Mlekarska Tonžka, «Ali je prelomil svojo obljubo?« vpraša Tončka. Oskrbnik ji prikima. «Nova svota je večja od prve« reče nevoljno, «in vi boste razuineli, ljuba žena, da mu pri teh razmerah ne morem več zaupati«. Vi ga hočete odpustiti! Moj Bog, kaka sramota! Oče mojih otrok — tat!« Ne, pomirite se, na vaše otrokc naj ne pride slab glas, zato sem vas poklical semkaj. Hočem se z vami posvetovati, kako bi se dala stvar urediti, da ne bi vzbudila nobene pozornosti. Obdržati ga nikakor ne morem, toda vi lahko morebiti tako uravnate, kakor bi sam rad zapustil službo«. Tončka naenkrat odločno vstane. «Veste kaj, gospod, vzamite mene namesto njega v službo«. Oskrbnik jo zacudeuo poglcda. «Vi mislite, da se mi meša? O, ne! Dobro vem, česa vas prosim. Pomislite, zaslužek od dela na polju mi fe dolgo ne zadostuje vcč. Moj inož ničesar več ne prispeva b gospodinjstvu. Olroci potrebujejo vedno več, a njihove dedščine se ne bi rada dotaknila, a revščina je tako bridka. Dobrodošel bi mi torej bil večji zaslu4ek in prodaja mleka bi bila tak zaslužek. Goljufije se Vam pri meni ni treba bati, vsak vinar vani boni vestOo oddala. Tako bi se dala cela zadeva najbolj zakriti. Vsak vaščan ve, da je moj mož precej zanikern, in bodo ieli to za vzrok, da sem jaz stopila na njegovo mesto. če ne bo mislil na kako poneverjenje od njcgove nia. «Da, to je vse dobro in lepo, ljuba žena. Prepričan tudi, da vam lahko mirno izročim največjo svoto, treba je še marsikaj drugega pomisliti. — «Vi dvomite morebiti, da bi mogla jaz stvahovati ikonje? Toda vi veste že sami dobro, da sem jih večkrat imela v rokah. Saj sem svojih par njiv vselej sama •»orala, če so mi kmetje iz prijaznosti posodili živino«. «Toda —« «Kaj bodo Ijudje rekli? Ti se bodo kmalu privadili, gospod oskrbnik, četudi se jim bo od začetka zdelc  čudno, da ženska vozi mleko. Vaši odjemalci bodo z menoj zadovoljni, to vam obljubim.« Oskrbnik se je udal. Kdo bi se tudi mogel uslavljati prosečiin poglcdom, temu prepričevalnemu pogovarjanju? Imel je itak sočutje z ubogo ženo. Drugo jutro je že Tončka napregla svoje konje, naložila mleko in se odpeljala v meslo med posmehovanjem in krohotoin poslov. Odtod torej velikansko začudenje, ko se je prikazal na cesti ženski voznik. A Tončlca je dobro računala. Prvi dan je vse lctelo skupaj in gledalo za njo z odprtiini ustmi; drugi dan so se še nekoliko ozirali. in tretji dan pa so se že na njo navadili in se niso več zmenili za njo. Oskrbniku ni bilo treba obžalovati, da ji je zaupal. Ohranila mu ni samo starih odjemalccv, ki so že hoteli odstopiti zaradi malomarnosti in neprijazncga obnašanja njencga moža, ampak rau je pridobila še precejšnjo število novih. Seveda je rastei tudi njen zaslužek. Točno je prihajala doinpv in lepo ravnala s «svojimi« konji. Posli sc niso nič več norčevali iz nje, ko so videli, koko odločno opravlja ženski voznik svojo slnžbo. In kar je bilo največ vredno, pravi vzrok Kobarjeve odpustitve iz službe je ostal skrit. Kdo bi si mogel misliti, da bo oskrbnik vzel v službo ženo, katere mož ga je goljufal?  Seveda je bilo za Tončko silno ležavno, poleg 1e službe opravljati še gospodinjstvo in vzgajati olroke. K sreči ji jc najstarejša hčerka pri tem že zdatno pomagala. Kobar pa je divjal v svoji jezi. Vedno je trdil, da ga je Tončka sama rada, z zvijačo spravila iz službe. «Storila sem to v tvojo korist, da bi ti rešila dobrc imo«, mu je zatrjevala. «Ne, ker si me zavidala za moj zaslužek in si ga hotela sama imeti«, je odgovarjal zaslepljen niož. «Toda, če misliš, da se bom sedaj udal, kot težak težko delai in ti dajal v roke vsak vinar, se motiš! Zdaj ravno n: bom prav nič delal. In hranilno knjižico mi mora tudi dati, takoj! Jaz imam ravno tako pravico de njc ko ti!« ¦• «Najbolj imajo pravico do nje najini otroci«, mu mirno odgovori Tončka. Za nje sem natožila prihrank mojih rednikOT in tiste, ki sem jih sama spravljala skupaj v inladosti in prva zakonska leta, in dostikra! ^em si morala veliko pritrgati, da se jih nisem dotaknila. Pusti jim to, Franc! Saj je itak malenkost, pa v«ndar jim bode omogočilo, da bodo ložje našli pot v življ«nje«. Franc ni hotel odštopiti od dozdevne pravice, divjal je in strašno razsajal. Tončka je ostala nepopuslIjiva. Ni mu sicer vračala zmerjanja, s katerim jo j? obsipaval, vendar pa se ni dala omehčati, da bi ustregla njegovi želji. In ko ji je grozil, da jo bo pretepel, se ni ganila. Mirno mu je zrla s svojimi še vedno čistimi očmi v njegove, da je moral povesiti oči in mu je otnah nila roka, ki jo je že dvignil k udarcu. V svoji trmi se res zanaprej ni dolaknil nobenega dela, s svojimi domačini je govoril le najpotrebnejše in je prihajal v hišo samo jest. Ni hotel gledati, kako s* trudijo žena in otroci, da bi mu napravili hišo prijetno. On je pohajkoval in popival po krčmah s svojimi prijatelji, ki so se mu od začetka dobrikali, da Li ga še bolj priklenili na sebe. Toda kmalu so se ga naveličali. Prišlo je do prepira in slednjič do pretepa, kj?r so Kobarja tako hudo zdelali, da so ga nezavestnego prinesli domov. Zdravnik je izjavil, da so mu polomili rebra in poškodovali hrbtenico. Več mcsecev je moral Franc ležati v postelji. Tončka mu ni ničesar očitala. Ljubeznivo mu je stregla z olrori. Toda vsa ljubezen in skrbn.i postrežba ni mogla zabraniti posledic: Franc je osta! pohabljen. Ko je slednjič vstal iz bolniške postelje, n mogel drugače boditi, kakor le s pomočjo bergelj. (Konec prihodnjič.)