CINKARNAH
(ftasiia CuduuM Cefye
Leto II. Celje, 1. april a 1955 Štev. 3
Kritični pregled načinov za pridobivanje cinka
Čim boli se nam bliža čas obratovanja nove elektrolize cinka v Sabcu, tem pogosteje slišimo vprašanje ali bo zmogla Cinkarna v Celju s svojim »zastarelim« načinom — kot marsikak laik misli — še naprej obratovati, ali je sploh mogoče, da je način pridobivanja, ki se že izvaja preko 100 let še rentabilen. Na nešteto takšnih in podobnih vprašanj želim s tem člankom odgovoriti in prikazati načine pridobivanja cinka, ki so v rabi oziroma ki jih preizkušajo.
Kakšen pomen in važnost ima eden ali drugi način pridobivanja cinka je najbolje razvidno iz deleža na svetovni produkciji. Naslednja slika nam to jasno pokaže:
V rabi so naslednji postopki, ki jih navajam po vrstnem redu njihovega pomena za svetovno produkcijo:
1.	elektroliza cinka,
2.	destilacija v horizontalnih retortah,
3.	destilacija v pokončnih retortah tkzv. New-)ersey postopek,
4.	elektrotermični postopek St. )oseph Lead Co.
Razen lega so še v manjšem merilu v rabi trije drugi postopki. Enega izmed teh Roitzheim-Remv postopek so do konca druge svetovne vojne uporabljali v Nemčiji, drugi Bethanisier postopek je razen v Združenih državah Amerike še zelo razširjen v Angliji in Franciji ter končno tretji, takozvani Stirling postopek, ki ga pa šele preizkušajo in sicer na enem samem mestu, v Mehiki.
O produkciji, ki jo daje destilacija v pokončnih retortah so podatki zelo skromni. Njih delež na svetovni produkciji za leto 1937 je bil cenjen na podlagi takratne naprave v New-)ersey. V tem letu je obratovala v Pal-mertonu naprava z 28 relortami, v Depue z 8, v Meadosobrook s 16, v Avonmonth s 16 in Harlingerode z 32. Če upoštevamo čas, ki je potreben za popravila peči, zamoremo povprečno letno produkcjo ene retorte cenili na 1250 ton cinka. V lelu 1937 je bilo v obratu 100 stoječih retori, katerih produkcija je bila približno 125.C00 ton cinka, kar je komaj 7.5% celotne svetovne produkcije. V letu 1947 je odpadlo v Ameriki približno 20% njihove produkcije na stoječe retorte. Od te količine odpade del na postopek New-)ersey, del pa na postopek St. Joseph Lead Co. v )sephlownu. Produkcija po tem postopku se ceni no 60.000 ton. Na podlagi teh številk lahko sklepamo, da se je produkcija cinka po New-)ersev postopku v lelih 1937-47, — torej v razdobju 10 let, — povečala za približno 37.000 ton, to je bilo mogoče samo z gradnjo novih 30 Ncw-Jersey retort, ali pa s povečano produkcijo že obstoječih retort. Izven Združenih držav Amerike se po letu 1937 pa vse do leta 1950, kolikor so podatki na razpolago, — ni zgradila nobena nova cinkarna po tem postopku.
Nasprotno pa je delež elektrolilnega cinka stolno v porastu in znaša njegov delež v lelu 1950 skoraj 50% celotne svetovne proizvodnje. Edino 1936—37 se njegov delež na svetovni produkciji ni dvignil v enaki meri in to iz razloga, ker so šle ponovno v obrat topilnice v Nievvenheimu, kakor tudi v Vieille-Montagne. kjer je v rabi postopek destilacije v horizontalnih retortah. Zanimivo je> da je celo v dobi gospodarske krize, t. j v letih 1930—33 delež elektrolilnega cinka v svetovni produkciji stalno naraščal. Na podlagi tega je mogoč sklep, da je pridobivanje cinka potom elektrolize cenejše in racional-
nejše, kot pa pridobivanje v retortah. Pač pa se ni produkcija elektrolilnega cinka povečala v letih 1940—1947 v istem razmerju kot je to bil primer do leta 1940. V teh letih opažamo nekak zastoj v razvoju tega postopka. Mogoče je bila temu kriva vojna vihra. V zadnjih lelih pa se ravno v naši neposredni bližini, t. j. v Šmohorju na Koroškem in Sabcu gradijo nove elektrolize, kakor tudi drugod v inozemstvu.
Na podlagi teh ugotovitev produkcije je mogoč sklep, da je vodilna vloga, ki so jo imele preko 100 let ležeče retorte prešla na elektrolizo cinka. Produkcija, ki jo dobimo iz ležečih retort, znaša danes še samo 44% svetovne produkcije. Amerikanski strokovnjaki so mnenja, da bo pridobivanje cinka v horizontalnih retortah tekom 50 let izumrlo.
Beihanisier-postopek je izvedla najprej Betlehem Steel Co v USA. Ta postopek se je nato zelo hitro razširil po celi Ameriki, kakor tudi v Angliji. Zanj se v zadnjem času zanima tudi Francija. Po tem postopku se pridobiva cink potom elektrolize, vendar ne kot pri ostalih postopkih na aluminijevi katodi, temveč se cink direktno uporablja za pocinkanje pločevine in žice. Čeprav je po tem postopku pridobivanje cinka omejeno na ozko področje, je prednost tega postopka v tem, da lahko pridobimo cink direktno iz cinkovih rud in ga že med procesom pridobivanja uporabljamo v nadaljnjo predelavo.
Amerikanska firma New-Jersey Zink ie zgradila v Mehiki poskusno napravo za pridobivanje cinka, ki je znana pod imenom Stirling postopek. Podrobnejši podatki o tem postopku niso znani, po mnenju samega iznajditelja pa postopek še ni dovolj izkristaliziran, da bi lahko iz poizkusnega Stadija prešel k redni produkciji.
Poleg vseh teh postopkov bi še rad omenil tudi postopek Duisburger Kupferhutte, ki je znan pod imenom »Amalgamelektroliza«. Ta je v rabi za pridobivanje cinka iz lugov po kloriranem praženju pirilnih ogorkov. Ta postopek je pripraven za predelavo kompleksnih svinčeno-cinkovih rud, ki imajo največ 7—8% cnika.
Vsi postopki rabijo kot izhodno surovino cink v obliki oksida. Cjnkovi koncentrati se
Novi zakon je prinesel nekaj bistvenih sprememb ter bi hotel v tem članku opozorili na te spremembe.
Navajanje vseh sprememb bi bilo preobširno, zato se bom omejil na one, ki praktično prihajajo največkrat v poštev.
L Krog zavarovanih oseb se sicer ni bistveno spremenil, opozoriti pa bi hotel, da imajo poleg drugih določene pravice iz zdravstvenega zavarovanja tudi osebe, ki se v enem mesecu po prenehanju delovnega razmerja priglasijo za zaposlilev pristojni posredovalnici za delo, če so bile neposredno pred prenehanjem delovnega razmerja zavarovane brez presledka najmanj 6 mesecev ali s presledki 12 mesecev v zadnjih 2 letih. Enake pravice imajo tudi osebe, ki se v enem mesecu po odslužitvi roka v JA priglasijo za zaposlitev pristojni posredovalnici za delo, če so bile zavarovane brez presled-
morajo najprej pražiti, da bi dobili cink v obliki cinkovega oksida. Za primerjavo načinov za pridobivanje cinka je važen tudi način praženja cinkovih koncentratov. Termični postopki zahtevajo zrnat, t. j. aglome-riran praženec, elektroliza pa mora imeti praženec čim fineje zmlet, da se lahko bolje izluži.
Za predelavo cinkovih koncentratov po termičnem postopku moramo istega najprej izpražili. Zato sta v rabi dva načina: dvo-siopno praženje, kjer se ruda najprej pred-praži v etažnih pečeh in nato mrtvo praženje, ali pa enostopno praženje na Dwight-Llovd. Za elektrolizo uporabljamo samo enostopno praženje, bodisi v etažnih pečeti, bodisi praženje v suspenziji, ali pa po Fluo-So!idx postopku. Aglomeracija praženca za elektrolizo ni potrebna.
Ni moj namen, da bi se tu spuščal v tehnične podrobnosti, vendar bi hotel opozoriti, da ima eden ali drugi postopek praženja bistveni vpliv na proizvodne stroške, posebno z ozirom na to, po katerem postopku nameravamo dobiti cink. Za pridobivanje cinka pri termičnih postopkih se mora cin-kov koncentrat izpražiti v dveh različnih napravah. Koncentrat se najprej praži v etažnih pečeh in nato na aglomeracijskem traku aglo-merira. To je tkzv. dvostopni postopek, ki seveda bistveno vpliva na proizvodne stroške. Pri enostopnem postopku pa je potrebno velike količine praženca vračati ponovno v proces, kar pravtako zelo podraži praženje.	'
Prav tako je način praženja zelo važen zaradi nadaljnje predelave pražilnih plinov. Praženje v etažnih pečeh ali po Fluo-Solid postopku nam daje pražilne pline večje koncentracije. Plini imajo povprečno 7—9% SO; Tudi izkoriščanje žvepla po tem postopku praženja je za 5% boljše. Zaradi večje koncentracije pražilnih plinov se pocenijo čistilne naprave in naprava za proizvodnjo žveplene kisline, ker se lahko zmanjša njihova velikost.
2e to dejstvo govori v prid mokrim postopkom i. j. v prid elektrolize, kjer so stroški praženja nižji kot pri praženju za termičen postopek.
(Se nadaljuje)
ka najmanj 6 mesecev ali s presledki 12 mesecev v zadnjih dveh letih pred nastopom vojaškega roka ali če so nastopile to vojaško službo takoj po končani strokovni uspo-sobilvi ali šolanju.
Iz prednjega je razvidno kako važen moment igra pri dobivanju pravic iz socialnega zavarovanja neprekinjena zaposlitev ter enako čimprejšnja zaposlitev odnosno priglasitev posredovalnici za delo, če je prenehalo delovno razmerje iz katerega koli vzroka, in to glede pridobitve raznih pravic iz tega zavarovanja. Iz tega je razvidno, da kdor si hoče obdržati pravice iz zavarovanja mora gledati, da bo ohranil po možnosti neprekinjeno zaposlitev, ali pa če to iz gotovih razlogov ni mogoče, pa vsaj to, da se po razvezani prejšnji zaposlilvi čimprej prijavi posredovalnici za delo.
Važnejše spremembe v novem zakonu o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev
Cudcacviac
Kot bistveno spremembo bi bilo omeniti tudi, da se všteje v krog zavarovancev zavarovančev zakonec, ki ni pridobil pravice do družinske pokojnine zato, ker ni dopolnil predpisane starosti, če ie ob zavarovančevi smrti star nad 40 let (žena) oz. 55 let mož, ali če je bil mlajši, pa preživlja otroka, mlajšega od 14 let ali če se je v 3 mesecih po zavarovančevi smrti priglasil za zaposlitev pristojni posredovalnici za delo. Ta določila pa ni zamenjati s pravicami zakona o socialnem zavarovanju, (pokojnina) in je poudarili, da veljajo le za zdravstveno varstvo.
II.	Posamezne pravice iz zdravstvenega zavarovanja so ostale načelno iste kot v prejšnjih določilih. Z novim zakonom so te pravice večinoma te točneje obeležene.
Značilnejše spremembe so predvsem v predpisih nadomestila plače ob bolezni.
Ob v zakonu določenih pogojih znaša nadomestilo za plače, razen v zakonu določenih izjemnih primerih, kot sledi:
a)	80% osnove za nadomestilo za prvih 7 dni in 90% osnove po sedmih dneh ob pogoju, da je bil zavarovanec zavarovan brez presledka najmanj 6 mesecev ali s presledki 12 mesecev v zadnjih dveh letih neposredno pred začetkom pravice do nadomestila;
b)	60% osnove za prvih 7 dni in 70% osnove po sedmih dneh za zavarovance, ki pred pričetkom pravice do nadomestila niso bili zavarovani brez presledka 6 mesecev ali s presledki 12 mesecev v zadnjih dveh letih.
Poleg drugih izjem, ki so v zakonu predvidene, bi omenjal izjemo le za vajence, ki obolijo na katerikoli bolezni, in zavarovance, ki so postali nezmožni za delo zaradi nesreče pri delu ali poklicnega obolenja, da imajo slednje že od prvega dne pravico do nadomestila plače v višini polne osnove.
Osnova za nadomestilo plače se praviloma določi na podlagi povprečja plač s stalnimi dodatki za delo v rednem delovnem času (torej ne v nadurah), ki so bile izplačane v zadnjih treh mesecih pred tistim mesecem, v katerem je nastal primer bolezni.
Kot novost bi bilo prav posebno poudariti, da se det plačilnega sklada, ki ga gospodarska organizacija naknadno razdeli, ne vzame v osnovo za nadomestilo, zato pa mora gospodarska organizacija pri delitvi plačilnega sklada ludi dneve, ko je bil zavarovanec bolan, upoštevati, kot da bi bil tiste dneve delal. To določilo seveda ne velja za nazaj, temveč se bo moralo upoštevati v bodoče.
Ob tej priliki bi bilo potrebno tudi omeniti določilo novega zakona, da lahko zdravnik, po ugotovitvi zboljšanja zdravja in ob upoštevanju okolnosti, da bi bil skrajšan delovni čas koristen za povrnitev polne delovne zmožnosti, odredi delo s skrajšanim delovnim časom. V teh primerih gre zavarovancu nadomestilo za čas, ko v rednem delovnem času ni delal. Predpogoj pa je seveda, da si lahko pridobi tako pravico le zavarovanec med zdravljenjem, ko dobiva nadomestilo plače.
Novost v novem zakonu je tudi predpis, da se določi le delno nadomestilo za plačo ob času, ko se nahaja zavarovanec v zdravstvenem zavodu v katerem ima oskrbo, in to kakor sledi:
a)	50% zavarovancem brez družine;
b)	75% zavarovancem z. enim družniskim članom;
c)	90% zavarovancem z. dvema družinskima članoma;
d)	zavarovancem s tremi ali več družinskimi člani se nadomestilo ne zmanjša.
Opozoriti bi bilo, da to zmanjšanje ni računati od polne osnove nadomestila za plačo temveč od višine nadomestila, ki sicer pripada zavarovancu, kadar je zaradi bolezni onesposobljen za delo.
III.	Ob smrti zavarovanca ali člana njegove družine, ki ima pravico do zdravstvenega zavarovanja, se izplača pogrebnina v višini, ki jo določi skupščina okraj, zavoda za socialno zavarovanje.
Poleg pogrebnie pa se izplača družinskim članom, ki jih je umrli zavarovanec preživljal posmrtnina (posmrtna podpora) v znesku potnega enomesečnega nadomestila plače.
IV.	V novem zakonu so poostreni predpisi o povrnitvi, o kaznih in varstvenih ukrepih.
Ne da bi se spuščal v podrobno navajanje teh določil, bi ob tej priliki hotel poudarili, da je podjetje dolžno povrniti škodo Zavodu za socialno zavarovanje, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovanca nastopila zaradi tega, ker niso bili izvršeni predpisani ali odrejeni ukrepi za varstvo zdravja in življenja zaposlenih oseb, in tudi če so omogočili uživanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja osebam, ki jim po zakonu ne pripadajo. Zavod za socialno zavarovanje v bodoče torej ne bo več iskal povračila v teh primerih od posameznikov temveč od podjetja.
Od posameznikov pa bo Zavod za socialno zavarovanje iskal povračila škode v primerih, ko so si zavarovanci pridobili pravice iz. zdravstvenega zavarovanja, ker so se delali bolne ali so si sami povzročili bolezen ali nezmožnost za delo, ter prav enako ludi v primerih, ko je nekdo otežkočal ali preprečeval svoje ozdravljenje ali usposobitev za delo. Ker bo to pravico Zavod za soci-
alno zavarovanje lahko uveljavljal le na podlagi pravomočne sodbe sodišča v kazenskem postopku, je pri tem zlasti opozoriti, da bo v bodoče Zavod za socialno zavarovanje v vseh teh primerih predlagal sodno kazenski pregon proti zavarovancem, ki bi se tozadevno pregrešili.
V.	Zelo so poostreni kazenski predpisi tako v pogledu kaznovanja podjetij, kakor tudi v pogledu odgovornih oseb in posameznikov.
Neobhodno potrebno se mi zdi ob tem opozoriti.^ da se zavarovana oseba kaznuje za prekršek med drugim tudi, če vede ne uporablja sredstev za varstvo pri delu (zaščitnih sredstev) in naprav, ki so ji na razpolago, ter tudi, če se vede ne ravna po predpisih ali odrejenih previdnostnih ukrepih. Te opustitve so se do sedaj lahko kaznovale le po disciplinskih predpisih, po novih predpisih pa so te opustitve tudi prekršek, ki se kaznuje po zakonu o prekrških, ter je za tako opustitev predvidena kazen 10.000 din.
V tem sestavku sem nanizal le nekaj važnejših predpisov, za ka'ere sem smatral kot potrebno, da se zavarovanci z njimi seznanijo. V kolikor bi se pokazala potreba, pa še prihodnjič kaj več.
St. ).
Petrin Albert:
V kakšni obliki ('e treba pomagali etanom delavskega sveta pri njihovem delu?
Člani delavskega sveta predstavljajo kot celota najvažnejši organ delavskega samoupravljanja in kot taki izražajo resničnost naše socialistične stvarnosti. Preko njih gospodari celotni delovni kolektiv s tistim delom družbene lastnine, ki jim je dan v upravljanje. Razumljivo je, da to njihovo delo ni enostavno. Njim je nujno potrebno nuditi pravilno in iskreno pomoč. Večkrat je šel glas in verjetno se še pojavljajo glasovi: delavski svet je odvisen od strokovnega vodstva podjetja, člani upravnega odbora so odvisni od vodilnih uslužbencev podjetja, na sestankih, kjer se rešujejo važni gospodarski problemi samo »kimajo« itd., itd. Takšni glasovi vsekakor negativno vplivajo na posamezne člane DS, večkrat tudi na celotni DS ter jih zadenejo prav v živo. Prepričan sem, da marsikateri član, čeprav ima odlične predloge, kritične poglede in podobno, ne upa na dan z besedo, ker živi pod psihološkim pritiskom zgoraj omenjenih glasov in ker ima predsodek, da bo s svojim preprostim ljudskim govorom ostal osamljen, nezanimiv, neslrokovnjaški itd.
Delavski svet tvorijo delavci, zato se tudi imenuje delavski svet. Njemu je treba dati čim izdatnejšo pomoč, da bo kot predstavnik, v kateri koli se nahajajoči funkciji, pridobljeni na osnovi nage demokratične socialistične stvarnosti, sposoben in vodilen.
Eno izmed teh pomoči naj imajo člani DS v informacijski službi v podjetju samem. To delno že obstaja, vendar pa ta služba obveščanja nima določene organizacijske oblike. Res je, da dobijo člani DS povabilo na seje na katerem je lepo napisan dnevni red. Toda kako bo na seji? Prepričan sem, da se vsak zavedni član DS. ko dobi povabilo z dnevnim redom, poglobi in premišljuje. Z željo, da bi uspešno sodeloval na teti sejah pri reševanju najvažnejših gospodarskih problemov podjetja, išče tudi razne informacije. Te podatke pa zbirajo čisto individualno, brez posebnega razumevanja in brez plana. Vsi ti podatki so večinoma nabrani pri posameznih šefih oddelkov, obratovodij pogonov ali pri katerem koli vodilnem uslužbencu podjetja.
Tako nabrano gradivo za seje smatram, da ni najboljši način in ne more služiti dobremu sprejemanju raznih sklepov. To je tudi eden važnih vzrokov, da so sklepi sprejeti na sejah DS večinoma rezultat sugestije.
posameznikov. Tako sprejeti sklepi pa ne morejo biti vedno garancija uspešnemu gospodarjenju. Poleg tega pa potrjujejo dejslvo, da posamezni člani DS niso upoznani z organizacijo podjetja, finančno situacijo, normativi, storilnostjo dela itd.
Mi vemo, da morajo sklepi DS zajamčili razvoj in napredek podjetja ter izpolnitev obveznosti napram družbi. Vse to pa je v veliki meri odvisno od poslovne sposobnosti članov DS, ta poslovnost pa ie' vedno izraz celotnega podjetja. Za člane delavskega sveta je nujnost, da v osnovnih in glavnih črtah razumejo celotni potek poslovanja podjetja. Le pod tem pogojem so sposobni ugotoviti vse nepravilnosti, ki se pojavljajo in proti istim tli 1 ro in učinkovito nastopiti. Na ta način lahko vodijo tudi račun o svoji odgovornosti, kakor napram družbi tako tudi napram celotnemu delovnemu kolektivu, čigar zaupanje uživajo.
Člani delavskega sveta naj bodo glavni iniciaforji borbe za napredek podjetja. Njihova osnovna naloga mora bili pravilnost in rentabilnost poslovanja podjetja, katerega razvoj in ekonomičnost ne smeta imeti nobenih ovir. Zato se mora poglobiti v svojo nalogo s tem, da spremlja vse probleme in ekonomske spremembe.
Da bodo člani DS v tej svoji nalogi uspešni, morajo biti seznanjeni z raznimi pokazatelji, ki so karakteristični za celotno poslovanje podjetja. O čem naj bodo člani DS poučeni? Poznati morajo finančno situacijo, stanje obratnih sredstev, proizvodnjo in kapaciteto, kapaciteto delovne sile in storilnost, dalje’ poučeni morajo biti o nabavi in porabi materiala, normativih materiala, o proizvodnih in režijskih stroških, realizaciji, rentablosti in perspektivo razvoja podjetja. Vsi ti podatki pa morajo imeti neko smotrno medsebojno povezavo, jasnost ter morajo bili dostopni vsakemu članu DS. Ne smatram za potrebno, da sc člane DS obvešča o vseh podrobnostih, kot na primer: o načinu sestavljanja bilanc in o vseh bilančnih postavkah ali o dnevni proizvodnji, vsekakor pa ie nujno, da vedo o stanju obvez in terjatev, mesečni uspeh proizvodnje itd.
Poročevalska služba mora bili poenotena in stalna in se naj poslužuje grafikonov, pregledov, indeksov in raznih poročil. Gibanic proizvodnje naj se poroča z grafikoni, fi-načno situacijo, proizvodne, režijske, uprav-
2 CutltacuM
naprodajne stroške s pregledi, toda vedno naj se tekoče stanje .primerja s prejšnjim stanjem. Najboljši instrument poročevalske službe pa so relativne številke — indeksi. Indeksi so mnogim članom DS neznane številke odnosno, če so že o njih slišali jih smatrajo kot nekaj zapletenega in kompliciranega. V resnici pa je indeks najlaže razumljiv, na pr.: Izvršitev proizvodnega plana:
Mesec	Plan	Izvršen	Razlika -f ali —	Indeks bsza prehodna prolvodnja
Januar	2500	2800	+ 300	112
Februar	2350	2200	- 150	95
Marec	2600	2700	+ 100	103
Takšen pregled naj se poda tudi po vrednosti fpolna lastna cena — prodajna cena). Primerjava izvršitve proizvodnega plana od me-
seca do meseca:
			Indeks
Mesec	Proizvedeno	Razlika	(baza pretekli mesec)
Januar	2800	- 600	78
Februar	2200	• - 600	78
Marec	2700	+ 500	122
itd.
Vidimo da se Indeksne številke mnogo laže čila jo in zapomnijo kot pa mnogo absolutnih številk, katerih primerjava in čitanje človeka utrujata. Smatram, da članom DS ni potrebno, da si zapomnijo razlike odstopanja planirane proizvodnje v absolutnih številkah ali vrednosti v din zneskih, niim zadostuje, da iz indeksnih številk vidijo, da je proizvodnja nekega artikla, vse grupe artiklov ali celotna proizvodnja v posameznih dobah prekoračena ali nedosežena. Že ta instrument zadostuje, da bodo člani DS postali pozorni in zahtevali razne obrazložitve nastalih situacij.
Zelo važno je, da se poročevalska služba drži stalne oblike. Oko človeka se z lahkoto navadi na stalno obliko poročil, pregledov itd. Vsebina teh pa se hitreje zapomni in laže primerja z vsebino prejšnjih poročil. Člani DS naj ne prejemajo prepogosto poročila, temveč ta poročila naj zajamejo daljšo dobo vsaj mesec dni ali po potrebi. Razumljivo je, da morajo biti vsi podatki točni in preverjeni, ker sicer negativno vplivajo na tistega, ki je enkrat prejel napačne preglede in poročevalski službi ne zaupa več.
Poročevalsko službo je z ozirom na podatke treba deliti v dve grupi, in sicer:
1.	neobhodno potrebni podatki (obligat.);
2.	podatke manjše važnosti (fakultativni podatki).
Med prvo grupo naj spadajo naslednji podatki:
a) finančna situacija, obratna sredstva — krediti:
Primer:	Dolgule	Ter|a
Tekoči račun NB	2,500.000
Dobavitelji	8,000.000
Dolžniki-kupci	9,000.000
Zaloga materiala	3,000.000
Odobren kredit pri NB 3,000.000,—.
V tem primeru vidimo na prvi pogled kolikor toliko urejeno stanje v zvezi izkoriščenega kredita pri NB. Podjetje se koristi s tujimi sredstvi, kar dolguje dobaviteljem, dočim je na drugi strani blokiralo svoja sredstva pri svojih dolžnikih, ki zaradi slabe finančne operative dotičnih podjetij niso plačana. Dogodi se, da je pri NB saldo na debetni strani, kar pa ekonomičnost poslovanja samo navidezno prikazuje kot pozitivno, ker podjetje ni izpolnilo svojih obveznosti napram dobaviteljem, na drugi strani pa je plačana vsa obveza dolžnikov. Vsekakor pozicija odjemalci in dobavdelji najučinkoviteje signalizira finančno situacijo podjetja.
Podjetje si svoja obratna sredstva preskrbi pri NB v obliki kredita. Obresti, ki se plačajo za ta kredit v precejšnji meri vplivajo na ceno proizvodnje. Zato naj bo višina in izkoriščanje kredita pod stalno kon-rablja za nabavo surovin, goriva in ostalega proizvodnega materiala. Zato mora višina kredita odgovarjati stvarnim potrebam podjetja. Material preko norme negativno vpliva na poslovanje podjetja in to zaradi nepotrebnih obresti za prekomerni kredit, katere zmanjšujejo dohodek podjetja. Ni treba spremljati vse vrste materiala temveč samo glavne vrste osnovnih surovin n. pr.:
s
lil £ - ^


■> N
OJ
«J2 O O ra c
•š tS
> E o.
Koks	15 4,0T0.000 SO 7,000.000 3,000.000
Premog	20	900.C00 25 1,200 000	200X00
Vrednost materiala čez norme nam signalizira, da moramo nadaljne nabave materala ustaviti in zaloge normalizirati.
b) Gibanje proizvodnje in izkoriščanje kapacitete:
Primerjavo izvršene proizvodnje s planirano, naj omogočijo mesečni pregledi, in sicer za mesec za katerega se poroča in ko-mulativno od začetka poslovne dobe. Iz takega poročila je razviden tehnični uspeh ali tehnične in druge ovire v podjetju kot: slaba mehanizacija, zastarela oprema itd. Zelo važen je odnos produktivnosti in režijskih stroškov. Ker je pogonska režija fiksna je gibanje teh stroškov odvisno od gibanja proizvodnje, dočim se proizvodni stroški gibajo vzporedno s produkcijo.
Primer:
1. Gibanje proizvodnih stroškov:
Potrošnja materiala je po toni proizvoda 800 kg po 100 din to je 80.000 din. Če izdelamo
P« občnem zboru sindikalne podružnice
Večkrat se sliši kritika, zakaj plačujemo sindikat, sai sindikat ne odigrava nobene vloge več, češ soj nima v tovarni kaj govorili in temu slične stvari. Vendar je stvar povsem drugačna. Novoizvoljeni odbor si zaradi sklepov, kateri so bili sprejeti na občnem zboru dela veliko skrbi, ker ne ve, če bo uspel izvršiti vse naloge, ki so mu zadane. Sindikati oziroma podružnice v tovarnah imajo sedaj veliko dela, kakor še nikoli, zato se zahteva od vsakega odbornika dovršeno znanje, poznavanje vseh naših gospodarskih, kakor tudi političnih problemov. Ce prisluhnemo kritiki nekaterih, ki pravijo, včasih je sindikat ljudi ščitil, kar seveda tudi drži. Vprašajmo torej tiste člane sindikata, ki take govorice razširjajo, proti komu naj sindikat danes zaščiti delavca? Cc pogledamo danes našo ureditev in bomo videli, da se je sindikat v prejšnji Jugoslaviji na čelu s Komunistično partijo boril za isto. Danes potrebujemo zelo dobre kadre, kakor v gospodarskih tako tudi v sindikalnih organizacijah, če hočemo dejati v prid našega de-
lavca. Neznanje je škodljivo, ker z neznanjem in nerazumevanjem sindikalnega dela smo samo orodje dela, katerega delamo. Pozabiti ne smemo, da delamo za socialistično državo in da bomo z našim delom v sindikalni organizaciji pripomogli pri dvigu onih, ki bodo vstopili v našo družbeno upravljanje. Zahtevamo kot kolektiv, da tovariši, ki so izvoljeni po kolektivu razumejo borbo sindi-katov v prejšnji Jugoslaviji, kakor tudi da-nasnio borbo, ki je prav tako težka, je borba za prevzgojo našega delovnega človeka, da se bo lahko uveljavil v našem gospodarstvu. Mogoče se kateri še posmehujejo ter se jim zdi sindikalno delo nevažno. Vendar nismo mi krivi, če še nimamo kadra, ki bo lahko vodil naše kolektive idejno in gospodarsko.
Sindikat mora dvigniti svoje zastopnike na tako višino, da njih sodelovanje v raznih komisijah ne bo zgolj formalnost. Ce pogledamo v državnem merilu, vidimo, da je sindikat povsod zastopan. Predlogi in mnenje sindikatov se upoštevajo pri vseh uredbah, ki se izdajajo.
1000 ton je din 80,00.000,—
2000 ton je din 160,000.000,— itd. materialni stroški se sorazmerno dvigajo z dviganjem proizvodnje.
Fiksni stroški:
Režija pogona (plače, vzdrževanje zgradb in opreme itd.) znaša din 200.000,—. Ce je dosežena proizvodnja v višini 4000 ton potem odpade na 1 tono din 50,— režije, ako v naslednjem mesecu dosežemo 8000 ton odpade na 1 tono samo 25 din režije, če v naslednjem mesecu dosežemo samo 2000 ton se režija dvigne na 100 din itd. Iz tega sledi, da se s povečanjem proizvodnje režijski stroški zmanjšujejo ali obratno povečajo pri .zmanjšanju proizvodnje.
Vzporedno s proizvodnjo moramo spremljati tudi izkoriščanje kapacitete posameznih pogonov, to je primerjati kapaciteto posameznih pogonov s potencialno kapaciteto (to je maksimalno kapaciteto) z ozirom na izgubljene delovne ure in eventuelnega zastoja pogona.
Primer:
	jS 1 z g u b 1 J e		ne delovne ure			e
a	Korišč. neprlh. pri delu	pomanj. materi- ala	pomanj. energ.	popra- vila	7?	> ca
o* 1 a.					O. AC	s —
A	90 2000	10000	800	1000	13800	1,380.000
B	99	450	4(00	3C0	—	4750	475.000
Medsebojni odnosi proizvodne kapacitete in stroškov kažejo rentabilnost podjetja. Proizvodna kapaciteta pa je odvisna od veli-kosli in števila strojev in opreme ter od zaposlene delovne sile. Odnos proizvodnje do celotne proizvodne kapacitete pa predstavlja stopnjo zaposlenosti. N. pr.:
Doseči je lahko 20.000 ton prepraženca mesečno. Naša mesečna produkcija pa je samo 15.000 ton, potem je % zaposlenosti
15.700 X 100 20.000
— 78,5%
Za vsako podjeije je važno, da najde optimalni % zaposlenosti, to je oni % pri katerem so stroški proizvodnje najnižji. Na primer:
Pogon Kapacitet Skupni stroški Stroški na tono
A	20 ton	400.000	2.000
B	40 ton	600.000	1.500
C	60 ton	1,020.000	1.750
V tem primeru je optimalni % pri B, povečanje stroškov pod C je lahko: odvišna delovna sila, prevelika obremenitev strojev, opreme itd.
3.	Delovna sila in storilnost dela v %. Člani DS naj bodo redno obveščeni o gibanju zaposlene delovne sile in njenem učinku, saj predstavlja delovna sila osnovni element v proizvodnji. Od dobre organizacije delovnega procesa v podjetju je odvisna produktivnost in rentabilnost podjetja. Zaradi tega je zelo važno imeti točen pregled številčnega stanja delavcev po strukturi. Tu se naj spremlja mobilnost delovne sile v %. Primer:
		Delavci v produkciji	Delavci v režiji	Usluž- benci
Stanje	v začetku meseca	1450	180	68
Došlih	v teku meseca	80	10	2
Odšlo	v tekočem mesecu	150	7	—
Stanje	konec meseca	1380	183	70
Plan izvršen 94%
Vsi navedeni instrumenti poročevalske službe naj bi obvezno bili na razpolago vsakemu članu DS. Vir za zbiranje teh podatkov pa je knjigovodstvo, obratne pogonske pisarne, statistična služba itd.
Organizacija te službe pa mora biti tako urejena, da nudi članom DS vezan pregled vseh osnovnih in važnih gibanj gospodarske dejavnosti za določeno dobo v primerjavi za preteklo dobo. Zato pa je tudi potrebno, da ima vsak član DS svojo mapo v kateri naj se nahajajo: pravila podjetja, poslovni pravilnik, tarifni pravilnik in vsi elaborati poročevalske službe. Na ta način bo članom DS dana možnost, da se v svoje delo poglobijo, analizirajo poslovne dogodke in dosežene rezultate.
CmlcacMic 0
Kot eno glavnih točk si je zadala naša sindikalna podružnica »vzgojo naših delavcev«. Mislimo, da je lo velika naloga, ki nas čaka. Dolžnost slehernega člana kolektiva je, da pri lem delu pomaga, tako, da bomo čim-prej preobrazili našega delavca in ga usposobili za gospodarsko samoupravljanje. Nič nam ne pomaga takšno znanje, če ni prepričanja, da delamo predvsem za skupnost m napredek naše mlade države. Sredine ali nezainteresiranosti sindikati ne poznajo. Zato se bodo dosledno borili za to, da bo vsak naš član kolektiva dal svoje znanje za skupne interese in ga prenašal na manj razgledane delavce, ker le tako se bomo lahko srečali na eni črti ter spoštovali delo vsakega, brez ozira na to kje dela. Pred sindikatom stoji velika naloga, kateri ne bomo sami kos in pozivamo vse, da nam pomagajo. Potem se ne bomo več spraševali, zakaj imamo sploh sindikat v naših tovarnah.
Kol drugo nalogo si je zadala podružnica, pripraviti ljudi, da bodo zmožni presojanja kot člani DS in UO. Zopet je pred nami težka naloga, ker se zavedamo, da še nismo kos vsem nalogam, ki nas dnevno srečujejo in to predvsem gospodarskim, na drugi strani pa nas moti nezadostna zainteresiranost našega človeka do nekaterih problemov oz rešitve istih, katere pa vendar kritizirajo zaradi svojega neznanja ali neoporečnosti. To je težak problem.
Podružnica je prišla do prepričanja, da je treba organizirati izobraževalni tečaj. Pododbori naj bi predlagali svoje najboljše in najbolj razgledane člane, za obisk tečaja, kjer naj bi se pripravljali kot kandidati za bodoči DS in UO. Kolektiv ne more več dopuščati, da delavec, ki ni zainteresiran za skupno, oziroma gospodarsko delo, sedi v UO, odnosno DS, ker je škoda časa, obenem pa gremo na ta način le korak nazaj.
Tretja naloga odbora pa je organiziranje seminarja, katerega naj bi obvezno obiskovali vsi člani IO in pododborov, oziroma sindikalne podružnice tako, da ne bo več vpraševanja o tem kako naj delamo.
Koliko je stvari, ki jih mi sploh ne vemo niti ne zasledujemo. Izvršene so bile mnoge gospodarske in politične spremembe doma in po svetu, o katerih si nismo popolnoma na jasnem, jz česar se vidi neplodnost dela
Delo planinskega
Občni zbor Planinskega odseka Cinkarne, ki je bil drugi po vrsti, se je vršil letos 18. januarja v prostorih sindikalne dvorane v navzočnosti le 37. članov Planinskega odseka, kar je za sedanje število vključenih članov majhen odstotek. Po formalnih otvoritvenih besedah si je zbor izvolil delovno predsedstvo, ki je zbor uspešno vodilo do zadnje točke dnevnega reda. Poročilo predsednika Planinskega odseka, ki na zboru ni bil prisoten, je lepo podal tov. Kunej, za njim pa sta se še vršili poročili blagajnika in tajnika. Iz vseh že omenjenih poročil in poznejše diskusije se je dalo razbrati, da odsek v preteklem letu ni bil pasiven.
Prvi izlet, ki ga je odsek organiziral v zgodnji pomladi v Logarsko dolino, je bil nekakšna neuradna otvoritev planinske sezone, za njim pa so se enaki izleti, ki so bili povezani z napornim prostovoljnim delom za dogotovitev naše depandanse, vrstili-vse do tovoriive — do 1. maja. Depandansa, ki je bila prvotno last PD Celje in je na predlog nekaterih članov odseka Cinkarne ter s poznejšo odobritvijo upravnega odbora podjetja prešla v našo last, ni ustrezala pogojem, da bi«obstojala kot samostojen primeren planinski dom, saj ni bilo v njej niti pilne vode, niti zadovoljive električne napeljave, zato je odbor moral vložili precej truda, da je dom uredil do že omenjenega termina. Največ zahvale pri tem gre upravi podjetja, kakor tudi sindikalni podružnici,
v pododborih. Sindikalna podružnica mora sodelovati pri razpravah, zanimati se o boljši storilnosti, to mislimo na tehnični način, ker priznati moramo, da se da pii nas še marsikaj popravili in izboljšati delovne pogoje delavcem našega kolektiva.
Zelo važno področje sindikalnega dela je »varstvo delavca pri delu«, oziroma učiti ljudi, da se bodo znali varovali in očuvati zdravje na samem delovnem mestu. Imamo žal primere, da delavci ne uporabljajo zaščitna sredsiva, večkrat se dogodijo nesreče zaradi malomarnosti naših članov. Če pomislimo še na to obširno delo, ki je vsekakor tudi vzgojno, bomo videli, da naša podružnica s člani, ki jih ima sedaj kot delavne, ne bo mogla izvršili vsega dela 100%. Mimogrede naj še omenimo, da je treba pospešili kulturno prosvetno in fizkulturno delo, kar je velik pripomoček za izvedbo zgoraj navedenih nalog. To ni mala stvar, postavljeni pa smo pred dejstvo, da to po naših močeh izvršimo.
Mimogrede moramo omeniti še to, da je začel sindikat vodili skrb o prehrani naših ljudi ter razmišljal o uvedbi toplega obroka hrane tudi v našem podjelju. Tu smo navedli samo nekaj primerov, dotaknili se nismo ostalih tekočih nalog, kakor sodelovanje pri tarifnih pravilnikih, izvedbi tečajev za kvalificirane delavce. Za vse to je potrebno večje število ljudi, ki bi se bavili s posameznimi nalogami.
Kdor se bo poglobil v zgoraj navedene naloge, ki stojijo pred sindikati, ta ne bo več vpraševal — čemu sindikati in kaj sploh delajo.
Če se vrnemo k uvodnim besedam, ki govore o očitkih, češ, da sindikat ne ščiti delavce, moramo poudariti to, da je sindikalna podružnica tukaj zato, da poravnava vse spore med delodajalci in delavci, da ureja nepravilna postopanja proti delavcem, ne more pa zaščititi članov sindikata, • če delajo prestopke, kakor kraja, nedisciplina in podobno.
V letošnji IO sindikalne podružnice Cinkarne so bili izvoljeni naslednji tovariši: Šemrov Anton (predsednik), Bricman Franc (tajnik), Poznič Ivan Ičtlan), Horvat Bojan (blagajnik), Vervega Slavko (član), Štajner
odseka v letu 1954
omeniti moram tudi prostovoljno delo, saj je bilo opravljenih preko 1000 ur. Nadalje je bil pri stavbi dozidan tudi podaljšek za sanitarne naprave, ki je bil eden izmed najbolj perečih vprašanj preureditve. Če pa sedaj še pogledamo število zabeleženih obiskov v domu, to je 136 članov našega kolektiva in 416 ostalih gostov, moramo ugotoviti, da je bilo zelo nezadovoljivo, čeprav upoštevamo mokro sezono, ki je planinstvo ovirala. Mislim, da je v tem pogledu tudi odbor nekaj grešil, ker ni zainteresiral članov kolektiva v večjem obsegu. Propagandna skupina je pri vhodu v metalurške obrate namestila lepo izdelan zemljevid Savinjskih alp, poleg tega pa vršila tudi ostalo delo na usposabljanju doma za sezono.
Odbor je imel v preteklem letu 6 sej v navzočnosti večine članov. Foto krožek, obstoječ iz 11 članov pa ni pokazal zadovoljivih uspehov. Morda je temu krivo pomanjkanje prostorov, mnogo pa tudi nezadostni rekviziti.
Takšno je bilo delo planinskega odseka v preteklem letu in lahko ga smatramo, kljub začetnim težavam za uspešnega. Da pa bomo povečali obisk našim planinam, kar je osnovni cilj naše organizacije, moramo na poilju propagande močno prijeti. Mislim, da bi marsikdo, ki dosedaj še nikdar ni prišel v naš lepi gorski svet, našel v njem poleg počitka in sprostitve duha tudi dobrega prijatelja — naravo.
Valter (član), Pokelšek Franc (član), Marinček Matija (član), Turnšek Anton (član), Ma-cuh Karel (član), Sotine Anton I. (član).
Ni samo naloga zgoraj omenjenih, da rešujejo vse navedene težke probleme. Če pa bo odbor dobil pomoč od vseh, ki sedaj še ne smatrajo sindikalnega dela kot nujno, ki je poirebno, bo odbor postavljene naloge lahko izvršil. Le skupno delo nas bo zbližalo ter dalo poudarek in priznanje vsakemu na svojem delovnem mestu.
Mišura zmagovalec
okrožnega prvenstva
V	dneh od 5. do 13. II. je bil v Celju turnir za prvenstvo celjskega okrožja, na katerem je sodelovalo 12 igralcev. Zmagal je naš član Andrej Mišura z 9 točkami, drugo in trelje mesto si delita Šribar (Trbovlje) in Draksler (CŠK), četrto in peto Šnajder in Gorželj (Trbovlje), šesti je Djurkovič (Rog. Slahna), sedmi in osmi Predovnik (Nazarje) in Rozman (Žalec), deveti Hojnik (CŠK), deseti Rojc (CŠK), enajsti in dvanajsti Primožič (CŠK) in Ranzinger (Žalec).
Prvi trije s tega turnirja bodo imeli pravico igrati na polfinalnem turnirju za prven-sivo LRS, ki bo meseca marca.
BRZOTURNIR
Na brzoturnirju za prvenstvo v mesecu februarju je sodelovalo 10 igralcev. Zmagal je Mišura z. 8y, točk, sledijo: Šnajder, Dečko, Trojak, Lebič, tančič, Mihelič, Persolja, Marjanovič ml., Kisovec.
ŠAHOVSKA TEKMA
Šahovski klub »Savinjčan« je priredil v okviru proslave 10. obletnice osvoboditve šahovski teden. Med ostalimi prireditvami je bila predvidena šahovska tekma med CŠK in »Savinjčanom«, ki je bila dne 15. 11. 1955 v Šempetru. V moštvu CŠK je nastopilo sedem cinkarnarjev, ki so dosegli prav odličen rezultat, in sicer pet in pol proti ena in pol. Zmagali so: Mišura, Šnajder, ing. Pipuš, Trojak, Dečko. Remiziral je ing. Stegenšek, izgubil pa Jančič.
V	okviru šahovskega tedna se je vršil dne 19. II. 1955 brzoturnir za odprto prvenstvo Savinjske doline. Turnirja se je udeležilo 18 igralcev. Zmagal je naš član Andrej Mišura.
SIMULTANKA
Dne 18. 2. je igral naš član Mišura simultanko proti gojencem Industrijske kovinarske. šole. Mišura je dobit 17 partij, 4 pa izgubil.
TURNIR ZA PRVENSTVO CINKARNE
Na turnirju za prvenstvo Cinkarne je do-sedai odigranih 5 kol. Stanje po 5 kolu je naslednje: Jančič, Mišura in Šnajder 3 točke, ing. Pipuš 2 in pol, Dečko Marciuš, ing Stegenšek in Trojan 2 točki, Mihelič 1 in pol, Lebič 1 točko itd.
OPOMBA UREDNIŠTVA
Vsled prezaposlenosti tbkarne, nam ni b to mogoče izdati marčeve številke Cinkarnarja.
Uredništvo
Izdaja Cinkarna Celje — Urejuje uredniški odbor — Za odbor odgovoren Stadler Janko — Izhaja mesečno Tiska Celjska tiskarna