Gorica" izhaja vsaki torck in soboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Uredništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Nefrankiraiaa pi win a se ne sprejcmajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. RokopiHi dopisov se ne vračajo. KnflS^H ^^^Rfll hHI^Hvm nn^^^^B ^fl^^fl^^^Bn^^^K^ M@§^fll ^Hw9<^^9 ^^M lEUSiiHÄ ¦EE^^^h ^^^^^^1 ^^BRIBI Gk9I^BV I^H^hI ^^l^^^^k Kr^fiKH B^^^lsufl t. ^^v HL*''^?^& „Gorlra" starie Jrleto 10 K, /a pol leta b K, za 6-trt leta 250. llpravništvu st: nahaja v „Narodni Tisk'arni" ulica Vetturini št. 9. Za o^laHf se plačuje od ^ycicrostopne petit vrste po' \je. .vin:. za večkratni natis primeren popust. Pu*arnt'7.iit* 8t(*'vilke ,- ""*»¦"' stanejo 8 uptr.i ui se p*ri>ilajajo v raznili goriSkjH' tc^fikah*.'* Št. 4. V Gorici, v soboto dne 15. januvarja 1910. Leto XII. Konec najnovejše ob- sfrukcije in pričetek rednega delovanja de- želnega zbora. Slovcnski libcralni poslanci in laški poslanci Faiduttijevega kliiba so imeli med seboj pismeno zvezo. koje posa- mezne določbc so vcijalc za cclo šest- letno dobo dcžclne^a zbora. Po razpustu deželnega zbora so prišlc nove volitve, ki so princsle zavcznikom vcliko raz- očaranje. \'kljub medsebojni podpori so si oliranili Faiduttijevci lc z vcliko te- žavo svojih prejšnjih 0 maiidatov, slo- venski liberalci pa so dobili izmcd do- sedanjih devet mandatov lc 5, dočim jc zmagala slovcnska ljudska stranka z 9 kandidati. Za 5 libcralnih poslancev jc glasovalo približno tisoč volilcev, za 9 poslancev naše stranke pa nad štiri- najst tisoč. lzid volitcv je siccr prckrižal za- veznikom račune, a dr. Faidutti vendar še ni bit popolnoma obupal. On, ki je predlanjskim odklo/iil zvezo z naširni poslanci ter se rajši zvezal s slovenskimi liberalci, je ubral po izidu zadnjih de- želnozborskih volitev druge strune ter se je začel ponujati za zaveznika po- slancem naše stranke. Vpregel je tudi du- hovnikov, ki so jeli napeljavati vodo na njegov inlin, ker niso dovolj poznali ne mlinarja ne situacije v deželnem zboru. In bržkone je poslal dr. Bugatto, desna roka prošta Faiduttija, v dunajsko „Reichspost" članek, v katerem je pri- poročal združitev Faiduttijevcev s po- slanci slovenske Ijudske stranke ter imenovanje dr. Faiduttija deželnim gla- varjem. 9 poslancev slovenske Ijudske stranke so ni dalo zapeljati po teh ma- hinacijah, ker bili so popolnoma pre- pričani, da bi bila pognala njili zveza s Faiduttijevci 9 laškili libcralnih poslan- cev v obstrukcijo in da bi deželni zbor zopet ne mogel delovati. Da se je torej omogočilo konsti- tuiranje deželnega odbora in delovanje deželnega zbora, to je dosegla dežel- nozborska vcčina iz 9 poslancev slo- venske Ijudske stranke in iz 9 poslan- cev laškega liberalnega kluba. Med njimi ni nikakoršne zveze, oni tvorijo lc tako- zvano delavno večino. Da ne bo ta večina nikdar nič sklepala, kar bi bilo proti verskim interesorn našega ljudstva, za to jamči dovolj 9 naših poslancev, ki scveda ra- čunajo v verskih vprašanjih tudi na gla- sove Faiduttijevega kluba. Na podlagi te laško-slovenske de- želnozborske večine je bil imenovan dr. Pajer deželnim glavarjem, dr. (iregorčič pa njegovim namestnikoin. Po tein inienovanju so stavili slo venski libcralni poslanci in Faiduttijcvi svoje zadnje upanje v — obstrukcijo. Poslanci Faiduttijevega kluba so stali bolj v ozadjti. Stavili so siccr več nuj- nih predlcgov, a končno so vendar iz- javili, da ne zalitevajo njih obravnava- nja pred dnevnim redoin. Pravo obstrukcijo so prieeli slo- venski liberalni poslanci. Maše pred otvoritvijo deželnega zbora in otvorit- vene seje se niso udeležili, prišli pa so on luui preüiog o pomranjii üezeine | davščine na pivo. Ker je manjkalo do novega leta le se 5 dni,' bi bila imela dežela, okraji in občine več tisoč kron skode, ako bi se ne bil sprejel dotični predlog v tern času. In v tenivažnem tre- nutku so zaceli slovenski übcralni po- slanci obstruirati. Dr. Franko jc stavil nujni predlog glede stavbnega reda ter je zahteval. da se prečita njegov predlog pred dnevnim reuom. in siccr z vsemi prilogami, ki so obsegale cele knjige. Isto je zahteval (iabršček glede svojega predloga o usta- novitvi slovenskega vseučilišča v Ljub- Ijani ter je nredložil knjigo. Dcželni glavar je izjavil. da po- stavi utemeljevanjc teh iujnih predlogov potem na dnevni red, ko bodo rešene točke danaSnjega dnevnega reda. Gla- varju je pritrdila cela zbornica razun 5 slov. liberalnih poslancev. Tako je ža- lostno končala započeta obstrukeija, ka- tcro zdaj tajijo vprizoritelji. češ, do so hoteli le dokazati, da je deželni glavč«r dr. Pajer lani drugače postopal glede obravnavanja nujnih predlogov. Temu izgovoru ne moremo verovati, ker bi drugače niorali irneti dr. Frankota in Gabrščeka za preotročja. Sicer pa bi bil za tak dokaz zadostoval en sain nujni predlog; cemu je stavil (iabršček še drugega? Ko se je v isti drugi seji zarad nepravilnosti ovrgla volitev v sloven- skem vcleposestvu in ko je s tem izgi- nil zadnji up, da bi prišel dr. Franko ali A. Gabršček v dcželni odbor, sta za- pustila Gabršček in dr. (iregorin sejo ter se odpovedala poslanstvu. S to od- povedjo je postal Gabrščekov politiški polom popoln — in zrak se je izčistil. Deželni zbor deluje zdaj mirno, stvarno in resno, Gabršček pa si skuša svoje rane ceiiti z razsajanjem in hujska- njem po protestnih shodih. To razvedrilo je zanj potrebno, kajti drugače bi trpelo njegovo zdravje. Zato mu privoščimo to veselje iz vsega srca. — Deželni zbor. Šesta seja. V sredo popoludne ob 4. uri in en četrt je otvoril deželni glavar sesto sejo sedanjega zasedanja. Navzoči so bili vsi poslanci razun posl. dr. Ven i c r - ja. Čitanje zapisnika prejsnje seje se jc s privolitvijo vsch poslancev opustilo. Po prečitanju došlih vlog, bile so to prošnjc raznih drustev, občin in oseb za podporc, je naznanil posl. An- ton el 1 i svoj in svojih tovarišev pred- log, s katerim se pozivlja vlada. da poskrbi vse potrebno za ščiščenje onega dcla prekopa An fora, ki sega v laguno. Nato se jc preslo k dncvncnui rcdu. Posl. A n t o n e 11 i je utcmcljcval svoja predloga stavljcna v prcjsnji seji glecle podaljšanja Ledrinega prekopa od Nogareda do Sv. Vida ob Tent in do Viska ter onega, ki stremi za tem, dabi se zopet omogocil vodotok v prekopu, ki vodi skozi selo Sv. Martin pri Tercu. Oba predloga sta bila brez ugo- vora nujnini potom sprejeta. Posl. Kos mač ie ntemelieval pri [melijoracijskem uradu c. kr. na- | mestništva v Trstu. Tudi ta predlog je bil nujnim potom sprejot. Nato je prečital posl. dr. P e t- tarin dolgo in tcmeljjto sestavljeno poročito vseh dö .^iSu^^^^senih pri- pra.ljalnih del/''zmri'v^jfjčtl*] uravnavo Soče in Tera. Iz tega poročila se je iz- vedelo, da so načrti za uravnavo Soče od njenega izvira pa do izliva v morje žc dovršeni in da je vlada vsprejela to zadevo med one točke programa po- možne akcije za Primorsko, ki jih na- merava že v doglednem času izvršiti. Stroški za tako delo so proračunjeni na približno 10.000.000 kron. h katerim bi vlada doprinašala 70",,,. dežela in ob- činc pa ostalih 30%. Peticija. katero je na koncu poročila predlagal dr. P e t- tarin v imcnii deželnega odbora de- želnemu zboru, se glasi: Visoki deželni zbor sklcni: 1) Deželni zbor poknežene grofo- vine (jorisko-Gradisčanske odobruje v celem obsegu izjave. ki so Jh podali zastopniki deželnega odbora o priliki, ko se je vršil od 8.—12. oktobra 1907 komisijski navod v pretresovrnje na- črtov za ureditev Soče (od (jorice do morja), Tera (in spodnjega toka Idrije). 2) Deželni zbor se popolnoma stri- nja z mnenjem deželnega odbora. jasno izraženim o priliki zgorajomenjenega navoda tudi od tehnikov prizadetih c. kr. ministerstev, to je, da se mora sma- trati ureditev Soče in Tera kot enotno pouieijc ter da se mora kot tako izvršiti. Deželni zbor jema hvaležno na znanje, da se je načrt za ureditev go- renje Soče dovršil in izjavlja zajedno. da se razume po sebi. da se ima všteti v zgoraj omenjeno enotno napravo po- polna ureditev Soče. to je tudi novi na- črt o ureditvi gorenjega Socinega toka in v njo se stekajočih hudournikov. 3) Deželni zbor izraža svoje zado- voljstvo, da se končno dovršuje najvaž- nejša med ureditvami rek in najodloč- nejsa za gospodarsko povzdigo obsirnih kmetijskili pokrajin, ter izjavlja. da je pripravljen prispevati k izvršitvi velike naprave kar največ niogoče. 4) Deželnemu odboru se nalaga, da naznani ta sklep c. l:r. vladi in da ukrene vse. kar treba. da se ureditev Soče in Tera. ki se smatra kot enotria naprava. konkretira kar najhitreje mo- goče v posebnem zakonskem načrtu. ka- kor določa drugi odstavek ^ 1. novega zakona o vodnih napravah z dne 4. ja- nuarja 1909 drž. zak. st 4, ki vcljajo melijoracijam. ri) Nalaga se deželnemu odboru, da ukreue vse potrebno, da se doseže popolno sporazumljenje s prizadetimi činitelji; v prvi vrsti med deželno tipravo in visoko vlado v svrho. da sestavi pri- meren tehnični in finančni program za izvrsitev tako važne naprave. V formalnem o/.iru jc predlagal omenjeni poroccvalcc. da se ta peticija nujnim potom resi. Za besedo so se oglasili poslanci l; o n, Antonclli, dr. Faidutti, dr. B u ga tt o in Z e g a. Na poslanca Fonaje napravilo prečitano poročilo vtis, kakor da bi se potreba uravnave SoČe v spodnjem delu njenega toka, namrcc od (ioiicc do morja. bolj naglasala, nejjo potreba uravnave Soče v njenem gornjem toku, nnmrt'i1. i)i\ i'/vir:i ihi (imii1^ le za tak zakonski načrt, ki bi jemal | jednakomerno v poštev uravnavo Soče od fiorice do morja :n od nje- nega izvira do (iorice. Govornik pravi, da on ni sicer tehnik. da so mu pa veščaki pravili, da se mora reke. ako se jih hoče praviIno in stalno uravnati, začeti uravnavati pri izviru. Predlagal je tudi, naj se v besedilo peticije do- stavijo tudi besede „in v njo se ste- kajočih hudournikov". Posl. .-v n t o n e 11 i se je strinjal z ifinenjem poslanca F o n a. Posl. Zega je pripomnil, da se vprašanje glede uravnave Soče vleče takorekoč že celo večnost. Izrazil je željo. naj bi se vendar enkrat začelo tudi z delom. Pri glasovanju je bila peticija s prisiavkom posl. Fona sprejeta. kerse je s tem pristavkom strinjal tudi po- rocevalec. Zakonski načrt o varstvu knietij- stvu koristnih ptičev je bil izročen teh- nično-gospodarskemu odseku. Zakonski načrt o uporabi zakona, ki se tiče uvajinja prisilnih doklad v plačilo občinskih dolgov se je izročil pravnemu odseku. Za zgradbo pelagrozarija se je dovolilo izplačilo 40.000 K okr. glav. v Gradišču. Ta svota je bila dovoljena že od prejšnjega deželnega zbora. a se ni še izplačala. Glede podpore za zgradbo vozne ceste od Grgarja čez Banjško planoto in Kal do Avč je stavil posl. Berbuč v imenu deželnega odborata'e predlog: Deželni odbor predlaga na podlagi navedenega dejanskega stanja. naj bla- govoli visoki deželni zbor dovoliti k po- trebščini za vprasalno velepomembno delo primeren prispevek iz deželnih sred- stev. — Predlog je bil izročen tehnično go- spodarskemu in finančnemu odsekJi. Predlog glede prispevka za zgradbo ločilnega nasipa med Sočo in Terom v znesku 3020 K se je odstopil tehnično- gospodarskemu odseku. Predlog deželnega odbora, tičoč se odstopa pravic. ki jih ima deželni zbor pri inienovanju kletarskih nadzornikov, deželnemu odboru. se glasi: Visoki deželni zbor naj blagovoli skleniti: Deželni zbor odstopi deželnemu od- boru pravice. ki mu pristojajo po dolo- čilih ij 13 vinskega zakona z dne 12. aprila l()07 drž. zaK.štev. 210 — se je po daljsi debati. katere so se udeležili po- slanci dr. Bugatto. Bombig, dr. Faidutti, dr. Pinausig in dr. Pcttarin, proti gla- sovoin poslancev furlauske Ijudske stranke vsprejel. (ilede uredbe vodno - policijske službe jc bil stavljen od strani dežel- nega odbora ta-le predlog : Visoki deželni zbor sklcni: Nalaga se deželnemu odboru, da dovrsi ukrepe pri c. kr. vladi v namen, da se uredi vodna policijska služba na podlagi javnega prava, — ki je bil tudi vsprcjet. Vsprejet je bil predlog deželnega odbora glede obnovitve podpore, -Jovo- Ijene občini sv. lucijski za popravo vo- dovoda, ki se glasi: Visoki dezelni zbor naj dovoli zu- n;inci>lr jeni vodovod. stali 4 Slovence naenkrat, so zdaj po- stali pod V8eniogočnim žezlom vla- dajočega siaviama najkrotkejše ovčice. Da si ohranijo poln trebuh in poln Žep, občujejo ti naši mučeniki „Lege" naj- prijaznejše („vanno a braccetto") z naj- hujšiml sovražniki italijanstva v Gorici. Le glejte jih, revčke: oni ni- majo niti toliko poguma, da bi zahte- vali italijanski prevod slovenskih govo- rov. S tem kažejo jasno svoje prepriča- n]e, da je slovenski jezik uradni jezik cele dežele. Železna roka Gregorčičeva jih drži na ussdi, in oni« krotke ovoice, ližejo roko, ki jih tepe". G. Gabršček, kako Vam ugaja ta pesmica glasila Vašega laškega zavez- nika? Tu imamo dve izjavi, ki ste si po obliki podobni kot jajce jajcu, ki se pa po predmetu vzajemno izključujete. Kdo govori resnico. Vi ali Vaš laški zaveznik? Eden mora lagati, to je očit- no kot beli dan. Vi imenujete dr. Gre- gorčiča „deputato friulano", izdajalca goriških Slovencev; Vaš zaveznik ga imenuje „najhujšega sovražnika itali- janstva v Gorici". Vi očitate dr. Gre- gorčiču, da soglaša z laškimi liberalci, da potiskajo slovenščino v kot, kjer morejo; VaŠ zaveznik oČita istim la- skim liberalcem, da „kažejo jasno svoje prepričanje, da je slovenski jezik uradni jezik cele dežele". Vi dolžite dr. Gre- gorčiča, da je prodal dušo in telo dr. Pajerju in Italijanom; Vaš zaveznik pa dolži istega dr. Pajerja in iste Italijane, da „jih drži žclezna roka Gregorčičeva na uzdi". G. Gabrščck, ali ne čutite, da ta izjava Vašega zaveznika kruto podira vso „mogočno" zgradbo Vaših „pro- testnih" shodov ? Ali ne slišite, kako vpije Vaš zaveznik s svojo izjavo obis- kovalcem Vaših shodov na ušesa : Za- peljanci, ne dajte se slepiti od Gabr- ščeka, ne verujte mu, ker Vas farba; kar očita dr. Gregorčiču, je le grdo obre- kovanje; res je temveč, da Gregorči- čeva politika triumfira, da je Gregorčič gospodar politične situvacije v deželi. In k temu boste Vi, g. Gabršček, molčali ? To utaknete molče v žep ? 0 ne! Tega ne moremo mi misliti; me- nimo temveč, da Vaša cast tega ne do- voljuje. Če se pa vendar vzlic temu zgodi, da se stisnete v kot in vzamete vode v usta, potem bode to nov dokaz, da so Vaši „protestni" shodi le neslana donkišoterija. Volivcizdežele. postane grof Pejačevič Že v kratkem času zopet hrvatski ban. Prijet ruskl vohun. V torek so prijeli v Lvovu nekega Avrelija Milohedzki. Pri njem so našli pismo, v katerem so se nahajali po- datki o naših vojaških četah. Popisano je bilo v pisrnu, kako so razdeljene naše vojaške čete v okrožju trdnjave PFemysl-a in kako se PFemysl utrjuje. Gesar Wenelik umrl? Nekateri listi hočejo vedeti, da je cesar Menelik umrl že 23. decembra m. l.,"a da se njegova smrt prikriva iz bojazni pred revolucijo. DarovL Za „Šol sk i Do m" je došlo našemu upravništvu: Mihael Štrukelj, vikar v Čez-Soči 10 K. Hvala! 27. XII. 1909. PoCil zadnji je kanon. burski striček: torn, torn, torn. Četa 'z zbornice beži, pät petero se svitli! K1 a n č i č, župan in u s k o k, prvi vbere hitri skok, Franko, pogorelec, znan dirja besno ven na plan. Rutar i za njim capljä, kar gostö se mu še da, koine klapo, ki s seboj gnala zvito ga je v boj. Žalosten, grozän pogled! Gregorin tarn kliče bled: „Göspoda, se odpovem, sam ostati tu ne smem"! „Drejc ukazal je tako. Kaj volilci poreko, to je meni malo mar, Gabršček je naš glavar"! Kdo pa zadnji brez glave Vije kviško tarn rokč? Vbegli kralj je in maršal, Drejc premagan general! 0 j S1 o v e n i j a, ž a 1 u j I Bitko žal n o ob j okuj! Pad el Drejc je botegar, z blagom mešanim krošnjar! PoliMčni pregled. Sklicanje državnega zbora. Listi poročajo, da bode državni zbor sklican na 15. februvarja v svrho, da reši državni proračun in razne fi- nančne predloge. Delozmožnost češkega deželnega zbora. Prihodnji teden prično v Pragi po- gajajanja med češkimi in nemškimi strankami v zadevi delomožnosti češkega deželnega zbora. Posredovala bodeta med strankami deželni maršal princ Lobko- 'witz in namestnik grof Cudenhove. Pretilno pismo or. Kramafu. „Slov. koresp." poroča: Češki po- ¦slanec dr. KramaF je povodorn nado- imestne volitve v Pragi prejel pretilno pismo, v katerem se mu kakor škod- ljivcu češkega naroda za slučaj izvo- litve mladočeškega poslanca žuga s smrtjo. Pismo je podpisano: Za usrnr- čenje psa Kramafa izžrebani narodni .socialisti. Grof Pejačevič novi hrvatski ban. V ponedeljek je bil|bivšighrvatski 'ban grof Pejačevič, ki je sedaj poslanec srbsko-hrvatske koalicije, pri cesarjujv •avdijenci. Avdijenca je^trajalafdlje časa. Grof Pejačevic je "[obrazlözilfvladarju razmere, ki vladajo' sedajjna Hrvatskem. Izvajanja-grofa Pejacevid-also^napravTlä na vladarja velikl]utis. Govori|se, da Ako torej stavi človek svoj podpis pod tako sumničenje. kakoršno se na- haja v odstavku, katerega smo posneli iz izjave g. Kocjančiča, potem misli naj si vsakdo, koliko so vredne izjave ta- kih mož. Llberalnemu učiteljstvu smo predzad- njič povedali, kar mu gre. Danes to po- navljamo! Mari se je to liberalno uči- teljstvo naučilo v Kopru lagati in obre- kovati, ali pa vzgojevati našo mladino v versko-nravnem duhu? Prva in po- glavitna dolžnost učiteljstva je sola! Tarn ima dolžnosti, obveznosti! Pogleda naj v šolski zakon, kakšne dolžnosti ima. Zdi se pa, da je liberalno učitelj- stvo pozabilo na svoje dolžnosti, kajti kakor se zdi. je njegovo glavno delo zunaj sole! Davkoplačevalci ne plaču- jejo z velikimi dokladami učiteljstva, da bo „delalo" zunaj sole, ampak da bo delalo v soli. — V zadnjem času se ne- kateri liberalni učitelji trudijo z blate- njem naših poslancev, ljudskih zastop- nikov, kako da „izdajajo" slovensko ljudstvo Lahom itd. Vemo za par slu- čajev, ki so se dogodili v zadnjem času, da sta v nekem kraju liberalna učitelja pozno zvečer hujskala kmete proti našim poslancem ter takorekoč pljuvala nanje — po vzgledu „Soče". Drugi dan pasta ki- mala v šoli! Mari c'obivazatake hujska- rije plačo liberalno učiteljstvo! Kniet po- sestnik je skoro na kožo odrt s Šol- skimi dokladami. potem pa pridejo taki ljudje, ki skoro bi rekli kradejo denar iz kmetovih žepov namesto da bi svojo dolžnost v šoli vestno opravljali. Mari naj mirno gledamo take pojave! Ne in ne! Za posledice bo liberalno učiteljstvo samo odgovorno, ki odganja od sebe svoje dobrotnike in jih povrhu še psuje. Prva skrb učiteljstva je delo v soli, kar ostane časa zunaj sole pa naj bo tako, da ne bo v spodtiko in pohujšanje poštenim možem. Pika! Smrtna kosa. — V sredo je umrl v Gorici v 86. letu svoje starosti vpo- kojeni vadniški učitelj gospod Mihael Ko m e 1. V četrtek je umrl v Št. Andrežu v 40. letu svoje dobe gospod .Josip Ma- rušič, nekdanji poslovodja „Narodne tiskarne". N. p. v m.! Veleč. g. Jožef Toncič, vpoko- jeni stolni vikar, je prav nevarno bo- lan. Prosi se gg. stanovske tovariše, da se ga spominjajo pri najsvetejši daritvi! Domače in razne vesli. Deželni zbor. — Včeraj popoludne ob 4. uri je bila sedma deželnozborska seja. — Na dnevnem redu je bilo 28 točk. Natančneje poroČilo priobčimo prihodnjič. Gospod Franc Kocjančič, bivši predsednik volilne komisije pri de- želnozborski volitvi v slovenskem ve- leposestvu; skuša v sobotni „Soči" oprati krivice, ki jih je zagrešilavolilna komisija na škodo našim kandidatom. Kar se tiče navajanja pooblastil, katera je volilna komisija nepostavno zavrgla, in trditve gospoda Kocjančiča, da je bilo postopanje volilne komisije pravil- no, se ne bodemo z gospodom Kocjan- čičem prerekali, ker vemo, da bi on stokrat trdil, da je bilo komisijino po- stopanje pravilno. 0 tern je bilo uže dovolj govora na drugem mestu in je o tem govoril tudi uže deželni zbor Nekaj pa moramo pribiti. Gospod Kocjančič piše med drugim v svoji izjavi: „Gori navedena lista („Prim List" in „Gorica") pravita, da je kcmisija pu- stila voliti tudi mladoletnega; to pa ni res. Ako se ne motim, je volil ravno č. g. dr. Anton Gregorčič s takim neve- ljavnim pooblastilom vfoli!no kornisijo; to sem vedel pa nisem ugovarjal, ker takrat nisem še bil clan volilne komi- sije in sem prepustil zadevo in odgo- -vornost vladnemu zastopniku". Resnica je pa, da je dr. Gregorčič volil volilno komisijo s pooblastilom veleposestnika g. Ravnikarja, ki je že najmanj 15 volilec let veleposestvu. 0 naši narodni meji. - Goriško katoliško narodno akademično dijaštvo, združeno v „Pododboru Slov. Dij. Zveze za Primorje" je prevzelo skupno s „Slov. KršČ. Socijalno Zvezo" obrambeno delo za Goriško. Že na počitniškem t)bčnem zboru S. D. Z. se je sestavil načrt, kako dati obrambenemu delu na Goriškem določeno obliko, kako ga organizirati. Skrajno pogrešeno bi bilo, kar tjaven- dan trositi naše tako male moči brez gotovega, jasnegd načrta. Skrajno po- trebno je, da, predno začnemo boj, na- tančno pomislimo, kje in kako zasta- vimo naše sile, da smemo upati na vspeh. Predvsem je treba spoznati po- ložaj, natančno preštudirati našo mejo. Neovrgljivo dejstvo je, da smo v zadnjih desetletjih v mnogih krajih silno naza- dovali. Zatorej potrebujemo zanesljive obmejne štatistike — postavka vsemu obrambenemu delu. Še-le tedaj bomo videli, kje naj najprej zastavimo svoje moči proti našemu narodnemu nasprot- niku. Vsled tega je pričel Pododbor S. D. Z. zbirati podatke naše narodne meje, katero opiše v posebni brošuri. Kat. narod. dijaštvo upa, da ga bo pri tem delu podpiralo tudi p. n. občinstvo. V najkrajšem času se pošljejo po deželi vprašalne pole, katere naj bi se blago- hotno izpolnjene poslale pododboru. — Ako bi kak gospod, ki se za stvar za- nima, slučajno ne dobil vprašalne pole — naj nam oprosti — in naj se obrne na: „Pododbor Slov. Dij. Zveze za Pri- morje"-Gorica — ki daje tudi druga to- zadevna pojasnila. Katollško narodno dija&tvo za narodno obrambo — Slavna županstva in p. n. občinstvo pozor! Opozarjamo vse, da je edino k a to 1 i š k o akade- mično ferijalno društvo „Slovenska Di- jaška Zveza" c.tiroma na Goriškem njen pododbor. Po deželi krožijo neke okrož- nice društva „Adrija", ki je strastno „svobodomiselno", kar je posebno po- kazalo 1. 1908 o priliki sestanka kat nar. dijaštva v Gorici. Tistikrat je skli- cala „Adrija" nek protestni „shod" v Gorici, kjer so njeni „svobodomiselni* Člani v družbi liberalnih doktorjev in trgovcev rohneli in zmerjali klerikalne študente, da se upajo priti na Goriško, ki je jasno pokazala (pri deželnozbor- skih volitvah), „da je svobodomiselna" in napredna, in da ne mara za „farške podrepnike". Toliko v pojasnilo. Katotiško narodno akademično di- jaštvo se obrača na vse, ki ljubijo svojo rodno grudo, s prosrijO za podporo v knjigah (posvetnih in nabožnih), in v denarju, da zamore s knjižnicami raz- viti svoje obrambeno delo. Prosimo tudi vse gospode, ki simpatizujejo s sloven- skim katoliškim dijaštvom. da pristopijo k „Pododboru Slov. Dij. Zveze za Pri- morje" kot podporni člani z letnino 2 K. Denarne in druge pošiljatve naj se na- slavljajo na „Pododbor Slovenske Dija- ške Zveze za Primorje — Gorica". Z Bogom za narod! Udom družbe sv. fflohorja na znanje — Čas za vpisovanje v družbo sv. Mohorja se zaključi dne 5. februarja t. 1. Kdor se lioče vpisati, naj torej po- • hiti. Naša želja je, naj bi vsi stari udje ostali zvesti in naj bi še novi pristo- pili. Število udov naj oi se tudi letos povečalo! „Don Fernando — strah Avstri- Je" se bode predstavljal prihodnjo ne- deljo dne 16. t. m. ob pol 4. uri pop. v „Društvenem Domu" v Mirnu. Ta zani- miva zgodovinska Jrama se je s prav lepirn vspehom le uprizorila na sv. Šte- fana dan. Na splošno željo se prihodnjo nedeljo ponovi. Pri igri nastopi nad 30 igralcev. Omenjamo, da dobi ta dan „Društveni Dom" krasno razsvečavo. V župniji stolne cerkve, ki je največja v gor. nadškofiji, je bilo v letu 1909 krščenih 329 in sicer 176 moških in 153 ženskih. Umrlo jih je 343 in sicer 105 moških ^mej temi 5 v mestni hiralnici) in 238 ženskih (mej temi 174 v ženski bolnišnici). Porok je bilo 75. Odprti lekarni. — Od 16.—23. t. m. bodeta opravljali ponočno službo in od- prti ob ned. in praznikih tudi popoludne lekarni: Gironcoli-Gliubich. Svarilo pred izseljevanjem v Bra- zilijo — Od uradne strani nam je došla informacija, glasom,katere vzlic vsem sva- rilom izseljevanje v Brazilijo od 1. 1908 vedno naraSca. Zato se vnovič svari naše ljudstvo pred izseljevanjem v brazilijan- ske države, ker se dajajo ljudje zava- jati od brezvestnih agentov. Le redki so izseljenci, ki dobivajo zadostnega za- služka in mnogo teh izseljeniških rod- bin zapada največi bedi, ker se je go- spodarska kriza nastavša leta 1908, še poojstrila. Državne oblasti so obnemo- gle vspričo velikega navala lzseljencev. V nekaterih kolonijah je položaj izse- ljencev naravnost obupen. — V nekate- rih kolonijah je podnebje skrajno zdravju škodljivo, v nekaterih so hčere koloni- stov izpostavljene največim nevarnostim v nravnostnem pogledu. V državi Minas Gereas n. pr. so razmere take, da so v minolem letu tja došli avstrijski izse- ljenci kar ostavili vse svoje imetje in so bili veseli, da so sploh mogli zapu- stiti naselbino. Malo bolje je v druzih državah. Na gradbi železnic se z izse- ljenci jako grdo postopa, oskrba je zelo pomanjkljiva. Na podlagi vseh teh dejstev se svari od uradne strani pred i/seljeva- njem v Brazilijo ob sedanjih tamošnjih razmerah. Naučno ministrstvo je odredilo, da se imajo v berila za sole uplesti tudi Vsprejet je bil predlog glede pri- spevka za zgradbö vodnjaka v Opatjem- selu, ki se glasi: Visoki deželni zbor skleni: Dovoli se vnovič ohčini Opatjeselo za napravo vodnjaka za 2000 hektoli- trov vode 2000 kron deželne pudpore, ki se bode izplačala po dovršenem delu. Predlog glede zvišanja prispevka za cestr Zdravščina-Sv. Martin se je iz- ročil tehnično-gospodarskemu odseku. Vsprejet je bil predlog glede izpla- čila podpore dovoljene občini Perteole za cesto Mortensis-Capodisopra v znesku 400 K. Odobrilo se je izplačilo prispevka 150 K, dovoljenega za naprave v Basso del Cason, v prilog zgradbe nasipa v Paparianu. Predlog glede pospeševanja doma- čega izdelovanja predmetov za tujce, ki se glasi: Visoki dežcni zbor skleni: Za pospeševanje domače obrti v izdelovanje obrtnih predmetov za tujce, to je takih predmetov, ki jih kupujejo po deželi potujoči tujci, se dovoli kre- dit 500 kron, ki se 1 njim ustanovi da- rila za uzorne modele in načrte. katere bi izdelali obrtniki naše dežele. Nalaga se deželnemu odboru. da izposluje tudi od visoke vlade nalične podpore; nadalje, da se spravi v dogo- vor z zavodom za pospeševanje obrti in da se sporazume z le-tem glede od- reditve deželnega odposlanca v obdaro- valno komisijo, ki bi se svoječasno ustanovila, se je odstopil finančnemu odseku. Odobrilo se je izplačilo podpore 400 K dovoljenih občini Chiopris za nove naprave ob Teru pri Viskonu. Predlog glede uravnave hudournika Vrtojbica, ki se glasi: Visoki zbor naj blagovoli skleniti: Za ureditev Vrtojbice se dovoljuje 18.000 K deželne podpore. se je izročil teh.-gosp. in iinančnemu odseku. Zakonski načrt o varstvu poljske < lastnine se je odstopil pravr.emu odseku. Vsprejet je bil predlog, zadevajoč zgradbo oziroma popravo ceste v ko- žbanjski dolini, ki se glasi: Visoki zbor naj blagovoli skleniti: 1. Za zgiadbo, ozirom° popravo ceste v dolini potoka Kozbanjšček se dovoli vnovič znesek 6000 K. 2. Nalaga se deželnemu odboru, da ukrene kar treba, da se čim p.ej začne z delom in sicer da se zgradi nova cesta v okolišu občine kožbanjske, v občini Dolenje pa naj se samo popravi stara cesta. Proračuni nekaterih od dežele u- pravljenih zalogovso bili vzeti na znanje. Predlog glede odobrenja nakupa zastavnih pisem za deželni hipotekarni zavod za znesek 800.000 kron je bil vsprejet. Konečno je bil vsprejet še nasled- nji predlog: Visoki deželni zbor naj blagovoli skleniti: 1. Za popravljalna dela soškega jeza v občini Škocijan dovoljuje se 4500 K, t. j. 25°/o potrebščine, pod pogojem, da prevzame vlada ostalih 75%. 2. Nalaga se deželnemu odboru, naj ukrene vse, kar treba v svrho, da se doseže, da vlada koj izvrši navedena nujna brambena dela. Nato je bila seja zaključcna. Dopisi. Iz Čez-Sooe. — Slišal sem, da je „Soča" nekaj pisala o meni zaradi po- greba J. V. Kaj ? ne vem. Odgovarjam to: De mortuis nil' nisi bene. — Ker pa dobrega ne vem povedati o njem, re- čem: ün počiva, kamor ga je odločila božja pravica. Če se popisuje veliko spremstvo, je navada, da spremlja tudi — veliko debelih muh. Da je bil pogreb impo- zanten, to podpisanemu ni znano; to pa je podpisanemu znano, da je neki mla- pokojni v spremstvu enakih tovarišev spremljeval na dom, in da se je mla- denič §e le pomiril, ko je duhoven pri- šel v hišo in po navodilu Rituala vse uredil. Tako je bilo. Mladenič še živi. Mihael Š tr ukel j, vikar. Vrtojba. — Agrarstvo gre h koncu. Šest let se bo „kuriralo", potem mo- goče spet prikuka na svetlo. Slabo je šlo, tako slabo, da je za znoreti. De- narcev ni, poslancev ni, službe za na~ šega Mrmoljo ni, nič ni! Pač pa je ostal Žalostni Mrmolja na suhem s celo svojo agrarno barko! Žalostni časi za agrarce! Sovodnje — Zadnja povodenj je napravila precej škode. Soča je pre- plavila eel južni del sovodenjskega ka- tastra. Od Sovodenj doli do Fare je bilo videti le vodo. Enako je Vipava tik Rubij podrla obcestni zid, nakar opozarjamo slavni cestni odbor, da se ne zgodi kaka nesreča na tistem mestu, kar je prav tahko mogoče v teh temnih nočeh, ki jih sedaj imarno. Novega vikarja v osebi preč. gosp. Franceta Lavrenčiča smo dobili. Sprejem je bil tih. Dal Bog, da bi pa njegovi nauki bili slovesno sprejeti v srea Sovodenjcev in obrodili obilo sadu. V našo hranilnico in posojilnico se ljudje pridno zatekajo iskat pomoči. Čipkarice pridno klekljajo, posebno sedaj v zimskih večerih. Marsikatero kronico zaslužijo dekleta. Da tudi naši mali košarji napre- dujejo, je samo obsebi umevno. Govori se, da v kratkem oživi „Vrtnarsko društvo*. Dal Bog, da bi se to čimprej zgodilo v korist občinarjein. S tem društvom nameravamo propagi- rati med našimi kmetovalci gojenje raznovrstne zelenjadi. Tik me.sta smo, tik imamo železniško postajo, treba se torej zganiti, da ne bomo sejali le krorn- pir in koruzo. Krompir ima skoraj vsako leto manjšo ceno. Oprijeti se moramo praktičnega gojenja druge zelenjadi skozi celo leto. Denar bo gotov. Hiteti moramo z duhom sedanjega časa, ki brzimi koraki hiti naprej ! Kojsko. — SI. uredništvo lista „Go- rica" v Gorici. Z ozirom na dopis iz kojščanske občine, priobčen v listu „Go- rica" z dne 28. XII. 1909., v katerem se med drugim očita malomarnost, krivič- nost in nasilncst pri sestavi volilnih listin ob zadnjih deželnozborskih vo- litvah, na škodo S. L. S., prosim sL isto, da v smislu § 19. tisk. zak. sprejme in priobči v prvi svoji številki lista „Go- rica" nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da se je malomarno iz voliinika izpustilo blizo stotina volilcev S. L. S., marveč res je, da se je, brez ozira na politično naziranje strank, pri sestavi in ureditvi volilnih listin v smislu postavnih predpisov in tozadevnega na~ vodila od strani c. kr. okr. glavarstva popolnoma vestno in pravilno postopalo. 2.) Enako ni res, da je bilo blizu stotina volilcev S. L. S. izpuščenih iz voliinika, res je le, da je bilo le neznatno številce volilnih opravičencev nehote in po neljubi pomoti izpuščenih iz voliinika, kateri pa niso bili izključno pripadniki S. L. S. in Cesar se prav lahko dogodi v tako obširni županiji, kakor je koj- ščanska. 3.) Niti ni res, da se je krivično in nasilno postopalo, bodisi pri vrejevanju volilnih listin, ali pri kateremkoli volil- nem činu, marveč se je pri vsem volil- nem opravilu korektno in objektivno postopalo. Županstvo Kojsko, dne 11. Jan. 1910. župan: Obljubek. Opomba urednistva. Ta po- pravek potrjuje dopisnikovo trditev, da so bili volilci iz volilnega imenika iz- puščeni. Če so bili nehote izpuščeni, je to prav lepo. Le težko je dopisnika pre- pričati o resničnosti take trditve. Čudno pa je na vsak način, da se je g. župan Obljubek šele sedaj po preteku treh Iz Rlhenberga. — Znani tat naše časti in poštenja, ki dela prepir po ob- čini, še zmerom čepi za Bratinovem hrbtom skrit, ker nima toliko junaštva, da bi se podpisal s svojim pravim ime- nom. Ta mož kriči, naj bi se mi pod- pisali pod svoje dopise. Kdo pa je prvi začel nas zmerjati in blatiti? Le pre- štejte koliko nesramnih in divjaških do- pisov ste že spisaril v vaših liberalnih cunjah. Kadar boste povedäl svoje ime, se vam bomo dali tudi mi spoznati in potem se bomo z vami pošteno pome- nili. Gospod urednik ! Bratinova stranka je le obupala, da bi zmagala pri volit- vah. Saj letos bi gotovo zmagala, pa ima premalo — kandidatov — ne, ne kandidatov, premalo volilcev. 0, kandi- datov ima še preveč, ker bi rad vsak bil najmanj župan. Pravijo, da bo treba spraviti v starešinstvo nekaj mož, ki ne bodo županu kimali. Odločili so se, ka- kor pravijo, da bodo postavili za stare- sine svojega načelnika sodarja Bratino, Copiča, Colja, Cigoja, brejskega Mužino, Brezarja in Perača v Polju, Fabjana iz Vasi. Za enkrat so te odločili, da bodo delali pri sejah obstrukcijo. Colja bo godel in piskal, Copič in Cigoj bosta go- vorila, Mužina bo plesal, drugi bodo kričali, načelnik sodar Bratina jih bo pa z dogo dirigiral. Kako bo, vam spo- ročimo. Pristaši S. L. S. ZDevina „Božičnica", ki smo jo priredili v korist naše mladine na sv. Tri Kralje, je vspela prav izvrstno v največje veseije otrok in krščanskih starišev. V šolski sobi se je zbralo obilo občinstva, med drugimi monsig. Skočir, gospa nad- učiteljeva. gosp. c. kr poštarica, gospa Šucova iz Sesljana in učiteljsko osobje. — Sobo je krasilo lepo ozaljšano bo- žično drevesce, na mizah pa so bili v „Slovenca" zaviti božični darovi, v ka- tere so se upirale iskre oči radovedne mladine. Z „božičnico" je bila sklenjena primerna veselica. Nastopil je Ljudmil Pecikar iznadaljevalnega tečaja, ki se je v lepem govoru zahvalil znanim in ne- poznanim dobrotnikom za velikodušnc darove in zagotovil v imenu šolske mladine in starišev vedno hvaležnost, ki jo hočejo kazati s pridnostjo, lepim ponašanjem in krLč. življenjem ter po- stati enkrat vneti in zvesti Slovenci. — Nato so prišle na vrsto razne pri- merne deklamacije, med katerimi je vzbudila obilo smeha in veselja „Pivec Rajko" iz Funtekove zbirke „Modri Janko". — Podučnc in šaljivo deklama- cijo so spremljale slike, ki jih je moj ¦ stersku izvršil g. voditelj R. Gašperin baš za to priložnost. — Tudi petje je vsestranski ugajalo. G. voditelj in gdč. vrtnaricasta vršila svojo nalogo izvrstno. ¦— Hvalajima! Vsi otroci, 78 po Številu, so bili ob- darovani z obleko, sadjem in pecivom. Splošna zadovoljnost in soglasje je vla- dalo povsod, k čemur so pripomogla blaga srea naših dobrotnikov, kar jim Bog povrni! Za „Božičnico" v Devinu: 50 K: Ciril-Metodova družba v Ljublani. 47 K: Dr. VI. Pegan, deželni poslanec in odbornik v Ljubljani. 25 K: Knez Turn-Taksis v Devinu. 20 K: >Centralna posoji'^icac v Gorici. 10 K: S. K. S. Z. v Gorici, monsig. S. Skočir 6 K; Duhovska družba pri »trek krooah< v Gorici, Ivan Sardoč v Štivanu. 5 K: Dr. A. Pavlica, J. Kopač, y apian Švara. 4*60 K: Krščanski mladino- ljubi v Gorici. 4 K: gospica Ivu Smerdu, c. kr. poštarica, 3'50 K: Karol Čigon, vojščiški. 3 K: Legiša Anton Devin. 2 K: Berlot A. I. Ukmar, Josip Kos, Premrou Sv. Luka Dugar, A. Legiša, Št. Pernarciß, vesela družba (2*2) P. Peric, J. Legiša, I. Legiša, A. Legiša, I. Legiša, Brezigar, Novak, Herkov; 1 K: Bratina A., Fr. Peric, Kom- pare, Vodopivec, I. Peric, I. Kocman, I. Pahor, I. Pernarčič, A. Pernarčič, I. Rojc, Urdih, I. Peric, Sue, Semolič, Legiša A., Fr. Mervic, I. Mervic, Čcrnic, Colja, Pocikar, Volarič, I Legiša, A. Peric, Legiša M. E. Gašp"»-in. bevčič, Fabris (T20.I g. Erne, Herkov, I. Pahor. Oni, ki '¦o darovali manj kot eno krono, so zložili vsi skupaj: 9*72 K. Mabrali smo '294-24 vin. — Potrosili 266-98 K. Ostanck 2726 K porabimo v daiti narnen. Blagim dobrotnikom, ki so k „bo- žičnici" kakorkoli pripomogli, bodi tem potom izražena najiskrenejšazahvala. — Bog bodi Vaš plačnik, narod ob Adriji pa hvaležen! Mvala pa tudi „Krojaški zadrugi", ki nas je tako dobro in ceno postregla. V Devinu, dne 12. jan. 1910. Vojšoloa. — Pretekli pondeljek imeli smo tu ogenj. Pogorel je mlad go- spodar Jož. Milanič št. 64. Zgorela mu je Stala, skedenj, vsa krma in nekaj poljskega orodja. S težavo in zadnji hip rešila se je živina. Čudno! S prešiči je bilo opraviti, druga živina je pa kar sama iz stale hitela in dirjala po vasi. — Sreča, da je ogenj nastal čez dan. Na znamenje zvonov bila je na lieu me- sta takoj vsa vas. Ljudje so delali z vsemi močmi, da se ogenj ni razširil na hišo, in le vrlim možem in hrabnim fantom gre hvala, da se niso spalnice vnele, drugače zgorelo bi bilo vse. De- kleta in žene so s čudovito hitrostjo no- sile vodo. Mož je bil zavarovan pri banki „Slaviji". Upamo, da bo banka pomägala re- vežu natančno ter se tudi gasilcev sporrt- nila. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Št. Viška gora. — Dne 5. t. m. je tukaj umrla gospa Marjana Laharnar r. Vogrič iz dobro znane rodovine. Vde- ležba pri pogrebu dne 7. t. m. je bila izvanredno velika. Pokojnica je bila vedno naklonjena S. L. S. in velika do- brotnica tukajšnje cerkve. N. p. v M. Odprto pismo g. Francetu Tavčar-ju, podžupanu in predsedniku kmctskc zveze v Cerk n e m. Glede na Vaš nastop pri liberal- nem protestnem shodu v Cerknem dne 9. t. m. in na Vaše izjave, pozivljajo Vas podpisani, da se opravičite, oziroma kot obč. zastopnik odstopite, ker ne ma- rajo biti deležni Vaše sramote, kakor tudi ne sodelovati s takim podžupanom v zasmeli strankarn in vsem občinarjem. Obč. zastopniki: Peternelj Filip, Andrej Kobal, podžupan. podžupan. Anton Gate], Ivan Eržen, obč. zastopnik. načelnik cerkv. Franc Gantar, stav. odbora. obč. zastopnik. Odprto pismo gosp. Andreju Gabrsöeku, načelniku liberalcev v Go r ici. Na podlagi neke „zveze" (Pajer- Gregorčič), katero ste prvi Vi iznašli v „Soči", katero pa so v javni izjavi od- ločno zanikali kornpetentni možje (člani poslanskega kluba S. L. S.), ki so — ker njili zadeva — bolje pooučeni nego Vi; na podlagi te „zveze", katera Vam je menda ena onih Vaših kosti, ki jih je treba ljudstvu metati, da ima kaj glo- dati; na podlagi te „zveze" ste vsuli oso- bito v ravno preteklih dneh v „Soči" in na shodih na delegacijo S. I,. S. in po- sebno na nje voditelja dr. Gregorčiča gromado najhujših očitanj, ki se morejo izreči zastopnikom naroda. Tako n. pr. ste pisali te dni v „Soči" : Neštevilno- krat smo že v zadnjih časih konštato- vali, kako so klerikalci prodali svojo dušo in telo Pajerju in Italijanom". — Izkratka rečeno: Vi ne namerujete nič manj, nego naše ljudstvo uveriti, da vsega našega podrejenega položaja v de- želi in v deželnem zboru in odboru bo- disi na narodnem, kulturnem in gospo- darskem polju nasproti Italijanom ni kriva kratko nikar naša manjšina v de- želnem zastopstvu, ampak nekako „iz- dajalstvo" dr. Gregorčiča in njegovih s o poslancev, kateri da se iz neoznače- nih vzrokov prostovoljno udajajo zahte- vam dr. Pajerja in drugih liberalnih ital. poslancev ter dopuščajo, da se nam Slovencem godi krivica na celi črti, če tudi tvorimo v deželi večino. Zdaj pa čujte, kaj piše „11 Pooolo", glasilu g. prošta dr. Faiduttija, Vašega zaveznika! Kakor berernov zadnji „Go- rici", to-le: „Oj kako krotki in Ijubki so gospodje (italijanski) liberalni poslancil Hvasta!5i ä la Venier, Bombig in Pinau- povesti vojaškega značaja, da se mla- dina navduSi za vojno življenje in Loji patriotiSki čut. F'odobno se dcla sedaj po vseh modernih državah. Berila spi- šejo častniki. Športni vlak. — Jutre bo vozil na Gorenjsko Sportni vlak. V Bohinjski Bi- strici se otvori jutre slovesno drsa- liščna in sankalisčna sezona. Ob tej priliki bode v hotelu „Triglav" koncert. pri katerem bode svirala vojaškasodba. Na lovu ponesrečen policijski nad- svetnik Polioijski nadsvetnik Karel Fenner iz Trsla je bil v nedeljo na lovu v Stanjelu na Krasu s svojimi prijatelji. Nekdo mu je vsled neprevidnost usireli! v hrbet cel naboj zrn. Precej- ranjenega so ga prenesli v Štanjel, Most čez Sočo pri Zagrajn. Prehod čez most čez Sočo pri Zagraju z vozovi, ki je bil pred par dnevi do- voljen. je zopet ustavljen. ker je začela SoČa vsled deževja zopet naraščati. Stolni kapitelj v Trstu. — Cesar je imenoval kanonika stolnega kapitelja v Trs.tu Petra Flego stolnim školasti- kom tega kapitelja in duhovnega po- močnika pri Novem sv. Antonu v Trstu Justa Buttignoni kanonikom stol- nega kapitelja. Prebivalstvo Trsta. — Glasom podatkov statističnega in anagrafičnega urada ima Trst sedaj 21 ^.777 prebival cev (nevštevši garnizije). Avstrijski Lloyd je dovolil čla- nom avstrijskih deželnih zvez za pro- met tujcev, med temi tudi članom go- riške deželne zveze 20° „ znižanje voz- nih cen 1. in II. razreda na vseh svojib dalmatinskili progah in na progi Trst- Benetke. Znižane vozne cene dosežejo člani deželnih zvez za tujski promet, alw se iskažejo pri blagajni v Trstu ali pa pri Llovd-ovih angenturah z dru- štveno izkaznico. Razpis častnih nagrad „Matice Slovenske". — ,.,\latica Slovenska" raz- pisuje s tern a) iz Jr. Cestave ustanove častno nagrado 2,0 K za najboljši spis leposlovnega značaja iz katerekoli vse- bine (obsegati mora vsaj 4 tiskane pole); rok natečaju poteče 31. maja 1910; b) iz Jurčič-Tomšičeve ustanove dve častni nagradi ä 200 K za najboljša leposlovna spisa o francoski dobi ali o ilirskih ča- sih Stanka Vraza in Lj. Gaja (temu na- tečaju poteče rok 1. dec. 1910)! obsegati mora vsak spis vsaj 4 pole. Razpis nagrade. Pevski zbor „Glas- bene Matice" razpisuje 200 K. ki mu jih je v poljubno uporabo poslalo hr- vatsko pevsko društvo „Kolo" iz do- hodkov svojega koncerta dne 6. no- vembra 1909 v Ljubljani, kot nagrado za nove, še ne objavljene mešane ali moške zbore, s slovenskim ali hrvat- skim tekstom. Vscta se bo porazdelila med relativno najboljše doposlane zbore po njih glasbeni vrednosti. Termin do 31. julija 1910. Skladatelji naj označijo svoje skladbe samo z geslom, svoja imena pa naj prilože v zaprtem kuvertu pod istim geslom. Nagrajene skladbe preidejo v last „(ilasbene Matice". Nov cenik muzikalij ..Glasbene Matice" je pravkar izšel. V njem naj- dejo slavna pevska društva 55 različnih glasbenih zbirk z več nego 430 moškimi ali mešanimi zbori. Pripomnimo, da so v „Glasbeni Matici" k prav mnogim partiturani na razpolago tudi litografirani g 1 a- sovi po cenah, označenih v dotični opazki „Cenika". Vabimo vse ljubitelje slovenske pesmi. da pridno segajo po tell glasbe- nih zbirkah, jih z rjubeznijo pojo in tako delajo cast slovenski glasbi, pa takisto slovenskim skladateljem, ki jih s proizvajanji njih del vzpodbujajo k strernljenju do čimdalje višje popolnosti, in tako širijo našo glasbeno literaturo. Voi na delo za slovensko pesem! Nadškof Stadler nevarno bolan. — Poroča se iz Sarajeva, da se je sta- nje nadškofa Stadlerja, ki ie hotel še znatno poslabSalo. Zdravniki se boje naj resnej Sega. Streljal na zdravnika. Na Dunaju je to dni krojač Soukop vstrelil iz re- volverja na zdravnika za ušesne bo- lezni dr. Alexandra. To se je /godilo v veži zdravnikovega stanovanja. Sonkopa so zaprli. Soukop je streljal na ome- njenega zdravnika. ker ni bil zadovo- ljen z neko zdravnikovo operacijo. za- radi katere nevspeha je zdravnika tudi tožil. a je pravdo izgubil. Gospodarske uesfi. Obrtniki in zalaganje armade. — Alinisterstvo za javna dela je na pod- lagi porocil c. kr. obrtno - pospeševal- nega urada nedavno razdelilo med obrtne zadruge za armado določene množine izdelkov iz usnja. Doslej so mali obrtniki zalagali 25 odstotkov po- trebšč;ie. Za leto 1910 se ninožina po- veča za 125 odstotkov. V minolem letu so Crevljarji oddali armadi 70.050 pa- rov črevljev v vrednosti (>27.850 kron. jermenarji in sedlarji blaga za 324.357 kron. Za leto HMO pa je armada pri crevljarjih naročila O2.305 parov za 1,252.000 kron. pri jermenarjih in sed- larjih pa blaga za 297.000 kron. Ysa pojasnila o pogojih, vzorcih itd. dobe obrtne zadruge pri trgovski in obrtni zbornici. Sadnemu drevju treba gnoja. Po zimi je dosti časa. da se tudi za sadno drevje kaj stori. Zlasti onemoglo starejse drevje treba gnojiti, da nam krepko odžene in nastavi dosti sadja. Za gnojenje se zamore uporabljati razen hlevskega gnoja tudi gnojnica. Polivati pa kaže z gnojnico pod kapom drevja. ker je tarn bolj potreba gnojilnih snovi. Prostovoljna razprodaja, V nedeljo. dne (>.. lo.. 2.i. in 30. januarja 1910 se bo vrSila prostovoljna ia?p.rodaja grascine VERTOČE pri Mjrnu (Gorisko). obstoječe iz 220 goriškik njiv (Campo) hrastcvrga in kostatijevega gosda ter akacijevega koloseka in ia /57 it/w (>olja, tnwuikor, fiasnikov in rinogradov. Dalje iz jako prostornega grad 11 0 zgodovinsko kapdico iz franco-skill časov, raanih hlevov in kleti, več drugih kmetskih poslopij, h'Se ih na same in srcdi ttjiv, traiwikov in hoste, ki so sa koloft" posebno pripravna. Yes svet je v najboljšem stanu. jako rodoviten, posebno senožeti in njive v ravnini ob reki Vipava. in jako vgoden za vinorejo. sadjerejo in vrtnarstvo. Pro- dajalo se bo v poljubnih kosih. pa tudi vse skupaj. Od gozda se proda les sam, ali s svetom vred. llrasti so jako sposobni za pilote, za ograje in za kole, ker so jako dolgi in primerno debeli *ter ravni. Akacijevega kolja je več vagonov. Cela graščina tvori en kompleks. je obdana od rekc Vipava, ima lepe do- vozne ceste od vseh strani ter je oddaljena od mesta Gorice po novem mostu 3/4 ure pes\ od kolodvora Rubije-Sovodnije pa 1 tiro peŠ. Iz gradti je lep razgled na üorico in gorisko polje. Cela grasčina bi bila jako sposobna za večjega živinorejca, ali kohjerejea oziroma za kake graščake ali redovnike, ker poleg gori navedenih ugodnosti, se dobi mnogo raznovrstne divjačine (zajce, katorne, srne, lisice in celo divje mačke). ter je tudi bogat ribji Iov 14 km dolgo po obmejni reki Vipava Plačilni pogoji so jako ugodni ter se naznanijo kupcem pred razprodajo. Natančnejsa pojasnila daje grasčinski čuvaj v Vrtočah ter graSčinsko oskrb- ništvo v G 0 r i c i. V i a d e i Č a p p u c c i n i štev. 2, II. nadstropje. Oskrbnlštvo sraStiliio VEKTOČE pri MIRTO. Jakob Miklus mizar in lesni t r g 0 v ec ^^ v Pod gori ^s- n vofflü telfiffliJteia mosta (na cesti, ki pelje proti GraJiški) COO j Ti'fsuj»- tudi L opeko. 1111a ve- liko /alouo v^akovrstueija rde- gM in niekhes^a lewa domačf^a in tujfga, veliko /altt^o pohišt- va. v u»kih poNi ^a mt ait >.'-ishte i uajnovejšo marko „Original- Viktoria" id najboljšega izdelka P< dolg-iletnih skušnjah sva prišla do prepri- caiija, pa ostane ..Uriginal" vedno le uajt)oljši Original Victoria si"*oji del-iii' še [)o K) <:ini uporabi bP'ZSU'TIIlO. Original Victoria stroji su ur:(ireKosi|ivi la loinaco rabo m oDrtiie namene. Original Victoria strojE so lujpiiprav nejsi /.a unicino vezenje (rek amiranje). Tvrdka stavi na razpolayo strankam učitfljico, ki poučuje cuez- plačno Original Victoria str-ojjji so ii«»|Lii»i|Si i/ueiei< -.cl) llu- seda] obstoječih tovaien. Za vsak stroji jamčiva 10 let. Nikdu naj ne zamudi priliki ^gledat si pred nakupom „O r i gi na 1- Victoria" stroje. Edina zaloga „Origin a 1- V i c torja" strojev in drugih šivalnili strojev, dvokoles „P u c li " orožja, municije in vseh luvskiti priprav pri tvrdki Kersevani & Cuk - Gorioa C*«!^: 4-~ /n:~__-. n_____\ Jtx- Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna Tiskarnatt (odgov. L. L ukeži Č.)