GLAS NARODA Osi slovenslčih delavcerv Ameriki. __**** " Qm» Matter B«»Um** tUk. lWHtbe Port gtfl— — N«w Iti W. t, nfcf Act tt Cmtalingrada in so v zadnjih 36 ui*ah že dvakrat nekoliko napredovali, Rusi pa so z nenadnim napadom zasedli več hribov pri Voronežu ter so tudi drugod iliboljsaii svoje postojanke. Za majhno pridobitev jugo-zapadno od Stalingrada so Nemci drago plačali: ubitih je i bilo 1000 častnikov in vojakov in razbitih je bilo 11 tankov. Na osrednji iu južni fronti so bili vroči boji in Nemci so izgubili 1600 mož in 29 tankov. V nedeljo je bilo zopet uničenih 33 nemških transportnih aeroplanov, ki so obkoJjeni grmadi pred Stalingradom peljali municijo in zivei. -- Nesreča z avto-husom MiPton, Mass. — Triindvajset oseb je bilo ranjenih, ko je jdijmil ■!»■ iirtaSif čct r«ftu Ne« ponsett avto-bus in padel preko mostu naravnost v reko. Določba plač za delavce vDetroitu tis- WaiPlrington. 14. dec. — W£r Labor Board je določil najvišjo plačo za 50 tisOč delavcev (takoimenovanih "tool and die workers'*) da se s tem prepreči industrijsko piratstvo, potom katerega se je delavce do-2x1 a j odvajalo ali izvabljalo iz ene tovarne v drugo z obljubo I HITLERJEVA I OPOZICIJA V ARMADI London. — Kakor navaja poročilo ONA., je v Nemčiji več kot sto generalov i n nekaj maršalov, ki tvorijo opozicijo, katera je odprto kritična napram Hitlerjevemu vodenju vojne. Nejevolja med visokimi vo-l jaškimi častniki se je poglobila j spriča zadnje odstavitve gene- j ralov in poveljnikov in priča-knje se, da bo kmalu opaziti posledice. . Zadnje vesti iz Nemčije, pra-"vi list ''Diplomatic Correspon-: dent", se glase, da odstavljeni' [Hitlerjevi generali nočejo na-j tzaj v službo, ker smatrajo,*da I je nastopila ura nevarnosti za] Nemčijo in hočejo, da se od-' strani in izkorenini vpliv na-I cijske stranke iz armade. Reče-no je da ti generali zahtevajo, j predelih, kjer je zaposljen z. odstranjevanjem nezanesljivih i osebnosti iz važnih mest. ! večjih plaČ. — Odslej bo naj-| višja plača $1.G0 in $1.75 na tt-ro. Minimalna plača ni bila določena. ' Poroča Jugoslav Information Center, New York Iz Slovenije KAKO PRI NAS "GOSPODARIJO" NEMCI Izvirne vesti iz podtalnih virov. Poročilo iz Spodnje Štajerske V soboto, dne 2. junija, 1942 je bilo na Spodnjem Štajerskem proglašeno obsedno stanje. To radi neprestanih spopadov med guerilci in Nemci. Boji se vršijo predvsem v Gornji Savinjski dolini, zlasti v o-kolici Solčave in Mozirja. Nemca sami izjavljajo, da so imeli velike izgube. Za vsak napad se maščujejo s tem, da streljajo talce. Vsak teden po dvakrat, trikrat objavljajo imena ustreljenih. V zadnjem času so n. pr. v Celju naenkrat ustrelili 65 talcev. Med ustreljenimi sta bila tudi Lefeše Franc in Klobučar iz Mozirja. Iz Savinjske doline Guerilci so v zadnjem času posebno aktivni v planinah o-_k£gg £olča*:e Ifoeir ja. Zato LAKOTA NA GRŠKEM Beme, Švica. —-ONA poroča iz Švice, da je polovico prebivalstva mesta Aten na Grškem odvisnega za svojo prehrano od ljudskih kuhenj. Ker šteje glavno mesto Grčije čez milijon prebivalcev, je torej več. kot pol milijona oseb v najhujšem pomanjkanju, kar tudi priznava nemška vest, ki je prišla iz Lušemlbourga v Bern. Med onimi, ki morajo stati v dolgih krušnih linijah, da dobe skodelico slabe juhe, je 75 tisoč mestnih uradnikov in tudi častnikov, kakor tudi 15 tisoč mestnih delavcev, 70 tisoč Šolskih otrok in deset tisoč študentov. Te številke je prinesel nemško kontrolirani luk-semtourgki list "National Zei-tungM v svoji izdaji od prvega decembra. Ta pretresljiva vest o žalostnem stanju v Grčiji je bila ptft) licifana, kot nekakšno svarilo lukseniburškemu ljudstvu, ki naj bi iz "srce trgajoče slike" razvidelo, kaj morajo nesrečni Grki trpeti, ker so se p roti vili novemu redu. Poročilo omenja, da je štiristo deset tisoč od teh, ki so odvisni od javnih kuhinj brez vseh sredstev. Premnogi moški in ženske, ki so izšolani in i-majo za seboj razne izkušnje v trgovini in potovanju, itd., morajo sedaj živeti od javne podpore. četudi so nekdaj bili njihovi domovini kulturna in družabna zbirališča, dodaja poročilo. so Nemci nekatere trge in vasi v Savinjski dolini dobesedno izpraznili. Hz trga Vojnika so Nemci odpeljali vse moške in fante, prav tako iz Škofje vasi in Trnovelj. Iz Savinjske doline so poloviK jn zvozili v Celje okrog 6000 ljudi, med njimi tudi žene. r* V Vojniku so ustrelili dva bivša orožnika in tri kmečke fante. Dne 26. julija so v takozva-nem "Starem pi*knT' v Celju ustrelili 65 ljudi. V Št. Juriju ob južni železnici in Rogaški Slaftini (steklarna Straža), je bilo koncem julija ustreljenih okrog 120 ljudi. Strah in groza je, kadar pride kdo iz zapora. Iz Lipovca, občina Škofja vas, sta prišla domov brat in sestra. Brat je blazen, setra^ jeslepa., IZ HITLERJEVE KLAVNICE London. — Britska vlada bo najbrž še ta teden iarekla svoje odločno stališče glede Hitlerja nskega masakriranja Židov v Evropi. To je bilo objavljeno takoj po obisku ruskega poslanika Majskega in ameriškega poslanika Winanta pri angleškem tajniku za zunanje zadeve, Edenu. Britski zunanji urad je prejel tozadevno evidenco, ki do-, kazuje masno klanje židovfekih moških, žen in otrok, terma$Qf$ deportacijo, katera se izvaja posebno na Poljskem, koder so deželo zasedli Nemci z namenom, da jo inkorpori/ajo v nemški ra#i. Tozadevne dokaze je predložil zunanjemu ministrstvu polj ski zunanji minister Raczvn-ski. Poročilo o tem navaja strahotne načine iatreibljevanja ži-4pv, katero se vrši po Hitlerjevem programu, ki določa da morajo biti židje iztrebljeni v vseh po Nemcih naseljenih in zasedenih krajih Poljske do konca tega leta. Londonski "Times" je poudaril, da je nemški radijo naznanil datume do katerih morajo biti židje iočiščeni iz tega ali one&a določenega teritorija. Masno klanje se vrši na i več na krajih, kjer priženejo Žide skupaj, da jih deportirano, a jih potem v množicah pobijajo, razen take. ki bi morda še lahko služili Nemčiji v prisilnih delavskih taboriščih v Nemčiji in drugod. G-uerilsko delovanje na Poljskem i ski guerilci, ki so pokvarili tire in potem pa so iz zasede streljali na čete, ko je vladala siplošna zmeda med vojaštvom, ki se je skušalo rešiti iz razbitih iu prevrnjenih vfeigcnov. London. — V bližini Krako-j va na Poljskem je bilo ubitih 200 nemških vojakov, ki so bi-i li na poti na rusko fronto, ko | se je iztiril1 vlak na katerem so se vozili. ' Nesrečo so povzročili polj- PREDSED. ROOSEVELT NAPISAL RESNIČNO ČRTICO O SVECl, KI GORI NEPRESTANO London. — V mnogih francoskih trgih in vaseh prebirajo Francozi ta hip črtico, katero je nalašč zanje napisal predsednik Zdr. držav, F. J). Roosevelt. Črtica' se nanaša na prigodo iz zadnje svetovne vojne, ko je bil predsednik pomožni mornariški tajnik in ie z bretonskim vaškim župnikom igral glavno vlogo v tej dogodbici. ako bi se hotelo nanovo zaliti s svincem stara cerkvena akna, ki so bila poslikana in vdelana v okenske okvire s svincem v 14. stoletju. Pomožni tajnik je tedaj napisal nakazilo za $200 Iter ga izročil duhovniku. Nekaj mesecev pozneje, se ; eita v črtici, je bil pomožni tajnik ameriškega mornariškega departmenta obveščen po nekem ameriškem častniku, da je delo popravljanja in zalivanja starih cerkvenih oken že skoraj dovršeno, .ter da je bila v eni stranski kapeli cerkve prižgana v počast ameriške mornarice gveca, ki bo gorela neprestano. > "Kakih šest ali osem let pozneje je ta sveča še vedno gorela," navaja črtica, "in nobenega dvoma nimam, da gori tudi še sedaj v letu 1942 — razen, ako so jo ugasnili Nemci." šele ob konon črtice čitatelj dozna, kdo je bil tisti pomožni mornariški tajnik in prav na koncu lista je zapisano, da je bil v letu 1918 Franklin D. Roosevelt pomožni mornariški tajnik, ter da je bila ta črtica pred kratkim napisana po njem. Kako je črtica dosegla francoske ljudi je uradna skrivnost. Lahko se domneva, da je bila spuščena iz zraka v pam-fletaki formi in bila na ta način dostopna tisočim. Urad za vojne informacije ni hotel obelodaniti metode, ki se jo je uporabilo pri razširjanju storije. / Predsednikova črtica, katero i je napisal pred nedoligo, nosi 1 naslov "Plamen", in predsed-1 nilk piše v njej o sebi v tretji o-! sebi, ter pove leako je pomožni ! mornariški tajnik v letu 1918, 1 meseca avgusta, inspiciral zra-t čne mornariške postojanke Zdr. držav v Brit tan v, ko je vodilni avto njegove komisije zadel postarnega duhovnika, ki je bil pri tem lahko ranjen. Ko je pomožni mornariški tajnik prišel na kraj nesreče in vprašal dulhovnika, kaj naj stori zanj, je ta dejaJ, da ne mara nobene odškodnine zase, pač pa bi rad. kakor je pod pritiskom končno priznal, dobil rad kak denar za popravo oken svoje stare cerkvice. Pomožni ita jnik je vprašal di&ovnika, koliko bi rabil v ta namen in je dobil odgovor, da bi vzelo okrog tisoč frankov _ "GLAS NABOOA" - New York TUESDAY, DECEMBER 15, 1942 ----■ ---—___ . TBTAMOTLJEHLHM RAZGLEDNIH Pile Ansa P. Krama POLOŽAJ V SLOVENIJI (P<*tteto a '^Bazovice'' glasila Jugoslovanskega odbora iz Italije, od 1. avgusta 1942.) • *mn* ii»pMiiML h i—, Terezioka Polka Na planlocah—v*16ek Ste, M SV In B9QVmmiB PWW1M1I TAMBURICA — Ur. M 571 2» toa. cenik In cene piogg m obrnite nt: JOHN MARSICH Inc. UNA New Mi tap- program, lcalseregn se ekifono pripravlja. _ Todi vstopnice so že tiskane in nekatera naša društva jih že imajo. Ako bi jih hotel kateri imeti, pa ne more priti na sejo, naj ipJše na moj naslov in mu jih bodem radevolje po«Ia-Naslov: A. P. Krasna, 200 West 67th Street, New Yorfc N. Y. (Tajnica.) Srečanja Ob priliki Slovenskega na-rodnega kongresa v Clevelan-ciu sem srečala nič ne vem koliko znancev in drugih rojakov in rojakinj, katere sem spoznala to pot prvič. To je bHo zelo zanimivo, posebno, ker eo bili med novimi aianci povečini «i-tatelji in čitateljice 4 4 Glas Naroda*'', ki so se pohvalno izražali o IIstri, Saterega so rekli, da zelo radi čitajo. Bilo je tudi nekaj, ki so me vprašali, če je Kst res .prodaj? Seveda sem stvar pojasnila, kot je tn sem se Sodila obenem, kako tro se laž razširi — le zakaj &e kaj pametnega noče tate> brzo raznesti med sveft, kaj pravite? In da povem pri tean se kaj | zabavnega^, naj navedem, da so si nelkateri, ki so zdaj prvič videli sourednico "Cftas Haro-, da", prej ustvarili v mislih cisto druge sorte žensko, kot pa so jo potem aMuahno videli. En rojak je dejal, da je mislil, , da moram biti prav krepka in zajetna ženska, — zopet dragim se je zdelo, da bi morala biti starejša, ker se tako do-, bro spominjam svetovne vojne — na to pa res nisem računala, da bodem morala kedštj zagovarja/ti -svojo starost tako, da ne bodo ljudje «ni*H14* da se delam starejšo, kot sem —edaj bi morala pravzaprav začeti pomikati leta nazaj, ne naprej. Mnogi naši rojaki in rojakinje,, ki so me poznali že pred desetimi leti ali prej, ?*o ttrdi nekako čudno gledali, ker se jim je zdelo, da bi morala biti vseeno vsaj malo pobeljena ali kaj, ker deset let je deset let, itd. No, ja, če bi mi ne bilo čisto nič po voijr na, našem kongresu, bi morala biti zadovoljna, da sem odnesla is Clevelanda nekaj dobre volje, ki so jo ustvarili vsi oni, kateri so se potrudili, da so me prišli pozdravit in. so mi Spiel i, naj še dolgo ostanem "mlada", -ter vihtim tisto bridko pero, (prav zaiorav navadno nabijam na tipke) da bodo imel? vedno kaj novega za črtati. — L^pa hvala vsem skuoaj in skušala vam bodem ustreči. to m razume! Š I V A L K E dobe delo na male stroje za šivati posebne SATURN kite. Oglasijo se naj pri: ALF0TW) HAT 19- "WEST 38th. STREET . 4th Floor NEW YOBK Dve slovenski priredbi Kakor je že seveda znano, bodo imeli n^jj- šolarji slovenske šole v Brooklyuu svojo pri-redibo dne 20. decembra. Za tc i prireditev naših mteriiih smo, kajpada, (povabili Miklavža, ki je «e naročil kar potrebno za vse malčke in starejše otroke, ki bodo posetili to priredbo. Kar privediW jih s seboj v Slovenski dom na 20. decembra. Podan bo tudi program, ki bo vključeval petje, deklamaoije, . Umetni ples, itd. Vse bodo se-, veda izvajali sami uoenci in u-čenke naše šole. Te je pa seveda treba o kakega precfcrftfn seoaj še ne bo prišlo, račun ed pott-tično-vojaficib krogov, kajti laški narod ni niti psiholosko> niti poHtiČno pripravljen »a odkrito vstajo. zioli in nemšbš namestnik Uoberreiter. Oba sta dobila od ovojih vlad popolno svobode aa iavmite v naloge, M jima je po j verjena. Naioga pa je, da se* Slovenija poitalijanči, oziroma ponemei v kragih, ki ao pod nentlko upravo. Na stoMsoce Slovenoejv je bilo pregnanih, na Hrvaško a Faveiičeve tolpe so | jih od tam poslale v Srbijo kjer, so ibili sprejeti kakor bratje*.' Stotisoče drugSi je bilo poslanih nefcam v Nem^fiijo, toda kaj se je tam z njimi zgodilo, ni znano. ' Samo eni Slovenci, ki eo člani Heimatblbunda — v sejvemd Slo veni ji, so dob i H dovoljenje, da z močno okrnjenimi meščanskimi pravicami ostanejo na svoji .zemlji. . V Heimathband sprejemajo one Slovence, ki plačajo nem-Šri policiji mastno podkupnino in sr vrhu tega še odrečejo svojemu materinskemu jezika. Vse narodno zarvedeo uredništvo, duhovne, profesorje, uči-1 tel je in znameoiitejše meščane so pregnali ali pa vrgli v koncentracijska taborišča, ako jih niso ustrelili. ' Cerkve so doleo čaM ostale zaprte in bila. šele poeneje so-uet odmrle pod popojem, da ae ho skeSKa bocp'a vršila v nem* ščinL Zato so tudi pripeljali nemlike duhovne. . I Narod se je proti temu seveda uprt, nakar eo ga Nemci začeli krvavo zatirati. V vasi -6t Pavei je -priSo v cerkvi do i pretepa, ko ee je narod uprl proti nastopu nemškega duhovna. Ta je po telefonu poklical policijo, ki je a biči nagnal« žene v cerkev, modke pa polovila ' v kolikor nieo pobegnili v goe-'dofre. . i Kanonik dr. Žagar, 60 letni etareo ni hotehzapoetiti šnpai-šča v vasi Nova Cerkev pri Celin in je prepovedal nemškemu duhovnu vstop v cerkev. Za kazen so ga *xabili,^strahovito pretepli in mučili. Nemški po-lioegi so mu zvezali noare in ga potem vlekli Tx> dvorišču, dokler ga ni zadela kap. A še jiin ni bilo dovoli — pretepali so ga nRTTre^. Rmrti. Vc^Vo žfce-*nTo tt«?lednih slrv-ven«feifi javnft defanoev »o ubili. Za Tefiko noč leta 1942 rtstrelili v Miarilboru znanej^a 'Zdaj je preteklo 15 meaeoev, odkar nad narod vzdihuje pod krvavim jarmom «vojih večnih sovražnikov. Kakor že prej v Zgodovini, streme sovraigi našega naroda tudi zdaj za tem. da hi nas iztrebili in v ear 1 ju uporabljajo vsa sredstva, ki «o jim na razpolago. Nikdar ni 'bilo v talko kratkem času prelite toliko netlfcflžne krvi. Od Triglava do Vardarja se vlečejo neskončne vrste grobov. Certeve so postale fcrvnri-eki odri, hiše pa so grmade. Po naših zele«iih vutovilh imamo zdaj grobove namesto gredic s cvetjem. Namesto sadja nam obešajo na drevesa naše nedolžne brate in sestre, a Drava, Sa-■ I »a aa celo leto »7.—; m, pol leta f&SO. "Glas Naroda" Izhaja vaakl dan IsvacmB sobot, nedelj ta praznikov. •GLAS NARODA", 21« WEST 18tb STREET, NEW YOBK, N. 1 Televhene: CHetsea 8—194» KKRfK> JIJVANBC: • ZJntraJ......................j» HUwmiMlu PKTEB JERKB: Pelin roi*: VASILIJ MIHK : P od akni c*........M KORKO PRELOVEC; Le Mikrtl te .................»0 v« dela ..................M- HR. V<>LAUli: Rafenarlu; JOS. PAVČKI: Potrkan ple*......J* IZ ŠTABE ZALOGE pa ima m© ie naslednje pesmi, kftfce* in smo znižali cene i iMirililf « tk»)______,__ JI ' riwlr'ln1 JStjJrTtSlScTl^ M pSTl Tl"t?>r'rM f H. < » • V * Dw PM4 OMmt) M Mfld . *«r ta mI»_ JI "—. f-iiJnTM M GtnkL (Utamr), ' O. ■ve**, mHJ thorl--Ji HA GORENJSKEM JE FLETNO, podporni slo-»•nafcUi narodnih pumi n tamborie% aloiil Mar ko Bajnk ......, •.. .76 rm^T ^MBMA) "l!!!?!! J * pUNdnae, (BlMS aa ; » dm - % MU — (Kttotjafef) _ a- i -, „ ,.-jrf-.- za BiiiM; — * NirlNft-.|Maw»---J» PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MD NASLEDNJE MUZI KALU R. SLOVENSKE PEMO Zbirk* »^mrodnlh »e»»l Emil Adtntt—IV JUflflSIXWANSHIH NAKQMNarE8Mlr&MlU ibif * • • »<* Aki vflf »• m• JM SBST Bugoawyt row —• ^ rn^T|lSuil'zBOBO?I."!1. JI rerk Jta?aine-a MLADIH UT, flk^Mdi flkvffl ' Peter tort OHfM ZBOROV (■» Mit (o wtiol) *»m JI ■ n I Hi ■ !■■ ■! ■ fl If »I i . r Moški zbori OBKAJt 0«T: Bkeaoa; Oj; »o| Moil M*; OSKAR DBV: •Bretno, Ljabcm noja; Ko pdB* m k« tuje gre; 8ofl; MoJ etkft mi konjl&a dva; Doblv md pl-Nnce; Slofo; X« rpttiallfc IaC 49 JDMIL ADAJOC; Modra derojka (Mr«nuijaka..-M Pri iotoi »tM.tita.JI Jorjert ................•■••••JH Ho« Mleka doma; KIJ dnc» P boCeen; UntTlei ••••••■•Ji VASILIJ MUK ta At GBOBMUfG: Vetru; Pa gradlsl ..........J| Naroifi« M*Utta aa: "Glas Naroda*9 wmiamm - v iwtmoamjn ' 5 Jih, . ^ ■ ^ • i . .J^ : - TOR Gasilci odnašajo mrliče izpod razvalin zabavišča, M ga j« vpepelil požar,, v katerem je qgorelo 490 ljudi. r ' '---'- ■' ' ^ - , . . • ■ PO VET,TKEM POŽARU V BOSTONU I fiavno tako loot vojaki pa? fronti. Naciomu j« malo nu^r za.oio vegttvo, in čhefv-eško postopanje napram ujetnikoma je ta&o osk njih pričakovati E#no jamstvo j« v tem, da zaveanifci. Id | se strogo drže cWeeaasfeifc pra. ■ vil, ujamejo žira več sovjiafcnih i Ujetnika. Edina garancija je torej v strahu, ki big* sovražnik imel, da jim zaveoniki povrnejo milo za drago. Poodčila o poatapanju z vojnimi ujetniki s strani oaiač*aa različna. V Italiji postopajo s angleškimi ujetniki premij i oecto«t Grki in JtRofelvuiiut pa so bili pe^vnfieaa- hrutemU j postopanje. Trtdi Naciji po«te»-' pa jo z angtečkknf n jetnikij^o ; skrbmo, naprant PoJjatan;. Btt-Rrtn in celo napram: hafcatexash. Pranoozom kruto hl btwolte^ no. PoJjaki ««v%da najiNp^ /trpeli Pod. pratvwa>. da ekeni vaS, autmja da ljaki izroL vaS&t* medhamft-liegB prafva. Japouoi niao nikdar podpiea-li Genevskega pakta, , j«^ pa ao pe Peerf IfaitKM jfr ngavilfc da hHde postopali p» praviBb te pogodbe. V koKfeor ecr ti5e a-merskih tgetniltov. se id^ da postopajo V tenti ranisla. DfcA gnalo se je pa aa TiruUwli na-, pram Hdbmdoem in Angi^toi^. Kar se tiSe KSfcnjoevv proti W terian Jetpone^ka vodi nspada&o rokovanje le toliko let; , se (Xadalj^vtmje na 4. str.) ■ Najnowjtetiada^ splošno ana—* wiiriri koračnica SOUHEBS 8S p jmAM VOJAKA Priredil ~sa PIANO HARMONIKO Jiriy V. KspfivSefc Otna 40 centom Naročila, lalbko pošljete na fieauiic Publiahing^ Ott 21« W. Idth St.v»,T.« gam v nedokjeenem eami tk> i deoenJbra 194L pripadal v vol dilaib nalogah skupno a Golobom Romanom prevratni sdruš ' bi Osvobodilne fronte, katore nameni je, da nasilno spremeni politiomo, socialno in yoepodar-1 _ s ko ureditev države.'* Ce ee ne! | mdtimo, je bift dr. Bom FW| lan že jnlija ali avguata 1941 v Ameriki. Kako je mogel pe-' temtakem voditi do "deeembra 1941** Osvobodilno fronto v Ljubljani ,to uganejo samo la-ški. možgani. { tFrarv nobenegn razloga nima-. mo dvomiti, da so tudi ostale' nnsctiEen^tv-CTie smrtne obsodlbe . laškega, pravosodja po vsej Sloveniji oprte na takih in podo3> j nit dokamai temeljih. Tnrii s, to obsodbo morajo nasi narod-' hi delatvci seznaniti ameriško javno mnenje, da se bodo laški zločini pdkazali pred vsem gve-tom v vsej svoji nagoti. "Bazovica/* I ^ / ; POSTOPANJE Z T0JN3MT niE-ntiRi. V stacifh. caeiih se ni prizanašalo vojnim ujetnikom. Vojna je bilo klanje vseh. Z napredkom civilizacije je prenehalo Manje vojnili ujetnikov. Stari Rimljani so spoznali gospodarsko vrednost vcijtim ujetnikov in držali so ^ll kot sn&iier. V srednjem veku so zagotovili fevdalni mogotci izpušč&ti vojne ujetnike proti odplačila denarja ali zemljišča. Kasneje so 1 začeli držati ujetnike kot talce! *za jamstvo, da varno povrnejo ujetniki iste (fežefle. Vedno pa je bilo postopanje napram ujetnikom kruto in brezobzirno in niso imeli nikakih prafvic. Stvari so zabeli zbol^ati tekom preteklega stoletja, Kon2 no se je leta 189? klicala mednarodna konferenca v Haagu, kjer je bila prviS ustanovljena gtttovtt vT«hi pravil o postopanju z voljnimi ujetniki. Kasnejše konference so dodata razna pravila. Končno je priSlo, do Genevske konference L1929. V&led teli mednarodnih športu zninov je postopanje z vogninri. ujetniki pod zaščito mednarod-nega prava, kajti večina nejših narodov je podpisala te pmodnSe. Današnja, brezobzirnost total ne volne grozi obotoja teh pra-i1 vflL Pb nact^&em naziranju goi civilisti ki Izdelujejo orodje,' Razveselite za Božič m svojega prijatelja! Pošljite nam $2— in mi m bomo Vaaem imenu pismeno voščili Vreirne premike, poleg tega fim bomo po^ljaK tudi Mri me-9eee **01aa NarcxJa/* Uverjeni bodite, da bo Vašega voščila in božičnega darn resnično vesel. Uporabite ta naročilni Hstok I 2ia Wefct ISth St, New Y«k J PbUjite za--meseca (cev) "Glas Naroda" | j na naslov r ------- | j— Moje ime je:-------______ | t Moj naslov:.------| I Tukaj priložim M. 0- za $-- J Pričnite pošiljati dne —--:—-- t . '-m J Za 4 mesece $2.— j, Za pol lain $3.— ; Za celo leto $6.— J B-CLAS NARODA" -Now\mk__TUESDAY, DECEMBEB 15, 1942 ■ ' i ■ VOTANOVLiKN L. UM Italija—brlog moralnih propalic — .»'jI. I padalcev. Seveda ee je pri tem j vsa al oba laška justice vrgla na j tiste, -ki so 'branili slovenska de Meta. Laške civilne in vojaške oblasti dajejo vso petaho laškim ciganskim pritepeneem. Kljub vsema pa so po nekaj krepkih izfcuš^jak udiranja v stanovanja prenehala. -Latški mestni poveljnik v Ljuibljani je nato zahteval od miestne občina, da mu preskrbi 45 slovenskih deklet, des, da njegovi vojaki ne morejo biti {brez tega. Zahteval je dekleta j v starosti od 18 do 22 let Toda to je bil eden izmed vzrokov, da je odstopil prejSoji ljubljanski župan. . i | Teh 45 slovenskih deklet je poslalo spomenico soprogi pred tednika Roosevelta, ki med dru gim pravi tudi tole: 4 4 Slovenska dekleta smo svoja bedna življenja takorekož zaključila. Ali v imenu ostalih slovenskih deklet in žena na-odločnejše protestiramo pro ti barbarskemu nasilju, ki laska soldafa-ika izvaja nad sto* venskimi dekleti in ženaifii. Vedite. da sadistični lažlti pokvar Ijeiwi množ^r«tveno po.-iljujejo '^•iDvarfrke dekleta in to na načine, ki rh ni mo«T>5e izraziti v (VKtcmii druabi. Z žeblji in 1vr?oneti so v mnosdh p lučajih bflndlti deflorirali mlada dfkTeta. rwali jim prsne bradavice m jih nračHT na Ina^osteibne.^e nj^ine.* Spomenica zaključuje * ugoto-t vitvijo, da je popolna moralna propast zajela ves laški narod. J Pri tem slovenska dekleta na-•^ašajo, da ni prav nobene rae-!iike med zk^činakim fašizmom , in ei^talimi laškimi toio-vajL i Ta spomenica, ki je ena obtožila celotne laske rase. polna sac;! -t in sramote, uc goto-'vo -i^f&Ivivino za,pr'a nt ta vsem j tistim 'a?jclm L-iraiVm v Ame-I riki, ki ]ib vodi Slcrza in !ki poJitr'uje z Tx:mi In zavajanjem re^n^ce, pr^-pikati laika grozi ir vtva preri -tme' sko jav nastjo. l-ejanju pač po-memiNie*?; dokaz, kuk.v* pa vsa jalovi*jjrotifasi-MCra kokoda^ f^tija. j O iaAk< m prav^odju, ki se v Sloveniji narav lo^t -»'."flstifino izživlja, nudi najlepši dokaz obsodR>a profesoT^a ljubljanskega vset»flišca,rdr. Bclrisa Fur-lana. Ta naš narodni delavec je zapustil Ljubljano okrog 20. marca 1941 in nekaj dni nato tudi Jugoslavijo. Se pred narodno revolucijo 27. marca 1941 je bil v Carigradu. Laško vo-j jafsko sodis5e pa ga je obsodilo, na smrt in to na podfcun £1- 4.: s dne S. ofet. 1941. Obsodili so ga torej ira podlagi od-1 redbe. ki jp bila uveljavljena polnih 6 mesecev potem, ko . gojenca sploh ni bilo na ofctto?- , jtt..kjer ta odreda valj«, ^e leinše pa je to. da; povrfkija utemeljitev obsodbe da ** je v Ljub I V strašnem, nepopisnem trpljenju je danes izenaoen ves slo rvensski narod v zasužnjeni Ev-■lopL Pnu^ijaižki razbojniki so nažli swojega vredinega, učenca v strahopetnem laškem, pleme* nu. Divjastva nebnadane in do temelj pokvarjene laake sol-dates&e v vseh predelih nesrečne Slovenije laliko primerjamo samo Še s prusijaškim vandalier (mom rv posame®nih delili poteptane Evwcupe. Vtsak dan nam prihajajo nove vesti o strahovladi, ki je zajela slovensko zemUjo. Mnoižen&tveno ubijanje Slovencev .rtEŽijo njihove I lepe domačije, požirajo crfe vasi posiljujejo natša dekleta in žene, na tisoče in t»o5e mirnih! jrra}T>eanov od^ra jejo v koneentra cijska tafboriSea, kjer jih nroei-jo do »mrti. Sliko sedanjih straiiot, ki jih preživlja gloveneki narod, nudi z&jsti spomenica, ki so jo naslovila shjvenska dekleta feni aaneri%egra predwdnika Booee v<4ta. Ta spomenica je kljuib nenremostljfvim zaprekam in velikim težavam do»egT« svobodno tujino in tndi naslovljen ko. Kakor v vseh zasedenih predelih Evrope, tako se je tudi v Ljubljani dogajalo, da so se laški vojaki in lastniki poskušali z vsemi sredstvi dobrikati slovenskim dekletom. Dogajalo se je, da so pri nekaterih, ki so verjele sladkim besedam laških i pc-hotnežev, dosegi svoje namene s podlimi in nečastnimi j obljubami, ki so toliko vredne.1 •kakor *vsafca drittga ohljrcba te-! !ga lažnjivega rn n i &v rednega1 1 plamena. Člani narodnih orga-1 niaacij v Ljubljani so taka de>-. kleta. ki. r.eštevilnim I izkušnjam wiila v krdele laških jmorabiifi propalic, primemo, o-; pomnili. Pr\'i oporuin je bil, da, so nedestojnim slovenskim r. Warm je zapieal, da se nalaSP uvaja papirne re«trikcije, radi katerih ne morejo cerkve ter njihove ustanove d»obiti- potrebnega papirja za tiskanje biblije in druge verske literature. Škof je •Obebbelsa posvaril, naj nikar prevdč ne izrabija in draži ljudskega potrpljenja, ter naj pre-n*toa s ksmtpanjo proti cerkvi in krL»ljai*stv u spUoh. (O^TA) TROAlijn IN BOLEČINE v . MIŠICAH? PWim.EWW »' Sfakooi mm. jfijjjfc? I PA I IN - EXPELLER IvSAVER MESKO: " " " ^ * I Nekdaj je bilo ... Kratka Dnevna Zgodba - ----> ----- ^Ure«a;pr%riižni in pij i" •"Kdaj se je godilo to čndo, kume?" V davnih časih, dragec, ko je we živela na svetu ljubezen do človeka, kar j® ae ni umorila sebičnost in neusmiljen strah pred prihodnjim dnem. —- Kaj bomo jecfli,. lug pili T "A kdaj je bilo to V* Ko so niso poteptala konjska kopita celih dežel, ne de razo-rali topovi brstečih in ru«l»eih »vinogradov. > In kdaj je (balo tisto, moj pra-vični Bog, da je fant pogledal svoji ifcvoljeniki v oči in je bit do nebes srečen ter je vse noči sanj«* e njenih Čudežnih očeh? "Kako so nedolžne in zveste!" Kdaj je bilo tisto, da je poste-z drhtečim srcem njene inth ke -polnoma moja. Mrren sem lahko, laihko ji zaupam.** "'Ali je bElo na svetu kdaj tua zvenelo! Tedaj, ee mi zdi, ko so bile IncJči ik nf*ga, velikega in dehteoega. J Zraven hleba je položil sira in vr6 vina ali sladkega sadjevca. In ga je vabil in pogumil: Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET HEW YORK, N Y. SEDAJ 40 centor PO POŠTI V URADU — 35 CENTOV 48 VELIKIH STRANI Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, ki uro sebe popravlja, ima names teliti marsikatera nasprotujoča mi Tprafianja, kt nastanejo r raznih razgovorih- Strani bo skladišče svetovnega manja in podajajo ras-sežnoft zemlje, prvine sončnega sestava, pokrajine in )dobodno oeeopor in jezer, dolgost naj-rtaljSih rek ln prekopov, površino poglavitnih otokov In vtsnkost svetovnih gora. Ta so odgovori na mnnpi dnnaSuja vprašanja. NOVA IZDAJA Dobri Atlas je nujno potreben • ••in ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaze svet, kakoraen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA Sestav sveta—abecedni seznam weteraiai odbor je bm bMi - J v v _ v. ret tlm>t slik samo nmjbotjfie barvana silko- aezel, provinc-navaja površino, U tbirka Je tako popolna, da Je sa vsakega ae- prebivalatvo. olavna in tekam vefM ta p» vaJnL H diatvo, glavna mesta in Vkljutaii se nanaslednjl zemljevidi: - svet, kraj na zemljevidu. Evropa (danes), osrednja Evropa (ob izbr*- 0 bo vojne), Angteiko eto*K Francija, Neat> oeznam mest in trgov-navaja Italija, 6 vi«, Holandska, BdsU*. Sved- ime kraja, okraj, in državo, pr^ ^T^TSS^S^Z. bivalstvo in kraj na zemljevidu. Albanija. Azija, Tnrflja, swja. _ J Lebanon, Arabija, Vzhodne Indijske otoCJe in Zastave vodilnih držav-V Dol- Malajski polotok. Indija. Burmm, Kitajska, Ja. r>Jk __ 1 - rs P*«fca. Pwiflk Južna Amerika (aevenri del). nih barvah, vsega skupaj 56; ce- *rfmi Amerika (JnfnI 3jše godi kot civilistom v njihovi lastni' domovini. Rusija tudi ni pod-r pisala Genovske konference, am pa k, kakor poročajo ameriški dopisniki, ki jim bilo dovoljeno obiskati ujetniške tabiore, Sovjetteka Rusija postopa z ujet (niki z največjo obzirnostjo in !«krbnoe*tjo. Vojni ujetnik je po Genev-skem paktu vsakdo, ki je bil ujet viaded vojne, vojaki ali civilisti. On mora biti deležen zaščite pred vsako nasilrr&tjo, I ponižanjem in maščevanjem in ["kakor hitro mogoče, mora biti premeščen v tabore daleč za I fronto. Ako je v dobrem zdra-'vju, sme deilati, ne p* dalje ali t«?je. kot domači delavci v istem delu. Ne sme biti zapo-sleif v izdelovanju blaga vojaškega značaja. Ako dela v civilni industriji, mora biti plačan za to. Akrfa pa je v taboru brees de3a, ne-dobiva nič. častniki so izvzeti od dela,| razun ako hočejo. Isto vdja tudi za podoficrrje. Ujeti častniki dobivajo nadalje isto plačo kot jo dobivajo častniki istega , čina v sovražni9ki detžej?. Častnice plahte tvorijp * po vojni doftg, ki ga nasprotnrska deže-la mora /poravnati. Ujetniki smejo dobivati pisma in pošfh*atve potom Mednarodnega Rdečega križa. FLTS. tam ulovijo in umorijo toliko visokih dostojanstvenikov Japonske, kolifejc/r so jih mogli naj ti. Njihova »vrba, kakor je ob ravnava končno razgrnila, je bila šiloma odpraviti civilno rvlado in vresničiti vojaško kon trolo nad deželo..Kot sp; trdili jih je gnetiq UesSadovoljktvo s kapitalistično (kontrolo dežele in želja "očistiti" politično živ ljepje naroda. Kar so zares hoteli, je bilo izbrisati same ost an ke parlamentarne vlade in položiti gospodarsko in politično Ifrtutrolo v roke vojaštva, navidezno poklanjajoč se teoriji božanskega in vsemogočnega cesarja, ki dejanski bi bil njihovo orodje. . Mr. Bias jasno pokazuje^da za gibanjem, da se to do«fe£e, niso Sli na Nemško za vzgled. marvee so posegM nazaj v fevdalno Japonsko, v katerem cesar je bil puhla figura pod kon trolo vojaške kaste. Mr. Bias ki opisuje razne obravnave teh mladiih častnikov, pokaznje, ka ko so terorizirali svoje predstojnike in priganjali vlado v smer stalno (bolj aktivne boje-vitosti.. i§tevil|c( patriotičnih društev na Japoncem, ki vsa so bila na gojena napram teroriziran ju vlade, da se spravi na pot vojaških priboritev, in način, kako so ta drušftva vzhajala in zadajala, je nekaj, kar-dela preglavice Biasu sameum. Tz njih pa pribaja na površje figura smehljajočega se, brada^tega, nemega Japonca po imenu To-I yama, patriarha vse zaloge pa-• triotov. čaačen kot velik mož od štetjih prietafaev, ki ima baje strahovit vpliv na vlado, dasi se vedno,drži v ozadju. Najmanj čudne izmed vse te vrste "patriotov" so gange, ki jse proti plačilu havijo s politic-jnim mnorstvom. Mr. Bias opi-j suje, kako so se iste zgodovm-l-^ko razvile iz *3nih delavcev, ki .so stvari svojih mogočnih fev-idalnih goi=ipodov nosili v letnib procesijah v Tokio iz njihovih gTajščin. Bi asova knjiga ima svoje hibe v sestavljanju, kakor, da je prehitro spravil skopaj razne posebne članke. Nndi pa naj-boltjši »cfpis, ki je do sedaj na razpolago, o onem patrioticnem poal mno^Qb in to jako dobro o Japoncih, o njihovi marljivosti, o njihovem globokem čutu družinske udanosti, o njihovi umetniSki občutljivosti. Nje gova najnovejša knjiga pa je v skladu s sedanjostjo in razprav Tja o tem, kar je netzdravja v japonski družbi, zlasti o hajdukih in nacijonalistih, ki so s svojim delovanjem za kulisami prignali Japonsko na sedanjo pot osvojefvanja. Amerfkanci le malo znajo za ona notranja gibanja, ki so približno telfc&n minulih 12 let gonila Japonsko v vojno. Ame-rikanci so že videli udejstvova-nja japonskega militarizma, ni-•po znali pa, kafee skupine ljudi m kaki Činitelji »o mu dajali ■fmor. Posebna vrednost Bia-sove knjige je ta, da razlaga, kako je bilo delovanje treh skupin, ki so tvorile talkonekioč pod 7em3jo jaiponskega patriotizma. Te so "mladi častniki" v vojski, takoavana patriotična dru-^tva in zločinci, ki izvršujejo nečedne nakane teh društev. Tftpor mladih častnikov proti njihovim predstojnikom se je ooiavil l. 1936, ko s« nekateri izmed njih privedli svoje četo v poslopje porfansftce zbornice m v druge vladne sedeže, da Veliko, belo Odrešenikovo cerkev ob vtznožju Kremlja so kot znano, razstrelili Kjer je stala nekoč ponosna katedrala, je -videti dane« le gradbeno zem Ijlšče. Tu se bo dvigala nekoč ogromna palača. Njene temelje so že poVIžili. veliki žerjavi in železni nosilci orpofcar^ajo, da prične šele delo nad zemljo. Kremeftjsko mesto obdaja 2 kiloineti a dolg opečni zid z ve-roneškim vencem, kakor si ga je Izmislil gradbenik carice Katarine, Italijan RastellL Kre-meljsko oblzidje gre deloma ob 'bregm Teke Micjskve in ima visi-1 no štirinadstropne hiše*, kakšnih dvajset metrov. Pet velikih vrat prekinja rdeči pas zidu, toda dvoje vrat je danes' Stalno zaprtih, le tri vežejo notranjost Kramlja z zunanjim mestom. Če greš okoli Krem-j tja, bos opazil, da ga obdajajo razmeroma tihe ulice. Na oba~: li Moskve so tdcLstranili cestno' železnico, ki je drdrala nekoč' mimo. Onkraj reke se dvigaj sivo, visoko poslopje. To je! stanovanjsko poslopje sovjet-dke vlade, kajti ljudske pover-| jenike so med tem preselili vse iz Kremlja. kjer ima samo ©talin med vladnimi pisarnami, cerkvenimi muzeji in vojašnicami svrtie stanovanje. OGavni vhod v Kremelj je dane« na ogromnem Rdečem trgu. To bivša Od rešeni kova vrata. NekoČ ni smel nihče skozi Jta vrata ne da bi se odkril, kajti nad vhodom je bila Kris tusova podoba, ki so ji pripisovali čudežne moči. Danes te pod| fbe seveda ni več. Če hoče kakSšen avto sovjetske vlade ali kakršenkoli drugi skoei ta vrata noter, ali ven, mora najprvo INVESTIRAJTE V AMERIKO KUPUJTE _ i UNITED STATES WAR SAVINGS „ BONDS ID STAMPS I] Ko se je nekega dne v prvi polovici junija vrnila staraj Ivonna domov, so ji povedale sosede, da jo je iskal nekdo od 2 io nari^kega komisari jata. Gotovo zaradi vnuka, toda to je prav nič oplazilo. V daužinah pomorščakov imajo mnogo-; r:u Dipraiviti pri "in^:kriplr.ji., Ona, ki je bila luči, žena mati a babica pomorščakov, je poznala ta urad že skoro šestdeset j--t. Brezdvomno so jo klicali zai'adi njegovega premeščemja - a "Ivirko," monda tudi kaj zaradi plače. Vedela je, kaj se -p'--:obi za gospoda komisarja, ter se primerno oblekla. Vzo-ia je boljSo obleko in vuto ter odšla okrog dveh popoldne na pot Stopala je z drobnimi koraki dokaj hitro po oekih obrežnih stezah -proti Paimpolu. Bilo ji je vendar nekoliko tesno pri srcu, kajti že dva meseca ni dobila pisma od Silvestra. Sla je tudi mimo svojega starega kavalirja, ki je sedel na vratih Zadnja zima ga je bila zelo pobrala. . "No, lepa soseda. — kadar vam drago saj veste — se ni t reba nič ženirati." Imei je še vedno v mislih mrtvaško krsto. Veselo junijsko življenje ee je smehljalo krog nje. Po skalnatih višinah ni bilo aikjer diuigega nego golo bodičje t 2loitorumenimi cvetovi; toda v nižavah, zavarovanih proti' ostrim morskim vetrovom, je bilo ves polno lepega, mladega zelenja, po mejah je cvetela trnjolica, visoka trava je širila' prijetel vonj Toda starka ni videla ničesar od vsega tega, hi-' lela je dalje, upognjena pod težo tolikih dolgih let, ki so šla mimo nje in ki so se ji zdela sedaj kratka kakor dnevi. . Kro^g temnih, pol razpalih koč so rastle rože, nageljni in lekvoje in vse tja po slamnatih, z mahom porastUih strehah je bilo polno malih ovetk, po katerih so se podili prvi beli me-tuljgki. Pomlad v lej domovini Islandcev je bila skoro brez' ljubezni, in lepa, ponosna dekleta, ki so stala tu pa tam sanja-' vo na vratih so obračala svoje rjarve in modre oči tja v dalja-1 vo, v nedogQedno daljavo. Tam so bili mladi fantje, ki so vzbujali v njihovih srcih otožnrst in hrepenenje, tam so ribarili na daljnem severnem morju. . Ali bila je. vendar pomladi, mehka, sanjava pomlad z lahnim brenčanjem mutle in vonjem mladega rastlinja, . In vse -to .brezčutno življenje se je smehljalo krog stare babice, ki je hitela^ kolikor so ji dopdačaile noge, da isve smrt: svoj riga zadnjega vniSka. Že se je bližal oni strašni trenutek,i ;co izve, kaj se je pripetilo Tam daleč na kitajskem morju, Sla' je tiho žalostno pot, ki jo jo zaslutil Silvester v trenutku svoje rmrti in ki mu je iztisnila njegove zadnje grenke solze. Viri ei je svojo staro dobro babico, ko je stopala proti Paimpolu, da izve njegovo smrt. Čisto razločno jo je videl na tej poti. Stopala je hitro, pokonen in svojim majhnim rjavim šalom, z dežnikom in svo-j jo veliko avbo. In ta prikazen ga je divignila na postelji, daj ee je zvijal silne bolesti. Rtkče tropično solnce pa ki se je veličastno potapfljalo v mo~je, ga je gledalo skozi odprta vra-tica, kako umira, . £$amo to je bilo drugače, da si je on predstavljal takrat v "voji zadnji viziji to starkino pot v detžjn, dočim se je danes smejaja vesela pemlad, kakor v ironiji. Ko se je pribtizala Paimpolu, s« je čutila bolj vznemirjeno ter ]>ospešila §e bolj korake. . Tn tu je sedaj v sivem mestu, hiteča po ozkih granitnih . ulicah, razsvetljenih od bleščečega solnca, poosdravljaj^ruge f'arke, svoje vrstnice sedečo pri oknih. Začudeno se povprašujejo : , "Kam gre neki tako hitro v pražnji obleki, ko je vendar clelnvnikt" Gospoda komisarja ni bilo v pisarni. Njegov pomagač majh no, ^grdo človeče, stare kakih petdeset let, je sedel za mizo. Za ribiča je bil preslaboten, zato je šel v šole ter presedel sedaj "v*oje dni ha istem stolu, oblečen v pisarniški jopic, ter čeekal po papirju. . TCo mu je povedala svoje ime, s*e je dvignil1 počasi, važno, ter izvlekel nekaj zapečatenih stvari. Bilo jih je precej. Kaj naj to pomenit Izpričevala, za-ppvateni papirji, mornarska knjižica, vsa porumenela od morj% in vse to je dišalo kakor po smrti.. (Nadaljevanje prihodnjič.) Islandski ribič BOMAN — Spisal PIEEEJ3 LOTL 28 To je bilo njegovo imetje^ ki ee je imelo sedaj javno prodati — kakor zahteva to postava, kadar kdo umre — vsa obleka, vse, kar je imel na tem svetu. Momnrji so se radovedno gnjetii krog teh vreč; na krovu bolniške ladje se kaj takega dovw&j pogosto pripeti, tako da ni to nič nenavadnega. In potem so tudi na tej ladji tako malo poznali Silvestra. , Pretipavali so njeigove pljetene jopiče, srajoe in modro pisane nogavice ter jih kupovali za nqznatno ceno, dočim so drugi kupci v šali glasno ponujali velike vsote. 'Prišla je vrsta na majhno leseno akatljo, ki je bila za Silvestra tolike vrednosti. Oenili so jo na petdeset krajcarjev. Vzeli eo boli iz nja pisma in vojno medaljo, da bi poklali to dvoje njegovi družini. Toda ostal je se v njej zvezek pesmic, knjiga Konfucija, nit, gnmbi in šivanke, ki mu jih je bila dala previdma babica na pot, da bi si včasih kaj popravil in zaših Potem sta bili dani na ogled dve majhni Budhovi šahi, kateri je vzel Silvester v neki pogodi, da bi ju podaril Marjetici. Držali so se tako kunično, da so se morali mornarji na uTlas zasmejati, ko «o ju ugledali. Niso se smejali morda zato, •'-r so bili premalo čuteči, temveč iz gole iK