedeljski gost 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.25 Obvestila 14.40 Oglasi 14.45 Skriti glasbeni gost 15.25 Napoved oddaj čez dan 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vreme, ceste 16.05 Popevka tedna 16.05 Vreme, ceste 16.10 Voščila 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Nedeljsko popoldne 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Aktualno 18.25 Obvestila 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi - ponovitev 19.00 Crna kronika dneva 19.05 Minute za prijetno razpoloženje (resna glasba) 19.25 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Druga stran + Glasbe-na gverila - oddaja za mlade 21.15 Mozaik Slovenije: Rogaška Slatina 21.40 Oglasi
RSORA
7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 8.10 Smeh za smeh 9.00 Aktualna tema 10.00 Dogodki, šport, vreme, osmrtnice 10.15 Osmrtnice 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Znova - Starinarnica 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Noćna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.00 Dolenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 13.30 Želje, čestitke 15.20 Kulturni utrip 18.00 Starinarnica 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop
R OGNJIŠCE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor
za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 AMZS 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Prenos svete maše (Mengeš) 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 0.30 Graditelji 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Zelena solza z Milanom Ježem 9.30 Povej naprej 10.00 Snidenja 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.15 Zaprašenki dneva 11.30 Oglasi, zanimivosti 11.35 Pogovor: Minister za zdravje dr. Dušan Keber 12.00 Kronika tedna 12.30 Crna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.00 Minute za podjetne: Podjetništvo pred vrati Evrope 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Živimo lepo - portret 20.00 Noćni glasbeni program
PONEDELJEK, 1. DECEMBRA 2OO3
SNOP - skupni noćni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Šora - MURSKI VAL
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Tedenski pregled dogodkov 6.20 Gorenjska noćna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost Pol-de Bibič 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbl tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Crna kronika 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Ponedeijkovo športno popoldne 17.00 Novice 17.10 Športno popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.30 Kaj bom, ko bom velik - pek 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Večer zimzelenih melodij 22.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo: prav-Ijićni december je tu 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah? 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno: predstavitev akcije DOBRI LJUDJE 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo - Miklavž že peče piškote 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Triglavski zeleni vrtiček- božične zvezde 9.25 Napoved oddaj
čez dan 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno: 3BM se predstavlja 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Gorenjska tedenska crna kronika 12.20 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponede-Ijek 13.40 Oglasi 14.00 Prometna var-nost na gorenjskih cestah 14.10 Vreme doma in po svetu 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Zgornja Gorenjska, tu smo doma 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Jejmo malo, jejmo zdravo (ponovitev) 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasbena škrinja 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 19.00 Oglasi 19.10 Crna kronika dneva 19.15 Vošćila 19.25 Napoved jutrišnje oddaje 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Moja je lepša kot tvoja - Show band Klobuk 20.40 Oglasi 21.00 Glasba do polnoći 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Ponovitev športnega pogovora 23.00 Motorci, ponovitev
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noć ima svojo moč 6.40 Pet minut za izobraževanje 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno - oddaja za invalide 9.30 Komentar 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBO 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.30 Računalniška oddaja 17.00 Studio 911 - obrtniki 18.00 Šolski radio 19.00 Miklavž na obisku 20.00 Odpoved dnev-nega programa 20.05 Glasbeni program RA Šora do polnoči 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Noćna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport na RGL-u 11.30 Vaše mnenje o ...
12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešća in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla, bla 18.00 Glasbeni gost 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program
R OGNJIŠCE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz zalo-žbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVvetru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. 0 šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva -Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Novosti slovenske glasbene produkcije 18.10 Avto-mobilistična oddaja Avtofokus 18.20 Glasbene želje 19.00 ŠKL 20.00 Noćni glasbeni program
TOREK, 2. DECEMBRA 2003
SNOP - skupni noćni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Šora - RADIO KRANJ
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska noćna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost v studiu župan občine Škofja Loka 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlova-nje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prodaja rabljenih vo-zil 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Turistične informacije 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: gotovinski krediti 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbl tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved + izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Cvek je Kranjcem v kratek čas: tema: Kondomi naši vsakdanji 16.55 EPP 17.00 Novice
17.10 Vreme, ceste 17.20 Avtomobilistič-na oddaja na Radiu Kranj 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Z Arturjem sko-zi igre življenja, tema: Korak - Zavod za var-stvo in rehabilitacijo po poškodbi glave -gostja Mateja Korošec 22.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo: Dobro jutro, Kranj 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah? 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno: Gorenjski odkriva-mo občino Kranj 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno, energetski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Akcija dobri ljudje 9.25 Napoved oddaj čez dan 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Gibljive slike: Linhartova dvorana Radovljica 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila
10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: Gorenjski odkrivamo občino Kranj 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih Gorenjski odkrivamo občino Jese-nice 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.25 Napoved oddaj čez dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Prosta delovna mesta 15.00 Aktualno: Big Bang 15.25 Napoved oddaj čez dan 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Kvizkoteka 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno - akcija dobri ljudje 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Jesenice 19.00 Oglasi 19.10 Crna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Napoved jutrišnje oddaje 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Lestvica izpod Triglava 20.15 Glasbeni večer po izboru Braca Korena 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Računalniške novice 23.00 Kulturni utrinek, ponovitev 23.40 Oglasi
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Be-sedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio da-
GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
RADIJSKI, KINO SPOREDI / info@g-glas si
Petek, 28. novembra 2003
nes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malice - Mateja 9.00 Aktualno 9.20 Crna kronika 9.30 Radovedni vseved 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Pogled v zvezde 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pe-sem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 19.00 Miklavž na obisku 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Šora do pol-noči 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGLovo želo 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 10.30 Gost, tema 11.30 Vaše mnenje o ... 11.00 Kamniške novice 11.30 RGLova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iztu-jega tiska 13.30 Rešeto 14.00 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obveš-
ča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 18.00 Slovenska glasbena lestvica 20.00 Horoskop 20.30 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prire-ditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Fidifar-mov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišće II. 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik progra-
ma za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na RO? 20.30 1. Luč vtemi, 3. Vstani in hodi, 2. 4. in 5. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sence 23.00 Ponedeljekob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Ju-tranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva -Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne: Obćine in podjetništvo 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Iz-biramo popevko tedna 18.10 Avtomobili-stična oddaja Avtofokus 18.20 Glasbene želje 19.00 SQ dance 20.00 Noćni glasbeni program
SREDA, 3. DECEMBRA 2003
SNOP - skupni noćni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Šora - RADIO KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Računalniška oddaja 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek: S Potovalno agencijo Alpetour 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: Pred večerno multimedijsko predstavitvijo v Kranju 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna - poslušejbl tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.10 Varujmo zdravje 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek: Štiri tačke 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Oddaja za upokojen-ce 18.45 Kultura 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.10 Mladi, nadarjeni, obetavni 19.30 Zadetek 20.00 EPP 20.10 Posebna z Mirkom 22.00 Glasba 24.00 Skupni noćni progam
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je nove-ga v porodnišnicah? 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Nasvet psiholo-ginje: darila, božična Ijubezen, prijateljstvo 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Aktualno 9.25 Napoved oddaj čez
dan 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Olimpijski kotiček 10.20 Ceste, vreme 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Zlata kočija formula ena 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dva-najstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Glas ljudstva 13.40 Oglasi 13.50 Motorci, ponovitev oddaje 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.50 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vreme, ceste 16.15 Zgornja Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.25 Napoved oddaj 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Jesenice 19.00 Oglasi 19.10 Crna kronika dneva 19.15 Voščila, Misli iz biblije 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.41 Minute za prijetno razpoloženje, ponovitev 20.00 Aktualno: Pot k svetlobi in zdravju: Anton Hladnik 21.00 Glasba do polnoči 21.25 Popevka tedna 21.30 Vesela sreda v Casinoju Maks v Kranju 21.40 Oglasi 22.00 Zlata kočija formula ena (ponovitev) 22.40 Oglasi 23.00 Misli iz Biblije, ponovitev 23.40 Oglasi
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noć ima svojo moć 6.40 Cve-tlice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.15 Novice, dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Župan na obisku - Gorenja vas-Poljane 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Na planetu glasbe 19.00 Miklavž na obisku 20.05 Glasbeni program RA Šora do polnoči 24.00 SNOP
EUHSflili^Hfl^^HHi
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGLov gost 11.30 Vaše mnenje o 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 15.00
RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Šport in rekreacija 17.30 Kinomatik 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratek novice, Vaša pesem 11.15 FIDI 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o ... 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Aktualna tema: aktualno v občini Idrija 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Mladi val 18.10 Avtomobilistična oddaja Avtofokus 18.20 Glasbene želje 19.00 V vihar-ju spominov 20.00 Noćni glasbeni program
ČETRTEK, 4. DECEMBRA 2OO3
SNOP - skupni noćni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Šora - RADIO PTUJ
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 8.00 Misel dneva, citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.30 Osmrtnice 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost v studiu župan občine Radov-Ijica 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbl tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek - To so naši 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.25 Oddaja EU 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.50 EPP 20.00 Kontaktna oddaja s po-slušalci 22.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.02 Ceste 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo, jutranja uganka 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.47 Kaj je novega v porodnišnicah? 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno, Zdrav način prehranjevanja 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Zakladi ljudske modrosti 9.15 Druga jutranja uganka 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Gibljive slike, kino Železar Jesenice 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Mavrica: Zgodovina železarstva in rudarstva v Gorenjesavski dolini 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno -OKS 13.25 Napoved oddaj čez dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vreme, ceste 16.05 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetni-ški cik-cak OOZ Jesenice 17.00 Četrta mreža 17.10 Aktualno 17.15 Natofon - radio Brezice 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.50 Oglasi 18.10 Minute za slovenski
jezik 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Radovljica 19.00 Oglasi 19.10 Današnja crna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 20.40 Oglasi 21.00 Glasba do polnoči 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Zdravnikov nasvet, ponovitev 22.40 Oglasi
6.00 Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moć 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni vsakdan - Izza odra 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Miklavž na obisku 20.00 Odpoved programa 21.00 Glasbeni program RA Šora do polnoči 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 Vaše mnenje o ... 11.30 RGLova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek
dneva 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Turizem 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 18.00 Jugonostalgija 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina
10.00 Poroćila 10.15 Doživetja gora in narave (Robert Božić) 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2. - 4. Skavtski potep 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. 23.00 Pogovor o 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva -dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turistika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi Radia Slovenija 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Kulturna razglednica: Aleš Čar: zbirka kratkih zgodb V okvari; ŽPZ Sp. Idrija 18.20 Glasbene želje 19.00 Noćni glasbeni program
Za vas v kinu
Piše: Dominik Frelih
PROPAD HOLLYWOODA
komedya, drama
Priporočamo ogled nad 15 let. Dolžina: 114 minut Režija: Woody Allen Producent: Letty Aronson, Helen Robin
Scenarij: Woody Allen Igrajo: Woody Allen, Debra Messing, Tea Leoni, Treat Wil-liams, Mark Rydell
Nevrotični režiser Val (Woody Allen) po podpisu 60 milijonske pogodbe za snemanje filma ne-nadoma začasno oslepi. Bole-zen je psihosomatskega izvora, tore] bo slej ko prej izginila. Vendar pa si ne more privoščiti, da bi prenehal snemati. Tako nadaljuje z delom in se pretvar-ja, da je nekoliko ekscentričen. To seveda vodi do kar nekaj smešnih prizorov, čeprav ne tolikih, kot bi si g. Allen želei. In ravno to je narobe pri celem filmu. Nekaj briljantnih idej, ki so lepo dekorirane v film, se vleče-jo močno predolgo. Morda bi
bilo tuđi bolje, če bi g. Allen po-časi izpregel kot igralec in to prepustit drugim. Poleg vsegaje Tea Leoni morda nekoliko mlada za njegovo bivšo ženo, vendar nič ne de, vsaj nekoliko po-lepšafilm. Sicerje zgodba lepo zaključena s franeosko romantičnim koncem, film pa še zda-leč ne bo dosegel Allenovih naj-boljših časov.
TAJKUN
kriminalka, drama
Priporočamo ogled nad 18 let. Dolžina: 128 minut Režya: Pavel Lungin Producent: Catherine Dussart Scenarij: Aleksandr Borodyan-sky, Yuli Dubov, Pavel Lungin Igrajo: Vladimir Mashkov, Ma-riya Mironova, Aleksandr Balu-yev,   Levani   Outchaneichvili, Maret Basharov
Tajkun, s podnaslovom: Novi Rus, je dejansko nekakšen junak, kakršne radi gledamo vfil-mih. Platon Makovski je ubijal-
ski kapitalist, nekoč profesor matematike z vzdevkom Plato. Izkoristil je padec marksizma, začel igrati umazane kapitali-stične igrice v naivni novi ekonomiji. Lik temelji na pravem milijarderju Borisu Berezov-skem, za katerega se govori, da je film ćelo financirat. Skoraj kot Botra nam ga prikažejo v dobrem standardu in obdanega s potuhnjenci. Zaradi suma kriminala ga zaprejo in tam nam začne pripovedovati svojo zgod-bo.
Prizori so kronološko nekoliko zmedeni, tako da film ni ravno pregleden. Morda je to njegov namen. "Jaz sem politik in jeca je del igre, " pravi junak, ko ga zaprejo. Vsekakor v ječi izvemo mnogo zanimivega. Film je nekoliko prizadet z ne-kakšnim cenzorskim pristopom, ki nam preprečuje vživeti se v zgodbo. Razkrije pa nam vso rusko mafijo, nove kapitaliste in Moskvo kot podzemno mesto. Prikaže tuđi korumpirane vlade in morda je to tuđi razlog, zakaj je to najuspešnejši ruski film zadnjih let.
Petek, 28. novembra_______
CENTER amer. akcij. pust. drama GOSPODAR IN BOJEVNI« ob 17.30 in 22. uri, amer. irsko angl. drama VERONIKA GUERIN ob 20. uri; STORŽIČ slov. kom. Ijub. drama KAJMAK IN MARMELADA ob 17. in 21. uri, amer. irsko angl. drama VERONIKA GUERIN ob 19. uri; RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA akcij. avant. znan. fant. tril. DRUŽBA PRAVIH GO-SPODOV ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA amer. kom. NA PLANIN-CAH ob 18. uri, voj. krim. drama DOBRI VOJAK ŠVERC ob 20. uri; ŽIRI Gledališka predstava SNG Drama Ljubljana ŠOLAZAŽENEob 19.30 uri.
Sobota, 29. novembra______
CENTER slov. kom. Ijub. drama KAJMAK IN MARMELADA ob 17. in 21.15 uri, Koncert Marjana Zgonca z gosti ob 19.
uri; STORŽIČ amer. kom. gro-zlj. ODŠTEKANI PETEK ob 16. in 18. uri, amer. irsko angl. drama VERONIKA GUERIN ob 20. uri, amer. akcij. pust. drama GOSPODAR IN BOJEVNIK ob 22. uri; RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA akcij. avant. znan. fant. tril. DRUŽBA PRAVIH GOSPODOV ob 18. uri, amer. kom. MAMBO ITALI-ANO ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA voj. krim. drama DOBRI VOJAK ŠVERC ob 18. uri, amer. kom. NA PLANINCAH ob 20. uri; ŽIRI amer. kom. PLON-KARJI ob 20. uri.
Nedelia, 30. novembra
CENTER slov. kom. Ijub. drama KAJMAK IN MARMELADA ob17., 19. in 21. uri; STORŽIČ amer. kom. grozlj. ODŠTEKANI PETEK ob 16. uri, amer. akcij. pust. drama GOSPODAR IN BOJEVNIK ob 18. in 20.30 uri;
Za novo leto nove znamke
Pošta Slovenije je ob odprtju novega logističnega centra v Mariboru izdala novo priložnostno znamko s hologramsko folijo, prvo na Slovenskem. V novi seriji Cestna vozila prikazujejo vprežni voz "parizar", eden zadnjih furmanskih vozov na Slovenskem. Na prvi znamki iz serije Zgodovina predstavljajo partizansko bolnišnico Franjo, ki bo letos obeležila šestdeset let od prvega delovanja. V seriji rednih znamk Slovenija - Evropa v malem so izdali vratni portal pošte iz Globočnikove hiše v Zgornjem Otoku, piranski ribiški čoln batano, izšli bosta pa še znamki z motivom komatne-ga glavnika in ročaja kose v obliki roke iz Ljubnega ob Savinji. V prednovoletnem času so tuđi letos izdali dve novi znamki: na novo-letni znamki so novoletni okraski in darila, na božični pa motiv Kristusovega rojstva s freske v kamniški cerkvi na Šutni, ki ga je naslikal Matija Koželj. Za lažje opremljanje božično novoletnih voščil so jih izdali v zvežčkih s samolepilnimi znamkami.
Katja Dolenc
RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. kom. MAMBO ITALIANO ob 18. uri, akcij. avant. znan. fant. tril. DRUŽBA PRAVIH GOSPODOV ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA amer. kom. NA PLANINCAH ob 18. uri, voj. krim. drama DOBRI VOJAK ŠVERC ob 20. uri; ŽIRI amer. kom. PLONKARJI ob 17. uri, amer. erot. tril. UBIJ ME STRASTNO ob 20. uri.
Ponedeliek. 1. decembra
CENTER amer. akcij. pust. drama GOSPODAR IN BOJEVNIK ob 17.30 in 20. uri; STORŽIČ amer. kom. grozlj. ODŠTEKANI PETEK ob 17. uri, slov. kom. Ijub. drama KAJMAK IN MARMELADA ob 19. in 21. uri.
Torek, 2. decembra________
CENTER amer. akcij. pust. drama GOSPODAR IN BOJEVNIK ob 17.30 in 20. uri; STORŽIČ amer. kom. grozlj. ODŠTE-KAN PETEK ob 17. uri, slov. kom. Ijub. drama KAJMAK IN MARMELADA ob 19. in 21. uri.
Sreda, 3. decembra________
CENTER amer. akcij. pust. drama GOSPODAR IN BOJEVNIK ob 17.30 uri, slov. kom. Ijub. drama KAJMAK IN MARMELADA ob 20. uri; STORŽIČ Danes zaprto!
Ćetrtek, 4. decembra______
RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA Koncert orkestra Slovenske policije ob 20. uri.
Petek, 28. novembra 2003
OGLASI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 23. STRAN
VINTERSPORT
AjIZBA
17.990,00
iimifmtliii
BsBETH
kapuca v ovratniku, 800 mm, PU premaz, barve: rdeča, svetio modra
0,00
12,990,00
Baby sanučarskl
kOMlUlMMOII
EDMONTON
fiksna kapuca,
600 mm PU
premaz,
barva;temno
modra, rdeča
Moškl In ženski pancarfi
ENTRYX 4 MEN, LADY
Omogočili vam bodo
udobje in s tem
ugodno smuko.
Namenjeni rekreativnim
srnučarjem!
12.990,00
Ženske
smučarske
hlače
EUPHRATES
800 mm, PU premaz, barve: rdeća, temno modra svetio modra, crna
42^90^00
0
34.990,00

KOMPLET
Čelada (MAPLUS)
♦ očala (CEBE)
Dajte prednost varnosti na smučščih! čelade imajo opravljene vse teste varnosti, ki jih zahteva evropska zakonodaja.
^pogovori med Si.mobil - Vodafone uporabniki za samo 10 SIT
na minuto ob nakupu paketa Halo • zimski halo bonus velja tuđi za obstoječe uporabnike ob polnjenju računa Halo v vrednosti 2500 ali 5000 SIT
Nokia 351 Oi
34.900 SIT
WBmwl2M
•  barvni zaslon
•  polifonična zvonjenja
•  modem
•  500 vnosov v imenik
Siemens M50
19.900 SIT
"magic" tipka
za hiter dostop do igric
kontrastno osvetljen zaslon
ohranjevalnik zaslona
pošiljanje SMS-ov
na več naslovov hkrati
i*.-?eo-5tT
Siemens A50
17.900 SIT
vibra zvonjenje ura
budilko elegantna oblika
Zimski halo bonus velja za klice v Si.mobil - Vodafone omrežju in troja do 31. 01. 2004.
Po tem obdobju se klici obračunajo v skladu z vel|avnim cenikom Si.mobil - Vodafone Cene
telcfonov veljajo do 31. 1. 2004 oz. do prodajo zalog. Vse cene vključujejo DDV. Celotno
ponudbo telefonov in vse dodatne informacije o storitvah in cenah na|dete na www,simobil.si,
lahko pa pokličete 080 40 40 40!
Si.mobil d.d., Šmartinska 134b, SI-1000 Ljubljana I www.simobil.si
Za morebitne napake v tisku se opravičujemo.
Uje mi svet
simobil
Q vodafone
OSNOVNA ŠOLA
PREŽIHOVEGA VORANCA JESENICE
C. TONETA TOMŠIČA 5, 4270 JESENICE
Na podlagi 52. člena ZDR Osnovna šola Prežihovega Voranca Jesenice, C. Toneta Tomšiča 5, 4270 Jesenice objavlja prosto delovno mesto
UČITELJ-ICA RAZREDNEGA POUKA
za določen čas s polnim delovnim časom - nadomeščanje začasno odsotne delavke - porodniški in bolniški dopust
Začetek del in nalog po dogovoru.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni
na naš naslov.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku.
^m. ™mmmmyww& i......■
3, 5, 7- dnevni paketi /. mo/nostjo bivanja v hotelu Breza****, apartmajih APARTHOTELA ROSA****
ali VAŠI LIPA*** (v terminu 16. 11. - 24. 12. 2003)
3 dni že od 27.800 SIT
UGODNI POPUSTI JA HITRE REZERVACIJE!
In že sedaj rezervirajte svoj božični ali silvestrski program!
SILVESTROVANJA na različnih lokacijah
bazeni Termalija, aparthotel Rosa, gostišče Lipa, hotel Breza ter organizirano OTROŠKO SILVESTROVANJE.
TERME OLIMIA, d.d.
Zdraviliška cesta 24, SI - 3254 Potlčetrtek,
Telefon: 00386 (0)3/829 70 00, fax: 00386 (0)3 /5829 024,
info@terme-olimia.com, www.terme-olimia.com
4) \M\MM^i^L Ji4t4~Ut d.d.
objavlja prosto delovno mesto
AVTOLIČARJA
Pogoji: KV avtoličar, 2 leti delovnih izkušenj, možnost tuđi za kandidate za priučitev ali prekvalifikacijo Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljtie na naslov INTEGRAL JESENICE, d.d., Cesta maršala Tita 67 v 8 dneh po objavi.
Folklorni ciklus
KONCERT
VETERANOV
FOLKLORNE
SKUPINE
"TINE ROŽANC"
in
afs OZ ARA
Kranj
Sobota, 29. november ob 19.uri Dom krajanov Primskovo-Kranj
Prodaja vstopnic: uro pred koncertom
Za vas beležimo čas!

www.gorenjskiglas.si
GORENJSKI GLAS • 24. STRAN
PISMA / info@g-glas.si
Petek, 28. novembra 2003
PREJELI SMO
Nova zgodba iz "stare Odeje"
Odgovor na članek v Gorenj-skem glasu, dne 21.11.2003
Ker je v petkovem članku navedenih toliko neresnic in netočnih podatkov, ki zavajajo bralce, v nakup in obnovo objekta na Šolski ulici 2 v Škofji Lokipaje bilo vloženega le pre-več truda in denarja, ki ga ne morem nekomu kar pokloniti, zraven pa biti Se ocrnjen, sem prisiljen na članek odgovoriti.
V članku sta obravnavani dve različni zadevi, to sta nezakonita izselitev družb Memo, d.o.o., in Faros, d.o.o., brez pravno-močnega izvršilnega sklepa ter nakup, obnova, denacianaliza-cijski postopek in vračilo sred-stev, vlozenih v obnovo objekta na Šolski ulici 2 v Škofji Loki.
Nezakonita in zrežirana izselitev
Ponovno trdim, da je bila izselitev druzb Memo, d.o.o., in Faros, d.o.o., izvedena nezakonito in zrežirano. Sodni izvršitelj ni razpolagal s pravnomoč-nim izvršilnim sklepom, naslovljenim na najemnika prostorov družbi Memo in Faros na Šolski ulici 2, ampak na Arnol, d.o.o., v stečaju (družba v stečaju prav zaradi denacionalizacije). Memo pa je družba, ki deluje od leta 1989 in je najemnik prostorov na Šolski ulici 2 že od leta 1994. Navadni državljani lahko zamenjamo jabolka za hruske, toda sodišču se to zavestno ne bi smelo zgoditi. Dejstvo je, da je škofjeloški sodni izvršitelj Peter Nikolič z zapisnikom in prilože-nimi najemnimi pogodbami ugotovil, da v hiši ni Arnol, d.o.o., v stečaju in da je zato izvršba neizvedljiva. Odvetnici družine Thaler Šonji Puppis in novima 'upravnikoma' hiše An-dreju Klemenčiču in Darku Hauptmanu pa je povedal, da bo izvršbo možno izpeljati ta-krat, ko bodo razpolagali s pravnomočnim izvršilnim sklepom za izselitev družb Memo in Faros. O tem je obvestil sodnico Škofjeloškega sodišča. Prav tako jih je o neizvršljivosti izse-litve obvestil stečajni upravitelj Andrej Marine. Toda kljub temu je sodnica Nada Prosen po navedbah v članku nato naroči-la drugega sodnega izvršitelja Marjana Hojsa iz Kamnika, da opravi izselitev. Ali so v Kam-niku zakoni o izvršbah drugačni in Hojs dela po drugih zakonih? Prepričan sem, da bodo vložene pritožbe na nezakonito izselitev pokazale, da je bila izselitev nezakonita.
Sporni novi upravniki
Družina Thaler je lani za upravljanje poslovne hiše po-oblastila družbo Lokacommer-ce, d.o.o., ki nas je že takrat z dopisom obvestila, da je s Thalerji podpisala kupoprodajno pogodbo in že vplačala prvi obrok kupnine. Kako se lahko prodaja objekt, nad katerim je sodna prepoved odtujitve ?
Od takrat dalje so se s strani novih upravnikov družbe Loka-commerce, katere predstavniki so Andrej Klemenčič, Darko Hauptman in Sergej Sokolov, vrstili različni pritiski in grož-nje. Meni in družinskini članom so pred pričami grozili sfizično odstranitvijo in večkrat vdrli v naše poslovne prostore. O grož-njah in vlomihje bila obveščena policija. Prav tako so izvajali pritiske na najemnike, Andrej Klemenčič je enega od najem-nikov ćelo skušal povoziti z av-tom, za kar je bila podana ka-zenska ovadba. Većina najem-nikov, ki je poznala zgodovino te hiše, je raje, kot bi sklepala na-jemne pogodbe s Thalerji, našla nove prostore drugje. Očitno so
sodni mlini za Thalerje mleli prepočasi, da so najeli tako sporne upravnike, kot je Andrej Klemenčič, znan iz gorenjske heroinske naveze, in Darko Hauptman, solastnik s Klemen-čičem medijsko znane menjalni-ce Nepas, vključene v isto afero.
Zgodovina objekta Odeja
Objekt sem kupil aprila leta 1990 od družbe Lokainvest (ta-kratni direktor Lokainvesta je bil oče Darka Hauptmana, se-danjega 'upravnika') za 508.000 DEM, torej še v Jugoslaviji, ko še ni nihče niti sanjal o samo-stojni Sloveniji, kaj sele o denacionalizaciji. Da je bil objekt z okolico v propadajočem stanju, ki ni bil v ponos Škofji Loki, je Škofjeločanom znano. Za obnovo objekta je bilo vlozenih dodatnih 1,5 mio DEM. Obnova je bila izvršena zakonito na podla-gi priglasitve gradbenih del v obdobju let 1990-1992 in še manjši del v začetku leta 1993. Za nakup in vso adaptacijo ob-staja kompletna dokumentacija. Trditev Thalerjeve odvetnice Šonje Puppis, da sem imel prepoved vlaganja v stavbo oz. raz-polaganje, ne drži. Vložen zahte-vek Thalerjevih za prepoved vlaganja je bil na višjem sodišču zavrnjen, tako da nisem imel v času obnove objekta na-bene prepovedi, kar je razvidno iz zemljiške knjige.
Neresničnaje tuđi navedba odvetnice Puppisove, da sem Tha-lerjevim pustil plombo v visini 33 mio sit brez obresti hipate-karnega kredita od SKB banke. Dejansko pa je bila plomba v visini 10 mio sit brez obresti takrat 176.000 DEM, kar je bilo uporabljeno za obnovo 150 m2 poslovnih prostorov za potrebe UBK, sedaj SKB banke. Nadzor nad obnovo tega dela objekta je vrši I Lokainvest. Razumljivo je, da je banka svoj vložek v povećanje vrednosti poslovne hiše zavaravala s hipoteko.
Ni mi jasno, kaj si zamišljajo novi lastniki Thalerji, da bodo oni dobili obnovljen objekt, jaz pa bom odplačeval kredite za povećanje vrednosti objekta. Iz fotografij je razvidno stanje pred prenovo prostorov in po njej za potrebe banke. Če bi tuđi sam s hipoteko zaščitil v obnovo vložena sredstva za preostalih 1000 m2 in u redi te v okolice, sedaj ne bi imel problemov.
Iz upnika postanem dolžnik
Iz navedbe odvetnice Šonje Puppis v članku izvem, da sem namesto upnika, ki terja vračilo vlozenih sredstev v stavbo, po-stal dolžnik. Odvetnica Thalerjev izjavlja:
"Thalerjevi dvomijo, da bodo od Arnola kdajkoli izterjali, karjim dolguje. " Da dvomijo o tem, ima/o prav, ker jim nisem nič dolžan, ampak so Thalerjevi dolini poravnati vložena sredstva v stavbo in prav nič ne dva-mim, da bodo Thalerji kljub raznim botrom na koncu dolg le morali poravnati, če tuđi preko evropskega sodišča. Prav tako so sodni postopki za vračilo kupnine od družbe Lokainvest v teku.
Posebno poudarjam, da ni-mam nič proti temu, da se Thaler jevim povrne škoda zaradi nacionalizacije, vendar ne morem biti tišti, ki naj namesto države povzročeno škodo povrnem in to v najmanj dvakratni vrednosti objekta, kot je bila ob nacionalizaciji. Tuđi sam zakon o denacionalizaciji pravi: 'Z od-pravljanjem starih krivic ne smejo biti povzročene nove krivice. ' Družina Thalerje imela in ima možnost dobiti vrnjeno nacionalizirano premoženje v ob-veznicah ali na podlagi razvel-javljene sodbe odškodnino v denarju od države, vendar le v
vrednosti odvzetega premoženja in ne v sedanji vrednosti obnov-Ijenega objekta na podlagi mojih vlaganj. Povsem nerazumljivo mije, da družina Thaler, kije z nacionalizacijo dozi vela krivice, danes s svojim ravnanjem zavestno povzroča še večjo krivico meni in moji družini.
Čeprav so sodne poti dalgo-trajne, verjamem v pravno državo in prav nič ne dvomim, da bo končna razsodba na tem ali evropskem sodišču taka, da zaradi družbenih sprememb, kot je denacionalizacija, ne more biti nekdo oškodovan, drugi pa pridobiti dvakrat več, kot mu je bilo odvzeto z nacionalizacijo.
Ker pa v članku ni mogoče pojasniti in dokumentirati celotne-ga dogajanja v več kot desetlet-nem obdobju različnih iger za odvzem objekta za vsako ceno, sem začel pisati knjigo s kronološkim opisom dogajanj in postopkov ter poimensko naved-bo glavnih akterjev v zgodbi in tako dati javnosti v presojo de-nacionalizacijske, sodne in druge postopke, ki ne morejo biti v ponos pravni državi.
Janez Arnol
Svetniki SDS o avtocesti
Svetniška skupina SDS iz Ra-dovljice je obravnavala uradno zabeležko iz razgovora o poteku in izvedbi avtocestnega odseka Vrha - Peračica in ob tem podala izjavo z,a javnost.
V svetniški skupini SDS oce-njujemo,  da kljub optimizmu radovljiškega župana po razgovoru, ki ga je opravil s gospodom Zrimškom, podpredsedni-kom družbe DARS-a, rešitev odseka, ki bi morala biti v korist prebivalcem občine Radovljica, ni razvidno, da bi bili na razgovoru sprejeti sklepi, ki bi bili zares obvezujoči. Poleg tega na tem razgovoru ništa bila niti prisotna ne minister za promet in niti ne minister za okolje, prostor in energijo.
V svetniški skupini SDS se za-vedamo, daje za prebivalce Ra-dovljice in Lesc najpomembnej-ša izvedba prav tega odseka. Prav zaradi tega je občinski svet že pred petimi leti sprejel predio g za poglobljeno varianto, ki verjetno ponuja najoptimalnejšo zaščito predvsem pred hrupom.
V svetniški skupini SDS ugo-tavljamo, da na tem razgovoru ni prišlo do primcrne rešitve in menimo, da se v izvedbi prikazanih rešitev skriva kar nekaj pasti. S strokovnega stališča je nerazumljivo, zakaj se predvi-deva izgradnja krož.išča v Les-cah, na sedanjem priključku iz Bleda na sedanjo magistralno cesto. Poglobitev od odcepa za Bled do Smidovega ovinka pri Radovljici v povprečju 2 m je s strokovno - tehničnega vidika zavajajoča, ker visina terena pri Šmidovem ovinku ne dopušča take poglobitve.   Nerešeno je vprašanje podvoza in nadvoza za Hraše in Hlebce. V razgovoru se nišo dotaknili zahtev občinskega sveta, ki traso mimo Batrance umešča tik pod brezino, enakoje Z traso mimo Dobrega polja, kjer so načrtovalci traso postavili globoko v ravnino.
Popolnoma je izpuščeno vprašanje postavitve cestninske postaje, kot vprašanje oskrbnega centra. Prav tako je popolnoma nejasen potek ostale trase avto-ceste mimo Maše nj, Brezij in Dobrega Polja do Ljubna (Pe-račice), tako projektantsko kot izvedbeno, saj v svetniški skupini SDS menimo, da je celotno traso skozi občino Radovljica treba reševati celovito. Predvsem je treba maksimalno možno zaščititi okolje, vode, rastlin-stvo in živalsh'o, ki zdaj je ozi-roma živi in biva v okolju predviđene ga poteka avtoceste.
Vlada RS naj bi predlog uredbe Lokacijskega nacrta že pre-jela, po pričakovanjih pa naj bi ta ali prihodnji četrtek sprejela še uredbo. Ta je v nasprotju z interesi in že ljami prebivalcev občine Radovljica po čimbolj prijazni avtocesti, ki bo zagato-vo tuđi pomembna pridobitev za nadaljnji razvoj občine Radovljica.
Svetniki SDS se zavedamo, da bo po novem zakonu o gradnji objektov vlada lahko sama brez soglasja občine Radovljica sprejela uredbo o lokacijskem nacrtu, kljub temu pa borno sto-rili vse, da se bo volja občanov v največji meri upoštevala.
Vodja svetniške skupine Zvone Preze^, Radovljica
Odprto pismo Bolnišnici Jesenice
Spoštovani!
Kot smo že velikokrat pouda-rili, smo v turizmu letos imeli ze-lo pestro in dobro sezono. Takš-na je bila tuđi jesen in lahko bi rekli, da je bilo veliko septem-brskih in oktobrskih dogodkov zelo pomembnih tuđi pri nadaljnji uveljavitvi Slovenije v svetu.
Med številnimi odmevnimi in pomembnimi srečanji letošnje jeseni na Bledu je bila tuđi generalna skupščina EFCO. To je združenje evropskih kampov iz 29 držav - večina članov je lastnikov kampov oz. so pred-sedniki nacionalnih zvez. Združenje bo prihodnje I eto slavilo 25 let, Slovenija je postala članica leta 2001.
Generalne skupščine se je udeležilo 35 delegatov in kljub dejstvu, da so to razgledani Ijudje iz turizma, je bil za vse to prvi obisk v Sloveniji. Zato je bil naš izziv pri organizaciji še toliko večji.
Predsednik združe nj a EFCO je Šved, g. Nils Carlsson, ki je na Bled pripotoval z ženo.
Že prvi večer je bilo jasno, da Z njenim zdravjem nekaj ni v redu in naslednje jutro jo je soprog odpeljal na pregled v Bolnišnico Jesenice, na Inter-nistični oddelek in sprejem k zdravniku dr. Primožu Jovanu.
Izredno pozitiven vtis ob sa-mem sprejemu pacientke se je iz dneva v dan samo utrjeval. Pri-jaznost osebja - zdravnikov in sester, strokovnost in vlivanje zaupanja so dobro vplivale tako na pacientko kot seveda tuđi na nj enega soproga.
In medtem ko je na Bledu v hotelu Park potekala skupščina, so se v Bolnišnici Jesenice trudili z zdravljenjem. In vsak večer je gospod Nilsson vsem zbranim poročal o zdravstvenem stanju soproge in dobremu, zdravljenju, ki ga je deležha v bolnišnici Jesenice.
Kot soorganizatorki srečanja vam lahko zagotoviva, da so tuđi te informacije pomembno pripomogle k izredno pozitivnim vtisom b Sloveniji; kljub lepemu vremenu in dobro izpel-janemu programu srečanja.
Po 10 dneh zdravljenja v bolnišnici (drugi udeleženci so seveda že odšli domov) je dr. Jovan ocenil, da pacientka lahko odpotuje domov. Glede na nad-standardno zavarovanje je pri-letel zdravnik iz Skandinavije in pacientko pregleda! ter odpoto-val z njima nazaj v Goeteborg. V veselje nama je, da smo že prejeli obvestilo s Švedskega, da se gospa dobro počuti, in da je njen osebni zdravnik zelo zadovoljen s potekom zdravljenja, ki ga je bila deležna v Sloveniji.
Morda ima ta zahvala predolg uvod; vendar sva želeli pouda-riti pomen dobrih storitev - po strokovni in tuđi čisto človeški plati ter kako širok pomen ima slogan "Turizem smo Ijudje ".
In ob vseh aferah v slovenskem zdravstvu   nama je   tuđi   kot
državljankama prav dobro delo, da sva lahko bili ponosni na delovanje in strokovnost naše Bolnišnice Jesenice.
Hvala lepa dr. Jovanu in vsem na oddelku v upanju, da vas ne borno velikokrat potrebovali, a ob zavedanju, da ste vedno pripravljeni za pomoč, ko vas borno potrebovali - sami ali naši gostje iz vse ga sveta, ki jih je iz leta v leto več.
Eva Štravs Podlogar,
direktorica LTO Turizem
Bled
Marjeta Vizovišek,
predsednica Odbora za
kampe pri GTZ
Nešportne igre v mestu športa
Odgovor na članek v Gorenj-skem glasu, objavljen dne 18. U. 2003.
Novinarka Helena Jelovčan je povsem korektno povzela doga-janje na seji Mestnega sveta MO Kranj v zvezi s spornim po-stopkom glede imenovanja novih članov sveta Zavoda MO Kranj. Vendar pa javnost do sedaj ni bila poučena o tem, da že sedanji predstavniki nišo bili izbrani zakonito, ampak z veščo manipulacijo ljudi, ki v kranj-skem športu vedrija in oblačijo že desetletja. Zato bi rad šport-no javnost opozoril, da je še kako pomembno, da sodeluje pri novem postopku, ki ga ne bo več vodila razvpita Športna zve-za Kranj, ki ima po smrti pred-sednika nekdanje države Tita dva najdlje trajajoča "trajna funkcionarja " Marka Troppana (predsednik) in Milana Čadeža (sekretar).
Svet Zavoda pa je izrednega pomena za razvoj športa in v njem morajo biti Ijudje, ki jem-Ijejo šport kot celoto in ne le kot priložnost za protekcijo tistemu klubu in društvu, kjer delujejo. Zato sam kot športni delavec še enkrat ponavljam, da sem ob prvem nezakonitem imenovanju Sveta Zavoda za šport odstopil z vseh funkcij v športu in se tega držim in se bom držal. Glede tega, kako pa deluje isti Zavod, katerega svet je "enoglasni or-kester", nekaj podatkov. Nogometno društvo Triglav v letu 2004 lahko pridobi od DEFA ok. 30 milijonov tolarjev za izgradnjo igrišča z umetno travo, ki bi resilo vse probleme z vzdr-ževanjem pomožnega igrišča na stadionu kot tuđi vadbo za veči-no selekcij kluba. O tem smo seznanili tako direktorja Zavoda za šport Jožeta Jenšterla, ki je načelno zamisel podprl. O tem smo seznanili tuđi go. Nado Bogataj Kržan, načelnico od-delka za družbene dejavnosti. O tem smo seznanili gospoda podžupana Štefana Kadoiča. Nihče od naštetih ni storil niti enega samega koraka, da bi projekt umestili v proračun leta 2004. Poudarili smo, da naložba 80 milijonov lahko poteka več let, UEFA (preko NZS) pa pri tem prispeva tretjino sredstev. In veste, koliko je letos sredstev za naložbe v tribuna brez ogrevan-ja in s kopalnicami iz leta 1965!? NIČ (0, matematično). V igrišča ? NIČ (0). Pač pa nam je ista MO Kranj poslala pogodbo za pišamo pod tribuna, kjer borno za prostor, ki smo ga sami opremili in uredili, ki nima ogrevanja, sanitarij ipd., plače-vali skoraj 30 tisočakov meseč-no. Za povrh nam je novembra poslal Zavod za šport račun za uporabo igrišč (brez ene same specifikacije) v znesku ok. 160 tisočakov. To pa pomeni, da bo v prihodnje zapet nastalo staro razmerje zlatih časav športnih oligarhov v Kranju: ves denar (dotacija) borno vrnili nazaj Zavodu za najemnine! Sramotno pačetje bi moral ustaviti Svet Zavoda za šport v prihodnje, saj
moramo enkrat vzeti pod drob-nogled, kaj kdo v tem Zavodu dela! Zanimivo: na istem naslovu ima sedež tuđi Športna zveza Kranj, ki pa je ni med najemni-ki prostorov, ni dobila pogodbe o najemu, dobiva pa sredstva iz proračuna, da je lahko gospod Milan Čadež (zaposlen na Zavodu za šport kat vodja projek-tov) imel plačan službeni telefon, na katerega je tuđi odgo-varjal. Ali vas res ni sram, gospodje!
Naš klub je zbral 500 (petsto) podpisov otrok, mladih in njihovih staršev proti takemu po-četju. Od javnega protesta po uticah Kranja še nismo odsto-pili. A nismo edini nezadovoljni. Zato čakamo odgovore gospoda župana o tem, kdaj bodo v Kranju legalno lastninjeni športni objekti, za katere terja najemnine? Kdaj bo v Kranju legalen Svet zavoda za šport in kdaj bo delovanje Zavoda postalo trans-parentno!
Za konec: nekoč je bilo slišati predlog, da naj ba Kranj "mes-to športa". Danes se soočamo z največjo kriza delovanja športnih klubov in društev v Zgodovini. Zavod kot najbolj pomembna ustanova je osovra-žen od vseh. Njegovi botri v kranjski politiki so s kadrovsko politiko dopustili klavrno stanje duha v kranjskem športu. Kajti ne gre zgolj za denar, gre za vrednote, ki jih šport prinaša. Zatorej pozivam športno javnost, da skupaj s takimi svetniki, kot so tišti z liste Mladi za Kranj, budno spremlja dogajan-je v športni sferi. Uredništvo Gorenjskega glasa pa pozivam, da pripravi javno tribuno, okroglo miza ali karkoli podob-nega kjer borno lahko javno povedali in predstavili dejst\'a o miz.eriji, s katero tisoče mladih rešujemo pred ulico.
Miran Šubic
G. minister
dr. Slavko Gaber!
Lepo srečanje smo imeli v četrtek, 13. novembra 2003, na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu: na osebni kot tuđi na institucionalni ravni..
Upam, da ste zaznali posle-dice vzgoje in izabraževanja ...
Res pa to ni sama gimnazija, kot ste v svojem nastopu dvakrat izjavili, je tuđi škofijska in klasična.
Zakaj to omenjam? Ker to kaže na temelje njenega delovanja: škofijska kaže na vrednote kršćanstva, ki jih kot taka neguje ob siceršnjih vrednotah demokratične in kulturne družbe: spoštavanje, lepo vedenje, poštenast, sočutenje, nesebičnost ..., česar nam sicer po šolah tako tragično manjka.
Klasika pa - no, mogoče ste kdaj slišali, kako grščina in la-tinščina s svojo pradavnostjo, z vpetostjo v kozmični red in slovnično urejenostjo nehote (v vzgojnem procesu pa oza-veščeno) ustvarja notranji red v čioveku, konstituira notranje organe in zgradbo možganov in s tem omogoča razvoj pravilnega mišljenja, sproža vztrajnast, notranje uravnoveša - skratka: ustvarja center jaza v čioveku. Kje pa je to pomembnejše, kot pri mladostniku, ki išče svoje resnično poslanstvo in svoje me sto v življenju med Ijudmi?
Kako sem doživljala mlade na škofijski klasični gimnaziji ob desetletnici delovanja?
Samozavest - ne domišljavost, vedenje - ne aroganca, ponos -ne hvalisavost, srčnost - ne na-stopaštvo ... lepih, mladih, izobrazbe željnih ljudi, ki očitno prepoznavajo pomen vzgoje v izobraževanju...
Želim vam pravega spaznanja!
S pozdravi iz Škofje Lake
Antonija H. Križaj
Petek, 28. novembra 2003
HALO ■ HALO, KAŽ1POT, UVG / info@g-glas si
GORENJSKI GLAS • 25. STRAN
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. Tel.: 04/53-15-249
Trst 3.12. in 5.12.; Lenti 4.12.; Madžarske toplice 18.12. do 21.12.; Banovci - Božič: od 23.12 do 26.12.; Lidl: 11.12.; Šenčur: 251-18-87
PRINCESA BURGUNDIJE, 29. nov. ob 19.30 - PREMIERA. Režija: Vito Taufer. Igrajo: Vesna Slapar/Vesna Pernarčič, Vesna Jevnikar, Peter Musevski, Rok Vinar, Borut Veselko, GaberK. Trseglav, Darja Reichman, Matjaž Višnar, Tine Oman, Pavel Rakovec, Ciril Roblek. Rezervacije pri blagajni PG, tel. 04/20 10 200, www.presernovogledalisce.com.
Prešcmovo glodalice Kranj
Glavni trg 6, 4000 Kranj
WLOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA
Spodni trg 14, Škofja Loka, tel.: 04/51-20-850, GSM: 041/730-982
Danes, v petek, 28. 11., ob 19.30 uri, S. Lobozerov: KAKO BI SE ZNEBILI TUJCA (komedija), režija: V. Ljubutin, gostuje gledališče SATIRIKON, za abonma MODRI. Jutri, v soboto, 29. 11., ob 19.30 uri, S. Lobozerov: KAKO BI SE ZNEBILI TUJCA (komedija), režija: V. Ljubutin, gostuje gledališče SATIRIKON, za abonma RDEČI.
Avtobusni prevozi PAVEL DRINOVEC
Trst 4. 12., 11. 12., 18. 12.; Palmanova 21. 12. Tel.: 533-10-80 ali 041/744-160
GLASOV KAZIPOT
Prireditve
Proslava ob dnevu invalidov
Dovje - Društvo invalidov občine Kranjska Gora prireja v sredo, 3. decembra, ob 18. uri v dvorani Kulturnega društva Dovje proslavo v počastitev dneva invalidov in šestega rojstnega dne društva.
Andrejev sejem
Železniki - Turistično društvo Že-lezniki prireja jutri, v soboto, "na plac" pred cerkvijo sv. Antona Andrejev sejem z bogato ponud-bo na stojnicah za Miklavževe nakupe. Sejem bo potekal od 9. do 16. ure. Sejem bo obiskal tuđi Miklavž, ki bo obdaroval najmlaj-še. VTuristični poslovalnici pa bo predpraznična prodajna razstava izdelkov domaće obrti, primernih
za poslovna in osebna darila. Od-prta bo od 29. novembra do 30. decembra od torka do petka od 9. do 12. in 14. do 17. ure, v soboto od 9. do 12. ure.
Ples na Brniku
Zgornji Brnik - Duo Ajda bo igral za ples danes (petek), 28. novembra, zvečer v Gostilni pri Cilki na Zgornjem Brniku.
Kviz za bistre glave
Šenčur - Društvo prijateljev mladine Šenčur v sodelovanju z osnovno solo Šenčur prireja v torek, 2. decembra, v domu krajanov v Šenčurju kviz za bistre glave. So-delovali bodo učenci četrtkih raz-redov osemletke OŠ iz Šenčurja, Olševka, Trboj in Voklega, ki se bodo pomerili v poznavanju nara-ve, glasbe, športa in domaće občine. Vabljeni navijači!
Dekanijsko srečanje mladine
Kranjska Gora - Dekanijski odbor za Mladino dekanije Radovlji-ca organizira jutri, v soboto, 29. novembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Kranjski Gori dekanijsko srečanje mladih. Gost bo Rabi Friškovec, zaporniški duhovnik.
Večer z Zlatkom Šugmanom
Kranj - Društvo upokojencev Kranj v okviru praznovanj obletni-ce Prešernovega rojstva vabijo na prireditev - Večer z Zlatkom Šugmanom. Razgovor z njim bo vodil dr. Zdravko Kaltnekar. Prireditev bo v petek, 5. decembra, ob 17. uri v dvoranici v prvem nadstropju na sedežu društva na Tomšičevi 4.
Odprtje šolskih prostorov
Bohinjska Bela - Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled, Podružnica Bohinjska Bela, vabi
na proslavo ob odprtju adaptiranih prostorov Podružnične sole Bohinjska Bela, in sicer danes, v petek, ob 17. uri v Kulturnem domu na Bohinjski Beli. Po kulturnem programu bo ogled adaptiranih prostorov sole.
Novoletno srečanje
Naklo - V Društvu upokojencev Naklo pripravljajo 15. in 16. decembra novoletno srečanje pri Slavici v Podbrezjah. Dupljanci in Podbrežani naj se prijavijo pri po-verjenicah, Naklanci pa v društveni pisarni 10. decembra od 9. do 11. in od 15. do 17. ure v Naklem.
KRČNE ŽILE? 05 628 53 39
Miklavžev ples
Škofja Loka - Pevski zbor Vrelec Društva upokojencev Škofja Loka vabi na Miklavžev ples, ki bo 4. decembra z začetkom ob 19. uri v restavraciji Na Nam'.
Izleti
Na Štefanjo goro
Šenčur - Pohodniška sekcija pri DU Šenčur vabi člane v sredo, 3. decembra, na pohod na Štefanjo goro. Odhod z osebnimi vozili bo ob 9. uri s parkirišča pri Gasil-skem domu v Šenčurju. V prime-ru slabega vremena bo pohod prestavljen, ali pa bo odpadel. Informacije tel. štev. 25 31 591.
Lokev - Kokoš ka - Vroče - Lokev
Kranj - Planinska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi na izlet -pohod po nezahtevni poti na relaciji Lokev - Kokoška - Vroče - Lokev. Hoje bo od 3 do 4 ure. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4 do za-
sedenosti mest v avtobusu oziro-ma do srede, 10. decembra.
Na Blegoš
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 6. decembra, na planinski izlet na Blegoš v Škofjeloškem pogorju. Tura je primerna za vse planince. Prijave in informacije v sredo in če-trtekod 18. do 19.30 ure po tel.: 531 55 44.
Na Komno in
do Triglavskih jezer
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi svoje člane in vse ljubitelje gora na M-planinski izlet na Komno (sobota in nedelja, 6. in 7.dec). V primeru ugodnih vremenskih razmer bodo izvedli dvodnevno krožno turo do Triglavskih jezer, s prenočevanjem na Komni. Prvi dan bo za dve uri, drugi dan pa za osem ur zmerne hoje. Če bi bila pot na Sedmera jezera zaradi novozapadlega sne-ga neprehodna, bo izvedena enodnevna tura na Komno in njeno okolico. Prijave in dodatne informacije: Stanko 040 20 61 64, Breda 070 485 882, stanko.do-lensek@celzija.si (pripišite telefonsko številko), pisama društva ob sredah od 17. do 18. ure, Poslovni center Planina 3, Kranj in sicer do vključno sobote, 6. decembra, popoldne.
Milje - Debeli rtič
Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane v četrtek, 11. decembra, na izlet v Milje in na Debeli rtič. Ustavili se boste tuđi v Kopru in Vanganelu. Prostih je le še nekaj mest."
PROSTA DELA
STUDENTJE, DIJAKI
www.ms-kranl.si
Na Kamen vrh
Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na pohod na Kamen vrh /783 m) in Grmado (887 m) v torek, 2. decembra. Zmerne hoje bo 3 do 4 ure. Prijave pri Miči Legat, tel.: 041 537 331.
Verje - Smlednik - Stari Grad
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na izlet v smeri Verje -Smlednik - Stari Grad in sicer v četrtek, 4. decembra. Nezahtev-ne hoje po verjetno blatni poti po za 4 ure. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do srede, 3. decembra.
PD Iskra vabi
Kranj - PD Iskra Kranj vabi na izlet v Prekmurje (6. decembra -hoje 2 do 4 ure). Prijavite se pri Niku Ugrici, tel.: 041 734 049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva v poslovnem centru Planina 3 do srede, 2. decembra.
Nakupovalni izleti
Naklo - Društvo upokojencev Naklo bo 29. novembra organiziralo izlet v Lenti, na Miklavževe nakupe. Prijave sprejemajo po-verjenice.
Obvestila
Tlak, sladkor, holesterol
Žirovnica - Preventivne meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi bodo v mesecu decembru v prostorih Čopove rojstne hiše v Žirovnici potekale 1. in 15. decembra od 8. do 10. ure. V januarju bodo meritve le 19., in sicer prav tako od 8. do 10. ure. Če je možno, ne zajtr-kujte.
i:jk€^b^§oglas Urađni vestnik Gorenjske
LETO: XXXVI                                                                                       28. november 2003____________________________________________Številka 36
VSEBINA
OBČINA ŽIROVNICA
- SKLEP O ENKRATNEM PRISPEVKU ZA NOVOROJENCE V OBČINI ŽIROVNICA V LETU 2004
OBČINA KRANJSKA GORA
- SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA
- SKLEP O POVPREČNI GRADBENI CENI KORISTNE STANOVANJSKE POVRŠINE, CENI ZA STAVBNO ZEMLJIŠČE IN POVPREČNIH STROŠKOV KOMUNALNEGA UREJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ V OBČINI KRANJSKA GORA ZA LETO 2004.
- SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE KRANJSKA GORA ZA LETO 2004
- SKLEP O DOLOČITVI VREDNOSTI TOČKE PO ODLOKU O KOMUNALNIH TAKSAH V OBČINI KRANJSKA GORA ZA LETO 2004
OBČINA JEZERSKO
- ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE JEZERSKO ZA LETO 2003
Na podlagi 21. čtena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 16/99, 59/99, 70/00, 100/00, 28/01 in 87/01) in 18. člena Statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99, 71/01 in 109/041) je Občinski svet Občine Žirovnica na svoji 10. seji dne 18. 11. 2003 sprejel
SKLEP
o enkratnem prispevku za novorojence v Občini Žirovnica v letu 2004
1.  člen
Ta sklep ureja enkratni prispevek za novorojence v Občini Žirovnica, rojene v letu 2004, določa upravičence, visino dodatka, pogoje za pridobitev in postopek za uveljavljanje prispevka.
2.  člen
Enkratni prispevek za novorojence (v nadaljevanju: prispevek) je enkratna so-cialna denarna pomoć novorojenemu otroku, s katero se družini zagotovi dopol-nilni prejemek za pokrivanje stroškov, ki nastanejo z rojstvom otroka.
3.  člen Pravico do prispevka ima novorojenec pod pogojem:
- da je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Občini Žirovnica.
4.  člen
Visina prispevka za novorojenega otroka znaša 30.000,00 SIT neto.
5.  člen
V primeru, daje novorojenec tretji otrok v družini, visina prispevka znaša 40.000,00 SIT neto in se za vsakega nadaljnjega otroka poveća za 10.000,00 SIT.
6.  člen
Pravico do prispevka uveljavlja tišti od staršev, pri katerem otrok živi, oziroma eden od staršev na podlagi pisnega sporazuma, s predložitvijo pisnega zahtev-ka pri občinski upravi Občine Žirovnica najkasneje do 31.12.2004, oziroma do 28.02.2005, če je otrok rojen po 1.12.2004.
7.  člen Zahtevku iz prejšnjega člena mora biti priloženo:
- izpisek iz rojstne matične knjige za novorojenca,
- kopija pogodbe o bančnem računu novorojenčka,
- kopija potrdila o davčni številki novorojenca in
- potrdilo o družinskih članih (samo v primeru, da se uveljavlja prispevek iz 5. člena)
8.  člen Prispevek se nakaze na bančni račun novorojenca.
9. člen
Občinska uprava na podlagi mnenja patronažne službe ali pristojnega centra za socialno delo lahko odloči, da se prispevek dodeli v funkcionalni obliki, će tako zahtevajo koristi novorojenca.
10. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske, uporablja se od 1.1.2004 dalje.
Št.: 15203-0002/2003-004 Datum: 18.11.2003
Franc PFAJFAR, inž.grad. ŽUPAN
Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Ur. I. RS, št. 72/1993, 6/1994-odločbaUS, 45/1994-odločbaUS, 57/1994, 14/1995, 20/1995-od-ločba US, 63/1995-obvezna razlaga, 9/1996-odločba US, 44/1996-odločba US, 26/1997, 70/1997, 10/1998, 74/1998, 59/1999-odločba US, 70/2000, 51/2002) in 16. člena statuta Občine Kranjska Gora (UVG, št. 17/1999, 28/2000, 15/2002), je Občinski svet občine Kranjska Gora na 10. redni seji dne 17.11.2003 sprejel
Sklep o ukinitvi javnega dobra
I.
Javno dobro preneha obstajati na pare. št. 883/6, travnik v izmeri 85 m2, vpisan v seznamu I k.o. Kranjska Gora kot javno dobro.
II.
Nepremičnina s pare. št. 883/6, travnik v izmeri 85 m2, se odpiše iz seznama I - javno dobro k.o. Kranjska Gora in se vpiše v vložek iste k.o., pri katerem je že vknjižena lastninska pravica na ime: Občina Kranjska Gora, Kolodvorska 1a, Kranjska Gora.
III.
Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske in se vpiše v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča na Jesenicah.
Štev.:465/33-6/99-EK Datum: 18.11.2003
ŽUPAN Jure Žerjav, prof.
Na podlagi 6. člena Odloka o povprečni gradbeni ceni koristne stanovanjske površine, ceni za stavbno zemljišče in povprečnih stroškov komunalnega ure-janja stavbnih zemljišč v Občini Kranjska Gora (UVG 30/2000), ter 16. člen Statuta občine Kranjska Gora (UVG 17/1999, 28/00) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na svoji 10. seji dne 17. 11. 2003 sprejel
SKLEP
o povprečni gradbeni ceni koristne stanovanjske površine,
ceni za stavbno zemljišče in povprečnih stroškov komunalnega urejanja
stavbnih zemljišč v Občini Kranjska Gora za leto 2004.
1.  člen
Povprečna gradbena cena za m2 koristne stanovanjske površine, ki se izračunava po JUS U.C.2. 100, III. stopnja opremljenosti, brez stroškov komunalnega urejanja in brez vrednosti stavbnega zemljišča, znaša na dan 31.12.2003 za ob-močje Občine Kranjska Gora 163.057,00 SIT/m2.
2.  člen
Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča na območju Občine Kranjska Gora za III. stopnjo opremljenosti in gostoto naseljenosti 100-200 preb./ha znašajo 20.362,00 SIT/m2 koristne stanovanjske površine in sicer:
* za komunalne objekte in naprave individualne rabe 9.676,00 SIT/m2
* za komunalne objekte in naprave kolektivne rabe 10.686,00 SIT/m2.
3.  člen
Sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske, uporablja pa se od 1.1.2004.
Številka: 002/2-11/1999-AJ Datum: 18.11.2003
Župan: Jure Žerjav, prof.
Na podlagi 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur.list SRS 18/1984, 32/1985, 33/1989, Ur. list RS 24/1992) in v povezavi s I. točko I. odstavka 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur.list RS 44/1997), 17. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (UVG 47/1996, 33/2003) ter 16. člena Statuta občine Kranjska Gora (UVG 17/1999, 28/2000) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na svoji 10. seji dne 17. 11. 2003 sprejel
SKLEP
o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Kranjska Gora za leto 2004
GORENJSKI GLAS «26. STRAN
KAŽIPOT, UVG / infosg-glas.si
Petek, 28. novembra 2003
Tečaj nemščine
Kranj - Društvo upokojencev Kranj Univerza za III. življenjsko obdobje vabi k vpisu novih članov v začetni tečaj nemščine. Prijave sprejemajo do danes, petka, v pi-sarni društva, kjer lahko dobite tuđi vse dodatne informacije. Telefon: 04/236 18 70.
Delovni čas knjižnic
Radovljica - Zaradi obnove in ši-ritve bo Knjižnica A. T. Linharta zaprta od četrtka, 4. decembra 2003, do vključno srede, 10. decembra 2003. V tem času izpo-soja v Radovljici ne bo možna, omogočeno bo le vračanje gradiva v čitalnici. Gradivo si boste lahko izposojali v drugih enotah, predvsem v Knjižnici Lesce, ki bo v tem času odprta vsak dan po-poldne. Hvala za razumevanje. V sredo, 24. decembra,2003, in 31. decembra 2003 bo knjižnica v Radovljici odprta od 8. do 14. ure! Zaradi obnove in širitve bo čitalnica radovljiške knjižnice od petka, 28. novembra 2003, do vključno srede, 3. decembra 2003, zaprta!
Slikanje na steklo
Radovljica - Muzeji radovljiške občine vabijo na drugo iz sklopa delavnic Slikanje na steklo. Delav-nica Slike na steklu, poslikane s hrbtne strani, se bo začela jutri, v soboto, 29. novembra. Prijave in informacije v Šivčevi hiši, tel.: 532 05 20 ali osebno na Upravi MRO v Graščini od 8. do 14. ure ali pri Biserki Mertelj, tel.: 531 48 72.
Novoletni aranžmaji in adventni venčki
Kamnik - V Budnarjevi muzejski hiše v Zgomjih Palovčah 5 nad Kamnikom bo v nedeljo, 30. novembra, od 14. ure dalje poteka-la delavnica z naslovom Izdelova-nje adventnih venčkov.
Predavanja
Osupljive najdbe
Kranj - V nizu avdiovizualnih predvajanj Osupljive, ki potekajo v banketni dvorani Hotela Creina, Koroška cesta 5 v Kranju, bo jutri, v soboto, ob 10. uri predavanje z naslovom MED SCILO IN KARIBDO - Kako do rešitve? Pre-daval bo Janez Borse.
Življenje, Ijubezen, zdravje
Kranj - Društvo bolnikov z osteo-porozo Kranj organizira predavanje z naslovom: Življenje, Ijubezen, zdravje. Predavanje bo v če-trtek, 4. decembra, ob 17. uri v prostorih MO Kranj, v sejni sobi št. 14. V sodelovanju s podjetjem Fidifarm bo predavala zdravnica Barbara H rovati n.
V Vrtnariji Reš
Podvin - Vrtnarija Reš iz Podvina pri Radovljici vabi na zadnje iz niza predavanji jesenskih sre-čanj. V petek, 28. novembra, ob 17. uri, lahko prisluhnete Ruth Podgomik Reš, ki bo opravila inventuro leta Sonca, Slavka Reš pa bo opisala svoja popotniška doživetja.
Po Avstraliji
Kranj - V kavami Potepuh bo v nedeljo, 30. novembra, ob 19. uri v okviru popotniških večerov Primož Pipan predstavil svoje potepanje po "deželi tam doli" - Avstraliji.
Konflikti v družini
Jesenice - Župnija Jesenice vabi jutri, v soboto, ob 19. uri v vero-učno učilnico na predavanje z naslovom Konflikti v družini. Preda-val bo dr. Stane Gerjolj.
Dvanajst svetih noči...
Kranj - Društvo Sveti i n vabi v sredo, 3. decembra, ob 18. uri na
predavanje Franca Božjaka, ki bo predaval, kako se fizično obnoviti, vitalno okrepiti ipd. ob povećani moči sil Narave v božično-nov-oletnih praznikih. Predavanje bo v dvorani Društva računovodskih in finančnih delavcev na Prešer-novi ulici 11 v Kranju.
Depresija in koronarna bolezen
Kranj - Koronarno društvo Kranj vabi v ponedeljek, 1. decembra, ob 18. uri na predavanje Depresija in koronarna bolezen. Predaval bo doc. dr. Andrej Marušič, dr. med., univ. dipl. psiholog, spec. psihiater. Predavanje bo v sejni sobi št. 14 Mestne občine Kranj - prvo nadstropje.
Konflikti v družini
Jesenice - Župnija Jesenice vabi jutri, v soboto, 29. novembra, v veroučno učilnico na predavanje z naslovom Konflikti v družini. Predaval bo dr. Stane Gerjolj.
Koncerti
Koncert v Suhadolah Suhadole - Moški pevski zbor Komenda pod vodstvom Lojzeta Kolarja bo jutri (sobota) ob 19.30 imel v podružnični cerkvi sv. Kle-mena v Suhadolah v občini Komenda samostojni celovečerni koncert. Namenili so ga bodo članu zbora Petru Piberniku iz Suhadol ob njegovem nedavnem 70. rojstnem dnevu.
Koncert KD Ignacij Hladnik
Tržič - Ljubljana - Kulturno društvo Ignacij Hladnik Tržič vabi na koncerta in sicerv soboto, 6. decembra, ob 19. uri v župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Tr-žiču, drugič pa bodo koncert iz-vedli v nedeljo, 7. decembra, ob 19.30 v Stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani.
Koncert ŽPZ Lipa
Kranj - Ženski pevski zbor Lipa Društva upokojencev Kranj z zborovodjo Draguško Vlašič in z gosti Pevskim društvom upokojencev iz Celja vabi na koncert v soboto, 6. decembra, ob 18. uri v Gimnaziji Kranj.
Lovci pojejo
Škofja Loka - Danes, v petek, 28. novembra, se bo ob 19.30 uri v Kristalni dvorani na Mest-nem trgu začel koncert ob 15-let-nici prepevanja Škofjeloškega lovskega pevskega zbora.
Koncert malih pevskih zborov
Tržič - V Osnovni soli Bistrica se bo danes, ob 19. uri začel koncert malih pevskih zborov Go-renjske.
Razstave
Razstava del Iveta Šubica
Kranj - V Galeriji Prešernovih na-grajencev v Kranju, Glavni trg 18, bodo v sredo, 3. decembra, ob 17. uri odpri razstavo akadem-skega slikarja in Prešernovega nagrajenca Iveta Šubica. Razstava bo odprta do 10. januarja.
Fotografije Vlastje Simončiča
Kamnik - V Razstavišču Veronika bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo umetniških foto-grafij mednarodnega mojstra po-kojnega mentorja in učitelja Vlastje Simončiča.
Razstava spominkov in daril
Tržič - V rotundi Abanke je na ogled razstava spominkov in daril Pelar - Bandelj v tihožitju z nara-vo.
Umetniki za Karitas
Cerklje - Danes, v petek, 28. novembra, bodoob 19. uri v Župnijski dvorani v Cerkljah odprli prodajno razstavo z naslovom Umetniki za Karitas.
Razstava Vena Dolenca
Kranj - V kavarni Slonček je do konca decembra odprta prodajna razstava Vena Dolenca.
Predstave
Ta veseli dan...
Naklo - Društvo kulturnih dejav-nosti VAGANT Primskovo bo danes, v petek, ob 19. uri v Domu Janeza Filipiča (Domu kulture) v Naklem uprizorilo igro Ervina Frit-za Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi.
Vesela igra o žalostni princesi
Naklo - Dramska skupina Živčki iz Osnovne sole Naklo bo jutri, v soboto, ob 17. uri v Gasilskem domu v Dupljah predpremierno in v nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri v osnovni soli Naklo premier-no uprizorila otroško gledališko predstavo Frana Milčinskega Vesela igra o žalostni princesi.
Zadrega nad zadrego
Dovje - Dramska skupina Kultur-nega društva Brezje bo jutri, v soboto, ob 19.30 uri v dvorani Kul-turnega doma Dovje uprizorila komedijo Zadrega nad zadrego.
Trilogija posebnežev
Mošnje - KD Mošnje vabi na ogled komedije Trilogija posebnežev v izvedbi gledališke skupine KUD Podlipa - Smrečje. Predstava se bo v Kulturnem domu Mošnje začela danes, v petek, ob 19.30 uri.
Kaznovani soprog
Gorje - Člani Kulturnega društva Bohinjska Bela bodo jutri, v soboto, ob 19. uri v Gorjanskem domu uprizorili Molierovo komedijo George Dandin ali kaznovani soprog.
Šola za žene
Žiri - Danes, v petek, bo v okviru gledališkega abonmaja v Žireh na sporedu druga predstava, komedija Jeana Baptista Moliera Šola za žene v izvedbi Sloven-skega narodnega gledališča Drama v režiji Mateje Koležnik. Nekaj vstopnic bo še na voljo 1 uro pred predstavo na blagajni kina.
Ženska
Reteče - Dramska sekcija DU Sovodenj vabi na uprizoritev komedije v treh dejanjih Ženska. Predstava bo jutri, v soboto, ob
19.  uri v kulturni dvorani v Rete-čah pri Škofji Loki.
Pepelka
Jesenice - V Dvorani Gledališča Toneta Čufarja se bo jutri, v soboto, ob 19.30 uri začela premiera glasbene pravljice Pepelka. Ponovitev predstave bo v nedeljo, 30. novembra, ob 10. uri (v okviru Vaše - naše matineje).
Kako bi se znebili tujca
Bled - V Festivalni dvorani si lahko v nedeljo, 30. novembra, ob
20.  uri ogledate komedijo z naslovom Kako bi se znebili tujca.
Ljubezen pod vaško lipo Komenda - Dramska skupina DU Komenda se bo predstavila to soboto, 29. novembra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Kamniku z veseloigro Ivana Sivca Ljubezen pod vaško lipo v režiji Valter-ja Horvata.
Stran 2_____________________________________________URADNI VESTNIK GORENJSKE________________________________Št. 36 -28. XI. 2003
I.člen
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na ob-močju Občine Kranjska Gora za leto 2004 znaša mesečno:
stanovanjska oz.    za zazidano stavbno      za nezazidano
poslovna površina   zemljišče-gradbeno   stavbno zemljišče
parcelo
A.stanovanjski namen    0,0223                       0,01                          0,01
.    B.poslovni namen           0,0635                       0,01                          0,01
2.člen
Sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske, uporablja pa se od 1.1.2004 dalje.
Številka: 002/12-3/2000-AJ Datum: 18.11.2003
ŽUPAN: Jure Žerjav, prof.
Na podlagi I. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Kranjska Gora (UVG 34/1995, 12/1996, 36/1996, 48/1997, 9/1999) in 16. člena Statuta Občine Kranjska Gora (UVG 17/1999, 28/2000) je občinski svet Občine Kranjska Gora na svoji 10. seji, dne 17. 11. 2003 sprejel
SKLEP
o določitvi vrednosti točke po Odloku o komunalnih taksah v Občini Kranjska Gora za leto 2004
1.   člen
Besedilo 3. odstavka I. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Kranjska Gora se spremeni in novo besedilo glasi: Vrednost točke za leto 2004 znaša 11,77 SIT.
2.   člen
Sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske, uporablja pa se od I. 1. 2004 dalje.
Številka: 002/13-3/2000-AJ Datum: 18.11.2003
ŽUPAN: Jure Žerjav, prof.
Na podlagi 29. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95. 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/99, 74/98, 12/99, 16/99, 59/99, 70/00, 100/00, 28/01, 87/01, 16/02, 51/02), 29. čjena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02), 20. člena Statuta Občine Jezersko (Uradno vestnik Gorenjske, št. 20/01, 23/02, 28/03) in Odloka o proračunu Občine Jezersko za leto 2003 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 10/03) je občinski svet Občine Jezersko, na 6. redni seji, dne 18. 11. 2003, sprejel
ODLOK
o spremembah Odloka o proračunu Občine Jezersko za leto 2003
1.  člen
S tem odlokom se določajo spremembe Odloka o proračunu Občine Jezersko za leto 2003 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 10/03; v nadaljevanju: odlok).
2.  člen
Spreminja se 3. člen v celoti, tako da se glasi: "Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
A.     BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV        ,                         v tisoč SIT
skupina/podskupina kontov                                          proračun leta 2003
I.       SKUPAJ PRIHODKI (70+71 +72+73+74)                                      100.550
TEKOČI PRIHODKI (70+71)                                                             57.548
70    DAVČNi PRIHODKI                                                                          49.657 700    Davki na dohodek in dobiček                                                34.937
703    Davki na premoženje                                                                7.545
704    Domaći davki na blago in storitve                                              7.175
705    Drugi davki                                                                                       0
71     NEDAVČNI PRIHODKI                                                                        7.891
710     Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja                     5.676
711     Takse in pristojbine                                                                     400
712     Denarne kazni                                                                                15
713     Prihodki od prodaje blaga in storitev                                             50
714     Drugi nedavčni prihodki                                                           1.750
72    KAPITALSKI PRIHODKI                                                                         700
720    Prihodki od prodaje osnovnih sredstev                                       700
721     Prihodki od prodaje zalog                                                                0
722    Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja           0
73    PREJETE DONACIJE                                                                             150
730    Prejete donacije iz domaćih virov                                                150
731     Prejete donacije iz tujine                                                                 0
74    TRANSFERNI PRIHODKI                                                                  42.152 740    Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij              42.152
II.      SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)                                             119.284
40    TEKOČI ODHODKI                                                                          40.425
400    Plače in drugi izdatki zaposlenim                                             2.955
401     Prispevki delodajalcev za socialno varnost                                 283
402    Izdatki za blago in storitve                                                      34.994
403    Plačila domaćih obresti                                                                   0
404    Rezerve                                                                                    2.193
41     TEKOČI TRANSFERI                                   .                                      34.417
410     Subvencije                                                                         .       1.374
411     Transferi posameznikom in gospodinjstvom                           13.398
412     Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam                    3.991
413     Drugi tekoči domaći transferi                                                 15.654
414     Tekoči transferi v tujino                                                                    0
42    INVESTICIJSKI ODHODKI                                                                42.774 420    Nakup in gradnja osnovnih sredstev                                      42.774
43    INVESTICIJSKI TRANSFERI                                                               1.668 430    Investicijski transferi                                                                 1.668
III.     PRORAČUNSKI PRESEŽEK/PRIMANJKLJAJ (I.-II.)                      -18.734
B.     RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB                          v tisoč SIT
skupina/podskupina kontov                                                  proračun leta 2003
IV.     PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN
PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751 +752)                           449
75    PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL                                                    449
750    Prejeta vračila danih posojil                                                         449
751     Prodaja kaprtalskih deležev                                                             0
752    Kupnine iz naslova privatizacije                                                       0
V.      DANA POSOJILA IN POVEĆANJE
KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441 +442)                                                 0
44    DANA POSOJILA IN POVEĆANJE KAPITALSKIH DELEŽEV                     0
440    Dana posojila                                                                                   0
441     Povećanje kapitalskih deležev                                                         0
442    Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije                               0
VI.     PREJETA - DANA POSOJILA IN SPREMEMBE
KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)                                                             449
C.     RAČUN FINANCIRANJA                                                           v tisoč SIT
skupina/podskupina kontov                                                  proračun leta 2003
VII.    ZADOLŽEVANJE (500)                                                                              0 50    ZADOLŽEVANJE                                                                                        0
500    Domaće zadolževanje                                                                      0
VIII.   ODPLAČILA DOLGA                                                                                  0 55    ODPLAČILA DOLGA                                                                                  0
550    Odplačila domaćega dolga                                                              0
IX.     SPREMEMBA STANJA NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)           -18.285
X.      NETO ZADLOŽEVANJE (VII.-VIII.-IX.)                                                18.285
XI.     NETO FINANCIRANJE (VI.+X.)                                                         18.734
Zmanjšanje sredstev na računih se pokriva v breme prenosa denarnih sredstev iz leta 2002 v visini  18.285.000,00 SIT.
Pregled prihodkov in odhodkov po posameznih funkcionalnih področjih porabe in po posameznih institucionalnih uporabnikih proračuna ter računa financiranja je zajet v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del odloka."
3.  člen
Ostali členi odloka ostanejo nespremenjeni in v veljavi.
4.  člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske.
Številka:   403-02-10/03 Jezersko, dne 18. novembra 2003
župan Občine Jezersko Mi lan Kocjan
Petek, 28. novembra 2003
ZANIMIVOSTI, MALI OGLASI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 27. STRAN
Vedno so ju vabile gore
Marija in Jože Ravnik iz Križev sta v soboto v domaći cerkvi potrdila dolgoletno zakonsko zvezo.
Prvič sta se vzela pred petdesetimi leti.
Krize - V soboto dopoldne je bilo pri zakoncih Ravnik nadvse živahno. Sin Rajko je za k poro-ki okrasil svoj avto, hči Marica je skupaj z drugimi sorodnicami stregla pecivo in pijaco, prihaja-li so svatje in ćelo harmonikar je zagodel, da sta mladoporo-čenca veselo zaplesala na terasi. Potem so šli v cerkev, kjer je bilo vse tako kot novembra leta 1953. Za nevesto je bil dan še posebej slovesen: praznovala je rojstni dan, god, obletnico poroke in ponovno poroko. Zakonca tuđi po petih desetletjih skupne-
ga življenja še družita ljubezen in razumevanje. Danes 73-letni Jože in 69-letna Marija sta se spoznala v Križah, od koder je Marija doma, Jože pa je bil za hlapca pri enem od kmetov. V blizino je Marija hodila po vodo in njen oče seje še dolga leta ša-lil, da pri hiši nikoli ptej ni bilo toliko vode, kot tedaj. Jože je doma iz Podljubelja, a je moral mlad oditi služit. Njegova mladost je bila grenka, saj je bil med vojno tri leta v taborišču, od koder se je vrnil sele leta 1946.
Meja v škodo Preddvora
Preddvor - Na pobudo kraja-nov iz Kokre občina Preddvor ponovno zahteva od pristojnih, da obnovijo postopek v zvezi z občinsko mejo na Krvavcu po mejah katastrske občine Kokra. Problem je nastala leta 1995, ko so nastale sedanje občine in od-kar na Krvavcu mejita obČini Preddvor in Cerklje. Naselje Ambroz pod Krvavcem, ki sodi k občini Cerklje, se je v prete-klosti širilo na območje katastrske občine Kokra, na etnografski območji Gospinca in Gra-dišče. Šio je pretežno za počit-niške hišice, med katerimi je bilo tuđi precej crnih gradenj. V Preddvoru trdijo, da gre za sko-raj edini primer v Sloveniji, ko se je posegalo v območje druge katastrske občine, saj so pri do-ločanju občinske meje upošte-vali mejo naselja in ne meje ka-
tastrske občine. Vaščani Kokre in tuđi občinska uprava v Preddvoru navajajo še vrsto argu-mentov zoper sedanjo mejo, med drugim omenjajo tuđi gospodarsko odvisnost Krvavca od občine Preddvor, saj Krvavec zajema vodo iz Kokre za potrebe dodatnega zasneževanja. Pred leti je zadevo obravnavalo ustavno sodišče, vendar ni ugo-tovilo nič spornega, v Preddvoru pa kljub temu znova poskuša-jo spremeniti sedanjo "neobjektivno in enostransko uradniško prakso". Trdijo tuđi, da imajo zaradi sedanje ureditve škodo: izpad dohodka, ki bi ga občina sicer imela od nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, osta-jajo pa tuđi brez turistične takse. Ureditev razmer v svoj prid občina Preddvor pričakuje do 1. aprila 2004.                        D.Ž.
Sprva sta bila Ravnikova zaposlena v predilnici, leta 1971 pa sta se odločila za samostojno pot. V najem sta vzela gostilno pri Benk in jo vodila kar 18 let. Sredi osemdesetih let sta se drug za drugim upokojila, toda povsem v pokoj ništa šla. Zvabi-le so ju gore: trikrat po dve leti sta oskrbovala kočo na Kriški gori, nato sta bila oskrbnika na Sedmerih jezerih, pa na Komni, več let sta pomagala tuđi sinu, ki je gostinec v sosednji Avstri-ji. Gore so ju še vedno vabile in tako sta šla za pastirja na Ble-goš. Naši bralci se bodo spom-
nili, kako je tam pred sedmimi leti strela ubila živali in zadela tuđi pastirja. To je bil Jože, ki je potem, ko se je po pol ure zbu-dil iz nezavesti, doživel ponovno rojstvo. Na Blegoš potem ništa več šla, pač pa sta do lani pasla na planini Zajavornik na Pokljuki. Letos sta si vzela odmor, v prihodnje pa, če bosta le zdrava, ju bodo gore najbrž spet zvabile. Rada sta v gorah, rada pa se tuđi vrneta domov v Krize, kjer ju sedaj obiščeta že vnukinja in sedemletni pravnuk Luka.
Danica Zavri Žlebir
Prevzem stanovanj v decembru
Na območju bivše tovarne Toko gradijo poslovno-stanovanjski kompleks Krizant.
Domžale - Na križišču Slamnikarske in Karantanske ceste - na lokaciji bivše tovarne Toko - je zrasel nov poslovno-stanovanjski center Krizant. V soseski, ki jo skupaj gradita podjetji Primorje Ajdovščina in SGP Kraški zidar Sežana bo na voljo 162 stanovanj, v pritličju vseh šestih objektov pa tuđi 56 lokalov, na-menjenih za trgovsko, storitveno ali gostinsko dejavnost. Gostinska dejavnost bo možna samo v lokalih, ki so obrnjeni na cesto. Pod objekti bodo uredili dve kletni etaži za podzemna parkirna mesta, obiskovalcem pa bodo na voljo zunanja parki-rišča in del parkirnih mest v prvi kletni etaži.
Stanovanja, skupaj jih je 162, so velika od 37 do 117 kvadratnih metrov, cena za kvadratni meter pa se giblje od 1380 do 1690 evrov. Ob nakupu stanovanja je obvezen tuđi nakup par-kirnega prostora. V podzemnih garažah bodo uredili 352 parkirnih mest, od tega jih bo 186 ozi-roma celotna druga kletna etaža na voljo lastnikom stanovanj. Tehnični pregled objektov so že opravili, s prevzemi stanovanj pa bodo po besedah direktorja podjetja Metropola Zorana Madona začeli po pridobitvi
uporabnega dovoljenja, predvi-doma v drugi polovici decembra. Lokali v pritličju so zgraje-ni do tretje podaljšane gradbene faze, za kvadratni meter bo treba odšteti od 1596 do 1800 evrov, pri čemer je davek na dodano vrednost že vključen. K ne-katerim lokalom sodi tuđi skla-dišče v kleti, tuđi tu pa je obvezen nakup parkirnega prostora. V prvem nadstropju polkrožne-ga objekta je prostor še za šest pisarn skupne površine 212 kvadratnih metrov.
Mateja Rant
Obvestilo o javni dražbi
UpnikGBDFIN, d.o.o., CestaStanetaŽagarja3, 4000 Kranj ob-vešča vse zainteresirane, da bo dne 4. 12. 2003 ob 8.30 uri v sobi št. 2 Okrajnega sodišča v Škofji Loki potekala
druga iavna dražba
za prodajo nepremičnine, pare. št. 239/3 stanovanjska stavba v izmeri 300 m2, vpisana pri vi. št. 379 k.o. Zminec, ki v naravi predstavlja poslovno stanovanjsko hišo na naslovu Zminec 5, Škofja Loka (gostilna "Pri Kajbitu"). Opravilna številka zadeve je In 2001/00029.
Izklicna cena na 2. javni dražbi znaša 29.131.024,35 SIT.
Informacije: oglasna deska Okrajnega sodišča Škofja Loka oz. telefon 031 330 715.
MALI OGLASI
«201-42-47
«201-42-48
«201-42-49
fax: 201-42-13
OBVESTILO
Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi
NOV DELOVNI ČAS,
in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -15.00 ure.
APARTMA -PRIKOLICE
PREŽIVITE NOVOLETNE IN ZIMSKE POČITNICE V POREČU v udobnih in ogre-vanih APARTMAJIH Dalena. Posezonske cene, popusti! P 0038598294742   14529
APARATI STROJI
VOZNIKI, pozor! Prodam napravo, ki zmanjša porabo gorivo do 27 % in zmanjša emisijo škodljivih izpušnih plinov do 60 %. P 040/645-805                                  14254
Prodam VILIĆAR baterijski Indos 2 t, obnovljen. P 031/716-629                       14595
Prodam NOKIO 7210 turkizno modre barve, stara 3 dni, vsi papirji, garancija, WAP, GPRS, MMS, JAVA igre, polifonično zvonenje, slušalke, polnilec, SLO meni.ma-jhen in lahek, infrardeč, vredna nakupa, cena 50.000 SIT ali zamenjam za Nokio 3300+doplačilo. P 041/824 667      uss/
Prodam rabljeno zamrzovalno ŠKRINJO 300 I, cena 10.000 SIT. P 51 85 500
PLUG DVOBRAZDNI obračalni 12 col, trobrazdni 10 col in traktorski viličar, prodam. P 25 22 635         '                      14639
Odklenjeno MOTOROLO 191 s sim. kartico prodam ali menjam z doplačilom za 17 " monitor. P 051/325 105                    14689
Prodam osovino špingl za cirkular, več elektromotorjev trofazni, 1400 obrati. P
51371-41                                                  14693
Trg Svobod« 6, 4290 Triič, Slovenija
tel.: 5964-550, 5924-300
prlmm.tnt lc@tiol.no t,http://sg«ncl|a-prlmo.«l
PRALNI STROJ Gorenje starejši, brezhiben, prodam. P 041/878-494 14599
Prodam CISTERNO za gnojevko Creina 1000 I. P 040/531-882                     u/oo
OLJNI PLAMENIK do 100.000 KW, cena 400 EUR/94400 SIT. TF 251 -1495, 040/607 495____________________/3_
Prodam TRAKTORSKI VILIČAR. P 031/723-268                                      14754
Prodam formatno KROŽNO ŽAGO-čelilnik z dvemi rezili. P 514-63-59                     uma
Prodam ANTONIO CARRARO traktor, starejši letnik, generalno obnovljen, nove gume. P 041/561-085                      14766
GARAŽE
GARAŽO kupim ali najamem v okolici nebotičnika v Kranju. P 23 62 251, 041/544 097                                        14533
KRANJ OKOLICA GARAŽO ali OPUŠČEN HLEV, najamem za skladišče. P 031/586-
130                                                             14663
BLED: Alpska, prodamo 2 garaži, I., 1983. Cena: 1.600.000,00 sit in 1.700.000,00 sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16
GR. MATERIAL
Prodam razni nov GRADBENI MATERIAL 15% ceneje. P 040/645-805              14253
Novo VALOVITKO Anhovo dim. 100x125, 250 kosov, prodam za 50% ceneje. P 51-
20-152                                                     14573
LOIN_A_J
nepremičninska   družba
loman d.o.o.. mladinska ulica 2..
4000 Kranj, tul.: 04 236 28 90,
04 236 28 91, gsm: 041 347 323
e-mail: loman@volja.net
Ugodno prodam rabljena VRATNA KRILA hrastov furnir. 1T 041 /909-958           i46i&
Prodam suhe bukove in jesenove plohe. »051/202 229__________________69_
Prodam 7 m2 PLOŠČIC stenske. P 031/272 632                                               14751
HIŠE KUPIMO
STAREJŠO HIŠO ali drug objekt na 1000 m2 ali več kupim v Kranju ali v blizini, lahko ob glavni cesti. P 041 /674-439         hoib
HIŠE KUPIMO GORENJSKA manjšo, lahko starejšo hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041 333 222                       14402
Kupim manjšo HIŠO na Bledu za gotovino TAKOJ! 11 041 /787-147                          14484
HIŠE ODDAMO
V najem dajemo STARO IN NOVO OPREMLJENO HIŠO. Cena po dogovoru. Lesce, 041/326-698                         m/»
HIŠE PRODAMO
KRANJ-BRITOF prodam poslovno stanovanjsko HIŠO, 3. gr. faza, lepa lokacija, tt 204-21-76                                      13/11
BITNJE UGODNO prodamo starejšo (42 let) vis.pritlično hišo 10x8 m na parceli 451 m2, hiša ima cea 180 m2 uporabne površine in je potrebna obnove, cena 23,9 mio SIT, TRŽIĆ v mirnem okolju prodamo pritlično hišo (35 I.), 86 m2 stanovanjske površine in cea 60 m2 kleti in garaže, na parceli 538 m2, cena 22,9 mio SIT, KRANJ Vodovodni stolp v mirni soseski na parceli 653 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, 340 m2 neto tlorisne površine, hiša je potrebna obnove (I. 1939) in primerna tuđi za poslovno dejavnost, 64 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041/333 222   i44oo
DRULOVKA lepo, vrstno, enonadstropno hišo 6X17 m, na parceli 178 m2, uporabne površine cea 300 m2, cena 36,5 mio SIT. KOKRICA hišo (v IV. gr. fazi) na parceli 541 m2, lahko dvostanovanjska, tloris 10x11 m, uproabne površine cea 400 m2, 44 mio SIT, BREG OB SAVI ob robu gozda prodamo novejšo, visokopritlićno hišo z delavnico v kleti, uporabne površine 256 m2 stanovanjske površine in 220 m2 kleti, na parceli 1000 m2, cena po dogovoru. KRANJ Stražišče prodamo etažo hiše (25 I), z manjšim vrtom, (4xx, 95 m2/l, klet cea 30 m2), 18 mio SIT BOHINJSKA BISTRICA starejšo hišo potrebno obnove,parcela 700 m2, 110 m2 stan. površine, 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041 /333 222        u-toi
ŽELEZNIKI - prodamo samostojno, obnol-jeno DVOSTANOVANJSKO HIŠO na parceli 217 m2, v pr, možnost ureditve trgovine, cea 90 m2 v etaži, 20 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj
14701
TRŽIČ - SEBENJE, na 527 m2 prodamo nedokončano već stanovanjsko hišo, hiša ima tlorisne površine 200 m2, sp. etaža stara 70 let, zg. etaža nova, 1/2 hiše pod-kletene, pritličje, 1. nadstropje, mansarda, CK-olje, vsi priključki, možnost izgradnje več stanovanjskega objekta (cea. 6.stanovanj), prevzem po dogovoru, CENA: 35.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agen-tkranj.nepremicnine.net
MOJSTRANA, na 260 m2 prodamo en-odružinsko hišo, velikost stanovanjske hiše 260 m2, stara 18 let, klet, pritličje, mansarda, CK-olje, vsi priključki, balkon + terasa, zelo lepa in urejena okolica, delno opremljena, cea 250 m2 zemljišča v dolgoroćnem najemu brez omejitev, vseljiva po dogovoru, CENA: 22.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
NEPREMIČNINE
«5745444. Mili) PKKSKKNOVA .><)
KRANJ - TRBOJE, prodamo visoko pritlično enodružinsko hišo, ki stoji na 883 m2 zemljišča, dimenzij 9,20 « 8,30, .stara 22 let, podkletena, pritličje, 1.nadstropje, balkoni, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 42.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
ZGORNJE BITNJE, prodamo samostojno hišo, ki se s steno drži druge hiše, 75 m2 v etaži, stara 42 let, 451 m2 zemljišča, 1/3 hiše podkletene, pritličje, mansarda, ogre-vanje el. radiatorji, vseljiva po dogovoru. CENA: 23.900.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - ČIRČE, na 303 m2 zemljišča prodamo manjšo dvodružinsko hišo, spodnja etaža stara 50 let, zgornja etaža stara 20.let, CK-olje, velika terasa, vsi priključki, vseljiva po dogovoru. CENA: 26.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine. net
CERKLJE - okolica - prodamo hišico s pomožnim objektom, parcela 564 m2, hiša je potrebna popolne prenove, primerna tuđi za nadomestno gradnjo, zgrajena leta 1936, cena 11 mio. sit, Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6 Kranj, 20-26-172, 031 605-, 114, www.mike-co.si
VISOKO - okolica, polovico hiše., 3 sobno stanov., 85m2, parcela 413 m2, zgrajeno leta 1976, zgornja etaža + klet + mansarda, prodamo za 19,9 mio sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
KRANJ - PRIMSKOVO -1 /2 dvojčka, 3 ss + klet + mansarda, st.površjne 90 m2, parcela 240 m2, delno obnovljeno, zgrajeno leta 1973, garaža, cena 25 mio sit, Mike & Co.do.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 - 114, www.mike-co.si
Na celotnem območju Gorenjske prodamo več stanovanjskih hiš različne ve-likosti in cenovnih razredov. Obiščite nas na naši spletni strani www.itd-plus.si, ali nas pokličite na tel: 04/23 66 670, 04/23 81 120,041/900-009
ŽELEZNIKI, Zali log, ugodno prodamo staro hišo potrebno obnove, 260 m2 stavbišča, cea. 2 ha gozda. REAL KARANT, nepremičnine&investicije, Starman Irena, s.p., Škofja Loka, Spodnji trg 23, tel: 04 512 74 74, 051 307 396
BLED - KORITNO, odlična ponudba -dvostanovanjska hiša z 290 m2 stan. pov., zemljišča 964 m2, odlična sončna lega z lepim razgledom, L: 1986, ugodnaznižana CENA: 62,00 mio SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o., 04 576 76 00 ali 041 647 974, www.makler-bled.si
ZGORNJE GORJE, stanovanjska hiša, starost 30 let, v dobrem stanju, vseljiva, skupaj 150 m2 stanovanjske površine, zemljišče v izmeri 760 m2, sončna lega, razgled, cena 24 mio SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o., 04 576 76 00 ali 041 647 974, www.makler-bled.si
LJUBNO, novejša stanovanjska hiša, stara 15 let, 225 m2 stanovanjske površine, kvalitetna gradnja, zemljišče v izmeri 700 m2, odlična lega na vrhu naselja, sončna, lepi razgledi, cena 35 mio SIT, Inf.: MAKLER BLED d.o.o., 04 576 76 00 ali 041 647 974, www.makler-bled.si
Homec, dvostanovanjska hiša, stan.površine 182 m2, 470 m2 zemljišča, odlična in sončna lega. L.: 1957. CENA: 31 mio SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o., 04 576 76 00 ali 041 647 974, www.makler-bled.si
Jesenice, Koroška Bela, starejša hiša 150 m2 stan. površine, gosp. poslopje, zemljišča 438 m2. L: 1945 CENA: 14.016.000,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o., 04 576 76 00 ali 041 647 974, www. makler-bled. si
KRANJ, Stražišče - kmetija: stan.hiša 125 m2 v etaži, obnovljeno pred 25 leti, zraven gosp. poslopje 200 m2, žaga, drvarnica, parcela 1320 m2, cena = 66,1 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700_____________
BITNJE - starejša bivalna stan.hiša cea. 70 m2 v etaži (klet, pritličje in mansarda), delno obnovljena pred 3 leti, zraven drvarnica, parcela 451 m2, cena - 23,9 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700_____________
TRŽIČ, center - 90 let stara stan.hiša cea. 70 m2 v etaži (pritličje, in 2. nadstropja), obnovljena pred 23 leti, parcela 411 m2, cena = 20,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700_____________________
Visoko pri Kranju: starejša stan.hiša, stara 60 let cea 100 m2 stan.površine, parcela 715 m2, cena = 24,8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700____________________
KOKRICA - stan.hiša stara 23 let na parceli 1.033 m2, klet, pritličje, nadstropje in podstrešje, lepo urejen in zagrajen vrt, dostop s ceste, cena = 67,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
TRŽIČ, center - 2/3 stan.hiše, obnovljena leta 1999, pritličje, I.nad. (kot 3 SS) in podstreha, parcela 416 m2, vsi priključki, cena * 12,5 SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700__________
LESCE - Hlebce; 225 m2, prodamo last-no hišo v centru vaši, nekdanjo gostilno An-gelca, I. 1937. CENA: 17,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Drulovka; 250 m2, 1,90, vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,40m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela cea 200 m2. CENA: 38 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
ŠENČUR: 260 m2, stara 18 let, blejski ju-rček, mirna lokacija, parcela 509 m2, lahko dvodružinska, ugodno. CENA: 38 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
ŠKOFJA LOKA - center; 262 m2, 1.00, poslovno-stanovanjska meščanska hiša, dobra lokacija, v celoti kvalitetno adaptirana, CK, takoj vseljiva. CENA: 46 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
ZG. BITNJE; 150 m2, prodamo starejšo hišo, letnik 1961, parcela meri 450 m2, dobra in mirna lokacija. Na eni strani se drži sosednje hiše, potrebna je obnove. Vseljiva je po dogovoru. CENA: 23,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - center; 150 m2, 100 let stara meščanska hiša, primerna tako za poslovno dejavnost kot tuđi za stanovanje. Možna je menjava za stanovanje v severnem delu Kranja. CENA: 30 mio SIT. SVET NEPREMIĆNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
BEGUNJE prodam polovico HIŠE z last-nim vhodom, na lepi lokaciji, cea 900 m2 zemljišća. P 5333-584                       14^9
IZOBRAŽEVANJE
MATEMATIKA, FIZIKA instrukcije in nasveti za vse sole, svetovanje 0 uporabi in programiranje kalkulatorjev. Informacije na ENAČBA -izobraževanje, Resnik s.p., Milje 67, Visoko, P 04/253-11 -45 in 041 /564-991
KUPIM
ODKUPUJEMO smrekovo, macesnovo, bukovo in javorjevo HLODOVINO. Opravimo tuđi posek in spravilo lesa. P 5306 550,041/721-637_______________jmm
Kupim termoakumulacijsko PEČ 2 ali 3 KW. P 040/382-185_____________14599
Kupim TRAKTOR Tomo Vinkovič 730. P
040/751-830___________________Meo/
Kupim KRMNI KROMPIR. P 01/3645-360 Kupim SENO. P 031/292-142       14735
Kupim SALONITNE PLOŠĆE ali kovinske valovito kritino cea 50 m2. P 041 /550-128
LOKAL ODDAM
KRANJ CENTER UGODNO NA DOBRI LOKACIJI V PRITLIČJU HIŠE ODDAMO TRGOVSKI LOKAL 37 M2 IN 66 M2, CENA 2600 SIT/M2. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041/333 222                                      14403
KRANJ ODDAMO več poslovnih površin na različnih lokacijah, KRANJ Zlato polje PRODAMO manjši poslovni prostor z vsemi priključki, 42 m2, cena 1,8 mio SIT. KRANJ OKOLICA PRODAMO PROIZVODNO SKLADIŠČNI OBJEKT na parceli 1000 m2 (10x40 m), 400 m2 uporabne površine v pritličju, cena 71 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00,041/333 222                                14404
GORENJSKI GLAS • 28. STRAN
MALI OGLASI/ info@g-glas.si
Petek, 28. novembra 2003
ODDAMO
Kranjska Gora: Borovška cesta 95, poslovni prostor - lokal v izmeri 26,30 m2. Izhodiščna cena najema je 7,00 EUR/m2
Radovljica: Poslovna stavba PE Radovljica, Gorenjska cesta 16, poslovni prostori v 1. nadstropju 101,60 m2, v 2. nadstropju 259,06 m2 in v tretjem nadstropju 95,92 m2. Prostore je možno oddajati tuđi ločeno. I/hodiŠčna cena najema je 6,00 EUR/m2
Lastnik ni dolžan skleniti na-jemne pogodbe z nobenim od ponudnikov.
Informacue:04/208-44-77
http://gbkr.si
(iorcnjska banka, d.d., Kranj
Blcivceisova cesta 1, 4000 Kranj
Gorenfsk* ^ Banka
A ALBIS, d.o.o.
f tt    Poslovanje in upravljanje Tj!    z nepremičninami
i.O.O.
Bivši lntex ODDAMO POSLOVNE PROSTORE
do 5000 m2: pisarne, skladišča, delavnice
in sejemski prostor ALBIS, d.o.o., 041/426-898
ndomplan ! družba za mženiring, nepremičnine, urbanizem ^^^^m : in energetika d.d kranj,bleiweisova 14
041/647-433
STANOVANJE PRODAMO
•  Kranj, Planina III, dvosobno + kabinet s hobby sobo v kleti; 94,5 m2. samostojni vhod, dva atrija, starost 17 let, cena 24,8 mio,
• na Golniku dvosobno + 2 kabineta, 2. nad,, iz-mere 75,40, starost 39 let; 17,3 mio;
• Kranj, Planina II. enosobno. I. nad., delnoopremljeno, izmere 52,8 m2, staro 20 let, obnovljeno leta 1999, 15.5 mio SIT;
• Stražišče pri Kranju v 75 let stari hiši, obnovljeno manjše dvosobno v pritličju, izmere 45,2 m2, 12,9 mio,
•  Škofja Loka. trisobno; IV. nadst,; izmere 74,8 m2; starost 43 let; cena 16,7 mio.
Kranj, Planina I, 2ss, 6 nad., 50,70m2, staro 25 let, cena 14,5 mio SIT; HIŠE - PRODAMO
• Šenćur - visokopritlična, tlorisa 132 m2 + prizi-dek 35 m2, na parceli 390 m2, starost 10 let, cena 54 ,5 mio. SIT;
•  blizina Cerkelj na Gorenjskem, pritlična, tlorisa 12x11 m2, na parceli 572 m2, staro 12 let, 39 mio SIT;
• Kranj, center mesta, na lepi lokaciji starejsa, potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki omogoća nov poslovno-stanovanjski objekt, staro 40 let, 28 mio SIT;
• Brezje nad Tržičem - vas Leše - starejsa kmeć-ka, na parceli 80 m2, staro 50 let, 7 mio SIT;
• blizina Preddvora, visokopritlična, tlorisa 13 x 9 m2, na parceli 685 m2, stara 9 let, 74,6 mio SIT;
• Drulovka pri Kranju, vrstna atrijska, tlorisa 17x6 m2. na parceli 182 m2, staro 13 let, 38 mio SIT
• blizina Podnarta, polovica starejše hiše - 65 m2 stan površine ter pomožni prostori in vrt v izmeri 390 m2 staro 66 let, 13 mio SIT.
•  Kokrica pri Kranju. visokopritlična, IV. gradb. taza, na parceli 541 m2, staro 2 leti, 41,3 mio SIT;
•  Podreča, polovica visokopritlične, staro 7 let, v celoti opremljeno, v izmeri 170 m2, s samostoj-nim vhodom na parceli 297 m2, cena 39 mio SIT;
• Kokrica, visokopritlična s prizidkom, tloris 16x8 m, na parceli 460 m2, starost 44 let, cena 28 mio. SIT;
HIŠE - ODDAMO V NAJEM:
•  Šenćur, enonadstropna, stara 25 let, velikosti 16 x 10 m, ki obsega v 1. nadstropju štirisobno stanovanje s kabinetom v izmeri 160 m2, v pritličju delavnico za mirno obrt (možnost oddaje ločeno) v izmeri 150 m2, visina delavnice je 3,10 m, mesećna najemnina 195.000,00 SIT;
• blizina Podvina, pritlićna, stara cea 50 let, v celoti opremljena, na parceli 1400 m2, najemnina 95.000,00 SIT
POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO
•  Kranjska gora, IV. gradb. faza, pritličje, izmere 136 m2, star 13 let, 26 mio SIT,
• Kranju, Zlato polje, pritličje, izmere 42 m2, star 10 let, 11,6 mio SIT;
• Krize pri Tržiću, pritličje (primeren za trgovino), izmere 64 m2, parkirišče, star 53 let, 11 mio SIT,
• Radovljica, pritličje, izmere 20 m2, star 12 let, 5 mio SIT.
•  Kranj, Planina I, prodamo ali oddamo v najem, izmere 44,80 m2, star 24 let, adaptiran leta 1990, cena 9 mio SIT ali najemnina 83.600 SIT mesečno;
POSLOVNI OBJEKT - PRODAMO:
• Primskovo v Kranju, dve poslovni stavbi različnih velikosti, na parceli velikosti cea 1000 m2; eno-nadstropni objekt, leto izgradnje 1980, mansar-da izdelana v letu 1995, 116,5 mio SIT inpritlićni objekt, leto izgradnje 1947, 23 mio SIT;
• Kranj ob prometni cesti, izmere 1120 m2, na parceli 1010 m2, leto prenove 1962, 120 mio SIT. POSLOVNI PROSTOR: - ODDAMO V NAJEM
•  Čirče pri Kranju, pisarniški prostori, izmere 80 m2, stare 22 let, 112,000 SIT mesečno in skla-dišće 50 m2, cena 35,000,00 SIT/mesečno;
•  Kranju. Cesta Staneta Žagarja, izmere cea 40 m2,116.500 SIT mesečno;
PARCELA - PRODAMO:
• Jezersko, 700 m2 + 2 ha travnik in gozd, cena 10 mio;
ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESLJIVOST IN USPEH.
KRANJ, blizina - 3 pisarne 80 m2, lastna parkirišča, letnik 97, cena - 100.000,00 SIT/ mes s stroški skupaj, K 3 KERN d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ - Struževo; 118 m2, oddamo proizvodno skladiščni prostor, CENA najema 936,00 SIT/m2 (ali 4 EUR) oz. po dogovoru. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
LESCE- TRGOVSKI LOKAL v novem tr-govskem centru v Lescah, 50 m2, ODDAM v najem. TS 041/671-986                      14682
PROSTOR v Škofji Loki, 50 m2, ODDAM v najem, ugodno. TS 041/274-346     mo9&
LOKAL PRODAMO
RADOVLJICA: 23,52 m2, I. 1990, pritlič-je, primerno za trgovino ali storitveno de-javnost. Cena: 8.200.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16
RADOVLJICA, v poslovni zgradbi ALMIRA RADOVLJICA (STAROST 30 LET) prodamo: TRGOVINO v izmeri 117 m2, v odličnem stanju, opremljena, cena 24,8 mio SIT, Int.: MAKLER BLED d.o.o., 04 576 76 00 ali 041 647 974, www.makler-bled.si.
MAKUER BUKO d.o.c
PRODAJA NEPREMIĆNIN
1 'JAO blcd, ljubljanska cesta "), tel: 5767-600, 041/647-974
Bled, TTC ( Gadafi), oddamo poslovni prostor - TRGOVINO, v izmeri 20 m2, opremljen, z izložbo, starost 15 let, meseč-na najemnina 75.000,00 SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o., 04 576 76 00 ali 041 647 974, www.makler-bled.si.
Bled, TTC (Gadafi), oddamo poslovni prostor - TRGOVINO, v izmeri 24,35 m2, prav tako opremljen in z izložbo, starost 15 let, mesećna najemnina 75 000,00 SIT. . Inf.: MAKLER BLED d.o.o., 04 576 76 00 ali 041 647 974, www.makler-bled.si.
KRANJ, Primskovo - v ind coni I.nad. več različnih posl.prostorov, letnik 2000, cena = 141.600,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Planina III - poslovni prostor, letnik 85, vel. 35,50 m2 v pritličju objekta, cena = 305.500,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
"       OBVESTILA
V KAVA BARU TINKARA- Zgornje Bitnje ja odprta prodajna RAZSTAVA TAPISERIJ. tr 031/22 58 70                                      um*
OBLAČILA
Prodam ŽENSKI PLAŠČ št. 36, kamelja volna, rjave barve in kupim Nokia 3310 ali 5110. TP 070/403-126                            14602
PARKELJNOVO     in     MIKLAVŽEVO OBLAČILO prodam. TS 041/839 941 m/ih
FANTOVSKO GARDEROBO različne velikosti ugodno prodam TS 2332 443 od ponedeljka popoldan                               wm
OTR. OPREMA
Prodam kombniniran OTROŠKI VOZIĆEK Chicco, globoki del in športni del posebej, velika kolesa, zelo malo rabljen. Cena po dogovoru. V 041/965-064                umh
OSTALO
LESTVE vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22,01/3611-078                                n/m
VODNI MASAŽNI APARAT za lepše, črvstejše, večje ženske prsi in STROJČEK za brušenje nožev in škarij-gospodinjski, prodam. '»041/858-149, 2312-298
Prodam 2 CISTERNI za kurilno olje 1100 I po polovični ceni. TS 202 71 04       14570
SVINJSKA IN GOVEJA ČREVA za krvavice in pečenice, ovitke za salame in ostalo dobite v trgovini KOROTAN v Struževem. TS 04/202 42 37                                     mmi
STEKLENICE različnih velikosti in oblik dobite v Struževem, trgovina KOROTAN. tr 202 42 37                                               14S9?
Prodam BOJLER za centralno in sončno iz nerjaveče pločevine 200 I v usnju. TS 031/553 357___________________ueoa
Prodam 80 literski električni BOJLER, tr 041/448-149                                          14608
hKERN
N E P R E mT^TTTnI
Te/ 2021353           Mnisimi n^i 12 tax.2022-566________'MLLk"">J
TAPISERIJE različnih velikosti, oblik in motivike, prodam. Cena od 15000 SIT dalje. TS 031/22 58 70                                14627
Ugodno prodam LESENE LESTVE različne dolžine. TS 25 22 507                  14054
DALJNOGLED 7X50, nov, v torbici, pro-dam za 6600 SIT. TS 5744 049            mghb
Prodam HRASTOV ĆEBER. V 031 /738-616
Starejši kmečki VOZ za okras in voziček cizo, prodam. TS 01/832-31-19            14592
Ugodno prodam LESNE BRIKETE za kur-javo. 1T 5331-648, 040/88 44 25     w?m
Prodam nov SMETNJAK vel. 220 I iz pocinkane pločevine močnejše izdelave. Jenkole Drago, Prebačevo 32a, V 2326-426
PRIDELKI
Prodajamo sladek jabolčni SOK in JABOLKA za ozimnico. Kmetija Jelrala, Podbrezje 218, TS 530-66-44                1410/
DOM
nepremićnine
04/202-33-00,041/333-222
D.imi.ui.i Ki.mllvi!.vi >p.. Sirii;irji-\;i-l. Ki.ini
www.dom-ncprcmicninc.com
Prodam dobro DOMAĆE NARAVNO VINO belo in rdeče. Sr. Dobrava 14, Kropa, 53 36 619                                                   14001
Prodam 200 kg REPE za krmo ali kisanje in otroški sedež za na kolo. TS 25 22 192
Prodam MESO mlade goveđi, sonaravne prireje. TT 031/462-008_____________u<m_
Prodam MESO od teleta. TS 5333 284
Prodam STEKLENIČENO HRUŠKOVO ŽGANJE. TS 031/876-542                    i4w,
PODARIM
ODDAMO 4 PASJE MLADICKE, mešančke. TS 5958-157                           141.11
Podarim 5 KUŽKOV mešančkov, starih 5 tednov. TS 234 10 30, po 12. uri        14524
Ljubiteljem živali podarimo PRIKUPNO MEŠANKO, staro dva meseca, primerna tuđi za v stanovanje. Psička je majhne rasti in se že veseli novih lastnikov, ker je ostala sama iz legla. TS 041/482-141               14593
Ljubiteljem živali podarimo 3 LEPE MUĆKE, stare 2,5 mesece, vajene čistoće. ■tt 2332-007                                                M/59
POSESTI
Kupim staro KMETIJO. Plačilo z gotovino. TS 040/645-805                                   1425?
KRANJ Vodovodni stolp prodamo zaz. parcelo za gradnjo dvojčka, 1100 m2, cena 35000/m2, BITNJE sončno, zaz. parcelo ob cesti 458 m2, elektrika in voda v blizini, cena 12,9 mio SIT, BESNICA v mirnem naselju prodamo sončno parcelo, 660 m2, 17000 SIT/m2, LAHOVĆE ravne, sončne, zazidljive parcele 400-500 m2, 18.800 SIT/m2. KRANJ OKOLICA V komunalni coni prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO, 840 m2, elek., voda, dostop ob parceli, 28,3 mio SIT. DOM NEPREMIĆNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041 /333 222   14.105
PARCELE KUPIMO KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041/333 222
Prodam zazidljivo PARCELO Z.L.D. 630 m2 Ovsiše pri Podnartu. TS 041/608-638
KRANJ - ČIRČE, prodamo zazidljivo parcelo za poslovni objekt, velikost parcele 2400 m2, prevzem možen takoj, CENA: 56.400.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agen-tkranj.nepremicnine.net
GORICE - LETENCE, prodamo vikend parcelo, 869 rn2, prepis možen takoj. CENA: 12.980,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
VISOKO - cea. 1.000 m2 stavbnega zemljišča za stan.nišo, cena = 15.340,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
Ambroz pod Krvavcem - stavbna parcela za počitniško hišico 375 m2, cena = 4,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
LESCE - Hlebce; 670 m2, v centru vaši prodamo lastno zemljišće, primerno za gradnjo stanovanjske hiše ali hiše dvojčka. CENA: 10,2 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
GOLNIK - Senično; 1.800 m2, zazidljiva parcela, mirna lokacija ob gozdu, strma, priključki na njej, primerna za bivalni vikend ali stanovanjsko hišo. CENA: 7,6 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo 463 m2 zazidljive parcele z izdanim gradbenim dovol-jenjem, ki velja do konec leta 2003, prevzem po dogovoru CENA: 18.880.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremićnine. net
Jesenice: zazidljivi parceli 420m2 in 440m2, z obstoječim objektom, cena 6,5 mio Kranj-Planina: zazidljiva, ravna parcela v urbanem naselju, 345 m2, cena: 16,2 mio SIT. Mavčiće: ob jezeru - zazidljiva parcela, cea 500 m2, zelo lepa lokacija, cena: 15 mio SIT - še dogovor. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 041/755-296, 040/204-661
BOHINJSKA BELA, zazidljiva parcela v izmeri 500 m2, na sončni legi z razgledom, cena 5,5 mio SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o., 04 576 76 00 ali 041 647 974, www.makler-bled.si.
LESCE, zazidljiva parcela ZA POSLOVNO-SERVISNE DEJAVNOSTI, v izmeri 1.578 m2, zanimiva lokacija, cena 26 mio SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o., 04 576 76 00 ali 041 647 974, www.makler-bled.si.
Prodam GOZD v KO. Dobrava pri Podnartu. TS 2334 192                             145//
Prodam ZAZIDLJIVO parcelo v Zg Bitnjah ob glavni cesti, 967 m2, izredna lokacija, cena ugodna. IP 041 /404 960 in 25 72 092
POSLOVNI STIKI
KRATKOROČNI KREDITI do 100.000 SIT v 1 uri! TT 53 48 39, 070/302-014, GORFIN d.o.o., Kranjska c. 4, Radovljica
KRANJSKA ZASTAVLJALNICA
Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti.
O4/236-73-73
KtSSI d 0 0.. SJtnt.irieva !;. Kuni
POZNANSTVA
POMLADNI VETER vabimo GORENJKE, mlajše in starejše,ki želijo spoznati novega moškega za resno vezo ali za obćasna srećanja, da pokličete 031/612 541 ali 041/899 442 od 9 ure dalje, tuđi ponoći, ali pišite SMS. Veselimo se sodelovanja z vami!                                                          1466&
POMLADNI VETER preprosta Gorenjka, želi spoznati starejšega moškega. Gospod-je prosimo pokličite 090 54 24 ali 090 54 25 (186 sit/min) od 9 ure dalje tuđi ponoći. Vabljeni tuđi drugi, veseli vas borno!    mmi,
Ali si tuđi ti osamljena in pozabljena?! Javi se poštenemu, dolgoletnemu vozniku. Poskusiva najino srečo! 041/602-395
RAZNO PRODAM
Ugodno prodam FRAJTONARICI otroško in normalno mehanizem za stensko uro. TS 2312-101                                                        14610
Prodam PLETILNI STROJ zelo ugodno volno in ženske kape dvojne, TS 531 5204
DRVA jesenova suha prodam. TS 533 16
10                                                                   14684
Prodam MEŠANA DRVA in MENJALNIK 5 stopenjski za Jugo. TS 51 88 154       i4oa5
Ugodno prodam suha HRASTOVA DRVA 8 m3. TS 031/676 437                         ueoo
Kombinirano kopalniškoi PEĆ, elektrika, drva, 80 I bojler, prodam. TS 040/252 166
14698
Prodam suha, hrastova DRVA in BOROVE PLOHE. TS 040/219-600                        14704
Prodam SOBNO KOLO, PEĆ na plin in BTV EKRAN 55 cm. TS 252-14-81      14/2/
Prodam suha, mešana DRVA, bukev, gaber. Možnost razžaganja in dostave. TS 5123-248,041/850-667                       M/e:)
STANOVANJA ODDAMO
STANOVANJA ODDAMO Naklo 1 ss v hiši s posebnim vhodom, cea 40 m2, 40.000 SIT/mes, 2 osebi starejši. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00,041/333 222                           14399
BLED ODDAM opremljeno sobo možnost kuhanja, souporaba sanitarij. TS 5744-108
1456/
V najem ODDAM GARSONJERO na Planini. tT 031/249-872                     ueai
Podvin - manjšo hišo, staro 50 let, na parceli 1.400 m2 z vso opremo, 95.000,00 SIT/mes, 3.mes. predplačilo, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
V blizini italijanske meje ODDAM stanovanje mladi upokojenki s šoferskim izpitom. Domenek 05/30 880 39       14732
ODDAM opremljeno SOBO (13 m2) v 3sobnem stanovanju v hiši (lasten vhod, neposredna blizina Kranja, souporaba ostalih prostorov. V stanovanju sta še dve mladi sostanovalki. Cena s stroški cea 30.000 SIT, 041 /564-500 Tanja                       14757
ŠPORT
ITD+ nepremićnine
Slovenski trg & 4000 Kronj te/yfax-2366-670,2366-677
GSM:041/755-296 E-MAlL'Mnepremlcnine® siol.net PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESLJIVO, HITRO IN UGODNO,
V Šorlijevem naselju v Kranju ODDAMO 3 sobno STANOVANJE, 73 m2 s kletjo TS 040/831-441                                       m/65
STANOVANJA KUPIMO
STANOVANJA KUPIMO KRANJ kupimo GARSONJERO, ENOSOBNO, TRISOBNO in STAREJŠE ŠTIRI SOBNO STANOVANJE ZA ZNANE KUPCE. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041/333 222
Kupim novejše 1 sobno ali 2 sobno STANOVANJE, z vsemi priključki. TS 040/756-409
KRANJ - OKOLICA, KUPIMO VEĆ STANOVANJ RAZLIČNIH VELIKOSTI ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE, AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
Na celotnem območju Gorenjske odkupu-jemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plaćila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661.
KRANJ, za znano stranko takoj kupimo 3-sobno stanovanje za gotovino. REAL KARANT, nepremičnine&investicije, Star-man Irena, s.p., Škofja Loka, Spodnji trg 23, tel: 04 512 74 74, 051 307 396
STANOVANJA NAJAMEMO
STANOVANJA NAJEMEMO KRANJ z okolico manjše dvosobno ali enosobno stanovanje za naše stranke. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00,041/333 222                           msob
Nujno najamem 2 sobno ali večje stanovanje v Kranju. TS 2330-376      145/5
V najem vzamem manjše stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. TS 041/225 147
24-letni nekadilec išče garsonjero v Kranju do 130 EUR, nujno. TS 041/216-051
ŠKOFJA LOKA - takoj najamemo več vrst stanovanj za sprotno plačilo REAL KARANT, nepremičnine&investicije, Starman Irena, s.p., Škofja Loka, Spodnji trg 23, tel: 04 512 74 74, 051 307 396
KRANJ - najamemo 2ss, opremljeno,cena do 60.000 SIT, za daljše obdobje. Tel.: 041/721-572
STAN. OPREMA
Prodam POHIŠTVO za spalnico, dnevno sobo in usnjeno sedežno garnituro. TS 031/670-507                                          i45»4
Prodam dobro ohranjen raztegljiv KAVČ trosed, cena po dogovoru, tr 2332-883
Prodam 2 nova JOGIJA. TS 513-15-81
Komisijska prodaja SMUČARSKE OPREME, drsalk, smuči, tuđi nove. Rubin,d.o.o., Betonova ul. 44, Kranj, TS 20491-91 po 15. uri                                14343
STORITVE
SENČILAASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Krize, TS 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZA-VESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času!                                                             25
TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tes-nila do 30 % prihranka pri ogrevanju. Prepi-ha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije. * 041/694-229, 01/83-15-057, BE&MA, d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik
Nudimo ugodne kredite do 6 let na osnovi osebnega dohodka ali pokojnine (09). Osebnl dohodek lahko obremenimo preko tretjlne, star kredit ni ovlra. Tel.: 02/25-24-826, gsm 041/750-560, 041/331-991. Prodaja vozil NUMERO UNO, Dušan Šimunovič, s.p. Mlinska ul. 22, 2000 Maribor
Hitri prevozi, selitve doma in v tujini, prenosi klavirjev, blagajn, odvoz starega po-hištva, montaža stavbnega pohištva, hitro in ugodno. Tadej 041/737-245, Matej 041/35-80-55, Brce Tadej, s.p., C. Jaka Platiše 11, Kranj                                       meo
ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE dvorišć, dovoznih poti in parkirišič, polaganje robnikov ter pralnih plošč, zdelava betonskih ter kam-nitih škarp. izkop, nasip ter odvoz materiala na deponijo. TS 041/680-751, 01/839-46-14, Adrovič & Comp. Jelovška 10, Kamnik
Ze imate trgovino in bi želeli zamenjati ali dopolniti svojo ponudbo z zavesami, prti in dekorji? Pokličite 051 343 323! Nataša Maček, s.p., Novo polje c. X/49, Ljubljana - Polje
ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, SCREEN SENČILA in ROLETE - izdelamo in montiramo. RONO SENČILA, Mavsarjeva 46, Not. Gorice, IP 01/3651-247, 041/334 247                                                             ym-m
ELEKTROINŠTALAGIJE, Janez Valter s.p., Nova vas 15a, 4205 Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo VSE VRSTE ELEK-TROINŠTALACIJSKIH DEL. TS 041/760-616                                                         1400/
RODE
STROJNI  ESTRIHI
Sr. vas 107, Šenčur
Tel.: 04/25-11-605
041/653-780, 031/653-780
Rode Franc s.p.
STROJNI OMETI NOTRANJIH STEN in STROPOV , hitro in po UGODNI CENI. Ur-mar d.o.o., Zakal 15, Stahovica, IP 041/642-097                                         14133
ASTROLOGINJA ŠONJA sporoća vsem svojim strankam in tištim, ki se žele pogov-oriti 0 svoji prihodnosti, da je dosegijiva na mobitelu 051/307 544, Klopčič Šonja,s.p., Čebulova ul.4, Moravće    14520
FLAMME DIMNIKI - dimniki iz nerjaveče pločevine za sancijo obstoječih dimnikov, troslojni DW dimniki za novo gradnjo, izračun premera dimnika, ogled na objektu, svetovanje ter brezplačna izdelava ponudbe. FLAMME d.o.o., Potoćnikova 11, TS 515 44 90 ali 041 /634-656            14644
STROJNO
IZDELOVANJE
estrihov
Memtinr., 1'okopatiSka 10, Vuklo
tel.: O4/25 718-13 041/632-047
kininom: Vladimir s.p.
KTS Radovljica, Gubčeva c. 17, 4240 Radovljica, nudi računovodske in sveto-valne storitve za mala podjetja, zavode in samostojne podjetnike. IP 051/302-008
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. Izdelava vseh vrst škarp, izkopi in nasipi ter odvoz materiala na deponijo. TS 041/680-751, 01/839-4614, Adrovic in comp., Jelovška 10, Kamnik
STOPNICE- notranje, zunanje, zložljive, PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, pohodne REŠETKE, NADSTREŠKI za vhodna vrata. GELD, d.o.o., ul.J. Šmida 15, Jesenice, TS 580-60-26                wsb
STANOVANJA PRODAMO
Prodam 3 sobno STANOVANJE, 80 m2, na Planini 1 v pritličju. TS 041/681-510
KRANJ Planina III sonćno 1 ss, 42,40 m2/IV, vsi priklj., 11,9 mio SIT, RADOVLJICA prodamo SONČNO 2 ss, 48,85 m2/HI., kopalnica obnovljena, lega V-Z, cena 13,9 mio SIT. KRANJ Stražišće prodamo 4 ss v hiši z delom vrta, cea 95m2/l., balkon, CK možnost priključka na plin, potrebno obnove, 18 mio SIT DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00,041/333 222                            14396
RT R i J
ATRkl stanavsnlska zadruga, u.o.
ZE Ljubljana, Vojkova 63, Ljubljana Tel.: 01/530 92 90, 01/530 92 92.041/329 179
PROMET Z NEPREMIČNINAMI NAKUP, PRODAJA, NAJEM, CENITVE
KRANJ - ŠENČUR samostojna niša I. 1985, cea. 160 m2, parcela 509 m2, K+P+M, CK, TEL, garaža, lepa mirna lokacija. Cena 39.000.000 SIT. Koda H-201
Šk. Loka 10 minut iz centra samostojna
cea. 200 m2 stara hiša, redno obnavljana,
P+l, dva stanovanja, možnost tren, tri
garaže, CK-olje, tel, Catv. Cena cea. 36.000.000 SIT. Koda H-183.
ŠK. LOKA, KRANJ kupimo 2 ali 3-sobno stanovanje za znano stranko. Vabljeni na www.sz-atrlj.si
Aavljavčeva, 2 ss, izredna lokacija, nadstr. 3/4, velikost 53,4 m2, adaptirano, lega SV, vseljivo maja 2004, prodamo za 16 mio SIT. IP 041/664 919                                    14587
PONOVNO NOVA STANOVANJA, KRANJ - ČIRČE, ŠEST STANOVANJSKI OBJEKT Z LASTNIMI PARKIRIŠČI, ŠTEVCI ZA HLADNO IN TOPLO VODO - KALORIMETRI. NA RAZPOLAGO ŠE DVA STANOVANJA, IN SICER: 3S.S. (77,64 m2) V MANSARDI TER 3 S.S ( 80,24 m2) V PRVEM NADSTROPJU, STANOVANJA IMATA TERASO OZ. BALKON. CENA: 266.680,00 SIT/M2, KMALU VSELJIVA. V RAČUN VZA-MEMO VAŠO NEPREMIČNINO! AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - CENTER, prodamo prazno garsonjero, 27,80 m2, komplet obnovljena leta 2003, CK-plin,TV-priključek, brez kleti, vseljiva takoj. CENA: 7.300.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - CENTER, v staromešćanski hiši prodamo enosobno stanovanje velikosti 48,20 m2, 2. nadstropje, hiša prenovljena v celoti pred 11 leti, CK-olje, tel. priključek, vseljivo po dogovoru. ČENA: 13.320.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremićnine. net
KRANJ - PLANINA II, prodamo enosobno stanovanje v 1. nadstropju/3, 50,50 m2, balkon, ČK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 13.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
I—\/—I.T7}.  Ci^r       i    roike-co.si
Bi,..v,,.«,,.. „>•,.; ,<■«•■                             ČTČToV
2026-172
KRANJ - PLANINA I, prodamo enosobno stanovanje, 53,40 m2, staro 28 let, 8. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovor. ČENA: 14.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
RADOVLJICA, prodamo dvosobno stanovanje velikosti 48,85 m2, staro 18 let, 3. nadstropje/4, zastekljen balkon, vsi priključki, kuhinja z belo tehniko, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000.00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremićnine.net
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje, 73,40 m2, staro 45 let, pritličje, v celoti adaptirano, balkon, balkon, CK-plin, vsi priključki, kuhinja brez bele tehnike, vseljivo po dogovoru. CENA: 20.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
nepremičnine,   d.o.o.
Pod Plevno 42, Šk. loka, tel.: 511-04-20,041/425-380
KRANJ - ZOISOVA, prodamo zelo lepo komplet adaptirano dvosobno stanovanje, staro 39 let, 54,40 m2, 1. nadstropje/nizek blok, loža, CK - plin samostojna, vsi priključki, opremljena kuhinja brez bele tehnike, vseljivo po dogovoru, CENA: 16.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
NEPREMIĆNINSKO POSLOVANJE
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje prede-lano v trisobno, 58,75 m2, staro 5 let, 4. nadstropje/4, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremićnine.net
KRANJ - ZUPANČIČEVA, prodamo trisobno stanovanje, 79,20 m2, staro 50 let, CK-olje, vsi priključki, 2 nadstropje, vseljivo po dogovoru CENA: 16.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
FR&ST
d.o.0. Kranj
Nepremičninska hiša Frast, d.o.o. PE Šuceva 27, 4000 Kranj
04/234-40-30, 041/734-198
e-mail:nepremicnine@frasf.si
Petek, 28. novembra 2003
MALI OGLASI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 29. STRAN
KRANJ - PLANINA I, prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,13 m2, staro 26 let, 3. nadstrop-je/7, balkon, vsi prikljućki, možnost nakupa garaže, vseljivo po dogovoru. CENA: 17.300.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agen-tkranj.nepremicnine.net
KRANJ - VALJAVČEVA, prodamo zelo lepo trisobno stanovanje, 74,10 m2, staro 41 let, 4. nadstropje/4., stanovanje je delno opremljeno, balkon, CK-plin, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360, agen-tkranj.nepremicnine.net
OAD
NEPREMICNINE
Hotel (»rajski dvor, Kranjska c. 2,
4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-24,
031/322-246, 041/703-839
KRANJ - PLANINA II, prodamo trisobno stanovanje, 88,70 m2, staro 21 let, 7. nad-stropje/7, 2><balkon, CK, vsi priključki, vseljivo takoj. CENA: 18.800.000,00 SIT AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - PLANINA III, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom,75,40 m2, 6. nadstropje/8, staro 22 let, balkon, vsi priključki, vseljivo junij 2004. CENA: 19.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agen-tkranj. nepremicnine.net______________■
PLANINA I- 2 sobno, III.nad/12, 63 m2, leto izgradnje 1974, prodamo za 14,7 mio sit. Mike &Co d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 - 114, www.mike~ co.si                         __________________
PLANINA I - 2,5 sobno, P/7 z atrijem, 76,79 m2, leto izgradnje 1978, prodamo za 17,7 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Blei-vveisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 -114, www.mike-co.si
lonmiteva 2. 4000 Kranj - Stfažišće 1: 04/2315-600, fax: 04/2315-601 041/774-101

P05fl€D0VflNJ€. ZflSTOPRNJ€, PflOOflJfi
PLANINA I - 2 s. + 2 k., 88,60 m2, IV/7, leto izgradnje 1978, prodamo za 18 mio. sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj 20-26-172, 031 605- 114, www.mike-co.si
KRANJ - Bleiweisova, 3 sobno, 68,68 m2, 12, nad., čudovit razgled po Gorenjski, takoj vseljivo, leto izgradnje 1964, prodamo za 17 mio sit, Mike & Co.d.o.o., Bleivveiso-va 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
KRANJ - Kidričeva, 3 sobno, 88,90 m2, pritličje, velik balkon, CK, leto izgradnje 1949, prodamo za 17.950.000 sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj 20-26-172, 031 605- 114, www.mike-co.si
BISTRICA pri Tržiču - kupimo 1 sobno stan., do cea 9,5 mio sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031-605-114, www.mike-co.si
KRANJ - najamemo eno ali dvosobno stanovanje, po možnosti s ck, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031-605-114, www,mike-co.si__________
ZASIP: 2 km od Bleda, naša novogradnja, prosta le še naslednja stanovanja: 91,04 m2 v podpritličju z veliko teraso (273.3400 sit/m2), 46,93 in 45,85 m2 v pritličju (322.150 sit/m2), primema tuđi za počit-niška stanovanja. Vsi priključki, vselitev julij 2004. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15
član NZ
NEPREMICNINE
*** sedaj tuđi na Internetu
Planina 3, Kranj       GSM: 041-331-886 tel.: 235 1000, 041/331 886 e-mail:info@ida-nepremicnine.si www.ida-nepremicnine.si
2G. GORJE: 45,9 m2, većje 1ssv2. nad-stropju/mansarda, popolnoma obnovljeno pred 7 leti, mirna okolica, etažna CK, drvarnica. Cena: 10.600.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16__________________________
ZG. GORJE: 55,85 m2, večje 1ss 2. nad-stropju/mansarda, I. 1935, etažna CK, klet, drvarnica. Cena: 9.500.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16_______________________
ZG. GORJE: 77,63 m2, 4ss y 1. nad-stropju, I. 1935, drvarnica, sončna lega, mirna lokacija. Cena: 12.000.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16_______________________
ZAPUŽE: 84,96 m2, većje 3ss v 1. nad-stropju, mirna okolica, I. 1999, balkon, klet, individualno ogrevanje, ,nadstandardno opremljeno, prodamo zahtevnemu kupcu.
Cena stanovanja: 24.700.000,00 sit, nadstrešnica: 500.000,00 sit, oprema po dogovoru. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 £37 45 00,04 537 45 16_____________
Kranj - Orehek: V već stanovanjski hiši prodamo popolnoma obnovljeno 2SS+kabi-net, P, parkirno mesto, takoj vseljivo, zelo 'spo, cena 15,7mio SIT - možen dogovor, vredno ogleda ITD+d.o.o. NEPREMICNINE Tel: 04/23 66 670,041/755-£96,040/204-661,___________________
Kranj-Dražgoška: 1SS, 40m2, VI. nad, vsi Priključki, lepo sončno, urejen blok, cena 13.6 mio SIT ITD+d.o.o. NEPREMICNINE Tel: 04/23 66 670,041/755-296, 040/204-661,
Ireni« Jermto».,..   ;
T»l.: 04 513 78 80 _________OSM: 041 860 938
www.tridanepwnicnine-ij,$i
Kranj-Orehek: 1/2 hiše zgornja etaža, 3SS - cea 80m2 + neizdelana mansarda cea 90m2, vsi priključki, parcela cea 100m2, mirna lokacija, takoj vseljivOj vred-no ogleda. ITD+d.o.o. NEPREMICNINE Tel: 04/23 81 120, 041/755-296, 040/204-661,
Bled-Alpska: prodamo manjšo delno v mansardi garsonjero, III. nad., 24m2, cena: 8,5 mio Sit, vseljivo takoj, ITD+d.o.o. NEPREMICNINE Tel: 041 900-009, 04/236 66 70,040/204-661
Radovljica - Gradnikova: prodamo zelo lepo 2SS, III. nad., 48 m2, renovirano, za-stekljen balkon, z garažno nadstrešnico, vsi prikljućki, vseljivo takoj.Cena: 14 mio SIT. ITD+d.o.o. NEPREMICNINE Tel: 04/23 81 120,040/204-661,
Radovljica-Žagarjeva: 2SS, 48m2, I.nad, CK-elektrika, popolnoma obnovljeno leta 98, vrta 120 m2, zelo lepo, cena 13,5 mio ITD +d.o.o. NEPREMICNINE Tel: 04/23 81 120,041/755-296,041/900-009
Radovljica-mestno jedro: 4SS, I.nad, 100m2, popolnoma renovirano, zelo lepo, balkon, vsi priključki, vseljivo takojl cena 21 mio SIT ITD +d.o.o. NEPREMICNINE Tel: 04/23 81 120,041/755-296, 041/900-009
Kamna Gorica - Prodamo 1/2 hiše, obnovljene cea 130m2 stan. površine, vsi priključki, eno parkirno mesto, cena zelo ugodna 11 mio SIT ITD+d.o.o. NEPREMICNINE Tel: 04/236 66 70,041/755-296,040/204-661
Tržič-mestno jedro: V meščanski hiši prodamo 5SS, 210m2, I.nad, vsi priključki, zelo lepo, primerno za večjo družino, garaža, velika terasa, cena 22mio SIT ITD+d.o.o. NEPREMICNINE Tel: 04/236 66 70,041/755-296,040/204-661
Kranj-Savska Loka: V meščanski hiši prodamo popolnoma obnovljeno 2SS+kabi-net, 68m2, I.nad, vsi priključki, takoj vseljivo, vredno ogleda, cena 16,6mio SIT ITD+d.o.o. NEPREMICNINE Tel: 04/236 66 70,041/755-296,040/204-661
Bled - Zasip: V več stanovanjski hiši prodamo obnovljena stanovanja, 1 SS z atrijem - 41 m2, 1SS- 49m2 delno v mansardi, in 2SS 68m2 delno v mansardi ITD+d.o.o. NEPREMICNINE Tel: 04/236 66 70, 041/755-296,040/204-661
Tržič - novogradnja: Na razpolago je še nekaj novih stanovanj garsonjera, 1SS 2SS, različnih kvadratur, ugodni plačilni pogoji, vseljivo 06/04. ITD+d.o.o. NEPREMICNINE Tel: 04/23 81 120, 041 /755-296,040/204-661
Tržič - V meščanski hiši prodamo večjo popolnoma obnovljeno garsonjero 47m2, I.nad, zelo lepa, takoj vseljiva, cena 7,5mio Sit ITD+d.o.o. NEPREMICNINE Tel: 04/23 81 120,041/755-296,040/204-661
ŠKOFJA LOKA - Podlubnik, prodamo garsonjero REAL KARANT, nepremičnine&in-vesticije, Starman Irena, s.p., Škofja Loka, Spodnji trg 23, tel: 04 512 74 74, 051 307 396
KROPA - garsonjera v izmeri 29 m2, I. nadstropje, CK, opremljeno stanovanje, TAKOJ vseljivo, starost 18 let, cena 6 mio SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o., 04 576 76 00 ali 041 647 974, www.makler-bled.si
KRANJSKA GORA - RATEČE- PLANICA, nova enoinpolsobna stanovanja v izmeri okrog 48 m2, na izredno lepi, sončni legi nad vasjo Rateće. Podzemna garaža, oseb-
no dvigalo,.....več o tem na spletni strani
www.makler-bled.si. Inf. MAKLER BLED tel. 04 576 7600, 041 647 974 www.mak-ler-bled.lnf.: MAKLER BLED d.o.o., 04 576 76 00 ali 041 647 974, www.makler-bled.si
RADOVLJICA, Gradnikova, 2,5 ss v izmeri 60,5 m2, visoko pritličje, takoj vseljivo, L:1976, CENA: 15.6 mio SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o., 04 576 76 00 ali 041 647 974, www.makler-bled.si
HRUŠICA, novejše 3 ss v mansardi večs-tanovanjskega objekta, 80,65 m2, parkirni nadstrešek, CK. L: 1994 L. obn.: 1998, CENA: 13.7 mio SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o., 04 576 76 00 ali 041 647 974, www.makler-bled.si
KRANJ, Drulovka - 2 SS 64,3 v 1. nad., popolnoma prenovljeno 2002, predelano v 2,5 SS, cena - 17,85 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Zlato polje - 4 SS 129,5 m2 v 3. nad. (mansarda), I. 82, balkon, cena = 21,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
-^emič~n7^
lel.: 583-65-00, 041/703-806
KRANJ, Vodovodni stolp - 3 SS 72,2 m2 v
4.nad./zadnje, letnik 63, nova kopalnica, okna in CK, vseljivo spomladi 2004, cena = 19,3 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700,
KRANJ, pri avtobusni postaji - 3 SS 81 m2, 3.nad., obn. pred 7 leti, letnik 65, cena = 19,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o , Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, pod mestom - 3 SS 72,9 m2 v 4.nad., obnovljeno leta 89, cena = 14,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Planina I - 2 SS 64 m2 v 2. nad., I. 75, balkon, cena = 14,7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
TRŽIČ, center-1 SS 21 m2 v I.nad., večs-tanovanjska hiša, obn. leta 1999, cena = 4,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ - Zlato polje; 93 m2, 3 sobno, 2. nadstropje, funkcionalno, sončno, obnovljeno 1.98, opremljeno. CENA: 23 mio SIT. SVET NEPREMICNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Planina II; 97 m2, štirisobno, 1. nadstropje, obnovljeni tlaki, 1.81, vseljivo takoj. CENA- 20 mio SIT. SVET NEPREMICNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - DRULOVKA; 65 m2, 2,5 sobno, 1. nadstropje, velik balkon, sončno, kompletno obnovljeno leta 2002- CENA: 17,4 mio SIT. SVET NEPREMICNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
Planina II; 68 m2, 7. nad., letnik 1982, vseljivo poleti 2004, ugodno. CENA: 14,5 mio SIT. SVET NEPREMICNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Planina II; 29 m2, garsonjera, 2. nadstropje, stara 23 let, ločena kuhinja, balkon, severna lega, vseljiva 9/04. CENA: 9,7 mio SIT. SVET NEPREMICNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - center; 52 m2, dvosobno, v 80 let stari meščanski hiši, 2. nadstropje, CK na olje. Vseljivo po dogovoru. CENA: 9,5 mio SIT. SVET NEPREMICNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Planina II; 80 m2, prodamo trisobno stanovanje v 2. nadstropju bloka, ki je star 23 let. Ima dobro prostorsko raz-poreditev, velik balkon, vseljivo je po dogovoru. CENA: 17,5 mio SIT. SVET NEPREMICNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Huje; 75 m2, trisobno, 1. nadstropje, zelo dobra lokacija, blok je star 50 let, funkcionalno, plin pred vrati. Vseljivo takoj. CENA: 15,8 mio SIT. SVET NEPREMICNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Planina I; 84 m2, trisobno, 6. nadstropje 25 let starega bloka, svetio stanovanje, velik balkon. CENA: 17,9 mio SIT. SVET NEPREMICNINE d.o.o , Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Planina II; 83 m2, 23 let star blok, dvoinpolsobno, 3. nadstropje, dva balkona, parketi, vseljivo po dogovoru. CENA: 17,5 mio SIT. SVET NEPREMICNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Vodovodni stolp; 81 m2, trisobno, v celoti adaptirano pred štirimi leti, 2. nadstropje, nizek blok, dobra razporeditev in lokacija. Vseljivo poleti 04. CENA: 19 mio SIT. SVET NEPREMICNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
VOZILA DELI
CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, ODKUP AVTOMOBILOV! Te
04/50-50-500_____________________usu?«.
Prodam REZERVNE DELE za HYUNDAI PONY. TS 041/860-606                         umr
VOZILO KUPIM
Najveć za vaše poškodovano ali ćelo vozilo. Takojšnje plačilo, prepis, odvoz. Te 2041-168,041/730-939                       i?;tM
NAJUGODNEJŠI ODKUP karamboliranih ter celih vozil od 1.1995 dalje. Te 01/4261-315,041/614-013                                   i;i,o9
NAJVEĆ ZA VAŠE POŠKODOVANO VOZILO, tuđi totalko. Takojšnje palčilo, prepis, odvoz! TT 031/770-833           1359/
Najugodnejši odkup poškodovanih vozil in vozil v okvari. Te 031 /629-504             \w.>\
Kupim GOLF II DIESEL, ohranjen. Te 040/607-502______________          |464U
Kupim Z 101, mlajši letnik. _■ 040/716-
434                                                              Mfiiso
Kupim CORDOBO 2002 diesel, klima, prevoženih do 20.000 km. Te 031/690-
950                                                               14G7O
VOZILA
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos last-ništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). Te 5134-148, 041/632-577                         •         ^
~^>«-—: Tfil,/Fax: O4/?57-fiO5?
PRODAJA IN MONTAŽA IZPUSNIH SISTEMOVTER       ^ _/«-** AVTOMOBILSKIH.   *&& BLAŽIltfV^onraf
ODKUP PRODAJA RABUENIH VOZIL -uredimo prepis. Mepax,d.o.o., Te 2323-298,041/773 772                              14328
Prodam moder TD 1.9 PASSAT, letnik 1993 karavan, reg. 9/04. _• 2511-808, 041/390-422                                       i44ag
Prodam OPEL ASTRO 1.4 I. 93, 3 v, 68000 km, garažiran, prvi lastnik. Te 574-
32-01                                                           14569
R 21,1. 1.7.92, kovinska barva, ohranjen, prodam. Te 031/524-993                      145/1
Prodam JUGO 60 I. 90, in JUGO I. 88, registriran na novo. Te 051 /229-081  Mbae
Prodam HROŠČA 1200, I. 1975. Te 031/716-629                                             i4i3<)4
R5 FIVE PLUS, I. 95, zelo lepo ohranjen. Te 041/335-369                                  h«hi
Prodam R 5 CAMPUS, I. 93, 110.000 km, reg. do 15.3.04, 3 v, 250.000 SIT. Te 031/779-649                                       hm«
Ugodno prodamo TVVINGO 1.2 I. 2000, MEGANE EXP 1.9 dCi I. 2002, MEGANE 1.6 16VAIRI.2002, MEGANE COUPE 1.9 dCi DYN, I. 2002, VOLVO S 40 1.8 I. 98, HYUNDAI ACCENT 1.5 TOP K I. 99, MER-CEDEZ BENZ C 180 I. 97. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Tt 281-5711 ali 281 5712 RENAULT PREŠA,d.o.o., Cerklje                          uem
Prodam Z 750,1. 1979, prevoženo 60.000 km, registriran , Tt 2561-508
14S.r)1
FORD MONDEO 2.5 1,98 74.000km m.srebrna ASP Lesce 53 53 450
MEGANE COUPE 1.9 dCi Dynamique 1.02 m.zlata, xenon,ESP,radio CD ASP Lesce 53 53 450
LAGUNA GRANDTOUR 1.6 expression 1.2001, vsa oprema,xenon ASP Lesce 53 53 450
LAGUNA 1.9 dci Expression, 1.02 12mescev garancije 3.899.000 SIT ASP Lesce 53 53 450
BMW 320i L.99 , 3.380.000 SIT ASP Lesce 53 53450
FIATPUNTO 1.2Safe,I.O2, 18.600km, klima, 1.795.OOOSit ASP Lesce 53 53 450
OPEL CORSA 1.2 16V elegance 1.02, easvtronic,klima ASP Lesce 53 53 450
DAEVVOO LEGANZA 2.2 CDX , 1.00 klima, 1.540.000 SIT ASP Lesce 53 53 450
MEGANE 1.6 ALIZE 1.97, KLIMA 1.099.000 sit ASP Lesce 53 53 450
PEUGEOT 406 1.8 ST 1.96, crna,klima ASP Lesce 53 53 450
SCENIC 1.6 1.98, 1.lastnik, SIT    ASP Lesce 53 53 450
.475.000
NEPREMICNINE REAI ESTATF
SVIT NEPMEMICNINt .).,>.„.,
l|uW|»»», Ekoia Kmn|
N»in«|fv* ulio« 12
4UOO Ki.»N|
111    O4/28I l-OOO
h»».i O4/2O2« 4M
mali- inCntnMttntpMHtoiiM.tl
ŠAFRANE 2,5 1.97, usnje,1.lastnik,servisna ASP Lesce 53 53 450
MERCEDES C 250TD, klima, karavan, servisna ASP Lesce 53 53 450.
BMW 318 L.92, srebrna 850.000 SIT ASP Lesce 53 53 450.
MAREA VVEEKEND 1.6 , 1.97, klima ASP Lesce 53 53 450
THALIA 1.4 16V EXPRESSION L.02, klima, radio 1.850.000 SIT ASP Lesce 53 53 450
PEUGEOT 206 1.4 XT , 1.02, avt.klima, alu , 20.000km, 2.100.000 SIT ASP Je-senice 58 33 330
FIAT PUNTO 1.2 SX L.01, 1.lastnik, 1.360.000 SIT ASP Jesenice 58 33 330
TVVINGO 1.2expression , 1.02 1.590.000 SIT ASP Jesenice 58 33 330
MEGANE BREAK 1.4 RT ALIZE 1.00 , klima ASP Jesenice 58 33 330
OPEL ASTRA 1.8 CLUB KARAVAN 1.98, srebrna 1.450.000 Sit, ASP Jesenice 58 33 330
OPEL ASTRA 1.6 KARAVAN 1.96, bela 990.000 SIT ASP Jesenice 58 33 330
[Jd®liS51nepremičnine
promet / nopfomtfnlnaml                     fajfar Jane; s.p.
Kapucinski trg 13,
(nad avtobusno postajo) Škofja Loka,
tel.: 04/50-60-300, 041/64f-M/
FORD MONDEO 1.8 wagon, I98, modra,klima, 1.599.000 SIT ASP Jesenice 58 33 330
MEGANE 1.6 EXPRESSION, 1.02, klima, 2.499.OOOSit ASP Jesenice 58 33 330
CLIO 1,6 RXE , L98, 1.lastnik, modra 990.000 SIT ASP Jesenice 58 33 330
OPEL OMEGA MV6 L.94, vsa oprema 600.000 SIT ASP Jesenice 58 33 330
VOLVO 850 L.94, VSA OPREMA 799.000 SIT ASP Jesenice 58 33 330
FIAT BRAVA 1.6 SX, L.99, metalno zelene barve, elektro paket, klima... cena 1.400.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel 04/275-93-93
DAEVVOO NUBIRA VVAGON 1.6 L.98, lepo ohranjen, elektro paket, avtoradio,... cena 965.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel 04/275-93-93_________________________________
VOLVO 460 1.8i 1.95 lepo ohranjen, centralno daljinsko zaklepanje... cena 575.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel 04/275-93-93
FIAT BRAVA 1.4 sx L.98, elektro paket, airbag, servo volan... Cena 1.000.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel 04/275-93-93
ALFA ROMEO 156 2.0 TS, L.98 metalno sive barve, vsa oprema, klima... cena 1.700.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel 04/275-93-93
PEUGEOT PARTNER 1.4 L.98 metalno sive barve, lepo ohranjen, prvi lastnik, cena 1.070.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel 04/275-93-93
NEPREMICNINE
11 ,;> A)i|H *€<kl r} I
OPEL CORSA CITY 1.2 L.97, svetio rdeče barve, prvi lastnik... Cena 730.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel 04/275-93-93
Prodam dostavno vozilo OPEL COMBO 1.7 D, I. 96, prvi lastnik. Te 031/325-442
ODKUP, PRODAJA, PREPIS RABUENIH VOZIL. Gotovinsko plačilo. Te 201 14 13, 041/707 145, 031/231-358, Avto Kranj, d.o.o., Savska c. 34, Kranj                  14631
R 19 1.8 RTI, letni 93/8, metalik modre barve, CDZ, el.šipe, servo volan, realni km. TP 041/815-170                                         U6-M
SUBARU IMPREZA 4 WD 1.6 GL, 5 v, I. 96, redno servisiran, dobro ohranjen, pro-dam. V 041/764-235______________
KIA PRIĐE, I. 99, poškodovan spredaj. Te 040/607 502                                      i4W
SEAD CORDOBA 1.4,1. 95, poškodovan, ugodno prodam. Te 040/607-502     mms
R 51. 92, 5 vratni, lepo ohranjen, prodam. »041/523 791__________________i46bi_
Prodam RENAULT 19 ADAGIO 1.4,1. 96, 1. lastnik, reg. do 2/04, met.turkizno modra, prevoženih 75000 km, 5 v, zelo dobro ohranjen, nekaramboliran, cena 650.000 SIT. 1T 040/327 983                             i46b6
Avtocenter Vrtač
Visoko pri Kranju
tel.: (04)275 9111, fax: (04)253 10 19 e-mall: acvrtac@ac-vrtac.sl, www.ac-vrtac.si
SERVIS • REZERVNI DELI • PRODAJA • KLEPARSTVO • LIČANJE MERJENJE EMISIJ IZPUSNIH P LI NOV
HYUNDAI ATOS URBAN I. 00, 27000 km, srebrne barve, cena 1.070.000 SIT. Tt 031/586 130                                       14660
TVVINGO 1.2,1. 94, 96000 km, reg. cena 470.000 SIT. Te 041 /697-492              ub61
FORDORION 1.8 d,L 91, brehiben, registriran, cena 270.000 SIT. Te 050/621-
651                                                               14662
Prodam ŠKODO FAVORIT in GOLF diesel li. Te 533 82 44                                   mm«
Prodam OPEL VECTRA 1.8 16 V, L 97, nekaramboliran, ser.knjiga, klima, Tt 031/444 233                                       ue/a
CITROEN AX 1.1 i CABAN, I. 93, reg. ćelo leto, 5 vrat, kot nov. Te 041/928 886
VW GOLF IV. 1.9 TDi 110 KM, model 99, highline oprema, 2.080.000 SIT. Tt 041 /398-574                                        ne/o
Prodam HYUNDAI LANTRA VAGON 1.8 GLXi, klima in vsa oprema, I. 2000, nekaramboliran, ser.knjiga. Te 041/803-
512                                                                     14678
Prodam TIPO 1.4, I. 91, cena po dogovoru. Te 040/633-905                           mh/si
Prodam R TVVINGO PACK, I. 95, reg. do 11/04. «041/356-130                      u/10
Prodam R 19 1.4, I. 93, reg. ćelo leto, redno servisiran. Te 031/237-098      14ni
TVVINGO PACK I. 96, rumen, elek. paket, reg. odlično ohranjen. Te 031/885-313
i'i/ia
ŠKODA FELICIA 1.6, I. 97, na novo registriran, odlično ohranjena. Te 040/548-665                                                        m/m
Prodam R 19 Chamade 1.4 RT CHAMADE 1.4 RT metalno zelen, I. 95, 420.000 SIT. Te 031/558 549, Boškan
Prodam FIAT BRAVA 1.4 S, I. 96, garažiran, zelo lep ohranjen, cena 760.000 SIT. Te 040/391-554                            14741
Prodam R MEGANE 1.6, I. 96, RN, metalno zelena barva, cena po dogovoru. Te 041/933-872,041/883-195               14752
Prodam FORD FIESTA 1.3 NEVVPORT, I. 93, 140.000 prevoženih km, kovinsko tem-no sive barve, zimske gume, lepo ohranjen, redno servisiran, cena 285000 SIT. Te 041/355 924                                     u/bt;
VIKENDI
Podljubelj - nedokončana počitniška hiši-ca, stara 25 let, parcela 637 m2, ravna lokacija, cena = 8,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700____________________
ZATRNIK; 95 m2, zidan vikend na odlični lokaciji z razgledom. Objekt je star 20 let, parcela meri 1120 m2. Pritličje ima dnevni prostor in kopalnico, v mansardi je še en ogromen prostor z izjemnim razgledom, ogrevanje je CK na sončne celice. Vseljivo je lahko takoj. CENA: 23,9 mio SIT. SVET NEPREMICNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
ZAPOSLIM
Iščemo večje število ČISTILK in ĆISTIL-CEV. Pošljite prošnjo(l) na naslov Hribar -Blesk, Kranj,d.o.o., Savska c. 34, 4000 Kranj                                                      11 im
Zaposlim dekle za delo v šanku, zaželjene izkušnje Bar Palma, Drulovka 57, Asja Kopitar s.p., Te 031/441-692                   1:1519
V zasebni zobni ambulanti v škofji Loki zaposlim asistentko. Zaposlitev je za določen čas, z možnostjo podaljšanja. Prošnje pošljite na naslov: Vilma Eniko, Dobračevska 17, 4226 Žiri.
Iščemo VODJO SKUPINE z izkušnjami v direktni prodaji. Nudimo redno zaposlitev. Te 031/320-553, Jancomm,d.o.o., Retnje 54, Krize                                               i3seo
Za NEDOLOČEN ČAS zaposlimo 3 za-stopnike za direktno prodajo novih artiklov. Možnost napredovanje, lasten prevoz ni pogoj. Te 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa d.o.o., Žirovnica87, Žirovnica
KOMERCIALISTA/ko z večletno prakso v prodaji ali nabavi z znanjem angleščine in računalništva sprejmemo v delovno razmer-je. DONNA,d.o.o., Bohinjska Bela 37 a, 4263 Bohinjska Bela______________144»
FORD BRELIH zaposli AVTOLIČARJA in AVTOKLEPARJA, 3 leta del. izkušenj. Pisne ponudbe na naslov: Brelih,d.o.o., Suha 29, Šk. Loka, Te 5153-400, 51-53-
401                                                              1440/
Zaposlimo ELEKTROTEHNIKA-ELEK-TRONIKA v servisni dejavnosti. Pisne prijave pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: Servis tehtnic, Peter Perko s.p., Zalog 2, 4204 Golnik                               it5?o
S.P.-jem nudimo delo z vso
potrebno opremo in
materialom. Informacije med
9. in 16. uro po tel.:
04/50-63-300,
Rodex, d.o.o.,
Vincarje 26, Škofja Loka
Redno zaposlimo KUHARJA-ico in NATAKARJA-ICO v pizzeriji v Tržiću. Tt 041/653-416, Kabič Zoran,s.p., Ste Marie aux Mines 11, Tržič                                  14580
V kitajski restavraciji zaposlimo NATAKAR-JA-ico. Huan Gong,d.o.o., Gosposvetska 1, Kranj, TP 20272 61 od 10. ure naprej
14590
Zaposlimo lesarskega tehnika ali inženirja ustrezne smeri za delovno mesto priprava proizvodnje in projektiranje pohištva. Pogoj je znanje dela z računalnikom in vsaj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih. Informacije po e- pošti na info@smolej.si ali os-ebno na naslov: Smolej, d.o.o., Kovor, Pod gozdom 30, 4290 Tržič.
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
n tHwl^ d.d.
družba sa gradhetuStvo, uilenihng, trgovino Stara cesta Z, 4220 Škofja Loka
TELEFON: 04 51 12 600,
04 51 12 652, FAX: 04 51 12 656
SPLETNA STRAN:www.sgp-tehnik.si
E-MAIL: stanovania@sgp-tehnik.si
STAN. BLOK ATELJE. ŠKOFJA LOKA
V Atellelu v Škofji Loki imamo prosto še dvosobno stanovanje s kabinetom velikosti 73m2, trisobno s kabinetom velikosti 105m2 in tri du-plekse (stanovanje v dveh etažah).
STAN. BLOK SENČUR
•  2ss + shramba od 19,9 mio SIT 1 DDV
• 3ss + kabinet + shramba od 26,8 mio SIT 1 DDV
• garsonjera s shrambo od 17,3 mio SIT z DDV
POSLOVNI CENTER OORENJA VAS
> Lokali v podaljšani III. fazi
> Velikosti od 30m2 do 60m2
> Primerni za prodajalno tobaka, časopisov, loterijo
«v centru že obratuje trgovina pošta, banka, frizer, avto šola, mesnica
EKONOMISTKO, SŠ izobrazbo, poznavanjem komerciale in računovodstva, znanjem vsaj enega tujega jezika, starosti nad 30 let, iz bližnje okolice Kranja, zaposlimo za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Prošnje s kratkim življen-jepisom pošljite na Jurina,d.o.o., Gubčeva 3, Kranj                                                      neoo
Smo založba Modita v Kranju, ki se trudi za prijazen odnos do naših kupčev. Iščemo nove sodelavce in so-delavke, ki so sposobni s telefonskim trženjem doseći najboljšo prodajo.
Inf. 040 614 575
Zaposlimo KUHARJA ali KUHARICO za delo v Gostilni Prajerca, Šk. Loka, Sp. trg 4. Delo je dvoizmensko, nedelje, prazniki-prosto. Tt 041/735-909                      ueio
Zaposlimo dekle za delo v strežbi in KUHARJA-picopeka. Dare Pavlin, s.p., Sp. Bitnje 2, Žabnica, Te 031/325-442    i<ie?3
Iščemo prijetno dekle za strežbo v kava baru v Kranju, ob vikendih. Te 031/764-399, Jakelj in ostali,d.no, Benedikova 1, Kranj                                                   M6M
Gostilna v Medvodah sprejme v redno delovno razmerje, izučenega KUHARJA-ico. Dober OD! "tt 040/852-587, Goran Stošič s.p., Gorenjskac. 13, Medvode         14628
Steelplast, d.o.o. Otoče 32, 4244 Podnart
takoj zaposli
skladiščnika
Prijave sprejemamo samo v pisni obliki na zgornji naslov.
Nekaj urno vsakodnevno pomoć v kuhinji, potrebujemo. Te 040/852-587, Goran Stošić s.p., Gorenjskac. 13, Medvode
14629
Mednarodno podjetje z uveljavljeno TV prodajo v Nemčiji išče TERENSKE KOMERCIJALISTE. Prednost imajo s.p., d.o.o., in kandidati za redno zaposlitev. Nudimo ekskluzivni program, zelo visoko provizijo, hitra izplačila ter kvalitetno in trajno izobraževanje. Arcus International d.o.o., Kajakaška 29, 1211 Ljubljana, V 01 511 07 86, 041/697-415               ubm
V urejeno delovno okolje gostinskega lokala sprejmemo sodelavca ali sodelavko. Bistro Žafranika. J. Platiše 17, Kranj, tr
031/322-499                                        (4764
Zaposlimo AVTOMEHANIKA z najamanj dvema letoma delovnih izkušenj. AVTO MOĆNIK,d.o.o., Kranj, Britof 162, Kranj, Te 281-77-04                                               14767
GORENJSKI GLAS • 30. STRAN
KRIŽANKA / info@g-glas.si
Petek, 28. novembra 2003
VELIKI DRUZINSKI ATLAS SVETA
Vsi, ki boste narod li
Veliki družinski atlas sveta
v prednaročilu, se boste
potegovali za nagradno
potovanje v Pariz.
SLCM
INA SVET
VAS PRIHRANEK
"MOMU
Cena v prednaročilu -19.900 SIT NAROČITE DANESIN
PRIHRANITE 5.000 SIT
cena po iziđu - 24.990 sit brezplačni telefon:
080/22 15
'SFs^S^  Z   A   L   O   Ž    B    A ZALOŽBA MODITA, Šuceva 25, Kranj
Nagrade:
1. nagrada:
Atlas sveta v vrednosti 24.990 sit
2. nagrada:
bon za nakup v vrednosti 10.000 sit
3. nagrada:
bon za nakup v vrednosti 5.000 sit
4. - 50. nagrada:
bon za nakup v vrednosti 2.000 sit
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z ošte-vilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisni-cah do srede, 10. decembra 2003, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tuđi v turističnih dru-štvih Radovljica, Škofja Loka ali Tržič ali pa v nabiralnik Gorenj-skega glasa pred poslovno stav-bo na Zoisovi 1.
Izžrebanci nagradne križanke LES3
1. nagrado prejme: 15.000 sit ANA PINTARIČ, Krakovo 34, 4220 Naklo
2. nagrado prejme: 7.00ii§j|H MAJA ŠOLAR, Poljšica 26, 4244 Podnart
3. nagrado prejme: 5.000 sit IVANKA SEKNE,
Podhom 31, 4247 Zg. Gorje
Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo
MILENA ŽUPAN,
Sp. Duplje 106, 4203 Duplje;
MARIJA LAH.
Čopova 2, 4270 Jesenice in
MIHA ŽNIDAR,
Planina 22, 4000 Kranj
Nagrajencem čestitamo!
- format: 25.9 x 36,5^JBj-1^.....'51
-  2 ZEMLJEVIDA MORSKEGA  DNA
-  8  POLITIČNIH ZEMLJEVIDOV
-  9 ZEMLJEVIDOV GOSPODARSTVA
-  79 TEMATSKIH ZEMLJEVIDOV
***Bfc^Mf                                                1^^H~                            25                                                        TEKALNI                                 18 mEBmSlmslmSM    *"b^!^^                      ss?             31     ^0             2 ^^■UyEKuU^^O^WXy2^HB                                         m^^^^JHH^HP^^^HuuBUANE                                          krajevna ^^MMiifiili^                                                          žrebec                          bsak                   22 ^^^^^HSIIBIHISHIBHIIIM                                                      ucenec                   zbiranje                                  ——— ^^^^^^B^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^KlU^^^^^^^^^^                                                                                                26                                                                                              ŠAMPION ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^^^^^^^^^^^r                                                                                         '                                                                                                ŽENSKO ^^^^^^^^^^^^^^^^^^H^^^^^^^^^I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H                                                                                               '                                                                                                   POKRIVALO ,                                                                                                                                                                                    IGRALeu                        qc                                                                          BALONAR                                           M      v   '                                          Vi *******                                                                                                                          ■ «—«"——»'                                     GABIN                             ^                                                                 SKAND           ŠORN                                                    *"                                                             ^ jJKj,                                                                                          ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^IBEfftK               OE.OIMVIL..         uci/n  IT                                                                                                                                UftQlfft         MAv Clfl A                                                                                                    i\IOIV/                                                                       1Of\ML.nM ■SSa 3% >T«                                ^r^ifc "^-Jlf1                                                   MHHHin^Bfr'              RALAn     DRŽAVNIK                                                                                  IME          DATELJ                                                                javin                                            uakunck fy^S^ * ^ ĆT**    ix*^\    tL                                                                          8u^MWM>HMMMMHMlMttUf*W^                     MARKO                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                              PASJA                                                                                  ^A /♦đ^feft^Č^^^^+SBF             "^™1^         «SS&                                              BULA           ^8"'                                                                                                                               VEAGŠRA. 1 >5 f&ifr   V^*4 • # *; *MfAr                                                             ™ obuka          35                       6 V*    ^'V.   *>>.            '                                        IB^'«.              .....r -r.....-         k                                                                           IMENA EVA                       ■■                                     L0JTRA •^5 <wHta^iH^*i)dkMV /v                       -MMtMjMr                                                                          ^                                                                                                                                                    KVAR, ^tfnHBre%           ■Kf'-tiiđb           aaasf**"                                                                                                     defekt • Sr                                                   '                          ^>.                          ■ -»»SU. "^                    GORENJSKI    TROPSKI---------------                                          ZAČIMBA                                               '                                   'Iv—K                              >-        ^ 1r _,,...^     -          -*                   glas ku^čar s1            ^100       ,   .        nm&^;t^^ ,„   . •        -*'*V..»*           **^>*B'   ♦                      POZDRAV                                                                                                            Im W(4     *"             .      ~*^"*'*     "»fTC  1».atw«t.t          •   ^ «*i*A.      *«-V>*      *-#!«^ar     / -*   *        «   *    *                i/flMfMfm  *^        .                            PRIKRITO                                                                                                                 „-■■=■ ;^6teŽ.-r«:*^r-: .•■jJifelt .          0P0Z0Rl°                                      ^...... . .,^.-..........      .........■:......^~*»~ *'**'   * **■                   *\,                                           fc*    ' ** I** *<f»^J*                                                                                                                                         nmRANiF      ČEŠKA        0T0KV       GLAVNO        OZKA        ROrnAN         ati          rrafik      PRESTOL-^       %   £L *. «  1         „, 1      \           >           ,tf\.           ^JjfSr.Tr*"                                  TATVINA                                                                                                  GROZDJa       «M™-      SUNDSKEM     MESTO      ODPRTINA,     H        ^      oIbenjAK   NICABABI-*  -    T|H3»/^»   *"-    "V*      ♦-              "'S'h'1'   77                *           V   »H*    --                                                                                                                             GROZDJA      D|LN|CA       g^ju     J0RDANUE    ŠPRANJA      N0RCIC         ^™       DEBENJAK      LONIJE ">MmKKi    h                                  *             V  (tSL «~^i/«*k                             '    *as'                                                   POPULARNA 04                                 -ir)                                                1                    qo ^KBr                                                     ^ *2>^-                                   W                    WEnJN      DA4SA        AM.TV      34                                   10                                                                         32 •>    TT^                                                 '           >^MB "TS*1*                                   «•*                   0GUIK0-        TRSA      NANIZANKA J,             ^.   OBNAKUPU..."          VODIK         DLAKA      MATEMAT. ,:;>                                                                                           "*"»    «■                                  * ".                                          IZRAZ .             ▼                                                                                  OBLIKOVA-                                                                                                                                                      28 rnRFNlSKi     DI*EČA          nFl           ppwKA                           PROSTI          NAŠ        AMERIŠKA                                                                                               LECORNA-GLAS         SN0VZA         VARA         HORVAT      ZADNJICA       STREL        IGRALEC      IGRALKA                                                                                                        MENTOV GLAS        PARFUME       VARA         H0RVAT                         KORNER      (PRIMOŽ)         (B0) NAVEDEK oq                                                                                        n                                                                                                                                                    MESNA                                                                               y>                                 ar PRIPAD-     ^3                                                                                        3                   PREBI-                                                                                                   ,                    JEDV                                                                                *°              KOSTUMO-    l0 NIČE                                                                                                                                VALEC                                                                                                                              0MAKI                                                                                   :                    GRAFINJA AVAROV                                                                                                                        ATEN                                                                                                                     KANTAVTOR                                                                                              VOGELNIK KOVAČIC S?ffi                                                               17                                                        ™^"                                           5                                                                                                                    PESNICA     13                                                      KLJUČ ZA (M0KA)                                                                                                                      ČEBEUA                                                                                                                                                          SE|DEL                                                            KODIRANJE PAŠA NAŠA                         21                                                                                      II                                                                                              ZMIKAVT     30                                                   1             2             3             4          | 5             6             7             8             9             10 SKAKALKA                                                                                                                     "                                                                                                 ------------------ V VISINO                                                                                                                       l!                                                                                                     RDEĆI (B-B'*                                                                                                                   |                                                                                                                                                                        11            12           13         114           15           16           17           18           19         I 20 12                                                                                                                16                                        NOGOMETNI                                                                                                                                                                            I                                                                                                               I TFKftfA                                                                                               TOKOVNI                                                                                               TRCNCR                                                                                                                                                                     '                                                                                                        ' VODA                                                                                POSREDNIK                                                                               OBLAK                                                                                                  21           22           23           24           25           26           27           28         I 29           30 ADENOM,                       37                                                                                                                                                                 A LUKAV                                                           ALAf|A™ERl   PPFSTOI                                                                               DELOVNA                                                                                                31           32           33           34           35           36           37           38 IZRAELU                                                                 ^l1^      PRESTOL                                                                                    SKUp|NA SKINK
Petek, 28. novembra 2003
MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas si
GORENJSKI GLAS • 31. STRAN
fVO)lH%»ltl<ST
Dm«mitno dclo iitc strokovnjtkc1
V podjctju DON DON se ukvarjamo s proizvodnjo, distribucijo in prodajo svežega peciva. V obratu v Kranju, Stražišče zaposlimo:
DELAVCE V PROIZVODNJI PECIVA
Zaposlimo delavce živilske ali gostinske izobrazbe ter delavce brez izobrazbe.
Delu seje mogoče priučiti. Če imate delovne navade in ste se pripravljeni
priučiti, se prijavite na oglas.
Pisne prošnje pošljite na naslov:
DON DON d.o.o.,Laze 16, p.p. 546, 4001 Kranj
ZIVALI
ZAPOSLITEV IŠČE
Narodno zabavni DUO išče zaposlitev, igranje na porokah, obletnicah, za silvestro-vo. » 533 10 15                                  14276
Zaposlitev išče ONE MAN BAND ali DUO za igranje na ohcetih, zabavah, silve-strovanju. » 25 21 498 ali 031/595 163
14322                        ______________________________
UČITELJ uspešen instruktor matematike in fizike, išče delo. » 041/266-417   i4S76
Delo išče uspešna inštruktorica matematike in fizike za OŠ in SŠ. » 041 /874-671
Iščem zaposlitev : varstvo otroka. » 238
06 20                                                    14641
Iščem delo igranje frajtonarice+midi, igram na obletnicah, porokah. » 2522 152,031/582-457                         uc*2
Gospa iz Dupelj pokličite ponovno zaradi čišćenja! » 031/617-581__________14659
Iščem zaposlitev - likanje perila. » 2326
741,031/584-412                                i4/w
49-letna, brez obveznosti z lastnim prevo-zom, iščem zaposlitev, pomoč starejšim, varstvo otrok in pomoč v gospodinjstvu. » 232 59 49, 040/756-409                   unc,
Iščem zaposlitev - pospravljanje, likanje na vašem domu. » 040/671-558           m^i
Študentka iz okolice Bleda išče kakršnokoli zaposlitev: pospravljaje, likanje, pomoč starejši osebi, varstvo. » 041 /893-
969                                                                      ,475b
Rodio Tficjlcir®
Prvi 9I0/ Gorenj/ke®  Prvi gla/ek Gorenj/keQ
Radio Triglav Jesenice, d.0.0., Trg Tonela Čularja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA
89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1 -Bohinj
PRAŠIČE različno težke prodam in pripel-jem na dom. » 041/724-144              mi9b
RJAVE KOKOŠI mlade prodajamo vsak delavnik od 8-17.ure, sobota do 13. ure. Perutninarstvo Gašperlin Moste 99 pri Komendi, » 01/83-43-586                 14291
Prodam dve TELIČKI simentalki, stari 14 dni in 20 dni. » 51 85 098                1457?
Prodam čb TELICO 18 mesecev staro in 2 BIKCA čb, stara po en mesec. Tenetiše 1, Golnik, 041/341-420                       1-1574
Prodam PRAŠIĆA ali polovica iz ekološke reje in zbiram naročila za meso mlade krave. » 041/461-907                        14578
Prodam breje OVCE in KOZE. » 531-5779                                                              145/9
Ugodno prodam 7 dni starega čb BIKCA. »041/347 475                               14685
Prodam okrog 110 kg težkega BIKCA si-mentalca. » 533 8-420                      usas
Prodam PRAŠIČA za zakol, domaća krma. » 070 401 462                                   ueoe
PRAŠIČA 120 kg, KRAVO dojiljo osemen-jeno in TELIČKO 150 kg prodam. W 041/608-765                                        ueu
Prodam dve TELICI, težki cea 400 kg za rejo ali zakol, cena po dogovoru. » 572 42
04                                                             14616
Prodam PRAŠIČE za zakol, domaća krma. Suha 33, 041 /60 30 78            \*s\i
Prodam TELICO simentalko brejo 7 mesecev. » 25 61 274                         us2o
Prodam PRAŠIČE za zakol, domaća krma. » 25 31 241                                 M62b
Prodam TELICO simentalko, brejo v 9 mesecu. » 041/350-411___________14532
BIKCA simentalca, star 10 dni, kupim. » 031/568-140                                        ,46;m
Prodam belgijsko plavo TELIČKO, staro en teden. » 514-61-77                        \m:\b
Prodam 8 tednov staro TELIČKO simentalko. » 533 37 13                         ,4(336
V SPOMIN Danes, 28. novembra 2003, mineva žalostno leto, odkar je mnogo prezgodaj odšla od nas
ANA MARY LIKOZAR
Mami,, tako te pogrešamo noč in dan!
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, se nanjo spomnite,
ji prižgete svečko ali podarite rožico.
Še enkrat hvala.
Marko, Nina, Januš
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, brata in starega očeta
VIKTORJA POGAČNIKA
Krojaškega mojstra iz Podnarta
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali,
darovali cvetje in svece, se mu zadnjič poklonili in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo osebju Doma dr. Janka Benedika za požrtvovalno nego in dr. Goljevi
za zdravstveno skrb ob iztekanju njegove življenjske poti. Lepa hvala tuđi sosedom za toplo
naklonjenost in pomoč, gospodu župniku za lepo opravljeni obred, pevcem iz Podnarta in
bratom Župan za ganljive pesmi, govorniku za poslovilne besede ter trobentaču
za poslednjo žalostinko.
VSI NJEGOVI Radovljica, Posavec, Podnart, Zaloše, 19. novembra 2003
V SPOMIN na našega atka
JANKA ŽUPANA
1927 -1983
Žal ze dolga leta so tninila, ko tiho si odšel in sem te izgubila.
Se grenka solza je utrnila na tvoje dobro je srce se izlila.
Hvala vsem, ki se našega atka spominjate takšnega, kot je bil. Hčerka Ivica z družino
Sporočamo, da je umri naš dragi
VALENTIN ŽUPAN
Iz Seničnega 18
Pogreb pokojnika bo jutri, v soboto, 29. novembra 2003, ob 14.00 uri. Žara bo na dan pogreba v mrliški vezici na pokopališču v Križah od 10.00 ure dalje.
Žalujoči: Roman, Tone, Janez in Marjana z družinami
Prodam 14 dni starega BIKCA simentalca. -B 5722-570                                         mbsh
Prodam brejo KOBILO bosanko, ujahano. »031/213-456_______________14640
Prodam KRAVO simentalko za zakol. » 041/944 287                                       1464?
Prodam ŽREBIČKA LIPICANCA starega 7 mesecev. Linija pavorv barbana. TS 041/675 453                                          i464.s
TELIČKO 7 dni staro simentalko, prodam. » 252-11-82                                           nese
Prodam BIKCA simentalca, težkega 170 kg. » 040/396-804                       utm
JARKICE rjave tik pred nesnostjo, bele PIŠČANCE za zakol 350 SIT/kg, prodam. Hraše 5, 01/3627-029                        i4e/i
Prodam TELIČKA kravco, staro 3 tedne, cena po dogovoru. » 041/203-518  hg/s
Prodam već TELIČK simentalk po izbiri. »25 21-024                                         14674
ŽREBIČKO Haflinger z rodovnikom, stftro pol leta prodam. W 2541-146 ;        ' Umi
Prodam RJAVO ŽREBIČKO in LISASTEGA ŽREBČKA. » 51-95-172,041/657-175
Prodam črnobelega BIKCA, starega 8 dni. « 25 11 813                                 u&m
ORJAŠKE LISCE SAMCE plemenske in pritlikave modre ter sreberce, prodam. » 5891-236 od 9-10. ure                          neas
Prodam TELIĆKO simentalko, staro 14 dni. » 5876-090                                    M694
Prodam JAGNJETA za zakol ali pa za nadaljno rejo. » 5182 557                   ww,
Prodam čb TELIČKO in BIKCE, stare 10 dni. » 040/219-600                         ura.i
Prodam već čb in lisastih BIKCEV. » 031/808 218                                        14712
Prodam PRAŠIČA za zakol, domaća krma ali polovico. » 041/955 536              14715
Prodam od 100-150 kg težke PRAŠIČE. » 040/522 070                                    m/i?
/. Vami smo vsak dan 24 (sliriindvajsol) ur na dan
najhitrcjSi in naj/aniniivejsi medij danasiijosli, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE
24 ur na dan odiiajsmo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA
Ves dao VIDEOSTRANI n> vss* večer GORENJSKA TV POROČILA
Soitem dni v tednu addajamo zanlmiv.domač, pester, pozitivan In nenasllen TV program
Snemamo v TV stucliu, v Vaši obćini, v Vaši KS ali ćelo pri Vas doma
Zato nas pokiščite ir» rcaroćtt« !
Prodam ŽREBETA. » 5146 431        m/i«
Prodam PRAŠIĆA za zakol domaća krma 180 kg. »031/256 001            ,        m/:>:>
Prodam PRAŠIČE za zakol, domaća krma. »250-30-25 /        '              h/28
BIKCA sivca, starejja 3 tedne, prodam. »
031/292-142            •                        1473(1
Prodam teden dni staro TELIČKO si-• mentalko. » 031/590-263                 m/3b
Prodam BIKCA črnobelega, starega 10 dni. Žabnica 4S;!.2311 ^766                   hmj
Prodarri mlado KRAVO s teletom v 9 mesecu brejosti. » 04/5723 504     14/44
TELIĆKO simentalko brejo, pašno ter TELICO simentalko težkb 200 kg za nadaljno rejo ali zakol, prodam. » 041/429-954, okolica Bleda               14745
Prodam PRAŠIČE za zakol, domaća krma. Pire, Zg. Brnik 56, » 2521 239         H746
Prodam PRAŠIČE težke od 100 do 140 kg. » 041/906-557 v nedeljo            m/.i/
ŽIVALI KUPIM
Kupim visoko brejo TEjUCO. » 031/417-
221                                                  ...       ,'•       '";■                                   14630
Kupim BIKCA. simentalca do 150 kg za nadaljno rejo. O»-;Q4t/906J$1i^i'         nes/
Kupim BIKCA simeritalća, starega do 10 dni. » 041 /841r632..,.      ,   ;              14667
GLAS
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata
BOJANA KRAMŽARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v dneh neizmerne bolečine in žalosti stali ob strani. Hvala sorodnikom, številnim prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili
na njegovi zadnji poti, nam izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje in svece. Posebej hvala vsem prijateljem s Fakultete za organizacijske vede v Kranju za vso pomoč in razumevanje v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se vsem zdravnikom, ki so ga zdravih na OnkoloŠkem institutu in v Bolnišnici Golnik. Posebej smo hvaležni doktor Jerajevi in sestri Nadi za vso nuđeno pomoč. Hvala Cvetu Severju za tople besede ob slovesu. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
VSI NJEGOVI
Stražišče, 28. novembra 2003
ZAHVALA
V 41. letu nas je zapustila naša draga
ANDREJA ŠESEK
rojena Žbontar
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami. Velika hvala za ustno in pisno izrečena sožalja, darovano cvetje in svece, še prav posebej se zahvaljujemo njenim sošol-cem. Hvala Zdenki za pomoč. Posebna hvala dr. Zamanovi in drugemu zdravstvenemu osebju za vso skrb in pomoč med njeno boleznijo. Hvala voznikom, ki so našo Andrejo vozili na dializo. Srčna hvala pevcem pod vodstvom g. Janeza Trilarja za ganljivo petje ob slovesu in g. župniku Ivu Kožuhu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Ohranite našo Andrejo v lepem spominu.
ŽALUJOČI VSI NJENI Škofja Loka, Zali log, Kranj, 20. novembra 2003
ZAHVALA
Ko v obljubljena nebesa dobri Bog me bo pozval, da vsaj tišti raj bi vrnil, ki sem nekdaj ga poznali Ivan Zorman
V 54. letu je odšel v večnost naš dragi mož in ati
IVAN MARTINJAK
iz Velesovega
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, kolektivom Iskratel Electronics, OŠ Šenčur, OŠ Davorina Jenka Cerklje, Vrtcu Murenčki in Kamnoseštvu Luskovec za izrečena sožalja, darovane svete maše, cvetje in svece. Srčna hvala tuđi dr. Barbari Vavken, dr. Andreji Kovač in ga. Andreji Požar za vso pomoč in trud pri zdravljenju. Za lepo opravljeno pogrebno maso in pogrebni obred bi se rade zahvalile g. župniku Miroslaviču in g. Jeriču.
Še enkrat vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam v težkih trenutkih stojite ob strani, iskrena hvala!
Žalujoče: žena Minka, hčerki Suzana in Nataša Velesovo, november 2003
telefon uredništvo       >l      ',15')
telefon Komerciala       u           (! *r
telefon TV STUDIO               '    i   '
fax marketing            .4   ttl        >
fax poroćila DESK     «411 n t. i
INTERNfet. li«,   *«#ni' *;   ' I           Nirtl nus bolta v sruu ror»n,sko GTV
TELETEKST STRANI, VIDEOSTRANI,
TV REPORTAŽE, VIDEOSPOTE, OTVORITVE,
TV PROGRAM V ŽIVO, PRED8TAVITVE PODJETIJ,
DIREKTNE PRENOSE ALI "CELOVEČERNl FILM"
Nsš DIGITALNI STUDIO zrnat« vm U!
gorenjska talovizija, Nikola Tesla 2, p.p. 181,4001 KRANJ              /
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si

VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
PETEK             SOBOTA           NEDEUA
od 7 "C do 9 "C
od 2 °C
do 6 "C
od 1 "C
do 7 "C
Danes, v petek, bo pretežno oblačno. Naj-več dežja bo zjutraj, čez dan pa bodo pada-vine oslabele. Nastale bodo lahko le kratkotrajne plohe. Jutri, v soboto in nedeljo pa bo bolj oblačno, vendar povečini suho. Nekoliko bo hladneje.
Slavkovih 50 na 24 podlage
Slavko Avsenik je najprej odmevno praznoval jubilejnih petdeset let svoje glasbe, v sredo še svoj rojstni dan.
Kranj - Da praznovanja še ni bilo konec v nedeljo zvečer, ko so iz Begunj odšli zadnji gostje, je ponovno poskrbel prav Slavko Avsenik. Vse zaposlene v družinskem gostišču Jožovc vsako leto vsaj enkrat popeljejo na izlet, kosilo in veselo ter sproščeno druženje. Lani so bili kar tri dni v Pragi. V ponedeljek so se še vidno utrujeni od natr-panega in delovnega konca ted-
na podali bližje. Slavko z ženo Brigito in sinom Gregoni, ki z ekipo skrbi za gostišče, je pova-bil vse zaposlene v Predoslje pri Kranju v gostilnico Krištof. Za nekatere presenečenje, še naj-bolj pa za gostitelje, družino Bolka, mamo Elico in sinova Tomaža in Krištofa. Številno Avsenikovo ekipo so sprejeli na domači terasi in jih pogostili z moštom in nekaj "takratkimi".
Začetna trema je hitro minila in domači gostinci so se z družbo gostincev in glasbenikov hitro ujeli. V zadovoljstvo vseh. Oku-
šali so jesenski jedilnik, v kate-rem je zmagoval file divjega prašička. Okusu novega beaujo-laisa so ob sladici dodali še ste-klenico sladkega vina, na račun hiše, seveda. Zaslišalo se je: "Vse najboljše, dragi Slavko, vse najboljše za te,...." Zdravica, čestitke, smeh, ... Ja, Slavko Avsenik je minulo sredo praznoval svojih petdeset let glasbe in na 24 let podlage še svoj 74. rojstni dan. Družba Je odkrila še enega slavljenca. Štefan Hirci, dolgoletni vodja strežbe pri Jo-žovcu, maja je minilo 15 let dela v gostilni Avsenikovih, je praznoval 58 let in se ob tem še po-slovil od kolektiva, saj odhaja v več kot zasluženi pokoj. Družba se je kmalu razšla. Še prej se je Slavko Avsenik podpisal v knjigo obiskovalcev in spominov, se z navdušenjem pozdravil z na-ključnimi obiskovalci. Za konec je nastala skupinska spominska slika zaposlenih v družbi legen-darnega Slavka. Največje nav-dušenje pa je doživela soseda Bolkovih v Predosljah, Marija
Slavko Avsenik in Marija Šter iz Predoselj.
Šter, ki kar ni mogla verjeti in     tako zavidljivih jubilejih.  Še
skriti navdušenja, da Slavka vidi tako blizu, nasmejanega, in da se rokuje s tako veliko glasbeno legendo. Vsekakor čestitke ob
bolj bi morali biti ponosni na prvega "guvernerja" države Go-renjske.
Gorazd Šinik
Mednarodni dobrodelni bazar
Slovensko mednarodno združenje žensk SILA organizira na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani deseti jubilejni dobrodelni bazar, na katerem bodo s posebnimi izdelki sodelovale predstavnice petintridesetih držav.
Prejeli smo prvo praznično čestitko
Ljubljana - Slovensko mednarodno združenje žensk (Slo-venian International Ladies As-sociatkm - SILA) je prostovolj-no, nevladno, neversko in neprofitno združenje, katerega članice so soproge tujih diplomatskih in gospodarskih pred-stavnikov v Sloveniji in tuđi Slovenke. Podpredsednica Bre-
da Arenšek je pojasnila, da je bilo ustanovljeno leta 1993 na pobudo soprog slovenskih pod-jetnikov in veleposlanikov, ki so se po razpadu Jugoslavije vrnile v Slovenijo in s seboj prinesle idejo o mednarodnem dobrodel-nem bazarju, ki sojo spoznale v tujini. Kmalu so se jim pridružile žene tujih ambasadorjev v
Upnikom SHP 655 milijonov
Dober dan, Gorenjski glas
Zadnji mesec v letu se izteka, kakor se izteka tuđi letošnje leto
in spet borno vstopili v novo dobo.
Vsem skupaj v uredništvu in njihovim sodelavcem
lepe praznike, dobro počutje in zdravje v letu 2004
Vaš naročnik Gorenjskega glasa iz Sviće
Martin - Tine Dolenc
Ch. 7408 Cazis, v decembru 2003
pfflMPOMiKjJo'
RADIO KRANJ, d.o.o.
Slovenski trg 1, KRANJ
TELEFON:       (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM
FAX:                   (04) 2021-865 REDAKCIJA
(04) 2025-290 TRŽENJE
E-pošta:            radiokranj@radio-kranj.si
Spletna stran: http://www.radio-kranj.si v     NAJBOLJ POSLUŠAMA RADUSKA POSTAJA IVA GOREIMJSKEM     y
f»fi/uf wmttt
Kranj - Včeraj popoldan je na Okrožnem sodišču v Kranju po-tekal prvi narok za obravnavo osnutka za glavno razdelitev stečajne mase upnikom Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj. Rok za pritožbe na pred-log izplačila terjatev je osem dni, če pa se noben od upnikov ne bo pritožil nad načinom raz-delitve stečajne mase, potem bodo upnikom iz stečajne mase poplaćali za približno 655 milijonov tolarjev oziroma 45,7 od-stotka terjatev.
Kot je znano, je stečajni upravitelj Andrej Toš 758 upnikom SHP Kranj priznal 1,43 milijarde tolarjev terjatev od 1,68 milijarde tolarjev prijavljenih terjatev. Za 62 milijonov tolarjev so že sklenili pobot, medtem ko se za razliko med priznanimi in prijavljenimi terjatvami v visini
252 milijonov tolarjev še prere-kajo. V stečajno maso se je si-cer nateklo 735 milijonov tolarjev. 35 milijonov tolarjev je (in bo) šio za pokritje stroškov stečaja in stečajnega upravitelja, tožb idr. 45 milijonov tolarjev pa gre zaradi še nerešenih prere-kov v rezervacije.
Kot je napovedal predsednik upniškega odbora Sinion Anto-lič, se po končanem naroku za upnike sele začenja pravo delo, saj bodo poskušali iztožiti po-plačilo preostale terjatev iz osebnega premoženja štirih ustanoviteljev SHP. "Bo pa potrebno najprej realno oceniti, ali borno s tem uspeli sploh kaj iz-tržiti. Če bi bili stroški tožb viš-ji od končnega izkupička, potem ta korak sploh ni smiseln," je pojasnil Antolič.
Simon Šubic
Z lanskega bazarja: žena južnoafriškega veleposlanika z Dunaja, čast-na gostja SILE Štefka Kučan in Samantha Hayward iz Velike Britanije.
Sloveniji ter v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, kjer so tuđi tuja predstavništva za Slovenijo in združenje se je kmalu vklju-čilo v tovrstno mednarodno organizacijo "Open door" s se-dežem v Haagu. Od leta 1994 vsako leto, na zadnjo soboto v novembru, pripravi bazar v Ljubljani. Včasih so ga "presta-vile" naslednji dan tuđi kam drugam, bile so že na Bledu, le-tos pa bodo zaradi jubilejne ob-letnice kar dva dni, 29. in 30. novembra, od 10. do 18. ure v hali A na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Doslej so zbrale več kot 85 milijonov tolarjev, s katerimi so pomagale
blizu 90 ljudem in organizaci-jam po vsej Sloveniji.
Običajno pomagajo ljudem, ki so na robu družbe, revnim, starim, duševno in telesno prizade-tim, otrokom, ženskam in drugim. Že v januarju zastavijo nov projekt, v poletnih počitnicah gredo v svoje države iskat denar-na sredstva in zanimive artikle, ki jih Slovenci na našem trgu ne dobimo. Na jesen se zberejo, na-redijo seznam prejemnikov po-moči, ki jih je vsako leto več, konec novembra pa na stojnicah ponudijo zanimivo robo. Dobrodušne in prijazne ženske SILE vas vabijo, da jih obiščete. Vstop je prost.   Katja Dolenc