Informativni dnevi Najmlajši znova v šoli bodo virtualni Po trinajstih tednih šolanja na daljavo so se v šolske klopi vrnili ucenci prve triade, svoja vrata pa so Informativni dnevi na Gimnaziji in srednji šoli znova odprli tudi vrtci. Ucitelji in vzgojitelji so pred tem morali opraviti testiranje na koronavirus; v Rudolfa Maistra Kamnik so bili vselej živahni obcini Kamnik je vse potekalo brez težav. Jasna Paladin Kamnik – V torek, 26. janu­arja, se je skladno z izboljša­njem epidemiološke slike po Sloveniji odprlo 366 šol in 327 vrtcev, tako da se je v šolske klopi vrnilo 12.822 zaposlenih in 53.306 ucen­cev, v vrtce pa 12.844 zapo­slenih in približno 74.630 otrok. Tako so se odprle tudi kamniške šole in vrtci. Vrnitev v šole si je na »prvi šolski dan« na terenu ogle­dala tudi ministrica za izo­braževanje dr. Simona Ku­stec, ki si je za obisk izbra­la Osnovno šolo Frana Al­brehta, katere ucenka je bila nekdaj tudi sama. Kako so se pripravili na vnovicno odprtje šol in kaj opažajo pri ucencih, smo povprašali vse ravnatelje kamniških osnovnih šol (odgovorov nismo prejeli le iz OŠ Stranje). Zaposleni so morali pred odprtjem šol opraviti testira­nje na koronavirus. Z OŠ Frana Albrehta se je testira­nja udeležilo 79 zaposlenih (dve osebi ne, ker sta pred nedavnim preboleli co­vid­19, in dve iz osebnih ra­zlogov) in vsi so bili negativ­ni. Prav tako pozitivnega te­sta niso imeli na OŠ Toma Brejca, kjer se jih je testiralo 45, na OŠ Šmartno v Tuhi­nju (testiranih 42) in na OŠ Marije Vere (testirali so se vsi zaposleni). Posledicno z organizacijo pouka za prvo triado v osnovnih šolah po obcini za zdaj nimajo težav in pouk v šoli lahko obisku­jejo vsi oddelki prve triade, tako kot je predvideno. Kljub vsemu imajo na šolah tudi nekaj težav z upoštevanjem vseh zapovedanih ukrepov. Na OŠ Toma Brejca tako de­nimo ne morejo zagotavljati jutranjega varstva za ucence drugega in tretjega razreda. Ko so epidemiološko in or­ganizacijsko zadostili vsem ukrepom, so ucencem vrata OBCINSKE NOVICE Cevi tudi še azbestne Glavno vodovodno zajetje Iverje je še kakovostno in za­nesljivo, zatrjujejo na Obcini Kamnik, kjer pa bodo letos investicijam v vodovod na­menili še vec denarja kot prejšnja leta. stran 3 na široko odprli in vzdušje je bilo povsod zelo pozitiv­no. »Ucenci so se z velikim veseljem vrnili v šolo. Spre­jeli smo jih s spodbudnimi gestami in besedami vseh zaposlenih, pri sprejemu pa bolj igriv in sprošcen na­cin,« nam je povedal ravna­telj OŠ Frana Albrehta Rafko Lah. Pogovoru, prepe­vanju, igram in obilici giba­nja je bil prvi dan namenjen tudi na OŠ Toma Brejca, Ravnatelji osnovnih šol in vrtcev so skupaj z Obcino Kamnik, Obcinskim štabom Civilne zašcite Kamnik ter Zdravstvenim domom dr. Julija Polca Kamnik pripravili skupni nacrt, kako opraviti testiranje, ki omogoca nemoteno delovanje šol za prvo triado in vrtcev. je sodelovala tudi šolska mi­nistrica, ki je bila prav v tem casu na delovnem obisku. Ucenci so prvi dan pripove­dovali o njihovem pocutju, izkušnjah, prigodah … Uci­teljice naše šole so jih spre­jele tudi z glasbo in plesom, ucenje pa je potekalo na cim AKTUALNO Priznanje za kamniški zdravstveni dom Zdravstvenemu domu dr. Ju­lija Polca je Zdravniška zbor­nica Slovenije podelila naziv najboljša ucna ustanova na primarni ravni za leto 2020, zdravnici Tjaši Schwartzbartl pa priznanje za odlicno mentorico. stran 5 kjer so bili ucenci in ucitelji prav tako izredno veseli vno­vicnega snidenja. V OŠ Šmartno v Tuhinju so ucen­ce pricakali z napisi dobro­došlice. Pa so ob vnovicnem pouku v razredih ucitelji zaznali tudi kakšen primanjkljaj v KULTURA Kamnik ima ogromen ustvarjalni potencial Pred praznikom kulture smo se pogovarjali z Anjo Koleša, programsko vodjo v Domu kulture Kamnik. stran 7 dogodki, a letos bo drugace. Selijo se namrec v virtualni svet. Jasna Paladin Kamnik – Tudi informativni dnevi v srednjih šolah, na­menjeni bodocim dijakom, letos ne bodo takšni, kot smo jih bili vajeni. Še pose­bej na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Ka­mnik so dijaki in ucitelji ob informativnih dnevih pri­pravili prave predstave in obiskovalcem doživeto pri­kazali šolske in obšolske de­javnosti. Letos so vse dogaja­nje primorani preseliti v di­gitalni svet. »Vse informacije za bodoce dijake bomo posredovali na šolski spletni strani www. gssrm.si in na šolskem pro­filu na Facebooku. Prav tako bo na šolski spletni strani 12. in 13. februarja potekal informativni dan. Da bo do­godek cim bolj 'vsekam­niški', pri njem sodelujeta še Mladinski center Kotlov­nica in Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik,« nam je povedala ravnateljica Bernarda Trstenjak. 49. stran znanju ucencev? Vecinoma ne, ugotavljajo ravnatelji in se ob tem zahvaljujejo star­šem za vsa njihova prizade­vanja in pomoc med šola­njem na daljavo. Bo pa zna­nje zdaj treba temeljito utr­diti in kakšne vsebine tudi izpustiti. Testiranje na koronavirus so kamniški šolniki in vzgojite­lji vnovic morali opraviti tudi v zacetku tega tedna, pri cemer so jim na pomoc priskocili v Zdravstvenem domu Kamnik in na Obcini Kamnik. Vsi skupaj si želijo, da bi ucenci v šoli lahko ostali do konca šolskega leta in da bi se jim v šolskih klopeh cim prej lahko pridružili tudi dru­gi ucenci. Za ucence od cetr­tega do devetega razre­da pouk do nadaljnjega še vedno poteka na daljavo in po znanih prilagojenih urnikih. ŠPORT Novi športni direktor Rok Korošec je prevzel mes-to športnega direktorja kam­niškega gorskokolesarskega kluba Calcit Bike Team, naju­spešnejšega kluba v olimpij­skem krosu v Sloveniji. stran 10 Obcinske novice Javna razsvetljava O regijskem parku v Snoviku že sveti Jasna Paladin Snovik – Delavci Komunal­nega podjetja Kamnik so v preteklem tednu zakljucili gradnjo javne razsvetljave ob obcinski cesti do Term Sno­vik. Na razdalji 960 metrov so namestili 26 LED-svetilk, investicija, ki jo je iz proracu­na v celoti placala obcina, pa je stala 74 tisoc evrov. »Javna razsvetljava Snovik je prvi sistem v naši obcini s celovitim nadzorom in upravljanjem javne razsvet­ljave. Nadzorni sistem je sestavljen iz krmilnega mo-dula C-BOX 8, ki krmili ter komunicira z internetom oziroma z oblacno aplikacijo nadzora ter upravljanja razsvetljave Citylight.net in je vgrajen v novozgrajeno prižigališce v Potoku. Krmil­ tudi obcinski svetniki nik brezžicno komunicira s podrejenimi moduli C-NO­DE, ki so vgrajeni v vsaki sve­tilki. Nadzorni sistem omo­goca izvajanje 13 funkcij – Pobudo za nadaljevanje postopka za ustanovitev Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe bodo možnost regulacije vsake svetniki obravnavali tudi na prihodnji seji obcinskega sveta. svetilke posebej, redno perio-dicno zbiranje podatkov o stanju svetilke, pregled tre­nutne porabe elektricne energije, sporocanje napak s SMS-sporocili ali po e-pošti in podobno,« so novo prido­bitev predstavili na obcini. Ko bodo vremenske razme-re dopušcale, bodo po cesti zarisali še vzdolžno crto, ki bo dolocala varovalni pas javne razsvetljave. Jasna Paladin Kamnik – Na decembrski seji obcinskega sveta je sve­tnik Igor Žavbi (LMŠ) ob­cinski upravi zastavil pisno vprašanje, povezano z Regij-skim parkom Kamniško-Sa­vinjske Alpe. »V zadnjem casu so javnost priceli razburjati veliki pose-gi v naravo na obmocju doli­ne Kamniške Bistrice. Ved- Foto: Jasna Paladin no pogosteje se srecujemo z onesnaženostjo pitne vode v Za zimsko službo že zajetju Iverje. Na to že dalj casa opozarjajo jamarji, pa tudi uporabniki opazijo ved- pol milijona evrov Jasna Paladin Kamnik – Zimske razmere so letos obcino stale že veli­ko denarja. Za zimsko služ­bo, ki skrbi za pluženje in posipanje cest, so v prora-cunu predvideli štiristo tisoc evrov, do konca januarja pa so porabili že pol milijona evrov, zato bo treba manjka­joci denar zagotoviti z reba­lansom proracuna. Da bi bili stroški v zvezi s tem kar se da racionalni, na obcinski upravi odslej skrbi novi žu­panov sodelavec Marjan Semprimožnik. V Uradu župana je zadolžen za koor­dinacijo zimske službe, jav­nih delavcev, urejanje par-kov in nasadov. tudi regijski park. Pred pet-najstimi leti so se že priceli Obvestilo o zacasni spremembi prometnega režima postopki za ustanovitev, ki Kamnik – Obcina obvešca, da bo zaradi gradnje kablovoda z pa so po sedmih letih pro- delno in popolno zaporo zacasno spremenjen prometni re- padli. Za nadaljevanje usta­ žim na obmocju Podlimbarskega poti, Kovinarske ceste, Ste- navljanja še vedno obstajajo letove ceste, Livarske ulice in Janežicevega drevoreda, in sicer možnosti, vendar le ob sode- v casu od 26. januarja do 31. marca med 7. in 17. uro. Podlim­ lovanju in aktivni podpori barskega pot, del Kovinarske in Steletova bodo nekaj dni v vseh lokalnih skupnosti. Ob tem terminu urejene z delno zaporo, drugi del Kovinarske, številnih golosekih, ki so se Livarska ulica in pešpot skozi Janežicev drevored pa s popol­ po koncanem denacionali­zacijskem postopku pojavili v dolini Kamniške Bistrice, se je ob opozarjanju na to problematiko oblikovala Ci-vilna iniciativa za Kamniško Bistrico, ki je objavila tudi spletno peticijo,« je med drugim zapisal Igor Žavbi in obcino pozval, naj pozove pristojnega ministra ter žu-pane obcin Preddvor, Jezer­sko, Luce in Solcava, da pris­topijo k nadaljevanju usta­navljanja parka. Barbara Strajnar z obcinske uprave je v svojem odgovoru med drugim zapisala, da ideja o ustanovitvi regijske­no pogostejše kloriranje. Množicni turizem na obmo-cju Velike planine in na ob-mocju Krvavca s sabo prina­ša tudi negativne ucinke, ki jih obcutijo predvsem prebi­valci, ki živijo pod Kam­niško-Savinjskimi Alpami (KSA). Naša naloga je, da storimo vse, kar je v naši moci, da zašcitimo obcane kot naravo, ki nam je dana le v uporabo za kratek cas. Ena od oblik zašcite je zagotovo Spletno peticijo za ustanovitev Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe je do zacetka februarja podpisalo 430 podpornikov. ga parka na tem obmocju sega že v obdobje med obe-ma svetovnima vojnama in da se je Obcina Kamnik za ustanovitev parka, tudi na­zadnje med letoma 2005 in 2010, vseskozi zavzemala. »Razlog za prenehanje ak­tivnosti je deloma na strani obcin, predvsem zaradi bo­jazni po prevelikih razvoj­nih omejitvah oz. preveli­kem zavarovanju, ki bi ime-lo negativne posledice na življenje prebivalcev obmo-cja. Država je 'zacasno' pre­nehala s postopkom, poleg tega so se v tem casu bistve-no spremenile splošne go-spodarske razmere v državi glede razpoložljivih namen­skih sredstev za delovanje parkov. Obcina Kamnik je po zatišju, ki je vladalo od leta 2010, v letu 2012 dala pobudo za oživitev aktivno­sti v zvezi z ustanovitvijo Re-gijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe. Pobudo je predstavila vsem županom obcin obmocja, ki so se z njo sprva strinjali, potem pa za­radi razlicnih interesov znotraj posameznih obcin do njene uresnicitve ni priš-lo. Zaradi neuspelega poiz­kusa ustanavljanja regijske­ga parka smo obcine Jezer­sko, Kamnik, Luce, Preddvor in Solcava v letu 2016 pris­topile k sodelovanju z dru­gega zornega kota, 'od spo­daj navzgor', in ustanovile Združenje Kamniško-Sa­vinjske Alpe,« je pojasnila in dodala, da obcine želijo prispevati k ohranitvi in traj­nostnemu razvoju Kam­niško-Savinjskih Alp ne gle­de na to, ali bo do ustano­vitve zavarovanega obmocja prišlo ali ne. Pobudo o nadaljevanju po­stopkov so županom obcin že posredovali, na željo sve­tnikov, ki so o tem glasovali, pa bodo to tematiko obrav­navali tudi na naslednji seji obcinskega sveta. no zaporo. Popolna zapora javne poti na Livarski ulici se bo izvajala v dveh fazah. V casu prve faze bo popolna zapora od Kovinarske ceste do križišca z Zikovo ulico. V tem casu bo urejen obvoz po javni poti Zikova ulica. V drugi fazi bo veljala Slovenska bakla tudi v Kamniku popolna zapora od križišca z Zikovo ulico do parkirišca na Livarski ulici. V tem casu obvoz ni mogoc, zato mora izvajalec del vsaj tri dni pred zaporo vse stanovalce na naslovu Livar-ska ulica 5 in 7 pisno obvestiti o lokaciji, trajanju in nacinu Obcina Kamnik se je s podpisom pisma o nameri pridružila vseslovenskemu projektu pred zapore ter jim obcasno omogociti dostop do stanovanjskih olimpijskimi igrami Slovenska bakla. objektov. V casu popolne zapore lokalne ceste Kamnik–Kovi­ narska I bo do stanovanjskih in poslovnih objektov urejen obvoz po Steletovi in Kovinarski cesti. V casu popolne zapore pešpoti v Janežicevem drevoredu imajo stanovalci možnost uporabljati druge peš površine na tem obmocju. J. P. ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 OGLASNO TRŽENJE: ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROCNINE: Mateja Žvižaj malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNICAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Obcina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Casopis Kamnican-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplacno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v obcini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središce; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenarocenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vracamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Casopis Kamnican-ka lahko narocite, narocnina za leto 2020 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Casopis Kamnican-ka bo naslednjic izšel predvidoma 19. februarja 2021, prispevke lahko pošljete najkasneje do cetrtka, 11. februarja 2021. Jasna Paladin Kamnik – Župan Matej Sla-par in vodja regijske pisarne OKS-ZŠZ Ljubljana Kamnik Aleš Remih sta minuli te-den podpisala pismo o na­meri, s cimer je Obcina Ka­mnik tudi uradno podprla vseslovenski športni projekt Slovenska bakla, ki se mu bodo sicer pridružile vse slo­venske obcine. Ob podpisu sta bila prisotna tudi predse­dnik Športne zveze Kamnik Robert Prosen in vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Franci Kramar. »Kamnik se je s podpisom pisma o nameri aktivno vkljucil v projekt in bo pove­zal kamniške športnike, ob­canke in obcane. Kamnik je mesto vrhunskih, rekreativ­nih in ljubiteljskih športni­kov. Kamnik je mesto, kjer biva zdrav duh v zdravem telesu. Tako bomo tudi mi pokazali, da smo v letu 2021 povezani, optimisticni in skupaj podpiramo slovenski šport, ki nam prinaša og-romno pozitivnega. Naša ak­tivna vloga pri projektu Slo­venska bakla bo tako skupaj z olimpijskimi igrami Tokio 2020 pomembno zaznamo­vala prihodnje olimpijsko leto. Pridružujemo se izjavi organizatorja Slovenske bakle, da imata šport in olimpizem moc, da nas po­vežeta in vzbudita pozitivne obcutke, ki jih bodo naši vrhunski športniki nagradili z izjemnimi dosežki v deželi vzhajajocega sonca,« je po-men tega dogodka povzel Franci Kramar. Slovenski športniki so doslej osvojili 74 olimpijskih ko­lajn in v prav toliko dneh bo bakla obiskala vseh 212 slo­venskih obcin. Predvidoma jo bo poneslo deset tisoc te­kacev, ki bodo pretekli vsaj 12 tisoc kilometrov, kar je razdalja od Slovenije do To-kia. Potovanje slovenske bakle bo trajalo predvidoma od 11. aprila do 9. julija 2021 – z Raven na Koroškem do Maribora, od koder bo pole-tela v Tokio. V Kamniku bo start etape 6. maja 2021. Obcinske novice Cevi tudi še azbestne Glavno vodovodno zajetje Iverje, ki oskrbuje skoraj dvajset tisoc uporabnikov iz obcin Kamnik in Komenda, je še kakovostno in zanesljivo, zatrjujejo na Obcini Kamnik, kjer pa bodo letos investicijam v vodovod namenili še vec denarja kot prejšnja leta. Jasna Paladin Kamnik – Kamniška voda velja za zelo kakovostno, a uporabniki vodovodnega za­jetja Iverje so bili lanskega septembra deležni streznitve, ki je bila dober opomin, da kakovostna voda iz pipe ni samoumevna. Zaradi izredno nizkega ni­voja zajete pitne vode je bila potrebna sanacija recnega korita Kamniške Bistrice vzdolž vodovodnega zajetja Iverje, zaradi del pa je bilo treba vodo nekaj dni tudi prekuhavati. »Potencialna mikrobiološka kontaminaci­ja bi na vodovodnem siste-mu Iverje predstavljala veli­ko tveganje, saj voda pred distribucijo uporabnikom ni obdelana (npr. kloriranje),« so takrat sporocili iz Komu­nalnega podjetja Kamnik, ki je upravljavec vodovodnega sistema v lasti Obcine Ka­mnik. S hitrimi posegi so razmere uredili, vzeti vzorci pa so pokazali, da voda ni onesnažena, a v Komunal­nem podjetju opozarjajo, da pristojne o problematiki za­jetja Iverje obvešcajo že dlje casa. »V danem primeru bo treba biti pozoren na redno izvajanje vzdrževanja breži­ne Kamniške Bistrice, ki ga sicer izvaja koncesionar Hi-drotehnik, predvsem pa poi-skati dolgotrajnejše rešitve, kar pa je v celotni domena lastnika infrastrukture.« Na obcini so se problemati­ke lotili resno. Da ne bi bili vec odvisni od pretoka reke Kamniške Bistrice (Iverje je namrec zajetje površinske vode), bodo izvedli tri globo­ke vrtine, ki bodo omogoca­le zagotovitev dodatnih koli-cin pitne vode v primeru zmanjšanja kolicin pretoka vode iz Kamniške Bistrice v drenažno zajetje Iverje. Prvo vrtino bodo skopali že letos; v ta namen je v proracunu zagotovljenih 150 tisoc evrov. Vec denarja bodo na­menili tudi obnovi vodovo­dnega sistema (vec kot dves-to tisoc evrov), ki bo letos intenzivnejša tudi na racun novembrske podražitve omrežnine, ki je namenski strošek, namenjen le obnovi vodovoda. V obcini je kar 180 kilometrov vodovodnih cevi, ki so vecinoma stare, sedem odstotkov celotnega omrežja ali dobrih dvanajst kilometrov predstavljajo tudi še azbestne cevi. »Naš sistem je dotrajan, in ce ne bomo vlagali v infrastruktu­ro, se moramo zavedati, da bo sistem oskrbe s pitno vodo moten, cesar pa si ne želi nihce,« se zaveda župan Matej Slapar. Iz proracuna za letošnje leto je razvidno, da bodo na tem podrocju med drugim izved­li prevezavo zasebnih vodo­vodov v Tuhinjski dolini na kohezijski vod, zgradili se­kundarni vod do objekta GRS Kamnik na obmocju smodnišnice, zgradili vodo­vod v Zduši in povezali vo­dovodna sistema Potok in Velika Lašna. Skupaj s kon­cesionarjem bodo pripravili tudi nacrt obnove javnega vodovodnega omrežja za prihodnjih deset let, v kate-rem bodo zajete tudi obnove odsekov, kje so še v uporabi azbestno-cementne cevi. A številne obcane kljub na­povedanim vlaganjem v vo­dovodno omrežje skrbi mo-rebitna onesnaženost. »Ali je vodno zajetje Iverje še ustrezno, še varno? Ali je morda zajetje ogroženo za­radi širitve kamnoloma na obmocju Stahovice ali zara­di povecane turisticne dejav­nosti na podrocju Velike planine?« so nekatera vpra­šanja, ki jih je obcinski upravi javno zastavila svetni-ca Natalija Berlec. Vzorce­nja, ki so bila izvedena jese­ni, kažejo na skladnost s Pravilnikom o pitni vodi, analiza rezultatov Inštituta za vodarstvo pa kaže, da je mikrobiološka obremenitev Kamniške Bistrice, ki napa­ja vodno zajetje Iverje, zelo nizka in ta predstavlja ustre-zen vir pitne vode. Na obcini tudi zagotavljajo, da glede na seizmološke meritve de­lovanje kamnoloma podjetja Calcit zajetja ne ogroža, prav tako ne povecan obisk Obcina odkupila nekdanji kino Prostore bo obcina predala v upravljanje Krajevni skupnosti Duplica. Jasna Paladin se pripeljete na tocko po sis- Jasna Paladin bodo uredili parkirišca in storov nekdanjega Kina na kupili. Menim, da bodo Kamnik – Zdravstveni dom temu 'drive in' (pripelji in odpelji). Redarska služba prostore za druženje kraja-Duplici. Duplicani nove prostore lah­ dr. Julija Polca Kamnik že Obcine Kamnik namrec Duplica – Obcina Kamnik nov, zemljišca in infrastruk-»Za ta nakup smo si priza­ ko s pridom izkoristili, saj vse od 5. januarja izvaja skrbi za varnost in red do tudi v letošnjem letu nada­ turo v južnem delu nekda­devali že dlje casa, a je bila jim omogocajo izvedbo naj­ brezplacno množicno testi­ tocke testiranja ne glede na ljuje odkupe strateško po­ razlicnejših aktivnosti, od ranje s hitrimi antigenskimi nacin prihoda, in sicer po membnih objektov in povr­šin, ki zagotavljajo razvoj in Obcina je za nakup dvorane nekdanjega Kina na rekreacije, plesnih vaj, gle­daliških predstav in drugih testi, ki poteka v Domu kul­ture Kamnik. Datume obja­ sistemu izmenjave – en obi-skovalcev v peš coni in eno boljšo kakovost življenja v vseh koncih obcine. Duplici placala 70 tisoc evrov. kulturnih dogodkov, druže­nja …« nam je povedal žu­ vijo vsak teden na svoji in obcinski spletni strani. vozilo. Na odvzem brisa se ni treba Tako so v zadnjih dveh letih pan Matej Slapar in dodal, Teste bodo tako opravljali predhodno narocati, s seboj odkupili športno igrišce Vila nje smodnišnice in zemlji­cena vselej previsoka, ko pa da bodo prostore predali v tudi v petek, 5. februarja, od pa imejte osebni doku­ na Duplici, del stavbe, kjer šce za ureditev športnega jo je kupec s 100 tisocakov upravljanje Krajevni skup­ 11. ure do 12.30 in od 13. do ment in kartico zdravstvene­ deluje Glasbena šola Ka­ igrišca na Gozdu, konec ja­znižal na 70 tisoc evrov, nosti Duplica, ki potrebe 16. ure. Pri cakanju na ga zavarovanja. O rezultatu mnik, zemljišce nasproti ga­ nuarja pa je župan podpisal smo se odlocili izkoristiti svojih krajanov najbolje odvzem brisa upoštevajte testiranja boste obvešceni s silskega doma na Selih, kjer tudi pogodbo o nakupu pro-priložnost in dvorano tudi pozna. prometni režim. Z vozilom SMS-sporocilom. Velike planine, ceprav gre za t. i. prispevno obmocje Kamniške Bistrice. »Obcina Kamnik si prizadeva, da se te obremenitve ne bi povece-vale na racun cloveških po­segov v okolje, prav tako pa si prizadevamo, da bi mini-strstvo za okolje in prostor cim hitreje pripravilo Ured­bo o vodovarstvenih obmo-cjih na obmocju obcine Ka­mnik, s katero bi ustrezno zavarovali vse vire pitne vode na obmocju obcine Ka­mnik,« pojasnjuje Tadej Ko­vacic iz obcinske uprave. V obcini Kamnik so poleg javnega vodovodnega siste-ma Kamnik – Iverje še javni vodovodni sistemi Palovce– Vranja Pec–Velika Lašna, Gozd–Kališe, Pšajnovica, Podreber–Markovo, Crna pri Kamniku in Kamniška Bistrica, ki jih upravlja in vzdržuje koncesionar Ko­munalno podjetje Kamnik. Ti vodovodni sistemi, z izje-mo sistema Kamniška Bi-strica, niso povezani s siste-mom Kamnik – Iverje. Za zagotavljanje zadostnih koli-cin vode v primeru motenj na zajetju Iverje pa služi re-zerven vodni vir Pod skalo. Prešernov dan: Kultura. Kultura dialoga. Prešernov dan bomo zaznamovali tudi v obcini Kamnik. Pou­darjali bomo kulturo dialoga, kulturo bivanja, se ozirali nazaj na delo kulturnih ustvarjalcev, nevladnih organizacij in javnih zavodov ter gledali naprej v razvoj kulture na Kamniškem. »Edinost, sreca, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrók, kar ima Slava, vsi naj si v róke sežejo, de oblast in z njo cast, ko préd, spet naša boste last!« (dr. France Prešeren) Osrednji dogodek ob slovenskem kulturnem prazniku Obcina Kamnik, Zavod za turizem, šport in kulturo in Dom kulture Kamnik v sodelovanju s kamniško izpostavo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, nevladnimi organizacijami, ki delujejo na podrocju kulture, in Mladinskim centrom Kotlovnica letos pripravljajo kar dvodnevno prazno­vanje kamniške kulture. Prvi dan, 7. februarja, na predpraznicno nedeljsko popol­dne, bo ob 18. uri na ogled osrednji dogodek ob sloven-skem kulturnem prazniku, ki bo v Domu kulture Kamnik sicer potekal v živo, a brez gledalcev, saj trenutne razmere tega še ne dopušcajo. Seveda pa vas vabimo, da si jo ogledate na spletnih kanalih Obcine Kamnik, Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik in drugih kulturnih organizacij v Kamniku. Na odru bodo v živo spregovorili župan Matej Slapar, vod­ja kamniške izpostave Javnega sklada Republike Sloveni­je za kulturne dejavnosti Tone Fticar in koordinator kam­niške organizirane kulture Goran Završnik. Drugi dan, 8. februarja, bomo ob 12. uri zaceli pravi kul­turni maraton. V osmih urah programa, ki ga boste lahko nepretrgoma spremljali na razlicnih kanalih, bodo trije vidni kamniški kulturniki gostili vec deset gostov, ki so tako ali dru­gace povezani s kamniškim kulturnim ustvarjanjem, organiza­cijo prireditev ali kulturno politiko. Gostitelji bodo: direktori-ca Knjižnice Franceta Balantica Kamnik mag. Breda Podbrežnik Vukmir, vodja kamniške izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Tone Fticar in vodja Mladinskega centra Kotlovnica Rok Kosec. Na odru Doma kulture Kamnik boste tako lahko osem ur spremljali preplet pogovorov v živo in posnetkov, izbrani gos­tje pa bodo s svojimi pricevanji zagotovo zaobjeli vecino kul­turnega dogajanja v naši obcini in širše. Vljudno vabljeni k ogledu video vsebin, ki bodo objavlje­ne na uradni spletni strani Obcine Kamnik www.kamnik.si v nedeljo, 7. februarja 2021, in v ponedeljek, 8. februarja 2021, lahko pa si jih boste ogledali tudi na kanalih Obcine Kamnik na Youtubu. Dogodke pa si bo mogoce ogledati tudi na drugih spletnih povezavah in družabnih omrežjih Doma kulture Kamnik in Mladinskega centra Kotlovnica. Vljudno vabljeni k ogledu. Vec o dogodkih drugih kamniških kulturnih ustanov ob slovenskem dnevu kulture je objavljeno na obcinski spletni strani www.kamnik.si. Brezplacno množicno testiranje še poteka Obcinske novice, mnenja Prejeli smo »Prdece« kaljenje planinskega miru Velike planine Pri teku po domaci Veliki pla­nini sem pred dnevi znova na­letel na dva motorna sankaca. Objestna in zaverovana v svoj prav sta me v kleni štajeršcini celo povabila k slikanju. Ceš kako se imamo fino, mar ne?! V mojem odgovoru, da sam se zagotovo imam, ce mi ne bi pocutja motila prav onadva s svojim nedovoljenim »prde­njem« in kaljenjem planinske­ga miru, sta sicer zaznala, da nismo na isti energijski ravni, a to je bilo žal tudi vse! Njun poskus, da verjetno sem pa tudi sam nekje parkiral avto in s tem onesnaževal, sem zgolj pospremil s cinicnim pos­mehom. Poskušal sem jima pojasniti, da je vožnja z mo-tornimi sanmi na planini pre­povedana, da kar pocneta, ni prav, in da mi kot domacinu in vodniku po planini njuno pocetje niti pod razno ni všec. Ko sta ugotovila, da ne razu­mem njune stopnje zaznava­nja užitkov v neokrnjeni zasneženi naravi, sta odroh­nela v smeri Mackinega kota ali pa Ušivca in upam, da tudi nazaj v svet, ki ga ne ra­zumem in ga obsojam. Med spustom proti planini Konjšcica in po Dolskem grab-nu v dolino sem ponovno raz­mišljal o rešitvah, kako zau­staviti takšne objestneže. Kakšna se tudi »zabliska«, a o tem naj raje pospešeno razmi­šljajo tisti, ki jih volimo. Matej Hribar, lokalni turisticni vodnik Gradbeni dovoljenji za dve igrišci Kamnik – Obcina je s strani Upravne enote Kamnik prejela gradbeni dovoljenji za dva projekta, in sicer za gradnjo no-vega vecnamenskega igrišca na Gozdu in sanacijo športne­ga igrišca na Vrhpoljah. Denar v proracunu je zagotovljen, dela bodo zaceli izvajati v spomladanskem casu. J. P. Skupaj zmoremo! Živimo v posebnih casih. Naše življenje je izgubilo ri­tem, prilagodili smo svoje navade. In to nikoli ni lahko. V naslednjih tednih in mese­cih ni cas za razprtije, za iz­kljucevanje, temvec mora­mo sodelovati, da nam bo uspelo premagati epidemijo in zagotoviti okrevanje go­spodarstva. Vlada mora pri oblikovanju in sprejemanju koronaukrepov upoštevati predvsem kapacitete slo­venskega zdravstva. Zato ves cas pozorno spremljamo število hospitaliziranih in število oseb na intenzivni negi. Vse aktivnosti prilaga­regijah, seveda ob predpo­stavki, da je število okuženih dovolj nizko, da šole ne bodo postale žarišca novih okužb. V preteklih mesecih smo povecali število zdrav­stvenih kapacitet, povecalo se je število testiranj. Še spo­mladi smo lahko dnevno te­stirali 1500 ljudi, danes pre­segamo številko 10 tisoc. Na voljo so tudi hitri testi. Konec decembra smo zaceli cepiti najbolj rizicne skupine, ne­kateri so že prejeli drugi od­merek cepiva. Tudi sam se bom cepil, takoj ko bo to mogoce za mojo starostno skupino. Z doslednim upoštevanjem ukrepov lahko storimo naj­vec za premagovanje epide­mije. Ne zaradi nas samih, ampak zaradi naših najbližjih. Verjamem, da smo se že na­vadili, da nosimo maske, skrbimo za higieno rok, drži­mo razdaljo. Ce se pocutimo slabo, se testirajmo. Takoj ko bo mogoce, se cepimo. Ukre­pi, s katerimi lahko sami zaje­zimo delovanje virusa, so preprosti. Ce se jih vestno Mnenje obcinskega svetnika Luka Doncic in vandalizem Janez Rifel, svetnik NSi V zadnjih letih sem opazil, da se je vsakih nekaj mesecev nek-do znesel nad prometno tablo z imenom naselja Kamnik, ki stoji Pod skalo. Lani so se van-dali znesli nad postajališci sis-tema Kamkolo. Dober teden nazaj je nekdo popolnoma unicil prometni znak in koš za pasje iztrebke ob poti med neveljsko šolo in cerkvijo. Moja prva misel je bila, da je treba postaviti kamere, varno­stnike, okrepiti nadzor in po­loviti ter primerno kaznovati vandale. Po daljšem razmisle­ku sem ugotovil, da to ni pra­va pot. Tudi ce ob vsakem pro-metnem znaku in drugi javni infrastrukturi postavimo ka­mero, bodo vandali še vedno našli nacin, da unicijo stvari in tako izrazijo svojo jezo, ne­moc, obup. Kako se torej lotiti tega problema, da posamezni­ki in skupine ne najdejo edine utehe in ventila za sprostitev napetosti v unicevanju javne in zasebne lastnine? Na misel mi prihajajo izjemni posamezniki, kot so na primer športniki Luka Doncic, Goran Dragic, Primož Roglic, Tadej Pogacar, podjetnik Ivo Bosca­rol, podjetnik in znanstvenik dr. Andrej Štrancar in še mno­gi drugi. Kaj jih je gnalo, da so s trdim delom in nadarjenostjo osvojili svetovni vrh? Na družinskem portalu Iskre-ni.net sem pred kratkim preb­ral naslednjo misel: »Vzgajam povsem povprecne otroke. Nih-ce izmed njih ne bo profesio­nalec v kakršnemkoli športu. Nihce izmed njih ne bo pristal na luni. In nihce izmed njih (najverjetneje) ne bo predse­dnik. Mocno pa upam, se tru-dim in molim, da bodo nad­povprecni v ljubezni. Da bodo eni tistih prijateljev, ki skuha­jo domaco juho in jo dostavijo družini, ki zboli ali izgubi bližnjega. Da bodo eni tistih, ki vrnejo nakupovalni vozicek na svoje mesto. In eni tistih, ki pokosijo sosedovo travo in od­kidajo sneg z njihovega dovo­za. Da bodo eni tistih, ki zna­jo prisluhniti – posebej takrat, ko je to res potrebno. In eni tistih, ki znajo odpušcati. Da bodo eni tistih, ki bi znali so­cutno deliti z drugimi. In eni tistih, ki bi znali reci: Žal mi je. In – ta je ena pomembnej­ših: da bodo eni tistih, ki bodo vedeli, kako ljubiti tudi sebe. Kako se ceniti, kako si vzeti cas zase in postaviti mejo.« (Angela Anagnost - Repke) Odgovor je torej v vzgoji za in v ljubezni. Vzgoja v družini, vrtcu, šoli, univerzi, službi in širši skupnosti. Vsi smo odgo­vorni drug za drugega. Cilj ni, da bi vsak osvojil svetovni vrh, ampak da za seboj pusti boljši svet. Ce pri tem postane sve­tovni prvak, pa toliko bolje. Ali mladinska problematika v obcini Kamnik sodi v klet mladi po koncanem študiju z vese­ljem vracali, si poiskali zaposlitev in ustvarili družino. V tem tednu bodo potekala še zad­nja usklajevanja med mladinskimi organizacijami in predstavniki obcin­ske uprave. Glavna sprememba stra­tegije bo v ustanovljeni komisiji za nadzor strategije. Menim, da je tovr­stna komisija izjemno pomembna za sprotni nadzor in merjenje ucinkovi­tosti izvajanja tock v strategiji. V naslovu sem si zastavila vprašanje, ali mladinska problematika sodi v klet. Z veseljem lahko na zastavljeno vprašanje odgovorim z ne, saj obcina Mnenje obcinskega svetnika Biseri v kamniških planinah Igor Žavbi, svetnik LMŠ Trume obiskovalcev na Veliki planini, ki za sabo pušcajo gore odpadkov in svoje telesne izlocke, ki jih deževnica odpla­kne v dolino. Pomanjkljivo opremljeni turisti na obmocju Velike planine, s katerimi imajo najvec dela gorski reše­valci. Nove moderno opremlje­ne koce na Veliki planini, ki spreminjajo njeno pristnost, in neurejena komunalna infra-struktura. Vožnja z avtomobi­li in dirkanje z motornimi sanmi po najvecji visokogorski pašni planoti v Sloveniji. Po-leg tega pa še goloseki v dolini Kamniške Bistrice, ki spremi­njajo njeno podobo tudi za naslednje generacije in zaradi katerih obstaja nevarnost, da izgubimo nekatere redke vrste, ki živijo v bistriških gozdovih. Zanemarjen Plecnikov dvorec. Je to prihodnost naših najvec­jih biserov, ki si jo želimo? Ob vseh strategijah, ki smo jih sprejeli v preteklosti, smo oci­tno pozabili na naravo. Pred petnajstimi leti so se zaceli po­stopki za ustanovitev Regijske­ga parka Kamniško-Savinjske Alpe (KSA), ki pa so po sed­mih letih propadli. Projekt je vodilo Ministrstvo za okolje in prostor, vanj pa so bile vkljuce­ne obcine z obmocja KSA. Ka­mnik, Preddvor, Jezersko, Luce in Solcava. Obcine, ki danes skupaj z Obcino Cerklje uspešno sodelujejo v Združe­nju KSA. MOP je leta 2012 projekt ustanavljanja regijske­ga parka ustavilo »zaradi ne dovolj velikega konsenza lo-kalnih skupnosti.« Na spletni strani ministrstva je zapisano, da še vedno obstaja možnost za nadaljevanje ustanavlja­nja. Za to pa je potrebno sode­lovanje in aktivna podpora lo-kalnih skupnosti. Ker je Obci­na Kamnik najvecja izmed njih, se mi zdi prav, da smo mi tisti motor, ki bo ponovno pognal birokratsko kolesje, ki nas bo pripeljalo do ustrezno zašcitenega obmocja – regij­skega parka. Turizem je po­membna gospodarska panoga, tudi za našo obcino. Interesi narave morajo biti pred intere­si kapitala. Naša naloga je, da poskrbimo za infrastrukturo, ki bo preprecila dodatne rane, ki jih naravi povzrocamo ljud­je. Poskrbeti moramo, da za­radi obiska planin ne bo trpela pitna voda. Radi se pohvalimo, da je naše mesto vhod v Kamniško-Sa­vinjske Alpe. Turizem se zac­ne v mestu. Zato menim, da bi bilo nujno nadaljevanje ureditve starega mestnega je­dra. Obnovljena železniška postaja in nov vlak, ki se sem in tja pojavi na kamniški pro-gi, sicer pa je vecinoma v upo­rabi še stari »kanarcek«, sta za turizem premalo. Trenutna prometna ureditev potrebuje alternativo – zahodna obvoznica za naselitev, kar je pozitivno. Toda v zadnjem obdobju smo bili prica ne­kaj prometnim nesrecam v sever­nem delu mesta (cesta Duplica–Ka­mnik), ki so prakticno ohromile pro­met na celotni liniji sever–jug in po­kazale, kako prometno ranjliva je obcina, ce pride do izrednih dogod­kov na glavni cestni povezavi. Zato bo treba ozka prometna grla reševati z drugimi alternativami. Pred casom je bila še mocno živa ideja o t. i. za­hodni obvoznici, ki bi v vecjem delu obšla mestni del in zagotavljala hitro prikljucitev proti Ljubljani, Domža­ lam, Kranju. Poleg iskanja alternativ, kot je zahodna obvoznica, pa mora obcina prevzeti aktivnejšo vlogo tudi pri spodbujanju javnega potniškega prometa. Zato upam, da bomo v Ka­ mniku sprejeli prave odlocitve ob no okrepitev javnega prometa ne smemo zamuditi. Edis Rujovic, vodja svetniške skupine LDP jamo temu, da se zdravni­držimo, tudi ucinkoviti. Tako kom ne bo treba odlocati, bomo najhitreje poskrbeli, da komu bodo lahko pomagali se bo življenje vrnilo v usta­ in komu ne. ljene tirnice. Razumem stiske ljudi, tudi V bitki zoper covid­19 mora­ sam imam otroke in vem, mo delovati podobno kot v kako težko je za starše uskla­športu, biti moramo ena eki­ jevati šolske obveznosti ot­pa in delovati enotno. Le ce rok in lastne službene obve­se bomo tega zavedali in znosti. V zacetku januarja bomo tako ravnali, lahko smo sprejeli nacrt sprošca­zmagamo. nja ukrepov. Kriteriji za spro­ Za obcino Kamnik se bom šcanje so tocno doloceni, tako zagotavljamo vecjo predvidljivost. Naša priorite­ ta ostaja odpiranje šol v vseh trudil vaš Matej Tonin. NOVA SLOVENIJA (NSi), OBCINSKI ODBOR KAMNIK, DVORAKOVA 11A, LJUBLJANA OBCINA KAMNIK, GLAVNI TRG 24, KAMNIK; SVETNIŠKA SKUPINA LSU dih v obcini Kamnik pocasi dobiva Kamnik ni pozabila na mladinsko problematiko. Upam, da se bo mesto svoj epilog. Priprava dokumenta ima za širitev Mladinskega centra Kamnik že dolgo brado, saj so se prve potre­(eno izmed najbolj pomembnih mla­be mladih zacele usklajevati že v dinskih organizacij) našlo v na novo aprilu leta 2019, ko se je opravila an­ keta med mladimi o njihovih priori­ tetah, prav tako pa ne smemo zane­ mariti prizadevanj s strani obcine in podžupana za družbene dejavnosti pridobljenem prostoru Smodnišnice, kjer bodo lahko predstavniki organi­ zacije bolj ucinkovito izvajali Strate­ gijo. Prav tako pa optimisticno gle­ dam na leto 2022, ko bo obcina po­pri nastajanju strategije. novno kandidirala za certifikat Mla­Strategija je dokument, v katerem bodo zbrani konkretni ukrepi za mla­ de s podrocja izobraževanja, stano­dim prijazna obcina. Karmen Kaplja vanjske politike mladih, mobilnosti mladih, prostega casa ter participaci­ je mladih. Cilj strategije je, da Obcina Kamnik še naprej ostaja mesto, ki je prijazno mladim in v katero se bodo Aktualno Priznanje za kamniški zdravstveni dom Zdravstvenemu domu dr. Julija Polca je Zdravniška zbornica Slovenije podelila naziv najboljša ucna ustanova na primarni ravni za leto 2020, zdravnici Tjaši Schwartzbartl pa priznanje za odlicno mentorico. Jasna Paladin Kamnik – V Svetu za izobra­ževanje zdravnikov Zdravni­ške zbornice Slovenije (ZZS) so v preteklih treh le­tih in pol posvetili veliko truda izboljšanju kakovosti izobraževalnega procesa mladih zdravnikov od diplo-me do specialisticnega izpi­ta. Izhajali so iz prepricanja, da je zdravnikovo najpo­membnejše poslanstvo res-da zdraviti bolnika, a je prav tako pomembna zdravniko­va dolžnost svoje znanje predajati mlajšim kolegom. Tako je nastal t. i. projekt evalvacije podiplomskega iz­obraževanja, kjer speciali­zanti anonimno ocenjujejo svoje mentorje ter ustanove in oddelke, kjer se usposa­bljajo. Že druga analiza ZZS je bila opravljena od sep­tembra 2019 do oktobra 2020. Najvišjo povprecno oceno je med oddelki na pri­marni ravni prejel Zdra­vstveni dom (ZD) dr. Julija Polca Kamnik, priznanje za odlicno mentorico pa tudi Tjaša Schwarzbartl, specia­listka družinske medicine. »V lanskem letu se je pri nas izobraževalo šest specia­lizantov, vsi s podrocja dru­žinske medicine, poleg zdravnikov izvajamo pri nas še prakticni pouk dijakov srednjega strokovnega pro-grama tehnika zdravstvene nege, laboratorijskega tehni­ka, zobotehnika in univerzi­tetnega študijskega progra-ma zdravstvene nege. V vec kot zadnjem desetletju smo pri nas zaposlili vse naše specializante oziroma zdrav­nike, ki so opravljali specia­lizacijo pri nas. Mentorstvo samo po sebi ni nujno veza-no na zaposlitev zdravnika, vsekakor pa nam je v intere­su, da zdravniki po koncani specializaciji ostanejo pri nas, in smo ponosni, da si to tudi želijo. Bistvena za dob-ro oceno je zagotovo preda­nost mentorjev,« je na svoje zaposlene ponosen direktor ZD Kamnik Sašo Rebolj, ki je specializacijo pred leti v ZD Kamnik opravljal tudi sam. Kamnicanke se na Zoro odzivajo podpovprecno Med 18. in 24. januarjem je potekal Evropski teden preprecevanja raka maternicnega vratu, ki ga lahko odkrijemo tudi s presejalnim programom Zora. Jasna Paladin Kamnik – Rak maternicnega vratu je med raki izjema, saj o njem vemo dovolj, da lah­ko preprecimo skoraj vsak nov primer tega raka. Ce je ženska cepljena proti HPV in se redno udeležuje prese­jalnih pregledov, je verje­tnost, da bo zbolela za tem rakom, izjemno majhna. V Sloveniji imamo organizira­ni populacijski presejalni program za zgodnje odkri­vanje predrakavih spre­memb maternicnega vratu Zora že od leta 2003. V Kamniku pregledanost pod sedemdesetimi odstotki »V zadnjem triletnem ob-dobju (na dan 30. junija 2020) se je pregledanost v Sloveniji zaradi ukrepov za zajezitev pandemije covi­da-19 prvic v 15 letih zmanj­šala pod ciljno vrednost se­demdeset odstotkov in je znašala 69,6 odstotka, kar je tri odstotne tocke manj kot leto prej (72,6 odstotka). V državnem programu Zora si želimo, da bi pregleda­nost presegla ciljnih sedem­deset odstotkov v vseh slo­venskih obcinah. V obcini Kamnik je bila triletna pregledanost na dan 30. ju­nija 2020 69,2 odstotka, kar je pod ciljno vrednostjo in nekoliko pod slovenskim povprecjem. Med 212 obci­nami je to 124. najvecja pregledanost. Lansko leto je bila pregledanost v obcini Kamnik 73,5 odstotka, kar je bila 98. najvecja pregleda­nost med vsemi obcinami,« pravi dr. Urška Ivanuš, vod­ja Državnega programa Zora, ki poziva ženske, naj skrbijo za svoje zdravje, tudi mlajše, saj so prav v staro­stni skupini od 30 do 39 let v programu Zora v casu epi­demije odkrili 19 odstotkov manj predrakavih spre­memb maternicnega vratu, ki bodo lahko, neodkrite in nezdravljene, napredovale v raka maternicnega vratu. Obiskali so jih clani društva Rdeci noski Kamnik – Življenje se po cepljenju stanovalcev in zaposle­nih pocasi v normalne tirnice vraca tudi v Domu starejših obcanov Kamnik, a s sprošcanjem ukrepov ne prehitevajo. Druženje z zunanjim svetom pogrešajo, zato so bili pred dnevi toliko bolj veseli obiska clanov društva Rdeci noski, ki so jim dan polepšali s predstavo kar v atriju doma. J. P. LOCENO ZBIRANJE MEŠANE ODPADNE EMBALAŽE Mešano odpadno embalažo, ki jo uporabniki odlagate v crno posodo z rumenim pokrovom, sestavljajo tri skupine odpadne embalaže in sicer: odpadna plasticna embalaža, odpadna kovinska embalaža in odpadna embalaža iz sestavljenih materialov. Zaradi nadaljnjih postopkov predelave je zelo pomembno, da v crno posodo z rumenim pokrovom ne odlagamo drugih odpadkov. S pravilnim locevanjem namrec omogocamo, da je delež odpadne embalaže, ki jo lahko predelamo in iz nje naredimo nove uporabne izdelke, višji oziroma ostane manj odpadne embalaže, ki jo uporabimo kot gorivo v energetskih objektih. ODPADNA PLASTICNA ODPADNA KOVINSKA EMBALAŽA EMBALAŽA • plastenke, • plocevinke, • plasticne folije za • konzerve, shranjevanje živil, • aluminijasti pokrovcki od • plasticni pokrovcki, kozarcev za vlaganje, • plasticne nosilne vrecke, • aluminijasta folija za • celofan, shranjevanje živil, • plasticni ovitki, • spreji, ki vsebujejo živila • plastificiran in povošcen (npr. stepena alpska papir, smetana), • plasticni ovojni papir od • kovinski ovoji od živil (npr. salam, sir, maslo), ipd ... • plastificirane darilne vrecke, ODPADNA EMBALAŽA IZ • plasticni pribor za enkratno SESTAVLJENIH MATERIALOV uporabo, • plasticni krožniki in kozarci, • “Tetrapak“ embalaža, • plasticni cvetlicni loncki, • tube, • plasticni obešalniki, • blistri/ovoji za tablete, • krtacka maskare, • stiropor, ipd ... • merilna posodica od pokrova embalaže za detergente, ipd... NA KAJ MORATE BITI POZORNI PRI LOCEVANJU MEŠANE ODPADNE EMBALAŽE? • Mešano odpadno embalažo se odlaga v razsutem stanju ali v plasticnih vrecah (nosilne ali namenske vrecke za odpadke). • Vecje kose embalaže (npr. plastenke pralnih sredstev) je potrebno pred odlaganjem v posodo razrezati na manjše kose. Izjemoma lahko tovrsten odpadek postavimo ob posodona dan praznjenja. • Mešano odpadno embalažo je potrebno pred odlaganjem v posodo izprazniti in stisniti (zmanjšanje prostornine). Vsakršni ostanki namrec povzrocajo neprijetne vonjave in privabljajo neželjene obiskovalce (mrces, glodalci, ipd ...). KATERI ODPADKI NE SPADAJO MED MEŠANO ODPADNO EMBALAŽO? PAPIR IN KARTON (odlaganje v MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI posodo na ekološkem otoku) (sistem „od vrat do vrat“) • Papirne in kartonske škatle, • CD, DVD, • casopisi, • fotografije, albumi, negativi, • knjige, • zamašcena ali neizpraznjena • brošure, katalogi, letaki, embalaža živil, • papirnate vrecke, • drobni izdelki iz plasticnih • kartonske gajbice za sadje in materialov (glavniki, gumbi, zelenjavo, okraski, kemicni svincniki brez • embalaža zamrznjene hrane, vložka, zobne šcetke ...), • racuni, ipd ... • z izlocki onesnaženi papirnati robcki in brisacke, ipd ... Foto: Dom starejših obcanov Kamnik PUBLIKUS D.O.O., VODOVODNA CESTA 97, LJUBLJANA Aktualno V spomin Marjana Berlec (1942–2020) Izbirati prave besede ob slovesu, ki je tako dokoncno in ne­ponovljivo, kot je naše, je težko; še posebej ker se poslavlja-mo od tebe, ki si bila polna življenjske energije za sodelavce, prijatelje in mnoge druge. Zato nas je mnogo bolj prizadela resnicnost, da odhajaš za vedno. Na nedeljo si se za vedno poslovila, odhajaš v zgornje dvo-re po placilo za vsa plemenita dejanja in vsa dobra dela, ki si jih opravljala z vsem srcem in voljo, in to predvsem za druge. V našem društvu si delovala od 14. maja 1991. Zacela si delati na podrocju socialnih programov, vsa leta si bila tudi predsednica socialne komisije in obvladovala tudi vso fi­nancno analitiko. Pripravljala si proracune in skrbela za bilanco. Nic ti ni bilo tuje. Po tvoji zaslugi smo plavali v varnih vodah. Bila si vpeta na podrocju turizma, letovanj in izletništva. En mandat si bila tudi podpredsednica društva. Na podrocju programa Starejši za starejše si delovala od 2004 dalje. Dolga leta si vodila projekt za celotno obcino Kamnik v okviru ZDUS-a in Pokrajinske zveze Gorenjske, katere clani smo. Po tvoji zaslugi in zaslugi okrog štiridese­ tih prostovoljcev in prostovoljk našega društva smo bili ved-no pri vrhu in opravili najvec anket na Pokrajinski zvezi Gorenjske. Za svoje delo si prejela številna priznanja ZDUS-a, Pokra­jinske zveze in Društva upokojencev Kamnik. Leta 2010 si prejela srebrno priznanje Obcine Kamnik, leta 2013 pa pri­znanje za naj prostovoljko Republike Slovenije in isto leto malo plaketo PZDU Gorenjske. To je le nekaj glavnih pri­ znanj, bilo je še veliko drugih. Samostan bo bogatejši za novo dvorano Kmalu bo minilo leto dni, odkar franciškanski samostan v Kamniku vodi novi gvardijan pater Ciril A. Božic. Z verniki in obcani so zaradi epidemije v zadnjem letu imeli manj stika, kot bi si želeli, so pa izvedli nekaj investicij, ki se jih bodo razveselili tudi zunanji uporabniki. Jasna Paladin Kamnik – Del franciškan­skega samostana v Kamniku je v minulih dneh obdajal gradbeni oder, saj so delavci zamenjali še preostanek sta­re strešne kritine. Obnovit­vena dela so bila povod za pogovor z novim gvardija­nom o tem, v kakšnem sta­nju sicer je samostan in ka­terih del se še nameravajo lotiti v prihodnje. Samostan, ki je bil franciška­nom v last vrnjen leta 1991 (takrat so se iz stavbe izselile zadnje družine), je bil leto za tem temeljito prenovljen in kot kaže, zelo kakovostno, saj je stavba še danes v zelo dobrem stanju. S staro kriti- Foto: Jasna Paladin no je ostal prekrit le še manj-Pater Ciril A. Božic v vecnamenski dvorani, ki bo še letos nared za obiskovalce in prireditve ši del strehe, ki pa je danes že nova. »Ker je na podstre-go iz kamna, na vrsti so le še Odšla si od nas v mrzli zimi, ki riše na stekla ledene rože ho že pošteno zamakalo, je leseni deli in notranja opre­ kot led okrog našega srca ob novici, da te ni vec. Draga bil skrajni cas, da zamenja-ma, nekatere stvari pa bodo Marjana, hvala ti za vse, kar si storila za naše dobro. mo še preostanek stare kriti-prenesli iz zgornje dvorane Upam, da bodo znali ceniti tvoje delo tudi naši zanamci. cili te dni. Za kritje stroškov ne in to obnovo smo zaklju-v samostanu, kjer so že se­ daj gostili vrsto dogodkov, a Vsem, ki smo te poznali, je v cast in ponos, da smo del svojega življenja delili s teboj. V imenu društva in svojem imenu izrekam vnukoma Mar- ku in Roku ter ostalim sorodnikom in prijateljem iskreno sožalje. Vinko Polak, predsednik Društva upokojencev Kamnik Za obnovo sakralnih objektov dvajset tisocakov Kamnik – Obcina Kamnik je objavila javni razpis za sofi­nanciranje obnove sakralnih objektov v obcini Kamnik v letu 2021. V ta namen je v obcinskem proracunu letos dvaj-set tisoc evrov. Z javnim denarjem bodo sofinancirali vzdrževanje sakralnih objektov (streho, fasado, klopi ...), vzdrževanje sakralnega inventarja (orgle, kipce, oltarje ...), restavratorska dela na sakralnih objektih in obnovo sa­mostojnih kapelic. Rok za oddajo vlog je 24. februar. J. P. smo imeli letos v cerkvi ne­kaj namenskih nabirk, ki se bodo pa morale še ponoviti, ko bo to seveda možno. Pa še kakšno posojilo bo pot-rebno,« nam je povedal pa­ter Ciril A. Božic, ki je vode­nje franciškanskega samo­stana v Kamniku prevzel minulo pomlad in od takrat že marsikaj postoril. V zadnjem letu so na novo prekrili tudi garažo, v cerkvi so poskrbeli za ozvocenje in novo oblazinjenje klopi, v zakljucni fazi pa je ureditev dvorane v stavbi nekdanjega gospodarskega poslopja, ki jo urejajo že nekaj let. Pred božicem so tla obdali z oblo­se je pogosto izkazala za premajhno. Dvorana bo koncana še letos, ob odprtju pa bodo pripravili blagoslov in kulturni program. V kamniškem samostanu si­cer živijo štirje franciškani, ki so z lokalno skupnostjo precej povezani. Tesno sode­lujejo s skavti, z Društvom sv. Jakoba, vodijo družinsko katehezo, pogovore z mladi-mi … Kot vsi si želijo stikov v živo, do takrat pa bodo z ver­niki komunicirali po telefo-nu in na Zoomu. Vsak dan pa se vsaj nekaj ljudi udeleži jutranje in vecerne svete maše ter svetega obhajila ob nedeljah dopoldne. Januarja so na delu samostanske strehe zamenjali kritino, tako da je ta zdaj povsod nova. / Foto: Jasna Paladin Parkiraj in pomagaj DNEVI ODPRTIH VRAT Jasna Paladin Gojški gasilci so pred dnevi sporocili veselo novico, da Vrtca Antona Medveda Kamnik, Gozd – Kot smo že porocali se je zgolj na Kranjskem v prejšnji številki, je na po-Raku v januarju na ta nacin budo družine Omovšek s zbralo že vec kot šeststo Kranjskega Raka stekla akci-evrov. Podobna akcija pote­ja zbiranja prostovoljnih pri-ka tudi na parkirišcih pri spevkov za gradnjo prizidka Jurcku in v Osovju in na ki bodo potekali 10. 02. 2021, prekO SPLETNE APLIKACIJE ZOOM. h gasilskemu domu PGD vseh treh lokacijah še vedno OB 16. URI: veLIKE enote (KAMENCEK, PESTRNA, ROŽLE, SNEGULJCICA, TINKARA) Joško Omovšek, lastnik ok-Za PGD Gozd in v njihov repcevalnice na Kranjskem posebni sklad, namenjen OB 17. URI: male enote parkiranje na svojih rocilom PGDGOZD5 na zemljišcih, v zameno pa lah-1919. Gasilci se družini (CEPETAVCEK, KEKEC, MARJETICA, MOJCA, OBLACEK, PALCEK, PEDENJPED, POLŽKI, SONCEK) ko vsak po svoji vesti v nabi-Omovšek, vsem lastnikom ralnik, ki je namešcen ob zemljišc, ki omogocajo par­ parkirišcih, daruje prosto-kiranje planincem, in vsem, voljni prispevek, ki bo šel v ki na omenjeni nacin pri­sklad za gradnjo prizidka h spevate za prizidek h gasil- Povezavo boste našli na spletni in fb strani vrtca gasilskemu domu PGD skemu domu, iskreno za­ https://www.vrtec-kamnik.si/ Gozd. hvaljujejo. VRTEC ANTONA MEDVEDA KAMNIK, NOVI TRG 26 B, KAMNIK Gozd. traja. Kultura Kamnik ima ogromen ustvarjalni potencial Pred praznikom kulture smo se pogovarjali z Anjo Koleša, programsko vodjo v Domu kulture Kamnik. Aleš Senožetnik Kamnik – Anja Koleša priha­ja iz Vitanja. Po letih nabira­nja izkušenj v Mariboru, Is-tanbulu in Berlinu jo je pot pripeljala v Kamnik. Cetrto leto je programska vodja Doma kulture Kamnik, ki deluje pod okriljem Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik. Leto, ki je za nami, je bilo posebno tudi na kulturnem podrocju. Kako ste se z novi-mi razmerami soocili v Domu kulture Kamnik? Minulo leto je mocno zazna­movalo celoten kulturni prostor. Vrata Doma kulture smo prakticno zaprli sredi vrhunca sezone, primorani smo bili prekiniti vse dejav­nosti in zapreti vrata tako za obiskovalce kot tudi naje­mnike, odpovedati celoten abonmajski program in ga podaljšati v jesen, odpadle so letne produkcije lokalnih društev. Na sreco je kmalu prišlo poletje, ko se je tudi epidemija umirila in smo vec dogodkov lahko izvedli na prostem. Tako smo zacr-tali poletni program, ki je bil tudi priložnost, da poveže-mo razlicne institucije, ki delujejo v obcini, z idejo, da podpremo lokalno kulturo in pomagamo vsem tistim, ki jim je bila možnost po ustvarjanju in nastopanju onemogocena, torej umetni­kom, kulturnim delavcem pa tudi tonskim mojstrom, tehnikom … Sledila je jesen, ko nam je še uspelo izvesti nekaj dogodkov, a s prilago­ditvami. Ponovno odprtje je namrec za sabo prineslo nova pravila, vec birokracije, višje stroške ... Sooceni smo bili z dejstvom, da dvorane ne moremo (vec) napolniti, kmalu za tem pa je sledilo ponovno zaprtje. Leto 2020 nas je opomnilo, da nas kultura povezuje in hkrati opominja, da potre­bujemo cas in prostor za druženje in refleksijo. Kako ste se prilagodili na se­litev kulture ne splet? Na sreco smo vecino opre-me že imeli, le manjši del smo dokupili, na pomoc nam je priskocil tudi Mla­dinski center Kotlovnica, s katerim zelo dobro sodeluje-mo. Imamo odlicno in izku­šeno ekipo, ki ve, kako se stvarem streže, in tako smo tudi mi svoje aktivnosti v ve­liki meri prestavili na splet. Med drugim smo po spletu izvedli božicni koncert Uro­ša Perica, povezali smo se tudi z lokalnimi akterji in tako plesalci Plesnega kluba Šinšin vodijo jutranjo telo­vadbo, v KUOD Bayani pa pripravljajo osnovne tecaje orientalskega plesa, bur-leske in tribal fusion (mo-derna razlicica orientalske­ga plesa, op. a.). Imamo si­cer manj stika z obiskovalci, s katerimi smo v minulih letih navezali pristne stike. Tudi sedaj, ko zbiramo pri­jave za novo abonmajsko sezono, se vidi, da ljudje po­grešajo predstave v živo in druženje. Digitalna orodja so morda pomagala ljudem, da se bolje spopadejo v teh kriznih razmerah, toda dej­stvo je, da tovrstne predsta­ve/dogodki pogosto ne pri­nesejo dovolj prihodkov kul­turnim ustvarjalcem. Prav tako digitalizacija nikoli ne bo nadomestila tradicional­nih metod, interakcija med publiko in ustvarjalci na odru je nenadomestljiva. Koliko dogodkov vam je vse­eno uspelo izpeljati? Natancnejšo statistiko še pripravljamo, a za primerja­vo: leta 2019 smo organizi­rali 230 dogodkov, lani pa denimo le 77. Govorim o vseh dogodkih, tako tistih, ki nam jih je uspelo izvesti na odru kot tudi tistih na spletu. To pomeni skoraj 80-odstotni upad. Kako so se na nove razmere odzvala kulturna društva in drugi akterji, ki so dejavni na podrocju kulture? Kriza je najbolj prizadela kulturni sektor. Gre za sek-tor, ki je zaradi ukrepov prvi zaprl svoja vrata in bo naj­verjetneje med zadnjimi, ki jih bo ponovno odprt in se vrnil v normalo. Predvsem mlajši, ki so dob-ro podkovani v digitalnem svetu, so se kar hitro znašli, starejši morda malo manj. Zaradi razmer v lanskem letu so programi in aktivno­sti kulturnih društev ustavljeni. Najbolj na udaru sta folklorna in zborovska dejavnost, se pravi ljubitelj-ska kultura oz. dejavnosti vseh društev, ki za uspešno delovanje programov potre­bujejo združevanje ljudi, kar pa v tem trenutku ni mogo-ce. Prepricana sem, da bo kulturno dogajanje v Ka­mniku zaživelo takoj, ko se ukrepi sprostijo. Zaradi negotovosti je verje­tno tudi dogodke v letoš­njem letu težko nacrtovati. A vseeno, katere vsebine pripravljate? Nacrtov in scenarijev za to leto je kar nekaj – predvsem so odvisni od rahljanja ukre­pov. Kljub temu se priprav­ljamo na to, da bomo dogod­ke izpeljali na tak ali druga-cen nacin. Trenutno sodelu­jemo in pomagamo razlic­nim kamniškim izobraževal­nim ustanovam, Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Ma-istra Kamnik bomo tehnicno pomagali pri virtualnih in-formativnih dnevih, z Glas­beno šolo Kamnik pripravlja-mo cikel koncertov A me sli­šiš?, še vedno poteka projekt Kamera tece!. Ravno danes (pogovor je potekal v petek, 22. januarja, op. a.) se prijav­ljamo na razpisa za sofinan­ciranje projektov Glasba z okusom in Ilustracija in strip v Kamniku. Glasba z oku­som se je izkazala za zelo uspešen projekt, ki je bil zelo dobro sprejet in so ga opazile tudi druge ustanove – že dru-go leto zapored ga bomo iz­vedli v koprodukciji s Kosov­elovim domom Sežana. Kamniško ilustratorsko in striparsko sceno pa bi radi v sodelovanju z Medobcin-skim muzejem Kamnik v drugi polovici leta predstavili v Maleševi galeriji in Galeriji Doma kulture. Trenutno koncujemo z vpisom v novo abonmajsko sezono. Kakšen je interes? Precej velik. Nadejamo se, da bomo lahko napolnili le tre­tjino sedežev, po navadi so bile te predstave razprodane, tako da že išcemo možnosti za dodatne termine, kar pa seveda pomeni tudi višje stroške in vec koordinacije. Ni vse odvisno zgolj od nas, saj so gledališca zasedena in imajo tudi sama obveznosti do svojih abonentov. Zagoto­vo bo letošnja sezona drugac­na tudi vsebinsko, saj smo ponudbo institucionalnih gledališc obogatili s predsta­vami neodvisne gledališke scene, kjer se rojevajo ekspe­rimentalni in diskurzivni projekti. Cutimo odgovornost, da tudi najmlajši publiki ponu­dimo kakovostne in nekoli­ko drugacne vsebine, ki so v vsakdanjem življenju na ža-lost prezrte. Tako smo v otroški abonma Kam'ncek dodali predstavo v znakov­nem jeziku, s katero želimo v svoje programe vkljuciti ranljivejše skupine. Kako kot kulturna delavka z izkušnjami tudi iz vecjih kulturnih središc pri nas in v tujini gledate na kamniško kulturno sceno? V Kamnik sem prišla po za­kljucku projekta v Berlinu, kjer sem sodelovala na pro-jektu Actors of Urban Chan­ge. Že na razgovoru sem za-cutila dobro energijo, takoj smo se ujeli. Vedno poudar-jam, da smo v Domu kulture res najboljša ekipa, odlicno se razumemo in dobro dela-mo skupaj, tako z ožjo ekipo kot tudi s širšo, s katero so-delujemo (hostesniki, izved­beniki, tehnicna ekipa). Gle­de na pretekle izkušnje me-nim, da ima Kamnik ogro-men ustvarjalni potencial. Mladim je na voljo dobra in-frastruktura in stabilni pod-porni programi, kjer imajo možnost za svobodno ustvar­janje, kar je pomembno za razvoj avtonomnih in odgo­vornih ter kriticno mislecih posameznikov. Odprti razpis za mlade umetnike Kamnik – Združenje zgodovinskih mest Slovenije, katerega clanica je tudi Obcina Kamnik, je v okviru mednarodnega projekta Refresh+ objavilo odprti razpis, namenjen mladim umetnikom, z naslovom Mladi umetniki osvežujejo dedišci-no in legende. Projekt Refresh+ je nadaljevanje uspešnega projekta Refresh, ki je zdaj dopolnjen še z oživljanjem le­gend, dodan pa mu je bil tudi poslovni del, kjer bodo razviti nacini, kako mlade umetnike vkljuciti na mednarodni trg umetnosti in kulture. V okviru projekta se bo oblikova-la mednarodna multidisciplinarna ekipa, ki bo sodelovala v procesu soustvarjanja projekta. V tej ekipi bosta skupaj s 13 drugimi umetniki tudi dva iz Slovenije, stara od 18 do 30 let. Prijave zbirajo do 10. februarja; pošljite jih na e-naslov info@ zgodovinska-mesta.si. J. P. Srecanja s knjigo so se preselila v virtualni svet Kamnik – Priljubljena Srecanja s knjigo, ki v okviru Knjižnice Franceta Balantica Kamnik že vrsto let združujejo ljubitelje branja, niso zamrla, ampak so se v casu epidemije preselila v virtualni svet. Nedavno so se bralci tako že sestali na plat-formi Zoom, prvo tovrstno spletno srecanje pa je vodila dol­goletna voditeljica Ivanka Ucakar. Sodelujoci so se pogovar­jali o knjigi Dedu za petami avtorja Arta Paasilinne. Febru­arja sledi podobno srecanje, ki ga bo vodila Barbara Božic, tokrat pa bo govora o knjigi Tam, kjer pojejo raki avtorice Delie Owens. Za prijavo in informacije pišite na e-naslov mateja.keber@kam.sik.si. J. P. Turizem in prireditve Epidemija investicij ni zaustavila Terme Snovik so bile v zadnjem letu dni zaradi epidemije skupaj zaprte približno pol leta in nic kaj dobro ne kaže niti v zacetku letošnjega leta. A gostov so poleti vseeno našteli precej, prav tako niso zaustavili nacrtovanih investicijskih tokov. Jasna Paladin Snovik – V Termah Snovik konec januarja praznujejo rojstni dan in v normalnih ca-sih bi pripravili praznovanje s torto, na kateri bi letos upih­nili že 19 sveck. Ob tem do-godku so nameravali predsta­viti tudi svojo najnovejšo pri­dobitev – prizidek z novo vecnamensko dvorano, ki so jo poimenovali Tuhinjka. A prilagodili so se tudi tem raz­meram – praznovanje mine-va brez gostov, so pa zanje pripravili nagradni sklad z 19 nagradami. Nagradna igra na njihovi spletni strani poteka še vse do 14. februarja. Turisticne bone odlicno izkoristili Sezona v letu 2020 je bila v Termah Snovik omejena le na nekaj mesecev dela, a so vseeno našteli 29.678 noci­tev, od tega kar 81,69 odstot­ka nocitev domacih gostov, kar 21.653 vseh nocitev je bilo ustvarjenih v juliju, av-gustu in septembru. V casu poslovanja so izkoris­tili uvedbo turisticnih bonov, ki jih je zagotovila in financi­rala država; v termah jih je bilo unovcenih 5.677, kaj jih je uvrstilo na prvo mesto po izkorišcenih bonih v katego­riji apartmajskih naselij v Sloveniji. Kot poudarja direk-tor Term Snovik Predrag Canjko, bodo imeli turisticni boni do neke mere po- Foto: Jasna Paladin membno vlogo tudi letos, in verjame, da bodo gostje iska­li varne destinacije, zato pou­darja prednost njihovega apartmajskega naselja. Investicije se nadaljujejo Kljub vsem poslovnim tego­bam pa so v termah sledili nacrtovanim investicijam. »Zakljucili smo dolgo prica­kovano izgradnjo vecnamen­ske dvorane Tuhinjka, ki bo služila predvsem za organi-zacijo številnih dogodkov in razvoj zelenega kongresnega turizma na obrobju Ljublja­ne, zakljucili smo projekt vo­dooskrbe, izvedli pomembna investicijska vzdrževalna dela na bazenskem delu, apart-majskih objektih ter postavili ekološke otoke. Nadaljevali smo aktivnosti za investicij-ski razvoj družbe, pripravo dokumentacije za rekon­strukcijo garderob, pripravo idejnih zasnov za hotelski kompleks ter pokriti olimpij-ski bazen in projekt P2 za postajališca za avtodome,« našteje prokurist družbe Ivan Hribar, direktor pa ga dopol­ni: »V teku so tudi procesi digitalizacije podjetja, ki so se zaceli v decembru z uvedbo e-trgovine in možnostjo var-nega nakupa vseh storitev. Nadaljujemo uvedbo CRM­-ja, e-poslovanja, posodobitev bazenske programske opre-me in zamenjavo strežnika.« Podaljšali EU marjetico V Termah Snovik so lani znova dokazali, da so njihovi trajnostni koraki pravilno usmerjeni, saj so bila priza­devanja za podaljšanje traj­nostnega okoljskega znaka EU marjetica, ki ga je družba leta 2008 prejela prva v Slo­veniji, vec kot presežena. EU marjetica za okolju prijazne turisticne namestitve je certi­fikat, ki ga podeljuje Evrop-ska komisija in se nanaša na izrabo energije, vode, upora­bo energentov, locevanje od­padkov in sodelovanje z oko­ljem. Za podelitev znaka za­dostuje 31 tock, v Termah Snovik pa so dosegli kar 66 tock izbirnih meril. Pred kratkim so dobili v uporabo tudi certifikat Green&Save Slovenske turisticne organi­zacije, s katerim so ustvarje­ni pogoji za varen oddih na destinaciji z visokim nivo­jem upoštevanja higienskih in varnostnih standardov. Prireditve v februarju Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Ce želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesecniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/Vpis-Dogodka. Številne druge prireditve v obcini Kamnik najdete na uradni spletni strani Obcine Ka­mnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v fe­bruarju? ter tudi v elektronskem mesecniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. DOM KULTURE KAMNIK Petek, 5. februarja, ob 9. uri, v živo na kanalu KUOD Bayani na Facebooku in kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu Burleska z Urško Petek, 5. februarja, ob 17. uri, kanal Doma kulture Kamnik na Youtubu, spletna stran Glasbene šole Kamnik Veš, poet, svoj dolg? Spletna prireditev Glasbene šole Kamnik ob kulturnem prazniku Nedelja, 7. februarja, ob 18. uri, v živo na kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu Prešernov dan: Kultura. Kultura dialoga. Osrednji dogodek ob slovenskem kulturnem prazniku Ponedeljek, 8. februarja, od 12. ure naprej, v živo na kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu Kamniški kulturni maraton Pregled kulturnega dogajanja v letu 2020, pogovor s kulturnimi ustvarjalci, nevladnimi organizacijami in javnimi zavodi Torek, 9. februarja, ob 9. uri, v živo na kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu Performativna jutranja telovadba s Plesnim klubom Šinšin Petek, 12. februarja, ob 9. uri, v živo na kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu Tribal fusion z Nerliso Torek, 16. februarja, ob 9. uri, v živo na na kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu Performativna jutranja telovadba s Plesnim klubom Šinšin Petek, 19. februarja, ob 9. uri, v živo na kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu KUOD Bayani in Glam Squad: orientalski ples z Natašo MEDOBCINSKI MUZEJ KAMNIK Ponedeljek, 8. februarja, ob 10. uri, grad Zaprice Slovenski kulturni praznik v kamniškem muzeju Ob slovenskem kulturnem prazniku vabljeni na brezplacne oglede muzejskih razstav. Ponedeljek, 8. februarja, ob 10. uri, Galerija Miha Maleš Prešeren in Maleš – splet besede in linije Spletna razstava predstavlja Maleševe ilustracije Prešernovega Sone­tnega venca. KIKŠTARTER Torek, 9. februarja, ob 18. uri, spletni pogovor KIK OFF pogovor: Tjaša Jarc Povezavo do Zooma bomo poslali 15 minut pred dogodkom. Vec in-formacij: info@kikstarter.si. Obvezna prijava na dogodek. Sreda, 17. februarja, ob 18. uri, video konferenca KIK OFF pogovor: Žiga Vrtacic Povezavo do Zooma bomo poslali 15 minut pred dogodkom. Vec in-formacij: info@kikstarter.si. Obvezna prijava na dogodek. JAVNI ZAVOD MEKINJSKI SAMOSTAN Ponedeljek, 8. februarja, ob 10. uri, Samostan Mekinje Dan odprtih vrat v Samostanu Mekinje Ogled je možen po predhodni najavi na 031 392 158. Ponedeljek, 15. februarja, ob 18. uri, v živo na kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu Patagonija – Potovanje skoraj na konec sveta Predaval bo Miro Štebe. Mladi Informativni dnevi bodo virtualni 31. stran Za bodoce dijake so pripra­vili tudi spletno brošuro in posneli nekaj predstavitve­nih filmov. Prosta mesta v treh programih Na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra imajo že nekaj let zapored enako šte­vilo razpisnih mest, ki jih tudi vsako leto zapolnijo. Tudi v prihodnjem šolskem letu bo tako na voljo 112 mest v štirih oddelkih gim­nazije, 56 mest v dveh od­delkih programa ekonom­skega tehnika in 56 mest v dveh oddelkih programa predšolske vzgoje. Pogrešajo stike v živo Da bodo informativni dnevi tudi na tak nacin zanimivi in uspešni, ni nobenega dvo-ma. In tudi pouk na daljavo je po skoraj letu dni postal že povsem utecen. Pa vendar. Jim motivacija že pada? »Na sreco smo bili kot šola že pred epidemijo precej ra­zvojno naravnani. Poudarjali in podpirali smo razvoj digi­talnih kompetenc pri dijakih in uciteljih, tudi tehnicno sel nova vprašanja in izzive. Razlicnost domacih razmer in dijaških ucnih okolij pose-ga v ucni proces, vpliva na njihovo odzivnost in povecu­je razlike med njimi. Na da­ljavo jih je veliko težje pre­mostiti. Ucitelji in svetovalni delavci so dijakom na razpo­lago tako rekoc ves cas. Omogocamo dodatne ure, svetovanje in usmerjanje, z dijaki in med seboj komuni­ciramo preko mnogih kana­ lov. Žal pa vsi zelo pogreša-mo živ stik – pogovore, po­glede, debate, smeh, celo po dijaški neugnanosti se nam toži. V tem obdobju se je spremenila tudi vez s starši, tako naša kot znotraj družin. Pomanjkanje vrstniškega druženja in življenje pred za­sloni znotraj zaprtega okolja mladostnike vse pogosteje navdaja z navelicanostjo. Še bolj kot mi pogrešajo dru­žabno življenje, zato upada tudi njihova motivacija za ucenje. Pomoc in spodbuda staršev sta zdaj veliko bolj potrebni, saj po svojih mo­ceh dopolnjujejo vlogo razre­dnikov, uciteljev in svetoval­nih delavcev. Dela je res veli­ko, že obicajno bi ga bilo, tako na dalec pa manjka predvsem hitra živa interak­cija, spontanost preigravanja Informativni dnevi bodo v petek, 12. februarja, ob 9. in 15. uri in v soboto, 13. februarja, ob 9. uri. Vse vidike šolanja in dogajanje na šoli bodo predstavili v virtualnem okolju na šolski spletni strani. opremo smo sproti posodab­ljali. Nenadna sprememba lansko pomlad tako šolskega življenja ni povsem obrnila na glavo. Pouk lahko organi­ziramo in izvajamo dobro in kakovostno tudi na daljavo, seveda pa je preobrat prine­situacij, vprašanj in odgovo­rov, ki ucno snov še dodatno utrdijo. Povratna spodbuda uciteljev dijake opogumlja in motivira,« še pravi ravnatelji-ca, ki si tako kot dijaki želi, da bi šola cim prej spet odpr-la svoja vrata. Znani zmagovalci fotografskega natecaja Upanje Kamnik – Na Osnovni šoli Toma Brejca Kamnik so januarja ucence zadnjega triletja povabili k sodelovanju na fotograf­skem natecaju z naslovom Upanje. Triindvajset prispelih fotografij sta pregledala fotograf Klemen Brumec in prof. li­kovne umetnosti Sonja Žmavc ter med vsemi izbrala pet najboljših. Avtorji najboljših fotografij, ki bodo prejeli tudi priznanja in prakticne nagrade, so: Lejs Harbaš, Živa An­dric, Eva Dolnicar, Bastian Habun in Amalija Erce. J. P. Brali v Odprti knjigi V preteklem šolskem letu se je devet ucencev zadnjega triletja Osnovne šole Toma Brejca odlocilo, da bo sodelovalo v bralnem tekmovanju – Odprta knjiga: GG4U (Good Game for you ali Dobra igra zate), ki ga organizirata založbi Malinc in KUD Sodobnost. Marta Grkman Repolusk, mentorica Kamnik – Bralni projekt je za­snovan kot tekmovanje, ki je namenjeno najstnikom, torej ucencem zadnjega triletja. Je zabaven, poteka kot igra, po­vezuje spletne medije in knji­ge, osrednjo vlogo pa igra tudi šolska knjižnica z mentorjem – šolskim knjižnicarjem. V preteklem letu je bila knjižni-ca prostor druženja, tu so se reševale uganke, izmenjavala so se mnenja o prebranem in kar nekaj nalog je tu dobilo koncno obliko. Navdušenje nad vprašanji ter nalogami, s katerimi so tekmovalci poglobljeno doživljali vsebine knjig, je bilo pristno in najbrž je marsikdo pomislil, da bi bilo dobrodošlo kakšno bral-no strategijo uvesti tudi k uram rednega pouka. Ucenci OŠ Toma Brejca so bili zelo uspešni, saj sta se kar dve ekipi od treh sodelujocih uvrstili med prve tri v državi: ekipa Mrtve bralke v sestavi Maša Svetec, Lea Burja in Nadja Baša si je drugo mesto delila z ekipo Holmsove bral­ke iz Ljubljane, ekipa Nace in prijatelji v sestavi: Hana Pino­sa, Nadja Pondelek in Nejc Razpotnik pa si je prislužila tretje mesto in žal za las zgre­šila cudovito nagrado – obisk vetrovnika v Logatcu. Razse­žnost epidemije je porušila naše nacrte z nagradnim izle-tom, saj sta z menoj v Logatec z vlakom potovali le Maša in Lea, Nadjo pa nagrada še caka. Bralno tekmovanje je poteka-lo skozi celo šolsko leto, ucen­ci so z reševanjem knjižnih ugank postopno odkrili naslo­ve knjig, ki so jih morali preb­rati, in z domiselno sestavlje­nimi nalogami potovali med izbranimi zgodbami. Letošnje tekmovanje poteka po spletu. Ucenci so prebrali že knjigi Pismo angleški kra­ljici ter knjigo Laž in so v pri-cakovanju tretje uganke, ki bo razkrila novo knjižno delo. Žal v tem šolskem letu v knjižnici ne potekajo druže­nja in se v jutranjih urah ne priklapljamo na racunalnike v želji po cim hitrejšem reše­vanju ugank. Vse poteka pre­ko Classcrafta, tekmovanje je razgibano in naloge domisel­ne, še vedno se vse dogaja v imenu zgodbe izbrane knji­ge, le manjka nam srecanj in pogovorov, kjer poleg besed mi ne navduši tako zlahka, zato tudi njen let ni bil vzo­ren. Vendar pa je vredno po­skusiti, premagati strah in dopustiti življenju, da nam podari tudi neznano. Branje je lahko zelo zabavno In kaj o projektu pravita lan-ski clanici drugouvršcene ekipe Mrtve bralke? »Projekt mi je bil všec, saj smo skozi zanimive izzive in naloge spoznavali nove knji­ge. Morali smo se potruditi, saj smo dobivali dodatne toc­ke za kreativnost ali pa najhi­trejši odgovor. Ker smo sku­paj z ekipo dosegle drugo mesto, smo odšle tudi na nagradni izlet v Aerodium Lo-gatec. Tam smo zelo uživale in bi v tem projektu z vese­ljem še enkrat sodelovale,« pravi Maša Svetec. Lea Burja pa: »Projekt je bil zelo zaba­ven in vesela sem, da smo se odlocile sodelovati. Potekal je skozi celo leto in poskrbel, da zaradi šolskih obveznosti nis-mo pozabile na knjige. Na približno vsake tri mesece smo prejele novo uganko, s pomocjo katere smo morale ugotoviti naslov knjige. Knji-go smo za tem prebrale in re-ševale naloge v zvezi z njo. Skozi leto so se nam seštevale tocke, in ceprav nam je na koncu zagodel virus in tekmo­vanja nismo mogli dokoncati tako, kot je bilo nacrtovano, smo bile skupno na drugem mestu! Sodelovanje nam je prineslo mnogo izkušenj in novih pogledov na svet branja. Najboljše pa je bilo seveda na koncu, in sicer nagrada!« Foto: Gorazd Kavcic . ker je pot do šole cisto . ker lahko pri nas izbiraš enostavna: spomladi med tremi programi: oddaš prijavo, od jeseni . gimnazija dalje pa prihajaš v srednjo . predšolska vzgoja šolo peš ali s kolesom, . ekonomski tehnik cisto blizu nas je tudi avtobusna postaja, pa . ker smo GSŠRM-jevci tudi do vlaka ni dalec. veliko vec kot le šola. marsikaj povedo tudi naši pogledi. Letošnja trojka iz 9. a oddelka v sestavi Maša Sve­tec, Lea Burja in Shreeya Griprasad se pogumno loteva ugank in knjižnih pustolov-šcin. Držimo pesti, da jim z izvirnostjo podanih rešitev pri nalogah uspe prepricati ocenjevalno komisijo, pred­vsem pa, da z bralnim navdu­šenjem zacarajo svoje vrstni­ke in obogatijo svoja razmi­šljanja, poglede in sanje. Šte­jejo odmevnost, uspešnost, izvirnost, poštenje in srcnost. V oktobru lanskega leta, tik pred epidemijo, nas je v vetrovniku v Logatcu dobro prepihalo. Smo si zaslužile! Maša in Lea sta spretno pole-teli, njuna mentorica pa se nad adrenalinskimi zadeva- Ce nas hoceš bolje spoznati, pokukaj v našo brošuro: https://www.gssrm.si/ bodoci-dijaki/brosura Vse o tem najdeš na naši spletni strani: https://www.gssrm.si/ Šport V Kamniku dobil novo priložnost Na povabilo predsednika kluba Waterpolo Calcit Kamnik Dareta Homarja je septembra leta 2019 vodenje clanske ekipe prevzel izkušeni trener Aleš Komelj, Kranjcan, ki je pred tem triindvajset let deloval v AVK Triglav Kranj kot trener vseh starostnih kategorij. Maša Likosar Kamnik – Za prestop v drug klub se pravzaprav ni odlocil sam. »AVK Triglav je na­mrec zamenjal upravo klu­ba, ki se je odrekla mojemu trenerskemu delu in me postavila 'na cesto'. Bil sem že pred tem, da zakljucim svojo trenersko kariero, ven­dar so mi v Kamniku ponu­dili novo priložnost,« je de­jal Komelj, za katerega je pomemben preskok v tre­nerskem delu v njegovem nekdanjem klubu naredil hrvaški strokovnjak Ozren Bonacic, s katerim se jima je prestižna liga prvakov v va­terpolu izmuznila za las. Med svoje najvidnejše uspe- Foto: Aleksander Sokler he v preteklem obdobju Ko­melj šteje samostojno sode­lovanje na treh evropskih prvenstvih v vaterpolu z mlajšimi kategorijami re-prezentance Slovenije in zgodovinsko prvo lovoriko za Waterpolo Calcit Kamnik v clanski konkurenci na po­kalnem prvenstvu Slovenije decembra lani. »Waterpolo Calcit si je v tej sezoni zadal, da osvoji vsaj eno lovoriko. To nam je že uspelo v pokal­nem tekmovanju. V držav­nem prvenstvu si prav tako želimo naslova. Vsekakor pa ne moremo biti favoriti brez lastnega pokritega bazena,« nam je zaupal in nadaljeval: »Na državnem prvenstvu nam je v prvih dveh delih cilj vzpostaviti ekipnega duha, ki nam bo v mesecu juniju dal zagon za naskok na prvi naslov državnih pr-vakov. Takrat bomo lahko tudi gledalcem pokazali pra-vi vaterpolo na letnem baze-nu v Kamniku. Glede na to, da so pravzaprav vsi igralci iz Kamnika in okolice, bo letošnji finale prava cešnja na torti v našem športu.« Kamniški vaterpolisti pravo zlato V Kamniku je Aleš Komelj sicer trener v vec kategori­jah, od clanov do kadetov. Pravi, da je bilo stanje v dru­štvu pred njegovim priho­dom odlicno, saj kamniški klub redno skrbi za svoj podmladek. »Nekdanji tre­ner Elvir Becic je klub posta­vil in pustil na dobrih teme­ljih. Tudi celotna uprava skrbi za napredek v vseh športnih in financnih pogle­dih. Ob mojem prihodu je bilo treba le strniti vrste in vpoklicati vse domace igral­ce nazaj v maticni klub, ne­kateri so namrec igrali v drugih slovenskih klubih,« je dejal sogovornik in dodal, da je tudi lokalni interes za vaterpolo iz leta v leto boljši. »Vsi clani kluba se trudijo pridobiti cim vec mladih na­dobudnežev v ta prelep in izredno zdrav šport. Poleti ima Kamnik odlicne pogoje z letnim bazenom, vendar je poletna sezona kratka, skozi preostanek leta se morajo clani kluba dnevno voziti na treninge v Kranj, Radovljico ali Koper, kar je za mlajše igralce izredno naporno,« je dejal in še dodal, da tudi v epidemioloških razmerah treningi za clane potekajo nemoteno. »Velik problem pa predstavlja ukrep, da mlajši od 15 let ne smejo so-delovati v trenažnem proce­su, kar bo imelo nepopravlji­ve posledice pri mlajših,« je poudaril. Izredno pozitivno je v klubu Waterpolo Calcit Kamnik po njegovem mnenju tudi dej­stvo, da so sponzorji in do-natorji prepoznali v njih iz­redno željo tako po trenin­gih kot tekmah. »Brez njih bi vaterpolo težko napredo-val do te mere, kot napredu­je sedaj,« je povedal. Kam­niški klub po njegovih bese­dah ni favorit samo v clanski kategoriji, temvec tudi pri mladincih in kadetih. »V re-prezentanci Slovenije redno nastopa vsaj pet kamniških vaterpolistov, kar je za raz-mere brez zimskega bazena fenomenalno. Zato lahko recem, da so kamniški va­terpolisti v domacem špor­tnem okolju pravo zlato in mi je v cast biti njihov tre­ner,« je sklenil trener kam­niških vaterpolistov. Novi športni direktor Rok Korošec je prevzel mesto športnega direktorja kamniškega gorskokolesarskega kluba Calcit Bike Team, najuspešnejšega kluba v olimpijskem krosu v Sloveniji. Kristijan Erjavec Kamnik – Sedemindvajsetle­tnik iz Hruševke v Tuhinj-ski dolini je kolesarsko pot zacel v Calcitu, nato gorsko kolo leta 2014 zamenjal za cestno kolo, ob koncu leta 2020 pa je zakljucil profesi­onalno pot. Zdaj so pred nji-mi novi izzivi, ki se jih vese­li. Korošec je leta 2013 še kot mlajši clan Calcit Bike Tea-ma slavil absolutno zmago na državnem prvenstvu v Kocevju. Takrat je postal prvi v Calcitovi kolesarski šoli vzgojen tekmovalec z naslovom državnega prvaka v absolutni konkurenci. Bil je dolgoletni clan slovenske reprezentance, med najvec­je uspehe sodita 19. mesto na evropskem prvenstvu 2010 v Izraelu in udeležba na prvih mladinskih olim­pijskih igrah v Singapurju istega leta. Pot ga je nato vodila med ce­stne kolesarje, kjer je v raz­licnih klubih dirkal do kon-ca lanskega leta. Tudi kot cestni kolesar se je rad use-del na gorsko kolo, na njem naredil kakšen trening, pa tudi odpeljal kakšno dirko. Vrnili ste se v maticni klub, kjer ste zaceli svojo kolesar­sko pot. Kakšni so vaši spo-mini na Calcit Bike Team? Najlepši spomin je to, da smo se res dobro razumeli. Najbolj so mi v spominu os-tale odprave, ki smo jih ime­li po svetovnih pokalih. Eki-pa je bila res dobro sestavlje­na, tudi vodstvo je bilo – no, saj je še vedno. Najlepše mi je bilo takrat, ko smo šli ne­kam v tujino, ko je bila dob-ra družba. Zakaj ste se odlocili in se vrnili v Calcit Bike Team? Klub me je pred leti spravil na to raven in zdaj se mu lahko na ta nacin zahvalim in nekaj vrnem. Kakšni so vaši nacrti, želje v novi vlogi? Najprej se moramo z vsemi usesti. Zdaj je malo težje, ker je vse virtualno. Mora- Ajda Špacapan Kamnik – Ceprav nam je bila v preteklem letu odvzeta možnost normalnega delova­nja in ustvarjanja ter nam država ni namenila ni­kakršne pomoci, se nismo predali. Cisto zares živimo slogan »povezani z gibom«, zato smo ostali povezani, z gibom in med seboj ter pred­vsem z našimi plesalci in va-decimi, ki so tudi v težkih casih ostali naši najvecji pod-porniki – in za to smo jim neizmerno hvaležni. Kot ve-cina plesnih klubov in šol smo se morali organizirati drugace, ce smo želeli ostati v stiku s plesom in ljudmi. Kar naenkrat so pametne napra­ve in telefoni postali naši naj­boljši prijatelji in spremlje­valci v sicer praznih plesnih dvoranah. Treningi in vadbe so se preselili v virtualni svet, na platforme Zoom, Facebo­ok ali Youtube. Novi korona-casi so klicali po novih prila­goditvah, in kot je že dejal Charles Darwin, preživijo tisti, ki se najbolje prilagajajo spremembam. Ceprav se nam je uspelo kar dobro pri­lagoditi na novo realnost, nam je bilo v veliko olajšanje dejanje najemodajalca gospo­da Andreja Podgorška, ki nam je v teh casih razumsko in empaticno pomagal. V de­cembrskem casu, ki je bil tudi tokrat navkljub pande­micnim razmeram najbolj raznolik in pester, smo izpe­ljali kar nekaj akcij in dogod­kov. Posebna zahvala gre tudi Domu kulture Kamnik, ki nam je ponudil oder ter vso potrebno opremo, da smo lahko oddajali v živo. Vsak torek zjutraj smo iz kulturne-mo se pogovoriti, moram spoznati sistem, kako deluje … Vsakemu je dolgorocni cilj, da bi imel cim vec tek­movalcev, da pridejo na viš­jo raven. Do U19 še gre, po­tem pa se pri mnogih tek­movalcih konca. Nekako je treba najti podporo, tudi do-datno financno. Šport zahte­va veliko, tudi financnega odrekanja. Želja je, da bi vzgojili nekaj dobrih kole­sarjev. To nam mogoce ne bo uspelo vsako leto, saj to ni enostavno. Kako gledate na slovensko MTB-sceno? Kako gledate na razvoj na klubski in re­prezentancni ravni? Se da pod okriljem reprezentance in z nacrti dodatno napredo­vati? Za zdaj gre res vse na gor, tekmovalcev je kar veliko, naceloma jih je sicer vec med amaterji in masterji, mladincev in mlajših je og­romno, kar je pa najbolj zla­ta kategorija, je U23 in elite. Tukaj pa se mi zdi, da ni to to. Imamo Roka Naglica, mlajši fantje se bodo seveda razvijali, ampak na tem bi morali vsi malo bolj delati. To luknjo bi morali zapolni-ti. Super bi bilo, da bi imeli recimo od pet do deset dob-rih kolesarjev, ne samo iz našega kluba, ki bi redno dirkali in na ta nacin napre­dovali. Drugace bomo ostali, kjer smo. Dalec sicer od tega, da bi bilo stanje v Slo­veniji slabo. Mislim, da na­predek ni hiter, vendar pa se povsod premikamo. Vas bomo še kaj videli dirka-ti? Ne vem ... Nisem bil na ko­lesu od oktobra. Ne da se mi je zamerilo, vendar nekako ne cutim potrebe. Je bilo prej dosti odrekanja, zdaj trenutno je na prvem mestu družina in druge zadeve. Ne vem, vprašanje, mogoce kako dirko kdaj odpeljem, da bi pa petkrat na teden treniral, to pa ne. Tudi zdaj v hribe hodim dvakrat na teden, tako da vzdržujem kondicijo, kaj vec pa za zdaj ne. Povezani z gibom Živimo v zanimivih casih, številne omejitve in ukrepi nam preprecujejo druženje, povezovanje in bližino drugih. Ljudje smo družabna bitja in že v naših genih je zapisano, da delimo svoje veselje ali žalost z drugimi. V letu 2020 smo se te potrebe zaceli še bolj zavedati, tudi v Plesnem klubu Šinšin. ga doma Kamnicane prebu­jali z jutranjo telovadbo, us-pelo pa nam je tudi izvesti nastope solistov in parov kot droben spomin na vsakole­tno zimsko produkcijo. Do-gajalo se je tudi na našem profilu na Facebooku – s so-botno vadbo presenecenja in nedeljskimi cukrcki smo po­pestrili decembrsko dogaja­nje. Na takšen nacin smo ljudem pokazali, kdo smo ter kaj vse pocnemo. Radi se gi­bamo in plešemo, predvsem pa nastopamo. Z dvignjeno glavo plešemo naprej v leto 2021, stiskamo pesti, da se ukrepi kmalu razrahljajo, in bodrimo vse ljudi, da (p)osta­nejo povezani z gibom, s sabo in bližnjimi. Šport V ospredju spet domace prvenstvo Letošnja evropska pot se je za kamniške odbojkarice že zakljucila, v domacem prvenstvu pa so tudi s tekmo manj na prvem mestu. Miha Štamcar Kamnik – V Nantesu so va­rovanke Aljoše Jemca po pricakovanjih izgubile z naj­boljšo italijansko ekipo Imo-co Conegliano, ki je v tem trenutku za mnoge tudi naj­boljša v Evropi, ter s turškim Fenerbahcejem, ki so mu decembra v Trevisu odvzele niz. »V prvih dveh tekmah smo se lahko prepricali, da smo sposobni igrati na ravni lige prvakinj le, ce smo ves cas stoodstotno zbrani in ce dobro delujeta sprejem in servis. Ko je to dobro delova-lo, smo lahko igrali proti Ita­lijankam in Turkinjam, dru­gace pa smo težko prihajali do tock,« je o prvih dveh tekmah na turnirju v Nante­su dejal Jemec, trener Calci­ta Volleyja. Tekmi z ekipama Imoco Conegliano in Fenerbahce sta bili za kamniško ekipo ogrevanje za dvoboj z doma-cinkami turnirja, ki so v Tre­visu sicer slavile s 3 : 0. Kamnicanke so tekmo z Nantesom zacele odlicno, vendar nadaljevanje ni bilo vec tako uspešno. Francozi­nje so dobile preostale tri nize, v taboru slovenskih dr­žavnih prvakinj pa so lahko žalovali za izgubljeno pri­ložnostjo. »V tekmo smo vstopili z dobro energijo, pravim pris­topom in glede tega igral­kam nimam cesa ocitati, je-zen pa sem, ker smo izgubi­li tekmo na lahkih situaci­jah. Delali smo otroške na­pake, za katere ni opravicila, tudi utrujenost ne, kajti gre za stvari, ki jih je treba odde­lati brez napake. Tega mi nismo naredili in zato tudi poraz,« pa je Jemec na krat­ko opisal poraz z Nantesom. Pred petimi leti, ko so Kamnicanke do zdaj edinkrat igrale v ligi prva­kinj, v šestih tekmah niso osvojile niti niza, zdaj dva, tako da je po tej plati zaznati dolocen napredek v njihovi igri. V letošnji sezoni imajo tudi precej mlajšo ekipo, z manj izkušnjami, zato pa z vec možnostmi za napredo­vanje. Toda ob tem velja omeniti, da jim med sezono primanjkuje težjih tekem. Še do lanske sezone so sode­lovale tudi v srednjeevropski ligi, ki se letos ne igra, nekaj slabša je kakovost tudi v do-macem prvenstvu. »Vsekakor bi nam mocna srednjeevropska liga prišla prav, kajti vec kot med sezo-no odigraš težkih tekem, bolj se navadiš na mocnejše nasprotnike. Gre zato, da vsako tekmo odigraš s pra-vim odnosom, pravo energi­jo, in to tudi proti ekipam, ki so mocnejše od tebe. Na obeh turnirjih smo videli, da se na tej ravni tekmovanja vsaka napaka kaznuje dvoj-no. Res je, da trenutno še nismo cisto na tej ravni, da bi lahko v ligi prvakinj prica­kovali še kaj vec, bi si pa vse­kakor želeli, da bi v njej še kdaj igrali. Dejstvo pa je, da Norma za evropsko dvoransko prvenstvo Jasna Paladin Kamnik – Enaindvajsetletni Jure Grkman, slovenski re-prezentant s Perovega, sicer pa clan Atletskega društva Kamnik, ki trenira pod tak­tirko nekdanjega vrhunske­ga atleta Damjana Zlatnarja, prav tako Kamnicana, je mi-nuli konec tedna odlicno tekmoval v atletski dvorani na Dunaju. Na mednarodnem dvoran­skem mitingu je v teku na štiristo metrov dosegel peti izid z rezultatom 47,28 in tako izpolnil normo (47,60) za dvoransko evropsko pr-venstvo, ki bo marca na Polj­skem. Odlicno v letošnji dvoranski sezoni tece tudi v Kamniku živeca atletinja Maruša Miš­maš Zrimšek, ki je na mitin­gu najvišje ravni v Nemciji v teku na tri tisoc metrov do-segla peti cas in le za sekun-do zaostala za državnim re-kordom. bomo morali tudi sami na­rediti ne en korak, pac pa dva koraka naprej,« se Je­mec po malem že spogledu­je s prihodnjo sezono. Da bi Kamnicanke lahko tudi v prihodnji sezoni kan­didirale za nastop v najmoc­nejšem evropskem klub­skem tekmovanju, bodo morale v domacem prven­stvu osvojiti prvo mesto. Za zdaj so na dobri poti, saj imajo na prvem mestu kar 11 tock vec kot drugouvršce­ni SIP Šempter, tako da imajo polfinale koncnice že zagotovljen. Vse pa se bo tako ali tako odlocalo od pol-finala naprej. Prihodnji teden bo kljucen Medtem ko imajo odbojkari­ce Calcita Volleyja bolj ali manj že zagotovljeno prvo mesto in s tem tudi igranje v polfinalu koncnice, si bodo morali kamniški odbojkarji mesto v njem šele priboriti. Prihodnji teden, ko bo v Ka­mniku gostoval ACH Vol­ley, bo znano, s katerega mesta bodo vstopili v konc­nico državnega prvenstva. Trenutno za prvouvršceni-mi Ljubljancani zaostajajo za tri tocke, za drugouvršce­nimi Mariborcani pa za šti­ri. Prvouvršceni ekipi redne­ga dela državnega prvenstva se namrec neposredno uvr­stita v polfinale, ekipe od tretjega so šestega mesta pa bodo igrale v cetrtfinalu. V prihodnjih dneh bo znano tudi, ali bodo Kamnicani ig­rali na zakljucnem turnirju srednjeevropske lige. Do konca rednega dela jih caka­ta še dve tekmi, odlocilna pa bo nedeljska v Pliberku, kjer bodo igrali z domaco SK Za­drugo Aich/Dob. V primeru zmage bodo ob domaci eki-pi Union Raiffeisen Waldvi­ertel ter ACH Volleyjem in Merkurjem Maribor zagoto­vo cetrta ekipa na zakljuc­nem turnirju, v primeru po­raza bo njihova usoda odvi­sna še od tekme ACH Vol-leyja z Dobljani, seveda pa bodo morali Kamnicani v svojem zadnjem krogu doma premagati zagrebško Mladost. Varovanke Katarine Vraber še vedno na tretjem mestu V 1.B DOL za ženske je dru­ga ženska ekipa Calcita Vol-leyja še vedno na tretjem mestu, in ce bo vse potekalo po napovedih, bodo na njem tudi koncale. Na zadnjih tekmah je trenerka Katarina Vraber v že tako mladi ekipi priložnost za igro dala še mlajšim igralkam, ki so jo zelo dobro izkoristile. Ceprav se v tem trenutku še ne ve, kdaj se bo zacelo dr­žavno mladinsko prvenstvo, Vraberjeva tekme v 1.B DOL izkorišca tudi za uigravanje v tem tekmovanju, kjer bodo Kamnicanke branile lansko­letno prvo mesto. Mladi up je tudi biatlonec Lovro Planko Jasna Paladin Ljubljana – Zavarovalnica Triglav je že osmo leto zapo-red v okviru projekta Mladi upi izbrala trinajst preje­mnikov financne podpore – mladih športnikov, umetni­kov in znanstvenikov, ki jih odlikujejo nadpovprecna nadarjenost in rezultati. Med njimi je letos tudi de­vetnajstletni biatlonec Lovro Planko iz Nevelj, ki bo z do-datno financno pomocjo še lažje uresnicil svoje športne cilje. Lovro, ki je clan Smucarske­ga kluba Ihan, se z biatlo­nom ukvarja že od svojega desetega leta starosti in je najmlajši biatlonec, ki je bil sprejet v državno reprezen­tanco, na domacih in med­ Foto: Gorazd Kavcic narodnih tekmovanjih pa je osvojil že številne medalje. Tudi v prihodnosti si želi tekmovati in posegati po najvišjih stopnickah, tudi na olimpijskih igrah. Zanimivosti Lasulje za junakinje brez las Na poti v Slovenijo je tretja lasulja dobrodelne organizacije Little Princess Trust. Vse tri so za junakinje tretjega nadstropja. V zahvalo tudi pri nas zbirajo cope odstriženih las, akcijo pa vodi Brigita Smrekar iz Kamnika. Maja Bertoncelj Kamnik – Junaki tretjega nadstropja so otroci, ki se ali so se zdravili v tretjem nad­stropju pediatricne klinike v Ljubljani, torej otroci, ki so zboleli za rakom. V fazi zdravljenja ostanejo brez las. »Najbolj pomembno je, da se izve, da imajo mož­nost dobiti lasuljo brezplac­no, da nekdo, ki pride na novo na oddelek, ve, na koga se mora obrniti, ce se odloci za lasuljo,« pravi Brigita Smrekar. Kamnicanka je vez med Društvom Junaki 3. nadstropja in fundacijo Lit­tle Princess Trust iz Here-forda v Angliji, kjer izdeluje­jo lasulje za otroke, ki so zaradi raka ostali brez las. »V društvu so me pozvali, da bi jim pomagala pri projek­tu, v okviru katerega bi našli rešitev za lasulje za naše ot­roke. V tistem casu je sestric- Brigita Smrekar s hcerko Mijo, ki je konec leta 2019 zbolela za akutno limfoblastno levkemijo. Slabo leto je bila brez las. / Foto: Gorazd Kavcic na zbirala lase in brezplacno da bi jih povprašala, ali bi bili strigla vse, ki so bili priprav-morda pripravljeni sodelova­ljeni darovati lase za to orga-ti tudi z nami oziroma izde­nizacijo. Prišla sem na idejo, lovati lasulje za naše otroke. DVORIŠCNA IN GARAŽNA VRATA, ZAPORNICE, OGRAJE , KONTROLA PRISTOPA ... 041 812 178 DORMAN d.o.o., info@dorman.si Zaprice 10, 1240 Kamnik www.dorman.si Bili so navdušeni in tako se je zacelo. Zbiranje las sem nato prevzela jaz. Sem tudi frizerka,« je pojasnila. Smre- Veljavnost trgovanja z maistri podaljšana Kamnik – Trgovanje s kam­niškimi desetaki maistri, edinstvenimi boni, ki jih lah­ko unovcite pri razlicnih po­nudnikih v središcu mesta Kamnik, je podaljšano. Ker se je do sredine marca po­daljšala epidemija in številni bonov niso mogli izkoristiti, je njihova veljavnost podalj­šana do 30. aprila. J. P. karjeva je sicer mama osem­letne Mije, ki je konec leta 2019 zbolela za akutno lim­foblastno levkemijo. Kmalu je ostala brez las, a lasulje ni potrebovala. »Takrat sem jo postavila pred dejstvo, da bo zaradi zdravljenja izgubila lase in preživela, da se mora sprejeti takšno, kakršna je, da pa ji bodo lasje po koncu zdravljenja hitro zrasli. Je ra­zumela in se hitro sprijazni-la. Karakterno je zelo mocna deklica. Brez las je bila slabo leto dni, kar je glede na bole-zen zelo kratek cas. Sedaj so ji lasje že zrasli nekaj centi­metrov in ce bo ostala zdra­va, potem je to to. Ima še vzdrževalno terapijo od doma, v Ljubljano hodi samo na kontrolo,« opiše Smre­karjeva. Frizerski salon ima v Domžalah in k njej prihaja­jo copi las iz vse Slovenije. »Akcija zbiranja las se je za-cela v zacetku lanskega leta, pred kratkim je prišla v jav­nost in odziv po tem je izje-men. Naj omenim le primer dekleta s Štajerskega, ki je celo življenje imelo zelo dol­ge svetle lase in si jih je sedaj dalo ostrici. Njena mama je onkološka bolnica, poleg tega se je je zelo dotaknila zgodba naših otrok, tako da je želela pomagati,« je pove­dala in dodala, da lase še ved-no zbirajo: »Tisti, ki se odlo-ci za to, se lahko ostriže pri svojem frizerju, shrani lase in jih nato pošlje v salon Fri-zerski studio 3ka v Domža­lah. Dolgi naj bodo vsaj tri­deset centimetrov in oprani s šamponom, a brez balza-ma.« Kot pojasni, las v An-glijo še niso poslali, je pa od tam za slovenske otroke na poti že tretja lasulja. »Tudi ce mi ne bi zbirali las, bi ot­roci še vedno prejemali lasu­lje. Se mi pa zdi lepa gesta, ce oni nekaj dobrega naredi­jo za nas, da tudi mi njim nekaj damo. To je najmanj, kar jim lahko vrnemo.« La-sulje sta se tako že razveselili dve deklici. Smrekarjeva se je povezala z Matejem Panj­tarjem iz kranjskega gledali-šca, ki jima je za izdelavo la-sulje izmeril potrebne mere. Opaža, da se s tem, ko je ak­cija prišla v javnost, šele ka­žejo potrebe po lasuljah. »Lasulja je draga, saj stane tudi vec kot tisoc evrov, dr­žava pa na leto prispeva 82 evrov. Sedaj imajo možnost dobiti brezplacno lasuljo iz Anglije. Opažam, da se želja po lasulji pojavi vecinoma pri starejših dekletih, prav tako je veliko takih, ki zaradi drugih avtoimunskih bolez­ni za vedno ostanejo brez las.« Skozi akcijo je javnost spoznala tudi Mijo. »Pre-poznavnost in javno nasto­panje ji ugajata. Res je sa­mozavestna in odlocna, pripravljena pomagati dru­gim. S snemanjem nima prav nobenih težav,« je še povedala Smrekarjeva. Mija je sicer drugošolka, obiskuje Podružnicno šolo Sela. Copi las prihajajo iz cele Slovenije. So razlicnih barvnih odtenkov. / Foto: Gorazd Kavcic Priznanje CCN Domžale-Kamnik Ljubljana – Planinska zveza Slovenije (PZS) vsako leto s pri­znanji izrazi spoštovanje prejemnikom za njihovo neutrud-no in predano prostovoljno delo v planinstvu. Med preje­mniki priznanj za leto 2020, ki jih za posebne dosežke po-deli predsedstvo PZS, je tudi javno podjetje Centralna cistil­na naprava Domžale-Kamnik. Priznanje so prejeli za stro­kovno pomoc, ki poteka na tako pomembnem podrocju, kot je obvladovanje izzivov za varovanje narave. J. P. Stražni stolp bo obarvan v rumeno Kamnik – Obcina Kamnik se bo letos pridružila pocastitvi mednarodnega dneva za boj proti otroškemu raku, ki ga praznujemo 15. februarja, in sicer tako, da bodo Stražni stolp na Malem gradu osvetlili v rumeno. Zašcitni znak za podporo malim rakavim bolnikom je namrec zlata pentlja. Pobudo za to je prišla iz društva Junaki 3. nadstropja, ki združuje starše otrok, obolelih za rakom in zdravljenih na hemato-onkološkem oddelku Pediatricne klinike. J. P. BREZPLACNA OBJAVA/ ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE, DIMICEVA ULICA 9, LJUBLJANA Zanimivosti Medvedek razume Karla Koman je rojena Kamnicanka. Šteje šestinštirideset let. Je uciteljica razrednega pouka. V Kamniku in okolici jo poznajo tudi kot avtorico besedila in ilustracij dveh slikanic v elektronski obliki, katerih glavni junak je simpaticni rjavi medvedek. Alenka Brun Novembra predlani je Karla Koman izdala prvo e-slikani- Kamnik – Za poklic uciteljice co, decembra lani ji je sledi­ se je odlocila nakljucno, pravi la druga. Pravzaprav sta obe Komanova, ki je obiskovala del celote, ki jo je naslovila Srednjo šolo za oblikovanje Medvedek razume. Prva se in fotografijo, vendar ji poklic imenuje Medvedkova druži­ graficne oblikovalke takrat ni na, druga pa pripoveduje o prevec dišal. Po koncani sred­ prijateljstvu. Da je glavno nji šoli se je tako vpisala na vlogo namenila medvedku, Pedagoško fakulteto. »Vedela je zgolj nakljucje. Zdel se ji sem, da mi bo delo z mlajši­ je simpaticna žival za njen mi otroki omogocalo fleksi­ lik. »Lahko bi bil tudi mucek bilnost, da mi bodo prav priš­ ali pingvin,« razlaga. le sposobnosti in veselje do »Drugo slikanico sem imela risanja, športa, plesa, pripo­ že dlje casa napisano, zavla­ vedovanja zgodb. Predvsem cevala sem z ilustracijami, pa, da mi bo prišla prav og­ potem sem si dolocila rok. romna kolicina energije, ki jo No, decembra mi je le uspe­ premorem že od nekdaj.« lo. Nekako sem si zadala, da Deset let je poucevala prvo­ vsako leto naredim eno. Ce šolce, nato nekaj let na po­ se kaj poznam, bo tretja kon­ družnicni šoli kombinacijo cana decembra.« (smeh) razredov, kar je bil velik iz- Razloži, da se je za e-slikani­ ziv, sedaj poucuje drugi ra- co odlocila, ker je v dana­ zred na OŠ Toma Brejca. šnjih dneh lahko dostopna. Ni razmišljala o dobicku, že­ lela si je le, da jo prebere ozi-Karla Koman / Foto: osebni arhiv roma sliši cim vec otrok. »In na spletu je dostopna vsem,« cenljivo bogastvo in se nobe­ za pogovor, saj se na tak na­ pove Komanova, ki ustvarja na e-stvar z njo ne more cin lahko zaupajo uciteljici po navdihu, teme pa crpa iz primerjati.« Zaveda se, da je in skupaj potem lahko rešijo potreb ucencev in lastnih ot­ branje knjige otroku, med- težave. V obeh e-slikanicah rok. Pojasni: »V šoli in tudi tem ko jo držiš v rokah in se namrec medvedku doga­ doma se vsakodnevno srecu­ kažeš ilustracije, popolno­ jajo razlicni neprijetni pri­ jemo s težavami in kakšno ma drugacno doživetje. petljaji, ki jih sicer otroci temo otrokom na ta nacin In kakšen je odziv na zgod­ poznajo iz svojega življenja, lažje približaš. Poistovetijo bici, nas je zanimalo. Odli- a se mogoce z njimi ne zna­ se z glavnim junakom, kar je cen, pravi avtorica – tako pri jo spopasti. lahko idealen uvod v pogo- uciteljih kot starših in otro- Medvedkova družina je pre­ vor.« cih. »Ko sem ju prebrala v vedena tudi v anglešcino. Zanimalo nas je, ali je mor­ svojem razredu, so bili otro- »Prijazna sodelavka anglist­ da novi koronavirus botroval ci zamišljeni in je kar stekel ka Breda Banovšek jo je pre­ nastanku e-slikanic, a nam pogovor o omenjenih te­ vedla, za kar sem ji neizmer­ smeje odvrne, da ne. »Mor­ mah. Se mi zdi, da se je ve- no hvaležna, vendar mi je še da bo tretja nastala hitreje,« liko otrok odprlo in delilo ni uspelo oblikovati in doda. svoje podobne izkušnje – in predstaviti,« sklene z opravi- E-slikanici najdete na Tudi na tiskano razlicico je ravno to sem želela doseci.« cilnim tonom. Vendar je spletni strani pomislila, nadaljuje. »Knji- Misli tudi, da otroci potre­ prepricana, da pride na vrsto www.medvedek-razume.si. ga v fizicni obliki je nepre­ bujejo tovrstne 'težke' teme tudi to. v BELA IN CAROBNI GOZD (2 ZD ( .del) Slovenski celovecerni igrani film Zbudi me bodo snemali tudi v Kamniku Kamnik – Na Gorenjskem so zaceli snemati celovecerni igrani film režiserja Marka Šantica z naslovom Zbudi me. Žanrsko je film drama, ki skozi zacasno izgubo spomina glavnega lika raziskuje odnos do ksenofobije. Ceprav je film postavljen v slovenski prostor, je zgodba univerzalna. Glav-no vlogo v filmu igra Jure Henigman. Njegov lik Rok se za­radi udarca v glavo ne spomni svojega dekleta Rine (igra jo Živa Selan) in se zaradi izgube spomina z idilicnega Bleda vrne v staro družbo, na domace Jesenice – v edino realnost, ki mu je znana. Za glavni snemalni lokaciji so ustvarjalci filma izbrali Bled in Jesenice, nekaj malega pa bodo snema­li tudi v Ljubljani in Kamniku, kamor filmska ekipa prihaja že cez dober teden dni. Film nastaja v mednarodni koproduk­ciji, so pa najprej mislili, da bo prva klapa padla že precej prej, a jim je nacrte pokvaril covid-19. A. B. Kamniški sudoku Bela @volkuljaBela Najbolje, da se cim prej poberem Veliki umi smo pogosto od tukaj, preden me doleti še Ste to vi, župan? So nerazumljeni. Najbolje, da Grnjav! kakšen cudež. tudi vas izgnali? nama poklicete taksi. VOL... VOL... VOLKULJA!!! Kvajdej. Zahvale Zahvale ZAHVALA Pri Sv. Neži na Selah zapel je zvon tebi, oce, v slovo ... Odšel si k Bogu v nebo. Res težko je slovo, a pri Bogu se zopet snidemo. V 82. letu starosti je odšel k vecnemu pocitku Francišek Hvale Blekovski France iz Rožicnega Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijate­ljem in sodelavcem za izrecena ustna in pisna sožalja, svece, cvetje in darove za sv. maše. Hvala sosedom, po­grebniku, g. župniku Ediju Strouhalu in gospe Angelci Mocnik ob pogrebni slovesnosti. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Vsi njegovi JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 Komunalno podjetje Kamnikd.o.o . ODPADNE VODE: 041 326 256 Cankarjeva 11, 1241 Kamnik VZDRŽEVANJE OBCINSKIH CEST: 031 625 524 24 UR NA DAN POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 Merilo naše uspešnosti jezadovoljstvo naših uporabnikov. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.O.O., CANKARJEVA CESTA 11, 1241 KAMNIK ZAHVALA Nebo ve, kako boli, ko te, Ivanka, ob meni vec ni. (Mož Janez) Ob slovesu moje žene Ivanke Jeglic roj. Gašperlin izrekamo globoko zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se številno in spoštljivo poslovili od nje, ji prinesli cvetje in svece ter izrazili iskreno sožalje. Zahvaljujemo se mlademu pevskemu zboru, gospodu župniku Luki Demšarju za ganljivo opravljen pogrebni obred in poglobljene misli slovesa, sosedom in vsem, ki ste pripomogli, da je bila njena zadnja pot tako lepa in ste ji izkazali še poslednje priznanje na nepovratni poti smrti med toliko potmi njenega življenja. Iz srca iskrena hvala vsem. V imenu moža Janeza vsi, ki smo jo imeli radi Kamnik, 23. januarja 2021 V SPOMIN IN ZAHVALO V dopolnjenem 96. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenila draga mama, babica, prababica in teta Jožefa Gradišek iz Medvedove ulice 13, Kamnik/Graben Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste bili z njo in nami v zadnjih trenutkih življenja, za izrecena sožalja, darovane svece ter darove, namenjene za sv. maše. Iskrena hvala vsem, ki se je boste spominjali v molitvi, nanjo ohranjali lepe spomine in misli hvaležnosti. Vsi njeni 30. decembra 2020 ZAHVALA Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noci, tam sonce srece ti ne ugasne. Resnice sonce ne stemni. (Simon Gregorcic) Svojo življenjsko pot je v 93. letu starosti sklenil naš dragi mož, oce, tast, stari ata, pradedek in stric Milan Plahutnik Kršcov ata z Brezij nad Kamnikom Ob boleci izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorod­nikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrecena sožalja, darovane svete maše, svece in financno pomoc. Zahvaljujemo se g. župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Grm. Prav tako se zahvaljujemo osebju Pristan, ZD Kamnik in DSO Kamnik. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem in spoštljivem spominu. Vsi njegovi Januar 2021 Zahvale, osmrtnice Žalost in hvaležnost lahko izrazite z objavo osmrtnice ali zahvale v razlicnih velikostih. Narocila sprejemamo po telefonu: 04/201 42 47 ali e-pošti: malioglasi@g-glas.si Porocena sta že šestdeset let V januarju sta diamantno poroko praznovala Marija in Pavle Šuštar z Duplice. Jasna Paladin Duplica – V cetrtek, 21. ja­nuarja, je minilo šestdeset let, odkar sta si porocne za­obljube izmenjala Marija (ali Marica, kot jo poznajo domaci in prijatelji) in Pavle prakticno cez cesto. Zelo rada sta plesala, in ce sta le imela priložnost, sta se z ve­seljem zavrtela. Povsod sta hodila skupaj in še sedaj se rada sprehajata, kolikor je le mogoce,« svoja starša ljube-ce predstavi Tadeja Šuštar in Šuštar z Duplice. Zaradi epidemije in s tem poveza­ne prepovedi druženja sta ta visok življenjski jubilej pra­znovala v najožjem družin­skem krogu, a zabave vsee-no ni manjkalo, tako da sta ob domaci glasbi celo zaple­sala. »Starša sta se spoznala v to-varni Stol, kjer sta bila oba zaposlena. Porocila sta se pri petindvajsetih letih in nato na Duplici zgradila hišo, tako da sta v službo hodila doda, da uživata tudi, ce ju kdo zapelje skozi domaci Ka­mnik in okolico, da lahko obujata spomine. Imata tri otroke, ki zanju lepo skrbijo, in vsaj trikrat tedensko si kdo od njih vzame cas in ju kam zapelje. Zakonca sta danes stara 85 let (gospa Marica je rojstni dan praznovala 2. februar­ja), še vedno dobre volje in hvaležna, da sta lahko sku­paj, zato si od vsega najbolj želita prav zdravja. Smucarska sezona v polnem zamahu Rahljanja vladnih ukrepov proti širjenju koronavirusa so se razveselili tudi v družbi Velika planina, saj so lahko znova pognali svoje žicniške naprave in odprli smucišce in sankališce. Kljub odjugi naj bi smucarske proge še nekaj casa zdržale. Jasna Paladin Kamniška Bistrica – Le-tošnja zima je bila v višje ležecih predelih res radodar­na s snegom in debelo sne­žno odejo po dolgih letih s pridom spet izkorišcajo tudi na Veliki planini. V soboto, 23. januarja, so ob upoštevanju omejitvenih ukrepov lahko znova pogna­li nihalko in sedežnico, in ceprav je prvi napovedani smucarski dan »odplaknilo« deževno vreme, so konec ja­nuarja našteli devet smucar­skih dni. Smucarji se z ni­halko na planino lahko po­peljejo le, ce ob nakupu vo­zovnice predložijo negativen izvid hitrega testa, ki ne sme biti starejši od 24 ur. Izjema velja le za otroke do dva­najstega leta starosti v spremstvu staršev. Da bi vse te postopke smucarjem kar se da olajšali, je test mogoce opraviti kar na spodnji po­staji nihalke. Cena opravlje­nega testa znaša pet evrov, prav za toliko so znižali tudi ceno vstopnice za odrasle. Kot nam je povedal vršilec dolžnosti direktorja družbe Velika planina Mark Anžur, se je ta možnost izkazala za zelo dobrodošlo, saj so smucarji povecini test opra­vili pred nakupom vozov­nic, cetudi je bilo treba zanj placati. V devetih smucar- Šimnovec in otroškega par-trih višine in višje ne bo ka oziroma sedežnice in vlecnic Jurcek in Zeleni rob, na planini namrec obratuje (ob koncih tedna) tudi sankališce, prav tako so urejene proge za tek na smuceh. huda. Snega je dovolj in me-nimo, da bodo proge zdržale še kar nekaj casa. Smucišce je odprto vsak dan in vreme bo še lepo. Sankališce bo spet odprto v petek in sobo-to popoldne, ravno tako tudi Foto: Gorazd Kavcic Testiranje s hitrimi antigenskimi testi skih dneh so na Veliki pla-Kaj pa za nadaljevanje smu-gostišce Zeleni rob, ob kon­ opravljajo pri spodnji nini našteli nekaj vec kot carske sezone pomeni napo-cu tedna popoldne pa tudi 1300 smucarjev in okoli sto vedana odjuga? »Za zdaj okrepcevalnica Skodla,« še postaji nihalke.sankacev. Poleg smucišca kaže, da odjuga na 1200 me-pravi Mark Anžur. Dobrodelna spletna dražba Animatorji Mladinske skupine Feniks iz Šmartnega v Tuhinju bodo svojemu sokrajanu, ki potrebuje pomoc po zastoju srca, pomagali s spletno dražbo. Monika Jeglic Šmartno v Tuhinju – Ani­matorji Mladinske skupine Feniks iz Šmartnega v Tuhi­nju spet vabijo k dobrodel­nosti. Po uspešnih akcijah preteklih let, ko so ob cesti delili limonado in prali avto-mobile ter prostovoljne pri­spevke med drugim name-nili Rdecim noskom in ma-lemu bolniku z rakom, tok-rat vabijo k drugi obliki do-brodelnosti. Od nedelje, 31. januarja, do vkljucno nedelje, 7. februar­ja, bodo na profilu Oratorij Šmartno v Tuhinju na Face-booku izvedli spletno draž­bo. Prvi dan dražbe so obja­vili posebno mapo z izdelki, Ob sliki vsakega izdelka je ob opisu zapisana izklicna cena, ki jo bo mogoce višati v komentarjih do 7. februar­ja. Pomoc bo namenjena 38-letnemu Mitji Zabavniku iz Šmartnega v Tuhinju, ki je po srcnem zastoju trenutno nepokreten v domaci oskrbi in potrebuje pomoc. ki so jih izdelali sami oziro-Dan za tem bodo najvišjim ma so jih prispevali njihovi dražiteljem poslali zasebna prijatelji in drugi, ki so se že sporocila z informacijami o odzvali na njihovo prošnjo. prevzemu izdelkov. Osebni brezsticni prevzem bo mo-žen v Šmartnem v Tuhinju, in sicer 13. in 21. februarja. Za tiste iz bolj oddaljenih krajev bo možno tudi poši­ljanje z odkupnino po pošti (z doplacilom dva evra). Mladi prisrcno vabijo k so-delovanju – še vedno lahko ponudite kakšen izdelek ali storitev ali pa sodelujete pri dražbi in pomagate na tak nacin. Za vse dodatne infor­macije so na voljo po e-pošti (oratorij.smartnovtuhinju@ gmail.com) in telefonu (031 425 121). Ob odprtju šol spet pazili na najmlajše Kamnik – Ker so bili najmlajši primorani dlje casa ostati v zavetju doma brez resnega stika s cesto in prometom, ob vnovicnem odprtju šol za varnost najmlajših na šolskih po­teh ob upoštevanju vseh priporocili NIJZ ponovno skrbimo prostovoljci Združenja šoferjev in avtomehanikov Kamnik. Varovanje tudi tokrat izvajamo pri šolah na podrocju obci­ne, in sicer: v Šmartnem v Tuhinju, Mekinjah, Stranjah, Tunjicah, Kamniku in na Duplici. Dobrodošlico s prijetnim presenecenjem so otrokom Osnovne šole Toma Brejca tudi tokrat pricarale simpaticne maskote Komunalnega podjetja Kamnik (na sliki) in tako dodatno privabile nasmeške na lica otrok, ki so komaj cakali, da se srecajo s svojimi sošolci in ponovno sedejo v šolske klopi. Vsem ucenkam in ucencem želimo varno pot v šolo. F. P. Foto: Komunalno podjetje Kamnik