Edini slovenski w 7*rfinj»nih df jytsh Velja zrn tm leto • * $3.** Za pol leta......$1.50 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily < in the United States g- tend my day txeept Sutos —s and Legal Holidays,, s— ■s 50.000 Readers. s- TELETOM FIKAKNE: «687 OOKTULNDT. Entered as Second-Class Matter, September 21,1903, at the Poet Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3,1878. TELEFON FI8ASNE: 4687 OOBTLA2TOT, MO. 164. — ŠTEV. 164. NEW YORK, FRIDAY, JULY 14, 1916. — PETEK, 14. JULIJA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV, Poročila z zahodnih bojišč. Avstrija in separaten mir. NA ZAHODNIH BOJIŠČIH GRMI, TODA POLOŽAJ JE SKOBO NEIZPREMENJEN. — ANGLEŽI PORO ČAJO LE O MALIH USPEHIH. — TUDI PRED VER DUNOM SE NADALJUJEJO ARTILERIJSKI BOJI. — IZ LONDONA POROČAJO, DA SE JE RUSKO MINISTRSTVO SESTALO Z VOJAŠKIMI POVELJNIKI V GLAVNEM STANU, DA BODO RAZPRAVLJALI O AVSTRIJSKI SITUACIJI. London, Anglija, 13. julija. — Pariški korespondent od *4Daily Chronicle" je poslal poročilo o zelo važnem angleškem napredku v smeri proti Longuevalu. On pravi: — Proti vzhodu od Contalmaisona so naše čete popolnoma osvojile gozd Mametz in dosegle pot do Longuevala in se nahajajo že 500 jardov od omenjene vasi. Nemške pozicije pri Poieresu, severno od Contalmaisona, so nadvse kritične. Naši nspehi na levi strani so omogočili, da so Francozi lahko raztegnili svoje črte med Hardecourtom in Guil-lementom in da so pozneje lahko napredovali proti Mau-repasu. London, Anglija, 13. julija. — Angleško uradno poročilo, ki je bilo danes izdano, se glasi, da je bilo v Somme dolini več bojev in da so angleške čete na nekaterih krajih napredovale. Glasi se: — Artilerija na obeh straneh je bila cel dan zelo aktivna. Rezultat daljših in hudih bojev ni bil samo ta, da smo na sovražnika z vso silo pritiskali, temveč smo tudi na večjih mestih znatno napredovali. Na nekem delu fronte smo zaplenili nekaj nemških havbic in precejšnjo množino streljiva. To bomo ob gotovi priliki porabili proti sovražniku. — Angleško poročilo, ki je bilo izdano popoldne, se glasi: — Hudi artilerijski boji so se vršili malone na vseh delih fronte, toda položaj je skoro popolnoma neizpre-menjen. Za pa dno od Wyachaete in južno od La Bassee prekopa je sovražnik poskušal predreti našo črto, toda se mu ni posrečilo, ker smo vprizorili hud protinapad. Dasi je vreme zelo neugodno, so bili naši zrakoplovci vseeno tekom celega dne na delu. Sovražni zrakoplovci so bili tudi aktivni, toda niso mogli ovirati operacij naših ae-roplanov. En naš zrakoplov se pogreša. Berlin, Nemčija, 13. julija. — Nemški urad je izdal sledeče uradno poročilo: — Artilerijski boji se vrše neprenehoma. Včeraj so Francozi poskušali napadati naše postojanke pri Baeuxu, zahodno od Estreesa. Svojo namero so morali opustiti, ker smo mi poslali nanje hud ogenj. Angleži so zdaj. popolni gospodarji Contalmaisona. Vzhodno od Meuse se artilerijski boji tudi nadaljujejo. Sovražne infanterijske utrdbe so zelo poškodovane. Tekom dne smo vjeli 17 častnikov, 234 mož in zaplenili nekaj vojnega materijala. Blizu Freilinghama ob La Bassee prekopu in na nekaterih drugih krajih so bile naše patrole zelo aktivne in uspešne. Severno od Soissonsa smo prisilili nekega francoskega zrakoplovca, da se je spustil na zemljo v bližini naših postojank. Stroj in zrakoplovca smo vjeli oziroma zaplenili. — Pari*, Francija, 13. julija. — Francoski vojni urad poroča: — Na fronti ob reki Somme se je vršilo več artilerijskih bojev. V okraju Champagne smo Nemce z naskokom prisilili, da so utihnili; ob tej priliki smo vjeli tudi več nemških vojakov. Na desnem bregu reke se je vršilo več hudih bojev, toda položaj je neizpremenjen. London, Anglija, 13. julija. — Iz Petrograda se poroča, da je odšlo v glavni stan celo rusko ministrstvo. — Vsled tega je nastalo tukaj veliko ugibanja in različnega fipek utiranja. Samo enkrat tekom cele vojne se je dogodilo, da je šlo rusko ministrstvo v glavni stan. Zanesljivi krogi iz Petrograda poročajo, da ima ta sestanek ruskih ministrov in pa vojaških poveljnikov namen posvetovati se glede avstrijske situacije. To je zdaj že vdrugič, da Avstriji preti hud poraz, in sicer zdaj je položaj še veliko bolj opasen kot je bil lansko leto. Niti najmanjšega dvoma ni, da je velik del, ali pa cela Avstrija, takoj pripravljena skleniti separaten mir. Merniki essar je inmlirti t noro sar več delnic pri novem nemškem Podjetje. podjetu — plovbi 8 podmorski- kxxkitVae&Am, 12. julij«. — (Pre- mi čolni preko oceana. — Njegove k feoddons). I* sanesljivega delnice ima spravljene Heineken,| a tim m fWSMm da ima nemški ee- ravnatelj Nemška«* Lloyd*. Boji z Rusi. Vroči boji ob fronti generala Both-mera. — Dunajsko poročilo. — Nemci vjeli 400 Rusov. Berlin, Nemčija, 13. julija. — Vrhovno poveljstvo nemške armade razglaša: Armadna skupina generala Both-mera: — Severno od Olese se je vnela vroča bitka, v kateri smo bili mi zmagovalci. Vjeli smo preko 400 ruskih vojakov in zaplenili veliko vojnega materijala. Petrograd, Rusija, 13. julija. — Ruski generalni štab poroča: — Ob gorenjem teku reke Dvine smo dosegli več lepih uspehov. Ob reki Stohod se vrše vroči artilerijski spopadi. — V splošnem je položaj neizpremenjen. V Galieiji se vrše ob dolenjem teku reke Stripe vroči boji. Sovražnik je vprizoril več protinapadov, katere smo pa z lahkoto odbili. Vjeli smo 2000 mož ter zaplenili en top ter nekaj strojnih pušk. Dunaj, Avstrija, 13. julija. — Poročilo, ki ga je izdalo vrhovno poveljstvo avstrijske armade, se glasi: Zapadno in severozapadno od Bučača je sovražnik z vso silo navalil na fronto generala Bothmera. Par napadov se je obneslo, vsi drugi so bili pa čisto brezuspešni. Ko smo začeli vprizarjati proti napade, se je sovražnik umaknil. Angleži pravijo, da je nemški poraz blizu. London, Anglija, 14. julija. — Vsi angleški krogi posebno Se vodilni so mnenja, da poraz Nemčije ni samo zagotovljen, temveč je to zdaj le še zadeva nekolikih tednov; mogoče dveh mesecev. To svoje mnenje oziroma prepričanje ne polagajo na dogodke zadnjih dni, temveč na splošno — vojaško in ekonomieko — situacijo. Vsi se strinjajo, da Nemčija ne more vzdržati vojne do konca tega leta, posebno pa še zdaj, ko priti ska j o zavezniki od vseh strani na centralne države. Zlasti so pa še vsi prepričani, da je imela velike uspehe tudi angleška blokada. Pozor pošiljatelji denarja! Vsled negotovega dostavljanja poite, ki je namenjena is Amerike t Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne poiiljatve do preklica le pod pogojem, DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati morejo le zamude. Mi jamčimo za vsako denarno pošiljatev toliko časa, da te izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo ljive ameriške banke, a katerimi «mo sedaj v zvezi radi vojne in radi popolne sigurnosti pri pošiljanja denarja. Cene: I K 5____ 10.... 15____ 20.... 25.... 30"____ 35____ 40____ 45---- 50____ 55____ 00.... 65.... 70____ 75.... SO____ 85.... 90;... 100____ 110____ .90 1.60 2.30 3.00 3.70 4.40 5.10 5.80 6.50 7.20 7.85 8.55 9.25 9.95 10.65 11.35 12.05 12.75 14.00 15.40 I K 120.... 130____ 140____ 150.... 100...: 170.... 180.... 190____ 200.... 250---- 300____ 350.... 400.... 450.... 500____ 600____ 700____ 800---- 112.00 900---- 126.00 1000____139.00 * 16.80 18.20 19.00 21.00 22.40 23.80 25.20 26.00 28.00 35.00 42.00 49.00 56.00 63.00 70.00 84.00 98.00 Ker ie zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših cenah in bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih m bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. List dospe na sapad ponavadi per dni .kasneje in med tem, ko dobi naslovnik list v roke, se pri nas osne morda ie večkn TflDKA riAwr um We TH^ V. V« -it-^'Kfifo--'- liiiiii m Eksplozije. Vsled eksplozije v izdelovalnici sa amonjak je prišlo pet oseb ob življenje. — Razstrelba pri Du Pont. carranza, Nemškim podm. čolnom bodo Včeraj dopoldne je v Brook-lynu, N. Y. v poslopju na 422 Sumner Ave., v kfterem se nahaja mesnica Martina N. Schmidta nastala velika eksplozija; eksplodiral je amonjak, katerega so izdelovali v kleti. Eksplozija je povzročila, da se je podrlo celo štirinadstropno poslopje in da je bilo pet oseb ubitih; veliko jih je bilo tudi ranjenih oziroma omamljenih od amo-njaka, ki je prihajal iz poslopja, Šele ob petih popoldne je bilo ognjegascem mogoče požar omejiti in rešiti ponesrečene osebe, kajti prej ni bilo mogoče, ker niso mogli priti zraven, vsled amonja-kovih duhov. Na mestu je bilo takoj vse polno gasilnega orodja in bolniških voz, ki so odvažali ranjene in onesve-ščene v bolnice in lekarne. Haskell, N. J., 13. julija. — Vsled neprevidnosti nekega delavca je danes tu eksplodiralo 300 funtov nitroglicerina. Dotični delavec je bil ubit, poleg njega pa še dva dTuga delavca Dvanajst različnih poslopij je bilo težko oziroma lahko poškodovanih. Materijalne škode je za okoli $60,000. Sredstvo proti paralizi. Dr. Meltzer je baje iznašel sred stvo proti otroški paralizi. — 117 novih slučajev, 24 jih je umrlo. Včeraj se je vršila posebna kon ferenea Medicinske akademije v Aeolina Hali, pri kateri je dr. S. J. Meltzer, zdravnik pri Kockefel lerjevi Ustanovi, naznanil, da bi se dalo paralizo zdraviti s pomočjo vbrizganja adrenalina (izvleček iz ovčje krvi). Dr. Meltzer je s tem zdravilom delal poskuse na opicah in so se mu nadvse dobro posrečili, kot on pravi. To je edino zdravilo, za katero so se pričeli zdaj takoj vsi zdravniki interesirati. Dr. Louis C. Ager, specialist za otroške bolezni, je bil pri konfe renči eden govornikov in je predlagal, da se vsi zdravniki zanimajo za to sredstvo. Dr. Meltzer je v svojem govoru rekel, da je popolnoma prepričan, da bo to sredstvo delovalo, kajti ozdravilo je opice, ki so imele tudi to otroško paralizo. Tekom včerajšnjega dne se je pojavilo v greaternewyorski oko-liei 117 novih slučajev, ki so bili priglašeni zdravstvenemu depart-mentu. Umrlo je pa 24 otrok. Nemški mornarji v mornariškem departmentu. Washington, D. C., 13. julija. — Včeraj je obiskalo mornariški department šest mornarjev nemškega podmorskega čolna "Deutschland". Ker je mornariški tajnik Daniels na počitnicah, jih je sprejel njegov namestnik Roosevelt. Čestital jim je na uspehu in jim želel srečno pot v Nemčijo. — Mornarji so si zatem ogledali postajo za brezžični brzojav v Ar-lingtonu. fitrajk v Nemčiji. Amsterdam, Nizozemska, 13. julija. — Nemški socialistični list "Tribune", ki je ravnokar došel sem, poroča, da je v Nemčiji za-stavkalo 55,000 munieijskih delavcev v Berlinu in Johannisthalu. — Protestirajo proti obsodbi socialističnega voditelja dr. Liebknechta. NAZNANILO. V kratkem bo odšel na potovanje po Ameriki nas dolgoletni u-službenec Mr. Janko Pleško, katerega se rojaki gotovo se prav dobro spominjajo. Mr. Pleško se je iele pred kratkim vrnil iz starega kraja, kjer je natančno opazoval vse razmere in bo o tepr tu- di'poročal v našem^toL^^ YXAXX IIKIII^ !Tlilf rltiifitftfftiigftr '^i- - •, --siL,.. Mehiška vlada je odgovorila, da se | 1 1*1* VI • LLTt 1* Mf -j ameriško-mehiške ~deve ^ SlOCllll MinSkl ^PCllM . Mehiška vlada je odgovorila, da se naj ameriško-mehiške zadeve ^eši potom vladnih zastopnikov. Washington, D. C., 13. julija. — Mehiški predsednik Carranza je odgovoril na Wilsonovo noto, namreč, da bi se mehiško-ameriške zadeve rešilo potom zastopnikov o-beh držav, ki se kjerkoli sestali. Predsednik Wilson je s Carran-zovim odgovorom zadovoljen. Mr. Polk, poslujoči državni tajnik, bo v teku jutrajšnjega dne naj brže sporočil mehiškemu poslaniku Arredondu, da je predsednik Wilson pri volji pričeti s pogajanji. — Carranza je tudi dovolil, da smejo ameriške čete še tako dolgo o-stati v Mehiki, da bo vse rešeno. Vsaka nevarnost je odstranjena, da bi prišlo med Zdruežnimi državami in Mehiko do kakih sovražnosti ; vsaj tako dolgo ne, dokler se kaj nepričakovanega ne dogodi. Stroški Ogrske. Amsterdam, Nizozemsko, 13. julija. — Ogrski finančni minister Teleszky je izjavil, da ima Ogrska od začetka vojne pa dozdaj vsak mesec povprečno 450,000,000 kron stroškov. Začetkom vojne so bili stroški manjši, zadnji čas pa znašajo vsak mesec približno 600 milj on o v kron. Stroški se pokrijejo z rednimi posojili. Finančni minister je izjavil, d^ bi se stroški vojne čisto lahko po krili, če bi plačevali vojni life rantje malo več davka. Velik naliv in vihar v New Yorku in okolieL Vsak Newyorcan se bo daljčasa spominjal na včerajšnjo vročino v New Yorku, ki je trajala celo dopoldne in popoldne do štirih. Ob štirih je prišel hud naliv, z njim pa vihar in gromenje. Vsled vročine sta včeraj umrli dve osebi, več se jih je pa onesvestilo. — Strela je pa v newyorski okolici ubila tri osebe. V par minutah se je temperatura spremenila za skoro deset stopinj- Vojno pravo. Madrid, Španska, 14. julija.— Včeraj zvečer je bilo nad celo Španijo proglašeno vojno pravo. Kralj Alfons je dospel iz La Gra-nje v Madrid. — 16. julija bo iz bruhnila generalna stavka. Madrid, Španska, 13. julija. — Včeraj so zastavkali vsi uslužbenci Severne železnice. Promet je popolnoma vstavljen. — Včeraj so aretirali 100 stavkarjev. Kralj Alfons se bo posvetoval s civilnimi in vojaškimi oblastmi splošnem položaju. DENAK SE LAHKO ODPO&LJE V STABO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BBZOJAVU. Naslov velja: vsaka beseda 65 centov; zaradi natančnosti je treba upoštevati tudi hišno številko in zadnjo pošto, ako se ista ne na haja v kraju. To svoto je dodati dnevnemu kurzu; manj od 50 kron ni mogoče poslati in ne več kakor 10,000 K. Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa poiljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto. Natančno smo poizvedel!, da take pošiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere in je mogoče dobiti odgovor nazaj, da je bil denar izplačan v 20 dneh. Zgodi se pa kaj lahko, da pošiljatev traje tudi dalj časa in to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja se ne more i z-g u b i t i, pač pa je mogoča nitev, ako se urine kje kaka napaka. Kdor želi poslati na ta način denar v staro domovino, mora natančno napisati naslov in do-.dati: pošlje naj se po '■""fr farsojavn. ZNAČILNA IZJAVA KAPITANA NEMŠKEGA PODMORSKEGA ČOLNA "DEUTSCHLAND". — NEMČIJA BO TEKOM PAR MESCEV ŠE BOLJ RAZOČARALA SVET. — KAJ JE S CESARJEVIM PISMOM? — VČERAJ JE DOSPEL V BALTIMORE NEMŠKI POSLANIK BERNSTORFF IN SI JE OGLEDAL PODMORSKI ČOLN. — ZAVEZNIŠKE BOJNE LADJE V BLIŽINI AMERIŠKE OBALI. — VARSTVO. Baltimore, Md., 13. julija. — Danes si je ogledalo nemški podmorski čoln "Deutschland" vee mestnih uradnikov, ki se niso mogli dovolj načuditi novi ladji, ki bo prevažala razne izdelke iz Nemčije v Ameriko. Kapitan Koenig jim je rekel: — Vi se čudite, kako je bilo mogoče, da je dospel podmorski čoln v Ameriko. To ni čisto nič posebnega. Tekom par mescev bo Nemčija še bolj razočarala svet. V Nemčiji namreč grade velikanske zrakoplove Zeppelinovega sistema, ki bodo že tekom dveh ali treh mescev na poti v Ameriko. Uradniki so vsi začudeni zmajali z glavo, toda kapitan Koenig jim je odločno zatrdil, da ne laže in da se ne šali. — Tako gotovo kot je prišel nemški podmorski Čoln iz Nemčije v Baltimore, bodo prišli nemški zrakoplovi iz Nemčije v Združene države. Na pieru Eastern Forwarding Co. se nahaja velik hi-droplan, ki je baje last H. G. Hilkena. Nekateri pravijo, da se bo dan prej, predno bo odplula "Deutschland", dvignil nad visoko morje ter natančno ogledal, če ni kake sovražne bojne ladje v bližini. Te dni bo baje odplula "Deutschland" proti jugu in se bo v bližini obrežja potopila pod morsko gladino. Ko bo kapitan smatral potovanje za varno, bo odplula proti vzhodu. Henry G. Hilken je danes izjavil, da ima reorganizirana družba, ki bo prevažala potom podmorskih čolnov blago iz Nemčije v Ameriko, miljon dolarjev osnovnega kapitala. Danes je dospel sem nemški poslanik grof Bernstorff in si ogledal podmorski čoln. Pri zajtrku, katerega se je u-deležilo veliko uglednih oseb, je povedal, da med pošto, ki jo je pripeljala "Deutschland", ni bilo nobenega pisma za predsednika Wilsona. Glede protestov, ki sta jih vložila angleški in franco ski poslanik, ni hotel Bernstorff ničesar izjaviti. Danes zjutraj so spravili iz podmorskega čolna ves tovor. Ko se je čoln popolnoma dvignil na površje, se je izkazalo, da ni dolg 300 čevljev in 30 čevljev širok, ampak da znaša njegova širina 25 čevljev, dolžina pa 250. Popoldne so začeli nalagati nikelj in surov gumij. To blago je čakalo že več tednov v tukajšnjih skladiščih. Kot je bilo že sporočeno, je dal nek ameriški Nemec posadki 10,000 dolarjev nagrade. Posadka je nagrado hvaležno sprejela ter jo izročila nemškemu Rdečemu križu. Norfolk, Va., 13. julija. — Danes so videli v bližini o-bali dve angleški in eno francosko vojno ladjo. Zavezniške bojne ladje najbrže nameravajo "Deutschland" na poti v domovino vjeti ali pa potopiti. Bojne ladje se niso upale preblizu Virginia Capes, da bi jih ne videli mornarski opazovalci. Oddaljene so bile kakih dvajset milj. Ob obali patrulirata dva ameriška torpedna rušilca. Vlada Združenih držav bo vse potrebno odredila, da se ne bo nemškemu podmorskemu čolnu v oddaljenosti treh milj od obali ničesar zgodilo. Washington, D. C., 13. julija. — Na podlagi poročil, ki sta jih izdelali državna in mornariška komisija, bo državni department oficielno določil, če je "Deutschland" trgovska ali bojna ladja. Angleški poslanik je bil danes dolgo časa pri namestniku državnega tajnika, Polku, in se ž njim posvetoval o nemškem podmorskem čolnu. Kot se čuje, je neprestano vstrajal na stališču, da se mora smatrati "Deutschland" za bojno ladjo, češ, da se lahko sredi morja preskrbi z municijo in topovi. — Angleški poveljniki bodo brezobzirno postopali z vsemi sovražnimi podmorskimi čolni, — je rekel angleški poslanik. — Samo one ladje, ki vozijo na površini morja, so postavne trgovske ladje. Vsak podmorski čoln je bojna ladja, pa naj služi v ta ali oni namen. "Deutschland" se mora tudi zato smatrati za bojno ladjo, ker je prodrla angleško blokado. Kaj mu je namestnik državnega tajnika na to odgovoril, se dozdaj še ni moglo dognati. njegove poti je Slonovo otočje, kjer je pustil na povratku z Južnega tečaja 22 tovarišev. — Pred odhodom je rekel, da se bo vrnil v, štirih tednih. Bhackleton. Punta Arenas, Chile, 13. julija. Iz tukajšnjega pristanišča se je odpeljal proti Jugu polarni__ veleč Sir Brneeft BhacUetan. ..................................... GLtAS NARODA, 14. JUL. 1916. "GLAS NARODA"' (Korenit Daily.) Owned tal r»11rtifl lfi| tLOVXMIO PUBUBHIHO OO. (a cgrpormttcc.) VtiHK lilffik PmMmA LQ17IB BIHTOIK, Trwanwr. riin at Bnatnean of tha corporation and tddrtMS «( tkor« ofBotn: *2 Oortlao** Street, Boroo«h ot Mu-hmfUa, New Tort Oily, II. T. " ■ 1 i trn celo leto velja Ust Ameriko In Ctnad« 93-00 n pol liSO ■ celo lelo ca metlo Hew I(«kM 4.00 a pol lete m meeto New Torfc« 2 00 m Mvropo M rm leto M «.«.•• «. 4.50 ■ • Pol leU 2.06 h um Mi L lete........ 1.70 -UUl8 NARODA- Izhaja rmk daa tirnaM nedelj in prtmlkor. "O L A S NARODA" < "Voice ot tbe PMUla") leeaed erery dey except Sondaje and Holidays. _Baaeeriptka yearly WJft,_< Advertlsgebeqt ee ngrwrnmL Doplel brea pod plea In oeebnoetl if ae prtoWaJeJa Dual aaj ee blegoroll polDJatl >i e- Momj Order. Pri epremembl kraja naroCnlkov pro-dmo, de se nem tudi »reJSnJe M-bivaUMe namanl, da hitreje naj-_deno aaelovnlfca._ Dopteocn la pcilljetTaia naredite ta naeloT: -O LAS NARODA" iS Portland! BU New Tori qty. _Telefon 408T CarUandt.., Par misli. Mi v Ameriki, ki nismo pristaši kraljev, ne cesarjev, mi, ki bolj tirno mir kot vojno in nam je ljenje dražje kot smrt. zasledil do že dve leti prozne dogodke, se odigravajo komaj tritisoč •tem veku, v ieiu veku, v do 10 v »lvaj pro*vitel tM-jejra razvoje, »o v dvajsetem veku. v naj nnera veku. v dobi splošne Mi, uničevanja, krivic in vnostL no sodobniki velikih v j, so«tobniki največjih z»- xlobniki največjih rab-ajceejih trpinov in re jih je bilo kdaj na sve- Z« poj« ste mi l«-ti divja vihar, in le par stnih znamenj je, da je »njevati. e bojujoče države so kakor dene. Podobne so crkajočemu leinu psu, ki z zadnjimi sila-rrize in zadaja smrtne rane. V e bojujoče se države, od prve do zadnje, so enake. Vse so krivične, delovanje vseh je nepostav-no in je v nasprotju z zakoni člo-v«*čanstva. \ zadetku st» rekli, da se bore države za prineipe svojih narodov, za svoj obstoj in za boljšo bodočnost. Vsak izgovor jim je bil dobrodošel. vlade so poskušale preprint i svoje ljudi, da se bore v prvi vrsti za pravico. Beseda pravica gotovo ni bila se nikdar na tako žalosten in nesramen način izrabljana kot v tem žalostnem času. V imenu pravice je padlo na atotisoče in stotisoee mladih ljudi, v njenem imenu je bila pogažena Poljska, Belgija, Srbija, Severna Francija, 1'rnagora, del Azije, del Afrike, v imenu pravice je bila pogažena in uničena naša lepa Primorska. Predno je kak vladar napovedal vojno, je povedal svojim narodom, da se to mora zgoditi, in da bo vojna napovedana zategadelj, ker je pravična stvar v nevarnosti. Z geslom: za pravico, za čast in za slavo! — se je začela ta vojna. Ko se bo končala, ne bodo njeni povzročitelji uživali pravice, časti in slave, pač pa krivico, ponižanje in preziranje. Navadno ljudstvo, ki mora prenesti devetindevetdeseti del vseh vojnih grozot in je že takoj prve dni občutilo vojno na svojem telesu in svojem želodcu, je najprej izpregledafo. Zato je pa tudi usoda ubogih trpinov toliko hujša, ker so že v začetku zazrli v jasno resnico in ker so se morali vživeti v svoj obupni položaj. Ko se vojak odpravlja ha vojno, ve, da se mora zgoditi že Čtidež, da bi se vrnil zdrav doitiov. Kd kmet obdeluje polje, ve, da ne bo imel ničesar od pridelka. Ako de-, la, nima nobenega dobička, ako ne dela, ga zadene katea. P* ne temo ljudstvo, tudi nje- M ' govi voditelji in poglavarji držav so zaceli izpregledavati, da naro-kljub gorostasnim žrtvam in slavnim zmagam, naglo hirajo in se bližajo robu propada. Zdaj bi radi napravili konec, pa ga nočejo in ne morejo, ker imajo v sebi se vedno več oholosti in samozavesti kot pa zdrave pameti. Groznega klanja ne bo končal noben vladar in nobena država. — Končalo se bo samo od sebe. Nobenega maščevalca ne bo, ampak vsi bodo okusili maščevanje. Nikdo ne bo povišan, pač pa bodo vsi ponižani in pahnjeni v veliko večjo temo kot je bila ona, v kateri so se prej nahajali. Zdaj ni na bojiščih ničesar novega. V dveh letih so vsi pokazali, kaj znajo. Za slavo se nikdo več ne meni. Kos kruha je vsakemu dražji od svetinje, četudi jo sprejme od samega cesarja. l>a, če bi bile vlade že vsaj s kruhom tako radodarne kot so radodarne s svetinjami in drugimi odlikovanji! Zdaj je delovanje raznih armad podobno plamenu dogorele sveče. Se dvakrat trikrat zaplapola in zahrepeni v višino, zatem pa mahoma ugasne. Tleči stenj ne razširja ne toplote, ne svetlobe, pač pa smrad. —k. Nemški zavarovalni sistem je najvažnejša institucija v Nemčiji. S. S. McClure, urednik new-vcwške "Evening Mail", ki se je mudil več mesecev v Evropi, zlasti v Nemčiji, je zadnji čas napisal veiliko zelo zanimivah člankov o nemškem organiziranju, nemških sistemih itd., kaitere je proučeval, ko se je mudil tam. On pravi, da mora vsak prepoznati, naj si bo še tako velik nasprotnik nemaskih idej, da je Nemčija t*na najbolj urejenih držav in da s* mora Nemcem pripoznati, da so zmožni narediti več kot malone v*e druge države na svetu. V naslednjem prinašamo v prestavi en^ga. njegovih zadnjih člankov, v katerem razpravlja o nemškt-rn zavarovalnem »sitemu, ki je — njegovem mnenj« — imet uajveč. zaslug, da se je Nemčija povspela na tako visoko stopnjo. Poslušajmo, kaj pravi: Najbolj važna institucija v nemškem cesarstvu je zavarovalni sistem. Ta sistem se tiče vseh moških in vseh žensk, ki bi, kot navadni delavci, mogli v tej deželi zaslužiti $2,000 na leri nemškem ljudstvu eikonomično enakost, temveč, da je Imelo tudi velik pomen z ozirom na zdravje nemškega ljudstva. '; Skrb za delavstvo, skrb za de lavske družine je večje važnosti kot pa skrbeti za invalide in te poskušati ozdraviti ter jih napraviti zmožne za delo. Na milj one je zavarovanih. "Ko se je pričela vojna — trideset let potem, ko se je pričelo gibanje za vresničevanje zavaro valnic —, je bilo zavarovanih nad dvajset miljonov oseb proti bolezni, petindvajset miljonov -proti nezgodami in Šestnajst miljonov proti onemoglosti in starosti. Ako pomislite, da je mašega prebival stva oseminšestdeset miljonov, potem morate tudi pripof^iiati, da so ta števila velikanska. ' Do leta 1914 je bilo iz različnih zavarovalnih skladov izplačanih nad dvajset miljonov mark raznim poškodovanim, bolnim, o-nemoglim in starim osefoa-m ter njihovim družinam. "K temu znesku so samo delavci pripomogli s petimi ali šestimi miljoni mark. 4 4 Sprememba v nemškem ekonomičnem življenju, ki se pričelo šele v drugi polovici devetnajstega stoletja, se je, poteim ko je prišlo do političnega združenja, še izboljšavalo in se pričelo še hitreje razvijati. 4 4 Naše industrije eo se razvijale nevrjetno hitro; velikanske množice delavcev so se naselile na posameznih krajih in vzrastla so velika mesta, industrijska središča. 4 4 Naše ekonomično 'življenje je napravilo tudi velike izpremembe v odftošajih med posameznimi kroigi ozirOtaia raizredS pre/brval-stva. Naša težnja je, da nastane sjVlošna enakost in da bi rateredov sploh ne bilo v nemškem narodu; to je pa zazdaj mogoče samo na ta način, dš. afe skribi za dobrobit delavstva. 4 4 Leta 1879 so se pričele dogajati velike laprementbe v nemškem življenju. Prej prost kapitalizem je pričel, ker je bil primoran, delati za delavaki dobrobit. Kot sem ze omenil, vie to je pričel Bismarck ; leta 1S83 se je "vwtalioviio že splošne zavarovalnice ca obolele. leta 1S94 pa že za nezgode, o netnoglosrt in starost." Rusi. Le malo se je pisalo, zakaj so velikanske ruske armade doživele v Galiciji in Prusiji tako gro zovite poraze. j O tem je Ernest Denis, nek francoski učenjak v knjigi, ki jo je nalašč za to izdal, na dolgo in široko razpravljal o teh vzrokih in težkočah n neprilikah, v katerih je Rusija bila pred vojno in zlasti še pričetkom vojne. Znano je, da ni bilo menda v nobeni državi toliko neugodnosti za deželo kot. ravno v Rusiji. Ruska diplomacija je večkrat delala skupno z ijjemško diplomacijo. V večjih slučajih je odločevala nemška politika kot pa Rusija. Nemški poslanik v Petrogradu, grof Portales, in vojaški atašej, katerega je ruski car osebno odlikoval, sta bila večkrat boljše informirana o različnih ruskih vojaških zadevah kot pa domači generali. Paul Miljukov je izjavil leta 3908 v dumi, da je avstrijski ministrski predsednik d 'Aerenthal dobil iz Petrograda vsak dan natančno poročilo kaj namerava ruski kabinet, v kakem stanju se nahaja armada in kakšno je rusko javno in nejavno mnenje. Z nemškim dvorom v Berlinu je bi v vedni zvezi Schwanen-bach, glavni kontrolni general in član kabineta, ki je eden največ jih uradnikov v Rusiji. Ko je sestavil zapisnik kabinetne seje. je prvo kopijo poslal v Berlin na Wilhelmstrasse. Najvišja mesta v ruski armadi so imeli rojeni Nemci, ali pa vsaj taki,-ki so bili napojeni z germa-nizmom. Letno vojaško izvestje, ki je bilo izdano par mesecev pred vojno, je kazalo, da je bilo v ruski rmadi 144 nemškorojenih generalov, ki so sprejeli le pravoslavno vero, svojo narodnost so pa očitno kazali. Dalje je bilo pa 1. 1905 v visokih vladnih slnžbah 157 Nemcev. Ruski reakcionisti so z vese ljein in zadovoljstvom gledali, ko so videli, da namerava Nemčija napasti Rusijo. Pred vojno ni ničesar bilo. kar bi razdvajalo Prosijo in Rusijo. Ko je izbruhnila vojna, je nastal v Rusiji velik nemir; ko je Avstrija napovedala Srbiji voj no, se je bilo treba Rusiji odločiti, večina je bila seveda strogo ruska, vsled česar je moral tudi car zavzeti protinemško stališče. Izdal je proklamacijo, v kateri je med drugim tudi rekel: — Storili bomo svojo dolžnost; branili bomo svojo deželo, ne oziraje se na žrtve; mi ne bomo o neeastili Rusije! — In ruski narod Je potom predsednika dume odgovoril: — Zbran okoli vladarja v nepremagljivih masah, je narod pripravljen utrpeti neomenjene žrtve in se tako rešiti nemških verig. — Tako je nastalo neko združenje med narodom hi carjem, ko se je slednji udal narodovi volji. Energično probujanje in zavedanje ruskega naroda je bil velik udarec, lahko rečemo usoden udarec za Nemčijo. Revolucija bi bila v Rusiji, ako ne bi bila prišla vojna, v par letih, popolnoma gotovo izbruhnila. Izbruhnila bi bila tudi gotovo, ko se je pričela vojna, ako se ne bi bil car udal narodu. Večkrat se je že reševalo v-prašanje, zakaj ni ruski car takoj s pričetka prevzel vrhovno poveljstvo. Na to vprašanje je bil največkrat odgovor, da radi tega ne, ker je bil takrat car zelo nepriljubljen in narod ni imel v njem zaupanja, radi njegove nemške politike. Nikolaj Nikolajevič je bil veliko bolj priljubljen in vojaštvo mu je bilo udano in mu zaupalo. To je bilo eno najboljših in najbolj premišljenih dejanj ruskega carja. Kljub temu, da je bil resen in pošten namen carja Nikolaja pričeti z resno vojno napram Nemčiji, nikakor ni mogel pričakovati, da bi ljudstvo zaupalo njegovemu vodstvu, vsled česar je imenoval priljubljenega Nikola-jeviča, ki je napravil, kljub te-mu, d& je doživel "največji poraz, takorekoč pripomogel, da so mogli zavezniki do danes vzdržati in imajo zdaj se trdno prepričanje za končno zmago. Potem, ko je narod videl, da so nameni £arja iskreni, se je lajeviču za njegovo večmesečno poveljevanje ter sprejel sam vrhovno poveljstvo. Brez dvoma lahko rečemo, da je germanofilstvu v Rusiji od-zvonilo. Narod se je pričel zavedati, in avedati se je pričela tudi vlada, da se je pričel narod zavedati. Zadnji čas je ruski narod dobil že več pravci, katerih pred vojno ni imel in tudi ni upal, da jih bo kdaj imel. Še več jih bo dobil pa po vojni; in to če jih bo vlada rada ali nerada privolila, kajti v to bo primorana, sicer bo njen konec zagotovljen. Neovrgljivo je, da je bila m hka vlada do izbruha vojne najbolj gnila in krivična ter tiranska. Narod je to dolgo trpel, ker si ni mogel od pom oči. Ta vojna je prišla nad ruski narod kot pride nad zemljo strašna, viharna noč, ko grmi in treska. Toda, ko pride jutro, strašna noč preide, mine vihar, preneha rom in nastane solčno jutro. Ta noč je za Rusijo vojna, ki ie strašna, ker zahteva od nje toliko žrtev; toda potem, ko bo prišel mir, bo nastopilo za Rusijo — .solnčno jutro. Niti najmanjšega dvoma ni, da bo ruski narod pričel vstajati in vstal bo z veliko večjo mogočnostjo kot so drugi narodi, ki so zdaj na vrhuncu, kajti spal je kot velikan in kot tak bo tudi vstal. Velika večina naših rojakov se o Rusih izraža kot o barbarih, kot o polljudeh, ki se dajo primerjati !e najbolj podivjanim in necivili iiranim ljudem. To sicer ne govori njih pameten presodek, temveč tisti patriotizem do vlade, ki je napravila slovenskemu narodu in celemu človeštvu že toliko gorja, da bi ga bilo brezmi^elno poskušati navesti. Ti ne premislijo, se ne vprašajo oziroma se ne informirajo, če je res to, kar govore. Nek tak patriot je nt davno rekel : "O bognedaj, da 1»« dobil Rus vojho: rusovska vlada je najbolj krivična... itd." % To vsak pripozna. da je 44rusovska" vlada krivična in kruta napram svojemu narodu, toda pri tem vendar ne zadene niti naj-inanjška krivda ' * rasovskega" naroda. Z ruskim narodom mora vsak civiliziran človek simpatizirati in obsojati njegovo vlado, vsaj kakršna je bila do izbruha vojne. Čemu sovražiti na roti, ki se bori le za svojo samostojnost? Rojak, ki je pretekli teden prišel iz stare domovine je povedal, da ni na Slovenskem niti najmanjšega sovraštva proti Rusu, temveč Iti proti Nemcu, Madžaru in Italijanu. Še oni ljudje v stari domovini, ki ne smejo prosto govoriti, niti prosto misliti, ako jih kdo v oči gleda, so toliko presodni, da Rus ni njihov sovražnik, temveč le — Nemec, Madžar in Italijan. Tukaj so pa ljudje, ki berejo vsakovrstne članke, razprave itd. pa kljub temu vpijejo slavo Nem-en in vladi, ki je slovenski narod že toliko let tiščala ob tla. Zadnjič smo dobili neko pismo od nekega takega ruskega sovražnika, v katerem se jezi na uredništvo, češ, da se naša poročila z galiških front glase preveč v prilog Rusov. Svoje modrovanje pa zaključi z: Živio džermanstvo! Takemu človeku menda ni pomoči. Obžalovati je treba, da se med nami še taki ljudje. Rojaki, ne vpijmo slavo onim, ki s opovzročili celemu svetu in še posebno našemu narodu toliko gorja; ti zaslužijo našega sovraštva! S tem pa ne rečemo, da naj slavimo Ruse, kajti tudi od njih ne moremo pričakovati, da bi nam česa dali, vendar sovražiti jih ne treba, ker povzročili nam niso še nič zlega. Mogoče bo zdajle takoj kdo zavpil, češ, kdo je pa toliko in toliko tisoč naših fantov in mož pobil, če ne Rusi. Menda ga ni človeka, ki bi mogel dokazati, da je ruska kriv da, da je padlo toliko naših ljudi na Poljskem. Kdor bi poskušal kaj takega dokazovati, naj se prej spomni, da so bili slovenski vojaki v prvi bojni Črti, med tem ko so bili avstrijski Nemci n Madžari šele v drugi, ali pa šele v tretji. Da so bili zopet' v sedajni avstrijski defenzivi slovanski polki v ospredju, razvidno je iz tega, da se je Rusom samo v enem dnevu predalo par desettisoč avstrij- car opogumil in se zahvalil Niko-lskih slovanskih vojakov — brez loimrinn rvn n i n f. AT/t r__J >1 častnikov. Ne sovražimo narodov, ki nam niso ničesar povzročili; ne slavimo pa onih, ki so nas pripravili tako daleč, da se mora zgoditi zgoditi čudež, ako bo narod obstal, ako ne bo izgini še to stoletje. Razsodnosti je treba! —č. Italijani. Rim, Italija, 33. julija. — Avstrijske čete so včerai vprizorile v Adiški dolini hud napad na itali janske pozicije. Vojni department naznanja, »la so jih italijanske čete zapodile nazaj. Poročilo se glasi : V dolini Camonica je bilo več bojev. zlasti v okolici Tonale. V Adiški dolini je sovražnik vprizoril hud napad na naše postojanke pri Malgi in Zugni. Napad se jim ni posrečil. Na fronti pri Brenti smo vprizo-rili več napadov in Avstrijcem povzročili velike izgube. Na soški fronti se ni nič posebnega dogodilo. Dunaj, Avstrija, 13. julija. — Avstrijski vojni urad je izdal sledeče poročilo, tikajoče se bojev na italijanski fronti : Na italijanski fronti smo odbili več sovražnih napadov. Rusija bo zaposlila kitajske delavce. Petrograd, Rusija, 12. junija. — V Minski guberniji je ruska vlada dovolila, da smejo tamošnji podjetniki, obrtniki itd. zaposliti kitajske delavce. Slovenski ujetniki v Italiji iščejo svoje znance. "Kčefrn svojega brata ANTONA STRNADA, ki je nekoč bival v Clevelandu. O., zdaj pa ne vem, kje je. Moj naslov v starem kraju je bil: Franc Stmad, vas Cesta etev. 12, p. Videni-Dobrepolje, Kranjsko. Prosim, ako kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, še rajše bi pa videl, da bi se mi sam javil. Franc Strnad, Prifionieri di guerra t Infanterist), Ost un id i Leeee, H2-15—7) Italia. • Rad bi zvedel za naslove sledečih lx>žanov (doma iz Loža na Notranjskem): ANTON, ALOJZ, IVAN. JOSIP in JAKOB DROB-NK'. Ako kdo izmed rojakov ve za katerega, prosim, da mi naznani njegov naslov, za kar mu boni nadvse hvaležen. Najrajši bi pa imel, da se in i sami javijo. Moj naslov je: Franjo Lah, Prigionieri di guerra, Appuntato, Pizzighettone, (12-15—7) Lombairdo, Italia. Skopuh nikoli nikomur ničesar rad ne da. Rokodelstvo je lepa dota. gnar.j Izderi bruno iz svojega očesa in potlej glej izdreti pazder i/, očesa svojega brata. (Metelko.) HARMONIKE VABILO na PLESNO VESELICO, katero priredi DRFSTVO*JVTKANJA ZARJA* štev. 11 S. D. P. in P. D. v Conemaugh, Pa., v soboto dne 29. julija 191C v dvorani sv. Alojzija. Na veselico vabimo vsa sosedna društva ter rojake in rojakinji iz <'onmnaugha in okolice ter upa nio, da nas bodo gori omenjeni dan polnostevilno* obiskali, t'isti dobiček je namenjen onemoglim članom društva. Rojaki, pridite vsi in pokažite svoje rojaško sočutje onemoglim bratom ! Igrala bode navadna godba Mr. Navinšeka iz Conemaugha. Vstopnina za moške en dolar, dame so vstopnine proste. Za najboljšo postrežbo bode izvrstno preskrbljeno. Prijazno vabi Odbor. (13-14—7) bodisi kakršnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenali, a delo trpežno in zanesljivo. • V popravo zanesljivo vsakdo posije, ker sem že nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domti. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-korsno kdo zahteva hrez nadaljnih vpraSanj. JOHN WENZEL, 1017 East 62nd St., Cleveland, Ohio. INDIJANSKA REZERVACIJA v Colville, Wash., je odprta za naseljevanje. Vlečenje se vrši 27. julija. Okrog 400,000 akrov. Zemlja za sadjerejo, poljedelstvo, mlekorejo in živinorejo. Natančna mapa s popisom in pojasnilom s poštnino vred stane $1.00. Vojaki, mornarji (ali njih vdove) civilne ali španske vojne se lahko uknji-žijo pri agentih. Na zahtevo vam pošljemo tozadevne listine, ako naznanite, kje ete služili. Smith & MeCrea, Eagle Bldg.. Spokane, Wash. __(12 6-17-7)_ POZOR, KROJAČI! Iščem krojača za delati novo j obleko ali p;» popravljati staro; >t:ilii»» de!o. pla>'*a dogovoru. ( Katerega v i. lahko takoj na-' stopi ali |»a mi naj pišo. I Math. Onus, Box 21M, Fredericks t own, Pa. OPOMIN. Tem potom opozorim vse one, ki mi že >"ez leto dni dolgujejo na hrani, ker jaz zdaj potrebujem, sem bolan. Ako ne store do 15. avgusta. potem sem jih primoran v listih obelodaniti s polnim imenom in tudi navesti njih rojstni kraj. Torej vpoŠtevajte! Joseph Kurkelea, Box 15, Black Diamond, Wash. Tri ure udobnost za dva centa. Udobnost v vročih dneh ni draga, ako rabite električne veternice. Zadostuje en cent za eno in pol ure. Obiščite našo razstavo in zahtevajte, da vam pokažejo eno izmed teh električnih veternic za ohlajenje. Dobite jih lahko od pet dolarjev naprej in sicer kakršne hočete. Preskrbite si jo sedaj in imeli bodete ugodnost v poletni vročini. The New York Edison Company Ar Your Service General Office*: Irvine Place an'*, I5th Street Branch Office Show Rooms for tbe Convenience of the Public 43« Broadway | "151 E 86th Street 126 Delancey Street »124 West 42d Street *27 E 125th Street 10 Irving Place »362 E 149th Street 'Open until midnieht s*; i iriafcirrilv as j: pozor! 5; ■ J HIRNOTIZEM i i lili« j« TMftkoil oanlalva e ( | S knjiga, kakorSne Be nimajo Slo- S > ! II1 Kdor Jo bo naroČil, Jo bo i nllt- fj i---- kom prebral ln dobil rpogled r a]» II j venci ne tu ne v atari domovini, jti i I ' ( marsikatere stvari, o katerih do- x ! iS ada J Be alntil ni. h j i Knjiga Ima »reke ste stresi i S opremljena Je s dvanajstimi kn> W ! IJ solmi slikami. V njej eo natanft- H 22 na navodila aa hipnotiziranje, t S » h njej bo nadalje pojasnjeni pojavi. JF i? katere smatra navaden Slovtk M Sj \ II nenaravne. p g Stane M center. Tri knjlfe |LH. j ' t,' Oni, ki ni I njo »dovoljen, naj 1 | < M Jo vrne ln debli bo denar aa«jj. J 1 i j! f Naročajte pri: | ' X "SLOVENSKA KNJIGARNA", 5 ! [S P. 0. Bex 16U, New Yet*. N. X. i GLiAS NAHODA, 14. JUL. 1916, VIRST PHOTOGRAPHS OF THE DEUTSCHLAND AND HER CREW ^^MBHS^^^^BPP^^CAPTAIM KO£K«3 ^•^^^gggg^^^ND PAUL HILKEN OH BOARD THE DEUTSCHLAND Zgoraj: nemški podmorski čoln "Deutschland". — Kapitan Koenig. _Spodaj: — Posadka nemškega podmorskega čolna. THE. DEUTSCHLAND BEING TOWED INTO BACT!MORE BY THE TUC THOMAS F.TtMMlNS Rusi in Turki. Rusi so osvojdi mesto Mamaha-tun. — Turki o tem nič ne poročajo. — Rusi so vjeli blizu dva tisoč Turkov. Petrograd, Rusija, 12. julija. — Ruske čete so osvojila mesto Ma-mahatun, ki se nahaja petdeset milj od Erzeruraa ob reki Tuzlu. Tozadevno uradno porodilo ruskega vojnga urada se »lasi: Zahodno od Erzernnia so naše eete zapodile Turke in /. naskokom zavzele mesto Mamahatun. Ko se je sovražnik umikal i/, mesta, ji* isto zažgal. Požar smo pogasili. -Zadnji čas smo vjeli precejšnjo množino turških vojakov. Od 2. do 8. julija smo vjeli 107 častnikov in 1684 mož; dalje smo pa zaplenili tudi tri težke topove, deset strojnih pušk, štiri metalce granat in večje množino drugega o-rožja in streljiva. Carigrad, Turčija, 12. julija.— Turško uradno poročilo se glasi. Fronta pri Iraku : — Situacija je neizpremenjena. — Na desnem bregu reke Tigris s»- jc vršilo več bojev, ki pa niso položaj čisto nič spremenili. Iz perzijske fronte ni došlo no beno poročilo. Kavkaška fronta: — Dogodilo se ni nič posebnega. Predsednik Wilson in Poljaki. Poljska delegacija mu je povedala, da si poljski otroci sesajo lastne reke, da tolažijo glad. TRUD DRŽ. DEPARTMENTA. Wilson simpatizira z ubogim ljudstvom in je obljubil, da bo storil zanj vse, kar bo mogel. Washington, D. C., 13. julija.— Včeraj je predsednik Wilson sprejel v Beli hiši poljsko delegacijo, ki je bila sestavljena iz zastopnikov dvanajstih poljskih organizacij. Delegacijo je predstavil predsedniku senator II h oh cock iz Ne-braske. Poljski voditelji so Wilsonu povedali. da je v poljskih pokrajinah. ki se nahajajo »daj deloma v ruskih, deloma pa v nemških rokah, umrlo najmanj 70 odstotkov ctrok izpod sedmega leta, ker niso imeli potrebne hrane; dalje, da so otroci prim orani sesati lastne roke, da si tako tolažijo glad. Predsednik Wilson je delegaciji za sigurno obljubil, da bo naredil vse, kar je v njegovi in oči, da bo uboigo poljsko ljudstvo dobilo potrebno hrano; pripooimil pa je tudi, da je vlada Zdruieaiiih držav že vferenila tozadevne korake potom svojih poslanikov v Angliji in Nemčiji, toda kili armad, je večkrat nastalo vprašanje; "V kakciu po b»žaju nahaja Srbija {hhI vlado oMvojiltHjtiV f" Na 1» vprašanje je bilo težko j oVgariftki cenzorji pustijo skozi. Tmlt, kljub temu, bo svet wča-j .soma zvedel /a kruto usodo, ka-' leia je zadela malo Srbijo. .laz .sem sam videl, ozinmit sem' dobri v%* rud< Mit o j ne podatke od ««M«b, ki »o popolnoma zanesljive, o razmerah, k a tore hočem v naslednjem opisa«i, kljub temu, da ne 1h>1o posebno zabavne za one, ki jih bodo črtali. Razmere v Srbiji so slabše kot pa one v Belgiji ali Poljski, kajti med Avstrijci. Nemci, kakor tudi meti Bolgari in Srbi vlada veliko a a rod r i os t n o so v ra št vo. Kazimire pod avstrijsko vlado no »ictT zelo slabe in Obsojanja vredna, toda po«l bolgarsko so skoro it »labše. Postopanje Bolgarov se da ka-ra k)1 eiizi rat i z maxakriranjem in ropanjem. V a vasi Doglavwc so Bolgari storili sledeče mvaslišnosti; PomorHi so naslednje osebe: Hajka Mirčeviea, srbskega popa, in seat član m- njegove družine; M i r*' «ta Bkaiča m štiri člane njegove družine • Milecka. J ankoviča j Josipa Velikoviea ; Sadana Filipovima iu tri člane njegove družine; Božo J ankoviča in dve osebi v njegovi družini; Vasilja Markovi-in in devet članov njegove . d"užine ; in pa Stjepana Kističa t'-r dva elana njegove družine. Skoro v vseh teli slučajih so bili poinorjcni vsi člani v družinah, ki so gori navedene. Lahko bi dal vsa imena onih ne-; srečne-žev. ki so jih bolgarski vojaki z odobravsuijem častnikov — 'zlasti nemških — masakrirali, toda zadovoljil se bom s tem, da s bom navade! le vasi, v katerih so se te g-rozovitowti v največji meri dogajale. Ti kraji so: Strovja, Prilep, Vi-i t al iste, Kruševo, Conište, Kapeš, j lta*n, .Makova, Tepava. Suhodole, (Jos-tigari. Kevtinac, Krape in j Kiljevo. i Prizanesli niso nobenemu. Morilci so se posluževali različnih visit mor jen ja; žrtve so pre-' t tepaJi. streljali, klali in žive j žgal i. 1 Ozirali se ne na sp<*l, niti na j starost. j Moške kot ženske, otroke kot sedemdesetletne staive aJi starke je doletela ista usoda. • Poleg masakrirauja so se dogajali pa tudi drugi zločini, namreč ropanje; in sicer v najbolj popolnem pomenu besede. Dasi so Bolgari prvi prišli v Niš, zdaj vendar ni celo mesto pod bolgarsko oblastjo, temveč je del mesta pod avstrijsko vlado. ('rta potegnjena od mestnih vrat pa do nekega pokopališča meji med bolgarsko in avstrijsko *4 lastnino". V bolgarskem delu, kjer je bilo prej mnogo stanovanj bogatejših Srbov, kjer je bilo mnogo trgovin, delavnic, tovarn itd., so Bolgari vse pobrali in odpravili v Bolgarijo, ne oziraje se na to, če je do-tično blaigo pripadalo privatnikom ali pa driavL Rekli so, da je bilo tisrtio ozemlje, na .katerem so stale tiste hiše, last srbskega kralja. Vojaške in civilne x&aasti vza- uačrt za razdelitev Srbije. Bolgarija bo dobila vzhodni del Srbije, skupno z Nišom, in velik del lla-eodonije. Avstrija bo anektirala se vem i del z Bel-gradoni in ozemlje na o-beh straneh Mora ve. Vse, kar še ostane od Srbije, bodo pa pri-dejali Črn i go K in tako bo srbsko kraljestvo izbrisano iz zemljevida. Dalje se je že tudi formalno siklenilo, da bo Bolgarija stopila v ekonomično unijo s centralnima državafma, da bo imela Nemčija tako prosto pot na Bližnji vzhod. Zanimanje za srbsko zemljo. Potem ko so Bolgari enkrat vtaknili svoje nosove v vsako stvar v posameznih mestih, so pričeli stegovati svoje roke tudi v razne državne departmente. Po naročilu poljedelskih ministrov, Grigorova in Dobrinova, je šlo v Srbijo več izvedencev, ki so imeli nalogo preiskati vse gozdove in tako pozneje sporočiti vladi v Sofiji, koliko lesa je v Srbiji. To je brez dvoma prvi korak bolgai-skih, avstro-ogrskih in nemških oblasti, da bo izsekali srbske gozdove. Bolgarski trgovski minister je že imenoval trgovskega inšpektorja, ki ima nalogo proučiti vse trgovske in industrijske razmere v Srbiji, ki obstojajo in ki bi lahko obstojale. Bolgarska Cerkev je žo tudi u-krenila svoje koraike, da bi njena vera našla svoja tla na srbski zemlji. Odstranili so srbske pope in nastavili svoje; mnogo so jih pomorili, oziroma jih odvedli v ječo v Bolgarijo. Najbolj važen korak za bolga-riziranje Srbije je pa menda kar se trče izobrazbe. Vse šole, bodisi nižje ali višje (teh je malo), so dobile že popolnoma bolgarski obraz. Imenovali so posetbne nadzornike, ki imajo dolžnost voditi bolgarsko izobraževalno propagando. Dr, Dumev, ki je nadzornik šol v okraju Niša, je pri otvoritvi neke šole rekel, da "hočejo Bolgari •- ... ' ' -A- -It . i odstraniti •pogubonosne srbske ideje, ki so obstojale zadnja l«1-' ta". Največ učiteljev pride v šol-| ske sobe v vojaških uniformah, kajti večina njih služi v bolgarski 'armadi. Se celo gledišč so se Bolgari po-| služili za bolgariziranje. Iz Sofije je prišlo v Skoplje veliko število igralcev, ki imajo svoje predsta-j ve v tamošnjem gledišču. t V Piratu in drugih mestih pa prirejajo različne k on ve rte in druge slične zabave, ki imajo namen delali reklamo za bolgarske • ideje. Časopisja tudi niso zanemarili. Vstanovili so lepo število časopisov. ki se sicer tiskajo v srbščini, toda takoj se vidi, da so to le bol-1 garski, nemški oziroma avstrijski | listi. Toda ta bolgarska propaganda pri srbskem ljudstvu ni našla lepih tail, kar si lahko vsak misli, kdor ie nekoliko ipozna snbski narod. Ker jim ne morejo Bolgari, Av-strijci in Nemci svoje " kulture" zlepa v tepsti v glavo, se morajo posluževal i grozo v it osti. Družinska tragedija. Mrs. Margaret Beutinger, sedemindvajsetletna žena je vstrelila Krištofa Beutingerja. svojega soproga, zelo bogatega agenta za premog, na svojem domu, s pištolo, katero je v pondeljek dobila po pošti. Morilka pravi, da je bila v svoji spalnici, ko je prišel mož k njej, nakar mu je ona zapovedala da se takoj pobere iz sobe, ker pa on tega ni hotel storiti, je vzela orožje ! in ga vstrelila. Ko so člani družine čuli strele, so takoj hiteli so takoj hiteli proti j sobi, odkoder so prišli poki. Na pragu spalnice je ležal mrtev Beu-I tinger, ona je pa stala S pištolo v ! roki ter zaklicala: | "Končala sem ga; zdaj me vsaj ne bo več nadlegovaL Trpela sem ga tako dolgo, dokler mi je bilo mogoče". a GLAS NAHODA, 14. JUL. 1916. F** iŠF Jugoslovanski iS ■ .-----,: 3D Kalil, Jutorta - -• lukorporirana dne 24. iftnuarja 1901 v državi Minncsoe*. Sedež v ELY/ MINNESOTA. glavni uradniki: Predsednik: J. A. GEBii, 607 Cherry Way o* 1>cx 57, Brad dock. Pa. . Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106. Pearl Av«., Lo^tin, Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BEOZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE. Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, OoU. VEHOVN1 ZDRAVNIK: Dp. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, III. NADZORNIKI: MIKE ZTJNICH, 421 — 7th St., Calumet, Kick PETER SPEHAB, 422 N. 4th St., Kaunas City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KKŽIŠN1K, fioute 2. Barley, Idaho« . POROTNIKI: WAN JUSTIN. 1708 E. 28th St.. Lorain. O. Jt 8EPH PISHLAR, 308—6th St., Bock Springe, Wjo, G. J. POBENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva av. Cirila in Metoda, Iter. X Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva av. Srca Jezusa, itey. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, at., od društva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn. Vei dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne )oiiljatve, naj se poSilja j o na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode odralo. Druitveno glasilo: "G L A S NARODA" Trpljenje znacajnega moža. Dr. Fran Detela. (Nadaljevanje). — Ti, nikar ne zabavljaj! — ira je zavračal Čebular. — Brez časnikov sploh ni javnega mnenja. <> nobenem dogodku si nt* itpa noben zobraženee izreči svoje sodbe, dokler ni izrekel nje gov list. Mi smo narejalci javne ga mnenja. Sieer bi s»* ti ne bil do nas obrnil, j«* poudari! Hrust. ln kdor prosi milostne sodbe, ne sme zmerjati sodnikov, je menil Pust. — Pepea. ali kar ste. — je mrli.ral Ivan, — jaz bom pla«-al. Tukaj si od Štejte. kar vam {rre. V-računite trideset krajcarjev; — drugo pu nazaj. Jaz grem! Mi tudi v kavarno! — je od I oč i I (Vbular. Kaj l da j«- najboljše zdravilo samota. Hitel je t doma in iz mesta van, da uredi svoje misli in presodi svoj položaj. A kakor bi ga bila dom* motila soproga, tako mu je nasanjala tukaj boleča glava in dobro je zdaj razumel Vodnikov vzklik na ršacu: — Breztelesen biti želim! Polagoma se mu je začelo svi- lati in nekako dozdevati, da ^e je hil pobratil s svojimi gosti. Hu, kako neprijetno, če je istina! — Treba bo oprezno poskusiti, kaj je na tem. Iti potem ali se mu je sanjalo ali se je bit res navsezadnje spri s svojimi gosti in jih imenoval sleparje? Da bi mu «e bilo le sanjalo! — Toda kaj. če se mu ni? Kakšne bodo posledice? Zaman bo ves 1rud, vsa muka, vse žrtve. 8eve-««a bi bil on govoril resnico, toda w o pravetn času, ne na pravem mestu. Proti goltom se človek ne •me rxpozabiti. Povabiti koga in mu potem rtanico govoriti, to kaže pomanjkanje izobrazbe, in značaj ne sme bil, če bi bila pjača tudi goste toliko omamila, da bi sedaj tudi j renrišljevali, če se jim ni to — sanjalo. Saj pili so več kot on; toda najbrž so pijače bolj vajeni; morebiti jim je krok vsakdanja zabava. Sieer pa. saj so mu oni tudi zabavljali, če se prav spominja in če se mu ni samo sanjalo. Ile kaj, naj storita, kar hočeta ! Biser ostane biser, «V ga tudi v blato teptaš. Ivan se je začel sam sebi smilili in si prigovarjati, da je malokdo toliko grenkote zaužil na tem svetu kakor on in da se mora samo svojemu krementtemu značaju zahvaliti, da ga niso strle sovražni' razmere in kruta sodba. Žalostno! Zdaj naj pa še Pust in Hrust snesta besedo, kakor sta .Miedla večerjo. Morda ga bosta pa nalašč pretirano hvalila, kar j«- hiijš- od graje. Svoje hvale prenese namreč človek precej; ampak tuja preseda Jievofičljiv-i fin. Saj misli vsak, tla njega grajaš, če hvališ tovariša. Tako pokvarjena je človeška narava. Seveda se idealist lahko tolaži z nado, da ga bodo slavili po smrti. A to je tako, kakor če I " zadel človek glavni dobitek po smrti. Ilvala lepa! Ivi i na tolažba je bila ta. da je storil, kar je bilo v njegovi mori, t e poj de po sreči, bo zasluga njegova : če ne; pa ne zadene nje ga nobena krivda; soproga je vodila njegove korake, ona delala, on je samo trpel. Ko je prišel Ivan domov, je l.ilo kosilo že na mizi. Soproga je sočutno vprašala, če mu je že odleglo. Kako neslano vprašanje! Odleglo! Kakor da bi se on količkaj menil za telesne bolečine! Nejevoljen je sedel za mizo, si zateknil prtič za vrat in se tiho lotil dobre juhe. — Zakaj pa nič ne govoriš? — je vprašala žena. — Kako ste se. imeli ? — C'ez trideset kron sem plačal, — dejal Ivan z otlitn glasom. — Precej je, pa saj nisi proč vrgel. — Bog ve. Ti ne poznaš teh ljudi; jaz jih. Zato sem jim tudi gor-ke pravii v obraz. — To ni bjlo pametno. — Pametno ne, ampak značaj no. — In kakšna je bila večerja? — Krompirjeva torta za nič. To mi bodo morebiti zamerili; a kaj se jaz brigam! Človek je kri-vie tako vajen, da bi se čiplil, če l/i mu se enkrat pravica izkazala. —i Ali nista nič obljubila? — Kakor se vzame; sta in nista. — Nič se ne boj, Ivan! Pust, te ne bo pustil na cedilu, in Hrust te ne bo pohrustal. Ta neslani dovtip je Ivana pre gnal od mize. Zaprl se je v svojo sobo, premišljeval nekaj časa, kaj vse mu utegne žugati od hudega Hrusta in nezanesljivega Pusta, in postati pretveza nevljudnosti. J J^etfboliii slučaj v tem slučaju bi potem je na divanu zaspal. Hrustu in Pustu pa je, temno-gleili Ivan s svojim natolcevanjem in sumnieenjem krivico delal; zsl? kaj oba sta že pisala vsak svojo oceno, ugodno oceno Ivanove povesti. Posebno trudila seveda se nista. Za svojo slavo jma ni bilo nič in za Ivanovo še manj; kot zastopnika javnega mnenja sta sodila sploh naglo in brez posebnih pomiselkov; vrhutega je imel gospod Hrust svoj posnetek ii/Pust zaznamek prizorov, ki so se zdeli Ivanu najlepši. Zakaj bi se ne zdeli tudi bralcem? Sestaviti je bilo treba samo uvod in konec. Tam se opozori na literarno sušo sedanjih časov, tukaj izreče prepričanje, da se bralcem ne bo nič drugače godilo kakor kritiku, ki ni mogel odložiti zanimive knjige, dokler je ni prebral od kraja do konca. Pust je bil ravno dovršil svoj spis in se napravljal, da ponese uapravljal, da ga ponese v tiskarno, ko je potrkal in vstopil, smotko v ustih, Čebul ar. — Ena sitnost, — je dejal in sedel na divan. — Kaj pa je? — je vprašal Pust. — Ali si že izgotovil oceno Sokove knjige? — Tinta na zadnji strani naj se še posuši; potlej neseni v tiskarno. — Ali hvališ ali grajaš? — Hvalim. — Treba bo grajati. — Kako to? — V uredništvu se je tako sklenilo. Rekli so, da Sok ni zanesljiv pristaš, da plava nad strankami in da je treba take ko-ristolovce, ki jemljejo od vsake stranke samo, kar je dobrega^ — brez priklade, da je treba tako malo pritisniti. Neprijetna reč. Ali boš grajal? — Zakaj pa ne? Mala reo. — Kaj pa tvoja obljuba? — Mi ne dela nič preglavice. Prvič obljubujem jaz samo pogojno; potem smo se bili snoči tudi nekoliko sprli, kakor veš, in slednjič mi leži tista krompirje^ va torta še v želodcu. Toliko značaja imam jaz vendar, da se ne dan podkupiti s krompirjevo tor to. Razlogov torej dovolj, da —-grajam. Počakaj malo! Ocena bo takoj prenarejena. da jo vzameš s seboj. Pust je sedel zopet k mizi in začel popravljati. * — Začel bom tako-le, — je dejal. — Amicus Plato, magis ami-va verilas. Resnica nad vse. Literarna suša lahko ostane. Kar sem citiral, sem citiral. Zanimivo — izpremenim v nezanimivo, izvrstno v površno, lahek popravek. — ln zdaj konec: V svoji nepristra-nosti smo navedli najlepše odstavke te povesti, tako da dobrodušen bralec lahko presodi, kakšni da so ostali. Srečen, kdor lahko odloži knjigo, kadar hoče; — kritik jo je moral prebrati od kraja do konca. — Stvar je v redu. Ti nes; v tiskarno, jaz pa stopim malo k Hrustu, da ga obvestim o tej zadevi in da se dogovoriva. Hrust je pa bil tisti čas v uredništvu Resnice, da izroči svojo oceno. — Hm, prezgodaj ste prinesli, gospod Hrust, prezgodaj, — je menil urednik in računal, koliko prostora da bo vzela ocena. — Kako prezgodaj ? — se je udil Hrust. — Knjiga je že izšla. — Ali pa je izšla že tudi ocena v Pravici ? — Kaj nas ta briga? — Prav hudo nas briga. Mi smo vendar nasprotni list. Mi ne moremo hvaliti, kar je Pravici všeč, ne grajati, kar grajajo naši nasprotniki. To bi bila lepa značajnost. Kje ostanejo načela ? Kaj poreko bralei! Če se pa skladamo mi z nasprotniki, čemu posebna stranka? Življenje je vojna, in v tej vojni smo mi generali. Potrebnost generalov dokazuje samo vojna. Odložimo torej to reč. dokler se ne odloči Pravica. — In če bo ta hvalila? — Potem ima gotovo tehtne razloge, in ti njeni razlogi so za nas takisto tehtni, da grajamo in s tem dokažemo, da se nasprotna stranka moti. Tako spoznavajo pristaši napake nasprotnikov, kar je važno; zakaj stranke ne žive tolikanj ob svojih vrlinah, kolikor ob napakah y ftprotpj k*^v — Če je povest dobra in jo na-spmtua stranka hvali, naša pa graja, je napaka na naši strani. — Nelogično, gospod Hrust, nelogično, vara v zaključek. Kaj se mora našim pristašem dobro, kaj slabo zdeti, to določimo vendar rnj. — A jaz sem sam prebral povest in vem, da je dobra. — No, in...? — Zato jo ocenjujem ugodno. — Prezgodaj, ka^or sem rekel. Kaj da je dobro za stranko, to določujemo mi. Vsekako pa ie1 dobro, da pobijamo nasprotnike,1 .dosledno in načelno. — V Pravici bo ocena ugodna, to vem. — Zatorej bo vasa neugodna. — A moje preprieanje? — V prepričanju mora biti stranka solidarna. Posebnih prepričanj ne dopuščamo. Kdor ni za nas. je zoper nas. Če nočete vi ocenjevati, kakor je nam prav, si poiščemo drugega ocenjevalca ter se zahvaljujemo za vaše nadaljnje sodelovanje. Opozoril bi vas samo na to, da imate nekaj predujma. Hrust je šel po sobi gori in doli in premislil svojo zadevo. Za prepričanje mu pravzaprav ni bilo mnogo, za pisatelja in pobratima Soka še toliko ne; čemu bi se — zanj žrtvoval! Dandanes se ne živi brez cvenka o petju ko ptič. — Dobro; bom grajal. — je zmignil Hrust z rameni in se u-stavil pred gospodarjem. — Prav. — mu je podal urednik roko. — Težav ne boste imeli. Nobeno človeško delo ni brez hib. (e preberete knjigo še enkrat, boste zapazili, koliko slabosti in napak ste pri prvem, površnem branju prezrli. Zdravi in na svidenje! Nam bi bilo jako žal, če bi izgubili vašo izborno moč. (Konec prihodnjič). jljzemlja,kmetje in domj] H. IZKAZ DAROV (naročnina na "Avstrijske Vojne Slike") za avstrijske — posebno slovenske vojne jetnike v Sibiriji: Znesek I. iakaza $10.00 Mr. Tony Reljac, Cohan, Ala., ....'...'......... Mr. Andrew Mr a via, Ces- viek, C'al............. Mr. Frank Znideršič, Primero, Colo.,.......... Mr. Frank Jermanu, Kich- wood, AV. Va.. ....... Mr. M. Slapu ilk,. 0>llin- wood, Ohio.......... Mr. Frank Majet.iv, Oak- da-le. La., ............ Mr. Petei- SohuLtz, Pirtle ville, Ariz., .......... Mr. John Speli, Cleveland, Ohio........... Mr. Casper Reven, ('res- son, Pa., ............. Miss E. Volkovich, New York, N. Y., ......... Mr. Frank Troba, Ward. Ala.................. Mr. John Hrovat, Brew- . ster. Ohio, ........... Mr. Mat. Kržen, Saiginaw, Mich................. Mr. Louis Urbane, Rosebud, VVr. Va.,......... Mr. Stephen Pahoir, damns City, Pa., .......... Mr. John Pefcrič, Tono- pah, Nev............. Mr. John Luizar, Lorain. Ohio................. Miss Mary Jerxna, West Newton. Pa........... —.50 —.50 —.50 —.50 .50 50 —.50 1.00 —.50 .50 50 —.50 —.50' —.50 Skupaj $19.50 Naročilo na brošuro in denar (50 centov za vsako brošuro) naj se blagovoli poslali na : Victor J. Kubelka, 17 Battery PI., New York, N. Y REŠENA BOLEZNI LED IG. H. II. von Sehlieku, tovarnarju Bolgarskega Krvnega Čaja, kateri je s stotisoči bolnikov v stalni zvezi, in dobiva dannadan cele kupe zahvalnih pisem od onih, katerim je Bolgarski Krvni Čaj povrnil zdravje, je pisala naša rjoakinja Ana Rais, P. O. Box 73 Valley. Wash, sledeče pismo "Prav lepo se vam zahval ju-' jem za vaš Bolgarski Krvni Čaj. Veliko sem pretrpela vsled bolezni na ledicah, takoj ko sem pa začela pti vaše zdravilo, je bolezen pojenjala in zdaj je popolnoma prešla." Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja pet mescev, pošlje za 1 dolar kamorkoli : Marvel Products Co. , 9 Marvel B&g. PITTSB0EGH, PA. Opomba. Ako želite posiljatev zavarovati, pošljite 10 centov več. v priznani prvi poljedelski-državi Amerike v državi Missouri. % u Imam še nekaj kosov POCENI, in sedaj je moja zadnja ponudba, da moiete dobiti te zdolej navedene kose zemlje za posebno nizko ceno. w Rojak, vabim ta, da prideš zdaj pogledat, in ako *i videl že kdaj na svetu lepše trtje, ki je bolj zdravo in polno, potem ie tvoj, kateri kos si sam izbereš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKE6A CENTA PLAČE. * Našel boš tukaj polje, ki ga ni nikjer na svetu lep8^-< ga; vrtove, zelenjavo in rože, da se postavimo v vrsto katerikoli države v Ameriki Našel boš vsakovrstno sadje, ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem. < Našel boš v bujni rasti vse vrste trave in detelje ter tudi vsakovrstno soeivje, kar si ga sploh kdaj jedel. Videl boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga pac hočeš saditi. Fižol je sajen dvakrat v letu,' ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, potem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker ali 6,000 galonov kosmulje (goosberry). Našel boš tudi polne pajne najfinejšega medu m Afr lelo polno kokoši in jajc. Videl boš, da imajo Slovenci, mali kmetje, od 10 do 20 glav goveie živine. ČE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLAŠENI KOS -TVOJ ZASTONJ. • Našel boš deželo prepreženo z železnicami ter šole, eno do d-ve milji narazen Ako te zanima cerkev, našel jo boš katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tukaj tako dobri kot kjerkoli drugje. Videl boš. da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko različnih rastlin z vspehom prideluje, kakor v tukajšnjih krajih. Pronašel boŠ, da vedo oni ljudje, ki fe dežele nikdar videli niso. povedati o suši in bolezui, prebivalci teh krajev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se baš, d« imamo izvrstno pitno vodo. Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj, lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega ne dobiš nikjer. PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO FRANK GRAM, NAYLOR, MO. POSEBNE PONUDBE SO: 40 akrov ravnine, izsekan gozd, en aker izčiičen, aker $25.00. 80 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $25. 120 akrov ravnine, mala hišica, 1 aker čist, aker po $23.00. 200 akrov ravnine, gozd Izsekan, aker po $24.00. 160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, 5 akrov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00. Vso to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam v na-J*m ter plačam po $5.00 od akra. Imam valovite kmetije, deloma čist svet s hišami od $10.00 do $30.00 aker. Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam fcfiet let časa za izplačati z 5 ali 6% obresti z garancijo, la se svet čisti. JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATI ZA $7.00 DO $10.00 PO AKRU. Vse navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol in železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežban čebelar dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni junija polovico medu kot popolne plaoo. FRANK GRAM. Navlor. Mn. r GLAS NARODA, 14. JTTL. 1S18. Slovensko kttoliiko b a b podp. društvo sveta Barbare m. ==sb ZA ZSDENJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE Sedež: FOREST CITY, PA. hkarp«rlru« dmm 21. i§M«ijk 1902 v drUvi PcuiflvaKia ^ GLAVNI LRADNHU: Predsednik: JOŽ F F rKTFRXEL, Box 9S Wlllock, P«. I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box &47, Forest City, Pa, II. podpredsednik: LOCIS TA D CHAR, Box Ki5, Rock Spring Wyo. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tjQnlk: JOHN OSOL1N, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MCHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., Joiiet, IU, VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. MARTIN IVKO. WOO Cfalcaffo St., JoUet, 1IL NADZORNI ODBOR: Predsednik: IQNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St, Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORNIČ, Box 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVClČ, Box 705, Conemaugh, Pa. ILL oadiornlk: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Are., Cleveland, Oblo. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN. Box 72, East Mineral, Kana. I porotnik: MARTIN STEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kana. II. porotnik: MIHAEL KlAJPČIČ, G2S Da v sou Ave., H. F. D. I, Green-field, Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: PredKdnlk: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11H, Bridgeport, O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. IL npravnlk: PAVEL O BREG A K, Box 402, Witt, I1L Doplal naj ee pofilljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest drv, Penna. Društveno glasilo: MG L A S NARODA". neea visoko, in zaito ni imela zdaj smisla za uekdanjost in jo je tuja •beda nič vee zanimala. Zato sta oba umolknila za nekaj ea.sa. Miroslav jo je moiče opazoval. Njena lepota ga je očarala. Vse je bilo lepo, kar je videl, in v tej krasoti se je zibala ona, katero je ljubil tako močno/ "Mina, ljubil sem te m še te ljubim!" je kriknil nenadoma. Njegov gias je bil bolesten in a-mahnil je nazaj na stol. ''Ali se spominjaš srečne preteklosti?" je nadaljeval strastno. Ujet je njeno roko in jo krčevito pritiskal na svoja lica. Mina je ostala hladna. "To je pretfeklo", je rekla. "Zame preteklost ni bila srečna, sedaj vem to", in zamahnila je malomarno z roko. ^jen glas se je zdel Miroslavu ošaben in v besedah je ležala surovost. Mina je nadaljevala: "Ti veš, da je bila tvoja ljubezen otroška... neumna. Sedaj si J že toliko odrastel, da izpoznaš, da je bilo vse le otročarija..." "Toda jaz te še vedno neizmerno ljubim!" jo je prekinil, skočil k njej in jo hotel poljubiti. Mina se je njegove besnosti zelo prastrašila, odslcočila je naglo in zakričala. V tem hipu so se odprla vrata, in Marta je vprašaj oiee pomolila glavo v sobo. "Zapri!" je ukalzala Mina. Iščem svojega strica FRANKA ZUPANČIČ. Doma je od Sv. Križa pri Litiji. Prosim ga, da se mi javi, ali pa če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani. — Louis Bizjak, 734 Main St., W. S., Saginaw, Mich. (13-15—7j NAJBOLJA TRGOVINA OPOJNIH PIJAČ V AMTgpnrT Naročite vse pijače pri nas po pošti. Ekspres vam jih prinese v hišo. Ud. rž. Whiskey.. $2. $2.50 $3.00 Beli rž. Whiskey.. $2. $2.50 $3.00 Rum (rdeč)......$2. $2.50 $3.00 Gin ali Brinjevec. $2. $2.50 $3.00 Kimel........... $2. $2.50 $3.00 Anisette.......... $2. $2.50 $3.00 Bozolijo_________$2. $2.50 $3.00 Vinski špirit.....$3. $3.50 $4.00 Vina sladka ali kisla____________ $1. $1.50 $2.00 Pišite po natančni cenik whi- Zdaj je čas,da kupite farmo Ako ste se namenili kupiti farmo ali zemljo za, farmo, sedaj po leti je najboljši čas zato, ker zdej morete videti kaj vse in kako za-more zemlja roditi. Mi imamo več tisoč akrcv zemlje v največji slovenski koloniji v Ameriki, katera je v Clark okraju in državi Wisconsin. Zemljo prodajamo v kosih po 40, C0. 80 in več akrov na lahke in dolgotrajne odplačila. Onim našim kupcem, ki žele, postavimo tudi dobro hišo,, hlev dovolj velik za začetek in razor jemo nekaj zemlje, a vse to na lahke in dolgotrajne odplačila. Pridite in poglejte farme svojih rojakov , ki so se naselili tu pred več leti, porazgovo-rite se z njimi, pa bodete zagotovo kupili farmo tukaj. Pišite po po jasnila. Naslovite: Homemaker Land Company Dept. 3, Tioga, Wis. Mina. oman, — Spisal a. p. Rušič. (Nadaljevanje). XXVI JI. Ker j»» bilo poletje hladno in vreme zeJo ugodno, sta namerila Mina in Carlutti na daljše potovanje. Prepotovala sta severne kra>je in se nato preko romantične Tirolske podala po krasni Am peški dolini v gornjo Italijo. Ostala srta nekaj časa na čarobnean Lidu iu se nato preselila čez morje na avstrijuki Kvarner, dokler se na 7-inm nista ustavila v Trstu. Namenila sta, da tu preziinita, zakaj Cariniti j< imel tedaj največ kup-•"•ijskLli poslov v ravno mogočno rastočem Trstu. Carlutti j*- tu Mini uredil razkošno stanovanje, imela je celo prvo nadstropje in moderno zidano stanovanje je bilo lepo, okusno opravljeno. Pohištvo je bilo izdelano iz dragega mahagonija in o-krjuštaio umetniškimi baročnimi rezbariti. Tla so bila iz črnega in belega lesa v podobi velikih zvezd dn sobne slikarije j« napravil znan mojster. Po sobah so viseli pozlačeni lestenci iu stene so bile okrašene z umetniškimi pokrajinskimi slikami, ki jih je nabavil Carlutti po raznih impresionist Lenih razstavah. Vse je k;d/.alo na boga*rtvo in na razkošnost hrepenenja po lepoti in umetnosti. \ te«n stanovanju st sili mešana družba: bogati trgovci, bankirji, politiki in žurnalisti, s katerimi je imel Carlutti vsakovrstne zveze. Tisti čas se je Car lutti močno potegoval za neko večje javno delo ter je hotel svetu imponirati z bogastvom in močjo. Vabil je tedaj razno vplivno gospodo k sebi, dobro vedoč, da »e bodo izdatki tega razkošja sijajno obrestovali, če se mu posreči namera. Podkupil ji* žurnaliste, ki so pisali v listih o njem in njegovih komercijskih talentih ter strokovni na obrazen osti. Skratka, dela'1 je tako, kakor delajo to modri ljudje s praktičnimi cilji. Javnost je neprestano nadlegoval s tem, jc daroval za razne dobrodel ji« Ana p rave majhne svotice, o katerih pa so morali poročati časopisi. Z raznimi bogataši, ki so biH obenem javni fuidccijonarji, je stopil v kupčijske zveze in tako si je gladil pot d-o milijona ... Ta misel mu je neizmerno ugajala in ponoči je včasih premišljeval o tem, kako bi se povspel do kre-zovstv* in s tem vplivnega, mogočnega čin i tel j a v vsem družabnem življenju. Poznal je osetono nekaj ljudi, ki se jim je posrečilo preriti se d"o površja in zato je bilo njegovo hreoenenje še močnejše. Zavist napram tem mogočni-kom je <|>ila bič, ki ga je gnala v njegovi želji po denarju in neizmernem bogastvu vedno naprej uentAidljivo delujočega in računaj o^eiga. Želja po bogastvo in u-ii vanju, neizmernem in razkošnem trni v ari ju, ga je naposled povsem prevladala, g Mij«g i* stala pod vplivom G. F. ZARUBA & CO. 313 third avenue. Dep. g. n. arire. Rodilo se je sovraštvo , ... ... ... . . . njegovi mladostni duši. Nje ni se nekoliko bolj. u je preskrbel „„,.,„„•;,; . • v., ... .. , , - , . . mogel sovražiti, pa*c pa je sovražil uentelja; zadostovalo ie. da 10 ie i : u-i , . r, ' J' vse, ikar je bilo okro» nje. Zaso- izobrazil . skeya, vina, okrepčujočih pijač Mop>la je v sosedno sobo in se'itd> m plačamo ekspresne ali že-kmalu vrnila. Stisnila mu je v ieznigne stroške ako naročite za pest bankovec in rekla mirno, sko- $5 oo ali več Naro£te tiskovine, raj ukazujoče: Izalepke, zidne koledarje, kupice __'Pojdi si-daj, Miroslav! In po-;zažganje> odpirače, vse dobite brezobzirnega pehanj, in tudi v ^ se domov^' ^^ ^.^ezplačno s naročilom. njej se je p od eg tega bogastva ro-| Ko je ^ ' ^ trudila! ^ ^tnemp^mu'' V ** SaiU{!Pa"na ^vest. Postala je imKj dostojailstven o4>raz. Zadnji poročenem pismu ponosna m na nekdanjo revsemo ^^ je gnyorlla ^Sl ill kar je mislila prepirljivo m posmehu-' m.Ql?.ofe trdo joče. Zavedala se je svojega dm-, Gn ^ ni eanil z mesta v njem zabnep ugleda m svoje reprezen- je stl.a4no di,vjaflo. Ea je ^ zelo« taeijske naioge, ki ji jo je mnogo- m,ad jn neizkll^n, Mini,n ^ » eila njena elesna lepota. ( arlutti kl lal^ie so ga pre. PITTSBURGH, PA. .10 je potreboval kot potrebuje va,ri/e. Rodilo se je sovraštvo v| NAZNANILO IN PRIPOROČILO pa soba okrasa, in da se izobrazi n;IM> :e ;ZI>rea.0 ^etle inkorporirano v Združenih držala sedaj, se nihče ni izpodtaknil' , „„ , *,- J . vah. i ^ . „ . . , . \asi tvrdku nova vptkImi- m an nad tem m nihče vi»raj»al po legi-* ,-j , , , , , *\ J, ^asi je ivruka nova, venaar pa so . • q 1 - ^ _ % Klel da gle. ' " s .j Mina se je opn-ala na mizo ui se Amerike že mnogo let. igrala z rdeči-m nageljnom, ki ga' Priporoamo se za nakup zlatnine, je imela v roki. • jrebrnine žepnih in stenskih ur, t t d. ,, , . , , . . Pri nas bode vsaka ura, predno se jo , Zaprl je vrata za seboj. Njegovi da iz rok> natanCno regulirana ln prepočasni, okorni koraki so odme- IskuSena. Posebna 201etna praksa v i vali iz predsobe. j popravi ur ln zlatnine v starem kraja Mini je bilo hipoma žal. Toda In Ameriki. Priznanja ln pohvalo Ima- ,, , .. . . . .. XT. njen mrzli ženski razum je bil ve- ^ ^mo od rojakov, temv^ tudi.od < arlutti ji ni mogel ustreči. Nie- r, -r, - drugorodcev. Ne bomo se bahall, tem- gova prva žena Leja je še živela, l + T re,Pr,cana' da je morala to veC prlnesite all ^^ pokvarjeno l.il rnWnv •storitl ln »a zapoditi, se je vendar uro, zlatnino all grafofon, ter se pre- n.ie„o\ i.rvi za- bojevala sama s seboj. Usmiljenje prl&Jte. ki se je Ubijal s' NaSa posebnost Je novi govorilni ljubil njo, je sililo' na 8troiI aI1 Brafo,onl' prl kat<'rlh 1,1 IZUMITELJ! želite li informacije kako da izpopolnite in zavarujete SVOJ IZUM, pišite v slovenskem jeziku in Vi bodete takoj dobili natančen odgovor v slovenskem jeziku. Knjižico zastonj vsakemu, ki jo zahteva. Pišite na naslov: A. M. WILSON, 310 Victor Bldg. Washington, d c. ■gjtMSfjya^^ BiMiaiaiaiEigfiragf^ Nov uzoren pisalni stroj! KUPITE GA SEDAJ! 11 Da, triumf na tem polju je tu! I Ravno je prišel — in prišel leta, predno so ga izvedenci pričakovali. Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta idealni stroj. Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, ko smo clali svetu prvi vidljivi stroj. Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki bi bil sličen novemu Oliver "9". Mislite na tako nežeu pritisk, da bi stopinja mačice pritisnila tipke! POZOR! Najnovejše iznajdbe, katere je opaziti na tem stroju, kontrolira vse Oliver. Celo naši prejšni modeli — slavni kot so bili — niso imeli dvojnega premikača. -Ta daje celo kontrolo črk in znamenj v mala prsta leve in desne roke. In ta vam pusti, da jih pišete le z 28 tipkami, najmanjšim številom na kateremkoli pisalnem stroju. Pisalci na vse druge stroje lahko rabijo Oliver '4 9" takoj ter hitreje in lažje. SVARILO! Ta krasni novi Oliver prihaja po stari ceni. Ne stane vee kot zastareli v primeri z novim razkritjem. Dočim so novi deli Oliver-ja dragi, smo zenačili večje stroške i tem, da smo napravili konstrukcijo bolj pri-prosto. Odločite se sedaj videti La umotvor, predno izdate dolar za kak drugi pisalni stroj. Če rabite kakega drugega, se prepričajte, koliko več stori ta. Če rabite Oliver, je naravno. da si želite najfinejši model. , . . ---je duo o Krog nje na zunanje, zakai tudi - f - , " ■ ,, , ... . . , J ' . . . ,vrazil je svet, ki je bogat m ne-Carlutti je imel svojo splošno iz- lijeiK Bil e nepopirao pom, obrazbo e na zunaj. Vse se je su- duievuo izW.exi. ka-Io okoh forme, pri katen so le-j Rogom!" je dejal tiho, ko- pe obleke m siguren nastop pre- m;) j Pri vratih je ol)Stai potrebni pritiklmi. Mina je vse to blf< R stragtjo in y ^ kmalu spoziiala in se ravnala po ljubim ^ ^ vedno To tem. Njena duša je postajala mr- jq -.«„„„ , - , , . . , . . . 1 . ua razumem, da ne vesu kam bi zla, neobeutna m nesprejemljiva , v^.,..^-., a . ^ . . . , , • z menoj. Nesrečen sem, menda na /.-.i gorka eustva, ki so jo nekdaj kra.siia. K<>lela jo je zajest, da ni nikoli sprijazniti s to mislijo. Ta zavest je bila, ki jo je delala včasih otožno, da je imela objokane oei. Carlutti je poznal to njeno bol, katero mu je razkrila že večkrat, in to posebno tedaj, ko je fca-eirtila, da je postajala vnovič mati. . i do tega dečka, tem, da je zbirala vča-j°^a silno jezilo, da jima brani mr-J^^^V^ 1__"" treba menjati Igle, nadalje ploSče t m-eeprav je bil njegov prvi kon sodnijsko ločen, je vendar moral plačevati alimente. To *■ -xem, «aa je ijudii njo, je ei r-' ,. . , . . _ ireua uicuja zla postava izpolniti tudi to Z:ld.|P^^Je. Bojevala se je s tem eu-)Vseh je2ikih. nio formalnost stvom, ker je videla, kako je od-j Posebno znižane eene za teko«! niMee, ' " J viro>iut. ne povejte ničesar Grbi o tem. — Sreča, da ne ve Roza Pompou. Roza je ž.' kleeala pri njej in ji govorila: — Vidiš, luoznala. da bi vas prosila kake pomoči. — No, slednjič je to vseeno. — Zdaj sta obe rešeni. — Kaj ne, da me bosta obiskali? — škoda, da se ne morem govoriti s tvojo sestro. — Agricol. ali grem že lahko k njej? — Ne, zdaj še ne. i — Pa že vsaj jaz? — je zaprosila Grba. — O tem se bom t že pomenili — je odvrnil kovač. — Vsako najmanjše razburjenje bi ji zelo škodovalo. Adriena je neprestano, opazovala Rozo in pri tem mislila, kako je bilo mogoče, da je zaradi take ženske Džalma pozabil nanjo. — No, zdaj se bova pa med ve pogovorili — je rekla Roza. ko je vstala in pristopila k Adrieni. — Zdi se mi, da se imava precej po govoriti. — Le govorite gospodična — ji je rekla Adriena. — Gospodična Roza, vi gotovo ne veste, kdo stoji pred vami — se je oglasila Grba. — Kaj bi ne vedela. — Možkim je čisto vseeno, če se rodi ženska v gradu ali v hlevu, samo da je lepa. — Zdi se mi, da ni tukaj priprave prostor za take pogovore — je odvrnila Adriena. — Meni je čisto vseeno. — Ako vam je ljubše, idiva v mojo sobo. — Zaradi mene. — Tudi v vašo sobo grem. samo če imate stol — je rekla Adriena in jo zaniČljivo pogledala. — Ali boste res šli? — se je oglasil Agricol. — Prosim vas. ostanite toliko časa pri moji ubogi prijateljici, da se vrnem. — Zatem se je obrnila k Grbi rekoč: — Saj vas lahko zapustim za par minut, kaj ne? — Mir je vaše najboljše zdravilo. — Ako boste dovolj močni, vas bom še danes vzela k sebi. Rozi se je zelo čudno zdelo, ker je taka ugledna dama govorila tako prijazno z ubogo šiviljo. Zatem sta odšli v pritličje, kjer je bila Rozina soba. Ko sta dospeli v sobo, je rekla Roza: ■— Prosim vas, sedite. ' ~ ^ Zatem se je vpila z rokama v bok in začela gledati v krasne oči svoje tekmovalke. \ 1 ^ Sedmo poglavje. V ^ BOGATA IN REVNA DEKLICA. f Nobena ni hotela prva izpregovoriti. — Slednjič je pošla Rozi potrpežljivost in je rekla: — Če nočete vi začeti, moram jaz. — Vrjemite mi, da bi ne tfH-šla k vam. — Namenjena sem bila k Grbi in sem vas tam čisto slučajno srečala. — Gospodična — ji je odvrnila Adriena — prosim vas, povejte mi, zakaj me sovražite? — Zakaj T — Moj Bog. to vprašanje pa res ni na mestu. — Ali mislite, da mi je bilo lahko pri srcu, ko je planil oni človek pred panterjevo kletko m vam rešil šopek? Pri tem pripovedovanju so se ji oči svetile v taki čudni svetlo bi, da se je Adriena prestrašila. — Zategadelj sem ga pa tudi pustila na cedilu — je nadalje »vala Roza. — Se rad bo prišel k meni in presneto me bo moral prositi, če bo hotel, da se ga bom usmilila. — Prepričana sem, da bi se takoj poročil z menoj, samo če bi mu le rekla eno besedo. — Ko sera vas vprvič videla, sem sklenila, da se bom maščevala nad vami. — Ko sem vas pa videla kako prijazni in dobri ste bili z ubogo Grbo, sem s« premislila. — Toda to je končano, veste. — Zdaj ste mi ravno-tako neljubi kot ste mi bili prej. Po teh besedah je udarila s tako silo s peto ob tla, da se je vse streslo. Adriena je takoj izprevidela, da ni ona zapustila Džalme, pač pa Džalma njo. — Kaj pa je to — je nadaljevala Roza, — če vam je šel po so-Pffcf — To j« že navada v Indiji. — Ako bi vam padel -v gnojnico, Ibi tudi šel ponj. — Nikar se ne jezite, gospodična. — Žal mi bilo, ako bi vas kdo irazialil, oziroma, če bi vam na kak drug način kaj hudega prizadel. — Ali mislite, da me je pretepal? — Ne, ne, motite se. — Sploh pa nisem bila zaljubljena vanj. — Saj ie ne vem, če zna ljubiti. — iau moj Nini-Moulin, to je vse nekaj drugega. — Kaj pravite, gospodična? — Nini Monlinf , — Seveda. — On je moj prvi in edini ljubimec. — Kakšen je pa ta človek? — To je najboljši pisatelj sedanjega veka in najboljši prijatelj Reda. — Adriena je vztrepetala po vsem telesu. — Prepričana je bila. da je postal Džalma žrtev Rodinovih in Aigrignyjevih spletk. — Zakaj ste pa pravzaprav zapustili tega gospoda Moulina? — jo je vprašala. — Saj ga nisem zapustila. — On mi,je rekel, da bo lahko dobil veliko denarja, če bom delala po njegovem navodilu. — V kočiji me je peljal pred Palais Royal in me tam predstavil nekemu malemu suhemu človeku, ki mi je naročil, da moram vjeti princa v svoje mreže, če hočem dobiti denar. — Ker je princ res lep človek, sam se takoj podala na delo. — Neprestano sem bila za njim in pri njem. dokler se ni dogodil oni prizor v cirkusu. — Tedaj je bilo konec med nama. — Kot sem že rekia, jaz se ne pustim nikomur voditi za nos. Par trenutkov zatem je prijela Adrieno za roko in vzkliknila: — Saj re*. zdaj je vse končano. — Zakaj bi se se za naprej sovražili? — Mene noče več; ako ima zdaj vas rad, nimam jaz ničesar proti temu. — Kaj me briga. — Oprostite, če sem vas prej razžali-la. — Dopadctc se mi, ker ste bili tako dobri z Grbo. Tedaj je pred vrat mi zakukurikal petelin. — Adriena se je zdrznila in vprašala: — Gospodična, kaj pa je to? — Nikar se ne bojte. — To je Filemon. — Filemoi«? — Kdo je to Filemon? — To je moj novi ljubimec, naslednik Nini-Moulina. Vstopil je mlad mož, ki je bil na prvi pogled videti nekoliko pijan in brez ozira na Adrieno začel objemati Rozo Pompon. t Dalje prihodu liO.) POTREBUJEMO 200 mož za rezanje kemičnega lesa. $1.50 od klaftre. Ravnina in lep gozd. Potrebujemo takoj 6 ali 8 boardingbossov. Ward & Guncheon, Norwich, McKean Co., Pa. (11-22—7) Dalmatinsko-Kalifornijska vinarska zadruga je edino domače podjetje, ki ima veliko skladi&e vsakovrstnega vina in žganja v mestu New Vorku. Vse naše blago je pripravljeno po domačem načinu iu je zdrava in naravna pijača, najboljše vrste. ZA VSAKO PO-SlUATEV JAMČIMO. Cene m sledeče: RDEČA VINA: Claret sod 52 galon Je......$2fi.M Zenfandel sod 52 galon le ... £tt.00 Barber* »od S3 galon le .... $33.00 Burgendy sod 52 galon le____35.00 Opol sod galon le........$40.00 BELA VINA: Riesling sod 52 galon le......37.00 Hoek sod 53 galou le.......$35.00 Hjtuteriie nod 53 galon le____$40.0« VINSKO ŽGANJE: Nod 37 do 28 galon____$2.15 galona So«l 50 do 52 galun____$3.10 galona Vsakemu, ki naroči od nas petkrat eno in isto blago, mn Je pošljemo šestič zastonj. Torej pri petih sodib vina iste vrste, dobite šesti sod ZASTONJ. Z naročilom pošljite Money order ali pa gotov denar v priporočenem pismu. DALMATINSKO-KALIFORNIJSKA VINARSKA ZADRUGA 140 Liberty Street, Ap. A. New York, K. Y. Za trgovce so bosebue rene. IŠČE SE GOZDARJE Za delati drva; $1.35 od klaftre za rezati kemični les. Za lupljenje; najboljša plača. Ko preneha sezija, je dovolj dela od kosa ali pa v kempah. Za izdelovanje oedra; največja plača od kosa za rezati logse, stebre, trame, švelarje itd. Za splošno delo v gozdu; najvišja plača. Stalno delo skozi celo leto. 1. STEPHENSON CO., Trustees, (11—7 v d)_Weils, Mich. NAZNANILO IN PJUPORO-ClLO. Cenjenim rojakom v Clevelan-dn, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni aaatopnik dobit« "GLAS NARODA" okoli Utrl mesec« dnevno, iiviemfl nedelj in po-stavnih praznikov. "GLAS NARODA" Ishaja dnevno na iestih straneh, tako, da dobite tedensko 86 strani berila, v mesecu 166 strani, ali 624 strani v itirlh mesecih. "GLAS NARODA1' donate dnevno poročila s bojišča in rasne slike. Seda; ga sleherni dan razpošiljamo J S,0001 — Ta številka jasno govori, da Je list zelo razširjen. Vre ocobje Usta je organizirano in spada v strokovne unije. Pozor! PozorI V zalogi imamo iz starega kraja importirane SRPE. Gena 60 centov s poštnino. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Kos letos nimamo v zalogi, ker jih ni mogoče dobiti iz starega kraja. Srpi so nam ostali še od prejšnjih zalog. i Vaše dete je v nevarnosti, če joka. Baby's Safely Rwomrwrnded tor Infants as a remedy (ur Wind Colic. Griping in the to»eli. Inldiitum and Teething trouble PRICE 35 CTS. - Prepared by Royal Mfg. Co. Diqiism. Pa Mr. FRANK MEH, kateri je pooblafičen pobirati naročnino na naš list, knjige in druge v našo strogo spadajoče poale ter izdajati pravo veljavne potr dila vsled česar ga rojakom naj-topleje priporočamo. Upravniatvo "Glas Nardda" I Dete joka, ker čuti NOTBANJE bolečine. NE PUSTITE, DA BI DETE JOKALO! NE PUSTITE, DA BI DETE TKPELO! ' Izrežite tole sliko in idite v lekarno ter kupite steklenico BABY'S SAFETY za 35 centov. TO BO MOBDA REŠILO DETETOVO ŽIVLJENJE. BABY'S SAFETY je najbolje zdravilo zoper KRČE, GRIŽO, NADLEGO Z ZOBMI, KOLCANJU IN ZAPRTIJI. To bo olajšalo vašemu detetu in bo do-' bro spalo. i Ako ne morete dobiti originalno v lekar- • ni, potem pošljite nam papirnati dolar v 1 navadnem pismu in mi vam bomo poslali tri steklenice BABY'S SAFETY ter natančno navodilo. Poštne stroške plačamo mi. Pišite na: Royal Mfg. Co. Dep. C. Duquesne, Pa. Dr. LORENZ, Specialist moških bolezni. EDINI SLOVENSKI HRVATSKI HOTEL v RANKINU, Cor. Hawkins Ave. in 4. ulica. Jos. Starčevič, lastnik SLOVENCEM dobro znan še z Butler St., Pittsburgh, Pa. Izvrstne domače kakor tudi importirane pijače, gorak in mrzel prigrizek vedno na razpolago. Rojakom se priporočam. Jaz sem edini hrvaško govoreči specialist moških bpleznl v Pittsburgliu. Pa. DR. LORENZ. €41 Tenn A v. II. nadst. na nliro. Ura ti ne ure: unevno od 9. dopoldne do 8. ure zvečer. V petkih od 9. do{K*lne do popoldne. Nedeljo od 10. dop. do 2. popol. Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji. Lahko se pošlje denar sorodni kom, prijateljem in znancem, kateri se nahajajo v ujetništva Rusiji ali Italiji. Potrebno je, ka> dar se nam denar po&lje, da se priloži tudi ujetnikova dopisnica ali pismo in se nam tako omogoči pravilno sestaviti naslov. Ako nameravate poslati denar ujetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegor naslov, ker ako bi odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli več na istem mestu in mn ne mogli uročiti denarja. TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St.. New York. N. Y. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER-NEW YORKU ANTON BURGAR_ 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postrežem. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav >'*Hkont pri 28 p«lc'h —Jfj Cena 15 centov, ff nr Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na [eni strani Zjedi-njene države in na dragi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogroke s Italijo. Cena je 15 centov. Veliki vojni atlas vojsk nožih se evropskih držav in d* Mnnij sirih posestev vseh yelesO, s OIjingi 11 rasnih zemljevidom Cena samo 25 centov* Naročila in denar RoiljiU na: Slovenk Publishing Company, 82 CORTLANDT STREET; NEW YORK, N. T. rAlUTAU V> fT~ S• >t * T ct' • .A 'I -V 'V.* , ''V ' ' t- . 1 X / : > r , r - ' < . ^ Kadar je kako drnStvo namenjeno kopiti band ere, zastave, regal je, god bene inštrumente, kape itd„ ali pa kadar potrebujete uro. verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas sa cene vprašate. UpraSanje Vas stane le 2e. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike. ve£ vrst pošiljamo brasplsžno. PiSite ponj. . IVAN PAJK k CO., Ooimmangh, P*., Box 328. POZOR ROJAKI! NSJbmMSsi M ■Mtkjbrkala •tik todnifc bul |Mtl Is mIUh fcrsMi teU te bnSs te mM* nitiisdsll Is polnom« odstranim. Kdor bi smJo atffsvDs bra lupohs rskU mu jamčim as ST00. Pitt to takoj »o conik. ldsa takoj poiljam firtmij, JACOB WAH&0. 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. Rojakom v Lorain, Okie 1b oko-ltek naznanjamo, da jih bo obtoka! na! wtopnik JOHN CUMft* U jo pooUaitea poMvati mi* atoo m ttot Gloi Naroda. Kt] pravijo pisatelji, učenjaki ln driavnlkl o knjigi Bert* pL Buttner. "Doli z orožjem!" Lev Nikolajevi« Tolstoj Je pisal: Knjigo sem s velikim oHt kom prebral in ▼ njej našel veliko koristnega. Ta knjiga aeU vpliva na Človeka ln obsega nebroj leplb mlslL Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla msdsme Staal al bilo na sveta tako slavne pisateljice kot Je Suttnerjera. Prof. dr. A. Dodel: 'Doli s orožjem' Je pravo ogledalo sedanjo-ga časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da ae bližajo človefitvu bolJBl časL Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lad. Jakobovsld: To knjigo bi človek najrajie poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo bral. Štajerski pisatelj Peter Bosegcer ptfe: Sedaj sem t nekem gozda pri Grleglach ln sem bral knjigo s naslovom "Doli s orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenja. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v ves kulturne Jedke, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bi Jo tudi v So Lah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbo, ki bi razžirjala to knjigo? Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj bral-- C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so jih spisali ljudje, ki se borijo sa svetovni mir. Hans Land (na shodu, katerega Je Imel leta 1800 v Berlinu)i Ne bom slavil knjige, nuno Imenoval Jo bom Vsakemu Jo boni posodil. Naj bi tudi ta knjiga naBa svoje spostolje. ki hi BI žnjo krlžemsvet ln učili vse narode. Finančni minister DunajewsU Je rekel t n^Kfni svojem sovo* m r poslanski zbornici: Saj Je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voj*» •ki strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta D sta pL Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delo. da se ne bo nikdo več navduševal aa vojno, če bo prebral to ksjlfo. GODNA 00 CENTOV« ■esefcpts Je prflf Siovenic Publishing Co^ 82 Cortlandt Street, .Hew York Oityp H, T, ■ . " : " V L '