št. 1, let. XXII, 2016 Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 1, letnik XXII, 2016 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Jure Brložnik Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik; Janez Dodič; mag. Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; dr. Tanja Kosi Antolič; Janez Kušar; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih Izbrane teme so pripravili: Branka Tavčar (Plačilna (ne)sposobnost v letu 2015) Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, mag. Aleš Delakorda, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle. Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Demat d.o.o. Naklada: 120 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno ........................................................................................................................................................... 3 Tekoča gospodarska gibanja .......................................................................................................................... 5 Mednarodno okolje ........................................................................................................................................................... 7 Gospodarska gibanja v Sloveniji ..................................................................................................................................................... 10 Trg dela ....................................................................................................................................................................................................... 14 Cene ............................................................................................................................................................................................................. 16 Plačilna bilanca ....................................................................................................................................................................................... 19 Finančni trgi.............................................................................................................................................................................................. 20 Javne finance ........................................................................................................................................................................................... 21 Okvirji Okvir 1: Cene nafte v letu 2015 in njihov vpliv na gospodarsko aktivnost............................................................. 8 Izbrane teme Plačilna (ne)sposobnost v letu 2015............................................................................................................................. 25 Statistična priloga .........................................................................................................................................27 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 5. februarja 2016. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp. Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno EK in IMF napovedujeta nadaljevanje gospodarske rasti v glavnih trgovinskih partnericah Slovenije v 2016, a opozarjata na povečanje tveganj, zlasti v povezavi z razmerami v razvijajočih se gospodarstvih. Razpoložljivi kazalniki gospodarske aktivnosti in razpoloženja v evrskem območju kažejo nadaljevanje rasti BDP v zadnjem četrtletju 2015. EK in IMF pa v 2016 pričakujeta podobno rast gospodarske aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah kot lani. Ta naj bi še naprej temeljila predvsem na okrevanju zasebne potrošnje, k čemur naj bi poleg izboljšanja razmer na trgu dela prispevale tudi občutno nižje cene nafte. Slednje pozitivno vplivajo tudi na dobičke, kar skupaj z lažjim dostopom do finančnih virov vpliva na izboljšanje obetov za rast investicij. Zaradi poslabšanja razmer v razvijajočih se gospodarstvih pa so nižje napovedi rasti svetovne trgovine in posledično tudi izvoza. Še občutnejša upočasnitev gospodarske aktivnosti v teh državah in z njo povezano povečanje negotovosti na finančnih trgih je po mnenju obeh institucij tudi glavno tveganje za napovedi. Vrednosti večine kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji so se proti koncu 2015 ohranile na doseženi ravni. Realni izvoz blaga in obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti sta bila v enajstih mesecih 2015 medletno za okoli pet odstotkov večja. Tudi lani sta se krepila pod vplivom pozitivnih vplivov iz tujine in ob izboljšanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v zadnjih letih. Pozitivno pa prispevata tudi k postopni krepitvi prihodka v storitvah, ki je tudi posledica višje zasebne potrošnje, povezane z dlje časa trajajočim okrevanjem na trgu dela. Aktivnost v gradbeništvu ostaja na zelo nizki ravni, čeprav je ob koncu leta zanihala navzgor zaradi intenzivnejših investicij države. Razpoloženje v gospodarstvu se je v začetku 2016 sicer poslabšalo, vendar ostaja visoko in nakazuje nadaljevanje postopnega okrevanja gospodarske aktivnosti. Rast števila delovno aktivnih se je proti koncu leta nadaljevala, zmanjševanje števila registriranih brezposelnih pa je decembra in januarja zastalo. Števila delovno aktivnih se je povečalo predvsem v predelovalnih dejavnostih in tržnih storitvah, skladno z višjo aktivnostjo v teh dejavnostih. Število registriranih brezposelnih se je po zmanjševanju od aprila 2014 konec lanskega leta povečalo, na začetku 2016 pa je ostalo na podobni ravni. Na to je vplival zlasti večji priliv v evidenco zaradi večjega števila izteka pogodb za določen čas. Kljub temu je bilo njihovo število za 4,9 % manjše kot pred letom. Rast povprečne bruto plače se je ob koncu lanskega leta okrepila. Novembrska okrepitev rasti v zasebnem sektorju je bila posledica najvišjih izrednih izplačil v zadnjih sedmih letih. V enajstih mesecih je rast ostala sicer precej nižja kot v enakem obdobju 2014, kar ob težnji po ohranjanju konkurenčnosti pripisujemo odsotnosti cenovnih pritiskov in povečanju deleža zaposlenih z nizkimi plačami. V javnem sektorju se je v enajstih mesecih 2015 rast plač nadaljevala, zaradi izplačil zadržanih napredovanj v 2014 in nadaljnje rasti v javnih družbah. V drugi polovici 2015 se je nadaljevalo izboljšanje cenovne in stroškovne konkurenčnosti. Izboljšanje je bilo predvsem posledica padca nominalnega efektivnega tečaja, delno pa tudi relativnih cen in stroškov dela na enoto proizvoda. Glavnina znižanja stroškov dela na enoto proizvoda je tudi lani izhajala iz menjalnega sektorja, predvsem predelovalnih dejavnosti, kjer je bila raven realnih stroškov dela na enoto proizvoda že nižja kot pred krizo. Cene življenjskih potrebščin so bile tudi januarja medletno nižje, gibanje uvoznih cen in cen industrijskih proizvodov nakazuje nadaljevanje podobnih gibanj tudi v prihodnjih mesecih. Deflacija je ob nadaljnjem padcu cen nafte še naprej predvsem posledica nižjih cen energentov in tudi trajnih proizvodov, ob skromni rasti cen v ostalih skupinah proizvodov. Nadaljevanje medletnega padca uvoznih cen in cen industrijskih proizvodov konec 2015 nakazuje odsotnost cenovnih pritiskov. Presežek na tekočem računu plačilne bilance se še povečuje in je v dvanajstih mesecih do novembra 2015 znašal 7,7 % ocenjenega BDP. K rasti presežka je tudi lani največ prispevala rast presežka v blagovni menjavi, ki je poleg ugodnih izvoznih gibanj tudi posledica izboljšanja pogojev menjave. Večji je bil tudi presežek v storitveni menjavi predvsem zaradi presežka v menjavi potovanj in gradbenih storitev. Nasprotno je bil v tem obdobju precej večji kot pred letom primanjkljaj primarnih in sekundarnih dohodkov. Presežek na tekočem računu plačilne bilance so odražali skupni neto finančni odlivi v višini 3,1 mrd EUR. K temu so prispevali neto odlivi pri vrednostnih papirjih in ostalih naložbah, medtem ko so bile neposredne naložbe neto prilivne. Padec obsega kreditov domačih nebančnih sektorjev je bil lani manjši, manjše je bilo neto odplačevanje tujih obveznosti podjetij in bank. Zaradi rasti kreditov gospodinjstev in manjšega padca kreditov podjetij in NFI (brez upoštevanja prenosa terjatev na DUTB) je bilo lansko skupno zmanjšanje v višini 1,1 mrd EUR manj občutno kot v predhodnem letu. V drugi polovici 2015 se je stabiliziralo neto razdolževanje podjetij in NFI v tujini, neto razdolževanje bank pa se je upočasnilo. Se je pa lani zaradi odliva vlog države in NFI ter manjšega priliva vlog gospodinjstev skupni prirast vlog domačih nebančnih sektorjev zmanjšal za več kot polovico kljub povečanju prirasta vlog podjetij, ki je po naši oceni lahko tudi posledica njihove nizke investicijske aktivnosti. Javnofinančni primanjkljaj po denarnem toku, ki je bil v enajstih mesecih 2015 medletno nižji, se bo skladno z že znano decembrsko realizacijo državnega proračuna do konca leta povišal. To bo posledica občutne rasti izdatkov za investicije ter za blago in storitve. Primanjkljaj državnega proračuna, ki ustvari pretežni del javnofinančnega primanjkljaja, je bil leta 2015 višji kot predhodno leto, vendar nižji od načrtovanega z rebalansom. Ob nadaljnjem okrevanju gospodarske aktivnosti in sprejetih ukrepih so se prihodki povečali, vendar manj kot izdatki, čeprav se je tudi njihova rast lani upočasnila. Gospodarska rast v glavnih trgovinskih partnericah naj bi se Okrevanje gospodarske aktivnosti v Sloveniji je tudi ob koncu letos ohranili na ravni, podobni lanski. 2015 temeljilo na izvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti … 2014 I-XI 2015 2014 2015 Napoved 2016 (jan.16) 25 2,5 20 -5 EMU DE IT FR HR AT Vir: SURS, preračuni UMAR. Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Lani se je padec obsega kreditov upočasnil zaradi rasti kreditov Primanjkljaj državnega proračuna, ki je bil v letu 2015 višji kot gospodinjstev ter manjšega padca kreditov podjetij in NFI. predhodno leto, kaže, da se bo konec leta 2015 povečal tudi javnofinančni primanjkljaj. Podjetja in NFI Gospodinjstva Kons. bilanca javnega financiranja Državni proračun -0,5 -10 Izvoz blaga Ind.proizvodnja Vrednost Prihodek v -1,0 predelovalnih opravljenih trgovini na dej. gradbenih del drobno Vir: EK. Število, desezonirano Vir: SURS. … ob nadaljnjem izboljšanju stroškovne konkurenčnosti Gibanja v izvozno usmerjenem delu gospodarstva ostajajo predelovalnih dejavnosti. glavni dejavnik okrevanja zaposlenosti in plač. Št. delovno akt. v predelovalnih dej. (leva os) Realni stroški dela na enoto proizvoda Bruto plača na zap. v industriji (desna os) Predelovalne dej. Slovenija Predelovalne dej. EU 190.000 1.600 112 Sprememba v mio EUR, 12-mes. kumulativa RULC indeks 2007=100, 4-četrtletna drseča sredina Realna sprememba BDP, v % 0 -500 175.000 1.300 100 98 170.000 1.200 104 102 Q1 15 110 185.000 1.500 108 106 0,0 0,5 1,0 1,5 0 2,0 Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14Medletna realna sprememba, v % Saldo v mio EUR, 12-mes. kumulativa -2.000 -1.500 180.000 1.400 -1.000 -500 10 15 0 5 jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 jan.14 jul.14jan.15 jul.15 V EUR, desezonirano -2.000 -2.500 Vir: BS, preračuni UMAR. Vir: MF, preračuni UMAR. -2.500 jan.11jul.11 jan.12 jul.12 jan.13jul.13 jan.14 jul.14 jan.15jul.15 jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 jan.14 jul.14 jan.15jul.15 tekoča gospodarska gibanja 100 80 60 40 20 Indeks 2008=100 Razlika med št. bank, ki so izboljšale in poslabšalejan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 jan.14 jul.14 jan.15 jul.15 jan.16 -40 -30 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 -20 0 0 10 10 20 20 -10 posojilne pogoje, v % 40 40 30 30 -10 -20 Razlika med št. bank, ki pričakujejo povečanje in zmanjšanje povpr. podjetij, v % izboljšanje razmer v podjetniškem sektorju. investicije in prestrukturiranje podjetij, kar kaže na več povprašujejo po sredstvih za tekoče poslovanje, se struktura povpraševanja po posojilih, saj podjetja dostop do alternativnih virov financiranja. Spreminja izboljšanja je poleg večje konkurence med bankami tudi potrošniška posojila gospodinjstvom. Pomemben dejavnik vse ročnosti in velikosti podjetij ter za stanovanjska in Anketni kazalniki ECB za zadnje četrtletje 2015 kažejo nadaljnje izboljšanje posojilnih pogojev za podjetja za polovico v 2015 se je dolarska cena nafte brent januarja nadalje znižala na okoli 30 USD za sod. Po zadnjih podatkih IMF se je konec lanskega leta nadaljevalo tudi zniževanje dolarskih cen neenergetskih surovin, ki so se v letu 2015 znižale za skoraj 20 %. Zaradi manjšega povpraševanja v nekaterih največjih svetovnih porabnicah industrijskih surovin so se najbolj znižale cene kovin, nižje so bile tudi cene hrane. Mednarodno okolje Slika 1: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju Ind. proiz. predelovalnih dej. Obseg opr. del v gradben. Prihodek v trg. na drobno ESI (desna os) Vir: Eurostat, preračuni UMAR.. Slika 2: Anketa ECB o posojilnih pogojih v evrskem območju Pos. pogoji za podjetja v preteklih 3 mesecih (leva os) Pos. pogoji za podjetja v prih. 3 mesecih (leva os) Povpraševanje podjetij po posojilih v pret. 3 mesecih (desna os) Povpraševanje podjetij po posojilih v prih. 3 mesecih (desna os) Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti in razpoloženja v evrskem območju nakazujejo rast BDP v zadnjem četrtletju 2015, ki naj bi se nadaljevala tudi v 2016. Predvsem kazalniki razpoloženja (ESI, PMI) so se v zadnjem četrtletju izboljšali bolj kot v predhodnih četrtletjih. Po napovedih EK in IMF se bo rast v glavnih trgovinskih partnericah v letu 2016 nadaljevala. Povečala pa so se tveganja, ki so povezana z upočasnitvijo in negotovostjo glede rasti v razvijajočih se gospodarstvih, vključno s Kitajsko in državami, izvoznicami nafte. Ob tem se ponovno povečuje negotovost na finančnih trgih. Vir: ECB. Opomba: Pozitivna vrednost pomeni izboljšanje. Slika 3: Cene nafte in neenergetskih surovin Nafta Neenergetske surovine Kovine Hrana 160 140 V začetku letošnjega leta se je nadaljevalo zniževanje cen nafte in neenergetskih surovin. Po znižanju za okoli 120 Vir: IMF, IEA, preračuni UMAR. jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 Tabela 1: Kazalniki mednarodnega okolja povprečje sprememba, v %* 2015 XII 15 I 16 I 16/XII 15 I 16/I 15 Brent USD, na sod 52,35 38,01 31,21 -17,9 -34,7 Brent EUR, na sod 48,33 35,93 28,76 -20,0 -30,0 EUR/USD 1,110 1,088 1,085 -0,2 -6,6 3-mesečni EURIBOR, v % -0,020 -0,126 -0,144 -1,8 -20,6 Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR. Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t. Okvir 1: Cene nafte v letu 2015 in njihov vpliv na gospodarsko aktivnost Znižanje cen nafte v letu 2015 za skoraj polovico na najnižjo raven po letu 2004 je bilo predvsem posledica povečanja ponudbe, delno pa tudi šibkejšega povpraševanja. Cene nafte so bile v obdobju 2012–2014 relativno stabilne na ravni okoli 110 USD za sod. Relativno visoke in tudi stabilne cene so spodbudile vlaganja v nova črpališča in iskanje alternativnih naftnih virov. Posledično se je ponudba nafte v zadnjih dveh letih občutno povečala, skupaj za več kot 5 %.1 Hkrati s tem se je v zadnjih letih ob relativno počasnem okrevanju svetovnega gospodarstva upočasnila tudi rast povpraševanja po nafti. Cene so se tako od junija 2014, ko so znašale 112 USD/sod, do januarja 2016 znižale na okoli 30 USD/sod. Ob hkratnem padcu vrednosti evra glede na ameriški dolar je bilo znižanje evrskih cen sicer manj izrazito. Slika 4: Ponudba in povpraševanje po nafti Slika 5: Struktura ponudbe nafte na svetovnem trgu 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Vir: IEA, EIA, preračun UMAR. Opomba: za leto 2015 so upoštevana prva tri četrtletja. Vir: IEA. Cene nafte so po analizah mednarodnih institucij pomembno prispevale k okrevanju gospodarske aktivnosti v državah neto uvoznicah nafte; tudi v evrskem območju.2 Znižanje cen nafte vodi k prerazporeditvi dohodka od neto izvoznikov nafte k neto uvoznikom.3 Ti imajo v povprečju večjo nagnjenost k potrošnji, zaradi česar se je povečalo globalno povpraševanje. Občutno znižanje cen, ki je posledica povečanja ponudbe, zmanjša stroške energije in posledično poveča realni razpoložljivi dohodek gospodinjstev in preko nižjih stroškov surovin tudi dobiček podjetij. EK izpostavlja, da nižji stroški energije ne vodijo nujno v višjo rast zasebne potrošnje, saj je odločitev gospodinjstev, kako bodo porabila dodaten dohodek, odvisna tudi od njihove stopnje nagnjenosti k potrošnji in pričakovanega obdobja trajanja nizkih cen. V primeru podjetij obstajata dva kanala možnega delovanja nižjih cen energentov, in sicer stroškovni (manjši stroški proizvodnje) in preko povpraševanja (posredni učinek zaradi večjega povpraševanja gospodinjstev in drugih podjetij). Kljub negotovosti pri izračunih učinkov nižjih cen nafte se mednarodne institucije strinjajo, da so te pomembno prispevale h gospodarskemu okrevanju v evrskem območju, zlasti preko krepitve rasti zasebne potrošnje, ki je v drugi polovici leta 2015 postala glavni dejavnik okrevanja gospodarstva. Nizke cene nafte naj bi podpirale okrevanje tudi v letu 2016. IMF ocenjuje, da bi nadaljevanje nizkih cen nafte v letu 2016 lahko povečalo svetovni BDP med 0,5 in 0,9 %, EK pa je v jesenski napovedi 1 Pri tem izstopa predvsem povečanje ponudbe držav izven OPEC, slednji pa tokrat za razliko od preteklih obdobij zniževanja cen ni prilagodil obsega črpanja. 2 Več o vplivih cen nafte na gospodarsko aktivnost v: ECB Monthly Bulletin ( januar 2015), EC Winter Forecast ( januar 2015), IMF World Economic Outlook (april 2015). 3 Znižanje cene za 60 USD je po izračunih ECB povzročilo skupni prenos neto dohodka med obema skupinama držav v višini približno 2 % svetovnega BDP. izpostavila, da bo nizka raven cen nafte kljub predpostavljeni stabilizaciji v letu 2016 k pričakovani 1,8-odstotni rasti BDP v evrskem območju prispevala 0,2 o. t. Takšno občutno znižanje cen pa negativno vpliva na gospodarske razmere v državah izvoznicah in posredno preko nižjega tujega povpraševanja tudi na izvoz držav uvoznic nafte, tako da učinki nižjih cen na razmere v slednjih niso povsem enoznačni. Nižje cene nafte so imele posreden in neposreden pozitiven vpliv tudi na gospodarska gibanja v Sloveniji. Posreden učinek povezujemo s pozitivnim vplivom na gospodarsko aktivnost v naših glavnih trgovinskih partnericah, kar se odraža v višji rasti tujega povpraševanja in posledično izvoza. Neposredni učinki so po naši oceni, podobno kot v ostalih državah neto uvoznicah, povezani z vplivom na realni razpoložljivi dohodek gospodinjstev in dobiček podjetij. Ob tem, da je delež elektrike, plina in ogrevanja ter blaga in storitev za vozila v končni potrošnji gospodinjstev v Sloveniji največji v EU (18,1 %; EU: 11,2 %), in da je bilo znižanje cen energentov v letu 2015 med večjimi (-7,9 %; EU: -5,6 %), ocenjujemo, da so imele nižje cene nafte pozitivni vpliv na realni razpoložljivi dohodek gospodinjstev v Sloveniji. Ocenjujemo tudi, da so nižje cene energentov in ostalih surovin (nižje uvozne cene) vplivale na povečanje dobičkov slovenskega gospodarstva. Z ugodnim razmerjem med izvoznimi in uvoznimi cenami (boljši pogoji menjave) se je tako povečala kupna moč oz. realni dohodki rezidentov. Od začetka leta 2014 do vključno tretjega četrtletja 2015 je učinek pogojev menjave na povečanja presežka v menjavi s tujino po naši oceni znašal okoli 400 mio EUR, kar je približno tretjina celotnega povečanja salda v tem obdobju. Slika 6: Učinek pogojev menjave na saldo menjave s Slika 7: Cene energentov in njihov delež v strukturi tujino in cene nafte potrošnje gospodinjstev Cene energentov (desna os) Cenovni učinek na spremembo salda menjave s tujino (leva os) Brent v EUR (desna os) Delež elektrike, plina in ogrevanja ter blaga in storitev za 80 vozila v končni potrošnji gospodinjstev (leva os) 20,0 60 Medletna spememba, v % Delež v končni potrošnji gospodinjstev 2014, v % Medletna sprememba december 2015, v % 18,0 16,0 200 40 14,0 V mio EUR 100 20 12,0 0 10,0 8,0 -20 6,0 -40 4,0 2,0 -60 Q1 06Q1 07Q1 08Q1 09Q1 10Q1 11Q1 12Q1 13Q1 14Q1 15 0,0 SILTPLHUSKLULVEECZBEITFRDKSEBGEANLEUDEATESPTFIMTIEUKCYEL Vir: SURS, ECB, preračuni UMAR. Vir: Eurostat. Izvoz storitev Uvoz storitev Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča Vir: BS, preračuni UMAR. Slika 11: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog Nizko teh. zaht. panoge Sr. nizko teh. zaht. panoge Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih je ob Sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge koncu leta ostal podobno visok kot v tretjem četrtletju. V Vir: SURS, preračuni UMAR. Obseg cestnega blagovnega prometa je po daljšem obdobju rasti v tretjem četrtletju lani ostal na relativno visoki ravni. Rast obsega prevozov je vezana zlasti na mednarodni promet, pri čemer se še posebej krepijo prevozi izključno po tujini.4 Obseg prevozov v notranjem prometu je ostal medletno manjši v povezavi s šibkejšo aktivnostjo nekaterih domačih gospodarskih dejavnosti. Ob umiritvi rasti naročil prevozov s strani tujih podjetij obseg železniškega blagovnega prometa že dalj časa stagnira.5 2 Po plačilnobilančni statistiki. 3 Po predhodni objavi je bil uvoz v desetih mesecih medletno manjši za 0,4 %. Z objavo podatkov za november pa se je vrednost uvoza potovanj v obdobju julij–oktober 2015 povečala za 80,1 mio EUR. Posledično je bil večji kot pred letom tudi skupni uvoz. 4 Medletno je bil obseg mednarodnih prevozov za 10 %, obseg prevozov V mio EUR, desezonirano, 3-mes. drseča sredina sredina 115 110 105 100 95 90 85 80 75 70 65 jan. 11 jul. 11 Predelovalne dejavnosti, skupaj jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 500 450 400 350 300 250 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14jan. 15jul. 15jan. 16 prvih enajstih mesecih 2015 je bil v skoraj vseh panogah medletno večji. Ob večjem tujem povpraševanju je raven izpred leta najbolj presegel v nekaterih bolj izvozno usmerjenih srednje nizko (kovinska in gumarska industrija) in tehnološko bolj zahtevnih panogah (proizvodnja električnih naprav in IKT opreme, proizvodnja vozil in plovil). Dodatno so proizvodnjo nekaterih panog spodbudile tudi nižje uvozne cene. Visoka rast v proizvodnji motornih vozil, ki se je v drugi polovici leta precej upočasnila, pa je bila predvsem rezultat dviga aktivnosti ob začetku proizvodnje novih modelov osebnih vozil v drugi polovici leta 2014. Medletno višja je bila tudi proizvodnja v večini nizko tehnološko zahtevnih panog, poleg lesne industrije (zaradi učinka osnove) najbolj v izvozno usmerjeni usnjarski industriji. Rast nominalnega izvoza storitev se je ob koncu leta nadaljevala, padanje uvoza se je prekinilo.2 Rast iz voza storitev v enajstih mesecih lani je bila predvsem posledica izvoza potovanj ob večjih izdatkih tujih turistov in izvoza transportnih storitev. V tem obdobju je bil medletno večji tudi uvoz3, in sicer zlasti zaradi večjega uvoza potovanj ob večjih izdatkih domačih turistov v tujini, uvoza telekomunikacijskih ter tehničnih, s trgovino povezanih storitev. Nasprotno je bil uvoz gradbenih storitev za polovico manjši kot pred letom. Vir: SURS, preračuni UMAR. 10,6 %, v železniškem pa nižji za 0,5 %. Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 izključno po tujini pa za 25 % višji. 5 V Q3 2015 je bil izvoz storitev v cestnem prometu medletno višji za Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes.drseča sredina Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča 110 105 100 95 90 85 80 75 sredina 115 110 105 100 95 90 85 80 Skupaj Stanovanjske stavbe Vir: SURS, preračuni UMAR. Trgovina na drobno, real. Mot. vozila in popravila, real. Trgovina na debelo, nom. Vir: SURS, preračuni UMAR. Skupaj Promet in skladiščenje (H) Komunikacijske (J) Strokovno-tehnične (M) 115 Druge poslovne (N) Gostinstvo (I) Ob koncu lanskega leta je vrednost opravljenih gradbenih del sicer zanihala navzgor, a še vedno ostaja na nizki ravni. Na nihaj navzgor ob koncu leta je vplivala predvsem aktivnost v gradnji inženirskih objektov, povezana z intenzivnejšimi investicijami države ob zaključevanju črpanja sredstev EU finančne perspektive 2007–2013. Ob nadaljnjem znižanju zaloge pogodb in vrednosti novih pogodb v vseh treh segmentih gradbeništva namreč obeti za rast v 2016 ostajajo slabi. jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 Rast nominalnega prihodka v tržnih storitvah se je ob koncu leta 2015 nadaljevala v večini storitev. Povezana je bila z relativno visoko proizvodno aktivnostjo (še zlasti v zaposlovalnih storitvah) in s krepitvijo zasebne porabe. V nekaterih storitvah je bil pomemben dejavnik rasti tudi tuje povpraševanje (zlasti v prometu in računalniških storitvah). 6 Število registracij novih vozil, ki jih uporabljamo kot približek prodaji, je bilo v letu 2015 medletno višje za desetino. Od tega število registracij novih V trgovini se je ob koncu lanskega leta nadaljevala rast prodaje vozil in nekaterih segmentov neživil. Nadalje se je povečala prodaja novih vozil fizičnim in pravnim osebam.6 V trgovini na drobno se je nadaljeval padec prihodka v trgovini z živili, rast v trgovini z neživili pa se je ob koncu leta umirila. Med slednjimi se je nadalje povečala prodaja poltrajnih izdelkov, predvsem oblačil, obutve, zdravil in kozmetike. Vir: SURS, preračuni UMAR. pravne osebe, pa za 6,9 %. jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 vozil, ki jih uporabljajo fizične osebe, za 14,6 % (pri tem je bila za petino večja prodaja preko lizingov), število registracij novih vozil, ki jih uporabljajo Masa izplačanih neto plač (leva os) Prihodek v trg. s tekstilom, oblačili in obutvijo (desna os) Štev. prvih reg. os. avtom. uporabnik fiz. oseb (desna os) 130 120 V zadnjem četrtletju lani so se ob nadaljevanju rasti 110 prejemkov gospodinjstev nadalje povečali tudi nekateri izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev. Ob koncu 100 90 leta 2015 se je rast mase plač pod vplivom izrednih izplačil še okrepila. Med izdatki za končno potrošnjo se 80 je nadaljevala rast nakupov vozil, nadalje so se povečali 70 tudi izdatki za nekatere poltrajne dobrine. Gospodinjstva 60 so še povečala izdatke za storitve, povezane s turizmom.7 50 40 jan. 11jul. 11jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14jul. 14jan. 15 jul. 15 jan. 16 Vir: MZI, SURS, preračuni UMAR. Slika 17: Poslovne tendence Gospodarska klima Predelovalne dej. Trg. na drobno Storitvene dej. Gradbeništvo Potrošniki* Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča 30 20 10 0 -10 sredina -20 -30 -40 -50 -60 Razpoloženje v gospodarstvu kljub poslabšanju na začetku letošnjega leta ostaja visoko.8 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Na januarski podatek je vplivala tudi sprememba metodologije, zato ni primerljiv s predhodnimi. 7 Število prenočitev domačih gostov je bilo ob nadaljevanju umirjene rasti v zadnjem četrtletju 2015 v enajstih mesecih medletno večje za 6,4 %. Izdatki prebivalcev na ¸zasebnih potovanjih v tujino (uvoz potovanj) pa so bili v enakem obdobju medletno večji za 9,8 %. Rast obeh kazalnikov je najvišja po začetku krize. 8 Januarja se je znižala vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov, na kar je vplivala tudi sprememba metodologije oz. sprememba v zbiranju podatkov in razširitvi vzorca. Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča jan. 16 sredina Trg dela Predelovalne dejavnosti Gradbeništvo Tržne storitve Javne storitve Rast števila delovno aktivnih9 se je proti koncu 2015 nadaljevala. V predelovalnih dejavnostih in tržnih storitvah se je ob višji aktivnosti število delovno aktivnih povečalo. Ocenjujemo, da je v predelovalne dejavnosti posredovan tudi znaten del povečanja števila delovno aktivnih v zaposlovalnih dejavnostih. V dejavnostih javnih storitev je njihovo število ostalo medletno večje v zdravstvu, v izobraževanju predvsem v predšolski vzgoji in osnovnem šolstvu, kjer so večje tudi vpisane generacije. V javni upravi pa je, glede na sprejete usmeritve, ostalo manjše. jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 Vir: SURS, preračuni UMAR Tabela 3: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2014 XI 15 X 15 XI 14 XI 15/XI 14 I-XI 15/I-XI 14 Predelovalne dejavnosti 178,3 184,1 183,6 179,6 4.520 2.463 Gradbeništvo 54,0 55,7 56,1 55,8 -99 386 Tržne storitve 339,0 350,8 350,7 344,3 6.422 8.624 Zaposlovalne dejavnosti 10,6 14,9 15,0 13,2 1.739 3.846 Javne storitve 171,0 174,0 173,1 171,8 2.189 1.093 Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 48,8 48,3 47,9 48,5 -276 -713 Izobraževanje 66,0 67,5 67,3 66,5 1.001 665 Zdravstvo in socialno varstvo 56,2 58,2 57,9 56,7 1.464 1.140 Drugo 55,5 46,8 46,9 55,2 -8.427 -5.433 Skupaj 797,8 811,4 810,4 806,8 4.605 7.132 Slika 19: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni Vir: SURS, preračuni UMAR. Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os) 180 Zmanjševanje števila registriranih brezposelnih je decembra in januarja zastalo. Njihovo število, ki se je zmanjševalo od aprila 2014, se je ob koncu lanskega leta nekoliko povečalo, na začetku letošnjega pa je ostalo na podobni ravni. Ključni razlog je večji priliv v evidenco zaradi večjega števila izteka pogodb za določen čas, kot je sezonsko običajno.10 Kljub temu je število brezposelnih konec januarja ostalo medletno nižje (za 4,9 %), pri čemer je bilo v evidenci prijavljenih 118.165 oseb. 9 Po statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva. To so zaposlene 170 160 150 140 130 120 110 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano 100 jan. 11 jul. 11jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. 10 Na večji priliv zaradi izteka pogodb za določen čas ob koncu lanskega leta in v začetku letošnjega lahko vpliva tudi povečanje obsega začasnih zaposlitev. Po podatkih ADS se je število začasnih zaposlitev v povprečju Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. prvih treh četrtletij lani v primerjavi z enakim obdobjem 2014 povečalo za več kot 13 tisoč oseb oz. 10,7 %. V tem obdobju se je povišal (za 1,3 o. t. na 17,9 %) tudi delež začasnih zaposlitev v vseh zaposlitvah. Tabela 4: Kazalniki gibanj na trgu dela Sprememba, v % 2014 XI 15/X 15 XI 15/XI 14 I-XI 15/I-XI 14 Delovno aktivni2 0,5 0,1 0,6 0,9 Registrirani brezposelni 0,2 -0,1 -6,9 -6,2 Povprečna nominalna bruto plača 1,1 0,71 2,5 0,6 zasebni sektor 1,4 2,51 3,0 0,5 javni sektor 0,9 0,81 1,9 1,0 v tem sektor država 0,6 0,51 1,2 0,6 v tem javne družbe 1,9 1,71 3,6 1,6 2014 XI 14 X 15 XI 15 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 13,1 12,8 12,0 11,9 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 desezonirani podatki, 2 Zaposleni, samozaposleni in kmetje. 2,5 Rast povprečne bruto plače se je ob koncu lanskega leta Nominalna rast v prvih enajstih mesecih, v % Zasebni sektor Javni sektor - v tem sektor 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 država družbe Vir: SURS, preračuni UMAR. okrepila, v enajstih mesecih pa je v primerjavi z letom prej ostala precej nižja. Ob najvišjih izplačilih trinajstih plač in božičnic v zadnjih sedmih letih se je plača glede na predhodni mesec opazno zvišala v zasebnem sektorju in javnih družbah. Nadalje se je zvišala tudi v sektorju država; v zadnjih dveh mesecih predvsem zaradi povečanih nadurnih in izrednih izplačil, kar lahko povezujemo tudi s povečanim obsegom dela ob večjem pritoku beguncev. Kljub visoki novembrski rasti je bila medletna rast v enajstih mesecih v zasebnem sektorju občutno nižja kot v enakem obdobju 2014. To ob nujnosti ohranjanja konkurenčnosti pripisujemo predvsem odsotnosti cenovnih pritiskov in spremembam v strukturi zaposlenih. V javnem sektorju se je v enajstih mesecih 2015 rast plač nadaljevala, zaradi izplačil zadržanih napredovanj v 2014 in nadaljnje rasti v javnih družbah. Cene V Sloveniji smo imeli lani ob koncu leta deflacijo11 (-0,6 %), cene na ravni celotnega evrskega območju pa so se nekoliko zvišale (0,2 %). K deflaciji so prispevale predvsem nižje cene energentov. Njihov negativni prispevek je bil zaradi višjega deleža v strukturi potrošnje gospodinjstev pri nas višji kot v povprečju evrskega območja. Ob počasnejšem okrevanju potrošnje gospodinjstev so bile v Slovenije medletno nižje tudi cene neenergetskega blaga, ki so glavni razlog, da osnovna inflacija v Sloveniji ostaja občutno nižja. Cene hrane in storitev pa so bile višje v Sloveniji in v celotnem evrskem območju. Vir: Eurostat. Konec leta 2015 so ob nadaljevanju padca cen surovin na svetovnih trgih uvozne cene ostale medletno nižje, padec cen industrijskih proizvodov na domačem trgu se je še poglobil, nižje so ostale tudi cene na tujih trgih. Vir: SURS. Tabela 5: Rast cen življenjskih potrebščin, v % 2014 XII 15/XI 15 XII 15/XII 14 Skupaj 0,2 -0,4 -0,5 Hrana -1,0 0,0 1,5 Goriva in energija -4,1 -0,6 -6,7 Storitve 2,8 -0,1 0,7 Ostalo1 0,2 0,6 -0,1 Skupaj brez hrane in energije 1,3 -0,5 0,3 Osnovna inflacija - odrezano povprečje2 0,0 -0,5 0,0 Regulirane cene -2,6 -0,8 -9,8 Davčni vpliv - prispevek v o.t. 0,4 0,0 -0,2 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR. Opombe: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd. 2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. Optimalni delež je določen v obdobju zadnjih petih let kot razlika med vrednostjo drsečega sredinskega povprečja in izračunanim odrezanim povprečjem. 11 Merjeno s HICP. REER HICP REER ULC NEER Relativni ULC Relativne HICP 3 2 Medletna rast, v % 1 0 -1 -2 -3 -4 -5 -6 V drugi polovici leta 2015 se je nadaljevalo izboljšanje cenovne in stroškovne konkurenčnosti. Izboljšanje je bilo predvsem posledica padca nominalnega efektivnega tečaja, delno pa tudi znižanja relativnih12 cen in stroškov dela na enoto proizvoda. Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Vir: ECB; preračuni UMAR. REER ULC 1-9 2015 REER HICP 1-12. 2015 Slovenija se je lani po izboljšanju cenovne in stroškovne konkurenčnosti, merjeno z realnim efektivnim tečajem, uvrstila v sredino članic evrskega območja. Padec nominalnega efektivnega tečaja je bil manjši kot v večini preostalih članic zaradi geografske strukture naše menjave13. Nasprotno je bil medletni padec relativnih cen in stroškov med višjimi v evrskem območju. Slika 25: Realni stroški dela na enoto proizvoda v Sloveniji in EU RULC Slovenija RULC EU Produktivnost Slovenija* Produktivnost EU* Sredstva na zap. Slovenija* Sredstva na zap. EU* 5 4 3 Medletna rast, v % Večji padec stroškov dela na enoto proizvoda v prvih devetih mesecih lani kot v povprečju evrskega območja in EU je bil posledica višje rasti produktivnosti dela. Sredstva za zaposlene na zaposlenega so se v tem času v Sloveniji ohranila na ravni izpred enega leta, podobno kot v povprečju evrskega območja, v EU pa so se povečala. 2 1 0 -1 -2 -3 -4 Izboljševanje položaja Slovenije se je zato nadaljevalo. Kljub temu je bila raven realnih stroškov dela na enoto proizvoda v prvih devetih mesecih lani v primerjavi s predkriznim letom 2007 še višja kot v povprečju EU. 12 Slovenskih v primerjavi s trgovinskimi partnericami. 13 Delež menjave z evrskim območjem je nadpovprečno velik, zato je Slovenija na valutna nihanja evra relativno manj občutljiva. Poleg tega je evro letos padal predvsem do valut partneric, ki imajo v naši menjavi zunaj Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 evrskega območja relativno manjše deleže (ZDA, Velika Britanija, azijske države), do valut partneric z relativno večjimi deleži pa je bil stabilen Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba* realno, deflator BDP. (Hrvaška, Madžarska, Češka, Poljska). Vir : BS, preračuni UMAR. Tabela 7: Plačilna bilanca I-XI 15, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo I-XI 14 Tekoči račun 29.691,6 26.995,5 2.696,2 2.327,1 Blago 22.148,5 20.555,9 1.592,6 1.113,5 Storitve 5.432,3 3.540,7 1.891,6 1.600,8 Primarni dohodki 1.358,2 1.707,7 -349,5 -108,6 Sekundarni dohodki 752,6 1.191,1 -438,5 -278,6 Kapitalski račun 589,9 471,8 118,1 46,8 Finančni račun -740,5 2.331,5 3.072,1 2.069,6 Neposredne naložbe 915,3 256,4 -658,9 -716,2 Naložbe v vrednostne papirje -619,8 1.738,8 2.358,6 -4.474,1 Ostale naložbe -973,2 451,2 1.424,4 7.149,1 Statistična napaka 257,8 0,0 257,8 -304,4 Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom. Slika 28: Finančne transakcije plačilne bilance Ob spremenjeni strukturi finančnih tokov je bil neto odliv finančnih transakcij s tujino16 v prvih enajstih Neposredne naložbe Naložbe v vredn. papirje Finančni derivativi Ostale naložbe mesecih 2015 večji (3,1 mrd EUR) kot v enakem obdobju Finančne transakcije predhodnega leta (2,0 mrd EUR). K medletno višjemu neto odlivu je največ prispevalo znižanje neto zunanjega dolga države.17 Del zasebnega finančnega sektorja je povečal finančne investicije v tuje vrednostne papirje, kar je povezano s presežno likvidnostjo na domačem trgu in z višjimi donosi na mednarodnih finančnih trgih. Medletno nižji neto odliv ostalih naložb je bil večinoma posledica dviga gotovine in vlog BS z računov v tujini. Razdolževanje poslovnih bank do tujine pa je bilo manjše kot v predhodnem letu. 15 Na tekočem računu plačilne bilance se kritje izgub beleži kot negativni reinvestirani dobički neposrednih vlagateljev. Pri slovenskih neposrednih naložbah v tujini negativni reinvestirani dobički predstavljajo negativne Plačilna bilanca Slika 27: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance 4.000 Blagovna menjava Primarni dohodki Storitvena menjava Sekundarni dohodki -2.000 plačilne bilance znašal 7,7 % ocenjenega BDP. 12-mesečne drseče kumulative, v mio EUR jan. 11 jul. 11 jan. 12 3.000 2.000 1.000 0 -1.000 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 izvoznih gibanj vplivali tudi izboljšani pogoji menjave. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil večji predvsem zaradi neto odliva dohodkov od neposrednih naložb, predvsem ocenjenih reinvestiranih dobičkov lastniškega kapitala neposrednih naložb.15 Medletno večji je bil tudi primanjkljaj sekundarnih dohodkov, predvsem zaradi večjega neto odliva raznih tekočih transferov. V dvanajstih mesecih do novembra 2015 je presežek tekočega računa Presežek tekočega računa plačilne bilance se je proti koncu 2015 še povečal. V prvih enajstih mesecih lani je bil medletno višji zaradi večjega presežka v blagovni in storitveni menjavi s tujino, na katerega so poleg ugodnih Vir : BS, preračuni UMAR. 17 V enajstih mesecih leta 2014 se je država z izdajo vrednostnih papirjev neto zadolžila v višini 4,2 mrd EUR. jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 prejemke dohodkov od kapitala; pri neposrednih tujih naložbah v Slovenijo pa negativne izdatke dohodkov od kapitala. 16 Finančni račun brez rezervnih imetij. Finančni trgi Slika 29: Spremembe obsega kreditov domačih bank gospodinjstvom, podjetjem in NFI ter državi Gospodinjstva Podjetja in NFI Država Skupaj 1.000 500 0 V mio EUR Padec obsega kreditov domačih nebančnih sektorjev je bil leta 2015 manjši18 . Obseg kreditov se je zmanjšal za 1,1 mrd EUR, kar je za skoraj 30 % manj kot leta 2014. To je bila posledica povečanja obsega kreditov gospodinjstvom in za približno 15 % manjšega zmanjšanja obsega kreditov podjetij in NFI. V zadnjem četrtletju se je sicer opazneje povečal obseg kreditov podjetij in NFI za ostale namene (za več kot 90 mio). Neto razdolževanje podjetij in NFI v tujini se je v drugi polovici leta ustalilo na letni ravni med 600 in 700 mio EUR. To je za več kot četrtino manj kot v enakem obdobju leta 201419 in je bilo v celoti posledica neto odplačil dolgoročnih posojil. Delež nedonosnih terjatev se je novembra zaradi zmanjšanja nedonosnih terjatev do nefinančnih družb nekoliko izraziteje zmanjšal in je s 3,7 mrd EUR znašal 10,3 % celotne izpostavljenosti bančnega sistema, a je še vedno na razmeroma visoki ravni. -500 -1.000 -1.500 -2.000 -2.500 Vir: BS, preračuni UMAR. Tabela 8: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 14 31. XII 15 31. XII 15/30. XI 15 31. XII 15/31. XII 14 Krediti skupaj 22.883,1 21.741,8 0,4 -5,0 Krediti podjetjem in NFI 12.300,4 10.966,1 -1,0 -10,8 Krediti državi 1.820,3 1.919,7 11,3 5,5 Krediti gospodinjstvom 8.762,5 8.855,9 0,0 1,1 Potrošniški 2.104,1 2.032,2 -0,7 -3,4 Stanovanjski 5.348,0 5.524,6 0,4 3,3 Ostalo 1.310,5 1.299,1 -0,6 -0,9 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.355,6 15.879,4 0,9 3,4 Čez noč 7.373,6 8.962,9 1,9 21,6 Vezane 7.982,0 6.916,5 -0,4 -13,3 Bančne vloge centralne države skupaj 1.909,4 1.644,6 -32,4 -13,9 Slika 30: Spremembe obsega vlog domačih nebančnih sektorjev Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije. Gospodinjstva Podjetja NFI Država Skupaj 2.500 2.000 1.500 1.000 V mio EUR Med viri financiranja banke še naprej odplačujejo tuje obveznosti, prirast depozitov domačih nebančnih sektorjev se je izrazito upočasnil. Razdolževanje bank v tujini se zaradi manjšega neto odplačevanja dolgoročnih posojil še naprej postopoma umirja in je novembra lani na letni ravni znašalo 1,2 mrd EUR. Prirast vlog domačih nebančnih sektorjev se je lani v primerjavi z letom 2014 zmanjšal za več kot 60 % in znašal nekoliko manj kot 820 mio EUR. Razlog za tako veliko znižanje je v odlivu vlog države in NFI, manjših prilivih vlog gospodinjstev, prirast vlog podjetij pa se je povečal, kar je po naši oceni lahko tudi posledica nizke investicijske aktivnosti podjetij. Med vlogami nebančnih sektorjev se je za več kot četrtino (2,7 mrd EUR) povečal obseg vlog čez noč, kar je precej poslabšalo ročnostno strukturo vlog in s tem banke še dodatno omejuje pri kreditiranju na daljši rok. 18 Izločili smo vpliv prenosa terjatev na DUTB septembra, oktobra in decembra leta 2014 v skupni višini 1,7 mrd EUR. 19 Razpoložljivi so podatki do novembra 2015. 500 0 -500 -1.000 -1.500 -2.000 -2.500 Vir: BS, preračuni UMAR. Javne finance Slika 31: Rast prihodkov in prispevki posameznih kategorij k rasti 8 Davčni prihodki Nedavčni prihodki Kapit. in transf. prihodki, donacije 8 Prispevki za socialno varnost Prejeta sredstva iz EU SKUPAJ PRIHODKI (desna os) 6 6 -2 -2 -3 -3 I-XI I-XI Q1 Q2Q3 X.XI 2014 2015 2015 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opomba: * Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. Javnofinančni prihodki so bili v enajstih mesecih 2015 medletno višji za 2,6 %. Med davčnimi prihodki, ki so bili glavni vir rasti celotnih prihodkov, so se najbolj zvišali prihodki od: (i) davkov od dohodkov pravnih oseb (predvsem zaradi pozitivnega letnega poračuna po izboljšanju poslovnih rezultatov leta 2014) in fizičnih oseb (zaradi rasti zaposlenosti in plač) ter (ii) DDV (zaradi rasti zasebne potrošnje in večje učinkovitosti pobiranja 0 4 davka) in trošarin (delno zaradi zamika plačila dela trošarin iz novembra v december leta 2014). Višji kot v enakem obdobju leta 2014 so bili tudi prihodki od večine ostalih davkov, zlasti davkov na finančne in zavarovalne storitve ter CO2 taks (zaradi dviga davčnih stopenj). Višji so bili še plačani socialni prispevki, kar je posledica večje Prispevek k rasti, v o.t. Medletna rast, v % 2 -2 -2 zaposlenosti, višje povprečne plače in širitve prispevne -4 -4 osnove. Precejšen medletni upad nedavčnih prihodkov je povezan z izrednimi prihodki20 v letu 2014 in je glavni -6 -6 I-XI I-XIQ1 Q2Q3 X.XI dejavnik lanske upočasnitve rasti skupnih prihodkov. Nižji 2014 2015 2015 so bili tudi prilivi iz proračuna EU. Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Tabela 9: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki Kategorija I-XI 2014 I-XI 2015 Kategorija I-XI 2014 I-XI 2015 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % SKUPAJ PRIHODKI 13.925,0 6,1 14.290,0 2,6 SKUPAJ ODHODKI 15.147,0 3,1 15.096,7 -0,3 Davčni prihodki* 7.192,1 5,9 7.558,5 5,1 Plače in drugi stroški dela** 3.298,9 0,1 3.302,8 0,1 Dohodnina 1.716,9 2,5 1.773,0 3,3 Izdatki za blago in storitve 1.979,4 -1,4 1.971,4 -0,4 Davek od dohod. pravnih oseb 430,3 87,4 551,0 28,0 Plačila obresti 1.093,8 30,6 1.037,6 -5,1 Davki na nepremičnine 162,7 -16,0 180,8 11,1 Rezerve 80,0 -29,6 153,0 91,2 Davek na dodano vrednost 2.908,9 5,2 2.969,9 2,1 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 5.813,8 -0,1 5.839,9 0,4 Trošarine 1.313,1 0,1 1.385,3 5,5 Ostali tekoči transferi 1.120,3 -5,9 1.042,9 -6,9 Prispevki za soc. varnost 4.784,5 2,7 4.961,6 3,7 Izdatki za investicije 1.390,9 35,0 1.358,6 -2,3 Nedavčni prihodki 1.075,6 20,6 859,1 -20,1 Plačila v proračun EU 369,8 -7,1 390,4 5,6 Prejeta sredstva iz EU 807,0 24,2 798,1 -1,1 PRORAČUNSKI SALDO -1.222,1 -806,6 Ostalo 65,8 -49,6 112,7 71,4 PRIMARNI SALDO -167,4 214,9 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opomba: *Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja; ** Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. Javnofinančni odhodki so bili v enajstih mesecih 2015 Slika 32: Rast odhodkov in prispevki posameznih podobni kot v enakem obdobju leta 2014 (-0,3 %). Med kategorij k rasti izdatki z največjim medletnim padcem so bili: (i) plačila Plače in drugi stroški dela* Izdatki za blago in storitve subvencij, (ii) plačila obresti, in sicer zaradi novega Plačila obresti Rezerve zadolževanja po nižji obresti meri od tiste na zapadli del Tekoči transferi Izdatki za investicije Plačila sredstev v proračun EU SKUPAJ ODHODKI (desna os) dolga, ter (iii) izdatki za investicije, pri katerih glede na 5 5 že znano realizacijo državnega proračuna pričakujemo Prispevek k medletni rasti, v o.t. 4 precejšnje zvišanje decembra 2015. Najbolj so se zvišali izdatki za namenske sklade (vodni sklad in sklad za 4 3 3 podnebne spremembe), ki se beležijo v sklopu rezerv. Medletna rast v % 2 Višji so bili tudi transferi gospodinjstvom, kar je posledica višjih izdatkov za boleznine, letni dodatek za upokojence21 in denarno socialno pomoč, medtem ko so bili transferi 1 0 nezaposlenim zaradi nižje brezposelnosti nižji. Pri masi plač22 glede na podaljšanje veljavnosti večine ukrepov iz -1 leta 2014 v leto 2015 ni bilo večjih medletnih sprememb. 20 Med njimi so vplačila koncesnin za radijske frekvence za mobilno telefonijo in visok presežek iz upravljanja EZR, vplačan v državni proračun leta 2014. 21 Masa pokojnin (brez letnega dodatka) se glede na enako obdobje predhodnega leta ni znatno spremenila. 22 Leta 2015 so bila izplačila za odpravo dela 3. četrtine plačnih nesorazmerij pri javnih uslužbencih nižja kot leto prej. Z njihovo izločitvijo bi bila masa plač medletno višja – med drugim tudi zaradi sprostitve nekaterih napredovanj tekom leta 2014. Slika 33: Saldo javnih financ Proračunski saldo Primarni proračunski saldo 400 200 0 Javnofinančni primanjkljaj23 po denarnem toku je bil -200 v enajstih mesecih 2015 medletno nižji, vendar se bo do konca leta opazno zvišal. Na podlagi že znane realizacije -400 V mio EUR -600 -800 -1.000 -1.200 -1.400 -1.600 -1.800 2011 2012 2013 2014 I.–XI. I.–XI. 2014 2015 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. državnega proračuna za december, ko so se močno povišali izdatki za investicije ter izdatki za blago in storitve, ocenjujemo, da se bo javnofinančni primanjkljaj ob koncu leta povišal. Primanjkljaj državnega proračuna, ki ustvari pretežni del javnofinančnega primanjkljaja, je bil lani višji kot predhodno leto, vendar nižji od načrtovanega z rebalansom. Slika 34: Prejeta sredstva iz proračuna EU, januar – december 2014 in 2015 Skupaj prejeta sredstva (jan-dec. 2015) Skupaj prejeta sredstva (jan-dec. 2014) Strukturni skladi Kohezijski sklad Skupna kmetijska politika Drugo Leta 2015 je Slovenija iz proračuna EU prejela 879 mio EUR, kar je 15 % manj kot leto prej. Slovenija je vplačala v proračun EU 433 mio EUR, iz njega pa prejela 879 mio EUR. Neto položaj državnega proračuna je bil tako pozitiven (447 mio EUR), a manj kot leto prej (633 mio EUR). V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 100 Z letom 2015 se je končalo programsko obdobje črpanja 90 sredstev EU finančne perspektive 2007–2013, v katerem je bila Slovenija, za Poljsko, na drugem mestu med novimi 80 članicami EU. Upravičencem je bilo iz vseh treh operativnih 70 programov do 31. 12. 2015 izplačanih 4,3 mrd EUR, kar Delež realizacije, v % 60 50 40 30 20 10 0 predstavlja 105,1 % razpoložljivih sredstev, registriranih zahtevkov za povračilo pa je bilo za slabih 4 mrd EUR (97,1 % pravic porabe). Dokončna povračila v proračun RS se pričakujejo v prvi polovici leta 2016. 23 Javnofinančni primanjkljaj po denarnem toku je primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja, ki jo Ministrstvo za finance mesečno objavlja v Biltenu javnih financ. Evropska komisija pa v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem upošteva primanjkljaj sektorja država po metodologiji ESA-2010, ki se zaradi širšega zajetja institucionalnih GR PT PL SI EE LT FIDEFRCYBEHUSKESSEUKBGNLDKCZMTITIEATLUROHR enot in beleženja dogodkov po obračunskem načelu razlikuje od javnofinančnega primanjkljaja po denarnem toku ter za leto 2015 še ni Vir: EK. Opomba: brez predplačil EK. znan. izbrane teme Plačilna (ne)sposobnost v letu 2015 Izboljševanje plačilne sposobnosti se je tudi v letu 2015 nadaljevalo. Plačilna sposobnost pravnih oseb in samostojnih podjetnikov1 se je izboljšala po številu neplačnikov in višini neplačanih zneskov. Skrajšali so se roki neplačil, vendar dolgoročne neplačane obveznosti2 ostajajo visoke in predstavljajo 70 % vseh neporavnanih obveznosti. S poboti se je zmanjšala medsebojna zadolženost poslovnih subjektov, manj je bilo začetih postopkov prisilne poravnave, več pa stečajnih postopkov. Povpr. št. pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi 200 Slika 36: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad pet dni neprekinjeno v mesecu in povprečni dnevni zneski dospelih neporavnanih obveznosti obveznostmi (leva os) Povpr. dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, 8.000 mio EUR (desna os) 800 7.000 700 6.000 600 5.000 500 100 0 Vir: AJPES. neplačnikov se uvršča v dejavnosti gradbeništva, trgovine in gostinstva. Vključno z decembrskim krogom obveznega in prostovoljnega pobota se je od aprila 2011 medsebojna zadolženost poslovnih subjektov zmanjšala za 2,6 mrd EUR.4 2.000 200 1.000 100 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 0 2015 Vir: AJPES. Leta 2015 se je število pravnih oseb z neporavnanimi obveznostmi3 nadalje zmanjšalo, enako velja za povprečne dnevne neporavnane zneske. Število neplačnikov se je zmanjšalo v vseh dejavnostih, najbolj v poslovanju z nepremičninami. Povprečni dnevni neporavnani zneski pa so se najbolj znižali v finančnih in zavarovalniških dejavnostih. Gradbeništvo kljub zmanjšanju v zadnjih štirih letih še vedno predstavlja petino vseh dnevnih neplačanih obveznosti. Plačilna sposobnost se je lani izboljšala tudi pri samostojnih podjetnikih. Njihovo povprečno število (6.768) je bilo medletno manjše za šestino, povprečni dnevni zneski neplačil (119 mio EUR) pa za dvajsetino. Problem ostaja dolgotrajnost neplačil, saj polovica neplačnikov svojih obveznosti ni poravnala več kot leto dni, v strukturi pa to predstavlja 80,8 % vseh neplačil. Skoraj polovica 1 Samostojni podjetniki in druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane dejavnosti, vpisani v Poslovni register Slovenije. 2 Neplačane obveznosti nad eno leto. 3 Gre za dospele neporavnane obveznosti neprekinjeno več kot pet dni v mesecu. AJPES vodi evidence dospelih neporavnanih obveznosti iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davčnega dolga. Te evidence ne vključujejo ostalih neporavnanih obveznosti iz naslova neplačanih računov med upniki in dolžniki. Slika 37: Povprečni zneski neporavnanih obveznosti pravnih oseb po ročnosti neplačil Do 3 mesece Od 3 mesecev do 1 leta Nad 1 leto 600 500 400 V mio EUR 300 V mio EUR Število V tem krogu so dolžniki prijavili obveznosti v skupnem znesku 428,7 mio EUR, pobotanih pa je bilo 6,9 % 4.000 400 300 prijavljenih obveznosti. Največ dolžnikov in upnikov je bilo iz predelovalnih dejavnosti in trgovine. Število začetih stečajnih postopkov5 se je po zakonskih spremembah6 v letih 2013 in 2014 v zadnjih dveh letih občutno povečalo. Pri gospodarskih družbah je bilo lani največ začetih stečajnih postopkov v dejavnosti trgovine in gradbeništva. Zaradi insolventnosti7 in posledično stečaja je bilo iz poslovnega registra izbrisanih tretjino več pravnih oseb kot pred letom. Lani je bilo največ začetih stečajev nad samostojnimi podjetniki do sedaj, več kot dve tretjini jih je bilo iz dejavnosti gradbeništva, trgovine, gostinstva in predelovalnih dejavnosti. Število osebnih stečajev8 je bilo lani še večje kot v rekordnem predhodnem letu. Zneski prijavljenih terjatev osebnih stečajev, ki so v letu 2014 znašali 769 mio EUR, so v letu 2015 presegli 1,1 mrd EUR. 4 Skladno z zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1 (Uradni list RS, št. 57/2012, z dne 27. 7. 2012), ki je začel veljati dne 28. 7. 2012) 5 Stečajni postopek je oblika prenehanja prezadolženega dolžnika na način, da se v okviru postopka, ki ga operativno vodi stečajni upravitelj ob nadzoru s strani sodišča, unovči celotno premoženje stečajnega dolžnika ter iz nje izoblikuje stečajna masa za plačilo terjatev upnikov. Po koncu stečajnega postopka se pravna oseba izbriše iz sodnega registra. 6 Novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Uradni list RS št. 47/2013 z dne 31. 5. 2013, po katerem nobenemu dolžniku ni več treba založiti stroškov predujma za začetek stečajnega postopka. 7 Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali postane dolgoročno plačilno nesposoben. 8 Po podatkih Vrhovnega sodišča RS. Z uvedbo postopka osebnega stečaja se prepreči rubež, oziroma se ustavijo sodne dražbe dolžnikovega premoženja. Tabela 10: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno v mesecu, december 2015 Področja dejavnosti Število pravnih oseb z do­spelimi nepo­ravnanimi obveznostmi v decembru 2015 Rast v % Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti v decembru 2015, v 000 EUR Rast v % Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti na pravno osebo v decembru 2015, v 000 EUR XII 15/ XII 14 I-XII 15/ I-XII 14 XII 15/ XII 14 I-XII 15/ I-XII 14 C Predelovalne dejavnosti 518 -25,7 -19,4 53.410 -11,9 -24,4 103 F Gradbeništvo 913 -24,0 -16,8 91.731 -20,4 -34,7 100 G Trgovina; vzdrževanje in popravila motor. vozil 1.013 -18,4 -15,3 48.796 -31,5 -19,8 48 H Promet in skladiščenje 238 -23,7 -15,5 13.940 1,1 -34,5 59 I Gostinstvo 444 -14,8 -12,6 28.541 -28,1 -4,3 64 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 77 -24,5 -19,4 2.800 -92,4 -71,5 36 L Poslovanje z nepremičninami 134 -20,2 -25,4 37.120 -18,7 -13,3 277 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 673 -12,8 -14,1 41.899 -49,4 -42,6 62 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 173 -20,3 -8,5 8.842 -35,9 -38,4 51 Ostale dejavnosti (A,B,D,E,J,O-S) 723 -15,2 -10,9 57.017 -27,2 5,9 79 SKUPAJ 4.906 -19,4 -15,3 384.096 -31,2 -29,4 78 Vir: AJPES. Tabela 11: Število poslovnih subjektov z začetimi postopki in izbrisi iz registra zaradi insolventnosti 2009 2013 2014 2015 Skupaj od tega GD Skupaj od tega GD Skupaj od tega GD Skupaj od tega GD Začeti stečajni postopki 332 276 941 883 1.302 1.107 1.154 939 Izbrisi iz registra zaradi stečaja 269 208 541 481 850 681 1.113 921 Začeti postopki prisilne poravnave 14 14 48 46 43 40 17 17 Začeti postopki poenostavljene prisilne poravnave1 - - 10 10 101 99 116 112 Začeti postopki prisilne likvidacije - - 4 1 10 5 11 1 Izbrisi iz registra zaradi prisilne likvidacije - - 4 0 3 0 2 0 Začeti postopki prostovoljne likvidacije2 82 63 108 59 102 46 118 46 Izbrisi iz registra zaradi prostovoljne likvidacije2 66 49 75 38 81 31 117 45 Vir: AJPES. Opomba: 1 Postopek poenostavljene prisilne poravnave uveden z novelo ZFPPIPP-E od 15.8.2013 dalje. 2 V letu 2009 podatki za prisilne in prostovoljne likvidacije skupaj. Število 4.500 4.000 3.500 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 500 0 Gospodarske družbe Samostojni podjetniki posamezniki Osebni stečaji 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Vir: AJPES. statistična priloga Pomembnejši kazalci 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Jesenska napoved 2015 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 1,2 0,6 -2,7 -1,1 3,0 2,7 2,3 2,3 BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.252 36.896 35.988 35.907 37.303 38.520 39.919 41.153 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.694 17.973 17.498 17.435 18.093 18.633 19.247 19.800 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 21.100 21.500 21.600 21.700 22.600 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 28 = 100)1 83 83 82 82 83 Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,7 11,8 12,0 13,1 13,1 12,3 11,8 11,1 Stopnja brezposelnosti, anketna 7,3 8,2 8,9 10,1 9,7 9,4 8,9 8,5 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 3,4 2,4 -1,8 0,3 2,5 1,2 1,2 1,4 Inflacija2, povprečje leta 1,8 1,8 2,6 1,8 0,2 -0,4 0,8 1,4 Inflacija2, konec leta 1,9 2,0 2,7 0,7 0,2 0,1 1,2 1,6 MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 10,2 6,9 0,6 3,1 5,8 5,0 5,2 4,9 Izvoz proizvodov 12,0 8,0 0,4 3,3 6,4 5,3 5,4 5,0 Izvoz storitev 3,4 2,5 1,5 1,9 3,4 3,9 4,2 4,3 Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 6,8 5,0 -3,7 1,7 4,0 4,9 3,8 5,0 Uvoz proizvodov 7,6 6,0 -4,3 2,5 3,7 5,4 3,8 5,1 Uvoz storitev 3,1 -0,4 0,2 -3,1 6,0 1,9 4,0 4,5 Saldo tekočega računa plačilne bilance3, v mio EUR -43 68 930 2.023 2.607 2.387 2.870 2.776 - delež v primerjavi z BDP, v % -0,1 0,2 2,6 5,6 7,0 6,2 7,2 6,7 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 42.123 41.669 42.872 41.658 46.314 45,266* - delež v primerjavi z BDP, v % 116,2 112,9 119,1 116,0 124,2 Razmerje USD za 1 EUR 1,327 1,392 1,286 1,328 1,329 1,109 1,102 1,102 DOMAČE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 1,3 0,0 -2,5 -4,1 0,7 2,0 2,6 2,2 - delež v BDP, v % 56,0 56,0 56,7 55,0 53,3 52,3 52,0 52,1 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -0,5 -0,7 -2,3 -1,5 -0,1 -0,1 -0,4 -0,3 - delež v BDP, v % 20,3 20,4 20,3 19,8 19,1 18,5 18,5 18,1 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -13,3 -4,9 -8,8 1,7 3,2 2,0 -1,8 5,0 - delež v BDP, v % 21,3 20,2 19,3 19,7 19,6 19,7 19,0 19,7 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2015). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3 plačilno bilančna statistika; * konec novembra 2015. Proizvodnja 2012 2013 2014 2013 2014 2015 2013 2014 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 12 1 2 3 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D -1,1 -0,9 2,2 -1,1 1,6 0,7 2,3 3,1 2,6 6,2 4,4 4,8 8,0 -0,2 -1,4 3,7 B Rudarstvo -7,4 1,3 -3,8 -7,1 16,8 -1,6 33,0 -9,6 -28,1 1,1 -12,5 -1,1 74,1 30,2 0,0 -27,5 C Predelovalne dejavnosti -2,3 -1,5 4,3 -1,4 1,2 3,3 3,1 5,1 5,6 6,2 5,1 5,5 7,7 2,5 1,0 6,3 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 10,5 3,9 -14,2 3,2 3,1 -18,3 -10,0 -11,5 -16,1 5,8 2,4 -0,5 5,5 -21,6 -19,4 -13,8 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -16,8 -2,5 19,5 -3,4 22,8 36,8 40,0 19,8 -3,3 0,3 -8,9 -12,8 6,8 34,5 28,8 44,6 Stavbe -17,3 -20,4 3,8 -16,6 5,1 6,7 6,5 8,0 -4,5 -5,3 -1,1 -6,1 0,8 6,2 4,7 8,5 Gradbeni inženirski objekti -16,6 6,3 26,5 1,7 27,1 52,5 55,7 25,1 -1,9 2,5 -11,5 -15,6 6,3 49,1 41,1 63,0 TRŽNE STORITVE, medletna rast v % Storitve skupaj -2,8 -0,3 2,7 0,5 1,1 3,5 2,0 4,3 1,1 3,4 3,0 3,3 1,9 2,8 2,9 4,7 Promet in skladiščenje 0,0 -0,1 6,2 0,6 1,6 7,2 6,1 7,0 4,5 2,3 3,1 2,2 2,8 6,5 5,9 8,9 Informacijske in komunikacijske dejavnosti -2,9 0,4 1,1 1,7 0,6 5,0 -0,3 0,6 -0,5 1,4 1,7 4,5 2,3 5,3 6,0 3,8 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti -7,6 -2,1 -1,8 -3,1 -0,6 -4,7 -2,5 6,6 -5,7 3,5 -0,8 0,9 -1,4 -7,2 -6,3 -1,2 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti -4,5 3,7 2,5 3,7 5,4 0,2 -1,6 1,8 10,1 14,2 15,4 9,6 6,4 0,5 0,6 -0,6 TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* -3,6 -1,0 2,4 -2,2 3,2 2,4 -1,2 5,7 2,6 4,9 6,8 4,5 4,8 2,2 1,9 3,2 Realni prihodek v trgovini na drobno -2,2 -3,7 0,0 -4,6 -0,7 -0,7 -1,0 2,3 -0,8 0,8 1,4 0,4 0,1 -1,1 -0,6 -0,5 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil -6,3 4,7 7,2 3,4 11,6 8,6 -1,7 12,8 9,0 11,8 15,8 12,9 16,3 8,8 6,9 10,1 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 0,8 -0,2 3,8 -1,4 4,7 6,2 3,0 6,0 0,1 0,2 1,5 0,6 10,2 5,1 5,2 8,4 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 1,2 0,3 -0,5 2,9 0,6 -2,0 -14,0 -3,4 3,9 6,8 28,1 11,2 0,1 -0,4 -3,4 -2,1 Domači gostje, prenočitve -4,9 -3,4 -3,5 -2,4 0,5 -3,4 -8,1 -7,7 1,6 6,8 12,7 15,2 -0,9 -6,9 -5,7 2,4 Tuji gostje, prenočitve 5,6 2,8 1,4 5,6 0,7 -0,6 -17,4 -1,4 5,6 6,9 37,9 9,4 1,1 4,3 -0,2 -5,8 Nominalni prihodek v gostinstvu -1,1 -1,4 2,1 0,5 2,9 2,8 3,3 1,2 1,1 6,8 4,3 3,3 4,1 1,4 2,0 5,1 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 480,4 478,4 506,9 123,2 139,6 113,6 122,8 132,5 138,0 102,5 111,4 124,0 48,5 38,4 36,0 39,2 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -16,9 -13,3 -2,3 -12,2 -11,4 -8,1 -2,1 -0,2 1,3 4,4 5,0 5,3 -10,9 -8,1 -8,8 -7,5 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -11 -5 2 -4 -2 -1 3 3 3 7 5 5 -1 -2 0 0 v gradbeništvu -41 -22 -11 -18 -17 -14 -9 -9 -11 -10 -15 -16 -18 -15 -17 -10 v storitvenih dejavnostih -12 -12 5 -11 -10 -5 6 7 11 15 16 16 -10 -4 -6 -4 v trgovini na drobno 2 2 9 8 3 2 7 10 17 17 15 14 -1 9 0 -3 potrošnikov -34 -33 -22 -33 -34 -30 -25 -17 -17 -15 -10 -8 -32 -29 -31 -29 Vir podatkov: SURS. Opombe: 1Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2014 2015 2016 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 0,8 0,0 6,1 5,2 -1,3 4,7 2,9 1,5 3,5 3,4 7,2 7,9 0,4 5,3 7,4 2,0 7,9 5,3 3,0 7,9 - - 69,7 17,6 10,1 -18,7 -25,3 20,3 -4,5 -24,1 -52,5 -14,9 -3,9 28,9 -35,3 2,3 8,3 13,1 11,2 -21,9 -11,1 33,5 - - 1,0 0,1 8,3 6,9 1,2 6,4 5,1 3,8 8,3 3,5 7,0 8,0 1,1 6,0 8,1 2,3 8,4 6,5 3,5 8,1 - - -9,7 -4,7 -15,3 -6,0 -15,7 -13,0 -16,2 -13,7 -18,1 4,4 9,2 4,1 2,1 0,6 4,7 -3,0 1,8 -0,1 2,6 3,6 - - 47,2 45,0 30,4 27,7 27,5 6,7 -1,8 -10,5 4,6 -2,7 6,0 -1,7 -7,0 -9,0 -10,5 -12,9 -13,8 -11,8 -11,8 6,0 - - 9,8 11,3 -0,2 13,6 15,9 -4,0 -5,1 -12,6 7,0 -0,3 -6,7 -8,2 -5,3 0,9 0,9 -2,9 -11,3 -3,1 -8,6 -1,4 - - 65,1 60,4 44,6 34,1 32,5 11,6 0,4 -8,7 4,5 -4,1 11,9 0,9 -7,5 -12,2 -14,3 -16,4 -15,2 -15,1 -12,8 8,9 - - 2,3 2,5 1,3 7,0 3,3 2,7 1,8 -0,6 2,0 0,9 5,7 3,7 1,4 2,6 4,8 3,1 3,8 3,0 5,5 11,4 - - 4,6 6,1 7,6 7,3 3,6 9,8 2,5 2,4 8,9 -2,0 5,7 3,1 0,8 2,1 6,2 2,4 3,9 0,6 4,1 8,7 1,1 0,2 -2,1 3,4 -0,4 -1,0 -0,3 -0,7 -0,6 -0,9 3,2 2,0 2,9 0,3 1,8 2,2 4,8 6,6 4,4 15,1 -0,6 -1,4 -5,1 17,5 9,8 -4,1 -0,5 -9,0 -7,1 2,8 5,8 2,1 -4,5 1,5 0,6 1,3 0,1 1,2 10,7 15,4 -0,7 -0,2 -3,7 4,2 -0,7 2,0 8,8 9,6 12,0 13,4 12,8 16,2 12,4 13,4 20,1 8,6 9,9 10,4 9,4 11,5 - - 2,5 -3,2 -2,9 8,4 1,1 7,9 2,9 0,7 4,2 2,0 6,4 6,4 2,7 8,1 9,8 3,5 4,9 5,1 3,8 8,7 - - 3,0 -3,2 -2,8 3,0 -0,8 4,8 -0,7 -1,3 -0,3 -1,3 2,9 0,7 -0,9 2,5 2,6 0,2 0,2 0,8 0,5 1,9 - - 1,5 -3,4 -3,0 19,4 5,7 13,6 9,4 4,0 13,9 7,7 12,3 15,4 8,9 17,6 21,4 9,7 15,9 13,1 9,4 19,5 - - 5,8 -0,1 3,3 6,3 2,3 9,4 1,6 0,1 -1,4 -6,8 3,4 4,4 -2,2 1,8 5,0 0,8 0,3 0,8 -1,9 5,2 - - 7,8 -2,9 4,8 -5,1 -1,3 -4,7 6,0 -0,7 5,6 6,2 12,4 2,2 6,1 8,1 6,7 10,9 8,7 7,0 1,1 0,6 - - -3,6 1,0 -1,3 -7,7 -8,7 -5,8 8,2 -0,7 -3,6 9,6 9,9 1,0 10,5 -2,9 7,4 8,3 10,2 6,4 0,9 5,0 - - 15,5 -4,9 8,3 -3,8 2,1 -4,2 4,5 -0,7 13,9 4,0 15,7 3,2 3,7 14,2 6,3 12,1 8,1 7,3 1,2 -3,0 - - 4,2 2,7 2,9 0,7 4,5 -1,6 3,5 0,2 -0,4 7,0 8,0 5,4 4,3 5,1 3,6 5,2 2,8 2,0 0,7 4,9 - - 42,6 39,4 40,7 48,0 38,8 45,7 47,4 40,9 49,7 34,1 32,1 36,3 37,1 37,0 37,4 43,4 36,3 44,3 49,0 40,4 - - -5,4 -0,3 -0,5 1,2 -1,9 0,1 1,9 0,7 1,4 3,6 4,2 5,5 4,9 5,1 4,9 3,5 6,6 5,7 5,9 5,5 6,4 3,9 2 3 5 6 1 2 2 2 4 5 6 9 4 6 5 5 7 4 7 7 7 4 -16 -4 -8 -6 -12 -10 -9 -12 -11 -11 -10 -10 -15 -15 -14 -16 -15 -18 -15 -13 -14 -15 3 9 7 7 6 7 11 12 11 12 16 16 18 16 15 16 15 17 18 19 19 16 2 17 2 11 10 10 18 19 14 23 19 9 21 18 5 5 15 23 15 15 12 28 -30 -24 -22 -17 -21 -14 -13 -20 -18 -14 -16 -14 -12 -11 -6 -14 -5 -6 -11 -14 -10 -16 Trg dela 2012 2013 2014 2013 2014 2015 2013 2014 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 11 12 1 2 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 920,2 913,4 917,9 910,5 916,5 912,9 919,8 917,5 921,3 919,7 917,5 914,5 917,5 915,3 911,4 913,0 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 810,0 793,6 797,8 794,4 795,8 784,2 799,6 803,0 804,4 798,0 805,0 807,1 798,2 791,3 781,6 783,3 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 37,0 38,2 35,4 38,1 38,4 31,7 37,1 37,5 35,1 32,8 30,5 29,4 38,4 38,4 31,6 31,7 V industriji in gradbeništvu 263,1 252,2 252,4 253,5 252,9 249,0 252,9 254,1 253,8 250,4 255,2 257,3 254,6 249,3 248,3 248,5 - v predelovalnih dejavnostih 182,9 177,7 178,3 177,5 177,8 177,3 178,2 178,6 179,2 178,8 179,9 181,6 178,3 177,0 177,1 177,4 - v gradbeništvu 59,8 54,3 54,0 55,7 54,6 51,5 54,6 55,4 54,5 51,8 55,3 55,7 55,8 52,0 51,1 50,7 V storitvah 510,0 503,2 510,0 502,8 504,6 503,5 509,7 511,4 515,5 514,9 519,3 520,4 505,3 503,7 501,7 503,1 - v javni upravi 50,7 49,1 48,8 49,1 48,9 48,7 49,0 49,0 48,5 48,1 48,2 48,3 49,0 48,9 48,6 48,7 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 120,9 121,0 122,2 120,5 121,6 121,6 122,4 121,6 123,1 123,3 124,1 123,3 121,8 121,3 121,1 121,7 ZAPOSLENI (C)1 717,0 698,7 703,0 699,6 699,2 693,8 703,5 706,1 708,8 704,2 712,9 715,9 701,5 694,4 691,5 693,0 V podjetjih in organizacijah 662,6 647,6 652,6 647,9 648,1 645,2 653,1 654,7 657,2 654,6 661,5 664,6 649,9 644,8 643,1 644,8 Pri fizičnih osebah 54,5 51,1 50,5 51,7 51,1 48,6 50,4 51,3 51,6 49,7 51,4 51,4 51,7 49,6 48,5 48,2 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 93,0 94,9 94,8 94,7 96,6 90,4 96,1 97,0 95,6 93,8 92,1 91,1 96,7 97,0 90,1 90,3 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 110,2 119,8 120,1 116,1 120,7 128,8 120,2 114,5 116,9 121,6 112,5 107,4 119,3 124,0 129,8 129,8 Ženske 52,2 57,4 59,6 57,0 58,9 61,2 59,4 58,4 59,6 60,0 57,7 55,9 58,7 59,4 61,4 61,2 Mladi (15 do 29 let) 24,9 28,8 30,4 26,7 31,6 33,6 30,5 27,4 30,2 30,0 26,5 23,9 31,5 32,5 33,9 33,9 Starejši od 50 let 38,2 38,9 37,3 38,1 37,3 39,0 37,7 36,5 36,0 37,8 36,8 36,2 36,8 37,9 39,2 39,1 Osnovnošolska izobrazba ali manj 33,3 34,2 33,8 32,6 33,6 36,4 33,8 32,1 32,8 35,3 32,0 30,5 33,0 35,2 36,5 36,9 Brezposelni več kot 1 leto 55,2 55,4 59,9 55,0 57,7 60,7 59,9 59,1 59,7 61,1 60,1 59,1 57,1 59,4 61,0 60,6 Prejemniki nadomestil in pomoči 33,9 33,0 26,6 30,3 28,7 32,7 26,2 23,9 23,7 28,7 22,4 21,4 28,0 29,9 33,8 33,0 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 12,0 13,1 13,1 12,8 13,2 14,1 13,1 12,5 12,7 13,2 12,3 11,7 13,0 13,5 14,2 14,2 Moški 11,5 12,5 12,0 11,9 12,4 13,5 12,1 11,1 11,4 12,3 11,0 10,3 12,1 13,0 13,7 13,7 Ženske 12,6 13,8 14,3 13,8 14,1 14,8 14,2 14,1 14,2 14,4 13,8 13,4 14,1 14,2 14,9 14,8 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 5,3 6,0 -4,6 -1,9 9,3 2,7 -9,4 -4,8 6,9 -1,4 -7,9 -5,5 0,6 4,7 5,8 -0,1 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 16,3 19,1 18,5 3,4 9,4 4,2 2,7 3,3 8,4 3,5 2,2 2,8 2,0 1,4 1,7 1,4 Izgubili delo 90,3 88,7 83,9 19,6 23,5 25,9 17,3 17,7 23,1 24,4 16,3 17,3 7,0 9,3 13,1 6,6 Brezposelni dobili delo 58,3 65,1 74,0 15,8 14,1 20,7 21,4 16,6 15,3 21,8 19,0 16,9 5,2 3,5 6,2 6,0 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 43,1 37,3 33,2 9,2 9,9 6,8 7,9 9,2 9,3 7,5 7,5 8,6 3,3 2,8 2,8 2,1 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 33,9 30,5 25,1 29,8 27,8 26,3 25,7 24,8 23,6 22,6 23,3 23,7 27,9 27,1 26,4 26,3 Od vseh formalno aktivnih, v % 3,7 3,3 2,7 3,3 3,0 2,9 2,8 2,7 2,6 2,5 2,5 2,6 3,0 3,0 2,9 2,9 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000. 2014 2015 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 914,4 920,2 919,8 919,4 918,0 916,5 918,1 922,3 922,2 919,4 918,5 919,9 920,6 917,9 917,3 917,3 915,0 913,6 914,8 917,9 918,8 787,7 796,6 800,1 802,1 801,8 801,7 805,5 806,4 806,8 800,0 794,3 797,4 802,5 803,0 804,9 807,1 805,5 805,6 810,1 810,4 811,4 32,0 36,8 37,0 37,3 37,5 37,5 37,6 35,2 35,1 35,1 32,6 32,7 33,0 30,5 30,5 30,5 29,5 29,3 29,3 27,0 26,8 250,0 252,0 253,3 253,4 253,9 253,7 254,7 255,5 255,5 250,4 249,1 249,9 252,2 254,2 255,1 256,2 256,5 256,9 258,4 259,6 259,8 177,5 178,1 178,4 178,1 178,4 178,5 179,0 179,4 179,6 178,6 178,5 178,8 179,1 179,3 179,9 180,6 180,9 181,3 182,5 183,6 184,1 52,6 53,9 54,8 55,0 55,4 55,1 55,7 55,9 55,8 51,9 50,9 51,3 53,2 55,0 55,3 55,6 55,5 55,6 56,0 56,1 55,7 505,7 507,8 509,7 511,4 510,4 510,5 513,2 515,7 516,2 514,5 512,6 514,7 517,3 518,2 519,2 520,4 519,5 519,4 522,3 523,8 524,8 48,9 48,9 49,0 49,1 49,1 48,9 48,9 48,7 48,5 48,3 48,0 48,1 48,2 48,2 48,0 48,3 48,2 48,3 48,2 47,9 48,3 122,1 122,3 122,5 122,5 121,3 121,1 122,4 122,9 123,3 123,1 122,6 123,4 123,9 124,0 124,1 124,1 122,8 122,6 124,5 125,2 125,7 696,9 700,8 704,0 705,6 705,1 704,9 708,2 710,9 711,2 704,4 701,0 703,6 708,2 710,9 712,7 714,9 714,3 714,6 718,8 721,2 722,1 647,8 651,0 653,6 654,7 654,1 653,6 656,4 658,6 659,0 654,0 651,8 654,3 657,6 659,6 661,3 663,5 663,0 663,3 667,4 669,7 670,9 49,1 49,8 50,4 51,0 51,0 51,3 51,7 52,3 52,2 50,4 49,1 49,3 50,6 51,4 51,4 51,4 51,3 51,3 51,4 51,4 51,2 90,7 95,8 96,1 96,5 96,7 96,9 97,4 95,5 95,6 95,5 93,3 93,8 94,3 92,0 92,2 92,1 91,2 91,0 91,3 89,3 89,2 126,7 123,6 119,7 117,4 116,2 114,8 112,6 115,9 115,4 119,5 124,3 122,6 118,1 114,9 112,4 110,2 109,6 107,9 104,8 107,5 107,4 61,0 60,3 59,1 58,6 58,9 58,6 57,7 59,9 59,6 59,5 60,9 59,9 59,2 58,5 57,6 56,8 56,9 56,4 54,6 56,2 55,8 33,1 31,9 30,3 29,2 28,1 27,4 26,7 30,4 30,1 30,2 30,8 30,2 29,0 27,7 26,4 25,4 24,8 23,9 22,9 26,2 26,9 38,8 38,4 37,6 37,1 36,9 36,6 35,9 35,7 35,6 36,7 38,1 37,9 37,3 37,0 36,8 36,7 36,6 36,3 35,7 35,6 35,6 35,7 34,7 33,7 33,2 32,5 32,0 31,7 32,0 32,1 34,4 36,1 35,9 33,9 32,7 31,9 31,4 31,0 30,5 30,1 30,3 30,4 60,5 60,7 59,9 59,2 59,0 58,9 59,2 59,5 59,6 60,1 61,5 61,0 60,8 60,3 59,9 60,0 59,5 59,0 58,9 58,8 58,2 31,3 27,4 26,0 25,2 24,7 23,8 23,2 23,2 22,4 25,5 29,4 29,4 27,3 23,1 22,4 21,8 21,8 21,5 20,8 20,6 20,7 13,9 13,4 13,0 12,8 12,7 12,5 12,3 12,6 12,5 13,0 13,5 13,3 12,8 12,5 12,3 12,0 12,0 11,8 11,5 11,7 11,7 13,2 12,6 12,1 11,7 11,4 11,2 10,9 11,1 11,1 12,0 12,6 12,5 11,7 11,3 11,0 10,7 10,6 10,4 10,1 10,3 10,4 14,7 14,4 14,2 14,0 14,2 14,2 13,9 14,3 14,2 14,2 14,6 14,4 14,2 14,0 13,8 13,6 13,6 13,5 13,1 13,4 13,3 -3,0 -3,1 -4,0 -2,3 -1,2 -1,4 -2,2 3,3 -0,5 4,0 4,8 -1,7 -4,5 -3,2 -2,5 -2,1 -0,7 -1,6 -3,2 2,7 -0,1 1,2 1,0 0,8 0,9 0,8 0,8 1,7 5,9 1,5 1,0 1,3 1,1 1,1 0,8 0,7 0,8 0,7 0,7 1,4 5,0 1,3 6,2 6,1 5,3 5,8 6,6 4,8 6,3 7,1 6,2 9,8 12,5 5,9 6,0 5,8 5,2 5,3 6,5 5,1 5,8 6,5 6,5 8,5 7,6 7,6 6,3 5,6 4,3 6,7 6,3 5,0 4,0 6,2 6,5 9,0 7,3 6,0 5,7 5,2 4,7 7,0 5,4 4,8 1,9 2,6 2,5 2,8 3,0 2,7 3,5 3,4 3,2 2,7 2,8 2,2 2,5 2,4 2,6 2,5 2,6 2,7 3,4 3,3 3,1 26,2 26,0 25,7 25,4 25,0 24,7 24,6 24,6 23,4 22,8 22,6 22,3 22,8 23,1 23,6 23,2 23,3 23,6 24,1 23,8 23,3 2,9 2,8 2,8 2,8 2,7 2,7 2,7 2,7 2,5 2,5 2,5 2,4 2,5 2,5 2,6 2,5 2,5 2,6 2,6 2,6 2,5 Plače v EUR 2012 2013 2014 2013 2014 2015 2014 Q3 15 nov. 15 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € medletna rast v % SKUPAJ 1.540 1.529 1.679 0,1 -0,2 1,1 0,3 0,6 0,9 1,1 1,3 1,2 0,5 0,6 0,4 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1.495 1.484 1.663 0,8 0,7 1,5 1,0 1,2 1,7 1,4 1,4 1,3 0,4 0,8 0,6 Dej. javnih storitev (OPQ) 1.675 1.670 1.731 -2,2 -2,3 0,3 -1,6 -1,1 -1,1 0,3 1,1 0,8 0,8 0,2 -0,1 Industrija (B-E) 1.529 1.529 1.786 2,5 2,6 3,2 2,9 3,1 3,7 2,7 3,4 2,9 1,4 1,9 1,2 Trad. tržne stor. (GHI) 1.369 1.360 1.527 0,3 0,1 1,0 0,1 1,1 1,2 0,7 0,9 1,3 0,2 1,4 1,0 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 1.686 1.657 1.764 -0,3 -1,3 -0,3 -0,6 -1,1 -0,4 0,5 -0,5 -0,8 -0,5 -0,9 -0,5 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.311 1.299 1.539 -1,1 0,8 0,7 0,0 3,0 0,4 -0,3 2,3 0,5 -0,7 0,0 -0,2 B Rudarstvo 2.128 2.031 2.050 3,6 -2,0 5,9 -2,9 -2,4 2,9 8,3 10,7 2,0 -8,9 -4,8 -4,8 C Predelovalne dejavnosti 1.483 1.486 1.739 2,5 2,8 3,3 3,0 3,6 3,9 2,8 3,1 3,2 2,1 2,3 1,8 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.340 2.315 2.823 3,3 3,0 2,6 3,6 -0,1 5,2 -1,1 6,5 -0,1 -4,4 1,7 -3,0 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.475 1.482 1.678 0,1 0,7 1,4 1,0 1,3 -0,2 2,2 1,5 2,2 1,3 0,3 1,8 F Gradbeništvo 1.192 1.186 1.260 -2,5 -1,4 0,3 0,1 -1,4 -0,1 0,7 -0,2 0,9 -0,7 -0,8 -0,5 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.395 1.389 1.575 0,8 0,4 1,2 0,6 1,2 1,3 1,0 1,1 1,3 0,4 1,8 1,6 H Promet in skladiščenje 1.466 1.451 1.658 -0,4 -0,2 1,1 -0,9 0,8 0,9 0,0 0,3 3,0 0,7 1,4 0,6 I Gostinstvo 1.081 1.072 1.079 -0,8 -0,4 -0,2 -0,6 0,9 0,6 0,1 0,6 -2,0 -2,2 -1,0 -1,0 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.074 2.079 2.165 -0,4 -1,4 0,1 -1,1 -1,4 -2,8 1,7 0,8 0,8 2,6 -0,2 1,0 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.212 2.205 2.362 1,1 0,1 1,2 1,2 0,3 -0,2 2,7 -0,2 2,3 3,9 1,9 1,8 L Poslovanje z nepremičninami 1.489 1.452 1.653 -0,6 -0,3 -1,2 -0,6 0,2 -0,8 -1,1 -0,5 -2,4 -1,1 -1,6 -0,5 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.715 1.717 1.836 -1,1 -2,4 1,1 -1,5 -2,6 0,1 0,5 1,5 2,2 0,8 1,7 0,5 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.016 1.013 1.111 0,7 0,0 2,4 0,7 0,9 3,3 2,7 2,6 1,2 0,3 -0,6 0,0 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1.744 1.765 1.843 -1,8 -1,4 1,0 -0,6 -0,6 -0,9 1,2 2,1 1,5 1,8 0,7 0,4 P Izobraževanje 1.622 1.598 1.654 -3,3 -3,3 0,0 -2,0 -1,3 -1,2 -0,1 0,7 0,7 0,5 -0,1 -0,6 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.676 1.670 1.723 -1,3 -2,0 -0,1 -2,2 -1,4 -1,2 -0,2 0,7 0,4 0,2 0,1 0,1 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.614 1.583 1.666 -2,8 -3,0 -0,5 -1,4 -1,0 -0,4 -0,5 0,2 -1,1 -0,5 -0,2 -1,6 S Druge dejavnosti 1.376 1.331 1.392 -0,9 -0,4 -1,1 -1,1 0,9 -1,4 -0,7 -0,3 -2,2 -1,9 -2,8 -2,5 Viri podatkov: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zaradi spremembe vira podatkov pri proračunskih uporabnikih, so se s podatki za november 2015 spremenile vrednosti povprečne plače v treh dejavnostih javnih storitvah (OPQ) in posledično tudi povprečne plače v državi. 2014 2015 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 0,4 1,0 0,5 1,7 1,7 0,7 1,6 1,1 1,0 1,4 0,2 -0,3 1,6 0,8 -0,2 1,2 0,4 0,5 0,2 -0,2 2,5 0,9 1,5 0,8 2,0 2,0 0,5 1,8 1,3 1,0 1,7 0,0 -0,7 1,9 1,1 -0,3 1,7 0,6 0,7 0,4 -0,3 3,1 -0,9 -0,2 -0,1 1,0 0,9 1,2 1,2 0,8 1,0 0,6 0,9 0,7 0,8 0,2 0,3 0,1 0,0 -0,1 -0,2 0,1 0,9 2,1 2,2 1,8 4,0 4,3 1,8 4,2 2,2 2,2 4,1 0,2 -0,1 4,2 2,8 0,4 2,6 1,6 1,2 1,0 0,6 4,8 1,7 0,8 -0,1 1,4 1,0 0,2 1,4 0,6 2,4 0,9 -0,1 0,1 0,4 1,5 0,8 1,8 1,2 1,1 0,7 0,2 1,9 -1,4 1,1 0,1 0,4 0,2 -0,8 -0,9 0,8 -2,2 -0,8 -0,1 -2,1 0,7 -1,3 -2,0 0,6 -0,9 0,1 -0,6 -1,6 1,4 0,9 2,1 -2,3 -0,8 1,8 1,5 3,6 2,3 -2,1 1,5 -0,9 0,3 -1,3 -2,0 -1,5 3,6 -0,4 0,0 -0,2 -4,0 8,5 -0,9 7,2 10,4 7,3 10,1 12,2 9,9 -0,2 0,9 5,5 -4,0 -20,3 -0,5 -1,0 -5,5 -7,7 1,8 -9,6 -6,6 -4,2 -5,4 2,4 2,5 1,8 4,3 4,6 1,1 3,7 2,7 2,5 4,4 0,3 1,1 4,8 3,0 0,6 3,2 1,2 2,2 1,8 1,0 4,6 2,3 -1,2 -0,9 -1,0 -0,1 10,3 9,5 -3,0 -0,1 2,9 -0,4 -9,8 -2,8 3,5 0,9 0,6 5,7 -8,2 -6,0 -2,6 12,1 -1,3 1,1 0,8 4,8 2,7 -2,0 3,8 2,3 1,6 2,7 -0,2 1,0 3,0 1,0 -0,6 0,6 3,1 1,2 1,0 2,1 4,3 0,6 1,0 0,8 0,3 0,2 -1,4 0,7 0,1 1,4 1,1 -0,9 -1,0 -0,1 -1,0 -1,8 0,3 -0,6 -0,6 -0,4 -1,2 3,3 2,2 1,1 0,2 1,6 0,9 0,7 1,7 1,0 1,5 1,2 0,6 0,1 0,6 1,9 1,1 2,5 1,9 1,7 1,1 1,2 2,9 0,5 -0,1 -0,5 0,6 0,9 -0,8 0,9 0,4 7,1 1,5 -0,5 1,6 1,0 2,0 0,8 1,4 1,0 0,4 0,5 -1,6 0,3 0,5 0,0 -1,3 1,7 1,6 -0,5 0,6 -1,2 -2,7 -2,0 -2,4 -3,2 -1,0 -1,2 -0,4 -1,3 -1,7 -0,1 -1,1 -0,8 0,9 -6,9 3,6 0,2 1,5 0,9 -0,2 1,7 1,7 0,7 0,1 0,8 0,5 6,5 -1,4 -0,7 1,5 1,6 0,5 1,0 -0,3 1,2 -1,1 2,8 4,3 0,8 0,3 1,0 -1,7 7,5 -1,0 0,5 8,5 -1,8 5,1 2,7 -1,6 4,8 1,1 2,9 1,3 -2,9 3,0 -0,5 -1,6 -1,6 -0,3 -0,1 -1,0 -0,4 -1,8 -2,7 -2,6 -1,1 -1,6 -0,5 -1,0 -1,6 -2,2 -0,9 0,0 -0,5 -0,3 1,0 2,3 -0,2 -1,7 3,4 2,9 -0,3 2,1 2,4 0,7 3,7 1,0 1,9 -0,4 2,1 2,0 0,9 0,2 2,5 -1,1 -1,4 1,5 2,8 2,2 3,2 2,5 3,6 2,1 2,1 0,7 1,1 1,9 0,4 -0,1 0,5 -0,5 -2,0 0,8 -0,7 0,2 0,5 0,7 3,5 -0,3 0,8 0,9 1,9 1,6 1,9 2,8 0,8 1,8 1,9 1,7 1,9 2,0 0,2 1,0 0,8 0,5 0,7 0,1 1,8 4,1 -1,2 -0,5 -0,4 0,6 0,7 0,8 0,6 0,6 0,8 0,5 0,5 0,6 0,5 -0,4 -0,1 0,2 -0,5 -0,6 -0,6 -1,0 -0,8 -1,1 -0,8 -0,6 0,7 0,3 1,2 0,4 1,1 0,5 -0,4 0,6 -0,2 0,2 0,9 0,2 -0,7 0,2 0,0 0,0 -0,2 -0,1 -1,6 -0,7 -1,7 0,8 -1,0 1,5 0,0 -1,4 -2,6 0,7 -0,5 -1,4 0,3 0,0 -0,3 -0,5 -1,5 -1,4 -1,8 0,4 1,0 -1,7 -2,1 -0,7 0,8 0,3 -0,8 -0,3 -1,8 -1,7 -3,0 -2,8 -1,9 -1,1 -2,1 -3,4 -3,0 -2,6 -2,1 -2,7 -2,2 -0,4 Cene in indikatorji konkurenčnosti 2013 2014 2015 2013 2014 2015 2013 2014 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q3 12 1 2 3 CPI, medletna rast v % 1,8 0,2 -0,5 1,1 0,5 0,6 -0,2 -0,1 -0,4 -0,6 -0,5 -0,6 0,7 0,8 0,1 0,6 Hrana in brezalkoholne pijače 3,6 -0,3 0,9 2,3 1,0 -0,6 -1,0 -0,7 -0,3 1,1 1,5 1,2 2,2 1,6 0,9 0,4 Alkoholne pijače in tobak 7,0 3,6 1,9 3,0 2,7 4,4 3,6 3,7 4,2 2,1 1,0 0,6 3,0 2,6 2,7 2,6 Obleka in obutev 0,2 -0,9 -0,9 -0,8 -0,9 -1,0 -0,1 -1,6 -0,9 -1,8 -0,4 -0,4 -2,9 -2,2 -3,2 2,5 Stanovanje 3,1 0,1 -1,3 4,6 1,4 0,3 -0,3 -0,8 -1,6 -1,3 -1,2 -1,0 5,2 3,6 0,4 0,1 Stanovanjska oprema -1,2 -1,2 -1,2 -0,6 -0,9 -0,2 -2,0 -1,6 -1,8 -1,9 -0,4 -0,8 -0,9 -1,4 -0,5 -0,7 Zdravje -0,5 -0,2 0,5 0,1 -0,1 0,7 -0,9 -0,4 0,0 -0,1 1,2 0,8 0,2 -0,2 -0,4 0,4 Prevoz 0,3 0,2 -5,1 -0,4 -0,2 1,9 -0,1 -0,9 -4,5 -4,4 -5,2 -6,3 -0,3 0,1 -0,9 0,2 Komunikacije -1,2 -1,9 1,1 -0,1 -1,4 -0,5 -2,8 -2,8 -0,5 -1,3 1,7 4,3 -1,5 -1,6 -1,3 -1,4 Rekreacija in kultura 0,1 0,7 1,0 0,4 0,4 -0,1 -0,2 3,0 4,2 1,5 0,3 -1,6 -0,1 0,7 0,3 0,0 Izobraževanje 2,6 0,1 0,6 -0,1 -0,1 -0,2 0,0 0,8 0,7 0,8 0,8 0,1 0,0 0,0 -0,2 -0,2 Gostinske in nastanitvene storitve 6,5 1,1 0,5 1,6 0,9 1,7 1,0 0,7 1,0 0,2 -0,1 1,0 1,4 0,6 0,9 1,3 Raznovrstno blago in storitve 1,3 1,6 1,4 -0,5 1,8 1,9 1,6 1,2 0,8 0,9 1,1 2,9 -3,2 1,7 1,7 1,9 HICP 1,9 0,4 -0,8 1,1 0,6 0,8 0,1 0,0 -0,5 -0,8 -0,8 -0,9 0,9 0,9 0,2 0,6 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,6 1,0 0,7 1,2 1,3 1,3 0,6 0,7 1,0 0,4 0,7 0,8 0,7 1,2 1,1 1,6 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 0,0 -0,6 -0,2 -0,6 -0,8 -1,1 -0,5 -0,1 0,1 0,6 -0,4 -1,2 -0,5 -0,5 -1,0 -0,9 Domači trg 0,3 -1,1 -0,5 -0,3 -1,0 -1,4 -1,1 -0,8 -0,3 0,0 -0,5 -1,2 -0,3 -0,3 -1,1 -1,5 Tuji trg -0,2 -0,1 0,1 -0,9 -0,6 -0,8 0,1 0,7 0,5 1,3 -0,3 -1,2 -0,7 -0,6 -0,9 -0,4 Na evrskem območju -0,4 -0,7 0,1 -1,3 -1,4 -1,5 -0,6 0,8 0,7 1,0 0,1 -1,3 -1,4 -1,2 -1,8 -1,2 Izven evrskega območja 0,3 1,1 -0,1 0,0 1,1 0,8 1,8 0,6 0,1 1,8 -1,1 -1,1 0,8 0,8 1,1 1,3 Indeks uvoznih cen -0,4 -1,4 -0,7 -1,5 -2,1 -1,4 -1,0 -1,2 -0,7 0,2 -0,5 -1,6 -0,9 -1,5 -2,0 -2,7 REGULIRANE CENE1 , medletna rast v % Energetika 0,2 -1,9 -9,9 -4,1 -4,6 -0,2 -1,5 -1,0 -9,0 -7,5 -10,7 -12,6 -2,5 -3,4 -5,7 -4,6 Naftni derivati 1,7 0,7 -12,4 -0,4 -0,9 4,2 1,7 -2,0 -11,9 -9,6 -13,1 -15,1 1,6 0,8 -2,5 -0,9 Promet 11,3 11,1 0,3 10,9 14,6 15,8 7,3 7,3 1,1 0,0 0,0 0,1 8,0 14,6 14,6 14,6 Ostale regulirane cene2 -1,5 3,6 1,6 1,5 2,2 5,7 3,2 3,2 5,0 0,5 0,5 0,4 0,8 3,7 1,4 1,4 Regulirane cene skupaj 1,2 0,5 -8,5 -0,8 -1,0 2,6 0,4 -0,1 -7,5 -6,4 -9,2 -11,1 -0,1 0,1 -2,0 -1,2 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI3 , medletna rast v % Efektivni tečaj4 nominalno 1,0 0,3 1,5 1,0 0,9 0,0 -1,0 -3,1 -3,7 -2,4 -1,9 1,5 0,9 0,7 1,5 Realni (deflator HICP) 1,3 -0,1 1,4 0,7 0,9 -0,7 -1,4 -3,6 -4,8 -3,4 -3,2 1,3 0,7 0,0 1,2 Realni (deflator ULC) -0,2 -1,8 -0,6 -0,7 -2,1 -2,3 -2,0 -5,0 -4,8 -4,0 USD za EUR 1,3 1,3 1,3611 1,3697 1,3712 1,3252 1,2492 1,1270 1,1047 1,1119 1,0949 1,3704 1,3610 1,3659 1,3823 Vir podatkov: SURS, ECB, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 1sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. 2Po daljšem obdobju ohranjanja nespremenjenih cen je bila v začetku leta 2013 z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) pristojnost za potrjevanje sprememb cen prenesena v pristojnost lokalnih skupnosti. 3 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB. 4 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2014 2015 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 0,4 0,7 0,8 0,0 -0,3 -0,3 -0,1 -0,2 0,2 -0,5 -0,4 -0,3 -0,7 -0,5 -0,7 -0,4 -0,3 -0,6 -0,8 -0,5 -0,5 0,0 -0,9 -1,0 -1,1 -1,5 -0,4 -0,5 -0,3 -1,2 -1,3 -0,3 0,7 0,8 1,3 1,2 1,4 1,8 1,2 1,1 1,0 1,5 2,4 4,9 6,0 3,5 3,5 3,8 3,7 3,4 4,0 4,1 4,2 4,2 4,1 1,8 0,6 1,1 1,0 0,9 0,7 0,9 0,1 -0,6 -1,1 -1,3 -0,5 1,7 -1,2 -1,7 -2,6 -0,5 1,4 -0,6 -3,1 -2,4 -1,7 -1,2 0,0 -0,7 -0,4 -2,0 0,1 0,8 -0,9 0,4 1,3 0,2 -0,5 -0,7 -0,6 -0,5 -1,3 -1,5 -1,9 -1,3 -1,0 -1,3 -1,5 -1,9 -0,8 -0,9 -0,9 -1,1 -1,0 -0,1 0,4 -0,7 -1,6 -2,3 -2,1 -2,3 -1,1 -1,3 -1,4 -1,9 -2,1 -2,3 -2,1 -1,4 -0,4 -0,4 -0,2 0,0 -1,4 -1,1 0,7 0,8 0,6 -0,7 -1,0 -0,9 -0,5 -0,4 -0,3 0,4 -0,3 0,1 -0,2 -0,3 0,2 1,2 1,3 0,9 0,8 0,7 0,7 1,3 2,3 2,1 0,8 -0,2 -0,9 -0,4 -0,1 -2,2 -4,8 -4,6 -4,0 -5,1 -4,0 -4,2 -4,5 -4,8 -6,5 -6,7 -7,0 -5,2 -1,2 -0,9 0,6 -2,0 -3,1 -3,4 -3,5 -2,4 -2,5 -2,6 1,2 0,1 -0,8 -0,5 -2,6 1,7 1,7 1,7 3,3 4,3 5,3 0,5 -0,4 -0,3 -0,3 -0,5 0,1 1,8 3,0 4,2 4,1 4,1 4,3 1,3 2,2 1,0 0,0 0,3 0,6 -0,8 -1,8 -2,3 -0,2 -0,2 -0,3 -0,3 -0,3 0,7 0,6 0,9 0,7 0,6 0,7 0,8 0,8 0,8 0,9 0,8 0,8 0,6 0,1 0,0 0,0 1,4 2,0 1,7 1,1 1,2 0,7 0,6 0,7 0,8 1,2 1,0 0,8 0,8 -0,3 0,1 0,0 -0,4 0,0 0,2 1,4 1,4 1,9 1,9 1,7 1,6 1,5 1,7 1,5 -3,6 5,8 0,9 1,0 0,6 0,8 0,7 1,1 1,3 1,2 1,0 1,2 6,5 1,1 0,5 1,0 1,0 0,3 0,0 -0,1 0,1 0,1 -0,1 -0,7 -0,5 -0,4 -0,7 -0,8 -0,9 -0,7 -0,6 -1,0 -1,1 -0,9 -0,6 1,3 1,4 1,4 0,8 0,7 0,5 0,4 0,4 1,3 1,1 1,0 0,8 0,5 0,3 0,3 0,6 0,8 0,7 0,7 1,1 0,6 -1,4 -1,1 -0,9 -0,6 -0,6 -0,3 0,0 0,0 -0,2 -0,1 0,1 0,4 0,9 0,6 0,4 0,2 -0,4 -1,0 -1,1 -1,2 -1,4 -1,5 -1,5 -1,2 -1,0 -1,2 -1,1 -1,0 -0,9 -0,6 -0,6 -0,4 0,0 0,0 0,1 -0,2 -0,2 -0,4 -0,9 -0,9 -1,3 -1,4 -1,2 -0,7 -0,5 -0,2 0,0 0,6 1,1 0,8 0,3 0,3 0,5 0,8 1,8 1,1 1,0 0,5 -0,4 -1,1 -1,2 -1,2 -1,3 -2,0 -1,4 -1,2 -1,2 -0,5 -0,1 0,8 0,8 0,8 0,8 0,9 0,6 1,2 0,8 1,0 0,8 0,0 -0,6 -1,0 -1,3 -1,6 0,6 0,9 0,9 1,9 1,3 2,2 1,8 0,9 -0,8 -0,6 -0,2 1,1 3,0 1,6 1,0 -0,2 -1,0 -2,2 -1,6 -0,9 -0,7 -1,9 -1,1 -1,2 -1,1 -0,8 -1,1 -0,5 -0,9 -2,3 -1,5 -0,9 0,3 0,5 0,1 0,0 0,0 -0,5 -0,8 -1,8 -1,7 -1,4 -2,9 0,9 1,3 0,2 -1,9 -2,9 0,5 0,7 -4,0 -9,8 -9,4 -7,6 -8,5 -6,7 -7,4 -9,0 -10,3 -12,9 -13,2 -13,5 -11,0 1,5 6,0 5,2 4,1 1,4 -0,3 -0,2 -0,1 -5,7 -13,2 -12,3 -10,2 -11,5 -8,4 -8,8 -10,9 -12,6 -15,8 -16,0 -16,1 -13,2 15,8 15,8 15,8 7,3 7,3 7,3 7,3 7,3 7,3 1,1 1,1 1,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,1 0,1 6,4 6,4 4,2 3,6 2,3 3,6 3,4 3,1 3,1 3,4 5,7 5,8 0,8 0,8 0,1 0,1 1,4 0,1 0,3 0,5 0,5 0,6 3,6 3,6 1,9 0,0 -0,7 1,2 1,2 -2,6 -8,4 -7,9 -6,2 -7,4 -5,6 -6,2 -7,6 -8,6 -11,3 -11,5 -11,8 -9,8 1,3 1,1 0,4 0,4 0,0 -0,4 -0,8 -0,8 -1,2 -2,2 -2,9 -4,2 -4,5 -3,6 -3,0 -3,2 -2,5 -1,7 -1,6 -2,3 -1,8 0,9 1,1 0,6 -0,1 -0,8 -1,2 -1,5 -1,3 -1,4 -2,6 -3,4 -4,7 -5,4 -4,8 -4,3 -4,2 -3,3 -2,8 -3,0 -3,6 -3,0 1,3813 1,3732 1,3592 1,3539 1,3316 1,2901 1,2673 1,2472 1,2331 1,1621 1,1350 1,0838 1,0779 1,1150 1,1213 1,100 1,1139 1,1221 1,1235 1,0736 1,0877 Plačilna bilanca 2012 2013 2014 2013 2014 2015 2013 2014 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 11 12 1 2 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun 930 2.023 2.607 474 479 505 666 703 733 442 822 892 89 212 136 54 Blago -81 708 1.210 233 33 281 299 309 320 350 415 475 -6 -25 75 41 Izvoz 21.256 21.692 22.989 5.330 5.499 5.549 5.727 5.721 5.992 5.877 6.072 5.935 1.866 1.639 1.795 1.756 Uvoz 21.337 20.984 21.780 5.096 5.466 5.268 5.428 5.411 5.672 5.526 5.657 5.460 1.872 1.664 1.721 1.715 Storitve 1.509 1.761 1.736 533 341 321 443 578 395 400 534 621 116 92 88 82 Izvoz 5.106 5.314 5.555 1.552 1.315 1.177 1.382 1.595 1.401 1.247 1.498 1.718 414 454 388 355 Uvoz 3.597 3.553 3.819 1.018 974 856 939 1.018 1.006 847 964 1.097 297 362 301 272 Primarni dohodki -271 -172 -87 -177 17 67 -7 -114 -33 -127 -8 -117 -7 39 17 15 Prejemki 1.159 1.078 1.403 234 287 333 403 321 346 344 453 352 72 151 78 85 Izdatki 1.430 1.249 1.491 410 270 266 410 436 380 471 462 470 79 112 61 71 Sekundarni dohodki -227 -275 -252 -116 88 -165 -68 -70 51 -182 -119 -86 -14 105 -43 -84 Prejemki 931 925 942 202 335 182 242 196 322 185 202 216 63 192 63 60 Izdatki 1.157 1.201 1.193 317 247 347 310 266 271 367 321 302 77 87 106 144 Kapitalski račun 41 71 -176 -4 67 0 -39 13 -150 30 -28 56 6 42 1 1 Finančni račun -142 1.350 2.339 425 138 518 572 688 561 555 979 754 23 -153 183 -99 Neposredne naložbe -466 -47 -600 -103 -169 109 -545 -350 185 -353 77 -97 40 -20 95 -16 Imetja -439 24 146 -124 46 131 45 -42 12 70 166 -20 72 -36 81 -13 Obveznosti 27 71 746 -21 214 21 590 308 -173 422 89 77 33 -16 -14 3 Naložbe v vrednost. papirje 220 -3.967 -3.968 424 -2.167 -3.097 -1.221 80 270 624 1.672 -959 -1.823 -371 -408 -2.738 Finančni derivativi 89 32 -3 10 15 -2 -9 2 7 22 5 -7 1 9 -1 -3 Ostale naložbe 45 5.327 6.821 11 2.489 3.351 2.340 1.030 102 282 -798 1.866 1.799 265 436 2.542 Imetja 456 732 4.800 -308 -127 1.710 2.031 298 761 341 -1.358 1.161 52 -459 538 1.099 Ostali lastniški kapital 155 152 82 2 68 12 70 1 -1 8 -2 1 -4 2 1 5 Gotovina in vloge 38 564 5.037 -163 128 1.515 1.964 469 1.089 46 -1.270 1.188 -7 -12 459 1.049 Posojila 371 1 -300 -96 -46 -78 -48 -98 -75 -80 -101 -26 13 -90 7 -26 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 28 -10 8 0 -4 17 -3 -4 -2 12 -3 0 -1 -1 6 6 Komercialni krediti in predujmi -49 19 -14 -43 -281 204 83 -51 -249 346 35 -6 2 -318 24 105 Ostale terjatve -88 6 -14 -8 7 40 -35 -19 0 8 -16 4 48 -41 41 -39 Obveznosti 411 -4.595 -2.021 -319 -2.616 -1.640 -309 -732 659 59 -560 -705 -1.748 -725 102 -1.443 Ostali lastniški kapital 0 -29 3 0 -30 0 2 0 0 0 0 0 0 -30 0 0 Gotovina in vloge 1.019 -4.169 -831 433 -2.748 -1.075 -54 21 278 -325 -498 -220 -1.839 -665 311 -1.299 Posojila -938 -269 -1.239 -558 -91 -365 -297 -691 115 373 -81 -376 -20 -81 13 -187 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 41 39 -54 -10 -2 -1 -40 -2 -10 -7 4 0 -1 -1 0 0 Komercialni krediti in predujmi 285 -182 -141 -163 240 -214 81 -46 39 13 9 -119 107 45 -267 57 Ostale obveznosti 5 16 240 -21 14 16 -2 -13 238 5 7 11 4 7 45 -14 Posebne pravice črpanja (SDR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rezervna imetja -31 5 89 83 -30 157 8 -74 -3 -20 23 -49 6 -35 62 116 Neto napake in izpustitve -1.113 -743 -92 -45 -408 13 -55 -28 -22 83 185 -194 -72 -407 45 -153 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 2.112 2.163 2.341 531 579 551 590 573 629 584 634 632 197 185 168 179 Blaga za vmesno porabo 12.138 12.425 13.032 3.115 3.100 3.231 3.254 3.237 3.202 3.268 3.404 3.342 1.069 869 1.079 1.018 Blaga za široko porabo 6.811 6.960 7.676 1.672 1.791 1.773 1.874 1.887 2.134 2.002 2.040 1.905 599 569 559 569 Uvoz investicijskega blaga 2.402 2.573 2.760 564 696 647 696 635 796 657 713 724 241 234 187 203 Blaga za vmesno porabo 14.005 13.635 13.541 3.282 3.448 3.284 3.364 3.366 3.403 3.448 3.519 3.326 1.208 1.003 1.112 1.051 Blaga za široko porabo 5.671 5.906 6.382 1.475 1.554 1.517 1.611 1.603 1.657 1.604 1.635 1.590 516 490 474 517 Vira podatkov: BS, SURS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). 2014 2015 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 315 285 186 196 307 14 381 349 104 280 130 -22 333 246 201 374 347 160 385 297 244 165 140 17 142 135 -31 205 180 45 96 93 38 220 33 126 256 233 -1 243 183 170 1.998 1.951 1.845 1.930 2.034 1.546 2.142 2.167 1.998 1.828 1.813 1.868 2.195 1.949 1.950 2.174 2.147 1.597 2.190 2.164 2.102 1.832 1.811 1.828 1.788 1.899 1.576 1.936 1.987 1.953 1.731 1.721 1.830 1.975 1.916 1.824 1.918 1.914 1.598 1.947 1.981 1.932 151 155 141 147 191 222 165 130 129 136 137 96 167 221 163 151 194 236 191 183 153 434 461 449 472 553 542 501 478 418 504 395 391 462 518 482 498 583 599 536 504 465 283 305 309 325 362 320 337 348 289 369 258 295 294 298 319 347 389 363 345 321 312 36 26 33 -66 37 -143 -8 8 -63 21 -57 -61 -9 35 -36 -7 -41 -44 -32 -48 -49 170 168 122 112 137 85 99 92 91 163 93 94 158 195 114 144 119 104 129 104 105 134 142 89 178 101 228 107 84 154 142 150 155 167 161 150 151 161 148 161 152 154 -37 -37 -5 -26 -55 -34 20 31 -6 27 -42 -95 -45 -42 -52 -25 -39 -31 -17 -21 -30 59 74 94 73 59 43 94 120 81 121 56 67 62 68 61 73 75 62 80 79 71 97 111 99 100 114 77 75 89 88 95 98 162 107 110 112 99 114 93 96 100 101 -2 7 -29 -16 19 -17 10 20 52 -223 8 16 6 -2 -20 -6 49 14 -7 13 47 434 180 156 237 302 -55 441 108 184 269 432 25 98 193 173 613 316 92 346 229 556 31 -103 -94 -348 78 -230 -198 30 39 116 -44 -51 -258 -149 -9 235 -5 -64 -27 -310 24 63 15 -7 37 92 -127 -8 125 1 -114 55 54 -39 38 65 64 57 -64 -13 58 -18 32 118 87 385 14 104 190 95 -38 -230 99 104 219 187 73 -171 63 0 14 369 -42 49 -946 -219 -56 -312 106 286 425 -662 506 193 302 129 1.051 328 293 -1.026 -135 202 503 518 2 -10 2 -1 4 -3 0 10 -4 2 -6 20 7 2 0 3 -3 -5 1 0 -3 372 1.246 456 637 533 93 404 -343 772 -328 265 -170 187 -668 -158 27 1.341 320 205 15 60 74 1.177 328 526 271 -98 125 -234 598 398 482 -261 121 -996 -179 -182 1.106 -146 200 119 188 6 69 0 1 0 0 0 0 0 -2 2 0 6 -1 -2 0 0 1 0 0 0 7 1.028 410 527 411 -4 62 -369 690 768 457 -343 -68 -863 -232 -176 1.090 29 68 109 180 -59 24 -22 -50 -69 1 -30 1 -32 -44 -8 -49 -22 -45 -18 -38 -4 -27 4 -20 -37 6 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1 4 4 4 -1 -1 -1 0 0 0 0 0 75 87 -75 71 -55 -109 114 101 -30 -321 20 128 199 -80 67 48 16 -138 116 19 47 38 -29 16 -22 -14 15 -19 33 -30 -3 7 -1 2 -6 6 -17 3 -11 12 11 -2 -299 -69 -128 -112 -262 -191 -278 109 -175 725 216 -91 -66 -329 -21 -210 -235 -465 -5 104 128 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -88 -24 -6 -23 28 45 -52 16 -17 278 -84 -131 -110 -190 -201 -107 -33 -42 -145 60 6 -191 39 -160 -176 -165 -256 -270 -52 -70 237 662 -225 -64 4 175 -259 -58 -361 43 -32 172 0 -13 -13 -13 -1 -1 -1 -3 -3 -3 -2 -2 -2 1 1 1 0 0 0 0 0 -3 -58 14 126 -107 -3 63 87 -31 -18 -366 231 148 -167 25 151 -173 -27 81 47 -5 -16 -14 37 -25 -17 23 -19 61 -54 231 7 36 -38 23 -20 4 29 -34 17 30 -45 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -21 -7 11 4 -2 -20 -52 -14 38 -27 24 -76 32 -43 12 54 9 -23 -35 21 -43 121 -112 -1 57 -25 -52 49 -261 27 213 293 30 -241 -52 -8 245 -80 -82 -32 -81 265 204 203 183 204 207 161 205 226 202 201 169 193 222 204 212 219 233 168 231 246 n.p. 1.135 1.117 1.062 1.075 1.156 893 1.187 1.195 1.099 909 1.025 1.058 1.185 1.146 1.093 1.165 1.205 935 1.202 1.215 n.p. 645 634 583 657 662 475 750 729 707 698 607 626 769 615 658 767 697 470 737 699 n.p. 257 244 224 229 230 182 223 267 272 257 193 210 254 240 231 242 249 212 263 262 n.p. 1.121 1.109 1.139 1.117 1.188 974 1.204 1.200 1.195 1.008 1.091 1.135 1.223 1.212 1.132 1.176 1.165 975 1.187 1.205 n.p. 526 547 552 513 551 472 580 593 554 511 494 533 577 536 527 573 568 458 564 585 n.p. Denarna gibanja in obrestne mere 2013 2014 2015 2013 2014 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 233 263 2.327 232 231 232 233 233 239 239 245 209 227 228 Centralna država (S.1311) 6.563 7.240 7.112 5.024 4.995 4.965 4.881 6.563 6.448 6.437 6.476 6.154 6.262 6.296 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 581 685 622 601 604 610 570 581 585 585 584 582 577 582 Gospodinjstva (S.14, 15) 8.917 8.762 8.856 9.059 9.052 9.031 8.996 8.917 8.879 8.849 8.853 8.850 8.835 8.810 Nefinančne družbe (s.11) 14.902 11.729 10.534 18.633 18.501 18.102 17.918 14.902 14.691 14.599 14.544 14.531 14.429 14.039 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 1.763 1.485 1.411 1.983 1.978 1.962 1.966 1.763 1.993 1.968 1.962 1.945 1.929 1.921 Denarni sektor (S.121, 122) 5.020 3.684 3.206 5.320 5.311 5.198 4.752 5.020 5.014 5.294 4.818 5.012 4.863 3.896 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 29.620 25.155 23.816 33.754 33.705 33.198 32.569 29.620 29.594 29.706 29.154 29.298 29.017 27.756 V tuji valuti 1.097 950 824 1.192 1.177 1.152 1.144 1.097 1.090 1.075 1.046 1.036 1.025 1.019 Vrednostni papirji skupaj 7.026 7.469 7.062 5.669 5.554 5.513 5.366 7.026 6.921 6.944 7.028 6.731 6.845 6.763 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 27.051 25.843 25.893 30.184 30.194 30.091 29.645 27.051 27.255 27.501 27.034 27.187 27.067 26.577 Čez noč 8.558 10.157 12.717 9.055 8.812 8.861 8.729 8.558 8.779 9.066 8.979 9.278 9.390 9.582 Vezane vloge – kratkoročne 6.689 5.955 4.481 7.696 8.260 8.222 8.110 6.689 6.730 6.888 6.893 7.215 7.088 6.768 Vezane vloge – dolgoročne 11.569 9.267 8.204 13.159 12.843 12.688 12.495 11.569 11.422 11.264 10.852 10.389 10.252 9.875 Kratkoročne vloge na odpoklic 235 464 491 274 279 320 311 235 324 283 310 305 337 352 Vloge v tuji valuti skupaj 487 510 655 541 521 506 511 487 493 488 490 496 496 508 Čez noč 324 354 508 362 333 324 334 324 328 324 333 335 336 350 Vezane vloge – kratkoročne 91 84 80 95 109 104 98 91 93 93 90 94 92 90 Vezane vloge – dolgoročne 72 72 67 84 79 78 79 72 72 71 67 67 68 68 Kratkoročne vloge na odpoklic 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,11 0,07 0,10 0,10 0,10 0,09 0,09 0,09 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 Vezane vloge do 1 leta 1,86 0,98 1,78 1,65 1,56 1,48 1,46 1,36 1,22 1,15 1,07 1,04 1,00 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 5,40 5,06 5,31 5,11 5,49 5,17 5,36 5,38 5,42 5,26 5,58 5,23 4,84 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 3,86 4,41 2,66 3,37 3,73 4,71 4,59 6,58 3,96 4,21 6,63 5,51 1,53 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 0,54 0,16 0,05 0,50 0,50 0,50 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,15 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 0,221 0,210 -0,019 0,226 0,223 0,226 0,223 0,275 0,292 0,288 0,305 0,330 0,325 0,241 6-mesečni 0,336 0,309 0,054 0,342 0,340 0,342 0,327 0,373 0,396 0,387 0,407 0,430 0,417 0,333 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,020 0,012 -0,755 0,018 0,020 0,020 0,020 0,020 0,022 0,018 0,021 0,017 0,016 0,012 6-mesečni 0,080 0,066 -0,688 0,080 0,080 0,080 0,072 0,075 0,083 0,081 0,078 0,075 0,068 0,069 Viri podatkov: BS, EUROSTAT. 2014 2015 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 229 230 230 237 246 263 265 282 445 642 838 1.045 1.299 1.488 1699 1.942 2.175 2.327 6.459 6.512 6.581 6.936 7.010 7.240 7.443 7.502 7.163 7.368 7.380 7.387 7.449 7.445 7.301 7.380 7.387 7.112 594 596 606 611 618 685 654 631 633 633 633 635 634 631 624 623 618 622 8.808 8.814 8.813 8.807 8.791 8.762 8.842 8.802 8.834 8.826 8.847 8.836 8.821 8.812 8.825 8.873 8.857 8.856 13.867 13.764 13.586 12.603 12.511 11.729 11.823 11.726 11.674 11.569 11.493 11.396 11.190 11.137 10.941 10.824 10.688 10.534 1.881 1.858 1.873 1.665 1.654 1.485 1.463 1.455 1.642 1.519 1.511 1.466 1.470 1.405 1.435 1.423 1.411 1.411 4.347 4.108 3.732 4.037 3.915 3.684 3.657 3.696 3.479 3.353 3.365 3.008 3.181 3.443 3.312 3.904 3.713 3.206 28.005 27.645 27.220 26.425 26.191 25.155 25.232 25.179 24.885 24.707 24.661 24.240 24.316 24.469 24078 24.543 24.226 23.816 1.010 1.011 994 986 973 950 1.059 1.003 983 957 955 937 904 874 845 839 839 824 6.933 6.987 6.968 7.240 7.326 7.469 7.576 7.615 7.539 7.566 7.574 7.512 7.487 7.495 7.478 7.606 7.568 7.062 27.060 26.869 26.318 26.492 26.309 25.843 25.930 25.800 25.389 25.884 25.894 25.715 25.974 26.073 25.652 26.330 26.442 25.893 10.236 10.138 9.870 10.329 10.398 10.157 10.731 10.947 10.842 11.200 11.458 11.533 12.080 12.278 12.130 12.991 13.244 12.717 6.876 6.928 6.720 6.477 6.250 5.955 5.708 5.610 5.350 5.302 5.217 5.032 4.896 4.743 4.664 4.341 4.325 4.481 9.585 9.368 9.265 9.172 9.155 9.267 9.078 8.838 8.762 8.916 8.707 8.574 8.411 8.513 8.349 8.410 8.322 8.204 363 435 463 514 506 464 413 405 435 466 512 576 587 539 509 588 551 491 510 516 538 528 535 510 566 604 601 585 612 620 616 616 623 618 651 655 345 354 354 348 353 354 401 447 442 433 464 469 468 475 484 478 498 508 96 92 115 110 110 84 86 77 81 75 71 77 73 69 71 71 82 80 69 70 69 70 72 72 79 80 78 77 77 74 75 72 68 69 71 67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,07 0,07 0,07 0,07 0,06 0,06 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,03 0,03 0,03 0,03 0,03 0,93 0,89 0,85 0,81 0,74 0,66 0,58 0,51 0,46 0,39 0,37 0,36 0,31 0,33 0,31 0,28 0,28 5,20 5,01 5,09 4,65 4,72 4,38 4,17 4,85 3,34 3,49 3,5 3,39 3,38 3,36 3,34 3,39 3,14 5,05 2,82 .. 4,66 3,07 4,5 3,89 2,40 3,39 4,58 .. .. 1,9 .. 0,81 1,71 .. 0,15 0,15 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,205 0,192 0,097 0,083 0,081 0,081 0,063 0,048 0,027 0,006 -0,010 -0,014 -0,019 -0,028 -0,037 -0,054 -0,088 -0,127 0,305 0,292 0,200 0,184 0,182 0,176 0,152 0,126 0,097 0,074 0,057 0,049 0,049 0,044 0,035 0,020 -0,016 -0,040 0,013 0,020 0,008 0,008 0,006 -0,020 -0,466 -0,889 -0,802 -0,812 -0,791 -0,782 -0,762 -0,729 -0,729 -0,728 -0,784 -0,792 0,072 0,073 0,059 0,057 0,053 0,023 -0,403 -0,773 -0,707 -0,727 -0,704 -0,711 -0,710 -0,681 -0,672 -0,674 -0,754 -0,737 Javne finance 2012 2013 2014 2013 2014 2015 2013 2014 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 12 1 2 3 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.999,1 14.728,2 15.492,0 3.733,1 4.080,2 3.634,1 3.905,1 3.686,5 4.266,2 3.635,7 3.972,5 3.864,7 1.604,1 1.231,9 1.196,6 1.205,6 Tekoči prihodki 14.030,6 13.637,4 14.377,0 3.510,9 3.648,8 3.409,9 3.695,2 3.501,4 3.770,4 3.413,5 3.756,8 3.594,1 1.293,5 1.199,3 1.140,1 1.070,6 Davčni prihodki 13.118,3 12.648,4 13.191,6 3.188,1 3.406,0 3.147,0 3.317,0 3.237,5 3.490,1 3.252,4 3.524,1 3.277,4 1.196,5 1.135,8 994,4 1.016,8 Davki na dohodek in dobiček 2.656,6 2.137,4 2.385,9 442,5 606,9 595,6 686,3 466,3 637,7 601,7 786,4 504,0 229,1 207,0 199,3 189,3 Prispevki za socialno varnost 5.244,1 5.127,2 5.272,5 1.261,3 1.317,6 1.303,9 1.302,5 1.300,7 1.365,3 1.339,5 1.353,4 1.357,7 469,7 430,5 445,0 428,5 Davki na plačilno listo in delovno silo 25,6 23,4 20,2 5,5 6,3 4,8 5,3 4,7 5,4 4,5 4,9 4,6 2,5 1,7 1,4 1,6 Davki na premoženje 233,9 254,1 244,2 91,3 70,8 19,2 29,3 100,3 95,4 26,9 41,7 85,2 15,3 6,8 6,6 5,9 Domači davki na blago in storitve 4.876,1 5.027,4 5.191,2 1.357,0 1.406,5 1.170,9 1.300,1 1.350,5 1.369,6 1.246,0 1.322,2 1.305,9 485,0 478,9 329,6 362,4 Davki na medn. trgov. in transaksije 82,5 77,5 77,7 18,2 17,0 19,1 19,0 18,5 21,1 21,3 21,5 20,2 5,1 5,0 7,2 6,9 Drugi davki -0,6 1,3 -0,2 12,4 -19,2 33,5 -25,7 -3,5 -4,5 12,5 -6,0 -0,2 -10,2 6,0 5,3 22,2 Nedavčni prihodki 912,3 989,0 1.185,4 322,8 242,7 262,9 378,2 264,0 280,3 161,2 232,7 316,7 97,0 63,5 145,7 53,8 Kapitalski prihodki 62,5 67,1 51,4 12,8 30,4 11,6 10,5 13,1 16,2 10,8 16,2 26,2 20,2 3,8 4,4 3,4 Prejete donacije 9,2 32,7 18,9 14,7 2,4 1,3 11,0 4,3 2,2 2,4 1,7 4,7 1,6 0,6 0,1 0,6 Transferni prihodki 51,7 52,7 4,5 50,9 0,9 1,4 0,4 0,5 2,3 1,2 0,3 19,3 0,2 0,7 0,1 0,6 Prejeta sredstva iz EU 845,1 938,4 1.040,3 143,8 397,7 209,9 188,0 167,2 475,2 207,8 197,5 220,5 288,5 27,4 52,0 130,5 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.125,7 16.286,4 16.751,2 3.846,2 4.291,2 4.290,2 3.957,1 4.009,3 4.494,6 4.290,5 3.980,8 3.974,9 1.591,3 1.439,9 1.474,7 1.375,6 Tekoči odhodki 6.813,5 6.838,4 7.042,1 1.496,7 1.679,8 1.923,6 1.692,4 1.581,3 1.844,8 1.969,6 1.678,2 1.608,7 582,1 624,9 672,0 626,6 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.727,7 3.616,7 3.610,4 871,2 900,4 919,5 908,4 883,3 899,2 926,1 905,5 877,0 319,8 299,6 345,1 274,9 Izdatki za blago in storitve 2.373,0 2.238,9 2.232,3 526,7 587,2 531,7 538,8 546,9 614,8 500,1 556,7 544,2 231,1 176,4 184,2 171,1 Plačila obresti 647,9 840,1 1.097,4 77,8 148,0 451,8 221,9 131,0 292,6 497,2 178,4 148,0 2,3 141,9 135,9 173,9 Sredstva, izločena v rezerve 64,9 142,6 102,1 20,8 44,2 20,5 23,3 20,1 38,2 46,2 37,6 39,5 28,9 7,0 6,8 6,7 Tekoči transferi 7.687,0 7.671,3 7.591,9 1.922,4 1.906,6 1.984,3 1.848,4 1.883,4 1.875,8 1.936,5 1.863,9 1.899,5 660,9 697,0 652,4 634,9 Subvencije 502,7 519,5 467,4 77,5 139,6 205,5 80,3 71,3 110,2 201,2 79,1 47,7 56,6 119,7 65,7 20,2 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.384,2 6.343,1 6.335,0 1.626,0 1.554,5 1.561,9 1.600,0 1.621,1 1.552,1 1.564,2 1.592,7 1.657,7 523,9 514,9 524,3 522,8 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 741,0 734,2 714,3 185,7 205,3 204,5 147,7 173,2 188,8 156,5 180,5 186,0 78,8 56,5 57,4 90,7 Tekoči transferi v tujino 59,0 74,4 75,2 33,2 7,2 12,3 20,4 17,8 24,7 14,5 11,6 8,1 1,6 6,0 5,0 1,3 Investicijski odhodki 915,0 1.031,8 1.444,4 259,7 484,2 188,1 269,8 414,6 572,0 175,3 285,1 350,1 236,4 68,6 59,1 60,4 Investicijski transferi 319,9 319,5 270,0 69,3 155,6 31,5 50,7 67,9 119,8 37,9 58,7 60,8 84,5 1,7 9,4 20,4 Plačila sredstev v proračun EU 390,3 425,5 402,9 98,0 65,0 162,7 95,9 62,2 82,1 171,1 94,8 55,8 27,3 47,7 81,7 33,3 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -1.126,6 -1.558,2 -1.259,2 -113,1 -211,0 -656,1 -52,0 -322,8 -228,3 -654,7 -8,2 -110,1 12,8 -208,0 -278,0 -170,0 Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. 2014 2015 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1.286,1 1.337,4 1.281,7 1.175,8 1.166,8 1.343,9 1.382,2 1.317,0 1.569,3 1.312,5 1.075,2 1.248,1 1.440,0 1.197,2 1.335,3 1.310,4 1.325,9 1.227,9 1.429,5 1.388,0 1.185,4 1.279,3 1.230,5 1.130,0 1.147,2 1.224,2 1.260,4 1.185,2 1.325,1 1.276,7 998,9 1.138,0 1.327,2 1.151,4 1.278,2 1.199,6 1.260,8 1.135,7 1.367,3 1.245,3 1.116,3 1.072,3 1.128,4 1.029,8 1.058,3 1.149,4 1.157,6 1.117,5 1.216,2 1.221,6 945,9 1.084,9 1.272,4 1.036,3 1.215,5 1.087,8 1.153,6 1.036,0 1.287,9 1.178,2 241,3 185,7 259,4 75,3 191,5 199,5 197,0 204,1 236,6 207,6 202,6 191,5 323,0 187,7 275,7 81,3 210,2 212,5 206,9 228,6 435,7 432,5 434,2 436,8 432,9 431,1 438,2 439,1 488,0 454,6 440,4 444,5 455,0 449,0 449,4 456,2 451,3 450,3 453,5 457,4 1,8 1,7 1,8 1,9 1,4 1,5 1,6 1,6 2,1 1,6 1,4 1,5 1,8 1,4 1,7 1,8 1,3 1,5 2,0 1,6 11,9 6,0 11,4 23,6 37,5 39,2 27,6 40,4 28,2 11,1 10,0 5,8 9,0 11,9 20,9 25,5 29,4 30,3 32,8 30,3 444,9 439,2 416,0 489,1 383,2 478,2 485,4 421,5 462,8 504,8 361,2 379,9 482,1 375,3 464,8 517,4 443,3 345,1 582,2 454,4 6,6 5,7 6,7 6,2 5,9 6,3 6,9 6,7 7,6 5,9 6,2 9,1 8,0 6,7 6,8 7,0 6,6 6,5 7,3 5,8 -25,9 1,4 -1,2 -3,0 5,9 -6,4 0,9 4,1 -9,1 36,0 -76,0 52,5 -6,5 4,2 -3,7 -1,4 11,4 -10,2 3,3 0,0 69,1 207,0 102,2 100,3 88,9 74,8 102,8 67,7 108,9 55,1 53,0 53,1 54,8 115,1 62,7 111,8 107,3 99,7 79,4 67,1 3,0 3,5 4,0 4,7 3,9 4,4 4,1 4,0 9,8 3,3 3,7 3,8 4,5 4,2 7,5 11,1 6,7 8,3 9,6 19,9 1,0 0,5 9,5 0,3 0,2 3,8 0,8 1,1 0,4 0,4 0,8 1,1 1,1 0,2 0,4 0,3 0,5 3,9 0,1 0,7 0,1 0,2 0,2 0,1 0,2 0,1 1,3 0,4 0,7 0,1 0,0 1,1 0,1 0,1 0,1 19,1 0,1 0,1 0,1 -0,5 96,6 53,8 37,5 40,6 15,3 111,3 115,6 126,3 233,3 32,0 71,6 104,2 107,1 41,3 49,1 80,2 57,8 79,9 52,3 122,5 1.335,2 1.326,2 1.295,8 1.411,8 1.279,4 1.318,2 1.500,5 1.389,9 1.608,1 1.422,5 1.402,6 1.465,5 1.335,7 1.296,4 1.348,9 1.406,9 1.263,5 1.304,6 1.439,9 1.410,3 622,5 536,0 533,9 516,5 524,0 540,7 686,6 568,3 591,0 637,9 619,2 712,6 573,6 546,3 558,3 529,9 525,7 553,1 634,1 574,1 287,5 290,5 330,4 299,5 294,0 289,8 294,6 293,1 311,2 316,7 303,8 305,5 287,8 290,8 326,9 296,7 288,2 292,3 296,9 297,2 183,3 165,5 190,0 207,9 169,9 169,1 179,6 182,4 253,6 153,8 146,7 199,7 179,0 164,9 212,9 199,2 171,9 172,9 180,9 189,4 143,0 73,3 5,7 3,4 53,2 74,4 204,6 84,5 3,5 142,8 159,3 195,2 97,8 73,4 7,1 22,5 52,7 72,8 141,5 72,5 8,8 6,8 7,7 5,8 6,9 7,4 7,8 8,3 22,7 24,7 9,4 12,1 9,0 17,2 11,4 11,6 12,9 15,0 14,8 14,9 590,1 644,3 614,0 717,7 580,1 585,6 599,7 618,5 657,9 676,1 619,9 640,5 614,0 617,0 632,9 728,3 584,5 586,6 581,8 601,2 31,9 33,2 15,1 31,0 18,1 22,2 23,9 43,8 42,6 78,3 103,0 19,9 10,9 29,5 38,7 17,8 14,4 15,5 14,0 15,6 531,0 543,8 525,1 613,3 502,8 505,0 513,3 517,6 521,3 515,8 516,7 531,7 542,4 520,7 529,6 636,7 510,8 510,1 507,5 517,8 25,1 55,8 66,8 59,3 56,7 57,1 59,2 54,3 75,3 75,7 -3,8 84,7 56,0 62,1 62,4 71,4 58,4 56,2 57,8 54,1 2,0 11,4 7,0 14,0 2,4 1,3 3,3 2,7 18,7 6,3 4,0 4,2 4,6 4,8 2,2 2,4 0,8 4,8 2,5 13,8 75,0 92,5 102,3 129,7 131,4 153,4 151,2 141,8 285,2 63,9 43,5 67,9 93,1 83,3 108,8 116,0 111,3 122,8 166,9 153,2 14,8 20,3 15,6 22,6 22,8 22,4 44,3 31,0 40,9 10,3 17,0 10,6 20,3 14,4 24,1 16,0 16,6 28,2 29,7 40,7 32,7 33,1 30,0 25,2 21,0 16,0 18,7 30,3 33,1 34,3 102,9 33,9 34,7 35,4 24,8 16,6 25,3 13,8 27,5 41,2 -49,1 11,2 -14,1 -236,0 -112,6 25,7 -118,4 -72,8 -38,8 -110,0 -327,4 -217,4 104,4 -99,2 -13,6 -96,5 62,5 -76,7 -10,4 -22,3 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES – Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, ATVP – Agencija RS za trg vrednostnih papirjev, BS – Banka Slovenije, DDV – Davek na dodano vrednost, DUTB – Družba za upravljanje terjatev bank, ECB – European Central Bank, EIA – Energy Information Administration, EK – Evropska Komisija, ESI – Economic Sentiment Indicator, EU – Evropska unija, EUR – evro, EUROSTAT – Statistical Office of the European Union, EZR – enotni zakladniški račun, FED – Federal Reserve System, HICP – Harmonized Index of Consumer Prices, ICŽP – indeks cen življenjskih potrebščin, IEA – International Energy Agency, IKT – informacijsko-komunikacijska tehnologija, IMF – International Monetary Fund, MF – Ministrstvo za finance, MGRT – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, MZI – Ministrstvo za infrastrukturo, NFI – nedenarne finančne institucije, OPEC – Organization of Petroleum Exporting Countries, PMI – Purchasing Managers Index, PPI – Producer Price Index, RS – Republika Slovenija, SKD – Standardna klasifikacija dejavnosti, SRDAP – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS – Statistični urad RS, UL – Uradni list, ULC – Unit Labour Cost, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD – ameriški dolar, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, 10 – Prz. živil, 11 – Prz. pijač, 12 – Prz. tobačnih izdelkov, 13 – Prz. tekstilij, 14 – Prz. oblačil, 15 – Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 – Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 – Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 – Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 – Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 – Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 – Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 – Prz. kovin, 25 – Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 – Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 – Prz. električnih naprav, 28 – Prz. dr. strojev in naprav, 29 – Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 – Prz. pohištva, 32 – Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 – Popravila in montaža strojev in naprav, D – Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G -Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladiščenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnosti, T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. št. 1, let. XXII, 2016