izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko *n* gospodarskega razvoja posameznih panog. T6"1 a» c< Gor*.., . eu" gospodarskih K?**« te KOspodarstvo bo po predvidevanjih po- V iu» di*na k , Je prU1° do Predloga, da se Gc le ha lovansk!,n * PrtPoJI k Ljubljanski banki, ii, to >w. a|^em D.... :i . „ .... •___i razvoj do 1975. leta 5856 milijonov —Istev; od tega samo industrija 3145 N h. Pa GorinVV° Pa okr°8 1000 milijonov. Tolikšnih lO°re samenJska kreditna banka skupaj s podjetji *ka t! teh»ik" Ul- Zato ,n zaradi modernizacije »oren j-ki je '^oL^m'^111 m.er»lu ena najmočnejših bank, saj K pa na . ep°*itih na prvem, po kreditni zmog- ^Sin e,1a na Jcr *° komitenU predvsem poudarili, ?°fer.«Vprašanie P,rlhod"Jem zboru Ljubljanske banke S |'JSke8a SOsn HVi/nlh kreditov, so se predstavniki tako,r»k kornnenUtVa ,zrekl1 ** PriPOJitev. Proti »o ^arenj: «ga dela začela 1. januarja prlhod-kot podružnica Ljubljanske banke. je bil podan tutli predlog, "le u^la *drn?>JSka kreditna banka kot lemeljna i Na. ? po«lovati Tga de,a ***** 1 Januarja prihod P bi erajšniei« Podružnica Ljubljanske banke. Vs»ov!e sablja'". lhwu jc bH POdra tudi predlog, sk« banko .a, ba,,ka Preimenovala v prihodnje aH v Slovensko gospodarsko banko. ga, slabega in spolzkega vozišča nekoliko zaneslo iz svoje kolesnice, pa ga brez uporabe lopate in peska ne moremo spraviti na cesto. Pri takem speljavanju na poledeneli površini nam bo lahko v pomoč tudi nekaj kvadratnih decimetrov velik kos strešne lepenke, katerega podložimo pod drsajoče kolo. Ker je lepenka na obeh straneh hrapava, bomo vozilo mnogo lažje spravili z mesta. Menim, da ta nasvet — čeprav je videti malenkosten — ni odveč in bo najbrž marsikaterega voznika rešil iz zagate. Vzporedno s tem pa mislim, da je potrebno voznike motornih in drug'h vozil opozoriti na brezhibnost in pravilno opremo vozil s svetlobnimi telesi in seveda tudi na pravilno uporabo. Zlasti to velja še predvsem za kolesarje in vprežna vozila. Tudi za slednji dve kategoriji udeležencev v prometu veljajo določila pravilnika o napravah in opremi za vozila v cestnem prometu. Pogosto slišimo, da mora biti motorno vozilo opremljeno po predpisih, da mora biti tehnično v redu, zato so tudi redni tehnični pregledi motornih vozil nekakšno jamstvo, da so motorna vozila, ki so v prometu tudi tehnično brezhibna (vsaj ob tehničnem pregledu), medtem ko za vprežna vozila in kolesa tega ne moremo trditi. Kot vozniki le prepogosto naletimo na kolesarje in voznike vpreg, ki v megli, mraku in ponoči kri/arij«) po cestah brez luči In predpisanih odbojnih stekel. Ali malomarni lastniki koles in vprežnih vozil, ki vozijo brez luči, res mislijo, da morajo vozniki motornih vozil paziti nanje, pri tem pa brezbrižno izpostavljajo v nevarnost sebe in druge udeležence v prometu. Prej ko slej bodo tudi ti morali upoštevati predpise, za kar pa Je potrebna poostrena kontrola delavcev milice. M. Mažgon Odkrita beseda o socialnih razlikah V Ljubljani se je v sredo začela tretja seja konference zveze komunistov Slovenije. Osrednja točka dnevnega reda je bila Zveza komunistov in socialne razlike v naši družbi. Prvotno je bilo predvideno, da bo seja trajala dva dni, zaradi številnih razpravljavcev pa je zasedanje trajalo tudi včeraj. Predlog stališč in sklepov o socialnem razlikovanju je prvi dan obširno pojasnil Vinko Hafner. »Večina delovnih ljudi skupaj s komunisti je prepričana, da smo dosegli tolikšne razsežnosti socialnega razlikovanja, da začenjajo resno ogrožati socialistični razvoj in slabijo zaupanje ljudi v učinkovitost celotnega družbenega mehanizma. Zato so prepričani, da moramo poglabljanje socialnih razlik preprečiti, nekatere takoj odpraviti, druge pa v skladu z realnimi družbenimi možnostmi postopno zmanjševati,« je rekel Vinko Hafner. V četrtek je v razpravi sodeloval tudi član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Edvard Kardelj. Razpravljal je o vzrokih za nastajanje socialnega razlikovanja. Po njegovem so tudi takšni vzroki, ki jih prav kmalu ne bomo mogli odpraviti. Ko pa je govoril o predloženih sklepih, je menil, da bi jih kazalo sprejeti v dveh delih: en del naj bi predstavljal predložene in dopolnjene sklepe, drugi del pa čisto določne sklepe, ki bi določali časovno ukrepanje. Oglejmo si, o čem so razpravljali in na kaj so opozorili prva dva dni zasedanja nekateri udeleženci z Gorenjske. Anton Zupan z Jesenic je spregovoril o perečih socialnih problemih, ki jih prinaša tržni sistem gospodarjenja. Poudaril je, da se strinja samo s tistimi razlikami, ki izhajajo iz dela, ne pa s tem, kar prinaša deformiran in ne-izpopolnjen gospodarski sistem, okoriščanje, zlorabe, monopolizem in podobno. Opozoril je tudi, da se iz železarske panoge preliva dohodek v druge gospodarske panoge. — Zdravko Krvina je predlagal, da morajo davčna politika, davčni sistem in davčna služba zagotoviti učinkovito reguliranje za pridobivanje dohodka ter zbiranje sredstev za skupne potrebe v skladu s socialističnimi načeli. Zato je treba zagotavljati stalno javnost osebnih in drugih dohodkov ter osebnega premoženja kot najširše demokratične kontrole delitve po delu. — Zvone Cerne iz Kranja je poudaril, da ob uveljavljanju načrtnega in tržnega gospodarjenja ne bi smeli biti enostranski, ker prav preveliki poudarki trž-nosti povzročajo nastajanje razlik, s kakršnimi se tokrat ukvarja konferenca zveze komunistov. Razlike nastajajo tudi med panogami, ki so zlasti očitne v primerih, ko monopolne gospodarske organizacije ustvarjajo presežke in jih tudi delijo, čeprav jih niso dosegle po lastni zaslugi. — Leopold Kejžar pa je orisal socialne razlike med območji naše republike. Dejal je, da so prispevki za skupno porabo med območji zelo različni. Predlagal je spremembo zbiranja sredstev za skupno porabo, pri čemer bi bilo treba uveljaviti tak sistem, ki bi bil zasnovan na dogovarjanju in ki bi uveljavil pravičnejšo odmero prispevkov. — Pavle Gantar iz Kranja pa je v razpravi opozoril, da je socialno razlikovanje med drugim povzročala tudi nedosledna državna regulativa, ki ni upoštevala dejanskih razmer, kar bi morala posebno v primerih, ko je sprejemala odločitve, ki lahko socialno razlikovanje še povečujejo. V imenu gorenjskih članov konference je predlagal spremembo dela besedila sklepov, s katerim zahtevajo, da z ukrepi zagotovimo vsem delovnim organizacijam enake pogoje go» spodarjenja ter preprečimo nadaljnje oblike neupravičenega bogatenja. A. £. I XII NOVOLETNI SEJEM OD 16. - 26. DECEMBRA JESENICE 0 Včeraj popoldne je bila seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta, na kateri so se dogovorili o pripravah na razširjeno sejo sveta. Strinjali so se s predlogom, da bi jo pripravili po 1. decembru in nanjo povabili sekretarja zveze sindikatov Jugoslavije Marjana Rožiča. Obenem pa so se menili tudi o pripravah na razpravo o oceni gospodarskih gibanjih glede na stabilizacijski program in o vlogi delovnih organizacij. Pri občinskem sindikalnem svetu obravnavajo rudi predlog republiškega sveta o razdelitvi sredstev in prispevku za izgradnjo delavske univerze v Banjaluki. D. S. £ Pred dnevi je bila na Jesenicah seja komisije za kulturo pri predsedstvu občinske konference ZMS, na kateri so se menili o pripravah na praznični ples v TVD Partizan na Jesenicah in se domenili, da ga bodo organizirali pod vodstvom plesnega učitelja in ob zvokih ansambla Bojana Svetline. £ Na zadnji seji komisije za šole, ki zelo uspešno deluje pri občinski konferenci ZMS, so se dogovorili o skupnih akcijah na jeseniških srednjih in osnovnih šolah in razpravljali o nekaterih važnejših problemih na šolah. Ugotovili so, da javno ocenjevanje ni povsod dosledno in se zmenili, da bodo sklicali posvet z ravnatelji srednjih in osnovnih šol v občini. Obenem so sprejeli tudi sklep, da bodo posamezni člani komisije redno obiskovali vse mladinske aktive po šolah in se tako seznanjali z njihovim delom in s težavami. Še posebej pa se bodo zavzemali za mladinske ure, na katerih bi obravnavali učenci in dijaki nekatera najbolj aktualna družbena in politična vprašanja. D. S. 9 V torek je bila seja sekretariata kluba odbornikov kranjske občinske skupščine. Sekretariat je razpravljal o načinu in metodah dela kluba in o programu kluba. 0 Kranj, 19. novembra — Zjutraj se je v domu JLA v Kranju začelo posvetovanje predsednikov in sekretarjev krajevnih organizacij socialistične zveze. Na posvetu so razpravljali o aktualnem mednarodnem političnem položaju, o pripravah in vodenju sestankov in o cvidentiraniu. — Danes opoldne pa se je sestal tudi odbor za industrijo pri občinskem sindikalnem svetu. Razpravljali so o vsebinskih in kadrovskih pripravah na volilno konferenco. A. Ž. £ V četrtek popoldne sta se sestala oba zbora kranjske občinske skupščine. Obravnavala in sprejela sta poročilo o učnih in vzgojnih uspehih v osnovnih in srednjih šolah in poročilo o ukrepih za odpravo negativnih pojavov v delovnih organizacijah. V nadaljevanju pa sta sprejela več odlokov s področja oddaje o/iroma prodaje zemljišč in prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Sprejela sta tudi spremenjeni odlok o zazidalnem načrtu za stanovanjsko sosesko S 4 Klanec in ugotovila splošni interes za razglasitev nekaterih zemljišč za gradnjo nove ceste Zgornje Bitnje—Strazišče. A.Ž. ■iM.T.\'JIHi £ Na torkovi seji občinske konference zveze komunistov, kjer so razpravljali, kako danes stanovanjska in urbanistična politika vpliv: ta na socialno razlikovanje, niso izvolili delegata za drugi k« ngres zveze komunistov Jugoslavije. Do volitev ni prišlo med drugim tudi zato, ker se komite občinske konference ZK že pred sejo konference ni strinjal, da bi bil na kandidatni lisii samo en kandidat. £ Zvedeli smo, da se bodo v sredo v radovljiški občini zbrali prometni strokovnjaki in obravnavali, kakšne posledice bi imelo obratovanje kamnoloma v Kamni gorici za promet. A. 2. ŠKOF J A LOKA 0 Za torek je sklicana seja izvršnega odbora občinske kontciciRc N/IM. Skofja Loka. Na dnevnem redu je razprava o začetku akcij ta pripravo nadomestnih volitev v republiški zbor, izvedbi letnih konferenc krajevnih oigani/acii SZDL in priprava predlogov kandidatov za občinska priznanja OF. 0 Za sredo je sklicana seja predsedstva občinskega sindi kalnega sveta Skofja Loka. Na dnevnem redu bo pogovor o pripravah na Seminar, ki !.i bo občinski sindikalni svet sredi decembra pripravil za predsednike in tajnike osnovnih organizacij sindikata in razprava O pripravi na plenum občinske organizacije sindikata, ki bo prve dni decembra. -lb Predavanja iz civilne nadaljujejo Tudi prihodnji teden bo po krajevnih skupnostih kranjske občine predavanje iz civilne zaščite z naslovom »Zaščita ljudi, živali in hrane v vojni in miru«. To predavanje je sicer obvezno za nerazporejeno prebivalstvo, vendar je zaradi velikega praktičnega pomena priporočljivo tudi drugim, saj je srečanje pre-davatelja-strokovnjaka z ljudmi najlepša priložnost za pojasnjevanje in razčiščevanje raznih praktičnih vprašanj in problemov s tega področja. Danes objavljamo program predavanj za prihodnji teden. Družine so že obveščene z vabili, po krajevnih skupnostih pa visijo tudi lepaki. Danes (sobota) bosta dve predavanji in sicer ob 18. uri v šmartnem pri Cerkljah in ob isti uri na Štefanji gori. Tudi v nedeljo bosta dve predavanji, in sicer ob 9. uri dopoldne v Kokri in ob 14. uri na Podblici. V torek, 23. novembra ob 18. uri bosta predavanji v Predosljah in na Kokrici. V sredo, 24. novembra bo ob 18. uri predavanje na Poženiku, ob 1830 pa v Podbrezjah. V četrtek, 25. novembra, se bosta predavatelja oglasila ob 19. uri v Naklem in v Bitnjah, kjer bo predavanje za prvo skupino občanov, za drugo skupino pa bo kasneje. V petek, 26. novembra, ob 19. uri bo predavanje v Goricah, v soboto, 27. novembra ob 19. url pa v Trbojah. Ker sta bili lani po krajevnih skupnostih občine že dve V Vogljah bodo praznovali Krajevna skupnost v Vogljah bo praznovala prihodnji teden krajevni praznik. Praznični dnevi so posvečeni spominu na ustanovitev prvega odbora osvobodilne fronte slovenskega naroda v tem kraju, ki so ga osnovali na pobudo revolucionarja Toma Brejca 22. novembra 1941. leta Praznovanje se bo začelo jutri, v nedeljo, 21. novembra, ko bodo člani sveta krajevne skupnosti obiskali vse nad 75 let stare vaščane in jih obdarili s skromnimi darili. Med tednom bodo imele slavnostne seje vse domače družbenopolitične organizacije in pregledate opravljeno delo. V petek zvečer bodo nočne vaje domačega faailskega društva« V prazničnih dneh se bodo ljudje spomnili tudi nove tr govine v Vogljah, ki jo je lani 21. novembra odprlo pod-ictie /ivila iz Kratila Trgovina predstavlja z i vascane veliko pridobitev in tega so izredno veseli. Praznovanje bodo zaključili v soboto, 27. novetubra, zvečer, ko bo slavnostna seja sveta krajevni skupnosti. -Jk predavanji iz civilne zaščite, in sicer o zunanjepolitičnem položaju in o samozaščiti, so organizatorji letošnjega predavanja pri določitvah ure predavanja upoštevali lanske izkušnje ter govorjeno besedo popestrili s filmi, kar daje predavanjem še večjo zanimivost. Prav tako smo izvedeli, da bosta letošnjo zimsko sezono po krajevnih skupnostih še dve predavanji. Pri prvem, ki bo na programu najverjetneje januarja, se bodo občani seznanili z načinom » ^ nja in alarmiranja, P1 gem, ki bo februarja au^ ca, pa z zaščito v P nesreč v vojnem aH času. .j te# Kot smo že poyedau^itt sedanje predavanje o ^ ljudi, živali in hranf.vanji* vaseh. Ker bo pri P*?"*— Uf v mestu več poudarKa^. jD ščiti ljudi, manj pa z reda-hrane, bodo datume vanj določili kas"eJ^jfcH* Priznanja krvodajalcem dia Jesenice za v v času akcije- so p Spominske značke ^ i številni občani, M ^jb udeležujejo krvo^J g Občinski odbor RK na Jesenicah je tudi letos podelil priznanja organizacijam in posameznikom, ki so redno udeležujejo krvodajalskih akcij. Priznanja so prejele naslednje organizacije: social-no-zdravstvena služba železarne Jesenice, kolektiv PIT in sindikalni odbor skupščine občine Jesenice. Priznanje so podelili tudi kolektivu red" Spominske zn£ jeli no udeležujejo •"".~rtlttj* akcij v občini. PrtfJW značke so podehb pi<; , r V v gledališču Tone ^ kratkem kulturnem »j 0 mu je nastopil pe* kp0-Blaž Arnie, o po^m^ dajalstva pa je dr. Emil Ažman. BOtf Registracija motornih voz'' Skladno z določilom cijl motornih in priklopnih 13. člena pravilnika o IJg «. ..,-nih vozil (Uradni Ha* *r '^q. 20/67) JE TREBA REGISTRACIJO MOTORNE*** "J ŽILA ZA NASLEDNJIH 12 MESECEV opravi" v pretekom veljavnosti prometnega dovoljenja. * ZA MOTORNA VOZILA, KATERIM REGISTRA-. PRETEČE 31. 12. 1971 - bo oddelek za sP,ošn^p&* ne zadeve skupščine občine Kranj podaljševal J^^jjiO cijo v sobi št. 177/11 upravne stavbe skupščine Kranj v Kranju, Trg revolucije št. 1, v mesec" ,a|i bra 1971 vsak delovni dan od 7. do 12. ure in v * ju popoldne od 14. do 17. ure po naslednjem t 10—40 do 23—30 v četrtek, 25. U 23—30 do 30—40 v petek, 26. H- 30—40 do 63—00 v sredo, t. 12- 63—00 do 90—«0 v četrtek, 2.12 KR KR KR KR KR KR 91—00 do 97—80 97—80 do 101—50 KR 101—50 do 110—50 KR 110—50 do 120—10 KR 120—10 do 136—50 KR 136—50 do 164—30 KR 164—30 do 177—50 KR 177—50 do 191—00 KR 191—00 do 206—30 KR 206—30 do 222—80 KR 222—80 do 244—00 KR 244—00 do 263—20 KR 263—20 do 285—30 KR 285—30 dO 304—«0 LJ 10—30 do 286—10 LJ 286—10 dO 382—10 L.I 382—10 do 468—20 U 468—30 do 485—«2 KR 10—040 do 17—750 v petek, 3.12. . v ponedeljek, *• l" v torek, 7.12. v sredo, 8. 12. v četrtek, 9.12. v petek, 10-12- j2 v ponedeljek, v torek, 14. 12-v sredo, 15- 'Z-v četrtek, »• v petek, 17. 1* ,_«.. v ponedeljek, 20.« v torek, 21.12-v sredo, 22. Jz; cetrtek, 23;J2' 27.12- v petek, 24. ** 1,0: v ponedeljek, v torek, 28. 2. v sredo, 29. Iz- S seboj je treba prinesti (osebno ali po tllC'"7 jk — PROMETNO DOVOLJENJI. tcM v$£Gh - VELJAVEN KAR ION O II.UNIČIM DU MOTORNEtfA VOZILA Jp^' Ceatno pristojbino, zavarovalnino 0,0,ih'!-'1 upravno takso bo lastnik ah uporabni* m .e f. žila lahko vplačal ob podaljšanju registra tfif^ Ce lastnik oziroma Imetnik pravice Up*^ pod*',,* nega vozila v predpisanem roku ne 7; ^i0Vj» f***"^ nja veljavnosti prometnega dovoljenja, »"jj^ pil p1 rano vozilo odjaviti. Evidenčne tablice v vrniti. ..-v* K»A Ae%e SKUPŠČINA OBČIN**; „d« Oddelek /a splošno uP"' A novembra 1971 GLAS * 3. STRAN hrani posoja Jjbrestuje menja Ograjuje m Jadovljica Bled Škof j a Loka Jesenice Železniki Žiri Dobro sodelovanje so zborovali so se na SC°«opoldne » lu ibSnnarnem Pometo-NtkiS l Kranju pred- E obnnikn J er '"""»stoj -n Pri -de,° »veta za Gorenjske —o sveta za h f. 8M"°d"r-j ■ rv^i "< delo vin.t.v.,. S?* «ratJ lbornice Pa so dclo strokov obrt gospo-Kranju. razpravljali tu t* Problemih obrtne dejav- v Sloveniji. ,v razpravi so ugotovili, da * 5*5*0 zasebnih obrtnikov L2^» dveh letih precel 2**Vo. Vzrokov za to Je al- eden od njih pa ic Premajhna skrb za raz-Obrtništva v občinah. * Poudarili, da bt ob spre-C^nju dolgoročnih razvo-Wrti°btVn morali upoštevati . ^ustrezen razvoj zasebne aruibene obrti. Posebno v m^nJebodo ^ — občine lahko "Sikanj - Škofja Loka odprta v dokajšnji meri vplivale na razvoj obrtne dejavnosti. To pa zato, ker bodo glede na ustavne spremembe lahko same določale davčne osnove in druge pogoje za razvoj obrti. Na zboru so se posebej poudarili, da naj bi v prihodnje v občinah priznavali davčne olajšave tistim obrtnikom, ki se bodo odločali za vlaganje sredstev v razširjeno reprodukcijo. Predstavnik sveta za obrt pri republiški gospodarski zbornici je ob tej priliki seznanil udeležence posvetovanja tudi z nekaterimi spremembami in novostmi v predpisih, ki se nanašajo na družbeno in zasebno obrt. Ob tem je tudi poudaril, da republiška gospodarska zbornica še vedno odločno vztraja pri stališču, da se v prihodnje obrt kot postranski poklic prepove. A. 2. obnove cestnega od yT*» nusd Zgornjimi Bttnjami y_ «*btuco Je bila cesta 00 proti Skorji Loki dal J C* *»prta. Cesto obnavlja fc*l*vo podjetje Iz Kranja. S *° Mta pretekli teden ^tvujnejša dela na trasi ^^a. so cesto spet odprli \V In se s tem .zognl »Ugotovili smo, da bi se Lesno industrijsko podjetje (LIP) Bled v morebitni združitvi s sorodnim podjetjem ta hip pojavilo kot manj ugoden partner. Zato pa smo tem bolj pripravljeni za dogovore o morebitnem sodelovanju. Menim namreč, da je dobro sodelovanje boljše od slabe združitve,« pravi direktor LIP Bled inž. Oleg Vrtačnik. V tem blejskem podjetju danes nimajo težav z likvidnostjo. Poslujejo namreč s pronicanjem, da je likvidnost stvar podjetja ne pa države. »Posebno skrb smo zato posvetili organizaciji prodaje in tako danes prodajamo le tistim kuncem, ki ne kasnilo s olačevanjem računov. Letošnji dohodek v podjetju bo znašal okrog 120 milijonov v primeriavl z 90 milijoni dinarjev. Izvoz pa bomo letos povečali v pri merjavi z minulim letom za okrog 400 tisoč dolarjev. Izvozili bomo za približno 2,1 milijona dolarjev v države srednje Evrope. Tolikšen izvoz pa predstavlja okrog četrtino naše celotne letne proizvodnje.« Sedanji rezultati in organizacija proizvodnje v LIP Bled kažejo, da bodo dolgoročni program podjetja lahko uresničili v treh namesto v petih letih. Proizvodnjo so i/ 9 proizvodnih mest uredili sedaj v dveh tovarnah — na Bledu in v Bohinjski Bistrici. Obdržali so proizvodnjo vrat in opaznih elemen tov, opustili pa so proizvodnjo kegljišč in zabojev. Na rcc. V teh dneh delavci ob cesti razgrinjajo humus za zatravitev, dosipavajo bankine in urejujejo vse potrebno za vožnjo pozimi. Spomladi bodo z deli nadaljevali. Položili bodo asfalt in beton, namestili potrebne varnostne ograje, uredili dovoze na cesto in jo zavarovali. Tako bo cesta prihodnje leto gotova. -jk Rečici in v Bistrici so zgradili tudi dve večji skladiščni hali, ki jih nameravajo postopoma preurediti v proizvodne hale. Hala na Rečici (7500 kvadratnih metrov) je že gotova, medtem ko bo hala v Bistrici (4000 kvadratnih metrov) končana do 1. januarja. Sklenili so tudi pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju z Gozdnim gospodarstvom Bled in v okviru te pogodbe dobili posojilo v vrednosti 5 milijonov dinarjev. Sicer pa bodo celotne investicije v LIP Bled letos znašale okrog 30 milijonov novih dinarjev. »1. oktobra smo v podjetju sprejeli tudi pravilnik o delitvi dohodkov. Ta bolj spodbuja delavce k proizvodnji kot prejšnji. Že prvi mesec smo namreč zabeležili za 13 odstotkov večjo produktivnost letos. Posebnost tega pravilnika je, da so delavci vsak dan obveščeni o rezultatih prejšnjega dne In zato si lahko vsakdo v podjetju vsak hip sam izračuna svoj osebni dohodek. Praktično Z! smo v podjetju ukinili tudi tako imenovane skupinske norme in sprejeli sklep, da norm v podjetju nihče ne more spreminjati. Menim, da so tudi te spremembe precej pripomogle k večji produktivnosti oziroma boljšim rezultatom, ki smo jih dosegli v zadnjih mesecih.« »Tovariš direktor, kako pa je z žago v Podnartu?« »Trenutno ima naše podjetje štiri žage in vse obratujejo s polovično zmo2'ji-vostjo. Znano je, da je bila žaga v Podnartu pred leti modernizirana. Ne glede na to pa naš nroizvodni program kaže, da trenutno ni izgledov za obratovanje te žace. če se je pred leti zgodila namaka, ni nujno, da io mi sedaj plačujemo. Vendar mislim, da investicija nI izgubi lena. Hala z osnovnimi sredstvi je tam in vse sku-kai bomo konzervirali. Ko pa bomo naš nroizvodni oro-gram širili, nam bodo tamkajšnje zmogljivosti prišle zelo prav. da jih vključimo v proizvodnjo.« . fcalar Novi prostori hotela Toplice Do prihodnje turistične sezone bo hotel Toplice na Bledu dobil nove prostore. Podrli so namreč dosedanjo restavracijo ob jezeru, na istem mestu pa bodo zgradili novo. Razen tega bodo preuredili kuhinjo in jo pomak- nili bliže restavraciji. Postavili pa bodo tudi kavarno s teraso in prostore za igralnico, ki se bo potem preselila iz sedanjih prostorov v hotelu Jelovica. Novi priključek hotela Toplice bo precej polepšal središče Bleda. veletrgovina bled vam nudi po REKLAMNI CENI za praz nike od 15. novembra do 5. decembra: Šunka 450 g CARNEX Mesni doručak 200 g CARNEX Napolitanke vafel 500 g SOKO Čokolada mlečna 300 g SOKO Čokolada mlečna 200 g SOKO Čokolada lešnikova 200 g SOKO Karamele sadne — lešnik 100 g SOKO Vino — Frankopan črno 1 1 ISTRA Vino Vince 1 1 ISTRA 15,50 din 3,70 din 5,70 7,20 4,80 6,00 1,30 6,50 6.50 din din din din din din din Izkoristite ugoden nakup! Priporočamo novo kavino mešanico BRAVO Enoletni obračun obrambnih priprav Radovljiška zavzetost za probleme alkoholizma V sredo, 17. novembra, je bilo v Kranju posvetovanje, ki sta ga sklicala predsednik sveta za narodno obrambo pri skupščini občine Kranj Slavko Zalokar in predsednik koordinacijskega odbora za splošni ljudski odpor pri občinski konferenci SZDL v Kranju Tone Volčič. Nanj sta povabila predsednike krajev nih skupnosti, predsednike odborov za SLO (splošni ljudski odpor) v krajevnih skupnostih, predsednike krajevnih organizacij SZDL, sekretarje ZKS, predsednike krajevnih odborov Zveze borcev, predstavnike organov za narodno obrambo itd. Kot smo slišali v uvodnih besedah, je bil namen sredinega posvetovanja obračun enoletnega dela na področju obrambnih priprav v kranjski občini, in to predvsem v bazi, v krajevnih skupnostih, kjer delujejo odbori za splošni ljudski odpoi. Prav zadnji manevri Svoboda 71 so poka zali, kako pomembna je vloga teh odborov, saj so v bistvu nosilci in organizatorji totalnega odpora prebivalstva proti okupatorju. Zato jih bo treba še bolj učvrstiti in organizacijsko izpopolniti. Sedanji, relativnu mirni politični položaj v svetu ne sme biti opra vičilo za neaktivnost na področju obrambnih pripi \. Nadalje smo v uvodnih mislih na posvetovanju slišali oceno dela odborov za SLO v krajevnih skupnostih kranj st.e občine. Njihova naloga ie med drugim tudi organizacija enot civilne zaščite in sodelovanje pri organizaciji izobraževanja prebivalstva. V razpravi so prisotni nani zali vrsto uspehov in slabosti pri obrambnih pripravah v Občini ni delil kl.i|e\nill od- borov za SLO. Poudarjali so, da je treba te oblike še razvijati. Se posebno pomembno je izobraževanje prebivalstva, članov odborov za SLO in sodelovanje le-teh s partizanskimi enotami ter organom za narodno obrambo pri skupščini občine. Slišali smo težave nekaterih, predvsem mestnih krajevnih skupnosti pri organizaciji predavanj za nerazporejeno prebivalstvo. Nekdo je predlagal, da bi za tako izobraževanje lahko skrbela sredstva javnega obveščanja, predvsem televizija. Drugi pa so menili, da take oddaje ne morejo nadomestiti žive besede predavatelja, razen tega pa ima vsaka krajevna skupnost še svoje posebnosti. Ker smo na področju obrambnih priprav in vzgoje prebivalstva že sprejeli zakone in politične ter programske usmeritve, je treba od načelnosti preiti na konkretno delo in izpolnjevanje nalog. Na posvetovanju so se ze-dinili, da smo na področju obrambnih priprav dosegli uspehe tam, kjer smo bili konkretni. Prisotni so tudi sklenili, da bo potrebna večja pozornost pri sestavljanju odborov za SLO po krajevnih skupnostih, ker so ti odbori sedaj sorazmerno stari. Treba jih bo pomladiti in s tem zagotoviti ljudi za prihod nost. Problematiko teh odborov v mestnih krajevnih skupnostih pa bodo obravnavali na posebnem posvetovanju. Prav tako so na posveto vanju sklenili, da bodo prihodnje leto organizirali senu nar za odbore za SLO, razen tega pa bo treba delati še z vsakim odborom posebej ob konkretnih nalogah in problemih. Na koncu so poudarili, da so obrambne pripra ve naloga vseh družbenih in političnih dejavnikov v občini. Vanje se sedaj aktivno vključuje tudi mladi iska organizacija in sindikat. J. Košnjek Občinska konferenca SZDL Radovljica je ta teden sklicala posvet, na katerega so povabili predstavnike delovnih organizacij občine, zdravstvene delavce, predstavnike skupščine občine in druge. Na posvetu naj bi izoblikovali stališča proti vse večjemu družbenemu zlu — alkoholizmu. V občini Radovljica se lahko pohvalijo, da so že pred časom začeli razmišljati in se zavedati, kolikšnega pomena je organiziran in osveščen boj proti pojavu alkoholizma. Že pred leti je Psihiatrična bolnišnica v Begunjah napravila raziskavo o alkoholizmu v občini, letos v avgustu pa je bil ustanovljen v Radovljici tudi eden prvih klubov zdravljenih alkoholikov na Gorenjskem. Zato ni nenavadno, če so v občini, ki je pokazala že dobršno zanimanje za ta problem, ustanovili tudi koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu. Na posvetu so prisotni izrekli vse priznanje, moralno podporo in tudi materialno, klubu zdravljenih alkoholikov. Vse kaže, da bo klub lahko postal tisti subjektivni faktor, ki bo lahko posnmez-ne hude primere alkoholu vdanih občanov rešil oziroma skušal reševati. Predstavniki delovnih organizacij so namreč povedali, da so kljub preventivnim ukrepom med delavci pojavljajo alkoholiki, /oper katere ne bodo RlOgli ukrepati drugače, kot jih izključiti i/, delovne skupnosti. Posamezniki so poudarili, da bi pri preprečevati ju alkoholizma v delovnih organizacijah morale opraviti svojo vlogo — predvsem preventivno — tudi sindikalne organizacije. Med pomembnejšimi sklepi posveta je bil tudi predlog za spremembo odloka o ob-i at ovan ju gostinskih obratov. Ti naj ne bi bili odprti pred sedmo uro zjutraj, zaprti pa naj bi bili po 23. uri. Na ta način naj bi preprečili prodajo alkoholnih pijač delavcem pred odhodom na delo in pa popivanje v nočnem času. Poudarili so tudi, naj bi inšpekcijske službe in pa organi varnosti pogosteje kontrolirali prepoved točenja alkoholnih pijač mlado- \r ti ni"1 letnim osebam, v '...^zJ* naj bi občinska skup*^ i5. poslila še enega špektorja. Posebej *° ni na posvetu graji"1 letpi-alkoholnih pijač m«*1 ^ kom v blejskem dlsC%^ Cynar in sploh P°n0\, ^ mladine, kar vse vot» holne razvade. ^,M' Skrb za Na Jesenicah že vrsto let zelo prizadevno skrbi za mlade po osnovnih šolah to-varišica Ivanka Torkar, pred sednica Društva prijateljev mladine. »Katerim nalogam ste v zadnjem času dali največ poudarka?« »Naša glavna skrb je v tem, da vsako leto pripravimo letovanje socialno in zdravstveno ogroženih otrok, vsakoletni sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo, razne proslave in novoletno jelko. Pri DPM deluje tudi pionirska komisija, ki si prizadeva, da bi pionirji iz. osnovnih šol tesneje sodelo vali z lokalno radijsko postajo. Sprva bodo pošiljali le novice, pozneje, ko bodo na Radiu Jesenice oddajali vsal dan, pa bodo sami or-"ani/irali in vodili svojo pionirsko oddajo. Mislim, da bi prav s tem dobili pionirji precejšnjo delovno spod hudo.« »Kdaj bo na Jesenicah sprejem cleibanov v pionirsko organizacijo?« »V četrtek, 25. novembra, bomo na vseh osnovnih šolah svečano sprt jeli skupno 426 cicibanov v pionirsko or-ganizacijo. Ob tej priložno- Stalne kadrovske priprave na volitve Pred kratkim jc občinska konferenca socialistične zveze v Radovljici sprejela akcijski načrt o izvajanju stalnih kadrovskih priprav na volitve. Te priprave bodo v prihodnje stalna naloga soci- Modna konfekcija Krim — obrat Kranj SPREJMEMO VEC KROJACEV IN ŠIVILJ Osebni dohodki od 1000 do 1300 din. Povrnemo "h i /a na Jelo. alistične zveze in drugih družbenopolitičnih organizacij, društev, združenj občanov in interesnih ter družbenih samoupravnih skupnosti. Ker bodo prihodnje volitve odbornikov in poslancev 1973. leta, akcijski načrt omogoča premišljen in sistematičen izbor možnih kandidatov. V tem izboru oziroma evidentiranju pa naj bi sodelovali vsi. Pri tem se bo socialistična zveza zavzemala za evidentiranje in kandidiranje tistih, ki imajo zaradi družbenopolitične aktivnosti in delovnih uspehov zaupanje med ljudmi. Seveda pa bo upoštevala tudi njihovo pripravljenost in resnično zavzemanje pri uresničevanju sprejetih dogovorov Že ob evidentiranju bo socialistična zveza upoštevala novi sestav občinske skupščine v skladu z. ustavnimi spremembami in skrbela za Ustrezno zastopstvo vseh področij združenega dela, družbenih skupin in skupnosti v komuni. Upoštevala pa bo tiste kandidate, ki na zadnjih volitvah niso bili izvoljeni. Osnovno stališče načrta pa jc, da mora bili evidentiranje javno in utemeljeno s podatki po sprejetih ki itci i-rli 0< alistične zveze za kandidat« vseh volilnih funkcij. še pred evidentiranjem bo do s tem načrtom seznanjene vse krajevne organizacije so-i ialisl ične zveze, di užbenc in .1. kune organizacije, društva m samoupravne skupnosti. Razen tega pa bo v tem času občinska konferenca SZDL tudi ocenila aktivnost odbornikov pri uresničevanju volilnega programa, ki so ga kot kandidati sprejeli na Zadnjih volitvah. Hkrati pa bo občinska konferenca začela pripravljati na podlagi srednjeročnih in dolgoročnih načrtov razvoja občine svoj volilni program. Osnova celotnemu programu naj bi bile žel je in pot i ebe vseh ol h am >v ter seveda tudi možnosti za uresničitev. Le tako bo volilni progi am sorialr.I i. nr ZVeze za razdobje Il)7^ < U> 1977 • hm m; a avni družbeni dOgOVOl m obveznost vseh izvoljenih kandidatov in M lihiih teles do svojih voliv cev. J. R. sti jim bodo starejši U pPtf pripravili progra^^jo Jesenice pa jim b° P pjoH|r' lepe čepice, rutke sko legitimacijo.« »Kako skrbite j**^ in zdravstveno ogrske?« S(V' »S socialno iti Z*J f$ ogroženimi otroci » ^ skrbstvenega °^k%fj< ske skupščine J ^ * tudi pri nas. 11'1 v r0R, \ lam seznam takih & žive v slabih drui^ Pr merah in ki ji«" bf hodnje icto omotf* i-*.....,,iie * r ,k, ili- plačno letovanje ^ domu v Novigradu. otro V Istri letovalo ^t' VSi so se zelo d*£Sg Nudili smo |im \St .„ t^ vzgojno nadzorstv stveno varstvo. ^ pf Razen tega *lcJ< pravimo vsako 0ug nje v sankanji'. ^ ■ ki nimajo domf ■ imajo uv»je i športnega r***% j$ osnovnih šolan -]C v ,. To tekmovanje f'^0 obdaritvene-a k°l nega značaja.« 0tf* »Ali število •gSSs* ** ženih otrok n» K rašča?« rfM • vilo nc nai; pt^J ugotavljam, da i i0o^. mestu vzrok S»° ,p<• razmer v drUZin* > g £ noi i 1 r,, i. največ tak* '-adete zarad . ini .n • v zgornjesavsk ( mem mestu, ,t, čakovali. P°vS<:* *'; ,1 - mnenje, da £PJ * čevanja • i",a največ Vvi-sdlicnce' ATkohoi v * 1 i Hude"' «vc pri domačih K.,j:> " žinah. ki * flCff . jeseni ki obči"1' {^ »In kako ddjg^f, lcijeDpM * < i,,;, »Najbolj P^:i;, vni sta DPM 'V V*f& SOI ...gani.ac.l ,;,V> J j^ S TIral raio le l" 1() 7. iL otrok. ''' £C,K.I v- GLAS * 5. STRAN Potrošniki! Mercator a nakup se priporočamo! MED DRUGIM GRADBE NIM MATERIALOM TUDI CEMENT, HIDRIRANO APNO TER APNO V KOSIH LAHKO NABAVITE V NAŠI PRODAJALNI KURIVA V TRžICU. VAŠA NAROČILA SPRE JEMAMO TUDI PO TELE FONU 71400. ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ Oddelki: žaga — zabojarna pohištvo — tapetništvo sprejme zaradi povečanja proizvodnje VEČJE ŠTEVILO DELAVK IN DELAVCEV v vse oddelke No vim članom delovne skupnosti nudimo solidne 0sebn uciovue sKupnosii uuuuno sou Prtu * donodkc, ki so določeni s pravilnikom. "Javite se pis fovenem°Ste vnem mestu. Pr" kjera^te ^ Pismeno ali pa pridite v splošni sektor. In.,-- °ste zvedeli vse o delovni organizaciji in de- Slovenija j^^j avto poslovalnica Kranj, Cesta JLA 10 Na ZALOGI rosen1"816 Snežnih verig in folije proti 5°goji dipl ISKRA Elektromehanika Kranj v ZP Iskra Kranj razglaša prosto delovno mesto vodje elektrodelavnice prakso ' n ^^'roinženir za jaki tok s štiriletno ali (jI, J;' področju električnih instalacij in naprav r>0cll<'ejur0lI1Ženir 23 Jaki tok s ^stletno prakso na Usine Llcktričnih instalacij in naprav, ^»lov i££iave Pošljite do 6. decembra 1971 na drovskj i RA ~" Elektromehanika Kranj — Ka-__J/ °<>delek - Kranj, Savska loka 4. . Konfekcija Mladi rod Kranj Pot na kolodvor 2 Iščemo žensko za pomoč v potujoči prodaji s šoferskim lzpitom B kategorije mtStWllke Pošljejo pismene ponudbe / sploš-** Podjetja najkasneje do 1. decembra. Delovna skupnost ČP Gorenjski tisk iz Kranja se je leta 1969 preselila iz starih in neustreznih prostorov v novo stavbo nasproti sodišča. Toda zaradi razvijajočega se proizvodnega programa, saj smo uvedli dve novosti: offset tisk in fino embalažo, so tudi novi prostori postali premajhni. Letošnjega junija smo se odločili zgraditi skladišče in upravno stavbo. Ko bo zgradba dograjena, bomo pridobili okrog 1200 m2. Skladišče bo predvidoma zgrajeno že letos, prostor za upravo, kjer bo v 3-nadstropni stavbi tudi eno nadstropje za uredništvo in upravo Glasa, pa bo zgrajeno do občinskega praznika 1. avgusta 1972. Novi prostori bodo stali okrog 500 starih milijonov. Delovna skupnost z 260 zaposlenimi pa ne vlaga denarja le v zidove, ampak tudi v najsodobnejšo opremo, saj smo za to letos in do konca leta 1972 predvideli 315 starih milijonov. Skladišče in upravno stavbo gradi Projekt po načrtih Projektivnega podjetja iz Kranja. — A. U. — Foto: F. Perdan # Pobuda terja odškodnino V železarni Jesenice vse bolj intenzivno spodbujajo novatorstvo z namenom, da bi z izumi in patenti čimveč prihranili, obenem pa čim-bolje in čimhitreje modernizirali proizvodnjo. Zastarela pravila Na Jesenicah so prav zaradi te^a ustanovili po posameznih obratih komisije, ki so vključene v DIATI — društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav. Vendar pa ugotavljajo, da nagrajevanje ni več tako zelo spodbudno, kajti pravilnik o novatorstvu so že prehitele razmere in potrebe časa. Treba bi ga bilo izpopolniti, kajti odškodnine niso več tako stimulativne kot nekdaj. Obenem pa bi bilo potrebno dopolniti zakon o patentih, kajti zgodi se, da leži pivci log v arhivu patentnega urada po več let. Letos SO delo v DIATI v Železarni nekoliko poživili s Pantzovo 11 i (rado. ki jo podeljujejo za izredne dosežke. Usodna nevoščljivost Najbrž se dosedanjim prepir on, kdo ima pravzaprav pravico do avtorstva in s leni do odškodnine, tudi v prihodnje ne bodo mogli iz(»!!tiiti, če ne bodo zares učinkovito ukrepali. VeČ krat nastajajo problemi in dileme, kdo je avtor pred loga oziroma izboljšave ali izuma: ali delavec, ki je v obratu prvi dal pobudo, ali tisti, ki je njegov predlog dopolnil, tehnično obdelal in i/oblikoval. Razen tega so znova in znova težave pri računanju primerne odškodni ne, ker jo določijo kar tri službe. To, da bi potem iskali poprečje, je fkoraj nesprejemljivo. Kdor hitro da, dvakrat da Največ izumiteljev in racio-nalizatorjev je med elektro in strojnimi vzdrževalci, vendar si v Železarni prizadevajo, da bi vključili tudi druge neposredne proizvajalce po obratih. Posebna služba za novatorstvo sprejme predlog raciona-lizatorja, ugotovi vrednost predloga glede na potrebe v proizvodnji. Pri tem se posvetujejo z vodjo delovne skupine v obratu, ki edini najbri zelo dobru ve, kakšna je vrednost predloga. Pozneje računovodstvo ugotovi pri-lnanke, ki bi nastali v proizvodnji, pri tem pa upoštevajo tudi varnost in nove pogoje dela. V Železarni so prav zarati i tega ustanovili v šestih delovnih enotah posebne komisije, ki obravnavajo te predloge in nagrajujejo manjše izboljšave. Veeje in zahtevnejše tehnične izboljšave predlagajo v dokončno oceno odboru za novatorstvo pri delavskem svetu. Vendar je večkrat njihovo ukrepanje prepočasno, še posebej za izboljšave pa velja: kdor hitro da, dvakrat da. 2000 izboljšav Letos si bodo jeseniški že lezarji prizadevali, da bi do segli svojevrsten rekord — 2000 izboljšav od leta 1945. Število avtorjev se je od 1945. leta povečalo, saj je bilo takoj po vojni na leto 206 predlogov, zdaj jih je že okoli 600. Letos bodo izplačali za izume in racionalizacije okoli 5 milijonov N dinarjev odškodnin. Verjetno pa je najvažnejše, da kljub nekaterim problemom in težavam v novatorstvu predlogi postajajo vsebinsko kvalitetnejši, s tem pa so večje tudi gospodarske koristi in prihranki v sami proizvodnji. D. S. SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Kombinati, kmetijske za druge, posestva, kmeto valci! Zamenjujemo ajdo, pšeni co in vse vrste žitaric za moko Prodajamo najkvalitet nejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Skladišče je odprto od 730 do 16. ure vsak dan t ud v soboto GLAS * 6. STRAN 10 Saša SubiČeva In njeni igralci. — Foto: F. Perdan Naj bo smeh na odru Na osnovni šoli Staneta Mlakarja v Šenčurju pri Kranju že nekaj časa deluje dramski krožek. Letos je v tem krožku več kot 40 učencev od četrtega razreda dalje, vodi pa jih učiteljica Saša Subičeva. »Lani smo z Igrico Poštelj-ski zaklad dvakrat nastopili v Šenčurju, gostovali pa smo tudi na Visokem in v Pod- lonku v Selški dolini. Otroci imajo veliko veselja do igranja. Tudi tisti, ki so letos končali osemletno šolanje, žele, da bi sodelovali pri naši dramski skupini.« Saša Subičeva je tudi članica šenčurske Svobode in žc več let nastopa na amaterskem odru. Delo z mladimi igralci pa ji pomeni mnogo in ji ni žal v prostem času Oktet Gallus poje v Kranju V ponedeljek, 22. novembra, ob 19. uri bo renesančni dvorani mestne hiše koncert vokalnega okteta GALLUS iz Ljubljane. Oktet si je z uspešnimi koncerti doma in v tujini pridobil ugled solidnega vokalnega interpreta skladb od renesančnih pa do sodobnih zborovskih kompozicij. Na koncertu v Kranju bo oktet v prvem delu koncerta izvajal skladbe renesančnih mojstrov, v drugem delu pa bo pel predvsem na- rodne pesmi v priredbah slovenskih skladateljev. Pred koncertom bo ob 18. uri v Prešernovi hiši otvoritev razstave »Upodobitev mestnih redut topografa Marijana iz 17. stoletja« in razstave del akademskega slikarja Henrika Marchela. Ob 18.30 pa bo v galeriji Mestne hiše otvoritev razstave likovnih del iz galerijske zbirke Gorenjskega muzeja. —ar V Kranju bo republiška revija mladih glasbenikov V sredo, 24. novembra, ob 17. uri bo v koncertni dvorani delavskega doma glasbena revija solistov in k< niornlh ansamblov učencev glasbenih šol Slovenije. Koncertni spored bodo Izvajali učenci Akademije z. i glasbo Iz Ljubljane in v/ ra-ledn|lh glasbenih Sol: Izalc, Jesenic, Kranja Kopra, Pirana, Radovljice, škofje Loki in Tržiča. Pokrovitelj te pomembne kulturne prireditve je Kulturna skupnost Kranj. Nastop mladih repro-duktivcev bo za Kranj nadvse pomemben kultur nI dogodek. Sporedi nastopa mladih glasbenikov, ki veljajo kot vstopnica, so že na voljo v (Glasbeni šoli v Kraniu. P. L. z otroki pripravljati predstave. »Veste, prav zanimivo je, koliko veselja in volje Imajo otroci do igranja. Mislim, da je treba tako nagnjenost do igranja samo gojiti, otroke spodbujati, pa bomo imeli dovolj članov v amaterskih dramskih skupinah. Kot se sedaj kaže v Šenčurju, na Visokem in tod okoli, z igralci ne bomo Imeli zadreg.« V kratkem pogovoru so sodelovali tudi nekateri mladi igralci. Nekateri so že izkušeni, nekateri še začetniki. Raj ko in Božena sta povedala, da bi najraje igrali kaj veselega, da bi se na odru lahko smejali, in da bi se smejali tudi gledalci. Vesela igra bi pritegnila ne samo starše, pač pa tudi druge. Sploh te mlade igralce skrbi, kako gledalci sprejemajo njihovo igranje. Zdenka na primer jc povedala, da bi otroci morali igrati tako, da se poslušalci ne bi dolgočasili ali celo pogovarjali med predstavo, pač pa naj bi se /. njimi smejali in sodelovali. Mladi Igralci še sedaj ne morejo pozabiti, kako so jih sprejeli ljudje na njihovih gostovanjih, kako so bili veseli, da so gledali otroke igrati, kar navsezadnje ni tako pogosto. »Gostovanje je dalo naši skupini precej spodbud. Otroci so verjetno začutili, koliko pomeni ljudem doživetje ob otroški predstavi. Zato smo gostovanja tudi letos vključili v naš program dela. Sodelovali bomo na vseh šolskih proslavah, naši udii aH bomo Igrico, morda bo vas se za prlredilev Pokaži, kaj znaš in še kaj. Veselimo se, ko bo prlzidan k sedanji šoli Se prestor, kjer bomo 1 ibko aaetopall. Tudi nekaj d- i ia hI potrebovali za najnujnejše stvari.« L. M. Gotska znamenitost v cerkvi na Bregu Cerkvica sv. Lenarta na Bregu pri Preddvoru je bila d?s|£J znana po svojih freskah ter kot ena redkih cerkva tud« -Jj slikanih gotskih oknih v prezbiteriju. Pred kratkim Pa * b„ tej cerkvici iz 14. stoletja odkrili še eno posebnost, ki ^jj dopolnila našo bogato kulturno dediščino. Pod lesenim Jj lepim renesančnim stropom, ki so ga napravili v 2. P0' q 17. stoletja, se je pokazal figuralno poslikan lesen sfr0^,et. pomembnem odkritju je povedala nekaj podrobnosti u nostna zgodovinarka Olga Zupanova z Zavoda za spomen varstvo v Kranju. »Renesančni strop v cerkvi sv. Lenarta je bil že precej načet. Zaradi njegove kvalitete pa smo ga v letošnjem letu vključili v program obnovitvenih del. Ko smo ga začeli snemati, se je v kotu pod lesenim stropom pokazala gotska poslikava. 2e po tem majhnem delu, ki se nam je pokazal, smo sklepali, da gre za v celoti poslikan strop.« Za kakšno poslikavo stropa gre? »Lesen strop v ladji je v celoti poslikan. Po dolžini je strop razdeljen na pet vrst s šestimi prizori. Neznani po-dobar |e proti koncu 15. stoletja naslikal na strop 30 prizorov iz Marijinega in Jezusovega življenja. Zgodbe so med seboj smiselno povezane, prizori tečejo od prezbi-terija proti vhodu. Posebna zanimivost te kvalitetne slikarije so tudi značilne podrobnosti, ki označujejo čas nastanka.« Kateremu mojstru pripisujete poslikavo stropa? »Po vsej verjetnosti jc slikani strop delo mojstra, ki je pripadal skupini istrskih slikarjev. Slikar jc verjetno pri svojem delu uporabil kot predlogo grafične liste, kar je bil za tisti čas kar <-> S jen način slikanja. Str I v živih barvah, prevlad"^, oker in pa zelena harv*". $(J zori so precej veliki. ----r----^ . v n3' osebe narisane skoraj ravni velikosti.« _j. Kolikšno pomembnostjo pisujete nedavno odkr poslikanemu stropu. ^ »V Sloveniji P°zna^ mi.napakami, ] *a nLL P°gosto srečujemo vah " sarnostojnih razsta- >^u*fS-ikatcrcm raz" na- da • sovicu se po- ?olka iskS /Udi v obdobju h s° sa « • k,parske rešitve, ?ie stoPn^!Pe,ia,e do danaS-menosti L i Zaveda se brez-gole realistične for- me in že daje slutiti kiparjevo hotenje doseči svoj osebni pečat. Pri ženskih figuricah, ki so senzibilne in polne lirike ter zato tudi nežno, gladko otipljivo oblikovane na površini (Kršinič), mu njegov kiparski občutek kaj kmalu pokaže nezadostnost takega koncepta. Preveč umirjen ritem kiparja ne zadovoljuje in kaj kmalu se pokaže doslej zabrisani nemirni značaj, ki hoče meščansko elegantno modelacijo zamenjati s primitivno navdahnjeno, gladke taktilne oblike zamenjati s poudarjeno teksturo in oble forme zamenjati z oglatimi ter prej čokato žensko telo nekoliko razpotegniti. Prav v tem se kaže kiparjevo nemirno stališče, iskanje novega in napredovanje. Prejšnje trdno oblikovanje zamenjuje ski-cozni element, ki se zdi vse pomembnejši in kot da bi kipar ne imel več mnogo časa; sicer pa mora ujeti zamujeno! Motiv, ki se najpogosteje pojavlja na tej raz- galeriji hiše stavi, je človeško telo, predvsem ženska figura v najrazličnejših držah. Ta snov tudi povsem prevladuje na mono-tipijah: ženski akt, ki ga kipar postavlja v najrazličnejše poze, da bi jim izmamil čimbolj kiparsko formo. V letu 1970 so Sajovica zanimala klasika in arheološki ter arhaični torzom podobni ženski liki, ki jih je v mo-notipiji delal z zeleno pati-nasto barvo in ji dodajal zlato za bežne pobliske plemenitega gradiva. Sorodnost z malo plastiko kažejo te in pa najnovejše monotipije: zdaj so to skoro nervozne skice, osnutki za plastiko v rdeči barvi žgane gline zarisan akt pred črnim ozadjem. Seštevek enega in drugega je izredno skromno območje izraznih sredstev, ki pa so efektna ravno v tej preprostosti. Razstava bo odprta do ponedeljka, 22. novembra. A. Pavlovec Vinko Tušek v galeriji mestne hiše i.^'nko t k !la^ki 8£Sk. Pripada ljub- „ istov Tk""' ncokonstruk-konskOV,nikov ***** >lŠko^ ho 2?tivne*« timet-3 razv^a. k' Premijo *>ov " *bstnkl m konce**°* SK za 1 č,sto formalno *nfc 23?2? jemanja ,erll C,kl:,0 PraV v Tnitn °blik, Posebne" Prav v Tuško-i" ambienta — ***9ti v okviru m's,i v okviru S5«tela5? llk^nonazo,ske ih trtaLr ,ska,i tudi ie 253" 3?£S sretno banizae?.Predl• » u,° Proatoi i novo zn broški Pevci v ^»briem ^^sff^^Ja z za-gjger £ ^pvenci bo .,.„. ob 20 "2? 00 danes »n-Si^em d "" »OSI ,val v ,. ■ «bbi JI; PA Koroški J^rr, ,.°>akom boj-' nr,Prav»jaio a koncer-I tudi člani zbora. kor< ki bo i WlPr,s'^'< ■ l,v"<» v še Prihodnu »odelova JR Iskanje teh možnosti se pojavlja v Tuškovcm likovnem angažmaju ves čas od njegovega aktivnega delovanja dalje, pa čeprav v navidez različnih oziroma raznorodnih oblikah in ob pomoči raznih tehnično izraznih sredstev. Začetni impulz je nosila Tuškova grafika, kjer se jc v letu 1967 izrazil v jedkanici z abstraktnim tlorisom, z urbanizacijo izbranega in omejenega prostora, pri čemer se je izogibal predstavljanju kartografskega pejsa pa tudi reduciranji) oziroma izbiranju v smislu i/, pel jave v novodobna /name nja in znake. Nadaljnja, seri-t'ial'ska, čista in barvita iz vadba grafike v lefti 1970, ki je sledila, modeb'aniu amorfnih, barvitih ob'ik, hkrati pa sovpadala z realizacijo prvega ambienta prav s oomočjo tistih, tokrat svobodno po prostoru plava iočih (visečih) oblik, združuiočih se v bolj ali manj Močene Formacij* otoke — vse te zamisli in realizacije govorijo o Tuškovcm poseganju na novo področje umetnosti, v »sobo z igračami« nove družbe, ki se Dbraja, ko umetnik, ki uveljavlja svoja hotenji v samem osrčju nove družbene strukture, zahteva svobodo za svoje delovno področje, ki ni samo ideološko, ampak tudi socialno in politično (Paolo Rizzi: Umetnost — ambient v novi družbi). Beg torej iz strogih shem aH svobodna akcija v smislu demistifikacije umetnosti? Zdi se, kot da sc — še posebej, če imamo pred očmi sedanjo ali razstavo na prostem I. 1969 v Kranju — Tušek hkrati z zanikanjem možnosti, da bi slika, plastika lahko živela osamljena, izven okolja, vrača k enemu od prvobitnih motivov, tudi problemov: k labirintu, ki živi že v k ret s k o- mikenski kulturi ter se ohranja prek stoletij v ornamentalnih stilih kot predhodnikih abstraktne umetnosti dvaisetesa veka. Pač - Tuškov labirint zamka s svojo transparentno konfiguracijo in ormmentalpim pasom kot prostorsko barvito ,, nekdanjo akslremao statiko labirinta in dovoliuie razvoj novih optieno-taktilnih vrednosti. Na videz enostavna zamisel, preprosta, toda čista izvedba iz razpoložljivega novodobnega materiala prinaša torei vsebinsko dragoceno funkciio. ki praktično nima več ničesar skupnega z nekdanjim misterioznim blodnjakom poti. pač pa je del latentne ustvarjalne prisotnosti in hkrati prisotnosti v okviru novodobnih kon struktivističnih raziskav. — Razstava bo odprta do pone deljka, 22. novembri. A. Bassln Vlak ob 16.13 Ekspresni vlak, ki vsako popoldne nekaj po četrti uri pripelje na jeseniško železniško postajo, se v bistvu ne razlikuje od drugih rednih vlakov, ki jih vsak dan sprejemajo na tej postaji. Razlika je le v tem, da skupino potnikov skoraj vsak dan pospremi avstrijski policist v civilu do mejne postaje milice, ki ima svoje prostore na Železniški postaji Jesenice. Tu jih sprejme referent pri mejni službi VJV Kranj Tone Gustinčič in jih po kratkem »postopku« odslovi. »Res, da rečemo vsem tem potnikom, ki so naši državljani — Prosti ste —. Za nas je zadeva končana, prav tako tudi za nemško in avstrijsko policijo. Vendar pa človek ne more ostati ravnodušen do teh ljudi, ki jih po nekaj minutah formalnega obravnavanja spttstimo na prostost, saj niso kršili nobenih naših predpisov.« Kdo so ti potniki? Jugoslovani so, v Nemčiji ali Avstriji so zagrešili prekršek, kaznivo dejanje ali pa tudi ničesar, vsaj pri nas - lahko tako rečemo. Predpisi o bivanju tujih državljanov v Nemčiji in Avstriji so zelo strogi, v zadnjem času pa jih še posebno dosledno in strogo izvajajo. Kdor nima urejene zaposlitve, kdor nima sredstev za preživljati je, ne sme prebivati na ozemlju omenjenih dveh držav. Vsekakor učinkovit ukrep za zmanjševanje socialnih problemov, kar je po eni strani razumljivo, saj gre za tujce. »V zadnjem času je število vrnjenih državljanov vse večje. V devetih mesecih letošnjega leta je število naših državljanov, ki so v spremstvu policije prestopili našo mejo, večje za 39 odstotkov kot v lanskem razdobju. Večina je prav zadovoljna, da je po — da tako rečem — neko-rektnem ravnanju tujih oblasti spet pri nas. Žalostno pri tem pa je, da mi za te ljudi razen formalnega obravnavanja ne moremo napraviti prav ničesar. Večina naših državi jauov, ki se prisilnu vrnejo v Jugoslavijo, nima denarja niti za vozno karto do domačega kraja. Razen korektnega sprejema jim ne moremo z ničimer pomagati. Sami si pomagajo, kakor vedo in znajo. Zgodi se, da tudi miličnik kupi vozno karto za nekoga. Vendar to ni re-Sitev tega problema. Vsak dan bi potrebovali vsaj kakih sto starih tisočakov, če bi hoteli za vse te ljudi kupiti vozne karte.« Večina naših vrnjenih državljanov ne sme potovati v Nemčijo ali Avstrijo pet let ali pa se obsodba glasi — za nedoločen čas. Vsakogar, ki se poda na tuje, pa nima poskrbljeno za zaposlitev, stanovanje ali je trenutno brez denarja, policija zapre za nekaj dni, s prvim transportom pa ga vrnejo na našo mejo. Tistega popoldneva je bila skupina vrnjenih naših državljanov bolj maloštevilna. Med njimi je bilo mlado dekle s tri mesece starim otrokom. Po porodu je kot delavka v hotelu večkrat menjala delovno mesto. V zadnjem času je bila 15 dni brez zaposlitve, kar je bil zadosten razlog, da so jo izgnali. V Avstrijo ne sme pet let. S sodbo je njeno ime avtomatično vključeno v seznam oseb, ki ne smejo bivati na ozemlju Avstrije v naslednjih petih letih. Kontrola deluje natančno, to je lahko občutit vsak, ki je kljub prepovedi skušal iti čez mejo. Mlada mati je bila brez denarja, z malo prtljage. Med priporom niso dovoljeni niti obiski niti darila, denar ali karkoli, kar bi lahko sorodniki ali prijatelji storili za priprtega. Nemška in avstrijska policija pa zatrjuje, da bodo denar dobili pri naših organih. Takega fonda pa na žalost ni. V najbolj nujnih primerih, kot je bil ta z mlado materjo, se dežurni miličnik obrne na načelnika oddelka za družbene službe jeseniške občine. V nekaj minutah se je dežurni miličnik Franc Hren zmenil z načelnikom Pavletom Dolarjem, da bodo za mater z dojenčkom kupili karto do Beograda. Kako pa ostali? Med njimi je bil tudi avtomehanik iz Mostar ja. V Munchenu je hotel nakupiti orodje za svojo delavnico. Že pred časom je sorodniku, ki dela v tem mestu, poslal denar, sedaj pa se je peljal po orodje. Ker pa ni imel povratne vozovnice, so ga priprli in izgnali. Zaman je dopovedoval, da ima denar pri sorodnikih, da ne misli delati v Nemčiji, da sploh ne misli postati za Nemčijo kakšen socialni problem, g« ni pomagalo. »Nikada više«, se priduša. Kako bo prišel do Mostarja? Zmiga z rameni, ne sanja sc mu, kje dubiti denar za karto. Operativni pomočnik šefa postaje Jesenice Alojz C op je o tem povedal tole: »Poznam probleme teh ljudi. Tudi železnica nima denarja, da bi tem ljudem kupovala karte. Vendar pa tudi ne vidimo radi, da po nekaj dni posedajo po čakalnici in iščejo priložnosti in izhoda, kako priti do karte. Po pravici povedano, nekaterim spregledamo karto in tako se kot slepi potniki pripeljejo do Zagreba, od tam dalje pa ne vem kako. Včasih tudi kdo jamči za to-ke potnike, vendar redko.* L. M. Državi, ki bi bolj potrebovali mir kot karkoli drugega na tem svetu, sta na robu vojne. Izmed vseh nesmiselnih sporov današnjega dne bi le stežka našli bolj nesmiselnega kot je tisti, ki vzbuja sovraštvo na obeh straneh indijsko-pakistanske meje. Novice, IA vsak dan prihajajo s tega področja, so polne zastrašujočih podrobnosti o topniških, letalskih in pehotnih dvobojih, ki za zdaj še ostajajo na ravni prask — pa se lahko v hipu spremenijo v vse kaj bolj resnega in tragičnega. Tako kot skoraj vselej v življenju imata obe strani vsaka svoj prav, svoja stališča in svoje razloge in čeprav je sicer moč razumeti in celo podpreti posamezne postavke, kar očita druga drugi, se vsekakor ni moč strinjati z načinom, kako ena in druga država skušata rešiti neporavnane račune in probleme. Spor med Indijo in Pakistanom ima svoje ekonomsko, politično in versko ozadje. Težko je reči, kateri razlog izmed treh je pomembnejši, toda vsekakor je dejstvo, da je v Indiji sedaj že skoraj deset milijonov be- ¥%_| ■ * ■ ■ «t H ■ ■ pomembnejših vlog. Kako P°" Pakistansko - indijska traaedija rrr^r/^ J * in zlasti tedaj, ko bo slo »» reči, ki bodo neposredno devale dežele, ki so izven kov, ta trenutek šc ni moCA, vedati. Tega tudi govor * delegacije LR Kitajske ta £ kril. Nedvomno pa je- fl*st0. veljalo posameznim " « pom predstavnikov na^sl tf nejše države tega Pja" 0 Združenih narodih wl« Jj, zanimanje in to ne sa.nl nimanje tiste vrste, ki 8 ^ ražajo gledalci na nog0™t\ce '^cl ' tla si jo 'lahko prepiše, « J 40F ril T; Polj nila iienis mu je spoi laiboimiski jo je prepisal. ako se |e končalo to diP^^oa^ *> ska pa )c tako 'dip£ma^o, Varšav'.flC, skemu odpravniku nemfk°pre-•oročila poljski odgovor na l0rPj govoru »a nad v Ikega Reicha v odnose m«-" t«., k. s. ga |C moral ncški t*^«** p.sat. V poljskem "dgovoiu vnM.Savan.l^GdaP au. v pot is m. m "-o-- „nicšav''"-' Poljska /eio začudena I,:ul,VpoliSko »» skom'. socialistična družba in religija ZAKAJ DIALOG MED MARKSISTI 2^ IN KRISTJANI? 2goclov?n1]r°1^nenlar' v katerem sem Pisal ° »naši tarJa o t.1 .skušnji« v okviru drugega komen-aiaVi^H. »Socialistična družba in religija«, Ne aklJučili takole: Plod obst aJajo samo teoretične možnosti za tovnj n Rovanje vseh ljudi, brez ozira na svetih. i2 or> ateistov in teistov, vernih in never-clru«3^0^^ dn* naše narodne zgodovine, ^°kaz 0 svetovno vojno, imamo neovrgljiv !a sodehiU JenJs^i nujnosti in uresničljivosti te-rljetije T3"!3 v telu za boljši svet in boljše f!sk ajjn končali smo s stavkom: noben pri-JUclJe tr. ,v ?riteta tega ne more preprečiti, če ejo- d'al°e m'o i°niU po"ovoru sem dal naslov: zakai st°ril marksisti in kristjani? Tega nisem J.^vm'- oi hotei do kraja povedati vse t 1qs kot Tudi ne zato' ker bi gledal na j.r se (ja na rn°dno vprašanje. Pravim modno, Ja' p0ud-,ranes ta beseda zeio pogosto uporab- *al(ig kmaŠanju- Tudi nc zato, ker bi gledal na * p, ; 'aWb'"i. Ni dovolj, da sem se pri V e in mn^°KU iut1, razPravljati, izmenjati po in da mu priznavam SelnOVOr> mor-?m uPlaVcn P(),u/aJ- Ko začenjam h .'n°a rri |Y 1 P^P'^an, da je leta smi-5to dUri lanko pomaga do novih spoznanj, lo/načilnos,°'no obosatim. To pa vključuje ti- *eu sitnost if°VOra' da mu lallko rečemo dia" ^*V, Izl,;' - '° imemijerno odprtost sobe 'u y c*a ne vseh* ,namreč moram iz prepriča-0(Jl r.t>c'note m^UJC'° samo moji nazori resnico bCaem r^n?arVeČ ^ grem v dialog zato, da H; n'ka. Sn, i 111 vrednote tudi v nazorih so *Cl ^Pnn o u d,al°Ka je torej skupno bogatu) 'lnir. ._ ciokriv.-mi,. d,,..« .«^v tacU? mt'd Kn22!nosti za bolJši svet> /a bolJšc boiif' *a to i u1, za boljšo družbeno organi-• bialo,, bl, bi,a človek in svet vsak dan %'njc novil, clkriv;mje resnice, skupno spo-bo \£ %tl ?V°J ci?i V ko,'kor nanj pristajam, ima &f'kri,T modn'" SV^je Pogoje. Zato zares ne S a| namj lha al1 »teP«o, da bi z njim V Ui kot prPfevariti sobesednika in le sebe ^' Vc8a. pravega in edino veljav log 0 stn0 taj. f» "*2 ?0ramo "a kratko opredelili kaj je dia klbti('ri1 da s /-ai'cs vP'ašati, kaj pomeni to, v »OcialS ZU dial°8 med marksisti in Nr Vs° vnem' '" dl"/!" '" z:,kaJ sem se ^tj J^tOg vidim° p,,PravIjen truditi in boriti. Svil So v S( ,V.nasIedniem: m mogoče zani Sin Ul "ve v,.i i ,n svv,tl ,,b dri>g' ?ein &toti,„. . ."Kl Mvlieniskl k-<,... ,-o. ,\, Str*. Na ^'Siozni ">M,,V s«Kl<,b,Kga čloNestv . naj S^In. M,n,i\Vm,v;'>M'l. smisel svojega liv-Nel.Pl',h'Hln().',1 "so1 človeške zgodovine Ul Sim Sti m /.;Pa ,U(li 'a "P-,, /op,-, SIT' VeroVan^ ,,an,a v «vljenj«. Me I reli-r;'ni, P'av ,,0( K' KrtčanstVO v evropskem K , a' '' n i si,'* VV,lU versko in kulturno 3ent PraVi sm ,Un mil'i'>nov ljudi pa od- %r načrt in, ol z8odovine marksistični ^Poka;,i-^M,:;;;V ^ ^ daje moč za t>ti vKa,eri p, opt,m,/.,-,,, spodbuja na Si [ -Vvarnos,, ?mo krivično.,, m neČlOTfr Cu< ??• ara" STS"^ svet» °čitno Je k. p,..(v. '»larks.stični teoretik Roger tva,'iati nVV prihod'»osti človeka ni 11,1 *oper verujoče ali brez njih, kakor tudi ne zoper komuniste ali brez njih«. Še bolj določno pa je isto misel povedal pokojni italijanski komunistični voditelj Palmiro Togliatti, ko je dejal: »Čez 50 let? Mogoče se motim, toda v svetu bomo vladali mi in katoličani in prav gotovo bomo našli stično točko za medsebojno sodelovanje. Ne vidim drugih sil, ki bi imele podobno perspektivo; nobenih vsaj, ki bi imele toliko moralne moči kot te in tolikšno vsebinsko prepričanje«. Ta Togliattijeva izjava sicer lahko nosi v sebi določene enostranosti, gotovo izhaja iz italijanskih družbenopolitičnih razmer, toda ne glede na to je vredna temeljitega premisleka. Drugi razlog mojega zavzemanja za dialog med marksisti in kristjani najdem v naših družbenopolitičnih in nazorskih razmerah. Tudi pri nas živita drug ob drugem komunistično in krščansko gibanje, verujoči in neverujoči, ateisti in teisti. Ko govorim o krščanstvu, ne mislim zlasti na Cerkev kot profesionalno institucijo, marveč na stotisoče slovenskih ljudi, ki jim religiozna vera pomeni notranjo življenjsko orientacijo in svoboda izražanja verskega prepričanja del osebne in družbene svobode. Naša zgodovinska izkušnja, o kateri smo govorili v prejšnjem komentarju, nas uči, da so se ti kristjan zavzemali za dialog in za sodelovanje s komunisti tudi v časih, ko se je Cerkev izrekla zoper njega ter ga s hudimi grožnjami in kaznimi prepričevala. Danes se je Cerkev za dialog izrekla, čeprav mu poslavlja nekatere pogoje. Predvsem cerkveni predstavniki smatrajo, da bi se religiozne množice morale šele pripraviti za dialog. Osebno mislim nasprotno: religiozne množice so zgodovinski izpit pripravljenosti za dialog že opravile in če kdo, potem se mora za dialog pripravljati predvsem Cerkev kot profesionalna organizacija, predvsem dmbovniki. Pa tudi v naši Cerkvi so zaznana že mnogi spodbudna znamenja, mnoge spodbude duhovnikov, ki hočejo energično prekiniti s preteklo antikomunistično prakso. Ali ni spodbudna npr. tale izjava slovenskega teologa Jožeta Vesenjaka: »Včasih smo okrog sebe videli predvsem zmote, krive nazore, vredne vse obsodbe. Čutili smo z vsem srcem in molili z vso gorečnostjo: Ponižaj sovražnika svete Cerkve! Danes je precej drugače, gledamo iz čisto drugega kota. Vrednote vidimo povsod, jih priznavamo in se jih veselimo. V vsakem nazoru je nekaj resnice, včasih celo veliko, samo da nam je često močno zakrita. Poštenje zahteva, da to resnico skušamo spoznati in tudi odkrito priznati. Dialog je torej skupna pot, z roko v roki proti vrednotam, ki jih skupaj odkrivamo, cenimo in se zanje trudimo«. Samo želimo la :ko, da bi takšna gledanja duhovnikov v Cerkvi dobila zares večino in da bi Cerkev enkrat za vselej prekinila s prakso, da ona določa meje in pogoje sodelovanja kristjanov z drugače mislečimi. Dejstvo torej, ca v slovenskem družbenem prostoru žive drug ob drugem verujoči in neverujoči, kristjani in komunisti, narekuje njihovo sodelovanje in dialog. Vsi so del slovenske narodne skupnosti, vsi žele boljši svet in prav je, da imajo v boju za boljši svet enakopravne možnosti, pravice in dolžnosti. Francoski marksist Roger Garaudv, ki smo ga že večkrat omenjali, je to življenjsko nujnost in možnost pojasnil z naslednjim pogledom, ki ne more veljati le za francoske razmere, marveč dobiva tudi pri nas svoj polni človeški p imen: »Docela razumemo iz. bede porojeno potrebo po popolni skupnosti in popolni ljubezni. Mislimo celo, da je nekaj lepega, če je človek v svoji bed, zmogel takšne sanje, tolikšno upanje in tako neskončno ljubezen do Kristusa. Dejanje vere dokazuje, da se človek nikoli ne prizna poraže-,,, torej priča o njegovi veličini. Zato m koli ne p režirajmo in ne smešimo kristjana zaradi njegove vere, ljubezni, sanj in upanj. Naša naloga je delati in se boriti 03 U\ da ne bi nihče ostal zaslepljen, odmaknjen na robu. Naša naloga je človeka približati njegovim najlepšim sanjam in najglobljim upom, ga dejansko in praktično zbližati z njimi, da bi celo na tej aaši zemlji našli začetek svojih nebes.« Tretji razlog za to, da se z vso vnemo odločam za dialog med marksisti in kristjani, pa je v celotni sedanji človeški situaciji. Napetosti, hoja človeka na robu vojne, grožnje samomora celokupnega človeštva, ki izvira iz možnosti atomske vojne, milijoni lačnih, ki vsak dan umirajo v različnih delih sveta, revščina, ki obstaja poleg bogastva in vse drugo, kar običajno imenujemo velike dileme sodobnega človeštva, vse to zahteva združen človeški napor, skupno opredelitev vseh, brez ozira na vero, svetovni nazor in drugo, da bi človeštvo uspelo. Ozkosrčni svetovnonazorski dogmatizem, ki zaničuje in ponižuje drugače mislečega, vnaša sovraštvo med ljudi, ki jih že tako teže mnoge sodobne težave in more. In če razumemo marksizem kot odprt miselni sistem, ki ne vztraja pri tem, da je le v marksizmu vsa resnica, da so edino marksistični odgovori na življenjska vprašanja edino pravilni in resnični odgovori, potem je tudi v samem bistvu marksizma velika spodbuda za srečanje, razgovor in sodelovanje z vsemi, tudi s kristjani. Zato sem bolj marksist, če se za dialog zavzemam. Seveda ni dovolj izreči se za dialog, ga znati teoretično pojasniti in priporočati drugim. Treba je zanj delovati vsak dan, na vsakem koraku in se boriti tudi zoper vse ovire, ki dialog preprečujejo ali celo onemogočajo. Teh ovir je mnogo. Ob tej priložnosti in na tem mestu bom omenil samo dve oviri, ki se mi zdita v tem trenutku najbolj pomembni. Prva ovira bi lahko bila v Cerkvi kot profesionalni, poklicni organizaciji. Omenil sem že, da se v Cerkvi dialog z marksisti težko prebija. Najtežja okoliščina pa bi nastala, če bi poklicna cerkvena organizacija ali enostavneje povedano, če bi duhovniki želeli in hoteli tudi v socialistični družbi ponovno uveljavljati staro politično vlogo Cerkve, vlogo, ki jo poznamo pod imenom klerikalizem, če bi hoteli duhovniki zopet igrati vlogo lokalnih in centralnih političnih voditeljev množic, kakor je to bilo v preteklosti in kot se to drugje še vedno dostikrat dogaja. Reči moramo seveda, da jim religiozne množice, verujoči ljudje prav gotovo večinsko ne bi sledili. Za to trditev nam je lahko v oporo tudi rezultat raziskave slovenskega javnega mnenja v letu 1968. Na vprašanje o tem, kako naj bi Cerkev delovala v naši družbi, se je le 2,1 % anketiranih izreklo za to, da naj bi Cerkev organizirala tudi posebne katoliške politične organizacije, kar je ob podatku, (ia je v Sioveniji tuko ali drugače religioznih okrog M "o, c/.ieduo maio. Dnu h ovna oa bi bila lahko tudi v komunistih, če bi podcenjujoče, omalovažujoče gledali na verujoče ljudi, ki jim ni mogoče zaupati in ki ne morejo polnovredno sodelovati v praktičnem boju za samoupravni socializem. Takšen, čeprav manjšinska gledanja, pa še vedno obstajajo. Ko smo v letu 1967 raziskovali stališča slovenskih komunistov, se je na vprašanje »ali je resnično veren človek boljši ali slabši samouprav-ljavcc od drugih«, 61,4 °/» anketiranih izrekla za odgovor: vera ne vpliva bistveno na to, 9,0 °/c za odgovor »verni človek je celo boljši samouprav-Ijavec« in 17,2 % za odgovor, da je veren človek »največkrat slabši samoupravijavec«. V zadnjem odgovoru vidimo, poleg drugega, še vedno ostanke sektaškega gledanja na verujoče, čeprav nam celotni rezultat kaže, da so komunisti pri nas v ogromni večini brez predsodkov in iskreno za dialog, sodelovanje tudi s kristjani. Socialistična družba v svojem bistvu humana in odprta za vsakogar in vsakomur, družba, za kakršno si prizadevamo pri nas, vabi prav vse, tudi kristjane, da si v imenu svojih idealov in vrednot, prizadevajo skupno z drugimi, da bi že za življenja doživeli več veselja, ljubezni, zadovoljstvo in boljšega življenj'i. Zdenko Roter Novinec je upošteval Aleševo počutje, zato ga je dolgo pustil v negotovosti. Tudi sam je kazal nezaupljivost, vendar se je vedel dostojanstveno in zadržano, kot bi bil tu že domač. Ko ga je tihota že prdveč utrudila, je rekel: — So te hudo zdelali? Aleš je samo pritrdil, rekel pa ni nič. Novi je nadaljeval: — Vem kaj te mori. Ne zaupaš mi. Nič hudega; razumem, saj že tri tedne gnijem po teh grobnicah! Aleš ni odgovoril, kajti še vedno ga je morilo: kaj pa, če ga zdaj z njim skušajo pripraviti k popuščanju? Toda njegov glas in okovane roke! V tesnobnem miru se je vedno bolj oglašalo razbolelo telo, gost pa je spet poskušal: — Ne boj se! Imaš pa prav, ker si tako previden. Mi boš povedal, odkod si? Aleš je vedel, da se bo prej ali slej omehčal in spregovoril, saj mu je bilo v resnici kar prav, da ni bil sam. Kako tegobno bi bilo, če namesto Filipa ne bi pripeljali nobenega drugega. Samo da je ob njem živ človek, potem pa naj bi bil že kdorkoli. Ta, ki je bil zdaj mu je vzbujal več' privlačnosti kakor nezaupanja. Saj vendar mora vedeti, s kakšnim človekom sedi tu, morda zadnji dan v življenju. Zato je že hotel odgovoriti, pa ga je nekaj zadržalo, da je samo rekel: — Ali je to tako pomembno? Zdaj sta si oba mislila: Led je prebit. Pogo varjala se bova. Aleš pa je še posebej ugotavljal: Ce ni naš, tako ve, s kom ima opravka. Ce je ga je še bolj ogledoval. Bernard je bil starejši od njega, sicer ne drznega, vendar pa odločnega obraza. In kar je rekel, je ostalo kot pribito. Zaslutil je v njem človeka, ki v uporu nemara pomeni dosti več kot on. Kako to, da potem tudi nanj niso razpisali kake nagrade? Morda pa so, a on vendar ne more vedeti vsega. Zato sta nadaljnji pogovor gradila po stopinjah, ki so ju pripeljale do tega, da mu je Aleš začel pripovedovati o svojem partizanskem življenju. Kadarkoli ga je pogledal, je bilo njegovo zadržanje podobno vedenju profesorja, ki jih je poučeval na sestankih. Toda Bernard ni mogel biti profesor. Njegova pojava je izražala tudi nenavadno telesno moč. Razen, če se ni motil. Ko je Aleš pripovedoval, ga je Bernard pazljivo poslušal in sem pa tja prikimal, kot bi mu bilo to že znano. Alešu se je vse bolj dozdevalo, s kakšnim človekom ima opraviti, zato mu je zaupal vse bolj. Vsega mu sicer ni hotel niti mogel povedati, vendar mu je potožil tudi o stiskah in bolečinah, ki so ga mučile. O obtožujočih pogledih rojakov, tudi o zaprtem in obvezanem Filipu ni molčal, vendar ni povedal imen. — Ni lahko, je rekel Bernard. — Tudi marsikaj napačnega si počel, vendar brez izdajalcev tudi pomanjkljivosti ne bi bile zdaj tako boleče. Kako grdo se sliši, a prav izdajstva so nasledek naših napak. Zaradi izdajstva sem tudi jaz tu. Sicer ne vedo dobro, kdo sem, vendar slutijo... ivan jan • mrtvi ne lažejo 22 iz naših vrst, mc morda celo pozna. Nobene nevarnosti ne bo, če se mu odkrijem. Novi pa jc rekel: — Je in ni. Tu sem doživel že toliko, da bi te lahko poučil o marsičem! — Kaj misliš s tem? — Da resnično ne smeš zaupati nikomur. To pa že delaš! — Nič posebnega mi nisi odkril. Mi lahko poveš še kaj več? — Lahko. In sicer, da si človek z lepakov. To sem vedel takoj, a sem te prej hotel preizkusiti! Aleš ga je pogledal, kakor bi se šele zdaj prav prebudil. Sprevidel je, da imajo lahko tudi drugi podobne težave kakor on. Saj doslej neznanec ni hotel vedeti drugega kot to, kar je pravzaprav že vedel. Se pravi, da ne more biti napačen. In kot bi zdaj razumel, kako ga je hotel zaplesti v pogovor, je sprejel ponuđeno. — Ce je tako, veš ti o meni več kakor jaz o tebi. Kdo si in odkod? Zdaj je temnopolti sosed tehtal njegovo vrednost in zanesljivost. A bil je le ukor. Bolje kakor Aleš je že poznal gestapovsko prebrisanost in nasilnost. Vsi zapori so bili polni. Zaporniki v celicah so se naglo menjavali, in to taki, ki so bili za naciste najnevarnejši. Sledila so streljanja talcev, in kazalo je že, da so pokrajino pomirili in upor v njej zalili. Res so jo namočili s krvjo, še malo in vse bo lako, kakor so hoteli. Pri delu so jim radi pomagali različni zavrženi in večji del dclomr/.ni domačini, ki pa zaradi tega niso bili nič manj nevarni. Nevarnost je tičala v tem, da so tudi za majhne drobtine, ki so padale z miz. njihovih gospodarjev, počenjali vse, kar so jim rekli. Zato mu je neznanei hkrati odgovoril in ga poin ll — Tudi zame ni pomembno, odkod sem. Pač pa, zakaj sem tu. To pa hočejo zvedeti gestapovci. Kliči me Bernard! — Tako torej. Bernard Bernard? je brskal po spominu Ales. — Nič se ne muči, to ime je vsem neznano, a meni zadostuje. Aleš si ni mogel kaj, nezaupljivost v njem je kopnela; če Bernard ali kaj je že, ve. kdo sem, poten ve ludi drugo. Vsaj večji del. To so vedeli tudi gestapovci, ki so od njega zahtevali več, kot le priznanje. Iz njega je izžarevala volja :n neka privlačna moč, ki jc naraščala od besede d > besede. Ta človek je vedel, kaj hoče in je »vojo voljo moral imeti v oblasti. Zato Aleš, ki se je zavestno uprl Wernerju, sc je pred tem človekom počutil kakor učenec. Tega si ni znal razložiti. Saj v njegovem primeru ni šlo le za priznanje o njihovem taborišču in naštevanje sodelavcev, šlo jim je predvsem za to, da bi zavrgel uporniško gibanje, šlo jim je za več kot za navadno izdajstvo. In kot bi to čutil tudi Bernard, je še nadaljeval: — Kar si mi povedal, ni malo. Vem, da boš zdržal pred gestapovci, tudi če te bodo ubijali počasi. Da te lahko vsak hip doleti konec, ti menda ni treba praviti posebej. — Kaj sem govoril preveč? To ni moja navada, se je ustrašil Aleš. Bernard sc mu je nasmehnil tako očetovsko in spodbudno, da je ves njegov strah izginil. Potem je bila večerja: lonček slabe črne kave in tanek košček lepljivega kruha. Vendar sta to hitro pojedla. Odkar je bil med temi zidovi, se je v Alešu, ki ni kadil že nekaj dni, vzbudila želja po tobaku. Znamenje delnega uravnoveše-nja. — Zdaj bi se prilegla vsaj polov ička cigarete! Bernard je željo malo manj kakor čakal. Namignil mu je, naj seže v mali žep njegovega suknjiča. Potipal je in od tam privlekel precejšen čik. Alešu so se v zahvalo zasvetile oči, ki so obenem vpraševale, k.iko bosta prižgala. Bernard tudi zdaj ni pokazal zadrege. — Vžigalice so v notranjem žepu. Vse je razdeljeno, da je bolj skrito! Našel jih je in s tresočimi rokami prižgal po slabem tobaku smrdeči čik. Sesajoče je potegnil prvi dim, da se mu je kar zavrtelo v glavi. — Kajenje je moja slabost. Postim sc že tri dni! je odkril Bei n.u du. Ob tem se je spomnil, da mora biti tudi Bernard strasten kadilec. Cemu bi sicer tako skrbno hranil vse to? Po dveh, treh dimih mu jc ponudil: — Oprosti, da se nisem spomnil. Na pote mi' Bernard pa ni vzel takoj. — Samo, da mi pustiš za nekaj dimov. Zdaj ne zamujaj priložnosti! Potreben si, je rekel in gledal fanta, ki je tako vsaj malo pomirjal živce in blažil rane. Zdaj so Alešu odpadle zadnje zavore. Brez besed je občutil, kakšen Človek je Bernard. Potem sta se umirila in razpredala svoje misli. To je bila ura, ko človek, če je sam ali v stiski, postane otožen. Aleš je misli skušal odgnati, kajti vedel je že, da se ne sme prepu- ščati mehkobi. A bolj ko se je trudil, bolj je mislil na dekle. Posebno še, ker Bernardu ni povedal vsega. Kako se je moglo zS°^5,.j-* je izpoved imel zdaj za dolžnost, za neodloz" potrebo? Moral mu bo čimprej povedati v ' potem bo Bernard morda našel ustreznejši svet ali olajšujoč namig. Prav cigaretni dimi so ga živo spomnili na^j] Kadar je bilo najhuje, je vedno našla kak za ček cigaret. Misel nanjo, ki je oživela v nj4- J kot bi bila del njega, ga je pognala naprcht^k tistega, kar ga je nabolj mučilo. Kje Je. za^L;jii tega zamotanega klopčiča? Kdo je tisti, V *Q je nagnal v gestapovsko mrežo. Kdo je u . ' 0t je povzročil, da se je Wernerju malo manj posrečilo zatreti upor v njegovi dolini? P°. ki jih je že zbral o Filipu, in sumničenja, so bila skoraj resnica, so se ob srečanju z v zaporu razpršila. Zmeda, iskanje novih si ^ Ali je Filip res posvaril Martino tako, da j? umaknila? A kaj če jo zdaj postavijo Pre Kaj bi storil? red a* Go- In Golob z Rozo? Filip je šc zdaj P nostjo, ki mu grozi vsak dan, tako g°'*"Aij je lobu. Morda je čutil za Rozo kaj več? mogoče, da bi kdo tudi zavojevalce in nJ1v0jih zapore hotel izkoristiti za poravnavanje s računov? ..j-jo V njem se je bolj kot kdaj prej P°naV vprašanje: Kdo je mogel biti? Le kdo? In spet preskakovanje od človeka do ^^pa Ce Filip ni, spet Golob, Martina, Kon^£etf vsi po vrsti, in spet nepopustljivo Filip-A j j« misli so trmaste. Spet je šel po vrsti. I"°a\o ni ostal le pri tem. Filipovo zl% nj<;ifl je bilo preveč nejasno, preveč je bilo V bi se neznanih presledkov. Tak kakor je, da ^ pustil tako mučiti? Čudno! Morda sc mi popu-ga res že meša. Ali pa si lažem in nočem Q% razmišljala^ ya iis /.i. mesa. t\\\ |>a »i lu/.t-iu *- . g stiti sam pred seboj. Kar sem si vlC^f-ai i mi morda ne dopušča, da bi razm^'J ^ čem drugem? Ce bi bil Golob, bi nU 8a bod<>. tudi pokazali? Kdo ve? Morda mi ga ^^ijeV Ne. on ne more biti. Obvezani in okr7vejaJ«' Filip! Pred njim se je pokazal zdrav, P1'^3 e\r/cw in poln načrtov. In lačen za denar! r vj obvezanega Filipa je zbledela. To ni ]cflo Filip. Zastokal je, da se je Bernard zat obrnil k njemu. — Te hudo boli? a — Preganja me mora. Ne morem se d ^QiC\ do pravega! To je huje od bolečin, je^^va« reci, pa jc še vedno premišljal, če bi "a ali ne. ial * lako je življenje. Tu boš dogn kaj, je govoril Bernard, kot N W muči Aleš. del s čim Zdaj se mu je zdel primeren trenuj jn 0 mu je povedal o Filipu, Golobu, Martl" ;u. sebi ter potem vprašal po njegovem tO» g — Tudi če ti nisem povedal imen, ^Pj&P Bkoraj vse o dejanjih ljudi, ki vedo D*Jv ' bi mogel biti, kaj praviš? . je — Lahko je vsakdo ali pa je V °HrLpA Kdo Pretežko je odgovorili na tO. Ti t>° y<. „U-najprej. Na koga meriš? Prav gotovo » lili, kdo i,, bil? obvef — Saj to je tisto; ne ujema sc Na nega človeka, ki je bil tu pred teboj- , Zdaj je nastala tihota. Aleševe besed«| SO j«, vile tudi Bernardovc trezne misli. Pot«-1 le oglasil. a 3zna* — N. izključeno. Ce te ;'l,slapJ' fi PjJjSt! vojo stran, je to igro začel z.e dJ^ ^ kfl> ^ SVOJO ljudi, njihove navade in zveze, izluščil pravega, če toliko vedo. more biti kdorkoli. Brskaj po* - ^,0-^ še ved no ^°J^f sti, pa boš morda nase dejanja že pozabljeni, a in se v trenutku, ki ga ne pri icakuie". ik;1| na nia' v čudne smeri! Bodi pripravljen - p(J ■t zve" iiul Bernardov«) govorjenje jc slu g.,„iO P no, vendai ga Aleš m odklanja • valo je njegovo sumničenjc. r Radio Ob 5 ll Poslušajte vsak dan ?"22»V°-' 13-, 15., ^skiV ta 24 ur» ter ra-*edel|a?levnik ob 19-30. Ob *1 ter Japas ob 605-» 7. in 24. ^-.13 ?^skl dnevnik ob * w- »7., 22., 23. in 19 ta 9., 19.30. 20. NOVEMBRA Gla*benE!0br0 jutro ~ 810 °«irski t matlneja — 9.05 Pi- %! orklCdnik ~ 935 S P^al-JuharjaiZ q ™ p- v- Francija a ra t- ^ Zavarovalnica * 10.20 p'Jskim Poslušalcem • l Ca [' vas doma — 12-10 *ero (4 dJK.°vski: Labodje je-^ki n-7JanJe) - 12.30 Kme- S l rtVOt! - 12-40 Po do-13.30 domačimi vižami - obotno ročajo vam ~ 14-1° ^et ^ 15Kldne ¥ mladi ^vci ^ ,^"pojo naši operni S**« ■— \f |U nasi operni Sbena 00 Vrti,jak - 16.40 jBS Tdigra ~ 16« S ^° v kin . 8a ~ »7.10 Gre- i v k n,* i/.iu ure- ^«Wr.17-»Zansamb- 2*2. hng!a - 1815 lz f°Vor s8a svota _ 18.50 Po- a^oJ0slušalci _ 19.00 °t»oci — 19.15 Mi- vcičaanMmbiorn Borisa Ko- t in n ih Cr RTV Ljublja-22> n ! .gOS,Je ~ 2130 ;d:jc z g°da» - s! ^ 23 os Va na5c »zscljen- v,> 14 35 ri , 7a ra/v«»- Itn/ S ni« s Programu C-Mub n,m o^estrom *C°b*t 't.-'7.35 Dobimo « .T 18-40 Popev- fi nUt hum* - 4 - 19 00 Pct "a - 19-05 Ved- - i7 fiS o,kal,K' 5? lgraW^ernl koncert *C fc-53 b°,kar i/bra-J/ slovenske ooe- ta 21 NOVEMBRA ^clP'^Mi , otroke -M* °variS L?nVe Po O** ^ g J Jfedeljska °Popoldn? M«WJ*o lđn« - 16.00 Mi nute z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 16.30 Humoreska tega tedna: Ko še Pariz razgalja — 16.50 Z domačimi ansambli — 17.05 V svetu opernih melodij — 17.30 Radijska igra: Nenavadno potovanje gospoda Janač-ka — 18.30 Slovenska lahka orkestralna glasba — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz Drugi prog-am 9.35 Z orkestrom Jack VVolfe — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Opoldanski cocktail — 13.35 Glasbeni va-riete — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Majhen koncert za nedeljsko popoldne — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 S popevkami po svetu — 18.35 Z orkestrom An-tonv Wood — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 19.40 Igramo za vas — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Salzburški festival 1971 — 21.55 Večerna nedeljska reportaža — 22.55 Tri Beethovnove sonate — 23.55 Iz slovenske poezije 22. NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Priljubljene melodij' / velikimi zabavnimi orkestri — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Baletni odlomki francoskih mojstrov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 lz zborovske zakladnice Hu ga Diestlerja — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Lepe melodije - 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Gerd Bauer — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Ob lahki glasbi — 18.35 Interna 469 — 1') .00 l.ahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Vi-lija Petriča — 20.00 Stereo Ionski Opflmi koncert — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Slovenski ansambli in pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Ponedeljkov križemkraž — 14.20 Z ljubljanskim jazz ansamblom — 14.35 Glasbeni varlete — 15.40 Z orkestrom Morton Gould — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Kitara v ritmu — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Pota na šega gospodarstva — 17.45 Za vsakogar nekaj — 18.40 Igra plesni oi kester RTV Ljubija na — R00 Naš intervju — 19.10 Melodije na tekočem traku — 20.05 Boutique lahke glasbe — 20.30 Lirika 20. stoletja — 21.10 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 21.40 Od Francka do Messiaena — 22.40 Med sodobnimi češkoslovaškimi skladatelji — 23.55 Iz slovenske poezije 23. NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne poje baritonist Peter Zbilj ob spremljavi Avgusta Stanka in ženski vokalni kvartet — 10.20 Pri vas doma — 12.10 F. Chopin: Fantazija in valček — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z ansamblom Atija Sossa — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Odskočna deska — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Ro-nald Binge — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s fanti treh dolin — 20.00 Prodajalna melodij (stereo) — 20.30 Od premiere do premiere — 21.30 Koncert lahke glasbe — 22.15 Antonin Dvoržak in Johannes Brahms — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Jazz na IT. pro-gramu — 16.05 Lahka glasba — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Ljudje med seboj — 17.45 Torkov omnibus — 18.40 Plesna glasba — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Srečanje ob lahki glasbi — 20.35 Glasbene konture — 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih: Aleksander La-jovic — 23.10 Klavirska glas ha Janeza Matičiča — 23.55 Iz slovenske poezije 24. NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Vedno lepe melodije — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.20 Pri vas doma - 12.10 W. A. Mozart: odlomki iz opere Figa-rova svatba — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.40 Od vasi do vasi z domačimi vižami — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Poje moški pevski zbor Ljubljana1 transport — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Mlada skladatelja se nam predstavljata — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestom Alfredo Antonini 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.15 Popevke s slovenskih festivalov — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahkb noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nok-nokturno — 23.15 Slovenski pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Minute z velikimi orkestri — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.45 Glasbeni vsakdan — 18.40 Radi ste jih poslušali — 19.00 O avtomobilizmu — 19.00 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Lahka glasba ob kaminu — 20.45 Žive misli — 21.05 Koncertantni jazz — 21.40 Iz manj znane operne literature — 22.10 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 25. NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9.35 Pesmi in plesi iz hrvatskega Zagorja in Međimurja — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Rado Simoniti: odlomki iz opere Partizanka Ana — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z ansamblom Silva Stingla — 14.45 Med šjdo, družino in delom — 15.40 Robert Schumann: Simfonične variacije za klavir — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Metropole — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Z ansamblom Jožeta Privška 18.10 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer s slovenskim pisateljem Filipom Kalanom — 21.4(1 Glasbeni nokturno — 22.15 Med deli naših skladateljev, ki delujejo v tujini — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Popevke na tekočem traku Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Mehurčki — 14.10 Majhni ansambli — slovenski avtorji — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Jugoslovanski pe\ ci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Orgle v ritmu — 16.40 Sestanek ob juke- boxu — 17.35 Iz knjižne police — 17.45 Iz naših javnih prireditev — 18.40 Godala v ritmu — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Pet minut čez osmo — 20.30 Mednarodna radijska univerza — 20.40 Glasbeni soiree — 21.40 Mirko Polič: Deseti brat (odlomki) — 22.00 Salzburški festival 1971 — 23.55 Iz slovenske poezije 26. NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Od melodije do melodije — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Majhna parada arij in plesov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke z godci in pevci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Kaj vam pripoveduje glasba — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom madžarskega radia — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.15 Signali — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Petnajst minut za EP — 20.00 Slovenski zbori tekmujejo — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo DrugI program \ 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za rfio stopnjo ( ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Operetne uverture — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.45 Rad imam glasbo — 18.15 Z orkestrom londonske filharmonije — 18.40 Vokalne melodije slovenskih avtorjev — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Igramo za vas — 20.05 Radijska igra: Obtoženi Ricardo — 20.42 Vrtiljak lahkih not — 21.40 Beograjske glasbene svečanosti — 23.55 Iz slovenske poezije Izdaja in tiska CP »Go^ renjskl tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1, stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo 20. NOVEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 15.28 Napoved sporeda (RTV Ljubljana), 15.30 Tekmovanje v vaterpolu za pokal Evrope — prenos s Hvara (RTV Zagreb, Ljubljana), 16.30 Košarka Olimpija : Crvena zvezda - prenos, 18.00 Pesmi starega mesta - oddaja TV Zagreb, 18.15 Obzornik, 18.30 Mali vitez - serijski film, 19.25 Mozaik, 19.30 TV kažipot, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 -2-1 (RTV Ljubljana), 20.5 Glasbeni pokal Evrope - prenos (RTV Beograd), 22.05 Oddelek S - serijski film, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb), 18.15 Radost Evrope, 19.20 Karavana (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 21. NOVEMBRA 8.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.0 Po domače z ansamblom Maksa Ku-mra (RTV Ljubljana), 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.40 Mestece Pevton, 15.28 Napoved sporeda (RTV Ljubljana), 15.30 Vaterpolo za pokal evropskih prvakov - prenos s Hvara (RTV Zagreb, Ljubljana), 16.30 Košarka Beograd : Zadar - Prenos (RTV Beograd), 18.00 Boeing, boe-ing - ameriški barvni film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.35 Stare bajte (RTV Beograd), 21.25 Videofon (RTV Zagreb), 21.40 športni pregled (JRT), 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) — Drug*i spored: 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 22. NOVEMBRA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 T V v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beo-frad), 14.45 TV « sob ponovitev, 15.40 Nem U ina ponovitev, 15.55 Angleščina po novitev (RTV Zagreb), 16.10 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Kljukčeve dogodivščine, 18.15 Obzornik, 18.30 Ljudje v soteski, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.05 Mladi za mlade (RTV Skopje), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 F. Vidas: Kaj novo znamenje - drama TV Beograd, 21.55 Kulturne diagonale, 22.35 Poročila' (RTV Ljubljana) — Drugi Eoored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Lutke (RTV Skopje), 18.00 TV vrtec, 18.15 TV Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Znanost (RTV Sarajevo), 19.05 Mladi za mlade (RTV Skopje), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV ) 23. NOVEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd),' 14.45 TV v šoli -ponovitev, 15.35 Ruščina -ponovitev, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.15 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.35 Tiktak, 17.50 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Stare krčme, 19.00 Mozaik, 19.05 Vzgoja za življenje v dvoje, 19.30 Kuhinjsko orodje, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Atentat - češki film, 22.15 Glasbeni nokturno, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila, 17.40 Mali svet, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Od zore do mraka, 19.00 Narodna glasba (RTV Beograd), 19.20 TV pošta, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 24. NOVEMBRA 8.15 TV v šoli (RTV Zagreb) 17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.35 Doktor Dolittle - serijski barvni film, 18.00 Obzornik, 18.15 Po sledeh napredka, 18.45 Mozaik, 18.50 Od filma do filma, 19.05 Rezerviran čas, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.2 3-2-1, 20.55 M. Uskokovič: Cedomir Ilič — 5. del, 21.25 Jaz/, na ekranu: Duško Gojkovič - II. del, 21.55 Poročila (RTV Ljub Ijana) — Drugi spored: 17.25 Poročila (RTV Zagreb), 17.30 Risanke (RTV Beograd), 17.45 Poljudno znanstveni film, 18.15 Kronika, 18.30 Narodna glasba (RTV Zagreb), 19.05 Mozaik (RTV Sarajevo), 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 25. NOVEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nem ščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli - ponovitev, 15.40 Nem šVm.i - ponovitev, 15.55 An- ri I čina ponovitev (RTV Za greh), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 I. Cankar: V gozdu, 18.00 Ro- kec na drugem koncu sveta -glasbena pravljica, 18.15 Obzornik, 18.30 Svet, v katerem živimo, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana), 19.20 Vse življenje v letu dni (RTV Beograd), 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Četrtkovi razgledi, 21.35 F. Žižek: Napravite mi to deželo spet nemško — I. del, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Otroški spored (RTV Skopje), 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Narodna glasba (RTV Skopje), 19.00 Enciklopedija, 19.20 Serijska oddaja (RTV Beograd), 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 26. NOVEMBRA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 T V v šoli -ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.40 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 L. Su-hadolčan: Naočnik in očal-nik - II. del, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.30 Glasbeni dnevnik (RTV Beograd), 19.00 Mestece Pevton - serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Zidovi Malapage - francoski film, 21.55 Gala UNICEF - I. del, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Poročila (RTV Zagreb), 17.35 Rastimo (RTV Beograd), 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Glasbeni dnevnik (RTV Beograd), 19.00 V petek ob 19. uri, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.35 Kar bo, pa bo (RTV Beograd) : ...... poročili so se V KRANJU Hočevar Alojz in Klemen-čič Terezija, Kambič Franc in Brunskole Bronislava V TRŽIČU Mauko Slavko in Janeš Mn rija, Teran Leon in Grašič Milenka V ŠKOFJI LOKI Markelj Ciril in Markelj Leopoldina, Demšar Janez in Jankovee Francka, Plajlar Jurij in šolar Ljudmila. Kavčič Jakob in Tajnik Marija Ana tfmrli so V KRANJU Koci Viktor, roj. 1906, Aleš Ana, roj. 1894, Sekne Mihael, roj. 1898, Janhar Marija, roj. 1903, Rebolj Ivana, roj. 1903 Zore Matija, roj. 1891, Ropret Ivana, roj. 1888, Štele Mihael, roj. 1920, Rehberge] Marija, roj. 1896 V TR/ICU Stegna r S i men, roj. 1910, lVrko Frančiika, roj. 1907, S ter Pavla, roj. 1902, Bahun Ljudmila, roj. 1919 V ŠKOFJI LOKI Miklavc Janez, roj. 1914 Kranj CENTER 20. novembra amer. barvni CS fijm SEVERNO OD ALJASKE ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barvnega filma PADALCI PRIHAJAJO ob 22. uri 21. novembra amer. barvni film PADALCI PRIHAJAJO* ob 13. uri, premiera amer. barvnega CS filma PRAVI POGUM ob 21. uri 22. novembra amer. barvni CS risani film GOSPODIČNA IN POTEPUH ob 16. uri, amer. barvni film PADALCI PRIHAJAJO ob 18. in 20. uri 23. novembra amer. barvni CS risani film GOSPODIC NA IN POTEPUH ob 16. uri, amer. barvni film PADALCI PRIHAJAJO ob 18. in 20. uri Kranj STORžIC 20. novembra premiera amer. barvnega CS risanega filma GOSPODIČNA IN PO TEPUH ob 16. uri, ameriški barvni film PREPLAH SATELITA 0-2 ob 18. uri, amer. barvni film MRTVI NE PLA CUJEJO DOLGOV ob 20. uri 21. novembra amer film BRATJE MARX V CIRKUSU ob 14. uri, amer. barv. film MRTVT NE PLAČUJEJO DOLGOV ob 16. in 20. uri, amer. barvni film PREPLAH SATELITA 0-2 ob 18 uri 22. novembra amer. barvni CS film SEVERNO OD AL JAŠKE ob 16., 18. in 20. uri Tržič 20. novembra premi ra framc. barv. filma VITEZ BURIDAN ob 16., 18. in 20 uri 21. novembra franc. barv. film VITEZ BURIDAN ob 17. in 19. uri, premiera jugoslovanskega barvnega filma PAST ZA GENERALA ob 21. uri 23. novembra jugoslovanski barvni film PAST ZA GENERALA Ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 20. novembra amer. barvni nim TRIJE MUŠKETIRJI ob 16., 18. in 20. uri 21. novembra franc. barvni CS film VESELI DOPUST ob 15. uri, amer. barvni film TRIJE MUŠKETIRJI oh 17. in 19. uri 22. novembra amer. barvni film TRIJE MUŠKETIRJI ob 18. uri, franc. barvni CS film VESELI DOPUST ob 20. mi K rvavec 21. novembra ;>'. TI film TARZAN ZMAGUJE ob 16 in 19. uri Jesenice RADIO 20. novembra a.iier bai .ni tilm MAŠČEVALEC i/ CA KOLINE 21. novembra amei barvn' film MAŠČEVALEC IZ CA ROl.lNI. ban"01 22. novembra amer. ",q. film TA PREKLETI V" VAN -> 23. novembra amer- " By. CS film OSVOBODITA RONA JONESA Jesenice PLAVŽ . ban* 20. novembra amer..» CS film OSVOBODITA RONA JONESA *Lrfi 21. novembra amer. j^'. CS film OSVOBODITA RONA JONESA ^4 22. novembra amer. C* film MAŠČEVALEC ROLINE bapH1 23. novembra amer. p film MAŠČEVALEC ROLINE Dovje Mojstrana ^ 20. novembra an5cTNIlC-CS film DAN P°Sb5bar*5! 21. novembra fra*c- J ? CS film OPOJNI VONJ DENARJU Kranjska gora 20. novembra amer-film JAZ SEM SO TVOJA SMRT barv'1" 21. novembra a^0M^ film AFERA in , CROVVNA bar vJf 23. novembra ^er'p0^ film TA PREKLEL VAN Javornik 20. novembra f'Ta*fA$ P CS film OPOJNI VO DENARJU . WVn. 21. novembra «**flg fiIm TA I*EKtBT£j, M VAN, amer. 5*54, fv JAZ SEM SORTAH JA SMRT Radovljica 20 barvni novembra 'TOp ,., film PR°fi8. J? ZALJUBLJENE .»^ italijanski barvn« uri i ŠKORNJEV ob -J'; • baP „ 21 film 16. uri novembra s GRIC 5K-anif' fj|ji> PADALCI P*H*3J W uri, amer.-itali'^f^ film PROSTOR < ob 20. m ...,,i'lL LJENF 22 film DIABOLlK novembra * \.J 23. novembra pvA^ film ZELENA ob 20. uri Skofja Loka 20 film 18 in 20 i. novembra gAVA ° i MFC ZA J 18. in 20. ur. &J „b 21. novembra 1 RANPAfilIIi Um MEC ZA J(j, 5. uri. amer. -TgBV£ f 15. uri TUDI TU Dl KONJE MAR NE? ob !'• rf. 22. novembra sj)f: »^ film TUD' K ,., op H i IAJO, MAB 23 novemb/a !, _ JA* film LM'HIM IJJ ufj TEBI NE ob - Železniki n™ 20 novembra sk, barvn, ffl* ob 20. uri 21 novembra f% P film GRINOO ot uri REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE KOMaSJRAŽA' 7- IKAROS, 13. ARLMAN, 14. BARAKA, 15. Gala i 16> LANOLIN, 17. OPAT, 18. SODA, 19. OSA, 20. ILE-34 Alit UST' 26- IRAN, 27. NETO, 31. KIRASIR, 33. VITAL, • ««fcTEj, 35. ROCELJ, 36. ZENICA, 37. ŠKARJE. NAGRADNA ■RIŽAN IZŽREBANI REŠEVALCI Rešitev nam je poslalo 101 reševalcev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (30 din) prejme Marjan Šimenc, Kranj, Sm:ed-niška 58; 2. nagrado (20 din) dobi Jože Dovžan, Kranj, Luz-narjeva 24 a; 3. nagrado (10 din) pa prejme Ana Medja, Bled, Zagoriška 18. Nagrade vam bomo poslali po pošti. telja jORAVNO: L zrastje, zrastine, 7. ime ameriškega pisa-15. bng6"?*"^^3. ime TV reporterja Petrina, 13. strojepiska, KieiSen <:anske igralke, prve svetovnoznane filmske igralke, tiost V2devck Eisenho-vverja, 17. skril, skrla, 18. nasil- ^tica^"8^0' 21 • medmet ah, 22. kratica za tega leta, 23. skovna 28 TeleviziJo, 24. oznaka na recepfih, recipe, 26. plo-^niot11161^3' ^' t,ivJa mačka, 29. vodne smuči, 34. otok otočja *eiu]ja ft v Polineziji, 36. podzemski svet, rimski bog pod-t!*anstvo 'd"8' 3.7" arabski kncz> predstojnik emirata, 39. fiško ar' tuJe žensko ime (roman C. Aneta), 43. južne evo in sad (kraljevsko jabolko). par-užnoame- Navpicivj ^siline 3 : *• Združene države Amerike, 2. kdor nabira airVin° titan T'"' Spisi' 4" zaCe,ck tekme, 5. znak za kemično j.. sld kr .r hrv^ka igralka, Inge, 7. po grški pripovedki svevič Al«V' P° n'cin Egejsko morje, 8. Rozi Ribičič, 9. Niko-h-kh°nost .s?anvder Skrjabin, 10. znamka domačih filmov, 11. .'kov trna Koli« a~ ..i.,-,,.:..., -t-----obleka duhov- itrija, 19. ime slikar nemške- 30 na hrbtu n^%' n sodnlt > ha,Ja 4,0 gležnjev, obredna l ''^kc |gr .KOv> H. organska kemična indus« 5 P°reM;>,' J|.e Gardner, 20. francoski kipar in s jjj hrbt'u anka Nagrade: 1.: 30 din, 2.: Oti^^^N J s k-1 in , s»alna 1M,,/I-J V KRANJ U - V Mestni hiši je na fc , , u,ostim "l,,sk;i kulturno zgodovinska, etnografska , Prt» fa/.st'r° vinska /h:'ka. V Galeriji v Mestni hiši U s b°r diap()^Va aKiKl slik-"ia Vinka luska iz Kranja. Ki,(u/|lj'1'V(n S komentarjem prikazuje to pot motive fcok,. -ar°čni ^ r. "nski> Bbirt V Tavcarjevl ul. 43 |e odprta stalna vPubl'ška /j-, I Narodnoosvobodilni boj na Gprenjaken V K- |P|^°'iH)v- ' ' Sl<>v,'"'k'' /r"-> v "voluciji. ^aJovtri^ v is!; ,ns' K PreSei \o\ »pominski muzej, 0 ,Cu iz Kranja8taVhi w ,•,/st•,v•, slikarskili del Borisa <*o tajske- i' ' ' ,n od ]7 "'"'nslu Zhilkl. Sl) ,H|,)lU. vsak dan od 10. uo iy. Ulv Dr. Valič o Himalaji Danes dopoldne ob 9. uri bo v kinu Center in v torek, 23. novembra ob 19. uri v dvorani občinske skupščine Kranj vodja letošnje ekspedicije v himalajsko pogorje doktor Ivo Vallč prvič nastopil pred javnostjo z barvnimi diapozitivi in z živo besedo o tem podvigu naših alpinistov. Predavanje v kinu Center je namenjeno šolski mladini. V torek ob 19. uri pa želi dr. Valič prikazati v ime- nu pripravljalnega odbora na čelu s predsednikom občinske skupščine Kranj Slavkom Zalokarjem, v imenu vseh kolektivov in organizacij, ki so pomagale in prispevale k temu uspehu, ter v imenu Planinskega društva Kranj in drugih, da predstavi vse težave, etnološke in geološke značilnosti tamkajšnjih ljudstev in krajev do samega vzpona prek zasneženih ledenikov. — K. M. Telovadno orodje za najmlajše Danes ob 9. uri je v telovadnici Prešernove šole v Kranju demonstracija novih telovadnih orodij za najmlajše. Pripravila jo je tovarna športnega orodja Elan iz Begunj na Gorenjskem, ki je začela izdelovati športna 11P R E G L E D V KRANJU Solata 4 do 5 din, špinača 6 din, korenček 3 din, slive 5 do 6 din, jabolka 3 do 3,50 din, pomaranče 4 do 5 din, limone 6 din, česen 10 din, čebula 3 do 3,50 din, fižol 8 do 10 din, pesa 3 din, kaša 5 din, paradižnik 4 do 4,50 din, žganje 15 din, fige 5 c^n, ajdova moka 6 din, koruzna moka 3 do 3,50 din, jajčka 1,20 din, sinovo maslo 20 do 22 din, smetana 14 din, orehi 30 do 32 din, klobase 6 din, skuta 7 din, sladko zelje 5 din, kisla repa 4 din, cvetača 7 din, paprika 5 din, krompir 1 din, hruške 5 din, med 14 din V TRŽIČU Solata 5 din, špinača 8 din, korenček 5 din, slive 5 din, jabolka 2 do 3 din, česen 8 din, čebula 3 din, ližol U din, pesa 3 din, kaša 5 din, paradižnik 4 din, ajdova moka 5 din, jajčka 1,20 din, surovo mask) 25 din, smetana 12 din, orehi 33 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 4 din, krompir 1,20 din, med 12 din KRANJ sveze [pakiranoj meso SIVILA orodja, ki bi bila zlasti primerna za otroške vrtec. Učenci osnovne šole Dr. Franceta Prešerna bodo pod vodstvom učitelja Borisa Holvja prikazali nekaj telovadnih vaj z novimi športnimi pripomočki. — lb loterija Srečke s končnicami 00 55250 60510 132490 1 46191 87921 565891 2 89862 58112 045852 43 91233 00583 427023 721663 34 554 72414 052524 85 6645 91795 276785 650305 76 45386 41266 84056 370526 102816 436916 687166 351576 37 77 5347 18647 041697 68 428 62788 28628 348089 273928 201828 9 25229 >659?9 so zadele dobitek N din 10 500 1.000 10.000 6 500 500 10.000 6 500 500 10.000 10 500 2.000 10.000 10.000 20 50 1.000 10.000 10 200 1.000 10.000 50.000 10 500 500 2.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10 30 200 500 10.000 20 100 1.000 1.000 10.000 10.000 .50.000 6 500 10.000. SUPERMARKET UNION JESENICE utrli VABI NA: enodnevni izlet V neznano 13. novembra štiridnevni izlet v Poreč za praznike od 26. do 30. novembra enodnevni izlet na Andrejev semenj v Gorici, 11. decembra dvodnevne vikend izlete vsako soboto in nedeljo v Simonov zaliv (kopanje v pokritem bazenu hotela Haliaetum) SILVESTROVANJE v Simonovem zalivu SILVESTROVANJE v Bohinju (samo silvestrskl menu) Informacije in prijave v turističnih poslovalnicah: SKOFJA LOKA, BLED, RADOVLJICA IN LJUBLJANA. SUBIČEVA 1. Washington — glavno, federalno mesto ZDA je razmeroma mlado mesto in je v glavnem nastajalo po letu 1791, ko so se odločili, da bo prav tu glavno mesto ZDA. Od leta 1800 dalje se je v zelo kratkem obdobju zbralo v Washingtonu toliko spomenikov in zanimivosti, da si jih celo sami prebivalci mesta težko ogledajo v celoti. VVashington napravi na prišleca s starega kontinenta zelo prijeten vtis in s posnemanjem klasicizma, renesanse in antike spominja na velika evropska mesta (Pariz, Rim, London). Z belino zgradb in zelenilom, posejanim med njimi, daje izreden vtis harmoničnih razsežnosti in lepote. Verjetno je Was-hineton tudi edino mesto ZDA. ki je v celoti nastajalo no vnaorej napravljenem urbanističnem načrtu, ki ga jc imenitno in še danes uporabno načrtal francoski arhitekt Pierrc Charles L'Enfant. Središče panoramske^ pri gradnji ™cdn^o*> letališča Dulles «n > ,ahk° »D. C.«, ki sprejtf* 45.000 gledalcev. Vsekakor je w'\ vs* mesto, ki imprcs'^nizj kega obiskovalca U» ZpA razliko od ostalih " prav nič a meri k*1 ^ Lincolnov spomenik v Washlngtomi Komisija za kadrovska in socialna vprašanja ALMIRA — alpska modna industrija Radovljica razglaša prosti delovni mesti: 2 cotton pletilcev 28 priučitev t- slu< sPiosnih pogojev morajo imeti kandidati od-150-S r °'iaŠki r0k' 0sebni dohodek od 120.000 do 1S din. VudhJe-moŽen tak°J-silinu e Je treba poslati na splošno kadrovsko J*3** Podjetja, ŠIpAD, prodajalna KRANJ ^Prodaja v skladišču na Rupi št. 4 j^2.110 Posamezno kosovno pohištvo 7*J-?^ Posteljne vložke po zelo zni-*aillh cenah. ^Poročamo se — Obiščite nas! Komunalni servis kranj sprejme Večje število nekvalificiranih delavcev _ dela v javni snagi (mestna čistoča, odvoz „. et')» Za vzdrževanje občinskih cest ter v »adbeni dejavnosti Tak b^Odkt , VCem lu,di Podjetje stalnost ter osebne l JPriiiier"1 -°lni delovni cas v višini do 1500 din. ^jev JS1 so delavci i/. Kranja in bližnjih S*5* Števil!6 de,avccv veUa do popolnitve potreb-*u Doduii lavcl naJ se z8,asc v splošnem sekira v Kranju, Mladinska 1. splošna vodna skupnost senjske kranj ob*k°i' za delovna razmerja Javlja prosto delovno mesto strojnega ključavničarja klavec Jol°J Plovno I!'1'8 ,sp,ognlh Pogojev za vstop na JJtoJe: 110 organizacijo izpolnjevati še naslednje ^k*šniamficiran stl'()iMi ključavničar /. delov- 8S 30 tiili",!,1"','"1 u sPreJem na delo jc predpisano £s Vec sc spi"' llcla-Kiis Polnim V','" ' delovno razmerje za nedoločen iS Jf* *a prosi """ časoni 8 111 dnevno. *"*l2I.Po Oblavi »,0Jn° mcsto P°ft,Hte najkasneje "Hpis i„ , , r,,avi I« Heba priložili kralek s in <) )(■ bilo od poln ijr /n ./>. I vedano. Nato so se akade miki obrnili do rektorja, jim dovoli zborovanje ^ univerzi. Ker jim i<^nia je odbil njihovo prošnjo, s ■ danes dopoldne ob P*" . stih zbralo kakih 5/ovanov, katerim se 1e fff dr«*i7o tudi nekaj Ce'x°yx0 Poljakov, da tako s*£& protestirajo proti postop jjj laških dijakov, rekto!1ioiec vlade. Slovenski v'sok0'j[irn je pričel čitati metnorana^ v slovenskem jeziku- j. so ga prekinili g^s"1 m. klici »Pfiu« in »AbzM* 1 m ških dijakov. Kot odgovo'^ te medklice so zaciunL „flej venske bojne PestTlthn: .. Slovani...«, »U boj. U «w ^ in »Naprej, zastava Sl(i\ 'tro-Še med petjem je odsl< ictf jica slovenskih visoko j k rektorju, katerim K /. obljubil, da bo P°]re tw da dobe javen lokal Z* -e rovanje. — V tem CasU'ktorjU, bila deputacija pri re ■ jg. je med Slovani in Nf* ^ bruhnil pretep. A VZ& ški premoči se S,oVa"j0 nt vdali in prostovoljno J jfifi Ring, kjer pa fih /«JjJLili policija z golom sa ^ Slovanski visokošotet ^. nili svoje vrste in jem »Kaj nam Va '"^Lli * disciplinirano odko ra ^ kakih 20 minul oddali^ ^ $t djevičko pivnico, W ^ po kratkem zborova'" * brsti skKP* Zanimivo je |m'm' jiU » no poročilo o izkopa* Lajhu pod Kranjem- p Do H. t. m. se P' jtffr grobov. Dobilo se t* ^le,jC lapone, 5 iitezrtth Ffi kf(lt-centimetrov dolg ^fO kil, noiev, 2 prsta** } ctrt ohranjen ielezen trta ^ dolg, letal jc na des ^ kostnjaka), rteM ■ da * koral in t^^tnl** 7. stol. pred Kr. -~ * pO* letali 20 do W so okrajno cesto C t- stenski koledar 12 12 barvnim' dosadanji m noV' Pripori* 6"%ffi k, ie niso t*^^^ SOBOTA 20. novembra 1971 GLAS * 17 STRAN Sosedovemu Igorju so kupili mucka in psička. Oba sta bila črna. Muc je bil miren in je vedno ležal v psič-kovi koči, psiček pa nagajiv in razigran. Njuni imeni sta bili zelo podobni. Psičku je Kaj je sreča? ^ci na k ??ega bienala jugoslovanskih pionirjev v Kostanje-0k Sta„i MoJ maček — Miran štremfelj — osnovna šola ^»ko Mlakar - Šenčur edeljska obleka ?e je "ede,J° v novembru vriPravihama lcP° oblekla. > hlace^ je bel° sraico- _ in rjavo jopico. ev\je mi je lepo očistila. Ta-*° oblečen sem odšel v mesto p? kruh. Ko sem šel čez dvo-nSJe, so me prijatelji pokU-cah in rekli, da eremo do-Mdne peč krompir ..Jaz sem hv"-o stekel do trfovinc in *«anri prinesel kruh. Odlo/u Sem ga v shrambi in odšel 1a dvorišče. Tam so me že CakaU prijatelji. Odšli smo *a Polje. Hodih smo po ros-"'l travi. Vse hlačnice sem lInel mokre do kolen. Zavdi smo na njivo. Tam smo ru-vali krompir. Kmalu sem bil ves od zemlje. Dosti me to ni motilo. Na jasi smo zakurili ogenj. Pričeli smo peči krompir. Kmalu sem imel roke od saj. Postalo mi jc vroče in čelo sem si obrisal ob rokav bele srajce. Zazvonilo je poldne in odhiteli smo domov. Mama je bila vsa prepadena, ko je za-gledala mojo umazano obleko. Sedaj za nedeljo ne dobim nikoli več lepe obleke. Branko Vindiš, 4. r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj Večkrat jih vidim ^uiune. Pl"cd -«u vratarnice se nabira ^dno več ljudi. Dežne kaplle 7* ujemajo na \lciVi izrcrpa ^ delavcev, ki čakajo, da se ^4>ro leiezna vrata i)ed parnico. Vsak hrepeni, da J? J!° osm\h urah loči od br-r*1« strojev, prahu in da Zadiha v svežem zraku, ^nčno se vrata odpro. oraz delavcev spremeni svoj Izčrpan obraz se spi j^m v vedrega. Vsak pospeši TjraK da se čim prej oddalji u kvarne. Cilj vsakega k dom. Cesta se spremeni v mravljišče. Trgovine se kmalu napolnijo. Na križišču nastane zmeda, avtomobili trobijo vsevprek. Pred avtobusno postajo nastane gneča. Ljudje se prestopajo sem ter tja, kajti še vedno dežuje. Ko odpeljejo avtobusi, se ceste zopet spraznijo. Vse je spet tiho, le dežne kapljice šclcsti-jo med listjem, ki ga poziba-va rahel vetrič. Tomaž Pirih, 8. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Zunaj dežuje. Nos tiščim ob šipo in opazujem temne oblake. Iz daljave zaslišim zvoke popevke Ta srečni dan. Hreščeče vpitje me je predramilo iz sanjarjenja. »Kaj pa sem vendar premišljala?« se vprašam. »Že vem! O sreči! Saj res! Kaj je pravzaprav sreča?« »Je sreča neizmerno bogastvo, jo najdejo otroci, se smeje bolniku, ki je ušel smrti, gleda sestradanega otroka, ki je ob cesti pobral košček zaprašene žemlje, se skriva otrokom, ki jim starši nočejo dati denarja za neumnosti ali pa je morda skrita v uspehih? Le kaj je sreča?« Drevje je golo. Oblaki nam pošiljajo srebrne niti, ki namakajo zemljo. »Kako vendar moreš peti pesem o sr-eči, ko pa je zunaj taka puščoba?« vprašam. Po šipi začnem risati ljudi, ki hitijo k zapornici življenja. V sebi čutim rezilo, ki boli in jc obloženo s solzami. »Kakšno niče sem ...!« pomislim. Kot begoten trenutek me vsak dan znova preganjajo skrbi. »Ali sem sploh še srečna?« Stopim stran od okna in roke se mi ustavijo na tipkah harmonike. Prva tipka: prvi mamin poljub, druga tipka: prva pot v šolo, tretja tipka: prvi uspeh; četrta tipka ... peta ... šesta ... »Ali je to .. . sreča?« Sreča je, se domislim, da je v tebi polno tipk, ki jih poneseš v grob kljub dežju, ti/ni, razočaranju, prevari in kljub vsemu ... Ivica Bohinc, Selca Drli l?Sti- Naml«-ico sva st°PalJ P° glavni :l°Va ^ S™ sva hili v 8°zd- P°mt-m- mSti »taro Wnejcva' TedaJ ogledam na lii r ^ skr"'°; ki sc J° od Prenapornih to? in W rek?,,a>, Dregnila «^atC lagati. p,j ' da morava stan ženici jateljica je samo zamahnila P°ma9aj-srečen boš! jo je krasil prekrasen vrt z lepimi kiizan-temami in zelenjem. Prišli sva do vrat. Vzela mi je mrežo in mi stisnila v roko neka) drobiža. Vendar sem ji denar vrnila in mislila oditi. Zenica pa me je pridržala in mi rekla, naj malo počakam Cei nekaj trenutkov je prišla ven s prekrasnimi križan temami in zelenjem. Dala mi ie šopek v roko in po licu so ji pritekle SOla Na poti sem srečala pi i iatel jieo. \ roki je di/ala le nekaj že napol suhih cvetic. Začudila se je, da imam jaz tako lep šopek. Povedala sem ji, kaj sem doživela. Tedaj sem opazila, da poželjivo gleda moj šopek. Dala sem ji nekaj kiizantem in neka t zelenja. Nato s\a sh obe veseli domov. Pionirji) Ne obračajte sc 0(1 tistih, ki potrebujejo vašo pomot [p bratovsko delite svoj delež, pa boste vedno srečni, Anica Damijan, 6. c r. osn. šole Cvetka Golarja, Skofja Loka bilo ime Piki, mucu pa Miki. Miki je kmalu pobegnil zdoma in se gotovo izgubil, ker se ni več vrnil. Igor je imel najraje Mikija, zato je bil zelo žalosten. Piki pa je bil dober prijatelj Igorjeve mame. Kadar je pogledal skozi okno, je dobil bonbonček, košček čokolade ali kost. Imel je zelo dober nos in če si mu vrgel kos marmelade in kruha v grm, ga je takoj do- in muc bil in polizal marmelado. Bil je tudi zelo dober prijatelj vseh nas, ker smo se radi igrali z njim. Igor je moral v bolnico, da so mu operirali mandeljne. Medtem je Pikija povozil avto. Pokopali smo ga pred Igorjevo hišo in vsem ga nam je bilo zelo žal. Jaka Verčič, 4. a r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj Imel sem staro mamičino kolo. Domenili smo se, da bomo imeli dirko okoli Struže-vega. Postavili smo se na cesto in na znak odpeljali. Kmalu se je zvrnil moj prijatelj. Padel je naravnost v blato. Bil je umazan, a ranil se ni. Kmalu za njim sem se zvrnil še jaz. Bil sem tako umazan, da ni bilo razločiti kolesa in mene. Na cilj sem pripeljal zadnji. Doma pa ni bilo nič prijetno, ker sem moral oprati blatno obleko in očistiti kolo. Matjaž Ribnikar, 4. r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj Sprehod Na sprehod sem peljala petletna bratca Simona in Rudija. Šli smo skozi gozd in čez travnik. Hodili smo počasi in se pogovarjali. Največ smo se ustavljali pri živalih. Njuni drobni prstki so velikokrat segli po dišeči cvetlici. Ustavili smo se pri žubo-rečem potočku. Sklanjala sta se nadenj in metala vanj kamenje. Na površje je priplavala ribica. Drobne črne očke so obema zažarele kot kresničke v temni noči. Druga postaja je bila na klopci. Takoj sta pohitela na velik kup peska. Gradila sta ceste, hiše, za avtomobile sta postavila kamenje in za ljudi vejice. Hotela sta splezati na drevo, a prešibki telesci tega napora nista zmogli. Naenkrat Rudiju ni bilo več do smeha in igranja. Sedel je na travo ter premišljeval. Opazovala sem ga. Tudi v Simonovih očeh je bilo videti začudenje. Rudi je pritekel k meni, me prijel za roko, poklical Simona, ter oba peljal nekam daleč, v gozd. Vso pot so nas z glasnim žvrgolenjem spremljale ptice. Tej pesmi se je kmalu pridružilo žuborenje studen-čka. »Tu smo!« sta oba naenkrat vzkliknila. Bilo je videti, da tudi Simon ve za ta prostor. Pod stoletno jelko je bilo lepo v krogu zloženo kamenje, v sredini pa so cvetele marjetice. Tovarna Tovarne gradijo, stroji brnijo, delavci jim strežejo, du boljši kruh si režejo. Irena Kunstek, L b r. osn. š. Cvetko Golar, škofja Loka »Tukaj spančka moj ku-žck.« »Oh, Murči! Škoda, da mora tudi podnevi spati.« Spomnila sem se tega psička. Bil je sosedov. »Zakaj sta ga pa tako daleč pokopala?« »Tu je lepše in nihče ga ne moti, ko počiva.« Obema so iz oči lile solze. Razumela sem ju ter hotela potolažiti, pa kaj, ko je tudi moje srce žalostno. Danica Bernik, 8. a r. osn. šole Železniki Seznam Janeza je ugriznil pes. Cepili so ga proti steklini. Ulegel se je v posteljo ter zahteval papir in svinčnik. »Pa ja ne pišeš oporoke?« ga je vprašala mama. »Kje pa! Seznam delam, koliko ljudi bom ugriznil, čc cepivo ne bi prijelo!« Zanesljivo Deklica pride k zobozdravniku, a ji sestra pove, da ga ni. Deklica pa: »Bi mi lahko povedali, koliko časa ga za-uesljivo ne bo?!* Alenka Sadar, 7. b r. osn. š. Cvetko Golar, Škofja Loka GLAS * 18 STRAN Druga obleka ima v prsni višini okrogel izrez. Tu je tudi prerezana in nekoliko nabrana. V pasu je obleka stisnjena s pasom. Rokavi so tudi nabrani in kakih 10 cm nad komolci stisnjeni. Obleko krasijo šivi ob izrezu, na rokavih, v prsni višini, na spodnjem delu in pa gumbki na rokavih. Vika J. iz Kranja — Stara sem 16 let, 169 cm visoka in tehtam 58 kg. Za novoletno zabavo bi rada imela obleko. Blago, ki sem ga že kupila, je lahko in svetleče (svileno). Obleka naj bi bila v mini ali midi dolžini. Marta — Za vas sem pripravila dva modela. Prva obleka jc v pasu rezana, proti robu sc rahlo širi. Rokavi so dolgi in ozki, izrez obleke je okrogel. Na prednjem delu izreza je okras s pasico in gumbki. Nekoliko pod rameni je obleka nabrana. Zapenja sc ob strani. FOTO-KINO KLUB »JANEZ PUHAR« Kranj ORGANIZIRA FOTOTECAJ ZA ZAČETNIKE Začetek tečaja bo predvidoma v decembru. Prijave vsak torek od 19. do 20. ure v klubskih prostorih v Kranju, Delavski dom, vhod 6 (klet) Vabljeni vsi ljubitelji fotografije! Topel zimski plašč iz tvveeda. Zapenja se dvovrstno, veliki žepi so našiti. Ovratnik je velik, z našitim krznom. Kotiček: za ljubitelje cvetja Higroperlit - nov substrat v vrtnarstvu PISE: 1 Ni/. ANKA BERNARD Za dobro uspevanje sobnih in vrtnih rastlin je votla eden od najvažnejših faktorjev rasti. Okrasne rastline, posebno še, če so v lončkih, je treba pogosto zalivati. Za ljubitelje cvetja je posebno razveseljiva novost, ki bo verjetno tudi pri nas kmalu v prodaji: higroperlit. Ta nam bo prihranil mnogo dela pri oskrbi okrasnih in drugih rastlin. Iligropci lit je sintetična snov, ki se napoji kot goba z vlago, nato pa jo počasi Oddaji zemlji in rastlinam. Liter tega substrata lahko zadrži pol litra vode. Pomešan z zemljo substrat počasi oddaje vodo rastlinam, v primerno debeli plasti pa ga lahko razprostemo \ zaboje ku ali loncu ali večji posodi za rože pod 15 do 20 cm ali tudi večjo plastjo zemlje. S tem si prihranimo zalivanje, saj zadostuje, da vodno zalo ;o Zemlja — vmes higroperlit obnovimo vsaka dva do tri tedne. Kako prav pride hrnopci lit med letnim dopustom, ko prepustimo svoje rastline same sebi ali dobri volji sosedov. Ta snov ie v vrtnarstvu vsestransko uporabna: za izboljšanje vodne kapacitete peščenih tal, za izboljšanje VpOJnOSti za vodo na strešnih vrtovih, vrtovih na terasah, nad garažami in podobno. Higroperlit se v zemlji ne razkraja ter ostane liaino v tleh. Prepojen s hranljivo tekočino oddaja rastlinam potrebne snovi za rast in cvetenje vso sezono. Astma (»1 Vse bolj in bolj s*^ danjem času sret^ , astmo. To je obole**', prizadene bro^u*^ stem. Zanj je znač« pride do napadov * dihanja. Tako staoF ko traja zelo kraj* pa tudi cele ure dneve. Značilno x» nje je, da je rano izdihavanje v-pljuč. Bolniki «»■ čutek, da se bod° ■ ,fl In zato stalno h£ ^tet , svežem zraku. * ^pii* obolenja so taki pi\ • •rateI,, L i navadno krajši, ^Q * nastopi obdobje, bolnik počuti p°l zdrav. Z naprej bolezni pa so t* £j tervali brez **ap*:sfa manjši, napadi P°fl vse bolj pogosti-ki svojo bolezen " in se ne zdrav* sčasoma prakticn» noma negiben. P namreč zlUei° mo veliko te*kO), aH manj P8«' smo ga prcd, nlll. Ker P do povečane ;0|ce, '/ H* «5* tO hronluahic sH. dl, ^ značilno ^J£nj*> *e dodatno ceW« hama V PIJ««. ZaracH tj* nlzmov se ^"'^'oja ,vlr nos sika i" kisa v dlca tega dihanjem hoc0 j 0 novesit« »gj* EJ* dogajanje P^ Jjjj^j do tega, 1 m »*7V klm vdiho" „1 £1. dr. i'tM S0BOTA Požarne odškodnine Uprava Zavarovalnice SAVA — PE Kranj obvešča svoje zavarovance, da so bile izplačane naslednje požarne škode: 15. 9.1971 ALOJZU RANTU, Tavčarjeva 51, Kranj 12.910,00 din za stanovanjsko hišo; 15.11.1971 LEOPOLDU KALANU, Suha 11, šk. Loka 15.001,75 din za vsa poslopja, gospodarske premičnine in pridelke; 15.11.1971 FRANČIŠKI KENDA, Nomenj 40, Boh. Bistrica 22.000,00 din za vsa poslopja, stan. premičnine, gospodarske premičnine in pridelke; 18.11.1971 IVANU BAJCU, Britof 193, Kranj 19.561,20 din za stanovanjsko hišo in stanovanjske premičnine; 18.10.1971 MATEVŽU VALJAVCU, Ravne 7, Tržič 2.410,00 din za stanovanj, premičnine. Uprava Zavarovalnice Sava, PE Kranj STREŠNO OPEKO iz uvoza (Italija) 42 X 33 cm sedaj lahko dobite tLidi pri nas. 9 IZBIRA BARVE PO ŽELJI 0 30-LETNO JAMSTVO KVALITETE *> DOBAVA V 7 DO 10 DNEH 9 NA VAŠ DOM ALI GRADBIŠČE Priporočamo se s solidnimi cenami! V ZALOGI SPET DIMNE TULJAVE OD 15 X 15 DO 20X20 IN POROLITI 3,4 IN 8 CM. Vcleželcznina »Merkur« POSLOVNA ENOTA »KURIVO« KRANJ Gorenjesavska 4, telefon 21-192 SIMON PRESCHERN l^tt (Udine) Italija Sovina električnih str tr oiev i GLASBILA 0 RADIO # TE-ŠIVALNI STROJI • SVETIL- G°RlLNiK StR0Tl KI ZA OLJNE PEČI # PRALNI • PISALNI IN RAČUNSKI STROJI J5 kolesa « otroški vozički ^Poroča m° se za obisk kmetijska zadruga naklo prodaja na licitaciji v ponedeljek, 22. novembra 1971 ob 8. uri na farmi v Strahinju naslednje stroje: 1. traktor ferguson fe65 2. trosilec za umetno gnojilo 3. nakladalec za krmo 4. silo kombajn scampolo in nekatere manjše stroje. ZLATNINA, SREBRNINA, DRAGULJI, URE IN ŠPORTNI POKALI v priznanih strokovnih trgovinah GEORG PIRKER Že petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo remško, italijansko in slovensko. Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem tečaju. VODOVOD JESENICE, JESENICE razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. kalkulanta vodarine 2. inkasanta vodarine 3. administratorja tehničnih plinov 4. več vodovodnih instalaterjev 5. več instalaterjev za centralno kurjavo 6. skladiščnika 7. več pomožnih delavcev 8. več vajencev za vodovodne in plinske instalaterje in instalaterje za centralno kurjavo POGOJI: pod točko L: da ima ekonomsko srednjo šolo, da obvlada strojepisje, da ima 1 leto prakse v računovodstvu; pod točko 2.: da ima uspešno dovršeno osemletko; pod točko 3.: da ima administrativno šolo z znanjem strojepisja, da ima 1 leto prakse v administrativnih poslih; pod točko 4.: da je kvalificiran delavec iz te stroke; pod točko 5.: da je kvalificiran delavec iz te stroke; pod točko 6.: uspešno dokončana šola trgovske stroke; pod točko 7.: da ima dokončanih vsaj 6 razredov osnovne šole, da ima odslužen vojaški rok; pod točko 8.: da ima uspešno dokončano osemletko in veselje za ta poklic. Poskusno delo je 60 dni. Dbjava prostih delovnih mest velja do zasedbe delovnega mesta. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti naj kandidati dostavijo na upravo podjetja Vodovod Jesenice, Sp. Plavž 6 a. POLEG TEGA OBJAVLJAMO ŠE NASLEDNJE ŠTIPENDIJE 1. štipendijo za študij na ekonomski fakulteti 2. štipendijo za študij na višji komercialni šoli 3. štipendijo za študij na strojni fakulteti Prednost imajo študentje višjih letnikov. y*r% GRADITELJI! j I 1 I I Preskrbite si pravočasno ■~5r"" gradbeni material LJUBLJANSKE OPEKARNE Obveščamo vse graditelje in ostale interesente, da bodo imele na voljo vse opečne izdelke preko zime V industrijski prodajalni jc na voljo tudi ves drug gradbeni material In stavbno pohištvo. Vse informacije daje prodajni oddelek v Ljubljani, Cesta na Vrhovcc 2 telefon štev.: 61-965 in 61-805 ter zastopnika za Gorenjsko SMOLFJ Andrej, Kranj — Na/.orjcva 4 (poleg nebotičnika) telefon štev. 23-138, KZ Bled, telefon štev. 77425. Obiščite nas na novoletnem sejmu v Kranju! Solidne cene — hitra dobava mak oglas Prodajamo nove in rabljene KMETIJSKE STROJE, traktorje STEYR 18 KM s koso 27.000 AS, FERGUSON 35 KM z nakladačem 50.000 Aš. Traktorji in drugi stroji so v zelo dobrem stanju. Ogled je mogoč tudi v soboto in nedeljo od 8. do 12. ure. Ing. Kari VViegele, Italie-ner Strasse 16, Villach 5715 Prodam AVTO RADIO blaupunkt. Bistrica 11, Duplje Ugodno prodam ŠPORTNO KOLO piava special (10 prestav). Informacije vsak dan od 9. do 12. ure po telefonu 064-71-279 5687 Prodam SLAMOREZNICO speiser, ČRPALKO za gnojnico in 100 litrski BRZOPA-RILNIK. vse v dobrem stanju. Prevodnik, Brode 3, Škofja Loka 5716 Prodam rabljeno SLAMOREZNICO s puhalnikom ter nekaj češnjevih in orehovih DESK. Sebenje 36, Tržič 5717 Prodam KRAVO s teletom. Šilar Janez, Breg ob Savi 37. Kranj 5718 Prodam KOZO, dobro mle-karico. Cegclnica 9, Naklo 5719 Prodam KOSILNICO BCS. Jezerska cesta 92 a, Kranj 5720 Prodam 200 kg težko SVI njo. Praprotna Polica 18. Cerklje 5721 Ugodno prodam 80-1 i t isk i HLADILNIK. pičlih Janez. Posavec 19 a, Podnart 5722 RDI-C i KANARČKI naprodaj pri Mihaelu VVIESERIU. Ferlach — BOROVLJE. I r chen VVeg 15 5723 Prodam nad tri mesece Stare PRAŠIČKE. Rcpnje 33, Vodice 5724 Prodam KRAVO s teličkom ali brez, semenski kromPIR igor in strešno OPEKO bobrovec. Svoljšak Jože, Zbilje 43 5725 Zelo ugodno prodam skoraj nov PLETILNI STROJ elektra passap duomatic. Ogled vsak dan popoldne. Trfič, Zali rovt 5 5726 Prodam skoraj novo PEČ na olje emo 8. Zupan Anton, Relnje 15, Tržič 5727 Po Ugodni ceni prodam TELEVIZIJO panorama ve-ga Se v garanciji. Korpar Slavko, Puštal 96, škofja Ix>ka 5728 Prodam domače ČRNO VINO. Kokrica, DeŽmanova št. 16 5729 Prodam 130 kg mesnatega prašiča Moli, podbrezje63, Duplje 5730 Prodam KONJA, SpOSOfe neea za vsa dela. Žignnjavas 32, Tržič 5731 Prodam 18 m ploščatih CEVI 60 X 60 nun. Poizve se v Kranju, Cesta talcev 55 ali na telefon 21-479 5732 Prodam 100 kg * PRAŠIČA. Gašperlio °Prodam SALONIT*^, ŽICO za električno nflj,* čelig, Šenčur, Kraw jjjf sta 29 ^ Prodam opuščeno *r p Lahovčah. InformaOJ • J rija Tavčar, Vodice » $ Ljubljano Prodam 120 ** $ PRAŠIČA. Voglje *> _,„t# Prodam KRAVO• *V ko po izbiriinte^J ŠIČA za zakol. 11 ^ Kranj ^ Ugodno pr^^nST^? sobno OMARO m *~ gi $ Informacije vsak °» gog do 18. ure. čuk ^ jeva 29, Kranj, teleIU P Prodam TELEVIZIJ jor in 1500 strešne OPEKE Jg* f na Brdo 21, Prodam DeŽmanova 5, K°r Prodam 120 ^^in.LJi PRAŠIČA. Jare, ^ Naklo Prodam nev. Kranj Prodam KOBILO. haid 20 Gorica Prodam litožek^0 ^ centralno kurjav* v seštvo, Naklo jtelF Ugodno proo^TM VZMETNICE^ * ska ces.a 42 a, k*- T Prodam novo fK LEVIZTJO g°rcr^ažnO i MENTE za *?TW vikend 5X° ali v 9 ;^60'šofja L°k* .ufO^ Prodam KRAV**« karico. ki bo eei je * $ šlibar Viktor, MoW 5j KRAV* dovljica Prodam tri Ijc 86, Šenčur Prodam IRS LroffV (7-8 m dolge *;5*pt^ letve), globok ui |jlV -" na j0*V ZIčEK in 1CVI DlI.NlK. P°f Kranj PTR - na Polica Z*. net) ran' „ckl ^/ Prodam [R (lez.i.'e_in^rkijc J/ la"1 "m -Jkl Sm1edn'sKa l rone« - • ,i. Prodam 4 rano PEC *» kopalno BANJ0' ki klic Prodam centimetrov Čelešnik 61 Franc ^ U Šenčur u te?0 < Prodam M PRAŠIČA Kranj Produ" OPEKO i"'1"-nem oddelku Prodam DESKE za opaže, PUNTE, BANK1NE in MON-TA 16. Dvor je 7, Cerklje 5757 Prodam suha hrastova DRVA- Trata 10, škofja Loka 5758 Prodam 400 kosov zidne OPEKE BH4 in eno leto starega BIKA. Velesovo 43, Cerklje 5759 Prodam majhne BIKE in BELICO. Zasavska 30, Ore-Kranj 5760 Prodam PRAŠIČA za za-«4 in KOTEL za žganjekuho. HraŠe 31, LeSC0 5761 Prodam KRAVO, ki bo v 5**01» drugič teletila. Jama Kranj 5762 Prodam 500 kg KORENJA * *rmo. Cerklje 7 1 5763 Prodam mlado KRAVO in **UE v glavah. Sp. Brnik *■ Cerklje 5764 •prodam devet mesecev bre-f KRAVO. Velesovo 8, Cer-wJe 5765 Mr^am diatonićno HAR-*;°NIK0 hohner, trivrstno, "glasno. žura, Gradnikova 11 - Kranj 5766 Prodam brejo KRAVO, ki r° kmalu tretjič teletila. ^rkljanska Dobrava 10 5767 Prodam levi ŠTEDILNIK 5f drva za polovično ceno. K'anec 36, Komenda 5768 Pr~-' k-T Urva za , 11 Klanec u £ Polovic Prod,' Korr*'ida k,Un^etiRAV0, ki bo v ianskaffi te,wi'a- Cer- f^-AvVza^ *g tefke0 ^ KRAVO. Zalogi i> BIKA 5772 p'^ogjKA za dopita- I8d k"111!6 5773 ; ■ ^iog i, Vg tcžko svi- th ,r°^m pil Ccrk'ie 5774 PRrAS,CE » zakol kCerkljc ran,otna Polica RSSp io T^am Oso, 5808 J2 125 • ž,lmk Neža, Vo-. 5809 sk,,,'a.i novo . ~ lr> dve ST1- cua 26, Kranj 5810 ŠU^arn dn, 5810 K&BaSSeS HranJeno fc&i ? 'n vn brez Pu" a'nik- SuSeŽ2ni PLUG ob-jj **». Kranj K kri' if> II ani PRAtT 1 5814 ^C^esee A zakol g 6L Wtarcea BIKA. Prodam 3,25 m2 italijanskih PLOŠČIC za po tleh. Galjot Franc. Kranj, Trojarjeva 14 a 5816 Prodam štiri leta starega KONJA, srednje težkega. Pdjšica 13, Zg. Gorje 5817 Prodam štiri leta starega KONJA in štiri leta staro brejo KOBILO ali zamenjam za starejšega. Dvorska vas 17, Begunje 5818 Prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, polavtomatski PRALNI STROJ in SESALEC AEG z vsemi priključki. Radovljica, Linhartov trg 6/1 5824 Prodam KOSILNICO alpi-na export z novim grebenom. Kopač Albin, Dobračeva 127, 2iri 5825 ""Sodila Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968 za 10.000 din. Ravnik Ciril, Planina 4, Kranj 5706 Ugodno prodam FIAT 850. Ljubno 56, Podnart 5775 Prodam FIAT 750 v nevoznem stanju. Cesta na Klanec 34, Kranj 5776 Prodam REZERVNE DELE za NSU MAXI in za avto WARTBURG. Lovančak Franc Grahovše 21, Tržič 5777 Prodam PRINCA NSU 600, letnik 1959. Ogled od 15. ure dalje. Habjan, Golniška cesta 93, Kokrica, Kranj 5778 Prodam nov MOPED na štiri prestave. Košir, Moša Pi-jade 4, Kranj 5779 Prodam FIAT 750. Smled-niška 59, Kranj 5780 Prodam FIAT 750. Cerkljanska Dobrava 10 5781 Prodam FIAT 750, letnik 1966, MOTOR in razne DELE za fiat 750. Zadružna 9, Kranj 5782 Oddam GARAŽO v Struže-vcm. Dorfarje 38, Žabnica 5783 Iščem GARAŽO, najraje v blizini Vodovodnega stolpa. Naslov v oglasnem oddelku 5784 GARAŽO 4 x 2,80 oddam pri šoli na Primskovem. Ponudbe poslati pod »prazna« 5785 Dam GARAŽO v najem pri Vodovodnem stolpu il tistemu, ki mi posodi 3.000 din za 6 mesecev in plača najemnino za dve leti naprej. Ponudbe poslati pod »garaža« 5786 Ih'odno prodam FIAT 750, letnik 1968. Brega r Jane/. Kranj, Stošičeva 6, telefon 23-805. Ogled od 17. ure dalje vsak dan 5819 Prodam RENAULT 4. Kranj, Reseva 8 5K20 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1965. Pot oče 21, Preddvor 5821 Vzamem v najem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju za tri leta. Ponudbe v ogl. oddelek pod »poleti 72« Iščem SOBO v Kranju. Ki-čič Peter, Dolgi most 4, Ljubljana 5787 V Kranju nudim SOBO pošteni starejši ženski ali upokojenki. Naslov v oglasnem oddelku 5788 V Kranju oddam opremljeno in centralno ogrevano SOBO. Ponudbe poslati pod »središče« 5789 SOBO oddam čistemu solidnemu moškemu. Plačilo za šest mesecev naprej. Naslov v oglasnem oddelku 5790 Tričlanska družina išče SOBO ali STANOVANJE za krajšo dobo. Ponudbe poslati pod »takoj« 5791 Sprejmem SOSTANOVALCA. Kovačičeva 7, Kranj 5792 Oddam opremljeno in ogrevano SOBO študentkama ali intelektualki. Naslov v oglasnem oddelku 5793 Prodam nedograjeno stanovanjsko HIŠO na lepem sončnem kraju 5 km od Bleda. Naslov v oclasnem oddelku 5709 Prodani GRADBENO PARCELO na Bledu. Sp. Gorje 108 5794 Prodam ZEMLJIŠČE ob centru Škofje Loke. Naslov v oglasnem oddelku 5795 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO na Kokrici in 1000 kosov OPEKE monta 16. Maistrov trg 3, Kranj 5796 Prodam manjše POSESTVO v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 5797 Prodam GRADBENO PARCELO. Informacije v nedeljah. Naslov v oclasnem oddelku 5798 ~'3UTVE Na dom sprejmem primerno ADMINISTRATIVNO DE LO ali strojno in ročno PREPISOVANJE (imam stroj). Delo bom opravljal zaupno, vestuo in poceni — po dogovoru. Ponudbe poslati pod »Bled — invalid« 5799 Iščem kvalificiranega MLINARJA ali dam valjčni MLIN v najem v škof ji Loki. Na-^jov v oglasnem oddelku 5800 POKOJNINSKI BLOK KRANJ razpisuje mesto HIŠNIKA. Stanovanje zagotovljeno. Pismene prošnje pošljite na Hišni svet Pokojninskega bloka Kranj, Koroška cesta 14 5801 Sprejmem pošteno in vestno GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe k štiričlanski družini. Delov ni čas od 8. do 15. ure. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 5822 JLmi i i i Nujno potrebujem 2,500.000 st. din POSOJILA. Dam 20% obresti. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 5802 Na Prebačevem najdene usnjene ROKAVICE in KAPO dobite na Prebačevem 18, Kranj 5803 OBVESTILA ROLETE lesene, plastične z delnim popustom in žalu-zije naročite pri zastopniku ŠP1LERJU. Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610. Pišite, pridem na dom 4557 KOTLE za ŽGANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje naj kvalitetne je že preko 40 let KAPELJ V., ba-krokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa cesta 4, Šiška 2644 VALILNICA NAKLO proda-ja sveža JAJCA vsako sredo in soboto 5443 GOSTILNA BENEDIK Stra-žišče organizira športno TEKMOVANJE v KEGLJANJU za prvenstvo desnega brega Save občine Kranj. Razpis in prijave na kegljišču 5804 Cenjene goste obveščam, da bo GOSTILNA pri SLAVCU v Vogljah od 20. novembra dalje začasno ZAPRTA 5805 PLESNI TEČAJI v delavskem domu v Kranju za začetnike v sredah in petkih od 18.30 dalje, v nedeljah pa ob 9. uri. Nadaljevalni plesni tečaji v četrtkih, sobotah in nedeljah 5806 MLADINSKI AKTIV MAVČIČE priredi v nedeljo ob 18. uri PLES. letal bo ansambel TURISTI. Vabljeni! 5807 KUD BOREC VELESOVO priredi v nedeljo, 21. novembra ob 17. uri v ADERGASU PLES. Igra ansambel FREN-KY. Vabljeni! 5823 Veletrgovsko podjetje KOKRA KRANJ razpisuje prosto delovno mesto vodje analitsko-razvojne službe Pogoj: diplomiran ekonomist z dvema letoma delovnih izkušenj na izobrazbo Prijave sprejema v roku 15 dni po objavi kadrovska služba Veletrgovskega podjetja KOKRA Kranj, Poštna 1. TRGOVSKO PODJETJE DELIKATESA JESENICE objavlja za zimsko sezono 1971/72 prosto delovno mesto poslovodje bffeja pri smučarski žičnici v Mojstrani Pogoj: KV gostinski delavec s prakso Delo za določen čas. Pismene ponudbe sprejema poslovni odbor podjetja 15 dni po objavi. NOVO NA BLEDU • NOVO NA BLEDU NOVO NA BLEDU • NOVO NA BLEDU V mesecu decembru odpiramo trgovino ŠPORT Trgovina bo založena z drsalno in ribiško opremo ter s športnim tekstilom Izkoristite priložnost — Obiščite nas! Sodišče o podkupninah VOŽNJA BREZ LUČI V sredo, 17. novembra, zvečer je na cesti tretjega reda v Dvorjah voznik osebnega avtomobila Rajko Gašperlin iz Šenčurja zavijal v levo na stransko pot, pri tem pa je zadel Polono Kne iz Adergasa, ki je pripeljala na kolesu brez luči iz nasprotne smeri. V nesreči je bila kolesarka ranjena, na vozilih pa je škode za 3000 din. Umrl je naš dobri mož, ata. stari ata, brat in stric Anton Medja Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 25. novembra ob 13.15 izpred hiše žalosti na Lipcah 7. Žalujoči: žena, sinovi, vnuki, sestra in drugo sorodstvo Lipce, 19. novembra 1971 Obletnica V nedeljo, 21. novembra, bo miftHO dve leti, odkar je zastalo utrujeno in onemoglo srce Franca Malovrha ki je slutil slovo in šel od nas v tihi dom. Ljubezen do tebe, dragi mož in oče, nc bo nikoli ugasnila. Žalujoča žena, sinovi in drugo sorodstvo Kranj, 20. novembra 1971 Po dveh dneh obravnave pred občinskim sodiščem v Kranju so razpravo proti četverici obtoženih zaradi dajanja in prejemanja podkupnine preložili na 7. december letos. Zaradi prejemanja podkupnin se pred občinskim sodiščem zagovarjajo Dušan Frank iz Kopra, Drago čopič iz Kranja in Jurij Gabrič iz Naklega pri Kranju. Obtožnica pa bremeni dajanja podkupnine nekdanjega direktorja tovarne Trio Tržič Marjana Romiha. Bivši direktor Tiri r sicer priznava, da je obtoženim dajal denar v obliki provizij, vendar pa je na ta način hotel le pomagati podjetju, ki se je zaradi zalog znašlo v težavah. Kaznivo dejanje dajanje podkupnine datira že v leto 1967. Da bi pospešil prodajo izdelkov, se je direktor Romih dogovoril z Dušanom Hrenom, nabavnim referentom v Luki Koper, da bo ta pri njih kupoval zaščitna sredstva. Zato pa bo dobil izplačano provizijo. Podoben dogovor je direktor sklenil tudi z Dragom čopičem, nabavnim referentom v Iskri Kranj in referentom za žensko obutev v podjetju Planika Kranj Jurijem Gabričem. Provizijo so v Triu obračunavali tako, da so izdali lažne račune za trgovske potnike. V obtožnici je navedeno, da je Dušan Frank na ta način dobil od Tria v letih od 1967 do 1970 37.200 din, Jurij Gabrič pa 37.500 din. Na razpravi je Dušan Frank dejal, da je od Tria dobil lc okoli 11.000 din, vendar tega denarja ni imel Zahvala Ob smrti naše drage mame Bogomile Kmet roj. Kern se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje ter nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se pevskemu zboru upokojencev iz Kranja in pevskemu zboru France Prešeren iz Celja za žalostinke. Posebna zahvala zdravstvenemu in strežnemu osebju internega oddelka vojne bolnice v Ljubljani za njihove napore in prizadevanja med njeno boleznijo. Prisrčna hvala tudi vsem drugim, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali. žalujoči: sinovi z družinami v imenu vseh sorodnikov Kranj, 20. novembra 1971 Zahvala Ob smrti našega dobrega moža in ata Franca Šenka mizarskega mojstra se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se poklonili njegovemu spominu in ga s remlja'.i na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Jožetu Bitencu za vso skrb in pomoč pri težki bolezni Zalivala vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sosedom, delovnim kolektivom, številnim prijateljem in znancem. Globoka zahvala prečastiti duhovščini in pevcem za ganljivo slovo. Jenkovi Šentvid, 18. novembra 1971 za podkupnino. Jurij Gabrič pa se je zagovarjal, da je imel ta denar kot plačilo za honorarno delo, za katero je s Triom sklenil pogodbo. Obtožnica očita prejemanje podkupnine v višini nad 11.000 din tudi Dragu Čopiču, vendar pa obtoženec to zanika. Priče pa so povedale drugače. Denar, obračunan v potnih nalogih posameznih trgovskih potnikov, je vzel direktor sam in ga osebno izročal obtoženima Franku in Čopiču. Priča, direktorjev brat Vili Romih, je bil nekajkrat poleg, ko je obtoženi direktor izročal denar Čopiču. Obtožnica tudi navaja, da je Drago čopič za p»*j je Trio prodal večjo ko»f* no stekel za zaščitna t*3'* za kar mu je trgovski PotI! Tria izročil nagrado 2400 *»• Obtoženi čopič pravi, da J nagrado prejel, vendar Pa > je vzel kot povračilo za »* ške pri iskanju kupca. Predsednik senata Re- škega sodišča sodnik 3°z ^ govec je obravnavo nat^a bi ložil na 7. december, o Iskr«« in medtem zbrali še i*el dokumente iz Tria i° .^0l Kot zanimivost naj otne{^ jtf da obtožena Draga č0.prftffli Dušana Franka brani ^ beograjski odvetnik °j- ^ Filota. u Obvestilo! Podjetje za PTT promet v Kranj11 obvešča telefonske naročnike, da bodo 21. novembra 1971 spremenjene te]e' fonske številke naročnikom ATC Tr#c zaradi vključitve nove telefonske centrale. Nove telefonske številke naroclU' kov ATC Tržič so objavljene v telefan' skem imeniku TC Ljubljana v okle* pajih- .. A» Telefonske naročnike prosijo, od tega dne dalje uporabljajo za k^.*?, nje telefonskih naročnikov v Ti'zlC nove telefonske številke. Obenem Pr sijo, da telefonski naročniki upošte|g jo morebitne tehnične motnje, ki ^a ^0 nastopijo pri preključevanju od 20- 22. novembra. t Podjetje za PTT pro*1 Kranj ih Komisija za urejanje delovn razmerij Veležcleznine MERKUR KRANJ razglaša prosta delovna mesta' 1. administratorke za delo v komercialnem oddelku It**, let« Pogoj: ekonomska srednja šola ah srednješolska izobrazba in najmanj prakse v komerciali; 2.uvoznega referent*, za samostojno vodenje zastopstva i"° firm Pogoj: višje šolska izobrazba m dV*^ s(Cd- lovnih i/l.oNem v uvozu ali ekonom* oVO£fc nia šola in 3 leta delov..-'i izkušen) aktivno znanje nemškega jezika.( ^getR PradnOSl imajo kandidati s stalnim Kranju ali bližnji okolici. Prijave sprejema veleželeznina Merkur roška 1, do 4. decembra. bivi KranJ' Predstavljamo vam na9rajence maršala Tita Iz Tržiča: Česen in Krmelj PredstaTrŠnji števi,ki vam 5^«kovan^° naslednJa dva predsednika Sek Tita. ^fkla Josi pa Broza-*veze retariat občinske žic je 5 ^lesno kulturo Tr-ter Ja;tedlaSal Milana Česna dobiia ":a.Krrnelja. °ba sta red dela s srebrnim venc ena zacije leta 1945 ^vbaS1 telesno 2l^j?s^ °d ,eta W v sankani Ven tekm°- S*nt »e j? L"' Kot repre-> ir^*1«-**!! svetov- "S8vka.v sankanju eta 1954 -» dr,l/a»Tržič. od ;eds, ednik do tki *ncs pa je uta ^55Sd"k^ke **cIJe, l^TvD^^Op^V nov,etu l^i^n-Triič. ^'\0dl u» it k,(d° l^Huliu^1 lk sveta za te-«o , ,e'a 19M" P«*vcto de-vaite Donudbe i" cP" ,lke' LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE BLED«7Xnn-^