Katolišk cerkven list«
List HO,	V četertik <£8. maliga serpana 1853.
Zmimrcikii
.4hjzju Latinskimi/.
Terpljenje tvoje dolgo je terpelo; kak si zdihval! — oči ▼ solzah kopane. Roke. no«re v železje zakovane — Veselja ni življenje tvoje imelo.
Pa kmal ti nijc solnce bolj veselo;
Slast vžival boš prostosti prej neznane, Zaceljene ti bodo hode rane; Življenje novo ee ti bo pričelo. —
l*o sinjim morju fflej /e ladja plava. Dobrotna roka v nji, ki razklenila Zelezje bode, ki te zdaj obdava.
In luč neznana bo tc raz*vetila. Luč nase vere, k* je edino prava, In tvoja duša bo se veselila.
Vpeljava «Iru*Jic liilaileiic ev in devie
za pohotno *irljenje v Libusini na Tominskim.
i Konec, i
Ker jc dobrota in korist te naprave zdej iz njeniga sadu dokazana, sc zgubljiijejo zmiraj bolj njeni očitni sovražniki in število driižbinili udov se množi. I.e taki mladenči iu dekleta, ki med slabimi zgledi, brez prave keršanske reje rastejo, ali sc že v kaki nesrečni zavezi znajdejo, se tc družbe šc ogibajo. Nekteri svoj nepristop k družbi tudi s tem izgovarjajo, ker pravijo, de zamorejo, čeravno niso družbi peršteti, tako živeti, kakor družbini-postave od svojih udov terjajo. To se vc, de bi, ko bi pravo voljo imeli: ali v djanju tega vender ne pokažejo. — Drugač zamorejo vsi pravični raz-sojcvavci od driižbinili udov govoriti: oni so večidel vsi lep, spodbudi ji v zgled, ne samo za mlade, ampak tudi za stare, ki zdaj spoznavajo, de njih nekdajno zaderžanje res ni bilo keršansko, in večkrat zdihujejo: Oh, kako smo poprej živeli! Nočem vender reči, de so ravno vsi družhini udje popolnama, — sej na svetu nobena reč popolnama ni — pa to vender smem zagotoviti, de je le redek, ki posehuiga posvarila potrebuje, večidel so vsi skerh-ni. družhine postave natanko spolnovati: celo v veliko rečeh hočejo še bolj popolnama biti, kakor postave terjajo: sicer pa zamorem tudi zagotoviti, de. kolikor je meni mogoče spoznati, se tukej hi-navšina in napuh do zdej šc !e mulo vtikata. Prav veseli so, in za posebno srečo imajo, de so udje te družbe. Nekteri celo mislijo, de bi se brez take naprave v današnjih pohujšliivih časih celo ne bili mogli zveličati: žc sc je slišalo od kake odrašene deklice: Brez take družbe bi se bila gotovo poguhila.
T. raj P M.
Naj pa kdo nc misli, de morde ti mladenči iu deklice kako tužuo, žalostno življenje imajo. Ni taka; oni so veseli, in vedno poštene dobre volje, kar jiui tudi postave perporocajo: — radi molijo, pa tudi pridno delajo. Le neumno, pregrešno raz vesel jeva nje posvetnjakov čertijo, in se ga nc vde-ležujcjo. — Ravno tako tudi pošteniga zakona ne zaničujejo; le z večini prevdarkam in bolje perprav-Ijeni vanj stopajo, kakor tisti, ki ga z grešnim, razujzdanim življenjem išejo.
Tudi odstop iz družbe je redek permcrljcj: zgodi se pa vender s posebnim zapeljevanjem, ali pa per takih, ki v pervi mladosti niso nobeniga praviga kcršauskiga podučenja prejeli, in morde še zdej nad svojimi starši več slabih, kakor dobrih zgledov vidijo.
Ker tedej to napravo za silno pripraven per-pomocek imam, pravo keršansko življenje med mladino ohraniti, iu to mi zdej tudi zc skušnja po-terdi — si za njeno ohranjenje in rast obilno prizadevam. — (Brez noviga življenja bi, se vc dc. perva gorečnost scasama jenjala. in bi zadnjič celo ugasnila). — Naj Vam tedaj tudi od lega kaj povem. — Pred vsim skerbim. dc druzbinrudje svete nedelje in zapovedane praznike tako obhajajo, kakor je sleherniga kristjana dolžnost — zakaj ravno o svetih praznikih sc med razujzdano mladino nar veči napake godijo: zato imam skorej vsak praznik po dokončanih cerkvenih opravilih, ako nisim za-deržan, kake posebne vaje ali kak ogovor za zbrane druzbine ude, enkrat za mladenčc, enkrat za deklice. — Per ti pcrložnosti berem včasih kako družbino postavo, in dokazujem iz svetiga pisma in iz pregovorov svetih cerkvenih učenikov, dc so te postave večidel dolžnosti za vsaciga kristjana, ktere tedej mladenči in deklice že tako spolnovati morajo, ko bi tudi ne bili udje te družbe. Večkrat jih opominjam sirovo zabavljanje milovanja vrednih bedakov serčno in poterpezljivo prenašati. Ilalje perpovedujem ali berem kako podučivno pergodiio iz katoliških listov ali časnikov, postavim iz ^Zgodnje INnice"; — perpovedujem od mnogoterih pobožnih družb in bratovšiu, ki se povsod po ker-šnnskim svetu naprav Ijajo, med ktcrimi imajo posebno podmojstersk družbe po nemškim ((■ckcIIcii-vereinej s tukajšnimi enak namen. Včasih se bere poduči ven sostavek iz kakih bukev, in se razja-snujc. kar je potreba; v sklep se navadno kaka pobožna pesem zapoje. — Ker se ti občini zbori zavolj pomankanja druziga pripravniga prostora navadno v cerkvi imajo, sc mora zavolj svetosti kraja mar.sikaka reč opustiti, ki bi sicer v dosego druz-Itiniga namena koristna bila: ker mi pa li zbori
tudi drugim osebam, ki niso udje le družbe, od-pcrti, in*ker je to, kar se lukej sliši, sploh /.a vsaciga koristno, je pa vtem nekak dobiček, de se teli vaj več poslusavcov v cerkvi vdeleži, kakor bi se v kakim drugim kraju zgodilo. — Dalje sini imel tutli z»- več očitnih ugovorov v prid teh družb; tako per vpeljan ju, o obletnici vpeljanja, včasih pri občinim svetim obhajilu, nektere govorice per pogrebih drtižbinih udov itd., kar jc vselej dober nasledek imelo. — Občino prejemanje sv. zakramentov. ki sc včasih za tc družbe napravi, jc spod-hudljivo nc samo za druznikc, ampak tudi za druge: škoda, de se ne more bolj pogostama goditi? ker je namreč ob nedeljah iu zapovedanih praznikih vselej tudi drugih pobožnih obilno per spovedi, tako. de sva oba duhovna vsim že komej zadosti. Oh delavnikih pa. ker jc ta duhovnija zlo raztresena, bi bilo tu za družnike zamndivuo. De sc pa družbilli udje za sv. obhajilo z veči skerhjo perpravljajo, in de jim pogosto zavživanjc nebeškiga kruha ne bo preveč navadna reč, se tudi napeljujejo. de včasih k spovedi grejo, pa k sv. obhajilu ne pcrslopijo.
Koristno se mi jc tudi zdelo v dosego moj i ga namena s to družbo, posebno ker večidel vsi druž-bini iiilje brati znajo, napraviti biikvarnieo, v kteri jr dozdaj 50, mislim de, nar boljših slovenskih bukev, ki jih mladenči in deklice pridno berejo, in tako dragi čas, kteriga bi sicer dostikrat nemarno, morebiti celo v slabili družbah zapravljali, lahko v dobro obernejo.
Desiravno pa so pobožne družbe in svete bratovšine kakor pripomočki, ohraniti pravo keršansko življenje, v katoliški cerkvi od nekdaj v navadi, in se tudi današnji dan povsod vnovo oživljajo; akoravno se take naprave pri modri vravnavi vseskozi koristne iu dobrotne skaziijcjo: najdejo pa vender še vedno dosti ncprijallov, tudi med takimi, ki njih korist in potrebe, ce le hočejo, lahko razumejo, in hi jih po svoji dolžnosti z vso močjo podpirati mogli, pa jih brez vsiga prevdarka radi le grajajo. Tako večidel vsi duhov niki nad pohujšanjem in raz-iijzdanostjo ložujemo. ki se posebno med mladostjo razširja: vender uekterim pobožne družbe ali bratov sine. ki se vpeljujejo, de bi se omenjeni nesreči na kako vižo bran stavil, niso po volji. Ali kaj pomaga samo toževanje? kaj pomaga Ic grajanje tega, kar drugi počenjajo? .M od reje bi bilo, kaj holjiga znajti in svetovati.
Čuditi se je pa posebno, de nekterim v glavo nc gre. dc bi sc dali res pregrešili plesi in razuj-zdauo ponočno vlačiiganje na kako vižo zatirati! — in sc bolj, de sc nekterim le razujzdanosti toliko nespodobne iu nevarne nc zdijo! — Kaj bomo tedej mislili od svetih očakov ki so sc nad temi napakami toliko serdili? — ali oni niso razumeli Kristusovih naukov? — lles, le sovražnik lepiga obnašanja zamore drugači govoriti. Nekteri tudi grajajo pogosto prejemanje svetih zakramentov, iu pravijo zato, ker bi kdo lahko nar svetejši reči nevredno prejemal, iu bi tako — še veči grešnik bil. lles hi bila taka: — pa zato bi megli tedaj tudi duhovni opustiti, vsak dan sveto mašo brati.— Ali učeniki svete cerkve spet pravijo, in to nas tudi skušnja uri iu pamet lahko poterdi, dc kdor se per pogostim prejemanju vredno nc perpravi, se bo per redkim še manj. Zato vsi slavni učeniki opominjajo - v vsili pridgarskih bukvah tako najdemo — de naj kristjani s pogostim prejemanjem
svetih zakramentov — saj vsaciga mesca — svojo vest očišujejo iu svojo dušo krepčajo.
Zadnjič še opomnim, kar smo v ,,Zgodnji Danici" lanskiga leta 31. lista brali, de so namreč njih milost lavantinski knez in škof svoji duhovšini za letašnje duhovske pogovore med drugim tudi v prevdark določili: Kako bi se dalo ponoče-vanje zatirati? — Kakšne gotove pomočke bojo previdni in skušeni dušni pastirji svetovali, bomo slišali. — Vender pobožne družbe bi utegnile v ta namen tudi dober pomoček biti. — Take družbe pa bi se dale v marsikterih diiltovnijah veliko ložej vpeljati, kakor se je to v Lihušini godilo. Kaj več, sc ve, dc ima po tem dušni pastir opraviti; ali sad jc truda vreden.
V Lihušini 9. dan maliga serpana 185.1.
J a n e z E v. 1' e r v, dušni pastir.
l»osloiilno pismo gos|». Antona Jak-slea ilo gos|». luisionarja Luka Jcann*
Preljubi bratec v Kristusu!
Ko premišljujem čas od perve latinske sole sem. ko sva sc otroka že perjatla spoznavala, do velikiga dneva, ko sva bila zopet skupej v sveti stan masnikoviga posvečenja nevredno povzdignjena, iu pa ko slišim Tebe, preljubi! od nas žc slovo jemati, med drugim tudi nam sošolcam sc perporo-čevati, tle bi Tebe v božjim in težavnim poklicu, černim zamiirčikam, ktere ubožčike žalostna tema še pokriva, vesel glas nebeške luči .lezusoviga nauka oznanovati, in med njimi tudi sv. Križ zve-ličanja, in prave tolažbe zasaditi, s svojimi molitvami pobožno podpirali: — v tem premišljevanju, preljubi! me polijejo britke solze žalosti in pa ne-kiga nedopovcdl jiviga veselja, viditi, s kakšnim hrepenenjem in darovanjem se llog po svojih poveličuje. Dc bi se s Teboj vredno — saj kakor mogoče, posloviti zamogel. pred brftko podobo pokleknem — molim — Tc Hogu perporočujem in v duhu blagoslovljam! — —
Svojo ljubezen pa, preljubi! ktere Te še dalje, in posebno v Tvojim novim poklicu prosim, boš meni nar lepši razodel, ako me v svojim pobožnim spominu per molitvah tutli v drugim delit sveta ohraniš, iu mi pomagaš dopolniti, kar sini že per odhodu našiga preljubiga sošolca gospod Dovjaka storiti namenil, namreč, ko nisim takrat zamogel ubogim zamiirčikam elo nič po svojih željah pomagati, sim mislil in mislil, kako hi bilo vender mogoče, k tej pomoči dospeti, in glej! llog nam dobre misli vliva, in per človeški volji speljati pomaga: hitro že takrat jo sklenem, n<«vadnimu maselcu per obedih slovo dati, in vina elo nič ne pokusiti; namenjeno je bilo zvesto in prav lahko spolnovano; blizo dveletna edina pijača Ic čiste vode je per ubožnih službah prihranila, dc zamoreiu zdaj v sercu čudno ovcscljcn oskerbljenje eniga zamurčika začeti, iu doveršitev Tebi, preljubi! kakor zvestimu perjatlu zročili, na! dam Ti, kar imam, 50 gold., kupi Jezusu iu pa meni zamurčika: na! še 15 gold., kupi ubožčiku in pa Jezusu spodobno oblačilce in potrebnih bukvic; zdaj Te prosim, skerbi brez odloga, de sc bo žalosten ubožčik v llartumu med vami v šoli ljubeznjiviga učenika g. Milharčiča veselil božjiga daru in oskerbel s potrebnim uaiikam. Dajte mu pri sv. kerstu ime mojiga pripomočuika Antona pušavnika, nar več iz tega
v/roka, ker utegne ta svetnik, rojen iz gornjiga Egipta v Komi, kteri se je tudi po groznih pu-šavali divjih krajev okoli potoka Nila in mesta Aleksandrie, kodar boš tudi Ti, preljubi, popotval, v blagor sorojakov in svete cerkve serčno trudil, zamtirčiku v nasledvanje bolj spodbudljiv biti. Zraven bi Te prosil poskerbeti, de bi ta srečin za-murčik, kakor hitro bo kej brati znal, kratko osnovo iz življenja svojiga pripomočnika pušavnika v šolski jezik prestavljeno v premišlovanje dobil. Skusil sim, ko sim se do zdajne službe s šolami trudil, kako veselje, kako mično in vabljivo je otra-kani per priložnostih njih pripomočnike prebirati in razkladati, kar bi napčno ne bilo tudi častitim gospod katehctam ljudskih .šol v mikaven spremen keršanskiga nauka priporočiti, ako hočejo obilno število šolske mladosti priklicati in ohraniti, sej tudi skušnja uči, de so redki po kmetih, ki bi zu-nej šole kdaj svojiga pripomočnika prav spoznali, kdo in kaj je bil njih posnemovavni svetnik.
Zraven pa Te še prosim, povej gospod Janezu, de je njegov perserčni nagovor, ubogim za-liiiirčikani na pomoč perstopiti, gotovo veliko, veliko keršanske ljubezni in usmiljenja navdanih sere presunil, in tudi mene z veličini veseljem navdal, de, kar sim že zdavno namenil in, Hog bodi za-li valj en! prav lahko dosegel, zdaj že v djanje ljubezni spremeniti, lepo priložnost ogledujem: hvala mu lepa in tukej tudi 1 goldinar, de se občine rešitve in sreče tudi druziga uhužčika vdeležim.
Zdaj pa Luka, preljubi bratec v Kristusu! hodi srečno, dokler ne pridemo domu k Očetu, pojdi z gnado božjo serčno v miru, kamor Te Ilog klice, prižigat z nebeškim ognjeni zveličansko luč sv. keršanske vere našim usmiljenja vrednim in potrebnim bratcam in sestricam, bodi si svest našiga spomina, molitve in priprošnje ljubezni, ktere nc ločijo ne morja, ne hribi, ne doline afrikanskih pu-šav: živiga spričala Tebi za popotnico nikakor drugač razodeti ne morem, kakor de Tebi ubožčika, odkupi Ijcniga zamurčika, ta božji zaklad, zaupam, v Tvoje zveste roke perporočim, oskerbi ga. in kar bo več, še v prihodnje potreboval, bom, ako nam da Hog še kej poživeti. zvcdil, iu vse za Hoga. vero in uboščike storil po moči.
Hvaljen bodi Jezus Kristus!
Anton Jakšič.
Ogled po Slovenskim.
Iz Ljubljane. Gospod Anton Železni k, kaplan v Trcbelnim, jc izvoljen fajmošter v Gerčarieah.
Namesto g. L Jerana pride k svetimu Pelru v Ljubljani g. Franc Val tle ker, v Višnjogoro gosp. M a rt i 11 llarlič. v Košano g. Janez Arko. v Hrenovim g. Jožef Lap, njegovo mesto v Dobu ostane izpraznjeno.
° Prihodnjo nedeljo bodo naš milostivi škof 13 bogoslovcov v mašuikc posvetili v škofijski ccrkvi ob 7 zjutraj.
* Tudi učenci zgornjiga Ljubljanskima gimnazia so zložili pod vodstva m učenika veroznaintva g. Antona Globočnika za odkupljenje eniga zaiuurčika »Alojzja Latinskiga", 45 gold. 43 kr. — Alojzi Latinski iu Stenisluv Ljubljanski tedaj, ako Hog da srečo, bota kdej povzdigovala černc rocice proti nebesaiii za Ljubljanske usmiljene učence!
° Toliko potrebne bukvicc od »škodljivosti nesreč-niga žganja" bodo ravno zdaj na svitlo peršlc. Kol-kor
nam je znano, so od visokočastitljiviga Ljubljanskiga škofijstva poteriene. Ne bo se nam torej treba btti, jih slehernimu v roke dati; tudi bodo prav mikavne, ker pisavec teh bukvic žalostne nasledke žganjopije večidel z domačimi zgledi razjasnuje. Že se natiskajo. Kakor hitro bodo natisnjene, borno v „l>aiiiciu povedali, ker se nadjamo, de bo s temi bukvieami vsim Slovencam gotovo postreženo, ki se bodo iz njih vsi škodljivosti žganjopije lahko prepričali, iu nesrečnimu žganju, kteri vedno huji mod nami razsaja, slovo iu vojsko napovedali.
c V založbi bukvoveza Matija licrhcrja v Ljubljani jo uniga mesca na svitlo peršel I. del Stare Marie Derice. Te bukve je iz itaiianskiga prestavil slavno znani gosp. Blaž Potočnik, fajmošter v ."Sent-Vidu pri Ljubljani, i/, namena, kakor se v predgovoru bere, do bi mi kristjani, ki včasih mlačne vere in merzle pobožnosti živimo, .Marijo Devico, njeno visokost in slavo, pa tudi njeno moč in dobrotljivo milost bolj iu bolj spoznali, iu Mater Jezusovo, kakor on sam želi. bolj in bolj goreče častili, do bi tako po njenih prošnjah pred lloga m od njegove neskončne milosti gnado stanovitne, žive vere, prave bogaboječnosti iu večniga zveličanja dosegli. De med vsim tem, kar je v teh bu-kvicah pisano, nič ni, kar bi bil« sveti veri in pravi keršauski pobožnosti nasprotno, smemo brez skerbi biti. ker je sv. Aifons vse, kar jc pisal, pouizno in pokorno razsodbi svete cerkve podvcrgcl, iu ker jc ta sv. cerkev pod papežem Pijem VIL 14. majnika 180:< očitno in slovesno poterdila, de se v nobenih bukvah, kar jih je ta sveti škof pisal, nič ne najde, kar bi cerkvena sodba mogla grajati. Kar zadeva prigodbe in čuda polne prikazni, je voditi, de jih jo sv. Allons od verjetnih in pobožnih mož prepisal. Ali se je to, kar ti pripovedujejo natauko tako ali drugače zgodilo, sveti pisavcc ne sili verovati, ampak le prosi vsim tem prigodbam, dokler niso od ccrkvc potcrjcuc. le človeško veljavo iu lic druge pripisovati. Bukve obsežejo 17 pol v dvanajsterki. Popir jo lep, natis čedin, in. kar jc nar veči hvalo vredno, beseda gladka in umljiva.— Terdo vezane veljajo 45 kr., v usnju 1 gold.
c" V založbi Janeza I,cona v Celovca so na svitlo prišle bukve: Stric Tomaž ali življenje zamurcov v Ameriki, ki jih jc gospod Janez Rožič, bogoslovcc v Ljubljanski duhovšn ei, po nemškim za Slovcnce svobodno in izverstno spisal iu našim nameram primeril. Gotovo bo slehertiigu mikalo zvediti žalostni stan vsakte-rih sužnjev, kako jih kupujejo iu prodajajo, lovijo in grozovitno mučijo, iu kako ti reveži nar hujši terpljenje voljno prenašajo. Vse to se najde v imenovani lepi povesti. — Popir iu natis je čedin, cena 40 kraje.
** Iz llo h i n ske Bistrice smo prejeli iu gosp. Jc-ranu zročili 25 gold. v popirju, ."Iti kr. v dvojacah in 5 zlatov za odkupljenje uboziga zamurčika. kteri naj se imenuje P ra u c K s a v c r i Bistriški. Ta lepi sklad jc zložilo lil nedeljskih učenk (Iti gld. kr.). 4 dobrotniki (4 gld. 30 kr ), pa dobrotnik iu dobrotnlca. — Bog vam stokrat poverili!
Iz Goreti s k iga. Dan svetiga Petra in Pavla je bil za prcbivuvcc Št. Lenarske 1'are nad Loko resnično vesel in srečin dan. Znano je bravcam „Zgodnjo Danice", dc jc bil ta dau v posvetovanje nove št. Lenarske cerkve od našiga visoko častitiga gospoda kneza in škofa odločen. — Med veselim zvoneiijeiu iu gromenjem možiiarjev so sprejeli St. Lcnarski far-mani o delopustu sv. Petra milostljiviga vikšiga pastirja, kterih ni lic težavna pot, ne visoki hrib zaderževal, priti, in novi tempelj, ki so ga farinani, napcljcvani po svojim marljivim, vse časti vrcduim gospod fajmoštra Matevžu Lipovšku, sozidali, posvetiti Narvikšimu v čast. — Kakor sc je per nenavadni slovcsuosti iu lepim vre-
mena ie perčakovati moglo, »e je ta dan vse terlo od nilne množice Ijadi, ki so od v«ih sir*ni k svetimu o-pravilu perhiteli. — Okoli osmih zjutraj so visokočastiti knez in škof po dokončani sveti maši, ktero so zvunaj cerkve v lepi, z lipovimi vejicami prepreženi kapelici imeli, pričeli posvečevanje po obredu svete rimsko-katoliške ccrkvc. Med posvečevanjem so stopili visoko ča-ntiti l.oski dekan, gospod Franc Kramar, na prižnico, in so z ginljivo v serca segajočo besedo razložili pomen svetih obredov (ceremonij) per posvečevanja katoliških cerkva. Pa tudi gospod fajmoštru in farmansin so govorili resnično zasluženo hvalo za toliko težavni trud per zidanju nove cerkve. Po dokončanim poave-cevanju je bila v cerkvi velika sv. maša, po taisti pak ho visoko častiti gosp. knez iu škof zakrament svete birme delili, in s tem tali slovesnost dokončali. — Kaj je far-inanc k zidanju nove cerkve spodbodlo, hočem tukaj ob kratkim omeniti. Bilo je nek poletni dau leta 1841. — Cerni oblaki sc prešinejo nad okolico sv. Lenarta, strela iz taistih švigne in cerkev tako razruši, de je bilo le žalostno vidili. Obok cerkve so mogli a kolmi podpreti, de sc ni vse zgradilo. — Xa kako popravljanje skoraj misliti ni biio. farmani 640 duš, revni iu nezmožni, sc dela nove cerkve sami tudi poprijeti ne upajo; obernejo se toraj z milo prošnjo do visoke vlade za potrebno pomoč. iu ker se je tudi od te strani potreba zidanja živo previdila. je bila leta 184« dražba razpisana in farmani ho zidanje za nekaj čez 300 gld. sami prevzeli. Med tem časam so z daj ni gospod fajmošter faro prevzeli in delo pospešiti hotli. ali perbliža se nesrečno leto 1848; vlada od vsih strani s stroški obsuta, pomoč odpove. Kaj jc bilo zdaj storiti? Neko nedeljo gospod fajmošter larinane skličejo, predstavijo jim od ene strani živo potrebo. od ene strani pa nezmnožnost, vender jim per-govarjajo serčnost. in zaupajoči v božjo pomoč farmani sklenejo, se delu nove cerkve na lastne t»iroške poprijeti. —
l.eta 18411 je naš slavno znani domorodni umetnik M. Medved iz Cirklja delo pričel in leta 1851 so v nedeljo posvečevanja vsih cerkva visoko častiti l.oški dekan gospod Franc Kramar že novo cerkcv blagoslovili in za službo božjo odperli. V tem kratkim času tedaj so sozidali cerkev, podaljšali pokopališč, pokrili zvonik z blišečiin kosi t a rje m . napravli 3 nove. kaj lične altarje. prižuico, novo uro. lep nov svečnik, tudi farovž so skoraj ves predelali, tako dc so stroški daleč čez 2000 gold. segli. Koliko skerbi in težav so častiti gospod fajmošter per vladanju vsiga imeli, koliko terpljenja in stroškov pa farmani s perprav Ijanjcin lesenine. kamnja, peska, apna, opeke, vode (ktero troje poslednje se je moglo vse iz globoke grape prinašati), kakor čez vse šc tudi dnarn h doneskov, to zamore Ic ta zapopasti iri cenili, ki je kaj taeiga skušal. — Posebno pa pred vsimi zaslužijo pohvaljeni biti fantje in dekleta St. Le-narske fare; zakaj per vsim delu te cerkve so kaj pridno pomagali, in tudi še na lastne stroške stranska dva altarja. prižtrco, svečnik in baldahin sami omislili. — Hei. st. I.enarski farmani! brez pluje pomoči ste do-veršili imenitno pa težavno delo. prelili zraven veliko potu. ali perpravili ste si mirno zavetje v času h nadlogah telesa in duše, in hladni prostor tu večni počitek. X ov»i cerkev pak bo nar lepši spominek na vaših grobeh!	Josip Levičnik.
Iz Goricc II. mal. serpana 1853. Tcržan. Ravno je pri Janezu Zajcu v Gorici na svitlo prišla knjižica: Maria Cel nad K a na I a m. Kratek pregled zgodovine te k a plani je in Božje poti od n j e n i g a v s t a n o v I j c n j a d o s a d a n j i g a č a s a. Pri-
djana je tej knjižici, ki šteje 53 strani v osmerki, zala podoba Matere Božje, ki se v tej cerkvi časti, in pa pridiga, ktero je naš slavno znani pridigar, čast. gosp. Filip Jakob Kafol, letaa na praznik Kriatusoviga vnebo-hoda v tej cerkvi imel, ko se je ravno novo pastsvljeni altar Kristusoviga vnebohoda posvečeval. Konec bukvic pa je na zadnjih dveh straneh še pestem v čast Marie Device, iz laške „0 amabile Maria" poslovenjena, ravno tista, ktero smo v 13. listu letašnje Danice brali.
Iz Goricc so poslali prečastiti g. Petor Bu-din, korar, 50 gold. za odkupljenje eniga zamurčika, ki naj »e bo na njih ime kerstil. Ravno tako g. Abram in g. Cermel vsak 25 gold. za eniga, ki se mu bo reklo Pavi Cerme'abram. — Druzih 50 gold. sim dobil z napisani:
Martine iz Adlešiča Pošlje dnarje za fantiča, Kterga ime naj bo rMartin Nar o betov" duhovni sin.
Zamogel bi jih še druzih čez dvajset iz Krajnski-ga imenovati, kteri bodo svoje lastne keršenčike imeli, ki so ss njih odkapljenje denar poslali, pa nc vem ali bi jim prav bilo. Bog poverni stoterno vsim ekupaj! Gotovo bodo keršenci molili za Mvojc rešenike in duhovne očete.	L. Jeran.
Iz Rima se je naznanilo, de so častitiga Očeta Petra Janeza Bekss, poslednjič poglavarja Jezuitov po Avstrianskint, 3. t. m. veliciga poglavarja Jezusoviga reda zvolili. Rojenje 8. svečana 1795 v Sihcinu v Bclgii.
Nune Ligvorianske na Dunaju so samostan, iz kteriga jdi jc peklenska derhal 1848. leta grozno krivično in nečloveško spodila, zopet nazaj dobile.
Mili darovi.
Za odkupljenje zamurčika, kterimu naj hi se ime dalo	Krajnski
Iz Loke 5 gold. — Gosp. Janez Kek 1 gold. — Gospod A. O. 1 gold. in željo: „ Jeran. mili Bog Te spremi!" — Iz Horjula 53 kr. — Iz Nadljubljanskiga Šentvida 18 gold. 38 kraje. —Gosp. A. I*. 1 gold.— Neimenovana gospa v Ljubljani 2 gold. v srebru. — Iz Šent-Jcrneja 21 gold. — (Gospod Jožef Grablovic, fajmošter 1 gold. — Gosp. Jožef Orešnik, kaplan, 2 gold. 12 kr. v srebru. — Gospod Janez Skubic, kaplan, 1 gold. — Mica Orešnik, kuharica. 1 gold. — Andrej Kak, po domače Polincanski. 1 gold. 59 kraje. — Va-lent. Rak 40 kr., — Crša Rak I gold. -- Jcra Rak (2 kupici za gosp. misionarja M. Dovjaka in) 1 gold. — Mica Pire, kuharica, 20 kr. — Neža Penca, dekla, 20 kr. — Mica Lad ha. kuharica. 20 kr. — Gospa Sulc 30 kr. — Nandik Horvat 33 kr. — l"rša Cola-rič, mojškra. 30 kr. — Fr. B. posestnik, 12 kr. — Ana Mojstrovič, dekla, 12 kr. — Janez Turk. mlinar. 24 kr. — Janez Kočcvar, mlinar, 20 kr. — Crša Koro-šic 21 kr. — Draškovski 1 gold. — G.sp. J. Hafner, uradnik, 1 gold. — I. I. kuharica 30 kr. — Častiti gosp. A. Svetlin, dekan. 2 gold. — Duhoven lavan-tin«ke škofije I gold. — Mica Bcrjak, kuharica na Raki, 30 kr. — Gosp. Janez šular, kaplan v Sent-Ko-cianu, 33 kr. — Gosp. Valentin Picmcl, kaplan v Sent-Koeianu, 33 kr. ) — Duhoven 1 gold !
< I>.*I <e sirili. |
Mili Darovi.
Za afrikanski mision: „Kdor veruje in je keršen, bo zveličan" 10 gold. — Duhoven 2 korski srajci in 1 gold.
Odgovorni vrcJnik : Andrej Z>tmfjc. — Založnik: Juicf Bhituik