Oohoslovaška. C • h o s 1 o v a š k a Je sprejela ia d_i e«ko» • oddaji preinoženja. Za podlago oddaje premož»n|8 h$ služila ruzlika med premoženjem dne 1. januarja 1911 in 1. marca 1919 in sicer v slučaju, ako preaeg* raz!ika svoto flOOO K. Cehoslovafika vojska Ijo Stela 1&O.00I '-ož. V^sjuca|u potrebe se lahko to Stevilo uttl zvifia.  ~ i ~ * - ~ j ~ i. --«*----- <-,¦ «>- Oelotna duhovščina iz SlovaSkt je RH posebnem zborovanju ostro obsodila listaiiOviteT 6eSke narodne eerkve. K tej cerkvi še ni dosl^i odpadet niti eden slovaški dnhovnik. Arslrlja. N a D n n a j.u tudi prerešetavajo zu.kpu o, oddaji premoženja. Potom te oddaje- bi dobila Avtširija 12 do 13 milijard kron v pokritje državnega dolga. ^¦'efi političnili s rank v Avslriji je proti od'!aji preraoženja in so za državni bankerot, ki se naj izvede hitro in v redn, čo ne pride enkrat poznejo tudi po oddaji proraoženja in sicer — 6isto neurejeno. Avstrija jo v gospodarskem ozh'u prazna in gola. MadfcBMfifc. N a Madžarskem se bodo vršil« TOlitve r. ¦dtžavni zbor in jo za celo Ogrslco 167 manflatOT. Pi'i teii volitvah bo dosegla krščanska stranka Tečino 90 mnndatov. Tej krščansko socijalni stranki načeluje aiadžarski ministrski predsednik Huszar. Stranka malih kmetov, ki je tudi na krščanskem prograniu, npa na izvojevanje 50 do 60 mandatov. To stranko vo- di minister Friedrich. Sociialni demokrati m ¦e bodo i s si!o Politlčni gipegledi Jas*slaTlJfl, U 11 i m a t u m .1 u g o s 1 a v i j i. Gospojdj« v Parizu so dali Jngoslaviji ultimatuin. V štirih dnoh mora sprejeti vse pogojo Italijanov, v protivnem ski8ajn imajo Italijani proste roke, da uveljavijo londonsko pogodbo. Kak.šni f>o italijanski pogoji, je z-nano: Zahtevajo nie maiij. kot take moje, da bi nas lahko pri prvi priliki najjadli in vrgli brez\ boja do Zaproba. Zahtevajo take ineje. da bi bili od njih gospodarsko popolnoma odvisni, kei* bi ne iineli nobenega pristanišfia na morju in nobenib železnic, ki peljejo k morju. Ako ne sprejmemo teh pogojer, naj izvrše Italijani londonsko pogodbo, katero so sklenili neknft Ttaiijajii s Francozi in Angloži brez soglasja Srbije in Amerikfl. Po toj pogodbi dobi najboljši dol Dalmacije. celo Primorjo. Kranjsko pa skorn do Liiibljane. Naš odgovor mora Liiti: italijanskih pogojev no spi-ejmerno, ker se ne morerao pustiti od njih izžcmati, dokler nas popolnoma no stisnojo. Uveljavijo naj londonski pakt. fto ga morojo. Vstanejo naj iz grobov sonco senjskih Uskokov, pred katerimi so trepotale nekoč ponosne Benetke! Mi ne maramo biti oni drobni noveo, s katerim bi mednarodni kapitalisti poravnali avoje modsebojne rafiuno. ,,Tristo let smo bili roja -to iz fce edn, mrli, odslej pa bofemo l;iti ljudje, v lo nam B^s i)omoai!li -- te besede so leta 1875; napisali bosanski vstasi tnrSkemu sultanu — pisali so jih s krvjo, Vi je ourjala iz glave, katero so odrezali turSkemu paSi. Poverao jih danes tudi.mi pariškim goBpodora. . ' 'v . ¦ . , Jugoslova nska odposlanca: PašiČ iii Trumbio sta prosiln tajništvo mirovne konference, naj se podaljša rok, ki je bil stavljen Jugoslavijl glede jadranskega vpra^anja za 4 dni., V B e o g r a d u se je osnovala republikanska stranka. Njen glavni bojni klio je: Ločitev državs od corkve. Ministrstvo za agrarno relormo je priznalo za nove agrame odbore, ki se bodo volili prihodnji mesec. volilno pravioo vsem ženara, ki vodijo syri)09to.ino svoj« gospotlarstvo. Fraaeija. X o v i in i n i s l r s k i predsednik Francije |e Miiier.andv Tn. mož bo sestavil novo ministrstvo iz 14 ministrov in 0 državnih podtajnikov. Politika Millerandovoga ministrstva bo sporazumna s politiko zaveznikov. To skupno politiko med zavezniki že cutimo mi Jngoslo.ani pvi reševanju jadranskega vprašanja, lc.jer vlada med Italijo, Francijo in Anglijo spora/iiiH na našo neizmerno škodo. Itallia. T ( :.) 1 i j a n s k i g e n e r a 1 Viera je zapustii Sibenik v Dalmaciji. istotako so odplule iz te luke luj.li itali.iaiiske.bo.inf! ladje. Italijani vkroavajo v Sibemkii sv«»!O konjonico in topništvo. V I t a 1; .j i so štrajkali minuli toden vsi uslužbeiici pri poSti, brzojavu, tolefonu in na železnicah. T>' A n l) u n z i o je še vedno na Reki. Z njetfovimi eastniki jo v Reki vse do skrajnosti nezadovoljno, najbolj pn botelirji in kavarnarji, kt»r d*Anniinzijevi o'irirji ne poz:u:jo, kaj se pravi: Plačaj, kar *i zajedel in zapil! iideležili ten volite\, radi svoje udeležbe p zatrti boljševiški \ladi. i M adžarska a r m a d a bo štela po doloCbah mirovnih pogojev za Ogrsko 35.000 mož. i'1 M e j e m e d j u g o s 1 a v i j o, Romunijo in MaiižŁtr-si.o ho doloCila komisija 7 članov. P o p r-e t o k u 15 dni bodo stavili Madžari v. Parizu svoje protipredloge proti njim izrodsni mirovni pogodbi jugosluvija, Cehoslovaška iu Romtmija bodo nastopile sknpno proti tem ogrskim proti pradlouoai.