CEUE, 20. MAJA 1982 - ŠTEVILKA 20 - LETO XXXVi - CENA 10 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
CELJE
ZMOREMO, KER HOČEMO
Priprave na referendum za tretji samoprispevek
Tudi zadnja, peta seja čla-
nov štaba za pripravo in
izvedbo referenduma za
tretji samoprispevek v celj-
ski občini je pokazala, da so
priprave na sprejem tretje
velike solidarnostne akcije
v občini v polnem teku in
da se v tem času vse bolj
stopnjujejo. K širini tega
dela je pripomogla tudi še-
sta številka Indok informa-
cij, ki je v celoti posvečena
tretjemu samoprispevku in
ki med drugim posreduje
program samoprispevka,
njegovo finančno vrednost
in še kaj.
Četudi bo sklep o razpisu
referenduma za tretji samo-
prispevek izrečen šele na se-
jah zborov občinske skup-
ščine, v četrtek, 27. maja, bo
te in prihodnje dni zelo živa-
hno tako v organizacijah
združenega dela kot v kra-
jevnih skupnostih. V delov-
nih kolektivih, kjer še niso,
zdaj ustanavljajo štabe za
izvedbo referenduma, o novi
solidarnostni akciji pa raz-
pravljajo tudi aktivi predse-
• dnikov osnovnih sindikalnih
organizacij in še posebej v
večjih organizacijah združe-
nega dela člani koordinacij-
skih odborov v temeljnih or-
ganizacijah.
V priprave na tretji samo-
prispevek se vključujejo tu-
di v vseh krajevnih skupno-
stih, tako zlasti člani skup-
ščin krajevnih skupnosti in
člani predsedstev krajevnih
družbenpolitičnih organiza-
cij.
Podobna aktivnost zajema
vse druge družbenopolitične
organizacije, tudi Zvezo ko-
munistov, borce itd.
Program tretjega samopri-
spevka je več ali manj utrjen,
čeprav bo morebiti prišlo do
nekaterih sprememb, seveda
.edinole v okviru že predvi-
denih sredstev. Kot je znano,
je vrednost vseh del, ki jih
zajema tretji samoprispevek
tako iz skupnega, občinske-
ga, dela programa kot iz ti-
stega, ki opozarja na veliko,
aktivnost v dvajsetih krajev-
nih skupnostih, nekaj več
kot 568 milijonov dinarjev,
od tega odpade na objekte
vodooskrbnega sistema, za-
tem za nabavo medicinske
opreme v zdravstvenem cen-
tru ter za izgradnjo otroške-
ga vrtca v Novi vasi-sever
243 milijonov dinarjev, na
komunalna dela v krajevnih
skupnostih pa 325 milijonov
dinarjev. S samoprispevkom
pa naj bi zbrali vsega skupaj
okoli^88 milijonov dinarjev,
kar pomeni, da bi razliko v
skupni vrednosti morali za-
gotoviti investitorji posa-
meznih objektov, se pravi in-
teresne in krajevne skupno-
sti.
M. BOŽIC
HMELJ DOBRO RASTE
Zadnje obilne padavine so bile posebno dobrodošle hme-
ljarjem, saj je zaradi suše hmelj v rasti že nekoliko zaostajal.
K padavinam je pridalo svoj delež še toplo vreme, tako, da je
rastlina krepko odgnala, hmeljarji pa so morali takoj začeti s
čiščenjem in napeljevanjem panog na vodila. Dokler delo ne
bo opravljeno, bodo delali vse dni tudi ob nedeljah.
T. TAVČAR
VELENJSKI
RUDARJI
ZENIŠKIM
PRIJATELJEM
Ob težki nesreči v pre-
mogovnikuZenica, ko je
izgubilo življenje 39 ru-
darjev, so takoj stopili v
akcijo in ponudili pomoč
rudarji Rudnika lignita
Velenje. Posebna delega-
cija se je tudi udeležila
pogrebnih svečanosti, v
njej pa so bili predsednik
konference OO sindikata
DO RLV Franc Krivec,
Bruno Trebičnik in dr.
Franc Kočar, prisotna pa
sta bila tudi predsednik
KPO SOZD REK Titovo
Velenje in predsednik
Skupščine splošnega
združenja premogovni-
kov Jugoslavije ing. Slav-
ko Janežič ter predsednik
KPO DO RLV in član
Izvršilnega odbora sploš-
nega združenja premo-
govnikov Jugoslavije ing.
Alojz Diacci. Velenjski
rudarji so še vedno pri-
pravljeni pomagati, če jih
bodo le poklicali.
TV
V PRODAJI JE
KOZJANSKI
KRUH
Občani šmarske in šentjur-
ske občine, ki so oskrbljeni s
kruhom, ki prihaja iz Indu-
strijske pekarne v Rogaški
Slatini, lahko že štirinajst
dni kupujejo tudi novo vrsto
l^ruha. tako imenovan Koz-
janski kruh. Gre za proizvod,
'^i sodi med posebne vrste
'^fuha in so ga domislili v sla-
jinski pekarni. Kozjanski
'^ruh pečejo v obliki 700-
Sfamskih hlebcev, njegova
•^^na pa je 25 dinarjev. Ume-
je iz ržene in polbele mo-
ter iz raznih dodatkov, ki
^ajo kruhu ustrezno aromo.
^•^ačilno za Kozjanski hruh
da ohranja vlago in zato
Ostaja dalj časa svež. V Mer-
^ovi pekarni v Rogaški Slati-
So sprva pekli Kozjanski
kruh le dvakrat tedensko, se-
pa ga pečejo že vsak dru-
^' dan, kar priča, da se pov-
Pfaševanje po njem naglo
Povečuje
DS.
OB TEDNU STAREJŠIH OBČANOV
VSAK IMA SVOJO JESEN
Storimo vse da bo čim lepša
Skrb za starejše občane
mora biti naš vsakdanjik. Ne
gre za nikakršno izjemo, saj
biti starejši ne predstavlja v
naši družbeni skupnosti no-
bene izjeme, tako kot ne po-
meni nobena izjema biti
mlad.
Celosten izraz naših sa-
moupravnih socialističnih
odnosov v naši družbi pa je
usmerjen v prizadevanja,
izraziti svoj humani odnos
do sočloveka, sodelavca, so-
krajana, soseda vedno ta-
krat, kadar nas potrebuje.
Izraz dosežene ravni kulture
in zavesti nekega družbene-
ga okolja pa se zagotovo, po-
leg ostalih znanih meril, izra-
ža v mnogočem prav na po-
dročju enakovrednega
obravnavanja vsakega člove-
ka in priznavanja njegovega
deleža v skupnih naporih za
bogatenje, rast in razvoj
družbene skupnosti, v kateri
delamo in živimo.
Naši napori, da bi izrazili
svoj odnos do celostnega
obravnavanja in položaja
starejših občanov v našem
življenjskem okolju niso in
tudi v bodoče ne morejo te-
meljiti samo na tednu starej-
ših občanov, ko naj bi z raz-
ličnimi strokovnimi, kultur-
nimi, športnorekreacijskimi
in drugimi prireditvami do-
kazovali, kako se enkrat let-
no spomnimo tudi starejših
in ostarelih občanov.
Občinska konferenca
SZDL si skozi različne obli-
ke iniciative in stimuliranja
pestrosti prizadeva, da bi bil
odnos vseh nosilcev nalog
na področju skrbi za vsakega
občana in družino, še pose-
bej pa za starejše in ostarele,
izražen s trajno prisotnostjo
naše skrbi za aktivno in
ustvarjalno sodelovanje sta-
rejših ljudi v naših naporih
za graditev družbenopolitič-
nega in gospodarskega siste-
ma ter njegovega utrjevanja.
Naša skrb za starejše in
ostarele naj se izraža v vseh
naših samoupravnih odloči-
tvah, tako v združenem delu
in krajevnih skupnostih in
na področju svobodne me-
njave dela. Izražati se mora v
našem odnosu do bolnih v
zdravnikovi čakalnici, do ne-
pokretnih v krajevni skup-
nosti, šolah, VVO, družbenih
organizacijah in društvih.
Svoj odnos do položaja tako
socialnega kot ekonomskega
moramo izražati v naših kon-
kretnih   delovnih   okoljih,
Z aktivnim sodelovanjem
v različnih oblikah interes-
nega povezovanja občanov v
različna strokovna, športno
rekreacijska, kulturno pro-
svetna in druga društva pa
mora biti omogočeno vsem.
da po svojih sposobnostih in
možnostih aktivno sodeluje-
jo v celostnih prizadevanjih
naše družbene skupnosti, ta-
ko v razreševanju družbe-
noekonomskih kot družbe-
nopolitičnih in drugih ak-
tualnih vprašanj našega da-
našnjega in jutrišnjega dne,
ohranjajo svoje zdravje in vi-
talnost.
Teden starejših občanov v
Celju naj zato v bodoče še
bolj kot doslej ostaja oprede-
ljen kot obdobje v letu, ko
bomo seštevali dosežene re-
zultate med letom na vseh
področjih in vseh ravneh
družbenega ustvarjanja. Te-
den naj bo izraz obračuna
naše celoletne učinkovitosti
in sposobnosti našega delov-
nega in življenjskega okolja,
koliko smo sposobni s svoji-
mi vsakodnevnimi odloči-
tvami, delom in rezultati de-
la ter našimi dejanji prispe-
vati za resnično uveljavitev
enakopravnega položaja vsa-
kogar v naši družbi, še pose-
bej pa starejših in ostarelih
občanov, upoštevaje pri tem
zgodovinsko neizpodbitno
dejstvo, da bomo z aktivnim
in ustvarjalnim delom ter
drobcem sreče vsi dočakali
svojo jesen. Storimo vse, da
bo čim lepša, čim bogatejša
in čim bolj pisanih barv, saj
to je tudi sreča nas vseh.
TONE ROZMAN
NISO JIM LE
ROŽICE
NASTLANE
Res je, da so mlada leta
tudi če so potekala v najtež-
jih okoliščinah, vselej - tista
najlepša. Da je mladost naj-
lepša kar drži, a človek se je
zaveda šele, ko je že mimo.
Toda mladost ni samo rož-
nat vrt, prešernost, bogastvo
občutij, spoznanj in njih iz-
povedovanje, ni samo polet
in samopotrjevanje. Mladost
je tudi korakanje v življenje
in nemalokrat je mladost čas
najbolj usodnih, najbolj tve-
ganih korakov, hudih okoli-
ščin, ki jih še tak polet brez
izkušenj in sredstev ne
zmore.
Radi bi jih videli poslušne
in ubogljive, ki bi nič ne ra-
zmišljali o svetu, ki ga vodijo
starejši, da bi bili vselej pri
roki, če se kdo spomni kakš-
ne naloge zanje, se pustili vo-
diti za roko, kot da še shodili
niso. O, ja! So potrebni po-
moči in roke starejših, izku-
šenih, vendar tovariške, ne-
sebične pomoči.
Kaj danes tare mladega
človeka, kaj bi morala biti
poglavitna usmeritev njiho-
ve aktivnosti, če poklic in
družbeno naravnanost šteje-
mo za samo po sebi umevne.
Danes je hud problem za
mnoge zaposlitev, predvsem
pa družbena pomoč pri izbiri
poklica, ki bo zaposlenost
tudi zagotavljala. Hudo
vprašljive so neprestane raz-
pisne zahteve po izkazani
poklicni praksi. Kako naj
človek splava, če ne gre v
vodo? Medtem ko počez in
poprek kritizira postopače,
ki nič ne delajo, prenekateri
zaradi nekaj tisočakov razli-
ke med OD in pokojnino,
vlečejo naprej v petdeset let
delovne dobe, honorarčijo
itd. Prehiti se, tudi z iskaza-
nim znanjem, na višje vre-
dnotena delovna mesta, je
mladim težko, že zaradi let.
Na podeželju pa še vedno ve-
lja pravilo »ti meni luč, jaz
tebi ključ«, tako da prevze-
mnik zgrabi za krmilo, ko
mu že pojemajo moči in vo-
lja.
Mlademu človeku je danes
morda težje, kot pred leti,
priti do stanovanja, mladim
družinam do prostora v
vrtcu, do kreditov.
Mladosti res ni samo z roži-
cami postlano. Teh proble-
mov se morajo mladi sami
najprej zavedati, starejši pa
jim bodo v pomoč že tako, če
njihovih problemov ne bodo
omalovaževali in prezrli.
-EK
USPEŠNA GRADNJA-BO TUDI ŽETEV?
Skoraj dobesedno so v desetih dneh zrastli v Trnovljah štirje silosi za žitarice, v katere
bodo lahko spravili 11.300 ton pšenice in koruze. Silosi so visoki 34 metrov, notranji premer
pa je 12 m. Gradbeno podjetje Gradiš Celje je pri gradnji, s pomočjo kooperantov, uporabilo
posebno tehniko, ki je omogočila izredno hitro in natančno gradnjo. Investitor tega objekta
je SOZD Merx DO Mlinsko predelovalna industrija Celje, ki je namenila 77 milijonov
dinarjev za skladišče žita. Minulo soboto so končali prvo fazo gradnje silosov, to je
betoniranje. Uradna otvoritev bo za občinski praznik, prvo zrnje pa naj bi v silose spravili zt-
po letošni žetvi. p p _ £) jj^
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 20 - 20. maj
KAJ BODO
REPUBLIKE IN
VOJVODINA
LETOS GRADILE
NA KOSOVU
Združeno delo Slovenije
in Kosova bo letos gradilo
tovarno elektromotorjev in
kompresorjev v Dakovici,
ki bo zaposlovala 240 delav-
cev, tovarno za proizvodnjo
in montažo izolacijskega
materiala v Prištini (200 de-
lavcev), tovarno betonskih
poliestrskih stebrov v Po-
dujevu (132 delavcev), to-
varno za proizvodnjo nerja-
večih cevi v Uroševcu (442
delavcev) in še tri objekte v
katerih bo našlo zaposlitev
500 delavcev.
Združeno delo Hrvatske
in Kosova bo gradilo tovar-
no toplotnih izmenjevalcev
(337 delavcev), tovarno no-
gavic v Vučitrnu (300 delav-
cev), farmo in klavnico pu-
ranov v Gnjilanu (271 de-
lavcev), tovarno za pro-
izvodnjo plinskega betona
v Deneral-Jankoviči (560
delavcev) in kapaciteto za
proizvodnjo bojierjev v
Gnjilanu (150 delavcev).
Združeno delo BiH in Ko-
sova bo gradilo tovarno
gradbene armature v Podu-
jevu (420 delavcev) in kapa-
citete za opravljanje mon-
tažnih del v Prištini (363 de-
lavcev).
Združeno delo Srbije in
Kosova bo gradilo tovarno
batnih črpalk v Dečanih
(225 delavcev), razširilo to-
varno orodja v Uroševcu
(300 delavcev) in tovarno
odkovkov v Lesku (260 de-
lavcev).
Združeno delo Vojvodine
in Kosova bo gradilo tovar-
no za vroče cinkanje v Da-
kovici (160 delavcev), tovar-
no konstrukcij »prajner« -
profilov v Peči (600 delav-
cev), tovarno mešalcev v
Prizrenu (200 delavcev).
Črna gora in Makedonija
na Kosovu ne bosta gradila
nobenega objekta.
BORBA
SLOVENSKE KONJICE
SPREMEMBE NA ROBU
Delegati občinske skupščine o dodatnem načrtu
Dosedanje izkušnje pri
delu in razvoju Športno-re-
kreacijskega centra na Ro-
gli so pokazale potrebo po
dopolnitvi in spremembi
zazidalnega načrta. Sedanje
zmogljivosti na Rogli so
polno zasedene, skromne so
športne in rekreacijske
možnosti v poletnem času,
prav tako pa je Rogla še
premalo vabljiva za goste iz
tujine. S spremembami in
dopolnitvami zazidalnega
načrta, ki so ga v ponede-
ljek na seji občinske skup-
ščine podprli d«^Iegati vseh
treh zborov, bodo opravili
pomanjkljivosti in pope-
strili ponudbo.
Na Rogli bodo dodatno
zgradili 80 bungalovov južno
od sedanjega naselja bruna-
ric, parkirne prostore izven
samega centra na skupno 36
arih zemljišč in od spodnje
ceste Zreče-Kogla žičnico,
imenovano košara, z vmesni-
mi postajami do vrha, od ko-
der bo mogoča smuka na vsa
smučišča. Uredili bodo do-
datna smučišča in smučarski
podhod pod cesto, ki vodi na
Lovrenc na Pohorju. Ob naj-
starejši žičnici Zlodejevo bo-
do uredili sankaško progo,
ki bo uporabna tudi poleti.
Uredili bodo tudi travnato
športno igrišče, primerno za
atletske treninge in igre na
travi, ki se bo pozimi spre-
menilo v snežni stadion, veli-
ko pa bo skoraj hektar in pol.
Poleg tega bodo uredili še
večnamensko ploščad za dr-
sanje, kotalkanje. tenis, ko-
šarko in odbojko z manjšim
gostinskim objektom. V ser-
visnem objektu pa bodo po-
leg potrebnih strojev našle
svoje mesto tudi garderobe,
umivalnice in savne.
Spremembe in dopolnitve
zazidalnega načrta na Rogli,
ki jih je izdelal Urbanistični
inštitut SR Slovenije, ohra-
njajo prirodne značilnosti in
bogastva Rogle.
Delegati pa so na drugi seji
skupščine med drugim
obravnavali in sprejeli tudi
odlok o ustanovitvi samou-
pravnega sklada za interven-
cije v kmetijstvu in porabi
hrane občine Slovenske Ko-
njice in o zagotavljanju in
usmerjanju sredstev za inter-
vencije v proizvodnji hrane v
obdobju od 1982-1985. Od-
lok nadomešča samoupravni
sporazum, ki je bil za to po-
dročje že uveljavljen. V
sklad bodo delavci prispeva-
li 0,3 odstotka od bruto oseb-
nih dohodkov.
ŽALSKA hnAVNA POMOČ
RES PBTUHA BELAVCEM?
Pravne pomoči se še premalo poslužu/e/o
Od aprila 1980. leta na-
prej dobijo na občinskem
svetu Zveze sindikatov v
Žalcu brezplačno pravno
pomoč člani osno/nih orga-
nizacij Z S ter organi osnov-
nih organizacij ZS. Pomoč
dobivajo v obliki pravnih
nasvetov in sest^c^Ijanja
vlog v zvezi z uveljavlja-
njem na podlagi deia pri-
dobljenih pravic. Delavcem
pa ne zagotavljajo pravne
pomoči z zastopanjem pred
sodišči združenega dela.
Pravna pomoč je organizi-
rana enkrat tedensko. V tem
času opravijo razgovore z de-
lavci in zberejo p>otrebne po-
datke, v večini primerov pa
vloge sestavljajo izven tega
delovnega časa. Za dajanje
pravne pomoči so v Žalcu
sklenili pogodbeno razmerje
z dvema diplomiranima
pravnikoma s pravosodnim
izpitom. Pra\'no pomoč fi-
nancirajo iz sredstev občin-
skega sveta Zveze sindika-
tov. Pravna pomoč pri ob-
činskem svetu Zveze sindi-
katov je namreč del aktivno-
sti sindikata pri varovanju.
oziroma zagotavljanju sa-
moupravnih pravic in obvez-'
nosti delavcev. Težišče ak-
tivnosti in odgovornosti pa
je na osnovnih organizacijah
ZS. S tem se tudi uveljavlja
načelo, da sporne zadeve re-
šujejo v okolju, kjer nastaja-
jo - torej med delavci, ob pri-
sotnosti in aktivnosti izvrš-
nih odborov osnovnih orga-
nizacij.
V bodoče bo treba več po-
vezave z osnovnimi organi-
zacijami. Tudi sicer ugotav-
ljajo, da delavci še vedno
iščejo pomoč izven svojih or-
ganizacij združenega dela in
brez pomoči OO Zveze sindi-
katov. Lani je pra\Tio pomoč
iskalo manj delavcev kot leta
1980. Pravno pomoč je iskalo
67 delavcev. Do sredine apri-
la letošnjega leta pa petin-
dvajset delavcev. Sedmim so
sestavili zahtevo za varstvo
pravic.
Ena izmed pomanjkljivo-
sti, ki jo opažajo v Žalcu je
ta, da iščejo pravno pomoč v
glavnem posamezniki, ki
uveljavljajo  svoje  pravice.
Redkeje se je poslužujejo
družbenopolitične organiza-
cije in pa organi upravljanja.
Doslej ni bilo v-^liko prime-
rov, da bi pravno pomoč
iskali delavci iz drugih repu-
blik. V večini primerov gre
za spore v zvezi z razporeja-
njem k opravljanju del in na-
log, priznanje delovne in po-
sebne dobe, osebne dohodke
in nadomestila, stanovanj-
sko problematiko in disci-
plinske postopke.
Zelo dobro je sodelovanje
z občinskim družbenim pra-
vobranilcem samoupravlja-
nja, pa tudi s sodišči združe-
nega dela. Večkrat je slišati
tudi pripombo, da daje sindi-
kat podporo slabim delav-
cem. Take pripombe ne
sprejemajo, velikokrat pa so
celo ugotovili, da je vzrok za
nastanek sporov v po-
manjkljivih samoupravnih
splošnih aktih, ki so včasih
celo nezakoniti. Tako nasta-
nejo ovire pri ukrepanju pro-
ti kršilcem delovnih obvez-
nosti.
JANEZ \^DENTK

KAJ VAM JE,
LJUDJE?!
Morda je res naključje, da se je te dni nagrmadilo
toliko sporočil o nerazumljivi zlobi, škodoželjnosti,
trmi, abotnem ponosu:
• Iz Kozjanskega konca prihaja novica, da je zlob.
než posekal mlad sadovnjak...
• V Celju na Partizanski cesti je nekdo požagal 30
trt, starih okoli dvajset let, lepo razpeljanih v brajdo...
• V krajevni skupnosti Vrh je oni dan, ko je nekaj
dni deževado, v hlevu stala ži\ana skoraj do trebuha v
vodi, ker zaradi medsosedskih »odnosov« lastnik
hleva nima kam speljati odvečne meteorne vode. To se
dogaja ob vsakem nalivu...
• Zaradi tega, ker prizadeti iz okolice Laškega še
nikoli ni slišal za izrek; lepa beseda - lepo mesto najde,
že leta trpi škodo zaradi spora glede vozne poti, brez
katere mu ne preostane drugega, kot da si kupi heli-
kopter. Toda popusti ne, da bi se opravičil, za neupravi-
čene napade in žalitve sosedu, ki je lastnik zemljišča,
vrh vsega še enkrat starejši od prizadetega.
• Da spelje sosed sosedu gnojnico pod nos; da si
prisvoji pol metra leskovega grmovja; da kuri stare
cunje v trenutku, ko veter vleče ravno k sosedu; da kar
poskoči od veselja, kadar o sosedu lahko pove kaj
neprijetnega in ga kar po tare, če bi moral reči kaj
dobrega, dopadljivega.
Kaj vam je, ljudje?!
Je to res samo slovenska pregovorna lastnost »naj
sosedu koza crkne?«. Je resnično človeško gorje, ki ga
povzroči vojna in razpihane strasti do zločinstva res že
tsdco daleč, da smo pozabili, kako nepomembno je bilo
vse drugo, razen golega življenja, kančka neokrnjene
svobodice?
Je pol metra leščevja v meji vrednota? Je to tako
strašno pomembna veljava, če nekomu lahko zaratjd
posesti, zaradi nagiba zemljišča po katerem od pamti-
veka teče voda navzdol, zagreniš življenje in posredno
škoduješ družbi. Smo se borili proti samopašništvu
zato, da bi se sami razmnožili v množico samof>ašne-
žev, ki v svojem obzorju polnimo ozračje?
Od kod vse to?
Egoizem, lakotništvo?! Že mogoče, toda zato, ker se
je razbohotila tekma za prestiž.
In vulgarni materializem, ki ga premnogi zamenju-
jejo z materialističnim svetovnim nazorom! Pri tem
smo veliko krivi vsi, ker poveličujemo materialne vre-
dnote nad etičnimi, moralnimi, ker smo vse skoncen-
trirali na dohodek, humanizem pa je nasprotno od
tega, kaj dobiš!, marveč kaj nesebično daješ.
Ko se sprašujemo o vzrokih, si odgovorimo: da se
lisici zgosti kožuh, mora priti jesenski hlad, ki je pred-
hodnik zime!
. JURE KRASOVEC
V_J
KMETICE ŠE NIHMAJO
PORODNIŠKEGA DOPUSTA
V nekaterih slovenskih sredstvih javnega obveščanja sm
lahko prebrali, da nekatere kmetice v mozirski občini i
koristijo porodniški dopust. Marija Bezovšek z Zgomjes
vinjske kmetijske zadruge v Mozirju nam je povedala, da gr
za dezinformacijo in da porodniškega dopusta ne korist
oziroma denarnega nadomestila ne koristi še noben
kmečka ženska. Res pa je. da bo ta stvar urejena, kot vs
kaže, še ta mesec. Gre samo še za nekaj stvari, ki jih mor
urediti Služba družbenega knjigovodstva. Predvidevajo.fi
bo denar prejemalo kakšnih Uideset kmetic, ki bodo kon
stile porodniški dopust.
JANEZ VEDEND
MAJDA
GMLEGER
»Družbeno politično
delo meje vedno privlači-
lo, po njem sem čutila po-
trebo. Menim, da bi brez
njega nastala v mojem
življenju vrzel,* prepro-
sto pojasni svoje obsežno
družbenopolitično delo
Majda Grolegerjeva,
pravnica iz Konusa, ki je
sedaj tudi predsednica
zbora združenega dela
skupščine občine Sloven-
ske Konjice.
Kar nekako samo po se-
bi se je pričelo že v prvih
letnikih gimnazije v mla-
dinski organizaciji. Temu
se je pridružilo še delo v
društvu Partizan in v klu-
bu OZN, med študijem v
Mariboru pa je bila mlada
študentka Majda zadolže-
na za kulturno dejavnost
visokošolskih organizacij
in v tem času je bila tudi
sprejeta v Zvezo komuni-
stov, ki ji je zlasti v zad-
njih osmih letih namenila
velik del dela. Pravzaprav
so edina bela lisa v njeni
dejavnosti prvi dve leti v
novem kraju, v Sloven-
skih Konjicah. Ljudi ni
poznala, oni ne nje. Ko pa
je naredila prve korake v
sindikalni organizaciji v
občinskih upravnih orga-
nih, je spet steklo. Tako,
da bi bilo pretežko našteti
vse mogoče delo in funk-
cije v organih Zveze ko-
munistov, v delegatskem
sistemu in v sindikatu.
Med delegati zbora
združenega dela, ki so v
preteklem mandatnem
obdobju v Slovenskih
Konjicah pokazali največ
zavzetosti tako pri ude-
ležbi kot pri razpravah in
pripravi predlogov, je bi-
la tudi sedanja predsedni-
ca zbora. »Veliko nalog
naš še čaka. Predvsem
mora zbor združenega de-
la postati v celosti mesto,
kjer se bodo usklajevali
posamezni interesi te-
meljnih organizacij in
skupnosti na ravni obči-
ne usklajene skupne
družbene interese. Biti
mora nosilec razprav v
zvezi z gospodarjenjem,
mnogo bolj kot doslej pa
mora tudi nadzirati izvr- ,
sevanje dogovorjenih na- \
log. Doslej smo bili mno- '
go uspešnejši pri dogo-
varjanju kot pa pri izvrše-
vanju nalog. To moramo
in lahko presežemo." Ta-
ko kot slabo povezanost
delegatov z njihovimi ba-
zami, tako kot ocenjujočo
vlogo družbenopolitičnih
organizacij. Prepričani
smo lahko, da bo Majda
Grolegerjeva svoj del na-
log opravila, tako kot jih
je vedno. »Delo posamez-
nika pa ne pomeni veliko.
Brez vključevanja večine,
če že ne vseh, pravih
uspehov ne more biti,"
doda.
MILENA B. POKLIC
OBRAZI
ZDRAVSTVENI DOM ŽALEC
BBBRB SB PBSLBVAU
Neurelena /e bila svobodna menfava dela
Lani je bilo v zdravstve-
nem domu v Žalcu 189.502
obiska v ambulantah sploš-
ne medicine ali 37,8 odstot-
ka več kot so načrtovali. V
zobozdravstveni služb; pa
je bilo 62.070 obiskov ali 43
odstotkov več kot so plani-
rali. 63 odstotkov vseh obi-
skov je bilo v obratnih am-
bulantah, kar prav gotovo
pozitivno vpliva na gibanje
bolniškega staleža. Računa-
jo, da bo letos v obratnih
ambulantah kar tri četrtine
vseh obiskov.
Lani je pričela z delom
splošna ambulanta v zdrav-
stveni postaji na Polzeli.
Pred tem niso mogli v celoti
pokrivati dejavnosti splošne
medicine za okrog SCiOO ob-
čanov, ki obiskujejo to po-
stajo. Precej se je izboljšalo
tudi zdravstveno varstvo
otrok in mladine, saj so v
otroškem dispanzerju v Žal-
cu zaposlili Se enega zdravni-
ka. Lani so prvič opravili tu-
di sistematske preglede vseh
Šolskih otrok .z prvega, tret-
jega, petega in sedmega ra-
zreda. Poleg tega so razširili
patronažno-babiško službo.
Na področju zobozdrav-
stvenega varstva ix)meni ve-
liko pridobitev nova zobo-
zdravstvena ambulanta v
zdravstveni postaji v Libo-
jah. Lani so skoraj v celoti
opravili tudi sistematske zo-
bozdravstvene preglede zob
šolskih otrok. Te naloge za-
radi prostorskih in kadrov-
skih problemov niso opravili
na Vranskem in na Polzeli.
Kot vse kaže bodo to storili
še to leto. V sistematsko zo-
bozdravstveno varstvo so
vključili tudi predšolske
otroke z območja krajevne
skupnosti Žalec. Najpozneje
do leta 1984 bodo to storili
tudi za predšolske otroke iz
vseh ostalih krajevnih skup-
nosti. Pomembna pridobitev
za zobozdravstveno varstvo
otrok in mladine je tudi raz-
širitev ortodontske ambu-
lante, ki odslej dela vsak
dan.
Rezultati poslovanja v lan-
skem letu so ugodni. Ost*
nek čistega dohodka je zn»
šal 5.266.000 dinarjev. Poif
kaj letih so znova lahko v
loti oblikovali rezervni skl^
in sklad skupne porabe ^'
42 odstotnem povečanju c<
lotnega prihodka v primeri*
vi z letom 1980, so bila Pj
rabljena sredstva za 37
stotkov višja, dohodek p3)J
porastel kar za 44 odstotko*
V zdravstvenem domu v 2*
cu so torej Vacionalno posl"
vah. Glavna težava pa j^'
izrednem povečanju <^*'
energije in zobozdravstven*
ga materiala, ki »"lataJ
strukturi stroškov najve^
delež. Neurejena pa je tu^
svobodna menjava dela- ^
moupravni sporazum ^
občinsko zdravstveno sk^
nostjo in tozdom so sV.\(f.
šele decembra. PoslovanFJ
zato ves čas potekalo
plaščem negotovosti. v9^
pa je povzročalo tudi pi*^
nezadovoljstva med del^*
zdravstvenega doma. m
JANEZ VEDEN''
jfct. 20 - 20. maj 1982
NOVI TEDNIK-stran 3
VOJNIK: PRUŠNIKOVA ULICA
Ni naključje, če bomo imeli tudi v celjski občini Prušni-
kovo ulico, še manj pa je slučajno, da bo ta ulica kot eden
izmed pomnikov na pred dvema letoma umrlega koroškega
partizana in dolgoletnega predsednika Zveze koroških par-
tizanov v Celovcu, Karla Prušnika-Gašperja, v Vojniku. Tu
bodo namreč na slavnosti v nedeljo, 23. tega meseca preime-
novali dosedanjo Ulico žrtev fašizma v Prušnikovo ulico.
Sodelovanje med borci NOV v Vojniku in na Koroškem]
onstran meje ima dolgoletno tradicijo predvsem po zaslugij
Karla Prušnika in predsednika vojniške organizacije ZB^
Jurija Bojanoviča. To sodelovanje je dobilo svoj pečat tudi
junija 1975. leta, ko sta oba predsednika na slavnosti v
Vojniku podpisala listino o pobratenju med obema organi-
zacijama (na sliki - desno Karel Prušnik-Gašper).
Zdaj gredo v Vojniku korak naprej, saj bodo dobili ulico,,
ki bo nosila ime po umrlem borcu in revolucionarju, Karlu i
Prušniku-Gašperju.
Slavnosti ob tem imenovanju, oziroma preimenovanju
ulice se bodo pričele v soboto 22. maja, ko bo v vojniškem
kulturnem domu zvečer koncert domačih pevcev, zatem
okteta Lokvanj in zbora Edinost iz Pliberka. Naslednji dan,
v nedeljo, 23. t. m. bodo že nekaj pred deseto uro dopoldne
pozdravili vse udeležence in goste proslave, zlasti goste s
Koroške. Po preimenovanju ulice bo povorka vseh udele-
žencev do osnovne šole bratov Dobrotinšek, kjer bo kul-
turni program, na katerem bodo znova nastopili pevci, poleg
njih pa tudi recitatorji s Koroške pod vodstvom Valentina
Poljanska, predsednika Slovenske prosvetne zveze v Ce-
lovcu.
M. BOZiC
VELIKO IN MALO
CELJE
Letos je minilo 115 let od tega, ko so celjski nemški krogi
dosegli delitev Celja na mesto in okolico. Zakaj je bilo tako
pomembno slavje, ki so ga pripravili ob 25-letnici samo-
stojne občine Celje, pa naj pojasni ta sestavek.
Pred letom 1867 je celjska občina zajemala mesto in oko-
lico. Seveda takšna ozemeljska rezdelitev ni ugajala celj-
skim Nemcem, saj so naši ljudje zvečine živeli strnjeno v
okolici in so spričo političnega prebujanja po letu 1848
močno ogrožcili samo nemško jedro v mestu. Dokler naš
narod ni imel voditeljev in je bil podložen tujcu, je nadvlada
lahko uspevala. Tabori in postopno ošveščanje so strniU
vrste Slovencev v močen narodnostni branik. Tako je se-
veda v Celju uhajala moč z vajeti občinskemu svetu.
Pod županovanjem Leopolda Wambrechtsamerja so dose-
gli odcepitev okolice od mesta, tako je Celje od 21. 1. 1867
postalo samostojna mestna občina s posebnimi pooblastili.
Dejansko so pričakovali takšno delitev že 1. L, pa zaradi
zakasnelega cesarjevega privoljenja niso mogli pred n^ede-
nim dnem opraviti ozemeljske spremembe. ^
V knjigi CiUi 1867-1892, fuenfundzwanzig Jahre selb-
staendigen Gemeindewesens (Celje 1867-1892, petindvajset
let samostojne občine), ki jo je izdala občina in tiskal Johann
Rakusch, so na strani 5 napisah: »...tako je bilo položeno
seme krajevnega patriotizma, ki se je potem tudi krepko
.razvil...«. Pri tem utemeljujejo uspeh osamosvojitve mesta
še s primerjavo števila prebivalcev. Celje je štelo leta 1869
4224 in leta 1890 6264 meščanov. Ta porast pripisujejo go-
spodarskemu dvigu, ki je po njihovem nastal prav z nem-
škim denarjem in njihovo mestno upravo. Nekaj strani na-
prej trdijo: ... »prebivalstvo Celja, z izjemo neznatnega dela
je bilo od nekdaj nemško in zato je treba nemški značaj
fnesta ohraniti...«. Kako resno so stvari vzeli, priča tudi
stavek »...v mestni svet so bili vedno izvoljeni odločni
Nemci, vse dvomljive osebe pa se je skrbno izločalo iz kroga
odločujočih...«.
Slovensko prebujenje so opisali takole »... v tistem času
se je vsidrala v glave slovenskih poUtikov zamisel, ki je še
Vedno priljubljena želja Slovanov, namreč odcepitev Spod-
J^ještajerske od kronovine (Avstrije) in ustanovitev sloven-
ske države v državi... za takšno delovanje so bih slovenski
Poslanci v deželnerh in državnem zboru zadolženi...«.   .
Na zahtevo po slovenskih razredih na gimnazijah so zelo
ostro nastopili. V letu 1871 je mestni svet celjski poslal
Ministrstvu na Dunaj protestno pismo, s takšno vsebino:
" •. nenehno prizadevanje za slovenizacijo srednjega šolstva
'^a mešanem jezikovnem območju je povzročilo, da je celjski
občinski svet sklenil kar najostreje protestirati...«. Znano
1^. da so takrat prav celjski Nemci v časopisju avstroogrske
države povzročili pravi preplah. Vendar so naši poslanci
^ztrajali in v glavnem dosegli ustanovitev slovenskih razre-
dov na gimnaziji.
Ce je v drugi polovici 19. stoletja v Celju šlo za naro-
dnostno utemeljitev pri preobUkovanju občinskih meja, je v
^^tu 1935 bilo izključno politično vprašanje združitev občin
'^esto in okoUca v Vehko Celje. O tem pa drugič.
A. VIDECNIK
SLOVENSKE KONJICE
DOBRI ODNOSI
Teritorialna obramba in komisija ZK
v enotah teritorialne
obrambe v konjiški občini
dobro delujejo aktivi zveze
komunistov. Njihovo delo je
usmerjeno predvsem v kre-
pitev medsebojnih tovari-
ških odnosov, poleg tega pa
v delo vojaškega kolektiva,
prenašanje izkušenj iz naro-
dnoosvobodilne borbe in te-
sno povezovanje vseh nosil-
cev obrambnih priprav.
V tem letu so se s progra-
mom opredelili zlasti za
usposabljanje članov zveze
komunistov v enotah terito-.
rialne obrambe in v pridobi-
vanje oziroma vključevanje
mladincev prostovoljcev v
enote. Zanje organizirajo tu-
di posebno usposabljanje.
Pozornost pa bodo letos še
bolj kot doslej namenjali
vključevanju žensk in njiho-
vemu usposabljanju v eno-
tah teritorialne obrambe.
Delo enot teritorialne
obrambe v konjiški občini
bo letos usmerjeno predv-
sem k nalogam, ki se izvajajo
na začasno zasedenem ozem-
lju. Povezovanje in sodelo-
vanje vseh nosilcev obramb-
nih priprav je že rodilo sado-
ve pri vajah enot teritorialne
obrambe v krajevnih skup-
nostih in delovnih organiza-
cijah, saj so se odbori za
splošno ljudsko obrambo re-
snično aktivno vključili. Po-
vezava vseh se je odrazila tu-
di na odgovornem oziroma
soodgovornem delu. Takšno
povezovanje bo treba le še
okrepiti.
Izkušnje iz narodnoosvo-
bodilne borbe je mogoče
nadvse uspešno prenašati v
današnji čas. Samo vojaška
opremljenost, samo tehnika,
še ni vse. Pomembne so po-
vezave s prebivalstvom,
spoznanja o organizaciji bol-
nišnic, kurirske službe, o de-
lovanju odborov OF in njiho-
vem povezovanju... Pri
spoznavanju teh izkušenj je
pomembno sodelovanje bor-
cev in drugih prebivalcev.
MBP
PRAZNIK NA RESEVNI
Pri spomeniku Dušana Laha in Cvetke Jerinove na Re-'<
sevni so krajani Sentjurja-center in okolice počastili svoj j
krajevni praznik in spomin na padle partizane. Slovesnost je i
bila v nedeljo dopoldne. Slavnostni govornik je bil Mirko j
Cander, kulturni program pa so izvedU učenci osnovne šolej
iz Šentjurja in mladinci OO ZSMS Jakob. i
Ob tej priložnosti so podehli več priznanj krajevnih skup-^
nosti in Osvobodilne fronte. Iz krajevne skupnosti Šentjur ^
center so priznanja za svoje delo v kraju prejeli: Avguština
Bosio, Martin Zabukovšek, Peter Vračun in zbor Skladate-
ljev Ipavcev. Priznanja OF pa: Zdenko Horvat, Franc Za-
pušek, Leopold Škrjanec, Darinka Lesjak, Marija Rataj in
Jernej Borovnik.
Priznanja za aktivnost je krajevna skupnost Šentjur-oko-
lica podelila: Ivanu Centrihu, Anici Hvaleč in OO ZSMS
Jakob. Vinko Martinčič, Franc Vengust, Ivan Rožanc,
Franc Jezovšek in Franc Senica pa so prejeli priznanja
Osvobodilne fronte.
MP
PODELJENA VISOKA
DRŽAVNA ODLIKOVANJA
V prisotnosti sekretarjev in predsednikov občinskih orga-
■ nizacij ZKS, predstavnikov centralnega komiteja ZKS in
predstavnikov medobčinskih vodstev družbenopolitičnih
organizacij je pred dnevi sekretar medobčinskega sveta
ZKS Celje Janez Zahrastnik podelil visoka občinska odliko-
vanja. Red republike z bronastim vencem sta prejela Vera
Orešnik in Franc Jelen za uspešno delo v občinski organiza-
ciji ZKS Žalec, Red dela s srebrnim vencem pa je prejel
Hubert Herček za prizadevno delo pri medobčinskem svetu
ZKS Celje.    .      ._______________________ ,      .......
PREDSTAVUAm
LAŠKO: ZAGOTAVLJATI
NORMALNO PROIZVODNJO
Zaostreni pogoji gospodarjenja, planski in ra-
zvojni načrti ter mnogi nerešeni problemi terjajo
tudi v občini Laško oster spopad in soočenje z real-
nostjo. Katere so trenutno tiste naloge s področja
gospodarstva in negospodarstva, ki jim bo treba po-
svetiti največ pozornosti? Na kratko sta o tem pove-
dala Franc Lipoglavšek, predsednik skupščine ob-
čine in Drago Košak, predsednik izvršnega sveta
skupščine občine Laško.
FRANC  UPOGLAVŠEK:
»Veliko je pred nami težav-
nih nalog, tako na področju
gospodarstva kot negospo-
darstva. V gospodarstvu gre
za zagotavljanje normalnih
pogojev dela predvsem v Pa-
pirnici, Muflonu, Timu in še
nekaterih delovnih organiza-
cijah, za uspešno vključitev
Rudnika v elektroenergetski
sistem in tako dalje.
Vso pozornost bo v tem ča-
su treba posvetiti novim de-
legatskim strukturam.
Kar se negospodarstva in
dejavnosti tiče, stojimo v naši
občini trdno na stališču, da je
treba resolucijska določila
glede porabe dosledno upo-
števati, se opredeljevati za
programe, ki morajo biti
skrajno racionalni. Vprašanje
zdravstva je posebno vpraša-
nje, kateremu bo treba po-
svetiti ustrezno pozornost za-
radi sedanjega negativnega
pos^lovanja.
V izobraževanju bomo na-
daljevali s programom na-
daljnje izgradnje osnovnošol-
skih prostorov in celodnevne
šole v okviru razpoložljivih
sredstev in sredstev tretjega
samoprispevka v občini. Te-
žimo tudi k cilju, da bi Čim
več vaških osnovnih šol kar
najtesneje povezali z združe-
nim delom in s tem usmerjali
mlade v deficitarne poklice
na področju občine Laško.
DRAGO KOŠAK: »Go-
spodarstvo naše občine
se je po prvih treh mese-
cih soočilo s precejšnjimi
izgubami. Izgubo je izka-
zalo tudi negospodarstvo,
zato je jasno, da bo tej
problematiki treba po-
svetiti kar največ pozor-
nosti. Ko te izgube oce-
njujemo, smo prepričani,
da se jih bo dalo marsikje
odpraviti. Tudi delovna
organizacija TIM izkazuje
po prvih mesecih izgubo,
zato bo treba največ po-
zornosti posvetiti ravno
tej delovni organizaciji.
Področje, ki mu bomo
še nadalje dajali pre-
dnost, je kmetijstvo,
predvsem živinoreja, ki
more dajati uspešne re-
zultate edinole ob do-
brem povezovanju proi-
zvajalcev z zadrugo. Ne-
kaj neizkoriščenih rezerv
vidimo tudi v turizmu ter
možnosti na področju
malega gospodarstva.
Sedanji sestav izvršne-
ga sveta pomeni nadaljnji
korak v podružbljanju
njegovega dela, saj so čla-
ni večinoma iz »baze«, od
tam, kjer največkrat na-
stajajo problemi: v kra-
jevnih skupnostih in or-
ganizacijah združenega
dela občine«.
M. A.
POGLED V SVET S kovinotehno
ALI BO START LAHKO STARTAL?
Piše: JOŽE ŠIRCELJ
START je angleška kratica za pogaja-
nja o skrčenju strateškega orožja. Krati-
ca je udarna, ker gre za široko uveljav-
ljeno tujko, ki seveda pomeni začetek
nečesa. Najnovejši dogodki kažejo, da
do tega starta res utegne priti. Namreč
do začetka pogajanj med ZDA in Sovjet-
sko zvezo o jedrskem oboroževanju ozi-
roma bolje, o sporazumnem zaviranju
oboroževalne tekme. Voditelja obeh ve-
lesil, Reagan in Brežnjev sta se te dni
dovolj naklonjeno ali vsaj ne povsem
odklonilno izrekla o možnosti, da bi v
resnici sedli za zeleno mizo. Pogajanja o
raketah so torej možna. Ni neverjetno,
da se bosta še letos sestala oba predse-
dnika. V eni od nevtralnih držav. Za to,
da bi bil sestanek kje v A vstriji, se moč-
no poteguje avstrijska vlada. Kancler
Kreisky pojde na obisk v prestolnici
obeh supersil in tam bo nedvomno na
dnevnem redu ponudba, naj bi bil vrb
Reagan - Brežnjev v Avstriji.
Ko je Reagan pred dnevi na koledžu
Eureca, kjer je nekoč študiral, govoril o
ameriškem videnju takih pogajanj s
kratico Start, je bilo možno njegove
predloge strniti v štiri točke. Prvič in
glavno: najbolj "destabilizacijsko" orož-
je - balistične rakete - naj bi sporazum-
no »odločno zmanjšali', kakor tudi šte-
vilo jedrskih konic, ki jih takšne rakete
nosijo. Drugič, ob konca prve faze Star-
ta naj bi raven jedrskih konic znižali
tako, da bi bila le-ta »najmanj za tretji-
no nižja od sedanje". Tretjič, v dragi fazi
Starta naj bi se domenili o skrčenja dra-
gih oblik strateškega jedrskega orožja.
Četrtič, v obeh fazah bodo ZDA vztraja-
le na sistemu medsebojnega preverja-
nja, kako namreč vsaka druga stran iz-
polnjuje sporazum.
Brežnjev Je na kongresa sovjetskega
komsomola odgovoril s tremi točkami.
Izrazil je kritične pridržke, meneč, da so
ameriški predlogi preveč enostranski.
Vendar pogajanj ni za vrnil. V tej zvezi je
dejal, da gre za »docela enostransko sta-
lišče', ki da je »nestvarno, neživljenjsko
in morda kratko malo neiskreno«. Toda,
kot rečeno, sovjetski voditelj predloga o
obnovi pogajanj ni zavrnil, pač pa je
opredelil sovjetsko stališče v treh toč-
kah. Prvič, s pogajanji naj bi omejili in
skrčili strateško oborožitev, drugič, su-
persili naj bi upoštevali »zakoniti inte-
res do varnosti' vsake od pogajalskih
strani, in tretjič obdržati je potrebno
vse pozitivno, kar je bilo doseženo na
prejšnjih pogajanjih med Sovjetsko zve-
zo in Združenimi državami in kar so
označevali s kratico S ALT. Brežnjev je
tudi ponovil predlog o »zamrznitvi' ko-
ličine strateškega jedrskega orožja obeh
supersil, pri čemer naj bi »kar najbolj
omejili izpopolnjevanje tega orožja«.
Po govoru Brežnjeva se je oglasil Rea-
gan, izrekel vrsto pridržkov in pomisle-
kov, v bistvu pa prav tako vsaj posredno
izrekel pripravljenost na pogajanja.
Svet se sicer ob tem pozitivnem raz-
pletanju (o razpletu še ne moremo govo-
riti, dokler državnika ne sedeta drug na-
sproti drugemu) ne more oddahniti. A
malce vseeno. Morda pa je le storjen
korak na poti, da bi človeštvo vsaj delo-
ma odrešili more jedrskega uničenja.
4. stran - NOVI TEDNIK
št. 20 - 20. maj 193^
ŽALSKI TRIJE MESECI
ŠTIRIKRAT VEC IZGUB
Vse več le TOZD, ki poslujejo na meji donosnosti
Realna rast gospodarstva
v občini Žalec je bila v treh
mesecih eno do dvoodstot-
na. oziroma precej nižja kot
je predvidena v resoluciji.
Načrtovali so, naj bi znaša-
la realna rast dohodka tri
do štiri odstotke.
Dohodek je znašal milijar-
do 252 milijonov dinarjev in
je v primerjavi z enakim lan-
skim obdobjem višji za
osemnajst odstotkov. Neu-
godna je tudi delitev čistega
dohodka. Najbolj se je pove-
čal del dohodka za osebne
dohodke (mdeks 132). Tudi
letos bi morali osebni do-
hodki zaostajati za rastjo do-
hodka, vendar se to ni zgodi-
lo. Povečanje dela čistega
dohodka za osebne dohodke
se negativno odraža v delu
čistega dohodka za razširitev
in izboljšanje materialne
osnove dela. Ta sredstva so
se povečala le za osem od-
stotkov in so znašala 227 mi-
lijonov dinarjev. Najbolj so
se povečala sredstva za
amortizacijo (za 71 odstot-
kov), akumulacija pa se je
zmanjšala za sedem odstot-
kov in je znašala 287 milijo-
nov dinarjev. Kljub temu so
zaradi visoke rasti sredstev
za amortizacijo porasla sred-
stva za reprodukcijo za 11
odstotkov. Delež akumulaci-
je v strukturi teh sredstev je
padel od 77 odstotkov v letu
1981 na 64,66 odstotkov v le-
tošnjih treh mesecih. Zaradi
nizke akumulacije je upadla
tudi rentabilnost in to za 31
odstotkov, ekonomičnost pa
za en odstotek. Z izgubo je v
prvem tromesečju zaključilo
kar trinajst temeljnih organi-
zacij. Izguba znaša skoraj 36
milijonov dinarjev in je po-
rastla kar za 426 odstotkov.
Vzrokov za to je več. Eden
izmed njih pa je ta, da je v
mnogih tozdih dejavnost se-
zonsko pogojena. Precej je
tudi neplačene realizacije, ki
znaša več kot 36 milijonov
dinarjev ali več kot skupne
izgube. Zaskrbljujoče je tudi
to, da narašča število tozdov,
ki poslujejo na meji dono-
snosti. Teh je kar osemnajst.
V strukturi doseženega do-
hodka je delež industrije pa-
del od lanskih 84,2 odstot-
kov na 80,5 odstotkov. V
ostalih panogah se je delež
rahlo povečal. Najvišjo rast
dohodka so zabeležili v goz-
darstvu, obrti in osebnih sto-
ritvah.   JANEZ VEDENIK
UMUZEJ UMARŠALA TITA V TREBČAH
OBNAVLJAJO
V Trebčah, v vasici, kjer je tovariš Tito preživljal svojo
mladost, obnavljajo spominski muzej Maršala Tita. S tem
pridajajo novo podobo objektu, ki stoji sredi spominskega
parka Trebče. Obnovljen muzej bo odprt ob dnevu mladosti.
Foto: F. GABER
MLADI NA FESTIVALI DELA
Letošnji festival dela mladine Jugoslavije so pripravili na
Reki. Mladi so tekmovali v petintridesetih poklicih, udele-
žilo se je 146 ekip s 1652 tekmovalci iz 132 jugoslovanskih
mest.
Tekmovanja se je udeležila tudi 29-članska ekipa iz Celja,
žal pa so bili nekateri premalo resni, tako da ekipa ni bila
popolna. Manjkali so tapetnik, kemijski tehnik, mesar, foto-
graf, črkostavec, monter in TV mehanik.
Med ekipami so bili tokrat najboljši Ljubljančani pred
Mariborčani in ekipo iz Beograda. Zelo dobro, četrto mesto
pa so zasedli Celjani. V naši ekipi se je najbolj izkazal
avtomehanik Zvonko Kostanjšek, ki je dobil zlato medaljo
festivala dela, srebrni medalji sta dobila železokrivec Voji-
slav Rakanovič in prodajalka Suzana Stojan, bronasto pa
parketar Helmut Brin. Medalje s plaketami je podelil Božo
Jovanovič, predsednik ZSMJ, potrebno pa je omeniti, da so
zavidljivo poklicno usposobljenost pokazali tudi slabše uvr-
ščeni tekmovalci.
/ JANEZ HLADNIK
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNA
ORGANIZACIJA, n.sol.o.
TOZD OSNOVNA ŠOLA »NADE
CILENŠEK«, b.o.
SVET ŠOLE
razpisuje
dela in naloge
pomočnika ravnatelja šole s polovično
obvezo
Kandidati morajo poleg zakonskih, izpolnjevati še
naslednje pogoje:
- višja izobrazba - učitelj razrednega pouka
- pet let delovnih izkušenj
- opravljen strokovni izpit
- organizacijske sposobnosti in smisel za razvijanje
samoupravnih odnosov
- družbenopolitična aktivnost ter moralna neoporeč-
nost.
Mandat traja 4 leta
Po poteku mandata je lahko ista oseba ponovno
imenovana po enakem postopku.
Začetek dela 1. 9. 1982.
Kandidati naj predložijo pisno vlogo z dokazili o iz-
polnjevanju razpisnih pogojev v petnajstih dneh po
objavi na naslov: VIO ŽALEC, TOZD OSNOVNA ŠOLA
NADE CILENŠEK Griže z oznako »ZA RAZPIS«
O opravljeni izbiri bomo kandidate obvestili v tridese-
tih dneh do ooteku razoisneaa roka.
20 LET
KK
ŠENTJUR
Kmetijski kombinat
Šentjur bo v mesecu juni-
ju praznoval 20-letnico
obstoja. Ta jubilej bo pri-
ložnost, da bodo delavci
zadajšnje -elovne organi-
zacije na različnih prire-
ditvah in slovesnostih
prikazali in obeležili svo-
je delo in uspehe. Prazno-
vanje se bo pričelo 12. ju-
nija z javno radijsko od-
dajo v Šentjurju, nadalje-
valo 14. junija z razstavo
proizvodov. En dan bo
namenjen športu in re-
kreaciji delavcev in kme-
tov KK. 19. junija bo v
Slivnici slavnostna seja
delavskega sveta, istega
dne pa tudi otvoritev no-
vozgrajenih objektov,
osrednja proslava jubile-
ja, povorka s kmečkimi
občičgji v Slivnici, kjer
bo tudi tekmovanje kos-
cev in grabljic. Kmečke
žene pa bodo pripravile
kulinarično razstavo.
MP
SLOVENSKE KONJICE
MANJŠA PRBIZVBBNJA
Večji odkup kmetijskih proizvodov
V letošnje gospodarsko le-
to so v Slovenskih Konjicah
stopili s slabšimi gospodar-
skimi rezultati, kot so jih bili
navajeni. Ob težavah, s ka-
kršnimi se povsod srečuje-
mo, ni čudno, da tudi letos
ne teče vse tako, kot so si
začrtali.
Tako v prvih štirih mese-
cih niso dosegli industrijske
proizvodnje iz enakega ob-
dobja preteklega leta. Zao-
stali so za odstotek in pol, pri
tem pa so bili rezultati v po-
sameznih delovnih organiza-
cijah razhčni. Comet je na
primer industrijsko proi-
zvodnjo povečal za 2 odstot-
ka, Kostroj za 13, Konus za 6,
IMP za 69, Unior pa je zao-
stal za 7 odstotkov. Pri pro-
daji na drobno so finanačno
dosegli za skoraj 60 odstot-
kov več kot lani, pri prodaji
na debelo pa za 52 odstot-
kov. Pri tem pa naročila iz
tujine upadajo v Konusu,
Uniroju in Kostroju, z doma-
čega tržišča pa tudi v
Uniorju.
V prvih treh mesecih ko-
njiško gospodarstvo ni dose-
glo predvidenega povečanja
izvoza za 25 odstotkov. Dose-
gli so 23,8 odstotno poveča-
nje, pri tem pa so upoštevali
družbene usmeritve o pove-
čevanju izvoza na konverti-
bilno tržišče. Tako so nanj
izvozili kar 82 odstotkov vse-
ga izvoženega blaga, na kli-
rinško področje 14 odstot-
kov in v dežele v razvoju 4
odstotke. Razmerje med
izvozom in uvozom je bilo
71:29.
Odkup kmetijskih proi-
zvodov so v prvih treh mese-
cih povečali. Tako so odku-
pili za skoraj 5 odstotkov več
goveda, za 305 odstotkov več
prašičev, za 13 odstotkov vec
litrov mleka in za 87 odstot-
kov več lesa. Vrednostno j
bil odkup seveda še veliki
višji.
Izgube so v tromesečju to
krat prikazale temeljna orga
nizacija Restavracija Petro
Tepanje, Pekarna in slašči
čarna Rogla ter Komunalni
podjetje iz Slovenskih Ko
njic. Primanjkljaji niso veli
ki, prav tako je v teh organi
zacijah zaposleno manjši
število delavcev od skup«
7105 zaposlenih v občini
Število zaposlenih se je '
tem času povečalo za odsto
tek.
Povprečni osebni dohodi
so bili v prvih dveh mesecil
v občini Slovenske Konjic
v gospodarstvu 11497 dinai
jev, v negospodarstvu p(
12.923 dinarjev.
MBl
ZIDANI MOST: KJE NAJTI REŠITEV
ZA CESTO?
Pred nekako 12 leti je bila posodobljena in asfaltirana med
Zidanim mostom in Rimskimi Toplicami. Delo so ovirali
številni vodni propusti, na samem terenu, kjer so morali
posamezne odseke zavarovati pred vdorom vode na cesto.
7 km ceste so obnavljali polni dve leti. Cesta je sedaj od
Rimskih Toplic dobro urejena do kamnoloma v Zidanem
mostu.
Od mostu preko Savinje v Zidanem mostu pa do kamno-
loma je cesta prav slaba, najbrž deloma zaradi propusta
vode na cesto. Vsaka zima cesto pokvari, ker vozijo po tej
cesti, ki je povezava med Celjem in Zagrebom, prav težko
obloženi tovornjaki tudi preko 20 ali 30 ton. Pred Cemen-
tarno pa nalagajo cement na tovornjake, ki vozijo skozi
naselje in kvarijo cesto.
. Tudi to pomlad so se že pojavile posamezne okvare. Na
več mestih je možen prevoz le enosmerno. Po tej cesti
hodijo otroci v osnovno šolo in je za take malčke pot v šolo
nevarna. Zal pred 12 leti, ko so gradili celoten trak ceste od
Zidanega mosta proti Rimskim toplicam, niso posvečali
večje pozornosti temu delu ceste. Tedaj so bile na razpolago
večje vsote denarja za urejevanje te ceste. Prepoved prevoza
za težke tovornjake na tem delu ceste skozi naselje je seveda
nemogoča. Pod cesto vdira voda, s pobočja hriba je prav
vidno, da je tam cesta razpokana.
Kje je najti rešitev za sanacijo te pomembne republiške
ceste?
STANKO SKOCIR
DELOVNA AKCIJA NA TEHARJIH
Osnovna organizacija zveze mladine v krajevni skupnosti
Teharje v Celju je zadnje leto vse bolj aktivna. 85 tis in tri
lipe, ki so jih v aprilu posadili pred osnovno šolo v Teharjih
v akciji »88 dreves za Tita« lepo uspevajo. To pa ni vse.
Mladi se pripravljajo na delovno akcijo, ki bo to soboto.
Očistili bodo jarke in uredili šolsko igrišče. Akcije se bo
udeležilo 150 brigadirjev iz Celja. Delali bodo od 8. dopoldne
do 14. ure, nato bo družabno srečanje, zvečer pa bodo ob
kresu izvedli kulturni program.
V teh in drugih akcijah jim pri organizaciji pomagajo tudi
drugi krajani, ki so upravičeno ponosni na to delovno gene-
racijo mladih.
VVE
RUDARJI DOBRO TUDI V MAJU
v enajstih delovnih dneh maja so bili velenjski ru-
darji ponovno uspešni in ni bojazni, da ob koncu me-
seca ne bi izpolnili mesečnega plana oz. ga celo prese-
gli. Doslej so nakopali 216.800 ton premoga ali po-
prečno na dan 19.709, kar pomeni, da so osnovni načrt
presegli za kar 19 odstotkov, delovnega pa za nekaj
Sanj kot pet. Maja bodo delali še deset delovnih dni,
ko da po sedanjih rezultatih ni bojazni, da ne bi
uspeli nakopati predvideno normo 347.850 ton. Sicer
pa so od 1. januarja do vključno 17. maja nakopali že
1,979.800 ton premoga, v času, ko to poročamo pa so že
presegli dva milijona ton. Ti rezultati pa so vidno boljši
od lanskih dosežkov v istem času.
TV
RAZSTAVA KAMP OPREME
Tudi letos je Tkanma Celje - TOZD Maloprodaja prip"^!.
vila tradicionalno razstavo kamp opreme. Namen razstav'^'
praktično prikazati funkcionalnost opreme na prostem. ^.
je v prodajalnah, kjer to opremo prodajajo, nemogoče, i"^^
seznaniti potrošnike s svojo ponudbo. Razstavo, ki je odp
do 22. maja, si lahko ogledate pri Ingradovem kegljiš^^j,
ftjp ~     "^^^ ^^^^
NOVI TEDNIK - Stranj
Bruno Celcer
Martin Gilžvert
Tatjana Tutek
Slavica Založnik
DELO DELEGACIJ V KONUSU
OGLASNA DESKA ŠE NI DOVOU!
Od zanimanja in zavzetosti ljudi Je vse odvisno
»Delavci so še kako krepko poveza-
ni z delom delegatov pri stvareh, ki jih
neposredno zanimajo,« pravi Martin
Gilžvert, delegat za skupščine samou-
pravnih interesnih skupnosti iz te-
meljne organizacije Umetno usnje v
konjiškem Konusu ob eni izmed sla-
bosti, ki se je v preteklem mandatnem
obdobju v Konusu pojavljala. Ne do-
volj dobra povezanost delegatov z nji-
hovo bazo resnično ni bila odvisna le
od delegatov.
»Delavci bi se morali sami bolj zani-
mati, pokazati več resnosti in poskuša-
ti odločati, kadar lahko.« Tako je pove-
dala vodja delegacije za SIS iz temelj-
ne organizacije KOKO, Slavica Založ-
nik, Bruno Celcer, vodja konference
za zbor združenega dela iz Coterma pa
je dodal, da o gradivih, ki jih prejema-
jo delegati, cesto razpravljajo vsi de-
lavci, a mora biti stik med njimi in
delegati še trednejši. Tudi referentka
za samoupravo Tatjana Tutek je ob
poudarku, da je bilo v preteklem man-
datnem obdobju opravljen velik korak
naprej, še dodala, da je le veliko odvi-
sno od ljudi, ki pa včasih ne ravnajo
dovolj odraslo, dovolj odgovorno.
Gotovo njihova mnenja drže, saj so
bili delegati v preteklem delegatskem
obdobju in so delegati tudi sedaj, nji-
hove besede pa potrjuje tudi analiza
dela delegacij, ki so jo v Konusu pri-
pravili ne le zato, da bi vedeli, kakšno
je delo bilo, temveč da bi slabosti od-
pravili, pa tudi, da so lažje izvolili dele-
gate, ki svoje dolžnosti opravljajo se-
daj. Ugotovitve pa gotovo niso značil-
ne le za delegacije v Konusu in njihovo
delo. S podobnimi dosežki in slabost-
mi bi se srečali tudi drugje - če bi
analizo naredili.
Delegacije za zbor združenega dela
so se pred vsako skupščino redno se-
stajale in obravnavale dokaj razumlji-
vo napisana gradiva. Predlagajo pa, da
bi morali delavci aktivneje sodelovati
pri odločanju, predvsem v postopkih
oblikovanja in priprave posameznih
predlogov za odločitve, ne le pri potr-
jevanju sklepov na skupščinah. K laž-
jemu in boljšemu delu delegacij je pri-
pomogla tudi konferenca delegacij na
ravni delovne organizacije. Na njej so
se redno sestajali vsi predsedniki dele-
gacij in uskladili svoja mnenja in pri-
pombe.
Žal delegacije za samoupravne inte-
resne skupnosti niso delale tako dobro
kot delegati za zbor združenega dela.
Bolj so bile prepuščene same sebi, saj
na ravni delovne organizacije ni bilo
skupnega organa. Tudi imenovanje
strokovnih sodelavcev za posamezna
področja ni olajšalo dela, saj ta oblika
pomoči ni zaživela. No, v tem obdobju
bodo strokovnim sodelavcem poma-
gale tudi tri konference delegacij za
SIS. ki jih oblikujejo. To bo gotovo
preprečilo, da bi še v bodoče prihajali
delegati iz posameznih temeljnih orga-
nizacij na skupščine z zelo različnimi
stališči.
Še dve slabosti velja omeniti. Prav-
zaprav se je še najbolj zatikalo pri ob-
veščanju. Ponekod vsa gradiva za
skupščine izobesijo na oglasno desko
obenem s spiskom imen delegatov, ta-
ko da je možno neposredno razpravlja-
nje z delegati in s tem tudi pretok in-
formacij od delegata do delegatske ba-
ze. V večini primerov pa tega pretoka
ni, včasih tudi zaradi nezanimanja in
nedoraslosti delegatov, pa tudi neob-
veščenosti, če se sej delegacij ne ude-
ležujejo. Sicer pa so v Konusu uvelja-
vili tudi objavljanje delegatskih vpra-
šanj in odgovorov, postavljenih na
skupščini za zbor združenega dela, v
internem glasilu. Za samoupravne in-
teresne skupnosti to doslej ni bilo mo-
goče, ker prepozno prejemajo zapisni-
ke in sklepe, sprejete na sejah.
Marsikatero težavo delegatov bi bilo
mogoče prebroditi tudi s stalno pove-
zanostjo med delegacijami in družbe-
nopolitičnimi organizacijami v temelj-
nih organizacijah. Osnovne organiza-
cije sindikata in Zveze komunistov ne
bi smele zgolj občasno ocenjevati dela
delegatov, pač pa bi se morale tvorno
vključiti v njihovo delo tudi pri usmer-
janju in pomoči pri oblikovanju stališč
in predlogov. Po novih predlogih bodo
vključeni tudi v delo konferenc dele-
gacij.
Ne glede na slabosti, proti katerim
se v Konusu še bore, pa je bilo nareje-
nega ogromno.
Slavica Založnik: ^>V začetku ljudje
dela delegacij niso resno jemali, zla-
sti, ker so menili, da se njihovo mne-
nje ne upošteva. Potem pa je bilo za-
nimanje vedno večje.«
Bruno Celcer: »Delegatskih vpra-
šanj je vedno več, zlasti na skupšči-
nah, o gradivih pa vse bolj pogosto
razpravljajo vsi delavci.«
Martin Gilžvert: »Samoiniciativ-
nosti še manjka. Ljudje, ki jim je
vseeno, kje živijo in delajo, niso pra-
vi občani in delavci.«
Tatjana Tutek: »Analiza nam je po-
kazala pot naprej. Ce bomo na njej
uspeli, je odvisno največ od zavzeto-
sti delavcev.«
MILENA B. POKLIC
KURIRČKOVA
TORBICA V
OBČINI LAŠKO
Letošnja Kurirčkova
pošta bo v občino Laško
prispela danes ob 10. uri,
ko jo bodo kurirji iz
Hrastnika na Belovem
predali laškim pionirjem.
Pot bo potekala večino-
ma po kurirskih poteh iz
narodnoosvobodilne bor-
be. Kurirčkova pošta se
bo v občini Laško mudila
do srede, 26. maja, ko jo
bodo pionirji predali vrst-
nikom iz občine Sevnica.
V potek Kurirčkove po- "|
šte se bodo v občini La-
ško vključili vsi pionirski
odredi, pomoč pa so jim
ponudili borci in rezervni
Vojaški starešine.
Kurirčki iz Laškega bo-
do torbico prepeljali z de-
snega na levi breg Savi-
nje s čolnom. Prav tako jo
bodo kurirji iz Zidanega
niosta prepeljali preko
Save in jo predali rade-
§kim vrstnikom. Radeški
kurirji pa bodo torbico
Zopet prepeljali preko Sa-
in jo predali Sevniča-
nom.
M. A.
RAZSTA VA V DOMU JNA
VSTAJA V JUGOSLAVIJI
Vse, kar imamo, Je vezano na boj
Muzej revolucije Celje,
Muzej revolucije narodov in
narodnosti Jugoslavije iz
Beograda in dom JNA Celje
pripravljajo razstavo z delov-
nim naslovom Vstaja v Jugo-
slaviji 1941. Bogato slikovno
in tekstovno gradivo obsega
več kot 700 eksponatov v
črno beli in bar\'ni tehniki,
vizualno opremljeno in loče-
no po obdobjih, ki prikazuje
boj jugoslovanskih narodov
za nov družbeni red. Ta zani-
miva razstava se bo na svoji
poti po Jugoslaviji in tudi
inozemstvu, za 10 dni ustavi-
la v Celju. Ob priložnostnem
kulturnem programu jo bo-
do odprli v petek, 21. maja
ob 13. uri. Slavnostni govor-
nik bo Emil Roje.
Tematska razstava na naj-
bolj neposreden način pred-
stavlja gledalcu lik in delo
KPJ, njeno povezanost s ši-
rokimi ljudskimi množicami
in predstavlja zgodovinsko
izročilo njenega nastanka,
razvoja in borbe v času med
dvema svetovnima vojnama,
čas  socialistične  izgradnje
ter neodvisne in neuvrščene
Jugoslavije. Koncept razsta-
ve je zasnovan na Titovi zgo-
dovinski oceni 1941. leta:
»...vse kar je v nizu teh let
vzniklo lepega in velikega v
naši domovini, je vezano na
leto 1941: celo naše življenje,
vse kar imamo in kar gradi-
mo sebi in za kasnejše gene-
racije.«
Vsebina razstave je razde-
ljena na tri dela. Uvod pred-
stavlja nastanek komunistič-
ne partije, o njenem razvoju
in delu pod ilegalnimi pogoji
in prihod tovariša Tita na če-
lo partije. Nato je prikazan
enovit boj jugoslovanskih
narodov in narodnosti v bor-
bi proti fašizmu in pripravah
za revolucionarni boj. Osred-
nji del razstave je posvečen
jubileju vstaje jugoslovan-
skih narodov od julija do ok-
tobra 1941. Prikazane so
prve borbe, ilegalne akcije in
diverzije ter pozivi partije na
boj.
Posebno, prav tako zani-
mivo poglavje pa skozi foto-
grafijo govori o Jugoslaviji
od leta 194."^ do 1981.
To bogato gradivo bo prav
gotovo dobrodošla pomoč
pri spoznavanju naše mlajše
zgodovine najmlajšim rodo-
vom, torej učencem srednjih
in osnovnih šol, ki bodo sko-
zi ta pregled dobili nazorno
predstavo boja jugoslovan-
skih narodov za naš danes in
jutri.
tednikov intervju
VSI SMO
SOODGOVORNI
2e vrsto let je v delo občin-
ske zdravstvene skupnosti v
Celju aktivno vključen Alojz
Potočnik, ki je bil v prete-
klem mandatnem obdobju
predsednik izvršilnega od-
bora. Njegove izkušnje in
poznavanje dela občinske
zdravstvene skupnosti je bo-
gato, v tem mandatnem ob-
dobju pa jih bo uporabljal
kot delegat. Z njim sem se
pogovarjala o dosežkih in te-
žavah zdravstvene skupnosti
v preteklem obdobju, iz ka-
terih v precejšnji meri izha-
jajo sedanje naloge.
Tovariš Potočnik, za
vami je bogato delo v ob-
činski zdravstveni skup-
nosti v Celju. Kako oce-
njujete njeno delo v pre-
teklem mandatnem ob-
dobju?
»V času prvega mandatne-
ga obdobja, ko smo občinske
zdravstvene skupnosti šele
ustanovili, smo pričeh ra-
zmišljati o izboljšanju osnov-
nega zdravstvenega varstva.
Takrat smo se veliko dogo-
varjali in planirali, v drugem
mandatnem obdobju pa smo
storili že več konkretnih ko-
rakov naprej k reševanju
prostorskih težav in drugih
potreb. Tako smo v tem času
zgradili zdravstveni postaji v
Vojniku in v Štorah in obno-
vili del zdravstvenega doma
v Celju.« Gotovo so pri-
merni prostori pomemb-
ni za izvajanje zdrav-
stvenega varstva, a niso
edini pogoj, da je to tudi
uspešno?
»Seveda. Takoj za prostori
so pomembni kadri, ki v njih
delajo. S primerno štipendij-
sko in potem kadrovsko po-
litiko smo uspeh zagotoviti
za potrebe Celja zadovoljivo
število zdravstvenih delav-
cev. Zanje smo zagotovili tu-
di 11 stanovanj. Poleg opre-
me pa izstopa tudi nabava 9
vozil za potrebe reševalne
službe.«
Za vse to je bilo po-
trebno veliko sredstev.
Ali so sredstva, ki smo
jih   zbrali   v   občinski
zdravstveni skupnosti v
Celju zadoščala za vse
potrebe?
»Res smo v tem obdobju
zbrali preko 2 milijardi di-
narjev. V tem času pa so na-
rasle potrebe po sredstvih za
zdravstveno varstvo, prav ta-
ko tudi za denarna nadome-
stila - vemo, da stalež bolnih
vztrajno narašča. Za skupni
program smo namenili nekaj
manj sredstev, bili pa so še
izdatki za potrebe SLO, za
pospeševanje izvoza, za sa-
nacijo zdravstvene
službe...«
Kako pa se je v tem ča-
su  spreminjalo  število
uporabnikov?
»Število uporabnikov se je
v   tem  času  povečalo  od
85 234 na 93 544. Povečalo se
je število zaposlenih in upo-
kojencev ter njihovih dru-
žinskih članov, upadlo pa je
število kmečkih zavarovan-
cev.«
Delo v občinski zdrav-
stveni skupnosti je bilo
pestro in bogato. Kako
pa so se vanj vključevali
delegati?
»Delegati uporabnikov so
se saj udeleževah in pogosto
razpravljali, njihove razpra-
ve pa so bile tudi vsebinsko
bogate. Nismo in ne moremo
pa biti povsem zadovoljni z
delegati izvajalcev, saj so bi-
le njihove seje skupščin po-
gosto nesklepčne. Sploh je
bila udeležba problematič-
na: v letu 1978 je bila 66 od-
stotna, v letu 1979 64, v letu
1980 60, v letu 1981 60 odstot-
na in na prvi seji v letu 1982
le 54 odstotna. Vsekakor bo
potrebno v Zdravstvenem
centru Celje za novo man-
datno obdobje vložiti več na-
porov v izboljšanje delova-
nja delegatskega sistema, pa
naj gre za prisotnost ali raz-
prave na sejah.«
Ne dovolj dobro delo
delegatov izvajalcev pa
v tem času ni bila edina
slabost, kajne?
»Na nekaterih drugih po-
dročjih tudi ne moremo biti
zadovoljni. Svobodna me-
njava dela se še ne izvaja ta-
ko, kot bi se morala. Kljub
temu, da smo na skupščinah
sprejemali vsebinske opre-
delitve in se dogovorili tudi
za roke, ni šlo, kot bi moralo.
To je očitno tudi letos, ko
kljub zgodnjemu začetku
menjava dela že spet kasni.
Res so še nekateri odprti
problemi, vendar jih je po-
trebno razrešiti.
Poleg tega je še vedno
neusklajen poslovni oziroma
ordinacijski čas, dogovorjeni
vsebinski ukrepi od delitve
dela, zmanjšanja bolnišnič-
nega zdravljenja in zmanjša-
nje staleža bolnih, se prepo-
časi uresničujejo. Še vedno
nismo uskladili porabe sred-
stev v zdravstveni službi z
zbranimi sredstvi v skupno-
sti, pa tudi na področju med-
sebojnih odnosov med upo-
rabniki in izvajalci še ni vse
kot bi moralo biti. Doseči bi
morali, da bi sklepe, ki jih
sprejmejo v samoupravnih
organih skupnosti spoštova-
li in izvajali.
Pred samoupravnimi orga-
ni pa je letos še pomembna
naloga na področju dopolni-
tve samoupravnih sporazu-
mov, srednjeročnega plana,
delitve dela znotraj Zdrav-
stvenega centra, kot tudi
sprejemanje samoupravnega
sporazuma o pravicah in ob-
veznostih.
Nalog je veliko, prepričan
pa sem, da jih je moč uresni-
čiti, če se bodo le tako upo-
rabniki kot izvajalci zavedali
ne le zgolj pravic ampak tudi
dolžnosti« MILENA B. PO-
KLIC
GOMILSKO
KRAJANI PRAZNUJEJO
v teh dneh se na Gomilskem vrstijo številne prireditve v
počastitev krajevnega praznika. Poleg športnih tekmovanj
je treba omeniti jutrišnji koncert mešanega in dekliškega
zbora Kulturno-prosvetnega društva z Gc milskega, ki bo ob
20. uri v domu krajanov. V nedeljo ob deveti uri pr bo
slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti.
J. V.
št. 20 - 20. maj 195^
PRIZNANJA OB DNEVU
VARNOSTI
Na osrednji proslavi ob Dnevu varnosti in družbene samo-
zaščite, ki je bila v celjskem Narodnem domu s kulturnim
programom in promenadnim koncertom, so podelili tudi
več priznanj ter odlikovanj delavcem, zaposlenim v različ-
nih službah Uprave za notranje zadeve.
Predsedstvo SFRJ je odlikovalo za posebne zasluge na
področju javnega delovanja, ki pomeni prispevek k sploš-
nemu napredku države oz. za delo, ki je posebnega pomena
za napredek države v drugih družbenih dejavnostih, delavce
za notranje zadeve itd.
Red dela s srebrnim vencem: ALOJZ BOZiC, IVAN BRI-
NOVSEK. DANIJEL MLINARIC, IVAN ROBACER, JOZE
SKOBERNE in JANEZ ZUPANCIC. Medaljo dela je dobila
TILKA KOKOT!
Zvezne plakete varnosti so prejeli: VALERIJA BER-
NARD, MAKS GERMOVŠEK, FRANC KOBALE. IGNAC
MACUH in IVAN PAJEK (vsi iz Celja).
Zlati znak zaslug za varnost je prejel JANEZ POGLA-
JEN, upokojeni delavec ONZ.
Srebrni znak zaslug za varnost so dobili JULIJ FLISAR,
OTMAR MAJCEN, NIKOLAJ MALUS in J02E MAST-
NAK, vsi iz Celja.
Bronasti znak zaslug za varnost pa so dobili IVAN BRI-
NOVSEK, MILAN ES, CIRIL PIRC, STANE SORgAK in
JOŽE ČEH, vsi iz Celja.
Pismeno so bili pohvaljeni STANKO BERGLEZ, MAR-
JAN HARTL, MILAN HIŽAK in GABRIJELA SKA-
LICKY, vsi iz Celja.
V ostalih občinah celjskega območja pa so ob Dnevu
varnosti in družbene samozaščite dobili priznanja: plaketo
varnosti STANE ANCELJ, upokojeni delavec ONZ v ob-
čini Šmarje. Plaketo organov za notranje zadeve: ANTON
MODRIJANClC, upokojeni delavec ONZ v občini Mozirje,
KAREL MENDOT, upokojeni delavec ONZ v občini Šent-
jur pri Celju in Delovna organizacija Konus v Slovenskih
Konjicah. Znak »hrabro dejanje« sta prejela JOZE BAJDA,
skladiščnik TGO Gorenje v Titovem Velenju in JANEZ
VITANC, šofer Skupščine občine Žalec. Srebrni znak za-
sluge za varnost: JOŽE KNEZ iz PM v Titovem Velenju in
IVAN SIMUNIC iz PM v Šmarju pri Jelšah. Bronasti znak
zaslug za varnost: FRANC BEVC iz PM Šentjur, JOŽE
KOTNIK iz PM Laško, PETER ŠOLAR iz PM Žalec, Služba
zavarovanja TGO Gorenje Titovo Velenje in OTO ZA-
VERLA, vodja službe zavarovanja TGO Gorenje Titovo Ve-
lenje.
Pismena pohvala organov za notranje zadeve: ZDENKA
BIDERMAN iz PM Laško, JOŽE GOLOB iz PM Slovenske
Konjice, SAVO STOJANOVIC iz PM Radeče, MIHAEL
VOLMUT, FRANC VUK in MILENA ZUPANCIC, vsi iz
Titovega Velenja. Zlato značko za 30 let dela so dobili:
ALOJZ KARIŽ, SLAVICA KLANJSEK, FANIKA KOSI in
IVAN STOPINŠEK, vsi iz Celja. Srebrno značko za 20 let so
dobili: JOŽE KNEZ iz PM Titovo Velenje, ALOJZ KORO-
ŠEC iz PM Celie, JANEZ LEBAR iz PM Slovenske Konjice
in VERA SELCAN iz UNZ Celje. Bronasto značko za 10 let
so dobili: DUSAN ANTOLOVIČ iz UNZ Celje, FRANC
BEVC iz PM Šentjur, PAVEL BUKOVAC iz PM Laško.
MILAN FELDIN iz OM Rogaška SlaUna, IVICA JAZBEC iz
PM Celje, STANE KEJŽAR iz PM Slovenske Konjice,
VINKO KODRIC iz OM Vojnik, EDO MLAČNIK in MAR-
JAN PLANINSEK oba iz PM Šentjur, BORIS PODBRE-
GAR iz UNZ Celje, JANEZ POTOČNIK in MILAN SELAN
iz PPM Celje, MARIJA URŠIC iz PM Šentjur, JANEZ ŠMI-
GOC iz OM Vransko, DRAGO VORNŠEK iz PM Žalec,
BREDA ZORIN iz OM Rogaška Slatina in ZVONE ZU-
PANC iz PPM Celje.
TONE VRABL
PRIREDITVE MLADIH V
OBČINI CELJE
Mladina v občini Celje se je tudi letos skrbno pripra-
vila na pripreditve ob 25. maju, Dnevu mladosti.
Prireditve v počastitev praznika mladih se bodo pri-
čele že v petek, 21. maja, ko bodo učenci Tehniške
srednje šole izvedli tradicionalno akademijo z bogatim
kulturnim in športnim programom. Akademija se bo
pričela ob 17. uri v dvorani TSC Celje.
Sobota, 22. aprila, bo v znamenju kresovanj. Mla-
dinci bodo v vseh krajevnih skupnostih občine ob 20.
uri zanetili kresove, ob njih pa izvedli kulturno-za-
bavne programe. Osrednje kresovanje bo istega dne,
ob isti uri, na Gričku. V soboto bodo mladi v krajevni
skupnosti Teharje izvedli veliko lokalno delovno ak-
cijo. Brigadirji bodo delovni dan izkoristili tudi za
srečanje s krajani in mladimi iz te krajevne skupnosti.
Osrednja prireditev ob Dnevu mladosti bo v občini
Celje 24. maja ob I7. uri v dvorani Golovec. Na sveča-
nosti s kulturnim programom, bo OK ZSMS Celje
podelila Plakete mladosti in zlate Kidričeve bralne
značke, ter na svečan način obeležila sprejem celjskih
pionirjev v mladinsko organizacijo.
25. maja, na sam praznik, se bo na športnem sta-
dionu Boris Kidrič, ob 15. uri, pričela pionirska atlet-
ska ohmpiada.
Pestrih kulturno^zabavnih prireditev bo ob prazniku
mladih v občini Celje veliko. Seveda pa, poleg omenje-
nih prireditev, pripravljajo svečanosti tudi na šolah,
delovnih organizacijah, skratka, povsod, kjer mladi
delajo in živijo.
_..,.^x_.,..-................................^M.A,,
35-LETNI JUBILEJ
ŠOŠTANJSKIH
UPOKOJENCEV
Društvo upokojencev Šoštanj, ki združuje kar 780
članov iz krajevnih skupnosti Šoštanj, Skorno-Florjan,
Bele vode, Lukovica, Topolšica, Gabrke, Ravne in Za-
vodnja, bo v nedeljo proslavilo 35-letnico svojega delo-
vanja.
Svečana proslava, združena z letno konferenco, bo v
nedeljo 23. maja. Ob 9. uri bo zbor na Trgu bratov
Mravljakov, kjer bo ogled prenovljenega doma društva
upokojencev in sprejem udeležencev ter gostov. Po
ogledu se bodo odpravih v obrat družbene prehrane
šoštanjskih termoelektrarn, kjer bo ob 9.30 svečana
proslava ob jubileju. Poleg poročila predsednika Miha
Hliša o delovanju društva v preteklem letu, bo dolgo-
letni družbenopolitični delavec Miloš Volk podal še
kroniko o ustanovitvi in 35-letnem delovanju društva.
Na proslavi bo v kulturnem delu programa sodeloval
mešani pevski zbor šoštanjskih upokojencev in delav-
ska godba »Zarja« Svobode Šoštanj. Ob tej prihki bo
društvo podelilo tudi plakete in priznanja najzasluž-
nejšim članom društva za njihovo dolgoletno in požr-
tvovalno delovanje.
Pokroviteljstvo nad proslavo ob visokem jubileju je
prevzel kolektiv šoštanjskih termoelektrarn.
V. K.
V BESEDI IN SLIKI
LOKALNE DELOVNE AKCIJE
V velenjski občim so imeh minulo soboto več lokalniii
delovnih akcij. Mladi iz več osnovnih organizacij so se
zbrali kar na treh deloviščih. V nasadu jablan na območju
Turna pri Titovem Velenju so delali pri melioracijskih
delih, več kot šestdeset jih je kopalo jarke za vodovod pri
velenjskem gradu in v krajevni skupnosti Ravne. Na sliki:
Pri kopanju jarkov za vodovod pri velenjskem gradu.
T. TAVČAR
TUDI PTIČI POTREBUJEJO HRANO
Društvo za varstvo in vzgojo ptic v Celju je v preteklem
letu doseglo pomembne uspehe. Za svoje ljubitelje so
prejeli vrsto nagrad in priznanj na republiškem in držav-
nem tekmovanju, ki je bilo decembra lani v Celju. Praznih
rok niso ostali niti na svetovnih tekmovanjih v Franciji in
Belgiji V zadnjem času pa se ljubitelji ptic srečujejo s
problemom hrane za ptice. Krmila so vedno dražja in
vedno težje jih je dobiti. Zato je ogrožena množična vzgoja
ptic v domačem okolju in tudi varstvo ptic, ki živijo v
naravi. To so osnovne ugotovitve z občnega zbora Druš-
tva, ki je bil prejšnjo soboto.
Člani društva so na zboru razrešili dosedanji upravni
odbor in vodstvo društva ter izvolili nove organe. Ob tej
priložnosti so podelili priznanja organizacijam, ki so pri-
pomogle k boljšemu delu društva in najaktivnejšim čla-
nom društva. VYl
IVU GABELIČU V SLOVO
Valovi življenja Iva Ga-
heliča so za vedno utihni-
li, niso pa utihnili valovi
njegovega modrega Ja-
drana in pesem galebov,
ki ga je spremljala na nje-
govem zadnjem potova-
nju od Splita do Hvara v
Vrbovško, kjer bo njegov
poslednji dom - njegov
zavičaj.
Rodil se je pred 69 leti v
Vr bovški na Hvaru in v
družini je bilo pet visokih
in krepkih fantov. V do-
mačem kraju ni bilo za
vse zaslužka, zato so mo-
rali trije fantje v svet,
med njimi tudi Ivo. Pri
svojem stricu se je izučil
gostinskega poklica, obe-
nem pa si je pridobil po-
trebno vzgojo in napotke
za življenje. Ivo se je do
konca svojih dni zvesto
držal te poti - poti pošte-
nja, skratka, ohranil je
svoj plemeniti značaj, ki
ga je spremljal vse življe-
nje.
In ko so se zgrnili temni
oblaki nad našo domovi-
no, Ivo ni stal ob strani.
Po osvoboditvi ga je za-
nesla pot v Celje. Družini,
ki si jo je ustvaril, je bil
dober mož in oče. Hčerki
je pomagal do akadem-
ske izobrazbe, s svojim
plemenitim značajem pa
si je v našem mestu pri-
dobil veliko iskrenih pri-
jateljev. Lahko bi odšel
na tuje za boljšim kru-
hom, a je rekel - ne.
Čeprav so njegove misli
pošto bile v rodni Vrbov-
ski ob sinjem morju, je
Celje postalo njegov dru-
gi dom. Bil je član Druš-
tva upokojencev in se tu-
di tu med upokojenci do-
bro počutil.
Pesem valov Jadrana je
večna, let galebov prav
tako, spomin na dragega
prijatelja in tovariša tudi
ne bo zbledel v naših
srcih, saj si bil ves naš in
imeli smo te radi. Počivaj
v miru v svojem rojstnem
kraju, ki si ga tako ljubil.
PRIJATELJI
CELJE: IZ PESMI ZRASLO
PRIJATELJSTVO
Pevke in pevci mešanega pevskega zbora France Prešeren ]
iz Celja so bogatejši za številne prijateljske vezi, ki so jih'
povezale s člani pevskega zbora »Petar Zoranič« iz Zadra. i
Mešani pevski zbor iz Zadra je bil v gosteh v Celju v času I
od 14. do 16. maja, v tem času pa so jim skušali gostitelji]
predstaviti čim več naših naravnih in zgodovinskih značil-i
nosti, za kar pa so jim gostje oddolžili predvsem s pesmijo. S \
koncertom so se predstavili v soboto v celjskem Narodnem:
domu in v nedeljo v zdraviliški dvorani v Rogaški Slatini.
Pod vodstvom dirigenta Antuna Doličkega so pevci poleg
pevskega izročila drugih narodov pričarali zlasti dalmatin-
sko in medimursko melodiko, pa tudi slovensko. Zbor, ki
sodi med najboljše zbore v SR Hrvaški in bo letos sodeloval
tudi na Niških svečanostih, je bil za naše poslušalce prijetna
osvežitev, saj njihov način podajanja zborovske pesmi pri
nas ni običajen.
Poleg pristnih pevsko-prijateljskih odnosov, ki so se v
treh dneh razvih, so člani zbora Petar Zoranič navdušile
predvsem lepote Logarske doline. Pevci, ki doslej Slovenije,
še niso obiskali, so povedali, da je bilo srečanje z njo nepo-
zabno doživetje. Ne le z besedami, tudi s slovensko pesmijo,
v kateri so se pridružili domačinom in svojim sopevcem, ki
so jo nekateri kar presenetljivo dobro poznali, so to potrdili.
»Na svidenje v Zadru!« pa je bil pozdrav ob slovesu, saj
bodo člani MPZ France Prešeren septembra njihovi gostje.
MBP
KNJIŽNICA V VOJNIKU
25. maja bo Knjižnica Edvarda Kardelja Celje v Vojniku
odprla svoj oddelek v prenovljenem I. nadstropju nekda-
njega zdravstvenega doma, na Kerševi 8. Otvoritev bo ob
17. uri ob kulturnem programu vojniškega društva France
Prešeren. Ob tej priložnosti bo na ogled tudi manjša raz-
stava Kardeljevih del.
Po presehtvi bo oddelek knjižnice za bralce odprt kot
doslej. Kasneje pa k oddelku knjižnice načrtujejo še uredi-
tev čitalnice, kar bo nova pridobitev za krajane Vojnika.
MP
6. stran - NOVI TEDNIK
ČLOVEK
ČLOVEKU... KAJ?
Hladinovi s Partizanske 23 v Celju so se
vsake spomladi razveselili trtinih vilic in jese-
ni obilnih grozdnih sadežev, ki so zrasli iz
tridesetih trt v najlepših letih rodnosti.
Letos grozdja ne bo, kajti Hladinova sta
nekega majskega jutra našla svoj »vinograd«
uničen. Gre dobesedno za zločin, ko je nekdo,
brez kakršnega koli razloga, požagal vseh tri-
deset trsov. Kaj se skriva za tem in podobnimi
dejanji uničevanja? Dovolj tehtna snov za
globlja razmišljanja.
M. A.
§t 20 - 20. ma| 1982
NOVI TEDNIK - »tran 7
VOJAK V TITOVI GARDI
ODGOVORNO, ČASTNO IN LEPO
Zdaj vojak Dušan Čretnik Je tudi športnik in glasbenik
Ko je 6. oktobra lani za-
pustil dom v Libojah in
odšel na opravljanje naj-
svetejše dolžnosti vsake-
ga fanta v naši domovini
- služenje vojaškega ro-
ka, je vedel samo eno: pe-
ljati se moram do Beo-
grada, tam izstopiti in
poiskati vojašnico, kate-
re oznaka je bila na spre-
mnem pismu.
Vlak je odpeljal proti
Beogradu...
Dušan  Cretnik:   »Selei
ob prihodu pred vojašni-
co sem uvidel, kam sem
prišel. Prišel sem v Titovo :
gardo!«
Kakšni so bili prvi ob-
čutki?
Dušan Cretnik: »Zani-
mivo, da sploh ne kot bi
bil ,nov' vojak! Izreden
sprejem, vsi enaki!«
Kdaj si izvedel, kam si
prišel?
Dušan Cretnik: »Po
treh dneh so mi novi prija-
telji vojaki povedali, da
sem prišel v četo, ki ima
za časa služenja vojaškega
roka kot glavno skrb in
nalogo držati častno stra-
žo ob grobu tovariša
Tita.;<
Kako si to sprejel?
Dušan Cretnik ob tem
vprašanju ostane tih (tak-
šen je vedno, kajti besede
gredo težko iz njega, delo
pa mnogo bolj!), vendar se
mu z obraza vidi, da je več
kot samo ponosen, kar
mu je bilo zaupano. Po te-
meljitih vajah za držanje
častne straže (to traja ne-
kaj mesecev, kajti vse je
treba do najmanjše po-
drobnosti izdelati! Tu ni
improviziranja!) je prvič
stal ob grobu tovariša Tita
2. aprila!
Dušan Cretnik: »Vsakih
petnajst minut se menjuje
straža, ki jo sestavljajo
štirje vojaki. Posebej za-
htevna je izpeljava menja-
ve straže, še bolj samo
straženje. Nekateri so celo
mislili, da na straži niso
»živi« vojaki. Na steni
»imaš« točko in vanjo ne-
premično, popolnoma
mirno, brez najmanjšega
premikanja gledaš 15 mi-
nut ... Mimo se pomikajo
tisti, ki so se prišli poklo-
niti tovarišu Titu.«
So »skrivnosti« ob teh
straženjih...
Dušan Cretnik: »Ne.
Kadar smo na straži, traja
cel ciklus deset dni. Po
opravljeni straži 15 minut
smo deset ur prosti, to pa
pomeni, da opravljamo
druga dela, lahko pa napi-
šemo tudi pismo, kajti v
tistih desetih dneh ne mo-
remo nikamor, niti ne
smemo dobivati obiskov.
Tudi ne staršev.«
Kako se počutiš po pet-
najstih minutah stanja
ob grobu Tita?
Dušan Cretnik: »Ves si
moker! Na prvih stražah
so se nam kljub nekajme-
sečnim pripravam začela
tresti kolena. Vendar si
moral vztrajati! Po vsa-
kem stražarjenju se stuši-
ramo, sveže oblečemo.«
Vsak ne more služiti
vojaškega roka v Titovi
gardi...
Dušan Cretnik: »Med
drugim je tudi pogoj viši-
na vojaka, ki mora biti
med 180 ir 185 cm!«
Dušan Cretnik iz Liboj v
uniformi vojaka Titove
garde
Sicer pa je tudi poleg te-
ga Dušan polno zaposlen,
kar pa mu ni težko, saj je
trdega dela in učenja va-
jen že od doma. Tako igra
trobento v vojaškem an-
samblu (to je igral že vrsto
let v godbi na pihala v Li-
bojah, sicer pa je domala
celotna Cretnikova druži-
na glasbeno navdahnje-
na!), zraven pa še poje.
Tesni prijatelji, ki so se spoznali v vojski: (od leve
proti desni) Dušan Cretnik, Dragan Matišič ix Trav-
nika in Novica Mladenov iz Skopja
Za zmago v vojaškem mnogoboju sprejema Dušan Cretnik priznanje iz rok stare-
šine majorja Miroslava Filipoviča (desno).
Dušan med tekmovanjem v vojaškem peteroboju, ki
je najtdja vojaška disciplina
Med drugim je z ansam-
blom nastopil tudi na kvi-
zu svoje enote.
V glasbeni svet je za-
šel...
Dušan Cretnik: »Ko mi
je bilo devet let! Na smu-
čiščih ob liboj ski vlečnici
me je srečal pokojni
Franc Kovač, velik glas-
beni zanesenjak. Rekel je.
fant dobre zobe imaš za
trobento! Pa sem začel in
tudi  opravil tri letnike
glasbene šole.«
Šport...
Dušan Cretnik: »Že
pred odhodom v vojsko
sem se ukvarjal s špor-
tom, še posebej rokome-
tom, smučanjem in Ju-
dom. V vojski smo po šti-
rinajstih dneh opravili
preizkuse, koliko je kdo
telesno, fizično in kondi-
cijsko sposoben. Pokazal
sem veliko in določili so
me za najtežjo vojaško
športno disciplino ~ voja-
ški mnogoboj, to je pleza-
nje po vrvi, skok v dalja-
vo, metanje bombe v cilj,
vojaške prepreke in tek
na 2000 metrov, seveda
vse v domala popolni vo-
jaški opremi, kar še otež-
koča nastop. Postal sem
prvak!«
Pred vojsko...
Dušan Cretnik: »Pred
odhodom v vojsko sem
končal poklicno avtokle-
parsko šolo. Vse letnike
sem naredil z odličnim
uspehom. Potem sem
»preskočil« dva letnika in
končal strojno tehniško
šolo v Krškem, kjer so me
leta 1980 tudi sprejeli v
Zvezo komunistov.«
Pogovoru se je pridru-
žila mama Jerica: »Koli-
ko noči je dal skozi, da je
vse zmogel. Bil je resnič-
no izredno priden.«
Med zadnjim (nagra-
dnim)) obiskom, ko je na-
stal tudi naš zapis, je obi-
skal delovno organizacijo
Izletnik, kjer je bil pred
odhodom v vojsko zapo-
slen ...
Dušan Cretnik: >Oh\-
skal sem tozd Delavnice,
kjer so me izredno lepo
sprejeli ter vse pokazali,
kaj se novega pri njih do-
gaja. In dogaja se veliko!
Sprejel me je tudi direk-
tor tozd Delavnice Slavko
Tripič, ki mi je med dru-
gim govoril o gradnji no-
vih delavnic in kasnejših
boljših pogojih.«
Kam po vojski?
Dušan Cretnik je izstre-
lil kot iz topa: »Na delo,
ob njem pa še študij!«
TONE VRABL
KLUB KULTURNIH DELA VCEV
CELJA NA OBISKU V
LJUBLJANI
Klub kulturnih delavcev
Ivan Cankar iz Celja postaja
stičišče celjskega kulturnega
življenja. Klubski večeri niso
obiskani v takšni meri, da bi
lahko bili zadovoljni, vendar
je aktivnih članov vedno
več. Seveda pa se najraje
zberejo, kadar so na progra-
mu izleti in obiski kulturnih
prireditev izven Celja. Tako
je bilo tudi v soboto. Na
ogled predstave Travestija v
izvedbi teatra ITD iz Zagre-
ba, ki je gostoval v Cankarje-
vem domu v Ljubljani, je av-
tobus odpeljal okoli 50 ljubi-
teljev odrske besede iz Celja
in okolice. V programu je bil
poleg predstave zajet tudi
ogled retrospektivne razsta-
ve Jožefa Petkovška in ogled
Cankarjevega doma.
DANE DEBIC: Klub kul-
turnih delavcev opravlja po-
membno kulturno funkcijo,
ker povezuje kulturne delav-
ce, kakor tudi vse zainteresi-
rane za kulturno dejavnost.
Zapolnjena je praznina, ki
smo jo v Celju še kako čutili.
Srečanja s slovenskimi pisa-
telji in umetniki nam omo-
gočajo, da dobimo neposre-
den vpogled v kulturno
ustvarjanje v Sloveniji in
možnost primerjave. To lah-
ko trdimo tudi za organizira-
ne oglede razstav in predstav
izven Celja, ki so kot kaže
izredno zaželjeni. Upam, da
klub ne bo prenehal s svojo
dejavnostjo in da bo še vna-
prej deležen podpore Kul-
turne skupnosti in drugih
družbenopolitičnih institu-
cij.
SLAVKO PEZDIR: Orga-
nizirani obiski posameznih
razstav in predstav izven Ce-
lja nam omogočajo, da ne
ostajamo zaprti v občinske
meje. Informirajo nas o do-
gajanju v širšem prostoru.
Cankarjev dom nam v pri-
hodnje vsekakor ponuja še
obilo možnosti, vendar ne bi
bilo napak, če bi se kdaj na-
potili tudi v Maribor, Zagreb
ali preko meje. To je le vpra-
šanje organizacije in pravo-
časne propagande. Predsta-
va Travestija, ki smo jo imeli
priložnost videti, je izredno
gledališko učinkovita. Njena
največja vrednost je v žlaht-
nem komedijanstvu v naj-
boljšem pomenu besede.
Skratka, predstava je izre-
dno profesionalna, ni pa ino-
vativna.
DARINKA JOŠT: Kljub
temu, da imam v Ljubljani
veliko znancev, si le redko
vzamem čas za ogled kakšne
prireditve. Zato mi organizi-
rani ogledi razstav in pred-
stav veliko pomenijo. Nav-
dušil me je ogled Petkovško-
ve razstave, ker sem njegovo
delo poznala le po reproduk-
cijah. Vrsto njegovih slik
sem na novo doživela in ob-
čutila. Vsekakor gre zasluga
za prijetno doživetje tudi vo-
diču, ki nam je razlagal zav-
zeto in z osebno prizadetost-
jo. V predstavi me je najbolj
prevzela briljantna iera.
ANTON AŠKERC: Z de-
lom kluba kulturnih delav-
cev sem zelo zadovoljen, ker
išče nove oblike, da bi nam
približal sodobno kulturno
dogajanje. Predstava bi mo-
rala biti krajša, kajti človeko-
va zmožnost koncentracije
ima svoje meje. Menim pa,
da je predstava izredno pri-
merna za obiskovalce, ki ni-
so dovolj seznanjeni z zgodo-
vino. Odhajam z občutkom,
da bi moral predstavo videti
dvakrat.
MILENA JONTES: Uživa-
la sem. Vse je bilo krasno
pripravljeno, morda je manj-
kala le večerja. V predstavi
mi je bila všeč tako igra in
režija kot scena. Scena je bi-
la kot zanalašč za knjižničar-
je, samo da so nas učili dru-
gačnega ravnanja s knjiga-
mi. Všeč mi je bil tudi spo-
menik Ivana Cankarja, še
zlasti zato, ker sem spremlja-
la neposreden prenos ob nje-
govi postavitvi preko radia
in sem si predstavljala, da je
sestavljen iz samih traverz.
VILI EINSPIELER
NAŠA BESEDA V ŠENTJURSKI
OBČINI
Po krajih šentjurske občine že od 1. maja teče prireditev
mladih Naša beseda 82. Nastopi mladih se bodo vrstili do 21.
maja. Program letošnje Naše besede je pester, saj se mladi
predstavljajo z recitali, igrami, koncerti, lutkovnimi predsta-
vami in likovnimi deli.
Danes in jutri bodo še štiri prireditve, od skupaj 21. Popol-
dne ob 15. uri na Planini nastop otroških in mladinskih
pevskih zborov. Predstavili se bodo tudi recitatorji iz
osnovne šole Gorica pri Slivnici. Jutri ob 10. uri bodo učenci
iz osnovne šole Šentjur na Prevorju nastopili z igro Pravi
partizan. V Loki pri 2usmu pa bodo ob 11. uri učenci iz
Šentjurja uprizorih Trnuljčico. Otroci iz Loke pa bodo v'
gosteh na Kalobju z igrico Kraljevi kolački.
S to predstavo bo prireditev mladih Naša beseda skle-
njena.
MP
V ŽALCU BO SREČANJE
PIONIRJEV GASILCEV
HRVAŠKE IN SLOVENIJE
V Žalcu že dalj časa potekajo priprave na 15. srečanje
pionirjev gasilcev SR Slovenije in SR Hrvaške. Organizator
Občinska gasilska zveza, pod pokroviteljstvom Skupščine
občine Žalec in Juteksa Žalec, pripravlja to srečanje v čast
40-letnice zveze pionirjev Jugoslavije, 90-letnice rojstva
maršala Tita in 800-letnice mesta Žalec.
Sprejem mladih gasilcev obeh republik bo med sedmo in
osmo uro 30. maja pri novem gasilskem domu v Žalcu, kjer
bo najprej zajtrk, pol ure za tem pa zbor ter prihod na
stadion v Športnem parku, kjer bo pozdravni govor pokrovi-
telja, nato pa bo prijateljsko tekmovanje brez točkovanja in
določitve mest. Po končanem tekmovanju se bodo razdelili
v več skupin ter si ogledali znamenitosti Savinjske doline
(jamo Pekel, rimsko nekropolo v Šempetru...). Po kosilu,
približno ob petnajsti uri. bo na stadionu kulturni program,
ki ga bodo pripravili pionirji iz obeh republik, razdelitev
spominskih plaket in medalj. Kot nam je povedal predse-
dnik pripravljalnega odbora Franc Jelen so pripravo na to
srečanje potekale dobro in pri dosedanjem delu niso imeli
težav. Želijo le, da bi to srečanje najmlajših gasilcev bilo
temelj krepitve trdnih vezi bratstva in enotnosti Jugoslo-
vanskih narodov in narodnosti. Hkrati pa bo to prikaz te-
hnike in tehnologije gasilske dejavnosti.
TONE TAVČAR
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 20 - 20. majjigA^
LJUBEZEN
ŠTIRIH
POLKOVNIKOV
s to komedijo Petra
Ustinova se bodo člani tr-
noveljske Zarje predsta-
vili občinstvu na premieri
jutri zvečer. Predpremie-
ra tega dela pa je bila vče-
raj zvečer.
Gre za prvo uprizoritev
tega dela v Sloveniji na
amaterskem odru. Sporo-
čilo, ki ga predstava nosi,
nas včasih zabava, včasih
pa zresni do razmišljajo-
čega trenutka, a kljub
vsemu gledalca prip)elje
do tega, da mora sam
sprejeti zaključke in se
opredeliti za ali proti. De-
lo je režiral Štefan Zvižej.
V naslovnih vlogah pa se
predstavljajo: Dušan Ca-
fula, Brane Speglič, Dra-
go Tumšek in Srečko
Centrih.
MP
IZŠEL JE CELJSKI ZBORNIK
PRISTEN ODRAZ OBMOČJA
Dobrodošla strokovna, znanstvena in kulturna vsebina
v nakladi 800 izvodov je
pred dnevi izšel Celjski
zbornik za obdobje od 1977
do 1981. Njegova sporočil-
nost, vsebina in namen so
odraieni že na naslovni
strani s sliko celjskega sli-
karja Avgusta Lavrenčiča
»Lapidarijci«.
Pred tremi desetletji se je
rodil prvi zbornik. Tedaj je
njegov izid obeležil 500-letni-
co, odkar je Celje dobilo
mestne pravice. Nato je od
leta 1958 izhajal kot enojna,
ali pa dvojna številka, zdajš-
nji pa je izšel skupaj za štiri-
letno obdobje v enem zvez-
ku, ki obsega 551 strani. Kot
vsi ostali, je tudi zdajšnji pri-
sten izraz območja, ki ga
oplaja strokovna, znanstve-
na in kulturna prizadevnost
in tvornost ljudi s tega ob-
močja, pa še vseh tistih, ka-
terih dela so prvenstveno na-
menjena spoznavanju in raz-
jasnjevanju najrazličnejše
problematike Celja in njego-
vega zaledja.
Celjski zbornik ima svoj
krog uporabnikov, saj posta-
ja zlasti med mladimi vse
bolj iskano gradivo za po-
moč ob študiju. Njegovo vse-
bino izpolnjujejo avtorji, ki
jim gre resnično zaupati.
Gledano v celoti, pa je v
njem zajeta problematika iz
dela, življenja in razvoja naj
Celjskem, za katero bi bilo
želeti, da bi postala bližja šir-
šemu krogu bralcev.
Redakcija Celjskega zbor-
nika je bila zaključena v de-
cembru leta 1981, zbrano
gradivo pa oddano v tisk Ae-
ru. Po predkalkulaciji naj bi
tisk veljal 550.000 din, avtor-
stvo zajema nekaj več kot
260.000 din. Ob zaključku re-
dakcije je bilo na razpolago
pri Kulturni skupnosti obči-
ne Celje 900.000 din, kar je
tudi predvideval finančni
plan Kulturne skupnosti.
Posamezni izvodi bodo v
prodaji po 400 din.
Kar se zdi še posebej po-
membno pri Celjskem zbor-
niku, so njegove izredne iz-
daje. Sest jih je bilo doslej, v
pripravi pa je sedma, nič
manj pomembna in zanimi-
va kot ostale. Gre za izdajo
razprave zagrebške univerzi-
tetne profesorice dr. Nade
Klaič z naslovom Zadnji celj-
ski knezi v deželah svete
krone. To delo naj bi izšlo do
avgusta in bo služilo kot
osnovna tema za kongres
zgodovinarjev Slovenije, ki
bo v začetku oktobra v Celju.
Tudi to delo bo obogatilo do-
sedanje publikacije in bo za-
nimivo za širši krog bralcev,
saj bomo z njim dobili vpo-
gled v zgodovino Celjskih
grofov po madžarski zgodo-
vinski dokumentaciji, med-
tem ko sta nam rast in pro-
pad Celjskih grofov doslej
znana pretežno le po avstrij-
skih virih. Ta posebna izdaja
bo izšla v nekoliko večji na-
kladi (1000 izvodov), da bodo
izvodi na voljo tudi udele-
žencem kongresa. Prav kon-
gres zgodovinarjev pa bo iz-
točnica za nastanek novega
Celjskega zbornika z letnico
1982/83, kjer bodo med dru-
gim povzete razprave in gra-
diva strokovnjakov s tega
področja, zato bo zbornik
delno sofinanciralo sloven-
sko društvo zgodovinarjev.
MATEJA PODJED
POGLED NA PLATNO
MISTER MONTENEGRO
Scenarij: Du&an Makavejev. Kamera: Tomislav Pinter
Glasba: Kornelije Kovač. REŽIJA: DUSAN MAKAVEJEV. '
Igrajo: Susan Anspach, Eriand Josephson, Per Oscarsson,
Bora Todorovič, Svetozar Cvetkovlč.
Domači režiser Dušan Makavejev (Človek ni ptica, Ljube,
ženski primer poštne uslužbenke, Misterij organizma), že vefi
let poskuša svojo srečo v tujini, kjer je lani v Svedsko-britanski
koprodukciji posnel tudi film Mister Montenegro in zanj po.
bral mnogo (zasluženih) komplimentov. Navidezno zelo pre-
prosto zgodbo je Makavejev spretno izpeljal v nekakšni ti-
pično avtorski komediji, ki se sprevrže ob koncu v dramo. Gre
torej za t. i. resno komedijo, ki nima za cilj izključno zabave in
smešenja pojavov, marveč ob tem tudi razmislek o dogodkih,
ki jih upodablja in resen odnos do njih.
Žena bogatega švedskega bussinesmana živi navidezno zelo
srečno družinsko življenje, v katerem ji ne manjka, vsaj v
gmotnem smislu in smislu neke idealizirane zakonske sreče,
prav nič. Toda, ženska je polna frustracij, dela v hiši jo dolgo-
časijo, neizpolnjene želje jo ženejo na rob obupa. Nekega dne
mož odpotuje na službeno potovanje in žena si privošči avan-
turo. Po naključju zaide v bar slabe vrste, v katerem se zbirajo
ljudje iz podzemlja in predvsem tujci na začasnem delu v
tujini. Tu spozna nov, drugačen svet. Ljudi, ki se od nje pov-
sem razlikujejo, ki so mnogo bolj siromašni, a duhovno boga-
tejši. Ljudi, katerih življenje v tujini na lahko, ki se v drugač-
nem življenjskem okolju težko znajdejo, ki jim ne uspeva
prilagajanje drugačnim razmeram in ki skušajo v tujino presa-
diti vsaj delček svojega življenjskega okolja. Med njimi izstopa
Montenegro, ki s svojim iskrivim duhom osvoji Svedinjo, a po
ljubezenski noči z njo na čuden način izgubi življenje. Jutro
prinese nov dan, ženskino vrnitev domov in velik vprašaj, če
bo po doživetju s tujci v svoji domovini še kdaj znala živeti kot
poprej.
Makavejev je s silnim posluhom za težave in razmere, v
katerih v tujini dela, kot pravi režiser sam »nova generacija 11
milijonov gastarbeiterjev, ki so zapustili svoja ognjišča, da bi
delali za bogatejše ljudi, a s seboj so odnesli svoje navade,
običaje in vonj po česnu«, ustvaril pomembno filmsko delo.
Marsikje je zbodel v živo, najbrže marsikoga tudi prizadel, a
vendarle povedal mnogo več, kot bi sicer pričakovali od filma,
ki nosi oznako komedije. BRANKO STAMEJČIC.
V času od 21. 5. 1982. do 30. 5. 1982. bo v prostorih
Muzeja revolucije v Celju
razstava izdelkov slušno prizadetih in
slabovidnili oseb iz Kitajske.
Razstavo organizira Temeljna organizacija slušno
prizadetih Celje in ZSPS.
Umetniki iz LR Kitajske se nam bodo predstavili z
81 eksponati: deli na pergamentu, kartonu in drugih
materialih (tkanina, papir itd.).
Svečana otvoritev razstave bo 21. 5. 1982. ob 10 uri.
ESPERANTO
ZAČETNI TEČAJ (31)
Cu vi jam trarigardis la urbon kun via franca amiko?
- Jes, en la pasintaj tagoj mi trarigardis gin. - Da, v
pretekhh dneh sem si ga ogledala. Cu gi plačaš al vi? -
Ali vam ugaja? Jes, tre plačaš al mi. - Da, zelo mi
ugaja. Nun mi havas ahan ideon. - Sedaj imam drugo
zamisel. Anstatau resti ankorau en Parizo, ni povos
forvojagi al la urbo, kie estos kongreso de Esperanto. -
Namesto da bi ostala še v Parizu, lahko odpotujeva v
mesto, kjer bo esperantski kongres. En kiu urbo estos
kongreso de Esperanto? - V katerem mestu bo espe-
rantski kongres? (ji estos en Oslo. Cu vi scias kie estas
Oslo? - Jes, gi estas la čefurbo de Norvegujo. - Cu vi
scias kio estas kongreso? - Jes, mi scias. Mi legis en iu
bonhumora vortareto: Kongreso - multaj homoj sidas
en čambergo, parolas kaj ne komprenas unu la alian. -
V nekem šaljivem slovarčku sem brala: Kongres,
mnogo ljudi sedi v dvorani, govorijo in ne razumejo
drug drugega. Sed Esperanto - Kongreso: Multaj ho-
moj sidas en čambrego, parolas, sed ili komprenas unu
la alian. - Toda esperantski kongres: Mnogo ljudi sedi
v dvorani, govorijo in drug drugega razumejo.
Cu vi scias, kiom da tempo oni bezonas por tradu-
kado al du au tri lingvoj? - Ali veste, koliko časa
potrebujejo za prevajanje v dva ali tri jezike? - Jes, mi
ankau legis, ke multaj partoprenantoj dormas aii inter-
parolas dum la tradukado. Da, tudi sem brala, da
mnogo udeležencev spi, drema ali se med prevajanjem
med seboj pogovarja. Kaj en kelkaj konferencoj, eč en
la parlamento de Svisujo oni komencis uzi interesa j n
teknikajn aparatojn kaj homoj kun bonega hngvo-scio,
sed tio ne solvas la Ungvan probemon. - Na nekaterih
konferencah, celo v švicarskem parlamentu, so pričeli
uporabljati zanimive tehnične aparate in ljudi z odhč-
nim znanjem jezikov, toda tudi to ne rešuje jezkovnega
problema.
Kiam ni forvojagos? - Ni vojagos per aeroplano, por
ke ni venu ankorau en la komenco. - Potovala bova z
letalom, da bova prišla še pred začetkom.
Zakaj ste rekli: »Por ke ni venu« in ne »ni venos«, saj
je v slovenščini to prihodnji čas? Za izrazom »por ke«
uporabljamo vedno le obliko velelnika ali želelnika, to
je glagol s končnico - »U« - Vespere antau la komenco
de la kongreso estas interkona vespero (spoznavni ve-
čer). Tie estas tre vigla vespero (vigla - živahen). Centoj
da homoj sidas če la tabloj au promenante serčas siajn
amikojn en la salono. - Na stotine ljudi sedi pri mizah
ali pa se sprehaja in išče svoje prijatelje v dvorani.
Estas interese, ke tiuj homoj apartenas al 40 diversaj
nacioj, tamen ili komprenas unu la alian, uzante nur
unu neutralan lingvon. - Zanimivo je, da ti ljudje
pripadajo 40. različnim narodom, vendar razumejo
drug drugega, uporabljajoč samo nevtralni jezik.
Vidu kiaj interesaj kostumoj! Al kiuj popoloj ili apar-
tenas? Ili estas svedaj, nedarlandaj, danaj kaj skotaj
naciaj kostumoj. - To so švedske, nizozemske, danske
in škotske narodne noše (nacia kostumonarodna noša;
popolo - ljudstvo; nacio - narod).
(Dalje prihodnjič)
CELJSKI GODALNI ORKESTER
ZELO USPEL KONCERT
Debut dirigenta Radovana Marvina
Ob koncu bogate koncert-
ne sezone nam je Zavod za
kulturne prireditve posredo-
val popularni koncert Celj-
skega godalnega orkestra.
Deluje že vsa leta po osvobo-
ditvi ter je dosegel v 37 letih
svojega obstoja marsikako
lepo priznanje doma in na
tujem. Izmed glasbenih ama-
terskih skupin ga štejejo Ce-
ljani med pomembnejše, ker
je pravzaprav edinstveni
pred§tavnik resne instru-
mentalne glasbe. Da uživa v
Celju vse simpatije, je doka-
zala polna dvorana Narodne-
ga doma v sredo, 12. aprila
zvečer.
Občinstvu se je predstavil
nov dirigent Radovan Mar-
vin, sicer profesor violine na
tukajšni glasbeni šoli. Nje-
gov debut je spodbuden, ker
daje slutiti muzikalne vrline
povezane z vztrajnostjo, do-
slednostjo in ne nazadnje so-
lidno tehniko dirigiranja, s
katero daje orkestru preciz-
ne vstope in zaključke, mar-
sikdaj s skromnimi gestami
nakazuje lirična mesta, pri
dinamičnih vzponih pa je
skoro prevehementen. Toda
s prakso se bo vse to vneslo!
Za »popularni koncert« je
izbral dirigent na moč pri-
meren program tako za ob-
činstvo kot za zmogljivost
amaterskega orkestra. Za za-
četek znana Mozartova »Ma-
la nočna glasba«. Pravzaprav
je to serenada, ki jo je napi-
sal Mozart po naročilu za
slavje v palači nekega plemi-
ča. Skladba ima štiri stavke:
AUegro, ki zveni kot koračni-
ca, čeprav je lahkoten, lirič-
na in nekoliko sentimental-
na Rorrranca, Menuet in
očarljivi Rondo. Kljub začet-
ni nervozi je bilo že v prvem
stavku zaznati dinamične
kotraste, lahkoto in stremlje-
nje k stilni vernosti. Zelo pri-
jeten je bil Rondo, živahen in
mozartovsko igriv. Poslasti-
ca večera je bil Koncert za
čembalo in orkester Johana
Sebastiana Bacha s sodelo-
'•anjem znanega orglavca
Huberta Berganta. Bach je
napisal okrog 13 klavirskih
koncertov, med katerimi so
bili tako rekoč vse priredbe
njegovih violinskih koncer-
tov. Vedeti moramo, da je bil
v tistih časih klavirski kon-
cert še neznana oblika. Po
pravici moremo torej imeno-
vati Bacha očeta klavirskega
koncerta. Ne smemo prezreti
dejstva, da je čembalo anga-
žiran z malimi presledki od
začetka do konca skladbe ter
ima tudi vlogo spremljevalca
orkestra, namesto da bi bilo
obratno (kot je veljavna
praksa v romantični literatu-
ri). Kot večina tedanjih kon-
certov ima tudi ta tri dele:
živahen Allegro, široko za-
snovan Adagio in ritmično
močno razgiban zaključni
Allegro. Instrument čemba-
lo so pripeljali iz Ljubljane,
kar je bilo še posebej zanimi-
vo, kajti v Celju se komaj
kdaj najde možnost posluša-
ti ta stari, tonsko šibki in-
strument, ki pa ima še vednol
svojo veljavo pri izvedbah
baročne glasbe. Čembalo je
mojstroval Hubert Bergani
suvereno, v dobrem kontak
tu z orkestrom. Slednji je bi!
mestoma pjemočan ter je
tonsko šibki instrument pre-
glasil, prav dober pa je b
zaključni stavek, poln ri
mične zagnanosti in dok
precizen. <
Sonatina za godala Uro
Kreka datira iz 1. 1958. t
ima tri stavke. Za amater
dokaj trd oreh je orkester d
stojno naštudiral ter izved
s svežo invencijo, s sočnii
poudarki in z dokaj zanesl
vo intonacijo. Pohvalna
vloga prve viole.
Nordijski nape vi Edvard
Griega so zaključili uspel v«
čer. Griegova glasba je tipil
no nordijska, v narodnei
duhu, publiki lahko dostoj
na, za amaterski orkester z(
lo primerna, kar se je jasi
odražalo po solidni izvedl
zagnanosti in dinamični p
strosti.
Zadovoljno občinstvo
štedilo z aplavzom, ni mai
kalo cvetja in tako je dirige
Marvin dodal še ljubi
skladbo, Griegov »Anitr
ples«. Za Celjane je bil ko
cert razveseljiv doprinos
glasbeni razgibanosti.
EGON KUN!
LAŠKO: PEVSKA
REVIJA ZBOROV
DRUŠTEV
UPOKOJENCEV
Enajst pevskih zborov društev upo-
kojencev celjsko-zasavskega območja,
se je srečalo na prireditvi v Laškem, v
domu Dušana Poženela, preteklo ne-
deljo.
V dvorani, ki bi bila lahko, glede na
pomembnost kulturnega dogodka, še
bolj polna, je nastopilo enajst zborov:
pet moških, pet mešanih in en ženski
pevski zbor iz Hrastnika, Šoštanja, Se-
novega, Slovenskih Konjic, Žalca, Pol-
zele, Titovega Velenja, Celja in Laške-
ga ter mešani pevski zbor iz Novega
mesta.
Nedeljski nastop celjsko-zasavskih
pevskih zborov društev upokojencev
je opozoril na razmeroma visoko pev-
sko - zborovsko raven in pestrost ter
zahtevnost izbora pesmi, s katerimi so
se posamezni zbori na reviji predsta-
vili.
Program revije je sklenil Jože Jurač,
član vodstva zveze društev upokojen-
cev Slovenije, z zahvalo organizator-
jem in nastopajočim. Opozoril je tudi
navzoče, da je prav v domu Dušana
Poženela, spomladi leta 41, nemški
okupator zapiral zavedne Slovence,
misleč, da bo uničil naš narod in slo-
vensko pesem, ki je živela z narodnoo-
svobodilnim bojem, in v njem tudi
zmagala. Pevska revija zborov društev
upokojencev celjsko-zasavskega ob-
močja je tudi pokazala, da njihovi čla-
ni uspešno, predvsem pa ustvarjalno,
dodajajo življenju leta.
M. A.
I
VEČER S TAMBURICO
V LIBOJAH
DPD Svoboda Liboje bo skupaj s
svojo tamburaško sekcijo pripravila v
soboto, 22. maja, zdaj že tretje srečanje
pod naslovom »VECER S TAMBURI-
CO«, ki je posvečen tudi Dnevu mla-
dosti in 90-letnici rojstva tovariša Tita.
Medtem, ko je na prejšnjih podobnih
srečanjih v Libojah nastopilo manj
tamburaških orkestrov, pa se jih letos
obeta več, menda celo sedem. Pokro-
vitelj srečanja v Libojah je Keramična
industrija Liboje, Močno pa sodelujeta
tudi Zveza kulturnih organizacij in
Kulturne skupnosti občine Žalec. »3.
VECER S TAMBURICO« se bo začelj
soboto ob 18. uri. J
PEVSKI KONCERT V
IMENEM
Mešani pevski zbor gostinskega P*
djetja Celje poznajo že mnogi Celja*
in okoličani. V času petletnega delov^
nja se je ta pod vodstvom Toneta Vol*
ska predstavil ne le na proslavah
delovni organizaciji, temveč tudi t
pevskih revijah, kulturnih prireditvj
izven delovne organizacije in repuW
škem zboru gostincev na Bledu, W
edini zbor iz vrst gostinskih delavcev
repubhki. Izvajal je tudi samostoji
koncerte v okolici Celja, že drugih i
se je odzval vabilu prijazne obsotels^
vasi Imeno. V soboto dne 15. t. mj
izvedel koncert lepe slovenske pes"
narodnih in umetnih pesmi. Med <^
morom je zabavala navzoče humof^
ka Marica in zabavni ansambel In**
mezzo.
Prebivalci Imena so pevce že drUlJ
presenetili s svojo domačnostjo, gos^
ljubnostjo in prisrčnostjo. Na prsaJ
jim pripeli šopke šmarnic in jih po 1^
slovenski navadi pogostili. J
i. 20 - 20. ma| 1982
NOVI TEDNIK - stran
^»Tjeta Kolar
Renata Videnšek        Jelka Muljak
Zlatko Očko
Zdenka Grobin
POKLICNA ODLOČITEV
VEC O DELU, MANJ O PROBLEMIH
poklicno usmerjanje še v prvem letniku
Učenci v prvem letniku usmerjene-
ga izobraževanja imajo enoten učni
program, čeprav so se vpisali na različ-
ne usmeritve. Zato je ob koncu šolske-
ga leta še kako pomembno vprašanje,
ali so se kljub enotnemu programu v
tem letu dovolj seznanili s svojim bo-
dočim poklicem in če se je v tem letu
utrdila ali omajala njihova odločitev.
Se vedno imajo možnost, da se glede
na dosežene rezultate v prvem letniku
drugače odločijo in s tem tudi dokonč-—
no opredelijo za smer, ki jo bodo nada-
ljevali.
O tem smo povprašali učence z ra-
zličnih usmeritev na šolskem centru
Boris Kidrič v Celju.
MARJETA KOLAR se je odločila za
smer tekstilni mehanik, potem ko se je
morala preusmeriti zaradi prevelikega
števila vpisanih na šiviljsko smer. »Ni
mi žal. Pred sabo imam še tri leta uče-
nja in s štipendijo pri Metki sem si
zagotovila zaposlitev. Menim, da sem -
v tem letu dovolj spoznala svoj bodoči
poklic. Na to je zelo vplivala štiri-
najstdnevna praksa. Tudi v šoli nas
dovolj seznanjajo s poklicem in z mož-
nostjo zaposlitve. Vse to je tudi vpliva-
lo na mojo dokončno odločitev. Naj-
več o poklicu izvemo v okviru pred-
meta OTP (osnova tehnike in pro-
izvodnje).
RENATA VIDENŠEK se je odločila,
da bo frizerka. V šoli ji gre zelo dobro.
Pridobila si je že veliko prakse s tem, ■
da češe znance in prijateljice. »Od nek-
daj sem želela postati frizerka in nikoli
nisem razmišljala o drugem poklicu.
Praksa, ki smo jo opravljali v okviru
rednega učnega programa res ni bila
dovolj dolga, da bi se lahko kaj več
naučila in izurila. Vendar je za to še
dovolj časa, saj imam še tri leta pred
seboj. Okvirno pa smo imeli možnost
spoznati svoj bodoči poklic. O tem se
lahko seznanimo tudi pri pouku OTP.
O zaposlovanju, o problematiki v zvezi
s posameznimi poklici pa se veliko po-
govarjamo tudi pri razrednih urah.«
JELKA MULJAK se je prepisala iz
ekonomske šole, ki ji je delala pregla-
vice, na frizersko smer. Meni pa, da je
ta smer prelahka zanjo. »Ce bo le mož-
no, se bom preusmerila v prometno
tehnično. Za to imam pogoje, in tudi
dovolj predznanja. Na mojo odločitev,
da se preusmerim je vplivalo tudi to,
da nas na šoli dokaj dobro seznanjajo s
posameznimi poklici in da se zato uče-
nec lahko lažje odloči, ali bo nadalje-
val v isti smeri ali pa morda ugotovi,
da se je napačno odločil. Tudi učitelji
nam pomagajo z nasveti.«
ZLATKO OČKO je na cestno pro-
metni usmeritvi. »Najprej sem se odlo-
čil, da bom šel na lažjo oziroma nižjo
usmeritev za voznika avtortiehanika.
Prvi letnik mi je veliko pomagal da
sem se premislil. Sel bom na promet-
no-tehnično. Morda bom potem vpisal
še višjo ali visoko šolo. O samem delu
na šoli izvemo dovolj, premalo pa o
problemih, ki nas čakajo na delovnem
mestu in pa o možnostih zaposlovanja.
Ker nimam štipendije se zavedam, da
edino dober učni uspeh in prizadev-
nost v šoli mi lahko pomaga pri tem,
da najdem tudi ustrezno delovno me-
sto. Nekateri moji sošolci se premalo
zavedajo, kako pomembna je poklicna
odločitev in si premalo prizadevajo v
šoli, čeprav so sposobni.«
ZDENKA GROBIN je tudi na cestno
prometni usmeritvi. Za to usmeritev
se je odločila najprej zato, ker so ji
znanci povedali, da ni pretežka. »Sedaj
je moja odločitev dokončna, čeprav se
nisem dovolj seznanila z delom, ki ga
bom nekoč opravljala, vem pa, da je
prometnih tehnikov preveč. Kljub te-
mu si ne delam skrbi zaradi zaposlitve,
ker želim iti naprej. V šoli bi nas mora-
li bolje seznaniti s samim delom in več
prakse bi morali imeti. Največ o tem
poklicu izvem od starejših kolegov.
Zato mislim, da bi morali v prvem let-
niku usmerjenega izobraževanja več
pozornosti nameniti poklicnemu
usmerjanju.«
Vidimo, da učenci različno ocenjuje-
jo možnosti, ki so jih imeli v tem letu,
da se bolje seznanijo z bodočim pokli-
cem. Edini pa so skv tem, da po prvem
letniku lahko vsak izreče svojo do-
končno odločitev. Tudi v šoli si priza-
devajo, da bi prvi letnik dal možnost
tistim, ki s svojo prvotno odločitvijo
niso zadovoljni. Iz zadnjih dveh odgo-
vorov pa lahko sklepamo, da je potreb-
no znanje in prakso dopolniti še s širši-
mi družbenimi okviri kot so vprašanje
zaposlovanja, možnosti za zaposlitev v
konkretni usmeritvi, problemi, ki se
lahko pojavljajo na delovnem mestu in
še kaj. Bolje naj bi povezali šolo, delo
in življenje. To pa je tudi eden osnov-
nih ciljev šolske reforme, ki že kaže
nekatere rezultate. Mednje sodi tudi
ta, da učenci že po prvem letniku, bolj
resno in odgovorno razmišljajo o svo-
jem bodočem poklicu.
V. V. EINSPIELER
SLG CELJE VABI K
J A VNI RAZPRA VI
V sredo, 26. maja, ob 17. uri bo stekla v foyerju
SLG Celje tradicionalna javna razprava o predlogu
repertoarja za sezono 1982/83, ki pa jo želijo letos
razširiti in obogatiti z razpravo o posameznih dosež-
kih pravkar iztekajoče se sezone. V gledališču so na-
mreč na osnovi izkušenj iz preteklih javnih razprav
prišli do spoznanja, da lahko ijrav konkretni dosežki
iz letošnje sezone izzovejo več pripomb, mnenj in že-
lja, ki lahko pomagajo umetniškemu vodstvu ne
samo pri oblikovanju repertoarja, ampak tudi celot-
nega programa za prihodnjo sezono, zlasti pa lahko
ponudijo programske smernice za daljše programsko
obdobje.
K aktivni udeležbi so vabljeni vsi abonenti in ostali
stalni ali občasni obiskovalci gledališča, delegati kul-
turne skupnosti, člani ustreznih organov občinske
skupščine in družbenopolitičnih organizacij, aktivni
člani ljubiteljskih gledaliških skupin iz celjske regije
in predstavniki občinskih ZKO ter kulturnih skupno-
sti celjske regije.
Gradivo za razpravo z naslovom SLG Celje v se-
zoni 1981/82 in pred sezono 1982/83 vsebuje v prvem
delu nekaj količinskih podatkov o minuli sezoni (6
lastnih premier, 162 predstav, od tega 53 na gostova-
njih; abonmajska izmenjava s PDG iz Nove Gorice,
recipročna izmenjava z MGL iz Ljubljane, Dramo
SNG iz Maribora in gledališčem Avgust Cesarec iz
Varaždina: 5271 abonentov), v drugem pa ponuja na-
tančnejšo obrazložitev predloženega repertoarja za
prihodnjo sezono. Po predlogu repertoarja, ki ga bo
po javni razpravi sprejemal razširjeni delavski svet, si
naj bi sledila naslednja dela: Arthur Schnitzler: RA-
JANJE, Peter Shaffer: AMADEUS, Milan Dekleva:
MAGNETNI DEČEK, Terencij: EVNUH ali slovenska
rioviteta. Goran Stefanovski: LET NA MESTU in
Alenka Goljevšček: SREČANJE NA OSOJAH. Glede
ria podatek, da je gradivo posredovano na 300 naslo-
nov, pričakujemo živahno in bogato razpravo.
ZAMEJSKI PEVSKI ZBOR IZ
DOBRLE VASI V ROGAŠKI SLATINI
Prijateljsko povezovanje med pevskimi zbori v matični
domovini in pevskimi zbori slovenskih kulturnih društev v
zamejstvu je oblika kulturnega sodelovanja, ki je vse bolj
razširjena. Moški pevski zbor Zdravilišča Rogaška Slatina je
že pred leti navezal prijateljske stike z zborom iz Doline pri
Trstu, letos pa še z zborom iz Dobrle vasi na Avstrijskem
Koroškem.
Mešani pevski zbor iz Dobrle vasi deluje v okviru Sloven-
skega prosvetnega društva »Srce« in vključuje v svojo se-
stavo tudi poseben kvintet. Rogaški zbor jih je povabil v
goste in tako bo omenjeni zbor nastopil s celovečernim
koncertom umetnih in predvsem koroških narodnih pesmi,
v četrtek, to je nacoj, 20. maja ob 19.30 v Zdraviliški dvorani
v Rogaški Slatini, pod vodstvom zborovodje Albina
Kranjca. Prireditev bo prav gotovo privabila ljubitelje zbo-
rovskega petja, še zlasti tiste, ki so jim pri srcu koroške
narodne. Rogaški zbor jim bo vrnil gostovanje 12. junija.
JOZE CAKS
GRIŽE: USPEL NASTOP
KOMORNEGA MOŠKEGA ZBORA
Bogata kronika nastopov celjskega Komornega moškega
zbora je dobila spet novo točko: nov in uspel celovečerni
koncert. Tokrat, v soboto, 15. t. m. zvečer, v dvorani kultur-
nega doma v Grižah in na povabilo tamkajšnje Svobode.
Bil je to večer, ki ga je več kot dvesto poslušalcev sprejelo
z velikim zadovoljstvom in priznanjem članom zbora in
njegovemu dirigentu, prof. Vidu Marcenu. Zato ni nak-
ljučje, če so zahtevnemu programu, v katerem so prevlado-
vale slovenske pesmi, ki so požele tudi največ odobravanja,
dodali še tri skladbice.
Komorni moški zbor je tudi z nastopom v Grižah dokazal,
da sodi v vrh moških pevskih zborov pri nas in da ima v
svojem več kot tridesetčlanskem kolektivu veliko število
odličnih solistov. Tokrat jih je bilo kar sedem, ki so dobili
posebna priznanja: Božo Jager, Jože Dimec, drugi, Ivan
Grobler, Stane Bizjak, Franci Satler, Leopold Pere in Franc
Gril.
Tik pred koncem nastopa se je celjskim pevcem za uspel
nastop in prijeten večer zahvalila predsednica domače Svo-
bode Valerija Verdnik. Seveda niso manjkale rože, da ne
govorimo o ploskanju, ki ga ni hotelo biti konca.
M.BOŽIC
VLADO SRUK
KOMUNISTOVO
DEJANJE IN MISEL
20
15.
DOLŽNOST IN ODGOVORNOST
Dolžnost je nekaj, kar je človeku naloženo od zunaj.
Dolžnost je torej zunanja. Komunist mora upoštevati
določila statuta ZKS in ZKJ ter stališča, zapisana v
programu ZKJ in v drugih demokratično sprejetih
dokumentih. Izpolnjevati mora naloge, ki mu jih na-
loži bodisi osnovna organizacija bodisi neko vodstvo.
Ce človek ne opravi tega, kar bi moral storiti, bržčas
lahko pričakuje določeno sankcijo - kazen, negativno
kritiko ipd.
Seveda je dolžnost pomembna etična kategorija. V
heteronomnih etikah (v katerih je človek podrejen
zunanjemu moralnemu zakonu) je dolžnost tako ali
drugače koncipirana kot poslušnost oziroma upošte-
vanje neke zunanje naravne avtoritete; pri avtonomnih
etikah (po katerih je človek sam svoj moralni zakono-
dajalec in sodnik) se dolžnost izraža v odnosu do no-
mosa (zakona), katerega nosilka je sama oseba.
Odgovornost je v svojem bistvu osebno prostovoljno
ravnanje. Človeku je torej naložena notranje. Biti »od-
govoren« piše Erich Fromm, pomeni biti zmožen in
pripravljen odgovarjati. Človek odgovarja predvsem
za tisto, do česar občuti simpatijo, za kar je resnično,
globlje zainteresiran.
Odgovornost je v osnovi individualna. Odgovarjam
ali ne odgovarjam jaz. Ce je odgovornost razdeljena na
dva, je že mogoče izmikanje ali vsaj razpravljanje o
tem, kaj je (ali ni) storil pr\'i in kaj drugi. Ce je za neko
zadevo odgovornih več oseb, postaja odgovornost že
povsem anonimna. Porazdeljena odgovornost je od-
pravljena odgovornost. Odgovornost čutim ali ne ču-
tim, sprejemam ali ne sprejemam jaz sam. Tudi če
govorimo o t.i. kolektivni odgovornosti jo kaže razu-
meti samo tako - vsak zase nosi vso težo odgovornosti.
Kolektivne odgovornosti nikakor ne sme razkrojiti
anonimnost.
V ZK je potrebno vztrajati pri neokrnjeni, celostni
individualni odgovornosti. Iz teh naj izhaja vsakršna
kolektivna odgovornost; individualne odgovornosti so
gradivo, kamni za stavbo vsakršne kolektivne odgo-
vornosti - v gospodarstvu, politiki, kulturi...
Individualno in kolektivno neodgovorni ljudje, tisti,
ki kar naprej delajo napake iz zamujajo priložnost za
priložnostjo, so morda le napačno družbeno angaži-
rani. Pogosto premalo upoštevamo, da je odgovoren le
tisti, ki je hkrati tudi sposoben; človek, ki strokovno
ali intelektualno ni kos neki nalogi, je potencialno
neodgovoren... Komunisti si moramo v vseh okoljih
prizadevati, da omogočimo prodor najsposobnejših,
najbolj poštenih, najbolj kritičnih, najbolj samostojnih
kadrov na delovna mesta, ki so najvažnejša za jutrišnji
dan naše družbe... Sposobnost, poštenost, kritičnost,
samostojnost so neogibne podmene odgovornosti.
Ce se neodgovornost kakorkoli pomembneje izrazi v
družbenoekonomskem dogajanju, sproži različne re-
sne posledice, še posebej pa zmanjšanje gospodarske
stabilnosti. Vsak izrazitejši pojav neodgovornosti v
družbi prispeva k občutju negotovosti.
Neodgovornost in neizpolnjevanje dolžnosti sta
takšna družbenonravna defekta, proti katerima se mo-
rajo komunisti odločno in sistematično bojevati v vseh
okoljih, najbolj pa v svoji organizaciji, vsepovsod v
neposredni proizvodnji in v samoupravni strukturi.
Stihija ogroža revolucionarni proces in njegove do-
sežke. !
Pa še to: Ko sprejemajo organizacije nove člane, ne
smejo pozabiti opozoriti ha ti dve moralni razsežnosti^:
ki jima je tudi Tito pripisoval tolikšen pomen. Morda!
pa si je novi rod komunistov bolj kot (do)sedanji pri-i
pravljen najresneje naložiti vsakršno odgovornost in^
odločno izpolniti svoje dolžnosti. j
16.
KOMUNISTI V BOJU ZA ZDRAVO
GOSPODARSTVO IN VISOKO
PRODUKTIVNOST
Temelj ekonomske politike, ki ga uveljavlja ZKJ, je
marksistična politična ekonomija. Čeprav se določena
posebna gospodarska pojmovanja spreminjajo, pa
vendarle ostaja ista temeljna družbena poanta: gradi
tev socialistične samoupravne družbe mora biti v svoji
osnovi   proces   družbenoekonomske   razodtujitve.;
Osvobajanje delavca oziroma delovnega človeka je v;
prvi instanci ekonomsko. Komunisti morajo trasiratii
takšno ekonomsko politiko, ki upošteva, da je bistvo;
ekonomskih odnosov obvladovanje družbenega pre-"!
sežnega dela; dosledno je potrebno vztrajati pri delitvi'
po rezultatih dela in tem, da delavci resnično uprav-
ljajo tudi z rezultati svojega presežnega dela.
Ce komu, potem je komunistom, ki so marksisti,
jasno da mogoče normalne družbene medčloveške
odnose uresničevati samo na ustreznem normalnem
gospodarskem temelju. Za konluniste so torej pro-
blemi humaniziranja družbe v bistvu družbenoeko-
nomski problemi.
Komunisti morajo dosledno (na mikro in makroni-
voju) zastopati usmeritev korenitega demokratičnega
socialističnega podružbljanja gospodarstva. Etati-
stične oblike podružbljanja so nezadostne. Vse gospo-
darske dejavnosti morajo resnično obvladovati zainte-
resirani delovni ljudje, neposredni proizvajalci. ^
10. stran - NOVI TEDNIK
§t. 20 - 20. majjjan.
NNNP 82
VEČJA POŽARNA VARNOST
Ne samo besede, temveč tudi aitcija
Tretje leto že teče organi-
zirana akcija Nič nas ne
sme presenetiti, kjer je le-
tos v ospredju večja skrb za
požarno in prometno var-
nost, ob tem pa se nadaljuje
delo na področju civilne in
narodne zaščite.
Republiški svet za preven-
tivo in vzgojo v cestnem pro-
metu in Gasilska zveza Slo-
venije sta v želji, da bi čim-
več ljudi seznanila z po-
membnostjo akcije, pripra-
vila priročno gradivo z neka-
terimi nasveti za katere bi bi-
lo dobro, da bi jih poznal sle-
herni občan in delovni člo-
vek. Kajti če bomo usposob-
ljeni bomo lahko prepreče-
vali nesreče in s tem mate-
rialno škodo ter človeške
žrtve.
V stanovanjskih zgradbah
so požari vse pogostejši. Po-
javljajo se v kleteh, na stop-
niščih in v stanovanjih ter v
jaških dvigal, od koder se
požar prenaša od tal do naj-
višjega nadstropja. Ob taki
situaciji nastaja med stano-
valci panika, ki lahko pripe-
lje zaradi nepremišljenosti
posamezne osebe do težkih
posledic.
Gospodinjske naprave so
danes že tako modernizira-
ne, da nikomur več ne pred-
stavljajo problema ah jih ne
bi znal koristno uporabiti. V
teh napravah pa, če jih pra-
vilno ne uporabljamo, tičijo
tudi mnoge nevarnosti, ki
lahko povzročijo požar, so pa
tudi življenjsko nevarne. Da
bi znali pravočasno ukrepati
in odstraniti pretečo nevar-
nost, je treba upoštevati tudi
celo vrsto preventivnih na-
vodil.
Posetjen problem pred-
stavlja smrad po loščilu, naf-
ti, benzinu, etru in podob-
nem. Takrat ne smemo priži-
gati luči, vžigalic m vžigalni-
ka, ker bomo lahko povzro-
čili sebi in drugim nesrečo in
škodo. Že najmanjša iskrica,
ki se pojavi pod tipko elek-
tričnega stikala ali iskra pri
vžigalniku lahko povzročita
katastrofo. Zato je treba naj-
prej prezračiti prostor in pre-
gledati od kod uhajajo gorlji-
vi hlapi ali plini.
Vnetljivih tekočin, ki so se
vžgale, ne smemo polivati z
vodo, razen če gori špirit. S
polivanjem z vodo bi požar
samo še razširih. Takoj je tre-
ba aktivirati gasilni aparat s'
peno ali gasilnim praškom.
Ce tega ni, je treba ogenj pre-
kriti s peskom ah zemljo, da
zadušimo plamen.
Poseben problem pred-
stavljajo tudi različna ko-
zmetična sredstva in razni
spreyi, katere je treba varo-
vati pred toplotnimi viri.
Požar povzročijo tudi po-
škodovani kontakti stikala
ali priklapljanje več apara-
tov na eno vtičnico. Zato je
treba biti skrajno previden
in ne izkoriščati prekomerno
električnih naprav, ki ne
zmorejo električne obreme-
nitve.
Kajenje je zdravju škodlji-
vo, poleg tega pa sta prižga-
na cigareta in cigaretni ogo-
rek potuhnjena povzročitelja
že številnih požarov in uni-
čevalca materialnih dobrin.
Žerjavica cigarete ima kar
700 °C! To je trikrat več kot
potrebuje toplota lesa, da se
vname ali dvakrat več kot
potrebuje toplote benzin da
se vname. Posebno pozor-
nost je treba posvečati tudi
plinu in plinski napeljavi.
Kaj moramo storiti, ko je
nastal požar? Predvsem mo-
ramo ohraniti mirne živce in
mirno presoditi, kaj moramo
v danem trenutku napraviti.
Ce preti nevarnost osebam,
predvsem majhnim otrokom
in bolnikom, se najprej loti-
mo reševanja le-teh iz ogro-
ženih prostorov. V zadimlje-
nem prostoru, kjer je nastal
požar, ne smemo odpirati
oken in vrat, ker bi se požar
samo razširil.
Če ugotovite, da sami ne
boste kos pogasitvi požara,
je treba nemudoma poklica-
ti gasilce in jim v kratkih
besedah jasno povedati:
kdo kliče in komu je potreb-
na pomoč ter kje in kaj gori
ter ali so v nevarnosti sta-
novalci. Zaupajte gasilcem,
ki bodo storili vse, kar je v
njihovih močeh. Z našim
znanjem in previdnostjo pa
tudi gasilcev ne bomo po-
trebovali, kar bo še najbo-
lje.
TONE VRABL
600 GASILCEVV PREBOLDU
Občinska gasilska zveza Žalec je pripravila v sodelovanju z industrijskim gasilskii
društvom TT Prebold občinsko gasilsko tekmovanje pionirjev in mladincev. Nastopilo j,
rekordno število desetin - 60. Zmagovalci: mlajši pionirji Gotovelje; starejši pionirji: Kapij
Pondor; mlajše pionirke: Ložnica; starejše pionirke: Ločica pri Polzeli; mladinci: Drešinp
vas; mladinke: Velika Pirešica in mešano: Velika Pirešica. Na sUki: Med vajo mlajsii
pionirjev. TONE TAVCA{
ZŠAM
SLOVENSKE KONJICE
priredi
V nedeljo, 23. maja ob 14. uri
VELIKO TOMBOLO
s preko 200 dobitki, med njimi so štirje
avtomobili.
Na svidenje v Zrečah.
ZDRUŽENE
OSNOVNE ŠOLE
CELJE, o.soLo
TOZD OŠ XIV. DIVIZIJE
DOBRNA
ZBOR DELAVCEV
objavlja
dela in naloge
HIŠNIKA
Poleg splošnih pogojev se
zahteva še izpit za šoferja fi
kategorije. Osebni doho-
dek po pravilniku.
Prijave pošljite v roku 15
dni na naš naslov.
KOMENTAR
MIMO KMETOV ME
BO ŠLO
SkJep delavskega sveta temeljne organizacije koope-
rantov Kmetijskega kombinata Šmarje pri Jelšah o
tem, naj bi vinsko klet gradili v Mestinju, je med
kozjanskimi kmeti dvignil veliko prahu. Kmetje so
ogorčeni predvsem zato, ker trdijo, da vinska klet ne bi
smela stati izven vinorodnega področja, pa tudi zato,
ker so prepričani, da jih je kombinat s sprejetjem tega
sklepa opeharil. Namreč, sklep o lokaciji bodoče vin-
ske kleti v Mestinju so sprejemali tudi na zborih koo-
perantov, kipa po dokazovanju kmetov in predstavni-
kov devetih kozjanskih krajevnih skupnosti niso bili
sklepčni, povrh pa iz dnevnih redov, ki so bili zapisani
na vabilih za zbore, ni bilo razbrati, da bodo sklepali
tudi o lokaciji vinske kleti
Da bodo kozjanski vinogradniki ogorčeni nad skle-
pom o lokaciji vinske kleti v Mestinju, je bilo seveda
pričakovati Kajti v zadnjih letih je bilo prav na vir-
štanjskem območju, ki se razteza po devetih kozjan-
skih krajevnih skupnostih, obnovljenih 235 hektarov
vinogradov, kar pomeni skoraj 75% vseh vinogradnih
površin v občini Brez dvoma pa je seveda res, da so
bili vinogradi obnovljeni ob izdatni finančni in stro-
kovni podpori Kmetijskega kombinata. Toda res je
tudi, da v šmarski občini ni vinogradov, ki bi sodih v
tako imenovani družbeni sektor kmetijstva in bi bila
zato dejavnost vinske kleti v celoti vezana na odkup
grozdja od zasebnih proizvajalcev. Ne gre pa prezreti
tudi dejstva, da bi vgradnjo vinske kleti - naložba bi v
prvi fazi veljala 80 milijonov dinarjev, investitor pa bi
bil Kmetijski kombinat - sovlagali svoj denar tudi
vinogradniki kmetje kooperanti. Zato je seveda ra-
zumljivo, da hočejo imeti svojo besedo tudi pri odloči-
tvi, kje bo stala vinska klet.
Ne da bi se spuščali v vprašanje, zakaj je temeljna
organizacija kooperantov sprejela sklep o lokaciji vin-
ske kleti še pred sklepom o gradnji kleti - to pa po-
meni, da naložba pravzaprav visi v zraku -je vendarle
treba reči da samoupravni postopki ki jih je vodil
kombinat, niso bili v redu. Posebej zato ne, ker je že
sedaj jasno, da vinske kleti kljub njeni upravičenosti
ne bodo mogli graditi ne da bi si poprej zagotovili
ustrezen pridelek in odkup grozdja od zasebnih vino-
gradnikov. Tega pa ne bo, če lokacija kleti ne bo ustre-
zala kozjanskim kmetom, ki so zaenkrat - ne glede na
bodoče načrte o razvoju vinogradništva v šmarski ob-
čini - najmočnejši proizvajalci grozdja. Zato je sedaj
pomembno predvsem to, da tako Kmetijski kombinat,
kot kozjanski kmetje popustijo pri trmastem vztraja-
nju na svojem in se skušajo dogovoriti o lokaciji vin-
ske kleti, ki bo ustrezala obojim in sprejeti dogovor, ki
bo zagotavljal proizvodnjo in zadosten odkup grozdja
73 poznejšo predelavo v vinski kleti.
DAMJANA STAMEJČIC
SAVINJSKA DOLINA
S PITNO VODO JE VEDNO TEŽJE
V neitaterih Icrajih so problemi že kar resni
Tudi v žalski občini je vse več te-
žav s preskrbljenostjo s pitno vodo.
Poraba vode na vodovodu Tabor-Pol-
zela se je povečala za 67 odstotkov.
Vodovod oskrbuje s pitno vodo nase-
lja od Pondorja do Gornje vasi pri
Preboldu in od Malih Braslovč do
Prebolda. Ta vodovod oskrbuje s pit-
no vodo okrog 10.400 ljudi, sedem in-
dustrijskih obratov in šest osnovnih
šo! ter 3300 glav živine.
Ob povečani potrošnji vode in manj-
ši izdatnosti virov se ob suši občutno
poslabšajo oskrbovalne razmere v Ta-
boru. Višje ležeče stavbe so tako rekoč
ob takšnih trenutkih povsem brez vo-
de. Povečana potrošnja vode v Prebol-
du, manjši dotok vode v omrežje vodo-
voda v tem kraju in še preskromno
dimenzionirani cevovodi povzročajo
pomanjkanje vode zlasti v Zgornjem
Preboldu ter v zgornjih stanovanjih v
stanovanjskih blokih. Nižanje obrato-
valnega tlaka v celotnem vodovodnem
sistemu čutijo še zlasti v tistih nase-
ljih, ki ležijo ob robu vodooskrbnega
področja. Da se bo stanje poboljšalo,
bodo morali povečati količino vode v
vodovodnem sistemu ter zgraditi in
obnoviti tiste odseke cevovodov, ki
bodo zagotovili vsem krajem normal-
no oskrbo. Na vodovodu Tabor-Polze-
la bodo zato uredili zajem izvira Ojstri-
ca v Lokah, od tekstilne tovarne Pre-
bold do vodovodnega omrežja v sose-
ski II v Preboldu bodo položih cevo-
vod večjega profila, poleg tega pa bo-
do položili tudi cevovoda iz Braslovč
do odcepa v Preserjih ter od Kamenč
do Poljč. Omeniti je treba tudi gradnjo
podaljška cevovoda od preboldske
tekstilne tovarne do obstoječega rezer-
voarja v Preboldu ter izgradnjo rezer-
voarja Vindija. Za vsa ta dela bodo
potrebovali po današnjih cenah okrog
devet milijonov dinarjev.
Tudi v Grižah potrošnja pitne vode
vse bolj narašča in se pojavljajo težav
pri preskrbi. Za zagotovitev norma
nih oskrbovalnih razmer bo treba un
diti zajem novega izvira pri Štraklji
ter zgraditi rezervoar in zbiralni objei
v Zabukovici. To bodo storili še vtei
letu, dela pa bodo veljala 1,450.000 d
narjev. Tako bo tudi v naselju Koloni)
v Grižah dokončno rešen problem nd
malne oskrbe s pitno vodo.
Težave pa bodo uspešno rešili le, 4
bo komunalna interesna skupnost
Žalcu sodelovala s krajevnimi skuf
nostmi, organizacijami združenega*
la ter drugimi interesnimi skupno.^
mi. Ne pa bi bilo napak, ko bi start
vanj ska skupnost in stavbna zemljišl
skupnost še enkrat proučili, če je de!
sredstev, ki jih izločajo za komunala
opremljanje stavbnih zemljišč in zaf
gradnjo kanahzacije. res zadosten
de na trenutno problematiko.     i||
JANEZ VEDENl!
SAVINJSKI LOVCI
VELIK POMEN VAROVANJA NARAVI
Odkup divjadi v Žalcu ni uspel
v času obstoja Zveze lovskih družin
Žalec so precej časa namenjali družbe-
nemu planiranju, oziroma petletnemu
načrtovanju gojitve divjadi, varstva
narave in lova. V vseh petih družinah
so plane pravočasno in kakovostno iz-
delali. Službe občinske skupščine sku-
paj s komisijo za lov in ribolov pri-
pravljajo pogodbe, ki bi urejale odno-
se med koristniki in tistimi, ki dajejo v
najem lovišča. Izdelali pa so tudi anali-
ze prvega srednjeročnega obdobja in
sprejeli letni gospodarski načrt.
Plan odstrela divjadi je v glavnem
realiziran. Vlaganja v lovišče so pote-
kala v skladu s planom. V preteklem
obdobju je Lovska zveza iz Žalca vne-
sla precej strokovnega dela v gospo-
darjenje z lovišči ter gojitev divjadi.
Precej so storili tudi za vzgojo in izo-
braževanje članov.
Precej nalog niso uresničili. Odkup
divjačine v Žalcu ni uspel, pa čeprav je
Hmezad že naročil hladilni kontejner.
Tudi ustreznih prostorov za delovanje
lovske zveze še ni.
Lovci so uspešno sodelovali na po-
dročju splošnega ljudskega odpora ter
pri izvedbi akcij Nič nas ne sme prese-
netiti. Izkazali so se v akcijah za čišče-
nje okolja. Aktivno so se lovske druži-
ne vključevale v prostorsko planira-
nje. V bodoče bodo določili, kateri pre-
deli naj bi bili v prvi vrsti namenjeni za
gojitev divjadi. V bodoče bodo morali
lovci več storiti za varstvo divjadi. Tu-
di spoznanje, da morajo dohodek iz
lovišča vračati v lovišča nazaj, se pre-
počasi uveljavlja. Na področju kino'
gije bodo prav gotovo več storil'
ustanovitvijo lovskega kinološke!
društva.
Izredno veliko so storili na podro^
strelstva. Vse lovske družine so oti
nizirale strelska tekmovanja, precejl
so obnovili in zgradili strelskih obj^
tov. LD Tabor je v enem samem 1^
zgradila strelski park z modernim^
tematskim strojem za metanje g"'
bov in električni pogon bežečega
jasca. Člani LD Prebold so v pret«'
sezoni osvojili kar trinajst razlik''
strelskih pokalov, pri čemer velj3
zlasti omeniti prehodni pokal zveZ*
prehodni pokal občine. Na tekm<?)^
nja. ki jih organizira LD Tabor, pr'''
jajo tudi lovske ekipe iz tujine.
JANEZ VEDEJO'
4t. 20 - 20. maj 1982
NpVI TEDNIK - stran 11
ODPRA VA PREBOLDSKIH JAMARJEV
V OBJEMU PODZEMNIH LEPOT
Uspešno delo na hercegovskem krasu
želja po novih raziskovalnih dosežkih in po spozna-
vanju širšega kraškega sveta nas je letos za prvomaj-
ske praznike vodila v našo bratsko republiko Bosno
in Hercegovino. Torišče svojega raziskovalnega dela
smo izbrali na hercegovskem krasu, občina Trebinje,
okrog 15 km v zaledju Dubrovnika, kot gostje jamar-
skega društva Trebinje-Začula. V času od 23. aprila do
2. maja smo spoznali in se soočili s številnimi kra-
škimi objekti, ki karakterizirajo to hercegovsko po-
krajino ter doprinesli svoj delež k obeležitvi 10-let-
nice razvoja jamarstva na tem področju.
Snidenje z Mirom Kur-
tovičem, novinarjem sara-
jevskega Oslobodenja in
človekom, ki ima največ
zaslug za razvoj jamarstva
na tem področju, je bilo
prisrčno in doživeto.
Svoj bazni tabor smo
ugledali že od daleč. Izza
vasi Uskoplje ob opuščeni
železniški progi, po kateri
je še pred nekaj leti vozil
»čiro«, se je dvigovala kvi-
šku enonadstropna zgrad-
ba opuščene osnovne šole
v Zaplaniku. To bo naš
dom med desetdnevno
odpravo. Šola je brez
učencev že dve leti. Vasi
so prazne, le še tu in tam
se čuje otroški živžav.
Otroci hodijo v osemra-
zredno osnovno šolo v
Humu.
Kuhar odprave Franci
Zupančič in njegova po-
močnika so si uredili pri-
ročno kuhinjo. Gospodar
sortira in zlaga opremo,
vsak ima svojo zadolžitev.
Z Mirom Kurtovičem in
Momom Srdanovičem,
tajnikom društva, kram-
ljamo o tem, kako bomo
izpeljali nalogo. Odkriti je
treba skrivnost in legendo
Podpeške jame, doku-
mentirano jamo Vilina, ra-
ziskati in dokumentirati
jamo Bravenik, jamo La-
dnica, jamo pri Ivanici, ja-
mo Duži in še več drugih
jamskih objektov. Ob zak-
ljučku je bilo treba obi-
skati še jamo Vjeternico
na Popovem polju in po-
gledati, kakšne so možno-
sti raziskave jame v Dra-
čevu.
Nedelja je. Otovorjeni z
nahrbtniki se po težav-
nem in težko prehodnem
terenu skozi ostro brinje
pomikamo proti našemu
prvemu cilju Potoški ja-
mi. Sonce žge, pot lije po
naših obrazih. Končno
smo pred vhodom v skriv-
nostno Potoško jamo, ki
buri domišljijo tamkajš-
njim prebivalcem. Spust
in razočaranje, brezno ni
globlje kot dobrih petde-
set metrov. Od legende
ostaja samo dejstvo ljud-
skega praznoverja in do-
mišljije. Že priletna 56-let-
na Jovanka, ki nam je po-
kazala pot, ne more verjeti
resnici, da povezave z Du-
brovačko reko ni in je ni-
koli ne bo. Tudi mi smo
nerazpoloženi, saj smo
pričakovali, da bo brezno
nekoliko globlje.
NAŠLI DRAGOCENO
PITNO VODO!
Vtis minulega dne nas
muči še naslednji dan, z
negotovostjo se spopri-
memo z novo nalogo. Iz-
gledi za uspeh so ničevi.
Presenečenje! Jama pri
Ivanici, ki mi jo je prejšnji
dan pokazal Miro, nam
prinese neizmerno vese-
lje. Odkrili smo vodo, od-
krili smo življenjsko teko-
čino, ki je na tem področ-
ju daleč na okrog ni moč
zaslediti. Propustna tla to
onemogočajo. Nenadoma
pa se sredi te puščave po-
javi vodni zbiralnik. Pot
do njegovega odkritja je
bila mučna in neprijetna,
a vendar voda je sedaj tu.
Zahtevala je svojo žrtev.
Marjan si močno poreže
roke in mora iskati zdrav-
niško pomoč, a to v pri-
merjavi z najdeno vodo ni
pomembno. Kopanje ene-
ga izmed ozkih, nekaj me-
trov dolgih rovov, se je
splačalo. Za njim je bilo
120 m sicer ozkega, ven-
dar izjemno pomembnega
rova, ki je pripeljal do
podzemeljskega zbiralni-
ka čiste pitne vode. Veseli
pomembnega odkritja
smo si privoščili potepa-
nje po Dubrovniku in šele
pozno ponoči polni lepih
spominov na dubrovni-
ško noč in na dejstvo, da
Ivanica ima vodo, popa-
dali na ležišča v našem že
povsem domačem okolju
zaplaničke osnovne šole.
Razdeljeni na dve skupini
smo zjutraj nekoliko ka-
sneje nadaljevali z delom.
Ena skupina je nadaljeva-
la z raziskavo in doku-
mentiranjem jame na Iva-
nici, druga pa se je podala
v brezno Ladnica, ki je bi-
lo sicer že dokumentira-
no, vendar pa je bilo še
fizično slabo raziskano. V
tej jami je še celotno
okostje človeka, ki so ga
med vojno pahnili po tež-
kem mučenju v brezno
četniški krvniki. Ta zločin
so pred leti razkrinkali ja-
marji društva »Zelena
brda«. Jama je zanimiva
tudi po vodnem bogastvu,
vendar še neizkoriščenim,
kar je posledica oddalje-
nosti od naselij. Preiskali
smo nekaj kaminov, nato
pa smo v poznih popol-
danskih urah krenili proti
našemu trenutnemu do-
mu. V šoli smo tako kot
vsak večer imeli goste, in
družabnosti nikoli ne
zmanjka.
NOV GLOBINSKI
REKORD
Ura je šest zjutraj, ko se
odpeljemo izpred šole.
Dobrih deset minut ka-
sneje smo že pri motelu
Ognjište. Momo nas že ča-
ka, z njim je tudi Veljko,
ing. hidrologije iz inštitu-
ta za raziskavo kraških vo-
da. Odpeljemo se do voja-
škega strelišča in po ure-
jenih formalnostih smo
kmalu pred vhodom jame
Bravenik. Kmalu ugotovi-
mo, da gre za izredno zani-
mivo brezno, ki ga je obli-
koval potoček, ki teče
skozi njegovo celotno dol-
žino in izginja med nepre-
hodno ožino. Sprejmemo
odločitev, da brezno na
vsak način do konca razi-
ščemo in dokumentira-
mo. Vrnemo se na površ-
je, sedemo v avtomobile
in se odpeljemo po opre-
mo. Spotoma poiščemo
ob cesti vhod v jamo Duži,
v katero naj bi odšli pre-
stali člani odprave, med
tem ko bomo mi osvajali
brezno Bravenik. Po iz-
datnem kosilu v vojaški
kuhinji se petorica ponov-
no zagrize v delo v breznu.
Ure tečejo, vse globlje
smo in nepričakovano je
naše poti konec, nadalje-
vanje nam zapira ogro-
mna skala, ki je ni moč
premagati. To je uspelo le
vodi, ki skozi ozek prehod
teče neznano kam v globi-
no. Kljub vsemu smo ve-
seli. Dosegli smo globino
206 metrov, kar pomeni
nov globinski rekord za
Bosno in Hercegovino.
Svoje delo smo kronali z
novim uspehom. Na nebu
mežikajo zvezde, ko prile-
zemo iz jame, ura je ena
ponoči. Vso pot od vhoda
pa do objektov vojaškega
strelišča, prepevamo. V
avtu nas ves vesel pričaka
Momo, hitro se posedemo
in že drvimo skozi noč.
Čeprav je pozno in smo
precej izmučeni, nam ni
do spanja. Komentiramo
opravljeno delo in 60 km
prevozimo v prijetnem
razpoloženju, kateremu
daje navdih pravkar kon-
čano delo v breznu Brave-
nik, ki prav gotovo še ni
reklo zadnje besede.
Zjutraj vemo, da tudi ja-
ma Duži skriva še veliko
skrivnosti in da gre za ra-
zvejan sistem rovov, ki pa
jih karakterizira blato in
podorno skalovje. Danes
imamo na programu celo
vrsto zanimivosti. Najprej
se odpeljemo do hidro-
elektrarne Grančarevo na
reki Trebišnjici. V sprem-
stvu strokovnjakov si jo
temeljito ogledamo fn se
povzpnemo na 123 m vi-
sok jez. Od tu nas vodi pot
v ribogojnico, kjer nas
oskrbijo z ribami, ki nam
jih pozneje pripravi za ko-
silo mama Mome Srdano-
viča.
V KRAJU
KOMANDANTA
SAVE
Naši gostitelji nas pope-
ljejo še v vas Nudo, ki je
že v Črni gori, rojstni kraj
legendarnega komandan-
ta Save Kovačeviča. O Sa-
vu in njegovem življenju,
ki ga obeležujejo tudi stra-
sti planinstva in jamar-
stva, nam je govoril nje-
gov bratranec Milan Ko-
vačevič. Podrobneje nam
je opisal Savin podvig in
Levo: Zdravko Goršek in desno Momo Sredanovič na
dnu Podpeške jame
podvig njegovih tovarišev
pri osvajanju jame, v kate-
ri so imele divje čebele
svoje domovanje. Izplen
akcije je bil 15 kg medu. V
vasi Nudo so pravkar do-
končali izgradnjo osnov-
ne šole, ki so jo poimeno-
vali po Savinem kurirju
Draganu Kovačieviču, ki
je padel na Zelengori isti
dan kot njegov stric.
Po zanimivi uri zgodo-
vine družine Kovačievič ;
in vasice Nudo, smo zopet;
v Hercegovini. Na vrsti je
ogled in raziskava Sušič-
ke jame. Enkraten kraški
fenomen. Pred nami je
globok kraški kotel, ki se
občasno do vrha napolni z
vodo, ki teče naprej po
strugi in izginja med gru-
ščem. Uspemo prodreti le
nekaj metrov dalj kot naši
gostitelji.
Zvečer smo se zbrali v
motelu Jazina. Na ražnju
pred motelom so se obra-
čali vse bolj dišeči ja-
genjčki. Sledil je prijeten
družabni večer, ki so nam
ga pripravili naši gostite-
lji. Tu so bili drugi gostje
HE Trebišnjica, gostin-
skoturističnega podjetja
Leotar in drugi. Z Zdrav-
kom jim pripraviva krajše
predavanje iz lanskoletne
odprave in kratek pregled
našega dela s pomočjo
diapozitivov.
Zjutraj nas je čakala ja-
ma Vjeternica. Miro je že
v popolni opremi, njegova
mama nas pogosti s. kavo,
Miro pa nam še razkaže
svojo rojstno hišo, ki izža-
reva hercegovsko gosto-
ljubje. Kmalu zatem se že
peljemo proti Dračevu na
robu    Popovega    polja.
Tam nas čakata Veljko iz
inštituta in novinar Rasim
iz sarajevskega Svijeta.
Kmalu ugotovimo, da z ja-
mo v tem kraju ne bo nič,
ker je njen vhod popolno-
ma zalit z vodo. Pot nada-
ljujemo do Vjeternice. Že
podatek o njenih preko
7 km dolgih rovih nas
navdaja z nestrpnostjo.
Kmalu smo pred vhodom.
Čeprav je turistična jama
z bogato in dolgoletno tra-
dicijo, ne kaže takšnega
obraza, kot bi ga lahko.
Oskrbnik se trudi na vso
moč, vendar več kot izgo-
revati za jamo se ne da, če
tisti, ki so gospodarji, ne
naredijo ničesar. Žalosten
je, ko pripoveduje, kakš-
ne odnose imajo do tega
objekta, ki bi lahko bil
prava turistična meka za
goste spodnjega Jadrana,
saj je iz magistralne ceste
iz Slanega vsega le 12 km
poti. Brez primerne rekla-
me in boljše ceste pa žal
ostaja jama prepuščena
sama sebi.
NEPOZABNI VTISI
Opremljeni v popolni
»bojni« opremi se poda-
mo v objem jame. Hodi-
mo po turistični poti, tu in
tam skrenemo iz nje, se
potegnemo v kakšen
stranski rov in zopet na-
daljujemo svoj pohod po
visokih in širokih hodni-
kih, ki jih sicer poredko-
ma, a tem lepše tam ko so,
krasijo čudovite kapniške
tvorbe. Poti po suhem
zmanjka. Tu sta že dva
čolna in začne se nepozab-
no čolnarjenje po podze-
meljskih jezerih, od kate-
rih nudi največji užitek
Cviječevo jezero. Naključ-
je je hotelo, da nekateri
člani odprave poskusijo
tudi globino in hlad posa-
meznih jezer, vendar to ni
zmanjšalo užitkov, ampak
jih na neki način še po-
dvojilo. Po nekajurnem
potepanju po galerijah
Vjeternice in čolnarjenju,
smo zapuščali podzemlje
z nepozabnimi vtisi. Bila
je že trda tema, ko smo
stopili na plan. Po okoli-
ških hribih so goreli kre-
sovi in naznanjali delav-
ski praznik prvi maj. V na-
ši bližini je donela pesem
in kmalu so mladi iz Zava-
le prišli tudi med nas in
tako smo skupno zapeli v
noč.
S tem dnem se je naše
delo na hercegovskem
krasu izteklo. Se se bomo
vrnili!
DARKO NARAGLAV
Jama Vjeternica na Popovem polju. Franci Zupančič in Valentin Grahek med
premagovanjem ozkega prehoda v Cvijičevo jezero.
Od leve proti desni stojijo člani odprave: Darko Naraglav, vodja odprave, Marjan Draksler, Danijel Prevoršek,
Franci Zupančič, Marjan Zupane, Marjan Lipuš, Toni Anžlovar, Risto Sovčev, Edo Tominšek, Zdravko Goršek,
na posnetku pa se ne vidita Branko Pole in Valentin Grahek.
12. stran-NOVI TEDNIK
št. 20 - 20. maj iga^
pravniki za bralc^
ODPOVED PRA VICI DO PREŽIVNINE NIMA
PRAVNEGA UČINKA
Prvostopno sodišče je naložilo tožen-
cu, da mora za preživljanje svoje izven
zakonske zveze rojene hčerke prispe-
vati za njeno preživljanje 2000,00 din
mesečno.
Zoper to sodbo se je toženec pritožil
na Višje sodišče, češ da je pri organu
socialnega skrbstva priznal očetovstvo
do otroka samo zato, ker mu je otrokova
mati zagotovila, da mu sploh ne bo treba
plačevati nobene preživnine. Zanašajoč
se na to obljubo, si je temu primerno
uredil svoj materialni položaj, najel no-
vo stanovanje in ga opremil z novim
pohištvom, novo kuhinjsko opremo, no-
vim barvnim televizorjem itd., pa še za
otroka iz svoje prve zakonske zveze mo-
ra plačevati precejšen znesek. Tako mu
najeta posojila poberejo skupaj s še ne-
katerimi obveznostmi skoraj milijon
starih dinarjev, njemu pa za lastno pre-
hrano ostane le slabih 400 starih jurjev.
Seveda bi bilo drugače, če se ne bi bil
zanašal na tisto žensko...
V odgovoru na pritožbo je punčkina
mama kot njena zakonita zastopnica tu-
di povedala svoje razloge, zakaj vse do
sedaj ni terjala nobene preživnine: zdelo
se ji je »izpod časti«. Vsa leta je sama
vzdrževala, hranila in vzgajala hčerkico,
ki jo je oče poznal samo takrat, ko je na
delu v tujini uveljavljal pravico do otro-
škega dodatka in je doma iskal ustrezna
potrdila; le ob takih prilikah je prinesel
hčerkici kakšno manjše darilce, otroški
dodatek v markah si je seveda obdržal
(saj je vendarle rabil za bencin!)... Se-
daj, ko se je mati poročila in v zakonski
zvezi rodila še enega otroka, se je šele
začela zanimati za hčerkino pravico do
preživnine, ko se je tudi zavedla, da njen
sedanji mož ni dolžan preživljati njene z
drugim moškim rojene hčerkice. Za di-
nar pa je v sedanjih resnih gospodarskih
časih tudi vse težje, standard pada, za
vrtec je treba vse več odšteti...
Jasno je, da toženi oče s svojo pritož-
bo ni mogel uspeti. Ne samo, da je prvo-
stopno sodišče neizpodbitno ugotovilo,
da je toženi oče materialno bolje stoječ,
kakor otrokova mati, predvsem ni mo-
gel uspeti s trditvijo, da se je mati v
imenu otroka (kot njegova zakonita za-
stopnica) odpovedala pravici do preživ-
nine. Četudi bi bilo vse res, kar je tože-
nec o tem napisal v svoji pritožbi zoper
sodbo prvostopnega sodišča, je taka od-
poved pravici do preživnine že po zako-
nu o zakonski zvezi in družinskih ra-
zmerjih popolnoma brez vsakega prav-
nega učinka in jo zato pritožbeno sodi-
šče ne more in ne sme upoštevati. Tako
je bilo tudi v tem primeru. Seveda tože-
ni oče ni uspel s svojo pritožbo niti gle-
de višine preživnine, ki jo mora plačeva-
ti za hčerko. Višino njegovega prispev-
ka je namreč že prvostopno sodišče po-
polnoma pravilno določilo, ko je upošte-
valo in primerjalo možnosti matere z
možnostmi očeta pa tudi hčerkine po-
trebe. Otrok bo očetovo pomoč pri svo-
jem preživljanju potreboval še kar dolga
leta, saj ima do zaposlitve še daleč, zlasti
če se bo punčka šolala. Kakšne bodo
takrat razmere v tem trikotniku oče -
mati - hčerka, sedaj še nihče ne ve. Ce
se bodo na očetovi strani razmere obrni-
le na boljše, rnaterine pa bodo ostale
nespremenjene, bo hčerka lahko zahte-
vala od sodišča, naj prilagodi višino pri-
spevka v sorazmerju z očetovimi boljši-
mi razmerami. Upajmo, da v takem pri-
meru oče ne bo spet prišel na dan z
nekdanjo nepremišljeno materino ob-
ljubo, da mu ne bo treba ničesar plače-
vati. Pomisli naj rajši na leta, ko bo sam
toliko star, morda bolehen in betežen in
potreben materialne pomoči svojega
otroka, ki se ga zdaj očitno ni veselil.
Kako bo takrat z njegovo moralo? Si bo
upal odraslega dekleta prositi za pomoč
ah pa jo bo moral sam tožiti? Naša na-
predna socialistična zakonodaja za tak
primer daje tudi takemu očetu pravico
do tožbe - le src ne more zbliževati!
BORIS DEBIC
MOZIRJE: VEČ
MENTORJEV NA
ŠOLE
Osnovne šole v mozirski
občini skupaj financirajo str-
kovne občinske aktive, v ka-
tere so vključeni ravnatelji,
učitelji in svetovalni delavci.
Za poglabljanje in pospeše-
vanje strokovnosti in kako-
vosti vzgojno izobraževalne-
ga dela imajo šole skupne
svetovalne delavce. Dve so-
cialni delavki pokrivata šole
v Gornjem gradu, na Ljub-
nem in v Lučah. Logopedi-
nja pokriva potrebe vseh šol
v občini, psihologinja pa je
zaposlena na osnovni šoli v
Mozirju. Škoda, da nima lo-
gopeda tudi vzgojno varstve-
ni zavod, saj se govorne in
druge grafomotorične napa-
ke najlažje odpravljajo v
predšolski dobi.
Pri povezovanju šol z oko-
ljem ugotavljajo napredek.
Je pa predvsem izraz priza-
devanj šol, manj pa še vedno
ostalih družbenih dejavni-
kov v ožjem in širšem oko-
lju. Za hitrejši razvoj in zra-
ščanje v okolje pa bo treba še
več neposrednega samou-
pravnega sporazumevanja
predvsem z združenim de-
lom. To bo mogoče le z jasno
opredeljenimi programi
skupnih interesov delavcev
v temeljnih organizacijah in
šol na območju krajevne
skupnosti. Oblike neposre-
dnega vključevanja učencev
v proizvodno delo in vklju-
čevanje delavcev iz proi-
zvodnje, ki vodijo tehnične
dejavnosti na šoli, so le na
osnovni šoli na Ljubnem,
kjer so povezani s tamkajš-
njim Kovinarstvom. Se ve-
dno je na šolah premalo zu-
nanjih mentorjev. V bodoče
si bodo morale osnovne šole
še bolj prizadevati za vklju-
čevanje zunanjih mentorjev
v svoje delo. To še zlasti velja
za mozirsko osnovno šolo, ki
ima le enega takšnega men-
torja.
JANEZ VEDENIK
razpisuje
prosta dela in naloge
(s posebnimi pooblastili in odgovornostmi)
1. VODJE KADROVSKO SPLOŠNEGA
SEKTORJA
objavlja
prosta dela in naloge
za DSSS
2. VODENJE IN ORGANIZIRANJE AOP
3. NAČRTOVANJE TEHNOLOŠKIH
POSTOPKOV BRUŠENJA
4. VODENJE IN ORGANIZIRANJE
KADROVSKIH ZADEV
za TKS
5. VODENJE PRIPRAVE DELA
VZDRŽEVANJA
6. IZDELAVA DOKUMENTACIJE ZA
VZDRŽEVANJE
7. INDUKTIVNO KALENJE
8. VEČ VARILCEV ZA VARENJE V
ZAŠČITNI ATMOSFERI CO2
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati
še naslednje pogoje;
pod 1 - najmanj višja izobrazba pravne, druge druž-
boslovne ali podobne smeri, 3 leta delovnih izkušenj;
pod 2 - visoka oz. višja izobrazba računalniške ali
druge ustrezne smeri, 2 leti delovnih izkušenj;
pod 3 - visoka oz. višja izobrazba strojne smeri, 1
leto delovnih izkušenj na podobnih delih;
pod 4 - najmanj višja izobrazba pravne, druge druž-
boslovne ali podobne smeri, 2 leti delovnih izkušenj;
pod 5 - najmanj višješolska izobrazba strojne smeri,
2 leti delovnih izkušenj;
pod 6 - strojni tehnik, 1 leto delovnih izkušenj na
področju izdelave dokumentacije za strojno po-
dročje;
pod 7 - poklicna šola ustrezne smeri;
pod 8 - KV oz. PK varilec, zaželjene delovne izkuš-
nje.
Kandidate prosimo, da vložijo ponudbe na naslov v 15
dneh po objavi razpisa. ,
Kandidata pod 1 bomo imenovali za 4 leta.
JANEZ ČUČEK

SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA
60
Zakaj ti preobrati, zakaj to na prvi pogled tako smešno, v
resnici pa globoko tragično menjavanje gospodarjev in
zaščitnikov?
Odgovor na to vprašanje je dal Boris Kidrič že v govoru
na zboru odposlancev slovenskega naroda v začetku okto-
bra 1943 v Kočevju.
»Zanimati nas mora, kaj je vzrok, da so ti ljudje in ti krogi
padli tako globoko, kaj je vzrok, da so postali narodni
izdajalci, kaj je vzrok, da so na strani okupatorja dvignili
puško proti lastnemu narodu. Vzrok vsemu temu je en
sam. Ta vzrok je njihov strah pred ljudsko demokracijo,
njihov strah pred ljudskimi množicami. Iz strahu pred
lastnim ljudstvom so postali izdajalci lastnega naroda.*
Slovensko osvobodilno gibanje je bilo več kot zgolj na-
daljevanje obrambe domovine iz aprila leta 1941.
To ni bil samo boj proti Italijanom ali Nemcem, marveč
boj za nacionalno in socialno osvoboditev. Tega so se tisti,
ki so kasneje zbežali v emigracijo, tudi bali in proti temu so
že od vsega začetka iskali pomoč in obrambo.
Iskali so jo tam, kjer so jo edino lahko dobili, pri tujcu, ki
je s silo zasedel domača tla. In kakor so ti tujci prihajali in v
porazu zatem bežali, tako so se menjavale zaščitne značke,
s katerimi so bili zaznamovani njihovi ponižni domači
sodelavci in podložniki.
Bes in sovraštvo, ki so ga čutili do sil, združenih v Osvo-
bodilni fronti, sta bila tako goreča in nepopustljiva zato,
ker sta bila pogojena z razrednimi in političnimi razlogi. Ta
bes se je ohraral pri peščici nepomirljivih do današnjih dni,
toda ogenj, ki bruha iz njihovih govorov in pisanja, gori še
vedno iz istih razlogov kot nekoč: je izraz razrednega in na
tem zgrajenega političnega nasprotovanja.
To je resnično bistvo prepada, ki je ločeval in še vedno
ločuje. Zbiranje skrajne slovenske emigracije se je začelo
že nekaj tednov po prihodu v njihova začasna begunska
taborišča v Italiji. Od tod so odšli v Združene države Ame-
rike in drugam, a zlasti v Argentino, kamor so prve skupine
začele prihajati že leta 1947, večina pa jih je prišla med leti
1948 in 1950.
Nekateri so dopotovali s starimi jugoslovanskimi pot-
nimi listi, nekateri z dokumenti Rdečega križa, spet drugi z
listinami, ko so jim jih priskrt>eli njihovi varuhi v Italiji in
drugod. JPolitični azil jim je v Argentini priskrljel duhovnik
Janez Hladnik - eden redkih Slovencev, ki je v tej deželi
med drugo svetovno vojno delal proti narodnoosvobodil-
nemu boju.
Odnosi med obema skupinama slovenske emigracije v
Argentini - ekonomsko in politično - so bili od prvega
trenutka ne samo skrajno hladni, marveč skorajda odkrito ^
sovražni. Med njima je bil nepremostljiv prepad. Na eni
strani so bili izredno patriotsko in razredno zavedni pripa-
dniki ekonomske emigracije, na drugi pa odkriti sodelavci
okupatorja, ki niso imeli s svojimi socialistično in komuni-
stično usmerjenimi rojaki nobene stične točke - razen
jezika in skupne domovine.
To kajpak ne pomeni, da med obema skupinsima ni prav
nobenih stikov, zakaj oboji so vendarle pripadniki istega
naroda, v njihovih žilah teče ista kri.
Toda to so povsem neformalni stiki, Id jih navezujejo
posamezniki. Vodstvi za to najbrž vesta (v razmeroma oz-
kem področju, ki ga naseljujejo Slovenci v Buenos Airesu
in drugih argentinskih mestih, kjer živijo naši rojaki ne
more dalj časa ostati prikrito skorajda nič), toda pri tem
tudi ostane.
A treba je reči da teh medsebojnih stikov ni veliko. V
bistvu so omejeni le na pozdrav, ki ga utegneta izmenjati
znanca ob srečanju na ulici ali pa na priložnjstni klepet v
kavarni. To je vse. Zgodilo seje menda nekajkrat, da seje v
politiko vmešalo tudi življenje: mlado dekle in mlad fantu
dveh različnih svetov sta se po naključju srečala in spoi
nala, da jima čustva pomenita več kot karkoli drugega.
A v vsem drugem stojita obe skupini na povsem razlit-
nih bregovih.
Tak odnos se je ohranil do danes, čeprav se je vmei
zgodilo še nekaj, kar ni ostalo brez posledic. To je bil silovi'
razkol leta 1948, ko je Jugoslavija pretrgala stike s Std
nom zaradi njegovih odkritih hegemonističnih teženj.
Dogodki v zvezi z informbirojem so leta 1948 odjeknili'
Argentini izredno močno, imeli pa so svoje dramatični
posledice, ki so jih čutili še dolga leta potem.
» Veliko lažje bi nam bilo,« mi je rekel eden izmed članG^
društva »Triglav«, »če bi imeli na voljo vsaj več jugoslovafi
skih časopisov, da o drugih virih informacij sploh ne govo
rim. Tako pa nismo vedeli skoraj nič.
Toda to ni vplivalo na odnose s politično emigracijo, kajt
tudi tisti slovenski komunisti ki so bili pod vplivom voč-
stva argentinske partije, niso spremenili svojega stališča d(
belogardistov in drugih iz tabora nacističnih sodelavcev.
Kako je danes?
»Naši domovi so odprti za vse Slovence - in ne sa0
zanje. Radi vidimo, če pridejo tudi Srbi, Hrvati in drug'!,"^
glede na politično ali ideološko opredelitev. Toda en pog^'
pa ostaja: da našega gostoljubja ne izrabljajo v političt^^
namene. Ce bi kdo, na primer, hotel imeti kako sovraž^^
predavanje ali govor v našem društvu, bi ne govoril dolgo,'
mi je rekel predsednik »Triglava«, enotnega društva, ^
sedaj v Buenos Airesu združujejo nekdaj razdeljene sH^
venske ekonomske emigrante.
»Triglavani« vidijo v tem tudi možnost, da pritegnef
(zlasti politično popolnoam neobremenjeno drugo genet^
cijo) v svoje vrste tiste, ki morda mislijo sicer drugače k^'
oni za katere pa ni nujno, da ne bi mogli nekega d^'
spoznati resnično stvarnost ter spremeniti svoja stališča
mnenje. Vedeti je treba, da je med tistimi, ki jih zaje^,
naziv »politična emigracija«, kar precej takih, ki nikak"'.
niso sovražno razpoloženi do Jugoslavije. Se več: i^f
njimi so tudi ljudje, ki so politično skoraj neopredeljeni'^'
že kar s simpatijami spremljajo razvoj socialistične sarno'^,
pravne Jugoslavije. Ce so morda kdaj bili aktivni sodela^'^.
sovražne emigracije, sedaj že leta in leta niso več. Ne^
tudi zato, ker so se kratko malo prepričali, da tisto, kar F,
pripovedujejo in zatrjujejo njihovi voditelji, ni res, delnoF
zato, ker imajo po tolikih letih emigracije že vsega dovolj',
bi preostanek življenja preprosto radi prebili v miru. Seo^
si želijo normalnih odnosov s svojo domovino.
§t. 20-20. ma) 1982
NOVI TEDNIK-strant$
MLADI PIŠEJO
PRI TITOVI
SESTRIČNI ANI
KOSTANJŠEK
v sredo smo imeli športni
dan. Sli smo na Trebče in na
dom Titove matere. Ko smo
prišli na Trebče so podarili Ti-
tovi sestrični šopek in kavo.
Šopek sem dala jaz, kavo pa
Boris iz četrtega razreda. Tega
je bila zelo vesela. Nekaj de-
klic je zaplesalo kolo in druge
plese. Ker nismo imeli veliko
časa, smo se prej poslovili.
Ana Kostanjšek je bila zelo
vesela, da smo se oglasili pri
njej.
Pred vojno se je tovariš Tito
sestajal v hramcu pri sestrični
Ani Kostanjšek. V tistem
hramčku se je z vodilnimi
partijskimi delavci pogovarjal
o pripravah na upor, če bi bila
vojna. Po vojni se je tovariš
Tito velikokrat oglasil pri se-
strični Ani Kostanjšek. Ce je
šel tovariš Tito na morje ali
kam drugam, jo je večkrat po-
vabil na počitnice. Ce bi imeli
več časa, bi nam še pripove-
dovala in pokazala fotografije
z Brda pri Kranju in Brionov,
kjer je bila na počitnicah Ti-
tov gost.
Ana Kostanjšek je položila
temeljni kamen za našo novo
šolo v Bistrici ob Sotli. Ob Ti-
tovem obisku v naši šoli je
bila na častnem sedežu ob Ti-
tu tudi Ana Kostanjšek.
MELITA BOZICNIK, 3. r.
COS Marija Broz,
__fiistcicajik.aQtlL
NAPAD NA DRVAR
Tovariš Tito je imel več legi-
timacij. Na vsaki je bil lažen
rojstni datum. Na eni je bilo
napisano 25. maj. Na ta dan so
Nemci napadli Drvar in misli-
li presenetiti partizane. Zgo-
daj zjutraj, ko je bila še tema,
so priletela sovražna letala.
Tovariš Tito se je zbudil. Cez
nekaj časa se je začel hud boj.
Iskali so izhod iz votline.
Končno so ga le našli. Bil je
velik kot dimnik. Partizani so
odšli na položaje in hoteli zau-
staviti sovražnika, da ne bi
prodrli do votline. Tito je imel
s seboj psa Tigra. Skrivala sta
se za skalami, ker pes ni miro-
val, ga je mislil tovariš Tito
ustreliti. Ker ga je tako milo
gledal, ga ni. Skril se je za dru-
go skalo. To se je ponovilo
večkrat. Ko je partizanski ku-
rir pogledal skozi votlino, ga
je zadela krogla v glavo.
Mrtev se je zgrudil pred tova-
riša Tita. Kmalu je prišla na
pomoč Liška brigada. Boj je
trajal tako dolgo, dokler niso
sovražnika premagali. Vrhov-
ni komandant Josip Broz Tito
pa je ostal zdrav in živ. Se se-
daj obstoja tista votlina v ka-
teri se je skrival Josip Broz
Tito. Imenuje se Titova pe-
čina.
KARMEN SMALC, 4. b.
OŠ Dušana Jereba.
Slovenske Konjice
V GRLU SOLZE, NA
SRCU GREH...
Prebujalo se je lepo jutro.
Sonce je že kukalo izza hribov
in metalo svoje žarke narav-
nost v mojo sobo. Ko me je
objel prvi topli žarek, sem se
prebudila in vstala. Pogledala
sem skozi okno in v mislih
obstala, ker sem se spomnila
na test. Za trenutek sem se
potolažila in se odpravila v šo-
lo. Med potjo sem ugibala, ko-
liko bi ga lahko pisala. Nisem
in nisem mogla dočakati ure
matematike. Končno je prišel
usodni trenutek. Tovarišica
nam je razdelila teste. 2e od
daleč se mi je zasvetila enka.
V trenutku me je stisnilo pri
srcu. V glavi mi je govorilo:
"Kaj porečejo doma'- Skoraj
vso pot do doma sem premiš-
ljevala, kako bi se izognila po-
govoru o ocenah. Z nobeno
idejo nisem bila zadovoljna.
Doma sem se takoj zaprla v
svojo sobo in premišljevala.
Mami me je kmalu za tem po-
klicala h kosilu. Nekaj časa
smo vsi molčali, potem pa me
je očka vprašal, koliko sem pi-
sala matematični test. Nekaj
časa sem gledala v krožnik,
potem pa na kratko odgovori-
la: »Štiri!« Očka je bil ocene
vesel. To je bila komaj druga
štirica pri matematiki! Dolgo
smo se še pogovarjali, potem
pa sem se zaprla v svojo sobo.
Vedela sem, da bo mamica
zvedela oceno v šoli. Odkrila
bo mojo laž. Bilo mi je zelo
težko pri srcu in najraje bi se
na glas razjokala. V grlu sem
zadrževala solze, v srcu pa
greh, ki sem ga storila. Zelo
hudo mi je bilo, ker sem se
tako grdo zlagala. A nisem
vzdržala. Sla sem v dnevno
sobo in napol v joku povedala
resnico, ki sem jo prej prikri-
la. Sele čez nekaj časa sem se
potolažila in od srca se mi je
odvalil težak kamen. Odločno
sem si rekla, da se ne bom
nikoli več zlagala.
URSA KASESNIK, 6. a.
OS bratov Juhart,
Šempeter
MOJ KRAJ
Sem učenka osmega razre-
da osnovne šole Šentjur pri
Celju, ki se imenuje po zna-
nem koroškem borcu Franju
Malgaju. Živim v vasi Prose-
niško. Moj kraj se imenuje
Blagovna. Blagovno tvori pet
vasi: Proseniško, Goričica,
Cerovec, Zlateče in Repno.
Blagovno verjetno vsi najbolj
poznate po sedmih ribnikih.
Pri teh ribnikih je vedno zelo
živahno. Poleti je tu veliko
kopalcev. Pozimi pa je na teh
ribnikih še bolj živahno, saj je
vedno dosti drsalcev. Pravo
vzdušje se šele pokaže ob
koncu tedna. Čeprav ribiči
prepovedujejo drsanje na teh
ribnikih, se mi še bolj podimo
po ledu. Vendar na Blagovni
še nimamo vsega, kar si vsi
občani te krajevne skupnosti
želimo. 2e dolgo nam obljub-
ljajo izgradnjo trgovine, nape-
ljavo vodovoda in telefona. Pa
tudi asfaltnim cestam se ne bi
mogli odreči. V krajevni
skupnosti Blagovna imamo
tudi mladinsko organizacijo.
Ta organizacija je na vseh po-
dročjih zelo uspešna. Sedaj
mladinci gradijo nogometno
igrišče. In prav na tem po-
dročju jih moramo posebej
pohvaliti. Sedaj sem vam na
kratko opisala moj kraj.
TATJANA GLAVAČ, 8. r.
OŠ Šentjur
AVTOBUS SE JE
PREVRNIL
Nekega jutra sta ati in mami
odšla v službo. Nato sem odš-
la tudi jaz v šolo. Ko je ati
odšel na avtobus, je bila cesta
gladka. Med vožnjo je avto-
bus pred Pristavo zaneslo, da
se je prevrnil. Nesreča je bila
huda. Veliko delavcev se je
poškodovalo. Med tistimi je
bil tudi ati. Ko je mama to
zvedela, se je zelo ustrašila.
Poškodovane delavce so od-
peljali v celjsko bolnišnico.
Jaz še za to nisem nič vedela.
Mama se je z avtom peljala v
bolnišnico. Ati pa je imel ovi-
to nogo. Seveda ga je zelo bo-
lelo. Nato je šel na slikanje
zob, ker ga je tudi tam bolelo.
Ali ugotovili so, da je samo
udarec. Se isti dan je odšel
domov. Ko sem pa jaz prišla
domov, sem se tudi zelo ustra-
šila. Mama je potem rekla, da
gre k sosedu nekaj vprašat.
Prej mi je rekla, da naj odne-
sem obrambo k drugemu so-
sedu. Ko sem hodila po poti,
sem si mishla, da bo ati kaj
rabil, in bo vstal. Pognala sem
se v tek. Ko sem prišla do-
mov, je bilo vse v redu. Nekaj
dni je še ata bolelo. Sedaj se
mu je že dobro zacelilo. Jaz
mu želim drugič več srečne
vožnje z avtobusom v službo.
ANDREJA GREGL, 3, r.
COS Marija Broz,
Bistrica ob Sotli
DOPISNIŠKI
KROŽEK
Ce si učenec naše šole, ne
moreš biti nikoli prost. Mno-
go krožkov, ki delujejo na šo-
li, te privablja. Eden najbolj
znanih je dopisniški krožek,
pri katerem sodelujem že tret-
je leto.
Mnogokrat je slovenska
učilnica zasedena prav zaradi
tega krožka. Tudi jaz sem čla-
nica dopisniškega krožka. Ce
odkrito priznam, ga imam
najraje. Dobimo se vsak četr-
tek. Najprej pregledamo pri-
spevke, ki smo jih oddali med
tednom. Pomenimo se o njih.
Včasih katerega od spisov tu-
di preberemo. Potem se po-
menimo o novih temah za pi-
sanje. Tovarišica nam večkrat
reče, da mora novinar hoditi
okrog z odprtimi očmi. Potem
ne bo več problema o čem pi-
sati. Urejamo tudi pano, ki vi-
si na prehodu iz starega dela
šole v novi del. Na njem visijo
naši prispevki. Posebno pa
smo veseli, kadar je kateri od
naših prispevkov objavljen.
Spise pošiljamo v Novi te-
dnik, Pionirski list. Pionir,
Mali Nedeljski dnevnik, TV-
15, v Glasbeno mladino, učen-
ci nižje stopnje pa še v Cici-
ban in Kurirček.
Vsako leto izdamo tudi šol-
sko glasilo. Tudi tu največ po-
magajo mladi dopisniki. Lani
smo izdelali tudi posebno šte-
vilko ob dnevu žena, 8. mar-
cu. Glasilo je imelo naslov:
Žena, žene, ženi. V tem glasilu
so bili zbrani spisi in pesmice
o naših mamah, babicah in se-
strah.
Ko pišemo spise, se vedno
ravnamo po glavnih točkah.
Natanko se še spominjam, ko
nas je nekoč obiskal znani no-
vinar NT, Jure Krašovec. Po-
vedal je, da si moramo po na-
pisanem prispevku znati od-
govoriti na vprašanja KDO,
KDAJ, KJE, KAKO, ZAKAJ?
Vedno se ravnam po tem.
Upam, da bo naš dopisniški
krožek deloval še dolgo. Moja
največja želja je, da bi bilo ob-
javljenih čimveč naših spisov.
Na ta način bodo našo šolo
spoznali tudi drugod. Mogoče
bodo rekli; Osnovna šola Pri-
moža Trubarja v Laškem ima
pa pridne dopisnike.
J02ICA KRASOVEC, 8. c
OS Primoža Trubarja, Laško
CESTA NI IGRIŠČE
v nekem naselju je bilo ve-
liko otrok.
Vendar niso imeli igrišča,
čeprav so si ga zelo želeli. Ne-
kaj dni so se veselo igrali na
cesti. Ko so se spet igrali na
cesti, med dvema ognjema, je
izza ovinka pripeljal avto. Ne-
kateri otroci so pravočasno
odskočili, neka mala deklica
pa je ostala na cesti in avto jo
je zbil ob robnik. Otroci so
preplašeno stekli k ponesre-
čenki. Voznik, ki je deklico
zbil, jo je takoj odpeljal v bol-
nišnico. Kljub hitri pomoči, je
tam po nekaj urah umrla.
Starši so za njo zelo žalovali.
Ko je prišel dan pogreba, se je
od vseh hiš vila reka ljudi, ki
se je zlivala v eno samo povor-
ko. Starši so sklenili, da bodo
otrokom naredili igrišče.
Otroci so prihajali na grob in
prinašali cvetje in sveče. Ve-
dno so bili žalostni ob grobu
svoje prijateljice. Odslej so se
igrah na igriščih. Vendar so se
vedno spomnili prijateljice.
NATALIJA MAVC, 4. c
OŠ Franja Vrunča, Celje
ČISTILI SMO
OKOLJE
Dne 17. aprila, to je bilo v
soboto, jer bila v naši vasi akci-
ja za čiščenje okolja. 2e zju-
traj smo z očetom in bratom
začeli z delom. Tudi mamica
je pospravljala omare in pre-
dale, odstranila vse, kar ni bi-
lo več za rabo. Vso odvečno
šaro in druge odpadke smo iz
podstrešja, dvorišča, shramb
in delovnih prostorov pripra-
vili za odvoz.
Zbirno mesto je bilo v
Smarjeti. Na začetku Tumove
ulice in od tam so tovornjaki
pripravljeno odpeljali. Tudi v
sosednih vaseh so bila zbirna
mesta. Ves dan so krožili to-
vornjaki in zbrani odpadni
material odpeljali v industrijo
za odpadne surovine. 2e ne-
kaj dni poprej smo papir in
kartone povezah in oče mi je
ta papir odpeljal v šolo, ter
sem ga oddal v korist našega
razreda. S skupnimi močmi
smo temeljito počistili okolje.
Lepo in prijetno je živeti v
očiščenem in negovanem
okolju
DEJAN CATER, 4. c
OŠ Franja Vrunča, Celje
GASILCI SO NAŠA
POMOČ V NESREČI
Gasilci so ljudje, ki gasijo
ogenj. Ampak to še ni vse. Po-
magajo nam tudi v drugih ne-
srečah, predvsem pri popla-
vah in potresih. Pomagajo
nam reševati ljudi iz ruševin.
Gasilci so v nenehni priprav-
ljenosti. So zelo pogumni. Ne
boje se ognja, ampak pogu-
mno stopijo proti ognju in ne-
nehno gasijo. Veliko žrtvuje-
jo, kajti pri gašenju bi se jim
lahko kaj zgodilo, oni pa ne i
mislijo na to in se močno in
hrabro bojujejo z nesrečo. 2a-'
to lahko brez skrbi rečemo:
»Gasilci so nam zelo hitra po-
moč v nesreči!« Zato jih mo-
ramo spoštovati in posne-
mati.
MAJDA KOS, 5. b.
OŠ Vitanje ^
ZAČELI SMO
ODDAJATI NA
»MLADEM VALU«
Na naši šoh vse do začetka
šolskega leta nismo imeli šol-
skega radia. Člani literarno-
novinarskega krožka pa smo
predlagali, da bi tudi mi začeli
s pripravami za šolski radio in
tovarišica je z nami soglašala
in nas opozorila, da smo si za-
dah težko nalogo.
No, s skupnimi močmi smo
poprijel! za delo in zaorah le-
dino. Dobili smo novo napra-
vo za poročanje po zvočniku
in to je bila tudi vzpodbuda za
nas.
Najprej so moje sošolke za-
čele sestavljati besedila. Po
prvi radijski oddaji, ki ni bila
najboljša, sem sklenil, da se
ponudim za tehničnega ure-
dnika, saj sem ugotovil, da
brez moške roke ne gre. Se
vedno delamo napake, a le-
teh je manj in iz oddaje v od-
dajo nam gre bolje. Urnik od-
daj določamo sproti, sami
izberemo gradivo in kasete za
glasbo, pomagajo pa nam tudi
razredne skupnosti.
Največ težav je pri zbiranju
spisov, saj učenci nič kaj radi
ne pišejo prispevkov.
Vse težave smo uspešno
prebrodili in upam, da bo šlo
še naprej tako. Uredniki, ki
smo samo iz osmega razreda,
pa si želimo, da bi naše pionir-
sko delo nadaljevali tudi naši
nasledniki iz sedmega ra-
zreda.
BOŠTJAN DREV, 8. r.
OŠ Frankolovo
SREČANJE
PIONIRJEV
RAZISKOVALCEV
Člani novinajskega krožka
smo se prijavili na razpis revi-
je Pionir: Gasilstvo v doma-
čem kraju. Pri delu so nam
pomagali tudi gasilci. Pogo-
varjali smo se s predsedni-
kom in poveljnikom društva.
Dve deklici sta obiskali vete-
rana društva tovariša Božnika
in Vrtačnika. Dečki smo v ga-
silskem domu popisovali sta-
ro opremo, pokale in prizna-
nja. Deklice so pregledovale
zapisnike in slike. Iz vsega,
kar smo zvedeli, smo sestavili
nalogo. Priložili smo ji veliko
slik in vse skupaj poslali v
Ljubljano.
Bili smo povabljeni na sre-
čanje pionirjev raziskovalcev
v Metliko. Na sestanku krož-
ka so izbrali mene, da se bom
udeležil srečanja. Bil sem zelo
vesel.
V petek, 16. aprila sva z
mentorico krožka odpotovala
v Ljubljano. Tam smo se zbra-
'li predstavniki vseh šol, ki so
sodelovah v natečaju. Sprejeli
so nas predstavniki Gasilske
zveze Slovenije in revije Pio-
nir.   Z   dvema  avtobusoma
smo se odpeljali v Metliko.
Vmes smo si ogledali grad
Otočec. Vožnja je bila zelo
dolga, vendar prijetna in zani-
miva, saj mi je tovarišica po-
vedala veliko novega.
Ob dveh smo prispeli v Met-
liko. Po kosilu so prišli naši
gostitelji. Tisto noč sem spal
pri vrstniku Vajda Igorju. Ze-
lo lepo so me sprejeli. Popol-
dne smo v njihovi hiši imeli
sprejem s kulturnim progra-
mom. Predvajali so nam film
o Beli Krajini. V programu je
sodeloval tudi Toni iz Vesele-
ga tobogana in pevka Tadeja
Koležnik. Oba živita v Metli-
ki. Naslednje jutro smo se
zbrali na gradu. Tu je gasilski
muzej, ker je v Metliki najsta-
rejše gasilsko društvo. Pred-
sednik komisije, ki je pregle-
doval naloge, je povedal re-
zultate. Naloge so razdelili v
tri skupine: dobre, boljše in
najboljše. Oba z mentorico
sva bila ponosna, ko sva sliša-
la ime naše šole v skupini naj-
boljših. Vsi smo dobili lepa
priznanja, najboljše naloge pa
so bile nagrajene s knjigo.
Ogledali smo si razstavljene
naloge in muzej gasilstva. Po-
tem smo se poslovili od pri-
jaznih gostiteljev. Pot smo na-
daljevali skozi Črnomelj proti
Dolenjskim tophcam. Bilo
nam je žal, da si zaradi snega
nismo mogli ogledati Baze 20
v Rogu. Zato pa smo si ogle-
dali šolo Baza 20. Ob njej so že
začeli z deli za dom pionirjev.
Vračali smo se po dolini Krke.
To pot imenujejo partizanska
magistrala.
V dveh dneh sem spoznal
velik del naše ožje domovine.
Zelo zadovoljen sem se vrnil v
Dobrno. Najbolj pa so bili ve-
seli in zadovoljni mladi novi-
narji, ko so zvedeli za rezultat
našega dela.
MATEJ CERNELC
OŠ Dobrna
ŽELEZNICA, Ki JE NI
VEČ
Titovo Velenje je razvit in- ;
dustrijski kraj. Ljudje v teh ,
krajih živijo od industrije. Za- ;
to morata tovarna Gorenje in
rudnik prodati blago na trži- .
šče. Dostava do kupcev mora
biti hitra in poceni. Še bolje ]
pa je, da blago prodamo v ino- *
zemstvo, saj dobimo zanj pre- '
potrebne devize. Premog vo- i
zijo v Avstrijo s tovornjaki, j
Toda zakaj s tovornjaki, zakaj i
ne z železnico. Po Mislinjski ■
dolini je vozila železnica. Uti- '
rila si je pot skozi mogočno \
skalovje. Železnica Titovo Ve- ■
lenje-Dravograd je imela j
mnogo predorov in mostov.
Ko je bila zgrajena, so po njej
zasopihali črni in stari hlapo- j
ni. To so bile lokomotive na i
parni pogon. Kurjač je nalagal ;
premog v ogenj, ki je segreval ]
kotel, v katerem se je tvorila '
j>ara. V taki lokomotivi sta bi- j
la samo dva človeka: strojevo- j
dja, ki je vodil lokomotivo in j
kurjač. Prostor, v katerem sta |
delala, je bil zelo tesen, zato-i
sta morala oba stati. Ko je lo- i
komotiva vlekla vagone, se je ^
iz dimnika kadil dim, ki se je j
kot megla valil za njo. Spredaj !
je bila lokomotiva kot valj, vi
katerem je bil kotel in cevi. V 1
sredini je bil prostor za posad- \
ko, za njim pa skladišče vode |
in premoga. Na valju so bile i
razne cevi in če je bila loko- i
motiva še nova, so se zlato \
svetile. Lokomotiva je imela 1
tudi velika vlečna kolesa, ki j
so bila povezana z jeklenimi \
palicami, te so bile privite ta- <
ko, da so se kolesa lahko pro- ]
sto vrtela. 2eleznice v Mislinj-'
ski dolini ni več. Ostali so še
samo sledovi proge. Mogoče
bodo še kdaj položih tramove:
in tirnice, a stari lepi hlapon;
zagotovo ne bo več sopihal po ;
dolini. '
JURE VENGUST, 5. r.;
COS Fran Roš, Celje '■
OD RINKE DO SOTUE - OD RINKE DO SOTLE-OD RINKE DOSOTLE- OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DC ,
Na pragu Goleževe domačije: Milena z Brigitko, pa še ena
Brigita, brat Aleksander in Darja.
PRISOTNI POVSOD,
DATI BI MORALI VEČ
Celjsko Kovinotehno imajo
upravičeno za mlad kolek-
tiv, saj je med okoli 1500 re-
dno zaposlenimi kar blizu
35 odstotkov mladih, torej
takšnih, ki po »formalno-
sti« let spadajo med člane
Zveze socialistične mla-
dine.
Čeprav so mladi, že znajo
in tudi dajejo veliko. Zal pa
je tudi nekaj takšnih, ki so v
kolektivu in njegovih hote-
njih preko celotne delovne
organizacije še vedno pre-
malo aktivno prisotni. Zara-
di vsega tega ob letošnjem
Dnevu mladosti predstavlja-
jo prav mladinsko organiza-
cijo v Kovinotehni ter celot-
no dejavnost njenih članov
na vseh ravneh.
BRANKO GERMADNIK
je predsednik Koordinacij-
skega sveta OO ZSMS, sicer
pa rojen v Črni na Koro-
škem, kemijski tehnik, ki je
prišel v Celje pred osmimi
leti. Trenutno je zaposlen na
mestu komercialista v poslo-
valnici konstrukcijskih je-
kel. Kako je prišel v Celje?
Po srednji šoli leta 1969 je
odšel v šolo v Ruše. Ker po
končani šoli ni dobil zaposli-
tve v mežiškem rudniku, je
odšel v Ljubljano in izvedel
za prosto delovno mesto v
Celju. Prva zaposlitev je tra-
jala štiri leta v Cinkarni (va-
njo se je med drugim vozil
vsak dan šestnajst mesecev
iz Šoštanja!), sledila je voja-
ščina in pred dvema letoma
in pol odhod v Kovinotehno.
Ni poročen, vodstvo mladine
v Kovinotehni pa je prevzel
aprila. Mladina v Kovinote-
hni je organizirana v Vele-
prodaji z inženiringom, zu-
nanji trgovini, skladišču in
transportu ter DSSS z AOP.
»Kako delujemo? Pred od-
hodom v vsako akcijo se te-
meljito pogovorimo v osnov-
nih celicah, potem pa vse
skupaj doreče koordinacij-
ski svet. Redke so naše akci-
je, kjer ne bi nastopali kot
mladina celotne Kovinote-
hne.«
Branko začne ocenje-
vati ...
»Naša mladina je izredno
aktivna, vendar na število
mladih še vedno premalo.
Nekaj je tudi objektivnih te-
žav, saj imamo vehko mladih
mamic, ki jim je - upraviče-
no - po službi prej dom kot
mladinsko ukvarjanje. Mla-
dinci imamo recitatorsko
skupino, ki se je že lepo uve-
ljavila. Organiziramo razsta-.
ve, zlasti del avtorjev iz ko-
lektiva. Aktivni smo tudi na
področju družbenopolitične-
ga dela. Zdaj smo enotni z
vsemi člani v. kolektivu! Pri-
pravljen imamo (in ga tudi
izvajamo) akcijski program s
štiriindvajsetimi točkami.
Opazili smo, da smo sicer v
prejšnjem mandatnem ob-
dobju dobro delali, vendar
smo premalo pozornosti po-
svetili problemom organiza-
cije v kateri smo zaposleni.
Zdaj že dosegamo premike,
ne samo formalno, temveč
širše. Letos smo že izvedli in-
terno politično šolo s 35 ude-
leženci. V to šolo smo šli z
določenim strahom, vendar
smo uspeli. Vsak mesec je
zadolžena po ena osnovna
organizacija ZSMS, da pri-
pravi »predavanje« o svojem
tozdu ali drugem v sestavu
delovne organizacije. Poseb-
no pozornost tudi posveča-
mo našim zunanjim enotam
v Mariboru, na Jesenicah,'
Mengšu, Ljubljani, Požarev-
cu. Zaječaru... Cimbolje se
moramo vsi seznaniti o vseh
problemih.«
Kako se informirate?
»Tu še nismo vsega naredi-
li. Možnosti za boljše infor-
miranje so še v rezervi.«
Ostale akcije?
»Pred dnevi smo pripravili
dvodnevno ekskurzijo na
Urh pri Ljubljani, Škocjan-
ske jame, Portorož in nasled-
nji dan v Lipico. V maju bo-
mo pripravili razstavo »Tito
v Celju«. Stalno in dobro je
sodelovanje z Občinsko kon-
ferenco ZSMS Celje. Imamo
športne igre 00 ZSMS mla-
dine Kovinotehne, Zaporov,
Temeljnega sodišča in Zla-
tarne, predlani se je pridruži-
la še mladina JLA. Udeležu-
jemo se delovnih brigad, so-
delujemo pri čiščenju okolja
in naših počitniških kapaci-
tet, pojemo v našem zboru ...
Naša največja želja pa je, da
bi končno dobili svoj manjši
prostor."
Si zadovoljen z delom mla-
dih''
»Program imamo zato, da
ga bomo realizirali, ne pa da
ga imamo samo napisanega.
Sem zadovoljen z delom
mladih, saj smo prisotni pov-
sod, vendar bi morali dati še
več. Zato smo sposobni.«
^.^_______IONE VBABL
TO JE MILENINA MLADOST
Pomladni maj! Cas ljubez-
ni in brezskrbne mladosti.
Cas tenHočutnih pričako-
vanj in skritih radosti...
Pa vendarle ni za vse mla-
dostnike enak, ta pomladni
maj. Nekaterim nalaga na
njihova šibka ramena bre-
mena, ki jih še odrasli, zreli
ljudje, komajda zmorejo. Ta-
ko tudi osemnajstletni Mile-
ni Golež iz Bodrišne vasi pri
Šentvidu pri Grobelnem.
HIŠA, POLNA OTROK
V hiši Goleževih v Bodriš-
ni vasi je vedno živahno. Za-
radi otrok je tako, ki jih je pri
njih vedno veliko. Ema in
Alojz Golež sta namreč rejni-
ka, ki sta ob svojih štirih
otrocih, Mileni, Milanu, Her-
mini in Aleksandru, ponudi-
la dom, predvsem pa toplino
svojega dobrega srca, še
osemnajstim tujim otrokom.
2e leta nazaj namreč prihaja-
jo na Goleževo kmetijo otro-
ci, ki pri starših iz razhčnih
vzrokov niso mogli živeti. V
glavnem pa so to otroci iz
neurejenih družin, mnogo-
krat tudi nezakonski otroci
mladih mater, ki jih nočejo
ali ne morejo same rediti.
Ema in Alojz Golež nista
nikdar vprašala, kakšen in
čigav je otrok in koliko bosta
kot rejnika zanj dobila. Za-
nju je bilo važno predvsem
dejstvo, da rabi otrok topel
dom. In vsakega otroka, ki
sta ga doslej vzela v svoj
dom, sta vzgajala in redila z
Enajstmesečna Brigitka,
bolno in slabotno dekletce,
je najraje v Mileninem na-
ročju
veliko ljubezni in odgovor-
nosti, prav tako, kot bi bil
zares njun.
Svojo ljubezen do tujih
otrok sta Goleževa prenesla
tudi na lastne otroke. Vsem
štirim sinovom in hčeram se
zdi samo po sebi umevno, da
rastejo ob ostalih otrocih in
da starši razdajajo svojo lju-
bezen vsem njim. To se je
videlo tudi sedaj, ko je rejni-
ca Ema Golež zbolela in je
morala v bolnišnico. Vse
breme in odgovornost za
mlajšega brata in sestro in za
štiri otroke, ki so pri njih v
reji, je prevzela osemnajst-
letna Milena, sicer šivilja v
šentjurskem Elegantu.
ŽIVETI ZA OTROKE
Bognedaj, da bi kdo pomi-
slil, kako je Milena vredna
pomilovanja zaradi teže od-
govornosti, ki jo nosi na svo-
jih mladih plečih! Vse, kar
počne za 11-mesečno Brigi-
to, triletno Darjo, šestletno
Brigito, 13-letnega Dušana
in za petletnega brata Alek-
sandra, se ji zdi samo po sebi
umevno. V Elegantu so ji šli
na roko in ji dali bolniški sta-
lež, da lahko doma postori
vse, kar je treba. Tako zjutraj
vstaja že pred peto uro, da
lahko pospravi v hiši, kajti
potem se zbudijo otroci, tre-
ba jih je nahraniti, obleči,
starejšega poslati v šolo. In
potem se prične pranje, lika-
nje, kuhanje. Z otroki se mo-
ra tudi igrati, najmlajša Bri-
gitka, zelo bolno dekletce, pa
bi hotela biti kar naprej na
rokah. Seveda pa Milena ni
bila sama za vse. V veliko
pomoč pri otrocih ji je bil
oče, ki sam postori vse tudi v
hlevu in na kmetiji. Kot
močna opora pa ji je stala ob
strani tudi teta, ki je vsak
dan, ko ni bilo mame doma,
prišla iz Šmarja, da bi pesto-
vala malo Brigitko in poma-
gala pri ostalih otrocih.
Milena, ali se ti zdi, da si
opeharjena za mladost, ker ti
je življenje položilo na tvoja
mlada pleča tako težko bre-
me? - »Nikakor ne,« pravi
Milena. »Kajti to, kar delam,
delam z veseljem. In želim si,
da bi se tako kot mati, razda-
jala otrokom vse življenje tu-
di sama.« ns
PETINDVA
DELOVNO TUDI V LAŠKEM
Aktivnosti ob mesecu mla-
dosti so zaživele tudi v laški
občinski mladinski organi-
zaciji.
V aprilu so bile v osnovnih
organizacijah uspešno izve-
dene volilno-programske
konference, ki so pokazale
na mnoge uspehe, pa tudi na
pomanjkljivosti v organiza-
ciji mladih. V osnovnih orga-
nizacijah so že stekle tudi
javne razprave o dokumen-
tih za 11. kongres ZSMS, ka-
terih prva faza bo zaključena
z jutrišnjo sejo občinske
konference ZSMS Laško, na
kateri bodo izvolili tudi štiri
delegate, ki se bodo udeležili
mladinskega kongresa okto-
bra v Novem mestu.
24. aprila je bila, prav tako
v okviru akcij meseca mla-
dosti, izvedena prva lokalna
mladinska delovna akcija
občinske mladinske delovne
brigade Ilija Badovinac. V
tej akciji je 40 brigadirjev
urejevalo »Titov park« v La-
škem.
V aprilu so prireditve do-
segle višek s sprejemom in
manifestacijami ob prihodu
zvezne štafete mladosti v ob-
čino Laško. Mladi so se
vključili tudi v praznovanje
Dneva OF in praznika dela.
Skoraj povsod so zagoreli
kresovi, okrog njih pa so
mladinci izvedli krajše pro-
slave s kulturnimi programi.
Bliža se osrednji dan me-
seca mladosti, 25. maj. Že v
soboto, 24. maja, bodo v ob-
čini organizirana družabna
srečanja mladih s kresova-
nji, v Zdravilišču Laško pa
bodo na ta dan odprli razsta-
vo likovnih del amaterja Bo-
jana Sumraka, člana pred-
sedstva OK ZSMS Laško.
Vrhunec bodo proslave do-
segle na sam Dan mladosti,
25. maja, ko bo v vrste Zveze
socialistične mladine Slove-
nije stopilo 278 pionirjev iz
osnovnih šol Radeče, Laško,
Rimske Toplice in iz osnov-
ne šole Dušana Poženela La-
ško.
Popoldne, 25. maja, se bo
ob 15. uri, v okviru mladin-
skih športnih iger, pričelo v
Laškem tekmovanje ekip
osnovnih mladinskih organi-
zacij v vleki vrvi in pikadu,
ob 17. uri pa se bo, pred
Zdraviliščem, pričel kultur-
no-zabavni program. Podob-
no slovesnost pripravljajo
tudi mladi v Rimskih Topli-
cah in še kje. »Prireditve ob
mesecu mladosti bomo mla-
di v občini Laško zaključili
delovno, z dvodnevno lokal-
no delovno akcijo, ki bo 29.
in 30. maja na Blatnem vrhu
v krajevni skupnosti Jurklo-
šter, kjer bo naša brigada Ili-
ja Badovinac izvajala vzdrže-
valna dela na cesti Marof-
-Blatni vrh-Trobni dol,« je
zaključil Marjan Salobir, se-
kretar občinske konference
ZSMS Laško, ko smo želeli
izvedeti, kako so in še bodo,
mladi v tej občini, obeležili
svoj mesec in Dan mladosti.
M. AGREŽ
CELJE:
MLADI
RIBIČI ZA
PRAZNIK
Praznik mladost
svečano obeležili tu
celjski ribiči, člani I
biških družin Celje.
RD Celje je org
mladinsko ekipno t
nje, ki se bo pričelo i
ob sedmi uri na 1
skem jezeru. Poleg e
dih ribičev s celjsl
močja se bodo tega t
nja udeležili tudi ml
bratenega ribiškega
ga odbora Ljubljj
Ljubljane.
■iNKE DO SOTLE-OD RINKE DO SOTLE - OD RINKEDO SOTLE-OD RINKE DO SOTLE-OD RINKE DO SOT
ilGADIRSTVO V DRUGAČNI LUČI
0 Pečenko, orodjar iz
a se je že večkrat po-
z brigadirskim delom
Eličnih deloviščih po
laviji. Prvič je briga-
1 uniformo oblekel le-
15 na mladinski delov-
^iji v Majšperku. Sku-
vrstniki se je kasneje
pil akcije v Sloven-
Goricah, Prekmurju,
h Užicah in Črni gori.
lanj pomembne pa ni-
di delovne akcije lo-
ja značaja, ki se jih
inci stalne brigade pri
ISMS Šentjur zavzeto
ijo. Tu pa so seveda še
»vanja z brigadirji, ki.
ajo na zvezno mladin-
tlovno akcijo na Koz-
»ko ti, kot večkratni
lir, gledaš na briga-
0?
letu 1975 je prostovolj-
lo mladih dobilo nov
1 in nove dimenzije,
je še marsikdo odki-
2 glavo, češ, kaj pa bo-
edili mladi s krampi in
tni, hitreje bi šlo z
^nimi stroji. Toda iz le-
to so bili na delovnih
^    boljši     rezultati.
Izboljšali so se delovni pogo-
ji, razvile interesne dejavno-
sti, ki so posebno v Sloveniji
ena od temeljnih oblik briga-
dirstva. Zato sem prepričan,
da je brigadirsko delo druž-
beno in za vsakega mladinca
tudi osebno koristno.«
- Kdo so mladi, ki se od-
ločajo za delo v brigadah?
»Struktura je dokaj različ-
na, čeprav še vedno ne taka,
kot bi si jo bilo želeti. Med
dijaki, delavci in celo pionir-
ji je premalo študentov. Nji-
hov delež bi moral biti večji,
čeprav vemo, da so mnogi
študentje kot štipendisti ve-
zani na obvezno prakso. Po-
leg tega pa si raje v počitni-
škem času poiščejo kakšno
priložnostno delo, kjer kaj
zaslužijo. Saj to je do neke
mere razumljivo, a kljub te-
mu to ne bi smel biti glavni
vzrok."
- Kako pa organizacije
združenega dela gledajo na
odhod delavcev v brigade?
Konkretno Alpos?
»Moram reči, da v naši de-
lovni organizaciji doslej ni
bilo odklonilnih mnenj. Ka-
drovanje gre po razrezu in
nikoli nas ne odide toliko, da
bi zaradi tega trpel delovni
proces. Nasprotno. Alpos je
vsako leto tudi pokrovitelj
ene izmene zvezne mladin-
ske delovne akcije Kozjan-
sko. Za te brigadirje je orga-
niziran samoupravni dan.
Mladi pridejo v naš kolektiv,
med delavce, se spoznavajo z
njimi, z delovnim procesom
in navežejo stike z mladinci.
Skupaj organiziramo tudi
udarni dan. Ti dnev i z vrstni-
ki iz cele Jugoslavije so pri-
jetni.«
- Kaj pa priložnostne de-
lovne akcije?
»Naša stalna brigada Miloš
Zidanšek šteje okrog 45 bri-
gadirjev. Lotevamo se manj-
ših, pa tudi večjih akcij, v
občini in izven nje. Za eno
tako priložnostno delovno
akcijo lahko prištejem tudi
urejevanje okolce Alposa.
Lotili smo se je domači mla-
dinci. S tem želim povedati,
da so tudi takšne enodnevne
ali manjše akcije pomembne
in da se da družno veliko na-
rediti ter združiti prijetno s
koristnim.«
- Maj pa je tudi sicer
poln različnih aktivnosti
mladih. Z njimi obeležujete
svoj praznik in mesec mla-
dosti. Kaj tebi to pomeni?
»Res je to mesec, v kate-
rem si mladi podajamo roko
na številnih prireditvah in
akcijah. Tudi v naši občini se
vrstijo športna in kulturna
srečanja. To nas povezuje.
Najbolj pa se veselim odho-
da v Beograd, na osrednjo
prireditev dneva mladosti na
stadion JLA. Nekajkrat sem
že imel priložnost doživeti ta
praznik in vsakič me je zno-
va prevzelo to doživetje.«
- Kakšni so tvoji načrti?
»Želim ostati aktiven tako
v svoji delovni organizaciji
kot pri OK ZSMS Šentjur,
pri Počitniški zvezi Šentjur,
katere član sem ter v svoji
osnovni organizaciji ZK. Na
predlog komiteja ZK bom
začel v jeseni obiskovati po-
litično šolo v Mariboru, zato
si najbolj želim, da bom z
znanjem, ki ga bom pridobil
v tej šoli, lahko kasneje kori-
stil na številnih področjih ta-
ko v delovni organizaciji kot
v kraju.«
MATEJA PODJED
NA SEZNAMU ČAKAJOČIH:
»RADA BI DELALA«
Duška Arhanič je stara 23
let, marca je diplomirala na
višji pravni šoli v Mariboru.
Ves čas študija je prejemala
štipendijo v Železarni Store.
Živi z materjo, kije že leto
in pol v staležu zaradi težke
bolezni in z bratovo tričlan-
sko družino v dvosobnem
stanovanju v Celju. Nadome-
stilo za osebni dohodek, ki
ga mati prejema, zadostuje
komaj za stanovanje. Kaj bi
bilo, če ne bi živel z njima še
brat? Kajti Duška je brez
službe in je njeno ime vpisa-
no na seznamu iskalcev za-
poslitve na skupnosti za za-
poslovanje v Celju.
»Se preden sem diplomira-
la, sem se oglasila pri vodji
kadrovske službe v Železar-.
ni, ker me je zanimalo kakš-
ne možnosti imam, da se za-
poslim. Razložil mi je, da je
pri njih vse zasedeno in mi
dal koristen napotek za na-
prej. Naj premislim, če imam
kakšnega bližnjega sorodni-
ka na visokem položaju. V
tem primeru bom službo do-
bila brez problemov, če ne
pri njih, pa kje drugje. Nato
sem vložila formalno proš-
njo, tako so mi lahko odgo-
vorili, da delovnega mesta
zame ni in da mi ni treba
• racati štipendije«.
Nato se je Duška prijavila
na skupnosti za zaposlova-
nja. Gleda razpise in hodi na
razgovore. Ce je že bil kak-
šen razpis, je bil pogoj naj-
manj tri leta delovnih izku-
šenj. V Cinkarni so za razpi-
sano delo že imeli svojega
štipendista, na Gostinskem
podjetju so tudi imeli že ka-
der iz svojih vrst. Čaka še na
odgovor z gostinske šole in
iz Žične. Na razgovor bi šla
tudi, ko je Ljubljanska ban-
ka v Celju razpisala delovno
mesto za šalterjem. Vendar
so že njeno prijateljico pou-
čili, še preden je oddala proš-
njo, da se na to delovno me-
sto ne more zaposliti, ker bi
čez eno leto že hotela oprav-
ljati delo, ki ji po izobrazbi
ustreza. Tam pa imajo že vse
zasedeno. »Skratka same
probleme bi jim povzročila«,
je pikro dodala Duška.
»Najbolj me boU to, da
sem vsa leta študija verjela v
vse kar so me tam učili. V
dobre in v zdrave odnose, ki
jih skupno gradimo. Upala
in verjela sem, čeprav so me
nekateri opozarjali, da je v
življenju malo drugače. Ta
realnost me je zelo potrla, še
preden sem stopila v službo,
v življenje. Zanima me, kdo
je odgovoren in kdo bo od-
govoren za to, kako se bom
jaz kot človek, kot delavec in
kot državljanka izoblikovala,
če bom delala po napotkih,
ki mi jih servirajo izkušeni in
ugledni ljudje.
»Pa še nekaj bi dodala. Di-
ploma mi je v bistvu napoti,
ovira, to vedno bolj spozna-
vam. Brez nje bi morda že
delala v Ljubljanski banki
ah kje drugje«.
Ali naj k temu, sploš še kaj
dodamo? Morda samo toh-
ko, da Duška ni edina. Ob
koncu aprila je na skupnosti
za zaposlovanje v Celju bilo
prijavljenih 74 mladih, ki ča-
kajo, da bodo imeh kje mož-
nost opraviti vsaj pripravni-
ško dobo.
SLOV. KONJICE:
ZA MLADE
ČLANE
Pionirjem pa tudi malo
starejšim, ki bodo letos sto-
pili v vrste Zveze socialistič-
ne mladine, namenjajo letos
v konjiški občini več pozor-
nosti kot doslej. Že prejšnji
teden so se pričeli po vseh
šolah seminarji, v katerih
mlade seznanjajo z delom in
vlogo mladinske organizaci-
je, besede pa popestri tudi
film o mladinskem prosto-
voljnem delu.
Sprejem pionirjev in dru-
gih mladih v članstvo ZSMS
bo v krajevni skupnosti Slo-
venske Konjice 21. maja, v
vseh ostalih pa 25. maja. Dan
mladosti pa bodo praznovali
22. maja, ko bo v Slovenskih
Konjicah dopoldan športno
srečanje, ob 16. uri pa prosla-
va v parku (ali v šoli Edvarda
Kardelja) s kulturnim pro-
gramom in podelitvijo priz-
nanj najboljšim osnovnim
organizacijam.
V času od 22. do 25. maja
pa bo v avli osnovne šole Du-
šana Jereba v Slovenskih
Konjicah razstava del mla-
dih modelarjev Aero kluba
Slovenske Konjice.
MBP
VERIGA PRIJATELJSTVA
Med vojaki, ki so zbrani iz
domala vseh predelov Jugo-
slavije na Ljubelju, da čuva-
jo varnost in nedostopnost s
strani sovražnika našo mejo.
smo srečali tudi FRANJA
PODKRIŽNIKA iz Nazarij v
Zgornji Savinjski dolini.
Franjo je prv^e mesece voja-
škega roka preživel v Škofji
Loki, potem pa je prišel na
varovanje meje v njeno ne-
posredno bližino.
Kje si delal pred priho-
dom v vojsko?
F. Podkrižnik: »Čeprav
sem doma iz Nazarij sem bil
Kot mnogo mojih sovrstni-
kov zaposlen v GLIN Na-
zarje.«
Kakšno je življenje tu na
meji, ko je vojakova odgo-
vornost še večja, kot recimo
v notranjosti države?
F. Podkrižnik: »Delo je za-
htevno, vendar tudi prijetno.
Trenutno smo vsi največ za-
posleni pri obnovi karavle,
kjer bomo imeli boljše de-
lovne in bivalne prostore. To
pa ne pomeni, da ob tem de-
lu trpi naše osnovno delo.
Oboje opravljamo enako
zavzeto. Sicer pa mi pokraji-
na sama ne dela težav, saj
sem iz Zgornje Savinjske in
navajen vsega lepega in tudi
težavnega.«
Prosti čas?
F. Podkrižnik: »Zelo malo
ga je. Redno vojaško delo,
obnova doma... Drugače pa
gledamo televizijo, beremo,
napišemo pismo. Pogovarja-
mo se o sedanjem trenutku v
svetu in doma, srečujemo z
mladimi v teh krajih. Doma-
čini nas radi obiskujejo, mi
radi njim pomagamo. Naša
skupna veriga prijateljstva je
v miru prijetnejša, v more-
bitni nesreči pa močnejša.
Nič ne bo šlo preko nje.«
TONE VRABL
KMET BO, KO BO!
Lani septembra smo zapi-
sali po obisku pri Krašovče-
vih iz Stope pri Laškem, da
se bo Vinko mlajši posvetil
kmetijstvu, potem, ko je
opravil šolanje na kmetijski
šoli v Šentjurju in odslužil
vojaški rok. Zaenkrat je to
samo do polovice res. Fant
se je zaposlil. Dela v EMO
kot voznik viličarja, po delu
v tovarni, ali pred tem - ka-
kor nanese smena - poprime
doma.
Res je da pri Krašovčevih
ne gori voda, da bi ne posto-
rili, če fanta nista ves dan
doma, saj tudi mlajši dela
kot električar v laškem
»BOR«. Naposled sta starša
v najboljših letih, stara star-
ša pa tudi sem in tja kaj pri-
pomoreta.
In vendar! Zakaj kot kvali-
ficiran kmetovalec Vinko ni
ostal kar doma?
»Zato, ker se star milijon-
ček na mesec kar prileze.
Doma bi ga ne zaslužil. Ne-
kaj mi ostane, nekaj prima-
knem k družinskemu prora-
čunu in za naložbe - kak
stroj pomagam sofinancira-
ti... Ko bo čas bom storil kot
je oče, ki je tudi začetni »ka-
pital« za mehanizacijo kme-
tije prislužil kot rudar v jami.
Zdaj je kooperant s koope-
rantskim zavarovanjem.«
Potem se zapletemo v po-
govor. Posestvo, ki z gozdom
vred meri 17 hektarjev bi tež-
ko vrglo toliko, da bi mlade-
ga človeka ne zaskominalo
po dohodku iz združenega
dela. Ce računaš gor ali dol,
kmetija bi zmogla poprečen
dohodek zaposlenega delav-
skega para. vendar ne ob
osemurni, marveč celodnev-
ni zaposlitvi.
»Seveda mi na misel ne
pride, da bi šel od doma, da
bi kmetijo zapustil. Z bra-
tom očetu pomagava zdaj in
tako bo ostalo. Ko me bo
kmetija rabila celega, bom
njen. Zaenkrat pa sem kmet
in delavec. Pravzaprav je
kakšna razlika?
J. K.
MLADI V SLO IN
DS NA
TREBELIŠKEM
Po tekmovanjih v vseh ob-
činah celjskega območja na
temo »Mladi v SLO in DS«
so se vsi najboljši zbrali še na
regijskem tekmovanju, ki so
ga pripravili v rekreacijskem
centru Trebeliško pri Tito-
vem Velenju. Tekmovalce je
pozdravil predsednik Koor-
dinacijskega odbora za tek-
movanje mladine v SLO in
DS pri Medobčinskem svetu
SZDL Celje Vid Jerič, priz-
nanja pa je podeljeval pred-
sednik Medobčinskega sveta
SZDL Celje Jože Veber. Ob
tej priložnosti so izvedli tudi
krajši kulturni program
učenci OŠ Veljko Vlahovič
iz Titovega Velenja.
Rezultati osnovne šole (8
ekip): 1. OŠ XIV. divizije Do-
brna, 2. OŠ Biba Ročk Šo-
štanj, 3. Mozirje, sledijo OŠ
Primož Trubar Laško, Slo-
venske Konjice, Šmarje pri
Jelšah, OŠ Ponikva pri Gro-
belnem in Vransko. Izven-
šolska mladina (5 ekip): 1.
Titovo Velenje, 2. Šmarje pri
Jelšah, 3. Mozirje, 4. Sloven-
ske Konjice in 5. Laško.
Srednje šole (16 ekip): 1. Go-
stinska šola Celje, 2. Tehnič-
no strojna šola Titovo Vele-
nje, 3. Gimnazija Celje, 4. Gi-
mnazija Titovo Velenje, 5.
Steklarska šola Rogaška Sla-
tina itd. Tekmovanje je bilo
dobro pripravljeno, nastopa-
joči pa so pokazali dovolj
znanja s področja SLO in
DS. Pogrešali pa smo na tek-
movanju še nekatere ekipe iz
posameznih občin, kar še po-
sebej velja za izvenšolsko
mladino.
TV
18. stran - NOVI TEDNIK
St. 20 - 20. maj Ijea
MLADI PIŠEJO
RADI SVA
POMAGALI
Prebudilo se je lepo jutro.
Čeprav je zunaj še ležal sneg,
se je iznad Konjiške gore po-
časi prikazovalo sonce. Žarki
so se uprli naravnost v moje
okno in me prebudili. Hitro
sem planila pokonci, pogleda-
la na uro. Joj, koliko je že ural
Oblekla sem se in odhitela v
šolo. Tekla sem čez zasnežene
travnike, pot pa me je vodila
skozi gozd, kjer sem srečala
štiri ljubke srnice. Plaho so
me ogledovale, strigle z ušesi
in vohale s smrčki, ki so bili
sivkasto rjave barve. Potem,
ko so videle, da sem se odda-
ljila, so živahno odskakale da-
lje. V šoli je bil navaden dan,
nič posebnega, najprej mate-
matika, potem glasba, druž-
beno moralna vzgoja, fizika in
slovenščina. Šesto uro pa je
tovarišica naročila, da imamo
vaje za proslavo.
S Suzano sva čakali v kabi-
netu biologije in se kratkoča-
sili. Ogledovali sva cesto,
otroke, ki so se vračali iz šole,
zasnežen gozd.
Blizu pri šoli stoji hiša s hle-
vom in drvarnico. V hiši živita
starejša človeka, ki sta že
praznovala zlato poroko. Iz hi-
še je stopil starejši človek. V
rokah je imel košaro za drva.
Napotil se je proti drvarnici,
naložil drva in se vrnil v hišo.
Komaj je stopil nekaj kora-
kov, že mu je košara padla na
tla, drva so se razsula in poča-
si jih je začel pobirati. S Suza-
no sva se samo tiho spogledali
in že sva imeli v rokah ključ
od garderobe. Tekli sva po
stopnicah kot bi naju nesel vi-
har, za nama je stekla še sošol-
ka Mihaela. Mihaela se je
spodbila na stopnicah in si
zvila nogo, med ve pa sva tekli
po čevlje, se obuli in že sva
bili pri hiši. Vljudno sva mu
ponudili najino pomoč, moža-
kar pa naju je ves presenečen
gledal in prikimal. Pobrali sva
drva in jih odnesli v hišo. Pot
je bila vsa ledena, zato sva jo
tudi medve komaj prehodili.
Potem sva se vrnili nazaj, kjer
je stopal možakar.
Prijeli sva ga vsaka pod ro-
ko in ga počasi vodili do hiše.
Starček se nama je zahvalil za
pomoč, medve pa sva bili tudi
veseli, da sva naredili dobro
delo in sva odhiteli nazaj v
šolo.
RENATA CRETNIK, 8. r,
OS Frankolovo
PUNKS NOT DEAD
(tako mislijo nekateri)
Mučen dan za osmošolko. V
šoli me čaka strah pred redo-
valnico in zgodovinsko kon-
trolko in zjutraj sem skoraj za-
mudila pouk.
Danes bom spregovorila o
punku na naši šoli. Najprej'
sem pogledala v »nerazgraja-'
ški" 8. a, ki slovi po šoli za;
najboljše    v    (ne)disciplini.'
Vprašala sem Tadeja Catra,'
zakaj sploh posluša punk, kaj
mu pomeni in v tem smislu
naprej.
»V punku me pritegne
predvsem glasba od besedila
naprej. Čeprav pravijo, da je
punk rockn roll, mene ročk
ne veseli preveč. Treba je ra-
zumeti, da nam je dovolj tistih
Fink Floydov in Statusov
Quo! Zdaj je na vrsti nova
vrsta glasbe, pa čeprav so jo
Sex Pistols igrali že prej. Všeč
mi je oblačenje. Zdaj se nosijo
strgane hlače na zadnjici in na
kolenu zija luknja. Nič več po-
loščenih čevljev, zdaj se nosi-
jo scefrane teniške. To mi
ugaja. Tudi frizura je drugač-
na - nič več dolgih griv - zdaj
se nosijo kratki lasje. Kadar
plešem punk, me besedila pri-
silijo, da pozabim na vse teža-
ve 20. stoletja. Mislim, da je
današnji mladini potrebno
nekaj novega. Morajo se nad
nečim izživljati, pa čeprav so
to le tipi, ki se imajo za glav-
ne. Vprašala si me, zakaj po-
slušam punk. Veš, sovražim
razne balade in dolgočasne
pesmi. Kadar pa poslušam
Pankerte, čakam - prišlo bo
tudi mojih pet minut!«
To je bil Tadej, zdaj pa še
Mikija Radija, ki mi je govoril
precej časa. da moraš punk
razumeti in da ne ve, zakaj
sem tako nora, da ga ne ma-
ram (punka namreč).
»Ja, no. V punku vidim neke
vrste bodočnost. Najbolj všeč
so mi besedila. V njih odkri-
vam tegobe nas mladih. Mi-
slim, da ga starejši ne marajo.
Mi krivimo namreč njih, za
ves nered v svetu. Nočemo
vojn! Nekateri starejši so pol-
ni mržnje, mladi pa bi bili radi
prijatelji z vsemi. Poslušam
punk zato, ker je realen, hipiji
pa samo sanjarijo. Kadar ga
poslušam, se zamislim, ven-
dar ne sanjarim in pred očmi
zagledam vse strahote sveta,
vso to svinjarijo papirčkov in
odpadkov, milijone nepotreb-
nih tankov in orožja. Bilo bi
dobro, da bi malo več razmiš-
ljali o tem! V punku je bistvo
v tem, da vsak dela kar hoče.
To pa ni preveč dobro za
družbo.«
Tole mi je povedal Miki in
nato sem se odpravila v 8. b.
Tam sem vprašala Iztoka Ro-
biča - Cibolja isto kot Mikija
in Tadeja. Rekel je: »Punk mi
je všeč. Ne vem, kako bi ti to
povedal. El^ostavno - v pun-
ku enostavno pozabim na ves
svet in težave. Ne vem, no. kaj
naj ti še rečem... všeč mi je
pač!«
Tako je s tem. Ravnodušni do
vseh teh velikih besed le ne
moremo biti, priznajte! Tudi
jaz pravim, da o tem ni odveč
razmišljati.
Seveda pa pri nas »migajo«
tudi takšni, ki punka ne mara-
jo. Tistim tale sestavek mogo-
če ne bo všeč, vendar vsak
ima svoj okus in - sto ljudi,
sto okusov.
Ni vam treba teh razmiš-
ljanj vzeti strogo resno, kajti
odraslost in razsodnost »mul-
cev« pri petnajstih je mnogo-
krat vprašljiva (žal).
DURDA
STRSOGLAVEC, 8. a.
COŠ Fran Roš, Celje
MOJA POMOČ
Imela sem babico. Bila je
vedno vesela in nasmejana.
Imela me je zelo rada. Vedno
je imela v žepu kaj zame. Zelo
rada sem jo obiskovala.
Nekega dne, ko sem zopet
prišla k njej, je ni bilo na me-
stu, kjer je bila navadno.
Ustrašila sem se. Našla sem jo
v drugi sobi. Ležala je v poste-
lji. Bila je zelo spremenjena..
Sklenila sem, da ji bom poma-
gala. Nosila sem ji čaj in jo
hranila. Veliko časa sem pre-
sedela ob njeni postelji in ji
delala družbo. Moja pomoč ni
trajala dolgo. Njeno plemeni-
to srce je za vedno ugasnilo.
MARJETKA HROVAT, 3. r.
OS Gorenje
ČEVELJ
PRIPOVEDUJE
Čevljar je kupil usnje in me
začel izdelovati. Komaj sem
čakal dneva, da bi me postavil
v izložbo. Zelo ponosno sem
sedel v izložbi. Mimo so hodili
ljudje in me občudovali.
Dolgo sem čakal, da bi me
nekdo kupil. Dobil sem nove-
ga lastnika Janeza. Ta me je
nekaj časa hladil. Potem sem
ga razjezil, ker nisem imel za-
drge. Tudi jaz sem bil užaljen,
ker mi je venomer zavezoval
jezik. Rad bi se malo odpočil
po hoji v planine. Ni me pustil
počivati, ampak je šel z mano
nabijat žogo. Postal sem star
in začel šepati. Ni me hotel
čistiti. Bil sem že ves raztrgan,
brez jezika in vezalk. Izgubil
sem tudi peto. Mimo je prišel
tovornjak, ki je vozil smeti na
smetišča. Odpeljal me je na
smetišče. Tam sem bil najbolj
grd. Od sramu sem se razjokal
in v solzah utonil.
MILENA PAPE2, 4. r.
OS Tabor
NAŠ PRIJATEU
Sonca je poljana polna,
pisk zasliši se v daljavi,
kot piščal odmeva pesem,
ki jo poje vlak rjavi.
Ko sopiha čez planjavo
na postaji se ustavi,
odpočije si, pa naprej hiti.
Pri vožnji mu pomaga strojevodja,
ki mu kaže vse ovinke in predore,
pa rešuje mu težave,
ki jih vlak še sam ne zmore.
On prijatelj je vseh:
cest, polja, morja in rek,
med prijatelji je sneg.
Se ljudje so v družbi tej,
sonce, potok in Tadej.
SIMONA KUCER, 5. b.
OS Peter Spraic->Iur, Žalec
MOJA DOMAČA
OKOLICA
Naša hiša stoji ob cesti. Bli-
zu je tudi proga, in zdi se mi,
kot da bi vlak vozil kar naprej.
Tudi avtomobili ne prenehajo
s svojim hrupom. To pa še ni
vse. Ob hiši imamo vrt in tudi
majhno njivico, ki smo jo!
pred leti kupili.
Spomladi prične cveteti
češnja in takrat je najlepše.
Tudi rožice odpro svoje me-
dene cvetove. Čebele brenčijo
in pridno poletavajo iz rože na
rožo. Trava je že dolgo zelena
in tudi medtravne cvetke ne
spijo več. Zjutraj se odpro,
proti mraku pa po svojem ur-
niku zapro razstavo.
Pa tudi hiša ni prazna. Na
žlebovih prasketajo in spleta-
jo ptiči svoja gnezda. Ko pa se
mladički izležejo iz jajčk, je še
bolj veselo. Polni so petja in
razposajenosti. Svoja lačna
usta neprestano odpirajo, da
bi vanje čimprej padel kakšen
črv, ki je zanje slasten zalogaj.
Tudi domače živali imamo,
čeprav samo kokoši. Te krmi-
mo če/ leto, ko pa nastopi zi-
ma, jih zakoljemo in pospravi-
mo v skrinjo. Drugo leto kupi-
mo nove, ki nam tako kot sta-
re nesejo jajčka.
Mi, otroci, se veselimo po-
sebno jeseni, ker lahko jemo
vse, kar nam srce poželi. Pa
tudi poleti ni tako slabo. Jago-
de so tako okusne, za njimi pa
tudi maline niso slabe.
Ne morem si predstavljati,
kako bi lahko zapustila vse to.
V mestu ne bi mogla živeti.
Ko bi pogledala skozi okno, bi
namesto cvetočih dreves, za-
prtih cvetk, prtičkov, sonca,
senčice zagledala beton, ki ga
z vseh strani obdajajo stolpni-
ce in zakajen dim, ki onesna-
žuje naravo, kjer je moj dom.
TANJA BOLE, 6. r.
OS Bratov Letonje,
Šmartno ob Paki
MOJ UBOGI
MEDVEDEK
Ta dogodek se je zgodil, ko
sem bila stara dve leti. Bližal
se je moj drugi rojstni dan.
Dobila sem rumenega me-
dvedka. Ati in mamica sta mi-
slila, da se bom z njim igrala.
Sama pa sem se ga tako bala,
da sem se kar skrivala pred
njim. Zato so mi ga vzeli in
dali v omaro. Minilo je nekaj
let, pa sem ga od nekje spet
privlekla. Tokrat sem bila bolj
pogumna. Najprej sem si ga
ogledovala in ko sem videla,
da ni miv, sem ga vzela v roke.
Začeli so se hudi dnevi za me-
dvedka. Najprej sem ga meta-
la po sobi. To mi ni bilo do-
volj. Izpulila sem mu oči in jih
vrgla na dvorišče. Odtrgala
sem mu tudi usta in jezik. Le
pomislite, kakšen je bil! Nje-
gova dlaka je bila oguljena in
temna. Stara mama mi ga je
vzela in dala v kad, kjer ga je
okopala. Po kopeli ga je pri-
pela za uhlje na žico. Sušil se
je dva dni. Saj veste, kako hu-
do je, če je igrača napolnjena z
žaganjem. Stari ata mu je na-
risal oči m usta z voščenkami,
ki mi jih je prinesel stric. Se-
daj nisem mogla nič več puli-
ti. Kmalu sem pozabila na me-
dvedka.
Spomnila sem se ga spet v
prvem razredu. Imela sem že
tri medvedke. Ta stari medve-
dek pa je spal z menoj. Z njim
sem se igrala, ga nosila k stari
mami, vse povsod je bil z me-
noj. Res, da ni bil nov, vendar
je bil zame najlepši med vse-
mi igračami in sem ga imela
zelo rada. V tretjem razredu
sem ga opisala v spisu kot naj-
ljubšo igračo, sedaj v petem
tudi, imam ga še vedno najra-
je. Sedi na polici in me gleda.
Kadar mi je najhujše, ga obja-
mem in mu potožim svojo bo-
lečino. Ni me sram povedati,
da se še zdaj z njim igram,
kadar je seveda čas.
Tega mojega Medvedka
brez oči ne bom dala niko-
mur.
ALENKA LAMOVEC, 5. a.
OS 1. Celjske čete, Celje
V VARSTVU
v varstvo hodim vsak dan.
Zjutraj imamo učno uro, po-
tem pa se igramo. Hodimo tu-
di na sprehode. Zunaj se igra-
mo: slepe miši, rdeče češnje
rada jem, zidan most, igramo
se igre z žogo in lovimo. Ka-
dar je slabo vreme, se igramo
kar v učilnici. Najraje hodimo
na sprehode, zato si želimo le-
po vreme.
MATEJA DRUSKOVIC,
OS Edvarda Kardelja,
Slov. Konjice
ŠOLA
Sola je velika in dolga. Ta
šola je nova in lepa. Imenuje
se osnovna šola Marija Broz.
To je napisano na vhodni stra-
ni šole. To je napisano tudi na
stranski steni šole. Oken je
veliko. V naši učilnici jih je
šest, tri ozka in tri široka. V
njej je osem razredov. Je prvi,
drugi, tretji, četrti, peti, šesti,
sedmi in osmi. Jaz bom tudi
hodila v osmi razred samo, če '
se bom pridno učila. Sola je
zelo velika. V njej je veliko '■
lepih razredov. Zraven nove
šole je tudi stara šola. V tisto
šolo je hodila moja mama. Od
takrat je minilo že veliko let.
Tista šola je že stara, a vendar
dobro ohranjena.
DRAGICA VRACUN, 1. r.
OS Bistrica ob Soth
VOŽNJA Z LETALOM
z letalom sem se že peljal
štirikrat. Prej ko smo šli na
avion, nas je preglednik pre-
gledal. Prvikrat, ko sem se pe-
ljal, me je bilo malo strah. Iz
Zagreba v Split sem se peljal
prvikrat. Najbolj me je bilo
strah, ko je pilot skrenil s poti
in pričel krožiti. Peljal sem se
z dece-devet. Avion je bil zelo
velik. Imel je okrog sto sede-
žev. V njem si dobil sok, kakr-
šen si hotel. Ce sem pogledal
iz aviona, so bile hiše zelo ma-
le. Ko smo pristajali, pa smo
si morali zapeti pasove. Ob
pristanku sem si oddahnil,
ker smo le srečno pristali. Z
letalom se je zelo lepo peljati.
DEJAN CUTIC, 3. r.
Bistrica ob Sotli
MOJ MUC POKI
Imela sem muca, ki je ne-
koč prišel sam k nam. Ker je
tu tudi ostal, smo ga vzljubili
in postal je naš muc, poleg
Mičota, ki smo ga že prej do-
bili. Imel je rdeče-rjavo dlako
in bil je zelo majhen. Zelo ra-
da sta se igrala. Ime smo mu
dali Poki. Poki je postal moj
muc, saj je sestra že imela Mi-
čota. Ker je bil še majhen in ni
mogel gristi mesa, sem ga hra-
nila na injekcijo.
Nekega dne je Mičo zbolel. ;
Iskali smo ga povsod, vendar
ga ni bilo nikjer. Poki ga je
žalosten iskal in klical. Ven-
dar je Mičo kmalu ozdravel, a
od njega se je nalezel Poki.
Odpeljali smo ga k živinoz-
dravniku, kjer so ugotovili, da
ima kugo. Poki je zelo zbolel.
Zivinozdravnik mu je dajal
injekcije, a je le malo pomaga-
lo. Po štirih dneh brez hrane
je Poki poginil. Bilo mi je zelo
hudo, ker sem izgubila tako
veselega in lepega muca.
LUČKA NEMES, 5. r.
OS Edvard Kardelj,
SI. Konjice
1. APRIL
Prvega aprila
sem dobila
mala darila.
Prvega aprila
sem pozabila
punčko iz mila.
Prvega aprila
sem naredila
pesmico prvega aprila.
Prvega aprila
sem naredila
neuporabna zdravila.
Ker sem prvega aprila
vse pozabila
zato sem dobila
mala darila.
MOJCA KOSTOMAJ, 7. a.
OS Dobrna
PRI ZDRAVNIKU
Nekega dne sem se vozil s
kolesom. Ko sem se pripeljal
na ovinek, sem padel na de-
sno koleno. Tekla mi je kri.
Doma mi je mama povila ko-
leno. Ko sem prišel v šolo, me
je sošolka brcnila v to koleno.
Cez dva dni sem imel na nogi
polno mehurčkov. Moral sem
k zdravniku. Ko sem prišel k
zdravniku, mi je odvezala po-
voj. Najprej mi je sprala z al-
koholom in razkužila, potem
mi je posprejala in povila. Mo-
ral sem še k zobozdravniku.
Vsedel sem se na stol. Eden
zob mi je zdrl, drugega mi je
vrtal. Ko mi je rekel, naj sti-
snem zobe, sem stisnil, takrat
je imel zobozdravnik v ustih
prste, da sem mu jih skoraj
odgriznil. Potem mi je zama-
šil zob. Ko je končal, mi je dal
knjigo in rekel, da drugič naj
malo počakam, preden sti-
snem zobe.
MATEJ SPEGELJ, 3. b
OS Vitanje
NAŠA DOMAČIJA
Naša hiša stoji na Trebčah.
Pol hiše smo pred nekaj leti
prezidali. Zelo rada posprav-
ljam kuhinjo in druge sobe.
Ker mami veliko dela zunaj,
moram jaz pospravljati v ku-
hinji. Pomivam posodo, ku-
rim, pometam, brišem poso-
do... Ker mi je kuhinja lepa,
sem zelo rada v njej.
Hišo še obdaja: svinjak, dr-
varnica, hlev, listnica, kozo-
lec. Tudi vrt imamo blizu hi-
še. Blizu vrta sta mami in ati
posadila: hruške in jablane.
Imamo še skopane jame za
marelice. Komaj čakam, da
bo kaj zrastlo.
Zelo rada imam tudi živali,
zato jih hranim. Zvečer, ko
gre mami molst krave, grem
jaz v svinjak in nahranim svi-
nje. Ko pride mami iz hleva, je
zelo vesela, ko vidi, da sem ji
nahranila  svinje.   Ker  rada
hranim svinje, jih vsak večer.
Preden jih grem hranit, po-
spravim kuhinjo. Ker rada de-
lam, sem doma najrajši. Dru-
god mi ni tako lepo, kot
doma.
MELITA B02ICNIK, 3. r.
COS Marija Broz,
Bistrica ob Sotli
POMLAD
Pomlad je letni čas. Pripe-
ljejo jo lastovice, ki se vračajo
z juga. Začnejo žuboreti poto-
ki, ptički pojejo in poganjajo
pomladanske cvetice. Ta letni
čas je namenjen za valjenje
jajc. To je čas, ko vse ozeleni.
Spomladi poganjajo popki in
cvetijo cvetice. Začne se topi-
ti sneg, zvončki cingljajo. Po-
mlad je pravzaprav najlepši
letni čas.
ALEN IVANKOVIC. 4. b
COŠ Franc Roš, Celje
POMLAD OB
POTOKU
Ob potoku se je naselila po-
mlad. Lepo uglajena steza nas
pelje ob njem. Račke se pero
ob potoku. Lovijo črve in raz-
ne vodne žuželke. Ob potoku
rastejo zvončki. Iz gore je pri-
šel vodni kos. Sredi potoka se
je vsedel na kamen. Prišel je
iskat različne vodne žuželke.
Na vrbi rastejo mačice. Po-
mlad ob potoku je zelo lepa.
MARTINA TERGLAV, 2. r.
OS Tabor
GOZD MOJ
NAJLJUBŠI
KOTIČEK
Stanujem v Slatinah. Tukaj
je zelo mirno. Nikjer ni tistih
avtocest in drvečih avtomobi-
lov. Okrog hiše je samo gozd.
Pa to ne samo eden. Še veliko
več jih je. In ravno ta gozd je
meni najbolj priljubljen.
Vsak dan zahajam vanj in
zmeraj je poln novih skrivno-
sti. Hodim po beli, prašni ce-
sti, ki se mi zdi čisto drugačna
od ostalih. Včasih zavijem s
ceste na stransko pot, ki vodi
v notranjost gozda. Pogosto-
krat se prepustim mislim.
Ogledujem si drevesa, ptice
na vejah. Mnogokrat pa zagle-
dam veverico in podlasico,
kako vsaka smukne v svoj
brlog. V gozdu je veliko živali
in vse so kot ena sama velika
družina. Tudi počasni polž,
bodičasti jež in urni zajec spa-
dajo vanjo. Prav iz srca se mo-
ram nasmejati živahm, ki jih
opazujem za kakšnim grmov-
jem.
Tako delam to zelo dolgo in
prične se že mračiti. Vem, da
moram domov. Ko pa pridem
iz gozda, mu v slovo rečem:
»Adijo!« Ne vem, kako bi brez
njega, ki je moj najljubši koti-
ček za razvedrilo. Mnogo je še
stvari, ki jih ljubim, toda gozd
in njegovi prebivalci so mi
najbolj pri srcu.
BRIGITA MEH, 6. r.
.OŠ Bratov Letonje,
Šmartno ob Paki
KAJ USTVARJAM
Svoje življenje izpopolnju-
jemo in bogatimo z lastnim
ustvarjanjem. Za vsako svoje
ustvarjalno delo pa se mora-
mo tudi dobro pripraviti.
Moje vsakdanje ustvarjanje
je učenje. Poleg tega pa, da se
učim in pripravljam za šolo,
tudi rada pletem in šivam go-
belin. Vem, da če hočem kaj
dobrega ustvariti, se rnoram
na to tudi dobro pripraviti.
Moj uspeh ustvarjanja je
popoln, če mi je delo, ki sem
ga opravila, všeč in če je všeč
tudi drugim. Rada ustvarjam
kaj novega in zadovoljna sem,
če mi to lepo uspe. Uspeh mi
daje voljo in moč, da naredim
zopet kaj novega.
LIDIJA FIDLER, 3. b.
OS Ivan Kovačič Efenka,
Celje
št. 20 - 20. maj 1982
NOVI TEDNIK - strafi li
VASA STRAN
ZAKAJ NI
UPODOBITEV
Odgovarjamo na javno
vprašanje o knjigi Stare celj-
ske upodobitve in o njeni
prodaji, ki je bilo zastavljeno
v tej rubriki 8. 4. 82.
Knjiga Stare celjske upo-
dobitve je nastala kot rezul-
tat prizadevanj delavcev
Cinkarne, TOZD Grafika in
dr. Ivana Stoparja. Cinkarna
je knjigo izdala izključno z
lastnimi sredstvi, saj izdaje
ni finančno podprla nobena
skupnost. In kako je s pro-
dajo?
Ko je bila knjiga priprav-
ljena za prodajo, sta se Kul-
turna skupnost Celje in ura-
dniški odbor dogovorila, da
bodo prodajali in distribuira-
li to knjigo brez običajnih
knjigotrških rabatov, ki zna-
šajo od 20 do 30 odstotkov.
To pa je pomenilo, da te knji-
ge pod normalnimi pogoji ne
bo v knjigarnah. Cinkarna
tega visokega stroška proda-
je ni vkalkulirala v ceno knji-
ge. Tudi DO Reklama se je
odpovedala zaslužkarstvu in
se vključila v prizadevanja,
da to knjigo ponudi potroš-
nikom na kar najbolj dosto-
pen način.
Knjiga je bila prikazana v
stolni razstavi v prostorih
študijske knjižnice. Prav ta-
ko je bila mesec dni razstav-
ljena v veleblagovnici T, na
samem začetku prodaje pa
sta se vključili tudi knjigarni
Mladinske knjige in Državne
založbe v Celju, ki sta se tudi
odpovedali običajnemu knji-
gotrškemu rabatu. Zal v
Ljubljani in drugod niso od-
stopih od teh rabatov. Nihče
od dosedanjih udeležencev v
prodaji ni lovil zaslužka. Ta
pot pa je nedvomno daljša in
zahtevnejša. Vendar poda-
tek, da smo lani prodali le
nekaj manj kot tisoč knjig
kaže na to, da smo na pravi
poti.
Res je, da morda nismo
storili vsega, kar bi lahko in
da imamo tudi mi še nekaj
rezerv. Kritika tov. Zupanca
pa bo spodbuda, da bomo
poiskah še druge poti in na-
čine, da bo knjiga posredo-
vana vsem tistim, ki jo želijo
in ki jim je namenjena. Pri-
pravili smo že dodaten pro-
gram prodaje.
Od vsega začetka pa je
knjiga v prodaji pri Mladin-
ski knjigi in v Državni založ-
bi v Celju, ter v Cinkarni
TOZD Grafika in v DO Re-
klama - Celje.
SINJO JEZERNIK,
direktor Reklame Celje
MALICA ŽE,
TODA
29. 4. sta v 17. št. NT obja-
vili pismo, v katerem pisec
negoduje zaradi malic v naši
organizaciji, ko so tako za
pol ure zaprta okenca pri
prodaji vozovnic. Na pisnio
odgovarjamo.
Sklepamo, da je pisec dokaj
redek uporabnik železniških
uslug, dodatno ga je pa mor-
da odklonilno stališče pošte,
kjer mu oddaja paketa ni
uspela, spodbudilo, da je ta-
ko kritično ocenil poslova-
nje na železniški postaji Ce-
lje, ki je v zvezi s prodajo
vozovnic in prevzemom »pa-
ketov« organizirano v resnici
drugače. Ob delavnikih po-
sluje na potniški postaji Ce-
lje posebna ekspresna bla-
gajna od 7. do 14. ure. Tu
prodajajo tudi ekspresne li-
ste (malica je ob 9.00 do 9.30
ure). Popoldan prevzame de-
žurna potniška blagajna tudi
delo ekspresne blagajne, ker
je dolgoletna praksa dokaza-
la, da je število ekspresnih
pošiljk, ki jih prodajajo upo-
rabniki na prevoz po 14. uri
minimalno (poprečno 3 po-
šiljke dnevno).
Pomembno delo, prodaja
vozovnic, v času popoldan-
ske malice v celoti ne zasta-
ne, ker prodaja vozovnice tu-
di turistična poslovalnica
TTG v prostorih železniške
postaje. Res pa je, da ta po-
slovalnica ne opravlja del ek-
spresne blagajne in ne pro-
daja eksprenih listkov. Ra-
zen vozovnice je možno ku-
piti tudi ekspresne liste vna-
prej, česar se predvsem po-
služujejo pogostejši uporab-
niki železniških uslug in si
tako prihranijo nekaj kora-
kov hoje od okenca potniške
blagajne do ekspresnega
skladišča.
Železnica sprejema na pre-
voz ekspresne stvari v teži
do lOO kg po kosu, v eni po-
šiljki pa je lahko tudi več ko-
sov. Prav zaradi dopustne te-
že je praktično nemogoče
opraviti celotno manipulaci-
jo pri prevzemu ali oddaji
ekspresnih pošiljk na enem
mestu. Že samo tehtanje cele
pošilke zahteva namreč dru-
gačno manipulacijo kot na
pošti, kjer je zgornja dopust-
na teža 15 kg. Zaradi takih
objektivnih razlogov prav
gotovo železnica ni edina de-
lovna organizacija, pri kateri
je potrebno opraviti manipu-
lacijo v zvezi z uslugo na
enem mestu (skladišču), pla-
čilo oziroma obračun pa na
drugem.
V zvezi s pogoji prevoza
ekspresnih pošiljk želimo v
izogib morebitnim kritikam
v bodoče poudariti, da bodo
prevzete na prevoz od 23.
maja dalje, z uvedbo novega
voznega reda, kot ekspresne
stvari samo pošilke živih ži-
vali, pošiljke filmov in ra-
dioaktivnih izotopov, hitro-
pokvarljive pošiljke, po po-
godbi pa tudi poštne pošilj-
ke, časopisi in revije založni-
ških hiš. Vse ostale pošiljke
bodo v bodoče prevzemali
na prevoz na tovorni postaji
Celje-Cret, Kidričeva 34, le
kot kosovne pošiljke.
Za zaključek pa najprej
zahvala tov. B. S., ki je pismo
s kritiko napisal, za resnično
objektivno oceno ob povrat-
ku prodajalke vozovnic z
malico. Napačno poučene-
mu bralcu pa v vednost, da
je na visečem napisu zaprtih
okenc potniških blagajn ne
le angleška beseda »closed«,
temveč tudi slovenski napis
- »zaprto«.
VLADIMI SILJAN,
pomočnik direktorja
ŽTO, Celje
KAJ BO S
POKOPALIŠČEM
NA GOLOVCU
Pokopališče so imeli ljudje
od nekdaj za svet prostor. Do
poslednjih počivahšč umrlih
moramo imeti spoštovanje,
gojiti moramo pieteto, biti
moramo humani do teh kra-
jev.
V Celju imamo še vedno
tudi staro pokopališče na
Golovcu, imenovano okoli-
ško ali tudi slovensko poko-
pališče. Spodnji del tega po-
kopališča je v glavnem že
opuščen, kakor je bilo svoj
čas odrejeno. To pa ne velja
za zgornji del pokopališča, ki
ga loči od spodnjega zid, v
katerem so še spominske
plošče. Na zgornjem delu je
še veliko grobov in grobnic,
ki jih sorodniki pokojnih ve-
činoma še naprej negujejo in
vzdržujejo, v nekatere grob-
nice pa še pokopavajo
umrle.
Obstaja namen, da se po-
kopališče na Golovcu pov-
serh opusti. Govorice pove-
do, da naj bi tu uredili park.
Nastaja vprašanje, kaj bo z
grobovi in grobnicami, pa s
spomeniki na njih, kaj s tru-
pli pokopanih?
Na tem pokopališču poči-
vajo poleg ostalih zaslužni
Slovenci in intelektualci, ki
so se leta in leta borili za ob-
stoj Slovencev z Nemci in
nemčurji, še zlasti, da mesto
Celje ne bi popolnoma po-
nemčili. Tu so med drugimi
pokopani dr. Štefan Koče-
var, dr. Vatroslav Oblak,
dr. Ivan Dečko, dr. Josip Ser-
nec, dr. Juro Hrašovec, prvi
slovenski župan Celja, notar
Juro Detiček, znani opozicij-
ski politik dr. Vekoslav Ku-
kovec, profesor Anton Jerši-
novič, prvi ravnatelj popolne
slovenske gimnazije v Celju,
zgodovinar in ravnatelj slo-
venske nižje gimnazije v Ce-
lju, Emilijan Lilek, prof. Al-
bert Sirk, slikar, posebej pa
naj omenim velikega prijate-
lja mladine Antona Kolenca,
pri katerem so imeh siro-
mašni dijaki svoje zatočišče
in uživaU iz Kolenčevega
sklada dijaške štipendije. Ci-
sto na vrhu pokopališča je
grobnica šolskih sester, ki so
v svoji šoli v Vodnikovi ulici
dolgo vrsto let skrbele
uspešno in z veliko vnemo za
izobrazbo in narodno zave-
dno vzgojo slovenskih de-
klet iz Celja in iz regije. Na
njih grobovih je nagrmade-
no smetje in odpadki.
Večino omenjenih pokoj-
nikov sem osebno poznal, z
nekaterimi sem sodeloval v
celjskih narodnih društvih
in nekaterim govoril poslo-
vilne besede na pogrebu. Za-
to čutim še posebno potrebo,
da se oglasim zaradi pravilne
ureditve tega zadnjega poči-
vališča.
Na tem delu pokopališča
že dlje časa ni reda. Pokopa-
lišče je zapuščeno, povsod je
dovolj nesnage in navlake,
spomeniki so oskrunjeni,
zlasti še ograje okoli njih, od
časa do časa je po spomeni-
kih obešeno perilo in podob-
no. Skratka, žalostna podoba
brez kulture in pietete.
V nekdanjo mrtvašnico so
se vselili ljudje, gotovo brez
dovoljenja. Stanovanja niso
mogli dobiti, pa so si poma-
gali sami do čudne, a vendar
zasilne strehe. To dejstvo še
posebno prispeva k žalostni
sliki tega kraja in daje svoj-
stven pečat zadnjemu poči-
vališču.
Ureditev te zadeve je nuj-
na in jo bo treba z velikim
premislekom in le v sporazu-
mu s še živečimi sorodniki
pokopanih, rešiti! Ne sme se
zgoditi tako, kakor nedavno
z bolnišl^im pokopališčem, v
veliko zgražanje javnosti.
dr.ERVIN MEJAK,
Celje
UREDNIŠTVO:
Na problem smo tudi sa-
mi že nekajkrat opozorili.
Decembra 1981 še posebej,
ko smo na komite za urbani-
zem pri občinski skupščini
v Celju naslovili podobna
vprašanja. Odgovora ni bi-
lo, kot tudi ne na ponovlje-
no vprašanje v marcu 1982.
Zdaj smo temu komiteju in
tudi celjskemu izvršnemu
svetu poslali tudi dopis z
zastavljenimi vprašanji in
upamo, da bodo pristojni
vendarle odgovorili na
vprašanja. Toda, naj bo bo-
dočnost tega pokopališča
takšna ali drugačna, naj
ostane pokopališče, ali po-
stane park, zagotovo bo po-
trebno storiti nekaj odloč-
nega zato, da odpravimo
stanje, kakršno je zdaj. Tu-
di pokopališče, kakršno je
okoliško na Golovcu, je del
zgodovine naroda in pokoj-
nim, ter današnjim in bodo-
čim generacijam smo ga
dolžni ohraniti.
MEŠKOV
STUDENEC
USIHA?
Pri Meškovem studencu
že dalj časa nekaj ni v redu.
Iz pipe le še curlja voda in
ljubitelji tega naravnega izvi-
ra vode morajo dolgo čakati
drug na drugega, da napolni-
jo svoje posode. Bati se je, da
bo vsak čas živ studenec od-
povedal. Kaže, da je vzrok le-
ta, da je dotok vode iz notra-
njosti zemlje zamašen, saj v
tem studencu še ni nikoli do-
slej zmanjkalo vode. Ob cesti
na desni strani iz Celja proti
Tremerju sta dva živa stu-
denca in voda doteka tam v
polnih curkih. Občani in še
zlasti Otočani, uporabniki te
zdrave, čiste ^vode, pjrosijo
Združenje obrtnikov v Celju,
kot pokrovitelja Meškovega
studenca, da priskoči na po-
moč in to čimprej.
Pripomniti moram še, da
so pobalini tudi poškodovali
kamnite stebričke pred stu-
dencem in si zaslužijo strogo
kazen.
UREDNIŠTVO:
Tudi mi se pridružujemo
pozivu Združenju obrtni-
kov iz Celja, saj bi bila ne-
precenljiva škoda, če bi stu-
denec res usahnil. O tem, da
so vsepovsod stebrički,
ograje in lepote, ki so van-
dalom napoti, pa je tako že
kar škoda izgubljati besede.
PRELEPA
SAVINJSKA
že dolgo časa sem vam na-
meraval napisati tole pismo,
pa vam končno pišem šele
sedaj. Že sedemindvajset let
prihajam v našo lepo Savinj-
sko dolino, tako lepo, da jo z
besedami ni mogoče opisati.
Ljudem pa, ki sem jih tu
spoznal in ki so me tako lepo
sprejeli, se ne bom mogel ni-
koli oddolžiti. Če bi bil sli-
kar, bi narisal najlepšo sliko
in to bi bila sUka Savinjske
doline. Če bi bil pesnik, bi za
vsakega Savinjčana napisal
po eno lepo pesem. Z zado-
voljstvom prihajam v Savinj-
sko dolino, kot v svoj rodni
kraj, ki je v okolici Titovega
Užica. Kadarkoli pridem, vi-
dim nekaj novega in vse to
novo ljudje vklapljajo v svo-
jo lepotico, ki je tako z vsa-
kim dnem še lepša. Nekda-
nje vasi v Savinjski (Petrov-
če, Žalec, Šempeter, Pre-
bold, Vransko, Griže) so zdaj
že lepa mesteca, čudovito
Celje, ki stoji na vhodu v do-
lino, pa je njena krona, o ka-
teri lahko govorim samo le-
po. Ni mogoče reči, kdaj in
ob katerem letnem času je
Savinjska dolina lepša. Na-
rava je naredila svoje, ljudje
pa so jo razumeh in tako na-
rava in ljudje, z njimi pa tudi
objekti, ki so zrasli v tej nara-
vi, tvorijo mogočno celoto,
ki se ji človek ne more dovolj
načuditi. Pred sedemindvaj-
setimi leti sem prišel v ru-
darsko Zabukovico, k dftiži-
ni Dragarjevi. Sprejeli so me
tako lepo, da je bilo to bolj
bratsko kot le prijateljsko.
Minevala so leta, naša sreča-
nja pa so bila vse pogostejša.
Nekajkrat na leto smo se se-
stajali v Zabukovici in pri
meni v Bjelovaru, pa v Za-
grebu, vsakič prijateljsko,
veselo, nasmejano, iskreno,
vdano. Tako sva se s seda-
njim svakom Karlom pobra-
tila in postala nerazdružljiva.
Vse naše velike preiznike
proslavljamo skupaj, včasih
v Savinjski, včasih pri meni.
Prvi maj Je najlepši na Mrzli-
ci ali na Smohorju, novo leto
pa v eni najlepših dvoran do-
ma upokojencev v Grižah.
Tam se najlepše zabavamo
in to ne le z mojimi sorodni-
ki, celo družino Dragarjevo,
pač pa tudi z ostalimi Zabu-
kovljani. Samo jaz sem že
malo nesramen, ko že tako
dolgo prihajam v Savinjsko,
pa se še nisem naučil dobro
govoriti slovensko.
Naj končam s pozdravi
vsem bralcem vašega časopi-
sa in z najlepšimi čestitkami
vsem za minuli praznik dela.
MIHAJ.LO KNEŽEVIC,
Zagreb
Bralce, ki so zastavili
v rubriki »Pisma« javna
vprašanja, pa na njih še
niso dobili odgovorov,
obveščamo, da smo ta te-
den s posebnimi dopisi
vse dolžnike opomnili,
da njihove odgovore še
vedno čakamo. Storili
bomo vse, da do javnih
odgovorov na javna
vprašanja tudi pridemo.
Vabimo vse bralce, da
sodelujejo v rubriki »Pi-
sma«. Objavili bomo vsa
pisma, ki bodo podpisa-
na s polnim imenom in
priimkom pošiljatelja,
ter naslovom. Na željo
piscev pa bomo njihova
pisma podpisovali tudi
le z začetnicami.
Turistična poslovalnica
Celie, Titov trgi
Telefon 23-M8
LETUJTE POCENI
in
BREZ SKRBI
Da bi vam prihranili težave z odločitvijo za kraj in izbiro hotela po primerni ceni ter
skrbi s potovanjem, smo vam pripravili 7-dnevni paket počitnic na morju v enem
izmed Arenaturistovih hotelov na puljskem področju.
Namestitev bo v objektih B kategorije, in sicer bodo to objekti Verudela, Park, Zlatne
stjene, Splendid z depandansami v Pulju in Mutili, v Medulinu in Belvedere v Medu-
linu.
V katerem izmed objektov boste letovali, vas bomo pismeno obvestili 6 dni pred
odhodom.
S kuponom Novega tednika ali Našega časa, dajemo za termine 13. 6., 20. 6. in 27. 6.
200 din popusta po osebi ter za termina 4. 7 in 11 7. 200 din popusta po rezervirani
sobi.
OOS, ki za svoje delavce zakupijo termine 13. 6., 20. 6. in 27. 6. odobravamo 10%
popusta na prodajno ceno in 200 din popusta po sobi za termina 4. 7. in 11. 7. 1982 ter
možnost plačila v treh obrokih.
CENA PAKETA:
odrasli 4.800 din po osebi
otroci do 7 let 3.125 din brez lastnega ležišča in sedeža na vlaku
Prvotno našteti popusti ne veljajo za otroke.
ODHODI OB NEDELJAH: 13. 6., 20. 6., 27. 6., 4. 7. in 11. 7. 1982.
Potovali boste s posebnim vlakom iz Titovega Velenja ob 6.20 in iz Celja ob 7. uri
zjutraj. Na železniški postaji v Pulju vas bodo pričakali avtobusi, ki vas bodo peljali do
vašega hotela. Po sedmih dneh počitka boste iz hotela odpotovali ob 12.30 z avtobusi
na železniško postajo in vstopili boste v posebni vlak, ki vas bo odpeljal domov.
V ceno je vključeno: prevoz s posebnim vlakom v obe smeri, 7 polnih penzionov,
transferji in organizacija.
Ob prijavi je potrebno vplačati akontacijo 1000 din po osebi, celotno vplačilo pa
mora biti izvršeno 14 dni pred odhodom.
STROŠKI ODPOVEDI:
30 dni pred odhodom 100 din: od 22 do 29 dni pred odhodom 15% od cene
aranžmaja: od 15 do 21 dni pred odhodom 25% od cene aranžmaja; od 8 do 14 dni
50% od O do 7 dni 80% in po odhodu 100% vrednosti aranžmaja.
Tudi v času od 3. 5. do 15. 5. 1982 nudimo tako skupinam kot posameznikom po
dogovoru ugodno bivanje v hotelih Pulja in Medulina. Podobne aranžmaje bomo
pripravili tudi po 20. 8. 1982.
CAMPISTI POZOR'
V naši poslovalnici vam je na voljo cenik za campinge: Kažela, Medulin, Stoja.
Stupice, Runke, Indie, Ribarska koliba, Pomer in T.ašalera.
Vse mformacije in rezervacije v naši poslovalnici na železniški postaji.
14. stran-NOVI TEDNIK
DODAJMO ZIVUENJE LETOM! DODAJMO ZIVUENJE LETOl
OB TEDNU
STAREJŠIH
OBČANOV
Že prvi Teden starejših občanov, ki smo ga v letu 1979
organizirali na pobudo Društva upokojencev Celje, je pou-
daril spoznanja, da se človeška in socialistična solidarnost
kaže v vzpostavljanju plemenitih in humanih odnosov do
starejših in onemoglih, pc tudi v razumevanju deleža, ki so
ga vgradili v nadaljnji razvoj naše samoupravne sociali-
stične skupnosti. Razkril je vprašanja, s katerimi se spo-
pada starejša populacija in poudaril potrebo po nenehni ak-
tivnosti njih samih.
Teden starejših občanov letos organiziramo že četrto leto
zapored. Obeležiti ga moramo še posebno delovno in odgo-
vorno, saj se izvaja v letu, katerega je Organizacija združe-
nih narodov proglasila za mednarodno leto starejših ljudi.
V tem Tednu organiziramo najrazličnejše aktivnosti, kate-
rih namen je predvsem humanizacija odnosov do starejšega
človeka in njihovo aktivno vključevanje v družbeno življe-
nje. Teden nikakor nima namena v celoti rešiti vseh odno-
sov, ki bi jih kot družba morali razvijati do starejših obča-
nov, pač pa bi takšno aktivnost morah izvajati skozi vse
leto, Teden starejših občanov pa naj nas na to opozarja in
vzpodbuja.
Z aktivnostmi v tem Tednu želimo poudariti, da v člove-
kovem življenju ne sme biti obdobja, ko bi popolnoma po-
zabil nase, in bi ob upokojitvi ali večjih zdravstvenih in
osebnostnih tegobah, ki jih lahko prinaša jesen življenja,
pretrgal z družbenim življenjem, s svojo aktivnostjo v oko-
lju, kjer živi, pretrgal stike s krajevno skupnostjo, z de-
lovno organizacijo, z društvom, katerega član je bil: Starejši
človek ne sme in ne more biti »odpisan« za aktivno vlogo v
našem družbenem življenju, na žalost pa takšne predsodke
pogosto srečujemo tako pri mlajši kot tudi pri starejši gene-
raciji sami Vendar pa tudi starost nosi v sebi polnovre-
dnost življenja, tako kot ga nosi vsako drugo življenjsko
obdobje.
Družbeno akcijo, ki je bila usmerjena predvsem k osame-
lim ljudem, ostarelim in onemoglim, nekoč aktivnim delav-
cem, danes pa pogosto osamljenim in pozabljenim, smo
pred leti zastavili v celjski socialistični zvezi pod geslom
ČLOVEK NAJ NE BO NIKOLI SAM. Osebna sreča in po-
čutje starejših občanov je poleg materialnih pogojev za nji-
hovo življenje odvisna predvsem od uspešnosti njihove so-
cialne integracije oziroma vpetosti v okolje, kjer prebivajo.
Socialne potrebe se lahko zadovoljujejo samo skozi kvali-
tetne medosebne odnose. Ce človek ni v odnosu s sočlove-
kom, izgubi svoj smisel, svoje bistvo, svojo človeškost.
Odnos mlade in srednje generacije do starejšega človeka
je še vedno preveč enostranski, omejen predvsem na fi-
zično in materialno pomoč starejšemu človeku, premalo pa
gradi na spoznanju in vrednotenju materialnega in družbe-
nega prispevka, ki so ga starejši občani dali k izgradnji ce-
lotne družbene skupnosti Starejši človek s svojimi boga-
timi življenjskimi izkušnjami lahko še vedno pozitivno
vpliva na nadaljnji razvoj naše družbe, seveda ob pogoju,
da se povezuje z okolico v kvalitetnem medsebojnem
odnosu, spoštovanju, upoštevanju, razumevanju in enako-
pravnosti.
DODAJMO ŽIVLJENJE LETOM! Pod tem geslom po-
teka letošnji Teden starejših občanov. Ne samo v tem te-
dnu, vedno moramo dosledno uveljavljati načelo, da ni do-
volj dati le leta človekovemu življenju, da pa moramo le-
tom dati življenje. Preko družbeno organiziranih aktivnosti
in preko svojega vsakodnevnega odnosa kot posamezniki si
moramo stalno prizadevati za vse boljše ustvarjanje pogo-
jev za udejanjenje tega načela, pri čemer pa mora tudi sta-
rejši občan aktivno sodelovati Vsakdo si mora odločno pri-
zadevati pri odpravljanju številnih protislovij pri izgradnji
naše humane samoupravne socialistične skupnosti. Odgo-
vornost starejših ljudi pa pri tem ni nič manjša kot ljudi v
kateremkoli drugem življenjskem obdobju.
BRANKO BUT
Takole so izkpristile opoldanski počitek pred Domom Ma-
rija Slokan in Berta Valič. Marija Seničar seje ustavila le
na kratek klepet.
Na prvem jubilejnem srečanju pevskih zborov društev upokojencev iz vse Slovenije, ki
je bilo 1979. leta v hali Golovec v Celju, je prisostvovalo več tisoč gledalcev, med njimi
največ upokojencev.
TUDI UPOKOJENI DELA VEG JE
ČLAN KOLEKTIVA
Sindikalne organizacije v
OZD bodo, tako kot že več
let doslej, koordinator in
spodbujevalec vseh aktivno-
sti, ki lahko pomembno pri-
spevajo pri uveljavljanju
pravih odnosov kolektiva do
delavcev, ki se pripravljajo
na upokojitev in seveda do
vseh tistih, ki so že upokoje-
ni. Ta prizadevanja imajo to-
rej za cilj, da bi humana na-
čela, ki jih razvijamo v odno-
su do starejših ljudi, dobila
polno veljavo v vsakodnev-
nem življenju in ne le v te-
dnu starejših občanov. Pri
tem moramo zagotavljati
takšno aktivnost, ki bo pre-
prečila ali vsaj omejila števil-
ne strese pri delavcih, ki so
pred upokojitvijo, hkrati pa
omogočila upokojenemu de-
lavcu občasne stike z aktiv-
nim delavcem, ki opravlja
enaka delovna opravila in
naloge, kot jih je npr. on sam
pred upokojitvijo. Upokoje-
ne delavce moramo sezna-
njati z vsemi informacijami,
ki so pomembne za razvoj
organizacije združenega dela
in to preko informativnih
glasil ali ob rednih srečanjih
z njimi. Nikakor ne smemo
pozabiti nanje takrat, ko od-
piramo nov obrat ali usta-
navljamo novo TOZD. Obi-
skati jih moramo tudi v času
bolezni. Omogočimo jim re-
kreacijo skupaj z aktivnimi
delavci in letovanje v počit-
niških objektih OZD, še po-
sebej v pred in posezonskem
času ter pod ugodnimi mate-
rialnimi pogoji. Se naprej naj
se hranijo v naših obratih
družbene prehrane, če to že-
lijo. Spremljajmo njihove so-
cialne razmere in se po po-
trebi vključujmo v reševanje
problemov, ki jih upokojeni
delavec sam brez konkretno
izražene delavske solidarno-
sti ne more rešiti.
Pomnimo: kakor bomo ra-
zvili in utrdili humane med-
sebojne odnose mi aktivni
delavci danes, takšen bo
odnos do nad jutri, ko se bo-
mo upokojili. To je neizbež-
na življenjska resnica. V sin-
dikatih smo prepričani, da se
absulutna večina delavcev v
delovnih kolektivih tega že
močno zaveda in to načelo v
praksi tudi uspešno uveljav-
lja.
IGOR PONIKVAR
NAJPRi
Društvo upokojeni
Celju je tista prost(
oblika organizacije, v
se zatekajo upokojenj
ni, da ne bi pretrgali
življenjem zunaj svoj
mov. Društvo upokcj
kot najširša orgaij
upokojencev stremi ;
da v svojem delovanj
ostalo osamljeno in s;
bi namen, temveč išče
več stikov navzven,
drugimi društvi, kjeri
upokojencev i/menj
združuje svoje izkusi
področjih društvenih
nosti, vedno bolj se p(
z drugimi organizaci
■občini, še najbolj pa
mi. Nemalo je prir|
kjer svoj delež prispe
di naši najmlajši ohi
rami starejših tovariš«
Društvo upokojene
nudi le zatočišče, tem
ukvarja tudi s probler
ki zadeva starejše o
Tako se lahko naprin
misija za stanovanjski
sanja pohvali s kar usj
delom v ^preteklem 1
sodelovanju s samou]
stanovanjsko skupno
Celju so uspešno rešili
vanjski problem 13 i
jencem. Na spisku
ostalo še veliko več, }
dolgoročna akcija v te
bo v prihodnje ši
uspešna.
Več pozornosti bo4
rali nameniti tudi let
svojih članov. Glede
skoletne izkušnje, t(
nost imajo, bodo letos
o tem bolj informiral
člane. Pri tem jim p
Republiška zveza <
upokojencev.
V ta okvir sodijo i
mno tudi prizadeval
skupno z delovnimi i
zacijami izpeljejo nalo|
ko naj bi se delavci
NARAVA JE
PRIJATELJ, KI TE
NIKOLI NE IZDA
Upokojeni livar Alojz San-
ca iz Žalca je velik ljubitelj
narave in živali vseh vrst.
Njegovo življenje je izpolnje-
no z ljubeznijo, ki jo prenaša
tudi na ljudi. Zato ni čudno,
da ga spoštujejo in imajo ra-
di vsi, ki ga poznajo: »Alojz
je izreden delavec in živahen
človek,« pravijo o njem. »Ce-
sar se loti, vse mu gre od rok.
Ne samo, da je ljubitelj živa-
li, rad ima otroke. Skrbi in
pomaga tudi starejšim lju-
dem.«
Spoznala sva se na obč-
nem zboru društva za vzgojo
in vzrejo ptic v Celju, kjer je
s svojimi prigodami z najraz-
ličnejšimi živalmi zabaval
ostale člane. Kaj že vse ni
imel doma.
»Začel sem z vevericami,
srakami pa tudi kosa sem že
imel.« Pozneje je doma gojil
še celo vrsto manjših živalic
in ptičev: od papig Ama-
zonk, ki jih je učil govoriti pa
do sov. Nazadnje je imel 350
ptic najrazličnejših vrst. Vse
to je predal svojemu sinu, ki
je še bolj izurjen ptičar kot
oče. Doma mu je ostal le en
ptič, križanec, ker pač v blo-
ku ne sme gojiti ptičev. Vse
to njegove ljubezni do ptičev
ni okrnilo. Sedaj s svojo pri-
jateljico krmi zunanje ptice:
»Tudi ribe hranim v Vrbju v
potoku. Drugi jih potem lo-
vijo,« pravi s širokim nasme-
hom. »Pa rož imam veliko.
Kuhinjo imam prepleteno z
rožami. Tudi zunaj skrbim za
vrt.« Znanci so dodali še to,
da ureja okolico tudi okrog
drugih blokov in tudi vrtcev.
Zato drži, ko pravi: »Meni ni-
koli ni dolgčas. Moja prijate-
ljica je narava. Ta človeka ni-
koli ne izda. Tudi otroke
imam rad, svoje in druge.«
Svoj odnos do narave in do
življenja na sploh pa je naj-
bolj izrazil s temi besedami:
»Grem v gozd po gobe. Ce ni
gob. opazim ptico ali srno in
se vrnem domov dobre volje,
čeprav brez gob!«
PROGRAM PRIRED
TEDNU STAREJŠII^
PONEDELJEK 17. maja: je bila otvori-
tev razstave otroških likovnih del na temo
Starost - naraven pojav v Domu upoko-
jencev v Celju. V Storah so se pomerile
štiri ekipe upokojencev v balinanju, na
Gričku v Celju pa je bilo strelsko tekmo-
vanje z zračno puško.
TOREK, 18. maja: so se v Storah pome-
rile ekipe društev upokojencev v keglja-
nju, prav tako je bilo na Gričku tekmova-
nje društev upokojencev celjskega ob-
močja v slreljanju z zračno puško.
SREDA, 19. maja: Ekipe društev upo-
kojencev iz celjske občine so se včeraj
srečale na šahovskem tekmovanju, med-
tem ko so se člani društva upokojencev
celjskega območja v Storah pomerili v
balinanju.
ČETRTEK, 20. maja: Občinski odbor
Rdečega križa Celje organizira izlet za ob-
čane, ki se preživljajo z družbeno denarno
pomočjo. Ker je med njimi veliko starej-
ših ljudi, je ta izlet letos organiziran v
okviru Tedna starejših občanov. Udele-
ženci izleta iz Celja, Dobrne, Strmca, Voj-
nika in Frankolovega si bomo ogledali
kulturno-zgodovinske kraje Podsredo,
Trebče, Bistrico ob Sotli, Brestanico in
Kumrovec.
Danes bo v šahovskem klubu v Celju
tekmovanje šahistov iz društev upokojen-
cev celjskega območja. Tekmovanje se bo
pričelo ob 9. uri.
PEl
cu se
jenceV
SOB
priredi
ob 16.
NastoJ
tva up
pevski
iz CeljJ
šeren.
Ob 1(1
nostih
ustano'
Ves te(
upokoj
valci s
ogledal
stanovi
V ori
tekajo
delavci
upokoj
V ol!
obiski
še zap'
ga de\i
zacija i
okoljit'
Celol
činskij
larizaci
v šolaj]
vir SOI
jev pf^
domU
cev
NOVI TEDNIK - 8tr«n 19
IDAJMO IVUENJE LETOM! DODAJMO ŽIVLJENJE LETOM!
O
jtvijo čim manj bole-
od kolektiva ter v
društva in preko nje-
[itali drugačen in zanje
primeren način ak-
preživljanja časa tu-
[eni življenja.
društva se lahko
to v pevski zbor in ta-
Selujejo na številnih
[ah m manifestacijah,
razgibana je telesno-
[la dejavnost, pa tudi
ki jih društvo organi-
Lzi vse leto, ni malo. _
tka, da ne bi kdo mi-
je društvo upokojen-
ištvo obnemoglih sta-
ianov. Nasprotno! Tu-
Iruštvu upokojencev,
ot v vsakem drugem
i, je mesta dovolj le za
želijo živeti še naprej
in dejavno.
ANTONIJA SLATINŠEK
je že šesto leto v Domu upo-
kojencev v Celju. Nima svo-
jih otrok, pa tudi nihče od
bližnjih sorodnikov je ne pri-
de obiskat. »Tu v Domu mi
je dobro, sicer bi bila čisto
sama. Tako pa imam družbo,
pa se včasih tudi nasmeje-
mo. Imam 6.000 din pokoj-
nine. «
JOŽE HVALEČ stanuje v
novem delu Doma upoko-
jencev v Celju skupaj z ženo.
Devet let je že preživel v ra-
zličnih domovih za invalidne
osebe. Trikrat je že imel in-
farkt in posledica tega je živ-
ljenje na vozičku. »Lepo je v
tem domu, še toliko lepše,
ker je žena ob meni.«
JOŽE BAUER: »Odnosi s
strani uprave, uslužbencev,
strokovnih in vseh ostalih
delavcev do stanovalcev do-
ma, so zelo dobri. Imamo
pevske vaje, imamo razgibal-
ne vaje, ki jih vodita pridni
in sposobni delovni tera-
pevtki Vesna in Ela. Imam
tri hčerke, dve vnukinji in
pet pravnukov.
ZVOJ STAROSTNEGA VARSTVA V CELJU
|e ozremo nekoliko nazaj v pre-
lobdobje, vidimo, da je starostno
b - predvsem domsko varstvo bi-
|v Celju in njeni okolici za takrat-
nere dobro organizirano,
edvojnem obdobju je bilo v Celju
ii okoUci (približno sedanja regi-
lomov, v katerih je bilo 537 ležišč.
ik kaže, da je bilo število veliko,
ski standard je bil zelo nizek,
[alci teh domov, so bili predvsem
Ki reveži. Ti domovi so bili v
TI hiralnice ali ubožnice in se jih
oves iz predvojnih let, do neke
rži žal še danes.
vojnem obdobju, do leta 1964 je
Celjskem okraju B domov s 607
Tudi ti domovi so imeli nizek
anjski standard. Domsko varstvo
ivijalo pač v graščinah.
u 1970 je občina Celje uredila
o varstvo v Novem Celju, to so
ostori neprimerno boljši kot na
, kjer so bili do takrat. Kakor v
|oveniji, tako so tudi v Celju pri-
organizirano k gradnji novih do-
Prvi oskrbovanci so se leta 1972 vseli-
li v Dom upokojencev Celje v Jurčičevi
ulici. Zaradi nesmotrne adaptacije v
Novem Celju, se je Občinska skupnost
socialnega skrbstva odločila za gradnjo
Doma Nine Pokorn na Grmovju, kateri
že opravlja svojo dejavnost od začetka
leta 1980 in za prizidek k Domu upoko-
jencev v Celju, kjer bi varstvo našli tež-
je telesno bolni starejši občani. Ta od-
delek je odprt od septembra 1981 in že
stanuje v njem preko 100' oskrbovan-
cev.
Gradnja še ni dokončana. Gradi se še
vezni hodnik in nekateri adaptacijski
posegi v starem domu, kjer bodo prido-
bili prostore fizioterapije in delovne te-
rapije.
Vse te dejavnosti se v hiši že izvajajo
v začasno urejenih prostorih.
Stanovanjski standard je na visokem
nivoju, saj pride na oskrbovanca 28 m^
prostornine.
Aktivnosti, ki smo jih s planom dela
začrtali in katere izvajamo, omogočajo
poleg stanovanja, prehrane in pranja
perila še zdravstvene in osnovne nege
pomičnih in nepomičnih. Dom z prizid-
kom ni pridobil samo za 110 postelj več-
jo kapaciteto, temveč tudi možnost za
pravilno nego in oskrbo nepomičnih.
Za zdravstveno stanje oskrbovancev
"obeh domov skrbi splošni zdravnik, ki
prihaja v dom vsak dan. Specialista ne-
vrolog in internist prihajata \^ dom 1
krat tedensko za primere, ki potrebuje-
jo specialistično nego. Za zdravstveno
in osnovno nego pa skrbi 12 sester in
večje število negovalk.
Fizioterapevt - dela individualno in
skupinsko.
Delovni terapevt pa organizira dnev-
no delovno terapijo, organizira in vodi
pevske vaje, proslave rojstnih dnevov,
organizira kulturne prireditve v domu.
Pri delu pa jim pomagajo še drugi de-
lavci doma.
Z delom, ki ga bomo še strokovno
poglabljali, želimo doseči, da bi bil dan
oskrbovanca v našem domu tako poln,
da bi se uresničil upokojenski pozdrav
»nimam čas^«.
MARINKA MUCK
DAMJANA ŠTORMAN
6. a razred, OŠ Prve celjske čete
BABICO IMAM RAD
flomaster - prel Ivanka
likovna pedagoginja NELI KAC
^%ov
a kegljišču v Golov-
dpe društev upoko-
očja.
Osrednja kulturna
arejših občanov bo
m domu v Celju,
li pevski zbor druš-
ilidski pevski zbor,
ega šolskega centra
kupina France Pre-
b v krajevnih skup-
editve povezane z
Uštev upokojencev,
in tudi ogled Doma
tjer so bodo obisko-
skim življenjem, si
lore ter se spoznali s
Uženega dela že po-
kadrovsko socialne
lološka priprava na
sevanje stresa.
aktivnosti pa sodijo
i^kojenih delavcev s
inizacijah združene-
'ira osnovna organi-
''sameznih delovnih
*tere nosilec je ob-
križa, je tudi popu-
•i^oči. Predavanja so
skupnostih. V ta ok-
J^ladincev in pionir-
^rejših občanih na
"lomovih upokojen;^
OTROCI SO ANINO VESELJE
Ana Knez nosi že deveti
križ, pa nič zato. Še vedno je
zdrava in živahna mama, ba-
bica in prebabica. Rada poje.
Svoje otroke in vnuke pa tu-
di pravnuke in sosedove je
že naučila marsikatero pe-
sem, ki se jih le najstarejši
spominjajo.
Starejši ljudje so navajeni
dela in se nikakor ne morejo
navaditi na brezdelje. Tudi
Ana se je v življenju veliko
nadelala. Ze od ranih nog je
služila kmetom in vsako ju-
tro nosila mleko v mesto.
Doma je bila v Trnovljah. Ta-
krat še ni bilo avtobusov in
podobnih sodobnih prevo-
zov, pa so tudi Trnovlje bile
kar daleč, če je šel človek
peš. Ko je spoznala je moža
»cimermana«, sta se kmalu
preselila v hišico na Ostrož-
nem. Imela sta pet otrok,
enega je zgubila v vojni. »To
so bili hudi časi, najbolj me
je prizadelo, ko so sosede
Vedenikove, s katerimi smo
bili prijatelji, odpeljali in
ustrelili. »Mož je delal le po-
leti, pa smo morali dobro de-
nar obračati, da nam je še kaj
za zimo ostalo. Dobrega mo-
ža sem imela in pridne otro-
ke. To je bilo moje veselje.«
Tudi sedaj je Ana obkrožena
s svojimi otroci. V hiši na
Ostrožnem, ki je sedaj prera-
sla v lepo družinsko hišo, jih
živi sedem. Vnukov ima Ana
sedem,- pravnukov pa že
osem. Vsako nedeljo se ta
velika družina zbere pri ma-
mi na Ostrožnem. In to je
spet Anino veselje. »Tudi da-
nes mi je dobro. Mladi me
imajo lepo. Bi še kar rada
živela,« je rekla.
Ana nikoli ni bila v službi,
je pa doma vse delala, kuha-
la, obdelovala vrt in njive, tu-
di pri gradnji hiše je poma-
gala. Stara je bila že 75 let, ko
je nazadnje žela pšenico. Pe-
kla je tudi rada, sedaj ne mo-
re več. Ne vidi dobro. In se-
veda, otroke je čuvala, nato
vnučke pa pravnuke. Sedaj
pa oni pazijo nanjo. Tina je
stara šele dve leti. Ce je pri
volji, s svojo Ano kakšno le-
po pesem zapoje. Knezova
Ana ne ve, kaj je dolgčas in
kaj osamljenost. Zadovoljna
je med svojimi otroci in nad
življenjem, ki teče dalje in je
njenim otrokom prineslo
boljše čase, kot so bili tisti, v
katerih je svoje preživljala.
»Kako danes dobro živimo,
ko meso jemo, včasih ga še
ob nedeljah ni bilo,« se še"^
dobro spominja. Marsikaj se
je od takrat spremenilo, toda
Ana je ostala s svojo ljubez-
nijo do otrok in s svojo živ-
ljenjsko silo nespremenjena:
»Sama sebi se čudim, da sem
toliko dočakala, ko sem pa
toliko delala.«
STAROST NAJ BO V SONCU
v mojem kraju živi več starih ljudi. Nekateri so še žilavi in nasme-
jani, drugi pa zopet žalostni in osamljeni.
Dobro se spominjam sovaščanke, ki jih je imela že nekaj čez osem-
deset. Klicali smo jo kar teta Mici. Čeprav je bila v hiši, odkar ji je umrl
mož, sama, se ni nikdar počutila osamljeno. Sosedje so radi prihajali k
njej, pa tudi mi, otroci, smo bili njeni stalni gostje. Za nas je vedno
imela pripravljen hleb doma spečenega kruha. S tem kruhom se ni
mogel primerjati niti kruh iz najboljše pekarne. Še toliko slajši je bil
zato. ker smo vedeli, da prihaja iz rok žene, ki nas ima vse, brez razlike,
rada. Vsi smo bili kot njeni rodni otroci. Njeni otroci so bili že toliko
stari, da je imela vnuke, tudi nekaj pravnukov. Kadar smo prišli k njej,
smo zelo radi prisluhnili njenim zgodbam. Nismo pa hodili k njej
samo zaradi kruha, ampak tudi zato. da smo ji to in ono postorili v hiši
in okoli nje. Nikoli ji nismo omenili, da je stara in bolehna. Vedno smo
, ji govorili, kako je »korajžna« in da bo še dolgo, dolgo živela.
Toda nekega dne nas je vse prizadela vest, da tete Mici ni več med
nami. Vedeli smo, da je odšla za vedno. Toda vedeli smo tudi. da je
odšla z mislijo na nas in na svoje najdražje.
Jesen njenega življenja je bila lepa, zelo lepa. K temu pa smo veliko
pripomogli tudi mi mladi.
MOJCA GOLEŽ, 7. a OS Franja Vrunča
ČLOVEK NAJ BE BO NIKOLI SAM
Babico imam rad, ker se igra z menoj in mi pripoveduje pravljice.
Pripravi mi tudi piškote.
Vsa družina obiskuje babico. Ko bom jaz odrasel, bom sekal drva in
se igral z vnučki.
UROŠ LESKOVŠEK, 1. a razr. OŠ Štore
STAROST JE NARA VEN POJ A V
Tudi jaz imam staro mamo. Ime ji je Pavla. Stara je 66 let. Ima že
sive lase, toda po srcu je še vedno mlada. Moja stara mama živi sama v
mali hiši, zato je zelo vesela, kadar pridem k njej. Stara mama m jaz se
imava zelo radi. Kadar pridem k njej. ji skočim v trgovino in pomijem
ter pobrišem posodo.
Veliko časa si vzame zame in za pogovor z mano. Kadar kaj ne vem,
mi svetuje. Moja stara mama ima zelo rada živali. Ima psa. mačUo in
kokoši. Zelo rada dela na vrtu. Moja stara mama je dobra, zelo dobra
in sploh ne vem, kaj bi bilo, če bi je ne bilo. Mamica pravi, da preveč
razvaja. Želim, da bi še dolgo živela
MENART NATAŠA. OŠ Strmec
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 20-20. maj 198;
ŠENTJUR
SREBRNI JUBILEJ
veterinarske postale
Prvih dvanajst let po osvo-
boditvi vse do leta 1957 je
bUa veterinarska služba v se-
danji šentjurski občini delno
v domeni okraja, delno so
veterinarji opravljali privat-
no prakso. Strokovno je delo
vodila veterinarska bolnica v
Celju, ki je bila dobro organi-
zirana.
Aprila 1957 je bila z odlo-
kom občine ustanovljena ve-
terinarska postaja Šentjur,
katere naloga je bila izvaja-
nje celotnega zdravstvenega
varstva domačih živali. Glav-
ni organizator veterine v ob-
čini je bil takrat žal že pokoj-
ni dipl. vet. Edi Bezenšek ob
pomoči kolegov M. Brezni-
karja in F. Mlinska ter sode-
lavcema Knezom in Gaber-
škom. Najeli in preuredili so
Boštevčev hlev v ambulanto,
na Planini pa je veterinarska
ambulanta še naprej delova-
la kot dislocirana enota. Ta-
kratno število živine se ni bi-
stveno razlikovalo od današ-
njega, seveda brez družbene-
ga sektorja; konjev in praši-
čev je bilo celo več, goveje
živine pa za 10% manj. V ose-
menjevanje je pred 25 leti bi-
lo zajetih le približno polovi-
ca plemenic, število veteri-
narskih posegov pa je bilo
znatno rnanjše.
Ko je leta 1962 bil ustanov-
ljen Kmetijski kombinat je v
njegov okvir bila zajeta tudi
veterinarska postaja, vendar
se je leta 1966 ponovno osa-
mosvojila. Poleg celovitega
zdravstvenega varstva do-
mačih živali, posredne zašči-
te ljudi in veterinarsko-sani-
tarnega nadzora nad živili ži-
valskega izvora, opravlja ve-
terinarska postaja tudi re-
produkcijsko službo, to je
osemenjevanje, skrb za bike,
merjasce itd. V letih 1966 in
1967 je veterinarska postaja
opravljala tudi vsa strokov-
na dela za Kmetijski kombi-
nat. Leta 1968 pa je Kombi-
nat razvil svojo lastno veteri-
narsko službo.
Prostori pri Boštevcu so
postali neprimerni, zato so
leta 1969. zgradili v Podgorju
lične poslovne prostore, ki
so jih leta 1976 še razširili.
Danes bdi nad zdravstvenim
stanjem približno 11.000 go-
vedi, 5.000 svinj 120 konji
2.000 panjev čebel in približ-
no 1.700 psov 3 diplomirani
veterinaiji in 2 veterinarska
tehika. E. RECNIK
SPRA VILO PRVE KOŠNJE
V Savinjski doUni so že pričeh s spravilom prve košnje. Nekateri bodo travo posuših,
precej pa se jih odloča za siliranje, saj je takšna krma bolj hranljiva. Na posnetku vidimo
delavca KK Hmezad Žalec pri spravilu prve košnje. rp tavCAR
ENOTNE ODKUPNE CENE KORUZE
NI BOSLEBNEGA SPOŠTOVANJA
Kako uskladiti ponudbo In povpraševanje?
Člani Odbora za izvajanje samou-
pravnega sporazuma o odkupu karu-
ze iz lanske letine po enotni ceni 8,5
din za kg, vztrajajo pri stališču, da
odstopanj ne sme biti in da se mora
ta dokument dosledno izvajati. V
obrazložitvi poudarjajo, da je to prvi
primer, ko se z določanjem enotne
odkupne cene koruze prispeva k sta-
bilizaciji celotne agrarne industrije
in k ustvarjanju pogojev za večji
izvoz hrane, še posebej mesa in me-
snih izdelkov.
Poudarjajo, da koruza odločilno
vpliva na industrijo krme in da pred-
stavlja ključni člen v verigi proizvod-
nje hrane od polja do mize. Prav od
cene koruze je odvisno gibanje cen
vseh ostalih surovin, polizdelkov in
končnih proizvodov. Ce vemo, da je
živinoreja gibalo pri spreminjanju
strukture v agroživilski industriji in da
naznanja korak naprej pri industriali-
zaciji kmetijstva, ni govora o poveča-
nju odkupnih cen koruze.
Z vso resnostjo so opozorili, da niso
bili najbolj odgovorni vsi podpisniki
družbenega dogovora in samouprav-
nega sporazuma o določanju odnosov
na tržišču s koruzo in o uporabi enot-
nih cen odkupa v znesku 8,5 din za kg,
in da je v praksi precej kršitev dogo-
vorjenih pravil obnašanja na tržišču.
Predstavnik Zveznega izvršnega inš-
pektorata je celo opozoril, da mnoge
delovne organizacije v Jugoslaviji ku-
pujejo ali prodajajo koruzo po višjih
odkupnih cenah. Toda, proti takšnim
pojavom še vedno niso ustrezno ukre-
pali.
Na železniško postajo v Skopju in v
mnogih mestih ne le v tej republiki,
kmetje in njihovi menažerji dostavlja-
jo vagone ali več koruze in jo prodajajo
po dva, celo štiri dinarje dražje, kot je
enotna dogovorjena odkupna cena. Iz-
koriščajo zelo kritičen položaj v odno-
sih med ponudbo in povpraševanjem
po koruzi. V naših žitnicah, v Vojvodi-
ni, v Slavoniji, v Posavini in drugod,
imajo kmetje koruzo še vedno sprav-
ljeno in sodijo, da morajo doseči višje
odkupne cene zaradi podražitev gori-
va, umetnih gnojil in drugih reproduk-
cijskih materialov v kmetijstvu. Zara-
di čakanja na višje cene, je praktično
paraliziran odkup tržnih viškov koru-
ze. Zato se je pojavilo tudi pomanjka-
nje krmil za industrijsko pitanje svinj,
govedi in perutnine. V Pomoravju tre-
nutno primanjkuje močnih krmil za
okoli 200 tisoč svinj. Trenutni pri-
manjkljaj koruze ocenjujejo na več kot
300 tisoč ton. V Makedoniji, v Sloveni-
ji, na Kosovu in še v nekaterih prede-
lih države, je pomanjkanje koruze vse
večje in vse težje je s tem zagotavljanje
surovin za proizvodnjo koncentriranih
krmil. V Gospodarski zbornici Vojvo-
dine so opozorili, da se odkrito postav-
lja zahteva po hitri nabavi krmil, četu-
di po višji ceni od dogovorjene, v na-
sprotnem primeru pa predčasno kla-
nje še ne spitane živine.
Izraženo je bilo tudi mnenje, da bi
morali pospešiti uvoz koruze, da bi su-
kladili ponudbo in povpraševanje, ter
dosegli stabilizacijo v industriji krmil
in v razvoju živinoreje. Toda, od odo-
brenih 400 tisoč ton uvožene koruze,
so dobavili že 200 tisoč ton. Pošiljk pa
niso dobili tisti, ki nimajo koruze, mar-
več tisti, ki so zagotovili devize za pla^
čilo uvoženih količin. Tudi za 110.000
ton koruze, ki je že naročena iz tujine
in na poti, se ne ve, kdo je bo dobil, saj
tisti, ki ja najbolj rabijo, nimajo deviz.
Tudi to potrjuje zapletenost položaja.
Vojvodina, kot največja proizvajalka
koruze, se trudi, da bi zagotovila kar
največje dobave tržnih viškov koruze
drugim področjem. Toda, od nekaj več
kot treh milijonov ton skupnih količin
v zasebni proizvodnji in od preko 1,4
milijona ton, na kolikor ocenjujejo
tržne viške, je bilo doslej odkupljenih
le 252 tisoč ton koruze. Tudi trud bla-
govnih rezerv v pokrajini ni dal priča-
kovanih rezultatov, in tako ne morejo
izpolniti obveznosti do drugih podro-
čij, v prvi vrsti do Srbije in Slovenije,
ki sta prispevali posojila v devizah.
Pozornost vzbuja pripravljenost slo-
venskega gospodarstva, da že v času
pomladanske setve koruze ponudi raz-
položljivi del tako imenovanih ree-
skontnih kreditov za vnaprejšnje naro-
čilo potrebnih količin koruze iz nove
letine. Kaže, da je to pot za doseganje
načela za katerega se že leta zavzemajo
vojvodinski kmetje - da bi pridelovali
koruzo za znanega kupca.
PETAR DAVIDOVIC
LAŠKO:
PROBLEMI LE Z
ZAŠČITO
v občini Laško so setve^
opravila stekla po predvide,
nih načrtih. Proizvajalci so
dobro oskrbljeni z reprodu^,
cijskim materialom: dovol-
je vseh vrst nitrofoskalov'
tudi dušičnih gnojil in do!
brega semena ne primanjku.
je. Gorivo je za potrebe km?,
tijstva v glavnem zagotovlje,
no, kar v veliki meri omogo.
ča nova bencinska črpalka v
Jurkloštru, ki je namenjen;
prav potrebam kmetijski}
proizvajalcev. S Petrolom
dogovorjena tedenska doba.
va 8000 litrov goriva za kme
tijske potrebe občine. Vpraš.
Ijiva je edinole učinkovit^
zaščita posevkov, ker po.
trebnih količin herbicido\
Kmetijska zadruga Laško
zaradi pomanjkanja na trži
šču, ni mogla zagotoviti
Enak problem so tudi re
zervni deli in gume za tralt
torje.
Kmetijska zadruga Laškt
je v zadnjih mesecih prete
klega leta sklenila s proizva
jalci pogodbe za načrtno pri
delovanje pšenice, ostali
rastlinska proizvodnja pa jf
vključena v pogodbah za gc
vedorejsko proizvodnjo. \
intenziviranje kmetijski
proizvodnje se v občini La
ško vključuje odbor s pro
gramom dela in konkretnim
zadolžitvami ter celotn
kmetijska zemljiška skup
nost občine s prizadevanji z
čim večjo in boljšo izrab
kmetijskih površin.
V Kmetijski zadrugi Lašk
pravijo, da je pšenica lete
dobro prezimila in da priči
kujejo ob žetvi planirane pr
delke. Ker zadruga lastneg
kombajna nima, bodo žetvt
na opravila potekala v sode
lovanju med kmetijskim
proizvajalci v okviru dobrt
organiziranih in opremljeni!
strojnih skupnosti.      j^j ^
ŠMARJE PRI
JELŠAH: SETEV
PO PLANU
v občini Šmarje pri Jelša:
uresničujejo zastavljen se
tveni plan. Tako so na pre
dvidenih površinah že pose
jali pšenico, jari ječmer,
oves in krompir, še vedno p
kmetje opravljajo sporni;
dansko setev koruze,
šmarski občini so si zastavi
plan, da bodo koruzo poseja
li na 2600 ha površin, od teg
pa naj bi na 1500 ha posejal
kakovostno seme in dosegi
intenzivno proizvodnjo ko
ruze. Na Kmetijskem kombi
natu pa ugotavljajo, da b(
površinsko sicer plan setvf
koruze dosežen, vendar p
predvidenega obsega kake
vostnega pridelka ne bo. Tt
pa zato, ker so kmetje kljul
priporočilom sejali mar:
kvalitetna semena koruze, k
dajejo manjši prideleli
Manjša odstopanja pri setv
koruze pa so nastala tudi za
radi izpada Irnenskega polja
kjer agromelioracijska de\i
še niso tako daleč, da bi lal
ko polje posejali s koruzo.
»NAŠE KMETIJSKE ŠOLE« 1982
Skupnost kmetijskih in živilskih šol
Slovenije je te dni izdala 19. številko
svojega glasila. Gre za bilten, posve-
čen 110-letnici Kmetijske šole v Mari-
boru (1872-1982) in združen s poimen-
skim seznamom absolventov v šol. le-
tu 1980/81 vseh šol - članic skupnosti
kmetijskih in živilskih šol Slovenije,
torej tudi celjskega Kmetijskega šol-
skega centra. Tega je lani v vseh sme-
reh absolviralo 115 učencev in učenk.
Omenjena pubhkacija (uredil jo je
prof. inž. Friderik Degen) je zgovoren
dokument o poslanstvu mariborske
Kmetijske šole. Že od svojega začetka
velja za osrednje slovensko učilišče na
stopnji srednjega kmetijskega izobra-
ževanja. Delež mladine iz celjske regi-
je v tekočem šol. letu na primer znaša
12,7%.
Uvodnik v publikaciji je izpod pere-
sa agronoma Francka Simoniča, ki
smo ga Celjani imeli v svoji sredi v
letih 1954-1963, sprva kot predsednika
okrajnega odbora SZDL, nato kot se-
kretarja okrajnega komiteja ZKS. Med
drugim piše: »Časi, ko smo dokaj lago-
dno uvažali vsakršno hrano in živin-
sko krmo in pri tem zanemarjali lastne
prirodne danosti, so nedvomno minili.
Vedno bolj se zavedamo, da je za nas
vprašanje pridelovanja hrane predv-
sem vprašanje, kako bomo znali in
uspeli iz naše zemlje z lastnim delom
čimveč pridobiti.
G. G.
TUDI V
ŠENTJURJU SO
SEJALI
Po podatkih Kmetijskega
kombinata Šentjur so v tej
občini s silažno koruzo zase-
jali 150 ha površin v družbe-
nem sektorju in 700 ha v za-
sebnem, organiziranem sek-
torju. Dela gredo h koncu,
saj se je večina proizvajalcev
držala navodil strokovnih
služb pri Kmetijskem kom-
binatu. Za kmetovalce je bi-
lo organiziranih več strokov-
nih predavanj o tehnologiji
setve. Zaključna dela je v
zadnjih dneh zmotilo slabo
vreme.
Nekateri kmetje so koruz-
na semena iskali tudi izven
občine, ker Kmetijski kom-
binat ni dobil tistih sort se-
men, ki jih je proizvajalcem
priporočal na sestankih. Do-
volj dobro pa so kmetje zalo-
ženi z gnojili. Težave so z re-
zervnimi deli za stroje, ker so
iz uvoza. Treba je dodati, da
v šentjurski občini ne pride-
lujejo koruze za tržne viške,
ker so še vedno vezani na
dokup koruze.
L 20 - 20. maj 1982
NOViTEDNIK-ttrat^ 2^
\r
pBBDPISI IN
KAVI CA
predpis je predpis in treba
.g je upoštevati. In vsakomur
(gst, ki upošteva vse predpj-
gg. Med množico pomembnih
j;] msnj pomembnih predpi-
sov, pa smo dobili še en pred-
pis. V trgovinah lahko kavo
prodajajo šele od štirinajste
jjre naprej. Na prvi pogled je
predpis seveda čisto v redu,
ggj ne gre, da bi delavci, ki so
^posleni dopoldne, ostali
brez svoje kavice, ker bi jo
0stali kupci pobrali s polic že
pred štirinajsto uro. So pa
predpisi včasih tudi zelo togi.
V trgovino je prišla sključe-
na ženička, ki se je opirala na
palico. Zaželela si je kavice.
Y službi je ne more piti, ker je
le precej let v pokoju, na se-
stanke pa tudi ne hodi. Še
manj v avstrijsko Lipnico in
celo s sosedami nič kaj rada
ne obrekuje ob kavici. Ob tri-
najsti uri in trideset minut je
prosila prodajalko za zavoj-
iek kavice. Ni ga dobila, ker
je takšen pač predpis. V trgo-
vini je potem čakala na kavi-
co pol ure. Ob štirinajsti uri je
kavo le lahko dobila. Vesela
je odhitela domov, kavica pa
je vseeno imela nekoliko gre-
nak priokus. Bolj kot sicer.
Prepričan sem, da bi stara
ženička dobila kavico. Toda,
kaj ko so nanjo že čakali tudi
drugi kupci, ki bi prav goto-
vo zagnali vik in krik, kakšna
protekcija je spet to. In dej-
stvo je, da takrat, ko gre za
kavico in še kakšne druge iz-
delke, ki jih kronično pri-
manjkuje, pomalem izgublja-
mo čut do sočloveka. Predpi-
se pa je tudi treba spoštovati
in še sreča, da jih imamo tudi
za takšne stvari kot so te, v
zvezi z našo preljubo kavico.
Kaj, ko bi jih tako dosledno .
spoštovali še pri večjih in re- i
snejših dogovorih?
J. VEDENIK
KOZJE
NOVA RESTAVRACIJA
Ureditev lokala bo Zdravilišče veljala 25 milijonov
Zdravilišče Rogaška Slati-
na bo v Kozjem uredilo so-
doben gostinski lokal. Sprva
so se pogovori nanašali na
to, da bi Zdravilišče gradilo
v Kozjem manjši hotel, ven-
dar bi bila naložba nesmotr-
na glede na dejstvo, da je
Kozje le 7 kilometrov odda-
ljeno od Trebč, kjer stoji
Izletnikov motel. Zato je bilo
končno domenjeno, da bo
Zdravilišče adaptiralo v Koz-
jem sedanje Jelšino skladi-
šče ob ribniku in ga preure-
dilo v sodobno restavracijo s
sto sedeži. Lokal bo imel šest
dvoposteljnih in dve enopo-
steljni sobi, njegov sestavni
del pa bo tudi kegljišče.
Idejna zasnova za ureditev
novega gostinskega lokala v
Kozjem je zaključena, v
Zdravilišču pa pravijo, da bi
vrednost del ne smela prese-
gati 25 milijonov dinarjev.
Ob tem pa pričakujejo tudi
izdatno delovno pomoč čla-
nov kolektiva, kot tudi mla-
dincev iz Slatine in Kozjega.
Sicer pa je del sredstev za
adaptacijo že nakazan iz po-
sebnih skladov, pretežni del
sredstev bo pridobljenih iz
bančnih virov za nerazvita
območja, deloma pa bo dela
financiralo tudi Zdravilišče.
In kako v tem slatinskem
kolektivu razmišljajo o upra-
vičenosti naložbe? Prepriča-
ni so, da gre za koristno na-
ložbo. Trditev utemeljujejo s
tem, da pride v Kumrovec
letno od 600 do 700 tisoč obi-
skovalcev. In če se bo le de-
set odstotkov teh obiskoval-
cev podalo še v notranjost
Kozjanskega, v Trebče, Koz-
je in naprej preko Virštajna
ter Atomskih tophc do Roga-
ške Slatine, se bo naložba
obrestovala.
DS
ŠMARTINSKA
RAZGLEDNICA
Lepa majska nedelja je zvabila
na piano številne izletnike iz Ce-
lja. Zato je bilo pri Smartinskem
jezeru na moč živahno. Tudi prvi
kopalci so se opogumiU. Mnogi
bi se bili radi popeljali po jezeru s
čolnom, a jih je napis na čolnarni
od tega sklepa odvrnil. Čolnov
namreč ne izdajajo, ker ob jezeru
ni urejen pomol. Pa ne da ni ure-
jen, poškodovan je v tolikšni me-
ri, da je marsikje še za hojo neva-
ren. Pa je bila zato gneča ob
vrčkih piva v bližnjem gostišču
Pristan ob jezeru toliko večja.
Nekje se je bilo pač potrebno
ohladiti, čeprav se zdi kar težko
razumljivo, da ni mogoče vsaj
delno sanirati pomola, ali pa ga,
če res ni drugega izhoda, na me-
stih, kjer je nevaren za hojo in
pristajanje, primerno označiti.
Zaradi nepredvidene kopeli na-
mreč.
MAP
ŠOŠTANJ:
PROSLAVA
KRVODAJALCEV
Za zaključek letošnjega tedna
Rdečega križa bo krajevni odbor
RK Šoštanj pripravil v četrtek
20. maja ob 19. uri v obratu druž-
bene prehrane šoštanjskih ter-
moelektrarn proslavo krvodajal-
cev.
Na svečanosti bo v kulturnem
delu programa zapel nekaj pesmi
Šaleški oktet, sodelovali pa bodo
tudi podmladkarji in učenci
osnovne šole Biba Roeck. Ob tej
priložnosti bodo podelili jubilej-
ne značke in plakete številnim
krvodajalcem za petkrat in več-
krat darovano kri. Priznanja pa
bodo prejele tudi nekatere delov-
ne organizacije za pomoč pri vsa-
koletni krvodajalski akciji, saj je
znano, da je krvodajalstvo v Šo-
štanju redno presegalo planirano
število. To pa je znak visoke za-
vesti naših delavcev in krajanov
v tej človekoljubni akciji.
V. K.
PBOIZVODNm, TBBOVSKIM IN
OBRTNIM ORGANIZACIJAM
ZOBUŽENEBA BELA TER ZASEBNIM
OBBTNIKOM!
Obveščamo vas, da bo Turistično društvo Celje
ob CELJSKEM TURISTIČNEM TEDNU, ki bo od
14. do 19. junija letos
organiziralo
KRAMARSKI SEJEM
in to v soboto, dne 19. 6. 1982 na Trgu V.
Kongresa v Celju, med 7. In 18, uro.
Poleg družabnosti, ki jih taka prireditev nudi obiskovalcem Celja in
okolice, želimo dati priliko vsem, ki želijo svoje izdelke čimbolj
približati kupcu; občanu pa možnost izbire dobrega in cenenega
blaga, s poudarkom na izdelkih domače obrti.
Vabimo vse, ki želijo sodelovati, da nam TAKOJ pismeno javijo:
1. točen naslov TOZD oz. naslov zasebne obrti
2. spisek proizvodov, ki bodo v prodaji
3. koliko m^ prostora potrebujete za lastno stojnico.
Prijave bomo zaključili 30. maja. Telefonske
informacije dajemo vsak dan, razen ob sobotah in
nedeljah, med 7. in 12. uro (telefon 063-22-979).
TURISTIČNO DRUŠTVO CELJE
ŠEST LET
TEKOČIH RAČUNOV
že kar majhen jubilej. Pa vendar pomem-
ben, saj govori o delu in poti razvoja teko-
čih računov pri Ljubljanski banki Splošni
banki Celje. Prihodnji mesec bo namreč
šest let, odkar so pri celjski temeljni banki
Ljubljanske banke uvedli tekoče račune.
Občanom in delovnim ljudem so ponudili
moderno obliko plačevanja blaga in stori-
tev, brezgotovinsko poslovanje, plačevanje
s čeki. Tedaj novost, ki so jo drugod, v
drugih državah, že poznali kot nekajletno
prakso in veliko prednost.
Začetki so bili skromni, toda obetajoči.
Ob koncu prvega leta uveljavljanja tekočih
računov, torej po šestih mesecih dela, je
imelo pri LB Splošni banki Celje že 1100
občanov svoje tekoče račune in na njih 4,4
milijona dinarjev. In kakšna je slika danes?
Zdaj je zabeleženih pri tej banki že 11.345
lastnikov tekočih računov, na katerih je bilo
pred dnevi 169,8 milijona dinarjev. Torej,
hiter in velik skok, ki pravzaprav ne potre-
buje posebne osvetlitve, saj govori, da so
ljudje sprejeli to obliko poslovanja za svojo,
da so v njej spoznali velike prednosti, vse-
kakor pa prednosti modernega časa.
In še en podatek, ki govori o hitrem pro-
doru tekočih računov. Če so prva leta nji-
hovi lastniki v povprečju izpolnili na mesec
le tri do štiri čeke, se je zdaj to število
povečalo za sto odstotkov.
Sicer pa ni naključje, zakaj so tekoči ra-
čuni, zakaj je plačevanje s čeki tako hitro
osvojilo več kot deset tisoč delovnih ljudi in
občanov na delovnem območju Ljubljan-
ske banke Splošne banke Celje.
Ček je zamenjal gotovino. Namesto de-
narja v žepu, je dovolj, če imate čekovno
knjižico. Ček je tudi denar. Denar v žepu
vsak trenutek, tudi tedaj, ko so banke zapr-
te in zaradi tega ne morete dvigniti gotovi-
ne za nakup določenega ali izbranega
blaga.
Ljubljanska banka Splošna banka Celje
/nudi lastnikom, oziroma imetnikom tekočih
računov veliko olajšavo, saj na njihovo že-
ljo prevzema plačevanje nekaterih stalnih
obveznosti, kot so za uporabo električne
energije, radijsko in televizijsko naročnino,
časopise, prispevke za varstvo otrok v
vrtcih itd. To so tako imenovani trajniki,
katerih seznam se bo kmalu povečal, saj je
v pripravi tudi plačevanje telefonskih stori-
tev.
Izredna prednost je takoimenovani limit,
v bistvu neke vrste šestmesečno posojilo
do višine deset tisoč dinarjev, ki pomaga
lastniku tekočega računa tedaj, ko je v de-
narni stiski, v tem primeru gre za poseben
dogovor med banko in lastnikom tekočega
računa, ki velja šest mesecev in ga je treba
po tem času tudi obnoviti, seveda na željo
občana, ki ima pri banki tekoči račun.
In če k vsem tem prednostim dodamo še
dejstvo, da se sredstva na tekočih računih
obrestujejo kot hranilne vloge na vpogled,
torej po 7.5% obrestni meri, da občanu, ki
prejema osebne dohodke na tekoči račun,
ni treba vsak mesec v banko, da ta dohodek
posebej zabeleži, ker mu ga banka avtoma-
tično zapiše v korist tekočega računa, da
pomenijo v bistvu tekoči računi denar,-ki je
vedno pri roki, smo zapisali vsaj v glavnem
vse, kar govon o prednostih tekočih raču-
nov. Sicer pa bomo o tekočih računih še
več zapisali v prihodnji številki NT.
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 20 - 20. ma) 19^
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
UČINKOVITA STROKOVNOST
Nič več brez fizioteraplje
Ste si že kdaj kaj zlomili?
To vprašanje je, čeprav se na
prvi pogled zdi nekoliko ču-
dno, kar umestno, saj je da-
nes le malo takih, ki bi v svo-
jem življenju ne bili vsaj en-
krat ' resneje poškodovani.
Mudi se nam v službo, mudi
se nam domov, pa po oprav-
kih in še kam. Sodobno živ-
ljenje postavlja pred nas kup
nalog, ki smo jim le s težavo
kos. Zato smo živčni, včasih
pa tudi zamišljeni - neprevi-
dni. Ce smo taki na delov-
nem mestu za strojem, v av-
tomobilu oziroma takrat, ko
gremo čez cesto, potem nas
to lahko pripelje do nesreče,
pri kateri je zlom roke ali no-
ge še čisto nedolžna stvar.
No, če ste torej že bili ka-
korkoli poškodovani, potem
poznate postopek zdravlje-
nja na koncu katerega vas je
zdravnik gotovo poslal tudi
na razgibavanje, ker vam je
ud v mavčni oblogi ali po
operativnem posegu zatrdel.
Ker je obolenj, pri katerih
zdravljenju je nujno tudi raz-
gibavanje oziroma uporaba
najrazličnejših metod zdrav-
ljenja s pomočjo električne-
ga toka vedno več, je seveda
prav, da o Oddelku za fizikal-
no medicino in delovno tera-
pijo spregovorimo nekaj več.
Oddelek za fizikalno medi-
cino in delovno terapijo, ki
združuje samoupravni de-
lovni skupini v Zdravstve-
nem domu (ukvarjajo se
predvsem z obsevanjem,
frakcijami, korektivno gi-
manstiko in spastiki) in bol-
nišnici (hidro in elektro-tera-
pija, razgibavanje hospital-
nih in ambulantnih pacien-
tov) ter Delovno terapijo v
kletnih prostorih bolnišnice
- pod kirurgijo (predvsem
razgibavanje rok), je razme-
roma mlad, saj je bil usta-
novljen po formiranju celj-
skega Zdravstvenega centra
julija 1977, prvi začetki razgi-
bavanja tako hospitalnih kot
ambulantnih pacientov pa
segajo v obdobje kmalu po
vojni.
Toktratni predstojnik celj-
ske splošne bolnišnice Dr-
. Šušteršič je namreč spoz-
nal, da je pri takrat znanih in
uporabljanih načinih zdrav-
ljenja zelo pomembna fizio-
terapija in, da pacienti, ki so
bili »razgibani«, mnogo prej
zapustijo bolnišnico. Tako
so leta 1949 zaposlili prvo fi-
zioterapevtko Silvo Tamše,
pet let kasneje pa še Bredo
Dokler.
»Čeravno sva bili po mo-
jem prihodu dve, je bilo delo
zelo naporno,« se začetka
službovanja spominja Breda
Dokler, sedanji vodja fiziote-
rapije v bolnišnici. »Paciente
sva razgibavali kar v sobah,
kjer so ležali, hidroterapijo
pa sva izvajali v oddelčnih
kopalnicah. Tako sva v enem
delovnem dnevu, ki je bil de-
ljen (od 7. do 12. in od 16. do
18.) popolnoma razgibali
okoli 30 pacientov, delno pa
okoli 70.«
Delovni pogoji za fiziotera-
pevte so se izboljšali šele z
ureditvijo prostorov v bol-
nišnici leta 1959. Ti prostori
so bili predvideni za okoli 60
pacientov (30 hospitalnih in
30 ambulantnih) in so bili za
takratne ^mamm ..dobro.
opremljeni, saj so imeli lo-
čen prostor za hidroterapijo
s Hubbardovo banjo in ba-
njicami za kopanje okončin
ter prostor za elektroterapi-
jo. Takrat se je fizioterapija
tudi kadrovsko okrepila.
S formiranjem centrov za
fizioterapijo v posameznih
regijskih središčih (Vojnik,
Šentjur in drugi), se je števi-
lo pacientov res zmanjšalo,
vendar je teh še vedno toli-
ko, da se 21-članska samo-
upravna delovna skupina v
bolnišnici ubada poleg ka-
drovskih težav tudi z veliko
prostorsko stisko. Prostori,
predvideni za 60 pacientov,
jih morajo danes občasno
sprejeti namreč kar štirikrat
več.
Seveda si vsi v celjskem
Zdravstvenem centru priza-
devajo, da bi samoupravni
delovni skupini oddelka za
fizikalno medicino in delov-
no terapijo sedanje stanje,
ko se' mora npr. pacient, pri
katerem se izvaja terapija s
pomočjo diadinamičnih to-
kov (ublažitev bolečin v kri-
žu in sklepih) prav zaradi po-
manjkanja prostora sleči
pred ostalimi pacienti, po-
pravili. Tako so jim bili ob-
ljubljeni dodatni prostori v
starih prostorih pralnice, to-
da ta rešitev je za nekaj časa
odložena. Strokovni medi-
cinski svet je del teh prosto-
rov namreč namenil dializi.
Ker pa je fizioterapija v
moderni medicini nepogreš-
ljiva, bi bilo prav, da se seda-
nja prostorska stiska čim-
prej reši.
MATJAŽ GALJOT
RIBIŠKO TEKMOVANJE STAREJŠIH OBČANO\
Ob tednu starejših občanov je Ribiška družina Celje priredila preteklo soboto na Smarti
skem jezeru tekmovanje, katerega se je udeležilo 51 starejših mladink in mladine;
Nekateri izmed njih so bili trikrat ali celo štirikrat polnoletni. Tekmovanja so se udelej
predstavniki iz Slovenskih Konjic, Laškega, Podčetrtka in Celja.
Po treh urah bolj ali manj uspešnega tekmovanja so se udeleženci vrnili k ribiški ko(
kjer je tekmovalna komisija pregledala ulov rib, ga stehtala in razglasila rezultate tekmoi
nja.
Pri starejših občanih je zmagal Franjo Snajder. Drugo mesto je zasedel Ivan Plavšek
tretje Karli Žmavc.
Pri ženskah pa je zmagala Marija Umek, druga je bila Dora Gruber in tretja Štefka Prez(
Ribiška družina Celje je tekmovanje vzorno pripravila in izpeljala, najboljšim tre
tekmovalcem in tekmovalkam pa je podarila praktične nagrade in diplome.
SANDI UDERMA
OBČINSKI
PRAZNIK BO V
LOKI
Letošnji praznik občine Šent-
jur bo 15. avgusta v Loki pri Žu-
smu. Nanj se krajani že v tem
času skrbno pripravljajo, saj želi-
jo do tega datuma olepšati in ure-
diti kraj. Tako naj bi do prve plo-
šče dogradili orodjarnico v Do-
brini, asfaltirani cestni odsek od
hiše pri Veber do Loke, še prej
pa sanirali plazove v Volčji jami.
Tudi vodovod na Zusmu čaka na
zaključna dela.
Praznovanje občinskega praz-.
nika bodo združili še s prazni-
kom krajevne skupnosti.
88 DREVES V
GORICI
Pred dnevi so v krajevni skup-
nosti Gorica pri Slivnici organizi-
rali akcijo zasaditve 88 dreves za
tovariša Tita. Mlada drevesca bo-
do rasla in krasila prostor ob kul-
turnem in gasilskem domu v Go-
rici, zasadili pa so jih krajani,
mladinci in gasilci.
MP
ZNOVA
AVTOSLALOM
Mladinci Avta Celje bodo tudi
letos pripravili tekmovanje v av-
to slalomu. Letos že šestič zapo-
vrstjo. Tekmovanje bo to soboto
na avtomobilskem poligonu v
Ljubečni pri Celju. Na tem tek-
movanju lahko sodelujejo vsi, ki
so člani Zveze socialistične mla-
dine, prijave pa sprejemajo v Av-
tu Celje in uro pred začetkom
prireditve. Organizatorji bodo
najboljšim v posameznih katego-
rijah podelili pokale, diplome in
praktične nagrade. Najboljša eki-
pa bo prejela prehodni pokal, ki
ga podeljuje medobčinski svet
ZSMS Celje.
JANEZ VEDENIK
Hmezad
Notranja trgovina Žalec
Komisija za delovna razmerja TOK Mega
objavlja
naslednja dela in naloge
1. samostojna komercialna dela
Pogoj:
končana višja komercialna šola in 3 leta ustreznili|
delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece.
Komisija za delovna razmerja DSSS
objavlja
naslednja dela in naloge
1. Čiščenje poslovnih prostorov
Pogoj:
končana osemletka, poskusno delo 1 mesec, delo
popoldanski izmeni
' Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poš-
ljite kadrovski službi Hmezad Notranja trgovina Žalec,
Celjska cesta 7, v roku 15 dni po objavi.
TOZD Javne naprave
Objavlja
prosta dela in naloge
1. vodenja odlagališča odpadkov
za nedoločen čas - en delavec
2. strojnika buldožerja
na odlagališču odpadkov za nedoločen čas - en del3'
vec
3. pri nakladanju smetnjakov
za nedoločen čas - več delavcev
POGOJI:
Pod 1.
- VK ali KV delavec ustrezne smeri s tremi leti delo^
nih izkušenj in sposobnostjo vodenja ter organizira
nja.
Pod 2.
- poklicna šola za voznike motornih vozil in dve le*
delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delu
Pod 3.
- nedokončana ali končana osnovna šola brez delo^
nih izkušenj vendar s starostjo nad 18 let
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanj
pogojev v petnajstih dneh po objavi na naslov
KOMUNALA CELJE, Kadrovsko organizacijski sekto'
Mariborska 2._,
j^t jO - 20. maj 1982
NOVI TEDNIK -stran ^3
fJlOZIRJE
100 LET TELESNE VZGOJE
Vzgoja lastnega kadra
sto let je minilo od takrat,
|jo je skupina zavednih Slo-
vencev v Mozirju, v občin-
skem središču Gornje Sa-
vinjske doline ustanovila
prvo te lesno vzgojno organi-
zacijo. Takratni Sokol je de-
loval, kot množična organi-
zacija in je vključeval in
vzgajal napredne Mozirjane.
V tako razgibanem politič-
nem ozračju, kakršno je vla-
dalo takrat, je stalo Mozirje
izredno čvrsto in aktivno na
pozicijah slovenstva. Dve le-
ti po ustanovitvi društva leta
[ 1884 so razvili že svoj druš-
tveni prapor, ki so jim ga iz-
delali češki rokodelci v
pragi.
Članstvo se je iz leta v leto
večalo, s tem je naraščala tu-
di aktivnost društva. Organi-
zirali so vrsto množičnih te-
lovadnih nastopov, ob pro-
slavi 50 obletnice društva le-
ta 1932 so izvedli množični
telovadni nastop, na kate-
rem je sodelovalo okoli pet-
sto nastopajočih. To je po
svojem obsegu in kvaliteti
ffeseglo vse takratne to\'rst-
ne prireditve pri nas. Vse to
je pripomoglo k še večjemu
moralnemu zadoščenju, obe-
nem pa tudi gmotni uspeh,
katerega je društvo še kako
potrebovalo. Ob izdatni po-
moči Sokolske zveze Srbov,
Hrvatov in Slovencev, mo-
[zirske občine, Gornjesavinj-
,ske posojilnice in številnih
t siinpatizerjev društva so pri-
jčeh z izgradnjo telovadnega
doma. Gradnja je hitro na-
predovala, saj je bila svečana
otvoritev telovadnega doma
že 22. junija 1934 leta. Delo v
društvu se je sedaj še bolj
razmahnilo, s tem pa je nara-
ščalo število članstva. To je
trajalo vse tja do leta 1941, ko
je v naše kraje prišel okupa-
tor, ki ni prizanesel tudi Mo-
zirjanom. Odvzel jim je dom
in ga namenil za svoje potre-
he, seveda brez pravega
uspeha. 2e takoj po prihodu
je okupator vse vodilne čla-
ne Sokolskega društva zaprl,
nekateri od njih so končali
kot talci, drugi so bili odpe-
ljani v taborišča, mnogi pa so
odšli v partizane.
Po osvoboditvi je leta 1946
mlado in staro v Mozirju po-
prijelo za delo s pravim par-
tizanskim žarom. Ponovmo
so ustanovili telesnovzgojno
društvo in še isto leto obno-
vili telovadni dom. Vseh
osem oddelkov s 130-timi te-
lovadci in telovadkami je ak-
tivTio pričelo z delom. Izbra-
na vrsta je med drugim na-
stopila leta 1947 v Pragi na
telovadnem izletu, naslednje
leto pa v Beogradu. S prosto-
voljnim delom so zgradili
športno igrišče v mozirski
gmajni. Leta 1952 se je druš-
tvo preimenovalo v TVD
Partizan Mozirje. Zaradi vse
večje aktivnosti in večanja
števila članstva je bilo po-
trebno telovadni dom razši-
riti, to so tudi storili in leta
1957, ko so sla\ili 75. obletni-
co društva je bil s svečanim
telovadnim nastopom razvit
tudi nov društveni prapor,
dom pa poimenovan po na-
rodnem heroju Slavku Šlan-
dru. Poleg osnovnih vadbe-
nih oddelkov so pričeli v
društvu tudi z delom na osta-
lem športnem področju, kot
namiznem tenisu, odbojki,
plavanju, smučanju, zlasti pa
v partizanskem mnogoboju.
Množično in uspešno so so-
delovali na številnih telova-
dnih nastopih in športnih
tekmovanjih po vsej domo-
vini, za kar so prejeli tudi
številna priznanja, tako
društvo kot posamezniki.
V naslednjem desetletnem
obdobju je telesna kultura
dobila pri nas še večji po-
men. TVD Partizan Mozirje
se je usmerilo v program de-
la, ki je bil zastavljen od stra-
ni ZTKO Mozirje in ga v ce-
loti tudi izvaja. V društvu so
se popestrile tudi nekatere
trim akcije, redna vadba ne-
katerih oddelkov je množič-
na, treningi v športnih igrah
so dobri, čeravno jim pri-
manjkuje dobrega vodniške-
ga in trenerskega kadra. Za-
to so si v letošnjem jubilj-
nem letu zadali eno od bi-
stvenih nalog: vzgoja lastne-
ga kvalitetnega vodniškega
in trenerskega kadra, predv-
sem pa vključitev v vodstve-
ne vrste društva čim večje
število mladih, ki bodo spo-
sobni voditi delo v društvu
po načelih, ki so jih začrtali
starejši iskušeni člani druš-
tva.
G. F.
PRIŠLI SO PO SREČO MA
TOMBOLO
PrišU so iskat srečo. Kakšnih trideset tisoč obiskovalcev iz vse Slovenije in
sosednje Hrvatske se je zbralo v nedeljo dopoldne na avtomobilskem poligonu pri
Šempetru v Savinjski dolini. Sreča v obliki traktorjev, avtomobilov in spalnice je
čakala seveda le nekaj obiskovalcev. Ostali pa so se zaobljubili, da bodo srečo
poskušali Se kdaj drugič. Navsezadnje tombol v Sloveniji zadnje čase sploh ne
. manjka. Organizator tombole ZSAM iz Žalca si sedaj veselo mane roke, izkupiček
' so prešteli, denar pa bodo namenili za izgradnjo tehnične baze. Med obiskovsdci se
je sprehajal fotoreporter Edi Masnec in zabeležil nekaj zanimivih prizorov, ki jih v
takšni množici ni manjkalo.
USPEŠEN PLEZALNI TABOR V
PAKLENICI
Kot vsako leto za prvomajske praznike, so se tudi letos
celjski alpinisti zbraU na plezalnem taboru v Paklenici. Ta-
bora se je pod vodstvom Čanžek Franca udeležilo 12 članov
in 4 pripravniki celjskega alpinističnega odseka.
Nacionalni park Velika in Mala Paklenica skriva v sebi
nesluteno število sten, ki so s svojo razčlenjenostjo od naj-
nižje do najvišje stopnje težavnosti, izredno zanimive in
privlačne tudi za evropske plezalce. Pred kratkim je bil
nacionalni park prizorišče srečanja evropskih plezalcev,
kjer so se preizkušali predvsem v prostem plezanju.
Alpinisti cenijo Paklenico zlasti zaradi ugodnih klimat-
skih pogojev, ki omogočajo tudi pozimi plezanje v letnih
razmerah, kar je v Evropi edinstven pojav, zelo pa je pri-
merna tudi lega prostora za taborjenje, ki omogoča takojšen
pristop do sten.
Naši alpinisti so v 23 smereh ponovili kar 72 smeri, kljub
močni burji, ki je tokrat alpiniste s svojo silovitostjo neko-
liko presenetila.
24. 4. sta Zupan in Cankar ponovila Mosoraško, Pepevnik
in Čanžek smer Karabore, Teržan in Srebotnik Kukušnoter
Rampa kamin, Sah Marjan in Turki Irena pa Akademsko
smer.
25. 4. so naveze Cankar-Sah Marjana, Česen (AO Kranj)-
Meh Meta in Srot-Srebotnik ponovile Velebitaško, Canžek-
Pepevnik Jenjevo, Povše-Verdnik Mosoraško, Turki Irena-
Teržan-Golob pa varianto severnega grebena Čuka. Golob
in Teržan sta izplezala Karabore, Pepevnik pa v solo vzponu
Šaleško.
26. 4. sta navezi Canžek-Povše in Cankar-Srot ponovili
smer Brit za mali čekič.
28. 4. je Povše soliral Kaminsko in Kukušno smer, 29.4. pa
sta navezi Canžek-Pepevnik in Cankar-Srot ponovili Slo-
vensko smer. Sah Marjana in Teržan sta izplezala Zgrešeno
in Centralni kamin, Česen in Meh Meta Celjski steber in
Zgrešeno, navezi Turki Irena-Golob, Verdnik-Srebotnik in
Povše (solo), pa so ponovili Centralne kamine.
30. 4. sta Cankar in Srot izplezala Funkcijo, Povše-Okro-
gar Polona in Turki Irena Zgrešeno, Pepevnik-Golob Brit za
"lali čekič, Teržan in Srebotnik pa Celjski steber in Po
febru.
1. maja sta Povše in Okrogar Polona ponovila smer Po
■■ebru. Smodiš in Humer (AO Bohinj) pa sta izplezala Velebi-
taško.
2. 5. je naveza Cankar-Povše izplezala Klin, Smodiš-Cen-
trih Zlata in Okrogar Polona pa smer Karabore.
Smodiš in Centrih Zlata sta 3. 5. ponovila Akademsko
smer.
Nekaj navez je v prvih majskih dneh plezalo tudi v stenah
"^ieka in nad Okrešljem.
Tako sta Zupan in Zunter izplezala v Kleku Dragmanovo
^nier, Zupan in Golavškova pa istega dne, to je 1. 5., še
Smeri: Kratka. Cepinaška in Smer za gitaru.
. V Mrzli gori sta 2. 5. Petek in Kozmus izplezala       smer.
5. pa Cajzek in Podjed Direktno v Mrzli gori.
Se informacija planincem: koča na Okrešlju je s 1. majem
^^Prta in ustrezno oskrbovana, pot na Okrešelj pa je v
gornjem delu še zasnežena. Snega je na Okrešlju še dovolj
»Pomladansko smuko, kar je omogočilo 16. 5. tudi izvedbo
Pominskega Herletovega veleslaloma.
CM
LIBELA
ZMAGOVALEC
ČETVEROBOJA
Minuli teden je bilo na
plazu pod Planjavo v Lo-
garski dolini tradicional-
no tekmovanje v velesla-
lomu med delovnimi or-
ganizacijami Libela, To-
per. Nivo in Aero Celje.
Tega četveroboja. ki ga je
letos organiziral Aero Ce-
lje, se je udeležilo okoli 70
tekmovalcev, ki so bili
razdeljeni v 4 skupine.
Rezultati:
Ženske: 1. Ivanka Pajk
(AERO), 2. Milena Kidrič
(Toper), 3. Vera Krošl (Li-
bela);
Moški nad 45 let: 1. Do-
minko Uršič (T), 2. Otmar
Koštomaj (A), 3. Slavko
Zgoznik (A);
Moški od 35 do 45 let: 1.
Mojmir Cvahte (N), 2.
Aleksander Kuzmin (L),
3. Peter Cetina (T);
Člani do 35 let: 1. Janez
Cvele (T), 2. Srečo Zupan
(A), 3. Konrad Blajs (T).
Ekipni vrsti red; 1. Li-
bela. 2. Toper, 3. Aero, 4.
NivcL._____
DOBER
ZAČETEK
SEZONE
Jadralna sekcija Druš-
tva za šport na vodi Nivo
Celje je uspešno začela
novo sezono. V otvoritve-
ni regati. ki je bila v Cer-
varju, so v razredu Fire-
ball dosegli dobre rezul-
tate, saj je bila posadka
Jezernik - Dolžan tretja.
Planinšek in Jeršič sta za-
sedla četrto mesto ter
Kuntarič - Kuntarič peto
mesto. Tega tekmovanja
so se udeležili jadralci iz
Ljubljane, Škofje Loke,
Mengša in Celja.
24..8tran-NOVI TEDNIK
Št. 20 - 20. maj 19^,
SREČANJE Z IVANOM VIDOVIČEM
PO TEŽAVAH DOBROTE
Pred »penzionom« 132 kg, v n/em do 160 kg!
Ivan Vidovič, prijatelji ga
kličejo kar Hanzi, živi z že-
no Olgo v svoji hiši v Tito-
vem Velenju. Oba sta že v
pokoju! Ivan je bil rojen
pred 56 leti v Skalah pri se-
danjem Titovem Velenju.
Njegov oče je bil rudar, ma-
ti - kot vse takrat - gospodi-
nja. Po hiši se je v prostem
času lovilo osem otrok, od
teh so zdaj še štirje živi!
Ivan se je šel najprej učiti
za tesarja in to v Avstrijo k
sorodnikom. Sledila je vojna
in preko ruske fronte ter Av-
strije povratek v Jugoslavijo.
»Bili so to peklenski časi,«
meni Ivan.
»Najlepši časi so se začeli
ob vrnitvi v domovino. Slu-
žil sem Titovi vojski, nato pa
slekel uniformo. Začela se je
nova bitka, bitka za petletko!
Takrat smo ogromno delali
udarniško. V sedanjem Tito-
vem Velenju sem pomagal
graditi s prostovoljnim de-
lom restavracijo ob jezeru
(danes že porušena! - op. p.),
kinodvorano (»Rekli smo ji
kar Udarnik, saj smo jo gra-
dili s svojimi rokami izven
delovnega časa!«), regulirali
smo reko Pako skozi Titovo
Velenje, bili zraven pri iz-
gradnji igrišča, kotalkali-
šča ... Pravzaprav, nikjer ne
bi bilo ničesar brez našega
dela!«
Ivan je odšel v rudnik. Kot
oče, pa čeprav je bil izučen
tesar. »Delati sem začel na
četrti etaži. Takrat je bilo še
vse ročno. Ko so začeli uva-
jati mehanizacijo v jamo sem
se »preselil« k »tesarbi«, kjer
smo delali razna tesarska de-
la. »Šiht« je bil vedno jutra-
nji od četrte do dvanajste ali
celo trinajste ure, včasih pa
smo ga še podaljšali. Nihče
ni vprašal za nadure...«
Ivan se je upokojil v ru-
dniku...
»Bilo je pred šestimi leti.
Za 31 let dela v jami sem do-
bil tristo starih jurjev, danes
dobim okoli starega mili-
jona.«
V pokoj ste poleg nizke
pokojnine prinesli »visoko«
telesno težo, saj ste tehtali
132 kilogramov. Kako se je
to razvijalo kasneje? Tudi v
skladu s poviševanjem ali
revalorizacijo »penziona«?
»Res je! V pokoj sem šel s
132 kilogrami ter »dogural«
celo do 180 kg ah nekaj več.
Poskušal sem vse, da bi
shujšal! Stiskal sem zobe,
vse me je bolelo, pa sem pri-
šel le do 168 kg.
Ste kdaj prepevali?
»O ja, pel sem drugi bas in
to celih 28 let pri pevskem
zboru Kajuh.«
' Rudnik, petje...
»Pa gasilstvo. Se zdaj sem
član«
Humor?
»Ta me gor drži!«
Žena?
»Živiva mirno zakonsko
življenje in uživava toliko
dobrot, kot je bilo v najmi
mladosti težav!«
LOJZE OJSTERŠEK
50 ZLA m LET FUNKLOVIH
Pred nedavnim sta Ivanka in Rafael
Funkl praznovala 50-letnico skupnega živ-
ljenja. Ob tej priložnosti sta skupaj s svoji-
ma sinovoma in njunima družinama obujala
mnoge, mnoge spomine na pretečena leta.
Spomini so lepi, saj tiste težke rajši potisne-
mo nekam daleč v ozadje.
Oče Rafael se je rodil 10. 10. 1908 v Grižah
v obrtniški družini. S tem, da se je izučil za'
kolarja je nasledil očeta in kmalu bil znan
kot vesten in sposoben izdelovalec raznega
orodja. 2e zelo zgodaj se je začel zanimati
tudi za politiko. Vključeval se je v napredne
organizacije, veselilo pa ga je tudi delo na
kulturnem področju. Tudi jubilantka Ivan-
ka se je rodila istega leta v Grižah, otroštvo
pa je preživela na Primorskem. Tam oče s
svojim naprednim mišljenjem ni bil po go-
du Italijanom, zato se je družina vrnila nazaj
v Savinjsko dolino.
V Grižah sta se zlatoporočenca tudi spoz-
nala, se zaljubila in 8. maja 1932 tudi vzela.
V tem kraju sta osnovala družino in še da-
nes je njun dom tukaj.
Tisti, ki zakonca poznajo vedo poveda
da v Grižah ni funkcije, ki je Rafael ne bi
opravljal. Vseskozi je živel s krajem, nikd
mu ni bilo vseeno kako bo s kako stvarj
Žena mu je pri tem stala ob strani in ga
vsem podpirala. Znane so zasluge v čas
NOB. ko je bil med ustanovitelji prve|
odbora OF, prvi predsednik narodnega o
bora, partizan in aktivist. Sodeloval je p
gradnji vrste objektov. Most čez Savinjo
Grižah je leta 1944 zažgal, čez deset let pa
vodil njegovo izgradnjo.
Obred zlate poroke je opravil predsedu
OK SZDL občine Žalec Janez Meglic. Sla
Ijencev pa so se spomnili tudi v krajev
skupnosti, kjer so jima s skromnim darilo
in prisrčnimi željami izrazili priznanje i
uspešno delo.
Na sliki: Heri Krušnik, predsednik sve
KS Griže čestita zlatoporočencema za nji
jubilej. li
T. TAVfll
SPOMIN NA VOŽNJO PRVEGA
VLAKA MIMO ŠENTJURJA
Šentjur je trg s pestro in
zanimivo zgodovino. Leta
1436 je nadvojvoda Friderik
IV. proglasil Sv. Jurij pod
Anderburgom, za trg z ime-
nom Sv. Jurij pod Rifnikom,
gradom katerega ostanki še
samevajo na pobočju hriba
Rifnik. Po izgradnji Južne
železnice so trg preimenova-
li v »Šentjur ob Južni želez-
nici«.
Malo pa je Šentjurčanov,
ki bi vedeli, da letos poteče
136 let, o zgodovinskem da-
tumu, ko so zunanje sile nji-
hov kraj čez noč povezale z
zunanjim svetom.
Po tedanjih načrtih o iz-
gradnjah železniških prog po
deželah Avstrije, je bil med
njimi načrt železniške proge
Dunaj-Trst. Že v juliju leta
1843 je bilo izdano dovolje-
nje za meritve in izgradnjo te
proge in sicer odsek Gradec-
Celje.
Gradnjo proge je izvršilo
gradbeno podjetje Daniel
Lapp. Dela so potekala za ra-
zmere tistega časa težko in
zamudno. Po izgradnji proge
je dela pregledala tehnična
komisija in je dne 18. maja
leta 1846 opravila prvo
preizkusno vožnjo z dvema
lokomotivama: Strassengel
in Aussee, izdelkoma Stroj-
nih tovarn Gloggnitz. Stroji,
kurjeni z drvmi, so dosegli v
ravnini hitrost 25 do 30 km
na uro.
12. junija leta 1846 je bila
Južna železnica z odsekom
proge Gradec-Maribor-Ce-
Ije uradno predana za redni
promet. Tako je na ta dan
odpeljal prvi potniški vlak
na redno vožnjo po novo
zgrajeni progi. Vlak z gosti je
iz Gradca odpeljal proti Ma-
riboru, katerega sta vozili lo-
komotivi Aussee in Stras-
sengel, katero pa so m.orali
radi okvare že v Mariboru za-
menjati z lokomotivo Drau.
Vlak je nadaljeval vožnjo, s
cvetjem, zelenjem in zasta-
vami okrašene lokomotive
so veselo puhale in hitele
proti Celju. Po postankih na
vmesnih postajah je pripeljal
do postaje Ponikva, kjer so
že čakali gostje iz Celja, ka-
mor so prihiteli iz Celja z vo-
zovi preko Blagovne. Po na-
daljevanju vožnje, je približ-
no okrog pol dvanajsto uro
pripeljal na postajo Šentjur.
Prebivalci Šentjurja so ostali
tiho in opazovali vlak, ni bilo
pozdravov ali cvetja v dar pr-
vemu vlaku. Po obveznem
prevzemu drv za kurjenje lo-
komotiv, je vlak nadaljeval
vožnjo. Opoldne je tako prvi
vlak prispel na postajo Celje.
Ob postanku vlaka je dospe-
le goste pozdravil z nagovo-
rom okrajni glavar Celja An-
ton Schurer pl. Waldheim,
mestni župan Ivan Kastelic,
dekan, okrajni šolski svetnik
in mestni župnik Anton Mar-
tin Slomšek.
Po prvem voznem redu sta
vozila v vsako smer mimo
Šentjurja dva vlaka dnevno:
proti Celju ob 12.15 in 19.45
min. proti Mariboru pa ob
4.00 in 11.30 min. Vožnja
med Šentjurjem in Celjem je
trajala 23 min. Ker so loko-
motive kurili z drvmi so mo-
rali v Šentjurju postaviti po-
stajo, tako je Šentjur dobil
kolodvor, katerega lice se pa
ni posebno spremenilo. Po-
stajališče je moralo imeti ve-
dno zalogo suhih drv.
KAZIMIR VIRANT
ZLATA POROKA
PAVLE IN MIHA ZUPAN
Prejšftji teden sta v Latkovi vasi praznovala 50 let skd
nega življenja 70-letna Pavla in 77-letni Miha Zupan. OH
izhajata iz delavskih družin, rodila pa sta se na Vransken
Miha se je po odsluženju vojaškega roka zaposlil. Delal je
rudniku Trbovlje in Zabukovici, na žagi Vransko, nazadul
pa pri komunalnem podjetju v Žalcu kot cestar, kjer se
tudi upokojil. Tudi Pavla je bila zaposlena. V zakonu sta
jima rodila sin Ivan in hčer Mihaela, danes pa imata že šti
vnuke in tri pravnuke. Zlatoporočenca sta dobrega zdravj
svoj jubilej pa sta praznovala v krogu svojih domačih.
T.TAVCA
SOZD MERX CELJE
objavlja
skupni razpis
kadrovskih štipendij za šolsko leto 1982/83
za naslednje poklice
Prijave na razpis morajo prosilci vložiti pri štipenditorju najkasneje do 31. julija 1982 na
obrazcu DZS 8,40,
Vlogi morajo priložiti:
- potrdilo o vpisu v šolo
- overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo o opravljenih
izpitih
- potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v
skupnem gospodinjstvu in
- potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu.
odbor za kadrovsko politiko
ponovno objavlja
prosta dela in naloge:
»vodja kuhinje« hotela Planja na Rogli.
Zahteva se višja ali srednja strokovna usposobljenost
gostinske smeri z delovnimi-izkušnjami na sorodnih
delovnih nalogah.
Nudimo primerne osebne dohodke in v primeru prise-
litve tudi rešitev stanovanjskega problema.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o strokovni izo-
brazbi in navedbo dosedanjih delovnih izkušenj poš-
ljejo na naslov: UNIOR - kovaška industrija Zreče v 15
dneh po objavi oglasa.

20- 20. maj 1982
NOVI TEDNIK - stran 2^
kovinotehna
TOZD Tehnična trgovina
Prodajna enota ELEKTRO
Gubčeva 2, Celje, telefon 23-851, int. 74
LEGITIMACIJA DANAŠNJIH
GOSTOV
V okoli 100 površin trgovine je
trenutno zaposlenih devet delav-
cev.
Odpiralni čas:
vsak dan od ponedeljka do petka
od 7. do 19. ure (torej nonstop) in ob
sobotah od 7. do 12. ure!
Prednost trgovine ELEKTRO v
Celju je tudi v tem, da je v neposre-
dni bližini železniške ter lokalne av-
tobusne postaje, torej tam, kjer jo
»obkrožajo« znani celjski objekti,
kot Hotel Evropa, Mignon, Ljub-
ljanska banka... Parkirnih prosto-
rov sicer v neposredni bližini ni, to
pa ne pomeni, da v ELEKTRO Ce-
lje ne morete kupiti tudi večjih
predmetov. Veliko uredijo s poseb-
nimi popusti tako, da bo vsak zado-
voljen! To pa pomeni, da jih sami
dostavijo (do 5 km od trgovine) ali
pomagajo dostaviti.
TRIJE ODDELKI
Tudi v ELEKTRO imajo tri spe-
cializirane oddelke. Takole so jih
predstavili:
ODDELEK ELEKTRO INŠTA-
LACIJ,
ODDELEK imenovan BELA TE-
HNIKA in
ODDELEK AKUSTIKE ter RE-
ZERVNI DELI!
PA SE SPREHODIMO PO
ELEKTRO...
Na oddelku elektro inštalacije
imajo vse za grobo in fino inštalaci-
jo, prevodnike, akumulatorje za in-
dustrijsko razsvetljavo elektromo-
torje vseh vrst, skratka vse, kar se
potrebuje za elektro inštalacijo.
Kako je z belo tehniko? Vse imajo
za resnično široko potrošnjo od šte-
dilnikov, pralnih strojev (trenutno
vseh možnih prisotnih vrst), stroj za
sušenje perila (na enkrat je možno
sušiti pet kilogramov perila!),
hladilnike,
zmrzovalnike,
trajno žareče peči in
termoakomulacijske peči!
K vsemu temu se pridružuje tudi
široka paleta malih gospodinjskih
aparatov ter lestencev (pri slednjih
so prisotni vsi naši proizvajalci, kar
pomeni soliden izbor!).
KAJ BI IZPOSTAVILI V
ELEKTRO?
2e omenjene lestnece pa male go-
spodinjske aparate od LIKALNI-
KOV (parni in električni) do KAV-
NIH MLINČKOV, MIKSERJEV,
REZALNIH STROJEV, VARIL-
CEV ZA FOLIJE... V ELEKTRO
so še masažni aparati, bojlerji (od 5
do 80 litrov), kuhinjske nape, kalo-
feriji, infra peči...
Ce ste »slabega« spomina lahko v
ELEKTRO kupite tudi telefon s
spominom (izdelek Iskre Kranj),
kar pa ne pomeni, da ne dobite tudi
drugih telefonov.
Nadvse zanimiv je oddelek aku-
stike in rezervnim delov. Tam ima-
jo antene in pribor za antene (anten-
ski sistemi Gorenje Elrad in Iskra
Kranj), vse vrste ojačevalcev, stereo
radioaparate, črno-bele televizorje,
zvočnike, HI-FI magnetofone, radio
aparate z uro in ostali pribor za aku-
stične aparate, avto zvočnike in av-
to antene...
To je samo del vsega, kar ponuja-
jo v ELEKTRO Celje... Pojdimo
naprej!
REZERVNI DELI
Med drugim imajo rezervne dele
za električne vrtalne in brusilne
stroje ter razna orodja za gospodinj-
ske aparate, kot štedilnike in pralne
stroje.
KAJ PRIPRAVLJAJO?
prostor, kjer bo možno na ENEM
mestu kupiti vse za opremo šolskih
delavnicah za tehnični pouk - od
miz, omar do orodja!
ZA TO ŽE LAHKO IŠČEJO PO-
MOČ VSI, KI TO POTREBUJEJO!
Gre za EDINI primer te vrste po-
nudbe v Sloveniji! Nekaj malega je
sicer v Ljubljani pa Zagrebu in
Beogradu, nosilec pa žeh postati
ELEKTRO v Celju v sklopu KOVI-
NOTEHNE!
MODELARJI POHITITE V
ELEKTRO!
Novost in pridobitev!
Za ljubitelje letalskih in drugih
modelov je že možno dobiti v
ELEKTRO ustrezen material. Do-
slej so bile z njim vedno težave, zdaj
Elektro poskuša, da jih ne bi bilo
več.
Imajo:
modelarske letvice,
vezane plošče vseh dimenzij,
juvidur plošče,
pleksi steklo,
specialna modelarska lepila ter
medininasto in aluminjasto ploče-
vino!
ČE GRESTE NA VIKEND...
pojdite prej v ELEKTRO po zani-
mive zložljive roštilje, plinske bom-
be, luči in gorivce.
TO PA ŠE ZDALEČ NI VSE!
Ne bi bili pravični, če bi ostali
samo pri naštevanju zgornjih arti-
klov. Ce imajo v ELEKTRO samo
okoli 100 m^ površine ne pomeni,
da imajo tudi samo te artikle.
Stopite v njihovo trgovino, kajti v
njej boste našli tudi šivalne stroje
različnih vrst v ohišju ali brez njega,
aluminjasta ohišja vseh dimenzij za
razne potrebe, plinske peči, elek-
trične radiatorje (2 in 3 KW), elek-
trični pekač za perutnino, ki je na-
menjen zlasti za gostinske apa-
rate ...
Zanimivo je stopiti v trgovino
ELEKTRO!
MIRAN SATTLER
PALČEK,
mE
5 mnšKU!
Leta 1947 so na Štajerskem strašile nekatere bande - same so se
imenovale »križarska vojska«. Po dokumentih o njihovem delova-
nju in o tem, kako jih je ljudstvo zatrlo, je napisana naša pripoved.
Nekateri udeleženci in kraji imajo drugačna Imena, kar pa bistveno
ne vpliva na opis posameznih prizorov in resničnost takratnih
dogodkov.
»Dajta jih, madona, smrkavce!«
Palček in Franc sta jih začela poditi iz veže. Ker pa
otroci nikamor niso hoteli, sta jih začela klofutati. Udar-
jala sta, kamor je priletelo. Otroci so začeli vreščati in se
dreti.
Stiskali so se po kotih.
Palček jim je pokazal brzostrelko in jim zabičal: »Ce
pri priči ne utihnete, bo počilo! Ste slišali? Zaropotalo
bo, smrkavci!«
Tolpa si je zavihala rokave. Izropali so hišo. Kar je bilo
kaj vrednega v hiši, so znosili na kup v veži: moške
obleke, hlače, plašče, škornje, perilo, dva pisalna stroja,
ure. Našli pa so tudi denar.
»Kje še držiš denar?« se je zadri Miloš na Zidanškovo,
ki je brez moči stala ob steni.
»To je vse!« je odgovorila.
»Kje je tisti denar, ki ga pobiraš med ljudmi?«
»To so prispevki. Drugega nimam!«
»Poslušaj ti, baba, aktivistka Zidanškova, mi še nismo
končali, da veš!« ji je zagrozil Miloš. »Tole boš podpi-
sala!«
Križar je vzel iz torbe natipkano izjavo.
»Tule se podpiši!«
Zidanškova je znova sklenila roki in se za hip kljubo-
valno zazrla v Miloša.
»Ce se nočeš, boš mrzla in vsi tile bodo sirote!«
Otroci so se še bolj potuhnili. Prestrašeni so gledali kaj
se bo zgodilo. Franc in Palček sta z brzostrelkama v
rokah stala pred njimi.
Miloš je ponovil: »Tule podpiši!«
Zidanškova se je nagnila nad papir. Iz oči so ji vrele
solze.
Ustnice je imela modrikaste. Grizla jih je. Robec je
živčno mečkala v eni roki, drugo je stiskala v pest.
Potem se je podpisala.
»Ali veš, kaj si podpisala?« se je zadri Miloš in ji
pomolil papir pod nos. »Da se boš borila proti komuni-
zmu! To si podpisala, da veš, in da boš odslej z nami
sodelovala. V imenu boga si se obvezala, da nas ne boš
izdala.«
Nato so si križarji otovorili naropano blago in odšli.
Zidanškova je kapetanu Zdenku nekajkrat opisala do-
godek. Vse so natančno zapisali.
»Bojim se.« je priznala. »Bojim se tudi zaradi otrok!«
»Ne bojte se! Kaže. da nimajo navade dvakrat vdirati v
isto hišo. Poslej bomo tudi mi pazili na vas!«
7   •
Kapetan Zdenko je računal na Tineta.
Ponoči ga je ujela knojevska patrulja. Ze dalj časa seje
skrival. Ni hotel v vojsko. Tineta so pripeljali predenj.
»Kaj bo zdaj s teboj, fant!?« ga je ostro vprašal kapetan
Zdenko, ko sta ostala sama v njegovi pisarni. » V vojsko
ne maraš! Za nos nas vlečeš! Si se pogledal, kakšen si?
Kot bi ušel izpod vešal. Ali veš, da so takšne, ki niso
hoteli v vojsko, ki se niso odzvali klicu domovine, da so
takšne včasih postavili pred zid? Vpetih minutah je bilo
vse končano!«
Tine je bil star okrog triindvajset let. Bil je srednje
postave in čeden. Hlače in suknjič so kar viseli z njega.
Obut je bil v pošvedrane visoke čevlje. V rokah je vrtel
star lovski klobuk in prestrašeno gledal v kapetana. Ta
ga je meril od glave do pet in večkrat zavihal nos.
»Smrdiš tudi že! Kje povsod pa si se potikal?«
Tine je povedal, da največ v okolici Celja. »Te kraje
dobro poznam! Ljudje pa mi tudi niso tuji!«
»Jedel si pa bolj malo! Sestradan si videti, ampak jedel
si, kajne?«
Tine je prikimal.
»Kje si jedel? Kdo ti je dal jesti?«
Skrivač je povedal tri, štiri imena kmetij.
»So vedeli, da si skrivač?«
»So!« je obotavljaje se odgovoril Tine. »Mislim, da so
vedeli.«
»In kaj so rekli?«
»Nič. Nekateri so rekli, naj se dobro skrijem, drugi so
menili, da so to moji zadnji požirki, če so mi dali mleka
ali vode, ker da so mi tik za petami!«
»Kdo?«
»Miličniki in knojevci!«
»In zakaj se nisi vdal!«
»Bal sem se!«
»Koga?«
»Miličnikov in knojevcev!«
Tineta je knojevska patrulja presenetila na samotni
kmetiji. Trdno je spal, ko so mu posvetili z lučjo v obraz.
»Na kmetiji, kjer so te prijeli, ni nikogar?« Kapetan je
dvignil obrvi.
»Ne!«
Nato je kapetan Ozne popustil v svojem resnem na-
stopu. Stopil je k oknu. Zunaj je sonce zaman skušalo
prodreti skozi meglo.
»Kaj naj storim s teboj?«
Tine se je prestopil. Klobuk je tako krčevito držal v
rokah, kot bi bil težak dvajset kilogramov. Njegov čedni
obraz je bil bled, iz njega so vdano gledale rjavkasto
zelene oči. Kapetanu se je zdel ta pogled iskren. Videl je,
da je fant prestrašen. To mu je bilo všeč.
»Si se v gmajni s kom srečal?« Kapetan se je naglo ozrl
vanj.
»Ne!« Tinetov odgovor ni bil odločen.
»Si koga srečal, ki se je skrival prav tako kot ti?«
Tine je odkimal.
»Govori naglas!«
»Ne!«
»Koga pa si srečal?«
Tine se je živčno premaknil. Nepremično je zrl v kape-
tana. Bal se je pogledati vstran. Tudi če bi rad. ni mogel.
Doslej je že kdo ve kolikič preštel zvezdice na kapetano-
vih ramah. Ena, dve, tri, štiri. Preskočil je njegovo ši-
roko, izbrito brado in ustnice, v katerih je enkrat tičala
cigareta, drugič ne, in spet priklenil pogled na zvezdice
na drugi^ rafni; ena, dve, tri, štiri. Motno so se svetile.
26. stran - NOVI TEDNIK
Št. 20 - 20. maj ih
^ 20- 20. maj 1982
NOVI TEDNIK - 8trarv27
pppVIG ROKOMETAŠEV AERA
^j^ova zdesetkani rokometaši Aero Celje so presenetili z
hro igro in v gosteh premagali doslej drugouvrščeno
^° (.^0 ekipo Potisja 23:22. Med samimi mladimi igralci je
■^i največ golov veteran Bojovič 10, 7 pa jih je dodal Kleč. S
zrriago so se celjski rokometaši znova povzpeli na drugo
sto, v prihodnjem kolu pa bodo igrali doma z Jugovičem.
t\ pa je kljub odličnim igram v zadnjih kolih bitka za prvo
gsto že zdavnaj izgubljena, saj ima vodeči Partizan kar 8
jJfK naskoka.
V 11. zvezni ligi so Velenjčanke po 18 zaporednih zmagah
fjdale prvo točko, in sicer v gosteh proti Trokutu 24:24.
^[j^ib temu še vedno premočno vodijo s šestimi točkami
^3skoka, v prihodnjem kolu pa bodo igrale doma proti
\l. zvezni ligi je Šoštanj presenetljivo doma izgubil proti
l-lesu 25:28 ter je na lestvici sedmi, v prihodnjem kolu pa
igra znova doma proti .Varteksu, ki je tretji.
V republiški ligi je Aero izgubil z Lipo 35:24 in Minerva z
Usnjarjem 24:20, v ženski ligi pa so lokalni derbi dobile
Igralke Šmartnega proti Savinjski 23:14.
f^lBIN FELC PREVZEMA JESENICE
Hokejisti na ledu so že pričeli z letnimi pripravami za novo
sezono. Trikrat tedensko bodo vadih maja in junija, pozneje
pa pričeli še z bolj aktivno dejavnostjo. Vse mora namreč
biti nared za novo sezono, ki se bo pričela prve dni septem-
bra, ko bo v Celju že ledena povTšina na drsališču mestnega
parka.
Kaj je novega pri HDK Cinkarna Celje?
Trener Albin Felc-Bine se poslavlja! Po štirih uspešnih
jetih bo zamenjal mesto. Na posebnem razpisu pri HK Jese-
nice je med štirimi kandidati dobil mesto prvega trenerja
državnega prvaka - Jesenic. Torej po 30. juniju trenerja
Albina Felca ne bo več v Celju. Namesto njega bo prišel novi
trener. Tehnična ekipa HDK Cinkarna se že dogovarja z
novimi kandidati za trenersko mesto.
V ekipi sicer ne bo večjih sprememb. Vsi domači igralci
bodo ostali aktivni tudi v naslednji sezoni. To velja tudi za
Marjana in Francija Žbontarja, Silva Poljanska in Burnika.
Le Vojko Bratec nekoliko okleva in misli dati slovo hokeju.
To pa bi bila velika škoda, kajti ta igralec je prav sedaj v
življenjski formi. Vrnil pa se bo mladi Ograjenšek, ki zaradi
bolezni ni igral vso lansko sezono.
Pri HDK Cinkarna so torej pričeh z delom. Sedaj čakajo le
še odločitev višjih forumov, ki bodo določih način tekmova-
nja v prihodnji sezoni. Celjani se zavzemajo za čim cenejše
tekmovanje, kajti ob članski ekipi redno sodelujejo v tek-
movanjih še mladinci in pionirji.
J.KUZMA
ZA ATLETSKI POKAL SLOVENIJE
Po Sloveniji so se začela tekmovanja (prvo kolo) za atletski pokal
Slovenije. Tokrat so atleti Kladivarja in Velenja nastopili v Mariboru.
Kladivarjevi atleti so bili najuspešnejši, saj so osvojili kar osem prvih
mest, medtem ko so Velenjčani bili uspešni trikrat. Pri atletinjah je
Kladivar osvojil štiri prva mesta, tako da ima celotna Kladivarjeva
posadka 12 zlatih medalj. Najuspešnejša sta bila Gaber in Cetina, ki
!ta zmagala vsak po dvakrat. Gaber na 200 in 400 m ter Cetina na 100
er 200 m. Posebnih rezultatov ni bilo. Ob teh uvrstitvah so tako
fcljski kot velenjski atleti osvojili še celo vrsto drugih in tretjih mest.
TV
m REGISTRIRANIH IGRALCEV
Končano je prav gotovo eno najbolj množičnih pa tudi
lajbolj priljubljenih (da ne rečemo tudi efektnih ter kvalitet-
nih) sindikalnih tekmovanj v občini Celje, in sicer v malem
nogometu. Ekipe so se pomerile v treh ligah, kjer je nasto-
pilo v posameznih ekipah 508 (!) registriranih igralcev, ki so
odigrali 420 prvenstvenih tekem ter na njih dosegli 2624
golov. Poglejmo še nekatere zanimivo in vestno zbrane stati-
stične podatke:
Najboljši strelci vseh Ug so bih Lojen (Aljažev hrib), ki je
dal kar 66 golov, sledijo pa mu Štancer (Penal) in Kiker
(EMO - Gaberje 50) vsak po 43 golov, Jošt (Grofija) in
Zupane (Pikapolonica) vsak po 39 golov itd.
Najbolj grobi igralci v vseh ligah: Kuder (Penal) 12 minut
izključitev, sledijo Filipovič (Emo - Gaberje 50), Cander
(Partizan Gaberje), Cretnik (Aero) in Petelinek (Azuri) po
Sest minut.
, Najbolj fair ekipi v vseh ligah sta bili Umetniki in Zagrad
'z III. lige, ki sta vse tekmovanje zdržali brez izključitev!
Sicer pa je bilo v I. Ugi 118 minut izključitev, v II. 72 in v III.
samo 16 minut. V I. ligi je največ tekem sodil Kvartič 102,
sledijo Kitek 35, Galuf 22 itd., v II. Hgi Galof 111, Poklšek 64,
«ovan in Ahtik po 3 itd. ter v III. ligi Galof 24, Poklšek 8,
Ardušič 7 itd. Od 420 odigranih tekem jih je tako največ
Sodil Galof, in sicer kar 157 ali več kot 30 odstotkov.
Rezultati po ligah: I. liga - 1. Penal 44 točk, 2. EMO -
Gaberje 50 44 točk (slabša razUka v golih!), sledijo Ašker-
čeva, Grofija, Partizan Gaberje, Gaberje 39, Aero, Galebi,
Sl^avti, Azuri, Skorpioni, Otok, Golovec in Vitezi (nastopilo
14 ekip)! II. liga - 1. Lopata 45 točk, 2. Aljažev hrib 35 točk,
sledijo Bili As, Metalna, Istok, Ribiči, Teharje, Železar, Obrt-
Pikapolonica, Polule, Pehkani, Savinja in Zvezda. 111.
''ga - 1. Umetniki 22 točk, 2. Zagrad 19, sledijo Parkeci,
''^gotrans, Ars, Črički, Nova vas in Dečkova.
T. VRABL
^f^EK DRUGI, PEPEL ČETRTI
času so dirke v kartingu na dnevnem redu. Številna tekmo-
i,*lla skupina Članov AMD Slander iz Celja nastopa enkrat na
^^Publiškem, drugič pa na državnem prvenstvu. Tako je bilo tudi v
dneh, ko je enajstčlanska ekipa Celja nastopila na drugi dirki za
"^vno prvenstvo.
L^ajboljše rezultate med posamezniki so »Slandrovci« dosegli v
(J^goriji do 100 ccm, kjer je bil Alojz Prek drugi, Aleš Pepel pa
^'■T^i Četrto mesto je osvojil tudi Rado Romih v nacionalnem ra-
medtem ko je imel Jože Mesarec znova smolo in je osvojil le
Pi^^^sto. To je skromno, kajti Jože Mesarec je v tem razredu državni
J.KUZMAR
ŽOGA JE OKROGLA
V II. zvezni hgi velenjski Rudar nadaljuje muko-
trpno pot iz igrišča na igrišče ter pri tem doživlja same
katastrofalne poraze, ki niso ničemur več podobni. Ker
pa igra večinoma z ekipami z vrha, ki se borijo za prvo
mesto, to pomeni, da si hoče vsak popraviti gol razliko
na slabem Rudarju. Zadnji poraz so doživeh s Kozaro
5:0 ter imajo tako negativno razhko v golih kar minus
61, ekipa pred njimi pa »samo« minus 15! V nasled-
njem kolu pride v Titovo Velenje CeUk, torej ekipa, ki
je trenutno na drugem mestu in se še ni odpovedala
naslovu prvaka ter vrnitve v I. zvezno Ugo. Lani je
CeUk premagal Rudarja kar 7:0, letos pa se lahko zgodi
še kaj hujšega. Kakorkoh že, vendar takšno igranje je
res nesmiselno pa čeprav se vsi še tako sklicujejo na
fair play, ki naj traja do konca. To je prav, samo nemo-
goče je gledati vse te izide, ki niso manjši od petih
golov, Rudar pa je v vseh dosedanjih srečanjih dal
samo pol gola na tekmo...
V republiški ligi je prvak po zadnjem kolu že znan.
To je Maribor, saj je Šmartno izgubilo z 1:0 v Mariboru
proti Železničarju. Zaradi incidenta na tekmi proti
Slovanu pa bo moralo Šmartno zadnji dve tekmi, ki bi
jih igralo sicer doma, odigrati na igrišču izven velenj-
ske občine. Šmartno igra v prihodnjem kolu s trbovelj-
skim Rudarjem.
Do presenečenja je prišlo v vzhodni hgi, kjer je lo-
kalni derbi dobil Elkroj, ki je v Mozirju premagal
Kladivarja 1:0. Steklar je zmagal v Ljutomeru 2:0. Vod-
stvo je tako prevzel Elkroj, Kladivar je četrti in Steklar
šesti. Zanimivo bo v prihodnjem kolu, ko bosta kar
dva derbija, ki bosta odločala o vrhu. Kladivar igra
doma s Fužinarjem, ki je tretji, vodeči Elkroj pa mora
na težko pot k drugouvrščenemu Kovinarju. Zanimivo
je, da je med prvim in šestim samo dve točki razlike,
kar pomeni veliko izenačenost ter neizvesno borbo za
vrh in vrnitev v republiško ligo do zadnjega kola.
Upamo, da bo prvak vsaj ena ekipa s širšega celjskega
območja.
T. VRABL
KAMAim " JUGOSLAVIJA TOKRAT
KOT » SKOKOV MEMORIAL«
Vodstvo AD Kladivar se je odločilo, da v letoSnjem letu ne bo
pripravilo posebnega, vendar tradicionalnega Skokovega memo-
riala! Vzrok je v prevelikih finančnih sredstvih, ki bi jih zahtevala
organizacija takšnega mitinga. Po daljšem pogovoru so se odločili,
da bodo kot Skokov memorial pripravili že prej sprejeti dvoboj
državnih reprezentanc KANADE in JUGOSLAVIJE, ki bo 4. in 5.
julija v Celju. To bo prav gotovo dobra atletska predstava, ki jo bodo
organizatorji, člani AD Kladivar tudi okrepili s še nekaterimi tujimi
tekmovalci v posameznih disciplinah, kar še posebej velja za memo-
rialni tek na 100 metrov. Tako tudi v letošnjem letu poleg domačih
prireditev v Celju ne bomo brez zanimive in kvalitetne atletske
predstave. Da je to res, je dokaz tudi v odnosu ljubljanske televizije,
ki bo prireditev prenašala.
T. VRABL
MNOŽIČNA UDELEŽBA
Na celjskem strelišču je bilo tekmovanje z zračno puško v okviru
sindikalnih športnih iger. Nastopilo je 15 ženskih, 12 starejših in 25
mlajših moških ekip. Doseženi rezultati na sindikalnih igrah so iz
leta v leto boljši, kar je dok£iz, da v delovnih organizacijah čedalje
bolj skrbijo za dvig kvalitete te športne zvrsti. Vrstni red najboljših
ženskih ekip: »Savinja« 585, »Cinkarna« 575, »Ingrad« 539, »Metka«
537, »Menei 526 krogov. Posameznice: Fani Klokočovnik 171, Hilda
Slogar 167, Blanka Botušič 165, Lidija Kavka 164, Helena Umek 156
krogov itd.
Vrstni red ekip - starejši moški nad 40 let:
•Emo« 650, »Cinkarna« 649, »Savinja« 643, »Železarna« 642, »In-
grad« 630 kr.
Najboljši posamezniki pri starejših moških: Martin Kukovič 177,
Franc Cvek 169, Viki Vanovšek 169, Vehmir Todorovič 168, Alojz
Turk 165, Jože Strajhar 165 krogov itd.
Vrstni red najboljših ekip pri mlajših moških:
»Ingrad« 1002, »Postaja milice« 990, »Libela« 969, »Železarna« 940,
»Klima« 936, »Cinkarna« 921, »Žična« 913 krogov itd.
Najboljši posamezniki pri mlajših moških: Boris KrofUč 177,
Milan Es 176, Marko Zatler 175, Peter Hribernik 175, Marko Kobale
175, Drago SeUč 173, Ivan Kovačič 173, Stanko Jurak 172 krogov itd.
TONE JAGER
NA KRATKO
F. PEŠEC DRUGI V
ZAGREBU
Ob 50-letnici ŠK Lokomotiva
so v Zagrebu pripravili turnir, na
katerem je nastopilo 22 šahistov,
med njimi kar dvanajst mojster-
skih kandidatov. Zmagal je SA-
MOVOJSKA (PTT Zagreb) 19,5
točke pred Celjanom FRANCEM
PEŠCEM 19 (18 zmag, dva remija
in en poraz), Pavčem (Zagreb) 15
točk itd.
Š. CUK IZGUBIL OD
EVROPSKEGA
PRVAKA
V Rostocku v NDR je bilo le-
tošnje evropsko prvenstvo v ju-
du, kjer je v naši reprezentanci
nastopil tudi član Judo kluba Ivo
Reya iz Celja, mladi Štefan Cuk.
Zal mu žreb resnično ni bil na-
klonjen, saj je za začetni oviri do-
bil dva najmočnejša borca v svoji
kategoriji na starem kontinentu.
Tako je že v uvodnem dvoboju
izgubil proti novemu evropske-
mu prvaku domačinu Rejsman-
nu (NDR) ter nato še proti Romu-
nu Nicolaom. Vse skupaj pa ni
nobena tragedija, ampak samo
šola za mladega tekmovalca, od
katerega zlasti po prihodu iz voj-
ske pričakujemo (upravičenol) še
boljše dosežke!
TV
40 STRELCEV V
ŠEMPETRU
strelišču v Šempetru je bilo
občinsko prvenstvo v streljanju z
malokalibrsko puško, kjer je na-
stopilo 40 strelcev iz osmih strel-
skih družin. Zmagal je Ivan No-
vak iz Liboj, ki je od 100 možnih
nastreljal 79 krogov, za njim pa
so se uvrstili Slavko Padežnik iz
Vranskega 78, Poldka Zagorič-
nik iz Šempetra 66 krogov itd.
PIONIRJI STRELCI V
PREBOLDU
Na občinskem prvenstvu Žal-
ca za osnovne šole v streljanju z
zračno puško je nastopilo šest
ekip. Med pionirji ekipno je zma-
gala ekipa OŠ Griže 456 krogov
pred Liboje 444, Šempetrom 364
krogov itd. Med pionirkami je bi-
la najboljša ekipa Šempetra 341
krogov. Posamezniki: med pio-
nirji je zmagal Zlatko Poteko iz
Griž 167 pred Iztokom Muhedi-
movičem iz Liboj 167 in Markom
Egerličem iz Liboj 161 krogov.
Pionirke; 1. Vikica Dvanajščak
Griže, 2. Mirjam Zagoričnik
Šempeter 155, 3. Brigita Rodošek
Šempeter, 141 krogov itd.
DRAGO GREŠAK
XV. TEKSTILIADA V
KEGLJANJU
bo v Celju in sicer v petek ter
soboto, torej 21. in 22. maja, prvi
dan od 10. in drugi dan od 8. ure
dalje na kegljišču Golovec. To bo
finalno tekmovanje v kegljanju
za delavce, ki so zaposleni v slo-
venski tekstilni stroki.
Sodelujejo ženske in moške
ekipe tekstilne industrije Slove-
nije.
Na ogled tega srečanja so vab-
ljeni vsi ljubitelji kegljanja.
PAVLE JERMAN
ODLIČNA BERGINC IN
SKALICKI
v Novem mestu je bilo mladin-
sko prvenstvo v jadralnem lete-
nju, ki je veljalo tudi za Memorial
Cvetke Klančnik. Dva člana Ae-
ro kluba Celje sta dosegla velik
uspeh, saj sta bila po treh oprav-
ljenih disciplinah MARJAN
SKALICKI drugi in TOMAŽ
BERGINC tretji.
ŠE BOLJE V
AJDOVŠČINI ZA
MODELARJE
Tam je bilo republiško prven-
stvo prosto letečih modelov, kjer
so nastopili tudi predstavniki
Aero kluba Celje ter LT EMO Ce-
lje. Med posamezniki je osvojil
prvo mesto BRANKO LESKOV-
SEK, tretje PETER KARNER in
četrto STANKO FARTELJ, vsi
LT EMO Celje, ki je tudi osvojil
ekipno prvo mesto na tem moč-
nem tekmovanju ter tako potrdil
dobro delo in visoko kvaliteto v
Celju.
STAROVIČ IN ROJNIK
bosta odpotovala koncem maja
na prvo prvenstvo »Kluba klasa«
v ZRN. Tekmovanje se bo začelo
1. junija in končalo 14. junija.
ŠTIRJE NA
REPUBLIŠKO
PRVENSTVO
ki bo od 28. maja do 6. junija v
Ptuju v jadralnem letenju. Iz Ce-
lja bodo nastopili štirje predstav-
niki Aero kluba; FRANC PE-
PERKO, BOGDAN LILIJA, TO-
MAŽ BERGINC in JANEZ PO-
GLAJEN.
DO DIAMANTNE
VIŠINE 5300 m
se je po štirih »predhodnih«
Celjanih (Maks Arbeiter, Črtomir
Rojnik, Marko Klinar in Franc
Peperko) zdaj uspel povzpeti še
peti, Mirko Kočevar. Tako je kot
predhodniki osvojil najvišje priz-
nanje Diamantni C. Čestitamo!
ZLATE VIŠINE IN
SREBRNI ZNAKI
Zlate C znake za višino 3500 m
so v Celju izpolnili; Marjan Ska-
licki, Tomaž Milač, Andrej Flor-
jane, Janez Poglajen in Leon
Bauer, srebrno značko C za pre-
let Celje-Ptuj (62 km) pa Niki
Grobelnik in Tomaž Kopriva.
PETER KARNER
RELLV   ^
MLADOSTI
USPEL
AMD Šlander je tudi letos pri-
pravil uvodno dirko o rally Mla-
dosti v sklopu turističnega tek-
movanja za nagrado Štajerske.
Na 86 km dolgi progi v okolici
Celja je nastopilo 33 posadk, ki
so pokazale visoko kakovost.
Zmagali pa so stari znanci s tega
tekmovanja, najboljši posamez-
niki že z lanskih tekmovanj.
Mnogo uspeha so imeli tudi go-
stitelji.
Rezultati:
Kategorija do 785 ccm: Mlakar
(SI. Bistrica) 2176, Djordjevič
(ZŠAM Celje) 2181, Veldin
(SI. Bistrica) 2219; Kategorija do
1000 CCM: Mesarec (Šlander)
2070, Mejač (ZŠAM Celje) 2171,
Kovač (Šlander) 2273; Kategori-
ja nad 1000 ccm: Ramšak (Rav-
ne) 2160, Hacin (Slander) 2192,
Razgovršek (Ravne) 2266; Žen-
ske - enotni razred: Lidija Gaj-
šek (Šlander) 2929, Mirjan Janže-
kovič (Šlander) 3420 kazenskih
točk.
Ekipe: AMD Šlander (Mesarec
- Hacin) 4262, AMD Slov. Bistri-
ca 4445, ZŠAM Celje (Mejač -
Kolšek) 4526. Ekipe DO: Pivo-
varna Laško 4352, Avto Celje
4719, DO AMD Šlander 5562.
:j.k.
5 »PARTIZANOM« NA 01V SARAJEVO
v okviru mesečne radijske oddaje »Iz življenja in dela društev Partizan« danes začenjamo
z novo nagradno igro. V naši redni oddaji vsak četrti ponedeljek dopoldan bomo zastavili
vprašanje in ga ponovili v obliki kupona v Novem tedniku. Vprašanja bodo iz življenja in
dela društev Partizan na celjskem območju. Pravilni odgovor vam daje možnost dobiti
sprotno lepo nagrado, daje pa vam še več: vsi pravilni odgovori gredo v boben za zaključno
žrebanje drugo leto jeseni, nagrada pa je nadvse vabljiva: OGLED ZIMSKIH OLIMPRIJv
SKIH IGER V SARAJEVU! Seveda pa je ob tem glavni pogoj: srečni dobitnik mora
sodelovati v vseh nagradnih igrah in tudi vedno pravilno odgovoriti na zastavljena vpraša-
nja! Ta kupon bomo objavljali samo ENKRAT in ne tako kot šahovskega, ko ga zaenkrat še
dvakrat.
METOD TREBICNIK
NAGRADNA IGRA
»PARTIZAN«        1
Kolikokrat zapored je Partizan
Gaberje organiziral Frenkov
memorial-namizno-teniški turnir
neaktivnih igralk-cev?
Pravilni odgovor vpišite v krog,
kupon izrežite, nalepite na dopisnico
in Z vašim naslovom pošljite na naše
uredništvo najkasneje do petka, 28.
maja 1982. NAGRAJUJE PARTIZAN
GABERJE!
VABIMO VAS:
- v četrtek, 20. maja ob 16, uri na
telovadišče Partizana Gaberje na
ženski odbojkarski turnir v počastitev
Dneva mladosti in v okviru »90 akcij
za 90 let tovariša TITA«. Sodelujejo
Nivo, Merx, Obnova, Libela in Partizan
Gaberje
- v petel<, 21. maja ob 16 uri na
športne objekte v Štore, kjer je
tradicionalno množično srečanje
članstvp Partizanov Štore, Gaberij in
Pod Gradom ter obeleženo z
akademijo partizana Štore ob Dnevu
mladosti
28. stran - NOVI TEDNIK
Št. 20 - 20. maj 1^
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNA
ORGANIZACIJA
n. sol. o. ŽALEC
Delovna skupnost skupnih služb
razpisuje
dela in naloge
RAČUNOVODJE
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim
časom, za mandatno dobo 4 let.
Za sprejem na opravljanje razpisnih del in nalog mora
kandidat izpolnjevati razen splošnih še naslednje po-
sebne pogoje:
- da ima višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali
upravne smeri
- da ima 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih
- da je moralno politično neoporečen
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi-
dati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ŽALEC,
Šilihova 1, 63310 ŽALEC.
O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30
dneh po preteku roka za prijavo.
kovinotehna
TOZD INŽENIRING
objavlja
prosta dela in naloge
SERVISER I. - ogrejevalnih naprav
Pogoj:
- končana srednja delovodska šola strojne smeri s
predhodno poklicno šolo - monter ogrejevalnih na-
prav,
- 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
SERVISER II. - ogrejevalnih naprav
Pogoj:
- končana poklicna šola - monter ogrejevalnih na-
prav,
- 2 leti ustreznih delovnih izkušenj,
- 3 mesece poskusno delo.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje objave, naj predloži-
jo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v
roku 15 dni po objavi na naslov: KOVINOTEHNA CE-
LJE, Mariborska c. 7. Kadrovska služba.
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
TOZD ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRu
JELŠAH I
razpisuje
delovno opravilo delavca s posebnimi pooblastili if,
odgovornostmi za dobo 4 let ^
POMOČNIKA DIREKTORJA TOZD
ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH
POGOJI:
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati
naslednje:
- da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomi,
ske, pravne ali upravne smeri,
- da ima tri leta ustreznih delovnih izkušenj,
- da kandidat aktivno sodeluje pri skupnih družbenih
nalogah
- da deluje v smeri razvoja samoupravne socialisti^,
ne morale,
- da predloži opredelitev svoje vloge pri realizacij
razvojnega programa v delovni organizaciji oz. te.
meljni organizaciji.
Osebni dohodek po Pravilniku o osnovah in merili^
za razporejanje dohodka TOZD Zdravstvenega dotnj
Šmarje pri Jelšah.
Pismene prijave je treba poslati v roku 15 dni
objavi razpisa in sicer z dokazili o izpolnjevanju po.
gojev in življenjepisom na naslov:
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE, Kersnikova 1/a, y
zaprti kuverti s pripisom »Komisija za delovna ra-
zmerja TOZD ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI Je|.
šah«, z oznako »ZA RAZPIS«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po
izteku razpisnega roka.
ZAHVALA
Dr. Milanu Žuntarju in medicinskemu
osebju
urološkega oddelka celjske bolnice
za uspešno operacijo in zdravljenje naše mame
MARIJE MRAKOVČIČ.
Hvaležni hčerka Dora in Nevenka
DO »Zarja« Petrovče
TOZD Lesna industrija Petrovče
razpisuje
dne 21. 5. 1982
JAVNO DRAŽBO
za prodajo kamiona TAM 5000, letnik 1969.
izklicna cena je 60.000 din.
Kupec plača prometni davek in stroške prepisa.
Varščino v višini 10% izklicne cene je treba plačati na
blagajni eno uro pred pričetkom dražbe. Kupnina se
plača takoj oz. ob podpisu pogodbe. Kupljeno osnov-
no sredstvo mora kupec odpeljati po plačilu kupnine
Vse informacije posreduje splošno-kadrovska služba]
DO »Zarja« Petrovče, telefon 737-110.
ZLATARNE - CELJE
Delovna skupnost skupnih služb
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
1. vodja oddelka za ekonomiko in
organizacijo poslovanja
2. referent za rentabilnost proizvodov in
cen
3. raziskovalec trga za nakit
4. metalurški tehnik
Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog mo-
rajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne
pogoje:
pod 1.:
visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in 3 le'^
delovnih izkušenj
pod 2.:
višja izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri i''
1 leto delovnih izkušenj
pod 3.:
višja izobrazba ekonomske smeri in vsaj 1 leto delo'''
nih izkušenj
pod 4.:
srednješolska izobrazba metalurške smeri in 1 le'"
delovnih izkušenj
Objavljena dela in naloge bomo sklenili za nedoloč*''
čas in poskusnim delom po samoupravnih aktih
lovne skupnosti skupnih služb.
Pisne prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati pO'
Ijejo v 15 dneh po objavi na naslov Zlatarne Ce''
delovna skupnost skupnih služb, Celje, Kersniko^
19.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opr^ j
_lieni izbiri.__
^ 20 - 20. maj 1982
»■___
NOVI TEDNIK - stran 29
j/\LSK/ KRIMINAL
U GOSPODARSKIH PREKRŠKOV
H^fcodovani prepozno prijavljajo tatvine
luni so v občini Žalec zabeležili
vlomov, gozdnih tatvin, prime-
' v nezakonitega lova in ribolova,
'jv^ročitev splošne nevarnosti, po-
Ldovanj tujih stvari in izdaj nekri-
Ijt, čekov kot leta 1980. Manj pa je
jlo primerov krvnih deliktov, golju-
[jj nevestnega gospodarskega krimi-
pala, ponarejanj in uničevanj poslov-
jih listin-
j^^iličniki iz Žalca so skupaj z delavci
oprave za notranje zadeve v Celju ova-
lijili pristojnim javnim tožilcem storil-
L 46 kaznivih dejanj s področja go-
Lpodarskega kriminala ali 11 več kot
MO poprej. Zadnja leta zabeležijo vse
primerov gospodarskega krimina-
']j vendar je tudi res, da gre porast
pripisati predvsem večji aktivnosti
^jprave za notranje zadeve, na drugi
strani pa je tudi vse več možnosti za
jjdajo nekritih čekov, saj se število
jnietnikov tekočih računov nenehno
dviguje. Lani so obravnavali deset pri-
merov izdaj nekritih čekov ali osem
več kot leta 1980. Sicer pa miličniki iz
Žalca ugotavljajo, da samoupravne de-
lavske kontrole niso dovolj učinkovi-
te. Tudi lani gre največ odkritih kazni-
vih dejanj pripisati izredni dejavnosti
organov za notranje zadeve.
V krajevnih skupnostih narašča kri-
minalna dejavnost na Polzeli, v Bra-
slovčah, Libojah, Vinski gori in v
Vrbju, upada pa v Žalcu, Petrovčah,
Seščah in Trnavi. Lani je narastlo šte-
vilo tatvin in vlomov iz kleti, kolesar-
nic ter drugih prostorov v stanovanj-
skih soseskah in blokih, zlasti v noč-
nem času. Dejstvo je, da je večina .
blokov ponoči odklenjenih. Krajevne
skupnosti bi morale preko hišnih sve-
tov sprožiti akcijo, da bi skupni pro-
stori bili zaklenjeni ponoči.
Lani so žalski miličniki obravnavali
46 mladoletnih oseb, ki so storile 34
kaznivih dejanj. Trinajst otrok je stori-
lo sedem kaznivih dejanj. Največ je
primerov tatvin.
485 je bilo primerov klasičnega kri-
minala. Skupna škoda povzročena s
kriminalom je znašala 3.714.872 dinar-
jev, od tega pa odpade na gospodarska
kazniva dejanja 761.829 dinarjev. Od-
krili so storilce 320 kaznivih dejanj, ki
so povzročili skoraj 80 odstotkov ško-
de na družbenem premoženju in 44
odstotkov škode na zasebnem premo-
ženju. Najmanj so raziskana kazniva
dejanja zoper družbeno in zasebno
premoženje. Vzrok za večje število ta-
tvin gre pripisati slabemu varovanju
premoženja. Raziskanih dejanj pa bi
bilo prav gotovo več, če oškodovani ne
bi tako nedosledno in pozno prijavljali
kazniva dejanja.
JAItEJŽ VEPENIK
PROMETNE
NESREČE
NESREČA NA
GRADBIŠČU
Na gradbišču pri Soslkem
centru »Borisa Kidriča« v
Celju je delal tudi MILO-
VAN MAKSIMOVIC, 49, iz
Bjeline. Tovornjak-mešalec
u beton je na gradbišče pri-
peljal SILVESTER KRIŽ-
m. 33, iz Celja in ko ga je
izpraznil, je zapeljal vzvrat-
no, pri tem pa zbil Maksimo-
riča in ga povozil. Milovan
Maksimovič je zaradi hudih
poškodb umrl.
NEPREVIDNO IZZA
AVTOBUSA
Skozi Imeno je vozil s to-
fornim avtomobilom STAN-
KO REK, 49, iz Titovega Ve-
lenja. Na levi strani ob cesti,
izven postajališča, je stal av-
tobus in izza njega je nena-
doma stopil na cestišče
FRANJO FRANC, 34, iz Za-
gorskih sel, ki se je z glavo
■idaril v levi bok tovornjaka
'fi rned prevozom v bolnišni-
co umrl.
AVTOBUS ZBIL
KOLESARKO
[ Voznik avtobusa ANTON
MAROLT, 49, iz Savine je pri
l^encinski črpalki na Ljub-
fiem zavil v desno, takrat pa
^ je v srednje desno kolo
Avtobusa zaletela kolesarka.
[0-letna BRIGITA SLATIN-:
SEK iz Radmirja. Deklica je|
Padla in zadnje kolo avtobu-
^ io je prevozila preko gla-
^f. tako da je na kraju nesre-
umrla.
fEPREMERNA
HITROST
. Iz Ponikve proti Šentjurju
Vozil po lokalni cesti voz-
l'!^ osebnega avtomobila
i^ŽE PLEMENITAS. 22, iz
^•^tjurja. Zaradi neprimer-
ij^ hitrosti, ga je zaneslo v
l^esno v obcestni jarek, kjer
^^je prevrnil. Težje so se po-
škodovali voznik in dve so-
Nnici, tretji sopotnik pa
^3 lažje poškodbe.
•"OTORIST V KOMBI
^ Pristavi, to je na cesti
J^^d Crnovo in Dobrno, ni
, ^Pelo speljati desnega ovin-
^^^motonstu SLAVKU KU-
Zapeljal je v levo in čel-
Ij^rčil v kombi, ki je pripe-
5' nasproti. Motorist se je
^ padcu težje poškodoval.
SOJENJE ZA UMOR
PREKORAČEN SILOBRAN
Sodišče Je A. SulJIcanoviču prisodilo šest let zapora
Pred petčlanskim senatom
velenjske enote celjskega te-
meljnega sodišča se je kon-
čalo sojenje 35-letnemu Aliji
Suljkanoviču, ki je bil obto-
žen, da je lani, 30. avgusta
zvečer pred Kolodvorsko re-
stavracijo v Titovem Velenju
zabodel Hamida Cauševiča.
Senat je obtoženca obsodil
na šest let zapora.
Prepir se je vnel že v go-
stilni, ko sta se sprla obtože-
nec in Kahru Bojič. Suljka-
novič je namreč Bojiču, ki je
slonel za točilno mizo, očital,
da ga gleda in mu je zaradi
tega neprijetno. Zopet so se
sprli, ko se je hotel Suljkano-
vič opravičiti Bojiču, ta pa ga
naj bi udaril. Bojičeva dru-
ščina (v njej je bil tudi Ha-
mid Cauševič) je bila števil-
nejša in naj bi Suljkanoviču
in njegovima prijateljema za-
grozila oziroma jih napodila
iz gostilne.
Vsi trije so potem res zbe-
žali skozi zadnja vrata, toda
Alija Suljkanovič se je po-
novno vrnil pred prednji
vhod, kjer je bil tudi Hamid
Cauševič. Le-ta naj bi stekel
za Suljkanovičem, ki se je
obrnil, po prvem udarcu iz-
vlekel nož in zabodel napa-
dalca v trebuh.
Očividci iz Kolodvorske re-
stavracije so povedali vsak
svojo inačico dogodkov v go-
stilni, prav tako pa so neka-
teri zatrjevali, da je Cauševič
napadel Suljkanoviča pred
gostilno, drugi pa. da ne.
Največkrat se je med priče-
vanjem zapletel v protislovja
Kahru Bojič.
Javni tožilec je v zaključ-
nem govoru menil, da Cau-
ševič ni napadel Suljkanovi-
ča in torej ni bilo silobrana
ali prekoračenega silobrana.
Suljkanovič naj bi umor za-
grešil naklepno. To so pred
senatom tudi izpovedale tri
priče. Na naklepni umor ka-
že tudi dejstvo, da je obtože-
nec prestavil nož iz žepa suk-
njiča v hlačnega, da bi mu bil
bolj pri roki.
Močan vbod z nožem naj
bi tudi pričal, da je Suljkano-
vič z vso silo zabodel Cauše-
viča, ne pa da je ta naletel na
nož. Tožilec je opozoril tudi
na oteževalne okoliščine, ki
bremenijo obtoženca. Predv-
sem težo kaznivega dejanja,
obnašanje po umoru, ko je
Suljkanovič mirno odšel do-
mov, in pa obtoženčevo
predkaznovanost, saj je bil
leta že prej pravnomočno
obsojen za napad z nožem.
Tožilec je menil, da bi mo-
rali Suljkanoviča obsoditi na
primerno zaporno kazen tu-
di zaradi generalne prevenci-
je, zakaj v Titovem Velenju v
zadnjem času beležijo porast
tovrstnih kaznivih dejanj.
Zagovornik obtoženca je
menil, da le-ta ni kriv in da je
Cauševiča zabodel v samoo-
brambi. To naj bi potrjevala
tudi pričanja očividcev iz
Cauševičeve druščine, ki se
precej razhajafo. Medtem pa
sta Kondič in Merdanovič
pričala približno tako kot ob-
toženec. Branilec je zato me-
nil, da je Cauševič napadel
Suljkanoviča in ga je ta zabo-
del v silobranu. Torej ni ni-
kakega razloga, da bi obto-
žencu naprtili naklepni
umor.
Alija Suljkanovič je na
koncu povedal, da sprva ni
vedel, kdo teče za njim, nož
pa je izvlekel po prvem udar-
cu in v samoobrambi.
Senat je Aliji Suljkanoviču
prisodil 6 let zapora. Menil
je, da je Cauševiča zabodel v
prekoračenem silobranu in
bistveno zmanjšano prište-
ven, ker je bil pod vplivom
alkohola.
Izvedenec medicinske
stroke je namreč v svojem
mnenju za sodišče navedel,
da je bil obtoženec zaradi po-
pitih pijač usodni večer bi-
stveno zmanjšano prišteven.
Ker pa se je tudi že prej več-
krat napil, bi moral vedeti
kako vpliva nanj alkohol ozi-
roma, da je v takih primerih
napadalen. Prav tako je ob-
toženec sam izzval prepir v
gostilni. Sodišče tudi ni mo-
glo zanemariti dejstva, da je
obtoženec najprej zbežal
skozi zadnja vrata, potem pa
se spet vrnil pred prednji
vhod, čeprav je vedel, da je
tam svetlo in da je zbrana
Cauševičeva druščina. Senat
pa je v razsodbi upošteval še
mnenje obrambe oziroma
možnost, da je Cauševič ste-
kel za Suljkanovičem. Ker
pa je bil brez orožja, so meni-
li da gre za prekoračen silo-
bran, ne pa za silobran.
Aliji Suljkanoviču so do
pravnomočnosti sodbe po-
daljšali pripor.
SREČKO SROT
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM
Dežurstvo med tednom:
pomožni zdravnik od 14. do
20. ure, glavni zdravnik od 15.
do 6. ure naslednjega dne. Ob
nedeljah je dežurstvo od 12.
ured do naslednjega dne do
6. ure zjutraj, ob praznikih pa
od 7. ure do naslednjega dne
do 6. ure zjutraj.
LEKARNE CEUE
Do sobote, 22, maja do 12.
ure je dežurna lekarna Center
v Stanetovi ulici, nato prične
z dežurstvom Nova lekarna
na Tomšičevem trgu.
TRGOVINE
v tednu od 17. do 22. maja
je dežurna samopostrežba
RIMSKI DVOR v ZidanSko-
vi ulici vsak dan do 20. ure. V
tednu od 24. do 29. maja pa
bo dežurna samopostrežba
RIO v Prešernovi ulici.
ROJSTVA
CELJE
Rodilo se je 39 dečkov in 29
deklic.
SLOVENSKE KONJICE
Rodili sta se dve deklici.
POROKE
CELJE
Popočilo se je 13 parov, od teh:
HOFBAUER Hennk in 2URAJ
Olga oba iz Celja. BOMBEK Go-
razd in SKALE Manja oba iz Ce-
lja, GABERSEK Igor iz Zabuko-
vice m SEME Breda izTremarij,
VENGUST Dušan iz Laške vasi
in KRAMPERSEK Marjana iz
Celja, JAZBEC Vili iz Celja in
GUZEJ Antonija iz Bukovja pri
SUvnici.
SMRTI
CELJE
Umrli so: LUKAC Anton. 85.
Sp. Rečica, ROMIH Martin, 79,
Vrhe, KRASOVEC Jožefa, 47,
Lahov graben, BOGADI Gabri-
jel, 65, Celje, HRASOVEC Berta
Ana Angela, 78, Celje. KRAPEC
Mihaela, 79, Rečica, PUSNIK
Roza, 83, Slovenske Konjice.
PODLINSEK Kristina. 90, Tr-
novlje pri Celju, REDNAK Stan-
ko. 50. Titovo Velenje. RAMSAK
Rozalija. 74, Debro. PAPINIC
Rajko. 77. Slovenske Konjice,
DRSTVENSEK Marija. 61, Svib-
no. REBOV Karel, 91. Celje.
BREZOVSEK SUnko, 60, Celje.
FURJAN Jožefa, 61. Celje. LE-
SKO VSEK Roza, 71. Celje, LE-
SKO VSEK Neža, 87, Šentjur pri
Celju.
SLOVENSKE KONJICE
Umrli so: SPES Štefanija. 52.
Prevrat, FRIM Junj, 80. Skalce.
PRIREDITVE
MUZEJ REVOLUCIJE
V muzeju revolucije je še danes odprta razstava likovnikov s
Kroga. V razstavi sodelujejo različni ustvarjalci, ki s svojim
delom prispevajo, da zapuščen in razpadajoč samostan na
Krogu nad sečoveljskim letališčem rešijo nadaljnjega propa-
danja. Jutri, 21. maja ob 10. uri pa bo v spodnjih razstavnih
prostorih muzeja revolucije otvoritev razstave likovnih izdel-
kov slušno prizadetih iz LR Kitajske.
Redno muzejsko zbirko pa si obiskovalci lahko ogledajo
vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure, ob sredah tudi
popoldne od 14. do 17. ure.
KNJIŽNICA EDVARDA KARDEUA
Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju je pripravila v počastitev
90-letnice rojstva Josipa Broza Tita, 9. kongresa ZKS in 12.
kongresa ZKJ razstavo Josip Broz Tito - ob 90-letnici rojstva.
Razstava je v avlah osrednje knjižnice na Muzejskem trgu,
odprta pa bo do 30. junija v času, ko knjižnica posluje za
bralce.
RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA
v Razstavnem salonu v Rogaški Slatini je odprta razstava
slikarskih del Marjana Presička. Razstava je posvečena oblet-
nicama smrti dr. Franceta in Borisa Kidriča ter 12. kongresa
ZKJ, odprta pa bo do 25. maja.
SALON MEBLO V CELJU
v salonu Meblo v Vrunčevi ulici v Celju je odprta razstava
fotografij o Titu, fotografa Joca Žnidaršiča. Razstava je posve-
čena 90-letnici rojstva tovariša Tita in 12. kongresu ZKJ, od-
prta pa je v času, ko salon posluje za stranke.
KLUB KULTURNIH DELAVCEV IVANA
CANKARJA
v atriju kluba Kulturnih delavcev Ivan Cankar na Tomšiče-
vem trgu v Celju bo 28. maja ob 19.30 nastopila skupina JEZZ,
ki iz\'aja sodobni jazz.
KINO VOJNIK
v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 23. maja
ob 17. in 19.30 angleško-švedsko dramo Mr. Montenegro.
KULTURNI DOM VOJNIK
v kulturnem domu v Vojniku bo v soboto, 22. maja ob 19. uri
ob poimenovanju ulice po Karlu Prušniku-Gašperju kulturni
program, na katerem bodo nastopili moški pevski zbor Edi-
nost iz Pliberka, MPZ France Prešeren iz Vojnika in oktet
Lokvanj. Slavnostno poimenovanje pa bo v nedeljo, 23. maja
ob 10. uri.
KULTURNI DOM ZARJA TRNOVLJE
v kulturnem domu Zarja Trnovlje bo jutri, 21. maja pre-
miera dela Petra Ustinova - Ljubezen štirih polkovnikov v
izvedbi kulturno-umetniškega društva Zarja in v režiji Štefana
Žvižeja.
MLADINSKI KLUB ŽALEC
v mladinskem klubu v Žalcu bo jutri, v petek 21. maja ob 20.
uri nastopil jazz duet JEZ.
LIKOVNI SALON CELJE
v likovnem salonu v Celju je bila včeraj otvoritev razstave
akademskega kiparja Negovana Nemca. Razstava bo odprta
do 1. junija.
KULTURNI DOM GRIŽE
DPD Svoboda Griže gosti jutri, 21. maja gledališko skupino
iz Titovega Velenja. Uprizorili bodo dramsko delo Sekira v
režiji Bogomira Verasa. Predstava bo ob 19.30 v kulturnem
domu v Grižah.
HOTEL DOBRNA
v avli hotela na Dobrni je odprta prodajna razstava slikar-
skih del slikarja Zdravka Dolinska iz Trbovelj. Razstava bo
odprta do konca meseca maja.
PIONIRSKI DOM CVETKE JERINOVE
v Pionirskem domu Cvetke Jerinove bo danes ob 18. uri-
otvoritev foto razstave in revija folklore, na kateri bodo nasto-:
pile folklorne skupine celjskih osnovnih šol, kot gost pa bo :
nastopila folklorna skupina France Prešeren iz Celja. j
HMELJARSKI DOM ŠEMPETER \
v Hmeljarskem domu v Šempetru bo jutri, 21. maja ob 19.30 I
koncert, na katerem bodo nastopili trije pevski zbori. \
AVLA RAZVOJNEGA CENTRA
v avli Razvojnega centra je bila v ponedeljek, 17. maja
otvoritev okrasne in uporabne keramike. Razstavne predmete
so oblikovali delavci Novolesovega tozda industrijske grad-
bene keramike iz Trebnjega Hubert Dukovič, Irena Blaznik in
Franc Pepelnak. Razstava bo odprta do konca meseca maja.
KULTURNI DOM MARIJA GRADEC
v kulturnem domu v Marija Gradcu bodo jutri, 21. maja ob
19.30 gostovali člani dramske sekcije DPD Svoboda iz Za-
greba. Uprizorili bodo igro Veter v vejah Sasafrasa.
DOM KRAJANOV ZAGRAD CEUE
v Domu krajanov v Zagradu pa bodo v soboto, 22. maja ob
19.30 gostih člane KUD Anton Tanc iz Laškega, ki se bodo
predstavili krajanom Zagrada s Šopkom narodnih pesmi, ple-
sov in viž.
SLOVENSKO UUDSKO GLEDALIŠČE
CELJE
Četrtek. 20. maj ob 9 30 in ob 11.30: Alenka Goljevžček:
KRALJ MATJA2, KAKO SE IMAS' Gostovanje v Šentjurju.
Petek, 21. maj ob 10 30: Alenka Goljevšček: KRALJ MAT-
JAŽ, KAKO SE IMAS' Zaključena predstava za osnovno šolo
Prebold.
Ob 18 Milan Kundera JAKOB IN NJEGOV GOSPODAR.
Abonma Laško in Izven.
30. stran - NOVI TEDNIK
Št. 20 - 20. maj ^,


20 - 20. maj 1982
NOVI TEDNHC - ttran 31
ŠTIRJE FANTJE »ŠPILAJO«
Ne samo štirje, dosti več jih je. Tako seveda tudi v pihalnem orkestru železničarskega prosvetnega
društva France Prešeren v Celju. Sicer pa moramo sploh priznati, da so sestavi ne samo godb na pihala,
tudi pevskih zborov, dramskih skupin in drugih zelo pisani. Po letih starosti članov, poklicih, sorodstve-
nih vezeh in podobno. Zdravniki in delavci, inženirji in kmetje, očetje in sinovi, bratje in še in še.
V predzadnji vrsti pihalnega orkestra 2PD France Prešeren so štirje, ki jim muziciranje pomeni več kot
samo razvedrilo po delu, ki so tudi zato dolga leta člani tega ansambla. Od desne stojijo in igrajo: Milan
Gorjanc, ki je vodja komerciale pri Fotoliku pa tudi sicer znan iskalec fotografskih motivov. Ob njem
stoji dr. Jože Cetina, zdravnik-specialist, tudi znan alpinist, gorski reševalec. Njegov brat Janko,
komercialist, je nekoč švigal med vratci na smučiščih kot... Bil je skratka eden naših najboljših alpskih
smučarjev, tudi član slovenske in državne reprezentance, še posebej v prvih letih po vojni. Tudi danes se
ne da kar tako. Četrti v tej vrsti je Marjan Ašič, diplomirani pravnik, ugledni družbenopolitični delavec,
član poslovodnega odbora LB Splošne banke Celje. M. BOŽiC
KONJIŠKI FANTJE NE DAJO DEKLET KAR TAKO
Brez odkupnine domačim fantom pa ne bo šlo, so rekli fantje z Brega, ko jim je hd
Stane Božičnik iz bistriške občine odpeljati brhko sovaščanko Anito Strmšek. Pa so zapj
pot in se preleviU v vesele in odločne šrangarje. Kaj je hotel ženin! Pogajanja so bila tr«
cena, ki so jo domači fantje postavili, pa visoka. Deset tisoč dolarjev ni kar tako. So rekli,!
brez deviz ne bo šlo, saj jih rabijo za nakup traktorjev in vsega drugega za sodobJ
kmetijstvo. Potem pa... Svati so marsikaj prinesli s sabo, s čimer so ceno zniževali, denaij
pa le niso bili pripravljeni ravno veliko odšteti. Ko se z ženinovo pričo le ni dalo zmeniti,«
fantje uganili ta pravo: »Pa naj ženin pove, kohko je njemu nevesta vredna!« Nerodna ref
takole tik pred poroko. Pa so se zmenili - za 8000 dinarjev in skupno prežagali okrase
prepreko. Pravi čas, saj je bilo sobotno sonce vroče, pesem in pogajanja glasna, s kruhom
vinom pa so se že tudi okrepčah. Vehko sreče!   ^
PO JUGOVZHODNI AZIJI
Nastal je problem, ker so
se pri štetju potnikov malo
ušteli. Zmanjkalo je obrokov
za šest potnikov. V restavra-
cijo je prihitel celo sam
agent družbe Egipt - AIR.
Gledajo, štejejo in na glas
mishjo. Po predahu pride še
preostala večerja.
Filipinski mornarji, s kate-
rimi sem se že malo spoprija-
teljil, me povabijo na pijačo.
Pijemo pivo, pivo in še pivo.
Tem fantom se ne skriva, da
so mornarji. Svojo nostalgijo
po svojcih pač utapljajo v pi-
jači. Pivo jim teče, da je kaj.
In od tega jih prav nič ne
skrbi za dolarje. Ena ploče-
vinka piva je stala kar dva in
pol ameriška dolarja.
Ob dveh ponoči končno
uspe letališkim uslužben-
cem oziroma agentu EGIPT
- AIR, da nas nabašejo v ma-
le avtobuse in nas prepeljejo
na drugi konec mesta v hotel
za tranzitne potnike. Polet
sem nadaljeval ob 6. uri zju-
traj.
PIŠE: 2
STANE ŽILNIK
Ko človek opazuje arabsko
delovno zagnanost in ob tem
čuti še kakšne bolj ali manj
globoke užitke, mu nehote
pride na misel, da jih je sam
Alah obdaril z dnevom, ki
šteje najmanj trideset ur in
letom s petsto dnevi. Panike
in kakšnih čirov na želodcu
zaradi skrbi tam ne poznajo.
Prirojeno jim je mišljenje, da
še nikoli ni'bilo tako, da ne
bi že kako moglo biti.
Dobro sem se počutil v
družbi filipinskih mornar-
jov. Tudi oni so se počutih
dokaj dobro v Jugoslaviji.
Hvalijo vse, ne morejo pa po-
zabiti, da je bilo potrebno
odšteti za barsko deklico ce-
lih sto dolarjev.
BANGKOK - ULICE
BANGKOKA
Spet sem na Tajskem ali v
deželi »Prijazanega nasme-
ha«, kot nekateri imenujejo
to deželo. Tajsko prestolnico
Bangkok, milijonsko mesto,
bi lahko imenoval tudi me-
sto z več obrazi. Poleg na-
smejanih in prijaznih obra-
zov, sta tu prisotna še krimi-
nal in prustitucija.
Številni vodni kanali deli-
jo mesto na večje in manjše
dele, ki so »države« zase. Za
mnoge je čoln še vedno edi-
no prevozno sredstvo in tudi
sredstvo za preživetje. Po
umazanih, črnih vodnih ka-
nalih vozijo na »plavajoči
trg« prodajat zelenjavo, sa-
dje in ribe. Stare ženice, po-
krite z velikimi koničastimi
slamniki počasi veslajo ob
obrežju in prodajajo kose pe-
čenih rib. Iz takšnega čolna
ti lahko postrežejo tudi z za-
činjeno juho. Otroci nagi
skačejo v vodo kar iz hiš, kaj-
ti hiše so na koleh, postavlje-
ne tik ob vodi
Večina prometa se v mestu
odvija po cesti, vendar je še
precej domačinov navezanih
na svoje tradicionalno pre-
vozno sredstvo - čoln.
Poleg Tibeta in Ceylona je
Tajska zadnja trdnjava budi-
stične religije oziroma filozo-
fije. Številni templji pričajo
o globoki pripadnosti večin-
skega tajskega življa budi-
zmu. Njihovi svečeniki in
duhovniki so oblečeni v ru-
meno opečnata ogrinjala in
obritih glav, ter vzbujajo
spoštovanje   vernikov.    V,
Mesto Bangkok je mesto številnih templjev.
templjih častijo kipe sedečih
Bud. V enem izmed teh
templjev sem videl, kako so
pripadniki te vzhodnjaške fi-
lozofije - religije lepili na ve-
likanski pozlačeni kip sede-
čega Buda zlate lističe, kot
znak globoke privrženosti in
spoštovanja.
Bangkok je kot velemesto
velikanski kotel kjer se gne-
tejo ljudje različnih barv ih
narodnosti in ki že meji na
pravo beznico. Prebivalci iz
podeželja prihajajo v mesto
iskat delo. Naseljujejo se v
obrobnih siromašnih četrtih.
Dela pa ni za vse dovolj. Edi-
no s čimer si lahko pomagajo
je črna borza, kriminal in
prostitucija.
Po končani državljanjski
vojni v Vietnamu, seje uma-
knilo precej pripadnikov in
simpatizerjev južno viet-
namskega režima. En del teh
beguncev je zanesla pot tudi
v bližnjo sosedo Tajsko. Po-
leg tega tudi ni bilo vHanoju
prostora za razbohoteno
črno borzo in kriminal.
Bangkok je bil deležen dela
tega črnega legla. Zdajšnja
situacija priča, da policija ni-
• ma več vajeti v svojih rokah.
Umori in podobno so v tem
mestu čisto vsakdanja stvar.
Ljudje se pečajo z nešteti-
mi vrstami drobnih dejavno-
sti. Treba se je preživeti. Po-
seben utrip azijskemu mestu
daje ulica. Na njej se odvija
to značilno obarvano in pisa-
no življenje. Tii se prodaja,
kupuje, kuha in počiva. V
tem delu letnega časa tik
pred začetkom deževnega
obdobja, so bili pločniki do-
besedno natrpani od stojnic
s tropskim sadjem, in osvežil-
nimi pijačami Letošnje leto
so se pojavila na trgu legalno
tudi jabolka iz uvoza. Proda-
jajo jih na kilogram. Še do
nedavnega uvoza jabolk na
Tajskem ni bilo. Jabolka so
sodila v tihotapsko blago in
so jih prodajali pod polico po
kosih;
Ce je človek ljubitelj pi-
kantne kuhinje, potem bi bi-
la Tajska kar primerna deže-
la zanj. Svoje želje po pekoči
in eksotični hrani si lahko
potešiš tako v tajski kot v
kitajski kuhinji. Med tema
dvema za poznavalca prave
razlike ni, morda le ta, da taj-
ska kuhinja še bolj pekoča.
Zakaj je tako...
ZAKAJ IMA
HELIKOPTER
PROPELER ZGORAJ?
Helikopter je letalo, ki se
ne premika po zraku kot
drugo letalo, temveč tudi
navzgor in navzdol na levo
in desno itd. Zato ima nad
trupom velik propeler, saj bi
sicer ne mogel helikopter
vzleteti navpik ali se spustiti
Helikopter zaradi svojega
propelerja tudi »visi" v
zraku.
Propeler helikopterja
(imenovan tudi elisa) ima ta-
ko imenovan izmenjalen ko-
rak. To pomeni, da je mogo-
če med letom spremeniti
njegovo delovanje. Ker lah-
ko propeler vleče helikopter
navpik, ustvarjajoč zračni
vrtinec, mora moč vrtenja
propelerja pri vzletu obvla-
dati težo helikopterja. Ce ho-
če pilot, da helikopter »visi"
v zraku, mora spremeniti
»korak« propelerja in-takrat
je njegova vlečna moč popol-
noma enaka teži helikopterja
(tj. sili, ki vleče helikopter k
zemlji). Majhen propeler na
repu skrbi za stabilnost heli-
kopterja. Ce bi tega ne bilo.
bi se helikopter nenehno
vrtel okrog sebe, dokler bi
»visel" v zraku.
ZAKAJ LJUDJE
NIMAJO REPA?
Ljudje imajo rep, toda je
čisto majhen: skrit je v no-
tranjosti našega telesa, in ga
zato ne vidimo. Naš rep je
pravzaprav konec hrbtenice
na spodnjem koncu hrbta.
Pri živalih je rep podaljšan iz
hrbta in je kratek ali dolg -
toda vselej je dobro viden.
Človekova hrbtenica ima
33 ali 34 vretenc. Od tega je
sedem vratnih, dvanajst
prsnih, pet ledvičnih, 5 križ-
ničnih in 4^5 trtičnih. Ta zad-
nja so zaraščena in jih neka-
teri imenujejo tudi repna
vretenca. Menijo, da so osta-
nek nekdanjega človeškega
repa. Vsem četveronožnim
živalim rabi rep za ravnotež-
je med gibanjem. Človek je
dvonožec in dobro skrbi za
ravnotežje s svojima dvema
nogama. Rep mu ni poi:
ben. Zato mu je, če ga je:
koč imel, popolnoma oicrr
Človek se je pač prilaga,
načinu svojega življenja.
ZAKAJ NE ČUTIMO,
KO RASTEMO?
Človek raste zvečine i
dopolnjenega dvajsetega]
ta starosti. V teh letih sem
govo telo skladno in enak
merno razvija. Vse to sed
gaja tako zlagoma, da m
oz. razvoja sploh ne čutm
Nekdo raste hitreje, drn
počasneje, ta več, oni macj
Rast je naravni procesi
zvoja slehernega živega hi
- torej tudi človeka. To
dogaja tako, da naše telo
čuti nikakršnih posledic,
smo zrasli, opazimo šele
krat, ko vidimo, da nam
zimska suknja, ki smojoi
poletje spravili v omaro, i
nadoma prekratka. Vendi
kakšnih letih nekateri mi
le čutijo, kako rastejo. 1
krat mladega človeka bol
sklepi, razen tega pa ubi
nekakšno utrujenost. To
vse to hitro mine.
OD KOD
VRTOGLAVICA?
Mnogim se zgodi, da ii^
na velikih višinah in prii
gledu navzdol vrtogla^'^
To je zato, ker so naše
navajene, da opazujejo ?
iz višin, do katere smo
Zato se nam zdi, da boit-,
okna visoke stolpnice p^|^
Ravnotežje našega tei
vzdržuje in z njim upti''
več organov: tisti vsredr^
ušesu, čut vida, čut tip^-^
itd. Vse to ustvarja v'
splošen vtis. da trdno
mn na tleh in da se nari'''
gibljemo. Ce pa se pogof
katerih se ravnotežje "
malno vzdržuje, spreit^^
lahko pride pri nekaterih^
deh - ne pri vseh - do 'i
škodbe-' občutka ravnot^
To je vrtoglavica. Ta se P''
vi, če z velike višine gle^^.
v prazen prostor pod s^'
saj je to za naša čutila ^
sakdanje.
NOVI TEDNII^ - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. uredn*
Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija
Marjela Agrež, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklic, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar,
Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopis"^
ne vračamo. Cena posamezne številke 10 din. celoletna naročnina 450 din, polletna 225 din. Za tujino je ce^a
dvojna. Stev. žiro računa; 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. -Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-lO^