Poštnina plačana v gotovini LETO IX. — Štev. 39. V Ljubljani, dne 27. septembra 1953. Posamezna številka 10 I L izdaja časopisno-založniško podjetje »Polet« — Direktor: Osole Boris — Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozar jeva Iz, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Cek. račun uprave št. 602-»T-c-84 — Telefoni — uprava: 81-281, uredništvo: 23-003. 21-193 In 20-278 — Celoletna naročnina 100 din, polletna 200 din Banja Luka, 27. sept. Za prvo gostovanje Branika iz Maribora je vladalo v Banjaluki veliko zanimanje, tako, da se je na mestnem stadionu zbralo okrog 4.000 gledalcev, ki so Mariborčane toplo pozdravili. Mnogo je k temu pripomogla tudi športna poteza Branika, saj so igralci pred začetkom tekme metali cvetje med gledclce. Borac : Branik (2:1 (2:1) Moštvi sta nastopili v postavah: Borec: Djurič, Marivordžič, Ba- njak, Spaho, Sijakovič, Jurič, Seši, tdarenič, Knez, Švraka, Popovič, Novakoviči Filipančič je tudi v Banja Luki branil Branikovo »svetišče« Branik: Filipančič, Gohrijan, Herzmansky, Saho, Železinger, Gajšek, Petek, Siveši, Plaznik, Čučko in Vitek. Začetni udarec je imelo moštvo Borca, ki je v prvi minuti izvedlo nekaj uspešnejših napadov, ki jih je pa Branikova obramba zaustavila. Počasi so se tudi Branikovci znašli in igra je postala enakopravna. V 24. minuti je Petek krasno centriral in Siveši je z volej udarcem dosegel vodstvo za Branik 1:0. Po tem golu je Branik zaigral še bolje in bil tehnično boljše moštvo, vendar se je v 39. minuti zgodila nesreča. Železinger je žogo, ki bi jo moral prepustiti vratarju, odbil z glavo na noge nasprotnemu napadalcu, ki je dosegel izenačenje. Strelec je bil vodja napada Borca Svraka. Le 4 minute po tem so domači po Novakoviču dosegli vodstvo. Zopet je bila kriva obramba Branika. V drugem polčasu je bil Branik ves čas v premoči in je zamudil redko priložnost, da osvoji na tujem terenu obe točki. Moštvo Branika je igralo tako rekoč brez krila, saj sta bila posebno Vitek in Petek med najslabšimi igralci na igrišču. Posebno Vitek je zamudil več ugodnih priložnosti za dosego gola. V nekem trenutku je zgrešil cilj celo s treh metrov. Zrelo priložnost je imel Branik tudi v 56. minuti, ko je Plaznik sijajno fintiral nasprotnega igralca, vendar je pri tem prišel v neugoden položaj za JUGOSLAVIJA PORAZILA AVSTRIJO V PLAVANJU 141:104 Avsirigci dorasli nasprotniki (Od našega posebnega dopisnika ZJu^lavi,°o. ^ Petra Košenine po telefonu) Tehnični rezultati: strel. Namesto da bi podal, je sam poizkušal srečo s strelom, a pri tem streljal v vratarja. Tako je Branik zamudil še eno ugodno priložnost. Lahko rečemo, da je bil Branik boljše moštvo tako v tehničnem in kondicijskem pogledu. Banjaluško občinstvo je bilo z nastopom Slovencev zelo zadovoljno. Sodil je Vunarič. Filipančič je bil v golu dober, vendar bi z odločnejšo intervencijo verjetno lahko preprečil prvi gol. Najbolj sta zadovoljila branilca Gabri-jan in Herzmansky, vsi trije krilci pa so imeli precej slab dan. V napadu sta bili izrazito slabi obe krili, medtem ko je notranji trio bolj zadovoljil. Budučnost: Napredak 2:0 (1: 0) Mačva : Šibenik 1:1 (0:1) Lovčen : Zagreb 1:1 (1:1) Zagreb S 2 1 0 9:2 5 Velež 2 2 0 0 7:0 4 Budučnost 3 2 0 1 4:5 4 Mačva 3 1 1 1 4:4 3 Lovčen 3 1 1 1 4:5 3 Šibenik 3 1 1 1 3:5 3 Železničar 2 1 0 1 6:4 2 Branik 3 1 0 2 5:6 2 Borac S 1 0 2 3:8 2 Napredak 3 0 0 3 1:7 0 t. Včeraj in danes je bil v Karlovcu atletski dvoboj moških in ženskih reprezentanc Hrvatske in Slovenije. Pri moških so zmagali Hrvati z 89:87, pri ženskah pa prav tako s 55:41. Srečanje moških reprezentanc je bila zelo zanimivo, saj se do zadnje točke ni vedelo, kdo bo zmagal. Sele zadnja tekača Hrvatske v štafeti 4 X 400 m Relja in Tomašič sta z odličnim tekom odločila štafeto in s tem tudi dvoboj v korist Hrvatske. Zelo lepa je bila borba v teku na 200 m, kjer , je na sami ciljni črti Tomašič ujel in premagala Lorgerja. Nada Kotlušek je dosegla z metom 13.44 m nov slo-: venski rekord v metu krogle. Nov | hrvatski rekord pa je dosegla v metu kopja Karlovčanka Lišnjak z rezultatom 37.11 m. Rezultati drugega dne tekmovanja: 200 m: Tomašič (H) 23.0, Lorger (S) 23.0; 800 m: Belšak (S) 1:57.0, Čular (H) 1:59.4; 5000 m: Kranjc (S) 15:44.8. Petek (S) 15:53.2; Tenis v Mariboru Maribor, 27. sept. Danes bi se mo. . rali v polfinalnem srečanju mladin-1 skega ekipnega prvenstva Jugoslavije srečati v Mariboru moštvi Montažnega iz Zagreba in domačega Branika. Zagrebčani niso prispeli, tako da se je Branik avtomatično plasiral v finale. Danes je bilo zaključeno sindikalno prvenstvo Maribora. V polfinalu je Vlasak premagal Berganta st. s 6:2 in 6:1, Bergant ml. pa inž. Podlesnika z 8:6 in 6:4, V finalu je zmagal Vlasak s 6:2 in 6:0. 400 m ovire: Zupančič (S) 55.9, Miler (H) 57.2; 4 X 400 m: Hrvatska 3:26.4, Slovenija 3:27.0; troskok: Petranovič (H) 14.32; palica: Rocca (H) 3.80, Vehovar (S) 3.70; disk: Muller (S) 45.18, Mandič (H) 44.54; kladivo: Galin (H) 49.58, Kostrič (H) 47.07; ženske — 100 m: Babovič (H) 12.6, Bogič (H) 13.0; 800 m: Safer (H) 2:21.8, Grabar (S) 2:25.5; daljina: Majcen (S) 5.59, Babovič (H) 5.06; krogla: Kotlušek (S) 13.44, Borovec (H) 12.05; disk: Borovec I. (H) 39.95, Borovec II. (H) 35.83. Visoka zmaga in mladincev Varaždin, 27. s<*pt. Danes sta se v Varaždinu srečali atletski reprezentanci mladink Avstrije in Jugoslavije. Jugoslovanske mladinke so slavile visoko zmago 58:41. Tehnični rezultati: 60 m: Bajželj (J) 13.0, Bar-toa (A) 13.0; 600 m: Slamnik (J) 1:41.8; 80 m ovire: Eberl (A) 12.6, Bajželj (J) 12.6; 4 X 100 m: Jugoslavija 52.4, Avstrija 52.8; višina: Vukovič (J) 144, Orsis (A) 141; daljina: Bartos (A) 5.54, Eberl (A) 5.28; krogla: Perovič (J) 13.61, Hudobivnik (J) 13.59; disk: Ca pek (J) 37.77, Hudobivnik (J) 37.35; kopje: Perovič (J) 33.70, Schenauer (A) 31.09. JUGOSLAVIJA : GRČIJA 72:67 Novi Sad 27. sept. Včeraj je bil na stadionu Vojvodine v Novem Sadu dvoboj mladinskih atletskih reprezentanc Jugoslavije in Grčije. Po Atletski miting na Vrhniki Vrhnika, 27. septembra. Danes je priredil »Partizan« na Vrhniki propagandno atletsko tekmovanje, katerega so se poleg domačih tekmovalcev udeležili tudi atleti iz Litije. Skupaj je nastopilo 30 tekmovalcev. Boljši rezultati: 100 m: Za-rol (V) 12.1, Ponebšek (L) 12.1, višina: Zarol (V) 175, Kolbe (L) 160, daljina: Za-rol (V) 6.01, Kržan (L) 5.72, troskok: Zarol (V) 11.63, krogla: Kolbe (L) 10.52, Kunc (V) 10.49, disk: Kunc (V) 23.65, kopje: Šekli (V) 45.90. V tem dvoboju je zmagala Litija s 75,50 : 70,50. Po atletskem tekmovanju sta se pomerili vrsti Vrhnike in Litije še v odbojki. Domačini so bili boljši in so zasluženo zmagali s 3:0. Dobro pripravljenemu tekmovanju je prisostvovalo 500 gledalcev. Smole naših mladink Vipotnik 3:57.6 na 1500 m dokaj izenačenih borbah je šele zadnja točka, to je štafeta 4 X 100 m, prinesla zmago našim mladincem. Doseženi so bili nekateri odlični rezultati. Tako je na primer Penko vrgel kroglo 14 m, Vipotnik je tekel 1500 m 3:57.6 (mladinski rekord LRS), Grujič pa 400 m 49.2. Tehnični rezultati: 400 m: Grujič (J) 49.2, Vrančič (J) 51.4; 1500 m: Konstanti-nidis (G) 3:57.2, Vipotnik (J) 3:57,6; 3000 m: Maurigamis (G) 9:14,2, Van Bakasos (G) 9:15.4; 4 X 100 m: Jugoslavija: 43.6, Grčija 44.5; višina: Marungos (G) 180, Marselos (G) 180; daljina: Ginegeorgidis (G) 6.85, Ziras (G) 6.75; krogla: Penko (J) 14.00, Pavlica (J) 13.88; disk: Kunidis (G) 44.60, Živojinovič (J) 38.36; kopje: -Lenos (G) 53.56, Marinšek (J) 49.45. 14 O « Lep uspeh igralk Ze£&ztoCčakja Gibijai vrgel kladivo 59,36 m Lorger pretekel 100 m v 10,7 Na atletskem tekmovanju v Gornjem Milanovicu so v petek nastopili poleg najboljših jugoslovanskih atletov tudi nekateri finski atleti. Največji uspeh je dosegel vsekakor Ivan Gubijan, ki je vrgel kladivo 59.36 m, kar je nov jugoslovanski rekord, za 95 cm boljši od dosedanjega. S tem svojim rezultatom je Gubijan trenutno na petem mestu letošnje svetovne lestvice za svetovnim rekorderjem strandiijem, Cehom Maco, Madžarom Csermakom in Amerikancem Engelom. Ostali boljši rezultati: 200 m: Stefanovič (T) 22.7,400 m: Radulovič (P) 50.6, 1000 m: Huttunen (F) 2:29.8, višina: Nikolič (CZ) 188, disk: Lindroos (F) 46.49, krogla: Koivisto (F) 15.41, 3000 m: Mihalič (P) 8:36.4, kladivo: Halmetoja (F) 54.62, Ilič (CZ) 52.27. šport med tednom Zagreb — V sredo je bila v Zagrebu odigrana tekma za Grasshoppers pokal med domačim Dinamom in Grasshop-persom. Po boljši igri je zasluženo zmagal Dinamo s 4:1 (1:1). Gole za Dinamo sta dosegla Mantula 3 in Conč, za Grasshoppers za Vukosavljevič. S to zmago se je Dinamo povzpel v vodstvo z 9 točkami iz 8 tekem, pred Nico, ki ima 8 točk iz 6 tekem, in Avstrijo s 7 točkami iz 5 tekem. Beograd — v torek je na stadionu Partizana pred 35.000 gledalci Crvena zvezda premagala v prvenstveni tekmi Hajduka z 2:1 (1:0). Gola za Crveno zvezdo sta dosegla Tomaševič in Zivanovič, za Hajduka pa je bil uspešen Ljuštica. Hajduk je več kot 20 minut igral z 10 igralci, ker je sodnik Podubski izključil Senčarja zaradi nameravanega napada na Djajiča. Beograd — Komisija ja sestavo državne nogometne reprezentance je določila širšo listo kandidatov za reprezentanco. Zaenkrat so na listi naslednji igralci: vratarji: Beara, Stojanovič, Krivokuča, branilci: Stankovič, Crnkovič, Belin, Ze-kovič, srednji krilci: Horvat, Spajič, Klajič, Milovanov, Svraka: krilci: Boš-kov, Čajkovski, Ljubenovič, Mantula, Šantek, Tasič, Da Vidovič, krila: Zebec, Rajkov, Petakovič, Veselinov, Vasič, zveze: Mitič, Bobek, Veselinovič, Medved, Veljkovski, srednji napadalci: Vuka s, Dvornič, Milutinovič, Krstulovič. Zagreb — Atleti in atletinje zagrebške Mladosti so gostovali v Avstriji in na Danskem. Na mednarodnem dvoboju v Innsbrucku je zmagala Mladost s 125 točkami pred Turnerschaft-Innsbruck 99 in La Fenice (Benetke) 91. V Kopenhagenu so atleti Mladosti premagali moštvo FIF s 127:90, ženske pa s 43:35. Najboljši rezultat je dosegel Branko Miler na 100 m 10.8, kar je nov mladinski državni rekord. Solun — Beograjski BSK je v Solunu pred 15.000 gledalci premagal reprezentanco Soluna s 4:1 (2:0). Paračin — Na velikem atletskem tekmovanju v Paračinu so nastopili najboljši jugoslovanski in finski atleti. Najuspešnejši je bil Vitomir Krivokapič, ki Je vrgel disk 51.83 m in s tem za 22 cm izboljšal svoj državni rekord. Beograd — Komisija ligaških klubov Je na svojem sestanku razpravljala o registraciji tekme Vojvodina :Crvena zvezda. Crvena zvezda je namreč vložila protest zaradi nastopa Veselinoviča. Ker Je plenum Nogometne zveze Jugoslavije registracijo Veselinoviča za Vojvodino razveljavil, je tudi komisija bila mnenja, da Veselinovič ni imel pravice nastopa In Je tekmo registriral s 3:0 v korist Crvene zvezde. Celje — Pretekli četrtek je bil v Celju mednarodni atletski miting. Poleg skoraj vseh najboljših slovenskih atletov so nastopili tudi štirje finski reprezentanti. Preko 5000 gledalcev je bilo priča lepim borbam in odličnim rezultatom: 100 m: Lorger (K) 10.7 (rekord LRS), Kopše 10.9, 400 m: Urbajs (K) 52.2, 1500 m: Mugoša (CZ) 3:51.2, Johansson (F) 3:56.6, Vipotnik (K) 4:01.6 (nov mladinski rekord FLRJ), 3000 m: Ceraj (P) 8:39.2, 110 m ovire: Lorger (K) 14.7, daljina: Walkama (F) 7.30, Pokorn (O) 6.85, palica: Glavač (K) 3.82 (rekord LRS), Vehovar (K) 3.70, krogla: Gole (K) 14.22, disk: Gole 44.46, kopje: Vesterinen (F) 69.68, Plut (O) 59.60; ženske — 60 m: Majcen K) 7.9, 100 m: Majcen 12.9, 200 m: Slamnik (K) 28.1, daljina: Majcen (K) 5.55. Atletsko prvenstvo Italije V petek se je v Rimu začelo letošnje prvenstvo Italije v atletiki. Prve naslove prvakov so osvojili: 800 m: Maggioni 1:56.4, troskok: Guzzi 14.75, kladivo: Tad-dia 53.33, 10 km hoja: Dordoni 47:44.3; ženske — višina: Palmesino 1.50, krogla: Piccinini 12.79, disk: Cordiale 39.09. Zmaga zagorskih kegljačev Zagorje, 27. sept. Danes so zagorski kegljači v prijateljskem dvoboju s Poštarjem iz Ljubljane zmagali z 287:234. Najboljši gost je bil Gela,, od domačinov pa Grahek. Dopoldne so v tekmi za točke pionirji Rudarja igrali nogomet s Proletarcem 1:1 (1:0). Projektor : Železniki 7:2 (2:2) Nogomet v Mojstrani Mojstrana, 27. septembra. Danes je bila odigrana pred 500 gledalci prijateljska nogometna tekma med TVD »Partizan« (Mojstrana) in nogometnim klubom Bled. Končala se je z rezultatom 12:1 v korist Mojstrane. Nogometaši Mojstrane so zelo napredovali in imajo vse izglede za nadaljnji razvoj. Namiznoteniško prvenstvo Kranja Kranj 27. sept. Včeraj in danes je bilo odigrano v Kranju namiznoteniško prvenstvo, ki ga je priredil domači namiznoteniški klub Projektor. Po ogorčenih borbah so postali prvaki naslednji: ženske posamezno: 1. Bogataj; mladinci posamezno: L česen; mladinke: 1. Dolenc; pionirji: 1. Teran; moški B — posamezno: 1. Fatur; novinci posamezno: 1. Kosovel; double moški: Ahačič — Petrovič; tlouble ženske: Bedenk — Anželc; double mladinke: Teran — Dolenc; double pionirke: Teran — Česen; double moški: Bogataj — Ahačič. Finale moških A bo odigran šele danes zvečer. "EMI 'S ;' Kvaliteta ni padla, temveč se dviga Na vprašanje, kako je s kvaliteto namiznoteniškega športa v Sloveniji, ki smo si ga zastavili v začetku nastopajoče sezone, smo dobili prvi odgovor preteklo soboto in nedeljo na prvenstvu Slovenije na Bledu. Naš namizni tenis ni v nazadovanju, kot so se bali nekateri, temveč se kvalitetno popravlja. Kriza, ki je nastopila konec 1. 1951, je že odpravljena. Danes imamo v Sloveniji poleg Projektorja, Jesenic in Sla vi je (Ljubljana) še 5—6 sekcij, ki stalno delaj6 (predvsem Trbovlje, Kočevje, Ilirija-Lj.). To je zaenkrat že veliko, če vemo, da vsa leta po osvoboditvi stalno spremljamo dvig in padec namiznoteniškega športa v preneka-terem kraju Slovenije in da je tako obdobje dela v posameznem kraju dosegalo največ pol do enega leta. Danes pa v naštetih sekciajh delo redno teče že dalje kot leto in pol. To je prvi dokaz za trditev v naslovu. Drugač smatram, da se dvig kvalitete tega športa izraža v dejstvu, da so se kranjskim vodilnim igralcem pridružili in jih dosegli tudi Ljubljančani (Kocjan in Podobnik) ter Jeseničani (Strumbl, Kosmač in predvsem Valenta r). Tako imamo danes skupino 10—12 skoraj enakih igralcev, ki jih sicer lahko razdelimo v več skupin. Vsak izmed njih pa je sposoben premagati vsakega oSef mi ne dovoli,« mu je odgovoril. >Kaj?< ga je gospod debelo pogledal. sTakoj mi pojdi na skakalnico. Jaz bom pa toliko časa počakal tukaj.e In tako se je zgodilo, da je p nekem frizerskem salonu o Oslu napol obrit gospod tri ure čakal na svojega brivca, ki je medtem skakal na Holmenkollenu. Leto bo, odkar je kavarno Emona stisnilo in je izdihnila preko noči brez Večjih bolečin. Tisti mali deticitek, ki je povzročil njeno prezgodnjo smrt, ne bi bil omembe vreden, če ne bi ljubljanski mestni očetje ravno zaradi njega ugotovili, da je bolje, če ostanejo tisti nerentabilni prostori tiar prazni. Seveda bolje nič kot — izguba. Pa so zagledali lepe velike šipe, skozi katere je domačin in tujec lahko občudoval lepoto razritih praznih lokalov, odborniki množičnih telovadnih društev. »V srcu Ljubljane, na najprometnejši točki — gole šipe!! Kaj more biti lepšega na takile šipi kot plakat!« Stojim in gledam tiste plakate, pa so mi kar všeč. Na največjem drži nekakšen »tizkulturnik« v črnini — čisto »širni« oblečen, bi včasih rekli —- dekoltirano devico v popolni belini, ki se je elegantno zaklonila v Pasu. »Malo nerodno sta oblečena za telovadbo,« si mislim in začnem čitati, kaj piše na plakatu. »Telovadni dom na Viču. Ples vsa-ko nedeljo in soboto — Otvoritev Plesnih vaj 12. t. m.« A takoll Vržem oči na drugega: »TVD Tabor ...« Aha, tu bo pa prava telovadba, saj iale nima nič dekoltiranega. Jasno, Iesno društvo. Ni takšno, kot pa ono 8 Periferije ... Čitam dalje: »■ .. prične s plesom v soboto . .. Igra priznani ,jazz!« ???... 11 Nerodno mi postane, ker sem se zmotil, ln že sem pri tretjem plakatu. »Partizan — Narodni dom.« Vendarle! Tu je elita naše telovad-be, tu so doma slavne tradicije. Toda, kaj je to?? Kot tanke gliste se preko celega plakata razteza še Pekaj črkam podobnega — PLES —. Tu nekaj ni v redu . .. Mogoče sgm ®e zmotil in so to nova plesna dru-stva z istimi nazivi kot »Partizan«...? iznenada se mi posveti. Ej, Boštjan, kako si vendar trde glave! Seveda, tl1 je center. Tu gredo mimo tujci in 8Ploh vse, kar je imenitnega. Naj Yendar svet vidi, da smo veseli Ijud-le in da si tudi lahko kaj privolimo! . znamo tudi telovaditi, to itak vsi vedo, saj včasih le še pride Kakšen Slovenec v državno repre-anianco. Če pa hočeš videti telo-adbo, pojdi na telovadišče, ne pa pTed pošto! Takoj jo mahnem v Tivoli. *1< seveda,« se mi zasmeje srce, ko vidim krepka telesa telovadcev, ki sa zvijajo in vrtijo in sploh — z eno besedo — lepo jih je videti. »Veselje je gledati tele Partizanove telovadce iz Narodnega doma,« mračnem hodniku zagledam mate leta čice. Čitam. »Več športa in telovadbe — manj alkohola! Udeležimo se množičnega tekmovanja! ...« In tako dalje. dregnem nalahko krepkega mladiča v kratkih hlačah. »Kakšni Partizanova'?« me začudeno pogleda. »To so vendar smučarji Enotnosti.« »K .. kako .. prosim??« »No, smučarji so, kaj ne razumete slovensko?« je bil že malo nejevoljen. »Pardon,- oprostite, nisem vedel. Pa oni tamle, ti pa so prav gotovo iz Narodnega doma?« , »Ne, to so atleti športnega društva XY ...« Zaprlo mi je sapo Ko sem prišel zopet do nje, sem že čisto majčken poizvedoval: »Tako, tako, vi ste potemtakem danes tukaj kot gosti, kajne?« »Vi ste pa danes gotovo padli z lune, kajne?« se mi je rogal. »Mi jim plačamo najemnino in imamo svoje redne treninge. Če pa hočete videli tiste iz Narodnega doma, pojdite kar tja.« Pokazal mi je z roko na stavbo onstran ceste in obrnil hrbet. * V Narodnem domu tišina. Misteri-ozno kot v kakšnem zakletem dvorcu iz »Tisoč in ena noč» .... V pol- Bo že prav tole. »Na ples« pred pošto zaradi reprezentacije, na telovadbo pa tule skromno v mračnem hodniku. Skromnost je seveda prva odlika vsakega pravega lizkulturnika. Grem v Šiško. Pri nekaterih trgovinah na šipah — seveda na šipah, kje pa drugače — zopet letaki. »TVD Partizan Spodnja Šiška — Ples v Šercerjevem domu — Otvoritev . . . itd.« Jasna stvar. Sramota bi bila, če bi Siškarji zaostajali za drugimi. So pa lojalni ljudje, vabijo samo po Šiški. Nočejo delali konkurence tistim pred pošto. Ne vem, kaj me je obsedlo, toda vroče sem si zaželel videti Partizanove telovadce no delu. Zvečer sem jo ucvrl proti Taboru. Skozi razsvetljena okna zaslišim: »En, dva, tri, en, dva, tri. ..« Aha, tu so že začeli ... telovadijo. Toplo mi postane okoli srca, kot vsakemu veteranu, ki je v mladih letih takole na »en, dva, tri« izvajal tiste prelepe proste vaje. Ze hočem zadovoljen dalje, ko zagledam pod okni nekaj moških, ki nekam žalostno gledajo v notranjščino. Stopim do njih: Odločilna tekma za drugo mesto med Partizanom in ASK je začela v četrtek zvečer na razmočenem terenu. ASK ni mogel razviti svojega napadalnega sistema. Polčas je izgubil za 8 točk. V drugek delu je bil rezultat izenačen prvič v 6. min. Vodstvo se je stalno menjalo. Sedemkrat so igralci ASK in Partizana izenačevali. Dramatične zadnje tri minute so dokazale, da ASK lahko doda svojim odlikam tudi veliko rutino in skrajno hladnokrvnost. Igralcem Partizana, »večnim drugim«, ni pre-ostajalo drugega, kot čestitati moštvu, ki je s sivo jo igro sigurno in popolnoma upravičeno zasedlo drugo mesto in istočasno doseglo doslej najveeji uspeh slovenske košarke. Lepa, bliskovita igra je žela odobravanje številnega občinstva, ostrino, agresivnost in prebojnost je naj- bolje karakteriziral francoski list »Nice-matin« po zmagi nad Borletti-jem in zapisal; »Takega peklenskega tempa ljudje ne vzdrže.« Temu je podlegel sedemkratni prvak Belgije SemaiMe, to resnico so izkusili Lokomotiva, Partizan in drugi. Izredna fizična kondicija, oster tempo, učinkovitost in udarnost vseh vrst so res neprekos-ljiva orožja ljubljanskih študentov. REZULTATA MED TEDNOM AŠK : Partizan 45:43 (21:29) Partizan : Lokomotiva 55:49 BREZ ZADNJIH DVEH TEKEM JE LESTVICA NASLEDNJA Crv. zvezda 5 4 6 1 310:236 9 ASK 5 3 0 2 279:295 6 Lokomotiva 5 1 1 3 240:267 3 Partizan 5 1 0 4 271:292 2 z Rožnika in Šesiice ioitian Zafrkanfise zanima za telovadbo Bral sem v »Poletu«, da mora človek kdaj pa kdaj povohati mater zemljo, da ostane dobre volje. Vtaknil sem svež robec v žep in se namenil v Tivoli. Tam sem naletel na športnike, ki so z listki v rokah hiteli proti Cankarjevim brezam in naprej v hrib proti Jesenkovemu spomeniku. Navkreber so se vzpenjali dobesedno po vseh štirih — in že se mi je res zdelo, da ovohavajo mater zemljo. Opazil sem fotoreporterja, ki jih je .pritiskal, in sem se kajpada še sam uvrstil med tekmovalce. Na vsem lepem pa so se ustavili, se zvedavo smukali okrog dreves, staknili v rogovili listič, ga prebrali in spet drveli naprej. In jaz za njimi! Naravnost na vrh Šišenskega hriba. Tam smo se ustavili in prisluhnili, Vse je bilo tiho, nekdo pa je le trdil, da sliši od kdo ve kod zvok piščalke. Resnično, vetrič je prinašal s pobočja nekaj komaj slišnega. Kakšno odkritje! Da, kakšno odkritje! V grmovju smo našli dvoje brhkih deklet, ki sta nas pričakovali. Toda komaj smo se dobro pozdravili ( da 'ne govorim o predstavljanju!), sta dekleti začeli s službenimi navodili... In spet smo vohali mater zemljo tja proti Rožniku. Deklici v grmovju — »kontrolna postaja št. I« — so mi pojasnili. K sreči sem naletel kaj kmalu na dragega znanca, ki se mu ni prav nič mudilo. Zvedel sem, da je že plezal po Severni steni, toda na Triglavu in na Rožniku ni bil še nikoli. Če verjamete ali ne, bil je to sam Rudi Finžgar! No, pa adijo, tekači! Povedal mi je, da si ogleduje potek tekmovanja v orientacijskem športu. In res, že je priskakljala po »Kajne, tudi vi bi radi takole telovadili?« »Telovadili seveda, pa ne takole. A ne pridemo več do telovadnice zaradi lislle mularije.« Kako?! Pa to je žalitev naših tiz-kulturnikov! Ze hočem ostro reagirati, ko se v tem hipu zaslišijo premili zvoki iz »Donauwellen«. Kar rukne me in že tiščim nos na šipo. Pa je tudi kaj videti. Na gladkem parketu se je neutrudno utrjevalo v nekakšnem podrsavanju »ova-mo-onamo« lepo število naše nadebudne mladine. »En, dva, tri, en, dva, tri...« Seveda, saj to je tisto. Vse, kar gre na »en, dva, tri«, je vendar telovadba in edino koristno za telesni in duševni blagor mladine. Vse gre lepo po taktu, ne pa tako kot prKtisti ple-zariji na telovadišču v Tivoliju, kjer drsajo otroci brez štetja gor in dol. Fes ne vem, kdo si je izmislil tiste anarhične naprave. Počasi — kaj hočete, star postajam — le pričenjam razumevati. Ples — to je res nekaj! A telovadba? Fantje zase — dekleta pa zase. Skratka — en sam dolgčas. Pa še tista zoprna disciplina; saj nam že v šolah preseda. In nazadnje morda še na prostem pri kakšnih 20 stopinjah Celzija. Prehlad je neizbežen'! Takole na plesu je pa to čisto drugače. Lepo v zatohlem prostoru, kjer ti je ves čas toplo. Če pa bi te le hotelo zebsti, greš malo z dekličem v kakšen kotiček, pa je obema takoj zopet toplo. In sploh ni prehladni Vsaj v nosu ne. Ko sem se temeljito prepričal o prednostih sistema »najprej ples — potem pa telovadba«, sem sklenil, da se vpišem v najbližji TVD Partizan, da nadoknadim, kar sem zamudil v mladosti. Takoj jutri se vpišem! Boštjan Zairkunt vres ju naslednja skupina mladih ljudi z listki in busolami v rokah. Tako sem postal Finžgarjev vodič, čeprav samo po Rožniku. Zanimalo me je, kako se bodo vedli tile stremeči športniki v kritičnem trenutku, ko bodo dirjali s specialkami v rokah in daljnogledi okrog vratu mimo gostilne na Rožniku. S tekmovanjem so na vsem lepem končali — in so kar sredi ceste objavili rezultate. Potem so se delali, da jih zanima Cankarjeva soba. Ko so si jo ogledali, so zavili — namesto v gostilno — na vrt... K pogrnjenim mizam! Če tole ni profanacija »Poletovih« parol, pa tudi ne vem, kaj bi. Dva junaka sta si podala roke Ta dan sem si pošteno privoščil mater zemljo. Ker na Rožniku še nimajo žičnice ali kaj podobnega, sem krenil spet peš nazaj. In ni mil žal. Srečal sem športnika, sicer pritlikavca, o katerem pa bi lahko dejal, da je junak po svoje. Ime mu je Markec, poznam ga pa s Komne. Da, Markec! Na lastne oči sem ga bil videl, kako je skakal na smučarski skakalnici, zdaj pa mi je njegova prijazna mamica razodela, da se je navadil tudi kolesarjenja in plavanja. Mar ni to velika stvar za človeškega kandidata, ki še nima niti štirih let? Junak med svojimi vrstniki in med tisočerimi starejšimi, ki še ne znajo smučati ali plavati. »Stoj, Rudi!« sem dejal Finžgarju, »vidva se morata spoznati!« In ko sem ju seznanjal, je nemila usoda posegla vmes: z drevesa je padel bodičast kostanj, mlademu junaku naravnost na glavo. Markec je stisnil zobke, vendar je le skozi solze zrl v svojega vzornika. To prvo srečanje pa si bo prav gotovo zapomnil. Zvečer smo imeli sejo Sprehod je uspel. »Poletov« recept, da moraš včasih ovohati mater zemljo, če nočeš splesneti pri knjigah, drži. Bili smo dobre volje in tako smo se zmenili za večerno sejo kar pri Šestici. In ker so imeli tistega dne smučarj.i-skakalci v Ljubljani svojo prvo konferenco pred zimo, so prisedli še Kori, Rudi, Stane in drugi. Govorili smo kajpada o dobrih starih časih, ko še ni bilo »velikank« in ko je imel še vsakdo, ki si je upal na »mamutsko« v Mojstrani, primerno veljavo. »Takrat je še bila navada, da smo se tapecirali, preden smo skakali.« »Povštre smo si nabasali v hlače.« »Ne, jaz samo brisačo,« se je branil Stane. »Kar nas je bilo fantičev, smo skakali samo, če je hudo deževalo. Tako ni šlo prehitro.« »Nekoč je Albin hudo padel in obležal. Potem se je zavlekel v grmovje in me poslal po koreto, da sem ga v mraku skrivaj odpeljal domov. Matere se je hudo bal.« Potem je povedal Kori Klančnik še eno: »Kako je bilo v Mrkoplju? Bil sem premlad in sem se skakalnice bal kakor groba. Nekdo mi je dal šnops, da sem ga popil na korajžo. In res sem se pojavil na startu. Tam pa sem dobil brco, češ da smrdim po žganju. Ne, sreče res nisem imel.« Po seji smo še malo postali na dobrem zraku pred Figovcem. Zdaj so imeli v zobeh Bineta Novšaka. Bilo je menda na Češkem. Inž. Bloudek mu je pripovedoval nekaj o vakuumu No, in Bine si je v borbi proti vakuumu nabil vato, gazo i» usnje nekje ob krivinah smuči. Vse skupaj pa se mu je strgalo, čreva so se potegnila po skakalnici, ljudje pa so odprtih ust strmeli. T. P. Sveder sli psrvalk Shi^i premagan Filipinski boksar mušje kategorije Leo Espinosa je v Osaki premagal s tehničnim k. o. v 7. rundi svetovnega prvaka mušje kategorije Japonca Yoshio Shirala v borbi, ki ne veljala "za naslov prvaka. To je prvi poraz Japonca po več letih. 6. oktobra se bo Shirai srečal v borbi za naslov v Tokiu z Angležem Terryjem Allenom. Svetovni prvak vvelter kategorije Kubanec Kid Gavilan je v Syrakusi z veliko težavo obranih svoj naslov v borbi z Amerikancem Basileom, katerega je komaj premagal po točkah v borbi, dolgi 15 rund. Basileo se je odlično boril in mnogi strokovnjaki so bili mnenja, da je zaslužil vsaj neodločen rezultat. Gavilan je po borbi izjavil, da ni v najboljši formi, ker ima precejšnje težave s tem, da drži težo welter kategorije. Verjetno bo v kratkem začel nastopati v srednji kategoriji. Evropski prvak težke kategorije Nemec Heinz Neuhaus se je v Dortmundu ponesrečil s svojim avtomobilom, vendar ni dobil težjih poškodb. V Lilleu je francoski boksar srednje kategorije Charles Humez premagal po točkah ameriškega črnca Dona Ellisa. To je bila prva borba Humeza po izgubljenem srečanju v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo z Angležem Turpinom. €hadwickoya p/epravai« Gibraltar Znana ameriška plavalka Florence Chadwick je preplavala Gibraltarsko ožino v 5 urah in 6 minutah in s tem za 53 minut izboljšala rekord, ki ga je doslej imel Argentinec Sudgen. Chadwick-ova je druga ženska, ki je doslej preplavala Gibraltarsko ožino. Pravijo, da je težje preplavati Gibraltar kakor pa Rokavski preliv. V Milanu so bili doseženi trije novi italijanski rekordi. Lorenzelli je preplaval 100 m v metuljčkovem slogu v 1:12.7, Francolettijeva isto progo v 1:27.5, ženska štafeta Canottieri (Lecco) je dosegla na 4X100 m mešano 5:41.9. Belgija : Finska 2 : 2 V Bruslju sta se v četrtek srečali nogometni reprezentanci Belgije in Finske v kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo. Belgijci so bili boljše moštvo, vendar je uspelo borbenim Fincem doseči rezultat 2:2 (1:0). Svoj drugi gol so dosegli Finci v zadnji minuti. V tej kvalifikacijski skupini vodi sedaj Belgija s 5 točkami pred Švedsko s 3 točkami in Finsko z 2 točkama. Odločilna bo torej zadnja tekma Belgija : Švedska. Reprezentanca angleške nogometne lige je premagala reprezentanco škotske lige s 5 :0. V Moskvi je pred 90.000 gledalci moštvo Sovjetske zveze premagalo Romunijo s 3:1 <2:1). Velike kolesarske dirke v Švici Preteklo nedeljo Je bilo na dirkališču Oerlikon v Zurichu veliko mednarodno tekmovanje, katerega bi lahko imenovali revanša svetovnega prvenstva, saj so nastopih skoraj vsi svetovni prvaki. Najboljši sprinterji Sacchi (I), Harris (VB), svetovni prvak Van Vliet (Niz) in Platt-ner (S) so pomerili vsak z vsakim, potem pa še v štirih dirkah po trije. Zmagal je Sacchi z 9 točkami pred Van Vlietom (10), Harrisom (11) in Plattner-jem (12). Dirkači z motornim vodstvom so se pomerili v dveh tekih na 100 krogov. V skupni oceni je zmagal Queugnet (F) pred svetovnim prvakom Verschue-renom (B) in Švicarjem Bucherjem. V vožnji na 1 km z letečim startom je moštvo Patterson, Wagtmans in Van Steenbergen premagalo domačine Kob-leta, Kublerja in Van Bii-rena, prav tako so bili inozemci boljši v dirki na izpadanje in v dirki za točke. Kobletu in Ktiblerju je uspelo zmagati le v zasledovalni vožnji na 4 km. Pred nekaj dnevi se je v Londonu končala kolesarska dirka po Veliki Britaniji, na kateri so poleg domačinov sodelovali tudi amaterji Belgije, Francije in Italije, ki se pa niso posebno uveljavili. Prvi inozemec Belgijec Guldemnot je v skupni oceni šele na sedmem mestu. Zmagal je Gordon Thomas pred Seale-eom in Pottierjem. SZ : Madžarska 199 : 124 Poročali smo že o svetovnem rekordu Litujeva na 400 m z ovirami in štafete 4 X 100 m- SZ, ki sta bila dosežena na dvoboju Madžarska : SZ, ki je bil v Budimpešti. Poleg teh dveh odločnih rezultatov so bili doseženi tudi v nekaterih drugih disciplinah izredni rezultati. Dvoboj moških in ženskih ekip je dobila Sovjetska zveza z 199:124 točkami. 100 m: Suharev (SZ) 10.9; 200 m: Ignatjev (SZ) 21.3; 400 m: Ignatjev (SZ) 46.9; 800 m: Barkanyi (M) 1:50.0, Szentgali (M) 1:50.1; 1500 m: Rozsavolgyi (M) 3:53.4; 5000 m: Kovacs (M) 14:01.2 (rekord), Kuc (SZ) 14:04.4; 4 X 100 m: Madžarska 41.1, SZ 41.2; 4 X400 m: SZ 3:11.9, Madžarska 3:15.6; 110 m ovire: Bulančik (SZ) 14.8, Popov (SZ) 14.9; 400 m ovire: Litujev (SZ)50.4, Julin (SZ) 51.4; steeple-chase: Kazancev (SZ) 8:49.8, Saltikov (SZ) 8:52.8, Jeszenski (M) 8:55:2; višina: He-mela (M) 190; daljina: Foldossy (M) 7.76 (rekord); troskok: Ščerbakov (SZ) 16.00; palica: Denisenko (SZ) 4.20; krogla: Gri-galka (SZ) 16.18; disk: Klics (M) 53.35, Grigalka (SZ) 53.17 (rekord); kopje: Kuznecov (SZ) 73.48, Cibulenko (SZ) 70.87; kladivo: Csermak (M) 59.24, Krivonosov (SZ) 58.98, Nemeth (M) 58.92; ženske — 100 m: Hnikina (SZ) 11.9, Turova (SZ) 11.9; 200 m: Hnikina (SZ) 24.5; 800 m: Otkolenko (SZ) 2:08.3, Baranovič (SZ) 2:10.4, Kazi (M) 2:12.4 (rekord); 3 X 800 m: SZ (Gernošek, Baranovič, Otkolenko) 6:33.2 (svetovni rekord); 80 m ovire: Go-lubičnaja (SZ) 11.5; višina: Cudina (SZ) 163; daljina: Gyarmati (M) 6.23 (rekord), Cudina (SZ) 6.06; krogla: Zibina (SZ) 15.79, Tiškevič (SZ) 15.02; disk: Ponoma-reva (SZ) 51.30; kopje: Cudina 51.69. Švedski atleti premagali francoske Po prvem dnevu atletskega dvoboja Francija : Švedska v Parizu so vodili Švedi le za 4 točke. Kazalo je, da Francozi ne bodo doživeli težjega poraza. Toda drugega dne so bili Švedi mnogo boljši ter so visoko zmagali s 121:91 točkami. Boljši rezultati: 108 m: Bonino (F) 10.8; 200 m: Karlsson (Š) 22.1; 400 m: Bronstrom (Š) 47.8; S00 m: Aberg (S) 1:49.7, Ekfeldt (Š) 1:49.9; 1500 m: Eriksson (Š) 3:50.2; 5000 m Mimoun (F) 14:29.2; 10.000 m: Mimoun (F) 30:l2.8;llQm ovire: Roudniska (F) 14.7; 400 m ovire: Cury (F) 52.5; steeple-chase: Soderberg (Š) 9:20.2; 4 X 100 m: Francija 42.0; 4 X 400 m: Francijt 3:14.0; višina: Thiam (F) 198; daljina: Israelsson (Š) 7.23; troskok: Norman (Š) 15.11; palica: Lundberg (Š) 4.30; krogla: Nord (Š) 15.79; disk: Arvidsson (Š) 47.38; kopje: Sjostrom (Š) 67.15; kladivo: Ringstrom (Š) 54.51. Mladi češki skakalec Rehak je pred nekaj dnevi dosegel v Pragi odličen rezultat v skoku v višino. Preskočil je 2 m, s čimer si deli na letošnji evropski lestvici tretje do peto mesto. Evropski rekorder v metu diska Italijan Adolfo Consolini je Se vedno v odlični formi. Na tekmovanju v Rogerdu je vrgel disk 52.80 m. Trikrat izboljšan rekord v enem dnevu Preteklo nedeljo je bil svetovni rekord v štafeti 4X1500 m kar trikrat izboljšan. Najprej so dosegli Madžari v Budimpešti 15:29.2, ker je točno za 1 sek. boljše od svetovnega rekorda Švedov. Nekoliko kasneje pa so tekmovali v Londonu Angleži, Švedi in Nemci. Zmagala je angleška štafeta v postavi Dunkley, Law, Pirie in Nenkeville s časom 15:27.2. Švedi so bili z rezultatom 15:29.0 prav tako boljši od svojega bivšega rekorda in od rezultata Madžarov. Tretjeplasirana nemška štafeta pa je tekla 15:40.8. Ruska atletinja Aleksandra Cudina je skočila v daljino 6.24 m, kar je nov ruski rekord, le 1 cm slabši od svetovnega rekorda Nizozemke Blankers-Koenove. Češki atlet Rehak je z rezultatom 15.13 m izboljšal češki rekord v troskoku. Traberet pred Seixasom in Rosewallom Znani pariški športni novinar Edgar je objavil prvo teniško lestvico letošnje sezone. Ta lestvica seveda še ni dokončna, nanjo bodo vplivali predvsem še rezultati srečanja ZDA : Avstralija v Davisovem pokalu. Edgar je najboljše teniške igralce razporedil takole: 1. Toni mednarod Trabert (ZDA), 9. Vic Seixas (ZDA), 3. Ken Rosewall (A), 4. Lewis Hoad (A), 5. Kurt Nielsen (D), 6. Jaroslav Drobny (Egipt), 7. Budge Patty (ZDA), 8. Merwin Rose (A), 9. Gardner Mulloy (ZDA), 10. Rex Hartwig (A), 11. Hamilton Richard-son (ZDA), 12. Sven Davidson (Š). Pri ženskah je »mala Mo« seveda brez konkurentke. Lestvica pa izgleda takole: 1. Maureen Connolly (ZDA), 2. Doris Hart (ZDA), 3. Shirley Fry (ZDA), 4. Louise Brough (ZDA), 5. Dorothy Head-Knode (ZDA), 6. Margaret Du Pont-Osborn, 7. Helen Perez (ZDA), 8. Thelma Long (A), 9. Jean Rinkel-Quertier (Niz), 10. Altea Gibson (ZDA). Na prvem mestu evropske lestvice letos seveda ne moremo pričakovati nikogar drugega, kot edino Danca Nielsena. Evropska lestvica izgleda takole: 1. Nielsen (D), 2. Davidson (Š), 3. Washer (B), 4. Merk) (I), 5. Skonecki, 6. Brichant (B), 7. Gardini (I), 8. Bergelin (Š), 9. Johansson (Š), 10. Stockenberg (Š). Evropska ženska lestvica pa je takale: 1. Rinkel-Quertier (Niz), 2. Mortimer (VB), 3. Koerloczi (M), 4. Fletcher (VB), 5. Adamson (F), 6. Shilcock (VB), 7. Mott-ram (VB), 8. Vollmer-Obst (Nem). Avstrijci se selijo... Avstrijska nogometna zveza je letos dovolila nogometašem, starejšim od 30 let, da odidejo kot profesionalci v inozemska moštva. To dovoljenje so doslej izkoristili štirje znani igralci: Decker, trener in igralec Sturma iz Graza bo odšel v Marseille, igralec Vienne Strittich v Besancon, reprezentant Brinek od Wa-ckerja bo igral za Monaco, dr. Epp (Vienna) pa že igra v švicarskem moštvu Servette. Po zmagi CSR nad Švico 5:0 izgleda lestvica Evropskega pokala takole: Madžarska 11, * CSR 9, Avstrija 9, Italija 6, Švica 3. Marciano dal svetovni prvak Premagal je La Starzo v 11. rundi s tehničnim k. o. V četrtek sta se New Yorku srečala ▼ borbi za naslov svetovnega boksarskega prvaka težke kategorije dosedanji prvak Rocky Marciano in izzivalec Roland La Starza. Borba obeh trenutno najboljših boksarjev težke kategorije je bila dokaj Takole je fotograf ujel Marcianovo _ ženo, ki prisostvuje borbi zanimiva. V prvih rundah je bil La Starza celo boljši in je vodil po točkah, predvsem zaradi tega, ker je Marciano z mnogimi svojimi udarci zadel le v prazno. »Bojna sreda« se je začela obračati od 5. runde, ko je Marciano prvič močneje zadel La Starzo in ga poslal v vrvi. Šeste rundo je dobil zopet La Starza, zato, ker je sodnik opomnil Marciana zaradi nizkega udarca. V naslednjih krogih je Marciano potisnil izzivalca skoraj povsem v obrambo in mu zadajal udarec za udarcem. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj bo La Starza knockoutiran, vendar do knock outa ni prišlo, ker je sodnik v 11. rundi prekinil neenako borbo in proglasil Marciana za zmagovalca. La Starza je zapustil ring ves krvav. Krvavel je iz rane nad desno obrvjo, iz nosa, iz desnega ušesa, iz ust in iz rane na levem licu. To je prvi poraz La Starza s knock-outom v njegovi karieri, ki je obsegala doslej 57 borb. Marciano je s to svojo zadnjo zmago povečal število svojih zaporednih zrnag na 45. Od tega je 10-krat zmagal s knock-outom in 40-krat s tehničnim knock-outom. Po borbi je Marciano dejal, da je bil La Starza močnejši nasprotnik kakor je pričakoval, in je mislil, da ga bo premagal prej kot v 11. rundi. La Starza je po končanem srečanju priznal, da je bil njegov na-sportnik boljši in da je Marcianova zmaga zaslužena. Gledalcev je bilo okoli 45.000. Vsi dohodki srečanja znašajo preko 500.000 dolarjev. Mortensen - &vc& in toiepet nogometnih vratarjev Bilo je med zadnjo svetovno vojno. Nad nekim angleškim letališčem je krožil velik bombnik tipa WelIington. Bile so »samo« običajne vaje; toda kljub temu je nenadoma iz letala bušnil plamen in bombnik je kot goreča baklja strmoglavil na tla. Večina posadke je bila mrtva, eden ati dva sta se srečno izmazala le z izgubo roke ali noge, radiotelegrafist pa je po nekakšnem čudežnem naljučju prilezel izpod ruševin samo z nekaj ranami na glavi. Natančnejša preiskava je ugotovila, da bo kakšen ducat šivov rešil življenje tega moža. »Ali bom še lahko igrale, je zaskrbljeno vprašal ranjenec. »Seveda, morda še celo kriket?«, je odvrnil zdravnik. To seveda ni bil odgovor, ki bi si ga bil želel Stanley Mortensen. mnogoobetajoča stranska zveza Blackpoola. Toda danes vemo, da pesimistična izjava vojaškega zdravnika ni bila popolnoma na mestu, kajti doktor ni računal z jekleno voljo, ki je nadarjenemu nogometašu pomagala premostiti vse posledice težke nezgode. Še več, Mortenesen je z blestečo kariero po vojni vpisal svoje ime ne samo v zgodovino angleškega, ampak sploh svetovnega nogometa. Samo zlomljena noga Prve mesece po nezgodi se je Stauley zdravil v znanem okrevališču in letovišču Bath. Prve tekme, ki jih je igral v tem kraju — sprva še precej oprezen — so ga večkrat postavile pred vprašanje, kako se bo kaj njegova ranjena glava znašla v tej ostri, borbeni, moški igri. Odgovor je kmalu'dobil. Na neki tekmi je Mortensen nekoliko preveč pozabil na svoje rane in se v vročici boja močno zaletel z nasprotnikovim igralcem. Mortensen je obležal na tleh nezavesten. Torej je imel le prav vojaški zdravnik, torej le ne bo nič z mojim nogometom, je pomislil, ko se je prebudil iz omedlevice. Toda kmalu so ugotovili pravi vzrok nezavesti: Stanley si je v dvoboju z nasprotnikovim igralcem zlomil nogo. Bilo je menda prvič v zgodovini nogometa, da 'se je nek igralec iskreno veselil — zlomljene noge. JCii&žaK el ga črki Pariz - Borita 572 km dolgo progo je prevozil v slabih 15 urah (povprečno 38,278 km na uro) Ena najtežjih mednarodnih kolesarskih dirk, takoimenovanih klasičnih, je gotovo dirka Bordeaux—Pariš, dolga 572 kilometrov, ki jo vozijo kolesarji v eni sami etapi. Prvih 253 km je to običajna dirka, preostalih 319 km pa vozijo kolesarji z motornim vodstvom. Organizator te dirke, pariški športni dnevnik »L* Equipe«. povabi na to dirko vsako leto le kakšnih 10 najboljših francoskih in inozemskih vozačev. Letos je bilo povabljenih 12 dirkačev, vendar se jih je na startu pojavilo le 8. Za favorita je veljal predvsem. Nizozemec Van Est, ki je na tej dirki že dvakrat zmagal. Znak za start je dal starter v. Bor-deauxu ob pol devetih ponoči. Dirkači so začeli dokaj hitro, saj so v prvi uri prevozili že skoraj 40 km. Kot prvi je približno pri 50 km pobegnil Diot, vendar ga je ostala sedmerica po bribližno enournem lovu zopet ujela. V Chatel-leraultu, kjer se začenja drugi del dirke, to je dirka za motorji, so bili še vsi kolesarji v skupini. V Toursu (322 km) je pobegnil Bretonec Mahe, ki je imel kmalu več minut prednosti. Na 439 km v Orleanu je znašala Mahejeva prednost še vedno eno minuto. Tu sta začela Van Est in Kiibler s protinapadom in po 10 kilometrih sta tudi ujela že precej izčrpanega begunca. Neka} -kilometrov to- tem ima Kiibler defekt, vendar mu je po 22 km zopet uspelo dohiteti Van Esta. Kiibler in Van Est vozita čedalje hitreje in imata 50 km pred ciljem že več kot 5 minut prednosti pred Ockersom, De Kubler med vožnjo Santijem in ostalimi. Tudi na dirkališče v Park de Princes v Parizu sta prispela Kubler in Van Est še skupaj. Kubler kot boljši sprinter je z lahkoto premagal Nizozemca za 5 sekund. Končni vrstni red: 1. Kubler (Š) 14:56.35 (povpreček 38.278 km na uro), 2. Van Est (Niz) 14:56.40, 3. De Santi (I) 15:01.38, 4. Ockers (B) 15:02.46, 5 Cieliczka (F) 15:05.00. Dirka Bordeaux—Pariš je bila prvič izvedena 1. 1891. Takrat je potreboval zmagovalec Anglež Mills 26 in pol ur. Dirka se le redko odloča v sprintu. Zadnja taka odločitev je bila 1. 1930. L. 1937 pa je zmagovalec Somers prispel na cilj 41 minut pred drugoplasi ranim. Trikratna zmaga v tej tako težki dirki je doslej uspela le dvema kolesarjema: Gastonu Rivieru 1896, 1897, 1898 in Georgesu Rons-seju 1927, 1929, 1939. Kako silno naporna je ta dirka vidimo že iz majhnega primera: letos je med vožnjo Švicar Sutter povžil nič manj kot 50 surovih jajc. 4. oktobra je na sporedu predzadnja dirka za letošnjo nagrado Desgrange Clombo. To je klasična dirka Pariš— Tours, dolga 250 km. Organizatorji so na to dirko povabili naslednje inozemske kolesarje: Petruccija, Fornaro, Defilip-pisa, Magnija (I), Ockersa, De Rycka, Impanisa, Closeja (B), Van Esta, Wagt-mansa (Niz) in Kublerja (š). Mornarska kri Mortensen jc za Angleža nekoliko nenavaden priimek, ki kaže na prednike iz Skandinavije. Zares je bil Mortensenov stari oče norveški mornar. Na neki vožnji okoli Anglije se je izkrcal, tam poročil in nastanil. Stari oče sicer ni bil nogometaš, pač pa lahko od očeta uporabimo pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa, kajti Stan-leyev oče je že podil okroglo usnje po zelenih igriščih. Ko je bil Stanley star 5 let, mu je umrl oče. Preživljal je mlatfa leta med šolo in igranjem. Že od mladih nog je ljubil igre z žogo in je gojil veliko željo, da bi postal, ko odraste, dober nogometaš. Po dedu je podedoval žilavo naravo pomorščaka in izostren čut, da iz vsake situacije najde izhod. Njegov talent za nogomet je kmalu prišel do izraza že na raznih šolskih tekmah. Kmalu je bil v Sout Shildsu (njegov rojstni kraj blizu Nevvcastla) najboljši nogometaš. Ko pa je leta 1938 njegovo moštvo v Blackpoolu premagalo nek klub iz Leedsa, so postali nanj pozorni celo pri Blackpoolu. Mama reče: »Da« Toda takrat 17-letni fant ni mogd počenjati kar bi se mu zljubilo. Šele ko je mama po dolgem preudarjanju in obotavljanju izrekla svoj »da«, je Mortensen postal profesionalni igralec pri Blackpoolu. Toda njegovo prvo udejstvovanje ni bilo takšno, da bi lahko govorili o kakšnem »čudežnem« dečku, čeprav ni nihče dvomil v njegove sposobnosti in razvoj Mortensen je imel namreč ono napako: bil je nekoliko prepočasen ali kot pravijo Angleži zbadljivo, ne dovolj hiter, da bi držal korak s pogrebci pri žalnem sprevodu. In preden si je zagotovil mesto v prvem moštvu, je izbruhnila svetovna vojna. Stanlev je moral k letalstvu. Tu si je pridobil veliko izkušenj, kajti vojaška letalska moštva so veliko igrala in gostovala v raznih krajih. Prav v tem. na videz mrtvem obdobiu, so mnogi angleški nogometaši pri vojakih zrasli v res kvalitetne igralce. Prva mednarodna tekma še med vojno je Mortensen zaigral v prvi mednarodni tekmi. Bilo je to v srečanju med reprezentancama Anglije in Walesa. Toda Mortensen je bil določen samo za rezervo. Ko pa jc bil med tekmo v, enajsiorici Wa-lesa nek igralec poškodovan, je Stanlev izpopolnil vrzel v nasprotnikovem moštvu (pravila takrat zaradi vojne še niso bila take stroga), ker so Walcžani imeli samo enajst igralcev. Ko so Stanleyu sporočili, da bo igral »zares«, jc bil čisto zmeden od sreče in je pričel kar na tribunah slačiti svojo vojaško uniformo. Seveda je med tekmo pokazat celega moža ter zmanjšal razliko od 1:4 na 3:4. Kljub temu so Angleži zmagali z 8:3. Toda kritika je Mortensena occfiila odlično. To je bil šele. začetek njegove internacionalne kariere, v kateri je bil do letošnjega poletja kar 23-krat zastopal angleške barve. Trije goli Višek v svoji blesteči karieri je Mortensen prav gotovo dosegel letos v finalni tekmi za angleški nogometni pokal. Sicer je že prej večkrat blestel, tako n. pr. leta 1948 v po-alkni tekmi, ko je še nekaj minut pred koncem Tottenham vodil z 1:0, pa je nato Mortensen v nekaj minutah s tremi goli občutno izprcmenil stanje. Tudi 4:2 proti Švedski v Highburyju in 4:0 proti Italiji v Torinu so v glavnem Stanleycvo delo. Ali pa 10:0 proti Portugalski v Lisboni, kjer je Mortensen sam prispeval 4 gole! Toda takšne igre, kot jo jc dal 2. maja 1953 v tej pokalni tekmi, Angleži že zlepa niso videli. Običajno pripisujejo to zmago Stanleyu Matthcwsu. Toda ljudje pozabljajo, da je Mortensen san\ trikrat zadel mrežo nasprotnikovega gola. Drugi gol — iz prostega strela — jc šel skozi zid nasprotnikovih igralcev s takšno silo, da nihče, vštevši vratarja, ni videl žoge prej kakor v mreži. In tudi pri četrtem in zmagovitem golu je sodeloval: bliskovito jc oddal Matthewsov predložek Perryju, ki je bil v ugodnejšem položaju, in to je pomenilo isto kot zmago. Po tej tekmi je nek nogometni kritik zapisal: »Mortensen je pokazal največ, kar sploh še lahko naredi človek.« Ta tekma karakterizira Mortensena bolj kot vse ostale: kaže, kako se je iz težko ranjenega vojaka povzpel do enega najboljših internacionalnih angleških nogometašev, kaže njegovo obvladanje žogeg do »miHmeter-ske« preciznosti in izredno sposobnost, da zna o pravem času z bliskovitimi starti izkoristiti najmanjšo nasprotnikovo slabost v svojo korist. Recepti Mortenscnovi »recepti«, na katerih sloni vse njegovo obsežno nogometno znanje, so zelo enostavni. Mortensen pravi: »Bodi vedno >fit« — vedno pripravljen, vedno v formi!« To se sicer zelo lepo in preprosto sliši, v praksi pe je večkrat težje uresničljivo. Ta vedno »pripravljen« ne pomeni samo, da se moraš izogniti vsaki poškodbi ali bolezni, marveč še mnogo več! Pomeni, da mora igralec živeti tako, da se bo telesno in duševno, sploh v vsakem pogledu, vedno počutil najbolje, da bo vedno sposoben za največ je napore. Kratko povedano: igralec mora svoj šport — v tem primeru nogomet — ljubiti in se zavedati, da lahko le tisti nogometaš, ki vloži vse sile in vse znanje v vsako tekmo, zadovolji gledalce. Ti »recepti« so torej zelo preprosti, vendar je malo takšnih igralcev, ki bi fih znali tudi uresničevati. Mortensen pa jc v tem neprekosljiv. Po Sloveniji Cerklje — Avtomoto društvo Cerklje je priredilo motodirke, na katerih se je udeležilo 23 dirkačev iz Cerkelj in Ljubljane. Medvode — Košarkarji »Partizana« iz Medvod so v prvenstveni tekmi slovenske lige premagali »Partizana« Domžale z 41:40 (26:16). Dol pri Ljubljani —' »Partizan« Dol je pretekli teden organiziral množično tekmovanje za prehodni pokal v namiznem tenisu, atletiki, kolesarjenju in telovadbi. Prehodni pokal sta osvojila Aleš Ivan in Tekavc Teodor. Ljubljana — Izvršni odbor Rokometne zveze Slovenije je prevzel v organizacijo meddržavno rokometno tekmo med Avstrijo in Jugoslavijo, ki bo 18. oktobra v Ljubljani. Prireditve na kotaljkah Dne 3. oktobra ob 9. ter 16. uri priredi športni klub Ljubljana društveno prvenstvo na kotaljkah. To bo prva tovrstna prireditev v tem letu in predpriprava za državno prvenstvo, ki bo teden dni pozneje v Ljubljani. Kotalkanje, ki je istovetno z drsanjem na ledu, je pa kljub temu nov samostojen šport, je vezano na predpisane like in prosto kotaljkanje. Dinamika in znanje tega športa sta ista kot pri drsanju, tako da pri gledalcih vzbujajo gibi veliko občudovanja do tega lepega in zdravega športa, posebno za mladino. Prireditev bo na kotalkališču ob Resljevi cesti. Prosimo, da naša stremljenja podprejo ne samo starši« temveč vsi prijatelji mladine, saj je ta šport kot nalašč za mladino. Vstopnina bo minimalna! ^ odbor Nogometnim trenerjem Vse nogometne trenerje, bivajoče v Ljubljani, pozivanto, da se obvezno udeleže sestanka, ki bo v sredo, 30. S. h1" ob 20. url v prostorih Zveze športov Slovenije, Likozarjeva ulica 12. Sestanek je zelo važenl /X V' • /X ■ UP Ob zaključku letošnje plavalne sezone Hadarjenih plavalcev je dovolj, KM $e uspešne bore m množično«! Lani, ko smo sestavljati zaključni pregled plavalne sezone, smo kot glavni naslov napisali: »Plavalni šport počasi, a vztrajno napreduje«. Letos si tega naslova nisem npal napisati. Sicer so še vedno svetle točke med slovenskimi plavalci, toda v celoti ne gre tako, kot bi želeli. Nismo zadovoljni s kvaliteto našega plavanja, pa niti z vaterpolom in skoki, nismo zadovoljni tudi z množičnostjo v Sloveniji, ki ima nešteto prekrasnih priložnosti za gojenje plavanja neizkoriščenih. In kje so vzroki? S tem si belijo glave že nekaj let nazaj vsi, ki imajo s plavanjem kaj več opraviti. Pred nekako dobrim mesecem dni sem že spregovoril o nekaterih vzrokih in hibah, ki teže naše plavanje. To je predvsem: pomanjkanje ambicije iin resnosti pri treningih, ne-dovoljna prehrana za vrhunske treninge, pomanjkanje ustreznega zimskega bazena itd. Toda to prav gotovo niso vsi vzroki, ki zavirajo naš razvoj v plavalnem športu. Večkrat slišimo vzdihe starejših ljubiteljev plavanja: »Kdaj se bo pojavil pri nas zopet drugi Vilfan, Pelhan ali Cerar?« Prav gotovo so bili Vilfan, Pelhan, Cerar plavalci, ki so imeli že v svoji naravni nadarjenosti visoke kvalitetne sposobnosti. Toda samo s talentom še ne prideš daleč. Le vaja dela mojstra. Treba je bilo »prega-rati« mnogo tisoč kilometrov, odpovedati se marsikateremu užitku, pretrpeti marsikateri poraz, preden so Postali oni plavalci, ki so nas navduševali dan za dnem s svojimi zmagami. In kdo more zanikati, da danes v vrstah naših mladih plavalcev, kot so Goršič, Pirc, Snabel, Zrimšek, Brandner itd., itd., nimamo drugih Vilfanov, Cerarjev iin Pelhanov. Samo ... Samo treba je spretne trenerjeve roke, upornosti in volje Pri treningu, samoodpovedovanja in zdrave ambicioznosti pri plavalcu in zopet bomo imeli plavalce, ki bodo s svojimi nastopi navduševali ljubitelje plavalnega športa. same ■ e nade v nadaljnjem razvoju vendar pripada ljubljanskemu Železničarju, ker je njegova mladinska ekipa (Goršič, Gašperin, Pelc, Lukman, Barova, Gasparijeva, Kunčeva, Ga-brovškova itd.) osvojila mladinsko prvenstvo Slovenije. To je pomembno dejstvo, ki ga pri oceni vsekakor ne smemo prezreti. Tudi Mariborčani se bodo morali opreti na mlajše moči. »Stari« (Brandner, Kancler, Jančič, Doležal, Vauhnikova — čeprav zadnja po svojih letih ne sodita med prvo trojico) so letos stagnirali ali celo nazadovali. Svetle točke so predvsem Kocmur in Brandner mlajši med moškimi in številna pomlajena ženska ekipa (Zel, Cerar, Bezjak, Drofenik itd.). Če privede pot človeka na Vrhniko, se presenečen ustavi pred modernim telovadnim domom Partizana z izredno prijazno telovadnico in vsemi ostalimi prostori, ki jiih društvo potrebuje za svoje dieto. Še bolj kakor to, pa razveseli obiskovalca uspešno in nadvse obsežno udejstvo-vilnega članstva, sej ima društvo danes ž»e blizu 500 članstva in pripadnikov, ki vsa. posečajo redno vadbo, tako da je obsežna telovadnica cesto kar premajhna. Predsednik Radoman Mišo rad pripoveduje o dosedanjih uspehih in načrtih za v bodoče. S posebnim veseljem ugotavlja, da pomenijo članstvu in odbornikom društveni prostori drugi dom. In res, zmerom ob prostem času — ne samo pri redni vadbi — dobiš v domu mladino in člane upravnega odbora, ki razpravljajo o tem in onem. Po izjavah predsednika Miše se danes društvo še ne more postaviti ŠE ENA ZANIMIVA STATISTIKA K0BHRID ZOŽiVCl Plavanje: (mladinci) Waterpolo: (mladinci) Skupno PLAVALNA GENERACIJA SE MENJAVA Med najboljšimi slovenskimi plavalci imamo nekako trenutno tri Plavalne »generacije«, če jih tako lahko imenujemo. Predvojna — katere edini zastopnik je naš olimpijec Tone Cerar — ter starejša in mlajša povojna generaei . V prvo lahko uvrstimo plavalce, ki so se prva leta po vojni pričeli uveljavljati v plavalnem športu Slovenije (to so Pelan, Kancler, Brandner, Hočevar, število točk: Rotter, Pelanova, Juvančičeva, Ivni-kova, Kuharjeva itd.), v drugo skupino pa spada mlajši plavalni rod, ki šele danes stopa v ospredje. Menda smo prav sedaj v tisti dobi, ko mlajša generacija polagoma zamenjuje starejšo in tudi to povzroča zastoj v našem plavalnem športu. Seveda bi se ob pravilno vodeni »politiki« takih »izmenjav« ne smelo hiti opaziti. Toda kot so pogoste in Včasih skoraj nujne krize v posameznih klubih, tako nastanejo krize tudi pri razvoju športne panoge v nekem večjem obsegu (narodu ozir. državi)., Mariborčanka Vauhnikova je še vedno druga najboljša plavalka hrbtnega sloga v Sloveniji Ne bom se spuščal v vzroke in krivdo, ki je privedla do tega stanja. V bodoče bi priporočal enim kot drugim več strpnosti in pa športnega tovarištva, saj prav športno tekmovanje mora biti tisto, kar nas druži, ne pa, da nas razdvaja. PRVOLIGAŠI NISO ZADOVOLJILI Naš prvi slovenski klub — Ilirija — še vedno ni prebrodil krize (upam, da se zaradi te besede ne bo zopet, kot pred leti, razvnela polemika o krizi ali »krizi«), za katero boleha že nekaj let. Nasprotno, stanje je postalo s prenehanjem nastopanja nekaterih najboljših plavalcev (Pelhan, Sovre, Jesenovčeva ter delno Pelan in Šiftar) še bolj kritično. »Starejša garda« je ostala na svojih konstantnih rezultatih (Hafner, Pelanova, Kuharjeva, Zemanova), le uspehi Pirca in Kanca pri moških ter delno Zupančičeve in Poljakove pri ženskah vlivajo nekaj upov na boljše čase. Tudi ljubljanski Železničar je prišel v letošnji sezoni do kulminaeije, na kateri je obstal. Nekoliko več Letos smo dosegli v plavalnem športu v Sloveniji še nek poseben rekord. Izvedli smo šest prvenstvenih tekmovanj, kar je doslej res še nedosegljiv rekord pri nas: ekipno prvenstvo, prvenstvo v plavanju, skokih in waterpolu ter mladinsko prvenstvo v plavanju in waterpolu. Kako so se naša društva oziroma klubi na teh prvenstvih uveljavljali? Lani mi je nek prijatelj v šali navrgel, da znam tako spretno sestavljati lestvice in statistike, da je vedno v korist Železničarju. In res! Zopet mi je izpod peresa ušla takale statistika. (Naj mi moj prijatelj tega ne zameri!) Ocenil sem vse slovenske klube, ki so sc delovali na prvenstvenih tekmovanjih, in sicer za prvo mesto 10 točk, drugo 9, tretje 8 itd. Iz te ocene sem dobil spodaj objavljeno razpredelnico, ki kaže, da je »prvak prvenstev« Slovenije ljubljanski Železničar, za eno samo točko pred Ilirijo. Iliriji je pokvaril »prvenstvo« slab plasma mladincev v waterpolu. Ilirija je osvojila tri prvenstva. Železničar dve, Branik pa eno. Na vseh prvenstvih sta nastopila le ljubljanska kluba, na enem sta izostala Mladost in Bled, na dveh pa Branik in Kamnik, kar se seveda občutno pozna v končni lestvici. Železničar Ilirija Mladost Branik Kamnik Bled Prešeren Rudar tetipno prvenstvo: 9 10 68 7542 Plavanje: 8 10 — — 9 7 Skoki: Waterpolo: Celje 9 8 10 8 10 10 10 9 10 7 8 38 4 — 6 Prešern Mitja Takšnega 'razmaha, kakor ga je doživel »Partizan« v Kobaridu letos, še ni bilo nikoli prej. Do letošnjega leta so bili aktivni le odbojkarji in smučarja, naenkrat pa je zaživelo delo na vseh področjih. Pomoč, ki smo jo dobili od Zveze za telesno vzgojo Slovenije, je dala mladim članom novegh poleta. Sami so na-napravili načrte za adaptacijo vojašnice v telovadni dom. Vsi so društvu priskočili na nomoč, kar je članstvo še bolj podžgalo k delu za gradnjo telovadnice. Odbojkarji, ki imajo že lepo tradicijo, so odigrali 12 tekem brez poraza. Sistematično smo začeli gojiti atletiko šele letos. Na desetdnevnem tečaju, ki ga je vodil tov. Pig-natari, in katerega se je članstvo v velikem številu udeležilo, smo ustvarili najboljše pogoje za razvoj naše atletske ekipe. Prvi uspehi so se že pokazali na atletskem dvoboju s »Partizanom« Miren in Tolmin, na programu pa je še dvoboj o »Partizanom« Nova Gorica in povratni dvoboj s Tolminom. Tekmovali so tudi v namiznem tenisu proti rutiniranim Tolmincem in čistno izgubili s 3:4. In čeprav društvo nima dosti orodja, je članstvo navdušeno za orodno telovadbo, posebno v poletnih mesecih. V tej stiski jim je priskočil na pomoč »Partizan« iz Žirovnice in jim nabavil moško bradljo. Že danes pa ima »Partizan« tudi lepe načrte za zimsko sezono. ZRNA MODROSTI Vse življenje pomeni borbo proti napakam in slabostim, človeka, proti silam samoljublja in nedelavnosti, lenobe in strahn. To so sovražniki, s katerimi ne bomo nikoli sklenili premirja. (Roosevelt) 2 vrhunskimi tekmovalci. Hvale* red-no pa je zares množično in vsestransko delovanje. Razen obsežnih smučarskih tekmovanj v pretekli sezoni in sodelovanje ob proslavah 90-let-nšce v Ljubljani je društvo letos pripravilo svoj letni nastop, akademijo, tekmovanje v mnogoboju in še dolgo vrsto drugih tekmovanj, pri čemer je treba še posebej pohvaliti marljive odbojkarje. Moštvo odbojkarjev se uspešno uveljavlja v drugi slovenski ligi in dosega z načrtnim delom vedno večjo kakovost. Na Vrhniki ne Viliji sam telovadnice Glede množičnih tekmovanj, ki jih prirejajo društva na poziv Zveze »Partizan« in Zveze športov, so na Vrhniki na pravi poti. Na novem plavališču je v plavanju nedavno tekmovalo 120 mladine. Ce primerjamo samo to prireditev z neuspele »vodno akcijo« ljubljanskih društev, potem vidimo, da je društvo na Vrhniki daleč naprednejše od vseh ljubljanskih. In propagandna tekmovanja na vasi? Doslej so pripravila izlete na vas trikrat. Bili so v Blatni Brezovici, Podlipi in v Rovtah nad Logatcem. Povsod so izvedli majhen propagandni nastop in za tem preproste tekmovanja v teku, skoku v višino in metu krogle. Tudi vlečenje vrvi je bilo vsakokrat na sporedu, kar je še posebno ogrelo vaško mladino. Predsednik o teh nastopih pripoveduje z zadoščenjem. Mladina v teh krajih doslej sploh še ni okusila, kaj pomeni v tekmovanju pomeriti svoje sile. Sedaj vedo, kaj je telesna vzgoja in storjen je prvi korak, da se tod ustanove nova društva. Zanimivo je tudi to, da je v vseh treh krajih tekmovanju prisostvovalo skoraj vse kar» leze in gre«, staro in mlado. Se in še bi lahko naštevali to in ono o delu na Vrhniki. V oktobru bodo pripravili velik atletski dvoboj z Litijčani, dalje organizirali republiško prvenstvo v modelarstvu. Vredno bi bilo govoriti tudi o tesnem sodelovanju z JLA, e delu mladinskega orkestra in harmonikar jev in še in še. Skratka, društvo je razvilo svoje delovanje na široko in se ni zaprto med štiri stene telovadnice. Kakcu1 povsod drugod, se pojavlja tudi na Vrhniki pereče vprašanje vaditeljskega kadra. Doslej ima društvo 8 marljivih vaditeljev, vendar pa jih je premalo. Tečaj za vodnike, ki ga prireja okrajni odbor, bo veliko pripomogel pri usposabljanju mlajših moči, ysj ostale težave, tako upa upravni odbor, pa bodo postopoma odpravljene z dobro voljo vseh, ki v društvu sodelujejo. J. M. Letos bodo smuči kvalitetnejše kakor doslej SPREGOVORIMO Se o svetlih točkah Običaj je, da pri ocenah začnemo navadno pri najboljših, toda to pot bomo ta običaj nekoliko spremenili in pričeli ne z absolutno najboljšimi, temveč z relativno najboljšim klubom v Sloveniji. To je brez dvoma mlada ekipa kamniških plavalcev, ki je v primeri z lanskim letom napravila največji korak v svojem razvoju. Levji delež zaslug za njihove uspehe ima kot trener in kot tekmovalec Tone Cerar, vendar pa ne smemo prezreti Uspehov njegovih učencev Zrimška, Snabla, Bogataja, Auerspergove, Sko_ fičeve in Vaupetičeve, ki so bili glavni steber celotnega moštva. Smelo lahko trdimo, da je postal Kamnik v Plavanju enakovreden tekmec prvoligašema Braniku in Železničarju. Slabše waterpolo moštvo in skakalna ekipa bosta edini oviri Kam-uičanom v borbah za najvišji naslov v Prihodnjem slovenskem prvenstvu. Kranjčanom pripada po tej preboji drugo mesto med slovenskimi klubi. Moč kranjskih plavalcev je Predvsem v ženski ekipi (Koncilija, Hribar, Vuki«;), V moški ekipi pa se lepo razvijajo predvsem mladi craw-usti (Golnar, Purgar. Veličkovič) in Pa hrbtaš Lozar. Edino, kar nas moti pri razvoju teh dveh uspešnih kolektivov, so Medsebojna trenja, ki so letos prešla že v meje nezdravega klubaštva. Tovarna Elan se razvija v moderno podieije za proizvodnjo športnega orodja Tovariš glavni urednik me je naprosil, naj bi se podal v Žgoše in napisal nekaj o delu naše največje tovarne športnega orodja. Sedel sem na kolo in krenil v jesenski dan. Pred obsežnimi poslopji v leseni zgradbi za upravne prostore me je sprejel tov. Stroj, ki je glavni računovodja in nadomešča direktorja Rudija Finžgarja, kadar je zdoma. Rade volje je bil pripravljen povedati to in ono, čeprav je bil od kraja njegov pogled nekoliko nezaupljiv; novinarji in dopisniki so pač včasih zares nekoliko nadležni. No, priznati moram, da se je nekaj te nadležnosti držalo tudi mene, saj sem tov. Stroja odtegnil od deli prav v hipu, ko se je pripravil k natančnemu poslu kalkulacij za smuči. Saj res, smuči. Te so me od vsega še najbolj zanimale. Izvedel sem, da se tvrdka trudi, izdelati kar se da ceneno, a hkrati kakovostno robo. Pri tem ima seveda velike težave zaradi raznih gospodarskih predpisov, ki povzročajo, da so p vodi odločno predragi. Tudi les, sem izvedel, je letos dražji, kar seveda vse močno vpliva na ceno končnega proizvoda. V oddelku za obdelovanje smuči stoje dolge vrste belih, skoraj čisto gotovih smuči. Ogledam si nekaj parov. Les je prvorazreden in tudi izdelava nadvse natančna. Izvem še, da je /es les za letošnjo proizvodnjo posekan o pravem času, m da je tudi pravilno na zraku sušen. To je že nekaj, kajti kdor kaj ve o kakovosti smuči, mu bo dobro znano, kako važno je sušenje in pa tudi dejstvo, da je les posekan v zimskem času. Posebno me je razveselilo veliko število lično izdelanih pionirskih smuči. Povprašam za ceno, toda tov. računovodja je še ni izračunal. Zagotovil pa mi je, da ne bo previsoka, kajti celotni kolektiv z direktorjem vred si močno prizadeva spraviti na trg kar se da ceneno orodje za naše najmlajše. Lepljene smuči bodo tovarni v ponos Posebno me zanima, kako je s proizvodnjo lepljenih smuči Udarim khr v živo: ali se vam ne zdi težko opravičljivo, da danes vsi tekmovalci in tudi ostali količkaj dobri smučarji mislijo pri nabavi opreme le na inozemske smuči? Saj je pri nas vendar lesna industrija visoko razvita in je kar čudno, da se pri smučeh nikakor ne moremo približati inozemskim proizvodom. Ali mi-.sli tovarna na izdelavo kaj posebno dobrega, po čemer bi radi segali tudi tekmovalci? O, seveda misli, in še več, tudi poizkusov 'e bilo že veliko, dobim odgovor. Toda podjetje naleti vedno znova na nepremostljive ovire. Prva se začne že pri hykoriju, ki je, uvožen iz Amerike, že tako ali tako zelo drag. Če dodamo še uvozne dajatve, bi stale takšne smuči toliko, da bi jih nihče ne mogel nabaviti. Podobno bi bito tudi z zgornjimi ee-luloidnimi robniki in umetno drsno ploskvijo, brez česar si tudi ni mogoče misliti prvorazrednega proizvoda. Debelo sem požrl slino: torej bo vse ostalo le pri starem in med s: bičarji že spet ne bo slišati drugih izrazov, kakor Kneissel, Klstie. Di- namic, Rosignol, Attenhover in podobno. - Pa me prekine tov. Stroj z zagotovilom, da je bilo doslej storjenega že zelo veliko in da bo v bodočnosti še več. Na uvoz dragocenega hyko-rija sicer ni računati, da pa bo to vrzel nadoknadila izbira najboljšega jesena in zelo dobri domači laki. ki bodo zaščitili gornjo plast smučke. Glede umetne drsne ploskve dela poizkuse inž. Hafner iz tovarne »Cetor«. Vendar za letošnjo zimo še ne pride noben izdelek v poštev, bo pa morda to vprašanje zrelo že za eno prihodnjih zim. Robniki pa bodo letos iz dosti boljšega jekla in Tovarna »Elan« posveča prvo skrb izdelavi cenenega orodja za naše malčke. Letos bodo dobili pionirji posebno lične in kvalitetne smuči ter sanke. V tovarni pravijo, da tudi cena ne bo previsoka. bodo pritrjeni z najboljšimi inozemskimi vijaki. Ker nisem imel sreče, da bi o teh, za smučarje tako perečih problemih, govoril osebno z Rudijem, sem ga poiskal v Ljubljani. Dobil sem ga v razstavnem prostoru »Elana«. Potrdil mi je, da pomenijo ravno kvalitetne srer Si a ves kol rtiv na trš oreh, kar je povzročilo enemu ali drugemu že marsikatero prečuto noč. Smeje mi je zagotovil, da bodo tudi tekmovalci za letošnjo zimo dobili smuči, kakršnih doslej še n bito na našem trgu. Se boljši proizvod, ki bo enakovreden svetovnim znamkam, pa ha tovarna izdelala takoi. č m bi bil« oprošče e uvoznii Di >3 vsem ce. aloi-d zs gomj : robnik Tudi je še dejal, da si se tovarne prizadevajo da bi pocenile proizvodnjo, vendar bistvene pocenitve ne bo, dokler se ne spremene sedanje gospodarske uredbe. Zamislil sem se ob njegovem pripovedovanju. Prišlo mi je na um, AMFHZ«. Na njegovo nesrečo pa je zdravnik pred tem zamenjal zadnjo vrsto in vstavil namesto črk številke, s čimer so odkrili, da ima kandidat sicer sijajen spomin, toda slabe oči. Čudna čast Trikratnega olimpijskega zmagovalca i* večkratnega svetovnega rekroderja Emila Za-topka so počastili na prav poseben način. Pred kratkim so krstili lokomotivo brzeg* vlaka z njegovim imenom, katerega so stroj napisali z velikimi črkami. Zlobneži s« sedaj sprašujejo, komu bo sedaj prej posl« sapa oziroma para, ati olimpijskemu zmagovalcu ali stroju. Protestni pohod gladiator jev V Hannovru so hoteli prirerditi »svetovn« prvenstvo« v prosti rokoborbi. Krajevne oblasti pa niso pokazale dovolj razumevanja z« to prvenstvo in so tekmovanje prepovedal«-Prijatelji »catch-as-catch-cana« v Hannovr* pa s to odločitvijo niso bili zadovoljni in s« napravili pravo protestno povorko, v kateri je sodelovalo preko tisoč ljudi in je moral« policija poslati po ojačenja, da je to množic« lahko krotila. Ko tudi to ni nič pomagale« so odšli na protestni pohod tudi sami rokoborci. Trideset teh gladijatorjev je odšlo ■« sodišče, kjer so predali svojo pritožbo. O tefl* pa, če so s tem svojim protestnim pohodom proti oblasti kaj dosegli, zgodovina molči. Košarka v Beogradu Beograd, 27. septembra. V Beogradu je bil« danes odigrana povratna finalna tekma mladinskega prvenstva države v košarki med AŠK iz Ljubljane in Crveno zvezdo iz Beograda. Prva tekma v Ljubljani med AŠK i* Crveno zvezdo se je končala z rezultatom 34:34. V drugi tekmi je zmagala ^CZ z rezultatom 44:34 (21:17). Mladinci ASK so p+" kazali lepo košarko in so bili v začetku ter med igro večkrat v vodstvu. Zmagala je CZ zasluženo. SVOBODA (Lj.) : AURORA 17.705 : 13.962 Koper, 27. sept. Tukaj je bil danes na sporedu atletski dvoboj med tekmovalci Svobode iz Ljubljane in domačo Auroro. Najboljša rezultata p® sta bila 11,6 na 100 m in 6,25 m pri skoku v daljino, ki j-u je dosegel Zetto. Naročajte se na »POLET" PRAVILNE REŠITVE ODREZKA ŠT. 18 Med 1734 udeleženci imata 16 pravilnih rešitev Košar Marjan, Ljubljana Zadružna 14 in Ljubič Dušan, Škofja Loka, dijaški dom Kolodvorska 8, ki prejmeta vsak po 5000 din- 1 ■i| : 2 2 1 1 1 1 *-% %