TISKOVINA Poøtnina plaœana pri poøti 9226 Moravske Toplice LETO XIV ØTEVILKA 68 19. februar 2008 Glasilo Obœine Moravske Toplice FOTO: Geza GRABAR FOTO: Geza GRABAR Z izdajo najbolj zajetne øtevilke doslej (32 strani) smo poœakali do kulturnega praznika – poroœamo seveda tudi s proslave v Prosenjakovcih. Sredi marca, 16. marca, bo na narodnostno meøanem obmoœju øe slovesnost ob madæarskem dræavnem prazniku. Na povsem drugaœen naœin sta minule dni in tedne zaznamovala dva lokalna praznika: pustovanje v Moravskih Toplicah (in drugod) ter borovo gostüvanje v Vuœji Gomili. Obœinski svetniki so konec decembra spravili pod streho proraœun za leto 2008 in z njim sprejeli nadvse ambiciozen investicijski program, o katerem piøemo na 11. in 12. strani; na straneh 13–15 objavljamo razpise za obœinsko sofinanciranje kulturnih, øportnih in turistiœnih programov v letu 2008. Opozarjam øe na poroœilo obœinske uprave o poteku in rezultatih dosedanjega reøevanja zahtevkov za vraœanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omreæje. Vabilu na intervju za Lipnico se je prijazno odzval Rudi Cipot, dræavni svetnik, zastopnik lokalnih interesov (tudi naøih), in razgrnil svoj pogled na vlogo in delo dræavnega sveta, na razvojne perspek tive in razvojne zadrege pokrajine ob Muri. Drugaœne vrste so zadrege z izvrøenimi ali naœrtovanimi posegi v prostor (bioplinarni). Zabeleæiti skuøamo tudi druge dogodke zadnjega meseca in pol, dveh mesecev v naøem okolju. O razglasitvi øportnikov, ki so najizraziteje zaznamovali øportno sceno v letu 2007, bomo poroœali v naslednji øtevilki. Ludvik Soœiœ, urednik POHOD OB KULTURNEM PRAZNIKU – Teøanovœani so 8. februarja pripravili tradicionalni pohod; øtevilni pohodniki (102, natanœno) niso le neskonœno uæivali v prelestih sonœne zimske pokrajine, paœ pa so tudi nastopili z recitacijami Preøernovih pesmi in osebnimi razmiøljanji. Posebej ganljiva je bila izpoved teøanovske rojakinje Marije Slaviœ, roj. Øavel, izjemen pa nastop Janija Æilavca, ki je s Preøernovim Povodnim moæem na istem odru dvorane v Teøanovcih nastopil æe pred 40 leti. (G. G.) FOTO: Geza GRABAR FOTO: Geza GRABARFOTO: Ludvik SOŒIŒFOTO: Arhiv OBŒINE FOTO: Simon KOLEÆNIK FOTO: Geza GRABAR FOTO: Ludvik SOŒIŒ FOTO: Geza GRABAR PROSENJAKOVCI-MAGYARSZOMBATFA: MEJA JE PADLA! – V PROSENJAKOVCI: OSREDNJA KULTURNA PROSLAVA – Izjemno noœi na 21. december so simboliœno podrli rampo na mejnem prehodu. veliko nam je povedal slavnostni govornik prof. Joæe Vugrinec. Besedilo: Ludvik Soœiœ 19. februar 2008 SPREJET JE BIL PRORAŒUN ZA LETO 2008 Proraœun za leto 2008 je najveœji od vseh dosedanjih proraœunov Obœine Moravske Toplice. Tudi œe ga bomo uspeli realizirati le do treh œetrtin (75 %), bo to do sedaj najveœji finanœni zalogaj te obœine. Ker je o postavkah na prihodkovni in odhodkovni strani proraœuna veliko govora v gradivu, ki je v Lipnici posebej namenjeno za prikaz proraœuna za leto 2008, bom v tem svojem uvodu k razvojnim ciljem, ki so povezani s proraœunom 2008, dodal nekaj svojih razmiøljanj. Najprej morda odgovor na vpraøanje: Zakaj in od kod tako visoko naœrtovan proraœun 2008? Odgovor ni preprost, je pa vsekakor povezan s prihodkovnimi moænostmi proraœuna v letu 2008. Œe so ostali tako imenovani tekoœi prilivi proraœuna na ravni priœakovane rasti, ki je povezana z inflacijo in s tem viøje doseæenimi davœnimi prilivi v proraœun, potem je razumljivo, da bodo na bistveno poveœani obseg proraœuna vplivali predvsem tako imenovani transferni prihodki. To so tisti prilivi v proraœun, ki so najbolj »ælahtni«, saj gre za dejansko »prisluæen denar z lastno dejavnostjo obœine«. Kakor koli se æe sliøi, je res, da je uspeønost pri œrpanju sredstev iz dræavnih in evropskih razpisov vse bolj ena od glavnih vsebin dela obœine in da spada zaradi potrebnega vloæka lastnega znanja in strokovnega dela v pripravo projektov med njene najpomembnejøe dejavnosti. V sprejetem proraœuna obœine za leto 2008 je tako iz naslova razliœnih razpisov predviden pritok sredstev v proraœun v viøini 4,5 mio EUR oziroma dobrih 42 % vseh prihodkov. Drugo vpraøanje je: Kako dobiti œimveœ nepovratnih sredstev za razvoj? V prvi vrsti mora imeti obœina dobre vizije, dober kader in del proraœunskega kolaœa iz lastnih virov, ki je nujni pogoj za pridobivanje tujih virov. Ker gre torej za neke vrste strateøki pristop k razumevanju celotne razvojne slike obœine, je uspeøno dokonœanje takøne risbe obiœajno veliko zadovoljstvo slikarja na eni strani in priœakovana navduøenost obœinstva na drugi strani, œe se izrazim s prispodobo v znamenju kulturnega praznika, ki smo ga ravnokar praznovali. To pa je zelo poenostavljeno povedano tudi najveœja æelja snovalcev letoønjega proraœuna. In vsaj øe eno vpraøanje se pri tem pojavlja: Za kaj se sredstva iz javnih razpisov lahko uporabijo? Gotovo najpomembnejøe vpraøanje za obœane, ki priœakujejo od obœine, da kar se da veliko sredstev nameni na podroœje gospodarske in druæbene infrastrukture. Pomembno pri tem je vedeti, da so vsa sredstva, pri dobljena na osnovi javnega razpisa, strogo namenska, kar pomeni, da se lahko uporabijo le za namen, za katerega so bila pridobljena, in da bi imelo vsako nenamensko troøenje za obœino hudo posledice – vrniti bi bilo potrebno vsa æe pridobljena sredstva, hkrati pa bi morala obœina sama financirati takøno investicijo. Ker si tega nikakor ne æelimo, je velikokrat zaznati precej nezadovoljstva pri tistih, ki bi æeleli iz tako dobljenih sredstev øe del pogaœe za svoje projekte. Potem je tu vpraøanje, zakaj sredstva ravno za doloœen projekt? Potrebno je vedeti, da so razpisi vse bolj zahtevni in da le prava vsebina lahko prinese pozitivni rezultat. Zato kljub temu, da so nekatere stvari bolj nujne, teh preprosto ni moæno izvajati s sredstvi iz javnih razpisov, ker zanje ni ustreznih razpisov. Predvsem to, da pravoœasno zaznaø, za kakøen namen bo pripravljen naslednji razpis, pa je ena od kljuœnih strateøkih stvari, da dokumentacijo lahko dobro pripraviø ... Ker imamo pred sabo proraœun 2008, je v tem trenutku gotovo kljuœno vpraøanje: Kateri so najpomembnejøi projekti v tem letu, za katere obœina predvideva sofinanciranje iz javnih razpisov? Najveœ moænosti je obœina iskala na podroœju turizma, in zdaj æe lahko zapiøem, tudi uspela s svojimi vlogami, saj sta odobrena dva veœja projekta: Oaza zdravja, ki vkljuœuje osrednji predstavitveni prostor v Teøanovcih ter nadaljevanje kolesarske poti do Bogojine in Filovec, ureditev gramoznice v Mlajtincih ter veliko drugih, turizmu namenjenih vsebin, ki bi naj pomagale pripeljati k nam œim veœ gostov ... V ta segment sodi tudi drugi veliki projekt na tem podroœju, to je dokonœna ureditev turistiœnih poti v najoæjem obmoœju okrog turistiœnega centra, kamor sodi vse bolj prometna cesta do Mlajtinec, na kateri se hkrati z vozili nahaja veliko pohodnikov in kolesarjev. Zelo blizu uspehu na razpisu smo tudi z vlogami za sofinanciranje nadaljevanja kanalizacije v Sebeborcih. Ker gre v tem primeru za drugaœen pristop k pripravi celotnega projekta na razpis, je uspeønost pridobitve teh sredstev nekoliko povezana tudi s pripravljenostjo drugih obœin. Gre namreœ za to, da je ta naøa vloga sestavni del velikega projekta Dolinska kanalizacija in ne glede na to, da imamo vso pripravljeno dokumentacijo, tako kot je potrebno, je rezultat razpisa povezan z uspeønostjo cele vloge, torej vseh obœin, ki v projektu sodelujejo. V ta sklop je bila z naøe strani vkljuœena tudi kanalizacija v Filovcih, vendar smo jo bili prisiljeni œrtati ravno zato, da ne bi padel celotni projekt – enako so morale storiti tudi druge obœine, ki sodelujejo v skupnem projektu. Kako pa so bile pri tem uspeøne, pa se bo kmalu pokazalo, saj naj bi rezultat razpisa bil znan æe do polletja. Zelo pomemben del naøih vlog na razpise je povezan tudi z izgradnjo vodovoda, ki spada v tako imenovani Pomurski vodovod. Letos naœrtujemo, da bi uspeøno zaœeli in v dveh letih dokonœali vodovodno omreæje Ivanovci-Andrejci v navezavi na vodovod v Sebeborcih in Zgornjih Moravcih ter vodovod Prosenjakovci-Berkovci-Ivanjøevci-Srediøœe. Za oba projekta pa velja, da ima obœina pripravljeno dokumentacijo, ni pa øe v celoti dogovorjeno, kako bo potekalo œrpanje sredstev, saj formalnih razpisov ni, gre za financiranje po programu, o katerem pa se je potrebno z Ministrstvom za okolje in prostor sproti dogovarjati. In øe vsaj en razpis, iz katerega priœakujemo nekaj veœ sredstev, je potrebno omeniti: nadaljevanje izvajanja komasacij v Ratkovcih in Ivanjøevcih. Za to so sredstva dejansko æe razpisana in glede na dobro pripravo naøih projektov verjamem, da bomo pri prijavi uspeøni. Ob vsem navedenem sta v proraœun 2008 vkljuœena tudi dva projekta, kjer obœina ni nosilec investicij, je pa nujno, da je prijavitelj: v primeru DOØ Prosenjakovci je investitor obœina. Ker gre za investicijo v objekt dvojeziœne øole, je po veljavni zakonodaji dræava dolæna obœini v celoti vrniti sredstva, vloæena v izgradnjo objektov na tem podroœju. Izkuønje zadnjih let sicer kaæejo, da se na sredstva kar dolgo œaka, vendar obljuba je, da bomo letos v Prosenjakovcih zaœeli z rekonstrukcijo øole ... Drugi projekt je sofinanciranje izgradnje odlagaliøœa za odpadke v Puconcih, kjer je obœina ena od sofinancerk v deleæu prebivalstva celotne regije in koliœin odpadkov z naøega obmoœja. V tem primeru financiranje poteka sicer prek naøega proraœuna, vendar se sredstva preusmerjajo na raœun Obœine Puconci, ki je nosilec projekta. K vsemu navedenemu obœina v letu 2008 priœakuje tudi sredstva za financiranje manjøih projektov, kot so igriøœe pri OØ Bogojina, dozidava vrtca v Martjancih, financiranje urejanja gozdnih cest in drugi manjøi projekti, za katere pravzaprav v tem trenutku øe nimamo odgovora, ali in na kakøen naœin se bo moæno prijaviti na posamezni javni razpis. Zato bo namenskost morebitnih dodatnih virov iz teh razpisov lahko doloœena øele, ko bodo poznani razpisni pogoji. Feri Cipot, æupan 19. februar 2008 Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku v Prosenjakovcih V ZNAMENJU TRUBARJEVEGA LETA Gostitelji osrednje obœinske prireditve ob letoønjem 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, so bili tokrat prviœ Prosenjakovœani. V kulturni dvorani so mladi recitirali Preøernove pesmi, uœenci dvojeziœne devetletke so posodobili eno njegovih najbolj znanih pesnitev Povodni moæ, v plesni toœki pa so mladi folkloristi DOØ urno zasukali pete. Z glasbeno toœko so veœer popestrili øe mladi citrarji iz Domanjøevec. Slavnostni govornik, prof. Joæe Vugrinec iz Bogojine, dobitnik Œopove diplome za leto 2007, je rdeœo nit svojega nastopa namenil Primoæu Trubarju, zaœetniku slovenske pisane besede in slovenskega knjiænega jezika, naøemu prvemu piscu, œigar 500. obletnico rojstva praznujemo. Œeprav slovenski kulturni praznik izhaja iz dneva Preøernove smrti, je opozoril Vugrinec, bomo veliko œasa posvetili Trubarju in na ta naœin tvorno praznovali letoønje leto kot Trubarjevo leto. Ko se je sprehodil skozi Trubarjevo bogato æivljenjsko pot, je prof. Vugrinec razmiøljanje o njem zakljuœil z mislijo, da je bil Trubar s svojimi dejanji, z izdajo Katekizma in Abecednika, prvih slovenskih knjig, povsem evropski. »Primoæ Trubar nas je Slovence uœil pisati in brati verske resnice in razmiøljati – rad bi za mnogimi ponovil, da je prav on osrednja osebnost slovenske kulturne zgodovine,« je dejal. Govornik je opozoril, da se moramo Prekmurci v letoønjem letu spomniti tudi okroglih obletnic rojstev in smrti naøih starejøih evangeliœanskih in katoliøkih piscev ter nekaterih prvih omemb. Ti pisci sicer niso opravili tako pomembnega dela kot Trubar in Dalmatin za slovenski prostor, bili pa so pomembni za ohranitev domaœega, prekmurskega nareœja in so prispevali pomemben deleæ k ohranitvi slovenstva na levem bregu Mure: iz okolja naøe obœine izhajajo Janoø Kardoø, protestantski pisec in prevajalec, rojen v Norøincih, Joæef Koøiœ, prvi prekmurski posvetni pisec, pred 220 leti rojen v Bogojini, in v Ivanovcih rojeni Aleksander Terplan (umrl pred 150 leti), ki ga poznamo kot prirejevalca kasnejøih izdaj novega zakona Øtevana Küzmiœa. Kot je spomnil Vugrinec, letos mineva tudi 800 let od prvih zapisov imen nekaterih krajev (med drugim Bogojine), zemljiøœ, vodotokov in vasi. Vugrinec je govor sklenil z mislijo, da se nestrpnost – najsi gre za versko, narodnostno ali zaradi razliœnih nazorov, med nami pojavlja tudi dandanaønji, kar pa se ne bi smelo zgoditi. »Imamo raznoliko, pisano obœino v ljudeh, verstvih, nacionalnostih, v razgibani legi in zdravju prijazni pokrajini. Imamo tri najlepøe sakralne spomenike v Pomurju in øe kaj, zato se imejmo radi in pozabimo na morebitne zamere. Nasprotno: raje bodimo ustvarjalni, duhovno bogati, srœni. Œe bomo taki, bomo tudi sreœni, kajti katedrala duha je tisto – kot je nekdo zapisal – kar ostane, œesar nihœe ne zmore ukrasti œloveku.« Geza Grabar Pogovor s kulturno delavko Bernardo Koroøa Pantoviå PRISEGA NA KULTURO OBEH NARODOV Bilo je pred 27 leti, ko je Bernarda Pantoviå po konœani vzgojiteljski øoli dobila prvo delovno mesto v prosenjakovskem vrtcu, v vasi, o kateri ni prej nikoli sliøala, saj je prava »markojca«, rojena v Gomilicah. Potem se je s starøi selila v Renkovce, Turniøœe in Dobrovnik, kjer je kot Slovenka konœala dvojeziœno osnovno øolo. Æivljenje ima paœ œudna pota in je Bernardo, ki je dvojœica dve minuti starejøega brata Stanislava, prikovalo na Goriœko, kamor je pozneje pripeljala Izidorja Koroøo, prav tako z Markovskega. Sinova Aljoøa in Blaæ sta se rodila øe v bloku, potem pa si je druæina 1997. leta ob izdatni pomoœi vaøœanov sezidala dom in se za veœno navezala na vzpetino nad vasjo, na vrtec, kjer se æe skoraj tri desetletja ukvarja z najmlajøimi, na ljudi, ki vedo, da bo sodelovala v vsaki akciji. Postala je tako dobra poznavalka tukajønjega æivljenja, da je pred leti zaœela pisati vaøko kroniko. Bernarda, ni proslave ali kakøne druge prireditve na vasi, kjer vas ne bi bilo zraven. Kako ocenjujete kulturno æivljenje, katerega tvorni element ste? V primerjavi z drugimi kraji je dobro, ni pa odliœno, saj æivimo v obdobju televizije, ko se ljudje manj druæijo kot nekoœ. S pestrim programom kulturnega druøtva poskuøamo pritegniti vaøœane in z mladim predsednikom je zavel sveæ veter. Kar oddahnila sem si, ko smo uspeøno organizirali prvo sreœanje razseljenih Prosenjakovœanov. Sodeœ po velikem odzivu, smo uspeli, in to nas obvezuje tudi za bodoœe. Veste, nekoœ so prosvetni delavci na vasi igrali pomembno vlogo v kulturnem in sicerønjem æivljenju, bili so gonilna sila vsega, kar se je dogajalo. Danes ni tako. Zakaj? Ne vem. Sama sem œlanica æenskega pevskega zbora, sodelujem pri organizaciji vseh prireditev. Pogreøam pa udeleæbo mladih na razliœnih proslavah. Na sestankih KTD-a se nenehno spraøujemo, kako jih privabiti k sodelovanju, æal, pravega recepta øe nismo odkrili. Æelela bi, da bi na proslavah bilo veœ ljudi, saj ni lepøega kot se druæiti, nastopati pred polno dvorano. Z vaøko kroniko ste prevzeli odgovorno nalogo ... Dejstvo je, da se v zaœetku svojega sluæbovanja v Prosenjakovcih nisem pre veœ udejstvovala na vaøkih prireditvah, razen z otroki iz vrtca. Øele ko se je druæina za stalno naselila tu in sem s prenovo kulturnega druøtva postala podpredsednica, sem dala predlog za pisanje vaøke kronike. Od 1997. leta beleæim vse najpomembnejøe dogodke ter jih dokumentiram s slikami. V veselje mi je, da to niso mrtve œrke, ampak æiv dokument, saj so si jo vaøœani in tudi ljudje od drugod æe velikokrat izposodili. To pa ni edina kronika, ki jo piøem, saj tudi v vrtcu sistematiœno beleæim dogodke, doma pa vodim druæinsko kroniko. Mislim, da to ni jalovo poœetje, saj bodo œez desetletja naøi vnuki in pravnuki lahko prebirali, kaj so poœeli njihovi predniki in to me æene, da sem pri pisanju natanœna in dosledna. Æivite v multinacionalnem okolju, ki postaja zelo obœutljivo za zunanje in notranje odnose. Kako doæivljate komuniciranje v obeh jezikih, uskladitev kulturnih izroœil? V vseh letih svojega æivljenja v Prosenjakovcih nisem opazila, da je pomembno, kdo je Slovenec in kdo je Madæar. Starejøi ljudje, ki jim je madæarski jezik bolj domaœ, se z menoj pogovarjajo v madæarøœi ni. Ker pa vedo, da moj moæ ne obvlada madæarøœi ne, se trudijo po svojih najboljøih moœeh in se z njim pogovarjajo v slovenøœini. Za sinova, ki sta obiskovala tukajønjo dvojeziœno øolo, pa tako in tako ni razlike. Mislim, da soæitje na vasi ni naœeto, nasprotno, je zelo dobro, kar najbolj pride do izraza v vsakdanjem æivljenju in tudi na prireditvah, kjer sta oba jezika enakovredna. Globoko sem prepriœana, da semena nestrpnosti nikoli ne bodi posejali ti ljudje, ki se v prvi vrsti cenijo po œloveøkih vrednotah. Ella Tomøiœ Pivar 19. februar 2008 500. obletnica Trubarjevega rojstva JANOØ KARDOØ V TRUBARJEVEM LETU 2008 Ko je økof Evangeliœanske cerkve v Sloveniji mag. Geza Erniøa na zaœetku leta s sodelavkama predstavil vsakoletno publikacijo Evangeliœanski koledar, je razgrnil tudi okvirni naœrt praznovanja 500. obletnice rojstva Primoæa Trubarja (1508–1586), zaœetnika protestantizma na Slovenskem in slovenske knjiæevne ustvarjalnosti. Recimo natanœneje: predstavil je tisti del, ki ga v svoj program uvrstila slovenska Evangeliœanska cerkev, saj vsebina dræavnega programa v tistem œasu øe ni bila znana. V zaœetku junija bo Evangeliœanska cerkev v Ljubljani pripravila Trubarjeve dneve s predavanji in osrednjim bogosluæjem. V Økocjanu, kjer je bil Primoæ Trubar krøœen, bo ekumensko bogosluæje, na katerem bodo sodelovali najviøji predstavniki evangeliœanske in katoliøke cerkve na Slovenskem. Slovenski evangeliœani bodo sodelovali tudi na nekaterih prireditvah v Nemœiji, kjer je Trubar deloval zadnja leta svojega æivljenja. V Bad Urachu je Trubar pomagal ustanoviti najstarejøi bibliœni zavod; tam bo dvodnevni simpozij in odkritje Trubarjevega doprsnega kipa. Evangeliœanska cerkev bo poskrbela tudi za novo izdajo Svetega pisma. V naøem okolju bo pozornost namenjena evangeliœanskemu duhovniku, pesniku in pisatelju, prevajalcu, øolniku Janoøu Kardoøu (r. 1801 v Norøincih, umrl 1873 na Hodoøu, kjer je opravljal duhovniøko sluæbo v letih 1835–1873). Poleg naboænih knjig (prevod Malega in Velikega katekizmusa dr. M. Luthra, Kratki navuk krøœanstva) je prevajal knjige za potrebe evangeliœanskih in javnih øol, prevedel je tudi vrsto literarnih del madæarskih ustvarjalcev (Petöfi, Vörösmarty, Arany, Jokai ...) in se z izbrano literarno govorico zapisal med najboljøe prevajalce bibliœnih, literarnih in øolskih knjig v prekmurøœino. Zbral in objavil je tudi Krøœanske cerkvene pesmi in Krøœanske mrtveœke pesmi. V dneh pred praznikom reformacije konec oktobra bo v Norøincih odkrita spominska ploøœa Janoøu Kardoøu, v Moravskih Toplicah pa pripravljena spominska razstava in odkrito obeleæje v na novo oblikovanem Kardoøevem trgu v parku pred evangeliœansko cerkvijo. Ludvik Soœiœ 800-letnica prve pisne omembe BOGOJINA 1208–2008 (skica za portret) Kraj Bogojina je bil prviœ omenjen v listini Szentpétery, Regesta regum stirpis Arpadianae, I, 75, n. 237 leta 1208, ko je na Ogrskem vladal Andrej II. Zapis imena nekateri strokovnjaki berejo kot Bogma, dr. France Bezlaj pa ga je bral kot Bogina, torej je imel prvo sestavino œrke m za œrko i, drugi dve pa za œrko n. Bogojina potemtakem letos praznuje 800-letnico svoje prve pisne omembe. To je bil œas srednjega veka, ki ga zgodo-prvega slovanskega zapisa ves srednji vek vinarji œasovno omejujejo z razpadom za-spreminjalo. Ogrski oblastniki so ga pohodnorimskega cesarstva v 2. polovici 5. madæarjali, dajali nazive od Bagonya stol. in pojavom reformacije okrog leta (1322, 1379, 1411, 1428 in med II. svet. 1500. V druæbeno-ekonomskem pogledu vojno), tudi Bagana (1338) in Bagona je to v Evropi œas fevdalizma. In tudi listi-(1403), do Baganya (1339, 1371, 1381 in na, ki omenja Bogojino in øe nekaj krajev, 1389). Kot Baganya je v listini iz 1381. le ta øtela 34 kmetij, kar je za takratni œas pomenilo dokaj veliko naselje. Danes kraj øteje okrog 170 gospodinjstev in nekaj manj kot 600 ljudi. (NADALJEVANJE SLEDI) Joæe Vugrinec Del vasi Bogojine iz prve polovice 20. stoletja – v ospredju hiøa kmeta, kovaœa in pripovedovalca ljudskega blaga Ludvika Gutmana, blatnjaœa, zgrajena okrog leta 1750. Evkönyiv 2008 Zbornik PRVI ZBORNIK MADÆAROV V OBŒINI Madæarska narodna samoupravna skupnost (MNSS) Obœine Moravske Toplice je konec lanskega leta prviœ izdala samostojni zbornik, ki predstavlja æivljenje in delo manjøine. Pravzaprav gre v precejønjem delu za kronoloøki letni pregled aktivnosti. Tibor Vörös, predsednik sveta MNSS, je dejal, da so se za izdajo odloœili, ker je bilo v tradicionalnem letnem koledarju madæarske narodnosti, ki izhaja pri Zavodu za kulturo madæarske narodnosti v Lendavi, Madæarom v vaseh na Goriœkem odmerjenega œedalje manj prostora. Zbornik na kar 224 straneh broøirane izdaje je uredila Ella Tomøiœ Pivar, v uredniøkem odboru pa so bili István Bogdán, Vilmos Csahuk, Denis Malaœiœ, Tibor Vörös in Zsuzsa Vugrinec. Barvne fotografije je prispeval Joæe Bratuø. Poleg rednega meseœnega koledarskega dela je nostno meøanem obmoœju (KD Jozsef Attila, obilica zanimivega branja, kjer se prepletajo KUD Ady Endre Prosenjakovci, KD Antal prispevki v slovenskem in madæarskem jeziku. Ferenc Srediøœe, gasilci iz Srediøœa, Prose-V popotnici urednica Pivarjeva ugotavlja, da so njakovec, Motvarjevec in Œikeœke vasi ter lovz izdajo zbornika æeleli sebi, in ne drugim, do-ci LD Prosenjakovci). Tudi Reformatorske kazati, da so sposobni svoje misli, hotenja, krøœanske cerkve Slovenije s sedeæem v Motobœutke, izroœila tudi zapisati in jih ohraniti za varjevcih niso pozabili, niti Dvojeziœne osnopoznejøe rodove. »To je prvi korak, morda vne øole Prosenjakovci. Zaobiti pa ni bilo zaœetek neke dolge tradicije, ki bo vsako leto mogoœe niti najaktualnejøega dogodka v letu vzpodbudil vedno veœ ljudi, da v sliki in bese-2007 – gradnje bioplinarne v Motvarjevcih. di izrazijo svoje misli, videnje sveta, tu na Go-Med zanimivimi osebnostmi je dobil poriœkem,« je zapisala urednica in kratek nagovor seben prostor ljudski godec Geza Dora iz sklenila z æeljo, da bi med letom za zbornik Motvarjevec, opisani pa so tudi drugi podobili nove sodelavce in skupaj oblikovali vse-membni dogodki na tem obmoœju: postavljabinsko øe bogatejøi zbornik. nje mlaja, izlet na Madæarsko, postavljanje Uvodoma je prostor odmerjen æupanu klopotca, sreœanje v Prosenjakovcih ... Pred Francu Cipotu, v nadaljevanju so ga dobila literarnim blokom pa so dobili svoj prostor za samopredstavitev vsa druøtva na narod-za sestavke, risbe in pesmi najmlajøi. (G. G.) 19. februar 2008 Pogovor z dræavnim svetnikom Rudijem Cipotom DRÆAVNI SVET KOT »VEST« DRÆAVNEGA ZBORA Rudija Cipota se spomnim kot vrstnika iz gimnazijskih œasov; prof. Susa (inæ. Øtefan Kovaœ) nam ga je velikokrat dajal za zgled. Sreœevali smo se v øtudentskem naselju in drugod v Ljubljani; tudi na partijskem komiteju v Murski Soboti, in naposled – na soboøki enoti Zavarovalnice Triglav. Kot prvi œlovek zavarovalnice je vselej trdno podpiral kvalitetne izdaje v zaloæniøkem programu Pomurske zaloæbe in kot pomemben sponzor prispeval k temu, da je zaloæba lahko razvijala program manj donosnih, vendar temeljnih zaloæniøkih projektov (Mostovi, Monumenta Pannonica in drugi). Lani se je podal v kandidaturo za dræavnega svetnika. Potem ko je bil (tudi) na obœinskem svetu Obœine Moravske Toplice izvoljen za zastopnika lokalnih interesov, je novembra 2007 z minimalno prednostjo enega glasu zmagal na volitvah regionalnega zastopnika in je od konstituiranja Dræavnega sveta (DS) Republike Slovenije njegov œlan. Dræavni svet je silovito zaœel svoj mandat, saj je poleg veta na zakon o bolnikovih pravicah v januarju izoblikoval øe predlog zakona o lastninjenju tistih famoznih 35 % Triglava. Svet si ni vzel zagonskih sto dni. Mar s tem napovedujete povsem drugaœen naœin dela kot v preteklosti? Se DS v prihodnje ne bo zadovoljil zgolj z obravnavanjem æe sprejetih zakonov in eventualnim vetom, kar se je v preteklosti zdelo kot zadnji domet sveta? Verjetno je to pogojeno s tem, da ima Dræavni svet neko kontinuiteto, predvsem v svojih dræavnih svetnikih, ki se niso v celoti zamenjali. To je imelo za posledico, da so se skupaj z nami, novimi œlani, hitreje vkljuœili v aktivnosti. Je pa pomembno omeniti: œeprav je DS zakonodajna veja oblasti tako kot Dræavni zbor (DZ), se to v bistvu doslej ni œutilo, ampak se je DS smatral kot neke vrste Dræavni svetnik Rudi Cipot. ocenjevalna inøtitucija, ki izraæa svoja mnenja o sprejetih zakonih DZ. V resnici pa je njegova moœ bistveno veœja, saj lahko tudi sam predlaga zakone. Dræavni svet je »vest« Dræavnega zbora. Pomeni, da tam, kjer DZ pripravi slabo besedilo v doloœenem delu zakona, ki ga je potrebno popraviti, svet na to opozori. To je najmanjøa zadeva. Druga zadeva, ki je bolj pomembna, je da Dræavni zbor sprejema zakonodajo, ki ni v interesu dræavljanov. Takrat se da ponavadi veto na celotni zakon ali pa se razpiøe referendum. Bolj pomembno pa je pri celi stvari to, da bi naj svet izraæal lokalne ali funkcionalne interese, in sicer nepolitiœne. Kaj to pomeni? Ni pomembno, iz katere stranke je œlan DS, ampak je bistveno, da izraæa interese, ki kulminirajo v neki pokrajini, v neki regiji ali v doloœenem segmetu druæbe, iz katere œlan izhaja. Vendar se dobro spomnimo iz preteklosti: po vetu DS je øel zakon nazaj na DZ, kjer je bil ponovno sprejet, najveœkrat s øe veœjo veœino kot prviœ? To se ni dogajalo samo med to vlado, ampak tudi v œasu prejønjih vlad. To pa kaæe na to, da je demokracija v tej dræavi, kot pravi dr. Buœar, øe nedozorela, in namesto da bi se to mnenje upoøtevalo in jemalo dobrohotno, se je jemalo kot kritika nekega prenapetega strankarskega funkcioniranja Dræavnega zbora. Sœasoma bomo prerasli to stopnico – lahko jo prerastemo na dva naœina: ali se bomo veœkrat posluæili referenduma, pa naj se artikulira volja ljudi, ali pa bomo v svetu uporabili drugo moænost in prehiteli zbor z zakonodajnimi predlogi, kot je to v primeru Zavarovalnice Triglav. Se pravi, da æelimo delati predvsem na zakonodajni iniciativi. Aktivno si sodeloval pri oblikovanju svetovega predloga zakona o Zavarovalnici Triglav. Navsezadnje, kdo lahko pozna razmere v zvezi z zavarovalnico bolje od tebe, ki si 20 let sooblikoval Triglavovo poslovno politiko. Za kaj je pravzaprav ølo pri Zavarovalnici Triglav? Kaj je optimalna reøitev za teh 35 % vrednosti zavarovalnice? In øe: mar ob vsej sodobni informacijski tehnologiji res ne bi mogli identificirati zavarovancev iz 90. let, œe bi to æeleli? Prvi izvirni del te zgodbe izhaja iz prepozno sprejetega zakona o lastninskem preoblikovanju ZT. To je eno. Drugo izhaja iz konflikta med gospodom Antonom Ropom in prejønjo predsednico uprave ZT gospo Nado Klemenœiœ, ki se ne bi smel tako eksponirati skozi sam zakon. Tretja zadeva: vsi, ki so se tega lotili, so zadevo prelagali v kasnejøe œasovno obdobje. Predvsem pa se tukaj izkazuje zelo velik dræavni interes, se pravi interes vlade, ki pa je neupraviœen. Zakaj neupraviœen? V Evropi in svetu so primeri, kako se vzajemne zavarovalnice preoblikujejo v delniøke druæbe. Tu ni potrebno nobenih vmesnih skrbnikov, ampak je ta demutualizacija lahko dejansko direktna. Zavarovalnice Triglav ni sanirala dræava, kot je banke, poslovni sklad ZT so napravila podjetja v druæbeni in deloma tudi v dræavni lasti, veœji del poslovnega sklada pa so oblikovale fiziœne osebe. Ko je bil zakon sprejet, bi morala biti demutualizacija speljana direktno. Mi smo jo z zakonom naredili tako, da smo vmes postavili KAD in SOD, naprej pa nismo sprejeli izvedbene zakonodaje. Zakaj smo na DS predlagali zakon, ki prenaøa del premoæenja ZT na SPIZ, ki bi naj bil lastnik premoæenja, s premoæenjem pa naj uœinkovito upravlja izbrana investicijska druæba? Lahko bi sedaj, po 15 in toliko letih iskali zavarovance – seznami morajo biti, ZT jih mora imeti, ker jih je 2002. leta imela – to pomeni, da ni razloga, da se tudi zdaj ne bi hranili. V œem je problem: posamezniki bodo morali po 15 letih najti papirje, da bodo dokazali istovetnost. Dræava bi se lahko odloœila, da gre v riziko in na osnovi seznama razdeli premoæenje med 700.000 in veœ zavarovancev. Tu bi lahko priølo do pritoæb in dokazovanja upraviœenosti. Œe pa je pot taka, da mora zavarovanec dokazati, da je upraviœenec, bi to trajalo naslednjih 30 let. Zaradi tega smo rekli: zaradi racionalnosti postopka, zaradi uœinkovitosti izvedbe ga prenesimo v lastniøtvo SPIZ-a, ker bomo prej ali slej vsi na Spizovi blagajni, ne pa na KAD, ki bi to prodajal in s tem razpolagal ter øele takrat nakazoval sredstva na SPIZ. SPIZ bo s temi sredstvi gotovo kot lastnik dobro gospodaril, naj si vzame upravljalca, ki bo tudi najbolj uœinkovit. 19. februar 2008 Bo to sprejemljivo za vlado? jo druæbenega produkta na nivoju Slovenije razmerje med najbolj Tu imamo zdaj prednost, kot pravimo pri øahu: smo eno potezo naprej, naredili smo dobro, predlagali smo zakon. Drugiœ, referendum je æe pokazal voljo ljudi in mislim, da si vlada zdaj ne bo dovolila, da bi na tak naœin, kot je prodala mariborsko banko, prodala tudi ZT. Tudi pri vladi se vidi, da so staliøœa centripetalna, skratka, ni poenotenega staliøœa v koaliciji. Vrniva se domov. Vrsto let si se srœno zavzemal za hitrejøi razvoj pokrajine. Preboja kljub vsemu ni zaznati. Zakaj? Za eno stvar mi je æal, tu sem imel dr. Petra Kraljiœa. Bil je zelo naklonjen ideji, da bi Pomurje kot neke vrste poskusno regijo, edino v Sloveniji, pomagal razviti na podoben naœin, kot se je to zgodilo v Wolfsburgu, kjer je trenutno izgubilo delo 10.000 ljudi Volkswagnove tovarne. Tam so regionalna oblast, vodstva podjetij in predvsem razvojna iniciativa pod okriljem inøtituta McKenzie uspeli narediti razvojni preboj regije in regijo z dna dvigniti na vrh. Zakaj govorim o tem? Zato, ker se vœasih v zunanje svetovalce, ki zagotavljajo uspeh, splaœa investirati. Mi smo preveœ zaplotniøki, preveœ zaprti, ne moremo poiskati skupnega regionalnega interesa. Pri tem projektu je ølo predvsem za to, da se dejansko prednosti, ki jih regija ima, moænosti, ki se v regiji ponujajo, obesijo na aktivne nosilce, ki so pripravljeni sprejeti doloœene projekte. Nosilcem se predpiøejo aktivnosti in se jim zagotovijo ustrezni viri. Kljuœni viri pri tem so tudi kadri in razmiøljali smo o zelo neposredni povezanosti visokih øol prek naøih øtudentov in profesorjev z razvojnimi centri na posameznih projektih, ki bi bili locirani v podjetjih. Po domaœe povedano – sem matematik in si to predstavljam takole: nosilec turizma, vzemimo, tega podjetniøkega, veœjega, termalnega, so Moravske toplice. Na Moravske toplice se veæe razvojni center dela turizma, nastavi se vektor, ki govori, kaj in v kakønem œasu æelimo kaj doseœi, kako se bo spremenila dodana vrednost, kakøno strukturo gostov bomo pripeljali, odkod, kdo jih bo pripeljal itd. itd. To je samo ena izmed zgodb. Program je bil zamiøljen tako, da bi dosegal kratkoroœne cilje, da bi dal hitre rezultate, potem srednjeroœne cilje in pa dolgoroœno prestrukturiranje gospodarstva v regiji. To bi lahko sicer naredili tudi sami: imamo razvojno agencijo, vendar kot sam vidiø znotraj te regije nekega absolutnega konsenza na dveh, treh projektih ni; pa tudi œe konsenz je, potem ni pravega navdiha, da bi se to realiziralo. Naœelen ja je, je pa tudi figa v æepu. Dokler se bo regija tako obnaøala, nikoli ne bo izkoristila svoje konkurenœne prednosti, ne glede na to, da smo pred sprejemom pokrajinske zakonodaje (pogovarjala sva se 28. januarja 2008 – op. pis.). Gre regionalizacija Slovenije v pravo smer? Racionalna z ekonomskega vidika ni, lahko pa je dolgoroœno uspeøna predvsem zato, ker se je zdaj pokazalo, da se je z rast- Rudi Cipot, rojen leta 1949, profesor matematike in fizike z vrsto dodatnih izobraæevanj, je bil v letih od 1987 do 2007 direktor soboøke obmoœne enote Zavarovalnice Triglav (zavarovalnica je v tem œasu dosegla 80 % træni deleæ, najviøji træni deleæ DZZ Zdravstvene zavarovalnice med vsemi OE, v strukturi portfelja ima veœ kot 30 % deleæ kapitalskih zavarovanj ...) Podroœja Cipotovega zanimanja: management, organizacijska znanja, komuniciranje, regijska razvojna problematika, finance, poslovanje gospodarskih druæb – je avtor øtevilnih strokovnih razprav, œlankov, publikacij; je predavatelj matematike na mariborskih EPF Nagrade in priznanja: Zlati znak kakovosti, Priznanje Obmoœne zbornice GZS, Prostovoljec leta 2006, Œastni obœan Obœine Puconci Rekreativne aktivnosti: balonarstvo, hokej na travi, jadranje, golf, jamarstvo, kinologija in najmanj razvitimi obœinami øe poslabøalo. To pomeni, da je dræava prevelika, da bi lahko uravnoteæevala razvoj v doloœenih obmoœjih Slovenije. Iz tega razloga govorim o tako imenovani regionalni konkurenœnosti, ki pa jo lahko dobimo le z decentralizacijo doloœenih funkcij dræave na osnovi subsidiarnosti, to pomeni, da bodo pokrajine izpeljevale doloœene naloge, kar se tiœe uprave, in hkrati imele razvojne programe za zaokroæena obmoœja. Tu vidim prednost, vendar pa je drugo vpraøanje, kako uœinkovito bo to delovalo. Za mene bi pot morala biti taka, da bi pokrajine nastale na osnovi nekega skupnega interesa, zdaj pa pokrajine nastajajo kot politiœni konsenz. Dobro je, da v pokrajinskih svetih ne bodo sedeli æupani obœin, sicer bi to bilo isto kot svet regije, ki je totalno neproduktiven in je samo merjenje moœi, kdo je boljøi govornik, kdo zna svoje interese bolje uveljaviti, ne pa to, kar je dobro za pokrajino. Ne bi se smelo zgoditi, da bi bil razvojni program pokrajine seøtevek separatnih lokalnih interesov. Razvojni program regije mora res izhajati iz regijske danosti, mora biti neodvisen in se dejansko tudi tako izpeljati. Tu vidim kljub vsemu dobro voljo, ki jo je dal politiœni sistem v zadnjem œasu. Pravim, da se z vsako decentralizacijo nekega podjetja, ki je storitveno – ker javna uprava so v konœni fazi storitve – pribliæujeø ljudem in ljudje laæje uveljavljajo svoje interese. Da pa bi bila oblika racionalna, bi morali pogledati nizozemski model, ki govori o t. i. skoposti, o odgovornosti za skopost. Se pravi, ne bi smelo priti do razbohotenja nepotrebne administracije, oblikovati bi se moralo resniœno razvojno jedro strokovnjakov, ki bi vodili regijo, æe zaradi tega, ker je pred nami evropsko obdobje 2014, kjer bi lahko pokrajine, ki so manj razvite, na osnovi programov NUTS 2 in NUTS 3 dosegla øe kakøna sredstva. Ta sredstva bi bila dosegljiva kot prispevek za hitrejøi korak iz nerazvitosti. Kakøna bo vloga obœin v tej novi postavitvi? Vloga obœin se v niœemer ne spremeni, ker praktiœno na pokrajinski nivo gre prostorsko in stanovanjsko urejanje, promet, vodovodna oskrba, srednje øole, bolniønice, socialno skrbstveni centri, in seveda razvoj regije, kar posebej poudarjam, skrb za razvoj gospodarstva regije. Pokrajina bi, œe bi se dobro organizirala – ne glede na to, da na prvi pogled zgleda, da je vsako dodatno administriranje neuœinkovito – dolgoroœno lahko pomenila uœinkovit inøtrument. Kako »od zunaj« vidiø dogajanja v naøih obœinah? Sam se bojim, da se sveti vse preveœ izœrpavajo z razpravami o obrobnih vpraøanjih, ki – œe govorimo o naøi obœini – za razvoj tega obmoœja z izrazitimi turistiœnimi potenciali niso najpomembnejøa (bioplinarne, Art Center in podobno). Mislim, da je premalo poudarka dano – pa upam, da mi æupani ne bodo zamerili – menedæeriranju vodenja obœine in obœinskega sveta. Dejansko moramo vedeti nekaj: kdo je v obœini profesionalno zaposlen in plaœan, drugi so v svetu neprofesionalno. Prek poslovnika se mora toœno razmejiti, kaj, kdo in kdaj lahko pove in katera mnenja, katere pobude in s kakøno teæo lahko vsebinski predlogi prihajajo na te organe. Dostikrat se zgodi, da zaradi neustrezno pripravljenih sej, neustrezno pripravljenih vsebin in premajhne odgovornosti posameznika, ki ne loœi, kaj lahko pove in kaj ne, te seje pridejo na nivo debatnih kroækov. Za mene bi moral biti z zaœetkom leta zelo konsistentno pripravljen naœrt, kaj se bo na posameznem podroœju, ki je v pristojnosti obœine, obravnavalo. Naœrt bi moral biti terminsko razgrajen in tudi vsebinsko opredeljen in od tega se ne bi smelo odstopati. Potem ne bi prihajalo do sej svetov, ki se, skratka, ukvarjajo zgolj s krajevno problematiko. Pripravil: Ludvik Soœiœ 19. februar 2008 O POKRAJINSKI ZAKONODAJI 11. REDNA SEJA 18. december 2007 Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 10. redne seje Obœinskega sveta 2. Obravnava izhodiøœ proraœuna in odloka o proraœunu Obœine Moravske Toplice za leto 2008 – I. obravnava 3. Obravnava »pokrajinske« zakonodaje: – predlog zakona o ustanovitvi pokrajin – predlog zakona o volilnih enotah za volitve v prve pokrajinske svete – predlog zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin 4. Predlog za sprejem Sklepa o doloœitvi vrednosti toœk za izraœun nadomestila za uporabo stavbnega zemljiøœa za leto 2008 5. Predlog Sklepa o viøini komunalnega prispevka v Obœini Moravske Toplice za leto 2008 6. Predlog zakupnin za kmetijska zemljiøœa za leto 2008 7. Pobude, mnenja, predlogi, vpraøanja in odgovori: a) Proønja Vrtca Murska Sobota za odobritev spremljevalca za nudenje fiziœne pomoœi b) Proønja Barbariœ, Krnci c) Odstopna izjava Letina Dragice s funkcije predsednice in œlanice Nadzornega odbora 8. Bioplinarna Mlajtinci 9. Razno 12. REDNA SEJA 28. december 2007 Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 11. redne seje Obœinskega sveta 2. Obravnava predloga proraœuna in odloka o proraœunu Obœine Moravske Toplice za leto 2008 s prilogami – II. obravnava 3. Pobude, mnenja, predlogi, vpraøanja in odgovori: a) Obravnava proønje Vrtca Murska Sobota za odobritev spremljevalca za nudenje fiziœne pomoœi b) Soglasje k doloœitvi cene storitve pomoœ na domu za leto 2008 c) Soglasje k imenovanju direktorja javnega zavoda Galerija M. Sobota d) Soglasje k imenovanju direktorice javnega zavoda Pokrajinski muzej M. Sobota e) Soglasje k imenovanju direktorja javnega zavoda Zdrav stveni dom M. Sobota f) Predlog za ukinitev najemnine za trgovino v Fokovcih g) Zahteva Civilne iniciative Bioplinarna Mlajtinci za razvelja vitev sklepa OS 4. Razno ZAKUPNINE KMETIJSKIH ZEMLJIØŒ Zakupnine se usklajujejo z rastjo æivljenjskih stroøkov, ki po podatkih Statistiœnega urada RS za obdobje od zaœetka novembra 2007 do konca novembra 2008 znaøa 6 %. Katastrska kultura Katastrski razred Zakupnina v EUR/ha Vrt 1–8 186,70 Njiva 1–3 136,60 Sadovnjak 1–4 138,10 Njiva 4–6 124,60 Njiva 7–8 105,40 Travnik 1–2 118,20 Travnik 3–4 99,00 Travnik 5–6 81,10 Travnik 7–8 62,00 Paønik 1–2 49,80 Paønik 3–4 37,10 Paønik 5–6 24,90 Paønik 7–8 12,20 Na 11. seji so svetniki obravnavali predloge treh zakonov iz t. i. »pokrajinske zakonodaje«. Predlagali so, da se 15. œlen Zakona o ustanovitvi pokrajin spremeni tako, da se naziv iz Prekmurskoprleøke pokrajine vrne v prvotni predlog in predlagali, da se zakon spremeni tako, da bo sedeæ pokrajinskega sveta in pokrajinske uprave v Murski Soboti. Prav tako so oblikovali predlog sprememb k zadnjemu odstavku in predlagali, da se doda besedilo: »... in sicer 1 iz obmoœja goriœkih obœin in 1 iz obmoœja UE Lendava« (gre za øtevilo predstavnikov madæarske narodne skupnosti v pokrajinskem svetu). SPREMEBA V NADZORNEM ODBORU OBŒINE Predsednica Nadzornega odbora Obœine Moravske Toplice Dragica Letina iz Sela je podala odstopno izjavo z mesta predsednice in œlanice NO OMT. Obœinski svet sprejel predlog komisije za mandatna vpraøanja, volitve in imenovanja in Dragico Letina razreøil œlanstva v odboru. Za novega œlana je imenoval Draga Jakoøa iz Œikeœke vasi. NADOMESTILO ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIØŒA IN KOMUNALNI PRISPEVEK Vrednost toœke za izraœun nadomestila za uporabo stavbnega zemljiøœa na obmoœju Obœine Moravske Toplice se poveœuje za rast æivljenjskih potrebøœin za obdobje od zaœetka novembra 2006 do konca novembra 2007, vrednosti se zaokroæijo na dve decimalni mesti. Po podatkih Statistiœnega urada Slovenije znaøa omenjeni indeks 1,06. Vrednost toœke za pozidane gradbene parcele je 0,001272 EUR, vrednost toœke za zazidljive gradbene parcele pa 0,00023108 EUR. Z rastjo æivljenjskih potrebøœin se usklajujejo tudi vrednosti v posameznih postavkah Sklepa o viøini komunalnega prispevka (UL RS øt. 140/06). Æe na 9. redni seji 26. septembra 2007 je obœinski svet sprejel Spremembe in dopolnitve Sklepa o viøini komunalnega prispevka, ki se nanaøajo na obmoœje Martjanci-jug (ob kolesarski stezi). SPREJET PRORAŒUN OBŒINE ZA LETO 2008 Na drugi decembrski seji obœinskega sveta so svetniki kljub pripombam svetnika Øtefana Kodile, da niso bili izpolnjeni pogoji iz poslovnika obœinskega sveta, v drugi obravnavi razpravljali o predlogu proraœuna za leto 2008 s prilogami in ga potrdili. Proraœun predvideva prihodke v viøin 10.622.568 evrov in odhodke v viøini 10.882.088 evrov (proraœunski primanjkljaj 259.520 evrov). Kar 62 % letnega proraœuna je namenjenih za investicije, pri œemer predlagatelj raœuna tudi na dræavna in evropska sredstva. V Lipnici objavljamo odlok o proraœunu, proraœun je v celoti objavljen na spretni strani obœine /www.moravske-toplice.si/, naœrt razvojnih programov pa povzemamo v posebnem prispevku. SOGLASJA Na 12. seji obœinskega sveta so svetniki izrekli soglasje k imenovanju direktorjev treh javnih zavodov s sedeæem v Murski Soboti: • Roberta Inhofa, umetnostnega zgodovinarja, za direktorja Galerije, • Metko Fujs, zgodovinarko, za direktorico Pokrajinskega muzeja, • Joæeta Felkarja, dr. med., za direktorja Zdravstvenega doma. Svetniki so dali soglasje k predlogu Centra za socialno delo Murska Sobota o ceni storitve pomoœ na domu v letu 2008. Cena storitve: 11,85 evrov na uro pomoœi, deleæ uporabnika: 5,92 evrov, subvencija obœine: 5,53 evrov – iz proraœunskih sredstev za podroœje socialnega varstva. Iz istega vira bo obœina pokrivala øe stroøke strokovnega in raœunovodsko-administrativnega dela, povezane s storitvijo pomoœ druæini na domu, v viøini 1,83 evra na uro. Prav tako so ugodili proønji Vrtca Murska Sobota in odobrili sredstva za stroøke spremljevalca za varovanca iz Mlajtinec. Pripravil: Ludvik Soœiœ, internetni naslov obœine: www.moravske-toplice.si 19. februar 2008 Na podlagi 29. œlena Zakona o lokalni samoupravi – uradno preœiøœeno besedilo (Uradni list RS, øt. 94/2007), 29. œlena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, øt. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU, 110/02-ZDT-B in 127/06-ZJZB) in 16. œlena Statuta Obœine Moravske Toplice (Uradni list RS, øt. 11/99, 2/01, 24/01, 69/02 in 28/03) je Obœinski svet Obœine Moravske Toplice na 12. redni seji dne 28. decembra 2007 sprejel ODLOK O PRORAŒUNU OBŒINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2008 1. SPLOØNA DOLOŒBA 1. œlen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Obœino Moravske Toplice za leto 2008 doloœajo viøina proraœuna, postopki izvrøevanja proraœuna ter obseg zadolæevanja in poroøtev obœine in javnega sektorja na ravni obœine (v nadaljnjem besedilu: proraœun). 2. VIØINA SPLOØNEGA DELA PRORAŒUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAŒUNA 2. œlen (sestava proraœuna in viøina sploønega dela proraœuna) V sploønem delu proraœuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Sploøni del proraœuna obœine Moravske Toplice se na ravni podskupin kontov doloœa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV – V ” Skupina/Podskupina kontov Proraœun leta 2008 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 10.622.568 TEKOŒI PRIHODKI (70 + 71) 70 DAVŒNI PRIHODKI 4.319.390 700 Davki na dohodek in dobiœek 3.475.430 703 Davki na premoæenje 381.160 704 Domaœi davki na blago in storitve 462.800 71 NEDAVŒNI PRIHODKI 1.096.432 710 Udeleæba na dobiœku in dohodki od premoæenja 47.312 711 Takse in pristojbine 10.650 712 Denarne kazni 11.000 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 9.100 714 Drugi nedavœni prihodki 1.018.370 72 KAPITALSKI PRIHODKI 695.326 722 Prihodki od prodaje zemljiøœ in nematerialnega premoæenja 695.326 73 PREJETE DONACIJE 9.170 730 Prejete donacije od domaœih virov 9.170 74 TRANSFERNI PRIHODKI 4.502.250 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinanœnih institucij 4.502.250 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 10.882.088 40 TEKOŒI ODHODKI 2.175.976 400 Plaœe in drugi izdatki zaposlenim 347.130 401 Prispevki delodajalca za socialno varnost 52.190 402 Izdatki za blago in storitve 1.699.560 403 Plaœila domaœih obresti 39.000 409 Rezerve 38.096 41 TEKOŒI TRANSFERI 1.946.472 410 Subvencije 69.370 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 897.900 412 Transferi neprofitnim organizacijam 174.722 413 Drugi tekoœi domaœi transferi 804.480 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 6.509.570 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 6.509.570 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 250.070 431 Investicijski transferi pravnim osebam, ki niso proraœunski uporabniki 102.460 432 Investicijski transferi proraœunskim uporabnikom 147.610 III. PRORAŒUNSKI PRESEÆEK (PRIMANKLJAJ) (I.–II.) – 259.520 B. RAŒUN FINANŒNIH TERJATEV IN NALOÆB Skupina/Podskupina kontov Proraœun leta 2008 IV 75 PREJETA VRAŒILA DANIH POSOJIL IN POVEŒANJE KAPITALSKIH DELEÆEV 12.000 750 Prejeta vraœila danih posojil 12.000 V. 44 DANA POSOJILA IN POVEŒANJE KAPITALSKIH DELEÆEV 5.000 440 Dana posojila 5.000 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEÆEV (IV.–V.) + 7.000 C. RAŒUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Proraœun leta 2008 VII. 50 ZADOLÆEVANJE (500) 0 VIII. 55 ODPLAŒILA DOLGA (550) 104.000 550 Odplaœila domaœega dolga 104.000 IX. POVEŒANJE (ZMANJØANJE ) SREDSTEV NA RAŒUNIH (I.+IV.+VII.–II.–V.–VIII.) –356.520 X. NETO ZADOLÆEVANJE (VII.–VIII.) –104.000 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.–VIII.–IX.) SREDSTEV NA RAŒUNIH DNE 31. 12. 2007 356.520 9009 Sploøni sklad za drugo Posebni del proraœuna sestavljajo finanœni naœrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: podroœja proraœunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov obœinskih proraœunov. Podprogram je razdeljen na proraœunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, ki so doloœeni s predpisanim kontnim naœrtom. Posebni del proraœuna do ravni proraœunskih postavk-podskupin kontov in naœrt razvojnih programov sta prilogi k temu Odloku in se objavita na spletni strani Obœine Moravske Toplice. Naœrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. POSTOPKI IZVRØEVANJA PRORAŒUNA 3. œlen (izvrøevanje proraœuna) Proraœun se izvrøuje na ravni proraœunske postavke-konta. 4. œlen Za izvrøevanje proraœuna je odgovoren æupan obœine. Æupan je pooblaøœen tudi: – da odloœa o porabi nerazporejenih sredstev na proraœunskih postavkah znotraj glavnega programa za namene, ki so povezani z isto vsebino in jih prej ni bilo moæno predvideti, – da odloœa o vlogah za sponzoriranje in donacije razliœnih prireditev do viøine 1.500 ” po vlogi znotraj moænosti, ki jih dovoljuje proraœunski namen oziroma tekoœa proraœunska rezervacija, – da odloœa o pridobitvi oziroma odtujitvi premoæenja obœine v skladu s statutom obœine, – da daje soglasje k sklenitvi pravnega posla krajevne skupnosti oziroma krajevnega odbora, ki presega 1.000 ”, sklepa pravne posle zamenjave kmetijskih in stavbnih zemljiøœ v lasti obœine pod pogojem, da se vrednost obœinskega premoæenja ne zniæuje, – sklepa poroøtvene pogodbe v skladu z aktom, ki ga sprejema obœinski svet. 5. œlen Finanœna sluæba obœine je zadolæena za: – sprotno spremljanje poslovanja in tekoœe evidentiranje vseh poslovnih dogodkov, – pripravo analiz, medletnih ter konœnih realizacij proraœuna, 19. februar 2008 www.moravske-toplice.si – za pripravo odloka o zakljuœnem raœunu proraœuna za preteklo leto, premoæenjsko bilanco obœine ter poroœila za potrebe statistike finanœnih raœunov v skladu z roki, ki jih predpisujejo zakoni in podzakonski akti, – za pomoœ KS, zavodom, zvezam in drugim uporabnikom proraœuna pri pripravi finanœnih naœrtov, sprotno evidentiranje poslovnih dogodkov in pravoœasno pripravo zakljuœnih poroœil, – za izvajanje nadzora nad porabo sredstev vseh proraœunskih porabnikov v skladu s sprejetim planom in opredeljenimi nameni, – za izvrøevanje nakazil in izplaœil iz proraœun v skladu z veljavno zakonodajo. 6. œlen Obœinska uprava obœine je zadolæena za upravljanje z obœinskim premoæenjem v duhu dobrega gospodarja, ter spremlja in nadzira upravljanje s premoæenjem KS. Obœinska uprava, zadolæena za investicije, katerih investitor je obœina oziroma KS, je dolæna spoøtovati doloœila zakona o javnih naroœilih in le te izvajati v skladu s tem zakonom. 7. œlen (namenski prihodki in odhodki proraœuna) Namenski prihodki proraœuna so poleg prihodkov, doloœenih v prvem stavku prvega odstavka 43. œlena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. Prihodki poæarne takse ki se uporabijo za namene, doloœene v zakonu o varstvu pred poæarom. 2. Okoljska dajatev za obremenjevanje vode, ki se uporabi za namene po uredbi o okoljski dajatvi za onesnaæevanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda v skladu z odloœbo ministrstva za okolje in prostor. 3. Okoljska dajatev za onesnaæevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki se uporabi za namene po uredbi o okoljski dajatvi za onesnaæevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov v skladu z odloœbo ministrstva za okolje in prostor. 4. Prihodki iz naslova turistiœne takse, ki se uporabljajo za namene doloœene v Zakonu o spodbujanju razvoja turizma. 5. Prihodki krajevnih skupnosti v obœini: – prihodki od obœanov, ki se namenijo za namene, za katere se zbirajo. 6. Drugi namenski prihodki proraœuna – prihodki za narodnostne potrebe, ki se namenijo za pokrivanje narodnostnih potreb. Pravice porabe na proraœunski postavki »01,02,01,05, Sredstva za odpravo nesorazmerij med osnovnimi plaœami«, ki niso porabljene v tekoœem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen. 8. œlen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proraœun, spremembe proraœuna ali rebalans proraœuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proraœuna med posameznimi proraœunskimi postavkami znotraj podprograma, med podprogrami v okviru glavnih programov in med glavnimi programi v okviru podroœja proraœunske porabe odloœa æupan na predlog neposrednega uporabnika. Æupan s poroœilom o izvrøevanju proraœuna med proraœunskim letom in konec leta z zakljuœnim raœunom poroœa obœinskemu svetu o veljavnem proraœunu za leto 2008 in njegovi realizaciji. 9. œlen (najveœji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proraœuna prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekoœem letu razpiøe javno naroœilo za celotno vrednost projekta, ki je vkljuœen v naœrt razvojnih programov, œe so zanj naœrtovane pravice porabe na proraœunskih postavkah v sprejetem proraœunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plaœilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 80 % pravic porabe v sprejetem finanœnem naœrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2009 najveœ 80 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 60 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plaœilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoœe transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finanœnem naœrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega œlena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen œe na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega œlena se naœrtujejo v finanœnem naœrtu neposrednega uporabnika in naœrtu razvojnih programov. 10. œlen (spreminjanje naœrta razvojnih programov) Æupan oziroma v primeru oæjih delov obœin svet ali predsednik sveta, œe je tako doloœeno v statutu, lahko spreminja vrednost projektov v naœrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za veœ kot 20%, mora predhodno potrditi obœinski svet. Projekte, za katere se zaradi prenosa plaœil v tekoœe leto, zakljuœek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoœe leto, se uvrstijo v naœrt razvojnih programov po uveljavitvi proraœuna. Novi projekti se uvrstijo v naœrt razvojnih programov na podlagi odloœitve obœinskega sveta. 11. œlen (proraœunska rezerva) Proraœunska rezerva se v letu 2008 oblikuje v viøini 19.050 ”. Na predlog za finance pristojnega organa obœinske uprave odloœa o uporabi sredstev proraœunske rezerve za posamezne namene iz drugega odstavka 49. œlena ZJF æupan do viøine 19.050 ” in o tem s pisnimi poroœili obveøœa obœinski svet. V primeru, ko se sredstva proraœunske rezerve namenjajo za odpravo posledic naravnih nesreœ øirøih dimenzij in namenska sredstva presegajo viøino oblikovane rezerve s tem odlokom, odloœa o njihovi porabi Obœinski svet s posebnim odlokom. 12. œlen Proraœun vsebuje kot nerazporejeni del prejemkov sploøno proraœunsko rezervacijo do maksimalne viøine 1,5 % celotnih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, in sicer za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proraœuna ni bilo mogoœe predvideti ali zanje ni bilo mogoœe predvideti zadostnih sredstev. Znesek sploøne proraœunske rezervacije je doloœen v posebnem delu proraœuna. 13. œlen O uporabi sredstev sploøne proraœunske rezervacije odloœa s sklepom o prerazporeditvi sredstev æupan in o tem obveøœa obœinski svet v poroœilih o realizaciji proraœuna in ob predloæitvi Odloka o zakljuœnem raœunu. Dodeljena sredstva sploøne proraœunske rezervacije se razporedijo v finanœni naœrt neposrednega uporabnika. 4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANŒNEGA PREMOÆENJA OBŒINE 14. œlen Œe so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. œlena ZJF, lahko æupan dolæniku do viøine 210 ” odpiøe oziroma delno odpiøe plaœilo dolga. 5 OBSEG ZADOLÆEVANJA IN POROØTEV OBŒINE IN JAVNEGA SEKTORJA 15. œlen (obseg zadolæevanja obœine in izdanih poroøtev obœine) Zaradi kritja preseækov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, preseækov izdatkov nad prejemki v raœunu finanœnih terjatev in naloæb ter odplaœila dolgov v raœunu financiranja se obœina za proraœun leta 2008 lahko dolgoroœno zadolæuje za name-ne izkazane v proraœunu na podlagi predhodno prejetega soglasja pristojnega Ministrstva za finance in pod pogoji, ki jih doloœa Zakon o financiranju obœin. Æupan je pooblaøœen, da odloœa o zaœasni uporabi tekoœih lik vidnostnih proraœunskih sredstev zaradi ohranitve njihove vrednosti. www.moravske-toplice.si 19. februar 2008 Æupan je pooblaøœen, da lahko v primeru neenakomernega pritekanja prihodkov proraœuna, ko izvrøevanje proraœuna ne more uravnovesiti, za zaœasno kritje odhodkov najame premostitveno kratkoroœno posojilo, ki pa mora biti vrnjeno do konca proraœunskega leta. Obseg poroøtev obœine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih podjetij in javnih skladov, katerih ustanoviteljica je Obœina Moravske Toplice, v letu 2008 ne sme preseœi skupne viøine glavnic 104.400 ”. 16. œlen (obseg zadolæevanja javnih zavodov, javnih podjetij in javnih skladov) Pravne osebe javnega sektorja na ravni obœine (javni zavodi, javna podjetja in javni skladi, katerih ustanoviteljica je obœina) se lahko v letu 2008 zadolæijo le ob pogoju, da pridobijo soglasje obœine v skladu z doloœili Zakona o financiranju obœin. 6. PREHODNE IN KONŒNE DOLOŒBE 17. œlen Uporabniki proraœuna morajo pri oddaji izvajalskih del in nabavi blaga spoøtovati zakon o javnih naroœilih s podzakonskimi predpisi in zakon o izvrøevanju proraœuna. Amortizacijska sredstva se pri proraœunskih porabnikih formirajo in troøijo v skladu s proraœunskimi izhodiøœi Obœine Moravske Toplice za posamezno proraœunsko leto. Za zaœetek izvajanja vseh investicij v obœini in v KS morajo predhodno biti zagotovljena finanœna sredstva oziroma zaprta finanœna konstrukcija, ki je potrjena s strani æupana obœine. Za pogodbe in druga naroœila proraœunskih uporabnikov, ki nimajo tega soglasja, obœina ne prevzema nobenih obveznosti. Krajevne skupnosti se ne smejo zadolæevati. Krajevne skupnosti naroœajo blago in storitve le ob sopodpisu naroœila s strani finanœne sluæbe obœinske uprave, finanœna sluæba pa vodi evidenco naroœil KS. Za izvrøevanje finanœnega naœrta KS so odgovorni predsedniki svetov KS oziroma predsedniki krajevnih odborov. Knjigovodska opravila za KS in administrativno-tehniœna opravila za organe KS opravlja Obœinska uprava, v okviru katere se izvaja tudi knjigovodstvo za zavode, javna podjetja in javne sklade, katerih ustanovitelj je obœina. 18. œlen Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoæenjem. Obœina odgovarja za obveznosti KS subsidiarno, vendar ima pri tem prednostno pravico pobota s premoæenjem KS. Obœina ne odgovarja za obveznosti druøtev in zvez na obmoœju obœine. 19. œlen (zaœasno financiranje v letu 2009) V obdobju zaœasnega financiranja Obœine Moravske Toplice v letu 2009, œe bo zaœasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o doloœitvi zaœasnega financiranja. 20. œlen Ta odlok zaœne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (ali v uradnem glasilu obœine). Øtevilka: 403-02/07-9 Moravske Toplice, 28. 12. 2007 OBŒINA MORAVSKE TOPLICE ÆUPAN: Franc CIPOT, l. r NAŒRT RAZVOJNIH PROGRAMOV ZA LETO 2008 IN OBDOBJE 2008–2011 Sestavni del vsakoletnega obœinskega proraœuna je naœrt razvojnih programov, ki odraæa investicijsko politiko obœine za tekoœe leto ter za naslednja tri leta (v proraœunu za leto 2008 torej za obdobje 2008–2011) in se dopolnjuje vsako leto ob pripravi proraœuna. Pripominjam, da gre v naœrtu razvojnih programov za sredstva, namenjena investicijskim dejavnostim na razliœnih podroœjih. V naœrtu so zajeta vsa podroœja, od prostorskega naœrtovanja, pridobivanja in opremljanja stavbnih zemljiøœ, sploønih in komunalnih dejavnosti ... V letu 2008 so pred obœino zahtevni investicijski projekti predvsem na podroœju varstva okolja, oskrbe z vodo, turizma in cestne infrastrukture. Zakon o javnih financah doloœa, da se v naœrtu izkazujejo celotne vrednosti projektov, prav tako tudi viri financiranja. Celotno gradivo je objavljeno na spletni strani obœine, v Lipnici objavljamo izvleœek z osnovnimi podatki za letoønje leto oziroma obdobje 2008–2011 po proraœunskih podroœjih. Za investicije se v letu 2008 namenja veœ kot 62 % proraœunskih sredstev. NAŒRT RAZVOJNIH PROGRAMOV OBŒINE MORAVSKE TOPLICE Vrednost v obdobju 2008–2011: 16.180.875 evrov Vrednost v letu 2008: 6.72.270 evrov LOKALNA SAMOUPRAVA 2008–2011: – 2008: 14.650 evrov Predvidenih 14.650 evrov (lastnih) sredstev je v letu 2008 namenjenih za nakup opreme in drugih osnovnih sredstev. OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH PRIMERIH 2008–2011: 100.267 evrov 2008: 58.540 evrov Za podroœje varstva pred naravnimi nesreœami je planiranih 58.540 evrov v letu 2008, od tega: 9.940 evrov za opremo øtaba in enot civilne zaøœite ter 48.600 evrov za delovanje sistema zaøœite in reøevanja (15.00 evrov za obnove in vzdræevanje objektov, 20.000 evrov za dejavnost OGZ in druøtev; 13.600 evrov poæarnega sklada se namenja za nakup gasilske opreme). KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIØTVO 2008–2011: 533.006 evrov 2008: 375.420 evrov Sredstva iz dræavnega proraœuna (363.700 evrov) bodo uporabljena za zemljiøke operacije-komasacije v k. o. Ratkovci in k. o. Ivanjøevci, investicija se bo nadaljevala øe v letu 2009; za vzdræevanje gozdnih cest bo letos namenjenih 11.720 evrov. PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE 2008–2011: 2.984.470 evrov 2008: 738.870 evrov Na tem proraœunskem podroœju (investicijsko vzdræevanje in gradnja obœinskih cest ter asfaltiranje in preplastitve javnih poti) so v øtirih letih naœrtovane investicije v vrednosti 2,984 milijona evrov, od tega leta 2008 v vrednosti 738.870 evrov. Najveœji deleæ (608.000 evrov oziroma 82 %) je predviden za rekonstrukcijo lokalne ceste Teøanovci-Mlajtinci. Projekt predvideva preplastitev ceste od odcepa od regionalne ceste do konca vasi Teøanovci (øirina: 5 m, dolæina: 300 m) in razøiritev preostalega voziøœa na 5,5 m s hkratno ureditvijo hodnika. Na Lipnici bosta razøirjena propust in most za vozila, dodana bo konstrukcijo za ureditev hodnika. V dolæini 440 metrov se bo izgradila tudi komunalna infrastruktura in javna razsvetljava. Gre za regionalni projekt, ki bo v viøini 69 % financiran iz dræavnega proraœuna. Most œez Lipnico na cesti Teøanovci-Mlajtinci – v letoønjem letu bo razøirjen, razøirili in preplastili bodo cesto od odcepa z republiøke ceste do Mlajtinec ter uredili hodnik. 19. februar 2008 www.moravske-toplice.si V programu za leto 2008 je predvideno øe investicijsko vzdræevanje lokalnih cest in javnih poti v Ivanovcih, Vuœji Gomili, Sebeborcih, Fokovcih, Selu, Krncih, Andrejcih, Moravskih Toplicah, Bogojini in Filovcih. Za ureditev ceste Srediøœe-Prosenjakovcih je v letih 2009 in 2010 namenjenih po 150.000 evrov sredstev. GOSPODARSTVO 2008–2011: 2.441.810 evrov 2008: 1.755.810 evrov Za spodbujanje razvoja turizma in gostinstva naœrt v øtirih letih predvideva 2,441 milijona evrov, od tega 1,755 milijona evrov v letu 2008; investicije na podroœju turizma so naœrtovane v vrednosti 90.500 evrov, za opremo gospodarskih con Moœvar naœrt predvideva 113.500 evrov, daleœ najviøji znesek je namenjen Doæivljajsko-turistiœnemu centru Oaza zdravja (1,551.810 evrov, nekaj veœ kot milijon evrov iz dræavnega proraœuna). Projekt Oaza zdravja predvideva izgradnjo doæivljajsko-turistiœnega centra v Teøanovcih, ureditev tematskih, pohodnih in kolesarskih poti, ureditev parkiriøœ (tudi garaæe), pa tudi upravljanje projekta, razvoj blagovnih znamk in træenjskih aktivnosti ter razvoj produktov in storitev v Krajinskem parku Goriœko. VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIØŒINE 2008–2011: 3.274.947 evrov 2008: 1.441.550 evrov Za zbiranje in ravnanje z odpadki obœina v letu 2008 namenja 371.780 evrov, najveœji del (298.370 evrov, od tega 254.550 evrov iz evropskih virov) za ureditev divjih odlagaliøœ, 43.410 evrov je deleæ obœine pri gradnji ZSC Puconci, sofinanciranju izgradnje puconskega centra so namenjena tudi sredstva iz naslova okoljske takse. Nekaj veœ kot milijon evrov naœrt v letu 2008 namenja za ravnanje z odpadno vodo (v letih 2008–2011 kar 2,831 milijona evrov), daleœ najveœ za œistilno napravo in kanalizacijo Rimska Œarda-Sebeborci. Kanalizacijski sistem za naselje Sebeborci se izvede kot loœen sistem za odpadne vode v skupni dolæini 11.553 metrov, s petimi œrpaliøœi in s œiøœenjem na œistilni napravi v Murski Soboti. Veœ kot polovica sredstev se zagotavlja iz evropskih virov. V Norøincih je v tem letu predviden vodovodni in kanalizacijski prikljuœek na obstojeœe omreæje v dolæini 160 m za juæno zazidalno obmoœje (vrednost: 14.200 evrov). PROSTORSKO PLANIRANJE IN KOMUNALNA DEJAVNOST 2008–2011: 4.367.970 evrov 2008: 1.162.420 evrov Za izdelavo Obœinskega prostorskega naœrta obœina v tem letu namenja 83.730 evrov, za razvojne programe, projekte in dokumentacijo pa øe nadaljnjih 45.040 evrov. Bistveno veœ sredstev, 883.650 evrov v letu 2008 (in veœ kot 4 milijone evrov v øtirih letih) je namenjenih oskrbi z vodo. V tem letu bo za vodovod Selo (2. faza) in Fokovci (3. in 4. faza) namenjenih 106.500 evrov – gre za sekundarno vodovodno omreæje za oskrbo razprøenih stanovanjskih hiø. Na ravninskem delu obœine je predvideno nadaljevanje rekonstrukcije omreæja v Martjancih (282.900 evrov) in ureditev projektne dokumentacije za vodovodni sistem Filovci. Bistvenega pomena je oskrba z vodo na goriœkem delu obœine. Vodovod Berkovci-Ivanjøevci-Srediøœe se napaja iz vodnega zajetja Prosenjakovci. Gradnja bo potekala v tem in naslednjem letu, naœrt vsako leta namenja zanjo 260.500 evrov. Za ureditev vodovodnega sistema Ivanovci-Andrejci-vodohran Suhi Vrh je v treh letih (2008, 2009 in 2010) predvidenih veœ kot milijon evrov, v letoønjem letu 161.750 evrov, veœidel iz evropskih sredstev. Naœrt razvojnih programov namenja øe 50.000 evrov za vzdræevanje in urejanje objektov v krajevnih skupnostih ter 100.000 evrov za nakup zemljiøœ, ki so povezana z izvedbo komasacij ali so potrebna za ureditev komunalne infrastrukture. KULTURA, ØPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE 2008–2011: 1.160.860 evrov 2008: 222.860 evrov Ohranjanje kulturne dediøœine: 2008–2011: 841.370 evrov 2008: 28.570 evrov V letu 2008 obœina zagotavlja sredstva za najnujnejøa vzdræevalna de-la na objektih, ki imajo kulturni pomen za obœino in celotno obmoœje ter sredstva za nakup stare osnovne øole v Ivancih. Bistveno veœja investicijska sredstva so predvidena v naslednjih treh letih (po 200.000 evrov) za izgradnjo kulturno-turistiœnega centra. Podpora narodnostnim skupnostim: 2008–2011: 296.000 evrov 2008: 170.800 evrov Za razvojne projekte na obmoœju, kjer æivi madæarska narodnost, naœrt namenja 170.800 evrov v letu 2008, in sicer 23.200 evrov za potrebe naselij in druøtev, 50.000 evrov za investicijske potrebe (gradnja mrliøke veæice v Pordaøincih, ureditev kulturnega doma v Motvarjevcih, odkup Art Centra). Za ureditev poslovne cone v Prosenjakovcih je namenjenih 62.600 evrov. Øport in prostoœasne aktivnosti: 2008–2011: – 2008: 23.490 evrov Za investicijsko vzdræevanje øportnih objektov v obœini bodo sredstva v viøini 23.490 evrov razdeljena z javnim razpisom. IZOBRAÆEVANJE 2008–2011: 1.320.887 evrov 2008: 950.150 evrov Vrtci: 2008–2011: 406.640 evrov 2008: 114.640 evrov Pripravlja se novogradnja vrtca v Moravskih Toplicah. V tem letu bo izveden postopek javnega naroœanja za izbor najugodnejøega ponudnika, saj je potrebno pridobiti projektno dokumentacijo. Nekaj manj kot 300.000 evrov je za gradnjo predvidenih v letu 2009. Zaradi veœjega povpraøevanja bodo v enoti Martjanci v poletnih mesecih letoønjega leta zgradili prizidek; predvidena vrednost: 85.000 evrov. Osnovno øolstvo: 2008–2011: 848.147 evrov 2008: 787.410 evrov Za investicije v osnovne øole naœrt namenja 787.410 evrov. Veœji znesek sredstev (657.800 evrov, veœidel iz dræavnih virov) je predviden za adaptacijo in dozidavo prostorov DOØ Prosenjakovci. V podstreøju bodo uredili nove prostore za vodstvo øole in zaposlene, pro-store v pritliœju pa namenili za izvajanje uœnega procesa devetletke. Zamenjana bo tudi azbestna streøna kritina. Druga faza izgradnje øportnih igriøœ pri OØ Bogojina (60.700 evrov) obsega ureditev atletskih objektov (skok v daljino in viøino, steza za teke na kratke razdalje) in igriøœe za odbojko na pesku; izgradnja se bo nadaljevala in sklenila v naslednjem letu z ureditvijo travnatega nogometnega igriøœa. Glasbena øola: 48.100 evrov bo obœina v letu 2008 v skladu s pogodbo namenila za izgradnjo glasbene øole v Murski Soboti. Povzetek gradiva in fotografiji: Ludvik Soœiœ, www.moravske-toplice.si 19. februar 2008 Obœina Moravske Toplice na podlagi 5. œlena Pravilnika o sofinanciranju programov na podroœju turizma druøtvom v Obœini Moravske Toplice (Uradni list RS øt. 39/06) in doloœil Odloka o proraœunu Obœine Moravske Toplice za leto 2008 (Uradni list RS, øt. 126/07) objavlja JAV NI RAZ PIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROŒJU TURIZMA DRUØTVOM IN ZVEZAM TURISTIŒNIH DRUØTEV V LETU 2008 1. Predmet razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje letnih programov na podroœju turizma druøtvom v Obœini Moravske Toplice in zvezam turistiœnih druøtev za leto 2008, z naslednjimi vsebinami: – spodbujanje lokalnega prebivalstva za sodelovanje pri aktivnostih pospeøevanja turizma, – akcije na podroœju ohranjanja kulturne dediøœine in druge dediøœine kraja, – akcije na podroœju urejanju okolja, – organiziranje in sodelovanje na s turizmom povezanih prireditvah, – izvajanje promocijskih in drugih aktivnosti druøtva. 2. Po go ji za so de lo va nje ozi ro ma pri ja vo na jav ni raz pis: za so fi nan ci ra nje pro gra mov mo ra jo druø tva iz pol nje va ti na sled nje po go je: – da so re gi stri ra na po za ko nu o druø tvih, – da ima jo se deæ v Ob œi ni Mo rav ske Top li ce in da de lu je jo na ob moœ ju Ob œi ne Mo rav ske Top li ce, – da ima jo ure je no evi den co o œlan stvu in uve de no œla na ri no, – da ima jo za go tov lje ne ma te ri al ne, pro stor ske, ka drov ske in or ga ni za cij ske po go je za re ali za ci jo na œr to va nih ak tiv no sti na po droœ ju tu ri zma. Po tem javnem razpisu se zagotavljajo tudi sredstva za delovanje zveze turistiœnih druøtev, ki povezuje in usklajuje programe dela turistiœnih druøtev z obmoœja Obœine Moravske Toplice ter izvaja projekte s podroœja turizma Obœine Moravske Toplice, v okviru skupne promocije øirøega turistiœnega obmoœja ali pokrajine, s sedeæem zveze izven obmoœja Obœine Moravske Toplice, œe na obmoœju Obœine Moravske Toplice za to podroœje ni regi strirane zveze. 3. Viøina razpoloæljivih sredstev razpisa: – 6.800,00 EUR 4. Merila in kriteriji za sofinanciranje programov na podroœju turizma: programi se ocenijo v skladu z merili in kriteriji, ob upoøtevanju specifiœnosti posameznih programov. Vrednost toœke se izraœuna na podlagi razpoloæljivih proraœunskih sredstev in skupnega øtevila toœk ovrednotenih programov. Pri izboru za sofinanciranje programov na podroœju turizma druøtvom in zvezi, komisija upoøteva naslednja merila in kriterije: 1. spodbujanje lokalnega prebivalstva za sodelovanje pri aktivnostih pospeøevanja turizma a) organizacija delavnic ali izobraæevalnih predavanj za obœane – za vsako delavnico ali sklop predavanj 200 toœk b) organizacija drugih aktivnosti za obœane – za vsako aktivnost 100 toœk c) udeleæba na seminarju ali delavnici drugih izvajalcev – za vsakega udeleæenca 50 toœk d) organizacija projektov s podroœja pospeøevanja turizma – za vsak projekt 200 toœk 2. akcije na podroœju ohranjanja kulturne dediøœine in druge dediøœine kraja oz. obmoœja a) organizacija projektov s podroœja ohranjanja dediøœine kraja oz. obmoœja – za vsak projekt 200 toœk b) sodelovanje pri drugih projektih ohranjanja dediøœine kraja oz. obmoœja – za vsak projekt 100 toœk 3. akcije na podroœju urejanju okolja a) izvedba œistilnih akcij v kraju – za vsakega udeleæenca (najveœje moæno øtevilo je 100 toœk) 5 toœk b) olepøanje kraja z zasajanjem roæ 100 toœk c) urejanje in vzdræevanje s turizmom povezanih objektov v kraju – za vsak objekt 100 toœk 4. organiziranje in sodelovanje na s turizmom povezanih prireditvah a) organizacija s turizmom povezane prireditve – za vsako prireditev 200 toœk b) sodelovanje na s turizmom povezanih prireditvah v obœini – za vsako sodelovanje 100 toœk c) sodelovanje na s turizmom povezanih prireditvah izven obœine – za vsako sodelovanje 100 toœk 5. izvajanje promocijskih in drugih aktivnosti druøtva oz. zveze a) pavøal za programske in materialne stroøke na leto 200 toœk b) izdaja biltenov ali drugega informativnega in promocijskega materiala – za vsako izdajo 400 toœk c) izvedba aktivnosti za zagotavljanje turistiœnega podmladka – za vsako aktivnost 100 toœk 5. Vsebina vloge: Prijave morajo biti podane na prijavnih obrazcih iz razpisne dokumentacije, ki jo dobite ves œas razpisa v œasu uradnih ur v vloæiøœu Obœine Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice in na spletni strani www.moravske-toplice.si. 6. Rok in naœin prijave: Pisne prijave na originalnih obrazcih morate poslati najkasneje do 28. 3. 2008 na naslov Obœina Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice v zaprtih ovojnicah s svojim naslovom in s pripisom »Javni razpis TURIZEM 2008 – NE ODPIRAJ«. Øteje se, da je prijava prispela pravoœasno, œe je bila oddana zadnji dan roka za od dajo prijav na poøti, s priporoœeno poøiljko ali 28. 3. 2008 od dana do 1200 v vloæiøœu Obœine Moravske Toplice. 7. Obravnava vlog: Pravoœasno prispele in popolne prijave bodo vrednotene na podlagi meril in kriterijev za vrednotenje programov na podroœju turizma druøtvom in zvezi druøtev, ki se sofinancirajo iz proraœuna obœine Moravske Toplice. Prijavitelji bodo o izidu razpisa obveøœeni v roku 30 dni po konœanem razpisu. Z izvajalci programov na podroœju turizma bo æupan Obœine Moravske Toplice sklenil pogodbe o sofinanciranju. 8. Informacije in navodila: Informacije in navodila za sodelovanje pri razpisu dobijo prijavitelji na Obœini Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice Kontaktna oseba: Majda Lipiœ Prosiœ, telefon 02/538 15 12, vsak delovni dan od 800 do 1300. Øtevilka: 333-01/08-1 Moravske Toplice, dne 11. 2. 2008 OBŒINA MORAVSKE TOPLICE 19. februar 2008 Razpis je objavljen na spletni strani www.moravske-toplice.si Na podlagi 10. œlena Zakona o øportu (Uradni list RS, øt. 22/98), 8. œlena Pravilnika o merilih za sofinanciranje letnih programov øporta v Obœini Moravske Toplice (Uradni list RS, øt. 29/2002) – v nadaljevanju: pravilnik in Odloka o proraœunu Obœine Moravske Toplice za leto 2008 (Uradni list RS, øt. 126/07) objavlja JAV NI RAZ PIS ZA IZ BI RO PRO GRA MOV ØPOR TA, KI SO V JAV NEM IN TE RE SU TER ZA VZ DR ÆE VA NJE ØPORT NIH OB JEK TOV IN JIH BO V LE TU 2008 SO FI NAN CI RA LA OB ŒI NA MO RAV SKE TOP LI CE I. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci øportnih programov na podroœju obœine Moravske Toplice: – øportna druøtva in øportni klubi, ki imajo sedeæ v obœini Moravske Toplice, – zveze øportnih druøtev, ki jih ustanovijo øportna druøtva s sedeæem na obmoœju obœine Moravske Toplice, – zavodi s podroœja øporta, vzgoje in izobraæevanja, – zavodi, gospodarske druæbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na podroœju øporta, – ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v øportu ter so sploøno koristne in neprofitne. Viøina sredstev razpisa za programe øporta – 45.070,00 EUR Viøina sredstev razpisa za vzdræevanje øportnih objektov – 21.000,00 EUR II. Za sofinanciranje v letu 2008 se lahko prijavijo naslednji programi: 1. Øportna vzgoja otrok in mladine (1. toœka 17. œlena pravilnika) 2. Øportna rekreacija (2. toœka 17. œlena pravilnika) 3. Kakovostni øport (3. toœka 17. œlena pravilnika) 4. Vrhunski øport (4. toœka 17. œlena pravilnika) 5. Øport invalidov (5. toœka 17. œlena pravilnika) 6. Izobraæevanje in usposabljanje strokovnega kadra v øportu (6. toœka 17. œlena pravilnika) 7. Øportne prireditve v obœini (8. toœka 17. œlena pravilnika) 8. Vzdræevanje øportnih objektov (XII. poglavje pravilnika) 9. Prireditev ob podelitvi øportnih priznanj za leto 2007 (XIV. poglavje pravilnika) III. Izbrani programi in akcije bodo sofinancirani v skladu s Pravilnikom o merilih za sofinanciranje letnih programov øporta v Obœini Moravske Toplice (Uradni list RS, øt. 29/02), Letnim programom øporta Obœine Moravske Toplice za leto 2008 (v nadaljevanju: program) ter Nacionalnim programom øporta RS (Uradni list RS, øt. 24/00). Razpisno dokumentacijo in pravilnik lahko dobite v vloæiøœu Obœinske uprave Obœine Moravske Toplice, Kranjœeva 3 – pritliœje, soba 1 in na spletni strani Obœine Moravske Toplice www.moravske-toplice.si IV. Izvajalci morajo k razpisni dokumentaciji za programe pod toœko II. (od 1. do 5., razen, kjer je v razpisni dokumentaciji doloœeno drugaœe) priloæiti: 1) pogodbo s strokovnim delavcem, iz katere je razvidno, za katere programe je sklenjena, 2) potrdilo o izobrazbi strokovnega delavca, ki vodi posamezne programe, v kolikor ni dostavil podatkov za register strokovnih delavcev na podroœju øporta na Obœino Moravske Toplice oziroma so v tem œasu nastale spremembe, 3) potrdilo o zagotovljenem prostoru za izvajanje programov (pogodba z upravljalcem objekta, iz katere je razvidno øtevilo ur in urnik najema objekta za posamezne programe, ali potrdilo o rezervaciji øtevila ur v posameznem objektu za posamezne programe za leto 2008), 4) v primeru, da je izvajalec hkrati tudi upravljalec objekta, v katerem izvaja redno vadbo, mora predloæiti ustrezen sklep pristojnega organa o viøini cene najema za œlane in neœlane druøtva, 5) program dela za posamezne prijavljene programe, 6) seznam vadeœih po prijavljenih skupinah (ime in priimek, naslov, leto rojstva), 7) seznam registriranih tekmovalcev z registracijskimi øtevilkami na dan oddaje prijave po posameznih programih, 8) izvajalci rekreacijskih lig morajo predloæiti propozicije tek movanja, 9) podatke o œlanstvu na dan 31. 12. 2007, 10) izjava druøtva o pobiranju œlanarine, 11) zakljuœni raœun za leto 2007 (bilanco stanja in bilanco us peha), 12) vsebinski in finanœni program dela druøtva za leto 2008. Za programe pod toœko II. 8 morajo izvajalci k razpisni dokumentaciji priloæiti: 1) dokazilo o lastniøtvu, najemu ali upravljanju objekta, 2) upravna dovoljenja za poseg v prostor. V. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati: 1) Øportna druøtva in njihove zveze, ki kandidirajo za sofinanciranje rednih programov œlanov, morajo izvajati programe vsaj za dve mlajøi starostni kategoriji (starostna ka tegorija mladincev in mlajøi). VI. Prednost pri izboru bodo imeli tisti izvajalci, ki: – bodo imeli vadbene skupine øtevilœno zapolnjene, – dosegajo v isti øportni panogi boljøe rezultate, – pri izboru programov imajo prednost programi za vadbo otrok in mladine, – pri izboru projektov za sofinanciranje vzdræevanja øportnih objektov bodo upoøtevani naslednji kriteriji: a) æe pridobljena upravna dovoljenja za poseg v prostor, b) deleæ lastnih sredstev, c) javni interes v øportu. Prijave, ki morajo vsebovati: – potrjeno in izpolnjeno razpisno dokumentacijo, – priloge iz IV. toœke tega razpisa, – ostala dokazila, ki so zahtevana v razpisni dokumentaciji poøljite na naslov: Obœina Moravske Toplice, Kranjœeva 3, Moravske Toplice, 9226 Moravske Toplice s pripisom »Javni razpis ØPORT 2008 – NE ODPIRAJ« najpozneje do 28. 3. 2008. Øteje se, da je prijava prispela pravoœasno, œe je bila oddana zadnji dan roka za oddajo prijav na poøti s priporoœeno poøiljko ali do 1200 v vloæiøœu Obœine Moravske Toplice. Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali in bodo s sklepom zavræene! Kontaktna oseba: Majda Lipiœ Prosiœ, telefon 02/538 15 12. Sredstva bodo lahko izvajalci, na podlagi sklenjenih pogodb, œr pali v proraœunskem letu 2008 in sicer do 31. 12. 2008. Øtevilka: 65/08-1 V Moravskih Toplicah, dne 11. 2. 2008 OBŒINA MORAVSKE TOPLICE Razpis je objavljen na spletni strani www.moravske-toplice.si 19. februar 2008 Obœina Moravske Toplice objavlja na podlagi Zakona o uresniœevanju javnega interesa na podroœju kulture (Uradni list RS, øt. 75/94 in 22/00), 4. œlena Pravilnika o financiranju in sofinanciranju programov kulturnih druøtev in kulturnih projektov iz proraœuna Obœine Moravske Toplice (Uradni list RS, øt. 29/2002) in Odloka o proraœunu Obœine Moravske Toplice za leto 2008 (Uradni list RS, øt. 126/07) JAV NI RAZ PIS ZBIRANJA PRED LO GOV PRO GRA MOV KULTUR NIH DRU ØTEV IN KULTUR NIH PRO JEK TOV, KI JIH BO V LE TU 2008 SO FI NAN CI RA LA OB ŒI NA MO RAV SKE TOP LI CE 1. Predmet raz pi sa je so fi nan ci ra nje na sled njih vse bin: – de jav nost re gi stri ra nih kultur nih dru øtev in nji ho vih sek cij, kultur na de jav nost v dru gih druø tvih, ki ima jo v svo ji de jav no sti re gi stri ra no tu di kultur no de jav nost, – kultur na de jav nost pred øol ske, osnov no øol ske in sred nje øol ske po pu la ci je ter kultur na de jav nost øtu den tov – vse le v de lu, ki pre se ga øol ske vzgoj no izo bra æe val ne prog ra me, – ude le æba na ob moœ nih, medob moœ nih, dr æav nih sre œa njih in med na ro dnih pri re di tvah, – izo bra æe va nje st rokov nih kad rov za vo de nje lju bi telj skih kultur nih de jav no sti, – kultur ne pri re di tve in ak ci je, – dru gi prog ra mi, ki do ka æe jo vse bin sko uœin ko vitost. 2. Viøina sred stev raz pi sa: 11.400,00 EUR 3. Pogoji so fi nan ci ra nja: Na jav ni raz pis se la hko pri ja vi jo kultur na druø tva, zve ze kultur nih dru øtev, ki jih usta no vi jo druø tva, zavo di, skla di, go spo dar ske dru æbe, za seb ni ki in dru ge or ga ni za ci je, ki so na po dla gi za kon skih pred pi sov re gi stri ra ne za oprav lja nje de jav no sti na po droœ ju kulture, jav ni za vo di s po droœ ja vz go je in izo bra æe va nja in po sa me zni av to rji, ki s svo jim do se da njim de lom iz ka zu je jo pri œa ko va no ka ko vost ali pre dlo æi jo osnu tek pro jek ta, ki za go tav lja us tre zno ka ko vost, ter iz pol nju je jo na sled nje po go je: – da ima jo se deæ v Ob œi ni Moravske Toplice, – da so re gi stri ra ni za oprav lja nje pro gra mov na po droœ ju kulture, – da s svo jim do se da njim de lom iz ka zu je jo pri œa ko va no ka ko vost, – da ima jo za go tov lje ne ma te ri al ne, ka drov ske in or ga ni za cij ske mo æno sti za ure sni œi tev na œr to va nih ak tiv no sti na po droœ ju kulture, – druø tva, da ima jo ure je no evi den co o œlan stvu, plaœani œla na ri ni in osta lo do ku men ta ci jo, kot to do lo œa za kon o druø tvih in so re gi stri ra na vsaj eno le to, – da obœinski upra vi vsa ko le to re dno do stav lja jo po ro œi la o re aliza ci ji pro gra mov, po slov no po ro œi lo za pre te klo le to, po ro œi la o do se æe nih uspe hih na ob œin skih, re gi onal nih in dr æav nih te kmo va njih, œe se jih ude le æi jo, ter na œrt ak tiv no sti za pri hod nje le to, – po sa me zni av to rji do sta vi jo osnu tek pro jek ta, ki za go tav lja ustre zno ka ko vost. 4. Vsebina vlo ge: Predlogi mo ra jo bi ti podani na us tre znih pri jav nih obraz cih iz raz pi sne do ku men ta ci je, ki jo do bi te ves œas raz pi sa v œa su ura dnih ur v vlo æi øœu Obœine Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice in na sp let ni strani Obœine Moravske Toplice www.mo rav ske-top li ce.si 5. Rok in na œin pri ja ve: Pisne pri ja ve na ori gi nal nih obraz cih mo ra te po sla ti naj ka sne je do 28. 3. 2008 na naslov Obœina Mo ravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice v za pr tih ovoj ni cah s svo jim nas lo vom in s pri pi som »Javni raz pis KUL TURA 2008 – NE OD PI RAJ«. Øteje se, da je pri ja va pri spe la pra vo œa sno, œe je bi la od da na zad nji dan ro ka za od da jo pri jav na po øti s pri po ro œe no po øilj ko ali do 1200 v vlo æi øœu Obœine Moravske Toplice. 6. Obravnava vlog: Pravoœasno pri spe le in po pol ne pri ja ve bo do vre dnotene na osno vi po go jev in me ril za vre dno te nje pro gra mov kultur nih dru øtev in kultur nih pro jek tov, ki se fi nan ci ra jo ali so fi nan ci ra jo iz pro ra œu na Ob œi ne Moravske Toplice. Ponudniki bo do o izi du raz pi sa ob ve øœe ni v ro ku 8 dni po spre je ti od lo œi tvi ko mi si je. Z izva jal ci kultur nih pro gra mov in pro jek tov bo æu pan Obœine Moravske Toplice skle nil po god be o so fi nan ci ra nju. 7. Informiranje kan di da tov: Informacije in na vo di la za so de lo va nje pri raz pi su do bi jo kan di da ti na Obœini Moravske Toplice, Kranj œeva 3, 9226 Moravske Toplice Kontaktna ose ba: Majda Lipiœ Prosiœ, te le fon 02/538 15 12, vsak delov ni dan od 800 do 1300. Øtevilka: 67/08-1 Moravske Toplice, dne 11. 2. 2008 OBŒINA MORAVSKE TOPLICE Filovci: VESELI VEŒER KOT NEKOŒ Lep dokaz, kako malo je vœasih potrebno, da se kulturna in zabavna prireditev Zimski veœer na vasi iz tradicionalnega ciklusa vsakoletnih prireditev kulturno-turistiœnega druøtva pokaæe v drugaœni podobi, so øtevilni obiskovalci dobili na letoønji prireditvi zadnjo soboto v januarju. Predsednica druøtva Andrejka Trajbariœ je na vabilu zapisala, da s takønimi prireditvami æelijo obuditi spomine na kulturne prireditve, ki so bile pred desetletji zelo odmevne in dobro obiskane tudi pri njih. Po izjemno uspeønem Veselem veœeru so se lahko vsi prepriœali, da je s skupnimi moœmi kar øtirim generacijam Filovœank in Filovœanov to øe kako dobro uspelo. Letos je pri pripravi in izvedbi prireditve vse organizacijske niti v vlogi scenaristke in koreografinje imela Marija Domonkoø, priljubljena uœiteljica slovenskega in nemøkega jezika na OØ Kobilje, sicer pa domaœinka. Za domiselni aranæma je poskrbela Petra Ivaniœ. Kot je dejala Marija Domonkoø, so v okviru Zimskih veœerov v preteklih letih prikazali æe niz starih zimskih kmeœkih opravil na vasi, zato so se letos odloœili za drugaœno, zabavnejøo vsebino, kjer so se prepletale veseloigre, petje, glasbeni nastopi in celo ljudski plesi. Zelo pohvalno je, da se je v snovanje programa vkljuœilo veliko øtevilo nastopajoœih razliœnih starosti, od 12. do kar 80. leta starosti. Pa øe na nekaj ne smemo pozabiti: nastopajoœi so se pripravljali sami, sami so poiskali vsebine za nastop, s œimer je priøla øe posebej do izraza njihova ustvarjalnost in v veliki veœini primerov prava umetniøka æilica. Prizori iz vsakdanjega æivljenja nikogar niso æeleli prizadeti, paœ pa le razveseliti in nasmejati, je dodala. Led so prebili mladi z OØ Kobilje, zatem pa so se predstavili domaœini razliœnih generacij: Filovske pevke niso samo prepevale, paœ pa so se veœ kot odliœno znaøle tudi v veselih prizorih, ki jih piøe æivljenje. Tako bi lahko imenovali tudi prizor Jakec in øola, kjer sta nastopila oœe in sin: Sreœko v vlogi uœitelja in Æiga Barbariœ kot uœenec; o svojih domaœih sta razpredala Øtevek (Niko Rac) in Treza (Jana Œernela), pripetljaje pri popiøavanji lidij (popisu prebivalcev) pa zakonca Stanko in Suzana Petek. Na veselih veœerih so nekoœ tudi peli, igrali in plesali. Tokrat je na harmoniko zaigral samouk Nejc Œernela, ob spremljavi harmonikarja Primoæa Œernela je œudovito prepevala Karmen Oølaj, na koncu pa je troje prekmurskih ljudskih plesov (Ob bistrem potoku, Sotiø in Øamarjanka) zaplesala odrasla domaœa folklorna skupina. Na harmoniko jih je spremljal Danijel Berden. V Filovcih so v okviru prireditve naredili øe korak naprej: v pripravah na prireditev so mladi raziskali, kakøne so bile kulturne prireditve v kraju v polpretekli zgodovini. Povzetke zbranih podatkov so v obliki vloækov med nastopi predstavili mladi œlani dramsko-recitatorske skupine. (G. G.) 19. februar 2008 Razpis je objavljen na spletni strani www.moravske-toplice.si VRAŒILO VLAGANJ V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREÆJE Vraœilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omreæje (v nadaljevanju JTO) doloœa Zakon o vraœanju vlaganj v JTO, ki je bil prviœ sprejet æe leta 2002, vmes pa veœkrat spremenjen in dopolnjen, zadnjiœ aprila 2007. Na osnovi zakona je bil sprejet tudi Pravil nik o podatkih za ugotavljanje viøine vraœila vlaganj s tabelo srednjih teœajev, ki se uporabljajo za preraœunavanje vseh vrednosti, povezanih z vlaganji v JTO, tabelo o viøini prikljuœnin in prispevkih za SIS ter tabelo povpreœnin cen tipiœnih del in materialov. Sprejet je bil tudi potreben obœinski odlok, ki je podlaga za vraœanje. Upraviœenci do vraœila po tem zakonu so fiziœne osebe, organizacije fiziœnih oseb (npr. prebivalci doloœenega naselja, ki so v doloœenem obdobju prispevali sredstva), lokalne skupnosti (obœina) in njihovi pravni nasledniki, ki so z namenom pridobitve tele fonskega prikljuœka sklepale pogodbe s takratnimi PTT organizacijami in SIS-i. Zahtevki fiziœnih oseb, ki so same sklepale po godbe s PPT organizacijami, niso povezani z obœino in so vlagali zahtevke direktno na dræavno pravobranilstvo. Leta 2004 je za ta namen ustanovljena obœinska komisija pripravila priloæenih listin. Vlaganja je bilo moæno uveljavljati tudi na podlagi 25 zahtevkov za vraœilo vlaganj. Zahtevki so bili pripravljeni po sku-notarsko overjene izjave, ki pa je morala imeti za osnovo dokazila o pinah tako, kot so se izgrajevala posamezna telefonska omreæja, in npr. opravljenem delu, dobavljenih drogovih ... vloæeni na Dræavnem pravobranilstvu v Murski Soboti, ki reøuje zah-Vsota vseh navedenih dokazil predstavlja osnovo za vraœilo, od tevke. Vsak zahtevek je moral v skladu z zakonom vsebovati doka-katere se obvezno odøtejeta prikljuœnina in prispevek SIS, tudi œe zila o pravnih poslih s takratnimi PPT organizacijami. Ta dokazila je nista bila plaœana. Vsota vrednosti prikljuœnine in prispevka SIS, komisija pridobila od posameznih vaøkih gradbenih odborov, krajev-ki se ne vraœata, sta obraœunana na podlagi listin, objavljene tanih skupnosti in Telekoma, ki je bil dolæan predloæiti vse podatke, s bele po pravilniku ali pa se odøteje znesek 1.388 DEM, ki predkaterimi razpolaga. Razen vlaganj, ki so bila razvidna iz posameznih stavlja povpreœno vrednost prikljuœnin in prispevkov SIS za vso listin (pogodb, predraœunov, sporazumov ...), je bilo moæno v zah-dræavo v vseh obdobjih. Odøtejejo se tudi morebitna dræavna vlatevku uveljavljati tudi vrednost vloæenega dela in materiala, vendar ganja, stroøki hiøne inøtalacije in terminalske opreme, œe so ti le, œe je bilo to v zahtevku posebej navedeno in je bilo razvidno iz stroøki zajeti v zahtevku. Naselje, obdobje vlaganja øtevilo vlagateljev po naseljih skupna viøina poravnave v EUR znesek vraœila posameznikom faza postopka Norøinci 1986–1988 25 31.489,12 1.259,57 IZPLAŒANO Norøinci 1981–1982 39 0 0 ZAVRNJENO Andrejci 1981–1988 izgradnja omreæja 9.764,20 SREDSTVA ZA VAØKO INFRASTR. Martjanci 1985–1988 136 V POSTOPKU Sebeborci, Andrejci, Krnci 1986–1988 168 V POSTOPKU Martjanci 1978 8 0 0 ZAVRNJENO Teøanovci – 1978 30 0 0 ZAVRNJENO Vuœja Gomila 1981–1985 37 V POSTOPKU Suhi Vrh 1984–1988 9 8.850,97 983,45 IZPLAŒANO Mlajtinci – Lukaœevci 1986–1988 12 Mlajtinci, 11 Lukaœevci V POSTOPKU Mlajtinci 1981–1982 3 Lukaœevci, 37 Mlajtinci 0 0 ZAVRNJENO Teøanovci 1984–1988 50 V POSTOPKU Bogojina, Filovci, Ivanci, Vuœja Gomila, Suhi Vrh 1996 2 Suhi Vrh, 44 Vuœja Gomila, 2 Selo, 28 Ivanci, 6 Bukovnica, 105 Bogojina, 96 Filovci 48.656,30 171.93 V POSTOPKU Bukovnica 1983–1985 10 12.363,13 1.236,30 IZPLAŒANO Filovci, Bogojina 1979–1981 26 Filovci, 44 Bogojina 38.955,17 556,51 IZPLAŒANO Ivanci 1982–1984 32 V POSTOPKU Filovci, Bogojina 1984–1986 20 Filovci, 20 Bogojina V POSTOPKU Prosenjakovci, Berkovci, Ivanjøevci, Œikeœka vas, Pordaøinci, Motvarjevci 1990–1992 13 Prosenjakovci 9 Berkovci, 6 Ivanjøevci, 12 Œikeœka vas, 5 Pordaøinci, 12 Motvarjevci 218.072,12 3.881,65 IZPLAŒANO Prosenjakovci 1980 8 0 0 ZAVRNJENO Ivanovci 1988–1990 21 V POSTOPKU Ratkovci, Kanœevci, Lonœarovci 1990–1992 10 Ratkovci, 6 Kanœevci, 10 Lonœarovci 82.212,42 3162,00 V POSTOPKU Moravske Toplice 1987–1988 62.811,45 V POSTOPKU Moravske Toplice 1977 50 0 0 ZAVRNJENO Selo, Fokovci 1990–1992 24 Fokovci, 34 Selo 172.409,88 2.979,88 IZPLAŒANO Selo 1982 1 830,51 830,51 V POSTOPKU V tabeli prikazujemo pregled vseh 25 vloæenih zahtevkov za vlaganja na obmoœju Obœine Moravske Toplice. Iz tabele je razvidno, da so zahtevki v razliœnih fazah postopka. Prve predloge poravnav smo s strani dræavnega pravobranilstva prejeli konec oktobra 2007. Obœinska komisija jih je pregledala, tako da so bile prve poravnave podpisane novembra 2007 in vrnjene dræavnemu pravobranilstvu. Nakazila za prve zahtevke smo prejeli v zaœetku decembra 2007, zanje smo s pomoœjo predsednikov krajevnih oz. vaøkih skupnosti ali predstavnikov takratnih gradbenih odborov pripravili sezname dejanskih konœnih upraviœencev, na podlagi teh pa poravnave, ki so jih navedeni predstavniki dali v podpis upraviœencem. Prva vraœila smo nakazali v zaœetku januarja 2008. Do 7. februarja 2008 so bila nakazana sredstva upraviœencem za skupno 6 zahtevkov, za veœ zahtevkov so æe podpisane poravnave z dræavnim pravobranilstvom in so v postopku priprave dokumentacije za izplaœilo. S strani dræavnega pravobranilstva je bilo zavrnjeno 6 zahtevkov iz razloga, ker viøina vlaganj v javno telekumunikacijsko omreæje ne presega obveznih dajatev oz. 1388 DEM, zneska, ki se odøteva kot vsota prikljuœnine in prispevka SIS. Martina Vink Kranjec, tajnik obœine 19. februar 2008 ØE NEKAJ POJASNIL V ZVEZI Z ZAHTEVKI: • Zahtevki so bili vloæeni na dræavno pravobranilstvo v skladu z roki. Rok je æe pretekel, zato se lahko dodatno predloæi samo dokumentacija, ki pojasnjuje æe predloæeno dokumentacijo. • Osnova za vraœilo se doloœi na podlagi dokazil o pravnih poslih s takratnimi PPT organizacijami, ki jih je komisija pridobila od posameznih vaøkih gradbenih odborov, KS in Telekoma, ne pa samo na osnovi dokazil, ki so jih posamezniki leta 2004 prinaøali na obœino. Tudi upraviœenci do vraœila vlaganj so vsi tisti, ki so takrat prek krajevnih skupnosti oz. obœine vlagali sredstva v izgradnjo omreæja. • V primeru smrti tistega, ki je sredstva vlagal, so dejanski konœni upraviœenci dediœi. Œe jih je veœ, dobijo vsi dediœi deleæ v skladu s sklepom o dedovanju, lahko pa se dediœi dogovorijo drugaœe, vendar morajo podpisati izjavo o odstopu sredstev. • Dejanski konœni upraviœenci so samo pravni nasledniki (dediœi), zato sredstev ne moremo vraœati kupcem hiøe, tudi œe je kupec kupil hiøo skupaj s telefonskim prikljuœkom. Kupcu se sredstva lahko nakaæejo le na podlagi odstopne izjave tistega, ki je vlagal v omreæje. • Do vraœila vlaganj niso upraviœene delniøke druæbe in dræavni organi (krajevni urad), upraviœene pa so obœine in doloœene druge pravne osebe. • Posamezne poravnave so oz. jih bodo krajanom osebno prinesli v podpis predstavniki krajevnih oz. vaøkih skupnosti ali takratnih gradbenih odborov, drugim se poøljejo po poøti. Poravnavo mora podpisati vsak dejanski konœni upraviœenec osebno. Œe posamezni zahtevki niso podpisani (dediœi niso znani, upraviœenci so v tujini ...), to ne vpliva na rok izplaœila drugim upraviœencem. Œe v 5 letih po prejemu sredstev od SOD-a posameznemu dejanskemu konœnemu upraviœencu ne bo mogoœe nakazati sredstev, bodo sredstva v skladu s sploønim zastaralnim rokom pripadla obœini. • Œe ponujena poravnava s strani pravobranilstva ustreza dokumentaciji v zahtevku, se takoj po pregledu dokumentacije ponujena poravnava podpiøe, da se omogoœi œim prejønja pridobitev sredstev in izplaœilo upraviœencem. • Pri doloœenih zahtevkih smo morali pridobiti øe dodatno dokumentacijo in razjasniti posamezne okoliøœine, zato je zahtevek v reøevanju dalj œasa. Nekatere pripombe smo prejeli øele takrat, ko smo upraviœencem æe dali poravnave v podpis. • Za odloœanje o odprtih vpraøanjih je pristojna obœinska komisija, seveda ob upoøtevanju zakonodaje. Martina Vink Kranjec OBVESTILO Dne 3. 12. 2007 je priœel delovati organ za skupno opravljanje nalog obœinske uprave na podroœju obœinske inøpekcije in redarstva, »MEDOBŒINSKA INØPEKCIJA IN REDARSTVO«,s sedeæem v Teøanovcih 31, 9226 Moravske Toplice. Organ je pristojen za obœine Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoø, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogaøovci, Øalovci in Tiøina. Telefonska øtevilka in faks: 02 / 538 10 36 Elektronska poøta: medobcinska.inspekcija@siol.net. Medobœinska inøpektorja: Damir JOØAR, gsm: 051 631 081 Jani BOGDAN, gsm: 051 631 082 (tudi madæarski jezik) Medobœinski redar: Tibor KUHAR, gsm: 051 631 083 Prijavo krøitev je moæno vloæiti pisno na sedeæu Medobœinske inøpekcije in redarstva, po poøti, telefonu ter na sedeæu obœin ustanoviteljic. OPOZORILO: Laæna prijava je kazniva po 39. œlenu Zakona o inøpekcijskem nadzoru – UPB1 (Uradni list RS, øt. 43/07) in se kaznuje z globo 500,00 EUR. VSE VEŒ TURISTOV V OBŒINI Po podatkih Turistiœno-informativnega centra (TIC) Moravske Toplice so v minulem letu v obœini v vseh turistiœnih destinacijah, v okviru druæb Terme 3000 ter Sonœni park Vivat in v zasebnih kapacitetah, naøteli 112.297 gostov ali 14,79 % veœ kot leto pred tem. Od skupnega øtevila gostov je bilo dobrih 60.000 domaœih. Gostje so skupaj ustvarili 451.589 noœitev, kar pomeni 13,57-odstotno poveœanje v primerjavi z letom 2006. V TIC-u so izraœunali, da se je posamezni gost mudil v Moravskih Toplicah in okolici v povpreœju 4,02 dni. Terme 3000 v letu 2007 SE OBETAJO VLAGANJA V TUJINI? Za osrednjo turistiœno druæbo v naøi obœini – Terme 3000, ki je del Poslovne skupine Sava Kranj, je relativno uspeøno poslovno leto. Vendar ne tako uspeøno, kot smo ga bili vajeni v prejønjih letih. Neuradno naj bi bil glavni razlog odprodaja hotela Termal Savi, za katerega sedaj Terme 3000 plaœujejo najemnino. Kot so pojasnili na prednovoletnem sreœanju z novinarji, naj bi bilo to za obe druæbi, mater in hœer, davœno najbolj ugodno. Pa tudi sicer se dobiœek æe med letom prelije v Savin holding. Sicer pa so v poslovnem smislu z minulim letom v druæbi, kjer je æe 444 zaposlenih (v letu dni se je njihovo øtevilo poveœalo za petino), zadovoljni, saj so po vseh kazalnikih uspeønosti obœutno presegli lanske vrednosti. Skupnih prihodkov je bilo 20 milijonov evrov ali za 17 % veœ kot lani, v letu 2007 je bilo do konca novembra za petino veœ gostov oziroma za 15 odstotkov veœ noœitev kot v primerjalnem obdobju. Kot je pojasnil direktor Term 3000 Duøan Bencik s svojima sodelavcema, direktorjem za marketing Tomaæem Pevcem in direktorjem za kadre, organizacijo in pravne zadeve Slavkom Farteljem, je bilo v njihovih vodnih bazenih lani za veœ kot pol milijona kopalcev, od tega 187 tisoœ dnevnih. Œeprav veœjih investicij v Moravskih Toplicah v letoønjem letu ne naœrtujejo – razen okrepitve bazenske ponudbe z novo atrakcijo, t. i. aqua lup oziroma tobogan z raketnim startom in obratom kopalca za 360 stopinj – v podjetju ne bodo dræali kriæem rok. Poleg nadaljnjih vlaganj in izobraæevanja zaposlenih bodo øe veœji poudarek namenili uvajanju novih produktov in osvajanju novih trgov, zlasti ruskih in skandinavskih. Filozofija Term 3000 je postati prepoznavna turistiœna destinacija v Evropi in øirøe. Ob nadaljnjem uvajanju novega petzvezdiœnega hotela Livada Prestige, ki je v povpreœju æe zaseden 42-odstotno, vse glasneje razmiøljajo tudi o vlaganju v tujino, o prenosu svoje dejavnosti oziroma ponudbe v veœja evropska mesta z veœ kot milijonom prebivalcev. Geza Grabar 19. februar 2008 Moravske Toplice OBŒINA – ZLATI DONATOR Na zaœetku januarja se je v kongresni dvorani hotela Livada zbralo veœ pomembnih predstavnikov javnega æivljenja v obœini. Æupanovemu vabilu na sreœanje ob podpisovanju pogodb z mladimi øtudenti so se odzvali obœinski øtipendisti, øtevilni podjetniki in gospodarstveniki, veœ œastnih obœanov in drugih gostov ter dræavnozborska poslanca Geza Dæuban in dr. Mitja Slavinec – slednji tudi v vlogi predsednika uprave Pomurske izobraæevalne fundacije (PIF). Prvenstveni namen tokratne prireditve je Slavinec, da so øtudentje finanœno preskrsreœanje gospodarstvenikov in øtudentov z bljeni in lahko nemoteno øtudirajo. Prav to naøega obmoœja, je uvodoma omenil æupan je poslanstvo fundacije, ki bi rada hkrati Franc Cipot, saj se zavedamo, kako po-dala mladim øtudentom vedeti, da okolje membno je sodelovanje gospodarstva in raœuna na njih. Velika prednost zaposlitve znanosti. V 13 letih delovanja obœine nas je v domaœem okolju sta poznavanje razmer bolj od koliœin zanimala vsebina, odliœnost, in moænost hitrejøe uveljavitve. Œeprav si zato obœinska politika nastopa kot pomem-bodo mladi svobodno poiskali okolja in poben podporni dejavnik, ki si prizadeva, da droœja, kjer æelijo delati, jim je dr. Slavinec bi v korist gospodarskega razvoja maksi-v pristni prekmurøœini poloæil na duøo: malno vkljuœila svoje domaœe talente. Zato »Nigdar ne pozabte, odkec ste doma.« obœina æe øesto leto sodeluje s Pomursko izobraæevalno fundacijo in za øtipendije uspeønim øtudentom iz leta v leto namenja veœ sredstev, je poudaril æupan. Letos prihaja iz naøe obœine kar 17 øtipendistov. Z zadovoljstvom je odnos obœine do izobraæevanja ocenil tudi dr. Mitja Slavinec, predsednik uprave PIF, saj je obseg Obœine Moravske Toplice tolikøen, da jo uvrøœa med zlate donatorje PIF (obœina je eden od zlatih donatorjev z letnim prispevkom, ki presega 4.000 evrov; med peøœico zlatih FOTO: Ludvik SOŒIŒ Prosenjakovci PREDPRAZNIŒNI ŒAS Kot æe veœ zadnjih let so predprazniœni boæiœno-novoletni œas s posebno prireditvijo zaznamovali tudi v obmejnem in narodnostno meøanem kraju Prosenjakovci. Œlani delovnega KTD Ady Endre, ki jih zadnja leta uspeøno vodi mladi Denis Malaœiœ, so namreœ v dvorani kulturnega doma pripravili pester kulturni program z nastopi uœencev tamkajønje dvojeziœne osnovne øole ter pevk, ki delujejo pod okriljem omenjenega druøtva. Ob tej priloænosti so predstavili tudi Prosenjakovski list, ki ga druøtvo izdaja æe pet let in pomeni nekakøen letni pregled dela razliœnih druøtev in drugih dogodkov v kraju. V nagovoru pa je predsednik ob koncu leta vsem zaæelel vse dobro. Poseben peœat tudi tokrat mnoæiœno obiskani prireditvi je nedvomno dala razstava izdelkov æe dobro leto delujoœega kroæka roœnih del. Kot je povedala vodja kroæka Margita Horvat iz Œentibe, je kroæek vezenja in kvaœkanja odliœno zaæivel, saj se je vanj vkljuœilo blizu 20 domaœink. Sedem – Marija Joøar, Margit in Suzana Malaœiœ, Helena Berendijaø, Albina Vereø, Marija Balajc in Mercedes Vukan – se jih na kroæku redno sreœuje ob nedeljah in so najbolj aktivne œlanice. Horvatova je øe do dala, da so prvo leto dale poudarek osnov nim oziroma enostavnim »bodom« vezenja, donatorjev se obœina redno uvrøœa od leta 2004 – op. pis.). Znanje postaja dostopno na dva naœina: da se øtudentje podajo v øtudijska srediøœa ali da ga fakultete pribliæajo tako, da oddelke pripeljejo v okolje. Predvsem pa je bistveno, je poudaril dr. Øtipendisti PIF 2007/08: Rok PETJE, Simona HORVAT, Leon HORVAT, Boøtjan CEIGER, Marko LEGENIŒ, Vanja KOCET, Tadeja VINKO, Tomaæ ZADRAVEC, Danijel CRNŒIŒ, Bernarda PUHAN, Igor CAMPLIN, Mirjana PUHAN, Damjan KOŒAR, Mitja HORVAT, Monika CAR, Sabina HULL, Robert KUZMA Zoisovi øtipendisti iz naøe obœine: Nataøa GROF, Evelyn Ursula HORVAT, Petra HORVAT, Mojca HORVAT, Anja TRAJBER, Damjan HIDIŒ, Alan PODLESEK, Goran SAMBT, Tomaæ ERÆEN, Danijel BERDEN, Luka KURNJEK, Nejc HALAS, Simona PINTARIŒ glOSA kot so stabelni, ploøœati in perlasti bod ter polni makrame. Letos naj bi postopoma osvojile øe stare oziroma izvirne motive. Omenjena razstava je æe njihova tretja, tokrat pa so razstavile vezenine z motivi bliæajoœih se praznikov. V prvi polovici novega leta naj bi œlanice kroæka pripravile prvo samostojno razstavo. Za obiskovalce na prireditvi so pripravili tudi priloænostno darilo, vsem pa je bila dana tudi moænost, da preizkusijo svoje spretnosti v roœnih delih: na blago, ki so ga prinesli, so prejeli izbrani narisani vzorec, ki so ga potem lahko izvezli doma. Geza Grabar DAJMO, MALO SE IGRAJMO! Na dveh zadnjih sejah obœinskega sveta so svetniki izkoristili moænost, ki jim jo daje poslovnik, in o sklepu odloœili s tajnim glasovanjem. Obakrat o isti temi – naœrtovani bioplinarni Mlajtinci: najprej so na 11. seji spremenili sklep 10. seje, ki je omejil velikost obrata, vrsto surovin, transportne poti in lokacijo postavil ob Ledavo; na 12. seji so zavrnili øe zahtevo civilne iniciative, podprto z izdatnim spiskom podpisnikov, da se razveljavi sklep 11. seje. Ko bi morali »moøko« dvigniti roke, so se enostavno odeli v varen objem anonimnih listkov in na njih izrazili svoja mnenja. Svoja mnenja? Pa res svoja? Œlovek bi morda pomislil, da so se ljubi svetniki zgolj ihtavo in iskrivo razigrali v otroøkem peskovniku, œe se ne bi vedelo, da gre predvsem za interese, da gre – æal – za miselni krog, v katerem cilji posveœujejo sredstva. Saj se razumemo: niœ nezakonitega niso storili svetniki na zadnjih dveh sejah. Sploh ne gre za vpraøanje legalnosti. Gre predvsem za naøe zaupanje do izvoljenih; za tem zaupanjem pa stoji stvar, najsvetejøa stvar na svetu: elementarno ljudsko poøtenje. Ludvik Soœiœ 19. februar 2008 Œebelarstvo KAKOVOSTEN MED Na tradicionalnem regijskem ocenjevanju vzorcev medu, ki ga je na SKØ Rakiœan tudi letos pripravila Œebelarska zveza druøtev Pomurja (ŒZDP), je sodelovalo 58 vzorcev, od tega øest iz sosednje Avstrije. To je sicer nekoliko manj kot prejønja leta, predsednik ocenjevalne komisije Franc Tratnjek pa glavni razlog za to vidi v izraziti nesortnosti medov. V konkurenci so se tudi letos znaøli medovi œebelarjev iz naøe obœine, kar je øe en dokaz, da je naøa obœina z dvema œebelarskima druøtvoma, Moravske Toplice in Prosenjakovci, prepoznavna tudi po œebelarstvu. »Sortno povsem œisti so bili medovi v lanskem letu le izjemoma,« ugotavlja Franc Tratnjek. Razlog je v tem, da se je zaradi neugodnih vremenskih razmer cvetenje enih medonosnih rastlin kriæalo z drugimi. »Ker je na njivskih povrøinah bilo letos zelo veliko oljne ogrøœice, je sortnost akacijevega medu kvaril med oljne ogrøœice. Podobno se je dogajalo tudi s kostanjevimi medovi.« Kakorkoli æe, na ocenjevanju so sodelovali le tisti œebelarji, ki so bili prepriœani o kakovosti svojih medov in predvsem tisti, ki so veliki træni pridelovalci. In med njimi jih je kar nekaj iz naøe obœine. Med 19 dobitniki zlatih priznanj sta bila tudi Zvonko Novak iz Sela in Øtefan Klement iz Martjanec, ki sta 29,72 oziroma 29,53 toœke prejela za akacijev med. Da so gozdovi v naøi obœini med najkakovostnejøimi za nabiranje akacijevega medu, potrjuje tudi srebrno priznanje Vladimirja Kodile iz Andrejec (27,6 toœke). (G. G.) V dobrodelno izobraæevalno akcijo Œebelarske zveze Slovenije (ŒZS) En dan za zajtrk med slovenskih œebelarjev v naøih vrtcih so se pred koncem lanskega leta vkljuœili tudi vrtci iz vseh øestih enot v obœini Moravske Toplice. Za to, da so se lahko mladi za zajtrk posladkali z medom in se seznanili s tem nadvse pomembnim in hranilnim æivilom, so z brezplaœno donacijo veœ deset kilogramov medu poskrbeli œlani obeh v obœini delujoœih œebelarskih druøtev. (G. G.) HVALA, GOSPOD BENCIK! Abraham. Lahko je ime, priimek, v vrtcu pomislimo celo na igrico s tem naslovom. Vsi pa vemo, da pomeni veliko prelomnico v naøem æivljenju. Øtevilo let, ki v sebi nosijo spomin na otroøka leta, leta v øoli, izobraæevanju, zaœetek sluæbe, napredovanje v sluæbi ali øe mnogo drugih prelomnic. Navada je, da abrahama praznujemo drugaœe kot druge obletnice, kot rojstne dneve. Æelimo, da nam ostane v lepem spominu. Gospodu Duøanu Benciku, direktorju Zdraviliøœa Terme 3000, bo abraham ostal v spominu kot dan, ko je razveselil malœke v vrtcu Moravske Toplice. Ob svojem osebnem prazniku je namreœ namesto daril, ki bi bila namenjena samo njemu, zbral prispevke prijateljev in jih podaril vrtcu Moravske Toplice. Toplo mi je bilo pri srca, ko mi je izroœil kuverto, ki je pokazala, da so sredstva æe na naøem raœunu. Vrtec jih bo namenil za gradnjo novega vrtca, ki ga nujno potrebujemo. Gospodu Benciku se najtopleje zahvaljujem v imenu otrok, zaposlenih in svojem imenu za darilo, ki nam ga je izroœil ob svoji obletnici. Naj zakljuœim z Emersonovo mislijo: Kar je za nami in kar pred nami, so nepomembnosti v primerjavi s tistim, kar je v nas. Danica Horvat, ravnateljica vrtca Medeni zajtrk Demo veriga v moravskem vrtcu. na OØ Fokovci. Filovci BOÆIŒNI VEŒER Øœepec prazniœnega priœakovanja in œarobnosti boæiœa so na predveœer svetega veœera nastopajoœi z obiskovalci skuøali priœarati tudi v kulturni dvorani vaøkega doma v Filovcih. Z nizom drobnih luœk, ki so jih organizatorji – domaœe kulturno-turistiœno druøtvo in krajevna skupnost – postavili ob poti v dvorano, luœke pa so gorele tudi na obeh straneh dvorane, so œas najpomembnej øega krøœanskega praznika zaznamovali na œisto svojstven naœin. Z izbranimi boæiœnimi pesmimi so veœer zaznamovali nastopajoœi: Dekliøka vokalna skupina Vijolice iz Kobilja, Filovske pevke, mladi domaœi recitatorji in Mojca Kerman na sintetizatorju ter harmonikar Primoæ Œernela. (G. G.) Osnovna øola Fokovci DEMO VERIGA Sredi januarja smo imeli na øoli zelo zanimiv in atraktiven dogodek – veriæni eksperiment, imenovan Demo veriga. Veriæni eksperiment sestavlja niz desetih œlenov, ki so povezani med seboj, njegovo bistvo pa je v tem, da s pomoœjo kovinske kroglice poæenemo le prvi œlen, katerega delovanje se konœa tako, da sproæi delovanje naslednjega ... Dogajanje spominja na domine. Œlene so izdelali øtudenti fizike na Pedagoøki fakulteti v Ljubljani in Mariboru ter na Fakulteti za matematiko in fiziko, vkljuœeni pa so zanimivi poskusi iz razliœnih podroœij fizike. Uœenci so ob razlagi strokovnjakov spoznali zakonitosti gibanja, tlaka, energije, vzvoda in drugih fizikalnih zanimivosti. Obenem so izvedeli, da se da iz preprostih odpadnih materialov sestaviti pravi poskus, s katerim enostavno ponazorimo doloœene pojave. Eksperiment so si ogledali vsi uœenci naøe øole ter uœenci iz sosednjih osnovnih øol: Øalovci, Odranci, Sveti Jurij-Rogaøovci, Beltinci ter DOØ Prosenjakovci. Suzana Deutsch, prof. FOTO: Geza GRABAR FOTO: Arhiv OØ FOKOVCI 19. februar 2008 4. vinogradniøko-vinarski kviz ZMAGA ZA EKIPO VSD FILOVCI Vinogradniøko-sadjarsko druøtvo (VSD) Filovci je v sodelovanju s KGZ Murska Sobota v zaœetku letoønjega leta pripravilo odmeven vinogradniøko-vinarski kviz. Œeprav je lepo obiskana prireditev tokrat doæivela øele œetrto izdajo, je æe prerasla v regijsko, saj se je v znanju s podroœja vinogradniøtva, vinarstva in kulture pitja vina merilo æe sedem ekip iz celotnega Prekmurja. Sploøna ocena Ernesta Novaka, specialista za vinogradniøtvo, sadjarstvo in vinarstvo na soboøkem KGZ, ki je imel tudi letos vse niti pouœne prireditve v svojih rokah, je zelo pozitivna. »Vinogradniki – v veliki veœini gre za ljubiteljske – so pokazali veliko znanja. To samo dokazuje, da so ustanovitve vinogradniøkih druøtev v domala vsakem veœjem kraju upraviœile svoj namen. Glavno poslanstvo druøtev, ki jih je v Prekmurju æe 13, je teoretiœno izobraæevanje ter praktiœni prikazi rezi in zelenih opravil v vinogradu. Œe tekmovalci od 13 moænih zberejo 12, 11 ali 10 toœk, je to potrditev, da se lahko pohvalijo z zavidljivim znanjem,« je dejal Novak. Vpraøanja, ki jih je sestavil, so prerasla osnovni nivo znanja vinogradnika oziroma vinarja, zato so se lahko iz njih veliko nauœili tudi øtevilni obiskovalci v dvorani. Tudi æupan Franc Cipot je bil navduøen nad pokazanim znanjem. Z zares bogatim znanjem, s katerim so po zaslugi naœrtnih izobraæevanj in teœajev oboroæeni vinogradniki oziroma vinarji, jim ni teæko izøolati kakovostnega vina, teæave nastanejo pri njegovi prodaji, je izpostavil æupan. Vinogradnikom je svetoval, da se morajo pri træenju øe bolj opreti na lastni ego in biti tudi sami prepriœani, da je ponujeno vino najboljøe. »Najveœja økoda pa je, œe ne vemo prodati kakovostnih lastnih vin,« je øe dejal. Zmagovalec letoønjega kviza je domaœa ekipa Vinogradniøko-sadjarskega druøtva Filovci, ki so jo sestavljali Manica Barbariœ, Alojz Vogrinœiœ in Sreœko Barbariœ. Pri odloœilnem vpraøanju za prvo mesto so bili uspeønejøi od II. ekipe DV Strehovci, æreb pa je doloœil, da je tretja ekipa DV Kobilje. Preostale ekipe (Strehovci I, Œentiba, Lendava in Goriœko) so zasedle œetrto mesto. Turistiœno druøtvo Bogojina LETOS TUDI BRUNARICA IN CIMPRAŒA Po nekaj izjemno odmevnih in obiskanih prireditvah – julijska promocija peœnice s prikazom priprave lanu za predenje je gotovo na prvem mestu – si je nekaj veœ kot 30 œlanov Turistiœnega druøtva (TD) Bogojina tudi v letoønjem letu zadalo pester in zelo ambiciozen program dela. Ker ga je podprl tudi æupan Franc Cipot in jim svetoval, naj za pridobitev sredstev za bogate vsebine svojega programa kandidirajo tudi na ustreznih razpisih na obœinski in nacionalni ravni, je priœakovati, da naœrti ne bo do ostali le mrtve œrke na papirju. Æe nekaj dni po obœnem zboru so pripravili tradicionalni Blaæev pohod, øe pred tem pa predavanje na temo urejanja okolice hiø in negovanja trajnic. Kot je v programu dela nanizal podpredsednik Øtefan Puhan, bo aprila tudi letos na sporedu ocenjevanje vin, zaœeli pa bodo z deli pri nadaljnjem urejanju æe lani oblikovanega Bogojinskega ograœeka. Ker poleti naœrtujejo øe odmevnejøo in celo mednarodno prireditev na temo priprave in obdelave lanu za prejo oziroma tkanje, naj bi s cvetliœnimi gredicami polepøali tudi okolico peœnice ob Bogojinskem potoku. Æe junija naj bi v ograœeku-zeliøœnem vrtu odprli vrata za øirøo javnost in na ogled postavili zdravilna zeliøœa, roæe, pozabljene industrijske kulture in øe kaj. Predsednik druøtva Joæe Puhan je v kronoloøkem zaporedju nanizal prireditve v lanskem letu. Zaœeli so z Blaæevim pohodom, nadaljevali s predavanjem na temo okrasne rastline in trave, spomladi so v Bogojinskem ograœeku zasadili 20 dreves starih sort jablan ter v okviru posebne skupine iz ciklusa predavanj Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota Æivimo zdravo zaœeli z rednim torkovim urejanjem zeliøœnega vrta. Aprila je sledilo ocenjevanje vin, junija likovna kolonija, julija æe omenjena promocija peœnice, s katero je druøtvo naredilo najveœji vtis na mnoæico obiskovalcev, v okviru Koøiœevih dnevov pa so odprli likovno razstavo junijske kolonije, pripravili pohod ter kramljali o vinu na vinogradniøkem veœeru. Lani so na Vrøiœu prviœ postavili klopotec, decembra pa pripravili prvi boæiœno-novoletni koncert ob liœno postavljenih jaslicah pri kriæu pod cerkvijo. Letos se bodo øe aktivneje vkljuœili v pripravo in izvedbo prireditev ob jubilejnih, 20. Koøiœevih dnevih kulture, ki bodo posveœeni 800. obletnici prve pisne omembe Bogojine. Æe junija naj bi pripravili likovno kolonijo, avgusta pa v prostorih æupniøœa odprli pri- Tri kljuœne Zmagovalna osebnosti druøtva pred ekipa aranæmajem, VSD Filovci ki je zajelz organizatorji aktivnostin gosti druøtva v(od leve): lanskem letu:Alojz Vogrinœiœ, Leopold Koœar, Sreœko Barbariœ, neformalni Ernest Novak, koordinator Manica Barbariœ, Bogojinskega Alojz Berden ograœeka, in Øtefan Puhan Franc Cipot. in Joæe Puhan. loænostno likovno razstavo, pripravili Pohod po poti kulturne dediøœine, domaœe in okoliøke vinogradnike pa naj bi tudi letos zbrali na vinogradniøkem veœeru. Postavili bodo klopotec ter na prostem ponovno pripravili tudi boæiœno-novoletni koncert. Krajane v posameznih ulicah bodo skuøali spodbudili, da postavijo uliœne jaslice. Teh naj bi bilo toliko, kolikor je ulic. Poleg vsebinsko bogatega programa se bo druøtvo letos lotilo øe dveh obseænih investicijskih infrastrukturnih projektov: v ograœeku naj bi postavili leseno brunarico za druøtvene in turistiœne potrebe, enako vlogo pa naj bi imela tudi stara cimpraœa, ki jo bodo k peœnici ob Bogojinskem potoku preselili iz Filovskih goric. Pri projektu naj bi jim izdatno pomagala obœina, saj jo je æe odkupila. Tudi æupan je menil, da je pri peœnici zanjo idealno mesto. Sicer pa je æupan zbranim œlanom in drugim gostom na obœnem zboru postregel z nekaj novostmi, ki bodo Bogojino naredile øe privlaœnejøo in se bo kraj z znamenito Pleœnikovo cerkvijo øe bolj uveljavil ne le na turistiœnem zemljevidu obœine paœ pa tudi celotne regije in øirøe. V okviru obœinskega projekta Oaza zdravja naj bi bila letos zgrajena kolesarska steza med Teøanovci in Bogojino, ki bo predvidoma med polji mimo znamenitega Øavlovega mlina potekala do Pleœnikove cerkve in pod Trnavskim bregom do Filovec. V okviru projekta, ki ga je æe podprlo resorno (gospodarsko) ministrstvo, naj bi za turistiœne in tekoœe potrebe uredili parkiriøœe pri pokopaliøœu. V naslednjih letih naj bi kraj dobil tudi asfaltirane ploœnike. V razpravi so œlani opozorili na kar nekaj œrnih toœk v kraju, ki jih bo potrebno œim prej odpraviti, tako da bi lahko æe œez leto ali dve ponovno sodelovali v akciji najlepøe urejenih izletniøkih krajev v dræavi. Med drugim si bodo prizadevali tudi za krepitev œlanstva oziroma njihovo enakomerno zastopanost na vseh koncih kraja. Besedilo in fotografiji: Geza Grabar 19. februar 2008 Na rob 11. redni seji obœinskega sveta OBŒINSKI SVETNIKI SPREMENILI SVOJE SKLEPE Œlani obœinskega sveta Obœine Moravske Toplice so na 11. red ni seji sveta 18. decembra 2007 v zvezi z gradnjo bioplinarne Mlajtinci s tajnim glasovanjem sprejeli nove sklepe ter s tem razveljavili sklepe, sprejete na septembrski seji. Kot nam je dejal investitor in obœinski svetnik Viktor Œasar, so se za takøno potezo odloœili, ker je v septembrskem sklepu doloœeno lokacijo juæno od kraja Mlajtinci, tik ob reki Ledavi, okoljsko ministrstvo zaradi daljnovoda, oddaljenosti od potreb ne infrastrukture in poplavnega obmoœja ocenilo kot neprimer no. Prvotna lokacija, za katero je bil æe izdelan osnutek dræav nega lokacijskega naœrta, pa da je – tako Œasar – ocenjena kot zelo primerna. Ponovnega odloœanja o bioplinarni Mlajtinci, gradnji katere krajani in okoliøki prebivalci, zdruæeni v civilno iniciativo, moœno nasprotujejo, sploh ni bilo na dnevnem redu. Na Œasarjev predlog so ga uvrstili ob sprejemu dnevnega reda na seji sami. Izid na (tajnem) glasovanju je bil kar 9 : 4. Kot smo izvedeli, se je pri tej toœki dnevnega reda æupan Franc Cipot umaknil s seje (protestno ali diplomatsko?) in je njeno vodenje predal podæupanu Alojzu Glavaœu. To je storil, je dejal æupan, ker ni æelel vplivati na potek razprave in ni æelel sodelovati pri temi, o kateri je obœinski svet æe odloœal in sprejel sklepe. Dodal je, da se œudi, da je obœinski svet negiral (svoje) sprejete sklepe, ob tem pa øe pristavil, da je obœinski svet najviøji organ obœine, zato je sklep, ki ga je sprejel svet, obœinska uprava dolæna spoøtovati. Obœinski svetniki na 12. seji KLJUB 487 PODPISOM ZAVRNILI ZAHTEVO OBŒANOV Œeprav je civilna iniciativa v manj kot tednu dni za razveljavitev sklepa 11. seje obœinskega sveta o pogojih gradnje bioplinarne zbrala 487 podpisov krajanov Mlajtinec in okoliøkih vasi, kar je 9,1 % vseh volivcev v obœini, se njihov trud ni izplaœal. Na zadnji lanski seji obœinskega sveta (28. decembra) so namreœ svetniki omenjeno zahtevo civilne iniciative kljub vroœi polemiki uvrstili na dnevni red, vendar po krajøi razpravi z æe znano vsebino oziroma obojestranskimi obtoæbami na tajnem glasovanju svojega zadnjega sklepa niso razveljavili. Proti zahtevi za razveljavitev sklepov je bilo osem svetnikov, za razveljavitev øtirje, ena glasovnica pa je bila neveljavna. Tako je obœinski svet o nameravani gradnji bioplinarne v Mlajtincih v dobrih treh mesecih odloœal oziroma sprejemal sklepe æe trikrat. Vselej mimo volje domaœinov. V civilni iniciativi napovedujejo, da od svojih zahtev (manjøa bioplinarna in na drugi lokaciji), ne bodo odstopili in bodo uporabili vsa pravna sredstva, v skrajnem primeru tudi dræavljansko nepokorøœino. Zadnji sklepi s tajnega glasovanja omogoœajo gradnjo bioplinarne na prvotno predvideni lokaciji (631 m severovzhodno od Mlajtinec in 2280 m od Term 3000. Po novem nazivna moœ bioplinarne ne bo prvotno predvidenih 2,56 MW, temveœ najveœ 1,7 MW. Œasar zagotavlja, da bo tudi za bioplinarno z nekoliko manjøo nazivno moœjo naroœil izdelavo øtudije vplivov na okolje, v zvezi z zbiranjem podpisov pa je odvrnil, da je to legalna in zakonska moænost obœanov. Zbor obœanov naselij Mlajtinci in Lukaœevci VSI POSTOPKI SO ZAUSTAVLJENI! Mlajtinci, 30. januar 2008 – Kronoloøki pregled dogodkov bioplinarne Mlajtinci, ki se je po navedbah æupana Obœine Moravske Toplice Franca Cipota na nedavnem zboru obœanov Mlajtinec in Lukaœevec zaœel æe 7. junija leta 2006, se (vsaj zaœasno) zakljuœuje z datumom 30. januar 2008. Tega dne je namreœ Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ki je v zvezi z omenjeno bioplinarno vodilo aktivnosti za izdelavo dræavnega lokacijskega naœrta, obœini sporoœilo, da zaustavlja celoten postopek. Informacija za krajane pomeni veliko olajøanje in zadoøœenje za trud in napore, ki so jih proti bioplinarni v svoji soseøœini vlagali vse od konca lanskega poletja, ko so med javno razgrnitvijo osnutka lokacijskega naœrta izvedeli, kaj pravzaprav naœrtuje graditi njihov sovaøœan Viktor Œasar, sicer tudi obœinski svetnik. Domaœini so ves œas nasprotovali omenjenemu naœrtu, tembolj, ker jih investitor o kar 2,56 MW veliki bioplinarni ni o niœemer neposredno obvestil ali vpraøal za mnenje, in se je v javnosti, kar zadeva njeno predimenzioniranje, hrup, øirjenje smradu, prometno obremenjenost, varnost, neprimerno umeøœenost v okolje, vrste surovin ... øirilo veliko najrazliœnejøih informacij, tudi laæi in podtikanj. Kot je na zboru krajanov dejal æupan, je januarja letos MOP z dopisom opozoril na gola dejstva. »V njem sem jih, ne glede na sklepe obœinskega sveta, obvestil, da v tem trenutku ne vidim moænosti, da bi se dræavni lokacijski naœrt lahko nadaljeval. Nadaljevati dræavni lokacijskih naœrt in delati bioplinarno, ko so pravzaprav vsi krajani proti, je nesmiselno. Ne predstavljam si, da bi kdo imel tako veliko investicijo (8 milijonov evrov, op. a.) na igli.« Kljub temu, da je æupan na zelo polemiœnem zboru, kjer je letelo tudi nanj veliko oœitkov, da je priølo do tako velikega nezadovoljstva krajanov zaradi bioplinarne, predlagal, naj zbrani potrdijo sklepe, septembra sprejete na obœinskem svetu, a zatem preglasovane, ker da »... bi bil to ponos vaøœanov.« Sklepe bi posredovali MOP. A se to ni zgodilo. Øtefan Sambt: »Vaøœani bomo ponosni na bioplinarno, ko bo æupan œez ta primer naredil kriæ in njeno dokumentacijo odloæil v arhiv.« Po dolgi razpravi, dvomih o Œasarju kot dejanskem investitorju in predlogu, naj se bioplinarna, œe je v interesu lokalne skupnosti, umesti na sredino obœine, do nje pa naj se obœinske ceste zaradi stroøkov vzdræevanja prekvalificirajo v dræavne, so oblikovali svoje sklepe in jih tudi soglasno potrdili: investitorju so – œe bo v njihovem kraju æelel ponovno s postopkom gradnje bioplinarne – naloæili, naj se najprej izkaæe s potrebno dokumentacijo in jo s svojo ekipo predstavi na zboru obœanov. Izkazati se mora tudi z ustreznimi dokumenti, da ima za investicijo in morebitne odøkodnine v zvezi z njo zadostna finanœna sredstva. Morebitni nadaljnji postopki pa da bodo potem izkljuœno odvisni od volje obœanov. Janez Kodila: Ali ima Viktor Œasar kot obœinski svetnik na seji obœinskega sveta pravico glasovati o svojem primeru? Æupan: »Primer sem preveril pri pravnikih. Pravico ima, je pa vpraøanje, ali je to moralno!« Na koncu je æupan nastale razmere opraviœeval z besedami, da je prav to, da Œasar ne pride med krajane in se z njimi ne pogovarja, njegova najveœja napaka. Za komentar dogajanja na zboru obœanov smo zaprosili tudi Viktorja Œasarja, ki se zbora sicer ni udeleæil. S sklepi, ki so jih sprejeli njegovi sokrajani, popolnoma soglaøa in jih bo spoøtoval, vendar podrobnosti o bioplinarni, tako tehniœnih kot tudi finanœnih, s svojo strokovno ekipo ne bo podajal, dokler dræavni lokacijski naœrt za bioplinarno ne bo sprejet. »Zakaj sem se odloœil za nazivno moœ bioplinarne 2 x 0,85 MW in æe v lokacijskem naœrtu za prvotno predvideno obmoœje? Ker imam za 0,85 MW skupaj s svojimi pogodbenimi dobavitelji zagotovljeno surovino, œe bi bilo v nadaljevanju dovolj zanimanja med kmeti, pa bi jo razøiril øe za 0,85 MW. Lokacijo je kot zelo ugodno ocenilo tudi MOP, tam pa imam tudi dovolj lastnih povrøin.« Œasar se œudi soliranju æupana, ko se je mimo sklepa obœinskega sveta odloœil za pismo na MOP (s kopijo Œasar razpolaga, œeprav pisma ni dobil v vednost od æupana). Napisano je bilo in poslano v Ljubljano samo dan pred sklicem zbora obœanov, 23. januarja 2008. »V njem æupan omenja, da bo na zbor obœanov povabil tudi mene, kar pa se ni zgodilo. Zakaj, ve samo on,« je bil oster Œasar. Na podlagi elektronske poøte, poslane z MOP 31. januarja, se nismo mogli znebiti obœutka, da je Œasar korak pred æupanom in krajani. Med vrsticami smo izvedeli, da naj bi MOP v kratkem imenovalo neodvisnega recenzenta za strokovno oceno umeøœenosti objekta (bioplinarne) v okolje. Pripravil: Geza Grabar 19. februar 2008 Motvarjevci GRADNJA BIOPLINARNE ZAUSTAVLJENA! Le dan ali dva po tem, ko so nam konec novembra lani iz Panvite sporoœili, da bo bioplinarna Motvarjevci zaœela poskusno obratovati æe januarja, saj so dela pri namestitvi opreme tako rekoœ v zakljuœni fazi (kar smo na kratko zabeleæili v decembrski, 67. øtevilki Lipnice – op. ur.), je Panvita svojo napoved preklicala. Upravna enota (UE) Murska Sobota je po posredovanju okoljskega ministrstva zaradi pritoæbe obœanov æe drugiœ v zadnjih treh mesecih obravnavala predlog za obnovitev postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za (sedaj æe zgrajeno) 0,835-megavatno Panvitino bioplinarno v Motvarjevcih. Potem ko je UE prviœ predlog zavrgla, se je v drugo zaradi novih argumentov civilne pobude za obnovitev postopka izrekla pozitivno. To pomeni, da so do nadaljnjega v Motvarjevcih zaustavljena vsa gradbena, montaæna in druga dela. Kot so sporoœili iz Panvitine druæbe Ekoteh, ki je nosilec investicije, bo zaradi odmika poskusnega obratovanja investitor utrpel gospodarsko økodo. Direktor Panvite Ekoteh Matjaæ Duriœ je napovedal, da bodo zato od povzroœiteljev zapletov po sodni poti zahtevali plaœilo odøkodnine. Kot glavnega krivca za celotni zaplet v Panviti krivijo agresivno nastopanje civilne iniciative in madæarsko narodnostno manjøino, ki da je nasprotovanje gradnji bioplinarne v Motvarjevcih z mednarodno politizacijo problema prekoraœila vsa naœela demokratiœne druæbe, ki predpostavlja dialog in iskanje skupnih reøitev. V civilni iniciativi proti gradnji bioplinarne v Motvarjevcih so z doseæenim zadovoljni. Kot priznavajo, je to v skoraj polletnih prizadevanjih za zaustavitev gradnje øele njihova prva, a zelo pomembna zmaga. Øli bodo do konca, so odloœeni: œe bo potrebno, tudi na evropsko sodiøœe za œlovekove pravice v Strasbourg. Komentirali pa so tudi pismo podpore, ki ga je podjetju Pan-vita Ekoteh izrekla Gospodarska zbornice Slovenije – Obmoœna zbornica za Pomurje. Dejali so, da sporoœilo brez vsakrønega podpisnika nima nobene teæe in da se za njim skrivajo le interesi nekaterih posameznikov in ne celotne zbornice. Ponovili so æe velikokrat izreœeno staliøœe, da niso ne proti Panviti in ne bioplinarni, vendar ne na lokaciji sredi vasi, ki kazi podobo kraja in jim bo zmanjøala kakovost æivljenja. CIVILNA INICIATIVA SE VESELI TOÆBE Na ostro Panvitino sporoœilo za javnost v zvezi z obnovitvijo postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za bioplinarno kmetijskega tipa v Motvarjevcih, katere posledica je zaustavitev njene gradnje, so se kmalu zatem na enak naœin oglasili tudi v tamkajønji civilni iniciativi (CI) proti gradnji bioplinarne. Kot so zapisali, se CI ni samoorganizirala, paœ pa je bila imenovana na pobudo vaøœanov krajevne skupnosti. »Œe bi bilo delovanje investitorja vsaj v pripravi na gradnjo do njih korektno, do njene ustanovitve ne bi priølo,« so zapisali. »Nihœe ne nasprotuje izgradnji bioplinarne (elektrarne na gnoj) niti dræavi Sloveniji in ne Evropi ter od nje pridobljenim sredstvom, ki jih naj investitor v dobro vseh gospodarno porabi. Nasprotujejo pa temu, da bi bila zgrajena sredi vasi Motvarjevci,« je vse od zaœetka njihovo staliøœe. Njeni spremljajoœi objekti (skladiøœe za koruzno silaæo) so namreœ v neposredni bliæini kulturnega doma, cerkve pa tudi stanovanjskih hiø. Nekatere hiøe so celo v neposredni bliæini samih bioplinskih reaktorjev. Civilna iniciativa se spraøuje, zakaj si investitor æeli dialog s krajani sedaj, ko je bioplinarna gotovo dejstvo, saj je tako rekoœ æe zgrajena. Spraøujejo se tudi, kako lahko investitor trdi, da je bioplinarna zgrajena v skladu s slovensko zakonodajo in evropskimi standardi, ko pa æe pred obratovanjem skrivoma spuøœa svoje odplake na treh mestih v obcestni jarek, saj vas nima kanalizacije. Na investitorjevo vpraøanje, zakaj se je v razreøitev omenjenega problema vkljuœila tudi madæarska narodnostna skupnost, CI pravi, da zato, ker problematika v soæitju æiveœih Slovencev in pripadnikov madæarske narodnosti zadeva tudi slednje. Panvita je zaradi obnove postopka izdaje gradbenega dovoljenja in s tem prestavljenega roka za zaœetek njenega obratovanja ter zaradi povzroœene gospodarske økode zagrozila s toæbo. »Upati je, da bo investitor vsaj v tem delu dræal besedo, ker se je tega samo veseliti. Iz preprostega razloga, ker nihœe na strani prizadetih (to so tisti izven kroga investitorja) do sedaj ni naredil ali povzel nobenega nedovoljenega dejanja. Dræava pa ni sprejela ustave zato, da bo kdorkoli odgovarjal v postopku obrambe svoje ustavne pravice.« KDO JE AGRESIVEN – DOMAŒINI ALI INVESTITOR? Na v zaœetku letoønjega leta sklicani novinarski konferenci so œlani Civilne iniciative Motvarjevci vnoviœ ponovili svoja æe znana staliøœa. Ponovili so, da niti oni niti krajani Motvarjevec, ki jih zastopajo, niso proti bioplinarni oziroma tovrstni investiciji, paœ pa se ne strinjajo z lokacijo æe skoraj povsem zgrajenega energetskega objekta sredi kraja. Predsednik CI Øtefan Bogdan je ponovil, da jih investitor ignorira vse od zaœetka, saj jih uradno ni obvestil o vsebini gradnje, pa tudi konec lanskega julija, ko so zahtevali zaustavitev gradnje, dialoga o tem z njim niso uspeli vzpostaviti. Zato se je vpraøal, kdo je v tem primeru agresiven, kar civilni iniciativi oœita investitor. »Panvita, investitor, ki nam je energetski objekt mimo naøe vednosti in soglasja vsilil in ga je priøel k nam gradit, ali œlani civilne iniciative, ki tu æe stoletja æivimo in sedaj branimo interese vasi?« 19. februar 2008 DRÆAVA BI SE MORALA ZAMISLITI Panvita priœakuje hiter razplet »V Sloveniji je taœas aktivnih kar 80 civilnih iniciativ, nad œemer bi se morala pristojna ministrstva in vlada zamisliti. Torej je prav toliko okoljskih in drugih problemov oziroma so bili objekti ali razliœni posegi v prostor prebivalcem doloœenih obmoœij vsiljeni,« je dejal predsednik Zveze ekoloøkih gibanj (ZEG) Slovenije Karel Lipiœ, ki Motvarjevœanom vseskozi stoji ob strani in podpira njihova prizadevanja. »Od Panvite priœakujem, da se bo obnaøala kot druæbeno odgovorno podjetje, zato mora problem, ki ga je sama zakuhala, reøiti z dialogom. Sicer pa od vseh nosilcev kapitala v vseh okoljih priœakujem dialog z ljudmi, ne pa v duhu kapitalske moœi vsiljevanje njihovih interesov!« Lipiœ ugotavlja, da sta za motvarjevski primer sedaj, ko je investicija tako rekoœ æe pri kraju, dve moænosti: ali se bo investitor odloœil za novo lokacijo ali pa bo zaradi nje preselil del vasi. Domaœini in v imenu njih CI so odloœeni, da na nobeno izsiljevanje ne bodo pristali, torej se tudi selili ne bodo. BIOPLINARNA KOT TUJEK V IDILIŒNI VASICI Podobno sta razmiøljala tudi œlana civilne iniciative. Lidija Pustai Øafariœ se je vpraøala, kaj je Panvita pred to – zaradi neprimerne lokacije ekoloøko sporno investicijo – vloæila v to okolje, kot je razglaøala v pismu, ki ga je v œasu gradnje dobilo vsako gospodinjstvo v kraju. »Kaj so investirali? Niti kanalizacije niso uredili. Spravili so se na naøe elektriœno omreæje, na naø vodovod in v okolje, ki je 20 m oddaljeno od glavne ceste. Torej so priøli kot pijavka in se kot tujek vsesali v to okolje in naøo idiliœno vas! Panvita tudi razglaøa, da vedno sodelujejo z lokalnim okoljem. Kje? Oni imajo teæave povsod!« Istvan Molnar je naravnost zagrozil, da bodo v primeru neus peønega (mirnega in poøtenega) razpleta na pristojnih ministrstvih oziroma organih svoj problem internacionalizirali. Podobno je menil tudi Tibor Vöröø, obœinski svetnik in predsednik Madæarske narodnostne samoupravne skupnosti obœine Moravske Toplice. Dejal je, da bo od razpleta na UE Murska Sobota odvisno, ali bodo zares øli izven meja. »Œe do tega pride, Vlada RS na nas ne more zvaliti krivde. Vlada naj odstrani tiste, ki so privedli, da je do tega priølo!« Vöröøa motijo tudi oœitki investitorja, da se v problem vmeøava narodnostna manjøina in da ga le-ta politizira. Kako tudi ne, ko pa so Motvarjevci kraj z veœinskim prebivalstvom madæarske narodnosti in kdo se jim bo postavil v njim v bran, œe ne narodnostna samoupravna skupnost! KO SO ÆIVALI PRED LJUDMI Oglasil se je tudi œlan Viljem Hari, rekoœ, da je oœitno nasprotje med gradnjo hidroelektrarn na reki Muri, ko naj bi bile prizadete ptice in druge æivali, ter tem, da krajani Motvarjevec v svojih prizadevanjih proti zmanjøanju kakovosti æivljenja nimajo øirøe pod-pore v javnosti. V tem ni videti nobene logiœnosti. »Spraøujemo se, kaj smo potem mi, da se v naøi vasici lahko kaj takega naredi! Tam so vsaj zaøœitene æivali, tu pa gre za preæivetje ljudi, pa nas nihœe ne podpre! Investitor nas kot niœ krive domaœine, krajevno skupnost, civilno iniciativo, madæarsko narodnost, po medijih napada, da nas bo toæil za neko økodo. Mi se borimo za svoj obstoj, za svoje pravice, za svoj prostor, za zdravo in œisto okolje vasi. To je naøa legitimna pravica! Da bodo nas toæili? To je absurd nad absurdom!« Spomnil je tudi na besede okoljskega ministra Janeza Podobnika, ki jih je izrekel ob svojem obisku sredi oktobra v Motvarjevcih, da je evropska praksa taka, da investitor najprej pride pred domaœine in se z njimi pogovori in uskladi lokacijo. Geza Puhan, predsednik Sveta KS, je prepriœan, da na tej lokaciji bioplinarna nikoli ne bo obratovala. Pridigar reformatorske cerkve Daniel Nagy iz Madæarske, ki æe 15 let opravlja verske obrede na tem obmoœju in tudi v cerkvici v Motvarjevcih, se je prav tako vpraøal, kdo je dovolil gradnjo takega objekta v srediøœu kraja. Reformatorska verska skupnost se je æe dve leti pripravljala na gradnjo novega sakralnega objekta na lokaciji nasproti cerkve, zato je øpekuliral, ali morda bioplinarna na tej lokaciji ni bila zgrajena namerno. NADALJUJE SE STATUS QUO Motvarjevci, 1. februar 2008 – Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je 22. januarja 2008 izdalo odloœbo, po kateri – domnevno zaradi nekaterih proceduralnih napak investitorja – ostaja v veljavi 4. decembra lani izdani sklep UE Murska Sobota za obnovitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja æe skoraj povsem zakljuœene gradnje bioplinarne investitorja Panvite Ekoteh v Motvarjevcih. Z zadnjo odloœbo je sicer MOP deloma ugodil pritoæbi obeh prizadetih strani, deloma pa ju je zavrnil. Investitorju je ugodil v toœki, da se kot predlagatelja za obnovo postopka izloœita KS Motvarjevci in Reformatorska krøœanska cerkev Slovenije. Po drugi strani pa je ugodil tudi pritoæbam oziroma zahtevam fiziœnih oseb. O tem bo v ponovnem postopku moral odloœati upravni organ prve stopnje. S takøno odloœbo pa niso dane moænosti, da bi lahko Panvita zakljuœila investicijo in bioplinarno tudi poskusno zagnala. Po zagotovilih Øtefana Bogdana, predsednika Civilne iniciative Motvarjevci, ki zastopa interese krajanov, krajevne skupnosti in cerkve, sta se izloœena pravna subjekta na odloœbo æe pritoæila, za komentar pa smo povpraøali tudi investitorja. Na vpraøanje, kakøne so trenutno razmere okrog bioplinarne Motvarjevci, nam je Matjaæ Duriœ, direktor druæbe Panvita-Ekoteh, dejal, da je Panvita æe v fazi priprave projekta Motvarjevci II, kar pomeni, da gre za postopke za nadgradnjo kmetijske bioplinarne s suøilnico za lucerno in razliœna æita, s œimer bodo lahko optimalno izkoristili tudi toplotno energijo, ki nastaja kot vzporedni produkt pri proizvodnji zelene elektriœne energije. V zimskih mesecih naj bi toploto rabili za ogrevanje piøœanœje farme, ki je znotraj Panvitine enote Posestvo Motvarjevci, poleti pa za suøilnico. Gradnja bioplinarne v Motvarjevcih je bila zaustavljena tik pred zaœetkom poskusnega obratovanja. Na zahtevo civilne iniciative je priølo do obnovitve postopka za izdajo gradbenega dovoljenja. »Priœakujemo relativno hiter razplet, saj je postopek pridobitve gradbenega dovoljenja potekal transparentno in strokovno. Tudi gradbeno dovoljenje velja, saj ni bilo preklicano, obnovil se je samo del postopka,« je Duriœ odgovoril na vpraøanje, kdaj v Panviti priœakujejo razplet tega neljubega dogodka. Duriœ je øe povedal, da jim neobratovanje kmetijske bioplinarne na mesec navræe pribliæno 40 tisoœ evrov gospodarske økode in takøen je tudi zahtevek za odøkodnino, s œimer da so posamezni povzroœitelji æe seznanjeni. »V tem trenutku poteka tudi ocena økode, ki je bila povzroœena dobremu imenu investitorja zaradi navajanja napaœnih in zavajajoœih informacij.« Na nekatere naslove so æe priøli prvi odøkodninski zahtevki. Podjetnik Stanislav Polaniœ, ki je bil v zvezi z bioplinarno velikokrat omenjen v negativni luœi, zaradi razæalitve dobrega imena in œasti od Geze Puhana, predsednika KS Motvarjevci, zahteva, da skupaj z drugimi dolæniki solidarno plaœa odøkodnino v viøini 2.000 ”. Besedilo in fotografije: Geza Grabar 19. februar 2008 AZ ÜNNEPEK ELÉ… ÉVKÖNYV 2008 ZBORNIK Amikor a megélhetési gondok egyre nagyobb terhet jelentenek, azt hinnék, hogy háttérbe szorulnak a szellemi értékekek. A két nemzeti kultúrünnep kapcsán örömmel állapíthatjuk meg, a költ√ szavaival élve, hogy a lélek vírágát nem lehet elhervasztani. Err√l falvaink lakosai közΔl többen is tanúbizonyságot tettek, amikor tollat ragadtak és múltjukról, jelenΔkr√l, a hozzájuk közel álló események, intézmények sorsáról írtak. Az els√ szárnybontás sikeres volt: így február 8-án és március 15-én lesz mit felmutatni Szentlászlótól Szerdahelyig. A vaskos könyv, számos terv az inditás, a nemzeti hovatartozásunk, a békés egyΔttélésΔnk záloga. Az emberek igénylik a szép szót, mindazt ami róluk szól, ezt az utóbbi két hónap során számtalanszor kinyilvánították, amiko az öt falu életében el√ször megjelent egy kulturális jellegΔ kiadvány. És ami a legf√bb, bΔszkék azokra, akik magyar vagy szlovén nyelven papíra öntötték a gondolataikat. Jó útravaló ez a két nemzeti kultúrünnepre. Az idén a magyar központi rendezvény március 15-ke alkalmából Pártosfalván lesz ... PROSENJAKOVSKI LIST– PÁRTOSFALVI LAP A TÖREKVÉSEK MARGÓJÁRA Közvetlen az újévi ünnepek el√tt a helyi »Ady Endre« MΔvel√dési és Idegenforgalmi EgyesΔlet gondozásában megjelent a Prosenjakovski list-Pártosfalvi lap ötödik száma. A száz példányt a háztartásokban osztották szét. A 24 oldalas kiadvány, amely évente egyszer, decemberben jelenik meg, a falu éltét hivatott bemutatni. Így olvashatunk a helyi mΔvel√dési egyesΔlet tavalyi eredményeir√l és az idei évi munkatervr√l. További bemutatkozók a helyi nyugdíjasegyesΔlet, a borászati társaság, a helyi tΔzoltóegylet, a kétnyelvΔ általános iskola, a negyven éves méhészeti egyesΔlet, az óvodások. Zrim Karolina sajnálattal könyveli el, hogy az √si családi kastélyuk romokban hever és visszasírja a falu egyetlen boltját, amely már több mind egy éve bezárt. Kercsmár Olga élete útjáról mesél és nagyon szellemes Mitja Gorza sárkánymeséje ... Lapozva a kiadványt, az olvasónak legszembetΔn√bb az aka-rat, a hagyomány folytatása és sajnos, hogy az egyleteket illet√en csak egy, a helybeli KÁI beszámolója kétnyelvΔ. Nem ünneprontásként vethet√ fel, de legalább a helyi egyesΔletek beszámolói megérdemelnének néhány magyarnyelvΔ mondatot is. És bár a borítólap bels√ oldalán fel van tΔntetve, hogy egyes írások nem voltak javítva, mégis a legalapvet√bb helyesírási híbák nagyon rontják a kiadvány értékét. De leszámítva a hiányosságokat, a pártosfalviak törekvéseit csakis pozitivan értekelhetjΔk és az idén decemberben újabb kiadvány várunk. (Tep) AZ ÉVKÖNYV BEMUTATÓJA A karácsony el√tt jelent meg Szentlászló, Kisfalu, Pártosfalva, Pártosfalva, Csekefa és Szedahely els√ évkönyve, amelyet január 18-én mutattak be sajtóértekezlet keretében. A hazai és külföldi sajtó képvisel√in kivΔl jelen voltak a szerz√k, valamint a szomszédos önkormányzatok polgármesterei is. Az egybegyΔlteket Vörös Tibor a nemzetiségi kiadó, Franc Cipot és Martina Vink Kranjec a M. Toplice község nevében köszöntötték, majd Pivar Tomøiœ Ella szerkeszt√ számolt be az el√készΔletekr√l és elemezte a kiadványt, amely a kalendáriumi hagyományt követi, de modern elemeket is tartalmaz. Igy felöleli a jeles napok szokásait, a társadalmi életet eseményeit, problémáit, helytörténelmi témákat, helyi lirát, az utolsó részben pedig az iskolások, óvodások, elbeszél√ írások, humor kaptak helyett. A formás kiadványt Joæe Bratuø színes fotói díszítik. (-szl-) Pivar Tomøiœ Ella a szerkesztésében megjelent Évkönyv 2008 Zbornik kiadványt mutatja be HAGYOMÁNYOS GORIŒKÓI ÉTELEK Tisztelet a kivételnek, de egyre ritkább az a ház, ahol készí tenek még répás bélest, kapros rántot levest, tejfölös répaf√ze léket, tejfölös köleskásalevet, kölesdödölét, kukorica-, hajdina-, krumplimálét, hajdinalevest, csórélevest, hogy csak néhányat emlitsΔnk azon számtalan népi étel közΔl, amelyek fél évszá zada szinte naponta kerΔltek az asztalra. Ezek az ételek nem csak egészségesek, hanem a magyaroknál, szlovéneknél egya ránt hagyatékunk jelent√s részét képezték és az adottságok ré vén jellegzetes népi konyha alakult ki Goriœkon. Ha letΔnnek a nemzetiségi, a táji hagyományok, elvesz a nemzetiség, a vidék indentitása is. Ezért a Lipnica magyar szerkeszt√ségében hagyomány√rz√ akciót indítunk, ezúttal a helyi jelleg√ népi ételek receptjeinek gyΔjtésére. Azokat a régi recepteket kérjΔk, amelyek már részben feledésben mentek. Az itteni táj tavasztól tél beálltáig mindig kinált valamit a falusi gazdasszonyoknak, amit a fazékba tehettek, tél beálltával meg kezd√tek a disznóölések, amikor mindent hasznosítottak. Az tán itt vannak a régi lakodalmak, paszíták, névnapok, ünnepek hagyományos ételei ... A gyΔjtésben a magyar és a szlovén lakosság segitségét kérjΔk: írják le a recepteket, vagy ha olyan személyeket ismernek, akik még ismerik a régi ételek készítését, jelezzik Pivar Ellának a 041 298–210-es telefonon, vagy Szentlászlón Bogdán Olga, Pártosfalván Koroøa Pantoviå Bernarda, Szerdahelyen Vugrinec Zsuzsi, Csekefán Skrilec József megbizottaknak szóljanak. Ha Önökkel karöltve sikerΔl megfelel√ számú régi népi étel leírásást összegyΔjteni, könyv formájában is megjelentetjΔk. Foto: Bernarda KOROØA FARSANGOLÁS – A pártosfavi óvodások felvonulása színes folt Várjuk a jelentkezésΔket. A szerkeszt√ volt az idei szürke, es s húshagyókedden. Stran pripravlja in ureja: Ella Tomøiœ Pivar / Az oldalt készíti és szerkeszti: Pivar Tomøiœ Ella 19. februar 2008 PÁRTOSFALVA-MAGYARSZOMBATFA LEDULT A HATÁRSOROMPÓ Ahol fél évszázadal ezel√tt még a madár is félve repΔlt át, csak a legbátrabbak merték megálmondni, hogy egyszer lehullnak a nehéz sorompók, s a gondosan felszántott határsávot benövik a fák, a régi útak újra járhatóvá válnak. Érdemes nagyot álmodni, hiszen valóra válnak a rejtett óhajok, kivánságok. Ez történt közvetlen karácsony el√tt, amikor a tagállamok polgárai részére a schengeni határok az Európai Unióban eltörΔltettek. A pártosfalvi-magyarszombatfai országközti határátkel√n megadták a módját az ünneplésnek. Mindkét oldalon nagy tömeg gyΔlt össze, hogy köszönt√k, zene és dal közte tartsák meg az öröméjszakát, amikor hét évszád elválasztó vonalát törölték el. Itt a határt véglegesen, sok huza-vonát követ√en 1921-ben jelölték meg és csak néhány ritka id√szakban volt átkelhet√. A múlt század kilencvenes éveiben országközi határátkel√ létesΔlt, ami mindkét oldalon közebb hozta a szΔkebb térség falvait, de a sorompó figyelmezetésként mindig ott állt ... Ez tavaly decemberben megváltozott, amikor jelképessen, nagy örömünnep keretében felszámolták a határt. A Moravske Toplice Község és Magyarszombatfa önkormányzatainak, a szomszédos községek polgármesterei, mindkét vidék parlamenti képvisel√i, a határ√rségek vezet√i, a társadalmi-politikai szervezetek, intézmények képvisel√i el√ször a pártosfalvi vadászházban találkoztak és a mesterszakácsok bográcsa mellett most már inkább emléket idéztek mindsem a határral kapcsolatos teend√ket firtatták volna. Pontban éjfélkor, amikor szlovén és magyar oldaról az önkormányzati vezet√k, Franc Cipot, Laczó László, Vörös Tibor a magyar nemzetiség részér√l és sokan mások léptek a szónoki emelvényre, a hangulat tet√fokára hágott. A szónokok köszöne- A kora esti órákban Pártosfalván kezd√dött az ünneplés tet mondtak a határ√röknek, akik az utóbbi év során uniós szellemben nem gördítettek akadályt az utasok elé. A határörök virágcsokrokkal távoztak és attól a decembervégi éjszakától kezdve az emberek magyar és szlovén oldalról úgy mennek az egyik faluból a másikba, mintha haza mennének. Amint minden örömünnepen lenni szokott, a hideg ellenére, mindenki kitartott, f√leg mert a szomjazóknak jutott forraltbor, az éheseknek meleg kalbász, sΔtemény. Legmeghatóbb pillanat talán az volt, amikor a tömeg körΔlállta a ledöntött soporompót, és akár egy májusfa kitáncoláson, úgy énekeltek zene kiséretében. Szlovén oldalon kezd√dött az ünneplés, s a szombatfai Ginti vendégl√ben végz√dött kivilágosodott hajnalban. Így két hónap távlatából írni a »határtemetésr√l« talán már csak az ünnep megkopott fényét adhatja vissza, de a jelelev√k, minden bizonnyal egy életen át nem felejtik el, hogy milyen jó az békés egyΔttélés, hogy egyfomán tudunk örΔlni és búslakodni ... Az ünnep nem csak jelképes, hanem tényleges változást is hozott az itteni emberek életében, akiket a határ mindkét oldalán történelmi, vallási, rokoni, baráti és az utóbbi id√ben gazdasági szállak is egybefonnak. Egyben pedig osztják a fejletlen vidékek közös szomorú sorsát, ahol nehéz elhelyezkedni, a mez√gazdaság vakvágányra kerΔlt. Bár a határok megszΔnése els√sorban az itteni lakosság érdekeit szolgálja, de szélesebb foganata is van, hiszen a beruházók számára közelebb kerΔlnek a szomszédos államok településehez, könyebben megcélozható lesz egy-egy csoport és közössen is fel lehet lépni a térségfejlesztésért. Az agyagon alapuló √si göröncsérség, a biotermelés, az idegenforgalom megannyi lehet√séget nyújt és most már határok sem gördítenek akadályt egymás megkeresésében. (tep) Éjfélkor következett a hivatalos határzárás szónoklatokkal A BIOGÁZMU NEM UZEMELHET Jelenleg Szlovéniában mintegy 80 Civil Kezdeményzés (CK) harcol a sújtó környzeti beavatkozások valamilyen formája ellen, köztΔk a szentlászlói is. Az alakulása egybeesik juliússal, amikor a Panvita Ekotech nagyvállalat a falu szívében, a templom, kultúrház, sportpálya és lakóházak közvetlen szomszédságában, a lakosság tudta nélkΔl, elkezdte építeni a biogázmΔvet. Fél év alatt, gyors Δtemben az objektum elkészΔlt, figyelmen kivΔl hagyva a tiltakozást és a beruházó novemberben közzé tette, hogy januárral megkezdik a próbaΔzemeltetést. Hamarosan a Panvita visszavonta a kijelentését, hiszen Muraszombati Közigazgatási Egység (KE) a polgárok felebbezésére és a környzetvédelmi minisztérium közbenjárására immár az utóbbi három hónapban másodszor tárgyalta az építési engedély kiadása felújításának javaslatát a már felépített szentlászlói 0,835 megvatattos biogázmΔ építésére. A KE el√ször visszautasította, másodszor, az tények súlya alatt, pozitivan viszonyult a CK javalatához. Tehát a továbbiakig Szentlászlón megállították az építési, szerelési munkálatokat. Matjaæ Duriœ igazgató szerint a CK és a magyar nemzetiségi közösség agressziv fellépése miatt nemzetközi politikai színtére terel√dött az Δgy és anyagi káruk következett, – havonta mintegy 40.000 euró –, és a biróságon keresnek anyagi elégtételt. Az els√ követelések már meg is érkeztek: Szanislav Polaniœ vezérigazgató véleménye szerint rágalmazás érte és megsértették a jó hírnevét, ezért a helyi közösség elnökét√l, Puhan Gézától és másoktólt 2000 euró fájdalomdíjat követel. A t√ke nem vállogat az eszközökben: egyik részr√l azt hajtogatja, hogy a lakosság érdekei szolgálja és mennyit tesz a környezetért, másrészt már bebizonyosodott, hogy nem minden biztonságos, mert például az útmenti árokba folyik az er√mΔ szennyvíze, mivel a falunak nincs csatornahálózata, másrészt pedig már elkészΔlt a Szentlászló II. terv, ami az gázer√mΔ kihasználásával takarmányszárító silók mΔködtetésére és a csirkefarmok téli fΔtésére irányul. (–) 19. februar 2008 Stran pripravlja in ureja: Ella Tomøiœ Pivar / Az oldalt készíti és szerkeszti: Pivar Tomøiœ Ella FOTO: Geza GRABAR FOTO: Geza GRABARFOTO: Arhiv OBŒINE Prosenjakovci-Magyarszombatfa MEJE NI VEŒ! Ko so decembra znotraj Evropske unije dokonœno padle schengenske meje, so na meddræavnem mejnem prehodu Prosenjakovci-Magyarszombatfa ob prisotnosti veœstoglave mnoæice, predstavnikov duæbenopolitiœne skupnosti, obmejne policije, dræavnih poslancev ... priredili dostojno slavje. Prisotne so pozdravili æupana Franc Cipot in Lászlo Laczó ter Tibor Vörös, predstavnik madæarske manjøine, ki so govorili o zgodovinskem trenutku, o novih œasih, moænostih. Pred konœnim dejanjem so se v veœernih urah povabljeni zbrali v prosenjakovskem lovskem domu. Ob polnoœi je mnoæica krenila k mejnemu prehodu, kjer so simboliœno podrli rampo, ki – resnici na ljubo – zadnje leto ni bila veœ tako stroga loœnica kot v prejønjem obdobju. Mnoæica je ob pesmi, kuhanem vinu, klobasah vztrajala øe dolgo po polnoœi, najbolj vzdræljivi pa so se, tokrat æe brez kontrole dokumentov, napotili v bliænjo gostilno »Ginti« v Szombatfa, kjer je improvizirani orkester buœno zabaval goste s te in one strani zdaj æe prehodne meje. Meje ni veœ: poti vodijo prosto v obe smeri in upajmo, da bodo spet povezovale – ne le sorodnikov, prijateljev, ampak bodo prispevale tudi h gospodarskemu razcvetu krajine, ki ima velike moænosti v turizmu, domaœi obrti in bioproizvodnji. (tep) Prosenjakovske vezilje s svojimi izdelki. Kriæi in teæave s hidromelioracijskimi objekti GORDIJSKI VOZEL HIDROMELIORACIJ Potem, ko je æe kazalo, da bo leto kljub øtevilnim teæavam – zlasti kar zadeva cenovna nesorazmerja med maloprodajnimi cenami æivil v trgovinah in odkupnimi kmetijskih pridelkov, minilo relativno mirno, se je spet obrnilo. Œeprav je kmetijsko ministrstvo (po dveh letih) æe aprila izdalo ustrezni pravilnik o doloœitvi viøine sredstev za vzdræevanje hidromelioracijskih objektov – namakalnih in osuøevalnih, so davkarji øele konec novembra uspeli na naslove okrog 14 tisoœ zavezancev poslati odloœbe za leto 2007. Med tistimi, ki so morali æe do konca leta za hektar hidromeliorirane zemlje plaœati tudi do 65 evrov, je zopet zavrøalo. Veœina je prepriœana, da se vzdræevalna dela s strani kmetijskega ministrstva izbranih upravljavcev kljub zbranim sredstvom v prejønjih letih ne izvajajo, œe pa se æe, se sredstva zaradi (pre)visokih cen upravljavcev troøijo neracionalno. Kmetje æe vse od zgraditve hidromelioracijskih objektov – osuøevalni so bili izkopani æe v 70. in 80. letih prejønjega stoletja, namakalni pa so precej mlajøi – opozarjajo, da so bili v veœini primerov nestrokovno narejeni in mimo soglasij lastnikov zemljiøœ. Ponekod pa so osuøevalni sistemi ostali le na papirju. Vselej, ko kmetje za njihovo vzdræevanje dobijo odloœbe, nemoœno opozarjajo, da je lastnica teh sistemov dræava, zato naj zagotovi vsaj investicijska sredstva za njihovo ureditev v prvotno stanje. Lastniki zemljiøœ, ki niso edini »koristniki« teh sistemov, pa da bodo za tekoœe vzdræevanje oziroma koønjo zagotavljali sredstva. Ni jih malo, ki trdijo, da plaœujejo v vreœo brez dna, saj se v praksi sistemi øe naprej veselo zaraøœajo in spreminjajo v – gozd. Po veljavni Uredbi o izvajanju nalog na hidromelioracijskih sistemih bi moral upravljavec teh sistemov ne le sodelovati pri ustanavljanju melioracijskih skupnosti, paœ pa z njihovim soglasjem pripraviti tudi program vzdræevanja za tekoœe leto. Pred konkretnim posegom v naravi pa bi morali predstavniki melioracijske skupnosti dati øe soglasje. V veœini primerov ostajajo le mrtve œrke na papirju. Ne le, da melioracijske skupnosti v marsikaterem hidromelioracijskem sistemu sploh øe niso bile ustanovljene, kaj øele, da bi delovale, lastniki ali zakupniki kmetijskih zemljiøœ znotraj teh sistemov pod takønimi pogoji kratko malo nimajo interesa sodelovati. Pa bi morali enkrat dokonœno zadevi priti do dna, sicer pri vzdræevanju v naravi nikoli ne bodo priøli na prvotno stanje! Zavezanci za plaœilo so prepriœani, da bi upravljanje in vzdræevanje teh sistemov moralo ponovno priti v pristojnosti lokalnih skupnosti, kar se je do uveljavitve sedanjega Zakona o kmetijskih zemljiøœih, torej do sredine 90. let, na tej ravni tudi dokaj uspeøno izvajalo. Œez teden ali dva bo za to za kar 5-letno obdobje objavljen razpis. Nanj se po trditvah kmetijskega ministrstva sicer lahko prijavijo fiziœne in pravne osebe, vendar samo, œe zadostijo predpisanim tehniœnim in kadrovskim pogojem. Ker bodo razpisi vezani na celotne (regijske) sklope, ki so opredeljeni po povodjih, dvomimo, da bo kot upravljavec uspel kateri no-vi ponudnik. Niti œe se bodo zainteresirani povezali v skupino ponudnikov, ki bi skupno in organizirano opravljala delo. In potem se bo zgodba o slabi komunikaciji med upravljavci in melioracijskimi skupnostmi ponovila: zavezanci bodo primorani plaœevati odmerjena sredstva za vzdræevanje, ker pa bodo ti posege v naravi zaradi nezainteresiranosti sodelovanja po takønem kljuœu in takønih cenah blokirali, denar, zbran na posebnih raœunih, ne bo porabljen. Sistemi pa se bodo øe naprej veselo zaraøœali. Geza Grabar Jarki pa veselo zaraøœajo ... 19. februar 2008 PROMETNE NESREŒE NA CESTAH OBŒINE MORAVSKE TOPLICE V LETIH 2006 – 2007 I. PROMETNE NESREŒE NA OBMOŒJU OBŒINE Smrtni izid Telesna poøkodba Materialna økoda Skupaj prometnih nesreœ 2006 2 24 52 78 2007 0 31 50 81 % 129 % 96 % 104 % II. POSLEDICE PROMETNIH NESREŒ Smrtni izid Huda telesna poøkodba Lahka telesna poøkodba Brez poøkodb Skupaj nesreœ 2006 2 3 37 90 132 2007 0 6 40 89 135 % 200 % 108 % 99 % 102 % KRAJEVNO OBMOŒJE V OBŒINI – PRIZORIØŒA PROMETNIH NESREŒ Øtevilo nesreœ Udeleæenci v nesreœi Œikeœka vas – Andrejci 6 – 4 67 % 10 – 6 60 % Berkovci – Bogojina 9 – 5 56 % 14 – 9 64 % Bukovnica – Filovci 4 – 2 50 % 6 – 7 117 % Fokovci 1 – 1 100 % 1 – 1 100 % Ivanci 2 – 2 100 % 5 – 3 60 % Ivanovci 4 – 1 25 % 6 – 3 50 % Kanœevci – Martjanci 11 – 14 127 % 22 – 21 95 % Mlajtinci 2 – 1 50 % 4 – 2 50 % Moravske Toplice 15 – 11 73 % 25 – 16 64 % Motvarjevci – Norøinci 2 – 1 50 % 3 – 2 67 % Pordaøinci – Prosenjakovci – Sebeborci 16 – 16 100 % 28 – 28 100 % Selo – Suhi Vrh 1 – 1 100 % 2 – 1 50 % Teøanovci 4 – 13 325 % 5 – 24 480 % Prva øtevilka: leto 2006 Druga øtevilka: leto 2007 Spoøtovani obœani! Analiza prometnih nesreœ na obmoœju Obœine Moravske Toplice za leto 2007 je pokazala, da smo imeli v tem letu na naøih cestah 81 prometnih nesreœ, torej 3 prometne nesreœe veœ kot v letu 2006 (104 %). V prometnih nesreœah je bilo 135 udeleæencev, od tega 31 udeleæencev s telesnimi poøkodbami ali 7 veœ kot leta 2006. Pozitivno je, da nismo imeli nobene nesreœe s smrtnim izidom. Predvsem je pozitivno, da tudi nismo imeli nesreœe, v kateri bi bil udeleæen otrok. Naøi mladi kolesarji niso imeli nesreœ. Ko analiziramo vzroke in øtevilo prometnih nesreœ, ne moremo biti zadovoljni, saj smo imeli v letu 2007 kar 7 prometnih nesreœ s telesnimi poøkodbami veœ kot leta 2006 (129 %). Æelja SPV Obœine Moravske Toplice je, da se vsak obœan-udeleæenec prometa zamisli, kako bo nastopil v prometu kot voznik ali peøec (se dræal osnovnih pravil o uporabi javne ceste). Spoøtovani, premislite kako se boste ravnali v prometu, da ne boste spravljali v nevarnost sebe in tudi drugih ne. Æelim Vam res sreœno in varno voænjo v letu 2008 in naprej. Upam, da dogovor o upoøtevanju prometnih pravil velja. Sreœno! Franc Œarni, Predsednik SPV Obœine Moravske Toplice SPODBUJANJE PROIZVODNJE IN PORABE BIODIZLA TUDI V POMURJU Razvojna agencija Sinergija v sodelovanju s Fakulteto za kmetijstvo Univerze v Mariboru promovira proizvodnjo in porabo biodizla v Pomurju. Projekt PROBIO sofinancira Evropska unija prek Programa IEE (Inteligentna energija za Evropo). Ta projekt je bil odobren decembra 2006 in se je zaœel izvajati januarja 2007 ter bo trajal 30 mesecev. Projektni partnerji so energetske agencije in univerze iz Slovenije, Øpanije in Italije. Zaradi velike potrebe Evrope po zelenem gorivu se bo projekt osredotoœil na pospeøevanje integriranja nabavne verige biodizla med proizvodnjo in porabo v evropskih dræavah na sploøno in v petih vkljuœenih podroœjih, natanœneje: pokrajina Burgos, Ávila in Huelva (Øpanija), obmoœje Pomurja (Slovenija) in Abruzzo (Italija). To bomo poskuøali doseœi s trojno strategijo za premostitev ovir, ki temelji na razvijanju novih trgov na lokalni ravni, promocijskih aktivnostih in izobraæevalnih dejavnostih. Œeprav obstajajo tudi øtevilne spodbude za uvajanje proizvajalcev biodizla v vkljuœenih podroœjih, se je pomembno sooœiti s slabostmi nabavne verige bio dizla. Glavne ovire pri naøem projektu so pomanjkanje znanja in informacij med kmetovalci in da se sploøna javnost, lokalne oblasti in sektor za transport ne zavedajo pomembnosti uporabe biodizla. PROJEKT PROBIO INTEGRATED PROMOTIONOFTHE BIODIESEL CHAIN Projekt se bo izvajal v skladu s øtirimi strateøkimi cilji: • izboljøanje na podroœju nabave surovin za proizvajalce biodizla, • izvajanje izobraæevalnih delavnic za kmetovalce in delavce v kmetijskem sektorju, • nove træne iniciative za nakup biodizla (miøljeno kartiœni sistem za beleæenje porabe biodizla in sporazumi med lokalno oblastjo in proizvajalci, distributerji in porabniki), • promocija konœne porabe biodizla sploøni javnosti in transportnemu sektorju. Konœni priœakovani rezultat je obœutna rast proizvodnje in porabe biodizla na lokalni ravni. Pravzaprav æelijo partnerji projekta v sodelovanju s kmetovalci in lokalnimi oblastmi kratkoroœno poveœati gojenje oljœne repice. Dolgoroœno pa æelijo, da bi se na vkljuœenih podroœjih poraba biodizla poveœala za 4–5% do leta 2010. Pripravila: Barbara Ropoøa DRUØTVO UPOKOJENCEV OBŒINE MORAVSKE TOPLICE razpisuje TURNIR V ØAHU med œlani druøtva. Turnir bo v nedeljo, 16. marca 2008, ob 9. uri v gasilskem domu v Sebeborcih. Prijave zbira Ignac Gabor, Filovci 24, tel.: 02 / 547 11 69 do 14. marca 2008. ŒLANOM IN OBŒANOM ÆELIMO VESELE VELIKONOŒNE PRAZNIKE. Rajko Janjiå, predsednik druøtva 19. februar 2008 REKREATIVNI POHODI VUŒJA GOMILA: 3. ØTEFANOV POHOD – Med stalne vsakoletne prireditve KUD Avgust Gaøpariœ iz Vuœje Gomile sodi tudi pohod na øtefanovo. Organizatorji so na vabilu zapisali, da se je zlasti v prazniœnih in hladnih dneh, ko se zadræujemo v hiøi in posedamo, priporoœljivo sprehoditi po naravi in si na ta naœin krepiti telo in duha. Prviœ se je zgodilo, da je okrog 150 ljubiteljev hoje traso premagovalo v pravi zimski idili, po zasneæeni pokrajini. Pohodniki so si bili enotni, da je poseben uæitek gaziti po snegu, øe posebej, œe ta ni preglobok. In pred koncem lanskega leta je vreme priœaralo prav to. Pohodniki so se zbrali pred vaøko-gasilskim do-mom, kjer se je okrog 12 km dolga pot tudi sklenila. Podobno kot na prejønjem pohodu se je dolga kaœa pohodnikov tudi tokrat vila veœji del po katastrski meji. Po premagani poti se je na koncu topel obrok øe kako prilegel, pa tudi zvoki harmonike niso zveneli brez odziva plesalcev. FILOVCI: 4. POHOD SV. TREH KRALJEV – Prvega iz serije kar trinajstih pohodov, kolikor naj bi se jih med letom zvrstilo v prav toliko krajih naøe obœine, so tudi letos pripravili v Filovcih. Tamkajønje vinogradniøko-sadjarsko druøtvo je v soboto, 5. januarja, pripravilo æe 4. Pohod sv. Treh kraljev. Po pozdravnem nagovoru predsednika druøtva Alojza Berdena se je okoli 70 pohodnikov za razliko od prejønjih let tokrat v pravem zimskem okolju podalo na okrog 11 km dolgo pot iz øportno-rekreacijskega centra. S œlanom druøtva Ivanom Malaœiœem, vodjem pohoda, so se podali na vsa tri vinorodna obmoœja Filovski goric: na Filovski vrh, Filovski breg in Gaj, pot pa jih je zanesla vse do Trnavskega brega. Za postojanko in okrepœilo je tokrat poskrbel Martin Berden na Filovskem bregu. Po vrnitvi na izhodiøœno toœko je vse udeleæence œakala izdatna nagrada, domaœa klobasa z duøenim zeljem, za kar so poskrbeli œlani domaœega kulturno-turistiœnega druøtva, ki so organizatorjem pohoda tudi tokrat nesebiœno priskoœili na pomoœ. Kljub teækim nogam je ob zvokih harmonike zaplesal marsikateri pohodnik. BOGOJINA: 3. BLAÆEV POHOD – Je æe tako, da na vreme ni mogoœe vplivati ali se mu kako drugaœe postaviti po robu. Blizu sto pohodnikov, ki jih je privabil pohod TD Bogojina, je letos vreme dodobra skusilo z manj prijetne plati. Æe ko so zakljuœevali prvega od skupno 12 km poti, jih je zaœel moœiti deæ. Trdovratno jih je spremljal veœji del poti, skozi Lipke, gozd Halubo, Filovski breg in Œereg v Bogojinskih goricah, vse do izletniøke kmetije Gutman-Zver. A vreme veœino pohodnikov, vajenih vseh njenih obrazov, ni zmotilo. Tudi œe so bili premoœeni, so bili veseli, da so spoznali nov koøœek severovzhodnega dela bogojinskega obmoœja, sveta, kjer prevladujejo vinogradi in gozd. Prav vreme je bilo tisto, ki uigranima slamnatima æupnikoma, Ivanu Mauœecu in Francu Novaku iz Beltinec, ni dovolilo, da bi v vinogradu simboliœno opravila prvo rez v letoønjem letu, blaæevo rez. Nekoœ so se ljudje prav na blaæevo podali v vinograd in tega dne (3. februarja) uradno zaœeli z rezjo vinske trte. Da bi trte bogato obrodile, so jih okrasili s klobasami. Tokrat so rez namesto v vinogradu opravili kar v dvorani izletniøke kmetije, kjer je bila vloga gostitelja zaupana najstarejøemu pohodniku, 75-letnemu domaœinu Francu Mesariœu. Geza Grabar HOKEJ NA TRAVI V vseh kategorijah zelo razvejanega regijskega tekmovanja (U-10, U-12, U-14, U-16, mladinci, œlani in œlanice) sodelujejo tudi ekipe Hokejskega kluba (HK) Moravske Toplice – tako v ligi na pro-stem kot v dvoranskem hokeju. V jesenskem delu tekmovanja so vrh zasedli osnovnoøolci (U-10) in kadeti (U-14) ter œlanice, œlani so zasedli 2. mesto. Œlanice in œlani so nastopili tudi v Interligi. V dvoranskem hokeju so œlanice zasedle 2., œlani pa 3. mesto, uspeøno so v zimski ligi nastopile tudi mlajøe selekcije HK Moravske Toplice. Druøtvo modelarjev Pomurja SVETOVNI POKAL V MARTJANCIH Druøtvo modelarjev Pomurja ima sedeæ v Murski Soboti, vendar so vsa tekmovanja v Martjancih. Delovanje druøtva se je zaœelo, ko smo zaœutili, da je potrebno uœencem in mladim dati nekaj iz spretnosti, tehnike in tekmovanja, kar lahko dobijo s œlanstvom v naøem druøtvu. Zaœetek naøega dela je izdelava modela, ki se sestoji iz pribliæno 50 sestavnih delov, kar je treba vse zlepiti in dobiti model, ki lahko leti in se z njim tekmuje v slovenskem pokalu in tudi øirøe, saj hodimo na tekmovanja na Hrvaøko, Madæarsko in v Avstrijo. Poleg tega se v druøtvu trudimo z organizacijo tekmovanj za ciklus slovenskega pokala, obiskujemo svetovne pokale na Madæarskem, Hrvaøkem, Œeøkem, Slovaøkem in doma; v Sloveniji to je pokal Krka v Novem mestu. V letoønjem letu smo tudi mi kandidirali za organizacijo svetovnega pokala in dobili organizacijo, in sicer 15. in 16. marca na poljih med Martjanci in Moravskimi Toplicami. Priœakujemo 60 do 70 tekmovalcev iz vse Evrope, ki jih bomo namestili v prenoœiøœih v Martjancih (Gostilna Øinjor), v Moravskih Toplicah (hotel Vivat) in v sobah v okviru TIC Moravske Toplice. Menimo, da je to zelo dobra promocija za turizem v Moravskih Toplicah. Vsem tekmovalcem bomo razdelili propagandni material o Pomurju, posebej o naøi obœini, kjer bo potekalo tekmovanje. Æelimo si takøno tekmovanje organizirati vsako leto, zato je organizacija posebej zahtevna, saj so prav tekmovalci tisti, ki nas ocenijo. Œe dobimo dobro oceno, nam svetovna zveza FAI dodeli organizacijo takønega tekmovanja. Øtirinajst dni po tej tekmi bomo organizirali še tekmovanje za ciklus dræavnega pokala na istih terenih. Takrat bodo tekmovali samo naøi, slovenski tekmovalci, med njimi je tudi veœ tekmovalcev iz naøega druøtva. Æelimo si, da bi nam obe tekmi lepo uspeli, saj bi s tem dostojno predstavili naøo obœino in pokrajino ter naøo turistiœno ponudbo. Franc Gomboc OBŒINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Lestvica po jesenskem delu tekmovanja IVANCI 10 7 1 2 71:34 22 FILOVCI 10 7 0 3 67:44 21 ŒARDA 10 6 2 2 37:29 20 VUŒJA GOMILA 10 6 1 3 40:41 19 NORØINCI 10 5 1 4 36:29 16 SEBEBORCI 10 4 3 3 39:30 15 TEØANOVCI 10 4 2 4 40:46 14 PROSENJAKOVCI 10 4 1 5 37:47 13 MLAJTINCI 10 3 1 6 47:58 10 MORAVSKE TOPLICE 10 2 1 7 39:56 7 MOTVARJEVCI 10 0 1 9 22:61 1 NOGOMET Oba naøa predstavnika v najviøjih tekmovalnih ligah sta prezimila na drugih mestih. Ekipa Æenskega nogometnega kluba (ÆNK) Pomurje Filovci je v jesenskem delu tekmovanja morala priznati premoœ Krke iz Novega mesta, ki deluje v neprimerljivo boljøih finanœnih razmerah. Œlanice ÆNK Pomurje so 2. mesto osvojile tudi v zimski ligi. V finalni tekmi v Zagorju konec januarja so bile poraæene v tekmi s Krko 1:5 (najboljøa strelka turnirja: Mateja Zver, 25 zadetkov). Filovska selekcija U-17 je v zimski ligi osvojila prvo mesto. NK Œarda Martjanci je v Pomurski nogometni ligi po porazu proti Rakiœanu v zadnjem kolu (2:3) pristala tik pod vrhom, na drugem mestu. NK Bogojina je v 1. MNL prepriœljivo osvojila naslov jesenskega prvaka, v drugi medobœinski ligi se je NK Rotunda Selo uvrstila na 2. mesto, ØD Motvarjevci pa so pristali na zadnjem mestu brez osvojene toœke. (L. S.) 19. februar 2008 KAJENJE KOT DEJAVNIK TVEGANJA O kajenju se veliko govori in piøe v zadnjem œasu. Zakaj? Predvsem zaradi kadilskega zakona, ki prepoveduje kajenje v gostinskih lokalih, in problemih, povezanih z njim. Vsekakor pa je dobro, da govorimo in piøemo tudi o posledicah kajenja, ki se nanaøa na naøe zdravje. Kajenje je na prvem mestu med vzroki umrljivosti in obolevnosti, ki bi se jih dalo prepreœiti. Kajenje ubije v povpreœnem veœjem mestu veœ ljudi kot prometne nesreœe, samomori, AIDS in nalezljive bolezni skupaj. Kadilci onesnaæujejo in zastrupljajo tudi okolico. Ob aktivnem kadilcu tudi mi vdihavamo økodljive snovi. Govorimo o pasivnem kajenju. Økodljivost pasivnega kajenja je tem veœja, œim veœ œasa smo izpostavljeni temu dimu. Dostikrat so pasivnemu kajenju izpostavljeni æe otroci, ki nimajo nikakrøne moænosti, da bi se temu uprli (obisk novorojenœka!!). Cigaretni dim vsebuje nikotin, ki povzroœa odvisnost in poslediœno stalno uporabo tobaœnih izdelkov. Razmislimo, koliko sadja bi lahko kupili namesto økatle cigaret. Po-leg nikotina je v cigaretnem dimu veœ kot 4000 økodljivih snovi, ki ne okvarjajo samo pljuœ in dihalnega aparata, temveœ tako rekoœ vsako celico œloveøkega telesa. • Draæi oœesne veznice • Vpliva na avtonomni æivœni sistem • Økodljivo vpliva na srce in obtoœila • Razgradi se v jetrih • Draæi sluznico æelodca in œrevesja • Hromi funkcijo spolnih ælez Øtevilne raziskave govorijo posledicah kajenja, kot so: • Kajenje je eden od najveœjih dejavnikov tveganja za nenadno smrt zaradi odpovedi delovanja srca: pri kadilcih je tveganje kar dvakrat veœje kot pri nekadilcih. • Kajenje poveœuje tveganje za nastanek koronarnih srœnih bolezni. • Pri æenskah, ki kadijo in jemljejo oralno kontracepcijo, obstaja znatno veœje tveganje za nastanek teh bolezni v primerjavi z æenskami, ki jemljejo tabletke in ne kadijo. • Tudi ljudje, ki kadijo cigare ali pipo, poveœujejo tveganje za smrt zaradi koronarnih srœnih bolezni, toda njihovo tveganje ni tako veliko kot pri kadilcih cigaret. • Kadilci pogosteje obolevajo zaradi depresije. • Pogostejøa so obolenja zob in dlesni. • Sladkorna bolezen je pogostejøa pri kadilcih, sladkorni bolniki, ki kadijo, prej postanejo odvisni od uporabe inzulina v injekcijah, pri njih se tudi pogosteje razvijejo ledviœni zapleti sladkorne bolezni. • Pogostejøi so zlomi kolka zaradi osteoporoze, pri zlomih dolgih kosti se kosti pri kadilcih veliko poœasneje zarastejo. Zakaj cigareti reœi NE? Opustitev kajenja prinaøa koristi æe nekaj minut po tistem, ko kadilec pokadi zadnjo cigareto. Æe po 20 minutah se umiri srœni utrpi in se zniæa krvni tlak. Po nekaj urah se zaœne zniæevati koliœina ogljikovega monoksida v krvi. Po nekaj tednih se izboljøa pljuœna funkcija, izboljøa se prekrvavitev. V nekaj mesecih se zmanjøa utrujenost, umiri se kaøelj in laæje dihaø. Po petih letih se tveganje za nastanek moæganske kapi izenaœi z ravnijo nekadilcev. Tveganje za razvoj pljuœnega raka se po desetih letih nekajenja zniæa na polovico tistega, ki bi grozilo, œe bi øe kadili. Tudi tveganje za nastanek srœno æilnih obolenj se po 15 letih nekajenja izenaœi s tveganjem nekadilcev. Bodite moœni in sposobni reœi cigareti Ne! Ni lahko! Zadali ste si teæko nalogo. Zmagali boste! V stresnih trenutkih pojdite na sprehod, kolesarite in se œim veœ gibajte. Pijte veœ vode, kot ste je bili vajeni piti prej. Ema Mesariœ Viri: Øtabuc V. Primic-Æakelj, et al. Kajenje in rak ... Priroœnik za vodje. CINDI Slovenija, Lju bljana, 2000 Neæman B. Priroœniki. Konœno nekadilci. Mladinska knjiga, Ljubljana 2001 Zaletelj – Kragel L, Fras Z, Mauœec-Zakotnik J. Tvegana vedenja povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije. Z zdravjem povezan æivljenjski slog. Cindi Slovenija: Medicinska fakulteta, 2004 KDOR NE CENI ZGODOVINE, NIMA DOBRE PRIHODNOSTI LD Moravci je imela 2. septembra 2007 otvoritev svojega drugega lovskega doma. O tem dogodku je bil V sliki in besedi na 2. strani 66. øtevilke Lipnice objavljena fotografija z otvoritve novega lovskega doma LD Moravci v Zg. Moravci. Œe ne bi bili aktivni v letih 1987 in 1988, ne bi Obœina Moravske Toplice zgradila nadomestnega doma in ga ne bi predali svojemu namenu. Namreœ: stari lovski dom se nahaja na zelo interesantni parceli in dragem obmoœju Moravski Toplic, kjer bi naj nastal obœinski øportni center. Stari lovski dom in vse, kar spada zraven, se nahaja na zelo dobri in zanimivi lokaciji za obœino. Ta dom smo zgradili z velikim odpovedo vanjem, prostovoljnim delom nas lovcev in mnogi naøih simpatizerjev, z mnogimi prostovoljnimi prispevki in ga opremili z opremo za cca 120 ljudi. Zgrajen je bil s pomoœjo velikega prostovoljnega dela mnogih œlanov, danes æe mnogih pokojnih œlanov, in prostovoljnih prispevkov krajanov Moravskih Toplic, Teøanovec, Suhega Vrha in Vuœje Gomile ter mnogih sponzorjev. Vsega tega slavnostna govornika na septembrski otvoritvi nista povedala, nista se zahvalila naøim œlanom, sovaøœanom, mnogim sponzorjem in nista o tem niœ spregovorila, namerno ali nenamerno. Kot da to paœ ne spada v naøo 60-letno zgodovino! Dolænost mi je, da se kot takratni predsednik LD Moravci vsem naøim œlanom, naøim sokrajanom, vsem sponzorjem zahvalim za vse opravljeno dobro delo, saj ta vrednota ne bi smela biti pozabljena. Ali æal eni tega dejstva danes ne spoøtujejo in ne znajo ceniti. Na naøem izrednem obœnem zboru smo opozorili gospoda æupana na to pomembno dejstvo, nadalje, da naøa LD ne bo ustavljala razvoja obœinskega srediøœa in na to, da se ne sme upoøtevati pri izgradnji novega doma zasluge le sedanjemu vodstvu. Æal je to obljubo gospod æupan pozabil, sedanje vodstvo pa je samo sebi dodelilo lovska priznanja za zasluge, kar ni res: œe ne bi zgradili starega doma, tudi tega ne bilo. To nam priznavajo znani pomurski lovski aktivisti, ki so na samem slavju opozorili, da smo teæko in odgovorno opravljali to poslanstvo. V œasu naøega vodenja se je materialno stanje LD Moravci znatno poveœalo z izgradnjo lovskega doma, nakupili smo veœino lovskih povrøin, zgradili mnoge trajne lovske naprave, navezali prijateljske stike z drugimi LD øirom po Sloveniji. Tudi lovska zgodovina pozna resnico: »Tisti, ki ne spoøtuje svoje zgodovine, nima prihodnosti.« Ni moj namen prikazovati neresniœnih dejstev, ampak resnico, ki jo doæivljamo œlani, ki smo bili nekdaj z vsem srcem predani lovstvu in LD Moravci. Toda kljub daljøi odsotnosti in svojim zdravstvenim teæavam v zadnjih nekaj letih ne morem mimo tega, da ne bi izrazil svojega pogleda na dogajanja v naøi LD. Javnosti sem bil dolæan sporoœiti in jo informirati, kako se v LD Moravci spoøtujeta lovski kodeks in minulo delo. Joæe Œasar OBVESTILO Lovska druæina Moravci v skladu s 56. œlenom Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, øt. 16 z dne 20. 02. 2004) obveøœa imetnike kmetijskih in gozdnih kultur na obmoœju Lovske druæine Moravci, da so imenovani pooblaøœenci upravljavca loviøœa za ocenjevanje økode na kmetijskih in gozdnih kulturah za dobo øtirih let, in sicer za k. o. Martjanci, Moravci, Teøanovci, Vuœja Gomila, Fokovci in Suhi Vrh: JOÆE KREGAR, stanuje Œernelavci, Tavœarjeva 22, 9000 Murska Sobota, telefon: 02/525 11 98; GSM 031 398 946 FRANC BRUNER – mlajøi, stanuje Dolga ulica 84, 9226 Morav ske Toplice, telefon: 02/548 18 79, GSM 041 260 910 ØTEFAN MAKOTER – mlajøi, stanuje Dolga ulica 46, 9226 Mo ravske Toplice, telefon: 02/548 12 13, GSM 031 559 871 Oøkodovanec je dolæan po 56. œlenu Zakona o divjadi in lovstvu økodo na kmetijskih in gozdnih kulturah prijaviti v treh dneh od dneva, ko je økodo opazil in to pisno pooblaøœencu upravljavca. Øtefan MAKOTER, stareøina LD Moravci 19. februar 2008 KOLEDAR PRIREDITEV V OBŒINI MORAVSKE TOPLICE 1. MAREC – 30. APRIL 2008, pripravlja TIC Moravske Toplice Naziv in vrsta prireditve Kratek opis prireditve Kraj izvajanja Datum prireditve Organizator prireditve Kdo daje informacije Telefon, faks, e-mail Dan æena Kulturni program s pogostitvijo Teøanovci 1. 3. 2008 KTD Teøanovci Franc Vitez 041 423 321 Pozdrav pomladi Poœastili bomo dan æena, materinski dan in veliko noœ kot prvi pomladni praznik Prosenjakovci 8. 3. 2008 KTD »Ady Endre« Prosenjakovci Denis Malaœiœ 051 670 324 Dan æena Proslava ob dnevu æena Fokovci – vaøkogasilski dom 8. 3. 2008 KTD Ceker Fokovci Kornelija Kianec 041 964 699 Proslava ob dnevu æena Kulturni program z druæabnim sreœanjem in pogostitvijo Øola na Ivancih 9. 3. 2008 Vaøki odbor in druøtvo Selenca Martin Horvat 041 318 015 5. Pohod po Sladki poti Tradicionalni pohod po sladki poti, posveœen prazniku dneva æena Ratkovci, Berkovci, Ivanjøevci 9. 3. 2008 PGD Ratkovci in mikro turist. grozd Sladka pot Mediœarstvo Tel.: 02/544 12 39 Joæica Celec Faks.: 02/5441255 Ratkovci 8 medicarstvo@sladkapot.si »MURA CUP« Modelarsko tekmovanje Tekmovanje s prostoleteœimi letalskimi modeli za svetovni pokal FAI v kategorijah F1A, F1B, F1C Polja in travniki med Martjanci in Mor. Toplicami 14.–16. 3. 2008 Druøtvo modelarjev Pomurja Bogdan Lemut 041 210 144 modelarji@gmail.com Dan æena Proslava s kulturnim programom in pogostitvijo Vuœja Gomila 15. 3. 2008 KUD Avgust Gaøpariœ Stojan Horvat 02/547 10 84 041 276 337 Razstava velikonoœnih izdelkov Predstavljajo se œlani TD Martin, k udeleæbi povabimo øe druga druøtva Dvorana vaøkogasilskega doma Martjanci 15. in 16. 3. 2008 TD Martin Suzana Ø. Kodila suzana.k 031 442 207 odila@siol.net Dan æena Kulturna prireditev ob prazniku æena Vaøko-gasilski dom Selo 16. 3. 2008 ØD NK Rotunda Leon Turner 041 887 760 Diteœi vüzen Otvoritev razstave. Kulturni program otrok iz vrtca in øole Teøanovci in Bogojina Hotel Vivat 16. 3. 2008 Vrtci OMT, enota Moravske Toplice Marija Kuœan 02/538 14 70 ali 041 898 402 Otvoritev mlake v Selu Odprtje mlake v sklopu Heliosovega sklada Travnik ob Rotundi, vaøki dom 21. 3. 2008 KTD Betlehem Drago Balajc 051 840 186 Ustvarjalnost izdelkov izpod æenskih rok Razstava izdelkov zimskih delavnic; prireditev je namenjeni dnevu æena in materinskem dnevu Vaøko-gasilski dom Ivanovci 23. 3. 2008 TLØD Ivanovci Angela Novak 041 747 344 ali 02/554 17 00 Prireditev v poœastitev praznika æena in mater Prireditev s kulturnim programom pogostitvijo in spominskim darilom ter zabavnim druæenjem Filovci – kulturna dvorana v vaøkem domu 24. 3. 2008 ob 14. uri Kulturno turistiœno druøtvo Filovci Andreja Trajbariœ 02/547 11 24 ali 051 220 044 Velikonoœni pohod 2. tradicionalni velikonoœni pohod po obœini Mor. Toplice Zaœetek v VGD Fokovci 24. 3. 2008 KTD Ceker Kornelija Kianec 041 964 699 »Pokal DMP« Øportna prireditev Tekmovanje s prostoleteœimi letalskimi modeli za slovenski pokal v kategorijah F1A, F1B, F1H Polja in travniki med Martjanci in Mor. Toplicami 29. 3. 2007 Druøtvo modelarjev Pomurja Bogdan Lemut 041 210 144 modelarji@gmail.com Turizem in vrtec. Projekt Kje sem jaz doma, je najlepøi koøœek sveta. Razstava otroøkih izdelkov in vtisov iz æivljenja in dela v naøem bivalnem okolju Bogojina april 2008 Vrtci OMT, enota Bogojina Milena Œernela 02/547 14 17 Igrica za otroke Igrica ob svetovnem dnevu mladinske knjige Hotel Vivat 6. 4. 2008 Vrtci OMT, enota Fokovci Suzana Benœec 02/544 12 54 Otvoritev Geografske uœne poti v Selu Pot bo predstavljala geografske posebnosti Goriœkega Pot od Kobiljskega potoka do Berkovec 19. 4. 2008 Kulturno druøtvo Betlehem DGP Drago Balajc 051 840 186 Oœiøœevalna akcija ob dnevu zemlje Udeleæba pri œiøœenju vasi in okolice ter zasaditev mladih dreves pred vasjo Ivanci in okolica 19. ali 26. 4. 2008 Druøtvo Selenca, vaøki odbor, gasilci Martin Horvat 041 318 015 Ocenjevanje vina Izbor najbolj kvalitetnega vina Æupniøœe Bogojina 20.–30. 4. 2008 TD Bogojina Dejan Øumak 041 411 118 Kresovanje in postavljanje mlaja Postavljanje mlaja in kresovanje z druæabnim sreœanjem Ivanci 31. 4. 2008 Vaøki odbor in druøtvo Selenca Martin Horvat 041 318 015 19. februar 2008 V ORGANIZACIJO VKLJUŒENIH 170 LJUDI Po 24 letih je vse æiveœe v goriœki vasici Vuœja Gomila, øe posebej pa mladeæ, godno za æenitev, doletela velika nesreœa in sramota obenem: celo leto, med lanskim in letoønjim pustom se v kraju ni nihœe poroœil, zato so starejøi staknili glave in se odloœili: na pustno nedeljo bodo pripravili staro etnografsko prireditev, imenovana borovo gostüvanje. Reœeno – storjeno! Kot pravijo etnologi, gre pri borovem gostüvanju za »ljudsko igro na prostem z elementi pustnega rajanja, prepleteno z znaœilnostmi prekmurskega ljudskega izroœila in obiœajev«. Borovo gostüvanje ima na Goriœkem æe veœ kot stoletno tradicijo, vendar se v zadnjih letih zanj zaradi zahtevne organizacije odloœajo le redki. V Vuœji Gomili je bila to æe tretja tovrstna prireditev, saj so prvo pripravili daljnega leta 1942, drugo pa leta 1984. Priprave, v katere so se po najboljøih moœeh vkljuœili vsi krajani, stari od 6 do 66 let, so stekle æe pred dvema mesecema, ko so se v zadnja leta zelo aktivnem KUD Avgust Gaøpariœ odloœili za prireditev. K sodelovanju so pritegnili tudi druga druøtva v vasi – gasilce in nogometaøe. Obiskali so vseh 28 vasi v obœini in obœane prijazno povabili na gostüvanje. Izkupiœek bodo namenili za obnovo vaøko-gasilskega doma. Celotno pustno dogajanje, v katero je bilo bodisi v maskah ali za drugo potrebno podporo vkljuœenih okrog 170 ljudi iz kraja in okolice, se je zaœelo s skupinskim fotografiranjem na zbirnem mestu pred vaøko-gasilskim domom. Na poti v poldrugi kilometer oddaljeno Red œino, gozd v Viniøœu, kjer so v posebnem obredu za »mladoporoœenca« posekali bor, je dolga kolona svatov zganjala vsakovrstne norœije. Kateri bor je bil za doloœen za to, je bila najbolj varovana skrivnost tega dne, sicer bi ga lahko fantje iz sosednjih vasi oskrunili. Ko je bor padel – poæagali so ga z roœno cugæago – je bilo øale konec. Domaœi moæje postave so morali s silo zavarovati njegov vrh. Œe bi ga odlomili nepridipravi, bi bila to za prireditelje velika sramota. Po treh oznanilih farara (duhovnika Stojana Horvata) – prvo je bilo æe v gozdu, drugo na poti nazaj, ko je Ciganka rodila nezakonskega otroka, in tretje pred vaøko-gasilskim domom – je bila dolgo priœakovana poroka. Najprej sta se pred svati in øtevilno mnoæico obiskovalcev morala zagovarjati, pravzaprav sta bolj obtoæevala drug drugega, predstavnika mladih iz kraja: Zlatko Kandal v imenu fantov in v imenu deklet Vanja Kocet. Ko se je obtoæeni æenin le odkupil ciganici z doto nezakonskemu otroku, se je poroka fanta z borovo nevesto lahko zaœela. Borovega Øteveka je poosebljal Drago Kerec, snaho, Øküfek Kato, pa Petra Sakoviœ. Licitaciji bora je dolgo v noœ sledilo ljudsko rajanje. 31 19. februar 2008 Besedilo in fotografije: Geza Grabar PUSTOVANJE V MORAVSKIH TOPLICAH V organizaciji TIC Moravske Toplice in pod pokroviteljstvom obœine je v øotoru pri starem lovskem domu na pustno soboto potekalo tradicionalno pustovanje. Kljub veœkratnim opozorilom, da preselitev prireditve iz srediøœa kraja na novo izbrano lokacijo ni najbolj posreœena, je bila udeleæba zadovoljiva. Bilo je precej manj otroøkih mask, kar gre pripisati slabemu interesu vrtcev in osnovnih øol za organiziran nastop na prireditvi, siva lisa pa je bila zlasti pri odraslih skupinskih maskah, saj smo jih lahko naøteli na prste ene roke. So pa zato domiselne odrasle in prisrœne otroøke maske v veselem rajanju ob zvokih glasbene skupine Feeling priøle øe bolj do izraza. Preglednejøe, a prav niœ enostavnejøe pa ni bilo delo ocenjevalne komisije, ki je izbrala in nagradila najboljøe maske. Podæupan in poslanec Geza Dæuban, vodja obœinske uprave in v. d. direktorja TIC Martina Vink Kranjec ter Bojan in Nataøa z Radia Viva, ki sta program tudi povezovala, so se odloœili, da nagrado za najbolj izvirno odraslo skupinsko masko podelijo 15œlanski skupini »øtrajkaøev« iz KTD Ælaki Sebeborci, ki je izsto- pala z domiselnimi transparenti. Tri enakovredne (tolaæilne) nagrade so prejeli: Simpsonovi – œlani druæine so priøli iz Moravskih Toplic, Sebeborec, Kriæevec in Lonœarovec, Balerine iz KTD Teøanovci ter Klovni iz Moravskih Toplic. Za najboljøo posamiœno odraslo masko pa sta bili izbrani œarovnici Marjanca Ferko in Ksenija Halas iz Ivanovec. In otroøke maske? Najlepøe posamiœne so bile: klovna Florijan Herman in Tjara Gergoriœ iz Moravskih Toplic, Piki Nogaviœki (Dora in Jaøa Puliœ Œontala) iz Sebeborec in Kitajkica (Eva Rauch) iz Œikeœke vas; skupinska pa œarovnice Melani, Danijela, Zala, Tamara in Dona iz Moravskih Toplic in okolice. Omeniti kaæe tudi, da so organizatorji za prireditev zagotovili kar 500 pustnih krofov, ki so bili vsem udeleæencem pustovanja na razpolago zastonj, prostovoljnih prispevkov pa so bili veseli ponudniki domaœih kulinariœnih dobrot in pijaœe – KTD Filovci in Ælaki Sebeborci. LIPNICA – glasilo Obœine Moravske Toplice • izdajateljski svet: Andrej Baligaœ, Matjaæ Cerovøek, Marjanca Granfol, Vida Øavel (predsednica), Slavko Økerlak, Tibor Vöröø ml., Tibor Vöröø st. • ureja: uredniøki odbor v sestavi: Geza Grabar, Ella Pivar (urednica prispevkov v madæarøœini), Ludvik Soœiœ (odgovorni urednik) • administrativna opravila: Marjanca Granfol • prelom in fotoliti: Atelje za œrko in sliko • tisk: S-tisk d.o.o., Beltinci – februar 2008 • naklada: 2.300 izvodov • Lipnica ni naprodaj – vsako gospodinjstvo v obœini jo dobi brezplaœno, drugi zainteresirani pa na sedeæu Obœine Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice – telefon: 02 / 538 15 00 – faks: 02 / 538 15 02, E-mail: obcina@moravske-toplice.si – internet: www.moravske-toplice.si 19. februar 2008