1
I
ü,
flf1
M
i
»L
Sr
I
i
LETNO POROČILO
U. MESTNE DEŠKE OSNOVNE ŠOLE
V	LJUBLJANI KONCEM ŠOLSKEGA LETA 1924./1925.
SESTAVILI UČITELJI IN UČITELJICE
n. MESTNE DEŠKE OSNOVNE ŠOLE V LJUBLJANI.
1875./76—1924./25.
IZDAL IN ZALOŽIL ODBOR ZA PROSLAVO PETDESETLETNICE II. MESTNE DEŠKE OSNOVNE ŠOLE V LJUBLJANI.
V	LJUBLJANI 1925.
NATISNILA »UČITELJSKA TISKARNA“ V LJUBLJANI.
'
^EvÄ*5>i>-r	■ -v -	'	'>'•
•	.”••>' • , - J ' v ' •
. . 'V .
' '
'"'4 ■	■	■	■
s»Mt*.v-v	,
p- r->
v-;..-, ! '
, ■ 1
• : ‘ •' " ■ ••' ’ . -
-
v/-
'
h" ' '
\ ’ --' , 1
.
LETNO POROČILO
II. MESTNE DEŠKE OSNOVNE SOLE
V	LJUBLJANI KONCEM ŠOLSKEGA LETA 1924/1925.
SESTAVILI UČITELJI IN UČITELJICE
II. MESTNE DEŠKE OSNOVNE ŠOLE V LJUBLJANI.
1875./76.—1924./25.
IZDAL IN ZALOŽIL ODBOR ZA PROSLAVO PETDESETLETNICE II. MESTNE DEŠKE OSNOVNE ŠOLE V LJUBLJANI.
V	LJUBLJANI 1925.
NATISNILA „UČITELJSKA TISKARNA“ V LJUBLJANI.
Krakovo in Trnovo v preteklih stoletjih.
Po raznih virih napisal Alojzij Potočnik.
Počasi je tekla Ljubljanica nekdaj po svoji strugi ter sezala s svojo gladino skoro do vrha obrežja. Za rimskega gospodstva po naših deželah so plule po njej ladje od Vrhnike do Save in tudi dalje. Prav ta promet je pripomogel, da je bila Ljubljana že takrat važno trgovsko mesto. Revni ribiči in čolnarji so si postavili okoli sedanje škofije svoja bivališča z leseno cerkvico, posvečeno njih zavetniku sv. Nikolaju; po ustanovitvi ljubljan^ ske škofije v letu 1461. pa so se preselili v Krakovo in Trnovo.
Krakovčani so lovili ribe in povodne ptice na močvirju, Trnovčani pa so prevažali s čolni po Ljubljanici različno blago in ljudi od Vrhnike do mesta. Pri prevažanju po reki so jim služile razne naprave. S čolni, po 18 do 20 m dolgimi, 2.5 m širo* kimi in 1 m globokimi, ki so imeli široke in ploščate konce, so prevažali tovore, težke do 500 stotov. Dva taka skupaj strnjena čolna sta se imenovala ladja. Brodniki ali Streharji, 6 do 7 m dolgi, s streho pokriti čolni, so bili za prevažanje ljudi. Malo večji kot brodniki so bili peskarji, s katerimi so prevažali pesek. Ribiči so rabili 4 do 5 m dolge čolniče, takozvane škatle. Do leta 1828. še ni bilo šentjakobskega mostu. Da je mogla šent* jakobska procesija preko Ljubljanice na Breg, so ga napravili trnovski čolnarji iz ladij in čolnov vselej sproti.
Ženske so izdelovale čipke in pridelovale predvsem zelenjad.
Blago, dospelo iz daljnih krajev po morju v Trst in na Reko in namenjeno Ljubljani ter krajem severno od nje, so spravljali na vozeh do Vrhnike, od tam pa po Ljubljanici navzdol. Na sedanjem Bregu so čakali Trnovčani na prihajajoče ladje. Ob slabem vremenu in v vročini, seveda, niso postajali pod milim nebom, ampak zahajali so v gostilno »Pri zlatem čolničku«, ki je bila blizu sedanjega šentjakobskega mostu. Tam so se gostili z ocvrtimi piščanci in raki ter pili vino. Radi so hodili tudi k
»Frgolinu« nasproti znamenju na Emonski cesti, kjer je krčmaril Matej Matevže, ali pa na Krakovski nasip, kjer jih je gostil ribič Tomaž Černe. Med 7. in 8. uro zjutraj so prihajale ladje, težko obložene s sladkorjem, kavo, bombažem, suknom, svilo, vinom, lesom i. dr. Blago, ki so ga ladje pripeljale, so izložili ter ga spravili v skladišča na Bregu. Drugi dan so naložili blago na težke vozove — parizarje — ter ga odpeljali po sedanji Dunajski cesti. Trnovčani, ki jim je prevažanje po vodi in po suhem pri* našalo obilo dobička, so bili nekoliko ošabni ter se niso nič kaj radi prištevali h kmetom. O sebi so peli:
»Kmet kosit — mi pa pit!
Kmet orat — mi pa spat!«
Njih bivališča so bila izprva lesena, pozneje pa zidana, odnosno taka, kakršna se vidijo še dandanes po Krakovski ulici. Stanovali so v pritličnih hišicah, katerih vrata so vodila v ozko ulico med dvema hišama. Na cestni strani so imele hiše po tri okna.
Krakovčani, kakor tudi Trnovčani, so se ločili od okoliških kmetov tudi po noši.
Čolnarji so imeli klobuke s širokimi krajevci, škrlataste telovnike z gosto vrsto svetlih gumbov, do kolena segajoče modre hlače in svetlomodre nogavice; obuti pa so bili v nizke čevlje s svetlo zaponko. Ženske so nosile na glavi avbo, čez njo pa belo pečo; potem ošpetelj, »krilo iz pravega mezlana«, pred= pašnik, jopo iz rjavega sukna, ki je bila pošita s črnim baržu* nastim trakom, in srebrn pas, na katerem je visel zaprt nožiček. Na nogah so imele rdeče volnene nogavice in črne solne s svi* leno petljo.
Ribiči so nosili črne klobuke z visoko štulo in širokimi kras jevci; okrog štule je bil baržunast trak s posrebreno zaponko; ob njem pa še zlata vrvica s čopi. Srajca je imela položen ovratnik, okoli katerega so zavezavali svilen robec; ribičev telovnik pa je imel dve vrsti gosto našitih srebrnih gumbov, katerim so rekli groši. Dalje so nosili ribiči črne irhaste hlače, pošite ob straneh z ozkimi jermenčki, jopiče iz temnozelenega ali modrega sukna in črne škornje s svetlimi golenicami. Ženske so nosile avbe z zlatim čelom in tibetaste jopiče (spenzarje) s širokimi ovratniki in prav takimi rokavci z dolgimi zapestniki. Njih pleča je pokrivala dolga svilena ruta. Krila, iz rožastega muselina, so imela spodaj po dva široka in dva ozka zelena traka.
Črni, svileni predpasniki, so bili obšiti s črnimi svilenimi čipkami. Čevlji so bili iz temnordečega ali drugače barvanega blaga.
Krakovčani in Trnovčani so bili tedaj, kakor se da posneti po njih noši, imoviti ljudje. Razen tega so bili tudi spretni veslači in čolnarji, kar so pokazali pri raznih medsebojnih tek* mah. Za neko tako tekmo, prirejeno 1. 1092. na Ljubljanici, jim je namenil mestni magistrat tri darila: tovor vipavskega vina, tri vatle sukna in par nogavic. Za prvo darilo sta se potegovala po dva in dva čolnarja v majhnih čolnih z dvema in dvema vesla* čema. Čolnar, ki si je hotel priboriti to darilo, je moral, stoječ na koncu čolna z dolgim drogom v roki, pahniti svojega nasprot* nika v vodo. Darilo je dobil tisti, ki je »pobacal« največ svojih nasprotnikov v vodo. Sukno in nogavice so visele z lesenega mostu, prednika sedanjega Hradeckega mostu. Darili sta bili tistega, ki je prvi priveslal do njiju. Leta 1210. so dali mestni očetje na ozko premostiti s čolni Ljubljanico na Bregu. Naprav* ljeni mostič so morali zastopiti Krakovčani in Trnovčani tako, da so si stali nasproti. Na dano znamenje so se zagnali drug v drugega. Stranko, ki je posuvala nasprotnike v vodo, so obdarili kot zmagovalko s tovorom sladkega vipavca. — Vsa darila za tekme je dajalo mesto zaradi tega, ker so takratni mestni očetje vedeli ceniti koristi, ki jih je prejemalo mesto po čolnarjih.
Tako je preživljalo nekdanje Trnovčane čolnarjenje, dokler niso prišli Francozi leta 1792. v naše kraje. Izza tistega časa pa so prevažali od Ljubljane do Vrhnike in obratno le ljudi. Leta 1840. je splaval po Ljubljanici prvi parobrod, ki je bil 28 m dolg in 4 m širok. Nekaj let so se Ljubljančani z njim prav radi vozili. Ker pa se je pripetila večkrat kakšna nesreča, zato se je tudi ta vožnja opustila. Ko pa je zadrdrala 1. 1857. železnica od Ljub* ljane do Trsta, je čolnarjenje skoraj popolnoma prenehalo. Dan* danes prevažajo po Ljubljanici iz Podpeči in z Vrhnike zgolj drva, pesek, kamenje, opeko in drugo.
Na prostoru sedanje trnovske cerkve je stala nekdaj lipa, pod katero so ob gotovem času videli brleti lučco, kakor pripo* veduje pravljica. Gotovo pa je, da je stala tam že leta 1711. kapelica, podobna oni na Emonski cesti. Na kresni predvečer, dne 28. junija 1738., so vzidali slovesno temeljni kamen novi hiši božji, ki je bila posvečena sv. Nikolaju, zavetniku ribičev in čolnarjev. Ker je postala cerkev kmalu premajhna, zato so jo leta 1854. podrli ter položili dne 24. junija istega leta temeljni kamen novi cerkvi, katero je posvetil dne 7. junija 1857. škof
Anton Alojzij Wolf sv. Janezu Krstniku. Nova zgradba, ki je veljala 63.000 gld, je imela dva po 50 m visoka zvonika, okra* šena s kipoma Jezusovega in Marijinega srca. Po strašnem veliko* nočnem potresu leta 1895., ko je bilo treba cerkev temeljito po* praviti, in sta dobila zvonika čisto novo obliko, so oba ta kipa odstranili ter okrasili z njima vrtno ograjo župnišča v Karunovi ulici.
Na Emonski cesti stoji kapelica posvečena Materi božji dobrega sveta. Marijin kip je star nad 500 let. Za zidanja sedanje trnovske cerkve in o spredaj omenjenem potresu so se zbirali pri tej kapelici verniki k službi božji. Nekdaj je stalo poleg kapelice korito za napajanje živine.
V	trnovskem župnišču so poučevali že leta 1787. Krakovčane in Trnovčane v veronauku, čitanju, pisanju in računstvu. Tam je stanoval tudi učitelj. Šola je prenehala leta 1875.; bila je eno* razredna. Istega leta je bila otvorjena II. mestna deška osnovna šola na Grabnu. Po sedanji Cojzovi cesti je tekla za zidom voda iz Ljubljanice v globokem jarku. Žiga baron Cojz je kupil mestni jarek leta 1774. in ga dal zasuti. Nasproti šoli je stal v mestnem obzidju okrogel stolp, katerega so podrli leta 1889.
Marsikatere nezgode so vznemirjale ljudi, bivajoče ob Gra* daščici. Dosti prebivalcev je pomorila strašna kuga, o kateri priča še dandanes kužno znamenje — angel z mrtvaško glavo — v Krakovski ulici št. 26. Baje se je pri tej hiši ustavila kuga. Gotovo je tudi, da se noben del Ljubljane ne spominja hude stiske, v kateri je tičalo mesto za turškega obleganja leta 1472., tako, kakor Krakovo in Trnovo; kajti v obeh krajih je še dan* danes ohranjena navada, da jedo na velikonočno nedeljo repine olupke — alelujo — v spomin na tedanjo grozno lakoto.
Mnogokrat se je vil po lesenih kočah Krakovčanov in Trnov* čanov ognjeni plamen, ki je upepelil domove in cerkev. Najstraš* nejši požar je bil dne 28. junija 1774. Le-ta je uničil v Krakovem 51 hiš in preskočivši Ljubljanico na sedanjem Sv. Jakoba trgu 58 hiš in tudi cerkev. Na cvetni petek 1. 1800. se je vnelo v sedanji Trtnikovi hiši, Cerkvena ulica 1. Močan veter je zanašal plam* teče ogorke celo v Kolezijo, kjer je pogorel mlin. Prejšnji trnov* ski cerkvi je pogorelo ostrešje, in zvonovi so se vsled vročine raztopili. Marsikatera hiša ni več vstala na svojem prvotnem mestu, mnogi pogorelci so si postavili drugod svoj dom.
Pred kakimi 400 leti so ob Gradaščici v Koleziji, kjer se dandanes hladimo v poletni vročini, ropotala mlinska kolesa.
Tam je imel mlinar Peter Kollesia svoj mlin, ki ga je dne 4. maja 1518. prodal Ahcu Petschacherju za 24 ogrskih goldinarjev. Poleg mlina so bile tudi stope za smodnik. Zadnji posestnik Kolezije, Lovrenc Suhadobnik, je prodal dne 25. maja 1878. mlin in kopališče mestni občini. Med ljubljanskim kongresom 1. 1821. je prihajal v mlin ruski car Aleksander na kislo mleko in ajdov kruh. Pet dni zaporedoma je obiskal mlin, kjer mu je postrezala mlinarica z omenjeno malico, ne da bi kaj plačal. Šesti dan je obiskal mlin zadnjič. Ko je po njegovem odhodu privzdignila mlinarica poveznjeno latvico, je našla pod njo šest rumenih cekinov kot plačilo za njeno gostoljubnost.
Ob koncu omenjam še to, da so bile v Trnovem nekdaj tri opekarne, dve last ljubljanske občine. Ko so zidali leta 1586. šentpetersko cerkev, je dala občina za njeno zgradbo iz mestne opekarne 300.000 opek.
Podatki o razvoju II. mestne deške osnovne šole v Ljubljani.
Sledi o šolah, na ozemlju današnje Slovenije, najdemo že okoli 11. stoletja; ali za vzgajanje in poučevanje naroda v masi so bile te šole skoro brez pomena. O šolah, ki so začele posve; čati pažnjo tudi narodu v masi, moremo govoriti šele koncem
18.	in začetkom 19. stoletja. Takrat je bilo na ozemlju današnje ljubljanske oblasti kakih 93 šol. Seveda ni bilo med temi šolami nobene slovenske; zakaj 9 jih je bilo popolnoma nemških, a 84 so bile nemško-slovenske.
Na bolje se je obrnilo v tem oziru okoli 1. 1848., t. j. za časa Thuna, Slomšeka, Močnika in Miklošiča. V tem času je imela Slovenija na ozemlju današnje ljubljanske oblasti 7 glavnih šol, 92 trivijalnih, 4 dekliške, 5 industrijalnih in 101 nedeljsko šolo. Kljub temu je ostalo brez vzgajanja in poučevanja na zgoraj označenem ozemlju v tem času še vedno okoli 80 % otrok. Še najbolje je bilo v tej dobi razvito šolstvo v Ljubljani. Ljubljana je imela v ti dobi 6 šol, t. j. trirazredno državno normalko ali vzgledno glavno šolo, trirazredno vnanjo in notranjo šolo pri uršulinkah, trivijalni enorazrednici v Trnovem in pri Sv. Petru in enorazredno zasebno šolo gdč. Zollerndorfove. Toda od vseh teh šol sta bili pravilno urejeni samo dve, t. j. državna normalka
in šola pri uršulinkah; vse ostale šole pa so bile nekake zakotne šole. Tudi obisk je bil v ti dobi še zelo slab; brez vzgajanja in poučevanja je ostalo na kmetih okoli 77 % otrok, v Ljubljani sami pa še vedno kakih 23 %. Svojih poslopij šole v ti dobi še niso imele; državna normalka je bila nastanjena na liceju, šola pri uršulinkah v konventu, šentpeterska v mežnariji, trnovska v župnišču, zasebna pa v zasebni hiši. Tudi zaradi prostora je bila skoro povsod velika stiska. V osmih sobah, ki jih je imela na razpolago državna normalka na liceju, se je gnetlo okoli 1000 otrok. In ta neprilika zaradi šol je trajala v Ljubljani do 1. 1850.
Po letu 1850. se je obrnilo v tem oziru na bolje; zakaj po tem letu so ustanovili na ozemlju današnje Slovenije več novih šol. Za ta napredek imata posebno velike zasluge dr. France Močnik in Jurij Zavašnik; prvi je bil deželni, drugi pa je bil dijecezijski šolski nadzornik.
Že zgoraj sem omenil, da je imela državna normalka leta 1848. okoli 1000 otrok. Število otrok pa je rastlo od leta do leta. Prostora je začelo na liceju nedostajati, in dr. France Močnik in Jurij Zavašnik sta začela delovati na to, da ustanove mero* dajni činitelji v Ljubljani novo šolo. In ko je končno izprevidel tudi mestni šolski svet ljubljanski, da državna normalka ne more več objeti vseh učencev, so ustanovili k prvemu oddelku državne normalke nov vzporedni razred; in iz tega razreda se je razvila tekom let I. mestna deš. osn. šola v Ljubljani in je (kot taka) najstarejša javna deška osnovna šola v Ljubljani, ki je prazno* vala svoj petdesetletni jubilej že pred 20imi leti.
Na podoben način, kot je izšla leta 1852. iz drž. normalke
I. mestna deška osnovna šola v Ljubljani, je izšla 18 let pozneje, t. j. leta 1870. iz nje tudi II. mestna deš. osn. šola v Ljubljani; in sicer je izšla le-ta iz vzporednic državne normalke; zakaj po izdanju novega drž. šol. zakona z dne 14. maja 1869. je državno normalko nadomestila vadnica; iz njenih vzporednic pa je izšla v zmislu razpisa dežel. šol. sveta z dne 16. sept. 1870., št. 62.,
II. mestna deš. osn. šola v Ljubljani. Otvorjena je bila 1. okt. 1870.; štela je 391 učenca, ki so bili porazdeljeni v štiri razrede, nastanjene v nekdanjem licealnem poslopju, ki je stalo na tržnem prostoru, ki se razprostira za spomenikom pesnika Valentina Vodnika. Njen prvi vodja je bil Leopold Belar, njeni prvi učitelji pa so bili Janez Zima, France Kokalj in Anton Vizjak. Njen prvi katehet pa je bil France Boštjančič.
2e 1. 1871. je narastlo število učencev od 391 na 475. Šolo so morali razširiti; in z razpisom mest. šol. sveta ljubljanskega z dne 29. sept. 1871., štev. 90., sta dobila vzporednici I. in II. raz* red. Ker je leta 1872. narastlo število učencev od 475 na 489, je dobila šola z razpisom mest. šol. sveta ljubljanskega z dne 5. decembra 1872., štev. 98., vzporednico še k II. razredu. Zaradi poročila šol. vod. z dne 17. okt. 1873., štev. 3., da je v letu 1873. narastlo število učencev od 489 na 560, je odobril mest. šol. svet ljubljanski vzporednico še k IV. razredu. Leta 1874. pa je na« rastlo število učencev na 600.
Prostori so postajali vedno tesnejši; a že se je bližal težko zaželjeni trenotek, da se preseli vsa šola v novo poslopje. In
19.	junija 1875. je dobilo vodstvo II. mestne deš. osn. šole v Ljubljani od mestnega šol. sveta ljubljanskega Isledeči odlok: Z začetkom šol. leta 1875./76. se mora I. mestna deš. osn. šola v Ljubljani preseliti od Sv. Jakoba v prostore, v katerih je bila na licealnem poslopju do tedaj nastanjena II. mestna deš. osn. šola; II. mestna deš. osn. šola pa se mora preseliti v novo po* slopje na »Cojzovem Grabnu«.
Že 16. septembra 1876. je bila II. mestna deš. osnovna šola v Ljubljani razširjena v petrazrednico s tremi vzporednicami; a že v šol. letu 1875./76. so začeli na nji poučevati po učnem načrtu za petrazredne osn. šole; in to v zmislu razpisa dež. šol. sveta z dne 26. novembra 1875., štev. 2256. Vzporednice so imeli:
I.,	II. in III. razred.
Da je moral biti naval v novo šolo izvanredno velik, je razvidno iz odloka mestnega šol. sveta ljubljanske-ga, ki določa za pričetek šol. leta 1876./77. to-le: Da ne bodo razredi ob pri* četku šol. leta 1876./77. (zaradi otrok iz tujih šol. okolišev) pre* napolnjeni, je odločil mestni šol. svet ljubljanski to-le: 1.) 14. in 15. septembra je popisati mestne otroke in jih po (v šol. letu 1875./76.) določenih šol. okoliših porazdeliti med I. in II. mestno deš. osn. šolo v Ljubljani. 2.) 14. in 15. septembra je popisati tudi vse tuje otroke v mestu in jim povedati, da se jih bo raz* delilo med I. in II. mestno deš. osn. šolo v Ljubljani, ne oziraje se na šol. okoliš tja, kjer bo več prostora za nje. 3.) 21. septembra se naj sprejme tudi učence iz ljubljanske okolice t. j. Viča, Gline in šiške; toda od teh samo še toliko, kolikor bo zanje v I. in II. mestni deš. osn. šoli v Ljubljani prostora. 4.) Učenci, čeprav so iz mesta, pa se vpišejo pozneje, je porazdeliti, ne oziraje se na
šol. okoliš, po razmerju prostora na I. in II. mest. deš. osn. šoli v Ljubljani.
Sedaj je bil na II. mestni deš. osn. šoli v Ljubljani vsa šol. leta, t. j. od 1876./77. do 1879./80., mir; zakaj zaznamovano ni v kroniki nobenega razširjenja pa tudi ne krčenja razredov.
Z razpisom mestnega šol. sveta ljubljanskega z dne 30. okt.
1880., štev. 291., je dobil vzporednico IV. razred.
V letih 1881./82. do 1885./86. ni označenih nobenih važnih izprememb.
Z razpisom dež. šol. sveta z dne 27. novembra 1886., štev.
2410., je dobil novo vzporednico II. razred.
Od leta 1887./88. do leta 1897./98. tudi ni zaznamovanih po= sebnih izprememb.
Novo vzporednico pa je dobil IV. razred z razpisom dež. šol. sveta z dne 9. julija 1899., štev. 1826.
Z razpisom dež. šol. sveta z dne 15. avgusta 1902., štev.
2683., je bila II. mestna deš. osn. šola v Ljubljani razširjena v šestrazrednico s petimi vzporednicami; le-te je dobila 16. sept.
1902. Vzporednice so dobili I., II., III. (dve) in IV. razred. Že leto dni kasneje, t. j. z razpisom dež. šol. sveta z dne 9. oktobra 1903., štev. 4463., je bila II. mestna deš. osn. šola v Ljubljani razširjena v sedemrazrednico in je dobila tudi kot taka 5 vzporednic; le-te je dobila 16. septembra 1903. Vzporednice so imeli I., II., III., IV. in V. razred. Še istega leta, 1. oktobra 1903., pa je dobil IV. razred še eno vzporednico; in tako je bila tekom šol. leta
1903./4. II. mestna deš. osn. šola v Ljubljani sedemrazrednica s šestimi vzporednicami. Z razpisom dež. šol. sveta z dne 11. ok= tobra 1904., štev. 4585., pa je bila II. mestna deš. osnovna šola v Ljubljani razširjena v osemrazrednico in je dobila šest vzpo* rednic; le-te dne 16. septembra 1904.; vzporednice so imeli I., II.,
III.	(dve), IV. (dve); novo vzporednico je dobila dne 18. sept.
1904. in sicer jo je dobil VI. razred.
Kljub prostorni stavbi je začelo prostora nedostajati in nekoliko razredov so morali nastaniti začasno v zasebni hiši baronice De Trauxove na Bregu, hiš. štev. 20. Do leta 1910./11. sedaj ni bilo posebnih izprememb.
V šol. letu 1911 ./12. je imela šola samo še 3 vzporednice in sicer k I., III. in IV. razredu; zakaj število otrok je padlo od 773 na 522; dve od teh sta bili dovoljeni z razpisom dež. šol. sveta z dne 2. oktobra 1911., štev. 6904. V šol. letu 1912./13. je ostalo število vzporednic isto; zakaj število učencev se ni dvignilo. Tudi
v šol. letu 1913./14. ni nobenih izprememb. V šol. letu 1914./15. je dobila šola novo vzporednico. V šol. letih 1915./16. do 1919./20. ni bilo nobenih izprememb.
Z razpisom viš. šol. sveta '<z dne 31. avgusta 1919., štev.
12.834.,	je bila II. mestna deš. osn. šola v Ljubljani reducirana na 6razrednico s 6 paralelkami, t. j. ob ustanovitvi meščanskih šol. Od leta 1921./22. do 1922./23. ni bilo izprememb. V šol. letu 1923./24. sta odpadli 2 vzporednici, in v šolskem letu 1924./25. zopet ena vzporednica; in tako je bila v jubilejnem letu II. mestna deška osn. šola v Ljubljani 6razrednica s tremi paralelkami; paralelke so imeli IV., V. in VI. razred.
Voditelji, oziroma šolski upravitelji, II. mestne
Leopold Belar, 1875-/76.— 1888. 89. Franc Raktelj, 1888. 89.—1901./02. Franc Gabršček, 1901./02.—1907./08. Janko Nep. Jeglič, 1907./08.—1924./25. Janko Polak, 1924./25.— danes.
Imenik učiteljev in učiteljic,
ki so v času od leta 1875. do leta 1925. poučevali na II. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani, oziroma so ji bili prideljeni.
deške osnovne
šolskih letih
1875./76.—1924./ 25
Ahčin Friderika Ambrožič Josip Anzulovič Ante Arko Ante Armič Leopold Bačid-Gržinič Josipa Bahovec Franc Belar Leopold Bernot Ivan Bezlaj Josip Bohinec .Eduard
Bohinec-Mikole Antonija Boštijančič Franc, katehet Böhm Albina Brandl Hermina Celestina Ljudmila Cepuder Josip Cepuder Slavko Cidrich Gabrijela Čepon Janko Čermak Božena Čermak Ljudmila
Černe Josipina
Dev Marija
Dimnik Jakob
Dolinar Janez
Dolinar-Marolt Emilija
Dostal Slava
Dragan Anton
Dragan-Slanovec Ljudmila
Drašček Anton
Držaj Viljem
Erjavec Franjo
Einspieler Niko
Fabinc Franjo
Fatur Julijana
Fegic Bogomir
Ferjančič Franjo, katehet
Fischer Ana
Fischer Karolina
Fuchs Ana
Furlan Jakob
Gabršek Franjo
Gabršek Vida
Gale Franc
Gartner Franjo
Gnezda Janez, katehet
Gorečan Josip
Gorjup Pavel
Govekar Bogomir
Grahor Alojzij
Grum Vinko
Heren Marija
Horvat Rudolf
Hribar Josip
Iskra Stanislava
Janežič Janez
Janežič Matija
Jankovič Peter
Janovsky Josip
Jeglič Nep. Janko
Jelenc Luka
Jerše Josip
Jordan Franc
Jurčič Joahim
Jurko Stane
Kališ Danijela
Kavčič Josip
Kecelj Alojzij
Kilar Ana
Kleč Avgust
Klovar Štefanija
Knez Olga
Kokalj Franjo
Kostanjevec Josip
Kozjak Olga
Kresal Alojzij
Kruleč Janez
Kump Leopoldina
Lenarčič Janko
Likar Janko
Maier Marta
Marinček Franjo
Marolt Franjo
Matanič Katica
Menart Viljem
Mihelič-Majde Josipina
Michler Josipina
Miloševič Kristifor
Minkuš Avgust
MlakaT Franjo
Mlekuž Vekoslav
Novak o. Modest, katehet
Paulin Franjo
Pehani Milena
Petelin Marija
Petje Ignacij
Pirc Avgust
Plečnik Andrej, katehet Pogorelec Drago Polak Janko Poljanec Rudolf Potočnik Alojzij Povalej Edvard Prosenec Franja Punčuh Franjo Raktelj Franjo Rape Andrej Razinger Anton Rozman Janez, katehet Sadar Adolf Sadar Gabrijela Sachs Alojzij Sedej Helena Sinkovič Danica Skaberne Minka Skorpik Alojzij Škulj Andrej Škulj Franjo Slanovec Ljudmila
Smerdelj Anton Smrekar Janez, katehet Soos Elza Sušnik Katarina Svetec Albina Šeme-Bajuk Josipina Šetina Viktor Škarpa Ivo
Škrbec Matija, katehet Šorli-Gasparin Minka Schiffrer Emil Tavčar Danica Tekavčič Helena Toplikar Julijana Trampuš Lucija
Tratar Josip Travnar Josip Trost Franjo Wagner Josip
Dr. Walland Franjo, katehet
Waschte Avgust
Vrabl Rudolf
Vovk Milan
Zemljan Franja
Zupan Franjo
Zupan Ivanka
Župančič-Uršič Marija
Ženko Pavla
Zorž Angela
Žumer Andrej
Število učencev na II. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani od šol. leta 1875. 76.—1924./25.
Šolsko leto	Število učencev	Šolsko leto	Število učencev
1875./76.	578	1900. 01.	617
1876./77.	625	1901. 02.	546
1877./78.	640	1902. 03.	518 '
1878./79.	635	1903./04.	599
1879./80.	597	1904.'05.	702
1880./81.	637	1905./06.	761
1881./82.	673	1906. 07.	782
1 S82./83.	665	1907.08.	763
1883./84.	759	1908. 09.	801
1884./85.	751	1909.-10.	769
1885./86.	732	1910. 11.	773
1886./87.	686	1911./12.	522
1887./88.	697	1912.13.	511
1888./89.	633	1913. 14.	591
1889./90.	586	1914.15.	611
1890./91.	564	1915.16.	471
1891./92.	510	1916.17.	517
1892./93.	536	1917. 18.	546
1893./94.	552	1918./19.	633
1894./95.	538	1919. 20.	485
1895./96.	527	1920./21.	427
1896./97.	516	1921.22.	475
1897./98.	510	1922. 23.	450
1898./99.	536	1923.24.	392
1899./00.	570	1924. 25.	295
Imenik šolskih višjih funkcijonarjev v šolskem letu 1875./76.
Bohuslav vitez pl. Widmann, deželni predsednik.
Rajmund Pirker, deželni šol. nadzornik Blaž Hrovath, okr. šol. nadzornik.
Anton Laschan pl. Moorland, župan ljubljanski.
Andrej Zamejec, nadzornik za verouk.
Imenik učencev in učiteljev
II.	mestne deške osn. šole v Ljubljani v šol. letu 1875./76.
I.	a razred.
Razredni učitelj: Razinger Anton.
1. ^4všic Franc iz Sneberja.
2. Traven Ivan iz Gline
3. Streken Franc iz Ljubljane
4. Ogrič Franc iz Vojskega
5. Blažič Ivan od Sv. Katarine
6. Erbežnik Josip iz Ljubljane
7. Debevec Franc iz Ljubljane
8. Malič Anton iz Ljubljane
9. Bruner Bogomir iz Radovljice
10. Čulk Otokar iz Dunaja
11. Steska Friderik iz Ljubljane
12. Götzl Aleksander iz Ljubljane
13. Dolenec Jakob iz Ljubljane
14. Šušteršič Jurij iz Ljubljane
15. Gestrin Ivan iz Kaniže
16. Brajdič Ivan iz Dobrove
17. Pirc Ivan iz Ljubljane
18. Konrad Gustav iz Ljubljane
19. Baštolc Ivan iz Ljubljane
20. Bahovec Jernej iz Žalne
21. Zirkelbach Henrik iz Ljubljane
22. Konrad Albin iz Ljubljane
23. Bizjan Mihael iz Šiške
24. Avšič Albert iz Ljubljane
25. Prebil Ferdinand iz Ljubljane
26. Rebol Anton iz Ljubljane
27. Zehrer Alojzij iz Ljubljane
28. Sterniša Ivan iz Ljubljane
29. Dal-Ben Henrik iz Ljubljane
30. Mariacher Alojzij iz Ljubljane
31. Boc Martin iz Ljubljane
32. Stresen Ivan iz Ljubljane
33. Rebol Jožef iz Ljubljane
34. Schleibach Karel iz Ljubljane
35. Dovžan Mihael iz šiške
36. Šegatin Franc iz Ljubljane
37. Urbančič Valentin iz Brozoviče
38. Sor Adolf iz Ljubljane
39. Keber August iž Maribora
40. Pavšek Ivan iz Ljubljane
41. Kucler Jožef iz Ljubljane
42. Kancilija Franc iz Ljubljane
43. Svetlin Karel iz šiške
44. Breier Ivan iz Ljubljane
45. Pogačnik Karel iz Ljubljane
46. Srakar Jakob iz Ljubljane
47. Strupi Alojzij iz Ljubljane
48. Jakše Ivan iz Ljubljane
49. Uršič Ivan iz Ljubljane
50. Klemenc Ivan iz Ljubljane
51. Habicht Karel iz Ljubljane
52. Jakše Ivan iz 2abja
53. Kalan Gašper iz Ljubljane
54. Brate Jožef iz Ljubljane
55. Knez Blaž iz Viča	60.	Štular Ludovik	iz	Krke
56. Oražem Franc iz Palovč	61.	Kosem Alojzij	iz	šiške
57. Nachtigall Ivan iz Ljubljane	62.	Rojc Valentin	iz	šiške
58. Štrukelj Ivan iz Ljubljane	63.	Brate Simon iz	Ljubljane
5?. Nežič Franc iz Ljubljane
I.	b razred.
Razredni učitelj: Travnat Josip.
1. Hubat Matevž iz Vodic
2. Jakopič Rihard iz Ljubljane
3. Vodnik Alojzij iz Št. Vida
4. Vizi jan Pavel iz šiške
5. Čik Karel iz Ljubljane
6. Rojina Franc iz Št. Vida
7. Oelhofer Edvard iz Ljubljane
8. Justin Jožef iz Ljubljane
9. Brajdič Franc iz Št. Jurja ob j. ž.
10. Ažman Ivan iz Ljubljane
11. Novak Ivan iz Dobrove
12. Mazi Jožef iz Cerknice
13. Justin Anton iz Ljubljane
14. Oblak Franc iz Ljubljane
15. Hübscher Ivan iz Ljubljane
16. Gregorič Ivan iz Ljubljane
17. Tavčar Ivan iz Ljubljane
18. Mede Ivan iz šiške
19. Sedej Jožef iz Ljubljane
20. Kušar Franc iz Ljubljane
21. Jurkovič Anton iz Ljubljane
22. Potisek Franc iz Ljubljane
23. Balzar Hugo iz Ljubljane
24. Marinko Valentin iz Ljubljane
25. Knez Edvard iz Ljubljane
26. Zupan Franc iz Reke
27. Knez Ivan iz Ljubljane
28. Mikulinič Maks iz Ljubljane
29. Ocvirek Ivan iz Ljubljane
30. Svetlič Ivan iz Vač
31. Suhadobnik Ivan iz Ljubljane
32. Šventner Alojzij iz Ljubljane
33. Berger Žiga iz Ljubljane
34. Lenassi Daniel iz Vrhnike
35. Calderaris Edvar iz Ljubljane
36. Tekalec Ivan iz Turjaka
37. Kočar Andrej iz Ljubljane
38. Nežič Gustav iz Ljubljane
39. Leinfellner Hubert iz Koroškega
40. Košak Alojzij iz Ljubljane
41. Marn Franc' iz Ljubljane
42. Pleško Ivan iz Ljubljane
43. Trost Karel iz Ljubljane
44. Vidmar Franc iz Ljubljane
45. Ojster Anton iz Ljubljane
46. Selan Rudolf iz Viča
47. Zor Franc iz šiške
48. Božič Ivan iz Ljubljane
49. Sturmberger Kristijan iz
Steyer-a
50. Cvek Franc iz Ljubljane
51. Leben Franc iz Ljubljane
52. Čič Ivan iz Ljubljane
53. Windisch Jožef iz Ljubljane
54. Peterlin Jožef iz Ljubljane
55. Inglič Jožef iz šiške
56. Nagode Franc iz Ljubljane
57. Seliškar Anton iz Ljubljane
58. Vladika Ernest iz šiške
59. Škrjanec Franc iz Ljubljane
60. Jeraj Franc iz Ljubljane
II.	a razred.
Razredni učitelj: Žumer Andrej.
1. Steska Viktor iz Ljubljane
2. Štepec Alojzij iz Višnje gore
3. Pavli Jožef iz Moravč
4. Flore Maks iz Ljubljane
5. Doplicher Karel iz Ljubljane
6. Skumovič Anton iz Kapele
7. Fiirsager Leopold iz Ljubljane
8. Pibrovec Friderik iz Krope
9.	Kepic Ivan iz Trzina
10. Javornik Ivan iz Šmarja
11. Kos Ivan iz Ljubljane
12. Zupan Franc iz Mošenj
13. Hudabiunigg Valter iz Ljubljane
14. Podgornik Ivan iz Planine
15. Urbas Franc iz Logatca
16. Ferlan August iz Ljubljane
17. Pengov Alojzij iz Ljubljane
18. Tavčer Jožef iz Benetk
19. Götz Štefan iz Ljubljane
20. Novak Franc iz Ljubljane
21. Zorko Ivan iz Ljubljane
22. Lokardi Alojzij iz Ljubljane
23. Breznik Ignacij iz Viča
24. Kocjan Karel iz Ljubljane
25. Braun Štefan iz Zagreba
26. Zupan Franc iz Ljubljane
27. Hubat Franc iz Ljubljane
28. Traven Franc iz Gline
29. Kramaršič Izidor iz Žužemberka
30. Se/an /van iz Ljubljane
31. Bokal Karel iz Maribora
32. Girsch Emil iz Ljubljane
33. Breznik Lovrenc iz Ljubljane
34. Richter Henrik iz Ljubljane
35. Urbanec Franc iz Ljubljane
36. Simončič Anton iz Ljubljane
37. Tertnik Jožef iz Ljubljane
38. Šerek Jožef iz Rudnika
39. Nagode Franc iz Ljubljane
40. Gril Ivan iz šiške
41. Dacar Jožef iz Ljubljane
42. Debevec Jožef iz Ljubljane
43. Lumbar Jakob iz Ljubljane
44. Kainz Jožef iz Trojan
45. Marinka Franc iz Ljubljane
46. Cigoj Angelo iz Ljubljane
47. Pirc Anton iz Ljubljane
48. Bekš Ivan iz Ljubljane
49. Gostič Franc iz Ljubljane
50. Pevšek Filip iz Ljubljane
51. Koprivnik Jožef iz Ljubljane
52. Marn Jožef iz Ljubljane
53. Ažnah Anton iz Kranja
54. Ulaga Edvard iz Ljubljane
55. Zupin Ernest iz Ljubljane
56. Okorn Rudolf iz Vidma
57. Kavčič Anton iz Ljubljane
58. Fert Ivan iz Ljubljane
59. Koch Albert iz Kranja
60. Jenko Rajmund iz Ljubljane
61. pl. Russ Albert iz Nov. mesta
62. Novak Anton iz Ljubljane
63. Mancej Ivan iz Ljubljane
64. Magister Ignacij iz Ljubljane
65. Bobnar Anton iz Ljubljane
66. Škerlj Anton iz Ljubljane
67. Okorn Iluminato iz Padove
68. Čuden Ivan iz Trsta
69. Beck Jožef iz Badna
70. Dreo Karel iz Ljubljane
II.	b razred.
Razredni učitelj: Bahovec Franjo.
1. Rus Franc iz Rečice
2. Marolt Franc iz Ljubljane
3. Knez Andrej iz Viča
4. Bahovec Alojzij iz Žalne
5. Tomšič Jožef iz Šmartna
6. Lampe Ivan iz Brezovice
7. Japel Franc iz Bevk
8. Babka Ivan iz Ljubljane
9. Jerše Ivan iz Ljubljane
10. Gril Alojzij iz Ljubljane
11. Tavčar Tomaž iz Ljubljane
12. Koder Engelbert iz Ljubljane
13. Kolesa Franc iz Ljubljane
14. Zupančič Anton iz Sela
15. Gregorc Ivan iz Stožic
16. Novak Jakob iz Ljubljane
17. Šimnovec Ignacij iz Preserja
18. Slanovec Alojzij iz Ljubljane
19. Elaršek Jožef iz Ljubljane
20. Sever Franc iz Sore
21. Jug Ludovik iz Vrhnike
22. Javornik Franc iz Šmarja
23. Pajsar Franc iz Ljubljane
24. Rastohar Alojzij iz Ljubljane
25. Pöschl Jožef iz Ljubljane
26. Zadnikar Ferdo iz Maribora
27. Urbančič Ivan iz Ljubljane
28. Belič Ivan iz Viča
29. Fine Andrej iz Ljubljane
30. Banovec Mihael iz Ljubljane
31. Mihlar Valentin iz Ljubljane
32. Verbič Anton iz Ljubljane
33. Ogrin Ferdinand iz Ljubljane
34. Antosievicz Julij iz Mantove
35. Balzar Otokar iz Ljubljane
36. Blaž Alojzij iz Ljubljane
37. Dolenec Ivan iz Ljubljane
38. Kobič Jožef iz Ljubljane
39. Planinc Oton iz Velikih Lašč
40. Kralič Leopold iz Ljubljane
41. Kralič Jožef iz Ljubljane
42. Babšek Ivan iz Ljubljane
43. Verovšek Leopold iz Ljubljane
44. Kump Štefan iz Osijeka
45. Marn Franc iz Ljubljane
46. Merluzzi Anton iz Ljubljane
47. Kosin Jožef iz Ljubljane
48. Schaffer Jurij iz Sevnice
49. Schaffer Aleksander iz Sevn’ce
50. Sterniša Anton iz Ljubljane
51. Fert Franc iz Ljubljane
52. Komar Mihael iz Ljubljane
53. Češnovar Franc iz Ljubljane
54. Schubert Anton iz Ljubljane
55. Dovšak Jožef iz Trsta
56. Bednarik Ivan iz Ljubljane
57. Schuster Ernest iz Ljubljane
58. Oven Jožef iz Ljubljane
59. Prašek Martin iz Ljubljane
60. Bespalič Jožef iz Gline
61. Oblak Franc iz Ljubljane
62. Jesenovec Matevž iz Loke
III.	a razred.
Razredni učitelj:
1. Žnidaršič Anton iz Dobrepolja
2. Hörmann Emil iz Ljubljane
3. Seliškar Alojzij iz Ljubljane
4. Bajec Franc iz Ljubljane
5. Milčinski Franc iz Loža
6. Premru Ivan iz Cerknice
7. Rak tel j Božidar iz Ljubljane
8. Tuma Viljem iz Ljubljane
9. Rihar Leopold iz Polh. gradca
10. Kocijančič Ivan iz Mošenj
11. Purgar Matija iz Trsta
12. Dolenec Jožef iz Dravelj
13. Škarjevec Ivan iz Št. Vida
14. Dekval Aleksander iz Št. Janža
15. Zupančič Karel iz Šmarja
16. Ziegler Robert iz Ljubljane
17. Mlakar Ferdinand iz Logatca
18. Štular Franc iz Ljubljane
19. Verovšek Jožef iz Ljubljane
20. Böhm Jožef iz Lambach-a
21. Oblak August iz Vrhnike
22. Eržen Viktor iz Ljubljane
23. Kovačič Franc iz Borovnice
24. Škerjanec Anton iz Šiške
25. Habicht Leopold iz Vrhnike
26. Justin Vinko iz Ljubljane
Kokalj Franc.
27. Ramovž Henrik iz Ljubljane
28. Strel Valentin iz Motnika
29. Habicht Franc iz Vrhn:ke
30. Zornič August iz Ljubljane
31. Neumann Leonida iz Trsta
32. Zor Karel iz Ljubljane
33. Franzi Anton iz Ljubljane
34. Rudolf Viljem iz Ljubljane
35. Pengov Ivan iz Celja
36. Dane Ivan iz Ljubljane
37. Zajc Franc iz Ljubljane
38. Šuštaršič Ivan iz Ljubljane
39. Komar Anton iz Ljubljane
40. Debevec Andrej iz Ljubljane
41. Kristan Ivan iz Ljubljane
42. Hribar Valentin iz Ljubljane
43. Richter Ivan iz Ljubljane
44. Zelenka Ludovik iz Ljubljane
45. Accuto Ivan iz šiške
46. Blaž Karel iz Ljubljane
47. Kump Henrik iz Ljubljane
48. Banovec Vinko iz Ljubljane
49. Resnik Anton iz Ljubljane
50. Mandler August iz Ljubljane
51. Kermelj Ivan iz Št. Vida
52. Pogačnik Franc iz Ljubljane
53. Pisch Rudolf iz Ljubljane
54. Skalja Franc iz Ljubljane
55. Nigrin Karel iz Ljubljane
56. Adamič August iz šiške
57. Gregorič Rudolf iz Ljubljane
58. Šimnovec Rudolf iz Ljubljane
59. Pristavec Franc iz Ljubljane
60. Čepon Božidar iz Ljubljane
61. Kucler Leopold iz Ljubljane
62. Moller Anton iz Postojne
63. Peteln Anton iz šiške
64. Ponikvar Ivan iz Borovnice
65. Schefiz Ivan iz Rudnika
66. Vizjak Karel iz Ljubljane
67. Mihlar Franc iz Ljubljane
68. Knez Franc iz Ljubljane
69. Kovačič Feliks iz Ljubljane
70. Skalar Anton iz Kosez
71. Pengov Leopold iz Celja
72. pl. Russ Karel iz Novega mesta
73. Kočar Valentin iz Lipnice
74. Breithaupt Franc iz Dunaja
75. Longika Jožef iz Ljubljane
76. Finz Ivan iz Ljubljane
77. Pregl Ivan iz Ljubljane
78. Burja Peter iz šiške
79. Kummer Albin iz Ljubljane
80. Pajsar Jožef iz Ljubljane
81. Richter Edvard iz Ljubljane
82. Svetlin Ivan iz šiške
III.	b razred.
Razredni učitelj:
1. Seliškar Tomaž iz Brezovice
2. Kogoj Franc iz Logatca
3. Kovač Viktor iz Loža
4. Schiffrer Ludovik iz Ljubljane
5. Černagoj Ivan iz Črne vasi
6. Janežič Matija iz Šmarja
7. Rus Ivan iz Šmarja
8. Rošic Ivan iz Sežane
9. Kainz Karel iz Mureka
10. Zorc Jakob iz Polh. gradca
11. Čik Ivan iz Ljubljane
12. Češnovar August iz Ljubljane
13. Škerle Franc iz Ljubljane
14. Spellack Jožef iz Ljubljane
15. Debevec Andrej iz Ljubljane
16. Možina Franc iz Ljubljane
17. Plankar Jožef iz Ljubljane
18. Kren Jakob iz Mavčič
19. Majer Franc iz Šiške
20. Pavšek Ivan iz Ljubljane
21. Rumpel Julij iz Ljubljane
22. Bokav Jožef iz Ljubljane
23. Lohkar Ivan iz Ljubljane
24. Hubat Ivan iz Ljubljane
25. Rastohar Valentin iz Ljubljane
26. Zaletel Alojzij iz Ljubljane
27. Pirnat Ivan iz Ljubljane
28. Schubert Leon iz Ljubljane
29. Bilina Ivan iz Ljubljane
Armič Leopold.
30. Mohar Ivan iz Ljubljane
31. Debevec Karel iz Ljubljane
32. Anžič Matevž iz Ljubljane
33. Ferjan Franc iz Ljubljane
34. Zupin Franc iz Vipave
35. Potisek Ivan iz Ljubljane
36. Koprivec Ivan iz Ljubljane
37. Ciber Ivan iz Ljubljane
38. Burgar Franc iz šiške
39. Bajc Franc iz Ljubljane
40. Schleibach Rajmund iz Ljubljane
41. Rožanec Franc iz Št. Vida
42. Verbič Andrej iz Ljubljane
43. Pogačnik Franc'iz Ljubljane
44. Kušar Jožef iz Ljubljane
45. Bednarik Jožef iz Ljubljane
46. Jakše Edvard iz Ljubljane
47. Čebular Franc iz Ljubljane
48. Kocjan Ivan iz Ljubljane
49. Schein Franc iz Ljubljane
50. Dražil Ivan iz Ljubljane
51. Majcen Ivan iz Ljubljane
52. Konc Franc iz Predoselj
53. Zorko Ivan iz Ljubljane
54. Mittermaier Mihael iz Ljubljane
55. Šunta Jožef iz Ljubljane
56. Ižanc Edvard iz Ljubljane
57. Černak Leopold iz Ljubljane
58. Fuchs Karel iz Graza
59. Jemc Franc iz Ljubljane
60. Pajsar Jožef iz Ljubljane
61. Fabian Franc iz Ljubljane
62. Petiani Anton iz Trsta
63. Grajžar Valentin iz Save
64. Kump Rudolf iz Osijeka
65. Trampuš Franc iz Ljubljane
66. Koprivec Anton iz Ljubljane
67. Marinka Ivan iz Ljubljane
68. Kovačič Franc iz Borovnice
69. Jurkovič Jožef iz Ljubljane
70. Koman Jožef iz Ljubljane
71. Krušič Karel iz Ljubljane
72. Koman Franc iz Ljubljane
73. Zagorc Robert iz Ljubljane
74. Salier Leopold iz Ljubljane
75. Zdešar Leopold iz Ljubljane
76. Oblak Jakob iz Ljubljane
77. Premk Jožef iz Ljubljane
78. Frančič Ferdinand iz Ljubljane
79. Dolhar Jožef iz Ljubljane
80. Jurkovič Ivan iz Ljubljane
81. Žabar Peter iz Ljubljane
IV.	a razred.
Razredni učitelj:
1. Jerouc Pavel iz Ljubljane
2. Prestor Jakob iz Smlednika
3. Konrad Maks iz Celovca
4. Plečnik Andrej iz Ljubljane
5. Rudholzer Viljem iz Ljubljane
6. Žnidaršič Anton iz Dobrepolja
7. Konjar Ulrik iz Smlednika
8. Maček Franc iz Planine
9. Turk Franc iz Tomaja
10. Rudolf Alojzij iz Črnega vrha
11. Petek Anton iz Ljubljane
12. Likar Ivan iz Ljubljane
13. Pristov Jožef iz Breznice
14. Cotman Alojzij iz Doba
15. Jelovšek Feliks iz Vrhnike
16. Dekleva Jožef iz Košane
17. Repar Jožef iz Borovnice
18. Zadnikar Jakob iz Ljubljane
19. Keršič Peter iz šiške
20. Bersin Franc iz Ljubljane
21. Rozman Franc iz Smlednika
22. Fettich-Frankheim Ludovik iz
Ljubljane
23. Knez Jožef iz Ljubljane
24. Rulic Franc iz Ljubljane
25. Belič Karel iz Ljubljane
26. Smerdu Edvard iz Ljubljane
27. Sitsch Franc iz Ljubljane
28. Tomšič Franc iz Polh. gradca
29. Jesenko Karel iz Ljubljane
30. Žibert Ivan iz Zavrč
31. Eberle Alojzij iz Ljubljane
Belar Leopold.
32. Malenšek Feliks iz šiške
33. Bajc Viktor iz Doba
34. Premk Valentin iz Ljubljane
35. Kušar Ivan iz Ljubljane
36. Draschler Robert iz Ljubljane
37. Schiffrer Franc iz Ljubljane 38i Antosievicz Adolf iz Cles-a
39. Kuhar Ivan iz Doba
40. Ružič Jožef iz Hreglin
41. Borofsky Alojzij iz Ljubljane
42. Škerjanec Franc iz Ljubljane
43. Brelich Henrik iz Reke
44. Fink August iz Trsta
45. Götz Karel iz Ljubljane
46. Obrekar August iz Ljubljane
47. Strojan Jožef iz Smlednika
48. Schvventner Franc iz Ljubljane
49. Vizjan Karel iz Šiške
50. Hann Karel iz Češkega
51. Kušar Ivan iz Mavčič
52. Rozman Henrik iz Ljubljane
53. Plevnik Kajetan iz Ljubljane
54. Doberlet Ivan iz Siseka
55. Justin Rajmund iz Ljubljane
56. Kušar Anton iz Ljubljane
57. Lukan Ivan iz Ljubljane
58. Nebenführer Gustav iz Dunaja
59. Megušar Ivan iz Ljubljane
60. Premru Jožef iz Martinjevega
61. Srakar Mihael iz Ljubljane
62. Schobert Aleksander iz Postojne
63. Zargi Ignacij iz Ljubljane
64. Künl Ervin iz Ljubljane	67.	Felber Filip iz Ljubljane
65. Samec Ivan iz Kamnika	68.	Geyer Karl iz Andritz-a
66. Behrniger Ivan iz Kneževca	69.	Fink Jožef iz Ljubljane
IV.	b razred.
Razredni učitelj: Raktelj Franc.
1. Pavlin Franc iz Smlednika
2. Mauring Ivan iz Višnje gore
3. Stupica Viktor iz Vipave
4. Pauer Friderik iz Ljubljane
5. Oblak Primož iz Smlednika
6. Lazar Valentin iz Čemšenika
7. Koder Julij iz Ljubljane
8. Kuralt Ivan iz Gorenje vasi
9. Cvirn Franc iz Mošenj
10. Šarc Ferdinand iz Ljubljane
11. Zadnik Ludovik iz Ljubljane
12. /C/e;'n Adolf iz Ljubljane
13. Bergant Rudolf iz Ljubljane
14. Marinka Jožef iz Ljubljane
15. Rupar Ivan iz Senožeč
16. Ocfy Karel iz Zagreba
17. Gostič Ferdinand iz Ljubljane
18. Kump Adolf iz Osijeka
19. Alazi /van iz Cerknice
20. Graul Franc iz šiške
21. Götz Bertram iz Egipta
22. Mušič Anton iz Logatca
23. Kopač Jakob iz St. Vida
24. Planinec Hugo iz Vel. Lašč
25. Prettner Anton iz Ljubljane
26. Vilhar Anton iz Mrzlega polja
27. Kocjan Franc iz Ljubljane
28. Korošin Ivan iz Št. Jakoba o. S.
29. Lauter Jožef iz Ljubljane
30. Ravnikar Matevž iz Ljubljane
31. Dolinšek Karel iz Kamnika
32. iMesec Ivan iz šiške
33. Lap Aleksander iz Radovljice
34. Krulc August iz Ljubljane
35. Kovač Franc iz Kosez
36. Lindtner Robert iz Ljubljane
37. Zalaznik Viktor iz Ljubljane
38. Jeschenagg Maks iz Ljubljane
39. Pavlin Rudolf iz Ljubljane
40. Merkel August iz Ljubljane
41. Podlogar Ivan iz Ljubljane
42. Sterniša Jožef iz Ljubljane
43. Nigrin Vinko iz Ljubljane
44. Hudetschek Jožef iz Ljubljane
45. Jaklič Ernest iz Ljubljane
46. Kuhnert Karel iz Ljubljane
47. Merkel Emil iz Ljubljane
48. Rojc Franc iz Ljubljane
49. Boc Franc iz Ljubljane
50. Blas Jakob iz Ljubljane
51. Kačar Franc iz Ljubljane
52. Mancini Jožef iz Ljubljane
53. Vever Karel iz Brda
54. Vizijak Alojzij iz Ljubljane
55. Kleber Alojzij iz Ljubljane
56. Kozjak Franc iz Ljubljane
57. Gregorin Alojzij iz Ljubljane
58. Hudnik Jožef iz Ljubljane
59. Hut Ignacij iz Ljubljane
60. Kurnik Albert iz Ljubljane
61. Rupnik Vinko iz Ljubljane
62. Grossmann Jurij iz Ljubljane
63. Podlipec Franc iz Ljubljane
64. Honig Karel iz Ljubljane
65. Ban Lukež iz Ljubljane
66. Rasberger Jožef iz Impolce
67. Sever August iz Ljubljane
68. Ničman August iz Ljubljane
69. Pleško Franc iz Ljubljane
70. Škerjanec Nikolaj iz Ljubljane
Odlomek iz zgodovine naše kraljeve rodbine.
Jovan, ded Karadordev, je bil rojen v Vasojevičih v Črni gori. Imel je štiri brate; od teh sta ostala dva v Vasojevičih, on sam in ostala dva brata pa so se izselili v Srbijo. Eden teh dveh njegovih bratov se je naselil v užičkem, drugi pa v smederev* skem okrožju; on sam se je naselil s svojima sinovoma Petrom in Mirkom v vasi Viševcu, ki se nahaja v lepeniškem srezu kragujevaškega okrožja. Jovan, ded Karadordev, je ostal v Viševcu stalno; tu je umrl in zapustil svoje premoženje sino* voma Petru in Mirku.
Mirko se je preselil iz Viševca v Mramorc, ki leži v lepeni* škem srezu poleg vasi Saranova. Tu se mu je rodil sin Kuzma.
Peter, Mirkov brat in oče Karadordev, je ostal v Viševcu, kjer si je pridobil lepo premoženje. Njegova soproga Marica je bila doma iz Masloševa, ki leži v jaseniškem srezu. Iz tega za* kona je bilo šest otrok: Karadorde, Marica, Marko, Marinka, Milica in Milovan. Peter je umrl okoli 1. 1781. v Masloševu, in tam je tudi pokopan. Njegova udovica Marica je ostala po Pe* trovi smrti z otroci osamljena. Ker sama ni mogla otrok nego* vati in sama ni mogla zanje skrbeti in jih varovati nezgod, se je poročila z nekim Petronijem in odšla z njim v Topolo. Iz tega zakona ni bilo nič otrok. Ko je okolo leta 1786. Karadordev očim na Duboku nad Ostružnico umrl, je ostala Marica tudi v Topoli osamljena; tu se je pečala poleg gospodarstva z vzgaja* njem in poučevanjem svojih otrok.
Marica je bila bistroumna, živahna, predrzna in junaška žena. Ob vzgajanju in negovanju svojih otrok je prestala mnogo muk in nesreč.
Karadorde se je rodil Petru in Marici 21. dec. 1752. leta. Na večer rojstnega dne se je pojavil na Petrovem in Maričinem domu tujec, ki je prorokoval, da bo novorojenček imeniten mož in vladar. To prorokovanje je sililo Marici vedno v misel; in
svojemu sinu Karadordu je posvetila vso skrb in pažnjo, da ga odgoji in vzredi tako, da bode mož na svojem mestu, ko dojde prorokovani čas.
In res, prorokovanje se je uresničilo; Marica je dočakala osvobojenje srbskega naroda izpod turškega barbarstva, in vi= dela je tudi svojega sina Dordeta v polni slavi kot vladarja srb? skega naroda. Na domu svojega sina je preživela Marica še sedem srečnih in zadovoljnih let. Leta 1811. se napoti Marica, da poseti svojo hčerko Milico. Na potu ko se je vračala že proti domu, pa Marica nanagloma oboli in umrje. Njeno truplo so prepeljali v Topolo in tam so jo pokopali.
Karadordeva sestra Marica je bila poročena s Kovakovičem iz Vlačkega, ki se nahaja v Kragujevačkem okrožju. Imela je dva sina in dve hčerki. Karadordev brat Marko je odšel iz Topole v Žabare, ki se nahaja tudi v kragujevačkem okrožju; tu se je tudi oženil. Imel je hčerko edinko, pa še ta je umrla v nežnih letih. Marko sam je umrl leta 1802. in je pokopan na žabarskem poko* pališču. Marinko, drugi brat Karadordev, se je oženil v Topoli in tu se je pečal večinoma s trgovino. Umrl je 1. 1806. in zapustil sinova Stepana in Stevana. Tretji Karadordev brat Milovan — nekateri trde da je bil Jovan — se je preselil iz Topole v Zabare; tu se je oženil, tu je živel in umrl, zapustil je eno samo hčerko. Druga Karadordeva sestra, Milica, se je poročila v smederevsko okrožje. Ona je imela tri sinove.
Najznamenitejši izmed Petrovih in Maričinih otrok, pa je bil Karadorde.
On je takorekoč ustanovitelj rodbine Karadordevičev.
Petroviči, ki si v Viševcu (zaradi vednih ropov od strani Turkov) niso mogli odpomoči, so si pridobili v Topoli precej lepo premoženje. V Topoli je živel Dorde Petrovič do svojega 21. stas rostnega leta.
L. 1787. pa so se Petroviči zaradi vedno večjih nasilnosti Turkov zapleli v neko zaroto, ki je bila pravočasno izdana in morali so pobegniti v bivšo AvstrosOgrsko, kjer je živelo že veliko njegovih rojakov od 1. 1669.
AvstrosOgrska pa se je ravno tisti čas pripravljala na novo vojno proti Turkom. Karadorde stopi kot prostovoljec v vojsko in se je v bojih proti Turkom pod vodstvom Mihajloviča zelo hrabro vojskoval; glavni namen njegov pa je bil, da se seznani z načinom vojskovanja v večjem obsegu; zakaj že takrat je vedel,
da bo odločil samo boj, če se bodo Srbi še obdržali, ali jih bodo Turki zatrli popolnoma.
Po miru, sklenjenem v Svištovi, 1. 1791., izstopi Kara-Dorde iz vojske in se napoti v Krušedolski samostan, da se izobrazi v obratovanju velikega posestva in gozdarstva.
Dolgo časa pa ni ostal v Krušedolskem samostanu. Od tu se je vrnil zopet v Topolo in kmalu je zaslovel po Šumadiji kot eden najpremožnejših trgovcev.
Po postavi je bil Dorde Petrovič velik človek. Pleča je imel malo dvignjena in upognjena. Telesa je bil močnega. Čelo je imel visoko, oči živahne in plamteče, lic je bil polnih, nos je imel or* lovski upognjen, brke so mu bile majhne, usta je imel krepko stisnjena, govor mu je bil kratek, odsekan in odločen, brado je nosil vedno lepo obrito.
Tak je bil Dorde Petrovič, pred katerim so trepetali Turki in ga je cenil sam Napoleon I. Bonaparte, takratni francoski cesar.
Oblačil se je Dorde Petrovič podobno drugim imovitim kme« tom iz Šumadije. Na glavi je nosil navadno kučmo iz jagnjetine, črne barve; ob slovesnih prilikah pa je nosil kučmo iz bobrovine. Tu in tam je deval pod kučmo rdeč fes. Na životu je nosil belo šumadijsko srajco, ki mu je segala do kolen. Na srajco je oblačil naprsnik brez rokava in na tega jopič, pošit s svileno vrvico. Vrhu vsega je oblačil tudi dolgo lepo obšito suknjo. Izza pasa, za katerim je nosil vedno po dva samokresa, mu je segala srajca do kolen. Na nogah je nosil nogavice dokolenke in na te natikal opanke, ki so jih držala jermena, povita preko nogavic do kolen.
In kakor se je preprosto oblačil, tako preprosto je Dorde Petrovič živel. Tudi pozneje, ko je že zelo obogatel, in so imeli njegovi domači in gostje v njegovi hiši vse udobnosti, je ležal Dorde Petrovič najraje na trdi postelji brez zglavnika.
Vkljub svoji preprostosti pa je imel Dorde Petrovič nad Srbi veliko moč. To moč pa sta mu dajali dve lepi njegovi lastnosti; to je odločnost in pa globoko poznanje naroda; zakaj za karkoli se je Dorde Petrovič odločil da izvede, to je tudi izvedel; in ni se brigal pri tem ne za težave, ne za premoženje in ne za življenje; svoj narod pa je poznal tako dobro, da je vedel za vse njegove misli, želje, navade, vrline in slabosti. A on je znal prav dobro vse to in o pravem času porabiti. In to je bil glavni vzrok, da so ga ubogali tisoči na samo besedo.
Dorde Petrovič pa je bil tem tisočem tudi vedno najlepši vzgled; sam se je boril vedno med prvimi, se umikal med posled* njimi in njegova prehrana med vojsko je bila preprosta kot vsa* kega drugega preprostega bojevnika; nosil jo je v torbi, kot vsak drugi bojevnik, in obstojala je iz hleba, malo kuhanega fižola in steklenice žganja za okrepčilo ob časih najhujših naporov in sla? bosti.
Tako se je oblačil, tako je živel in take lastnosti je imel junak, ki je prvi po 1. 1389. dvignil meč proti Turkom, osvobodil Srbe in jim vladal kot knez od 1. 1804.—1813.
Karadordevič je bil poročen z Jeleno, hčerko kneza Nikole iz vasi Masloševa, ki se nahaja v kraguješkem okrožju. Iz tega zakona so bili sledeči otroci: Sima, ki mu je umrl že leta 1798., Sava, ki je bila poročena z vojvodom Antonijem*Rističem*Plaki* čem iz Kamenice. Vojvoda Antonij*Ristič*Plakič je umrl 1. 1832., a Sava je umrla 1. 1847. v Beogradu; pokopali so jo na pokopa* lišče poleg palilulske cerkve. Sara, ki je bila poročena z vojvodom Karo Markovičem iz Lunjevice, ki se nahaja v rudniškem okrožju. Vojvoda Kara Markovič je umrl leta 1816. v Hotimu (Besarabija), a Sara je umrla 1. 1852. v Beogradu in je pokopana na istem poko* pališču kot njena sestra Sava. Pola, ki je bila poročena z vojvodom Jovico Milanovičem iz Botunja, ki se nahaja v kragujevaškem okrožju. Pola je umrla v Topoli in tam je tudi pokopana. Sta* menka, ki je bila poročena prvič z Dimitrijem Rističem, ki je umrl
1.	1834. Po njegovi smrti se je poročila Stamenka z vojvodom Ilijem Čarapičem iz Beograda. Leta 1834. je Stamenka obvdovela v drugič. Umrla je 1. 1875. in je pokopana na istem pokopališču kot sta njeni sestri Sava in Sara. Aleksej, ki je bil rojen 1. 1801. v Topoli. V šolo je hodil v Beogradu in njegov učitelj je bil zna* meniti Dositej Obradovič. Aleksej je odšel 1. 1814. v Rusijo; tu se je učil vojaških znanosti in je bil sprejet kot poročnik v polk carske garde. Umrl je 1. 1830. v Kišenevu. Poročen je bil z Marijo Trokinovo in je zapustil sina Dorda, ki je bil ob očetovi smrti star komaj 3 leta. Zanj je skrbel Aleksejev brat Aleksander. Vzgojevali so ga v Petrogradu in tu je bil kasneje sprejet kot poročnik v preobraženski gardijski polk. Pozneje je došel v Beograd in postal je pribočnik svojemu stricu knezu Aleksandru Karadordeviču. Oženil se je z Zorko, hčerko kapetana Mišiča, popustil vojaško službo, odšel iz Beograda v Nico, iz Nice v Pariz in 1. 1884. je v Parizu umrl. Zapustil je sinova Aleksa in
Božidara. Aleksander, ki se je rodil v Topoli 1. 1806. Po propadu Srbije ga odvede mati v Avstrijo, 1. 1814. pa odide z roditeljema v Besarabijo; tu so se nastanili v Hotimu in tu je hodil Aleksan* der v šolo. Ko so mu 1. 1817. umorili očeta, je skrbela zanj nje= gova mati Jelena. Po dovršeni šoli se je poprijel gospodarstva; ob dohodkih iz gospodarstva in ob podpori ruskega carja sta živela Jelena in Aleksander v Rusiji do 1. 1830. Iz Rusije sta se preselila v Kraljevo v Mali Vlaški; zakaj knez Miloš jima ni dovolil vrniti se v Srbijo.
Aleksander se je poročil že v Hostimu s Perzido, hčerko vojvode Jevrema Nenadoviča. Ob času ' namestništva je bila Aleksandrovi materi Jeleni priznana pokojnina 1000 tolarjev. Jelena se je kasneje preselila v Beograd in z njo je došel tudi njen sin Aleksander. Jelena je umrla 1. 1842. v Beogradu; a kasneje so prenesli njene zemske ostanke v Topolo in tam so jih položili v rodbinsko rakev v Topolski cerkvi. V letu materine smrti je bil Aleksander izvoljen knezom Srbije. Ker je Rusija tej izvo* litvi nasprotovala, se je vršila 1. 1843. nova volitev; a tudi ob priliki te volitve je bil Aleksander izvoljen knezom Srbije. Vladal je do 1. 1858. Leta 1858. se je Aleksander odpovedal knježjemu prestolu in odšel je v bivšo Avstro*Ogrsko. Aleksandrova hčerka Poleksija je bila poročena z ministrom Kosto Nikolajevičem. Iz tega zakona so bili sinovi Nikolaj, Aleksander in Dorde in hčere Milica, Perzida in Katarina Kleopatra, ki je bila poročena z Mi= lanom Petronjevičem, ki je bil poslanik v Berlinu. Katarina Kleo= patra je umrla v Gleichenbergu leta 1877. Njene telesne ostanke so prepeljali v Topolo, in tam so jih pokopali v rodbinski grob= niči Topolske cerkve. Aleksij sin kneza Aleksandra je bil rojen v Kragujevcu. Umrl je v Beogradu in pokopan je v Topoli.
Jelena, hči kneza Aleksandra, je bila rojena v Beogradu in poročena z Dordem Simičem, ki je bil kasneje poslanik na Du= naju. Umrla je v Komu v Italiji in je pokopana na pokopališču poleg palilulske cerkve v Beogradu. Andrija, sin kneza Aleksan* dra, je bil rojen v Beogradu; umrl je v Parizu in je tam na mon; martskem pokopališču pokopan. Jelisaveta, hči kneza Aleksandra, je bila rojena v Beogradu; umrla je že kot dete 7 mesecev in je pokopana v Topoli v grobnici rodbinske cerkve. Dorde, sin kneza Aleksandra, je bil rojen 1. 1856. v Beogradu, svoje nauke je dovršil v Parizu, a on je umrl že 1. 1888. Arzenij, sin kneza Aleksandra, je bil rojen v Temešvaru 1. 1859. Svoje nauke je dovršil v Parizu
in se je poročil z rusko kneginjo Demidovo. Iz tega zakona je sin Pavel, ki je bil rojen v Beogradu 15. aprila 1897. Poročen je z Grško Princezinjo Olgo.
Peter, sin kneza Aleksandra, je bil rojen 29. jun. 1844. v Beo* gradu. L. 1858. so ga poslali v Genevo. Tu je hodil v šolo. L. 1864. je dovršil vojno akademijo v S’ Siru. Generalštabno šolo je dovr* šil 1. 1867. Ob času vojne med Francozi in Nemci 1. 1870. je služil v tujski Legiji; a že 1. 1871. je služil kot generalštabni oficir pod generaloma Bigotom in Burbonom. Princ Peter je deloval že za časa svojih mladih let za narodno osvobojenje in ujedinjenje vseh Jugoslovanov. Ko je izbruhnila 1. 1875. vstaja v Bosni, je po svoji inicijativi organiziral v Krapini četo ustašev in se ji po* stavil na čelo kot vodnik pod izmišljenim imenom Petar Mrko* njič. S to četo je delil vse dobro in slabo; in bil tako eden izmed prvih naših vzor dobrovoljcev. Kasneje se je Princ Petar preselil na Cetinje. Tu se je 1. 1883. poročil s Črnogorsko princezinjo Zorko, hčerjo Črnogorskega kralja Nikolaja I. Princezinja Zorka je umrla 4. marca 1890. Kmalu po njeni smrti se je preselil princ Petar v Ženevo; tu je živel skoro edino za svoje otroke; učil jih je in vzgajal in jim bil ob jednem oče in mati. L. 1903. ga je ve* lika narodna skupščina izvolila za kralja Srbije. Prestol srbskih kraljev je zasedel deseti dan po svoji izvolitvi t. j. 25. jun. 1903. 1. Poslanci narodnega sveta vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev so oddali 1. dec. 1918. 1. v Beogradu Nj. vis. prestolonasledniku Ale* ksandru adreso, v kateri izjavljajo na svečan način ujedinjenje zemlja bivše Avstro*Ogrske s kraljevinama Srbijo in Črno goro; in s tem je bilo delo, ki ga je započel njegov slavni ded knez Kara*Dorde, izvršeno; in Peter Veliki Osvoboditelj je dosegel ideal, za katerim je stremel vse svoje življenje. In v to zahvalo so ga poslanci dne 1. dec. 1918. proglasili kraljem ujedinjene kra* ljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dne 16. avg. 1921. je umrl po mnogem trudu in trpljenju eden izmed najslavnejših vladarjev iz rodbine Karadordevičev. Pokopali so ga v rodbinski grobnici v Topoli v cerkvi sv. Jurija, ki jo je zaobljubil in dal zidati sam veliki kralj in osvoboditelj Peter I. Karadordevič.
Kralj Peter I. Veliki Osvoboditelj je imel pet otrok. Nj. kralj, vis. kneginja Jelena, hči kralja Petra, je bila rojena na Cetinju v Črni gori 23. okt. 1884. 1. Poročila se je 21. jun. 1904. 1. z ruskim velikim knezom Ivanom Konstantinovičem iz rodu Romanovcev. Milena, hči kralja Petra, je bila rojena 13. aprila 1. 1886. na Ce*
tinju v Črni gori, a je umrla že 9. dec. 1887. 1. Dorde, sin kralja Petra, je bil rojen na Cetinju v Črni gori 1. 1887. L. 1909. dne
27.	marca se je odpovedal pravicam prestolonaslednika v prid svojemu bratu Aleksandru, ki je bil rojen na Cetinjah v Črni gori dne 4. dec. 1888. 1. On je bil prestolonaslednik od 29. marca 1909 1.; regent od 24. junija 1924. 1. in je zasedel prestol kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 16. avg. 1921. 1. Poročen je z rumunsko princezinjo Marijo, ki je hči rumunskega kralja Ferdinanda, ki je iz rodu Hohenzollerjev. Poročil se je z njo 8. junija 1922. 1. Iz tega zakona je Nj. kralj, visoč. prestolonaslednik Peter, ki je bil rojen 6. septembra 1923 v Beogradu.
Tretji sin kralja Petra je bil Andrija; rojen je bil na Cetinju
25.	februarja 1890. 1., a je umrl že 9. marca 1890. komaj 3 tedne star.
Šolska oblastva v ljubljanski oblasti.
1.	Prosvetni oddelek pri velikem županu ljubljanske oblasti.
Dr. Vilko Baltič, veliki župan ljubljanske oblasti.
Dr. Pavel Pestotnik, šef prosvetnega oddelka.
Josip Wester, oblastni inšpektor za srednje šole.
Engelbert Gangl, dvorni svetnik, oblastni nadzornik za osn. š. Dr. Fran Vidic, vlad. svetnik, referent za umetnost in znanost. Dr. Ivan Karlin, okr. glavar, upravno gospodarski referent. Ferdinand Juvanec, šol. ravnatelj, subreferent za osn. šol. Profesor P. Ferjan, subreferent za srednje in meščansko šolstvo.
Vinko Gregorič, šol. upravitelj, statist, referent.
Strgar Franc, Minkuš Avgust, I. KozjaksSimončičeva, Anto* nija BohineaMikotova, Lovro Perko in Tratar Jože — učitelji in učiteljice.
Abram Ivan, ravnatelj pisarne.
Zima Ignac in Bajec Jože, arhiv, uradnika.
Mejač I. in Ropič E., pisarja.
2.	Mestna šolska oblast ljubljanska.
Dr. Dinko Puc, Anton Likozar in Josip Turk, gerentski svet ljubljanski.
Dr. Miljutin Zarnik, magistratni direktor.
Franjo Govekar, magistralni nadsvetnik.
Andrej Rape, šolski nadzornik za mesto Ljubljana.
Dr. Moric Rus, mestni fizik.
Dr. Tone Jamar, mestni šolski zdravnik.
Ana Harbichova in Ana Jakova, učiteljici, prideljeni v pu sarno šol. nadzor, za mesto Ljubljana.
Učiteljstvo.
1.	Izpremembe med šolskim letom 1924. 25.
1. Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 31. 8. 1924., in odlokom ministrstva prosvete z dne 5. 9. 1924., O. N. br. 44.829., je bil imenovan šolskim upraviteljem na II. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani Janko Polak.
2. Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 5. 9. 1924., O. N. br. 44.829., je bila imenovana učiteljicam na III. mestni dekliški osnovni šoli v Ljubljani Lucija Trampuževa in dodeljena 1. 10. 1924. II.'mest* ni deški osnovni šoli v Ljubljani.
3. Z odlokom ministrstva prosvete z dne 15. 9. 1924., O. N. br. 15.002., in odlokom prosvetnega oddelka za Slovenijo z dne
8.	9. 1924., št. 45.045., je bila imenovana učiteljicam na II. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani Marija Herenova, in dodeljena »Dnevnemu zavetišču« v Sv. Florjana ul. 27.
4. Z odlokom ministrstva prosvete z dne 11. 10. 1924., O. N. br. 54.640., je bil dodeljen učitelj Viljem Držaj II. mestni deški meščanski šoli v Ljubljani.
5. Z odlokom prosvetnega oddelka za Slovenijo z dne 14. 10.
1924.,	št. 17.905., je bila dodeljena II. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani učiteljica Antonija Bohinec-Mirkotova.
6. Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 15. 11. 1924., in odlokom ministrstva prosvete z dne 16. 11. 1924., O. N. br. 62.985., je bila imenovana učiteljicam na II. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani Vekoslava Dostalova.
7. Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 15. 11. 1924., in odlokom ministrstva prosvete z dne 16. 11. 1924., O. N. br. 62.985., je bila imenovana učiteljicam na Dobrovi pri Ljubljani Lucija Tram* puževa.
8. Z odlokom ministrstva prosvete z dne 16. 11. 1924., O. N. br. 62.987., je bil imenovan sreskim šolskim referentom za srez Ljubljana=okolica Andrej Škulj.
9. Dne 29. 11. 1924. je odšla učiteljica Antonija Bohinec-Mirkotova na službovanje k prosvetnemu oddelku za Slovenijo v Ljubljani.
10. Z odlokom prosv. oddelka za Slovenijo z dne 16. 12.
1924., št. 23.176,. je bila imenovana namestnicam stalne suplen* tinje na I. mestni dekliški .osnovni šoli v Ljubljani Josipina Šeme-Bajukova.
11. Z odlokom prosvetnega oddelka za Slovenijo z dne 31.
12. 1924., št. 23.375., je bil dodeljen v službovanje pri prosvetnem oddelku za Slovenijo v Ljubljani učitelj Josip Tratar.
12. Z odlokom velikega župana ljubljanske oblasti z dne
13. 1. 1925., št. 98., je bila imenovana nadomestnim učiteljicam za srbohrvaščino na II. mestni deš. osnovni šoli v Ljubljani Josi* pina Bačič-Grziničeva.
13. Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne .5 II. 1925., in odlokom ministrstva prosvete z dne 15. II. 1925., O. N. br. 5441., je bil imenovan učiteljem na II. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani Franjo Trost.
14. Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 24. 2. 1925., in odlokom ministrstva prosvete z dne 24. 2. 1925., O. N. br. 9347., je bil imenovan učiteljem na II. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani Franjo Silvester.
15. Z odlokom velikega župana ljubljanske oblasti z dne
16.	5. 1925., P. br   je bila imenovana suplentinjam na II.
mestni deški osnovni šoli v Ljubljani učiteljica Julijana Fattur* jeva. Z odlokom velikega župana ljubljanske oblasti z dne 28. 5.
1925., P. br. 6436., pa je bila premeščena v Reteče pri Škofji Loki.
£ *
*
1. Z ukazom Nj. Vel. kralja	z dne	28.	5.	1924., in odlokom
ministrstva prosvete z dne 29. 5.	1924.,	O.	N.	br. 26.640., je bil
upokojen ravnatelj na II. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani Janko Nepomuk Jeglič.
2. Z ukazom Nj. Vel. kralja	z dne	31.	8.	1924., in odlokom
ministrstva prosvete z dne 5. 9.	1924.,	O.	N.	br. 44.832., je bil
upokojen učitelj na II. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani Janko Čepon.
3. Z odlokom	ministrstva prosvete z	dne 5. 9. 1924., O. N.
br.	44.832., je bil	upokojen učitelj na	II.	mestni deški osnovni
šoli v Ljubljani Rudolf Horvat.
4. Z odlokom	ministrstva prosvete	z dne 16. 11. 1924., O. N.
br.	62.989., je bil	upokojen učitelj na	II.	mestni deški osnovni
šoli v Ljubljani Avgust Pirc.
1.	Dne 26. 10. 1924. je umrl po dolgi in mučni bolezni učitelj na II. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani Franjo Jordan.
2.	Dopusti.
1. Ante Anzulovič je imel študijski dopust v času od Božiča 1924. do 28. 6. 1925. (Odlok prosvetnega oddelka za Slovenijo z dne 24. 12. 1924., št. 23.629., in ministrstva prosvete z dne 22. 1.
1925., O. N. br. 279.
2. Josipina Mihelič-Majdetova je imela bolezenski dopust v času od 15. 10. 1924. do 15. 1. 1925. (Odlok ministrstva pro* svete z dne 3. 11. 1924., O. N. br. 59.639.)
3.	Napredovanje.
S pooblastilom min. prosvete z dne 12. 9. 1924., O. N. br.
46.408., je bila učitelju srbohrvaščine Ante Anzuloviču priznana osnovna plača 7. stopnje (II. kat.) v iznosu letnih 7.320"— Din; in	sicer z veljavnostjö od 1. 10. 1924.	dalje.
Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 9.	12. 1924.,	in	odlokom min.
prosvete z dne 10. 12. 1924., P. br. 13.792., je bila učiteljici Mariji Herenovi priznana 2. skup. položajne plače (II. kat.) v iznosu letnih 4.800-— Din; in sicer z veljavnostjo od 1. 10. 1924. dalje. S pooblastilom min. prosvete z dne 12. 9. 1924., O. N. br.
46.408., je bila šol. upravitelju Janku Polaku priznana 10. stopnja osnovne plače (II. kat.) v iznosu letnih 10.440-—Din; in sicer z veljavnostjo od 1. 11. 1924. dalje.
S pooblastilom min. prosvete z dne 11. 12. 1924., O. N. br.
13.845., je bila učitelju Alojziju Potočniku priznana 10. stopnja osnovne plače (II. kat.) v iznosu letnih 10.440-— Din; in sicer z veljavnostjo od 1. 10. 1924. dalje.
Z razpisom min. prosvete z dne 12. 9. 1924.,	O.	N. br. 46.408.,
je	bila učitelju in srez. šol. referentu	Andreju	Škulju priznana
3
8. stopnja (II. kat.) osnovne plače letnih 8280 Din; in z odlokom min. prosvete z dne 16. 11. 1924., O. N. br. 62.987., I. skupina (II. kat.) položajne plače v iznosu letnih 6600 Din; in sicer z veljavnostjo od 1. 10. 1923. dalje.
S pooblastilom min. prosvete z dne 12. 9. 1924., O. N. br.
46.408., je bila učitelju Franju Trostu pripoznana 7. stopnja osnovne plače (II. kat.) v iznosu letnih 7320 Din; in sicer z veljav* nostjo od 1. 11. 1923. dalje.
S pooblastilom min. prosvete z dne 12. 9. 1924., O. N. br.
46.408., je bila učitelju Milanu Vovku pripoznana 10. stopnja (II. kat.) osnovne plače v iznosu letnih 10.440 Din; in sicer z veljavnostjo od 1. 9. 1924. dalje.
S pooblastilom min. prosv. z dne 2. 2. 1925., P. br. 1154., je bilo učiteljici Slavi Dostalovi pripoznana 9. istopnja (II. kat.) osnovne plače v iznosu letnih 9240 Din; in sicer z veljavnostjo od 1. 10. 1923. dalje. Objednem ji je bil vštet v službeno dobo čas od 15. 7.—1. 11. 1900.
Učiteljsko osobje koncem šolskega leta 1924./25.
1. Janko Polak, stalni šolski upravitelj in razrednik II. raz., je poučeval vse predmete, po 19 ur na teden.
2. Miroslav Pretner, stalni učitelj. (Na dopustu kot srez. šol. ref. za kamniški okraj.)
3. Josip Tratar, stalni učitelj. (Prideljen vel. županu ljublj. obl. — prosvetni oddelek.)
4. Alojzij Potočnik, stalni učitelj in razrednik V. a razr., je poučeval vse predmete (razen srbohrv. in telov.) in petje v IV. a razr., po 22 ur na teden.
5. Milan Vovk, stalni učitelj in razrednik V. b razr., je pouče* val vse predmete (izvzemši srbohrvaščino), po 22 ur na teden.
6. Andrej Škulj, stalni učitelj. (Na dopustu kot srez. šol. referent za okraj Ljubljana okol.)
7. Bogomir Fegic, stalni učitelj in razrednik IV. a razr., je poučeval vse predmete (izvzemši petje in srbohrv.) in telovadbo v V. a razr., po 21 ur na teden.
8. Franjo Trost, stalni učitelj in razrednik VI. b razr., je poučeval vse predmete (razen srbohrv.), po 23 ur na teden.
9. Ante Anzulovič, stalni učitelj srbohrvaščine, je poučeval srbohrvaščino v III., IV. a, IV. b, V. a, V. b, VI. a, VI. b razredu, po 13 ur na teden.
10. Vekoslav Mlekuž, stalni učitelj (brez stalnega mesta) in učitelj za deška ročna dela, je učil deš. roč. dela v IV. a, IV. b, V. a, V. b, VI. a in VI. b razr. in nemščino v I. b oddelku po 12 + 3 = 15 ur na teden.
11. P. Modest Noväk, veroučitelj, je učil veronauk v vseh razredih, po 18 ur tedensko.
12. Antonija Bohinec-Mikotova, stalna učiteljica. (Prideljena vel. županu ljubljanske oblasti — prosvetni oddelek.)
13. Slava Dostalova, stalna učiteljica in razredničarka VI. a razr., je učila vse predmete (izvzemši srbohrv.), po 23 ur na teden.
14. Franja Zemljanova, stalna učiteljica in razredničarka I. razr., je učila vse predmete in nemščino v II. oddelku, po 20 ur na teden.
15. Josipina Miheličeva, stalna učiteljica in razredničarka IV. b razr., je učila vse predmete (razen srbohrv.), po 21 ur na teden.
16. Vida Gabršekova, stalna učiteljica in razredničarka III. razreda, je učila vse predmete (razen srbohrv.) in nemščino v
I.	b oddelku, po 24 ur na teden.
17. Marija Herenova, stalna učiteljica (brez stalnega mesta) dodeljena »Dnevnemu zavetišču« v Sv. Florijana ul. št. 27.
18. Friderika Ahčinova, začasna otr. vrtnarica, dodeljena »Dnevnemu zavetišču« v Sv. Florijan, ul. št. 27.
19. Josipina Bačič-Grziničeva, nadomestna učiteljica za srbo* hrvaščino, je nadomestovala učitelja srbohrv. Ante Anzuloviča.
Razred 6 raz., 3. vzp. raz.
to
o
to
Štev. učencev 15.9.1924.
u>
to
03
vstopilo
03
izstopilo
00
to
umrlo
to
Štev. učencev 28. 6.1925,
03
to
to
00
6-7 let
7-12 let
vO
00
to
to
to
to
12-13 let
00
00
to
13-14 let
to
00
nad 14 let
00
rim.-kat.
to
pravoslavna
evangelijska
to
slovenski
03
03
srbohrvatski
03
nemški
to
to
češki
v Ljubljani
03	03	03
izven Ljubljane
03
prav pridno
03
00
to
n:
oc
pridno
manj pridno
to
zanikamo
sposobnih
to
o
to
00
nesposobnih
to
nesposobnih
v %
Neizprašanih je ostalo
celo
G m 7T
o
pol
nie
mešč. šolo
real. gimn,
73 “
realko
to
GO
Statistiški pregled učencev koncem šolskega leta 1924/25.
Učila.
Za nabavo in popravo učil je dobila II. mestna deška osnovna šola v Ljubljani od mestne občine ljubljanske v šolskem letu 1924./25. 797-50 Din, in v solarnem letu 1925. 1400-— Din; skupaj torej 2197'50 Din.
Šola je dobila sledeča nova učila:
Nazorni nauk in zgodovina: Štirje letni časi. Slike znamenitih mož: A. Aškerc, A. M. Slomšek, J. Stritar, J. Jurčič, P. Trubar, Dr. Iv. Tavčar, S. Gregorčič, V. Vodnik, Dr. Fr. Prešeren, Fr. Levstik, J. Strossmayer. Sliki Nj. Vel. kralja in kraljice. Kipec egipt. mumije.
Zemljepis: Zemljevid Slovenije, Kulturni zemljevid kralje« vine SHS, Zemljevid naše države, Zemljevid Evrope, Načrt pre* vozne ladje (2 izv.), Slika zemeljskih plasti.
Kulturne skupine: Pridobivanje soli, Pivovarstvo, Premogo* kop, Steklarstvo, Izdelovanje porcelana, Tiskarstvo, V mlinu.
Prirodopis: Hermelin, Priba ali virek, Jastog, Morska školjka, Navadna glivača, Indijski zvezdaš, Rudeče orgljice. Slike: krt, trakulja, hišna muha.
Prirodoslovje: Chromov člen; epruvete razne velikosti. Sliki:
a)	enoramni vzvodi; b) dvoramni vzvodi.
Preuredila se je na novo zbirka rudnin, nagačenega živaL stva in kemikalij. Nekaj zoologičnih preparatov se je zalilo z novim alkoholom. Popravile so se razne slike na lepenki, slike na platnu pa opremile s palicami.
Alojz Potočnik za zemljepis, zgodovino in naz. nauk.
Franc Trost za prirodopis in prirodoslovje.
Učiteljska knjižnica.
Za nabavo in vezavo knjig za učiteljsko knjižnico je dobila
II.	mestna deš. osnov, šola v Ljubljani od mestne občine ljub= ljanske v šolskem letu 1924./25. 50 Din in v solarnem letu 1925. 66 Din; skupaj torej 116 Din.
Tekom šolskega leta 1924./25. je dobila učiteljska knjižnica na II. mestni deš. os. šoli v Ljubljani sledeče nove knjige:
1.	»Pregled zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
2.	»Prosvetna knjižnica,« 1. zvezek.
3.	»Čas.«
4.	»Sadjar in vrtnar.«
5.	»Francoski šolski dan.«
6.	»Popotnik.«
7.	»Uradni list.«
8.	»Slovenski biografski leksikon.«
9.	»Narodna enciklopedija.«
10.	»Osnovna nastava.«
11.	»Prosvetni glasnik.«
12.	»Taschenbuch zum Mineralbestimmen.«
Šteje v šolskem letu 1924./25. 567 vezanih in 144 nevezanih knjig.	F.	Zemljanova,
knjižničarka.
Šolarska knjižnica.
Za nabavo in vezavo knjig za šolarsko knjižnico je dobila
II.	mestna deška osnovna šola v Ljubljani od mestne občine ljublajnske za šolsko leto 1924./25. 110 Din in za solarno leto 900 Din; skupaj torej 1010 Din.
Tekom šolskega leta 1924./25. je dobila šolarska knjižnica
II.	mestne deške osnovne šole v Ljubljani sledeče nove knjige:
»Učitelj mladini« — 2 izv.
»Zvonček« za 1. 1924.
»Poredni smeh« — 2 izv.
»Glasnik podmladka Rdečega križa — 2 izv.
»Vrtec« 1924.
»Angeljček« 1924.
Knjige družbe sv. Mohorja.
»Mladi junak.«
Knjižnica šteje 880 knjig. V šol. letu 1924./25. so prebrali učenci 1225 knjig.	Josipina	Miheličeva,
knjižničarka.
Zaloga ubožnih knjig.
Ta zaloga se je tekom šolskega leta 1924./25. vzdrževala in izpopolnjevala samo z doneski mestne občine ljubljanske in delo* ma s prepuščanjem knjig tej zalogi od strani učencev samih, ki so označene v proračunu za šol. leto 1924./25. pod označko »Za ubožne učence« 3000 Din, za solarno leto 1925. pa pod označbo »Risarske potrebščine« 267 Din; skupaj torej 3267 Din.
Po temeljiti izločitvi knjig, ki ne odgovarjajo zahtevam šol., oblasti po letu 1918.—1925., je ostalo v zalogi:
a) Uporabnih v polnem obsegu 67. Od teh se je razdelilo med učence 57; v zalogi pa jih je ostalo 74, t. j. med šol. letom 1924./25. je prirastlo 7 novih knjig.
b) Uporabne samo deloma, in jih bo treba čimprej nado* mestiti z novimi 37. Od teh se je razdelilo med učence 164; v zalogi jih je ostalo 385, t. j. med šolskim letom 1924./25. jih je prirastlo 14.
V	vseh zgoraj pod a) in b) označenih 57 + 164 = 221 knjig je bilo izposojenih 120 učencem II. meš. deš. osn. šole v Ljubljani.
Kronika.
1. Začetek in konec šolskega leta 1924.125. V zmislu razglasa mest. šol. sveta ljubljanskega z dne 21. 8. 1924., št. 2024., odloka min. prosv. z dne 15. 8. 1924., P. br. 8306 in razpisa prosv. odd. za Slovenijo z dne 16. 8. 1924, št. 13.607., smo pričeli šolsko leto 1924./25. v nedeljo dne 14. 9. 1924. z otvoritveno sv. mašo; z red* nim poukom pa smo pričeli v ponedeljek dne 15. 9. 1924. Popis učencev smo izvršili že v soboto dne 13. 9. 1924. v času od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Šolsko leto 1924./25. smo sklenili v zmislu dopisa velikega župana ljubljanske oblasti z dne 5. 6. 1925., P. br. 7096., 27. 6. 1925 s slovesno sv. mašo. Po slovesni sv. maši so zapeli učenci »Zahvalno pesem« in »Bože pravde«; potem so se vrnili v sprem* stvu učiteljstva v šolo; in tam so jim razredni učitelji razdelili »Izkaze o napredku«, »Šolska naznanila«, »Odpustnice« in »Od* hodnice«.
2. Važnejši dogodki iz zgodovine naše najvišje vladarske rodbine. Rojstni dan Nj. Vel. kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, Aleksandra I., smo praznovali na slovesen način. Ob pol 8. uri dopoldne so se zbrali učenci pred šolo, raz katere je ponosno
vihrala naša trobojnica. Od tu so odkorakali v spremstvu uči* teljstva v Trnovo k slovesni sv. maši. Po slovesni sv. maši so zapeli učenci »Zahvalno pesem« in »Bože pravde«; potem pa so se vrnili v spremstvu učiteljstva v šolo; in tam so se zbrali v okusno okrašeni telovadnici. Slavnostni govor je govoril ob tej priliki šol. uprav. Janko Polak. Po slavnostnem govoru so se vršile slavnostnemu dnevu primerne deklamacije, pomešane s slavnosti primernimi pesmicami, ki so jih peli učenci iz višjih razredov. Lepo slavnost smo zaključili s petjem narodne himne »Bože pravde« in z vzkliki: »Bog živi našega kralja Aleksan= dra I.!« — »Bog živi našo kraljico Marijo!« — »Bog živi našega prestolonaslednika Petra!« Dan je bil pouka prost.
3.	Narodni prazniki in druge slovesnosti. Praznik narodnega ujedinjenja smo praznovali na slovesen n^čin dne 1. decembra
1924.	Ob V28. uri dopoldne so se zbrali učenci pred šolo, ki je bila okrašena s trobojnico. Od tu so odkorakali učenci v sprem* stvu učiteljstva v Trnovo k slovesni sv. maši. Po slovesni sv. maši so zapeli učenci »Zahvalno pesem« in »Bože pravde«, nato pa so se vrnili v spremstvu učiteljstva v šolo! Pomen narodnega praznika so jim razložili razredni učitelji deljeno po razredih in starostni dobi učencev primerni obliki. Vsi govori pa so iz* zveneli v misel: »Slovenec, Srb, Hrvat, vsi v roke si sezimo; kot ljubi brata brat, iskreno se 1 j u = b i m o !« Dan je bil pouka prost.
Na dan »Vernih duš«, t. j. 2. dne meseca novembra 1924. se je šolska mladina spominjala onih junakov, ki so darovali za osvobojenje naše velike, lepe in bogate domovine svoje naj* dražje, t. j. življenje svoje. S sodelovanjem vseh učiteljev in učiteljic tukajšnje šole, in po navodilih učitelja za deš. roč. dela, g. Vekoslava Mlekuža, so spletli učenci 20 ličnih vencev; zelenje in cveteje so darovali mestna občina ljubljanska in roditelji učencev. Tako je prav na lep način prišlo do skupnega dela med oblastjo, šolo in domom. Roditelji učencev so darovali za okra* šenje vojaških grobov tudi 15 svežih šopkov in 50 sveč.
Ob delu za naš narod je sodelovala mladina II. m. deš. osn. šole v Ljubljani tudi na ta način, da je pokupila 120 tablic za tombolo, ki jo je priredila »Jugoslovanska Matica«, in tako daro= vala v narodne svrhe 360 Din. Kot običajno vsako leto je pri* spevala mladina tukajšnje šole tudi za pirhe svojim bratcem in sestricam, ki žive »Tam preko ...« in jim poslala 176-50 Din. Pa tudi ob zbiranju prispevkov ob priliki »Francoskega šolskega
dne«, t. j. 26. marca 1925., niso hoteli učenci II. m. deš. osnovne šole v Ljubljani zaostati za drugimi; in za spominek »Hvalež* nost«, ki ga nameravajo državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev postaviti v Parizu, so darovali 86-25 Din. Skromen dar je bil to, a prišel je vsem darovalcem iz srca in pripoznanja, da so Slovenec, Srb, Hrvat res, kar je bratu brat.
Zelo prisrčno je praznovala II. mestna deš. osn. šola v Ljub* ljani »Dan treznosti« dne 16. maja 1925. Mladini, ki se je zbrala v spremstvu učiteljev in učiteljic tukajšnje šole v telovadnici, je govoril zelo lep, učinkovit in vsem starostnim dobam učencev tukajšnje šole primeren govor učitelj g. Milan Vovk.
Lepo in namenu primerno je praznovala II. mestna deš. osn. šola v Ljubljani 29. dan meseca maja 1925. kot »Dan zdravja« prirejenega po namisleku »Društva za čuvanje narodnega zdravja v Beogradu«, »Lige proti tuberkulozi« in »P. R. K.«. Predavanje je prevzela učiteljica gdč. Franja Zemljanova, in ga podala v tako poljudni obliki, da so ji lahko sledili vsi učenci.
Zelo slovesno je praznovala II. mestna deška osnovna šola narodni praznik »Vidov dan« dne 27. junija 1925. Ob V28. uri dopoldne se je zbrala mladina tukajšnje šole pred šolo, raz katero je vihralo dvoje trobojnic. Od tu je odšla mladina v sprem? stvu učiteljstva v Trnovo k slovesni sv. maši. Po slovesni sv. maši so zapeli učenci »Zahvalno pesem« in »Bože pravde«. Po slovesni sv. maši so odšli učenci v spremstvu učiteljev in učiteljic v telo* vadnico, ki je bila prazničnemu dnevu primerno okrašena in tu je imela lep slavnostni govor učiteljica ga. Josipina Miheličeva. Po končanem govoru so se vrstile slavnostnemu dnevu primerne deklamacije, pomešane s pesmicami, ki so se prilegale razpolo* ženju prazničnega dneva. Ob tej priliki smo ponovili del pro* grama izza praznovanja 501etnice, povabili na prireditev ljudstvo iz tukaj. šol. okoliša in zbirali prispevke za narodno prosveči* vanje v zmislu odloka vel. žup. ljubljanske oblasti z dne 12. 6.
1925.,	P. br. 7279.
Dne 27. januarja 1925. smo praznovali spomin sv. Save na
II.	mestni deš. osn. šoli v Ljubljani na ta način, da smo imeli po razredih predavanja nacijonalne smeri s posebnim ozirom na naše znamenite može. Dan sv. Cirila in Metoda, t. j. 24. dan meseca maja 1925., pa smo nadomestili s slavnostjo, ki smo jo praznovali dne 29. maja 1925.; samo s to razliko, da smo letos predavali s posebnim ozirom na tuberkulozo, mesto na vpliv alkohola in nikotina.
4. Verske vaje. Sv. izpovedi in sv. obhajila se je udeležila mladina II. mestne deš. osn. šole v Ljubljani tekom šolskega leta 1924./25. ob sledečih dneh: 16. in 17. oktobra 1924., 12. in
13.	marca 1925. in 4. in 5. junija 1925. Dne 27. maja 1925. so imeli učenci tukajšnje šole prvo sv. obhajilo. Slovesnost se je izvršila zelo prisrčno. Za okrašenje šol. sobe, ki smo jo za ta dan izpres menili v obednico, so prinesli vse potrebno učenci in roditelji učencev, ki so šli k prvemu sv. obhajilu. Dela pri okraševanju sobe je vršila učiteljica gdč. Franja Zemljanova. Otroci so bili na dan prvega sv. obhajila pogoščeni s kavo in sladkim pecivom; in enako popoldne na izletu na Rožnik. Za vse stroške je pre* skrbel veleč. g. P. M. Novak, katehet tukajšnje šole. Na dan sv. Rešnjega telesa, t. j. 11. junija 1925., se je mladina tuk. šole v spremstvu učiteljev in učiteljic udeležila izprevoda v Trnovem. Pod nadzorstvom učiteljev in učiteljic se je udeleževala mladina tuk. šole ob nedeljah in praznikih sv. maše ob 8. uri dopoldne.
5. Delovanje »P. R. K.«. Od 295 učencev II. mestne deške csn. šole v Ljubljani jih je bilo organiziranih 213 v zmislu čl. 3. »Poslovnika« v organizaciji »P. R. K.« po šolah. Upravo »P. R. K.« je vodila učiteljica Vida Gabrškova in pomagal ji je ob tem poslu učitelj Milan Vovk. Vseh zgoraj omenjenih 213 organizi* ranih članov je bilo porazdeljenih na 7 razrednih odborov; samo
I.	in II. razred nista imela svojega posebnega razrednega odbora in sta vodila vse tozadevne posle v I. razr. učiteljica gdč. Franja Zemljanova, v II. razr. pa šol. upravitelj Janko Polak. Vsi ti razredi skupaj pa so tvorili »Šolski odbor«, ki sta mu stala ob strani učiteljica gdč. Vida Gabrškova in učitelj g. Milan Vovk. Nadzorstvo nad vsem pa je vodil šol. upravitelj g. Janko Polak. Tekom šol. leta 1924./25. so nabrali člani »P. R. K.« na II. mestni deš. osn. šoli v Ljubljani 423-50 Din. Od te vsote so odposlali Glavnemu odboru »P. R. K.« v Beogradu 211:75 Din, doma t. j. razrednim odborom pa je ostalo 211-75 Din. Ni pa bil glavni namen »P. R. K.« na II. mestni deš. osn. šoli v Ljubljani ta, da zbira denar in ga uporablja v zmislu ljubezni do bližnjega in za probudo države in nacijonalne zavesti, temveč še veliko bolj gojenje razumevanja o nalogah »R. K.« v miru in vojni, nego* vanje telesnega in duševnega zdravja v praktično smer, nego* vanje ljubezni do bližnjega v praktičnem zmislu, t. j. res z med? sebojno ljubeznivo pomočjo v razredu, da se poda podlaga za poznejše koristno socijalno in karitativno delovanje nasproti
vsem bednim; pa naj bodo bedni tudi tujci in morda naši sovraž* niki. Zastopniki »P. R. K.« so se udeleževali z vsaj enim odpo* slancem tudi sej Mestnega odbora »P. R. K.« v Ljubljani, ki so se vršile dne 14. dec. 1924., 4. marca 1925. in dne 16. maja 1925. in se ravnali po njih sklepih. Dalje smo se udeležili predavanja g. dr. Živka Lapajneta v Mestnem domu dne 31. maja 1925., ki je predaval »O stališču Slovencev napram skavtizmu, planinstvu in tuberkulozi«. Pohvalno pa moremo omeniti, da so se ravno člani »P. R. K.« na II. mestni deš. osn. šoli v Ljubljani še najbolj obnesli s prispevki namenjenimi v nacijonalno in državno svrho, in da so nosili agitacijo v svet za prireditve »P. R. K.« Mestnega Odbora P. R. K.«. Mnogo izpodbude »P. R. K.« so dali tudi lepi darovi iz Amerike, ki smo jih razdelili med člane »P. R. K.« na
II.	mestni deš. osn. šoli v Ljubljani ob sklepu I. polletja, t. j. 31. jan. 1925. ob 2. uri popoldne.
6. Zdravstveno stanje. Zdravstveno stanje učencev na II. m. deš. osn. šoli v Ljubljani je bilo tekom šol. leta 1924./25. skoro prav dobro; zakaj od 295 učencev tukajšnje šole moremo žabe* ležiti samo 18 slučajev ošpic in 5 slučajev pljučnice. Od onih, ki so oboleli na pljučnici, je umrl 1, t. j. Dejak Ivan, učenec V. b razreda. Proti osepnicam so bili cepljeni v šol. letu 1924./25. dne 28. maja 1924. vsi učenci iz IV. a in IV. b razreda. Revizija dne
4.	junija 1925. je pokazala, da je bil uspeh prav dober, t. j. nad 90 %.
7. Konference. Okrajna učit. konferenca za mesto Ljubljana se je vršila v soboto, t. j. 13. junija 1925. po sledečem »Dnevnem redu«: 1. Otvoritev konference. 2. Nadzornikovo poročilo. 3. Na* črti in problemi reforme osnovnega šolstva v drugih državah. Poročevalec: Rado Grum. 4. Pedagoško^zdravstvene šole. Poro* čevalec Fran Grm, ravnatelj na gluhonemnici v Ljubljani. 5. Po» ročilo knjižničnega odbora o stanju in računu okrajne učit. knjiž* nice. (Eventualne novosti v nakupu novih knjig je naznaniti naj* kasneje do 1. junija 1925. načelnici knjiž. odbora Ivanki Kalinovi.)
6.	Volitev štirih članov in njih namestnikov v stalni konferenčni odbor za prihodnje upravno leto. 7. Volitev štirih članov in njih namestnikov v knjižnični odbor za prihodnje upravno leto. 8. Sas mostojni predlogi. (Te je najkasneje do 15. maja 1925. naznaniti stal. konferenč. odboru.)
Lokalne učiteljske konference so se vršile na II. mest, deš. osn. šoli v Ljubljani redno za vsak mesec. Ob prilikah teh kon«
ferenc je poročal šol. upravitelj o utisih, dobljenih na šoli, o raz« piših višje šol. oblasti itd.; dalje se je razpravljalo o različnih drugih teoretičnih in praktičnih zadevah s posebnim ozirom na vzgajanje in poučevanje učencev II. mestne deške osn. šole v Ljubljani.
Manj važne vsakdanje in tudi nujne zadeve zaradi vzga* janja in poučevanja na II. m. deš. osn. šoli v Ljubljani je javljalo upraviteljstvo v posebnih »Okrožnicah«, ki jih je bilo v šolskem letu 1924./25. 50.
8. Nadzorovanje. Tekom šol. leta 1924./25. je nadzoroval
II.	m. deš. osn. šolo šol. nadzornik za mesto Ljubljana g. Andrej Rape v času od 23. do 28. dne meseca marca 1925.
9. Uradni repertorij. 1. novembra: Poročilo o nabavi knjige »Školska higijena« od Iv. Dimiča in VI. Milutinoviča. (M. š. sv. ljubljanski z dne 26. I. 1925., št. 336.)
28.	junija: »Kronologični seznam učiteljstva«. (M. š. sv. ljub; Ijanski z dne 10. III. 1925., št. 546.)
15.	februarja in 1. julija: »Polletni izkaz šol. uprav«. (M. š. sv. v Ljubljani z dne 14. aprila 1925., št. 1003.)
1.	in 15. vsakega meseca: »Poročilo o stanju učnih oseb na šoli«. (M. š. sv. ljubljanski z dne 19. IV. 1925., št. 1034.)
10. Izleti in veselice. Učenci III., IV. a, IV. b, V. a, V. b, VI. a in VI. b razr. so priredili dne 16. maja 1925. skupni šolski izlet v spremstvu razrednih učiteljev in učiteljic na Šmarjetno goro pri Kranju. Učenci I., II. in III. razr. pa so priredili dne 24. junija
1925.	šol. izlet na Vrhniko.
11. Raznoterosti. Po mučni in dolgotrajni bolezni je umrl dne
26.	oktobra 1924. učitelj tukajšnje šole g. Franjo Jordan. Pogreba, ki se je vršil 28. oktobra 1924. ob V24. uri popoldne, se je udele= žila vsa mladina tukajšnje šole v spremstvu svojih učiteljev in učiteljic. Sv. maše zadušnice, ki se je vršila 4. novembra 1924. in jo je daroval v Trnovem veleč. g. P. M. Novak, katehet tuk. šole, se je udeležilo učiteljstvo in mladina tukajšnje šole.
Tekom šol. leta 1924./25. se je vršil na II. m. deš. osn. šoli v Ljubljani tudi pouk iz nemščine in iz deš. roč. del. Pouk iz nemščine se je vršil v treh oddelkih in v vseh oddelkih je bilo 85 učencev. Pouka iz deš. roč. del se je udeleževalo 43 učencev, ki so bili predeljeni v štiri oddelke; poučevali so se v pletarstvu, mizarstvu, rezbarstvu, slikarstvu in deloma tudi modeliranju.
Sklep I. polletja v šol. letu 1924./25. je bil 31. januarja 1925. in so trajale semest. počitnice do 4. febr. 1925. (Razpis z dne
17.	jan. 1925., št. 215.)
1. Ministrom prosvete je bil imenovan g. dr. Anton Korošec, ki pa ga je zamenjal pozneje zopet g. Svetozar Pribičevič.
2. Velikim županom je bil imenovan g. dr. F. Šporn, ki ga je pozneje nadomestil zopet g. dr. Vilko Baltič.
3. Za šefa prosvet. oddelka v Sloveniji je bil imenovan prof. na I. drž. gimn. v Ljubljani g. Fran Vadnjal, ki pa ga je zamenjal pozneje g. dr. Pavel Pestotnik.
4. Za viš. šol. nadzornika je bil imenovan g. Josip Novak, ki ga je pozneje zamenjal zopet dvor. svetnik g. Engelbert Gangl.
5. Za šol. nadzornika za mesto Ljubljano je bil imenovan g. M. Hočevar, ravnatelj I. m. deš. mešč. šole v Ljubljani, ki ga pa je pozneje zamenjal g. Andrej Rape, okrajni šol. nadz. ljub» ljanske okolice.
Tekom šol. leta 1924./25. je bil ukinjen prosvetni oddelek za Slovenijo kot samostojna naprava in je bil prideljen kot pod» oddelek v poslovanje velikemu županu ljubljanske in mariborske oblasti in se je kot tak delil pozneje med ljubljansko in mari» borsko oblast.
Tekom meseca junija 1925. je bil predložen posebnemu od» boru v proučevanje »Zakon o narodnih osnovnih šolah v kralje» vini Srbov, Hrvatov in Slovencev«.
Telovadnico in šol. sobe so tudi tekom šol. leta 1924./25. upo» rabljala različna kulturna društva in različne nadaljevalne šole in nadaljevalni tečaji.
Kljub velikemu pomenu za nadaljno izobrazbo naroda ni priporočati, da bi se le»to vršilo v šoli; posebno podmladek ne» katerih kulturnih društev škodi v moralnem in higijenskem oziru na šoli kot taki več, nego pa doseže koristi dotičnemu kulturnemu društvu.
Važnejši razpisi šol. oblasti v šol. letu 1924./25.
1.	Razglas m. š. sv. ljubljanskega z dne 21. aug. 1924., št. 2024, s katerim se naznanja, da se prične šolsko leto 1924./25. v nedeljo dne 14. sept. 1924. z otvoritveno skupno sv. mašo in v ponedeljek dne 15. sept. 1924. z rednim šol. poukom. (Odi. min. prosv. z dne 15. 8. 1924, P. br. 8306. in razpis prosv. odd. za Slovenijo z dne 16. 8. 1924., št. 13.607.)
2. Obvestilo prosv. odd. za Slovenijo z dne 15. 8. 1924., št. 13.528, s kas terim se obvešča, da je prof. Fr. Vadnjal imenovan za šefa prosv. odd. v Slo? veniji. (Razpis min. prosv. z dne 12. 8. 1924., P. br. 8194.)
3. Razglas min. prosv. z dne 24. 7. 1924., P. br. 7300., s katerim se dajejo na zibanje pravila za postopanje ob slučaju bolezni učiteljev.
4. Odlok min. prosv. z dne 15. 7. 1924., O. N. br. 35.021., s katerim se odreja, da mora biti podpis na uradnih spisih lastnoročen.
5. Razpis min. prosv. z dne 15. 8. 1924., S. N. br. 16.532., s katerim se odrejajo pravila o postopanju v slučajih bolezni učiteljev. (Dodatek k onemu pod zap. štev. 3.)
6. Razpis vel. žup. ljubljanske oblasti z dne 28. 8. 1924., št. 2855., s katerim se odreja izobešanje zastav na državnih poslopjih.
7. Razpis min. prosv. z dne 11. 8. 1924., P. br. 8132., s katerim se raz* veljavlja razpis min. prosv. z dne 23. 7. 1924., P. br. 7307, v zadevi prestavk gotovih telovadnih in športnih društev.
8. Razpis min. prosv. z dne 14.	8.	1924.,	O.	N.	br.	38.594.,	o	rabi učnih
knjig v Sloveniji v šol. letu 1924./25.
9. Odlok min. prosv. z dne 15.	8.	1924.,	O.	N.	br.	39.912.,	s	katerim	se
določa učna obveznost katehetov.
10.	Odlok min. prosv. z dne 13. 7. 1924., O. N. br. 16.668., v zadevi pred» laganja prošenj za privatne izpite.
11. Raz,pis min. ver z dne 17. 7. 1924., V. br. 10.675.,	s	katerim	se	daje
pojasnjenje v zadevi izpiskov iz krstnih knjig itd.
12. Naredba min. prosv. z dne 27. 8. 1924., P. br. 7752., s katero se odre» juje medsebojno občevanje državnih urac^nikov v in izven službe.
13. Naredba min. prosv. z dne 5. 10. 1924., S. N. br. 23.673., s katero se odrejuje postopek pri izmenjavanju učnih knjig med šol. letom.
14. Dopis m. š. sv. ljubljanskega z dne 12. 11. 1924., št. 2719., s katerim se pojasnjuje, da vloge za osebne koristi drž. nameščencev niso kolekovanja proste.
15. Razpis prosv. odd. za Slovenijo z dne 24. 10. 1924., št. 17.822., s kas terim se omejuje razpis istega z dne 28. 8. 1924., št. 14.151., v zadevi posedos vanja učnih knjig od strani učencev.
16. Naročilo min. prosv. z dne	5.	11. 1924.,	P.	br.	11.993.,	s	katerim	se
določa zaračunavanje voznih stroškov ob priliki predlaganja potnih računov.
17. Obvestitev vel. župana ljublj. oblasti z dne 9. 11. 1924., Pov. K. št. 188., da je posle vel. župana ljublj. oblasti prevzel g. dr. Vilko Baltič.
17 a). Naredba min. prosvete z dne 15. 11. 1924., P. br. 12.413., s katero se odreja, da je članstvo pri telovadnih in športnih društvih s separatistično smerjo učiteljem in učencem prepovedano.
18. Dopis m. š. sv. ljublj. z dne 10. 12. 1924., št. 3024., s katerim se naznanja, da je prevzel posle okr. šol. referenta za mesto Ljubljana g. Andrej Rape.
18 a). Naredba prosv. odd. za Slovenijo v Ljubljani z dne 5. 12. 1924., št. 22.401., s katero se določa postopek pri praznovanju nar. praznikov v šolah.
19. Predpis min. prosv. z dne 9. 10. 1924., O. N. br. 53.296., s katerim se predpisujejo posebni obrazci ob priliki vlaganja prošenj za	povišico.
20. Dopis m. š. sv. ljubljanskega z dne 19. 12. 1924., št.	3082., v	katerem
se določajo potrdila na potnih in selitvenih računih.
21. Dopis m. š. sv. ljublj. z dne 23. 12. 1924., št. 3086., s katerim se določa denarni prispevek za stvarne potrebščine od strani učencev iz tujih šol. okolišev.
22. Obvestilo min. prosv. z dne 17. 11. 1924., P. br. 12.423., s katerim se razglašajo slučaji o oprostitvi plačevanja takse.
23. Obvestilo min. prosv. z dne 15. 12.	1924.,	P.	br. 14.196.,	v	zadevi
četrtinske vožnje učencev o Božiču in o Veliki	noči.
24. Odlok min. prosv. z dne 4. 1. 1925., S. N. br. 31.705., s katerim se določa postopek pri aprobaciji šol. knjig.
25. Obvestilo min. prosv. z dne 25. 12. 1924., P.	br.	14.409.,	s	katerim	se
obvešča v zadevi stanovanj in stanarine v dobi	do 1.	maja 1925.
26. Dopis predsedstva delegacije min. financ v Ljubljani z dne 24. 12.
1924., št. 3686., v katerem se opozarja na izplačilo dnevnin držav, uradnikov ob priliki službenih potovanj.
27. Obvestilo min. prosv. z dne 31. 12. 1924., P. br. 13.878., s katerim se opozarja na določevanje časa ob priliki velikih počitnic zaradi znižane vožnje za učence.
28. Odlok vel. župana ljublj. oblasti z dne 24. 1. 1925., P. br. 1005., v kate* rem se določajo smernice za delo učiteljev v službi nacijonalne in državne misli.
29. Pojasnilo generalne direkcije državnega računovodstva z dne 6. 11. 1924., D. R. br. 75.965., s katerim se pojasnjuje, kaj je umeti pod označbo rednih dohodkov umrlih državnih uslužbencev.
30.	Obvestilo vel. župana ljublj. oblasti	z dne 10. 1.	1925., P. br.	223., s
katerim	se opozarja na odloka z dne 11.	12.	1922., O. N.	br. 50.381. in	15.	11.
1924., O. N. br. 62.981., zadevajoča izhajanje lista »Osnovna Nastava«.
31. Naredba min. prosv. z dne 29. 1. 1925., S. N. br. 1788., s katero se daje pravilnik za postopanje pri odpravljanju nepismenosti med mladino in narodom.
32. Dopis vel. župana ljublj. oblasti z dne 4. 2. 1925., št. 23.096, ki določa opremljanje uradnih spisov.
33. Obvestilo min. prosvete z dne 29. 12. 1924., P. br. 14.825., v katerem se obvešča, da se za adoptirane otroke ne dobiva draginjskih doklad.
34. Obvestilo min. prosv. z dne 7. 10. 1924., S. N. br. 23.566., s katerim se obvešča, katere vloge, prošnje in priloge so proste plačevanja takse.
35. Obvestilo min. prosv. z dne 23. 1. 1925., S. N. br. 1359-, s katerim se obvešča, na kak način je moči dobiti dovoljenje za polovično vožnjo držav, uradnikom do 1. 4. 1925.
36.	Obvestilo min. prosv. z dne 9.	2.	1925., P. br.	1413., s katerim	se
obvešča	kdaj je plačevanje taks prosto v	smislu čl. 5., po	točki 5.
37. Dopis vel. župana ljublj. oblasti z dne 4. 3. 1925., P. br. 2739., s katerim se določa postopek pri predlaganju selitvenih in potnih računov za novoname* ščene in premeščene učitelje(ice).
38. Dopis m. š. sv. ljubljanskega z dne 17. 3. 1925., št. 820., s katerim se določa postopek pri vlaganju prošenj v gospodarskih zadevah.
39. Obvestilo min. prosv. z dne 14. 3. 1925., O. N. br. 12.417., s katerim se obvešča postopek pri reviziji prevedbe po čl. 230., toč. 2. zakona o držav, civil. uradnikih.
40. Odredba vel. župana ljublj. oblasti z dne 28. 3. 1925., P. br. 4018., s katero se opozarja na opremo potnih računov.
41. Dopis m. š. sv. ljubljanskega z dne 20. 3. 1925., št. 1832., s katerim se javlja »Dnevni red« za okr. učit. konferenco za mesto Ljubljana, ki bo dne
20.	junija 1925. ob 8. uri dopoldne v veliki dvorani Mest. doma.
42. Naredba min. prosv. z dne 29. 3. 1925., S. N. br. 5493., s katero se odreja, da se odstranijo žigi in štampiljke s plemenskimi označbami.
43. Dopis m. š. sv. v Ljubljani z dne 14. 4. 1925., št. 1003., s katerim se opozarja na predlaganje polletnih upraviteljskih izkazov. (Termin 15. 2. in 1. 7. vsakega leta.)
44. Dopis m. š. sv. ljubljanskega z dne 19. 4. 1925., št. 1034., zaradi poročil o staležu učnega osobja na šoli. (Termin 1. in 15. dne vsakega meseca.)
45. Odlok vel. župana ljubljanske oblasti z dne 14. 4. 1925., P. br. 4791., s katerim se opozarja na postranske ure učnih oseb na osn. in mešč. šolah.
46. Obvestilo min. prosv. z dne 31. 3. 1925., S. NT. br. 6271., s katerim se opozarja na uradne vloge in na njihovo obliko.
47. Dopis m. š. sv. ljubljanskega z dne 24. 4. 1925., št. 1075., s katerim se opozarja na previdnost pri »Majniških izletih«.
48. Naročilo vel. župana ljubljanske oblasti z dne 16. 4. 1925., P. br. 4818, s katerim se naroča, da se morajo učne ure razpodeliti enakomerno na učne osebe vse šole.
49. Odlok min. prosv. z dne 4. 2. 1925., O. N. br. 2206, s katerim se določa polaganje izpitov za meščanske šole.
50. Odlok min. prosv. z dne 16. 1. 1925., O. N. br. 69.742., s katerim se določa učna obveznost za učitelja srbohrvaščine.
51. Odredba vel. župana ljubljanske oblasti z dne 23. 4. 1925.. P. br. 2789., s katero se določa prestop iz vsakdanje v ponavljalno šolo med šolskim letom.
52. Odredba vel. župana ljubljanske oblasti z dne 29. 4. 1925., P. br. 5392., s katero se daje pojasnilo zaradi pouka iz nemškega jezika.
53. Odredba vel. župana ljublj. oblasti z dne 1. 5. 1925., P. br. 3509., s katero se dajo navodilo za »Majniške izlete«.
54. Odlok min. prosvete z dne 27. 3. 1925., O. N. br. 14.577., s katerim se določa učna obveznost za veroučitelje.
55. Odlok min. prosv. z dne 16. 12. 1924., S. X. br. 30.518., s katerim se opozarja na nastop službe učnih oseb po boleznih in premestitvah.
56. Dopis m. š. sv. ljubljanskega z dne 13. 5. 1925., št. 1269., s katerim se opozarja na način službenega poročanja.
57. Odlok min. prosv. z dne 23. 3. 1925., O. N. br. 14.186., s katerim se opozarja na določila za šolanje dece slov. narodnosti iz Slovenije v inozemstvu.
58. Obvestilo min. notranjih del z dne 23. 4. 1925., D. br. 475., s katerim se opozarja, da je mogoče rešenje o razvrščavanju urediti tudi administra* tivnim potom, čeprav ni vložena pritožba na državni svet.
59. Odredba vel. župana ljublj. oblasti z dne 27. 4. 1925., S. br. 1744., s katero se določa upoštevanje železniških legitimacij ob priliki potnih računov.
60. Dopis m. š. sv. ljubljanskega z dne 26. 5. 1925., št. 1470., s katerim se določa postopek ob priliki predlaganja 2. polletnega izkaza šol. upraviteljstva.
61. Okrožnica predsed. deleg. min. financ v Ljubljani z dne 21. 4. 1925., št. 1458., s katero se določa prejemanje stanarine za moža in ženo, ki sta drž. uslužbenca, pa ne živita v istem kraju v skup. gospod.
Imenik učencev v šolskem letu 1924./25.
Cesar Franc Drame Jušo Gaspari Miro Golia Pavel Horn Franc Horvat Zdravko Hemr Hugo Kink Slavko Klančar Ivan Kovač Jožef
Bajec Rado Baloh Evstahij Bevc Josip Briifach Viktor Cerkvenik Ivan Detter Ekhard Dolenc Vladimir Dražil Branko Golob Oton Gostiša Viktor Hafner Darinko Jankole Vojko
Adamle Roland Bizjak Emil Dejak Marijan Dolinšek Josip Drnovšek Andrej Gale Edvard Glaser Ivan Glaser Viljem Golia Ludovik Hrovat Rajmund Jicha Zdenko
I. razred.
Lah Dušan Ložar Ivan Ljubič Vinko Marn Franc Marolt Marijan Merljak Mirko Navinšek Roman Novak Ludovik Oman Ciril
II. razred.
Jerala Marijan Jurca Drago Kepic Roman Kravos Vladimir Križman Franc Marinšek Anton Markič Vladislav Marolt Stanko Melihar Bogdan Menard Boris Pangerc Miroslav Pavlič Anton
III.	razred.
Kenk Ivan Kenk Josip Kimovec Stanko Klančar Josip Klemenc Viktor Krištofelc Franc Kurnik Oton Mohar Leon Nachtigall Anton Novak Anton Pajnič Ivan
Podbršček Milan Remec Ljubo Seljak Božo Škrjanec Drago Šušteršič Anton Trotovšek Drago Verbič Janez Vidmar Joško Zorman Ciril
Pestotnik Emil Pirkmaier Miroslav Pirš Anton Podpečan Hinko Smolnikar Vinko Spitzer Ivan Šmelcer Viktor Šušteršič Josip Ulman Peter Zdravje Franjo Zorec Franjo Živec Karel
Pavletič Karel Perovšek Josip Pestotnik Rudolf Peternel Josip Plantan Milan Porenta Viktor Punčoh Ivan Rokavec Rudolf Seljak Henrik Stoječ Rajko Stržinar Viktor
Škrjanec Viktor Šušteršič Maks Tabor Martin Ulmann Bogomir
Armič Alojzij Blatnik Herman Breznik Vladko Dimnik Rafael Fošnarič Martin Gostič Janko Jelar Ivan Jelenc Aleš Jeločnik Alojzij Kovač Josip Lavrenčič Marko
Usenik Josip Verovšek Karel Virens Vilko Vrančič Drago
IV.	a razred.
Levec Viljem Lipušček Anton Lipušček Janko Lovšin Leopold Martinčič Josip Mlekuž Andrej Nefima Drago Olup Zvonko Podbevšek Franc Pokorn Vojteh Predalič Danijel
IV.	b razred.
Benčič Svetozar Bogme Simon Dereani Dominik Derenda Vladko Dolhar Josip Drnovšek Milan Foršnarič Josip Girzl Ljudevit Halik Mirko Hamann Ivan Hribar Mil an Hotujec Dragomir
Aplenc Alfonz Arnejšek Emil Bačar Stanko Bertossi Gvidon Breznik Vinko Čarman Franc Čemažar Stanko Dežman Josip Drnovšek Dragotin Frank Vladimir Fröhlich Evgen Girandon Herman Goričnik Evald Jančar Alojzij
Hrovat Vilibald Jamnik Anton Katana Ignacij Kordiš Edvard Lampič Rudolf Lapajnar Dušan Logar Karel Lukežič Josip Mayer Emerik Oblak Ignacij Plevnik Franc
V.	a razred.
Jerančič Viljem Kardelj Ivan Klemenčič Maks Kosmač Milan Kruhme Ernest Longer Milan Marinšek Marijan Marinšek Venceslav Merljak Vekoslav Mikec Franc Mirtič Ivan Osterman Karel Pelc Stanko Podgoršek Vinko
Zagorec Franc Zorman Ivan Zupan Slavko
Prezelj Fran Smolnikar Drago Šerbec Erik Vesenjak Marijan Vidmar Josip Zupančič Anton Žirovnik Franc
Neizprašan: Bitenc Ciril
Pokorn Ivan Poženel Zdravko Primc Josip Pristavec Stanko Richter Rihard Selan Martin Smrečnik Severin Sojer Franc Tavčar Stanko Vičič Ivan Viršek Stanko
Prochazka Josip Seidl Rajko Štergelj Josip Šušteršič Mihael Švajger Marijan Trebežnik Mirko Tiirk Anton Zalar Mirko Železnik Maks Živec Stanko
Neizprašan: Virens Vladislav
Ambrož Vladislav Baznik Stanko Brvar Stanko Brvar Vinko Černe Mirko Dolhar Stanko Gabršek Josip Gale Rudolf Jamnik Stanko Jare Vladimir Jereb Ivan
Anžič Frane Berlot Bogdan Bernardi Rajko Bitenc Josip Breskvar Franc Goli Jakob Končan Maks
Ahačič Franc Božič Anton Brišček Anton Cerovac Ciril Dolenc Miloš Dolinšek Eduard Dolšak Rudolf Dražil Bogomir Eržen Albin Jagodic Stanislav Japelj Albin
V.	b razred.
Kramar Adolf Kek Drago Klemenc Drago Klemenc Roman Koščak Vladimir Krulc Alojz Kurnik Rudolf Lovišček Rajko Maier Dionizij Mesesnel Alojzij Nosan Franc
Pirnat Ferdinand Prosenc Mirko Šerbec Evgen Šter Alojzij Vidmar Ivan Vinšek Ivan Wildmann Oton Wimmer Josip Zupan Silvo Zupančič Matija
VI.	a razred.
Krže Vojteh Krže Lenart Merčun Leopold Novak Stanko Oven Anton Pavle Marijan Prašnikar Bogoljub
Svete Ivan Svete Stanko Škafar Stanko Šteblaj Ivan Usenik Franc Vailgoni Roman Verhovec Vinko
VI.	b razred.
Kem Ivan Košmerl Josip Kotar Stanislav Krušič Franc Marinčič Herman Marinko Albin Pajnič Josip Podgoršek Stanislav Potočnik Ivan Slavič Franc
Smrečnik Silvo Snoj Stanislav Štrukelj Jernej Toni Vinko Valenčič Bruno Valiček Josip Vokal Stanislav Volbank Karel Zabukovec Ivan Žid'an Peter
Šolska naznanila in izkazi o napredku.
Šolska naznanila in izkaze o napredku so dobili učenci
II.	mestne deške osnovne šole v Ljubljani v šol. letu 1924./25. dvakrat, t. j. 31. jan. 1925. in 27. junija 1925.
Naznanilo o začetku šol. leta 1925./26.
Kedaj bo vpisovanje učencev, kedaj bo otvoritvena sv. maša in kedaj bomo na II. mestni deški osn. šoli v Ljubljani pričeli z rednim poukom, vse to bomo naznanili roditeljem i. dr. potom dnevnega časopisja in z »Razglasom«, ki bo roditeljem i. dr. na vpogled v veži II. mestne deške osn. šole v Ljubljani vsaj 7 do 14 dni pred začetkom šol. leta 1925./26.
Že sedaj pa opozarjamo roditelje in dr., da bo ob vpisovanju učencev, ki so že hodili v šolo, treba pokazati »Izkaz o napredku« oziroma zadnje »Šolsko naznanilo«, pri vpisovanju novincev pa »Krstni list« in »Izpričevalo o stavljenih kozah«, ki pa mora biti izdano, ali pa vsaj vidirano, od mestnega fizikata ljubljanskega.
Učencev, ki prebivajo izven Ljubljane, ni dovoljeno spre* jemati v mestne šole.
Uradne ure šol. uprav, med glav. počitnicami.
Za stranke bodo uradne ure med počitnicami samo vsako soboto v času od 8.—12. ure dopoldne v upraviteljevi pisarni (Cojzova cesta 5./I. na levo).
V	Ljubljani, dne 27. junija 1925.
Upravitelj stvo
II.	mestne deške osnovne šole v Ljubljani.