Vestnik. Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta so darovali: županstvo v Begunjah na Gorenjskem 40 K; županstvo v Kamniku na Gorenjskem 20 K; županstro v Ribnici na Dolenjskem 20 K; županstfo v Sevnici na Štajerskem 10 K; g. Ivan Sbrizaj, nadinženir v Ljubljani, 5 K; g. Gustav Pirc, ravnatelj Kmetijske družbe v Ljubljani, 25 K; gdč. Grozdana Padarjeva, nabrala v Poljanah nad Škofjo Loko 9 K; g. Andr. Rape, nabral v veseli družbi v Smledniku \3 K 50 h; g. Ivan Kutnar je nabral v veseli družbi v Žužemberku 7 K. Živeli učiteljski dobrotniki in njih nasledniki! Bog plati! Osebne vesti. Gdč. Albina Rupnik je imenovana za provizorično učiteljico v Leskovcu pri Krškem. Mesto obolelega nadučitelja g. Ivana Mandeljca v Sodražici je imenovana pomožna učiteljica gdč. Adela Reven, intermistično vodstvo na tej šoli je dobil g. Mihael Verbič. Na Planini pri Logatcu je imenovana suplentinja gdč. Adela G o 1 o b za provizorično učiteljico mesto učiteljice gdč. Olge Leskovic, ki je stopila v trajen pokoj. Na ljubljanski gluhonemnici je imenovan za veroučitelja g. Viktor Šega. Ker je absolv. učiteljska kandidatinja gdč. Ljumila Sircelj resignirala na supl. mesto na dvorazrednici v Šmarjeti, je imenovaiia na to mesto gdč. Josipina Zaletel iz Ljubljane. Gdč. Frančiška Sedej, pomožna učiteljica na strokovni šoli za čipkarstvo v Idriji je imenovana za pravo učiteljico na tem zavodu. Učiteljske usposobljenostne skušnje za splošne Ijudske in meščanske šole so se vršile pretekli teden pred tukajšnjo izpraševalno komisijo in so bile končane v soboto. Oglasilo se je 64 kandidatov in kandidatinj, izmed katerih so bili štirje kandidati reprobirani. Specialno izkušnjo iz nemščine za Ijudske šole je prestal Egidij Čeh, defiaitivni učitelj v Slivju v Istri. Učiteljsko usposobljenostoo izkušnjo za splošne ljudske šole s slovenskim in netnškim učnim jezikom so prestale kandidatinje: Etnilija Ažman, provizorična učiteljica pri Sv. Margareti; Hermina B r a č i č , provizorična učiteljica v Dobovi; Pavla Buh, provizorična učiteljica v Sostrem; Marija Frantar, provizor. učiteljica v Zalem logu; Marija Furlan, učit. suplentinja v Dornavi ; Otilija Fiink, učit. suplentinja v Št. Petru na Medvedovem selu; Leopoldina Garbe;s, provizorična učiteljica v Velikih Laščah; Helena Globočnik, pomožna učiteljica v Ljubljani; Marija Hafner, pomožna učiteljica v Ljubljani; Karolina Hinterlechner, učitelj. suplentinja v Šmartnem v Rožni dolini; Angela Janša, prov. učiteljica v Iški vasi ; Pavla Jaklič, provizor. učiteljica v Mokronogu ; Amalija Jeglič, proviz. učiteljica v Kokri; Marija Jurko, proviz. učiteljica v Artičah; Marija Kastelic, proviz. učiteljica v Cerkljah; Ana Kilar, pomožna učiteljica v Ljubljani z o dI iko ; Marija pl. Kleinmayr, provizorična učiteljica v Horjulu; Kornelija Koncilija, provizorična učiteljica v Štrekljevcu ; Karolina Lavrič, prov. učiteljica pri Sv. Ani ob Krembergu ; Avgusta Lunder, provizor. učiteljica na Raki; Marija Novak, proviz. učiteljica v Tomišlju ; Marija P a 1 m e, provizorična učiteljica v Spodnjem Logatcu ; Marija Petteros, prov. učiteljica v Postojni; Berta Rossmann, pom. učiteljica v Starem trgu pri Ložu; Hermina Sirnik, provizorična učiteljica v Studencu na Dolenjskem ; Ana Stegenšek, provizor. učiteljica v Št. Petru pri Laškem ; Marija Strle, pom. učiteljica v Ljubljani; Alojzija Štebi, učit. suplentinja v Tržiču ; Evlalija Tavčar, provizorična učiteljica v Vodicah; Frančiška Urbančič, prov. učiteljica y Postojni ; A. Wester, proviz. učiteljica v Šmartnem pod Šmarno goro ; potem kandidatje Justin Arhar, suplent na pripravijalnem razredu za srednje šole v Trstu; Ivan B e z el j a k, prov. učitelj v Hotederšici; Ivan Č e p o n, prov. učitelj v Rakitni ; Rudolf D o s t a 1, provizorični učitelj v Ljutomeru ; Franc Drnovšek, provizor. učitelj v Artičah ; Pavel Flere, prov. učitelj v Radovljici ; Leopold Levstik, suplenc na meščanski šoli v Krškem ; Karel Mahkota, prov. učitelj v Velesovem ; Vincenc O k o r n, prov. učitelj v Rajhenburgu ; Ivan P e t r a k, učit. suplent v Št Jurju nad Tabrom ; Avgust Tomič, pomožni učitelj v Ljubljani; Ivan Žnidaršič, suplent na meščanski šoli v Krškem. Skušnjo za ljudske šole z nemškim učnim jezikom so napravile: Erna Elsner, pomožna učitelj. v Ljubljani ; Marija Košutnik, učiteljska suplentinja v Vojniku ; Olga Kunej, pomožna učiteljica v Ljubljani ; Helena Petričič, pomožna učiteljica v Ljubljani ; Ilona Rehfeld, pomožna učiteljica v Ljubljani (z odliko) ; Ana Vavpotič, pomožna učiteljica v Negovi ; Marija VValland, pomožna učiteljica v Ljubljani. Opomin visoki deželni zbornici kranjski. Tovariš penzijonist nam piše: Bog zna, se li bo sedaj, ko je nada, da bodo kranjskemu učiteljstvu plače izboljšali, dobil kdo izmed p. n. gg. poslancev in se spominil tudi malega števila upokojenih učiteljev, ki so ves čas svojega življenja v pravem pomenu besede stradali in prestali toliko zla, zlasti za konkordatne šole, da nihče ne veruje, kdor ni sam izkusil. Privoščite nam vsaj zadnje dni življenja, da nam zasveti milejše solnce. Koliko imamo po krivdi zloglasnega Zavašnika provizoričnih službenih let, ki nam niso šteta v pokojninol Ljudsko čitalnico in knjižnico v Postojni je otvorila postojinska čitalnica dne 1. t. m. Otvoritve se je udeležilo veliko število tržanov. Utalniški predsednik je v svojem nagovoru omenjal veliki pomen knjižnic za ljudsko izobrazbo in prosveto in povedal, da bo čitalnica vsem odprta, da bodo brezplačno na razpolago vsi slovenski časopisi, in da se bo knjižnica v kratkem uredila in popolnila tako, da si bo mogoče izposojevati iz knjižnice knjige tudi na dom. Gospod Ant. Ditrich je v daljšem govoru ljudstvo izpodbujal, da naj bi se pridno posluževalo koristi ljudske knjižnice. Zanimanje za to važno ljudsko napravo je jako veliko. Dokaz temu je veliko število bralcev, ki prihajajo vsak dan v bralno sobo. Naj bi tudi drugi kraji posnemali Postojno in s tem podpirali in razširjali ljudsko izobrazbo in prosveto. Kjer ima pri bralnih društvih in pri čitalnicah učiteljstvo kaj besede, naj deluje, da se takisto preosnujejol »Akademija«, izobraževalno društvo v Ljubljani, je imelo v preteklem poslovnem letu 65 predavanj. Predsednik je dr. Ravnihar. Občine, čitalnice, bralna društva — sploh vse korporacije, ki imajo tudi namen pospeševati izobrazbo Ijudstva, naj prijavijo pri predsedstvu društva »Akademije«, ako žele, da jim »Akademija« preskrbi predavanj. Poročil se je tovariš Ivan Bajželj, telovadni učitelj na mestni višji realki v Idriji, z gdč. Davorinko Lapajnetovo. Srčno čestitamo! Srečen učitelj. Domači učitelj nekega diplomata na Dunaju je zadel v loteriji 32.000 K. Iz tržaške okolice nam piše prijatelj, da so dobile šole od tržaškega ordinarijata ukaz, da mora učiteljstvo ob sobotah s šolsko mladino k maši. Za ta ukaz se baje nihče ne meni. Kaj bo iz tega ? Tečaji za zdravljenje jecljajočih šolskih otrok se bodo vršili po razpisu naučnega ministrstva z dne 17. oktobra 1905, št. 32.307, tudi letos na Dunaju. In sicer bodo štirje taki tečaji. Vsak tečaj traja po 5 tednov. Začetek meseca februarja 1906. Udeležiti se jih morejo tudi ljudskošolski učitelji, da se nauče dotične metode. Sokol V Idriji priredi v nedeljo 19. t. m. v veliki dvorani »Narodne čitalnice« veselico, pri kateri se vprizori Ogrinčeva veseloigra v 3 dejanjih: »V Ljubljano jo dajmol« Po igri je ples. Vstopnina za osebo 40 h. Začetek ob polu 9. uri zvečer. Iz seje c. kr. okrajnega šolskega sveta v RadovIjici, ki je bila dne 8. t. m., nam poročajo: Učiteljici M. Rasingerjevi se je dovolila možitev. Dovolilo se je kraj. Šol. svetu v Radovljici, da sme dražbenim potom prodati staro šolsko poslopje in stari šolski vrt, vendar velja kupna pogodba šele po odobrenju c. kr. okr. šol. sveta. — Disciplinarno postopanje proti nekemu učitelju in neki učiteljici se zavrne. V zadevi discipliniranja delegatov IV. dež. učit. skupščine se sklene c. kr. dež. šol. svetu predlagati, da se na podlagi zaslišanja delegatov IV. deželne učit. skupščine opusti vsako nadaljno disciplinarno postopanje, ker jebeda učiteljstva doc ela dokazana in ker je bilo postopanje delegatov nekakobupen klic zajako nujno odpomoč*) Kraj šol. svetu v Boh. Beli se dovoli uvesti na tamošnji šoli pouk v žen. roč. delih. Neki trirazredni šoli se odkloni prošnja, da bi se v tretjem razredu uvedel poldnevni pouk. Prošnji tukajšnjega okraj. učit. društva, da bi se dovolil vsem šolam v okraju in prosti dan za PreŠernovo slavnost, se ugodi. — Prošnja učiteljice A. Okornove za upokojenje se priporočljivo odpošlje na višje mesto, ter se ji dovoli za čas, da se stvar reši, dopust; a za začasno suplentinjo se imenuje Ant. Kadunčeva. Priporoča se prošnja za peti razred ljudske šole v Radovljici. Družbi sv. Cirila in Metoda se dovoljuje otroški vrtec na Savi-Jesenicah v dveh oddelkih. Šola v Boh. Bistrici se razširi v trirazredno. Vzamejo se na znanje poročila o nadzorovanju enajstih šol ter rešijo mnogi proračuni za šol. potrebščine za 1. 1906. Razširjenje vipavske šole. Na prošnjo občine vipavske in tamošnjega krajnega šolskega sveta je deželni šolski svet v sporazumu z deželnim odborom dovolil, da se ustanovi vzporednica k tretjemu razredu vipavske ljudske šole. Razgled po šolskem svetu. — Ustanovitev meščanske šole v Ljubljani. O ustanovitvi meščanske šole v Ljubljani je pri seji obč. sveta ljubljanskega dne 7. t. m. poročal občinski svetnik ravnatelj Šubic. Občinski svet je svoječasno sklenil, da se preosnuj II. mestna deška ljudska šola v petrazredno ljudsko in trirazredno meščansko šolo, ako prevzame dežela plačevanje učiteljev. Šolski odsek predlaga: 1. Mestna deška osemrazrednica se preosnuj v deško občno ljudsko in meščansko šolo pod skupnim vodstvom ravnatelja meščanske šole. 2. Ta preosnova se ima izvršiti tako, da se istočasno aktivirajo sedanji 6., 7. in 8. razred ljudske šole kot 1., 2. in 3. razred meščanske šole, sedanjih 5 ljudskošolskih razredov pa ostane še nadalje kot občna ljudska šola. 3. Skrb za stvarne potrebščine meščanske šole prevzame občina ljubljanska. 4. Ustanovitve 6. razreda na vseh treh deških ljudskih šolah občinski svet ne more priporočati. 5. Glede učiteljskih plač na projektovani novi ljudski in meščanski šoli občinski svet ne stavi nikakih predlogov, ker je ustanovitev teh plač v tesni zvezi z regulacijo učiteljskih plač sploh in ker ima po zakonu deželni zbor določati plače na ljudskih in meščanskih šolah. 6. Občinski svet pritrdi priloženemu učnemu načrtu za nameravano meščansko šolo. — Občinski svetnik nadučitelj D i m n i k je govoril o pomenu mešanskih šol ter navajal, koliko takih šol imajo druge dežele. Celo Dalmacija jih ima pet. Na Kranjskem pa bi ne imeli nobene, če bi ne bilo pokojnega Hočevarja, ki jo je ustanovil v Krškem. Dejal je, da bo razlika v plačah za učiteljstvo nove meščanske šole znašala na leto le kakih 5000 K. Končno je predlagal: »Vodstvo ljudske in meščanske šole bodi ločeno, oziroma se dovoli ravnatelju ljudske in meščanske šole suplent, da bi bil *) Slava Litiji! Uredn. ravnatelj prost poučevanja.« — Občinski svetnik ravnatelj Senekovič je govoril proti ustanovitvi 6. razreda na deških ljudskih šolah, ker se oni dijaki — kakih 30 na leto — ki jim ne gre v I. srednji šoli, itak navadno vrnejo v 4. razred Ijudske šole, da prihodnje leto zopet potrkajo na vrata gimnazije ali realke. — Občinski svet je sprejel predlog šolskega odseka in predlog tovariša D i m n i k a. — Mi z veseljem pozdravljamo ta sklep. Občinski svetljubljanski pa naj gre sedaj korak naprej in naj na enak način preosnuje dekliško o s e m r a z r e d n i c o pri Sv. Jakobu. — Meščanska šola v Postojni. Dne 3. t. m. je v deželnem zboru kranjskem interpeliral dež. poslanec g. Fr. Arko s tovariši deželnega predsednika glede ustanovitve meščanske šole v Postojni. Odkar so sklenili to ustanovitev, teče že peto leto, a meščanske šole v Postojni ni še danes. Deželni zbor je že dne 13. julija 1901. leta dovolil tej šoli redno letno subvencijo s tem, da prevzame dežela plačevanje učiteljskega osobja ali pa da se izplačuje šoli denarna podpora do zneska, ki je potreben za pokritje potrebščine za učiteljsko osobje. Ker se je bati, da bi se otvoritev zopet iz kateregakoli »nepričakovanega« vzroka ne zavlekla, je vprašal interpelant deželnega predsednika kot predsednika c. kr. deželnega šolskega sveta, ako se hoče o zadevi informirati in dati zagotovilo, da se bo vse, kar je še treba za otvoritev meščanske šole v Postojni, v najkrajšem času definitivno rešilo, tako da bo mogoče najdalje s početkom drugega semestra razpisati dotična učna mesta in otvoriti prvi razred prav gotovo s pričetkom bodočega šolskega leta 1906/07. — V štajerskem deželnem zboru je dne 7. t. m. utemeljeval poslanec dr. Schacherl svoj predlog, naj bi se pomaknilo še več šol iz nižjega plačilnega razreda v višji plačilni razred. Ker ni upanja, da bi odpravili III. plačilni razred, naj se od leta 1906. do 1910. dovoli vsako leto 30.000 K za pomaknitev šol iz III. v II. plačilni razred in 20.000 K za pomaknitev iz II. v I. plačilni razred. Potrebni kredit naj se postavi v deželni proračun že leta 1906. —• Predlog se je izročil kombiniranemu finančnemu in naučnemu odseku. — V moravskem deželnem zboru je dne 9. t. m. predložil poslanec Perek zakonski načrt, da smejo otroke sprejemati le v take šole, katerih učnega jezika so zmožni. — Italijanska gimnazija v Pulju. Občinski svet v Pulju zahteva, naj istrski deželni zbor ustanovi tamkaj italijansko gimnazijo. — V Češkem deželnem zboru je dne 7. t. m. poslanec Schreiter utemeljeval svoj predlog, naj se izda nov zakon o disciplinarnem postopanju zoper učiteljstvo. Predlog je bil sprejet. — Schulvereinske podružnice v Ameriki. V Novem Jorku so pred kratkim ustanovili Nemci krajevno skupino avstrijskega schulvereina. Tudi po drugih ameriških mestih nameravajo ustanoviti take podružnice.