KOPER, — 25. APRILA 1958
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
LETO VII. — STEV. 16
V LJUBLJANI ŠE TFvAJA ZGODOVINSKI Vil. KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
V torek je začel v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču z delom VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki po svojem zgodovinskem pomenu daleč presega meje naše domovine Brezprimerna manifestacija enotnega hotenja naših delovnih ljudi — Trdna uverjenost v pravilnost naše poti nam daje moč, da neuklonljivo nadaljujemo lastno graditev socializma
> " v.
Praznično razpoložena in vsa v zastavah je Ljubljana pozdravila dva tisoč delegatov ter številne domače in tuje goste VII. kongresa Zveze komunistov Jugosla-
SEDMEMU KONGRESU V LJUBLJANI
Ció poz
ZCi t'i
LIV
Ne bom se zmotil, če trdim, da te dni ni človeka na Primorskem, ki ne bi z živim zanimanjem prisluhnil velikemu dogajanju na Gosjiodarskcm razstavišču v Ljubljani, kjer zaseda VII. kongres Zveze ko-munistov Jugoslavije. Utripanje tega ogromnega srca, vztrajnega in neustrašnega, se čuti v vsakem našem kraju, v vsakem mestu in vasi, v podje:ju in zadrugi, v sleherni naši hiši. Se nikoli nismo s takim zanimanjem in nestrpnostjo pričakovali radijske prenose in časopisne izdaje.
In res! Kongres nas v našem pričakovanju ni razočaral. Povedano je bilo, kar je bilo treba povedati, kar smo želeli, da izve ves svet in da sami sebi potrdimo. Potrdimo prai>ilnost naše politike na zunaj in znotraj, pravilnost naše posebne poti v socialistično, svetlo prihodnost naših narodov. Spoštujemo specifičnost razvojnih pogojev in suvereno nedotakljivost drugih, zato tudi zase zahtevamo isto. Našega mnenja in izkušenj nikomur ne vsiljujemo, zato si ne damo ničesar vsiliti — čeprav radi sprejmemo vse, o čemer se prepričamo, da je za nas dobro. Enaki z enakimi na enakopravni podlagi brez kakršnegakoli vmešavanja — to je parola, ki ji dajemo vero in i>eljavo: včeraj, danes in jutri. Tako bo mir v svetu za vse čase.
Tudi program dela Zveze komunistov, ki so ga narekovale izkušnje, nabrane na trnovi, že prehojeni poti — tudi ta program dovolj jasno govori o naših težnjah, o našem hotenju po enakopravnem in varnem prostoru v svetu. Je živa priča našega interna-cionalizma, ki bi ga hoteli nekateri tako zelo izpodbijati. Življenje pa kaže, kdo ima prav.
Vemo, da so kongresu prisluhnili povsod po svetu — tam in drugod. Da temu svetu še bolj pokažemo našo enotnost in odločno privrženost socializmu, internacionalni stvari delavskega razreda — nosilec take politike pa je prav naša slavna Zveza komunistov na čelu vseh naših narodov — s-mo se te dni ob začetku kongresa zbrali tudi Primorci po svojih delovnih kolektivih in s solidarnostnih zborovanj poslali VII. kongresu ZKJ svoje plavitečc pozdrave. Ne veliko besed — pač pa smo vanjo vložili vse svoje veliko srce.
rb
vije. Na Trgu VII. kongresa ZKJ, pred poslopjem Gospodarskega razstavišča, plapolajo na srebrnih drogovih partijske zastave, ob Vznožju visokega obeliska, ki je višji od ljubljanskih hiš, pa se v pomladanskem soncu sveti bela plošča z napisom: VII. kongres ZKJ.
Prostrana ploščad pred kongresno dvorano je bila v torek, 22. aprila 1958 središče zbora udeležencev tega zgodovinskega kongresa. Kmalu po deveti uri so prispeli v kongresno dvorano prvi delegati, ki so pred vstopom vanjo občudovali veličastno pisto generalnega sekretarja ZICJ Josipa Broza Tita, delo akademskega kiparja Antuna Auguštinčiča.
V ospredju dvorane so na levi strani slike Marxa, Engelsa in Lenina, na desni pa zgodovinsko revolucionarno geslo: »Proleteri svih zemalja, ujedinite se!«
Bolj ko se je bližala deseta ura, večja je bila nestrpnost v dvorani. Številni fotoreporterji, televizijski snemalci in novinarji domačih ter tujih novinarskih agencij so beležili in tudi takoj poročali po etru s kakšno osebno doživetostjo pričakujejo delegati začetek VII. kongresa ZKJ, ki bo temeljito ocenil prehojeno pot in dal bogate smernice naši nadaljnji borbi za socializem.
Točno ob deseti uri je vstopil v veliko kongresno dvorano ge-
neralni sekretar Zveze komunistov Jugoslavije tovariš Josip Broz Tito. Delegati in gosti so njegov prihod viharno, a prisrčno pozdravili s ploskanjem in vzklikom: »Mi smo Titovi, Tito je naš!« V trenutku je vzplamte-lo prisrčno vzdušje sproščenosti, občutek, da se je vsa množica delegatov zlila v eno samo telo, da se vsi in vsak posamezni dobro zaveda zgodovinskega pomena tega kongresa, saj je v času, ko zaključujemo pomembno obdobje (Nadaljevanje na 3. strani)
Generalni sekretar Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito podaja delegatom in gostom VII. knogresa svoje poročilo
S SEJE SVETA ZA ŠOLSTVO PRI OLO KOPER
Glavni točki razprave na zadnji seji okrajnega Sveta za šolstvo sta bili osnutek novega šolskega zakona ir. perspektivni plan o razvoju šolstva v Kcpr-skem okraju.
V poročilu o perspektivnem planu je okrajni inšpektor Luci-jan Janež podal najprej kratek pregled zgodovinskega razvoja šolstva, nakar je govoril o razvoju in stanju šolstva od 1945 do 1956. V tem času je nastalo v notranji organizaciji mnogo sprememb, ker je šolska oblast težila za tem, da ustvari tako šolsko mrežo in take tipe šol, ki bi
najbolj ustrezale ljudskim potrebam. Med najvažnejše spremembe v našem šolstvu od osvoboditve dalje štejemo zboljšanje šolske mreže, ukinitev nekaterih strokovnih šol, za katere se je pokazalo, da ne ustrezajo, in ustanovitev drugih, ki so nam potrebnejše, ter končno ustanovitev osemletk s predmetnim poukom na višji stopnji. Reorgani-
n
zacija pa se še nadaljuje in bo zlasti z novim osnutkom šolskega zakona doživela globoke in temeljite spremembe.
Pregled površine osne «lošols&ih učilnic po podatkih okrajnega zavoda za statistiko nam govori, da imamo 218 učilnic v lastni šolski zgradbi in 32 učilnic v tujih zgradbah. Povprečna površina učilnice pa je znatno (Konec na 5. str )
Nad 2000 delegatov in lepo število gostov je do kraja napolnilo velikansko kongresno dvorano na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na sliki je srednji del dvorane z delovnim predsedstvom kongresa
Tudi I. Primorska mladinska delovna brigada »Pinko Tomažič«, ki šteje 120 brigadirjev in briga-dirk iz koprskega in goriškega okraja, se je te dni udeležila vrste športnih tekmovanj v počastitev VII. kongresa ZKJ. Mladi brigadirji avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti so tekmovali z ekipami drugih mladinskih delovnih brigad v nogometu, v skokih v višino in daljino, v malem rokometu in streljanju z zračno puško, na katerem so zasedli prvo mesto. V okviru tekmovanja je bil tudi nastop neznanih mladih talentov koprskega okraja, ki so v nedeljo v Veliki Loki prijetno presenetili več 1000 brigadirjev in brigadirk.
Primorske brigadirje je ob tej priložnosti pozdravil tudi ljudski
ZLET PRIMORSKIH TABORNIKOV
V	soboto in nedeljo, ¿L^in 4. maja, bo v Postojni I. okrajni taborniški zlet, ki bo pod pokroviteljstvom sekretarja ZKS okraja Koper Julija Titla. Zlet bo na pobudo okrajnega taborniškega sveta, tehnično vodstvo zleta pa je prevzel rod »Kraških viharni-kov« iz Postojne.
V	soboto dopoldne bo po prihodu tabornikov v Postojno postavljanje šotorov in urejevanje tabora, popoldne pa tekmovanje V^ orientacijskem teku, V nedeljo bo tekmovanje v signalizaciji, popoldne pa razglasitev rezultatov tekmovanj in razdelitev nagrad najboljšim ekipam ter posameznikom.
Predvidena so tudi tekmovanja v streljanju z zračno puško, z loki in tekmovanje v odbojki.
poslanec zbora proizvajalcev LS LRS Viktor Grča, ki jim je zaželel kar največ uspeha pri delu in jim čestital, ker je bila njihova brigada že dvakrat proglašena za udarno mladinsko delovno brigado.
V prihodnji številki bomo objavili nekaj pisem mladih brigadirjev iz našega okraja, v katerih živo in zanimivo opisujejo življenje ob gradnji Ceste bratstva in enotnosti.
Tito ponovno predsednik republike
Minuli četrtek in petek je v Beogradu zasedala novoizvoljena Zvezna ljudska skupščina, ki je najprej izvolila za svojega predsednika Petra Stamboliea, za podpredsednika pa Vladimira Simiča, dr. Pavla Grego-riča in Franca Leskoška, nato pa soglasno ponovno ' izvolila za predsednika republike Josipa Broza-Tlta, Na tem zasedanju je Predsednik Tito podal izčrpen referat o deln Zveznega izvršnega sveta od leta 1951 do leta 1357. Zvezna ljudska skupščina je izvolila tudi novi Zvezni izvršni svet, katerega podpredsedniki so Edvard Kardelj, Aleksander Rankovie, Kodo-ljub Colakovič in M:jalko Todorovič, sekretar Veljko Zekovič, člani pa Ljubo BabiC, dr. Marijan Brecelj, Ha-san Brkič, Krsta Crvenkovski, Peko Dapčevič, Stevan Doronski, Ivan GoS-njak, Avdo numo, Slavko Komar, Ivan Krajačič, Sergej Kraigher, Mo-ma Markovič, Nikola Minčev, Slobo-dan Penezič, Krsto Popivoda, Milen-tije Popovlč, Koča Popovič. Vladimir Popovlč, Dobrivoje Radosavljevit, Djuro Salaj, Svetislav Sfefanovič, Ve-limir Stojnic in Lidija Sentjurc.
wSadlía^ kriza w Fmaeiji

Naser bo 20. aprila obiskal Moskvo
Iz Kaira so sporočili, da bo predsednik Združene arabske republike Naser 29. aprila obiskal Moskvo. Spremljala ga bosta oba podpredsednika republike in zunanji minister Favzi. Namen obiska je poglobiti prijateljske odnose med obema državama. V zvezi z glasovi, da se namerava Združena arabska država podrediti Sovjetski zvezi, je Naser odgovoril, da bo ZAD še naprej vodila neodvisno politiko in vzdrževala dobre odnose tako z Vzhodom kot z Zahodom.
Spet manj izgledov za sestanek na najvišji ravni?
V	zadnjih dneh so se možnosti za sestanek na najvišji ravni spet zmanjšale. Eden izmed vzrokov je sovjetska pritožba v Varnostnem svetu v zvezi s poleti ameriških letal nad Antarktiko. Ta letala naj bi nosila po sovjetskih zatrdilih vodikove bombe. Varnostni svet je sovjetsko pritožbo zavrnil kot ncosnovano. Pozneje je Sovjetska zveza svojo protestno resolucijo umaknila, ker se ni strinjala z ameriškim postopkom procedure. Politični opazovalci menijo, da je razprava v Varnostnem svetu neugodno vplivala na prizadevanja, da bi v kratkem prišlo do sestanka veleposlanikov.
Razen tega je treba omeniti tudi neugoden vtis, ki ga je pustil v Moskvi obisk zahodno-nemškega kanclerja Adenauerja v Londonu. Adenauer je namreč zahteval od Velike Britanije brezpogojno priznanje nemške oborožitve z atomskim orožjem in vključitev vprašanja združitve Nemčije na dnevni red sestanka na najvišji ravni.
Slaba vest iz Pariza
V	francoski metropoli je bil te dni sestanek vojnih ministrov držav Atlantske zveze. Čeprav je uradno poročilo zelo skopo, menijo politični opazovalci, da sestanka miroljubno človeštvo ne more sprejeti z navdušenjem. V Parizu so namreč — kakor zatrjujejo poluradni viri — sprejeli načrt ameriškega generala Nor-
stada, da bi v Zahodni Evropi opremili 30 divizij z atomskim orožjem in zgradili raketna oporišča.
Ni treba posebej poudarjati, kaj pomeni ta sklep. Namesto da bi delali za pomirjenje in za postopno razorožitev, se na Zahodu poslužujejo vseh sredstev, da bi prekosili Sovjetsko zvezo v oborožitvi. Tako tekmovanje pa ne bo pripeljalo nikamor in človeštvo se zaskrbljeno sprašuje, kdaj bo zmagal razum.
Sovjetska zveza je prva dala pobudo, ko je objavila začasno prekinitev poskusnih jedrskih eksplozij. Na Zahodu so ji odgovorili z _ načrtom generala Nor-stada. Vprašanje je le, koliko časa bodo še vzdržale zahodne vojaške koncepcije pritisk svojega lastnega javnega mnenja. Iz Anglije je na primer prišla vest, da spet pripravljajo nekaj podobnega kot pred tedni, ko so organizirali množični protestni sprevod od Londona do britanskega centra za atomsko energijo.
Konec bojev na Sumatri?
Iz Indonezije poročajo, da so vladne čete skoraj povsem zatrle upor na Sumatri. Zdaj se bližajo Bukitingiju, zadnjemu oporišču upornikov na otoku. Vladni krogi napovedujejo tudi splošno ofenzivo proti upornikom na Severnem Celebesu.
KAIRO: Egipt bo konec letošnjega leta prvič z lastno proizvodnjo pokril vse potrebe po nafti in še izvozil znatne količine nafte v druge dežele. Približno 220 km južno od Sueza so namreč odkrili bogate petrolejske vrelce, ki so kot prvi postali last neke nacionalne petrolejske družbe z Bližnlega vzhoda.
CAPE C AN A VER AL: Poskus izstrelitve ameriške rakete na srednjo daljavo znamke »Thore«, ki je bil preteklo soboto, se ni obnese!, saj je raketa, težka 50 ton, eksplodirala na izstrelišču,
NIKOZIJA: Ilegalna ciprska organizacija EOKA je raztrosila letake, v katerih poziva vlado Velike Britanije, naj stori vse, kar je v njeni moči, da bi bilo dokončno rešeno ciprsko vprašanje, ker bodo sicer gverilske enote pričele ofenzivo.
Vse kaže, da se Franciji obeta nekaj podobnega kakor lani jeseni, ko je bila poldrugi mesec brez vlade, Po padcu Gaillarda je poskušal sestaviti novo vlado demokristjan Bidault, vendar je pri investituri gladko pogorel. Po glasovanju je izjavil, da ne vidi nobene poti, ki naj bi pripeljala Francijo iz slepe ulice. Ne vidim nobene stvarne možnosti,« je izjavil, »da bi v sedanjem položaju komurkoli uspelo dobiti v skupščini potrebno večino.«
Položaj je res neugoden, saj je
Afriške države zahtevajo prekinitev bojev v Alžiru
V Akri se je končala prva konferenca neodvisnih afriških držav. Razen domačina Gane so se udeležili konference tudi zastopniki Združene arabske republike, Maroka, Tunisa, Libije, Sudana, Etiopije in Liberije. Glavni sklep konference je, da bodo afriške države podprle vsa odvisna ozemlja v boju za neodvisnost. Posebno pozornost so posvetili Alžiru in pozvali Francijo, naj takoj preneha vojno v Aižiru in začne pogajanja s predstavniki Alžirske osvobodilne fronte. Delegati so tudi ostro obsodili rasno diskriminacijo in razglasili 15. april za »dan svobodne Afrike«.
ews
Francija s svojo nepopustljivo politiko v Severni Afriki zapravila vse simpatije v Alžiru, Maroku in Tunisu. Da nadaljevanje take politike ne more pripeljati nikamor, je spoznala tudi francoska skupščina, ki je vrgla Bidaul-ta prav zaradi njegovega programa »nepopustljivosti«.
Toda vreči tega ali onega predsednika vlade v tem trenutku ni bistveno. Gre predvsem zato, kako naj Francija prebrodi krizo svoje politike. Ali bo morda to uspelo Plevenu, ki mu je predsednik Coly poveril mandat za sestavo nove vlade? Najbrž ne, kajti v morebitni njegovi vladi levica ne bo imela odločilne besede, Edino levičarska vlada pa
sr
bi bila sposobna skleniti mir z Alžirijo ter upostaviti enakopravno sodelovanje z deželami Severne Afrike v obojestransko korist.
Ciprčani ne mislijo odnehati
V zadnjih dneh se je povečala aktivnos ciprskega osvobodilnega gibanja EOKA. Pred vo( jaškimi zgradbami in javnimi poslopji so pripadniki tega gibanja vrgli več bomb. Voditelj EOKA Digines je sporočil z letaki, da se bo začela velika ofenziva proti britanskim četam, če ne bo britanska vlada takoj začela s pogajanji za rešitev ciprskega vprašanja.

KMETIJSTVO V NABREŽINI
V	petek je bila v Nabrežind seja občinskega sveta, ki je v glavnem razpravljal o vprašanju obstoja in nadaljnjega razvoja kmetijstva na Tržaškem. Po izčrpnem poročilu se je razvila diskusija in občinski svet je odobril nekaj zadevnih predlogov. Razen tega je zahteval, naj vladni generalni komisar razširi na tržaško področje zakon o bolniškem zavarovanju kmetov.
Občinski svet je tudi sklenil, naj občinski odbor imenuje posebno komisijo, ki naj bi zbrala vse zgodovinsko gradivo in razne podatke o žrtvah in borbi vsega prebivalstva nabrežinske občine proti nacifašizmu od prvih let fašističnega režima do NOB.
RAZSTAVA POHIŠTVA ...
V	nedeljo je bila v Palači narodov tržaškega velesejma odprta razstava pohištva, na kateri razstavljajo svoja dela razna tovrstna podjetja s Tržaškega, Goriškega in iz Furlanije.
... IN RAZSTAVA CVETIC
V Trstu bo 26. t. m. slovesna otvoritev pete mednarodne razstave cvetic, katere se bodo tudi letos udeležila številna podjetja in vrtnarije iz vseh italijanskih pokrajin, iz Trsta in nekaterih inozemskih držav, lei v tem prednjačijo. Razstava ima namen, da se Trst uveljavi na mednarodnem trgu cvetic in da se bolj razvije cvetličarstvo na Tržaškem. V okviru razstave bo tudi »Dan kraške flore«.
DELAVCE ODPUŠČAJO
Vodstvo podjetja »Lucky Shol«, ki obratuje v prosti lukli, je pretekli teden nenadoma odpustilo 55 delavk, obenem pa sporočilo, da bo ob koncu meseca odpustilo še drugih 35 delavk.
ZA PRVI MAJ V TRSTU
Tržaško delovno ljudstvo bo tudi letos primerno proslavilo 1. maj. Na-
predni sindikat CGIL bo organiziral povorko ter zborovanje, obenem pa bo ta dan slovesna otvoritev novega sindikalnega sedeža.
Neodvisna soaialistična zveza pa bo tudi letos priredila popoldne ljudsko veselico na stadionu »1. maj«,
TUDI SCENOGRAFI RAZSTAVLJAJO
V	četrtek je bila v občinski galeriji otvoritev razstave osnutkov za scenografijo, ki bo odprta do 28. t. m. Med raznimi italijanskimi scenografi razstavljala svoja dela tudi tržaška Slovenca Jože Cesar in Ivo Kuferzin, scenografa SNG v Trstu.
ZAGREBŠKA DRAMA V TRSTU
V	soboto, 26 .t. m., in v nedeljo, 27. aprila, bo gostovalo v Avditoriju v Trstu »Zagrebačko dramsko lcaza-lište« z Anonlihovo tragedijo »Antigona« in Molierovo komedijo »Scapi-nove zvijače«.
Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Stane Skrabar — Odgovorni trednik Rastko Bradaškja — Za tisk odgovarja Franc Zdešar
Dne 27. aprila bo poteklo 17 let od ustanovitve Osvobodilne fronte, s čimer je bil položen temelj osvobodilnemu boju razkosanega in teptanega slovenskega naroda. Z nadčloveškimi žrtvami in neskončnimi napori je bila skozi štiri leta gigantskega oboroženega boja ramo ob rami z vsemi jugoslovanskimi narodi zgrajena naša svobodna, demokratična domovina Jugoslavija. V njenem okviru ima svoje ustrezno mesto tudi naša republika in po dolgih letih fašističnega strahovanja osvobojena Primorska.
Svoje posebno mesto v zgodovini osvobodilnega boja slovenskega naroda pa ima mož, ki je bil neizčrpna gonilna sila tega boja, borec, graditelj in državnik Peter Kalan-Boris Kidrič, ki je sredi velikega dela za socialistično preobrazbo Jugoslavije, za njeno svobodo in neodvisnost, sredi, najhujših naporov za' gospodarsko utrditev osvobojene domovine, klonil pred petimi leti 11, aprila v naročje neizprosne smrti. Njegov spomin pa je prejkoslej živ med nami in nas vedno znova navdihuje pri nadaljevanju dela, ki ga je veliki graditelj Kidrič začel in moral opustiti v največjem zaletu.
Gornja slika je bila posneta na nepozabnem kongresu Osvobodilne fronte v Ljubljani 15. julija 1945, ki mu je predsedoval pokojni tovariš Kidrič.
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR JUGOPRESA
LETALO BREZ PILOTA
■— Ta moja. iznajdba je kar dobra, samo škoda, da brez pilota ne leti.
Ko je kazalo, da je francoska vlada s posredovanjem predsednika ZDA Eisenhowerja sprejela osnovo za razgovore s Tunizijo, ki sta jo z veliko potrpežljivostjo sestavila posrednika Amerikancev HIurphy in Britanec Be-eiy, je prišlo do dogodka ki je zavrl nadaljnji razvoj' posltusov pomiritve. Francoski parlament ni sprejel posredovalnih misli tako imenovane »misije dobre volje« in v zvezi s tem je izglasoval nezaupnico vladi ministrskega predsednika Gaillarda. Le-ta je po nekaterih znakih sodeč vsaj do neke mere pokazal razumevanje tako za želje Tunizije kot za anglo-ameriško posredniško misijo.
Če zopet začnemo analizirati položaj, ki je nastal po najnovejši odločitvi francoske vladne palače v odnosih med Francijo in deželami severne Afrike in v odnosih med zahodnimi posredniškimi deželami ter Tunizijci, Ma-rokanci in Alžirci, potem pridemo do zaključka, da s polovičarstvom ni možno rešiti nobenega problema tega področja. To lahko trdimo, če ocenimo stališče francoske vlade ali francoskih zahodnih zaveznikov — ZDA in Velike Britanije — ali stališče lunizijskega predsednika Burglbe.
Slabost vseh dosedanjih francoskih vlad v zvezi z razpravo o problemih severne Afrike je bila v tem, ker niso pri ocenitvi in formuliranju severnoafriške politike mogle, pa tudi ne hotele, upoštevali realno stanje in se lotiti odstranjevanja pravih ter osnovnih vzrokov nezadovoljstva. Tako so odnosi z Marokom pripeljali v slepo ulico zato, ker so dogovorjene obveze s tem nekdanjim francoskim protcktoratoin samovoljno tolmačili, S sprejetjem tako imenovanega »Okvirnega zakona«, ni bilo doseženo zaupanje prebivalstva Alžira, pač pa obratno: dana je bila še ena možnost za povečanje odpora proti francoski politiki v tej zemlji. Podobno temu ni imelo nobenega smisla zahtevati od tuniške vlade, da se popolnoma dezinte-reslra nad nezadovoljstvom sosednjega alžirskega prebivalstva v času, ko francoska armada uporablja tuniško področje za bazo svojih vojnih operacij. Z ustvaritvijo
»nevtralne obmejne cone« se ne more izbrisati občutek solidarnosti Tunizijcev do svojih sosedov in bratov po krvi ter jeziku.
Ni važno, če so posamezne francoske vlade podvzele takšne ukrepe po svojem prepričanju ali zato, ker je bilo to edino možna pot z oziront na razpoloženje večine v francoskem parlamentu. Važno je, da je takšno polovičarstvo pripeljalo francosko politiko v severni Afriki v nezavidljivi položaj, pri katerem nima nobene podpore.
Ameriška in britanska diplomacija v svoji posredniški vlogi in pri ocenjevanju položaja v severni Afriki nista izhajali iz nacionalnih teženj naroda tega področja. Tako sta Washington in London prišla do zgrešenega zaključka, da je možno pomiriti vihar v severni Afriki in posebno v Alžiru, če se lotita vloge posrednika, ki le z besedami razume težnje Tunizijcev, Maročanov ali Alžircev, v praksi pa stoji na stališču kolonialističnih aspiracij Francije. Zato je takšna polovičarska politika doživela s posredniško misijo Murphya in Beelya resen neuspeh.
Med razgovori med tunizijslto vlado In britanskim ter ameriškim posrednikom je bilo v začetku opaziti, kot da je predsednik Burgiba pripravljen v interesu ohranitve svojega ugleda kot prozahodno orientiran politik in državnik sprejeti polovičarsko rešitev, ki bi omogočila nadaljnje bivanje francoskih sil na tunizijskem ozemlju, čeprav bi s tem povzročil veliko škodo borbi alžirskega ljudstva za svobodo. V takšni dilemi pa se je tunizijski predsednik pokazal kot realist in jc pravzaprav težil po o čuvanju lastnega ugleda v svoji zemlji in v severni Afriki, pa čeprav bi zmanjšal svoj prestiž na zahodu. Vendar kot kaže, je predsednik Burgiba prej, predno so to uvideli v Parizu, tVashlngtonu ali Londonu uvidel, da polovičarska politika ne vodi nikamor. Cc bo večina v francoskem parlamentu sprejela podobne zaključke ko bo v prihodnjih dneh razprava o novi vladi, je drugo vprašanje. Za sedaj takšna pričakovanja, po vsem sodeč, niso realna.
IZ POROČILA GENERALNEGA SEKRETARJA ZKJ TITA NA VIL KONGRESU V LJUBLJANI
(Nadaljevanje s 1. strani)
našega političnega in gospodarskega razvoja.
Navdušeno ploskanje in skandi-ranje je trajalo nekaj minut. Generalni sekretar Josip Broz Tito se je zaman trudil, da bi začel govoriti. Šele ko se je navdušenje poleglo, je s svečanim glasom sporočil delegatom, vsem našim državljanom in vsemu svetu, da otvarja VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, Potem ko je pozdravil delegate ter delegacije in opazovalce tujih držav, ki prisostvujejo kongresu, so delegati zapeli Internacionalo. Nato so z enominutnim molkom počastili spomin Borisa Kidriča, Moše Piada in vseh umrlih članov ZKJ.
Generalni sekretar ZKJ Josip Broz Tito je tudi predlagal delovno predsedstvo in prvo sejo
kongresa je vodil tovariš Sveto-zar Vukmanovič-Tempo, ki se je uvodoma oddolžil spominu velikega revolucionarja Vladimira Ujiča Lenina, saj prav na dan začetka VII. kongresa ZKJ proslavlja delavski razred vsega sveta 88-letnico njegovega rojstva. Tovariš Svetozar Vukmanovič-Tempo je potem, ko je kongres izbral sekretariat in redakcijsko komisijo in ko so ljubljanski pionirji prisrčno pozdravili tovariša Tita ter razdelili med delegate nagelje, predlagal dnevni red, katerega prva točka je bila referat generalnega sekretarja Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza Tita o nalogah Zveze komunistov v zvezi z mednarodnim položajem in notranjim razvojem socialistične izgradnje Jugoslavije.
Izvleček iz poročila predsednika Tita
Zgodovinska lekcija vsem, ki so dobre volje in jo hočejo prav razumeti. •— Pot iz brezizhodnega mednarodnega položaja je le v sporazumevanju in mirnem reševanju sporov — Treba je odstraniti akutna vojna žarišča v svetu — Socializem ni uvozno blago — Naš internacionalizem se kaže v praktičnih postopkih, ne pa v demagoškem fraziranju
nega razvoja je moralo biti tudi delo komunistov vsklajeno s temi izjjremembami, kajti v tej višji razvojni stopnji družbe dobiva diktatura proletariata novo, bolj demokratično in širšo vsebino, ker se je stopnja socialistične zavesti v množicah delovnih ljudi ne le povečala, ampak tudi razširila, medtem ko je razredni sovražnik izgubil svojo odporno moč.«
»V našem bujnem družbenem razvoju je naloga komunistov, da so nosilci idejni navdihovalci stalnega izpopolnjevanja oblik in metod tega procesa. Pogumno odstranjevanje pomanjkljivosti in zastarelih oblik zahteva od komunistov, da neprestano spremljajo in proučujejo vse družbeno dogajanje in da dobro poznajo razne zakone in uredbe, da bi lahko usmerjali njih uporabo v praksi, ne pa da se ukvarjajo samo z ozkim prakticizmom. Nadaljnji uspešen razvoj naših proizvajalnih sil in družbenega upravljanja je odvisen v prvi vrsti od članov Zveze komunistov.«
V nadaljevanju referata je maršal Tito prikazal silen gospodarski razvoj in napredek, ki smo ga dosegli v obdobju 1952 do 1958 ter nato podrobneje govoril o naši novi investicijski politiki v kmetijstvu, o vprašanjih tržišča, razvoju političnega sistema in družbenega upravljanja, o vlogi Socialistične zveze delovnih ljudi, vlogi sindikatov, ljudske mladine in žena, o Zvezi borcev ter končno o delu komunistov v JLA ter v kulturni in znanstveni dejavnosti ter zaključil:
»Zdaj gre za to, da še bolj vztrajno in odločno nadaljujemo boj za socializem in nadaljnjo izgradnjo in jiravilno socialistično vzgojo, za višji standard naših delovnih ljudi, za odpravljanje napak in slabosti, ki so se v preteklosti kazale v naši vsakdanji praksi in ovirale pravilni razvoj družbenih odnosov in naš razvoj sploh. Danes imamo že vse. pogoje, objektivne in subjektivne, materialne, politične in kulturne, za uspešen in še hitrejši vsestranski razvoj naše socialistične skupnosti. V tem velikem delu imajo člani Zveze komunistov Jugoslavije odločilno vlogo in obveznosti.«
V prvi polovici svojega referata je maršal Tito podrobneje analiziral razvoj mednarodnih odnosov in. položaja v zadnjih petih letih, t. j. v obdobju med VI. i in VII. kongresom. Splošna ocena maršala Tita se glasi: »Žal tudi danes, čeprav je odtlej minilo že več kot pet let, ne moremo reči, da je bil glede tega dosežen vidnejši napredek.«
»V zvezi z razvojem mednarodnih odnosov pa čedalje močneje kot protiutež blokovske politike uveljavljajo številne države, ki zagovarjajo načelno stališče, da je treba po mirni poti in ne s silo urejati mednarodna vprašanja, zakaj prav sila je tista, ki povzroča oboroževalno tekmo in grozi svetu z novo vojno nevarnostjo. Med temi državami je tudi Jugoslavija. Te države imajo izredno važno vlogo v boju za popuščanje mednarodne napetosti in preprečevanje nadaljnjih napadalnih akcij tistih, ki žele s silo orožja doseči, svoje sebične namene. In delo, ki ga te države opravljajo v duhu mirnega mednarodnega sodelovanja, je deležno čedalje močnejše moralne podpore mednarodne javnosti,« je poudaril tov. Tito.
Zunanja politika Jugoslavije je v tem obdobju temeljila na načelih miroljubnega in vsestranskega sodelovanja, na načelih aktivne koeksistence med narodi in državami ne glede na njihovo notranjo družbeno ureditev. Ta politika je prinesla Jugoslaviji velik ugled in spoštovanje ter upoštevanje. Z dosledno neodvisno zunanjo politiko se je Jugoslavija uveljavila na vseh mednarodnih forumih. Zadovoljivo so zdaj urejeni odnosi z malone vsemi državami, ne da bi se vezali na kogar koli za kakršno koli koncesijo. Normalizirani so bili tudi odnosi s Sovjetsko zvezo in vzhodnimi deželami ljudske demokracije. Kar pa se tiče interna-
cionalizma, je tov. Tito dejal: »Internacionalizem pomeni spo-. štovanje enakopravnih odnosov in sprejemanje tovariškega stališča do držav, ki grade socializem, ter do vseh komunističnih in naprednih strank zunaj socialističnih držav. Internacionalizma ni mogoče razdeliti na manjša in širša področja, na blokovski in neblokovski, ker je svetoven v pomenu širjenja znanosti marksizma in njenega sprejemanja v praksi. Internacionalizem je torej praksa, ne pa besede in propaganda.«
»Prvenstvena vloga pri obvladovanju težav na raznih področjih naše družbene dejavnosti pripada Zvezi komunistov in Socialistični zvezi delovnih ljudi Jugoslavije. Brez njunega vztrajnega zavzemanja za to stvar si ne bi niti mogli zamisliti takega poleta in vztrajnosti delovnih ljudi ter takšnih uspehov, kakršne smo dosegli v tem obdobju v izgradnji socializma v naši deželi. K temu je mnogo pripomoglo tudi to, da je dobila na VI. kongresu ■ Zveze komunistov Jugoslavije vloga komunistov v razvoju naše socialistične skupnosti kvalitativno izpremembo. V prehodu z državno-centralističnega upravljanja na decentralizacijo družbe-
OSEM PREDSEDNIKOV JE ODGOVORILO:
Naš sodelavec Maks Smrdel je te dni, ko so za nami volitve v zvezno in republiško skupščino ter tudi volitve v nekatere delavske svete, povprašal osem predsednikov s področja pivške občine o problemih, ld jih imajo v tej občini.
Najprej se je oglasil pri predsedniku občinskega ljudskega odbora Milanu Zakrajšku, ki mu je med drugim dejal:
»Naši problemi so že lanski in predlanski, pa nas še vedno zelo težijo in nas bodo morda še nekaj časa. Pekarna je dograjena, zdravstveni dom bomo kot kaže, žo letos spravili pod streho. Stanovanj nam manjka, zato jih bomo letos zgradili več kot smo jih prejšnja leta. Sedaj sestavljamo načrte in zbiramo sredstva Letos je še poseben poudarek na kmetijstvu. Dobro kmetovanje in dobra letina pomenita za življenjsko raven prebivalstva naše občine veliko in upam, da nam letos kmetijske zadruge ter kmetovalci ne bodo s proizvodnjo razočarali. Prepričan sem, da bomo letošnji plan kmetijstva, ki smo ga pred kratkim sprejeli, izpolnili stoodstotno.«
Predsednik občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta Jože Guštin je med drugim dejal: »Pred nami stoji uveljavitev zakona o stanovanjskih skupnostih. To nalogo bo imela komisija za družbeno upravljanje. Razen tega bo moral občinski odbor SZDL spremljati razvoj kmetijstva v pivški občini v okviru petletnega perspektivnega načrta. Socialistično zvezo živo zanima delo kmetijskih zadrug, ki so za sedaj še vse premalo razpravljale o perspektivnem načrtu in se v premajhni meri poglobile v pravilno razdelitev ustvarjenih sredstev v razne sklade. Menim, da je nujno povečati storilnost dela v kmetijskih zadrugah in temeljiteje reševati vprašanje kmetijskega kadra, ki nam ga trenutno močno primanjkuje. Veseli me, da smo v naši občini med prvimi v okraju izvolili nove delavske svete. Sindikalne organizacije pa bodo morale prej kot mogoče obravnavati tarifne pravilnike in tesno sodelovati z občinsko komisijo za tarifne pravilnike,«
Novi predsednik delavskega sveta tovarne »Javor«, Stanko Smrdel je izrazil zadovoljstvo, ker je to podjetje med prvimi v Sloveniji izvolilo nov delavski svet za tekoče leto. Pri tem je dejal: »Trenutno je .skrb uprave podjetja in delavskega sveta usmerjena v odkup zemljišča, na katerem bomo zgradili nova sta-
NAS GOSPODARSKI KOMENTAR
JUGOSLOVANSKI PREMOGOVNIKI SO LANI POVEČALI PROIZVODNJO od predvojnih 7 na
18	milijonov ton. Minulo leto je Industrija porabila več kot devet milijonov 000 tisoč ton premoga, promet tri milijone 020 tisoč ton, široka potrošnja pa tri milijone 73G tisoč ton. Letošnja proizvodnja premoga bo predvidoma znašala
19	milijonov 700 tisoč ton.
MARCA SMO IZVOZILI ZA 11
MILIJARD DINARJEV VREDNOSTI raznovrstnega blaga, Tako je celotni izvoz v prvem četrtletju letošnjega leta dosegel 29 milijard dinarjev in je tali za približno tri in pol milijarde večji kot lani v istem razdobju,
PROIZVODNJA CEMENTA SE JE POVEČALA ZA 800 TISOČ TON z rekonstrukcijo dalmatinske industrije cementa, za katero so znašale Investicije v zadnjih dveh letih več kot 2 milijardi dinarjev. Lani je dalmatinska industrija cementa, ki vključuje tovarne »Partizan«, »Prvoborec«, »10. kolovoz« in »Renko Sperae« znižala cene na domačem trgu za tisoč dinarjev pri toni cementa.
Ko obravnavamo gospodarska vprašanja in dogodke zadnjih dni oziroma tedna, ne moremo mimo ugotovitev, ki jih je podal na zadnjem zasedanju Zvezne ljudske sku23Ščine tovariš Tito, ko je analiziral ta vprašanja za čas od leta 1954 do 1957 in ko je zlasti govoril o perspektivah našega gospodarskega razvoja. Te ugotovitve so namreč tako pomembne, da so obenem za nas in za naše bodoče delo direktive, ki se jih bo treba držati, če bomo hoteli doseči predvidene rezultate.
Tovariš Tito je dejal, da bo treba tudi v bodoče vlagati znatne napore za nadaljnje dviganje našega gospodarstva in njegovo stabilizacijo. Razen tega pa mora naše gospodarstvo kot sestavni del svetovnega gospodarstva slediti splošnemu gospodarskemu in tehničnemu napredku po svetu. S tem naj bi ustvarili čim ugodnejše pogoje v mednarodni blagovni zamenjavi in pri reševanju problemov naše plačilne bilance z inozemstvom. Mislimo, da ni potrebno posebej poudarjati, na kaj je mislil tovariš Tito, ko je govoril o tem problemu, ki je za nas ena izmed perečih točk, kajti naša plačilna bilanca je še vedno zelo pasivna, dočim je konkurenčna sposobnost naše industrije na svetovnih trgih še vedno zeld nizka.
Predvidevamo, da. bo naš prihodnji razvoj mirnejši in združen z manjšimi napori in manj odrekanji kot doslej. Podlaga za tako trditev so neizkoriščene možnosti in zlasti že doslej postavljene zmogljivosti v tovarnah in drugod, ki jih nis?no v celoti izkoriščaili. Tudi v kooperacijah so skrite take možnosti, ki pa jih podjetja ne izkoriščajo dovolj in raje trosijo devize za nakupovanje raznih strojev in licenc, kot je dejal tovariš Tito. To seveda slabša stanje naše plačilne bilance, 'ki že tako ni ugodna, saj je naš uvoz glede na vrednost precej višji od izvoza.
Tovariš Tito je nadalje poudaril tudi preširoko trošenje sredstev za investiranje. Posebno je tu mišljeno investiranje sredstev v nova podjetja, ne da bi pri tem upoštevali potrebe skupnosti kot celote in osnovne proporce v gospodarstvu. Vpliv takega investiranja je izredno velik in to tako na našo plačilno bilanco (uvoz strojev, naprav in reprodukcijskega materiala ter surovin), kot seveda tudi na domačo potrošnjo, kjer se s pritiskom na trg višajo cene in podobno. Preširoko investiranje torej negativno vpliva na trg in njegovo stabilizacijo ter na standard sploh.
Končno je tovariš Tito poudaril glede perspektive našega gospodarskega, razvoja, da je treba zagotoviti skladnost v razvoju osebne potrošnje in to v skladu z naraščanjem proizvodnje in dohodka. Tudi v tem pogledu so potrebni ukrepi, da bi se zagotovila stabilizacija trga in dviganje standarda. V tem pogledu je glede na vse navedene postavke ugotovil, da se pri izpolnjevanju navedenih nalog ne bomo mogli odreči tudi administrativnih ukrepov, če bodo neobhodno potrebni s stališča koristi skupnosti in gospodarskega razvoja, Opozoril pa je na potrebo po ojačeni aktivnosti vseh organov, zlasti ljudskih odborov, da bi se odstranile razne pomanjkljivosti posebno na področju prometa in trgovine.
Vsekakor gre v celoti gledano za naloge, ki so bile jasno čeprav okvirno podane in ki jih bo treba izpolniti. Če jih morda samo bežno analiziramo, pa moramo reči, da ne predstavljajo v splošnem večjih težav, zlasti ne takih, kot smo jih že prekosili. Zato je utemeljena uvodna ugotovitev, da ne bodo več potrebni taki napori in odrekanja kot v pretekli dobi.	-dt-
novanja; gradili bomo na Baču, vPrestranku in Pivki, kjer so naši objekti. Trenutno je v gradnji tudi šest letoviških hišic v Sel-cah pri Crikvenici, kjer bo lahko istočasno letovalo po 20 članov našega kolektiva. Prvih 6 družin bo lahko letovalo že v začetku poletja. Cene bodo sprejemljive, hišice pa udobne. Prav na našo iniciativo je oživela godba na pihala in pevski zbor pivške Svobode, ki ji podjetje nudi vsestransko pomoč. Pohvaliti je treba tudi mladino, saj je s prostovoljnim delom nadomestila pri delu tovariše, ki so šli v brigado.«
Predsednik mladinske organizacije Rudi Dujmovič je bolj tarnal kot hvalil: »Težko je z našo organizacijo, ker sploh nima primernega prostora, kjer bi si uredila vsaj najskromnejšo društveno sobo s čitalnico, prostorom za namizni tenis in šah. Mladinska organizacija je v nekaterih vaseh dosegla prav lepe uspehe. Razveseljivo je, da so naši brigadirji na avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb med najboljšimi in tudi večkrat pohvaljeni, kar dokazuje, da je pivška mladina voljna zgrabiti za delo. Sedaj pripravljamo mladinsko oddajo »Pokaži kaj veš«, na kateri bodo tekmovali znani in neznani talenti. Ta oddaja bo vsekakor prijetno presenečenje za naše prebivalstvo.«
Maks Bile je o delu Zveze borcev dejal: »Naša največja naloga je, da postavimo kostnico, uredimo njeno okolico, prekopljemo padle partizanske borce in prenesemo spomenik NOB izpred občine h kostnici. Predvidevamo, da bodo ta dela zaključena do poletja, vsekakor pa do jeseni. Veliko skrb posvečamo otrokom padlih borcev, invalidom in materam ter vdovam partizanov.«
Predsednik strelske družine Vid Jerič je kratko in jedrnato odgovoril: »Naša organizacija je močna in se udeležuje vse tekmovanj. Delamo uspešno. Trudimo se, da bi zgradili strelišče za kavarno in v Gržinovi hiši, nimamo pa mnogo pomoči niti ne od občine niti od podjetij. Ne vem, ali ne morejo ali nočejo. Zdaj, ko je najlepša sezona, bi lahko to z združenimi močmi zadovoljivo uredili.«
O prostovoljnih gasilcih je spregovoril Franc Glažar: »Najbolj nas tare organizacija v Košani, kjer nimajo niti dovolj kadra, niti dovolj opreme. Druga društva kar dobro delajo. Veliko razumevanja za prostovoljno gasilstvo kaže občina. Pivški gasilci bi radi videli, da bi ob delitvi okrajnih sredstev za prostovoljne gasilce dobili več, kot so. Upoštevati je namreč treba, da je prostovoljno gasilstvo. na Pivškem zelo dobro razvito in zanimanje zanj je vredno upoštevanja pri dodelitvi sredstev za nabavo raznih gasilnih orodij.«
Tudi Rdeči križ ima mnogo dela. Predsednica Marija Oražem . je povedala, da pripravljajo tečaj prve pomoči, da so že priredili zdravstvena predavanja na Jur-ščah in Narinu, podobna zdravstvena predavanja pa bodo tudi v Pivki. Razprodali so več kot 1000 srečk loterije Rdečega križa Slovenije in se dobro pripravili za razdelitev zavojev CARE najbolj potrebnim.
Osem predsednikov je povedalo nekaj besed o delu in problemih, ki tarejo družbene organizacije pivške občine. Razen teh organizacij so tudi druge, ki imajo svoje probleme, in so kljub vsemu več ali manj delovne. Med te sodijo taborniki, ki se pripravljajo na taborniški zlet in na revijo tabornikov, društvo žena in druge, O njihovem delu pa kdaj drugič.
»SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja!
Stran 4
Štev. 16 — 25. aprila 1958
Pretekli teden je v Izoli zasedal občinski zbor proizvajalcev in mimo sklica obeh občinskih zborov razpravljal o gospodarski problematiki občine ter se samostojno lotil reševanja vrste gospodarskih vprašanj s sestavo predlogov občinskemu ljudskemu odboru. Na tej seji so odborniki

:gpsKi
CELJSKI ŽIVILSKI TRG V TEM TEDNU
Zakasnela pomlad tudi na živilskem trgu. V lanski sredini aprila smo lahko gospodinje na trgu kupile že prvo berivko, kmalu za njo je prišla redkvica, v prvih dneh maja pa že glav-nata »majska kraljica«. Letos v teh dneh pa je od zelenjave večji del na mizi le motovileč in regrat. Tega je na trgu dovolj in se gospodinje čudijo, da prodajalci še vedno trmasto vztrajajo pri isilih cenah kot pred dobrim mesecem dni. Zeleno solato tudi vidimo za spremembo na trgu, kupi pa jo lahko le malokatera gospodinja,'tako »diagocena« je.
Sicer pa je na celjskem trgu živil še kar v zadostni količini. Pri socialističnem kot zasebnem sektorju pa so cene še vedno visoke.
21. APRILA NA NOVOMEŠKEM TRGU
V ponedeljek, 21, aprila, je bil novomeški živilski trg v zgodnjih jutranjih urah še kar dobro založen, kmalu pa je vsega zmanjkalo in so po deveti uri prodajali svojo robo le prodajalci okrasnih predmetov (teh je čedalje več!), lončarji, prodajalci semen in prodajala! volnenih izdelkov.
Prodajali so: jajca po 13 dinarjev, motovileč po 20 dinarjev merico, radič po 25 dinarjev, kislo repo in zelje po 25 dinarjev merico, čebulo v vencih od 80 dinarjev dalje, peteršilj v šopkih po 10 dinarjev, mleko po 35 dinarjev liter, maslo v kolobarčkih po 120 dinarjev ter rože.
Na sejmišču je bilo tudi v dopoldanskih urah še vedno zelo živahno. 1175 prašičev vseh velikosti in starosti je bilo naprodaj. Opazili smo, da je cena padla kar za celega tisočaka. Tokrat so manjše prašičke prodajali od 3.500 do 6.200 dinarjev, večje pa od 0.500 do 20.000 dinarjev. Tudi kupcev s Hrvaškega ni bilo toliko, zato so morali kmetje s ceno popustiti.
SLS		
fcc	mi	enuskO
	EŽLjffiiS	
RAZPRAVA O DELAVSKEM UPRAVLJANJU
Pretekli ponedeljek se je začel v Radovljici nadaljevalni 14-dnevni seminar za vodilno osebje podjetij, predvsem pa za direktorje. Seminar prireja Zavod za proučevanje dela ln varnost pri delu LRS. Med temami, ki jih bodo v tem času obravnavali, so že govorili o delavskem samoupravljanju. Na razgovor so povabili tudi predstavnike organov delavskega upravljanja nekaterih gorenjskih tovarn.
STRELA IN SNEG
Prejšnji teden smo doživeli kaj čudno igro narave: sneg .in grom. V nekaterih krajih Pomurja je nekaj ur močno snežilo. Snežni metež je spremljalo precej močno grmenje. V nekaterih krajah je padala tudi precej debela toča,
Celo brez strele ni šlo. V Murskih Črncih je strela udarila v električni drog in pni tem zadela 14-letnega Štefana Makovca, ki je moral iskati zaradi tega pomoč v soboški bolnišnici. Strela je oplazila tudn Marijo Marič iz Murskih Orne.
Ker muhasto vreme zaskrblja že marsikaterega kmetovalca, smo se obrnili do okrajne kmetijske inšpekcije, kjer so nam dejali, da je to vreme sicer zaustavilo spomladansko setev, vendar še to ne bo bistveno vplivalo na pridelek. Ozimine so dobro prezimi!le. Pač pa onemogoča »slabo vreme škropljenje sadnega drevja. Kaže, da bi morale kmetijske zadruge pohiteti s škropljenjem že januarja in februarja.
proizvajalske skupine razpravljali o prihodnjih nalogah zbora in o družbeni prehrani delovnih kolektivov izolske občine. Po poročilu predsednika občinskega sveta za delo so odborniki sprejeli priporočilo o ustanovitvi kluba zbora proizvajalcev in komisije, ki naj zbira snov o najvažnejših problemih proizvodnje in gospodarstva na splošno. Nadalje so sprejeli priporočilo gospodarskim organizacijam, naj razmislijo kako bodo razdelila finančna sredstva, ki jih bodo imela na razpolago po potrditvi zaključnih računov za preteklo leto. Koristen je tudi nasvet, podjetjem, naj čimbolj omogočijo zboru proizvajalcev, da bi vsaj vsake tri mesece proučil kakšno je njihovo finančno in splošno gospodarsko stanje.
Zelo živahna je bila razprava o družbeni prehrani. Potem ko je občinska komisija nanizala težave _v zvezi z izboljšanjem družbene prehrane zaradi velikih stroškov pri ustrezni ureditvi in razširitvi sedanje Ljudske men-ze,. je občinski zbor proizvajalcev sklenil priporočiti gospodarskim organizacijam, naj v kooperaciji ustanovijo nov obrat te vrste s tem, da bi podjetja prevzela nase kritje materialnih stroškov, ki je po predpisih dovoljeno. Ce bi bil ta predlog sprejet, bi lahko nudili abonentom okusno in kalorično zadovoljivo hrano za 4500 dinarjev mesečno. Investicije bi dosegle dva milijona dinarjev in po mnenju zbora proizvajalcev izolske občine bi bilo prav, če bi gospodarske organzacije prispevale svoj delež sorazmerno z njihovim bruto prometom oziroma na osnovi števila abonentov, članov njihovih delovnih kolektivov.
Občinski zbor proizvajalcev je na tej seji sklenil priporočiti občinskemu zboru, da bi čimprej vključil vse kmetijske hiše, ki so na območju stanovanjske skupnosti občine, v stanovanjsko skupnost. To priporočilo je rezultat ugotovitye, da vrsta kmečkih hiš kljub pogodbenim obveznostim njihovih lastnikov
ni vzdrževanih tako, kot bi morale biti, niti niso v dovoljni mori zavarovane proti požarom,
Ta in še nekatera druga vprašanja gospodarskega značaja, katerih rešitev lahko pospeši krepitev gospodarske moči izolske občine, je občinski zbor proizvajalcev temeljito obravnaval, sprejel priporočila za izboljšanje sedanjega gospodarskega stanja občine in tako dokazal izredno zanimanje za reševanje številnih več ali manj bolj perečih problemov, Velja torej pozdraviti tak način dela, ki bi lahko občinskemu ljudskemu odboru in. njegovemu upravnemu aparatu v znatni meri omogočil hitrejše in uspešnejše poslovanje.
Z volitev v novi delavski svet podjetja Elektro Koper
V PODJETJU ELEKTRO KOPER SO IZVOLILI NOV DELAVSKI SVET
Lani smo na obalnem področju porabili nad 24 milijonov kWh električnega toka
Pred izvolitvijo novega sedem-najstčlanskega delavskega sveta podjetja Elektro-Koper se je delovni kolektiv minuli teden ob volitvah v' novi DS podrobno seznanil s problematiko podjetja, ki je poučna tudi za potrošnike električne energije v obalnih krajih koprskega okraja. Zato povzemamo iz letošnjega letnega poročila nekaj podatkov.
Vse od novembra 1955, ko je bilo ustanovljeno podjetje Elektro-Koper, ki je prevzelo skrb za preskrbo potrošnikov z električno energijo od dveh drugih sorodnih podjetij, se je postavljalo resno vprašanje: kaltO' zadovoljiti zahtevam naglo se razvijajoče industrije in vedno večjemu številu privatnih potrošnikov električne energije. Dejstvo je namreč, da so električne naprave v obalnih krajih močno iztrošene in se je moral delovni kolektiv načrtno lotiti najnujnejših del. Dobava električne energije je bila lani ekonomičnejša ter brez večjih prekinitev in redukcij. V tej zvezi velja poudariti, da je imelo
Na nedavnem zasedanju obeh zborov piranskega ljudskega odbora je bila na dnevnem redu vrsta vprašanj od zaključnega računa kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš, do predloga za prenos računov piranskih komitentov Narodne banke Koper na Komunalno banko Piran, vmes pa vrsta drugih problemov. Tako je prišel na vrsto predlog novega odloka o turističnih taksah v občini Piran, ker sta dosedanji odlok in njegov izpreminjevalno-dopolnilni odlok puščala vse preveč nejasnosti in možnosti za njeno izigravanje. Po novem odloku bo taksa nižja kot doslej in to predvsem za bivanje v počitniških domovih v katerih letujejo delavci.
Oba zbora sta razpravljala tudi o odlol iti, ki naj uredi promet z živili vseh vrst na trgih piranske občine. -Namen tega odloka je, da se določijo tržni prostori in njihova ureditev ter način in nadzor časa prodaje, kar bo prispevajo k zagotovitvi rednejše in boljše preskrbe prebivalstva,
Oba zbora sta odobrila poroštvene izjave nekaterim gostinskim organizacijam, ki so zaprosile za investicijske kredite za razširitev svojih hotelskih in restavracijskih zmogljivosti. Potrdila sta tudi sklep delavskega sveta potovalnega urada Adria Portorož, da se priključi k avtobusnemu podjetju Slavnik Koper.
Potem, ko je bilo sprejetih več odločb v zvezi z upravljanjem z zemljišči, sta oba zbora imenovala in potrdila vrsto komisij in upravnih odborov, med drugim komisijo za dokončno elektrifikacijo podeželja na področju občine Piran ter upravne odbore raznih šol in prosvetnih društev.
Občinski zbor proizvajalcev je razpravljal tudi o predlogu za
prenos bančnega poslovanja piranskih komitentov Narodne banke v Kopru na Komunalno banko v Piran. Tako bo na eni strani omogočeno hitrejše in bolj ekonomično poslovanje posameznih komitentov, na drugi strani pa bo funkcija Komunalne banke, ki služi komuni kot celoti, dosegla svoj namen.	Jule
podjetje Elektro-Koper v zadnjih mesecih lanskega leta med slo-' venskimi podjetji elektrogospodarstva najmanj izpadov električne energije. V preteklem letu je bilo porabljenih za investicijsko vzdrževanje električnih naprav in za njihovo obnovo več kot 66 milijonov 800 tisoč dinarjev. Urejena je bila transformacija v glayni razdelilni trafopo-staji v Škocjanu pri Kopru z montiranjem transformatorja učinka 5400 KVA 50/10KV, ki je prevzel napajanje 10 KV transformatorskih postaj na območju rajona Koper, Dekani in delno rajona Marezige in Izola. Urejeno je bilo tudi napajanje bolnišnic, ustanov in industrijskih obratov na področju Valdoltra—Ankaran —Dekani s prehodom daljnovoda Koper—Dekani na obratno napetost 10 KV. Obnovljeno je bilo nizkonapetostno omrežje in napajalne trafopostaje v Miljskih hribih, dokončana rekonstrukcija zastarele transformatorske postaje v Portorožu in stari transformator 1000 KVA zamenjan s tremi sodobnimi po 860 KVA. Zamenjani so bili železni tokovod-niki med Dekani in Pobegi teu, montirani progovni odklopilci na vseh važnejših točkah v 10 KV mreži. Lani je bila dograjena transformatorska postaja Izola II z visokonapetostnim priključkom na daljnovod Koper—Izola in urejeni nizkonapetostni izvodi. Obnovljene so bile napajalne transformatorske postaje in nizkonapetostno omrežje tudi na Belem križu, v Luciji, Pobegih, Čežarjih in nizkonapetostni izvodi iz trafopostaje Koper II. S po-
V	nedeljo je bil v Kopru občni zbor Vodne skupnosti Koper, ki je razpravljal o dosežkih dela v preteklem letu in o delovnem planu za leto 1958. Tako je med drugim ugotovil, da je Vodna skupnost, katere delokrog obsega občine Koper, Izola in Piran kljub temu, da je še mlada organizacija, dosegla izredne uspehe pri melioracijah in regulacijah, pri urejevanju vaških vodnjakov in kapnic, pri gradnji koprskega pristanišča in nabavi strojnega parka ter druge opreme, kakor tudi pri gradnji stanovanjskih objektov za svoj delovni kolektiv,
V	preteklem letu je Vodna skupnost Koper za omenjena dela potrošila 366,000.000 din ter tako ustvarila temelje za svoj nadaljnji delovni razvoj. Letos bo s 505,000,000 din razpoložljivih sredstev meliorirala ankaransko-rižansko področje, polje ob reki Badaševici v občini Koper, gradila in asanirala bo lokalne vodovode predvsem tam, kjer bodo vaščani voljni sodelovati s prostovoljnim delom, ker so razpoložljiva sredstva za gradnjo vaških vodnjakov minimalna, dalje bo skrbela za sistematično gradnjo vodnogospodarskih objektov, izvedla vrsto raziskav, meritev,
izdelala programe in projekte za nadaljnje regulacije in melioracije na svojem področju ter za boljšo preskrbo s pitno vodo.
V letošnjem delovnem programu je velik poudarek na melioraciji Sečoveljske doline in tudi na gradnji prvih 135 m operativne obale koprskega pristanišča. Predvideno je, da bodo dela v pristanišču dokončana do 29. novembra in od tedaj dalje bodo lahko pristajale v Kopru tudi ladje ,do 10.000 ton nosilnosti.
Živahna razprava občnega zbora, na kateri so delegati in gostje, med katerimi so bili direktor Uprave za vodno gospodarstvo LRS inž. Lojze Kerin, podpredsednik OLO Franc Klobučar, predsednik OZZ Franc Kralj-Pe-tek in drugi, je naglasila, da delo Vodne skupnosti pomeni le osnovo za izboljšanje kmetijstva in gospodarstva sploh, in da je zato potrebno pritegniti zlasti kmetijske zadruge in kmetijska posestva. Po izvedbi teh sistematično opravljenih del bodo dani vsi pogoji za komasacijo, arondacijo in rajonizacijo kultur. Tega na naj bi se v večji meri zavedali vsi občinski ljudski odbori, kakor tudi vse zainteresirane gospodarske organizacije in privatni kmetovalci.
močjo občinskega ljudskega odbora v Piranu je bila zgrajena nova napajalna transformatorska postaja Piran II, investicijski kredit ObLO Koper pa je omogočil dograditev prostozračne transformatorske postaje in obnovitev nizkonapetostnega omrežja.
To so le najvažnejša dela, ki jih je lani opravil delovni kolektiv podjetja Elektro-Koper, bilo pa je opravljenih še vrsta manjših, ki so omogočila, da je preskrba obalnih krajev z električno energijo iz meseca v mesec boljša. Vsa ta dela so opravila gradbene in montažne skupine podjetja in tako dokazala, da je delovni kolektiv sposoben reševati tudi najtežje tehnične naloge. V prihodnjih letih pa bo treba še povečati kakovost del in storilnost dela. Treba bo opraviti rekonstrukcijo 10 KV daljnovodov, urediti mestne trafopostaje, obnoviti nizkonapetostno omrežje in zgraditi ter opremiti nove transformatorske postaje. Vrednost del, ki jih predvideva plan za leto 1958, znaša več kot 98 milijonov dinarjev. Letos ima podjetje le 36 milijonov dinarjev za obnovo, ker mora približno šest milijonov dinarjev odvesti kot anuitete za investicijska posojila in 27 milijonov dinarjev za investicijsko vzdrževanje naprav.
V letošnjem planu ima Elektro-Koper ustanovitev elektroservisov v Kopru, Izoli in Piranu, katerih glavna naloga bo ureditev priključkov in instalacij. Ti servisi bodo posredovali vse usluge v zvezi z dobavo električne energije, saj bodo opravljali ceneno in hitro vsa popravila električnih instalacij.
Podjetje Elektro-Koper zaposluje okrog 150 delavcev. 2e ti skromni podatki povedo, da so uspehi v veliki meri rezultat živahnega dela organov delavskega upravljanja. Na svojih sejah in sestankih so razpravljali o delovnih nalogah, o metodi dela in najboljših načinih, da bi bilo njihovo delo čimbolj uspešno. Pred novim delavskim svetom pa je še vrsta nalog, kol: so analitična ocena delovnih mest, tesnejše sodelovanje s komunami in krepitev dela posameznih komisij.
TABORNIŠKO TEKMOVANJE
»Kraški viharniki« iz Postojne so v proslavo 21. aprila — Dneva tabornikov in občinskega praznika, priredili v nedeljo, 20. t. m. tekmovanje v taborniškem mnogoboju, ki obsega: postavljanje in podiranje šotorov, signalizacijo in orientacijski tek. Tekmovalo je blizu 40 tabornikov v 9 skupinah. K brezhibni izvedbi je pripomogla tudi JLA.
. Obenem pa je bilo to tekmovanje priprava za I. zlet primorskih tabornikov, ki bo 3. in 4. maja v Postojni. Uprava roda »Kraških viharnikov« je na svoji seji že določila obseg priprav za čimbolj-šo organizacijo in »Viharniki« upajo, da bodo uspešno opravili to častno in zahtevno nalogo
-lobin
® ÊCULTURÂ PKQSVETÂ o KULTURA PROSVETA ® KULTURA prosweta ° kultura prosvetä * scültura PROSVETÄ o KULTURA
perspektivni
PLAN O RAZVOJU ŠOLSTVA V NAŠEM OKRAJU V
(Nadaljevanje s 1. str.) pod normativo. Zanimivo je poglavje, ki, govori o površinii učilnice v kvadratnih metrih na enega učenca. Po predpisih bi moralo priti na enega učenca 2,4 m-, v resnici pa vidimo, da je ta številka v osnovnih šolah daleč pod tem (prednjačita Hrpelje in puran z. 1,9 m: učilnice na učenca), na osemletkah pa pride na enega učenca 3,3 m- površine, na nižjih gimnazijah 1,3 m- in na popolnih gimnazijah 1,1 m!.
Med perečimi problemi je fizično stanje šolskih poslopij in opreme. Od obstoječih šolskih zgradb je približno 25 takih, ki niso bile zgrajene za šolo. Druge so zopet bile zgrajene tako, da dopuščajo možnost etapne izgradnje, ponekod pa so pri gradnji planirali zgolj učilnice in niso zgradili tudi drugih prepotrebriih prostorov, kot so šolske delavnice, garderobe, kabineti, zbornice in upravni prostori. V velikii večini so šole potrebne večjih, ali manjših popravil.
Mnoge naše šole imajo še stavo opremo, ki zdaj že dobesedno razpada, na drugih šolah pa zopet, ki so dobile novo opremo sicer po osvoboditvi. je le-ta izdelana nevešče, po starih vzorcih in iz slabega materiala, Le majhen odstotek uOilmie je opremljen z novim, modernim pohištvom, ki ustreza tako zdravstvenim kakor tudi šolskim potrebam. Zato bo treba v prihodnjih petih in desetih letih postopoma in načrtno reševati pereče vprašanje naše šolske opreme.
Vprašanje novih šolskih prostorov je prav gotovo naš šolski problem št. 1. Ponekod je to tako pereče, da prav gotovo ne bo mogoče rešiti drugače kot z novogradnjami. «Posebno v naših šolskih centrih. Petletni perspektivni plan predvideva izgradnjo novih šolskih poslopij in stanovanj-
3RED GOSTOVANJEM SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA NA PRIMORSKEM
t? o
tzj
K3
¿3
Krivi so pred svojimi sinovi, svetom in življenjem, ker so s svojim delovanjem hoteli ustaviti življenju pot
ZAPISEK
Prosvetni odbor Zveznega izvršnega sveta je izdelal načrt novega šolskega zakona in ga je dal v javno razpravo. Ze v bližnji prihodnosti bo o njem sklepala Zvezna ljudska skupščina, veljati pa bo pričel predvidoma, z novim šolskim letom. Namen novega zakona je, da postavi naše šolstvo na nove temelje, da bi bolj kot do zdaj ustrezalo duhu novega časa in našega socialističnega razvoja. V strnjeni definiciji lahko rečemo, da je namen novega zakona, t. j. tako imenovane šolske reforme, o kateri smo že toliko slišali, naj bi naše šole vzgajale in izobraževale delovne ljudi v potrebnem znanju in z ustrezno moralno kvalifikacijo. S temi cilji predvideva novi zakon nekatere bistvene spremembe pri dosedanji praksi.
Osnova vsega šolanja ho obvezna osemletna šola. Ponekod, v manjših vaseh, bo to prineslo ukinitev niže organiziranih šol, organiziranim, v mestih in v večjih krajih pa bo to pomenilo združitev osnovne šole s štirimi razredi nižje gimnazije, medtem ko bodo postali višji razredi gimnazije samostojne šole druge stopnje.
Med bistvenimi spremembami, ki jih bo prinesla šolska reforma, gre omeniti nov odnos v vrednotenju učenčevega znanja. To se pravi nov način ocenjevanja, kar bo omogočilo slehernemu državljanu, da bo polno razvil svoje sposobnosti. Zagotovljen bo prehod iz ene vrste šole v drugo. Pomembna so tudi načela o izobraževanju odraslih oz. o dopolnilnem izobraževanju. Med drugim je omogočen vpis na univerzo tudi ljudem brez redne predhodne šolske izobrazbe. Pogoj je le, da dokaže kandidat svoje znanje in sposobnosti s posebjiim izpitom.
Čeprav je v Sloveniji organizacijska plat šolske reforme ponekod že izvedena in predstavlja to gotovo prednost, bo vendarle treba za potrebe nove, reformirane šole izpopolniti, znanje in vzgojne metode učnih moči. Razen pedagoškega centra bodo opravljale to nalogo še eksperimentalne šole, katerih število se bo povečalo. V teh šolah bodo dobivali nasvete in praktično znanje ter pomoč prosvetni delavci iz bližnjih šol. S tem v zvezi je predvidena tudi sprememba učnega 'načrta in delna reorganizacija po-ufca na učiteljiščih. V načrtu je tudi ustanovitev pedagoških akademij v Ljubljani in v Mariboru.
V osemletkah pride na 1 nčenca 3,8 m2 učilnice, v nižjih gimnazijah 1,3 m2 in v popolnih gimnazijah 1,1 m2 — Pereči problemi šolskih stavb in opreme — V letih 1957 do 1961 bo investirano za šolska poslopja in stanovanjske bloke za uči-teljstvo 619 milijonov 500 tisoč dinarjev
sldli blokov za učitcljstvo. V ta namen so predvidene investicije v višini G19,500.000 dinarjev, in sicer:
o zgraditi je treba novo osemletno šolo v Ilirski Bistrici, šoloobveznih otrok je 957, tako da pride zda,i na vsako učilnico 96 otrok ali 0,56 m-površine na učenca. Šoli sta na neprimernem kraju. Nova šola naj bi imela vsaj 16 učilnic, stanovanjski blok pa 6 družinskih in G samskih stanovanj za učiteljstvo.
o Zgraditi je treba novo osemletno šolo v Pivki, šoloobveznih otrok je 472, na 1 otroka pa odjiade 0,92 m:. šolsko poslopje je staro več kot 100 let, učilnice so neprimerne. V novi šoli bo 3 učilnic, v stanovanjskem bloku pa 4 družinska in i samska stanovanja.
» Zgraditi je treba novo osemletno šolo v Semedeli pri Kopru. S področja Semedele in Škocjana obiskuje zdaj pouk v Kopru 155 otrok. Z izgraditvijo Semedele II se bo to število povečalo za nadaljnjih 100 šoloobveznih otrok. Ker je računati Se na dotok iz šmarij in Marezig, bi imela nova šola približno 600 učencev. Šola naj bi imela 20 učilnic, blok za učiteljstvo pa 6 družinskih in i samska stanovanja.
o za učiteljstvo v Kopru bi bilo nujno zgraditi blok s 16 družinskimi in S samskimi stanovanji.
o Na osemletni šoli v Dekanih je treba prizidati dve učilnici in zgraditi stanovanjski blok. Šola šteje zdaj 270 otrok.
o Osemletni šoli Hrpelje je treba prizidati 4 učilnice. Šola ima 213 otrok, na enega otroka pride 1 m= talne površine.
o K obstoječemu šolskemu poslopju v Divači je treba prizidati 1 učilnice. Šola ima vse pogoje za razvoj, trenutno pa šteje le 130 otrok.
o Bodoča osemletna šola v Postojni bo imela v prihodnjem šolskem letu nad 935 otrok v 11 učilnicah. Z nadzidavo šolske zgradbe bi pridobili 4 do (i učilnic. Po sedanjem stanju pride :ia 1 učenca 0,4S m:. Zgraditi je tudi treba stanovanjski blok za uči-
V	nedeljo zvečer so člani dramske sekcije prosvetnega društva »Josip Jurčič« iz Rodika nastopili na odru DPD Svoboda v Hrpe-ljah s komedijo »Radosti zakonskega življenja«.
V	skromnih pogojih pod katerimi dela rodiško prosvetno društvo, je nadvse hvale vredna delovna vnema dramske družine, ki s sistematičnim delom dosega lepe uspehe. Lani 'so njeni člani uprizorili dokaj zahtevno Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«, s katero so tudi z uspehom gostovali v bližnjih krajih. Med igralci je nekaj nadarjenih, ki se lahko ob dobrem režiserskem vodstvu in z lastnim prizadevanjem razvijejo v nadpovprečne amaterske igralce.
Uprizorjena komedija je bila dobro naštudirana in je obiskovalce do neke mere zadovoljila. Bilo pa bi prav, če bi igralci svoj trud vložili v uprizoritev kvalitetnejšega dela kot so »Radosti zakonskega življenja«, saj bi tako lahko želi še večji uspeh. Razen tega je bolje, če bi uprizarjali domača dela in se ne mučili s tujimi, pri katerih jim izgovarjava tujih imen in besednih vložkov dela preglavice. Vsekakor želimo prizadevni dramski družini »Josip Jurčič« še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu,
J. Z.
—• Na novo je oživela godba na pihala in se vneto pripravlja za nastop za praznik 1. maja.
—	Mladina pivške občine se pripravlja za svoj prvi nastop »Pokaži kaj znaš«, ki bo predvidoma 27. t. m. Doslej se je že prijavilo več kot 10 ekip. Najboljše bodo nastopile na prvomajski proslavi.
—	Doslej je imela Ljudska univerza 12 predavanj po vsej občini. Predavanja je obiskalo nad S00 ljudi.
teljstvo (8 družinskih in S samskih stanovanj).
o Osnovna šola v Obrovu je v privatnem poslopju. Potrebno bi bilo zgraditi šolo z dvema učilnicama. Šola ima 63 otrok v 2 oddelkih.
o Osnovna šola v Pliskovici je stara več kot 100 let. Ima 3 učilnice s 105 m= talne površine. Zgradba je za šolo skrajno neprimerna. Potrebna bi bila novogradnja s 3 učilnicami in učiteljskimi stanovanji.
o Dogradili je treba stanovanjsko zgradbo v Gračišču.
o Preurediti je treba Mladinski dom v Dutovljali.
o pripraviti je treba načrte za gradnjo poslopja za srednje šole v Kopru.
o Načrt investicij predvideva tudi nabavo moderne šolske opreme, in sicer vsako leto za 10 normalnih učilnic
o in končno nabavo opreme za šolske delavnice, vsako leto za 5 delavnic.
Brez dvoma, cla bo pomenila uresničitev tega perspektivnega petletnega načrta velik korak v razvoju našega šolstva, hkrati pa bo ta razvoj podprl težnje novega šolskega zakona, šolske reforme.
Naslov in oznaka sta povzeta po gledališkem listu, v katerem je objavljen tudi celoten tekst Kislingerjeve igre v treh dejanjih NA SLEPEM TIRU. Praiz-vedbo tega dela je imelo Slovensko ljudsko gledališče 12. februarja 1958 v Celju, sedaj pa ga bomo videli tudi pri nas. Za to delo je pri nas izredno zanimanje, ker ga je imelo svoj čas v okvirnem repertoarju SNG iz Trsta in nekdanje Gledališče Slovenskega Primorja.
»Na slepem tiru« je igra o vojnih zločincih. Godi sc v emigrantskem taborišču, »nekje v Evropi po drugi svetovni vojni«, pravi avtor v režijskih opombah. Tudi narodnost teh ljudi ni imenovana, vendar jasno razberemo, da so to ljudje iz naše domovine, s krvjo omadeževani in z umori obremenjeni vojni zločinci. Pet let že životarijo v trhlih vagonih na slepem tiru velike ranžirne postaje in zdaj se jim obnavljajo v spominu pretekla dejanja. Različno doživljajo preteklost in vzroke, ki so jih pripeljali v to slepo ulico usode. Po petih letih, na božični večer, izbruhne iz njih še enkrat vsa mučnost tega sivega in brezupnega življenja in drama nam pokaže, kako se jim v strahotni živčni napetosti in
,., j? mmm
Prizor iz Maughamove igre SVETI PLAMEN, ki ga je uprizorila dramska družina DPD Svoboda v Ilirski Bistrici. O uspeli predstavi vam govori naše poročilo
S. Maughamov
Preteklo soboto in nedeljo nam je pripravila prizadevna igralska družina DPD Svoboda v Ilirski Bistrici prijetno presenečenje: domačemu občinstvu je predstavila igro Somerseta Maughama »Sveti plamen«. Čeprav izbor dela ni bil najbolj posrečen, so bili igralci in gledalci zadovoljni in dvakrat napolnjena dvorana je to še potrdila.
Igralci, člani DPD Svobode, so se resno spoprijeli s precej zahtevnim delom, vložili vanj precej svojih prostih ur, zato pa je tudi bila predstava na ravni visoke amaterske zmogljivosti. Vsekakor je bil to odločilen korak na poti resnega gledališkega ustvarjanja, ki uživa v Ilirski Bistrici veliko razumevanje. Če se bodo še našla finančna sredstva za restavracijo sedanjega kulturnega doma, ki je tega vsekakor zelo potreben, se bo prav gotovo še bolj razmahnila kulturnoprosvet-na dejavnost in pritegnila še tiste, ki zdaj raje polnijo gostilniške prostore in mečejo karte.
V seznamu iger, ki jih je pred časom izdal Prosvetni servis v Ljubljani, je zapisano, da zahteva igra »Sveti plamen« uglajenih in dobrih igralcev ter spretnega režiserja. V Ilirski Bistrici je to delo režiral Saša Ličen, ki ima nedvomne zasluge za uspeh igre. Tudi igralci so zadovoljivo rešili svojo nalogo, celo novinci, ki so dostojno stali ob strani starejšim
in bolj izkušenim tovarišem. Igrali so: Rozika Polh, Frane Sila, Nerina Schoba, Stanko Česnik, Silva Ziberna, Dušan Dujc, Saša Ličan in Janja Urbančič. Sceno in kostume je oskrbel Prosvetni servis iz Kopra.
Bistričani bodo prav gotovo to delo še ponavljali, gostovali z njim še v drugih občinskih središčih, morda pa obiščejo tudi obmorski predel našega okraja.
-ts
v medsebojnem obračunavanju končno razpletajo hudo prepletene poti.
Avtor drame »Na slepem tiru« je JURO KISLINGER, gledališki režiser iz prve generacije absolventov Akademije za igralsko umetnost, v Ljubljani po vojni. Kislinger zdaj že nekaj časa deluje v celjskem gledališču, kot režiser pa se je predstavil tudi v Ljubljani, Kranju, Ptuju in drugod. Krstno uprizoritev njegovega dela je režiral JANEZ VRHUNC, Kislingerjev mlajši vrstnik z igralske akademije. Tako občinstvo kot kritika sta uprizoritev v Celju pohvalila. S Kislingerjevo dramo »Na slepem tiru« se bo SLG Celje udeležilo zveznih j ugoslovanskih gledaliških iger v Novem Sadu, Steriji-nega pozorja, ki pomeni najvišjo manifestacijo sodobne jugoslovanske dramske in gledališke umetnosti.
KOPER
—	Priprave za proslavo 1, maja potekajo v vseh društvih zelo živo. V Kopru samem bo na predvečer koncert dveh godb na trgu, nato pa zborovanje. V večini vasi. bodo proslave na sam praznik t. j. 1. maj. Imeli bodo akademije z glasbenimi in pevskimi nastopi ter zabavne prireditve.
SEŽANA
—	Zabavni ansambel z orkestrom »Veseli veter« je v četrtek 10. t. m. z velikim uspehom nastopil v bolnišnici za TBC v Sežani.
PIRAN
•—• Godba na pihala je imela v soboto, 19. t. m., svoj prvi koncert z novimi instrumenti. V nedeljo pa so požrtvovalni godbeniki imeli koncert v bolnišnici za kostno tuberkulozo v Valdoltri.
—	Istočasno z godbo je nastopil v soboto zvečer v Piranu tudi obnovljeni moški pevski zbor DPD Svoboda. Razveseljivo je, da se je v zbor vključilo več mladincev.
—	Piranski godba ima zdaj S2 članov, od tega 45 pionirjev, ki še niso nastopali..
POSTOJNA
—	V okviru prvomajskih proslav bo v nedeljo, 27. t. m., občinska revija ljudskoprosvetne dejavnosti. Še dopoldne pa bo občinska skupščina Svobod in prosvetnih društev. Vsa društva postojnske občine se pridno pripravljajo na revijo.
ZAGORJE
—	Mlada igralska družina prosvetnega društva, ki je v začetku leta nastopala z velikim uspehom z Linhartovo igro »Matiček se{ ženi«, pripravlja zdaj novo predstavo, in sicer Budakov »Metež«. Premiera bo predvidoma 27. aprila.
Zabavni orkester DPD Svoboda v Sežani. V Kopru smo ga spoznali ob II. reviji pesmi in glasbe, v Sežani in v okolici pa ga dobro poznajo in je zelo priljubljen.
novo na knjižni polici it novo na knjižni polici * novo na knjižni p o l i c m
KARL BRUCKNER:
,111
(Odlomek iz povesti VRABČJE MOŠTVO)
ÉL
Evgen si prav počasi z roko obriše solze in si liilro opomore. Najprej plašno mežika skozi razprte prste, nato se mu usta raztegnejo v smehljaj, nazadnje pa se sproščeno in srečno zasmeje.
»Kad bi bil krilec,« se odloči, ker se domisli, da je tUdI šurl nekaj krilcu podobnega.
»To bi bilo veselje, če pekovski sinko dobi nekaj sočnih po nosu,« zašepeče zlobni Gizdalinček dvojčkoma. ko se ustopajo na svoja mesta.
Fordi pogleda najprej začudeno brata, kakor bi hotel vedeti, ali je tudi za tako »veselje«, nato pa pravi bolj samo njemu: »Potem morava paziti, da se mu kaj ne zgodi — če se ne motim, igra prvič.«
Ob istem času poučuje Vili zelenca Evgena, ki gre z njim naprej: ». .. torej, žoge se ne smeš dotakniti z rokami, sicer nas doleti kazenski strel, in.....
Več ni razumeti, zakaj Šurl zavpije nekaj krdelu dečkov, ki se igrajo z žogo, in že pridirjajo med pravim indijanskim tuljenjem. Prav tako je videti, kakor bi hoteli Surla podreti, toda on stoji mirno in jim nekaj vpije naproti in hkrati kaže v določeno smer. In čudno, neznani dečki Surla brez ugovora ubogajo in zavijejo v stran. Ko pride za njim še nekaj dečkov, otovorjenih z oblekami in jih bolj zadaj polože na tla v dva ločena kupa, ve tudi Evgen, da so to vrata in bo potemtakem nogometna tekma. Samo nekaj mu ne gre v glavo: Oni tam so šurlovemti moštvu ne samo v številčni premoči, temveč so nekateri tudi večji in močnejši . . .
Zdaj grozi eden izmed njih še celo s pestjo na to stran. »Samo počakajte, vrabčki — danes jo boste skupili!« vzklikne. Nekdo drugi pa obljublja: »Danes vam pristrižemo peruti!«
Vse krdelo se zadovoljno zakroho-če: nekateri tako prodirljivo in grozeče zažvižgajo, da je Evgenu nemalo tesno pri srcu. To žvižganje je slišati kakor signal za napad, da Evgen nehote pogleda okoli sebe. iščoč pomoči. Toda Šurla, ki stoji bolj zadaj, ti žvižgi ne zmedejo. Okoli sebe je zbral svoje prijatelje in jim vroče nekaj govori. Razen Bobka se za nasprotnikov izziv ne zmeni. Samo Bo-bek napravi proti njim nekaj korakov. nastavi roke lijakasto na usta in jim zavpije:
»Pojdite rajši po cizo, da boste lahko odpeljali domov gole, ki vam jili nastreljamo!«
Ta nasvet pa nič ne pomaga, da bi Mravljinčarje vsaj malo minila dobra volja. Nasprotno: še bolj so razposajeni.
»Pobčck. napolni si žepe s prodom, da boš težji — sicer te odpihnem,« posvari Bobka eden izmed veselih Mravljinčarjev. In drugi posmehljivo zapoje: »Vrabci, vrabci odietite, da še perja ne izgubite!«
Ubogemu Bobku zastane dih. Premagan je in od napora zardi kakor rak, da bi brž spesnil podobno po-smehljivko!
»Mravljinčarji nas hočejo ujeti, pa — pa —« začne in se mu zatakne, ker nima nič daru za bliskov to zlaganje pesmi. In ker ga vrhu tega premaga še jeza, se ne domisli lilč boljšega, kakor da žaljivcem besno zabrusi: »Toda igrati ne znate! Igrati ne znate!«
Bobkov poraz je popoln. Mravljinčarji se zvijajo od veselja, ker mu je spodletelo. In ko se nočejo pomiriti. jih hoče Bobek obmetavati s kamenjem. da bi jih minil smeh. Toda v trenutku, ko zamahne, že skočita k njemu njegov bral in šurl ter ga primela za roke.
»Ali si nor?« ju sliši Evgen. »Ali jim hočeš napraviti veselje in začeti pretep? Oni vendar nočejo, dobro veš, da bi mi igrali na Planoti. Otl-vrzi kamen, takoj! Še boš dobro igral, se bodo veliko bolj jezili!
Bobek ju besno pogleda, vendar uboga. Kamen mu pade iz roke.
Evgen gleda spet Mravljinčarje. Zdaj ve. za kaj gre Vrabčjemu moštvu: dobiti morajo igro. da jih oni ne spede s Planote. In še nekaj ve zdaj Evgen: to, da bo Vrabcem pomagal, pomagal z vsemi močni, da se jim ne bi mogla zgoditi taka krivica. Naj Šurl vidi, da Evgen Veseli ni nikak strahopetec!
Evgen se z dvema hitrima zgiboma znebi svojega sultnj ča in steče nazaj, da ga položi na obleko Vrabčjega moštva. Ko se vrne, gleda tako drzno, da je odločen čisto sam nastopiti proti Mravljinčarjem. Hlače si potecne prav tako kvišku, kakor je to videl pri Bobku, ln zadovoljno sliši, kako nekdo za njim reče:
»Poglejte Bublja, ta ne pozna strahu!«
In nekdo začivka: »Da, Bubi! Ta se bo še izkazal, dragec! Boš videl, kako jo bodo danes izkupili Mravljinčarji!«
»Čeprav imajo tri napadalce več kakor mi, jim to ne bo nič pomagalo,« se iz ozadja oglasi Bobek.
»Oddaj!« vzklikne od nekod šurl. In nato pade nekaj črnega, okroglega naravnost Evgenu pred noge. V na-
slednjem trenutku vihra nadenj najmanj deset podivjanih fantičev. Srce mu od strahu pade nekam globoko, nato zasliši nekoga, ki stoji bolj spredaj, na vso moč zatuliti: »Streljaj! Streljaj!« in Evgen sune s silnim naporom tisto okroglo reč od sebe ter hkrati zamiži. ker pričakuje napada proti njemu hrumečih fantov.
Toda nič se ne zgodi in ko si Evgen upa boječe pomežikat', so divji napadalci že spet na dolnji polovici igrišča. Tam je prava zmešnjava napadalcev in branilcev, sredi njih med nogami, ki topotajo, trzajo in sujejo, pa je »žoga«, za .katero se bijejo. Mravljinčarji so vrgli v bitko vso svojo bojno silo. da pošljejo žogo v vrata Vrabcev, ki se obupno branijo.
Vsak trenutek grozi gol! V previdni razdalji obkroži Evgen trikrat krdelo do onemoglosti zasoplih fantičev. Njegove v njihove noge uprte iščoče oči ugledajo iznenada. kako se iz množice nog prikaže žoga. ki se je skušajo polastiti z vsemi mogočimi izpadi. Zdaj misli Evgen, da je priložnost, ko lahko dokaže svoj pogum, llitro se pripogne in ujame žogo. Hoče jo vreči na sredo igrišča, toda uspe mu komaj toliko, da zamahne z roko.
»Roka! Roka!« se začujejo kriki z vseh strani, in že mu nekdo iztrga žogo.
Prijatelj in sovražnik sta enako ogorčena.
Vrabci morajo sprejeli kazenski
strel. Evgen pa, ki šele zdaj razume, kaj je zagrešil, lahko spozna po vriskanju Mravljinčarjev, da so po njegovi krivdi zabili gol, Najhuje pa je to, tla ga šurl, Vikec, Franci in sploh vsi, ki pridejo mimo, niti več ne pogledajo.
Samo Boliek pride k njemu in ga z resnim obrazom opozori; »Cuj, Bubi — nehaj igrati, ali pa nam zabijejo še cn gol!«
Gizdalinček pa, ki je manj vljuden, zavpije iz svojih vrat: »Kar poberl se, če ne znaš igrati!«
To pot pa Evgen več ne joče in se tudi prav malo zmeni za oba svetovalca. Obrne jima hrbet, gleda nekaj časa igro in začne nenadoma teči. Toda ne da bi bežal — kakor misli sprva Bobek — temveč teče proti vratom Mravljinčarjev. To nI več prejšnji Evgen, ki zamiži, če zdrvi proti njemu nekaj napadalcev! Tale Evgen je
odločen, da po vsi sili popravi svojo napako. Nič drugega noče, kakor samo pomagati svojim prijateljem, da zabijejo gol, in če že mora biti, ga zabije celo sam. In v tej nakani ima srečo — zakaj žoga pade drugič pred njegove noge. Toda to pot ne strelja kar na slepo in Vili nima prav, če že naprej stoka: »O je j, ojej!« Zakaj Evgenu uspe bolj slučajno kot namenoma, da sune žogo v lepem kotu kvišku. Zoga že leti prek glav nekaterih osuplih Mravljinčarjev — in ko začne padati, jc lam prav tako slučajno Ferdi, ki mu jc treba žogo samo odbiti z glavo.
Uspeh tega odboja z glavo je krasen gol. Izravnava jc posledica Evgc-nove strelske spretnosti, kar mu Vrabci brez pridržka priznajo in ga tudi debelo pohvalijo zaradi njegovega majstrskega strela.
Toda igra sc nadaljuje zdaj šc bolj ogorčeno kakor poprej. Napad, ki ga izvedeta dvojčka in Franci, prestrežejo Mravljinčarji, ki varujejo svoja vrata kakor živ zid. Od tega zidu se odbijeta dva ostra Ferdijeva strela, tretji, ki ga hoče dati Franci, se pa sploh izjalovi, ker Mravljinčarji, ki so v premoči, iznenada napadejo ter pomandrajo strelca in njegove poma-gače.
Roka se oklepa roke in oko medli ■v očesu: tako se pričenja zgodba najinih src
Marčna noč je polna mesečine; v ozračju je sladki vonj hene; moja piščalka lezi na tleh zanemarjena in tvoj venec rož še ni spleten.
Ta ljubezen med teboj in menoj je prosta kakor pesem.
Tvoja tančica žafranove barve opaja moje oči.
Jasminov venec, ki si ga splela zame, pretresa moje srce kakor hvala.
To je igra dajanja in odrekanja, razkrivanja in zakrivanja; malo smeha in malo plahosti in malo sladkega, brezkoristnega boja.
Ta ljubezen med teboj in menoj je prosta kakor pesem.
Nobene skrivnosti onstran sedanjosti; nobenega boja za nemogoče, nobene sence za čarom, nobenega tavanja v globinah temote.
Ta ljubezen med. teboj in menoj je prosta kakor pesem.
Ne skušava s praznimi besedami pretrgati večnega molčanja; ne vzdigujeva rok v praznino za stvarmi onstran upanj.
Dovolj je, kar dajeva in kar prejemava. Nisva iztisnila radosti do zadnjega, da bi izžela iz nje vino bolečine.
Ta ljubezen med teboj in menoj je prosta kakor pesem.
(TAGORE — GRADNIK: VRTNAR)
TIBOR SEKELJ:
(Iz planinskega potopisa VIHAR NAD ACONCAGUO)
Popoldne je začelo kazati, da bo vihar pojenjal; veter je le še kdaj pa kdaj prinesel roj snežink. Ko je prišel v šotor Pasten, sem ga povabli, naj prisede k nam in mu dejal:
»Kaj pravite, Pasten, ali bi jih šli iskat?«
»Malo težko bo,': je odgovoril.
»Saj se jasni, kajne?«
Stopil je iz šotora, pogledal kvišku in mi pritrdil.
»No vidite, potem greva pa lahko pon,je, če si upate z menoj,« sem mu dejal naglo, da bi ga pregovoril.
»Ne vem, ali bodo mule lahko gazile tako globok sneg.«
»Jih bova pa nesla, če bo treba.«
»Pa pojdiva,« je naposled privolil Pasten.
Bilo je torej sklenjeno. Rešilni ekspediciji se je pridružil še gonjač Lallana in ob štirih smo bili vsi trije nared. S seboj smo vzeli dvanajst mul, za vsakega člana ekspedicije po eno, tri pa za tovor. Odpotovali smo po četrti uri popoldne, kar ni bil ravno najugodnejši čas za tak vzpon, a druge možnosti nismo imeli na izbiro. Ko ne bi odšli na pot še ■tisto popoldne, bi morali drugi dan, morda v nič lažjih okoliščinah; en dan zamude pa bi bil za naše tovariše lahko usoden.
Mule so sprva dobro hodile, ko pa se je začela pot proti Nidu de Condores vzpenjati, je od vrha zapihal silovit veter in nas zasul s snegom, ki ga je prinesel s po-
V velikanski gmoti Andskega pogorja je Aconcagua najvišji vrh Drzni raziskovalci in planinci so prenašali nečloveške napore in tvegali življenje, ko so jo raziskovali. Nekateri so pri tem tudi izgubili življenje. Med temi je bil Jorge Llnka, lei se j e pogumno spoprijel s tem andskim velikanom in ga večkrat osvojil, dokler mu ni nekoč razbesneli vihar ugrabil življenje, Bila je to neenaka borba, v kateri nista proti divji sili n č zalegli ne hrabrost in ne izkušnj e. Razen Linka je takrat izgubila življenje tudi njegova žena Adriana in še. trije njuni tovariši.
Pri tem usodnem planinskem podvigu Je bil tudi pisec knjige, iz katere objavljamo odlomek, Tibor Sekcij. S svojim peresom nam je ohranil zgodbo o junaškem vzponu in dal eno najzanimivejših knjig, ki so bile napisane o hojah po planinah.
Mladinska knjiga je izdala VIHAR NAD ACONCAGUO Tiborja Sek-lja v zbirki Globus, v prevodu N. K. in z originalnimi fotografijami.
bočja. Tedaj so se živali uprle, se začele obračati nazaj in ni je bilo sile, ki bi jih spravila naprej. Moral sem skočiti z mule in jo čvrsto prijeti za uzdo, da bi jo zadržal na mestu vsaj toliko časa, da bi veter pojenjal. Pasten in Lallana sta z največjo težavo obrzdala vse živali. Pastenu je tako naglo odneslo rokavico, da je ni mogel več ujeti.
Nenadoma smo skozi gosto ten-čico snega, ki je v divjih vrtincih plesal pred nami, opazili dve človeški postavi. Zagledali smo se vanji. Kdo neki bo to? ... Ker sem svoja očala pozabil v taborišču, sem lahko gledal le s priprtimi očmi. Napeto smo čakali, da se prikažejo še druge postave. Toda nikogar več ni bilo. Le ti dve, za zdaj še neznani osebi, sta se počasi spuščali proti nam. Prvi je nosil na hrbtu velikansko vrečo, v katero sc je zaganjal veter in jo kot pcresce metal zdaj na levo, zdaj na desno, da jo je nosač komaj vlekel v svojo smer. Drugi se je vlekel počasi in se opotekajoč opiral na dva cepina. Ko sta bila že bliže in se je veter za trenutek polegel, sem ju spoznal. Bila sta Grimm in njegova žena,
Pogled na ta par v borbi s podivjano naravo je bil prav epsko veličasten. V prvem trenutku se je v meni zganil reporter; sam ne vem kdaj sem potegnil iz torbice fotografski aparat in ga nameril proti njima. Kako zgovorna bi bila ta slika! Pravim bi bila, ker je v resnici nisem posnel. V zadnjem trenutku sem se zagledal v obraz svojih tovarišev. Grimmov je bil zabuhel in posinel od mraza. Litin pa bled, izmučen in tako žalostno popačen, da bi se človek zjokal. Na vekah je imela polno snega, oči pa so ji sijale v nepopisnem trpljenju.
Tedaj je v moji duši tovariš zmagal nad reporierjem in slike nisem več mogel posneti. Spravil
sem aparat v torbico, poiskal steklenico žganja iin z njo stopil tovarišema naproti. Nekaj požir-kov alkohola vselej poživi in ogreje človeka.
Čestital sem jima, da sta se rešila, onadva pa sta mi v kratkih besedah povedala, kaj se je zgodilo, odkar smo se razšli. Ta pripoved, ki sta jo kasneje izpopolnila s -odrobnejšimi podatki, je naslednja:
»Kakor veste,« je povedala Lita, »smo krenili na pot šestnajstega ob treh popoldne. Se isti dan smo nameravali priti do višine 6500 metrov. Tako visoko pa nismo prišli, ker je Link, ki nas je kmalu dohitel, začutil ozebline na nogah. Moral je sesti in si jih zdrgniti, da mu ne bi popolnoma zmrznile. Zaradi tega in spričo pozne ure smo sklenili prenočiti kar tam. Moj mož je poiskal primeren prostor med skalami, približno 6200 metrov visoko; tja smo postavili oba šotorčka in prenočili v njih.
Naslednjega dne, sedemnajstega februarja, smo se vsi odpravili proti vrhu, le profesor Schil-ler jc ostal v našem zasilnem taborišču, rekoč, da se mora najprej prilagoditi tej višini. Hodili smo počasi, vendar se nam je pot dobro odsedala, Okoli petih popoldne pa se je razbesnela strašna nevihta. Zdelo se nam je, da je ne bo kmalu konec, zato sva z možem sklenila, da ne greva več naprej, ampak da se čimprej vrneva v kako zavetje. Takoj sva se obrnila nazaj. Link pa je z ženo in Kneirllom ostal nekako 6600 metrov visoko.
Hitela sva kar se je dalo, da bi prišla na varno, preden bi nama nevihta ne odrezala pot. Prišla sva mimo naših šotorov. V enem je ležal profesor Schiller z nogami zunaj, pod snegom. Bil je neodet, čeprav je imel poleg sebe dve spalni vreči, ker mi nismo vzeli s seboj ne šotorov ne vreč.

KARL BRUCKNER: VRABČJE MOŠTVO
V prvi prevodni knjigi avstrijskega pisatelja Karla Brucknerja smo spoznali. da se odlikuje z jasnim stilom svežim načinom Izražanja in ne nazadnje z zanimivo snovjo, 750 kateri bo zlasti rad segal za nogomet vneti mlajši in starejši rod.
To je zgodba o predmestnih otrocih, ki jih je revšč na prezgodaj sunila v vrtinec življenja ln v borbo za vsakdanji kruh. Toda v tem sivem zidu najdejo dečki svetlo lino, skozi katero pobegnejo vsak dan v razposajeno in mladostno življenje, v prostost — igrajo nogomet. Njihova edina želja iin edini cilj pa sta, da bi prišli do svoje žoge, prave, usnjene nogometne žoge. Ta želja jih privede v najrazličnejše napete, smešne pa tudi nevarne pustolovščine. Njihovo igro z žogo, sešito iz starih cunj, opazi nekdanji poklicni nogometaš in se zavzame za te odločne fante, uvaja jih v skrivnosti igre, nesebičnega tovarištva in trde discipline, In tako se zgodi, da enajstorica predmestnih dečkov, »Vrabcev«, zmaga v tekmi z mladinskim profesionalnim športnim društvom, Ta zmago pomeni obenem izpolnitev najbolj vroče želje vseh Vrabcev: dobijo pravo žogo.
Založba Mladinska knjiga v Ljubljani je izdala VRABC-JE MOŠTVO v lepem prevodu Rudolfa Kresala in z razgibanimi ilustracijami Marijana Amaiiettija.
MLADA POTA, ŠTEV. 7
Iz vsebine:
PROZA — Janez Kajzer: Klub za razvedrilo, Seta Oblak: Vsakdanja zgodba z navadnim koncem, J. R. Ji-manez: Platero. POEZIJA — Valentin Cundrič, Svetlana Markovič. Božo Leveč in Stane .Jamnikar.
Janez Dokler: Nove knjige (Branko Čopič, Ivan Brat ko. Andrej Hieng), Razgovor dveh pisateljev. Stari in novi znanci (nagradne revije Mlada pota), Lionello Venturl: Kako gledamo sliko: Rafael Aljec: Gershwin — klasik za vsakogar: Koncertni vodič, dr. Oleg Mandič: Prakrščanstvo. Pogovori. Beležke.
LIKOVNI PRISPEVKI — Pablo Picasso, Pavel Medvešček, Van Gogh, Georges Rovault.
Vedela sva, kakšna nevarnost preti profesorju, ko leži v tem vremenu kar na prostem, zato sva ga povabila, naj se vrne z nama, kar pa je odločno odklonil. Nato sva nadaljevala svojo pot in prispela do hišice, ko se je nevihta že razbesnela.
Tam sva prenočila, drugi dan pa sva kljub strašnemu viharju, ki je divjal vzdolž celega Acon-caguinega pobočja, nadaljevala pot navzdol. Po dolgotrajni Odiseji, ki mi bo za vedno ostala vtisnjena v spomin, sva pozno ponoči prišla do Nida de Cóndores in se zatekla v Linkov šotor, ki je še vedno stal tam. V njem sva prebila dve noči in en dan, ujeta v metež in vihar. Veter je dh 'je butal ob šotor in pošastno tulil, ko je zavijal okoli čeri. Za hrano nama ni bilo in vse te dni nisva skoi-aj nič jedla. Kuhalnik nama je služil za peč, kadar sva ga lahko prižgala.
Tretji dan sva se naposled odločila. da se prebijeva skozi nevihto na Plazo de Mulas in se tako rešiva muk — seveda, če nama bo sreča mila ...«
Na Plazi de Mulas je moral biti za kuharja tudi avtor knjige, kot vidite na sliki
V POSTOJNI SO ZACELI UVAJATI RED V PODJETJA
BB
Občinski ljudski odbor Postojna je skupaj z občinskim odborom SZDL pripravil minuli teden na sedežu občine ploden sestanek, ki so se ga udeležili vodilni ljudje iz vseh podjetij postojnske občine. Zaradi izčrpne analize slabosti in pomanjkljivosti, ki so jih vzeli v pretres, se nam zdi prav, če ta sestanek nekoliko podrobneje opišemo.
Najprej je predsednik občinskega odbora SZDL Slavko Černelič uvodoma analiziral volitve v delavske svete. Govoril je o odnosih med podjetji in komuno in ugotovil, da bi bili lahko boljši, če bi podjetja vedela za občino tudi tedaj, kadar imajo dobiček in ne samo takrat, kadar padejo v težave zaradi izgube. Podjetja se bodo morala začeti zanimati tudi za stanovanjske skupnosti, ki bodo v Postojni štiri, da bodo tudi sama še bolj pripomogla k naglejši rešitvi stanovanjske stiske. To je poudaril tudi predsednik občine Jože Basa. ki je še povedal, da je lansko leto ostalo v Postojni kar 76 milijonov dinarjev neizkoriščenih, čeprav so bili na razpolago za izgradnjo stanovanj.
Na sestanku so grajali nekatera podjetja, ker ne vodijo računa o tem, kaj počenjajo njihovi uslužbenci med delovnim časom. Znano je namreč, da uslužbenci nekega večjega podjetja v Postojni hodijo med delovnim časom popivat v kavarno in buffet, tako da se včasih dobijo tamkaj kar po dva ali trije skupaj. Pa še nerodno jim ni. Tak odnos do dela povzroča, med delavstvom upravičeno godrnjanje. Čeprav sta sindikalna organizacija v podjetju in tudi osnovna organizacija Zveze komunistov vedeli za take »izlete« uslužbencev, ni nihče nič ukrenil, da bi tako stanje prenehalo. V nekem drugem velikem podjetju je uslužbenec lep čas hodil z dela pod izgovorom, da gre na občinski odbor ZVVI, kjer ima delo (je namreč član tega odbora), v resnici pa je obiskoval natakarice po gostinskih lokalih. Potem .je primer v manj-
šem obrtnem podjetju, da hodi upravnik neprestano v sosednjo gostilno, medtem ko delavci delajo in pri tem zabavljajo čezenj zaradi takega odnosa do dela in podjetja na sploh.
Na sestanku je bilo tudi veliko govora o bolovanju posameznih delavcev in politiki socialnega zavarovanja oziroma njegovih organov. Ugotovili so, da je kontrola organov SZ premalo učinkovita. Tako ima neko podjetje primer, da je imelo delavca na bolovanju, pa je vedelo zanj, da pijančuje po gostilnah, čeprav je v bolniškem stanju. Opozorili so sicer na to SZ, vendar pa je kontrolni organ obiskal tega delavca doma^v jutranjih urah in ga seveda našel v postelji. Kakopak, ko pa je celo noč pil in mu je zjutraj postelja prav prišla.
Po drugi, strani pa se je direktor LIP Postojna pritožil, ker mora podjetje plačati 1,5 milijona dodatnega prispevka za SZ zaradi zimske gripe, ki je množično prizadela vso tovarno. V takem primeru bi morali vendarle upoštevati objektivne razmere in težave, ki so bile izven moči podjetja in vremensko pogojene.
Na sestanku so podkurili tudi gostincem. Priporočili so jim, naj bi pokazali pri svojem delu nekoliko več iznajdljivosti. V Postojni na primer niti »za zlat denar« ni moč dobiti rakov, kraškega pršuta ali podobne značilne specialitete, čeprav je znano, da rake iz Pivke, ki teče prav pod samo Postojno, celo izvažajo in odvažajo drugam. Prav tako je z ribami^ ki so v gostinskih lokalih redke ko bele vrane.
Res pa je, da se je letos postojnsko gostinstvo močno opomoglo, kar zadeva opremo in notranjo ureditev lokalov. Hotel Javornik je na novo urejen, prav tako Buffet, medtem ko kavarno in restavracijo Jadran še urejujejo. Na novo je urejena tudi gostilna Sovič, Mestne trgovine pa bodo v kratkem odprle v prostorih dosedanje tržnice delikatesno trgovino, ki bo kot nalašč za potnike na avtobusih.
K boljšemu poslovanju postojnskih gostinskih lokalov bo prav gotovo veliko pripomogla tudi izvedena decentralizacija gostinstva. Tako so se spet osamosvojili hotel Javornik, ki ga hiti preureje-vati novi sposobni upravnik Jože Zakarija, dalje Jamska restavracija, ki jo bo poslej vodil delavni Boltežar Švent, v kavarni in restavraciji Jadran pa ostane dosedanji upravnik Avgust Stepan-čič,
Postojnčane, pa tudi številne obiskovalce od vsepovsod in vse prebivalce koprskega okraja živo zanima, če bo v letošnji turistični sezoni, ki obeta biti zelo živahna, postojnsko gostinstvo lahko ustreglo vsem zahtevam sodobne postrežbe.	Ština

iiMtSl m&m
Jamska restavracija pred Postojnsko jamo
ŠE NEKAJ O SLOVENCIH NA TRŽAŠKEM ONKRAJ MEJE
Postojnska občina pred Prvim majem
Letošnje praznovanje Prvega maja se v postojnski občini ne bo omejilo le na večer pred in na sam praznik, ker bodo v posameznih delovnih kolektivih sindikalne podružnice priredile prvomajske proslave že v dneh od 23. aprila vse do dneva mednarodnega delavskega praznika. Tako bodo prosvetna društva in DPD Svobode pripravile slavnostne akademije v počastitev Prvega maja v Orehku, Prestranku, Planini, Studenem in v Hruševju. V nedeljo, 27. aprila, bo na ploščadi pred Jamsko restavracijo v Postojni revija glasbe in pesmi, ki jo bo organiziral občinski Svet Svobod in prosvetnih društev.
Na večer pred praznikom bo v Postojni baklada, nato bo na Trgu padlih borcev govoril republiški poslanec Ivan Regent. Na Nanosu, na Pečni rebri in na Soviču bodo člani Planinskega društva iz Postojne prižgali kresove. Prvega maja bosta vojaška in gasilska godba igrali budnice. Dopoldne bo godba JLA iz Postojne priredila promenadni koncert v mestnem parku.
Številni delovni kolektivi se že
140 LET ODKRITJA POSTOJNSKE JAME
V počastitev 140-letnice odprtja Postojnske jame je bilo v ponedeljek zvečer v kinodvorani v Postojni predavanje prof. dr. Romana Savnika z naslovom »140 let Postojnske jame in naš občinski praznik«. Predavatelj je zanimivo prikazal naravni in turistični razvoj jame. Omenil je plodno delo številnih raziskovalcev in opisovalcev značilnosti jame, med katerimi je lepo število domačih in tujih jamarjev. Predavanja so se v glavnem udeležili dijaki, žal pa zelo malo odraslih.	Ština
pripravljajo na organiziranje prvomajskih izletov in Planinsko društvo v Postojni bo poskrbelo, da bosta v teh dneh lahko koči na Nanosu in na Pečni rebri sprejeli večje število obiskovalcev.
Ština
Med pusto in kamnito Draščo ter golim, a vendar zelenim Lovcem se v lepi, ozki dolinici že stoletja sončijo v prijetnem zavetju lonjerske domačije.
Ze v rimskih časih je bilo tod nekaj hišic; pravo naselje pa je nastalo pred približno 900 leti, ko so se v tem kraju naselili predniki današnjih Lonjercev. Menda so prišli iz okolice Ljubljane. Ustno izročilo pravi, da so prvi domovi zrasli »V plantcah«, nekoliko nad sedanjo vasjo, v smeri proti »Ključu«. To je prav na koncu doline, blizu ceste, ki pelje čez Katinaro v Trst. To cesto, ki jim domačini pravijo »Sežgan-ka«, dobro poznajo tudi starejši Brkini in Čiči, ko so še pred leti po njej vozili v Trst svoje pridelke in oglje, dokler ni bila zgrajena nova cesta.
Lonjer je zelo blizu mesta in je ena izmed najstarejših vasi na Tržaškem, saj jo omenjajo starinski zapiski kot »Villa Sclavo-rum« že leta 1234. Vsekakor častitljiva starost.
Stari domačini vedo povedati, kako so prvi Lonjerci dobili svoj priimek. Pravijo namreč, da je bil »V plantcah« ogromen čok, ko so tja prišli prvi naseljenci. Zato so dobili priimek Čok, ki je še sedaj najbolj razširjen v Lonjer-
ju — kakor v Borštu Petaros. * *
Ko gre stari Gašper v mesto in je dobre volje, pa ga delo ne sili domov, jo mahne kar peš, čeprav jih ima že dosti na grbi. Najraje
Lep primer vestnega opravljanja živinozdravrtiške službe daje mladi veterinar Jože Žižek, Ici je pred dobrimi petimi meseci nastopil svojo prvo službeno mesto v Hrpeljah. Čeprav začetnik, ai je v tem kratkem času pridobil pri živinorejcih veliko zaupanje in priljubljenost zaradi uspešnilh živinozdravstvenih intervencij in zaradi izredne požrtvovalnosti v delu. Tako je bil pred kratkim ponoči poklican v Materijo, kjer je moral posredovati pri težkem primeru prve otelitve telice. Zaradi nenavadno močno razvitega živalskega embria je bila vsa živlinozdravniška pomoč za normalno otelitev zaman in je moral veterinar opraviti na telici carski rez, da je rešil njeno življenje in življenje novorojenčka. Kirurški poseg je odlično uspel.
Preteklo nedeljo je Ml veterinar Žižek poklican k šest let stani kravi, ki je zbolela za živinsko paralizo. Žival je bila že na tem, da bo poginila. Od šeste ure zjutraj do prviih popoldanskih ur je bil veterinar pri bolmi kravi in čalcal na kalcijeve injekcijo, ki so jih zaman iskali v Hrpeljah, Kopru in Sežani, končno pa jih do-UlLl v Ilirski Bistrici, Učinek v zadnjem trenutku uporabljenega kalcija se je kmalu pokazal: krava je vstala in si pričela iskati hrane. Ozdravela je in njen lastnik je bil obvarovan težke gospodarske izgube. Ni še živi-nozdravnik 2ižek zaključil ordinacije pri tej plemenski kravi, že je bil klican v brkinsko vas Ostrovlco, kjer se je neka krava poškodovala na glavi in je močno krvavela. Brez oklevanja in ne glede na to, da je bila nedeljo, sam pa tisto dopoldne še ni ničesar zaužili, je krenil na pol.
Ko ugotavljamo požrtvovalno delo veteninarja Zlžka, velja omeniti, da je veterinarska služba v tej razsežni občini z raztresenimi vasmi In zaselki ter spničo neurejenih cest .izredno otežkočena, zlasti še, ker lahko živi-nozdravnik korlsU le najeta prevozna sredstva. Prav bi bilo, če bi hr-peljski veterinar dobil primerno prevozno sredstvo, Ki bi mu omogočilo
hitrejše nudenje žJivinozdravniške pomoči.
Ob tej priložnosti lahko tudi z veseljem ugotovimo, da je bilo pri tu-berkulinizaciji, ki jo je opravil veterinar Žižek z dvema sodelavcema v dveh mesecih, piti več kot. 4000 glavah govoje živine ugotovljeno komaj nekaj več kot 1 °/o tuberkuloznih obolenj. Kaže torej, da je zdravstveno stanje goveje živ.ine v tej občini zadovoljivo, se pa bo še zboljšalo, saj veterinar Žižek rad ob vsaki priložnosti svetuje živinorejcem, kako naj rediijo živino in kako naj jo negujejo, da bodo imeli od nje kar največ dohodkov.	J. Z.
krene od Čjoze po Akvedotu proti Sv. Ivanu. Če ga vprašate, zakaj gre najraje tod, vam bo znal povedati marsikaj zanimivega.
»Veš, kako je to? Moj nono mi je pravil, kako je imel tod svoje njive in vinograde, kakor drugi Lonjerci. Prav tod, kjer je zdaj središče mesta, kjer je trgovina pri trgovini — na Akvedotu. Če ne verjameš, kar poglej v zemljiško knjigo, pa se boš prepričal!« * *
Mnogo lepih travnikov, pašnikov in njiv so imeli Lonjerci pred leti. Kmetijstvo se je lepo razvijalo; toda nekaj je požrlo mesto, drugo nove ceste itd. Lepe travnike so imeli tudi na Hudem letu, med Bazovico in Padričami, Kraj je zelo ugajal Angležem in Američanom med zadnjo okupacijo in so si tamkaj uredili prekrasno igrišče za golf, eno izmed najlepših v Evropi. Škoda pa gre za kmete še naprej, saj pravijo, da bodo razlastili vsa zemljišča na Hudem letu. Kmetom bodo plačali prav nizke cene, igrišče pa baje izročili neki italijanski športni ustanovi, Temu se seveda sedanji lastniki močno upirajo, ker bi bili zelo oškodovani. * s
Lonjerci so nekdaj skupno obdelovali zemljo, redili govejo živino in pasli ovce. Polagoma so se osamosvojili, nato pa pod vplivom bližnjega mesta vedno bolj zapuščali kmetijstvo. Zaposlili so se v Trstu ali pa so prevažali gramoz. Čistili so kraško gmajno, drobili kamenje in vozili polne koše »batude« (gramoza) v mesto in na ceste. Leta 1909 so vsi vozniki stavkali in v trimesečni stavki so uspeli uveljaviti svoje zahteve. Kriva je bila tržaška občina, ki je sklepala pogodbe za nabavo gramoza samo z nekaterimi bolj podjetnimi Lonjerci. Seveda so bili zato vsi drugi vozniki po pravici užaljeni in so začeli stavkati. Zelo so bili odločni in borbeni, čeprav je policija zaprla nekatere izmed njih. Tržaški magistrat je na vse načine spletkaril; v Boršt je poslal svoje agente in stavkokazi so začeli drobiti kamenje. Hoteli so
ga po železnici spraviti v Trst. Pa so se zbrali vozniki in nagnali delovodje in stavkokaize. Ti so kmalu spoznali svojo napako in se še oni pridružili stavkajočim. Nato je magistrat ubral drugo pot: začel je dovažati gramoz po morju iz Sesljana. Vozniki pa se niso dali kar tako. Odšli so v mesto, prepričali delavce in razbili vse samokolnice in orodje in pometali v morje. Končno je magistrat moral kloniti. Pristal je na vse zahteve voznikov, ki so nato ustanovili svojo zadrugo, Žal pa je uspevala le nekaj let.
Lonjerci pa so ponosni tudi na svoje prosvetne tradicije in se na tem področju tudi še zdaj odlikujejo, Leta 1894 so zavedni domačini ustanovili »Pevsko in bralno društvo«, ki je leta 1900 dobilo ime »Zastava«. Najprej so gojili samo petje, kmalu pa so osnovali še knjižnico in dramski odsek.
Prosvetno delovanje je bilo zelo živahno. Pevski zbor in dramska skupina sta uspešno nastopala tudi v drugih krajih in v mestu Trstu. Pod okriljem prosvetnega društva je začela delovati tudi prva ljudska knjižnica, ki jo je ustanovilo Akademsko društvo »Balkan«. Razen »Zastave« pa je nekaj let uspešno deloval tudi zelo napredni »Ljudski oder«.
Zadnjo prireditev po prvi svetovni vojni je imelo društvo leta 1923, Kljub fašistični prepovedi pa so pevci še naprej vadili in prepevali narodne pesmi pod vodstvom pevovodje Lavrenčiča, ki še zdaj vodi vaški pevski .zbor. Leta 1945 je obnovljeno društvo imelo svojo prvo prireditev že maja meseca!
Zaradi političnih razmer se je društvo leta 1948 razcepilo na dvoje; zdaj pa prevladuje težnja po enotnosti in obe društvi sodelujeta.
Najbolj razveseljivo je dejstvo, da v društvenem delovanju pred-njači mladina. Lahko bi napravili še veliko več, če ne bi bili v stiski zaradi neprimernih prostorov.
Omeniti je še treba, da so Lonjerci dali velik doprinos NOB in na razne načine aktivno sodelovali v boju proti nacifašizmu. Prav sredi vasi so tudi v najtežjih časih vedno našli gostoljubno zatočišče slovenski borci za svobodo,	Bržan
Pogled na prikupno tržaško vasico Dolino
GOSPODINJSKI TEČAJ V HRPELJAH
Te dni so žene zadružniee odprle večerni gospodinjski tečaj, ki ga za sedaj obiskuje 17 žena in deklet. Učni program obsega pouk o kuhi, tako teoretično kot praktično, ter pouk o sodobni higieni doma in predvsem kuhinje. Tečajnice se bodo seznanile tudi z vrednostjo vitaminske in dietič-ne hrane ter s številnimi drugimi gospodinjskimi opravili. Ta tečaj sta gmotno podprla občinski ljudski odbor in kmetijska zadruga, ki sta tako pokazala polno razumevanje za njegov obstoj.
J. Z.
ŽENA IN DOM it zdravstvo IN VZGOJA it 2ena M dom ^v zdravstvo j H vzgoja it žena in dom it zdravstvo IN VZGOJ
JAVNE RAZPRAVE OKROG AKTUALNIH PROBLEMOV
ana
so zdravniki-ginekologi in velika večina naših žena
olavov
Ker naše zdravstvene statistike kažejo iz leta v leto večje število splavov, zlasti takih, ki jih niso odobrile zdravniške komisije, so v nekaterih zdravniških in pravniških krogih na jugu naše države sprožili razpravo o tem, ali naj bi spričo naraščanja teh ilegalnih splavov in velike škode, ki jo povzročajo, dopustili legalizacijo splavov ali pa bistveno omilili sedanje predpise na tem področju.
Burne javne razprave sta izzvala dva članka v največjih jugoslovanskih dnevnikih, Borbi in
Pokojna Milka Čebron, rojena Šček se je rodila kmečkim staršem 5. decembra 1920 v Gradišču nad Vipavo. Po končani osnovni šoli je obiskovala meščansko, toda zaradi svojega naprednega narodnega mišljenja so jo izključili. Ostala je doma — to je bila -usoda marsikaterega narodnjaka na Primorskem. Čas NOB jo je našel pripravljeno in že leta 1942 je postala ena najbolj aktivnih terenk na Vipavskem in Goriškem. Trikrat so jo ujeli, zaprli in mučili, pa ni ničesar izdala. Leta 1944 so jo ponovno ujeli belogardisti, preoblečeni v partizane. Pred odhodom v koncentracijsko taborišče je vzdihnila: »Samo da bi umrla na domači zemlji.« Po srečnem naključju ji je uspelo zbežali z vlaka ter se skriti ob bregovih Soče. Tavala je, dokler ni našla partizanov. Takoj je morala v bolnišnico, kakor hitro je okrevala, pa je nadaljevala z ilegalnim delom. Svobodo je dočakala na Goriškem.
Dvakrat je bila odlikovana.
Po vojni se ji je uresničila največja želja: študirati. V Portorožu je končala učiteljišče, na Višji pedagoški šoli v Ljubljani pa zgodovino in zemljepis. Poučevala je na drugi osemletni šoli v Izoli. Bila je zelo priljubljena, tako pri kolegih kot pri učencih.
Pokojna Čebronova se je tudi prizadevno udejstvovala pri množičnih organizacijah, bila je predsednica »Društva naprednih žena« in članica občinskega zbora v Izoli.
Letos v januarju je zbolela na pljučih, temu se je pridružila še tromboza, kar jo je pokopalo. Umrla je v koprski bolnišnici 17, aprila letos.
Velika množica, ki jo je ■ spremljala na zadnji poti, je dokazala, kako priljubljena je bila Milka Čebron-Marta. Za njo žaluje mož in dve nedorasli hčerki ter prav vsi, ki smo jo poznali, ljubili in cenili.
Svobodna primorska zemlja, ki si jo tako ljubila, naj ti bo lahka! Ponosni smo nate!
NV
m
Politiki. Takoj za tem je naša Ljudska pravica objavila ostri protest Zveze- ženskih društev Slovenije proti legalizaciji splava, nekaj pozneje pa še članek Zdravniškega društva, ki se je prav tako z medicinskega stališča izreklo proti temu predlogu. Pritegnili so jih še predstavniki drugih družbenih organizacij in ženskega društva na terenu, kjer se je velika večina žena-članic izrelda proti legalizaciji. V grobi razdelitvi bi lahko rekli, da so žene v glavnem proti legalizaciji, da pa je zanjo večina moških, razen zdravnikov-ginekologov.
Pravzaprav pa lahko udeležence te razprave razdelimo v tri skupine: v tiste, ki so za popolno legalizacijo splavov, v druge, ki so za razširitev zakonskih predpisov o dovoljenem splavu in končno v tretje, ki so proti legalizaciji. Vsakdo ima seveda pri dokazovanju svoje argumente in si prizadeva osvetliti zadevo s tiste strani, ki je najbolj v prid njegovi trditvi. Vendar pri tem lahko izluščimo bistvene faktorje, ki nam v zdravstvenem, življenjskem in moralnem oziru osvetlijo ta problem z vseh strani. Pri tem objektivnem vrednotenju težko pritegnemo tiste, ki se bore za popolno legalizacijo. Ne samo kot žene, ampak tudi iz popolnoma človečanskih ozirov, spoznanj in izkušenj.
Začnimo pri prvi skupini. Vsekakor drže trditve o škodljivosti splava. Ginekološki oddelki naših porodnišnic se polnijo z ženami, ki so splavile, pa jim je potrebna hitra zdravniška pomoč, ker je v nevarnosti njihovo zdravje ali celo življenje. Prav tako so ordinacije ženskih zdravnikov polne tistih, ki jim je splav zapustil nevarna vnetja rodil. V mnogih primerih ostanejo žene po splavih težki invalidi, prizadeta je njihova delovna sposobnost in družinsko, zakonsko življenje. In še nekaj: marsikatera teh žena ne bo imela nikdar več otroka, čeprav bi si ga morda kdaj pozneje želela. Takrat je zaman romanje od enega zdravnika do drugega, vsakršno zdravljenje, obiskovanje toplic in podobno. Žena ne more več zanositi ali roditi, ker se je morda nekoč prej iz družinskih ali kakšnih drugih tehtnih osebnih vzrokov odrekla materinstvu in ker takrat ni imela zdravniške pomoči, ampak le pomoč kakega mazača.
Iz podatkov, ki smo jih dobili v naši koprski porodnišnici, je videti, da so v letu 1957 imeli 450 splavov (138 od tega jih je odobrila zdravniška komisija!) in
1026 porodov. Umrljivost pri splavih oe dvakrat večja kot pri porodih. Druga plat te medalje pa je, da so bile zaradi tega zasedene štiri postelje dnevno in da stane skupnost to zdravljenje samo v koprskem okraju skoraj 4 milijone dinarjev. Ker pa je bila večina teh žena zaposlenih, pomeni to obenem izgubo okrog 5000 delovnih dni. In končno moramo računati še s tem, da je samo pri nas, med temi 450 ženami, ki so lani splavile, ostalo 20 žena v stalnem bolniškem stanju. Žalostna bilanca — ki pa vendarle ne govori za to, da bi splav legalizirali.
Vzroki so na dlani: žene bi v primeru legalizacije res takoj prišle v bolnišnico, ne da bi se prej zatekle k mazačem, ki povzročijo začetek splava, toda verjetno bi jih bilo še mnogo več kot zdaj, tako da ne bi mogle uživati niti tridnevne bolniške nege, še manj bi nase pazile in v končni fazi bi imeli še več bolnic in invalidov. Pri tem niti ne omenjamo dejstva, da pusti splav razen fizičnih tudi psihične posledice, posebno če gre za prekinitev prve nosečnosti pri mladih ženah oz. dekletih.
Omenili smo drugo skupino udeležencev- razprave okrog legalizacije. Zavzemajo se za širše zakonske možnosti, ki bi dovoljevale splav. Človek bi se z njimi skoraj strinjal, če ne bi pomislil na dejstva, ki so dokaj zgovorna. Kar poglejmo zgornje številke: tretj ina opravljenih splavov v koprski porodnišnici je bila komisijsko odobrena, pri čemer je komisija upoštevala predvsem socialne momente. V glavnem je odklonila le primere, kadar so proti splavu očitno govorili vsi socialni in zdravstveni faktorji. Tu gre predvsem za prvo nosečnost in za primere, ko so imele
g. ' i- v
' »IM
mm %
^ * v
i v tliS I
ÍV> ?
áSiF^

-'mrnmm.
Ni,:
ÜI ^"ii1:^.:'!.,,;"-:....--. Smiim
M ^ mg
Zi . $ \
^Mém imm ám i ^^vj
Dva lepa modela vrečaste obleke, ki vam bosta gotovo všeč, tudi če niste navdušeni pristaši te nove modne muhe.
žene že več splavov in so jih vedno znova opozarjali na posledice tega početja in na možnost, da se izognejo zanositvi — na kontra-cepcijo.
Tu pa smo že pri tretji skupini, pri nasprotnikih legalizacije splava. Čeprav držijo vse trditve, ki jih navajajo zagovorniki legalizacije in ne gre zatiskati oči pred dejstvom, da imamo vedno več splavov, ki jih zagrešijo neodgovorni mazači, nam je dala moderna medicina v roke orožje., s katerim se lahko uspešno borimo zoper to zlo. Imenuje se kontra-cepcija — ali spočetje po naši volji. Ne da bi kakorkoli pri tem prizadeli svoje intimno življenje, lahko sami odločimo, kdaj bi radi imeli otroke in kdaj ne. To je velika prednost, le posluževati se je moramo znati in jo uporabljati. Človek je nezaupen do novotarij, posebno če so v nasprotju z ustaljenimi navadami in če prizadenejo njegovo lagodnost.
Žene se pogosto izgovarjajo, da niso vedele za številne posvetovalnice, ki dajejo na razpolago
kontracepcijska sredstva, da je to precej drago, da jim je nerodno zaradi zdravnika in podobno. Toda če zanosijo in bi želele splaviti,. dobro vedo, kje je zdravniška komisija, ni jim nerodno prositi in prepričevati, in če jim ta komisija odkloni, prav gotovo ni prijetno ali lahko iskati mazača, ki mu je treba plačevati težke tisočake, namesto nekaj sto-takov za kontracepcijo. In končno čaka ženo le še tudi bolnišnica in vse neprijetnosti v zvezi s splavom.
Prav v zvezi z živahno razpravo okrog legalizacije in proti njej so naši javni in družbeni delavci ugotovili, da smo naredili veliko premalo propagande za kontracepcijo in da so naše žene in možje veliko premalo poučeni o njeni koristnosti.
V zvezi z vsem tem pa se nam odpira še drug velik problem in naloga, ki nas čaka: spolna vzgoja naše mladine. To pa je obsežno poglavje, ki bi terjalo posebne in temeljite obdelave.
Z. L.
O namenu gospodinjskega proračuna je bilo že marsikaj povedano. Važno pa je, da se gospodinje zavedamo, da je treba temeljito preuda-riti, kaj res nujno potrebujemo v gospodinjstvu, premisliti o vseh možnih kombinacijah pri raznih nakupih in se odločiti za najustreznejšo.
Vsako jesen se znajdejo potrošna gospodinjstva (delavska, uslužbenska) s povprečnimi dohodki v velikih škripcih. Treba je pripraviti ozimnico, nabaviti kurivo za zimo, temu se pridružijo še izdatki za šolo in za nakup zimske obleke ter perila.
Ker dohodki vse leto bolj ali manj enakomerno potekajo v potrošna gospodinjstva, moramo spomladi in jeseni kriti višje izdatke s sredstvi, ki smo jih prihranili v prejšnjih mesecih, ali pa z najetim kreditom.
KOTIČEK ZA STARŠE
Mati: Ureda, zakaj ne pustiš svoje male sestrice, da bi se igrala z vami? Saj vidiš, da ji je dolgčas.
Breda: Toda mama, ko je pa tako majhna in ne zna še tega, kar mi. Vedno nam pokvari vso igro.
Seveda je dobro, da se starejši in mlajši otroc'i igrajo včasih tudi skupaj, toda prav tako jim morate od časa do časa omogočiti, da se bodo igrali s svojimi vrstniki in pri tej igri jih mlajši bratci ali sestrice ne smejo motiti.
Mlajša sestrica: Mama, rada bi se igrala z Bredo in njenimi tovarišicami,
Mama: To ne gre draga moja, Breda se že igra z velikimi deklicami in ti si še premajhna za njihove igre. Pojdi lepo z menoj, prebrala ti bom zanimivo pripovedko.
Denarni prihranki so najidealnejša rezerva za kritje preseženih sezonskih izdatkov, imajo pa veliko slabost, katere vzrok tiči v bistvu denarja. Denar je namreč blago, ki ga lahko zamenjamo za vsako drugo blago, je pa tudi plačilno sredstvo za usluge. Zato se nam tako hitro izmuzne iz rok, in ko hočemo kupiti stvari, za katere smo prihranili denar, se često zgodi, da nam je prihranek ze skopnel, ker smo ga pač porabili za kritje drugih potreb.
Temu se izognemo, če vložimo denar v hranilnico. Sama pot in čas, ki ga porabimo za dviganje prihrankov, nas silita k razmišljanju, ali jc nepredvideni nakup res tako zelo nujen, da se mu ne moremo izogniti.
Z narodnogospodarskega vidika kakor tudi z vidika gospodinjstva, je takšno ustvarjanje rezerve najprimernejše.
Iz subjektivnih vzrokov, ker smo premalo disciplinirane, pa tudi iz objektivnih, če nas doleti kaj nepričakovanega in moramo nujno kupiti kako blago ali plačati uslugo, se nam pogosto zgodi, da ostanemo takrat, ko bi denar najbolj potrebovali, brez prihrankov in brez blaga.
Da se izognemo takim motnjam in si zagotovimo redno gospodinjsko obratovanje, se lahko poslužimo še drugih načinov hranjenja.
Izdatke za zimske obleke, še bolj pa za perilo, lahko porazdelimo tako, da kupimo enkrat blago, drugič plačamo delo. Tako varčujejo tudi skromnejša gospodinjstva v razvitih deželah, ki kupujejo skoraj vse potrebno blago ob sezonskih razprodajah. Je pa to le izhod v sili in ni enakovreden prihranku v denarju, zlasti če računamo s stabilnim trgom.
Po drugi strani pa je ta način varčevanja bolj zanesljiv, ker ne moremo 11. pr. tekstilnega blaga tako lahko pretopiti v drugo blago ali ga prodati in si zagotoviti denar za nove nakupe. Taka menjava jemlje mnogo časa. mimo tega pa tudi ne moremo zanesljivo vedeti, da ne bomo pri zamenjavi oškodovani.
Tega načina varčevanja se lahko uspešno poslužujemo tudi v prehrani. Ker so konserve in sadje za marsikatero gospodinjstvo z več otroki še predrage in se nam včasih posreči, da pridemo poceni do sadja ali naberemo gozdne sadeže, si jesenske izdatke lahko tako zmanjšamo, da kupimo vsak mesec nekaj več sladkorja in si tako ustvarimo zalogo za konserviranje.
V zimskih mesecih kaže kupovati malo več nepokvarljivili hranil, da spomladi ni prevelikih izdatkov za hrano. Po možnosti kupujmo spomladi samo zgodnjo zelenjavo in prvo
sadje, kar telo potrebuje za okrepitev. Prav tako si ustvarjamo malo. zalogo mila, pralnih, in čistilnih sredstev in s tem sprostimo mesečne prejemke za druge nujno potrebne izdatke.
Majhna zaloga živil jc pravzaprav zmeraj potrebna, saj nikoli ne vemo, ali ne bo kakih nepredvidenih stroškov (bolezen, obiski, družinski prazniki).
Rezervna živila hranimo posebej, če je mogoče, v posebni shrambi ali vsaj v posebni vreči, škatli ipd., ker bomo sicer spričo obilne zaloge preveč potratne.
Gospodinjenje zahteva, da temeljito premislimo o nakupih, zahteva pa tudi strogo disciplino in varčnost pri potrošnji dobrin.
Zahteve, ki nam jih postavlja gospodinjstvo, so tem večje, čim manjši so prejemki. Ce so gospodinjski prejemki majhni, mora opraviti gospodinja mnogo več fizičnega in umskega dela kakor če ima velike. Razmere nas silijo, da nenehno razmišljamo in kombiniramo vse možnosti, da bi vse družinske člane s čim manjšimi izdatki oskrbele z najpotrebnejšim.
Zaradi večje gospodarnosti in varčevanja je tudi v mnogih revnejših družinah več reda in družinski člani ne trpe pomanjkanja, česar o mnogih družinah z veliko večjimi prejemki ne bi mogli trditi.
(Po »Sodobnem gospodinjstvu«)
Obleka iz črtastega blaga z nizko zavezanim pasom
Na področju piranske občine bo letos odprtih 68 počitniških domov delovnih kolektivov oziroma sindikalnih podružnic iz najrazličnejših krajev Slovenije, Že nekaj mesecev, posebno pa zadnje tedne, je okrog teh domov vrvež kot okrog čebelnjaka v sončnem dnevu — domove pripravljajo za novo sezono. Ta so jo v nekaterih domovih že začela. Med prvimi je bil letos odprt na novo urejeni počitniški dom Sindikalnega sveta Maribor-Center. Na sončnem pobočju sredi cvetočih češenj in breskev sloji ta dom. preurejen v letoviško zgradbo iz nekdanjega kmečkega poslopja. Vrsta mariborskih kolektivov je sodelovala pri adaptaciji doma in prav temu sodelovanju se je zahvaliti, da je njihov počitniški dom postal tak, da se delovni človek v njem res počuti prijetno.
Podobno sodelovanje je opaziti med kolektivi, ki imajo svoje počitniške domove v Fiesi. S skupnimi prizadevanji kolektivov in ObLO Piran bo ta lepi košček obale za letošnjo sezono urejen že mnogo bolje kot v preteklih letih. Piran s Fieso je že lani postal središče slovenskega domačega turizma; letos bo po vseh predvidevanjih domačih gostov na tem področju še toliko več.
Tudi v ozkih ulicah Pirana so številni počitniški domovi. Kolektivi so se odločili za adaptacije raznih zapuščenih zgradb zato. ker so vedeli: »glavno je, da nudimo svojim letoviščarjem možnost prenočišča, eventualno še lastne —- in zato toliko cenejše — kuhinje, ostalo, morje, sonce in razvedrilo pa si bodo gostje že našli sami. Izkazalo se je, da je bil tak račun kar pravilen. Gostje v vseh počitniških domovih, tudi v ozkih piranskih ulicah. so bili zadovoljni. Največji dokaz: preko zime je bilo oddanih nadaljnjih 21 poslopij v upravljanje raznim kolektivom ali sindikalnim podružnicam, da še letos ali pa do sezone 1959 preuredijo te stavbe v počitniške domove,
Ne smemo pa napačno razumeti, da so ti počitniški domovi samo nekakšna zasilna prenočišča. Večina sc jih po svoji opremi in ureditvi lahko kosa z vsemi obstoječimi hoteli širom Jugoslavi-
Preteklo soboto v prvih popoldanskih urah je zvabilo na cestno križišče v Kozini številne opazovalce močno brnenje dveh buldožerjev, ki sta se z ogromnimi lopatami zagrizla v gomile kamonite navlake in polporušenih zidnih ograj ter ostankov nekdanjih, kdo ve kakšnih ruševin. Ko se je zmračilo, so prve zvezde že obsijale razširjeno in izravnano središče Kozine, kjer so še pred nekaj urami kupi kamenja in z robidovjem in divjim plevelom preraščene gmote kazile naš kraj in z reške in divaške plati ovirale razgled in pogled proti središču Kozine. Izravnani prostor bodo do prvega maja uredili za postajanje avtomobilov in ga v ta namen posuli z gramozom ter drobnim peskom. Na »zrigola-nem. prostoru nad reško cesto bo park, kjer bi bilo primerno mesto za spomenik padlim borcem in talcem. Vaščani, ki so z odobravanjem spremljali očiščevalna dela, so izrazili voljo, da bodo s prostovoljnim delom pomagali dokončno urediti zunanje lice središča Kozine. J. 2.
TEKMOVANJE MLADIH TABORNIKOV
V nedeljo, 27. aprila bo v Divači okrajno tekmovanje medvedkov in čebelic, članov taborniških organizacij, ki ga prireja okrajni taborniški svet. Posamezne taborniške enote bodo na to tekmovanje poslale eno ali več štiričlanskih ekip. Tako se bo tekmovanja udeležilo predvidoma 80 do 100 pionirjev in pionirk koprskega okraja. Tekmovanje bo v teku, v iskanju skritih predmetov na prostem, v postavljanju šotorov, kurjenju taborniških ognjev in v streljanju z zračno puško.
je. Vse priznanje zaslužijo uprave delovnih kolektivov, ki so poskrbele. da se počitniški domovi uredijo tako, kakor zasluži naš delovni človek na svojem oddihu. Seveda je bilo vse storjeno v mejah možnosti; treba pa je omenili, da se je prav tu pokazala vsa velika iznajdljivost naših ljudi. Pri tistih redkih domovih, kjer njihovi upravni organi niso znali ali niso hoteli poskrbeti potrebnega. pa je nastopila komisija ObLO Piran, ki skrbi predvsem, da so domovi urejeni in opremljeni v skladu s sanitarnimi predpisi. Prav te dni je ta komisija spet na delu, da opozori na ev. pomanjkljivosti še pred začetkom poslovanja domov.	Jule
Pogled na rimsko areno v Pulju TIHOTAPCI LJUDI PRED SODIŠČEM V PULJU
Grobo izkoriščanje propustnic Videmskega sporazuma — Ilegalno prepeljavnaje ljudi čez mejo — Nekatera tihotapska pota so vodila tudi skozi naše kraje
Pred senatom okrožnega sodišča v Pulju. ki mu je predsedoval dr. Mirko Nezic, je bila pravkar v teiidncli zaključena razprava proti skupini osmih organizatorjev mreže, po kateri so ilegalno spravljali ljudi cez mejo. Obtoženci so vzpostavljali mrežo, ki ima svoj sedež in vodstvo v Trstu, po nekaterih istrskih mestih, od koder so potem ljudi vodili čez mejo v Trst. Na zatožni klopi so sedeli Alfredo BONETTI. trgovec iz Trsta, Pietro PAROVEL, mehanik iz Trsta, Emilio FONTANOT,' mehanik iz Trsta, Stanislav MISELLI, šofer iz Trs,;, ter Etio .JU G OVAC, kurjač iz Trsta. Ti obtoženci so italijanski državljani, naše kraje dobro poznajo, ker so nekateri od tod optirali za Italijo. Kazen te petorice pa so sedeli na zatožni klopi Se brata Kari in Jurij SPITZ, oba iz Karikadora, in Jurij ZAIvINJA iz Zakinj. vsi trije jugoslovanski državljani. Vsi so bili obtoženi, da so sodelovali v pretiliotaplj anju ljudi čez mejo, sami na nedovoljen način prehajali čez mejo ali pa grobo izkoriščali propustnice maloobmejnega prometa. O obsodbi bomo poročali prihodnjič.
»PARONOVA MREŽA« Z VODSTVOM IN SEDEŽEM V TRSTU
Obtoženci so v razpravi med drugim pripovedovali, da so delali v imenu nc-kega »Parona« v Trstu, ki je tako rekoč vodja in gospodar mreže za pretihotapljanje ljudi čez mejo. Razen »Paronove mreže« pa je iz konkurenčnih razlogov občasno delovala na svojo roko tudi »Pinova mreža«, deloma pa so tudi nekateri obtoženci včasih skušali napraviti za svoj račun kakšen posel.
Klobčič organizacije sc je začel ocl-motavatl posebno z izpovedbami Pietra Parovela in Emilia Fontanota. Brez izmotavanja pripovedujeta o svojih dolžnostih, ki sta jih imela v »podjetju špediterjev«, čigar sedež in vodstvo je onkraj meje in v rokah nekega »Parona« in deloma nekega »Pina«. Oba nič kaj prikupno ne govorita o svojih gospodarjih. Parovel je vedel na razpravi! celo povedati, kako ga je »Parone« lclofulal in tolkel s pestjo, da bi vtepel vanj poslušnost in pokornost. Ko .ie Parovel pripovedoval o svojem »Paronu«, jc vse zvenelo in sc zdelo, kakor da bi gledali gangsterski film.
»BILO ME JE SRAM. DA BI SE VRNIL V KOPER, KJER SEM IMEL DOBRO ZAPOSLITEV ...«
Parovel pripoveduje, da »Paron« in »Pino« pri poslu nista bila vedno lcom-panjona. Delala sta sicer kot .poslovna prijatelja , toda tudi vsak zase.
»Ker je bil «Pino« pravi skopuh, sem z njim prekinil . . .« pravi Parovel.
To je »Parone« takoj izkoristil in še tesneje navezal nase Parovela, da je delal zanj in da ni bila pretrgana njegova mreža. Toda tudi pri »Paronu« ni bil zaslužek kaj boljši. Parovel je stalno delal na enem mestu. Po naročilu je z. barko prevažal ljudi.
Na vprašanje predsednika senata:
.....-liK-^-^sgr"
- _ ? :
PRAVA MORSKA VOLKULJA
je EVGENIJA GOKLENKO. kapi-tanica 1100 I5IJT sovjetskega tovornega parnika »Auskelis«. ki vozi s 35-glavo posadko na progi Leningrad — Stoekholm — London. Parn k .ie prevzela šele pred enim letom, plove pa po morju že nad četrt stoletja. Po njeni Iziav imajo v SZ le kake tri c!o štiri ženske izredno pravico do položaja kapitana dolge plovbe.
»Kaj vas je privedlo k temu opravku?« je parovel odgovoril:
»V Trstu se ne da živeti. Imam ženo in dva otroka. Stalne zaposlitve nisem mogel dobiti. Da bi se pa vrnil v Koper, od koder sem optiral in kjer sem imel dobro zaposlitev, me je bilo sram.«
SKRIVNOSTNI IN BREZSRČNI GOSPODARJI MREŽE
V svojih odgovorih sta Parovel in Fonlanot tudi orisala svoje gospodarje. Parovel pravi, da pozna »Parona« šele dobro leto. Po tržaških gostilnah sc »Paron« baha, da se ukvarja s pretihotapijanjem ljudi čez mejo že deset let. To je njegovo edino delo. Policije da se sploh ne boji in se hvali, kako je že večkrat ilegalno prestopil mejo oborožen z bombami in brzostrelko.
»Paron« je — tako pravi Parovel — človek brez čustev in brez srca. »Pino« pa jc skrivnosten človek in brezmejno skop ter pred vsakomer prikriva svoje opravke.
Za »delovne odnose« v tej mreži jc značilna grabežljivost vodstva. Nekoč sta se Kari Spitz. ki je delal stalno na teritoriju FLRJ, in obtoženi Fontanot dogovorila, da bosta kakšen posel opravila tudi mimo »Parona«. Ko je le-ta to izvedel, je terjal od njiju »svoj del«, češ da sta -poslovala z njegovo robo«.
Fontanot je bil kot mehanik stalno zaposlen v tržaški ladjedelnici. Toda zaradi pogostih kriz, pravi, je bilo težko živeti. S svojim avtomobilom se je »honorarno« vključil v mrežo. Kot taksi je popoldne in kadar ni bil na delu v ladjedelnici, prehajal mejo. ker je imel propuslnico. Po jugoslovanskem ozemlju je vozil ljudi do meje, sam potem smuknil skozi blok, onkraj pa počakal na ljudi in jih peljal dal.ie v Trst, Delala sta skupaj s Parovelom. Eden z barko, drugi z avtomobilom. Zaslužila pa sta pri tem nečednem poslu nekaj stotiso-čakov. v dinarjih in lirah, Fontanot jc tudi povedal, kako je posel potekal. V glavnem se je vozil h Karlu Spitzu. kjer so že čakali »potniki«. V nekaterih primerih pa je tudi prišel s fotografijami, po katerih sta potem s Spitzem spoznala »robo za čez mejo«. Vsa navodila pa mu je dajal gospodar »Parone«.
»NAJPREJ SEM ŠEL V LONDON ,..«
Elio Jugovac je z Gomile pri Bujah 1955 optiral za Italijo. »Kmalu nato sem šel v London.« pripoveduje, »da bi se naučil angleščine. Od tam sem šel v Rodeziijo, kjer sem delal na železnici in zaslužil kak h 400 tisoč lir. Po povratku v Italijo sem v Benetkah razbil kamion ter bil ob ves denar. Znova sem se vrnil v Trst. Tu sem včasih kaj delal, stalnega dela pa nisem mogel dobiti . . .<*
Tu se je vključil v mrežo in začel pretihotapljati ljudi iz Istre čez mejo, Pravi, da je bil dvakrat s propustnico legalno čez mejo, sedemkrat pa je prišel v Istro ilegalno. Mirno vse pove iti ne pozabi pristaviti, da je zaslužil 20G.000 lir.
Stanislav Mosclli pa pove. kako ga je nekoč najel Bonetti. naj gre s svoj'm avtom, s katerim je v Trstu opravljal taksi: službo, v Opatijo in pripelje dve osebi do Kozine, od koder ju bodo drugI potem peš spravili čez mejo.
TRIJE DOMAČI »TF.RENCI«
Nečedni posel slikovito opisujejo tudi vsi trije domači »terenci- , vključeni v Paronovo mrežo«, brata Jurij in Kari Sp tz in Jurij Zak nja.
Brata Jurij in Kari sta po Istri iskala ljudi, ki bi boleli čez mejo. Brž ko sta koga našla, sta to sporočila v Trst. Jurij je navadno dobavljal »robo« v Trst »Pinu« medtem ko je bil Kari očitnejši zaupnik »Parona« in pa tista točka v Istri, preko
katere je delal »Paron«. Na to točko so prihajali iz notranjosti »potniki za čez mejo« in tu počakali na nadaljnji transport, ki so ga opravljali povezano Parovel, Fontanot, Bonetti, Meselll in Jugovac ter še clrugi člani mreže.
Preko Karla Spiitza je »Parone« iz Trsta tudi pošiljal zaupna pisma v našo državo ljudem, s katerimi je vodil pogajanja za pretihotapljanje čez mejo. Razen tega je Kari Spitz tudi sprejemal pošto in obvestila »potnikov za čez mejo«, kdaj da bodo prišli in za kdaj naj jih pričakuje, kakšni da so lin kako se bodo spoznali. Na zaslišanju je sprva poskušal tajili, potlej pa skesano priznal vse, kar je bil zagrešil.
Jurij Zakinja se je skušal najprej rešiti na račune Alfreda Korenike, ki je z družino optiral za Italijo, a je kasneje večkrat prišel obiskat starše. Ta Korenika, ki je prihajal v Istro z redno propustnico, je svoja potovanja in obiske izkoriščal tako, da je domačine nagovarjal, naj gredo čez mejo ter pripravljal ilegalne prehode. Pri tem delu mu je pomagal Jurij Zakinja. S Koreniko sta delo začela v Umagu, od koder so »pre-vrgli čez mejo« več ljudi naenkrat.
Med ljudmi, ki so se ukvarjali s tihotapljenjem, je bil Zakinja znan pod imenom »Renzo«. Sodeloval je z bratoma Spitz, kasneje pa zlasti z Alfredom Bonettljem, s katerim sta pripravljala večje in rentabilnejše posle, med drugim nekega fotografa iz Umaga za ceno 300.000 dinarjev. Zaradi tega fotografa sta si prišla celo v lase, ker je imel fotograf samo 200.000 din za »pol čez mejo« iin ga je Bonetti najprej s svojim avtomobilom odklonil, kasneje pa le pristal na 200.000. Bonetti je denar mirno poka-siral, Zakinja pa je dobil za nagrado moped in šivalni stroj.
POD KRINKO TRGOVINE
Alfredo Bonetti navaja za svoj poklic. da je trgovec. V imenu trgovine je začel pogosto prihajati v Jugoslavijo s svojim avtomobilom, ki pa ga je dal prej prepisati na ženo. Jurij Zakinja je postal njegov dober sodelavec pri pretihotapljanju ljudi čez mejo. Kasneje se je seznanil še z drugimi. Podoba je, da je Bonetti bolj ali manj delal tucli na svoj račun. Mrežo svojiih žrtev je iz Istre razpredal čedalje globlje proti Zagrebu. kamor je pošiljal Zakinjo po »potnike«, ki jih je sam nato iz Istre z avtom prepeljal do meje in nato dalje. Sam pa jc kajpada vsakokrat z redno propustnico mirne duše in vesti prevozil blok.
Zakinja na razpravi živahno pripoveduje, kako bi morali za tisoč dolarjev ali funt šterlingov spraviti »tja čez« nekoga iz Zagreba. Bonetti mu je za to »debelo ribo« - ponujal 300,000 dinarjev, Ker se nista mogla pogoditi, pravi, je šel posel k vragu in je tista zagrebška riba verjetno prišla čez po kakem drugem kanalu, V lovu za tem nečednim zaslužkom je BonetM angažiral Zakinjo, češ da naj pregovori v Bujah kovača Angela Božiča, da naj pobegne čez. ker jc že njegov brat ondl. Kovač Božič pa je obema pokazal fige: »Kovač sem. imam dobro delo in na kraj pameti mi ne pride, da bi pobegnil čez mejo, Oe pa želim iti v Trst, lahko grem kot spodoben človek, saj imam redno propustnico!« __—Eg
NOVA PETROLEJSKA LUKA
— ^vtr-* - '

^ v.\ •> . '
Mod največjimi angleškimi napravami za tankanje je nova petrolej-ska luka v naselju Finnart na škotskem. Leži daleč izven območja velikih pomorskih prog in razpolaga z možnostjo izkrcavanja tudi za največje tankerje. Po 01 km dolgem cevovodu teče nafta iz Flnnarta naravnost v čistilnico pri Edniburghu.
RESSLOVA SPOMINSKA RAZSTAVA
v Novem mestu, o kateri smo poročali, bo v dolenjski metropoli ostala odprta ves april, da si jo ogledajo mladinske brigade z avtostrade Zagreb—Ljubljana. Nato bo prenesena v Kostanjevico ob Krki. Da tudi Kra-šcvci in Primorci, ki jim je Ressel posvečal tolikšno pozornost, ne bodo ostali brez nje, bo razstava kasneje organizirana tudi ponekod v goriškem in koprskem okraju.
KJE SE JE IZKRCAL KOLUMB?
Na otočku San Salvador v Baliam-slcem otočju. Ta teza je veljala doslej. Zdaj pa Smitbonianov inštitut v ZDA to zanikuje s trditvijo, da jo Kolumb prvič stopil na tla Novega sveta na otočju Caicos, ki leži 320 km južno od San Salvadora, spada pa tudi še v baliamsko otoško skupino.
Dokaz za novo naziranje sta doprinesla zakonca Link, ki sta s G5-ton-skim motornim čolnom ponovila Kolumbovo pot točno po dnevniku njegove ladje »Santa Maria«.
V Kolumbovem dnevniku stoji zapisano, da je naenkrat zagledal toliko otokov, da se je bilo težko odločiti, kje naj se izkrca. Po izjavi obeh Lin-kov ima človek ta vtis cdinole, če zavije proti otočju Caicos. Tudi pripomba, da je otok. Iti so ob njem pristali, gorat in ima obliko fižola, se bolj ujema z glavnim otokom Cai-cos-otočja kot s San Salvadorjem. Vrhu tega govori proti San Salva-dorju tudi poročilo Kolumbovega spremljevalca Las Casasa, ki trdi, da je bil otok njihovega izkrcanja dolg 720 km, medtem ko meri San Salvador v dolžino komaj tretjino tega.
OBLIKA ATOMSKIH LADIJ
O njej se sedaj prerekajo strokovnjaki v Evropi in Ameriki. Mnogi se zavzemajo za »podvodna krila«, ker bi se z njimi hitrost ladij močno zvišala. Pri določeni brzini se ladja dvigne iz vode in drsi po njeni gladini na »podvodnih krilih«. Sovjeti so z majhnim, tako preurejenim parni-kom, dosegli trikrat večjo brzino kakor s sedaj običajnim parnikom ob enaki pogonski sili. Ameriški tehniki računajo, da bodo potniške ladje s »podvodnimi krili« dosegle hitrost do 86 morskih milj, to je . okrog IGO km na uro.
»HAMBURG MARU«
Te dni bodo v Hamburgu svečano sprejeli japonsko ladjo, ki so jo v lanskem oktobru ob splovidbi v Osa-ki krstili na ime HAMBURG MARU. Izraz »Maru« pomeni »ladja«. Osaška plovna družba, ki je med največjimi na Japonskem, že .ima ladje ANDES MARU, LONDON MARU, SUEZ MARU in LA PLATA MARU. Nova pe-torčica ima 9500 BRT oziroma 11,700 ton nosilnosti s pogonsko silo 9300 KM .in hitrostjo blizu 17 morskih milj. Uvrščena je v evropsko progo: iz Japonske skozi Sueški prekop do Hamburga.
VAROVANJE PODVODNEGA DELA LADJE
Podvodni del ladje, ladijsko dno, vse prehitro pokrijejo školjke, alge in podobno, kar ladji gotovo ni v korist, V starih časih so to nevšečnost odpravljali z ognjem. Vse, kar se je nabralo po ladijskem dnu, so previdno odstranili s plamenom, nato pa so se z gorečo suhljadjo ali trsjem toliko približali lesenemu ladijskemu trebuhu, da je njegovo površje narahlo zoglenelo. Postopek, znan in uspešno uporabljan že oddavnaj pri kolih, ki jih zabijamo v zemljo. Tako so počenjali do odkritja ksilamona, volmanita in drugih kemičnih sredstev za konserviranje lesa. Da bi podvodni del ladje obvarovali pred novimi obraslinami, so ga po ožiganju večkrat še na debelo namazali z mešanico žvepla in loja.
P/i »BIIIAČ« je 24. aprila priplula v Bremen.
P/l »DUBROVNIK« je na poti za Anglijo.
M/l »GORENJSKA« je v Raven-ni (Italija).
P/l »GORICA« je na Reki, kjer manipulira s tovorom.
P/l »LJUBLJANA« je v Sibeni-ku, kjer naklada tovor za Italijo. Odpluje dne 26. aprila za Ravenno.
M/l »MARTIN KRPAN« je 21. aprila priplula p Beyrouth, kjer naklada fosfat, za Reko (Jugoslavija).
P/l »NERETVA« je 19. aprila od-plula iz Billinghama s tovorom za Casablanco, kamor bo prispela 28. aprila.
P/l PONORJE. je 21. aprila od~ plula iz Rotterdama za ZDA.
P/l »ROG« je na R"ki. kjer nakladi lovor rn Kontinent.
P'l »ZEJ.ENGORA« je 16. anrila priplula v Split, kjer razklada tovor.
I)
Postojna in Koper sta preteklo nedeljo osvojila vse štiri točke, medtem so njuni najnevarnejši nasprotniki ostali praznih rok. Tako je že zdaj, čeprav smo šele na sredi prvenstva, jasno, da sta za prvo mesto le dva resna konkurenta. Prav zalo se obeta v nedeljo v Kopru ogorčena borba. Tekma med Koprom in Postojno se bo začela ob 15.30. Obe enaj-storici bosta nastopili v najmočnejših postavah. Pričakujejo rekorden obisk, saj ne bodo prihiteli na igrišče samo Koprčani,
dve točki za izolo
V četrtem spomladanskem kolu lj ubij ansko-primorske nogometne lige so primorske enajstorice osvojile polovico možnih točk. Izola je na domačem igrišču premagala Tržič z 2:1, Nova Gorica je igrala na Jesenicah 0:0, medtem ko je idrijski Rudar izgubil v Kranju s Triglavom z 1:9.
Največji uspeh je vsekakor dosegla Nova Gorica, ki ji je uspelo na Jesenicah osvojiti točko. Morda bo prav ta točka odločilna za Goričane, ki so se že bližali nevarnim vodam spodnjega dela tabele.
Izola je doma premagala Tržič s tesnim rezultatom 2:1. S tem so se njeni izgledi za uvrstitev v zgornji del tabele močno povečali. Idrijski Rudar pa je z nedeljskim porazom izgubil vsako praktično možnost, da bi se sploh še pomaknil z repa tabele.
Lestvica:
Krim	13	10	3	0	33:11	23
Triglav	13	10	1	2	50:13	21
Grafičar	13	6	2	5	28:24	14
Slovan	13	6	2	5	27:26	14
N. Gorica	13	5	3	5	25:24	13
Jesenice	13	5	2	6	'32:22	12
Izola	13	5	2	6	20:33	12
Tržič	13	4	3	6	18:37	11
Rudar	13	2	2	9	20:43	6
Ilirija	13	2	0	11	18:39	4
V prihodnjem kolu bo najzanimivejše srečanje v Novi Gorici med domačim moštvom in kranjskim Triglavom. -Izola igra v Ljubljani z Ilirijo. Če se bo potrudila, potem ne bi smela ostati praznih rok. Idrijski Rudar igra doma z Grafičarjem. Favoriti so gostje.
ampak pričakujemo tudi navijače iz Postojne. Čeprav bo imel Koper prednost domačega igrišča, so Postojnčani favoriti. V zadnjih igrah so namreč dokazali, da so v odlični formi, medtem ko Koper ni zadovoljil. Čeprav so sicer možna razna presenečenja, lahko že danes trdimo, da bo zmagovalec nedeljskega srečanja prvak Primorske za leto 1958. To bo držalo zlasti v primeru, če zmaga Postojna. Koper skoraj nima . praktičnih izgledov, da bi pozneje nadoknadil razliko treh točk. Če zmagajo Koprčani, bo sicer Postojna imela še zmeraj nekaj izgledov, ker bo znašala razlika v točkah med njima le eno točko, Toda upoštevati je treba, da ima Koper najtežja srečanja že za seboj in da si ne bo dal tako zlahka iztrgati vodstvo iz rok. Le v primeru če se bo tekma končala neodločeno, se obeta še vnaprej dramatični boj za prvo mesto, v katerem bi pa seveda imela Postojna še zmeraj precej prednosti.
NOGOMET »postojna« : branik 7:0 (4:0)
Pred 400 gledalci je odlično moštvo »Postojne« popolnoma nadigralo sicer dobre goste iiz Solkana. Domače moštvo je zaigralo tako dobro kot še ne v dosedanjem prvenstvu, najboljši igralec na igrišču pa je bil Kostič I, ki je tudi sam dosegel 4 gole. Dva gola je dal še Tomič, enega pa Kostič II. Tekmo je vodil z napakami Jenko.
TELOVADBA postojna : rakek 209:204,6
V	telovadnem dvoboju med moškima vrstama postojnskega in rakov-škega TVD Partizana so v soboto gostje na Rakeku zmagali z rezultatom 209 : 204,6. Prvo mesto je osvojili Celan (Partizan Postojna) s 37,6 točke. Povratni dvoboj je bil v sredo v Postojni,
pester nedeljski
Športni spored
Prihodnja športna nedelja bo brez dvoma pestrejša od vseh dosedanjih. Medtem, ko je nogometno prvenstvo v ljubljansko-primorski in v pod-zvezni primorski ligi že nekaj tednov v polnem teku, se bodo v nedeljo prvič pojavili na igriščih tudi košarkarji in odbojkarji.
V	Postojni bo domači Partizan sprejel v goste moštvo ljubljanskega Poleta (gluhonemi). To bo prva tekma
Minulo soboto so se v Ilirski Bistrici zbrali ljubitelji planinar-stva, da bi obnovili delo tamkajšnjega Planinskega društva. Uvodoma je na tem občnem zboru dosedanji predsednik društva tovariš Klanjšek samokritično ■ ugotovil, da je delo društva v preteklem obdobju zaspalo in da je vrsta subjektivnih ter objektivnih činiteljev vplivala na njegovo nedelavnost.
Razprava je pokazala željo vseh navzočih, da bi društvo imelo dobro vodstvo, ki bo znalo vnesti v društveno življenje čimvečjo aktivnost in organiziralo razne izlete v planine. Tehten prispevek k razpravi je dal prof. Drago Kline, ki je navzoče seznanil z lepotami Snežniških gozdov, planin in dolin. Dejal je, da so bogata flora in prirodne lepote Snežnika med našim prebivalstvom še vse premalo poznane. Temu pa je krivo tudi pomanjkanje turističnih objektov, saj hi na Snežniku nobene planinske postojanke. Marsikdo bi rad šel na Snežnik, če bi bila na Svi-ščakih koča, ki bi privabila domače in tuje planince, predvsem mladino. Le-ta bi se lahko podrobno seznanila z bogato floro Snežnika in vzljubila prirodne lepote naše dežele.
Udeleženci občnega zbora, med katerimi so' bili tudi zastopniki Planinske zveze Slovenije, Planinskega društva Sežana, JLA, TVD Partizan, sekretar občinskega komiteja ZKS in prosvetni delavci, so pozdravili pobudo za oživitev dela Planinskega društva v Ilirski Bistrici, pri tem pa naglasih nujnost obnovitve med vojno porušenega hotela na Svi-ščakih pod Snežnikom, da bi se planinarstvo in turizem razširilo
tudi na to področje Slovenije. Zato bi bilo prav, če bi prej ko mogoče preskrbeli potrebna denarna sredstva za pbvarovanje tega planinskega objekta pred popolnim uničenjem.
Po obširni razpravi je bil izvoljen nov upravni odbor na čelu s prof. Dragom Klincem. Naloge tega odbora so številne in treba bo krepko prijeti za delo, da se bo planinarstvo v ilirskobistriški občini tako razmahnilo kot se lahko in mora.	-oj
In zdaj še nekaj besed o nedeljskem kolu. Postojna je na svojem igrišču katastrofalno porazila Branik s 7:0, Koper pa je z veliko težavo osvojil obe točki v Anhovem (1:0 za Koper). Presenečata pa lepi zmagi obeh zad-njeplasiranih enajstoric. Tako je Sidro premagalo Tabor s 5:0. To je rezultat, ki ga ne bi mogli predvidevati pred meseci niti največji optimisti. Pohvaliti je treba tudi mlado moštvo Adrie, ki je doma odvzelo obe točki izkušenemu Primorju (3:2).
Lestvica: Postojna Koper Branik Tabor Primorje Anhovo A dri a Sidro
10 8 0
10 7 10 5 10 4 10 4 10 3 10 3 10 2
50: 8 16 31:13 15 21:32 11 23:30 10 24:19 20:27
6 25:39 0 8 20:46
Prebivalci vipavske občine so tudi letos lepo proslavili svoj občinski praznik, ki ga. praznujejo vsako leto IS. aprila v spomin na veliko bitko prvih primorskih partizanov na Nanosu. Po slavnostni seji občinskega ljudskega odbora so položili vence pred spomenikonn padlim borcem, nato pa so v slavnostnem sprevodu skozi trg prikazali uspehe, ki jih je občina dosegla na raznih gospodarskih področjih. Ob tej priložnosti so priredili tudi razstavo domače obrti ter vinsko razstavo.
Popoldne je bilo več kidturnih in športnih prireditev.
V zadnjih dneh je v prostorih Košarkarskega centra za Slovensko Primorje v Postojni zelo živahno. V vodstvu Centra zatrjujejo, da se resno ukvarjajo s pripravami za ustanovitev prve košarkarske \okrajne lige v Sloveniji. Sekretar Centra Egon Vi-žin je v zvezi s tem rad odgovoril na nekaj vprašanj.
V nedeljo bo na sporedu razen Koper — Postojna še naslednja srečanja: Branik —Adria, Anhovo— Sidro in Primorje — Tabor.
spomladanskega dela II. republiške košarkarske lige. Postojnčani so v tej ligi najresnejši tekmec za osvojitev prvenstva, nedeljska tekma pa obeta prej ko slej dve točki za domače.
Prvo kolo okrajne lige v košarki je prav tako na sporedu pojutrišnjem. V njej sodelujejo Partizanove vrste iz Kopra, Izole, Pirana, Sežane, Ilirske Bistrice in Postojne. II. liga je razdeljena v dva dela, Medtem, ko sta Koper in Ilirska Bistrica v prvem kolu prosta, bo v Piranu gostovala Izola, v Sežani pa drugo moštvo Postojne. Moči vseh štirih nasprotnikov so 'izenačene. Tekmi bodo sodili prvi primorski košarkarski sodniki, Zmagovalec koprske okrajne lige bo igral jeseni kvalifikacije za vstop v II. republiško ligo.
Istega dne se prične tudi republiško prvenstvo v odbojki. Nekdanja ligaša Pivka in Nova Gorica v tako močni konkurenci nista vzdržala več kot leto dni, v letošnji sezoni pa bomo pričakovali vsako drugo nedeljo vesti iz Ilirske Bistrice, Tamkajšnji Partizan se sicer na prvenstvo ni najbolje pripravil, ker se večina igralcev šola v Ljubljani. Kljub temu dajemo v nedeljski tekmi z ljubljanskim Poštarjem prednost Ilirski Bistrici, saj igra na domačem igrišču in pred svojo publiko. Dve točki iz nedeljskega srečanja bi namreč utegnili pomeniti za domače prebroditev prve zapreke v borbi za obstanek v ligi, kajti v njej sodelujejo letos tako močna moštva, kot so ravenski Fužinar, »Ljubljana«, Oiimpija, Partizan iz Krope, Papirničar itd.
ŠAH prvi pavlovlc
Na brzopoteznem šahovskem prvenstvu za mesec april v Postojni je igralo 17 šahlstov. Zmagal je Pavlo-vič, ki je premagal vse nasprotnike. Drugo mesto je osvojil s 15 točkami prof, Sivec. Sestorica zmagovalcev je prejela knjižne nagrade.
ODBOJKA
V nedeljo bo na sporedu prvo kolo republiške lige v odbojki, v kateri igra tudi Partizan Ilirska Bistrica. Zastopnik Primorske bo igral prvo tekmo doma in sicer z ljubljanskim Poštarjem. Za srečanje je med prebivalstvom Ilirske Bistrice veliko zanimanje.
Kaj je vzpodbudilo Center k pripravam za ustanovitev okrajne lige? Kako si zamišljate tekmovanje in katera društva naj bi sodelovala?
Zamisel o ligaškem tekmovanju v koprskem okraju ni nova. Ze nekaj let spremljamo množično navdušenje mladine za košarko. Razni propagandni turnirji in podobna tekmovanja so v celoti dosegli svoj namen. Za Postojno, Novo Gorico in Koper smo dobili nova košarkarska središča, kot so Sežana, Tolmin, Izola, Cerkno in drugi kraji. Toda s priložnostnimi turnirji ne moremo zadovoljiti vseh želja mladine, zato smo se začeli resno ukvarjati z mislijo, da bi ustanovili okrajno ligo. Letos bi v njej nastopali Koper, Izola, Piran, Sežana, Ilirska Bistrica in drugo moštvo Postojne. Zaradi objektivnih razlogov bi bila moštva razdeljena v dve skupini (zahodno in vzhodno). Tekmovanje bi imelo spomladanski in jesenski del, nato pa bi se ekipe pomerile med seboj za dokončni plasman. Zmagovalec si bo priboril pravico do kvalifikacij za vstop v II. republiško ligo.
Kako daleč ste s pripravami za začetek tekmovanja v ligi?
Center je razposlal vsem navedenim partizanskim društvom vabilo za sodelovanje. Pričakujemo, da bo odziv popoln. V tem primeru se bodo začela tekmovanja v ligi že 27. aprila.
Ali boste imeli težave zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev?
Menimo, da tekmovanje v dveh skupinah ne bo zahtevalo toliko
Revija kulturno prosvetne dejavnosti, ki jo je organiziral občinski Svet Svobod in PD Divača, se nadaljuje.
Od zadnjega poročila o tej reviji, v katerem smo opisali nastop dramske skupine PD »Josip Jurčič« iz Rodika z M. Iienneguino-vo komedijo »Sladkosti rodbinskega življenja« in nastop mladih igralcev DPD »Svoboda« Senožeče, ki so v Lokvi uprizorili »Sne-guljčico«, se je zlasti izkazala dramska družina DPD »Svoboda« Senožeče s Finžgarjevo »Razvalino življenja«. S to dramo, ki je na naših odrih kar pogosta, so senožešlti igralci nastopili 6. in 7. aprila v lastni dvorani, 9. aprila pred pacienti v bolnici TBC v Senožečah, v nedeljo 13. aprila pa v Lokvi. Vsem dosedanjim predstavam so prisostvovali številni gledalci. V Senožečah so morali igro ponoviti, ker dvorana prvič ni mogla sprejeti vseh gledalcev. Kar pa je še bolj razveseljivo, je dejstvo, da so se domala vsi igralci dodobra vživeli v igro, jo podajali prepričljivo in s tem navdušili občinstvo. Igro je režiral Ivan Pegan, ki mu kljub obilici dela na kmetiji ni žal uric, ki jih prebije z mladimi igralci.
Ze 1. aprila so se senožeški pionirji predstavili s »Sneguljčico« v Divači, kjer so jih sprejeli prav tako toplo kot 30. marca v Lokvi.
V tem času sta delovala tudi ozkotračna projektorja DPD Svobode Divača in Senožeč. S prvim so predvajali »Kekca« in »Ježevo družino« za šolske otroke v Divači, v Vremah — kamor so prišli še šolarji z Barke, ter v Lokvi. Z drugim — senožeškim projektorjem so predvajali filme v Senožečah, v Lokvi, v Dolenji vasi, v Vremskem britofu in v Lažah.
Kot že rečeno, bo revija še maja, njen vrhunec pa bo proslava 1. maja v Divači, ko bodo nastopili TVD Partizan Divača in Lokev ter šole, gasilska društva, odred predvojaške vzgoje, avto-moto društvo, pevski zbori in druge sekcije prosvetnih društev. Na dan 1. maja bodo v Divači slovesno otvorili nov Zdravstveni dom.	-er
sredstev, da jih društva ne bi zmogla. Sicer pa bo Center kril vse stroške sojenja, s čimer bodo društva precej razbremenjena.
In za konec še eno vprašanje, i Center v Postojni so ustanovili z namenom, da bi skrbel za j razvoj košarke v vsem Slov. I Primorju. Zdaj pa vse kaže, da ste dejavnost usmerili predvsem ?ia področje koprskega okraja?
Res je bilo tako. Delno je to krivda Centra, pripomniti pa moram, da zavisi naše delo v celoti od podpore, ki nam jo nudijo pristojni športni forumi v obeh okrajih, Okrajna športna zveza v Kopru je bila v tem pogledu zelo širokogrudna, na Goriškem pa naša prizadevanja niso naletela na odziv. Upamo pa, da bomo v kratkem tudi sodelovanje z goriškim okrajem uspešno rešili.
A. Mildavčič
Množično fluorografiranje v obalnih mestih je zajelo te dni prav vse prebivalce nad 15. letom starosti. Na sliki vidimo av-toambulanto Inštituta za pljučno tuberkidozo z Golnika in zdravstveno ekipo pri delu.
spored prireditev j ob 1. maju v izoli
30. aprila:
ob 20 začetek kresovanja mladine ob obali in okolici; ob 20 proslava na Garibaldije-vem trgu. Sodelujejo: godba in pevski zbor Svobode, pionirski pevski zbor in italijanski pevski zbor. Sledi ljudsko rajanje in križarjenje z ladjami.
J. maja:
budnica po mestu; ob 9 svečana otvoritev letnega kopališča, nato otvoritev avtomatske telefonske centrale; ob 10 koncert godbe Svobode na Garibaldijevem trgu; ob 11 tekma v odbojki med ekipami sindikalnih podružnic, vmes tekmovanje veslačev v zalivu;
ob 16 nogometna tekma in raznoterosti.
2. maja:
Ribiške ladje bodo vozile v Umag, Portorož. Ankaran in Savn dri jo.
P RIDV O R
—	V nedeljo, 20. t. m. je gostovala v Pridvoru gledališka skupina DPD Svoboda iz Izole z ljudsko igro »Miklova Zala«. Zanimanje prebivalstva je bilo veliko.
—	Domača dramska skupina, ki je že pred tedni prvič uprizorila komedijo »Stari grehi«, je gostovala v Sočergi in v Šmarju, v kratkem pa bodo obiskali še Škofije in Marezige.
TRNJE —KLEN IC
—	V zimski sezoni je naštudi-rala mladina ljudsko igro »V Ljubljano jo dajmo«. Igra je dobro uspela in so jo petkrat ponavljali. Preteklo nedeljo so gostovali tudi v Pivki, kjer je bil precej slab obisk. Sicer si je vseh šest predstav ogledalo nad 1500 ljudi.
VII. kongres ZKJ so tudi v piranski občini pričakali v slavnostnem razpoloženju. Prebivalstvo je z izobešanjem zastav in gesel pokazalo, da se zaveda velikega pomena tega kongresa in da je prepričano, da bodo na kongresu sprejeti' sklepi, ki bodo pomenli pospešitev nadaljnje demokratizacije in vsestranskega napredka naše socialistične Jugoslavije v dobrobit vsega našega delovnega ljudstva. V praznično okrašenem Piranu so slavnostno razpoloženje še povečali zvočniki, ki so prenašali narodne in borbene pesmi in potek kongresa. 2e . pred kongresom je bilo opaziti, da se ljudje močneje kot prejšnja leta zanimajo za politična vprašanja, v času kongresa pa je ta politična razgibanost prebivalstva še porastla. Kongres je postal osrednja točka razprav vsega prebivalstva, ne samo komunistov.
Komunisti v občini Piran so se še posebno skrbno pripravili na dni kongresa. Ves čas od občinske konference v januarju je vse njihovo organizacijsko in ideološko delo nosilo pečat priprav na kongres. Posebno po končanih marčnih volitvah pa so — razbremenjeni drugega množičnega udejstvovanja — vse svoje delo posvetili prav pripravam za kongres. Iz piranske občine bosta dva tovariša kot delegata direktno spremljala in sodelovala pri delu kongresa. Vsi ostali komunisti pa so se jim v duhu pridružili — je rečeno v eni izmed pozdravnih brzojavk, ki so jih posamezni aktivi in osnovne organizacije ZKS piranske občine po-
slale te dni predsedstvu kongresa v Ljubljano. V brzojavkah so komunisti obljubili, da bodo vložili vse svoje sposobnosti za to, da bodo sklepi kongresa čimprej in čim pravilneje uresničeni.
Vzporedno s spremljanjem VII. kongresa ZKJ so v občini v teku obširne priprave'za čim dostoj-nejšo proslavitev praznika delavcev. Osrednjo občinsko proslavo, združeno z velikim ljudskim rajanjem, pripravljajo na Krogu. Za organiziranje te proslave je bil postavljen poseben odbor, ki že dalj časa pripravlja vse potrebno. Kaže, da bo prvega maja
Obveščamo vse bralce, naročnike in sodelavce Slovenskega Jadrana, da bo prvomajska številka lista izšla že v torek, 29. aprila popoldne, in jo bodo poštarji raznesli že v sredo, 30. aprila dopoldne. Izšla bo v povečanem obsegu in bo prinesla vrsto zanimivih sestavkov z vseh področij življenja, opremljena pa bo s pestrimi slikami in ilustracijami.
Priporočamo vsem naročnikom, v kolikor ta dan nimajo dostave, da sami gredo na pošto, ostalim bralcem pa, da si številko zagotovijo pri svojem kolporterju. Bilo bi škoda, če boste za praznike ostali brez zanimivega čtiva, zato v torek — pozor na Slovenski Jadran!
Sodeč po tem, da sem na svoje zadnje pisanje prejel več kritičnih pripomb, prizadeti niso bili istega mnenja kot jaz. »Tem potom« jih obveščam, da pripombe niso bile dovolj prepričljive ipi jih zato smatram za brezpredmetne.
Tako, zdaj pa naprej. V Kopru smo imeli te dni priložnost videti v našem kinu »pred s aku p r e s t a v u« slavni cirkus Ideal. Kot vidite, je bila že objava napisana v pravem cirkuškem jeziku, ki ni podoben nobenemu, kar jih v današnjem času govorimo v naši. državi. Mimogrede naj še povem, da sem bil vse doslej prepričan, da je za pravi cirkus potrebno nekaj več kot en telovadec in pol klovna, zdaj pa vidim, da je mogoče tudi s. skromnimi sredstvi marsikaj doseči.
V nedeljo sem bil na izletu. Ne daleč, samo do Valmarina pri Škofijah sem šel, pa še za to mi je bilo žal. Tam sem na nekem dvorišču zagledal pava, in rad bi ga bil pokazal nečakoma, ki sem ju vzel s seboj. Ko smo si živalico ogledali, smo se napotili mimo hiše k potoku, ki teče tam mimo. Naredili smo nekaj korakov, ko se je okno odprlo in na nas je priletel moker pozdrav iz nočne posode. Veste, da me je kljub trenutnemu nerazpoloženju hudo zanimalo, kdo lani stanuje. Prav gotovo je to kak zarobljenec, sem si mislil. Zalo sem se pozanimal in kar odleglo mi je, ko sem zvedel, da je lastnica tiste kahlice zelo kulturna uradnica neke naše znane in velike gospodarske organizacije.
Vrnil sem se torej v Koper z novimi izkušnjami, ki so mi jih srečno odstranili v mestni pralnici in čistilnici. Tako očiščen in spet ves nov po duhu, sem se napotil v Senožeče, kjer so ?ni povedali, da me že čakajo od lanskega poletja. Takrat se je namreč v tamkajšnjem mizarskem podjetju voda spuntala in prenehala teči. Predstavniki Kraškega vodovoda so sicer že dvakrat prišli na oglede, pa ni nič pomagalo, ker bi morali najbrž tudi cevi popraviti, ne pa se samo teoretično dotakniti tega vprašanja. Mislim vsaj, da so o tem govorili, ko so sedeli na tistem sončnem pobočju.
V dobro podjetju pa moram povedati, da ga to ni oviralo pri rednem izterjevanju vodarine v znesku 3.000 din mesečno, ki jih mizarji redno plačujejo v upanju, da bodo vsaj letos enkrat spet prišli do vode.
Seveda pa nisem izpustil iz rok priložnosti, da bi si ne ogledal tudi mizarske delavnice, kajti kdo ve, kdaj se bom spet oglasil. Poskusil sem najprej pri zadnjih vratih, pa nisem mogel noter. S te strani so res dobro zavarovani in nikomur ne svetujem., da bi tudi sam poskušal, kot sem jaz. Zakaj, bi radi vedeli? No, menim, da bo dovolj, če vam povem, da dela v delavnici okrog 70 ljudi in da nimajo nobenega stranišča. Sem pa nekaj slišal, da ga imajo v planu za prihodnje leto. Če ne prej, se takrat spet vidimo.
Lepo pozdravljeni!
Vaš Vane
Piran skoraj prazen, ker bo vse na Krogu. Če bo le vreme ugodno, se bo to res zgodilo, kajti program je tako pester in privlačen, da bo pritegnil vse, tudi tiste, ki sicer ne marajo izletov v naravo.	Jule
TEDEN DNI
NEDELJA, 27. aprila:
8.00 Kmetijska oddaja: »Pomen trs-nice v Vrhpolju za razvoj vinogradništva in sadjarstva na Primorskem
—	Dokončni rezultati lanskega kmetijskega tekmovanja na Koprskem«
—	8.30 Veseli Planšarji — 10.30 Nedeljski dopoldanski glasbeni spored — 14.15 Sosedni kraji in ljudje — 14.45 Češka godba — 15. Vesti — 15.10 Pogovor s poslušalci — 15,15 Glasba po željah.
PONEDELJEK, 28. aprila
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Jablanov cvetožer v Brkinih« — 13,45 Ponedeljkove popevke — 14.00 Od melodije do melodije — 14.30 Športna oddaja — 14.40 To smo izbrali za vas —, 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Slovenske narodne pojeta Dana Filip-lič in Franc Koren, spremlja Avgust Stanko.
TOREK, 29. aprila
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Podoravanje zelenega gnoja«
—	13.45 Torkov operni oder •— 14,30 Okno v svet; »Človeštvo na razpotju«
—	14.40 Filmske melodije — 15.00 Vesti.
SREDA, 30. aprila
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Črna gozdna gniloba« — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Sola in življenje »Pred I, majem — Pionirska pošta«.
Četrtek, i. maja
8.00 Prvomajski proglas — 8.10 Čestitke delovnih kolektivov — 13.30 Vesti — 13.45 Čestitke delovnih kolektivov — 14.30 Pogovor z volivci: Govori preds. OLO Koper Albin Dujc
—	14.40 Glasba po željah.
PETEK, 2. maja
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.45 Popoldanske melodije — 14.15 Reportaže: »Skupni napori, boljše življenje«.
SOBOTA, 3. maja
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Škropljenje vinske trte« — 13.45 Melodije iin ritmi od tu in tam
—	14.30 Kulturni obzornik.
300 TISOČ DOMAČIH ELEIC-TROLITICNIH KONDENZATORJEV bo letos izdelala tovarna elektronskih naprav in elektroli-iiičnth kondenzatorjev »Avala« v Beogradu. Proizvodnja te tovarne se je v prvem četrtletju letos povečala v primerjavi s proizvodnjo lani za več kot petkrat.
25 TISOČ TON STAREGA ŽELEZA ZA NAŠE ŽELEZARNE bo letos dobavilo podjetje »Brodo-spas«. Približno pet tisoč ton bodo potapljači tega podjetja vzdignili iz potopljenih in opuščenih ladij, 20 tisoč ton pa bodo dobili z rezanjem starih in obrabljenih ladij, Iti jih je »Brodospas« kupil v tujini. Iz teh ladij bomo dobili tudi znatne količine liva, 300 ton barvnih kovin ter približno S00 ton raznih ladijskih naprav.
ZA 28 MILIJARD DINARJEV JE BILO SKLENJENIH KUPČIJ na
letošnjem spomladanskem zagrebškem velesejmu, ki je trajal od 11. do 20. aprila. Največji promet je imela tekstilna industrija, ki je po nepopolnih podatkih prodala za skoraj štiri miHijarde dinarjev vrednosti raznega tekstilnega blaga.
917 MILIJONOV DINARJEV ZA PTT PROMET predvideva letošnji investicijski plan poštno-telefon-ske in telegrafske službe v Sloveniji. Del teh investicij je namenjen dograditvi novih poštnih poslopij v Portorožu, Trbovljah in na Vrhniki in pripravljeni bodo načrti za gradnjo poštnih poslopij v Kopru, Medvodah ,in v Ljutomeru. Telefonija se bo zlasti izboljšala v našem okraju, kjer bo vzpostavljenih 960 novih telefonskih priključkov. Znatna sredstva so namenjena postavitvi javnih telefonskih govorilnic v Ljubljani, Mariboru in v Kopru.
KOPER: 25., 2G. in 27. aprila ameriški farvni film BOJ V KLANCU, 28. in 29. aprila francoski film .TU-LIETTE, 30. aprila in 1. maja mehiški Dilm PREPOVEDAN SAD.
IZOLA: 25. aprila ameriški barvni film ŠTIRJE JEZDECI, 26. in 27. aprila francoski film JUL.IETTE, 28. In 29, aprila mehiški film PRE-
V povedan sad, 30. aprila japonski film legenda o ugestu,
PORTOROŽ: 2(i. in 27. aprila jugoslo--vanski film NE CAKA.T NA MAJ,
28.	aprila ameriški barvni film GOSPOD 880, 29. aprila italijanski film VRNITEV V ŽIVLJENJE, 30. aprila italijanski barvni film SCAMPOLO.
PIRAN: 2G. in 27. aprila ameriški barvni film GOSPOD 880, 28. in
29.	aprila italijanski film vrnitev v življenje, 30, aprila ita-lijansloi barvni film scampolo.
SEČOVLJE: 26. aprila japonski film LEGEDNA O UGESTU, 27. aprila ameriški barvni film ŠTIRJE JEZDECI,
šmarje: 2G. aprila ameriški barvni film štirje jezdeci, 27. aprila japonski film legenda o ugestu, 30. aprila ameriški barvni film brodvajska uspavanka,,
ŠKOFIJE: 26. aprila sovjetski barvni film PREIZKUŠNJA ZVESTOBE, 27. aprila mehiški film PREPOVEDAN SAD.
DEKANI: 26. aprila mehiški film PREPOVEDAN SAD. 27. aprila sovjetski barvni film PREIZKUŠNJA ZVESTOBE.
i
POSTOJNA: 26, lin 27. aprila ameriški barvni film nepozabna pesem, 27. aprila (matineja) cesarjev slavcek, 29, in 30. aprila japonski film atomska bomba nad hirošimo, 1. in 2. maja italijanski film umberto d.
sežana: 26. In 27. aprila slovenski film NE čakaj na maj, 29. in 30 aprila italijanski film njihove pomote.
OBLEKA PROTI BOLEČINAM
Skupina francoskih zdravnikov, ki se ukvarja s proučevanjem sredstev za ublažitev bolečin, je odkrila zanimivo dejstvo, da posebna vrsta perila zelo blažilno vpliva na razne tvore, zlasti pa na opekline. Perilo je iz umetnih vlaken, ki, so naelek-trena in v tem je vzrok njihovega blažilnega delovanja.
ZAŠČITNICA TELEVIZIJE
Papež Pij XII, je pred dnevi proglasil sveto Klaro za zaščitnico televizije. Po uradnem tolmačenju si je omenjena svetnica zaslužila ta sektor zaradi tega, ker je na smrtni postelji videla in slišala peti angelske zbore, kar je po mnenju učenih cerkvenih očetov hudo v žlahti s sodobnim televizijskim prenosom, , V korak s časom, če se le da!
NOVA ŠTEVILKA REVIJE »SODOBNO GOSPODINJSTVO«
Izšla je aprilska številka »Sodobnega gospodinjstva«. Odlikuje jo velika pestrost v izbiri člankov, Po iskreno napisanem uvodniku v spomin Ziherlovi mami prinaša celo vrsto najrazličnejših, člankov s področja gospodinjstva,
»Majhen prispevek k načrtnemu go-spodinjenju« bo marsikateremu bralcu dal pobudo za smotrnejšo porabo in porazdelitev njegovih dohodkov. Zanimivo je poročilo o izsledkih pri preizkušanju obliJc in materiala za kuhinjsko posodo. »Mali pomočniki — velika pomoč« je naslov članka, ki obravnava različne pripomočke za čiščenje stanovanja. Takoj, ko bo nastopilo lepo vreme, bodo stanovalci začeli s čiščenjem svojih stanovanj. Zato bo članek o temeljitem čiščenju stanovanja pnišel ravno o pravem času. Miran Špicer piše o različnih vzrokih požarnih nesreč v gospodinjstvu. V tej številki je izšel zadnji članek iz serije člankov o pralnicah, ki obravnava večje skupinske pralnice. primerne za stanovanjske skupnosti.
S področja oblačenja prinaša revija članek o problemih naše konfekcije, članek o kvarih na moških srajcah in začetna navodila za šivanje. Tudi prehrana je v tej številki bogato zastopana, Prispevek strokovnjaka o prehrani v spomladanskih mesecih bo glede na letni čas zelo dobrodošel. Tudi članek o higieni v kuhinji je zelo zanimiv.
Kazen tega so objavljeni v reviji tudi prispevki o manjših racionalizacijah v gospodinjstvu, kot sta praktična načina za shranjevanje čevljev in umazanega perila, navodila za pripravo pudingov in malic za šolske izlete iin navodila za pletenje. Tisti, ki v svojem prostem času negujejo vrtove ali v svojem stanovanju slctibe za cvetlična okna iin ureditev balkonov, bodo našli v tej številki dragocena navodila in marsikatero pobudo.
PRIMORSKI ŠTUDENTI V GRČIJI
Moški pevski zbor primorskih študentov. ki ga vodi slušatelj Akademije za glasbo v Ljubljani Anton Na-nut, bo takoj po samostojnem koncertu na festivalu Prekmurskih študentov v Murski Soboti odpotoval v Grčijo. Tam bo v prvih majskih dneh zastopal naše zborovsko petje na festivalu v Solunu.
Kmalu po vrnitvi iz Grčije bodo primorski študenti nastopili v Trstu, pozneje pa bodo verjetno odpotovali še enkrat v Italijo, in sicer na festival v Arezzo.	M. A.
Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 2G, tel. 170. Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali
3,3 am. dolarja. Bančni račun 65-KB-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo.
tU
mMMkit

vi? m
Ca™*
DVOKOLESA od 7.000.— dalje, ciklomotorji od 44.000.— dalje ter Vespe, nove in rabljene,
Vam nudi tvrdka Marcon, Trst, ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo.
BOGATO IZBIRO NAOČNIKOV
za odrasle in otroke, precizna šestila, logaritmična računala
dobite v največji izbiri pri tvrdki »VI STA«, Optika — foto, Trst, ul. Carducci 15, telefon 29-656,
Iščem prazno sobo. Eventualna popravila opravim sam, plačam dobro. Ponudbe ■ pošljite pod »4000« na upravo lista.
Obveščam vsa podjetja in ustanove, jla prične obratovati »PRECIZNA MEHANIKA« Černe Izidor, Koper, Verdijeva 11, dne 3. maja 1958. V popravilo sprejemam vse vrste pisalnih strojev, računskih strojev in registrskih blagajn.
Upraviteljstvo osnovne šole v Kopru obvešča, da je vpisovanje v I. razred osnovne šole v Kopru za šolsko leto 1958/59 v upravi osnovne šole vsak dan od 7,30 do 11 in od 13 do 15 do 10. maja 1958. V poštev pridejo otroci, rojeni leta 1951.
S seboj prinesite rojstni list, zdravniško spričevalo in potrdilo o cepljenju proti kozam.
V SLUŽBO SPREJMEMO KOMERCIALISTA, ki' bo vodil trgovsko poslovalnico posredovalne stroke v Postojni.
Realitetna agencija Maribor, Partizanska 24. _
Prijetno boste preživeli prvomajska praznovanja,, če se boste udeležili znanega SAP-TURIST BLROJEVEGA potovanja po domovini.
Dvodnevno potovanje na Plitvička jezera, v Crilcvenico ln ob Kvarner-ski obali. Aranžmaji 3800 din.
Dvodnevno potovanje Istra, Koper, Piran, Poreč, Rovinj, PulJ, Mošče-nička draga, Opatija. Aranžmaji 4,200 din.
Prijave sprejema turistična poslovalnica SAP-TURIST BIROJA, Ljubljana, Miklošičeva 17, telefon 30-647 ln Titova 38, telefon 32-771, POMNITE! — Kamorkoli — povsod s SAP-Turist birojem!
RAZPIS
Komisija za uslužbenske zadeve Občinskega LO Sežana razpisuje na podlagi lfil. člena zakona o javnih uslužbencih naslednja delovna mesta v upravnih organih ObLO Sežana:
V	odseku za finance:
dve delovni mesti finančnih inšpektorjev.
V	odseku za gospodarstvo in komunalne zadeve:
eno delovno mesto gradbenega inšpektorja,
eno delovno mesto tržnega inšpektorja,
eno delovno mesto inšpektorja dela.
Za vsa razpisana delovna mesta se zahteva najmanj srednja strokovna izobrazba.
Pismene ponudbe, pravilno kolkovane in opremljene z osebnimi dokumenti (v prepisu) in življenjepisom, se sprejemajo do 30 maja 1958.
oooooocxxxx)cxxxxxxxxxxxx)ooooooooooooo< ioo<xxxxx><xx2QrK20COOOOOOQOOoooooo(X>OQOooocooooooooooo
Oglejte si v naših poslovalnieah v Kopru (knjigarna v Kidričevi ulici), Izoli in Piranu
razstavljene
PISALNE STROJE
Prepričali se boste o zelo ugodnih nabavnih pogojih, saj lahko kupite portable pisalni stroj najboljših inozemskih znamk že za din 62.500.—, kar pomeni z obrestmi vred
v 24-mesečnem odplačevanju po din 2.605.— mesečno.
CZP »PRIMORSKI TISK« Založba »LIPA« Koper
¡»»cooooacoaooocooocooooooco^
Slika iz Zahodne Nemčije. Medtem. ko razpravljajo vsepovsod, o razorožitvi in zmanjšanju vojne napetosti, so prišli iz ZDA v Zahodno Nemčijo prvi raketni izstrelki. Njihova mračna pojava na ulicah, nemških mest (vpliva vse prej kot pomirjujoče
— Odličen revolver! Kar tega bom vzela.
PREMERILA JE SVET
Britanska podmornica THOROUGH, ki je po mnenju pomorskih krogov prva obplula svet, se je lani decembra vrnila v svojo matično lulco Portsmouth; zapustila jo je v oktobru 1955, Dolgo časa se je zadrževala pri pomorskih enotah v avstralskih vodah. Na povratku je kot prva britanska podmornica obiskala tihomor-ski otok Tahiti- Na poti je bila 2791 dni in je prevoz la 126,000 morskih milj (233.000 km).
ZRCALO SODOBNOSTI
Neki hotel v Munehenu je po vseh prostorih razobes 1 izveske z napisom: »Bodite prijazni z našimi nameščenci — dobiti jih je teže kot goste!«
NAJVEČJA LEDENA GORA
Sovjetska ekspedicija na Južnem tečaju je sporočila, da je naletela na največjo doslej plavajočo ledeno goro. Ta je dolga 90 in široka 30 kilometrov, debela pa povprečno loč metrov.
KITÄJCI SO SFEEMEMILI PISMO
milijone ljudi seznanilo z novo abecedo. Z novim šolskim letom bodo novo pisavo uvedli tudi v šole.
PODZEMNO JEZERO
Vsi sovjetski časopisi poročajo o zanimivem odkritju sovjetskih geologov v Kazahsta-nu. Ti so globoko pod površjem zemlje naleteli na velikansko podzemno jezero, ki se razliva skoraj pod tremi četrtinami Kazanstana in meri 190.000 kvadratnih kilometrov. Ker je voda tega podzemnega morja sladka, pemeni odkritje veliko pridobitev za to drugače sušno področje, saj bomo lahko skoraj neomejene količine vode uporabljali za namakanje številnih plantažnih nasadov.
NVLONSKI PAPIR
Ameriški in francoski znanstveniki se ukvarjajo s poskusi izdelovanja papirja iz umetnih vlaken. Papir, ki so ga po tem postopku izdelali, ima pred navadnim več prednosti. Tako mu na primer ne škoduje vlaga, odporen je proti ke-m kali jam, mnogo bolj trden itd. Zlasti je primeren za geografske karte in podobne namene.
S PODMORNICO DO SEVERNEGA TEČAJA
V juniju letos se bodo tri ameriške podmornice odpravile na nenavadno vožnjo: pod ledenimi ploščami in gorami nameravajo prepluti Severno ledeno morje in doseči tečaj. Potovanja se bodo udeležile obe atomski podmornici Nauti-lus in Skale ter ena navadna. Ekspedicijo pripravljajo Američani in Rusi skupaj. Sovjetski znanstveniki bodo namreč dali ameriškim posebne nav-tične karte, ki so jih naredili na podlagi podatkov svojih polarnih odprav v preteklih letih. Te so podrobno prouč le velik del Severnega ledenega morja ter podmorske grebene in čeri, kar je še posebnega pomena za varno plovbo.
tihe ribnike. Ime ji je CIILO-RELLA, Po okusu spominja na surovo šp':načo. Najbolj zgoščene hranilne snovi na vsem svetu so prav v njej. Sto gramov Chlorelle zadošča za dnevno potrebo življenjsko najvažnejših vitaminov. Ce se posrečijo poskusi s pospešenjem njene rasti in razmnoževanja, bodo to čudno rastlino na lllii-putansk'h vrtičkih gojili v vsaki bodoči vsemirski raketi, kjer ne bo le hranila njenih potnikov, obnavljala bo tudi porabljeni zrak na daljni poti.
ZGODAJ SO ZAČELI
Po več mesečnem zasledovanju je munch enska policija ujela tolpo tatiŽev, ki so dalj časa uspešno opravljali svojo »obrt« v tem mestu ter zagrešili več kraj in celo vlomov. Najstarejši član, ki je tudi po-gla\\ir tolpe, ima komaj štirinajst let, najmlajši pa — pet,
HAMBURG — NEW YORK
Zahodnonemška trgovska mornarica venomer raste. Hamburško-atlantska proga že delj časa vzdržuje stalno zvezo med Hamburgom in New Yor-kom z velikim parnikom BERLIN. Nedavno je od Angležev kupila 26.313 BRT turbinski parnik »Empress' of Scotland«, ki bo predelan ter preimenovan v HANSEATIC. 34.000 KM ga bo poganjalo čez ocean s hitrostjo 20.5 morskih milj. Prevzel bo lahko 1230 potnikov.
KAKO JE Z MORSKO
KAČO?
To vprašnaje hočejo sredi maja rešiti na Severnem Škotskem, kjer že dolgo straši »po-šast v jezeru Loch Nessc. Nad dva tisoč oseb prisega, da so videle skrivnostno »kačo«, ki se je o njej že toliko govorilo in pisalo. Večinoma jo opisujejo kot urno plavajačo iztegnjeno žival z več grbami in 1 zelo tankim vratom.
Zdaj bo britanska mornarica skupno z zoologl pretaknila 35 km dolgo jezero od gladine do dna. Podvodne telev.zijske kamere bodo pogledale v vsak kotiček in. končno dognale, ali slovita in razvpita morska kača res obstaja ali je le plod bujne domišljije,
1. MA.TA NOV SPUTNIK
Kot poročajo iz Sovjetske zveze, so že. izvršene vse priprave za izstrelitev tretjega umetnega satelita, ki ga nameravajo poslati v vsemirje 1. maja. Podrobnosti o novem sputniku niso znane. Po nekaterih vesteh naj bi bil težak G ton. Govorijo tudi, da bo na svoji poti enkrat obkrož 1 mesec in se nato vrnil za Zemljo.
Američani pa se med tem pripravljajo na izstrelitev rakete s človekom v višino 100 milj. Njihov vodilni znanstvenik Nemec von Braun je izjavil, da imajo že vse pripravljeno in da čakajo samo še na odobri lev pristojne oblasti.
O TE ŽENSKE!
Študentkam nekega zavoda v Woodland v Kaliforniji je rektorat najstrožje prepovedal, da bi v bodoče še prihajale k predavanjem v »šortkah«. Profesorski zbor je namreč neoporečno ugotovil, da je stopnja izobrazbe med slušatelji znatno padla, odkar so študentke redno obiskovale predavanja v kratkih hlačkah.
Videli jih bomo s prostim očesom. Novi umetni sateliti, ki jih nameravajo v kratkem izstreliti Američani, bodo merili nekaj metrov v premeru. Izdelani so iz plastične snovi v obliki balonov, ki jih bo posebna naprava napihnila, brž ko bodo dosegli določeno višino
rred nekaj dnevi so se pojavili na kitajskih ulicah prvi napisi in časopisi, tiskani v latinici. Ta sprememba je sad dolgotrajnega dela in priprav nove države, da bi poenostavila zamotano pisavo, ki je že tisočletja v rabi. V zadnj h letih so izdelali in proučili nič manj kot 1200 načrtov in naposled so se odločili za latinico, ki po občem mnenju najbolj ustreza. Tako je 26 črk zamenjalo 50.000 starih znakov. Vso zimo so bili številni tečaji, na katerih se je nad tri
Palček in velikan kot v pravljici. V resnici pa sta oba živa in nastopata v znanem ameriškem cirkusu Barnem. Velikan je Ted Evans, ki je nad dva in pol metra visok, palček pa Esparzo Novares, visok komaj 70 cm. Na sliki ga vidimo, kako stoji na Tedovi roki
FANTIČ POBEGNIL f ČEZ OCEAN	!
Filipu Levannieru, štirinajstletnemu učencu na nekem francoskem liceju, je profesor fizike naložil kazen: prepisati bi bil moral 50 strani iz fizikalne učne knjige. Fant. pa jo je popihal v pnistariiišče L.e Mavre. se vtihotapil na parnik »American Leader«, ki je kmalu nato odplul proti novemu svetu. iin se skril v rešilni čoln. Sredi oceana se je pokazal. Kapitanu je bil všeč in ga ni zaprl, kakor velevajo predpis,!, posadka ga je vzljubila, Ameriške oblasti pa so mu vstop v ZDA zabranile. Moral je z isto ladjo nazaj v Francijo, Kljub brigam in stroškom, ki jih je prizadejal staršem, je bil seveda prisrčno sprejet.
MORJE BO NARASLO
Do leta 2000 se utegne morska gladina dvignit! za pol-drug meter, kar bi bilo katastrofalno skoraj za vse luke na zemlji.
Tako je mnenje znanstvenikov po raziskovanju vremenskega razvoja, ki je tudi v programu geofizikalnega leta. Ugotovili so, da toplina zemlje v teku desetletij stalno raste. Vsled naraščajoče industrializacije, pravjjo. je za ta razvoj odgovoren vsebinski porast ogljikovega dvoloisa v zraku. Industrijski zgoreli plini zavijajo zemeljsko površje v nekak »toplotni plašč« in jo varujejo pred normalno ohladitvijo. Ca se bo ta razvoj nadaljeval, se bodo pričele snežne kape na tečajih tajati in morje bo naraščalo .
Kakor se človeštvo vedno bolj bliža poletom v vesolje, na Luno. na Mars, tako se boljša tudi vprašanje prehrane vsemirskih potnikov, N'Ič več pilule, prava zelenjadna hrana se jim obeta v obliki skromne alge, ki v mahu podobnih šopih ali plasteh pokriva mnoge
Kdaj bomo prenehali s samomorilskimi dirkami? Tako se spričo vse večjega števila nesreč sprašuje ves športni svet. Človeku se je posrečilo izdelati takšne stroje, ki jih ne more več kontrolirati, saj dosegajo naravnost blazno hitrost. Na sliki vidimo vozilo nekega francoskega dirkača, ki je zdrsnil s steze in se s polno hitrostjo zaletel v zid pred tribuno
Boj proti raku prinaša nove uspehe. Veliko upanje daje odkritje ameriškega zdravnika. Harry ja Rubina, ki se mu je posrečilo izdelati serum proti tej zavrat-ni bolezni. Novo Ozdravilo so uspešno preizkusili na živalih. Kako se bo obneslo pri zdravljenju ljudi, ni mogoče dokončno povedati, ker so za to potrebni še dolgotrajni poskusi
MHa^BBaBBHEBW
SBHin HEMINGWÄli
100	poslovenil rado bordok
M^aMBBSBBBMHSS^
»Neumna sem, dragi,« je rekla Catherine. »Toda ne deluje več.« Začela je jokati. »Ah, tako sem si želela, da bi imela tega otroka, ne da bi delala težave; zdaj pa sem čisto na koncu, vsa strta in plin ne deluje več. Ah, dragi, sploh ne deluje več. Vseeno mi je, če umrem, samo da se to neha. Ah, prosim te, dragi, prosim te, končaj s tem. Že spet prihaja. Oh, oh, oh!« Siokaje je dihala pod masko. »Ne deluje. Ne deluje. Ne deluje. Nikar mi ne zameri, dragi. Prosim te, nikar ne joči. Nikar mi ne zameri. Vsa sem strta. Ti ljubi moj. Tako zelo te ljubim in spet bom dobra. Kaj mi ne morejo nekaj dati? Če bi mi iabko nekaj dali.«
»Poskrbel bom, da bo spet delovalo. Obrnil bom čisto do kraja.«
»Daj mi zdaj.«
Zasukal sem gumb do kraja in medtem ko je krepko in globoko dihala, ji je roka omahnila in izpustila masko. Zaprl sem plin in ji snel masko. Bilo je videti, kakor da je priSla od nekod daleč.
»To je bilo krasno, dragi. Ah, tako dober si z mano.«
»Biti moraš pogumna, kajti ne more ti ves čas takole dajati. To bi te lahko ubilo.«
»Sploh nisem pogumna, dragi. Vsa strta sem. Štrli so me. Zdaj to vem «
»Z vsemi je tako.«
»Vendar je grozno. Držijo te, dokler te popolnoma ne strejo.«
»Čez eno uro bo vsega konec.«
»Kaj ni to krasno? Dragi, ne bom umrla, kajne?«
»Ne boš. Obljubim ti, da ne boš.«
»Nočem namreč umreti in te zapustiti, toda tako sem izmučena in čutim, da bom umrla.«
»Neumnost! Vse tako občutijo.«
»Včasih vem, da bom umrla.«
»Ne boš. Ne moreš umreti.«
»Kaj pa, če umrem?«
»Ne bom te pustil.«
»Daj mi hitro. Daj mi plin!«
Potem pa je rekla:
»Ne bom umrla. Tudi sama nočem pustiti, da bi umrla.«
»Seveda ne boš.*
»Boš ostal z menoj?«
»Nočem gledati tega.«
»Ne, samo da si tu.«
»Seveda. Ves čas bom tu.«
»Tako dober si z mano. Že spet, daj mi plin. Daj mi malo več. Spet deluje!«
Zasukal sem gumb na tri, potem pa na štiri. Želel sem, da bi se zdravnik vrnil. Bilo me je strah teh številk nad dve.
Naposled je prišel neki nov zdravnik z dvema bolničarkama. Dvignili so Catherine na nosilnico s kolesci in odpravili smo se po hodniku. Nosilnica se je naglo pomikala po hodniku in nato v dvigalo, kjer smo se vsi morali stisniti k steni, da bi bilo dovolj prostora; potem navzgor, odpiranje vrat, izstop iz dvigala in vožnja na gumijastih kolescih po hodniku do operacijske dvorane.
Nisem spoznal zdravnika v njegovi čepici in z masko na obrazu. Bil je še neki zdravnik in več bolničark,
»Morajo mi nekaj d a t i,« je rekla C^thc-m». »M orajo mi nekaj dati. Oh, prosim, gospod doktor, dajte mi dosti, da mi bo pomagalo.«
Eden izmed zdravnikov ji je del masko na obraz. Gledal sem skozi vrata in videl uiali, svetli amfiteater operacijske dvorane.
\
»Lahko vstopite skozi druga vrata in se usedete tam gori,« mi je rekla ena izmed bolničark.
Za ogrado so bile klopi, od koder je bilo mogoče videti belo mizo in svetilke. Gledal sem Catherine. Na obrazu je imela masko. Zdaj je bila mirna. Odpeljali so nosilnico.
Obrnil sem se in stopil na hodnik. Dve bolničarki sta hiteli proti vhodu na galerijo.
»Za ccsarski rez gre,« je rekla ena izmed njiju. »Napravili bodo cesarski rez.«
Druga se je nasmehnila. »Ravno prav sva priŠIL Kaj nisva srečni?«
Vstopili sta skozi vrata, ki so peljala na galerijo.
Prišla je še neka bolničarka. Tudi ta je hitela.
»Vstopite tukaj.- Kar tu vstopite,« mi je rekla.
»Ostal bom zunaj.«
Naglo je vstopila. Sprehajal sem se gor in dol p» hodniku. Bal sem se vstopiti. Gledal sem skozi okno. Bilo je temno, toda v svetlobi okna sem lahko videl, da dsža-je. Stopil sem v neko sobo na koncu hodnika in gledal listke na stekleničkah v stekleni omari. Potem sem stopil ven, stal na praznem hodniku in strmel v vrata operacijske dvorane.
Iz nje je prišel neki zdravnik z bolničarko. V rokah je imel nekaj, kar je b'Io podobno pravkar odrtemu zajcu. Odhitel je po hodniku in vstopil skozi neka druga vrata.
Stopil sem proti vratom, skozi katera je bil vstopil, in ga našel v sobi, ko je pravkar nekaj počel z novorojenčkom.
Zdravnik ga je dvignil, da bi ga jaz videl. Držal ga je za noge in ga čofutal.
»Je v redu?«
»Krasen je. Gotovo ima kakih pet kil.«
Ničesar nisem občutil do njega. Zdelo se mi jc, kakor da nima ta otrok ničesar opraviti z mano. Prav nič očetovskega nisem občutil.
niste ponosni na svojega sina?« me je vprašala bolničarka.