KRALJETINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU BAZ BED 32 (2)
INDUSTRIJSKE SVOJIN® IZDAN 15. MARTA 1925.
PATENTNI SPIS ŠTEV. 2654.
Pilkington Brothers Limited, Glass Works, St. Helens,
Lancaster, (Anglija.)
Priprava za bruSenje odnosno poliranje šipnega stekla.
Pijava z dne 26 januarija 1922.	Velja od 1. februarija 1924.
Prvenstvena pravica z dne 31. julija 1919. (Anglija)
Istam se tiče priprave /a brušenje odnosno poliranje šipnepa stekla in ima svrho, da ha-anovi,tejše izkoristi kakor, dosedaj, delovno opravilo, obratno silo in brusni materijal.
Prejšnji gradbeni način brusnih in polirnih strojev je imel eno pravokotno mizo, na katero je bilo trdno položeni steklo, in sem in tja idoče trenjske sanke, katero so ležale pri-tMijene na steklu in isto brusile, likale in polirale, m tj tern ko se jih je oskrbovalo * brusnim sredstvom. Pri tern je dobival ali sestav trenjskih sank ali miza gibanje pravokotno k onemu porivanju sem in tja, tako da je bila cela ploskva stekla enakomerno obdelana.
Kasneje se j« spoznalo, da bi se dalo uporabiti višje učinke sile in hitrosti, ako bi se uvedlo namesto porivanja sem in tja, vrteče gibanje. Temu primerno se sedaj brusi, gladi in polira steklo navadno na način, da se pritrdi ploskve surovega slekla na ploskev velike okrogle mize, katera se vrti pod dvema ali več koluti ličniraiobročnimi tekači za trenje, mejtem ko se dovaja brusno sredstvo stekleni ploskvi. Obložitev mize s šipnira steklom prinaša seboj, da se mora pri tržnih šipnih formatih preostala zaklinska polja okrogle mize izpolniti s steklenimi kosi podnorinalne velikosti, ki je brez vrednosti, ker služijo edini svrbi, da nudijo enakomerno ploskev za obdelovanje potom obročnih tekačev za trenje.
Pri brušenju se počenja vedno z debelim peskom in ko je končano to stanje brušenja, se mora s lem končati in sprati pesek, da se g& nadomesti s linejšim peskom, tako da
brusno delo počenja odnosno se ponavlja vedno s finejšo peščeno vrsto. Zadnja stanja brušenja, ki se včasi imenujejo glajenje, se izvedejo na enaki način in z istim aparatom, samo da se uporablja namesto peska razna vrste šmirklja. Ako se poganja mizo potom električnega motorja, tedaj se menja smotrew> njeno vrtilno hitrost in učinek sile primemo vsaki stopnji zrnja brusnega sredstva, tako da se vrši brušenje in likanje vsakodobho z najmanjšo porabo ča<a. Ko je bila ena stran stekla izbrušena. tedaj se odstrani mizo o(jt brusnega aparata in prenese k polimerna aparatu, in ko je dokončano poliranje, se mizo zopet odstrani; steklene plošče se obrneje in nanovo trdno položijo na mizo, potem se to zopet prinese k brusnemu aparatu in brusno delo počenja nanovo.
Izum namerava združiti koristi onega postopka, pri katerem je uporabljena pravokotna mizna oblika, z onimi vrtečega se gibanja shodno novejšim oblikam aparata
Vse delo brušenja v postopnem napredovanju k finejšemu brušenju in k poliranju ene strani stekla se vrši nepretrgoma in ne zahteva prenehljaja obratovanja v svrho pre-membe brusnega sredstve, ker dopušča priprava shodno izumu učinkovito odstranitev vsakodobne vrste brusnega sredstva, ne da bi se vstavilo p redno dospe steklo v ono delovno stopnjo, ko se obdeluje s sledečo finejšo vrsto brusnega sredstva.
V risbi je predočen več ali manj šematičtu razkaz enega izvedbenega primera take pri-
Din. 20
frave v, sl. 1 v stranskem pogledu, pri čemur brusnega sredstva, Se labkd oskrbi dve alk več je en del iste izpuščen; sl. 2 je k sliki 1 skupin tekačev s to vrsto. Na ta način se dajo pripadajoči od leve vidjeni prerez po črti ohraniti v obratu vsi tekači stalno s polnim A — A. Sl. 9 kaže v kosovnem podolžnem učinkom sile in hitrosti brez mirovanja. V prerezu po črti B — 1! sl. 4 premenjano splošnem je sicer želeti, da se pogrezne'prva pogonsko spreme za napredovalno gibanje skupina tekačev s polagoma ojačujočim s tla-miz, in sl. 4 je prečni prerez po črti C — C kom na surovo steklo, ampak neglede na to slike .:!.	lahko delujejo vsi tekači neprekinjeno z enako
Kakor razvidno iz slike 1 in 2, tvorijo mize obdržečim se tlakom.
1, na katere se trdno položijo stekleno plošče, Med vsako skupino tekačev je predviden v istem nivoju nehajajočo se prehodno progo, vmesni prostor 16 in ko prehaja steklo ta u-Kot vodilna tračnica v podolžni smeri služi mesni prostor,, str'čisro splahne žvnjega ono mizam 1, l en par podolžnih nosi’cev 2, 2 brustip sredstvo, 'jkite.ro. je bife, 'uporibljeno ki tvorijo temelino stojalo za pripravo. Gornje pri neposredno sledeči -skupini tekačev tam-stojalo je stvorjeno potom nekega števila no- kaj, kjer se uporablja za predidočo skupino silnih stebrov 8, 8 z gori ležečimi prečnimi ; neka tb-ugp. vrsta..brusnega sredstva., . Sprema
gredami 7, 7 dalje potom preko zadnjiu«se stezajočih obeh podolžnih nosilcev 6, 6 in'potom prečnih šiu 5, 5, katere ti nosijo. Na, zadnjih so pritrjeni ležaji, kateri držijo navpične vrtljive osi obročnih tekačev za trenje.
Vrtenju tekačev 1 vrši temu služeče gonilo, na pr. potom jermenic 9.
Potom dviganja in nižanja tekačevih osij se da urej ai tlak na steklo na poznan način, jui pr. potom svitkastih obročev 10, 10, v ka-jere prijemajo uravnoteženi (ne predstavljeni) Ažvodi
V širinski sredini miz je trdno nameščen ha, njihovi spodnji strani zobati drog 11. Z istim stoji v prijemu zpbato gonilo 12 (sl. 2), katerega vrti neko gonilo, po risbi polževo kolo Id s polžem 14 vred. Ta zobati gonilni .nuhairizpm se lahko priredi v večkratni ponovi .podblž polža pod mizo.
Mize 1, .:1 so kakor členi.kake verige med-.(S.eboj ločljivo,, zvezane potom primerne priprave, na pr. s tem, da se prekrijejo pari nastavkov 15 in da so sklopljeni potom skozi iste utaknjene dine.
Mize tvorijo torej pod tekači zaporedno vrv in se premikajo potom gonila na zobati drog 11, 12 počasi mimo pod tekači; smer gibanja je. v risbi namišljena od leve rra desno
Tekači so sparjeni in prirejeni po vrsti, JAko, da sta po dva v eno skupino spadajoča tekača prestavljena s svojimi osmi .na obeh straneh podolžne sredinsko črte, da obvladujejo, v skupnem učinkovanju celo širino mize. .gicer pa bi lahko služila svrbi izuma tudi ena edina vrsta velikih obročnih tekačev za trenje ali kaka dnina skupinska uredba, ker je potrebno osigurati samo enakomerno brušenje Čez celo širino mize. V pozneje rabljenem izrazu „skupina tekačev11 naj bodo zaeno za-popadeni tudi posamezno prirejeni tekači.
Vsaka skupina tekačev se krmi z eno vrsto brusnega sredstva določene zrnaste stopnje; ako se hoče pa izpostaviti steklo dlje trajajočemu učinku primerno izbrane jednotne vrste
opiogoča torej,; da se rabi razne zrnaste vr-što Tirušfičga Sredstva istočasno na vseh delovnih mestih in izvede vendarle jednotno in nepretrgano proces brušenja iti poliranja stekla, v nasprotju z dosedanjim’sitnim brusnim postopkom. Umesili prostor med skupinami tekačev, ki sc imajo opremiti z različno vrsto brusnega sredstva mora biti odmerjen zadosti velik, da se prepreči, da ne dospe brusno sredstvo morebiti potom bežne *ile iz območja enega tekača v delovno polje sosednega ali sledeči tekačev.
Zadnja skupina tekačev, ki je..predstavljena v sl. 1 na desno ležečem koncu, naj bo skupina polirnega orodja. Običsjno kot polirao sredstvo uporabljano takozvano pojimo rude-čilo, ki se ne smatra sicer kot pravo polirao sredstve, tu pa naj velja isto tako .. kot npor lirno sredstvo", kakor vsako drugo gladilnp sredstvo za svrhe poliranja.	u,
Ako je v vrsti miz ena na desno napredu; joča dospela do konca pripravo, tedaj; se porine na voz 17; potem se to miz) izločj in porine preč potom voza, za kar se porine semkaj t*n drugi voz, da sprejme takoj sledečo mizo.
Steklo na mizi porinjeni preč z vozom sp sedaj obrne, da leži prosto neobriišena strarij _ nakar se dovede voz 18 na levo ali početni) stran priprave, da se priključi konec mize proti koncu prve v progi uvrščene mize. Nato se vspostavi zvezo s prvo mizo, tako da se izvrši uvrščenje v zaporednost tekačev 3 ? gibanjem od levo na desno.	,
Za izvedbo izuma ni ravno potrebna uporaba voz predstavljene vrste : lahko se uporabijo tudi druga prevozna in prenosna sredstva, da se opravi prestavo od enega konca miznih vrst na drugi, Namesto gonila na zobati drog lahko služijo druga sredstva za pogon miznih vrst,- na pr. brezkončna .veriga, katera prijemlje v-odrastke mize.
Taka pogonska priprava je. predstavljena v sl. 3 in 4. V tem slučaju uho mize 1,1 med
'■seboj zvezane, tako da tvorijo zaporedno -»lizno progo, vendar si sledijo tako tesno ena za drugo, da tvorijo skoro zdržno mizno progo. V sl. 3 in 4 ni narisano tudi zgornje stojalo. Samo oba podolžna nosilca 2, 2, ki tvorita vodilne tračnice za mizo, sta predstavljena. Vsaka miza poseduje na spodnji strani par odrastkov 19, 19, s katorimi prihajajo v -prejem roglji 20, 20 na bn zkončni verigi 21, katera je prirejena tekoče pod mizo po celi •dolžini aparata.
Veriga se poganja potom para verižnih koles, katerih eno je označeno v risbi z 22. Pogonska sprema je sicer lahko poljubna : v sl. 4 je navedeno pogonsko kolo 23 kot sestavni.del take spreme.
Pri tej izvedbeni obliki miznega pogona se izloči miza vsakokrat, ko je prešla pod vrsto tekačev, samostojno iz prejema od strani rogljev na verigi, ker vodi namreč slednja, pri prehodu na verižno kolo navzdol in izpusti odrastke. Ako se hoče z druge strani uvrstiti eno mizo na početni konec in uvesti v spremni prijem, tedaj je treba dotično mizo (ono na levem koncu označeno v sliki 2 z 1) samo držati pritisnjeno proti prvi mizi vrste v času, ko se eden rogljev 20 na verigi dviga, da zagrabi za odrastke 19 mize.
Opisana priprava omogoča nepretrgani obratni način s polnim učinkom sile in hitrostjo in deluje vedno z najvišje učinkovito stopnjo, dočim odpade potreba jo posluževati potom izučenega osobja, da izmenjuje stalno tlak tekačev. Nadalje nastaja še korist, da se z lahkoto zopet pridobi vsako poedino vrsto brusnega sredstva in nanovo sortira. Razven-tega je omogočeno, ker je treba izmiti brusno sredstvo le raz steklo, da se pripravno in temeljito odstrani debelejše drobce brusnega sredstva, v primeri z dosedanjimi sitnimi delovnimi metodami. Radi pravokotne oblike miz se izognemo potrebi izpolnitve segmentu .ličnih polj, kakor se nudijo pri okroglih mizah in zahtevajo, da se jih zasede z malimi ■steklenimi kosi, kateri nimajo nikake tržne vrednosti, in na katerih se torej zapravlja silo za brušenje in trud za trdno poleganje.
Steklo tudi ni prr brusnem obratovanju izpostavljeno bežni sili, radi česar je trdno po-leganje na mizo lažje.
Vsled uporabe izuma se razodevajo v celoti koristi vrtečega gibanja ogroglih miz, v tern, da nastopi zato vrtenje kolutastih tekačev. združeno s koristmi višjih učinkov sile in hitrosti. Združijo se torej koristi brusnih aparatov, ki delujejo z ene strani s pravokotnimi
delovnimi mizami z druge strani z vrtljivimi mizami. Kolutni tekači so lahko kake primerne gradbene vrste in veličine in imajo lahko poljubno delovno lego nasproti mizam in med-seboj. Vsak tekač se lahko poganja potom neodvisnega motorja, ali pa lahko dobivajo tekači pogon v serijah, na pr. potom jermenskih gonil od motorja odnosno predležja, pri čemur so hitrosti takošne, da se vsaka skupina tekačev vrti s hitrostjo, ki je najsposobnejša za učinkovanje brusnega sredstva.
PATENTNI ZAHTEVI:
1.	) Priprava za brušenje odnosno poliranje šipnega stekla, označena s tem, da so nosilci Šipnega stekla v obliki pravokotnih miz, stikajoči se med seboj s svojimi izravnanimi konci, prirejen-i v eni vrsti in se pomikajo naprej podolžno v svoji vrstni smeri pod vrtečimi se obročnimi tekači za brušenje, da učinijo v območju vsake skupine tekačez zaporedno brusno obdelavanje z različnimi vrstami brusnega sdeđstvn, pri čemur je odrejena priprava, s katero se dajo izločiti iz vrste na koncu, odnosno onkraj tekačev s po-lirnim orodjem, izstopa|oče mise z obrušeno robo in zopet uvrstiti na drugem (početnem) koncu z obrnjeno ali novo obložbo šipnega stekla.
2.	) Priprava po zahtevu 1.), označena s tem, da so puščeni med skupinami tekačev n mesni prostorni pasi, v čijih območju je o-mogočeno, da se spere brusno sredstvo vsakega predidočega delovnega pasa.
3.	) Priprava po zahtevu 1.), označena s tem, da služijo prestavljivi vozički kot pomožno sredstvo, da se izmenjuje med sebo-j ločljivo zvezane mize od odnosnega konca na početni konec mizne vodilne proge.
4.	) Priprava po zahtevu 1.), označena s tem da je napredoval-ni pogon na vrsto miz po-dolž mizne vodilne proge izveden potom gonila na zobati drog, pri čemur so sprednje strani miz zvezane z zobatimi drogi.
5.	) Priprava po zahtevu 1.) in 4.), označena s tem, da je namesto gonila na zobati drog za napredovalni pogon miz prirejena pod mizno vrsto brezkončna veriga, pri čemur delujejo roglji verige kot spjemalci skupno z odrastki miz, katere niso same med seboj zvezane.
6.	) Priprava po zahtevu 1.), označena s tem, da se dajo osi obročnih tekačev za brušenje nastaviti in njihova hitrost urejevati, da se napravi tlak premenljiv primerno uporabljenemu brusnemu sredstvu in prilagodi hitrost tlaku.

N




/Jcfpatent' bro/2654.