JUTRA! Po*?nfn« v?nf Leto L (Vlil.), štev. 188 Maribor, sobota 17. decembra 1927 tehftj* rasen Nsdvtje in pra**Jko* w*k dan od 16. ari R»iu» pri poAivun Mi. sm. « *■ «.-409 V*«, m«e«4n«. prf >iw>. » apravi •* pa p»* ® Dtp. <»Mt" »• do*« pa H Dta UradflHKvo m apraiNu Martbor, Al ek«»udrov« m«UKM m at« 14 milijonov novih davščin za mariborsko obiasS MARIBORČANI, POLJUBLJAJTE JUTRI SIBO SLS, KI VAS TEPE! Maribor, 17. decembra. Včeraj je finančni odbor oblastne skupščine mariborske pričel razprave o novem proračunu oblastne skupščine za l. 1928, ki ga je predložil oblastni odbor. Zanimivo in značilno je v tem proračunu, da je z njim SLS prelomila svoje slovesne obljube izza časa volitev v oblastno skupščino in v otvoritveni seji iste, da ne bo oblastna samouprava na novo o-bremenila prebivalstva mariborske oblasti. Iste in enake obljube je dajala SLS tudi prebivalstvu ljubljanske oblasti Sedaj se pa izkazuje, da so bile to res samo volilne obljube, zakaj tako ljubljanski, kakor tudi mariborski oblastni proračun za leto 1928 predvidevata ogromne nove o-bremenitve našega že itak do mozga izsesanega in gospodarsko onemoglega naroda. Radi jutrišnjih občinskih volitev v Mariboru so klerikalni mogotci, ki imajo v mariborski oblastni skupščini absolutno premoč, zavlačevali sklicanje proračunske seje do pondeljka 19. t. m., da bi tako prebivalstvo mesta Maribora ne zvedelo, kakšne nove obremenitve jim hoče naložiti SLS v obliki novih oblastnih dav ščin, ki bodo znesle skupno skoraj 14 milijonov Din. Iz sledečega pregleda bo razvidno, da bodo te nove davščine zadele pred vsem naše mestno prebivalstvo, zlasti v Mariboru, in sicer ne morda samo onih, ki obiskujejo razne nočne lokale in gostilne, ampak splošno vse prebivalstvo, zlasti tudi našega malega človeka, na katerega bodo odvalili čisto naravno nova bremena vsi drugi. Oblastni proračun za 1. 1928 predvideva sledeče nove davščine: Davek na nočni obisk gostiln, kavarn in barov, na igranje s kartami in kegla-nje, ter davek na prireditve s plesom Din 1,000.000. Oblastna taksa na motoma vozila: a) na osebne aute in omnibuse (150 Din od HP) Din 1,340.000. b) na 200 tovornih avtomobilov (50 Din na 100 kg nosilnosti) Din 400.000. c) na 574 motornih koles (150 Din na HP) Din 250.000. 50%-na oblastna doklada na državno takso na kino-vstopnice Din 500.000. 100% oblastna doklada k državni pristojbini na lovske in ribolovske karte Din 80.000.. Oblastna taksa na zakupnino lovišč (20% od zakupnine) Din 200.000. 25% doklada na pridobnino po drugem poglavju zakona o osebnih davkih Din 400.000. 100% doklada k davkom na tantijeme Din 100.000. 100% doklada k državni trošarini na pivo Din 3,400.000. 100% doklada k državni trošarini na žganje, rum in likerje Din 80.000. 100% doklada k državni trošarini na špirit Din 3,600.000. 50% doklada k državni trošarini na vino Din 2,479.462. Skupaj Din 13,829.462. Oblastni proračun ljubljanske skupščine predvideva obenem tudi znatno novo oblastno davščino na premog. Te davščine bomo indirektno deležni naravno tudi mi v mariborski oblasti, če bomo kurili trboveljski premog, ker je jasno, da bo družba odvalila to novo breme na kon-sumente. Tako se nam torej obeta naravnost nezaslišana nova obremenitev našega prebivalstva, ker je jasno, da bodo državne in druge davščine tudi v prihodnjem letu ostale na dozdajni višini, če ne se celo zvišale. Ponovno je pa treba tudi povdariti, da bodo te nove davščine zadele predvsem naše mestno prebivalstvo, in zlasti tudi Maribor. Mariborski volilci se torej naj jutri že v naprej zahvalijo mogotcem Slovenske ljudske stranke za ta nova darila. Trgovcem in obrtnikom v Mariboru I Ali naj nam bo vseeno, kdo ln*kako gospodari v občinski upravi z velikimi davščinami, ki jih baš mi plačujemo?! Ali naj nam bo vseeno, ali dobavlja občini njene potrebščine domač trgovec in obrtnik, ki vzdržujeta občinsko gospodarstvo s svojimi davki, ali pa da se podpira šušmarstvo? Ali naj nam bo vseeno, da se zidajo stanovanjske hiše iz tovorninskp davščine, ki jo plačujemo mi, in da se SLS sedaj hvali, da ie ona zidala hiše?! Ali nam more biti vseeno, ali dobimo novo carinsko poslopje in na primernem kraju ali ne?! Ali nam more biti vseeno, če se nam tovorninski davek še zviša in naložijo še nova bremena?! Ali naj nam bo vseeno, da še danes nimamo tržnice katere zgradnja je bila sklenjena že pivd dvema letoma v občinskem svetu, pa so klerikalci z županom vred zadevo vedno odlagali?! Komur izmed nas je na srcu naš obstoj in gospodarski napredek, bo volil v TRETJO SKRINJICO, v kateri bodo izvoljeni naši najodličnejši reprezentanti in zagovorniki naših interesov gg. Welxl, Bureš In drugi. Obrtniki, ne dajmo se varati od klerikalnega »volilnega odbora obrtnikov«, ki nam je Poslal oklice! Vsi v TRETJO SKRINJICO! Kako postopa župan dr. Leskovar z občinskimi uslužbenci. Na demokratski kandidatni listi za mariborski občinski svet je kandidiral tudi neki mariborski občinski nastavljenec. To je smatral sedanji župan za zadosten razlog, da ga je stante pede odpustil iz službe z zafrkljivo pripombo, da noče oškodovati demokratske stranke za takega kandidata. Po odpustu tega nastavljenca pa je takoj nato podelil isto službo nekemu klerikalnemu kandidatu. Po njegovem naziranju smejo očividno občinski nastavljenci kandidirati samo na klerikalni listi. — U boj sa zmago demokracije! Demokafi in prijatelii stranke! V nedeljo poidite že vsi dopo'dne na volišče in vrzite krogi ico v tretjo skrinjico! Za somišljenike volilna obveznost. Volitve so do 5. dod. Občinske volitve In uredništvo Ko so še delili volilne upravičence na razrede, vpisali so večino uradništva v zadnji, tretji razred, češ, ti so najmanjši davkoplačevalci in imajo torej tudi najmanj pravice odločati o občinskem gospodarstvu. Vprašali pa niso, ali je uradnik res najmanjši davkoplačevalec in ali ni morda ravno on tisti, ki nosi največ bremen. Novejša doba je dala vsem enake pravice, a večkrat še slišimo, da to ni pravilno in ne pravično. — Brez vsakega strankarskega namena skušajmo trezno presoditi to zadevo... Priznajmo: hišni davek, poslovni davek, ki je velik in trd, plačuje res hišni gospodar, trgovec in obrtnik. Konsument ne dobi sicer plačilnega naloga, a vendar plačuje večino teh davkov. Gospodar in podjetnik ga moreta vračuniti v svojo režijo in ga prevaliti na konzu-menta; uradniku pa diktirajo njegove prejemke včasih ljudje, ki ne vedo, kako se živi od prvega do prvega, kako se morajo potrebe omejevati po prejemkih. In tako vidimo, da ni uradnik kot konsument samo velik obremenjenec, temveč je med vsemi največji in radi tega tudi v prvi vrsti odvisen od dobrega gospodarstva na občini. — Uradniške fami-lije so tudi tiste, ki porabijo poleg vele- Bat’a — žid. To je najnovejša modrost lističa »Mariborčana«, ki po jutrišnjih občinskih volitvah preneha izhajati. Kakor se nam poroča, je bil oče Bat’e eden najbolj zagrizenih klerikalcev v Uharskem Hradištu in bi gotovo v grobu preklical to svojo strankarsko pripadnost, ako bi vedel, da ga bodo njegovi pristaši pozneje tako zatajili. Res pa je, da je njegov sin daleč od klerikalizma in se ima njegovo podjetje .ravno zato zahvaliti tako lepemu razvoju. Res čudimo se, ida klerikalni listi ne odklonijo »židovskih« anonc te velike tvrdke. Denar je pač denar, kaj ne! obratov največ elektrike, največ plina; sploh je uradništvo največji končni konsument mestnih podjetij in ima torej največ interesa, da so ta podjetja kQlikor mogoče poceni ter odgovarjajo svojemu, namenu. Novo in menda danes največjo skrb' pa povzroča vsaki familiji stanovanje. Tudi tu je občina dolžna, da skrbi, kje bo našla familija svoje ognjišče. Ali naj govorimo še o tem, da je ravno uradniška rodbina prav posebno odvisna od splošne aprovizacije: mesa, mleka, zelenjave, drv. Koliko prekoristncga lahko ustvari komuna, in koliko lahko zamudi, če se teh dolžnosti ne zaveda! Zato glejmo in skrbimo sedaj, ko je vsa moč v rokah volilcev — in teh tvori uradništvo večino, — da pride občina v roke ljudi, ki se bodo hoteli ozirati na uradnika, ki mu bodo v podporo v sedanjih tako težavnih časih. Če pa sedaj ne storimo svoje dolžnosti, izgubimo pravico, da se pritožujemo. Že iz prav samoljubnih vzrokov moramo vsi do zadnjega na volišče in vrzimo vsi svojo krogljico v tretjo Skrinjico za stranko, ki se bo ozirala na dobrobit vseh slojev in s tem tudi na uradništvo. Mariborsko gledališče Sobota, 17. decembra. Zaprto. Nedelja, 18. decembra ob 15. uri »Modna revija«. — Ob 20. uri »Takrat v starih časih«. Pondeljek, 19. dec. Zaprto. Torek, 20. decembra ob 20. url »Kar hočete« ab. C. Kuponi. Modna revija v gledališču. V nedeljo, 18. t. m. popoldne ob treh priredi modni damski salon ge Marice Kitlerjeve s sodelovanjem modlstovskega ateljeja gdč. Fride Novakove modno revijo v gledališču. Na reviji bo prikazanih okoli 20 različnih, najmodernejših toalet, od promenadnega kostuma do apartnih plesnih toalet. Med predvajanjem bodo vpletene plesne in pevske točke, ki jih bodo izvajali člani gledališča, gdč. Lubejeva gdč. Udovičeva in gg. Bratuž in Hara-stovič. Pri klavirju g. Rasberger r' V. SHAKESPEARE: KAR HOČETE. Kar je v tragediji Hamlet, to je v komediji »Kar hočete« višek pesni-ikovega umetniškega ustvarjanja. Po svojem nežnem poetičnem vonju v osebi Olivije in v komičnih karakternih figurah Malvolija, Tobija, norca in drugih je to ena najbolj dovršenih klasičnih veseloiger. Lahko in romantično se zapleta in razplete ljubezenska zgodba v Iliriji, brez hudobije in ,ntr,jr- frre ,e za Hnbezen ,n P°’ p $#€# Vili lij 91 lQ »© rost. Ali je morala stvar nemilo pobo- žati Shakespearovo sodobnike, ld M v junaškem ljubeznjakarstvu in omlednem viteznjaštvu izčrpavali sicer prazno življenje — dandanes so taki le bolj organizirani in specljalt-zirani. Predstava je bila v tistem posrečenem tempu in na oni višini, ki so jo pokazale letošnje začetne prizoritve in ki je dostojna našemu gledališču. Bila je celota, zasnovana harmonično s predmetom, igrana v lepi, medsebojni skladnosti, mirno, nekričavo, v štilu te komedije. Kraljeve Olivija. presrčna, lepa In poetična, sama poosebljena ljubezen in pravljčnosti; Malvolijo, afektiran in sladek do omlednosti, ko neznosna sladka koreninca: Vijola Starčeve tip ženske napram Oliviji. mirna, samozavestna, dosledna igra: Danešev norec drastični modrec v norčavi obleki, pesnikov alter ego. ki meče svoja fulmina v človeštvo; Marija Kovačičeve, razposazena, nagajiv posel, tretji ženski lik igre, ki se ostro in lepo odražajo; Orzino — Grom, Sebastijan — Železnik, Stankovič duhovnik in kapitan. Kovič — kapitan, vsi v stilu in formi. Bolj prazna rutina brez pravega jedra sta bila Razber-eerj^v Tobija in Harastoviče Vitez Bledica. Bila je to slavnostna predstava po svoji dobršni dovršenosti bolj ko po SVPjem slabem obisku. Zato pa ie bilo več priznania. M. S/ Pred obračunom s sedanjimi magistralnimi mogotci PONESREČENO USTRAHOVANJE VOLILCEV. — POLOŽAJ SLS V BEOGRADU MOČNO OMAJAN. — LEPO USPELO DEMOKRATSKO ZBOROVANJE. Maribor. 17. december. Sinoči so imele tri najjačje skupine v bodočem občinskem svetu mariborskem svoje volilne shode. Socijalisti so zborovali pri Gambrinu, klerikalci v Zadružni banki, demokratje pa v Narodnem domu. le SLS zmožna! Če bi šlo po zahtevah demokratov, bi bil meljski kanal že zdavnaj izgotovljen! Prihodnji občinski svet bo stal pred važnim problemom velikega Maribora. Priklopitev okoliških občin se (ne bo mogla dolgo odlašati. Naša sku- Zborovanje SDS je otvoril in vodil pina gleda na ta problem edino z goji. Ivan Kejžar. Narodni poslanec g. | spodarskega vidika. Klerikalcem pa dr. Pivko je opravičil svojo odsotnost j povečanje Maribora ni všeč, ker ima-radi skupščinskih sej, nosilec SDS! jo pred seboj vedno le politične cilje kandidatne liste g. dr. Kac pa je bil radi bolezni zadržan. Prvi je govoril podžupan g. dr. Li pold, ki je najprej orisal splošen po- in bi novo _volilstvo menda ne pri jalo... G. Žebot se je- trudil, da bi dosegel razveljavljenje kandidatne obč. liste obrtnikov, socijalistov in de- Mariborskim Etični položaj, v kolikor je ta v zvezi mokratov. Če nimaš nasprotnika, je * občinskimi volitvami v Mariboru.jseveda zmaga sigurna! Toda g. Že-Klerikalci, ki so trenutno na oblasti v botu ni uspela namera. O bodočem Beogradu in Sloveniji, hočejo z vsem obč. svetu klerikalci že sedaj vedo, mogočim plašenjem uradništva, usluž- ; da ne bo mogel sprejeti proračuna... benstva in prebivalstva sploh izsiliti, Mi pa mislimo, da ga bo lepo spreje-da bi volilci v nedeljo glasovali za la ona skupina, ki bo imela 21 man-SLS, ali pa se vsaj zdržali glasovanja, datov. Pri volitvah pa bo šlo za vsak Delajo, kakor bi imela SLS nedvomno garancijo, da ostane za vse st- mandat in seveda tudi za vsak glas S pozivom na točno volilno udeležbo čne čase v vladi. Toda dejanski je .vsakega naprednjaka, ki bo vrgel položaj ravno nasproten. Vsi vemo, krogljico v tretjo skrinjico, je da še ni bilo tako nestabilne vlade končal kandidat dr. Lipold med splo-kakor je Vukičevičeva, ki ima razen šnim odobravanjem poslušalcev svoj ministrov samih pristaše edino še v slovenskih klerikalcih. Radikalski in govor. Kandidat g. Weixl se je v svojem demokratski prvaki pa so skrajno ne- j govoru pomudil predvsem pri stano-zadovoljni z vlado in neprikrito re- j vanjski akciji občine, za katero vemo voltirajo proti njej. Položaj naravnost vsi, da ima največ pravih zaslug ma-kriči po vladi sposobnih osebnosti., riborski trgovec, ki plačuje občinske Govornik se je dotaknil raznih gospo-1 davščine. Z dosedanjimi dajatvami darskih problemov države, katere mo se že lahko precej napravi in se je res re rešiti le močna koncentracijska tudi Storilo. Toda več ne morejo iz-vlada. Pojasnil je položaj kmetsko- tisniti iz trgovca in obrtnika! Kleri-demokratske koalicije, ki bo nedvo- kalci pa hočejo na vsak način poviša-mno v najkrajšem času sodelovala z ti tovorninsko davščino in tako po-demokrati pod vodstvom g. Davidovi- dražiti življenske potrebščine ter od-ča pri ureditvi države. Vse klerikal- \ gnati trgovce-grosiste iz našega meno plašenje naprednjakov je torej pra- ; sta. Mariborska oblast, pravilno: kle- zen bav-bav. V nadaljnjem je zgodovino Narodnega bloka v dose- rikalni parlament s podeželsko veči-podal govornik no ravnokar uvaja 14 milijonov no-bloka v dose- v*k davkov, ki ne bodo zadeli dežele, danjem občinskem svetu. Da ne bi temveč predvsem mesta in med temi prišel Maribor v roke Nemcev in pa zlasti Maribor. Posledica. Nova neradi prejšnjega volilnega reda, smo se izogibna draginja. — Kako pa, da m-zvezali z znanimi skupinami v blok.:Cesar "e črhnejo klerikalci s svoji-V njem pa smo vedno zapostavljali mi velezaslugami o mestni tržnici? svoj strankarski interes in posvečali Obč. sklep je sprejel celo več sklepjDv vso pažnjo in delo le dobrobitu vsega 0 zgradbi, a SLS je po svojem žu-mesta. Kakor znano, se nam je to sla- panu ovirala in res preprečila to pre-bo izplačalo. Klerikalci so kmalu pogrebno zgradbo. G. Weixl je nave-konstituiranju obč. sveta pokazali ro- I del se nekaJ Podobnih primerov z fičke: vse položaje so izrabljali za °bčine, ki kažejo velikanske uspehe svoje partizanstvo. Kmalu so zato , SLS v pravi luči. povzročili razppko v Narodnem blo- I Kandidat g. prof. dr. Strmšek je ku in našli zaslombe pri Nemcih. Da J’a*v,lal Program SDS delegacije v nismo mogli mi proti temu energično bodočem obč. svetu, zlasti s socijal-in uspešno nastopiti, so bile krive ne- ,ne*a m kulturnega pogleda. Občina odločne male skupine bloka. Radikali mora P°le* te^’ da sama Sradi no" i so itak kmalu spočetka izstopili iz va stanovanja, podpirati in posoeše- j bloka v prepričanju, da bodo laže v : yati tudl Privatno gradbeno akcijo. — i kalnem ribarili. Dr. Lipold pojasnuje Največjo pozornost je treba posvetiti zadevo nemškega govorenja obč. naši koloniji, ki nima niti vodovoda, svetnika Pfrimerja. o čemer smo po- niti razsvetljave niti kanalizacije. — ročali že v včerajšnjem »Večerniku«. Ni dvoma, da je potrebno otroško za-Glede Mestne hranilnice ugotavlja dej vetišče v koroškem predmestju, toda stvo, da sta bila v njenem upravnem bolj potrebno je to v za- Našim naročnikom Cenjene naročnike, ki še niso poravnali naročnine za 1. 1927 uljudno prosimo, da store to do 27. decembra, da nam bo mogoče letni račun v redu zaključiti. Novembra smo bili poslali vsem zamudnikom izpolnjene položnice, iz katerih je bilo razvidno, koliko dolgujejo do 1. dec. tako da vsakdo lahko ugotovi, koliko dolguje! Uprava »Večernika«. Današnji praznik devetintridesetega rojstnega dne našega demokratičnega vladarja kralja Aleksandra I., slavi na primeren način tudi naše mesto. Že sinoči so razobesili raz poslopja državnih in sa-Iroupravnih uradov ter raz mnoge hiše meščanov državne in narodne trobojnice. Danes so brez pouka vse srednje, strokovne in osnovne šole, čijih učenci in dijaki so imeli svoje službe božje. Glavno slovesno cerkveno opravilo pa je izvršil v stolnici knezoškof lavantinski g. dr. Karlin ob prisotnosti zastopnikov in predstavnikov civilnih in vojaških oblastev. Tudi v pravoslavni kapeli in evangeljski cerkvi so se zbrali verniki k svojim obredom. Za časa službe božje rso bili trgovine dopoldne zaprte. Drevi pa priredi častniški zbor mariborske garnizije v unionski dvorani elitni ples in tako lepo zaključi današnji narodni praznik. Volitev župana na Pobrežju. V petek 16. trn. zvečer je bila volitev župana. Soglasno je bil izvoljen zopet župan g. Karel Stržina iz socialistične večine. V novem občinskem odboru, ki obstoji iz 16 socialistov, 4 demokratov in 5 SLS, vlada zelo prisrčno medsebojno razmerje ter je upati, da se bo s složnim delom marsikaj dobrega napravilo za prebivalstvo in napredek občine v bodočih treh letih. Županska volitev v Krčevini. Dasi so socialisti in slovenski naprednjaki pri občinskih volitvah v Krčevini dobili večino mandatov, se radi intran-singentnosti nekaterih oseb niso mogli zediniti glede izvolitve župana. Vsled te nesloge se je zgodilo, da je izvoljen za župana član SLS g. Al. Peklar. — svetu dva najboljša klerikalna jurista-finančnika dr. Vebla in dr. Juvan in pripomogla k soglasnemu sprejemu vseh sklepov. Sedaj pa so vsemu krivi demokratje! Govornik aludira na odvratno bahanje klerikalcev, ki si la-ste izključno zasluge za vse, kar je dobro uspelega v občinskem gospodarstvu. Toda volilci še niso pozabili, kako je bilo na oni seji v gimnaziji, ko so bili klerikalci proti temu, da bi občina zidala stanovanjska poslopja in pozneje na vsak način hoteli prepustiti mestni avtobus-promet v zasebno eksploatacijo Nemca Lininger-Ja. Eno in drugo ter še mnogo ostalega, kar bi bilo v škodo občini, so preprečili baš demokrati. Sedaj seveda, ko vse to funkcijonira, imajo vso zaslugo le klerikalci. Gospodarski položaj Maribora pa Je skrajno slab. Res je. da ga občina ne more docela izboljšati. Toda poklicana je, da vsaj nekaj napravi in d i inicijativo za to. Klerikalci pravijo, da so samo oni popravljali ceste in delali kanale. In da še nima Melje kanala, temu so krivi samo demokrati! Farbarija in demagogija, kakoršne ie 01E, ZlffUiO kupite po reklamnih cenah tudi no obrose, Diez povijanja cen pii M. JIGER «V SIN urar In juvellr ms Maribor, Gosposka ul. 15 puščeni koloniji. Z eno besedo: vsa mnoga socijalna vprašanja se bodo morala reševati sistematično. Kulturne razmere so v Mariboru prav j nerožnate. Boriti se nam bo za obstoj | gimnazije, otvoriti bomo morali sploš no dostopno Čitalnico, graditi bo treba čim prej novo magdalensko šolo in ne bo dolgo, ko se bo s tako zahtevo oglasilo tudi Melje . . . Ob koncu je pozval še g. Ogrizek vse železničarje, naj izrazijo svoje zaupanje pri občinskih volitvah demo kratom. Nihče ne bo volil klerikalcev, ki bi čim prej radi spravili železniške de'^>'uiice iz Maribora na jug in se zrn’ nepotrebnega Hudskega balasta, ki ne glasuje za SLS. Po 22. uri je g. Kejžar zaključil resno in lepo uspelo zborovanje. V rcstavMcUl „Pr! treh ribnikih" v nedeljo 18. vZm KONCERT rafti Pojedina pur »nov in divjih zajcev. Nobene prepovedi alkoholnih pijač — Priložnost za ples. Ljudska univerza v Mariboru. V pondeljek, 19. tm. ob 8. zvečer je zadnje predavanje pred Novim letom in sicer zaključi g. zdravst. referent dr. Jurečko svoja veleinteresantna izvajanja o duševno bolnih z ozirom na njih odgovornost in kriminalnost — V Studencih (deška šola) predava v torek ob 7.30 zvečer g. dr. Marin o Črvih-škod-ljivcih človeškega zdravja pri otrocih in odraslih. Smrtna kosa. V Planini pri Rakeku je umrla ugledna mati in vrla rodoljubka gospa Roza Lenasi roj. Verbič, mati gospe Roze Ka-ris, soproga g. Eerdo Karisa, višjega poštnega kontrolorja v p. v Mariboru. Pogreb bo v nedeljo popoldne v Planini. — Ukinitev žandarmerljske Staniče v Sp. Dravogradu se je izvršila in je posle prevzela žandar-merijska stanica v Meži. — Pri srčnih boleznih in povapnjenju žil, nagneniu na izlivanje krvi v mozek pri kapi, osigurava Franc Jožef-ova grenčica lahko odvajanje brez napora. Naučna opazovanja na klinikah za bolne na krvnih celicah so pokazala, da dela »Frane-Jožef-ova voda« posebno starejšim ljudem zelo velike usluge. Dobiva se povsod. Velikansko izbiro imate v naših specijalnih trgovinah v vseh splošno uporabljivih modernih francoskih, angleških, ameriških, nemških kakor tudi domačih parfumskih vrstah in predmetih po brezkonkurenčno nizkih cenah, sploh vse, kar potrebujete pri toaleti. Parfumerija Carl Jacobi, GRAZ, Herrengasse 10. A. C. Leyer, GRAZ, Hauptplatz 16. Avtomatična telefonska centrala v Mariboru, ki jo dobimo, je zasluga naših gospodar** skih orgazacij. SLS se še o njej sanjalo ni, ko so te organizacije že na stvari delale! — Most na Pobrežje je za veliki promet in za veliko število delavcev v Melju nujno potreben. Občina mora vzeti to stvar nujno v roke in se sporazumeti s pobreško občino. — Branjevci se bodo pri volitvah 18. t. m. zahvalili klerikalcem na magistratu za njihove ši-kane in preganjanja na Glavnem trgu s tem, da bodo volili 3. skrinjico, katere zastopniki bodo čuvali njihove interese! — Smrt dobrega moža. Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je v četrtek zadela kap 551etnega tovarnarja Josipa Piricha. Rodbina ga je takoj prepeljala v Ptuj, kjer je izdihnil. Pokojni je bil sicer nemškega rodu, a v vsakem o-ziru lojalen in požrtvovalen napram slovenski družbi. Posebno radodarnega se je izkazal do domače cerkve, ko je dobila nove zvonove. Oskrbel je ves les. Sedaj, ko je umrl, mu pa v veliko začudenje tržanov zvonovi cerkve, do katere je bil tako radodaren, — niso zvonili. Dekan Janžekovič je zvonenje odklonil z motivacijo, da ne ve, kdo bo plačal. — K občinskim volitvam v Skokah. »Slovenec« je priobčil te dni vest, da je bila pri občinskih volitvah v Skokah prva lista, ki je dobila tri mandate, SLS-lista. Očividno ga boli, da je ta gospo-darsko-napredna lista, katere nosilec je pristaš SDS, zbrala največ glasov in jo je zato reklamiral zase. Faktično pa je bila klerikalna samo druga lista, ki je dobila dva mandata, tretja socijalistična lista pa je dobila tudi dva mandata. — Društvo jug. akademikov v Maribora. V pondeljek, 19. t m. ob ll. dopoldne, tretja redna odborova seja v društveni sobi (Narodni dom). Važno! — Izreden občni zbor Samopomoči drž. uslužbencev. Dne 19. t. m. ob 19.30 se vrši v mali l dvorani Narodnega doma v Mariboru iz-j reden občni zbor Samopomoči jugosl. drž. uslužbencev in vpokojencev v Ma» priboru. Na dnevnem redu je sprememba pravil. Po občnem zboru poroča tajnik »Okrožne skupine državnih nameščencev in upokojencev v Mariboru« o poteku seje »Strokovnega sveta zveze v Ljubljani« dne 18. decembra. Hvalevredna obrtnost Članica Slovenskega obrtnega društva ga Marica Kitzlerjeva priredi v nedeljo, dne 18. tm. ob 15. uri (3. uri pop.) v mariborskem narodnem gledališču modno r e v i j o, pri kateri se bodo skazovali razni krasni modeli promenadnih, plesnih in družbenih oblek lastnega izdelka po najnovejši pariški in dunajski modi. Sodeluje tudi druga naša članica gdč. Novakova z najmodernejšimi klobuki. Društvo opozarja na to zanimivo prireditev vse zainteresirane kroge. — 1982 Velika kavarna, v pondeljek dne 19. kabaretni večer t elitnim koncertom. V Palais de danse popolnoma nov program. — 1981 Nov način pranja. Namoči perilo, pa ga 20 minut kuhaj v razstopini »Radlona« potem isperi in o-suši. Pranje ni več težko delo, temveč zabava. — VI sami boste obdarovani! Od 1. do 25. decembra priredimo z* naše cenj. odjemalce stalno božičnico, tako da vsak kupec dobi od nas srčkano božično darilo! A. Stoječ, zlatnina, ure, Maribor. Jurčičeva 8. — 1838 ym '2*i snp £ MarfljčrsS? V F P F P V T R Tflfcif. ŠTran 3. Mariborski glasbeni JUageril" Maribor, 17. decembra. »Was machst mit dem Knie, lieber Hans...?!« Kamor prideš in greš, povsod se žvižga, poje, mrmra, pleše, igra na glasovir, gramo- in saksofon: Kaj delaš, ljubi Hans? Glasba je internacijonal-na, vendar sem prav vesel, da nisem Hans in sploh ne briga nikogar, kaj delam s svojimi — koleni. Tu pač ne more nihče najti kamena spodtike. Prav tako nediskretno vprašanje je: »Wo sind delne Haare, August?!?« — najnovejši berlinski »šlager«, ki se že producira v Marinom, kjer se tudi Avgusti ne čutijo več varne pred glasbenimi insultacijami. Kaj yendar skrbe koga Avgustovi lasje! če jih je tudi dal kdo frizerju v slikanje! — Od ust do ust gre tudi znana »Katarina«, ki naj kupi »kapucina«, nič manj ona Pikantna o »Fraulein Helen«, ki si jo videl pri kopanju itd. Že stare in obrabljene so znane plesalke: »Wir tanzen Shi-rny...« in jih danes še žvižgajo le čevljarski vajenci. Najnovejši »Dancing-ko-madi« so tipa Charleston brez melodičnosti, ki bi lahko prešla med — širše plahti. Sicer pa vidimo v Mariboru vse te eksotične »šlagerje« pri HSferju v naj-večji izbiri V izložbi te omamljajo najrazličnejše ovojne slike, ki so včasih bolj Posrečene kot glasbeni komad tipa Fokstrot, Blac-Bottom itd. Najljubši; komad naših someščanov-drugorodcev je »Ich hab mein Herz in Heidelberg verloren,.kar se v trenutkih nemškonacijonalne potence navadno spreminja »— im deutschen Land verloren...« v iredentističnem smislu. Torej tudi — »šlager«. V šlagerjih so Nemci silno produktivni in se glasbeni svet s tem blagom naravnost poplavlja. Kakor je videti, se tako pesnikovanje in komponiranje izplača. Josč Padilia, komponist slavnoznane »Valencia« je s tem »šlagerjem« zaslužil malenkost 235.000 dolarjev. Ni mnogo, pa za ubogega, preje manj znanega komponista še vedno dovolj izdatna »podpora«. Tudi mariborski »Jazz-bandi« so morali k tej vsoti prispevati, pa ne brez uspeha. Dirigent v Veliki kavarni g. Kaplanek je s tem »šlagerjem« silno zaslovel in še vedno je to točka, s katero briljira večer za večerom. Žal, originalnih slovenskih »šlagerjev« nimamo, čemur se moramo čuditi, ko vedno slišimo o nerentabilnosti kompozicij. Nekaj nam sicer dajo prevedene operete, vendar je opažati dejstvo, da taki glasbeni komadi lie »upalijo« tako, kot razni plesni komadi. Včasih sicer slišiš tudi kje v predmestju šlagerje iz »Orlova« in »Bajadere«, daleč zunaj mesta tudi včasih kaj iz »Čardaške kneginje«,, do-čim‘ »Valencio« igrajo in pojejo tudi v »Mariborski koči«, berlinske in dunajske »šlagerje« pa poslušajo Vsak večer na Klopnem vrhu. Radio jih nosi daleč v svet Jaz »tintomazec« sem se vsled rentabilnosti odločil, v naprej , pisati le glasbene »šlagerje«, da pridemo tudi mi Slovenci do »šlagerske« slave. Resno se trudim čimprej obelodaniti nekaj aktualnih »šlagerjev« n. pr.: »Oj, Janez, tl Don Juan!«, »Ej, Avtobus, ti moj ideal'.«. »Mariborske frajlice...« itd. Tekst bo kmalu na razpolago in rečem vam. ko bom našel k vsem še primerno melodijo, to bo vam — »šlager«! Spectator. V pondellek, dne 19. začne Szhaiatl naš novi roman. Naš novi roman, ki ga pri vsej skrajni napetosti preveva najnežnejša ljubezen med mladim dekletom in iznajditeljem smrtnih žarkov, je gotovo eden najboljših, kar jih je kdaj prineslo slovensko časopisje. Spoznanje, volja, moč — trije elementi se združijo v našem novem romanu Oblast treh katerega je napisal znani nemški pisatelj Hans Domihik in ki je v nemščini dosegel izdajo v več stotisočih izvodih* Prastari problemi sveta se zaostrijo v končen boj — dobro se bori proti zlu — kakor v skrajno napetem filmu1 se vrste pred nami od nepoznane sile preprečena usmrtitev na električnem stolu, beg v letalu preko oceana, gigantski boj hipnotizerja proti hipnotizerju, vojna bodočnosti med vladajočima velesilama z vsemi strašnimi svojimi sredstvi — na severnem tečaju v izvotljeni ledeni gori pa se pripravljajo tnje, da prevzamejo oblast nad svetom m ustavijo pokolj človeštva, kar se tudi zgodi ne najčudovitejši način, Toda človeške roke so še preslabotne, da bi trajno mogle obdržati oblast. Oblast uniči sama sebe in se le v spoznanju ohrani za bodočo, močnejšo generacijo. Ne zamudite niti ene številke „Večernrkau, ker prične izhajati naš novi roman že v prihodnjih dneh. OSEtITE PRVI ZAGREBŠKI BOŽIČNI SEJEM . kjer kupite dobro In po posebno CAbl ....IL aj _ I _ _ „ ■ _ _ |_ CMC od 1 decembra 1927 do vključno ugodnih cenah na drobno in debelo. 3U jt> POPUSIS 03 VSGil ZdCZOlCoO da d« 24 d e c e m b I a 1937. do pol noči. Lcglt.macije se dobe na gl. kolodvoru v Zagrebu In v pisarni PUTNIKA, Jelačičev trg 6, nadalje v Mariboru v Zvezi za tujski promet „Putnik“, Aleksandr. 35 za ceno Din 6*—. O vžigalicah »motorjih" in oeDelnikih SKRBI FINANČNEGA MINISTRA. — ŽEPNI MOTOR. — PEPELNIKI V MARIBORSKIH LOKALIH. Maribor, 17. decembra. Ko je iznašel Anglež John Walter vžigalice, si pač ni mislil, da sl bo 100 let Pozneje tri glavo jugoslovanski finančni minister s tem, kako bi njegov praktični Izum čimbolj izkoristil v prid vedno lačne državne blagajne. Ravno zadnji čas se porajajo vesti, ki vedo povedati z vso gotovostjo, da se bodo vžigalice docela monopolizirale. S tem najbrže ne bodo pridobile na kvaliteti. Izginila bo pa tudi pestrost škatlje* ker ne bomo imeli ne Ciril Metodovih, nitiSokolskih, ki so bile bolj priljubljene že zaradi živih barv, kakor pa tiste dolgočasno žolte monopolne. Cesto so jih prekašale pa tudi po kakovosti. Pa kaj se hoče. Vsega mora biti enkrat konec in torej tudi privatnih vžigalic. To žrtev državi »na oltar« bodo najlažje doprinesli oni, ki uporabljajo mesto šibic — motorje na bencin, katerim pravijo nekateri tudi — vžigalniki. Ravnokar se spomnim dogodka v neki mariborski špecerijski trgovini. .V trgovino vstopi državni uslužbenec tako samozavestno in ponosno, kakor ne nastopa več ta kategorija ljudi v povojni dobi sploh nikjer, najmanj pa še v trgovinah v naši državi. Pa se razplete med trgovko in njim sledeči dogovor: »Gospa! Ali imate za moj motr bencina?« »Oho! Kaj imate tudi že Vi tiptop?« »Menda ja!. A ravnokar mi je pošel bencin«. - v »Glej, glej! Kdo bi sl mislil!« se začudi trgovka. Mi je pa res žal, da za Vaš motor nimam bencina. Ce bi ga potrebovali za snaženje madežev, toliko bi ga že dobili, a za motor... »No, potem ga pa imate tudi za tale moj motor!« Pa vam seže v žep ter pokaže — vžigalnik. Seveda je potem dobil bencina in sicer za 2 Din toliko, da je lahko najmanj eno leto nadaljeval življenja pot S svojim motorjem. In takih »motociklistov« je dandanes vedno več. To zaslugo ima pred vsemi naš erar, ki gotovo ne izdeluje najboljših vžigalic pač pa najdražje. Fiskus je sploh iznajdljiv. Pred dobrim letom smo čitali, da! hoče obdačiti tudi žepne motorje-vžl-galnike. Pa se je takrat zdela zadeva prekompllcirana. Zato so jo odložili, da se poenostavi. Brez dvoma pa je da pride tudi ta zadeva enkrat na vrsto. Potem pa se povrnemo kadilci in kuharice k običajem naših pradedov ter bomo nosili s seboj gobo in kresilni kamen, dokler tudi teh ne obdačijo. Nedavno me je zaneslo po dolgem, dolgem času v kavarno »Central«. Ko sedem za mramorno mizico, naročim črno, prižgem cigareto in začnem listati po časopisih. Ker sem človek dobrih manir, hočem otresti pepel cigarete v pepelnik. Pa zagledam v pepelniku škatlji-co šibic prav tako lepo vtaknjeno, kakor v tistih dobrih časih pred vojno, ko si lahko nažgal cigareto v vsaki beznici s tujimi šiblcami. Izprva sem kar. ostrmel ob tem dejstvu. Potem pa sem postal rdeč kakor rak, ker sem si mislil, da sem sedel k posebni mizi, ki je pripravljena za posebne ljudi. S časopisom sem si zakril v zadregi obraz; ko sem se pa nekoliko umiril, sem začel kukati izza časopisa po drugih mizah in mizicah. In glej ga spaka! Vsaka miza in mizica je imela svoj pepelnik s šibicaml Tega sem se tako iz srca razveselil, da sem naročil še eno črno.’ In ako bi bil prišel mimo mene gospod kavarnar, bi se mu spoštljivo odkril seveda, če bi imel klobuk na glavi. Zakaj? Ne morda zato, ker je tako podjeten, da se je vrnil prvi v Mariboru k predvojnim navadam in običajem. Ampak zato, ker ima tako močno razvit, estetični čut Tisti prazni pepelniki brez šibic so bili naravnost mučen kontrast udobnega in prijetnega lokala. Ne samo radi tega, da so goste vedno spominjali na vojno in povojno dobo, ko se je bilo treba tudi za vžigalice nastavljati prav tako, kakor za ljubi kruhek. Meni so se vedno zdeli, kakor da bi ha mizi sedela žaba z odprtimi usti in bi gledala, kedaj te zagrabi za prst, če ji prideš, preblizu. Kako mučen utiš morajo napraviti tako zevajoči, pepelniki še le na tujca, ki pride v naše lokale! Kakšno sodbo si napravijo o naših gostilničarjih in kavar-narjlli! Mislijo pač, da so sami stiskači, ki se tresejo za vsako paro. Zato bi bilo želeti že iz estetičnih ozirov in iz ozirov na tujski promet, da dobijo stari pepelniki po gostilnah in kavarnah tudi šiblce. Kdor pa tega ne more ali ne mara, pa jih naj zbere ter proda za staro železo, na mize pa naj nastavi prazne škatlje od uporabljenega globina in raznih drugih past. Tako je moje mnenje. Kdor pa misli drugače, naj se pa oglasi! iz študPske knližnice v ar boru Priobčuje Janko Glaser. VII. Badjura R.: Koz jakovo pogorje. V Ljubljani 1927. (1121.) Badjura R.: Pohorje. V Ljubljani 1924. (112(1.) Bes A.: Slovensko-nemška meja na Štajerskem. Ljubljana 1905. (1026.) Benkovič Die Slovehen im Landes-haushalte des Herzogtums Steiermark. Cilli 1913, (II 561.) Cvljič j.: Frontičre septentrionale des Yougoslaves. Parls 1919. (II 1517.) Časopis za zgodovino in narodopisje. Uredil A. Kaspret (pozneje F. Kovačič)., Maribor 1904 — (240.) Dominkuš F.: Die natlonalen Bestre-bungen der Slovenen. Graz 1869. (3.) Friscbauf J.: Das Posruck-Gebirge. (Wien) 1897. (1047.) Geršak I.: Ormoški spomini. Ljubljana 1902. (198.) Heimat, SUdstelrische. Hrsg, von F. Hausmann. Leipzig 1916. (40.) Ilešič F,: Das nationale Leben der Wln-disch-Biiheln l J, 1848-49. Laibacb.(1903j (1059.) Kovačič F.: La Styrie. Pariš 1919. (II 1518—2.) Kovačič F.; Slovenska Štajerska bi Prekmurje. Ljubljana 1926. (244—7.) Kruci na Slovenskem Štajerskem. Maribor 1905. (1056.) Lapajne I.: Politična in kulturna zgodovina štajerskih Slovencev. V Ljubljani 1884.(267.) ■ Levec V.: Pettauer Studie«. Wlen 1898—1905. (II 65.) Ljubša M.; Slovenske gorice. Maribor 1925. (15.373—14.) Orožen I.: Das Blsthum und die Did-zese Lavant. Marburg 1875—1893. (1035.) Slavič M.: Le Prekmurje* Pariš 1919. (II 1518—1.) Slekovec M.: Škofija in nadduhovalja v Ptuji. V Mariboru 1889, (1075.) Siidgrenze, Die, der deutschen Steiermark. Denkschrift des akad. Senats der Universitat Graz. Grar 1919. (483.) Siidstelrmark. Hrsg, von F. Hausmann Graz 1925. (II 698.) Štajer, Slovenski. Dežela In ljudstvo. V Ljubljani 1868-1870. (2.) Štrekelj K.: Razlaga nekterih krajevnih imen po slovenskem Štajerju. (Maribor 1906.) (746.) Vatovec F.: K starejši upravni in gospodarski zgodovini laškega okraja. V Ljubljani 1927. (736.) Ogromne nove davke hoče klerikalni oblastni odbor na- ■ hii«iii»iihmmmm-’iiii n« ■.wMMMMMienn(MeMe prtiti Mariborčanom. - Naj- boljši odgovor volilcev ja zato, da vržejo v nedeljo sv Or jo krogljico r dr. KacovO tretjo (3) skrinjico Ur©, slatenina ne nhrok# brez poviška. Ilger, Maribor, Gospoeka ul. 15. —» 12* Šfraiti $. Marmor^ VftrHlR Yu7rn. Upniki in doiiniki DOBRI MEDSEBOJNI ODNOŠAJI. — PO 02JIH ODNOŠAJIH. — »PRISR-CEN« PRVI SESTANEK. — DOGODEK MARIBORSKEGA UPNIKA IN DOL2- NIKA. Maribor, 16. decembra. Med znanci vlada navadno prav dobro, često celo prisrčno razmerje toliko časa, dokler ne postanejo upniki in dolžniki. Kakor hitro pa sta si dva tako dobra, da eden »pumpa«, drugi se pa da »pumpati«, se pa začne tisto lepo medsebojno razmerje ohlajati in se polagoma pretvarjati v ravnodušnost Ako se e tej stopnji že konča, je itak še dobro, sto pa seže tako daleč, da se celo izpremeni v mržnjo, ali kar v sovraštvo. Dolžnik se izogiba upniku, kolikor se more, ta pa zalezuje dolžnika na cesti, v gostilni, kavarni sploh povsod, kjer bi ga moral dobiti. Ako pa pride dolžnik v Škripce in se upniku nikakor ne more izogniti, potem se pomenita med Štirimi očral, kakor pravimo. Ob takih prilikah te za hipec povrne med oba ono staro znanstvo in prijateljstvo, katero je vladalo preje, predno sta postala dolžnik in •pnik. Oba sta sila prijazna, govorita o vsem mogočem, v duši pa mislita oba eno in isto, namreč na — dolg. Torej je tista prijaznost samo navidezna, v resnici gledata oba prepad, ki zija med njima. In ko pade nazadnje tudi beseda dolg, ga upnik poravna s še lepšo besedo, z obljubo. Sicer pravijo, da obljuba dela dolg, a tukaj ga ni potreba, ker je Že zdavnaj napravljen. Seveda je dolžnik toliko kavalirski, da se zaenkrat vsaj na videz zadovolji z obljubo. V resnici si pa misli: Čakaj, enkrat si me dobil, drugič se ti pač ne dam! In tako gre zadeva naprej, dokler dolžnik res ne poravna dolga, ali pa upnik ne napravi čezenj križa, kar je v današnjih časih baje silno pogosto. V našem mestu se je pripetil med nekim upnikom in dolžnikom tale značilen dogodek: Bila je večja vesela družba, ki se je sešla slučajno v gostilni. Sami znanci in eelo prijatelji, čeprav je sedel poleg trgovca državni uradnik, poleg tovarnarja obrtnik itd. Z eno besedo: pisana in zelo mešana družba, ki si je privoščila veselja v toliki meri, da je postala naposled že več ali manj zmešana. Iz gostilne je bilo treba iti seveda še v kavarno. Saj kadar pije človek veselje, naj ga pije s polnim požirkom. — Takih misli je bil tudi bodoči dolžnik med potjo b gostilne v kavarno Vedel je, da nima Biti več za črno, a tam se bodo pile najbrže še buteljke. Pa kaj za to! Pa še on •no plača! Če ni denarja, sl ga pa izposodi. Kakor nalašč je nekoliko zaostal znanec trgovec. Pa ga kar »napumpa« za stotak. Trgovec seže v žep in niti ne posluša lepih obljub in terminov vračila. Tako sta postala iz dobrih znancev dolžnik in upnik in sta torej stopila v »ožje stike«. In tisti večer je bilo še tako veselo, da je drugi dan vse glava bolela. Gospod dolžnik pa ni držal obljube in termina. Slučajno nista prišla skupaj, kadar je dolžnik imel denar. Če pa ni bilo denarja, takrat je bilo pa itak zastonj. Slučaji igrajo namreč ravno med upniki in dolžniki še posebno važno ulogo. Dolžniki navadno prav slučajno nimajo dolžnega zneska, upniki pa ravno tako slučajno rabijo prav tako vsoto, kakoršno imajo zunaj. Ti prešmentani slučaji. Koliko lažje bi bilo upnikom in dolžnikom, če bi ne bilo teh vedno neprijetnih slučajev! Tako je hitel čas svojo pot brez ozira na ta dolg. Kadar sta se spočetka srečala naša znanca na cesti, sta se še dokaj vljudno pozdravila. Resnici na ljubo in v obrambo g. dolžnika bodi povedano, da se je ta vsakokrat domislil pri srečanju svojega starega dolga, dočim je bil že upnik nanj docela pozabil. Pa so minevali tedni, minuli so že meseci: dolg še vedno ni bil poravnan. Dolžnik je to čutil vedno bolj. Začel se je izogibati upniku. Ako ga je zagledal še pravočasno, da bi se morala srečati, jo je zavil v drugo ulico. Če pa to ni bilo mogoče, je pa kar hipoma dobil izreden interes za mariborske izložbe. Ta interes je bil pa navadno zelo kratkotrajen. Samo da je upnik smuknil mimo njega, pa je nevarnost minula. Tako obnašanje dolžnika je vzbudilo seveda pozornost upnika, ki pa se res ni več spominjal tistega stotaka. Čemu se me ta dobri znanec tako izogiba že dalj časa? Mislil je in mislil, čul je že, da je ta-le možakar včasih čudaški, a zakaj ravno napram njemu? Od tistega časa je upnik tembolj opazoval dolžnika in ga motril pri vsakem srečanju. Tako fiksiranje po upniku je pa dolžniku šlo na živce. Za tistih borih 100 Din, pa ga bo tak-le trgovec fiksiral na cesti?! To pa že presega vse meje! Tudi ta štadij medsebojnega razmerja je trajal par tednov. In najbrže bi bil trajal še dahe časa, da ni napravil upnik tej neznosnosti konec. Nekega večera se oba »prijatelja« srečata. Izogniti se srečanju ni bilo mogoče. Ostro se spogledata in gosp. dolžnik se ojunači in ustavi upnika: »Gospod! Zapomnite sl, da jaz nikomur ne dovolim, da bi me »fiksiral«. Če mislite radi tistih 100 Din, ki jih Vara dolgujem, Vam dam lahko primerno potrdilo, da sem Vam dolžan. Fiksirati se pa ne dam!« »Ali dovolite vendar...« začne upnik presenečen. »Ne, nič ne dovolim. Govoril sem dovolj jasno. Zbogom!« In zasukal se je ter ponosno odšel svojo pot. Upnik pa je ostal še nekaj časa na mestu, zrl za dolžnikom in zmajal z glavo. Doma je ves slučaj premišljeval še dolgo v noč in na zadnje prišel celo do ozke vezi v obliki dolga, ki je oba spajala in na katero je bil on že zdavnaj pozabil. Zato dolžniki, ne domišljajte upnikov na dolgove, tudi ne s pismenimi potrdili. ratonski tek polaga Amerika največjo važnost in veruje v uspeh M i c h e 1 s o-na de Mar in Franka Zuna. Generalni trener ameriškega moštva Lawson Robertson je izjavil, da se bo zmaga v maratonskem teku višje cenila, kot v katerikoli disciplini Ponovno pa bo A-merika ohranila vodilno pozicijo v sprintih in štafetah. Ameriškim maratonskim tekačem se posveča izredna pozornost. Namerava se jih celo prepeljati v Evropo štiri tedne pred prevozom glavne o-impijske armade, z namenom da spoznajo teren itt progo prav temeljito. Za ostale dispcipline se bodo vršile 6. in 7. ; unija izbirne tekme v Bostonu na teka-išču Harvvardskega vseučilišča. Pred cončnimi izbirnimi tekmami pa bodo v vseh vseučiliščnih centrih vršila tekmovanja, katerih zmagovalci se bodo sesta-i nato v Bostonu. Tekmovalci bodo prispeli v Amsterdam 10 dni pred pričet-com olimpijskih tekmovanj, da spoznajo tekališča in se privadijo klimi g Američani se torej najresneje pripravljajo za olimpijado in jim je sigurno pripisati največ izgledov. Šport Oltmollada 1928 Američani v Amsterdamu. < IX. olimpijadi pošlje Amerika naj-močnejše olimpijsko moštvo, ki je sploh kedaj odhajalo v reprezentativne svrhe preko oceana. Združene države bodo nominirale nič manj kot 120 lahkoatle-tor, ki bodo morali v vseh disciplinah meriti svoje moči z najboljšimi izmed najboljših. Senčna stran ameriške reprezentance eto progi na 5000 in 10.000 m; slabi izgle-«B so tndi v metanju kopja, kajti Amerika razpolaga samo s Hines-om, ki redno doseza dolžino 60 m. Kljub temu bodo todi za to disciplino nominirani štirje atleti, čeprav na nevarnost, da bodo dosegli le 57 ali 58 m. Izhajajo namreč s Stališča, da ne smejo nobeno točko pokloniti in pod ceno prepustiti drugim tem več je treba izrabiti sleherno š&nco. ki m količkaj nudi V Amsterdamu se bo tekmovalo samo v 20 disciplinah posameznikov in v dveh štafetah. Amerika postavi za vseh 22 točk olimpijskega sporeda 120 konkurentov, ki bodo morali za vsako ceno uveljaviti prestiž novega sveta na športnem polju. Amerika mora ohraniti premoč, ki si Jo je v športu zasigurala tudi na prejšnjih olimpijadah, ki so se vršile najprej v Atenah, Parizu, St Louisu. Londonu, Stockholmu Antwerpenu in Paris-Colombesu. To c predvsem pri sililo, da se je odločila za tako številno reprezentanco. Računati je treba tudi z dejstvom, da postanejo marsikateri načrt In kombinacija radi desetdnevne vožnje po morju neizvedljivi in to radi — nazadovanja forme posameznih atletov. Tudi proti temu se je Amerika zavarovala in nominirala aramdo rezerv, ki bodo v slu čaju potrebe branile čast svojih barv. Maratonski tekači bodo podrejeni posebnemu vodji, najbrže zmagovalcu iz 1 1908 (London) Johnny Hay es-u. V ma Ne pozebite, da je tvrdka r. Kar Aleksandrova cesta 27 1,615.000 gledalcev. Amerika je v jesenski sezoni potolkla vse dosedanje rekorde posečanja nogometnih prireditev. Važne tekme takozva-ne »Western Conference« je obiskalo 1,615.000 gledalcev. Bilo je v celoti 10 tekem, torej 160.000 povprečno pri eni tekmi. 3600 dinarjev ena vstopnica. Za zimsko olimpijado v St. Moritzu so določene zelo visoke vstopnine. Permanentna vstopnica I. reda bo stala malenkost 350 švicarskih frankov (3600 Din), dočim ostale niso mnogo cenejše. Drugo mesto 200 in tretje 100 frankov. Permanentno stojišče pa 40 frankov je 420 Din. odlično založena ne samo z uiami, ampak tudi z briljanti, zlatimi ln srebrn ml predmeti 1969 Posebne božične reklamne cene« Sokolstvo SOKOLSKI TISK. Leto se prebližuje koncu, prihaja čas, ko obnavljamo razne naročnine. Treba je radi tega opozoriti tudi na tisk globoko v življenje in zdravje našega naroda zasecajoče sokolske organizacije.. Sicer prinaša naše dnevno časopisje radevolje vesti iz Sokolstva in o njem — iskrena sokolska hvala in pohvala mu za to! —, toda kdor se hoče pobliže seznaniti s Sokolstvom in njegovim življenjem ter osta_ ti tozadevno na tekočem, temu je neob-hodno potrebno, da poseže po sokolskem tisku samem. Centralno, oficijelno glasilo Jugoslov. Sok. Saveza je »Sokolski Glasnik«. V zadnjih letih je bilo opažati tudi pri njem neko krizo, pohajajočo iz raznih razlogov. Na vrhuncu je bil »Glasnik« — to je treba priznati! —, ko mu je bil urednik br. Miroslav Ambrožič, zlasti spočetka. A izmotati »Glasnik« iz krize, to je namen sklepu, ki je bil storjen baš na zadnji seji saveznega odbora dne 11. t. m.: od Novega leta naprej bo izhajal namreč Glasnik« v obliki političnega lista, (dočim je imel doslej obliko revije). Izhajal bo vsakih 14 dni, cena mu bo letno 40 Din, dobival pa se bo tudi v kolportaži. Sokoli naj bi smatrali za svojo dolžnost, da »Glasnik« naročijo, ako doslej še niso bili naročniki; a ne le to, vsakteri naj marveč razvije čim živahnejšo agitacijo ran j tudi med nesokolskim, a Sokolstvu prijaznim občinstvom, čim več bo na* ročnikov, tem boljši bo mogel biti list. Razen tega centralnega glasila izhajajo pa še tudi posebni župni vestniki Take imajo župe v B?ograda, Zagrebu, ! u-zli, Splitu in na Sušnkn. Dočim imajo vestniki v prvih štirih Župan revijalno obliko, izdaja župa Reka—Sušak svoje glasilo v obliki političnega lista z naslovom »Branik«. Tudi posamezne župe na slovenskem ozemlju so imele svoje vestnike, toda ker se druga panoga sokolskega dela — namreč prosvetna — še ne jemlje tako resno kakor prva — tehnična, so vsi ti slovenski vestniki morali prenehati; bili so stvarno sicer visoko aktivni, ali gmotno so zapuščali povsod — deficit. Toda tudi temu se je našel odpomoček; hvala za to gre velikopoteznosti konzorcija »Jutra«, ki je ob':ubil, da dobi »Ju« ; tro« od Novega leta naprej tedensko posebno »Sok. prilogo«, katera bo tvorila nadomestilo za vestnike žup Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo mesto. Še ne-slutena je velikost propagande, ki se bo vršila s tem, da poide ta priloga vsak teden v 25.000 izvodih, (kolikor znaša naklada »Jutra«,) med narod. In še nekaj: »Jutro« bo dalo s tem lep vzgled beograjski »Politiki«, ki pač tudi za »provinci« jalnim« (sit venia verho!) listom ne bo hotela zaostati ter bo— upamo vsaj — ha stežaj odprla Sokolstvu svoje: predale... In tako bi se propaganda za sokolsko idejo in nje praktično udejstvovanje dvignila na izredno višino ter bi postal* tudi uspešna. A za enkrat se velja zanašati le še na lastno moč in na pomoč prijateljev; zato bodi vsak Sokol in vsak prijatelj Sokol- stva v mesecu decembru agitator za sokolski tisk! A. J. Sokoli smučarji! V nedeljo točno ob 8. zjutraj v popolni opremi pred paviljonom v parku. Od tam odidemo skupno n* vaje. — Zdravo! 10.000 1 olja plava v liverpoolskem pristanišču. Pred Liverpoolom se je poškodoval* ladja neke transportne družbe olja in se je 10.000 litrov petroleja izlilo v pristanišče. Za pristaniške naprave in ladje je nastala vsled tega velika požarna nevarnost Policisti in gasilci so stalno na straži, ladijske tovore spravljajo na kopno in strogo se pazi, da v pristanu nihče ne kadi ali da ne počenja nekaj takega, kar zamoglo zanetiti razlit petrolej. MaMecM «•»•«!•» pmr*. dovtta« in aoeijnln« n*m*n« •bCinitv«; ntki bnenda 30 p, MjmaajU taaaok Dl« 5-— Mali oalg 2anMvn. dopla * * * m . 36*— „ Jcascha ^ ^ M . 50*—» „ kamgarnl............................ . 80’— M blago za plašče.................. , 70 — , baršunl............................. . 40— . Crfipe de Chtae, čista svila . . „ 85*— . barbenti........................„ „12*— „ pačama—flanel....................... , 12*— , blago za moške obleke .... * 70*— M Sifon . 10*— a brisača ........................... * 10*— * 1968 Velika zaloga svilenih plišev za plašče, modnega blaga, ripsa, platna za posteljnino, batist-šifona belega in pisanega, posteljnih garnitur, odej itd. Ostanki s« prodajalo nizko pod cenol D0LCEK & MARINI, manvf aktnrna zaloga, Maribor Ooaposka ulica št. 27. Ne samo nizke cene ampak tudi kvaliteta blaga, ki ga kupite v trgovini I. N. Šoštarič, Maribor Aleksandrova cesta 13 Vas sadovol! v vsakem osiiu. mi Na zalogi je največja izbira najnovejšega blaga za mošk« in ženske obleke, plašče in perilo. Izgotovljene obleke za moške, ženske In otroke. Nainovejši kroji in *elo nizke cene. Postrežba točna In solidna. Maja Konzorcij »Jutra« v Ljublianl: oredstavnik Izdajatelja in urednik: Fran Brozovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stank« Detelav Maribora Radi opustitve damskega modnega blaga se od 1. do 15. decembra 1927 RAZPRODAJA MODNO BLAGO do 20> izpod dnevnih cen F. MASTEK, GLAVNI TRG 16 Za božična darila v bogati izbiri angleško moško in damsko sukno, puloverji, telovniki, modne srajce, samoveznice, gotove obleke, zimski in dežni plašči, dežniki, klobuki, modni šali, gamaše itd. ‘ ’1 v_ ...j .- .r,. ' Vir ' ■ ••• . * •' ' ■<> -.'Avlff; • * ž&ffrt*' ■rešljivi Jesenski ta Stanki Cevljll V priznano dobri v kvaliteti in izredno nizkih cenah nabavite vaše zimske potrebščine kakor velomje, kamgame, doubl-sukno, par-hente in drugo raanufakturno blago edino le pri tvrdki 1565 3. Preac, Gl. trs 13 MARIBOR Kleje Diverzon Božični prazniki se bližajo! Priporaism stojo b«gato zalogo galanterijske;« blaga, igrač kakor tadi hiinega in kihiajsksga orodja p« naioitjih cenah. Posebeo ngodna nakapaa priložnost: domači čavlll za otroke od OlB 10, za dame od Din 22. za gospode od Din 25 naprej, tri pare sortiranih ženskih nogavic 20 Din vsake kvalitete. Pri nakupu za Din 100 dajem 5°/» popust ioso Josip Mlinarič, Maribor, Glavni trg 17. PLATNO prve vrste za rjuhe po Din 22 — ilfon Itd. po najnižjih cenah se dobi pri I. Trpin-u, Maribor, Glavni tr« 17 Milne, preproge linolej, zavese, posteljne odeje, namizne prte, posteljne vložke, žimnice, posteljno perje in puh. blago za mobllije, žimo, atrik In sploh vse potrebščine za postelje dobite priznano ceneno pri tvrdki Karol Preis In zalogi pohištva združenih mizarjev Maribor, Gosposka ul. 20 Ilustrirani ceniki brezplačno I Za povečanje trgovine iščem >«» mirnega družabnika za eno najboljše idočih trgovin v Mariboru. Potrebno približno 100 — 150 tisoč Din. Obrestujem z 20#/#» Pismene ponudbe na upravo lista pod „Božič“. Stran 8. v^. _ Marffiorsffl V F ? F P V T K Jutra. Pristno slivovko, droZenko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega ktsa, ezenonega kisa; čaj v zavitkih in odprt dobite po ugodnih cenah v trgovini JAKOB PERHAVEC - MARIBOR • GOSPOSKA 19 NA DROBNO IN DEBELO Tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in strupov POSTREŽBA TOČNA ^»nanwr«anW-mr^irT.rnw-^r^r^^n(WT*niHnanwaroRnan»OBOROBaROBC3iia«OTaraioaDir-'-r^r — ------- NAJPRIMERNEJŠA DIM ZH BOZlC ' »so kovčki, asnjate torbice, listnice, denarnice, tobačnice, nahrbtniki, gamaše i. t d. V&tose dobi v veliki izbiri in po zmernih cenah pri Ivan Kravos, Maribor litdrova costa 13 Telafon 207 se izposojujejo samo pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14 Najprimernejša božična darila kupite najceneje pri tvrdki ANICA TRAUN Grajaki trg f. 24a Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik IVAN KRAKER, LJUBLJANA KOLODVORSKA ULICA 35. linija, (it. i. Irallailim V južno Ameriko, Argentinljo, Uruguay, Peru Chile, Avstralijo, severno Ameriko in Kanado z največjimi in najhitrejšimi brzoparniki vsak teden lz Havre, Bordeaux in Marsilije, Havre—Newyork samo o Va dni čez morje. Izborna postrežba, izvrstna hrana, vino brezplačno. Cie Chargeurs Rčunis, Sud-Atlantique, Transport« Maritimes.